60100200 855^ A P nmorski^nevmk r°suana plačana v gotovini „ v ALi ® m' rt A A 1 • » . »mr «rTf 7 . ■* ^ h / -■ ^-v /\ M rv \ m-n —— __ _ _ - _ — 3 s k l Abb. postaleI grappo Cena 200 lir Leto XXXIV. St. 167 (10.079) TRST, nedelja, 16. julija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra iy43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi DANES V BONNU ZAČETEK LETOŠNJEGA tVRHA BOGATIH* OBISK JIMMVJA CARTERJA V ZR NEMČIJI UVOD V SESTANEK NAJRAZVITEJŠIH ZAHODNIH DRŽAV Ameriški predsednik je bil v^raj v Zahodnem Berlinu (Poseben dopisi BONN — šest jih je že tukaj — , <*m*> francoski predsednik Gi-»rd D'Estaing pride šele danes, seu^1*4*110 pre^ začetkom prve j, le letošnjega srečanja «bogatih». k ,ancUa kot že tolikokrat s proto-*rno fineso demonstrira svoje j/^Peičanjc, da ji v orkestru iz-j^™h sedmih razvitih držav za-jrrne poloble pripada mesto solu **. enako kot si ga lastita ZR Nemčija in ZDA. Ronn in vsa ZR Nemčija pa sta a včeraj v znamenju drugega in ^^Jega dne obiska ameriškega f^Rsednika Jimmyja Carterja. Po-v *? *° ^ sinoči zaključil tisti del, Katerem je bilo nekaj časa od-"eejenega tudi političnim razgo-z gostitelji, se je Carter Jrraj ves predal «stikom z ljudmi*’, elementu, v katerem je, kot ko ^ nieg°v* svetovalci in stro-i v'nJaki za javno mnenje, nepre-Air t-V' ^ enako potrpežljivostjo, , °kim nasmehom in priljudnostjo •{? na zborovanju v zahodnem nu, ki ga Nemci niso znali k~i *>rav opredeliti in so uporabili tj?" angleško besedo «town mee-tK r ^itovarjal na vprašanja: gotiko žepnine prejema mala A-y vsak teden* ali pa «spontano» P^ašanje upokojenke iz Nemške jj^jnokratične republike, ki je z mu Parala: «Gospod predsed-k, kdaj pridete k nam. Tudi pri i:p je veliko ljudi, ki bi se vese-11 vašega obiska.* .Carterjev delovni dan se je za-- * na poligonu ameriških oboro- . .... sil na vojaškem letališču v ipjankfurtu in pa v oporišču NA .0 sil v Wiesbadnu. Skupaj s Khclerjem Schmidtom si je na tri-^ i? J* goste ogt^hel vojaško vajo, žah^.i Je sodelovalo nekaj tisoč Oclnonemških in ameriških vo- J*V Med vh^^li obe občinstvom nista soprogi in hčerka ». t Id je tudi član uradne deleči« »Bele hiše* in so ji povsod gov^®li izredno pozornost. V na-w\lni vojakom je Carter vzklik- . in '* 2a le «zahodna sablja ostra k trdno kaljena in da si želi, da Vai 2fneraj ostala takšna*. Svetovji6 ameriškim vojakom, «naj si kat ° Predajo to lepo deželo, v »vi*10, romajo turisti iz vsega žn» .t*1 naj čimbolj poblizu spo-Dia a^° nemški način življe-J, • Pozneje niso sporočili ali so C vojaki in starešine ameriških Jpt..‘ahko potožili, v kakšno mi-fin '1? jih je pahnila ameriška in-nloAJa’ zaradi katere so njihove tih a v zadnjih treh do štirih leji. dvakrat manj vredne kot so v;*®. Poprej in si samo tisti z naj-lt IPni činj lahko privoščijo na-Vin i, V n°rmalnih nemških trgo-tiniVn vsa^danji sendvič v kan-N>č čudnega, če je morala vojske spričo tega in Pri bistva, da jih Nemci odirajo q najemninah, precej kritična, *ač i k v zahodnem Berlinu se je te ®‘ z neprijetnim uvodom, za ka-a 8a so poskrbele oblasti iz vzhod-Prnf mesta' v znak tihega jlptesta proti prisotnosti ameri-»tvr8a Predsednika in pa proti dej-f> ,u* ^a 2a Je spremljal kancler OnilPot Schmidt, so natančno o-»ke °C* zače'i komplicirati carin-,j. ,JP druge formalnosti na tran-nm cestah med zahodnim Ber- ^ *P in ZR Nemčijo. Na vseh mej-■"ehodili so se nehale nabirati kolone šele zvečer, ko je djjj Pohodih so se nehale nabirati v ameriškega ^-Nemčiji je ‘'viune seie zvečer, ku je let#un° Carterjevo predsedniško “ °dletelo proti Bonnu. predsednika bil po mnenju jj^jsoiih političnih opazovalcev v- n? demonstracija tesnega za-skiK stva dveh poglavitnih plant-koa partnerjev. Carter je marsi-da P'resetietil z nekaterimi pou-tia (»sovražniki demokracije jjA Preizkušajo...* ali pa «na-za na ZR Nemčijo bo pomenil ki !aa isto kot papad na ZDA...*), Vskj11". j* bilo komajda mogoče nu adlt' z njegovim zatrjeva-»ira ' da -*e Washingto,i zaintere-arj;11 Za nadaljevanje dialoga in Vjet,?ZUl,levanje z Moskvo. So-Vq s . diplomati so prav goto-Pf-.P^beležilj tudi celo vrsto neki h!lj0*arnih ‘z'av 0 disidentih, brle0 Prl Sovjetih gotovo izzvale N^kcije. hu Zborovanju v zahodnem Berli-da Jf,f'artet presenetil ž besedami, vpliv, *ahko evrokemunizem pozitivno cia). a, °a razvoj demokracije v so-j8„'st'čnih državah. Pred tem je pan° Povedal, da si bod0 ZDA sku Brit » ostalimj zahodnimi zavezniki <^vale, da bi ga bilo »kornu-* na zahodu čim manj. rned°toVo je. da politični razgovori pr ' Carterjem in Schmidtom niso bistvenih razlik v sta-do vprašanj, ki bodo tema him.i ega in ponedeljkovega vr-ke8a sestanka IVO VAJGL 'ŽSZ Ameriški predsednik pregleduje odred ameriške vojsko v Wiesbadnu (Telefoto ANSA) Na seminarju o slovenskem jeziku v Ljubljani Posebno zasedanje o problemih Beneške Slovenije LJUBU AN A — Ob zaključku 14. seminarja o slovenskem jeziku in kulturi, ki je bil pred dnevi v Ljubljani, je vodstvo seminarja v sodelovanju z republiškim sekretariatom za javno vzgojo republike Slovenije priredilo posebno zasedanje posvečeno problematiki Beneške Slovenije. Na srečanju, posvečenem Benečanom, so razpravljali o najbolj perečih problemih, ki tarejo slovensko narodnostno skupnost v videmski pokrajini. Ob koncu zasedanja je članica vodstva seminarja prof. Markič pozitivno ocenila prisotnost predstavnikov Beneške Slovenije na seminarju in predlagala, da bi prihodnje leto priredili dodaten seminar za mlade študente in diplomirance, ki bi želeli bolje spoznati realnost Beneške Slovenije. V imenu beneških društev pa je prof. Pavel Petricig orisal stališča, ki jih je zavzela italijanska država glede ustanovitve slovenskih šol v Beneški Sloveniji. Sedanja stališča in analize beneških kulturnih društev bo treba s pomočjo matične domovine spremenita v prakso in seminar o slovenskem jeziku ter kulturi pomeni gotovo pomemben korak naprej za medsebojno spoznavanje. PO NEDAVNIH REPUBLIKANSKIH POLEMIČNIH NASTOPIH Simpatije zmernih sii za Craxijeve pobude vzbujajo zaskrbijenest tudi med komunisti Craxi odgovarja vsem, da je PSI sedaj «jeziček na tehtnici* - Sindikalista Lama in Benvenuto napovedujeta ofenzivo sindikatov zaradi vladne brezbrižnosti za usodo gospodarstva RIM — Socialistično glasilo «A-vanti* danes s tremi članki pojasnjuje vše aspekte strategije PSI. S temi posegi je ruvanje med pristaši »nove smeri* socialističnega tajništva in onimi, ki se je boje, prešlo v četrti krog. spopad so tokrat vstopili tudi doslej previdni komunisti in sicer s člankom Luče Pavolinija, ki poudarja zaskrbljenost komunistov zaradi simpatij ,ki jih socialistično vodstvo goji za nekatere zmerne sile. kot so desnica KD in liberalci, ki jih — vse skupaj — blago-slavja Montanelli. Pavolini poziva socialiste predvsem k doslednosti z izraženo načelno linijo, predvsem pa opozorilo, naj vendar ne otež-kočajp in za pleta j j položaja, ki be-leži iz dneva v dah močno zaviralno prisotnost konservativnih sil. Pomirjevalno skuša odgovoriti Craxi, ki v članku za glasilo PSI zagotavlja, da si »nikar ne želi novega spopada med demokristjani in komunisti. Politika narodne enotnosti je nujnost, čeprav lahko degenerira*. To pa bi se zgodilo ravno v primeru neposrednega dogovora med KD in KPI. Craxi seveda s tem v zvezi takoj napada republikance, češ da mislijo, da zadostuje njihova prisotnost kot jamstvo proti zgodovinskemu kompromisu. PSI, dodaja Craxi, kaže precejšnjo nestrpnost za »shematične interpretacije politike narodne solidarnosti*, toda ta nestrpnost ne priča o razbija-ških namenih, pač pa samo spoznanja, da je socialistična stranka »jeziček na tehtnici*. Craxi, v svojem izvajanju jasno dokazuje, da je razdražen tudi zato, ker je Lombardijevo opozorilo (Nobenega vračanja k levemu centru, sicer se bo PSI razklala) na- iiinniiiaiiiimiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiKiiuiiiiiiiiiiiiiMmiiimiiiiUHiiHMiiiuiimii NA ZASEDANJU OAE V KARTUMU Nedvoumna podpora politiki neuvrščenosti Zunanji niinislri 19 afriških držav obsodili vo. jaške intervencije in neokolonialisticne manevre KARTUM — Na zasedanju zunanjih ministrov organizacije afriške enotnosti se je včeraj zaključila dvodnevna in v trenutkih tudi ostra razprava o resolucijah, ki obravnavata danes izredno pomembno vprašanje, od katerega je v dobršni meri odvisna prihodnost črne celine. Prvo resolucijo so predstavili Alžir, Angola, Mozambik, Libija, Marok) in Zaire in se nanaša na neokolonialistič-ne manevre in rovarjenja, druga, ki jo je predložila LR Kongo, pa govori o vojaških posegih. Iz razprave, v katero je poseglo skoraj štirideset predstavnikov, je izšla enotna obsodba vojaških zavezništev in tujih oporišč in potreba po strogem spoštovanju politike neuvrščenosti, kar predpostavlja izogibanje sprejemanju vsakršnih obvez, ki tej politiki nasprotujejo. Opazovalci sodijo, da je obsodba naperjena tako proti državam, ki so povezane z vzhodnim blokom, kot tistim, ki sklepajo z zahodom obrambne ali druge sporazume, predvsem v vojaške namene. To potrjuje razprava, na kateri je prišlo tudi do medsebojnega obtoževanja. Tako ie Libija očitala čadu, da je odvisen od Francije, somatski zunanji minister pa je obsodil prisotnost sovjetskih in kubanskih vojakov v Afriki in zahteval njihov umik. Temu stališču s« je pridružil tudi maroški delegat. Etiopski predstavnik pa je zatrjeval, da sta Sovjetska zveza In Kuba vedno pomagali Afriki in njenemu boju za neodvisnost, torej njihova prisotnost ne škoduje, medtem ko intervencija drugih držav, ki so stoletja izkoriščale Afriko, zasleduje njeno ponovno kolonizacijo. Proti tujemu vmešavanju se je odločno izrekel tudi egiptovski zunanji minister Ghali: zahteval je obsodbo države — in pri tem mislil na Kubo, čeprav je ni neposredno imenoval — ki pravi, da je neuvrščena, istočasno pa ima 50 tisoč vojakov v Afriki. Glede egiptovskega stališča je treba zabeležiti tudi vest. ki prihaja iz Kaira. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bo na bližnjem zasedanju neuvrščenih držav, ki se bo pričelo Ž7 julija v Beogradu, Egipt zahteval izključitev Kube iz kroga neuvrščenih. Na zasedanju zunanjih ministrov, ki traja že deset dni in pripravlja srečanje na vrhu državnih poglavarjev, ki se bo pričelo v ponedeljek, je izšla tudi potreba po nadaljnji podpori osvobodilnim gibanjem in krepitvi gospodarskega sodelovanja KATRO — Vrhovno vojaško sodišče je včeraj obsodilo na zaporne kazni od enega do pet let Jest oseb, ki jih obtožujejo, da so pripadale »Delavski komunistični partiji*. letelo na dokaj pozitivne reakcije. Zato Craxi polemizira tudi z »Uni-th» in zagotavlja, da se z njim strinja velika večina stranke. Končno se na »Avanti* oglaša tudi socialistični tajnik UIL Gior-gio Benvenuto, ki poudarja, da e-dina sila, ki ruši sedanja demokratična ravnotežja, niso socialisti, pač pa vlada s svojo nedelavnostjo. Zato so sindikati začeli do vlade pravo ofenzivo. Dejansko moramo priznati, da vsa ta polemika med strankami meče senco predvsem na, dejstvo, da je italijansko gospodarstvo še vedno na robu propada. Vlada ni storila bog veka j. Že res, da je v nekaj mesecih doživela ugrabitev in umor Alda Mora, nato referendume, še prej volitve, nato odstop Leoneja in volitve novega predsednika republike. Toda kaj bi lahko vendar storila. Predvsem bi se morala lotiti, pravi Luciano Lama v razgovoru z urednikom milanskega dnevnika, gospodarskih načrtov za glavne veje industrijske proizvodnje. Ti r.ačrti, točneje njihovi osnutki, so medsebojno v protislovju eden z drugim, vodijo pa samo h krčenju zaposlene delovne sile. Kar zadeva južne pokrajine pa se vlada nevarno igračka samo z načrtom orjaškega mostu preko mesinskega preliva: skratka, vlada si ni izmislila drugega kot stare metode javnih del, To zimo sj sindikalisti bili še pripravljeni sodelovati z vlado, a tega ni znala upoštevati, niti izkoristiti, čeprav so se delavci strinjali z določenimi odpovedmi, z mobilnostjo in industrijsko reorganizacijo. Vse, kar je vlada sposobna predlagati, je krčenje »premične lestvice*, ki je po mnenju sindikalnega gibanja nedotakljiva. Nič konkretnega, kar zadeva investicije, glede davčne pravičnosti pa zgolj prazne obljube. Tako tudi Lama potrjuje sindikalno ofenzivo. Z njim se strinja socialist Cicchitto, ki se sprašuje, čemu vlada, ki trenutno nima političnih problemov in razpolaga z ogromno večino, pušča odprte vse rane italijanske družbe. Celo krčenje javnih izdatkov se ni lotila z resnostjo. Jokav glede usode gospodarstva je tudi tajnik PRI Ria sini, medtem ko si Andreotti beli glavo z vprašanjem Izbire novih voditeljev pomembnih ustanov in bank (Enel, CNEN, IRI, Banco di Roma itd.). Ni pravih kandidatov, pravijo Andreottijev! sodelavci, čeprav priznavajo, da je v res niči med njimi v teku krvava ppd-talna vojna, v kateri sodelujejo domala vse politične sile. MINO FUCCILLO BUKAREŠTA — Romunski predsednik Ceausescu je včeraj sprejel komunističnega poslanca Giancarla Pajetto, ki je na kratkem oddihu v Romuniji, jn se z njim zadržal v daljšem razgovoru, v katerem sta načela vrsto mednarodnih vpra-»anj kot tudi vprašanj mednarodnega komunističnega gibanja JUTRI V SAN MARINU Levičarska vlada sc bo predstavila višjemu svetu SAN MARINO — Jutri se bo v sanmarinskem višjem svetu predstavila nova vlada demokratičnega sodelovanja, ki jo sestavljajo predstavniki obeh socialističnih strank in komunistične partije, ki so dosegle večino pri nedavnih volitvah. Tajniki strank, ki sestavljajo vladno večino, so na tiskovni konferenci izjavili, da bo nova vlada upoštevala realne potrebe prebivalcev San Marina, ki so na volitvah dokazali, da si želijo sprememb pri vodenju države. 0 AMERIŠKIM PREDLOGU STA (iOVOKILA VANČE IN 1.H0MIK0 Možnost zamenjave Šiaranskega i dvema sovjetskima vohunoma Gre za sovjetska funkcionarja pri OZN, ki so ju aretirali v New Jerseyu - Sovjetski tisk obširno piše o ^veleizdaji* oporečnikov v SZ WASHniGTON - Čeprav ni bilo niti prej nobenega dvoma, da pomenijo razsodbe sovjetskih oblasti proti skupini oporečnikov potrditev blokovske usmeritve in samovolje, ki je značilna za velesilo, se zdi, da bo morda samo v tej izkrivljeni logiki mogoče najti humano rešitev za usodo obsojencev. Po poročilih, ki prihajalo iz a-meriških krogov in jih nekako potrjujejo tudi v »State Departemen-tu», naj bi že prejšnjega dne Cyrus Vanče in Andrej Gromiko v Ženevi tajno govorila o možnosti zamenjave. Sovjetska zveza je namreč zainteresirana za osvoboditev dveh sovjetskih funkcionarjev pri Organizaciji združenih narodov, katere so v Ameriki aretirali pod obtožbo, da sta bila vohuna sovjetske obveščevalne služb« (GRU). Imen dveh sovjetskih funkcionarjev niso objavili. Ve se samo, da sta bila zaprta v New Jerseyu in da bi za začasno svobodo morala plačati kavcijo enega milijona dolarjev. Pobuda za zamenjavo teh dveh sovjetskih funkcionarjev z Anato-lijem Ščaranskim, ki ga je moskovsko sodišče obsodilo na 13 let odvzema svobode, naj bi prišla iz ameriških krogov. Sovjetske oblasti so zelo zainteresirane za njihovo osvoboditev in naj bi sprejele pogajanja, ki so — po trditvah a-meriških funkcionarjev — v »zelo delikatni fazi*. Po nekaterih, zaenkrat nepotrjenih informacijah, naj bi pogajanja predvidevala zapleten mehanizem nevzkrižnih zamenjav »vohunov* med državama varšavskega pakta (SZ, NDR in Poljsko) ter ZDA. V tem okviru naj bi SZ bila morda pripravljena izgnati Ščaranskega v ZDA. Do tu nepotrjene informacije iz Amerike. Nobenega dvoma ni, da so ZDA ubrale realistično pot, da bi rešile zapleten diplomatski primer, ki je grozil z ohromitvijo celotnega mehanizma dogovarjanja med svetovnima velesilama. Na drugi strani pa je res, da SZ nima posebnih problemov, ko gre za po dobne predloge o zamenjavi, saj bi taka zamenjava med vohuni potrdila sovjetsko razglašeno tezo, da so disidenti v bistvu zločinci in izdajalci lastne domovine. Zamenjava pa bi v očeh sovjetske javnosti to trditev samo potrdila, Nič čudnega, torej, da sovjetski tisk obširno poroča o razsodbi proti Filatovu (obsojen je bil na smrt, ker je priznal, da je vohunil) in Ščaranskemu, medtem ko sploh ne omenja primerov Piatkus in Ginzburg. Sovjetsko časopisje piše namreč, da sta Filatov in ščaranski »delala iste stvari*, le da je Ščaranski mnogo mlajši in je zato razsodba bila milejša, čeprav naj bi si zaslužil smrtno kazen zaradi veleizdaje. TASS in drugi listi poudarjajo tudi, da se je na Zahodu razvila »burna protisovjetska kampanja*, ki naj bi skušala dokazati, da so v SZ sodili »oporečnikom*. V resnici, poudarjajo sovjetski komentarji, pa gre za navadne vohune. Pri tem se »Izvestija* lotevajo predloga ameriškega senatorja Jacksona, naj bi disidentom podelili Nobelovo nagrado za mir. Po mnenju dnevnika vrhovnega sovjeta naj bi to bila »provokacija*, ki naj dokazuje, da se Jackson ni zmenil za «potek razprave pred sodiščem*. Resnici na ljubo se je sovjetskemu komentatorju očitno zareklo, saj je vsem znano, da so procesi po tekali za zaprtimi vrati in da je prav to dejstvo najbolje pričalo o tem, da je upravičen sum o neutemeljenosti obtožb o vohunstvu. Končno so Filatovu, za katerega se zdi, da je bil zares obveščeva- lec (čeprav so ga k temu prisilili z izsiljevanjem), sodili pred vojaškim sodiščem, ščaranskemu pa pred navadnim. V prvem primeru ni za Filatova nihče dejal, da je disident, medtem ko je dejavnost fizika ščaranskegr bila dovolj znana. Sovjetsko časopisje končno vrača ameriškim komentatorjem polemiko in se poslužuje izjav veleposlanika ZDA pri združenih narodih, Younga, ki je dejal, da je y ZDA «na stotine in tisoče političnih zapornikov*. Voungove trditve brez dvoma držijo, vendar to ne daje pravice neki socialistični državi, da ravna e-nako. Tega pa sovjetski listi ne priznavajo, (st.s.) BONN — Kot je včeraj izjavil visok funkcionar, ki spremlja Carterja na obisku v Zahodni Nemčiji, je ameriški predsednik ostro nastopil pri Andrevvu Youngu zaradi njegovih izjav o »političnih pripornikih v ZDA*, PO PROCESU ZARADI BORCHESEJEVECA DRŽAVNEGA UDARA Tožilec vložil priziv zoper polovično razsodbo Nesprejemljivo mila obsodba je posledica pomanjkljive in okrnjene preiskave RIM — Kot je bilo pričakovati in kot je bila njegova dolžnost, je javni tožilec dr. Claudio Vitalone včeraj vložil priziv zoper razsodbo rimskega porotnega sodišča, ki je v petek oprostilo vse glavne obtožence procesa zaradi Borghesejevega poskusa državnega udara obtožbe oborožene vstaje preti državi. Sodni zbor je spoznal fašiste za krive le združevanja v prevratniške namene in s tem v bistvu poudaril, da so člani »fronte nazionale* res kon-spirirali proti državi, naklepov pa niso uresničili. Razsodba, s katero je bil med drugim oproščen bivši načelnik SID gen. Vito Miceli, je grenki vendar pa »logični* zaključek preiskave o rovarjenju »črnega princa* Valena Borgheseja in njegovih pajdašev, saj vemo odraža meje, pomanjkljivost, in protislovja preiskave. Kakršna koli je namreč lahko »logika* razsodbe, ni EKSPLOZIJA V TRIDENTINSKI TOVARNI Silovit požar povzročil oblak strupenih plinov, ki se je dvignil nad mesto - Panika in zaskrbljenost med prebivalstvom TRIDENT — V petek ponoči je v tridentinski tovarni svinčenega tetraetila izbruhnil hud požar, ki bd lahko povzročil tragedijo za vse mesto in tudi za okolico. Iz tovarne «Sloi», v kateri .je nastal požar, se .je namreč dvignil velik oblak strupenih plinov, ki se .je kmalu razširil nad mesto, tako da so oblasti v prvem trenutku celo govorile o možnosti, da bi izselili prebivalstvo severnih četrti Tri-denta, v katerih se nahaja tovarna. Glavni vzrok požara je verjetno nevihta, ki je v petek ponoči divjala nad Tridentom. Voda je vdrla v slabo zavarovano skladišče tovarne «Sloi», v katerem je bilo nad 200 sodov natrija. Kemična reakcija med vodo in natrijem je povzročila silovito eksplozijo, zaradi katere je nastal požar in oblak strupenih plinov, ki se je, kot smo že omenili* kmalu razširil nad mesto. Na kraj so takoj prispeli gasilci in začeli gasita požar ne z vodo, kar bi lahko imelo še hujše posledice, ampak kar s cementnimprahom. Oblak strupenih plinov je medtem povzročil med prebivalstvom razum ljivo zaskrbljenost in celo paniko v tistem predelu mesta v katerem se nahaja, tako. dn so ljudje masovno zapuščali do?nove v bo jazni pred novimi ekspložijami. Strupenj plini so pr: nekaterih povzročili tudi Iritacije kože, zaradi katere so se morali zateči v bolnišnico Hiter poseg gasilcev je orenre Čil, da bi požar zajel veliko skladišč« svinčenega tetraetila, k»r bi gotovi imelo tragične posledice, Gasilci ob vhodu v tridentinsko tovarno (Telefoto ANSA) saj bi verjetno v tem primeru prišlo do katastrofalne eksplozije, šele potem, ko so požar popolno ma pogasili, se je oblak strupenih plinov počasi razpršil, oblasti pa so Iz previdnosti prepovedale rilx)lov v reki Adige in n kazale kontrolo nad limečkim pridelkom tamkajšnjega predela. Naj omenimo, da so tovarno »Sloi* pred časom imenovali »tovarno smrii*, saj so v nj«j v zadnjem desetletju zabeležili nad 500 primerov zastrupitve, štirje delavci pa so izgubili življenje na delu. Lastnik tovarne se je moral tudi že večkrat zagovarjati ng sodišču obtožbe, da ne upošteva osnovnih varnostnih norm, kar dokazuje tudi petkov požar, ki bi ga po mnenju strokovnjakov, lahko preprečili. Sindikati in na predne stranke so že večkrat predlagali zaporp tovarn«, pp izja-vah predsednika tridentinske pokrajine p« lahko ugibamo, ali bodo ta potreben sklep lahko sprejeli že Jutri, (»t.) mogoče zanikati, da j« bila preiskava že od vsega začetka okrnjena, ker preiskovalci niso poznali bistvene informacije, ki jo je SID prikril in jo dal na razpolago sodstvu štiri leta po spodletelem udaru. Gre namreč za posnetek Oriandi-nijevega telefonskega razgovora, saj je Borghesejeva »desna roka* 8. decembra zjutraj potožil prijatelju: »Stroj je bil pripravljen... kolesje se je vrtelo... v zadnjem trenutku oa se je nekaj zataknilo. nekdo so je umaknil... prisiljeni smo bili ustaviti vse... bodimo pa pripravljeni za prihodnjo priložnost.* Brez tega bistvenega e-lementa začetno, birokratsko in zgolj rutinsko preiskovalno delo ni obrodilo sadov. Med drugim so le nekaj let po poskusu udara u-gotovili, da je iz orožarne notranjega ministrstva zginila brzostrelka. Zarotniki, zlasti najvplivnejši med njimi, so imeli tako dovolj časa na razpolago za umik, aretirani fašisti pa so bili osvobojeni. Preveč oseb, ki so nujno bile seznanjene z zaroto, se je tako lahka skrilo za »ne spominjam se*. Ko so v drugačnem političnem vzdušju in ob pritisku javnega mnenja sodniki lahko nadaljevali s preiskovalnim delom, rezultat ni izostal. Zlasti padovski sodnik Tamburrino je dosegel pomemben uspeh, saj je razkrinkal odgovornosti obveščevalne službe in nekaterih odsekov oboroženih sil (gre za cvetrovnico* o delovanju ka-i tore je preiskava še v teku). Tedaj pa je poseglo kasacijsko sodišče, ki je združilo vse preiskave, jih zaupalo rimskemu sodišču in jih tako znatno okrnilo. Štiri leta zamude torej in polovična preiskava (na zatožni klopi je bila le polovica potencialnih obtožencev), katere logičen zaključek je polovična razsodba. Kar ni logično in ni sprejemljivo je celoten potek preiskave o poskusu državnega udara. Med obtoženci so fašisti, ki jih je SID plačal veliko let, so ljudje kot Ste-fano Delle Chiaie, ki so vpleteni v pokol na Trgu Fontana ali, kot Bruno Stefano, v umor komisarja Calabresija, ali, kot Elio Massagrande, v uboj sodnika Oc-corsia. Zamude, protislovja, nedopustna politična kritja so lahko zabrisali nekaj sledi ali izkrivili nekatere dokaze, ni pa mogoče trditi (kar v bistvu trdi rimsko sodstvo v svoji razsodbi), da so se navedeni in njihovi somišljeniki zbirali, so konspirirali, so načrtovali u-grabitve in zasedbe ministrstev, pripravljali zablodne poslanice in se nato redno odpravljali spat. FULVIO CASALI SALISBURY — Kot zatrjujejo v rodezijskih vojaških krogih, naj bi nacionalistični gverilci zmernih črnskih voditeljev škofa Mugabe-ja in Nkoma zakrivili v nek; vasi hud pokol nad črnskim prebivalstvom, pri katerem je izgubilo življenje 17 ljudi, med temi tudi trije otroci. 