Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 22. maja 2020 Letnik LXXIII  št. 40  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Politika Podravje  Občine za vrtce plačale skoraj enako, kot če bi bili odprti  Stran 5 Aktualno Ptuj  Zakaj mestni avtobus še ne vozi  Stran 2 Podjetništvo Podravje  Črpanje vode iz studencev je priporočljivo  Stran 5 Kmetijstvo Podravje  Kmetje spet deležni le drobtinic  Stran 8 Ljudje in dogodki Podravje  Kaj v resnici pomeni državnih 200 evrov za dopust  Stran 21 SPORED MIHA GUŠTIN - GUŠTI S Tomijem se imata dobro 21. MAJ 2020 ŠT. 21 Od 22. 5 . do 28. 5 . 2020 TV-spored Najini mostovi Snemanje se končno nadaljuje! Evrovizija, kot je ne poznamo Izjemno sporočilo Marije Šerifović Gospodarstvo Podravje  Konec podpornih ukrepov pomeni katastrofo  Strani 6 in 7 Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Ptujska položnica za vodo  Za porabljen kubični meter pitne vode 18 evrov  Stran 3 Prvi teden v šolah  Starši bolj prestrašeni od otrok  Stran 6 Spodnje Podravje  Kdo in zakaj želi škodovati ptujski bolnišnici Lažne novice z lažnim profi lom »Nenehna škoda ugledu Splošne bolnišnice Ptuj kulminira z nepreverjenimi novicami o neobstoječi osebi, ki obstaja samo na Twitterju in Novi 24. Lažne novice o lažni osebi, resnična je edino škoda,« so se na novico o tem, da naj bi zdravnica Andreja Debeljak iz ptujske bolnišnice na Twitterju obračunavala s pacienti ali natančneje s politiki desnice, odzvali v vodstvu bolnišnice. Že iz samega prispevka je več kot očitno, da je zapis na Twitterju nastal na podlagi lažnega profi la. Več na strani 2 V središču Zavrč  Obnovo dvorca zadržujejo (tudi) različni interesi solastnikov  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  22. maja 20202 Aktualno Čuš: »Namen je odstaviti direktorico in ptujsko bolnišnico spremeniti v negovalno« V opisanem primeru gre očitno le še za enega od poskusov škodovanja ugledu ptujske bolnišnice in njenega vodstva. Vse bolj jasno postaja tudi, kakšen je namen vseh zadnjih dogodkov: zamenjati vodstvo, nato pa ptujsko bolnišnico iz regionalne spremeniti v negovalno. Po besedah mestnega svetnika Andreja Čuša takšni namigi prihajajo direktno z vrha: »Zadnje menjave predstavnikov države v svetu zavoda in signali, ki jih prejemamo iz Ljubljane, gredo v smeri, da bo Ptuj namesto urgentnega centra dobil negovalno bolnišnico, kar pod velik vprašaj postavlja razvoj in nudenje storitev v sedanjem obsegu.« Zaradi vsega navedenega Čuš meni, da je nujno čimprej začeti gradnjo urgentnega centra na Ptuju, ki je očitno edino zagotovilo, da del politike, ki igra umazano igro, ne bo uspel pri uresničitvi ciljev. Na potezi pa bo tudi MO Ptuj, ki mora izbrati noveg a predstavnika v svetu zavoda, saj je Branko Kumer odslej predstavnik države in ne več občine. Foto: Črtomir Goznik 17. maja je bil na Novi 24 objav- ljen prispevek z naslovom »Ose- ba, ki se na Twitterju predstavlja kot zdravnica Splošne bolnišnice na Ptuju, dr. Andreja Debeljak, v sprevrženih zapisih obračunava s pacienti«. Nadalje piše, da ima ptujska bolnišnica novo zvezdo družbenih omrežij, zdravnico An- drejo Debeljak. Že sam avtor ome- njenega prispevka sicer ugotavlja, da na fotografi ji uporabnice sploh ni omenjena zdravnica, a špekulira, da ta uporablja drugo fotografi jo. Ključni problem in razlog za nasta- nek članka pa je očitno v tem, da oseba, ki se je predstavljala kot Andreja D., kritizira desnico in Ja- neza Janšo. Ni jasno, na podlagi česa je avtor prispevka sklepal, da gre za zdravnico v ptujski bolnišni- ci, saj so komentarji, objavljeni s profi la dr. Andreje D., ustvarjeni z ukradeno sliko neke druge osebe. Čeprav so to ugotovili tudi na Novi 24, so članek objavili, češ da ptu- jska zdravnica pač uporablja drugo sliko. Vodstvo zadeve že prijavilo policiji Dodatno je sporno tudi to, da se oseba, ki stoji za ponarejenim ra- čunom, nikoli niti ni predstavila kot nevrologinja dr. Debeljakova, niti kot zaposlena zdravnica v Splošni bolnišnici Ptuj. Zato je bolnišnica že sprožila vse postopke zaradi škodovanja ugleda zoper neznano osebo in o tem obvestila policijo in CERT – nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost, Sektor za računalniško kriminaliteto in kri- minalistično analitiko. Twitter pa jim bo posredoval informacije o IP-naslovu uporabnika za ponare- jenim računom. »Cilj teh neresnic je očitno ustvariti grdo podobo zdravstvenega osebja Splošne bol- nišnice Ptuj, vzbuditi nezaupanje v strokovno znanje in etiko naših zaposlenih ter vznemirjati bolnike in paciente, ki so nam zaupali svoje zdravje in življenje,« je po objavi članka povedala direktorica ptu- jske bolnišnice Anica Užmah. E-Maribor izbrisal novico, Nova 24 ni želela Novico je sicer objavil tudi portal E-Maribor, ki jo je kasneje izbrisal, česar pa na Novi 24 niso želeli sto- riti, čeprav, kot pravi Užmahova, omenjene zdravnice ali vodstva bolnišnice niso povprašali o pona- rejenem Twitter profi lu, ampak so navedli lažne novice. Opravičilo bodo zahtevali po sodni poti. »Šele 11 ur po objavi lažne novice so poslali neka vprašanja na uradni e-poštni naslov bolnišnice,« poja- snjuje direktorica in dodaja, da ima škoda, ki jo povzroča to besedilo, ogromne razsežnosti. »Ne samo, da so bile objavljene lažne novice, ampak so bili užaljeni naši zaposle- ni, vsi sodelavci in sam ugled bolni- šnice, ki obstaja že več kot 145 let.« Užmahova je prepričana, da gre za zlonamerne insinuacije, never- jetno pa se ji zdi, da avtor objavlje- nega prispevka, ki ne ve niti, kdo stoji za računom, o katerem piše, ni preveril in poiskal niti osnovnih Ptuj  Kdo in zakaj želi škodovati ptujski bolnišnici Lažne novice z lažnim profi lom, ki škodijo ugledu zdravnice in ustanove »Nenehna škoda ugledu Splošne bolnišnice Ptuj kulminira z nepreverjenimi novicami o neobstoječi osebi, ki obstaja samo na Twitterju in Novi 24. Lažne novice o lažni osebi, resna je edino škoda,« so se na novico o tem, da naj bi zdravnica Andreja Debeljak iz ptujske bolnišnice na Twitterju obračunavala s pacienti ali natančneje s politiki desnice, odzvali v vodstvu bolnišnice. Foto: ČG, M24 Tudi iz samega prispevka o domnevno spornih izjavah zdravnice v ptujski bolnišnici je razvidno, da nikjer ni navedena Andreja Debeljak, pač pa Andreja D., in da je tudi profi lna fotografi ja Twitter računa ukradena. S sproščanjem ukrepov je ta me- sec začel obratovati tudi javni po- tniški promet. A stroga pravila še vedno marsikomu pri organizaciji prevozov povzročajo preglavice. Na Ptuju so se tako odločili, da me- stni avtobus do nadaljnjega, dok- ler bodo veljala trenutna navodila stroke, ne bo vozil. To odločitev so na ptujski občini pojasnili: „V skla- du z navodili in priporočili NIJZ bi lahko bili na avtobusu največ trije potniki. Zato odločitev, da dokler ne bo dodatnih sprostitev pripo- ročil, ki bodo omogočila vsaj po- lovično zasedenost, linij mestnega avtobusa ne vzpostavljamo.“ Je pa od ponedeljka naprej na voljo izposoja koles iz sistema Peci- kl, s 1. junijem bo prevoze ponovno izvajal Šoferko, sočasno pa se na ptujske ulice vrača tudi Zapeljivec. V obeh primerih gre za električno vozilo. Šoferko je v prvi vrsti name- njen lajšanju mobilnosti starejših in gibalno oviranih oseb, Zapeljivec pa za vožnjo po mestnem jedru. Ptuj  Javni prevoz v mestu še ni zaživel Na mestnem avtobusu bi se lahko vozili le trije Glede na veljavna priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bi se na ptujskem mestnem avtobusu lahko peljali le trije potniki. To je razlog, da še ne vozi, in kot kaže, še nekaj časa ne bo. Foto: ČG Kdaj se na ulice Ptuja vrača mestni avtobus? Ptuj  Kdo bo v prihodnje na čelu knjižnice Edina kandidatka ni izpolnjevala pogojev Predvidevanje, da bi lahko zahteva iz razpisa za direktorja ptujske knjižnice, da imajo kandidati opravljen bibliotekar- ski izpit, premešala karte, so se uresničila. Prav zaradi tega pogoja edina prijavljena kandidatka ni bila izbrana. Pravočasno je na razpis prispela ena vloga, ki so jo odprli na seji 23. aprila. »Odprli smo edino prejeto vlogo Viktorije Bezjak. Kandidatka ni izpolnjevala vseh pogojev, nima opravljenega bibliotekarskega iz- pita, zato nismo mogli imenovati direktorja knjižnice in smo imeno- vali vršilko dolžnosti direktorice. To je postala Milena Doberšek, ki je tudi do sedaj nadomeščala di- rektorja ob njegovi odsotnosti,« je pojasnila Mirjana Nenad, predse- dnica sveta zavoda. V tem je šest članov, predstavnik ptujske občine je zraven Nenadove Aleksander Voda, druge občine ustanoviteljice zastopajo Hilda Bedrač, Mateja Matjašič Pevec in Zofi ja Topolovec, zaposlene pa Alfonz Zavrnik. Po besedah Nenadove, sicer zakon za to delovno mesto ne zahteva opravljenega bibliotekarskega izpita, ponuja pa ustanoviteljem mož- nost, da ta pogoj opredelijo v odloku o ustanovitvi. Ptujska knjižnica je to zahtevo dodala že leta 2008. Izbran bi sicer lahko bil tudi kandidat brez bibliotekarskega izpita in bi ga opravljal naknadno, a je predsednica sveta zavoda že ob obja- vi razpisa povedala, da si tega ne želijo: »Ne moremo si privoščiti, da imenujemo direktorja, ki se bo več mesecev namesto vodenju ustano- ve posvetil opravljanju tega zahtevnega izpita.« Dolgoletni direktor ptujske knjižnice Matjaž Neudauer se bo upo- kojil v začetku naslednjega meseca, predvidevanje Nenadove, da po- stopkov za imenovanje direktorja s polnimi pooblastili ne bodo pravo- časno izpeljali in bodo morali začasno imenovati vršilca dolžnosti, pa se je uresničilo. Nov razpis bo objavljen jeseni, dotlej pa bo ptujsko knjižnico kot vršilka dolžnosti vodila Doberškova. Foto: ČG Knjižnica bo novo vodstvo s pol- nimi pooblastili dobila šele jeseni, dotlej jo bo kot vršilka dolžnosti vodila Milena Doberšek. Ormož  Na razpis za direktorja prispelo pet kandidatur Kdo bo nasledil Brglezovo? Na razpis za novega direktorja javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož, ki se je iztekel v četrtek ob polnoči, je skupaj prispelo pet kandidatur. Razpisna komisija bo prijave odpirala v torek in jih pregledala. Ne- popolne bodo izločili, kandidate, ki bodo izpolnjevali vse zahtevane pogoje, pa bodo pozvali na razgovore. Nato bo predlaganega kan- didata moral potrditi še občinski svet, je pojasnila predsednica sveta zavoda Klavdija Topolinjak. Na razpis je prispelo pet prijav, mogoče pa je, da bi do torka prejeli še kakšno prijavo, ki je bila pravočasno oddana po pošti. O imenih prijavljenih Topolinjakova ni mogla govoriti, kot je dejala, pa so prijave prispele ne samo iz širše okolice, ampak tudi iz širše Slo- venije – poleg Ljutomera tudi iz Maribora in celo Trzina. Spomnimo, da je imenovanje novega direktorja potrebno, ker je svet zavoda sporazumno predčasno razrešil dosedanjo direktorico Andrejo Brglez na podlagi podpisanega sporazuma o prekinitvi de- lovnega razmerja. Po tem, ko je vodstvo občine občinskemu svetu podalo predlog za razrešitev dosedanje direktorice, so se pojavile špekulacije nekaterih svetnikov, da bo novi direktor Andrej Vršič, ki je v preteklosti vodil zavod v Ljutomeru, in sicer Lokalno turistično orga- nizacijo (LTO) Prlekija Ljutomer. Očitke o kadrovanju je ormoški župan Danijel Vrbnjak ostro zavrnil. Po naših neuradnih informacijah pa naj bi bil Vršič med prijavljenimi. Foto: MH dejstev: »Na veliko pa piše in na- vaja trditve o tem, da naj bi imelo vse skupaj opraviti z bolnišnico in omenjeno zdravnico. Podobno kot lažni profi l na Twitterju je lažno tudi vse v tem prispevku.« Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020 COLOR CMYK stran 3 petek  22. maja 2020 3Aktualno V enem od minulih mesecev je za porabo 5 m3 vode plačala 26 evrov. Ko je prejela položnico za porabljen m3 vode (šlo je za po- račun), jo je tako ujezilo, da se je odločila za javno objavo. Znesek na njeni položnici je bil 18,39 evra – za porabo enega samega m3 vode. »Pa naj mi še samo nekdo reče, naj varčujem z vodo. Ne mi govoriti, da m3 vode stane 80 ali 90 centov! Z vsemi omrežninami skupaj je to 18 evrov! Sedaj imam črno na be- lem, takšen je izračun na položni- ci,« je svoje nezadovoljstvo delila bralka, ki se ji zdi neumno in nesmi- selno, da bi še varčevala pri vodi. »Če za porabljen m3 vode plačam 18 evrov, za pet pa 25 evrov …« Voda sama po sebi res ni (pre)draga Dejstvo je, da nezadovoljna bralka res ni porabila veliko vode in je kljub temu plačala visok zne- sek. Razlog za to so fi ksni stroški omrežnin, ki bi jih plačevala v vsa- kem primeru, četudi ne bi porabila nič vode. Kakor hitro je priključek aktiven, ima koncesionar pravico pošiljati račun – pa če je poraba vode ali je ni. Gremo po vrsti in pojasnimo postavke, ki so na položnici. Vse vrednosti smo prikazali z DDV, saj uporabnik plača cene z davkom. Najprej za vodo. Poraba m3 vode (vodarina) stane 87 centov. Če bi porabila večjo količino vode, bi glede na porabo plačala sorazmer- no več. Vodarina se obračunava glede na porabo po m3 vode in je variabilni strošek. Omrežnina za vodovodni priključek 20 DN, kot je običajen za gospodinjstva, znaša 5,89 evra. Omrežnina za vodo je fi - ksni znesek na položnici. Če bi bila uporabnica priključena samo na vodovod (brez kanalizacije), bi za porabo m3 vode plačala 6,76 evra. Omrežnini za kanalizacijo dobrih 10 evrov Uporabnica je priključena na kanalizacijski sistem. Dejansko glavnina stroškov, ki pripeljejo do končnega res visokega zneska izra- čuna, izhaja iz postavk, povezanih s kanalizacijo. Pri kanalizaciji sta namreč dve omrežnini (dva fi ksna stroška) – eden za odvajanje odpa- dne vode in drugi za čiščenje. Po- leg omrežnin se za obe dejavnosti plača še storitev, ki se obračuna glede na porabo vode. Za storitev odvajanja odpadne vode je bralka za porabljen m3 plačala 21 centov, za omrežnino za odvajanje pa 4,35 evra. Storitev čiščenja m3 odpadne vode jo je stala 74 centov, omre- žnina za čiščenje 6,28 evra. Pet centov je za odvajanje plačala še okoljske dajatve. Ko seštejemo vse stroške vseh postavk na položnici za vodo in kanalizacijo skupaj, pri- demo do zneska 18,39 evra. »Upokojencu poberejo desetino pokojnine« Dejstvo je, da glavnino zneska predstavljajo omrežnine, ki jih upo- rabnik plačuje za uporabo omrež- ja: za vodo 5,89 evra, za odvajanje odplak v kanalizacijo 4,35 evra in za čiščenje odplak na centralni či- stilni napravi 6,28 evra. Skupaj to- rej omrežnine znašajo 16,52 evra. Večina tega zneska pripada občini, ki je lastnica vodovodnega in ka- nalizacijskega omrežja. Letno je to blizu 200 evrov (natančno 198). Po enem samem gospodinjstvu! Ko pa pridemo do vprašanja vlaganj v vodovodni in kanalizacijski sistem, pa denarja ni. (!?) Kje, zakaj in kako se potem porabi? Bralka, ki nas je opozorila, kako draga je dejansko »voda« na Ptuju, je dejala, da je za- poslena in da zmore plačevati tako visok znesek. Namen njene javne objave pa je, da spomni na stotine upokojencev, ki tako visok znesek na položnici verjetno stežka plaču- jejo. »Predstavljajte si upokojenca z 250, 300 evri pokojnine, ki more- biti živi sam. Varčuje z vodo, koliko se da, gleda na vsako porabljeno kapljico. In če porabi en sam m3, mora plačati 18 evrov! To je ode- ruško.« Ptuj  Zakaj se varčno ravnanje z vodo ne splača Za porabljen kubični meter pitne vode Komunala zaračuna 18 evrov! Na vrata našega uredništva je potrkala bralka, ki meni, da je voda na Ptuju nenormalno draga. Živi v enem od stanovanjskih blokov na Ptuju, z vodo zelo varčuje, kljub temu je znesek na njeni položnici, ki jo prejme od Komunalnega podjetja Ptuj, običajno od 20 do 25 evrov. Prepričana je, da je s porabo vode nesmiselno varčevati, saj s tem kot uporabnica skoraj nič ne privarčuje. FOTO : ČG Pristojnost cen za vodo in kanalizacijo je v rokah občinskih politikov. Oblikujejo jih sicer koncesionarji – komu- nalna podjetja, na predlog župana pa potrjujejo občinski sveti. Ptuj  Izplačilo uspešnosti direktorici DU Ptuj Nagrada direktorici razjezila člana sveta zavoda O tem, ali si direktorji javnih zavodov zaslužijo izplačilo delovne uspešnosti ali ne, odloča svet zavoda. Ta je Jožici Šemnički, direktorici Doma upokojencev Ptuj, iz naslova tržne dejavnosti namenil nekaj več kot 7.000 evrov bruto, s čimer je soglašalo sedem od skupaj devetih članov sveta. Igor Kopše, ki je temu predlogu nasprotoval, pa meni, da si direktorica tega dodatka ni zaslužila, čeprav je prvič v petih letih prejela to obliko materialne nagrade. Strokovne službe Doma upokojencev Ptuj so pripravile predlog, da se direktorici izplača 7.040 evrov za delovno uspešnost, kar je v neto znesku znašalo 3.553 evrov. V začetku maja ga je na korespondenčni seji potrdil svet zavoda. A Kopše meni, da kriterijev iz Pravilnika o merilih za ugotavljanje de- lovne uspešnosti Šemničkijeva ni izpolnjevala: »Izpolnjevati bi morala tri kriterije, a že pri poslovni uspešnosti se zadeve ne izidejo. Dom je lani sicer posloval pozitivno, a le zato, ker so porabili presežke prejšnjih let, skoraj 42.000 evrov, sicer bi bilo poslovanje negativno. To so zad- nji poskusi, kako priti do denarja, ker so v zadnjih dveh letih šle stvari proti 'severu'. Po mojih informacijah obstaja velika verjetnost, da bo direktorica zamenjana še pred upokojitvijo, nekatere stvari enostavno ne gredo prav. Mislim, da bo nova vlada neusmiljena do takšnih potez. Ne more biti dom upokojencev plen ene stranke. Delovna uspešnost je le eden izmed načinov črpanja v zadnjem trenutku.« Kot je razvidno iz predloga, ki ga je svet potrdil, pa se delovna us- pešnost direktorici izplačuje za petletno vodenje doma. Ana Osterman, predsednica sveta zavoda, je pojasnila, da navedbe, da kljub negativnemu poslovanju doma direktorici namenjajo nagra- do, ne držijo. Po podatkih o tržni dejavnosti, kar je osnova za izplačilo, so prihodki za 35.258 evrov višji od odhodkov: „Torej upravičenost za priznanje delovne uspešnosti ima osnovo.“ Izpostavila je še izboljša- nje pogojev v domu v zadnjih petih letih, tako na kadrovskem podro- čju kot socialno-varstvenem. Šemničkijeva: »Želja po maščevanju je očitno še vedno prisotna« Foto: ČG Jožica Šemnički Po mnenju Kopšeta je vprašljivo doseganje še enega kriterija: kako- vostno in strokovno izvajanje javne službe. Če že kdo, bi si potem po njegovem dodatek zaslužila strokovna vodja Vesna Šiplič, na kar pa Šemničkijeva odgovarja: »Strokovna vodja je zaposlena od leta 2018. Do takrat smo zavod že postavili na zdrave temelje, odpravili številne neprav ilnosti, ukrepe iz inšpekcijskih odločb ... Uspešnost je bila izpla- čana iz tržne dejavnosti, ki je pozitivna. V petih letih sem to prejela prvič. Glede na to, koliko je rednega dela in investicij, si to gotovo zas- lužim, tako kot direktorji številnih drugih zavodov, kjer si to vsako leto izplačajo. Moram priznati, da sem mislila, da me bodo vsaj teh nekaj mesecev do upokojitve pustili pri miru, pa očitno ne bo tako. Želja po maščevanju je še vedno prisotna.« Tretji kriterij, potreben za izplačilo delovne uspešnosti, je razvojna naravnanost zavoda, kar je po mnenju Kopšeta prav tako sporno. Prepričan je, da si zaradi tako visoko zastavljenih investicij, ki bodo po njegovem preplačane, direktorica ne zasluži nagrade, pač pa obratno: »Da ne bo DU Ptuj TEŠ na lokalni ravni. Take stvari se dogajajo, da enostavno ne moreš gledati vstran.“ Direktorica pa pravi, da so takšne obtožbe smešne in neutemelje- ne: »Pravkar smo v fazi podpisovanja projekta, vrednega 2,6 milijo- na evrov. Če bi gospod Kopše podrobneje pogledal zadeve, bi videl, koliko projektov in investicij vodimo. Veseli me, da so bili tudi delavci zadnje mesece za dobro delo nagrajeni, očitno pa sem si nagrado po mnenju sveta zavoda zaslužila tudi sama.« Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Koliko dejansko stane kubični meter vode pri različnih porabah Poraba (m3) Znesek na položnici (€) Preračun za porabljen 1 m3 (€) 1 18 18 5 26 5 10 35 3,5 15 45 3 20 54 2,7 30 74 2,5 40 91 2,2 Vir: Preračun ŠT Velja za MO Ptuj, za gospodinjstva, ki so priključena na kanalizacijo. Pri prera- čunu za porabljen m3 vode smo sešteli vse stroške, ki nastanejo, in jih delili s porabljeno količino. Zneski so zaokroženi, prikazani so z DDV. Foto: M24/Zarja Vir: Komunalno podjetje Ptuj Prikaz izračuna zneska na položnici za porabljen m3 vode na Ptuju Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  22. maja 20204 Podravje Kidričevo  Novo gasilsko vozilo Vrednost vozila 365.000 evrov Vodstvo Gasilske zveze (GZ) Kidričevo je s podjetjem WEBO sklenilo pogodbo o dobavi novega gasilskega vozila z dviga- lom, ki bo omogočalo reševanje do višine blizu 30 metrov. „GZ Kidričevo, v katero je vključenih osem gasilskih društev, je mi- nulo leto začela postopke nabave novega vozila z dvižno ploščadjo oziroma tako imenovano reševalno platformo. Vozilo bo pripomoglo k reševanju in gašenju na višini, predvsem bo uporabno pri odpra- vljanju posledic neurij in drugih naravnih nesreč, ki jih je v statistiki v zadnjih letih vedno ve č. 8. maja smo v prostorih občine Kidričevo z izbranim ponudnikom, to je podjetjem WEBO iz Maribora, podpisali pogodbo. Dobavitelj se je zavezal, da bo dobava izvedena do novem- bra prihodnje leto. Vrednost vozila je dobrih 365.000 evrov,“ je po- vedal tajnik GZ Kidričevo Uroš Leskovar in dodal: „Vozilo bo imelo na podvozju nameščeno zgibno hidravlično ploščad, ki bo lahko delovala na maksimalni delovni višini 28 metrov. Nosilnost košare bo do 300 kilogramov s 14-metrskim stranskim dosegom. Novo gasilsko vozilo nam bo omogočalo reševaje v zahtevnih pogojih, nedvomno bo pri- spevalo k večji varnosti občanov Kidričevega in njihovega premože- nja. Upravljalo ga bo vseh osem gasilskih društev GZ Kidričevo.“ Foto: GZ Kidričevo Takšno gasilsko vozilo bodo predvidoma čez leto in pol pripeljali v Kidričevo. Na fotografi ji je vozilo PGD Poljčane. Trnovska vas  Nadaljuje se gradnja optičnega omrežja Brez optike še v Črmlji in delu Sovjaka Telekomovi delavci v maju polagajo optični kabel na Trnovskem Vrhu in v središču Trnovske vasi. Tako se v občini Trnovska vas nadaljuje projekt izgradnje optičnega omrežja, s katerim bodo lahko vsi prebivalci dostopali do priklopa na internet, telefon in televizijo. »Verjamem, da si marsikdo želi hitrejšo dinamiko, a dela niso odvisna od nas, ampak od Telekoma. Kljub temu pa lahko rečem, da smo v primerjavi z drugimi občinami z optiko zelo daleč, saj bomo kmalu pokrili vsa naselja. Pri vsakem takem projektu še vedno ostane nekaj tako imenovanih belih lis, ki jih optika ne pokri- je; no, tudi nekaj smo jih uspeli rešiti,« je zadovoljen trnovski župan Alojz Benko. »V Bišu, Bišečkem Vrhu, Ločiču in delu Sovjaka je optično omrežje že postavljeno, trenutno se kabel polaga na Trnovskem Vrhu in v središču Trnovske vasi, ostaneta torej še Črmlja in preostali del Sovjaka, kjer pa bomo tudi nadaljevali takoj, ko bo to mogoče.« Zaradi izkopov za telekomunikacije bo tako na Trnovskem Vrhu kot v Trnovski vasi ves maj prihajalo do občasnih popolnih in delnih zapor ceste. Foto: SD V Trnovski vasi se nadaljuje gradnja optičnega omrežja. Občina je 17. marca objavila prvi razpis za izbiro izvajalca. Odzvalo se je osem ponudnikov, a prav vse ponudbe so presegale zagoto- vljena sredstva v proračunu, to je okrog 667.000 evrov. »Pričakovali smo sprejemljivo ponudbo. Razpon cene med najvišjo in najnižjo po- nudbo je bil v absolutnem znesku 195.317 evrov, kar predstavlja 27,77 % razliko. Glede na število prejetih ponudb ocenjujemo, da je trg pos- tavil realno ceno. Najnižja ponudba se je ocenjeni vrednosti približala na razliko + 5,49 % do sprejemljive ponudbe,« je odgovoril Matjaž Kop- še iz makolske občinske uprave. Najnižjo ponudbo na prvem razpi- su je oddalo ljubljansko podjetje Lesnina MG oprema, in sicer v višini 703.298 evrov. Razpis za izbiro izvajalca je bil ponovno objavljen 13. maja. Tok- rat pričakujejo, da bodo ponudbe sprejemljive. »Z dodatno racionali- zacijo pri opremi in spremenjenim popisom del računamo, da lahko pričakujemo sprejemljivo ponudbo na drugem razpisu.