Raročnina mesečno f5 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
SEOVEMEC
Lek. račun: Ljub-hnua št. lOOHo i« 10.349 i a mseratei Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, f'raga-1 )unnj 24.797
flflBM^	aBHHVV	MBHHV
Kopitarjevi oi.6/111	ieva 6. telefon 2999
Telefoni arednlštva: dnevna slnžba 209* — nočna 299*. 299« in 2099	■	Izhaja vsak dan zjntrsj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku
Svojevrstna revolucija
Dasi jc revolucija na Japonskem ves svet presenetila in evropsko diplomacijo zagrnila v težke skrbi, je malokateri prevrat bil tako zelo pripravljen v obstoječih razmerah, kakor je bil ta.
Pravijo, da so vojaški udar v Tokiu izvedli in mogoče tudi zanetili mladi častniki; toda korenine tega puča so pognale iz tal. ki segajo globoko nazaj v zgodovino japonskega cesarstva. Ta država je v svoji zgodovini, ki je približno enako staru ali mlada kakor evropska — prva japonska dinastija je vladala približno takrat, ko je bil ustanovljen Rim —, doživela štiri velike prevrate, pri katerih ljudstvo samo ni bilo prav nič udeleženo, ampak jih je izvršil vladajoči sloj plemstvu. V 7 stoletju po Kristusu jc Japonska iz primitivne plemensko-zadružne skupnosti prešla v uradniško državo po primeru Kitaja. V začetku 13 stoletja je zavladal cesarski namestnik, takozvani šogun, ki je bil iz najvišje plemiške rodovine Japonska je postala plemiška država nn enakih načelih kakor v istem času Evropa. Cesar ali mikado je postal gola figura, predstavljal jc državo nu zunaj, je pa vse svoje življenje brez političnega vpliva preživel kot sin solnčne boginje v svoji palači kot ljudstvu nevidno božanstvo. Tretji prevrat se je zgodil v 17. stoletju, ko so zavladali cesarski namestniki iz rodovine Tokugavn. Pod vplivom evropske kulturne in gospodarske premoči se je izvršila zadnja, nujtemcl jitejša revolucija v znamenitem letu 1868., ko je moral zadnji plemiški namestnik odstopiti in je postal pravi vladar države zopet mikado, ki je fevdi,!no državo spremenil v moderno s centraliziranim uradni-štvom ter leta 1889. dal svojemu narodu tudi ustavo, ki se je potem še večkrat reformirala. Japonska jc dobila parlament, ki danes sloni na splošni in enaki volivni pravici, ne more pa imenovati in strmoglavljati vlad. ki so edino odgovorne cesarju, ki ga še danes ljudstvo smatra za .božjega sina.
Nova kritična doba za Japonsko jc nastala neposredno po svetovni vojni, in sicer je vzrok hiperindustrijalizacija te države. Ki je ustvarila na Japonskem eno najmogočnejših svetovnih plutokracij, v kateri se steka ogromen del narodnega bogastva, dočim sc kmetu in delavcu, ki omogoča pur industrijskim inagiiaiom bajeslovne' duraping-dobičke. godi vedno hujše na zemlji, ki je daleč čez normalno mero pre-obljudena. Temu zlu jc skušal odpomoči socializem, ki pa v ljudstvu ni pognal nobenih korenin; nekoliko bolj je zajel delavske mase komunizem, pa zaradi premogočne narodne verske tradicijo niti oddaleč tako. kekor se je razpasel na zapadu. Pač pa je zadnja leto začel zajemati ljudstvo nacionalizem, ki ga pa ne smemo smatrati kot kopijo Mussolinijevega fašizma ali Hitlerjevega narodnegu socializma. Japonski nacionalizem je namreč star najmanj pet ali šest sto let in ima svoje korenine v budizmu, oziroma v neki, v zgodnjem srednjem veku nastali japonski budistovski sekti, ki si je bila žc takrat postavila za nameri »obnovo čistega nauka« ali »čiste resnice« To pomeni v našem jeziku reformo japonskega narodnega in državnega življenja po najčistejšem Buddho-vem nauku, ki ima na Japonskem svojo posebno obliko v življenjskem optimizmu in aktivnosti, v preziranju smrti in sk-mrnl požrtvovalnosti posameznika za obče cilje. Ta sekta kakor tudi druge, ki na Japonskem cveto v tako obilnem številu kakor med nobenim drugim narodom na svetu, so takrat imele vpliv v prvi vrsti med plemištvom ali takozvanimi samuraji, ki so edini deželo vladali, danes pa jim pripadajo razen častnikov tudi visoki uradniki, večina študentovstva pa tudi ljudski sloji, dasi ljudstvo samo na Japonskem še danes v politiki ni aktiven faktor.
Nacionalistična struja se je močno okrepila od leta 1931. dalje, ko je prišlo do okupacije Mandžurije, ki je bila zamišljena po vojaških krogih kot uc.k varnostni ventil za prenapeto japonsko narodno telo, ki se ne more več doma hraniti, ampak išče izhodov na vse strani. Ta ekspanzijska politika pa nalaga državni blagajni vedno hujše žrtve, tako da so se vladajoče osebe, ki se seveda opirajo na parlament, začele upirati vodstvu armade, ki pa išče zaslombe v narodni verski tradiciji in v mikadu. Na ta način je ta borba dobila značaj rivalitete med vladajočo finem no kasto japonskih veleindustrijcev in velebankirjev ter med armado, budistovsko duhovščino in nacio-nulistično inteligenco. Metode te »kupine, ki predstavlja vrh japonskega nacionalizma, so čisto boljševiške in so se začeli atentati, ki jih ie zamišljala in izvrševala ta struja, že 1. 1921., ko je bil ubit ministrski predsednik Ilara. Od takrat se vrši atentat za atentatom, ki je zahteval že veliko žrtev, med njimi danes časti-tega starčka, finančnega ministra Takahašija, kateri je bil glavni cilj japonskega fašističnega sovraštva, ki se je stopnjevalo do najvišje mere, ko je Takahaši te dni odrekel vojski zahtevane kredite. Zadnji, najneposrednejši vzrok fašističnega puča pa so bile volitve v parlament, ki so dale večino stranki ,minsejto', to je liberalnemu meščanstvu, dočim jc konservativna ali opozicijska stranka .sejukaj' ostala v manjšini, kar je generaliteto, budistovsko meništvo in nacionalistične študente zelo presenetilo in povzročilo nenadni izbruh državnega udara. Da je zrak bil nasičen do skrajne napetosti, se je videlo že na dan volitev, ko je nek rokodelec težko ranil profesorja Minobeja. ki je razvijal teorijo, da je cesar, čeprav je sin solnčne boginje, vendarle kot glava vsega narodnega telesa del ljudske cclote. Takega »bogokletstva« japonska tradicija namreč ne prene.se.
Fašistična revolucija imu še eno globoko korenino. Budistovska japonska inteligenca že dolgo goji misel zedinjenja vseh azijskih plemen, kar sc seveda obrača v prvi vrsti proti krščanskemu zapadu. Temu gibanju so dali religiozno podlago v ideji o potrebi združitve in obnove budizma, ki jc že oddavnaj razcepljen. Od Pamirske planote pa tja do Kam-čatke naj bi zavladala poenoteno budistovska vera, ki naj bi spojila vso azijske narode srn-
Na
Japonskem zopet mir
Vojna napetost s sovjetsko Rusijo narašča
Šangaj, 21. febr. c. Reuter poroča da, so se uporniki vrnili v vojašnice in do so podali izjave pokornosti. Vendar pa se ne ve, pod kakšnimi pogoji so se predali oblastem. Iz province prihajajo čete, da ojačijo posadko v glavnem meslu. Uporniki so danes ves dan imeli zasedene še vse palače. Vendar pa niso izzivali spopadi in vladne čete so imele nalog, da ne smejo izzvati oboroženega spopada.
Popolen mir vlada v pokrajinah Osaka in Kobe. Cesar je imel ves dan sestanke z vodilnimi osebnostmi dvora, politike in armade. Zdi se, da se je cesar razgovarjal s princem Salo-n j i j e m o sestavi nove vlade. Admiral K a -n j i k a I o je imel sestanke s člani vrhovnega vojnega svela. Polem, ko je bilo objavljeno obsedno stanje, je general Kaši povabil prebivalstvo, da naj se varuje pred komunisti. Obenem je uradno sporočil, da je umrl na posledicah ran bivši finančni minister T u k a h a s i in pa maršal dvora general Suzuki.
Poučeni krogi pravijo, da bo vojska imela koristi od tega upora, dasi upor ni uspel. Vojska bo zahtevala, da naj se sestavi vlada narodne enotnosti, ki naj konlrolira javno mnenje.
Cilji upornikov:
Vseazijslta zveza pod
vodstvom Japonske
Tokio. 27. februarja, b Včeraj popoldne je bila na Japonskem uvedena splošna cenzura. Vse vesti, ki so se pošiljale v notranjost Japonske in v inozemstvo, so bile strogo cenzurirane. Radi tega je bild telefonska in brzojavna zveza med Japonsko in inozemstvom popolnoma prekinjena Tudi radiotelefonske zveze ni bilo.
V Tokio je priplulo brodovje obalnih vojnih ladij z nalogo, da zatre vsako razširitev puča, ki se je pričel ie razširjati na ostale japonske luke. Uradno se poroča, da so polki cesarjeve garde izgnali revolucionarce iz vseh zavzetih posjopij, razen iz policijskega poslopja, kjer so se vstaši dobro zabarikadirali in postavili na vogalih poslopja strojne puške in topove. Uporniki so poslali cesarju spomenico, v kateri poudarjajo, da so odpovedali pokorščino samo zaradi tega, da bi mikadov položaj ostal nespremenjen. V spomenici zatrjujejo, da bi v nasprotnem slučaju ostal mikado navaden suveren ter da so mu parlamentarni krogi že povsem omajali njegov ugled.
Po drugih vesteh iz Tokija so pučisti baje izjavili. da so pripravljeni umakniti se iz zavzetih poslopij, zahtevajo pa. da se jim zagotovi popolno osebno svobodo. Dalje poudarjajo, da je njih glavni cilj, da bi se na Japonskem sestavila nova vlada vojakov s fašističnimi tendencami in če se tej njihovi želji ugodi, se bodo takoj umaknili z zavzetih palač. V zunanjepolitičnem jx>gledu zahtevajo revolucionarji napadalno politiko in predvsem panazijsko zvezo pod vodstvom Japonske, ker smatrajo, da je danes najboljši trenutek za izvršitev takega načrta. Po neki neposredni vesti v sedanjem puču ne gre toliko za vojaški iti fašistični pokret. temveč gre nmogo bolj za nevarni socialni pokret, ki zna imeti hude posledice na Japonskem.
Premirje
Tokio, 27. febr. c. Nasprotno vestem, ki so bile doslej objavljene, se vsi uporniki še niso vrnili v vojašnice. Danes ie bilo samo doseženo premirje med vlado in uporniki. Premirje je sklenjeno v obliki pogodbe. Uporniki se vrnejo v vojašnice točno jutri ob 8 in bodo obdržali orož.je.
Nadaljni razvoj
v kitajskih očeh
Nanking, 2/. febr. c. Kitajski vladni krogi so i čingtav. "Pripadal je stranki zmernih.
minister za vojno mornarico, leta 1984 pu predsednik vlade. V svetovni vojni je admiral Okuda poveljeval hrodovju, ki je zavzelo nemško kolonijo
zelo vznemirjeni zaradi dogodkov na Japonskem. Nadaljni razvoj položaja si razlagajo tako-le:
t. Če japonska vlada hoče pomiriti upornike, polem mora njihovo delavnost usmerili izven Japonske. V tem slučaju je vojna na Daljnem Vzhodu neizogibna.
2. Če pa bi japonska vlada skušala ostati gospodar položaja, potem bi morala tvegali, da se vojaški upor razvije v revolucijo v noiranjosli japonske. Slednja rešitev je zelo malo verjetna. V Nankiugu pravijo, da je položaj na Daljnem Vzhodu takorekoč brezupen.
Umorjeni ministri
Ministrski predsednik Okada je bil star ti8 let. Admiral je postal leta 1924 in od takrat tudi član vrhovnega vojnega sveta. Leta 1927 je postal
Minoru Makalo Saito je bil star 78 let. Leta 1912 že je |»ostal veliki admiral japonskega bro-' riovja. Po svetovni vojni je poslal guverner Koreje. 1 Bil je večkrat mornariški minister, večkrat pred sodnik vlade. Pripadal ni nobeni jiolilični stranki I in je bil naznanja, da se ie treba nn vsak način izogniti težavam na Kitajskem in s sovjetsko Rusijo.
Korekijo Takahaši, finančni minister v zadnji vladi, je bil slar 82 tel. Izšel je i/, skromnih razmer, delal dolga leta po ameriških farmah in je leta 1911 postal guverner japonske narodne banke. Bil je neštetokrat finančni minister in je vžival sloves modrijana," ki je kljub ogromnemu bogastvu skromno živel in svoje premoženje razdajal v kti-ritativne namene. Na čelu finančnega ministrstva je bil sedaj polnih 9 let.
Nervoznost v Moskvi
Moskva, 27. februarja, b. V moskovskih političnih krogih živahno komentirajo vojaški prevrat na Japonskeifi in se jx>sveča posebna pokornost nenadnemu koraku mandžurske vlade za mirno rešitev obmejnih sporov Včeraj je mandžur-ska vlada izročila sovjetskemu poslaništvu noto. v kateri našteva vse okoluosti zadnjih dogodkov na meji ler izraža željo, da se bodo vsi spori uredili v duhu prijateljstva. Vendar pa so v Moskvi zelo previdni ter smatrajo, da so informacije o vojaškem prevratu na Japonskem preskromne, da bi mogli zaenkrat storiti kakšne resne sklepe. Tukaj-
šnji inozemski opazovalci pa so mnenja, da sc zna sedanji delikatni položaj na Daljnem vzhodu znatno poslabšati, če bi prišli na Japonskem na oblast mlajši častniki. V sovjetskih političnih kro gih zelo obžalujejo umor treh vodilnih japonskih državnikov, ki jih je sovjetska Rusija smatrata za najboljše diplomate, ki so kazali vedno naklonjenost mirne ureditve vseh sporov. Sedaj, ko te ovire ni več, je ja|>oiis.ki vojski po[X)lnonia odprta pot za izvajanje njene agresivne politike na Daljnem vzhodu. Zaradi tega je treba največje previdnosti, da pozneje nc bi bilo iznenadenj.
Japonska grozi
Francosko-ruski pakt sili Japonsko v vojno
Tokio, 27. febr. b. Tukajšnje časopisje objavlja poluraduo mnenje japonskega zunanjega ministrova n francoKltorruskem paktu, ki ga smatrajo zu zelo škodljivega, ker hn agresivnost sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu le še povečal in položaj *e bolj poostril. Japonski listi pišejo, da se je sovjetska vlada posluževala grdili sredstev, ko je pritiskala na Francijo, da si pridobi njeno zaslonih«. Strašila je v Parizu z neko nemško-juponsko zvezo, ki naj svetovni mir ogroža. S franeosko-ruskim paktom si jc Rusija sedaj utrdila hrbet v Evropi in t>o odslej nastopala še bolj izzivalno na mejah Mandžurije in v Mongoliji. Listi navajajo energično izjavo S t r m o n j a k o v a . ki je sovjetski podkomisar za zunanje zadeve, da Rusija ne ho trpela vmešavanja nobene tretje države v vprašanje Mongolije, ker bi to ogrožalo Sibirijo, kol zgled vstajajočega sovjetskega nasilja, ki mu daje poluho pakt s Francijo. Japonsko zunanje ministrstvo bo sedaj zahtevalo, naj se Rusija jasno izjavi, kakšne zveze ima z zunanjo Mongolijo, če obstoja kakšna vojaška zveza, podobna zvezi med Mandžurijo in Japonsko, ali če je Mongolija sploh že podrejena sovjetski Rusiji. Japonska vlada ima tudi namen vprašati francosko vlado, če ji je bilo jasno, kakšne posledice bo njena zveza 7, Rusijo imela na Daljnem vzhodu in na njene odnošaje z Japonsko. Japonski sedaj ne bo preostajalo ničesar drugega, kakor da obrne vso svojo pozornost na mongolsko mejo.