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 16. julija 1978 PO SKLEPU UPR A VNICA SVITA V RIMU Preureditev vodilnih struktur deželnega sedeža RAI za F-JK Prvi še nezadovoljiv korak v smeri uvajanja funkcionalne avtonomije slovenskih oddaj ■ Ostro polemično stališče Slovenske skupnosti Upravni svet radiotelevijske usta-*ove RAI je na seji, ki je bila v sredo, 12. julija, odobril vrsto imenovanj, ki pobliže zadevajo tudi vodilno osebje sedeža RAI za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki ga .je začel reorganizirati skladno z duhom zakona št. 103 o reformi javnih radijskih in televizijskih storitev ter v vidiku ustanavljajočega se tretjega televizijskega omrežja in v njegovem okviru deželnih televizijskih oddaj za Slovence. V tem o-kviru so bili storjeni prvi konkretni — toda še vedno nezadostni in pomanjkljivi — koraki uveljavljanja načela funkcionalne avtonomije za slovenske programe. Sedanje stanje je bilo namreč povsem nenormalno tako glede italijanskih, kakor tudi slovenskih oddaj, saj je ravnatelj sedeža v isti osebi združeval tudi funkcijo -odgovornega za radijska poročila. Istočasno pa je neposredno imel v rokah tudi druge in zlasti še kulturne programe. Pri italijanskih oddajah je bil položaj nekoliko omiljen, ker je obstajala določena notranja hierarhija, pri slovenskih pa ni bilo niti najmanjše možnosti odločanja, niti na najnižji ravni in so bila slovenska poročila in programi povsem odvisni od navodil in odločitev, prejetih od zgoraj. Še pred leti sta, na primer, vodila poročila dva italijanska časnikarja. S sklepi upravnega sveta RAI bo ravnatelj sedeža dr. Guido Botteri opravljal upravne posle. Glavni u-rednik tržaškega sedeža, ki spada v okvir vsedržavne deželne informacijske mreže (vodi jo Sandro Cur-zi) je Danilo Colombo, časnikar Gior-gio Cesare pa bo kot pomočnik dodeljen ravnateljstvu sedeža. Za radijska in televizijska poročila v italijanščini bo odslej odgovoren Fulvio Molinari, za slovenska radijska in televizijska poročila pa bo odgovoren Stojan Spetič. Ime načelnika oddelka, ki skrbi za italijanske kulturne programe še ni znano, ker bo verjetno prišel iz Rima, medtem ko bo oddelek za slovenske radijske (in bodoče televizijske) kulturne programe vodil Fili-bert Benedetič. Pri tem naj omenimo, da bodo programske oddelke okrepili še štirje novi funkcionarji, ki so bili sprejeti na osnovi javnega natečaja, in sicer dva Italijana in dva Slovenca. V zvezi s položajem deželnega sedeža RAI in odnosom do slovenske manjšine so deželni tajništvi KPI in PSI ter izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze 5. maja letos izdali skupno izjavo, v kateri je med drugim bilo — po kritični oceni dotedanjega položaja na postaji Trst A — poudarjeno tudi sledeče:. «Nujno je treba potrditi ino-vatorska načela preosnove: dejanski pluralizem ter kulturno in miselno soočanje, nepristranost in izčrpnost poročanja; polno odprtje do političnih, socialnih in kulturnih komponent slovenske manjšine in države. Poleg tega je treba zajamčiti funkcionalno avtonomijo za oddaje v slovenskem jeziku, se pravi avtonomijo, ki naj ovrednoti profesionalnost operaterjev in omogoči tej javni storitvi, da bo dejansko odražala stvarnost slovenske manjšine. Funkcionalno avtonomijo bo treba zajamčiti tako glede sestavljanja programov, kakor tudi glede informiranja, in sicer z opredelitvijo določenih nivojev odgovornosti, pri čemer pa je treba ohraniti enotnost mreže.* Glede osebja slovenske postaje pa skupni dokument KPI, PSI in SK GZ poudarja, da mora biti «zajam-čena pluralizem in spoštovanje nazorov, prisotnih znotraj slovenske manjšine v deželi, brez tistih diskriminacij, ki so bile značilne za nad 30-letno upravljanje radia Trst A*. Poseben poudarek je izjava KPI, PSI in SKGZ dajala »vlogi, ki jo RAI lahko odigra za nadaljnji razvoj dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo* in pri tem dodaja, da »polno izvajanje duha osimskega sporazuma tudi na področju radiotelevizije bo ustrezalo dejanskim interesom slovenske narodne skupnosti v Italiji*. V zvezi z začetkom preosnove tržaškega sedeža RAI je deželno tajništvo Slovenske skupnosti izdalo tiskovno sporočilo, v katerem »jemlje na znanje vsa ta imenovanja* ter »mora ugotoviti, da se je upravni svet RAI ravnal po načelih najbolj divje lotizacije, kar ni v skladu z zakonom o radiotelevizijski' reformi in niti z načeli, ‘ ki’ jih je bil sam svoj čas odčbMII.",£A Po mnenju SSk so za »gospodovalno in reakcionarno obnašanje odgovorne KD, KPI in PSI, ki so tudi ob tej priložnosti zgovorno dokazale, da jim ni za moralizacijo javnega življenja*. Ob tem sklepu upravnega sveta RAI deželno tajništvo SSk spominja na svoje zakonske predloge v deželnem svetu o preureditvi radia Trst A in uresničitvi polne avtonomije slovenskih radijskih in televizijskih oddaj. »Prav ta zahteva,* se nada- uiiiiiuiHimiiUHiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiniiiiiiMuaiiMiiimiiiiiiiUHiiufiiiiiiiiiliiiiiiitiiiiiHMtiiiimiiiiiiiiiim SINOČI ODPRTJE V KRAŠKI HIŠI V REPNU Še danes tradicionalna razstava kraškega terana Letos razstavlja svoje pridelke It vinogradnikov Odločitev o «Nagradi Albina Bubniča* Uredniški kolektiv Primorskega dnevnika je zato, da bi na najbolj ustrezen način počastil spomin svojega delovnega tovariša Albina Bubniča, sklenil ustanoviti »Nagrado Albina Bubniča*, namenjeno slovenskim višjim srednješolcem za sestavke o narodnoosvobodilnem boju s prednostnim poudarkom na tematiki koncentracijskih taborišč. V ta namen odpira pri uredništvu poseben fond, v katerega bo uredništvo sprejemalo prispevke vseh tistih, ki bi na ta način hoteli počastiti Bubničev spomin. Prispevki, ki jih je uredništvo že prejelo, so že vključeni v ta fond. Razpis nagrade z vsemi podrobnostmi in navodili bomo objavili pred začetkom novega šolskega leta. S kratko svečanostjo v Kraški hi-ii so sinoči v Reppu odprli 16. razstavo terana, ki jo kot vsako leto prireja repentabrska občina. Odprtja so se udeležili številni predstavniki političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij, med katerimi so bili tudi predsednik deželnega odbora Comelli, prefekt Marrosu, generalni- konzul SFRJ v Trstu Renko, predsednik skupščine občine Sežana Bemetič, predsednik SKGZ Race, predsednik Kmečke zveze Guštin in drugi .Udeležence je v krat-tkem nagovoru pozdravil repenta-brski župan Colja, ki se je med drugim zahvalil vinogradnikom, ki so kljub slabi lanski letini prispevali svoj pridelek za razstavo. Letos razstavljajo v Repnu svoja vina naslednji vinogradniki: Alojz Milič, Repen 49; Milan Križman, Repen 128; Milan Škabar, Repen 1; Anton Škabar, Repen 32; Dušan Guštin, Repen 22; Emil Purič, Repen 15; Roman Purič, Repen 13; Maks Guštin, Col 9; Emil Škabar, Repen 5; Stanislav Ravbar, Repen 2; Silvester Škabar, Repen 106. Poleg pristne kraške kapljice se lahko udeleženci okrepčajo s kra-škim pršutom, sirom in čevapčiči. Za prijetno vzdušje je sinoči poskrbel Vokalni in instrumentalni ansambel iz Tržiča na Gorenjskem. Tradicionalna razstava terana se bo zaključila danes. V večernih u-rah bo zabaval občinstvo ansambel Lojzeta Furlana. SINOČI V KRIŽU Nagradili vinogradnike V prostorih osnovne šole «Albert Sirk* so včeraj nagradili najboljše vinogradnike, ki so razstavljali svoje pridelke na 11. razstavi in pokušnji vin, ki jo je 1. in 2. julija priredil v Križu Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine. Po kratkem nagovoru je najbolj uspešne vinogradnike nagradil predsednik konzorcija Miloš Košuta. Prvo nagrado za belo vino, pokal Hranilnice in posojilnice z Opčin in bančno knjižico s 50.000 lirami, ki jo je prispevala Tržaška kreditna banka, je prejel Mario Švab iz Križa 344. Pokal Kmečke zveze in knjižico s 25.000 lirami TKB za drugo nagrado za bela vina je prejel Egi-dij Košuta iz Križa 331,- tretjo nagrado za belo vino, pokal Primorskega dnevnika in knjižni bon za 25.000 lir, ki ga je prispeval tržaški kmetijski konzorcij, pa je prejel E-mil Sedmak. Plaketo in kolajno sta prejela še Franc Košuta (Križ 202) in Zmago Sedmak (Križ 582). Ivo Sadmak iz Križa 161 je prejel za prvo mesto med črnimi vini pokal Hranilnice in posojilnice z Opčin in knjižico iste banke s 50.000 lirami. Emil Sedmak iz Križa 37 je prejel drugo nagrado med črnimi vini, pokal tržaške občine in knjižico TKB s 25.000 lirami, medtem ko so Sergia Starca s Furlanske ceste 493 nagradili za tretje mesto s pokalom tržaške hranilnice in bonom za 25.000 lir kmetijskega konzorcija. Vsak vinogradnik, ki je sodeloval na razstavi je prejel še kolajno pokrajinske uprave. ljuje stališče SSk, »ki je bistvena za vsebinsko izboljšanje programov in poročil, pa ni razvidna iz zadnjega sklepa upravnega sveta RAI, čeprav sta se za avtonomijo še pred kratkim v posebni izjavi zavzemali KPI in PSI.* SSk zato poudarja, da ne bo odstopila od te zahteve o »polni avtonomiji in pluralizmu* in zahteva takojšen sestanek z deželnimi tajništvi strank ustavnega loka. Ob koncu deželno tajništvo SSk poudarja, da «je bilo grobo kršeno načelo e-notnosti med Slovenci, kar gotovo ne bo ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj odnosov med slovenskimi silami in da je bilo obenem vse to sklenjeno izven tukajšnje deželne stvarnosti*. Uspešno je diplomiral iz klavirja na tržaškem konservatoriju »G. Tartini» ALEKSANDER ROJC SPD Igo Gruden in ŠD Sokol mu čestitata. ZNANSTVENA FANTASTIKA NA GRADU SV. JUSTA Jugoslavija, Izrael in Češkoslovaška ob zaključku letošnjega festivala Sinoči se je zaključil XVI. mednarodni festival znanstvene fantastike. Za nagrade se je letos zvedelo dan prej, kot smo včeraj poročali, ker jih je festival želel podeliti v prisotnosti predstavnika ministrstva za turizem in prireditve. Kar se je predvčerajšnjem izvršilo na Gradu sv. Justa po uvodnem govoru predsednika, poslanca Giorgia Tombesija in župana Mar-cella Spaccinija ter v prisotnosti cele žirije (pri kateri je najavljenega sovjetskega predstavnika nadomestil Italijan Enrico Fulchignoni). Sinoči pa smo si lahko ogledali še tri nove filme. Prvi in najzanimivejši (predvsem v zamisli, kajti realizacija ponekod zaostaja) je bil kratkometražni igrani film podjetja Zagreb-film (Sjena na suprot-nom zidu*. Režiser in scenarist Bruno Gamulin je skušal uprizoriti z odličnim igralcem Fabijanom Šo-vagovičem zadnje ure življenja delavca, ki ga prizadene nesreča in katerega ostane po smrti le esenca na nasprotnem zidu*. Postopek je fantastičen, ker nav& doživetje prikaže s stereotipom «dvojntka»: protagonist izve po radiu, da je umrl, misli, da gre za pomoto, potem pa ga nesreča res prizadene. Bolj kot za sanje je šlo za dvojni-ško izkušnjo, katere je izraz tudi senca, ki ostane na zidu Izraelski film Rikija Shelacha (Dovoljenje za pristan» pa je v skoraj polurnem razvoju razmišljal o težavah v komunikaciji z vesoljnimi bitji.. ; '', češkoslovaški celovečerni film »Coz takhale dat si spenat* (Kaj ko bi vzeli špinačo?) je spet komedija režiserja Vaclava Vorlička, ki je že večkrat pristal v Trstu in svoj-čas tudi zmagal s filmom, ki je nato izšel na italijanskih platnih z naslovom cSuperman mole uccide-re Jessie*. Tokrat je v Vorličkom pri režiji sodeloval Miloš Macourek, ki je znan animator, (sg) Danes nadaljevanje šagre v Praprotu V Praprotu so včeraj odprli vaško šagro, v sklopu katere je tudi 4. razstava domačih vin. Popoldne so za najmlajše priredili ex tempo-re, katerega se je udeležijo 88 otrok, ki so jih porazdelili v štiri kategorije. V kategoriji A (otroški vrtec) je prejela prvo nagrado Gabriela Pieri z Opčin, v kategoriji B (prva dva razreda osnovne šole) je zasedel prvo mesto David Gruden iz Šempola-ja, v kategoriji C (tretji, četrti in peti razred osnovne šole) je bila najboljša Buška Sandor, v zadnji kategoriji (nižja srednja) pa je zasedel prvo mesto Klavdij Legiša iz Prečnika. Posebno nagrado je prejela še Liana Drašček iz Nabrežine. Turnir ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiviMitniimiiiifiimiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiHiiniiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiin OB 10. URI V DEŽELNI PALAČ Izvolitev predsedstva na jutrišnji seji novoizvoljenega deželnega sveta Največ možnosti za izvolitev imata Mario Colli (KPI) n Arnaldo Pittoni (PSI) Jutri ob 10. uri se bo sestal novoizvoljeni deželni svet Furlanije -Julijske krajine. Na dnevnem redu bo izvolitev začasnega predsedstva, ki ga bodo sestavljali najstarejši svetovalec, ki bo opravljal predsedniške posle in dva najmlajša sveto-valoa, ki bosta na prvem zasedanju opravljala tajniško delo. Predsedovala bo Aurelia Benco vd. Gruber, ki je bila izvoljena na listi «per Trieste*, tajnika pa bosta Franca Miani, ki je bila izvoljena v videmskem okrožju na listi KPI in Ar-mando Angeli, ki je bil izvoljen v pordenonskem okrožju na listi KD. Po prisegi 61 svetovalcev bodo volitve uradnega predsedstva deželne skupščine, ki ga- sestavljajo predsednik deželnega ’'sveta, dva podpredsednika in štirje tajniki. Za izvolitev predsednika, ki ga je treba voliti s tajnim glasovanjem, je na prvih dveh glasovanjih, ki morata biti na istem zasedanju, potrebna absolutna večina, na naslednjih pa je dovolj le relativna. V primeru, da bi dva ali več kandidatov prejelo enako število glasov, bo potrebna balotaža, če pa ni tudi v tem primeru bilo več kandidatov z enakim številom glasov, bo predsednik deželnega sveta najstarejši med njimi. V prejšnjih dneh so politična vodstva strank mnogo razpravljala o deželni ureditvi in o predsedniku deželnega sveta. V tej zvezi se je govorilo o možnosti začasne kandidature, v tem primeru bi seveda ostala odprta rešitev tako glede predsedstva deželnega sveta, kot predsedstva in sestave deželnega odbora. Proti začasni rešitvi še je izreklo deželno vodstvo KPI, ki je poudarilo, da je treba izpolniti te obveznosti brez odlašanja, ker je treba varovati avtonomijo deželne skupščine v polnem spoštovanju vloge in pristojnosti deželnih organov. Podobno stališče je na svojem zasedanju zavzelo tudi deželno vodstvo KD, ker bi bilo tako zagotovljeno redno delovanje deželnega zakonodajnega organa. Mnogo je bilo tudi govora o imenu novega predsednika. PSI bo jutri uradno predlagala ponovno izvolitev dosedanjega predsednika Ar-nalda Pittoni ja; po mnenju socialistov, ne sme biti predsednik sveta vezan na politične dogovore ali biti nekakšen element ravnotežja, žago toviti mora dejansko avtonomno vlogo zakonodajnega organa. Zato bo PSI predlagala izvolitev Pittonija, ki je v tem duhu vodil delo skupščine v tretji mandatni dobi. Tudi KPI bo uradno predlagala svojega predstavnika za predsedniško mesto, in sicer dosedanjega načelnika svetovalske skupine v deželnem svetu Maria Collija. Komunisti bodo predlagali svojega kandidata, ker je odraz druge politične sile v deželi in da bi se konkretno in dokončno odpravila vsaka diskriminacija do KPI. Vsekakor sta nrav ta dva kandidata, ki imata največje možnosti za izvolitev, jutrišnja seja pa bo pokazala, kakšna stališča bodo zavzele ostale stranke, 1 i so zastopane v deželnem svetu, predvsem pa KD, ki ima v skupščini največ svetovalcev in so njeni glasovi odločujoči. SPDT SLOVENSKI KLUB MLADINSKI KROŽEK vabijo svoje člane na javni sestanek, ki bo V Gregorčičevi %v. » Frančiška jutri, 17. t.m., ob 20.30. Prisotni bodo predstavniki Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Razpravljali bodo o temi; POLITIČNI POLOŽAJ NA TRŽAŠKEM PO JUNIJSKIH VOLITVAH Uvodne misli bo podal predsednik SKGZ BORIS RACE Z DANAŠNJIM DNEM 20-odstotni povišek železniških vozovnic Z današnjim dnem začnejo veljati nove tarife za vozovnice državnega železniškega prometa. Gre za približno 20-odst. povišek ne le vozovnic samih, ampak tudi tako-imenovanih dodatnih bremen, kot povišek takse pri brzovlakih, za rezervacije pogradov in vozovnic, saj se rezervacija t . zviša od dosedanjih 800 na 1.100 lir. Za pavšalno vozovnico 2000 kilome-itrov pa bomo morpji odšteti kar 11,87.600 lir namesto r bodo prispeli približno ob 10.45. Mladi godbeniki na pihala °d Korošcev (Milje) bodo zaigrali žalostinko in se s tem poklo-ob spomeniku padlim za svobodo. Nato bo še mali koncert tamkajšnje prebivalstvo. S soglasjem občinskega sveta in 2uPana so občani vljudno vabljeni. Kdor se želi tega izleta udeležiti, naj se zglasi na sedežu v Ul. yaldirivo 30, vsak dan od 10.30 do 12. ure, razen ob ponedeljkih ?P četrtkih in popoldne od 17. do 19.30, razen ob ponedeljkih ln sobotah. Kmetom, ki jih je prizadela toča Petletna posojila po nizkoobrestni meri Kmečka zveza obvešča člane in kmete, ki jih je v lanskem letu 21. junija, 9. in 11. avgusta prizadela toča, da lahko zaprosijo deželno od-borništvo za kmetijstvo za petletno posojilo po nizkoobrestni meri (v smislu deželnih zakonov štev. 33 iz leta 65 in štev. 67 iz leta 67) za nabavo kmetijskih tehničnih sredstev kmečke delovne sile in podobno. Področja priznana kot prizadeta zaradi izrednih vremenskih neprilik so v nabrežinski občini Trnovca, Praprot, Šempolaj, Nabrežina, Slivno, Prečnik, Cerovlje in Mavhinje, v zgo-niški občini Samatorca, Zgonik. Rep-nič, Zagradec in Gabrovec, v tržaški občini Križ in Grljan. Kmetje tržaške pokrajine, katerih kmetje so izven omenjenih področij in ki so bili prizadeti zaradi toče v istih dneh lanskega leta, pa lahko zaprosijo za posojilo po državnem zakonu štev. 364 iz leta 70. Vabimo vse kmete, ki so bili prizadeti zaradi toče in ki nameravajo zaprositi za posojilo, da se zglasijo v uradih Kmečke zveze, Ul. Cicerone štev. 8/pritličje, tel. 62-948, kjer jim bomo sestavili prošnje in nudili vso potrebno pomoč. Rok za predstavitev prošenj zapade po deželnem zakonu 5. avgusta t.l. po državnem zakonu pa 7. septembra tega leta. Tajništvo Kmečke zveze Sveža gomila v Dolini Angela Štrajn-Bandi Množica znancev in vaščanov je v četrtek popoldne pospremila na njeni zadnji poti Angelo Stranj por. Bandi. Preminila je po večletnem trpljenju v starosti 68 let. Orisati življenje skromne žene in vdane mame Angele ni težko, a tudi lahko ne, kajti čeprav je bilo na zunaj tiho, skoro neopazno, je bilo na znotraj toliko bolj intenzivno in predano družini in najožjemu okolju. •liiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA PROSEKU Slovo od Pepija Bukavca «A1 prijat’ lja več nazaj na svet ne bo...» to je besedilo pesmi Vin-gred, s katero so se člani pevskega zbora v četrtek popoldne na prose-škem pokopališču poslovili od večletnega pevca Pepija Bukavca s Proseka. Pepi Bukavec je bil pristen Pro-sečan, saj se je rodil na Proseku 5. februarja 1912. leta v družini «Cmpinevih», kjer so bili poleg Pepija še dva brata in tri sestre. Že v mladih letih je imel veliko veselje do petja in, je pristopil k cerkvenemu pivskemu zboru. Ob iz bruhu druge svetovne vojne je moral obleči vojaško uniformo. Kot italijanski vojak je odšel na Sicilijo, kjer so ga Američani leta 1943 priprli in ga poslali ko« ujetnika v Afriko. Tu je srečal mnogo znancev in domačinov, ki jih je doletela podobna usoda. Skupno so se, potem ko so jih izpustili, odločili za Tita in Pepi je tako pristopil k 3. preko morski brigadi, ki je odpotovala v Neapelj, Bari in nato v Gravino. V tem mestu so uradno ustanovili pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel, kateri je sicer že deloval, ko so se nahajali ujetniki v Afriki. Zbor so sestavljali primorski Slovenci in med temi je bil seveda tudi Pepi Bukavec. ki je bil navdušen pevec. Prvi uradni koncert je imel zbor v teatru Pic-cini* v Bariju, vodil pa ea je Rado Simoniti. Pepi je nato pel z zborom po raznih krajih južne Italije in Jugoslavije ter skoraj v vseh več jih mestih Evrope. Po osvoboditvi se je Pepi vrnil v domačo vas, kjer se je vključil v vaške organizacije. Postal je pevec domačega zbora in član KPI. Aktivno je spremljal dogodke v vasi in ker ni mogel dobiti primerne službe se je odločil za kmetijo. Kdo ni poznal Pepija na Prose- ku? Za vsakogar je imel prijazno besedo, za kmeta dober nasvet, kot izkušeni pevec pa je vestno hodil na vaje in nastopal z zborom Vasilij Mirk. Pred tremi leti je iz zdravstvenih razlogov zapustil zbor, vendar kmetije ni opustil in pridno je delal do zadnjega dne. V torek zjutraj pa ga je nenadna slabost odtrgala od njegovih dragih. Da je bil Pepi priljubljen zgovorno priča velika množica, ki ga ie pospremila na zadnji poti. Med številnimi venci sorodnikov in znancev smo opazili tudi vence KPI, Zveze partizanov s Proseka, pevskega zbora Vasilij Mirk. Pred odprtim grobom se .je v imenu zbora poslovil od pokojnika Bruno Rupel, Iti je orisal njegov lik in omenil njegov velik doprinos vaški skupnosti. Dragi Pepi, naj Vam bo lahka domača zemlja. Prizadetim svojcem pa izražamo globoko sožalje Sožalju se pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega ie bil Pepi zvesti čitatelj in večletni naročnik. (br) Angela Štrajn je vse svoje življenje preživela v Dolini, razen nekaj mesecev po poroki z Rudijem Bandi-jem iz Prebenega, ko sta se z možem preselila na njegov dom v sosednjo vas. Od leta 1933 naprej pa sta vseskozi živela in delala v Dolini. Z veliko muko, vztrajnostjo in voljo sta si ustvarila lasten dom in v težkih časih vzdrževala in preživljala družino, katero je večkrat pestila smrt in vrsta drugih nesreč, ki jih je pokojnica junaško prenašala s svojo plemenito dušo. Najhujša izguba je bila smrt leto in pol starih dvojčkov (1935). Od tega u-darca si Angela ni nikoli več opomogla. Kasneje je sicer povila še sina Marina (1939) in hčerko Slavico (1945), ki ju je vzgojila v zvestobi narodu in v spoštovanju skupnosti. Mnogo bi bilo drobnih dogodkov z njene življenjske poti. vrednih, da se ubesedijo, saj je sama pred kratkim dejala, da če bi napisala knjigo svojega življenja, bi marsikdo našel v njej kaj za sebe. Naj o-menimo le, da leta 1940, ko je mož moral v Chiavari v posebni bataljon, je ženica sama opravila trgatev in pridelala preko dvajset hektolitrov vina. O njeni delavnosti pričajo tudi štiri desetletja.. kot perica, torej še iz časov, ko je bilo treba enkrat ali dvakrat na teden v Trst peš. Ni torej čudno, če so se po tolikih letih razdajanja družini in okolju oglasile bolezni, ki so jo počasi, a dosledno izčrpavale. Njeno življenje je ugasnilo, toda njen širokogrudni in miroljubni značaj, ki je za vsakogar v pravem trenutku našel vzpodbudno in tolažilno besedo, bo ostal Dolinčanom vselej v spominu in praznina, ki je v prizadeti družini ostala za njo je nenadomestljiva. Mami Angeli je na njeni poslednji poti zapel tudi domači pevski zbor; družini in svojcem pa izrekamo i-skreno sožalje. (bp) DANES, 16. JULIJA, OB 21. URI K0TALKARSKA REVIJA NA OPČINAH j Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom / Darovi in prispevki Pomoč Kmečk« zveze pri prijavah odtokov Kmečka zveza opozarja članstvo, da 31. t.m. zapade rok za prijavo hišnih odtokov, ki niso povezani z javni, kanalizacijo oziroma grezničnim omrežjem. Ker zadeva ta ob veznost veliko večino kmetov iz mestne okolic« in s podeželja, kjer javnih odtokov sploh ni, in so si morali zato domačini urediti greznične jame na svojih 'zemljiščih, poziva Kmečka zveza vse člane, naj se zglasijo v njenih uradih v Trstu. Ul. Cicerone št. 8/b. kjer jim bodo pomagali sestaviti prijave, da se izognejo predvidenim kaznim. HlllillllllllUIIIHIIIIIIIIIIIimitlllllllltllllllllllMitHiiHiiMlllimillllllllllllUtIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIin S COLA f»U.3 IJOUS Obin LUDVIKU GUŠTINU V SPOMIN Pred štirinajstimi dnevi so na Colu pokopali prerano preminulega, dobro znanega vaškega gostilničarja Ludvika Guština. Res je, dr je Luk-vik že dalj časa bolehal, ampak vseeno si nismo mislili, da nas bo še razmeroma mlar mož, ni še namreč dopolnil 55 let, tako nenadoma zapustil. In zato je njegova smrt bridko odjeknila ne samo v repen-tabrski občini, temveč po vseh okoliških vaseh in v mestu samem, kjer je imel Ludvik veliko prijateljev in znancev. ................................................................