PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnil
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 294 (12.926)
Trst, torek, 15. decembra 191
linije)
'0	95723
•z
C-
rt
H'	3?
%	>
s—i
■">
Po sestanku s Formico in Manninom o delovni pogodbi za letališko osebje
Zvezni sindikat preklical stavko njegova baza pa ga ni poslušala
CGIL, CISL in UIL bodo danes orisali ministrski osnutek pogodbe prizadetim uslužbencem Težave tudi v železniškem prometu zaradi stavke strojevodij iz vrst cobasov
ti s časovno razporeditvijo denarnih in drugih zboljšav. To pomeni, da ne bodo sporazuma podpisali, če ga bodo uslužbenci zavrnili. Včerajšnja stavka je tedaj res nerazumljiva, tudi zato ne, ker ni pomenil la enodnevnega udarca potnikom, ampak večdnevne težave: Alitalia in ATI sta za prihodnje štiri dni črtali 80 notranjih in mednarodnih poletov dnevno. Stanje se je še poslabšalo, ker so stavkali včeraj ves dan tudi člani desničarskega sindikata CISNAL. Zvezni sindikati bi morali dati odgovor ministroma nocoj ali jutri. Njun osnutek predvideva, da se bodo plače letališkemu osebju povečale do leta 1991 poprečno za 553.000 lir na mesec (26 odstotkov), sicer za kakšnih 160.000 lir prihodnje leto, za iSl.OOO lir leta 1989, za 135.000 lir leta 1990 in še za 108.000 lir v prvi polovici leta 1991. Za obdobje septem-ber-december naj bi prejeli enkratni znesek (una tantum) 200.000 lir. Poleg tega naj bi jim skrajšali delovni čas za 24 do 56 ur.
Hude težave so bile včeraj tudi v potniškem železniškem prometu zaradi 24-urne stavke strojevodij iz vrst cobasov, ki se je končala ob štirih popoldne. Spodbudno pa je, da je bila udeležba pri stavki tokrat manjša, saj je krožilo 40 odstotkov vseh vlakov, pa tudi, da so zahtevali cobasi nov sestanek z zveznimi sindikati. Ali pomeni to, da se zavedajo nesmiselnosti boja, ki jih ne bo menda nikamor pripeljal? (D. G.)
Zmeda potnikov na železniški postaji med stavko strojevodij	Telefoto AP >.
RIM — Danes se začne sindikalno premirje, ki bo trajalo do 7. januarja. To pomeni, da ne bodo zvezni sindikati oklicali do praznika sv. Treh kraljev nobene stavke, vprašanje pa je, če bodo sledili temu zgledu tudi avtonomni sindikati, cobasi in - zakaj ne - celo sama baza iz vrst CGIL, CISL in UIL. Rekli so sicer, da nočejo prizadejati med božičnimi in novoletnimi prazniki ljudem novih nevšečnosti na področju železniških in letalskih prevozov, vprašanje pa le ni iz trte izvito.
V nedeljo so se sešli tajniki CGIL Pizzinato, CISL Marini in UIL Benvenuto z ministroma za delo Formico in za javne prevoze Manninom, da bi dosegli sporazum o novi delovni pogodbi za letališko osebje, ki ga plačujeta Alitalia in ATI. Ministra sta jim predložila osnutek dogovora, oni pa so preklicali stavko, ki je bila napovedana za včeraj; osnutek so pač »vzeli na znanje« s pripombo, da se bodo posvetovali s stanovskimi organizacijami FILT (CGIL), FIT (CISL) in U1L-Trasporti oziroma s prizadetimi uslužbenci, ti pa so na lastno pest prekrižali roke na rimskem letališču Fiumicino od pol desetih zjutraj do polnoči, ker niso zadovoljni z osnutkom. Gre za zaskrbljujoč dogodek, katerega pomena in političnih posledic ni treba menda ponazarjati. Tembolj, ker so sindikalisti izrecno povedali, da niso še ničesar podpisali.
CGIL, CISL in UIL se načelno strinjajo s predlogom Formice in Mannina, ne soglašajo pa zlas-
t V
Stopnjevanje
nasilja
. MILAN — Stopnjevanje nasilja na italijanskih nogometnih igriščih postaja čedalje bolj zaskrbljujoče. Med nedeljsko nogometno tekmo Milan-Roma je spet prišlo do hude nesreče, saj sta dve petardi zadeli vratarja Rome Tan-credija, ki se je moral zdraviti v bolnišnici. Tokrat pa so varnostne ekipe navijačev omogočile, da so v rekordnem času našli krivca. Petardi je vrgel 23-letni brezpos-leni Luigi Sacchi (na sliki), ki je dejanje priznal. Nogometna ekipa Milan je sporočila, da se bo predstavila kot civilna stranka na procesu proti navijaču.
Dolar zdrknil pod 1.200 lir
WASHINGTON — Dolar je že spet padel. V Italiji je kotiral včeraj komaj 1.198,25 lire ali kar 7,25 lire manj kot v petek (1.205,50), s čimer je zdrknil na najnižjo raven po letu 1981, ko je veljal 1.195,75 iire. V Tokiu in Bonnu pa je zdrsnil do povojnega minimuma 127,95 jena oziroma 1,6236 marke. Bonski emisijski zavod tokrat sploh ni posegel, tokijski pa je, a zaman.
Podcenitev dolarja pripisujejo mnogi še vedno primanjkljaju ameriške trgovinske bilance in pravijo, da se bo njegovo drsenje nadaljevalo, če ne bo prišlo v najkrajšem do posveta med denarnimi oblastmi industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda. Nekateri trdijo, da se bo vrednost ameriške valute zmanjšala v prihodnjih 12-18 mesecih za 10 do 50 odstotkov (odvisno pač od tega, kako se bo razvila volilna kampanja v ZDA), kar bi bil hud udarec za Evropski denarni sistem. Drugi spet menijo, da se bo dolar kmalu ustalil na zdajšnji ravni. Glasnik Bele hiše Fitzwater trdi, da ni Reaganovi upravi do nadaljnje cenitve domačega denarja: čemu pa potlej ničesar ne stori za preprečitev njegovega drsenja? (dg)
Štirje pogoji za slovenski glas Mikuličevemu načrtu
V bistvu negativno mnenje slovenskega parlamenta o zveznem gospodarskem načrtu
Konec decembra bo parlament sklepal o gospodarskem načrtu slovenske vlade
LJUBLJANA — Slovenski parlament je na svojem včerajšnjem zasedanju le načelno podprl gos-, podarski načrt zvezne vlade za prihodnje leto. Da bi slovenski poslanci zanj glasovali v zveznem parlamentu, pa mora Mikuličeva vlada izpolniti štiri pogoje. Prvi zahteva, da se še pred sprejemom vladnega načrta spremeni devizna zakonodaja (po sedanji se devize delijo po administrativno določenih prioritetah, slovenski parlament in jugoslovanska gospodarska zbornica pa zahtevata, da naj z devizami razpolagajo izvozniki, ki so jih ustvarili). Drugi pogoj je, da se naj v vladnem načrtu bolj natančno opredelijo mehanizmi gospodarske politike, ki bodo vodili k izhodu iz sedanje katastrofalne gospodarske situacije (grozi hiperinflacija). Tretji pogoj je, naj se v prihodnjem letu sprostijo cene in naj se tako začenjajo uresničevati obljube zvezne vlade o tržnem gospodarstvu. Četrti pogoj pa zvezno vlado opozarja, naj dosledno spoštuje ustavni položaj, republik (torej naj s svojo gospodarsko politiko ne posega v področja, ki so v republiški pristojnosti - to se nanaša predvsem na šolstvo, kulturo itd.).
Zvezna vlada si sicer v gospodarskem načrtu za prihodnje leto zadaja dve temeljni nalogi: stabilizirati gospodarstvo in uresničiti globlje spremembe v gospodarstvu, tako da bi družbeni proizvod v prihodnjem letu bil realno višji za dva odstotka, industrijska proizvodnja za dva in kmetijska za štiri odstotke. Življenjski standard Jugoslovanov naj bi se v prihodnjem letu povečal za nekaj več kot en odstotek.
Razpravljale! so bili do vladnega gospodarskega načrta zelo nejeverni v vseh treh zbornicah slovenskega parlamenta. Marsikdo se je spraševal, ali ni gospodarski načrt za prihodnje leto le zbir lepih želja zvezne vlade, obljubljanje tržnih zakonitosti, ki jih je načrt poln, pa le pesek v oči ob vse večjem administriranju zvezne države. Se posebej ostri so bili predstavniki kmetijskih interesov, ki so opozarjali, da kmetijska proizvodnja pada.
Slovenski parlament bo o gospodarskem načrtu zvezne vlade predvidoma ponovno razpravljal na svojem naslednjem zasedanju, ki bo 25. decembra.
Takrat bo tudi sklepal o gospodarskem načrtu slovenske vlade, ki je včeraj tudi dobil načelno podporo razpravljalcev. Tudi načrt proračuna zvezne vlade zaenkrat še nima podpore slovenskega parlamenta.
Parlament je še sprejel nekaj zakonov v okviru svojih pristojnosti (med drugim o ustanovitvi organa za nadzor dela republiške uprave za jedrsko energijo), predlog za izdajo zakona o zaprtju rudnika Mežica (ki je eden največjih delujočih rudnikov nasploh, a že deset let proizvaja izgube) in še nekaj odlokov.
Največ pozornosti pa so na včerajšnjem zasedanju namenili razpravi predstavnikov sindikatov Franca Hribarja, ki je predlagal, naj Slovenija postavi strategijo svojega nastopa v Beogradu tako, da postavi meje, do katerih so se slovenski poslanci pripravljeni pogajati o načrtih zvezne vlade, preko teh meja pa se naj ne bi šlo za nobeno ceno. Omenil je tudi možnost generalnega štrajka v Sloveniji, ki bi Mikuličevi vladi pokazal, kam je gospodarstvo pripeljala.
V oktobru so se cene na debelo še zvišale
RIM — V mesecu oktobru so se cene na debelo zvišale za 0,4 odstotka v primerjavi s septembrom. To je včeraj navedel statistični urad ISTAT, letno pa so se cene na debelo zvišale za 4,5 odstotka. V septembru je letni porast znašal 4,3 odstotka, torej inflacija počasi, a stalno narašča.
Maloprodajne cene so v mesecu oktobru dosegle letno rast inflacije 5,3 odstotka, v novembru pa se je rast nekoliko upočasnila, saj se je ta znižala na 5,2 odstotka. Čemu pa izvedenci statističnega urada ISTAT pripisujejo novo naraščanje cen na debelo? Dejali so, da je temu botrovalo povišanje cene vseh poljskih pridelkov ( + 0,6%) ter industrijskih proizvodov ( + 0,4%). V poviških gotovo izstopajo živalski proizvodi ( + 1,8%), predelava tobaka ( + 8,8,%), železne
in neželezne kovine ( + 1%), sveže in konservirano meso, čevlji ter leseno pohištvo ( + 1%).
Kot podatek pa lahko navedemo, da je npr. cena petroleja padla kar za 3,9 odstotka, cena zelenjave za 0,7 ter cena kemičnih proizvodov za 0,6 odstotka. Statistični urad ISTAT je navedel še letni porast potrošniških dobrin, ta je dosegel 4,1 odstotka, ter letni porast investicijskih dobrin, ki so dosegle kar 6,9 odstotka. Očitno je, da bo letošnja inflacijska rast presegla predvideno mejo. Kljub temu, da so se cene na debelo v celem letu podražile za 4,5 odstotka, pa maloprodajne cene odločno presegajo 5-odstotno podražitev. Zato bo v letošnjem letu nakupna moč italijanske lire padla še za dobrih 5 odst., to pa bodo seveda najbolj občutili prav manj premožnejši sloji prebivalstva.
Gospodarsko sodelovanje in pravice manjšin na srečanju med komunisti iz Slovenije in FJK
VIDEM, TRST — Včeraj je delegacija ZKS pod vodstvom predsednika predsedstva centralnega komiteja Milana Kučana obiskala deželno vodstvo KPI Furlanije-Julijske krajine. Obisk je spadal v tradicionalne tovariške odnose sodelovanja in izmenjave informacij med komunisti z obeh strani meje. V jutranih urah je srečanje potekalo v Vidmu, v popoldanskih urah pa sta predsednik Kučan in deželni tajnik KPI Viezzi obrazložila na tiskovni konferenci v Trstu namene in rezultate tega srečanja. Med pogovori so predstavniki delegacij namenili posebno pozornost vprašanjem slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Predsednik Kučan je obiskal tudi predsednika deželne vlade Biasuttija, se srečal s slovensko komisijo KPI in z zastopstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
NA 5. STRANI
Trda roka v srbski partiji se čedalje bolj utrjuje
Predsedstvo SR Srbije razrešilo Ivana Stamboliča dolžnosti predsednika
BEOGRAD — Predsedstvo SR Srbije je včeraj sklenilo, da Ivana Stamboliča razrešijo dolžnosti predsednika predsedstva Srbije. Na njegovo mesto pa je republiška kandidacijska konferenca SZDL Srbije včeraj predlagala Petra Gračanina.
Poznavalci razmer in vsi, ki so kolikor toliko spremljali dogodke v srbskem vrhu v zadnjih mesecih, so si bili na jasnem, da bo do zamenjave na republiškem vrhu prišlo. Morda je nekoliko presenetila hitrost, zanimiv pa je človek, ki bo Stamboliča zamenjal. Petar Gračanin je namreč narodni heroj, ki je opravljal v Jugoslovanski ljudski armadi vrsto najodgovornejših dolžnosti. Med drugim je bil komandant beograjskega armadnega območja ter načelnik generalštaba JLA (kar je praktično drugi položaj v vojski). Seveda je v zadnjih štirih desetletjih opravljal tudi pomembne dolžnosti v zvezi komunistov, nazadnje pa je bil član predsedstva CK ZK Srbije in predsednik komisije za splošno ljudsko obrambo.
Za ta sklep se je srbsko predsedstvo včeraj odločilo potem, ko je razpravljalo o položaju, ki je nastal po javno izrečenih kritikah na račun Stamboliča in s tem v zvezi na težave pri uresničevanju funkcije predsednika republike. Predsedstvo je seveda včerajšnji sklep sprejelo po širokih pogovorih v različnih organih in organizacijah te največje jugoslovanske republike. V sporočilu seje, ki jo je posredoval Tanjug, je rečeno, da predsedstvo pričakuje, da bo
Ivan Stambolič s svojim delom še naprej uspešno sodeloval pri izvrševanju nalog predsedstva Srbije.
Pri tej zamenjavi ne gre zgolj za fizično pravilo, da je na vrhu (politične) piramide prostor samo za enega človeka. Ze dalj časa je bilo jasno, da se ta prostor vse bolj nasmiha predsedniku srbske partije Miloševiču, ki je bil nekoč Stamboličev tesni sodelavec, v zadnjih mesecih partijske čistke v Srbiji pa njegov največji nasprotnik. Stvar je dosegla vrhunec na osmi seji CK ZK Srbije, ko so odstavili Dragišo Pavloviča, predsednika beograjskih komunistov. Takrat je Stambolič najbolj glasno podpiral Pavloviča, s tem pa posredno tudi intelektualno spravljivejšo smer v srbski politiki. Vendar pa sta imela slednja dva premalo podpore in zmagala je Miloševičeva linija, ki je zadnje čase dobivala po Srbiji vse večjo podporo, pravijo, da so ponekod Miloševiča pozdravili s takšnimi ovacijami, kot se jih spomnijo le iz časov Tita.
Mnoge preseneča takšna krepka podpora »baze« Miloševiču, v tej srbski smeri, ki jo mnogi že imenujejo »desni populizem« značilen po trdi roki antiin-telektualizmu in ne prav demokratičnih posegih. Kot največjo potrditev teh vetrov vidijo odstranitev intelektualcev Stamboliča in Pavloviča, ki sta ju odločno nadomestila Miloševič in od včeraj naprej bivši general Gračanin. Zagotovo gre za zmago tistih, ki že dalj časa zastopajo trdno tezo, da je v republiki mogoče odločno ukrepati le s stališči, ki nastanejo v
ožji republiki torej brez »zamudnega vmešavanja« pokrajin in njunih interesov. Žal takšno poseganje v pokrajini ni osamljeno, kajti s srbskih vrhov letijo očitki in poduki tudi v nekatere druge republike, pri čemer jasno pravijo, da okrcani ne delajo in mislijo prav in da bi moral nekdo poskrbeti, da se takšne stvari ne bi več ponavljale.
Stambolič in Pavlovič pa sta samo dva (že odstavljena) s tako »aktualne« črne liste oseb, kr jih srbsko vodstvo ne mara. Jugoslovanski mladinski časopis Mladost je včeraj objavil seznam teh ljudi (gre za 80 imen) med njimi pa so tudi Milan Kučan, Franc Šetinc in Mitja Ribičič, pa še nekaj iz drugih republik in pokrajin, med njimi tudi do zdaj vedno »čisti« Azem Vlasi (predsednik kosovskih komunistov). Ob politikih je na seznamu največ novinarjev, kjer vodijo zlasti sodelavci Nina, med njimi Aleksander Tijanič in Jug Grizelj, pa novinarji beograjske televizije, mladinskih časopisov, Danasa ter Komunista (Vlajko Krivokapič).
Ob koncu še tole: odstavljeni Dragiša Pavlovič, ki ima sicer možnost, da še pol leta po prekinitvi dela na predsedniškem položaju beograjske partije, prejema prejšnjo plačo, je to možnost demonstrativno zavrnil in se kot strojni inženir in ekonomist prijavil na zavodu za zaposlovanje. Vprašanje je, koliko časa bo dobival podporo za nezaposlene, oziroma v koliko mesecih mu bodo našli ustrezno službo.
B. L.
Stari veljak Almirante odstopil Misovska stranka pred razpadom?
RIM — Neofašistična stranka ima od včeraj ponoči novega voditelja. Za Almirantejevega naslednika je bil izvoljen 35-letni Gianlranco Fini, ki je v balotažnem glasovanju premagal Pina Rautija, nekdanjega voditelja »Ordine nuovo«, ki je bil svoj čas osumljen sodelovanja v prevratniškem rovarjenju, a je bil nato med preiskavo oproščen. Novi tajnik, ki je bil dolgo let vodja mladinske organizacije »Fronte della gioventu«, velja za Almirantejevega delfina in torej za vnetega zagovornika dosedanje strankine linije »fašistične dvoličnosti«.
Kongres MSI v Sorrentu je potekal v znamenju ostrih polemik in žolčnih razhajanj, saj je med delegati nekajkrat prišlo tudi do glasnih prepirov in celo do pretepov. Gior-gio Almirante, ki je skoraj 20 let vodil stranko, je že pred meseci napovedal, da zapušča tajniško mesto, njegov odhod pa je dal duška hudim notranjim sporom in spopadom, ki jih kongres gotovo ni ugladil, nasprotno še poglobil in zaostril jih je. Bivši sekretar je napovedal odstop iz evropskega parlamenta, v uvodnem poročilu in med kongresno razpravo pa dal tudi razumeti, da dokončno zapušča aktivno politično življenje. MSI tako klavrno zapušča karizmatična osebnost, nostalgik Mussolinijevega režima in zloglasne salojske republike, spretni govornik in demagog.
Fini, ki je doma iz Bologne, je v svojem umestitvenem posegu podčrtal, da bo ostal zvest dosedanji strankini usmeritvi, istočasno pa poudaril, »da mora MSI gledati tudi
naprej in ne samo nazaj«. Njegovi privrženci so ga po izvolitvi pozdravili z rimskim pozdravom in s fašističnimi vzkliki, vmes pa je bilo slišati tudi retorična gesla proti jedrski energiji in zahteve po neposredni izvolitvi predsednika republike. Najbolj zadovoljni so bili seveda pripadniki »Fronte della gioventu«, ki se je v zadnjem času, posebno v velikih mestih skušala predstaviti v neke vrste novi »ekološki« obleki.
Volitve novega tajnika in strankinega centralnega komiteja so se odvijale v veliki zmedi. Kandidati za tajniško, mesto so bili Fini, Rauti, milanski poslanec Servello in poslanec iz Apulije Menniti, ki je v svojem posegu pokazal veliko odprtost do Craxija ter do njegovih predlogov za institucionalne reforme. Po drugem glasovanju sta se milanski »federal« Servello in Menniti umaknila, tako da sta se v balotaži, pozno ponoči, spopadla Fini in Rauti. Zmagal je Almirantejev delfin, ki je prejel 727 delegatskih preferenc, medtem ko je njegovega tekmeca podprlo 606 delegatov. Nekdanji teoretik nacistične skupine »Ordine nuovo«, se je na kongresu presenetljivo predstavil kot »notranja levica«, celo nekajkrat citiral Marxa in Gramscija ter namignil na »ljudske korenine« fašistične ideologije. Zmagal je kot že omenjeno nostalgik Fini, MSI je na kongresu tvegala razkol, ki pa je politično gledano že vsem na dlani.
SANDOR TENCE
Novi tajnik MSI Fini
Nepoznana
razsežnost
zalivskega
spopada
DUBAI — Napadi na gospodarske objekte in ladje, ki prevažajo nasprotnikovo blago, so v Perzijskem zalivu postali že žalostni vsakdan. Gospodarska vojna med sprtima zalivskima sosedoma pa je tokrat dobila razsežnost, ki je doslej ni imela in ki predstavlja nevarno preusmeritev v doslej uveljavljenem »sistemu« vojskovanja. Tako Irak kot Iran sta se namreč držala tihega načela, da morajo ostati posadke ladij v napadih nedotaknjene in mora biti škoda le materialna. »Sporazum« sicer že nekaj časa ni držal, pred slabim mesecem je namreč v dveh zaporednih napadih na singapurske vlačilce, ki so bili v službi Irana, umrlo več filipinskih mornarjev. Poznavalci razmer so takrat menili, da je prišlo do smrtnih žrtev le pomotoma.
No, v soboto pa je izginilo v morju 27 članov posadke (filipinske in poljske narodnosti) norveškega supertankerja Susangir-da z nosilnostjo 218 tisoč ton. Ladja je s severa Zaliva prevažala iransko nafto v plavajoče cisterne, ki so jih Iranci daleč stran od iranskih bombnikov namestili v Hormuški ožini. Glasnik norveškega zunanjega ministrstva je sporočil, da sta tanker zadeli francoski raketi exocet, reševalne ekipe pa so od sobote izvlekle iz morja le pet mornarjev in dve trupli, 20 mornarjev in več iranskih vladnih funkcionarjev pa še iščejo. Sobotni napad torej predstavlja novo dimenzijo spopada.
Diplomati OZN so zaenkrat utihnili, očitno pa je malo možnosti, da bi lahko iraške in iranske voditelje kmalu spravili za pogajalsko mizo. V Bagdad se je včeraj odpravil sovjetski odposlanec Mihail Sitenko, ki se bo z iraškimi voditelji pogovarjal o vprašanjih vzajemnega pomena. Poznavalci razmer sicer vedo povedati, da se bo mož v Bagdadu pogovarjal kvečjemu o prodaji orožja. Na žalost je podobnih obiskov na zalivskem prizorišču vedno več...
Stopnjevanje napetosti v zasedeni Cisjordaniji
JERUZALEM — V Cisjordaniji se nadaljujejo protiizraelske demonstracije, ki so v prejšnjem tednu terjale 28 mrtvih in visoko število ranjenih. Tiskovna agencija Palestine Press Service je sporočila vest, da je tudi v vzhodnem delu Jeruzalema prišlo do spopadov med vojaki in civilnim prebivalstvom. Ranjene so bile menda štiri mlade osebe, med katerimi je bilo tudi 12-letno dekle. V Gazi naj bi izraelska vojska obkolila neko šolsko poslopje in begunsko taborišče A-Šati.
V Cisjordaniji že nekaj dni stavkajo v mestih Ramalah in Nablus. V Nablusu so oblasti celo uvedle policijsko uro. Pri Hebronu, kjer je menda opazna prisotnost številnih izraelskih vojakov,, je vojska razgnala demonstrante, ki so vihteli palestinske zastave. Po predsinoč-njim napadom na sedež ameriške ambasade v Jeruzalemu pa je poli-
cija aretirala 28 Arabcev. Do hujših izgredov je menda prišlo tudi v begunskem taborišču Balata. Dnevnik Jerusalem Post trdi, da so nerede povzročili mladinci, vezani na PLO. Jeruzalemski list pa ni edini medij, ki obsoja PLO.
Vodja PLO Jaser Arafat je pisal francoskemu predsedniku Mitter-randu, in ga prosil, naj pomaga ogroženemu palestinskemu narodu. Predstavnik PLO v Francij Ibrahim Sous trdi, da je izraelska vojska načrtno napadla palestinske demonstrante in povzročila »pravi pokol«, izraelski ambasador v Parizu pa mu je odgovoril, da se PLO postavlja kot antagonist, ki se upira slehernemu pogajanju. Arafat je prosil za podporo tudi italijansko vlado. Varnostni svet OZN pa bi moral, trdi Arafat, končno rešiti sporno vprašanje Palestincev v Cisjodarnji.
Na sliki: (telefoto AP) demonstracije v Cisjordaniji.
V Franciji imajo zeleni težko življenje Greenpeace zaprl pariško podružnico
PARIZ — Major Alain Maffart — alias Turence — znan iz afere s potopitvijo ladje »Rainbow Warrior« ekološkega gibanja Greenpeace, je sinoči prispel nepričakovano v Francijo, skoraj sočasno, ko so na obalah Nove Zelandije potopili poškodovano ladjo, ki naj bi bila poslej pomnik, spomin in opomin na nesrečni dogodek. Tretji podatek, ki dopolnjuje ta epilog zgodbe je sporočilo, da »Greenpeace« zapira svoje pariško predstavništvo.
Premier Jacgues Chirac, ki je bil danes opoldne gost združenja diplomatskih dopisnikov, je med kosilom dal nekaj pojasnil. Major Maffart, »zakonec« kapetana Dominigue Prieurje-ve, eden od obeh na Novi Zelandiji ujetih in obsojenih agentov, se je v nedeljo vrnil v Francijo, ker je bolan.
Po sporazumu med Parizom in Wel-lingtonom morata ostati lažna zakonca tri leta v konfinaciji na francoskem pacifiškem Atolu Hao, delu baze Mu-
ruroa, kjer izvajajo podzemske jedrske poskuse. Ti so bili razlog za protestno plovbo »Greenpeace« in povod za zna-nejrosledice.