« Koliko ponudb je že bilo oddanih, na občini še ne vedo, izvedeli bodo na dan zaključ- ka razpisa, to je 28. maja. Občina Makole je z omenjenim projektom kandidirala tudi na raz- pisu šolskega ministrstva za inve- sticije v vrtcih in osnovnih šolah, a je bil razpis ob začetku epidemije zaustavljen, saj da javnega razpisa zaradi nastale situacije ne bi mogli izvesti. Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo nadaljevanje razpisa, ki predvideva 15,8 milijona evrov za investicije občin, so odgovorili: »Nadaljevanje bo možno, če bodo v rebalansu proračuna zagotovljena sredstva za izvedbo razpisa.« Reba- lans državnega proračuna pa naj bi bil obravnavan in sprejet v prihod- njih tednih, so dejali na ministrstvu. Po besedah destrniškega župa- na Franca Pukšiča bodo za obnovo stare javne razsvetljave in postavi- tev nove tam, kjer je doslej sploh še ni bilo, potrebovali 350.000 evrov, zato bodo investicijo razdelili na več let. »Obstoječe svetilke, prib- ližno 250 jih je, so dotrajane, posta- viti bo treba nove drogove, seda- nje žarnice pa menjati z varčnimi. Poleg tega bo sistem nastavljen tako, da bo jakost luči med polnoč- jo in tretjo uro zjutraj zmanjšana, s čimer bomo prav tako prihranili pri energiji. Medtem ko nas zdaj javna razsvetljava stane 18.000 evrov, naj bi bilo po posodobitvi po oceni strokovnjakov kar do 10.000 evrov prihranka.« Z uporabo LED-svetil na javnih površinah v urbanih naseljih se namreč prihrani kar od 60 do 80 odstotkov električne energije, kar poleg nižjih stroškov elektrike, upravljanja in vzdrževanja razsvet- ljave pomembno prispeva tudi k zniževanju ogljičnega izpusta. Že pred desetletjem pa so po občini Destrnik položili kable za novih 97 javnih svetilk, vendar so imeli pred realizacijo prednost drugi projekti. »Če bo šlo po sreči, bomo letos, kot rečeno, v javno razsvetljavo vložili 50.000 evrov, vse pa je odvisno od tega, ali bomo pridobili kredit v višini 150.000 evrov, s pomočjo katerega načr- tujemo realizacijo kar nekaj inve- sticij. Razmišljamo tudi o zaposlitvi elektrikarja, s pomočjo katerega bi lahko marsikatero delo potem op- ravili sami in nam ne bi bilo treba najemati dražjih zunanjih izvajal- cev,« še pravi destrniški župan. V planu še obnova precej cest Poleg posodobitve in postavitve novih uličnih svetilk se bodo letos na Destrniku lotili še rekonstrukcij lokalnih cest in javnih poti, in sicer bo najprej na vrsti skoraj dva kilo- metra najbolj kritičnih odsekov na Placarju, Ločkem Vrhu, Strmcu pri Destrniku, Drstelji in v Gomilcih, ki bodo stali 172.000 evrov. Končno naj bi se začela tudi prva faza nujne širitve pokopališča, na katerem že kronično primanjkuje grobnih mest. Foto: SD Na Destrniku bodo obnavljali obstoječo in postavljali novo javno razsvet- ljavo. Destrnik  Posodabljanje stare in postavitev nove javne razsvetljave Načrtujejo sto novih obcestnih svetilk V občini Destrnik, kjer te dni praznujejo občinski praznik, načrtujejo začetek investicije v javno razsvet- ljavo, ki je že nekaj let potrebna obnove. Letos naj bi zanjo namenili 50.000 evrov. Foto: Mojca Vtič Na prvi razpis ureditve jedilnice, kuhinje in izgradnje požarnega stopnišča se je odzvalo osem ponudnikov, prav vsi so postavili višjo ceno od predvidene. Makole  Objavljen že drugi razpis za izbiro izvajalca Prispele ponudbe presegale občinski budžet Občina Makole je minuli teden objavila ponovljen razpis za izbiro izvajalca za ureditev jedilnice, kuhinje, drugih spremljajočih prostorov ter izgradnjo požarnega stopnišča na OŠ Anice Černejeve Makole. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je o novi pridobitvi, ki bo pomembno vplivala na učinkovito in varno delo gasilcev, med drugim povedal: „Vedno več je neurij in nesreč, ko je potrebno reševanje na višini. Pri gašenju požara je učinek večji, če se lahko gasi z višine. Ker je pomembno, da gasilcem ter drugim enotam zaščite in reševanja omogočimo varno delo, smo se odločili za nakup vozila s hidravlično dvižno ploščadjo. Zamišljeno je tako, da bo vsako društvo usposobilo operativce, ki bodo znali vozilo upravljati. Vozilo bi bilo parkirano v Talumu, na kraj dogodka bi ga pripeljal njihov poklicni gasilec, nato pa bi delo z njim prevzela enota, ki bo pristojna za intervencijo.“ Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  22. maja 2020 5Podravje Podravje  Domači vodnjaki so dobra naložba „Črpanje vode iz studencev je priporočljivo“ Ko se izdajo prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, zelenic in polnjenje bazenov, marsikdo s težkim srcem opazuje soseda pri tovrstnem početju. Če sosed pri tem uporablja vodo iz studenca, so skrbi odveč. Komunalna podjetja zagotavljajo, da črpanje vode iz domačih studencev ne vplivajo na nivo vode v vodnih zajetjih, vsaj ne neposredno. „Vodnjaki so po navadi glo- boki od 6 do 15 metrov in ne posegajo v vodonosnik, ki ga za oskrbo s pitno vodo uporablja- jo komunalna podjetja,“ je raz- ložila Jožica Dobaj iz Komunale Slovenska Bistrica. Tudi v Komunalnem podjetju Ptuj ocenjujejo črpanje vode iz domačih vodnjakov kot ugo- dno. „Uporaba vode iz lastnih zajetij ima majhen vpliv na nivo podtalne vode. Je priporočljiva, ker se s tem razbremeni javno vodovodno omrežje. Nesmisel- no bi bilo omejevati uporabo vode iz lastnih (registriranih) vodnjakov na področjih, kjer ni črpališč pitne vode iz plitve podtalnice. Torej gre za celotno Ptujsko polje, področje Haloz in Slovenskih goric,“ je povedal Janko Širec iz Komunalnega podjetja Ptuj. V Podravju uradno registriranih 10.000 vodnjakov „Na območju celotne Dravske kotline so podeljena vodna dovolje- nja za približno 10.000 vrtin/vodnjakov, iz katerih se voda uporablja za potrebe pridobivanja toplote, namakanja kmetijskih zemljišč in drugih površin ter za lastno oskrbo s pitno vodo,“ so povedali na Direkciji RS za vode. Natančnega podatka, koliko je teh vodnjakov po občinah Spodnjega Podravja, nimajo. Verjetno pa je domačih vodnjakov precej več, kot je uradno registriranih. Nivo podtalnice najnižji v zadnjih petih letih Kot smo že poročali, so pri Komunali Slovenska Bistrica glede na lansko obdobje zabeležili padec nivoja podtalnice za 40 %. Tudi izsled- ki Komunalnega podjetja Ptuj kažejo, da bo letos treba z vodo rav- nati preudarno. „Vodo črpamo iz vodnih virov v Skorbi, Lancovi vasi, Gerečji vasi, Župečji vasi, Podvincih, Desencih in Novi vasi pri Ptuju. Trenutni nivo podzemne vode v Skorbi je na ravni nivoja iz maja 2017, torej med najnižjimi v zadnjih petih letih,“ je povedal Janko Širec iz Ko- munalnega podjetja Ptuj, a je še zagotovil: „Stanje ni skrb vzbujajoče. Pitne vode bo za vse dovolj. Prepoved polnjenja bazenov bomo izdali, če bo potrebno, kar se lahko zgodi, če načrpane dnevne količine vode presegajo maksimalne kritične količine. Takrat omejimo porabo vode za zalivanje in polnjenje bazenov.“ Foto:KG „Voda iz domačih studencev je slabše kakovosti,“ je opozorila Jožica Dobaj iz Komunale Slovenska Bistrica. Gle- de na to, da z njo zalivamo pridelke za prehrano, in sploh če z njo polnimo ba- zene za kopanje v vročih poletnih dneh, je vredno razmisliti tudi o tem. Starši v času izrednih razmer vrtca niso bili dolžni plačevati. Vse stroške, ki so nastajali, med njimi so seveda najvišji stroški dela, so pokrivale občine. Te so lahko zah- tevke za povračilo dela stroškov za vrtce državi priglasile šele v sredini maja, ko je šla epidemija že skoraj h koncu. Mestna občina (MO) Ptuj je za vse stroške, ki nastajajo v zvezi z varstvom predšolskih otrok, v leto- šnjem januarju namenila 244.000 in februarja 246.000 evrov. Gre za meseca, ko se je poslovalo v povsem običajnih razmerah in ko so del stroškov delovanja vrtcev še plačevali starši otrok. Stroški za april, ko so bili vrtci ves mesec zaprti in sofi nanciranja staršev ni bilo, so za MO Ptuj znašali 302.000 evrov. MO Ptuj je na ministrstvo za izobraževanja naslovila zahte- vek za povračilo za mesec april v znesku 60.000 evrov. »Občina je lahko priglasila znesek izpada plačila staršev za otroke. Znesek je bilo treba ustrezno znižati še zaradi prihrankov zaradi zaprtja vrtcev (80 % nadomestila plače, nižji stroški prehrane in prevoza ter nižji drugi stroški,« so pojas- nili na MO Ptuj. Pod črto bo stro- šek (ne)delovanja vrtcev za april, čeprav so bili ves mesec zaprti, za MO Ptuj znašal 242.000 evrov. Gre za približno enak znesek, kot ga plača občina za vrtce, ko normalno obratujejo. Na MO Ptuj so dodali, da niso pričakovali, da bi država pokrila stroške plač zaposlenih, ki so bili na čakanju na delo, kot je to omogočila v gospodarskem sek- torju. »Od začetka je bilo v zakonu jasno zapisano, da ta ukrep velja za gospodarstvo. V zakonu je bilo tudi jasno zapisano, da država krije strošek staršev.« Kidričani za april »privarčevali« okoli 20 tisočakov V drugi največji občini na Ptu- jskem, občini Kidričevo, so janu- arja za delovanje vrtcev namenili 79.000 in februarja 73.000 evrov. V aprilu so odhodki, ki jih je za vrtce namenila občina, znašali 87 tisočakov. Na državo so naslovili zahtevek za povračilo z zneskom 32.500 evrov. Vključujoč povračilo bodo stroški občine Kidričevo za april znašali okoli 55.000 evrov, kar je glede na prva dva meseca v letu že kar lepa razlika (24.000 ozi- roma 18.000 evrov). Da bi država za čas epidemije pokrila levji delež stroškov v vrtcih, to so plače za- poslenih, tudi na občini Kidričevo niso pričakovali. Pri interpretaciji oziroma primerjavi mesečnih stro- škov iz začetka leta in aprila, ko so bili vrtci zaradi epidemije zaprti, so poudarili, da lahko prihaja do raz- lik zaradi različnega števila otrok v vrtcu (vpisi, izpisi, bolezni …). V Majšperku minimalna, v Žetalah nobene razlike V Majšperku, občini v osrčju Ha- loz, so januarja in februarja za de- lovanje vrtcev namenili po 39.000 evrov. Stroški za mesec april so bili 44.000 evrov, na ministrstvo za iz- obraževanje so vložili zahtevek za povračilo v znesku dobrih 8.000 evrov. Po prejemu nadomestila bo občina za vrtce v primerjavi z meseci v začetku leta plačala tri tisočake manj. Da bo država po- vrnila vse stroške v vrtcih, ki so nastajali v času epidemije, županja občine Majšperk Darinka Fakin ni pričakovala. Vendar bi bili po nje- nih besedah, če bi do tega prišlo, zelo veseli. V Žetalah, eni od najmanjših občin v Spodnjem Podravju, so ja- nuarja za delovanje vrtcev plačali dobrih 17.000 evrov, februarja pa blizu 19 tisočakov. Za april so stro- ški občine za delovanje vrtcev zna- šali 20.500 evrov, na ministrstvo so posredovali zahtevek za povračilo 3.000 evrov. Stroški občine v zvezi s fi nanciranjem vrtcev v primerja- vi z meseci v začetku leta tako ne bodo bistveno odstopali. Župan Anton Butolen je povedal, da bi bilo smiselno, da bi država v času epidemije pokrila stroške plač (na- domestil) zaposlenih v vrtcih, ki so bili na čakanju na delo. A glede na napovedi in predpise, kot so se sprejemali, potem tega niti niso pričakovali. Spodnje Podravje  Stroški vrtcev v času epidemije Občine plačale skoraj enako, kot če bi bili vrtci normalno odprti Ta teden so se po dobrih dveh mesecih ponovno odprla vrata šol in vrtcev. Čeprav so bili vrtci od 16. marca do 18. maja zaprti in je bila glavnina zaposlenih na čakanju na delo, materialni stroški pa so bili zaradi neobratovanja minimalni, občine niso nosile nič manj fi nančnega bremena kot sicer v obi- čajnih razmerah. Foto: ČG Ko bodo občine prejele povračilo države, bo skupni znesek stroškov delovanja vrtcev za čas epidemije zanje sicer nekoliko nižji kot v običajnih razmerah. A bistvenega odstopanja kljub temu ne bo. So pa bili za čas epidemije vsakršnega plačila oproščeni starši otrok. Osrednje zahteve prevoznikov, ki opravljajo turistične prevoze, so zagotovitev fi nančnih sredstev s strani SID banke, podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze in nadomestila za izvajalce občasnega prevoza, ukrepi iz prvega in drugega pake- ta ukrepov pa naj za sektor obča- snega prevoza potnikov veljajo do konca leta, so povzeli v OZS. Sekcija pod Piškovim vodstvom se je sicer prejšnji teden sestala z ministrom za infrastrukturo Jerne- jem Vrtovcem, ki je prevoznikom obljubil, da bo naredil vse, da jim pomaga, Pišek pa je že tedaj napo- vedal nemire in cestne blokade, če prevozniki ne bodo upoštevani. »Žal našega resornega ministra niso upoštevali. Sektor transporta in logistike ustvari kar 17 % bruto domačega proizvoda, torej več kot turizem. A na nas so v tretjem pa- ketu povsem pozabili, kar je krivič- no,« v zbornici povzemajo Piška. »Če bomo ostali neuslišani, na- povedujemo proteste,« je oster. Pišek ob tem izpostavlja, da so pre- vozniki na robu živčnega zloma. »Težave so zlasti pri kreditiranju sektorja, saj komercialne banke gledajo bonitetne ocene in v teh časih ne dajo kredita. Če ne bomo pravočasno poskrbeli za prevozni- ška podjetja, bodo ta podjetja uga- snila,« še opozarja sekcija. Slovenija, Podravje  Luknje v tretjem protikoronskem paketu Prevozniki grozijo s cestnimi blokadami Prevozniki, združeni v sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), so razočarani, da vlada njihovih zahtev ni vključila v tretji paket protikoronskih ukrepov. Predsednik sekcije Peter Pišek vztraja, da bodo prevozniki protestirali, če njihove ključne zahteve ne bodo uresničene. Foto: ŽK/M24 Ptuj  Boljši časi za mestno jedro Odprta trafi ka Bojazen, da bo mestno jedro po zaprtju trafi ke na Miklošiče- vi ulici še bolj prazno, je očitno bila odveč. Franšizojemalka Trauda Krempl je kljub zapletom, ki jih je imela s prejšnjim najemodajalcem, v prostorih nekdanjega Ideala minuli pe- tek odprla novo trafi ko. Konec januarja letos je občina objavila namero o oddaji poslovne- ga prostora Miklošičeva 11, pravočasno je prispela ena sama ponud- ba. Poslovni prostor je bil oddan v najem Traudi Krempl, ki je kmalu po podpisu pogodbe začela urejati prostor, a je koronakriza nekoliko upočasnila potek dogajanja. Minuli teden je vendarle uspešno odprla prenovljen prostor, v katerem je uredila veliko, lastno trafi ko z imenom Neli. Foto: ČG Nova trafi ka deluje na Miklošičevi ulici 11. Namesto posode zdaj v tem prostoru ponujajo časopise, tobak in druge artikle. Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 6 V največjo ptujsko osnovno šolo OŠ Ljudski vrt in podružnico OŠ Grajena se je z 18. majem vrni- lo kar 290 učencev prve triade. »Na matični OŠ je doma iz opra- vičljivih razlogov ostal en učenec, na podružnični OŠ dva,« je dodala ravnateljica. In kako izgleda šolski vsakdan otrok po epidemiji? Star- ši v šolsko poslopje ne vstopajo, otroke pospremijo do vrat, kjer jih sprejmejo zaposleni v šoli in jim razkužijo roke. Nato se malč- ki sezujejo, pred učilnico odložijo čevlje, si nadenejo copate ter se odpravijo na svoje označeno mes- to. Klopi so razmejene, učence vsa gradiva čakajo v učilnicah, saj torb ne nosijo domov. Mask uči- telji ob primerni razdalji v razredu ne nosijo, so pa ob učiteljski in varstveni vlogi prevzeli še nalogo razdeljevalcev malice, saj otroci malicajo v učilnicah. Ravnatelji prepuščeni lastni kreativnosti Da so lahko najmlajši razisko- valci znanja ponovno sedli v šol- ske klopi, je bilo treba najprej or- ganizirati skupine do 15 učencev in zagotoviti kader. »Oblikovali smo 18 skupin, učenci so vanje uvrščeni glede na abecedni vrstni red, prijateljskih navezav nismo upoštevali, saj bi bila sicer to mi- sija nemogoče. Razredna učitelji- ca, ki ne more biti na dveh koncih hkrati, pa dve uri poučuje v eni skupini oddelka, nato v drugi. To je salomonska rešitev, tako da so vsi učenci deležni enake pozor- nosti svoje učiteljice,« je organi- zacijo dela v oddelkih na kratko orisala Zemljič Vaupotičeva. Ob tem pa je priznala, da če ne bi imeli podpore v ZD Ptuj, vrat šole ne bi mogli odpreti. Preglavice ravnateljem, ki so bili na tej točki povsem avtonomni oz. bolje reče- no prepuščeni svoji iznajdljivosti in kreativnosti, so predstavljala predvsem navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se skupine otrok ne bi smele mešati niti v oddelkih podaljšanega biva- nja. »To bi pri nas pomenilo, da bi lahko ob štirih popoldan imeli 18 skupin podaljšanega bivanja, ki bi zahtevale 18 učiteljev, v vsaki skupini pa bi morda bil le še en ot- rok. Do sedaj smo jih imeli sedem. Zato to pravilo pri nas ni izvedlji- vo. Ob tem, da za dodatno delo učitelji niso plačani niti evra, se zahvaljujem zaposlenim, ki v teh trenutkih ne beležijo ur, temveč se zavedajo, da morajo oddelati svoje.« Tako na OŠ Ljudski vrt v oddelkih podaljšanega bivanja spoštujejo omejitev števila učen- cev do 15, vendar pa so v en odde- lek združili dve skupini. »Imamo pa natančne imenske sezname učencev v oddelkih podaljšanega bivanja, saj moramo zagotavljati sledljivost. Čeprav se poraja logi- čen pomislek glede smiselnosti tega ukrepa – na avtobusu se sku- paj na primer pripelje 12 učencev iz različnih skupin, tukaj pa mora- mo upoštevati vse omejitve.« Starši drugo- in tretješolcev nezadovoljni Vaupotič Zemljičeva odgovarja tudi na nezadovoljstvo staršev otrok 2. in 3. razredov, za katere sedaj šola ne zagotavlja jutranje- ga varstva. »Ministrstvo plača le jutranje varstvo prvošolčkov. Vse kadre smo porabili za vzpostavi- tev sistema dela. Dokler pristojni ne bodo spremenili normativov, jutranjega varstva žal ne bomo mogli zagotavljati.« Glede pomi- sleka, da šola sedaj v prvi vrsti za- gotavlja varstvo otrok, ne izobra- ževanje, pa je dejala: »Odločitev glede vračanja otrok prve triade v šole je bila, to je moje osebno mnenje, politična. Ljudje morajo v službo in otroke je treba nekam dati. Seveda otroci sodijo v šolo, vendar pa bi se morali pristojni odločiti, ali da se vrnejo v šolo vsi ali nobeden.« Na vprašanje, kako realna je vrnitev vseh učencev v osnovno šolo, pa je odvrnila: »Ob ugodni epidemiološki sliki temu scenari- ju dajem 30 % možnosti, namreč uradno je bilo rečeno, da bodo učenci od 4. do 8. razreda, ki ni- majo negativnih ocen in drugih učnih težav, šolsko leto zaključili na daljavo. Pozdravljam pa od- ločitev, da se devetošolci vrnejo v šole.« Vaupotič Zemljičeva na- mreč meni, da se spodobi, da se od učencev, ki so v šoli preživeli devet let, tudi dostojno poslovijo. »Valete ne bo, bomo pa za deve- tošolce pripravili posebno malico in njihov odhod pospremili z dob- rimi mislimi. Seveda ob upošteva- nju vseh pravil,« je dodala. „Stanje objekta se od prejšnje- ga ogleda do sedaj ni bistveno poslabšalo. Stabilnost je še vedno zagotovljena. Pri pregledu mavč- nih »plomb« na mestih najbolj iz- razitih razpok ni razen ene plom- be v prvem nadstropju opaziti, da bi se razpoke povečale. Torej grad zaradi potresa v Zagrebu ni utrpel večje dodatne škode,“ je povedal Srečko Štajnbaher iz zavoda. Kljub temu pa je nekatera dela treba začeti nemudoma. Odla- šanje bi po Štajnbaherjevi oceni pomenilo nadaljnje propadanje dvorca. Med nujnimi posegi je Štajnbaher naštel: „Zamenjava vseh dotrajanih kleparskih izdel- kov in kritine. Odstranitev cemen- tnega ometa podstavka gradu in fasadnega ometa na vzhodni fasadi, saj lahko hipno odpade in poškoduje morebitne vzdrževal- ce ali kogar koli, ki bi bil takrat v neposredni bližini zidu. Urediti se morajo vsaj začasni odtoki meteornih voda od vertikalnih odtočnih cevi stran od objekta ter odstraniti še tista drevesa, ki so bila označena za posek. Stanje stropne konstrukcije nadstropja (kjer je prišlo do izliva vode) je treba preveriti in jo po potrebi ojačati ali zamenjati s primernej- šo.“ „Čez 10 let bo prepozno“ Sanacijo je treba začeti nemu- doma, hkrati pa že pripravljati dokumentacijo za celostno ob- novo dvorca. „Osnova in pogoj za kakovostno obnovo dvorca je izdelava arhitekturnega posnet- ka in konservatorskega načrta ter ureditev lastniškega razmerja,“ je dejal Štajnbaher. Podal pa je tudi časovni okvir: „Vse to je treba za- četi sedaj, da se bo v roku petih let obnova odvila. Čez deset let bo prepozno.“ Tolikšni posegi na objektu so povezani z visokimi stroški. Štaj- nbaher je opozoril na sredstva, ki so v državnem proračunu sicer re- zervirana za ohranjanje kulturnih spomenikov, kot je završki biser. Gre za t. i. kulturni evro, iz kate- rega naj bi država do leta 2027 sofi nancirala obnove tovrstnih nepremičnin v višini 11,5 milijona evrov. A v Zavrču bo treba najprej urediti vsa lastniška razmerja, šele potem se bodo lahko prija- vili na razpise, kjer pa spet ostaja odprto vprašanje, ali bodo sploh uvrščeni med izbrance ... petek  22. maja 20206 V središču Starši bolj prestrašeni od otrok Drugi prvi šolski dan v tem letu so nestrpno pričakovali tudi v OŠ Mladika. »Boljše se je izteklo, kot sem pričakoval. Se mi zdi, da je bilo nas starejše te oblike poteka pouka, ki spominja na vojaško šolo, bolj strah kot otroke. Ampak naši učenci vse te omejitve dobro prenašajo, se dobro počutijo. Bolj zaskrbljeni so starši, ki preverjajo, ali je z njihovimi otroki vse dobro,« je dejal ravnatelj Bogomir Širovnik. Vznemirjeni v pričakovanju prvih dni pouka po epidemiji so bili tudi učitelji in učenci OŠ Olge Meglič. »Tako kot učenci smo tudi mi preživeli ta skupni dan lepo. Učenci so bili na začetku nekoliko zadržani, vendar so se sčasoma sprostili. To je normalno, saj je šolska situacija popolnoma drugačna od običajne: učenci so razdeljeni v manjše skupine, malica je potekala v razredu, učenec je sam sedel pri mizi idr. Smo pa veseli, da smo spet skupaj, še bolje bi bilo, če bi bili lahko vsi v šoli od 1. do 9. razreda,« je povedala ravnateljica Helena Ocvirk. Na trnih zaradi ponovnega snidenja pod novimi pogoji so bili tudi v OŠ Breg, je priznal ravnatelj Milan Fakin. A po seznanitvi z novo organizacijo pouka je šolsko delo steklo in kar je najpomembnejše: »Otroci so vse ukrepe sprejeli zelo pozitivno.