Letnik 1918
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXXXVIII. — Izdan in razposlan 30. dne oktobra 1918.
Vsebina: (Št. 379-381.) 379. Ukaz, s katerim se ustanavljajo najvišje cene za pločevinsko in lito blago. — 380. Ukaz, s katerim se ustanavljajo najvišje cene za lanene preje (line-preje) in liodne preje (to\v-preje). — 3S1. Ukaz o varstvu najemnikov.
I
370.
Ukaz trgovinskega ministra z dne 23. oktobra 1918. 1.,
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za pio-čevinsko in lito blago.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se, izpreminjujé ministrstvcni ukaz z dne 8. februarja 1918. 1. (drž. zak. št. 71) zaukazuje:
§ 1.
Najvišje cene za • prodajanje posteklene (emajlirane) posode iz jeklene. pločevine, litega železa, pokositrene 1er sirove, znotraj brušene železne posode in kodov za pranje in sličnih kotlov
se izprcminjajo tako, kakor je razvidno iz priloženih seznamkov I do IV.
Prodajalci morajo te nove seznamke priložiti dosedanjim seznamkom najvišjih cen, ki morajo hiti po predpisu ministrstvenega ukaza z dne 23. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 285) v pro-dajalnicali.
Novi seznamki se tudi dobivajo na političnem oblastvu I. stopnje.
Ostala določila navedenega ministrstvenega ukaza se ne izprcminjajo s ^edaujim ukazom.
§ 2.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Wieser s. r.
(SloveuUcb.)
250
Seznamek I.
Izpremenjene najvišje cene za postekleno posodo iz jeklene pločevine (trgovinsko blago
in srednje težko blago).	\
/
Na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 23. oktobra 1918. 1. (drž. zak. št. 379).
Za najvišjo ceno veljajo v seznamku najvišjih cen (I), priloženem ministrstvenemu ukazu z dne 23. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 285), pod „A“ navedeni postavki z nastopno oznamenjenimi
pribitki:
1.	v prodaji na debelo od fabrike
a)	za srednje težko posodje s pribitkom . '.......................................... 70%,
b)	za trgovinsko blago s pribitkom..................-................................ .	40%;
2.	v prodaji na drobno občinstvu
a)	za srednje težko posodje s pribitkom................................................. 115%,
b)	za trgovinsko blago s pribitkom................................................... 70®/„.
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je preprodajalcu, ki kupuje blago neposrednje od fabrike, ena tretjina.
Seznamek II.
Izpremenjene najvišje cene za posebno težko postekleno posodo iz jeklene pločevine
Na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 23. oktobra 1918. 1. (drž. zak. št. 379).
Za najvišje cene veljajo v seznamku najvišjih cen (II), priloženem ministrstvenemu ukazu z dne 23. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 285), navedeni postavki z nastopnimi pribitki:
1.	v prodaji na debelo od fabrike s pribitkom.................................. 60%,
2.	v prodaji na drobno občinstvu s pribitkom................................... .	115®/0.
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo 'na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je preprodajalcu, ki kupuje blago neposrednje od fabrike, ena tretjina.
Seznamek III.
Izpremenjeue najvišje cene za postekleno posodo iz litega železa.
V,
Na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 23. oktobra 1918. 1. (drž. zak. št. 379).
Za najvišje cene veljajo v seznamku najvišjih cen (III), priloženem ministrstvenemu ukazu z dne 23. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 285), pod ,A* navedeni postavki z nastopno oznamenjenimi
pribitki :
1. v prodaji na debelo od fabrike >	/
/ .
a) za znotraj in zunaj postekleno posodje s pribitkom.................................... 65%,
b)	za le znotraj postekleno posodje s pribitkom........................................ 40%;
2. v prodaji na drobno občinstvu
a)	za znotraj in zunaj ppstekleno posodje s pribitkom........................ 115%,
b)	za le znotraj postekleno posodje s pribitkom.............................. 70%.
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je preprodajalcu, ki kupuje blago neposrednje od fabrike, ena tretjina.	w.
Seznamek IV.
Najvišje cene za pokositreno in brušeno železno posodo (posodo iz jeklene pločevine)
in za pralne kotle.
é
Na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 23. oktobra 1918. 1. (drž. zak. št. 379).