Sef francoske vlade je novinarjem pojasnil, da gre za docela zakonito dejanje. Po sporazumu — ta podrobnost doslej ni bila znana — je dovoljeno evakuirati enega ali drugega »Turen-cea« v metropolo, če zboli ali če bi Prieurjeva zanosila. Vse to s posredovanjem nizozemskega premiera Rudda Lubbersa in generalnega sekretarja OZN Pereza De Cuellarja. Pacient da je podvržen tudi kontroli novozelandskih oblasti, oz. njihovega pooblaščenega zdravnika. Kakšne bodo reakcije, se bo še pokazalo, vendar je mogoče sklepati, da bo »humanitarna akcija« vlade dobro sprejeta. Večina Francozov, še vedno dokaj slabo obveščenih o ekoloških problemih, kljub Černobilu in nekajkratnim alarmom zaradi na-
pak v francoskih jedrskih centralah, nima dosti razumevanja za »zelene«, še manj za gibanje »Greenpeace«. Predvsem pa vidi dober del Francozov v »Turenceih« zvesta vojaka, ki sta ubogala povelja v službi domovini. Tako se ni čuditi, če je sočasno z demonstrativnim potopom ostankov ladje »Rainbow Warrior« na Novi Zelandiji, ki naj bodo poslej podvodni opomin na nevarnosti našega časa, gibanje Greenpeace zaprlo svoje predstavništvo v Franciji.
Dogodek nekateri označujejo za »drugo potopitev Greenpeace«. Gibanje je sicer dobilo od Francije čez osem milijonov dolarjev odškodnine in si bi lahko kupilo novo ladjo, toda francoska podružnica si od afere ni več opomogla. Ali gre za tiho delo maščevanja tajnih služb, kot namiguje današnji »Liberation«, ali zgolj za odraz omenjenih razpoloženj javnosti, je navsezadnje vseeno.
Sodelovanje med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo
BRUSELJ — Podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič, ki vodi jugoslovansko delegacijo na zasedanju sveta za sodelovanje Jugoslavija-EGS, se je včeraj srečal z zahodnonemškim zunanjim ministrom Hansom Dietric-hom Genscherjem. Pogovarjala sta se o sodelovanju Jugoslavije in evropske skupnosti ter o prihodnji aktivnosti ZRN kot predsedujoče v EGS od 1. januarja prihodnjega leta dalje.
Milosavljevič in drugi člani jugoslovanske delegacije so se pogovarjali tudi s komisarjem za Sredozemlje in odnose sever-jug evropske komisije Claudom Cheyssonom, ki je jugoslovansko delegacijo zadržal na kosilu. Milosavljevič in član ZIS zadolžen za odnose z EGS, EFTA in OECD dr. Oskar Kovač sta pred ministrskim zasedanjem sveta za sodelovanje med Jugoslavijo in EGS včeraj imela konzultacije s predsedujočim ministrskega sveta šefom danske diplomacije Uffejem El-lemanom.
V Pordenonu so pokopali umrla policijska agenta
PORDENON — V pordenonski stolnici je bila včeraj pogrebna svečanost za policijskima agentoma, ki sta v soboto umrla v prometni nesreči, ko sta hitela v vas Cusano di Coppola, kjer so neznanci izpraznili blagajno tamkajšnje veleblagovnice.
Od 25-letnega Edyja Bertolinija in 27-letnega Giuliana-Santa so se poslovili naj višji politični zastopniki dežele in številni vojaški častniki.
Rodila sta se Zvezda in Mir...
TIRANA — V Albaniji so spet poostrili ukrepe proti religiji. O tem pričajo tudi nedavno objavljene odredbe •novega zakona o imenovanju otrok. Po tem zakonu, ki so ga sprejeli že februarja letos, starši ne smejo svojim otrokom več dajati krščanskih ali muslimanskih verskih imen. Vsa imena morajo biti politično, ideološko in etnično obarvana. Državljanom priporočajo imena kot so Zvezda, Mir in Dobri.
Srečanje narodnosti Piran 87 kot utrjevanje vezi
Tridnevno srečanje prineslo nova spoznanja, p ospredju pogovorov pa so bili problemi šolstva in kulturne ustvarjalnosti
STRUNJAN — Od petka do nedelje je v Strunjanu potekalo Srečanje narodnosti Piran 87, ki so se ga udeležili predstavniki Kluba Slovencev Kanalske doline, ZKMI, mladinskega odbora SKGZ, Zveze slovenske mladine Koroške, Kluba slovenskih študentov na Dunaju in v Gradcu ter predstavniki madžarske in italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Uvodoma je predsednica piranske občinske skupščine Tatjana Kosovel dejala: »Zelo smo zadovoljni, da poteka to srečanje prav pri nas. Nosilni temi sta ne le aktualni, temveč bistveni predpogoj za obstoj manjšin oziroma narodnosti.«
Strniti dogajanje v nekaj besedah je skoraj nemogoče. Vrstile so se razprave in pogovori, pa tudi neformalni stiki, ki so okrepili vezi med narodnostmi.
Na otvoritvi srečanja je največ zanimanja vzbudil senator v italijanskem parlamentu Stojan Spetič. Prisotnim je orisal položaj Slovencev v Italiji, pojave izseljevanja in negativne recipročnosti, saj vsak nepremišljen korak Jugoslavije pri razreševanju problematike narodnosti občutijo Slovenci v Italiji kot povratni udarec. Stojan Spetič je povedal, da zahtevajo priznanje dostojanstva in pravic Slovencev v vseh 35 italijanskih občinah, kjer živijo. Uresničevanje teh pravic pa se mora začeti prav pri najšibkejših, to je v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini.
V soboto je stekel pogovor o kulturni ustvarjalnosti in problematiki šolstva narodnosti. Težave kulturne ustvarjalnosti. izhajajo iz povsem diferenciranih kontekstov, tako je poenotenje problematike nemogoče. Možnosti samostojnega ustvarjanja narodnosti je pogojena predvsem z ekonomsko osnovno, ta pa je zelo šibka. Pomembno je tudi vprašanje političnega pluralizma. Svobodno kulturno ustvarjanje je namreč mogoče le v demokratičnem kontekstu, brez različnih političnih in ideoloških pritiskov. To velja za celotne družbe, posebej pa se odraža pri narodnostnih skupnostih.
Pogovora o problematiki šolstva se je udeležil tudi predsednik komisije za šolstvo pri Uniji Italijanov Luciana Monica. Ugotovili so, da so nekatere težave v šolstvu skupne vsem manjšinam, težko pa jih je sistematično reševati zaradi pomanjkanja sredstev. Slovenci z avstrijske Koroške so izpostavili problem ločitvenega šolskega modela, saj lahko le dvojezična šola reši Slovence pred asimilacijo. Nekaterim je bil nejasen ločen šolski model narodnosti v Jugoslaviji. Predstavniki italijanske narodnosti so pojasnili, da je tak sistem v sedanjem trenutku optimalen in normativno dobro urejen, zatika pa se pri praktičnem izvajanju. Dve temeljni predpostavki — to je poučevanje jezika narodnosti kot jezika okolja v šolah večine in skrb večinskega naroda za obstoj in razvoj narodnosti ter njene socializacije — nista vedno v celoti izplnjeni, vendar je mogoče preko delegatskega sistema in samoupravnih poti vztrajati na njunem izvajanju in opozarjati na napake.
Udeleženci srečanja so v sklepnem delu sprejeli resolucijo glede dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem, ki se glasi: »Mladi predstavniki narodov in narodnosti, zbrani na Srečanju narodnosti Piran 87 v Strunjanu, smo v tem težkem času za slovenske vrstnike v Avstriji trdno odločeni, da se zoperstavimo napadom naconalis-tičnih sil, zbranih v nazadnjaških delih treh koroških političnih strank, ki so pričele šovinistično gonjo. Še posebno smo ogorčeni zaradi jasno izraženih teženj po poslabšanju položaja dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Srečanje narodnosti nam je nudilo obilo možnosti, da se seznanimo z grožnjami dvojezični šoli na avstrijskem Koroškem. Mladi predstavniki narodov in narodnosti odločno nasprotujemo ločitvi šolarjev glede na jezik in narodno pripadnost, saj to ogroža obstoj slovenske manjšine in pomeni dodatno pregrado med manjšino in večinskim narodom. Ta predlog je zato skrajno nedemokrti-čen in pomeni eno od oblik apartheida. Slovencem na avstrijskem Koroškem izražamo polno solidarnost in podporo v njihovem pravičnem boju in pozivamo napredno avstrijsko in evropsko javnost, da se upre naraščajočim nacionalističnim tendencam na avstrijskem Koroškem.«
SILVA KRIŽMAN
Glede tristrankarskega sporazuma o »pedagoškem modelu«
Tudi pogovor na Dunaju ni prinesel spremembe stališč
CELOVEC — Petkov pogovor zastopnikov koroških Slovencev z avstrijskim kanclerjem Vranitzkim ni prinesel spremembe stališč na obeh straneh. Zastopniki koroških Slovencev so, kakor je izjavil po razgovoru predsednik Zveže slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks VVieser, jasno povedali tudi avstrijskemu kanclerju, da slej ko prej niso pripravljeni privoliti v rešitev, ki bi pomenila ločevanje otrok že na ljudskih šolah. Avstrijski kancler Vra-nitzky pa, ki je bil še pred dobrim letom v pogovoru z glasilom Zveze slovenskih organizacij »Slovenskim vestnikom« izjavil, da ne bo prišlo do nikakršne rešitve mimo volje prizadete manjšine, pa se pri petkovem razgovoru niti najmanj ni distanciral od sklepa strankarskih predsednikov, ki so se bili sredi novembra zedinili za ločitveni model, katerega so izdelale v koroškem deželnem zboru zastopane stranke. Saj tudi Vranitzkijeve izjave po petkovem razgovoru, da »številke ne bi smele ogrožati sporazuma« ni mogoče drugače razumeti kakor kot napoved, da tudi on sam zagovarja ločitev — pa bodisi od števila 7 prijavljenih in 7 neprijavljenih ali pa od 10 naprej. Ločitvena namera ostaja in tudi na bistvu ničesar ne spremeni. Gre namreč zato, da tudi »kozmetika« števila ne izboljša položaja za sloven-
M
Ena od tolikih demonstracij proti tristranskemu paktu
sko narodno skupnost, saj tudi ostale ločitvene točke bi ostale nespremenjene, se pravi, da bi še naprej ostal drugi učitelj brez kvalifikacije iz slovenščine, da bi še naprej ločevali otroke v vseh drugih primerih.
Koroška pa je še slej ko prej v znamenju protestnih akcij proti ločitvenemu sklepu strankarskega vrha. Zasedbi deželne vlade, manjšim punktualnim protestnim akcijam itd. je namreč sledil v četrtek pohod
nad 450 demonstrantov po celovških ulicah pod geslom »Nemškokoroška inkvizicija«. To je bila vsekakor nenavadna akcija, saj so preoblečeni klu-kluks-klanci vodili »tolpo ču-šov« oklenjeno po ulicah, seveda ob »pristni spremljavi« nacističnih pesmi. In kar zanimivo je bilo zapaziti negotovost mimoidočih, ki so na nenavadno akcijo tudi nenavadno reagirali. Star Heimatdienstovec je ob Horst VVesslovem »Westrwaldu« salutiral, večkateri pa je razmišljal, če se »nemškokoroški inkviziciji« ne bi pridružil. Poslednje je »zmotil« šele drugi del demonstracijskega sprevoda, ki je na transprentih opozarjal na to, da je dvojezičnost pač boljša in da Slovenci ter nemškogovoreči demokrati niso voljni kloniti ločitvenim nameram.
Višek teh protestnih akcij pa bo vsekakor sobotna demonstracija na Dunaju. Iz Celovca bo vozil posebni vlak, pa tudi iz vseh avstrijskih zveznih dežel so najavljene že močne delegacije demonstrantov. Tako bo na Dunaju zaznavna široka baza demokratičnih sil, ki ima skupno in enotno geslo: »Nobenega ločevanja otrok na ljudskih šolah po jezikovnih kriterijih, za mirno in enakopravno sožitje narodov v Avstriji«.
ANDREJ MOHAR
Zaključni poseg na programski konferenci KPl v Vidmu
Natta: »Potreben dialog na levici«
Velika pozornost za Nattov poseg v Vidmu
VIDEM - V nedeljo je generalni tajnik KPI Alessandro Natta zaključil programsko konferenco komunistov iz naše dežele. Del svojega govora je posvetil prav mednarodnim odnosom in srečanju med Gorbačovom in Reaganom. Natta je poudaril pomen, ki ga ' ima podpis sporazuma o odstranitvi evroizstrelkov. Dogodek pomeni novo
fazo dialoga med velesilama, hkrati pa daje Zahodni Evropi izjemne možnosti, da se aktivno vključi v napore za boljše mednarodne odnose in v bitko za mir.
Natta je še posebej poudaril dejstvo, da je lahko prav Furlanija-Julijska krajina izjemno primeren prostor za uveljavljanje strategije denuklearizi-
ranih področij, saj gre za deželo, ki meji na državi z različnimi sistemi. Istočasno so prav tu slišni odmevi reform Gorbačova, hkrati pa so tu vidne težave, s katerimi se srečuje Jugoslavija. Glede tega je Natta izrazil željo, da bi Jugoslavija čim prej prebrodila sedanjo krizo.
Natta je v svojem govoru omenil tudi številne probleme, s katerimi se srečuje Italija. Potrdil je poziv KPI o institucionalnih reformah in izrazil pripravljenost stranke, da se sooča z ostalimi na podlagi programov. Prav programske odločitve in razprave naj zamenjajo prakso trenutnih strankarskih interesov, ki razkrajajo sedanjo politično stvarnost.
Natta je bil kritičen do KD, ki vztraja na svojih protikomunističnih pozicijah, kritičen pa je bil tudi do PSI, ki sledi neki frontni logiki z željo, da bi si kot stranka izborila osrednje mesto v sklopu širšega zavezništva. K PSI pa se je Natta še povrnil, ko je govoril o reformah in ponovil stališče, da je potreben dialog na levici, do tega pa lahko pride, če se odstranijo usmeritve, ki izvirajo iz razpoloženjske muhavosti.
Svoj poseg je tajnik KPI zaključil z ugotovitvijo, da ni dovolj zagovarjati pravilna stališča, potrebno jih je tudi uveljaviti v praksi in to lahko stori le enotna in močna stranka.
V Sloveniji naj bi
vsak dvajseti daroval kri
PORTOROŽ — Med najobsežnejšimi akcijami, ki so si jih zadali vodilni delavci organizacij, centrov, svetov in komisij Rdečega križa Slovenije na nedavnem dvodnevnem portoroškem posvetu, vsekakor sodi program krvodajalskih akcij. Prihodnje leto bodo namreč obeležili 35-letnico prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva pod okriljem Rdečega križa.
Kot načrtujejo pri Rdečem križu Slovenije, se bo samo na Zavodu SR Slovenije za transfuzijo krvi v Ljubljani dnevno oglasilo med 250 in 300 krvodajalcev. S tem, ko bo Zavod kri odvzemal kar 231 dni v prihodnjem letu, naj bi se na Zavodu oglasilo približno 67 tisoč krvodajalcev, okrog 47 tisoč krvodajalcev pa naj bi se oglasilo na osmih oddelkih za transfuziologijo, ki delujejo v okviru bolnišnic v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju, Izoli, Trbovljah in Slovenj Gradcu. Ob 35-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji bo RKS pripravil osrednjo prireditev, ki je predvidena 7. maja v ljubljanskem Cankarjevem domu.
L U.
ESA: kako deliti olajšane kredite
VIDEM — Pri ustanovi za razvoj obrti ESA v Vidmu je bila včeraj seja, na kateri so obravnavali vprašanja podeljevanja olajšanih kreditov obrtniku. Povabljeni so bili člani tehničnega odbora ESA, predsednik denarnega zavoda Artigi-ancassa ter predstavniki stanovskih organizacij. Predsednik ESA Faleschini je uvodoma podčrtal, da je napočil čas sistematične ureditve podeljevanja kreditov. Praksa je namreč pokazala, da bi morali točno opredeliti pristojnosti med ESA in zavodom Artigiancassa, da bi se ognili nepotrebnemu razprševanju enegij in sredstev. Ne smemo namreč pozabiti, da ESA posluje s sredstvi Dežele in Artigiancassa v glavnem z državnimi sredstvi. Predstavnik deželnega odborništva za obrt dr. Tessarolo je s svoje strani ugotovil, da se bodo deželna razpoložljiva sredstva v naslednjih letih po vsej verjetnosti zmanjšala in da bo potrebna smotrnejša uporaba le-teh. V debato so posegli tako predstavniki zavoda Artigiancassa, kakor tudi predstavniki stanovskih združenj, ki so ugotovili, da je nujno potrebno usklajevanje posegov, kar bi omogočilo, da sami obrtniki, ki so v bistvu koristniki uslug, lažje izberejo smotrnejšo in najugodnejšo rešitev: Na podlagi podanih predlogov je bilo sklenjeno, da bo tehnični odbor ESA sestavil konkretne predloge, o katerih bodo vsi zainteresirani razpravljali v najkrajšem času. (zk)
Biasutti pisal Nilde Jotti
Adriano Biasutti
TRST — Na dnevnem redu jutrišnje seje prve komisije za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici je razprava o zakonskem osnutku o valorizaciji jezikovnih manjšin.
S tem v zvezi se je predsednik deželnega odbora F-JK Adriano Biasutti pismeno obrnil na predsednico poslanske zbornice posl. Nilde Jotti, v katerem jo naproša za njeno »osebno pozornost za ur-giranje predsedstva poslanske zbornice v zvezi s postopkom o zakonskem osnutku za zaščito jezikovnih manjšin«.
»Ko predstavljam živa pričakovanja krajevnih skupnosti za omenjeni ukrepi« nadaljuje Biasutti, »izražam željo, da bi tudi z jutrišnjega sestanka izšla koristna navodila za dokončno odobritev omenjenega osnutka v pristojni poslanski komisiji.«
Jutri bo namreč predsednica Nilde Jotti, skupno s predstavniki različnih jezikovnih manjšin iz drugih italijanskih dežel sprejela tudi delegacijo F-JK, ki jo bo vodil predsednik videmske Pokrajine Tiziano Venier.
Divača: podelitev turističnih priznanj
SEŽANA — Krajevna skupnost Divača je na republiškem tekmovanju za urejeno okolje zasedla 5. mesto med manjšimi turističnimi točkami v Sloveniji.
Pred dnevom republike so se v sprejemnem centru Škocjanskih jam pri Matavunu zbrali številni krajani na svečani podelitvi priznanj ob zaključku akcije »Urejenost okolja v krajevni skupnosti Divača«.
Slovesnost je organiziralo turistično društvo Divača, ki deluje že drugo leto, v letošnjem letu pa se je prvič vključilo v akcijo za urejeno okolje, ki poteka po vsej Sloveniji. Že v krajevnem glasilu so pozvali krajane, da bi po svojih močeh sodelovali v omenjeni akciji. Prizadevali so si okraševati in ocvetličiti hiše, balkone in okna. Akcija je potekala v celotni krajevni skupnosti Divači, ki vključuje deset vasi (Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Divača, Dolnje Ležeče, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Matavun, Naklo, Škocjan). Njihova prizadevanja je ocenila republiška kopjiisija in uvstili so se med 27 krajev v Sloveniji v finalnem tekmovanju. Ob koncu pa so zasedli peto mesto med manjšimi izletniškimi točkami v Sloveniji s 3,5 točkami od 5 možnih.
»To nas ne razveseljuje, kajti hoteli bi več. Poskušali smo animirati krajane, da bi vsak po svojih močeh pripomogel k urejenemu okolju. Žal pa pri tem ugotavljamo, da
vsak poskrbi za urejenost svojega okolja (stanovanjska hiša, vrt...), skupne površine (ulice, parki...) pa ostajajo še nadalje neurejene in zanemarjene. Zato se bomo morali bolj potruditi za dobro počutje nas samih in nenazadnje tudi turistov in gostov, ki obiskujejo naš kraj. Tudi letošnja akcija je dala določene rezultate,« je ob zaključku akcije dejal Josip Orbanič, predsednik Turističnega društva Divača in zaključil: »Prizadevali se bomo, da se bodo vsaki krajevni dejavniki vključili v vseslovensko akcijo za urejeno okolje, da bi naše vasi nosile lepšo obleko, da bi bilo življenje nas vseh lepše in kvalitetnejše.«
Dušanka Jurman Šukalo, predsednica tričlanske komisije pa je spregovorila o poteku ocenjevanja zasebnih in družbenih objektov. Podelili so skupno 125 priznanj krajanom in družbenemu sektorju. Dvainštirideset družin je prejelo priznanje za ocvetličene balkone in okna, 41 za ocvetli-čene hiše, 16 za urejeno okolje in 18 za vzorno urejeno okolje. Podelili so tudi sedem priznanj za urejeno okolje družbenim objektom (prejeli so jih: Samski dom ŽG, Tea, Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne, Market, hišni sveti Kraške ceste št. 69, 71 in 73), Vzgojni zavod Elvire Vatovec pa je prejel priznanje za rože.
—oks—
S svečanosti pred spomenikom Tomažiču in tovarišem	Prisrčna proslava pri Korošcih
Novi premiki na mednarodni ravni Mešani zbor Jadran iz Milj
4	_	Vlili	v	•
naj bodo zgled tudi v našem mestu
Nekaj novega, osvežujočega in ohrabrujočega se je zasvetlikalo na obzorju. To je upanje, da se bo človeštvo vendarle zdramilo iz otrplosti in otopelosti, v katero ga je pahnila logika sovraštva in spopadanja. Upanje, da bo človek začel razmišljati drugače kot doslej, da bo trezneje razsojal o tem, kaj je bolj koristno za boljše in dostojnejše življenje in kaj to življenje lahko še bolj osiromaši ali celo uniči.
To spodbudno znamenje na obzorju, ki ga je pred nekaj dnevi prižgal sov-jetsko-ameriški razorožitveni vrh v Washingtonu, je zaznamovalo tudi nedeljsko tradicionalno spominsko svečanost na openskem strelišču, kamor se vsako leto podajamo z namenom in željami, da bi skozi nerazpršljive meglice tržaškega, s starimi sovraštvi zastrupljenega ozračja vendarle uzrli žarek upanja za usodo naših krajev in ljudi, kakor so pred več kot štirimi desetletji Tomažič, Bobek, Ivančič, Kos in Vadnal v najbolj strašni temi, v kateri so se moreče svetlikale le naperjene cevi fašističnih pušk, slutili zarjo nastajajočega dne. Ta dan mora še priti in morda je res že na pohodu. Odvisno bo od nas vseh, od naše dobre volje, od naše pripravljenosti, da zavrnemo spopad in izberemo miroljubno soočenje. Tudi Trstu je res potrebno drugačno ozračje, v katerem bo zadušljivi nacionalizem zamenjala strpnost in idejno okostenelost nova tvornost, ki bo vse svoje energije uporabila za kulturni, družbeni in gospodarski preporod Trsta v strpnosti, miru in sožitju.
To je bila torej glavna poanta nedeljske spominske svečanosti pred obeležjem Tomažiču in tovarišem, ki so ga priredile borčevske organizacije. Če smo bili na svetovni ravni priča velikim premikom med velesilami, je poudaril prvi govornik na nedeljski svečanosti Igor Tuta, je čas, da se za-
čne tudi na krajevni ravni s premagovanjem zatohlega provincializma. Za njim je govornik v italijanščini Ugo Poli menil, da se je odprla nova faza v zgodovini človeštva, v katero se moramo vključiti tudi mi z oblikovanjem nove kulture soočenja ter zdrave tekmovalnosti in ne več spopada. Tuta je nato v svojem govoru posebej posvetil veliko pozornosti problemom naše narodnostne skupnosti in poudaril predvsem skrb po enotnem nastopanju vseh Slovencev, ki je jamstvo za uspeh v boju za narodnostne pravice. Poli, ki je prav tako ožigosal diskriminacijo naše narodnostne skupnosti, pa je naglasil predvsem željo po večji enotnosti med slovenskimi in italijanskimi demokrati.
Nedeljska svečanost, ki se je je kljub neugodnim vremenskim razmeram udeležilo kar precejšnje število ljudi, je s kratkim nagovorom odprla
mladinka Katja Granier, ki je ugotavljala žalostno resnico, da je spomeniški kraj mučeniške smrti Pinka Tomažiča in tovarišev še vedno pod ključem. Semkaj imajo prost dostop člani strelskega društva, vsi ostali pa lahko pridejo do spominskega obeležja samo, če jim varuh strelišča pač odklene vrata. Vsa prizadevanja, da bi kraj mučeniške smrti ločili od strelišča ter ga primerno spomeniško uredili, so bila doslej kljub mnogim obljubam zaman, je dejala Granierjeva in dodala, da se je požrtvovalnim prizadevanjem sedaj pridružil openski jusarski odbor, ki je upravitelj tamkajšnjih površin in ki mu bo morda uspelo, da bo vendarle ugodno rešil zadevo.
Kot je ob takšnih priložnostih običaj, sta na nedeljski spominski svečanosti sodelovala openski ženski in moški pevski zbor pod vodstvom Sveta Grgiča.
že deset let uspešno poje
V soboto je bila v Ljudskem domu pri Korošcih nadvse pomembna prireditev. Mešani pevski zbor Jadran je namreč s celovečernim koncertom proslavil svoje desetletno neprekinjeno delovanje. Večer je uvedla Pirniko-va priredba Zdravljice. Že sam začetek jubilejne prireditve je bil torej nadvse slovesen. Bil je praznični trenutek, ki so ga proslavljali vsi Slovenci miljske občine. Izbira, da se prvi celovečerni koncert začne prav z Zdravljico, v katero je slavni Prešeren zlil vse svoje človeške, narodnostne in pesniške misli, je imela zato tudi globlji pomen. Sobotno prireditev je prenesla v širše okvire, kjer so se poleg 'golega1' proslavljanja desetletnice pevskega udejstvovanja uveljavljale tudi take vrednote, kot so mir, sožitje, sodelovanje in ne nazadnje čut do narodnostne pripadnosti.
Uradni govor je imel predsednik Društva Slovencev miljske občine Ki-Ijan Ferluga. V obeh jezikih, slovenščini in italijanščini, je poudaril prav ta vsestranski pomen, ki ga je imel sobotni nastop pevskega zbora. Podčrtal je važnost podobnih prireditev, s katerimi se Slovenci miljske občine predstavljajo svojim italijansko govo-
Predsednik SZDLS Jože Smole drevi gost Slovenskega kluba
Danes ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani gost Slovenskega kluba predsednik SZDL Slovenije Jože Smole. Predvsem bo odgovarjal na vprašanja o sedanjem političnem in gospodarskem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji, o krizi in problemih demokratičnih odnosov. O vsem tem pač, kar razburja javno mnenje v matični domovini in kar tako živo zanima tudi nas zamejske Slovence. Predsednik Socialistične zveze Slovenije je prav gotovo v osrčju teh problemov, v katere živo in prizadeto tudi poseže in o katerih je odkrito že večkrat javno spregovoril.
Jože Smole se je vključil izredno mlad že 1941. leta v osvobodilni boj, jeseni 1943 je kot šestnaj-stletnik odšel v partizane. Mnogo je bil na Primorskem kot sekretar Skoja tridesete divizije in pokrajinski inštruktor Skoja. Po vojni se je ukvarjal z mladinskimi vprašanji, nato pa je bil dolgo časa časnikar in bil med drugim dvakrat dopisnik Tanjuga v New Yorku, urednik Borbe in ljubljan-
skega Dela. Bil je najprej tajnik, nato pa šef kabineta predsednika republike Tita, veleposlanik SFRJ na Japonskem in v Sovjetski zvezi. 17. junija 1986 je prevzel dolžnosti predsednika SZDL Slovenije.