Zaskrbljenost v Parizu
Pariz, 21. febr. b. Tukajšnji uradni krogi z največjo skrbjo zasledujejo sedanje dogodke na japonskem ter mislijo, da bi imeli lahko zelo neugodne posledice za odnose med japonsko in sovjetsko Rusijo. To skrb povzroča francoskim
S pomorske konference J|dfl|€X ptClOITltlCI
Napetost z Anglijo zopet narašča
London, 27. febr. c. Danes je v razmerju med Italijo in Anglijo nastopil nov moment, ki bo znatno poslabšal odnose med obema državama.
V popoldanskih urah je bil med Edenoni in Grandijem napovedan sestanek, ki naj bi razčistil nekatera politična vprašanja pomorske konference. Ta vprašanja je postavila itali anska delegacija. Sestanek med obema državnikoma je trajal precej dolgo in kmalu nato se je izvedelo, da je med Italijo in Anglijo prišlo do popolnega preloma v pomorskih vprašanjih.
Italijansko veleposlaništvo je kmalu po sestanku objavilo, da je Grandi v imenu svoje vlade izjavi« Edenu, da Italija ne bo podpisala nobenega pomorskega sporazuma. Prav tako ne bo Italija podpisala nobenega protokola.
Ne ve se še, če bo italijanska delegacija takoj zapustila pomorsko konferenco. Verjetno pa je, da bo sledila Italija japonskemu zgledu, ker sedaj prisotnost italijanske delegacije v Londonu nima nobenega pomena.
soma tudi politično. Ta težnja je postajala tem močnejša, čim bolj je začel po Aziji ropov i 1 i ti iz Moskve zaneseni komunizem. Baš v teh dneh je zopet oživela sovjetska propaganda v osrednjem Kita ju. Japonski nacionalisti tudi težko gledajo dejstvo, da so si sovjeti v zadnjih mesecih popolnoma osvojili zunanjo Mongolijo, da io branijo pred pretečo jajionsko aneksijo. Najhujši udarec za japonske fašiste pa je bila pasivna rcsistenca, ki jo je vršila vlada ubitega ministrskega predsednika Okuda napram prizadevanju japonskega armadnega vodstva v Mandžuriji, da bi se odtrgal od Nankinga ves severni Kitaj.
še do tega trenutka ni znano, uli je fašistični udar na Japonskem uspel iii nc. Vsi znaki pa kažejo, da bo imel svoj, učinke, čeprav bi se dosedanjim vinilnim krogom posrečilo ukrotiti najbolj aktivne revolucionarje. Skoro je namreč nemogoče, da bi se mogla od-slei na lanonskem držati katerukoli vlada, ki
ne bi napravila kompromisa z nacionalistično opozicijo, oziroma z armudnim vodstvom Zato je razumljivo, dn razvoja japonskih dogodkov ne gleda z veliko skrbjo samo sovjetska vlada v K remi ju, ampak tudi ostale velesile, predvsem pa Velika Britanija. Zunanja politika pač no pozna nobenih sentimentalnosti, in či je japonski nacionalizem naperjen danes v prvi vrsti proti sovjetom, bi se pa jutri vendarle lahko zgodilo, da bi Japonci iskali v Rusiji zaveznika proti Veliki Britaniji, ki jc danes na Japonskem še. bolj osovražena nego sovjeti, čeprav se govori, da je bila revolucija v Tokiu povzročena neposredno po nevarnosti, dn bi tokijska vlada sklenila sporazum glede inandžursko-mongolskc meje z Rusijo.
Preden se bo torej mogla izreči resnici odgovarjajoča sodba, bo treba še nekaj počakati. Je pa puč v Tokiu mednarodni po.ožnj. ki je itak hudo zapleten, še bolj obremenil z novim nevarnim elementom.
polifikotVi predvsem dejstvo, da v francosko-so-vjelskem paktu ni predviden slučaj vojne ua Daljnem Vzhodu, temveč samo to, da bo Francija pomagala sovjetski Rusiji, čc bi bila Ic la napadena na njenih zapadnih mejah. Dalje so tu-kajšnji krogi prepričani, da bi sovjetska Rusija za slučaj vojne na Daljnem vzhodu bila preveč obremenjena, da bi močila nuditi Franciji uspešno pomoč v slučaju, če bi bila napadena od kakšne sosedne države.
Veselje v Berlinu
Berlin, 21. febr. b. V tukajšnjih političnih krogih spremljajo / največjim zanimanjem sedanje dogodke na japonskem ler vlada splošno prepričanje, da ti dogodki ne bodo potekli brez gotovih posledic na ratifikacijo francosko-so-vjetskega pakta o medsebojni pomoči. V Berlinu posebno povdarjajo dejstvo, da ni izključeno, da bo japonski revolucijonarni pokret popolnoma spremenil japonsko politiko na škodo dobrih odnosov s sovjetsko Rusijo, kar bi zelo neugodno odjeknilo v Franciji. Čeprav ic Nemčija izredno dobro poučena o vseh dogodkih na japonskem, se od strani nemških političnih krogov sedanji dogodki v Tokiiu prav nič ne komentirajo.
Rusija že izziva
Moskva, 27. febr. c. Današnja »Izvesija zelo ostro napadajo Japonsko zaradi dogodkov na Daljnem Vzhodu. List piše, da bodo včerajšnji dogodki v Tokiu šc povečali napetost na Daljnem Vzhodu in da mora bili vsakdo sedaj popolnoma na jasnem, da bo Japonska vsak čas izzvala vojno na Daljnem Vzhodu.
Iz abesinskih bojišč
K
Rim, 27. febr. AA. Štefani objavlja komunike št. 137: Na eritrejskem iu somalijskem bojišču se nadaljuje intenzivno nadaljevanje našega letalstva. Na eritrejskem bojišču so naša letala bombardirala utrjene postojanke Abesincev v bližini Ezbe navzlic živahni protiletalski akciji. Izvidna letala so j>reletela pokrajino Abergale do reke Takaze.
Na somalijskem bojišču je letalstvo opravilo iz-vidne polete v pokrajini zapadno od tialo Grama do Arera. Eden izmed šefov plemena Gera Ilasan-kava se je predal našim |)olitičnim oblastim v Dolu in izjavil svojo zvestobo. Prebivalstvo v dolini reke Daua Parme je že prej izjavilo svojo zvestobo, 20. decembra 184)5, pa je kakor jo znano, že priznalo nadoblast Italije.
Addis Abeba, 27. febr. h. Iz krogov, ki so blizu vladi, se čuje, da se vodijo hude borbe za Am-ba Aladži, Ras Mulugeta, ki je napravil po porazu na Amba Aradam veliko napako, se je seda; utrdil s svojimi četami na vseh dohodih, ki vodijo n:i znameniti vrh, ki obvlada nekatere plodne doline Abesinije. Abesinski vojni minister ras Mulugeta je zlasti poskrbel za to, da ne bi prišlo do ponovnega preboja v dveh smereh, kakor je bilo to pri Amba Aradamu. Na južnem abesinskeni bojišču pa abesinski vojaki uspešno branijo svoje postojanke. Čeprav italijansko letalstvo neprestano bombardira abesinske bojne črte, se vendar neznatne izgube, ki jih pov7.ročajo bombe, takoj nadomestijo.
Cesar ponuja mir
London, 27. febr. b. Po vesteh iz Addis Abebe je prispel v Diibuti bivši abesinski podanik v Rimu. Zaradi njegovega prihoda so se razširile govorice, da ima poslanik neguševo pooblastilo, da predlaga Mussoliniju mirno rešitev spora. Neguš sc je odločil za ta korak zaradi notranjih težav, predvsem pa zaradi nezadovoljstva onih, ki komaj čakajo, da zasedejo prestol, med katerimi je tudi sam prestolonaslednik.
>
Skok v noč v Parizu.,,
Boljševiški pakt sprejet
Domači odmevi
Pariz, 2T. febr. r. 1'run< osku vlada je ua l današnji svoji dopoldanski sc j j sklenila, da bo ' v parlamentu stavila vprašanje zaupnico o tem. ; če s,, naj pogodba med hrumijo in sovjetsko | Rusijo rntificira ali ne.	j
\ tem ru/položenju se ji- /.uiela popoldanska seja parlamenta in nn tej seji |o bila ratifikacija pogodbe med I'ruuči jo in sov jetsko Rusijo končno i/glasovanu s "">"1 proti l(>4 glasovom. Priznati je treba, du je bil parlament pod silnim vtisom dogodkov na Daljnem vzhodu. Prav tnko pu tudi pod vtisom vesti, ki je še j pred sejo prispela i/ Londona. 111 ki pravi, da tudi Italija končno izstopu iz fronte velesil, ki je bila sklenjena v Stresi.
\ teku te seje ni bil izrečen noben važnejši načelni govor, ampak so se poslanci večinoma omejevali samo na to. da so razlagali svoje glasovanje. Daljši govor je imel edino /nani desničarski poslanec Philippc Henriot, ki je opozoril na to. da jo /olo dvomljivo, če bo sovjetska Rusija lahko pomagala pri razčiščevanju položaja v srednji Evropi Zdi so. du francoska diplomacija na to možnost zelo veliko računa. Ilonriot pa pravi, da razpolaga / dokumenti, ki pravijo, da niti Poljska niti Romunija ne bosta nikdar dovolili sovjetski armadi prehoda skozi svoje ozemlje. Pristaši ratifikacije pogodbe pravijo tudi, da ni z ničemer dokazano, da sovjetska vlada podpira komunistično propagando v Franciji. Ilonriot pa izjavlja, da je žo izročil zunanjemu in pravosodnemu ministru dokumenti i/ tako-/vane Kberleinove afere. Eberloin je bil agent, ki se jc po Franciji svobodno kro-lal kot odposlanec sovjetsko v lade ko so ga pa 1 aretirali, so pa našli pri njem vse polno doka-
zilnegu nuitori jalu. ki dokazuje, tla je Kberloin izplačeval stalno podporo francoski komunistični stranki in pa francoskim protifašističnim organizacijam. Ilonriot je zato vprašal navzočega pravosodnega ministra, zukaj je bil proces proti K h o rleinu že dvakrat odložen. Ker pravosodni minister ui mogel zadovoljivo odgovoriti llenriotu. jo Henriot izjavil, dn je bil proces odložen zato. da ne bi oviral ratifikncijske debato v parlamentu. Zato pa bo seda; Ilonriot ves dokazni materi j al i/.ročil naravnost parlamentu.
Nato jc govoril znani socialistični disirlent Moksander Vnrenne, ki je prosil vlado, naj reši francoska posojila, ki so hibi izplačana Busiii prod svetovno vojno. Za njim je govoril bivši letalski minister in prvak radika 110 stranke Piorre Cof, ki pravi, da ni res da bi bila sovjetska armada slabo organizirana. On veruje v 11100 sovjetske armado zato, ker v to moč rdeče armade veruje tudi francoski generalni štab. Piorre Cot pravi, da jc sovjetsko letalstvo danes najmočnejše nn svt'u. Pri zadnjih sovjetskih manevrih je 90 letal prepeljalo celo brigado pehot e, ki se ie nato s padali, oborožena do zob, spustila v za-lodjn na tla in sijajno izvršila svojo nalogo.
353 za, 164 aroti
Nato je predsednik parlamenta objavil zaključek debate in dal edini člen ratifikacijskega zakona na glasovanje. Ministrski predsednik Sarraut ni niti zahteval zaupnice in glasovanje sc je po kratki zmešnjavi izvršilo javno. Ob pol S zvečer so bili glasovi prešteti iii je bil ratifikaci j s k i zakon sprejet s "553 proti 104 glasovom.
Hodža - HHnka ■nnmMi(nmnii.uii u immmrbi Mnm
Praga. 27. febr. e. Pogajanja med Hlinkovo slovaško ljudsko stranko in vladnim predsednikom dr. Ilod/o so žo zelo napredovala. Predsednik vlado jo sprejel gospodarske, socialne in kulturno pogoje Hlinkovo stranke Ministrski predsednik jo tudi pristal na to dn bodo pravico slovaškega deželnega predsednika /olo razširjeno. Slovaški deželni /bor bo lahko opravljal tudi zakonodajno delo. Venrlni pa jc predsednik vlado odbil dva pogoja Hlinkovo stranke. Tu dva pogoja sta bila.
da naj se ustanovi ministrstvo za Slovaško in da naj vlada prizna samostojni slovaški narod in slovaški jezik.
Ministrski predsednik je ministrstvo za Slovaško odklonil i/ ozirov pravičnosti, ker mrli drugo dežele nimajo takih ministrstev.
Omenil jo tudi. da bi slično ministrstvo lahko zahtevali tudi Nemci ali pa druge man jšine.
Ko stn odposlanca slovaške ljudske stranko. ki sla se pogajala s llod/o. sporočila ta potek razgovorov, sta dobila pooblastilo, naj me še naprej pogajata in se potrudita, da najdeta izhod. l judska stranka /eli. da bi se pogajanja čimprej zaključila in da bi stranka čimprej stopila v vlado. Dasi ;je stranka svojim delegatom prepustila proste roke, se v.mdarle misli, da bo stran'.-. 1 samo teoretično, ne pa tudi praktično prešla čez zahtevo o priznanju slovaškega naroda. Stranka bo vstopila v vlado tudi brez ustanovitve slovaškega ministrstvu, vendar pa pod pogojem, če bo vlada obljubila, dn bo ustanovila v ugodnem trenutku nekak osrednji urad za Slovaško.
Šefa Narodne skupščine
Belgrntl. '27. Febr. 111. Današnji seji narodne, skupščine so prisostvovali člani vladnega kluba .JI.'/, 111 skupščinske večine, od skupščinska opozicije pa člani Narodnega kmetskega kluba. Seja se je pričela ob ti. Zapisnik je bil soglasno sprejet.
Prvi je dobil besedo v imenu kluba ,IKZ Vojn .1 a n i i č, ki je uvodoma izjavil, da se je v Angliji, deželi parlamentarizma, kjer je tudi doma prora-i iin. vedno smatral kot ena najvažnejših osnov, na kateri sodelujeta vlada in opoz.icija. Predloženi proinčun razlikuje od ostalih proračunov, ki siuo jih imeli do sedaj, po lem, da je to prvi proračun. ki znižuje davke (burno ploskanje). A istočasno ko ,se znižujejo davki, sc zvišuje tudi kupna cena za tobak, dajejo se pa tudi druge olajšave (burno odobravanje). Razprava in pretresanje jiro-ručuna je potekala čisto normalnim potom. Ob-strukcija proli Ciričti v parlamentu Je bila neumestna. nečastna, od nekaterih ljudi pa tudi zelo, nepoštena. Delo v finančnem odboru je teklo normalno, dokler ni en član vladne večine prestopil v opozicijo. Večina finančnega odbora si je hotelu prisvojiti pravico, da kot finančni odbor stoji nad narodno skii|>ščino in da lahko dela kar hoče. Opozicija pa se je skrhala v finančnem odboru, strla je bila tudi njena obstrukcija. ti. Janjič izjavlja, da ni prišel semkaj, da bi fiostal odvetnik in zagovornik Stojadinoviča in ]>ravi. da je po vsej državi znano, da je dr. Stojadinovič priznani finančni strokovnjak. Omenja tudi dobo in delo dr. Stojadinoviča. ko je bil finančni minister ter obsoja gonjo. ki je vstala proti njemu. Izjavlja, da je pri Srbili že lak običaj, da morajo vsako uglednejšo osebnost oklevati in blatiti.
