Stav. 118. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) W Trstu, t nodoijg, aprila 117 Letnik XUL Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: L'iica Sv. Frančišk i A- šk.^a it- ?0, J naJ-tr. - Vsi dopiM Tuij se uredni-'*-tt us:j. .N'etrankir^ia pisma se ne sprejemajo in pik piši se nc vračajo. Izdajatelj in od^-- rni -redni V Štet.n Godin:i. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Ti«k tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z orrejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška ^siške^a št. 20. Te!efon uredništva in oprave štev- 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 31 20 Za pol leta.................loGO za tri mesece................ 7 80 za nedeljsko izdajo za celo leto....... 6 20 za pol kU.................3*60 Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoŠtnohranilnični račun št. 841.652. Avstrijsko uradno poročilo. DLNAJ. 2(Kor.) Uradno se razglaša: 2^. aprila 1917. Nohtnih važnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. rfemiKo uradno poročilo. BEROLIN. 2\ (K'H\> Veliki glavni stan. aprila 1917. /apadno bojišče. Armada kraljeviča Ruprehta: Na obeh bregovih Scarpe je so\ ražnik nadaljev al močno obstreljevanje naših postojank in zaledja. Mi smo z \idnim učinkom odgovarjali angleškim baterijam. Pri Monchy se je včeraj dopoldne izgubonosno razbilo pred našimi postojankami več angleških napadov. Danes pred dnevnim svitom ie postal topovski boj od Loosa do Oueanta izredno srdit. Po bobnajočem ognju se je kmalu nato skoro na vsei fronti razvila nova pehotni bitka. Armada nemškega cesarje viča: i j,.ini položaj je oh naraščajočem ■nočnem ognju ostal neizpremetren. Pri f>ra\ e se je francoski sunek izjalovil. Pri Hurtebi«e smo pri uspešnem odbitju odvzeli sovražnim četam več ujetnikov in strofnic. Pri Brimontu in severno Reimsa s<. se razni s»mki izjalovili. — Armada vojvode Albrehta Virt.: Nobenih bistvenih dogodkov. Z obrambnim ogniein srno sestrelili tri sovražna letala, z zračnim napadom dva privezna balona. Vzhodno bojišče. — Vsled živahnega del3\ania ruske artiljerije blizu obale, zapadno Lučka, ob Zloti Lipi, Na-rajovki in Pumi je bil v teh odsekih tudi naš ogenj močnejši. Za našimi črtami »e bilo po zračnem boju sestreljeno eno rusko letalo M a c e d o n s k a fronta. — \ sled deževja in sneževia v gorovju le majhno boi no delovanje. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. VEČERNO POROČILO. BEROLIN, 2s. I Kor. I Veliki glavni stan, 2*. aorila zvečer. Na arraškem bojišču se je Angležem danes v tretjič punkom. Zopet je sovražnik doživel težak poraz. Njegove izgube so zelo velike. Ob Aisni in v kampanji menjajoče se močan topovski boj. Na vzhodu nič bistvenega. Turiko uradno poročilo. CARIGRAD. 27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Le patruljni boj L Sinajska fronta: Eden naših konjeniških polkov je pregnal sovražni konjeniški polk in mu prizadejal izgube. Sicer na tej fromi le lahek topovski ogenj. Na ostalih f-ontah nobenih posebnih dogodkov. Dogodki na morju. BEROLIN. 2\ »Kor.l VVolffov urad poroča: Lilen našili pod vodnikov je dne 21. aprila uspešno obstreljeval za nakladanje rude važ.ie pristaniške naprave pri Gou-ravi v severni Ameriki. En most za nakladanje se je pt>drl, drugi je bil zelo poškodovan. Nač. adm. štaba mornarice. BEROLIN. 28. IKor.l Uradno se objavlja: Nemška pomorska letala so 26. t. m. uspešno ohmetaJa z bombami pristaniške naprave Suline. Opaženi so bili močni požari v pristaniškem ozemlju in na svetilnikih. Vsa letala so se vkljub srditemu sovražnemu ognju vrnila v dobrem stanju. Sovraina uradna poročila. Italijansko poročilo. 27. aprila 1917. — Letalsko delovanje sovražnika se je včeraj na trentinski in Hiti še povečalo in se razširilo tudi med doline karnije. Naši letalci so izvršili krepke protiakcije do Bressamove in Eranzenfeste. — Na isti fronti živahne topovske akcije na planoti pri Asiagu, v su-ganski dolini in v povirju Bata. Na levem bregu potoka Masa je prišlo do manjših patruljnih bojev. Napravili smo par ujetnikov. — Na Krasu je naša artiljerija uspešno obstreljevala sovražne postojanke v severnem oddelku planote. Napadi, ki so j«h izvršili manjši sovražni oddelki na raznih delih fronte, so bili gladko odbiti. Ena naših patrulj je ujela 10 mož. — Sovražna letala so metala bombe na San Canziano, ne da bi napravila kako škodo. O bojih na zapadu. BEROLIN, 28. (Kor.) NVoltfov urad poroča: Kakor tretji dan bitke pri Arrasu, tako v sled krvavih izgub oslabljeni sovi ažnik tudi četrti dan ni bil sposoben za večje napore. Pač pa se je nadaljeval med tem topovski boj na nekaterih točkah / veliko srditostjo. Južno Scarpe se je proti večeru razvil sovražni ogenj do ve- j fike sile in narastel od potoka do Queanta do silne srditosti. Po skrajno srditem bobnajočem ognju, tudi težkih kalibrov, so poizkušali Angleži v istem odseku fronte. kjer so prejšnje dni zaman krvaveli, zopet močen napa J na obeli straneh ceste Arras—Cambrai, ki pa ga je zadela ista usoda kakor prejšnje. Angleške napadne čete so bile večjidel uničene z močnim nemškim zapornim ognjem. Letalci so opazili na bojiščih po težkih bojnih dneh cele kupe trupe! padlih Angležev. Letalsko delovanje na zapadu. BEROLIN, 28. (Kor.) WoIffov urad poroča: I>ne 26. t. m. je bilo na zapadni fronti obojestransko letalsko delovanje posebno v večernih urah jako živahno. Naši letalci so iz nizkih višin napadali sovražne postojanke s strojnicami in bombami. Dne 27. aprila je bilo na francoska taborišča pri Breuilu in Jonchery spuščenih 27n<» kg razstrelilnih snovi. Prišlo je do več hudih eksplozij. Od L januarja 1917 dalje so zmetali naši letalci na zapadni fronti z večjidel opaženimi dobrimi uspehi na važne vojaške naprave, posebno kolodvore. nastatiišča in taborišča skupno 140.000 kg bomb. Mirovno razpoloženje v Angliji in Franciji. BERN, 27. (Kor.) Berner Tagblatt« poroča iz Ženeve: Zdi se. da se izvršuje v Franciji in Angliji preobrat v vojnem razpoloženju. Mirovno gibanje se pojavlja javno in odkrito. Angleška neodvisna delavska stranka objavlja poziv na angleški narod, v katerem se očita vladi, da skuša preprečiti pošten mir z osrednjimi vlastmi in da sistematično odklanja vse predloge avstrijskih in nemških državnikov kot lažnjive in zvijačne. Nova Rusija. Miljukov o vojnih ciljih Rusije. ROTTERDAM, 27. (Kor.) Poročevalec »Manchester Ouardiana« v Moskvi je imel razgovor z Miljukovom. ki je izjavil: Mi nismo prejeli nobene uradne ponudbe, ki bi zamogla tvoriti podlago za mirovna pogajanja. Glede Carigrada in morskih ožin se je izrazil Miljukov z oziram na izjave provizorične vlade sledeče: Ako pomeni intemacijonaliziranje svobodo trgovinskega prometa ix> morskih ožinah, potem se bo Rusija s tem zadovoljila. Vendar pa bo vztrajala na svoji pravici, da se pomorske ožine zapro za tuje vojne ladje, in to je mogoče le, ako dobi morske ožine Rusija in jih utrdi. Na vprašanje, ali bi ne bil s tem železniški promet preko Carigrada v orijent oviran, je odgovoril Miljukov, da bi se ne strinjalo s sklepi pariške konference, ako bi dobili vsi narodi enako pravico do prometa na tej črti. Zavezniki so se v Parizu dogovorili, da mora biti po vojni trgovinski promet za osrednje vlasti otežkočen. Miljukov ie mnenja, da Amerika ne bi nasprotovala temu, da dobi Rusija Carigrad,^ o čemer so se zavezniki že zj-edinili. Glede Avstrije je Miljukov izjavil, da zadostna avtonomija za avstrijske Slovane Rusije ne more zadovoljiti. Le njihova neodvisnost zamore rešiti problem. Reprezentantska zbornica proti Roose-veltovim prostovoljcem. \V ASHINGTON, 27. (Kor.) Reprezentantska zbornica je s 170 proti 106 glasovom odklonila dodaten predlog k vojaškemu zakonu, ki pooblašča Roosevelta, ua sestavi armado prostovoljcev za službo na Francoskem. Ameriška denarna pomoč Franciji in Italiji. WASHINGTON, 28. (Reuter. — Kor.) \\ ashingtonska vlada je sklenila, da posodi tekom enega tedna Franciji in Italiji po 200 milijonov dolarjev. Naši podaniki v Ameriki ne bodo ne internirani ne konfinirani. DUNAJ. 28. (Kor.) Državni tajnik Lan-sing je v imenu vlade Združenih držav ameriških podal izjavo, da prelom diplo-matičnih odnošajev med Avstro - Ogrsko in Združenimi državami ne bo imel za posledico nikake izpremembe v postopanju z našimi podaniki v Ameriki. Naši podaniki da bodo v Uniji kakor doslej tudi nadalje uživali svoje pravice in svoboščine ter izvzemši slučaje individualne kršitve zakona. ne bodo ne internirani ne kofinirani. Rok za odhod Američanov v Švico. DUNAJ. 27. (Kor.) Vsi Amerikanci brez razlike spola in starosti, ki hočejo zapustiti monarhijo, zamore jo odpotovati v Švico tekom 4 tednov od dneva prekinjenia di-pknnatičnih odnošajev, t. j. od 9. aprila dalje računano. Pozneje ne more nikdo več odpotovati. Oni, ki ostanejo v monarhiji. ne bodo niti internirani niti konfinirani in bodo, v kolikor kaj osebno ne zagreše, neovirani._ Proračunski odsek rajhstaga. BEROLIN. 27. (Kor.) V proračunskem odseku (državnega zbora je državni mi- nister admiral Capelie tekom nadaljne razprave o mornariškem proračunu pojasnjeval napačna poročila sovražnih časopisov glede izgub ladij. Socijalist Noske je priznal požrtvovalno delovanje pod-vodnikov in naglašal, da o zmanjšanju podvodniške vojne kljub nezaželjenim političnim zmešnjavam ne more biti več govora. Govornik se strinja z onimi, ki so mnenja, da ni več daleč dan, ko bo tudi Anglija izjavila svojo pripravljenost za mirovna pogajanja. »Vorvvarts« delavcem povodom 1. maja. BEROLIN, 28. (Kor.) »Vorvvarts« objavlja na čelu lista izjavo generalne komisije strokovnih organizacij Nemčije in načelnika socijalistične stranke Nemčije glede 1. maja. ki pra\i: Sredstva za obrambo domovine in domačega ognjišča mora in bo dobavljal delavski razred. Nemški delavci*se bodo radi tega letos, kakor poprej, odpovedali odpočitku 1. maja. Žalibog se poizkuša delavce z letaki izvabiti k demonstracijski stavki ali revolucionarni generalni stavki dne 1. maja. Ti listi ne izhajajo iz socijalistične stranke, ampak od ljudi, ki nimajo nobene skupnosti z delavskim gibanjem. Ustavitve dela v politične namene so sedaj neopravičljive in jih je treba kar najbolj grajati. Kdor pospešuje to početje, prevzema težko odgovornost napram vojščakom, delavstvu, materam in otrokom v domovini, ki si žele skorajšnjega miru. Delavci bodo upoštevali naše opomine. Sedaj je najvažnejša naloga, delati za skorajšen mir. t Podadmiral Kailtr. DUNAJ. 