mjU uo Nnina plačana v gotovuu _ 0/w. .. bb' postale i gmppo Lena oOU lir ...OMSKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 289 (10.508) TRST, petek, 14. decembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen ra ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OB MOČNEM NARAŠČANJU POLITIČNEGA KRIMINALA V sklepih 12. občnega zbora SKGZ je dan poseben poudarek pomenu mladinskega vprašanja in telesne kulture. Slovenska kulturno - gospodarska zveza gleda — je rečeno v sklepih — na vprašanja, ki sc tičejo mladih, kot na organski del njene splošne Politike, za vprašanja telesne kulture pa je v sklepih zlasti poudarjeno, da morajo splošno veljavna idejna spoznanja, ki se razvijajo na področju telesne kulture, obogatiti našo idejnopolitično osnovo, v delokrog telesne kulture pa je treba vnašati prvine ostalih področij našega udejstvovanja. Gre torej za dve izjemno Pomembni področji našega manjšinskega življenja, ki jima SKGZ od svojega nastanka posveča veliko pozornost. V razgovorih s predsednikom mladinskega odbora Igorjem Komelom in predsednico odbora za telesno kulturo Tamaro Blazino, smo pred nedeljsko proslavo 25-letnice obstoja SKGZ želeli osvetliti nekatere načelne in praktične strani delovanja obeh odborov. — Zavzetost v obravnavanju mla-®inske problematike je v preteklo-!l> dobila svoj izraz v delovanju "•ladinske iniciative, ki je močno f**gihala neskladnost in tudi pre-Ccišnjo idejno mrtvilo med mladi-!*l tistega časa. Kasneje je pri ?bGZ obstajala komisija za šport, ‘I se je potem preimenovala v ko-•aisijo za mladino in šport, leta j^6 ob reorganizaciji celotne struk-JJTe SKGZ pa v odbor za mladino, i * splošno željo športnih delavcev j6 bil lani ustanovljen še odbor za j*lesno kulturo, medtem ko je pri ^vršnem odboru ves čas obstajala J* Se obstaja posebna komisija za Jprašanja doraščajoče mladine. Kaje je zastavljeno delo mladinskega 'ehora po reorganizaciji v SKGZ? ~~~ Odbw sestavljajo statutarni 'Iani, ki so SPZ. ZSŠD1 in taborska organizacija, polea njih pa ie Mladinska krožka iz Gorice in •fsta. Mladinski center iz Gorice, Sodinska odseka iz Sovodenj in I °berdoba ter s Proseka - Koniove a Odbor si ie izdelal smernice Jeojega delovanja, ki vključujejo Ozna interesna področja od speci-Mnih problemov študirajoče, delavce in kmečke mladine do vključe-Vanja mladih v prosvetno in soort-n° dejavnost ter do problemov po-1°nežnih mladinskih organizacij. ^°leg tega opravlja odbor vlogo ^*ne0a člena med raznimi mla-.jnskimi komponentami na Trža-®WfB. Goriškem in v Beneški Stotniji, jasno pa je. oa si prizade-l'a biti tudi stičišče za široko izmenjavanje mnenj, sklepanje skup-"fe programov in posameznih akcii tzvejanega ihtadinskega angaii tnja. . Pomeni tako širok okvir tudi 'e, da odbor razvija sodelovanje tuli z mladinskimi komponentami iz-ven lastne organizacije na našem "nniejnem področju, tako slovenski-kot italijanskimi? — Tako sodelovanje je ena od Pernic našega delovanja. V mi-mnli sezoni so bili uspešno vzpo-sfavljeni stiki z mladino, ki deluje * okviru Slovenske skupnosti ozi-!°nia Sveta slovenskih organizacij 1,1 prav tako z raznimi mladinski mi organizacijami večinskega na-r°da, predvsem z Zvezo komunistič načelnih in praktičnih vidikov. Seveda spoznavamo vri tem tudi dosežke našega matičnega naroda na raznih področjih, in ne nazadnje, pomembno je tudi že samo dejstvo, da smo v stalnem■ stiku s slovenskim jezikom in kulturo v njunem razvoju. — Mladina iz Beneške Slovenije se je začela kasneje vključevati v dejavnost mladinskega odbora SK GŽ, kar je seveda pogojeno v specifičnosti narodnostnega in političnega stanja v tej slovenski deželici. Kako lahko ocenite to njeno vključevanje? — Sodim, da je bil, kar zadeva vključevanje mladih iz Benečije ne samo v našo organizacijo temveč v narodnostno življenje sploh, narejen velik korak. Predvsem je mladina v Beneški Sloveniji danes že v zelo pomembnem številu vključena v razne organizacije in kulturne in pedagoške pobude v Benečiji sami in prav v tem ie tudi prvi izvor njenega vse večjega povezo vanja s slovensko mladino na Goriškem in Tržaškem. Težimo tudi k temu, da bi se še tesneje povezovali mladi na Tolminskem in v Benečiji zaradi sosedstva in mnogih vezi iz preteklosti. Mladinski odbor SKGZ bo seveda še naprej spodbujal vse možne oblike stikov z mladimi iz Benečije na raznih področjih. — Najbrž bi naju razgovor še o drugih dejavnostih mladinskega odbora na primer na področju skrbi za izobraževanje na vseh ravneh šolskih struktur, na področju zaposlovanja in vzgajanja mladinskih kadrov za delo v posameznih organizacijah, krožkih in ustanovah mladih, privedel predaleč, ne moreva pa, da ne bi povedala, kako je mladina prisotna v našem političnem in narodnostnem boju... — Lahko zatrdim, da se v okviru Mladinskega odbora SKGZ dobro zavedamo, da je prihodnost današnje mladine neposredno odvisna od pravic, ki jih bomo uživali kot na rodnostna skupnost. Boi za globalno zaščito je res stvar vse skupnosti, mislim pa. da je prvenstveno tudi stvar nas mladih. Kako se tega zavedamo dokazuje na primer že samo iTeden mladine za global zaščito Slovencev v Italiji* fct * mladine in z Zvezo socialistične no za*č,to Slovencev v Italiji* ki halije tako na deželni kot s™o ga organizirali decembra lan, 'k* pokrajinski ravni. Konkretni re *Mtati tega sodelovanja, ki pa ga Jjo treba seveda še poglobiti in mladinski odbor si bo v tem smislu nllZad,emi:u S° f6!, ®ri ni, Ba ,eleslle »»“U" MMiuun« » danes našega delovanja brez njih ke bi mogli zamišljati, saj ne gre Pri tem le za koristno izmenjavale izkušenj, pač pa predvsem za zbliževanje mladih ljudi italijanske xn slovenske narodnosti v dežel, Furlaniji - Julijski krajini in v Sl/ Sloveniji in torej za vzpostavljanje J^njnejšega prijateljskega sožitja, ki bo z novimi rddovi nujno moralo postati tudi kvalitetnejše. ~ Kaj pa je sicer vsebina teh Ječanj? Naša srečanja imajo politič di. kulturni, športni in splošno družbeni značaj. Mladi iz zamejstva na Primer sodelujemo pri raznih pobu dah RK Z S M Slovenije, pri m la dinskih delovnih akcijah, pohodili Po poteh narodnoosvobodilnega bo-la. udeležujemo se raznih seminar-lep na katerih obravnavamo najrazličnejše aspekte družbenega živ oenja matičnega naroda od idejnih do kulturnih Šolskih in drugih P a do splošnih problemov sodobnega sveta. Razumljivo je. da obravnavamo tudi manjšinska vprašanja iz da si v primernem okolju utrjujejo zavest, bogatijo svoje znanje na področju telesne kulture in na področju človekovega udejstvovanja potrdijo svojo prisotnost na tem teritoriju. Naša društva nam dajejo možnost, da uresničujemo drugačna, humanejša načela športne etike in prakse, ki bi jih drugače, kot vse kaze. ne mogli uresničevati. To pa seveda ne pomeni a-priorističnega zapiranja. Narobe, zdi se nam prav, da sodelujemo in imamo stike tudi z naprednimi gibanji in organizacijami vsedržavnega značaja, ki pa morajo sloneti na narodnostni enakopravnost in spoštovanju lastne identitete. — V vsakem sodobnem gledanju na telesno kulturo oziroma na šport v ožjem pojmovanju telesne kulture, toliko bolj pa v naših manjšinskih razmerah, ko je sploh vsa dejavnost prežeta z vsebj.no narodnostne eksistence, se postavlja vprašanje razmerja med množičnostjo in kvaliteto. Kako gleda odbor na to razmerje? — To vprašanje je bilo med drugim predmet nedavnega sestanka med odborom in predsedniki naših športnih društev in na tem sestanku je bilo potrjeno načelo, da je množičnost prva ker prav iz množičnosti raste tudi kvaliteta. Povsem brez pomena bi bilo, če bi težili k kvaliteti ali nekakšni elitnosti, ne bi pa ta elitnost imela za seboj množičnosti, saj bi bila sama sebi namen in bi se kaj hitro tudi izčrpala. Zato poudarjamo. da je prav masovnost prva kvaliteta našega športa. Po druai strani pa bi bilo spet nevzdržno trditi, da nam kvaliteta v tekmovalnem smislu ne bi bila potrebna in koristna, saj je s kvaliteto na športnem področju naša stvarnost prišla v javnost celo tam, kjer naša narodnostna skupnost ne živi. — Ko sva že načela ta aspekt naše športne oziroma telesnokulturne problematike, dotakniva se še drugega: prisotnosti igralcev italijanske narodnosti v naših društvih, predvsem nogometnih. Kakšno je rlede tega stališče odbora? — To je nedvomno vprašanje, ki poraja razprave in tudi polemike, ki niso vedno preudarne. Problem obstaja in se. ga zavedamo vsi, vsi pa tudi vemo, da je o njem laflkc imeti načelna stališča, težje pa je ta stališča uveljavljati v praksi. Po našem mnenju je to vprašanje, ki bi zahtevalo poglobljeno razprava ne le v športnih, marveč tudi v drugih naših družbenopolitičnih organizacijah in dejavnikih saj gre za širše vprašanje. Rezultat te razprave bi moralo biti jasno izdelano stališče, ki bi najbrž moralo upoštevati različno stvarnost v naših krajih in potem to stališče prenesti in uveljavljati na terenu. Vemo. da problem pri vsej najboljši volji ni lahek in njegovo razreševanje še manj. Rešljiv je v dolgo- OSTREJŠE UKREPE PROTI TERORIZMU O tem vprašanju so včeraj razpravljali voditelji KD Prepotrebna demokratična reforma varnostnih sil ZADRŽANJE ITALIJE NA VRHU PAKTA NATO MLADINA IN TELESNA KULTURA V NAŠ! MANJŠINSKI STVARNOSTI MUSTRSKI SVET 60 DANES SPREJEL Evropa plačuje grehe sklepi res učinkoviti, le če jih bo spremljal kvalitetni skok v boju vseh demokratičnih sil, reprezentativnih inštitucij ter organizmov, ki predstavljajo neposredne interese državljanov. (st) Dravinjska doklada višja za 6 ali 10 točk? RIM — V novembru se je indeks življenjskih stroškov povišal «samo» za 1,3 odstotka v primerjavi z oktobrom (v tem mesecu je bil mesečni prirastek 2,3, septembra pa kar 2,5), od lanskega novembra pa so se cene dobrin in storitev povišale za 18,7 odstotka. Na osnovi vibcuc r.a 10,1 voiivzv* .1*' .. v«.... teh podatkov bi draginjska dokla- | KP Španije. ■Illlltllltltllllll RIM — V javnem mnenju vlada veliko pričakovanje za današnjo sejo ministrskega sveta, ki bo posvečena položaju na področju javnega reda spričo zaskrbljujočega naraščanja terorističnega nasilja. Brez dvoma bo danes Cossigova vlada sprejela celo vrsto novih ukrepov ter zakonskih odlokov za učinkovitejšo borbo proti prevratništvu in proti nasilju v državi. Kaj bo pravzaprav ukrenila vlada ni še točno znano, čeprav so na podlagi izjav nekaterih ministrov in samega Cos-sige že možna nekatera ugibanja in nekatere domneve. Govori se, da bodo ministri izdelali zakonski odlok, ki predvideva dosmrtno ječo za tistega, ki u-bijc sodnika ali pripadnika sil javnega reda ter strožje zaporne kazni za teroristična dejanja. Po vsej verjetnosti bo vlada predlagala hitrejše in učinkovitejše sodne postopke proti teroristom in prevratnikom ter večje pristojnosti sil javnega reda v vsakdanji borbi proti naraščanju tako imenovanega političnega nasilja. In še bi lahko naštevali možne ukrepe in odloke, saj je pričakovati in upati, da vlada ne bo na današnji seji sprejela samo delnih rešitev ampak da bo izdelala splošne temelje za konkretnejši boj proti terorizmu. Morda pa je druga zahteva preveliko breme za Cossigovo vlado, ki se opira na politično precej deljeno večino. Predvsem levica si namreč postavlja vprašanje, ali bo znala vlada sprejeti realne in potrebne u-krepe za ostrejši boj proti terorizmu ali pa se bo omejila le na de-magoške sklepe, ki bi lahko naposled samo š" bolj zaostrili sedanji položaj. Eden izmed teh problemov je toliko pričakovana in nujna demokratična reforma policije, ki ji kljub dramatičnemu položaju še danes nasprotujejo konservativne sile ter predvsem določeni krogi stranke relativne večine. O teh vprašanjih so včeraj razpravljala vodstva nekaterih političnih sil, ki se bodo sestala ponovno danes in jutri za temeljito analizo vladnih ukrepov. Na osrednjem sedežu Krščanske demokracije so se sestali vsi najvplivnejši voditelji te stranke z izjemo tajnika Zaccagni-nija, ki je še vedno bolan. Sestanek je vodil strankin predsednik Piccoli ob prisotnosti ministrskega predsednika ter ministrov za notranje zadeve in za pravosodje. Ni dvomov, da je bila KD seznanjena z ukrepi in z vsebino zakonskih odlokov, ki jih namerava danes vlada sprejeti. Tudi komunisti so za danes sklicali strankino vodstvo, ki bo obravnavalo dramatični položaj na področju javnega reda, nekatera stališča o tem vprašanju pa je včeraj že izpričal senator Pecchioli v intervjuju dnevniku «La Repubblica*. Pecchioli v bistvu zahteva temeljito reformo policijskih organov ter sodnih po- na Goriškem, pa tudi zavzeta in aktivna prisotnost v vseh drugih pobudah v tej zvezi. # * * — V zadnjih debetih letih je vlo-telesne kulture zadobila večjo jem spoznavanju, da je njena vloga eminentnega družbenega pomena. Odraz tega je tudi ustanovitev