Nato nadaljuje »voj govor ter pravi, da se je dr. Vasa Jovanovič v svojem govoru zlasti spotaknil nad dr. Korošcem in dr. Spahoni in da je v s.vojeni govoru dobesedno dejal: »Vlada, v kateri sta predstavnika jugoslovanske ljudske stranke (SLS) in jugoslovanske muslimanske organizacije, ki sia bila vedno zastrupljena r regionalnim separatizmom in versko slepoto...«, nakar ie dejal, da »je vlada z dr. Stojadinovičom. dr. Korošcem in dr. Spali0111 spravila državno in narodno ediustvo ...?» Na tak očitek odgovarja dr. Janjič, da so to zelo težke besede bivšega ministra. To govori g. Jovanovič nekoliko dni potem, ko se je ustanovilo glavno glasilo JRZ in v katerega prvi številki je bil objavljen proglas na narod, podpisan o<l dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spahe.
Janjič govori tudi o razmerah, ki vladajo v tako/vmii združeni opoziciji, ter izjavlja, dn je tn opozicija združena samo za kritiziranje, nima pa nobenega skupnega programa ter jo sploh liro/ njega. I/ vseli potovanj med Bolgra-doin in Zagrebom ter obratno ne bo prišlo do nobenega sj>orn/umn prod novim' volitvami, ko se bodo Hrvatje lahko pogajali edino / veliko in dobro organizirano stranko JRZ.
jan jič je nato prešel na vladno politiko, ki jo vodi napram Cerkvi in veri. V tem oziru izjavlja. da se je vladi dr. Stojadinoviča posrečilo skleniti sporazum s katoliško Cerkvijo. Pravi, da smo sprejeli zakone zn vse vere v naši državi, samo no zn rimsko katoliško, ki je druga največja vera v naši državi. To ni bilo niti državniško uiti modro. Janjič obžaluje, da ni mogel prisostvovati in govoriti v debati o teh vprašanjih in pravi, da se luknj ni treba varati. V naši državi je trinajst ver in je treba zaradi toga postopati z vso previdnostjo, ker so to zelo občutljive stvari. Zaradi tega je treba postopati napram vsem veram pravično, ennko-pravno. Ce jc v državi verski mir, |>oteni se lahko računa tudi s političnim mirom.
Mnogi ministri so v vorifikneijski debati napadali katoliško, pravoslavno in muslimansko vero tor duhovščino, posebno duhovščino, ki ni
hotelo glasovati za vlado. Niti ene vlade ni. k/ bi imela pravico zahtevati, da bi vsa duhovščina ' voliln samo njo. Govornik ostro kritizira po- ' stopanje prejšnjih vlad napram duhovščini ter j izjavlja, da smo v osemnajstih lotih našega dela ! napram duhovščini, pa najsi je bila pravo- \ slavna, katoliška ali mohnmoduio-kn. postopali prav po mačehovsko. Vsi stanovi so zavarovani, vsi imajo svoje pravice, v Dalmaciji pa imamo duhovnike z doktorati filozofije in teologijo, ki I prejemajo mesečno pn 400 din! Kako morete j tedaj pričakovati od take duhovščine, tla bo i navdušena, ko pa je vendar lačna. V prečanskih krajih pa so tudi duhovniki, ki po tri letu niso i dobili nobene plače. Vprav zaradi tega pozdravlja dr. Janjič to vlado, ki hoče brez kakšnih novih bremen po zboljšanju plač urediti njihov težaven položaj
Janjič bo glasoval za proračun.
Za dr. Janjičem jo dobil besdo Vojislav Gjorgjevič, ki jc govoril v imonu narodnega kmečkega kluba. Izjavil je. do obžaluje, da se . tudi skupščinska opozicija ne udeležuje debat. 1 Naš proračun je plod razmer, skozi katere je morala naša držav iti. Vso stranke so motale svojo prtljago v državno službo, saj jo celo sani današnji finančni minister bil iskren glede kritiko prejšnjih proračunov. Zahteva, naj si reducirajo krediti tako v ministrstvih kakor tudi v banovinah.
Na popuidanaki razpravi je prvi govoril poslanec S u š i č. (JRZ). Imel je skoro triurni govor, na koncu katerega je dejal: Metode, katerih se jx>-služujenio, -o metode pravih parlamentarcev, med- 1 tem ko so ono. katerih -se poslužuje opozicija, zelo slične vsoni listini, ki jih rabijo fašistični režimi.
Za njim je dobil besedo I) r a g u t i 11 .1 a 11 -k o v i č. Poudaril je, dn je zasluga, da je sploh prišlo do konkordata med.našo državo in Vatika- i 110111. tudi pokojnega kralja Aleksandra 1.
Po govoru .lankoviča je predsednik skupščine izjavil, da je razprava v načelu končana in jo odredil poimensko glasovanje.
Oti D zvečer jo bilo zaključeno glasovanje ter je predsednik Cirič sporočil sledeči izid: Vsega jp glasovalo l"S poslancev, od tega 160 7,a proračunski predlog. 10 pa proti.
Poslanci skupščinske večine in zlasti poslanskega kluba ,11?Z so po sporočenem izidu vzeli rezultat z zadovoljstvom na znanje ler priredili vladi burne ovacije.
Nato je predsednik narodno skupščine sklical prihodnjo sejo v ponedeljek. '2. marca ob 10 dopoldne.
Slovenski poslanci JRZ
pri ofrfserfnJf-a vlade
Belgrad, 27. febr. m Slovenski poslanci .IRZ so tekom popoldanske proračunske razprave obiskali predsednika vla«de dr. Milana Stojadinoviča ter mu pred'ožili posebno spomenico, v kateri naprošajo vlado, da nujno ugodi zahtevam, ki so izražene v spomenici in ki se tičejo interesov Slovenije. in to predvsem: 1. ukinitev- unifikacije in monopolizacije učbenikov; 2. zveza Slovenije z morjem od Črnomlja do Vrbovskcga: 3. ukinitev vlaganja pupilarnega denarja v nabili domačih pu-pilarnih zavodih in zadržanje tega denarja po načinu, ki je bil svojčas v praksi.
Stojadinovič in vsi ostali pristojni ministri so poslancem ,IR7. dali popolno zagotovilo, dn se bodo te želje in zahteve slovenskega narodn vpošle-vale in uredile verjetno že s sedanjim finančnim zakonom.
Poslanci .IRZ .»o predložili tudi amandnian. da sc nc ukine kočevska gimnazija.
Tistim, hi sedijo
pod stekleno streho
Glavno glasilo jugoslovenskega nacionalizma s Knalljeve ulice misli v pomanjkanju drugih argumentov, da se more ubraniti tičitka. da koketira s španskimi požigalci cerkva, katerim je znani publicist Ward Priče v »Daly Mailu« dokazal, da dobivajo redno subvencijo iz Moskve, z raznimi podtikanji. Vendar pa ne navaja nobenega konkretnega slučaja, kakor samo svoječasno občinske volitve, ko so pristaši SLS sklenili koalicijo z vsemi antidemokratskimi in tudi socialističnimi elementi, da rešijo Ljubljano prevlade liberalne fra-karije. To pravijo, da je bila prava zveza med črnim klerikalizmom in rdečo Moskvo« in vedno tolčejo na ta svoj boben, kadar so v zadregi, kaj naj bi odgovorili, kadar jih interpeliramo zaradi sla'-o prikritih simpatij »jutra« in čisto očitnega prijateljstva »Slovenskega Naroda« z najlevejšimi zavezniki evropskih svobodomiselnih lož.
Kdor se nc da iz nevednosti ali .strankarske zagrizenosti zavajati od »Jutra«, ki računa na pozabljivost slovenske publike, ve. da takrat, ko jc >šel sam škof volit dr. Perica«, ni šlo za nobeno zvezo med šenklavškim farovžem in Moskvo:-. Šlo je le za lo, da se prestolica Slovenije izlrga iz rok demokratariem 111 njihovi finančni kliki. Zato so sklenili veliven paki vsi elementi, ki so proti jugcrelovenskini lažinacioiialcem in paševa-nju njihovega kapitala v ljubljanski mestni hiši. V to svrho so sklenili deloven program zveze delovnega ljudstva v svrho skupnega sodelovanja v mestnem gospodarstvu in ničesar drugega. Tu ni bilo govora o komunizmu pa ludi ne o kakem klerikalnimi, pa tudi SLS ni bila na stvari nič udeležena. Delal in sklepal je neodvisni in svobodni odbor vseh ljubljanskih volivcev, ki niso hotel i več slišati o liberalnem gospodarstvu (kakšno je bilo, nam jc poleg drugega odkril položaj Mestne hranilnice) na ljubljanskem magistratu. Vsi so se odpovedali kot občinski svetovalci svojemu lastnemu političnemu in socialnemu programu in se obvezali na nevtralen gosjX)darski in socialni program, ki je bil objavljen in nima na sebi niti sence kakšnega, svelevnonazornega marksizma ali celo kolektivističnega komunizma, tako da ga je lahko sprejel bodisi »liberalec« bodisi »klerikalec« in bi ga lahko brez strahu tudi danes vsak pošten človek. Župan sam jm je bil, kakor znano, zmeren socialni demokrat, vsi socialisti od desne do leve pa so sc obvezali, da ne bedo uganjali nobene proli verske politike, ampak da bodo vero celo spoštovali in uvaževali.
Gospodje od JNS naj bi torej nehali s svojim smešnim natolcevanjem, zakaj nevarno je metati na nasprotnika kamne, če sediš sam pod stekleno streho in bi mogel nasprotnik odgovoriti s stvarmi. ki niso obrekovanje, ampak čista resnica in očividno dejstvo in ki ne segajo tako daleč nazaj, kakor segajo občinske volitve leta 1023. ..
Gospodi, ki je v zadregi.,.
Jutranje glasilo našega nacionalističnega svo-bodomiselstva ter njegova opoldanska marksistična predstraža sta vsako na svoj svojstven način in v skladu z dobljenimi navodili, ki odgovarjajo ločenim nalogam, »odgovorili« na naš iskren očitek, da je zlohotno pisati o »črnem terorju v Španiji«, razen, ako takšno pisanje nima namena javno izpovedati, da se danes jxj svetu kulturni cilji svo-bodorniselstva in marksizma ujemajo. Odgovora sta šla seveda mimo tega osnovnega vprašanja. Saj očividno tem gvspodom ni na tem. spuščati sc na tako delikatno polje sodobne duhovne borbe, marveč le za »zadnjo besedo«, kot pri jx>uličnih prepirih. »Slovenski Narod« je v škornjih pohodil problem, ki smo ga vljudno sprožili, ter šel razsajat čisto drugam, kjer se jx>čuti bolj doma, »Jutro« pa je spretno [»brskalo na jsovršinah zgodovine ter šlo svojo najdbo prikazovat kot mačje zlato, nad katerim naj imajo svoje veselje — otroci. Nam ni »za zadnjo besedo«, ker nam ni za prepir. Tukaj gre za načelna stališča. Tudi nas, to se pravi našega ljudstva, ne morejo zadovoljiti še tako duhoviti ali pozabljeni plesi na obronkih tega osnovnega vprašanja, ki je tudi za našo državo življenjskega pomena. I11 to osnovno vprašanje, če ga izluščimo iz okvirja »črnega terorja v Španiji ...«, se bere tako-le: Ali sinemo pričakovati. da se bo tudi naše sfvobodomiselstvo uvrstilo v duhovno fronto proti komunizmu ter v jx>-manjkanju drugih virov — mi- smo tolerantni — šlo zajemat v svoje nacionalistične zakladnice, ki se baje napajajo iz italijanskega fišizma in nemškega narodnega socializma? Ali pa jih bomo še nadalje pogrešali ■ na tej fronti, nje, njihov tisk in njihove prosvetne organizacije ter doživljali, da se bodo iz zunanje podobe hladne oddaljenosti stegovale simpatične roke proti sovražniku, ki mora biti sikupen vsem. nam s svetovnonazornega stališča, njim pa s stališča njihovega nacionalizma? To je jedro problema, drugo je nepotrebno besedičenje.
Kdor zna, pa zna!
V klubu neodvisnih književnikov v Belgradu je predaval književnik C. Pandurovič o dejanju in nehanju tamošnjega, še živečega in še učečega univerzitetnega profesorja Radovana Košutiča, ki je postal 1. 1921. izredni, 1. 1923. pa redni univ. profesor in ki ni izdelal niti napisal nobenega znanstvenega dela, razen dveh učbenikov v vseh zadnjih 35 letih, Veliko bolj pa je delaven na književnem polju, ki ga je predavatelj osvetlil v prvem delu svojega predavanja. To književno polje spada v pornografijo in sicer v najnižjo in najtrivial-nejšo pornografijo. G. Košutič opeva najraje pope in pravoslavne menihe, kako zalezujejo ženske, uhajajo v javne hiše in kradejo prostitutkam ure, potem pa se zatekajo pred oltar, da jih ne dobi policija; spolnost opisuje od vzrokov do posledic in to 7. izrazi, ki dokazujejo precejšnje znanje tozadevne somntologije, lu se tudi bogokletstva ne ustraši. Opeva ludi spolno razmerje med psi, med mrčesom in biljkami in celo med planeti. Predavatelj je svoje trditve podprl s številnimi citati, ki pa jih »Slovencev« papir in »Slovenčevi« bralci ne bi prenesli, da o državnem pravdniku niti ne go vorimo. V drugem delu je predavatelj govoril o znanstvenih kvalifikacijah tega rednega univ. profesorja fil. fak. na univerzi v Belgradu. Dejal je, da nima drugega kot maturiletno izpričevalo, dva semestra na dunajski univerzi brez kakršnihkoli izpitov in doktorat »honoris causa« krakovske univerze, ki ga pa ni dobil za zasluge na znanstvenem olju, ampak ob priliki neke slovesnosti v Kra-ovem. ko so tak doktorat dobili tudi mnngi drugi inozemci, ki so se proglasili za prijatelje poljskega naroda.
Tako je književnik C. Pandurovič predaval o
univ. prof. dr.« Radovanu Košutiču že__13. febr.
■ Slobodnn reč*, ki I o poroča tn knlen ore m m o odgovornost ra resničnost odkritij, pravi, ua je.bito
C
predavanje dobro obiskano in dn se ga je udeležila »olmena publika«, nato pa pravi: Ako navedbe g. Panduroviča ne bi odgovarjale resnici, bi ga moral g. Košutič po1 licati na odgovor«, in postavi vprašanje: »Zakaj ..iti univerza niti g. Košutič nista reagirala na trditve in dokaze g. Panduroviča?«
Mi pa poslavljamo drugo vprašanje: »Kdo VzgafSl inteligenčni proletarijat? Ali univerza, ki
vzgaja strokovnjake, ki ne dobe službe, ali tak-le univ. profesor, o kakršnem je predaval g. Pandurovič, ki sedi na mestu za strokovnjake?«
Ob konferenci demokratov v Belgradu
Z ozirom na politično pot q Wildcrja v Belgrad in na razgovore, ki jih je imel s politiki srbskega dela »Združene« opozicije, piše »Politika«: »Nadaljevali so se razgovori, da se izvedejo sklepi, ki so bili sprejeti na sestanku delavnega odbora združene opozicije v Zagrebu, ko je padla jasna odločitev, naj združena opozicija postane pozitivni činitelj v dejanskem političnem položaju. G. NVilder je že na več shodih opozicije povdaril la moment: da opozicija hoče in želi, da pokaže sposobnosti pozilivnega činitelja v politiki in naj v tej smeri ne beži od odgovornosti.
