c/e/ovnega ko/ektiva SOZD Iskra - 24. marec 1986 - številka 11
Volitve 86
V četrtek in nedeljo smo šli dvakrat na volišča, najprej v svojih delovnih organizacijah, potem pa v nedeljo še v svojih krajevnih skupnostih in s tem opravili le najbolj neposredna In množična volilna opravila.
Podatki o udeležbi kažejo, da je bila udeležba volilcev na zadovoljivi državljanski ravni, saj je sleherni z udeležbo na volitvah nedvomno najjasneje Izrazil svojo pripadnost in strinjanje z našim socialističnim samoupravnim sistemom.
Vendar pa smo z neposrednimi volitvami opravili samo del svoje državljanske dolžnosti. Izvoljeni delegati bodo namreč tako, kot jim bomo naročili, izbrali tiste, ki bodo na najpomembnejših nalogah v delegatskih in drugih državnih telesih, od občine do federacije.
Pred nami je torej novo, četrto mandatno obdobje In delegatske funkcije bodo v glavnem prevzeli novi, mlajši ljudje. Pri tem pa je vsekakor poglavitno, da bodo tisti, ki smo jih zdaj Izvolili, lahko čim bolje opravljali ono, za kar smo jih Izvolili. Pri tem je seveda najpomembneje, da povečamo moč In vpliv delegatskih skupščin. Ob tem velja še posebej podčrtati, da naj bodo Izvršilni organi delegatskih skupščin res le Izvršilni organi, nikakor pa ne oblast nad njimi. Vendar pa bodo naši Izvoljeni delegati lahko opravljali svoje delo In opravila le, če jim bomo takšno delo tudi omogočili In zagotovili prav vsi — od samoupravnih organov, strokovnih služb v delovnih kolektivih, do družbeno-polltlčnih organizacij. Le z neposredno In aktivno pomočjo bomo lahko delegatom omogočili plodnejše, učinkovitejše in tudi boljše delo v novem, četrtem mandantnem obdobju. To pa je tudi osnovno načelo delovanja boljšega, aktivnejšega In tudi učinkovitejšega delegatskega sistema pri nas.
Pred 10. kongresom ZKS
Revolucionarni interes možen le na ravni znanstveno tehnološke revolucije
Šesto poglavje osnutka resolucije za deseti kongres ZKS obravnava naloge ZK pri uresničevanju njene vodilne vloge, pri njenem idejnoteoretskem, organizacijskem in akcijskem usposabljanju in razvoju.
V	tem poglavju je zapisano:
»Zveza komunistov Slovenije bo uresničevala svojo zgodovinsko in družbeno vlogo le, če se bo s svojim delovanjem nenehno potrjevala, kot komunistično idejno in akcijsko jedro samoupravno organiziranih množic in s tem kot sila socializma ter naprednega samoupravnega produkcijskega odnosa. To zahteva, da ZK deluje znotraj političnegi sistema socialističnega samoupravljanja, ga razvija, revolucionira In utrjuje ter gradi In dopolnjuje temu ustrezno organiziranost in metode svojega delovanja. Za njen razvoj bo v naslednjem obdobju nujen tudi prelom z notranjimi slabostmi. Te so se nakopičite In načenjajo revolucionarno bistvo zveze komunistov ter njeno Idejno jasnost In akcijsko učinkovitost.
Najtežji problem, s katerim se danes sooča delavski razred — in z njim tudi ZK — je v tem, da se morata spopasti s svojim lastnim idejnim, teoretičnim, strokovnim, kulturnim in vsakršnim, tudi tehnološkim zaostajanjem za zahtevami in nalogami sedanjega časa. Oblikovanje revolucionarnega interesa delavskega gibanja, kot celote je danes možno le na ravni sodobne znanstveno-tehnološke revolucije, sodobne znanosti, informatike, tehnologije, organizacije dela in upravljanja ter s stalnim napredovanjem v splošni kulturi in ustvarjanju, nikakor pa ne na ravni, ki je ustrezala produkcijskim in družbenim odnosom, v kakršnih je nastajal in se boril za svoje pravice klasični industrijski proletariat 19. In morda še v prvi polovici 20. stoletja.
V	tem trenutku pomenijo največjo nevarnost za revolucionarni družbeni razvoj:
—	izgubljanje teoretskega pregleda ZK nad razrednimi procesi v svetu in doma, v katere je vpletena, pristajanje na etatistično, tehnokratsko, parcializirano zavest in prakso, nesposobnost združevati predloge za posamezne konkretne razvojne odločitve s komunistično vizijo družbe;
—	zaostajanje zorenja revolucionarne zavesti tistega dela delavcev, brezposelnih In šolajoče se mladine, ki v izvajanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ne vidijo, niti socialne varnosti, niti dovolj zanesljive perspektive razvoja;
— prepočasno strnjevanje objektivno najrevoluclo-namejših delavskih slojev, mladine in inteligence, ki nosijo znanje, upravljalske težnje in politično kulturo delavskega razreda prihodnosti, v spremenjeno revolucionarno večino v ZK.
Zveza komunistov se mora hitreje spreminjati v pobudnika, v vodilno notranjo kohezijsko silo samoupravne In politične aktivnosti množic, hitreje vzpostavljati sistem demokratičnih zvez s samoupravnimi skupnostmi In vsemi socialističnimi silami, dosledneje delovati v demokratični povezanosti in odgovornosti z njimi.
Zato moramo komunisti nenehno kritično presojati svoje lastno delovanje. Družbena vloga ZK se lahko utrjuje in razvija samo z njeno odgovornostjo pred celotno socialistično usmerjeno družbeno strukturo. Zato je nujno potrebno poglabljati demokratičnost odnosov znotraj zveze komunistov In njenih organizacij v lastne okvire, vodijo v paslvlzacljo večine članstva In v komuniciranje zveze komunistov zgolj z organi samoupravnega, družbenopolitičnega in društvenega organiziranja delavcev in občanov.
Ena izmed strateško pomembnih nalog je še naprej ta, da člani zveze komunistov, organizacije in organi z lastno pobudo, demokratičnostjo in širino delovanja nenehno spodbujajo In s svojo aktivnostjo utrjujejo frontnost in širino delovanja socialistične zveze, kot najširšega političnega temelja samoupravljanja. Brez razvite socialistične zveze so potrgane številne demokratične In ustvarjalne vezi med ljudmi. Tako se izgublja njihova pobuda In možnost za njihov vpliv na družbene odločitve, kar slabi in jemlje moč tudi sami zvezi komunistov. Vsaka osnovna organizicija zveze komunistov naj znova zaostri odgovornost svojega članstva za delovanje v socialistični zvezi in v vseh drugih oblikah organiziranega delovanja delovnih ljudi. Člani, organizacije In organi zveze komunistov se morajo še bolj ustvarjalno in odgovorno vključevati v množične in sekcljske oblike socialistične zveze, v njih spodbujati demokratično razpravo in se angažirati, da bodo sekcljske oblike dela socialistične zveze pripomogle k iskanju možnih rešitev družbenih problemov in k taki sintezi različnih mnenj In razprav, ki bo v okviru socialističnih izhodišč in, ki bo prispevala k utrjevanju samoupravnega položaja delavca. Tak način dela bo tudi pomemben dejavnik boja proti birokratizaciji zveze komunistov same.«
VOLITVE 86 — delavci so Izrazili voljo, pripravljenost in odločnost, da moramo sedanje težave preseči z boljšim delom, z boljšim gospodarjenjem, z več ustvarjalnosti In znanja pa tudi z več samoupravljanja
Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (8)
Uresničevanje ustavne zasnove republike in avtonomne pokrajine
Uresničevanje ustavne zasnove SR in SAP je bistveni pogoj za uresničevanje jugoslovanskega federalizma, zasnovanega na enakopravnosti delovnih ljudi, narodov in narodnosti, ki svoje suverene pravice uresničujejo v SR in SAP, skladno z njihovimi ustavnimi pravicami, v SFRJ pa, ko je to v skupnem interesu, določenem v Ustavi SFRJ.
Izhajajoč iz ustavnega načela o odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za lastni razvoj in razvoj socialistične skupnosti, kot celote, morajo SR in SAP pri določanju lastnega razvoja upoštevati razvoj države v celoti, ker je ta bistven pogoj njihovega lastnega razvoja. Poleg odgovornosti za razvoj skupnosti v celoti sta socialistični avtonomni pokrajini odgovorni tudi za razvoj SR Srbije.
Uresničevanje ustavne zasnove federacije
Socialistična federativna republika Jugoslavija se mora, skladno z Ustavo SFRJ, v vsem razvijati kot zvezna država in državna skupnost prostovoljno združenih narodov in njihovih SR, kakor tudi SAP Vojvodine in SAP Kosova, ki sta v sestavi SR Srbije, oblikovana na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov, enakopravnih narodov in narodnosti, kar je posebej poudarjeno v »Stališčih CK ZKJ o uresničevanju ustavne zasnove federacije«.
Dosledno in učinkovito uresničevanje ustavnosti In zakonitosti Ustavnost In zakonitost pri uresničevanju političnega sistema
Družbena vloga prava socialističnega samoupravljanja se mora spreminjati v skladu z procesom osvobajanja dela in uresničevanja zgodovinskih ciljev samoupravljanja. V tej fazi našega razvoja mora pravo, kot izraz volje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, zagotavljati varstvo in nenehen razvoj samoupravnih proizvajalnih
odnosov, dosledno uresničevanje pravice dela z družbenimi sredstvi in drugih temeljnih vrednot naše družbe (svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana, enakopravnost narodov in narodnosti) ter pravno varnost delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizacij ter skupnosti.
Temeljni subjekti uresničevanja ustavnosti In zakonitosti
Temeljni subjekti uresničevanja ustavnosti in zakonitosti s socialistično samoupravno vsebino in cilji — tako pri procesu oblikovanja kot uporabe prava — morajo postati samoupravno združeni in organizirani delovni ljudje in občani.
Vsi družbeni in samoupravni subjekti morajo veliko bolj, kot doslej zagotavljati, oz. oblikovati nadaljnje možnosti, da postanejo samoupravno organizirani delavci, drugi delovni ljudje in občani dejanski nosilci funkcije urejanja družbenih razmerij.
Vloga subjektivnih sil pri uresničevanju ustavnosti In zakonitosti
Našega pravnega sitema ne moremo uspešno uresničevati in razvijati brez aktivne in stalne , podpore ter kritične ocene orga-nikiranih socialističnih subjektivnih sil. Delovati morajo predvsem preventivno s tem, da ustvarjajo družbeno ozračje in razvijajo družbeno zavest o tem, da brez spoštovanja ustavnosti in zakonitosti ni mogoče uresničiti in niti • ne razvijati političnega sistema socialističnega samoupravljanja v celoti. Posebno odgovornost pri tem ima Zveza komunistov Jugoslavije.
a)	V okviru SZDL morajo delovni ljudje in občani nujno sistematično uresničevati svojo pravico do družbenega nadzorstva in družbene kritike dela organov oblasti in organov upravljanja v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, posebej pa dela tistih družbenih subjektov, katerih temeljna ustavna obveznost in odgovornost je zagotavljanje varstva in skrb za ustavnost in zakonitost.
b)	Sindikat ima posebno odgovornost pri usposabljanju delavcev in vseh delovnih ljudi- za varstvo družbene lastnine in samoupra-
vljanja, pa za varstvo samoupravnih in posebej drugih pravic delavcev v združenem delu in vseh drugih oblikah družbenega dela, vključno tudi delavcev, ki delajo pri osebah, ki opravljajo osebno delo s sredstvi v lasti občanov.
c)	Nujno je angažiranje znanstvenih organizacij (akademiji znanosti, znanstvenih inštitutov, univerz in dr.) ter znanstvenih delavcev za organizirano in sistematično proučevanje ustavnosti in zakonitosti ter drugih funkcij pravnega sistema in kritično ter objektivno opozarjanje na težnje, ki se pojavljajo pri njihovem uresničevanju, kakor tudi na možne praktične rešitve za razvijanje in doslednejše ter popolnejše uresničevanje funkcije prava v sodobnih pogojih razvoja sistema socialističnega samoupravljanja.
Smeri razvoja pravnega sistema
1.	Na podlagi ugotovitev in ocen »Analize Skupščine SFRJ o stanju,
temeljnih problemih in smereh nadaljnjega raazvoja pravnega sistema SFRJ,« »Dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije« in še posebej separata »Razvoj pravnega sistema z vidika ekonomske stabilizacije« in »Kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«, je treba v resoluciji Skupščine SFRJ določiti smeri nadaljnjega razvoja in racionalizacije pravnega sistema SFRJ in v skladu z omenjeno resolucijo sprejeti posebne programe normativne dejavnosti v vseh družbenopolitičnih skupnostih, posebej pa zagotavljati tudi pogoje za nadaljnji razvoj samoupravnega prava.
2.	Nujno je treba nadalje vsebinsko razčleniti in dosledno uresničevati nekatere temeljne ustavne inštitute (družbena lastnina, pravica dela z družbenimi sredstvi, samoupravljanja) in temeljnih ustavnih načel, predvsem načela, da delo in rezultati dela opredeljujejo materialni in družbeni položaj človeka na podlagi enakih pravic in odgovornosti.
3.	Z normativnimi akti organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti je nujno treba dosledno razvijati družbeno-lastninski značaj sredstev za proizvodnjo in drugih sredstev dela in dohodka ter zagotavljati popolno in učinkovito varstvo družbene lastnine in sicer v skladu z ustavnimi načeli in ustavnimi določbami.
Pri varstvu družbene lastnine je treba krepiti vlogo družbenega pravobranilca samoupravljanja, posebej njegovo preventivno vlogo.
4.	Nujno je treba dosledno spoštovati ustavno določeno delitev normativne pristojnosti med različnimi nosilci normativne funkcije, razmejiti pa je treba tudi zadeve in vsebine različnih oblik in vrst normativnih aktov.
5.	Naš pravni sistem mora nujno postati konsistentnejši, smotrnejši, učinkovitejši in bolj uporaben, povečati pa je treba tudi kakovost normiranja družbenih razmerij.
6.	Uskladiti je treba posamezne določbe republiških in pokrajinskih ustav z Ustavo SFRJ, da bi odpravili nekatere razlike, oz. neusklajenosti (na primer določbe o razmerjih samoupravnih splošnih aktov in aktov tako imenovanega državnega prava, retroaktivnost samoupravnih splošnih aktov, normativne funkcije občine, družbenih dogovorov in dr.)
PAVLE GANTAR
Iskra Baterije Zmaj
Predstavljamo vam Vlada Podlogarja — novega glavnega direktorja
Vlado PODLOGAR, rojen 25. junija 1946 je strojni inženir, član Zveze komunistov in ima 19 let delovnih izkušenj. V našo tovarno je prišel iz delovne organizacije Iskra — Industrija za avtomatiko, kjer je nazadnje opravljal dela in naloge direktorja domačega trga.
To je le nekaj osnovnih podatkov v okviru predstavitve našega glavnega direktorja, ki ga je imenoval delavski svet ZMAJA 31. januarja letos. Z namenom, da ga prek našega glasila vsi sodelavci, upokojenci in drugi bralci spoznajo nekoliko obširneje, smo ga zaprosili za razgovor in predvsem za odgovore na nekatera aktualna vprašanja:
Delovna organizacija ZMAJ v času vašega prihoda ni kaj posebno v zavidljivem položaju. In je nujno, da se krivulja naše uspešnosti zasuka navzgor. Zato vam je bila verjetno težja osebna odločitev za prevzem najbolj odgovornih dolžnosti?