28. (Kor.) Načelnik mornariškega oddelka vojnega ministrstva, podadmiral Kailer pl. Kaltenfels, je danes ob 1*40 ponoči po večtedenski bolezni umrl. DUNAJ. 28. (Kor.) Danes ponoči v 55. letu svoje starosti umrli načelnik mornariškega oddelka, podadmiral Kailer, je bil bolan že za časa prevzetja svojega urada. Pred približno enim tednom se je njegovo stanje tako poslabšalo, da je bilo pričakovati najhujšega. Glasovi o cesarjevem pismu grofu C lam Martinicu. DUNAJ, 28. (Kor.) Vsi listi naglašajo veliki pomen na ministrskega predsednika naslovljenega cesarjevega lastnoročnega pisma, ki predstavlja naravnost izredno in neobičajno zaupnico, kakršna je bila le redkokedaj izrečena od strani prestola kakemu kabinetnemu načelniku. Manifestacija vladarja izraža v splošnem, da se preobrat, ki se je zgodil pred kratkim v notranji politiki, popolnoma krije z nazori vladarja. Lastnoročno pismo cesarja grofu Clam Martinicu zamorejo smatrati avstrijski narodi kot dober omen za delovanje parlamenta. Sklicanje parlamenta. DUNAJ. 28. (Kor.) »Wiener Zeitung objavlja cesarski odlok z dne 26. aprila t. 1. glede sklicanja državnega zbora za 30. maja 1917. Najvišje lastnoročno pismo grofu Tiszi. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Jutrišnji »Bu-dapesti Kozl6ny« objavi naslednje Najvišje lastnoročno pismo na ministrskega predsednika grofa Tiszo: »Ljubi grof Tisza! Po zasedenju prestola sem smatral za potrebno, da v neposrednih stikih spoznam razne smeri ogrskega javnega življenja ter nazore voditeljev strank o položaju ter o stavljenih nam nalogah. Zato sem ugodil Vašemu predlogu, da pokličem k Sebi vodilne člane ogrskih političnih strank brez ozira na strankarsko pripadnost, ter sem na Vašo prošnjo opetovano sprejel voditelje manjšine. Po zaključku avdijenc ne vidim razloga, da bi se ločil od vlade, ki razpolaga v zbornici s trdno večino ter je v težkem času skoraj štirih let razvijala z redko požrtvovalnostjo in resničnim pa-trijotizmom vodeno sniotreno delovanje v interesu obrambe dežele in čim najbolj možnega olajšanja težkega položaja prebivalstva države, za kar Vam izrekam Svoje posebno priznanje in Svojo zahvalo. — Zagotavljajoč Vas ter ostale člane vlade Svojega popolnega zaupanja, kakor sem ga gojil doslej, poživljam vlado, da vodi državne posle s svojo izkušano zvestobo dalje ter mi obratno predloži prikladne predloge, po katerih se bo v obsežnem zistetnu narodno - gospodarskih ustanov in v razširjenju volilne pravice, ki odgovarja sedanjemu velikemu času ter od prebivalstva doprinešenim žrtvam, oziraje se pri tem na življenske interese ogiske države, izražalo Moje hvaležno priznanje za občudovanja vredne napore sil in za patrijotično zadržanje naroda v usodepolnih dnevih te svetovne borbe. Kako misli ogrska vlada razširiti volilno ^ pravico. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) V zvezi z Najvišjim lastnoročnim pismom, naslovljenih na ministrskega predsednika grofa Tiszo je dobila »Budimpeštanska korespondenca« od pristojne * strani naslednje sporočHo: Vlada ho v najkrajšem času izpolnila Najvišji nafog ter predložila zadevne predloge. Pri odredbah, ki prihajajo v poštev na polju volilne pravice, mora kot vodilo sprejeti načelo, da postanejo pri podelitvi volilne pravice deležni priznanja tudi oni, ki so se posebno odlikovali v obrambi domovine. Na tem polju je merodajna volilna pravica iz leta 1913., ki podeljuje volilno pravico vsem onim, ki dobe tekom vojaškega službovanja šaržo podčastnika. Vsled vojne zagotavlja že ta določba številnim zaslužnim državljanom volilno pravico. Izhajajoč z istega načela namerava vlada predlagati, da dobe volilno pravico i mejit el j i hrabrostnih svetinj. Razen tega namerava vlada določbe volilne pravice izpre-meniti v smeri, da se prizna volilna pravica tudi posestnikom osmero oralov agrarnega zemljišča ali zemljiškim posestnikom enakega pomena. Povratek Tisze v Pešto. DUNAJ. 28. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza se je včeraj ponoči po tridnevni muditvi na Dunaju vrnil v Budimpešto. Razredna loterija. DUNAJ, 28. (Kor.) Pri današnjem žrebanju ste zadeli 10.000 K št. 15.054 in 27.272; 5000 K št. 11)8.275. Ameriko In Jugoslovanski izseljenci. Bili so časi, ko je v našem narodu vladala nekakšna pravcata izseljevalna strast. Tupatam se je vrnil v staro domovino kak »Amerikanec«. ki je po daljšem ali krajšem trudapolnem delu na oni strani »velike luže« prinesel domov manjšo ali večjo svoto, katero je potem s svojimi prejšnjimi prijatelji razmetaval po vaških krčmah, govoreč o bogatem in lahkem zaslužku v ameriških delavnicah, rudnikih itd., ter tako vabeč nerazsodno ljudstvo, da bi zapustilo svojo rodno grudo ter šlo s trebuhom za kruhom preko morja. In res! Bilo je po naših krajih slabih letin, v vinorodnih pokrajinah so trtna uš in razne trsne bolezni skoraj popolnoma uničile toliko in toliko gospodarstev, beda je prihajala v kraje, kjer je ljudstvo živelo prej mirno in zadovoljno: žvenketanje z amerikanskimi, baje tako lahko zasluženimi doiarji je mogočno vplivalo na obubožano prebivalstvo. Marsikateri kmetic si je dejal: Kaj naj se ubijam tu dan in noč. ko je ves mog trud zastonj. Zemlja mi ne rodi, beda mi leze skozi vsa okna v hišo in streha nad menoj se ruši. Zakaj ne bi šel tjakaj, kjer leži denar na cesti, in se je le treba pripogniti, da si ganaberem polno torbo? Par let ostanem tamkaj, da si opo-morem, pa pridem potem nazaj, plačam dolgove, pozidam dom, in potem bomo zopet srečno živeli na domačih tleh. Tisoči in tisoči so mislili tako m potem tudi storili tako. Izpraznile so se cele vasi, cele občine, in »doma so ostali sami starci, žene in otroci. Vse, kar je bilo sposobnega za delo, za težko, naporno delo, je odšlo iz domovine, v Ameriko, za srečo. Tako je bilo v naših slovenskih deželah, tako je bilo v našem Primorju od Trsta do Kotora, sploh v vseh naših avstrijskih jugoslovanskih pokrajinah. Tedaj se je začel v vsej naši javnosti oglašati vedno glasnejši klic: Ostanite na svoji grudi, ne v Ameriko, posvečajte tisto delo, tisti trud, ki vas ubija v Ameriki, svoji domači zemlji, pa boste imeli Ameriko doma! Toda ta klic je bil večinoma brezuspešen, in niti najbridkejše izkušnje tistih, ki so se vrnili brez amerikanskih dolarjev, ubiti na duši in telesu, v svojo domovino, kjer jih je čakala še hujša beda. kot prej, niso izmodrile ljudstva. Če hočemo govoriti odkrito, moramo reči. da so bile teh za naš narod tako usodnih pojavov v veliki meri tudi krive naše tedanje vlade. V parlamentu so se delali velikanski gospodarski načrti, s katerimi naj bi se pridobili veliki narodi za vladno poltiko, železnice, vodne ceste, ki naj bi vezale morja z morji, take stvari so se pletle tedaj vladnim politikom po glavi, a na vedno naraščajoče izseljevanje se je mislilo le tedaj, kedar je bilo treba državne podpore ali posebnih predpravic kaki parobrodni družbi, ki je le še povspe-ševala izseljevanje. Sele tedaj, ko so posegle vmes vojaške oblasti, ker ni bilo več mogoče tajiti, da odhaja v tujino tisti cvet prebivalstva, ki bi bil v slučaju nevarnosti najnujneje potreben za obrambo države — tedaj šele se je začelo posvečati nekoliko več pozornosti vprašanju izseljevanja. Naj bi bile naše vlade pred dvajsetimi, petindvajsetimi leti posvečale večjo skrb plodonosnemu obdelovanju naših domovinskih tal, naj bi bile, v slučaju potrebe, navajale izseljevanje našega poljedelskega, obrtniškega, delavskega življa v ono najbližjo našo deželo, kjer so vsled nesposobnosti vladajočih krogov m zato se po-gubnejših vplivov z raznih strani ostala zakopana milijonska in milijonska naravna bogastva, v našo Bosno in Hercegovino: potem bi sedaj ne stali pred žalostnim dejstvom, da biva danes v nam sovražni Ameriki stotisoče našega naroda, odtrga- nega od svoje domovine, izpostavljenega vsem onim nedoglednim bridkostim, težavam in nevarnostim, ki jim prete vsled vstopa Amerike v krog naših sovražnikov. Ogromni, največji del našili izseljencev se ni izselil iz domovine, da bi si ustanovu v Ameriki nov dom. Takih je morda med vsemi komaj pet odstotkov. Vsi drugi so odšli iz domovine z namenom, da se vrnejo prej ali slej, da si potem z amerikanskim zaslužkom opomorejo doma. Zapustili so tu svoja posestva, svoje družine, žene, otroke, in odšli so preko morja v najlepših letih, v tistih letih, v katerih je njihove sorodnike domovina sedaj že zdavnaj poklicala pod zastave v svojo obrambo. Vsi ti izseljenci, pa naj so tudi že toliko in toliko let v Ameriki, niso izstopili iz naše državljanske zveze, si niso pridobili amerikanskega državljanstva, so torej še vedno podaniki avstro-ogrske monarhije in jih kot take vežejo napram domovini prav iste dolžnosti, kot pa njihove vrstnike v domovini. V kakšnem položaju se torej nahajajo ti naši rojaki v Ameriki sedaj, ko že takore-koč vlada vojno stanje med Ameriko in našo državo? Podaniki sovražne države v sovražni državi! Da bi se vrnili sedaj v svojo domovino, je nemogoče, izključeno, ostati morajo tamkaj. Umljivo je v takih okoliščinah, da pametnemu človeku ne more niti oddaleč prihajati na um, da bi svetoval svojemu rojaku v sovražni državi, da naj kot tak snuje in ruje proti državi, v kateri živi; toda prav tako pa je dolžnost vsakogar, da opozarja svoje rojake v tuji državi na one dolžnosti, ki jih vežejo na njihovo domovinsko državo, katera ima slej ko prej enako pravico do njih, kot jo je imela tedaj, ko so bivali v njenih mejah. In tem nujnejša je taka posvaritev, ker je splošno znano, da si plačani sovražpi agitatorji prizadevajo na vso moč, da bi v naših izseljencih z najsijajnejšimi, na najneverjet-nejših osnovah zgrajenimi in prav zato najneizvedljivejšitni obljubami omajali zaupanje v bodočnost naše države in jih pridobili za namene naših sovražnikov. — Dočim se tu v domovini njihovi očetje, bratje, sinovi v naših jugoslovanskih polkih in krdelih bore z brezprimerno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo za obrambo