Kron za kilogram
A.	Pokositreno železno posodje (hišno in kuhinjsko posodje)
v prodaji na debelo od fabrike...................................................... 630
v prodaji na drobno občinstvu ......'...............................................■ 7-70
B.	Železno posodje (posodje iz jeklene pločevine), zunaj sirovo, znotraj brušeno
v prodaji na debelo od fabrike ....	.............................. 3-80
v prodaji na drobno občinstvu..................................................... 4‘60
C.	Kotli za pranje, tudi kotli za vkuhavanje sadja, kotli za krmo in dr., postekleni ali pocinkani
v prodaji na debelo od fabrike...................................................... 4-20
v prodaji na drobno občinstvu................................................. . . .	520
V ustanovljenih najvišjih cenah so všteti stroški v trgovini običajnega omota.
Od razlike, ki se podaja med najvišjimi cenami, ustanovljenimi spredaj za prodajo na debelo od fabrike in za prodajo na drobno, gre grosistu, to je preprodajalcu, ki kupuje blago neposrednje od fabrike, ena tretjina,
380.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razunin s finančnim ministrom in ministrom za deželno bran z dne 24. oktobra 1918. L,
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za lanene preje (line-preje) in hodne preje (tow-preje).
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se zaukazuje tako:
§ 1.
Lanene preje (line-preje) tn hodne preje (tovv-preje) morajo bili opremljene s prcdilniškimi znamkami, ki ustrezajo kakovosti in ki jih je pri-pozrial vojni odbor industrije platna na Dunaju, L, Tuchlauben 13.
§ 2.	à
Najvišja cena za sirove lanene preje (line-preje), oziroma hodne preje (to\v-preje) se ustanavlja tako:
Line-prejo.
Cena za' 1 kopo v kronah.
Št.	Sekunda votek	Prima votek	Ročni snulek	Me- haniški snutek	Prima me- lianiški snutek
14		1135	1140	1155	
16		1045	1050	1065	.
18		980	985	1000	
20	900	915	920	935	960
22	850	865	870	885	910
24	825	835	840	855	870
25	800	810	815	830	850
26	785	795	800	815	835
28	760	770	775	790	810
30	730	735	740	755	775
32	710	715	720	735	755
35	680	685	690	705	725
40	640	645	650	665	6S5
45	610	615	6 0	635	655
50	595	600	605	620	6 tO
55	580	585	590	605	625
60 80	565	570	575	690	610
90	575	580	585	600	620
100	595	600	005	620	6 tO
110	•	630	635	050	670
Tow-preje.
Cena za 1 kopo v kronah.
Št.	Sekunda votek	Prima votek	Ročni snutek	Meti aniški snutek	Prima me- haniški snutek
8		1465	1535		
10	1225	1270	1315	13S0	
12	1020	1050	10S0	1120	,
14	915	940	965	1000	1030
16	860	870	895	930	955
18	805	815	840	865	S90
20	765	775	800	825	845
2-2	730	740	765	790	810
24	71Ô	720	745	770	790
25	690	700	725	750	770
26	680	690	715	740	760
28	665	675	695	715	735
30	640	650	670	690	710
O uvrstitvi predilniških znamk v kakovosti, navedene v gornjih tabelah, odloči vojni odbor industrije platna.
Te naj višje cene, v katerih so všteti, tudi stroški pošiljanja do železniške postaje predilnice, veljajo za sirove preje brez omota, ako se plača v 30 dneh, s 3 % blagajniškega skonta.
Pri plemeničenih prejah je dopusten pribitek k tem najvišjim cenam, ki ustreza običajni plači za plemeničenje. t
\
§ 3.
V § 2 ustanovljene najvišje cene veljajo za preje, narejene iz pridelka lanu leta 1917.
Ako bi se produkcijski stroški v času po izdaji tega ukaza povečali tako (s povišanjem mezde, podraženjem pomožnih tvarin itd.), da najvišje cene tega ukaza niso več v pravem razmerju k narejnim slroškom prej, more trgovinsko ministrstvo, zaslišavši vojui odbor industrije platna, vsakočašno dovoljevati primerne priklade k tem najvišjim cenam.
§ 4-
Za preje, ki so dokazno narejene iz sirovine, uvožene iz carinskega inozemstva, moro trgovinsko ministrstvo, zaslišavši vojni odbor industrije platna, izjemoma dovoliti višje cene.
§ 5.