-..................................................* D»nes, NEDELJA, 16. julija D. M. KARM. 2057' vzide ob 5.31 in zatone ob Ha Dolžina dneva 15.20 — Lu-ob 16.52 in zatone ob 2.03. Jutri, PONEDELJEK, 17. julija ALEŠ Vr J66«e .v®eraj; Najvišja temperatura 13 , ?mi. najnižja 20,2 stopinje, ob hib n 28 stopinj, zračni tlak 1014,9 6 t, Ustalien, vlaga 60-odstotna, nebo »ki, SjU.n,< Pooblačeno, padlo je 1.5 kiti veter severozahodnik 12 ur°. morje skoraj mirno, tem-ura morja 22 stopinj. Včeraj - danes Erta S. Anna 10. Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ul. 7. **°JSTVA smrti «• IN julija se je ullO D , o*? J* v * ROrm*?0*1’ umrlo pa je llWIL‘ SO SE: Katia POROKE Trstu ro 6 oseb. h*UvY\ ow o r.. Katia Flora, bar-/0 Kojae, Elisa Baccino, Bar-Gna„„Hoss°. Guido Tedaldi, Aulo Gt-pJ,11!1*' Andrea Paddeu, Elisa Di cgori0, ,^RLI SO & 71-liti /Uena 76-letni Armand Ot- Matia Sabotic. 89-letna , Jompn„ „ . . Bonetti_ Dussich, 95-letna A- hG'1?8 Bur°lo vd. ttiina p1Us°PPe Dussicl Fr»„.4rlenizza vd. Segnan, 58-letni §jna Žagar. trR uradnik Claudio Cok in 5t'klenfmo6nica Liana Fontanive, stVe Tullio Luttmann in zdrav-ra^nj? bomoinica Pia Scanzoni, u-radnio Giuseppe Suffredini in u-Ser„i';a. Cliiara Marchesan, inženir Plen in uradnica Laura Ru- ip lii- /ciravn’k Vincenzo Piccinato 'lijski. ,ica Patrizia Crismani, ra lavka ,,,.lriik Sergio Pohlen in de-cheif, Elitna Milkovič, uradnik Mi-Pa j Anastasi in študentka ' Rosan leSy"? Rocca trgovec Gianfranco učitelj Diego Pečar in učiteljica Te-resa Macn, rudar Miroslav Pichal in bolničarka Božena Biela, delavec Milan Klement in kemik Anna Centesova, gradbeni risar Roberto Wieser in uradnica Adriana Giaco-mini, uradnik Paolo Bossi in uradnica Mariangela Renosto. zdravnik Rodolfo Šorli in zdravnica Michela Tona, uradnik Sergio Clapcich in biolog Adriana Zacchigna, uradnik Bruno Du Ban in prevajalka Giu-seppina Garofalo, uradnik Mario Bonadei in trg. pomočnica Renata Keber, uradnik Dario Anghelone in uradnica Gabriella Savron, ladijski uradnica Elisabetta Palese, komisar Salvatore D'Angelo in gospodinja Milena Valentini, dninar Albino Nordio in gospodinja Raffaella Riccio. zavarovalec Dario Richter in uradnica Viviana Socrate, ladijski mehanik Alberto Parovel in frizerka Anna Lanteri, trg. pomočnik Alex Gustincich in uradnica Elisabetta Žane, dninar Nevio For-nasiero in frizerka Donatella Gia-schi, univerzitetni študent Igor Bone in uradnica Rosa Caramanoli, pristan, delavec Roberto Rozza in točajka Elsa Pojani, šofer Vincenzo Čipriano in zdravnica Sonja Tre-ven, učitelj Michele Capuano in vzgojiteljica Maria Distaso, uradnik Roberto Cociancich in trgovka Antonella Cattaruzza. kovinar Dario Predonzani in uradnica Claudia Ciuk, univerzitetni študent Walter Radovič in bolničarka Emanuela Rossi, uradnik Dario Bosdachin in bolničarka Antonietta Lettich, uradnik Maurizio Clemente in uradnica Tiziana Pavatich, šofer Fulvio Gorjan in uradnica Gabriella Predonzani, skladiščnik Roberto Siro-tic in uradnica Daniela Bat, trgovski potnik Edoardo Sosič in natakarica Adlfa Kubosek, bolničarski tehnik Dante Fasolo in poklicna bolničarka Liliana Mazza, ladijski kovinar Andrea La Macchia in frizerka Marina Albrisi, uradnik Giu-liano Marchesich in uradnica Gra-zieila Markezic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastiea 6, Ul. Cavana ! NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7. Istrska ul. 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627. V predprazničnih tn prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni Pa oa številki 732-627 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. .'26-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225141: Božje iiolje Zgonik: te). 225 596: Nabrežina: tel 200-121: Se sijan: tel. 209-197: žavlje: tei. 213-137 Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 45 49 48 83 16 CAGLIARI 53 45 59 8 6 FIRENCE 78 7 39 t 77 GENOVA 14 43 67 73 52 MILAN 68 54 59 10 31 NEAPELJ 5 30 22 77 48 PALERMO 74 31 9 3 63 RIM 49 31 43 54 2 TURIN 47 7 4 16 56 BENETKE 46 44 26 33 45 ENALOTTO X X 2 12 1 2 X X X 1 X KVOTE: 12 točk - 14.235.000; 11 točk - 427.000; 10 točk - 41.000 Ur. Ludvik Guštin se je rodil 17. 8. 1923 v kmečko-delavski družini na Colu. Po končani osemletki je Ludvik pomagal očetu tako da domu kot v bližnjem kamnolomu, dokler se ni zaposlil v mestu v kemični tovarni. Preden je odšel k vojakom, je bil Ludvik z drugimi zavednimi in naprednimi vaščani aretiran in zaprt v korone.jskih zaporih, dokler ga niso poslali v vojsko v mornarico, kjer je ostal do poloma fašistične Italije. Domov je prišel le za kratek čas, kajti novembra 1943 je že odšel v partizane. Jugoslovansko vojsko je služil v južnoprimorskem odredu komande mesta Sežana, Postojna, v štabu JLA, v XI. konjeniški brigadi in v Smederenski Palanki v Srbiji. Leta 1944 so ga Nemci zajeli in odpeljali na prisilno delo v Avstrijo, od koder ;e pa kmalu zbežal in se javil v partizane. Odlikovan je bil z redom zasluge za narod in z medaljo za hrabrost. PartizansKo vojsko je odslužil leta 1946 in nato je stopil v vrste ljudske milice v Koper, kjer je o-stal do leta 1950, ko se je vrnil domov. Isto leto se je oženil z Elviro Coljo iz bližnjega Vrhpolja, ki mu je povila dve hčerki ter ju vzgojila v zavedne Slovenke. Ko se je Ludvik dokončno vrnil v rojstni kraj je nekaj let delal v vaškem kamnolomu, leta 1950 pa je v rojstni hiši odprl vinotoč in ga obdržal do leta 1968, ko je dobil dovoljenje, da lahko odpre gostilno v vasi «Pod Tabrom* in skupno z ženo in hčerkama skrbno delal in prijazno stregel, dokler pač je mogel, domačim in tujim gostom. Pokojni Ludvik je bil zaveden in napreden Slovenec, bil je svetovalec v repentabrski občini, stalni naročnik našega dnevnika. Naj mu bo lahka domača kraška zemlja! Svojcem naše izkreno sožalje. V Šempolaju praznik komunističnega tiska V petek, 21. t.m., se bo v šempo-laju pričel tridnevni tradicionalni praznik komunističnega tiska. Pričetek bo ob 19. uri z okroglo mizo na temo: «Zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine*, ki ji bo predsedovala sen. Jelka Gerbec. Ob 20. uri bo za zabavni večer poskrbel ansambel Lojzeta Slaka. V soboto, 22. t.m.. bo ob 20. uri okrogla miza, kateri bo prisostvoval tudi župan devinsko-nabrežinske občine A. škerk. Tema razprave «Regulacijski načrt v devinsko - nabrežinski občini*. Zvečer ob 21. uri bo igral ansambel «Mo-kambo*. V nedeljo, 23. t.m., bo ob 9. ur: zjutraj ex tempore za otroke, ob 19.30 «>o zaključni govor Borisa Iskre in Claudia Tonela, ob 20. uri pa bo plesni večer z ansamblom »Planšarji*. Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da je spremenjena telefonska številka sedeža v Trstu. Nova številka je 6295J. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Namesto cvetja na grob Silve Škrk darujeta Mira in Mansueto Fonda 10.000 lir za odkup dvorane Prosek -Kontovel. Namesto cvetja na grob Franca Kapuna darujeta Lojzka in Pino Per-tot 10.000 lir. V spomin na drago mamo Palmi ro Čemjava daruje hči Lidija z možem Milošem Kalcem 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Palmire Černjava darujeta Marija in Zvonko Kalc 25.000 lir. V spomin na Alojza Legišo, Dorotejo Masten in Silvo Škerk daruje Pepka Guštin 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipa Bukovca darujeta Marija in Zvonko Kalc 10.000 lir. V počastitev spomina Rozalije Kalc in Josipa Bukovca darujeta Marija Štoka in Vanda 10.000 lir. V spomin na pok. Josipa Bukovca darujejo družini Husu in Menegatti 25.000 in Marija Gerlanc 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Silve Škerk darujeta Luciana in Aldo Colja 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca Kapuna darujeta Sonja in Mario Štoka 10.000 lir. Neimenovani dobrotniki darujejo 350.000 lir. Neimenovani dobrotnik posoja 1.000. 000 lir. Namesto cvetja na grob Pepeia Bukovca darujeta Anita Metelko in Giovanni Furlan 8.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA KONTOVELU Ob obletnici smrti drage mame Jožefe Starc darujeta Stanko in Marija 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Silve Ban - škerk daruje Stanko Starc 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Silve Škerk in Josipa Birse (čevljar) darujeta Bino in Irene Daneu 10.000 lir. V počastitev spomina Josipa Birse daruje skupina Kontovelcev 25.000 lir. V spomin na Silvo Škerk in Josipa Biršo daruje Vida z družino 3 tisoč lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA OPČINAH Ob obletnici smrti Rudija Vilhel-ma darujeta Marija in Vladimir 5 tisoč lir. V isti namen daruje Ivanka Vilhelm 5.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA PROSEKU V spomin na tov. Josipa Bukovca darujejo Dominik Ukmar 10.000, Leopold Vatovac, 10.000 ter_ Bogomil Carli 10.000 lir-.- . ■->■-■ 1 ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM VhNDBbM- KRIŽU m>;. V spomin na Jožefa Sedmaka darujeta Lucija in Lucijan Štoka 10 tisoč lir. Ob 3. obletnici sm.-t; Pija Nadena darujeta Kristina in Majda 10.000 lir. ZA POSTAVITEV SPOMENIKA IGU GRUDNU V NABREŽINI Namesto cvetja na grob Alojza Le-giše darujeta Anica in Antek Drejc 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V SESLJANU Namesto cvetja na grob Alojziia Legiše iz Cerovelj darujejo Amalija Antonič 5.000, Albin Antonič 5.000, Jožef Antonič 5.000 in Marta Bogateč 5.000 lir. V isti namen darujeta Pepi in Sonja Antonič 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH Tatjana 20.000; družina Bužečan 10.000; Mario Obersnel 10.000; Ma-rijetica Posega Delbem 10.000; Pe ter Ražman 10.000; Stanislav Jaz-bar 20.000; Franc Brus 10.000; N.N. 20.000; Valenčič 10.000; Milka Raz man 10.000; Valerija Psenička 10 tisoč lir. V spomin na Pepija Bukovca da ruje Marija Šemonetova 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU V spomin na Angela Carlija - Kralja daruje žena Romana 5.000 lir. Karlo Grgič daruje 50.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V TREBČAH PO PINKU TOMAŽIČU Družina Hrovatin 5.000, družina Cvetka Milkovič 10.000, Angelo Kralj 2.000, Lorenzo Kralj 2.000, Zdrav- ko Škabar 10.000, Vittorio Kralj 5 tisoč, družini Kralj in Del Cocco 5.000, Pjerina Kralj 1.000, Bruno Kralj 10.000, Rodolfo Kralj 10.000, Alessandro Čuk 5.000, Eleonora Kralj 15.000, Vladimiro Kralj 20.000. Marija Kralj 5.000, Elio Čiuk 5.000. Giustina Kralj 1.500. Bernarda Kralj 5.000, Bogdan Čiuk 10.000. Vittorio Čiuk 2.000, Edvard Kralj 1.000, Marcello Crevatto 5.000, družina Milani 6.000, Sergio Milkovič 10.000, Marija Kralj 10.000, Rino Kralj 10.000. Leonardo Kralj 10.000, Dario Kreščak 5.000, Angelo Kralj 20.000, Felice Crissani 10.000. Giu-stino Kralj 10.000, Sergio Sivitz 10 tisoč. Martino Dragoni 10.000, družini Mila Možina in Renata Križ mančič 10.000, Qjirino Carli 3.000, Marcello Kralj 15.000, Emilio Kralj 5.000, Renato Kralj 5.000, Možina 20.000, Luciana Maialan 50.000, Al-fredo Kralj 15.000. Marcello Žerjal 10.000, Erino in NaJa Fabrizi 10 tisoč, Attilio Maver 10.003, Sergio Cergol 10.000, Carlo Furlan 10.000, Egidio Canziani 5.000, Giorgio Mi-lazzi 10.000 in družina Jogan 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V GABROVCU PO JOŽETU SREBRNIČU V spomin na drago mamo Palmiro Černjava darujeta družini Černja va in Kalc 30.000 lir. V isti namen daruje Francka Furlan 5.000 lir. Ob 2. obletnici smrti dragega stri ca Slavka Bizjaka darujeta nečaka Dunja in Darjo 5.000 lir. ZA NOVE OBLEKE MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SLAVEC IZ RICMANJ Livia in Ilario Cej 50.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Silve Ban daruje Marica Vidarič (Šempolaj 53) 5.000 lir. Berto Kralj iz Trebč daruje 3.600 lir. Ob 2. obletnici smrti Petra Peta-rosa darujeta žena in hči 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Renata Možine darujeta družini Kralj in Milič (Opčine) 5.000 lir. * T? V spomin na Angela Carlija -Kralja daruje žena Romana 5.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Alojza Legiše darujeta Anica in Antek Drejc 10.0C0 lir za sekcijo SSk De vin - Nabrežina. Ob 32. obletnici smrti nepozabne hčerke in sestre Marije Franza se je spominjajo mama Pepka in brata Gino in Lučano ter darujejo 10.000 lir za Tf>PZ. Nameato cyatja oa grob Ferdinanda, Mpsettiji^daflHjfc Majda 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina. Angele Bandi darujeta Marta in Giorgio Bevk 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na ■ grob Angele Bandi roj. Štrajn darujeta direkcija 50.000 lir in kolektiv Ireta 32.500 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Angele Bandi darujejo družine Štrajn, Gombač in Del Cielo iz Doline 20.000 lir za proslavo 100-letnice Tabora in 10X00 lir za PD V. Vodnik. V isti namen darujeta družini Kočevar iz Doline 10X00 lir za proslavo 100-letnice Tabora in 5.000 lir za PD V. Vodnik. V spomin na pok. Stanka Perovska darujejo Cvetka Paulcvič in sinova 10.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Josipa Bukovca darujeta Marija in Zvonko Kalc 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spom n na pok. Frančiško Bri-šček in Marijo Švagelj darujeta Marica in Uči Dolenc 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Franca Lebana daruje sestrična Delka 5.000 lir za SPD Igo Gruden. Ob obletnici smrti Rudija Vilhel-ma darujeta Marija in Vladimir 5 tisoč lir za sklad Dela. V isti namen daruie Ivanka Vilhelm 5.000 ’ir za sklad Dela. Ob 11. obletnici smrti moža in o-četa Ivana Rustje in ob 5. obletnici smrti Zdravka Vrše darujeta družini Rustja in Castellani K lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Angele Bandi daruje Karla Gevdol z družino 10.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na arob Silve Škerk in Josipa Birse (čevljar) darujeta Bino in Irene Daneu 5.000 lir za Diiaško matico. V spomin na Stanka Perovska darujeta Pina in Pavle Volpi 5.000 lir za SPDT. Namesto cvetia na grob Bojana Ravbarja iz Tomaja darujeta družini Legiša Terčelj 10.000 lir za Glasbeno matico in 10.000 lir za Diiaško matico. Namesto cvetia na grob Renata Možine daruieta Vinicio in Karla Vassallo 10.000 lir za ŠD Primorec iz Trebč. Namesto cvetja na grob Angele Bandi daruieta Marta in Miroslav Košuta 10.000 lir za Dijaško mntico. Namesto cvetja na grob Slavka Sulčiča daruje družina Ninija Košute (Madona) 3.000 lir za kriško glasilo Skdanc. Za sklad . Skdanca darujejo Pepi Ukmar z družino 5.000 ter Vlasta in Armido Ukmar 5.000 lir. PD SLAVEC se najtopleje zah valjuje vsem. ki so sodelovali in pripomogli k uspehu likofa Pro- /J svetnega doma in manjih. šagrj v Ric- IZREDNA PRODAJA POHIŠTVA OD 30 00 40% POPUSTA DNEVNE SOBE «OLD AMERICA« — SPALNICE VSEH VRST — KUHINJE — OBLAZINJENE in USNJENE SEDEŽNE GARNITURE ter druge vrste pohištva in opreme do izčrpanja zaloge. POHITITE! SPLOŠNA OPREMA TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 NUDIMO M02NOST NAKUPA V DINARJIH VELIKI SALON POHIŠTVA SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI-ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih venah IZREDNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Posebno ugodni pogoji zn prodajo v Jugoslavijo! GORIŠKI DNEVNIK 16. julija 1978PF PRED KONCEM LETA BODO ODPRLI SOLO V UL. ČAMPI Nameravajo na goriški občini izriniti slovensko šolo iz južnega dela mesta? Ntf jesen poslopje v bodo slovensko Ul. Čampi - osnovno solo v Ul. Vittorio Venelo premestili v novo Protest socialističnega svetovalca Marka Waltritscha V vročih poletnih mesecih je marsikdo na dopustu, zaradi česar gredo mnoge odločitve javnih oblasti neopazno mimo nas. Na jesen, ko se obnovi politično, šolsko, trgovsko livljenje, se velikokrat znajdemo s kruto, nesprejemljivo realnostjo. Stvari, ki so bile sklenjene v poletnih mesecih, so uzakonjene in treba jih je spoštovati. Tako pa ne sme biti, kajti vsi državljani imamo pravico soodločanja. Posebno smo za javno upravljanje dovzetni Slovenci v zamejstvu in ne smemo dopustiti, da bi nam kdo kratil naše pravice. Posebno ko gre za naše pravice na šolskem področju. Goriška občinska uprava si ne sme lastiti pravice odločati o lokaciji naših šol, ne di bi sploh vprašala za mnenje šolnike in starše učencev, didaktično ravnateljstvo, svete staršev, razredne svete, okoliški šolski svet, občinsko konzulto za slovenska vprašanja, slovenske izvoljene predstavnike. Ni moč iti kar tako mimo demokratične javnosti z administrativnim ukrepom, ki ni samo birokratski marveč skriva v sebi željo škodovati slovenski šoli. Za kaj gre? Z naporom in težavami smo goriški Slovenci ohranili in razvili slovensko osnovno šolo in vrtec v južnem delu mesta. Ob-lastneži so hoteli pred približno 15 leti to šolo uničiti in otroke enostavno prepisati v šolo v Ul. Croce. Dobro so se zavedali, da bo le malo slovenskih staršev iz južnega dela mesta pošiljalo svoje otroke v severni del. Pa se je slovenska javnost tem naklepom uprla in šolo so v poslopju v Ul. Randaccio ohranili, kasneje so tam odprli tudi slovenski občinski otroški vrtec. Tako šola kot vrtec sta se lepo razvijala in pred dvema letoma sta se obe ustanovi, potem ko je občina od po veda la najemno pogodbo z lastnikom stavb v Ul. Randaccio, preselili v prostore, ki so bili in seveda so začasnega značaja, imajo pa to prednost, da se nahajajo v bližini prejšnje lokacije. Slovenska osnovna šola se je preselila v stavbo zavoda Lenassi v Ul. Vittorio Venete, slovenski otroški vrtec pa se je preselil v stavbo bivšega zavoda San Giuseppe, prav tako v Ul. Vittorio Veneto, že v Podturnu. Tako vrtec kot šola se kljub vsem težavam lepo razvijata. V vrtcu so lani odprli drugo sekcijo, ker se je vanj vpisalo 40 otrok slovenskih družin iz južnega in zahodnega dela mesta, v petih razredih osnovne šole je bilo v lanskem šolskem letu 68 otrok. To je bila po šoli v Ul. Croce in po onj v Doberdobu lani tretja najbolj številna slovenska osnovna šola na Goriškem. Ob koncu minulega šolskega leta je predsednik sveta didaktičnega ravnateljstva dr. Karel Brešan naslovil na občino pismo z zahtevo po nekaterih spremembah in izboljšavah v Lenassijevi stavbi, v traktu, kjer gostuje slovenska osnovna šola. 4. julija so mu z županstva s pismom odgovorili, -da ima občina pa vidiku težave, s katerimi se borijo šole, posebno one ki se na hajajo v zasilnih prostorih. Takole pišejo :«Za slovenske osnovne šole naj bi se te težave zmanjšale z odprtjem, menimo, da pride do tega v najkrajšem času, novega šolskega sedeža v Ul. Čampi. V pričakovanju te rešitve je treba najti soglasje med zahtevami šole v Ul. V. Veneto 7 (slovenske šole, op. ur.) in onimi zavoda, kateri ima poleg svojin specifičnih nalog tudi stičišče številnih drugih občinskih pobud*. Vsekakor pa bodo, tako je lVčeno v pismu, skušali najti, v apglasju z ravnateljstvom zavoda, sobo za učitelje in zagotovili uporabo nekaterih sanitarij samo u-čencem slovenske šole. To pismo potrjuje kar je dejal qbčinski funkcionar Cosolo v pisarni slovenskega didaktičnega ravnateljstva v Ul. Croce, da ima občinska Uprava namen preseliti konec le tpšnjcga leta (morda že v začetku šolskega leta) v novo šolsko stavbo v Ul. Čampi ne samo pet razredov slovensKe osnovne šole v Ul. Croce (to je pravilno!) marveč tudi pet razredov slovenske osnovne šole v Ul. Vittorio Veneto. To zato, ker ima šolsko poslopje, ki ga bodo v kratkem dogradili, kar deset učilnic. Tega Slovenci ne smemo dovoliti! Zahtevali smo ohranitev in razvoj dveh slovenskih osnovnih šol, tako v severnem kot v južnem delu me sta, in prav tako tudi različne loka cije naših otroških vrtcev To je stališče vseh slovenskih komponent. Občinska konzulu za slovenska vprašanja je izdelala načrt lokacije šolskih poslopij v južnem delu ipesU. Na prostih zemljiščih ob Ul. Puccini naj bi zgradili osnovno šo lo ter nekatere višje srednje šole. T> stališče so podrli PSI. KP1 in SSk. Pravijo, da so to stališče spre jeli tudi sestavljalei novega regula oljskega načrta, in da je zemljišče v Ul. Puccini določeno za gradnjo slovenskega šolskega poslopja. Se daj pa kar na lepem ta »počitniška* namera goriške občinske uprave. Socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch je Ukoj, ko je stvar izvedel govoril z goriškim županom De Simonom in protestiral proti tej nameri občine. Župan je dejal, da bodo stvar ponovno preučili. Sicer pa je omenjeni svetovalec Waltritsch poslal včeraj županu tudi pismenj protest in obvestil o tem svojem koraku tudi občinsko konzulto za slovenska vprašanja in druge slovenske organi zacije. Gre za zelo resno vprašanje, o katerem se mora izjaviti vsa slovenska javnost. V nevarnosti je obstoj naše šole! Če na občini mislijo drugače, naj to kar povedo! Slovenski otroci iz južnega dela mesta ne smejo v šolo v skrajni severni del mesta. To ni pravilno, to ni vzgojno! Zakaj ne bi pogledali v poletno središče? Slovenski otroci in celotna skupnost Slovenskega poletnega središča vabi .jo na obisk poletnega središča, ki bo še ta teden odprto v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici, Svetogorska cesta 84. Posebno vabilo velja staršem in pr ja-teljem, vrstnikom in vzgojiteljem ter nasploh prijateljem mladine. Videli in spoznali boste, kako se od vija življenje v novih okoliščinah in z novimi prijemi. V petek. 