Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini Lendava, 5. februara 1939. Štev 6. Cena l Din. SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1;50 Din. Pred zidanjom prve hiše za sirote Slovenske Krajine. Gda je kat. Cerkev z velikov Slovestnostjov obhajala 700 letnico smrti velikoga prijatela siromakov, sv. Frančiška, se je v Črensovcih odločila skfip- ščina tretjega reda, štero vodi moja malenkost, da zida hišo za siromake v Slov. Krajini. Kajti dozdáj pri nas níšče ne mislo za dom siromakov, šteri so v najvekšoj zapüščenosti blodili po cestaj i vmirali, gda po štalaj, gda zmr- zavali na poli, gda od nesnage razjedeni so se v čuni nosili od hiše do hiše i tak končali svoje živlenje. Da se na začeto delo smilenosti sprosi boži blagoslov i pomoč sv. Frančiška, sem 1. 1936. romao z g. Jeričom, zdajšnjim törjanskim plebano- šom i dekanom v Rim na grob svétoga Frančiška, na šterom sva tüdi sveto mešo slüžila i prosila za naše siromake. Potem smo začeli z nabiranjom. Dosta smilenih src se je oglasilo i če ne bi prišla tista nesrečna Svetovna gospodarska stiska, bi dom že stao. Kak je pa tista nastala, so lüdje prišli v stisko i neso mogli darüvati. Mi to spoznavši nesmo nabirali. Leta dugo niedne prošnje nesmo nikam poslali, da bi što kakši dar poklono na siro- tišnico. Vendar pobirao je sam dober Bog. Vnogi so želeli kakšo pomoč do- biti od dobroga Boga i so njemi obečali, ka če jo dobijo, darüjejo gotov znesek na hišo siromakov. Diügi so pa pali iz zahvale to obečali. 1 dober Bog, ki je Oča sirot, ki je najvekši siromak bio na zemli, gda je človek po- stao, je v obilnosti blagoslavlo takše prošnje i zahvale tak, ka se je brez nabiranja zadnjih šest-osem let vendar nabrala svota 343 jezero 261 dinar i devet par. Teliko izkažüje blagajna letos januara 1. kak je te račune pre- gledala tretjeredniška skupščina zdaj v nedelo 29. januara. Tretjeredniška sküpščina se je odločila, da letos začne z zidavov i v te namen se že pogaja za material. Se zna, ar je material z delavci vred y dragoči jako poskoco, više omenjana svota zadostüje komaj za gorpostavla- nje hiše v sirovom stanji. Za notrašnjo opremo ešče potrebüjemo najmenje 150 jezero dinarov. Da bi to svoto mogli dobiti, se z vüpanjom obračamo do prebivalstva Slovenske Krajine. Penez je že zadosta. Naj omenim samo en mali dokaz. V nekoj máloj trgovini Slov. Krajine tjedensko v goto- vini plača za obleko naš narod petnajset jezero d i n a r o v. Od vekših trgovin niti ne gučim. Za alkohol potroši naš kraj letno več mi- lijonov, za trafiko letno tüdi več milijonov. Za dišeče olje, praške, žajfe, jezere i jezere dinarov. Vsa to računi trgovin i državna štatistika posvedočijo. Penez je. Zato se vűpamo, da bodo tüdi dobrotniki za hišo sirot. To delo ma že dosta dobrotnikov. Je nekak, ki vso Poštnino plačüje iz svojega žepa, da se ne bi trošo nabrani penez inam, kak samo za zidavo. Lansko leto je poslanih pisem 132. I te nekak to dela že skoz dvanajset let Za darovnike se slüži vsaki tjeden, tak za žive kak pokojne edna sveta meša. To se tüdi brezplačno opravla. Ravnotak se brezplačno opravita dve svetivi meši za žive i dve za pokojne darovnike septembra h godi peterim ranam svetoga Frančiška i oktobra k godi sv, Frančiška. Mamo cerkveno drüštvo od višje cerkvene oblasti potrjeno, ka vsaki, ki letno bar 25 par darüje kak dugo žive, je deležen sadov teh svetih meš. Mi Znamo, da letno 25 par, edno nekdašnjo koronico ešče kodiš zmore. Zato se z vüpanjom obračamo do prebivalstva Slovenske Krajine, da nam skoči na pomoč. Vzememo ne samo penezne dare, nego tüdi Pohištvo, vožnje, težake, ka pač što premore. Najprle se obračamo na črensovsko faro i pro- simo te vernike, naj nam navozijo kamen i pesek i drüge reči. Nekaj se je že začelo voziti, a slinavka je preprečila nadalno vožnjo, zato vas prosimo zdaj vse brez izjeme, ki mate vpreženo marho, pripelajte nam kamen i pesek. Kamen je na Dolnjoj Bistrici, pesek na Srednjoj na veleposestniškom, štero nam ga je brezplačno odstopilo. Isto bi prosili Hotižance, da nam iz svojega hatara pripelajo kamen i pesek i Odrančare, ki istotak nam lejko pripelajo iz Srednje Bistrice pesek. Polančarje i Gumiličanci bi ravnotak mogli še kaj pripelati, ar so v bližini Črensovec. Drüge občine zavolo odaljnosti neso v stani, da bi nam kaj vozile, zvün v Beltincih iz kolodvora cement i Vapno, nato že zdaj naprej prosimo beltinske farnike. Bomo se posebi še pis- meno obrnoli na preč. dühovščino i njihove vernike, za zdaj to samo omenjamo. Jako prav bi nam prišlo, če bi nam skočili na pomoč lastniki tovornih aotojov i bi nam pripelali opeko. Mi naše potrebe odkrito naznanjamo i zdaj kak kakši siromaček pred dverami bogataša z povešnjenov glavov čakamo, kda se nam dveri smilenih src odprejo i nam puno prgiščo ednih pa drügih darov nasiplejo za prvo hišo siromakov v Slov. Krajini, S tem vüpanjom bodite vsi naši dobrotniki pozdravleni i od Oče si- romakov obilno blagoslovleni Črensovci, jan. 31. na god velikoga lübitela siromaške mladine sv. Ivana Boska. Odbor za Zidanje „Doma sv. Frančiškaˮ v Črensovcih. KLEKL JOŽEF predsednik odbora. Razgled po katoličanskom sveti. Vatikansko mesto. Spre- jem angleških ministrov pri sv. Oči. Ob priliki prihoda angleških mi- nistrov k sv. Oči je „L’ osserva- tore Romanoˮ objavo, da je sv. Oča oba ministra jako lübeznivo sprijao i želo srečo njihovim drü- žinam i celomi angleškomi im- periji. Obravnavali so se tüdi odnošaji med sv. Stolicov i An- gleškov i je bilo dognano, da so dobri i Srčni. Tem razgovorom med sv. Očom i angleškima mi- nistroma je prisostvovao samo M. Obsorn, angleški poslanik pri sv. Stolici, ki je bio Zednim za tumača. Na konci obiska je sv. Oča podaro zlato svetinjico, ki ma na ednom kraji kep sv. Oče, na drügom pa angleških mantr- nikov — svecov Johna Fichera i Tomaža Mora. Oba ministra sta bila genjeniva zavolo lübez- nivosti sv. Oče. ltalija. Rekord eucharisttčnih kongresov v Italiji. 1938. 1. seje vršilo v Italiji 179 nacionalnih eucharističnih kongresov. Letos pa se bo vršo nacionalni eucha- ristični kongres italijanske dü- hovščine, šteroga se bo vdeležilo dosta kardinalov i na stotine škofov. Židovska muzika v Italiji po- polnoma prepovedana.Na sestanki, ki se je vršo v ministerstvi na- rodne prosvete, je sklenjeno, da izdajatelje, ki izdajajo muzična dela, morajo brisati iz progra- mov vsako muziko, ki izhaja od židovskih avtorov. Češko-Slovaška. Program Omladine Narodnoga Edinstva. Omladinska organizacija češke stranke Narodnoga edinstva je dala načrt programa, v šterom so načela nove vzgoje naroda. Glavna načela so: narodno edin- stvo, socialna i stanovska Zaved- nost, krščanska jakost i vzgoja v narodnom i krščanskom smisli. Krščanska jakost bo fundament narodnoj vzgoji, tak pravijo v tom načrti. Javna i tajna drüštva, ki so naperjena proti krščanstvi, se naj razpüstijo. Veronavuk je obvezen v vseh šolah. Narodni značaj kulture določa narodnost, vernost i poštüvanje do del pr- vejših pokolenj, šterih zgodovina je na krščanskoj podlagi. Polska. Vračanje Husitov v katoličansko cerkev. V področji Olsa, ki je bilo pred nedavnim odcepleno od Češke i priklüčeno Polskoj, se je vnogo lüdi, ki so po 1920.1. „postaliˮ Husiti,v vno- žini vrnolo v katoličansko Cer- kev. Husitske cerkve Polska ne priznava. Nemčija. Izkliičitev sv. Pi- sma Staroga Zakona i Sv. Pavla iz verskoga včenja. Nacionalsoci- alistična