Prepovedano je prodajati v § 2 imenovane preje po višji ceni nego po ustanovljenih najvišjih cenah. Kdor ravna zoper to prepoved, kdor posreduje pri kupčijah, ki se naj sklenejo po višji ceni, ali kako drugače sodeluje cb njih sklepu, tega kaznuje politično oblastvo prve stopnje z zaporom od enega tedna do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi se more naložiti denarna kazen do 10.000 kron.
Kdor drugače ravna zoper določila tega ukaza, tega kaznuje politično oblastvo prve stopnje z denarno kaznijo do 20.000 kron ali z zaporom do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Te kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge.
Vrhutega se more izreči, da zapadejo tiste množine, na ' katere se nanaša kaznivo dejanje, in, ako se je storil prestopek v izvrševanju obtti, tudi izguba obrtne praviče.
* § 6.
Kdor napelje koga drugega k dejanju, kaznivemu 'p° tem ukazu, ali sodeluje pri njega izvršitvi, zapade istim kaznim kakor storilec.
§ 7.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Hkralu izgubi moč ministrstveni ukaz z dne 26. aprila 1916. 1. (drž. zak. št. 115).
Wieser s. r.
381. U—
Ukaz pravosodnega ministra in ministra za socijalno skrb v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 26. oktobra 1918. 1.
o varstvu najemnikov.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako :
Področje za uporabljanje ukaza.
§ 1. ’
(1)	Naslednja določila se uporabljajo na najem stanovanj, posameznih sestavin stanovanj in opravilnih prostorov.
(2)	Na dajanje v najem v obratu obrti prenočevanja tujcev se ne uporabljajo.
Prepoved neopravičenega zvišanja najemnine.
§ 2.
(1)	Zvišanje najemnine s postranskimi pristojbinami vred, ki jo je moral plačevati najemnik doslej ali zadnji najemnik, se sme s pogoji, ozna-menjenimi v odstavku 4, dogovoriti le toliko, kolikor je to osnovano:
1.	z zvišanjem rednih, letnih stroškov za vzdrževanje in upravljanje hiše, ki je nastalo po začetku vojne, vštevši vodne pristojbine, pristojbine za kanalizacijo ali dr. ter za priskrbovanje luči ali kurjave;
2.	z .zvišanjem javnih davščint ki jih je plačevati od hiše, ako je nastopilo tako zvišanje po začetku vojne; ako neha časna davčna prostost ali časna davčna ugodnost, to ne opravičuje zvišanja najemnine ;
3.	z dopustnim (§ 8) zvišanjem obrestne mere ali postranskih pristojbin hipotek, držečih se v najem dane nepremičnine, po začetku uporabnosti določil o varstvu najemnikov (ministrstvena ukaza z dne 26. januarja 1917. 1. [drž. zak. št. 34] in z dne 20. januarja 1918. 1. [drž. zak. št. 21]). Za osnovano je smatrati nadalje zvišanje najemnine za znesek, za katerega je nàjmodalec bolj obremenjen nego prej, ker se je po začetku vojne in pred dnem začetka uporabnosti določil o varstvu najemnikov zvišala hipotečna obrestna mera (postranske pristojbine), razen ako se je najemnina že povišala v času med zvišanjem hipotečne obrestne mere in oznamenjenim dnevom.
(2)	Zvišanje ne sme znašati za posamezni najemni predmet več, nego pride nanj od skupnega zneska zvišb, ki jih je vpoštevati po odstavku 1, ako se enakomerno razdelé po razmerju posamezne najemnine k skupni vsoti najemnin in najemnih vrednosti ne v najem danih sestavin hiše (davčnemu predpisu v podstavo dejana najemna vrednost).
(3)	Za potroške, ki so se naredili na najemnikovo zahtevanje, se sme dogovoriti primerno zvišanje najemnine, razen ako so bili potrebni, da se ohrani najemni predmet v rabnem stanju.
(4)	Sprednja določila se uporabljajo, ako najemnina za posamezni najemni predmet, raču-njena na leto, s postranskimi pristojbinami vred ob začetku uporabnosti določil o varstvu najemnikov ni zuašala več nego:
			
		Za stanovanja, vstevsi stanovanja, s katerimi so v zvezi opravilni prostori	Za opravilne prostore same
na Dunaju		3000 K	2000 K
v krajih, ki so uvrščeni v poleg stoječi razred aktivrioslnih doklad državnih uradnikov -	I.	2500 K	1700 K'
	II.	2000 K	1400 K
	m.	1500 K	1100 K
	IV.	1000 K	800 K
			
§ 2 a.