Rektor dr. Samec v Belgradu
Belgrad, 28. febr. m. Davi je prišel v Relgrad rektor Aleksandrove univerze g. dr. Samec v družbi uradnika gradbenega oddelka na banovini, ki je v končni obliki izdelal načrte za univerzitetno knjižnieo. G. rektor se ho nekaj dni zadržal v prestolnici, da uredi vse potrebno, da so čimprej začne z zidavo toko potrebne institucije.
Sladkor za čebelarje
Belgrad. 27. februarja. AA. Finančni minister je sklenil dovolili čebelarskim zadrugam in čebelarjem, ki niso člani zudrug. izjemoma za dobo 1935-36 še po tri kilograme sladkorja brez plačila državne trošarine za vsak panj jioleg dovoljenih in nabavljenih 5 kg sladkorja. Ta sklep je dostavljen finančnim ravnateljstvom, da na podlagi prošenj čebelarskih zadrug in posameznih čebelarjev lakoj izdajo potrebna dovoljenja za nabavo sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel. Sladkor je mogoče nabaviti samo v državnih tovarnah na Belju in na Cukarici.
Anketa o čevljarski obrti
Belgrad, 27. febr. m. V dvorani tukajšnje industrijske zbornice so jo danes nadaljevala in zaključila anketa, ki jo je sklical na zahtevo vseh gospodarskih krogov trgovinski minister dr. Vrbanič. Na današnji anketi je polog ostalih govoril tudi tajnik Zbornico za I Ol v Ljubljani dr. Pretnar, ki je polemiziral z včerajšnjimi izvajanji g. Balfiča. Poudaril je. da so se že po par mesecih, odkar je začel odpirati pri nas svrtje prodajalnico Buta. /našli naši čevljarji v težkem stanju, v naslednjih dveh letih pa je večina teh čevljarjev v '.Sjovojini ostala brez posla. Samo v Metliki jo i/dfulifto zaslužek VI čevljarjev. Dr. Pretnar' prikazu je tudi nesorazmerno plačevanja davka ter navaja. da Bat'a proda 300.000 parov, plača pa /a to davka 150.000 din. Čevljarji, ki izdelajo 250.000 parov, pa plačajo davka 1,300.000 din. Poudarja potrebo, dn se zavaruje domače obrtništvo, ker je interes tega tudi interes države.
Za njim je govoril se zastopnik Zveze industrijalcev iz Slovenije g. Kuster. ki pledira za omejitev dela firmo Bat'a tor naproša trgovinskega ministra, naj ne odobri Bat i zgraditev nove tovarne za predelavo kož.
Govornikom je odgovoril na njihova izvajanja trgovinski minister dr. Vrbanič Poudaril jo. da jo treba /.brati vsestranskih podatkov glede toga vprašanja ter obljublja, da bo zastavil vse svoje silo. da tudi kr. vlado priskoči s svojimi ukrepi našim čevljarjem na pomoč.
Poroka dveh uglednih Zilanov
Poroka. V ponedeljek, 24. t. m sta se v f:riu cerkvi v Zilski Bistrici poročila janko Zwtter, posestnik iz Zahomca v Ziljski dolini in Mojca Katnik iz Zgor. Zijske Bistrice. Obče poznanemu in uglednemu koroško ziliskemn poru naše iskreno, čestitke. Kakor čuiemo, so se pri tej priliki oživele vse koroške stare ženitov&njske navade Slovencev na 7.ili.
Vodilni boljševiki -,,živčno bolni"
Pariz, 27. febr. b. »Echo de Pariš« objavlja članek svojega moskovskega dopisnika, v katerem trdi, da so se v Moskvi razširile vesti, da je sovjetska vlada pozvala slovitega švedskega profesorja Olivecrona, ki je strokovnjak za živčne bolezni, zaradi obolenja nekaterih vodilnih osebnosti sov-lelskega javnega življenja. Člankar trdi, da bi se to lahko nanašalo samo na predsednika SSSR Sta-lina, o katerem se širijo vesti, da je nenadoma zbolel. Uradno pa se te vesti energično zanikajo.
Izgubljeni letalec - „Beli bog"
Rio de Janeiro. 27. februarja. AA. Potniki, ki prihajajo iz Paramaica. pripovedujejo, da se je pri indijanskem plemenu Borotra pojavil bel človek, ki ga Indijanci časte kot boga. Imenujejo ga Toki-jene. Indijanci pripovedujejo, da so videli, kako je prišel 1« neba. .lasno je. da je ta beli človek ameriški letalec Refer, ki je izginil pred nekaj loli.
Belgrajske vesti
Belgrad, 27. febr. m, Po nocojšnjem glasovanju "em Proračunskem predlogu za leto 1936-37 se je opazilo, da je glasoval za predlog tudi poslanec Sima Budimir član Jevtičevega poslanskega kluba.
Belgrad, 27. lebr. m. Seja finančneg -dbora ie sklicana za jutri popoldne ob 5.
Drobne vesti
Madrid. 27. februarja. A A. Socialistično gla-silo -t.I Socialista« prinaša uvodnik o rednem kongresu stranke, ki se bo v kratkem vršil, in pravi med drugim, da jc ogrožena enotnost stranke in da jc disciplina popustila. Dalje priporoča, da morajo vsi člani kongresa neizogibno sprejeti vse predloge, ki pridejo na kongres« na dnevni red.
Ljubljanska zimskošpnrtna nodivoza prelaga svoje prvenstvo v Planici na 7. in 8. marec.
Dunajska vremenska napoved: pretežno oblačno, dež, široko.
Kako je torej z učnimi knjigami?
Složno prizadevanje skoro vse naše javnosti, da ohranimo slovenski šoli slovensko knjigo, jc imelo vsaj ta uspeli, da smo culi zadnji teden razne izjave z merodajnih mest, ki so nam položaj dokaj pojasnile, čeprav si deloma nasprotujejo, kot je bilo poudarjeno že v nedeljskem »Slovencu«. Vsekakor je zanimivo, da je po izjavi g. bana od 19. t. 111 konferenca načelnikov prosvetnega ministrstva »zavzela stališče, da se monopolizacija ne sme izvršiti«. Dragoceno je pa tudi njeno priznanje: »Prvotni razpis ie bil prenagljen, ne dovolj premišljen in zato tudi nemogoč Jasno jc, da je fx>leg srbohrvatske slovnice istočasno slovenska nemogoča, ker takega jezika, kot ga uči taka slovnica: srDsko-hrvatsko-slovenskega, ni.« Omejeni podložniški pameti se bo siccr čudno zdelo, kako se more tako visoki oblasti primeriti, da izdaja »prenagljene, ne dovolj premišljene in zato tudi nemogoče razpise«, nič manj pa tudi, da je ta svoj pogrešek šele čez eno leto spoznala, ko je to tako rekoč že prepozno, kajti v tistem prenagljenem itd. razpisu zahtevani rokopisi bi morali biti zdaj že dovršeni in oddani. Vendar »bolje ikada, nego ni-kada«, in če so napori slovenske javnosti v zadnjih mesecih k temu spoznanju pri|x>mogli, vsaj niso bili storjeni zaman. Seveda bi morala biti logična posledica spoznanja in priznanja, da je bil razpis prenagljen itd., njegovo takojšnje razveljavljenje oziroma njegova temeljita izpreinemba in dopolnitev. Te pa ni nihče napovedal in je tudi ne bomo dočakali.
Kajti g. minister prosvete v svoji izjavi, ki jo je 22. t. 111. podal časnikarjem, ne priznava nobenih pomanjkljivosti omenjenega razpisa. Nasprotno dokazuje s težko prikritim naporom, da je — vsekakor ne iz razpisa samega, ampak šele jx> primerjalnem študiju razpisa z učnim programom — mogoč logičen zaključek, da predvideva razpis posebno slovensko slovnico in posebno slovensko čitanko za ljudske šole. Učbeniki za teorijo, zgodovino in antologijo književnosti za srednje šole bodo zaradi razlike v učnem načrtu, ki »ni istoveten za šole v dravski banovini in za šole v ostalih delih države« tudi dvojni: eni srbskohrvatski, drugi joa slovenski. Pač pa pri učbenikih narodne zgodovine in zemljepisja Jugoslavije ni — f>o besedah g. ministra — nobenega razloga, da ne bi bili enotni za vse šole v državi, ker je program za te predmete isti za vse šole v kraljevini.
Prav s tem smo zadeli ob vprašanje, ki jc načelne važnosti in ki doslej morda ni bilo tako aktualno. Če ima slovenska mladina tudi po teh izjavah priznano pravico, da se uči literarne teorije in zgodovine prvenstveno na temelju slovenske literature, ima brez dvoma tudi pravico, da se v zgodovini in zenrljepisju seznani predvsem s svojo ožjo domovino. To ne le ni nobena oz k' srčnost, ampak staro pedagoško in didaktično načelo, po katerem mora vsak pouk voditi od bližnjega k daljnjemu in od manj znanega k bolj znanemu. Zato imajo 11. pr. v Nemčiji in Avstriji za f>osamezne dežele različne izdaje domoznanskega učbenika, ki pri pouku izhaja od domače dežele in tisto boli nalanko obravnava Enako pričakujemo mi od slovenskega dijaka, da bo več vedel 11. pr o celjskih grofih ali pa o postanku clualizma kot njegov tovariš na Cefiniu, ki bo zato bolj doninč v črnogorski preteklosti. Marsikak krat in marsi-kak hrib na Slovenskem mora naš dijak poznati, če jjAj^lja za izobraženega, dočim n. pr Vojvodincu ' fega neznanja ne bomo zamerili. Dasi se učni načrt na to ne ozira, je še vsak slovenski učberik zgodovine in zemljepisja upošteval to pedagoško in praktično zahtevo in domačo preteklost oziroma domačo deželo obširneje obravnaval. Sedaj, ko izvirnih slovenskih učbenikov ne bo več, postaja ta pomanjkljivost učnega programa aktualna in io bo Ireba odpraviti z eventualnim dodatkom k enotnemu učbeniku Sploh bo na resen pedagog dvomil tudi o tem. da bi »učbeniki za računstvo, [jrirodo-slovie iu praktično gospodarsko vedo« (za ljudske šole!) mogli biti »po vsebini istovetni za vso državo«. tako da bi iih bilo treba pri nas le v slovenščino prevesti. Ali so 11, pr. gorenjskim in juž-nosrbskim otrokom potrebni prav isti gosf>cdarski nauki? Z eno besedo: šolske knjige niso tablice logaritmov ali železobetonskih konstrukcij, kjer bi
Najlen&i ln najbolj napeti film sezone1 Po ,,HREPENENJU" ln ..MASKARADI" tretji tlim
Wllly-ja Forsta
MAZURKA
Pola Negri - Paul Hartmann - Albrecht SchSnhals in Ingeborg Theek
Film po resničnem dogodku, ki se je odigral po vojni v nekem evropskem velemestu
FIlm, ki bo vsakega vkoval v svoje spone ln ga pretresel do kosti t
Zaradi velikanskega zanimanja za to nrekrasno filmsko delo priporočamo nabavo vstonnic v predprodaji!
Predstave ob 16., 19-16 ln ai-16 uri
Tel. 22-21
KINO UNION
Tel. 22-21
bilo treba prevesti le napise posameznih rubrik, pa bi bile dobre za najbolj različne kraje 111 ljudi.
Končno imamo v izjavi g. ministra tudi dragoceno priznanje, da je v vprašanju šolskih knjig »potrebno slišati 111 zvedeti za vsa uierodajna mišljenja« in da so |>oleg prosvetnega ministrstva pri tem zainteresirani zlasti starši dijakov, nič manjši pa da ni interes naše tiskarske in grafične industrije ter založništev. Vprašajmo sc torej, kakšno stališče so pa ti zainteresirani krogi zavzeli? Vsi vemo, da so se tiskarnarji ni knjigo-tržci nele dravske banovine, ampak vse države izrekli proti monopolizaciji učbenikov in če se spomnimo zadevnih izjav naših občin iu najrazličnejših organizacij, lalrko rečemo, da je vsaj v dravski banovini 100% staršev istega mnenja. (Tudi Zveza kulturnih društev sc je izrekla proti monopolizaciji, dasi skupne izjave iz nekakih formal-
nih razlogov ni |x>dpisala.) Da bi bili v kakšni drugi banovini starši za monopolizacijo navdu-I šeni, tega se še nihče m drznil trditi, pač pa men-! da ne bi bilo težko se o nasprotnem prepričati.
Kot zadnj argument ostane tedaj le zakon o učnih 1 knjigah od 27. sept 1929, toda pri izdaji tega zakona ni nihče poslušal merodajnih mišljenj zainteresiranih krogov, staršev oz tiskarnarjev in knjigarnarjev. kot smatra to g. minister danes za potrebno. Danes, ko imamo vlado, ki se hoče opirati ne več na silo, ampak na voljo ljudstva, je edino logičen zaključek teli izvajanj ta. da se mora omenjeni zakon čimprej s sodelovanjem vseh zaintere-i siranih revidirati, dotlej pa njegovo izvajanje od-! ložiti. Ker je neobhodni predpogoj dobrih in stal-! nih učbenikov dober in za daljšo dobo veljaven ) učni načrt, se mora hkrati izdelati tudi ta, pa ne v I ozkem krogu nekaterih vseznalcev, anijiak s so-I delovanjem stanovskih organizacij in najboljših i strokovnjakov iz vse države, pri čemer morajo o ' slovenskih šolah odločati seveda Slovenci.
Tovarna elektrod na Blejski Dobravi
Skozi Lisieux in Lurd
Velik je Pariz in zanimivosti poln, pa se ga ludi naveličaš. Še mi je ostalo marsikaj zanimivega, pa prav rod sem sprejel nasvet svoje gospodinje, ki me je spomnila na Malo Tereziko. Vedel sem zanjo žc tudi jaz sam, a nenil sem, da je to vse predaleč in preveč drago. Pes sem sc pozanimal, kako in kaj, in za 62 frankov sem že imel brzi vlak tja in nazaj. Pust deževen dan me jc spremljal na potu k njej, ki je bila njena pot lako sončna. Ni bilo veliko romarjev ta dan. Ob pol 11 sem imel mašo za desetorico božjepot-nikov, ki so prišli prav tedaj. Prav to, da ni bilo navala, je bilo ravno najlepše. Nič ie ne raztrese, vsako misel mirno vjameš in preudariš. Tako sem nemoteno priporočil Mali Cvetki vse, kar ic narekovalo srce in pamet.
Cvetja jc obljubila Reziki iz nebes, na medlem, ko sem se v cerkvi mudil, se jc iz pustega dopoldneva izmotala mrzlo normandijska buria. Tako jc vleklo in še naletavalo povrhu, da mi jc fotografsko stojalo kar zlcdcnclo med tcin, ko sem vendarle hotel dobiti vsaj eno sliko za spomin na i.isiciix. Baziliko, ki jo grade, veličastno, kot jc malo svetišč, sem fotografiral. Kripta jc že gotova. Prekrasna jc. Cerkev pa žc tudi raste v streho in zvonik.