V nedeljo popoldne v Skednju
Lep koncert nabožnih pesmi v korist Sklada Mitja Cuka
V cerkvi sv. Lovrenca v Skednju je bil v nedeljo popoldne koncert nabožnih pesmi, katerega izkupiček je bil namenjen v dobrodelne namene, tokrat Skladu Mitja Čuka.
Organizatorja koncerta sta bili dve domači društvi: Dom J. Ukmarja in KD Ivan Grbec, sodelovali pa so Škedenjski mešani zbor pod vodstvom Dušana Jakomina, ženski pevski zbor in ženski oktet Ivan Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič, kot recitator pa še igralec Stane Raztresen.
Do tega skupnega koncerta je prišlo, je v uvodnem govoru poudaril g. Jakomin, ker smo ga želeli prirediti v dobrodelne namene in tako tudi nadaljevati s sodelovanjem pevskih zborov in skupin v Skednju. To sodelovanje želimo tudi nadaljevati, v želji, da nadaljujemo s tradicijo, ki je bila v naši vasi vedno bogata in močno razvejana.
Njegovim dobrim željam in mislim o pomenu tega skupnega koncerta se je pridružila Dorica Zagar-Filipčič, ki se je v imenu Sklada M. Čuka zahvalila društvoma, pevcem in sodelavcem ter poudarila vlogo Sklada pri reševanju problemov, ki zadevajo prizadete otroke in njihove družine. .
Program se je nato nadaljeval z nastopom ženskega zbora in ženskega okteta Ivan Grbec, ki sta tokrat skupno zapela pet pesmi: gregorijansko Ave
vu X r UJI	zw O l CZ L CZ-Tvi CZ L OTlIUfJl l (J Z.UL fJCl U fJC L t	^ ^ ^_ _ _ _ _
Marija, dve Mozartovi Ave Maria in Ave Verum, pesem Ave^Mario 'madžarskega skladatelja Kodalyja in božično hvalnico »Nellapparir del sempiterno sole«
-ri.	,	...	____7 „ 7 
Cj ----------J “  J J ^ ^	"ZVt-zz CZ p p CZ Z 11 CZ C J OCUtjJlLtUl 1IU OUIC«
iz 16. stoletja. Zbrane pevke so, pod vodstvom Bože Hrvatič, prikazale lepo, kultivirano, glasovno ubrano petje, kar je dokaz, da je skupno nastopanje koristno in da je za ženski zbor potrebna izenačenost glasov, kot tudi primerna številčnost pevk.
Na koncertu je s sedmimi pesmimi skladateljev^ Vodopivca, Mava, Engel-berta, Hladnika, Mlinarja in Schwaba nastopil tudi Škedenjski mešani zbor, ki ga vodi Dušan Jakomin. Tu je kot solistka nastopila Luciana Bertotti-Rijavec, pri harmoniju pa je nekatere pesmi spremljala Marija Družina. Lahko rečemo, da smo poslušali lepo in ubrano petje.
Kot izredni gost koncerta je nastopil še igralec Stane Raztresen, ki je lepo podal tri pridige patra Janeza Svetokriškega.
rečim soobčanom in se vedno znova zavzemajo za demokratično in ustvarjalno sožitje. Obenem prihaja ob takih priložnostih na dan tudi potreba po nenehnem vlaganju v kulturno izobrazbo sploh. Nato so mešanemu pevskemu zboru Jadran ob jubilejnem nastopu čestitali pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli, poslanec in miljski župan Willer Bordon, pokrajinski odbornik Zorko Harej, nato pa še Tržaški oktet, učenci celodnevne šole Žavlje-Korošci s sedežem v Miljah, KD Primorsko iz Mačkolj, KD Fran Venturini od Domja in KD Valentin Vodnik iz Doline.
Mešani pevski zbor Jadran je nato pod vodstvom Mirjane Bonin ubrano zapel Vrabčeve priredbe beneške ljudske Oj, božime, bridke izpovedi Goriškega slavčka Ne tožim in presunljive molitve Signore delle cime ter Kernjakovo priredbo koroške ljudske pesmi Rož, Podjuna, Žila. S tremi ljudskimi napevi se je predstavila tudi dekliška skupina, ki je na začetku letošnje sezone nastala znotraj samega zbora. Sledile so spevna Lipa zelenela je in žalostna Rasti, rasti rožmarin, obe v priredbi Davorina Jenka, Vsi so prihajali Emila Adamiča ter ljubezenska Stoji, stoji mi polje, ki jo je kompozicijsko obdelal Marij Kogoj.
Na vrsti je bila nato predstavitev posebne, dvojezične brošure, ki jo je Društvo Slovencev miljske občine v samozaložbi izdalo ob 10-letnici zbora Jadran in 96-letnici organiziranega petja miljskih Slovencev. V njej je zbrano gradivo o pevski dejavnosti v vaseh, ki so nekoč spadale pod to občino. Ob splošnem pregledu 10-letne-ga delovanja pa je zabeleženih tudi vseh 117 nastopov današnjega milj-skega zbora. Brošuro so kot priložnostno priznanje dobili vsi bivši pevovodje, ki so delovali na tem območju, najzaslužnejši pobudnik za ustanovitev zbora in vsi zborovodje, ki so od začetka do danes vodili MePZ Jadran.
Slavnostni koncert se je nadaljeval s sklopom veselih pesmi. Iz obsežnega opusa Radovana Gobca je zbor zapel prekmursko Marika, sledili sta Pirnikova Na Gorenjskem je lletno in pa odlično zapeta Prelovčeva priredba Ženka mi v goste gre. Na vrsti je bilo nato podeljevanje Gallusovih bronastih, srebrnih in zlatih značk. V imenu ZKOS in Slovenske pevske zveze je to opravil Marko Studen, za njim pa je zboru v imenu ZSKD čestital Ignacij Ota. Podčrtal je še posebno požrtvovalnost, s katero je zbor v zadnjih letih občuteno napredoval, čeprav deluje na občutljivem področju, kjer je gojenje slovenske pesmi tako zelo pomembno.
Svoj jubilejni celovečerni nastop je MePZ Jadran sklenil s pesmijo Pozdravljena, domovina, s katero je Fran Venturini v glasbo prelil srčen pozdrav rodni zemlji, (dam)
Prireditve društva Exploit se je udeležilo nad 300 ustvarjalcev
Tatjani Rojc drugo mesto na natečaju Saba
Slovenska pesnica Tatjana Rojc je prejela v nedeljo visoko priznanje: drugo nagrado na prvem vsedržavnem pesniškem natečaju, ki ga je v spomin na tržaškega pesnika Umber-ta Sabo priredilo tukajšnje kulturno in umetniško društvo Exploit. Pesnici iz Nabrežine so podelili nagrado v nedeljo med razglasitvijo rezultatov v hotelu Savoia Excelsior.
Pesniškega natečaja Umberto Saba se je udeležilo več kot 300 mladih in starejših ustvarjalcev iz vse Italije. Tatjana Rojc je sodelovala na njem s poezijo v italijanščini Dove sei. Ocenjevalno komisijo so sestavljali Ser-gio Brossi, Claudio Grisancich, pesnica Gabrielin Corelli, Rinaldo Derossi in Enzo Santese. Žirija je imela mnogo dela pri pregledu in ocenjevanju vseh prispevkov. Nazadnje je takole odločila: prvo mesto je osvojila Anna Maria Graziano iz Palerma s pesmijo lo poeta, drugo nagrado je prejela Tatjana Rojc, tretje mesto pa sta si delili Tržačanka Rossana elemente s pesmijo Ene tu ene in Maria Rosa Crisponi iz Cagliariju s pesmijo Dim-mi che non e fini ta. Žirija je dodelila še četrto in peto nagrado, nato še štiri
častna priznanja in eno posebno nagrado.
V obrazložitvi druge nagrade so člani ocenjevalne komisije zapisali, da je pesem Tatjane Rojc Dove sei »neusmiljena in grenka slika življenja, ki teče neizprosno; poezijo bogatijo globoke refleksije, njena substanca je polna svetline.« Med nagrajevanjem so pesem Dove sei kot tudi vse druge nagrajene poezije prebrali.
Druga nagrada na pesniškem natečaju Umberto Saba je že drugo visoko priznanje, ki ga je letos prejela Tatjana Rojc. Aprila je osvojila tretje mesto na 4. mednarodnem natečaju Nosside v Reggio Calabrii. Natečaja se je udeležilo nad 500 ustvarjalcev. Rojčeva je sodelovala s pesmijo v slovenščini s priloženim italijanskim prevodom. Lani se je udeležila tudi natečaja Zveze kulturnih organizacij Slovenije za mlade pesnike in pisatelje in bila med izbranimi za objavo v publikaciji Prve stopinje.
Tatjana Rojc piše poezijo in tudi prozo tako v slovenščini kot v italijanščini. Sama pravi, da nekatere občutke bolje izraža v materinem jeziku, druge pa v italijanščini. Doslej je ob-
Tatjana Rojc
javila poezijo v Mentorju, sodelovala je tudi na natečaju ob Trubarjevi obletnici v Ratečah. Seveda bi rada izdala samostojno zbirko, a za uresničitev te želje je potreben sponsor ali založniška hiša...
Izkupiček bo namenjen krvodajalcem
V soboto v Boljuncu tradicionalni koncert ricmanjske godbe na pihala
V soboto, 19. t. m., bo Godba na pihala iz Ricmanj priredila tradicionalni celovečerni koncert. Prireditev pa bo prvič in izjemoma v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu, saj so prostori Babne hiše za take večje manifestacije še vedno neprimerni.
Ricmanjski pihalni orkester prireja svoje zaključne koncerte že več let. S to glasbeno zamislijo pa je zrasla tudi hvalevredna pobuda, da gre zaslužek prireditve v dobrodelne namene. Na ta način je ricmanjska skupina prispevala že za boj proti rakastim obolenjem, raznim skladom in podobnim ustanovam. Letos bo denar, ki ga bodo zbrali z "Zaključnim koncertom 1987", namenjen organizaciji FIDAS -Zavodu krvodajalcev Trst.
Začetna zamisel ricmanjskih godbenikov je bila ta, da ob koncu leta predstavijo svojo dejavnost predvsem vaškemu občinstvu. Tokrat pa bo po sili razmer prireditev izven vaškega okolja, obenem bo tudi nekoliko drugačna od ostalih. Prava novost bo nastop najboljših gojencev glasbene šole, ki že dolgo let uspešno in nepre-
kinjeno deluje v okviru Godbe na pihala iz Ricmanj. Nadvse zanimivo pa je, da bo večina teh izvajala izvirne skladbe, ki so jih za razna glasbila napisali posamezni razredni profesorji. Kljub temu, da se je šolsko leto začelo le pred nekaj meseci, so vsi nastopajoči dobro pripravljeni: že dan prej bo namreč na zaključni prireditvi internega značaja nastopilo prav vseh trideset gojencev ricmanjske šole. Obenem pa ne smemo pozabiti, da je ricmanjska godba pred kratkim nastopila na odličnem skupnem koncertu s Pihalnim orkestrom rudarjev iz Idrije.
Zaključni koncert Godbe na pihala iz Ricmanj, ki jo že dolgo let uspešno in požrtvovalno vodi prof. Ennio Kri-sanovsky, bo z nadvse raznolikim sporedom lahko zadovoljil prav vse okuse. Začel pa se bo ob 20.30. (dam)
■ Občina Devin-Nabrežina sporoča, da o priliki božičnih praznikov, od 12. decembra 1987 do 6. januarja 1988, ne bo veljavno obvezno tedensko zaprtje trgovin.
'W
Sele danes odločitev o odstavitvi Staffierija
Zahteva tretjine občinskih svetovalcev (iz strank opozicije in Slovenske skupnosti) po odstavitvi listarskega župana Stai-iierija je očitno ustvarila med strankami razrahljane večinske koalicije precejšnjo zadrego. Občinski odbor ni mogel namreč niti sinoči še odločiti, kdaj bo sklical občinsko skupščino, da razpravlja in glasuje o predlogu sklepa, ki ga je že 4. t. m. vložilo 20 svetovalcev KPI, Tržaškega gibanja, Mestne liste. Slovenske skupnosti in MSI, čeprav najverjetnejše tolmačenje zakona narekuje, da se občinski svet skliče v roku 10 dni.
Občinski odbor torej ni mogel niti včeraj doseči soglasja o tem vprašanju, zaradi česar so vse odločitve odložili na danes, ko se bodo odborniki spet sestali ob 13.30 na izredno sejo, potem ko bo zjutraj posvet med tajništvi Liste za Trst, KD, PSI, PSDI in PRI, kjer naj bi sprejeli dejanske sklepe o tem, ali naj skupščino sploh skličejo in kdaj naj bi seje potekale. Kot je znano, so skušale stranke bivše večine odložiti ta »grenki kelih« s tem, da so začetno zahtevo po odstavitvi, ki je bila predložena na treh različnih dokumentih, s spornim sklepom občinskega odbora ob koncu novembra zavrnile. Toda sedaj ne more več biti izgovora o neenotnem dokumentu, saj je vseh 20 podpisov zbranih ob predlogu sklepa »po svetovalski pobudi«, in bo torej po vsem sodeč treba ugrizniti v to jabolko, pri čemer bodo morale vse stranke prevzeti svojo politično odgovornost.
Obisk delegacije ZKS pri deželnem vodstvu KPI
Pogovori o razvoju sodelovanja Posebna skrb za vlogo manjšin
Tradicionalni tovariški odnosi sodelovanja in izmenjave informacij in mnenj med komunisti z obeh strani meje se utrjujejo in poglabljajo na občasnih srečanjih med delegacijami KPI iz Furlanije-Julijske krajene in Zveze komunistov Slovenije, treba jih je pa še nadalje razvijati in razširiti, s pogostnejšimi sestanki vodstev obeh partij in s skupnimi pobudami tudi bolj specifične narave, v korist prebivalstva obeh regij in izboljšanja splošnih odnosov med sosednima prijatelj-skama državama. Takemu namenu je služil tudi včerajšnji obisk delegacije ZKS pod vodstvom predsednika predsedstva centralnega komiteja Milana Kučana (v njej so bili še član predsedstva ZKS Vlado Klemenčič, predsednik komisije za mednarodne odnose
CK ZKS Vlado Janžič in tajnik Vojko Venišnik ter član CK Leo Fusilli) pri deželnem vodstvu KPI.
Namene in rezultate srečanja, ki se je začelo zjutraj v Vidmu, sta obrazložila na tiskovni konferenci v Trstu predsednik Kučan in deželni tajnik KPI Viezzi. Delegaciji (za deželno KPI so na razgovorih sodelovali člani deželnega tajništva in tajniki vseh 4 pokrajinskih federacij) sta si izmenjali izčrpne informacije o političnih razmerah v Italiji in o dejavnosti KPI po zadnjih usmeritvah centralnega komiteja ter nedavne videmske organizacijske konference, oziroma o položaju v Jugoslaviji in o prizadevanjih tamkajšnjih komunistov za premostitev težav, ki jih povzroča gospodarska'kriza.
Milan Kučan (levo) in Roberto Viezzi med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri sta predstavnikom tiska poročala o poteku pogovorov med delegacijama deželne KPI in ZK Slovenije
Tako Viezzi kot Kučan sta poudarila, da so med pogovori namenili posebno pozornost vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, pri čemer je predsednik slovenske partije potrdil njeno stališče, da bo podpirala in odobravala vsako rešitev v zvezi z zaščito Slovencev, ki bo sprejemljiva za zamejsko narodnostno skupnost. Govor je bil tudi o pospeševanju in krepitvi višjih oblik gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, posebno upoštevajoč vlogo obmejnih regij, pri čemer so zlasti poudarili nujnost čimprejšnje uresničitve infrastruktur, ozi-

ofrviV«	IH iih rtroHvnH
vajo osimski sporazumi. Obe delegaciji sta soglašali, da je treba stike med deželno KPI in ZKS še okrepiti, ker se obe partiji soočata z mnogimi problemi skupnega interesa. Sklenili so zato, da morajo biti ti stiki pogostnejši, in da jih je treba razvijati na več ravneh. V tem okviru so sklenili ustanoviti skupno komisijo izvedencev, ki bo proučevala vprašanja onesnaženja Jadrana, študijskim centrom obeh partij pa bodo poverili preučevanje teoretskih osnov prenovitve socialističnega pristopa k reševanju družbenih problemov, ki naj bo kos hitro razvijajoči se stvarnosti.
Milana Kučana je sprejel na vljudnostnem obisku tudi predsednik deželne vlade Biasutti, ki je naglasil pomen razvoja gospodarskega sodelovanja v zvezi s pričakovanim zakonom o obmejnih področjih, nujnost ureditve manjšinskih jaravic za Slovence in širši interes Italije in Jugoslavije za vlogo, ki jo Slovenija in Furlanija-Julij-ska krajina odigravata v delovni skupnosti Alpe-Jadran.
Delegacija ZKS se je popoldne srečala s slovensko komisijo KPI, sinoči pa še z zastopstvom Slovenske kultur-no-gospodarske zveze.
V priredbi OZE in ZSKD
Danes in jutri seminar o arhivistiki
Danes popoldne se bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška začel dvodnevni seminar o arhivistiki, ki ga prireja Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Z njim želi organizator podčrtati pomen hranjenja skupnega kulturnega gradiva, ki je obenem dokument naše narodne bitnosti. Nadalje želi spodbuditi pri društvih in organizacijah skrb za zbiranje in hranjenje dokumentarnega gradiva. To naj bi bil tudi prvi korak pri uveljavljanju arhivistike v sklopu slovenske skupnosti v Italiji.
Danes popoldne bo v Gregorčičevi dvorani najprej Ema Umek predavala o varovanju arhivske kulturne dediščine v Sloveniji. Sledilo bo predavanje dr. Jožeta Žontarja o razvoju in perspektivah arhivistike, prvi dan seminarja pa bo sklenil Vladimir Žumer s poročilom o varovanju dokumentarnega in arhivskega gradiva do izročitve arhivskim institucijam.
Jutri bo seminar potekal na sedežu Odseka za zgodovino v Ul. Petronio 4. Najprej bo Vladimir Žumer govoril o arhivistu in njegovem delu, zatem pa bo isti predavatelj skupno z Mojco Grabnar in udeleženci predavanj prikazal praktično delo z arhivskim gradivom, ki ga hrani Narodna in študijska knjižnica v Trstu.
Popoldanski del seminarja bo spet v Gregorčičevi dvorani. Mojca Grabnar bo govorila o vrednotenju društvenih in privatnih arhivov, Marjan Dobernik pa o etiki restavriranja in konservira-nju arhivskega gradiva. Udeleženci bodo lahko po predavanjih v razpravi poglobili svoje znanje o arhivistiki.
Danes pred vladno palačo
Protestna akcija delavcev Aquile
Protest tovarniškega sveta ladjedelnice sv. Marka
Zahteve ladjedelničarjev za izboljšanje proizvodnje
Devet desetin zaposlenih v tržaški ladjedelnici sv. Marka se je pred dnevi izreklo za načrt o preosnovi dela v ladjedelnici in o drugih zahtevah, ki jih je izdelal tovarniški svet, da bi se postavil po robu vse hujšemu pritisku družbe Fincantieri CNI. Tovarniški svet je v daljšem tiskovnem poročilu obnovil dogodke, ki so privedli do zaostritve odnosov z družbo Fincantieri CNI in izdelavo zahtev delavcev.
Družba Fincantieri CNI je bila ustanovljena pred skoraj štirimi leti. Po mnenju tovarniškega sveta je bil njen glavni cilj postopno siromašenje italijanskih ladjedelniških struktur. Družba Fincantieri je v bistvu z močno centralizacijo onemogočila posameznim ladjedelnicam, da bi se primerno razvile. 14. oktobra lani je družba Fincantieri vendarle sprejela sporazum, ki naj bi posameznim ladjedelnicam omogočil določeno avtonomijo pri izbirah. Sporazum pa je ostal v bistvu le na papirju, ker je Fincantieri zahteval, naj za vse ladjedelnice obveljajo ene in iste izbire. Po mnenju tovarniškega sveta je bilo tako tolmačenje sporazuma povsem zgrešeno, saj delujejo posamezne ladjedelnice v različnih delovnih in proizvodnih pogojih.
Kljub tem oviram je tržaška ladjedelnica sv. Marka povečala svojo proizvodnjo. In to ne po zaslugi drugačne organizacije dela, ki je —- nasprotno — vse slabša, pač pa zaradi izkoriščanja delovne sile.
Marca bi morala družba Fincantieri izplačati drugi del poviška mezd za zvišano proizvodnjo. Tega ni storila. Zato se je Vsedržavni koordinacijski odbor ladjedelnic 2. oktobra letos odločil, da prekine pogajanja z družbo Fincantieri.
Uslužbenci tržaške ladjedelnice so o tem vprašanju razpravljali na glavni skupščini 21. oktobra. Takrat so soglasno sklenili, naj tovarniški svet pripravi načrt z zahtevami delavcev. Mesec dni kasneje so se sestali na skupščinah zaposleni v vseh devetih oddelkih ladjedelnice: razpravljali so o zahtevah, ki so jih predstavniki tovarniškega sveta v dokončni verziji orisali na glavni skupščini 9. decembra.
V naslednjih dveh dneh so se ladje-delničarji na referendumu izrekli o predstavljenih zahtevah. Referenduma se je udeležilo 85 odstotkov vseh delavcev. Za zahteve je glasovalo 90% udeležencev, proti pa 10%.
Glavne točke delavskih zahtev zadevajo ustreznejšo industrijsko politiko, ki naj ovrednoti predvsem sektor posebnih gradenj, nadalje primerne investicije za razvoj vseh treh ladjedelniških dejavnosti, boljšo organizacijo dela z racionalnejšo uporabo obstoječih naprav in izkoriščanjem razpoložljivih prostorov. Delavci zahtevajo še nadzorstvo nad oddajanjem del v zakup, preventivne ukrepe za varnost na delovnem mestu in poklicno izpopolnjevanje.
Tovarniški svet opozarja, da je te zahteve predstavil že na proizvodni konferenci, ki jo je organiziral lanskega septembra. Takrat so jih krajevne ustanove, politične in družbene sile že podprle, zato tovarniški svet upa, da bodo tudi sedanje (ponovljene) zahteve deležne prav tolikšnega konsenza.
Minister za raziskave Ruberti na obisku v Trstu
Minister za znanstvene in tehnološke raziskave prof. Antonio Ruberti bo jutri obiskal Trst. V dopoldanskih urah bo obiskal Center za znanstvene raziskave pri Padričah, nato (ob 11. uri) pa se bo v miramarskem Centru za teoretsko fiziko srečal z znanstveniki in raziskovalci, ki delujejo na našem območju. Le-ti ga bodo seznanili s projekti in načrti tukajšnjih znan-stveno-raziskovalnih ustanov. Prof. Daniele Amati mu bo predočil program Mednarodne šole za višje študije, prof. Abdus Salam ga bo seznanil z bodočim delovanjem Centra za teoretsko fiziko; prof. Mohammad Hassan bo ministru poročal o delu Znanstvene akademije tretjega sveta, prof. Cesare Roda o možnostih razvoja Geofizikalnega observatorija, prof. Giorgio Sedmak o načrtih Astronomskega observatorija, prof. Guido Bressan o Laboratoriju za morsko biologijo in prof. Edoardo Castelli o tržaški sekciji INFN.
Dekan fakultete za matematične vede, fiziko in naravoslovne vede prof. Giacomo Costa in dekan fakultete za
inženirstvo prof. Lucio Del Caro bosta ministru orisala sodelovanje obeh fakultet Tržaške univerze z znanstveno-razi-skovalnimi ustanovami na Tržaškem.
Danes v večernih urah pa bo minister Ruberti gost Krožka za kulturo in umetnost. Na sedežu v Ul. S. Carlo 2 bo predaval o politiki znanstvenega raziskovanja v sodobni Italiji. Predavanje se bo začelo ob 18.45.
Okrogla miza v priredbi KPI
O reformi sodstva
Jutri ob 17.30 bo v Savoia Excelsior Palače na pobudo tržaške KPI okrogla miza na temo: »Nujnost reform na pravosodnem področju in pravice državljanov: prednostne pobude KPI«. Sodelovali bodo sen. Francesco Macis, predsednik komisije za izvolitev in imuniteto parlamentarcev, prof. Giorgio Spangher s Pravne fakultete Tržaške univerze, predstavniki Združenja sodnikov in Zbora odvetnikov. Predsedovala bo sen. Jelka Gerbec.
Vprašanje Aquile je treba na novo preučiti; predlog ministra za industrijo Battaglie za njegovo rešitev ne more pomeniti zadnje besede. Tako so menili delavci žaveljske naftne čistilnice, ko so se včeraj dopoldne zbrali na skupščini v menzi svojega obrata. To stališče so zavzeli, upoštevajoč kritični odgovor, s katerim se je deželni odbor odzval na ministrov predlog, pa tudi vesti, po katerih naj bi se družba Sasea ponovno zanimala za odkup rafinerije.
S tem stališčem so predstavniki tovarniškega sveta in pokrajinskih vodstev sindikatov CGIL, CISL in UIL včeraj popoldne seznanili tržaške parlamentarce. Prosili so jih, naj ustrezno posredujejo pri vladi in še zlasti pri ministru Battaglii, ki bi moral v najkrajšem času sklicati vse zainteresirane strani na srečanje, na katerem naj bi ponovno preučili možne rešitve v luči najnovejših dogodkov. Delavski predstavniki so tržaške parlamentarce opozorili tudi na odprto vprašanje dopolnilne blagajne.
Delavci rafinerije se bodo danes ob 10.30 zbrali na protestni skupščini na Trgu Unita pred vladno palačo.
■ Na Opčinah se bo jutri ob 19. uri
sestal rajonski svet za Vzhodni Kras. Dnevni red predvideva nekatere tekoče upravne zadeve.
■ Tržaško šolsko skrbništvo obvešča, da bo šolsko ministrstvo objavilo v Uradnem listu z dne 18. decembra roke, v katerih bo mogoče vložiti prošnje za nadomeščanje učnega osebja v državnih šolah vseh vrst in stopenj.
Še vedno nejasna usoda tržaškega časnikarja, izginulega v Afganistanu
Legalni predstavnik agencije Albatros tržaški odvetnik Arrigo Cavalieri in njen solastnik Gianni Micalessin sta priredila včeraj v Milanu tiskovno konferenco, da bi pojasnila nekaj okoliščin v zvezi z izginitvijo tržaškega novinarja in solastnika agencije Fausta Biloslava. Novinarjem sta očitala, da so povezovali dejavnost novinarske agencije s politično preteklostjo Biloslava in pokojnega Almeriga Grilza, za katera je znano, da sta bila nadvse aktivna v neofašističnih vrstah. Za Biloslava so časnikarji tudi pisali, da je njegovo ime povezano s pokolom v Bologni. Predstavnika agencije sta tako pisanje ocenila za izkrivljanje in natolcevanje.