« Tudi v ptujskem podjetju Mark Metal s 117 zaposlenimi sodelavci opozarjajo na hudo zaostreno situ- acijo. »V Sloveniji je v naslednjem letu pričakovati padec gospodar- ske rasti za 25 do 30 odstotkov. Brez pametnega ukrepa skrajša- nega delovnega časa bo število brezposelnih in s tem stroški za državo dobesedno eksplodirali. Zato je boljši ukrep vlaganje v delo s skrajšanim delovnim časom. Me- nimo, da moramo vso pozornost usmerjati v preživetje podjetij in ohranitev delovnih mest. Bolje imeti zaposlene s fl eksibilnim de- lovnim časom kot brezposelne s fi ksnimi izplačili nadomestil za brezposelnost. Slovenija dosega dobre gospodarske rezultate, z nizkimi stroški smo sposobni zbra- ti veliko denarja. To pomeni, da je treba podjetja podpreti, da še naprej zagotavljajo zaposlitve. Na takšen način bomo ohranili potro- šnjo in ohranitev denarnega toka, gospodarstvo si bo lahko opomo- glo in denar iz pomoči se bo državi dolgoročno vrnil skozi davke,« je razložil tehnični direktor podjetja Mark Metal Dejan Radić. Poudaril je, da Slovenijo nedvomno čaka- Ptuj, Slovenija  Epidemija končana, gospodarstvo na tleh Konec podpornih ukrepo Napovedi za prihodnost gospodarstva so zelo črnoglede. Med drugimi Predstavniki Slovenskega avtomobilskega grozda sporočajo, da se je pano žrtve, množična odpuščanja, stečaje ... V Sloveniji bi brez dela lahko ostala Zavrč  Prihodnost dvorca vprašljiva, solastniki o prenovi niso ena Obsežna sanacijska dela lahk Poročali smo že, da so se pred nedavnim v Zavrču mudili strokovnjaki iz Zavoda aprilskega potresa. Njihove ugotovitve so sedaj že znane in so zajete v statičnem p „Cementni omet podstavka gradu, debeli »špric«, k ta omet odstopa v večjih ploščah. Treba ga je odstra Evropska avtomobilska industrija, ki je generato pandemija koronavirusa jo je popolnoma dotolkl bo proizvodnja zagnala z večjo intenzivnostjo, je da bo to v začetku ali v sredini maja. Sedaj se na jo veliki gospodarski problemi. V kakšnem obsegu se bo gospodar- stvo srečevalo s težavami, ki bodo pomenile tudi odpuščanja, bo predvsem odvisno od prihodnje podpore vlade. »Če bo dela manj, bomo primorani zmanjševati šte- vilo sodelavcev. Seveda to ni naš namen. Cilj je, da delovna mesta ohranimo, a brez pomoči države ne bo šlo. Poslovna skupina Mark kot avtomobilski dobavitelj priča- kuje v letošnjem letu zgolj 66-od- Ptuj  Nov šolski red ni prinesel velikih težav Neživljenjska navodila prikrojili po svoje »Nič ni, kot je bilo,« je vtis prvih dni pouka po dvomesečnem zaprtju šolskih vrat strnila ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. Trakovi, ki označuje- jo 1,5 metra razdalje, razkužila na vhodih, malice v razredih oz. množica pravil in omejitev na eni strani, na drugi pa veselje otrok, ki so ponovno v družbi sovrstnikov. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Tehnični direktor podjetja Mark Me- tal Dejan Radić; podjetje ima sedež in proizvodnjo v poslovni hali nekda- njega Tehcentra na Puhovi ulici. Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  22. maja 2020 7V središču stotno realizacijo plana prodaje, v prihodnjem letu pa 75-odstotno. Nihče ne ve natančno, kako se bo situacija odvijala in kaj nam še sledi. Celotno svetovno gospodar- sko, ne le avtomobilska industrija, bo približno enako prizadeto.« »Potrebujemo fl eksibilne ukrepe« V podjetju Mark Metal pravijo, da so v začetku krize izjemno veli- ko poudarka dali oblikovanju pre- dlogov za pomoč gospodarstvu, ki so jih posredovali vladi. Lokalno so se povezali še z drugimi industrial- ci, regijsko pa s Štajersko gospo- darsko zbornico. »Sestavili smo zelo jasne in pregledne predloge. Problem je nastal, da na drugi (vladni) strani ni bilo pravega so- govornika. Po vseh možnih poteh smo predloge posredovali na vla- do. Sicer še zdaj nismo prepričani, da so prišli v prave roke. Podpora je prišla šele po pritiskih podjetij. Želeli bi si, da bi bilo drugače. Po- gajanja so bila naporna in upamo, da ne čisto zaman. Računamo, da bo vlada z junijem predstavila uk- repe, ki bodo oblikovani na podlagi predlogov gospodarstva. Slednje se namreč neizmerno bori in vlaga vse napore v obstanek. Subvenci- oniranje ukrepa čakanja na delo v obliki ali nič ali pa 100-odstotno ni sprejemljivo. Naš predlog je prila- godljivost izvajanja ukrepa glede na potrebe v podjetju. Naročila se spreminjajo, s tem tudi obseg dela in potreba po delovni sili. Enkrat je dela več, drugič manj, tretjič nič, pa spet pride novo naročilo in tako naprej. Delodajalci sami vseh stro- škov dela, ki nas bodo bremenili ob nestabilnih naročilih, enostavno ne bomo prenesli. Ukinitev pod- pornih ukrepov konec maja pome- ni katastrofo. Pandemija je morda končana, vendar se srečujemo z gospodarsko krizo in tako bo osta- lo še nekaj mesecev ali pa celo let.« Avstrija z boljšimi ukrepi, ki bi jih podaljšala (vsaj) do konca leta Vodja slovenskega dela poslov- ne skupine Mark Dejan Radić meni, da je avstrijska vlada (in politika) nedvomno boljše opravila doma- čo nalogo v zvezi s protikriznimi ukrepi za pomoč gospodarstvu kot slovenska. Ukrepi, predvsem na področju skrajšanega delovne- ga časa, so v primerjavi s slovenski- mi bistveno fl eksibilnejši. »Korona krajši delovni čas v Avstriji je veliko boljši. Avstrijski sistem omogoča prilagodljivost. Delodajalci lahko delovni čas na zaposlenega prila- godijo dnevno, povprečje na za- poslenega v treh mesecih je lahko od 10 do 90 odstotkov. Obračuna- vanje se izvaja po dejansko opra- vljenih urah zaposlenega. V Avstriji je s krajšim delovnim časom trenu- tno možno delati do septembra 2020. Trenutno se avstrijska poli- tika odloča o podaljšanju ukrepov, in sicer da bi krajši delovni čas podprli še za nadaljnjih šest me- secev. Zaposleni prejmejo med 80 in 90 odstotki celotnega zaslužka (neto). Država podjetjem nudi tudi povračila fi ksnih stroškov, kot so najemnine, lizingi, obresti, zavaro- vanja … Povračila so odvisna od zmanjšanja prodaje do 75 odstot- kov. Če primerjamo s Slovenijo, smo mi v času krize izplačali dve plači in dodatno še krizni dodatek. Šele 15. maja smo za delavce, ki zaradi višje sile niso delali, dobili povrnjen sorazmerni del za mesec marec.« ov pomeni katastrofo plat zvona bijejo v avtomobilski industriji, od katere so odvisna števila slovenska podjetja. oga zaradi pandemije koronavirusa znašla v najhujši krizi doslej. Kriza bi lahko terjala številne a četrtina zaposlenih v podjetjih, ki so dobavitelji avtomobilski industriji. To je okoli 10.000 ljudi. Nejasna lastniška razmerja Ugotoviti, kdo je lastnik katerega dela dvorca, je lahko prava uganka. Jasno je, katera stanovanja so v lasti sklada. Urška Novak je pojasnila: „Sklad je manjšinski lastnik. V lasti ima štiri posamezna stanovanja, od teh je eno stanovanje v pritličju, preostala tri pa v prvem nadstropju. Vsa omenjena stanovanja so trenutno v uporabi, in sicer v neprofi tnem najemu.“ Občina je lastnica dveh stanovanj, ki so ju kupili pred kratkim, poleg tega pa je v njihovi lasti celotni park okoli dvorca in del kleti. Pri kleti pa se zaplete, saj ni odmerjeno, kateri je sedaj tisti kotiček, ki je v občinski lasti. Preostali del kleti pa je v lasti Perutnine Ptuj. Sicer pa je Renata Lovrak iz PP navedla: „PP je lastnica posameznih delov stavbe (poslovni prostori, klet, skladišča), vse skupaj v izmeri 507 m2.“ PP in občina nikoli nista imeli sporov glede uporabe kleti, a s potencialnim novim lastnikom se nikoli ne ve. akega mnenja ko zrušijo sanje o haloškem grajskem lepotcu a za ohranjanje kulturne dediščine. Obiskali so završki dvorec, kjer so ugotavljali stanje objekta v statičnem oziru in morebitne posledice na objektu zaradi poročilu. Foto: KG ki onemogoča sušenje zidu in preprečuje izstopanje vlage iz zidu. V večjem delu gradu aniti v celoti!“ je bil jasen Štajnbaher Perutnina bo svoje prostore prodala, zato ne bo vlagala v dvorec Poročali smo že, da so med la- stniki objekta Občina Zavrč, Stano- vanjski sklad RS (Sklad) in podjetje Perutnina Ptuj (PP). Za izvedbo vseh priporočenih del se zavzema- jo na občini, medtem pa druga dva lastnika tega interesa ne kažeta. Še več ... „Prostore v gradu Zavrč želimo prodati, o čemer smo tudi obvestili Občino Zavrč. Zaradi na- črtovane prodaje omenjene nepre- mičnine v sanacijo zgradbe nima- mo namena vlagati,“ je sporočila Renata Lovrak, predstavnica PP za odnose z javnostmi. Podobno je po- vedala tudi Urška Novak iz Sklada „V prihodnje obstaja možnost, da bomo nepremičnine zaradi starosti in potrebnih stroškov za vzdrževa- nje in sanacijo ponudili tudi v proda- jo preko elektronske javne dražbe.“ Kljub temu bo sklad prispeval svoj delež pri odstranjevanju nevar- nosti. Novakova je zatrdila: „Sklad se pridružuje volji večine etažnih lastnikov tako, da bo pristopil v svojem deležu k odstranjevanju ne- varnosti kakor tudi sanaciji fasade. Pri tem pa moramo poudariti, da objekt nima upravnika objekta in je potreben dogovor z večinskim la- stnikom.“ Za celotno obnovo pa se naposled zavzema le občina. Denar je sveta vladar, a občina ga nima V tem primeru bi bilo idealno, da občina odkupi lastniške deleže objekta. Župan Slavko Pravdič je potrdil, da je popolno lastništvo dvorca ambicija oz. cilj občine, a gre za zdaj le za željo. Razlog je seveda denar, ki ga v občinskem proračunu ni na pretek. „Iz PP so nam sporo- čili, da nameravajo svoj del dvorca prodati. Sicer še ne vemo, kolikšno kupnino bi želeli, vendar na obči- ni nimamo denarja v žepu, da bi nepremičnino lahko kar odkupili. V bližnji prihodnosti bomo z vod- stvom podjetja na skupnem sestan- ku poskušali doseči dogovor, ki bo vsem v zadovoljstvo,“ je optimistič- no povedal Pravdič. Dvorec je za domačine pomem- ben simbol, je dediščina, na katero so lahko ponosni. Vizija občinske- ga vodstva je obnoviti dvorec, ki bi potem predstavljal možnost za druženje in različne aktivnosti, pa tudi izjemen potencial na področju turizma. Foto: Črtomir Goznik or številnih gospodarskih panog, se je postopoma začela ustavljati lani jeseni. Letošnja la. Številni proizvajalci avtomobilov še danes stojijo, ker imajo polna skladišča. Kdaj se težko napovedati. Prve napovedi so bile, da bi to bilo po veliki noči. Sledile so napovedi, apoveduje sredina junija. Mark Metal v iskanje novih trgov Avstrijsko družinsko podjetje Mark posluje v treh državah. Matična družba s tremi poslovnimi enotami je v kraju Spital am Pyhrn, na Puhovi ulici na Ptuju imajo proizvodnjo s 117 zaposlenimi, prisotni pa so tudi na Kitajskem. Avstrijski del poslovne skupine je v obdobju od marca 2018 do marca 2019 ustvaril okoli 70, slovenski (ptujski) pa 12 milijonov evrov prihodkov. 90 odstotkov proizvodnje podjetja je vezano na avtomobilsko industrijo, šest na farmacevtsko, štirje odstotki so še vedno v panogi, zaradi katere je podjetje pred sto leti sploh zaživelo – to je čevljarska industrija. Na ravni skupine je zaposlenih okoli 600 sodelavcev. Lastnik in direktor podjetja Rudolf Mark je za naš časopis povedal, da so z razvojem podjetja na Ptuju zelo zadovoljni, enako z vsemi zaposlenimi sodelavci. Zato bodo tudi v prihodnje kot dober gospodar skrbeli za nadaljnjo proizvodnjo. »V Sloveniji bomo še naprej proizvajali številne izdelke. Iščemo nove trge za naše izdelke, s ciljem zmanjšati upad prodaje,« je poudaril Mark. Dodal je še, da je v avstrijskem podjetju trenutno večina sodelavcev na ukrepu skrajšanega delovnega časa, razen zaposlenih v razvojnem oddelku in prodaji. Ti delajo po rednem (polnem) delovnem času. Foto:gradovi.si Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  22. maja 20208 Kmetijstvo Partnerji zelenjavne verige so opozorili tudi na nepovezanost med pridelovalci in trgovci in da je po pozivu ministrstva za kme- tijstvo, naj si v epidemiji korona- virusa vsak prebivalec, ki ima to možnost, pridela svojo zelenjavo, to povzročilo presežke na trgu. »Bili so trenutki, ko so se vsi pri- delovalci zbali, ali bodo lahko pri- delali dovolj slovenske zelenjave, ali bodo lahko zadostili potrebam slovenskega potrošnika, kaj bo, če se zaprejo državne meje? Tudi pridelovalci so bili postavljeni pred zelo veliko preizkušnjo, ali bodo lahko nabavili semena in vse pot- rebno za proizvodnjo. Nekateri so se zavedno odločili za povečanje proizvodnje,« so zapisali v zborni- ci. Vendar pa so ustanove danes, Na kriznem sestanku, ki so ga zahtevali na kmetijskem ministr- stvu, so predstavili svoje pomisle- ke glede dosedanjega vladnega reševanja posledic epidemije. Z dosedanjo obravnavo kmetov in njihove dejavnosti namreč niso zadovoljni, saj so prepričani, da bodo po predlaganih rešitvah in v primerjavi z ostalimi sektorji spet deležni le drobtinic. Obenem so spomnili na specifi čnost kmetove- ga dela, ki ga je treba opraviti vsak dan, od ponedeljka do nedelje, in to ne glede na epidemijo ali drugo višjo silo. Ker je večji uvoz cenenega mesa iz tujine povzročil zmedo na trgu in padec odkupnih cen pri slovenskih kmetih, rejci so in še bodo dodat- no prizadeti zaradi viškov goveda, ki je godno za prodajo, a ostaja v hlevih. Zato v sindikatu za sektor govedoreje predlagajo podaljšanje ukrepov pomoči do konca letoš- njega leta, da se lahko stanje v tem času stabilizira. Kot je znano, so velike težave tudi s prirejo mleka, saj na trgu prihaja do viškov, zara- di tega pa padajo odkupne cene. Po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije so te padle pod lastno ceno prireje mleka na kmetiji, stro- ški krme, predvsem dokupljene, pa so tudi vsak dan večji. S teža- vami zaradi epidemije se srečujejo tudi prašičerejci in rejci drobnice, vinogradniki in sadjarji pa tudi pri- delovalci zelenjave. Če v tretjem protikoronskem zakonu ne bo konkretnejših rešitev, poudarjajo v sindikatu, bodo posledice na kme- tijah dolgoročne, saj se vse težave ne bodo pokazale takoj v celoti. Koronakriza kot dežurni krivec Tudi Danilo Muršec, govedore- jec iz Bišečkega Vrha v občini Trno- vska vas, opozarja, da odkupne cene kmetijskih pridelkov vztrajno padajo in še bodo. »Cena mleka je vsak mesec nižja za kakšen cent, a smo lahko v tej situaciji srečni, da ga ptujska mlekarska zadruga sploh še odkupuje oziroma uspe prodati, za kar jim gre velika zah- vala. Za kilogram teletine na pri- mer dobimo samo še tri evre, cene še padajo. Se pa kmetje poleg tega že tudi bojimo, koliko bomo letos sploh dobili za koruzo, pšenico, ječmen … Iz Italije in Avstrije bojda prihajajo ponudbe za odkup koru- ze po 65 evrov za tono pri 25-od- stotni vlažnosti, kar je glede na lanske cene, ki so se gibale med 90 in 95 evri, bistveno manj. Če se bo koruza tudi v resnici prodajala po taki ceni, ne bomo pokrili niti stro- škov pridelave, ki znašajo nekje 80 evrov po toni, da sploh pridemo na nulo. Skratka, bojimo se priho- dnosti, na kakšne investicije lahko sploh pozabimo, od velikih obljub pomoči države pa si tudi preveč ne obetamo. Izpad dohodka, ki ga je treba ovrednotiti v vlogi za nado- mestilo, je namreč težko oceniti, menim, da bi morala država po- magati s pavšalnimi prispevki za določeno kmetijsko panogo. Sicer pa bo zdaj prav za vse tako ali tako kriva koronakriza, marsikaj se bo skrilo pod njeno preprogo.« Čeprav več goveda, manj izpustov Znano je, da so kmetje-govedo- rejci zadnja leta vse pogostejša tar- ča očitkov o največjem ustvarjanju škodljivih toplogrednih plinov, kar ti odločno zanikajo, saj so prepri- čani, da vzreja živali prispeva le manjši delež emisij. Podatki o izpu- stih toplogrednih plinov v času epi- demije zdaj to tudi dokazujejo, saj kažejo, da se je stanje izboljšalo, čeprav je v Sloveniji zaradi zmanj- šanega odkupa več goveda. »Ker očitno le nismo tisti, ki ustvarjamo pretežni del toplogrednih plinov,« ugotavljajo v Sindikatu kmetov Slovenije, zato od resornega mini- strstva pričakujejo, da bo v prihod- nje kmetom in kmetijskemu sek- torju nasploh bolj stopilo v bran. Na kriznem sestanku na kme- tijskem ministrstvu so znova tudi zahtevali, da v svetu zavoda Skla- da kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije sedi 40 odstotkov upo- rabnikov, torej kmetov. Foto: SD Trnovski kmet Danilo Muršec se pridružuje opozorilom kmečkega sindikata, da kmetje ne bodo pokrili osnovnih stroškov, če bodo cene živine in kmetijskih pridelkov še naprej tako padale. Slovenija, Podravje  Krizni sestanek sindikata kmetov in kmetijskega ministrstva Kmetje spet deležni le drobtinic V Sindikatu kmetov Slovenije ocenjujejo, da so bili v prvih dveh protikoronskih zakonih, ki ju je sprejela vlada, več ali manj prezrti, zato pričakujejo konkretne rešitve za kmetijski sektor od »covida 3«. Foto: Arhiv M24 Ptuj  Biotehniška šola pred številnimi izzivi Kmetijstvo ni stroj, ki ga lahko ugasneš Šolsko posestvo, ki je učilnica na prostem za dijake Biotehni- ške šole Šolskega centra Ptuj, se je v času epidemije soočilo z izzivom, kako preživeti. Dijaki, ki bi na 45 hektarjih op- ravljali prakso, so bili doma, okoliščine pa so tudi nanesle, da sta od petih (od tega dva javna delavca), ki sicer delajo na posestvu, v času epidemije ostala zgolj dva. Ptujska biotehniška šola kmetuje na 45 hektarjih zemljišč. Od tega na skoraj polovici površin raste koruza, natančneje približno 50 sort koruze, saj šola izvaja sortne poizkuse, na šestih hektarjih je posejana pšenica, na treh hektarjih pa že klasi ječmen. Ob tem imajo še prib- ližno en hektar vrta, 9.000 trsov in 1,5 hektara sadovnjaka. In ravno v času epidemije, ko so bila kmetijska dela najintenzivnejša (setev, dognojevanje, zaščita s fi tofarmacevtskimi sredstvi), se praktični del pouka ni izvajal. »Neporezana je ostala tudi 1/3 vinograda, polovica sa- dovnjaka. Sledila je še pletev v vinogradu in povezava šparonov, torej obilo ročnega dela. Manko dijakov smo morali reševati s študenti, ki so bili pripravljeni za neko plačilo opravljati ta ročna dela, seveda ob spoštovanju vseh zaščitnih ukrepov,« je pojasnil vodja posestva Mirko Lovrec. In uspelo jim je. »Posestvo že dolgo ni bilo tako urejeno,« je ocenil. Zakaj? Ko se izvaja praktični del pouk, se veliko časa nameni organizaciji prevozov, tudi zainteresiranost nekaterih dijakov je vpra- šljiva. Saj namesto strokovnih vprašanj pogosto postavijo zgolj dva – kdaj bo malica in kdaj bodo lahko šli domov, sedaj je bilo drugače, je zaupal Lovrec. Prodaja sadik in vrtnin uspešna Življenje se ni ustavilo niti v rastlinjakih, to zaslugo gre pripisati učiteljem praktičnega pouka, je dejal vodja posestva. »Učitelji so se samoiniciativno organizirali in poskrbeli, da semena, ki so bila posa- jena v zemljo, niso šla v nič. Na Turniščah so uspešno prodajali sadike rož in zelenjadnic, pa tudi svežo zelenjavo.« Prodaja je bila omejena le na Turnišče, navadno je bilo sveže izdelke možno kupiti še v Šolski štacuni. »Upamo, da bomo lahko vrata šolske trgovine čim prej od- prli. Namreč ljudje, predvsem prebivalci blokovskega naselja, so bili navajeni, da smo imeli dvakrat na teden svežo zelenjavo, ne le iz naših rastlinjakov, temveč tudi od zunanjih dobaviteljev,« je povedala Lidija Petek, ki te dni vsak dan med osmo in 12. uro na šolskem posestvu na Turniščah prodaja sveže izdelke šole. Tržne dejavnosti šole utrpele večjo škodo A če na eni strani narave ni mogoče ustaviti, pa so se ustavile druge tržne dejavnosti šole. Med drugim pregledi škropilne tehnike. »Smo edini s koncesijo na ptujsko-ormoškem območju za izvajanje pregle- dov škropilne tehnike. Zaradi koronavirusa še nismo začeli te dejav- nosti, upamo, da bomo s sproščanjem ukrepov lahko naredili vsaj polovico. Ob tem nismo smeli izvajati šole vožnje za traktor za naše dijake, ki je sicer zanje brezplačna. Ne vem niti, kako bo v prihodnje, govori se, da bi morali inštruktorji dijaka spremljati v avtu, ne več v traktorski kabini. Skromnejša je tudi prodaja vina. Sodi so polni, nova letina se bliža.« Izzivov pred Biotehniško šolo ŠC Ptuj je še obilo, največji pa ni preži- vetje šolskega posestva, temveč število dijakov, ki vztrajno pada in ne doseže niti polovice razpisanih prostih mest. A ta izziv prihodnosti bo skušal (ali skušala) nagovoriti nov ravnatelj, namreč dosedanji, Mar- jan Horvat, s poletjem odhaja s te funkcije. Foto: Mojca Vtič Učitelji praktičnega pouka so se samoiniciativno angažirali v skrbi za nego in rast rastlin ter prodajo sadik in vrtnin. Foto: Arhiv šole Biotehniška šola Slovenija, Podravje  Najprej pomanjkanje, nato preveč zelenjave Sedaj viški solate na trgu Po pomanjkanju slovenske zelenjave so se sedaj pojavili viški solate na slovenskem trgu. Zaradi zaprtja javnih ustanov, gostinskih lokalov in hotelov je manj povpraševanja, po drugi strani pa so se nekateri pridelovalci odločili za povečanje proizvodnje. Zato Kmetijsko-gozdarska zbornica poziva k skupnemu načrtovanju proizvodnje. ko je napočil čas za pobiranje solate, še vedno zaprte, kupna moč pa je pad- la. »V tem trenutku sta tako Mercator kot Tuš ponudila pospeševanje proda- je v vseh svojih trgovinah. Vseeno pa pričakujemo, da bo v naslednjih dneh prišlo do delnega podoravanja solate, ker so tržni viški preveliki,« so pojas- nili. Pridelovalci pa kljub večji angažira- nosti trgovcev opozarjajo na slabšo prepoznavnost slovenske zelenjave na trgovskih policah in nekontinuira- no založenost. »V teh dneh bomo na ponovnem sestanku prevetrili potrebe po zele- njavi in osvežili načrte pri vseh pride- lovalcih za vse tiste zelenjadnice, ki jih lahko še prilagodimo v proizvodnji za letošnje leto,« so še navedli v zbornici. Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020 COLOR CMYK stran 9 Ormoška občina se je že v lan- skem letu lotila ureditve predsta- vitvene kleti v neizkoriščenem delu grajskega stolpa s povezo- valnim hodnikom. Po prvotnih načrtih bi morala biti klet urejena že pred lanskim martinovim, a dela še vedno potekajo. Pod stre- ho bi morala biti tudi druga faza, ureditev vinske galerije v bivšem prostoru Turistično informacijske- ga centra Ormož v delu grajskega pritličja. »Ni bilo smiselno hiteti z zaključkom enega prostora, če je v drugem še gradbišče, saj se ta ne bi mogel uporabljati. Rok za- ključka obeh sklopov je predviden do konca maja. Je pa rok nekoliko podaljšan zaradi dobave nekatere opreme, posledično zaradi pande- mije covid-19,« je razloge, zakaj so se dela zavlekla, pojasnil župan Da- nijel Vrbnjak. Glavnina del je sicer pri koncu. »Gradbena in inštalacij- ska dela so zaključena. Vgrajujejo opremo, kuhinjo, vinsko cisterno z masko v videzu vinskega soda,« nadaljuje Vrbnjak. A kdaj bosta novi pridobitvi tako za vinarje kot za turiste v praksi dejansko živeli, je težko napovedati: »Glede na si- tuacijo je težko odgovoriti. Želja je čimprej. Najverjetneje v času mar- tinovanja.« Skupna vrednost investicije: dobrih 76.000 evrov S prenovo bodo pridobili nove prostore, namenjene širši rabi, pri tem pa bo glavna dejavnost od- dajanje vinskih boksov okoliškim vinarjem. Ponujali bodo okoliška vina ter promovirali mesto in regi- jo, prav tako bo omogočena poku- šina ter nakup vin, posebno mesto bi imelo v kleti tudi zmagovalno vino vsakoletnega izbora. S tem želijo lokalnim vinarjem omogočiti promocijo in prodajo lastnega vina ter jo približati turistom, ki obišče- jo tamkajšnje kraje in grad. Kateri vinarji se bodo v novih prostorih dejansko promovirali, se sicer za zdaj še ne ve. Po besedah župana pa vlada velik interes. »Ko bodo dela dokončana in ko nam bo do- puščeno, bomo vinarjem idejo predstavili in jih povabili k sodelo- vanju.« Investicija bo skupno stala okoli 76.400 evrov, od tega znaša vred- nost del za prvi sklop slabih 30.700 evrov, za drugega pa 45.700 evrov. Izvajalec je ormoško podjetje Jur- kovič, slikopleskarska in splošna gradbena dela. petek  22. maja 2020 9Podjetništvo Delo v tovarni in poslovnih enotah so med epidemijo orga- nizirali na način, da so ohranili neprekinjen proizvodni proces in dogovorjene odpreme kupcem. Nekatere dejavnosti so izvajali v minimalnem obsegu, na pod- ročjih, kjer je to bilo mogoče, so preventivno zmanjšali proizvodne ekipe. En del ekip je delal, drugi del je bil preventivno doma, nato so se zamenjali. „V prvem tednu po razglasitvi epidemije smo šte- vilo sodelavcev v tovarni zmanj- šali tudi s koriščenjem starega do- pusta in presežnih ur, kasneje smo del sodelavcev zaradi poslovnih razlogov napotili na začasno čaka- nje na delo. Glede na razmere na trgu – poslovni partnerji so sicer v prvi fazi napovedovali odpiranje tovarn po velikonočnih praznikih, potem se je zagon prestavil v maj – bomo ukrep začasnega čakanja na delo koristili tudi v maju. Na začasnem čakanju na delo je ta trenutek približno tretjina sode- lavcev,“ je povedal predsednik uprave družbe Marko Drobnič. Dodal je, da znotraj tovarniškega kompleksa še vedno veljajo ukre- pi, ki preprečujejo širjenje okužb. Sestanki z zunanjimi partnerji kot tudi znotraj tovarne med sodelav- ci večinoma potekajo preko video konferenc. „Negotovost glede pri- hodnje epidemiološke slike doma in na naših najpomembnejših tr- gih nas navdaja s previdnostjo. Iz poslovnega vidika postaja sedanji način delovanja nova normalnost. Čim prej bomo presegli miselnost, da bi se vračali na stari način delo- vanja, tem hitreje bomo uspešno izšli iz korona situacije. Starega na- čina dela ni več.