Odločitev, da bi prevzel vodenje ZMAJA, ni bila lahka, Zavedal sem se odgovornosti, ki naj bi jo s tem prevzel, še posebno sedaj, ko delovna organizacija ni v posebno zavidljivem položaju, če uporabim besede v vašem vprašanju. Prav gotovo pa na to odločitev ni vplivala materialna stimulacija preprosto zato, ker jo ni. Menim, da je pri moji odločitvi najpomembnejše to, da sem po proučitvi stanja v ZMAJU ugotovil, da se iz problemov da izplavati ter o trdem in vztrajnem delu celotnega kolektiva zapluti v mirnejše vode, kar predstavlja v mojem primeru tudi velik izziv.
Smo tik pred dokončnimi podatki letnega obračuna. Optimizma ni. Bo treba predrugačiti odnos do izvajanja načrtovane poslovne politike?
Vsekakor. O tem ne sme biti nobenih dvomov in pomislekov. Seveda pa mora biti generalna usmeritev razvoja tovarne, oz. poslovne politike takšna, od katere je moč pričakovati konkretne rezultate. Pri tem gre tudi za naš odnos do dela na vseh ravneh sedanje organiziranosti, ki mora biti izoblikovan tako, da je lahko z veliko mero
odgovornosti uresničiti sprejete načrte v naši delovni organizaciji.
Za ugotavljanje poslovne uspešnosti so predvsem pomembni podatki o rezultatih dela. Če se le-ti pojavljajo dlje z negativnim predznakom, ne bi bilo odveč poglobljeno oceniti, kakšen je bil sploh pristop. Mar niso rezultati poslovanja odvisni od verige aktivnosti posameznikov, ki so zajeti v kadrovski politiki?
Predvsem je pomembno, da je treba vsak dogovor, ali sklep izpeljati in ne izpeljevati, uresničiti in
ne uresničevati. Kaj rado se dogaja, da k obstoječim problemom ustvarimo še nove, jih negujemo in potenciramo, ali celo mistifici-ramo. Znano je, da je marsikateri problem laže rešiti, če se ukvarjamo z njegovo vsebino, ne pa z obliko. V tem primeru greza osebni pristop do dela. do naloge, ki ga vsak posameznik ima, kar pa je nedvomno povezano s kadrovsko politiko.
Nobena reorganizacija v delovni organizaciji, še zlasti, če je namenjena sama sebi, ni zaželena. Vendar nastopi zaradi določenih razlogov in tehtnih utemeljitev nujnost, ki vzpodbuja razmišljanje v tej smeri. So že dani nagibi?
Sleherni delavec v delovni organizaciji je soustvarjalec rezultatov dela, kot celote v tolišni meri, kot so mu opredeljene naloge in dolžnosti v okviru obstoječe organiziranosti. Sprejeli smo že sklep,
da se kakovost naše organiziranosti preveri in oceni, pri čemer ne bo izvzeta nobena poslovna funkcija.
Ugotovitve zunanje in za to pooblaščene institucije bomo upoštevali še zlasti na tistih področjih, kjer se bo pokazalo, da nismo učinkoviti. Izdelano študijo nameravamo vgraditi v sanacijski program, v katerega se po že sprejetem sklepu namerava vključiti tudi SOZD Iskra z določenimi sredstvi v obliki pomoči pri izhodu ZMAJA iz sedanjega položaja.
V širokih krogih menimo, da je lahko vsakršno negovanje obstoječega stanja škodljivo s težkimi posledicami. V tem položaju, kakršnem smo, bi usmeritev vodenja »s tršo roko« lahko pri večini naletela na ugoden odziv. Ste o tem razmišljali?
Sem za to, da so odnosi med sodelavci in še posebej med nosilci odgovornih nalog in projektov na visoki ravni, kar zagotavlja ustrezno življenjsko in strokovno sproščanje in odprtost pri razreševanj" nalog še zlasti tam, kjer je potrebno veliko medsebojnega sodelovanja. Logično je, da se od vsake naloge, oz. izvajalca pričakuje rezultate v določenem času, z zahtevano kakovostjo in strokovno utemeljitvijo. Prelaganj, izgovarjanj in drugih oblik, ki vodijo v neučinkovitost, ni mogoče odobravati Tedaj je treba opozoriti, nato energično zahtevati in uporabiti
še druge angažirane prijeme, ki jih predvsem prizadeti štejejo kot pojem »trde roke«. Menim, da gre predvsem za doslednost in izvajanje odgovornosti — tudi z ostrejšim prizvokom.
In ne nazadnje, nas večina ugotavlja, da naša sedanja organiziranost na dve temeljni organizaciji in skupne službe zahteva ogromno časa in dela, če mislimo na velik sklop sestankov raznih organov in svetov, komisij In drugih organizacij, pri čemer ne delujemo najbolj uglašeno. Kot direktor ZMAJA, tako pričakujemo, boste verjetno oblikovali tehtne opredelitve za sedanjo, ali morda spremenjeno organiziranost?
Nič novega ne rečem, da je preveč jalovih sestankov in, da jih zavlačujemo zato, ker se pogovarjamo o zadevah, ki po svoji vsebini nanje sploh ne sodijo. Glede sedanje samoupravne organiziranosti menim, da so pri samem snovanju pred leti obstajali določeni razlogi, ki so pripeljali do obstoječe oblike organizacije. Seveda pa čas teče, okolje se spreminja, pokažejo se dobre in slabe strani, zato je umestno preveriti tudi to področje, pri čemer mora biti poudarjena ekonomska osnova. Nikakor pa v primeru neke prihodnje spremembe ne sme biti okrnjeno samoupravljanje.
V zadnjem glasilu smo objavili obširen članek o naših srednjeročnih planih, ki jih bomo sprejemali v prihodnjem mesecu. Iz vsebine so bili razvidni doseženi rezultati in nova načrtovanja. Zanima nas, katere so tiste smernice, ki jim boste, kot direktor namenjali največjo pozornost?
Izpostavljam kakovost naših izdelkov, ki mora dosegati ne samo »jugoslovansko«, temveč evropsko raven. Z boljšim tržnim pristopom moramo na jugoslovanskem trgu pridobiti delež, kakršnega jeZMAJ že imel. Iz standardnega programa moramo povečati izvoz, ki bi moral zajeti najmanj 30 odstotno proizvodno zmogljivost. Začeti moramo s prestruktuiranjem proizvodnje in sicer v dveh smereh: uvajanje novih programov in pa višjo stopnjo avtomatiziranosti obstoječega programa.
Iz vašega odgovora je opaziti, da nameravate velik del pozornosti posvetiti tudi obstoječemu proizvodnemu programu?
Zgrešeno bi bilo, da bi ob načrtovanju razvoja tovarne zanemarjali obstoječi program. Nasprotno, obstoječi program je in predstavlja hrbtenico naših izhodišč za prihodnost.
Nimamo namena, da bi že zdaj posebej komentirali vsebino odgovorov na vprašanja, ki so bila oblikovana samo in predvsem za predstavitev novega direktorja naše delovne organizacije. Kljub temu pa je opazno, da iz njih veje nov pogled in zamisel pristopa pri tra-siranju nove perspektive ZMAJA, ki jo je v tem trenutku še kako potreben.
My
Imenovanje direktorja
Na podlagi izvedenega razpisnega postopka, ki je potekal v skladu z Zakonom o združenem delu, samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter predloga razpisne komisije potem, ko so zanj podale pozitivno mnenje drorganizacije v DO ZMAJ in Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljubljana—Sloka, je delavski svet delovne organizacije Iskra-Zmaj dne 31. januarja 1986 sprejel
SKLEP
da za individualnega poslovodnega organa — glavnega direktorja delovne orginizacije imenuje Vlada Podlogarja, inženirja strojništva za mandatno dobo 4 leta, ki prične s 1. februarjem 1986.
Konvertibilni
izvoz vse manj zanimiv
Iskra je v letošnjih prvih dveh mesecih izvozila po prvih ocenah za dobrih 36 milijonov dolarjev. Uvoz je bil od te številke za tretjino nižji. Precejšen, — negativen — vpliv na izvozne rezultate je imela nova zunanjetrgovinska zakonodaja.
V januarju je Iskra izvozila na tuje za 15,7 milijonov dolarjev, od tega za nekaj več kot polovico na konvertibilno tržišče.
Konvertibilni izvoz je bil v letošnjem prvem mesecu za skoraj 2 milijona dolarjev nižji kot januarja lani, precej pa je bil tudi pod operativnim planom. Po drugi strani je bil januarski klirinški izvoz kar za 300% višji od izvoza v primerjalnem obdobju in prav takšen, kot so ga v planu predvideli.
Podobne številke kot v januarju je Iskra na zunanjem tržišču dosegla tudi v februarju, čeprav gre šele za oceno. Skupno so Iskrine tovarne v obeh mesecih po tej oceni izvozile za 36,2 milijona dolarjev in sicer na konvertibilno tržišče za 20 milijonov dolarjev. Bolj razveseljiv kot januarski je bil februarski konvertibilni izvoz, saj je Iskra operativni plan za prejšnji mesec presegla za 18%, še vedno pa je ocena izvoza v januarju in februarju za odstotek pod izvozom v lanskih prvih dveh mesecih.
Klirinški izvoz je bil prejšnji mesec za 29% nad oprerativ-nim načrtom, skupno pa je Iskra v prvih dveh mesecih izvozila na klirinško tržišče kar za 335%več kot v primerjalnem obdobju.
Znana je tudi ocena uvoza v prvih dveh mesecih: Iskra je uvozila za nekaj manj kot 25 milijonov dolarjev, kar je nekaj več kot lanskega januarja in februarja.
Seveda smo za oceno Iskrinega izvoza in uvoza v letošnjih prvih dveh mesecih zaprosili tudi direktorja zunanje trgovine v Iskri Commerce Miloša Resnika, še prej pa poglejmo, kako so v januarju, zanj so končni podatki, izvažale posamezne Iskrine delovne organizacije. Skupno, pri tem mislimo na seštevek konvertibilnega in klirinškega izvoza, je največ izvozila Telematika in
sicer za 71,4 milijonov dolarjev. Siedijo ji Široka potrošnja 41,4, Avtomatika 34,6, Kibernetika
29.5,	Elementi 21,0, Avtoelekt-rika z 20,3, CEO 14,0, ISEZ 13,9, ERO 8,0 Kondenzatorji
7.5,	Merilna elektronika 3,1 milijona dolarjev, itd.
Direktor Resnik takole ocenjuje Iskrino menjavo s tujino v letošnjem letu: »Podobno kot ostalo združeno delo, tudi v Iskri ugotavljamo, da je imela na izvoz in uvoz v letošnjih prvih dveh mesecih velik vpliv spremenjena zunanje-trgovin-ska zakonodaja, njen vpliv pa bomo še kako občutili tudi v prihodnjih mesecih. Nazaduje nam konvertibilni izvoz, klirni-ški pa je zavzel takšno razmerje v celotnem izvozu, kot ga še nikoli ni imel. Vseeno pričakujemo, da se bo konvertibilni izvoz že v marcu precej izb-
oljšal, v nasprotnem primeru pa bomo imeli v Iskri precejšnje težave z uvozom repro-materialov zaradi zniževanja družbeno priznanih repropo-treb.
Seveda imamo tudi vrsto operativnih težav — od tega, da smo prvi izvoz realizirali šele teden dni po novem letu, do tega, da se moramo boriti s pravo papirno vojno. Glede naročil bi dejal, da so približno na enaki ravni, kot lani, pri čemer imamo več težav pri nar očilih za program elementov, ne samo iz delovne organizacije Elementi, nekatere proiz vodne programe pa imamo prodane na tuje že vse leto.
V Iskri Commerce opažamo vse večje pritiske na zniževanje naših izvoznih cen, zlasti zaradi naših zahtev po skrajševanju plačilnih rokov, hkrati pa tudi
pritiske za poviševanje cen pri uvozu, vzrok temu pa so predvsem negotovosti pri plačevanju. Kot element kalkulacije cen pri naših dobaviteljih se spet pojavlja tako imenovani »jugofaktor«, ki je bil pred leti v strukturi cene že prisoten.
Poudaril bi rad tudi tole: če ne bomo uredili deviznega tržišča, bomo dosegli v Jugoslaviji prav nasprotne učinke, kot smo jih z novo zakonodajo predvideli: izvozne cene bodo nižje, uvozne višje, proizvodnja pa se bo začela srečevati z nerešljivimi problemi pri uvozu repromaterialov. Ob vsem tem je postal izvoz na konvertibilno tržišče tudi dohodkovno manj zanimiv, mnogi pa bodo zato svoje blagovne fonde prerazporedili in sicer bodisi na jugoslovansko, bodisi na klirinško tržišče...«
Lado Drobež
VOLITVE 86 — volili smo delegate v samoupravne organe, člane temeljne delegacije v zbor združenega dela In člane v združene delegacije za samoupravne Interesne skupnosti
Druga seja Odbora za proslavo »dneva Iskre —■ dneva borca«
Znanje za prihodnja leta, Iskra 1946 — 1986
Geslo, ki nas bo spremljalo na vsakem koraku med srečanjem Iskrašev 28. junija v Kranju je: Znanje za prihodnja leta. Le še dobri trije meseci nas ločijo od največje Iskrine prireditve, od »dneva Iskre — dneva borca«, ki bo to pot še posebno svečana, saj praznujemo štiridesetletnico Iskre, štiri desetletja nenehne rasti in širjenja Iskrinega kompleksa. Zato so tudi priprave na dan Iskre v polnem teku, saj se vsi želimo na srečanju Iskrašev, svojcev in prijateljev, kar najbolje počutiti.
Minuli torek je bila v ljubljanski stolpnici že druga seja Odbora za proslavo »dneva Iskre — dneva borca«, ki jo je vodil predsednik odbora Janez Kern. Ker bo letos Kranj gostil osemnajst tisoč udeležencev, kolikor jih pričakujejo, je predsednik kranjskega organizacijskega odbora Nace Pavlin poročal o dosedanjih aktivnostih, ki potekajo po načrtu.
Prireditveni prostor bo na Gorenjskem sejmu v Kranju, za katerega bo Iskra Marketing izdelal urbanistični načrt prireditve. V paketu, ki ga bo na srečanju dobil vsak udeleženec, bo liter dobrega vina ali soka, vrečka v kateri bo žlica, kozarec, bedž in turistični prospekt Kranja. Seveda pa ne bo manj,Ka,i golaž, ki ga bomo
dobili v lični skodelici. Na vseh stvareh pa bo, kot vsako leto, tudi znak prireditve, ki bo poudarjal štiridesetletnico Iskre in znak občine Kranj, katere simbol je rdeč nagelj. V vizuelnem simbolu Iskre bo prisotna živahnost, modernost in mladost-nost, predvsem pa bo znak simbolično opredeljeval dejavnost kranjskih Iskrinih tovarn,
to je digitalizacijo, ki bo vidna v digitalnih krivuljah cveta na-geljna.
Bogata bosta tudi kulturni in zabavni program, kjer naj bi sodelovala godba na pihala, Iskrin pevski zbor, igralec Polde Bibič in napovedovalka Nataša Dolenc, ki bo program povezovala. Za zabavni program naj bi poskrbel ansambel Karamela in narodnozabavni ansambel. Ob koncu so člani odbora ugotovili, da vse priprave potekajo po načrtu in še enkrat potrdili, da bo »dan Iskre — dan borca« 28. junija v Kranju.
V. Žunič
Iskra Kibernetika
Krožki za izboljšanje proizvodnje začeli z delom
Eden od načinov delovanja raziskovalne skupnosti ali točneje njenega odbora za pospeševanje inventivnega dela na področju občine Radovljica je tudi organizacija predavanj, ki naj bi motivirala to dejavnost. V letu 1985 je bilo eno takih predavanj ob priliki dneva inovatorjev v mesecu oktobru organizirano v naši TOZD.