Najlepše, kar moreš videti v l.isieux, jc pa ljubki dom Male Terezije. Kol biser jc, lepa podoba in potrdilo tega, kar o Tcrcziki beremo. Samo tega mi jc bilo žal, da nisem smel prav nič fotografirati za spomin. Šc sestro sem poprosil, naj počaka trenutek, da bo slika lepša, pa mi je vse skazila, ko mi jc sploh zabranila moj namen.
v v
opuščena
Zaposlenih je bilo 200 do 300 delavcev
Tvornica, ki bo v par tednih povsem izpraznjena. Na sliki je videti začetek ličnih novih delavskih domov, ki se vrstijo pod hrib v obsežno stanovanjsko kolonijo na zraku in solncu.
Blejska Dobrava, 27. februarja.
Visoki dimnik, ki se dviga iznad dobravske industrije in ki je viden daleč po dolini kot znak ustvarjanja in udejstvovanja zasebne podjetnosti, kot simbol dela, napredka in blagostanja ljud fva in kraja, odvaja poslednje dime iz ustavljajočih se I obratov. Veliki stroji, o i<aterih bi človek mislil, da I bodo obratovali trajno, delajo poslednje obrate silno in odločno, kakor da bi se tudi oni branili smrti. Ob stikalu pa že čaka delavčeva roka. da jih odklopi za vedno, da jih pobere in položi med staro nerabno železje. Delavci, ki jih je bilo tu do 200 (v dobrih časih tudi 3C0), prihajajo na zadnje šihte — vse naselje preživlja nervozne tedne Med lastniki podjetja pojo telefoni o izgubah zaradi ustavitve tvomice, ki mora kloniti pomanjkanju naročil, v sosedni jeseniški industriji zborujejo delavski zaupniki in načenjajo vprašanje, kaj bo z dobravskimi tovariši — vse je uprto v dob>avski dimnik, ki bo kmalu mrzel in brez diha sameval v nebo. Tako je takrat, ko se ustavlja obrat sredi številnih delavskih domov, sredi številnega ljudskega seleča
Tvornica elektrod na Dobravi pri Bledu je morala ustaviti obrat vkljub prizadevanju zasebne jxxljct:iosti. Lastniki podjetja so iskali trga celo v daljnji Rusiji, samo da bi ne bilo treba ustaviti skoro čisto novega podjetja. Tvornica je bila zgrajena šele leta 1917 in je torej obratovala le dobrih 19 let. Pri zgradbi so sodelovali tudi ujetniki Italijani in Rusi. Da je bila tvornica hitro grajena, je videti tudi na zgradbi sami, posebno še, ker so poleg mojstrov Italijanov sodelovali tudi pesniški Rusi, katerim menda ni bilo dosti ležeče na modernem ustroju, saj je z Dobrave tako lep razgled proti jutru proti njihovi ruski zemlji. Iz tiste dobe je znano, da na Dobravi ni bilo dobiti nobene mačke več, Rusi pa da ro veliko sloneli ob lopatah in gledali doli proti njihovi »večnaji zemlji«. Sedaj bo tvornica povsem demontirana in je vrčini delavstva že odpovedano. V obratu so nastavljene skupine, ki rušijo objekt za objektom in ua odvažajo na bližnje Jesenice med staro železje. Tvornica je bila last Kranjske industrijske družbe.
Z ustavitvijo obrata nastane' vprašanje življenja 200 delavcev in njihovih svojcev. To vprašanje je tako resno, da ga ne omilijo nikake fraze, nobene resolucije, nobene simpatije in prav nobena demagogija. Nastane vprašanje, kakor vedno tam, ko se ruši privatna podjetnost, ki ie in ostane 110-siteljica vsega gospodarskega napredka kraja in države Za silo bo prebivalstvu pomaga no v bližnji industriji na Jesenicah, kamor bo tovarna sprejela najpotrebnejše. Kaj bo, ako se uresničijo vesti o zmanjšanju obrata tudi v tvornici na lesenicah? Ob fej priliki bi v imenu delovnega ljudstva vnra-šali o podpori privatne |x>dietnosti v naši državi. Železarska industrija v naši dolini je vezana s krajem in kraj je vezan nanjo. Tolmačenja ki prihajajo v zvezi z vestmi o zmanjšanju obratovanja pri KID. govore o neprimerni industrijski legi
kraja, o dragem prometu, posebno še, ker je tudi carina na uvožene sirovine, katerih pri nas ni, draga, ker so drugje ležeče industrije konkurenčne zaradi nižjih mezd itd. ild. Neprimerna in transportno draga lega naše industrije bi sc morala ščititi z ugodnostmi pri prevozil, carina na uvožene potrebščine, ki jih pri nas ni, naj bi se v prosjieh domače industrije ukinila, glede mezd pa naj se doseže, da bodo tudi ostali kraji države izpolnjevali zakone o socialnih dajatev v taki meri, kakor to dela naša industrija.
Ob tej |>riliki bi omenili tudi, da je morda mnogo manj opravičeno zaletavanje v osebnosti, ki so zvezane v naših krajih v obratih privatne podjetnosti in slučajno niso našega državljanstva, če je njih napaka samo ta, da so prinesli k nam zmisel za inicijativo dela, kakor pa v tuj kapital, ki črpa dobrine naše zemlje, da jih odnaša čez meje. Ločiti je med sodelavci v industriji, ki dela za potrebe naše države in od katere živi naše ljudstvo, ter med zakupniki in izkoriščevalci naših dragih rud na jugu. Ako je treba na račun pro-speiia zasebne podjetnosti žrtev, naj te poiščejo v tem delu, potem pa bo gotovo mogoče najti tudi podfior ali vsaj znatne tolerance za prospeh zasebne podjetnosti jugoslovanske industrije in obrti.
Najbolj posrečena rešitev:
Za brezplačno zdravljenje prosijo
I.jubljnnn. 26. februarja.
Mnogo jo dandanes ljudi, ki niinujo hrane, stanovanja, obleko. Hudo jc, ako m' temu pri-dru/i šc bolezen, lin ni nikjer sredstev za zdrav nikii in /u zdravila. \ Ljubljani je zu t.ikc primero nu rti/polnuo mostni ambulatorij za 110-preiuožne. šest zdravnikov dela v njem in nudi potrebnim bolnikom, ki nimajo nobenega zavarovanja iu nobenih drugih sredstev, potrebno pomoč. Bre/.jioseliiost iu poslabšanje socialnih razmer sta povzročilu, da od lom do letu raste število tistih, ki iščejo v mestnem ambulaloriju brezplačno zdravniško pomoč.
I - 1935. je umbutatorij obiskalo 2"i40 bolnikov (985 moških in 1355 žensk). Od teh ji bilo 15'it, brezposelnih CM moških in 852 žensk) ter 744 u božn i h (221 moških iu 523 žensk) Ženske so torej zatekajo v mnogo večjem številu v mestni ambulatorij. \ nmbulutorijii je bilo lam 822>) ordinacij, mestni zdravniki pn s,- ua domu napravili 1746 obiskov, /elo mnogo pu so mest ni zdravniki i/vi>ili ordinacij na svojih domo vili, uu fizikutu. po raznih zdraviliških posvetovalnicah — zu božji Ion!
Vsi bolniki, ki so bili delo/111 brezplačnega zdravljenja, so dobivali zastonj ludi zdravila, so imeli potrebno zdravniško nego in bili deležni zdraviliških pripomočkov, kakor obsevanja / višinskim soncem, zdravljenja s :eni/utorjein. zdravilnih kopeli, prejemali so bandn/e, itd. \ posebnih primerili je mestna občina dala rev nim bolnikom celo zdravljenje na Golniku in zobno zdravniško pomoč.
Veliki naval bolnikov na ambulutorij je povzročil, du so postali prostori Mestnega doma pretesni in skoraj neprimerni.
Mod bolniki, ki so iskali brezplačno zdravljenje, je bilo 83 bolnih za nalezljivimi boleznimi. 122 za jetiko. >4 za novotvorbami, 90 za boleznimi srca in žil. 177 za pljučnimi boleznimi, 38 za spolnimi boleznimi. 132 je utrpelo razno nezgodo. l(>+7 bolnikov pu ji- imelo razno druge bolezni.
- Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarco na-ravne »Franz-Joset' grenčice«.
Samoumor dveh sester-dvojčk
V sredo okoli 1 popoldne so našli v Cestri-novi ulici 4 (rdeča hiša na Poljanah) mrtvo 47 letno Marijo Vovko roj. Burja, mater dveh otrok. Našel jo je sin, ki je prišel iz šole, pa se je zaman trudil, da bi zbudil mater. Poklical jc mestnega zdravnika dr. Misa, ki stanuje v isti hiši, toda ta je mogel ugotoviti Ie smrt radi zastrupitve s plinom. Vovkova se jc tožila z možem za ločitev zakona ter bi morala bili včeraj pred sodiščem obravnava. Njena sestra dvojčka Ivanka Burja, ki je bda neporočena ter jc služila kot laborantka v ambulanci direkcije državnih železnic na Celovški cesti, je bila na svojo sestro zelo navezana. Na videz je v sredo popoldne mirno sprejela vest o samoumoru svoje sestre, zvečer po uradnih urah pa je odšla v pisarno, lam odprla plinsko peč in legla na tla. Davi so jo našli mrtvo. Vovkova jc pustila pismo, iz katerega je razvidno, da je šla v smrt zaradi družinskih razmer, Ivanka pa je pustila dvoje pisem, v katerih navaja, da brez svoje sestre ne more živeti. Truplo Ivanke so prepeljali v Geslrinovo ulico in jo položili na mrtvaški oder po eg njene sestre Marije. Obe sestri sta bili tudi nekoliko živčno bolehni, lako da nista imeli dovolj življenjske odpornosti.
Mariborski grad - muzej
Zgodovinska znamenitost naj služi kulturnim namenom
Maribor, 27 februarja.
Vprašanje mariborskega gradu in njega smiselna izraba žc dolgo zaniin-j mariborske občane, predvsem kulturne delavec in tehnike. Rešitev tega perečega vprašanja se sc dat bliža svojemu koncu. Mestni svet je že lansko leto dal mestnemu gradbenemu uradu nalog, naj predloži vse možnosti, ki bi se dale ustvariti za čim smiselnejšo in najcenejšo uporabo gradu. Mestni gradbeni urad je predložil več predlogov, od katerih so štirje bolj idejnega značaja in bi vsuk od teh po približnjem računu mestno občino stal 3 do 5 milijonov dint.rjev. Gradbeni odsek mestnega sveta, ki je razpravljal o vseh jiredlogih, je te štiri kar izločil in po vse-
rezervirana za potrebe mariborskega mestnega sveta. Gradbeni odsek je ugotovil, du je s prednjim načrtom združljiva tudi možnosi, da se / nekaterimi dozidavami ustvarijo prostori za magistratne urade, in sicer na ta način, da se zgornji del gradu na oglu Grajske ulico in Jugoslovanskega trgo. ki nt zgodovinsko po-memben izvzemši bastije, podre in na tem mostu zgradijo novi objekti, ki bi naj bili z ostalim delom gradu stilno in arhitektonsko enotni, vsa ta deta naj bi sc izvršita v sporazumu s spomeniškim uradom.
Ta način izrabe gradu je gotovo najpovolj-nejši, ker v vsakem oziru odgova-ja ohranitvi zgodovinske vrednosti gradu, ne do bi se grad
stranskem razinotrivaniu s stališča praktičnosti ! deformiral. Služi pa tudi kulturnim potrebam in smiselnosti odločil predlagati mestnemu j mariborskega mesta. Ta načrt je obenem nni-
svelu v konenoveljavno sklepanje predlog, naj 1----1 ;	'
se grad uporabi za nastanitev muzeja z bano-vinskim arhivom in študijske knjižnice. V te svrlie naj bi služili prostori bastije, loggia, bivše stanovanje trgovca Bcrdajsa in prostori v mezaninu na Trgu svobode. Pritličje na Trgu svobode bi se kakor dosedaj porabilo za trgovske lokalo, v suterenu pa naj osterejo kleti. Grajsko dvorana naj bi po tem predlogu ostala
cenejši, ker bi za vsako drugačno uporabo gladu bili potrebni te/ki milijoni. Prepričani smo, da bo mestni svet predlog svoiega odseka odobril v veselje mariborskih kulturnih krogov, ker bodo mariborske kulturni ustanovo v gradu dobile svoj dom in tudi mariborskih davkoplačevalcev, ker bodo občini prihranjeni veliki izdatki, ki bi jih zulitovala vsaka drugačna rešitev vprašanja mariborski ga gradu.
V sredo opoldne sem jo pobral naprej na jug. Nič posebnega ne potegne nase pozornosti. Le Poitaicr je mesto, ki ima zelo slikovito lego, kjer so tudi hiše kot v Trstu na Škorkli, ki so štirinadstropne in ima vsaka svoj vhod naravnost z brega.
7 ur je dolga pot do Bordcauxa. Za nekaj ur sem si vzel časa, da nadaljujem z naslednjim vlakom. Stopil sem po mesiu Staro, pusto mesto jc lo, ulice so še večinoma s kockami tlakanc. Čudno veliko mačk je videti. Kno sem videl — pač za reklamo menda — v neki slaščičarni, kako se ji je dobro godilo med zaželjenimi dobrotami. Živo, prosim, prav zares! Zaželel sem si kozarec vina in stopil v »restavracijo«. Obilen jedilni list je pričal, do si žele veliko gostov, pa ni bilo videti nikogar. Menda jc tudi kriza, ali pa samo v tistem lokalu. Čudnega ni, čc bi bilo tako. zakaj mušice v vinu niso dobra reklama.
Ob 11 ponoči sem sc prav udobno vselil v vlak. V celem oddelku svoj gospod. Pa nobel, zakaj Francozi sc vozijo mehko. In sem sc po-dolgcm položil, dokler so nisem Ic lege naveličal in ura jc bila tedaj žc 3 v četrtek zjutraj Vlak pa jc drvel naprej gori pod Pircncjo, kjer si jc Marija zbrala svojo najljubšo božjo pot. Ob 4 smo bili na mestu Sam sem izstopil. Naravnost k Mariji sem jo nameril. Saj mc jc žc iz vlaka vabila. V obilnih lučih, ki svetijo vsako noč in v mesečini, sc mi jc predstavila bazilika - še mogočnejša v tej skrivnostni polsvcllobi.
Skozi trdo meslo so odmevale moje samotne stopinje. Gori po splanadah do bazilike. Zaptlo jc bila. Niso to naše Brezje! Okrog cerkve sem stopil, ker sem čul korak, bil je stražar. In navzdol k luški votlini Tisoč sveč, ki so žc umirale, mi ie povedalo, kje ic izvoljeni prosto: Sam scin
bil. Kakor zaželjena ura jc bilo lo. Le tihe sveče, ki so govorile svello molitev v imenu darovalcev, ki so od Bog vc kje in la Irenulck najbrže mirno spe. Zares, želel sem si, da bi I ii na lem mestu sam, sam zato, ker sern prinesel loltko, da Mariji priporočim, da bi ji bilo žc kar samo tega dovoli, dovolj zalo, ker sem ji prinesel lisoč in tisoč prošnja in želja, želja vseh, ki so jih do Marije imeli; prošnje tistih, ki so mi jih naročili. Koliko je bilo teh prošnja,saj jaz sam tega ne vem. Marija, ki je »sedež modrosli«, ima žc tudi boljši spomin kol jaz, in tako sem io prosil, naj se ona sama spomni vseh, ki so ji želeli po meni svoje prošnje izročili. Hitro je udarjala ura čelrt za četrtjo. Ob 5 žc rtisem bil več sam. Zakrislan ie pridremnl s svojo grebljo in pihnil luč umirajočim svečam, jih postrgal in / veliko lopato zmetal v voziček.