“ S surovinami so se založili že v začetku leta Prvi mož Taluma poudarja, da je pandemija razkrila tudi ranlji- vost pretirane uvozne odvisnosti. „Koronavirus najverjetneje ne bo obrnil svetovnih gospodarskih pozicij na glavo, je pa jasno, da se bo globalizacija zavrtela drugače. Do popolnosti moramo izkoriščati bližino razpoložljivih oskrbovalnih verig in jih krepiti ter se ne prepuš- čati odvisnosti od oskrbe z drugih kontinentov. V Talumu smo sicer že ob pojavu koronavirusa po- zorno spremljali epidemiološko situacijo in razvoj dogodkov tako na Kitajskem kot tudi drugod po svetu. Še pred njegovo razširitvijo smo v začetku leta 2020 poskrbeli za dovolj velike dobave surovin, s čimer smo omogočili, da so naši proizvodni procesi v čim večji meri potekali nemoteno. Sicer pa se pridružujemo mnenju naših stanovskih kolegov v Evropskem aluminijskem združenju, da v Evropi ne moremo biti pri dobavi ključnega materiala za našo in- dustrijsko proizvodnjo odvisni od drugih regij. Izdelki iz aluminija (al profi li) se uporabljajo pri gradnji mobilnih bolnišnic, dihalnih apa- ratih (respiratorjih) in drugih me- dicinskih instrumentih ter opremi. Aluminij je pomemben del pakir- ne industrije za farmacevtsko in- dustrijo oz. zdravila ter v živilski industriji, ki morajo zagotoviti ne- prekinjeno dobavo tudi v primeru epidemije.“ Kidričevo  Zahtevni časi za kidričevski aluminijski gigant V Talumu napovedujejo prilagoditve obsega proizvodnje V podjetju Talum so čas epidemije koronavirusa relativno dobro prebrodili. Uspešno so zamejili obe okužbi s covid-19, s katerima so se srečali 14. in 16. marca. Danes sta oba sodelavca, ki sta zbolela za koronavirusom, zdrava. Eden od njiju je na delovnem mestu, drugi v ukrepu začasnega čakanja na delo. Foto: ČG Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič: „Vse ocene in napovedi kažejo, da se bo gospodarstvo po korona krizi dolgo pobiralo.“ Ormož  Zakaj predstavitvena klet in vinska galerija še nista nared Kdaj bodo vinarji in turisti dočakali obljubljeno pridobitev Kljub prvotnim napovedim, da naj bi bila do maja vinska galerija v ormoškem gradu že dokončana, že lani pa predstavitvena klet, so delavci še vedno tam. Dela bodo pred- vidoma končana do konca tega meseca. Foto: MH Trenutno vgrajujejo opremo, kuhinjo ter vinsko cisterno z videzom vinskega soda. V avtomobilski industriji povpraševanje še vedno šibko V panogi, kot je aluminijska, so razmere zaradi nizke borzne cene aluminija že tako ali tako zelo zahtevne. V Talumu zato za drugo polovico leta napovedujejo prilagoditve obsega proizvodnje in podpornih procesov. „Glede na razpršenost naših prodajnih programov so sicer razmere na trgih različne. Povpraševanje v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji je močno, v gradbeništvu stagnira, na ostalih segmentih, še posebej v avtomobilski industriji, je povpraševanje šibko. To se odraža v naši proizvodnji, kjer na segmentu rondelic povpraševanje celo presega naše proizvodne zmogljivosti, obseg proizvodnje drogov za zdaj ohranjamo minimalno pod planiranim nivojem, na segmentu ulitkov je proizvodnja na 60 odstotkih in izparilnikov na 70 odstotkih. Vse ocene in napovedi kažejo, da se bo gospodarstvo po korona krizi pobiralo dolgo. Kljub temu intenzivno iščemo možnosti koriščenja obstoječih proizvodnih zmogljivosti za nove razvojne projekte v sodelovanju z našimi kupci, kjer se odpirajo konkretne priložnosti.“ Ptuj  Perutnina stabilizirala proizvodnjo Večina nazaj na delovnih mestih V Perutnini Ptuj so povedali, da je oziroma bo epidemija ko- ronavirusa nedvomno vplivala na poslovni rezultat ob kon- cu leta. V kakšni meri, ta hip še nimajo odgovora. „Na naše poslovanje bo vsekakor vplival potek epidemije in ukrepi države do konca leta, v kolikšni meri in kako, pa danes ni možno pred- videvati. Na prodajni strani se vpliv epidemije odraža v zmanjšani pro- daji v segmentu gostinstva in javnih institucij, še posebej zmanjšanem izvozu, kar vpliva tudi na poslovni rezultat. Glede na dane razmere se bomo poskušali približati tudi izvedbi načrta vlaganj v največji možni meri,“ so pojasnili v ptujski prehranski družbi in dodali, da se delovni procesi na vseh segmentih počasi normalizirajo. „Delovni procesi po- tekajo normalno, tako v proizvodnji kot administraciji. Tudi v admini- straciji so se sodelavci, ki so opravljali delo od doma, vrnili na delovna mesta. Odsotni so le sodelavci, ki so doma zaradi varstva otrok ali pa spadajo v rizične skupine.“ Foto: ČG Na delovna mesta se je vrnila večina zaposlenih v Perutnini Ptuj, razen sodelavcev, ki so doma zaradi varstva otrok ali pa sodijo v rizične sku- pine. Po navedbah uprave Perutnine Ptuj sta se proizvodnja in prodaja po marčevskih izrednih dogodkih, ko je vlada razglasila epidemijo, sta- bilizirali. „Po začetnem izrednem povečanju povpraševanja zaradi po- večanih nakupov prebivalstva so se le-ti kmalu zmanjšali. Opazili smo, da se je zmanjšala prodaja svežega perutninskega mesa, hkrati se je povečala prodaja izdelkov in pripravljene hrane. Trenutno se razmere v prodaji na slovenskem trgu stabilizirajo. Potrošniki se v času izre- dnih razmer koronavirusa zatekajo k močnim blagovnim znamkam, k poznanemu in zaupanja vrednemu. Raje izbirajo lokalne in regijske iz- delke ter manjše prodajalne zaradi izogibanja gneči. Nakupujejo manj- krat po več ter se izogibajo čakanju v vrstah pred delikatesami, zato je povečano povpraševanje po pakiranem mesu in narezkih.“ Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  22. maja 2020Zdravstvo10 Zdravstveni dom postopoma prehaja na redno delo. V vsem tem času so sicer zagotavljali obravna- vo za nujne primere, patronažo za kurativo na terenu, nujni rentgen in laboratorijske storitve, Center za duševno zdravje odraslih na te- renu, ginekološki dispanzer za no- sečnice in pacientke s težavami ter psihiatrično in psihološko podporo v zdravstvenem domu, nenujne primere pa so v splošnih ambu- lantah in otroškem ter šolskem di- spanzerju skušali reševati bolj kot ne preko telefona in e-pošte. Vstopajo lahko le naročeni pacienti Te dni so postopoma začeli za- ganjati tudi manj nujne obravnave in odpirati vrata ostalih ambulant. Kot prve so ponovno v pogonu zobozdravstvene ambulante. Na- ročene paciente kličejo po telefo- nu in jih obveščajo o novem datu- mu in uri, pacienti, ki v tem obdob- ju prekinitve dejavnosti niso bili naročeni, pa se morajo predhodno obvezno naročiti preko telefona, elektronske pošte ali po pošti. Vstop v ambulante je namreč ob uporabi zaščitne maske mogoč le naročenim pacientom, ki niso oku- ženi s koronavirusom oz. ne kažejo znakov okužbe. Že ob prihodu na triažo vsakega pregledajo – mu izmerijo telesno temperaturo ter izprašajo o zdravju, obvezni so uporaba maske, razkuževanje rok in prostorov, zračenje ter manjša gostota bolnikov. Zobozdravniki delajo v polni opremi, z vizirjem Takšen režim bo veljal do nadalj- njega tudi pri ostalih dejavnostih, kjer se te dni pripravljajo na posto- pno odpiranje. Sezname čakajočih že pregledujejo in paciente kličejo po telefonu ter jih naročajo na uro. Bo pa zaradi dodatnih varnostnih ukrepov delo počasnejše, s tem pa se bodo čakalne vrste še daljšale. »Paciente naročamo na uro, ob upoštevanju vmesnega zračenja prostorov ter časa med prihodom enega in drugega pacienta, saj ne sme biti gneče v ambulantah. Z upoštevanjem vseh teh ukrepov ne bomo mogli obdelati toliko pa- cientov kot pred epidemijo, zato smo preko Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije že pozvali ZZZS in zdravstveno ministrstvo, da bo te normative treba spremeniti. Programa po pogodbi ne bomo mogli realizirati, kaj šele nado- mestiti ob takšnem načinu dela, kot je zahtevan. Zobozdravnik, ki mora delati v polni zaščitni opre- mi – z vezirjem, masko, rokavicami in zaščitno obleko, in kjer veljajo najstrožji ukrepi, lahko dnevno obdela največ devet pacientov,« pojasni direktorica Vlasta Zupanič Domajnko. Nekatere dejavnosti umestili izven zdravstvene ustanove Vrata so odprle tudi splošne am- bulante, kjer ocenjujejo, da bodo ob vseh varnostnih ukrepih v po- samezni ambulanti lahko dnevno sprejeli okoli 12 pacientov. Pacien- te naročajo na 25 minut, sprejemali jih bodo do 12. ure, nato se bodo posvetili administrativnemu delu, ki ga je po besedah direktorice še vedno veliko: »Zato bo zares treba presoditi, kdo je obravnave resnično potreben. Delo smo za zdaj organizirali tako, da smo ločili preventivo od kurative, določene dejavnosti pa razporedili na več lokacij, da se pacienti čim manj križajo in da zagotovimo varno obravnavo. Otroški dispanzer bo začasno izvajal kurativo v objektu nekdanjega rentgena (v prostorih okulistične ambulante), ob določe- nih dnevih pa opravlja preventiv- ne preglede v središki ambulanti. Začeli smo tudi preventivo na šol- skem dispanzerju, kar se opravlja v ambulanti v Ivanjkovcih. Zaganjajo se fi zioterapija, rentgen in labora- torijska služba ter razvojna ambu- lanta po protokolih stroke. Speci- alistične dejavnosti, kot so otori- nolaringolog, pulmolog, okulist in ultrazvočna ambulanta, pa bodo začele delovati predvidoma po 25. maju. Nazadnje bomo zagnali še preventivne dejavnosti, pripravlja- mo se tudi na vzpostavitev novega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov.« Vstop v zdravstveno ustanovo je mogoč na zgornjem vhodu za urgentne primere in splošne am- bulante (vhod 1), za laboratorij in druge dejavnosti na spodnjem vhodu (2), medtem ko bo vstop v ginekološko ambulanto in fi ziote- rapijo omogočen s spodnjega par- kirišča (vhod 6). Nekateri mediji so medicinskim sestram očitali, da je bila budnica kontroverzna in povsem neprimer- na (seveda so to v svojem članku opisali z bistveno bolj sočnim be- sediščem). Ta dogodek so povezali s po- novnim sprevračanjem dejstev o nameri za selitev okuženih s koro- navirusom in vnovič skušali očrniti ptujsko bolnišnico. Pokomentirali pa so tudi odziv vodstva, ki je zapisalo, da v celoti podpira medicinske sestre in ose- bje dializnega oddelka SB Ptuj: »Že leta svoje delo opravljajo vestno, profesionalno, strokovno in srčno skrbijo za svoje kronične bolnike. Stojimo za njimi in smo jim izredno hvaležni, da se bolniki z njihovo pomočjo počutijo kot ljudje, še več, kot člani družine. To so dializni bolniki, ki ne pristanejo v bolniški postelji le občasno, ampak je ta za- radi njihovega zdravstvenega sta- nja redna spremljevalka, s katero se bo večina soočala vse življenje.« Opravičili so se sicer vsem, ki jih je budnica prizadela ali razburila. Dobronamerna gesta medicinskih sester, ki so želele bolnikom le polepšati prvomajsko jutro, pa se je sprevrgla v politično obračuna- vanje. A večina bolnikov se strinja, da sestre na ptujskem dializnem od- delku odlično opravljajo svoje delo in da ni šlo za nikakršno provoka- cijo, pač pa dobronamerno gesto, v kateri se je ponovno iskala dlaka v jajcu .Foto: Društvo ledvičnih bolnikov Problem naj bi bili prvomajski partizanski napevi, ki so spremljali budnico. Ptuj  Prvomajska budnica za bolnike sprožila burne odzive Bodo medicinske sestre morale odgovarjati vodstvu? Zadnji mesec je več kot očitno, da posamezniki skušajo ptujsko bolnišnico prikazati v slabi luči in da zato koristijo vsako priložnost. Tako je prvomajska budnica, ki so jo dobronamerno pripravile sestre na dializnem oddelku, pri nekaterih povzročila zgražanje in kup tudi primitivnih očitkov. Spet drugi se sprašujejo, kje je zdrava pamet in zakaj se v vsaki stvari išče razloge za ideološke in politične delitve. Živimo leta 2020. Foto: MH Vrata so odprle splošne ambulante, specialistične dejavnosti bodo začele delovati po 25. maju. Sp. Podravje  Stanje okuženosti s koronavirusom Le šest pozitivnih Pacienti iz Podravja so bili na testiranje za koronavirusom najprej napoteni na odvzemno točko v Maribor, v drugi po- lovici marca pa se je to spremenilo. Vzpostavljeni sta bili covid-19 zunanji ambulanti pred ptujskim Zdravstvenim domom. Namenjeni sta testiranju in pregledu pacientov, ki sumijo, da so oboleli za koronavirusom. V kontejnerjih s covid-19 ambulantama že dva meseca opravljajo tako testiranja kot preglede. Na Ptuju so doslej odvzeli 710 brisov, od tega jih je bilo šest pozitivnih. S temi številkami, ki kažejo na dobro spoštovanje ukrepov v Spodnjem Podravju, je direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan zelo zadovoljna. Zunanji ambulanti sta bili postavlje- ni prav na njeno pobudo. Ministrstvo se je na njen predlog odzvalo zelo hitro, le en dan so potrebovali, da so jim dostavili kontejnerja. V začetku marca je bilo po Sloveniji najprej vzpostavljenih 16 vsto- pnih točk za tiste s sumom na koronavirus, a se je po nekaj tednih pri- stop spremenil in testiranja so začeli opravljati tudi v številnih drugih zdravstvenih ustanovah. Med drugim tudi na Ptuju, kjer ambulanti še vedno delujeta. Cena testiranja v UKC Ljubljana 93 evrov Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so včeraj, v četrtek, začeli samoplačniško testiranje na okužbo z novim koronavirusom. Zanj bo treba odšteti 93 evrov, na testiranje pa se bo treba prijavi- ti prek spleta. Ob koncu tedna bodo v kliničnem centru ukinili covid vhod za urgentno obravnavo bolnikov. Foto: ČG S stanjem v Podravju smo lahko zadovoljni, to kažejo tudi statistični podatki. Ormoško  Uporaba javnih igral še povsod ni dovoljena Kdaj bodo odprta igrala Uporaba otroških igral je v občinah Ormož in Središče ob Dravi še vedno prepovedana ter zavarovana s trakovi, v Sve- tem Tomažu pa so jih že odprli. Na Uradu vlade za komuniciranje so nam pojasnili, da je odločitev o odprtju igral odvisna od posameznih občin. Hkrati pa so pripomnili, da NIJZ v priporočilih za vrtce za zdaj odsvetuje uporabo zunanjih igral. Ker je tako odločitev o uporabi otroških igral v rokah posameznih ob- čin, smo preverili, kako je torej z njihovim odprtjem v vseh treh ormoš- kih občinah. Čeprav je povpraševanje veliko, ta ostajajo zaprta v občini Ormož. »S tem bomo še malo počakali, dokler se ne bodo sprostili vsi ukrepi. Za odprtje igral še nimamo osnove, poleg tega ne moremo za- gotoviti ustrezne varnostne razdalje pri igri, niti tega nadzirati. Zato se nam res zdi smiselno, da s tem še počakamo,« je povedala inšpektorica v Medobčinski upravi občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Jana Čavničar, ki je še dejala, da se ljudje držijo prepovedi. Tudi v Središču ob Dravi igrala ostajajo zaprta. Župan Jurij Borko je povedal, da bodo zadevo preučili in se na to temo pogovorili s pristoj- nimi. Kdaj jih bodo odprli, je za zdaj še nemogoče povedati, kot je dejal Borko, pa bodo v zvezi s tem sledili drugim občinam. Je pa uporaba igral dovoljena v občini Sveti Tomaž. Po besedah žu- pana Mirka Cvetka so otroška igrala, ki so ob športnem igrišču, odprli minuli teden. Pri tem pa je seveda treba upoštevati priporočila NIJZ, med njimi je redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo ali razkuževanje, upoštevati je treba pravilno higieno kašlja, z osebami izven skupnega gospodinjstva vzdrževati medsebojno razdaljo najmanj 1,5 metra, ob bolezenskih znakih pa ostati doma. Foto: MH Na to, da je uporaba igral še vedno prepovedana, v občini Ormož opozar- jajo trakovi. Ormož  Zdravstveni dom postopoma odpira vrata K zobozdravniku največ devet, k zdravniku pa 12 pacientov dnevno Ormoški zdravstveni dom postopoma odpira svoja vrata. Toda ob upoštevanju vseh zahtevanih navodil lahko obravnavajo precej manj bolnikov. Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  22. maja 2020 Ljudje in dogodki 11 Vez z domačim Podlehnikom še vedno močna Kako izgleda raziskovalkin dan? »Sem bolj jutranji človek, tako da zgodaj začnem delovni dan. Kakšen je dan raziskovalke, je odvisno od situacije. Delo je precej raznoliko: od eksperimentiranja v laboratoriju, pisanja znanstvene literature v pisarni, sestanki znanstvenih skupin itn. Če je le možno, popoldneve/večere izkoristim za rekreacijo ali druženje s prijatelji. Rada imam, da so dnevi čimbolj razgibani. Zagotovo pa nisem človek za lenarjenje. Res je, da občasno pridejo obdobja, ko preživljam dneve v službi in mi potem ne ostane časa za kaj drugega. Ampak to so samo obdobja. Če si znaš delo razporediti pravilno, se zagotovo najde še čas za različne hobije.« Eden izmed hobijev mlade znanstvenice je tudi petje. Poje v skupini Cantilena iz Podlehnika. »Petje v skupini mi pomeni sprostitev, predvsem zaradi dobre energije, ki vlada med članicami in umetniškim vodjem. Kljub temu da se vsakotedensko udeležujem vaj na drugem koncu Slovenije, in čeprav je včasih usklajevanje z drugimi obveznostmi naporno, je ves trud poplačan z uspehi.« Pa tudi sicer je vez z domačim krajem še vedno močna, saj ima v Podlehniku prijatelje, družino. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic določa, da se do 1. junija izplača 150 evrov en- kratnega solidarnostnega dodatka študentom s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v letošnjem študij- skem letu izobražujejo po javnove- ljavnih študijskih programih in 13. marca niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavaro- vanje. Ministrstvo bo pravilnost in resničnost podatkov preverilo v eVŠ evidenci študentov in diplo- mantov ter v centralni evidenci udeležencev vzgoje in izobraževa- nja in v evidenci obveznega zdra- vstvenega zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slove- nije. Tistim, ki izpolnjujejo pogoje, bodo enkratni solidarnostni doda- tek nakazali na njihov transakcijski račun. Izplačila bodo izvedena do 1. junija, so sporočili iz ministrstva za izobraževanje. S prvimi kemijskimi reakcijami in fi zikalnimi zakonitostmi se je seznanila v rodnem kraju – v OŠ Podlehnik, nato je šolanje nadalje- vala na ptujski gimnaziji. In ravno slednja je pri Špeli Trafela prebudi- la željo po naravoslovnem razisko- vanju. »Najrajši sem imela matematiko in kemijo, nisem pa bila največja ljubiteljica zgodovine, fi lozofi je, psihologije,« je priznala. Odločitev za Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani je bila zato logična, in kot se je izkazalo, pra- vilna odločitev. Že kot študentka je delala na Odseku za nanostruk- turne materiale na Inštitutu Jožef Štefan. »Delo me je navdušilo do te mere, da sem se, ko je prišel čas odločitve, kaj bom počela v življenju, brez oklevanja vpisala na doktorski študij,« je pojasnila svojo odločitev za poklicno pot v znanosti. Danes v okviru doktor- skega študija na Mednarodni po- diplomski šoli na Inštitutu Jožef Stefan razvija nanostrukturirane receptorske elemente za detekcijo formaldehida v alkalnih medijih na osnovi redoks sistema Ni (OH)2/ NiOOH-Ni. To pomeni inovativen Foto: Osebni arhiv Špela Trafela razvija inovativen elektrokemijski senzor, ki bo omogočal za- znavo zelo majhnih koncentracij toksičnega in rakotvornega formaldehida v vodnih raztopinah Podlehnik  Mlada znanstvenica Špela Trafela s prestižno štipendijo 29-letnica, ki odkriva neodkrito Podlehničanka Špela Trafela je med tremi prejemnicami štipendije L’Oréal-UNESCO ‚Za ženske v znanosti‘ 2020. Dneve med tednom preživlja v laboratoriju Inštituta Jožef Stefan, ob koncih tedna pa se vrača v rodne Haloze, kjer je nepogrešljiva članica vokalne skupine Cantilena. Foto: Dreamstime/M24 Sveti Andraž  Rebalans proračuna Več denarja za investicije Skoraj 114.000 evrov več ima na voljo andraška občina od prvotno načrtovanih sredstev, zato so morali svetniki potrditi prvi letošnji rebalans proračuna. Ker se torej prihodkovna in odhodkovna stran proračuna ne uje- mata več, saj je bilo prihodkov za nekaj več kot 1,26 milijona evrov, odhodkov pa za 1,38 milijona evrov, ga je bilo treba uravnotežiti z re- balansom. Kot je povedala andraška županja Darja Vudler Berlak, se je v proračunsko malho steklo več denarja iz več naslovov, in sicer je dr- žava nekoliko zvišala povprečnino, kar pomeni približno 40.000 evrov več, nekaj več sredstev je občina pobrala od nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča … Prvotni proračun se je porušil tudi na nekate- rih drugih postavkah, saj so na primer prodali občinsko stanovanje, ki ga bodo namenili povečanju knjižnice, več denarja je na voljo za inve- sticije, in sicer iz naslova nepovratnih sredstev po 21. členu zakona o fi nanciranju občin. Višje so investicije v javno infrastrukturo, kulturna dvorana bo dobila prizidek, zagotovili so dodatna sredstva za vodo- vod, javno razsvetljavo v Hvaletincih ter izgradnjo opornega zidu in ograje pri mrliški vežici na pokopališču, povišali pa so tudi sredstva za sofi nanciranje izgradnje malih čistilnih naprav, saj so bila prvotno načrtovana porabljena že na prvem letošnjem razpisu. V sklepni fazi je izgradnja večgeneracijskega centra v kletnih pro- storih občinske stavbe, nastaja pa tudi Medgeneracijski športni park Vitomarci. »Koši so že postavljeni, obstoječe igrišče bo dobilo nove označbe, zamenjali bomo mreže, postavili kontejner, naročena so igrala, oprema za street work in kegljišče. Dodatno smo zagotovili še 10.000 evrov za preplastitev igrišča, saj je na njem že polno razpok. Športniki si sicer želijo, da bi igrišče preplastili z gumijasto podlago, ki je prijaznejša za uporabnike, a se to najbrž ne bo zgodilo, ker se igri- šče uporablja tudi za razne prireditve in na njem občasno stoji šotor, to pa bi gumijasto podlago uničilo. Misliti moramo na to, da bo nova pridobitev služila čim večjemu številu občanov,« pojasnjuje županja. Foto: SD V okviru projekta Medgeneracijski športni park Vitomarci bo obstoječe igrišče dobilo novo preplastitev. Zavrč  16.000 evrov za cesto iz proračuna Cesto je najbolje asfaltirati Zaradi slabega vremena v času jesensko-zimske sečnje gozdov je na cestah, še zlasti gozdnih, nastalo več škode kot sicer. Tako se je dogodilo tudi v Zavrču na gozdni poti, ki vodi do nekaj go- spodinjstev in Lovskega doma. Naročnik sečnje Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je po spravilu lesa že saniral makadamski del cestišča. Odprto pa je ostalo vprašanje, kaj narediti s poškodovanim odsekom asfaltiranega dela ceste. Svetniki so na aprilski dopisni seji soglasno sprejeli predlog, da se cesta asfaltira. Župan Slavko Pravdič je prepričan, da se na ta način zagotavlja tudi večja atraktivnost lokacije za tiste, ki bi v Zavrču želeli graditi svoj dom ali vikend. V sklopu investicije bodo tako preplastili 78 metrov uničenega as- faltnega cestišča, na novo pa bodo asfaltirali 152 metrov dolg odsek. Vrednost investicije je ocenjena na slabih 24.000 evrov. Občina bo pri tem zagotovila 16.500 evrov, 7.300 evrov pa bo prispevala družba SiDG. V teh dneh bo sledila izbira izvajalca, nato pa, če ne bo zapletov, tudi začetek del. Na občini predvidevajo, da bodo vsekakor zaključe- na do konca leta. Foto:KG Slovenija  Poziv ministrstva za oddajo vlog Enkratni solidarnostni dodatek za študente Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poziva višješolske in visokošolske študente, ki so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za študente in vloge še niso oddali, naj do 25. maja oddajo izpolnjen elek- tronski obrazec te vloge na eUpravi. Foto: Marko Vindiš Mlada znanstvenica obožuje glasbo, petje in domače okolje, zato ne prese- neča, da je članica vokalne skupine Cantilena iz Podlehnika. elektrokemijski senzor, ki bo omo- gočal hitro, poceni in enostavno zaznavo zelo majhnih koncentracij toksičnega in rakotvornega for- maldehida (HCHO) v vodnih raz- topinah. Formaldehid se pojavlja v zdravstvu, pogrebništvu, različnih industrijah, je tudi sestavna kom- ponenta številnih premazov, ki jih najdemo v kozmetiki, gospodinj- skih izdelkih, pohištvu in gradbe- nem materialu. Glede na to, kako škodljiva in razširjena je ta kemi- kalija, je njena hitra in učinkovita detekcija zelo pomembna za hitre preventivne zdravstvene ukrepe. Želja po iskanju/raziskovanju tistih stvari, ki bodo uporabne v gospodarstvu in torej človeškem vsakdanu, je njeno gonilo na poti raziskovanja. »Imam še veliko idej in možnosti za razširitev raziskav, ki sem jih pridobila v času doktor- skega študija, tako da za zdaj osta- jam na Inštitutu Jožef Stefan.