odbora za telesno kulturo pri SKGZ. Kakšno je stanje danes pri nas na tem področju, oziroma kakšna so načelna stališča odbora? — Telesna kultura, pod katero najpogosteje čeprav tudi ne najbolj točno, pojmujemo predvsem šport kot tak, je pri nas eno najbolj razvejanih in aktivnih področij, mislim pa, da bo v sodobnem pojmovanju vloge in mesta telesne kul ture kot družbene dejavnosti potrebno. da se tudi mi vse bolj soočamo s temi vprašanji tako iz zgodovinskega, finančnega in teh ničnega kot iz idejnega in etične ga vidika. V smislu razreševanja te problematike je prirejanje seminarjev, uvajanje predavani in raz govorov v poletne tečaje ZSŠD1 pomenilo preokretnico v telesnokul-turni dejavnosti pri nas in s to koristno, prakso bo treba nadaljevati. da si bomo še natančneje opredelili pomen telesne kulture v naši zamejski skupnosti. Vsekakor pa je po mnenju odbora za telesno kulturo naloga vseh družbenopolitičnih irt strokovnih delavcev naših ustanov, da splošno veljavna idejna spoznanja, ki se razvijajo na področju telesne kulture, uveljavijo v svojem delokrogu in s tem obogatijo našo idejnopolitično osno vo. V delokrog telesne kulture pa moramo vnašali tudi prvine ostalih področij našega udejstvovanja. — Pri teni očitno mislite na specifično vlogo naše telesne kulture v okviru splošnega položaja naše narodnostne skupnosti? — Vsekakor. Splošnim nalogam telesne kulture kot so vzgoja, zdravje, sprostitev in prirejanje šport nih manifestacij, je treba dodati v naši stvarnosti še narodnoobrnmh no vlogo Splošno sprejeto načelo je. da zbiramo v naših društvih otroke, mladino, srednjo generacijo in v perspektivi tudi starejše zato. ročni politiki, ki pa zahteva tudi stopkov za teroristične zločine, pred ustrezna finančna vlaganja v našo jaga pa med drugim tudi praktično okrepitev sil javnega reda v nekaterih večjih mestih, kjer je terorizem najbolj razširjen in kjer so prevratniki najbolj organizirani. Pozornost je torej osredotočena na današnje vladne ukrepe, čeprav je treba jasno poudariti, da bodo vsi telesno kulturo in glede tega menimo. da bi v okviru globalnega zaščitnega zakona morale biti tudi tej naši dejavnosti zagotovljene realnejše perspektive razvoja. Razgovor zapisal j. k. da poskočila februarja za najmanj 6 točk, če bi bile pa decembra in januarja podražitve večje kar za 10 točk. RIM — Gko Pričakovati, da bodo na 55. ba, ki je tudi začasni predsednik JT1U / LCdruge clanice, kot so OPEČ, pred odhodom v Caracas, hran in Libija, zahtevale še veliko naj bi veljale od 1. januarja, po občutne,]se poviške, nekaterih virih pa naj bi jih za- Čeprav so stališča v okviru sa-računavali uvoznikom za dobave že me organizacije petrolejskih držav od novembra dalje. različna in jih zlasti glede ključ- Strckovni opazovalci ocenjujejo ncša vprašanja cen ne bo lahko odločitev teh štirih držav, ki edi- usklajevati, bodo šla vsa njihova ne med članicami OPEČ doslej ni- prizadevanja na bližnjem vrhu v so prodajale petroleja na prostem Caracasu v smeri zagotavljanja tržišču kjer je že presegel ceno stabilnosti na petrolejskih tržiščih. 40 dolarjev, kot dogovorjen poskus Od dosedanje zmede niso namreč omiljenja razlik med cenami, z na- )mf/e n«Jveč.je koristi proizvajalke menom, da bi v Caracasu dosegli ”af,te:, amplk multinacionalne pe-njihovo poenotenje. Če so te drža- trolejske družbe ki so s špekula-ve, ki veljajo za najbolj prijateljske OJ™ « prosterri tržišču pospra do zahodnih industrijskih držav in y eJJe iko, Praflte- 'Jal° se bo Of EC najbolj dovzetne za njihove «nasve- .lz^e a^ na^rt za uravnava- te», sprejele tako odločitev, je prav proizvodnje po povpraševanju. določiti za daljšo dobo kriterije Evropski parlament zavrnil proračun EGS za leto 1980 Z3 iiiiiuiiiiiiiiiiimiMMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiHimimiiiiiiiiii prilagajanje cen petroleja inflaciji ter vodila za izboljšanje medseboj- INSTITUCIONALNA KRIZA EVROPSKE SKUPNOSTI I^ odnosov tako * bogatimi kot * ........................................................................................................... I državami v razvoju. Ni še gotovo ali jim bo uspelo doseči sporazum o poenotenju cen. gotovo pa ie, da jo od prihodnjega tedna petrolej zopet dražji za najmanj 10 do 15 odstotkov. Za odločitve, ki bodo prišle prihodnji teden iz Caracasa, vlada veliko zanimanje zlasti v Italiji. Minister Bisaglia je včeraj uradno priznal v poročilu senatni komisiji za industrijo, da bo v letu 1980 vrzel med predvideno porabe naftnih proizvodov (104 milijone ton) in predvidenimi dobavami (po izgubi 5 milijonov ton iz Saudske Arabije zaradi afere ENI in dogovorjenem uvozu naknadnih 2,5 milijona ton iz Venezuele) predstavljala kar četrtino potreb: 25,5 milijona ton Zato je obljubil, da bo vlada še v tem mesecu predložila ukrepe za varčevanje z energijo (izključil je pa možnost raeionira-nja), o notranjih podražitvah petrolejskih derivatov pa bo odločila potem, ko bodo znani sklepi OPEČ. (Iv) STRASBOURG — Evropski parlament je včeraj dopoldne zavrnil osnutek proračuna, ki ga je pripravila komisija EGS za leto 1980. Proti proračunu je glasovalo 288 poslancev, za pa samo 64 poslancev. S tem sklepom se je odprla doslej najhujša institucionalna kriza od ustanovitve evropske gospodarske skupnosti. Na hodnikih evropske palače v Strasbourgu so bili komentarji enoglasni: «zgodovinska odločitev*, «simbol propada politike skupnosti*. Tako se je končal dvomesečni spopad med dvema telesoma, ki sta zadolžena za sestavo proračuna Evropske gospodarske skupnosti, to je med evropskim parlamentom in evropskim svetom. Prvega sestavlja 410 izvoljenih poslancev iz devetih evropskih držav, drugega pa devet predsednikov vlad. Tokrat je zmagala «ljudska oblast*, torej organ, ki je neposredno izvoljen od ljudstva. Čeprav te besede lahko izzvenijo nekoliko retorično, je treba poudariti dejstvo, da se je evropski parlament že v prvem letu svoje dejavnosti po-služil pravzaprav edine pristojnosti, ki jo ima; najprej so komisije predlagale spremembo proračuna EGS, ker pa ministrski svet tega ni sprejel so proračun zavrnili. EGS bo tako poslovala na osnovi «dvanajstink* letošnjega proračuna vse dokler ne bodo odobrili proračuna za leto 1980, za kar pa ostaja pristojen evropski parlament. Vsak mesec bodo tako finančni upravniki skupnosti razpolagali z eno dvanajstinko letošnjega obračuna. Če bo torej kljub vsemu skupnost vendarle delovala, kar zadeva finančno plat, pa tega ni mogoče trditi o političnem aspektu vprašanja, kjer bo imel včerajšnji sklep nedvomno posledice, ki jih ni mogoče predvidevati, kajti gre za prvi tovrsten primer. Tu bo šlo verjetno za oster boj v zvezi s pristojnostmi parlamenta, kajti jasno je, da bodo sedaj predstavniki osrednjih vlad zahtevali pregled teh pristojnosti in ponekod že namigujejo na predlog o odvzemu evropskemu parlamentu pravice do zavrnitve proračuna. Proti proračunu so se izrekli predsedniki poslanskih skupin vseh največjih strank. Demokristjan Egon Klepsch je dejal, da bi odobritev takega proračuna pomenila potrditev načela ministrskega sveta, da ničesar ni mogoče spremeniti; liberalec Martin Bangemann je dejal, da se mora ministrski svet zavedati zakonodajnih pristojnosti evropskega parlamenta in da mora te pristojnosti upoštevati; za italijanske komuniste, ki niso bili enakega mnenja kot Francozi, je Guido Fanti dejal, da je ta sklep zelo pomemben za splošne perspektive EGS, saj ne gre za sklep upravnega značaja; socialisti pa so od vsega začetka vztrajali pri nujnosti iskanja kompromisa, ki pa ga v tej fazi po neomajnem zadržanju ministrskega sveta ni bilo mogoče najti. Ministrski svet je namreč sprejel le obvezo, da bo do aprila prihodnjega leta ponovno pregledal določila o podpori mlekarskemu in sirarskemu sektorju, ki pokriva približno 40 odstotkov celotnega proračuna EGS. Parlament pa je bil mnenja, da je ta obveza nezadostna. Izid volitev in posledice, ki jih bo imel ta izid je odraz novih pristojnosti evropskega parlamenta po prvih neposrednih volitvah, ki so bile 10. junija letos. Boj za reformo kmetijskega sektorja v politiki EGS je le odraz čedalje bolj konkretnega spopada z izvršilnimi organi za pridobitev večje oblasti parlamenta, ki namerava sedaj izkoristiti svoje proračunske pristojnosti tudi zato, da konkretneje vpliva na izvršne organe. Dejansko so torej včeraj evropski poslanci poverili komisiji nalogo, da izdela nov osnutek proračuna za prihodnje leto, upoštevajoč predložene popravke; za izdelavo tega osnutka bodo potrebovali nekaj mesecev in proračun bodo tako odobrili šele v prvih mesecih prihodnjega leta. Pestra dejavnost struj v vrstah socialistične stranke RIM — Socialistični tajnik Craxi je včeraj izjavil, da je vladna kriza praktično že odprta in da je le še vprašanje časa, da Cossiga odstopi. Pri tem je dejal, da socialisti zagovarjajo trdno vlado, ki bi slonela na široki večini: se pravi vlado nacionalne enotnosti. Socialistični tajnik je potem menil, da ni mogoče zagovarjati trdne vlade, če ne obstaja trdnost in stabilnost v vrstah same stranke in zato obto- žil one, ki povzročajo krizo in nestabilnost v stranki sami, da prevzemajo težko odgovornost pred -bazo, volivci in državo. Dejavnost posameznih struj v socialistični stranki je medtem zelo živahna. To povezujejo z dejstvom, da bo prihodnji teden seja vodstva stranke in takrat naj bi spravili v sedanjega tajnika Craxija v manjšino. To naj bi potrjevalo dejstvo, da je bivši tajnik De Martino oblikoval širšo skupino, ki gre od Mancinijeve do Achillijeve struje. Ta skupina odločno zavrača možnost sestave petstrankarske vlade in zagovarja oblikovanje vlade nacional ne solidarnosti. S svoje strani je predstavnik levice Achilli bil mnenja, da večine, ki je nastala na kongresu v Turinu, ni več: ni več dvoumnosti, ki je pogojevala vso stranko in v bistvu hromila njeno dejavnost. Pred vladno krizo, je rekel Achilli, ki je praktično pred vrati in preden postavijo socialisti svojo kandidaturo za predsedstvo vlade, je treba prisiliti KD, da se izreče o možnosti zasilne vlade. Dr. Vratuša o obisku v Furlaniji-JK LJUBLJANA — Komisija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za zunanjepolitična vprašanja, ki jo je vodi', predsednik dr. Anton Vratuša je obravnavala poročilo o nedavnem obisku delegacije izvršnega sveta skupščine SR Slovenije v sosednji avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Ugotovila je, da so bili z deželnim odborom Furlanije - Julijske krajine doseženi konkretni dogovori o razširitvi vsestransko vzajemnega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino v okviru jugoslovansko-itali-janskega sodelovanja, za kar dajejo osimski sporazumi velike možnosti. Komisija je tudi ocenila, da je imel dr. Anton Vratuša, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ob obisku koristna srečanja s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji. Posebej s predstavniki beneških Slovencev, obiskal pa je tudi Kulturni dom v Trstu. V vseh teh srečanjih je bila poudarjena skrb matičnega naroda za položaj in u-veljavitev pravic Slovencev v Italiji ter zahteva za pospešitev globalne zaščite za slovensko narodno skupnost ki živi v treh pokrajinah v Furlaniji -Julijski krajini. Komisija je pripravila za izvršni svet konkreten predlog za pospešeno uresničevanje sprejetih dogovorov o sodelovanju s sosednjo Furlanijo -Julijsko krajino, (jp) Vanče ni posebno vztrajal pri tej zahtevi, kljub temu, da je ameriški obrambni minister Harold Broiun pred dnevi zelo odločno postavil to vprašanje. Lahko bi torej rekli, da so zavezniki potrepljali po rami Američane, takoj pa so jim pokazali hrbet. V poročilu, ki so ga v sredo zjutraj objavili udeleženci zasedanja, imajo obsodbe Homeinijevih kršenj mednarodnega prava približno isto razsežnost kot pomirjevaluu zagotavljanja, da se članice NATO ne mislijo vmešavati v iranske zadeve. Tudi kratka vest iz Washingto-na, ki jo je v sredo zjutraj objavila agencija AFP, da je ameriški predsednik Carter izrazil tveliko zadovoljstva» po sklepu evropskih zaveznikov o evroizstrelkih, ob tem pa je tudi poudaril, da se bo iransko vprašanje v teku 10 dni lahko «nepopravljivo» izteklo, je med novinarji v Bruslju vzbudilo val razprav in polemik. Tudi če ta vest ni osebna Carterjeva izjava. kaže vsekakor na določeno nastrojenost, ki jo Amerika misli zavzeti do Irana. «Past se stiska. ZDA so vpletle Evropo v svoje zanke z evroizstrelki, sedaj pa delajo isto tudi z Iranom*, komentirajo tuji novinarji, ki so množično prisotni v bruseljski palači NATO. Posebni dopisnik moskovske LVerarnaje gazete, poleg neizogibne obsodbe ameriške oboroževalne politike pravi, da bo po njegovem Sovjetska zveza zahtevala nekajmesečni razmislek. zalile cele tri doline in seveda urn[ čile lepoto reke v svoji zgornji stfU' gi. Soča pa je vendar slovenski s}1lK bol. In na to dejstvo se je opra .Piedaufitelj, ko je izjavil, da je en°' ta za, varstvo narave odločno Pr°l' tej graditvi. -Naj omenimo še, da s“ 'rid spodnjem toku Soče na jugos vanskem ozemlju še tri hidroelej trarne, ki so že delno uničile lepem, te reke. Naj ohranimo torej vsul njen gornji tok! (dj) Razna obvestila Uprava občine Dolina sporo«3' da bo v soboto ob 16. uri v g*« dališču Prešeren v Boljuncu koi>' ferenca o motokrosu. Državno učiteljišče A. M. Slo«' šek in osnovna šola Oton Županj« vabita starše in prijatelje mlad«9 na proslavo mednarodnega leta « troka, ki bo v Marijinem domu P« Sv. Ivanu jutri, 15. t.m., ob uri. Sekcija KPI Lonjer in Zveza k« munistične mladine prirejata Ju' tri, 15. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju praznik včlanjevanja s sodelovanjem mošk« ga pevskega zbora Rdeča zvezd* iz Saleža. Prisoten bo član feder*' cije. Vabljeni so vši člani in si«' patizerji. Državni poklicni zavod za in* Aleksu Picciniju ob izgubi drag« ga očeta. Umrl je koroški skladatelj in zborovodja Pavle Kernjak Žalovanju se pridružuje Slovenska prosvetna zveza v Italiji. Gledališča Rossetti Danes, 14. t.m., ob 20.30 (konec 22.50) red «prosti» Pirandellovo felo «1 giganti della montagna*. gostuje turinsko stalno gledališče, “ežija Mario Missiroli. V abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni za ponovitve do 21. decembra. Koncerti y nedeljo ob 11. uri bo v Avditoriju koncert komornega ansambla Verdijevega gledališča pod vod-®tvom Severina Zannerinija. Na sporedu skladbe Tartinija, Albinonija, Marcella in Vivaldija. Kino ^azionale 16.00—22.00 «Amarsi? Che casino*. gflston 16.00 «Fedora». Ritz 16.30 «La patata bollente*. Renato Pozzetto, Edwige Fenech, M. Ranieri. Barvni film. Prepovedan mladini ood 14. letom. Eden 16.30—22.15 «L'infermiera nel- la corsia dei militari». N. Cas-sin,, L. Banfi. Prepovedan mladini pod 14. letom. E^celsior 16.00 «Bocca da fuoco*. S- Loren. "fattaciclo 16.30—22.15 »Senza buc-cia». L. Čarati, O. Karlatos. Eenice 16.00 «Sbirro, la tua legge e lenta... la mia no!» M. Merli, M. . Merola. "lignon 16.00—22.00 «01tre le gran-di montagne*. Barvni film. eilodrammailco 15.30—22.00 «La Pornomatrigna*. Prepovedan mladini pod 18. letom. 'Hstallo 16.30 «Amo, non amo*. J. Bisset, M. Schell. Prepovedan .mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «L'aragosta a cola-zione». E. Montesano. Barvni film za vsakogar. Aurora 16.00 «Assassinio su com-missione». Eapitol 16.30 «Dolre pelle di don-na». Prepovedan mladini pod 18. letom. »ittorio Veneto 16.15 «Caro papa». V. Gassman. Volta (Milje) «La soldatessa». E. Fenech. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aldebaran 16.30—22.00 «La betia*. N. Manfredi, R. Schiaffino, L. Toffolo. E' GLASBENA MATICA Trst Sezona 1979-80 4. abonmajski koncert Danes, 14. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO LORENZ SLOVENSKO STALNO,. GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V. Mejerhold in J. Bondi A L IN U R mladinska igra v dveh delih Danes, 14. t.m., ob 15.30 ETBIN KRISTAN KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih Jutri, 15. t.m., ob 19.30 Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja PRIMOŽ KOZAK AFERA V ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih Danes, 14. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani «1. Gruden* v Nabrežini ANGELO BEOLCO - RUZANTE POMJENKI Danes, 14. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. SPORED: Beethoven - trio št: 5''>bptt»>'» 70 v D-duru; Lebič ^ 'ekšpreb'- : sije; Turina - trio ža «f čelo in klavir. Prodaja vstopnic v pisarni GM danes, 14. decembra, od 9. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Razstave V galeriji II Mandracchio bo jutri, 15. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave Feja Kovačeviča. Razstava bo odprta do 28. decembra. V galeriji «Alla Corsia Stadion« bo jutri, i5. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave Luciana Crivellarija. Razstava bo odprta do 3. januarja. V galeriji Torbandena je odprta razstava grafičnih del mojstrov našega stoletja. V galeriji Teatro romano razstavlja Atilij Kralj. Razstava bo odprta še danes, 14. decembra. Umik: od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius razstavljajo člani tržaške »Grupe 12». Razstava bo odprta do 20. decembra. V galeriji Hettori - Tribbio 2 je odprta skupinska grafična razstava še danes, 14. decembra. V osnovni šoli Caprin je odprta razstava Riccarda Daliseja in njegovih sodelavcev Cuoma, Ca tene in Lera v okviru sekcije »Modi e ritmi parteeipativi». Razstava bo od prta do 6. januarja ob delavnikih od 9. do 13. ure (ob praznikih zaprto). V Slovenskem klubu, Ul. sv. Frančiška "0, II. nadstropje,; razstavlja LOJZE SPACAL svoje grafike na motiviko Krasa. Razstava je odprta vsak delovni dan ob uradnih urah. ŠZ SLOGA prireja danes, 14. t.m., v Ljudskem domu v Trebčah s pri-U četkom. ob 20.30 predavanje ( .................. ■ ""''iijOOOSLOVANSKb ALPINIZEM IN HIMALAJA« Predaval bo Aleš Kunaver, večkratni vodja himalajskih odprav. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................... 38.000 lir Polletna................................ 25.000 » Mesečna.................................. 5.000 » Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki do tega datuma je ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revl|o DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 Tel. 794672 Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192 BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA organizacij, trgovin in podjetij sprejemamo na upravi Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 — tel. 794672 še jutri, 15. decembra 1979 Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave. Včeraj - danes Danes, PETEK, 14. decembra VOJMIR Sonce vzide ob 7,38 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.43 — Lu-tla vzide ob 2.05 in zatone ob 13.46. Jutri, SOBOTA, 15. decembra KRISTINA Vreme včeraj: na j višja temperatura 8,2 stopinje, najnižja 3,6, ob 18. Uri 7,2 stopinje, zračni tlak 1020 mb Ustaljen, vlaga 46-odstotna brezvetrje, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Debora Fighe-ri, Davide Mohorčič, Monica Zau-lovic. UMRLI SO: 59-letna Tosca Fran-zolini por. Ferracini, 51-letna Ester Perini por. Stocovich, 77-letni Fran-cesco Giorgetti, 78-letna Anna Mon-tanari - Polacco, 77-letni Massimi-liano Sirk, 76-letnL Santo Ravahco, 79-letna Maria Sodomaco vd. Pe-trovich, 83-letna Maria Dlugosev-*ka vd. Brandolin, 85-letni Renato Nastop baletne skupine Verdijevega gledališča pod naslovom (Spoznajmo baletu, ki bi morala biti danes zvečer v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, odpade zaradi bolezni člana ansambla. OB ZASEDANJU V PORTOROŽU PD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca vabi jutri, 15. t.m., ob 20.30 v prosvetno dvorano na KULTURNI VEČER Na sporedu je nastop ženskega in moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Ob priliki odprtja družinske posvetovalnice bo jutri, 15. decembra, ob 16.30 v čitalnici občinske knjižnice na nabrežin-skem trgu JAVNO ZBOROVANJE na katerem bo upravni odbor posvetovalnice predstavil novo službo. Na razpolago je še nekaj mest za ZIMOVANJE za otroke ki ga prireja Komisija za do-raščajočo mladino pri SKGZ od 23. do 30. decembra 1979. Vpisovanje in informacije na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 v uradnih urah, tel. 74-42-49. Zainteresirani naj se vpišejo takoj! f Čestitke V K regljali bo praznovala 60 let NADA. Vse najboljše ji želijo mož, hčerke, zetje in vnuki. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 Gorica hoče uveljaviti svoje mesto v italijansko - jugoslovanskih odnosih Zaradi tržaških Iokulističnih stališč, izrečenih na zasedanju v Portorožu je goriška delegacija demonstrativno zapustila zasedanje mešanih zbornic SONČNO ogrevanje sanitarne vode in stanovanj vam po ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Butko-vič, Sovodnje, Ul. Impero 64 — tel. (0481) 882123. DAJEM v najem lekarno tel. 911119. AVTOMOBIL 1100/R v dobrem stanju s plinsko napeljavo prodam. Telefon 53874 Trst. OD SOBOTE, 15. t.m., dalje vabi na domačo kapljico in prigrizek tudi Robert Pipan iz Mavhinj na novi št, 22/D (blizu gostilne Urdih). ' TOPLEJE vam boRin prihranili bo-šte, Če obložite stene vaših stanovanj z leseno oblogo. Vse potrebno dobite v Saležu v mizarski delavnici — Boris Grilanc, telefon 229-190. KLEPARSKA obrtniška delavnica Mučič Mario išče vajenca ali delavca že strokovno izobraženega. Javiti se v Ul. Tagliamento 11, Štandrež - Gorica. Tel. 5301 MOTORNO kolo Honda 400 F letnik ’78 ugodno prodamo. Informacije na telefon št. 824528 v večernih urah. OSMICA - Franc Gec, Podlonjer 168, toči belo in črno vino. KUPIM TO - 120-basno harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah ne tel. št. 228451. PARCELO . ri Briščikih ugodno prodam. Površina 5.600 kv. m. Infor macije na tel. 225-534 vsak dan od 9. do 11. ure. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočrika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t ' št. 54-390 ali 571 326. PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro o-hranjen. Informacije pri meha nični delavnici Panarella, Ulica Matteotti 21. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) 870-59. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovinn vam nudi agencija ŠVAB Ass Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in UL Sa lici 1 Opčine, tel 211489 VELIKO IZBIRO vsakovrstnih strojev za domačinstvo: hladilniki, štedilniki peči, barvni televizorji, radioaparati, avtoradio, nadomestni deli in drugo dobite po u-godnih cenah v poznani trgovini JAKOB VATOVEC, Ul. Machiavelli 28, Trst — Izvažamo po celi Evropi. Goriška delegacija trgovinske zbornice na zasedanju mešanih italijansko - jugoslovanskih trgovinskih zbornic, ki je bilo prejšnji teden v Portorožu ob prisotnosti italijanskega ministra Stammatija in visokih jugoslovanskih predstavnikov, je demonstrativno zapustila dvorano v trenutku, ko je italijanski predstavnik na govornici v svojih stališčih gospodarskega značaja govoril izključno samo o Trstu, ni pa omenjal Gorice, ki ima v tem kontekstu svojo točno opredeljeno enakovredno vlogo. Predsednik goriške trgovinske zbornice Delio Lupieri, ki je po rotaciji v tem trenutku tudi predsednik «unioncammere», se pravi predsednik trgovinskih zbornic dežele Furlanije - Julijske krajine, je sredi govora, ki je bil do kraja lokalis-tično obarvan, vstal in odšel, za njim pa so demonstrativno odšli tudi ostali na zasedanju prisotni člani odbora trgovinske zbornice ter povabljeni goriški gostje. Goriška delegacija je zamerila tržaškemu predstavniku, da gleda na deželna vprašanja izključno samo skozi tržaška očala. Če bodo na isti način gledali tudi drugi v deželi, zlasti Furlani, potem nad deželo lahko naredimo križ. Preveč se je v zadnjih letih nabralo primerov, ko Gorica ne more uresničiti nekaterih svojih že davno sprejetih zamisli, ker se njihova realizacija ustavi, ker v Trstu mečejo polena pod noge. Tako je bilo z železniškim prehodom, takO)je z mednarodnim mejnim prehodom, tako je bilo že z marsičem drugim. Lupieri ni človek, ki bi na vse to gledal neprizadeto. Tudi njegov položaj predsednika «union-cammere* mu nalaga odgovornosti do celovite gospodarske politike v naši deželi. Kakor izhaja iz stališč jugoslovanskih dejavnikov, imata prav glede komunikacij Trst in Gorica zelo enakovreden položaj. Goriški gospodarski dejavniki se tega zavedajo in to stališče usodno ocenjujejo. V odnosih znotraj dežele bo potrebno bolj upoštevati enakovrednost posameznih območij in ne pozabljati, da ima Gorica v tem kontekstu navzlic svoji majhnosti, specifičen položaj in tudi vlogo. Gorica se je že zelo hitro odprla do sosedov, iskala stike, načrtovala svoj razvoj in bila s tem predhodnica razvoja komunikacij in odnosov, ki jih v interesu dežele in Italije danes razvijajo druga, sosednja mesta. Te odprtosti, ki' se'je izkazala za dale-kosežno politiko, -se ne sme kaznovati. alternativnih pevcev. Že v svoji mladosti se je navdušil nad glasbo Peeta Seegerja ter se kmalu priučil kitari. V Greenivich Villageu se je predstavil kot folksinger in vzbudil pozornost ie tedaj znanih glasbenikov in kritikov, sam Bob Dylan mu je omogočil nastop in prisotnost v svojih dveh gramofonskih albumih. Posebno prijetni sta toplina njegovega glasu in prožen kitaristični slog. O Brombergu kot solistu so resni kritiki napisali vse kar je moč dobrega napisati. Uspeh je seveda dosegel s številnimi nastopi po celem