Tema je imela trenutno zelo popularen naziv »krožki za izboljšanje proizvodnje«. Torej če malo karikiram v smislu naših poklicnih govorcev, ki so že nekaj takih akcij začeli, vendar jih ne veliko pripeljali do konca; »z dejavnostjo teh krožkov naj bi naša družba, oz. predvsem njeni delavci doumeli in nato v skladu s širokimi možnostmi, ki so jim na ta način ponujene, nemudoma začeli reševati z dneva v dan bolj zapleteno gospodarsko situacijo.« Pa šalo na stran, kajti gre za resne zadeve, ob predpostavki, seveda, resnega pristopa.
Predavanje, na katerega smo vabili vse vodilne in vodstvene delavce, je izvedel mag. Bojan Možina z Republiškega zavoda za produktivnost dela, ki je v razpoložljivem času dveh ur predstavil dejansko vsebino dela in rezultate, ki jih ob uvedbi te dejavnosti dejansko lahko pričakujemo.
»Krožek je skupina delavcev, v kateri vsi aktivno sodelujejo pri ugotavljanju in reševanju problemov, neposredno vezanih na upravljanje tistega dela delovnega procesa, v katerem delavec dela in ga dobro pozna.«
Dogajanje samo bi v skladu s preteklo prakso gotovo zamrlo, vendar je naš direktor dovolj mlad, da je želel poskusiti. Delavskemu svetu je predlagal koordinacijski odbor, ki je bil pod vodstvom vodje tehnološkega oddelka zadolžen za takojšnjo postavitev »dogajanja na oder« in za periodično poročanje organu, ki ga je imenoval. Taka oblika vključevanja samoupravnih organov se je v naši TOZD pokaza-
la kot zelo uspešna, kajti redno pregledovanje izvrševanja sklepov sili k temu, da posamezniki, ki so v sklepih opredeljeni kot nosilci nalog, ukrenejo vse potrebno .. za njihovo izvedbo.
Na tečaju sta se usposobila dva vodja krožkov, določen je bil pospeševalec in voz je krenil z mrtve točke.
Začetek je obetaven, en krožek deluje v galvaniki in lakirnici. Izpostavili so problem razmaščevanja in s tem v zvezi čimbolj smotrno uporabo dragih organskih topil. Njihov cilj je uporabiti čim manj topila, opraviti kar najbolj kvalitetno razmaščevanje, zagotoviti prečiščevanje že uporabljenih topil, delati optimalno varno in neškodljivo in končno neuporabne ostanke neškodljivo deponirati.
Drug krožek deluje v montaži, začetno energijo pa je posvetil reševanju problema čistoče, ki je za našo proizvodnjo (merilni instrumenti) ključnega pomena. Naloga je obširna, saj zajema praktično celotno dogajanje, od materiala, sestavnih delov, oblačil, čiščenja prostorov do embalaže gotovega izdelka.
Naslednji trije vodje krožkov čakajo na primeren tečaj, kjer bodo pridobili znanje in začeli z delom vsaj še dveh krožkov.
Pa še o naših prvih ocenah: vzpodbudno! Kako tudi ne? Že samo dejstvo, da se člani redno tedensko prostovoljno dobivajo in eno uro posvetijo reševanju njihove interne delovne problematike, da slutiti željo po spreminjanju obstoječega, ki bo prineslo novo, boljše in, zakaj ne, tudi lažje delo prav njim samim.
Ostane le skrb, kje se nakazane rešitve lahko ustavijo, razblinijo in kot take povratno negativno vplivajo na motiviranost predlagateljev. Upamo, da ne ob kakšni avtoriteti, ki z argumentom moči ugotovi: »Ge je bilo dvajset let lahko tako...«
ALBININI MIRO
V TOZD Inštitut sledijo potrebam tržišča
V eni izmed prejšnjih številk našega glasila, ko smo poročali o dobrem poslovanju temeljnih organizacij novogoriške Iskre Avtoelektrike v lanskem letu, smo skoraj »namerno« izpustili bogato dejavnost TOZD Inštitut, to pa zato, da predstavimo delo strokovnjakov iz te temeljne organizacije širše, oz. podrobneje. Kolektiv z 82 zaposlenimi se lahko pohvali z vrsto dosežkov in rešenimi nalogami, kar pa je najvažnejše, v lanskem letu so uspešno sledili potrebam zahtevnega domačega in tujega tržišča.
Uspehi pa bi vsekakor bili še nadaljevale tudi v teku letoš-večji, če bi se tudi v minulem le- njega leta in še dlje. Druga tu ne soočali s problemi, ki jih tarejo že vrsto let. Tu mislimo predvsem na kadrovski položaj, ki je kljub delnemu izboljšanju še vedno nezadovoljiv.
Njen odraz je prisoten predvsem v premajhnih kadrovskih in razvojnih zmogljivostih. Poseben problem pa je predstavljala prostorska problematika, ki je onemogočala nadaljno širitev razvojnih zmogljivosti, z njo v zvezi pa tudi zaposlovanje novih strokovnjakov. Z veseljem ob tem pa lahko zapišemo, da bo ta problem kmalu le še zgodovina, saj ni več daleč dan, ko se bo del njihove dejavnosti iz prenatrpanih prostorov preselil v povsem novozgrajene prostore, v pravo majhno tovarnico.
Kot smo že v uvodu omenili, uspehi niso bili majhni. Na področju dejavnosti malih zaganjalnikov moramo najprej omeniti doseženo homologa-cijo na zaganjalniku AZF za potrebe tovarne Renault ter nekatere dopolnitve na tej družini, vključno z dolgotrajnim preizkušanjem z namenom, zadovoljiti izredno zahtevne pogoje Citroena in dokončno homologirati zaganjalnik. Tu moramo omeniti še razvoj zaganjalnikov za francoskega malčka Renault-5, večjega brata R-18, ter dva tipa zaganjalnikov za Volksvvagen, ki sta v osvajanju. Do faze izdelave vzorcev za preizkuse so dokončali naloge na novem tipu zaganjalnika s permanentnimi magneti, definirali pa so isti tip zaganjalnika z reduktorjem. Aktivnosti pa so nadaljevali tudi na nekaterih drugih področjih malih zaganjalnikov.
Team strokovnjakov, ki je zadolžen za novosti na področju velikih zaganjalnikov, je že med letom ponudil proizvodnji pomembno novost, nov zaganjalnik AZL, ki ga je tržišče komaj čakalo. Aktivnosti na nadaljnji širitvi zaganjalnikov iz te družine pa se bodo
pomembna naloga je razvoj zaganjalnika AZJ, 2,4-KW, kjer je definirana široka paleta izdelkov in tudi že uvedena v proizvodnjo. Tu srečamo tudi družino zaganjalnikov AZJ, 24-voltne variante, z novim rotorjem, vse v cilju, da se izboljšajo karakteristike. Še posebej moramo izpostaviti zaganjalnik AZJ 12-voltov, 3 KW, ki je uspešno prestal vse preizkuse pri italijanskem Fiatu. Konstruirali so tudi več enosmernih motorjev, kjer predvidevajo osvajanje, izvedli pa so tudi nekatere aktivnosti za nove družine enosmernih motorjev. V oddelku službe za razvoj generatorjev in elektronike so razvili lažje inačice alternatorjev AAK ter skonstruirali razne inačice teh izdelkov. Pomembna naloga je tudi uvajanje hibridnih regulatorjev v cilju racionalizacije tehnologije in izboljšanja kakovo-
sti. Ta naloga je praktično že zaključena. Omeniti pa moramo tudi pričetek aktivnosti v zvezi z homologacijami alternatorjev pri Citroenu, Renaultu in Fiatu.
V zvezi z razvojem elektronike je vsekakor eden najpomembnejših izdelkov razvoj hibridnih regulatorjev. Naloga je v zaključni fazi. Naslednja novost, kateri posvečajo veliko pozornost je uvedba mikro-elektronskega regulatorja. Tik pred zaključkom je razvoj mik-roelektronske utripalke. Živahne aktivnosti so potekale tudi na nekaterih drugih elektronskih elementih, ki pa jih niso uspeli še zaključiti, zaradi komercialne nedorečenosti. Med nalogami na področju alternatorjev so se nadaljevale tudi aktivnosti pri nadaljnjem uvajanju alternatorjev AAK s pripadajočimi regulatorji.
Za tovarno vžigalnih tuljav Bovec so predvsem pomembne dosežene homologacije vži-
galnih tuljav pri firmi Renix in Citroen, kjer bodo dobave stekle v letošnjem letu. Pričeli so z aktivnostmi tudi za nekatere druge kupce, ki se zanimajo za nakup teh izdelkov. Nerešena ostaja le homologa-cija vžigalne tuljave za Volksvvagen, kjer pričakujejo razrešitev v prvem polletju letošnjega leta.
Na področju magnetnih vžigalnikov, ta izdelek prihaja s. tekočih trakov v tolminski Iskri, je predvsem pomembna osvojitev zvezda magnetnih vžigalnikov, nadalje razvoj magnetnih vžigalnikov z bočno tuljavo in razni tipi ogrevalnih svečk za hladen zagon diesel motorjev.
Do faze prototipov so bile izvedene tudi naloge na področju prenapetostnih odvod-nikov in elektroluminiscenčnih displejev, vključno s krmilnimi.
Tako, predstavili smo glavne naloge, opravljene v lanskem letu, ki pa še zdaleč niso popoln odraz stanja vseh aktivnosti, s katerimi se vsakodnevno srečujejo strokovnjaki TOZD Inštitut za avtoelektrike, saj je njihovo osnovno vodilo, slediti novostim, predvsem pa potrebam domačega in tujega trga.
Marko Rakušček
Ne uganete kaj predstavlja gornji posnetek. Na žalost je to del prelzkuševalnlce v TOZD Inštitut, v neprimernih prostorih In pogojih dela. Na srečo pa se že v bližnji prihodnosti obetajo boljši časi.
L__________________________Iskra Elektrozveze_J
Socialna varnost delavcev bo odvisna
S prehodom DO Elektrozveze v enovito delovno organizacijo so se ustrezno reorganizirale tudi OOS. Njihova osnovna skrb, socialna varnost delavcev, postavlja prednje zahtevne naloge, saj je socialna varnost v teh oteženih pogojih poslovanja odvisna predvsem od poslovne uspešnosti DO, le-ta pa od kakovostnega dela vsakega posameznika. V spletu vseh teh zahtev, nalog in dilem lahko sindikat veliko prispeva k hitrejšemu reševanju marsikaterega problema in s tem k boljšemu počutju delavcev, njihovi delovni motiviranosti in k ustvarjalnemu vzdušju znotraj DO.
Kako v sindikatu ocenjujejo položaj DO in kakšen je delovni plan sindikata DO Elektrozveze za letošnje leto pa smo povprašali novoizvoljenega predsednika KOS DO Elektrozveze, Janeza Šilca.
klajeno in odgovornosti posameznikov bolje določene. S prehodom v enovito DO bo tudi odpravljeno precej ovir, ki so bile prisotne v prejšnji organiziranosti DO. .
Dokler se nove službe ne utečejo, lahko prihaja v novi organiziranosti do določenih nedorečenosti, ki delujejo zaviralno. Zato je na nas, da ta prehod čim prej uresničimo. Zavedati se moramo, da smo sedaj vsi na eni la-dji/- in da je predvsem od nas odvisno, kako uspešno bo ta ladja plula.
Najprej nekaj besed o lanskoletnem poslovanju. Kako ga ocenjujete v sindikatu?
Kljub dokajšnim težavam pri uresničevanju planskih nalog je naša delovna organizacija le uspela zaključiti poslovno leto brez izgube.
Omenim naj le, da smo zaradi zamud v dotoku finančnih sredstev bili primorani najemati kredite z visokimi obrestmi, kar nam je bistveno poslabšalo poslovni rezultat.
Ker določeni proizvodi niso bili razvojno in tehnološko dovolj dovršeni za redno proizvodnjo nam je izpadel del jDroizvodne realizacije.
Izvrševanje proizvodnih planov so nam oteževale tudi zamude pri dobavi repromateriala.
Objektivnih težav je bilo še več, vendar pa je res, da je bilo precej tudi subjektivnih. Na določenih področjih bi lahko dosegli hitrejšo uresničitev planskih nalog, če bi bilo delo bolje vs-
Janez Šubic pri umerjanju kanalskih modulatorjev
VOLITVE 86 — delavci so se v velikem številu udeležili volitev in podprli delegate
Kakšen program dela ste sl zastavili v letošnjem letu?
Sindikat bo deloval v glavnem na treh področjih, na katerih bo imel tudi ustrezne komisije v okviru koordinacijskega odbora in enake komisije v posameznih OOS. To so: področje družbenega standarda ter kulturno1 in športno področje.
V okviru področja družbenega standarda bomo organizirali letoviško dejavnost, kamor sodi predvsem organizacija letovanja v naših prikolicah, za katere je med našimi delavci veliko zanimanja. Nadalje bomo organizirali proslave in obdaritve ob posameznih praznikih, kot je npr.: 29. november, dan Iskre itd.1 Ob odhodu v pokoj bomo, tako kot doslej, obdarili naše sodelavce in se jim na dostojen način zahvalili za njihov dolgoletni trud.
Dobro organizirano krvodajalstvo v naši DO bomo še naprej podpirali, saj so naši krvodajalci izredno prizadevni.
Nekaj denarnih sredstev smo namenili za socialno pomoč.
predvsem od uspešnosti poslovanja
z^/il z-11/n o /4 lo/^i ni In-a nHrm\/nrnr\ct
Janez Šilc
Organizacija raznih izletov prav tako sodi med zadolžitve sindikata.
Zelo razgibano imamo tudi športno dejavnost, ki jo imamo razvrščeno v 14 športnih sekcijah. Naši športniki pa bodo sodelovali še na več tradicionalnih prireditvah v okviru Iskre in izven nje.
Tudi kulturna dejavnost ima tradicijo v naši delovni organizaciji, predvsem v obiskovanju kulturnih predstav v gledališču, operi, raznih razstav, predavanj itd.
Kakšne so možnosti za dobro poslovanje v letošnjem letu?
V sindikatu ocenjujemo, da ima naša DO dobre možnosti za doseganje ugodnih poslovnih rezultatov. Ta naša ocenatemelji predvsem na tem, da imamo že dovolj sklenjenih prodajnih pogodb za naše proizvode. Naloga vseh služb v DO pa je, da te možnosti tudi realiziramo, za kar imamo v enoviti DO tudi boljše pogoje.
Posebej pa moram poudariti, da se mora bistveno popraviti
delovna disciplina, odgovornost do delovnih nalog in, da bodo morale posamezne službe prav-očasneje reševati sprotne probleme, ki so odločilni za poznejšo realizacijo. Bo pa za doseganje teh ciljev tudi treba nujno okrepiti določene službe, kot npr. pripravo proizvodnje, ki je naša šibka točka.
Glede na to, da nas je prejšna leta zapustilo veliko strokovnjakov, bomo s pravilnim nagrajevanjem po delu morali poskrbeti, da se tak odliv kadra ne bi ponovil, saj se zavedamo, da proizvodnja izdelkov visoke tehnologije, kot je naša, ne bo možna brez lastnega, dobro usposobljenega strokovnega kadra.
Več strokovnosti bomo morali posvetiti strokovnemu usposabljanju, predvsem mladih delavcev (študij ob delu), saj gre tehnološki razvoj na našem področju izredno hitro naprej.
Ker je naš cilj izvoz naših naprav na tuje trge, smo primorani čim bolj tesno slediti svetovnemu razvoju na našem področju dela.
Sindikat bo tudi aktivno sodeloval s samoupravnimi in druž-beno-političnimi organizacijami v naši DO pri reševanju problemov, ki bodo nastajali.
Dodam naj še, da je obveščanje delavcev v zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko nastajajo motnje v proizvodnji, prihaja do zamud v izplačevanju OD itd., še posebej pomembno. Zato naš sindikat poziva vse strokovne službe, da sproti obveščajo delavce o vseh problemih in težavah, ki nastajajo pri poslovanju, v' našem internem glasilu, če je potrebno pa tudi na sestankih OOS.