Ako presega najemnina za posamezni najemni predmet s postranskimi pristojbinami vred znesek, ki je naveden v § 2, odstavek 4, se sme dogovoriti zvišanje najemnine s postranskimi pristojbinami vred, ki jo je moral najemnik plačevati doslej ali zadbji najemnik, toda le v znesku, ki je primeren po okolnostih primera.
§ 2 6.
(1)	Pri podnajemih se sme zvišati najemnina, ki jo je moral plačevati doslej podnajemnik ali zadnji podnajemnik, le za isti odstotni postavek, za katerega se je dopustno (§§ 2 in 2 o) zvišala najemnina glavnega najemnika.
(a) Za najemni predmet, ki se da dalje v najem v bistvu brez priprave pohištva, sc sme dogovoriti le najemnina, ki s postranskimi pristojbinami vred ne presega najemnine s postranskimi pristojbinami vred, ki jo mora plačevati glavni najemnik.
(3)	Ako priskrbi glavni najemnik pohištvo v večji meri ali ■ ako se zaveže tudi za druge ] dajatve ali storitvč, se sme dogovoriti za to le1
primemo plačilo. Zvišba je dopustna le toliko, kolikor je opravičeno po okolnostih primera.
r 3.
(1)	Ako najemni predmet izza začetka vojne ni bil v najemu, ni omejena določitev najemnine za prvo dajatev v najem po pričetku uporabnosti . določil o varstVu najemnikov.
(2)	Na hiše, za katere se je podelilo ali se \ podeli oblastveno stavbno dovoljenje šele po 27. dne januarja 1917. 1., se ne uporabljajo določila tega ukaza.
§ 4.
(1)	Ako je najmodalec po začetku vojne dovolil znižanje najemnine, se sme najemnina zopet zvišati do zn'eska prvotno dogovorjene najemnine, toda ne pred potekom določenega časa, za katerega se je dovolil popust. Popust, ki se je dovolil pred 27. dnem januarja 1917. 1. za dobo vojne ali kaj enakega, velja v dvomu, kakor da se je dovolil na nedoločen čas.
(2)	Preračunu po § 2 dopustnega zvišanja najemnine se more dati v podstavo prvotno dogovorjena' najemnina, vseeno ali se najemnina po odstavku 1 zopet poviša ali ako se to opusti.
v (3) Ako je bila najemniku dovoljena v primeri z drugimi najemninami v hiši izdatno znižana najemnina, se sme dogovoriti zvišanje na znesek, ki ustreza onim najemninam, in se more razen tega ta znesek dati preračunu po § 2 v podstavo.
§ 5-
(1)	Dokler osebe na podstavi zakonov z dne 27. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 313) (v besedilu zakona z dne 31. marca 1918. 1. [drž. zak. št. 12G]), z dne 17. avgusta 1917. 1. (drž. zak. št. 370) ali z dne 28. marca 1918. 1. (drž. zak. št. 119) prejemajo državne prispevke za preživljanje, podpore ali naklonitve ali so po zakonu z dne 31. decembra 1917. 1. (drž. zak. št. 15 iz 1. 1918.) deležne državne skrbi, se najemnina za najemni predmet, v katerem stanujejo ali ki ga sicer uporabljajo, ne sme niti zvišati niti zopet povišati na prvotno dogovorjeni znesek (§ 4, odstavek 1), ako bi bilo s tem njih preživljanje v nevarnosti.
(2)	Isto velja po istem pogoju za vojaške osebe (§ 1, odstavek 2, cesarskega ukaza .z dne
29. julija 1914. 1. [drž. zak. št. 178]), ki vstopijo ob koncu vojne ali prej zopet v svoje civilno razmerje, nadalje za ujclnike in talce (§ 1, odstavek 3, tega cesarskega ukaza) do preteka treh mescev po dnevu, katerega je zanje nehal razlog, ki je oznamenjen v § 3, odstavek 2, navedenega cesarskega ukaza.
§ 6.
(i) Kolikor presega dogovorjena najemnina v sprednjih določilih oznamenjeno mejo, je dogovor neveljaven.