svetu. Seveda so znane tudi številne njegove plošče. Zadnja «My own House» je izraz njegovega najbolj tradicionalnega in akustičnega prijema. Pri nas v Gorici bo Brom-berg zaključil letošnjo zelo uspešno serijo koncertov. Spremljata ga Dick Fegy z violino, tamburico, kitaro in banjo ter George Kondler z violino in tamburico. Koncert je v priredbi Old Swan Musič Centra, prične se ob 20.30. Vstopnina 3.000 lir ali 80 dinarjev. V SPOMIN NA PADLE BORCE GRADNIKOVE BRIGADE V nedeljo prvi spominski zimski pohod na Javornik Ob 11. uri bo pred Pirnatovo kočo kratka spominska slovesnost - Pohod bo iz Črnega vrha in to ob vsakem vremenu Te dni mineva 36 let, odkar je1 23. decembra 1943. leta. v ledenem, zimskem jutru pri Škvarču na Javorniku nad črnim vrhom nad Idrijo ugasnilo 47 mladih življenj — borcev III. bataljona 3. SNOUB »Ivana Gradnika*. Le nekaj dni' pozneje, to je 6. januarja 1944, je v Trebčah pri Črnem vrhu padlo še 38 borcev HI. in IV. bataljona, pri Godoviču pa so med tem časom ustrelili 18 ujetih borcev Gradnikove brigade. Njim v spomin organizirajo planinska društva Idrija, Cerkno, Ajdovščina, Vipava in Logatec, v sodelovanju z občin- skima konferencama Idrija Zucchiatti, 55-letni Pietro Bodetti 83-letni Aldo Duca, 82 letna Eufe-mia Fernetich vd. Civitan 49-letna Ida Kerin por. Koren, 75-letna Anna Mačehi vd. Bassi, 92-letna Em-ma Gioppo, 44-letni Antonio Piccini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul-Zorutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627. LEKARNE V OKOLICI Boi junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 2114)01; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 206-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel, 213-137; Milje: tel. 271-124. BANCA Dl CREDITO Ql TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Š. P. A. TRST - ULICA -h. FILiLI 10 • ; B1-44G. SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 13. 12. 1979 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 809.— 1770.— 1650.— 504,— 196.— 27,- 465,— 64.25 690,-420.— 150.— 190,-160.— 17,- 37.25 37,75 MENJALNICA vseh tujih valut lot*, gre mimo nove elektrarne in se potem spušča k Soči. Med Pod-goro in Majnico je torej še Ločnik. Predsednik podgorske skupščine Edvard Maligoj Zahvaljujemo se za pojasnilo predsednika podgorske skupščine. Iz o-riginala smo izpustili nekaj osebnih predsednikovih pogledov na časnikarsko pisanje. S tem smo si prihranili odgovarjanje v stilu milo za drago*, od katerega ne bi nihče imel koristi. Mi smo poduk sprejeli, podpisnik pa je na dostojen način dosegel svoj namen. Kar je najbrž bil tudi smoter njegovega pisma. Uredništvo Jutri v Gorici folksinger David Brombcrg Jutri bo v dvorani UGG koncert ameriškega folksingerja Davida Bromberga, doma iz Philadelphie. Bromberg je eden najbolj znanih SREČANJE V AVDITORIJU NA POBUDO OBČINE Prizadeti otroci - važno vprašanje ki zanima v Gorici nad 200 družin Predavatelji so iz raznih zornih kotov obrazložili vprašanja, ki zanimajo vedno večje število družin pravili kontrolne kartončke, ki jih bodo lahko udeleženci pohoda dobili pred odhodom na Javornik v nedeljo, 16. decembra, od 8. ure dalje v gostilni Pri Metki v Črnem vrhu, v gostilni Pri vodnjaku ter v koči na Javorniku, kjer jih bodo tudi žigosali. «-a II. pohod v letu 1980 pa bodo organizatorji izdali posebne spominske izkaznice. Pohodniki, ki se bodo udeležili dveh pohodov bodo prejeli bronasto spominsko značko, za štirikratni pohod — srebrno‘in za šestkratni pohod — zlato značko. Ob 11. uri bo pred Pirnatovo koč® na Javorniku tudi kratka spomin- • V dvorani Palaveneto v Tržiču se bo drevi ob 20. uri pričel gobarski tečaj, ki ga bosta vodila dr. Marco Kraus in uslužbenec zdravstvenega urada, Andrea Kenda. Tečaj obsega 14 enournih lekcij in je popolnoma brezplačen. Zaključil se bo predvidoma v februarju. Pismo uredništvu Športna hala je v Podgori Spoštovano uredništvo! Prejšnji teden sem bral v Primorskem dnevniku naslednji oglas: V Podgori seja rajonske skupščine. V tem oglasu je bilo napisano, da se podgorska skupščina sestane v športni hali na Majnici, v prostoru poleg telovadnice. Iz tega je razumljivo, da je športna hala nekje pri gostilnah Fogo-lar in Puia in ne v Podgori, kot v resnici. Za tiste, ki še ne vedo, do kam seže meja med Podgoro, Lečnikom in Mainico, bom povedal, da meja med Podgoro in Ločnikom je potok pod železnico v Ulici delle Chiese Antiche in se nadaljuje po potoku proti domu onemoglih «Cu- V sredo je bilo v Avditorju napovedano srečanje o prizadetih o-trocih, kjer so trije predavatelji skušali prisotnemu občinstvu prikazati in različnih zornih kotov zapletena m istočasno humana vprašanja, ki so še vedno prisotna na tem področju. Prof. dr. Ferrari je razčlenil to temo s stališča zdravstva ter poudaril pomembnost preventive ob problematičnih okoliščinah pred porodom, ob porodu in po porodu vsakega otroka, kajti vzroke za večino primerov prizadetih otrok je treba iskati prav v tistem obdobju. Opomnil ie tudi, da moramo imeti zawprizadete .ne.^le otroke »z možganskimi okvarami, temveč tudi tiste. ki kronično bolehajo na drugih otganih in se zaradi tega ne—morejo vključiti v normalno življenje. Šolski inšpektor Lebani je v svojem posegu obrazložil izkušnje, ki jih ima s takimi otroki šola od obdobja. ko so vse prizadete združevali v posebne razrede, preko tistega, ko so skušali za vsako ceno vključiti tudi najbolj prizadete v navadne razrede pa do danes, ko se postavljajo dvomi, ali težko prizadeti lahko koristno izrabijo možnost vključitve v razredno skupnost. če nima šolska skupnost pomoči s strani strokovnih služb s področja zdravstva in socialnega skrbstva. V svojih izvajanjih se je zavzel, da bi se skrb za prizadete začela že v otroških vrtcih in ne šele’ v času obveznega šolanja. Dr. Peresson je prisotne prepričal predvsem s trditvijo, da bi strokovne službe morale razširiti svojo pomoč od ambulant in šol tudi na posamezne družine, ki si marsikaj ne znajo pomagati iz zagate in ne najdejo izhoda iz tragičnega položaja, v katerem se nahajajo; prisotnost prizadetega člana povzroči posledice tudi v odnosih staršev, bratov, sestra in bližnjih sorodnikov. Z vprašanji sta posegla v ta težka razmišljanja še ena od prisotnih vzgojiteljic ter eden od staršev, katerima sta predavatelji izčrpno odgovorili. Za predavateljsko mizo .je sedel tudi župan De Simone, ki je srečanje otvoril ter, notar Bruno Sta-fuzza, ki je posredoval. V dvorani je bilo precej vzgojiteljev iz slovenskih šol — precej zdravnikov in terapistk, ni pa bilo staršev tistih skoraj dvesto otrok, katerih usoda je bila tema razgovora. Poznavalci kroga tega dela someščanov trdijo. da odsotnost ni posledica nezanimanja, saj bi bilo to skoraj neverjetno. Verjetnejše so ugotovitve dr. Peressona, ko trdi, da se zaradi odsotnosti obstoječih struktur, pomanjkanja drugih ter zaradi brezupnosti perspektiv ti ljudje zagrenjeno odtujujejo, okolju na eni strani, na drugi- strani pa ne upajo, da bi iim lahko karkoli ali kdor koli iz njihovega1 -vsakodnevnega so* očanja s tragično usodo, ki jih je doletela. Taka srečanja kot je bilo v Avditorju lahko nekaj k temu vprašanju pripomorejo. Če ne morejo sedaj spremeniti stanja, kakršno je, lahko vsaj osvestijo širši krog ljudi. kar lahko ustvari tisti potrebni humus, na katerem naj bi zrasle nove pobude v prid prizadetim o-trokom in njihovim staršem. A. R. Izšla je zbirka Goriške Mohorjeve družbe V mali dvorani Katoliškega doma v Gorici je bila v sredo zvečer predstavitev knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 1980, ki poleg koledarja obsega še dve leposlovni deli in 6. zvezek bibliografskega leksikona, ki pa ga bodo žal naročniki lahko prejeli šele ob koncu meseca ali v januarju. Vsebino koledarja, ki obsega prikaz dejavnosti katoliško usmerjenih Slovencev v zamejstvu, predvsem na Goriškem in Tržaškem in to na verskem, političnem in narodno stnem področju, je na kratko orisal dr. Markuža. V koledarju je letos tudi nekaj zanimivih člankov s področja etnografije (Ukovske planine, šopanje v Ukvah) in zgodo- • llllllllinMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIilllMlllllllllllllfllltMIIIIIIMnMtIlimilllllllllllllllllllllllimillltillllllllilHIIIIIIIIIIIIIIItnillllllMIIMlIlMIIIIIIIIII V ZVEZI Z NOVO UREDITVIJO RAJONSKIH SVETOV Osnutek, ki ga je pripravil občinski odbor, je pomanjkljiv KPI bo v soboto, 15. t.m., priredila javno zborovanje v zvezi z neposrednimi volitvami članov rajonskih svetov Na upravnih volitvah prihodnje leto bodo občani Gorice poleg občinskega sveta (za pokrajinski in deželni svet se še ne ve, vse je pač odvisno od razpieta krize) volili tudi člane rajonskih svetov, ki bodo v novi ureditvi, ki .jo določa zakon št. 278, imeli poleg posvetovalne vloge tudi moč odločanja v nekaterih urbanističnih vprašanjih. Občinski odbor je že izdelal predlog osnutka novega pravilnika o poslovanju teh perifernih upravnih organov. Osnutek je te dni predmet razprave v rajonskih svetih, ki bodo vnesli svoje pripombe in popravke. Osnutek bo treba najbrž temeljito spremeniti in dopolniti, vsaj tako menijo komunisti v Gorici, ki pripravljajo glede tega vprašanja poseben .javni posvet. Na sporedu bo v soboto, 15. t.m.. ob 16.30 v pokrajinski sejni dvorani. Govor bo o spremembni osnutka, ki ga .je pripravil občinski odbor, kakor tudi o drugačni razmejitvi med nekaterimi rajonskimi sveti, zlasti med podgorskim in ločniškim, saj sč nekateri ogrevajo celo za ustanovitev samostojnega rajonskega sveta za področje Majnice. Posveta se bo udeležil tudi občinski odbornik za decentralizacijo v Benetkah, Paolo Cacciarl. Pridržana prognoza za mopedista Pot skozi Podgoro je že dalj časa ena glavnih vpadnic v Gorico. Promet se je zgostil posebno v zadnjih dneh, posebno nevarnost pa predstavljajo težki tovornjaki. Nič čudnega torej, če so nesreče v tem kraju dokaj pogoste. Včeraj nekaj po 14. uri so v bližini križišča med ulicama Monte Calvario in San Giu-sto spet zabeležili hujšo nesrečo pri kateri ja bil hudo ranjen mopedist, 53-letni Albino Venier s Pevme. Zaradi hudih poškodb so ga pripeljali v videmsko bolnišnico, ki je posebej opremljena za intenzivno nego, zdravniki pa so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Kako je prišlo do nesreče, še ni povsem jasno, ker prometna policija še ni zaključila preiskave. Poleg Veniera sta v nesrečo vpletena še 47-letni Severino Paulin iz Gorice, ki je upravljal tovornjak s prikolico, ter 50-letni Primo Murero, prav tako iz Gorice, ki je vozil lažji tovornjak. vine zasebnega šolstva na Goriškem. Zaključni del koledarja vključuje nekaj literarnih prispevkov. Poleg bibliografskega leksikona, ki bo izšel z zamudo, sta v knjižni zbirki še knjigi Nevidna meja Franca Jeze in Prelistavanje poldavni-ne Vinka Beličiča, Prva je zbirka krajših povesti, druga pa obsega nekaj izpisov iz avtorjevega dnevnika iz razdobja 1948-1974. Za zu nanjo opremo letošnje zbirke je poskrbel Edi Žerjal. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ,, . ..sr. JE^stu., ! : Pirc ry>nyv_4fnX M" ^ GIUSEPPE ‘BERTO - N £ŽN AN I EČ A N V nedeljo, 16. decembra, ob , 19. uri v župnijski dvorani v DOBERDOBU. delovali tudi pripadniki JLA iz Ajdovščine. Za vse udeležence spominskega pohoda, ki bo ob vsakem vremenu, bodo pripravili toplega čaja za okrepčilo. SILVO KOVAČ in Ajdovščina, občinskimi konfe- ska svečanost, na^kateri^bodo so-rencami ZSMS Idrija, Ajdovščina in Logatec, občinskima odboroma ZZB NOV Idrija in Ajdovščina ter garnizijo JLA iz Ajdovščine, ki nosi ime in neguje borbene tradicije Gradnikove brigade, I. ZIMSKI SPOMINSKI POHOD NA JOVOR-NIK (1240 m) nad črnim vrhom nad Idrijo, ki bo v nedeljo, 16. decembra 1979, in bo posvečen tudi praznovanju dneva Jugoslovanske ljudske armade — 22. decembra. Za letošnji I. spominski pohod na Javornik so organizatorji pri- Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 9., 11. in 15. uri. J. Snoj - E. Aberšek: Avtomoto mravlje. Predstava za osnovno šolo Šempeter, v kinodvorani v Šempetru. Drevi ob 20. uri, Henrik Ibsen: Nora. Predstava za red S petek B v veliki dvorani PDG. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 »Concorde af-faire 79». M. Forner in V. Ve-rartini. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 »Marito in pro-va». G. Jeckson in J. Segal. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Le ragaz-ze del porno show». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Rocky 2». PRINCIPE 20.45 Nastop pevskih zborov. ISora Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 »Izkušnje prve ljubezni*. Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 »Ljubezenska romanca*. Japonski film. DESKLE 19.30 »Človek pajek*. A-meriški film. DEŽURNA'. LEKARNA V GORICI Danes Ves dan in ponoči je v Gorici ^dg^prna lekarna Marzini, Korzo tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salu-te, Ul. C. Cosulich, tel. 72480. Predavanja Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vabi vse člane in nečlane jutri, 15. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevo dvorano na Korzu Verdi 13, kjer bo M 'adi» Černe predaval o Kitajski in predvaja! krat-kometražni film o tej oddaljeni deželi. Razna obvestila Folklorna skupina v Gorici ob ve šča svoje člane, da bo prva vaja v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.30 v prostorih telovadnice v Ul. Brass. Obveščamo nadalje vse, ki bi radi pristopili k skupini, da to lahko storijo s tem, da se predstavijo kar na prvi vaji. ŠD Juventina priredi silvestrovanje v domu Andrej Budal v Štan-drežu. Pohitite z rezervacijo miz. SKGZ obvešča, da bo v nedeljo, 16. decembra na razpolago avtobus za udeležence proslave 25-let-nice obstoja SKGZ, ki bo v Kulturnem domu v Trstu. Avtobus bo odpeljal s Travnika ob 8.30 ter bo vozil skozi naslednje vasi: Štandrež (postajališče na trgu pri cerkvi), ob 8.35, Sovodnje (pred Kulturnim domom), ob 8.40, Peč (postajališče pred gostilno pri Bajti) ob 8.45, Devetaki (pred gostilno) ob 8.55, in Jamlje (pred gostilno Pahor) ob 9.05. Za danes napovedanega sestanka na Valerišču, ki ga prirejata SDGZ in Kmečka zveza o izvajanju zakona IVA ne bo. Nov datum bomo sporočili y najkrajšem času. w čo 1 M?* fe* M&i- ~ (A:; ? • 54 trgovin združenja CORSO AMICO v GORICI vam v decembru nudi možnost zmagati na loteriji dva avtomobila. Pri vsakem nakupu v vrednosti 5.000 lir vam v teh trgovinah izročijo listek za loterijo. AUTO SACCHETTI servis za Audi VOLKSWAGEN GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema in potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Priznano mednarodno avloprevozniSko podjetje LA GO R IZI A N A GORICA - UL Duca D'Aosta 188 - teL 2843 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA OBISK PRI ODRASLIH V SOLSKIH KLOPEH ZA DOSEGO DIPLOME SREDNJE SOLE Tečajniki «150 ur» v Dolini: «Maja že po angleško» Udeleženci tečaja so se kmalu privadili na popoldanski pouk - Težave z učbeniki - Obisk raznih prireditev V Dolini. Nabrežini, na Opčinah in pri Sv. Jakobu potekajo že od srede novembra dalje tečaji «150 ur* za odrasle, za katere je dal pred nekaj meseci pobudo Sindikat slovenske šole, da bi omogočil tistim, ki iz kateregakoli razloga niso dokončali obveznega šoli nja, dosego diplome nižje srednje šole. Na tečaj se je vpisalo veliko število interesentov; nekaj od teh je sicer že po nekaj dneh opustilo popoldanski ali večerni pouk. večina pa se je kaj kmalu spet spoprijateljila s šolskimi klopmi in sedaj vztrajno sledi pouku z namenom, da bo konec maja, ko se bo tečaj dokončal, končno dosegla zastavljeni cilj — potrdilo o uspešno dopolnjeni nižji srednji šoli. Pred nekaj dnevi smo obiskali udeležence tečaia «150 ur* v Dolini, da bi zvedeli, kako napreduje ta njihov nekoliko «neobičajni» študij. Pouk v Dolini poteka v prostorih nižje srednje šole «Gregorčič* in sicer v popoldanskih urah. Na ta tečaj se je prvotno vpisalo 20 o-seb, sedaj pa se ga udeležujejo redno vsi razen dveh. Skoraj vsi so iz dolinske občine, med temi pa jih je še največ iz Mačkolj. Velika večina tečajnikov je žensk, saj sta ob našem obisku med tolikimi ženskami «samevala», vsak v svoji klooi, le dva krepka moška — šolski sluga in mladi bradati elektrova rilec v tovarni Velikih motorjev. Ob našem prihodu je bilo vzdušje v razredu zelo sproščeno, domače in verjetno je tako tudi ko so udeleženci sami s svojimi predavate! ii, s katerimi so že od vsega začetka vzpostavili pristen, prijateljski odnos. «V začetku smo imeli velike težave, ker nismo bili navajeni na pouk in na urnik*, je povedala gospa v prvi klooi. «Sama sem bila že na tem. da bi vse opustila, nato pa sem se le privadila in sedaj je vsak dan boljše in leoše.* Po prvih nevšečnostih kaže, da so se tečainiki res združili v pravcato kolegialno skupnost. Po Pri*ju‘ /v/ jie za DIJAŠKO .1111(0 opravljenem delu (večina je kuharic, slug, gospodinj) pustijo doma vsa opravila in pridejo na tečaj («Imamo pridne otroke, ki nas lepo čakajo doma*, je bilo rečeno), da bi obogatili svoje znanje. Seveda se jih je večina vpisala na tečaj, da bi ob koncu prejela diplomo, ki bi jim odpirala nove, boljše možnosti za delo. Med tečajniki oz. tečajnicami pa je tudi skupina (9), ki je že dokončala šolanje na osemletkah v Jugoslaviji, vendar jim niso v Italiji priznali potrdil o dokončanem šolanju. «Odrasli šolarji* sledijo predavanjem iz vseh predmetov, razen petja, risanja in telovadbe. Kot pri vseh šolarjih jim gre študij pri nekaterih predmetih bolje od rok, pri drugih pa manj. Dolinskim tečajnikom delajo — tako so nam povedali sami — največ težav matematika in angleščina, kar pa je tudi povsem razumljivo, saj je verjetno minilo precej časa odkar so zadnjič skušali razrešiti zapletene računske operacije, mnogo od njih pa se jih pred začetkom tečaia sploh ni lotilo u-čenja angleškega jezika. Ob vseh teh težavah so udeleženci tečaia pohvalili svoje profesorice, čes da «so zelo pridne in fajn». Ob našem obisku so tečajniki sledili učni uri slovenščine. Profesorico Natašo Kalc smo vprašali za mnenje o poteku pouka. «Nivo tega tečaja* nam je dejala, «je precej visok. Tečajniki pridno sledijo predavanjem, so prizadevni in prihajajo redno, vsak dan (od ponedeljka do petka) na tečaj.* Profesorica je nato omenila še nekatere težave, s katerimi se srečujejo. V prvi vrsti gre za pomanjkanje učbenikov, ki bi ustrezali pouku odraslih, kajti sedaj uporabljajo učbenike namenjene diiakom nižjih srednjih šol. Tudi same predavateljice nimajo nobenih izkušanj s poučevanjem odraslih, zato si pomagajo kot pač morejo. Med učbeniki imajo največ težav s slovenskimi in italijanskimi antologijami, ker je izbor beril prilagojen za mlade. Pri tem pa si pomagajo s ciklostiliranjem in fotokopiranjem tekstov, vse te šolske potrebščine pa jim je da la na razpolago dolinska nižja srednja šola. Poleg rednega pouka dovoljujejo tečaji «150 ur* tudi izvenšolske R(mur ,SS ob it bo Nedeljski občni zbor združenja starsev trgovskega zavoua «Ziga Zo.s* dejavnosti. Tako so si dolinski tečajniki, vedno v okviru tečaja, o-gledali predstavo «Neznani Bene-čan», udeležili pa so se tudi pobratenja med dolinsko, miljsko in koprsko občino. Dolinski tečaj «150 ur* torej lepo napreduje s poukom in obiskom raznih prireditev. Ko smo se poslavljali od tečajnikov, smo jim omenili, da se bomo povrnili k njim ob koncu tečaja v mesecu maju. Tedaj je gospa iz zadnje klopi pripomnila: «Takrat se bomo pogovarjali že v angleščini, in boste videli, kako bo šlo!* V ČUDOVITI ZBIRKI MONOGRAFIJ FILMSKIH IGRALCEV Dva mojstra italijanske komedije: Alberto Sordi in Nino Manfredi Trg knjig o filmu doživlja že nekaj časa v Italiji ugoden moment. Največ je še vedno monografij režiserjev. Založba Greme-se iz Rima pa si je zamislila zbirko, ki je posvečena igralcem. Kot poudarja predstavitev, je namreč igralec temeljni člen v filmskem imaginarnem svetu. Več let ga je ekskluzivno zanimanje za «avtorstvo» s strani filmske kritike zapostavilo, ga prepustilo le morebitnim analizam sociološkega pojava. Nedvomno pa je, da publika (recimo kar: gledalec, da se ne bo kdo čutil izven te objektivne kategorije) doživlja bistvo filma, njegovo spojitev reprodukcije in fikcije predvsem preko igralčeve ekranske prisotnosti. Italijanski film ne dosega nivoja «mitizacije» ameriškega. Nedvomno pa zasledimo v njem nekaj drugih zanimivih prvin, in to predvsem v «nadžanru» italijanskega filma - komediji. Igralci te zvrsti gradijo svojo masko iz filma v film bolj na podlagi kopičenja stereotipov italijanskega človeka, kakršen naj bi resnično bil, kot pa na podlagi določenih, *globljih» mitičnih prvin. Sordi, Gassrnan, Tognazzi, Manfredi in drugi"feri)"tejn 'fil&viru individualizirajo prati s tem, da njihove «Nino Manfredu (228 str.) je delo filmskega raziskovalca Alda Bertiardinija, za uvod pa je poskrbel kritik-poligraf Oreste Del Buono, ki piše kot običajno prijetno in inteligentno. Sledi dolg intervju z Manfre-dijem, ki je nedvomno najdaljši in najbolj izčrpen pogovor z i-gralcem, kar jih je bilo doslej objavljenih. Igralec je tudi postavil na razpolago avtorju vso svojo dokumentacijo, da izpopolni informacijo knjige. V petih straneh, ki jih opremljajo številne zasebne fotografije, mm knjiga nudi kronološki pregled Manfredijevega življenja in umetniške dejavnosti. Osrednji del knjige pa je posvečen podrobnemu kronološkemu pregledu vseh filmov igralca: za vsakega nam nudi filmografske podatke, kratek komentar o Man-fredijevi vlogi in izbor takratnih recenzij, s posebnim poudarkom na ocene igralčeve zasedbe, ter — spet — nekaj slik. Prvi film je Sequijev «Monastero di Santa Chiara» iz 1949. leta, zadnji pa letošnji, Montaldov «11 giocatto-lo». Skupno smo prešteli 65 filmov (med katerimi so seveda tudi epizode iz celovečernih filmov, kar je pogost pojav italijanske komedije). To so pa le filmi, v katerih je imel Manfredi vidnejšo vlogo, kajti na koncu knjjga krajše obravnava še 12 filmov, v katerih nastopa igralec v postranskih vlogah (tu je tudi tiekaj antoloških del). To še ni vse, kajti zadnji del knjige obravnava precej podrob- S. G. (Nadaljevanje m zadnji strani) miiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiuiimiiiitmiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiMiiiimiiiitiiiiiimmiitimMiiiMiiimnii rgzlične maska katalizirajo čim-več doživetij iti ifjodb. Sordi je i,a torkovem večeru v Slovenskem klubu se je občinstvu predstavila delovna ekipa agencije Alpe-Adria med vsemi še najbolj «tipičen», s čimer seveda ne izražamo kvalitetne ocene: ugotavljamo le, da ostali trije zgoraj omenjeni puščajo za sabo možnost odstopanja od komedijske igre (Gassrnan s svojo kulturno in demonsko globino, Tognazzi s svojimi telesnimi, uživaškimi ekstremi, Manfredi s svojo humano osebnostjo), Sordi pa vključuje tudi (predvsem) svojo osebnost, ki je sama znana preko stereotipov egoizma, skopušlva ipd., v komedijsko igro. Tem in drugim italijanskim i-gralcem (ampak tudi ameriškim) je zbirka «Le Stelle Filanth založbe Gremese posvetila monografije ali pa jih najavlja. V tem članku pa si bomo podrobneje ogledali le dve zadnji knjigi iz serije. Še najprej pa bi radi opozorili na kvaliteto, ki velja za celotno zbirko. Če je namreč že precej neprijetno, da so italijanske monografije o režiserjih tako skope, kar se tiče ikonografske opreme, bi bilo to za monografije igralcev še posebne frustracija. Zbirka, ki jo vodita Claudio G. Fava in Orio Caldiron. je to dobro razumela, tako da so strani natrpane s slikami iz kratkomalo vseh igralčevih filmov. To je pa le dodatna prijetnost ob izredno popolni in precizni dokumentaciji. Uglejmo si torej peto in šesto knjigo te zbirke, katerih relativno visoka cena (pri zadnji knjigi 12.000 lir) je popolnoma upravičena, če upoštavamo kvaliteto tiska in stotine objavljenih fotografij. Zenska in njena stvarnost KD in «Lista» nasprotujeta posvetovalnici v Ulici Mauroner . i \r .t „ .i tiii.dj I , - „Tts •vw*»r~ ** " , '••• • -.i a ,V»! Še pred kratkim smo pisali' o razvedetjivih ' premikih ‘pri ustju navijanju sedežev družinskih posvetovalnic v tržaški pokrajini. Prehitra in preveč pozitivna je bila naša sodba, kljub številnim '■ " " jih odprtim vprašanjem, ki smo ob tem vprašanju pustili. Zataknilo se je že pri drugi posvetovalnici, ki bi jo morali odpreti v Trstu, pri tisti, ki bi bila na razpolago prebivalcem predela Kjadin - Rocol. Že pred letom dni so namreč posebnemu odboru, ki se zavzema za odprtje posvetovalnice v tistem okraju, zagotovili, da bo do tovrstne ustanove v najkrajšem času prišlo. Takratni tržaški občinski odbornik za zdravstvo Perco je tudi bil mnenja, da bi lahko prostore v Ul. Mauroner, kjer je sedež konzulte, uporabili za posvetovalnico. Prostorov namreč čez dan nihče ne uporablja, kajti tam ni področnega anagrafskega urada ali kakšne druge službe. Med drugim je bil tudi že sklep, da bo rajonski svet v kratkem zasedal nekje drugje in bi tako dejansko bili prostori popolnoma neuporabljeni. Vendar pa se več mesecev od besed ni prešlo k dejanjem, tako da je odbor dejansko pozval kon-zulto naj se izreče, oziroma naj vso zadevo posreduje občini in nato še pokrajinskemu konzorciju. Občinska uprava namreč dokončno odloča o prostorih, medtem ko sodi v pristojnost pokrajinskega zdravstvenega konzorcija, da o-mogoči odprtje družinskih posvetovalnic. len vprašanje res vJ-M" v '^hkVel; in mu namenil celovečerno zasedanje. Na zaprepadenje vseh, zlasti pa žensk, je svet s pičlo večino odločil, da