C. B.
Iskra
Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o.,
Izobraževalni center Iskre,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje strkovno izpopolnjevanje v okviru programa
»Vodenje kadrovske dejavnosti z računalniško podporo«
v času od 2. do 4. 4. 1986 v Poljčah
Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vodjem kadrovskih služb v Iskrinih delovnih organizacijah.
Vsebina:
1.	Predstavitev in razvoj računalniško podprtega informacijskega sistema SOZD Iskra
2.	Sistem spremljanja razvoja kadrov, kot osnova za proces planiranja
3.	Kadrovska dejavnost z računalniško podporo — interaktivna povezanost
4.	Gradnja računalniško zasnovanega informacijskega sistema v delovni organizaciji
5.	Modeli podatkov v računalniško zasnovanem informacijskem sistemu, s posebnim poudarkom na kadrovskem informacijskem sistemu
6.	Vloga In pomen računalnika v odločanju — primer kadrovskega odločanja
7.	Znanje In računalništvo
Nosilca programa:
Visoka šola za organizacijo dela, Kranj
Področje za kadrovsko dejavnost in izobraževanje SOZD
Iskra
Čas in kraj:
S programom seminarja bomo pričeli dne 2.4.1986 ob 9. v Republiškem centru za obrambno usposabljanje POLJČE pri Begunjah na Gorenjskem. Zaključek seminarja bo dne 4. 4. 1986 ob 12.
Cena:
V ceno 19.000,- din je vključena kotizacija in študijski material, ostale stroške krijejo udeleženci sami.
Prijave:
Prijavnice pošljite na: Izobraževalni center SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije3/XI, Sonji Vrhovec, kjer dobite tudi vse informacije o organizaciji seminarja; tel.: 061, 222-212.
V večini delovnih organizacij se mladi zavzeto vključujejo v družbenopolitično delo
Koordinacijski svet ZSMS v naši delovni organizaciji si je naložil program aktivnosti mladine v Iskri IEZE za obdobje v mandatnem obdobju 1984 —1986. Del nalog, kijih je mladina IEZE sprejela, je izpolnjen. V naši delovni organizaciji so nekatere osnovne organizacije aktivne, dobro delujejo, nekatere celo vzorno. Imamo pa tudi osnovne organizacije, ki niso dovolj aktivne, ali pa sploh ne delujejo. V nekaterih osnovnih organizacijah, ki ne delajo, se pojavlja problem kadrov, ki so pripravljeni delati v mladinski organizaciji.
Značilen je problem, da so mladinci aktivni v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, za mladinsko organizacijo pa zmanjka časa in energije.
Zato je koordinacijski svet sprejel nalogo in jo tudi uresničeval, da je vzpodbujal vse osnovne organizacije k aktivnosti, pomagal pri organiziranju mladine v neaktivnih osnovnih organizacijah. Pri tem pa ni bil vedno uspešen, kot npr. OO TOZD SEM. Vzrok je iskati predvsem v sami TOZD, nepripravljenosti do aktivnosti, ne samo mladincev, temveč tudi drugih subjektov TOZD, bodisi organizacij, ali organov. Zato je vzpodbujanje aktivnosti osnovnih organizacij še nadalje ena izmed osnovnih in stalnih nalog koordinacijskega sveta. Šele takrat, ko bodo vse osnovne organizacije ZSMS aktivno delovale v sami osnovni organizaciji, bo možno in učinkovito delo mladine na ravni delovne organizacije, saj je program dela mladine v delovni organizaciji odraz dela in idej osnovnih organizacij. Šele potem se bo lahko koordinacijski svet posvetil osnovni nalogi, to je družbenopolitičnemu delu, ne pa samo sprotnemu organiziranju in le organiziranju brez vsebine.
Kljub težavam pa je koordinacijski svet opravljal z vso voljo in vnemo svoje delo. Naše delo poteka tako, da sestanke organiziramo vsakokrat v drugi osnovni organizaciji. V temeljni organizaciji, kjer se organizira sestanek, pripravi gostitelj program, s katerim predstavi predstavnikom ostalih osnovnih organizacij delo in življenje v tej osnovni organizaciji in tudi proizvodni program TOZD. Mladinec ni samo član mladinske organizacije, temveč je predvsem delavec, zato tak način dela omogoča boljše sodelovanje mladine tudi v delovnem procesu na ravni delovne organizacije in tako pripomore k uresničevanju temeljnega smotra, to je k optimalnemu uresničevanju proizvodnega načrta. Zadnji sestanek koordinacijskega sveta mladine je bil v Mikroelektroniki, katerega program je bil dopolnjen s predstavitvijo Mikroelektronike prek video filma.
Program mladine smo uresničevali tudi tako, da smo ob letni programsko-volilni konferenci organizirali tudi okrogle mize. Strokovni in vodilni delavci naše delovne organizacije so pripravili programe: o inventivni dejavnosti in uvajanju krožkov za izboljšanje kakovosti proizvodnje, o nagrajevanju po delu in dohodkovnih odnosih ter možnostih razreševanja stanovanjskih vprašanj. Okrogle mize so bile zelo živahne in so pokazale, da se mladi v Elementih zanimajo za življenje okoli sebe. Zaključke so posredovali vodstvu
DO in DPO v TOZD in DSSS, ki naj bi o tem razpravljale in zavzele stališča. Uspešnost okroglih miz kaže na to, da bi bilo koristno organizirati take sestanke še večkrat.
Na sestanku koordinacijskega sveta redno obravnavamo poslovanje delovne organizacije. Veliko pozornost smo posvetili tudi zaključkom in sklepom samoupravne delavske kontrole. Predsednik mladine je vabljen na sestanke delavskega sveta DO in Konference sindikata in tudi člani KPO se redno udeležujejo naših sestankov. Organizacija ZK ne sodeluje z nami.
Pomembna so tudi športna srečanja, ki jih organizira mladina. Delo naše mladine na ravni delovne organizacije bi bilo boljše in uspešnejše, če ne bi poleg kadrovskih in časovnih težav imeli tudi finančnih težav. Izgubljamo čas in energijo v iskanju rešitev, kako pridobiti sredstva za najosnovnejšo dejavnost. To vprašanje rešujemo že vrsto let, a ga še nismo uspeli rešiti. Ob reševanju tega osnovnega problema pojenjuje zainteresiranost za delovanje v mladinski organizaciji na ravni delovne organizacije, kar pa ni problem samo mladinske organizacije. Pri reševanju finančnih težav tako, da se zagotovijo minimalna sredstva, s katerimi bo omogočeno osnovno delo, je obljubljena pomoč kolektivnega poslovodnega organa.
Na letni konferenci 19. 5. 1985 smo sprejeli poročilo o delu KS
ZSMS za preteklo obdobje in zaključke letne konference ZK, ki so jih oblikovali na sami konferenci.
Od letne konference KS ZSMS je preteklo pet mesecev. To je bilo obdobje dopustov, ko ponavadi zamre delovanje in so tudi vrata tovarn zaprta. V septembru so potekale akcije, da se organizira srečanje mladih IEZE. Osnovne organizacije ZSMS iz Šentjerneje so se trudile in vse pripravile za srečanje, vendar je bil odziv slab in nezainteresiranost ostalih osnovnih organizacij v DO za to srečanje, zato tega srečanja ni bilo. Zakaj tako, še nismo uspeli analizirati in oceniti.
Prav tako pa je odhod predsednika KPO iz DO imel vpliv na aktivnosti, oz. neaktivnosti mladinske organizacije. To pojasnjujemo s tem, da nam je predsednik KPO DO zagotavljal moralno in materialno podporo pri delu mladinske organizacije in tudi po Statutu DO je bil zadolžen za to. V zaključkih letne konference je ugotovljeno, ob razčlenitvi vprašanja neaktivnosti mladine, da je pomembno, da se • posveti vsa pozornost izvolitvi vodstva mladinske organizacije. V delovni organizaciji pa je zelo pomembno, da se zagotovi tudi moralna podpora in predvsem materialna osnova za delo predsedstva. Če tega ni predsednik in člani predsedstva niti s svojimi organizacijami ne moremo kontakti-rati, niti voditi kakršnekoli akcije.
Franc Hudoklin
člani KS ZSMS smo se dogovorili in odločili, da bomo organizirali letošnjo programsko-volilno konferenco 28. do 30. marca v Medijskih Toplicah.
Srečanje se bo pričelo v petek popoldne z ogledom tovarne Polprevodniki v Trbovljah. Osrednja tema drugega dne konference bo Poslovanje v DO Elementi, z usmeritvami, kako naj se mladina vključi v razreševanje naslednjih vprašanj: vpliv mladine na produktivnost in kakovost proizvodnje, fluktuacija strokovnih kadrov, slabi delovni pogoji, mladi v nočni izmeni, varstvo pri delu in profesionalna obolelost, vključevanje mladine pri reševanju ekološke problematike, reševanje stanovanjske problematike v manjših TOZD.
Nadalje bomo obravnavali dokumente za 12. kongres ZSMS, v dogovoru z republiškim sekretarjem ZSMS Anderličem.
Zadnji dan bo posvečen programsko-volilni konferenci KS ZSMS in razpravi, v kateri bomo obravnavali problematiko OO ZSMS in povezovanje v DO in SOZD.
Franc Hudoklin
VOLITVE 86 — večja kritičnost Izražena na preteklih kandidacijskih konferencah, Je bila očitno dobronamerna, kot so zdaj Izpričali delavci z udeležbo na volitvah
TOZD TGA Reteče
Razveseljivi učinki boljšega dela
Lanskoletno poslovanje Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč dokazuje, da je kolektiv prebrodil krizo, ki je narekovala uvedbo ukrepa družbenega varstva. Rezultat je celo nekoliko boljši, kot so v gospodarskem načrtu predvidevali, doseženo pa predstavlja solidno osnovo za nadaljnje delo, za še bolj strmo pot razvoja.
Takoj v začetku sicer velja opozoriti — in tega se dobro zavedajo tudi v TOZD TGA — da so lansko letni rezultati, čeprav spodbudni, vendarle v znamenju začasne veljave. Glede na ugotovitve, ..i so bile podlaga za sanacijo razmer v tem kolektivu, namreč ostaja odprto vprašanje dolgoročne usode tovarne, ki s sedanjim proizvodnim programom ne more računati na uspešnejše delo v daljšem obdobju. Pri pregledovanju lanskoletnih dosežkov se je torej treba omejiti na trenutno stanje in seveda hkrati poudariti nujnost za čimprejšnje odločitve za smer dolgoročne sanacije (ki je povezana s sanacijo celotne delovne organizacije široka potrošnja, oz., reorganizacije tega samoupravnega subjekta).
Pred naštevanjem dosežkov, ki so v celoti plod lastnega dela in dodobro izkoriščenih notranjih rezerv (povečali so produktivnost in kar za 19% manj, kot so načrtovali, porabili surovin in materiala) velja poudariti, da so dober rezultat dosegli kljub izredno negativnemu vplivu referenduma, na katerem so se odločali za pripojitev k TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov (v TOZD TGA so glasovali »za«, v Železnikih pa so se izrekli proti pripojitvi). Negotovost je namreč močno vplivala na doseganje proizvodnje in s tem neposredno na končni rezultat. Stanje pa se je vendarle uravnovesilo in pripeljalo do zaključkov, ki so jih pričakovali le optimisti.
Lansko leto je prelomnica v (pol)pretekli zgodovini dela Tovarne gospodinjskih aparatov. Uspeli so poravnati vse stare obveznosti, dinarske in devizne, to pa po dolgih letih omogoča vedrejše poglede v prihodnost (četudi ne dolgoročno zaradi odprtih vprašanj pri programskih usmeritvah). Kolektiv stoji na podlagi realno ustvarjenega dohodka, za kar gre še enkrat izreči zahvalo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri sanaciji temeljne organizacije; brez dvoma pa je prav doseženi rezultat tisti, ki je najbolje upravičil zaupanje.
Čeprav jih je lani razkorak med dejansko in deklarirano spodbudo izvoznikom stal okroglih 50 milijonov dinarjev dohodka, so ga ustvarili kljub temu za 16% več, kot so ga načrtovali. Indeks, ki opisuje primerjavo z rezultatom izpred leta, zaradi slabegg rezultata v letu 1984 ne pove ničesar. Ob po načrtu doseženem celotnem prihodku so v škodo temeljne organizacije močno odstopala porabljena sredstva za plačevanje obresti od najetih kreditov (25%) in neproizvodne storitve (celo 40%). Poleg že omenjenega prihranka pri porabi surovin in materiala pa so manjši bili tudi stroški za amortizacijo. Ob uspešnih kazalnikih velja podčrtati strukturo ustvarjenega celotnega prihodka. Načrtovali so, da bodo s prodajo na domačem trgu dosegli slabih 78% celotnega prihodka, z izvozom pa naj bi iztržili slabo petino. Rezultat je boljši: z izvozom so iztržili kar 30,8%, na domačem trgu pa le 63,9% celotnega prihodka (razlika do »100« tiči v »ostalih« prihodkih).
Boljši rezultat je omogočil tudi zviševanje močno zaostalih osebnih dohodkov, ki so pregnali marsikaterega (dobrega) delavca. Zaus-
tavljeno drsenje OD navzdol, ustvarjena, čeprav še zelo skromna sredstva za sklad skupne porabe pa bodo — kot v Retečah pričakujejo — zaustavila veliko fluktuacijo in pripomogla pri kadrovanju nujno potrebnih strokovnjakov.
Čeprav ni mogoče potegniti črte med vsem, kar ločuje preteklost in sedanjost, pa ni odveč pričakovati, da tudi letošnje poslovanje Tovarne gospodinjskih aparatov ne bi bilo uspešno. Vendar pa v Retečah poudarjajo izreden pomen ustalitve razmer v delovni organizaciji Široka potrošnja. Današnje razprtije in negotovost ne vodijo nikamor in povzročajo tudi konkretno škodo. TOZD TGA, ki še vedno vidi
perspektivo v trdnejšem povezovanju s Tovarno elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov (kar je strokovno in družbeno verificirana usmeritev) je seveda za reorganizacijske spremembe v Široki potrošnji še toliko bolj občutljiva. Kolektivu TOZD TGA gre za trdnejšo socialno varnost v bodočnosti; samoupravna orgahiziranost bo morala biti utemeljena edino s tem argumentom. Glede na dejstvo, da je programska sanacija Tovarne gospodinjskih aparatov pogoj za dolgoročno sanacijo pa so v kolektivu že proučili in določili srednjeročne strateške poslovne cilje TOZD. To je bila nujnost že zaradi ugotovitve, da bo programska sanacija trajala celotno srednjeročno plansko obdobje do leta 1990, hkrati pa prav srednjeročni poslovni cilji temeljne organizacije (tudi) zaradi nedefiniranih reorganiza-cijskih procesov v Široki potrošnji kažejo na več različnih ciljev. O tem pa več v eni izmed prihodnjih številk glasila.
Stane Fleischman
Tudi odločitev o proizvodnji velikih in (ali) malih gospodinjskih aparatov sodi v okvir definiranja dolgoročne programske sanacije Tovarne gospodinjskih aparatov. Vsekakor pa vsaj kratkoročno ni bojazni, da bi morali ustaviti delo na, npr. veliki stiskalnici, kjer stiskajo ohišja za velike gospodinjske aparate. (Foto. SF)
•	Ljubljansko Delo je objavilo prispevek o pogovoru na temo »Eureka in Jugoslavija«, ki so ga pred nedavnim imeli jugoslovanski znanstveniki v Zagrebu. Na vprašanje, kaj naj bi bila jugoslovanska Eureka, oz. Jureka, dr. Anton Železnikar iz Iskre predlaga model, podoben japonski »peti generaciji«. Ta skupni načrt tehnološkega razvoja Japonske se je rodil leta 1979. Vanj je.država vložila 42 milijonov dolarjev, združila 100 strokovnjakov, njihove rešitve so se v povezavi s strokovnjaki iz gospodarstva že 100-kratno izplačale in oplemenitile vloženi kapital. V jugoslovanskih okoliščinah bi Jureka pomenila nekakšen znanstveni in tehnološki servis gospodarstva — za resnično tehnološko preobrazbo sedanjega gospodarskega ustroja.