vláda v Anhalti je spo- punila svoje prepovedi v ver- skom pouki, štere je izdala pred dvema letoma, v tom smisli, da se celi Stari Zakon, psalmi i pro- roki vklüčno i sv. Paveo ne smejo obravnavati v šolah. Grčija. Na konci oktobra je v Atenah vmro primaš grčko- pravoslavne cerkve Krisostom Pa- padopulos, nadškof atenski. Bio je svoj čas profesor cerkvene zgodovine na atenskoj univerzi. Izdao je delo o valanosti angli- kanski cerkvenih redov i delao za zdrüženje anglikanske i pra- voslavne cerkve. Ne je pa meo razumevanja za Zedinjene grčke katoličane i je do njih ne bio posebno prijazen. Lani marca so ustanovili za dühovnike, ki so odpadnoli, spokorno hišo pri samostani Pytharios na otoki Mytilene. Franco zavzeo glavno mesto Katalónije, Barcelono. V Barceloni se je začela komunistična divja revolucija, štera je v potokaj prezvala ne- dužno krv i oskrunjala vse, ka je spominalo na dobroga Boga. i dnesden? Čeravno so Rusi mi- lijarde potrošili, čeravno so ko- munisti celoga sveta podpirali rdeče i zbrali tem na pomoč sto i stojezere broječo vojsko, ven- dar je živa vera v Boga Prema- gala Božega i človečega sovraž- nika: komunizem. Franco je med nepopisnim navdüšenjom naroda vkorakao v najlepše i najboga- tejše Španjolsko mesto v Barce- lono, tomi izstradanomi narodi pripelao krüh, sloboščino vere i sloboščino državlanskih pravic. Rdeči voditelje so pravočasno vujšli na Francosko. Narod je od veselja obimao i küšüvao Francove vojake, kde pa do teh ne mogeo, pa küšüvao konje jez- decov. Barcelona šte milijon dve- sto jezero prebivalcov i je sre- dišče španjolske trgovine i in- dustrije. Skoro vse vekše sve- tovne banke majo v njej svoje podrüžnice. S padcom Barcelone je zapečatena zmaga krščanske vojske i rdeči se dugo že ne do mogii držati v pokrajinaj, štere še majo v oblasti. Veliki potres v Jüžnoj Ameriki v državi Čile. Velika žalost je napunila srca prebivalcov države Čile v Jüžnoj Ameriki, ar je državi vzeo desetjezere prebivalcov velikanski potres, kakšega Čile ne pomli. Velika cvetoča mesta so porüše- na, požgana, ar je nastali ogenj vničo tisto, ka je potres püsto. Celo zemla se je odpirata i po- žirala lüdi. Vnogo lüdi je zno- relo. Jezeri ležijo pod rüševina- mi, štere je zasipale zidovje i rešilna pomoč prekesno prišla za nje. Največ so trpela mesti Conception, štero je melo 70 je- zero prebivalcov i Čilam. Popol- noma so vničena še mesta Flo- res, Paral, Sanclaros. Nekaj naših domačinov je tüdi v toj državi, vüpamo se, da nam bodo poslali kakša poročila od toga grozovitoga potresa. Ravno v Santiago Chile, gde ne divjao potres, mamo tri č. g. mi- sijonarčke, Horvat Aleksandra, Maroša Martina i Sočak Štefana. Bog daj, da nam zdravi poro- čajo od grozne nesreče. Tristojezero beguncov se pašči proti francoskoj meji. Po zavzetji Barcelone rde- či nemajo nikšga vodstva, mi- nistri so zbežali v Francijo, voj- ska je lačna, zato pa se pašči vse proti francoskoj meji. Tristo jezero je teh. Bojijo se, ka je nebi Francova vojska zgrabila, zato se v divjem bežanji pribli- žavlejo francoskoj meji. Franco- va vojska najmre naglo ide na- prej po celoj Kataloniji. V par tjednaj, kak je Franc? začao ofenzivo, je spadnolo stojezero rdečih, zgrablenih je pa 68 jezero. Tak so delali rdeči. Zdaj, ka so krščanske čete zasedle Barcelono, se je zvedelo, da so rdeči šestdeset jezero nedužnih lüdi tü spoklali, njiho- vo vrednost pa oropali. V omari samoga min. predsednika, ki je pobegno v Francijo, Negrina, so najšli kinčov vu vrednosti sto milijono dinarov. Poleg toga so najšli zlate korone z Marijinih glav, kelihe i drüge cerkvene reči pa mnogo pisem, štera sve- dočijo od njegove zveze z ko- munisti drügih držav. Prijatelstvo z Madjari. Po obiski grofa Ciana, ita- ljanskoga ministra pri nas, se bliža den, gda se sklene prija- telska pogodba med nami i Madjari. Grof Csány, madjarski minister za zvünešnje zadeve obišče Beograd i te se dovrši započeto mirovno delo, štero se pa že zača razvijati. Dr. Várady, odvetnik, zastopnik vogrske menj- šine pri nas, je imenüvani za senatora, naš poslanik v Buda- pešti pa je priredo veliko ve- čerjo na čast dr. Imredyji, mad- jarskomi min. predsedniki. Zbli- žanje i to Prijatelsko stoji pred dverami. Delavcom v pomislek. G. urednik, ar se naši de- lavci znova spravlajo v Nemčijo, vas prosim, da priobčite par reči, štere ščem napisati od dela na nekšem marofi v Nemčiji, kde sam tüdi jaz bio navzoči. Lansko leto meseca aprila je šo mož s svojov ženov v Nem- čijo. Svajüvao se je z vsakim. Kda smo se ga navolili i njemi nikaj ne odgovarjali, te se je svajüvao s svojov ženov. Kda se je z ženov svado i si ne mogeo čemerov potrpeti, je zgrabo le- seni križ, šteri je viso na steni i ga vrgeo v peč z etimi rečmi kričeč nad ženov: „Da me ne bogaš, Boga zažgem.ˮ Küharica te partije je bila betežasta ženska, a delati je zato mogla. Neki den je vlegla i de- lodajalec je taki telefonirao po zdravnika, da bi njej pomagao. Ne bi vervati, če ne bi bio po- leg jaz, ka zdaj napišem. Kda je Zdravnik prišeo k težko betežnoj ženski, ka mislite, kde jo je naj- šeo? Mislite v posteli? Pa ka šel V krčmi se je .zabavlala i po- pivala. Naše nešterne ženske so se tüdi strašno zvišavale pred Nemci. Neka ženska oseba z naše par- tije se je pred Nemci hvalila, da ma 10 morgenov (oralov) Zemle i lepo, zidano hišo, a mi vsi drügi smo kodišje. V istini pa ma komaj 4 plügece zemle i ed- no staro kučico, v štero či Člo- vik stopi, se upravičeno more bo- jati, da se na njega podere. G. urednik, odkrito povem, da bi naši delavci v Nemčiji nujno rabili dühovnika. Žalostno, so ne redki primeri, da mlade dekle, pa tüdi oženjene, razvüz- dano živejo. Opozarjam i pro- sim našiva sreskiva načelnika i g. Kereca, šefa borze dela, naj vodijo štatistiko od naših delav- cov, ki v tüjini razvüzdano ži- vejo. Za takše je prisilno delo doma, ne pa plačano delo v tüjini. ' Gla, delavec v Nemčiji. 2 NOVINE 5.februara 1939. NEDELA pred pepeonicov prva. Nebesko kralestvo je spo- dobno hišnomi gospodari, ki je šo zajtra zaran najemat delavce v svoje gorice. Pogodo se je z delavci po denari na den i je po- slao v gorice. I šo je vö okoli tretje vüre i vido drüge na trgi stati brez dela. Tüdi tem je pravo: „Idite še vi v gorice, i ka bo prav, vam bom dao.ˮ I šli so. Okoli šeste i devete vüre je pali šo i včino je prav tak. Gda je šo okoli edenajste, je najšeo drüge, da so postapali, i njim je velo: „ka stojite tü celi den brez dela?ˮ Odgovorijo njemi: „Nišče nas ne najeo.ˮ Veli njim: „Idite i vi v gorice moje. Gda se je pa zvečerilo, pravi gos- podar goric svojemi oskrbniki: „Pozovi delavce i njim daj plačo, začenši od slednjih do prvih.ˮ Pristopili so tak tisti, ki so bili prišli okoli edenajste vüre, i do- bili so vsaki po denari. Gda so prišli prvi, so mislili, da bodo prejeli več; pa tüdi ti so prejeli vsaki po denari. I gda so pre- jeli, so začeli mrmrati proti hiš- nomi gospodari govoreči: Le eti slednji so delali edno vüro, pa si je zednačo z nami, ki smo prenašali bremen dneva i vroči- no. On pa odgovoreči ednomi zmed njih, je pravo: „Prijateo, ne delam ti krivice, ne li si se za eden denar pogodo z menov? Vzemi, ka je tvojega, i idi! Ščem pa tüdi slednjemi dati, kak tebi. Ali ne smem včiniti s svojim, ka ščem? Ali je tvoje oko jalno, ar sem jaz dober?