« Znanost ne razlikuje po spolu Drugi dom Špele Trafela pa je že deset let prestolnica, kjer torej Podlehničanka uresničuje svojo že- ljo po raziskovanju. Njeno delo sta letos fi nančno podprla tudi L’Oréal Adria in Slovenska nacionalna ko- misija za UNESCO z nacionalno štipendijo L’Oréal-UNESCO ‚Za ženske v znanosti‘. V Evropski uniji je namreč po podatkih raziskave She Figures 2018 med raziskovalci le tretjina žensk, nekoliko boljše povprečje imamo v Sloveniji, kjer na doktorskem študiju celo ženske prevladujejo (54 %), veliko žensk tudi doktorira, postanejo asistent- ke, docentke, potem pa se njihovo napredovanje upočasni ali ustavi. A kot pravi mlada raziskovalka iz Podlehnika: »Trenutno ne opažam razlik v odnosu do raziskovanja z vidika moških/žensk v znanosti, sem pa šele na začetku kariere. Mogoče bom opazila te razlike v prihodnosti. Res pa je tudi, da delam na odseku (Odsek za na- nostrukturne materiale), kjer je za- poslenih približno polovica žensk/ znanstvenic – tako da smo kar ‚‘močna ekipa‘‘. In tudi s sodelavci se odlično razumem. Nikoli nisem imela kakršnih koli problemov ali konfl iktov. Tudi moje raziskovanje je enako cenjeno kot pri sodelav- cih moškega spola.« Znanost torej rezultatov ne sodi glede na spol, prav tako ne na kraj rojstva, meni mlada raziskovalka. Zato vse, ki jih zanima razisko- vanje, odkrivanje novih stvari in odgovarjanje na izzive, poziva, da se brez oklevanja odločijo za zna- nost. »Treba je le izbrati področje, ki te zanima in veseli. Le tako lahko uživaš in z veseljem opravljaš svoje delo.« Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 12 Hrvaška je že nekaj časa na se- znamu držav, iz katere je mogoče v Slovenijo vstopiti brez omejitev. To velja za hrvaške državljane, pa tudi za tiste s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Pogoj je tudi, da niso bili več kot 14 dni iz- ven EU. Na drugi strani pa vsi Slovenci še ne smemo oz. ne moremo na Hrvaško. Kar se tiče vstopa k juž- nim sosedom, so nam na hrvaški policiji pojasnili, da je ta omogo- čen vsem državljanom EU in EGP, a le v primerih, če gre za poslovni obisk ali druge gospodarske inte- rese za Hrvaško ali nujne osebne razloge. Ob tem je treba predložiti dokazila. Če gre za poslovni obisk, je treba na mejnem prehodu po- kazati dokumentacijo (npr. vabilo podjetja), iz katere je razviden go- spodarski interes za obisk Hrvaško ali dokaz o interesu gospodarske- ga subjekta za prihod te osebe. Vstop v Hrvaško je omogočen tudi tistim, ki lahko na mejnem prehodu predložijo dokazilo o plačani namestitvi ali rezervaci- jo za apartma ali hotel, dogovor o pavšalnem zakupu prostora v kampu, rezervacijo parcele v kampu, najem turističnega čolna ali jadrnice,itd. Med drugimi je za- dosten razlog za prehod meje tudi obisk stomatološke ambulante in podobno. Vendar pa, pozor: na Hrvaško (vsaj minule dni), ni bilo možno iti na npr. enodneven izlet, recimo na Plitvička jezera ali na ogled kakšne druge zanimivosti. Za neodložljive osebne razloge pa je treba predložiti dokumenta- cijo, ki potrjuje lastništvo nepre- mičnine ali plovila na Hrvaškem (možno tudi v obliki lizinga) ali pa dokaze, da je prihod nujen zaradi pogreba družinskega člana. »Pod to kategorijo se kot mogoči raz- log lahko navaja tudi skrb za čla- ne družine, še posebej starejših, udeležba na sodnih obravnavah ali opravljanje državne mature, dostop do fi nančnih institucij, če tujec prejema plačo ali pokojnino od hrvaškega delodajalca, poroka člana družine in podobno,« so še pojasnili. Kakorkoli že, mejni režim obeh držav (še) ni enak; medtem ko si Hrvati brez vseh omejitev lahko privoščijo npr. šoping izlete pri nas, pa Slovenci lahko o tem le sanjamo. V Zakonu o pravilih cestnega prometa je točno določeno, da se kolesarji lahko vozijo po kole- sarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti, kjer teh površin ni, pa ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Po površi- nah, ki so namenjene hoji pešcev, se kolesarji ne smejo voziti, razen v območjih za pešce, in sicer tako, da ne ogrožajo pešcev, so pravila navedli na Policiji. Na vprašanje, kako je lahko vožnja po obreme- njenem cestišču varnejša kot po praznem pločniku, pa so odgovo- rili, da se mora na varnost cestne- ga prometa gledati celostno in da je tveganje za nastanek prome- tnih nesreč večje, če se pravil ne upošteva. »Posebej izpostavljeni so šibkejši udeleženci, med kate- rimi so najranljivejši pešci. Zato je tudi vožnja kolesarjev, ki se premi- kajo bistveno hitreje kot pešci po peščevih površinah, večje tvega- nje za nastanek prometnih nesreč s hujšimi posledicami pešcev, kot če se kolesarji vozijo po predpisa- nih površinah.« Tudi v Agenciji za varnost pro- meta pritrjujejo razmišljanju po- licistov, da so pločniki namenjeni pešcem, dodali pa so: »Kar nekaj občin se je v zadnjem obdobju odločilo tudi za mešane površine, namenjene pešcem in kolesarjem, ki so lahko fi zično razmejene ali pa ne, kar je možno glede na Pravilnik o prometni signalizaciji.« V Agenci- ji menijo, da je takšna rešitev pose- bej priporočljiva za tiste lokacije, to je pogosto v manjših občinah znotraj naselja, kjer pešcev ali ko- lesarjev ni zelo veliko in se tako ne ogrožajo med seboj, hkrati pa po drugi strani ni zagotovljenih dru- gih površin za kolesarje (preozko cestišče). »Tako se tudi zagotovi razmejitev motoriziranega prome- ta od nemotoriziranega. Seveda morajo ob tem kolesarji posebej paziti na varnost pešcev.« Če se vrnemo h kolesarski. Vo- zila je v manjši občini (Makole) znotraj naselja (Pečke), kjer se čez dan po pločniku (izven časa, ko gredo otroci na avtobusno po- stajališče) sprehodi le peščica kra- janov, tu in tam pa se po pločniku s kolesom zapelje kakšen odrasel krajan, predvsem pa otroci. Na vprašanje, ali so že tudi v makolski občini razmišljali, da bi bili pločniki namenjeni obema najranljivejšima skupinama v prometu, so odvrnili, da ta problematika doslej še ni bila izpostavljena ter da bodo razmis- lili o možnih rešitvah. »Treba je upoštevati gostoto prometa (tako prometa vozil na cesti kot število pešcev na pločnikih). Menimo pa, da so pločniki prednostno name- njeni pešcem,« je odgovoril direk- tor občinske uprave Igor Erker. petek  22. maja 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Foto: Mojca Vtič Kolesarka je presodila, da je zanjo varneje, če se zapelje po pločniku kot po cestišču, obremenjenem s tovornjaki in osebnimi avtomobili, policisti so bili drugačnega mnenja. Podravje  Hrvati brez omejitev k nam, Slovenci na Hrvaško še ne Mejo odprli le za Slovence z denarjem ... in Rome Slovensko mejo lahko od petka na prehodih s Hrvaško prestopijo hrvaški državljani brez omejitev. Že kmalu po odprtju meje je bilo v obmejni občini Ormož zopet opaziti Rome iz sosednje Hrvaške, številna parkirišča pred trgovskimi centri pa so zasedla vozila hrvaških registrskih oznak. Makole  Vožnja po pločniku res varnejša kot po cesti, a v nasprotju z zakoni Kolesarka ob 40 evrov zaradi vožnje po pločniku Mesec maj je tradicionalno posvečen opozarjanju na večjo varnost kolesarjev, zato so policisti bolj pozorni na kršitve drugih udeležencev do kolesarjev in tudi na kršitve kolesarjev. In na seznamu slednjih se je znašla kolesarka iz občine Makole, ki je presodila, da se je varneje peljati po praznem pločniku kot po prometni cesti. Policisti so jo oglobili za 40 evrov, ob tem so ji ponudili tudi ‚frulico‘, ki pa ni pokazala prisotnosti alkohola. Foto: MH Parkirišča pred trgovinami v Ormožu so zopet polna vozil s hrvaškimi re- gistrskimi oznakami. Vrnili so se tudi redni obiskovalci mesta in okoliških krajev – hrvaški Romi. Vabljeni na terase vseh Ponovno z vami Foto: Črtomir Goznik Okrog mestnega stolpa in cerkve sv. Jurija ni več dovoljeno parkirati. Ptuj  Pri cerkvi brez avtomobilov Še ena površina brez prometa Od 18. maja na območju med cerkvijo sv. Jurija in mestnim stolpom ter okrog njega ni več dovoljeno parkiranje. Tako se nadvse pomemben del starega mestnega jedra z dvema iz- jemnima kulturnima spomenikoma ter kipom sv. Viktorina po dolgih pri- zadevanjih spreminja v še eno ureje- no parkovno površino, kjer bo mo- goče uživati v miru. Kot je povedal br. Andrej Feguš iz Nadžupnijskega urada sv. Jurija Ptuj, so se o tem že dolgo pogovarjali, odločili pa po za- ključeni ureditvi tržnice. Pri tem so imeli vso podporo kulturno-varstve- ne stroke in turističnih delavcev. Izjemoma pa bo na tem območju še mogoče parkirati za potrebe bo- goslužja, dostavo MG Ptuj, Sloven- skega trga 11 in poslovnih prostorov na Slovenskem trgu 12. Maribor  Požar v delavnici 60.000 € škode V avtokleparski oziroma av- toličarski delavnici v Kamnici pri Mariboru je v torek popol- dne izbruhnil požar. Zgorelo je ostrešje delavnice, la- kirna komora in en osebni avtomo- bil, ki je bil na popravilu. Na delav- nici je nastalo za okoli 55.000 evrov materialne škode, na zgorelem vozilu pa okrog 3500, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Kot so še zapisali, sta delavca pred požarom uspela rešiti dva avtomobila, ki sta bila na popravilu. Z gasilnimi apara- ti sta skušala pogasiti požar, a jima ni uspelo. Požar so nato pogasili gasilci. Poškodovan ni bil nihče. Po ugotovitvah policistov je do poža- ra najverjetneje prišlo na električni napeljavi zunanje svetlobne reklam- ne table, ki je nameščena tik pod ostrešjem. Danes bo dopoldne pretežno jas- no, popoldne pa zmerno do pre- težno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, na Goriškem in ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 20 do 25 °C. V soboto bo delno jasno z zmer- no oblačnostjo. V noči na nedeljo se bo pooblačilo, pričele se bodo padavine, sprva tudi nevihte. Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  22. maja 2020 Kultura 13 Ste že brali / Gustave Flaubert: Gospa Bovary Gostja našega tokratnega branja je Gospa Bovary. Tista Gospa Bovary, ki ste jo najbrž že nekoč srečali kot srednješolci. Takrat je bila del domačega branja. In ker je bilo domače branje zoprna obveznost, je se- veda del zoprnosti padel tudi na ubogo Emmo Bova- ry. Nič krivo, nič dolžno. (Čeprav: se še spomnite, da ni bila tako zelo nekriva in nedolžna?) No, pa sem se odločil povabiti se h gospe Bovary nekaj desetletij pozneje. Ko branje ni obveznost, ampak užitek ... Gustave Flaubert (1821– 1880) nam v romanu predsta- vi življenje ženske v takratni sodobni francoski družbi. V družbi, ki si jo lahko danes predstavljamo samo razumsko, nikakor pa ne čustveno. Vsaj meni se nikakor ne uspe vživeti v usodo Emme Bovary, ki so jo – v skladu s tedanjimi običaji – vzgajali in izobraževali v samo- stanu, življenje pa je spoznavala iz romanov. V tistem času so to bile v glavnem romantične pri- povedi s silnimi strastmi, zalju- bljenimi junaki in junakinjami, ki so se nesmrtno ljubili, trpeli, a potem našli srečo s svojo izbrano osebo, ki jim jo je na pot pripeljala usoda ... Prepri- čana je bila, da takšno življenje čaka tudi njo. Samo prave- ga človeka ji mora usoda pripeljati na pot. Pa ji je pripeljala Charlesa Bovaryja, nerodnega, a po srcu dobrega človeka. Ki pravzaprav ne ve prav, kako bi se v življenju znašel. Pa so ga omožili z nekoliko premožnejšo starejšo vdovo, a je kmalu umrla. In tedaj res poseže vmes usoda: Charles, ki si vsak- danji kruh služi kot ne preveč nadarjen ranocelnik, spozna Emmo, ko njenemu očetu zdravi zlom noge. Za Charlesa je Emma čista sreča, uresničenje njegovih sanj. Za Emmo pa je poroka uresničenje pričakovanj tedanje družbe glede usode žensk: poročiti se z moškim, ki ti lahko zagotovi ži- vljenjsko eksistenco in varnost, ki si mu lahko dobra žena, gospodinja in mati njegovih otrok. Kaj pa ženska potrebuje več! A Emma je sanjala o več. Kje so tista silna čustva, o katerih je brala v romanih? Kje so tisti globoki pogledi, žgoči poljubi, trepetajoča srca, objemi v mesečini ...? Je življenje s Charlesom največ, kar ji je usojeno? In v njeno življenje res pride moški, ob katerem ji vztrepeta srce, razum se ji meg- li. Moški, ki je vse to, kar ni Charles. Moški, za katerega je prepričana, da ji je usojen za večno. Pa je bil le navaden fi čfi rič, ki se je prišel kratkočasit z zaljubljeno poročeno tra- po. Dokler se Emma ni 'odločila', da bo zapustila moža in z ljubimcem pobegnila. Ko je ta videl, da vrag šalo jemlje, je pobegnil ... Medtem je naivna Emma prišla v roke oderuške- ga trgovca, ki jo je uspel prepričati, da ugledna dama, kot je Emma, potrebuje v svoji hiši to in ono, obleči se mora tako in tako, živeti razkošno, kot pritiče ugledni gospe – in Emma se pusti pretentati. Zadolži se do vratu in še čez. Še posebej, ko si omisli novega ljubimca ... Njen Charles pa nič ne sluti, zanj je Emma še zmeraj vzorna soproga. Dokler se ne zgodi katastrofa. Pričakovana katastrofa, ki je današnjemu bralcu povsem jasna, v takratni družbi pa ni bila ... O tem pa boste seveda vse izvedeli, ko boste prebrali roman. Gustave Flaubert sodi med svetovne klasike, saj je s svojo Gospo Bovary presekal s tradicijo naivnih romantičnih ro- manov in prikazal resnico svojega časa. Bil je sodobnik še enega prelomnega francoskega literata – pesnika Charlesa Baudelaira. Rojena sta istega leta, 1821. In naključje: oba sta istega leta – 1857 – v francosko književnost posegla vsak s svojo usodno knjigo, ki je pomenila pravi prevrat: Baudelaire s pesniško zbirko Cvetje zla, Flaubert pa z romanom Gospa Bovary. Za konec pa tako mimogrede neka zanimivost, za pope- stritev mojega bralnega povabila. Se spomnite tistega prizora iz slavnega fi lma Titanik, ko sta Kate in Leonardo zarosila stekla na kočiji, ki je tudi potovala s Titanikom? No, ta prizor so si fi lmarji sposodili iz Flaubertovega romana, kajti v njem sta šipe oroševala Emma in njen ljubimec Léon. In za razliko od Titanikove kočije, ki je stala v nekem skladišču, je Flau- bertova med oroševanjem veselo dirjala po ulicah Rouena. Če ne bi bilo koronavirusa, bi jo mladi v tem času že lahko prebirali, tako pa so njeno izdajo premaknili na čas po sprostitvi ukrepov. Zago- tovo pa se bodo z njeno vsebino seznanili že udeleženci letošnjega rimskega otroškega tabora, ki ga bodo organizirali v nekoliko spre- menjeni obliki, z okrog 30 otroki v Domusu. Izvedli pa bodo tudi Rim- ske igre v načrtovanem obdobju. Izjemoma pa letos ne bodo po- vabili na povorko rimskih skupin. Zato pa bo več manjših dogodkov v samem rimskem taboru, kjer že dokončujejo gradnjo rimske kuhi- nje z veliko krušno pečjo in odprti- mi ognjišči, na katerih bo poudarek na rimski kuhinji. To je tudi neke vrste uvod v projekt Slovenija – gastronomska regija. Ptujčani in ljubitelji rimske zgo- dovine ter hedonizma bodo zago- tovo letos uživali tudi v rimskih pi- knikih. V rimskem taboru bodo le- tos postavili tudi prvo rimsko glam- ping hišico. Predsednik društva za rimsko zgodovino in kulturo Peto- vio Andrej Klasinc je povedal, da se ne glede na omejitve zaradi obvla- dovanja koronavirusa trudijo po najboljših močeh, da bi načrtovane aktivnosti za letos izpeljali. Če ne drugače, v nekoliko spremenjeni obliki, saj želijo, da rimsko zgodovi- no in rimski čas Ptuja približajo ne samo Ptujčanom, temveč tudi obi- skovalcem od drugod. Ponosni so, da je slikanica Mi Rimljani dokonča- na in pripravljena za tisk. Njen na- stanek je spodbudila dopolnjena izdaja knjige upokojenega arheo- loga Ivana Tuška o rimski vojski, ki je poučna knjigo za vse generacije. „Manjkala pa je otroška rimska zgodba. Zdaj je tu. Tekst zanjo je napisal prof. zgodovine in fi lozofi - je Aljaž Selinšek, ilustrirala pa tudi Ptujčanka Kasia Rižnar. Nastajati je začela oktobra lani. Prvotno smo jo želeli predstaviti že letos maja. Zdaj samo čakamo, kdaj se bodo ukrepi omilili, da jo bomo lahko predstavili. Želimo si, da bi to bilo že konec junija, če pa drugače ne bo šlo, jo bomo predstavili v času rimskih iger, ki bodo od 20. do 23. avgusta. Izdaja slikanice bo stala med sedem in osem tisoč evrov. Glavna protagonista zgodbe sta osnovnošolca Primi in Livia, ki obiš- četa rimski kamp, kjer se spoznata z njegovim utripom. Dodali smo še poučni del o rimskem svetu, slavi našega mesta v tem času, pog- lavje o rimskih številih, izrekih in pregovorih. Naše izdajateljsko in založniško delo pa s slikanico Mi Rimljani za letos še ni končano. Pripravljamo namreč že tudi učbe- nik za osnovne in srednje šole na temo rimskega Ptuja oz. Rimljanov na splošno, v katerega bo vgraje- na tudi zgodovina našega mesta. Upamo, da bosta obe knjigi dobro sprejeti, da bosta našli mesto tudi v okviru izbirnih vsebin v šolah. Rimsko zgodbo Ptuja smo zasno- vali razvojno, pred tremi leti smo namreč začeli načrtno delati z mla- dimi,“ je še povedal Andrej Klasinc. Ptuj  Društvo za rimsko zgodovino in kulturo z novo knjigo Slikanica za otroke Mi Rimljani Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Petovio 69 bo letos izdalo novo rimsko knjigo. Po knjigi Ivana Tuška Rimska vojska v republiki in cesarstvu ter rimski vojaški nagrobniki iz Petovione, ki predstavlja dopolnjeno izdajo prve knjige Rimska vojska v republiki in cesarstvu iz leta 2012, bo luč sveta zagledala slikanica z naslovom Mi Rimljani. Namenjena je otrokom do osmega leta starosti. Foto: Črtomir Goznik Naslovnica slikanice Mi Rimljani Ormož  V Gimnaziji želi znanje nabirati 52 devetošolcev Še vedno je bolj zaželena predšolska vzgoja V Gimnazijo Ormož je prijavo za vpis skupaj oddalo 52 devetošolcev, od tega 29 za program predšolske vzgoje, kar je ena prijava več, kot je število razpisanih mest. »Zanimanje za gimnazijski pro- gram je spet v porastu, vpis v pro- gram predšolske vzgoje pa je nad razpisanim normativom, primerljiv z lanskim šolskim letom. Z vpisom smo v tem trenutku zelo zado- voljni, seveda pa si želimo še bolj okrepiti program splošne gimnazi- je,« je o stanju glede prijav za vpis v ormoško gimnazijo, potem ko so imeli devetošolci do ponedeljka, 11. maja, možnost podati prijavnico, dejala tamkajšnja ravnateljica Klav- dija Zorjan Škorjanec. Za gimnazij- sko izobraževanje je prijavo oddalo 23 učencev, za program predšolske vzgoje pa 29 učencev, kar pomeni celo ena prijava več od razpisanih mest. V obeh programih so namreč razpisali po 28 vpisnih mest. Na gimnaziji bi po njihovih predvideva- njih v prihodnjem letu v obeh izo- braževalnih programih tako znanje nabiralo skupaj 172 dijakov. Za končne rezultate vpisa bo sicer treba malce še počakati. Do 16. junija imajo namreč kandidati možnost, da prenesejo prijavnico za vpis iz kakršnih koli razlogov na drugo srednjo šolo oz. drug pro- gram.Foto: MH Program splošne gimnazije si želijo še bolj okrepiti. Vpis v zadnjih letih Vpisanih v šolskem letu Splošna gimnazija Predšolska vzgoja 2015/2016 23 13 2016/2017 19 23 2017/2018 17 22 2018/2019 15 23 2019/2020 21 32 2020/2021 (prijavljenih!) 23 29 Vir: Gimnazija Ormož Foto: zasebni arhiv Andrej Klasinc, predsednik Društva za rimsko zgodovino in kulturo Peto- vio 69 Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 14 akacijo uporabljajo tudi za sproži- tev potenja in zaviranje želodčne kisline, zaradi česar je visoko ce- njena pri zdravljenju želodčnih in črevesnih razjed. Nahranite kožo Akacija pa ni priznana zgolj v zdravilstvu, temveč tudi v kozme- tiki, kjer je njena uporaba pozna- na predvsem pri težavah s kožo. Čaji in poparki, ki so pripravljeni iz akacije, so koristni predvsem za izboljšanje tonusa kože in od- lično delujejo pri pomlajevanju in odpravljanju gub. Priporočljive so tudi hranljive maske, ki si jih lahko pripravite iz akacijevega medu in jogurta. Slednje bodo hitro pomi- rile razdraženo kožo, jo nahranile in ji povrnile vlago ter prožnost. Če pa boste mešanici primešali še nekaj grobe morske soli, si lahko petek  22. maja 2020Zdravstveni globus14 Danes poznamo akacijo pred- vsem kot drevo, ki ga je težko izkoreniniti, njen les pa ni najbolj primeren za kurjavo, a cvetovi vse- bujejo številne dragocene spojine, ki blagodejno vplivajo na naše telo. Uporaba cvetov Pri akaciji pretežno uporablja- mo cvetove, sveže ali posušene. Posušene cvetove uporabljamo za pripravo čajev. Ti so nepogreš- ljivi v času prehladnih obolenj, saj akacija pomirja kašelj, učinkuje pa tudi proti vnetjem, krčem in deluje rahlo diuretično. V ljudski medicini Foto: Profimedia/M24 Osvežilen in zdrav akacijev sirup Za pripravo potrebujete dobro vrečko akacijevih cvetov, približno 500 gramov, 3 limone, 3 litre vode, 2 pesti listkov sveže mete in 3 žlice akacijevega medu, 1 kilogram sladkorja in zavojček citronske kisline. Cvetove akacije dobro operite in cvetne lističe ločite od stebla. V lonec stresite sladkor in prilijte vodo ter kuhajte, dokler se sladkor povsem ne raztopi. Ohladite na sobno temperaturo, nato pa dodajte osmukane cvetove ter nato še na kose narezano limono in listke mete. Pokrijte z bombažno krpo in pustite stati 24 ur. Nato precedite in natočite v čiste steklenice. Dobro zaprite ter shranite v temen, hladen in suh prostor. Sirup lahko ponudite kot osvežilno brezalkoholno poletno pijačo, ki se je bodo razveselili predvsem otroci. Lahko pa ga ponudite kot koktajl, ki mu primešate nekaj šampanjca ali gina. Pomagajmo si Z akacijo do krepkega zdravja in svilnate kože Akacijo ali trnovo drevo so po nekaterih pričevanjih k nam prinesli iz Avstralije, a pri tem ne smemo pozabiti omeniti, da jo najdemo tudi v toplejših predelih Afrike, južnih delih Azije pa tudi ameriške celine. Kot prvi pa je njeno uporabo na evropskih tleh opisal grški zdravnik Dioskurit v prvem stoletju našega štetja. pripravite hranljivi piling. Akacijo si privoščite tudi pri poživljajočih pomladnih kopelih, ki bodo preg- nale spomladansko utrujenost in poskrbele za sprostitev. V kopel dodajte nekaj cvetov, svežih ali suhih, lahko tudi čajni pripravek, in si tako privoščite sprostitev, ki naj traja največ 45 minut. Če se med pregledi pojavi sum na psihogeni vzrok, se oceni prid- ruži psiholog. Slednjega zanimajo motnje vedenja, pozornosti, hipe- raktivnost, motnje čustvovanja. Pri diagnosticiranju glasovnih motenj je pomembno aktivno so- delovanje staršev in otroka. Starši poročajo o morebitnih pogostih okužbah dihal, vnetjih srednjega ušesa, sumu na slabši sluh, more- bitnih alergijah, astmi. Predstavijo socialno okolje (vrtec, število so- rojencev), ocenijo govorne navade otroka (kričanje, hiter govor, opo- našanje motorjev, živali, pevec), če morda sami kadijo in je otrok pasivni kadilec. Otorinolaringolog bo z zdravili zdravil okužbe, alergije, astmo, izlivno vnetje srednjega ušesa. Če bi imel otrok izliv v srednjem ušesu 3–6 mesecev, se bo odločil za od- stranitev žrelnice in vstavitev tim- panalnih cevk v bobnič. V primeru povečane žrelnice in tonzil (ki ovi- rajo dihanje na nos) se bo odločil za njihovo odstranitev. Kirurško zdravljenje sprememb na glasilkah pride v poštev le v primeru papi- lomov (ki lahko povzročijo zadu- šitev) in v primeru velikega polipa ali ciste (ki povzročata tako hudo hripavost, da je motena komunika- cija). Vozličke se zdravi s pomočjo logopedske obravnave. Funkcionalne glasovne motnje obravnava logoped. Glasovna te- rapija je usmerjena predvsem v pridobivanje znanja o glasovni higi- eni, izboljšanje bolnikove glasovne tehnike, odpravljanje neprimernih govornih navad ter svetovanje gle- de uskladitve njegovih glasovnih zmogljivosti z njegovimi glasovni- mi obremenitvami. Pomembna je pravilna drža telesa ter uskladitev dihanja s fonacijo in artikulacijo. Če je potrebno, logoped pomaga k odpravi ali zmanjšanju motnje arti- kulacije in motnje govornega tem- pa. Prognoza glasovnih motenj pri otrocih je dobra. Higiena glasu ali z drugimi bese- dami skrb za glas predstavlja način obnašanja, ki je ugoden za glas, saj zmanjšuje glasovno obremenitev, hkrati pa pozitivno vpliva na celo telo. Sledijo splošna priporočila, ki se jih lahko drži vsak posameznik pri skrbi za svoj glas: – Uživanje zadostne količine vode: odrasla oseba mora zaužiti 2–3 litre tekočine dnevno. Najprimernejša pija- ča je voda. Če vnos tekočine ni zadosten, pride do dehi- dracije, kar v dihalnem traktu povzroči manj izločanja sluzi. Če ni dovolj sluzi na glasilkah, nastaja ob udarjanju glasilk večja mehanska obremenitev na njunem stiku. Zaradi pove- čanega trenja med glasilkama obstaja večja možnost, da pride do njihove okvare. – Izogibanje snovem, ki dražijo sluznico dihal: snovi, ki draži- jo sluznico dihal (tj. cigaretni dim, laki, lepila, razkužila, kemikalije, hišni prah, lesni prah, tekstilna vlakna, ko- vinski opilki, azbestna vla- kna), povzročajo njeno zade- belitev in s tem večjo maso glasilk, počasnejšo frekvenco nihanja glasilk in nižji glas. Bolnik govori in poje z napo- rom, hitreje se utrudi. Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj GLASOVNE MOTNJE PRI OTROCIH – 2. del Glasovna motnja je vsaka neugodna sprememba v glasu, ki jo zaznamo s sluhom. Iz- raz »disfonija« predstavlja vse vrste glasovnih motenj: odstopanje višine, glasnosti, kakovosti glasu, ritma ali prozodije (slednje predstavlja variacije višine glasu, ritma in poudarke izgovarjave). Medtem ko se izraz »hripavost« nanaša le na odstopanje v kakovosti glasu. V Sloveniji prihaja do pogostega enačenja obeh pojmov. Foto: dreamstime/M24 Minuli konec tedna so rekordi padali tudi v Rusiji, kjer so v sobo- to potrdili 10.598 novih primerov okužbe. Ta država je s skupno 262.843 primeri za ZDA druga na svetu po številu okužb. Oblasti porast okužb v maju pojasnju- jejo z množičnim testiranjem, pri čemer menijo, da ne gre za hitrejše širjenje virusa. Smrtnost zaradi covida-19 medtem ostaja nizka v primerjavi z drugimi dr- žavami, kar pripisujejo hitri izo- laciji potnikov in ranljivih skupin prebivalstva kot tudi obsežnemu testiranju in karanteni okuženih. Kritiki pa ruske oblasti obtožuje- jo, da številka ni realna. Sicer pa so skoraj polovico vseh okuženih našteli v prestolnici Moskva, ki je torej postala žarišče epidemije v državi. Tam naj bi začeli izvajati množično prostovoljno testiranje prebivalcev na prisotnost protite- les. Najvišja stopnja tveganja Izredno težke razmere vla- dajo tudi v Iranu. Tam so minuli konec tedna v 24 urah zabeležili 2102 nova primera, kar je največ od 6. aprila. Vse skupaj se je tam okužilo 116.635 ljudi. V soboto je umrlo še 48 ljudi s covidom-19, vse skupaj 6.902. Najhuje je pri- zadeta provinca na jugozahodu države Kuzestan, ta ostaja ozna- čena z rdečo barvo, kar je najviš- ja stopnja na lestvici tveganja za širjenje novega koronavirusa. V to stopnjo bi lahko uvrstili še več drugih provinc: Lorestan na zaho- du Irana, Vzhodni Azerbajdžan na severozahodu ter Sistan in Baluči- stan na jugovzhodu države. Zdravje ali denar O rekordnem številu novih dnevnih okužb so konec minule- ga tedna poročali tudi iz Brazilije in Mehike. V Braziliji so v četrtek zabeležili največ novih primerov okužbe - 13.944, vseh skupaj pa 202.918. Do zdaj je tam umrlo 13.933 bolnikov s covidom-19. Nji- hov predsednik se kljub resni si- tuaciji bojuje za zagon gospodar- stva. Država se srečuje tudi z dru- gimi problemi; v petek je po samo mesecu dni na položaju odstopil brazilski minister za zdravje Nel- son Teich, ki prav tako kot pred- hodnik Luiz Henrique Mandetta glede ukrepov proti novemu koronavirusu ni našel skupnega jezika s predsednikom države Ja- irjem Bolsonarom. V Mehiki so v četrtek potrdili rekordnih 2.409 novih okužb s koronavirusom, vseh skupaj pa 42.595. V soboto je umrlo še 257 bolnikov, skup- no 4.477. Medtem ko se mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador pripravlja na opuščanje omejitev, saj bi rad čim prej zag- nal gospodarstvo, pa na drugi strani tamkajšnji epidemiolog Hugo Lopez-Gatell svari, da je Mehika na vrhuncu epidemije in da še ne morejo zrahljati ukrepov. Pri nas Medtem pa se v Evropi nadalju- je sproščanje ukrepov, vključno s prvim odpiranjem meja. Tudi Ita- lija, ena najbolj prizadetih držav v pandemiji, je za 3. junij napove- dala odprtje meja za državljane članic EU in tudi med deželami. Nemčija in Avstrija odpirata meje s sosedami, slednja sicer s Slove- nijo še ne. Kar zadeva Evropo, je trenutno še najbolj napeto v Španiji. Ta država bo zaprosila za okoli enomesečno podaljšanje iz- rednih razmer, ki bi sicer morale prenehati 24. maja. Predsednik tamkajšnje vlade pa je dejal, da jih želijo podaljšati za še okoli mesec dni. V 47-milijonski državi so že od 14. marca veljali strogi omejitveni ukrepi. Foto: Dreamstime/ M24 Tedenski mikroskop Evropa za zdaj dobro, mnogokje drugje pa je močno napeto Z novim koronavirusom se je po vsem svetu do zdaj okužilo več kot 4,4 milijona ljudi, od tega je umrlo 302.493 ljudi. Glede na število okuženih in smrtnih žrtev so trenutno na prvem mestu ZDA, kjer je do zdaj zaradi covida-19 umrlo že 85.906 ljudi, tako ostajajo država z največ umrlimi za novo boleznijo. S koronavirusom se je sicer okužilo 1,46 mi- lijona Američanov. Njihov predsednik Donald Trump poskuša, kljub temu da epidemija v ZDA še ne pojenja, vse bolj sproščati gospodarstvo. Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  22. maja 2020 Za kratek čas 15 Stres, nespečnost in depresija so lahko tudi posledica prevelike uporabe raču- nalnika. Tudi sicer je veliko sodobnih težav, povezanih z računalnikom. Tri ure dela za računalnikom in izposta- vljenosti svetlobi ekrana poveča la- koto in metabolizem glukoze. Zato je dobro, da si na delovnem mestu vsako uro dela za računalnikom privoščite pet minut odmora. Razgibajte vrat in hrbet, sprehodite se po hodnikih, po- poldne in zvečer pa si privoščite malo posta od računalnika. PROKLOS - grški filozof, predstavnik neoplatonizma, TRABZON - turško črnomorsko pristanišče ob vznožju Pontskega gorovja, VJATKA - polmilijonsko rusko mesto ob istoimenski reki Vaš najdražji ne bo niti približno prepričljiv in to mu boste tudi povedali. Vsekakor boste opazili, da je v zadevi še precej nov ter temu ustrezno tudi okoren in nesproščen. Ko mu boste povedali nekaj svojih zvijač, se bo tudi on odzval samozavestno. V dnevih, ki prihajajo, vas bo še posebno nosila ljubezen. To bo čudovit občutek breztežnosti in vsekakor se ga ne smete braniti. Ugotovili boste, da je vaše življenje lepo, srečno, da pravzaprav nočete, da bi se spremenilo. Čas neusmiljeno teče naprej. V dneh, ki prihajajo,se boste precej ukvarjali z minljivostjo življenja. Med vso naglico se boste ustavili in si vzeli končno čas tudi za premislek. Drugega, kot da se sprijaznite s tem, vam žal ne preostane. Pred vami so veseli dnevi, saj se boste smejali, ne da bi sploh vedeli, čemu. Takšni lepi in veseli dnevi bodo trajali. Nekateri vas bodo sicer malo čudno in postrani gledali, a se sploh ne ozirajte na njih. V službi boste imeli težek teden, očitki na vaš račun bodo neutemeljeni. Najbolje bo, da se s tem sploh ne ukvarjate. Ko bodo videli, da ni odziva, vas bodo pustili pri miru. V tem primeru bi bilo nesmiselno vztrajati. Spoznali boste, da sta prijateljstvo in ljubezen osnovni človekovi potrebi, ki ju ne vidi samo, če je v napačnem življenjskem obdobju, zato vas bo sporočilo, ki vas bo doseglo v tem tednu, prijetno presenetilo in bo pomenilo preobrat v vašem življenju. Veliko razmišljate o prekinitvi ljubezenske zveze, ki je že dalj časa negotova, polna dvomov in zamer. Resnično obstaja veliko možnosti za obstoj zveze, samo morala bosta spremeniti tako mišljenje kot vedenje. Zelo pozabljivi boste. Najbližji vam te dni ne bodo zaupali, saj vam bo vsaka beseda v hipu izpuhtela iz glave. Imate pač takšno obdobje, zato se ne sekirajte in se ne vznemirjate, ker, roko na srce, tudi ne bodo povedali kaj zelo zanimivega. Znašli se boste v krogu, kjer bo vzdušje sila prijetno. Počutili se boste, kakor da tega kraja doslej še niste odkrili. Ko človek najde nekaj čudovitega povsem blizu sebe, se sprašuje in čudi, kako da tega ni že prej opazil. Prijatelj vam bo pokazal nekaj, kar vas bo v trenutku nostalgično poneslo v preteklost. Uživali boste v stvareh, ob katerih ste nekoč že uživali, a hkrati ne boste obžalovali svojega življenja v sedanjosti. Napočil bo čas za spremembe. Nikar naj vas ne bo strah. Pogumno naredite odločilen korak in čez čas boste zelo ponosni na svojo veliko odločitev. Na začetku je še vse megleno, potem pa postaja čedalje bolj jasno. Nekdo bo zelo mislil na vas, tako da se vam bo izdatno kolcalo. Vsekakor boste zamudili vznemirljiv odnos, če s tem človekom ne boste začeli kmalu komunicirati. Priznajte si, da boste obžalovali, če tole priložnost izpustite. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 28. maja V govoru o tem, kdaj se bodo odprle slovenske plaže, kakšen bo režim obiskovanja, ali bo tre- ba meriti telesno temperaturo, ali obiskovalci lahko posedajo na plaži in se sončijo, je Kacin pou- daril pomen medosebne razdalje. »Dovoljeno je vse na vodi in pod vodo, pa tudi v podzemnem sve- tu. Če je dovoljeno vse to, potem je jasno, da se lahko na obali son- čimo, če upoštevamo medoseb- no razdaljo,« je izpostavil govo- rec vlade in navedel, da v imenu upraviteljev plaž glede merjenja telesne temperature ne more odgovoriti. »Morda se bodo lotili tudi tega.« Portorož pripravljen V Okolju Piran kot upravljavcu centralne plaže v Portorožu so pripravljeni sprejeti kopalce tudi v spremenjenih razmerah. Ura- dno odprtje sezone bo sicer 15. junija, pri čemer bi jo ob lepem vremenu lahko začeli že s 1. juni- jem, je pojasnil direktor Okolja Gašpar Gašpar Mišič. Drugače že zdaj velja, tako kot pred izbruhom epidemije, da lahko posamezniki plažo uporabljajo. »Ob normalni uporabi, normalnem obnašanju, ni nič prepovedanega,« je pojasnil Gašpar Mišič, ki pa je opozoril, da se moramo vsi zavedati, da je vi- rus še vedno med nami. Večji razmik med ležalniki Ob drugačni razporeditvi le- žalnikov, ki bo zagotavljala večji razmik med uporabniki, namera- vajo tudi poostrili nadzor, da ne bi prišlo do kršitev varnostnih pravil, sicer pa prvi mož Okolja Piran ne pričakuje težav. »Pričakujem, da bo sezona potekala normalno, pač z nekimi drugačnimi vedenj- skimi vzorci,« je dodal. Da se tudi ob morju življenje vrača v ustalje- ne tirnice, dokazuje tudi za torek napovedana predstavitev preno- vljene strunjanske plaže, za kar so poskrbeli v Termah Krka. Kampi bodo morali še malo počakati Nedaleč stran so že odprli Kamp Strunjan, kjer pa gostov še nimajo. V kampu, kjer je prostora za približno 150 počitniških priko- lic in avtodomov ter še 50 prosto- rov za šotore, imajo sicer dobršen delež pavšalistov, a trenutno težko napovedujejo, kakšna bo zasedenost v prihodnjih dneh in tednih. Zanimanja za nastanitve sicer ne manjka, saj že dobivajo veliko klicev potencialnih gostov. Slovenija  Upravljavci plaž pripravljeni, kampi še čakajo Lahko se sončimo, če upoštevamo razdaljo Ob upoštevanju varnostnih ukrepov je od ponedeljka dalje omogočeno tudi odpiranje kampov in plaž. Kopalna sezona se sicer še ni začela, vendar so plaže pripravljene na spremenjen režim. Foto: Arhiv Svet24 Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  22. maja 2020Poslovna in druga sporočila16 ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! BLUE SHARP 18,90 €29,90 € 11,90 € 24,90 € 22,49 € 19,90 € PRODAJNI HIT! 39,90 € 080 6116GARANTIRANA KAKOVOST @najnakupi -60% -10% 9,90 € ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH! IZDELANO V ITALIJI trak, 1+1 GRATIS 29,90 € 24,90 € -17% Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 17 v 3. letniku. Trudim se redno izpol- njevati vse šolske obveznosti, pri čemer sem zaradi statusa športni- ka včasih deležen dodatnega razu- mevanja in podpore profesorjev. Izmed predmetov je pri meni, tako kot pri večini športnikov na prvem mestu športna vzgoja, ob tem pa bi omenil še geografi jo.“ Kako si šolske obveznosti izpol- njeval v karanteni, ko so bila šol- ska vrata zaklenjena in ste imeli pouk od doma? D. Flakus Bosilj: „Hitro smo vzpostavili kanale komuniciranja, najprej preko elektronske pošte , potem pa tudi preko video aplika- cij. Zase lahko rečem, da sem zelo redno izpolnjeval obveznosti in da sem pri večini predmetov že prido- bil ocene – morda celo več, kot če bi imeli pouk v šoli. To je bil poziti- ven učinek koronavirusa (smeh).“ Ti ob šolskih in nogometnih obve- znostih ostane še kaj prostega časa? D. Flakus Bosilj: „Zelo malo, takrat pa se večinoma družim s prijatelji izven nogometnega kro- ga. Veliko se slišim tudi s starejšim bratom, ki sedaj študira v Ljubljani. Tudi on je nekoč igral nogomet, zato me razume in podpira na moji športni poti.“ Jože Mohorič David Flakus Bosilj je eden več- jih talentov, ki izhaja iz nogometne šole Aluminija. Z 18-letnim napadal- cem je klub lani podpisal triletno profesionalno pogodbo, kar kaže na to, da ga imajo šumarji v svojih dolgoročnih načrtih. V članski eki- pi je debitiral s 17 leti, doslej pa je kljub svoji mladosti pri članih zbral devet nastopov v 1. ligi, še tri je odigral v Pokalu Slovenije. Kako o svoji nogometni poti razmišlja us- pešen gimnazijec, kaj mu pomeni nastopanje za reprezentančne se- lekcije in še veliko drugega nam je razkril v tokratnem pogovoru. Nogomet, rokomet, judo ... Kakšni so bili začetki tvoje špor- tne poti? D. Flakus Bosilj: „Že od malega sem imel rad gibanje in aktivno- sti, ukvarjal pa sem se z različnimi športi, med drugim z nogometom, rokometom, judom, pa še kaj bi se našlo. Že zelo zgodaj sem postal član mlajših selekcij Nogometnega kluba Malečnik, ob tem pa sem se še pet let ukvarjal z judom. Moje mnenje je, da je to dobrodošlo za samo širino športnika, saj se pri raz- ličnih dejavnostih naučiš številnih veščin, ki jih lahko koristno upora- biš pri drugih športih. Nedvomno je tudi judo precej pripomogel k mo- jemu športnemu razvoju.“ Nogomet pa je nato vendarle prevladal. D. Flakus Bosilj: „Jasno je, da je treniranje dveh vzporednih špor- tov na daljši rok neizvedljivo, zato sem se res odločil za nogomet. Kakšnih posebnih vzgibov za to odločitev v družini nisem imel, saj so mi pustili precej odprte roke. Po mamini strani se je dedek resda nekdaj ukvarjal z nogometom, a to ni bilo odločilno – enostavno sem imel že takrat rad nogomet.“ Kdaj si postal član Aluminija? D. Flakus Bosilj: „Prihajam iz Maribora, a nikoli nisem igral za Maribor. V mlajših selekcijah sem igral za Malečnik, tako je bilo vse do selekcije U-14. Takrat so se zače- le formirati mlajše selekcije MNZ, kjer sem bil izbran v ekipo, pozneje pa je bila to osnova za vpoklic v slo- vensko reprezentanco U-15. Takrat so me opazili pri Aluminiju in me povabili v svojo sredino. V selekciji U-15 je bil moj prvi trener Borut Ko- lar, pri kadetih pa Simon Vidovič.“ Hitro si prehajal v starejše se- lekcije. D. Flakus Bosilj: „To je bil res- nično privilegij, a obenem sem se moral vedno znova dokazovati v starejših in tudi fi zično močnejših ligah. Zaupal sem trenerjem in se obenem zavedal, da moram vložiti še več napora, da se mi bo uspelo uveljaviti v starejši sredini.“ »Ve se, za kaj so zadolženi najmlajši in to je pač treba opraviti« Kaj kmalu pa so te na pripra- ve povabili tudi trenerji članskih ekip. D. Flakus Bosilj: „Sedaj sem op- ravil že tretje priprave s člani, tako da sem resnično že dodobra sez- nanjen z načinom dela. Prvič pa je bilo resnično vse novo, šele takrat sem se zavedal, kakšna je razlika med mladinskim in članskim nogo- metom. Pomagalo mi je, da sta bila takrat iz mladinske vrste ob meni še Filip Jauk in Jan Ljubec (slednji je lani prestopil k Mariboru, op. a.). Trije skupaj smo se lažje znašli, kot bi se sam. Ob boljši fi zični prip- ravljenosti članov je bilo zame po- membno spoznanje tudi to, da se vse dogaja hitreje in da je potreb- no razmišljati hitreje. Pomembna razlika je tudi ta, da pri mladincih rezultat ni toliko v ospredju, bolj se gradi na razvijanju igre in vsakega posameznika kot igralca, pri članih pa je situacija drugačna, tukaj je ču- titi večji pritisk rezultatov.“ So pa tudi vas zagotovo čakali kakšni obredi, npr. nošenje opre- me na treninge. D. Flakus Bosilj: „Seveda, to je nekaj povsem običajnega in to čaka vse novince. Ve se, za kaj so zadolženi najmlajši in to je pač tre- ba opraviti. Tisti starejši so to op- ravljali na začetku svoje poti, sedaj to pač delamo mi.“ Debitantski nastop v članski vrsti si opravil ob koncu lanske se- zone 2018/19: v 32. krogu si zaigral na tekmi v Velenju, v 77. minuti si na zelenici zamenjal Luka Štora. D. Flakus Bosilj: „To je poseb- na zgodba, saj se to zgodi samo enkrat v karieri. Še dan pred samo tekmo nisem točno vedel, ali bom v postavi ali ne. Ko sem se znašel na seznamu, je to zame pomenilo nekaj velikega, ko pa sem dobil celo priložnost za nastop, pa je stvar postala že pravljična. Seveda sem imel precej treme, a to spada zraven. Hvaležen sem takratnemu trenerju Oliverju Bogatinovu za to priložnost, čeprav se je tekma za nas končala porazno, izgubili smo namreč 3:0, ob tem pa sta bila iz- ključena še dva naša igralca.“ Opazen učinek pri rekordni zmagi Imaš pa iz članske kariere tudi že boljše izkušnje, ena takšnih je bila lanska tekma s Triglavom. D. Flakus Bosilj: „To je bila zad- nja tekma jesenskega dela letošnje sezone, ko smo gostili Triglav. Sam sem vstopil v zaključku tekme in v tistih slabih 20. minutah zabil dva zadetka in tako pomagal klubu do rekordne zmage 8:1. To se na prvo- ligaških zelenicah redko zgodi, zato smo bili še toliko bolj srečni, da je to uspelo prav nam. Rad pa bi povedal, da je bila tista visoka zmaga povsem zaslužena in resnič- na krona jesenskega dela. Skozi celotni jesenski del smo delali fan- tastično, bili smo zbrani in enotni, pika na i pa je bila prav omenjena tekma, ki se je bom vedno rad spo- minjal.“ Takrat ti je pri tvojem drugem zadetku odlično asistiral Dejan Petrovič, ki je v zimskem premoru odšel v Avstrijo. D. Flakus Bosilj: „Petrovič je odličen igralec in resnično mi je bilo v čast igranje z njim. Ob tej priložnosti mu želim vse najboljše v njegovi nadaljnji karieri. Petrovič je tudi tisti, po katerem se lahko mladi zgledujemo in poskušamo zasledovati njegovo pot. Tako kot še mnogi je bil od mlajših selekcij naprej član ekipe iz Kidričevega, trdo je garal na vsakem treningu in je sedaj uspel tudi s prestopom v ugleden tuj klub. Pri tem ni ne- pomembno niti to, da mu je tak prestop uspel iz manjše slovenske sredine, iz Kidričevega.“ Najboljša tekma z vrstniki Avstrije Omenil si že svoje začetke v reprezentanci, v kateri si doslej v različnih selekcijah zbral 28 nasto- pov. Kako pa gledaš na to preho- jeno pot? D. Flakus Bosilj: „Zame je to neprecenljiva izkušnja in izjemna čast. Vsakič znova sem ponosen na vpoklic v reprezentanco svoje domovine in se veselim snidenja s kolegi iz celotne Slovenije. Z ne- katerimi se poznam že iz samih začetkov, torej iz selekcije U-15 naprej, zato smo že kar močno povezani. Nekateri sedaj že igrajo za kakšne tuje klube, a se vsi sku- paj vedno znova radi srečujemo na zbirnem mestu, pa tudi preko soci- alnih omrežij se redno slišimo.“ S katerimi selektorji si delal doslej? D. Flakus Bosilj: „Prvi je bil Ag- ron Šalja, potem pa so se zvrstili še Aleš Čeh, Aleksander Radosav- ljević in Igor Benedejčič in znova Agron Šalja, saj je prišlo do dolo- čenih rošad v različnih starostnih selekcijah.“ Ti je katera tekma ostala v po- sebnem spominu? D. Flakus Bosilj: „Spomnim se tekme v selekciji U-17 z Avstrijo na Brdu (30. 10 2018, op. a.), šlo je za 1. krog kvalifi kacij za EP, ko smo imeli napredovanje v 2. krog že zago- tovljeno. Takrat smo pod vodstvom Igorja Benedejčiča pokazali izjemno povezano igro in čeprav nismo zma- gali (rezultat je bil 1:1, op. a.), je bil užitek igrati tisto tekmo.“ Pozitiven učinek koronavirusa – hitreje pridobljene ocene Star si 18 let, torej si še srednje- šolec. Katero šolo obiskuješ in ka- teri so tvoji najljubši predmeti? D. Flakus Bosilj: „Sem dijak 1. gi- mnazije v Mariboru, trenutno sem Tenis »Na Ptuju odlični sparingi, boljši kot na turneji« Stran 19 Rokomet »Ni skrivnost, da smo si želeli izkušenega Soka« Stran 19 David Flakus Bosilj – reprezentančni nastopi v mladih selekcijah Slovenije - selekcija U-15 5 nastopov - selekcija U-16 9 nastopov - selekcija U-17 12 nastopov - selekcija U-18 2 nastopa Nogomet »Predsednik je rešil klub pred zaprtjem« Stran 18 Nogomet Začelo se bo 5. junija v Kidričevem Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si »Moj vzornik je Ronaldo« Kakšni pa so tvoji cilji povezani z nogometom? D. Flakus Bosilj: „Sem zagovornik kratkoročnih ciljev in opri- jemljivih ciljev. Tako si želim napredovati na vsakem treningu, pri vsaki nalogi. Če mi včasih ne uspe narediti kakšne naloge tako, kot bi si želel, ali tako kot zahteva trener, potem se resnično pot- rudim, da mi to uspe v najkrajšem možnem času. Tako sproti pre- magujem ovire in napredujem kot igralec in kot oseba. Še naprej pa se mi zdi pomembno to, da se razvijam tudi kot oseba in da se naučim hitrejšega dojemanja igre in hitrih reakcij. Kot vsak mlad nogometaš pa si želim, da bi ob trdem delu čez leta tudi sam dobil priložnost za igranje v kakšni izmed močnejših lig.“ Z Aluminijem si lani podpisal triletno pogodbo. Kako gledaš na to? D. Flakus Bosilj: „To enostavno pomeni, da zaupajo vame in v moj napredek, kar je nedvomno lep občutek. Obenem se zavedam, da se bom moral dokazati še na mnogih področjih in na mnogih tek- mah, da bi upravičil to zaupanje. Zaradi tega sem tudi pod večjim drobnogledom, a za zdaj imam na tej poti resnično vso podporo.“ Igraš na igralnem mestu napadalca: imaš kakšnega vzornika ali kakšen klub, za katerega posebej navijaš? D. Flakus Bosilj: „Moj vzornik je Ronaldo, ne navijam pa posebej za kakšen klub.“ Nogomet  David Flakus Bosilj, Aluminij »Pri članih je treba razmišljati hitreje, pa tudi pritisk rezultatov je večji« Foto: Črtomir Goznik David Flakus Bosilj se rad spomni na tekmo s Triglavom, ko je v pičlih 20 minutah dosegel dva zadetka. Štajerski TEDNIK petek, 22 5. 