21. t.m., ob 18. uri bo v dijaškem domu zaključno srečanje. Poletni prazniki za vse in povsod Danes .je na Goriškem zelo veliko poletnih prireditev. Prazniki z večernim plesom, z jedačo in pijačo založenimi bifeji so na goriškem gradu v priredbi ARCT, v Ločniku, Fari, Vilešu. Gradišču v priredbi tamkajšnjih športnih in drugih domačih društev, v Foljanu kjer skrbi za praznik domače športno društvo, v Zagraju in Koprivnem, kjer se vršita praznika socialističnega tiska Avanti (v Koprivnem nastopi ob 19. uri kotalkarska skupina društva »Oton Župančič* iz Štandrcža) in v Mošu, Zdravščini in Ronkah, kjer so prazniki komunističnega tiska Unita (tu bo jutri ob 21. uri nastopila folklorna skupina »K. Pahor* iz Pirana). V Gabrjah pa prireja praznik slovensko prosvetno društvo »Ska la* Zanimivost tekma koscev 19. uri. U3VUU1U Ul vifltvv ost tega ..praznik?, ,1» v, ki se bo pričela ob Veliko Jugoslovanov včeraj v Gorici Tudi včeraj .je bila Gorica polna Jugoslovanov. Kljub poletnemu počitniškemu vzdušju so včeraj jugoslovanski turisti dobesedno »zase dli* Gorico in trgovci so imeli kar bilo težko dobiti parkirni prostor, Kljub temu da .je bila večina državnih in poldržavndh uradov zaprtih, prav tako so bile zaprte banke. Videli smo avtomobile z registracijam: vseh slovenskih in tudi številnih drugih jugoslovanskih krajev. Očit no postaja v zadnjem času Gorica bolj zanimiva za jugoslovanske turiste. Izpit za ravnanje s strupenimi plini V Trstu bo v jeseni zasedala posebna izpitna komisija, zadolžena za izdajo dovolilnie za ravnanje s strupenimi plini. Osebe, ki bi se rade prijavile na omenjeni izpit in si pridobile potrebno dokazilo, morajo do 31. avgusta letos predložiti prošnjo na pokrajinskega zdravnika v Trstu. Podrobnejše informacije o izpitu dajejo tudi v uradih pokrajinskega zdravnika v Gorici. SESTAL* SE JE TA TEDEN RAZPRAVA O OBRTNIKIH V ŠTANDREŠKI KONZULTI V tem slovenskem predmestju odločno zahtevajo drugo sekcijo slovenskega otroškega vrtca Na zadnji seji štandreške rajonske konzulte, ki jo je vodil predsednik Valter Reščič, so lazpravljali o vprašanjih, ki tarejo domače obrtnike. Ti se še vedno zavzemajo, da bi dobili na domačem področju lokacijo za gradnjo tovarniške hale, kjer bi vršili svoje delo. To postaja vedno bolj aktualno, ker so na tem, da bi ustanovili konzorcij do mačih obrtnikov, ki bi lahko vršil večja dela. Zato bodo na občini nastopili složno in zahtevali na svojih zemljiščih dovoljenje za gradnjo svojiii malih obratov. Ker so nekaterim med njimi ored časom na pristojnem občinskem u radu, ko so zaprosili za gradbeno dovoljenje, dejali, da takih dovoljenj ne bodo dajali več, ker nameravajo obrtniško cono prenesti iz Štandreža v severni del mesta, v kazermete, so se v Štandrežu zelo začudili, ko šo izvedeli, da sta dva goriška obrtnika, ki sta šele pred kratkim kupila zemljo v Ul. Ticino (ob tem se vprašamo, zakaj nekateri domačini prodajajo zemljo, ko je v teku akcija za obrambo štandreške zeml.je), v zelo kratkem roku zaprosila in dobila gradbeno do- voljenje zato, da bi v neposredni bližini hiš postavila industrijski paviljon. Pred nekaj dnevi je prišlo do spora med domačini in obrtnikoma. Sicer so se stvari pomirile, oba zainteresirana sta bila v dobri veri in sta se celo zavzela, da bi rajonska konzulta skupno z njima dobila od občine možnost za menjavo zemljišča v Štandrežu s kakim drugim zemljiščem. Tako bi bili vsi zadovoljni in ne bi bilo nepotrebnih nesporazumov. Predsednik konzulte Reščič si je prevzel nalogo, da bo od občinske uprave zahteval, da bi ta konzulta obveščala o vseh gradbenih prošnjah na njenem področ.ju. Na enak način naj bi seveda občina obveščala tudi druge konzulte. Na sestanku štandreške konzulte so govorili tudi o drugi sekciji slovenskega otroškega vrtca. V teku je nevarno zvračan.je odgovornosti med občinsko upravo ip šolskim skrbništvom. Zaradi tega bo kon zulta obvestila o položaju vse manjšinske organizacije in te naj zavzamejo do tega vprašanja enotno stališče. rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiinitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiirtMiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiii V PETEK ZVEČER NA SKUPŠČINI V S0V0DNJAH Slovenski lovci ocenili uspehe in neuspehe dveletnega dela Kljub težavam opravljeno pomembno pionirsko delo povezovanja - V prihodnje povečati napore za večjo prisotnost v videmski pokrajini V prostorih sovodenjskega kulturnega doma je bil v petek zvečer 1. redni občni zbor društva slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine. Ob polnoštevilni udeležbi članov ter predstavnikov lovskih organizacij Slovenije, je bil podan o-bračun dveletnega pionirskega dela organizacije, slišati pa je bilo tudi nekaj samokritike. Od začetnih 31 ustanovnih članov v letu 1976, se je naslednje leto število članov povečalo na 180, potem pa je bil zabeležen spet precejšen padec, saj se je število skrčilo na 125 članov. Opravljena je bila torej, če smemo uporabiti lovski izraz, nekakšna naravna selekcija, saj so iz društva izpadli predvsem člani, ki so pristopili'iz ozkih oseb-hih koristi, rili pa niso spoštovali najosnovnejših drigHv^nih pravil. Kaj je bilo napeviter česar ni bilo mogoče storiti zaradi najrazličnejših težav, je v izčrpnem poročilu povedal tajnik društva, Da-rio Nanut. »Načrtali smo si in postavili za cilj mnogo dobrih programov: zamisel, da bi ustanovili pevski zbor, priredili razna predavanja, izlete, srečanja, seminarje itd Vse to je ostalo v glavnem neizpolnjeno in bo treba krepko poprijeti, da bomo zamujeno nadoknadili*. Poleg začetnih težav, ki spremljajo vsako organizacijo v pionirskem dobre zaslužke. Po mestu je ...................■■■Hilli........IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII...............Illlllllllllllllllllllll.III"I"I""H NA POBUDO BRIŠKE GORSKE SKUPNOSTI Posvet o nadzorstvu nad kopi ilovice na področju Brd Upoštevati koristi kmetijstva in potrebe industrije gradbenega materiala - Nobenih novih izkopov na področju števerjanske občine Najbrž b» že s prihodnjim letom stopil v veljavo pravilnik, ki bo dokončno uredil do zdaj nenačrtno in škodljivo izkopavanje ilovice na področju goriške pokrajine. Gre za vprašanje, ki pobliže zadeva vsaj pet občin na Goriškem in sicer Kr min, šlovrenc. Koprivno, Moš in števerjan, v širšem smislu pa ce lotno prebivalstvo, saj gre za ve- like spreminjevalne posege in de- i -1.«1! - Dw>/] dnoui io Q|| gradacijo okolja. Pred dnevi je v Krminii na pobudo briške gorske skupnosti sklican posvet, kjer so razpravljali o ureditvi bodočih po segov. Udeležili so se ga poleg pred stavnikov briške gorske skupnosti tudi predstavniki neDOsredno priza detih občin ter člani deželne študijske komisije, ki so si ogledali tudi kakšen obseg so do zdaj zavzeli nekateri izkopi in sicer pri Šlovrencu. Koprivnem, na Preva lu in v kraju Bosco di sot v kr minski občini. Predmet razprave je bil osnutek načrta o izkoriščanju nahajlišč gline, ki ga je napravila milanska druž ba Samoter po nalogu deželnega odborništva za trgovino in industri jo, ki je izvedla tudi potrebno ge ološko raziskavo celotnega pod ročja. Če smemo soditi po zaključkih posveta, potem lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da ro stvari le premi kajo na bolje. Upravitelji so konč- PROSVETNO DRUŠTVO »SKALA* — GABRJE vabi danes ob 19. uri na veliko TEKMOVANJE KOSCEV ki se bodo pomerili v košnji In klepanju kose v okviru poletnega praznika Za zamudnike, ki bi se še radi udeležili tekmovanja, velja, da se lahko prijavijo na prireditvenem prostoru. S seboj pa morajo prinesti potrebno orodje Zvečer bo igral priznani ansambel »Briški slavček* no le spoznali, da so dosedanji nenadzorovani posegi, zlasti na kmetijskih površinah, zelo žkodljivi. Sam osnutek načrta upošteva potrebe industrije gradbenega materiala na Goriškem (okrog 250 tisoč kubičnih metrov flovice letno) in koristi kmetijske dejavnosti ter se zavzema, da bi se za izkope odločili na področjih, ki so za kmetijstvo manjšega pomena. V primeru pa da bi se pokazali kot nujni izkopi tudi na prvovrstnih kmetijskih področjih zaradi kvalitetnejše ilovice ali drugih ugodnejših pogojev, pa naj bi sp prizadete površine po opravljenem izkopu ponovno vrnile kmetijtsvu. Z zadovoljstvom zato lahko ugo tavliamo, da odločen nastop števerjanske občinske uprave proti spre-minjevainim posegom na njenem območju in nasplošno na področju Prevala le ni bil zaman, čeprav spor, ki je nastal glede pristojnosti dežele, še zmeraj ni bil rešen in bi se moralo o njem izreči, morda te letos, deželno upravno sodišče. Vse kaže, da vsaj v prihodnjih petih letih ne bi smelo priti do novih izkopov na področju števerjanske občine, prav zaradi smernic, ki so upoštevane v osnutku načrta družbe Samoter in ki bo dobil dokončno obliko šele jeseni. Prevladuje namreč mnenje, da bi za potrebe industrije gradbenega materiala na Goriškem namenili gričevnato področje na robu Prevala, med Mošom in Koprivnim, kar pa je že izven območja števerjanske občine. obdobju, pa velja nedvomno opozoriti tudi na dosežene uspehe. Za društvo slovenskih lovcev v Furlaniji -Julijski krajini je bil največji uspeh (čeprav s finančnega vidika nekoliko manj) jesenski lovski praznik na goriškem razstav:šču Espomego, ki je močno odjeknil med italijansko javnostjo pa tudi v vrstah italijanskih lovskih organizacij in ki je dokaz, da je mogoče s skupnim in požrtvovalnim delom marsikaj napraviti, kar se morda v določenih trenutkih zdi nemogoče. Zapisali smo že v uvodu, da so se zasedanja prvega rednega občnega zbora slovenskih lovcev v Italiji udeležili tudi predstavniki lovskih družin obmejnega področja ter predstavniki osrednje lovske organizacije v Sloveniji. Bojan Škrk, nabrežinski rojak, podpredsednik Lovske zveze Slove1 nije, je v pozdravnem govoru izrekel priznanje dosedanjemu odboru, ki je v razmeroma kratkem obdobju uspel izpeljati osnovno nalogo, to je povezati slovenske lovce v zamejstvu v enotno organizacijo. Obljubil je tudi v bodoče vsestransko pomoč in sodelovanje lovskih družin Slovenije in osrednje lovske organizacije. V svojem posegu pa je priporočil, naj bo prvenstvena vloga slovenskih lovcev v zamejstvu, poleg povezovanja in utrjevanja narodne zavesti, vloga varuhov okolja in zaščitnikov divjadi. Pozdrav občnemu zboru in priznanje za opravljeno pionirsko delo sta izrekla tudi predstavnika Zveze lovskih družin iz Nove Gorice in Kopra, Zdravko Okroglič in Felicijan Milan. V diskusiji, ki se je razvila po poročilih je bilo slišati nekaj zanimivih predlogov, čeprav je bilo (u-pravičeno) pričakovati tudi nekaj kritičnih pripomb. Jože Pahor je priporočil, naj bi novi društveni od bor v program dela vključil tudi navezovanje stikov in razširitev delovanja med slovenske lovce v videmski pokrajini, zlasti pa še v Beneški Sloveniji. Kot zadnja točka dnevnega reda je bilo na vrsti glasovanje, na katerem so člani društva iz 13-čianske kandidatne liste izbrali nov 11-član-ski odbor, ki se bo že v kratkem sestai za porazdelitev posameznih dolžnosti. Sledila je še (saj drugače ne bi moglo biti) skromna zakuska. Škoda, da je odlično razpoloženje prekmalu zmotila nevihta. neškega glasila Novi Matajur. Intervju je pripravil Ennio Opassi. Predan bo govoril o vlogi časopisa v narodnem preporodu, ki je zajel Beneško Slovenijo v zadnjih desetih letih. Podčrtal bo tudi pomen nove strani Matajurja, ki je namenjena beneškim izseljencem v tujini. Danes ob 15. uri bo v okviru oddaje «Stretta di mano*, ki jo vodi Pinuccia Politti tudi srečanje s Pe-riclejem Covretom, vodjem urada za zunanjo trgovino videmske trgovinske zbornice. Covre bo govoril o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo, Hrvatsko in Furlanijo - Julijsko krajino ter o nadaljnjih perspektivah v okviru osimskega sporazuma. Goriški orožniki so včeraj izvedli zaporni nalog proti 24-letnemu Fran-gescu Mastroianniju iz Ulice Piave 5. Odsedeti bo moral 4‘mesece in 5 dm zaradi pohujšanja mladoletnih. Konec tedna bodo v Štandrežu zaključili letošnjo kotalkarsko sezono, Mladi kotalkarji društva »Oton Župančič* se bodo predstavil: domači in drugi publiki v soboto, 22. julija, zvečer na ploščadi v Domu Andrej Budal. Prireditev se bo na-1 daljevala v nedeljo, 23. julija, zvečer, ko bodo nastopili kotalkarji j društva »Vipava* s Peči in društva iz Ronk Oddaja o slovenski narodnostni skupnosti V okviru oddaj o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, ki jih pripravlja Radio Koper, bo danes, 16. julija, ob 11. uri v rubriki Dogodki in odmevi (Fatti ed echi) intervju z Izidorjem Predanom, urednikom be Razna obvestila Sindikat Slovenske šole obvešča izletnike maturantskega izleta po Jugoslaviji, naj se zberejo jutri, 17. julija, ob 11. uri pred poslopjem trgovske šole v Ul. Vittorio Veneto. Dobili bodo vse potrebne informacije o izletu. POKLICNI FOTO STUDIO ASSIRELLI GORICA Ul. S. Giovanni 9 — Tel. 2929 (med Ul. Carducci in Korzom Verdi) POSEBNA PONUDBA: KODAK 24 posnetkov KODACHROME 40 Super 8 DIA EKTACHROME 64 lir 1.950 lir 4.900 lir 4.300 Razvijkmo barvne filme in prodajamo fotografske aparate. V soboto in nedeljo kotalkarski prireditvi v Štandrežu Kino Gorica CORSO 15.00—22.00 «11 grande attac-co». G. Gemma in F. Fonda. MODERNISSIMO Zaprto. V1TTOR1A 15.30-22.00 »Cinderella in regno del sesso*. K. Schmit in K. Scott. Film je prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 15.30-22.00 «Salvate il Gray Lady’». C. Heston in D. Carradine. Tržič PRINCIPE 15.00-22.00 »Le colline hanno gli occhi*. EXCELS10R 15.00-22.00 »Ben Hur* Nora Gorica in okolica SOČA »Ta Amerika* — italijanski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Surova igra* — ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Karambola» — italijanski film ob 17. uri in 19.30. Včeraj-danes iz goriskega matičnega urada ROJSTVA: Annarita Menon, Fran-cesca Vanon, Francesco Malitello, Silla Cantarutti, Francesca Salvador, Francesco J accia, Lorenza Fe-resin, Francesca Sgubin, Yessica Pezzetta, Emanuele Fabris, Milena Birsa, Alessandro Piorar, Gabriele Monti di Sopra. SMRTI: 78-letni upokojenec Ric-cardo Cardazzo, 85-letni gradbenik Emilio Comolli, 63-letni uradnik Ge-rardo Minella, 80-letna šivilja Maria Miani, 73-letna upokojenka Justina Doljak, 87-letni duhovnik Francesco Spessot, 72-letna gospodinja Egidia Tortul Russian, 45-letni upokojenec Sergio Ravagnan, 65-letni upokojenec Sante Piovesana, 72-letni upokojenec Samuel Phillips, 99-letna upokojenka Teresa Pettauer. POROKE: voznik Bruno Pasquini in gospodinja Giovanna Gasparini, mesar Ivan Vidmar in prodajalka Orietta Komauli, delavec Santo Riz-zo in učiteljica Annarosa Perco, delavec Nevio Giuseppe Marega in u-čiteljica Nelly Perco. OKLICI: uradnik Ermes Vidoz in uradnica Donatella Sechi, delavec Sergio Ciliesa in uradnica Marilena Fizzamiglio, delavec Giuseppe Ago-stino Sfiligoi in prodajalka Marisa Cuffolo, pravnik Giuliano Lucigrai in uradnica Marina Riaviz, delavec Albino Petretti in učiteljica Vittoria Cuecurullo, tiskar Gianfranco Pesa-rino in nezaposlena Sandra Zuliani, tesar Gianfranco Fiscal in delavka Grazia Marega, uradnik Fulvio Mar-chesan in študentka Angelina Cumbo. DEŽ. SNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna" S.'Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.' Mali oglasi PRODAM po ugodni ceni rulotko eluagh letnik 1976, odlično opremljeno. Telefonirati na (0481) 32304 Po 16. uri. IŠČEMO nove sodelavce za zanimivo trgovsko dejavnost Za informacije telefonirati na (0481) 882112 od 12. do 15. ure. Tudi v letošnjem poletju bo sindikat CISL imel formativne tečaje za sindikalne aktiviste. Letos bodo ti v kraju Fonti di Rabbi v pokrajini Trento in na njih bodo posvetili posebno pozornost aktualnim vprašanjem zaposlovanja in povratka k preprostim oblikam življenja. Upokojencu ukradli 3 milijone lir Grenko presenečenje za 70-letnega Giuseppa Braido iz Ulice Tomani 82 v Gorici Včeraj zjutraj se je s kolesom odpeljal do mehanične delavnice Cociancig v Ulici Santa Chiara. Za trenutek je stopil v delavnico, da bi poprašal po ceni gume za kolo. Trenutek pa so izkoristili neznanci. ki so s krmila kolesa, ki ga je Braida pustil prislonjenega ob zidu zunaj delavnice, odnesli plastično torbo v kateri je bila denarnica s čedno vsoto 3 milijonov lir, V teku je preiskava. 5AM Cesta GORICA - TRST tel. 83-873 SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI (nasproti letališča) Sovodnje - Gorica — IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE, TRGOVINE, GOSTIŠČA — RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA — SESTAVLJIVE POLICE P V p p< AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN ii Ijic Kri dor Vre Pot bili PPRSCH0 GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14, do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Ln ----1 GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Sec dre koi 80. mii člo k Pie žiti nai Pir Pol ki v» Priznano mednarodno avioprcvozniško podjetje LA G O R I Z I A N A GORICA - Ul. Duca D Aosta 18U - tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA TVRDKA LESTAN NIC0L0 GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801 m -mm ^ ». J*. 8 Edini ; *a«topnik za barvne TV .^prejemnike SABA, SCHAUB LORENZ. NORD MENDE, LOEWE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMFJ4S itd. Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKAl, SANYO, MARANTZ, AR, ADC, 4UGUSTA, CORAL, KOSS NAD. THORENS, W1NTKC, REVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenA nejših cenah. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 46412 AGRI BANK VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA GO & GO BAZ A AR DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZAVODA INAM Za območje Gorice, Sovodenj in Šte-verjana, dr. Adelmo Paravano, Peč, tel. 882127. Za območje Ronk in Doberdoba, dr. De Benedittis S.S. Trinita 3. tel. 77191. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi v nedeljo, 23. julija, na izlet na Storžič. Odhod z lastnimi sredstvi s Travnika ob 5. uri. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na sedežu društva. 29. in 30. julija priredi društvo dvodnevni izlet na Triglav. Zaradi boljše organizacije, društvo prosi, da se udeleženci priiavij' na sedežu. V nedeljo, 23. t.m., bo izlet v Pra-damano, ob priliki vaškega praznika (šagre). Dopoldan mimogrede se bodo izletniki ustavili v števerjanu, kjer bodo prispeli približno ob 10.45. Mladi godbeniki na pihala od Korošcev (Milje) bodo zaigrali žalostinko in se s tem poklonili ob spomeniku padlim za svobodo. Nato bo še mali koncert za tamkajšnje prebivalstvo. S soglasjem občinskega svete in župana, so občani vljudno vabljeni. GORICA Piazza Vittoria 5 (na Travniku) Končno v Gorici nova velika dvonadstropna samopostrežna trgovina, kjer je 12 m®9®' cev na leto naprodaj po tovarniških cenah preko 10,000 kosov oblačil najnovejše mod NEKAJ PRIMEROV: JEANS — platno JEANS — žamet KRILA MAJICE SRAJCE po 3.900 — 5.900 — 9.900 l|r po 7.500 — 9.900 — 10.900 l|f po 5.500 — 7.500 — 9.500 l|r po 1.900 — 4.200 — 6.700 l|f po 4.000 — 4.900 — 6.900 l'f 38.000 l|f JOPIČI — pravo usnje TRGOVINA IMA TUDI: ODDELEK ZA OTROKE (otroško spodnje perilo, hlače, majice, srajce, jopice itd. Itd*) ODDELEK MOŠKEGA IN DAMSKEGA PERILA (nogavice, raznovrstno spodnje perilo, st«' zniki itd. itd.) ODDELEK METRA2NEGA BLAGA (zavese, odeje, rjuhe, posteljna pregrinjala, prti Pft' proge, artikli za kopalnico itd. itd.) OBIŠČITE NAS! OBIŠČITE NAS'* A V GORIŠKI DNEVNIK 1S. julija 1978 nemški, preplavil raz-i novi svet. In ena ti-prepotrebnih kulturnih ....•V~' y- . je govoril delavstvu te velike to- liaela. Na naši sliki, ki jo je ob splošne OBJZIPU KNJIGE ANE PRAČEK-KRASNE MED DVEMA DOMOVINAMA> Pol stoletja živahnega življenja in dela vipavske rojakinje med ameriškimi Slovenci $0 letih tam «čei veliko lužo» uživa novinarka in aktivistka zasluženi M°J v domači Ajdovščini - Tesno je delala z Nikolo Teslo, Louisom Adamičem in drugimi uglednimi Američani jugoslovanskega roda Im 1 jji . sem srečo, da sem pisatelj ln *3U^C*S^° Anno Praček-dom n<1 našla na njenem novem Vr...u v Ajdovščini, kamor se je 8 skupno z možem leta 1972, ■ 01 ko je kar 50 dolgih let pre- 71 daleč «čez veliko lužo*, droh" sama. moža ni več, le Iton,,611, ^nurček ji žvrgoli na bal- Sedaj 8g 'tQda od nje, ki se bliža že »lisel °m • Ve.ie ^‘ko zrele moči, č,0Vpne živahnosti in neposredne še necnosti. da bi si človek želel tt'eri’u'L| srečanj s polnokrvno a-iitj Slovenko, ki je znala zdru-naturnediteransk° toplo vipavsko l|'imr°-'S tistim ameriškim poslov-i potr'PKSlr°'<0|xlteznirrl duhom tako ki iih n’m za dejanja in akcije, v^i le sk°7-i vse svoje življenje v * "nna Krasna v dobrobit Slo- govoril, ® sem i°. da bi se P°-tiosj 1 0 njeni zadnji knjigi, ki narr). afl°v «Med dvema domovi-*aložb' *n ’z^a Pred kratkim z Sl0Ve * ,*KiPa* in ob sodelovanju njerrinsae izseljenske matice. V kit,!. narn je naša primorska roja-temafu ^tevilnit1 novelah socialne gib 186 približala življenje mno-dobniifPrednikov, pa tudi so-spra .,°* V’ ki jih je življenjska nuja tela a tako daleč čez morje. Ho-** pogovoriti z njo o teh Srečn ’ največkrat niso bile Hali,e' 0 naših ljudeh, kakršne NJ,h je prikazala: v globokih Oib^kih jaških Amerike, nje-ip^^taniščih in velemestih, kjer šal n Znaael ta naš človek, ki je brazi® b°t nepripravljen, brez izo-an;.e jn denarja, da bi si ob s*li in volji, končno le našel »voj ju . lvljenjski prostor. V tem bo-g0v Potreboval domačo besedo, j Jenn be bojj pa pisan0i saj tako kot irski. ne nanj, so se nama v prividu približale množice naših ljudi, ki so morali, kot je dejala sama: «na pemsko, v Šlezijo, pa ,čez veliko lužo’ saj pod Čavnom in Nanosom ni bilo kruha za vse, še posebej ne, ko je Italija stopila v našo deželo*. In kako je bilo tem našim mladeničem in dekletom v tujem svetu, takrat, ko ni bilo moderno, tako kot je danes v Ameriki, da si vsakdo, če le more poišče «svoje korenine*. Včasih je bilo človeka sram povedati, odkod si, bil si zasramovan, če nisi obvladal angleščine, zapostavljen pri delu in bivališču. In ko je nastopil čas velike gospodarske krize, je bilo mnogo v Ameriki tistih, ki so govorili «vrnite jih nazaj, potopite jih v morje*. Že leta 1924 se je z znanim zakonom o prepovedi naseljevanja v Severno Ameriko, začela gonja proti «tujcem*, toda ti tujci, nam pravi Anna Krasna, kot je zapisal že Adamič, ti «tuj-ci» so ustvarili veliko, bogato, moderno Ameriko. Prišli so tako kot Anna, največkrat tudi brez popolnih osnovnih šol (saj je prva svetovna vojna tudi Anni preprečila osnovno izšolanje) v daljni, tuji svet, pa so se s trdno voljo, notranjim uporom in doslednostjo izšolali in trdno zakopali svoje korenine v novi svet. Anna Krasna se je v Ameriki izučila dodobra slovenščine in angleščine, ob delu o-biskovala večerne visoke šole, postala novinarka, publicistka in pesnica, (V samozaložbi je leta 1950 izdala izbor pesmi «Za lepše dni*). Sodelovala je v številnih listih naših izseljencev: Mladinskem glasu,’ Proletarcu, Cankarjevem glasniku, Ameriškem družinskem koledarju, Majskem glasu, Prosveti; v vsej njeni novinarsko - uredniški dejavnosti pa bo svetlo zapisano dolgo obdobje urejanja in lastništva «Glasa naroda*, ki je v >odn Anna Krasna je v sredini z belo pečo na glavi tey a °an°stnih borcev za ohrani-t>ila 0,bače besede in običaja je iega . dolgih petdesetih letih svo-ha j. Ivljenja v Ameriki prav An-v0r Q.®Sna- Zato se je najin pogo-lU na a|jeval od knjige in podob, ftistji llb je v njej za vedno za-V tujin- Vrtel se Je okrog tega, 28 na * Za vsak nar°d, posebno tfebneS tako maloštevilne, prepo-^ ga prosvetnega delovanja. bivs a krasna je bila dolga leta licg Zri V ^ew Yorku aktivna čla-^rru?-enja slovenskih društev ^hif>*:*.0rka in okolice ^rišk u'vuu^c’ bi'a ie v Sl°ve ' *ern slovanskem kongresu, kem ameriškem narodnem •vjfc -------- —--------- inf0r’Ar^eriškem uradu za vojno ki . acijo. Bila je med prvimi, 2. , gosiav maja 1941 stopili v kjerJ:°‘av emergency comittee* tev; f- dda večina članov Primor-v n°vem svetu niso nikoli It So I svoje ožje domovine. Vedejo ’ a je nastopil čas, ko bodo tovjjj tudi Primorsko, v prvi svetuj. tako kruto žrtvovano I- Vijj_ '^nčno priključiti k Jugosla-njih so skozi vso vojno spomenice, zahteve, dokupe 0r na ameriške politike, zvez-s°nar^®ne' da bi se upošteval glas kapu kajakov tistih, ki se na Bal-hjo ' ed>ni v Evropi, z orožjem bo-Velii^r°b Hitlerju in Mussoliniju, kg 0- m* je pripovedovala iz te-nbtJo^. Vojnega in tudi povojnega Ja; k° se je srečavala v svo-2 °seh ^n° ' narodnostnem delu h pren”strni, ki jih je tudi sicer iih kot novinarka poznala, pa rriQVjn ® 1 še bolj zbližala usoda do-^ktkffo voini- Bili so to violinist t*rjCa “alokovič, diplomat Srd jan t>k Znana pevka Zinka Kunc, kied ve° na-ivedjih Jugoslovanov, tJ|)Qraj'dn° tako odločno na strani ^omov'ne' znanstvenik ko lesla, mnogi Slovenci Jan- kietj, 8e'j, Joseph Zavertanik in Setlli najbolj aktiven pisatelj Po nje^arn''l- ki je med vojno in ko Vej-. izre'dn° delavno in uspeš-Vaojk-,11 Združeni odbor južnoslo-kjitteg ^meričanov (United Com-bobr0 ^ South Slavic American). tega Poznala Louisa Adamiča, Iško t 'kana strnjenih kril, ki je zkpOstr,agi®no in mnogo prezgodaj ljen0 ' Sv°je tako spretno zastav-Per°. Ko sva obujali spomi- New Yorku obstajal dolgih sedemdeset let. Anna Krasna je pri tem sodelovala že prej, toda leta 1954 ga je prevzela kot lastnica in u-rednica in ga obdržala vse do njegovega «konca» 1. 1963. Takrat je moral «stari fant*, kot ga je imenovala sama in tudi mnogi Slovenci v Ameriki, umreti prav tako kot so umirali njegovi naročniki, najstarejši ameriški Slovenci, ki so mu bili desetletja in desetletja zvesti. Z Glasom naroda je odšel pomemben glas Slovencev v Ameriki, toda Anna Krasna deluje še naprej, od doma dopisuje v preostale slovenske časopise in publikacije, še pred vrnitvijo je poslala ljubljanski univerzitetni knjižnici 40 letnikov «Gl’asa naroda* in sedaj ko se spet odpravlja na pot čez lužo, bo ena njenih prvih skrbi, da poišče v knjižnicah ameriške ga zapada še preostale številke časopisa, tako, da bo v domovini spravljeno »celotno življenje* enega izmed glasnikov Slovencev v Ameriki. Danes ima na svojem do mu zbranih še mnogo dokumentov iz življenja našega rodu onstran morja, prebira te dragocene materiale in izbira tisto, kar zanima UNUK, pa Izseljensko matico in vse tiste inštitucije v Sloveniji, ki bi rade imele celovitejšo podobo našega izseljenstva. To je pač najmanjši dolg, ki ga ima Slovenija do svojih sinov in hčera, katerim ni mogla dati kruha doma, pa so odšli v daljne dežele. DORICA MAKUC Adolf in Anna Krasna v tiskarni delavnici «Glasa Naroda« v New Yorku leta 1958, ob 65-letnici izhajanja časopisa za ameriške Slovence Newyorške Slovenke na mednarodni ženski razstavi jeseni leta 1948. VSAKDANJE INFORMIRANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V lanskem letu smo v goriškl kroniki objavili 1,377 vesti z našega podeželja Zelo razvejano poročanje o življenju v naših vaseh * Podatki o vesteh v naj večjih krajih: Štandrež 290 vesti, Sovodnje 214, Doberdob 209, Števerjan 140 ■ Letošnje poročanje je še bogatejše Večkrat na dan naši bralci iz vseh krajev Goriške zavrtijo številki 8-33-82 in 57-23, t.j. številki go-riške redakcije Primorskega dnevnika, in novinarjem povedo kaj se je pripetilo ali kaj se dogaja v njihovem kraju. Mnogokrat na tak način zvemo, da bo kakšna mamica praznovala 80 letnico ta in ta dan, da je pred kako uro toča klestila po Brdih, da je promet na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši blokiran zaradi nenadne stavke carinikov, da se je v kakem odmaknjenem kraju pripetila pred kake pol ure prometna nesreča. Ko kaj izvemo na ta način, takoj, tako podnevi kot v večernih urah, pohitimo na kraj nesreče in naberemo podatke veliko prej, kot bi jih bilo mogoče dobiti iz uradnih virov na policiji ali v goriški bolnišnici. Razna društva in javne uprave pa nam dostavljajo v uredništvu obvestila o tem, kar nameravajo ali o tem kar so že napravili. Marsikdaj nam tudi kak sodelavec UREDILA JO JE GORIŠKA KNJIŽNICA »FRANCE BEVK* V NOVI GORICI Bogata razstava o življenju in delu dr. Jože Vilfana ob njegovi 70-letnici Na razstavi so zbrane fotografije in spomini iz osebnega arhiva ter dokumentacija o njegovem delu v domovini in v širnem svetu, kjer je bil več časa ugleden diplomat SFRJ Nekdanja Študijska knjižnica v Novi Gorici in njena sedanja na slednica Goriška knjižnica je v svojem že kar dolgem življenju — saj bo drugo jesen praznovala tridesetletnico od svoje ustanovitve — poleg tega, da je prizadeto, vztrajno, požrtvovalno, zbirala in reševala predvsem primorski tisk, posvečala dovolj veliko pozornost tudi izobraževalni funkciji s tem, da je bodisi z gradivom iz svojih lastnih fondov bodisi tudi od drugod nabranem občasno prirejala po nekajkrat, ali vsaj enkrat letno večje razstavg ikonografskega značaja, ki so bq]j ali manj izčrpno prikazale ali določeno osebnost ali pa tematsko zaokroženo skupino tiskov. Tako so ostale dovolj zapažene in v spominu večje razstave, kakor na primer tista ob Bevkovi sedemdesetletnici (1960), dalje Gradnikova razstava, razstava NOB tiska na Primorskem in Goriškem, mednarodna razstava ekslibrisov, ki je bila dotlej prva naj večja razstava te grafične zvrsti na Slovenskem. Ena zahtevnejših takih razstav, bližnja v našem času, pa je bila Pregled razvoja slovenske dramatike od začetkov do danes. Te dni pa je knjižnica uredila v avli občinske skupščine prav tako obsežno razstavo, ki prikazuje življenje in delo dr. Jože Vilfana ob njegovi sedemdesetletnici. Razstava prikazuje na panojih s pomočjo številnih fotografij, pretežno velikega formata (nekaj nad 80 je takih slik) izredno razgibano življenje jubilanta, v vitrinah pa so razporejene Vilfanove tiskane objave. Če se ozremo na fotografski del razstave, potem moramo poudariti naravnost izredno pomembnost tistih posnetkov, ki so že od patine časa nekoliko obledeli, pa nam še vedno živi predočujejo družino starega dr. Josipa Vilfana. To so posnetki iz prvega desetletja tega stoletja in iz časa prve svetovne vojne (1910, 1913, 1916), ko je bil naš sedanji slavljenec še otrok v nežni dobi. Sledi vrsta fotografij, ki ga kažejo kot študenta srednje šole v Kranju, nato člaha raznih dijaških in študentovskih društev, kakor tudi študenta praya na kar 4 univerzah, od teh treh tujih (Rim, Dunaj, Pariz). To obdobje zaključuje diploma ljubljanske, tedaj A-leksandrove, univerze, ki mu podeljuje »doetoris iuris nomen et ho-nores iura et privilegia* (1933), Naslednja dva panoja kažeta dr. Vilfana v NOB. Tu je slika s tovariši, s katerimi je delil težke, a tudi junaške dni partizanskega življenja (F. Bevk, Janko Beltram, Lidija Šentjurčeva, Miha Marinko itd.). Sredi povojnega življenja širom sveta, kjer je bil predstavnik nove Jugoslavije, pa ga kaže kar dolga vrsta slik. Najprej so tu posnetki mladega dr. Vilfana, ko se je mudil na pariški konferenci. Posebej simpatične so slike, na katerih skupaj z drugimi strokovnimi in znanstvenimi sodelavci študira gradivo za našo novo mejo na zahodu (skupaj z dr. Dušanom Kermavnerjem, Stanojem Simičem, Di-mitrom Vlahovim, Markom Rističem, Vladom Popovičem, Brankom Mamolo, Kardeljem, Leontičem, Milili ii m im ni litimi i fiiiiiifiiviiMiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiil|iiiiil||iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiviiitiiiiiiiaiiiiifitil|,aiiiiiiil||,iiiiiiiii,|l, i,ji ni i n i n tun, m, i Mniinitiini, Pertini v Devetakovi gostilni vstaje v severni Italiji je današnji predsednik italijanske republike, takrat predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini, obiskal Goriško. Bil je v Tržiču, kjer ga je takratni župan dr. Gianni Maia ni sprejel najprej na županstvu, zatem je šel v ladjedelnico, kjer varne o pomenu odporništva in vsakdanje protifašistične borbe. Po svečanosti so tržiški zastopniki spremili Sandra Pertinija na kosilo v Devetakovo gostilno na Vrh. Tu je današnji predsednik republike kosil «po naše*, to kar mu je pripravila domača gospodinja Mi- tisti priliki v Devetakovi gostilni napravil naš fotograf Rudi Pavšič, je Pertini pri kosilu v spremstvu zastopnikov pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Lorenzona in Fanti nija ter tržiškega župana Maianija in drugih zastopnikov delavskega sveta tržiške ladjedelnice. Pijadem, Sinišo Stankovičem, F. Zvvittrom, L. Dularjem, J. Rogli-čem in Lazičem). Iz obdobja, ko je bil predstavnik FLRJ v OZN so zares lepi posnetki z Eleonoro Rooseveltovo, dalje ko predaja akreditive Tygve Liu. Danes že zgodovinskega pomena so tedanji posnetki Vilfana, ko se po službeni dolžnosti srečuje z Rusom Andrejem Gromikom, sovjetskim delegatom Pavlovim v okviru komisije za pravice človeka, ali Artunianom — vse to pred inform-bifojertl. Po svoje zanimive so fotografije, posnete ob priliti različnih poto-^aVij, bodisi kot član misije dobre volje v Etiopijo, v Grčijo, Indijo itd.; dalje ko nastopa svoja službena mesta kot ambasador v Ran-gunu itd. Vrsta je tudi zanimivih posnetkov ob srečanju z raznimi tujimi osebnostmi v domovini ali v tujini (n.pr. s Sihanukom, z Bi-nayem Ranjanom Senom, s perzijskim šahom Rezo Pahlavijem, generalom Suhartom, Franzem Jonasom in dr.) in pa seveda s predsednikom republike Titom, kateremu je bil vrsto let za tajnika. Drugi del razstave pa je tiskano gradivo, razporejeno v 13 večjih vitrinah. Tu je prikazano — seveda zaradi prostora le izbrane in skrčeno — vendar v zaokroženi obliki tisto tiskano gradivo, ki je izšlo ižpod njegovega peresa ali ki so nam ga posredovali drugi (intervjuji). Prvi tisk dr. Jože Vilfana so za nas Primorce posebej zanimivi. Saj je tu revija Naš glas iz leta 1925. Tedanji urednik Angelo Kukanja je Vilfanu tiskal 3 pesmi (Odlomki, Večna melodija, Od-svit). Kasneje pa se, žal, mladi pesnik ni več oglasil in — to moramo priznati — da kar v škodo, zakaj pesmi nam še danes pričajo o pesniškem talentu. Kasneje je Vilfan objavljal v različnih listih: v Jugoslovanu, Sloveniji, Književnosti, Sodobnosti (zanjo je iz Pariza prinesel tudi tiste Voran-čeve novele, ki so tiskane v tej reviji, pa ne le te, ki so objavljene, temveč, kakor se nekje drugje spominja, še nekatere druge tekste), posfebno pa v Ljudski pravici. Pri nekaterih revijah je v tem času stalni sodelavec, pri drugih pa tudi urednik (tedniku za slovenska vprašanja, Stara pravda, legalnem listu partije — 1936). Bogato se razbohoti njegovo publicistično pero v partizanih, posebno, ko pride na Primorsko. Čeprav je bilo nekaj njegovih tekstov objavljenih tudi v ciklostili-ranih glasilih NOB, jih je vendar osrednji delež prinesel Partizanski dnevnik, za katerega je v drugi polovici 1944 pa do spomladi 1945, preden je odšel v Beograd za javnega tožilca Jugoslavije, napisal dolgo vrsto uvodnikov in podlistkov, ki so vsi obravnavali naše takratne razmere na Primorskem in so zato že sami po sebi zgodovinsko pomembni. Ko je po vojni služil domovini s tem, da je potoval |5o svetu, se je njegovo pisanje nekoliko umaknilo živi govorici. Vilfan je namreč veliko bolj kot pisec znan kot govornik. Pa vendar se cela dolga vrsta listov danes lahko ponaša da hrani marsikatero študijd, zapisek, članek, ki ga je napisal Vilfan kot odmev, reakcijo na takratne dogodke, probleme, realnosti, ki jih je bilo treba reševati sproti. Včasih je to napravil korenito, poglobljeno, drugič pa le v ob-risin, vedno pa lepo zaokroženo, pretehtano, s smislom za težo vsebine in največkrat tudi — za jezik. Vilfan rad pove, da med raznimi revijami, ki jih prebira in jim vztrajno sledi, je tudi Jezik in slovstvo, ki ga največkrat prebere od začetka do konca. Navajanje vseh listov, v katerih je Vilfan sodeloval, bi bilo zaradi prostora nemogoče, zato naj sledi le nekaj naslovov: Slovenski poročevalec. Tovariš, Sodobna pedagogika, Izseljenski koledar, Občan, Naši razglčB?,1 Teorija in praksa, Socijalizam, Arhiv za pravne in društvene nauke. Primorske novice, Primorska srečanja, Srečanja, Obala in seveda — Primorski dnevnik, ki m(i je — kakor nekdaj Partizanskemu dnevniku — rad dal v objavo marsikateri članek. Dodatno k vsemu temu gradivu pa lahko obiskovalec vidi še ne- n.j. (Nadaljevanje na 7. strani) prinese že napisano poročilo o tem, kar se dogaja v mestu ali na našem podeželju. Mnogi med našimi sodelavci bi želeli, da bi vesti objavili v nedeljski številki, ki je bolj razširjena, vsem pa ne moremo ustreči, ker nimamo za to do volj prostora. Povedati moramo tudi, da je funkcija dnevnika obveščati bralce sproti, vsak dan, ne pa čakati na izredno, enkrat tedensko številko. To so naloge tednikov ali drugih periodičnih listov. Tu pa tam čujemo tako pohvalo kot kritiko o tem kar pišemo. Tako prve kot druge so najrazličnejšega značaja in seveda prihajajo >d vsepovsod. Posebno na podeželju se nekateri hudujejo, da pišemo premalo o njihovi vasi in preveč o drugih vaseh. Razumeti je treba, da pišemo malo ali dosti o nekem kraju iz dveh razlogov: po tem kar se v tistem kraju dogaja in tudi po tem, kako nas ljudje informirajo. Lani so izšle 304 številke Primorskega dnevnika. 52 krat smo ob nedeljah napolnili celo goriško stran (to pomeni 10 polno tiskanih strani), nekajkrat smo ob nedeljah napolnili še kako dodatno stran, med tednom pa smo dan za dnem seznanjali naše bralce z dogodki na Goriškem na borih petih stolpcih našega lista. Hoteli smo zbrati podatke o vsem tem, kar smo lani napisali o našem podeželju. Zahvaliti se moramo našemu mlademu sodelavcu Marku Marinčiču, ki je potrpežljivo zbiral iz vezane kolekcije Primorskega dnevnika vse, kar je bilo lani napisano o dogodkih v tej ali oni vasi na na.šenv podeželju. Dobili smo 1.377 vesti najrazličnej-šeča značaja. To pomeni, da smo imeli v našem listu poprečno po štiri in pol vesti o našem podeželju vsak dan. Seveda so bile te vesti najrazličnejše vsebine in dolžine. Gredo od poročanja o občinski seji do napovedi ali poročanja o kulturni prireditvi, o stari mamici, ki je dočakala 80. leto ali o pogrebu znanega vaščana, o prometni nesreči ali o obvestilu o pobiranju davkov, o fotografiji kakega dogodka do poročila ali napovedi o športni tekmi. Hoteli smo zbrati vse kar je bilo napisanega o našem podeželju. Največ vesti je bilo iz vasi, ki spadajo v področje goriške občine! in sicer 448. Na prvem mestu jg štandrež z 290 vestmi, kar pomeni, da je bil v našem dnevniku prisoten skoro vsak dan. Gre tu seveda tudi za razvejano dejavnost rajonske konzuite, za vprašanja razlaščanja, o katerih je bil govor v najrazličnejših forumih, za bogato kultumo-prosvetno in športno dejavnost pa o vsem ostalem delovanju v vasi, in tu je treba všteti tudi široko razvejano nabiralno akcijo za partizanski spomenik. Tri naše vasi, Pevma, Oslav-je in Štmaver so bile prisotne z 96 \ estmi najrazličnejšega značaja, o Podgori smo pisali 62 krat. Da bi bila slika popolna bi bili morali dodati poročanju o teh naših predmestnih krajih tudi vse, kar se je o njih govorilo na seji občinskega sveta v Gorici Število vesti o štandrežu, Podgori. Pevmi, Oslavju in štmavru bi bilo v tem primeru veliko Večje. Na drugem mestu po objavljenih vesteh so vasi sovodenjske občine. Vseh vesti je bilo skupno 345, kar je več kot ena vest na dan. Seveda prednjači vas Sovodnje z 214 vestmi, ki so v glavnem odraz dejavnosti v Kulturnem domu in na športnem igrišču, na gospodarskem področju ter v občinski upravi. Poročila, ki se nanašajo na občinsko upravo, zanimajo celotno občinsko področje. Iz Rupe in s Peči smo objavili 65 vesti, z Vrha 39, iz Gabrij pa 27 vesti. Povsod so imele levji delež vesti o delovanju raznih prosvetnih društev. Doberdobska občina je bila v lanskih 304 številkah Primorskega dnevnika zastopana s 320 vestmi. To je več kot ena vest na dan. Tudi tu, kot v sovodenjski občini, je bilo največ vesti iz največje vasi. ki je tudi sedež občine, t.j. iz Doberdoba, in sicer 209 (poprečno štiri vesti na teden). Tudi tu velja zgoraj omenjena ugotovitev, da se v tem kraju dogajajo stvari, ki zanimajo prebivalstvo vse občine in ki zaradi tega neposredno zanimajo tudi prebivalce Jamelj, Dola in Poljan. Iz Dola smo dobili 56 vesti, tu so bile vštete vesti o gradnji partizanskega spomenika, s Poljan 29 vesti, iz Jamelj pa samo 26 vesti. števerjansko občino smo obravnavali v celoti, kajti težko bi bilo govoriti o tem, kar se dogaja v Ščednem, na Bukovju ali na Vale-rišču. Lani smo iz števerjanske občine objavili 140 vesli, kar pomeni poprečno nekaj manj kot eno vsaka va dni. Dodajmo še vesti iz Krmina in s Plešivega (teh je bilo skupno 87) in iz Ronk (teh je bilo 37), pa bo slika našega lanskega poročanja o goriškem podeželju zaokrožena. Poročali smo torej kar precej, več kot štiri vesti in pol vsak dan, enkrat skrčeno, drugič razširjeno, kot nam je pač dopuščal prostor ali kolikor smo imeli informacij. Iz prvih podatkov, ki jih imamo na razpolago o pisanju v letošnjih prvih treh mesecih, lahko ugotovimo, da se je poročanje skoro povsod povečalo, delno tudi. ker i-mamo na razpolago vsakih petnajst dni še eno celotno goriško stran in zaradi tega vnesemo v list še več vesti kot lani (taka je tudi današnja stran). Naše poročanje pa je seveda odvisno od sodelovanja vseh naših bralcev, še tako navidez nepomemben dogodek je lahko za nas novinarje in za druge bralce zanimiv. Zato si za bodoče pričakujemo še več vsakdanjega sodelovanja naših bralcev. Naši številki sta: 8-33 82 in 57-23. Kar kličite nas! MARKO VVALTRITSCH imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiift NOSI LETNICO 1778 NAD VRATI 200-letni jubilej lesene kašče s Pečin na Šentviški planoti Strokovnjaki Goriškega muzeja so jo ohranili pred propadom • V njej bodo občasno prirejali male razstave V parku ob iupni cerkvi v Tolminu stoji lesena kašča z letnico 1778 nad vrati. Kaščo, ki letos praznuje 200-letnico, je Goriški muzej odkupil od Metoda Kuštrina s Pečin na šentviški planoti. Z odkupom je bila kašča rešena propada, kajti lastnikom ni mogla več prav služiti, celo ovirala je uporabo velikega dvojnega kozolca, pod katerim je že 10 let stala brez lastne strehe. Kašča je zgrajena iz tesno prilegajočih in cšlesanih» dokaj masivnih, tesanih bukovin, češnjevih in lipovih debel. Tlorisna osnova meri 3x3,5 m Edina odprtina je malo štirikotno okence na prednji steni, desno od vrat. V notranjosti so veliki prekati za žito. Kašča je služila tudi za shranjevanje suhega mesa. Delavci Goriškega muzeja so po predhodnem oštevilčenju sestavnih delov kaščo razdrli in jo prepeljali v Tolmin. Ostrejše so rekonstruirali sovaščani bivšega lastnika po spominu in sicer je «grušt» izdelal in montiral Gabrijel Pravica, slamnato streho in opaže je naredil Jože Kuštrin. Prvi prostor je kašča dobila v Tolminu na Brajdi pod znamenitim tulipovcem. Javna otvoritev je bila 26. aprila 1974. Naslednje leto je podtaknjen ogenj uničil celotno ostrešje in močno poškodoval zunanje strani podolžnih sten. Gasilska intervencija je preprečila najhujše. Popravila se je loti la ista ekipa, ki je kaščo že prvič postavila. Največ dela je tokrat zahtevala preparacija oiga nih sten. Po požaru je namreč Obnov jena kašča s Pečin na šentviški planoti v današnjem tolmin- skem parku nastala zoglenela obloga, debela 1-3 cm, pod njo pa je bil les zdrav. Mirko Šuligoj iz Goriškega muzeja je s preparacijskimi postopki vrnil kašči prvotni videz. Ko je kašča dobila še novo slamnato streho, je kazalo, da bo zgod ba naše dvestoletnice končana. Vendar ni bilo tako. V potresnem 'etu 1976 so na Brajdi zrasle montažne zgradbe občinske skupščine. Kašča se je morala umakniti v park ob župni cerkvi, kjer je le tos dočakala dvestoletni jubilej. (Foto Goriški muzej) Goriški muzej ima namen v njej pripravljati občasne prireditve, kot je bila na primer tista ob 25-letni-ci muzeja, ko so v kašči začasno razstavili arheološke najdbe z Mosta na Soči. Pečinska kašča je lep spomenik ljudske kulture z območja šentviške planote, ne samo zaradi starosti, pač pa tudi zaradi spretnosti njenih graditeljev, ki so znali uspešno združiti estetske in funkcionalne zahteve gospodarsko zgradbe. NAŠKO KRIŽNAR OB GOSTOVANJU ZBORA GLASBENE MATICE IZ CLEVELANDA V RICMANJIH Pesem navezuje ameriške Slovence na njihovo staro slovensko deželo Razgovor z dirigentom Vladimirom Malečkarjem o prosvetnem življenju med slovenskimi izseljenci, o njihovi bodočnosti in vtisih o današnji Sloveniji Zbor glasbene Matice iz Clevelanda nam je v soboto zvečer v Ricmanjih pripravil urico prijetnega petja. Pod zanesljivim vodstvom temperamentnega dirigenta Vladimira Malečkarja so gostje zapeli naslednje pesmi: Majeva M. Tomca, Tam v štajerski deželi v ljudski priredbi, Oj, večer je že Ivana Zormana, Divja roža H. Volariča, koroško narodno Pred mojo kajžo, Zrelo žito E. Adamiča, Ljuba si pomlad zelena Ivana Zormana, Nekje v Franciji E. A-damiča, Nocoj pa oh nocoj v ljudski priredbi, Rož Podjuna Žila P. Kernjaka in Bratci veseli vsi U. Vrabca. Že same izbrane pesmi dokazujejo, kako so ameriški Slovenci navezani na rodno zemljo, od katere so se že zdavnaj ločili, mnogi med njimi pa so jo ob sedanjem obisku prvič videli. Sličen pristop kot do programa imajo tudi v načinu podajanja sk.adb. Že pri uvodni je bilo paziti dokajšnjo razliko med našimi in njihovimi interpretacijami. V izpetih akordih in harmonijah je močno prisotno hrepenenje po domači zemlji, od časa do časa tudi romantična predanost zasanjanim željam, ki se večini uresničijo le enkrat v življenju, redkim pa dvakrat ali večkrat. Zbor združuje v svojem jedru starejše pevke in pevce, ki kljub vsemu ohranjajo dokaj čist in prijeten zvok. Le tu pa tam izstopi kakšen ženski glas, medtem ko je moška skupina nekoliko prešibka in jo ženski del zbora včasih docela prekrije. Vsekakor ima zbor zelo solidno tehnično osnovo in pesmi podaja ustrezno njihovi vsebini, z občutkom in muzikalnostjo. Interpretacije so smiselno grajene ter dosledno izpeljane in pomislek, ki smo ga izrazili zgoraj, ne moti, temveč nakazuje le drugačen način petja, ki ga pri nas nismo več vajeni. Že pri prvi pesmi nas je prijetno presenetila pristno slovenska izgovarjava; odlike zbora pa so še točnost pri vstopanju, intonanč-na zanesljivost in p- to, da so pevci pazljivo sledili dirigentovim gibom ter se mu disciplinirano odzivali ter se z njim zlili v homogeno celoto, kar pa ne bi mogli trditi za posamezne glasovne skupine. Nujna bi pa bila pomladitev ansambla in ojačenje moškega dela zbora. Največ aplavzov sta poželi Olga Klancher in Jane Poznik z Volaričevim duetom Divja- roža ob klavirski spremljavi Reginalda Resnika. Sopranistka in altistka sta s svojim dovršenim in brezhibnim izvajanjem izzvali val navdušenja med občinstvom, ki je zahtevalo ponovitev, a je ni dočakalo. Tudi Carolyn Budan je sveže in občuteno zapela Oj, večer je žc Ivana Zormana in jo jfe za njeno vzorno podajanje občinstvo nagradilo z dolgim ploskanjem. Solist,Joseph Penko pa je svojemu barvitemu baritonu preveč dušil zvok, kar je delovalo nekoliko prisiljeno in izumetničeno. V celoti pa je bilo polnoštevilno občinstvo zadovoljno z nastopom naših rojakov iz Clevelanda, katerih koncert lahko ocenimo kot popolnoma uspel, saj je njihova pesem med nami izzveneli tako, kot lahko izr. -ni le pesem ljudi, ki živijo predaleč od svoje domovine, pa vendar niso pozabili na svoje poreklo, temveč ga ljubijo in so ponosni nanj. Po nastopu so se gostje i i gostitelji zadržali v družabnosti, ki je hipoma vzcvetela v iskreno prijateljstvo med domačimi in ameriškimi Slovenci. Osrednja osebnost na čelu omizja je bil bradati in dobrodušni dirigent Vladimir Malečkar, okrogel Šembijčan (H. Bistrica), ki se mu slovenščina že zatika zaradi močne interference z angleščino, ki pa tako vneto in pogosto ponavlja «Mi smo Slovenci*, da mu t veseljem krpaš stavke, ko mu zmanjka domače besede v pogovoru. — Kako imate organizirano delo v zboru in v kakšnih pogojih delate, je bilo prvo vprašanje. Odg.: Naše delo poteka po istem vzorcu kot pri vseh slovenskih zborih doma in v tujini: predsednik, tajnik, blagajnik in kar je še takih funkcij. Vaje imamo enkrat tedensko, ob sredah, poslužujemo pa se dvorane sredi Clevelanda, ki je bila zgrajena leta 1924, v njej je prostora za tisoč oseb. Pod njo pa je še plesna dvorana. Veste, nekoč smo imeli Slovenci v Clevelandu osem prosvetnih domov; ta, ki je zdaj naš, je največji. Prvi dom je bil zgrajen leta 1910. Nekdaj smo imeli tudi dramske predstave in to vsak teden. Tudi zborov