(s) Dogovori, po katerih mora novi najemnik zato, da prejšnji najemnik opusti najemni predmet, ali sicer brez enakovredne protidajatve kaj plačati prejšnjemu najemniku ali komu drugemu, nadalje dogovori, po katerih je plačati za posredovanje najema plačilo, ki presega mero v prometu običajne odškodnine, so prepovedani in neveljavni. Isto velja o dogovorih, po katerih da najmodalec ali prejšnji najemnik sebi ali komu drugemu obljubiti dajatve, ki niso z najemno pogodbo v neposrednji zvezi.
(s) Kar se je plačalo proti sprednjim > določilom, se more z zakonitimi obreslimi vred terjati nazaj. Tej pravici, da se terja nazaj, ,se ni možno odreči naprej. Prayica terjati nazaj Zastara v enem letu.
Omejitev odpovedne pravice in podaljšanje
najemnih pogodb z določeno dobo.
,	§ 7-
(i) Najmodalec more odpovedati najemno pogodbo le iz važnih razlogov.
(a) Z\i važen razlog je smatrati zlasti:
1.	ako zaostane najemnik s plačilom najemnine čez običajni ali mu doslej dovoljeni dodatni rok ali
2.	ako se brani pritrditi v zvišanje, spoznauo za dopustno (§|j 2 do 2 b, 4, 5 in 10) ali dopustno zopetno povišanje najemnine (§ 4), ali
3.	ako s trdovratnim ali velikim prestopanjem veljavnega hišnega reda ali .s svojim brezobzirnim, spolikljivim ali sicer nespodobnim vedenjem sostanovalcem greni bivanje v hiši ali hudo moti red v hiši; vedenju najemnika je enako vedenje oseb, ki jih je vzprejel v najete prostore, ako je opustil najemnik temu odpomoči, kolikor mu je mogoče ;
4.	ako se more po § 1118 o. d. z. brez odpovedi zahtevati razveljava pogodbe;
5.	ako najmodalec nujno potrebuje najemni predmet sam zase/ali za sorodnike ali posvačence v ravni vrsti in bi imel znatno škodo, ako bi. se ohranila najemna pogodba v moči. Ako je najmodalec pridobil nepremičnino šele po 21. dne januarja 1918. L, more* odpovedati iz razloga št. 5 najemno pogodbo, ki je obstajala že prej, vrhutega le, ako mu nastane, če se ohrani najemna pogodba v moči, nerazmerno večja škoda nego najemniku iz odpovedi;
6.	ako najmodalec nujno potrebuje najemni predmet, ki je bil že doslej določen za nastanitev delavcev ali drugih nameščencev lastnega obrata, za ta namen;
7.	ako prepusti najemnik najemni predmet
docela ali deloma komu drugemu, s priskrbo ali brez priskrbe pohištva za protidajatev, ki je v primeri k najemnini, ki jo plačuje, nerazmerno visoka.	' v
(s) Ako se vgovarja zoper odpoved, mora najmodalec dokazati, da je dan važen razlog za odpoved. Ako se je odpovedal najem iz razloga, ker se je najemnik branil pritrditi zvišanju najemnine, ki se po § 5 spozna za dopustno, ali zopetnemu povišanju, in ako je najemnik takoj, ko se mu je odločba! *o dopustnosti zvišanja najemnine naznanila s sodnim sklepom, izjavil, da je zadovoljen z zvišanjem ali zopetnim povišanjem najemnine, je razveljaviti odpoved, ne kraté morebitne najemnikove dolžnosti povrniti stroške.
(*) Sprednja določila se tudi uporabljajo, ako se je sklenila najemna pogodba sicer na določen čas, po dogovoru pa mora, ker se ni pravočasno odpovedala ali ker stranka ni nič sličnega izjavila, veljati za molčč obnovljeno. Ako je v pogodbi pogojeno, da se najemna pogodba, ako se ne odpove (izjavi) pravočasno, obnovi ne na nedoločen, temveč na določen čas, more vsaka stranka pred potekom' roka za odpoved (izjavo) naznanili nasprotni stranki, da odklanja obnovitev na določen čas; najemna pogodba velja potem za obnovljeno na nedoločen čas.
§ 7 a.