ˮ Tak bodo zadnji prednji i prednji zadnji. Ar jih je dosta pozvanih, a malo jih je odebranih (Mataj 20, 1—16). „ Vnogo je pozvanih, malo je ode- branihˮ. Ka to pomeni, biti ode- brani, izvoljeni od Boga? Što je od Boga določeni za zveličanje, je izvoljen i lübleni. Določeni je najmre tisti, ki je zvoljeni, i zvo- ljeni je tisti, ki je lübleni. Od bože previdnosti je od- visno vse. Ona vodi vse k svo- jemi cili. Človek pa ma dvojen cio, ednoga na sveti, drügoga v večnosti. Prvi svoj časni cio do- segne s svojimi naravnimi moč- mi, drügi, zadnji i večni cio pa z nadnaravnimi močmi. Ta gori ga ponese boža pomoč, kak strelico nese moč strelca. Človeka tak ponese v zveličanje boža moč. Vzrok te bože pomori imenüje- mo preddoločbo. Ta preddoločba je v Bogi i ne v človeki. Ona je najmre deo bože previdnosti, previdnost pa je samo v Bogi, ne v stva- reh, s šterimi Bog po svojoj pre- vidnosti razpolaga. A sad te pred- določbe je v preddoločenih. Kak Bog na ednoj strani preddoločene vodi k zveličanji, tak na drügoj strani pripüsti, da se lüdje pogübijo. Tem pravimo, da so zavrženi. Bog pa ne po- vzroči greha, nego ga samo pri- püsti. Greh vsikdar izvira samo iz proste človeče vole. Apoštol Pavel pravi: „Ne iz naših del, ki smo jih opravili, nego po svojem smilenji nas je rešo.ˮ Človek nemre zaslüžiti, da bi bio odločen za zveličanje. Zveličanje je tak veliki kinč, da vse naše zaslüge neso v nikšem razmerji s plačilom. Pri tom navuki je vnogo lüdi prišlo v zmoto. Včili so, da je Bog nešterne lüdi vnaprej dolo- čo, da bodo zavrženi. To je velika zmota! Pazimo na reči: „Za štere je prle znao, te je preddoločo.ˮ Premislimo ešče Gospodove navuke: „Što verje i je krščen, bo zveličao.ˮ — Što po vred- nom sprejema sv. obhajilo, ga bo Gospod obüdo na sodnji den. — Blagrovao je Gospod siro- maške v dühi, čiste, ponizne krotke, žalostne, pravične, pre- ganjane. — Evangelij nas tolaži, da je Bog svet tak lübo, da je dao svojega edinorojenoga Sina, da se nišče ne bi pogübo, ki verje v njega. Vojnim invalidom, dovicam i sirotam. Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Velikoj Polani je ne razpüščeni, kak to nikak trosi po našem lendavskom srezi (s kakšega vzroka to dela, si lejko vsaki sam misli). Krajevni odbor v Polani obstoji i dela na zakonskoj podlagi i to bo delao do 1. aprila 1939. leta. Po novoj „uredbiˮ, štera stopi v veljavo 1. aprila 1939. leta, pa bodo vsi dozdašnji odbori razpüščeni i se po novi pravilaj organizirali novi odbori, kak je viditi sreski, t. j. za vsaki srez samo eden odbor, kak majo to že do zdaj invalidi v Soboti. Krajevni odbor v Velikoj Polani, dela vsem invalidom i dovicam, šteri so odpadnoli 1. 1929. ali se na novo prijavlajo, vse prijave brez plačila i brez članarine vse nazaj. (Vsaki pla- ča samo papir.) To pa zato, ka komaj s 1. aprilom dobijo inva- lidnino i s tem dnevom posta- nejo vsi člani novoga invalid- skoga udruženja i s tem dnevom tüdi začnejo plačüvati vsi invali- di i vdovice članarino, štero od- tegne od invalidnine vsaki me- sec že država. Zato po düšnoj vesti ne- ma niti eden krajevni odbor pravice zahtevati od tisti sir- makov i sirot, šterim je 9 let bila odvzeta invalidnina, ka bi članarino plačüvali nazaj i za stare članske knižice. Stare članske knjižice, so po 1. aprili 1939 leta brez vsa- ke vrednosti. Kakše pa bodo nove knižice i kelko bodo koš- tale, pa ešče ne vemo. Mogoče bodo celo brezplačne. (Kakšo düšno vest ma tisti, ki to delal Oblast naj njemi stopi na prste) § 113 Uredbe pravi: Vsaki član drüštva vojnih invalidov dobi od svojega — razmi se ka od novoga odbora — invalidsko knižico s svojov sli- kov i posebnim popisom. Zato naj si vsaki preskrbi sliko za novo knižico, kak legititimacijo, ar bo ta knižica valala tüdi za vozne olajšave. Vmor na Hotizi. Horvat Mihal, Hotiza št. 1. je 26. januara, najšo ne daleč od Hotize na njivaj „Prodvovaˮ mrtvo moško telo, štero je ležalo na črevi. Najdenina je taki jav- lena črensovskoj žandarskoj sta- nici. Skrbni orožniki so včasi šli na lice mesta, preiskali vse, za- slišali svedoke i dognalo se je sledeče: Mrtvec je Horvat Ignac, sin Horvat Ivana i Ane z V. Polane, hš. 80. Po domačem pravijo hiši: Senčekovi. Mrtvec je meo pod desnim vühom v velikosti 7 cen- timetrov presekano lobanjo, štera je počila zavolo vdarca od teš- koga predmeta, kak je sodna i zdravnika komisija dognala na hotiškom pokopališči pri gorre- zanji. Mrtveca so z dovolenjom oblasti spravili domo v Polano i ga 27. jan. zakopali. Bridko so ga 20 letnoga sina objokati sta- rišje, ki so siromaki, veliki siro- maki i majo desetere drobne dece i pokojni, ki je bio z sestrov v Slavoniji na deli, je familiji krüh spravlao. Što je vmorilec? Pri- znao je sam i tüdi svedoki, da je morilec Hozjan Ignac iz Trnja hš. 24. star 35 let i oča četvero dece. Količ je vrezao v ednom jališovom—grmi i s tem vdaro pokojnoga po glavi i ga vmoro, a samo prestrašiti ga je šteo, pravi. Sodnija že bo svoje po- vedala. Pokojni je z Kohek Šte- fanom gnao kravo na D. Bistrico i eden je šteo Sobočan Ivana z biciklina v grabo sünoti. Potem sta mirno šla naprej i spevala. Za hrbtom njima te predrvi Hoz- jan Ignac i tak nesmilene vdari Hozjana, da ga je krv oblejala, štero je komisija najšla i je smrt taki nastopila. Da je alkohol tüdi meo prste pri tom grozodejstvi, je tüdi istina. Nad vse žalostno. Kaj še potrebuje Prekmurje. Mnogo ustanov, javnih in zasebnih naprav, ki služijo v ko- rist splošnosti in poedincu, smo dosegli v zadnjih 20 letih, toda potreb imamo še dovolj, ki se s tekočim življenjom in udejstvo- vanjem prebivalstva naše pokra- jine vedno množijo. K tem potrebam upraviče- no uvrščamo banovinske trsnico, ki je za Prekmurje zelo potreb- na. V kolikor je zemlja raven- skega dela naše pokrajine za poljske pridelke deloma prav dobra, v tolikor so tako imeno- vani gorički kraji zelo prikladni za vinogradništvo in sadjarstvo. Vse od Rogaševske kotline, čez Grad, Mačkovci, Križevci, Selo, Bogojina, Dobrovnik pa do Len- davskih goric se nahajajo na vsem širokem in valovitem pros- toru tega ozemlja prav gosti in deloma lepo urejeni vinogradi. V tem prostoru gornjega Prekmurja se pridela mnogo grozdja in sadja, le žal, da so vinogradi večinoma nasajeni s trsjem raznovrstnih samorodnic in tako ne doprinašajo našemu ljudstvu onega gmotnega uspeha, kakor bi ga lahko, ako bi bili vinogradi nasajeni z cepljenim trsjem, ki bi obrodilo razne vrste žlahtnega grozdja. Da so naši vinogradi zasajeni s tolikim trs- jem samorodnic, je v veliki meri prištevati temu, da nima Prek- murje v svoji sredini banovinske trsnice. Z raznimi predpisi in kaznimi vinogradnikov, ni mo- goče iztrebiti samorodnic iz vi- nogradov, ker so naši vinograd- niki na to manj vredno trsje, ki navadno vselej zadovoljivo ob- rodi, naučeni. Mogoče bi pa bilo to doseči s pravičnimi primeri in teoretičnim poukom naših vi- nogradnikov. To bi se lahko vršilo le v banovinski trsnici v Prekmurju, ki bi jo bilo na pri- mernem mestu ustanoviti. Vinogradnikom je potreb- no na tečajih pojasniti škodli- vost samorodnic in veliko korist cepljenega trsja, od katerega bi se lahko prav drago prodajalo grozdje in vino. Najbližja bano- vinska trsnica je na Kapeli. Ta trstnica je za Prekmurce preda- leč, zato se je ne poslužujejo. Če bi pa bila banovinska trsnica ustanovljena v osrčju našega go- ričkoga Prekmurja, bi gotovo, tako glede tečajnikov, kakor od- jemalcev cepljenega trsja, prav dobro uspevaia. Imamo tudi v Prekmurju nekaj vinogradov