2020  COLOR CMYK stran 18 Potem ko so odgovorni v ponedeljek dovolili skupne treninge tudi nogometnim prvoligašem, so iz NZS sporočili tudi datum nadaljevanja sezone: Prva liga Telekom Slovenije se bo po marčevski prekinitvi zaradi epidemije koronavirusa s tekmami 26. kroga nadaljevala 5. junija. Do konca julija bodo prvoligaši v zgoščenem ritmu odigrali preo- stalih 11 krogov sezone 2019/20, preostala četverica polfi nalistov Pokala Slovenije pa še tri zaključ- ne tekme (dve polfi nalni in fi nal- no). Težko pričakovano prvo tek- mo po prekinitvi bosta odigrali ekipi Aluminija in Mure, ki se bos- ta nekaj dni kasneje pomerili še enkrat – v polfi nalnem tekmova- nju na nevtralnem igrišču na Brdu pri Kranju. „Celoten koledar izvedbe prvo- ligaškega tekmovanja bo potrjen na izvršnem odboru v prihodnjem tednu,“ so sporočili z NZS, kjer za povratek klubskih tekmovanj pred- videvajo izpolnjevanje vseh ukre- pov v povezavi s preprečevanjem okužbe s covid-19. Do začetka bo v sodelovanju z NIJZ izdelan tudi protokol za izvedbo tekmovanja v trenutnih razmerah. JM 1. SNL, razpored 26. kroga: Aluminij – Mura, v petek, 5. 6., ob 19.00 (prenos na Planet) Celje – Rudar Velenje, v petek, 5. 6., ob 21.00 (Planet 2) CB24 Tabor Sežana – Olimpija, v soboto ob 18.00 (Planet) Bravo – Triglav, v nedeljo ob 18.00 (Planet 2) Domžale – Maribor, v nedeljo ob 20.30 (TV SLO 2) Termini tekem polfi nala in fi nala Pokala Slovenije: polfi nale: 9. in 10. junij (Aluminij – Mura, Nafta – Kalcer Radomlje) fi nale: 24. junija Vse tri tekme bodo odigrane v Nacionalnem nogometnem centru Brdo. Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. VSAK petek VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ 16 STRANI RECEPTOV italijanske predjedi PONEDELJKOVA DIETA DOC. DR. JANA BRGULJAN HITIJ Vsak drugi Slovenec ima previsok krvni tlak VODNIK ZA STARŠE Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.vsakosredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija Za drugoligaše smo že pred te- dni zapisali, da so odšli na odmor, saj je prvenstvo v 2. ligi s sklepom izvršnega odbora NZS zaradi epi- demije kronavirusa že zaključeno. Kako pri Dravi gledajo na prekini- tev in kakšne so sedaj njihove ak- tivnosti, smo povprašali Gennara Chiettija, športnega direktorja Drave. »Za uvod bi povedal, da je od- poved spomladanskega dela sezo- ne za nas prišla kar prav. Tako se bomo sedaj lahko v miru osredo- točili na nekatere pereče stvari in pripravili za naslednjo sezono,« je povedal za začetek, ko smo ga uje- li tik pred potjo v Italijo. »Odhajam domov za nekaj dni, že naslednji teden pa se skupaj s predsedni- kom vrneva na Ptuj. Čaka nas še veliko dela.« Nato se je dotaknil najbolj pere- če teme v tem trenutku – licencira- nja. »Pred dvema ali tremi tedni na to temo ne bi želel dajati nobenih izjav, saj smo bili še zelo daleč od uspeha. Skoraj vsak dan so nas čakale kakšne neprijetne novice, 'okostnjaki so kar padali iz omar'. Včasih se zjutraj niti nisem želel oglašati na telefon, ker je bilo za- nesljivo kaj negativnega (smeh). Pri tem bi omenil, da v lokalnem okolju nismo imeli praktično no- bene podpore, vrata so kakršno- koli pomoč so bila za nas povsod zaprta. Delno lahko to razumem, saj so bile izkušnje ljudi in lokalnih podjetij iz zadnjih let glede Drave domala vedno negativne, a vseeno bi pričakoval vsaj nekaj pozitivne- ga – gre vendar za Dravo, klub z dolgoletno tradicijo. Mirno lahko rečem, da bi bil klub brez razume- vanja predsednika Salvia Passanta danes že zaprt,« je dokaj težke te- dne slikovito opisal Chietti. Nato je vendarle postregel z nekaj optimizma: »Klopčič smo vseeno počasi odvijali in odprte za- deve s privolitvijo predsednika 'za- pirali' eno za drugim. Danes lahko z veliko verjetnostjo rečem, da so zadeve za nazaj 97 % urejene in da bo licenčni postopek za nas najver- jetneje uspešno opravljen. To je v tem trenutku naš najpomembnejši cilj. Za vse ostalo, kar se tiče ekipe in sestave za naslednjo sezono, bo še dovolj časa. Več bo o tem lahko povedal predsednik že naslednji teden,« je zaključil Chietti, nekdanji igralec Drave. Jože Mohorič Podobno kot še v nekaterih sredinah so tudi v Nogometni šoli Drava nemudoma po prejetem dovoljenju skupinskih treningov ponovno stopili na igrišča. Za zdaj so aktivirane ekipe U-15, U-17 in U-19. »Začeli smo s temi tremi eki- pami, po 1. juniju pa načrtujemo zagon tudi še nekaterih drugih se- lekcij,« je povedal Ian Emeršič ter nadaljeval: »Načrt je, da z ekipami delamo do počitnic, da se trenerji in igralci že navadijo na nove se- stave za naslednjo sezono. Potem se za kratek čas poslovimo in nato ponovno zberemo na začetku priprav za naslednjo sezono. Priča- kovali smo, da bo že v tem tednu izvršni odbor NZS odločal o sestavi 1. in 2. mladinske in kadetske lige v naslednji sezoni, a se to ni zgodilo, po naših informacijah bi se to naj zgodilo naslednji teden. Tako še vedno ne vemo, kako bo z našimi kadeti in mladinci v sezoni 2020/21, kar je informacija, ki jo trenutno najbolj nestrpno pričakujemo.« JM petek  22. maja 2020Šport, šport mladih18 Nogomet  1. SNL Začelo se bo v Kidričevem Nogomet  Gennaro Chietti, športni direktor NK Drava »Predsednik je rešil klub pred zaprtjem« Nogomet  NŠ Drava Ptuj Tri selekcije že na igrišču Foto: Črtomir Goznik Spomladanski del prvenstva se bo po 88 dneh premora nadaljeval v petek, 5. 6., ob 19. uri, ko se bosta v Kidričevem pomerila Aluminij in Mura. Foto: JM Gennaro Chieti in Salvio Passante, športni direktor in predsednik NK Drava Foto: Črtomir Goznik Mladinci Drave so v tem tednu začeli z uvodnimi treningi, na odločitev o tem, v kateri ligi bodo nastopali v naslednji sezoni, pa še čakajo. Vsi prvoligaši uspešni že na prvi stopnji, deveterica želi v evropske pokale Nogometna zveza Slovenije (NZS) oziroma njena komisija za licenciranje nogometnih klubov je ta teden objavila rezultate licenčnega postopka za klube 1. SNL za sezono 2020/21. Kot so sporočili iz zveze, je bilo vseh deset prosilcev uspešnih za licenco 1. SNL, podelili pa so tudi devet licenc za evropska tekmovanja. Vlogo za pridobitev ustrezne licence za tekmovalno leto 2020/21 je pravočasno vložilo vseh deset klubov 1. SNL 2019/20. Devet klubov je vložilo tudi vlogo za pridobitev mednarodne licence UEFA, le Tabor Sežana je vložil vlogo samo za 1. SNL. Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 19 Teniško kolesje se je ustavilo prav v tolikšni meri kot ostali športi. Svetovna turneja se zagotovo ne bo nadaljevala pred koncem julija, kar velja za turnirje pod okriljem ATP, WTA in ITF. Kljub temu je dogajanje v ozadju zelo živahno, še posebej na Ptuju! »Resnično se veliko dogaja, po dodatni sprostitvi ukrepov se odlični treningi in sparingi doga- jajo domala vsak dan. Praktično imamo na igriščih v Termah Ptuj vsak dan Laverjev pokal v malem. Tukaj je v klubu skoncentriranih veliko odličnih mladih igralcev, ob tem pa je tudi od drugod opazna velika želja po sodelovanju. Tako se nam je že nekajkrat pridružila Kaja Juvan, sparinge z njo in Ta- maro delamo tudi na polovici poti med Ljubljano in Ptujem, včeraj ravno v Celju. Tudi Blaž Rola se kdaj vrne iz Ljubljane in tako de- lovno vzdušje resnično prežema celoten klub. Vem, kakšne sparin- ge opravljamo na različnih koncih sveta med svetovno turnejo, zato jih lahko objektivno primerjam s tukajšnjimi – ptujskim bi dal naj- višjo oceno! Mladi so polni moči, želijo si napredovati, tako da res- nično dajejo vse od sebe, tako da ima Tamara v tem trenutku na nasprotni strani mreže velikokrat pravi neprebojni zid,« je poln hva- le na račun vzdušja in marljivosti vseh Zoran Krajnc. Najboljši Slovenci počasi na »višje obrate« Krajnc bo skupaj s Tamaro Zi- danšek kmalu odpotoval v Beo- grad, kjer se v času premora tur- nirjev na najvišji ravni pripravlja eden najzanimivejših turnirjev ta čas. Nekdanji srbski teniški igra- lec Janko Tipsarević bo namreč v glavnem srbskem mestu s svojo akademijo organiziral prvenstvo vzhodne Evrope, ki se bo začelo 15. junija. Kot je za srbski Sportklub povedal Goran Ivanišević, trener teniškega asa Novaka Đokovića, bo na turnirju bržčas nastopil tudi prvi igralec sveta. »Tipsarević je za igralce in igral- ke ter njihove trenerje ponudil zelo dobre pogoje za sodelovanje, zato Številni rokometni klubi po Slo- veniji so po dvomesečnem pre- moru ta teden že začeli trenirati. Pri šestouvrščeni ekipi prvenstva Jeruzalemu so se odločili drugače. »Po sestanku v klubu smo se dogovorili, da začnemo trenirati v dvorani Hardek s ponedeljkom, 25. maja. S treningi bodo razen mini rokometa nadaljevale prav vse naše selekcije, in to vse do konca junija. Treningi bodo potekali v nekoliko zmanjšani obliki, in sicer bodo sta- rejše selekcije vključno s člani treni- rale trikrat, ostale mlajše selekcije pa dvakrat tedensko. Glede na to, da so zdaj prav vsi športniki treni- rali na zunanjih površinah, smo se v klubu odločili, da bomo vse treninge opravili v dvorani, kjer bo poudarek na rokometni igri. Kar dolg odmor je zagotovo pustil posledice na igralcih, zato v tem zaključnem ob- dobju treningov v sezoni 2019/20 ne bomo pretiravali z intenzivnostjo, ampak bomo poskušali v sprošče- nem vzdušju v prvi vrsti spet dobiti občutek za žogo in igro. Na tak na- čin se želimo izogniti nepotrebnim poškodbam. Sam se kot trener že veselim ponovnega snidenja z igral- ci in verjamem, da podobno razmiš- ljajo tudi igralci,« je v uvodu povedal trener Saša Prapotnik. Prav zanimivo bo videti, v ka- kšnem stanju se bodo vrnili igral- ci, ki so imeli nalogo v času koro- nakrize trenirati po individualnem programu. Precej je takšnih, ki so »prosti« čas izkoristili za trde tre- ninge in predvsem za lasten napre- dek. Seveda brez »črnih Petrov« tudi tokrat ne bo šlo, vendar v or- moškem klubu upajo, da je takih za število prstov le na eni roki. »Zdaj so imeli igralci več časa za trening, kjer so lahko delali na samem sebi. Z nekaterimi vajami so lahko izboljšali fi zično pripravo smo jih seveda sprejeli. To bo zbor odličnih igralcev in igralk, zato se že veselimo nastopov,« je povedal Zoran Krajnc. Iz slovenskega tabora sta na- stop potrdila Aljaž Bedene in Dali- la Jakupović, resno o udeležbi raz- mišlja tudi Polona Hercog. Nekaj nastopajočih: Dušan La- jović, Damir Džumhur, Danka Ko- vinić, Nikoloz Basivašvili, Viktor Troicki, Dimitar Kuzmanov, Laslo Đere, Miomir Kecmanović, Irina Camelia Begu, Jana Fett in drugi. JM in odpravili manjše poškodbe. V vsem slabem je tudi nekaj dobrega in to je prinesel zdaj ta čas korona- virusa. Kar najbolj veseli, je velika želja vseh nas po vrnitvi v dvorano, na parket, avgusta pa že upamo tudi na prvo pripravljalno tekmo,« je še dodal Prapotnik. V klubu tudi zaključujejo s sesta- vljanjem igralskega mozaika za prihodnjo sezono. Pred kratkim je bilo kar nekaj govora o vrnitvi Ta- deja Soka na Hardek, a je slednji podpisal novo enoletno pogodbo z Mariborom. »Ni skrivnost, da smo si v svojih vrstah želeli izkuše- nega Soka, ki pa je sprejel fi nančno boljšo ponudbo Maribora. Še nap- rej pri fi nancah ostajamo v okvirjih, ki smo jih zmožni pokriti in s tako fi - lozofi jo bomo nadaljevali tudi v pri- hodnosti. Tako bosta desno stran še naprej pokrivala igralca letnika 1999 Tinček Hebar in Anže Šošta- rič, ki prihajata iz domače rokome- tne šole in sta minulo sezono zelo napredovala. S Sokom smo želeli predvsem razbremeniti Hebarja, ki igra na položaju desnega zunanje- ga. Sicer je ogrodje ekipe za sezo- no 2020/21 že sestavljeno in ostaja skoraj popolnoma enako kot minu- lo sezono. Če bo priložnost dobiti še kakšnega kakovostnega igralca v naših fi nančnih okvirih, pa zago- tovo ne bomo oklevali in bomo po- skušali vsaj malo osvežiti ekipo,« je še nekaj besed o prestopnem roku povedal športni direktor kluba Mladen Grabovac. V klubu so se pogovorili tudi o letošnjem poletnem taboru, ki obi- čajno poteka avgusta. »Kljub umir- janju razmer glede koronavirusa bomo najbrž morali odpovedati tabor. Za zdaj še ne želimo podati končne odločitve, zato bomo z njo počakali še vsaj do konca junija. Upamo, da se nekateri ukrepi spro- stijo in da bo vseeno možno orga- nizirati naš tradicionalni tabor. Bomo videli,« je še situacijo glede tabora pojasnil Grabovac. Uroš Krstič Pokal Mime Jaušovec: v treh dneh 21 dvobojev Med 6. do 8. junijem se bo na igriščih RCU Lukovica pri Domžalah odvijal turnir Pokal Mime Jaušovec. Organizirajo ga najboljši slovenski igralci in igralke s pomočjo Tenis Slovenija in agencije Sport Media Focus, v živo pa ga bo mogoče spremljati tudi na Sportklubu. Turnir, poimenovan po Mimi Jauševec, edini slovenski zmagovalki turnirja za veliki slam, bo tudi dobro- delnega značaja. Zbrana sredstva bodo igralci namenili Fundaciji Mima, ustanovi za mlade upe, ki štipendi- ra in fi nancira mlade slovenske športnike do 18 let. »Ideja je zrasla na osnovi ljubezni do tenisa. Poleg tega je zdaj idealna priložnost, da se v teh časih pove- žemo in naredimo tudi nekaj dobrega,« je prek videokonference povedal kapetan reprezentance za Davi- sov pokal Miha Mlakar. Nastopili bodo vsi najboljši slovenski igralci in igralke, med njimi so člani TK Terme Ptuj Tamara Zidanšek, Pia Čuk, Blaž Rola in Blaž Vidovič ter članica TK Goya Nina Potočnik. Pomočnik kapetana vzhoda bo Zoran Krajnc. VZHOD: Polona Hercog, Tamara Zidanšek, Nina Potočnik, Pia Čuk, Živa Falkner, Blaž Rola, Nik Razboršek, Mike Urbanija, Tomislav Ternar in Blaž Vidovič. Kapetan Robi Cokan, pomočnik Zoran Kranjc. ZAHOD: Kaja Juvan, Dalila Jakupović, Nika Radišič, Andreja Klepač, Pia Lovrič, Aljaž Bedene, Blaž Kavčič, Tom Kočevar Dešman, Grega Žemlja in Matic Dimic. Kapetan Miha Mlakar, pomočnica Maja Matevžič. V vsaki ekipi je 5 igralcev in 5 igralk, od tega en igralec/ka mlajši od 21 let. Tekmovanje se odvija tri dni, vsak dan se igra 7 tekem – 2 x moš ki posamezno, 2 x ž enske posamezno, 1 x moš ki dvojice, 1 x ž enske dvoji- ce in 1 x meš ane dvojice. Igra se na 2 dobljena niza do 4 (3:3 tiebreak), odloč ilni niz podaljš ani tiebreak. Vsaj 4 igralci v vsaki ekipi igrajo vsaj eno in ne več kot dve tekmi posameznikov ter ne več kot 3 tekme dvojic. Zmaga prvi dan je vredna 1 toč ko, zmaga drugi dan 2 toč ki in tretji dan 3 toč ke. Skupno je mož no zbrati 42 toč k, zmagovalka bo prva ekipa, ki zbere 22 toč k –v primeru rezultata 21:21 odloč a podaljš ani tiebreak dvojic v poljubni postavi. Sok in Jerenec ostajata v Mariboru Slovenski rokometni prvoligaš Maribor Branik je podaljšal sodelovanje s kapetanom Tadejem Sokom (nekdanjim igralcem Gorišnice in Ormoža), ki je podpisal enoletno pogodbo, in Filipom Jerencem (nekda- njim igralcem Drave), ki je podaljšal za tri leta, so sporočili iz kluba. Sok je član Maribora od sezone 2012/13 naprej, pred tem je igral za Moškanjce-Gorišnico (do sezone 2005/06) in Jeruzalem Ormož (do sezone 2011/12). Z 806 goli je drugi strelec v zgodovini mariborskega klu- ba, v zadnjih letih je postal eden od stebrov igre. V preteklem tekmovalnem letu je bil z 81 goli drugi strelec ekipe v ligi NLB, prihajajoča sezona pa bo njegova deveta v štajerski prestolnici. „Vesel sem, da smo se s klubom dogovorili za podaljšanje pogodbe še za eno leto, posledično bo to že moja deveta sezona v vijoličastem dresu. To je nekaj, na kar sem izjemno ponosen. Tu se res počutim kot doma. Motivacije ter želje po zmagah mi ne manjka in to so bili tudi glavni razlogi, da smo se brez težav dogovorili za podaljšanje sodelovanja,« je dejal Sok. Filip Jerenec prihaja iz Ptuja in je v vseh mlajših selekcijah igral za Dravo, tudi med člani je do sezone 2016/17 nosil dres ptujskega 1. B-ligaša. Zadnja tri leta se je dokazoval in uveljavil v Mariboru, ob podpisu nove pogodbe pa je med drugim povedal: »Vesel sem, da smo se s klubom dogovorili za podaljšanje po- godbe. Prihajajoča sezona bo zame precej drugačna kot sezone do sedaj, saj bom ob rokometu tudi redno zaposlen, sicer prav tako v Mariboru. Čeprav bo življenje nekoliko bolj natrpano z obveznostmi, mislim, da me čaka še veliko lepih rokometnih trenutkov, ki jih ne želim zamuditi. Moja želja pa je tudi borba za osvojitev najvišjega možnega mesta v 1. slovenski rokometni ligi.« sta, JM petek  22. maja 2020 Šport 19 Tenis  TK Terme Ptuj »Na Ptuju odlični sparingi, boljši kot na turneji« Rokomet  RK Jaruzalem Ormož »Ni skrivnost, da smo si želeli Soka« Foto: Črtomir Goznik Na igriščih v Termah Ptuj je vsak dan zelo živahno, vzdušje pa izjemno delovno: na levi fotografi ji so Tamara Zidanšek, Zoran Krajnc, Marjan Čuk in Jan Kupčič, na desni pa Jan Kupčič in Blaž Rola. Foto: Črtomir Goznik Tadej Sok je v Maribor iz Ormoža prestopil leta 2012, sedaj pa je še za eno sezono podaljšal sodelovanje z Branikom. V igri je bila tudi vrnitev v Ormož ... Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  22. maja 2020Ljudje in dogodki20 V občinah Trnovska vas in Vito- marci je 30 let obiskovala domove ter spremljala bolnike in njihove najbližje. »Tam sem bila ob bole- znih in težavah, tudi smrt je bila naša sopotnica. A radost rojstev in spremljanje mladih družin sta bila krasna nagrada za moje delo. Morda sem več pozornosti pri delu posvečala tistim bolj ogroženim in nemočnim, vendar je bilo moje vo- dilo zmeraj spoštovanje vsake dru- žinske skupnosti in posameznika, šele nato je prišlo moje strokovno delo in odnos. Vsak dom je kra- ljestvo in zatočišče za posamezni- ka. Trudila sem se, da nisem niko- gar sodila in sem vsakemu posebej pomagala na svoj način. Seveda pa moje delo ne bi bilo uspešno, če me ne bi tako lepo sprejeli, saj sem se od vas tudi sama marsikaj nau- čila,« je med drugim zapisala v slo- vesu od svojih varovancev. Ne le, da so jo naučili številnih življenjskih modrosti o medsebojnih odnosih in medgeneracijskem sobivanju, s svoje terenske službe je domov prinašala tudi praktična znanja, kot so kuharski recepti in nasveti za vrt. Življenje ni ena sama radost Začela je v ptujskem zdravstve- nem domu, pred dvema desetle- tjema pa se je takrat med prvimi odločila za koncesijo in odšla na svoje. »Sem človek, ki ne prenaša najbolje institucije, in sicer vseh vrst, zato je bila to pametna odlo- čitev, ki mi je ponudila več svobo- de in ki je nisem nikoli obžalovala, poklic, ki sem ga opravljala, pa je bil zame tako ali tako eden najlep- ših. Ni vsakomur dano iz prve vrste spremljati zgodb posameznikov in njihovih družin skozi več generacij, od rojstva do zadnjega diha na tem svetu. To se mi zdi izjemna in dra- gocena izkušnja, v Trnovski vasi ali Svetem Andražu je skoraj ni hiše, katere lastnikov ne bi poznala in obiskovala. Ko se takole peljem mimo njihovih domov, se mi odvr- tijo fi lmi o generacijah, babicah in dedkih, materah in očetih, otrocih … Pri tem delu sem spoznala lepo- to življenja, se zavedela njegovega cikla, ga spoštljivo sprejela, ja, tudi smrt kot del tega procesa.« A pot do tega spoznanja je bila tudi zanjo vse prej kot enostavna, še več, najprej se je sesula, da se je lahko nato znova sestavila, pravi. »Prišel je trenutek, ko se je nabralo vsega preveč: 'na skrbi' sem imela nekaj težkih bolnikov, ki so v mu- kah umirali, doma klasične težave družin z najstniki, in je bilo preveč. Morala sem se ustaviti, se resetira- ti, kot danes rečemo, začela sem obiskovati predavanja psihoterapi- je, ki nas uči, kako upravljati svoje življenje, kako izbrati bolj zadovo- ljive odločitve ter razviti moč za premagovanja stresov in proble- mov v življenju. Kajti življenje ni ena sama radost, življenje ima tudi drugo plat, je skupek vsega. Takrat sem poraz sprejela kot del življe- nja, spoznala sem, da bodo bolniki umirali, tudi če bom zanje naredila vse, kar je v moji moči, da pa bom za svoj trud potem nagrajena kje drugje. Vzpostavila sem potrebno distanco in potem je bilo lažje.« Pretresena ob zanemarjenih otrocih Odnos do nepokretnih in do dalj časa umirajočih se danes počasi spreminja, sama pa se je o palia- tivni negi morala naučiti kar sama. »Spremenilo se je tudi načrtovanje družine; medtem ko je bilo včasih nekaj samoumevnega imeti ot- roke, mladi, ki sicer niso več tako zelo mladi kot nekoč, se danes na otroka pripravijo in se o marsičem podučijo. Današnji čas jim ponuja tudi kup tehnoloških pripomočk- ov, a tu sem že malo starokopitna, saj sem prepričana, da noben še tako imeniten električni gugalnik ne more nadomestiti materinega naročja.« Na svojih patronažnih obiskih pa ni samo previjala ran, lajšala bolečin, dajala injekcij in kopala dojenčkov; če je vstopila v neko žalostno zgodbo, ni mogla iz svoje kože, ampak jo je skušala narediti vsaj malo vedrejšo. »Take zgodbe so zelo osebne, zato o njih težko govorim, lahko pa rečem, da me je v vseh teh letih najbolj prizadel pogled na zanemarjene otroke, ki predvsem zaradi 'mentalne bede' svojih staršev, pomešane z alkoholizmom, niso imeli bogve- kakšne možnosti, da se izvlečejo s socialnega dna. Videla sem jih spa- ti na tleh, za kosilo so dobili pasje makarone, ki so jih jedli z rokami, ker drugače niso znali. To te res pretrese. Nisem mogla pogledati proč, morala sem ukrepati, socialni službi, policiji, zdravnikom sem te- žila tako dolgo, da smo pomagali, bodisi z rejniško družino, fi nančno, celo z abstinenco staršev. Ja, tudi to se je zgodilo. In največja nagra- da je potem srečati tega otročka kot uspešnega odraslega človeka, ni ga lepšega občutka.« Zakaj sinek ne kaka? Ker svojim varovancem in nji- hovim družinam pogosto pomaga pri zadevah mimo službenih na- log, se med njimi najdejo tudi taki, ki od nje pričakujejo nenavadne usluge ali nasvete izven njenega delovnega časa. »Mož gospe, ki sem ji uredila zdravljenje v Soči, se je praznično oblekel in me obi- skal. Najprej se mi je lepo zahvalil, nato pa prosil še za pomoč pri na- kupu traktorja. Neko nedeljo me je v času kosila klicala obupana mamica, ker njen sinek ni kakal. 'Mu še vedno dajete čokolado,' jo vprašam, ona pa pravi: 'Ne, danes sem mu dala dve.' Moram še kaj dodati? Nekateri bi radi, da grem namesto njih v bolnišnico in se pri zdravnikih pozanimam za njihove- ga svojca, da grem v lekarno po zdravila, jim uredim prevoz in še bi lahko naštevala. A ljudje so na splošno čudoviti in zelo hvaležni za vse, kar narediš zanje, našteto so samo izjeme, ki me nasmejijo.« In kakšne načrte ima rojena Ptu- jčanka, ki se je pred leti z možem preselila v vasico pri Mali Nedelji, da bi skrbela za svojo mamo, po upokojitvi? »Nisem pristaš nekih velikih načrtov, seveda pa je upo- kojitev prelomnica, ko pri sebi malo le delaš revizijo za nazaj. Bom rekla tako, kot je dejala moja od nedavnega pokojna mama, ko je izgubila moža, mojega očeta. Kar leto dni ni ničesar komenti- rala, nato pa je rekla le, da je bilo več dobrega kot slabega. Tudi pri mojem delu je bilo tako, rada sem ga imela, zdaj pa je čas za slovo. A to še zdaleč ne pomeni, da bom mirovala, le drugačne stvari bom počela. Čez poletje bom čuvala vnukinjo, še naprej skrbela za vrt, končno več časa posvetila prijate- ljem in se spet odpravila v planine, ki so mi že močno zadišale.« Sveti Andraž, Trnovska vas  V pokoj po 30 letih patronažne službe Iz prve vrste spremljala zgodbe več generacij Konec maja se bo Martina Ganza Žele poslovila od svojih andraških in trnovskih bolnikov in varovan- cev, ki jih je negovala, jim svetovala, pomagala ali pa z njimi samo poklepetala. Po letih obiskov na domu je bila mnogim veliko več kot le patronažna sestra. Foto: SD Martina Ganza Žele: »Pri tem delu sem spoznala lepoto življenja, se zavedela njegovega cikla, ga spoštljivo sprejela, ja, tudi smrt kot del tega procesa.