Najemne pogodbe, ki prenehajo s potekom časa brez odpovedi in kojih pogodbena doba presega pol leta, veljajo za obnovljene na nedoločen čas, razen ako izjavi pred potekom najemnega časa. držč so v kraju običajnega roka '
odpovedi, ali najemnik, da ne nadaljuje najema, ali ako najmodalec zahteva razvezo najema iz važnih razlogov. Na to zahtevo se zmislu primerno uporabljajo določila o odpovedi najemov.
Nedopustno zvišanje obrestne mere hipotek
na nepremičninah, danih v najem.
§ 8.
(1)	Ako se drži hipoteka vsaj deloma v najem dane nepremičnine, se more zvišanje obrestne mere dogovoriti le toliko, kolikor je to postalo potrebno, ker so se obče premenile razmere-obrestne mere, ali z ozirom na obrestno mero upnikovih obveznosti, ki jih je prevzel pred pričetkom uporabnosti določil o varstvu najemnikov. Zvišanje ponavljajočih se stranskih pristojbin (režijskih prispevkov ali kaj enakega), ki jih mora plačevali hipotečni dolžnik poleg obresti, ali dogovor provizije, ki presega mero v prometu običajne odškodnine, in dr., povodom podaljšanja hipotečnega kredita je enačiti zvišanju obrestne mere.
(2)	Kolikor presega dogovorjena obrestna mera oznamenjeno mejo, je dogovor neveljaven. Kar se je plačalo prostovoljno, se more z zakonitimi obrestimi terjati nazaj. Tej pravici, da se terja nazaj, se ni možno odreči naprej. Pravica
terjati nazaj zastara v enem letu.
«
Sodniški odlog za hipoteko na nepremičninah, danili v najem.
§ 9.
(1)	Za terjatve, ki so zavarovane na vsaj geloma v najem dani nepremičnini, more dovoliti sodišče sodniški odlog najdalje do vštetega 31. dne decembra 1919. 1., ako opravičuje to dolžnikov gospodarski položaj in ako upnik s tem ne trpi nerazmerne škodč, in sicer tudi tedaj, ako je nastala terjatev po 31. dnevu julija 1914. 1. Ako dogovorjene obresti ne dosežejo zakonitih obresti, more sodišče za dobo sodniškega odloga dovoliti zvišanje obresti, toda ne čez mero zakonitih obresti. Sodišče more nadalje zaukazati, da se izpreglcdajo ali odpravijo pravne posledice, ki so nastopile ali nastopijo zaradi ne pravočasnega plačila terjatve ali na podstavi dogovora o izgubi.
(2)	Obča določila o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev se primerno uporabljajo. Sodišče more pred odločbo prositi za mnenje pristojnega najemnega urada.
(3) Za pravice zahtevati plačilo obresti in letnin se more dovolili sodniški odlog le po občih določilih o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev.
Odločba o dopustnosti zvišanja najemnine.
§ 10.
Ali je zvišanje najemnine dopustno po §§ 2 do 2 b in 4, ali je najemnina ali drugo plačilo primerno po §2 b in § 7, odstavek 2, št. 7, odloči na predlog najmodalca ali najemnika pristojni najemni urad in, ako ga ni, okrajno sodišče, v čigar okolišu je v najem dana nepremičnina, v nespornem postopanju, poprašavši pojasnilnike, ki poznajo krajevne razmere. Odločba se ne more izpodbijati z nikakršnimi pravnimi pomočki, toda vsakčas na predlog premeniti z močjo za nov najemninski rok. Predlogi za premembo odločbe, ki niso oprti na nova dejanstva, se morejo zavrniti brez razprave.
Odločba o dopustnosti zvišanja obrestne mere hipotek na nepremičninah, danih v najem.
§n.
(1)	O dopustnosti zvišanja obrestne mere hipotek, ki se držč vsaj deloma v najem dane nepremičnine, odloči na upnikov ali dolžnikov predlog komisija, ki jo je ustanoviti pri političnem deželnem oblastvu, v čigar okolišu je zastavljena nčpremičninh, in ki je sestavljena iz načelnika političnega deželnega oblastva za predsednika, iz enega uradnika političnega deželnega oblastva za poročevalca, enega uradnika, ki ga odpošlje finančno ^deželno oblastvo, enega sodnika, ki ga odpošlje 'predsednik višjega deželnega sodišča, dveh strokovnjakov na polju hipotečnih kreditnih stvari, ki ju pokliče načelnik političnega deželnega oblastva, in izvedenega moža, ki ga odpošlje župan mesta, v katerem ima politično deželuo oblastvo svoj sedež. Za predsednika ter za vsakega uda komisije je postaviti enega ali več namestnikov.