domovine, naj bi oni tam pozabljali svojo dolžnost in podirali, kar njihovi svojci grade tu v svoji srčni krvi! Mislimo, da nam ni treba poudarjati še prav posebej, da so naše oblasti kar naj-natančneje poučene o vsem snovanju naših sovražnikov v Ameriki proti naši državi. In potem posledice tega rovanja za naše rojake v Ameriki, če bi bili tako nespametni, da bi se ga udeležili? Odgovor je kratek, a zato tem bridkejši: vrnitev v domovino jim je nemogoča za vedno, kajti tu jih čaka kazen veleizdajalcev! In njihove družine v domovini? Država ima pravico, da zapleni imetje oseb, ki se na tak način pregreše proti njej, da tako pokrije škodo, ki ji je nastala po njihovem zločinu. Ali si je mogoče misliti še hujših posledic za človeka, ki je odšel v daljni tuji svet, da bi si s trudapolnim delom priboril srečo, s katero naj bi se vrnil k svojim ljubljenim svojcem? . Pisemsko občevanje z Ameriko je dandanes težavno, a vendar ni popolnoma izključeno. Zato pa tudi izražamo naslednjo željo, katero naj bi upoštevali vsi oni, ki imajo svojce v Ameriki. Za nas, za nas narod, prav tako kot za našo državo, pride po vojni čas, ko bo treba zbrati in napet: vse moči, da čim preje zacelimo rane, ki nam jih je zadala vojna. Tedaj bomo krvavo ]>otrebovali onih stotisočev naših moz, ki sedai v Ameriki, v resnici dobro služeč, čakajo trenutka, da se vrnejo v svojo domovino. Želimo, da bi se nam vrnili vsi, prav vsi, ker potrebujemo vse; a da se bo* do mogli vrniti, jih posvarimo sedaj, du naj se izogibajo vsega, kar bi jim riogio preprečiti vrnitev. Kdor ima svojce v Ameriki, jim piši v tem smislu. Mnogo se je res grešilo pri nas v vprašanju izseljevanja, toda vojna ie očistila marsikaj, in prav gotovo tudi v tej stvari toliko, da smo prepričani, da Preb,v^; stvu nove Avstrije po vojni ne bo treba iskati sreče v Ameriki, ker jo bo lahko našlo na svojih domačih tleh, na svoj. rodni grudi. V to pomagaj Bog in prelita kri sinov naše domovine! _ Ruski prevrat in naša socijalna demokracija. Dne 8. t. m. se je vršilo v Trstu — kakor posnemljemo iz »Arbeiter Zeitunge« — zborovanje zaupnikov južno-slovanske socijalno-demokratične stranke, ki je odposlalo socijalistom Rusije sledeči po- »Južno slovanska socijalistična stranka pozdravlja z navdušenjem zmago ruske revolucije nad carizmom in nasiljem voj- DANES POPOLDNE OB 6. SE BO VRŠILA V VELIKI DVORANI NARODNEGA DOMA GLEDALIŠKA PREDSTAVA CI-. - RIL-METODOVIH UČENCEV - - Stran II. .EDINOST" Sle v. 118. V Trstu, dne 29. aprila 1917 ne. pričakovaje. da bo ogromna pomeni-buost socijalnoga prevrata v tej državi zvestih in neomajnih borilcev proletarske revolucije v kategorično svarilo tlačite-Ijem in llačencem vsega sveca. Južno-slovan^ka demokratični« stranka želi go-rečt. da ruska revolucija, ki je postala naj-/ na meni tej i faktor miru in ki je vojni bur-žczzij za lala smrten udarec, napravi konec nasilstvu v vsem svetu in dokaže potreb » sojjalne reorganizacije. »1a iz ru-se\ in razrednih držav nastane svobodna socijalistična Evropa.« Človek hi moral zavidati našo socijalno demokracijo na svobodi, ki jo uživa danes. k• > s» sicer zaustavljene, ali vsaj hudo skrčene vse ustavne, politične Iri tudi « sebne svoboščine. Vprašamo le. kaj hi sc zgodilo, s kako drugo stranko ali osebo. ki bi hotela pozdravljati somišljenike v kaki sovražni državi, in ki hi tako odkrito :iaj vlJ »vala /rušenje sedanjega družabnega reda - ne samo v Rusiji, ampak v cm svetu?!! Posebno pa še. kaj hi se d« godilo kaki naši stranki, ako bi v takem ; o/dravu p: Jamkom v sovražni državi iz-licala besedo iužno-slovanski . ki je še ; postavljena na indeks?! Pcndaiit k temu poziravu naše socijalne demokracije tvori oiicijozna izjava v Fremdenblattu (glej brzojavko v izdanju od min- lega torka), kjer je rečeno, da »mi nismo i virali socijalistov. da razpravljajo na mednarodnem strankinem kongresu o mru. \ t sprotno: mi smo jim še gladili pot zz take razprave! Avstro-C )grska in nemška država ste dovolili zastopnikom svetih socijalistov, da se odpeljejo (v St« ckiiolm) in razpravljajo o miru.< — l'a da nis » otroci sreče ti socijalni de-tiK kratje v Avstriji! Rušiti hočejo ves družabni red. grome proti vojni buržoa-zij (t« rej ne samo ruske). — in vendar ludo po lestvi take nesocijalne . nazadnjaške«. policaiske države (kakor so vedno govorili o naši državi) gori ^o diplomatske institucije, in se morejo v času vojne v inozemstvu sestajati s pripadniki sovražne države!! V. velja naglašanje. da se to godi po političnem prevratu v Rusiji, po strmo-glavljenju avtokratskega. absolutičnega režima: češ. da je sedanja, iz prevrata vzuikfa Rusija druga Rusija, ki ni izzvala te vojne in ki je zato tudi noče nadaljevati. da so torej ruski socijalni demokratje podaniki države, ki ie ni šteti več med nam sovražne! Proti taki trditvi govore dejstva: da so ruski socijalisti sestaven del sedanje pro-vizorične vlade in da je ta takoj po nastopu v svojih oficijelnih izjavah slovesno izjavljala, da hoče zvesto izpolnjevati vse obveznosti, ki iih je sprejela prejšnja vlada napram zaveznikom! Najbolji _'okaz za to podamo s tem. da citiramo nekoliko takih markantnih izjav vlade in emancijacij z izborovanj ruskega delavstva po prevratu. — Dne 16. marca 1917. nam je sporočil brzojav manifest carja Nikolaja 11.. s katerim se odpoveduje kroni v svojem in v imenu svojega sina. Istega dne je izdala provizorična vlada, -vstavljena iz zastopnikov strank, sovražnih prejšnjemu režimu torej delavskih in buržoazijskih ). v kateri označa temelje za svojo politiko. I »ne 17. marca smo prejeli poročilo o brzojavki, ki jo je novi ruski minister za \ nanje ? tvari p«, sla I diplomatičnim zastopnik i v tuj li. \ tej brzojavki izjavlja no-va vlada, a bo skrbno gojila odnošaje, ki nas spajajo z drugimi prijateljskimi in zveznimi narodi, in pričakujemo, da ti poslane; še pri>rčnejši in trajnejši pod no-\ im režimom v Rusiji, ki je odločen, da bo deloval na pe ostal sam v mali gorvorilnici Bricbetove palače, p«»gledal na uro. Poldne je bilo že minilo, torej ravno čas za obed. Ker je bil prepričan, da najde umi v o bed niči. se je gospod de Badiere dal najaviti. Bili ste res ravno pri obedu in sicer v družbi kapitana, ki je bil vso noč v neki igralnici in se je vrnil v palačo, da uto-lazi svojo lakoto. Česar ni mogel storiti v mestu, ker je v igri izgubil zadnji frank. Zato je bil častivredni Hanibal silno ^labo razpoložen. Neprestano je pridušeno rentaći! in je prežal na to. Ja bi mu kaka lakajeva nespretnost dala priliko, da bi drugimi narodi, da bi jim jemala njihovo narodno dedščino in nasilno zasedala tuja ozemlja, temveč da hoče doseči mir na podlagi pravic narodov, da si sami določajo svojo usodo.« Na kongresu delavskega in vojaškega sveta — tako je sporočila brzojavka z dne 15. aprila — so navdušeno sprejeli preilog za nadaljevanje vojne in da |e bil vodja ruske socijalne demokracije, Pletaanov, ki je do tedaj živel v inozemstvu, navdušeno sprejet. Nadaljna brzojavka z istega dne je sporočila. da je bila sprejeta resolucija, ki se jej je prva točka glasila: »Provizorična vlada, ki se je tekom revolucije konstituirala sporazumno s svetom delavskih in vojaških zastopnikov Petrograda, je objavila izjavo, ki jo označuje kot svoj program. Kongres konstatuje, da vsebuje ta program v principu politične zahteve ruske demokracije in priznava, da je provizorična vlada dosedaj zvesto izpolnjevala prevzete obsežnosti.« Druga točka pa: Kongres apelira na vso revolucijonarno demokracijo Rusije, da se strne krog sveta delavskih in vojaških zastopnikov, ki tvori središče organizovanih demokratičnih sil, ki zamore »skupno z drugimi naprednimi strankami preprečiti vsak poizkus protirevolucije in okrepiti pridobitve revolucije.« Glede ustavodajne skupščine je kongres določil točke, na katerih naj temelji poročilo. Zadnja točka se glasi: »Končno naj reši narodnostno vprašanje, vprašanje organizacije lokalne samouprave in vsa vprašanja mednarodnega značaja.« Dne IS. aprila so bili v Petrogradu v gostih francoski in angleški socijalisti. Nagovoril jih je tudi pravosodni minister terenski j v imenu demokracije in socialistične Rusije. Naglašal je sicer, da se njegovo mnenje ne strinja veiino z onim večine, ali izjavil ob enem, da hoče ruska demokracija (torej ne samo socijalno demokratična) služiti ideji svobode, enakosti in bratstva vseh narodov. Ruska demokracija da bo vstrajala do konca na stališču, proglašenem v izjavi provizorične vlade in sveta delavskih in vojaških zastopnikov. Se eno brzojavko z dne 20. aprila ki poroča, da ruski iielavski in vojaški svet zavrača »vsako pomisel na poseben mir.« Iz historijata »logodkov po prevratu v j Rusiji — kakor jih označajo gornji cita'.; — izhajajo dejstva: da provizorična ruska vlada sledi glede v nanje politike doseda-1 njim smerem in da odklanja vsak separaten mir, da ni doslej dala od sebe r.ikake izjave, iz katere bi se tialo sklepati, da In bilu pripravljena prenehati z mih*tarenmi; j operacijami, oziroma, da ni niti označila tudi nobenih konkretnih pogojev, pod Katerimi bi bila pripravljena za mirovna pogajanja; da ruski socijalni demokratje ne odklanjajo sodelovanja z napredno buržoazijo v svrho napredka in svobode, dfi marveč sodelujejo pri vladi tudi zastopniki delavskih slojev, in da ti poslednji niso se na noben način izjavili kakega nasprot-stva proti vojni politiki vlade! To smo hoteli konstatirati. Ne bi na hoteli, da \v se iz te Konstatacije izvajal zaključek, da'so ta dejstva deležna našega zadovoli; tva. Nasprotno: obžalujemo jih globoko kot pripadniki države, ki ;skreno želi mira z Rusijo, pravičnega in častnega za obe strani! Dokazati smo hoteli le z gornjimi citati. J a je v navskrižja z dejstvi premisa v pozdravu južno slovanske demokracije ruskim demokratom- d' bi imela sedanja ruska vlada — sodeč po dosedanjih njenih izjavah --- drugačne orijentacije glede volne politike, in pa, da ne odgovarja resnici trJtev. da je sedanja vojna le vojna buržoazija! Proti taki domnevi govori tudi vse vedenje socijalne demokracije vseh vojskujočih držav in ne v zadnji vrst: nemške, ki je popolnoma sprejela princip narodne in državne brambe in ie temu dosledno dovoljevala tudi voine