nasajenih sa- mo z cepljenim trsjem, ki so lepo urejeni in prav dobro uspevajo. Trsje v teh vinogradih prav nič ne zaostaja glede obroditve groz- dja od onega iz sosednjih Slo- venskih goric, nasprotno, v go- tovih primerih jih še presega, tako v kvaliteti, kakor v kvanti- teti. To nam daje dokaz, da so tudi naši kraji prikladni iza vi- nogradništvo, toda potrebno je iztrebiti samorodnice in nasaditi cepljeno trsje, kar bi se dalo doseči le z upostavitvijo bano- vinske trsnice, zato priporočamo merodajnim faktorjem, da se energično zavzamejo za čimprej- šno dosego te gospodarske ustanove. Glasi iz Slovenske Krajine. Na podporo Novin je po- slao Fujs Aloz z ženov, Proseč- kaves, iz St. Cyr v Franciji, 1 Din. 50 par, Mataj Franc, tajnik kmečke posojilnice v Soboti 30 Din, Misleta Jožef, Babinci 10 Din, Gonza Anton, Benica, 15 Din. Bog povrni. Na misijon g. Kereca v Yunnanfuji so poslali Ritlop Martin, Širine, 5 din, N. V. Po- lana, 4 din, Bagar Alojz, Fran- cija, 13 din, Trojok Katarina, Francija, 76 din, Matko Ivan i Marija, Odranci, Francija, 10 din, Fujz Alojz, Francija, 15 din, Škot- nik Kristina, Francija, 35.50 din, Grüškovnjak Marija, Lipa, 20 din. Dare poslali na misijon potom Rakovnika. Izseljenci v Pont Aude- merl so za Kerecov misijon nabrali 100 frankov. Penez je naše uredništvo taki odposlalo na Rakovnik, da idejo dari kem- prle na namenjene mesto. Svetosavska nagrada za našega domačina. Naš doma- čin, g. Vratuša Anton, akademik, slušateo filozovske fakultete na ljubljanskoj univerzi, je napisao nad 200 pol obsegajoče razpra- vo od našega goričkoga guča. Dobo je za lepo delo na uni- verzi primerno nagrado. Česti- tamo se razvijajočemi vučenjaki. Turnišče, Naš dekan g. Jerič Ivan so se odločili, da le- tos zidamo primeren katoličan- ski prosvetni dom, kde bomo zbirali našo mladino, da jo re- šilno kvarnih vplivov pokvarje- noga sveta, jo izobrazimo i v dühovnom živlenji poglobimo. Navidezni kap. Na Can- kovi je šo en starejši možak iz gostilne Voglerve na svojo po- trebo k ploti. Tü je vküpspadno. Vsi so mislili, da ga je kap za- dela i nesli so ga domo. A za dva dni je ozdravo, starčeka je vino vrglo. Oči v roke! Ne smemo dale iti z oča- mi, da nebi gledali prav, štero nam je na poti, se opotekali i bi naslednje v globoko jamo spadnoli, se glasi sledeče. Preveč zadosta vö vučeni lüdi mamo, s šterimi nevemo, kama bi je potisnoli i njim slüž- bo dáli, pa dönok nega razu- mevanja za kontrolo, štera bi zravnala brege, doline, kmeta, trgovca, odajo i küpčijo, s šte- rov se tak strašne krivice i do- bički delajo. Ništernim bogastvo, ništer- nim pa siromaštvo napravi ta slepa pot Nikelko primerov bi človik lehko našteo, šteri gülijo samo prosto lüstvo, kmeta, šteroga tr- govec znori, či küpi od njega i či oda njemi. Siromaški kmet skoron nig- dar ne ve za pravo ceno svojih pridelkov proti špekulaciji trgov- cov i tak razno blago v trgovini ne pozna, štero trgovec v njega zmaže i dober dobiček napravi. Gnesden že živali majo kontrolo mlečnosti, selekcije itd. Ešče bole bi pa bila potrebna kontrola po državi pri küpčiji i odaji raznoga blaga, živila i živine. Zato pa pravimo, da mamo sposobne lüdi v državi, šteri bi lehko nesebično i pravično kon- trolirati vso trgovino vsakše stro- ke doma i v inozemstvi. To bi bio pogled, šteri bi dosta dobroga napravo za celo državo i njeno nepodvučeno si- romaško lüdstvo. Prosta žela maloga člove- ka naj se spuni i se njemi da vek- šo pravico, ar je on pravi čini- teo dobroga v državi. Či se mali človek püsti na slepo pot, potem se pogrozi do- bičkanosnost dotične države. Zato prosimo pametne dr- žavnike, da preštudirate te proste reči, štere kak mali zvonček zvo- nijo i si pomoči prosijo. Nemeš Vinci kmet. Mama je umrla. Liplenski zvon je donel v poznem jutru. Z neha je pršilo in mlakuže so pokrivale pota in ceste. Zvon pa je donel in sprem- ljal dušo rajne. Ljudje so spra- ševali, kdo je umrl. „Bojnecova Baraˮ, so odgovarjali mimoidoč!. „Mnogo je trpela, sirota. Bog jo je tako mlado k sebi vzel. Ko- maj trideset sedem let je stara in že je umrla. Kaj bodo. delalij ti štirje otroki?ˮ „Tako je naše življenje! Danes smo, jutri nas niˮ. Bilo je 24. januarja tričetrt na devet, ko mi je bratranec sporočil, da mama želi, da bi prišel domov. Pa naj se nič ne jočem, kajti najbrž ni tako zelo bolna, samo rada bi me videla. Jaz sem sljutil, da ne more biti popolnoma v redu. Nisem pre- mišljal zakaj jočem, saj mi je Štefan pravil, da me samo želi. In vendar sem sljutil zlo. Z vsemi močmi je gonil sosedov kolo po blatni cesti in tudi jaz sem sedel mirno, čeprav me je zlo tiščalo. Ravno prav sva se pripe- ljala. Na gangi je zamišljeno gledal stric. „Ali so mati kaj boljši?ˮ sem vprašal. „Nikdar več ne boš govoril z materjoˮ. Naglo sem vprašal: „Ali so umrli?„ Ne, ne, je odgovoril. Stopil sem v sobo. Sami razjokani obrazi so me pozdrav- ljali. Nisem imel časa, da bi jih spoznaval. Stopil sem k mamini postelji. Težko je sopila in kakor, da me je pričakovala, je še ved- no dihala počasi, toda še ena- komerno. Ko sem jo prijel za roko in ji dal z žlico Janezovo vino, se je polagoma dihanje redčilo in kmalu se je tudi usta- vi. Dali so ji v roko srečo in mirno nadaljevali molitve. Ona pa je spala in zaspala za vedno. Draga mama! Nikoli ne bom pozabil Tvojega preljubez- nivega vedenja do mene; še po- sebno pa ne Tvojega zadnjega blagoslova devetega januarja tega leta. S tresočo se roko si me blagoslovila, draga mama, in to zadnjikrat Od tedaj Te nisem videl prej, kot ob uri ločitve. Koliko si še pač trpela ta dva tedna, ko sem bil v Soboti, če- prav bi me še rada videla, si me nisi upala poklicali, kajti bala si se za moje zdravje in uspeh. A kljub temu so Tvoje blage in nikdar nepozabne ustnice šepe- tale med bolečimi nočmi molitve zame. Vem, da si ga prosila tudi za to, da bi lahko stil ob tvoji smrtni postelji. Uslišal Ti je Bog to prošnjo in vem, da tudi moje ni zavrgel in da si gledala po- greb tvojega telesa iz nebes. Mama, ako si v nebesih, prosi zame in me vodi po mo- jih zavitih stezah, po tem labi- rintu, da se bova v nebesih zo- pet videla. Sprejmi, o mama, moje prisrčne pozdrave iz te solzne doline. Nikdar ne bom pozabil tvojega bledega obraza. Tvoje telo je sicer pokopano, a Tvoja duša je pri Bogu, ki te je ustvaril. Na svidenje v nebesih, ma- ma! Odpusti nam vse, s čimer smo Te morda kdaj razžalili. Zbogom, mama! Počivaj v miru! Tvoj ljübeči in za Tabo žalujoči sin, Bojnec Štefan, dijak. 