•	Mariborska revija 7 D je objavila zanimivo reportažo o peripetijah v zvezi z novogoriškim hotelom Argonavti. Arhitekt hotela Niko Lehrman, ki je po mnenju poznavalcev največ kriv za propad hotela, toži Iskro-Delto, češ da je z zamenjavo »njegove« plastične strehe z bakreno uničila njegove arhitektonske dosežke. Iskra-Delta je namreč kupila omenjeni hotel in ga usposobila, kot računalniški izobraževalni center. Po mnenju pisca je tako eden izmed glavnih krivcev postal tožnik. Temeljno sodišče v Ljubljani je tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tožniku ne pripada avtorska zaščita, ker se je njegova stvaritev izkazala za nefunkcionalno. Spremembe na objektu — nova streha, ki jo je načrtoval drug arhitekt — so bile izvedene zgolj zato, da se objekt funkcionalno usposobi.
•	Nova slovenska revija za razvoj RR je kot osrednjo temo v eni zadnjih številk objavila pogovor z dr. Markom Jagodičem, pomočnikom glavnega direktorja DO Iskra-Telematika za razvoj. Beseda je tekla zlasti o razvojnih prizadevanjih IskreTelematike, o projektu teleinformatike, sodelovanju z drugimi organizacijami itd. Dr. Jagodič je med drugim dejal, da razvoj Iskre-Telematike v prihodnosti temelji v prvi vrsti na sistemu Iskra2000. Z letošnjim letom bo stekla druga generacija central 2000, ki se bo »vlekla« nekje do leta 1988, v razvoju pa je tretja generacija. Začenjajo pa uvajati še en sistem, izdelan po licenci ITT, to je sistem 12. Računajo, da se bosta ta dva sistema do leta 1990 prihodkovno izenačila. Oba sistema si ne bosta notranje konkurirala, saj nista preveč različna. Imata skupni imenovalec, ker je mehanska konstrukcija enaka. V zvezi z razvojnimi kadri je dr. Jagodič dejal, da je v začetku krize sicer veliko ljudi zapustilo tovarno, da še niso prišli na staro število. Motiviranost ljudi pa je zdaj zelo visoka. Doma intenzivno sodelujejo s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in Mariboru ter z Institutom Jožef Stefan, navezujejo pa tudi stike z univerzami v tujini. Iz pogovora je razvidno, dase je Iskra-Telematika izkopala iz najhujših težav, da si je zastavila zanimive razvojne cilje, da se kadrovsko krepi in si tudi sicer prizadeva ostati v konkurenci na svetovnem trgu.
•	Zagrebški Privredni vjesnik je objavil izjavo Miloša Kobeta, člana KRO SOZD Iskra, o vključevanju v projekt EUREKA: »Mi bomo v tem projektu gotovo igrali marginalno vlogo in se v zvezi s tem ne smemo slepiti. Ne smemo pričakovati, da bomo v tem orkestru prva violina. Važno je, da bomo v tem orkestru igrali in to na skupno partituro. Nekaj bomo vsekakor morali vložiti, gotovo pa bomo tudi dobili in sicer predvsem informacije, do katerih je danes težko priti. Za nas je trenutno najvažnejše, da ne ostanemo zunaj kroga, ker nam v tem primeru ne bi ostalo drugega, kot da se povezujemo edino z afriškimi deželami.« •
•	Novomeški Dolenjski list piše o rezultatih in načrtih Iskrine tovarne keramičnih kondenzatorjev. Po besedah direktorja Lavriča je bilo leto 1985 za tovarno krizno obdobje, v letošnjem letu pa so že toliko na boljšem, da bo izvoz navrgel čez 3 milijone dolarjev. Zelo obetavni so posli s Sovjetsko zvezo. V letošnjem letu je že sklenjena pogodba za prodajo opreme in tehnologije za proizvodnjo večslojnih kondenzatorjev v vrednosti 1,4 milijona dolarjev. Tak posel bo po dogovoru trajal vse do leta 1990. S kupci v Sovjetski zvezi imajo tudi že pogovore za prodajo keramičnih konde-
___________________________Drugi o nas_____________________________
nzatorjev; od leta 1987 dalje bi ta prodaja dala vsaj 2 milijona dolarjev iztržka. V naslednjih letih računajo, da bi postopno začeli osvajati proizvodnjo keramičnih substratov, kar bo bistveno pocenilo proizvodnjo in zmanjšalo uvoz za polovico.
•	Gospodarski vestnik je objavil obširen prispevek o dopolnilnem izobraževanju pri nas. Gre predvsem za usposabljanje kadrov v gospodarstvu pa tudi za druge oblike izobraževanja. Novinarja sta se o tem pogovarjala s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Zavoda SRS za šolstvo, Andragoškega društva Slovenije, Raziskovalnega centra za samoupravljanje pri slovenskih sindikatih in tudi s predstavniki Iskre. Razgovori so pokazali, da pri nas, kljub papirjem, v katerih ugotavljamo potrebo po izobraževanju odraslih, podatki kažejo nasprotno — to izobraževanje upada. V svetu pa je izobraževanje odraslih v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih prineslo zelo veliko sprememb in je pomembno vplivalo na hiter gospodarski razvoj. Predstavniki Iskre so povedali, da Iskra že peto leto razvija lasten sistem strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ob delu in iz dela. Do srednješolske ravni je to skrb posameznih delovnih organizacij, za višje oblike pa je v SOZD zadolžen Izobraževalni center, ki izvaja programe skupnega pomena. Iskrine od 1 do 3 mesece trajajoče šole pokrivajo 6 področij: zunanjo trgovino, raziskave in razvoj, kakovost, načrtovanje mikroelektronskih vezij, poslovodenje in vodenje proizvodnje. V zadnjih dveh letih so si tako izšolali 200 strokovnjakov. Iskra čuti problem v prehodu od voluntarističnega k profesionalnemu vodenju, ki zahteva interdisciplinarno usposobljenost, nerazrešen pa je tudi problem kadrovskega načrtovanja.
•	Dnevnik je objavil članek o Iskrinem zborniku kulturnih dejavnosti. Po pisanju lista je izid zbornika pomemben kulturni dogodek in lep odmev na slovenski kulturni praznik. Zbornik je »predstavitev širokega območja ljubezni, upanja, obupa, moči in vizionarstva, kot imenujemo v iskanje usmerjena razsežja človekove duše, najbolj zgoščeno ujete v poetično resničnost in likovni utrinek.« V Iskri se s kulturo tako, ali drugače ukvarja okrog 2.000 delavcev. Med dejavnostmi, ki imajo največjo tradicijo in, ki so tudi najmnožičnejše, so pevski zbori, likovna umetnost, folklora, poezija, gledališče, film in fotografija.
•	Priloga Gospodarskega vestnika z naslovom Tehnične in tehnološke informacije prinaša obširen prispevek o nekaterih razvojnih dosežkih Iskrinih delovnih in temeljnih organizacij. Tako se Iskra Avtoelektrika ukvarja z razvojem zaganjalnika z magneti in brez predležja teralternatorjemz regulatorjem — detektorjem napak. Iskrina temeljna organizacija Feriti iz Ljubljane pa je uvedla v proizvodnjo NTC in PTC termistorje kot temperaturne senzorje. Iskra Avtoelektrika se tako uspešno vključuje v prizadevanja avtomobilske industrije, ki usmerja svoj razvoj k manjši porabi energije z uporabo sodobnejših motorjev, aerodinamično obliko in manjšo maso vozil. Dosežki, ki so rezultat raziskovalnih nalog Iskrinih delavcev, omogočajo boljši izkoristek, večjo natančnost in seveda, večji prihranek.
•	Gorenjski Glas piše, da so se konec februarja v Kranju že drugič sestali direktorji in vodje razvoja kranjskih organizacij združenega dela. Srečanje, ki je bilo tokrat v Iskri-Telematiki, je organizirala občinska raziskovalna skupnost. Osrednja tema srečanja je bila kako preprečiti razvojno zaspanost in kako povečati število in učinkovitost strokovnjakov v OZD. Predstavniki Iskre so najprej predstavili razvojno dejavnost Iskre-Telematike, nato pa je stekla beseda o pridobivanju in pripravi kadrov za razvojno-raziskovalno delo. V 33 OZD v kranjski občini imajo razvojne službe oziroma vsaj določeno število ljudi, ki skrbe za razvoj. V teh službah dela 1500 ljudi, v glavnem v Telematiki, Kibernetiki in Savi. Osupljiv je podatek, ki so ga dobili z anketo. Strokovnjaki razvojnih služb so namreč odgovorili, da le 54% svojega delovnega časa porabijo za strokovno delo, ostalega pa za druge stvari, na primer za izpolnjevanje najrazličnejših izvozno-uvoznih obrazcev. Ugotovitve posveta so izpovedale staro resnico, da v našem gospodarstvu za strokovno napredovanje ni pravega motiva.
•	Dober primer vse večjih potreb po visoko izobraženih kadrih je prav Telematika. Danes imajo 350 ljudi z visoko izobrazbo, kar je 7% zaposlenih, imeti pa bi jih morali 20%. V prihodnjih petih letih nameravajo podvojiti število delavcev z visoko izobrazbo. Do njih nameravajo priti s štipendiranjem in z došolanjem že zaposlenih, saj iz šol toliko mladih ne bo prišlo.
•	Revija Teleks je objavila obširen prispevek o delu Iskrinega biroja za industrijski inženiring. Beseda je tekla o možnostih za povečanje produktivnosti v organizacijah združenega dela. Za povečanje produktivnosti niso praviloma nujne nove naložbe, niti disciplinska, ali motivacijska prisila, naj delavci delajo z več znoja. Po besedah predstavnikov Iskrinega biroja je mogoče produktivnost naglo povečati tudi brez nujnih naložb v nove stroje. Z optimalno delitvijo dela, racionalizacijami izdelka in delov-

nih metod ter z prganizacijskimi posegi svetovalcev Iskrinega biroja je Mogoče v sorazmerno kratkem času — od pol leta do enega leta — povečati produktivnost za najmanj deset odstotkov. Seveda pa je tu Potrebno sodelovanje celotnega kolektiva tovarne, ali njegove večine, vodilni kadri pa morajo za to imeti dovolj posluha.
•	Delavska enotnost je objavila obširen prispevek o osnutku Strategije tehnološkega razvoja Jugoslavije. Ključno vprašanje javne razprave o tem dokumentu v Sloveniji je, ali sedanji osnutek stretegije spodbuja gospodarske organizacije k inovativnemu gospodarjenju — h gospodarjenju, v katerem bo odločilnega pomena za dvig produktivnosti (in dohodka) novo znanje, lastno in tuje. Miloš Kobe iz Iskre meni, da je iz samega osnutka sicer skrajno težko razbrati nekatere namene sestavljalcev tega dokumenta. Jasno pa je, da osnutek ne prinaša nič novega v tehnološki in znanstveni razvoj Jugoslavije. Osnovna smer odločanja se slej ko prej nagiba k odločanju v krogu zveznega izvršnega sveta, oz. k »dogovarjanju« v zvezni skupščini. Pravi nosilci razvoja: prodorne gospodarske organizacije in dejavnosti, ki jih je treba razvijati, kot podporo (infrastrukturo) izvozno in inovativno naravnega gospodarstva, naj bi bili izbrani za nosilce razvoja in dobili dopolnilna sredstva za razvoj na podlagi podpisa in pečata »črnih narokavnikov«. Enotno mnenje poznavalcev v Sloveniji je, da osnutek Strategije tehnološkega razvoja Jugoslavije ne daje pravih odgovorov na ključna vprašanja našega razvoja in ne zagotavlja, da se bomo, če ga bomo uresničili, čez nekaj let dejavno priključili svetovni tehnološki revoluciji.
•	Glas iz Kranja piše o povečanih obrestih za dinarske nenamensko vezane vloge, ki jih bodo banke zaračunavale gospodarskim organizacijam in občanom. Za mnenje o problematiki obrestnih mer so vprašali v nekatere gorenjske delovne organizacije. Tako Vito Osojnik, direktor Iskre-Telematike, v zvezi s tem pravi, da v delovni organizaciji preračuna-
vajo in ocenjujejo novo politiko obrestnih mer. Po njegovem mnenju je zaradi nenehno spreminjajočih se razmer gospodarjenja težko zastaviti načrtno in dolgoročnejšo poslovno politiko. Vsak dan prihajajo novi podzakonski akti. Brez dvoma so nove obrestne mere velik udarec Iskri-Telematiki. Izračunali so, da bodo letos za obresti potrošili okrog 750 starih milijard dinaijev, lani pa seje številka ustavila na 500 starih milijardah.
•	Delo prinaša informacijo o tem, da bo celjska Kovinotehna letos s kooperanti gradila že drugo visokoregalno avtomatsko skladišče v Sovjetski zvezi. V poslu, vrednem 12 milijonov dolarjev, bo sodelovalo enajst delovnih organizacij v Jugoslaviji, med njimi tudi Iskra s svojim računalniškim sistemom.
•	V sobotni prilogi Dela je izšel obširen prispevek izpod peresa Vesne Bertoncelj-Popit o tem, kako bomo izpolnjevali letošnje plane. Med sogovorniki sta bila tudi člana KPO SOZD Iskra Zoran Polič in Miloš Kobe. Predstavnika Iskre menita, da je Iskra dovolj velika, da je vse različne spremembe predpisov ne vržejo iz tira. Toda posledice zagat pri uresničevanju novega deviznega sistema je že čutiti. Občutni so tudi pritiski na cene zaradi skrajšanja plačilnega roka. Iskro precej pestijo tudi obresti. Sicer pa po besedah predstavnikov Iskre firme ni mogoče graditi brez družbene podpore. Jugoslovanska izvozna politika ne spodbuja izvoza umskega dela, znanja. To se pozna tudi pri Iskrinem izvozu. Za poslovni in izvozni uspeh so seveda potrebni tudi sposobni delavci. V Iskri hišo zadovoljni s slovensko kadrovsko politiko pa tudi ne z odnosom do resnično sposobnih ljudi. Slovenija se je po njihovem mnenju preveč spuščala v težke, načelne razprave, se sklicevala na ustavo, praktične, materialne bitke pa je zgubljala. V.se to pa je v marsičem odvisno tudi od kadrovske politike. Merila zanjo marsikdaj niso jasna. Če ne bomo imeli v delegaciji za zvezno skupščino resničnih strokovnjakov, v dogovarjanjih ne bomo uspešni.
•	Delo je objavilo zanimivo daljšo reportažo o litijevi bateriji, ki jo je v sodelovanju z razvojno raziskovalnimi institucijami naredila Iskrina delovna organizacija Zmaj. Litijeva baterija predstavlja v svetovni proizvodnji zanimiv in tehnološko zahteven izdelek. Vodja litijevega projekta v DO Iskra-Zmaj Tomaž Ogrin pojasnjuje lastnosti litijevih baterij in poudarja, da so te baterije bolj kot široki potrošnji namenjene uporabi v profesionalni elektroniki, v industriji, prometu, medicini, v znanosti, v procesni, merilni in vojaški opremi, skratka povsod, kjer je baterija rezervni vir, ki naj zagotavlja nemoteno delovanje naprav ob vsaki priložnosti. Vlado Podlogar, direktor Zmaja pravi, da tržne raziskave napovedujejo zanimanje za litijevo baterijo. V svetu je njen razvoj zelo dinamičen; vzadnjih dveh, treh letih sta se proizvodnja in prodaja skokovito povečali. V Zmaju pravijo, da tega razvoja ne nameravajo zamuditi. Trdno so odločeni sočasno z razvitim svetom prodajati svoje litijeve baterije, ki jih bodo redno začeli proizvajati predvidoma ob koncu leta. Litijevo baterijo so v Zmaju razvijali pet let v sodelovanju s kemijskim inštitutom Boris Kidrič, inštitutom Jožef Stefan, fakulteto za naravoslovje in tehnologijo in z beograjsko tehnološko- metalurško fakulteto. Naložba v redno proizvodnjo bo vredna okoli 450 milijonov dinarjev.
Iz tujega strokovnega tiska
Tumorji na možganih
. Neposredno zaposleni v naftni 'ndustriji obolevajo dvakrat bolj za r.akom na možganih kot drugi ijudje. To ugotovitev so podali ameriški zdravniki na podlagi raziskav v rafinerijah nafte in nasploh Podjetjih, ki se ukvarjajo s petrokemijo. Z raziskavami pa niso mogli Pognati, kako pride prav do povečane obolevnosti s tumorji na možganih. Strokovnjaki ugotavljalo, da vsebuje nafta na desetine Škodljivih snovi, ki veljajo za povzročitelje rakastih obolenj, med njimi sla vinilklorid in dietilsulfa*
Alkohol na Japonskem
Probleme z alkoholom ima več Japoncev kot so do sedaj mislili. Vsak peti Japonec pije dnevno alkoholne pijače in skoraj vsak °smi je dnevno »pod paro«. Po navedbah japonskega ministrstva za
zdravstvo pije vsaj občasno 90% vseh odraslih Japoncev in 45% žensk. Skupaj računajo, da je na Japonskem 35 milijonov alkoholikov. Skoraj dva milijona Japoncev konzumira vsak dan količino alkohola, ki ustreza pri nas šestim steklenicam piva. (The Japan Times, Tokio).
Blanširanje rib
Dobre gospodinje vedo, da je najuspešnejši postopek pred zamrznitvijo zelenjave in drugih vrtnin tako imenovano blanširanje. Po dolgih letih so sezdaj spomnili tudi ribiči na to metodo. Kadar imajo velik ulov in ne morejo prodati vseh rib naenkrat, zadostuje, da ribe blanširajo neposredno po ulovu in sicer tako, da jih potopijo za dve sekundi v 88°C vročo vodo. Celice v ribah se s tem ne poškodujejo, pač pa odmrejo bakterije in encimi. Na ta način so ribe ob običajnem hlajenju še 10 dni po ulovu sveže. Postopek blanširanja je primeren
tako za morske, kot sladkovodne ribe.
Koruza — rastlina prihodnosti
Koruza dobiva vsedanji prehrani in v industriji vedno večji pomen. Poleg nenadomestljive vloge v prehrani ljudi in živali je vse pomembnejša surovina za industrijsko predelavo. Strokovnjaki so ugotovili, da jev koruzi več kot 4000 različnih sestavin, ki so lahko osnova za več sto izdelkov.
V ZDA pridobivajo iz koruze že 700 raznih izdelkov, kot so škrob, olje, surogati za proizvodnjo piva, dodatki za polizgotovljena jedila, testenine in druge živilske izdelke. Toda s tem surovinska baza še ni izčrpana. Sodobna tehnologija omogoča pridobivanje najčistejše cptuloze, filmov, eksplozivov, zdravil, eksperimentirajo pa tudi že s pridobivanjem pogonskega goriva.
Draga stanovanja
Mnogi inozemci, ki pridejo v Tokio, želijo stanovati v četrti Akasa-ka blizu mestnega središča. Toda presenečeni preberejo oglase v časopisih, kjer lastniki ponujajo trisobno stanovanje za mesečno najemnino 3500 dolarjev, za štirisobno 4500 dolarjev in petsobno za 6000 dolarjev. Mnogi med njimi še nikoli v življenju niso plačevali tako visokih najemnin, čeprav se nekateri selijo iz kraja v kraj, predvsem zaradi trgovinskih poslov. Tokio je bilo vedno drago mesto. Lani so pe najemnine povečale za 30 do 40%, predvsem zaradi tega, ker je četrt blizu središča, v soseščini je park, mednarodna šola in klub inozemcev. Poglavitni krivec je ameriški računalniški koncern IBM, ki je pred dvema letoma plačal vsako ceno pri najemanju stanovanj za svoje uslužbence.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Objave_
Iskra
Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o.,
Izobraževalni center Iskre,
6*1001 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje posebno obliko specialističnega usposabljanja strokovnih delavcev v okviru
2. So/a za načrtovanje
mikroelektronskih vezij v Iskri v času od 25. 3. do 4. 4. 1986 in od 7. 4. do 9. 5. 1986
To strokovno usposabljanje je namenjeno mladim in pespektivnim razvijalcem kompleksnih elektronskih sistemov z uporabo unipolarnih uporabniških obsežnih integriranih vezij.	*
Vsebina:
Program dela pokrivajo naslednje teoretične in praktične tematske skupine:
1.	osnove načrtovanja unipolarnih integriranih vezij
2.	standardne metodologije načrtovanja integriranih vezij
3.	računalniška programska oprema za načrtovanje obsežnih Unipolarnih integriranih vezij
4.	načrtovalska naloga
Organizacija:
Šola bo potekala pod vodstvom izkušenih predavateljev in načrtovalcev integriranih vezij iz Iskre in s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pouk bo celodneven, 5 dni v tednu. Namen šole je, da da udeležencem osnovna teoretična znanja s področja načrtovanja integriranih unipolarnih vezij ter s področja uporabe računalniške programske m strojne opreme za načrtovanje integriranih vezij. Praktične vaje bodo potekale v zadnjem delu šole v obliki teamskega dela na konkretnih načrtovalskih primerih. Udeleženci bodo po uspešno opravljeni šoli in preskusih znanja usposobljeni za razvoj unipolarnih uporabniških integriranih vezij na najmodernejši opremi Iskre DO Mikroelektronika za distribuirano računalniško podprto načrtovanje.
Čas in kra,:
S programom šole bomo pričeli 25. 3.1986 ob 9. v Hotelu Transturist. Šolanje bo od 25. 3. do 4. 4.1986 v Škofji Loki, od 7. 4. do 9. 5. 1986 pa v DO Mikroelektronika Ljubljana, Stegne 15d.
! Prijave:
Prijavnice pošljite na Izobraževalni centerSOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI, Sonji Vrhovec.	{
Informacije o organizaciji seminarja dobite po telefonu 061/222-212, vse ostale informacije pa po telefonu 061/576-311 (dr. Franc Runovc).
Iskra
Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o.,
TOZD — Tovarna televizijskih sprejemnikov —
TV Pržan, n.sub.o.,
DS razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta
Pomočnik IPO za razvoj poslovno proizvodnih sistemov
Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo organizacijske, ekonomske, ali pravne smeri
—	da ima nad 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	pasivno znanje enega od svetovnih jezikov Mandat je 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Iskra Široka potrošnja, TOZD TV Pržan, 61117 Ljubljana, Andreja Bitenca 68, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Tel.: 50-968.
KDR objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
Vodja inženiringa v sektorju sistemske televizije
Pogoji: visoka izobrazba elektro ali strojne smeri, aktivno znanje enega od svetovnih jezikov, 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
Razvijaiec-projektant
Pogoja: visoka izobrazba elektro smeri — šibki tok, 2 leti delovnih izkušenj.
Projektant I
Pogoji: visoka izobrazba elektro, ali strojne smeri, strokovni izpit, aktivno znanje enega od svetovnih jezikov, 5 let delovnih izkušenj.
Tehnolog
Pogoja: visoka, ali višja izobrazba strojne smeri, zaželene delovne izkušnje
Konstruktor
Pogoja: visoka, ali višja izobrazba strojne smeri, zaželene delovne izkušnje
Operativni inženir
Pogoji: višja izobrazba elektro smeri, strokovni izpit, 3 leta delovnih izkušenj
Vodja za standardizacijo in tipizacijo
Pogoj: visoka, ali višja izobrazba elektro, ali strojne smeri, zaželene delovne izkušnje
Tehnolog v vzdrževanju:
Pogoja: višja, ali srednja izobrazba strojne smeri, zaželenedelovne izkušnje
Razvijalec:
Pogoja: srednja izobrazba elektro-šibki tok, ali strojne smeri, zaželene delovne izkušnje
Administrator
Pogoja: srednja izobrazba upravno-administrativne smeri, zaželene delovne izkušnje
Pisne prijave z dokazili pošljite kadrovski službi vTOZD TV Pržan v 8 dneh po objavi. Obvestilo o izbiri bomo poslali v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Tel.: 50-968.
Iskra
Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o.,
TOZD — Tovarna antenskih naprav — Antene, n.sub.o.,
61360 Vrhnika, Idrijska 42
razpisuje dela in naloge
1.	Vodja razvojno-tehniške službe
—	Pogoji: elektro, ali strojni inženir — višja izobrazba
—	4 leta delovnih izkušenj na raziskovalnem delu, ali tehniški pripravi proizvodnje
—	aktivno znanje tujega jezika
—	posku .no delo traja 3 mesece
2.	Razvijalec I
—	Pogoji: elektro inženir — šibki tok — višja izobrazba
—	2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih
—	poskusno delo traja 3 mesece
3.	Razvijalec II
—	Pogoji: elektronik — 4 letna srednja šola
—	2 letih delovnih izkušenj na ustreznih delih
—	poskusno delo traja 2 meseca
4.	Konstruktor!
—	Pogoji: strojni inženir — višja izobrazba
—	2 leti delovnih izkušenj na konstrukciji
—	poskusno delo traja 3 mesece
5.	Konstruktor II
—	Pogoji: strojni tehnik — 4 letna srednja šola
—	3 leta delovnih izkušenj na konstrukciji
—	poskusno delo traja 2 meseca
6.	Tehnolog II
Pogoji: strojni, ali elektro tehnik (šibki tok) — 4 letna srednja šola
—	3 leta delovnih izkušenj na tehnologiji
—	poskusno delo traja 2 meseca
7.	Vzdrževalec I
Pogoji: KV strojni ključavničar
—	3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih
—	poskusno delo traja 2 meseca
8.	Vzdrževalec II
Pogoji: KV strojni ključavničar
—	2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih — poskusno delo traja 2 meseca
9.	Orodjar!
Pogoji: KV orodjar
—	3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih
—	poskusno delo traja 2 meseca
10.	Orodjar II
Pogoji: KV orodjar
—	2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih
—	poskusno delo traja 2 meseca
11.1.1.	delavec v proizvodnji
za nedoločen čas
2.1.	delavec v proizvodnji
za določen čas
Pogoji: osemletka
—	starost nad 18 let
—	poskusno delo traja 1 mesec
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod tč. 11. 2., kjer združujemo delo za določen čas (nadomeščanje delavca, ki je na odsluženju vojaškega toka).
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra TOZD Antene Vrhnika, Idrijska c. 42 Splošno-upravni službi.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
Iskra
Iskra Commerce, n.sol.o.,
TOZD — Zunanji trg, n. sol.o.,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog:
Korespondenta
za določen čas 2 leti
Pogoji:
—	končana Upravno administrativna šola
—	znanje nemškega, ali angleškega jezika
—	zaželene delovne izkušnje,
—	2 mesečno poskusno delo
Uvozni referent
za določen čas 15 mesecev
Pogoji:
—	končana Ekonomska srednja šola, ali Ekonomska fakulteta I. stopnja
—	znanje nemškega jezika
—	zaželene delovne izkušnje
—	2 mesečno poskusno delo
Dela korespondenta in uvoznega referenta se bodo opravljala v Kranju.
Izvozni referent
za določen čas 15 mesecev
Pogoji:
—	končana Ekonomska srednja šola
—	zaželeno znanje nemškega jezika
—	zaželene delovne izkušnje
—	2 mesečno poskusno delo
Delo izvoznega referenta bo potekalo v Ljubljani
Delovna skupnost skupnih služb,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
Finančni referent
v oddelku dinarskih sredstev
Pogoji:
—	ekonomski tehnik
—	1 leto delovnih izkušenj
—	2 mesečno poskusno delo
Vodja knjigovodstva Ino firme
Pogoji:
—	ekonomist
—	4 leta delovnih izkušenj
—	3 mesečno poskusno delo
Administrator
v računovodskem sektorju
Pogoji:
—	končana Administrativna šola IV. stopnje
—	2 leti delovnih izkušenj
—	1 mesečno poskusno delo
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, v Ljubljani. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov:
Iskra Commerce Ljubljana, Kadrovski setor, Topniška 58
Nasmeh Mone Lize že pri vhodu
Ugled podjetja se zrcali že pri vhodu v poslopje, kjer je običajno prvi stik z vratarjem. No, pri nas v PPG imamo v dopoldanskem času samo vratarice, ki jim pravimo sicer receptorke, toda zaradi modnega tujega naziva nimajo nič večjih osebnih dohodkov. Precej naporno delo imajo, včasih rahlo zoprno, ker je vezano na uveljavljanje discipline. Z disciplino pa vemo, kako je.
Receptorki Anka In Olga — od leve proti desni (loto: R. A.)
Olga Fajt — Mav, 29 let, mlada mamica je zdaj že pol leta glavna receptorka v veži naše stolpnice. Pomaga ji — ali če nadaljujemo v modnem stilu — sekundira ji Anka Pagon, ki se je vrnila pred kratkim iz Mikroelektronike. Dela je toliko, da ga skozi ves dopoldanski čas ne zmore ena sama, kajti zamašek v obliki vrste obiskovalcev — gostov ne prispeva k ugledu Iskre.
Ob 6. se odprejo vhodna steklena vrata stolpnice in nato se zvrsti mimo obeh vrataric skoraj 1300 znanih obrazov. To so redno zaposleni sodelavci v PPG. Pravzaprav jih je nekaj manj. V stolpnico je skozi javno garažo namreč še en vhod, a je rezerviran za prišleke z vozili in ustreznimi dovolilnicami. Teh je sicer bolj malo, ker ima Iskra tam skromno odmerjen parkirni prostor. Poleg tega prištejemo na dan še 300 do 400 gostov, vendar je njihov prihod razvlečen na ves delovni čas.
Že od vhoda naprej, pritličja, ali kleti je za delavce v stolpnici obvezna legitimacija — obešenka s fotografijo na ustreznem barvnem ozadju, za delavce Iskre iz drugih enot zunaj stolpnice značka — bedge (izg. bedž) ter nu-merirana značkaz rdečim tiskom za obiskovalce — goste. Na tem koncu, bolje začetku, se prične hišna disciplina, ki uveljavlja red. Za delavce v PPG in redne obiskovalce iz drugih enot Iskre je to čisto navadna formalnost, ki je že vsem prešla v kri. Vedo, da je tudi drugod po svetu tako in še strožje, marsikje preiščejo tudi prtljago delavcev.
S tujci pri nas ni težav. Vkljudni so in razumejo zaščitne ukrepe. Povedo poglavitne podatke in s kom se želijo sestati, dobe nu-merirano značko in nato po telefonu poklicanega spremljevalca, ki jih popelje do kraja pogovorov.
Največ je opravka z domačimi gosti. Nekateri začnejo pogovor pred pultom s šalo, poklonom, drugi sitnarijo in ustvarjajo videz VIP, oz. so nekako začudeni, ker jih ne čaka že pred vhodnimi vrati sam »generalni«. So pa tudi taki, ki bi se radi kar po francosko izmuznili in sprehajali po stolpnici, kot je bilo to včasih v navadi. Olga pravi: »Sporov ni nikoli, vendar moram takim včasih
dvakrat ponoviti potek sprejema, ker brez vpisa podatkov v knjigo ne gre.
Zadnjič se je neki znani slovenski kulturnik na vljudno vprašanje kdo je in kam je namenjen, razburil in me zavrnil, ko sem mu hotela pripeti značko na zavihek, rekoč: Ko ne boste imeli več takšnih policijskih metod, pridem spet in pozdravite mi tega in tega tovariša....«
Pa ni imel prav. Predpisi so namreč le varnostni ukrepi za zaščito vseh in tudi njega. Treba je razumeti, da hočejo nekateri ljudje spremeniti svet z delom, prizadevanjem — drugi posamezniki pa z dinamitom. To je splošen pojav v svetu, ki se celo razrašča, zato bodo zaščitni ukrepi trajali toliko časa, dokler bo obstajal kakršen koli terorizem.
Največ opravi za pultom s prijazno besedo in nasmehom. Njen poklic mora združevati znanje hostese, turistične delavke in hišnega računalniškega pomnilnika. Znajti se mora v vsakem primeru in poznati celotni proizvodni program Iskre, kjer so posamezne službe, telefonske povezave, sodelavce posameznih tehničnih področij.
Vprašanja namreč kar dežujejo, ker prihajajo gostje v Iskro s precej meglenimi pojmi in včasih še sami natančno ne vedo, kaj hočejo.
Za sporazumevanje ob informacijskem pultu je potrebno poznavanje tujih jezikov. Že v opisu delovnega mesta delavke za sprejem strank v RFC — tak je kadrovski naziv naše receptorke — je zahtevano znanje dveh tujih jezikov. Jože Pirc, vodja varovanja in čiščenja je zraven še pristavil, da je na teh mestih obvezno še dodatno izobraževanje v jezikovnih tečajih.
V veži je včasih živ sejem, toliko ljudi se nagnete naenkrat. Obiskovalci sami pokličejo sorodnike, ali znance po hišnem telefonu na kratek razgovor. Na razpolago imajo tudi interni telefonski imenik. Pogovor se včasih zavleče, kako ga naši sodelavci opravičijo na delovnem mestu, vedo le sami.
Odhodov z delovnega mesta iz stolpnice je precej in kdo ve, če so vsi upravičeni. Včasih je razlog za dvom že polna vrečka pri povratku. Nihče ne intervenira. Tako je prav težko uveljavljati disciplino, ki jo spremljajo iz-
siljeni privilegiji, grdih besed pa ne premoreta ne Olga ne Anka za nikogar. V hiši bi bil potreben red, vendar samoiniciativen, ne prisiljen.
V vhodni recepciji stalno zvoni telefon. Sodelavci sprašujejo, če je ta in ta že prišel, ali odšel. Včasih sta obe receptorki čisto rdeči od neprestanega in napetega opazovanja in strahu, da ne bi kaj spregledali. Zlasti kadar je v sosednji dvorani javen simpozij, ali razstava. Ljudje imajo pravico, da se olajšajo v WC, od tam je odprt dostop po vsej stolpnici. Očitno je, da ima varovanje tu vrzel, ki jo bo treba »zamašiti«.
Ni kaj reči, zelo dinamičen posel imata ti dve naši vratarici. Vedno se smehljata, kot je obvezno na vseh ameriških posnetkih, čeprav pozimi neznansko piha in tudi hladno je. S prvim aprilom bosta dobili še dodatno delo — izpolnjevanje obrazcev s podatki za vse tuje goste. Nov predpis, ki so ga ponekod že vajeni — za tujce nič novega.
Ko boste korakali mimo naših prikupnih tovarišic, poklonite jima nasmeh v zahvalo za njuno nehvaležno delo!
Marjan Kralj
Podlistek
V družbi s Francem Leskoškom-Luko
Naših
štirideset
let
Piše:
Dušan Željeznov
Četrti direktor Iskre dr. Štefan Šoba
Opravljal je vrsto vodilnih funkcij
»V začetku januarja 1942. leta,« je zapisal dr. Šoba v svoji avtobiografiji, »sem nastopil službo kot uradnik v jeklarni Guštanj, danes Ravne. Tja sem odšel zato, ker nisem smel ostati doma na Štajerskem. V Ravnah sem tudi dobil stike z narodnoosvobodilnim gibanjem in začel 1942. leta sodelovati v njem. Novembra 1943. me je gestapo aretiral zaradi sodelovanja z OF. Obdolžili so me udeležbe na raznih sestankih, predvsem pa zaradi sestanka (mitinga) v Kotljah pri Guštanju, ki sem se ga bil udeležil. V Celovcu sem bil zaprt od 19. januarja 1942, leta, potem pa so me Nemci pregnali na Dunaj, kjer
so mi dodelili delo v glavni upravi koncerna »Bohler«. Ker je tudi železarna v guštanju takrat sodila v isti koncern, so me ob koncu aprila 1944. poslali, kot pomoč pri delu spet nazaj v Guštanj, kjer sem spet začel z delom v OF ter odšel avgusta 1944. leta v ilegalo (partizane).
V partizanih sem bil v Koroški grupi odredov, kot referent za tisk in sem sodeloval v odseku za sodstvo. Nato sem bil pri Pokrajinskem odboru OF za Štajersko inštruktor za gospodarstvo. Potoval sem po okrožjih. Na Koz-
janskem (bivše okrožje Kozje) sem sodeloval na upravno-političnih tečajih. Tu me je zatekla zimska ofenziva ter sem nato prišel v tehniko »Cankar«, kjer sem do aprila 1945. leta urejeval radijska poročila. Nato so me kooptirali v okrožni odbor OF Celje, s katerim sem tudi ob osvoboditvi prišel v Celje. V Celju sem prevzel mesto načelnika za industrijo in rudarstvo ter na tem mestu ostal do 27. avgusta 1945, ko sem nastopil novo službo v Ljubljani na ministrstvu za industrijo in rudarstvo, kot šef odseka za revizijo.
V	srednji šoli nisem veliko sodeloval v društvih. Nekaj časa sem bil član Sokola. Na univerzi sem se kot bruc včlanil v društvo »Jadran«, vendar nisem sodeloval v njem, ker je bilo društvo preveč reakcionarno, fašistično nastrojeno. Izstopil sem iz društva in ostal na univerzi neorganiziran, kljub temu pa sem sodeloval z na novo ustanovljenim »Slovenskim klubom«. Na univerzi sem vedno nastopal z levičarskim krilom. Bil sem tudi član Slovenskega planinskega društva.
V	nasprotnih organizacijah nikoli nisem sodeloval. Izmed svojcev so vsi pristaši OF. Brat je bil leta 1942. ustreljen v Mariboru kot talec, drugega brata pa so prav takrat mobilizirali v nemško vojsko, vendar je bil tudi on pristaš OF.
Staro jugoslovansko vojsko sem služil na tečaju za rezervne inten-dantske oficirje v Beogradu in moj zadnji čin je bil rezervni podporočnik.
Zdaj sem šef odseka za finančni načrt pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Ker sem si tudi med okupacijo pridobil precej znanja iz gospodrskth ved in sem se tudi že prej zanje najbolj zanimal, lahko upam, da bom z uspehom opravljal svoje delo.«
S temi besedami je dr. šoba zaključil svojo avtobiografijo, mi pa bomo njegov življenjepis še dopolnili s podatki iz njegovega »personalnega lista«.
Na ministrstvu za industrijo in rudarstvo je ostal kot načelnik oddelka do 31. decembra 1952, nakar je bil s 1. januarjem 1953. imenovan kot smo že omenili, za direktorja tovarne Iskra v Kranju.
Iz Iskre je odšel 31. julija 1953. in 1. avgusta istega leta prevzel mesto načelnika tajništva za gospodarstvo pri Mestnem ljudskem odboru Ljubljana. Dne 1. novembra 1955. je postal predsednik občinskega ljudskega odbora Ljubljana — Vič in je to funkcijo opravljal do 31. oktobra 1957. Že 1. novembra istega leta je postal predsednik občinskega ljudskega odbora Ljubljana — Center, kjer je ostal do konca leta 1959.
Prvega januarja 1960. leta je bil imenovan za generalnega direktorja »Intertrade« v Ljubljani, nato pa 1. julija 1962. generalni direktor Narodne banke, centrale za LRS.
Na tem odgovornem mestu v našem bančništvu je dr.. Šoba ostal kot generalni direktor vse tja do 26. decembra 1972, ko je bil razrešen, kot guverner Narodne banke Slovenije. Po odhodu iz Narodne banke Slovenije je bil dr. Šoba še kratek čas do upokojitve zaposlen v Kreditni banki Koper.
Za svoje uspešno življenjsko delo je prejel tudi visoki odlikovanji in sicer: red zaslug za narod s srebrno zvezdo in red dela z zlatim vencem.
Umrl je 19. januarja 1983. v Ljubljani, pokopali pa so ga v njemu nadvse ljubem kraju — v domačih Makolah.
Dr. Šoba /e bil v prostem času tudi čebelar
Objave
Iskra
Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o.,
TOZD — Tovarna antenskih naprav — Antene, n.sub.o.,
61360 Vrhnika, Idrijska 42
razpisuje dela in naloge
1. Vodje proizvodno-tehničnega sektorja
(ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoko, ali višjo strokovno izobrazbo elektro, ali strojne smeri;
—	5 let prakse na podobnih delovnih nalogah;
—	pasivno znanje tujega jezika
2. Vodje računovodske-finančne službe
(ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoko, ali višjo izobrazbo ekonomske, ali pravne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj z računovodsko-finančnega področja Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Iskra TOZD Antene Vrhnika, Idrijska c, 42, z oznako: »Za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
Iskra
Iskra
Delovna organizacija Mikroelektronika v ustanavljanju,
61000 Ljubljana, Stegne 15d
Na osnovi sklepa Sveta DO v ustanavljanju, objavlja komisija za licitacijo
pisno zbiranje ponudb
za odprodajo osnovnega sredstva:
—	oljni transformator »Energoinvest«
—	leto nabave 1977
—	PT 630/10-0,4
—	moč 630 WA, 3 faze 50 Mz
—	pretvorba: 10 KV na 400 V
—	tok 910 A
Izklicna cena je 100.000 din.
Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z oznako »licitacije«, v roku 8 dni od dneva objave v časopisu. Komisija za licitacijo bo obvestila kandidate za nakup v roku 15 dni od dneva, ko bodo pregledane ponudbe.
Iskra
Iskra — Industrija kondenzatorjev, n.sol.o.,
68333 Semič, Vrtača 1
Razpisuje štipendije za šolsko leto 1986/87
Program	Smer	Št. šti-	
		pendij	
oblikovalec kovin	ključavničar	2	
	orodjar	1	
	rezkalec	1	
	strugar	1	
	brusilec	1	
elektrikar-elektronik	RTV mehanik	4	
		10	
V. st.			
elektronika	elektrotehnik elektronik	5	
elektroenergetika	elektrotehnik energetik	2	
kovinarstvo in strojništvo strojni tehnik		3	
kemik	kemijski tehnik	2	
računalništvo	računalniški tehnik	2	
naravoslovno-matematič.			
tehnologija		3	
poslovno-finančna			
dejavnost	ekonomski tehnik	$	
—	prometni tehnik	1	
		20	
VI. st. (višješolski študij)			
ing. elektrotehnike			4
ing. strojništva			1
ing. računalništva (LS)			1
organizator dela (OR)			1
ing. kemijske tehnologije			1
ekonomist			2
			10
VII. st. (visokošolski študij)			
dipl. ing. elektrotehnike			7
dipl. ing. strojništva			5
dipl. ing. računalništva			3
dipl. ing. fizike (tehnična fizika)			2
dipl. ekonomist			1
dipl. organizator dela (OR)			1
Kandidati za štipendijo morajo dostaviti izpolnjeno »Vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« — obrazec SPN-1.
Na vlogi morajo biti vpisani in potrjeni vsi dohodki in prejemki vlagateljeve družine: dohodki iz delovnega razmerja, pogodbenega, ali drugega dela, dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodki od premoženja, osnovne štipendije bratov in sester vlagatelja, preživnine, varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost in delno nadomestilo stanarine.
K prijavi, oz. vlogi za štipendijo je potrebno priložiti še:
—	potrdilo o vpisu v šolo
—	overjen prepis, oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, oz. potrdilo višješolske, ali visokošolske organizacije' združenega dela o opravljenih izpitih.
Vloge bomo sprejemali v kadrovski službi v mesecu juniju in juliju, vključno do 15. julija.
Iskra
Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o.
TOZD — Tovarna antenskih naprav —
Antene, n. sub. o.,
61360 Vrhnika, Idrijska 42
Ugoden nakup 20% popusta
Iskrinim delavcem nudimo ugoden nakup vseh tipov anten in antenskega pribora do 30. aprila 1986. Prodaja na Vrhniki, Idrijska 42 od 6. do 14. ure.
Nadaljnje informacije lahko dobite po telefonu: (061) 752-616.
\ Zahvale
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta
Matevža Zupana
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Stikala za podarjeno cvetje in denarno pomoč
hčerka Vida Železnikar
Ob smrti moje mame
Frančiške Božič
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v DO Iskra Kibernetika, TOZD Števci (kontrola, produkcija in duroplasti) za izrečeno sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
hčerka Ančka z družino
Iskra
Iskra Commerce, n.sol.o., TOZD — Servis, n.sol.o.,
61001 Ljubljana, Rožna dolina IX/6a
Ob mnogo prerani izgubi moje drage mame
Lucije Bešter
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v končni kontroli Tele-matike za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje, denarno in ostalo pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Tončka Krišelj
objavlja prosta dela za nedoločen čas
Strokovni sodelavec
za finančne zadeve Pogoji:
—	končana Ekonomska fakulteta II. stopnje
—	4 leta delovnih izkušenj
—	3 mesečno poskusno delo
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov:
Iskra Commerce, TOZD Servis, Kadrovski sektor, Ljubljana, Topniška 58.
Ob smrti mojega dragega očeta
Antona Gubenška
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Elementi za izrečeno sožalje in darovani venec
žalujoča hčerka Malči Turk z družino
Ob smrti najine drage mame
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE MESTNI SVET LJUBLJANA Kopitarjeva 2
Organizacijski odbor za pripravo in izvedbo 6. delovnega tekmovanja kovinarjev Ljubljane
Razpisuje
natečaj in vabi strokovnjake in delavce kovinarje s področja:
—	kiparstva
—	varilstva
—	livarstva
—	umetniškega kovaštva
—	rezbarstva
—	likovne samorastnike,
da se udeležijo razstave izdelkov pod geslom »Oblikujemo kovino, kovina oblikuje nas«, ki bo v okviru 6. delovnega tekmovanja kovinarjev Ljubljane
Želja odbora je, da izdelki zajamejo storitve iz kovinske dejavnosti.
Otvoritev razstave izbranih del bo 16. 4.1986 ob 17., v avli Mestnega gledališča Ljubljana.
Predložena dela bo ocenila strokovna žirija. Najboljša dela bodo nagrajena. Odkupi del so možni.
Rok oddaje izdelkov je od 7.4.1986 do 11.4.1986 na Mestni svet ZS Ljubljana, Kopitarjeva 2, pri Marijanu Lebarju.
Avtorje bomo naknadno obvestili, kdaj in kje bodo razstavljena dela lahko dvignili.	Organizacijski odbor
Vere Verbič
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem Iskre Avtomatike-TOZD Sistemi in Trženje ter Iskre Elektrozvez-Razvojni oddelek za izraženo pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoča hčerka Tatjana in sin Zlatko z družinama
Ob smrti dragega očeta
Srečka Ogrizka
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Sistemi za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Saša
Ob boleči in nenadni smrti moje drage mame
Vide G robi n
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci — trak T3 in podsestav T3 — za denarno pomoč in izraze sožalja
*	hči Jožica Rakovec z družino

Kultura
DO Elektrozveze
Razstava fotografij Marine Peran-Lekič

Svoja zanimiva in vsebinsko bogata dela, zbirko umetniških fotografij, predstavlja v DO Elektrozveze Marina Peran-Lekič. Avtorica, rojena 1946 v Splitu, se je šolala v Splitu in v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo-oddelek za arhitekturo. Prve korake v fotografiji je naredila pred osmimi leti v ZDA.
Resneje se je začela ukvarjati s fotografijo leta 1980 in je od takrat do danes sodelovala na številnih razstavah doma in v tujini. Prejela je več kot 20 nagrad in priznanj. Je član foto-sekcije DELO.
O ustvarjanju Marine Peran Lakič nam je spregovoril Janez Juvan:
--------------------------------------------------------------
Iskra
Iskra je mati pridnih otrok, velikih podvigov in delovnih rok.
Štirideset let se Iskra po svetu s konkurenco bojuje, s kvalitetnimi izdelki, s številnimi državami, solidno in uspešno posluje.
Pamet, znanje, poslovnost, kakovost, vitalnost in znoj,
Iskrašev je geslo za kruh in obstoj.
Vsaka napaka se boleče maščuje, v konkurenčnem kolesju se krešejo struje.
Združeni, enotni Iskraši smo močni,
Iskraša vodilo kvalitetno je delo.
Iskra je mati za Iskraše skrbi, vsake inovacije se kot otrok veseli.
Ob življenjskem jubileju,
Iskraši želimo,
da z mladimi strokovnjaki
združeno delo in Iskro krepimo.!
Tone Frantar
v_________________________________________________________________
»Marina Peran-Lekič se je začela resneje ukvarjati s fotog- ^ rafijo pred petimi leti, ko se je pridružila skupini ljubljanskih fotografov, zbranih v FS DELO.
Ti so prav tedaj začeli opozarjati nase z novimi videnji pokrajine, ki so jo pred fotografsko upodobitvijo namerno spremenili z dodajanjem novih kompozicijskih elementov. Njihova prizadevanja so kmalu našla svoje mesto v sodobnih fotografskih iskanjih med tradicijo in modernostjo.
Toda Marina Lekič ni hotela samo po tej poti. V središču njenega ustvarjalnega zanima-	;
nja je še vedno ostal človek-posameznik, ki mu je usojeno bivati v današnjem, ponekod že zaskrbljujoče razpokanem svetu. Kje najti trdno stopinjo, česa se oprijeti v nezadržnem ritmu časa, kako napolniti vznemirjajočo praznino v sebi. Ta vprašanja nam postavlja avtorica s fotografijami žene, ki sije našla	'
uteho ob klavirju v zgodnjem jutru sama. In potem pride poletje, obdobje zorenja in svetlih pričakovanj. Najvišja točka na loku človekovega bivanja. V igri odvržemo vse, kar nas utesnjuje.
Posvetimo se sebi in svojemu namenu. Hlepimo po sreči. Koliko sreče je v pričakovanju. Toda sreča se včasih spremeni tudi v 1 pepel. Pred tem življenje nikogar ne obvaruje. In tedaj ostanemo v pustem svetu goli in sami.
Neuresničena življenjska pričakovanja si nadenejo grozljivo podobo nečesa, kar vse večkrat lebdi v prostoru pred nami.
Kaj naj še rečem o Marininih fotografijah. Nočem, da so mi všeč in mi tudi ne morejo biti. S svojo neizprosno odkritostjo so me preveč vznemirile in pretresle. Zato pa jim tem bolj verjamem, kajti so resničen izraz
n ju kot celoti.«
tistega, kar avtorica čuti o člove kovi sreči in stiskah ter o življe
Slovo
Bilo /e pozno popoldne, Mrak se je žalostno spuščal na zemljo, v daljavi so zadnji sončni žarki počasi odhajali k počitku.
Dneva se ne spominja, zdi se mu, da je bil petek. Težak In mučen petek popoldne. Menda ga ne bo nikoli pozabil.
V vasici pod mogočno goro je bilo polno ljudi. Nad njo je bila groba tišina, le zvon bližnje cerkvice je pel In oznanjal žalostni trenutek. Celo ptički v daljavi so utihnili In prišli z obronkov gozdov bliže, kot da morajo zapeti zadnjo pesem. Zadnjo pesem njej, ki jo je tako ljubil. Umrla je. Umrla je mlada, umrla je mnogo prezgodaj, umrla je tako nebogljena In lepa.
Vsi ljudje so jokali, vsi ljudje so gledali v belo krsto In njega, kako je stal potrt In nemočen ob njej. Smilil se jim je. Sočustvovali so z njim. Tudi on je jokal-Njegove drobne solze so se svetile kot biseri, po njegovem obrazu so polzele kot jutranja rosa. Bilo je žalostno, vsi ljudje so jokali.
Mimo je stal korak stran od množice ob beli krsti, pokriti z belimi lilijami. Tege trenutka ne bo nikoli pozabil. Tiho je poslušal žalostno pesem, ki so jo pretresljivo zapeli mladi fantje. Jokal je. Z belim robčkom sije brisal polzeče solze. Zakaj si me zapustila, zakaj, je bilo mnogo vprašanj, na katera ni nikoli dobil odgovora.
C
Pii
ka
va
ki
8
d
ii
v
c
i
Prišlo Je zadnje slovo. Belo krsto so dvignili štirje mladi fantje In s težkim korakom zavili proti pokopališču, proti njenemu zadnjemu domu. Za njimi strt korak njega, sorodnikov, prijateljev. OČI vseh so bile uprte zdaj predse, v tlakovano pot, zdaj v odhajajočo belo krsto na ramenih mladih fantov. Oči vseh so bile orosene In na obrazih so misli govorile tako glasno, kot še nikoli. Odhajala je ona, odhajala je njegova večna ljubezen.
Fantje so jo položili v črno zemljo. On je še vedno jokal. S tresočo roko je dvignil košček gomile In jo nežno spustil v globoko jamo.
M. fl-
v fc >h- »
Kotiček za Iskraše
Odgovori na vprašanja o hujšanju
Že v prejšnji številki smo zapisali nekaj odgovorov na to, kako naj se lotimo ene najtežjih zadev — hujšanja.
Danes bomo nadaljevali:
Kako se bomo lotili shujševalne kure, če se nam ne da kuhati.
Vendar bi se radi držali diete. Katero dleto naj torej Izbrere-mo?
Ni nujno potrebno, da bi vsak dan pojedli nekaj toplega. Toda tudi obloženi kruhki in sendviči niso rešitev. Kaj pa, ko bi kak dan poskusili samo s skutnimi, ali pa zelenjavnimi dnevi? Ali pa s pustim mesom in jogurtom?
Prav tako vprašanje se zastavlja, če želi hujšati gospodinja, ostala družina pa želi Jesti normalno. Kako tedaj?
Zelo enostavno. Da ne bi imeli dvojnega dela, kuhajte jedi dietno, nato pa jedi za družino samo dopolnite in obogatite. Na primer z juho in Poobedkom. Tudi zelenjave lahko sebi naložite manj, drugim pa več. Tako če ne boste Posebej omenjali, da hujšate, drugi še opazili ne bodo.
Sliši se, da ni varno zdržati ob 800 kalorijah več kot teden dni. Zakaj?
Če bi se tako pičlo hranili daljše obdobje, telo ne bi dobivalo potrebnih hranilnih snovi, vitaminov in rudnin. Podobno velja tudi za enostranske diete. Na primer samo krompir, ali samo riž, ali skorajda sama jajca ipd. Cez čas takšna nepopolna hrana načne zdravje.
Na vprašanje: Nesrečna sem, ker sem predebela, Je odgovor naslednji: nepotrpežljivost pri hujšanju ne pomaga. Po drugi strani pa je res, da vitkost ne
Anekdoti
Angleški književnik Walter Scot je ob neki priložnosti bil Povabljen na kosilo k nekemu nemškemu plemiču. Med kosilom je po nesreči polil vino. Plemič ga vpraša: Ali je to običaj v Angliji?
Ne, odgovori Scot, običaj pa le, da se na to nihče ne ozira, če se to slučajno zgodi!
Nemški pesnik H. Heine je v berlinskem gledališču prisostvoval komediji, ki je prikazovale prevzetnost in neumnost bu-ržujske družbe. Ko je videl, kako se dvorana, napoljnjena Prav z buržuji, trese od smeha, ie vzkliknil: »Nikoli nisem mi-slil, da se ljudje lahko tako režijo, ko gledajo sebe v ogledalu.«
reši zasebnih problemov, četudi so mnogi debeli o tem prepričani. Zato, če niste zadovoljni s svojim življenjem, ne boste nič srečnejši, če boste za nekaj kilogramov lažji. Kdor vse svoje želje usmeri k temu, da bi postal vitek, je namreč mesece, včasih tudi leta prikrajšan za ves utrip okoli sebe. Zato: bodite si naklonjeni in ne otežujte si življenja sami.
Izmed prlporočjlvlh dlet se v zadnjem času pogosto sliši, da Je ena najbolj priporočljivih tista, v kateri Je mnogo vlaknatih snovi. Le-te dajo malo kalorij, kdor namreč poje na dan 1000 kalorij takšne hrane sl namreč sme privoščiti grižljaj, ali dva za povrhu, ne da bi se bal, da se bo zredil.
Neprebavljiva vlakna (rastlinska) telo izloči, ne da bi jih porabilo. Toda teh vlaken je v bistvu malo. Dieta z vlaknatimi živili ni redilna zato, ker je človek sit od majhne količine in sit tudi ostane pa še prebava je boljša.
In kako priti po shujševalni kuri znova do gladke kože?
če telo izgubi dosti kože, mora njegov veliki organ — koža — počasi krčiti. Tako kot se je prej počasi večal. Mlajši koži se to posreči hitreje, kot starejši. Med hujšanjem je zelo pomembno, da je koža prekrvavljena. Vsak dan se je zato potrebno ščetkati, ščetka naj ima naravne ščetine, ali pa uporabite rokavico iz sisalovih vlaken. Vsak dan se je tudi potrebno prhati, najprej s toplo, nato s hladno vodo, nazadnje pa je treba kožo natreti z mlekom za nego kože. Mišice pa krepite z gimnastičnimi vajami.
Najhujšl problem Je pomanjkanje volje. Kako s tem?
Gre namreč za naslednje. Držite se diete, nenadoma pa dobite tek po hrani in ne morete se upreti. To se navadno zgodi, ko ste razočarani, ali jezni. Razmislite o tem, kje se skriva vzrok in pustite jezi naj udari na dan. Občutja vas bodo obvladovala samo, če jim boste dopustili. Očitki samemu sebi so nevarna zadeva. Rajši si privoščite popoldansko lenarjenje, ali pa se odpravite v kino. Dieto pa vsekakor nadaljujte.
Vprašanje Je tudi, zakaj tako hitro po najrazličnejših dietah pridobimo nazaj telesno težo.
Če hujšamo po dietah, ki so enolične, pomeni, da telo dlje prikrajšujemo za določene snovi. To je nevarno že samo po sebi. Dieta je povrh vsega še enolična, zato se je hitro naveličamo. To pa pomeni, da se bomo pregrešili. Ob takih die-
tah se namreč ne moremo na učiti, kako se je treba pravilno hraniti. Prav kmalu smo spet na stari poti. Pridruži se tako imenovani jo-jo učinek pogosto se držite diete in pogosto je prekinjate, s tem pa navadite organizem, da dela nadvse varčno. Hrano še bolj izkorišča
in posledica je, da se delajo maščobne zaloge. Pravo težo boste dosegli in jo potem tudi vzdrževali samo, če boste zmanjšali število kalorij v vsakdanji prehrani, ki naj bo uravnovešena in naj vsebuje prav vse kar je potrebno.
(nadaljevanje prihodnjič)

Misli
mm

Vsako popolno dejanje spremlja naslada.
A. GIDE
Mnogo hudobnih živi v bogastvu, a dobri so revni.
TEOGNIS
Vse pade naposled vžrelo Isti strašni Haribdi, veliki dosežki nič manj ko bogastvo.
SIMONIDES
Masa uničuje posameznika, ker ne trpi posameznosti ne posebnosti, ali osvoji si njegova dela.
I. CANKAR
Ljudje z močno domišljijo prenašajo strah težje od drugih.
O. DAVICO
V spominih se najpogosteje išče pozaba.
J. JOVIČIČ Prelepa je sitost, če stoje berači na pragu.
I. CANKAR
Tisti, ki imajo skrivnosti, se sami izdajajo. Človek je sam svoj Izdajalec.
I.B. SINGER Nobena stvar nima na človeška bitja tako dobrodejnega vpliva kakor varnost.
B. W. RUSSELL
Telovadba za sprostitev
Po napornem delu in utrudljivem dnevu se sprostimo s telovadbo. Tako nas prenehata boleti hrbet in križ.
1.	Ležemo na hrbet, noge skrčimo in razkoračimo. Počasi dvignemo od tal boke, nato še hrbet.
2.	Ko počiva celotna telesna teža na ramenih, obrnemo glavo z ene strani na drugo. Nato se počasi spet spustimo s hrbtom in boki na tla. Vajo ponavljamo toliko časa, da začutimo sprostitev in olajšanje.
VOLITVE 86 — tiste, ki so bili na listah, so delavci dobro poznali, saj so že v prvih fazah volilnega postopka predlagali iz svojih sredin najaktivnejše sodelavce
Planinsko društvo
vabi na enodnevni planinski izlet na Bazo 20 — Kočevski Rog. V soboto, 29, 3. se dobimo ob 6. uri pod uro na ljubljanski železniški postaji. Izlet vodi Sonja Vilfan. Prijavite se lahko na telefon 329-915 ali Bredi Jančar, tel. 572-331, int. 614.
— Naš direktor se vam bo osebno zahvalil za potrpeiljlvost: čista resnica le, da ste naročili kosilo, postregli pa smo vam z večerjo.
GRŠKA POKRAJINA		NARODO- SLOVEC	NAUK 0 SPOZNA- VANJU	ELVIS PRESLEV	STARI DEL MARIBORA	NASLON- JALO	VENO TAUFER	NEMŠKA PESNICA SEIDEL	URADNI PREGLED KNJIGE PRED OBJAVO	ČE- ŠKEGA
AMER PEVKA ZABAVNE GLASBE										
IZVAJALK SKLADBE 30 LET			1 1 1							
SODOB SLOV PESNICA l MAJDA)				NIZO- ZEMSKA STAROGRŠKI DIDA-KT PFSNK			DALMAT ZENSKO IME TELESNA POŠKODB*			
MIŠIČA OBRA- CALKA								ZVONE SINTIČ STADON V BUDIM PESTI		
SODOB- NIK KELTOV					SLCV DIRIGENT (ANTON) ZVONE AGRE?					
UTEME- LJENA TRDITEV						PRITOK REKE TIBERE V ITALIJI				
2 OSEBA VISOŠKE KRONKE						PRIPAD- NIK INDIJAN PLEMENA				
Zahvala
Vsem sodelavkam in sodelavce^ | iz vrtalnice in ostalih delavnica obdelovalnici TOZD Števci DO Kibernetika se ob mojem odhodu J v pokoj najiskreneje zahvaljuješ za prelepa darila in izrečen^ j dobre želje ob mojem odhodu r j pokoj.
Posebno se še zahvaljujem vo-1 dji obdelovalnice ter Petru Koširju s sodelavci za prelepo simbolično darilo, ki me. bo vedno | spominjalo na ta dolga leta v tovarni.
Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov, trdnega zdravje in osebne sreče.
Še enkrat hvala lepa vaš
vsem-	Franc Kovat
Mali oglasi
Mlada novinarka išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Ljubljani. Predplačilo po dogovoru. Telefon 223-996, dopoldne.
Zamenjam dobroohranjen klavir za pianino. Informacije dopoldne na tel. (064) 22-221 interna 29-24.
Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovlnske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.