« Ptuj, Ormož  Manj porok, več ločitev? Na realno sliko bo treba še počakati Koronavirus in ukrepi, povezani z njim, so pošteno zagodli pa- rom, ki so v tem obdobju nameravali skočiti v zakonski stan. Epidemija pa je na preizkušnjo postavila tudi zakonske pare. Na ptujski upravni enoti opažajo, da so se številni odločili za odpoved ali prestavitev porok, glede razvez pa za zdaj realne slike še ni mogoče podati. Ob koncu aprila je država po šestih tednih znova dovolila poroke, a v zelo okrnjeni zasedbi. Ker se številni pari niso želeli poročiti brez bližnjih, so poroke prestavili ali odpovedali. Na upravni enoti Ptuj so samo v maju zabeležili 18 odpovedi porok od sprva načrtovanih 32, kar 12 parov od 36 pa je odpovedalo poroko tudi v juniju. V juliju ostaja načrtovanih 14 porok, v avgustu ob eni odpovedi 21. »Največ odpovedi porok smo prejeli za maj, kar 18. Tudi v juniju je precejšnje število odpovedanih porok, v kasnejših dveh mesecih (julija in avgusta) pa se to umirja oz. imajo stranke še čas, da odpovedijo poroko in prijavijo novi datum. Stranke lahko odpovedo poroko v zadnjem tednu pred načrtovanim obredom, medtem ko je prijavo poroke v uradnem prostoru mogoče podati najpozneje 14 dni pred načrtovano poroko. Če je predvidena sklenitev poroke zunaj uradnega prostora, pa je treba vlogo za izdajo dovoljenja za sklenitev zakonske zveze zunaj uradnega prostora podati najkasneje mesec dni pred načrtovanim datumom,« je pojasnil načelnik Metod Grah in dodal, da je bilo največ porok prestavljenih na september, nekaj tudi na oktober, nekateri pa jih nameravajo prestaviti na naslednje leto, vendar teh »rezervacij« še ne sprejemajo. Na prvi možen dan po sprostitvi – v sredo – kar pet porok Foto: Dreamstime/M24 Na Ormoškem dve poroki in tri razveze O manjšem številu porok poročajo tudi na ormoški upravni enoti. V zadnjih treh mesecih so zabeležili le dve poroki in tri razveze, maja so bile odpovedane tri poroke. Lani je bilo v register vpisanih skupno 43 porok in osem razvez zakonskih zvez. »Število razvez ni nujno vezano na epidemijo, saj so bile vloge za razveze na sodiščih vložene že pred epidemijo iz povsem drugih razlogov, a je bilo o njih odločeno šele v času epidemije,« so še sporočili. Vsi, ki so v teh dneh na pragu poroke, pa so si nekoliko oddahnili, saj je od ponedeljka dovoljena poroka z več svati. Če gre za poroko na prostem, je dovoljeno do 50 prisotnih oseb, toda le ob dovolj velikem prostoru in če je mogoče zagotoviti ustrezno varnostno razdaljo med osebami (1,5 do 2 m) ter upoštevati vsa navodila in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V primeru poroke v zaprtem prostoru, kjer je predpisana minimalna površina prostora približno 40 m², pa je dovoljeno do 15 prisotnih oseb. Na ptujski upravni enoti so v sredo, na prvi poročni dan po uveljavitvi tega odloka, poročili pet parov, za soboto je načrtovana ena poroka. Postopki razvez šele v teku Tedni epidemije in samoizolacije pa so mnoge postavili tudi na preizkušnjo. V prvih štirih mesecih letos so prejeli 22 razvez zakonskih zvez, kar sicer bistveno ne odstopa od številk v enakem obdobju lani; takrat so jih prejeli 27. Toda na realno sliko bo treba še počakati, poudari Grah: »Število prejetih razvez, ki jih prejmemo od sodišča in notarja zaradi vpisa razveze v matični register, se v obdobju epidemije ni povečevalo, ker so sodišča in notarji v obdobju epidemije prav tako omejeno poslovali. Realna slika bo vidna šele konec leta, ko bomo prejeli vse razveze, glede katerih je postopek sedaj še v teku.« Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  22. maja 2020 Ljudje in dogodki 21 Na Generalni policijski upravi so ob tem poudarili, da policija skrbno spremlja problematiko, seveda ob spoštovanju načela zakonitosti, po katerem smejo policisti uporabiti policijska pooblastila le na podlagi, v obsegu in na način, ki ga določa zakon. »V nasprotnem primeru bi policija sama presegla pristojnosti oziroma pooblastila,« pravijo in dodajajo, da bodo v primeru ravnanj omenjenih skupin, ki bi bila v nasprotju z za- konodajo, izvedli ustrezne oziroma predpisane zakonske postopke. Kot opominjajo, kakršno koli iz- vajanje uradnih pooblastil s strani civilistov ni dovoljeno in predstavlja kaznivo dejanje. Prav tako je prepo- vedano nositi ali prenašati orožje ali replike orožja tako, da bi vznemir- jali ljudi, saj to predstavlja prekršek po določbah zakona o varstvu jav- nega reda in miru. Tovrstno početje namreč lahko pri nekom vzbudi na- pačne reakcije, ki se lahko končajo tudi tragično. Obisk večje skupine ljudi na poli- cijski postaji po mnenju vodstva po- licije sicer sam po sebi ne predsta- vlja tveganja in grožnje policistom, je pa kontekst obiska pripadnikov samooklicane varde v maskirnih oblačilih in z namenom pridobiva- nja informacij o policijskih postop- kih, do katerih niso upravičeni, ter nedoločne »grožnje«, posnete in objavljene na družbenih omrežjih, v javnosti pustil vtis pritiska na po- liciste in policijske postopke. Kot so zagotovili, bodo policisti tudi v prihodnje zagotavljali izvajanje za- konsko določenih nalog v okviru pristojnosti ter načel strokovnosti, zakonitosti in sorazmernosti, pri čemer varnostno oceno policijskih postopkov stalno prilagajajo oko- liščinam. Opisan dogodek bo vplival na izvedbo ukrepov za zavarovanje policijskih postopkov v tovrstnih primerih. Ob tem so še pojasnili, da je policija v zvezi z aktivnostmi ome- njene skupine konec preteklega te- dna na območju Slovenske Bistrice izvajala naloge na podlagi veljavne zakonodaje. Pri tem je, ker gre za čas veljav- nosti ukrepov za preprečevanje šir- jenja virusa, ugotovila tudi kršitve vladnih odlokov in o tem obvestila pristojni zdravstveni inšpektorat. Spomnimo, da je okoli 50 uni- formiranih pripadnikov skupin, znanih po imenu Štajerska varda in Krajnska varda, je minuli konec te- dna izvajalo aktivnosti na območju Slovenske Bistrice. Potem ko so z njimi zaključili, je na prizorišče priš- la policijska patrulja, zaradi česar je omenjena skupina v nedeljo popol- dne po pojasnila odšla na tamkaj- šnjo policijsko postajo. Dogajanje na policijski postaji, kjer so zahtevali pojasnila koman- dirja, so predstavniki varde ves čas v živo predvajali na Facebook profi - lu, ob tem pa pojasnili, da so po od- hodu iz tabora na Cigonci izvedeli, da naj bi policija maltretirala mlajšo žensko, ki je bila zgolj na obisku pri lastniku sicer zasebnega zemljišča, medtem ko je bil lastnik zemljišča in hiše takrat z njimi v Slovenski Bi- strici. Kot že vsi dobro vemo, se je vlada odločila vsakemu polnole- tnemu posamezniku nameniti 200 evrov in vsem mlajšim po 50 evrov, s katerimi nas spodbuja k preživlja- nju dopusta doma. Štiričlanska družina z dvema mladoletnima ot- rokoma bo tako dobila 500 evrov. Vprašanje je, kaj si bosta Janez in Micka s podmladkom lahko za ta denar privoščila ... Kam z vavčerjem Ob pregledu trenutne ponudbe na strani Booking.com lahko ugo- tovimo, da si družinica lahko za 500 evrov na primer privošči sredi julija pet nočitev v apartmaju s tre- mi zvezdicami v Kranjski Gori ali pa v tem kraju preživi vikend v hotelu. V Piranu bo morala družinica za petdnevno bivanje v apartmaju že doplačati vsaj sto evrov, v Portoro- žu za ta denar sicer lahko najdejo apartma z lepim razgledom, a bodo morali pri hoji do plaže pre- cej razgibati ude. Tako kot v Kranj- ski Gori tudi na Obali nekajdnevna namestitev v hotelih precej prese- ga vrednost vavčerjev. Če upoštevamo smernice, ki jih je podal Matej Lahovnik, eden glavnih snovalcev vladnih ukrepov, da so vavčerji namenjeni temu, da si vsak Slovenec in Slovenka pri- voščita dan ali dva oddiha, pa za ta denar na Obali družina najde tudi zgledno hotelsko namestitev. Vikendpaket v enem od wellness hotelov v Portorožu ta trenutek stane le 373 evrov. Cenovna raz- merja so bolj ali manj podobna v vseh turističnih krajih po Sloveniji. Vprašanje pa je, ali ima Slovenija dovolj cenovno ugodnih turistič- nih zmogljivosti za povprečnega slovenskega gosta. Kakšna bo podoba turizma poleti, bo torej v veliki meri odvisno od tega, ali se bodo turistični kraji prilagodili pov- prečnemu slovenskemu turistu, ki v tujini na primer zapravi 81 evrov na dan, ali bodo od nas pričakovali, da jih zapravimo po 178, kolikor pri nas zapravijo tuji gosti, oziroma celo po 264 evrov, kolikor jih na dan v Sloveniji po podatkih SURS- -a v povprečju pustijo gosti iz ne- evropskih držav. Le polovica Slovencev si plača namestitve v turističnih objektih Podatki statističnega urada ka- žejo, da le 55 % Slovencev, ki se odpravijo na počitnice, te preživlja tako, da plačujejo za namestitve, kar 45 % pa jih ima bodisi lastno počitniško bivališče bodisi gredo na počitnice k prijateljem ali sorod- nikom. 27 % Slovencev si počitnic zara- di revščine niti ne privošči, zaradi težke ekonomske situacije bo ta številka najbrž še narasla. Statistič- ni podatki namreč razkrivajo, da plačilo namestitve, torej tisto, kar nam subvencionira država, pred- stavlja le od 40 do 50 % stroškov dopusta. Ostalo so stroški prevo- za, hrane in dodatnih aktivnosti in ne nazadnje tudi turistične takse, ki je lahko za večje družine zna- ten strošek. V najbolj priljubljenih turističnih krajih namreč skupaj s promocijsko takso znaša kar 3,13 evra na osebo na dan. Štiričlanska družina tako za petdnevno bivanje plača več kot 60 evrov takse, ki je vavčerji ne bodo krili. Bo ležišč dovolj za vse? Znesek, ki ga Slovenci običajno porabimo za plačilo namestitve, je 41 evrov na osebo na dan, če se odločamo za bivanje v hotelu ali v kampu, in 20 evrov na osebo na dan, če se odločamo za kampira- nje. Ob tem je pomemben podatek tudi, da se 23 % Slovencev odloča za hotele, 23 % za sobe ali apartmaje, 9 % pa jih kampira. Ostali, kot smo že zapisali, bivajo v svojih vikendih ali jih gostijo prijatelji in sorodniki. Povprečen dopust Slovenca tra- ja nekaj malega več kot šest dni. Če predvidevamo, da tudi tisti, ki imajo lastne namestitvene zmo- gljivosti, vavčerjev ne bodo metali skozi okno, naj bi na tak ali druga- čen oddih odšlo okoli milijon in pol Slovencev. Če se bomo držali svo- jih navad, to pomeni, da nas bo v apartmajih spalo okoli 350.000 in prav toliko v hotelih. V apartmajih imamo glede na po- datke Sursa 86.000 ležišč, v hotelih nekaj več kot 55.000. Če bi k nam prišla še vsaj polovica vseh tujih gostov, ki so k nam prišli lansko se- zono, bomo imeli že veliko gnečo. Pričakovati je, da bo pritisk na ponudnike poceni namestitev za- radi vavčerjev izjemen, in vsaj v tem delu lahko pričakujemo hitro zapolnitev kapacitet ter morda celo zvišanje cen v najbolj iz- postavljenih mesecih, kot sta julij in avgust. Vprašanje pa je, ali se bodo povpraševanju prilagodili tudi v dražjih hotelih in pripravili vavčer pakete, ki bi jim zapolnili sobe, ki bi sicer brez premožnih tujcev ostale prazne. Foto: Profimedia/M24 Praznih postelj v Porotorožu ni pričakovati. Slovenija, Podravje  Številne zanke in neznanke turističnega vavčerja Kaj v resnici pomeni 200 evrov, ki nam jih daruje država Tako svetovni kot slovenski turizem je zaradi koronavirusa doživel udarec, od katerega si bo le stežka opomogel. Uradni podatki statističnega urada sicer pravijo, da je v Sloveniji v turizmu zaposlenih okoli 60.000 ljudi in da neposredno ustvari približno šest odstotkov slovenskega BDP, torej je ta dejavnost za Slovenijo izjemnega pomena. Foto: Facebook Spodnje Podravje  Policija nasprotuje ustanavljanju vaških straž Samooklicani vardisti kršili (tudi) vladne ukrepe Na policiji so se odzvali na nedeljsko dogajanje v Slovenski Bistrici, kjer so člani t. i. Štajerske varde obiskali tamkajšnjo policijsko postajo in zahtevali pojasnila v zvezi s pre- verjanjem njihovih aktivnosti na zasebnem zemljišču na Cigonci. Kot so pojasnili, nasprotujejo ustanavljanju vaških straž z namenom prevzemanja nalog državnih organov. Elektronski bon bo treba unovčiti naenkrat Turistične bone oz. vavčerje bo možno koristiti za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v hotelih, počitniških domovih, kampih, na turističnih kmetijah in v podobnih nastanitvenih obratih za kratkotrajno bivanje. Boni bodo izdani v elektronski obliki, uveljavljati pa jih bo mogoče z davčno številko pri izbranem ponudniku turistične storitve. Temu bo FURS strošek povrnila v osmih dneh. Celotno vrednost bo treba izkoristiti naenkrat, in sicer najpozneje do 31. decembra. Če bo tretji protikoronski zakon pravočasno sprejet, bodo veljali že od 1. junija dalje. Državo bo izdaja turističnih bonov stala 345 milijonov evrov, pričakovano pa je, da bodo dopustniki za storitve, ki jih na izbrani lokaciji ne bodo mogli plačati z bonom, porabili še dodatnih 172 milijonov evrov. Foto: Profimedia/M24 Foto: Arhiv M24 Kampiranje je najpriljubljenejši način preživljanja počitnic med Slovenci. Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  22. maja 2020Poslovna in druga sporočila22 KJER ZNANI POKAŽEJO SVOJ PRAVI OBRAZ BILL GATES MILIJARDER, KI JE NAPOVEDAL PRIHODNOST JERCA LEGAN CVIKL IZOSTRENO OKO ZA PERFEKCIJO ZVEZDNIŠKE USODE POZNA MATERINSKA SREČA EVROVIZIJA LETOS ODPADE ŽAL ALI ŠE DOBRO? MAJA KEUC ŠLA SEM SKOZI CENTRIFUGO VSEGA VSAK TRETJI ČETRTEK V MESECU OBRAZI AVENIJA SKUPAJ SMO BOLJŠI & + TV SPORED na 42 straneh www.revijavklop.si prodaji Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. MANCA ŠPIK ED SHEERAN TENORIST DAVID JAGODIC KLARA KASTELEC KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). NOVO: Ptuj - 18. september 2020 PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  22. maja 2020 Oglasi in objave 23 Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merimo stvarem pomen, in tvojo pesem skušamo peti za tabo. SPOMIN Boleč je spomin na dan, ko si odšel tja, kjer tišina šepeta, naš dragi Franc Paternost Z MESTNEGA VRHA 17B 21. 5. 2019–21. 5. 2020 Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v svojih srcih. Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OBNAVLJAMO stanovanja in kopalnice, izvajamo storitve ele- ktroinštalacije, izdelamo manjše kovinske ograje ter nadstreške. Telefon 041 778 432. MMT ME- HANIKA, d. o. o., Hrastovec 5d, Zavrč. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. 23. IN 24. MAJA 2020; sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00: Ne utihni, stari mlin, dokumentarni fi lm; Dabičev mlin se še vedno vrti, je ponos mlinarja Vlada Dabiča in njegove hčere Karmen. Je zadnji še delujoči mlin na reki Muri; Predstavlja se uspešno podjetje, Cestno podjetje Ptuj. Varna pot je moto tega podjetja; Slo Pak Družba za ravnanje z odpadno embalažo skrbi za čistejšo naravo; Zeleno modri planet je naš edini dom, čuvajmo in varujmo ga za prihodnje rodove; Film Slovenska vojska v produkciji Ministrstva za obrambo Republike Slovenije; Mladi, spoznajte poklic vojaka, služite domovini, postanite poklicni vojak slovenske vojske; Poti v neznano s svetovnim popotnikom Zvonetom Šerugo, spoznali bomo dežele Azije in Afrike, v iskanju drugačnosti se ustavili v Vietnamu in Etiopiji, med čajnimi terasami in polji riža, spoznali bomo življenje teh prisrčnih ljudi, polno bede in kontrastov; Z glasbo v poletni večer – narodno-zabavni ansambli z najlepšimi vižami stoletja. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - HIŠO V ORMOŽU, letnik 1980, v izmeri 170 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 673 m2 - bližina centra, vrtca, šole. Cena: 119.000,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 ali 02/6208 816. Vsak drugi petek POLNA IDEJ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. NEPREMIČNINE NA PTUJU damo v najem pokrito parki- rišče, ki je primerno za hrambo avtodo- ma, plovila itd. Tel. 031 438 573. V NAJEM oddamo sobo s souporabo ku- hinje in kopalnice v okolici Kidričevega za 185,00 EUR na mesec s stroški. Tel. 051 848 241. KMETIJSTVO RAZNO POCENI prodam dva električna radiator- ja in komodo. Tel. 041 915 368. IŠČEM žensko za čiščenje in gospodinj- ska dela. Tel. 746 28 71. PRODAM gumi voz s kripo. Tel. 041 728 945. PRODAM tuš kabino (z motorjem za od- tok), notranja vrata 90 x 85 cm, 4 cm de- beline. Tel. 041 878 920. Štajerski TEDNIK petek, 22. 5. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  22. maja 2020Tednikov mozaik24 Mednarodni dan muzejev je 18. maja povabil k brezplačnemu ogledu muzejskih zbirk in galerij. Zaradi ukrepov pri omejevanju širjenja korona- virusa je bilo obiskovalcev manj kot prejšnja leta, a je obisk pokazal, da se tudi dogajanje na področju kulture počasi vrača. Še naprej pa bo v muzeje in galerije mogoče le ob uporabi mask. Slovenski muzeji in galerije hranijo veliko bogastvo, po podatkih Statističnega urada RS so v letu 2018 imeli okrog 7,7 milijona muzejskih in galerijskih eksponatov. Prevladovale so fotografi je, sledili so predmeti iz zgodovine in arheo- logije. V letu 2018 so slovenski muzeji povabili na 1.446 razstav in 39.700 drugih prireditev. Vseh obiskoval- cev skupaj pa je bilo več kot 2,7 milijona, od tega 30 odstotkov tujcev. Medtem ko si je leta 1991 vsako razstavo ogledalo 1.283 obi- skovalcev, jih je bilo leta 2018 več za 47 odstotkov. Iz leta v leto pa se povečuje tudi število pridobljenih muzejskih in galerijskih ekspona- tov. Skoraj 93 odstotkov jih muzeji in galerije pridobijo z donacijami. V celoti urejen dostop za gibalno ovirane ima 34 odstotkov muzejev in galerij, 53 odstotkov pa le delno urejen. Bistveno manj pa je urejen dostop za senzorično ovirane ose- be, le sedem odstotkov muzejev in galerij je doslej poskrbelo za to. 43 odstotkov jih ima le delno urejen dostop, v preostalih pa se tega še niso lotili. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katera hiša velja za najstarejšo ohranjeno ptujsko hišo? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Z ladjico Čigro se bomo po Ptujskem jezeru lahko ponovno zapeljali 1. junija. Nagradno turistično vprašanje stanitveni obrati z manj kot 30 sobami. V sobah z več posteljami bodo lahko namestili le goste iz istega gospodinjstva. Prilagodili pa bodo tudi čiščenje in razkuževanje. V ponedeljek so ponovno začele delati tudi turi- stične agencije, turistični vodniki in številni drugi ponudniki. S sprostitvijo nekaterih ukrepov je STO skupaj z drugimi turističnimi deležniki začela vseslovensko motivacijsko kampanjo Zdaj je čas. Moja Slovenija, v sklopu katere prebivalce naše dežele vabi h krajšemu ali daljšemu oddihu v Slo- veniji, odkrivanju doživetij in delitvi zgodb. K povečanemu spoznavanju lastne dežele, njene zgodovine in zanimivosti pa bodo zagotovo prispe- vali tudi turistični vavčerji, ki jih bodo ob delovno aktivnih, študentih, po najnovejših podatkih prejeli tudi upokojenci. Nagrade za pravilen odgovor na vprašanje o tem, koliko kosov šteje pohištvena zbirka v ptujskem gradu, da šteje več kot 700 kosov, se je razveselil Jožef Sok (Sodinci). Danes sprašujemo, katera hiša velja za najstarejšo ohranjeno ptujsko hišo. Nagrada za pravilen odgovor je vsto- pnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po prenehanju ukrepov koronavirusa tudi v slovenskih naravnih zdraviliščih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 29. maja. V Slovenski turistični organizaciji ocenjujejo, da bo turizem letos zabe- ležil kar 70-odstotni upad prometa. Banka Slovenije je objavila vrednost izvoza potovanj v prvih treh mesecih letos, ki je s 399 milijoni evrov manj- ši za 17,9 odstotka kot v enakem obdobju leta 2019. Marca je vrednost izvoza potovanj dosegla 76 milijonov evrov, glede na marec 2019 se je promet znižal kar za 56,6 odstotka. Omejitve, ki so bile odpravljene 18. maja, bodo po oceni turističnih poznavalcev pomembno prispevale k ponovnemu zagonu turizma in vzpostavljanju turističnih tokov. Svoja vrata so ponovno odprli tudi na- Povabilo k odkrivanju lastne dežele Tudi pri osvajan ju najbolj položn ega Venerinega g rička ne gre brez zabijanja klina. * * * Bil je otrok s tak o posebnimi potr ebami, da je lahk o zrasel le v poli tika. * * * Kar je dovoljen p rascu Jupitru pri koritu, ni dovolj eno volu pred pl ugom. * * * Resnična osamlj enost je, če te v d omu upokojence v ne obišče niti k orona. * * * Jaz se držim dvo metrske, moja pl ača pa dvomeseč ne varnostne raz dalje. * * * Menda je večina koles PROTEST ICIKLISTOV op remljenih s pom ožnimi koleščki na levi s trani. AFORIZMI BY FREDI Markovci  Cvetoča palma v Novi vasi Tri metre visoka lepotica Marjana Kokol iz Nove vasi pri Markovcih je velika ljubiteljica okrasnih rastlin in cvetja. Vrt okoli njene hiše cveti od pomladi do pozne jeseni. Še posebej jo razveseli, ko uspe vzgojiti katero od rastlin, ki za celinsko okolje ni značilna. Palma, ki so jo posadili na vrtu, je to pomlad celo zacvetela. In to prvič v več desetletjih, odkar jo imajo pri hiši. Podravje  Nastala je tudi nova skladba Dejan Vunjak se doma ne dolgočasi Potem ko se je zaradi danih razmer moral posloviti od glasbenih odrov, Dejanu Vunjaku doma ni dolgčas. »Zdaj sem se lotil stvari, za ka- tere prej nisem imel časa. Opravil sem nekaj del v svojem studiu, ki sem ga dodatno izoliral, da bomo v njem lahko vadili, ne da bi mo- tili druge. Potem je bila na vrsti okolica hiše. Na deželi imamo to prednost, da so okrog nas kmetje, pri katerih si lahko priskrbimo celo vrsto odlične lokalno pridelane hrane. Smo v bližini gozda, zato nekaj časa izkoristim tudi za spre- hode in kolesarjenje. Pohvaliti pa se moram, da v vsem tem času niti enkrat nisem kršil odloka, zato kar nekaj časa nisem bil v mojem tako ljubem Bovcu.« Dejana čaka veliko dela tudi na morju, kjer ima njegova družina na otoku Krku štiri apartmaje za oddajanje, ki jih je treba počistiti in urediti, pa tudi okolica hiše je po zimskih mesecih potrebna obnove in temeljitega čiščenja. »Kljub obi- lici dela sem se ob večerih zaprl v studio in nastala je nova skladba,« je zaupal in še dodal, da se zelo ve- seli ponovnega srečanja s svojimi oboževalci. Foto: Osebni arhiv Dejan Vunjak Marjana in pokojni mož Franci sta majhno palmo prinesla z morja. „To je že tako daleč nazaj, da ne vem, kdaj je to točno bilo: ali pred 25 ali celo pred 30 leti. Palmo smo imeli posajeno v loncu, v topli polo- vici leta je bila zunaj na vrtu, pozimi pa v kleti. Ker je bila iz leta v leto večja in težja, smo se pred dvema letoma odločili, da jo posadimo na vrtu in poskusimo čez zimo zaščiti- ti. Saj ob morju so palme tudi zunaj, resda nimajo tam tako hudih zim, a smo rekli, da poskusimo in bomo videli, kaj bo. Dve zimi je tako že preživela zunaj. Jeseni jo zaščitimo in mraz ji ne pride do živega. Spodaj nasujemo kompost, liste zaviha- mo navzgor in zvežemo ob deblu, zavijemo z vrteksom, okrog nato položimo še koruznico. Izgleda, da jo dovolj dobro zaščitimo, saj lepo raste ves čas,“ je pojasnila Kokolo- va. Ko je drevo v začetku letošnje- ga maja začelo še cveteti, je ostala brez besed. „Skoraj 30 let je palma pri hiši in še ni cvetela. Najprej so se oblikovali storži, podobni koru- zi, podolgovati kot banana. Potem se je storž razprl, oblikovalo se je nešteto drobnih rumenih cvetov. Izgleda, da ji rastišče odgovarja, ker raste kot za stavo. Ima jutranje sonce, posajena je pri studencu in je zato vedno zalita. Vso vodo od pranja solate in druge zelenjave zlijem k njej. Danes je palma visoka okoli tri metre, enak premer ima verjetno tudi krošnja. Premer debla je dobrih 20 centimetrov. Cvetovi, ki jih je ustvarila to pomlad, pa so res lepo presenečenje.“ Foto: MZ Za zaščito palme pred mrazom običajno poskrbi Marjanin brat Anton Lesjak. Foto: MZ Cvetovi palme