5. februara 1939. N O V I N E 3 Za izseljenskoga dopis- nika je imenüvani pri našem pa- riškom poslanstvi naš izseljenski dühovnik, g. Camplin. Prav iz srca čestitamo. Beltinci. Naš g. kaplan Štukovnik Franc so se v nedelo 29. januara poslovili od nas. Du- ga leta so bili naš dühovni voditeo i v najnovejšem časi so bili tüdi dühovni vodja naše prosvete. Pod njihovim srečnim vodstvom smo uspeli, da smo küpili staro židovsko sinagoge, na štere mesti bomo zidali pro- svetni dom. Mi se g. Štukov- niki, ki so nam v vsakom po- gledi šli na roko, posebno de- lavcom v Franciji z vnogov pi- sarijov, prav toplo zahvalimo i njim želemo, da se na novom mesti pri Maloj Nedeli prav dobro počütijo i vnogo düš rešijo. Mi bomo molili za njih i jih pro- simo, naj tüdi oni molijo za nas. Kak je z našimi delav- kami po fabrikaj v Soboti i v Lendavi. Ne je dugo od toga, ka smo pisali v naših Novinaj od stanja naših delavk v Soboti i v Lendavi, štero stanje se pa tü pa tam od dneva do dneva vsikdar bole slabša. — Delavke v Soboti. Kak nam je znano, de- lavke v fabriki g. Šiftar Lajoša so organizerane v Zvezi Zdru- ženih Delavcev v Ljubljani. Te delavke so do novoga leta zado- volne bile, a zdaj po novom leti se je njüvo, delo zmenšalo i tak tüdi plača. V dvema tjednoma so delale samo 5 dni, izvzemši 28 delavk, dela jih pa okoli 120. G. Šiftar je dao vpelati v fabriko nekše nove mašine, na šterih dela tej 28 delavk. Ti mašinje tak naglo obratüjejo, da so de- lavke sploj zmantrane. Plača nji- hova je pa nikaj ne bolša, kak je bila, gda so dosta menje de- lale. Nešterne delavke ščejo za- togavolo izstopiti iz fabrike i bod raj šle v tüjino. V fabriki g. Cvetiča ide v staroj formi na- prej. V fabriki majo izobešeni delavni čas 8 vür, a delajo pa od pol 8 do 12 i od frtao na 2 pa do 6, večkrat tüdi duže. Or- ganizirati se delavke ne vüpajo. Močno se pa vüpamo, da se tüdi te trdi oreh da streti i tak de- lavke, kak g. Cvetič bodo v vsa- kem pogledi zadovolni. — De- lavke v Lendavi. Delavke v obe- ma fabrikama se strašno tožijo.! Hodijo v Soboto na Borzo dela i se prosijo za sprejem v tüjino. Jočič pripovidavlejo, kak strašno je njihovo stanje. A se začnejo organizirati v Zvezi Zdrüženih Delavcov v Ljubljani i je vüpa- nje, ka po toj krščanskoj orga- nizaciji se njihovo stanje zbolša. Predavanje prof. Novaka v Ljubljani. V pondelek 23. januara je imeo v glasbenoj Ma- tici v Ljubljani prof. Novak Vilko predavanje od Slovenske Krajine i od Slovencov ob Rabi. Preda- vanje so sprevajale vnoge slike iz naše krajine, ki so pokazale naše kraje, naše posobnosti i tüdi naše navade. Predavanja se je vdeležilo vnogo ljubljanskih prijatelov naše krajine, posebno pa vnogo naše akademske i sred- nješolske mladine, ki študira v Ljubljani. Teške so zbetežali, tüdi v Slov. Krajini dobro poznani škof dr. Guidovec. V molitev naših naročnikov zročimo gore- čega višjega pastira, v šteroga škofiji v Jüžnoj Srbiji vodi düš- no pastirstvo naš domačin, g. Radoha, salezijanec. - Za ravnatela popolne so- bočke gimnazije je imenüvani g. ing. Zobec Ivo. Prav iskrene čestitke. Kobilje. Samo eden tjeden je bio betežen i je zapüsto to skuzno dolino i se preselo v več- nost dugoletni bivši Širiteo naših „Novinˮ, Gašparič Franc. Zapüšča ženo i malo nepreskrblene hčer- kico. Žalüjočoj drüžini izrekamo naše sožalje, pokojnomi pa Že- lemo večni mir. N. p. v m. Izvozno Zadrugo bi rad sestanovo prepadli kandidat g. Grča, štera bi bila včlanjena v neko centralo na Hrvatskom i člani bi jamčili se z na z svojim premoženjom, kak bi pravila do- ločila. Mi teliko znamo, da g. Grča vrednostno ne stoji bolše, kak je stao z glasi pri volitvaj, zato dvojimo, da bi se najšeo kmet, ki bi nasedo novoj nameravanoj za- drugi temmenje, ar mi itak ma- mo v že obstojiščih agrarnoj i gospodarskoj zadrugi tüdi izvoz- no zadrugo. Dva vodnjaka z zdravov vodov se bodeta skopala na stroške države na D. Bistrici i v Dokležovji. Komisija, ki je v te namen pri nas hodila, je to že do- ločila, a zednim pa država bo skr- bela, da v tistih krajaj, gde so navadne poplave, se bodo takzva- ni Nottonovi stüdenci kopali,to je cevi do se zabijate več metrov globoko v zemlo, da se z nezdra- vov vodov narod ne oküži. „Izseljenski Vestnik,ˮ šte- roga izdava Rafaelove drüžba v Ljubljani, je dobo novo obliko. Dobo je table, brez šterih je dozdaj izhajao. V prvo številko toga olepšanoga Vestnika je uvod- ni članek napisao mil. g. dr. Rož- man, Ijubljanski knezoškof, v šterom povdarja, da je namen lista, naj veže izseljence z do- movinov i list priporoča svojim vernikom. Vestnik izhaja vsakoga meseca Í5. den. Cena 15 Din. Za naše delavce-izsel- jence je intervenirao na' minis- terstvi socialne politike, naš po- slanec, g. Bajlec. Naj se zida v Ljubljani izseljenski dom, je proso pe- nezno pomoč predsednik Rafae- lova drüžbe g. Zakrajšek. Ž njim sta bila pri g. ministri dr. Cvet- koviči v toj zadevi tüdi g. pos- slanca, Bajlec Franc i Kranjc Marko. Za subdiakone so pos- večeni v Maribori štirje Sinov- je Slov. Krajine, ki bodo letos slüžili prvo svojo sveto mešo. Ti č. gospodje so: Balažic iz Hotize, Gjurán iz Gomilic, Erja- vec iz Satahovec i Gutman iz Bogojine. Molimo goreče za štiri naše levite, da postanejo goreči mešniki. Banovinska kmetijska šola v Rakičanu priredi v če- trtek, dne 9. januarja ob 3. po- poldne predavanje o sadjarstvu z razkazovanjem slik. Vsi, ki se za sadjarstvo zanimajo, naj se tega poučnega predavanja ude- ležé v čim večjem številu. Zahvala višje cerkvene oblasti našim v Franciji, ki so darüvali na novo bogos- lovje. Glasi se: .Ganliva je lju- bezen izseljence v do domače škofije, da tudi v tujini ne po- zabijo velikih in hüjnfh podjetji v domovini in jih od svojega pičlega zaslužka podpirajo s prihrani, ki so si jih odtrgali od ust. Bog pa, ki vidi na skriv- nom, naj jim njihovo zvesto lju- bezen povrne z nebeskim in zemskim blagoslovom!ˮ Bogato naročnino za na- še liste nam je poslao preč. g. Žerdin Jožef, župnik v Rankov- cih. Bog povrni. Vidončarje znajo dobro ribati. Vala Bogi, vse božne časopise smo odribali z naše proste sirmaške vesi, iz Vidonec. Naročnikov ma Vidonska ves na sledeče krščanske liste: Novine 60 komadov, Slovenskoga gos- podara 10, Domoljuba 5, Slo- venskoga doma 2, Slovenca 1. Hodi ešče edna srbska Politika. Da zmagajo naše lepe „Novineˮ tüdi indri, želemo vsi Vidončarje. (Živeli Vidončarje ! Uredništvo.) Grad. Naš g. kaplan, Gom- boc Franc, so premeščeni v Bel- tince. Naj njim dober Bog plača vse trüde, štere so meli z nami i jih blagoslovi na novom mesti. Gde čaka naš penez? Dobili smo že lani od banovine 400 Din podpore, a ta nam je ešče ne izplačana. Prosimo od- govora od merodajnih činitelov, gde je te penez, da ga gor iščemo. Grad. Za kaplana nam je poslala višja cerkvena oblast g. Lainščeka, ki so dozdáj bili kaplan v Rogatci na Štajerskom. Bog blagoslovi njuvo delo našim düšam na hasek, z lübeznostjov jih sprejmemo. Marijini listi za mesec februar so gotovi i se z temi Novinami razpošilajo. Kak vidite, narasle so i Novine i Marijin List je naraseo po lepoj vsebini Segajte po obema listoma i čtite oba radi. Ne gledajte na zvüneš- njost, na düha gledajte, šteri ž njeva sija v naše düše, pa mis- lite malo še na večnost i te ž njima popolnom zadovolni. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse Informacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencijo 18. rue de Ia Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah t Menjamo denar po najboljšem kurzu! Dopisujemo v Slovenščini! „PUTNIKˮ Vsaka hiša mora imeti šivalni stroj! Pišite še danes eno dopisnico, mi Vam ga pripel- jamo na dom, ali si ga pa (zberite v naši trgovini, imamo veliko izbiro od najcenejših pa do najbolj luksuznih. Cene od Din 1525.