je bilo v starih časih osem. Med njimi je bil najstarejši JADRAN. Ustanovljen je bil leta. 19212, sam pa sem ga vodil 20 let, od svojega 16. do 36. leta. Potem sem moral opustiti zaradi preobremenjenosti z osebnimi posli. BERITE REVIJO — Kdo izbira program1’ Odg.: Za to je pristojen celotni odbor. Ponavadi pa največ pesmi priporočam sam. Iz skupnih predlogov izluščimo nato koncertni program. Mnogokrat se spoprimemo in sporečemo, vendar to spada k stvari. — Ali se vaš pristop do programa razlikuje od tistega, ki ga imamo mi in v Sloveniji? Odg.: Želimo ohraniti vez s tra dicijo tudi pri učenju pesmi. Naš izbor je ze'- pester in gre od narodne glasbe preko klasične do opernih zborovskih partitur. Pojemo seveda tudi angleško pesmi, precej pa jih tudi sami aranžiramo. Največ pažnje in truda pa posvečamo slovenski pesmi. Težava je le v tem, d n so naši arhivi precej revni, kar se tiče naše zborovske literature. Enostavno nam primanjkuje slovenskega programa. Da pa bi se pri načinu pripravljanja in učenja pesmi kaj razlikovali od vas, bi ne mogel z gotovostjo trditi. Jezik glasbe je u-niverzalen in kdor jo študira se sam dokoplje do njenih notranjih usmerjevanj. Glasba govori enako za vse. Spričo tega so individualne interpretacije, čeprav lahko zelo očitne, le malenkostni osebni odkloni od splošnih smernic, ki — kot sem že dejal — so univerzalne. — Ked vse koncertirate po A-meriki? Koliko nastopov imate letno? Odg.: Naši koncerti so omejeni na okolico Clevelanda. Kdaj pa kdaj skočimo še v Detroit ali Pitts-burg. Največ nastopamo po slovenskih domovih. Bolj poredkoma gremo tudi v angleški ambient. Na leto pa imamo zelo malo nastopov. — Kljub temu pa vaši pevci zanesljivo obvladajo ogromno programa. Odg.: Da. res je. Z eno vajo na teden bi človek rekel, da se ne da veliko narediti, pa ne drži. Moji pevci se zelo trudijo. Zato toli- ko znajo in sem ponosen nanje. — Kako pa vas poslušajo Američani? Odg.: Pri njih vedno vzbudimo zanimanje. Če bi se potrudili in jih spodbujali, bi marsikoga pritegnili v zbor. Na tak način smo pred osmimi leti dobili v naše vrste nekega Irca, ki ne zna besede slovensko, a čudovito poje po naše. — Od kod vse prihajajo? Odg.: Pevci prihajajo tudi iz bolj oddaljenih krajev, ker v samem Clevelandu ne živimo več tako strnjeno kot med leti 1880 do 1910 15, ko je bilo več Slovencev v Clevelandu kot v Ljubljani. Zdaj smo precej raztreseni na več koncev. V centru pa še vedno vztraja jedro kakih pet do šest tisoč Slovencev. — Kaj pa mladina v zboru? Odg.: Na novo smo ustanovili mladinski zbor, ki šteje kakih 60 pevcev. Ponovno pa se je vzbudil močan interes za godbe na pihala in smo ustanovili tudi to. Na prvo vajo je prišlo 40 mladih ljudi. — Kakšno ste našli Slovenijo, takšno kot ste mislili ali drugačno? Odg.: Takšna, kakršna je danes, je imenitna. Jaz nisem bil že 50 let tu in se je iz svojeg.; otroštva le malo spominjam. Šembije sem zapustil, ko sem bil star p-1 let. Povedal pa vam bom zanimiv dogodek. Pred leti sem kupi! v Virginiji farmo. Kraj mi je bil izredno všeč, pa sam nisem vedel, zakaj. Ko pa me je kmalu potem obiskala sestrična je ostrmela in vzkliknila: Saj to so Šembije. No, zdaj sem jih spet videl; pa so res Šembije, moja farma. — Kakšne občutke odnašate s seboj v Ameriko? Odg.; Najboljše! Tu se počutimo kot doma. Na to turnejo po domovini nas veže v spomin cel niz nepopisnih občutkov bratstva, povezanosti in prijateljstva. Tu so nam vsi prijatelji. Sami ne vedo, kaj bi storili, zato da bi se boljše počutili. — Kakšna pa je bodočnost Slovencev v Ameriki? Odg.: Na splošno imajo dosti denarja. Vsi se ženejo le za denar, le skromna manjšina se zanima za prosvetno življenje. Marsikdaj naši ljudje dol ne ločijo v sebi materialnih teženj in klica po duhovnih dobrinah in duhovni sprostitvi . . . Preveč se pehajo za golo materialnost. — Kakšno pa bi bilo vaše sporočilo Slovencem v domovini? Odg.: Čas, ki ga človek preživi na svetu, je zelo kratek, zato naj se naši ljudje učijo na napakah drugih. V Ameriki smo s pretirano industrializacijo uničili naravo. Izčrpali smo svet, ki nas je ščitil in nam dajal kruh — zdaj ga moramo mi varovati, da ga oču-vamo pred. najhujšim ... To je zelo koristen poduk ... B. Pangerc KNJIGA V SAMOUPRAVNI DRUŽBI Prevajanje književnosti neuvrščenih in sosedov Zanimivi podatki iz referata Jankijeviča na posvetu jugoslovanskih založnikov Na nedavnem posvetovanju jugoslovanskih založnikov je imel zanimiv prispevek Jovan Janiči-jevič na temo prevajanja književnosti dežel v razvoju, neuvrščenih dežel in sosednih narodov. Tako je ugotovil, da smo v Jugoslaviji od leta 1945 pa do 1977 prevedli skupaj iz književnosti neuvrščenih dežel 460 del, med katerimi jih je bilo največ iz Aziie (164), sledi Afrika (158) in Latinska Amerika s 121 deli. Predsednik PD Slavec Enij Kuret (ob njem dirigent Malečkar) pozdravlja goste Glede na to, da prevodna književnost lahko predstavlja manjšo ali večjo enotno celoto samo v okviru enega jezika, je razumljivo, da moramo usmeriti raziskave obsega in strukture prevodov književnosti neuvrščenih dežel in dežel v razvoju na določene jezike naših narodov in narodnosti. V celotnem povojnem obdobju so se te književnosti prevajale v glavnem, v zadnjem desetletju pa izključno, v srbohrvaščino, slovenščino, makedonščino llllllllkIilllllllllllllllllllll||||i1|||||||||||||H||||||||||||||||||||,||l|||l||,||||||,Hn|,||||||||||||||||||||||||||||||||||||U||||||||,||||,|||||U,,,||||||||||||||||||||M|||||||||||||||m||||vr||||||||||f RAZMIŠLJANJA OB NOVI IZDAJI MLADINSKE KNJIGE Zgodovinska trilogija Franceta Bevka «Znamenja na nebu» spet na policah v v Krvavi jezdeci - Škorpijoni zemlje - Črni bratje in sestre Mladinska knjiga v Ljubljani je pred dnevi izdala najobsežnejši zgodovinski roman našega primorskega pisatelja Franceta Bevka — zgodovinsko trilogijo Znamenja na nebu. Starejši bralci se še spominjamo prvega izida te triologije, ki je v letih 1928 - 1929 izšla pri Goriški Matici v Gorici v treh knjigah: Krvavi jezdeci, Škorpijoni zemlje in Črni bratje in sestre. Vedno kadar se spomnim tega najdaljšega zgodovinskega teksta Pevci iz Clevelanda v družbi z ricmanjskimi domačini po koncertu pisatelja Franceta levka, se mi toplo zgane v srcu. S kakšnim navdušenjem in zadovoljstvom smo na Primorskem takrat sprejeli in brali to Bevkovo delo. Toplo in mehko nam je bilo pri srcih, ko smo stran za stranjo brali zgodovino naše ožje domovine Tolminske v srednjem veku. Kako smo naročniki knjig Goriške Matice leta 1928 sprejeli izid prve knjige trilogije Krvavi jezdeci, naj pove podatek, da je bila knjiga razprodana že v enem mesecu. Lojze Kraigher je takrat v dvanajsti številki revije «Naš glas» (1927) napisal daljši, dobrohotno kritični članek o prvi knjigi Krvavi jezdeci. Zaradi pomembnosti i.aj navedem nekaj stavkov: «Prva knjiga široko zasnovanega romana «®tdrttenja na nebu» je dosegla izredno velik knji-gotržni uspeh. Kornlaj mesec dni potem, ko so zagledali «Krvavi jezdecu beli dan, se že tiska drugo izdanje. Uspeh je v polni meri zaslužen. Knjiga je lepo in zanimivo branje, ki bo našemu ljudstvu zmerom ugajalo in ki ga bo po desetem in dvajsetem izdanju čitalo še vedno z isto napetostjo kakor danes. Preko vseh svojih dosedanjih knjig nam je Bevk s to svojo zadnjo knjigo še prav por sebno podal dokaz, da ni samo dober fabulist, ampak morda naš — najboljši fabulist*. Josip Jurca je v takratni tržaški »Edinosti* med drugim pisal: «Tudj ko bi bila «Goriška, Matica» izdala samo to knjigo, bi imeli letos dovolj berila, ker bi čitali «Jezdece* znova in vedno znova. Pisatelj nas s silo svojega izraza prestavi v čisto drug svet. Srednjeveška sila, srednjeveški ljudje in njih duševnost nas obdajajo in pisatelj si je izbral krepke pripomočke, da nam predstavi prizorišče tedanjih dogodkov. Sedanji in tedanji svet se ne dotikata nikjer, še Soča voda je tedaj šumela drugače in se imenuje v romanu Bela voda. Da ne bi trpela ubranost pripovedovanja, nam pisatelj r.ajtiše ko more, tam pod črto pošepeče, da se je v srednjem veku tako imenovala Soča*. Zdi se mi prav, da na tem mestu omenim tudi besedilo letaka, ki ga je ob izidu ponatisa prve knjige «Krvavi jezdeci* izdala Goriška Matica. Ne prej in ne kasneje — vsaj kolikor mi je znano — Goriška Matica ni z letaki propagirala svojih knjig. Besedilo letaka je nasllednjeUVi Najnovejše delo Franceta Bevka. Novost! NobOM!lin Izšla sta kot neobvezni knjigi prva dva zvezka obširne okoli 700 strani broječe zgodovinske trilogije Franceta Bevka: «Znamenja na nebu» in sicer: L Krvavi jezdeci v drugi izboljšani izdaji. 2. škorpijoni zemlje. V kratkem proti koncu meseca novembra izide še tretji zvezek: 3. Črni bratje in sestre. Prvi zvezek «Krvavi jezdeci* v svoji večtisočeri nakladi je pošel v štirinajstih dnevih. Upravičeno je velikansko zanimanje za ostala dva zvezka. Vsak nad 200 strani obširen zvezek stane samo 3 lire. Kdor se hoče potopiti v silno napeto pripovedovanje trpljenja, bojev in nesreč v srednjem veku spo naših krajih, naj se brž naroči, ker so se knjige tiskale le v omejeni nakladi! Znamenja na nebu. Najobširnej-ši Bevkov roman! Rad bi na tem mestu povedal bralcem nove izdaje zgodovinske trilogije Znamenja na nebu, da naj to knjigo radi in pozorno berejo. V tekstu bodo našli -tudi prizore, ki jih bodo lahko primerjali s prizori iz narodnoosvobodilne borbe. Na primer: pisatelj Bevk je skozi usta matere Agate prikazal tudi kasnejše fašistične zločince, ki so požigali naše vasi, pobijali in zapirali zavedne proti-fašiste: oJz ■lllll•llllllllllla«lllllllllll•tllllllll■l■Illll•ll■>lllllllllUllM■lll■l>■l•*ll••«llfllllla•,l■llll,«ll••lll■llllll,l■a«lll•lal*vl•■ll•lllll•l>B•ll•l,ll••■llllll|lllll«|||•ll■■■ll|l••l•l••■■|||tl■l■tl■••l•l■l■■|||||l•a•IMIall|l||lla|alll9alllavklalVlvafla,alBlaala'•|SBa|B ŠF. O RAZSTA VI TISKOV TREH SOSEDNJIH DEŽEL V PALAČI COSTANZI Leukhup, Leukhup, Leukhup, Leukhup Woga Gmaina v Presenetljivo dober obisk - Zal se je razstava zaključila v petek, ker jo bodo prenesli v Celovec V šestih ,odstavkih se ponavlja teh osem slovenskih besed v nemški pesmi iz leta 1515 o zmagi nad upornimi kmeti, tiskani kot lepak. To je geslo in bojni klic upornikov, ki sta hkrati prva slovenska tiskana stavka. Krvavi upor slovenskih kmetov je torej rodil tudi prvo slovensko tiskano besedilo. Gre za podatek, ki verjetno mnogim ni znan. Posebno za šolsko mladino bi bilo zelo poučno, da bi si ogledala originalni letak, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Letak je bil izložen v razstavni vitrini štev. 2 na razstavi v tržaški palači Costami. Razsiavo, ki se je zaključila v petek, bi bilo koristno podaljšati tudi s pričo presenetljivo dobrega obiska že ob otvoritvi, ki je bila 30. junija. O otvoritvi smo že poročali. V današnjem članku želimo le opozoriti na nekatere tiske od 15. do konca 18. stoletja, ki so zanimivi zlasti za tukajšnje Slovence, saj so nastali v Sloveniji. Furlaniji - Julijski krajini in na Koroškem. •Na razstavi je bilo 195 tekstov (iz Slovenije 69, iz Furlanije - Julijske krajine 69 in iz Koroške 57). Razstavo so uredili: za Sloveni'0 dr. Branko Berčič, profesor Janez Logar in prof. Jože Šifer. Tiski so dragoceni, razstavljeni so bili v 50. razstavnih steklenih vitrinah. Letak kmečkih puntarjev je bil razstavljen že v vitrini št. 2 ter pomeni, da je bil po petih tiskih iz dežele Furlanije - Julijske krajine med najstarejšimi eksponati. Slovenski delež, ki nas je v prvi vrsti zanimal, je skušal zajeti vso raznovrstno ustvarjalno dejavnost omenjenih štirih stoletij, predvsem pa razvoj slovenske kulture na domačem ozemlju. Skušal je tudi prikazati povezavo med slovenskim narodom in drugimi, večjimi narodi, ki so jim bile prilike za kulturni in znanstveni razvoj bolj neugodne, kot poudarjajo v katalogu prireditelji razstave. Primož Trubar je bil zastopan v največji meri: z enajstimi knjigami, začenši s prvo slovensko knjigo iz l. 1550: «Cathechismus», katere original pa hrani le avstrijska «Nalionalbibliothek» na Dunaju, tako da je v Trstu razstavljen samo faksimile, ki ie last Narodne i. univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Slovenske knjige iz 16. stoletja so zavzemale — razen dveh izjem — vse nadaljnje vitrine vključno z vitrino 10. Impozantna Dalmatinova Biblija (1584) je zavzemala kar dve vitrini (7 in 8) in velja opozoriti na identični izvod Biblije, ki ga hrani knjižnica tržaškega semenišča (Seminario di Trieste) z obrazložitvijo, da so: «predgovor iztrgali protireformis-tični cenzorji in je bil ponovno vložen, prepisala ga je v poznejšem času neznana roka*. Biblija je najpomembnejše književno delo slovenskih protestantov in so celotno naklado 1500 izvodov iz Wittenberga, kjer je bila natiskana, prepeljali v sodih, da jih ne bi nadvojvoda konfisciral. Na raz- stavi je bila Biblija med najbolj opaznimi in zanimivimi eksponati. V vitrini 19 je bila iz deleža FJK razstavljena zajetna zgodovina Furlanije iz leta 1660 «Palladia degli Olivi*, last videmske občinske biblioteke «V. Joppi*, in veljalo bi to zgodovino natančno prebrati, saj gotovo vsebuje marsi-kak podatek tudi o beneških Slovencih. Analogna pripomba utegne veljati tudi glede knjige Rai-chart Albert: «Brevianum Hi- storiae Carinthiacae ...» za koroške Slovence. V vitrini 21 pa je bila z izrednim poudarkom razstavljena znamenita Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske in sicer original, ki ga hrani NUK v Ljubljani z močno povečanim avtorjevim portretom nad vitrino. Obiskovalci so si «Slano» s še prav posebnim zanima-1 njem ogledali in na stenah raz stavne dvorane je bilo tudi več povečav Valvasorjevih znamenitih bakrotiskov. Razstavljena je bila še Valvasorjeva manj znamenita «Topographia ducatus Carniolae modernae*. tiskana leta 1679 na gradu bogenšperku pri Ljubljani. V vitrini 22 je bik sloviti «Sa-crum Prompluarium I V* Janeza Svetokriškega (Tobija Lionelli) — najimenitnejše delo slovenskega literarnega baroka Tiskana je bila v Benetkah v letih 1691 1707. Posebne omembe je vredno delo: Janez Rudolf Coraduzzi: «A-pes Acedemicae Operosorum La-bacensium» iz leta 1701 — publikacija prve ljubljanske Akademije operozov, ki je delovala do l. 1725. Podobno opozorilo velja za Florjančičev zemljevid v vitrini 27. Florjančič je bil začetnik slovenske kartografije. Zemljevid je iz leta 1744. Prva slovenska slovnica Adama Bohoriča iz leta 1584 je bila razstavljena v vitrini 27. V vitrini 32 pa je bila razstavljena tudi fotokopija zagonetnega rokopisa, ki se začenja z besedami: «Ljuba Prejatelza! Jest tebe pustim pozdravit . . .» Verjetno je iz prve četrtine 18. stoletja. Čigav je ta rokopis- ni namreč nikjer zapisano. Tam je bila tudi Janeza Adama Graigerja Hipolita prva slovenska slovnica po Bohoričevi (1715). Razstavljeno je bilo tudi najimenitnejše delo slovenskih prekmurskih protestantskih pisateljev: Štefan Kuzmič «Nuovi zakon ali Testamentum* (1771). Iz deleža dežele FJK je bila za nas zanimiva «Gazzetla Goriziana dal di 30 giugno 1774», ki je bila prvi goriški časopis in Gian Giuseppe Lirutti: «Notizie delle cose del Friulh (1776), ki gotovo niso bile brez novic iz Beneške Slovenije. V vitrini 32 je bilo razstavljeno najpomembnejše delo o zgodovini Tržiča v 18. stoletju: Basilio A sguini ritacjuaglio geografko sto-rico. . .» (1741) — zanimivo tudi zaradi tamkajšnjih Slovencev «na L aškerri*. V vitrini 38 pa je bila drobna knjižica Filipa Jakoba Repeža: «Romanske bukvize*, tiskane leta 1775 v Vidmu. Vsebujejo dvanajst pesmi. Repež je od slovenskih pesnikov prvi laik, ki pa ga zgodovina slovenskega slovstva u-vršča samo med tpesmarje*. Dragoceno knjižico hrani NUK v Ljubljani. «Pesmar» je na pr. takole pel: «Kir je meni naročeno razodeti, kar želim, naj bo meni dopuščeno od nebes, da na falim» itd. Marko Pohlin je bil zastopan kar s šestimi knjigami (od 1766 do 1798), Valentin Vodnik pa s kuharskimi Bukvami» iz leta 1799 in s prvim letnikom prvega slovenskega časnika — dragoceno drobno knjižico «Ljubljanske No-bize* (1797), ki jih ie tri leta urejal (in so izhajale najprej dvakrat tedensko, nato pa do konca 1800 samo enkrat tedensko). Tu je bila tudi Vodnikova Velika Pratika za leto< 1795. Vse ostale Vodnikove knjige spadajo namreč že v 19. stoletje. Tudi «Osservatore Triestino -Annata prima 1784», ki je po časovnem zaporedju drugi tržaški časopis, prav tako droben kot Vodnikove «Novize», a je večkrat objavljal tudi kakšno slovensko besedilo. Izhajal je do leta 1933. (Vitrina 42). Gregorio Alasia da Sommaripa je bil uvrščen med delež dežele FJK s svojim «Vocabolario Italia-no e Schiavo*, (Videm 1607) — To je ,prva knjiga s slovenskimi besedi : (last NUK v Ljubljani), ki je izšla na zahodnem robu slovevskeg •, ozemlja. Črkopis je Italije v. ki. V vitrini 17 pa je bil skoraj neopazno razstavljen mali molitvenik: Matija Kastelec: «Bra-tovske Buguice S. Roshenkranza*, Gradec, 1678. — Kastelec je iz vasi Kilovče prj Premu, kjer je bila že pred letom 1914 m njegovi rojstni hiši spominska ploš- Ui .... ___11; ___.i .i ča, ki so jo odstranili, med drugo vojno pa so (1942) kar celo vas požgali. V vitrini 46 je vzbujala pozornost dvojezična brošura iz leta 1790: cSulla decadenza della Servia un tempo celebre Monarchia — njegda preslavnoj države*. Hrani jo Biblioteca Civica «A. Hortis* v Trstu. Pohlinov «Glossarium* je bil v predpredzadnji vitrini (št. 48). Delo je prvi poskus slovenskega etimološkega slovarja. Nismo opozorili na vse eksponate — c kdor pregleda te. «spozna jim dušo in srce*, kot bi rekel goriški slavček Gregorčič. Ponavljamo. da je bila razstava, žal predvčerajšnjim zaprta, ker jo morajo prepeljati še v Celovec. Vsekakor pa je bila poučna in vsestransko koristna tudi zato, ker so premnogi njeni obiskovalci iz vrst večinskega naroda v tria škem mestu morda prvič • videli in lahko ugotovili, s kakšnimi bo gatimi tiski, razpolagajo Slovenci v matični domovini in izven nje. Razstava je bila seveda tudi v duhu Osimu še bolj pa bi bila, če bi prireditelji upoštevali v večji meri tudi Slovence tostran Vol-nika in onstran Karavank p r, in albanščino. Za našo anali*® se bomo poslužili podatkov iz 0" dobja 1968 1977 kot neke vrst« reprezentativnih vzorcev. V omenjenih desetih letih je k* lo v srbohrvaščini objavljeno skU-paj 93 prevodov iz književnosti.0 katerih govorimo. V istem razdobju je bilo v sl*’ venščini objavljenih 30 prevoda teh književnosti in. sicer: 1 zborni*; del, ki izvirajo iz različnih °J’j močij, 5 knjig iz Afrike, 12 iz * zije in 12 iz Latinske Amerik«^ V makedonščini pa je bilo objav-ljenih 19 izdaj, in to 8 iz Afrik«; 7 iz Azije in 4 iz Latinske Amer1' ke. V albanščini pa je izšlo ■*? knjig, izmed katerih 6 iz Afrike. \ iz Azije in 2 iz Latinske Amerik«' V nadaljevanju pravi avtor, $1 prevodi v slovenščino ne odraz*’ jo splošne podobe prevodov v J®' goslaviji tako idealno. Posamezni celo pomembnejše knjiSevnoŠ® kot književnosti Alžirije, Ar#®’: Pne, Egipta in Irana, niso zast«" par;e v obravnavanem obdobj* pa tudi število pomembnejših P! sateljev, ki niso bili preveden1, ni tako majhno. Položaj na make donskem in albanskem jezikovne1* področju pa je še izrazitejši Pjj mer ožjega, pa čeprav vzorne?*, izbora omenjenih književnosti J! pisateljev. Izmed pomembnej®1? književnosti v makedonščini manj’ kajo v obravnavanem obdori Brazilija, Egipt, Iran, Kolumb# Mehika in Nigerija. Podobno J tudi na albanskem jezikovne1® področju. Nekoliko boljši pa je položaj Pf' prevajanju književnosti sosed®]®. dežel. Tako so v Jugoslaviji v dobju 1969 - 1976 objavili 448 P“ sebnih izdaj prevodov književno? sosednih dežel. Struktura teh ,>*' daj po deželah pa je naslednj«; Albanija 3. Avstrija 44, Bolg®rl ja 21, Grčija 70, Italija 194. W džarska 49, Romunija 26. V istem razdobju pa so v *?./ deželah objavili 147 prevodov r goslovanskih književnosti. Da- " bili ti podatki objektivneje. čcenF ni pa je treba poudariti, da Pr^ vodi v Jugoslaviji ne zajemi samo beletristike, temveč tudi o la s področja družbenih ved 1 humanistike, medtem ko so Pve!z. di v sosednjih deželah registri«® ni samo s področja beletrist®1' Struktura naših prevodov v t® j deželah pa je naslednja: AlbanO 0, Avstrija 15, Bolgarija 24, ^ čija 2, Italija 18, Madžarska “ in Romunija 28. Razen v primeru Albanije Grčije lahko rečemo, da našo kri ževnost prevajajo v sosednih “e želah približno tako kot pre' vaj*’ nio književnost teh dežel pri n®^ Večia odstonania v odnosih n®8 Večja odstopanja v odnosih književnosti do italijanske oz. strijske je na eni strani pos!ed>« že navedene različne sestave F datkov: na primer znaten del pf,, vodov iz italijanščine tvorijo tcu dela iz likovnih umetnosti, filhij! politike itd. Na drugi strani pa ^ italijanska književnost nedvohF ena najrazvitejših književno®L medtem ko avstrijska književni, predstavlja del ene najrazvh" ^ ših književnost; v nemškem,J, ziku. IM Dosedanji obseg prevajanj« .j, izdajanja književnosti, o kate« smo govorili, kot tudi struktri teh prevodov, še posebej v sm"; hrvaščini, v temelji1* zadošča k ličinskim merilom. V povoj#1: obdobju smo se seznanili z veC( no pomembnejših književnosti vseh treh območij neuvrščenih “j žel in dežel v razvoju in v veCj ali manjši meri z glavnimi tok°. v književnosti sosednjih d#«! Vendar pa še vedno številni P\ | membni pisci in dela čakajo \ \ svoj prevod. Tako tudi tempo . gotavljanja in sprejemanj- kri ževnih pojavov pri nas še ni ^ ] volj hiter. Celo v književnostih, jih čedalje bolj aktivne spreiw® mo, kot so to latinsko-amerislj| književnosti, mora miniti ku,j, • deset let od kakega velikega kri,. ževnega pojava, da bi se odl«®''.|| - ■ • - •• 3edi# za njegov prevod. Tudi sosed«’ književnosti nimajo boljše sr#-’ Razumljivo je, da je prevajanjf .j zijskih, še posebej pa afrišK‘ književnosti še počasnejše in n,v sistematično, številnih knjižeč sti, še posebej tistih, ki so v i stajanju in v mnogočem na stopnji, nimamo v nobenem P(l vodu in nam celo primanjkuje F formacij o njih. Med njimi je nr, večje število literatur pira v net*:? ščenih dežel in dežel v razvor' Zato bi bila ena od najpomed1^ nejših nalog pri programiranju doče politike prevajanja in i20^' janja tudi organizacija sistef#, skega spremljanja pojavov v * katerih književnostih sveta tre.jse reagiranje na pomembne; dogodke, kot tudi prizadevanje,^ bi našo prevodno književnost ® polnili vsaj - antologijskimi i2\h ri prevodov iz tistih književne®*;; ki naj bi šele vstopile v svet® no književnost Razen književnostim neuvrščen^, in dežel v razvoju kot tudi knjiž£™ nostim snsprlniih nnmrim, hi 9« nostim sosednjih narodov bi potrebno posebno pozornost titi tudi prevajanju književno®^ tistih razvitih dežel, ki smo 'h ' iM doslej sorazmerno malo prev1«.]® v naše jezike, o' so to Belg^®' Danska. Nizozemska, Norvešk ' Portugalska, šveds' in druge ® ■ žele. Nič man.i pa ne bi bilo P&i mernbno tudi izboljšati in razS>«13| prevajanje velikih književno® . Daljnega vzhoda, to je Kitajske 1 Japonske književnosti. D. *• i„t* tone ferenc: TIGR, akcije organizacije j v Avstriji in Italiji spomladi 1940. leta ToL?IOpbi Borec Je izSla knjiga SanScifeervenlav *TIGR. ^ °r- mlarii 10L AvStr‘J1 ln Ital>j> sp°-w, j! 1940», ki obravnava nekate- ciip Iyerzanlske akcije te organiza ških' • J'b ie *zvedla skupina koro mori ln. avstrijskih antifašistov — nist n,|lni' bdo ^idi nekai komu' Po . na železniškem omrežju aterem je Hitlerjeva armada Dre,,« 7... ,JC Hitlerjeva aniiaua S azaa vojaški materirl v Italijo. Pove' ,verzanti so se, po Ferencu, ean; V-. slovenske emigratske or-krn ^C1uJe (iz Primorske) in tudi v Rl aobv,Sevalna služba s centrom je n Padu- Eksploziv na te atentate na °i,?vl-iala angleška obveščeval-Juga^p8-ln so ga Pretihotapi jali iz pine'jeV‘bii Gsrednjafigu.ra te sku'. boreaJ . Primorski rojak, znam nia c,Proti lašizmu, Ferdo Krava-ne '■ koraj vse pripadnike te skupi-(gest H^n^ška obveščevalna služba du r^0' Polovila in postrelila. Fer-se n/ayani' pa Je uspelo izmakniti kliučv58* Policiji in se kasneje pri-ju na n .narodinoosvob()dilnemu bo-Op ; ^'ovorskem. Bil je organizator del ?’’