Ko sem se ogledal, sem opazil v votlini množico — cclo skladišče sveč. Ootovo do 2000 kg. Majhne in velike. Tudi fuke po 20 kg. Zato lahko gore tisoči sveč noč tn dan. Pa če jih je šc toliko, tudi jaz bom katero priložil in sem si zračnimi, katere noj bodo.
Ob 6 sem šel poskušat srečo, čc bo mogoče inaševati v votlini. Da bi moral priti prosit žc zvečer, mi je bilo rečeno! Zakaj nisem prosil že preje pismenol Kdo je vedel za vse to! Kar slabe volje je bil gospod superior, da ga nadlegujem in šc s to prošnjo: za dva dni! »300 je duhovnikov, ki si žele le posebne milosti, pa da bom jaz kar tako,« mi je rekel. »Se tega naj prosim, da bom kar tri maše en dan imel.« Kaj hočeš drugega, kot majhen bili! Pa sem bil majhen, nič sc prepiral, nič opravičeval, samo čakal sem in pričakal. Vzel je list in napisal »ob B«. Več pa ne!
Zadovoljen sem bil s tem. Sel sem v votlino
in bil pri dveh mašah, da se prav pripravim, da bom mogel res s toplim srcem predložiti vse brezkončne potrebe, ki jih imamo mi skromni, ponižni Slovenci — zakaj v imenu vsega naroda sem hotel stopiti pred oltar — in v imenu tistih, ki so mi svoje prošnje na predvečer odhoda tako topi o priporočili v Kostanjevici, in v imenu svojih domačih in vseli tistih duš, ki so bile v duhu / menoj. Veliko, veliko je bilo teh, zato sem st želel bili vsaj nekaj časa sam pri Mariji, kar mi jc bilo dano v zgodnjem jutru.
Po maši - ob 9 - sem stopil, da sc kje naselim. Za 30 frankov sem dobil sobo in oskrbo za en dan v dobrem hotelu. Veliko skladanco razglednic sem si nagromadil m pisal in pisal pozdrave... Oči so čutile, da ni bilo pravega spanca. Pa to bo še prišlo, in tudi je prišlo po kosilu.
Popoldne sem spet stopil k bu/iltki Slab romar bi bil, ce ne bi molil rožnega venca v I.urdu ko je Marija prav tu pokazala", kako ljuba u te ta molitev.
Potem so pa tudi sveče na vrsto prišle. Pivo sem prižgal v Slomškovem imenu, naj jo on drži pred Bogom, zu lepo slovensko bodočnost -Drugo sem imenoval legličevo, ki naj bo za slovenske duhovnike tn vse javno delavec prošnja po Marin pri Jezusu. - Tretja je bila materino, ki |e gorela za lo, kar dobra mali svojim želi. Četrta ic bila kostatijeviška, ki ie bila mnogih src plamen. Pela jc bila drugih, ki so bili / željo navzoent. Šesta pa jc bila moja, du bi tne Marij, vodila križem svetu, in za Slovence, raztresene daleč po zemlji široki. Z lepim plamenom so gorele — zakaj prosil sem, naj itli nažge in mi ni odklonil.
Medlem jc padla noč na prelepo Ilirsko do-
Drobne novice
Koledar
Petek, 28. februarja: Gabriel od žalostne Matere božje: Baldomir.
Novi grobovi
+ V Metliki je umrla Katarina P 11: s e c iz Železnikov št. 1. ftila je žc delj časa bolna. Pokopali so jo na pokopališča pri Treh farah. Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom in prijateljem. ki so osemdescllelno ženo dobro poznali, naše iskreno sožaljc!
-f- V Ljubljani je boguvdano umrl obratni mojster združenih papirnic Medvore, g. Gustav W u 11 v 53. letu starosti. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice. Naj inu sveti večna luč!
■f Na Cešnjici v Selški dolini je umrl g. France Polajnar. Pokojni je bil zelo delaven naš mož in član uprave občine Železniki. Smrt ga je vzela po težki dolgi bolezni v najboljših letih. Pred leti je bil načelnik Gospodarske zadruge na Cešnjici, pomagal je našemu Prosvetnemu društvu, vse sile pa je posvečal delavski skupini JSZ. Ohranimo mu blag spomin iti sočustvujnio z žalostno družino.
Osebne vesti
Novi učitelji. Minister prosvete je nastavil 300 učiteljskih kandidatov za učitelje. V dravski banovini so nastavljeni: Rudolf Vreže, Koprivna (okraj Dravograd); Stanislav Budja, Vel. Poljana (Kočevje); Viktor Čurman, Selca pri Škofji Loki; Franc Fuger, Kolovrat, okraj Litija; Fran Golob, Pertoča, okraj Mur. Sobota; Marjan Jarc, Cankova, okr. Mur. Sobota; Alojzij Kofljač, Prihova, okraj Konjice; Ivan Kuhar, Šafarsko, okraj Ljutomer; Pavle Kveder, Primskovo, okraj Litija; Fran Lah, Bučka, okr. Krško; Miroslav Lebec, Narapolje, okr. Ptuj; Edvard Mihelič, Vrh pri Sv. Urbanu, okraj Ptuj; Pavle Otič, Pišece, okr. Brežice; Alojzij Pih-ler, Sv. Urban, okr. Ptuj; Anton Pip, Sv. Duh na Ostrem vrhu, okr. Maribor, levi breg; Ivan Švarc, >v. Miklavž, okr. Laško; Feliks Stanič, Sv. Bolfenk r Slov, gor., okr. Ptuj; Rudolf Sušnik, Unec, okr. ^ogatec; Stanislav Šuman, Turnišče, okr. Dol. Len-iava; Mihael Veršič, Veržej, okr. Ljutomer; Franc Vidmar, Sovodnja, okr. Škofja Loka; Ljubomir To-■oš, Sv. Urban, okr. Ptuj in Rudolf Zajec, Grlinci, >kraj Mur. Sobota.
Izpit so napravili za čin akt. in rez. kap. korvete ]x>ročnik bojnega broda I. razreda Makso Petri in Danilo Hubmajer; za čin akt. in rez. strojnega majorja strojni kap. I razr. Rudolf Nusdor-fer; za čin akt. in rez. poročnika bojnega broda II. razr. poročnik fregate Janez Tomšič in za zvanje akt in rez. višjega voj. tehničnega uradnika IV. razr. mornarice nižji voj tehn. uradnik I. razr. mornarice Anton Arko.
Odrejena sta za pobočnika 2. bat. 13. pp. peli poročnik Nikolaj l.uger in za pobočnika I. konjiškega polka konjiški kap. I. razr. Vladimir Gradnik.
: Napredoval je za služitelja I skupine pri I. oddelku zavoda za izdelovanje voj. obleke Vilibald Pile.
Imenovan jc delavec I. kal. 3. skupine tehničnega zavoda poveljstva pomorskega orzenolo Ivan Stari za uradniškega pripravnika v X. pol. skupini v /vanju državnega mojstra.
Jubilej. Gospod Franjo Skalja, čevljarski pomočnik v Ljubljani, praznuje jutri v krogu svojih prijateljev in znancev 70 letnico rojstva. Kljub 7 križem je še vedno vesel družabnik in dober pevec. Čestitamo!
™ mm SLOGA Telef. 27-30 Premiera Ufinega najnovejšega velefilma
Zeleni domino
Kari Ludvik Diehl ■ Brigita Homey
Film današnje pošteno se boreče mladine, ki se otresa vseh zastarelih predsodkov in si kuje svojo srečo po lastni volji! Usoda človeka v zrcalu leta 1913 in danes. Predstave ob 16., 19-15 in 21-15 uri.
—	Vpeljava novega potniškega vlaka na progi Slovenjgradec—Dravograd-Meža. Priče,nši od t. marca dalje vozi na progi Slovenjgradec—Dravo-grad-Meža nov potniški vlak in bo odhajal iz Slo-venjgradca ob 5.28 in prihajal v Dravograd-Mežo ob 5.55, kjer bo imel zvezo na potniški vlak proti Mariboru.
—	Razprava dr. Tineta Debeljaka: Reymonto-vi »Kmetje« v luči književne kritike se dobi v vseh knjigarnah za ceno 28 Din (120 str.). Ker je razprava samo v malem številu namenjena za književni trg (150 izvodov), pomeni bibliofilsko redkost. Zato je treba z nakupom pohiteti. Naroča se tudi lahko pri tvrdki Vera Remec, Ljubljana, Poljanska c. 13.
—	Dva izleta na olimpijado v Berlinu s posebnim vlakom priredi »Putnik« od 1.—16. avgusta 1936, Prvi vlak odhaja iz Ljubljane 31, julija, drugi vlak pa 8. avgusta ob 7.22 preko Maribora. Cena izleta t, j. vožnja III. razr., stanovanje (skupna ležišča), zajutrek, prevoz od postaje do stanovanja in obratno, je Din 1.224, doplačilo na II. razr. znaša Din 416, doplačilo na stanovanje v privatnih hišah Din 378, Vstopnice za olimpijado niso v teh cenah vpoštete. Kdor nima potnega lista, potuje lahko s kolektivnim potnim listom, za kar plača Din 50. Podrobnejše informacije in programe dobite v Putnikovih biljetamicah Gajeva ulica za nebotičnikom in v hotelu Metropol. Prijave se sprejemajo do 5, julija 1936.
—	Čigav je cerkveni prt? V neki šišenski gostilni je neznan moški pustil na mizi zavitek, nato pa se neopaženo odstranil ter ušel s ceho. Zavitek so pozneje odvili ter našli v njem cerkven prt z monogramom »Ž. M.« Policija je prt zaplenila, ker domneva, da je bil nekje ukraden.
Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju ia motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo zelo dobrd uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša Franz-Joselove grenke vode zjutraj na tešča ali zvečer preden greste k počitku.
Ogl. reg. S. br. 3M74/35.
—	Občni zbor Ribarskega društva v Ljubljani bo dne 7. marca 19% ob 20. v hotelu Metropol z običajnim dnevnim redom V Ribiško-lovskem vestniku objavljeni termit, za 29. februarju je preklican. Člani iskreno vabljeni.
—	Okrajna organizacija Rdečega križa v Novem mestu je zadnja leta redno prirejala samari-janske tečaje, katerih so se udeleževali posebno mladeniči in mladenke iz okolice Novega mesta. Letos je društvo Rdečega križa sklenilo, da organizira dva tečaja v svrho izobraževanja prostovoljnih bolničarjev. Obeh tečajev se je udeležilo 77 slušateljev. V prvem tečaju je polagalo izpit 30 tečajnikov, od katorih je 5 ocenjenih odlično, ,-ilabo pa' 7 absolventov. V drugem tečaju je polagalo izpit 32 tečajnikov, od katerih je naredilo izpit 7 z odličnim. 5 pa s slabim uspehom. V Novem mestu ter v bližnji okolici so se zelo zanimali za tečaje in zato namerava društvo prihodnjo jesen ponovno prirediti slične tečaje.
—	Še dve žrtvi pustne noči. V Sneberjah pri Ljubljani je v pustni noči v neki gostilni med fantovskim pretepom nekdo sunil z nožem v desno roko 36 letnega dninarja Jožefa Ložarja ter mu prizadejal precej globoko rano, tako da je moral ranienec v bolnišnico. Napadalec je oblastem že znan, — V Komendi je v pustni noči nekdo vrgel kozarec v obraz 21 letnemu dijaku prava Rudolfu Šmitu ler ga resno ranil. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico.
S saharinom sta goljufala. Ljubljanska policija je aretirala 32-letnega Ivana Kališnika iz Mengša, ki je zadnje čase stanoval v Jaršah pri Ljubljani, in pa 23-lettiega Ferda Magdalenca, doma iz okolice Velenj. Oba sta neki stari ženici iz okolice Kočev ja prodala 50 škatlic saharina. Ženica pa je bila dovolj pametna, da je dala kupljeni saharin preiskati. V škatlicah ni bilo nobenega saharina. pač pa droben sladkor, pomešan s kuhinjsko sodo. Oba goljufa bosta izročena sodišču, rakih sleparij je vse polno in bi bilo dobro, ako bi bili kupci bolj previdni ter bi odklanjali saharin, ki ga vsiljujejo razni tihotapci.
—	Postne govore v radiju bo imel vse nedelje v postu kanonik dr. Mihael Opeka. Govoril bo o skrivnosti grehu« (mysterium iniguitatis).
—	Pomanjkljiv govor je marsikomu huda ovira v življenju. Pa ga jc tudi te; ko ali celo nemogoče popraviti, če je napaku zastarela. Zato bi morali že pri otrocih paziti, dn se ne ugnezdi vanje kaka resna govorna motnju. Kaj in kakšne so govorne motnje ter kako se jih ubranimo, o tem bo preduval v radiu v soboto 29. t. m. ob 18.40 avtor znane knjige Govorne motnje«, strokovni učitelj Vilko Nin/i. na kar opozarjamo zlasti roditelje, pa tudi vzgojitelje naše mladine.
krajino. Iz mrmranja hiteče reke Gave pa je udaril slavčev napev, ki je čarobno lepoto tega izvoljenega kraja še povečal in tedaj sem razumel, da ima Mariiu za človeške potrebe gotovo res nežno srcc, ker si je prav po človeškem okusu tudi sebi najljubši kraj izbrala. Zares je na tem kraiu ifakopičeno vse, kar more kak kraj očesu in ušesu in srcu prijetnega dati.
Spet sem bil v petek zjutraj ob 4 pri votlini, a to pot nc sam. Tudi drugi si žele takih trenutkov na jem kraju. Ob 6 sem imel mašo v kripli in hitel na odhod. Ob 8 iz Lurda, ob poldne že v l5ordeatixu. Mislil sem, da ladja žc kar čaka name Čakala je žc res, ampak sem moral njej na čast tudi jaz šc napraviti grdega čakanja 'I o U- ogledujejo in sprašujejo, presojajo, da sc ti že vse skupaj neumno zdi. Samo mala formalnost, prosim, pa te spet nekam naprej pošle. Res silno /a človeka, ki jezika ne zna. Po dveh tirali raznega motoviljenje sem sc vendarle pritolkcl do ladje in v svojo kabino drugega razreda (št. 1621. Prav udobna bo. Mize ni, pa mi bo postelja služila zanjo. Mnšo bom imel vsak dan. V nedeljo pa celo slovesno / godbo v »kapeli«, ki je ccl teden salon in služi tudi za ples. V nedeljo ob 10 je lam maša. Posebno nestrpno sem čakal na pošto. Kako si človek želi vsaj diha od doma. Rilo ic materino pismo in nekaj »Slovencev«. Hvala Bogu, da bom spet nekaj slovenskega zrnka zadihal.
Kakšni so sopotniki, tega sedaj šc nc vem, bomo se žc spoznali. Vsekako je videti, do bo pisana družba in živahna.
Tako se zdrav in dobre volje poslavljam morda za nekaj let od domovine in Fvropc.
liordeaux, Massilia, 14 febr. 1936.
Hladnik lanez.