kredite, tako, a si je pridobila zaupanje odločilnih krogov. Dokaza za to: sporoSMo nemškega cesarja o razširjenju polifčnih pravic in izjava avstrijske vlade glede mirovne akcije socijalne demokracije, ki jej -iiKciji — tudi mi želimo popolnega uspeha v imenu naše države in nje narodov, v imenu človečanske ideje in civilizacije. Sedaj bi uneli lazpravijaU š zelo zanimiva in važna vprašanja: Je-li socijalna demokracija z dosedanjim postopanjem pripravljala poti za tako akcijo? Ni-h na vzrojil in tako dal duška svoji jezi. Dasi-ravno ste sedeli skupaj ž njim za mizo, se vendar dami niste prav nič ozirali na zadušene kletvice jezečega se kapitana. Ker se ji je gabila take vrste zverina, kakršna se je nastanila v njeni očetovski hi-ši. je živela Pavlina v kapitanov i bližini, kot bi takorekoč niti ne vedela zanj. Cel mesec je morda izpregovorila žnjim komaj deset besedi, in zaničevanje, ki mu ga je kazala tako. je od dne do dne povećavalo flanibalovo sovraštvo proti njej. Če se je Pavlina, ki se ga je vedno izogibala, vendarle sešla žnjim. se je moglo zgoditi to le zato. ker -ie* k() 'e že setlc'a zu m'Z(>-iznenadi! Fouguierjev prihod. Navadno si je Pavlina, če kapitan morda ni obedoval •tli večerjal v drugem nadstropju v družbi svo"'ih častivrednih prijateljev, dala prinesti obed ali večerjo v svojo sobo. da bi ne sedela žnjim vkupaj pri mizi. Hanibalova slaba volja pa tokrat tudi ni čisto nič učinkovala na njegovo hčer. < iospa Brichetova je namreč hipoma obledela, ko je prečitala pisemce, ki ga ji je zjutraj osebno izročil nekdo. - Povejte onemu, ki vas je poslal, da ga čakajo takoj na znanem kraju, — je odgovorila Avrora. Potem se je zaprla v svoj paviljon, ki svojih zborovanjih in v svojih glasilih govorila in pisala marsikaj, ki ni služilo de;i miru? In. ali ima ravno naša »južno-sio-vanska« pravico, da pozdravlja ruske socijalne demokrate, ko proglašajo princip enakopravnosti, enakosti in pravice do samodoločbe narodov velikih in malih?! Jeli v praktični svoji politiki zastavljala tudi dejanja za zmago tega principa v naši monarhiji?! Ali nijnarveč naravnost nasprotovala naciionalnim stremljenjem, ali se vsaj popolnoma desinteresirala za njih. davajoč misli mednarodnosti pomen brez-narodnosti, ali celo protinarodnosti! O teh vprašanjih bi hoteli še razpravljati. Ali ne moremo Jane s, ker bi nas predaleč zavedlo. Pride na vrsto tudi to. Razne politične vesti. Slovanske stranke in politični polo/aj. Z Dunaja se poroča 27. t. m.: Parlamentarna komisija Češke zveze je imela danes in včeraj pod predsedstvom posl. Stancka posvetovanje. Razpravljalo se je obsežno o notranjem in zunanjem političnem položaju in storile su se*prve priprave za zasedanje državnega žbora. V razpravi se je, kot pravi sporočilo, ugotovilo soglasno, da se po vladni izjavi, podani 20. t. m., razmerje Češke zveze napram Clam-Martini-eevenut kabinetu ni izpremenilo v noben, smeri. Nato ste se sešli k skupni seji parlamentarni komisiji Češke zveze in Hrvat-sko-slovenskega kluba. V seji se je ugotovila popolna edinost v presoji političnega položaja. Vršili ste se tudi sej; predsedni-štva in parlamentarne komisije Hrvatsko-slovenskega kluba, v katerih so se tudi vršila posvetovanja o političnem položaju. Cesarjeva prizadevanja za mir so se hvaležno pozdravljala. Napovedano sklicanje državnega zbora se je vzelo naznanje ter se je izrazilo soglasno prepričanje, da državni zbor, ki ni mogel delovati tri leca, ne more pievzeti odgovornosti za dosedanje ukrepe v vprešanjib prehrane. Poudarjalo se je. da se dosedanje stališče vlade v narodnopolitičnih vprašanjih protivi avstrijski državni misli. Ravno v pravem interesu države se mora odločno odklanjati, da bi se enostranske, narodni enakopravnosti nasprotujoče strankarske zahteve označale kot državna potreba. Nasprotno pa bodo zastopniki hrvaisko-slovenskega naroda kar najtopleje pospeševali resnične državne potrebe. — 2b. t. m. je prišlo k ministrskemu predsedniku grotu Clam-Martinicu odposlanstvo parlamentarne komisije ukrajinske parlamentarne zveze pod vodstvom podpredsednika državnega zbora posl. Romančuka, da bi ji ministrski predsednik določno pojasnil v časopisju razširjene vesti o osamosvojitvi Galicije, ki so povzročile živahen nemir v ukrajinskih krogih. Ministrski predsednik je pomiril odposlanstvo? r{ mu sporočil, da vesr v časopisju, da bi se avtonomija Galicije uvedla pred sklicanjem državnega zbora potom cesarskega patenta, ni resnična. — Vlada je vsem narodom naklonjena. Isti dan je bilo predsedništvo ukrajinske zveze tudi pri ministru zunanjih stvari, grofu Czerninu. ki je izjavil, da je pripravljen proučiti predložene želje in se ozirati nanje na najblagohotnejši način. Obsodba nemško - radikalne politike iz strelskih jarkov. Dunajska »Information« je prejela z bojišča pismo, ki govori z ogorčenjem o notranjepolitiških dogodkih. Dopisniki vprašujejo: Ali imajo gospodje politiki v zaledju, ki vendar strada, zmrzu-je, ki mora negovati in prcskrbljati legijo-ne bolnih, ranjenih, bednih, še toliko časa in mirnosti vesti, da ure in dneve sede v konventikljih, razburjajo ministre in jemljejo kroni dragocen čas — a vse to radi »kabinetne krize«, ki prav za prav ni ni-kaka kriza, kajti mi na bojišču si prav lahko mislimo vlado tudi brez dra. Urbana, dra. Baernreitherja jn dra. Bobrzynskega in mislimo ,da brez njih ne bi bila uprava ne mnogo boljša, ne mnogo slabša. Na bojišču nimamo nikakega smisla za nemške : belange< . Tudi glede odcepljenja Galicije majamo z glavami, ker se nam zdi to nevaren simptom držav no - likvidacijske politike. Ali nimajo ti gospodje, ki se jih ie le radi njih mandatskih dolžnosti pustilo v zaledju, res nobene druge nujneje skrbi, nego nemške »belange , »odcepljenje Galicije in sedaj »kabinetno krizo«?! — Potem ibdolžujejo » pisniki te noslancc, da varajo ljudstvo in da nimajo čuta za trpeče mase? Tako sodijo stotisoči kame-radov na različnih bojiščih, ki si priznava- jo sramovaje se. da Avstrija še nima parlamentarcev kakršnjih bi potrebovala. Ni parlament odrekel, ampak odrekli so možje te zbornice! Volilci naj bodo pozneje delili plačilo! Za samostojno Galicijo. Parlamentarična komisija poljskega kluba je izdelala tozadevni elaborat, ki so mu najvažneje sledeče -'oločbe: Kompetenci zakonodajne korporacije Galicije pripadejo iz delokroga državnega zbora: stvari financ, prometa, obrti in zdravstva: določanje načel pouka, kazenska, justična in civilna zakonodaja: zakonodaja o trgovinskem in ru-dokopskem pravu, o organizaciji sodišč in upravnih oblasti, in pa zakoni, ki se imajo izdati za izvedbo tiskovne svobode, zborovanjskega in društvenega prava. Državni temeljni zakon iz leta 1*67 naj tvori podlago deželne ustave. Zakonodajno zastopstvo Galicije ima pošiljati poslance \ avstrijski držvani zbor in v skupne delegacije. Zakonodajna korporacija Galicije bo obstajala iz senata in deželnega zbora. Deželni zbor je sestavljen iz 166 poljskih in 62 maloruskih članov, ki se bodo volili na tajni in direktni volilni pravici. Senat bo imel 13U—14o članov. Uprava dežele bo poverjena po cesarju imenovani in zakonodajnima zastopstvoma Galicije odgovorni vladi s kancelarjem na čelu, ki bo izbran iz vrst deželnega zbora. Pridodani in li bodo državni tajniki za različne re-sorte. Kancelar, bo imel pravico zahajati k sejam avstrijskega ministrskega sveta ter soodločati pri stvareh, ki se tičejo Galicije. Da pa se obrani kontakt z avstrijsko vlado, bo imenovan minister za Galicijo z obsežnejim delokrogom. Poljski jezik je uradni jezik galiških oblasti ka-ker tudi avstrijskih ministrstev, izvzem-ši vojno ministrstvo. O rabi nemškega jezika poleg poljskega v notranji službi železnic, orožništva in deželne hrambe bo odrejal cesar po predlogih deželne vlade. Železniško osobje — izvzemši železniške delavce — mora biti vešče nemškemu jeziku. Dežela razpolaga z dohodki v Galiciji iz davkov, monopolov, premoga, petroleja itd., ter bo morala oddajati v blagajne avstrijske uprave kvoto teli dohodkov, izračunjeno po odstotkih in pa ves dohodek od carin. Kvota za skupne izdatke bo z ozirom na položaj, provzrocen po vojni, v prvih petih letih manji, nego v naslednjih letih. Troške za vzpostavo Oa-licije pokrije avstrijska država! Takov je v svojih glavnih določbah načrt, ki ga je izdelala parlamentarična komisija poljskega kluba. Vprašanje je le. v koliko je pri tem igrala vlogo gosta, ki dela račune brez krčmarja: ali pozneji dogodki ne napravijo kake črte čez ta račun? ga je, izmučena po oni skrivni bojazni, vsled katere je bila popolnoma neobčutljiva za očetovo rentačenje. zapustila šele čez nekaj ur. Ko je gospo' ' de Badiere stopil v obed-v.lct, mu je Pavlina kot staremu očetovemu prijatelju pohitela naproti in ga ljubeznivo povlekla k mizi, kjer je dala takoj pokriti tudi zanj. Ker je vso noč zasli-šaval zločinca in ni niti zatisnil očesa, je bil sodnik v resnici tako lačen, da se nikakor ni upiral ter se je vsedel k obedu. V ostalem pa je tako tudi najlažje čakal Colardove vrnitve. Gomiii Brichetova se je šiloma otresla nemirnosti, ki jo je prevzemala vso. Smehljaje se in zelo prijazno je s Pavlino vred stregla staremu hišnemu prijatelju. Kar se tiče Hanibala, je že zadostovalo, da je zagledal sodnika, pa je popolnoma izginila njegova jeza. Ta velikan----ima pač vsak človek svje slabosti.... je bil tako nesrečen. »Ja se je zelo vznemiril, samo če je zagledal sodnika. se torej vedel boječe in tiho. Wt daV hotei doseči s tem vedenjem, da bi sodniK ne opazii njegove navzočnosti: da. prizadeval i si je celo. da bi jc^fr* kolikor mogoče ne-i slišno. Kolikoi si je tuđi >.osi>a Brichetova pri- Aorovizaciiske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od aprila do 5. majuika, (14. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljetiju štev. 14 izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA, 1 - kg koruzne moke po 80 vin. kg. SUHE CEŠPLJE. V4 kg suhih češpelj po K .V60 kg. MARMELADA. Vi kg marmelade na osebo in teden po K 4'— kg. JLLIENNE. (Posušena zelišča.) 5 (pet) dkg julienne (posušenega zelišča za julio) po K 5 kg. JAJCA. 5 (pet) jajc na osebo in teden po 22 vin. eno. SUHO ZELJE, 10 dkg suhega zelja po K 4 kg. SUHA ĆEBULA. 