posvetovalnice v tistih prostorih ne bo. Ob tem je predlagal, naj bi tovrstno službo v prihodnosti uvrstili med dejavnosti zdravstvenega centra v sklopu stanovanjskega velebloka Me-lare. Taka rešitev pa razumljivo nikakor ne zadovoljuje ne žensk ne posebnega odbora in tudi ne vseh naprednejših prebivalcev rajona Kjadin - Rocol. Upoštevati je namreč treba, da je predsednik pokrajinskega zdravstvenega konzorcija Pessato še pred nedavnim zatrdil, da ima na voljo dovolj sredstev in tudi ekipo, da bi center v najkrajšem času odprli. Zato so ženske v sredo zjutraj zasedle prostore konzulte in popoldne sklicale javno skupščino, na kateri bi se morali predsednik rajonskega sveta, občinska odbornica za zdravstvo in pa predsednik pokrajinskega zdravstvenega konzorcija dokončno izreči o družinski posvetovalnici za Kjadin Rocol. Do množičnega in zelo bučnega sestanka je tudi prišlo, na katerem so ženske dosegle vsaj to, da o vsej zadevi rajonski svet še enkrat razpravlja na razširjeni seji, in sicer morda še nocoj. Do pozitivnejšega sklepa pa ženske vsekakor ostanejo v prostorih konzulte. Mirno seveda do tovrstne odlo- ■■■• *«>(« Koper 19.20 Odprta meja 19.45 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Krik - film Režija: Michelangelo Anto nioni; igrajo: Ste ve Crochran, Alida Valli, Betsy Blair 22.30 Glasbeni nokturno: Glasba Jadrana - Hvar Zagreb 17.45 Med domom in šolo 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Hvala za pozornost 21.00 Ljubezenske zgodbe, serijski film 21.50 TV DNEVNIK 22.05 Dokumentarna oddaja TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11:30, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Domače popevke; 12.00 Kulturni prostor; 12.20 .Pesmi brez besed; 13.15 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.10 Otroško okence; 14.30 16.30 Aktualna tema: Kulturna problematika; 16.35 Svirac svira kolo igra: spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije. Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102.0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz RADIO TRST A DANES. PETEK, OB 14.10 OTROŠKO OKENCE Posebne oddaje, namenjene našim najmlajšim, so na sporedu vsak dan ob 14.10 z izjemo nedelje. Danes je na vrsti priljubljena rubrika «Kje je napaka?*, ki jo z vebkim uspehom pripravlja Vera Poljšak. V njej lahko nepo- RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 7.30 Glasbeno prebujanje; 9.00 Ra^ dio anch’io; 11.00 Operacpiiz; 11.30 I Big della canzone; 12.03 - 13.la Vi in jaz; 14.03 Radio jazz.; 14.30 Glasno branje; 15.03 Errepi !• 17.00 Patchwork; 18.30 Vod e volti della questione rperidionale: 19.15 Prisluhni, večeri se!: 19.20 Radio 1 Jazz; 20.35 II silenzio de» suoni: 21.03 Simfonični čas; 23.00 sredno sodelujejo ,v.si otočji,,in 4 , <£?ci w RADIO 2 n>l 7,‘SO'^. 9.3(1, 11.30. 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila, 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Una car- riera sentimentale; 9.32 Radiu 1 3131: 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Hit parade; 13.40 Sound - Track; 15.00 Radio 1 3131; 16.37 In con cert!; 17.55 Roma magica; 18.33 In diretta dal Caffe Greco; 19.50 Prostor X; 22.00 - 22.45 Notte-tempo. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00. 15.00, 19.00, 21.00 Po ročila;. 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glas bo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica: 8.47 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za . . .; 12.10 Iz glas bene tradicije jugoslovanskih na rodov in narodnosti; 12.30 Kmetij ski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: t3.00 Danes do 13.; 13.30 Priporo čajo vam...; 14.50 človek in zdravje; 14.05 C. M. Weber: Kon cert za faeot in orkester; 14.25 Na ši poslušalci čestitajo jn pozdrav l.jajo, 15.30 Naootki za turiste: 15.35 Zabavna glasba; 16.00 «Vrti ljak»; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Od arije do ari;e; 18.30 S knjiž nega trga; 19.35 Lahko noč. otro ci!; 19.45 Minute z ansamblom Franca Miheliča; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . .; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Glas beni intermezzo; 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Li1 rični utrinki; 23.10 Prostor za re prize. E i i- Carl Bernstein Bob Woodward | v! I jjjj NIKONOV PADEC 54. Prevedel Dušan Dolinar mmt Pri delu so morali na vso moč hiteti. Iz Buzhardtove pisarne so pripeljale nekaj strojepisk in tajnic, da so popravljale nesmiselne odstavke in tipkarske napake ter pripravljale čiste izvode. Večina trakov, za katere je šlo, sploh še ni bila prepisana. Nixon je ure in ure pregledoval prepise in pogosto delal kasno v noč. Skoraj takoj je začel tudi izločati nekatere odlomke. Drzne, kakor s sekiro zarezane poteze njegovega peresa so črtale dolge odstavke. Buzhardt je bil zaskrbljen. Redigiranje, ki ga je bil sam predlagal, naj bi iz besedila izločilo grobosti in kletve ter izčistilo osebne značilnosti. Toda zdaj je Nixon črtal dele pogovorov, ki so se nanašali na VVatergate — dolge, vsebinsko pomembne dele. O tem je govoril s Haigom, a ta mu je rekel, naj se pritoži predsedniku. Buzhardt je šel k Nixonu. Pojasnil mu je, da pravnike spravlja v nemogoč položaj. Vnovič mu je zdeklamiral že znano litanij o: pravni zastopniki ne smejo sodelovati pri prikrivanju dokaznega gradiva; jamčiti morajo, da je izročeno vse, kar je v zvezi s pravdo; zahteva odbora je podprta z avtoriteto ustave; onemogočajo jih kot pravnike. Predsednik zahteva od njih prveč. Nixon je skozi zobe odvrnil, da je on tisti, ki bo odločal, in on tisti, ki bo prevzemal odgovornosti. Buzhardt, ki ga je podprl tudi St. Clair, je pritisnil na Haiga in potem še enkrat na predsednika. Nixon je trmoglavil in vztrajal pri svojem. Trakovi so njegovi. On in samo on bo odločal, kaj pojde v odbor in kaj ne. Njegovo ravnanje je upravičeno. Odpoklic, zlasti pa ta preiskava za odpoklic, ki teče pod nadzorstvom demokratske večine, je v bistvu politična zadeva. Ne mara, da bi pravniki to izgubili spred oči. Ozki, le-galistični način obrambe ne bo služil predsedniški funkciji. Buzhardta je skrbelo, da bodo predsednika potisnili v popolno kljubovanje, če bodo do konca vztrajali pri dokazovanju nasprotnega. Nixon navsezadnje lahko pošlje odbor k vragu. Buzhardt in St. Clair sta razpravljala z njim o slehernem posameznem izločenem odstavku. Ponekod se jima je posrečilo prodreti, drugod ne. Razprave so trajale dolgo in so jih vse izčrpavale. Gradiva je bilo neverjetno veliko — grmadilo se je na sto in sto tipkanih straneh. Tajnice in strojepiske so delale vse noči. Kolikor bolj se je bližal 25. april, rok, do katerega je bilo treba zadostiti uradnim zahtevam pravosodnega odbora, toliko večje odlomke je izsekaval Nixon iz besedila z namenoma širokimi zamahi peresa; metal je ven tudi cele strani in spreminjal temeljni pomen nekaterih pogovorov, puščal v tekstu odstavke, ki so podpirali njegov prikaz, dogodkov, in črtal tiste, ki ga niso podpirali. «0 tem pa jaz nočem nič slišati,* je rekel Buzhardt Haigu. General se je pretvarjal, Jcakor da ga to ne zadeva. Nemara bi moral Buzhardt s svojimi ugovori k predsedniku. Buzhardt je skušal vnovič dopovedati predsedniku, da sega predaleč. »Dosledni moramo biti,» mu je pojasnjeval pravnik. Večje dele izločenega besedila lahko opravičimo samo, če rečemo, da stvari, ki o njih teče beseda v teh delih, niso v nikakršni zvezi s preiskavo, ki se z njo ukvarja odbor. Tu utegne biti nekaj manevrskega prostora. Toda ko je kak predmet pogovora že vključen v prepis, ni več mogoče črtati odstavkov, ki so' povezani z njim. Tedaj je treba dati ali vse ali nič. Buzhardt je pri tem vztrajal. Videti je bilo, da predsednik to sprejema, vendar pa samo obotavljaje se in očitno nerad. Pravniku je rekel, da bo skušal ravnati dosledno. Če bo odboru seveda sploh izročil kaj gradiva. Dokončno se namreč še ni odločil. Buzhardt je odšel iz predsednikove pisarne in ni vedel, kaj se bo zdaj zgodilo. Predsednik se je odpravil v Čamp David preučevat nadaljnje prepise pa tudi možnosti, ki so mu na voljo. Haig, Buzhardt in St. Clair so čakali, da se vrne, vmes pa so razpravljali, ali naj nehajo nasprotovati manj kričečim mestom v besedilu, ki jih je črtal predsednik. Zdelo se jim je, da bi bilo modro, če bi tu ali tam nekoliko popustili. Nixon očitno še premišlja, ali naj sploh izroči kak prepis ali ne. Tvegajo torej, da pade vsa zamisel v vodo. Skrbel jih je zlasti en izločeni odstavek, čeprav so le malo resno premišljali o tem, da bi ga dali odboru. 22. marca, dan po pogovoru z Deanom o tem, kako bi izplačali Hunta, se je predsednik sestal z Deanom, Mit-chellom in Haldemanom. «Še prdnem ne zaradi tega, kar se dogaja,* je rekel Nixon. »Želim, da vsi skupaj nasprotujete, kar naj se sklicujejo na peti amandma, na karkoli že, če bo to rešilo stvar — rešilo načrt. Sarno za to gre... Svoje ljudi bomo ščitili, če bomo le mogli-* Niti pravnika niti Haig niso dvomili, da bodo predsednikove besede delovale na pravosodni odbor uničujoče, na preostali kongres pa prav tako. Nixon je svojim pomočnikom jasno in razločno ukazal prikrivati vso reč. St. Clair je sicer opozarjal, da je mogoče razločevati Nixono-vo naročilo, naj prikrijejo dejstva senatnemu odboru za VVatergate, od možnosti, da bi jih ukazal prikriti veliki poroti. Toda to dokazovanje je zvenelo dvomljivo. Uradna zahteva se je nanašala na magnetofonski posnetek Nixonovih pogovorov tistega dne z Deanom in z Mitchellom. St. Clair je ta trak poslušal in se mu je zazdelo, da sliši, kako se zapirajo vrata. Nemara pa je Dean odšel, še preden je predsednik velel, naj skrivajo dejstva. (Zdelo se mu je, da bi bilo to kar verjetno, saj ni Dean nikoli pričal o takšni Nixonovi izjavi.) Morda bi bilo izločitev mogoče utemeljiti s tem, da uradna zahteva veha samo za tisti del pogovora, ki so se ga udeležili vsi trije. Tako je razglabljal St. Clair, Kakorkoli že, niti pravnika niti Haig niso bili voljni prepričevati predsednika, naj ta del besedila pusti v besedilu za pravosodni odbor. Ce bi ga pregovarjali in bi se jim posrečilo, bi najbrž zagotovili, da bi bil obsojen in odstavljen. košarka V POKALU PRVAKOV Kljub 51 tačkam M. Delibašiča Italija proti ZDA Beograjčani zasluženo zmagali Odločilen doprinos mladih Partizanovih košarkarjev - Dalipagic in Radovanovič igrala pod svojimi sposobnostmi - Marič uspešen (27 točk) (Posebej za Primorski dnevnik) ariizan — Bosna 96:93 (48:45) ^BEOGRAD — Dvorana v Novem pogradu. SODNIKA: Arabadjan 'Bolgarija) in Aldea (Romunija). “ELEGAT FIBA: Hepp (Madžar-*«■>). GLEDALCEV: 4.500. partizan beograd: Todonč ,Zorkič 8, Lazarevič 2, Petrovič 1 '(2:2), Medič, Savovič 7 (5:6), Ma-' S 27 (9:11), Vujačič 7 (1:3), Pe-'K 10 (2:2), Dalipagič 25 (7:7). .“OSNA SARAJEVO: Vučevič 6, J*atapčič 4 (0:2), Benaček 8, Bosio-«*■ Izič, Radovanovič 15 (1:7), Zrno fj Delibašič 51 (12:13), Bilalovič Kadžič 6. PROSTI METI: Partizan 26:31, „°sna 13:22. ON: Partizan 31, Bos-f® 35. PON: Benaček (30), Vučevič p), Dalipagič (34), Petrovič (35), ^zarevič (36), Zrno (37). Prvi »jugoslovanski dvoboj» final-J6 skupine košarkarskega pokala Makov je zasluženo osvojil beograj-Partizan in to v srečanju, ki je bolj kot zaradi tehnične vred-•0sti. zanimivo zaradi velikega boja izenačenosti vse do poslednjih ^und. Sploh je bilo to srečanje dokaj y*“ho. Bosna je namreč igrala brez Rajiča, menimo pa, da je bil na L^bšem v tej tekmi prav Partizan, l 3® moral od 35. minute dalje l .ati brez treh svojih standardnih /arkar jev, to je brez poškodovala Pešiča, brez Dalipagiča in Pe-JjTiča, ki sta napravila pet oseb-'b napak. Zmagala je tako mlada t ava Beograjčanov, ki sicer ni /Pela zaustaviti izrednega Delibaši- bila pa je glede skupinske igre ša od Bosne. Glede na to da je ;rat Radovanovič slabše igral, je igralci. Niti ekipa Ricreatori ne u-vršča »velikanov*, tako da ni naključje, da so Nabrežinci osvojili svojo prvo prvenstveno tekmo prav proti takemu nasprotniku. Tudi tokrat je bil Ušaj najboljši v vrstah slovenskega predstavnika. Dobro je svojo nalogo opravil tudi Della Schiava. Mitja TENIS Na mladinskem turnirju na Floridi Jugoslavija in Italija izločeni MIAMI (Florida) — Tako Italija kot Jugoslavija sta izpadli že v osmini finala mednarodnega mladinskega teniškega turnirja «Sunshine Cup», ki je na sporedu vsako leto v Miamiju na Floridi. Italijo je z 2:0 premagala Kanada, medtem ko so jugoslovanski mladinci izgubili z 2:1 proti Braziliji. Drugi izidi: Argentina - Španija 2:0, ZDA - ČSSR 2:0, Švedska - Danska 2:0, Avstralija -Francija 2:1, ZRN - Izrael 2:1, E-kvador - Venezuela 2:0. V četrtfinalu bodo igrali takole: ZDA - Avstralija, švedska * Ekvador, Kanada - ZRN, Argentina -Brazilija. Paolo Rossi pred