-rtije na Tolminskem. Pa-U1® !«■ oktobra 1944. hotel °,ma avt-or pri nav.', da se ni Uk Padati v večletno raziskova-zgodovine organizacije TIGR in Pa v drugim. Kljub temu vanie TTnn večkrat posega v delo-lieniu tudi drugod in v raz- ori čaaovnih obdobjih, temei (>erenc je znan k°t vesten in Hst n * raz'sk°valec in dokumenta-Pis rim 6 n°vejše zgodovnie. Tudi o-bere lverzantskih akcij te skupine se ska jap8to’ «skoraj kakor pustolov-Dru«!/6 • Rvka», kot pravi Drago bralpK°Vlb v Razgledih. Vendar si pot.t C|. ko prebere celotni tekst, Potrrt’ vPrašatije, ali je bilo res neu«i -za take nepomembne in knii,nkovile akcije napisati celo dira?° Nekai Petard, ki so eksplo-MUrje na železniški progi Bruck na gl6 ' Seljak - Trbiž, res niso mo-grožati te komunikacije in sa- mo zaradi teh akcij ne bi bilo vredno napisati knjige. Tragično je bilo le to, da je za to «igračkanje» dalo življenje toliko antifašistov. Verjetno pa je šlo avtorju bolj za ozadje teh akcij. In o tem sem razmišljal, ko sem knjigo prebral. Vpletanje tujih obveščevalnih služb in njihove podaljšane roke, kontra-obveščevalne službe bivše kraljeve Jugoslavije, ki so v določeni meri koristile organizacijo TIGR za svoje imperialistične cilje, nedvomno zasluži našo pozornost oziroma zgodovinsko osvetlitev in oceno te politike. Vendar pa moramo paziti, da pri tem nismo enostranski, temveč da vlogo in mesto TIGR v nacionalnem boju primorskih Slovencev Toneta Ferenca s nam, hote ali ne hote, ponuja samo enostranska slika TIGR, in sicer kot organizacije, ki je bila v službi tujih in jugoslovanskih reakcionarnih sil. Kljub temu da se avtor uvocioma besedno omejuje na opisane diverzantske ak cije, v tekstu pa posega nekoliko širše v delovanje TIGR. To in še poudarjeni naslov, ki vizualno tako u-činkuje, kot da gre za obravnavo TIGR kot celote, opravičuje take občutke. Kaj pa je bila v bistvu organizacija TIGR? Nastala je predvsem kot upor mladih, ki sta jih razočarali neučinkovitost in brezizhodnost na rodnostne politike takratnega meščanskega vodstva. Politika legalnosti in sodelovanja z italijanskimi oblastmi, zlasti še po nastopu fašizma, ni dala nobenih rezul tatov. Nasprotno! Postopoma, iz dneva v dan, kljub lojalnosti meščan škega vodstva, so italijanske oblasti omejevale delovanje slovenskih organizacij, jih ukinjale, dokler niso 1927-28 fašistične oblasti dokončno zatrle vsakršno politično, kulturno in gospodarsko dejavnost Slovencev. V odporu proti raznarodovalni politiki fašizma in neučinkovitosti slovenskega meščanskega vodstva v o- brambi nacionalnih pravic Slovencev, so se mladi, nacionalno zavedni ljudje, organizirali in ustvarili svojo ilegalno borb -no organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Lahko se z metodo njihovega (individualnega, terorističnega! boja ne strinjamo (komunisti so vedno zavračali tak način boja), vendar moramo priznati ,d' so to bii idealni in pogumni ljudje, pripravljeni na največje žrtve. Bazoviške žrtve, ki jih danes slavimo kot junake nacionalnega odpora primorskih Slovencev proti fašizmu, so bili člani teh ilegalnih organizacij. Dejansko je v desetletju 1930-40 med primorskimi AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 - 73090 POLETNE PRIREDITVE 78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času JUTRI, 17. julija Folklorni ansambel «LADO» Zagreb v Avditoriju Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel (066) 73571 in 73090. ""'iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinHitiHiiiiiiiliititimiiiiiiiiiimniiiiiiimii.. DEL NABREŽINSKE KULTURNE ZGODOVINE Od čitalnice in bralnega društva pa do sedanje občinske knjižnice Mad 4.000 knjig, od katerih je skoraj polovica slovenskih - Na mesec poprečno 150 do 170 obiskovalcev km^režina je vas z zelo bogato in ;Urn° preteklostjo, saj je imela turtv!? ae danes vrst° aktivnih kul-tudi 'b Ustanov. Ena izmed teh je habrežinska knjižnica. «Cmt, B°*°ča A. Rojc v svoji študiji Tries, a musicale degli Sloveni a ških si* f° glasbeni kulturi trža-Prejčn. °Vencev), je v Nabrežini v Pa stoletju delovala od 1869 ljeila j u™4. leta čitalnica, ustanoven n. ,t°časno s čitalnico v Boliun- Delovak * (1891 ■ 1927) križnica Vala ^Venska društva pa so delo-vlade i, Pohoda fašistične straho-dolgo /kovanje, ki je bilo živo za cu. rvi^asno s čitalnico v Boljun-štv0, ^vala sta nato «Bralno dru-ska ni’.80! - 1907), in «Javna ljud v Nabrežini* (1906 ^ °hdobje, pa je fašizem ukinil. ki im J6.Povedala g. Ana Caharija, ■ - a danes 82 let in ie edina še s 82 let in je edina žini'7. ,flanica knjižnice v Nabrekle j, rim* jo je oče, ko ji je bilo bil0 L et). so fašisti 1927. leta, zrrietai- nekako proti koncu poletja, Ce vse'iSkozi okn° tedanje knjižni " e knjige ' in jih zažgali. Sežga- nja|0 ^di nov oder in novo zagri- kupili riai l, ,?° a član knjižnice ko naj naP’l| za svoje prireditve. Tu telo akrn’m’ da ie knjižnica bila Prve Kllvna od ustanovitve pa do je bil etovne v°jne. Ustanovljeno So ra a ,*Pevsko društvo* in imeli ran; rernogel. zbrali so tudi ne-knjiK ^Tia in nakupili nekaj novih Pov*'^0 so lahko spet odprli aa naKnj,žnic° v bivši občinski hiši ^abrezinskem trgu. 40 torej vzroki, ki so pripo- mogli, da deluje še danes v Nabrežini knjižnica, ki je postala občinska last, poleg tega pa je tudi edina tovrstna ustanova v vsej devinsko - hdbr^lrtski občfriDt-j K n j i ž. n) c Bogata razstava (Nadaljevanje s 5. strani) kaj nadvse zanimivih eksponatov: nekaj Vilfanovih rokopisnih pred log za govore, na katerih lahko v skrbnosti in tehtanju pravšnjega besednega mediuma vidimo Vilfanovo pravniško natančnost in kon ciznost, po drugi strani pa tudi za vzetost za lep slovenski izraz in stil. Posebne pozornosti je vredna vi trina z nekaterimi kosi Vilfanovih korespondentov, med katerimi je mnogo tujih odličnikov, ne smemo in ne moremo pa mimo nekaterih domačih pisem: tako Ferda Bidovca, Angela Kukanje, Jožeta Potrča, Milka Bambiča, Iv. Regenta. Borisa Kraigherja, Dušana Pirjevca - Ahaca, Toma Brejca in še katerega. Naslednji dve vitrini sta »urad ni*, prikazujeta namreč različne Vilfanove dokumente: osebne izkaznice (lažne v času vojne, in prave), spričevala, univerzitetne indekse, propustnice, izkaznice društev itd.) In končno je le še ena sama vitrina, kjer je zbranega le nekaj gradiva, ki govori — o Vil fanu. So to članki, intervjuji, za piski, zgodovinske študije, itd. Razstava, taka kot je, je nepopolna, pa vendarle daje vsaj del no slutnjo, kaj vse se skriva za to osebnostjo, ki ji pravimo —■ dr. Joža Vilfan in ki se je — iz srca in upravičeno — te dni, ob s< demdesetletnici, toplo spominjamo. Prav bi bilo, da bi si razstavo o-gledalo čimveč naših ljudi, posebno mladine, ki jubilanta osebno š' ni imela priliko srečati, in bi ga tako vsaj posredno spoznala. Novogoriški knjižnici, ki je razstavo pripravila gre vsa naša zahvala. zmerna cena - veliko branja ŽEPNA KNJIGA DANES TUDI V SLOVENŠČINI Zadnje novosti žepnih knjig slovenskih založb lahko kupite v TRŽAŠKI KNJIGARNI Miran Sattler: BITKA NA NERETVI O divjih bojih, napornih in krvavih kakor komaj še na kakem bojišču druge svetovne vojne, govori ta knjiga. Krvavi spopadi jugoslovanske partizanske vojske s premočnim sovražnikom v bitki, ki je dosegla svoj vrhunec v dolini Neretve, pa so prinesli zmago ... Janusz Piekalkietvicz: AGENTI, VOHUNI, VOJAKI Največja vojna vseh časov, v kateri je izgubilo življenja skoraj 50 milijonov ljudi, se ni bila samo na orjaških frontah. Včasih so o usodi velikih bitk odločali neznani posamezniki: vohuni in komandosi. O njih govori ta knjiga mm WMX. N**"* Mii . if * ~ 'VirN;,fi'i'' i Alistaire Maclean: POLARNA POSTAJA ZEBRA Zgodba o atomski podmornici Delfin, ki hiti pod arktičnim ledom raziskovat in razreševat nenavadne, čudne dogodke na tako imenovani «vremenski» postaji Zebra. Ob branju te knjige vam bo zastajal dih • :• »s.- , ■: Miško Kranjec: LEPA VIDA PREKMURSKA Pretresljivo opisana usoda ženske, katere lepota in čutna sila sproži vrsto tragedij, vzburka življenje vasi do viharne napetosti. Ena najlepših ljubezenskih zgodb, kar jih premoremo Slovenci Ivo Zorman: DRAGA MOJA IZA V romanu nam avtor popisuje napol kmečko, napol meščansko družino, ki živi na robu majhnega mesta. Pisec neprisiljeno posreduje marsikatero resnico, ki jo sicer vsak dan srečujemo, a je bodisi ne opazimo ali pa si ji ne upamo pogledati v oči Heinz G. Konsalik: V OMAMI LSD Konsalik resnicoljubno razodeva zablode, ki jih prinaša mamilo LSD. V ozadju napetega ogrodja zgodbe diha tragika duhovno bolne ameriške in evropske družbe, ki hlasta za dobrinami, nima pa vrednot Prijetna in dobra knjiga se prodaja v Uiaiki 'rimoreki 16. julija 1978 ZARADI ASTRONOMSKEGA DEFICITA USTANOVE INPS SL januarjem1979vrsta omejevalnih določil sm na pokojninskem in zavarovalnem področju Zavarovalni zavod INPS, ki nakazuje pokojnine podrejenim delavcem pri splošnem obveznem zavarovanju in samostojnim delavcem (kmetom, obrtnikom in trgovcem). je zaradi vse večjih izdatkov, ki so neprimerno .višji od tekočih dohodkov na osnovi plačevanja zavarovalnih prispevkov, zašel v slepo ulico. Primanjkljaj občuto narašča iz leta v leto in je dosegel že astronomske številke; govori se o tisočih milijardah deficita. Predvidevanja za prihodnja leta pa so še bolj pesimistična in primanjkljaj bi se moral še povečati. • Tako nevzdržno stanje je prisililo vlado, da se loti tega pere- čega vprašanja in skuša najti izhodišče, ki bi vsaj omejilo naraščajočo deficitarnost in tako rešilo INPS pred stečajem. Vlada je tako izdelala osnutek zakona, ki naj bi od 1. januaria 1979 u-rejeval socialno varstvo in skrbstvo; ta osnutek pa ni še uraden in dokončen ter ga niso še poglobili z vsemi zainteresiranimi sindakainimi organizacijami, ki bodo skušale vnesti popravke, da zaščitijo svoje delovne kategorije. Kakšni bodo novi ukrepi? Vse kaže, da se delovnemu razredu bliža.io težki časi in če bodo 'v celoti ali vsaj delno r.rodrla načrtovana omejevalna določila, bo pri dodeljevanju nekaterih vrst pokojnin prišlo do radikalnih premikov. seveda na slabše za zavarovance. Preden bi razčlenili najpomembnejše spremembe, naj pristavimo, da so določeni' ukrepi vsekakor nujni in potrebni ter jih moramo vsi sprejeti z dobršno mero odgovornosti, vendar pa pri tem ne sme priti do pretiravanj, ker so navadno v takih primerih najbolj prizadeti in oškodovani ravno najrevnejši družbeni sloji. To pa ni pravične in demo kratično, zato morajo bita ti u-krepi takšni, da bodo v vsakem primeru zaščitili delovne kategorije z najnižjimi dohodki. Invalidska pokojnina Do najobčutnejših omejitev bo verjetno prišlo pri dodeljevanju invalidskih pokojnin. Po obstoječih zakonskih določilih ima pravico do invalidske pokojnine tisti zavar.r vanec. katerega zmožnost zaslužka v običajni dejavnosti se je zmanjšala za dve tretjini, torej presega 66 odstotkov. Tu govorimo o možnosti zaslužka (caparta lavorativa) in ne le o delovni sposobnosti. Razlika je velika in bistvena. Pri sedanjem ocepjeva-nju možnosti zaslužka ne upoštevajo le dejanskega zdravstvenega stanja, temveč se pri tem zgledu jejo tudi na socialno-ekonomske razmere dotičnega zavarovanca, Tako dobijo n.pr invalidsko pokojnino tudi taki delavci, katerih psihofizična nesposobnost je Kvečjemu 50 odst., vendar pa živio v slabili družinskih in socialnih razmerah, oziroma, da družina nima nobenih dohodkov. Z novo zakonodajo r;gi bi vpeljali dve vrsti invalidske pokojnine, ki jo bodo lahko uveljavili podrejeni in samostojni delavci: šlo bo za a) navadno invalidsko pokojnin-) (pensione ordinaria di invalidka) in pa za h) posebno pokojnino za nesposobne (pensione d’inabilita). a) Pravico do invalijske pokoj nine bo imel tisti zavarovanec, katerega delovna sposobnost se bo trajno zmanjšala vsaj za dve tretjini zaradi bolehnosti oziroma telesne ali umske napake. Torej v primerjavi s sedanjo invalidsko pokojnino ne bodo več gledali na možnost zaslužka, torej ne bodo več upoštevali socialno-ekonom-skega stanja, kar bo vsekakor velika Omejitev pri dodeljevanju pokojnin. Vendar pa omejitve se ne ustavijo pri tem, temveč zadevajo tudi višino pokojninskega zneska in omejeno 'časovno veljavnost. Invalidsko pokojnino bodo sicer Izračunali po istih kriterijih, kot so trenutno v veljavi, se pravi na osnovi prejemkov. Vendar pa ne bo- več priznana, vsaj tako se šušlja1 v pristojnih krogih, pravica do integracije" na minimalni pokojninski znesek. Tak' ukrep pa bi bil nesprejemljiv in bi grobo oškodoval zavarovance t nizko delovno dobo, oziroma v prvi vrsti samostojne delavce (kmete, obrtnike in trgovce), ki bi zaradi različnega zavarovalnega režima dobili le nekaj tisoč lit pokojnine (n.pr 10.000 ali 20.000 lir na mesec). S tako pokojnino, ki bi jo prej opredelili kot miloščino kot pa socialni prejeme!: na osnovi večletnega delovno zavarovalnega razmerja, pa čloyek, katerega delovna sposobno^ je nižja od Ti odstotkov, res ne more do* stojno živeti; problem postane strogo socialnega značaja. Invalidska pokojnina ne bo več dodeljena za neomejen čas, kot se sedaj v bistvu dogaja, temveč le za dobo treh let, nakar jo bo INPS lahko «podal.jšab za nadaljnja tri leta na osnovi specifične zahteve upokojenca, če bodo še obstajali prvotni pogoji. Če pri tem ne oporekamo načelu, da pride do občasnih preverjanj zdravstvenega stanja, ki bi se lahko v teoriji lahko tudi izboljšalo, pa sc ne moremo sprijazniti z dejstvom, aa mora uživalec pokojnine’ v' zadnjih šestih mesecih pred zapadlostjo pokojnine (po treh' letih) vložiti prošnjo za ponoven. pregled ih podaljšanje pokojnine. de slučajno upokojenec na to »pozabi gli zamudi rok. mora pofiovno. videti 'zahtevek za invalidsko,' pokojnino in dokazati, da izpolnjuje vse pogoje, INPS pa bi začel nakazovati pokojnino od naslednjega meseca po predložitvi zahtevka. b) Pravico do invalidske pokojnin e zaradi nesposobnosti pa ima zavarovanec, ki je zaradi bolehnosti oziroma zaradi telesne ali umske napake povsem in trajno nesposoben, da vrši kakršno koli delovno dejavnost, torej da je dejansko 100-odstoten invalid. Višina pokojnine pa bi bila nekoliko višja, kot bi to izhajalo iz dozorele pokojninske dobe. Tej osnovi naj bi namreč prišteli dodatek, ki je sorazmeren številu let. ki so dotičnemu zavarovancu manjkala do redne upokojitve. N.pr. zavarovanec, ki bi bjl priznan za povsem nesposobnega pri 50. letu starosti, bo dobil še dodatek za deset let pokojninske dobe na o-snovi pokojninske osnove, ki je trenutno veljavna. Seveda skupna pokojninska doba ne oo smela v nobenem primeru presegati 40 let. Upokojitvena starost je za podrejene delavce 60 let in za ženske 55 let, za samostojne delavce pa 65 let oziroma 60 let za ženske. Čeprav bo ta oblika invalidske pokojnine nekoliko višja, pa je še vedno sporno vprašanje, če bodo te pokojnine integrirali na minimalno. V negativnem slučaju bi n,pr. samostojni zavarovanec, ki je povsem nesposoben za delo, prejemal manj kot 50.000 lir mesečno, kar bi bil pravi absurd in socialna krivica. V primeru, da se ta zavarovanec ponovno zaposli oziroma vpiše v seznam samostojnih delavcev, nima avtomatično več pravice do invalidske pokojnine zaradi nesposobnosti. Zavarovalni pogoji za invalidsko upokojitev Člen 9 št. 2 zakona 218/52 določa, da ima pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, ki u-veljavlja vsaj pet let pokojninske dobe, od katerih mora biti vsaj eno leto v zadnjih petih. In to velja še danes. Š pokojninsko reformo naj bi bila potrebna vsaj tri leta delovne dobe v zadnjih petih, prostovoljni prisnevki, ki bodo vplačani po 31.12.1978 pa bodo veljavni za povečanje pokojninske dobe in torej pokojninskega zneska, ne pa za pridobitev pravice do pokojnine. Tudi ta ukrep je zelo omejevalen, morda še v večji .meri kot tisti v zvdzi z invalidsko jjoknjr; nino, ker tako veliko,,zavarpvau, cev, ki so si doslej izpopolnili pokojninsko dobo s prostovoljnimi prispevki in so tudi dobili pokojnino. ne bo sploh imelo pravice do pokojninskih prejemkov, če ne bodo dejansko uveljavljali minimalno število delovne dobe. Prostovoljni prispevki, ki bodo plačani pred 1. januarjem 1979, ne bodo več veljavni za pogoj triletnega zavarovanja v zadnjih petih letih. Kar se invalidske pokojnine tiče, bo moral prosilec v vsakem primeru imeti vsaj pet let efektivne delovne dobe (brez prostovoljnih prispevkov), od katerih vsaj tri v zadnjin petih. Mesečni dodatek za nesposobne Invalidski upokojenci zaradi nesposobnosti, kolikor bi bila neob-hodno potrebna stalna osebna pomoč in postrežba, bodo lahko do bili posebno mesečno nakazilo, Ki bi ga lahko primerjali rentam, ki jih nakazuje zavod Droti nezgodam na delu in poklicnim boleznim. Invalidska pokojnina kot posledica nezgode cin itinere* Zavarovanec pri splošnem obveznem zavarovanju ima prav,ep do invalidske pokojnine, tudi 'b-čulgega .izboljšanja zdravsjfAdi ga oziroma socTalno-ekonomskerrr stanja. Moja želja, če jo lahko 'izba' zim, je ta, da omenjeni osnutek vlade ne bo v celoti prodrl in da bodo vnešene določene izboljšave, predvsem kar zadeva pravico do integracije invalidskih pokojnin na minimalni znesek, ker bi v nasprotnem primeru bili priča prevelikim diskriminacijam. BORIS SIMONETA Nedelja, 16. julija 1978 TRST A Ponedeljek, 17. julija 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek z orkestrom; 11.05 Mladinski oder: «Dom brez mamice*; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Oprostite ... samo nekaj besed; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Lahka glasba, Prenosi z naših prireditev. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 21.30 Poročila; 7.05 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 V nedeljo zjutraj z Gisello Pagano; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Kirn, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najpopularnejše popevke tedna; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Poje John Paul Young; 16.30 Orkester «The red castle»; 16.45 Plošče; 17.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 in 18.45 Od hiše do hiše; 18.30 Primorski dnevnik; 19.30 Primorska poje; 21.00 Srečanje z našimi pevci; 21.40 Rock par-ty; 22.15 Majhna dela velikih mojstrov; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 19.30, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 8.40 Pojeta Edoardo Bennato in Rino Gaetano; 9.10 Katoliški svet; 10.i5 V prvi vrsti; 11.45 «Radio sballa*, oddaja z Enzom Jannac-cijem; 13.30 II Calderone: glasba in gostje; 16.00 Radio punk; 17.30 Glasba je sestavljena iz . . .; 19.20 Rdeča plošča; 20.00 Carmen, opera v štirih dejanjih; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 0.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.55, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Vprašanja radiu 2; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Popevke za vsakogar; 9.35 Gran Varieta; 11.00 Ne, ni BBC!; 12.00 Revival; 12.45 «1! gambero», nagradna oddaja; 13.40 Glasbeno-govorni spored; 14.00 Kratka povest; Nedeljske popevke; 15.00 Plošče; 16.00 Zadnji Krappov posnetek, enodejanka; 16,35 Jazz; 19.00 Francoske pesmi; 19.50 Franco Soprano: Opera ’78; 21.00 Summertime — glasba za poletni večer; 22.40 Lahko noč Evropa. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jugoslovanske glasbe; 9.30 Živalstvo Jadranskega morja; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Cicibani poslušajo; 11.00 Naš gorski svet; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Spoznavajmo gobe; 14.20 Koncerti «Live»; 15.35 Uspešnice naše dežele; 16.30 Jazzovska glas ba; 17.05 Deželni orkestri; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Čas in družba; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 10.00 Z nami je...; 10.10 Mala radijska scena; 10.40 Glasba in nasveti; 11.45 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14X0 športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Majhna diskoteka; 15.00 Glasbeni album; 15.32 Valčki, polke in mazurke; 16.00 Orkester Hugo Strasser; 16.40 Flash glasba; 16.45 La Vera Ro-magna; 17.00 Pismo iz...; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 21.00, Orkestralna panorama;.21.32 Rock party; 22.00 Diskoteka "sound; 22.30 Operni o-der; 23.45 Pop jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00,14,00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.30 Glasbeni odmor; 9.00 Radio anch'io; 11.30 Pozdravi in poljubi; 12.05' in 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Plošče: 14.30 Edith Gassion ali Edith Piaf; 15.00 Poletje z nami; 17.05 Bojevnik iz Cromvvella, 5. nadalj.; 17.i.5 Zgodovina in običaji ameriških Indijancev; 18.00 Avtorjsva pesem; 18.35 Komično gledališče; 19.10 Nabožna oddaja; 19.15 Plošče; 19.50 Evropski objektiv; 20.25 200-letnica «La Scalev; 21.35 Dunajski festival 1978; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA P v I pam zelezmna |V] STROJI _ TEHNIČNI ARTIKLI IVI STROJI _ TEHNIČNI ARTIKLI import-export za Industrijo, kmetijstvo In 20 dom TRST (IndustrlJftkj cona) O O M J O, 112 - T*l. 824 979 POHIŠTVO RENAR OPČINE, Prosežka 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnica in prodajalni. Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE LN STAJICE Obiščite nas! 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši voja- ki!; 9.07 Radijskih igra jp otroke; ml8dihc° sonca, film. Emil Frelih ČAR INDIJSKEGA JUGA ■n. (potopis) f 'v * ? *i- -'»"V Obalna lega ob templju nudi peščeno plažo, ki se ie poslužujejo romarji iz vseh koncev Indije. Odtod je najlepše opazovati sončni zahod, ki mu ni para na svetu. In odtod je tudi najlepši pogled na skalnati otok in na večno valovito zelenkasto morje... Blizu poldneva je in sonce nam začrtuje le močan obris tempeljske zgradbe, ki stoji kot nekakšna katedrala na vrhu rjavkaste skalnate površine. To je novi tempelj na čast preprostemu menihu in filozofu Svvamiji Vive-kanandi. Sveti kraj Hindujcev trajo večji otok za sveti prostor. Nekoč je bil znan kot Shripada Parai (Parai pomeni v tamilskem jeziku skala), kajti Shripada, ki stoji v sanskrtu pred nogami boginje, je blagoslovil skalo z dotikom. Še zdaj je na skali viden rjavkast odtis, podoben človeški stopinji, ki ga označujejo kot simbol Shripade, nanašajoč se na prej omenjeno legendo, da je prav na tej skali boginja Devi Kania postala Tapasva. Naj bo .kakor koli .