5 dkg suhe čebule po K 1(V80 kg. 5 dkg 84 vin. GOLAŽEVE KONSERVE. iskat I ja po i - kg K 2. Na eJen ali dva odmerka se bo mogla d: biti ena škatlja, na tri in štiri odmerke dve škatlji. na pet in več odmerkov tri škatlje. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo moglo dobiti po 20 iJkg, na izkaznice s štirimi iu več odmerki pa po 40 dkg cikorije po K 4'40 kg, (2<» dkg 88 vin., 40 dk^ K 170). ČOKOLADA (prvovrstna). Na izkaznice z enim in dvema odmerkoma se bo moglo dobiti po % kg, na iz- za evala, ua bi v navzočnosti tujca premagovala svojo notranjo razburjenost, se je vendar kazala večkrat raztreseno, po-p.'lnoma pozabljajoč navzočnost neobične-ga posetnika. Tekom takšnega trenutka se je pač morala odločiti, kaj naj stori, in tako je nenadoma rekla lakaju, ki je stre-gel pri mizi: — Sporočite Colardu, da bom po obedu govorila žnjim. — (ia ni doma, — je odgovoril sluga. — lega vražjega človeka ni nikoli doma. kedar ga Človek potrebuje, — si je mislil Hanibal takoi, ker ie že sklenil na-tiboma. da zopet ponovi svoj doslej brezuspešni poizkus, da bi iz hišnika izvrtel majhen predujem na svojo penzijo. — Gospa, jaz sem kriv Colar-love odsotnosti, ker sem si ga dovolil poslati po nujnem opravku, — je dejal gospod de Badiere Avrori, ki se je smehljaje se poklonila. Sodnik je bil tudi res tako dober domač prijatelj, da je imel pravico za to. da se je posluži! sluge, če je ravno potreba nanesla tako. Ravno ko je družba vstala od mize, se je začulo v obci.'nici. da je nekdo zaprl hišna vrata. kazuice s tremi in štirimi onimerki po 2/5 kg. na izkaznice s petimi ali več odmerki pa po V2 kg čokolade po K 20 kg. POSUŠENI SLANIKI. 1 komad 80 vin.; na eno izkaznico za živila se zamore poljubno dobiti enega do štiri slanike, ali v nobenem slučaju ne več kot štiri komade. SIROVO MASLO. Na vsakih 6 odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od .50. aprila do 5. majnika t. 1., se bo v vseli lokalih, kjer se razpeeavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili moglo dobiti 120 g (12 dkg) sirovega masla na osebo po K 12*50 kg — (12 dkg K 1 '50). SLANINA. Izkaznice št. I o. ter dopolnilne izkaznice št. 14. za slanino veljajo do vštete sobote. 5. majnika t. 1. DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. iJotičnc osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruli in Jo oficijelne izkaznice za maščobe z odrezki. zaznamenovanimi s črko S. dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas o'_l M), aprila tlo 5. majnika t. 1.. dopolnilno izkaznico s štev. 15. ter morejo nanjo do vštete sobote, 12. majnika t. L. v običajnih prodajalnah dobiti (tri) dkg slanine. SVINJINA. V sredo, 2. majnika t. 1.. se prične prodajati svinjina proti izročitvi olivrio-sivih izkaznic (10. izdaja), ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slanmarjih in sicer na izkaznice old št. 1 do št. 10.000 A, B, C. I>. K, v sredo, 2. majnika. na izkaznice od št. 10.001 do št. 20.000 A. B, C. D, F. v četrtek, 3. majnika. in na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 A. B, C, D, 1:, v soboto, 5. majnika. Kdor bi 'z upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne. Jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto. 5. majnika. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno olivno - sivo izkaznico 20 dkg svinjine in sicer po izberi: 20 dkg sveže svinjine po K 4'40 kg. ali 2o dkg glavine, krač ali kože K 2'40kg. SALAME. Pri vseh slaninarjih se bo uaidaljevala prodaja salam (Plockvvurst) po K 14 kg. Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter ne morejo dobiti več kot Vi kg salam (na eno izkaznico /.a živila). SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sanJin (v oliii), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, iu sicer po K 3 škatlja. NAMOČENA POLENOVKA. OSOLJENE SARDELE IN ZGOMBRI. Nadaljevala se bo tudi prodaja namjene polenovke, osoljenih sardel in zgom-brov in sicer na običajnih mestih. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice (oranžnočrnc barve) za svinjino (II. izdajo). IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Razdelile se bodo nadalje izkaznice za govedino (modre barve) s štev. 1. - Kdaj stopijo te izkaznice v veljavo, se objavi ob svojem času. VŽIGALICE. Dobivale se bodo tudi švedske vžigalice, ali ne več kot b škatljic na izkaznico, iu sicer po (> (šesi) vin. škatljica. KISLO ZELJE. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice št. 30. za krompir ter se bo moglo dobiti nanje po V2 kg kislega zelja na osebo in teden po 1 K kg. in sicer na naslednjih krajih: na trgu Ponterosso, na Lesnem trgu, tki trgu Stare mitnice, na trgu Giuliani in na trgu Perugino. » • • Znižanje cen najpotrebnejših živil. Aprovizacijski komisiji je bil dovoljen prispevek iz sklada, ki ga je ustanovila c. kr. vlada v korist revnejšega prebivalstva, da se z ozirom ua sedanje težavne razmere znižajo cene nekaterih najpotrebnejših živil, ki bi bila drugače nepristopna za manj imovite sloje. Na inicijativo gospoda namestnika je aprovizacijska komisija med tem, kakor je razvidno i/ tedenskega prospekta, za prihodnje razdeljevanje znatno znižala cene svinjine, mesnih konserv, suhih zelišč za juho in suhega zelja. - Že — Sedaj prihaja Colard, — je javil slu-' ga gospe Brichetovi. I — Dobro, sporočite mu, da naj me po-| čaka tu, ko izvrši nalog gospoda de Ba-dierea, — je ukazala Avrora, ki je odšla 1 nroti vratom na vrt in obenem rekla sodui- Iku: — Vrnem se takoj. Ko je odšla skozi vrata, je srečala svojega očeta, ki je tamkaj prežal nanjo. Ljuba moja Avrora, ali nimaš morda kakega majhnega prihranka, ki bi ga mogla posoditi svojemu nesrečnemu očetu? ji je pošepetal kapitan s klavrnim glasom. Ali si mi kedaj dal toliko časa. da bi j si bila mogla prihraniti kaj? mu je odgovorila. Poišči dobro, morda pa le najdeš kak I zlatnik____ Že dolgo se je zavedala gospa Brichetova, kako malo je vreden njen oče, ki jo je prodal staicu. Ko pa je tako neprikrito zahteval od nje denarja, ki bi ga torej zopet nesel v igralnico, ni mogla skriti svojega zaničevanja. (Dalje.) \ Irstii. dne 2*K aprila l«JI7. EDINOST« Stev. 118. Stran III. sana cena ia.icc ostane neizpre- mciia. k u po br I. majnika do prodajalne aprovizacijske komisije rrte. Da se ne zaplete razdeljevanje ži-I. bo Jo prodajalne v pondeljek, .<0. rha. cel dan neprekinjeno odprte in Ji zvečer toliko časa. dokler ne bodo -•trežeiii vsi odjemalci. Vsi oni. ki bi >rali priti na vrsto v torek, izvrše na-ihko v pondeljek in sicer najbolje ob poliianskih urah. — Kruh za torek se dobival v pondcliek popoldne in zve- krvava bitka in je naš Stanko Turudiia z nekoliko ostankov svojih junakov padel v ujetništvo — ali junaški, kajti on in njegovi so izvršili vse, kar more človek izvršiti. Prodajanje tobaka tovarišem je vojakom v Puli strogo prepovedano po viših, nego normalnih cenah. Kdor se zagreši proii tej prepovedi, »nu odtegnejo erarični tabak za najmanje en mesec. In kar bi našli loh. Kdor želi kupiti ta semena, naj se oglasi takoj v skladišču Jakoba Vatovec v ulici Carintia št. 19. »Hrvatska Riječ« v Srbili prepovedana! Uredništvo »Hrvatske Riječi« javlja, da so vojaške oblasti v Srbiji prepovedale širjenje tega lista, ker »vesti da niso razvrščene. tako, kakor odgovarja potrebam«. Popravljamo. V notico v petkovi števil- pri njem tega materijala, ga razdele med ki o kipu cesarja — J a prodaj v trgovini drugo moštvo brez vsake odškodnine. > Stoke — se je vrinila pomota, ki si jo je Prvi dan majnika trgovine zaprte. »As- i čitatelj lahko že sam popravil, ker je jasno, sociazione generale fra negozianti al det- da treba čitati mesto »dosedanjega« seda-taglio poživlja trgovce, da naj v torek,! njega cesarja. Domaie vesti. Ra/puščen občinski zastop. Namest-ništvo je razpustilo občinski zastop \ Ćrnernvrhu v bujskem okraju in poverilo vodstvo občinskih poslov poštarju Ra-taelu Chittru. Naznanilo. Cesarski komisar naznanja, da ^e morejo t a Ion i < obligacij posojila me-Nta. oziroma dežele Trstu iz leta 1N90.. ki /ap.adej( s I. maju ikoni t. L. predložiti v /plačilo pri tukajšnji mestni zakladnici ali pr centrali in pri vseh podružnicah e. kr. [•riv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt. 1 aloni. ki se predlože v izplačilo mestni zakladnici, morajo, ako jih k več kot deset, biti opremljeni z izkazom. v katerem morajo biti po vrsti navedene številke talonov ter ime lastnika. Vojna doklada za občinske vpokojence. Kakor Joznavamo. je cesarski komisar dredil. da se za leto 1^17.. računši od 1. komarja dalje, odkaže primerna vojna Joklada tudi onim vpokojenim občinskim uradnikom, katerih ix>kojniiia se ne more -matrati za zadostno, da bi mogli izhajati1 b sedanjih težkih razmerah. Z ozirom na se aiije stanje občinskih financ se je bilo i>r' odmeri te vojne doklade držati mej, ka-kor jih ie preteklo leto določila država i {lede vojne doklade za svoje vpokojence. /a vdove in sirote padlih vojakov. Kot : dohodek dobrodelnega koncerta, ki s. je marca t. 1. vršil v Rossettijevcm s J ilišču. je izročil predvčerajšnjim po- ; \rovitelj prireditve, princ Aleksander pl. I iiurn in Ta\is. iiaiiiesuiiku baronu l"ries-j ^keneju znesek 10.000 kron, ki ga je na-| *:estuik v smMu želic prirediteljev ouka-'al tukajšnji deželni poslovalnici c. kr. prvi dan majnika. zapro trgovine. Odškodnina za oddane kovine. Ana- grafični urad v ul. Sanita št. 25. III. naJ., vrata 58, bo v ponedeljek, 30. aprila t. 1., od do 5 pop. izplačeval odškodnino za (Kidane kos ine za vse komisije in na vsa potrdila do št. 2900. Spored gledališke predstavei Ciril - Metodovih učencev, ki se bo vršila Janes popoldne ob (> v Narodnem i domu: 1. Havdn: Cesarska pesem — zbor. 2. a) Knv: Pomlad ie prišla v deželo, b) Dvorak: Moravski dvospevi št. za so- Mestna zastavljalnica. V ponedeljek. 30. t. m., od 91l» Jop. do 1 pop. in od ^ do 61 -j pop. se balo prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca majnika leta 1915. na svetlomodre listke serije 138 in sicer od št. 1 do št. 243.430. 33.900. — Dragocenosti, zastavljene v drugi polovici leta 1915. na rdeče litske serije 13N in sicer od št. 1 do št. 243.430 se bodo vračale strankam v ponedeljek, 30. t. m., v torek. 