sodniki VICENZA - Podjetje »Seb -šport*, ki se ukvarja z izdelovanjem in prodajo športnih artiklov, zahteva od znanega nogometaša Paola Rossija nič manj kot 900 milijonov lir za poravnavo škode, ki naj bi jo utrpelo zaradi kršenja svojčas sklenjene pogodbe. Rossi se je namreč julija lani obvezal, da bo reklamiziral izdelke omenjene tovarne. Predstavniki «Seb - šport* sedaj trdijo, da ni izpolnjeval sprejetih obvez, poleg tega pa naj bi celo delal reklamo za izdelke drugih podjetij, konkurentov torej. Ko je Rossi zvedel, da ga tožijo, je dejal, da si nima kaj očitati. Vendar je dodal, da bo šel prihodnje dni v Padovo, kjer ima »Seb - šport* svoj sedež, da se pomeni z lastniki, ki trdijo, da so utrpeli tako veliko škodo, ker so v pričakovanju večje prodaje nabavili material in zaposlili novo delovno silo in poskrbeli za reklamo. iiMMiiiiitiimiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiuiimiiiHiiiiiiiimimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiHiimimtiii NAMIZNI TENIS V NOV! GORICI fr k S- t]? dlani, da je imel Partizanov bfier Dušan Ivkovič boljši izbor /kovrednih menjav. In tudi to dej-„v° je nedvmomno mnogo vplivalo ' končni izid v takem srečanju, katerem je vsak odtenek odločal »nagovalcu. to«? ^ beseda o dveh zvezdah ju-/lovanske košarke, ki sta nastopili Jej tekmi. Delibašič je igral iz-Jho, Verjetno je Bosnin trener Ta-»vič zagrešil odločilno napako, ko £ je v prvem polčasu, sicer le za jaj minut zamenjal. Igra gostov ^bila tedaj zmedena, Beograjčani ? so se opogumili in prevzeli vod-Mirza je zadeval skozi vse tkanje izredno, nekoliko pa je «za-^1» prav v poslednjih Rptezah ko č °«i njegovi koši nadvse potrebni. Jpak, kaj pričakovati še od kolarja, ki doseže 51 točk? /krugi akter te tekme bi moral / Dražen Dalipagič. «Praja* pa .tokrat igral pod svojimi sposob-/tohi in zanimivo je, da je Parti-w* igral bolje, ko Dalipagiča ni g na igrišču. Jrav zaradi tega menimo, da je Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st.. DZS • 61000 Ljubljana ........................................ . .... viš. 43 mml 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožo)i° 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julilsf® kro|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dere v Italiji pri SPI. Stran 6 14. decembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj«) in tiska f zn iTrst član italijanske žveze časopisnih založnikov FIEG NAJSTRAHOTNEJŠI POTRES V ZADNJEM STOLETJU V KOLUMBIJI Na stotine mrtvih in ranjenih nad sto tisoč ljudi brez strehe Visoki valovi rušili obalna mesta - Zemlja se še ni umirila BOGOTA — Že desetletja se zemlja v Kolumbiji ni tako stresla kot v sredo, ko je potres jakosti 8,1 po Richterjevi lestvici presenetil spe če prebivalce številnih vasi in jih pokopal pod hišami, ki so se ru- šile. kot da bi bile iz papirja. Trenutno še nihče ne ve kolike je smrtnih žrtev: računajo, da jih bo prav Rotovo nad 300. Do sedaj so našli trupla 150 ljudi, pogrešajo pa jih je prav toliko. Ranjenih je nekaj tisoč ljudi, brez strehe pa je na stotine tisočev Kolumbijcev. Potres, ki je v obmorskih krajih sprožil visoke valove, v katere je iz- „ ------je ginilo tudi 30 ribičev, so najbolj občutili na področjih Narina in Cau ce ob Ekvadorju. Na površini 400 tisoč kv. km je vse porušeno in le redki ljudje so se rešili. Reševalna akcija .je razmeroma hitro stekla, vendar poteka le po zračni in morski poti. Reševalci se morajo spopadati s številnimi težavami predvsem zaradi izredno slabih vremenskih razmer in mraza, saj je temperatura padla na 30 stopinj pod ničlo. Najbolj prizadeto je mesto El Charco, kjer se je 70 odstotkov hiš posulo zaradi silovitih sunkov, ruševine pa sta nato zalila voda in blato. Samo v tem kraju so potegnili iz blata 75 trupel, medtem ko je število pogrešanih prebivalcev še precejšnje. Precej škode je potres s «cuna-mijerm. to je razdiralnimi valovi, povzročil tudi v Buenaventun, to jc največjem kolumbi.iskem pristanišču, medtem ko je razburkano morje dobesedno odplavilo vse pomole kaznilnice n» otoku Gorgona. Valovi, kakršnih ne pomnijo, so silovito butali tudi v samostan na oto- MIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItllllllllliailllllllllllimiUlllfllMNIIIIIIII/nillllllllllllllllllllltlllllllMIMIIIIIIMIliailllt TISKOVNA KONFERENCA MIRKA KALEZIČA Jugoslavija podpira napore za razorožitev Odločna obsodba južnoafriškega napada na Angolo BEOGRAD — V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve je bila včeraj izredna tiskovna konferenca, na kateri so Mirka Kaleziča novinarji najprej zaprosili za komentar oboroženih napadov južnoafriških rasističnih režimov na LR Angolo. Kalezič je odgovoril, da rasistični režimi iz zasedene Namibije bombardirajo Angolo, posledica česar so velike žrtve in ogromna gmotna škoda. Tako poskušajo onemogočiti osvobodilni boj namibijskega ljudstva, ki ga vodi edini zakoniti predstavnik SWAPO, ter hkrati onemogočiti angolsko pomoč temu boju. Po Kalezičevem mnenju je to del širše akcije pritiska na države prve frontne črte, ter pritisk na osvobodilna gibanja, katerim naj bi vsilili rešitve, ki ne u-strezajo njihovim zakonitim nacionalnim interesom. Jugoslavija tud' tokrat opozarja na zaskrbljujoč položaj v tem delu Afrike, hkrati pa bo še naprej vsestransko pomagala prijateljski neuvrščeni Angoli. Zatem je Mirko Kalezič odgovarjal na vprašanje o namenu sestanka držav skupine 77,-ki bo na ministrski ravni v Havani od 17. do 21. decembra. Povedal je, da bo srečanje pred tretjo splošno konferenco organizacije ZN za industrijski razvoj, na njem pa naj bi izdelali izhodišča držav v razvoju za pogajanja z razvitimi državami v New Delhiju. Eno izmed vprašanj se je nanašalo tudi na Balkansko konferenco o telekomunikacijah, ki je bi la nedavno v Turčiji. Na tem sestanku so kot je dejal naš predstavnik, s konsenzusom sprejeli konkretne predloge in dogovore o nekaterih vidikih sodelovanja na področju PTT Službe. Obravnavali so tudi možnosti za postavitev u-streznih napeljav za avtomatizacijo služb telekomunikacij. Sestanka so se udeležile balkanske države na ravni izvedencev. Pričakovati je, da se bodo v prihodnosti sestali tudi predstavniki balkanskih držav iz drugih področij, čeprav o tem niso uradno razpravljali na nedavnem srečanju v Ankari. V zvezi z komunikejem, ki ga je veleposlanik NDR Gerhard Han izročil zveznemu sekretarju Josipu Vrhovcu o sestanku odbora zunanjih ministrov držav članic Var- šavskega sporazuma — sestanek je bil v začetku tega meseca v Berlinu — je Kalezič povedal, da je treba dokument podrobno proučiti, saj so v njem stališča o pomembnih vprašanjih kot so detant. odnosi Vzhod - Zahod, vprašanje razorožitve, madridsko srečanje in podobno. Glede zasedanja obrambnih in zunanjih ministrov pakta NATO o proizvodnji 572 novih ameriških jedrskih raket in njihovi namestitvi v zahodni Evropi, je dejal, da je znano stališče Jugoslavije do tekme v oboroževanju. Naše stališče je od nekdaj to, da se ravnotežje sil ne sme uresničevati s tekmo v oboroževanju, marveč' nasprotno"« nenehnim zmanjševanjem oboroževanja na obeh straneh. Mirko Ka-. lezič je komentiral tudi priporoči-la, ki jih je sprejel ad hoc komite Organizacije afriške enotnosti za Zahodno Saharo. Dejal je, da pomenijo konkretno uresničevanje sklepov 6. Konference neuvrščenih v Havani 16. srečanje OAE v Mon-roviji, kot tud: resolucije sprejete na 34 zasedanju generalne skupščine OZN o Zahodni Sahari, (dd) ku nasproti Tumaca, kjer je študiralo 235 semeniščnikov. Tudi o teh ni nobene vesti. Po podatkih Andskega geofizikalnega zavoda, že stoletja ni bilo na tem področju tako strahotnega potresa. Zemlja se še ni umirila in kaže, v strah in trepet preživelega prebivalstva, da se ne bo tako kmalu. V Ljubljani delegacija Železne županije LJUBLJANA — Na povabilo predsednika sveta Slovenije dr. Antona Vratuše se v Sloveniji mudi na tridnevnem obisku predstavništvo županskega sveta Železne županije iz Madžarske, ki ga vodi dr. Zoltan Bors. V delegaciji je tudi sekretar komiteja madžarske socialistične delavske partije Železne županije Ištvam Molnar. V pogovorih proučujejo odnose med deželama predvsem glede maloobmejnega gospodarskega sodelovanja, položaja narodnih manjšin, prometnih zvez in kulturnega sodelovanja. Pogovarjali so se tudi o tem, kako bi več blaga za Madžarsko oziroma iz Madžarske prepeljali skozi luko Koper. Pred tem so predstavniki iz Madžarske obiskali Pomurje in Maribor. LIZBONA — Portugalska tiskovna agencija javlja, da se je predsednik Gvineje Bissau Luis Cabral poročil s profesorico Josefino Djato. Petovljc: Ciccuttini formalno osumljen BENETKE — Beneške državni tožilec dr. Ennio Fortuna je formalno obtožil neofašista Carla Ciccut-tinija petoveljskega atentata. Tako je končno stekla preiskava proti fašističnim atentatorjem. Ciccuttini ja .je dr. Fortuna obtožil tatvine avtomobila, večkratnega umora in posesti razsmsHVCTtčf se Ciccuttini skriva verjetno nekje v tujini mu je dr. Foiiuna tudi določil zagovor nika, beneškega odvetnika Alberi-nija, ki je bil pred časom tudi zagovornik Franca Frede. Ta sklep je sodnik sprejel potem ko je proučil dopis voditelja varnostne službe SISMI generala Santovita, ki je ♦izvedel od zaupnih virov*, da je Ciccuttini avtor anonimnega telefonskega poziva, s katerim so zvabili karabinjerje v past. TRŽAŠKI DNEVNIK Sindikalisti iz Pulja pri GMT rf-ff |||y,«' Včeraj se je mudila v Trstu skupina kakih 30 sindikalnih delavcev puljske ladjedelnice «Uljanik», ki jih je vodil Milan Bršič. Sindikalisti iz Pulja so vrnili obisk, ki ga je odposlanstvo tukajšnje sindikalne zveze kovinarjev FLM opravilo oktobra v Pulju. Goste je ob prihodu v Trst sprejelo vodstvo tovar- niškega sveta Tovarne velikih motorjev. ki jih je potem pospremilo na ogled tovarne pri Boljuncu. Puljski sindikalisti so v tovarni položili venec k obeležju padlim delavcem, pozneje pa so postavili venec tudi pred nišo padlih žrtev v Rižarni. Sledilo je skupno kosilo, katerega se je udeležil tudi dolinski župan Švab. Popoldne so se gost je pri Domju sestali. s predstavniki sindikalne zveze kovinarjev, s katerimi so vzeli v pretres številna vprašanja skupnega interesa. V PONEDELJEK V KULTURNEM DOMU Prešernovo gledališče iz Kranj o gostuje z «Afero» Primoža Kozaku Drama prikazuje spor med različnimi pojmovanji revolucij* V ponedeljek, 17. decembra, bo v Kulturnem domu v Trstu gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z dramo Primoža Kozaka Afera. Primož Kozak, priznani sloven- Na sliki sindikalisti iz Pulja v o-bratu GMT. ski esejist ter literarni in gledališki kritik, se je v zadnjih desetletjih živo pojavil tudi m področju slovenske dramatike in tu dosegel zelo dobre uspehe. Njegova drama Afera je postavljena v Piemont, v čas italijanskega osvobodilnega gibanja v zadnjih letih druge svetovne vojne. Na komandi okrožja razčiščuje komisar štaba revolucionarne organizacije sprva nerazumljiv spor med brigadnimi oficirji, Bernardom, Simonom, Marcelom in Kristjanom, spor, ki se kmalu pokaže kot načelno razhajanje v pojmovanju revolucije. V odrskem dogajanju je razmerje med osebami postavljeno tako, da je na eni strani komisar štaba Jeremija kot zasliševalec s pomočnikom Matejem, na drugi pa štirje sokrivci razdora v brigadi. S tega vidika so dramske osebe razporejene v dve skupini, če pa gledamo na celotno dramsko zgodbo, stoji vsaka oseba zase in zastopa poseben koncept revolucije in drugačno etično stališče. Delo je zrežiral Janez Drozg v sodelovanju z dramaturgom Tor som Kermaunarjem. Scena je “ Svete Jovanoviča, kostume P° ' izdelala Milena Kumar. Kravos in Kokot danes v Sežani V okviru razširjenega in P$ nega delovanja Kosovelove knjw‘_ iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiimaiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiHiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimviiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiu ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI «CONFCOMMERCIA> DANES NOVA ŠTIRIURNA STAVKA NAMEŠČENCEV TRGOVSKE STROKE Osebje bo ob 15. uri priredilo protestno manifestacijo na Goldonijevem trgu - Preklicana stavka železničarjev Obisk sindikalistov na Koprskem •HiiiiMiiiiutMiiiniiiMimiitiiaiiiiiHuiMiiaimaiiaiHMtmtmiiiiimimiMiiiiiiiitiiiiimtMMiiiiiiNiii ZAOSTRITEV POLITIČNE KRIZE V IRANU Ajatulahi opozarjajo na notranje polemike Bo država ubrala pot federativne ureditve? Japonska uradno obsodila Teheran TEHERAN - «Iran bi lahko v kratkem postal federativna republika*, to je včeraj nepričakovano izjavil ajatulah Mohammad Behešti, tajnik revolucionarnega sveta ter eden izmed vplivnejših Homeinijevih sodelavcev. O tem načrtu se je sicer že pred dnevi precej govorilo, prvič pa