Vest, da je Biloslavo od 14. novembra verjetno zaprt v Kabulu, se je razširila šele pred desetimi dnevi. Dva tuja časnikarja sta iz Pakistana sporočila, da so ju, skupno z Biloslavom, zajeli filosovjetski vojaki. Njiju naj bi izpustili, tržaškega kolego pa ne, ker naj bi bil ilegalno vstopil v Afganistan. Stiki med italijanskim zunanjim ministrstvom in afganskimi diplomatskimi oblastmi zaenkrat niso obrodili sadov.
Razpisan natečaj za najlepše jaslice
Pokrajinsko odborništvo za turizem prireja tudi letos natečaj z naslovom »Božič z jaslicami«, ki bo letos odprt tudi zasebnikom. Natečaj podpirajo razne krajevne organizacije, med katerimi Združenje prijateljev jaslic, Združenje trgovcev in gostilničarjev ter Združenje obrtnikov. Zasebniki, ki bi radi pristopili k pobudi, lahko dvignejo vpisne pole na sedežu Pokrajine — Trg V. Veneto 4 — najkasneje do 21. decembra. Po tem datumu bo namreč posebna žirija, ki jo sestavljajo novinarji, gledališčniki in kulturniki, začela z ocenjevanjem prijavljenih del. Jaslice bo mogoče postaviti tudi v izložbah, javnih lokalih, obrtniških delavnicah, cerkvah, mladinskih in rekreacijskih krožkih. Žirija bo nagradila najboljše izdelke za vsako od omenjenih kategorij. Pobudo je podprl tudi škof Bellomi.
V Drevoredu S. Andrea ga je v soboto zbil avto
Mladi pešec še v smrtni nevarnosti
Ranjenima gasilcema pa gre na boljše
Na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice se še vedno bori s smrtjo 22-letni mehanik Igor Cok z Lonjerske ceste 236, ki je utrpel hude poškodbe v prometni nesreči, do katere je prišlo v noči od sobote na nedeljo okrog 1. ure v Drevoredu S. Andrea. Ker se je nesreča pripetila brez očividcev, so karabinjerji iz Istrske ulice skušali ugotoviti njeno dinamiko na osnovi pričevanj avtomobilista, ki je Čoka podrl, in objektivnih dejstev.
Vse kaže, da je 48-letni Carlo Starc iz Ul. Castelmonte 9 vozil s svojim avtomobilom lancia delta proti Trgu Marzio, ko je v dvojnem ovinku nenadoma zagledal pred seboj pešca, ki je bil na tem, da prečka cesto. Starc ni utegnil pravočasno ustaviti avta: Čoka je podrl z desnim prednjim delom in ga vlekel naprej še najmanj enajst metrov. Ranjenca so sprejeli na oddelku za oživljanje, kjer so zdravniki ugotovili, da je utrpel večkratne zlome in številne udarce. Strogo pridržano prognozo je nadalje narekovala globoka nezavest, iz katere se fant ni prebudil. Sinoči je bilo njegovo stanje nespremenjeno.
Mimo najhujšega pa sta gasilca Eli-gio Parma in Guerrino Finotto, ki sta pred dnevi doživela prometno nesrečo na Obalni cesti v bližini restavracije Tenda Rossa. Finotto je namreč včeraj zapustil katinarsko bolnišnico, Parmo pa so premestili na ortopedski oddelek, kjer mu bodo zdravili polomljeni zapestji.
Nova prireditev krožka Istria
Rovinjski Center za zgodovinske raziskave Unije Italijanov iz Istre in z Reke je pred kratkim izdal 17. zvezek zbornika Atti. Ob tej priložnosti krožek Istria prireja javno srečanje, na katerem bodo predstavili dva prispevka, ki sta bila vključena v publikacijo. Prof. Giuseppe Cuscito bo predaval o začetkih rovinjske Cerkve, prof. Renata Ubaldini pa o nekaterih severnojad-ranskih sarkofagih.
Predstavitev bo v četrtek, 17. decembra, ob 17.30 v Časnikarskem krožku na Korzu Italia 12.
Janku Pertotu v spomin
Dragi Janko, prav včeraj bi praznoval 91. rojstni dan. Na to častitljivo obletnico so se Sežanci že pripravljali, želeli so te imeti v svoji sredi in ti ponovno dokazati, koliko si jim pomenil, saj si od sebe zahteval največ, dajati od sebe najboljše kar si imel. Prepričan si bil, da le s trdim delom dosežemo dobre rezultate. Kjerkoli si se pojavil, je bilo tvoje delo kronano z uspehom. Držal si se reka: zdrav duh v zdravem telesu, prepričan, da zmore zdravo telo več tudi na duhovnem področju. »Bil si eden tistih učiteljev-vzgojiteljev, ki je znal vcepiti znanje in ljubezen do znanja v mlado generacijo, pred katero je bila dolga pot odrekanja, trdega dela in iskanja novih poti«, kot je povedal govornik ob tvojem grobu.
Poleg dela v šoli si se kar največ posvečal telesni vzgoji. Že na učiteljišču v Gorici si se vpisal v sokolsko društvo in tvoj vaditelj te je vpisal že takrat v tekmovalno vrsto, ki naj bi nastopila leta 1913 na sokolskem zletu v Ljubljani, ki pa so ga avstrijske oblasti prepovedale.
Ob koncu 1. svetovne vojne si se ustavil v Ptuju. Primorsko je okupirala italijanska vojska, ki je takoj pokazala svoj pravi namen: spremeniti deželo v italijansko provinco. Ti si gotovo slutil, da bi bilo v rodnih Barkovljah tvoje delo ovirano, ali pa sloph nemogoče. V Ptuju si imel drugi dom. Kljub ženi in trem otrokom je bila tvoja glavna zaposlitev šola in telovadnica. Leta 1920 si se udeležil župnega telovadnega tečaja v Mariboru. V letu 1922 si prvič tekmoval na sokolskem zletu v Ljubljani. Sam si telovadil med člani, poleg pa vodil še oddelek moške dece. Bil si telovadni učitelj tudi na meščanski šoli in poleg rednega poučevanja si še vedno našel čas za svoj študij. V tem času si napravil izpit za predmetnega učitelja iz matematike in risanja.
Že leta 1926 si se udeležil vsesokol-sega zleta v Pragi. Tu si se seznanil s češkim načinom vadbe, ki nam je služil vedno kot vzor. V Pragi si nabavil za osebni študij razne telovadne knjige in priročnike. Kar ti je bilo pa v največje zadoščenje, da si bil sprejet v Pragi na 6-tedenski telovadni tečaj. Tako si imel priliko dodobra naučiti se češkega jezika, da si lahko tudi prevajal. Leta 1938 si poromal drugič v Prago na vsesokolski zlet. In po desetih letih, leta 1948, smo doživeli tudi Primorci, posebno številni tržaški telovadci, da smo se v tvoji družbi udeležili vsesokolskega zleta in telovadili na ogromnem praškem telovadišču, si ogledali zlato Prago in spoznali Čehe kot izredne telovadce.
In kaj naj rečem k tvojemu neizčrpnemu delu in pomoči pri veličastnih telovadnih manifestacijah po tržaških ulicah ob proslavljanju prvomajskega praznika v prvih povojnih letih, samo hvala. Tržaški telovadci se te bodo spominjali kot skromnega, a neverjetno delavnega, neutrudljivega tovariša. Gotovo si se v svojem dolgem življenju vsaj včasih spomnil, s kakšnim za-
Janko Pertot (desno) med sokolsko povorko v Ptuju. Ob njem koraka Rojančan tov. Zega, takratni sokolski iunkcionar in telovadni učitelj na ptujski gimnaziji
nosom smo pripravljali mogočen nastop - več tisoč telovadcev - od osnovnošolskih otrok do starejših mladincev, ki so nastopali na štadjonu pri Sv. Ani. To so bili mogočni telovadni nastopi, ki jih do. takrat Trst še ni videl. Že leta 1945 si vodil v novembru vaditeljski tečaj. Hvaležni in navdušeni tečajniki so ti napravili posebno diplomo z besedilom: Udeleženci tečaja dragemu tovarišu Janku Pertotu, sledijo podpisi.
V letu 1945/46 si poučeval telovadbo tudi na slovenski gimnaziji v Trstu. Bil sf tajnik Telesno vzgojne ustanove (UCEF), vaditelj ZDTV in inštruktor v dijaškem domu. Leta 1949 si moral iz Trsta, ker ti-Tržaška občina (rojenemu Barkovljanu) ni hotela več priznati stalnega bivanja v Trstu. S svojo agilnostjo si nadaljeval delo v Sežani.
Za delo na polju telesne vzgoje si prejel'kar 16 priznanj. Poleg medalje zasluge za- narod in Orden rada III. reda, si bil posebno ponosen na Bloudkovo plaketo, ki si jo prejel leta 1973. Tudi sežanska občina se te je večkrat spomnila s priznanji in odlikovanji.
Koliko bi še lahko napisala o tvojem prosvetnem in telesnokulturnem delu; kaj vse si doživel v zadnji vojni kot ujetnik v taborišču v Garessii v Italiji, kako si po letu 1943 vodil ilegalne tečaje slovenskega jezika v Barkovljah, sodeloval v odboru OF kot prosvetar in še in še.
Tržaški Slovenci, s katerimi si več let sodeloval, posebno tržaški telovadci se ti zahvaljujejo za tvoje izredno tovarištvo in lepe trenutke, ki smo jih preživeli s teboj.
Janko, ostal nam boš v spominu kot iskren, nepozaben tovariš in prijatelj.
Minka Pahor
_________gledališča______________
VERDI
Operna sezona 1987/88
Danes ob 20. uri (red E/B) sedma predstava Donizettijeve opere LA FIGLIA DEL REGGIMENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Filippo Crivelli.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88
Nocoj ob 20.30 bo Gledališče iz Rima predstavilo delo Tita Plauta CASINA. Režija Pino Micol. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA -TEATRO CRISTALLO Nocoj ob 20.30: BUON NATALE AMICI MIEI Alana Ayckbourna. Režija Francesco Macedonio.
razna obvestila
VZPI-ANPI Trst obvešča vse svoje sekcije, da bo vsakoletna družabna novoletna večerja z zabavo 19. t. m. ob 19.30 v prostorih menze Dispral-Domjo. Vabljeni so vsi člani, bivši aktivisti in deportiranci s svojci in prijatelji ter mladina. Rezervacije pri posameznih sekcijah najkasneje do 16. t. m. ali na našem uradu v Ul. Crispi 3, tel. 730306.
Trebenci! Vabljeni ste na masovni sestanek, ki bo v Ljudskem domu dne 18. decembra ob 20.30. Dnevni red: 1. Zahteva po volitvah za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja; 2. Razno. Odbor ju-sarskih upravičencev, SKD Primorec in ŠD Primorec.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2, po naslednjem razporedu: danes, 15. t. m., ob 17. uri: 3. a, 3. b, 4. c in ob 18.30: 4. a, 4. b, 3. c, 5. a in 5. b.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela Lojze Spacal.
V	razstavni galeriji v UL Roma v Miljah razstavlja do 20. t. m. slikar in grafik PAOLO PASCUTTA. Razstavo prireja KUD Prints. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek, petek 12.00-14.00, sreda 16.00-18.00, sobota 9.00-13.00 in nedelja 10.00-13.00.
V	galeriji Minerva razstavlja do 21. t. m. slikarka ANNAMARIA VITTES.
V	Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 so v uradnih in večernih urah na ogled črno-bele fotografije, ki so bile nagrajene in sprejete na 5. fotografskem natečaju Foto Trst 80.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 21. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina BACHCHOR.
V mali dvorani gledališča VERDI bo v četrtek, 17. decembra, ob 18.45 koncert pianistke Katje MILIČ. Izvajala bo Bachove, Mozartove, Haydnove, Skriabinove in Fabrisove skladbe.
SLOVENSKO T STALNO > GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
Režija: Mario Uršič PREMIERA:
v petek, 18. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A
PONOVITVE:
v soboto, 19. decembra, ob 20.30 -ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 20. decembra, ob 16.00 -ABONMA RED C - prva nedelja
©alerU«
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi v četrtek, 17. t. m., ob 18. uri na otvoritev:
FRANCE MIHELIČ
razstava ob umetnikovi 80-letnici
Uvodna beseda NELIDA SILIČ-NEMEC.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna sezona 1987/88
Jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
PRO ARTE ENSEMBLE
IZ GRADCA
Dirigent Karl Ernst Hoffmann
Na sporedu: Penderecki, Ko-pejent, Merku in Nieder.
Predprodaja vstopnic na GM, Ul. R. Manna 29, in v Pasaži Protti.
Abonenti GM imajo popust
včeraj - danes
Danes, TOREK, 15. decembra
KRISTINA
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 - Dolžina: dneva 8.43 - Luna vzide ob 1.26 in zatone ob 12.54.
Jutri, SREDA, 16. decembra
ALBINA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.14 najvišja 38 cm, ob 12.42 najnižja -29 cm, ob 18.33 najvišja 1 cm, ob 22.59 najnižja -13 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 5,6 stopinje, zračni tlak 1008,2 mb pada, veter 6 kilometrov na uro severozahod-nik, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Thomas Sain, Andrea Corrado, Rossella Di Bella, Ivana Osbich, Eugenio Niolini, Martina Cantar.
UMRLI SO: 96-letna Francesca Lonzar, 66-letni Leopolde Listuzzi, 51-letni Gel-mino Chermaz, 87-letna Maria Tonon, 84-letna Angelina Berssan vd. Pitacco, 79-letna Maria Braico vd. Brusaferro, 83-letni Aldo Bini, 96-letna Antonia Cocian-cich, 85-letna Giovanna Franco vd. Poli-sak, 67-letni Massimo Buiatti, 88-letni Carlo Udovicich, 59-letni Fabio Albrizio.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. decembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 15. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na REDNI TORKOV VEČER.
Gost večera bo
PREDSEDNIK REPUBLIŠKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
JOŽE SMOLE
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 84 »Charing Cross Road«, dram., VB 1987; r. D. Jones; i. Anne Bancroft, Anthony Hopkins.
NAZIONALE IV - 16.45, 22.00 The dead (Gente di Dublino), dram., ZDA, 1986, 100'; r. John Huston, i. Donal McCann in Anjelica Huston.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 II segreto del mio successo, kom., ZDA 1987; r. H. Ross; i. M. J. Fox, H. Slater, R. Jordan.
EKCELSIOR II - 16.15, 22.00 Le streghe di Eastvvick, Fant., ZDA, 1987, ; r. George Miller, i. Jack Nicholson.
NAZIONALE III - 16.30 22.00 La mona-ca di Monza, dram., It. 1987, r. L. Odo-risio; i. M. Roussel, A. Gassman, □
PENICE - 15.30, 22.15 La rivincita dei Nerds 2, kom., ZDA 1987, 105'; r. J. Roth; i. R. Carradine, T. Busfield.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Un piedi-piatti a Beverly Hills II., kom., ZDA 1987, 102'; r. Tony Scott; i. Eddie Mur-phy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00, 22.00 L'ultimo impe-ratore, dram., It.-ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
EDEN - 15.30, 22.00 Desiderio di vizzi, porn., □ □
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Non aprite quel cancello, srh.
NAZIONALE II - 15.20, 22.00 Libidine, porn., □
VITTORIO VENETO - Danes zaprto.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Full Metal Jac-ket, dram., ZDA 1987; r. Stanley Kub-rick; i. Matthew Modine, Lee Ermey.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Lunga vita alla signora, dram., It. 1987; r. Erman-no Olmi; i. Marco Esposito, Simona Brandalise.
RADIO - 15.30, 21.30 Centraliniste su-persexy, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razne prireditve
SPDT vabi v četrtek, 17. decembra, ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano - Ul. sv. Frančiška 20 na ZAKLJUČNO PREDAVANJE O DELOVANJU DRUŠTVA V LETU 1987. Diapozitive so posneli člani društva na raznih izletih. Uredil jih je in prikazal jih bo Zvonko Vidau.
KD F. Prešeren - Boljunec vabi v četrr
tek,	17. t. m., ob 20.30 v društveno dvorano na predavanje z diapozitivi biologinje Domjane Ote na temo ŽIVALI IN KRAS.
Glasbena matica vabi na nastop gojencev, ki bo v petek, 18. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko vabi na predavanje PRETEKLOST IN PRIHODNOST VESOLJA. Govoril bo prof. dr. Janez Strnad. Predavanje bo v petek, 18. decembra, ob 20. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi v soboto, 19. t. m., ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na ZAKLJUČNI KONCERT 1987, na katerem bodo sodelovali tudi gojenci glasbene šole. Prispevki, zbrani ob koncertu, bodo namenjeni Zavodu krvodajalcev Trst (FIDAS).
KD L Grbec - Skedenj vabi vse otroke in starše na ogled lutkovne igrice "KDO ŽIVI V TEJ FIIŠICI?", ki jo je pripravila lutkovna skupina Papilu. Predstava bo v Domu I. Grbec v soboto, 19. decembra, ob 18. uri.
Godbeno društvo Nabrežina priredi v nedeljo, 20. decembra, ob 16.30 tradicionalni KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v občinski telovadnici v Nabrežini. Sodeluje moški zbor Fran Venturini od Domja.
SKD Barkovlje prireja koncert harmonikarskega kvinteta GM v nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri. Vodi Loredana Kočevar. Vabljeni vsi!
KD Primorsko vabi vaščane na SILVESTROVANJE v srenjsko hišo v Mač-kolje. Vpisovanje pri Danici Smotlak -
tel.	232114 do 21. t. m.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl v Borštu Danilo Glavi-na.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Jadran Žerjal v Ric-manjih na št. 172.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku na št. 34.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu nudi posredovanje za nakup oljk za predelavo ali pa olja. Vse nadaljnje informacije dobite v uradih zadruge - Ul. Travnik - III. Trav. Est - Domjo (Indus-
. trijska cona) - tel. 817325. Urnik: ob delavnikih od 8. do 13. ure ter od 14. do 18. ure. Pohitite!
PRODAJAM akacijeva drva in kole. Klicati v večernih urah na št. 0481/391637.
NUDIM LEKCIJE iz matematike, angleščine in informatike dijakom do 3. razreda višje šole. Tel. 040/302748.
RAZNE TEKSTE prevajam iz angleščine v italijanščino in slovenščino ter obratno. Informacije po telefonu ob delavnikih na št. 0481/21193 od 13. do 16. ure.
V MARKETU PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ na Opčinah v Narodni ul. 28 boste našli po najbolj ugodnih cenah vse vrste praškov in parfumov najboljših firm.
OBČINA DOBERDOB prodaja šolabus fiat 329 v dobrem stanju. Ogled in pojasnila nudi osebje v jutranjih urah ali občinski tehnik po telefonu na št. 0481/78160.
PRODAJAM zajčji gnoj. Telefonirati ob večernih urah na št. 229285 - Zajčja farma Repnič.
PRODAM dovoljenje za prodajo gradbenega materiala in železnine ali pa dajem v najem 120 kv. m skladišča z velikim dvoriščem na Padričah. Tel. 226138 v večernih urah.
UGODNO PRODAM fiat 127 v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Tel. 213451 ob uri obedov.
KOKOŠEREJA KRALJIČ - Prebeneg 85 ima na razpolagp posušen gnoj po ugodni ceni. Tel. 231846.
PRODAM motor BMW R80/7 cc 800, letnik 1979, prevoženih 32.000 km v dobrem stanju. Tel. med 19. in 20. uro na št. 0481/882019.
ZASTAVO 101 ugodno prodam, letnik 1972, z vgrajenim motorjem, prevoženih 44.000 km in zraven originalni italijanski motor, potreben generalnega popravka ter druge nadomestne dele. Interesenti se lahko javijo na tel. št. Izola/61453 ob delavnikih od 18. do 20. ure.
IŠČEM zaposlitev kot geometer, odslužen vojaški rok. Tel. 227364.
GOSTILNA VETO na Opčinah išče izkušeno natakarico s prakso. Javiti se osebno ali telefonsko na št. 211629.
TRGOVINA JESTVIN na Opčinah zaposli prodajalca/ko delikates (salumie-re). Interesenti naj se javijo telefonsko na št. 211026 ob delavnikih od 12.00 do 13.30.
STAREJŠI UPOKOJENEC išče pošteno žensko za gospodinjstvo, Ul. Crispi 60, tel. 575436.
ZAPOSLIMO uradnico v jutranjih urah. Tel. 820190 — urnik trgovin.
DRAGULJARNA MALALAN - Opčine obvešča cenjene stranke, da bo odprta v nedeljo, 20. t. m., in v ponedeljek, 21. t. m.
KUPIM kotel za žganjekuho, tudi potreben popravila. Telefonirati v večernih urah na št. 229285.
__________prispevki________________
Namesto cvetja na grob Maria Riolina darujeta Rozeta in Janko Guštin 20.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
Rozalija Ivančič daruje 14.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOV.
Raniero Costantini daruje 20.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	počastitev spomina Marije Danev-Bandelj daruje Gička 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Ob 43. obletnici smrti brata partizana Justa daruje Lojzka Cijak 10.000 lir v isti namen.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Ladi in Lilijana 50.000 lir za dom-spome-nik padlim v NOB iz Briščikov, 25.000 lir za ŠK Kras in 25.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Maria Riolina darujeta Janko in Ivanka Simoneta 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Maria Riolina daruje Zmaga Blažina 20.000 lir za ŠK Kras.
Ob 25. obletnici smrti Ivana-Ninija Švaba daruje žena Vida z družino 30.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
menjalnica	
Ameriški dolar		1185.
Nemška marka 		735.
Francoski frank		214.
Holandski florint 		653.
Belgijski frank		34.
Funt šterling		..	2190.
Irski šterling		..	1930.
Danska krona		188.
Grška drahma 		8.
Kanadski dolar 		900.
14. 12. 1987
Japonski jen............... 8.
Švicarski frank ........... 903.
Avstrijski šiling.......... 104.
Norveška krona .............. 187,-
Švedska krtina............. 200.
PortugalskT eskudo.......	8.
Španska peseta............. 10.
Avstralski dolar .......... 800.
Debeli dinar............... 0,80
Drobni dinar..............-.	0,80
RPIkR BA^C^ 01 CREDITO m TRIESTE Telef Sedež 040/67001 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131


KUPUJ NA OPČINAH - veliko nagradno žrebanje božič
1.	NAGRADA 15.000.000 lir
2.	NAGRADA 7.000.000 lir
3.	NAGRADA 3.000.000 lir
IN DESET NAGRAD po 1.000.000 lir
CASSA KUKALE E13 AKTIGIANA-OKICiNA HRANILNICA IN R0S03ILNIC A-OPČINE
V ZLA TIH ŽETONIH
Do 31. 12. dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko nagradnega žrebanja Božič ’87
ministr. dov. št. 4/49355 - dne 20. 10 1987
slike, ki niso le spomin
lida turk
Slovenci v Zidovski ulici
Na fotografiji, ki jo je posnel Atelier Hofmann-Eckerl v Gorici -Gorz, kot piše na hrbtni strani -vidimo Židovsko ulico v Gorici med prvo svetovno vojno. Ulica je danes poimenovana po italijanskem jezikoslovcu Isaiji Graziadiu Ascoliju, goriškem Židu.
Ascoli, ki je učil primerjalno gramatiko in vzhodne jezike v Milanu in ki je bil tudi imenovan za senatorja kraljevine Italije, je vzdrževal stike s slavistom Brunom Gujonom, s Štefanom Koci-ančičem, in si dopisoval z Miklošičem ter imel sploh pozitiven odnos do slovenskih jezikov, do slovenščine in Slovencev. Tako beremo v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu.
V Židovski ulici se je Ascoli rodil in tu ima tudi vzidano ploščo na rojstni hiši. Nekdaj številna židovska skupnost v Gorici, ki šteje danes le nekaj posameznikov, je imela tu svoje svetišče, sinagogo, ki so jo pred nekaj leti prenovili. Vidimo jo na fotografiji na desni. Le nekaj metrov stran od sinagoge, v hiši z obokom, sta stanovali v času, ko je bila fotografija posneta, dve znani slovenski družini; Bratuževa in Sardočeva. Za kratek čas je dve družini združila poročna vez, ki pa ji usoda 'ni bila naklonjena. Leta 1923 se je Lojze Sardoč poročil z Ano Bratuž, sestro glasbenika Lojzeta. Po niti enem letu je Ana umrla ob porodu, verjetno zaradi srčne hibe, posledice gripe, ki jo je prebolela med prvo svetovno vojno kot begunka v Južni Italiji. Umrl je tudi otrok. Lojze Sardoč je po drugem tržaškem procesu, ko so njegovemu brata spremenili obsodbo na smrt v dosmrtno ječo, stopil v kartuzijanski samostan. Umrl je 81 let star kot pater Lanuin.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Točno sredi decembra, tik pred vreliščem norenja v novoletnem smislu...
V nedeljo, 13. decembra, kar ni negativno vplivalo na potek dogodkov, ki so se v neki fazi zgodili, smo vam zvokovno že predstavili stanje stvari v ter mrzlem mesecu, na toplotno dobri podlagi vročih in najbolj vročih motivov Primorske in zamejstva. Bistvo je tu spodaj...
Štev. tednov na lestvici
.8
4
3
4
25
3
31
2
3
Lestvica pretekli teden
1
2
7 4 6
8 3
10
9
1.	VVhitesnake — Here I Go Again
2.	Bruce Springsteen —Tunnell Of Love
3.	Simply Red — Maybe Someday
4.	Rink Floyd — On The Turning Away
5.	Martin Krpan — Še je čas
6.	Agropop —Samo milijon nas je
7.	U2 — With Or Without You
8.	Los Lobos — La Bamba
9.	Wendy and Lisa—Waterfall 10. George Michael — Faith
Po stopničkah navzdol: primorsko-zamejska publika se še vedno ogreva za rockerje, ki so z VVhitesnake in Bruceom Springsteenom, zastopani v močni sestavi. Simply Red nadaljujejo z uspehi, tokrat že tretji z najnovejšim Maybe Someday. Pink Floyd so obdržali mesto iz prejšnjega tedna, Martin Krpan pa je z nami že petindvajseti teden... Agropop na pohodu, U2 na zdrsu, Los Lobos vse višje. Wendy in Lisa sta obdržali položaj izpred tedna dni, novost pa je Faith Georga Michaela, ki na ta način prinaša nekaj zaupanja na lestvico...
Tokrat smo vrteli tri predloge: Heart & Soul skupine TPau, Heaven skupine ali dua Eurythmics in Lies Jonathana Butlerja. Do končnega žrebanja je vse manj časa, zato pohitite... Kljub naglici, lepo se imejte...