— naprej. Stroje dobite na male mesečne obroke, pri tt ŠTIVAN ERNEST tehnična trgovina, največja zaloga koles, Slvalnih in pisalni!! strojev vseh znamk, radio aparatov, gramofonov, fotograf sitih aparatov, otročjih vozlčkov i. t. d. Murska Sobota, Glavni trg. Predavanje v radij od Slovenske Krajine i Novin. V tork 24. januara je meo naš akademik Pavel Berden, bivši predsednik našega akad. društva .Zavednost", v radi! predavanje o pomeni Novin za osvoboditev Slovenske Krajine. Predavanje je bilo v nacionalnoj vöri i so ga prenašale vse tri jugoslovenske radio postaje v Ljubljani, v Za- grebi i v Beogradi. Predavateo je nhjprvo na- slikao položaj naše krajine pod Vogrskov pred bojnov. Pokazao je trplenje i Zapostávlanje naše- ga lüdstva i posebno je ešče po- kazao madjarizacije, štera je mela namen vzeti našemi slovenskomi lüdstvi njegovo materno reč i njegovo slovensko čütenje. Naše lüdstvo v tistom časi ne melo zmožnih voditelov, do- keč je ne nastopo pokojni dr. Franc Ivanocy, ki se je postavo v obrambo Slovencov i njim je vzgojo gorečih dühovnikov, ki so se ž njim vred borili i po njegovoj smrti 1913. leta nadale pelali njegovo delo. Dr. Ivanocy je s svojimi sodelavci Spravo slovenskomi lüdstvi v Slovenskoj Krajini v prvom redi tisk. L. 1904. je za- čao izhajati naš Kalendar Naj- svetejšega Srca Jezusovoga, za- tira Marijin list, L 1913 so pa zaglednola svetlost naše Novine. Predavateo je popisao po- men Novin za naše lüdstvo, po- sebno med svetovnov bojnov, gda so Novine zagovárjate pravice naših Slovencov, vezale naše vo- jake na fronti i njihove domače, tolažite nesrečne, štere je doseg- nola bojna i büdite v našem na- rodi slovensko mišlenje i čütenje i ga s tem pripravlala na oslo- boditev. Nato je ešče na kraci po- kazao borbo za našo slobodo ob konci svetovne bojne i po- sebno šče nalogo, ki so jo pri toj borbi mele Novine i njüv urednik Klekl Jožef. Nakonci je omeno veličastni tabor v Črensovcaj, ki se je No- vinam i vsem našim voditelom okoli njij, živočim i pokojnim, zaválo za njüvo delo i.njüv trüd. Predavanje je poslüšalo vno- go lüdi Iz Slovenske Krajine, do- ma i v tüjini i so se veselili, da morejo na takšo dalino poslü- šati domačega človeka, da nam je gučao od domače stvari. Od vzhoda in zahoda so prišli. Že dolgo časa so prihajala ljübezniva rumenkasta pisma, naj vendar pridem čimprej. Določil sem nedeljo v molitveni osmini za cerkveno edinost. Sobota popoldne, Pont Au- demer. Drobna roka izseljenke Verone mi maha v Pozdrav. Gre- va pozdravil gospoda župnika. Potem pa polurnl sprehod, neopazno v breg. Kak sveži zrak in čudoviti mir I- Da jih bo prišlo okoli 40. Pisma je ona sestavila, mož jih je prepisal. In kako lepo piše, pa se je šele pri vojakih naučil pisati: prej ni mogel y šolo, ker so bili preveč revni. Blizu cilja sva, za spremem- bo malo blata: kakor da sem v domači vasi. — Gospod Viktor dela v hlevu: 24 glav živine! Lepa mačka čaka, da bo poso- da za mleko približno polna: potem bo smuknila na vrh, gla- vo sklonila do bele gladine in se do mite volje napila. V zah- valo je pa vse miši in podgane prepodila; pri tem ji je zvesto pomagal majhen črni pes, ne vem koliko let že star. Vse bi bilo lepo, če te nebi včasih kakega ptiča zadavila, ki se je pred mra- zom zatekel v topli hlev. Gremo v hišo, Karči že,zo- ve mamo. Da, Karči, kako zani- miv dečko je to! Le nekaj let je star, pa vendar že sijajno zna pokazati, kak dedek kadijo, ka- ko so se mamica jokali, ko je on odhajal v Francijo. Z vsem je zadovoljen: zjutraj sam Vsta- ne, ko sta mama in ata že na delu, gre v kuhinjo, sede ob sta- rinskem francoskem štedilniku in se greje, pa ga ni strah, Čisto nič. Ko ata ali mama pride v kuhinjo, lepo odkritosrčno sam začne praviti, če se je tisto noč kaj takega z njim zgodilo, kar se navadno mali deci dogaja, a na nezaželjenem mestu, Vsaj sta- rejši o tem tako sodijo. In raje se sam segreva, kakor pa da bi ga drugi segrevali na neimeno- vanem mestu, oziroma, raje mraz trpi. Ko je lepo vreme, se spre- haja okoli hiše in pazi na küre. Nič ne pogreša otroške družbe. Pravim, z vsem je zadovoljen, le z vlakom se Zaenkrat noče več peljati: je pač še preveč v njem živ špomin na predolgo vožnjo iz domovine v tujino... Karči ponovno zove. »Včasi, picek mali!" Majhen dečko, lepo razvit, okroglega obraza, rdečih lic in črnih oči: to je Karči. Je zelo zadovoljen: dobil je bon- bone in čokolado: poleg kruha ima to najraje; in tudi to jé ka- kor krűh, kar hrasta. Verona pri- pravlja večerjo, pride še nekaj rodbine, da tu prenočijo. Kako veselje zame: po dolgem času sem spet jedel mlečne rezancel Sploh je bila večerja že podob- na mali gostiji. Zjutraj pa s taksijem do cerkve, da si svetešnje obleke ne umažemo. Spovedujem: res jih je okoli 40. Maše ne smem za- četi pred tričetrt na 12, ker je tako določeno. Vendar pridige ne smem odložiti na popoldne, ker jih skoraj Polovica mora kmalu oditi. Najprej jim povem veselo novico, da se meseca ju- nija, zadnjo nedeljo zberemopri Svetišči z rožami, pri vsem tako dragi Treziki v Lisieux. Kako so vsi zadovoljni ob tej novici! Edinost, kako nam je po- trebna v času borbenega brez- boštva. Greh je bil kriv ločitve. Ker ni bilo žive vere; paganski častnik je pa imel toliko verol Voditelji („principesˮ, kakor toč- no pravi lekcija na god spreo- brnenja svetega Pavla, 25. janu- arja) so bili krivi. Zato duhov- nik, najbliže sklenjen k sveti Hoštij! tik pred obhajilo!!! moli: „ne respicias peccata mea, sed fidem ecclesiae tuae, eamque se- cundum voluntatem tuam pacifi- care et coadunare digneris..." Ne vemo, kdaj bo tista srečna ura, „da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahodaˮ. Naša dol- žnost je, da z dobrimi deli ne- prenehoma svetimo in vabimo k Očetu svetlosti tiste, ki blodijo v temi brezversta in smrtni senci krivih ver... Čudež edinosti, čudež očiš- čena gob naših grehov in oz- dravljenja hüdih bolečin mrtvo- udnih, ki še niso prišli v ovčar- nico dobrega Pastirja... Med obedom pišemo poz- drave gospodom župnikom do- mačih far. Večernice so naša ura mo- litve za edinost: rožni venec in pete Marijine litanije pred izpos- tavijenim Najsvetejšim; posebej molimo za povrnitev protestan- tov in pravoslavnih. Vsi trije: Viktor, Verona in Karči me spremljajo do kolo- dvora. Na vlaku me nagovori mladi francoški vojak, jocist iz- javi, da se počüti kakor v do- mači družini, ko pride v dühov- nikovo družbo. Me prosi za na- slov in mi da svojega: služi v Parizu pri kolonijalnem bataljo- nu. Naj bi ga prišel kaj obiskat Kljub napornemu delu tega dne imam občutek düševne In telesne lahkosti. Anticipiram: „luceat lux vestra.ˮ Glej, potr- dilo misli iz pridige. Potem pa še ostala dva dela rožnoga ven- ce: častitljivoga v čast svetemu Raymundu za moške izseljence, naj „doctoris laurea insignitus — paenitentiae sacramenti ministerˮ izprosi, da bomo rodili vredni sad pokore; on, ki se je peljal per maris undas mirabiliterˮ (Pont Audemer ni daleč-od mor- ja), da srečno prijadramo v pris- tao večne rešitve. Kake povod- nji so po vsej okolici radi pre- obilnoga deževja. Marija, Tvoji mornarji, Zgodnja danica . . . Raymund, vojak v redovni družini ! Žalostni del v čast sveti Emerentiani (somlečnica svete Neže, o kateri sem tisto jutro govoril), ki je bila v lastni krvi krščena. Sicer mi zadnje čase ušesa nagajajo, vendar sem prav dob- ro slišal nekega gospodiča, mi- mo katerega sem moral iti, ko smo presedali: „Misére noire!ˮ Bi mu pokazal diplomatsko le- gitimacijo? Ni vreden ! Camplin. 4 NOVINE 5. februara 1939. Školnik Kristina, Montjole. Prečastiti g. urednik! V imeni Je- zuša i Marije vas pozdravlam i vam želem vse najbolše od Go- spoda Boga i Presv. Srca Jezu- šovoga. Bog vas ohrani šče vno- go let, da bi mogli tolažiti nas, ki smo v tüjini, z Vašimi listi, ki so nam na velko veselje. Novine sam dobila že dvakrat. Prav srč- no se vam zahvalim za te vaš blagi dar. V kratkom časi zapü- stim tüjino i se vrnem v drago domačo ves v Domajince, kde sam tüdi naročnica vaših listov. Bagar Alojz, Rouvroy-en- Santerre. Častiti gospod uredniki zabrao sem si mali čas, da se vam pali oglasim v tom Novom leti. Pred nadaljevanjom moje pisáve, vas, častiti gospod, naj- lepše pozdravlam i vam želem vse najbolše v tom leti. Želem vam, da bi vas lübi Bog obču- vao vsake nesreče na düši i teli, da bi tak ležej zvršavali svoje apoštolsko delo, ki je mate. 