je o tem javno spregovoril neki visoki politični funkcionar. Kaj se skriva za celotno zadevo? Dejstvo je, da je izjava ajatulaha Beheštija tesno vezana s hudo no- ■iMIIIIMlIlkMIMIItlllllHMIiminiHIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIMHIIIIIIIimillflllllllllllllllllinMIIIIIItltamillllllllllll V SREDO ZVEČER V TURINU Policija v zasledovanju ubila 16-letnega tatiča TURIN — Zaradi napetosti, ki jo ustvarjajo atentati raznih skupin teroristov, nastaja v Italiji vedno bolj «vroče* ozračje med pripadniki sil javne varnosti. Policisti imajo verjetno razrahljane živce. saj jim v zadnjih časih prst prehitro pritisne na petelin. Tudi njihovo ciljanje ni zelo točno, saj zakoni predpisujejo, da morajo streljati osebo v noge ali v gume bežečega avtomobila, zgodi pa se. da zadenejo njihove krogle v glavo. V sredo zvečer je bil namreč ubit 16-letni Unzo La Marca, ko ga je policijska izvidnica zasledovala, ker se ni ustavil pred policijskem blokom. La Marca in njegov 16-letni prijatelj sta ukradla avto fiat 500 in se z njim vozila po turinski periferiji. Ko sta prišla do policijskega bloka, se La Marca ni ustavil: pritisnil je na plin in odbrzel naprej, 16-letni tatič je verjetno zaradi strahu in nepremišljenosti pozabil, da vozi fiat 500, a- genti pa mnogo hitrejši avto. Tako se je zgodilo, da se Je policijska izvidnica pa kratkem zasledovanju približala malemu fiatu. s katerim je prišlo tudi do bočnega trčenja. Takrat so agenti začeli streljati. Ena krogla je prebila okensko steklo in se zarila La Marc: v glavo. Filippo La Scala, ki je sedel poleg njega, je takoj skočil iz avta in skušal zbežati, agenti pa : j ga že o nekaj metrih ulovili in aretirali La Marco so sprejeli v bolnico Molinette, kjer je kmalu podlegel Ni da bi hoteli oprostiti vsake krivde Enza La I arco, vendar je njegova nasilna smrt vseeno pre; huda »kazen*. Strele, pod katerimi je padel, je težko opravičiti kot samoobrambno dejanje agentov. Današnji zakoni o javni varnosti (zakon Reale) jim omogočajo o-strejši in bolj smrtonosen boj s strani teroristi, ne sme pa jim nuditi kritja za umore 16-letnih tatov avtomobilov. tranjo krizo, ki jo v tem trenutku preživlja država. Mednarodni osamelosti se je kot znano pridružila še huda notranja nestabilnost, posledica gospodarske krize ter žarišč napetosti v Kurdistanu, v Kuzistanu in v Azerbajdžanu. Zvezna državna ureditev bi torej za mnoge lahko predstavljala izhod iz sedanje krize, čeprav je brez dvoma v teh pogojih zelo težko uresničljiva. Voditelji islamske revolucije niso v preteklosti nikoli omenjali načrta za federativno ureditev, ampak so načrtovali uresničitev strogo centralističnega režima, ki bi priznaval le malo pravic in avtonomije narodnostnim in verskim manjšinam. Dogodki v Kurdistanu in v Azerbajdžanu pa narekujejo dramatično nujnost, da mora Teheran odslej upoštevati tudi težnje tamkajšnjega prebivalstva, ki upravičeno zahteva samostojen razvoj in lastne pravice. Tem pekočim problemom pa je treba še dodati nesoglasja med ajatulahi, ki so že privedla do hudih političnih incidentov tudi v samem svetem mestu Kom, kjer ima svojo stalno rezidenco ajatulah Homeini. Trgovski nameščenci bodo danes ponovno uprizorili stavko v podporo svojih zahtev na pogajanjih z delodajalci (Confcommercio) za obnovitev delovne pogodbe. Pogajanja se še vedno nadaljujejo na ministrstvu za delo v Rimu in čeprav je Confcommercio že sprejela nekatera zahteve sindikalne zveze,, je njeno stališče do nekaterih drugifi izboljšav v novi delovni pogodbi še vedno odklonilno. Zaradi tega je vsedržavna sindikalna zveza oklicala 12 ur stavke, ki si bodo sledile tako-le: danes popoldne štiri ure in v torek, 18. decembra, prav tako popoldne, nadaljnje štiri ure. Današnja in torkova stavka veljata za tržaško pokrajino, v petek, 21. decembra — vendo popoldne — pa bodo na vrsti zadnje štiri ure stavke, in sicer bo tokrat prekinitev dela enotna po vsej državi. V vseh treh primerih se bodo delavci trgovske stroke iz tržaške pokrajine zbrali ob 15. uri na Goldonijevem trgu, -od koder bodo obšli v sprevodu glavne mestne ulice. Stavka železničarjev, ki jo je o-klical sindikat FISAFS in ki bi morala trajati od 21. ure včeraj do 21. ure danes, pa je bila zadnji trenutek preklicana, tako da bodo vlaki danes vozili redno po vsem državnem omrežju. Kakor smo obširneje zapisali v včerajšnji številki, bo danes na poziv sindikata slovenske šole celodnevna stavka vsega učnega, ne-učnega in vodstvenega osebja na slovenskih šolah tržaške pokrajine. Včerajšnja sindikalna kronika beleži obisk sindikalistov puljskega »Uljanika* v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu (o tem poročamo na drugem mestu). V tej zvezi naj zabeležimo, da bo 20. decembra o-biskalo Tomosovo tovarno in pristanišče v Kopru predstavništvo pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL ter področnih sindikatov pristaniščnikov in kovinarjev, j Tudi sindikalni predstavniki delavcev tovarne «VM» v žaveljski industrijski poni bodo v kratkem o-! biskali koprski Tomos. Obiska naj bi se udeležili tudi sindikalisti iz o-brata «VMs v Imoli. nosti pristop k izvedbi tako važne reforme. Socialisti so pripravljeni na takojšnji skupni posvet med svetovalskimi skupinami, sindikati ter organizacijami uslužbencev zdravstvene stroke. Seja izvršnega odbora SKGZ Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze je na seji v ponedeljek pregledal potek priprav za proslavo 25-letnice ustanovitve SK GZ, ki bo v nedeljo. 16. t.m., ob 10. uri v Kulturnem domu. Po izčrpni in poglobljeni razpravi se je zedinil o predlogu komisije za podelitev o-dličij in priznanj, ki jih bo Zveza ob tej priložnosti prvič podelila za življenjsko delo oziroma za požrtvovalnost in posebne dosežke posameznikom in organizacijam v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Prav tako se je izvršni odbor seznanil z vsebino kulturnega programa na nedeljski svečanosti in z drugimi tehničnimi vprašanji prireditve same. Izvršni odbor je razpravljal tudi o vprašanju enotnega nastopa Slovencev pri predsedniku vlade Cos-sigi v zvezi z globalno zakonsko zaščito in se seznanil o stališčih posameznih skupin. DNE 22. DECEMBRA NA TRGU JLA V IZOLI Odkrili bodo spomenik Francu Štoki-Radu V kulturnem sporedu bo nastopil tudi zbor ^Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela • Po svečanosti slavnostna akademija Na pobudo obalne konference SZDL bo v soboto. 22. decembra, ob 15.30 na Trgu JLA v Izoli slovesno odkritje spomenika revolucionarju Francu Štoki - Radu ob desetletnici njegove smrti. Lik pokojnega bosta v slavno- stnem govoru v sjftvovščini in ita-Lni orisala predse lijanščini orisala predsednik skupščine obalne skupnosti Alojz Ceglar in podpredsednik IS izolske občinske skupščine Gianfranco Sci-lian. Po odkritju spomenika bo kratek kulturni spored, v katerem bo sodeloval tudi pevski zbor «Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela, rojstnega kraja Franca Štoke. Zatem bo v izolskem Kulturnem domu še slavnostna akademija v počastitev 22. decembra — dneva JLA in oboroženih sil SFRJ. Pripravila jo je občinska konferenca ZRVS. Obe prireditvi hkrati sodita tudi v sklop praznovanj letošnjih velikih jubilejev ZKJ — 60. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ ter revolucionarnih sindikatov Jugoslavije. Franc Štoka, ribič, proletarec in revolucionar, je vse svoje življenje posvetil boju za pravice delovnega človeka, za zmago nad fašizmom in za svobodo, za uresničitev programskih načel KP pred in med vojno ter ZK po njej vse do svoje prerane smrti. Zato je njegov lik svetel kamenček v mozaiku bogate zgodovine revolucionarnih 60 let ZKJ, spomenik v Izoli pa skromna, oddolžitev njegovih soborcev in novih generacij Titove Jugoslavije: skromna oddolžitev in obenem še zadnje priznanje za veliki delež Franca Štoke v zmagoviti revoluciji in povojnih prizadevanjih za preobrazbo sveta na temeljih pridobitev NOB. ------------------;------ Rajonski sveti Rajonski svet za vzhodni Kras se bo sestal v torek, 18. t.m., ob 17. uri na sedežu »Skupnosti družina* na Opčinah. Glavna točka dnevnega reda bo seveda soočanje s problemi te skupnosti. Na svojem sedežu v Ul. Caprin 18/1 se bo danes ob 20. uri sestal šentjakobski rajonski svet. Na dnevnem redu, poleg drugih vprašanj, tudi skorajšnje poimenovanje osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. OBVESTILO Sindikat slovenske šole v Furlaniji - Julijski krajini se pridružuje zahtevi vsedržavnih sindikalnih konfederacij, da se natečaj za vrtnarice, razpisan dne 22. 11. 1979, prenese na poznejši čas, dokler ne bo globalno rešen problem suplen-tov in namestitve učnega osebja vseh stopenj. sTnnon • Na pobudo stalnega odbora za izložbe bo tudi. letos — od 15. do 25. decembra — v Trstu tradicionalni natečaj «Božične izložbe 1979». Prijave na natečaj sprejema odbor do 15. decembra ni sedežu združenja trgovcev (Ul. S. Nicolo 7) ali po telefonu (štev. 62431/2/3). Kar zadeva zasedbo ameriškega veleposlanstva v Teheranu, pa je včeraj Homeini izjavil, da bo v kratkem sestavljena posebna mednarodna komisija, ki bo lahko obiskala talce v ambasadi in tako ♦demantirala napadalno propagando ZDA v samem gnezdu vohunov*. Kdo bodo člani te komisije, ni še znano, vsekakoh bod\ morale te osebnosti biti »neodvisne, protiim-perialistične in protisionistične*. Po dolgem obotavljanju in polemikah, je včeraj tudi japonska vlada uradno obsodila zasedbo ambasade ZDA v iranskem glavnem mestu ter ugrabitev talcev. Kot znano, je Washington že nekaj dni pritiskal na Tokia naj zavzame odločno stališče do dogodkov v Iranu, čeprav je Japonska v bistvu skoraj popolnoma odvisna od uvoza nafte, z druge strani pa noče poslabšati političnih odnosov z »velikim, zaveznikom* ZDA. (st) Socialistična skupina v deželnem svetu o zdravstveni reformi Socialistična skupina v deželnem svetu je podprla kritično stališče e-notne sindikalne zveze CGIL - C1 SL - UIL ter uslužbencev zdravstvenega in polzdravstvenega sektorja do postopka, ki ga je uporabilo deželno odborništvo za zdravstvo med pripravljanjem zakonskih o-snutkov o izvajanju državnega zakona št. 833 o zdravstveni reformi. Socialistični svetovalci bodo glede vprašanja še naprej v tesnem stiku s sindikati in uslužbenci ter vsemi neposredno prizadetimi druž benimi dejavniki- Socialistična skupi na zahteva, naj omenjeno odborni štvo sproži temeljito posvetovanje o zadevni problematiki in omogoči jav- v TRSTU in GORICI nudi 14. in 15. decembra 10 % POPUSTA na vseh izdelkih moške, ženske, otroške konfekcije in pletenine 10 % POPUSTA pri nakupu čevljev, pokrival, šalov in rokavic ce iz Sežane bo danes v tem dišču Primorske prav gotovo r memben kulturni dogodek. Ob v uri bodo namreč v prostorih žnice same predstavili pesniški 7®! ki Tretje oko, tržaškega pesij1; Marka Kravosa in Kamen molM' koroškega pesnika Andreja Kok°‘ j Večera se bo udeležil tudi gjnrij urednik Cankarjeve založbe T0JJ? Pavček, ki bo spregovoril o P0*® ji obeh avtorjev. Ob tem bo fa stavil svoje grafike tudi Marjan Kravos, ki ga bo pr««51® vil ravnatelj Arhitekturnega mu2 je v Ljubljani Peter Krečič. stava bo na ogled do 29. t.m. Novo znanstveno delo prof. Bonamorcja Predsednik tržaške pokraji” Ghersi je pred dnevi sprejel P1-0'] Bonamoreja, docenta za šolsko Pr vo na pedagoški fakulteti trias* univerze. Prof. Daniele Bonari®" je ob tej priložnosti predstavil * di svoje zadnje znanstveno «Pravna disciplina šolskih ust#*1® v Trstu in Gorici od avstroogri* monarhije do GMA in od l°n<"L skega memoranduma do osimska sporazuma*. V delu je poudarjena predv^ specifičnost tržaške šole glede y splošni šolski sistem, kar i*j**jj, iz posebnega zgodovinskega, P°j\ ličnega, etničnega, kulturnega [0 zemljepisnega stanja mesta. D« je osnovano na strogem kriterl^ interdiscipline med posebnimi 'ep mi prava, zgodovine šolskih u® nov, glotologije, jezikoslovja in z" dovins,,. Tudi v Trstu tedenski semenj? Tržaško združenje malih trgo',c in turističnih delavcev «Confe^y. centi* je v zvezi z nedavnim irc° je v zvezi z klavževim sejmom v Drevor XX. septembra izdalo daljše P°U. čilo, v katerem, ugotavlja, da j® ^ jem letos popolnoma uspel in je blagodejno vplival na maloP* dajne cene. Zaradi tega, je v poročilu, bi kazalo tudi v Tri vpeljati tedenski semenj, kak^fjl, ga poznajo številna druga sredi® v naši deželi. • Dva mojstra (Nadaljevanje s 1. strani) m tudi Mahfredijeve nastope gledališču in po televiziji. fl. Knjiga se zaključuje s mom vseh filmov vo obecedn« vrstnem redu, kar olajša uporabo za specifične informacv_ Podobno je zgrajena monogT fija «Alberto Sordh, ki j°.L pripravil sam organizator Claudio G. Fava. Predstavijo nam z lepo rdečo platnico's dijevo značil .o sliko iz filma