2.. četrtek. 3., in v petek. 4. majnika, in sicer od S dop. do 1 pop. v pritličnem prostoru mestne zastav-1 Ijainice. odprtem v ta namen. Zastavljene i JSflCtMf poučuj« n«matki jezik, ter citre. — Via UUaJJU Boccacio it 2. h 5. 1084 Fotosraf štev, 10, Anton Jerktč posluj« zopat v ■▼ojem ateljeja t Trat*. Tla d«U« Poste 407 Odda se L n&d, desno meblirana soba. na razpolago je tudi kuhinja. Via Commerciale Stav. 14, Vaiua in tenk« opeke rabljive za strehe, prokle IMHVC od slidkega lesa si trte in drove-a do-b t» pri Rudolf Kukovič, ul. S. Anastasi) š:ev. 9 (križišče nI. Boroev:č preje Belvedere). 1080 ^nngnfljlnn s licejsko naobrazbo, govori in IIUJPUIIIUIH piše slovensko, nemško in francosko ter zadostno angleško iščo primerne službe. Naslov pove Ins. odi. Edinosti A 4 fintltAfflfafl 2možn» hrvatske, italijanske in VUjpUttlUlH nemške korespondence ter je izvrstna stenografinja išče primerno službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod .at 1051". •l« marmelada, sardine, komarce in 1III9 paprike so na prodaj v zalogi Enrice Maran v Trstu ul. Vienna 4. (1083 Potrpežljiva učiteljica treh mesecih, — Kamera 23 I. nauči nemško pisati i a govoriti v 10K2 TržDika posojilnica In hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. VABILO u a -i m uishc Javna snLj£«i. Cesarski komisar razgla-: Vse odreiihe, tičoče se javne silaze, zaman, ker* del občinstva, kot so na to-devne pritožbe drugega občinstva ulovili uradni organi, naravnost krši te Iredbe. Z oken kar dežuje raznih smeti ljudi na ulicah in ulice same so zlasii Hol i ohtiiKlfMiih kritjih izprcineuiene v šča. Zlasti velia to v ve-okoliš raznih gledališč in . Z r/Tom na to. da apel zdan II. oktobra 191<>.. da iavni sna^i. ni dosegel za-la. se opozarja občinstvo - strogo prepovedano ste-mjc. preproge, odeje, zimnice in take stvari na oknih ter otiesnažaii im in še večjo nesnago poslopja in naprave. V tem oziru so dobili ob-organi in organi javne straže po-i navodila in se bodo kršitelji te e kaznovali z globo do H«» K. v neizterljivosti pa z zaporom do »bljudeuih cata smetišč; ih urah za ol fikit« ^rai« točinstvo. »< .'eluie p no. da irug< . insk ^tre »dre v luča n della ika/n ze InoslL 1'rip« voljena nik izkaznicah. I / K IIU< pran in alt s spremlievanjem klavirja. X , ... Atku naproti, prizor, 4. J. Hangrac: i dragocenosti, ki se ne rešijo v tem času. Skrb in Zakleti sc v kratkeni zopet odpošljejo v shrambo kraljevič, igra s petjem v dveh dejanjih. | na 1>u,iai- k.°} gct ličkov obenem se Začetek točno ob f, popoldne. i »e n,orc odpraviti. Stranke, ki bodo ob 1 ... . . .. . . • , se v zastavljalnicnih prostorih, se poslu-Slovenski m hrvatski ranjeni in bolni ^0 ret|IK) vojaki nahajajoči se v kopališču oziroma riiSkega ujetništva se je oglasil Josip zdravilišču v < lostmgu pri Gradcu, izre- Fei1etie iz Doberdoba. Piše, da je živ in kaio svojo iskreno zahvalo vsem cenje- j zdray ter da - ž njim tudi Ka|c Mjhae, : iz Oropade št. 45 pri Trstu, kateri po-j zdravlja vse domače in znance. Njegov I naslov: Gubernija Harkovska. Gorod Su-1 ini, Kehenski saharni zavod. Rusija. fcnergiia ženske, losipina Krali iz Roja-ia je poslala neko deklico v urad aprovizacijske k( ni-lie v ulici Anastasio z listi-lami. da bi d(;bila ceneja živila. Ker pa .o bile te listine sestavljene v slovenskem eziku. ie menil tam |x>sluioei uradnik: Kaj so ti spiti sestavljeni v MjHkmjc-:iku — jaz ne razumem ničter je listi-ic zalučal v i!a po pravici ogorčena in je v jezi na ;lavni izkaznici prečrtala italijansko ime iinseppina in napisala slovensko Jožefa, 'osledica jc bila. da jej oni uradnik ni ho-e! i/dati krušnih izkaznic. Energična žena udala, marveč se je obrnila do ■ rov. komisije v namestništveni jvedala jej ie, kaj se jej je zgo-■»^egla nalo^ onemu gospodu, da ral izročiti krušne izkaznice, a v \alle so jej morali izdati co na ime Jožeta Kralj. — ila lep zgled narodne c i-/in-io b ni •.ka samovlastna korektura Mi z druge strani ni tu nikakeni namenu ponarejanja v ake zlorabe in vprašanje je tudi. ali u^ai prelva...anja? Saj ni storila i. nego da je nad italijansko krstno iu se to le v ozlovoljenju vsled nar«»dne žalitve, ki bi morala biti na ravno pri taki instituciji, kakr-šiija .iilu^aj. da sc izvestni laški gospodje ^e ne zavedajo resnosti in tt žav časov, ki ne dovo4ju.H:jo več izvestnih praktik iz dobe proti^1 >\ c :isk .sovraštva. () Tisriidiii. tem junaku s soške fronte ii »hreni znancu Tržačanov, piše proie-^ »r Bruno Lovrić: O našem 1 urudijl mo-, rem javiti, da mu jc dobro in je zdrav — hvale Bogu! Ko mao i/ strategiških *-az-' jiigirv npnstili Gorico, se ie nahajal iuru-> di.a > >v ojo četo na \ išim 12s». Iu % išioo b*» p«»t< mstvo imenovalo novim Sigetom Zri novica, ki je žrtvoval sebe, preprečil Italijanom vsako nadaljno napredovanje, k:'kor jim je je naslednjega dne zaprečil bataljon Hau^seria. Italijani so bili tedaj v veliko većem številu. Polnih 13 ur so besneli naskoki in j>rt>tiiiaskoki. ali niti govora ni bilo o kaki predaji. £e!e tedaj, ko jc vsakega poedinej;a našega obkrožilo i nad dvajset došlih Italijanov, je končala ta nim darovalcem, kateri so pomagali povsod posnemanja vredni veleč, gospe An-j toniji Slavikovi. da nam olajša vojne mu-j ke ter veliko domotožje. Posebno se za-I hvaljujejo onemu, kateri nam je naklonil j tako zaželjeno tamburico. Ne pozabimo pa tudi drugih bratov in sester, ki so v domovini ter jih vse iskreno pozdravljajo I ta pcJpisajii: Deset, cnolct. prost. Karel j Kranjč. K. Cibie. Joško Čopič, Fran Bar-lič. Peter Tadič. poddeset. Fran Štrukelj, Friin Zorman, Fran Planinšek. Anton Ka-j raca. Fran Klobasa. Josip Gulič, Fran Marin. Fran Rajniš, Dotneuico Siinon, Giacomo Chias. Z vdanostno zahvalo in rodoljubnim pozdravom. Vstopnice za popoldansko predstavo se dobivajo danes ves dan pri vrataric' Narodnega doma. Biček-Razbornik. Cene: sedeži v dvorani po 2 K in K 1*40, na galeriji po K 1*411. Lože po (» K, stojišča 511 vin., za otroke vin. Vabimo občinstvo, da v obilnem številu poseti prireditev naših pridnih šolarjev. Saj bo našlo na prireditvi obilo razvedrila, obenem pa tudi pripomoglo s svojim prispevkom do toplih obleke revni šolski mlaJini v Trstu. Dohodek predstave je namenjen ženski podružnici CM D v Trstu. V znamenju ueinško-pcljske koalicije. 1 ?ziennik Cieszvnski se pritožuje, da na magistratu v lešinu niso hoteli nekemu Jiiaksi podpisati ubožnega spričevala, ker bil<; sestavljeno \ poljskem jeziku, češ, da so taka spričevala dopustna le v nemškem jeziku. Pred vojno pa so vedno pod-pisavali taka poljska spričevala! Take stvari se dogajajo pravi »Union — v ča^u. ko so Poljaki in Nemci sklenili dogovor, s katerim so se prvi obvezali, da v državnem zboru ne bodo glasovali in da iako omogočijo nemško večino! To po-menja. da se Poljaki odrekajo 25U.OOO šlezijskih Poljakov, kar oni v lešinu kar anticipirajo! Varujte se nesreče! Pred kratkim so se .'rgodile nesreče, ker so se otroci igrali z ročnimi granatami, ki so eksplodirale. Da-siravno so vojaška poveljništva ukrenila obsežne varnostne ukrepe in upoštevne kraie dale natančno preiskati po nerazlc-telili se izstrelkih ali zapuščenim streli-vom. i;: vendar mogoče, da so posamezne granate, puškni naboji ali svetila ostala kje in pridejo v roke nepoklicancem. Prebivalstvo se torej nujno opozarja, da je prijemanje takih predmetov silno nevarno. Ce kdo najde take predmete, naj jih pusti tam. kjer jih je našel, in obvesti takoj bližnjo orožniško postajo ali bližnji vojaški oddelek. Šentjakobska podružnica CMD v Trstu priredi po svojem občnem zboru, ki se bo \išil v nedeljo, o. majnika t. 1.. ob popoldne \ dvorani »Delavskega konsumne-- a Jrušt\a . spomladansko veselico z nastopom gojencev otroškega vrtca. Odbor vabi k mnogoštevilni udeležbi. Tržaška kmetijska družba ima v svojem skladišču še sledeča semena na razpolago: špinačo, grah. razne vrste salate, motovileč, petršilj, zelje, črno reJkev. šnit- I živnostenskA banka I PODRUŽNICA v TRSTU Ilica Putima vogal nI, Haria Tcnsa. - Lastia palata. Delniška glavnica K 80,060 000. — Rez. zate!. 25,i Izujje kilantm vse bančne ii idjaliifu ttn;akdjt - ■- Uredne ur« od 9-1 pop. = Tem jutom naznanjamo pretu/uo vest, da j«naei on- ozir. staii oče Štefan Tonili v dobi 7fl l-jt. 2"». t m., oh 2 jjonofl, po kratki In mu^ni bolezni previden sv zakramenti mirno v Gospodu izdihnil svojo blajro Hušo. Zemski ostanki so p^>kop;tl:. due 2o. aprila il»l7 ob 3 pop Hrušica pri Pod gradu (Istra) 26. 4. 1917. Žalujoči: ANA. hfi. — MART J A, IVANKA, vnukje. LKhLLA, nevesta. Poslano *) Podpisane zalete pivo častijo se naznanili svoltm cenjenim odjemalcem, da so cene piva Iz Štajerske. Kranjsko m Korotte določene, potenS dne 30. aprila 1917 na K 108 — hektoliter. Zaloge pivo varen: JDRIA", „PUHTIUr. „STEIH-FELD", m60ESm. JOICENDORT, jmr. •) Za članke pod tem naslovom odftovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. posestvo ob toječe iz dveh hiš, gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta, 14 oralov zemlje, vinograda in gozda. Oddaljeno je km od železniške jo staje ter se nahaja na glavni cesti pri farni ccrkvi n je pripravljeno za vsako obrt. — Pojasnila daje župan-tvo v Tomaiu. KONJAK iz vina lastnega pridelka, destiliran, priznan v slučajih starostne šib osti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšaj oče krepilno sredstvo — Razpošiljam 4 polliferske steklenice. 1*2 let starega, poštnin* pros'o za K 40-—. 4 polli-terske steklenice trdetneg , čudovito ublažujoče sredstvo proti trganju 32 K. — Vino od 5(ilit-o7 naprej, rizling ali burgundec po K JMK) liter. MNEDIICT HERTL, posestnik, Grad OolK, Konico« Štajersko. Sirov gumi tudi v najmanjših množinah kupi »OLLA« tovarna gumija, Dunaj II. Praterstrasse 57. XXV. redni oii zbor ki se bo vršil v ponedeljek, cfne 7. mola 1917 cb 6. uri zvečer v veliki dvorani v lastni hiil Piazza della Caserma št. 2). DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.') 