(2)	Komisija odloča z večino glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči predsednikov glas.
(3)	Odločba se ne more izpodbijati, toda vsakčas premeniti in ima moč za vse hipoteke istega upnika, ki so zavarovane na vsaj deloma v najem danih nepremičninah upravnega okoliša
političnega deželnega oblastva. Za to določilo veljata okol:š višjega deželnega sodišča krakovskega na eni strani in k okolišu višjega deželnega sodišča levovskega spadajoči del Galicije na drugi strani za posebna upravna okoliša,
,	Najemni uradi.
§ 12.
(1)	Najemne urade je ustanoviti v mestih z lastnim ustdvom in v občinah, jki so imele pri zadnjem popisovanju ljudi več nego 20.000 prebivalcev. V drugih občinah se morejo ustanoviti najemni uradi na podstavi sklepa občinskega odbora. Občinski odbor (mestni svet) more skleniti ustanovitev več najemnih uradov in mora določiti njihovo krajevno področje.
(2)	Z ustanovitvijo in z delovanjem najemnih uradov združene stroške plačuje občina.
'	§ 13.
Predsednika najemnega urada in njegove namestnike postavi v mestih z lastnim ustavom župan, sicer politično okrajno oblastvo, ostale ude postavi župan (občinski predstojnik), in sicer vse za dobo enega leta. Njihova služba je častna služba, toda pravico imajo zahtevati, da se jim povrnejo izdatki v gotovini. Občinski odbor (mestni svet) more udom najemnega urada, ki so navezani na pridobitek, iz občinskih novcev dovoliti zmerno odškodnino za izgubo časa. Predsednik in njegov namestnik naj imata, ako mogoče, usposobljenost za konceptno službo v državni upravi ali za sodniško službo. Izmed ostalih udov najemnega urada se mora poklicati polovica izmed hišnih posestnikov, stanujočih v občini, druga polovica izmed tam stanujočih najemnikov.
§ H.
(1)	Da se pokličejo za ude najemnega urada, morejo odkloniti le: ženske, duhovniki, vojaške osebe, javni uradniki, osebe stare čez 60 let, nadalje mali obrtniki in osebe, ki živč od dnine ali tedenske mezde.
(2)	Ali je odklonitev upravičena, o tem odloči končnoveljavno, kdor je postavil uda.
§ 15.
(1) Kdor se brani prevzeti službo uda najemnega urada, ko se je izjavilo, da se neopra-
vičeno brani, tega je obsoditi na denarno kazen do 200 K.
(2) .Ude najemnega urada, ki brez zadostnega opravičenja ne prihajajo na seje ali ne prihajajo pravočasno ali se drugače odtegujejo svojim uradnim dolžnostim, je obsoditi na kazen zaradi nereda do 200 K za vsak primer. Ako se kdo dodatno zadostno opraviči, se more obsodba do-'cela ali deloma preklicati. Ude najemnega urada, ki se zakrivijo hudega kršenja svojih uradnih dolžnosti, je vrhutega odstaviti od njihove službe.
(2) Odločba gre političnemu okrajnemu oblastvu»
§ 16.
(1)	Najemni urad odloča po ustni razpravi s sklepom večine v senatih treh udov, sestoječih iz predsednika najemnega urada ali enega namestnika ter iz enega prisednika izmed najmo-dalcev in enega izmed najemnikov.
(2)	Odločbo je sestaviti najdalje v treh dneh pismeno s kratko obrazložbo in jo na zahtevanje vročiti strankam.
(3)	Razprave najemnega urada so javne. Na soglasni predlog udeležencev je izključiti javnost. Prepovedano je javno razglasiti vsebino ne javne razprave.
§ 17.
(1)	Ako se zahteva odločitev najemnega urada o dopustnosti zvišanja najemnine, mora urad po* vabiti stranke s pristavkom, da ne ovira razprave in odločbe, ako ne pridejo. Razpravo je izvršiti, ako mogoče, v štirinajstih'dneh potem,-ko se je stavil predlog.