Z nagradami sodelujejo:
Zaloibo
Zolomltuo triothcga tliko Trtt
f&l sr**,
/O
X---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
r ^ rai i___________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nan.: Occhio al superocchio
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e 11 professore
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Risanka
16.45	Nadaljevanka: Sandokan
17.55	Dnevnik - kratke vesti
18.00	Božični koncert z Aldom Cecca-tom iz kapele v Kvirinalu
18.55	Zabavna oddaja: leri, Goggi, do-mani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
21.40	Film: Ultima notte a Cottonvvo-od (vestern, ZDA 1968, r. Allen Smithee, i. Richard Widmark, Lena Home)
22.30	Dnevnik - vesti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarec: Mednarodna panorama
RAI 2_______________________
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika o televiziji
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.35	Športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.Cj.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: II dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Tootsie (kom., ZDA 1982, r. Sidney Pollack, i. Dustin Hoffman, Jessica Lange)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dneznik - zadnje vesti
24.00	Film: L'australiano (dram., VB 1978, r. Jerzy Skolimovški)
rA rai 3
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glas. oddaja: Girofestival
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Dok.: Otok Grazie Deledde - Co-sima (2. del)
20.30	Aktualno: Vroča linija (1. del)
21.30	Film: Una calibro 20 per lo specialista (krim., ZDA 1974, r. Michael Cimino, i. Clint Eastwood, Jeff Bridges)
22.25	Dnevnik - vesti
22.30	Film: Una calibro 20 per lo specialista (2. del)
23.25	Aktualno: Vroča linija (2. del)
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Deželne vesti
Ur RTV Ljubljana__________________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: kemija -Anorganske spojine ogljika; naravoslovje - Svet okoli nas, Gorovja; obrambna vzgoja - Zaži-galna sredstva in zaščita pred njimi; Jezikovni utrinki
11.10	Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.30	TV mozaik (pon.)
17.35	Mladinska oddaja: Ex libris (pon. 9. oddaje)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Večer kubanske TV: Skrivnosti srca (V oddaji, posvečeni kubanskim televizijskim sporedom, bo najprej na vrsti zgodba iz igrane serije Del Lado de Corazon, nato glasbeni prispevek, na koncu pa še dokumentarec o današnjem življenju in arhitekturi.)
20.40	Glas. odd.: Odprava suženjstva
21.15	Dokumentarec: Trinidad
21.40	Dnevnik
21.55	Aktualno: Gala predstava v Kulturnem centru Karl Marx
P*) -TV Koper ___________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nanizanka: New Scotland Yard
15.15	Nad.: Mamma Vittoria (pon.)
16.00	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: GRADIŠČE— S simpozija o zelenih površinah v mestnih središčih REPEN — Tridnevna prireditev DZL GORICA — Z letošnjega srečanja o mittelevropski kulturi TRST — Uspel večer s praškim Tra-ditional Jazz Studiom
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nan.: LTncredibile dr. Hogg
20.20	Loterija in TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: La sconosciuta (r. D. DAnza, 4. in zadnji del)
21.45	TVD Novice
22.00	Dokumentarec o zgodovini: La macchina del tempo
22.45	Košarka: Čuki Mestre-Standa Reggio Calabria
jjg| CANALE S
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II grande Gatsby (dram., ZDA 1949, r. E. Nugent, i. Alan Ladd, Betty Field)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co Webster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: Leredita dei Guldenburg
22.25	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
[ ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film:	La fuggitiva
(dram., It. 1941, r. Piero Ballerini, i. Anna Mag-nani, Jole Voleri)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Alvin Show
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Pugni, pupe e pepite (vestern, ZDA 1960, r. Henry Hatha-way, i. John Wayne, Stewart Granger)
22.25 Film: M.A.S.H. (kom.; ZDA 1970, r. Robert Al-tman, i. -Donald Sut-herland, Elliott Gould) 1.10 Nanizanki: La legge di McClain, .2.00 II Santo
ITALIA1
8.30 Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Alla scoperta di Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Be-nji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20,15 Maple Town
20.30	Film: Porky's III (kom., ZDA 1985, r. James Ko-mack, i. Dan Monahan, Wyatt Knight)
22.20	Dok.: Antropos
23.20	Rock opolnoči: Fenomen Rap
0.20 Nanizanke: La strana coppia, 1.00 Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 1.20 Buffalo Bill, 1.50 Ai confini della realta
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: La mazurka del Barone, della Santa e del Fico Fiorone (kom., It. 1975, r. Pupi Avati, i. Ugo Tognazzi, Paolo Villaggio)
22.30	Nad.: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna oddaja 1.30 Nan.: Mod Sguad
f ^ TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.40 Dokumentarec: Opera
selvaggia
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nad.: Il perduto amore
22.30	Nanizanka
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
i teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.30 Dobro jutro po naše; 9.00 Maša; 9.45 Almanah;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 14.45 Glasbene skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (57. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.30 Roman: V labirintu.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 5.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...;11.05 Nenavadni pogovori; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Greentown jazz band; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Komorna literatura; 21.05 Radijska igra: Pogreb; 21.55 Glasbeni inter-mezzo; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Vodomet melodij.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Nikoli pozabljene;
14.40	Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ža varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani;
10.05	Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Oddaja o turizmu; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeno popoldne; 15.00 Sola, otroštvo in vzgoja;
15.45	Sintonizzatissimi; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Bazar;
18.00	Studio je nared; 18.33 Glasba;
19.00	Glasbene novosti; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah; 12.00 Glasbeni koktajl; 17.00 Okno na Benečijo;
18.00	Glasbena oddaja s skupino Sank Rock; 19.30 Smeh in glasba; 20.45 Val mladih, nato Glasba za lahko noč.
Prispevki Pokrajine v smislu dež. zak. 68/81
Skoraj sto milijonov lir prispevkov za ovrednotenje krajevne kulture
Goriški pokrajinski svet je na zadnji seji, poleg drugih vprašanj, razpravljal tudi o porazdelitvi finančnih prispevkov društvom in ustanovam in to v smislu dež. zakona 68/81.
Finančni prispevek bo prejelo skupaj 88 društev in ustanov za različne pobude na področju vrednotenja manjšinjskih kultur in jezika. Pokrajinska uprava je imela na razpolago, za tekoče leto, skupaj 140 milijonov lir, ki so bili takole porazdeljeni: 95 milijonov lir ob upoštevanju določil 3. naslova zgoraj omenjenega zakona in 45 milijonov lir, ob upoštevanju 6. naslova zgoraj omenjenega zakona.
Prispevke iz sklada 95 milijonov lir bodo prejeli: Občina Krmin 1,5 milijona, Občina Tržič 15 milijonov, Občina Štarancan en milijon, Občina Ronke en milijon lir, Občina Šempeter ob Soči 1,5 milijona, Občina Vileš 650 tisoč lir, Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah 6 milijonov lir, Zveza slovenske katoliške prosvete 6 milijonov lir, Prosvetno društvo Štandrež 500 tisoč lir, Kulturni dom 3 milijone lir, društvo Hrast, Doberdob 350 tisoč lir, ZSKD 1,7 milijona, KD Jezero 500
tisoč lir, KD Danica 500 tisoč lir, KD Kras Dol-Poljane 500 tisoč lir, društvo Capit Gorica en milijon, društvo Centre Studium — Gorica 2,7 milijona lir, Stella matutina 1,5 milijona lir, študijski center Rizzati Gorica 2 milijona, Institut za versko in socialno zgodovino 6 milijonov, krožek Arci Gorica 1,5 milijona, krožek^Arci Pieris 500 tisoč lir, krožek Arci Štarancan 1,5 milijona lir, pokrajinski odbor Arci 1 milijon lir, krožek Rinascita iz Gorice 2 milijona, krožek "il Cardo" Ronke en milijon lir, krožek Endas Mazzini iz Tržiča 2 milijona lir, krožek Umanita iz Gorice milijon lir, združenje Micron c 750 tisoč lir, Lega nazionale Gorica 750 tisoč lir, speleološka skupina iz Tržiča 3 milijone lir, raziskovalna skupina Sep-penhofer 1,4 milijona lir, skupina jamarjev Bertarelli 2 milijona lir, kraški muzej v Tržiču' 1,5 milijona lir, Uni-versita verde Tržič milijon lir, Italia nostra 1,5 milijona lir, gobarska družina Gorica 350 tisoč lir, WWF Gorica 1,5 milijona lir, WWF Tržič 900 tisoč lir, Študijski center za preučevanje židovske prisotnosti v FJK 1,5 milijona
lir, združenje A. Schweitzer 1 milijon lir, združenje esperantistov, Gorica, en milijon lir, združenje yoga 500 tisoč lir, astronomski krožek v Fari dva milijona lir, združenje Dante Alighieri 500 tisoč lir, Študijski center B. Marin v Gradežu 2,5 milijona lir, krožek B. Gigli Tržič 1,2 milijona lir, krožek Brodolini Ronke 750 tisoč člir, Krožek Cifi Gorica 1,5 milijona lir, Institut Gramsci 2,5 milijona lir, Konzorcij za ovrednotenje gradov v FJK 2 milijona lir.
Za predlog pokrajinskega odbora je glasovalo 16 svetovalcev, dva (Cosma in Spazzapan) sta se vzdržala.
Na isti seji je pokrajinski svet odobril tudi porazdelitev finančnih prispevkov za glasbeni in umetniški pouk. Razpoložljivost Sklada je za šolsko leto 1986-87 znašala 240 milijonov lir. Od tega bodo prejeli Glasbena šola v Gorici 155 milijonov lir, Glasbena šola Vivaldi v Tržiču 50 milijonov lir, Glasbena matica v Gorici 13 milijonov, Glasbeno društvo v Fari 13 milijonov lir, zavod uršulink v Gorici 5 milijonov lir in Združenje Amis di Lu-cinis 3 milijone lir.
Na predstavitvi v Attemsovi palači
Podčrtana pomembnost knjige Karla von Czorniga o Goriški
Nabito polna je bila v soboto zvečer slavnostna dvorana v Attemsovi palači, kjer so predstavili ponatis italijanskega prevoda Czdrnigove zgodovine Goriške. Znano je, da je Karl von Czdrnig napisal zajetno knjigo o zgodovini Goriške grofije tik pred obratom stoletja. V Gorico je ta visoki avstrijski državni funkcionar prišel ob upokojitvi. Zaljubil se je v naše mesto in pokrajino. Znal je izkoristiti tudi bogato dokumentacijo v dunajskih ministrstvih in arhivih ter napisal zgodovinsko delo. To je tako pomembno, da je še danes najbolj pomembno in popolno delo o zgodovini Goriške, tako v časih samostojne grofije kot v kasnejših časih, ko je ta bila sestavni del države Habsburžanov.
V šestdesetih letih je Goriška hranilnica dala nalog znenemu germanistu Ervinu Pocarju, goričkemu rojaku, da prevede to zajetno delo. Takrat so tiskali le tisoč izvodov tega prevoda. Czornigova zgodovina, napisana v italijanščini, je vzbudila veliko zanimanja tudi zato, ker je izničila nekatera oguljena in brezpredmetna
V Krminu zeleni zbirajo podpise
Zeleni v Krminu so pred kratkim povabili predstavnike štirih strank, ki upravljajo občino, naj odstopijo, ker da so krivi za sedanji nevzdržen politični položaj v občini. Če ne bo šlo drugače, zatrjujejo zeleni, bodo predlog o odstopu podkrepili z akcijo zbiranja podpisov. Pravzaprav to že delajo in so, kakor sami sporočajo v kratkem sporočilu za tisk, med soboto in nedeljo, v nekaj urah, zbrali že 220 podpisov. Podpise bodo zbirali tudi jutri, ko je napovedana seja občinskega sveta.
OBČINA SOVODNJE OB SOČI
Vabi drevi ob 20. uri na predstavitev Ankete o socioekonom-skem položaju ostarelih občanov.
Predstavitev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Sledil bo pogovor.
Kino atelje je v soboto praznoval desetletnico
Praznično srečanje prijateljev filma ki načrtujejo svoje drugo desetletje
GORIŠKI LOK
Ustna revija št. 2
Kulturni dom
jutri, 16. decembra, ob 20.30
Kinoatelje je v soboto svečano, vendar brez kake pretirane retorike praznoval deset let svojega delovanja. Kot rojstni dan kogarkoli med nami je bila proslava desetletnice predvsem srečanje v družinskem krogu: zbrali so se prijatelji Kinoateljeja, znanci, s katerimi je klub imel v teh desetih letih razne stike in oblike sodelovanja, "sorodniki", seveda ne po krvnih pač pa po kulturnih in filmskih vezeh. Ob prijateljih, ki so obogatili srečanje z osebnimi pričevanji in jih bomo še navedli, je prišel tudi ugleden gost iz Slovenije, predsednik Kulturne skupnosti Republike Sergij Pelhan. Z druge strani pa ne moremo mimo ugotovitve, da je bilo tudi precej odsotnosti iz našega zamejskega prostora. Morda, kljub desetletnim prizadevanjem v tej smeri, filmska kultura še ni pridobila v zavesti vseh pomena, ki bi ji ga morali priznati.
Sobotno srečanje je bilo hkrati bogato in preprosto. Goste so v preddverju sprejemali ekrani, ki so predvajali nekatere video programe iz produkcije Kinoateljeja. V veliki dvorani so nato, po kratkem orisu delovanja Kinoateljeja, predvajali film Jožeta Babiča Tri četrtine sonca. Bil je to prvi film, ki ga je pred desetimi leti javno predvajal novoustanovljeni krožek. Namesto uradnih govorov in pozdravov so ogledu filma sledila pričevanja, ki jih je povezoval Janez Povše.
Prvi je imel besedo Jože Babič. Povedal je, kako je pred skoraj tridesetimi leti v Novi Gorici snemal ta svoj prvi celovečerni film. Os razgovora se je nato premaknila na Kinoatelje, na
obračun minulih desetih let, na začetne težave, postopno rast in izpopolnjevanje, uspehe v uveljavljanju slovenskega filma v našem ožjem in tudi širšem italiajnskem prostoru. Babič, ki od začetka sledi in pomaga (v zadnjem času vodi scenaristično delavnico) Kinoateljeju, je izrekel zanimive in spodbudne ugotovitve. Prav tako zanimivi so bili prispevki predsednika ZSKD Aceta Mermolje, novogoriškega novinarja Tonija Gomiščka, bivšega predsednika ZSKD in kulturnika Marka Kravosa in pobudnika ter predsednika Kinoateljeja Darka Bratine.
Mozaik njihovih osebnih gledanj na pred desetimi leti morda nesluten razvoj filmskega društva v Gorici so ob pozitivnih ocenah in ugotovitvah označevale tudi sugestije za nadaljnjo pot Kinoateljeja. Njegovim članom gre ob navdušenem zagonu pri delu priznati tudi profesionalnost pri posre-
dovanju in soustvarjanju filmske kulture. Ob tem se postavlja vprašanje polnopravnega priznanja vloge in pomena, ki ga ima filmska kultura, vloge, ki si jo je v tem pogledu pridobila Gorica, odnosov do sosednje Nove Gorice, Trsta, pa tudi širše Slovenije in italijanskega prostora, in - ne nazadnje - želje in potrebe po novem kakovostnem skoku Kinoateljeja, ki naj v drugi desetletnici obstoja poseže tudi na ustvarjalno polje.
Ta pričevanja so nekoliko spremenila perspektivo, ki se rada vsiljuje ob praznovanju obletnic: bolj kot v obnavljanje preteklosti je bila pozornost uperjena vnaprej, v utrjevanje in rast filmske kulture v našem prostoru.
Motil pa bi se kdor bi mislil, da je resnobna razprava bremenila praznovanje desetletnice. Šlo je predvsem za praznik, ki se je v prijetnem vzdušju, ob prigrizku, izvajanju jazz ansambla in video vložkih nadaljeval v noč.
Kolesar v globoki nezavesti zaradi nesreče v Ronkah
V Ronkah se je včeraj okrog poldneva pripetila težka prometna nesreča, zaradi katere se v tržaški bolnišnici v življenjski nevarnosti zdravi 55-letni Bruno Tech, doma iz Ronk, Ul. Granatieri 4. Mož se je s kolesom pripeljal po Ul. Wagna na državno cesto. Po tej cesti je iz tržiške smeri privozil lancia delta, ki ga je upravljal 27-letni
Težave v gospodarstvu in varstvo okolja v ospredju seje novogoriške SZDL
Za predsednika OK je bil izvoljen Karlo Pavletič
Prva seja Občinske organizacije Socialistične zveze v Novi Gorici v novi sestavi (programsko-volilna seja) je bila zelo sproščena ter je obravnavala vsa najpomembnejša vprašanja in dileme te občine. Govorilo je 26 predstavnikov krajevnih konferenc omenjene organizacije ter drugih aktivistov. "V naši organizaciji ni več prepovedanih tem," je bilo rečeno in predvsem zaradi novega sproščenega in demokratičnega vzdušja, ki ga v Sloveniji spodbuja predvsem Socialistična zveza, je bila razprava v posemaz-nih primerih tudi polemična.
Govorili so o gospodarskih težavah v občini, ko je v občini v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih (to so tudi šolstvo, zdravstvo in kultura) za sedanje razmere preveč delavcev in jih bo treba preusmerjati v druge dejavnosti, na primer v obrt in v tako imenovano drobno gospodarstvo. Nadalje o ekoloških vprašanjih, onesnaženem okolju, ki ga povzroča tudi Industrija cementa in salonita v Anhovem. Tam je 72 ljudi zbolelo za azbestozo, nevarno pljučno boleznijo, po številu rakastih obolenj na pljučih pa naj bi Anhovo sploh prednjačilo. O tem sta govorila tudi odvetnik Tomaž Marušič in sekretar občinske organi-
zacije Zveze komunistov Igor Lučovnik. Prvi načelno, drugi pa je uporabljal tudi podatke ter je opozoril, da si Šalonit v Anhovem prizadeva preusmeriti proizvodnjo, tako da bi iz proizvodnje izločili azbest, ki je zdravju in okolju zelo škodljiv. Slišali smo tudi kritiko Elvire Godine iz Anhovega, ki je povedala, da 40 anhovskih družin še zmeraj živi v nezdravem okolju v okviru tovarne in da so v zadnih desetih letih preselili na bolj zdrava območja samo 5 prebivalcev. V Anhovem so sicer zgradili stanovanjske stolpiče, v katerih je skupaj 100 stanovanj, toda ta stanovanja so dobili delavci iz drugih jugoslovanskih republik. Veliko so govorili o stikih in sodelovanju z oblastmi, političnimi strankami, raznimi organizacijami ter s slovensko narodnostno skupnostjo čez mejo na Goriškem. To sodelovanje po mnenju predstavnikov Socialistične zveze še zmeraj ni dovolj poglobljeno in konkretno. Rečeno je bilo, da prizadevanja obmejne novogoriške občine drugod v Jugoslaviji in celo v Sloveniji niso vendo razumljena in pozitivno sprejeta. To izhaja predvsem iz nepoznavanja zgodovine kot tudi sedanjega trenutka življenja na tej meji.
Ocenili so, da ima Nova Gorica izredno dobre odnose s SKGZ in s politično stranko Slovenska skupnost. Nekoliko teže pa vzpostavljajo odnose z ostalimi političnimi strankami, razen s KPI. O vprašanjih sodelovanja na goriškem območju jugoslovansko-italijanske meje so govorili dosedanji predsednik občinske organizacije Socialistične zveze Branko Dolenc v svojem poročilu, predsednika občinskih organizacij borcev in sindikatov Alojz Krpan in Franc Gale, predsednik komisije za zamejstvo pri Občinski skupščini Lojze Lah, predstavnik Republiške konference Socialistične zveze Slovenije Željko Jeglič in predsednik novogoriške Občine Danilo Bašin.
Na programsko-volilni seji Občinske konference Socialistične zveze so izvolili nove organe, ker je dosedanjim potekel mandat. Izrekli so priznanje in pohvalo dosedanjemu predsedniku občinske organizacije Branku Dolencu, ki bo prevzel novo dolžnost. Za novega predsednika Občinske organizacije Socialistične zveze v Novi Gorici je bil izvoljen Karlo Pavletič, ekonomist, ki je bil doslej glavni direktor prometne in turistične organizacije Avtopromet.
Marjan Drobež
Maurizio Campagna iz pokrajine Pavia. Voznik ni uspel prevočasno ustaviti avtomobila in je silovito sunil kolesarja na tla.
Težko ranjenega Techa so prepeljali v tržaško bolnišnico na Katinari. Dobil je močan udarec v glavo, zaradi katerega je bil v globoki nezavesti. Zdravniki so ga sprejeli s pridržano prognozo. Okoliščine nesreče ugotavlja goriš-ka prometna policija.
Tatovi v stanovanju tokrat pri Sv. Ani
Policijski organi še niso prijeli pravih stanovanjskih miši. Tako bi lahko sklepali po vesteh, da so tatovi te dni že spet vlomili v nekaj stanovanj. Tokrat so svojo dejavnost preusmerili na območje Sv. Ane. V Ulici Max Fabiani 24 so se splazili v stanovanje Benita Munarina. Polastili so se 500 tisoč lir v gotovini in nekaj zlatnine. V stanovanju Anne Marie Pesarino pa je bil plen izdatnejši, saj je vrednost ukradene zlatnine okrog 5 milijonov lir. Tatovi so na območju Sv. Ane obiskali tudi stanovanje 50-letnega Oscarreja Ussaia v Ulici Garzarolli. Ukradli so le zlato zaponko.
Prvi dve tatvini so neznanci zagrešili v soboto popoldne in zvečer.
Prepir in aretacija zaradi kapucina
Agenti letečega oddelka so včeraj zjutraj v baru v Ul. Oberdan aretirali 42-letnega Sebastiana Missia iz Vidma. Mož je nekaj pred 7. uro stopil v lokal in naročil kapucin. Zataknilo se je, ko bi ga moral plačati, saj se je Missio najprej sprl z lastnikom bara, nato pa še s policisti. Prerekanje se je stopnjevalo do tolikšne mere, da so mu agenti naposled nataknili lisice in ga odvedli s silo. Obtožen je nasilja, upiranja in žalitve javnih funkcionarjev. Sodili mu bodo po hitrem postopku.
stališča italijanskih nacionalističnih piscev.
Naklada je kmalu pošla. Zaradi tega so sedaj to delo ponatisnili. Povedali, smo, da je bila dvorana v Attemsovi palači v soboto prepolna. Zaradi: tega so številni zamudniki morali govornike poslušati v pritlični sprejemnici. Velik odziv Goričanov dokazuje veliko zanimanje za goriško preteklost.
V soboto so govorili predsednik pokrajine Cumpeta, podžupan Del Ben. Predsednik upravnega odbora Hranilnice dr. Antonio Tripani je orisal zanimanje, ki ga Hranilnica ima do ovrednotenja kulture pri nas. Tako s ponatisom te knjige kot z drugimi pobudami. Zatem pa sta univerzitetna profesorja Faccini In Salimbeni govorila o piscu in njegovi knjigi.
JAVNA DRAŽBA
GORIŠKE
HRANILNICE
Na sedežu zastavljalnice denarnega zavoda Cassa di Risparmio di Gorizia -Goriške hranilnice, Ul. Carducci, bo v četrtek, 17. decembra 1987 javna dražba s pričetkom ob 10. uri
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Arizona junior«. VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »I miei primi 40 anni«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.45-22.00 »La bamba«.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Frivolezze ero-tiche«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Princesa z asfalta«. DESKLE 19.30 »Zvezdni borec«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro (Alesani), Carduccijeva ulica 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici; ob 9.30 Aurelio Porta iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 11. uri Ida Grinover iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Marija Gravner vd. Vižintin iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, ob 13.30 Izidor Kovic iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Rupo.
t
Potrti naznanjamo, da nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi brat in stric
Izidor (Zoro) Kovic
Pogreb bo danes, 15. t. m., ob 13.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v cerkev v Rupi.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Žalujoči sestri Zora in Karmela, nečakinja Mirjam z možem Vojkom ter drugo sorodstvo
Rupa, Nova Gorica, Renče, Peč, So-vodnje, Ločnik, 15. decembra 1987
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 93. letu starosti za vedno zapustila naša draga
Marija Gergolet vd. Peric
(Šuštarjeva)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 15. t. m., ob 14. uri v cerkvi v Romija-nu (Vermegliano).
Žalujoči sin, hčere in ostalo sorodstvo
Romijan, Ronke, Devin, Štivan, 15. decembra 1987
V pragozdu izgubili kompas
Športna nedelja se je ponovno dogajala v znamenju nasilja. V Milanu je počila petarda in zadela vratarja Rome Tancredija. Zmaga Milana je seveda pod velikim vprašajem, to pa ni niti bistveno. Dejstvo je, da nasilje v stadionih ogroža italijanski nogomet. Ogroža ga vsestransko in ne samo na ravni izidov, ki jih nogometna zveza spreminja s kazenskimi ukrepi.
Nekatere osnovne stvari morajo biti jasne in jih ne smemo prikrivati ali pa minimizirati. Ni res, da je ena oseba, ki »pokvari« tekmo. Ne gre za enega samega »idiota«, kot včasih pišejo časopisi. Enemu uspe zadeti in raniti vratarja ali pa kakega drugega nogometaša, vedno več pa je »gledalcev«, ki povzročajo resne nemire pred, med tekmo in po njej. Koliko ljudi se po tekmi vrne domov ranjenih? Koliko je pretepov pred stadioni in po mestnih ulicah? In kako se ves teden nabira v posameznikih in skupinah pravo sovraštvo do nasprotne ekipe in nasprotnih navijačev?
Dejstvo je, da so nogometne tekme priložnost za nasilje, stadioni pa prostor, kjer se ob tekmi dogajajo vse mogoče stvari. To velja za vse lige, tudi najnižje, o katerih množična občila malo poročajo. Od kod to nasilje? Dejstvo je, da je v sodobnih razvitih družbah veliko nasilja: tihega in glasnega. Korenine nasilja segajo globoko, načinov, kako se to nasilje udejani, pa je ogromno. Najglasnejši izbruhi potrebujejo dodatno vzmet in svoj prostor. Mislimo tu na množične
oblike nasilja. Nogometna tekma je očitno močna vzmet, stadioni pa izjemno ugoden prostor. Menimo, da ne bo lahko presekati spirale, ki se iz leta v leto, iz' meseca v mesec utrjuje.
Kako preprečiti nasilnežem, da bi zadušili nogomet? Lahko bi tu uporabili vrsto besed in receptov, ki gredo od varnejših stadionov do uveljavljanja telesne kulture. Ne moremo pa mimo dejstva, da je danes nogomet ogromen vir zaslužkov in da se v nogometu uresničujejo številni interesi. Konec koncev je sama podoba nogometa nasilna. Množična občila napihujejo pomen tekme do tiste mere, ko postane drama. Beseda Maradone velja več od besede predsednika vlade. Veliki nogometni dogodki so odmevnejši od še tako pomembnih mednarodnih dogodkov. Ko je Napeli zmagal italijansko nogometno prvenstvo, smo po televiziji gledali tako množične veselice, kot jih nismo ob najusodnejših dogodkih. Poslušali smo, kako si je z nogometno zmago mesto dokončno priborilo tisto mesto v Italiji, ki mu pripada. Vprašamo se: koliko manj brezposelnih je bilo potem, do kolikšne mere je upadlo nasilje, koliko ljudi je dobilo človeška stanovanja, se je znižala uporaba mamil itd. Smo pred popolno »zmešnjavo« vrednot, v pragozdu smo izgubili kompas. Ne bi veljalo o tem bolje razmisliti?
A. MERMOLJA
Za napadalca Rominega vratarja Tancredija
Sojenje po hitrem postopku
Zdaj je povsem jasno, da je veljavnost letošnjega italijanskega nogometnega prvenstva resno ogrožena. Že tretjič bo o izidu srečanja odločil športni sodnik. Petarda, ki je onesposobila Rominega vratarja Tancredija, bo Milana stala dve točki. Nekaj upanja, da se podobne epizode ne bodo več dogodile, daje sicer takojšnja identifikacija zločinskega metalca. Kaže, da očividci tokrat niso molčali in napadalca, 23-letnega brezposelnega mladeniča iz Vigevana, prijavili možem javnega reda, sodili pa mu bodo po hitrem postopku. To je menda tudi najboljši recept, da se prepreči nadaljnje izpade.
Napoli, ki je v derbiju kola z goloma De Napolija in Maradone (enajstmetrovka), vmes pa je bil uspešen Čabrini, premagal tudi Juventus, predstavlja vsekakor razred zase (čeprav so Turinčani igrali celo bolje), a kar se tiče uvrstitev v pokal UEFA lestvica ni več zvesto zrcalo razmerja sil.
Sampdoria nadaljuje z dobrimi nastopi, Ascolija sta pokopala Vialli in Salsano. Za podvig je poskrbel Inter. V Firencah so najprej povedli domačini z Bertijem, a nato sta Passarella in Ciocci priborila Interju nekoliko nezaslužen uspeh. Verona očitno sezono posveča pokalu UEFA, zato je tudi Piši prepustila točko, po dolgem času pa se je do uspeha dokopal Pescara. Z goloma Sliskoviča in Gasperinija je že skoraj zapečatil usodo Avellina in tudi Empoli si z zmago v Torinu (lep zadetek Della Scale) menda ne bo kaj prida pomagal. Tudi zato Coma gladek poraz v Ceseni (avtogol Moža, Sanguin in Rizzitelli) pretirano ne skrbi.
Podvig Triestine
Bologna je v Trstu po trinajstih kolih prvič premagan zapustil igrišče. Triestina je igrala odlično v prvem polčasu, v drugem pa se je predvsem izkazal vratar Gandini. Poznavalci pripisujejo zmago strateškim sposobnostim trenerja Ferrarija, ki naj bi »nadigral« kolego Maifredija, zdaj enega najbolj cenjenih italijanskih strokovnjakov. Čedalje slabša pa je forma Udi-neseja, ki mu realno grozi izpad iz lige.
Gorizia 8:11
Seveda to ni končen rezultat tekme, saj.je Gorizia na gostovanju v San Polo zmagala s 4:0, a tri zadetke je dosegla, potem ko je sodnik izključil kar tri igralce gostitelja!
Košarkarji uspešni
Vsa poklicna deželna košarkarska moštva so bila tokrat uspešna. Za Segafredo je Arsenje Pesič odigral poslovilno srečanje in treba mu je priznati, da je pokazal dokajšnjo mero profesionalnosti. Njegov kolega Aleksinas pa je z 39 točkami hotel verjetno potrditi pravilnost izbire vodstva, da namesto njega odslovi Jugoslovana.
Portugalski Porto medcelinski prvak
Odločil je Madjer
Z goloma Gomesa in Madjera (na sliki) je portugalski Porto (trenira ga Jugoslovan Ivič) v pravem snežnem me-težu v Tokiu z 2:1 premagal urugvajski Penarol in osvojil naslov klubskega medcelinskega prvaka. Po 90. minutah igre je bil izidi 1:1, odločilni zadetek pa je Madjer, najboljši mož na igrišču in kandidat za naslov najboljšega evropskega igralca v letu 1987, dosegel proti koncu prvega podaljška. Kljub zasneženemu igrišču in nemogočimi vremenskimi razmerami sta obe ekipi igrali zelo kakovostno.
Po jesenskem delu v 1. zvezni ligi
Velika četverica vse bolj razpada
Mladinsko rokometno SP
Modri prvaki
REKA — Jugoslovanska rokometna reprezentanca je v finalu svetovnega mladinskega prvenstva z 28:26 (12:13) premagala Španijo in osvojila naslov prvaka. Najboljši strelevc med modrimi je bil s sedmimi goli Slovenec Puc, odločilno prednost pa so si Jugoslovani priborili v začetku drugega polčasa.
Končni vrstni red: 1. Jugoslavija, 2. Španija, 3. SZ, 4. Švedska, 5. Romunija, 6. ZRN.
Smučanje za SP
Tomba nezadržen
LA VILLA — Italijan Alberto Tomba je zmagal tudi v tretji tehnični disciplini za SP in je zdaj neustavljiv, saj zmaguje z veliko prednostjo, tokrat pa je bil od Italijanov edini dober. Jugoslovan Čižman je bil na koncu 13., Petrovič pa se po prvem spustu ni uvrstil med prvo trideseterico.
Smučarski skoki
Spet Ploc
LAKE PLACID — Češkoslovaški skakalec Pavel Ploc je zmagal tudi v 4. preizkušnji za svetovni pokal. Na srednji olimpijski skakalnici je dvakrat dosegel znamko 92 m in 246,2 točke. Drugi je bil njegov rojak Parma (236,4 točke), tretji pa lanski zmagoavlec pokala Opaas (Norveška), ki je zbral 235,1 točke. Uvrstitve Jugoslovanov: 8. Ulaga 216,6 točke, 9. Debelak 215,5, 10. Tepeš 214,9.
Lestvica za SP: 1. Ploc (ČSSR) 90, 2. Nykaenen (Fin.) 50, 3. Parma (ČSSR) 44, 4. Tepeš (Jug.) 37, 5. Opaas (Nor.) 35, 6. Ulaga (Jug.) 31.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
S srečanji mlade in A reprezentance s Turčijo v gosteh se bo jutri končala jugoslovanska nogometna sezona. Tako kot tudi nekatere prejšnje, ni bila preveč uspešna, tako na reprezentančni kot na klubski ravni. Nekaj vedrine pa je vnesel sobotni žreb za SP v Italiji, ki je bil za modre kar ugoden, saj bodo v kvalifikacijah igrali s Francozi, Škoti, Norvežani in Ciprčani.
»Želel sem si Francoze, ne pa tudi Škote. Kljub temu pa smo lahko zmerni optimisti,« je dejal po žrebanju selektor Ivica Osim, zvezni kapetan Miljan Miljanič pa je v diplomatskem slogu izjavil: »Štiri različne nogometne šole, ne bo lahko. Lahko bi bili optimisti, toda zadnji neuspehi so nas naučili, da je treba biti v zvezi z jugoslovanskim nogometom zelo previdni.
Na tekmi s Turčijo, ki sta zgolj formalnost, so »modri« odpotovali v močno oslabljenih postavah. Še zlasti reprezentanca A, v kateri ni bratov Vujovičev, Elsnerja, Vokrrija in še nekaterih, medtem ko je mlada ekipa oslabljena zaradi prehodov nekaterih igralcev v ekipo A. Mladi upi imajo še teoretično možnost za uvrstitev v zaključni del SP, če bi zmagali s petimi goli razlike.
V klubski konkurenci so jugoslovanski klubi doživeli popoln polom v Evropi, saj se prav nobeden ni uvrstil v 3. kolo, kar se že dolgo ni zgodilo. Tudi domače prvenstvo ni bilo posebno zanimivo, glavna značilnost pa je, da »velika četverica« vse bolj razpada. Crvena zvezda, Partizan, Hajduk in Dinamo so bili nekoč pojem in skoraj nedosegljivi za tekmece, toda zdaj še zdaleč ni več tako. Zdaj so zmage klubov »velike četverice« v gosteh že pravi podvigi, niso pa prav redki niti njihovi porazi na domačih tleh. Pri
tem pa je treba upoštevati, da se to dogaja v času, ko mali klubi čutijo hude posledice gospodarske krize, medtem ko ta »val« »velikih« še ni načel. Toda ni več daleč ta dan. Celo na derbijih, na katerih nekoč ni bilo mogoče dobiti vstopnice, je danes le po deset in dvajset tisoč gledalcev.
Najgloblje med »veliko četverico« je zabredel splitski Hajduk, ki ga je očitno dokončno »pokopalo« angažiranje bolgarskega trenerja Vucova. Ta sicer sposobni strokovnjak izjavlja, da z razvajenimi in nediscipliniranimi jugoslovanskimi igralci nikakor ne more sodelovati. Hajduk je pristal na 11. mestu, a le z dvema točkama pred predzadnjim. Spličani so na »transfer seznam« uvrstili štiri znane igralce, računajo pa na nakupe novih moči. Ni rečeno, da jim bo to prineslo uspeh, o odpovedi bolgarskemu trenerju pa ne razmišljajo več, ker bi jih to preveč stalo. Prvi favorit prvenstva Dinamo je kljub velikim okrepitvam pristal šele na 5. mestu. Zagrebčani v boju za naslov še niso obupali, ovirala pa jih bo najbrž slaba uprava. Pri Dinamu se je namreč v vodenje vmešala mestna socialistična zveza, taki posegi pa se ponavadi slabo končajo.
Beograjska kluba C. zvezda in Partizan sta 3. in 4., igrata pa slabo. Vodita ju legendarna igralca Vasovič in Jusufi, ki sta se uveljavila tudi v tujini. Zdaj skušata tuje modele prenesti tudi na jugoslovanska tla, toda njun uspeh je zelo skromen.
Tak razplet in slabosti »velikih« sta izkoristila vodilna »mala« kluba Ve-lež in Sloboda. Oba sta iz republike, kjer se je porodila katastrofalna gospodarska afera »Agrokomerce« in opustošila blagajne bank. Toda kot kaže je prav ta afera spodbudila in motivirala bosanske in hercegovske nogometaše, ki so na pragu najvetjih uspehov.
S til lli lilij iž
Moški veleslalom
VRSTNI RED
1.	Tomba (It.) 2'32"34; 2. Nierlich (Av.) 2'33'TOi 3. Gaspoz (Švi.) in Pieren (Švi.) 2'34"09; 5. Strolz (Av.) 2'34"13! 6. Zurbriggen (Švi.) 2'34 '14; 13. Čižman (Jug.) 2'36"03.
LESTVICA ZA SP
1.	Tomba (It.) 74, 2. Zurbriggen (Švi.) 59, 3. Boyd (Kan.) 36, 4. Gaspoz (Švi.) 30, 5. Mahrer (Švi.) 27.
Ženski slalom
VRSTNI RED
v 1. Ladstatter (Av.) r34"63; 2. Nilsson (Šve.) r34"67: 3. Fernandez Ochoa (Šp.) 1'34"82; 4. Kronbichler (Av.) 1'35"28; 5. Steiner (Av.) 1'35"68.
Kombinacija
VRSTNI RED
1.	Oertli (Švi.) 20,44; 2. VVachter (Av.) 36,59; 3. Percy (Kan.) 51.79.
LESTVICA ZA SP
1.	Figini (Švi.) 77, 2. Fernandez Ochoa (Šp.) 61, 3. VVachter (Av.) 60, 4. Oertli (Švi.) 58, 11. Svet (Jug.) 40.
Italijanska A liga
IZIDI n. KOLA
Cesena - Como 3:0, Fiorentina - Inter 1:2, Milan - Roma 1:0, Napoli - Juventus 2:1, Pescara - Avellino 2:0, Sampdoria - Ascoli 2:0, Torino - Empoli 0:1, Verona - Piša 0:0.
LESTVICA
Napoli 19, Milan in Sampdoria 16, Roma 13, Juventus in Inter 12, Verona in Cesena 11, Fiorentina in Pescara 10, Torino in Piša 9, Ascoli in Como 8, Avellino 4, Empoli 3.
PRIHODNJE KOLO
'Ascoli - Fiorentina, Como - Torino, Empoli - Cesena, Inter - Milan, Juventus - Sampdoria, Napoli - Verona, Piša - Avellino, Roma - Pescara.
Italijanska B liga
TRIESTINA - BOLOGNA 2:0 (1:0)
STRELEC: Bivi v 26 (enajstmetrovka) in 50. minuti.
TRIESTINA: Gandini, Coistantini, Polonia, Dal Prš, Cerone, Biagini, Bivi, Strappa, Cinello (od 63' Di Giu-ovanni), Causio (od 80' Scaglia), Orlando.
BOLOGNA: Cusin, Luppi, Villa, Pecci, Ottoni, Marocchi (od 73’ Gi-lardi), Poli, Ouaggiotto, Pradella, Stringara, Marronaro.
SODNIK: Pezzella. KOTI: 10:1 za Bologno. GLEDALCEV: 9.500.
IZIDI 14. KOLA
Arezzo - Messina 1:1, Atalgnta - Ge-noa 1:0, Barletta - Taranto 2:1, CremO-nese - Bari 1:1, Lazio - Catanzaro 0:0, Lecce - Udinese 1:0, Modena - Brescia 4:3, Padova - Parma 1:1, Sambenedet-tese - Piacenza 0:0, Triestina - Bologna 2:0.
LESTVICA
Bologna, Atalanta in Padova 18, Catanzaro in Lecce 17, Cremonese, Piacenza in Lazio 16, Brescia in Sambe-nedettese 15, Messina in Bari 14, Parma in Arezzo 12, Genoa in Modena 11, Udinese 10, Triestina in Taranto 9, Barletta 7.
PRIHODNJE KOLO
Bari - Lecce, Bologna - Padova, Brescia - Piacenza, Catanzaro - Barletta, Cremonese - Atalanta, Genoa -Sambenedettese, Messina - Modena, Parma - Arezzo, Taranto - Triestina, Udinese - Lazio.
Meddeželna liga
SAN POLO - GORIZIA 0:4 (0:1)
STRELCI: Del Piero v 10', Giaco-min v 53’, Trevisan v 67’ in Loti v 80'.
GORIZIA: Fabro, Candoni, Del Piero, Cotterle, Marassi, Grazzolo, Gon, Giacomin, Romano (od 67’ Bra-vin), Facchin (od 54' Lotti), Trevisan.
IZIDI 13. KOLA
Castel SP - Cesenatico 2:1, Clodia -Baracca 1:0, Miranese - San Marino 1:1, Pasianese - San Dona 0:0, Rovigo -Contarina 1:0, Russi - Vittorio Veneto 2:1, San Polo - Gorizia 0:4, Santarcan-gelo - Opitergina 0:0.
LESTVICA
San Marino 21, Rovigo 19, Baracca 17, Gorizia 16, Miranese in Pasianese 15, San Dona 13, Vittorio Veneto, Op-tergina in San Polo 12, Clodia in Russi 11, Castel SP 10, Contarina in Santar-cangelo 9, Cesenatico 6.
PRIHODNJE KOLO
Gorizia - Santarcangelo. ,
Italijanska A-1 liga
IZIDI n. KOLA
Divarese - Hitachi 108:88, Neutroro-berts - Tracer 95:106, Enichem - Snai-dero 95:105, Bancoroma - Scavolini 97:61, Benetton - Dietor 73:83, San Be-
nedetto - Brescia 120:105, VVuber - Al-libert 73:64, Irge - Arexons 79:90.
LESTVICA
Snaidero 20, Divarese in Arexons 18, Dietor 16, Bancoroma, Tracer in Scavolini 14, Neutro in San Benedetto 10, Enichem, Hitachi in Allibert 8, Irge in Benetton 6, Wuber 4, Brescia 2.
PRIHODNJE KOLO
Allibert - Neutro, Arexons - Enichem, Bancoroma - Benetton, Brescia -VVuber, Dietor - Hitachi, Scavolini -San Benedetto, Snaidero - Divarese, Tracer - Irge.
Italijanska A-2 liga
SEGAFREDO - SPONDILATTE 91:84
SEGAFREDO: Bullara 13, Vitez 5, Marušič 9, Aleksinas 39, Pesič 19, Es-posito 6, Bobicchio.
SPONDILATTE: Giommi 6, Grego-rat 21, Kupec 25, Riley 24, Bellone 2, Bigot 6.
PM: Segafredo 12:17, Spondilatte 22:25. TRI TOČKE: Segafredo 3:6 (Vitez 1:3, Bullara 1:2, Marušič 1:1); Spondilatte 4:9 (Kiupec 3:5, Gregorat 1:2).
IZIDI 11. KOLA
Yoga - Jolly 83:73, Riunite - Maltinti 87:80, Biklim - Fantoni 76:89, Annabel-la - Dentigomma 90:92, Čuki - Standa 86:75, Sabelli - Alno 92:96, Segafredo -Spondilatte 91:84, Sharp - Facar 96:84.
LESTVICA
Yoga 22, Riunite 18, Jolly 16, Fantoni in Annabella 14, Maltinti, Facar, Sharp in Alno 12, Čuki, Standa, Spondilatte in Dentigomma 8, Segafredo 6, Sabelli 4, Biklim 2.
PRIHODNJE KOLO
Alno - Yoga, Annabella - Segafredo, Čuki - Riunite, Facar - Sabelli, Fantoni - Dentigomma, Jolly - Sharp, Maltinti - Biklim, Standa - Spondilatte.
Italijanska B-1 liga
CONAD PERUGIA - STEFANEL 89:94 (43:54)
CONAD: Compagnoni 8, Foglietta 23, Pepe 28, Lot 8, Mori 6, Lussignoli 11, Caramori 12, Monacelli 1.
STEFANEL: Sartori 3, Fischetto 22, Bonino 21, Ardessi 13, Riva 2, Canta-rello 19, Zarotti 10, Tasso 6.
PM: Conad 15:18, Stefanel 19:24.
IZIDI 12. KOLA
Stamura - Castor 81:99, Conad - Stefanel 89:94, Docksteps - Valentino odložena, Fanti - Ranger 90:80, Inalca -Sarvin 84:82, Mister Day - Citrosil 74:76, Popolare - Teorema 72:78, Trapam - Ragusa 91:86.
LESTVICA
Citrosil 22, Teorema 18, Stefanel, Fanti in Castor 14, Popolare, Docksteps, Inalca in Mister day 12, Valentino, Trapani in Ragusa 10, Ranger, Sarvin in Stamura 8, Conad 6.
PRIHODNJE KOLO
Sarvin - Docksteps, Conad - Fanti, Castor - Trapani, Ragusa - Popolare, Mister Day - Valentino, Stefanel -Inalca, Ranger - Stamura, Citrosil -Teorema.
1. jugoslovanska liga
IZIDI 11. KOLA
Cibona - Partizan 99:90.
LESTVICA
Jugoplastika 22, Cibona 18, Smelt Olimpija 16, Zadar, Šibenka in Partizan 14, Crvena zvezda 8, IMT, Borac, Budučnost in MZT 6, Bosna 4.
Cesena - Como	1
Fiorentina - Inter	2
Milan - Roma	1
Napoli - Juventus	1
Pescara - Avellino	1
Sampdoria - Ascoli	1
Torino - Empoli	2
Verona - Piša	X
Atalanta - Genoa	1
Cremonese - Bari	X
Lazio - Catanzaro	X
Cagliari - Campobasso	1
Pistoiese - Montevarchi	1
KVOTE
13 (98 dobitnikov)	122.948.000 lir
12 (3819 dobitnikov) 2.897.000 lir

totlp
1.	—	1.	Steal A Glance	2
2.	Tangdontpay	1
2.	—	1.	Aligero	X
2.	Fly Cik	2
3.	—	1.	Gupo del lario	1
2.	Gigliola DB	2
4.	—	1.	Erudita	1
2.	Easy Rider	X
5.	—	1.	Ernani Roc	X
2.	Essa Ray	2
6.	—	1.	Edredone Ri	2
2.	Adro	2
7.	—	1.	Gerula	2
2.	Gepinico	X
8.	—	1.	Fragaria	2
—	2.	Fer Lady	2
KVOTE
15 (4 dibitniki)	171.000.000	lir
12 (14 dobitnikov)	46.968.000	lir
11 (535 dobitnikov)	1.224.000	lir
10 (6416 dobitnikov)	100.000	lir
Košarka: po skoraj dramatični nedeljski zmagi proti moštvu San Dona
Jadran sedaj sam prvi na lestvici
JADRAN - SAN DONA 81:80 (42:41)
JADRAN: Starc 7 (3:5), Sosič 2, Ban 21 (5:5), Rauber 15 (3:5), Čuk 13 (3:3), Daneu 19 (5:7), Banello 4 (2:2), Paulina, Štoka, Corsi.
SAN DONA: Scocco, Casini, Coppo 19 (1:2), Vicentini 4, Tubia 18 (4:5), Bardini 5 (1:2), Momente 19 (7:8), Scoglian, Gregoris 13 (3:6), Tesb 2.
SODNIKA: Ciano iz Formie in Tola iz Viterba. PM: Jadran 21:27; San Dona 16:23. ON: Jadran 21; San Dona 22. PON: Vicentini (37). TRI TOČKE: Ban 2; Tubia 4. GLEDALCEV: 2.000.
fF^S!
»Srčnim bolnikom vstop strogo prepovedan!« Tak bi moral biti napis na vhodu tržaške športne palače za Jadranove tekme. Jadranovi košarkarji bi tako preprečili kako »žrtev« na tribunah in gotovo podaljšali življenje tem bolnikom (in resnici na ljubo ne samo njim...).
Kot pred dvema tekmama na domačih tleh proti Petrarci iz Padove je bilo namreč tudi v nedeljo na srečanju proti San Donaju skrajno dramatično do poslednjih sekund. Zares številni in tokrat glasni Jadranovi navijači so spet »trepetali« na tribunah ob dramatičnih razpletih tega pravega derbija med vodilnima na lestvici. Bil je to oster boj med enakovrednima tekmecema, v katerega so košarkarji in trenerja obeh ekip vložili vse svoje znanje, trud in do poslednjega atoma moči.
Čeprav tokrat Klavdij Starc ni dal svojega običajnega doprinosa, so breme na tem srečanju, po našem, nosili trije drugi jadranovci: Ban (predvsem), Rauber in
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Starc 2:9; Čuk 5:13; Banello 1:3; Sosič 1:1; Rauber 6:13; Ban 5:9; Daneu 7:9. TRI TOČKE: Starc 0:3; Rauber 0:1; Ban 2:6. SKOKI: Čuk 1 v obrambi, 4 v napadu; Banello 2, 3; Rauber 3, 4; Ban 1, 5; Daneu 4, 6. IZGUBLJENE^ PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 1, 3; Čuk 3, 5; Banello 1, 0; Sosič 1, 1; Rauber 0, ,1; Ban 3, 3; Daneu 0, 1. BLOKADE: Čuk 1. ASISTENCE: Starc 4; Ban 1.
Daneu. Sandi pa je, kot Ban pred dvema tekmama proti Petrarci, pokazal izredno zrelost in izkušenost, ko je pri izidu 80:80 in le sedem sekund pred koncem uspešno izvedel enega od dveh prostih metov. Roka mu ni zadrhtela. Dosegel je odločilno točko in s tem zagotovil svojemu moštvu zmago.
Moštvo iz San Donaja je uigrana celota z nekaterimi odličnimi posamezniki, kot so Vicentini, Momente, Čoppo in Tubia. To je bilo videti že iz uvodnih potez nedeljskega srečanja. Gostje so namreč po začetni izenačeni igri kaj kmalu povedli (v 11. min. z 21:18, v 12. min. s 25:18) in v 15. min. je njihovo vodstvo znašalo kar 11 točk (29:18). V zadnjih štirih minutah pa so naši močno reagirali . in sklenili polčas celo z eno točko razlike.
STRI
Sandi Rauber (»junak« nedeljskega srečanja) med metom na koš
Podobna slika je bila tudi v drugem polčasu. Po večkratnih menjavah vodstva so v 35. min. gostje celo povedli s 7 točkami (72:65), jadranovci pa so v preostalih minutah z veliko željo po zmagi, s požrtvovalnostjo in tudi »z zobmi« osvojili nov in predragocen par točk.
To je že šesta zaporedna zmaga naših košarkarjev, ki so tako sami na vrhu lestvice. V soboto čaka jadranovce gostovanje v kraj Dueville. Bodo naši sklenili letošnje nastope z novim uspehom? To jim tudi iz srca želimo za ves doslej vloženi trud. (B. Lakovič)
Brumen: »To zmago smo posvetili publiki«
Jadranovi košarkarji so bili po nedeljski zmagi zelo utrujeni, skoraj izčrpani. Telesni in živčni napor jih je povsem zdelal. Tesna zmaga pa je bila zato še slajša, saj so bili vsi v Jadranovem taboru edini, da so premagali zares kakovostnega nasprotnika, ki do tega srečanja gotovo ni bil le naključno na vrhu lestvice.
»Ta zmaga nam veliko pomeni. Sedaj smo sami na prvem mestu lestvice. Ta uspeh pomeni tudi zadovoljstvo za publiko, saj smo se tako od nje v tem letu poslovili z osvojitvijo novih točk. Spet smo pokazali zrelost v igri, mislim pa, da še ne uspemo kronati svoje kakovostne prednosti z rezultatsko večjo razliko,« je po nedeljski dramatični tekmi
dejal Jadranov trener Peter Brumen.
»Bilo je to zelo napeto in izenačeno srečanje do končnega žvižga sirene,« je pristavil trener San Donaja Stefano Bizzozi.Ki je zelo športno sprejel poraz. »Vedeli smo, da je Jadran odlična ekipa in da nas v Trstu čaka oster boj. Velike težave smo imeli, da premagamo predvsem dobro nastavljeno Jadranovo obrambo in predvsem tedaj, ko nismo bili tako uspešni z meti od daleč. Sicer ne jemljemo tega poraza kot spodrsljaj, saj je v Trstu proti Jadranu izredno težko zmagati. To prvenstvo je namreč zelo izenačeno. Izgubiti v gosteh, s samo eno točko razlike in povrhu proti vodilnemu ni nobena tragedija. Nasprotno!« (bi)
Košarka: v nedeljo v D ligi
Zaslužen poraz borovcev
Bor Radenska -
Ponte di Piave 79:93 (36:39)
BOR RADENSKA: Žerjal 2, Korošec 15 (0:3), Terčon 3 (1:2), Kojanec 2 (0:2),
Klobas 6 (0:1), Semen 2 (2:4), Peretti 2 (0:3), Pregare 29 (4:5), Pieri 10, Kneip 8 (0:2). Tri točke: Pregare 5, Korošec 1.
Borovci so tokrat na domačih tleh zasluženo izgubili proti solidni ekipi Ponte di Piave.
Naši so kljub slabemu odstotku prostih metov 1:11 v prvem polčasu zaostajali samo za tri točke, v drugem delu pa so nasprotniki nekajkrat krepko povedli, naši pa se niso nikoli predali in se vedno nevarno približali. Štiri minute pred koncem tekme so »belo-zeleni« zaostajali le za dve točki, takrat pa je prišlo do odločilnega razpleta: Naši so neverjetno zgrešili serijo protinapadov in lahkih metov in
Na spisku jugoslovanskih smučarskih reprezentanc
Tudi več Primorcev
Smučarska zveza Jugoslavije in Smučarska zveza Slovenije sta pred začetkom letošnje sezone objavili, spisek imen vseh smučarjev Jugoslavije, ki so na podlagi preteklih rezultatov uvrščeni v državne reprezentance v vseh smučarskih kategorijah v treh disciplinah. Zlasti je razveseljiva vest, da je na spisku med 265 najboljšimi smučarji Jugoslavije tudi šest mladih smučarjev iz Primorske. V mladinsko B reprezentanco sta uvrščena Uroš Krapež in Jure Bremec, člana SK Lokve, ki pa sta trenutno v šoli v Škofji Loki. V enako B reprezentanco, v alpskih disciplinah za ženske, pa sta uvrščeni mladi smučarki članici SK Matajur iz Tolmina Marina Faletič in Ana Roš. V pionirski B reprezentanci pa je Aleš Polak, član SK Matajur iz Tolmina, ki je verjetno trenutno najbolj perspektiven smučar Primorske. V smučarskih skokih pa ima tokrat Primorska le enega predstavnika, to je Blaško Arsen, član Vipe iz Predmeje, ki je uvrščen v drugo pionirsko selekcijo.
To je brez dvoma velik uspeh primorskega, oziroma goriškega smučanja, saj vsi našteti mladi reprezentantje so člani smučarskih klubov Severnoprimorske regije. To je dokaz načrtnega dela vseh naštetih klubov v preteklem obdobju.
Vendar je bilo na zadnji seji predsedstva SZS v Ljubljani prve dni decembra letos rečeno, da vsi smučarski klubi v Sloveniji, preveč poudarka dajejo izključno pionirskim selekcijam in ob tem pozabljajo na vse tiste, ki se ne prebijejo v sam vrh pionirskih kategorij, kar ima za posledico, da ni več množičnega priliva v starejše kategorije, zlasti pri mladincih. (R. Kolenc)
popolnoma popustili v obrambi, tako da je nasprotnik zasluženo povišal prednost in zmagal. (L. Furlan)
Na sliki: borovec David Pregare



mše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
MiMllllllllilBlffllMIIIIIMIIIi!MlllllMli
i
II!!!
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 7. KOLA
FARGO MEBLO - Volpe Cornuda Rovigo 3:1 (15:3, 15:4, 13:15, 15:1), Mog-liano Veneto - Pallavolo Nervesa 0:3 (13:15, 12:15, 8:15), Torrione Ravenna -Gaierhof Trento 1:3 (15:12, 12:15, 2:15, 12:15), Capellari Verona - CUS Padova 3:1 (15:13, 11:15, 15:12, 15:6), Conegliano Veneto - Adamoli Mantova 3:1 (15:2, 15:10, 6:15, 15:12), Solvay Ferrara -Randi Sangiorgina 0:3 (3:15, 10:15, 11:15).
LESTVICA
Capellari VR	7	7	0	21: 6	14
Nervesa	7	7	0	21: 7	14
CUS Padova	7	5	2	.18:11	10
Sangiorgina	7	4	3	14: 9	8
Conegliano	7	4	3	16:13	8
Adamoli MN	7	4	3	14:12	8
Mogliano	7	4	3	14:13	8
Gaierhof	7	3	4	14:14	6
FARGO MEBLO	7	3	4	11:14	6
Torrione RA	7	1	6	8:19	2
Salvay FE	7	0	7	5:21	0
Volpe Ro	7	0	7	4:21	0
PRIHODNJE KOLO (19. 12.)
Vivi Gaierhof Trento - FARGO MEBLO, Solvay Ferrara - Conegliano Veneto, CUS Padova - Volpe Cornuda Rovigo, Volta Adamoli Mantova - Torrione Ravena, Pallavolo Nervesa - Capellari Verona, Randi Sangiorgina -Mogliano Veneto.
MOŠKA C-1 LIGA
IZIDI 7. KOLA
Flebus Povoletto - VAL ŠTANDREŽ 2:3 (15:8, 15:4, 10:15, 10:15, 11:15), Ran-gers Latte Carnia - Motta di Livenza 3:0 (19:17, 15:10, 15:7), Mogliano Veneto ASFJR Čedad 3:0 (15:13, 15:12, 15:9),
CUS Trst - Maniago 3:0 (15:7, 15:13, 15:12), Ferroalluminio Trst - Volpato 0:3 (13:15, 6:15, 6:15), Cessalto - Inter 1904 Trst.3:0 (15:4, 15:7, 15:12).
LESTVICA
Volpato Motta di Liv. Rangers Maniago
7	6	1	20:	4	12
7	6	1	18:	5	12
7	6	1	20:	7	12
7	5	2	17:12	10
Cessalto	7	4	3	16:11	8
VAL	7	4	3	13:15	8
Povoletto	7	3	4	12:14	6
CUS Trst	7	2	5	11:16	4
ASFJR Čedad	7	2	5	10:16	4
Mogliano	7	2	5	9:15	4
Ferroall. TS	7	2	5	6:18	4
Inter 1904 TS	7	0	7	2:21	0
PRIHODNJE KOLO (19. 12.)
VAL ŠTANDREŽ - Mogliano Veneto, Cessalto - Flebus Povoletto, Volley Maniago - Volpato, Elettronica Motta di Livenza - CUS Trst, ASFJR Čedad -Rangers Carnia, Inter 1904 Trst - Ferroalluminio Trst.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 7. KOLA
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - An-chor Fix Vivil 1:3, OLVMPIA GORICA - Libertas Sacile 3:2, Itar Cucine Fon-tanafredda - Libertas Turjak 0:3, Rož-zol Trst - Pav Natisonia 3:2, Futura Torriana Gradišče - Centro Giovanile San Sergio Trst 3:0, Montalba Volley -Fiume Veneto Bo Frost 3:0, DLFAC Trst - Fincantieri Tržič 2:3.
LESTVICA
Anchor Vivil	7	7	0	21: 4	14
Montalba	7	5	2	19: 8	10
Rozzol Trst	7	5	2	18:12	10
Fincantieri	7	5	2	18:14	10
Libertas	7	5	2	17:14	10
Torriana	7	4	3	17:11	8
Libertas Tur.	7	4	3	15:13	8
Pav Natisonia	7	4	3	16:14	8
BOR CUNJA AV.	' 7	3	4	16:14	6
OLVMPIA GO	7	3	4	12:16	6
Fontanafredda	7	3	4	11:14	6
DLFAC Trst	7	1	6	6:18	2
S. Sergio TS	7	0	7	5:21	0
Fiume Veneto	7	0	7 .	3:21	0
PRIHODNJE KOLO (19. 12.)
Fiume Veneto Bo Fr.ost - OLVMPIA GORICA, Fincantieri Tržič - BOR CUNJA AVTOPREVOZ, Libertas Sacile - DLFAC Trst, C. G. San Sergio -Montalba Volley, Pav Natisonia - Futura Torriana Gradišče, Libertas Turjak - Rozzol Trst, Anchor Fix Vivil -Itar Cucine Fontanafredda.
ŽENSKA C-2 liga
IZIDI 7. KOLA
Agorest Gorica - Itas Fiume Veneto 0:3; Fincantieri Tržič - SLOGA KOIM-PEX 3:1; Gieffe Pieris - Cordenons 2:3; Celinia Maniago - Libertas Gorica 3:1; Kennedy Videm - Pav Natisonia 3:0; Ginnastica Spilimbergese - Itar Cucine Fontanafredda 0:3; Libertas Martig-nacco - Villacher Bier Tržič 1:3.
LESTVICA
Villacher Bier	7	6	1	20:6	12
Fontanafredda	7	6	1	20:6	12
Fincantieri	7	6	1	18:11	12
Fiume Veneto	7	5	2	18:7	10
Celinia	7	5	2	17:14	10
Kennedy Videm	7	4	3	16:13	8
Cordenons	7	4	3	13:14	8
SLOGA KOIM.	7	3	4	12:16	6
AGOREST GO	7	3	4	10:14	6
Martignacco	7	2	5	13:15	4
Gieffe Pieris	7	2	5	13:19	4
Libertas GO	7	2	5	8:19	4
Pav Natisonia	7	1	6	11:18	2
Ginn. Spilimb.	7	0	7	4:21	0
PRIHODNJE KOLO (19. 12.)
Itar Cucine Fontanafredda - AGOREST GORICA, SLOGA KOIMPEX -ginnastica Spilimberghese, Itas Fiume Veneto - Libertas Martignacco, Pav Natisonia - Fincantieri Tržič, Libertas Gorica - Kennedy Videm, Cordenons -Celinia Maniago, Villacher Bier - Gieffe Pieris.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 7. KOLA
Pallavolo Acli Ronchi - SOČA SO-BEMA 3:0, Volley Bali Videm - SLOGA 3:0, NAŠ PRAPOR IMSA - Faedis Povoletto 1:3, Arredo Uno Lucinico -Libertas Martignacco 0:3, Nuova Pallavolo Trst - Pallavolo Trst 0:3, San Giorgio Porcia - Rojalese 1:3, Pav Re-manzacco - Prata di Pordenone 3:0.
LESTVICA
Pav Remanzacco Povoletto Prata di PN Rojalese Pallavolo Trst
0 21:4
0	21:7
1	18:7
1	19:11
3	17:11	8
Martignacco	7	4	3	15:11	8
Volley Videm	7	4	3	14:11	8
SLOGA	7	4	3	12:15	8
Acli Ronchi	7	3	4	13:12	6
Nuova Pall. TS	7	2	5	13:15	4
Lucinico	7	1	6	9:19	2
NAŠ PRAPOR	7	.1	6	7:18	2
SOČA SOBEMA	7	0	7	3:21	0
Porcia	7	0	7	1:21	0
PRIHODNJE KOLO (19. 12.)
SLOGA - NAŠ PRAPOR IMSA, SOČA SOBEMA - Nouva Pallavolo Trst, Rojalese - Pav Remanzacco, CRA Faedis Povoletto - San Giorgio Porcia, Pallavolo Trst - Volley Bali Videm, Libertas Martignacco - Pallavolo Acli Ronchi, Prata di Pordenone - Arredo Uno Lucinico.
_______ŽENSKA D LIGA__________
IZIDI 7. KOLA
BREG AGRAR - Lavoratore Fiera Martignacco 3:2, Promovolley - SOKOL INDULES 1:3, Prata di Pordenone - Nuova Pallavolo T^st 3:0, Low West Latisana - CSI Tarcento 1:3, Ju-niors Casarsa - Pallavolo Mossa 3:0, Majanese - CUS Videm 0:3 (Kontovel Electronic Shop ni igral).
LESTVICA
Jun. Casarsa	7	7	0	21: 3	14
CSI Tarcento	6	5	1	16: 7	10
Prata PN	7	5	2	18: 9	10
SOKOL IND.	6	5	1	15:10	10
Latisana	7	4	3	13:15	8
Promovolley	7	3	4	11:13	6
BREG AGRAR	6	3	3	12:13	6
CUS Videm	6	3	3	13:13	6
Martignacco	6	2	4	11:13	4
KONTOVEL ES	6	2	4	12:14	4
Majanese	7	2	5	10:17	4
Pall. Mossa	7	1	6	6:20	2
Nuova Pall. TS	6	0	6	7:18	0
PRIHODNJE KOLO (19. 12.)
Lavoratore Fiera Martignacco -KONTOVEL ELECTRONIC SHOP, SOKOL INDULES - Prata di Pordenone, CUS Videm - BREG AGRAR, Pallavolo Mossa - Majanese, CSI Tarcento - Juniors Casarsa, Nuova Pallavolo Trst - Low West Volley Latisana (počiva Prata di Pordenone).
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 12. KOLA
JADRAN - San Dona	81:80
Castelfranco - Faenza	89:79
Novellara - Ravenna	69:78
Ferrara - Montebelluna	106:110
Murano - Petrarca	91:104
Pesaro - Berton	95:73
Stefanel - Imola	100:77
Virtus PD - Spinea	94:88
LESTVICA
JADRAN	12	9	3	998:952 18
Montebelluna	12	8	4	1062:1022 16
Petrarca	12	8	4	991:952 16
Ravenna	12	8	4	982:945 16
San Dona	12	8	4	1047:1011 16
Ferrara	12	8	4	1060:1029 16
Pesaro	12	7	5	1023:963 14
Virtus PD	12	6	6	997:958 12
Stefanel	12	6	6	903:893 12
Castelfranco	12	6	6	873:873 12
Imola	12	5	7	978:1047 10
Spinea	12	4	8	905:912 8
Berton	12	4	8	993:1001 8
Faenza	12	4	8	973:1064 8
Novellara	12	3	9	978:1026 6
Murano	12	2 10		991:1106 4
PRIHODNJE KOLO (19. in 20. 12.) Berton Dueville - JADRAN; Ravenna - Murano; Faenza - Novellara; Ferrara - Virtus PD; Imola - Pesaro; Montebelluna - Stefanel; Petrarca -Castelfranco; San Don£ - Spinea.
JADRANOVI STRELCI Ban 273; Čuk 197; Starc 183; Rauber 163; Daneu 115; Štoka 24; Sosič 17; Banello 16; Persi 6; Paulina 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 10. KOLA
BOR RADENSKA - P. Piave	79:93
Cividale - Inter 1904	89:77
Crich - Arcade	109:83
Carita - POM Tržič	91:75
Pordenon - Soteco	73:68
Tecnoiuce - Roncade	79:66
Miane - Ardita	110:95
LESTVICA
LESTVICA
Crich	10	8	2	875:803 16
Carita	10	7	3	808:875 14
Ponte di Piave	10	7	3	818:807 14
Cividale	10	6	4	835:803 12
Roncade	10	6	4	828:809 12
Pordenon	10	6	4	797:784 12
Miane	10	5	5	883:904 10
Inter 1904	10	5	5	751:774 10
Soteco	10	4	6	796:764 8
POM Tržič	10	4	6	789:817 8
BOR RADENSKA	10	4	6	799:851 8
Tecnoiuce	10	3	7	850:853 6
Ardita	10	3	7	837:852 6
Arcade	10	2	8	864:924 4
PRIHODNJE KOLO (19. in 20. 12.) BOR RADENSKA - Pordenon; Arcade - POM Tržič; Cividale - Tecnoiuce; Roncade - Ardita; Miane - Carita; Soteco - Ponte di Piave; Inter 1904 -Crich.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
IZIDI 9. KOLO
KONTOVEL ES	- POLET			56:59
Santos - BREG ADRIATHERM	99:77				
Libertas - CGI Milje				73:70
Ferroviario - Barcolana				81:96
11 Carso - Stella Azzurra				68:88
Scoglietto - Alabarda				62:65
Prost Inter Milje				
LESTVICA				
Santos	9	8	1	703:599 16
Scoglietto	8	6	2	582:520 12
Inter Milje	8	6	2	613:585 12
Alabarda	9	5	4	738:742 10
BREG ADRIATH.	9	5	4	720:727 10
Stella Azzurra	8	5	3	624:569 10
Barcolana	8	4	4	671:608 8
POLET	8	4	4	518:545 8
Libertas	8	4	4	549:590 8
Ferroviario	9	2	7	642:705 4
KONTOVEL ES	8	2	6	556:583 4
11 Carso	8	2	6	591:684 4
CGI Milje	8	1	7	519:569 2
PRIHODNJE KOLO (19. in 20. 12.) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -Santos; BREG ADRIATHERM - Libertas; Stella Azzurra - POLET; Inter Milje - Scoglietto; Alabarda - CGI Milje; Barcolana - II Carso; Ferrovi-ario prost.
NA GORIŠKEM
IZIDI 5. KOLA
Alba Gioia - Basket Go	82:80
Grado - Arte	69:88
Edera - Senators	91:80
Corridoni - Dom Gometal	87:89
Goriziana - B. Ronchi	109:90
Staranzano - Fortitudo	67:66
LESTVICA
LESTVICA
Grado	5	4	1	455:365	8
Arte	5	4	1	387:341	8
Edera	5	4	1	428:383	8
Corridoni	5	4	1	400:371	8
DOM GOM.	5	3	2	439:390	6
Staranzano	5	3	2	361:400	6
Goriziana	5	2	3	439:449	4
Fortitudo	5	2	3	341:351	4
Alba Gioia	5	2	3	374:395	4
Senators	5	2	3	358:389	4
B- Ronchi	5	0	5	392:459	0
Basket Go	5	0	5	363:444	0
PRIHODNJE KOLO (19. in 20. 12.) Goriziana - Alba Gioia, Senators -Grado, Basket Ronchi - Basket Go 87, Corridoni - Arte, Fortitudo - Edera, Dom - Staranzano.
Nogomet: v nedeljskem 13. kolu 2. amaterske lige
Zarja vse niže, remi za Vesno in Kras
Optična
prevara
LONDON — Vse meritve, ki so jih napravili na podlagi televizijskih posnetkov, so bile zgrešene. Televizijska kamera nas je prevarala, morda je bila pokvarjena, morda je slabo »videla«. Skok Evangelistija, s katerim si je na nedavnem svetovnem atletskem prvenstvu v Rimu prislužil bronasto kolajno, je namreč veljaven! Tako je sinoči v Londonu odločila mednarodna federacija atletskih amaterjev kot odgovor na vprašanje italijanske atletske zveze. Razsodišče, ki so ga sestavljali trije člani, med katerimi je bil Jugoslovan Artur Takač, je svojo trditev obrazložilo z motivacijo, da so bili vsi sodniki na mestu, da so bile vse meritve opravljene po pravilih in da ni bilo nobenega priziva.
Tehnika je torej odpovedala, tega, kar je videl ves svet, niso videli le tisti, ki so bili najbližje. Kaj bi se še razburjali...
Šah: Kasparov - Karpov
Spet odložitev
SEVILLA — Izzivalec Anatolij Karpov je sinoči izkoristil svoj zadnji prosti dan ter preložil 23. in obenem predzadnjo partijo dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Naslednja partija bo jutri, izid pa je trenunto 11:11 (v zmagah 3:3).
Milutinovič odpuščen
VIDEM — Vodstvo videmskega nogometnega drugoligaša Udineseja je sinoči odpustilo trenerja Boro Milutinoviča. Slednji pri videmski ekipi očitno ni imel sreče: od devetih tekem je šest izgubil ter le tri zmagal, tako da je ekipa sedaj na dnu lestvice.
S. NAZARIO - VESNA	0:0
VESNA: Crocetti, Švab, Ridolfo, Pe-tagna, Coccoluto, F. Candotti, Pichierri, Barilla (Depase v 70'), Kostnapfel, Coslo-vich (Bruno v 77'), R. Candotti.
S preveliko željo po zmagi so se Križani sami spravili v težave. Vesna, ki že nekaj nedelj spreminja postavo na ključnih mestih, je v nedeljo v prvih minutah igrala precej neurejeno, kar so izkoristili domačini, ki bi vsaj trikrat lahko povedli. Plave pa sta pred najhujšim obvarovala vratnica in vratar Crocetti, ki je uspešno zamenjal Savarina. Vesna je nato prevzela pobudo na sredini in ustvarila veliko lepih priložnosti in večkrat učinkovito zaključila, tako da so se nasprotni branilci morali reševati na sami gol-črti, potem ko je bil vratar že premagan.
V	drugem delu prvega polčasa domačini res niso imeli besede, saj so gostje stalno napadali, toda v uvodnih minutah drugega polčasa se je položaj spet obrnil, Vesna je izgubila premoč na sredini in se znašla na lastni polovici, kar je seveda znatno ohromilo možnosti napada. Vesna je tako v drugem delu srečanja izvedla zelo malo napadov, ker so bili napadalci vse preveč osamljeni. Domačini niso pokazali nič posebnega, saj je bila kriška obramba nepremagljiva, z nekorektno in raztrgano igro, tako, kot jo vidimo na najnižjih nivojih, pa so spravili ob živce Križane, ki so tako predvsem na sredini in v napadu igrali pod svojimi sposobnostmi.
V	nedeljo čaka Vesno osrednja tekma proti vodilnemu S. Sergiu. Križani bodo lahko preverili svoje zmožnosti in realno vrednost svoje ekipe, kajti S. Sergio je v dosedanjih nastopih dokazal, da je statistično najboljša ekipa, z najboljšo obrambo in najučinkovitejšim napadom. * (A. Kostnapfel)
KRAS - S. LUIGI V. BUSA 1:1 (0:0)
STRELCA: Mosetti v 79', La Calamita v 91'
KRAS: Mezzavilla, Purič, Pisani, Fa-nigliuolo, Škabar, Gnezda, Granata, Le-pore (Testone v 18'), Gašperšič, Vidah, Mosettti (Alan Škabar v 85').
Le slabo naravnana sodnikova štoparica je preprečila Krasu, da bi že drugič zaporedoma slavil zmago. Čeprav v vsem drugem polčasu ni prišlo do nobene, niti krajše prekinitve igre, je sodnik povsem neupravičeno podaljšal srečanje za poldrugo minuto, ki je bila za domačine žal usodna, saj je La Calamita z naključnim strelom z roba šestnajsterca daroval svoji ekipi zlata vredno točko v borbi za obstanek.
Vsekakor so za ta delni spodrsljaj domačini sami krivi,’ saj se je Vidali pri vodstvu 1:0 znašel povsem sam pred bivšim vratarjem Krasa Coronico, žoga pa je na žalost končala za malo mimo vrat. Kljub poledenelemu igrišču, na katerem so igralci obeh ekip le s težavo držali ravnotežje, pa smo bili priča dopadljivemu srečanju. Gostje so lepo gradili igro na sredini, v konici napada pa jim je večkrat zmanjkalo jasnih idej. Največje priložnosti so rdeče-beli imeli predvsem v zadnjih 15 minutah prvega dela igre, ko je dvakrat poskušal Gašperšič, vendar mu je najprej vratar žogo preusmeril v kot, drugič pa je bil netočen. V 34. min. je Pisani zapravil neverjetno priložnost, na koncu pa je Mosetti pretiraval s preigravanjem, tako da se je nasprotnikova obramba pravočasno rešila. V 79. min. pa je po sredini nezadržno prodrl kapetan Škabar, ob robu 16-metrskega prostora podal Mosettiju, ki je z natančnim strelom ukanil nemočnega Coronico. Nepopisno veselje krasovcev pa se je na ža-
lost tik pred iztekom srečanja spremenilo v grenko razočaranje. (Z.S.)
ZARJA - OPICINA	0:1 (0:0)
STRELEC: Bohe v 60' (11-metrovka)
ZARJA: Hočevar, Gotti, Grgič, Franco, Samese, Fonda, Antonič, Bon, Abrami (Russignan v 75'), Auber, Franza.
SODNIK: Buldrone iz Spilimberga.
Zarja je tudi tokrat nerodno izgubila ter zdrknila še nižje na lestvici. Kot zgleda, se je Bazovcev poleg krize oprijela še velika smola, saj si tokrat poraza niso zaslužili. Toda gostje so si v edini resnejši akciji v drugem polčasu izbojevali 11-metrovko, ki so jo tudi primerno izkoristili.
Zarjani so tekmo pričeli previdno, a obenem zelo odločno in so izpeljali nekaj dobrih akcij, ki se le po golem naključju niso končale z zadetkom. Openci pa so v protinapadih poskušali presnetiti domače in so imeli edinstveno priložnost, ko so po lepem strelu z glavo resneje zaposlili Hočevarja, ki je le izrednim posegom odbil žogo. Le-ta je zatem udarila v vratnico in končala v kot. Po tej nevarnosti so se zarjani predramili. Abrami se je lepo rešil nasprotnega branilca in resneje zaposlil nasprotnega vratarja. Do konca polčasa so Bazovci še nekajkrat nevarno streljali, toda netočno.
V drugem polčasu je Zarja takoj pritisnila in vse je zgledalo, da bo povedla, ko so po napaki na sredini igrišča gostje prešli v protinapad in izbojevali 11-met-rovko, potem ko se je moral bazovski branilec poslužiti igranja z roko, da je zaustavil strel Botte. Gostje so najstrožjo kazen tudi izkoristili in dosegli odločilni gol. Vsi napori Bazovcev, da bi nadoknadili zamujeno, so bili zaman, saj so se gostje urejeno branili in odnesli obe točki. (Big)
Nogomet: v 1. AL slaba igra, a dragocen remi Primorja
RONCHI - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: Calligaris, Rojaz, Fav-retto, Milani, Prašnikar, Olivo, Pase (Nicoloro v 88'), Antoni (Umek v 78j, Špacapan, Zurini, Husu.
SODNIK: Gregoricchio iz Vidma
Tekma ni bila živahna in tudi priložnosti je bilo malo. Domačini so vseskozi imeli terensko premoč, vendar so bile akcije počasne in predvidljive. To je bilo vse v korist rdeče-ru-menih, ki so igrali umirjeno, čeprav ne lepo, a so odnesli domov točko in to je najvažneje.
V prvem polčasu je bila tekma dolgočasna, odvijala se je predvsem na sredini. V drugem polčasu pa, ko so Prosečani ostali v desetih zaradi izključitve Husuja, je bila vsaj bolj zanimiva. Komaj v 30. min. igre so imeli domačini prvo priložnost. Po podaji z levega krila se je branilec gostov znašel med dvema domačima napadalce-
ma. Enega je povlekel za roko, da je padel. Na srečo sodnik tega ni videl. Seveda so domačini, kot že v neki prejšnji akciji v kazenskem prostoru, sodniku ugovarjali. Zadnjo minuto prvega polčasa je imel lepo priložnost Pase, a je po strelu iz kota prepozno prišel do odbite žoge, streljal je prešibko in omogočil vratarju, da je posegel.
V začetku drugega polčasa, kot smo že omenili, je bil zaradi dveh opominov izključen Husu. Domačini so imeli zelo ugodno priložnost z desnim krilom Mazzinijem, po njegovem diagonalnem strelu pa je žoga šla za las mimo vrat. Nekaj minut kasneje so bili na vrsti Prosečani, katerim se je ponudila najlepša priložnost tekme. Olivo je z leve podal do Antonija, ki le nekaj metrov od vrat ni uspel ugodno zaključiti akcije. Omenimo še strel
Ronchija, po katerem je dobro posegel Calligaris, ki pa žoge ni zadržal. Skoraj z gol črte jo je Milani poslal v kot, ko je bil nasprotnik že na tem, da jo spravi v mrežo.
Skupina B IZIDI 13. KOLA
Fortitudo - San Canzian	0:0
Gradese - Percoto	0:1
Latisana - Lignano	2:1
Pieris - Sangiorgina	2:1
Ponziana - Costalunga	1:3
Pro Fiumic. - Sevegliano	0:0
Ronchi - PRIMORJE	0:0
S. Giovanni - Palmanova	0:0
PRIHODNJE KOLO (20. 12.) Fortitudo - Lignano, Gradese -Primorje, Latisana - Santjiorgi-na, Pieris - S. Giovanni, Ponziana - Palmanova, Pro Fiumicello - Percoto, Ronchi - Costalunga, Sevegliano - San Canzian.
Ronchi je še naprej napadal, vendar je bilo preveč napak v podajah in dobro razpoložena obramba Prosečanov je brez večjih težav zadrževala žogo izven kazenskega prostora. (M.Š.)