5. Volitev nadzorništva. TRST, dne 27. aprila 1917. NAČELNIŠTVO. Ako hi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 zadružnih pravil, se vrši drugi v nedeljo, tfne 20. maja t. 1. ob 10. uri pred-poldne z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. *) £ 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri ni-o na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, se sploh v/amejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseka, a i nadzorstvu, ali (a narelsteu, di se o njih poroča v hodočem oVnein zboru. Ti predlogi sa morajo postaviti ra dnevni red bodočega občnega /.bora. DDoaaoDDaoooaoaaaaaaaDaaoooaaDDa DO a i □ a a s g □ □ a □ □ □ □ □ □a Morali atelje DAOUERRE Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvali, fotoschizzL Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — □o □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a a □ D OD □□aaanoaaaoaaapooDoacaaaaaaDDcaa Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, nai se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — II HIIIHI ■■»■■■■III CESKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 1-1. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: HALI OGLASI:: □□ □□ m r&iKMU« pm 4 atol. HulM tiskan« basad« m saj« enkrat MajnutajAa I : priatojbiaa uaM Uliafc .1 □O □□ HlllllliO se runj'* P° ^ —"SO, pokrivala po K nupiljc pletenine K 5, nerabne r.bleke K i,2 , vrv iu / tkije Skladišč« Via C»«p; a šter. Hacson. 10oo Pozor! I »ohro kavo in čokolado dobite ▼ ml« kara i nlica Poste št. B 10H1 i i I 1 i i i GIUS. STOKEL & DEBARBA Trst« Via Cavana štev. 14 Zaloga pisarniških in tiskarskih potrebščin. Vojnopoštne dopisnice, lurvane od K -l.hO naprej za I000 kom bele _ K <».50 „ 1000 . <'rtan pismen papir 100 pol K 1.30. — Zavitki za isti | apir ltu kom. K 1.30 Črtam pism n papir v mapali po 10 pol in 10 zavitkov oi 2-t stot naprej Barvan „ „ , „ 10 w w 10 36 „ B ležniki od K 1.80 do K 12.— d van aj sto r ca Li-tnice . K 120 „ K 6.— komad Navadni svinčniki po 24, 50. 65 in 92 stot. dvanajstorica Kopirti . n K 1.50 - 2.50 dvanajstorica Svinčniki Penka a črni, kopirni in barvani „ Koh-i-noor črni in kop rni (•rnilo (tudi v barvah) od K 3.90 naprej dvajnajstorica. Iibara par«s. Električne sve iljke po K 1.8'l, 2.10. 2.30. .'.00. 3 2). 4.— koma.L Baterije od 70 st. naprej. V«Hka izbora Igralnih kart. Kapice iz celuloida in kovi e za svinčnike. Kovinasti elips za svinčnike. Masne knjige: slovenske, hrvatske in nemške od stot. naprej. Taloga (fgaralntgi papirja : Bxc lsior (škatlja) K 7 50, Excelsicr Special Škatl a K 8 50. Centauru« škatlja K (i. —:, Violette. Turbane, Arptd, Šport, Sn tan in Rosa škatlja K 4.50, l'nion, Mirnom, Abadie itd. itd.. — Cigaretne ovojke o K 4.10 naprej za 100U k. Aparat« za izdelovanje cigaret po K 2 — dvanajstorica. Slika NJag. Val. Karla I. In cesarica Zlta črne v velikosti 2^X19 K —50. črne v velikosti 52X'>0 K 1 - barvane v velikosti 32X42 K - -32 barvane v velikosti 39X50 —'50, barvani v velikosti 5*X™ - 50\. 1'iuetniške razgledn ce v veliki zbt-ri kakor n. pr. gla\e. otroci, cvetice, pokrajine, vojaki itd.. 10t» kom. K 4 —, ravnoi te svetle 100 k m. K 5 20. svetle barvane svetu ike 100 kom K 4-50. v platinu 'fotografije- o-rok, zalj. parov 100 kom. K trankam v najem pO najniijih te dve osebi za legarjctn. 21. DAROVI. Darovi. do>b cesarskemu komisarju. meščanske šole nidske m ICl t I' /a tombolo v nabranih med šolsko mi godu Njenega Veliean-■ sicer polovico za vdove vojakov in polovico za ;rbnic vojiiiških sirot, vojaškem domu je daro-4 envelop pisemskega pa-v. o cig. doz in 15o raz- Rabi pa se salojdin tako-ie: Takoj ko se pripravi galično-apneno škropilno zmes za škropljenje trt proti peronospori, se primeša na vsakih 100 litrov te zmesi pol kg natrijevega tiosulfata (salojdina) ki se raztopi kar v tej zmesi. Ker je salojdin sol, ki se v kisli tekočini prav lahko razkroji, se mora dodati galično-apneni zmesi malo več apna kot navadno, tako, da v njo pomočen beli fenolftaleinov papir močno pordeči ali prav rdeči lakmusov papir pomodri. Ta okolnost se ne sme prezreti, ker drugače salojdin ne bi nič učinkoval. Treba se je torej natančno ravnati po tem navodilu. S tako pripravljeno škropilno zmesjo, ki učinkuje proti peronospori in oidiju (grozdni torni voznik Marko \Veier zaradi ogrože-nja telesne varnosti in sicer vsleJ ovadbe ogrskega ministra na cesarskem dvoru barona Rosznerja, ki je ovadil nekemu stražniku, da je 23. oktobra 1. I. s svojo soprogo pri obči bolnišnici hotel stopiti v tramvajski voz, ki pa se ni ustavil pri postajališču, tako da je moral s soprogo vstopiti v voz med vožnjo, pri čemer bi, bil kmalu padel. Obtoženca sta izjavila, da nista kriva. Voz je vozil mimo postajališča. ker tamkaj ni bilo nikogar, ki bi bil j čakal za vstop, in so se pri postajališču ustavili vozovi le po potrebi. Minister in njegova soproga sta vstopila v zelo počasi vozeči voz, ne da bi se bilo zgodilo kaj. GAHBRINUf1 \ vsaki veter g, I «•»I velita variM predstava. =JE Vstopnina K 1- r, in druge kovine kakor tudi vsakovrstne železnine kupuje MARCELLO SCABAR Trst - Ulica Vienna 17. Za plesnobi) obenem, naj se trte vsaf trikrat na! Ker ni bilo izkazano, da se je baronu leto dobro škropijo. Le v vinogradih, o ka-: Rosznerju dostavilo vabilo k razpravi, ie terih je znano, da jih oidij vedno leto za j sodnik odgodil razpravo, da se ovaditelj letom močno napada, naj se škropljenje z j ponovno povabi k razpravi potom naj-omenjeno zmesjo večkat ponovi. Samo ob višjega dvornega maršalskega urada, sebi je umevno, da treba osobito grozdje; Proti postavljanju spomenikov. Iz Bero-Rep 24 slov. knjig in do- vsaHikrat iako temeljito poškropiti, tako, da lina se poroča: Odlok pruskega ministr-Orsič As slov. in o nem- so iaŠode s škropivom dobro oblite. Teda stva za notranje stvari, ki ie izšel pred naše primorske branitelje darujejo: oriup. !Vosek: 12 slov. in nemške g. \nt Za Alti lij'.ge: Dartel l viiolino: ga. Mara inčič 15 hrvatskih. 10 slov. in 10 ital. : g. A. kolenc 1 sp. hlače, 2(1 z v. »T. gca. Anica Marovt več časopisov venca in Edinosti ). »Vojaški doni.« — Darovi, došli -oskrbnemu damskemu komiteju: \a S. A. Megari K 50. Ignac Bittmann Ljudmila Krstić K 20, ravnatelj i Bachrach K 20. nadporočnik dr. Amiacher. Pazin, k 9. Skupaj K 129. ie so darovali okrepčila. cigareto. časopise in igralne predmete: Ga. ija Slavik. nadporočnik dr. Rybaf, . pl. Pertl. Marija in Ana Oindra, ... Halletz. ga. H. Volpich. Angelina (»vacevich, ga. Bernd pl. Kainler, Pene- 1 pa di Demetrio, ga. N. Sevastopulo. ga. chtensteiger. g. TomaŠić. V počeščenie spomina prerano umrlega anka Germeka je p(xiaril g. nadzornik rele 1 ' K in g. nadzornik Kralj 4 K po-■yžnici CMD pri Sv. Ivanu. Ker ie Angeliu izbi! iz roke in zlomil k t t r k • > — salam, daruje Vilko lo K sve-ivansk: podružnici družbe sv. Cirila in c: ida. Da bi se le pogost oma tako zlo- se sme pričakovati zadovoljiv uspeh. Od c. kr. namestništva. To in eno. Težave za časopisje. S kakimi težavami se mora dandanes boriti časopisje, kaže prejasno naslednja objava uradnega lista mesta Ciever v Krušnem pogorju. Ta list niše 19. t. m. na uvodnem mestu: Potrebujemo premoga! Prisiljeni smo, da zaradi pomanjkanja premoga ustavimo izhajanje lista, ako se morda ne odloči ta ali otii naših bralcev, da nam iz prijaznosti prepusti nekaj stotov premoga proti takojšnjemu plačilu. Neizhajanje uradnega bilo ravno sedai nsta bi za vse prebivalstvo. Prosimo torej vse. katerim bi bMo mogoče, da nam prepuste nekaj stotov premoga, da nas kar na;-: preje obveste. da moremo poslati po pre- j mog. Iz ruskih jetnišnic. Ukrajinski tiskovni urad v Lausanni piše: Dobrodeini vpl:v. ki ga vsestransko imela doslej ruska revoluciia. se kaže celo tudi pri zločincih. izključenih iz človeške družbe, ki se nahajajo v ietnišnicah. Kakor se ie izvedelo za padec stare vlade, so skorai v vseh ietnišnicah izbruhnili upori: vendar pa je stalo vlado Ie malo truda, da ie | vzpostavila zopet mir. V odeški jetnišnici so odpravili staro pazniško osobje in ga nadomestili z novimi pazniki, ki so jih jetniki izvolili sami. Celice niso več za-j klenjene. Jetniki so oblasti, ki so io izvo-lili sami. slovesno prisegli, da ne oobegne-! jo. da se bodo ponašali vzorno in bojkotirali vse. ki bi se ne hoteli pokoriti temu novemu zakonu. V 'etnišniški jedinici so se vršila politična zborovanja, in sprejela kratkim, je naperjen proti dejstvu, da v j nekaterih krajih že sedaj delajo priprave za postavljanje spomenikov za sedanjo vojno in zbirajo v ta namen prispevke, j Odlok pravi, da se mora skrb za take i stvari pač prepustiti času po vojni. Dokler' smo v vojni, pravi minister pl.. Loebell, j ne morem smatrati za koristno, da bi se' pospeševala taka stremljenja ali pa se; celo skušala uresničevati z nabiranjem prispevkov. Tekom vojne je treba posvetiti vse napore izključno priboritvi zmage, vsa razpoložljiva sredstva pa velikim nalogam sedanjosti. Ce se taka stremljenja pojavijo v javnosti ali se naprosijo oblasti za njiii podpiranja, prosim, zelo neprijetno j da se primerno zavrnejo. Tako na Pruskem. Enak odlok bi tudi pri nas ne bil napačen, ker se tudi pri nas tupatam oglašajo osebe s takimi načrti, pri čemer pa jih seveda večinoma vodi le ena želja, da bi se namreč njihovo »delovanje« opazilo v javnosti in potem poplačalo s kakim — križcem. Da, taka stremljenja je treba: primerno zavračati! Peter Moretti kotlar is Gorice sedaj o Trstu, Via Beceherie 31 sprejema vsakovrstna naročila kosi- trenja i. t. d. i. t. d. Prodaja in popravlja trtne škropilnice in mehe za žveplanje ter jih tudi zamenjuje. — Ker primanjkuje baker, se izdelujejo poprave v železu. * IVAN KRZE Trst Piazza San Giovanni 1. Trlfdfl kuhinjskih in klctarskih potreb-LU1U3U ščin od lesa in pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. sodčekov, lopat, re-Set, sil in vsakovrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste hodi od porcelan \ zemlje, emaila. kosi-tarja nT cinka, nadalje pasainantorje, kletk* itd Za gostilničarje pipe. kroglje, sesalje In stekleno posodo za vino i t. d. i t. d. □ □ ♦ □ ♦ □ ♦ □ ♦ □ ♦ c ♦ u ♦ □ ♦ □ ♦ jele Trst - uia Stadion 10 - Trst Odprt od 8*2 zvečer naprej Cena: L vrste K 2. II. vrste K1. Hote! in restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicoid 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. Gospodarstvo. NAVODILO tilede zatiranja trtne peronospore in oidija (grozdne plesnobe) na Primorskem 1. 