(2)	Povabljenci so dolžni odzvati se povabilu ali poslati na razpravo zastopnika, ki popolnoma pozna stvarni položaj in je primerno poučen. Stranke in njihovi zastopniki morajo po resnici dajati pojasnila o dejanstvih, ki jih določno ozna-meni najemni urad.
(3)	Najemni urad more poizvedovati vse, kar je potrebno za njegovo odločbo, zlasti povabiti in zasliševati posebne pojasnilnike.
(4)	Politično okrajno oblastvo, v čigar okolišu posluje najemni urad, mora na prošnjo najemnega urada izsiliti s kaznimi zaradi nereda, da pridejo
(Slovenisch.)
251
stranke in pojasnilniki in da izpolnjujejo dolžnost dajati resnična pojasnila.
(5)	Vsa oblastva in uradi morajo dajati najemnemu uradu pravno pomoč.
§ 18.
(1)	Ako je odločba pravnega spora docela ali deloma odvisna od tega, je-li zvišanje najemnine po §§ 2 do- 2 b in 4 dopustno ali je najemnina ali drugačno plačilo po § 2 J in § 7, odstavek 2, št/7, primerno ali ne, mora sodišče, ako mu ni že predložena odločba najemnega urada ali okrajnega sodišča (§ 10) o dopustni višini najemnine, prekiniti postopanje in izprositi to odločbo. Ko je došla odločba, je uradoma obnoviti postopanje.
(2)	Določila odstavka 1 se zmislu primerno uporabljajo, ako je odločba pravnega spora docela ali deloma odvisna od tega, ali politično oblastvo izjavi, da je prememba stanovanja po ministrstve-nem ukazu z dne 28. marca 1918. 1. (drž. zak. št. 114) dopustna, ali ne.
Kazensko določilo.
• § 19.
Kdor poda neresnične ali nepopolne podatke, da bi se ognil določilom tega ukaza ali da bi jih preprečil, kdor se skuša sicer ogniti tem določilom, zlasti kdor si dâ obljubiti dajatve, ki so, v protislovju s predpisi § 6, odstavek 2, kdor napeljuje k takemu vedenju ali sodeluje pri tem, tega naj kaznuje politično okrajno oblastvo in tam, kjer je cesarsko policijsko oblastvo, to oblastvo z denarno kaznijo do 20.000 K ali z zaporom do šest mescev. Te kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge.
Pristojbinska oprostitev.
§ 20.
Postopanje pred najemnimi uradi je kolkov in pristojbin prosto.	'
Prehodna določila.
§ 21.
(1)	Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Hkratu izgubi moč ministrstveni ukaz z dne 20. januarja 1918. 1. (drž. zak. št. 21).
(2)	Ako presega za podnajem pred začetkom veljavnosti tega ukaza dogovorjeno plačilo po § 2 b dopustno mero, more podnajemnik na najemnem uradu ali na okrajnem sodišču (§ 10) zahtevati, da se zniža na primeren znesek z močjo za nov rok najemnine.
(3)	Določila § 6, odstavek 2, se uporabljajo
tudi na dogovore, ki so se sklenili še pred razglasitvijo tega ukaza, pa tega dne še niso izpolnjeni.	v
(4)	Določila § 7 se uporabljajo tudi na odpoved podnajema posameznih sestavin stanovanja, ki ga glavni najemnik sam souporablja, ako je bila odpoved dne razglasitve tega ukaza sicer že izjavljena, pa še ni postala pravnomočna.
(5)	Ako je dne razglasitve tega ukaza že pretekel v kraju običajni odpovedni rok, v katerem mora pri najemni pogodbi na določeno dobo (§ 7 a) najemnik izjaviti, da ne nadaljuje najema, in najmodalec zahtevati, da se pogodba razveže, zadošča, ako se poda - izjava ali stavi zahteva v 14 dneh po dnevu razglasitve tega ukaza.
(e) Za važen vzrok za odpoved pogodb o podnajemu posameznih sestavin stanovanja, ki ga glavni najemnik sam souporablja, ali za zahtevo, da se razveže najemna pogodba na določeno dobo, je smatrati zlasti, ako najmodalec dokaže, da je najemni predmet bil dal zopet v najem že pred dnem razglasitve tega ukâza.
Mata j a s. r.	Schauer s. r.
Iz c. kr. dvome in državne tiskarne. 4»r.su