že, verjemimo legendi, kajti tega ne bo mogoče nikoli razvozlati. Le to drži, da je skala skozi stoletja služila častilcem Shakti kot primeren prostor za duhovno zbranost. Vivekananda skala Prebivalci tega kraja širijo trditev, da se je sedanji tempelj Kumari nahajal že prej na tej skali ali kje v bližini, ko so bile skale še del celine. Se zdaj je blizu velike skale vidna tudi druga manjša, preostanek, ko se je morje pred davnimi časi vse bolj zajedalo v celino in ločilo skali v otočka. Predpostavljajo, da so stari tempelj v bojazni, da bi ga morje ne preplavilo ali pogoltnilo, prestavili na sedanje mesto ob obrežju. Skalovje je ostalo in še iz tedanjih davnih časov sma- Pomemben pečat tej skali je dal nadahnjeni mož Swa-mi Viveknanda, s čigar imenom smo se že srečali v Ke-rali. Duhovno hrepenenje ga je spodbudilo, da je šel na romanje ,na sever do večno zasneženih predelov Himalaje. S skrajnega severa ga je spet gnala želja, da bi v samotnem kraju na najbolj južnem kamnu Indije razglabljal o izročilu, ki naj bi vsebovalo rešitev o duhovnem dvigu množic in o socialni enakopravnosti vsakega posameznika. Skrivna intenzivna sila v njem ga je vlekla na skalo. Pognal se je v razpenjeno morje, prebrodil visoke valove in dosegel skalo. Prepoln veselja in pričakovanja je obstal na osamljenem kraju obdanemu z morjem. Ocean je bučal okrog skale in razburkan delil nemir z njegovimi mislimi. Na tem mestu, zadnjem koščku indijske celine, je doživljal kulminacijo svojega življenja v globoki meditaciji. S čistim srcem in globoko povezanostjo z materjo Indijo je odkril svojo nalogo. Od tega trenutke je usmeril svoje življenje v spoznanju, da bi lahko po- novno seznanjal svet o velikem sporočilu Indije, o z®® njenju Sanatana Dharma — neskončne religije. Prav tako se je na tem mestu razsvetlitve porodi največje izkustvo duhovne in socialne realizacije. OdW! je zdravilo za bedo Indije, dežele poduhovljenosti. Douk1' je, zakaj je bila velika mati Indija pahnjena z vrha sl®v v globino ponižanja. Videl jo je v njeni veličini in v n.je|1 bolečini hkrati; dognal je glavno zlo svoje domovine: rod je izgubil svojo individualnost. Nič čudnega torej, da je nekdanja osamljena sk®** na kateri je bil veliki učitelj Swami prosvetljen in s je po mnogih preizkušnjah preobrazil v usmerjevalca sV£ jega naroda, zaslovela kot Vivekananda skala. Svvamijev nauk In izročilo Zanimive so ugotovitve o velikem učitelju Vivekan^J di, ki se ni izdajal za nekakega filozofa, ki bi špekuli1"*1 z onostranstvom ali s svetim možem, ki bi poudarjal ^ pomembnost dela in sanjaril o duhu, kakršnih je še d* nes vse polno med «svetimi» možmi v Indiji. Že res, da je pri proučevanju raznih religij čogn,. da so v bistvu iste. Zato je upošteval njihove oblik« metode, ki vodijo k enakemu cilju. Vse to je najzgov1 neje podprl v svojem zgodovinskem govoru v tako ik1^. novanem Parlamentu religij 11. septembra 1893. leta Čikagu. ,v* J ■■■RiHnBniii Vivckauanda skala ua uajjužuejši lučki Indije Toda Swami Vivekananda je bil predvsem človek, je globoko veroval v ljudi in jim zaupal. Zato njeg° j 3 izročilo ne sloni samo na religiozni oživitvi ali kultni^, c renesansi Indije in na reševanju problemov na osh°v nekakih dogem ali vraž. ^riinorslci dnevnik PORT ŠPORT ŠPORT 16. julija 1978 , REDNI OBČNI zbor športnega društva sovodnje Največja skrb mladim silam Tako bo zagotovljena bodočnost društva - Marjan Devetak predsednik Sovorin°itoi-lh Kulturnega doma v občni + Je bil pred dnevi redni nia n. i Sovodenje. Sreča- li trna , erem so orisali enolet-bodnrJ1 . nakazali smernice za vilo riomf-f udelež'l° majhno števne/ športnikov in še po- skrblinviadld’ kar Je vsekakor za dejstvov»n- za razv°j športnega u-Med n^ania. v tej slovenski občini. stavniL1^11™* naJ omenimo pred-nih a,.,8-, ruzenia slovenskih šport-ča v Italiji Vilija prinči- domačega prosvet- Sednika Upn3 !?mila Ton3Šiča> Pred" na jv. Danica z Vrha Dari- ^>PavaV - ^ ter Predsednika PD je v c d™stva Jožef Peric, ki nih n5em Poročilu dotaknil zi Problemov, ki so nastali v se raz- zve- in ,etmrm lipami (članska to i,rfi -?ska)- Predsednik je na- rim težavam, ki naje Vuno • 0 ie treba iskati trener-PiačevaH ^si. in jih tudi pošteno da ni 7«k^enc ie nato obžaloval, nih ct 1 Prispevalo dela finanč-°b ov Pri izgradnji kioska la vn/U ter Pri napeljavi luči V Srt treninge' PredsuJut tem Porodilo, ki ga je Saznanii-1 Davorin Pelicon, smo se Pelicon1 3 težavami ŠD Sovodnje. nastaie -Je omen'l težave, ki so je stva "o ze Preci pričetkom prven-• amaterske lige, ko je od-ener Giani Marson. Težave tudi med zaradj”^"’ ao je veliko igralcev odigrala tri prijateljske tekme. 1. avgusta se bo britanska e-kipa spoprijela v Splitu s Hajdukom, 5. avgusta bo igrala z Rije-ko, dan kasneje pa za Bežigradom z ljubljansko Olimpijo. BORDEAUX — Jugoslovanski nogometni prvak Partizan iz Beograda se trenutno mudi v Franciji, kjer je že odigral dve tekmi. No, tudi v drugem srečanju so jugoslovanski prvaki osvojili zmago. Premagali so ekipo Bourdeaux s čistim 3:0 (2:0). Strelci za Partizan pa so bili: Santrač, Pavkovič in Jovič. ROKOMET SZ boljša od «sveta» KUEV — V tem kraju je bila rokometna tekma med reprezentan- cama Sovjetske zveze in najboljših svetovnih rokometašev. Zmagala je sovjetska reprezentanca s 23:18 (12:5). V reprezentanci sveta so igrali tudi trije jugoslovanski rokometaši, ki so bili tako uspešni: Serdarušid 3, Krivokapič 2 in Miljak 1. Zanatta zapušča Varese VARESE — Eden boljših košarkarjev Mobilgirgija in bivši kapetan italijanske državne reprezentance Mario Zanatta je zopet prestopil v vrste milanskega Xeroxa. OBVESTILO Odbor ŠD Primorec vabi vse svoje igralce na sestanek, ki bo v torek, 18. julija, ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Pomenili se bodo o športnem prazniku, ki bo v soboto, 22. in v nedeljo, 23. julija. BALINANJE DANES V DOBERDOBU VELIKA PRIREDITEV V organizaciji SO Cradina bo pokrajinsko prvenstvo C kategorije - Sodelovalo bo kar 90 parov (iz Gorice in Trsta) Danes bo na vrsti 15. tekmovanje v balinanju, ki ga organizira slovensko balinarsko društvo Gradina iz Doberdoba. Kvalifikacijska tekmovanja, ki se bodo pričela ob 9. uri, bodo na 16 stezah v Doberdobu, Ronkah in Tržiču. Finalni del tekmovanja pa bo na balinarskem igrišču gostilne Peric v Doberdobu, kjer ima domače društvo tudi svoj sedež. Tekmovanje, na katerem bo sodelovalo približno 90 parov, bo velja lo za prvenstvo goriško - tržaške pokrajine (C kategorije). Domače društvo Gradina bo sodelovalo s 5 pari in ima dobre možnosti za najvišjo uvrstitev, čeprav DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI šel'*!' arllaterske lige, ko je od Pa £ert Giani PrvcrRt, 36 nadaljevale ,». enstvom, ko je vel l|Po poškodb moralo zapustiti e- zaiKral»ara,d! vsega tega Je ekiPa Pri a a dokaj slabo in obtičala Pa ; 11 lestvice, še bolj porazno ki , “Ho prvenstvo mladincev, točke Prvenstvo zaključili brez dija^T Pr.'?adevanju trenerjev E-so oais*ča in Egona Petejana kazaliaca s°vodenjski igralci po-Zato o prema>o volje do igranja, je SD]e. ie spraševal Pelicon, ali vlaga : Porr>embno, da društvo Se rwt0 . truda v to ekipo, če ki h,- izkaže, da prav mladi, iivisti rtlorali biti bodoči športni ak-J DV kvas'’ popustijo na vsej a bi se rešilo to vprašanje, deti. v odk!!';00 nakazal potrebo, da se k° i** vključi čimveč mladih, ta-skrhii ,se moralno obvežejo, da V J® za šport v vasi. je j . .ugem delu svojega posega deva},1- sPr°žil vprašanje uresniči vsla novib pobud, s katerimi štvpn , delno napolnili prazno dru-bo n° blagajno. Zaželel pa je, da delom ' odbor pričel že takoj z nje J, 1(1 uspešno pripravil pphod-ni \n0®ouietno prvenstvo rppd čla-, °b ejdinci. ■ , - i je odbor stlenil, da i Ret!, Poslal prošnjo za uredi-a športnih naprav ki hi služile 0-pred- n«vi 1 Darjan Devetak, Predsednik ŠD Sovodnje vsem t)rušilSn0vnošo,ski mladini. Pri 0l ,v°. se bo nadalje zanimalo °vadnir!ri’ kako te z gradnjo te-velik0 >.e’. Saj bi tak objekt bil v % *■»«* ne samo sovodenjske-di druE-nernu društvu, temveč turi °bčinf sorodnim organizacijam \ Predvsem pa kotalkarjem % Vlpava- V sestal"' 1)0 °hčnem zboru se si eN?k*j _ o, 1 novoizvoljeni odbor, „„ v°rn0stj d člani porazdelili odgo- 1 ^atjanare^sedn'ka so imenovali | J® Jožpf Devetaka, podpredsednik I 'c°n ki er*c’ tajnik Davorin Pe-■ ?°sPoda f t^ain.ik Sergij Ferfolja, i f" so s 1' erdinand Kovic. V odbo-I ak, j, e: Ivo Cotič, Jožef Deve-, din, p;aPko Ferfolja, Albin Flore-Visutti e^lno Krašček, Marino Lo-3'd in’ in Zdenka Trampuž -Sancin. V nedeljo, 27. avgusta, torej zadnji dan pohoda, bo hoje bolj malo, saj se bodo zamejski planinci le spustili s Komne h Bohinjskemu jezeru, kjer bo, kot že rečeno, osrednja svečanost ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav. Ta dan bosta SPDT in SK Devin priredila avtobusni izlet k Bohinjskemu jezeru na proslavo, katere bi se moralo predvidoma udeležiti mnogo planincev iz vseh republik Jugoslavije, ki se bodo seveda nato tudi povzpeli na «slav-ljenca* — torej na Triglav. To Je celotna pot: možne so seveda manjše spremembe, predvsem pri imenih tistih, ki bodo sproti izlete vodili, vendar pa je okviren program ,ta. ki smo ga tu objavili. Primeren je za planince, pa tudi za navadne ljubitelje prirode, ki bodo lahko izkoristili priliko, da se malo odpočijejo ob zdravi hoji po našem Krasu, naši gmajni ter naših gorah. Na pohodu so dobrodošli prav vsi, posebno pa taki, ki se doslej niso bavili s planinstvom in s hojo v naravo. D. J. iMiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiinimimii DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 16. julija 1978 KOLESARSTVO MLADINCI 15.00 v Trstu Nastopa (udi Adria AMATERJI 15.00 v Cimadolmu (Treviso) Nastopa tudi Adria VETERANI 10.00 v Trstu Nastopa tudi Adria BALINANJE V ORGANIZACIJI G RADINE 9.00 v Doberdobu Turnir s sodelovanjem 16 ekip ATLETIKA cTROFEJA POMLAD» NAŠI MED BOLJŠIMI Tekmovalci naših društdv (Adria, Bor la Levstik) so bili skoraj v vseh disciplinah glavni junaki ŠE O DVOBOJU KARPOV — KORČNOJ Pojutrišnjem, 18. julija, se začne v gorskem letovišču Baguiu na Filipinih dvoboj za naslov svetovnega prvaka med sedanjim prvakom Karpovom in zmagovalcem kandidatskih dvobojev Kor-č-nojem. Zmaga tisti, ki prvi dobi 6 partij. Remiji ne štejejo, število partij je torej neomejeno. Če zmaga Korčnoj, ima Karpov v teku enega leta pravico do povratnega dvoboja. Zadnjikrat sta pod podobnimi pogoji igrala 1927 Capablanca in dr. Aljehin,' namreč tudi na 6 dobljenih partij, toda izzivalec dr. Aljehin je moral zmagati z najmanj dvema točkama razlike, torej 6:4. Pri ne odločenem rezultatu 5:5 bi Capablanca obdržal naslov prvaka. Tokrat pa neodločenega rezultata ni, možna je samo zmaga enega ali drugega. Od leta 1951 dalje so imeli vsi dvoboji za svetovnega prvaka samo po 24 partij, ob neodločenem rezultatu pa je prvak obdržal naslov. Proti takemu načinu igranja so bili od nekdaj ugovori, ker je bilo včasih število odločenih partij minimalno, ob ogromni večini remijev. Tokrat predvidevajo «optimisti», da se dvoboj lahko konča že pri 20. partiji. Karpov sam je previdnejši in pravi, da bo potrebnih 30 partij za dosego 6 zmag. če upoštevamo, da je dr. Aljehin 1. 1927 dosegel 6. zmago šele v 34. partiji in da je med tem rtehnika remiziranja* nedvomno še zelo napredovala, je prav iah ko možno, da bodo v Baguiu odigrali tudi 40 partij ^a£?li)uveč,, Nk,Jfo den bodo igr^ii^s^o-rtri,; partije,i in oinrtn ,\K 4 ....1.: U JC.. I_i. I ‘ I *_ _ _ Kljub temu da se je za atletiko že pričela mrtva sezona, ko ni na programu večjih tekmovanj in se atleti lahko malo oddahnejo, smo na sedmem tekmovanju za trofejo «Pomlad», namenjeno dečkom in deklicam A in B kategorije, zabeležili nekaj prav dobrih izidov, in te so dosegli prav slovenski atleti. Gotovo smo v A kategoriji dečkov, na progi 80 m ovire videli letošnji najlepši in najhitrejši tek, v katerem so nastopili trije borovci ter en član lonjerske Adrie. Prav vsi štirje so tudi izboljšali svoje osebne rekorde na tej progi. Poleg teh rezultatov moramo gotovo omeniti še lep napredek Adriinega skakalca v višino Brigadinija, ki se v vsaki tekmi stalno izboljšuje, in je s svojim zadnjim rezultatom 1,30 m v B kategoriji dosegel enega najboljših tehničnih rezultatov na vseh dosedanjih tekmovanjih, čeprav ima še izredno velike sposobnosti, da svoj rekord še krepko izboljša. Med metalci gre omeniti še borovca Pučnika, ki je v metu kroglice dosegel najboljši letošnji rezultat v pokrajini (v A kategoriji). Skupino so naša tri društva zasedla petkrat prvo mesto, kar je seveda lepo jamstvo za nadaljnja tekmovanja, ki se bodo po poldrugem mesecu odmora spet pričela s 1. pokrajinsko prvenstvo v štafetah. IZIDI DEČKI A KATEGORIJA 80 m ovire 1. Peter Zupančič (Bor) 14”3 15”0 15”! 15”3 2. David Poljšak (Bor) 3. Edi Škerlavaj (Bor) 4. Fausto Bonanno (Adria) 80 m 1. Cechetti (CSI) 4. Alojz Laugan (Bor) 4. Igor Meden (Bor) 300 m 4. Robert Soave (Levstik) Met kroglice (400 gr.) 1. Gorazd Pučnik (Bor) 47,26 m 2. Egon Gornik (Bor) 16,00 m B KATEGORIJA 80 in ovire 1. Marko Saksida (Adria) 80 m 2. Alfred Zudek (Adria) 2000 m 4. Mario Ban (Levstik) Višina 1. Briganti (CSI) 2. Fabio Brigadini (Adria) Daljina 1. Miloš (CUS) 2. David Gregori (Adria) Kroglica 1. Andrej Čok (Adrija) 2. Bruno Seleš (Bor) 10”5 11”4 11”4 50”0 16”8 12”9 7’43”3 1,35 1,30 3,88 m 3,74 m 28,40 m 18,00 m DEKLICE KATEGORIJA A 300 in 4. Karmen 80 m 3. Andrejina Mencgatti (Levstik) 130 Menegatti (Levstik) Disk 1. Piccini (SGT) 22,12 m 2. Tatjana Milkovič (Bor) 19,04 m B KATEGORIJA 60 m 1. Tiziana Natural (Bor) 9”1 5. Irena Kebar (Bor) 9”9 F. Ruzzier in sicer ob toi-kjh, četrtkih in spr botah. Ponedeljki, srede in petki so določeni za nadaljevanje prekinjenih partij, nedelje pa so popol noma proste. Vsak igralec ima pravico trikrat odgoditj partijo. Nedvomno se bosta oba te pravice po-služila, kar bo dvoboj podaljšalo še za dva tedna. Šahovski «mara-ton» v Baguiu bo torej trajal pri 20 partijah 9 tednov, pr; 30 12 tednov, pri 40 pa približno 15 tednov! En rekord je dvoboj dosegel že pred začetkom, namreč po višini nagradnega sklada, ki znaša kar 550.000 dolarjev. Od tega prejme zmagovalec 343.750, premaganec pa 206.250 dolarjev (razmerje 5:3). Do Visok poraz Jesenic JESENICE - V prijateljski nogometni tekmi v tem kraju je do- __________________J_. ________J__________ mača enajsterica visoko izgubila I slej daleč najvišji nagradni sklad s prvoligašem Borcem. Tekma se i je bil pri dvoboju Fischer - Spasski je namreč končala s 7:0 v koristi 1972, namreč 250.000 dolarjev, med-gostov. ' » I tem ko sta se Capablanca in dr. Aljehin 1. 1927 morala boriti za borih 10.000 dolarjev. Ogromno povečanje nagrad ni morda zasluga ne Karpova ne Korčnoja, temveč je nedvomno odraz izrednega povečanja veljave šaha v svetu. Glavni sodnik dvoooja je zahod-nonemški velemojster Schmidt, ki je kljub vsem težavam uspešno pripeljal do konca zadnji dvoboj za svetovno prvenstvo med Fischerjem in Spasskim v Reykjaviku 1972, Tokrat pa bi utegnil imeti Schmidt še težje delo, sodeč po napetem ozračju pred začetkom-dvoboja. Korčnoj. ki je pred dvema letoma emigriral iz Sovjetske zveze, je že pred časom napisal knjigo z raznimi obtožbami protj sovjetski šahovski organizaciji in z omalovažujočo oceno igre Karpova. Te izjave je pred dvobojem ponovil na tiskovnih konferencah v Zuorichu in Manili. Po-ftt'avil je tudi vrsto zahtev, ki pa so bile vse kot neutemeljene od kionjene. Tako je želel prestavitev začetka partii od 17. na 15. uro. čeravno je bil' čas izrecno določen s pravilnikom že na zasedanju centralnega komiteja FIDE-1977 v Caracasu. Tudi je izpodbijal Karpovu pravico do povratnega dvoboja primeru njegovega poraza, čeravno je bilo tudi to že takrat vnešeno v pravilnik. Dalje je želel igrati pod švicarsko zastavo, p . je potem do živel uradni demanti švicarske vlade. ki je izjavila, da Korčnoj/ še niti ni zaprosil za švicarsko državljanstvo. Sicer zelo umerjeni Karpov je nato tudi nekoliko pdaril po svojem nasprotniku, z izjavo, da «ne ceni mnogo posebnosti Korčnojeve-ga značaja*. Kakšno je vzdušje pred začetkom dvoboja, pa morda naj- se početveri I GO motor i porobo (pri porobo (pri 100 hm/h) 7,? l/ioo km GOLF O motor ditMl • H71 kub. 90 KM hitrost 1«0 Hm/h poraba (pri 100 km/h) 5,5 1/100 km GOLF Gr/ motor • 1565 kub., 110 KM Z vbrirgolnikom K/J#|.tfon,c porab« |pri 100 km/h) 6,s i/ioo km ZASTOPNIK. VOLKSWAGEN^£?Z/r , kot ga hočete! dinGODnti. Ul. Coroneo 33 — Tel. 76-23-81 —TRST NADOMESTNI DEU — SERVIS bolje kaže dejstvo, da sovjetski tisk sicer obširno piše o dvoboju, pri tem pa niti z besedo ne omenja Korčnoja. Toda oba nasprotnika sta vendarle bila skupaj na sprejemu pri filipinskem predsedniku Marco-su, in oba sta tudi potrdila, da se bosta pred vsako partijo po določilih protokola rokovala. Oba nasprotnika sta se seveda zadnje mesece skrbno in tajno pripravljala in sta pripeljala s seboj na Eilipine cela štaba pomagačev. Sovjetska šahovska odprava šteje 14 oseb, vodi pa jo podpredsednik sovjetske šahovske organizacije polkovnik Baturinski. Sekundanti Karpova so Talj. Balašov, Zajcev in Vasjukov. Navzočnost bivšega svetovnega prvaka Talja bi utegnila biti zelo pomembna, zlasti ker je Karpov s smrtjo svojega stal »ega odličnega sekundanta in trenerja Furmana pred nekaj meseci doživel težko izgubo. Korčnojevi sekundanti so angleška velemojstra Keene in Stean ter bivši sovjetski, sedaj izraelski mojster Murey, ki je bil še v Sovjetski zvezi Korčnojev analizator. Poleg tega kaže, da so Kor-čnoju pri treningu pomagali še drugi vodilni angleški šahisti. Korčno-jeve poslovne zadeve p« slej ko prej ureja i njegova sekretarka Petra l-eewerick, ki je švicarska državljanka. In končno še najvažnejše, pa tudi najkočljivejše vprašanje: kakšni so izgledi in kakšne možnosti obeh nasprotnikov? V številkah izraženo o-cenjuje večina izglede s približno 50:50*. morda z majhno prednostjo Karpova. Karpov je sicer od proglasitve za svetovnega prvaka dalje dosegel same vrhunske rezultate, z izjemo Leningrada 1977 (4.-5.). Ves ta čas je ob nad 100 odigranih partijah doživel samo 5 porazov. Toda tudi Korčnoj beleži skoraj same vrhunske rezultate, predvsem pa zmage v kandidatskih dvobojih s Petrosjanom, Polugajevskim in Spasskim. Zanimiv je pregled dosedanjih srečanj obeh nasprotnikov. Doslej sta odigrala v turnirjih in dvobojih skupaj samo 29 partij', rezultat pa je samo 5:4 za Karpova, ob 20 remijih. Glavna težina odpade seveda na njun dvoboj 24 partij leta 1974, ki ga je Karpov dobil s 3:2 ob 19 remijih. V tem dvoboju je sicer Karpov po 17. partiji gladko vodil 3:0. Korčnoj je izgubil 2. partijo (sicilijanko), 6. (rusko) in 17. kot beli (katalonsko), vendar je v prvih dveh padel v pripravljene teoretske variante. Kar sedemkrat se je Korčnoj branil s francosko obrambo. ki mu je Karpov niti enkrat ni mogel ovreči. Pri koncu pa je Karpov nenadoma popustil. Izgubil je 19. partijo (damin kmet) po težki borbi in 21. (damina indijka) po izredno slabi igri v otvoritvi. Kazalo je, da tedaj Karpov fizično ni zdržal do konca dvoboja. Po sovjetskih poročilih je ob koncu tehtal samo nekaj nad 40 kg. Gotovo pa je medtem Karpov temeljito popravil svojo telesno kondicijo. Toda vedeti je treba, da v Baguiu verjetno nobena partija ne bo končana pred 40. potezo in torej ne bo prilike za izredne odmore. Karpovu v prid govori razlika v starosti obeh tekmecev. Karpov ima 27 let, Korčnoj pa 47, torej kar 20 več in se že nevarno približuje zgornji meji šahovske ustvarjalnosti, ki je običajno nekje okoli 50. leta. Toda tudi to pravilo o prednosti mlajšega bi utegnilo imeti izjeme. Korčnoj vztrajno trdi, da so ga v Sovjetski zvezi zapostavljali. To njegovo prepričanje bi mu utegnilo biti motiv, da bi se sedaj prav izredno potrudil. da poskusi zmagati... Ker je med filipinskim časom in srednjeevropskim 7 ur razlike, se bodo partije začenjale že ob 10. uri po srednjeevropskem ali 11. uri Po italijanskem letnem času. Tako bodo rezultati verjetno znani že popoldne ali vsaj zgodaj zvečer. Jugoslovanska televizija bo vse partije še isti večer prenašala, komentatorja pa bosta velemojstra Gligorič in Ma-rovič. Vasja Pirc TENIS Pokal Galea V tekmovanju za teniški pokal Galea so dosegli te izide: Lizbona: Mehika - Portugalska 3:2 Maroko - Tunizija 4:1 (tolažilna skupina) Kobenhavn: Urugvaj - Nova Zelandija 3:2 Danska - Luksemburg 4:1 (tolažilna skupina) Atene: Belgija • Madžarska 3:1 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorico, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN>. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00. letno 400.00 din, za organizacije In podjet|a mesečno 55,00, letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strflfl 10 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS Oglasi 61000 Llubllon® mfl: 16. lulija 1978 Zlro račun 50101-603-45361 »ADIT» Gradišče 10/*J. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožoli® 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 150 lir besed1 Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furicnije-Juliis*1 krajine se naročajo pri oglasnem oddelku oll upravi. Iz vseh druaih det* v Italiji pri SPI. j Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala k in tiska I ZTT I Trst KOLESARSTVO cTOUR DE FRANCE* Hinaultu 15. etapa Joseph Bruyere ohranil rumeno majico 2. 3. 4. ST. ETIENNE — Francoz Bernard Hinault je v končnem sprintu osvojil 15. etapo «Toora». Belgijec Joseph Bruyere je tudi v včerajšnji etapi dokazal, da je v odlični formi in je tako še naprej ohranil rumeno majico. Vrstni red 14. etape (Chamalie-re» - St. Etienne, 196 km): 1. Bernard Hinault (Fr.) 5.49’48" s poprečno hitrostjo 33,619 km/h Kelly (Irska) Maertens (6c!.) Lasa (Šp.) • 5/ Seznec (Fr.) 6. Friou (Fr.) 7. Ovion (Fr.) 8. Thaler (ZRN) čevim časom. Skupna lestvica: 1. Bruyere (Bel.) 72.41’ir 2. Zoetemelk (Niz.) po 1’03’' 3. Hinault (Fr.) r50” 4. Pollentier (F.'.) 2’38” 5. Agostinho (Port.) 6’20” 6. Kuiper (Niz.) t 7'16” 7. Martinez (Fr.) . 10'42” 8. Maertens (P 1.) 1V29” AVTOMOBILIZEM NA POSKUSNIH VOŽNJAH Peterson najhitrejši BRANDS HATCH - Šved Ronnie Peterson na lotusu je bil tudi v dr -gem dnevu poskusnih voženj za VN Velike Britanije, ki bo danes v tem kraju, najhitrejši. Šved je zopet izboljšal rekord proge. Vrstni red: 1. Peterson (lotus) 1’16”80; 2. An-dretti (lotus) 1’17”06; 3. Scheckter (wolf) 1’17”37; 4. Lauda (brabham) J' 17’'48; 5. Patrese (arrows) 1.18”23. TENIS DAVISOV POKAL Madžarska v vodstvu BUDIMPEŠTA - V polfinalu B skupine evropske cone teniškega tekmovanja za Davisov pokal je Madžarska včeraj v tem kraju v tekmi dvojic nepričakovano premagala Italijo in trenutno vodi z 2:1. Peter Szoke in Balasz Taroczy sta namreč nepričakovano, a povsem zasluženo premagala italijar='ti par Pa- natta - Berbolucci po samih treh setih (6:3, 6:2, 6:4). Danes bosta na sporedu poslednji tekmi posameznikov, in sicer Szoke - Panatta in Taroczy - Barazzutti. Ostali izidi tega tekmovanja (polfinalna srečanja): Švedska - Španija 2:1 Francija - Angliji 1:2 ČSSR - Romunija 3:0 SABLJANJE SP V HAMBURGU Flamentu zlato HAMBURG — Francoz Didier Fla-ment je nepričakovano osvojil prvo zlato na tem SP v Hamburgu. V floretu je Flament v finalu premagal Sovjeta Aleksandra Romankova. Turnir «4+4» Sinoči se je v Dolini zaključil turnir «4+4» v malem nogometu. Prvo mesto je osvojila ekipa Supermarket Jež, ki je v finalu premaga-Ip moštvo Gostilne pri studencu z 2:0. SMUČANJE KL: McKinney zmagovalec CERVINIA — Zaradi slabega vremena včeraj niso opravili zadnje tekme na smučarskem tekmovanju »Kilometer lance*. Tako je končni zmagovalec te izdaje Američan Mc Kinney, ki je s časom 198,020 km na uro tudi novi svetovni rekorder. Sledita mu Italijan Caffoni in Kanadčan Watts s časom 197,477 km/h. Mali oglasi BERLIN — V tem kraju so včeraj izžrebali skupine za SP v vaterpolu. Italija bo igrala v A skupini z Avstralijo, Kanado in SZ, Jugoslavija pa v C skupini z Madžarsko, Španijo in Grčijo. Zmrzovalne skrinje IGNIS od 70 do 610 litrov ♦ V vaši kuhinji vedno na razpolago sveža hrana ♦ Prihranek na času in denarju Za pojasnila in cene obrnite se na tvrdko KOSMINA SERGIJ Nabrežina center 156 tel. 200-123 LAKU VUtUlUo sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 5