1917. Kot sredstvi za pokončevanje peronospore sta letos pri nas na razpolago modra galica in čisti perocid, za pokončevanje oidija pa, ker žvepla ni, n trijev tiosultat. imenovan tudi „salojdin". Z modro gaiico, perocidom in salojdinom razpolaga c. kr. kmetijsko ministrstvo. Razdelitev teh sredstev na ve iko je poverjena obči zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju, na malo pa na Primorskem sledečim korporacijam itd. Na Goriškem: Deželnemu kmetijskemu uradu, sedaj v Ajdovščini, za celo Goriško. V Trstu: Tržaški kmetijski družbi, Dunajska ulica 10, I., za Trst in okolico. V Istri: Zvezi gospodarskih zadrug za Istro v Puli, sedaj v Opatiji, za sodne okraje jetnišnice, a so ostali v bližini mesta Se-Buzet, Pazin, Labin, Volosko, Podgrad in šli so se in so si medsebojno prisegli da Krk; deželnemu kulturnemu svetu v Poreču za - -sodne okraje Koper, Piran, Buje, Motovun, Poreč, Cres. Lošinj in c. kr. trdnjavskemu poverjeniku v Puli za sodne okraje Pulj, Vod-njan in Rovinj < mesto in okolica). Dotične občine oziroma vinogradniki se morajo zbog dobave modre galice, perocida in salojdina obrniti na prej omenjena raz-deljevaina mesta. Glede uporabe modre galice in čistega perocida naj si vinogradniki zapomnijo sle-deče : 1. Kadar so poganjki na trti 20 cm. dolgi, se jih prvič poškropi z galično apneno ali perocidno - apneno raztopino »od začetka do polovice maja). 2. Drugič naj se škropi 15 dni po prv< m škropljenju (od polovice do konca maja). Priporočljive tvrdke. Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Media 2G. Izdelovanje in poprava strojev in mo-torjev. Proračuni. Knjigoveznica PIETRO PTPPAN, Trst. ulica Valdirivo 19. Arti stična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelovanja. Vpisniki 'registrit posebnega sistema._207 Majolične peči in štedilniki M. ZKPPAR, ul. K Giovanni f> in 12. Najboljša izdelovanja in nuj po polnejša vrsta. Cene zmerne I Kupujem dnevno v vsakovrstni množini ®GT lepe gartrože 'SB z dolgim pedjem | V. Perotti ul. S. Nicoid št. 28 | Hermangild Trocca TRST, ulica Barriera vecchia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz poredane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cene. 202 Hotel Continental 25 (blizu Corsut. 1'reno-Cene zmerne Postrežba 190 se je resolucija, s kateri: pozdravljajo jet- Trst, ulica s»n Nicoid s niki novo vlado in se obvezujejo, da se za vojake. Dvigalo bodo strogo držali reda. Nakupovanje ži- to,na-_ vil oskrbujejo osebe, ki so jili jetniki dolo-1 Papir, čili v to in ki brez spremstva hoJijo po j velika zaloga papikja za ovitke, mestu ier se potem, ko opravijo svoje O- ■ tih vrečic lastre tovarne. — Valčki raznih barv pravke, zopet vračajo v jetnišnico. Dovelikosti Cene danes še ni skušal pobegniti noben jetnik. Trst- Via tlei Gelsi Uk \ mestu Baku pa so jetniki pobegnili iz Zlatarnico G. Pino v Trstu se je preselila na Corso št. 15 v bivSo zlatarnico G. Zercoudtz & Figlio. . Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. ♦♦♦♦i ♦♦♦♦ zmerne. — G pap rna-nih barv Stone Pollinar Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER. Trst. Corso 20. Prodaja šivalnih strojev in vseh pritiklin. Delavnica za popravljanje. 2"»S tf Salone Edison" v bodoče ne zagreše nobenega zločina več in da bodo kolikor mogoče podpirali novo vlado. Poleg tega so sklenili, da vsa- vi!Kk^ki|rnaSv. d'Z„niI Pl!niti a,i biZak£- i Trst, Vojaški trg (Piazza Casarma) Palača Via \II hlk drug ZUjOIl. postavijo pred sodi- I ljeii0. Naj priljubljeni kinematograf tržaškega ob-šče. ki ga izvolijo sami. da ga tO sodišče j činstva, kjer se predstavljajo najboljši srled-iliški obsodi v smrt na vešaJih. I films. 211 toplega vre- peronospore, drugič že S dni Ako se je vsled vlažnega in mena bati hitrejega razvoja tedaj se mora škropiti po prvem škropljenju. 3. Tretje škropljenje se vrši brez ozira na cas cvetenja približno 20 dni za drugim (sredi junija). Ob morju in na otokih se škropi kakih 14 dni prej n^go v notranjosti dežele V normalnih časih, ko je bilo modre ga-iice po ceni dovolj na razpolago, se je škropilo od začetka do polovice julija četrtokrat. V navadnih letih in v odprtih legah pri vi soki kakor tudi pri ni ki vzgoji trt je štirikratno škropljenje zodostovalo. Na ravnem, v zaprtih leg?h in v deževnih letih pa je v smri na vešalili. Nova ruska himna. Kakor poročajo ruski listi, so se umetniki Marijanskega gledališča obrnili na kapelnika (ilazunovega s prošnjo, da bi koiuponirul novo rusko himno, ki naj bi se prvikrat pela v novem narodnem gledališču. Besedilo te himne spiše baje Maksim (iorki. Amerikanski republikanec. Pred več leti je prišel na svojem potovanju v Evropi neki znan Anterikanec na Nizozemsko. \ Amsterdamu je posetil tamošnji muzei iti predložili so mu kniigo. v katero vpisujejo odlični posetniki svoja imena. Amerikance je prijel za pero. toda preden se je podpisal, ie izrazil željo, da ne bi se podpisal v vrsti za drugimi, temveč neposredno za nekim prejšnjim posetnikom. namreč za nemškim cesarjem. Ker je bil ta Amerikance zelo slavna oseba, mu niso mogli odbiti te prošnje. Tako je prišlo, da stoji v spominski knjigi amsterdamskega muzeja takoj za iKKlpisoni cesarja Viljema M. podpis Teodorja Roosevelta. Demanti nemške cesarice. Demanti in biseri, ki jih je nemška cesarica iz svoje zasebne posesti dala na razpolago nemški Damska krojačnica A. RIEGER, Trst. ulica Torrente št. 30, I. nadst Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za "rledališče itd. Tene zmerne. 337 Trgovina jestvin in koloni jal IVAN BIPOVEC, Trst. ul. Campaoile 13 (lVg PonteroBso) Zaloga mesa v konservi. sar.in. kondenzirano mleko, inezge, čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin. Specijaliteta: marmelada Cene zmerne. 22<>0 bilo potrebno pet do sedemkratno škioplje- vladi, da si potom njih prodaje v nevtralne. Toda let s, ko bo treba z modro gali- r.em inozemstvu nabavi denar za nakup co in perocidom štediti, bo moralo zadosto-, živil, so dospeli v Amsterdam, da se pro-vati trik ratno škropljenje. Za vsako škrop-Ijenie zadostuje \'/0 galično apnena ali 2% perocidno-apnena raztopina (I kg modre galice ali 2 kg ćistega perocida na 100 1. vode in p imerna množina apna, da postane raUopina alkalicna). Le v slučaju, da bi bilo leto 1917 zelo deževno, naj se rabi 14 dajo tamkaj. Gre tu za dragc»cenosti, vredne več milijonov holandskih goldinarjev, in govori se. da vlada zanje v krogu nizozemskih trgovcev z dragulji veliko zanimanje. Prodajo oskrbi berolinska demant-ska režija, ki mora skrbeti za to, da se doseže pra\a tržna cena, ker seveda ne Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trat, Corso 2 in via Barriera vecchia 10. Begata izbera vojaških plaščev od K 20-— naprej. 257 jestvine na debelo. Bogata izbera vsakov rsfemh jestvin: proda na debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu, ulica delle Ac«|Ue vogal ulice Coroaeo 244- Pasi za prenos in platno za jadra. HTGI Zl Cl LIN, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Bojan štev. 2 l"rad ulica Ghe^a 2. specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd. 2-12 Josip strucKel Trst vogal Via Haria Teresa-S. Caterina Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast. Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov i. t. d. i. t. d. Umetno-fotograficni atelje Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako foto»r.ifi£no delo kakor tudi razglede, posaetk* _I notranjost lokalov, porcelanast,, plošre v.a vsako vrst. spomenika. POSEBNOST: POVEČANJI s:: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: liadi udobnosti j^usp. n.iroćui* kov sprejema naročbe in jih izvršuje ua domu. ev. tudi zunaj uiesta po naj/.uiemejših cjuali. ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦ ♦♦♦ Trst, ul. M Ril/O trn. 4Z ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez :-: bolečine. Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE Manufakturne trgovine. ST CCESSOKI (Nasledniki) PIETKO TA VOLATO Trst, Lesni trg (Piazza della Lesnat štev. 1. — Bogata izbira manufakturaega blaga. — Cene merne. 194 j Ljubljanska kreditna banka = Podružnica v Trstu = Ulico Cosermo štev. 11. Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vlose no luiližice obrestuje 4 % netto Vlose no tekoči in žiro-ročun najbolje po dogovoru. = Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. ^^ Poslovalnica c. kr. razredne loterije. do 7,7. 1 galično apnena alf3%, perocidno- tfre za to. da bi se dragocenosti prodale I apnena raztopina. Ako se pri vsakokratnem ceno, temveč da se doseže čim naj-škropljenju strogo pazi, da se enakomerno večji izkupiček. poškrope vse zelene trte in tudi grozdičje, Minister v tramvaju. Pred joseistadi-si s trikratnim škropljenjem moremo zadostno skim kazenskim sodnikom na Dunaju sta j obvarovati vinograde in trgatev škode po j se te dni morala zagovarjati tramvajska j peronosperi. Dobra škropilnica, tanko noseč, izprevodnica tliza Sottolarzeva in mo-' razpršilnik in razumno, ne potratno škropljenje pripomagajo ne samo štediti na drago- s higljenlinim razkulevalnlm patentnim „Pralnim praškom" ' „WAS<1HPILVER" tovarn. k.mMnili proizvodov v Hrastniku. Izključna zalog, za TRST, ISTRO in DALHACUO .4JLSSANDRO MARANGONI - Trst, ulica Chiozza 30. BOKE DoM M naprodaj pri vseli prodajalnah jestvin, mirodilnicah in zalogah mila. PERILO P ATlfiN rl UnM si ceni modri galici in perocidu, ampak zagotovijo obenem tudi dober uspeh. To velja glede po konce vanja peronospore. Ker žvepla za pokončevanje oidija ^grozdne plesnobe) letos ni, naj se vinogradniki poslužujejo nadomestila za žveplo, to je s a-I o j d i n aa, ki se je lanjsko leto na Kranjskem baje dobro obnesel. Preskušal ga jel tamošnji vinarski nadzornik Boh. 5ia:cky. sprejema od \s.»kega tu«ii če ni ud zadruge, in jih obre-^^ II M verje /i e*ke j»o do-fetuje po ^ |4 jO »ovoru. TffCVMM otvaija čekovne račune /. dnevnim obresto-v a njem. Vlaga se lahko po eno krono. TrsovsKo-obrtnu zadrugo v Trstu zadruga z neomejenim Jamstvom iun. ioni ihi. nllo S. Fnmcesco JIbp. 20, ll. nostropje v hiši listo „EdlnosT Posojila duje na osebni kredit in na zastava proti i lačilu j>o dogovoru. tJradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine.