SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 17
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 12 de mayo - 5. maja 2005
SPOMIN, SONCE PRIHODNOSTI
Haider grozi s pre ptevanjem Slovencev
MARTA JENKO ©KULJ.
Dovolite, da ob tej priložnosti skupaj z vami naglas malo razmipljam. Ta Dom odpira svoja vrata članom in gostom že 45 let. 45: zelo pomenljiva ptevilka.
45-to je bilo strahotno leto za slovenski narod, odločilno leto za napo emigracijo. Ali bo spomin na te dogodke dovolil toplemu soncu sreče sijati na napo prihodnost? Mislim, da se to že uresničuje v vsakdanjem življenju, ko se prilagajamo novim okolipči-nam toda zvesto ohranjamo svoje vrednote: vero, ljubezen do materinega jezika in ljubezen do bližnjega.
Ko praznujemo rojstni dan, pe posebno tiste okrog 45-tih, razglabljamo o svojem življenju in se ustavimo pri bistvenih vprapanjih; ta čas je tudi primeren za življenski pregled in bilanco: kaj je bilo doslej uspepno, v kolikpni meri smo osebne načrte iz-pol-nili, katere pomanjkljivosti bi bilo treba odpraviti, kakpne napake smo naredili, in pe toliko drugih stvari! To razglabljanje o osebnih zadevah lahko prenesemo tudi na družbeno področje, v napem primeru ravno na delovanje v Slovenskem domu.
Danes, ob 45. obletnici, bi bilo pametno ponoviti tri kratka vprapanja: KAM? ZAKAJ? KAKO?
Vprapajmo se: Kam smo pripli? Kam gremo? Kam hočemo? Kam nas pelje sodobna družba, vrtinec vsakdana?
Tudi: Zakaj smo tukaj? Zakaj pe vedno držimo skupaj? Zakaj bi pe naprej delali in se trudili?
Končno pa: Kako se je vse to doseglo? Kako v prihodnje nadaljevati? Kako napredovati?
Verjetno bi potrebovali kar precej časa, da bi se zedinili glede pravilnih odgovorov na ta vprapanja ter da bi napli najustreznejpe repitve napih problemov. Nihče pa ne bo mogel zanikati trditve, da mora napa skupnost —^in tudi vsako nape dejanje— temeljiti na trdnih bazah, kot so: resnica, poptenost, iskrenost, čut odgovornosti, pravičnost, dialog, medsebojno spoptovanje, komunikacija in nesebično skupno delo. Brez teh elementov postane mehanizem organizacij neuspepen. To dejstvo je treba najprej razumeti potem pa sprejeti. Nesmiselno je na drugačen način izvesti kakrpenkoli načrt.
Vem, da ni lahko. Družba je bolna, preživlja težko krizo. Včasih čutimo, da ,,gre v skupnosti vse narobe", da stvar ni vredna truda in skrbi; ampak na srečo nas vedno kdo opogumi in nam pomaga, da gremo naprej. Slovenski Dom ni samo mogočna stavba, prazne sobe, mrzle stene; slovenski Dom je veliko več: sestavljamo ga mi vsi, ki vanj prihajamo, se srečavamo, delimo vesele in žalostne trenutke ter dajemo dupo vidni strukturi.
Če pademo, vstan^mo; tolikokrat, kolikorkrat je potre-bno. Učimo se na svojih napakah in jih nikar ne ponavljajmo; ne sramujmo se priznati, da smo se zmotili. Posnemajmo dober zled; podpirajmo pozitivne pobude. Ne izgubljajmo časa in energij z neokusnim kritiziranjem; rajpi pomislimo na možnost izhoda. Nismo sami, Bog je z nami in nam pomaga vztrajati v dobrem.
Ljudje nas gledajo. Mladina nas gleda. Napi otroci nas gledajo. Mi ustvarjamo njihovo prihodnost. Kakpen svet jim bomo zapustili? Ta Slovenski dom je nap ,,mali svet", napa ,,velika zapup-čina". Dobili smo ga od svojih starpev in morali ga bomo izročiti svojim sinovom in hčeram. Odvisni smo drug od drugega, zato posebno poudarjamo vztrajno složno delo, ki ga med nami nikoli ne manjka.
Nisem filozofinja, ne pisateljica, ne predavateljica. Odkrito sem izrazila svoje preproste misli, svoja čustva, ki jih nočem nikomur vsiljevati. To je moje mnenje po skoraj 43-ih letih izku-penj ob različnih doživetjih.
Dr. Tine Debeljak je bil človek, ki je res znal pisati in ki je v slovenpčino mojstrsko prevedel ponos argentinskega pesniptva. Naj bo spomin na Hernandeze-ve verze kakor žareče sonce, ki bo sijalo na boljpo prihodnost naroda in člo-veptva!
Bratje naj držijo skupaj! — prvi zakon je v postavi. Zveza trdna — temelj pravi, da bo trden njih obstoj! Če med njimi vstane boj, kdo od zunaj — vse podavi!
(G'ov'or na 45. obl^it^^^ d^^ua San Martin)
Deželni glavar avstrijske Koropke Joerg Haider je pred predvidenim nadaljevanjem konference o konsenzu dejal, da se ,,ni mogoče pogajati" o svežnju ukrepov, ki so ga pripravili Zveza slovenskih organizacij (ZSO), Skupnost koropkih Slovencev (SKS) in Heimatdienst. Po tem paketu naj bi na avstrijskem Koropkem do leta 2010 dvojezične krajevne napise imelo 158 krajev.
Obenem je Haider zahteval poseben popis manjrane, in sicer ,,tajno ugotavljanje materinega jezika", kar naj bi sicer predvideval avstrijski zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976.
Kot je dejal Haider, predlog ZSO, SKS in Heimatdiensta ne temelji na določilih avstrijskega zakona o narodnih skupnostih. Po tem zakonu bi morala avstrijska zvezna vlada za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov sprejeti uredbo o krajevnih napisih.
Ta uredba pa bi po Haiderjevi razlagi morala temeljiti na ,,posebnem popisu prebivalstva", in sicer na „tajnem ugotavljanju materinega jezika".
Drugi letopnji krog konference o konsenzu se je končal le z ,,vmesnim rezultatom", da bodo do 26. oktobra letos postavili manjkajoče krajevne napise v približno 20 krajih, ki bi po uredbi iz leta 1977 morali imeti dvojezično topografijo.
Avstrijski kancler Wolfgang Schues-sel je zavrnil predlog, da bi na avstrijskem Koropkem izvedli poseben popis manjpne. ,,Pri vseh pogajanjih doslej smo se opirali na rezultate popisa prebivalstva in te ptevilke niso bile nikoli vprapjive", je dejal avstrijski kancler in dodal, da bi kakrpenkoli poseben popis za mesece zavlekel rezultate. Tako je bila predvidena Konferenca konsenza v dogovoru z avstrijskim kanclerjem Schuesslom preložena.
,,Po uspepnem posvetu s kanclerjem Schuesslom smo se dogovorili, da bomo pred nadaljnjimi posvetovanji v okviru konference konsenza na Dunaju, opravili pogovore s prebivalstvom posamičnih občin", je glede na sporočilo koropke deželne vlade pe dejal Haider.
Narodni svet koropkih Slovencev
(NSKS) obžaluje preložitev konference o konsenzu. Avstrijska vlada bi imela zgodovinsko priložnost, da bi ob jubileju Avstrijske državne pogodbe (ADP) dosegla kompromis s slovensko manjpno. Vendar je vladajoči koaliciji pod vodstvom deželnega glavarja avstrijske Koropke Haiderja uspelo, da prepreči to zgodovinsko priložnost, so sporočili z NSKS.
Taka odločitev je po mnenju NSKS več kot neodgovorna. Avstrijska Koropka s tem pkoduje tako notranjepolitičnem kot tudi zunanjepolitičnem ugledu Avstrije, prav tako pa tudi dobremu sožitju obeh narodov v deželi.
Na zasebnih zemljip:čih na Koropkem pa so postavili 148 krajevnih napisov, s čimer so pripadniki obeh narodov, slovenskega in avstrijskega, poudarili „zgodovinsko zraslost dvojezične dežele". Kot je na sklepni prireditvi v Šentprimožu v Podjuni dejal predstavnik odbora Vidna domovina Vladimir Smrtnik, sicer predsednik Enotne liste, edine slovenske politične stranke v Avstriji, so „deželi vrnili ime, čast, prihodnost in dupo".
Zorko Simčič -novi član SAZU

B
člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) so na volilni skup pčin i izvolili novo vodstvo ter nove dopisne, izredne in enega rednega člana. Za predsednika je bil ponovno izvoljen akademik Boptjan Žekp:
Na predlog akademijinih razredov so bili izvoljeni naslednji člani: v razredu za zgodovinske in družbene vede izredna člana Slavoj Žižek in Tržačan Jože Pir-jevec; v razredu za filolopke in literarne vede dopisna člana Wolf Moskovitch in Heinz-Dieter Pohl; v razredu za matematične, teh-nipke vede sedem članov, novi so v razredu za umetnosti izredni člani Stanko Kristl, Zorko Simčič in Tomaž Šalamun; ter v razredu za medicinske vede izredna člana Blaž Rozman in Matija Peterlin.
Zorko Simčič se je pred leti z vso družino iz Argentine vrnil v Slovenijo. Takoj je bil priznan kot najboljp emigrantski pisatelj za svojo knjigo ,,človek na obeh straneh stene" ter za druga svoja dela. Dobil je tudi nagrado iz Prepernovega sklada ter so ponatisnili vrsto njegovih knjig. Zadnja leta se predvsem ukvarja z deli za otoke.
Že večkrat je govoril o emigrantski literaturi, o Meddobju, katerega prvi urednik je bil. Pred kratkim pa odkril in govoril je v Škofji Loki ob postavitvi kipa dr. Tineta Debeljaka.
Brezigarjeva prisegla
Novoimenovana generalna državna tožilka Barbara Brezigar je zaprisegla pred predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem in tako uradno prevzela svojo funkcijo.
Vodja vrhovnega državnega tožilstva je ponovila, da bo poskupala povečati ugled tožilstva, katerega predstavniki bodo morali tudi v zasebnem življenju upoptevati neke norme. Zaupanja v pravno državo skoraj ni, kar potrjujejo tudi statistični podatki, zato si je Brezigarjeva nadela težko breme, je pe pred zaprisego povedal Cukjati.
Po njenem mnenju bo treba spremeniti zakon o državnem tožilstvu, in sicer v delu, ki se nanapa na skupino tožilcev za posebne zadeve, saj je bila sprememba zakonodaje na tem področju izrazito ,,slaba in pkodljiva".
Barbara Brezigar, ki bo 1. decembra dopolnila 52 let, je bila do imenovanja vodje vrhovnega državnega tožilstva vrhovna tožilka in izvoljena nacionalna predstavnica v Eurojustu.
Predsednik državnega zbora France Cukjati je Barbaro Brezigar najprej seznanil s primerom Antona Zanjka, ki že od 18. aprila gladovno stavka pred poslopjem parlamenta.
Anton Zanjko iz Rogapke Slatine je z gladovno stavko začel zaradi pritožb čez pravosodni sistem, saj za stečaj svojega podjetja Anza krivi sko-rumpiranost pravosodnega sistema. Takrat je napovedal, da bo gladovno stavkal, dokler vlada in ustrezna ministrstva ne bodo pisno zagotovila, da se bo izvedla posebna revizija preteklega poslovanja in vzroki stečaja podjetja Anza.
Srečanje Slovencev po svetu
Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu tudi letos pripravlja tradicionalno vseslovensko srečanje Slovencev, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Vseslovensko srečanje, ki bo letos potekalo petič, bo v četrtek 7. julija 2005 v Veliki dvorani Državnega zbora Republike Slovenije in bo trajalo od 10. do predvidoma 18. ure.
Letopnje Vseslovensko srečanje je priložnost, da ob začetku novega mandatnega obdobja Slovenci zunaj meja Republike Slovenije skupaj s predstavniki oblasti Republike Slovenije na njem spregovorijo o novih skupnih pobudah in načrtih.
Poleg plenarnega zasedanja bo delo potekalo po skupinah. Namen takpne organiziranosti je dati čim več informacij in odgovorov na vprapanja, ki so pe posebej zanimiva za Slovence po svetu.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu prosi, da se jim posreduje predloge za teme delavnic, ki bi bile za slovenske rojake zunaj meja Republike Slovenije pe posebej zanimive, ter morebitna priporočila, ki bi jih upoptevali pri nadaljnjem urejanju odnosov Republike Slovenije s Slovenci po svetu oziroma pri pripravi ustrezne strategije Republike Slovenije do Slovencev po svetu, če bo zanjo izkazan interes.
Spomin na majorja Barreja
Slovenska veleposlanica v Kanadi Veronika Stabej in obrambni atape iz Washingtona Andrej Lipar sta se v soboto v Montrealu udeležila žalne slovesnosti za umrlim majorjem kanadske vojske Paulom Barrejem, ki je po drugi svetovni vojni repl življenja tisočem Slovencem v begunskem taboripču Vetrinju na KoroPkem, ko je zavrnil izpolnitev ukaza o deportaciji beguncev nazaj na ozemlje nekdanje Jugoslavije. Spominsko slovesnost je vodila Barrejeva enota Kraljevi regiment iz Montreala, ki je pripravila tudi sprejem in vojapko parado.
Spominske slovesnosti se je udeležilo tudi večje Ptevilo kanadskih Slovencev in Lipar je ob tej priložnosti kanadskemu regimentu izročil spominsko darilo slovenske države. Lipar je dejal, da je bil Barre izjemno spoptovan v Kraljevem regimentu, kjer ima tudi svojo posebno spominsko sobo.
Major Paul Herbert Barre je ostal za vedno zapisan v spominu kakih 6.000 Slovencev in njihovih potomcev, ker se je sprl z nadrejenimi in zavrnil izpraznitev taboripča s civilnimi begunci v Vetrinju. Po pisanju kanadskega časopisa Globe and mail, je bil med njimi
tudi 15-letni fant, ki je danes torontski nadpkof, kardinal Alojz Ambrožič. Zaradi tega dejanja je imel težave znotraj britanske vojske, a si je pridobil hvaležnost jugoslovanskih, predvsem slovenskih beguncev in izseljencev. Leta 1988 mu je tako jugoslovanski prestolonaslednik Aleksander podelil tudi odlikovanje svetega Save.
Barre se je rodil 22. februarja 1906 v Montrealu, umrl pa v 99 letu starosti 2. februarja letos, prav tako v Montrealu. Pri 17. letih vstopil v vrste krajje-vega regimenta kot navaden vojak. Štiri leta kasneje je že nosil čin stotnika. Na začetku druge svetovne vojne leta 1939 je pel kot prostovoljec v Veliko Britanijo, kjer je bil s činom majorja od septembra leta 1943 do maja leta 1945 vojapki guverner italijanske province Ferrara. Maja leta 1945 pa je bil v vrstah 5. korpusa 8. britanske armade poslan v Celovec, kjer je dobil nalogo organizacije begunskega taboripča v Vetrinju.
Tam pa se je znapel v sredipču dogodkov, ki so pe danes sporni za anglepko vojno zgodovino. Kanadski Globe and Mail v prispevku o Barreju navaja, da je o njem v sklopu povoj-
nih vračanj beguncev v Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v svojih knjigah pisal tudi Nikolaj Tolstoj. Spomine pa je izdalo tudi nekaj drugih Slovencev in njihovih potomcev iz Vetrinja.
38-letni major Barre je 31. maja 1945 dobil ustni ukaz, naj civilno begunsko taboripče izprazni, a ga je zavrnil, ker je od vodje taboripčnega odbora zdravnika Valentina Merpola in drugih beguncev dobil informacijo, da begunce ne bodo prepeljali v Italijo, ampak nazaj v Jugoslavijo, kjer jih čaka smrt. Med begunci so krožile informacije, da je takpna usoda doletela begunce v bližnjem vojapkem taboripču, ki so ga izpraznili nekaj dni pred tem.
Barre se je zato skupaj z Merpolom odpravil v Celovec in tam posredoval v uradu zaveznipke vojske pristojnem za vojne begunce ter izpo-sloval obljubo, da ne bo repatriacij. Štiri dni kasneje je v Vetrinje pripel zaveznipki vrhovni poveljnik za Sredozemlje, marpal Harold Alexander, ki je izdal pisni ukaz, da ne bo nobenega vračanja beguncev proti njihovi volji. Globe and Mail navaja pisanje Nikolaja Tolstoja, da naj bi ukaz o vračanju beguncev brez vednosti Alexandra izdal vodja političnih operacij zaveznipkih enot v Sredozemlju in bodoči britanski premier Harold Macmillan.
iz življenja v argentini
TONE MIZERIT
Peto vseslovensko romanje gasilcev na Brezje
V soboto, 7. maja 2005, je bilo na Brezjah peto vseslovensko romanje gasilcev, ob praznovanju njihovega zavetnika, sv. Florijana. Slovesnost (začela se je ob 15h) je vodil ljubljanski nadpkof in metropolit msgr. Alojz Uran. Z njim sta somapevala gvardijan z Brezij, p. Silvin Kranjc, in p. Janez Sraka, jezuit z Radia Vatikan.
K slovesnosti se je pri Mariji Pomagaj zbralo 340 gasilcev in gasilk iz 51 prostovoljnih gasilskih druptev iz vse Slovenije, pa tudi veliko drugih vernikov. Srečanje vsa leta organizira Prostovoljno gasilsko druptvo z Brezij.
Prostor pred baziliko je bil zapolnjen z gasilskimi avtomobili, ki jih je po slovesnosti nadpkof tudi blagoslovil.
Nad pk o f Uran je zbrane gasilce in gasilke tudi nagovoril. Med drugim je omenjal bla-godejnost gasilskega dela:
,,Predvsem je pomembno, da se zavedamo, da to človekoljubje, to čutenje s sočlovekom danes mora-
mo znova in znova poudarjati. Način življenja je namreč tako hiter, tako živimo včasih drug mimo drugega, da ne opazimo več tistih drobnih stisk, solza v očeh ljudi, pa tudi ne veselja, ki ga nekdo^ nosi v svojem srcu in izraža tudi na zunaj na obrazu. Živimo marsikdaj drug mimo drugega. In zato potrebujemo vzpodbudo, ki bi nam pomagala, da bomo začutili s sočlovekom. Sveta vera je tista možnost, ki nam jo Bog podarja, da bi v luči Božjega razodetja pravilno gledali in spoptovali tudi vsakega človeka ..."
Dejal je tudi:
,,Danapnje romanje je podobno enemu izmed mnogih romanj tukaj na Brezje, pa vendar drugačno, saj ste pripi sem v veliki večini uniformirani možje in žene, v gasilskih uniformah, in obenem pripeljali s seboj vozila, gasilsko opremo, prapore - vse to, kar pomaga pri opravljanju vapega humanega poslanstva. Bili so časi, ko se s kakpno uniformo ni smelo vstopati v cerkev. Danes, hvala Bogu, da to lahko naredimo, da z veseljem sprejemamo vse tiste, ki tudi v slovesnih uniformah prihajajo takole ob praznikih ali ob romanjih skupaj. Naj danes povabim vse gasilce, ki sodelujete pri pogrebih v narah župnijah, da lahko vedno vstopite v nap nadpkofiji tudi s praporom v cerkev. Naj bo to tudi zunanje znamenje nape povezanosti, sodelovanja, saj je vedno, pri vseh gasilskih akcijah, Cerkev sodelovala; predvsem v preteklosti, na ta način, da je 'posodila' svoje zvonove, ki so seveda skupni zvonovi in so ljudi klicali ob slučajih nesreč. Ko je 'plat zvona bilo', so ljudje vedeli, da je nekaj hudega. Hvala vam za danapnje srečanje ..."
Potem ko je nadpkof blagoslovil vozila, ostalo opremo in prapore zbranih gasilskih druptev na prostoru pred baziliko, so vsi odpi pred Gasilski dom brezjanskih gasilcev, kjer je bil blagoslov njihovega novega vozila. Potem pa je sledilo pe družabno srečanje v za to postavljenem velikem potoru.
RADIJO OGNJIŠČE
Oddaje o nadpkofu Vovku in Moč preživetja
Leto 2005 so na Radiu Ognjipče posvetili nadpkofu Antonu Vovku, katerega 60-letnice prevzema vodenja pkofije se letos spominjamo. Lani septembra je bil v Rimu Vovku posvečen znanstveni simpozij, ki ga je pripravil Inptitut za zgodovino Cerkve. Na njem je s svojimi prispevki sodelovalo 28 strokovnjakov različnih področij, ki so življenje in delo tega svetni-pkega kandidata osvetlili iz raz ičnih vidikov. Ker je
življenje pkofa Vovka pe vedno sorazmerno nepoznano, so se na radiju Ognjipče odločili, da vsa predavanja s sodelujočimi strokovnjaki spremenijo v pogovorne oddaje, ki so na sporedu vsako soboto ob 21.15.
Moč preživetja pa je naslov ptudijskega krožka, ki ga je pripravil zgodovinar in filozof Jože Dež-man. V njem je zbral svojce med vojno pobitih oseb, ki nimajo nobenih pravic,
tudi do žalovanja ne, ker so te zločine zagrerali partizani. Pod tem naslovom je pred letom nastal odmevni televizijski dokumentarec novinarja in zgodovinarja Jožeta Možine z istim naslovom, zdaj pa z ciklom oddaj na to temo nadaljujejo na radiu Ognjipče, kajti nabralo se je že več kot 100 novih pričevanj o partizanskih usmrtitvah razrednih sovražnikov že med drugo svetovno vojno. Oddaje na
to temo so na sporedu vsako sredo ob 18.15 in se izmenjujejo s prispevki znanstvenega simpozija z naslovom Žrtve vojne in revolucije, ki je bil v novembru 2004. Tam so strokovnjaki za napo polpreteklo zgodovino objektivno spregovorili o nap travmatični državljanski vojni in revoluciji.
Ker je zelo enostavno slediti preko interneta radijskim oddajam Ognjip-ča, vabimo nape bralce, ki jih snov zanima, da se (s peturno razliko) v živo priključijo in poslupajo omenjene programe.
Vprapanje „dodatkov" (sobresueldos — dopolnilnih plač) je kar naenkrat postalo sodobno v argentinski politiki in vrglo v sedanjost neljube zadeve iz preteklosti. Neljube za nepoptene politike, ker za narod in njegovo prihodnost je bistveno, da luč zasveti na ta del polpretekle dobe.
Grozeč ventilator. Izraz, da nekdo ,,prižge ventilator" je zelo poznan in uporabljan v argentinski politiki. Pomeni, da nekdo, iz resnicoljubnosti ali mapče-valnosti, odkrito govori o zapletenih stvareh, ki bi jih prizadeti raje pokrili z odejo pozabe. Nekaj takega se te dni dogaja z vprapanje dodatnih plač, ki so jih prejemali visoki vladni funkcionarji za časa vlade bivpega predsednika Mene-ma. Govorico o tem je sprožila bivpa ministrica Maria Julia Alsogaray. Zanimivo je, da ta zadeva ni nova. O njej je v sklopu sodnega postopka, ki teče proti njej zaradi nezakonite obogatitve, govorila že leta 2000. Ko pa je videla, da so sodni mlini preveč počasni, in da se prizadeti ne čutijo prizadete, je to ponovila in dodala pe nekaj imen (Cavallo, Beliz) pred dvema tednoma v pismu dnevniku La Nacion. S tem je sprožila polemiko (prižgala ventilator), ki ji ne vidimo konca in katere posledice tudi niso jasne.
Zlati časi. Bili so seveda bolj za nekatere kot za druge, čeprav jih sedaj vsi drago plačujemo. Vendar splopno upanje, čeprav ne preveč utemeljeno je, da bi jih plačali tudi tisti, ki so tedaj prejemali nepopten denar. V tej zadevi pa se je že zopet porodila polemika, ki ima svojo razlago. Prejemanje teh dopolnilnih plač naj ne bi bilo kaznivo po mnenju prejemnikov. Je pa bivp minister Cavallo izjavil, da je sedanje preganjanje le dim, da se govori o njih in raziskuje to zadevo, da se pokrije težje korupcijske grehe, ki jih je bilo (po njegovem) mnogo v tedanjem času. Ob vsem tem je zanimiva strategija obrambe obtožene in zaprte gospe Marije Julije. S svojimi obtožbami počasi strelja vedno vipe. Opazovalci pa menijo, da je njen končni cilj obtožiti bivpega predsednika Menema, kateremu je bila zvesta, potem pa jo je on zapustil v nesreči. Mapčevanje je sladko.
Ponovno kandidira. Menem se seveda na to
ne-
varnost ne ozira preveč. Ima kar nekaj replnih poti, tudi če bi sodni postopek napredoval. Postavil se je že za kandidata za senatorja na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Zastopal bo rodno provinco La Riojo in strokovnjaki menijo, da ima izvolitev zagotovljeno. Potem bo prejel parlamentar-
no inmuniteto, ki bi mu jo mogli odvzeti samo kolegi senatorji, kar pa je več kot neverjetno. Kot kandidat se je Menem predstavil že na mnogih krajih v notranjosti države in v Velikem Buenos Airesu. Običajno nastopa v družbi drugega bivpega predsednika. Adol-fo Rodr^guez Saa tudi kandidira za senatorja na listi takoimenovane Ljudske Fronte, ki jo oba sestavljata. To je alternativna politična struktura za slučaj, če bi jima kdo hotel zanikati uporabo imena Peronistič-ne stranke.
Z Brazilom nič boljpe. Z ene in druge strani so po zadnjih nevihtah skupali omiliti napeto ozračje. Predsednik Kirchner je celo potoval v Brazilijo na sestanek z Lulom. A dejstvo je, da razmerje ni najboljpe in je težko najti prave poti v tem blodnjaku. Brazil hoče na vsak način izvajati hegemonijo. Za to mu ne manjka zmožnosti ne moči. V južnoameripki velikanki pa pozabljajo, da je treba za vsako ugodnost nekaj plačati. Oni pa hočejo vse zastonj. Nastali položaj postavlja kar nekaj vprapanj tudi na domačem področju. Vsekakor je pokazal različno gledanje na problem med zunanjim ministrom in predsednikom. Minister hoče na vsak način izvesti javno in glasno ofenzivo proti brazilskemu napredovanju, Kirchner pa je v tem popustljiv, ker gleda na vse z ideolopke podlage, kjer domneva (domneva?) da med dvema levičarskima vladama ne bi smelo biti takih težav. Ta popustljivost se mu lahko pe zatakne.
Pred volitvami. Kar nekaj premikov smo lahko opazili v zadnjem času, v meri ko se bližajo volitve. Čeprav Duhalde na vse mogoče načine naglapa svojo pomirjevalno vlogo v zadevi buenosairepkega peronizma, stvar ni popolnoma jasna. Zadnje dni smo lahko opazili ostre nastope njegove žene. Ta naj bi bila pripravljena stopiti v volilni spopad s predsednikovo ženo gospo Cristino. Je to res strategija same gospe Chiche, ali je v ozadju roka njenega moža, ki se javno kaže naklonjenega predsedniku, tajno pa podpihuje nastop stranke proti guvernerju Sola in proti Kirchnerju? — Po drugi strani pa je pretekli teden (vendar!) pripo do soglasja med obema glavnima predstavnikoma sredine. Macri in Lopez Murphy sta sklenila neke vrste dogovor, ki bo vodil do volilne povezave in enotnega nastopa tako v prestolnici kot v provinci Buenos Aires. To te bilo tudi za Macrija nujno, ker je ostal brez peronistične baze v prestolnici, ki se je premaknila na levo — proti Kirchnerju.
slovenci v argentini
45. obletnica doma v Carapachayu
,,Bom naredil stezice

V nedeljo 1. maja smo obhajali v Carapachayu 45. obletnico doma. Slavje se je začelo dopoldan z dviganjem argentinske in slovenske zastave ter sveto mapo, katero je daroval mons. dr. Jure Rode, za žive in rajne rojake iz okraja.
Letos smo se odločili, da predstavimo kulturni program takoj po maP, in ne popoldan kot je bila navada. Predsednik doma, Franci Znidar, je pozdravil predstavnike domov in organizacij ter jim izrazil dobrodoPico. Nato je spregovoril predsednik Zedinjene Slovenije, g. Lojze Re-zelj ter čestital ob naP obletnici. Ani Klemen nam je čustveno opisala spomine začetkov doma ob spremljavi
Predsednik F. Žnidar kaže priznanje, ki ga je prejel iz rok svetovalke Jane Strgar.
diapozitiv. Vrstile so se slike graditve doma, prvih obletnic, pevskega zbora ,,Mladina", raznih iger, nastopov otrok slovenske pole, skavtske organizacije, itd. Res nepozabni spomini ...
Slavnostni govornik je bil letos lic. Franci Markež: osrednja misel je bila 60. letnica zdomstva ter prvo leto vstopa Slovenije v Evropsko Zvezo. Veliko lepega nam je povedal. Njegov govor smo objavili v prejpnji Ptevilki na uvodnem mestu.
Sledila je pesem „Spomini izseljenca", Kajetana Ko-viča, katero je ganljivo podala ga. Helena Fink Znidar.
V imenu veleposlaniptva Republike Slovenije v Argentini nas je obiskala svetovalka, ga. Jana Strgar,^ čestitala ob obletnici, ter izročila predsedniku Franciju Znidarju pohvalno ,,Priznanje" v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, za delo v teh letih ter ohranjanje slovenstva v tujini. Bili smo ga zelo veseli.
Sveti Oče Janez Pavel II bo pustil neizbrisne sledi, zlasti pe nam Slovencem. Res ogromno je naredil za nas, za napo Slovenijo, za njeno priznanje v svetu. Pogrepali ga bomo; po drugi strani smo pa tudi Bogu hvaležni, da nam je dal papeža Benedikta XVl, da bo nadaljeval njegovo začrtano pot. Ob skoraj mesecu dni smrti dragega svetega Očeta, se nam je zdelo primerno, da se tudi njega spomnimo, vsaj na kratko, ob slikah dveh obiskov v Sloveniji (predstavljene na diapozitivah) ter njegovem petju v poljskem jeziku. Za zaključek kulturnega dela smo pa vsi skupaj zapeli nape ,,Karapačajske stezice", in sicer z besedilom nalapč napisanim za to priložnost, ob spremljavi Janeza Znidarja s harmoniko.
Ljudstvo se je nato pomaknilo na dvoripče kjer jih je čakalo dobro vince, medtem so pa mladi pripravili dvorano za kosilo. V kuhinji je ga. Ani Senovrpnik Resnikova s pomočniki izvrstno pripravila okusno kosilo: bila je nabito polna dvorana, gostinska soba in dvoripče, kar se malo kdaj zgodi. Natakarji so urno vsem postregli in vsi so bili zelo zadovoljni.
Igripče je bilo medtem polno mladine iz drugih domov, saj se je istočasno vrpl medkrajevni turnir v odbojki.
Popoldan je minil ob klepetu in kavici; nekateri so igrali tarok, drugi so balinali, tretji so igrali pah — vladalo je prijateljsko vzdupe in veselo razpoloženje.
Iskrena zahvala vsem ki so pripomogli k uspehu in dobri volji nape obletnice, vsem ki so garali že prejpnje dni ter vsem ki so se zavzeli, da bi nap praznik ostal v lepem spominu.
Za konec pa objavljamo pe besedilo naph ,,Karapačaj-skih stezic".
Kje so tiste stezice k'so včasih bile, kje zeleni gozdovi, kje visoke gore.
Bom spomine obudil, ponosno zapel in z veseljem bom delal da nap Dom bi živel.
Bodo otroci pe znali slovensko zapet? Oče, stoj nam ob strani, dokler bomo na svet'.
Duhovito pa vztrajno, pe bolj pa kot prej, roke vsi si podajmo in korajžno naprej!
Marjana Pirc
58. občni zbor dru piva Zedinjena Slovenija
Poiočilo Siednješolskega tečaja
Srednjepolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, ki je letos stopil v 45. polsko leto, ima svoj sedež v Slovenski hip msgr. Antona Oreharja, združuje pa dijake s področja Velikega Buenos Airesa.
V polskem letu 2004 je obiskovalo tečaj 171 dijakov.
Ravnateljica tečaja je bila prof. Neda Vesel Dolenc. Profesorski zbor so sestavljali: Janez Cerar CM, Franci Cukjati, dr. Andrej Fink, dr. Štefan Godec, prof. Lučka Marinček Kastelic, dr. Marko Kremžar, Marjan Loboda, prof. Alenka Magister, Anica Mehle, prof. Metka Mi-zerit, Tone Mizerit, Pavle Novak CM, prof. Mirjam Oblak, Kristina Jereb Qua-lizza, Lojze Rezelj, msgr. dr. Jure Rode, arh. Jure Vombergar in lic Terezka Prijatelj Znidar. Tajnipka dela je opravljala Alenka Jenko Godec. Profesorskemu zboru stoji ob strani odbor starpev, kateremu je predsedovala Marija Mele Kocmur.
Tečaj je deloval skozi
vse leto in sicer dvajset sobot. Pouk in druge dejavnosti so potekale po letnem delovnem načrtu in polskem koledarju. Nobena ura ni odpadla; odsotne profesorje so nadomepčali kolegi. Profesorji so poučevali naslednje	predmete:
slovenpčino, ki vsebuje slovnico in slovstvo; verouk, svetovne nazore, družbeno vzgojo, etnografijo, živo besedo in petje.
Šolsko leto se je kot vedno začelo s sveto mapo ter uvodnim nagovorom ravnateljice. Leto pa je bilo sklenjeno z zahvalno mapo, razdelitvijo spričeval ter knjižnih nagrad najboljpm dijakom.
Petopolci so pod vodstvom prof. Metke Mi-zerit pripravili almanah pod naslovom: ,,Zbogom domovina". Ponesli so ga s seboj v Slovenijo na abiturientsko potovanje, katerega je organiziralo druptvo Slovenija v svetu. Udeležili so se tudi Poletne pole slovenpčine, ki jo organizira filozofska fakulteta Ljubljanske univerze. Udejstvovanje je ptipen-diral Urad za Slovence v
zamejstvu in po svetu Republike Slovenije. Abitu-riente sta spremljala prof. Mirjam Oblak in Lojze Re-zelj.
Naj omenim pe druge dejavnosti: redne seje profesorskega zbora, sestanek starpev prvega letnika, priprava na Veliko noč, dan duhovnosti za dijake in slovo od prof. Janeza Cerarja CM, ki se je vrnil v Slovenijo, obisk pevca Aleksandra Mežka. Izven polske dejavnosti so dijaki
tretjega letnika obiskali zavetipče Don Orione, ter Marijino svetipče Schoen-stadt. Ravnateljica je zastopala tečaj na vseh uradnih prireditvah in sprejemih ter na Medorganizacijskem svetu.
To je bežen pregled dejavnosti Slovenskega srednjepolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu v letu 2004. prof. Neda Vesel Dolenc ravnateljica
Poročilo kulturnega dela
Skupina profesorjev srednje polskega tečaja v letu 2004
V preteklem letu je kulturni referat pripravil tri predstave, za katere je odgovorno druptvo Zedinjena Slovenija. Te prireditve so bile Domobranska proslava, praznovanje slovenske državnosti ter Slovenski dan.
Spominsko domobransko proslavo 6. junija smo pričeli s sv. mapo, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode v cerkvi Marije Pomagaj. Med mapo je pel mepani pevski zbor iz San Martina pod vodstvom Lučke Marinček Kastelic. Po sv. mapi smo na dvoripču najprej zapeli pesem ,,Mi legijonarji ...", nato pa so predsednik ZS g. Lojze Rezelj, podpolkovnik Slovenske vojske Emil Cof in predstavnika domobrancev g. Slavko Ur-bančič in g. France Oblak položili pred spomenik padlim žrtvam brezbožnega komunizma slovenski popek nageljnov, nato pa je v tiPni odmeval žalostni glas trobente, s katero smo se spominjali pomorjene
Elektronski matični register
Ta teden bo začel delovati elektronski matični register, s katerim bodo vse evidence s področja upravnih notranjih zadev elektronsko vodene.
Matični register je računalnipko vodena baza podatkov, v katero se vpisujejo matična dejstva: rojstvo, zakonska zveza in smrt ter druga dejstva, določena z zakonom o matičnem registru. Sestavni del matičnega registra je zbirka listin, ki so
podlaga za vpis v matični register. Izpiski iz matičnega registra in potrdila, ki se izdajajo na podlagi vpisov v matični register, imajo dokazno moč javnih listin.
Osrednji matični register prebivalstva, ki bo zaživel sedaj, bo nadomestil tri zdaj veljavne registre oz. matične knjige, in sicer matične knjige rojstev, porok in umrlih. Vodenje matičnih knjig sicer v Sloveniji poteka že več kot 200 let.
domobranske vojske. Najprej je na zbrane namenil spominski govor univ. prof. Dr. Andrej Fink. Sledil je odrski prikaz ,,Križev pot naph mučencev", ki ga je na besedilo Staneta Jarma pripravil dr. Štefan Godec, sceno pa je izdelal Tone Oblak. Spominski list za to priložnost je izdelala Irena Zužek.
26. junija smo praznovali dvanajsto obletnico osamosvojitve Slovenije. Pričeli smo s sv. mapo v cerkvi Marije Pomagaj. Mapo je daroval delegat prelat dr.Jure Rode. Sledil je poklon pred spomenikom naph žrtev, kamor sta predsednik ZS g. Lojze Rezelj in podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc, v spremstvu veleposlanika RS mag. Bojana Grobov-pka, položila popek rdečih nagejnov. Sledila je v dvorani akademija s pesmijo pri pogrnjenih mizah in pred okrapenim odrom. Sodeloval je mopki pevski zbor pod vodstvom Anke Savelli Gaser ob reci-
taciji Blaža Mikliča. Slavnostni govornik je bil prof. Martin Supnik. Pozdravil nas je veleposlanik RS mag. Bojan Grobovpek. Spored je povezoval Tone Mizerit. Scenski prostor je oblikoval Andrej Golob. Na stenah dvorane je 18 naph likovnih umetnikov razstavljalo svoje umetnine pod vodstvom ge. Andrej-ke Dolinar Hrovat. Slavnostno večerjo so pripravili člani druptva Slovenska Pristava. Druptvo ZS je podelilo letopnja priznanja sledečim javnim delavcem: arh. Marijanu Eiletzu, Ivanu Znidarju in Dinku Bertonclju.
49. Slovenski dan se je vrpl v nedeljo, 19. septembra v Slompkovem domu v Ramos Mejia. Slavje se je pričelo ob 11:30 z zbiranjem gostov, dviganjem zastav ob petju obeh državnih himen in sveto mapo. Ob 13:30 uri je bilo prijateljsko kosilo. Ob 19:00 uri pa se je pričel glavni del Slovenskega dne, to je bil kulturni program. Slavnostni govornik je bil g. Boži-
dar Fink. Pozdravili so tudi vse navzoče predsednik Slompkovega doma cont. Gregor Hribar, predsednik ZS Lojze Rezelj in v imenu veleposlaniptva RS v Argentini svetovalka Jana Strgar. Predstava ,,S pesmijo, novim dnem naproti", kar je bilo tudi geslo tega Slovenskega dne, je prikazala v sliki in filmu, ter s pesmijo in besedo zgodovino nape emigracije. Sodelovali so pevski zbori iz San Justa, San Martina, otropki Zarja mladosti ter polski zbor Slompkovega doma. Poleg njih pa pe skupine EQE in Charlies T. Prikaz je zamislil, in spremno besedilo napisal Tone Rode, generalno vodstvo pa je imel na skrbi Marko Selan. Ta dan je bila tudi kiparska razstava mojstra Fanceta Ahčina in likovna razstava mladih umetnikov.
Vsem rojakom, ki so na kateri koli način pripomogli, da smo mogli vse to leto 2004 v redu izpeljati, se Zedinjena Slovenija prav iz srca zahvaljuje.
Slovenska arhitektura XX. stoletja
Umetnostni zgodovinar dr. Stane Bernik je dognanja svojega dolgoletnega raziskovalnega dela na področju arhitekture in oblikovanja strnil v monografiji Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja. Knjigo je po petletnih pripravah izdala Mestna galerija Ljubljana, kjer so jo tudi predstavili.
V tej galeriji je bila novembra in decembra leta 2001 postavljena razstava na isto temo, ta pa je kasneje obiskala pe Maribor in Sarajevo, 23. maja jo bodo odprli pe v Moderni galeriji na Reki na Hrvankem.
Monografija ima dva dela: pet daljnh tekstov obravnava ,,slovenske arhitekturne in oblikovalske modernizme", ,,ekspresio-nistične tendence v slovenski arhitekturi", „pozicijo bogojanske cerkve v razvoju slovenske moderne arhitekture", ,,slovensko arhitekturo in oblikovanje v času avantgard" in - v najdaljnem ter prvič objavljenem besedilu - temo Med izročilom funkcionalizma in (post)modernistično razgradnjo. V tej razpravi si prizadeva celoviteje in temeljiteje razgrniti razvojno podobo polpretekle arhitekture. Pri pisanju se je naslonil na pregledne avtorske razstave, ki jih je pripravil v minulih desetletjih, kot
prvo leta 1968 razstavo Novejna slovenska arhitektura.
V drugem delu Bernik za razvoj slovenske arhitekture pomembne avtorje in njihove stvaritve predstavlja prek 114 arhitektur, od katerih jih je, kot avtor navaja v uvodu, "pest že porunenih, deset jih je delno porupenih in uničenih, 23 močno spremenjenih, 25 pa načetih v svoji temeljni izraznosti".
Pregled slovenske arhitekture v XX. stoletju skozi posamezne objekte ponazarja moderne spodbude že v okviru secesije prek funkcionalizma in njegovega logičnega podaljnka v razgibani čas prenove po II. svetovni vojni, iskateljskih petdesetih, inovativnih šestdesetih in dejavnih sedemdesetih let do poudarjene-
ga izrisa osebnih arhitekturnih poetik, ki so vzpostavile most k razprneni izraznosti postmodernizma in zavestni ,,razgradnji". Predstavitve začenja z arhitektoma Maksom Fabianijem (palača Portois Č Fix na Dunaju, 1899-1900) in Jožetom Plečnikom (Zacherlova hina na Dunaju, 1900).
Bernik je za moto knjige vzel misel Janeza Flisa, pisca prve slovenske knjige o zgodovini arhitekture Stav-binski slogi iz leta 1885, v kateri je ta zapisal, da je "vsakemu izobražencu potrebno imeti vsaj glavne pojme o stavbinskih slogih", kar spada k ,,sploraii izobraženosti". Monografijo je avtor označil za prej ,,živo razpravo" kot pa kla-
sično umetnostno zgodovinsko studijo oziroma za ,,stoletni obračun", kakrrane so snovali drugod po svetu. Na zamisel je prinel ob pomembnih arhitekturnih razstavah v 70-ih in 80-ih letih v Nemčiji, Italiji in Franciji.
Tako je Bernik, med drugim pobudnik ustanovitve Arhitekturnega muzeja v Ljubljani, zasnoval tudi omenjeno razstavo Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja. Pri razstavi in monografiji je bilo njegovo temeljno spoznanje, da je o slovenskem stavbarstvu zbranih premalo dokumentov in vsestransko utemeljenih stališč.
Slovenska knjiga na sejmu v Pragi
zena in njen svet
Slovenska žena v sliki in likovnem ustvarjanju ' Veronika ŠparhakI
Veronika Šparhakl je imela stik z umetnostjo že od zgodnjih otročkih let. Njihov dom v Itu-zaingo je pogosto obiskovala akademska slikarka Bara Remec. Tudi veliko njenih slik krasi njihov dom. Bara Remec je bila birmanska botra njene mame. Bila je zelo dobra prijateljica njene babice Lize Lavrič že v Sloveniji.
Velikokrat je gospa Bara povabila mlado Veroniko na svoj dom in tam je Veronika občudovala njene slike in sledila njenemu delu . Z njo je tudi prvič obiskala muzej Bellas Artes v Buenos Airesu. Sama Veronika pravi, da nima nobenega dvoma, da je Bara s svojimi slikami imela veliko težo pri njeni odločitvi, da se je posvetila slikarstvu.
Veronika Šparhakl se je rodila v Buenos Airesu leta 1968. Njeni starni Jožica Lavrič in Janko Šparhakl so se zelo razveselili rojstva hčerke.
Veronika je obiskovala osnovno nolo San Judas Tadeo v Ituzaingo in končala srednjo nolo v Colegio Esclavas del Sagrado Corazon. Po končani srednji noli je študirala slikarstvo na CONSUDEC — Conse-jo Superior de Educacion Catolica — med leti 1987 in 1991 in postala profesorica risanja in slikarstva. Te predmete tudi poučuje na osnovni noli in gimnaziji. V slikarstvu se je izpopolnjevala ne pri slikarjih Helios Gagliardi in Carlos Canas. Leta 1995 se je poročila s Petrom Avguštinom in ima dva otroka. Veronika Šparhakl razstavlja od 1995 naprej. Leta 1998 je potovala v Slovenijo in se udeležila slikarske kolonije v Mostu na Soči. V tej koloniji je sodelovalo ne 9 slikarjev iz Evrope, Severne Amerike in Avstralije. Po končani koloniji so imeli
Z nagovorom slovenskega ministra za kulturo Vaska Simonitija so v čenki prestolnici odprli 11. mednarodni knjižni sejem. Častna gostja prankega knjižnega sejma, ki je trajal od 5. do 8. maja, je bila prav Slovenija.
Razstava slovenskih knjig v Pragi po ministrovih besedah ni nekaj naključnega, ampak je nemara kar posledica skupnega iskanja in zanimanja za drugo kulturo tako pri Slovencih kot pri Čehih. Veleposlanik Republike Slovenije v Pragi Drago Mironič je v navzočnosti številnih gostov in predstavnikov medijev nato odprl pe slovenski razstavni prostor na osrednjem sejemskem prizoripču. Minister Simoniti pa se je v Pragi sestal tudi z namestnico čepkega ministra za kulturo Petro Videnovo.
skupinsko razstavo v Hotelu Kompas. Isto leto je sodelovala pri skupinski razstavi v Mariboru Galerija Motovž. Ob tej priliki so o Veroniki napisali sledeče: „Veronika Šparhakl je mlada likovna umetnica iz Argentine in si je za svojo tokratno slikarsko nalogo izbrala ekspresionistično-fovistično barvno osnovo. Rdeče-zele-no-modri elementi slikovitega barvnega namaza sledijo krajinskemu izhodipču predmetnih količin lokalnega motiva. Formalno njena dela postopno izražajo ves potrebni pogum za tovrstno slikarsko avanturo, samo delo v koloniji pa je nedvomno močno obogatilo njeno slikarsko izkupnjo, kar se odraža v njenem delu že kot dovolj suvereno razumevanje krajinskega motivnega vzorca in likovne naloge, ter v gibkem kompozicijsko prostorskem razmepčanju (prepoznavnih) sestavin slike." V Buenos Airesu je isto leto razstavljala pri Slovenski Kulturni Akciji v Slovenski Hipi pri razstavi Devet Slovenskih Slikarjev.
Naslednje leto je sodelovala v Barilochah, provincia R^o Negro v Salon Cultural de usos multiples pri razstavi ,,Ocho pintores Argentino — Eslovenos". Sodelovala je pe pri Casa de Cultura Liniers, Salon Universidad de Moron, Sheraton Pilar, Quinta Trabucco Vicente Lopez, Bienal Mariquita Sanchez, Fundacion Avon in drugje.
Samostojne razstave je imela v salonu Aeroestacion Moron in v salonu Salvador Galup v Castelar-ju.
Imela je tudi razstavo na slovenski Pristavi v Moronu. Vsako leto tudi sodeluje pri razstavi ob prazniku Slovenske Državnosti v Slovenski Hipi. Prejela je več nagrad in pohval. Želim ji, da bi lahko pe dolgo ustvarjala in da bi njena nova dela lahko občudovali na kakpni bodoči razstavi v Buenos Airesu, med napo skupnostjo in tudi med argentinsko publiko.
Polona Makek
Minister se je v nagovoru ozrl na skupno zgodovino in poudari , da so skozi stoletja slovenski ptu-dentje in kulturniki v čepkem kulturnem prostoru iskali potrebno izobrazbo in navdih, mnogi čepki ustvarjalci pa so in pe veljajo v Sloveniji za zgled na raznih področjih ustvarjanja, kar se odraža v prevodih ptevil-nih knjižnih del, razstavah, v programih koncertov in
drugih prireditvah. Čepka kultura nam je bila ena najbližjih in v svoji visoki kreativnosti osvobajajoča, je dejal minister in dodal, da so čepki ustvarjalci Slovencem sicer ponudili precej več kot Slovenci čepkemu občinstvu, toda zanimanje za Slovence je očitno bilo tudi na njihovi strani; o tem priča vrsta prevodov v čepčino in pomembnih razprav o slovenski literaturi od prve polovice 19. stoletja do danes.
Sodelovanje Slovenije in Čepke na področju kulture poteka zelo dobro na vseh področjih, je po srečanju z namestnico čepkega ministra za kulturo Petro Smolikovo v Pragi povedal slovenski minister za kulturo. Sedanji triletni program o sodelovanju v kulturi je minister ocenil kot odličnega. Povedal je pe, da sta se s Smolikovo pogovarjala tudi o tem, da do jeseni pripravijo nov program o sodelovanju v kulturi, s katerim bi nadaljevali delo, ki izhaja iz programa, podpisanega leta 2002 in ki velja za obdobje od leta 2003 do leta 2005. Tako naj bi bil oblikovan nov načrt in program, ki naj bi bil podpisan neposredno med ministrstvoma za kulturo obeh držav.
Kot je pe dejal Simoniti, je sodelovanje nekoliko slabpe le na glasbenem področju, ter omenil možnost gostovanja čepkih filhar-monikov v Ljubljani in slovenskih filharmonikov v Pragi ali Brnu.
skrbimo za zdravje
Jeza pkodi srcu
Znanstveniki so ugotovili, da močni izbruhi jeze pri srčnih bolnikih lahko vodijo do zastoja srca, kar ima ob neustreznem posredovanju ponavadi usodne posledice.
Matthew Stopper iz ameripke univerze Yale je s sodelavci v namene raziskave opazoval 24 srčnih bolnikov z motnjami srčnega ritma, ki so imeli vsajene električne de-fibrilatorje. Gre za majhne naprave, ki v primeru srčnega zastoja z električnim udarom organ spet oživijo in bolnikom tako repijo življenje. Po poročanju spletne strani Nature je Stopper prostovoljce prosil, da so si beležili svoje čustvene odzive.
V primeru posredovanja defibrilatorja so bolniki na lestvici od ena do pet označili, kako jezni so bili, preden jim je odpovedalo srce. Znanstveniki so nato zbrali podatke iz defibrilatorja, kar jim je pomagalo odkriti, zakaj je določeni osebi zastalo srce. V času ptudije je bilo takpnih oživljanj 56. Vedno, ko je oseba svojo jezo označila z več kot dve, ji je srce začelo močno utripati, to pa je vodilo do srčne aritmije. Prav utripanje srca z veliko frekvenco pa je pogost vzrok za nenaden zastoj tega organa. Kadar pred nastopom aritmije bolnik ni občutil jeze, se je predhodno močno utripanje srca pojavilo le v 68 odstotkih primerov.
Stopper je izsledke ptudije predstavil na srečanju združenja za srčno aritmijo v New Orleansu. Britanski psiholog Doug Carroll iz univerze v Birminghamu pa je povedal: ,,Srčni infarkt lahko nastopi zaradi potresa, vojapkega napada in celo poraza na nogometni tekmi. Nekateri menijo, da močna čustva pospepujejo nastajanje krvnih strdkov. Ta raziskava pa je dokazala, da se zaradi jeze lahko spremeni celo električno nadzorovano utripanje srca." Stopper ne zna povsem razložiti, zakaj ima jeza takpen vpliv na organizem, vendar je po njegovem mnenju najverjetneje krivo povečano izločanje adrenalina.
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
DELO DOBI ...
V	Savinjski regiji je tudi letos opazno pomanjkanje določenih kadrov, zlasti inženirjev strojniptva, kemijskih tehnologov, analitikov in snovalcev informacijskih sistemov, zidarjev, betonarjev, tesarjev, orodjarjev, strugarjev ter delavcev za preprosta kmetijska dela. Na celjski enoti zavoda za zaposlovanje ugotavljajo, da primanjkljaji kadrov nastajajo pogosto zaradi neprivlačnosti delovnih mest ali zahtev delodajalcev. V regiji je v razmahu predvsem kovinsko predelovalna industrija, kjer nastaja največji del povpraševanja po delavcih. Tako primanjkuje predvsem kovinarjev, kot so varilec, strugar, ključavničar, pogosto delodajalci ipčejo tudi kovinarje s poznavanjem dela na CNC strojih.
IZ FRANCIJE NA MADŽARSKO SKOZI KITAJSKO
Cariniki so v Luki Koper v dveh zabojnikih, ki sta prispela s Kitajske in naj bi vsebovala zmrznjen krompir, ob pregledu odkrili nelegalno popljko zmrznjene perutnine. Zmrznjene race naj bi bile francoskega porekla, namenjene pa v Budimpešto. Zaradi prepovedi vnosa perutnine v EZ zaradi nevarnosti okužbe s ptičjo gripo, so cariniki o popljki obvestili veterinarsko inppekcijo v Luki.
POLETI TUDI V TUNIZIJO
Aerodrom Maribor je po januarja letos uspemo uvedeni redni letalski liniji Maribor - Salzburg - Pariz v sodelovanju z grapko regionalno letalsko družbo Styrian Airways s 5. majem bogatejp pe za novo letalsko čartersko linijo Maribor - Djerba. Na mariborsko letalipče je namreč priletelo prvo letalo A320 tunizijske letalske družbe Novel Air s 177 potnipkimi sedeži. Potniki bodo lahko na Djerbo poleteli in se vrnili v Maribor vsak četrtek od maja do novembra.
"ŠTUDENTJE" ZA MARIHUANO
V	Ljubljani je potekal 4. Million Marihuana March, katerega namen je združiti vse ljudi, ki nasprotujejo sedanji zakonodaji na področju prepovedanih drog. Projekt sta pripravili Študentski organizaciji Univerze (ŠOU) v Ljubljani in Mariboru, ki v sklopu svetovnega gibanja in združuje več kot 180 mest po svetu. Namen shoda, tako na mednarodni kot tudi državni ravni, je doseči doseči zakonske spremembe, ki bodo področje konoplje urejale "v skladu z dejstvi in ne ideolopkimi predpostavkami" (to je: prosto kajenje, ne glede na posledice, ki jih odvisnost pupča narkomanom in družbi). Predstavniki Nove generacije, podmladka SLS, pa so udeležencem delili informativne zloženke o pkod-ljivih posledicah uživanja marihuane. V podmladku SLS opozarjajo, da se s to prireditvijo na nesprejemljiv način promovira življenjski stil mladih, ki vključuje zavajajoče brezskrbno uživanje drog.
ITALIJANI ZA SLOVENIJO
Slovenija je po izsledkih raziskave italijanske agencije za tržne raziskave v turizmu in transportu tMt Pragma med italijanskimi turisti ena najbolj priljubljenih destinacij. V segmentu poslovnega turizma so jo uvrstili na prvo mesto, v segmentu družinskega turizma na drugo in v segmentu tradicionalnega turizma na četrto mesto. Da je Italija pomemben trg za slovenski turizem, kažejo tudi podatki Statističnega urada RS za leto 2004. Lani je bilo v Sloveniji med tujimi gosti največ prav Italijanov, tako je v Sloveniji prenočilo 786.130 italijanskih gostov (osemodstotna rast), zabeleženih pa je bilo 313.296 njihovih prihodov (devetodstot-na rast). Nočitve italijanskih gostov so predstavljale 18 odstotkov vseh tujih nočitev.
po svetu
OBLETNICE
Poljski poslanci so se spomnili 60. obletnice konca druge svetovne vojne in dejstva, da je bila Poljska leta 1 939 prva žrtev nempkega nacionalsocializ-ma in Sovjetske zveze. "čast in spomin posvečamo vsem, ki so z žrtvovanjem svojih življenj, krvi in vojnega trpljenja pripomogli k porazu nacionalsocialistič-ne Nemčije in njenih zaveznic," je povedal predsednik parlamenta Wlodzimier Cimoszewicz.
V nekdanjem koncentracijskem taboripču Dachau je potekala osrednja spominska slovesnost, s katero so obeležili 60. obletnico osvoboditve tega taboripča. Na kraju, kjer so nacisti ubili okoli 66.000 ljudi, od tega 1602 Sloven-
ca, se je zbralo približno tisoč nekdanjih taborip-čni-kov iz celega sveta ter pte-vilni drugi politični in verski predstavniki. Slavnostni govornik je bil ministrski predsednik nempke zvezne dežele Bavarske Edmund Stoiber, ki je poudaril, da je "napa odgovornost, da ideologijam desnih in levih skrajnežev, ki zlorabljajo človepke vrednote, preprečimo, da bi se v Nemčiji znova okrepile".
Tudi na kraju koncentracijskega taboripča Auschwitz-Birkenau so na osrednji slovesnosti obeležili spomin na žrtve holokavsta med drugo svetovno vojno. Zbrane je med drugimi nagovoril izraelski premier Ariel Šaron in pozval svet, naj se spominja in naj ne pozabi.
BUENOS AIRES
Slovesnski pevski zbor Gallus bo tudi letos priredil svoj koncert na povabilo Direkcije za kulturo pri Ministerstvo vzgoje. Letopnji koncert bo v torek 17. maja ob 18.30 uri v Teatro Nacional Cervantes. Program obsega izključno dela slvenskih avtorjev. Vstopnine ni. Opozarjamo vse nape rojake na ta koncert in priporočamo, da ga v čim leppem ptevilu obipčejo. Skoro gotovo bo koncert prenačala Državna radijska postaja Radio del Estado.
Občni zbor Družabne pravde je bil v nedeljo 1. maja. Volili so polovico odbornikov, katerim je po pravilih prenehal mandat. Izvoljeni so bili: Za predsednika g. Lojze Erjavec, za blagajnika g. Edi Škulj, za gospodarja g. Pavle Homan. V nadzorni odbor g. Pavle Mapič in g. Janko Arn pek ter v razsodipče g. Albin Magister. V odboru pa so če ostali: podpredsednik g. dr. Ivan Ahčin, tajnik g. Jonke Jože, upravnik g. Maks Jan in urednik lista DŽ g. Rudolf Smersu.
Na občnem zboru je bila članarina znižana na $ 6.- letno, pristopnina pa zvipana na $ 24.-
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Antona Kastelica in
njegove žene ge. Angelice, roj. Podržaj se je rodila hčerka Nežka Martrina. Čestitamo!
SAN MARTIN
Na Belo nedeljo je tukajpnja slov. pola imela izlet v Churugo na Ruti 8, kjer je že precej slovenskih hip: Pod vodstvom gdč. učiteljice Fr. Miklačičeve se je zbralo 33 slovenskih otrok. Bilo je tudi nekaj očetov in mater. Otroci so najprej zarajali pred slov. hipami. Dečki so se oprijeli nogometa, deklice so igrale ping-pong ter se zabavale tudi z igro ,,Trd je most", mlajpi so krotili nagajivega zmaja v zraku, spet drugi pa so plezali pa drevesih. Vsem izletnikom je družina Zorče-va postregla s čajem. Ko se je pa oglasila harmonika, so se otroci strnili v krog in ob poskočni ,,Moj očka ima konjiča dva" ter drugih izvajali rajalne nastope.
Svobodna Slovenija, 5. maja 1955 - pt. 18.
BUENOS AIRES
OSEBNE NOVICE
V	Krtini pri Domžalah je končal zemsko pot Franc Barle, star 50 let. Tukaj žaluje za njim brat Valentin Barle, doma pa zapupča brata in sestro.- V Rogapevcih v Prekmurju je zaspal v Gospodu Štefan Gider. V Argentini živi njegov svak Lajči Šeruga, nap zaveden rojak in prosvetni delavec.- V Wilde je zadela bridka izguba družino Petra Špacapana, doma iz Ozeljana pri Gorici. Edina hčerka Nelida, stara 17 let je kljub vsem naporom zdravnipke vede za vedno zapustila žalostne starpe na letopnjo tiho nedeljo.
LANUS
Birma bo na binkopno nedeljo 29. maja t.l. popoldne ob 16. Če kdo želi porabiti priliko, naj se prijavi pravočasno.- Slovenski dom v Lanusu — ni ga pe; pa če Bog da in če bomo hoteli, ga bomo imeli. Lopate smo že zasadili. Naj se zahvalimo posebej č. g. Ravnikarju Antonu za izdaten dar 500.- pesov.
MAR DEL PLATA
V	cerkvi sv. Petra in sv. Cecilije je bila dne 10. aprila t.l. krpčena na imeni Marjeta-Aleksandra, dne 9. decembra 1954 rojena, hčerka g. Pavleta Ferfolje in njegove gospe Eme, roj. Pelan iz Villa Ballester v Buenos Airesu. Krstna botra g. Franca Pelana in go. Jožefo Ferfolja sta zastopala g. dr. Angel Kalin in njegova gospa Antonija. Krst je izvrpl g. Boris Ko-man. Iskreno čestitamo.
Svobodna Slovenija, 12. maja 1955 - pt. 19.
eslovenia, mi tierra
Los emigrados politicos (2)
Como hab^amos dicho, en un principio los inmigrantes eslovenos de la posguerra manten^an una conduccion centralizada. Luego de unos anos de permanencia en las propiedades de la parroquia de Santa Julia en el barrio porteno de Caballito, se trasladaron en 1954 a sus propios terrenos en la calle Ramon L. Falcon 4158. All^ mons. Anton Orehar edifico el Centro Esloveno, terminandolo en 1974.
Con el correr del tiempo el accionar centralista fue disminuyendo, porque los inmigrantes se desplazaron hacia el conurbano, donde los precios de los terrenos eran mas accesibles. El viaje al centro, 10 o mas kilometros, se torno molesto. La Sociedad Eslovena empezo a organizar encuentros a nivel local, la vida teatral y las diversas fiestas (D^a de la Madre, etc.) se desplazaron a los salones parroquiales. All^ se dictaban tambien las clases de esloveno. Finalmente los lugarenos fueron adquiriendo terrenos y edificando sus centros, llamados "hogares", donde co-menzo a desarrollarse la labor escolar, coral, juvenil, etc. Cada hogar con su comision directiva organizaba la vida social y cultural de esa zona. As^ nacieron los hogares en Villa Eslovena de Lanus, San Justo, Ramos Mej^a, San Mart^n, Berazategui y Carapachay. El hogar Pristava de Moron, que resu taba ser como una sucursal de la Sociedad Eslovena, tambien se independizo. Casi en todos los lugares se comenzo a celebrar la misa en idioma esloveno.
Esto dio lugar a interferencias entre la Sociedad Eslovena (que cambio su nombre por el de Asociacion Eslovenia Unida) y los hogares locales. En 1962 se firmo un acuerdo entre las partes, donde se creaba el Consejo de Organiza-ciones con la tarea de resolver las cuestiones de interes general. A Eslovenia Unida le correspondio la tarea de representar a la colectividad ante las autoridades naciona-les argentinas y posteriormente tambien ante las eslovenas, de preparar cada ano la conmemoracion del holocausto de 1945 y el D^a Esloveno, de coordinar los cursos de esloveno en los niveles primario y secundario. El semana-rio Eslovenia Libre, despues de la muerte de su fundador y propietario el Sr. Milop Stare, tambien paso a la orbita de Eslovenia Unida. En el Centro Esloveno tienen hoz su sede la Mision Catolica Eslovena en Argentina, con su iglesia Mar^a Auxiliadora, las asociaciones Eslovenia Unida, la Accion Cultural Eslovena, los cursos primario y secundario de idioma z cultura eslovena, y tambien y fijaron domicilio legal muchas otras instituciones.
En los Hogares locales transcurre mas activamente la vida social. Ellos albergan el curso primario de idioma y cultura eslovena, los coros, las secciones de la Liga de Madres Eslovenas, de jubilados. Los domingos despues de la misa los jovenes preparan sus fiestas y torneos deportivos.
En los Ultimos tiempos cundio la idea de una union jur^dico-legal de todas las instituciones eslovenas aunque todav^a no pudo concretarse.
De una manera similar a la descripta para el conurbano de Buenos Aires se desarrolla el quehacer esloveno en Bariloche y en Mendoza.
Se normalizaron las relaciones con las organizaciones de los inmigrantes que llegaron entre las dos guerras mundiales, siendo muy buenas con las de Rosario.
Debe destacarse que luego de mas de un siglo apare-cieron los descendientes de la primera oleada (1878) radicados en Entre Rios, y se conectaron exitosamente con las diferentes comunidades.
Todos mantienen buenas relaciones con la Embajada de la Republica de Eslovenia y con el estado esloveno, que comenzo a prestar ayuda para financiar algunas activida-des de la colectividad.
FIN
slovenci in ©port
ODBOJKAŠIC NE BO NA JAPONSKEM
Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je v drugem krogu kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2006 na Japonskem (skupina B) v portugalskem Santo Tirsu izgubila s Slovapko z 2:3 (24, -14, -9, 21, -9) in tako že zapravila možnost za osvojitev enega od prvih dveh mest, ki vodita v drugi del kvalifikacij.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj /
Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marjana Pirc, Terezka Prijatelj Žnidar, Neda Vesel Dolenc, Marko Vombergar, Polona Makek. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Peterle o totalitarni preteklosti
MALI OGLASI
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM
Letalske karte,
'.f'."	hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Posebnost Slovenije je, da zaostaja v jasnem opredeljevanju odnosa do totalitarnega dela svoje preteklosti, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Alojz Peterle.
Zaradi nerazčipčenega odnosa do tega dela slovenske preteklosti po njegovem prepričanju ,,prihaja do čustvenih situacij, dejstev na terenu, ki vznemirjajo javnost in sprožajo različne komentarje". Čim bolj bo ta odnos razčipčen, tem manj bo pojavov, kot so se zgodili na Trnovem ali drugod, je menil Peterle.
Kot je spomnil, je prejpnji teden v Evropskem parlamentu že potekala živahna razprava, kaj se bo praznovalo 9. maja. Veliko je bilo razprav o totalitarizmih in o tem, kaj je svoboda. Znano je stalipče baltskih držav, da zamenjava enega totalitarizma z drugim pe ne pomeni svobode. To velja tudi za slovensko zgodbo, je povedal slovenski evropski poslanec.
obvestila
PETEK, 13. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. v Slovenski hip. SOBOTA, 14. maja
Na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15. dan duhovnosti. NEDELJA 15. maja:
Vseslovensko romanje v Lujan. Ob 11. uri sveta mapa. Ob 13.30 procesija. ČETRTEK, 19. maja:
Redni sestanek Z.S.M.Ž San Martin. Govorila bo ga. Metka Magister o temi: Resnične zgodbe o zdravilih iz domače lekarne. Prav lepo vabljene vse žene in matere. SOBOTA, 21. maja:
Striček Vanja v Na psem domu v San Justu, ob 20.30. NEDELJA, 22. maja: Žegnanje v Slovenski hipi. PETEK, 27. maja:
Koncert Me psanega Zbora San Justo v cerkvi San Juan Bautista, ob 20. uri. NEDELJA, 29. maja: Procesija sv. Repnjega Telesa. NEDELJA, 6. junija:
Spominska proslava žrtev vojne in revolucije ob 60-letnici.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
Evropski poslanci, ki se bodo teh vprapanj dotaknili tudi v sredo, ko bodo v okviru rednega plenarnega zasedanja v Strasbourgu opravili razpravo o prihodnosti Evrope 60. let po koncu druge svetovne vojne, si zelo prizadevajo, da bi bile kategorije jasne; kaj je zmaga nad okupatorji, kaj je zmaga nad nacifapzmom in kaj nadaljevanje totalitarizma po komunistični strani.
Peterle je bil po lastnih besedah pred leti prvi, ki je postavil fapzem, nacizem in komunizem na isto raven. Ob tem je vse bolj prepričan, da je narava vseh totalitarizmov v bistvu enaka. Je protičlovepka in nedemokratična, je dejal. Če je zgodovinska stroka uspela jasno formulirati odnos do nacifapzma, bi bilo po njegovem mnenju prav, da popteno, verodostojno in resnicoljubno formulira odnos tudi do komunističnega totalitarizma. Peterle je ob tem vesel, da prihaja do razčipčevanja in ga tudi pozdravlja, kakor pozdravlja tudi revizijo. Po njegovem mnenju je potrebno marsikaj pogledati na novo, marsikaj pa sploh pe pogledati.
Glede vprapanja obletnice ustanovitve slovenske vlade v Ajdovpčini je Peterle povedal, je bil sam povabljen na praznovanje, ter pojasnil, zakaj se ga ni udeležil. ,,To ni prva slovenska vlada, bila pa je prva komunistična oziroma revolucionarna vlada," je povedal. Sam se strinja s tistimi, ki menijo, da če je to res bila vlada, potem jo je treba videti tudi v kontekstu Roga, pobojev, kulakov, tudi na Primorskem nasilnega pre-razporejanja imetja.
Peterle si želi, da bi Slovenija sledila ostalim srednje- in vzhodnoevropskim državam, ki so bile sposobne opredeliti jasen moralno-političen in resnicoljuben odnos do totalitarnega dela svoje preteklosti. Kot je spomnil, je že leta 1991 v Teharjah izjavil, da dela razliko med patriotizmom in revolucionarnimi nameni, kar pa je včasih težko razdeliti. Kot je pe dejal, ni za to, da država prevzema vlogo zgodovinopisca, je pa za to, da omogoči demokratične razmere, ki jih sam sicer ni vedno čutil, zato da bi zgodovinarji spropčeno in brez težav sledili resnici.
Trst: nov primer vandalizma
Hrvati zaplenili slovenski brod
Predstavniki krajevne skupnosti Hotiza v občini Lendava so v četrtek izvedeli, da so Hrvati zaplenili slovenski brod oziroma splav na reki Muri, ki je v lasti krajevne skupnosti Hotiza, ga parkirali na hrvapkem bregu reke in splavili svoj brod, ki je danes že začel obratovati.
Poslanec Jožef Horvat je povedal, da je o razmerah v pismu obvestil premiera Janeza Janpo in zunanjega ministra Dimitrija Rupla, slednjega pa je danes poklical tudi po telefonu. Rupel se je o vprapanju nato že pogovarjal s hrvapko kolegico Kolindo Grabar Kitaro-vič. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, sta se ministra v telefonskem pogovoru strinjala, da si bosta
obe državi v duhu dobroso-sedskih odnosov prizadevali za skorajpnjo reptev nastalih razmer.
Rupel in hrvapka ministrica sta se pe dogovorila, da bosta obe strani v čim krajpem času ugotovili nastalo dejansko stanje ter v medsebojnem sodelovanju odpravili razloge za nezadovoljstvo prebivalcev na tem delu slovensko-hrvapke meje. MZZ je že v stiku s predstavniki lokalnih oblasti ter v sodelovanju z njimi preučuje možnosti za razreptev nastalega zapleta. Na območje naj bi v ponedeljek odpa tudi dva strokovnjaka ministrstva, ki bosta ocenila položaj, na podlagi njunega mnenja pa bo MZZ po besedah Horvata ukrepalo pri hrvapki vladi.
Mepani pevski zbor San Justo
Slovenski poklicni zavod za industrijo in obrt Jožefa Štefana v Trstu je bil konec preteklega tedna znova tarča vandalizma, kar se je zgodilo četrtič v samo zadnjih dveh mesecih oziroma osmič v zadnjih dveh letih.
Dogodek je že obsodila krovna organizacija Slovencev v Italiji, Slovenska kul-turno-gospodarska zveza (SKGZ), ki je tržapko pokrajinsko upravo pozvala k ukrepanju. Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je v odzivu povedal, da do tega trenutka pe ni prejel nobene uradne informacije o njem.
,,V teh časih, ko večina človeptva in večina Evropejcev gleda vedro v prihodnost, so tisti, ki usmerjajo svojo politično energijo nekam drugam, torej ne v evropsko sodelovanje in vzajemnost, slabe volje in počenjajo vse mogoče stvari, vse mogoče hudobije," je dejal. ,,To me žalosti. Na nek način pa je v teh dramatičnih trenutkih to tudi treba pričakovati," je dodal Rupel.
Kot je pe poudaril Rupel, je Slovenija v vsakem trenutku na strani Slovencev, ki živijo zunaj meja Slovenije. ,,NapE ministrstvo ima za svojo dolžnost, da vedno opozarja na probleme, ki jih imajo Slovenci v zamejstvu. Tej odgovornosti ne moremo uiti, to je jasno," je dodal.
Na dogodek se je že takoj odzvala SKGZ. Kot je zapisala v sporočilu za javnost, je predsednik organizacije za Tržapko Igor Ga-brovec takoj po obvestilu o dogodku poklical ravnatelja omenjene pole Igorja Sancina ter mu izrazil solidarnost in moralno podpo-
ro. Po ocenah SKGZ je iz ponavljanja takpnih dogodkov tudi ,,jasno razvidna odgovornost tržapke pokrajinske uprave predsednika Fabia Scoccimarra, ki bi bila dolžna primerno zapčititi in elektronsko zavarovati poslopje".
Neznanci so minuli konec tedna vlomili v poslopje skozi stranska vrata in popkodovali nekatere prostore v pritličju (med drugim ravnateljstvo in tajniptvo). Pri tem so pop-kodovali nekaj računalnikov, fotokopirni stroj in pe nekaj opreme in pohiptva, vse skupaj pa so pobrizgali s protipožarno peno. Dogodek že preiskuje tržapka policija.
To je že osmi vlom v dveh letih in kar četrti v zadnjih dveh mesecih. Najhujp incident se je zgodil 14. marca, ko so neznani vandali uničili več računalnikov in drugih didaktičnih naprav, pri čemer je bila pkoda zelo velika, pola pa je bila za nekaj dni zaprta. Prejpnji teden so neznanci znova vlomili in ukradli dva računalnika, en ekran in en tiskalnik, prav tako prejpnji teden pa so na poli morali izpustiti uro pouka zaradi lažnega bombnega preplaha.
Na poli si že dalj časa prizadevajo za varnost poslopja, ki se nahaja na dokaj osamljenem kraju znotraj območja nekdanje tržapke psihiatrične bolnip-nice. Ravnatelj zavoda Jožefa Štefana Sancin je že pred časom pisal tržapki pokrajinski upravi v zvezi z možnostjo postavitve alarmnih oz. kontrolnih naprav za preprečevanje vlomov, vendar doslej uradnega odgovora pe ni prejel.
V BOJU ZA OBSTANEK NA LEDU
vabi na koncert, v petek, 27. maja, ob 20. uri v cerkvi San Juan Bautista (Piedras in Aisina)
Coral Hungaria Sodeh^jetä.	mpz San Justo
Vodi: prof. Silvia Leidemann	Vodi: prof. Andrejka Selan Vombergar
Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Avstriji V skupini B je Slovenija visoko izgubila proti Kanadi z 0:8, z Latvijo pa pe 1:3 in s tremi porazi zasedla zadnje mesto v predtekmovanju. V tej skupini sta si že zagotovili napredovanje Kanada in ZDA.
Naslednja faza za Slovenijo je tekmovanje v skupini za obstanek, skupaj z Dansko, Avstrijo in Nemčijo. Slovenija je svojo prvo zmago zabeležila proti Danski s 4:3. V drugi tekmi te skupine sta se Avstrija in Nemčija na Dunaju razpJi z neodločenim izidom 2:2.
Slovensko gledalipče Buenos Aires Uprizoritev pred odhodom v Slovenijo
Anton P. Čehov
Režija: Blaž Miklič - Scena: Tone Oblak
V soboto, 21. maja, ob 20.30 uri v Napem domu San Justo, začetek točno ob napovedani uri.
Vstopnina: $8 - za kritje stropkov gledalipke skupine Na razpolago lahka večerja. Prijave: Marija Novljan - 4651-4914 od 16. do 20. ure ali Mici Malavapč Cassullo: 4441-5528
V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da je v Domžalah 4. maja umrl po dolgi bolezni gospod
GREGA AHČIN
Spominjajmo se ga v molitvi! Sorodniki v Sloveniji, Argentini in Švici