Costalunga	13	6	5	2	22:10 17
S. Giovanni	13	5	6	2	13: 5 16
Palmanova	13	5	5	3	10: 7 15
Sevegliano	12	4	7	1	6: 4 15
San Canzian	13	4	6	3	17:12 14
Ponziana	13	3	8	2	14:14 14
Latisana	13	4	6	3	13:13 14
Lignano	13	6	2	5	17:17 14
Percoto	13	6	2	5	16:18 14
Sangiorgina	13	4	5	4	8:10 13
Gradese	13	5	2	5	16:13 12
Ronchi	13	3	6	4	8:10 12
PRIMORJE	13	4	3	6	9:12 11
Fortitudo	13	1	7	5	6:15 9
Pro Fiumic.	13	1	6	6	10:17 8
Pieris	13	2	4	7	10:18 8
LESTVICA
Nogomet: v slovenskih derbijih 3. AL borbenost in zadetki
SKUPINA I
Sovodnje - Juventina	2:5 (1:0)
STRELCI: Gulin, Trevisan (11-metrovka), Kaus, Marvin (2), Kodermac (11-met-rovka), Del Negro.
SOVODNJE: Uršič, Hmeljak, Gulin, Bicciato, Marson, Čevdek, Butkovič (Go-mišček), M. Fajt, A. Fajt (Devetak), Kodermac, Grillo.
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Sermino, Trevisan, Krpan, Kaus, Del Negro, Paziente, Tabaj, Marvin, Cingerli.
SODNIK: Monai iz Gorice; GLEDALCEV: 300; IZKLJUČENA: Marson'in Fer-folja (pomočnik sodnika za Sovodnje).
Štandreška Juventina je zmagala na prvem letošnjem slovenskem derbiju go-riške skupine tretjeligaškega prvenstva. Glede na to, kar so prikazali, so si Štan-drežci zmago tudi zaslužili, saj so predvajali boljšo igro, v drugem polčasu pa so pokazali tudi boljšo kondicijo. Kljub končnemu izidu pa je potek srečanja pokazal, da za goste le ni bilo tako enostavno. Do odločilnega trenutka je prišlo v 5. minuti drugega polčasa, ko je sodnik dosodil Štandrežcem 11-metrovko zaradi dvomljivega prekrška nad Tabajem. Po zadetku Trevisana so domačini povsem
SK DEVIN
priredi 10., 17., 24. in 31. januarja 1988 avtobusne izlete s smučarskimi tečaji v Podklošter (Arnoldstein). Informacije na sedežu kluba v osnovni šoli v Ce-rovljah vsak torek od 20.30 dalje ali pri odbornikih (tel. 200236 in 910327).
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo občni zbor odseka v petek, 18. t. m., v Ul. Carducci 8 s pričetkom ob 20. uri.
ATLETSKA ŠOLA
PRI AD BOR INFORDATA vabi osnovnošolce na atletski troboj danes, 15. t. m., ob 16.45 na stadionu 1. maj.
TPK SIRENA
obvešča, da bo v petek, 18. t. m., ob 20.30 začetek tečaja za pridobitev dovoljenja za upravljanje motornih in jadralnih čolnov. Tečaj vodi kapitan Sandro Chersi.
zašli v krizo, tako da so Štandrežci povsem zagospodarili na igrišču in s precejšnjo lahkoto prihajali do Uršičevih vrat.
Srečanje se je začelo ob terenski premoči Juventine, ki je v prvih 25 minutah zapravila lepi priložnosti za zadetek s Serminom in Del Negrom. Domačini so v tem delu tekme skušali izkoristiti predvsem protinapad. Gol prednosti pa so dosegli v nekoliko zmedeni akciji v kazenskem prostoru Juventine, kjer je Gulin spretno prekanil Molinarija.
Po 11-metrovki iz drugega polčasa je za goste postalo vse lažje, tudi zaradi izključitve stebra domače obrambe Marso-na.
Ob končnem izidu gre povedati, da je bil to gotovo eden najlepših derbijev med Sovodnjami in Juventino. Igra je bila vseskozi zanimiva in številno občinstvo se tokrat zares ni dolgočasilo. (R. Pavšič)
SKUPINA L
MLADOST - GAJA	1:1 (0:1)
STRELCA: Aversa v 6', Frandolič v 87'
MLADOST: A. Gergolet, Černič, Lakovič, Devetak, E. Gergolet, Pahor, M. Ar-gentin, Lavrenčič, Černigoj, Frandolič, D. Argentin.
GAJA: Altin, Succi, Gregori, Aversa, Kalc, Vescovo, Alfieri, Terčon, Vengust, Callegaris, Rismondo.
Neodločen izid je najbolj pravičen izid slovenskega derbija med doberdobsko Mladostjo in padriško-gropajsko Gajo. Tudi oba trenerja sta bila na koncu srečanja zadovoljna z rezultatom, čeprav sta oba iz različnih razlogov upala na celotni izkupiček.
Že od vsega začetka sta si bili moštvi enakovredni in sta razvijali odprto igro, brez kakih posebnih taktik. Obe postavi sta odločno startali na zmago, saj, kot na vsakem derbiju, ne gre samo za točke, ampak tudi za ugled. Po prvih potezah so gostje nepričakovano povedli in tudi tokrat je treba pripisati krivdo dober-dobski obrambi. Gol, ki je padel že v 6. min., je Doberdobcem prekrižal vse račune. Precej zmedeno so se podali v napad, da bi takoj nadoknadili zaostanek. Nji-
hovi napadi pa so bili neučinkoviti, tudi zaradi solidne obrambe gostov, ki se je lepo izkazala. Peršoljevi varovanci so si sicer ustvarili nekaj priložnosti, toda varovanci trenerja Kozine so še naprej ohranili prednost in ko so le mogli, so se podajali v nevarne protinapade, rezultat pa je ostal nespremenjen vse do počitka.
V nadaljevanju se slika igre ni spremenila, domači so skušali na vsak način izenačiti, gostje pa so organizirali nevarne protinapade. Igra je postajala iz minute v minuto bolj napetaj igralci pa so postajali vse bolj živčni. Cas je neizprosno tekel in že je kazalo, da bodo gostje odnesli obe točki, ko so jih domačini s Frandoličem malo pred koncem dohiteli. Igre je bilo tedaj konec, saj sta obe precej izmučeni moštvi čakali le na sodnikov žvižg.
Ob zaključku tekme nam je trener Gaje Kozina takole dejal: »Vedeli smo, da bo to srečanje za nas težka preizkušnja, saj je Mladost solidno moštvo, kar je tudi tokrat dokazalo. Mislim, da je rezultat pravičen, čeprav je zares škoda, da smo gol prejeli prav v zaključnih trenutkih. Tako je bilo tudi pred tednom dni, ko smo zgubili. Upajmo, da nam bo v nadaljevanju prvenstva sreča bolj naklonjena. Glede igre pa menim, da je bila precej korektna.«
Peršolja, trener domače Mladosti, pa je povedal: »Rezultat je točna slika tekme, čeprav smo izvedli več napadov in skoraj vseskozi imeli pobudo. A k temu smo bili tudi prisiljeni, potem ko je Gaja prehitro povedla. Videli smo zelo moško igro, kot pač na vsakem derbiju. Na srečo pa se ni nihče poškodoval, kar je najvažneje.« (Z. Frandolič)
Breg - Euioria	2:0 (0:0)
STRELEC: Prašelj v 46' in 70'
BREG: Hrvatin, Jež, Kerstič, Pavletič, Paoli, Corbatti (Igor Tul), Prašelj, Olenik, Germani, Kelemenich (Di Sotto), Albertini, Martini.
Proti res šibki Euforii so Brežani igrali precej zmedeno in neučinkovito. Za neodločen izid v prvem polčasu se plavi lahko zahvalijo pazljivemu vratarju Hrvatinu, ki jih je dvakrat rešil pred pravim presenečenjem. V tem delu tekme
Brežani niso bili skoraj nikoli nevarni in prodorni.
V drugem polčasu je Prašelj takoj izkoristil netočnost nasprotnikove obrambe. Očitna terenska premoč plavih pa ni prinesla zaželenih sadov. V napadu se je namreč precej poznala odsotnost poškodovanega Zonte. Gostje so z redkimi protinapadi skušali priti do remija, a obramba, tudi tokrat sicer nekoliko negotova, je bila na mestu. Drugi zadetek je padel malo kasneje. O nadaljevanju ni kaj povedati, dejstvo pa je, da s tako igro Breg res nima veliko upanja proti močnemu San Marcu, s katerim se bo pomeril v nedeljo. Številne odsotnosti (tri so gotove), bodo vsekakor vplivale na izbiro enajsterice, ki jo bo Horjak poslal na igrišče. Očitno se sedaj maščujejo izgubljeni točki v predzanjem kolu, ko so plavi nerodno zapravili že osvojeno tekmo. (Tul Miloš)
SKUPINA M
Primorec - Fincantieri	1:1 (0:0)
STRELEC ZA PRIMORCA: Husu v 65'
PRIMOREC: Leone, Stroca, Canziani (Igor Milkovič v 62j, Florean, Chimenti, Mauro Carli, Coppola, Ferluga, Bacchia, Husu, Fachin
Trebenci so izgubili veliko priložnost, da bi po enomesečnem premoru zopet prišli do zmage. Primorec je skozi vseh 90 minut imel pobudo v rokah in tudi pokazal zelo prijeten nogomet, manjkala pa mu je zadnja podaja, tista, po kateri naj bi se trebenski napadalci znašli sami pred nasprotnim vratarjem. Poleg tega sta Fachin in Husu zapravila nekaj zelo ugodnih priložnosti.
Tekma je bila vseskozi zelo napeta, tako da je sodnik izključil po enega nogometaša na vsaki strani. V 65. minuti pa je Husu z zelo natančnim strelom končno popeljal Primorca v vodstvo. Po golu so Trebenci še napadali, a brez večjega učinka. V zadnji minuti pa so gostje po veliki napaki domače obrambe izenačili. Verjetno so se Trebenci čutili praznično in dobrohotno razpoloženi in so podarili Fincantieriju nepričakovano točko. (Andrej)

rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 13. KOLA
Buttrio - Stock	3:1
CGS - Muggesana	1:2
KRAS - S. Luigi VB	1:1
Opicina S. - Čampi Elisi	1:1
San Nazario - VESNA	0:0
San Sergio - Giarizzole	1:0
ZARJA - Opicina	0:1
Zaule Rab. - Edile Adr.	0:2
LESTVICA
LESTVICA
San Sergio	12	7	4	1	25: 4 18
VESNA	13	6	5	2	13: 8 17
Opicina	13	5	7	1	10: 6 17
Muggesana	13	6	5	2	13:10 17
Edile Adr.	13	6	3	4	17: 9 15
Zaule Rab.	13	6	3	4	17:15 15
Buttrio	13	6	2	5	14:11 14
CGS	12	5	3	4	19:16 13
Čampi Elisi	13	4	5	5	10:13 13
ZARJA	13	3	6	4	14:14 12
KRAS	13	2	7	4	12:13 11
Opicina S.	13	3	5	5	12:17 11
Giarizzole	13	4	3	6	8:13 11
S. Luigi VB	11	0	8	3	6: 9 8
Stock	13	1	4	8	7:23 6
San Nazario	6	0	6	7	7:23 6
PRIHODNJE KOLO (20. 12.) Buttrio - Čampi Elisi, CGS - ZARJA, KRAS - Edile Adr., Opicina - Giarizzole, San Nazario - Opicina, San Sergio - VESNA, Stock - S. Luigi VB, Zaule Rab. - Muggesana.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 11. KOLA
Azzurra - Arrigosport	2:1
Brazzanese - Pro Farra	0:3
Isonzo - Medea	0:1
Manzano - San Lorenzo	2:2
Mariano - Sagrado	4:0
Moraro - Audax	4:0
SOVODNJE - JUVENTINA 2:5
LESTVICA
Moraro	11	7	3	1	23: 7 17
Pro Farra	11	5	6	0	15: 6 16
JUVENTINA	11	5	5	1	18: 8 15
Mariano	11	6	2	3	19:10 14
Medea	11	6	2	3	12: 8 14
Audax	11	4	5	2	20:17 13
Arrigosport	11	4	5	2	11: 8 13
Isonzo	11	3	5	3	15:12 11
Sagrado	11	3	4	4	5: 8 10
San Lorenzo	11	2	5	4	11:12 9
Azzurra	11	3	1	7	12:21 7
SOVODNJE	11	0	5	6	8:22 5
Manzano	11	0	5	6	10:23 5
Brazzanese	11	2	1	8	7:24 5
PRIHODNJE KOLO (20. 12.) Azzurra - Manzano, Brazzanese -SOVODNJE, Medea - Arrigosport, Moraro - JUVENTINA, Pro Farra -Mariano, Sagrado - Audax, San Lorenzo - Isonzo.
Skupina L
IZIDI 11. KOLA
BREG - Euioria	2:0
Chiarbola - Fincantieri	1:0
Fossalon - Sit Imm.	2:2
MLADOST - GAJA	1:1
Romana - S. Vito	1:2
S. Marco - Hermada	4:1
LESTVICA
S. Marco	11	8	3	0	22: 4 19
Fossalon	11	3	8	0	15: 7 14
Hermada	11	5	4	2	14:11 14
GAJA	11	4	5	2	16: 9 13
MLADOST	11	5	3	3	16:10 13
BREG	11	5	3	3	12: 7 13
Fincantieri	11	4	4	3	8: 7 12
Sit Imm.	11	3	5	3	18:16 11
S. Vito	11	4	3	4	17:20 11
Chiarbola	11	2	3	6	8:16 7
Romana	11	1	1	9	6:19 3
Euioria	11	0	2	9	6:32 2
PRIHODNJE KOLO (20. 12.) Chiarbola - S. Vito, Fossalon - Eufo-ria, Hermada - Fincantieri, MLADOST - Sit Imm., Romana - GAJA, S. Marco - BREG.
Skupina M
IZIDI 11. KOLA
Architrave - S. Anna	6:1
CUS - Roianese	3:2
Domio - Campanelle	0:2
Don Bosco - Exner	1:1
La Lanterna - Union	2:3
Olimpia - Montebello	1:0
PRIMOREC - Fincantieri	1:1
LESTVICA
Architrave	10	8	2	0	37:14 18
Roianese	11	8	1	2	33: 7 17
CUS	11	6	4	1	27:15 16
Campanelle	11	6	3	2	27:11 15
Olimpia	11	7	1	3	25:14 15
Domio	10	5	3	2	17:10 13
PRIMOREC	11	4	4	3	13:12 12
Fincantieri	11	4	4	3	15:15 12
Montebello	11	3	2	6	6:15 8
Don Bosco	11	1	5	5	15:24 7
Exner	11	2	2	7	18:21 6
Union	11	2	2	7	10:31 5
S. Anna	11	1	3	7	17:31 5
La Lanterna	11	0	2	9	11:51 2
PRIHODNJE KOLO (20. 12.)
CUS - Olimpia, Exner - Architrave, Fincantieri - Campanelle, Montebello - Don Bosco, Roianese - Domio, S. Anna - La Lanterna, Union - PRIMOREC.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L. ^ ZTT	jjj&jtjjl Član italijanska
T"<	ItP Z»fožn!kov>FIEG
15. decembra 1987
Pred jutrišnjimi predsedniškimi volitvami v Južni Koreji
Nihče izmed tekmecev nima zmage v žepu največ možnosti pa ima vladni kandidat
SEUL — Samo dan pred prvimi svobodnimi predsedniškimi volitvami po 16 letih diktature je položaj v Južni Koreji izredno napet; vsaka predvidevanja o najbolj verjetnem zmagovalcu pa so nemogoča, saj raziskave javnega mnenja vsakemu izmed treh kandidatov pripisujejo približno 30 odstotkov glasov. Izmed začetnih osmih kandidatov so tako v konkurenci ostali le še trije: 55-letni bivši general Roh Tae Woo, najbližji sodelavec predsednika Chun Doo Hwana, 60-letni Kirn Young Sam, predsednik največje opozicijske stranke, in 62-letni Kirn Dae Jung, zgodovinski vodja južnokorejake opozicije.
Izvedenci menijo, da ima vladni kandidat Roh Tae Woo največ možnosti za uspeh, saj ima podporo južno-korejskih sredstev množičnega obveščanja in 3,5 milijona članov vladne stranke, vodo na njegov mlin pa prinaša tudi razdvojenost opozicije, ki ni znala izbrati enega samega kandidata.
Generalni tajnik vladne stranke Hyin Hong Joo je prepričan v volilno zmago, dejal je namreč: »V 39 letih južno-korejske zgodovine ni naša stranka izgubila niti enih volitev, zakaj bi se to moralo zgoditi sedaj?«
Kirn Young Samu je doslej uspelo zbrati okrog sebe širok krog pristašev, med katerimi je tudi več vojakov, študentov in predstavnikov južnokorej-skega izredno močnega srednjega sloja. Mnogi ga imajo za zmernega politika, ki baje uživa določeno podporo tudi v ameriških krogih, zaradi tega bi on tudi najlažje vodil delikatno prehodno obdobje v demokracijo.
Zelo pomembno vlogo pa bo igral tudi Kirn Dae Jung, ki so ga večkrat označevali za »komunističnega demagoga«. On se je vselej brezkompromisno boril proti diktaturi in je bil celo obsojen na smrtno kazen. Ne gre torej izključiti, da ga bo demokracije žejno južnokorejsko ljudstvo za to primerno nagradilo...
Volilno zborovanje Kim Young Sama	(Telefoto AP)
V EGS je pravi babilon jezikov
BRUSELJ — Samo izvršna komisija EGS je porabila letos za ustno in pisno prevajalsko službo 245 milijard lir: kakšen je bil potlej strošek za vso Evropsko gospodarsko skupnost! Ta razpolaga z največjim organikom poklicnih simultanih tolmačev in pisnih prevajalcev: kar 583 jih je, od tega jih dela 179 v Evropskem parlamentu, ki ima en sedež v Strasbourgu in enega v Luksemburgu, 33 pa pri Evropskem sodnem dvoru (Luksemburg). Organizacija združenih narodov ima »samo« 206 prevajalcev, Atlantska zveza (NATO) pa komaj 43.
Medtem ko je pri OZN v veljavi šest uradnih jezikov (angleški, ruski, španski, francoski, kitajski in arabski), jih je pri EGS devet: francoski, nemški, španski, angleški, italijanski, portugalski, nizozemski, grški in danski. Bilo pa bi jih še več, ko bi vsilili Irci staro keltščino, a Luksemburžani svojo mešanico nemškega in holandskega jezika. Vsaka država se pač ne odpove kar tako jeziku.
Ko bi šef policije rad bičal v božjem imenu
LONDON — Gorje tistim, ki živijo v Manchestru: za njihovo moralno življenje skrbi šef policije James Anderton. Etika someščanov mu je vedno povzročala hude skrbi, pred kratkim pa se je celo spreobrnil in se navdušil za katoliško vero. Policijskega posla se je lotil s tolikšno vnemo, da se je celo preimenoval v »božjega policista«. Prepričan je, da pooseblja šibo božjo, in z njo neusmiljeno mlati po vseh, ki kršijo zakon. Anderton sicer pozablja na milost, ki velja za eno izmed temeljnih postavk katoliške vere, to pa ga očitno ne moti.
V Manchestru so vsi zaprepadeni, še posebno po objavi njegovega intervjuja v reviji Woman's Own. Izjavil je namreč, da bi manchestrsko policijo rad vodil kar z bičem, saj trdi, da je treba zlikovce bičati. Homoseksualce bi rad enostavno »zbrisal« s tega sveta; ko bi mu zakon to dopuščal, bi jih kar pobil, ker pa tega ne more narediti, jih moralno linča. Ce se kdo naleze aidsa, mu Anderton zabriše, da se mora sam sebi zahvaliti, saj se je sam potlačil v greznico, ki jo je izkopal z lastnimi rokami. Kar s sekiro bi mahnil tudi po posiljevalcih. Brez spolnega organa bi se najbrž res nehali izživljati nad mimoidočimi ženskami, v nebesih pa bi verjetno ne izbrali prav te fizične kazni. Anderton menda ni povsem priseben.
Ganljiv poziv etiopskim gverilcem
»Vrnite ju nama čila in zdrava«
RIM — »Vrnite nam ju čila in zdrava, da bosta preživela božič doma!« Takole se glasi poziv, ki sta ga naslovili včeraj Revolucionarni stranki etiopskega ljudstva (EPRP) mati 36-letnega Paola Bellinija in žena 27-letnega Salvatoreja Baroneja. Gre za uslužbenca podjetja Sorige Perforazioni, ki so ju ugrabili 16. novembra protivladni gverilci v etiopski pokrajini Gojam, nato pa zahtevali za njuno izpustitev od rimske vlade, da se odpove namakalnemu načrtu Tapa-Beles. Po tem načrtu naj bi spremenili velikanski predel zdaj nerodovitvega etiopskega ozemlja v obdelovalno območje, potem pa tam naselili na tisoče ljudi iz krajev, ki jih pestita suša in lakota. Pripadniki EPRP trdijo, da ne gre za človekoljubno potezo, ampak za pravo politično deportacijo.
Italijanska televizija (TG2) je predvajala predsinočnjim filmski posnetek, v katerem je bilo videti oba ugrabljenca. »Ko sem zagledala Salvatoreja,« je izjavila časnikarjem Ba-ronejeva 26-letna žena Anna Messina, »sem zakričala od veselja in nisem jokala, zaskrbela me je le novica, da so pogajanja za izpustitev kočljiva.« Anna pioziva EPRP, naj ji izpustijo moža predvsem zato, da ne bi njuna poldrugo leto stara hčerkica Elisa bila za božič brez očeta.
Ministri EGS določili novo mejo radioaktivnosti v hrani
Tudi za ženske m manjšine
VVASHINGTON Ameriška vlada je določila, da bo moral slavni Bohemian Club iz San Francisca odpreti svoja vrata tudi ženskam in pripadnikom narodnostnih manjšin. Skrajno reakcionarnega kluba so člani tudi predsednik Ronald Reagan, predsednikov namestnik George Bush, državni tajnik George Shultz, Hen-ry Kissinger in nič koliko drugih ameriških milijarderjev.
Biti član takega društva pomeni živeti v samem središču dogajanj, saj se v njih odloča tudi o službah in imenovanjih, zato pa je prav, da so tudi ženske in drugi Američani zraven. Lastniki kluba so seveda primerno ogorčeni.
BRUSELJ — Včeraj je dvanajsterica evropskih zunanjih ministrov EGS v Bruslju odobrila novi splošni pravilnik, ki določa količino dovoljene radioaktivnosti v hrani. Ta .bo stopil v veljavo v primeru kake nove jedrske katastrofe. Na sestanku so tudi potrdili sedanjo dovoljeno stopnjo radioaktivnosti v hrani po černobilski katastrofi.
Trenutno ne sme biti v enem litru mleka več kot 370 bekerelov radioaktivnih snovi, za vso ostalo hrano pa ne sme preseči 600 bekerelov. Dokler ne bodo članice EGS dokončno potrdile novega splošnega pravilnika, bodo te omejitve veljale še tri mesece, nakar bi jih potrdili še za nadaljnjih 21 mesecev. .
Novi splošni pravilnik je zelo prožen. EGS bo lahko na podlagi velikos-
ti jedrske katastrofe sproti določila dovoljene količine radioaktivosti. Kljub temu pa zgornja meja ne bo smela presegati sledečih količin (te so izražene v bekerelih glede na kilogram): mleko - jod do 500, stroncij do 125, plutonij do 20 in cezij do 1000; za ostalo hrano — jod do 2000, stroncij do 750, plutonij do 80 ter cezij do 1250. Na včerajšnji seji so tudi sklenili, da bodo v naslednjih šestih mesecih določili še dopuščene količine radioaktivnosti v pijači in v hrani za dojenčke.
Vsi zunanji ministri EGS pa se niso strinjali z novim pravilnikom (Danska, Nemčija, Luksemburg), in sicer zato, ker so hoteli, da bi bile dovoljene količine radioaktivnosti v hrani znatno nižje.
Jana bi rada v Sibirijo pa se poti v Avstraliji
Jana je član moskovskega cirkusa, ki se te dni mudi na turneji v Avstraliji. Žal pa je v Sydneyu presneto vroče, in medvedka se tolaži z osvežujočimi prhami	(Telefoto AP)
Nemočno letalo
Najeto letalo je nenadoma izgubilo moč, pilot se je zato odločil za pristanek kar v trgovskem centru kraja Buena Park v Kaliforniji	(Telefoto AP)
Tudi v »srečni« Avstriji protislovja med razvitimi in nerazvitimi področji
DUNAJ — V tradicionalnih predstavah, ki vladajo v tujini, je Avstrija razdeljena na kulturno in kozmopolitsko metropolo Dunaj na eni ter na kulturno provinco na drugi strani. Ta sicer poenostavljena razdelitev v precejšnji meri drži. Manj znana pa je razdelitev med avstrijskim »vzhodom« in »zahodom«, pri čemer statistike že 20 let ugotavljajo, da sta demografska in gospodarska dinamika na zahodu večja kot pa na vzhodu.
Demografska in gospodarska ločnica med avstrijskim »vzhodom« in »zahodom« sicer povsem ne odgovarja zemljepisni razdelitvi. Vorarlberg, Salzburg, Tirolska in Zgornja Avstrija predstavljajo zahod v okviru te razdelitve, Koroška, ki bi geografsko deloma bolj sodila na zahod, pa po demografskih in gospodarskih številkah sodi onkraj te demografsko-gospodarske zavese (kamor sodijo še Štajerska, Spodnja Avstrija, Dunaj in Gradiščanska). Nekaj številk iz raziskav, ki so jih nedavno objavili pri avstrijski gospodarski zbornici in pri dunajskem inštitutu za gospodarske raziskave (WIFO): 1971. je bil delež zahodnih pokrajin v celotnem avstrijskem prebivalstvu 32,7, leta 1986 pa že 35,3 %. Delež zahoda v avstrijskem kosmatem narod-
nem dohodku je bil leta 1970 32,5%, petnajst let kasneje je bil 36,1 %, marca letos brezposelnost na zahodu ni nikjer presegala 5 odstotkov, preseganje te meje pa je bilo na vzhodu (razen na Dunaju) pravilo (v istem času je bilo na Koroškem 7,8%, v Spodnji Avstriji 5,6%, na Štajerskem 6%, na Gradiščanskem pa kar 8,6% odstotka prijavljenih brezposelnih). Ti pokazatelji sicer še zdaleč ne kažejo na regionalni prepad dramatičnih razsežnosti, kakršen v Zahodni Evropi obstoja npr. med italijanskim Severom in Jugom ali pa v zadnjih letih v Veliki Britaniji (kjer pa je prav Jug najbolj dinamičen pol razvoja). Res je tudi, da je v Avstriji demografski problem pereč zlasti v na Dunaju; tu je po prvi svetovni vojni živela tretjina avstrijskega prebivalstva (sedaj pa že manj kot 20 odstotkov), a v začetku naslednjega 'tisočletja (v primeru, da se sedanji dunajski trendi padanja natalitete in daljšanja življenjske dobe nadaljujejo) bo četrtina aktivnega prebivalstva mlajša od 30 let. Prirastek prebivalstva na zahodu je vsekakorrezul-tat migracije dela avstrijske delovne sile.
BOJAN GROBOVŠEK