'za nas izseljence. Nadale vam na- znanjam, da sem hvala Bogi, zdrav i se mi ne godi slabo. Stalno delam pri ednom gospo- dari že 20 mesecov i tüdi mam par slovenski pajdašov, šteri vas tüdi prav lepo pozdravlajo. Zdaj se vam č. gospod najlepše za- hvalüjem na vaši dragi listaj, štere redno dobivam vsaki teden, J me prav veselijo. Posebno se vam zahvalüjem na velkoj slav- nostnoj številki 25 letnice Novin i osvobojenja Slov. Krajine. Os- tanem tüdi letošnji naročnik No- vih i sem vam odposlao celoletno naročnino po banki 14. jan. Kaj je Višek od naročnine naj bode na Misijon za ponesrečenoga č. gospoda Kereca i jih obžalüjem pa njim želem s korajšnje zdra- vje. Zdaj vas pa, častiti gospod, Še ednok najlepše pozdravlam i vam želem, da bi vam lübi Bog stoterokrat poplačo vaše trüde. Pozdravlam tüdi vse moje do- mače, prijatele i poznance kak rojstno ves Otovce. Nadale po- zdravlam celo Gračko faro i njene dühovne pastire, vse čitatele No- vin i celo Slovensko Krajino. Bog vas živi ! Trojok Katarina, Burges. G. urednik, želem njim iz te mrzle tüjine zdravje i dugo živlenje, ka bi nam ešče dugo vrejüvali Novine i Marijin list. Sirota sam, ali itak nemrem odbiti njuve iskrene prošnje za mi- sijon g. Kereca, se mi preveč smilijo ubogi misijonar. Zato sam odločila i odposlala 100 frankov, 50 za misijon g. Kereca, 50 pa za naročnino. Rada to dam, čeprav moram vküp devati,zato ka je brat doma štalo zidao i je duga 3000 din, ka moram rešiti. Vse proti domo pošilam, naj dom pomagam. Hvala Večnomi Oči, ka mam streho nad glavom i krüh. Mesarič Bara, á Folletiere. Uredniki Novin želem, da bi je v Novom leti srečno vodili. Srčno pozdravlam vso Slov. Krajino. Jug Janoš, Terezija, Pepca, Zermezelle. S Srcom dobrotlivoga Jezuša vas, g. urednik, najlepše pozdravlamo i se zahvalüjemo na vaših listih, šteri so nam v veliko veselje. Pozdravlamo tüdi svoje starše, sestre, brate, neve- sto, rodbino, rojstno ves G. Črnci i vso njeno mladino. V Črnci pri- jetni je lübi naš dom, pozabo na njega nikdar ne bom. Matjašec Ána, á Esnes. Že- lem vam, g. urednik, zdravje i veselo živlenje. Sam v preveč božnom mesti, predosta stvari mam na skrbi, k meši zato ho- dim. Preselim se v drügo mesto. Prša Marija, ferme la Netz. Brez vaših listov, g. urednik ne bi mogli obstati, zato naj vam dragi Jezuš dugo let da zdravje. Pozdravim tüdi celo polansko faro z novim g. župnikom, svoje starše i sestrice. Dominko Katá. á Clchey d’ Or. V lüboj materi Mariji vas po- zdravlam, g. urednik, i se vam zahvalim na rednom pošilanji naših listov. Novine včasi že v soboto dobim, v nedelo pa vsik- dar. O kelkokrat se pri njih raz- veselim ! Pri štenji Marijioga lista se večkrat razjočem, ar si mis- lim na svojo drago mamiko, ki so mi ga doma radi čteti. Cer- kev mam blüzi, komaj 500 m od hiže, k božoj slüžbi hodim. Po- zdravlam celo Dol. Bistrico, po- sebno mojo lübo mamiko, ajteka, dedeka, sestro Ančiko, brate, dve Sestri v Franciji. Važno in koristno delo Zveze poljedel- skih delavcev v Prekmurju. ZPD je imela dve veliki de- lavski zborovanji v Šalovcih in G. Petrovcih. V Šalovcih se je zborovanje vršilo v prostorih go- stilne g. Števanec. Zborovanja se je udeležilo okrog 260 delav- cev iz vseh okoliških vasi. Go- vorili so g. Novak Franc, stro- kovni tajnik, g. Kerec Franc i g. dr. Bratina, Sreš. načelnik, ki je zborovanju prisostvoval kot za- stopnik politične oblasti. Kot go- sti so zborovanju prisostvovali tudi prč. g. Horvat Egidij, pro- vizor iz V. Dolencev, ki je vse župljane od službe božje pripel- jal s seboj na zborovanje v Ša- lovce, dalje g. Makari, domači učitelj in več drugih odličnih ob- čanov, Zborovanje je zelo lepo uspelo in so se delavci razšli prav zadovoljni, kajti slišali so mnogo lepega in poučnega tako, da bo njih življenje v tujini to leto gotovo drugačno, kakor je bilo dozdaj. N V G. Petrovcih se je zbo- rovanje vršilo v gostilni g. Pörš Janeza. Po službi božji je delav- stvo pritisnilo od obeh cerkva toliko, da v vseh velikih pros- torih ni bilo več mesta in se je Vsled tega zborovanje moralo vr- šiti zunaj na dvorišču. Navzočih je bilo okrog 750 do 800 ljudi. To zborovanje je bilo eni izmed največjih, kar se jih je dozdaj vršilo na Goričkem. Takoj v za- četku se je opazilo, kako se ljud- stvo petrovske fare zanima za de- lavsko vprašanje. Vsi zborovalci so z napeto pozornostjo poslu- šali in z velikim odobravanjom ter vzklikanjem spremljalo izva- janja vseh govornikov, ki so tu bili isti kakor v Šalovcih. Kakor v Šalovcih tako v Petrovcih je bila ustanovljena po- družnica ZPD in izvoljen odbor, ki bo vodil posle podružnice. V sredo in četrtek, t. j. 25. in 26. jan. se je vršil tečaj ZPD za delavske voditelje in zaupnike. Tečaj se je vršil v Prosvetnem domu. Tečaja so se udeležili vsi zaupniki iz bližnjih Slovenskih goric, Medjimurja in lendavskega okraja. Vseh udeležencev je bilo 117. Od teh je 99 položilo izpit z dobrim uspehom. Predavali so: g. ing. Ivo Zobec, ravn. gimna- zije, g. Zika, profesor, g. dr. Pe- čan, šef zdravstvenega doma, g. Škraban, kaplan, g. Kerec Franc, g. Novak, tajnik ZPD in pri za- klüči g. dr. Bratina, sres. na- čelnik. Tečaj je nadvse pričako- vanje lepo uspel. Računalo se je namreč samo na 45 udeležencev, a jih je bilo kar 117. Tečaj je bil zares lepo uspel. Vmoro ženo, nato jo je pricvekao v škrinjo. V vesi Podnilacij v Bosniji je oblast prišla na sled groznoj hüdobiji. Bogati kmet Dojda Jozo, dovec s peterov decov, se je pred osmimi meseci oženo z mla- dov deklicov. Zakonca sta nemir- no živlenje živela i sta se več- krat med sebov spopraskala. Ne dugo potom pa je mlada žena vmrla, štero je tüdi mož dao pokopati. Oblast pa je po govo- ricaj lüdstva, da je prej ne vmrla naravno smrti, dala telo odko- pati. Gda so škrinjo odprli, se njim je nüdo grozen prizor. Telo je bilo z velikimi cveki zabito v škrinjo i je melo vnogo ran. Taki je bilo jasno, da jo mož vmoro. Preiskava pa je še dognala, da je Dojda vmoro tüdi svojo prvo ženo. Pošta. Čeh Bara, Sanghin. Sprejeli din 114. Na koj je višek ? Fartek Franc, Kuzma 62. Sprejeli celoletno naročni- no za I. 1939. Kalendar poslali. Me- ričnjak Terezija, Chateau de la Cha- zine. Sprejeli din 68. Na koj je Višek? Bežek Karol, Odranci. Pomotoma nesi dobivao Novin v Nemčijo. Zdaj boš dobivao pri širiteli Novine in Ma- rijin list za tistih 30 din, ka je bilo za Nemčijo plačano, javi se pri tistom širi- teli, šteri ti je najbliže. Husar Fr., Vel- gast bei Stralsund. Dug na 1938 I. 10 din. Prosimo, da nam kak najhi- trej pošleš zaostalo naročnino. Horvat Jožef, Lanues par Ralampont. Dug na 1938 I. 6 din, prosimo, plačaj. Poz- vek Jožef, ki je bio v Tržiču, si za Novine in Marijin list dužen 4 din. Prosimo pošli. Gjergjek Verona, Ko- vačevci. Mi vašemi v Nemčijo še iz- da pošilamo Novine. Javite nam, ali naj še naprej pošilamo. Na lansko leto je dužen 3 din. Gjörköš Štefan, á Ge- vigney. Dug na lani 9.59'. Prosimo, da se nam plača. Grabar Ludvik, Voville. Dug za 1938 1, 18 din, prosimo plačaj. Gnit Jožef, Borejci. Falejših novin, kak so naše, nema Jugoslavija. To so veliki, pametni gospodje dognati. Mag- dič Štefan, Kosindo. Sprejeli smo 15 din letošnje naročnine, kalendar tudi plačan. Ček pa maš, da plačaš drugo polovico naročnine. Kelenc Marija, au Places. Po g. Camplini sprejeli 30 fr. za novoletno naročnino in 20 fr, za Dom sv. Frančiška. Gostan Matija, Lipovci 120. Novine Gostan Tereziji so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njeni novi naslov. Radoha Martina, domači, Odranci. Radoha Martina Novine so prišle iz Francije nazaj. Ja- vite nam njegov novi naslov. Serec Matjaž, M. Sobota. 