Liuhljana
Postni govori v stolnici
Danes se prično postne pridige v ljubljanski stolnici, ki jih bo vse petke imel siolni pridigar gospod Alojzij Košmerlj. Začetek pridige ob pol 8. zvečer. Ob tri četrt na sedem bodo vsak petek litanije. ob 7 sv. križev pol »
0 Proračun mestne občine ljubljanske je raz. položen. Po določbi § 117. zakona o mestnih občinah razglaša mestno poglavarstvo v Ljubljani, da so proračuni mestne občine ljubljanske, podjetij in fondov za leto 1936-37 dogotovljeni in bodo od 28. februarja t. I. skozi pet dni v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu razgrnjeni občinstvu na občni vpogled. Vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neposredni davek, ima pravico staviti k predlogu proračunov svoje pripombe. Te pripombe je predložiti v istem roku na predsednika mestne občine ljubljanske. Mestno poglavarstvo v Ljubljani. - Dr. Adlešič, predsednik.
0 Na XIX. prosvetnem večeru, ki bo drevi ob 8 v verandni dvorani hotela Union, nas bo gosp. predavatelj prior Valerijan Učak, seznanil z organizacijo del usmiljenja. Sveta Elizabeta in sv. Vin-cencij Pavelski sta mogočna zaščitnika organizacije, ki vrši po širnem svetu velik apostola! krščanskega usmiljenja. Ker imamo reveže vedno med seboj in se je to število podesetorilo, zato je umestno, da se čim večje število meščanov seznani s to dobrodelno akcijo. Predavanje bodo spremljale tudi skioptičtie slike. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičevi cesti 7.
0 Celodnevno češčenje v karmeličanski cerkvi na Selu pri Mostah bo v soboto, 29. t. m. ves dan. Od 6 zjutraj do 11 dopoldne bo vsako uro sveta maša. Od 12 do 1 popoldne bo molila pred Najsvetejšim šolska mladina osnovne šole, od 1 do 2 mladina meščanske šole, od 2 do 3 dekleta, od 3 do 4 ženske, od 4 do 5 možje in fantje, od 5 do 6 bo skupna sklepna pobožnosl s sklepnim govorom, petimi litanijami in blagoslovom.
0 Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo, dne 1. marca ob 8 zvečer na odru društvenega doma v Karunovi ulici 14 mladinsko akademijo. Na programu bodo pevske točke, igrokazi, simbolične slike, deklamacija in govor F. S. Finžgarja. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji v nedeljo od 10 do 12.
© Prelepe igre »Izgubljena Marta« že dolgo nismo videli v Ljubljani. Pokazalo nam jo bo v nedeljo, dne 1. marca ob 5 popoldne v Rokodelskem domu Društvo za varstvo deklet, h kateretra
prireditvi pride gostovat šišenska dekliška kongte-gacija. Na programu pa je tudi še več izbranih pevskih točk, ki jih izvaja pevski zbor služkinj in pa bogat srečolov. Vstopnina prosta, sprejemali se bodo le prostovoljni pris|ievki in je zato upati, da bo udeležba kar najobilnejša.
0 Rezervni oficirji! Aktivni in rezervni oficirji bodo priredili svoj družabni večer v sredo, dne 4. marca t. I. ob 20.30 na Taboru. Za udeležbo so razposlana posebna vabila. Oni gg. rezervni oficirji, ki iz kateregakoli razloga niso vabila prejeli in se želijo udeležiti družabnega večera, se prosijo, da javijo svoj točen naslov na telefon št. 2175 in 2245, in sicer najkasneje do ponedeljka, dne 2. marca t. I. do 12. Vstopnine ni nobene. — Uprava oficirskega doma v Ljubljani.
© »Golgota«. V kino Union bodo v dneh od 4. do 9. marca predvajali kulturni film Golgota<-, ki v pravi katoliški luči prikazuje življenje in trpljenje Gospodovo. Že danes opozarjamo občinstvo na ta film in priporočamo, da si ga v velikem številu ogleda.
0 Prosvetno društvo »Ljubljana«-mesto ima drevi ob 8 redni sestanek za moško članstvo. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
0 škofjeloški pasijon p. Romualda, kapucina, iz lela 1721, najstarejši ohranjeni slovenski gledališki tekst, ki ga je Niko Kuret v svoji priredbi nazval »Slovenski pasijon«, ni igra v običajnem pomenu besede. Zahteva sodelovanja vsega gle-dalstva s petjem najbolj znanih pesmi in pesmi križevega pota, ki sc pojo med posameznimi slikami. Na to način postane ves pasijon obče-stvena stvaritev, skupno doživetje vseh navzoe-nih. S to zavestjo bodo šli povabljenci k predstavi to nedeljo zvečer v Delavsko zbornico; za ostalo občinstvo sc bo vršila predstava prihodnjo nedeljo, dne 8. marca.
© Moški odsek Salezijanske prosvete na Ko-deljevem bo imel drevi ob 20 v Salezijanskem mladinskem domu sestanek, na katerem bo g. urednik Fr. Terseglav predaval o japonski notranji in zu. nanji politiki.
0 Kino Kodeljevo igra danes in jutri ob 8 dvojni spored: Rotschild (G. Arliss) in »Zakonski štirikot« (Stan Laurel in Oliver Hardy) ter barvano smešnico »Švica«.
© Gospodinje! udeležite se danes ob 4 na Bregit 8 predavanja o pravilni kuhi na električnem štedilniku. Vstop prost.
© O modernem češkoslovaškem kiparstvu bo v okviru Jugoslov.-češkoslovaške lige v Ljubljani predaval v ponedeljek, dne 2. marca ob 20 v predavateljski (verandni) dvorani hotela Union gosp. prol. Ivan V a v p o t i č. Podal bo izčrpno razvojno sliko in pregled češkoslovaške moderne plastike, ki uživa danes že svetovni sloves, saj pomenjajo imena kot Mysbeck, štursa iu Gutfreund vrhove evropske moderne kiparske umetnosti. Predavanje bo spremljalo nad 120 prekrasnih skioptičnih slik, ki jih je izrečno v svrho tega predavanja izbralo češkoslovaško prosvetno ministrstvo. Pripominjamo, da je vstop vsakomur, tudi nečlanom lige, prost ter iskreno vabimo vse prijatelje umetnosti.
© Točno število lanskih rojstev. Že večkrat smo navedli letos podatke o lanskih rojstvih, vendar pa te številke niso bile popolne, ker so se nanašale bolj na podatke posameznih mestnih župnij, bolnišnice itd. Upoštevati pa je treba, da je v mestu tudi nekaj drugovercev in da nemara kak otrok ni bil krščen. Mestni fizikat je sedaj izračunal, da se je lani rodilo v Ljubljani 2146 otrok, vštevši 59 mrtvorojenih. Matere domačinke so rodile 699 otrok. Izven zakona je bilo rojenih 76 otrok, od mater domačink 15 otrok in sicer 8 dečkov in 7 deklic. Količnik rojstev je bil lani v Ljubljani 10.9 rojstev na vsakih 1000 prebivalcev. Naj-rodovitnejše so matere domačinke, to je v Ljubljani stalno stanujoče, v letih od 26 do 30 let. Rodile so namreč 219 olrok. Največ otrok se je rodilo iz stanu javnih nameščencev in uradnikov, namreč 207, nato iz stanu obrtnikov in obrtniških uslužbencev: 138 otrok, delavske žene pa so imele 85 otrok.
© O planinskem cvetju je predaval v sredo zvečer v verandni dvorani hotela »Union« g. prof. Petkovšek. V*ako sredo ima namreč T. K. »Skala* v okvirju svoje alpinske šole strokovna predavanja za ljubitelje planin in alpinizma. Predavanje o planinskem rastlinstvu je bilo kaj zanimivo in ponazorjeno s številnimi lepimi skioptičnimi slikami. Zanimiva je bila zlasti pot iz doline do snežne ločnice, ki je pokazala, kako se rastlinstvo prilagodi vedno vremenskim razmeram in kako si osvaja ped za pedjo kameniti svet. Poučni so tudi bili primeri, ki so pokazali, kako se dolinske rastline prilagode v višjih legah, tako da ostajajo bolj pri tleh in povečavajo cvetove. V borbi za obstanek ustvarjajo rastline tudi tako zvane rastlinske zadruge, v katerih najlažje uspevajo, kar je odkrila veda šele pred kratkim. — T. K. »Skala« zasluži za vzgojno šolo z brezplačnimi predavanji vse priznanje, zlasti še zato, ker je izpolnila vrzel, ki bi pri nas zlepa ne našla tako hvalevredne rešitve.
© V Ljubljani ni več stekline. Zanimivo je dejstvo, da v Ljubljani že dolga leta ni bilo nobenega pojava stekline. Lani je bilo prijavljenih 54 pasjih vgrizov ter so bili vsi ti pasji hudodelci preiskani po ur. dnem živinozdravniku, ki pa ni v nobenem primeru ugotovi! stekline. Ugriznjeni ljudje so bili poslani v antirabični (protisteklinski) oddelek drž. higijenskega zavoda radi cepljenja.
© Pust je bil aretiran. V Zgornji Šiški so na pepelnico štirje možakarji na originalen način pokopavali pusta. Napravili so slamnatega moža ter ga vlačili od gostilne do gostilne, pri tem prosjačili in za naprošeni denar popivali, /gornja Šiška je iniale seveda mnogo komedije, pa tudi mnogo zgražanja nad tem načinom. Stražnik je nekajkrati interveniral ter prosil pustove pogrebce, naj mirujejo. ko pa vse skupaj ni nič zaleglo, jih je""aretiral in odvedli na stražnico. Temu pogrebu pusta je policija napravila z odločnimi kaznimi svoj konec.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
Novosti:
Berghoff, Christus unser Leben und Vorbild.
Zyklus und Fastenpredigten fur unsere Zeit. 204 str. vez. 63 Din. — Metzger, Katolische Seelsorge der Gegenvvart. F.in Buch aus dem Leben unserer Zeit. 263 str. nevez. 66 Din. — Reinartz, Gottes Werben um sein Volk. Drei Predigtreihen fur die Fastenzeit. 156 str. nevez. 42 Din. — Rindt, Der Junger Johannes betrachtet die Welt. Ein Buch vom Sinn des Lebens. 155 str. vez. 48 Din. — Scheller, Vom Opler Christi. Mysterium der hI. Messe. 111 str. vez. 34 Din. — Scbmaing, Der Tag des Herrn. Lesungen zur Vorbereitung auf den Sonntag und die Sonntagsmesse. 300 str. nevez. 41 Di n. —- Soiron, Christus gesterii, heute und in Ewigkeit. Biblischp Zeitpredigten. 58 str. nevez, 17 Din. — Stingeder, Jesus stirbt fiir uns. Sieben Karfreitagspredigten oder FastenpAdigten. 100 str, nevez, 27 Din. — Strobele, Die K||che. Das Wun-dervverk gottlicher Allmacht und Liebe. Zeitpre-digten. 47 str. nevez. 14 Din. — Wagner, Jesus Christus unser Erloser. Fastenpredigten. 80 str. nevez, 19 Din. — \Villram Festa^sorachen bei kirchlichen und vveltlichen Anlassen. 274 Mr. nevez. 68 Din.
Maribor
□	Mariborska relejna radio postaja. Mariborski mestni svet bo danes nu svoj, seji razpravljal o izvolitvi posebnega delovnega odboru, ki I i naj v..<|jj vse iiadaljnc akcije zu relejno postajo v Mariboru. Vprušuiijc te postaje je. postalo aktualno, ker je minister /a pošto dal upravi radio posluje v Ljubljani nalog, uaj sestavi konkretne predloge /a izpopolnitev radiofonije nu ozemlju ljubljanske radio postaje. Uprava te postaje se je po prof VI. Osani obrnila na mariborsko mestno občim* / vprašanjem, ali je voljna pri postavitvi relejne postaje sodelovati. Kakor smo zvedeli, jc občina lripruvljenu dati brezplačno na razpolago zem-jišče poleg vodovodu na Tržaški cesti za potrebna poslopja, betonski gramoz in pesek. Upamo, da bo akcija mestnega sveta uspela iu da bomo dobili za naše obmejne kraje tako potrebno relejno postajo.
□	Davčne zadeve. Davčna uprava zu mesto Maribor opozarja, dn jc s 15. februarjem potekel skrajni rok za plačilo I. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz (puvšalirancga). rentnine, davka na neožcnjeiie osebe, družbenega davka in vojnicc ter uslužbenskegn davku z izrednim doi irinosom in izredno davščino zn bednostni sklad za mesec januar 1956. Davčna uprava opominja zavezance, da plačajo ie obroke v osmih dneh. sicer se uvede prisilna izterjuva.
□	Prve dni v marcu dobe otroci svojo prvo letošjo premiero v gledališču Vprizori se Go-n lie.va znana pravljica s petjem, plesom in godbo »Peterček in princezka« v režiji Milana Kosiča.
□	Smrt znanega zdravnika. Včeraj zjutraj jc umrl nenadoma znani mariborski zdravnik dr. Vinko Drasch, stnr 59 let. — V torek je po kratki bolezni umrl sinček železničarja Tram-puža, mali Francek. — Svojcem naše iskreno sožalje!
□	Dijaške kongregacije imajo prvi cerkveni sestanek v soboto ob 18 v cerkvi sv Alojzija. Pridiga, večerniec priložnost zn sv, spoved. V nedeljo ob pol 17 istotnm sv. maša in skupno sv. obhajilo. Zn članstvo udeležba obvezna, vsi prijatelji mladine so vabljeni!
D Maribor izgubi 1800 volivcev. Kakor je ^Slovenec« že javil, je izdalo ministrstvo tolmačenje pojma državni uslužbenec po zakonu o volivnih imenikih. Za državne uslužbence je po tem tolmačenju smatrati drž. uslužbence v ožjem pomenu besede, t. j. uradnike, podurad-nike, sluge, pogodbene uslužbence in dnevni-čarje. ne pa tudi honorarnih uslužbencev ter fizičnih- delavcev. V mariborskem volivnem imeniku bodo ostali vpisani teda: še državni uslužbenci, ki službujejo v mestu četudi stanujejo v okolici, izbrisali pu se bodo vsi fizični delavci državnih ustanov, predvsem kurilnico, železniške delavnice in progovne sekcije drž. železnic. Maribor bo tako izgubil 1800 volivcev.
□	Nedelja na nogometnem polju. V nedeljo se bo nadaljevala borba zu prvenstvo LNP. ^ Mariboru gostujejo vročekrvni Čukovčani, ki nastopijo proti moštvu ISSK Maribora ob 15 v Ljudskem vrtu. V predtekmi so srečata rezervi Rapida in Maribora. SK Rapid bo gostoval v Celju, kjer nastopi proti Atletikom
□	Nove dopisnice s povečanim zemljevidom Pohorja, ki obsega tudi še Kozjak in del Dravskega polja je zopet izdal pi djetni pro-pagutor našega Pohorja nadučitelj v p. «*. 'Pkjt-ler v Mariboru. Dopisnice niso samo '^rš^elo propagandno sredstvo, ampak so zaradi primernega merila, v katerem je zemljevid izvršen, in zelo pazljive izvedbe, tudi dobrodošel pripomoček turistu za orientacijo.
□	Rokoborbe, ki jih priredi SSk Maraton v nedeljo zu prvenstvo dravske banovine v spodnji kazinski dvorani ob pol 8 zvečer, bodo gotovo najbolj napet športni dogodek, kar smo jih zadnje čase imeli. Poleg /e znanih borilcev i/ Maribora in Ljubljane se bodo to pot prvič pojavili na blazini tudi rokoborci iz Čakovea, ki so bili doslej v zagrebškem okrožju, sedaj so se pa priključili Sloveniji. Čukovčani so znani rokoborci ter so igrali tudi v zagrebškem prvenstvu znatno vlogo. Vstopnina jc zaradi propagandnega namena tekem zelo nizka Sedeži po 5. stojišča po 3 din.