3 naročnike za Marijin list mate menje, kak ste meli, zato so vam 3 kalendarje ostali. Te odajte i nam peneze pošlite. Horvat Peter, Pečarovci 3. Sprejeli din 60; na koj je 30 din ? Mr. Camplin, Paris. Županek je plačao za zdavanski list Benčeca pri nas 21 din. Bokan Alojz, G. Lendava 49. Za Nemčijo je duga 6 din. Če list doma dobivate, ga vrnite nazaj. V Nemčijo ne pošilamo več. Perdigal A. Dokležovje. Prosimo od- govora, da U je prošnja za Kar Franca že šla na banovino i če je šla, kda je šla. Pred novim proračunom bo teško kaj vekšega dobiti. Zadravec Steve, Cleveland. Sprejeli 225 din. Flisar Anton, M. Sobota Stara ul. 18. Spre- jeli 85 din. Na lani 50, na letos 35 D. Ro- poša Jožef G. Lendava. Račun ne dober. Vi ste za 55 Mar. listov raču- nali 780 din, a to pa znaša 880 din, samo ešče ednok računajte. Tak je duga ešče 100 din. Iz Francije spre- jeli naročnino od sledečih: Horvat Terezija 76 din, Gönc Marija 38 din, Skotnik Kristina 68.40 din, Sobočan Ana 45.5C din, Trojok Katarina 152 din, Polovica ide na misijone po na- ročili. Casar Vilma 72 din, Pančor Leo- pold 68.40 din, Osko anton 103.23 din, Fujs Alojz 67 din, Kavaš Martin 40.50 din, Horvat Gizela 41 din, Bagar Alojz 83.50, po želi obračiinali. Štefko Ivan 57.25 din, Benkič Jozefa 147.25 din, na koj Višek? Lazar Štefan 108.50 din, na koj je Višek ? Hozjan Ana 147.25 din, na koj je Višek? Vütek Rozika 31 din, s toga 22.50 din za 1938. 1.. 8.50 din na novo. Jerič Mihal 73 din. S toga 42 din na 1938 1. 31 din na novo. Bu- kovski. Prav lepa hvala za pozdrave i poslano. Prosimo i naprej. Vcepleno trsje (stolne i vinske sorte) z korenjom oda TROJOK STANISLAV Lendavske gorice hšt. 416. Horvat Martin. Mlinar Jožef. Bilo je toploga februarskoga dneva. Topeo jüg je vlekeo od Razkriža. Goste megle so šle proti sevri. Sunce se je zdaj pa zdaj pokazalo vö od megeo. Müra je pred mesec dnevom zmrznola. Led je bio vse prek po Müri, tak, ka je lejko vsakši šo prek nje. Mlinovje so pomali mleli. Mli- narje so sekali led okoli mlinov, da so se mlini pomali vrteli. Tak je bilo tüdi pri Jože- fovom mlini. Jožef je gledao vö nad okno z svoje mlinske kü- fice, kak se je led odpüščao. Mislo si je, kak de pa hüdo, da se led odtopi. V svojih 60 letih je že dosta doživo na Müri. Bio je že tüdi večkrat v smrtnoj ne- varnosti. Najhüje je bilo, gda se je led oddüščao, te so se mlinski lanci strgati i mlin je šo dol po Müri. Te so pa mogli mlin vsik- dar dolnositi, to je pa dosta dela bilo. Bilo je že navečar. Jožef je küro v šporhati. Spravlao se je k večerji. Zeo si je ceker i po- mali vö ž njega devao meso pa krüh. Notri je najšeo tüdi „No- vineˮ. Žena njemi je vsakši ve- čer prinesla večerjo, pa nekaj skühe, ka si je Jožef zajtrk kü- hao sam. Te pa njemi je vsakši tjeden „Novineˮ djala notri, ka je Jožef včasi čteo. Vüžgao je lampaš pa se na večerjao, te pa gledao „Novineˮ. Najprle je gle- dao, gde pišejo od izseljencov. Mlinar Jožef je meo tüdi hčer v Franciji. Svojo hčer Ančiko je rad meo. Jako krivo se njemi je vidlo, da je odhajala z domi. Meo je šče tüdi dva sina: Jožka, pa Martina. Joško je bio pri solda- kaj, Martin pa doma pomali vertivao. Čteo je naprej, pa nikaj ne najšeo od svoje Anike. Kak je to, si je mislo, ka tak dugo ni- kaj ne piše. Domo je že nej pi- sala mesec dni, pa tüdi v „No- vinajˮ je nikaj zdaj nej bilo. Anika je bila vrla dekla. Doma je rada pomagala materi, bila je vsikdar vesela i tüdi pobožna. 19 let je bila stara, gda je mogla zapü- stiti svoj rojstni kraj i se podati v tüjino. Kak žmetno se je po- slavlala od oče, matere pa brata Martina, gda je odhajala. Zmislila se je šče na Jo- žeka, ki je bio deleč nindri v Srbiji. Pisala je sprva pogosto- ma, penez je tüdi preci poslala. Na, stariva sta bila zadovolniva. Samo že mesec dni nej bilo nik- šega glasa od nje. Bila je že noč. Veter je he- njao i postalo je mrzlo. Jožef je čteo naprej glase i Vsefele drü- go. Da pa za en čas so njemi oči šle vküp, zadremao je. Mlin je klepetao svojo večno pesem, tak, ka je Jožefova žena tijan do- mo čüla. Bila je vesela, gda je čüla, ka se mlin vrti, kajti meo je Jožef vsikdar dosta mleti. Lüdje so ga hvalili, ka je vsak- šemi pošteno napravo. Zdaj pa je samo ednok mlin začno he- njavati. Jožef kak je dremao, je včasi gor skočo, ar je spoznao, ka je vse tiho gratalo. Šo je vö s kučice gledat k kolam i je opazo, ka se je led gor na kola napravo i to je oviralo, ka je mlin henjavao. Skočo je po se- kirico i začno tuči led dol z gredla i lopat. Malo ga je po- pravo, začno se je mlin pomali znova gibati. Jožef je nasipao več kukarice v grod. Kamen je začno klepetali svojo večno pe- sem: tek, tek. Jožef je odišeo na- zaj v svojo kučico i dremao naprej. Vreme se je Vüni spreme- nilo. Vodne je pihao jüg,j proti večeri pa je malo henjao. Tak koli ponoči je pa pa začno malo vleči. Led v Müri se je odpüš- čao čiduže bole. Megle so šle proti sevri. Mesec je že proti zajtri gor prišeo, da pa so ga megle zdaj pa zdaj zakrivale. Tam nindri gor je nekaj zašümilo. Led se je odpüsto i cele ploče so se genole. Mlinski lanci na Jožefovom mlini so se napnoli i črk, črk. Lanci so spo- kali i mlin še je stepeo. Jožef se je zbüdo, znao je včasi, ka se godi. Skočo je gor i bežao vö. Brvi so bile v eden kraj nagnjene i vse ledene. Jožef je bežao po brveh i se poškalo, spadno je. Pri bregi je nej bilo jako zmržnjeno i led se je pod Jožefom potro. Jožef je roke raz- prestro i se obdržao na površi- ni. Zakričao je. Njegov sosed, mlinar Marko, je čüo krik. Či- ravno je njegov mlin bio tüdi v nevarnosti, je bežao Jožefi na pomoč. Zeo je nekšo štango i jo dao Jožefi v roke. Jožef se je oprijeo štange. Marko ga je z velikim trüdom spravo na breg. Jožef je stao na bregi vse zmrž- njeni. Voda je cupala ž njega, mrzlo njemi je bilo. Marko njemi je dao svoj kaput i njemi velo idi domo. Led je henjao. Voda ga je nej mela moči več gnati dele. Mlinovje so ostati neprivezani. Denilo se je že, jüg je pihao še naprej. Na Razkriži je zvonilo Zdravo Marijo. Marko se je pre- križao i molo svojo jütrašnjo molitev. Mislo si je na Jožefa: sirmak, da se samo nebi pre- hlado. Njeva sta bila velkiva pri- jatela že od rane mladosti. Bila sta si vsikdar sosida na Müri i sta si pomagala pri vsakšem deli. Radiva sta se mela. Jožef je prišeo domo i po- vedao ženi pa sini, ka se je zgo- dilo. Martin je šo po težake i so šli pa so mlin dol znosili, kajti na mleti je več nej misliti. Jožef je ostao v posteli več dni. Pozvali so doktora, te je pa sa- mo kimao z glavov. Pravo je, ka je močno prehlajeni. Bilo je za dva tjedna. Led ná Müri je odišeo ščista. Mline so nazaj gor znosili. Odišeo je led na Müri, a odišeo je tüdi mlinar Jožef, odišeo je s te sku- zne doline v — večnost. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.