□	Vinska razstava zbuja pozornost. Poleg kuharske razstave se je v sredo otvorila v hotelu »Orel« tudi razstava vin. ki bo odprta ta teden. Razstavljena so izborila vina i/ ljutomerskih goric. Za ra/stavo je znatno zanimanje.
□	Tatovi ukradli kravo. Poscstnici Mariji Raner je neznan tat ukradel iz hleva 1000 din vredno kravo. Ugotovili so, da jc tat gnal kravo do Vurberga in potem po cesti proti Sv. Lenartu, lam pn so se sledovi zabrisali.
Celje
& Iz učiteljske služb«. Bivši okrajni šolski nadzornik g. Franc Lužnik, ki je zadnja leta služboval v Skomarju v konjiškem okraju kot učitelj, je nastopil mesto učitelja tia deški okoliški š*oli v Celju.
& Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju bo imela svoj redni občni zbor 5. marca ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Prijatelji uboge mladine vljudno vabljeni. — Kolikor smo informirani, se bo istočasno vršil v istem lokalu občni zbor Združenja trgovcev za mesto Celje.
& Gostovanje ljubljanske opere v celjskem gledališču. Repetoar mestnega gledališča za tekočo sezono obsega ludi tri operna gostovanja ljubljanske opere. Prvo gostovanje bo meseca marca in bo naslov opere in dati predstave objavljen za nekaj dni Uprava mestnega gledališča prosi vse, ki so sc abonirali za operne predstave, naj se javijo zaradi legitimacij v trafiki Frajle na Dečkovem trgu.
-G- 50 letnico svojega obstoja bo proslavilo Združenje gostilničarskih podjetij v Vojniku v nedeljo, dne 10. marca t. I.
e> Danes proračunska seja. Drevi ob 6 bo proračunska seja celjske mestne občine za proračunsko leto 1936-37.
-©• Skrivnosten strel v gozdu nad mestnim parkom. Ko je v sredo opoldne sedel 27 letni brezposelni elektrotehnik Berkoč Emil. stanujoč' Mariborska cesta 1, na neki klopi v gozdu nad mestnim parkom in si je podpiral z levo roko glavo, ga jc neznani moški ustrelil z revolverjem v levo roko Krogla je kalibra 8 mm in je obtičala Berkočtt v roki.	v
& Žrtve nesreč. Jevšinek Franc. 47 letni delavec prt Adamu Kmclu v Sv. Juriju ob j. ž., je padel 24. t. nt. ponoči doma s kozolca in se težko poškodoval po glavi, nogah in hrbtu. Praznik Marija, žena delavca v Celju, se je v sredo doma pri delu vsekala globoko v levo roko. — Moravjof Štefka, 3 letna hči delavca v Bukov/laku. je po-tala doma žrtev otroške neprevidnosti, Ko so se igrali otroci tia postelji, ji je med igro neki otrok stopil as desno roko in jc zlomil.
Gospodarstvo
Poslovanje Narodne banke
Iz poslovnega poročila Narodno banke za preteklo lotu posnemamo šc nekatere podrobnosti, v kolikor jih nismo objavili že ob analizi zadnjega izkaza banko.
Banka je lani kupila v državi od domaČih rudnikov zlata za 119, 47 milijonov pa je kupila na trgu. Skupno je banka kupila zlata za 165 milj. dinarjev, dočim je leta 1931 odkupila od rudnikov za 1-1 milj. Din zlata, poleg lega pa še kovanega zlata v državi za 62 milj., tako da je znašal ves odkup lela 1934 100.7 miij. Din. Leta 1933 je bilo v državi kupljenega zlata samo za 14 milj. štab. dinarjev. Poleg lega je lani banka iz inozemstva uvozila domov 232 milj. Din zlata lako, da je skupno njen zlati zaklad narastel za 397 milj. Din. Leta 1934 je prišlo zlata iz. inozemstva samo za 8) milj. Din in je ves zlati zaklad banke narastel
v* 1
Izpremembe deviznih predpisov
Poročali smo že, da namerava finančno ministrstvo izpremenili devizni pravilnik tako, da bosta izvoznikom za neklirinške valute ostali za prodajo dve tretjini deviz namesto dosedanjih 50%. Sedaj je finančni minister že izdal tozadevni odlok, katerega je tudi napovedal v skupščini. Z odlokom št. !X>58 z dne 21. februarja je odredil tole izpre-menibo čl. 7 pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931: »Vsak izvoznik mora takoj po plačilu vrednosti izvoženega blaga ponuditi Narodni banki po pooblaščenem denarnem zavodu v odkup eno tretjino deviz od skupnega doseženega zneska za izvoženo blago, ostanek dveh tretjin pa proda istega dne na borzi po istem denarnem zavodu, razen v primerih, ko je blago izvoženo v države, s katerimi .je s posebnimi pogodbami in odloki določen način plačila na drug način. — Denarni zavod, po katerem se izvršuje označena ponudba in prodaja, mora po izvršeni prodaji na borzi ostanka izvozniške devize pismeno obvestiti Narodno banko, na katero ponudbo se nanaša la prodaja. — V primerih, kjer se dajejo devize pooblaščenim zavodom na razpolago izvoznikov neposredno iz inozemstva, morajo ti zavodi sami postopati s temi devizami povsem na način, kot je bilo zgoraj določeno.*
Razne vrsle dinarjev
Na koncu leta 1935 je bilo (v oklepajih na koncu 1934): 46 (47.5) milj. prostih dinarjev, 28 (80.8) začasno vezanih dinarjev, 29 (39.1) milj. vezanih, 108 (55.2) internih dinarjev za notranja plačila ter 141 (126.1) milj. prej prostih dinarjev, skupno torej 372 (348.7) milj. raznih vrst dinarjev. K temu je prišteti 67 (112.94) milj. kuponskih dinarjev. V celoti je bilo torej 439 milj. raznih vrst dinarjev, katerih poraba je več ali manj omejena, dočim jih je bilo konec lela 1934 461.64 milj. Din.
Dobave: Gradbeni oddelek ravnateljstva drž. Žqleznic v Ljubljani sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe za dobavo rezervnih delov za signale.
Licitacije. Dne 5. marca L I bo v lntendaturi štaba dravske divizi.jske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za oddajo dimnikarskih del v Ljubljanskem garnizonu. — Dne 27. marca t. 1. bo pri ravn. drž. žel. v Ljubljani licitacija za oddajo kolodvorskega bufela na postaji Dravograd-Meža v triletni zakup.
Nabava hrastovih pragov in specialnega lesa za skretnice. Oddelek za gradbo železnic razpisuje za 7. marca že 2. ofertno licitacijo za nabavo pragov in specialnega lesa za skretnice: za progo Koprivnica—Varaždin 32.000 kom. 2.50 111 15; <23; Št. Janž—Sevnica 16.000 kom. 2.50 111 15X25 ter 99 111'' specialnega lesa (obe progi sta normalno-tirni 1.435 m); Bileča— Nikšič 0.76 111 tir 110.000 kom. 1.50 m 14X20 in Ustriprača- Foča 0.76 111 tir 60.500 kom 1.50 111 14X20. Najmanjša količina 1000 kom.
T » ^ —>5 jt neredno vretje v debelem čre-w>K9JpPn ftf Vg vesu slaba prebava, glavobol vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne
Franz-Josefoue
grenke vode — ena polna čaŠR na prazen želodec Reg. po mlin. soc. pol. In nar. zdi. S-br. 15485, 25. V. 36
Deputaciia kmetov pri ministrih radi Bat'e
za 218 milj. Din s primom vred
Pošiljatve naših izseljencev ceni Narodna banka za preteklo leto na 192 milj. Din, dočim so znašale 1934 samo 120 milj. Din. Od leta 192!» so znašalo pošiljke izseljencev: 1929 88«. 1900 739.5, 1931 573, 1932 206, 1933 122, 1934 120 in lani 192 milj. Din.
Odpisi banke so lani dosegli 33.6 milj. Din, 1931 pa so znašali 32.8 milj. Din. Kot v prejšnjih letih, tako je bilo plačanih mnogo terjatev, ki so bile odpisane v prejšnjih letih: 1935 za 9. 1934 pa za 6.4 milj. Din, 1933 5.8 milj.
Menični krediti Narodne banke so bili razdeljeni lani sledeče (v oklepajih podatki za 1934): izvozniki 116 (115), uvozniki 71 (71), industrijci 407 (428), denarni zavodi 840 (8+2), obrtniki 23 ! (23) in zveze kmetijskih zadrug 34 (20.6) milj. Din.
La Dalmatienne je imela občni zbor v Parizu 18. febr. Cisti dobiček znaša, kot smo že poročali, 277.922 frankov in se porabi za zmanjšanje izgube iz prejšnjih let, ki znaša po tej dotaciji še 8,414.872 frankov. Iz poročila ie posneti, da so dobave toka v Dalmaciji padle od 22 na nekaj več kot 20 milijonov kilovatnih ur. Tvornice delajo dobro in je proizvod eksploatacije narastel za 5,531.225 frankov. Pogajanja družbe z našo vlado še niso zaključena.
Trgovska in obrtna banka v Novem Sadu izkazuje za 1935 v primeri s 1934 povečanje vlog od 84.4 na 87 milij., med aktivi so padle menice od 50.9 na 56.2 milij., hipot. posojila od 16.1 na 15.56, dočiin so dolžniki narasli od 23.2 na 24.7 milij. , Din. Pri glavnici 20 in rezervah 9.0 (7.8) milij. znaša čisti dobiček 2.45 (3.64) milij. Din.
Vračarska štedionica d. d. v Belgradu: glavnica 10.0. vloge 12.6 (13.3), reeskonf 0.2 (0.5). čisti dobiček 0.47 (0.51) milij.
Belgrajska trgovska banka: glavnica 12, fondi 8.44 (5.1), vloge 21.65 (20.73), Narodna banka 2.9, čisti dobiček 1.4 (0.94) milij.
Naš kliring s Švico. Aktivni švicarski saldo v prometu z našo državo je znašal 23. jan 445.378 šv. fr 31. jan. 400.798, 7. febr. 392.896 in 15. febr. 395.746 šv. fr. Švicarski izvozniki čakajo na plačila terjatev okoli mesec dni, naši pa dobe denar takoj.
Češkoslovaška banka, d. d. v Zagrebu, izkazuje za 1935 povečanje vlog na knjižice od 25.74 na 27.9. tek računov od 11.0 na,. 11.3 in zmanjšanje upnikov od 1.2 na 1.1 milij. Med aktivi so se zelo povečale naložbe pri Poštni hranilnici in Narodni banki, dočim so posojila v glavnem ostala neizpremenjena. Cisti dobiček znaša 0.5 (0.36) milijonov Din.
Mednarodni velesejem v Milanu. V Milanu se bo vršil letos mednarodni velesejem od 12.—27. aprila. Tudi letos se oficielno udeleži te gospodarske prireditve naša država, ki ima, kakor znano, na velesejmskih prostorih svoj paviljon. Raz-stavljajci, ki se hočejo udeležiti velesejma z vzorci, naj fje obrnejo na: Trgovinski muzej, Belgrad. Miloša Velikog 29.
Dve leti reeskomptnega zavoda v CSR. Češkoslovaški reeskomptni zavod objavlja svojo bilanco z.a drugo leto svojega poslovanja, iz katere je razvidno. da so obvezne vloge denarnih zavodov narasle pri zavodu od 23.9 na 99.3. javnih zavarovalnic od 79.9 na 135.6 in zasebnih zavarovalnic od -19.9 na 103.6 milj. Kč. Poleg tega so narasli razni krediti zavodu od 40 na 592 milj. Kč. Te kredite je zavod predvsem porabil za intervencijo na trgu državnih papirjev, katerih je imel že skoro 1200 milj. Kč., na koncu leta pa jih je bilo 720 milj. Vsi dolžniki, v katerih «o všteti tudi že omenjeni papirji so znašali 797 (83) milj. Kč. Zavod izkazuje čistega dobička 2.67 (3.31) milj., pri čemer pa ji' vpoštevali. da je zavod žc izplačal 4.5% obresti glavnici 100 milj Kč kol obresti za vloge pri zavodu.
Tudi v Belgiji zavod za mobilizacijo bank. Belgijska vlada je sklenila osnovati z glavnico 200 milj. frankov in državno garancijo 2 milijard frankov poseben finančni zavod, katerega naloga je mobilizirati s pomočjo Narodne banke zmrznjene dehitorje bank in lako ostraniti težkoče v likvidnosti belgijskih bank. Namen novega zavoda je poskrbeti tudi za večje razširjenje akceptnega kredita.
Francosko-češkoslovaška pogajanja. Med Francijo in Češkoslovaško so se le dni začela pogajanja zn dodatne blagovne kontingente, da se na ta način kompenzirajo škode, ki so nastale radi izvajanja sankcij. Ti dodatni kontingenti bi veljali samo z.a časa sankcij.
Casniška poročila o protestni! zborih proti »Bati« in zahteve čevljarjev, da se prepove prodaja »Batinih« opankov, so bila vzrok, da so se tudi kmetje začeli brigati za to stvar. Sevedu s čisto drugačnega gledišča. Danes je prišla de putacija 20 kmetovalcev iz srezu Bijeljina in Zvornik pod vodstvom nnroditegu poslanca gosp. j Ljube Pantiea, lekarnarja iz Bijeline, ter obiskala vse ministre in tudi minisirskecu pred-sed nika.
Deputacija je ministrom predočila svoj *e-žek položaj in siromaštvo, v katerem živi naš kmet zaradi padca cen njihovih pridelkov in zaradi razmerja cen industrijskih proizvodov Prosili so vse ministre, če že ne morejo pomagati s tem, dn se povišajo cene njihovim pridelkom in živini, dn vsaj omogočijo, da se zamorejo za sebe in svoje družine preskrbeti s cenenimi industrijskimi izdelki in sploh blagom, ki gn kupujejo v mestu. Na vsak način pa, du preprečijo podražitev takega blaga in izdelkov z občinskimi trošarinami in podobno.
Njihovo predstavko, ki je tudi zu nas zanimiva, prinašamo celo:
Gospodu dr. Milanu S t o j a d im o v i c u predsedniku ministrskega sveta
Belgrad.
Gospod ministrski predsednik
Več let beremo, kako neke gospodarske zbornice zahtevujo, du se prepove delo l ivarju. Sokotu, Ta-Ti, Bati in drugim, ket oni delajo cenenost. Čitamo in presenečeni smo, du so meščani, ki sede v teh zbornicah, tako slepi v lovu zu dobičkoih. da nastopajo celo proti cenenosti. Kolikor nam je znano, je državna politika vedno bila za cenenost. Sedaj zahtevajo oni celo zakon, du se kaznuje tisti, ki prodaja poceni To je že zares velika državna kriza.
Nikdo z veseljem nc prodaja poceni, razen če mu gre to v račun. Poceni prodaja samo tisti, ki mora, to pa smo mi kmetovalci Leta in leta darujemo naše delo meščanom, oni pn zahtevajo, da nam svoje blago prodajajo kar najdražje. Cela država vpije na ves glus, da so cene onega, kar prodaja kmet, tako padle, da se mu morajo brisati dolgovi. Zakaj naj nam se brišejo dolgovi ko pa vendar lahko drago plačamo meščansko blago?
Mi kmetje nimamo gospodarske zbornice, torej nc spadamo v gospodarstvo.. To la vprašamo naše trinoge, s kakšno pravico'«me manjšina meriti sukno po večini? Kaj nismo mi tisti, ki edino smemo govoriti, kaj nam je treba in kaj je za nas dobro?
Naši nasprotniki so se zagnali proti sirovemu in gumijastemu opanku, ker •»škoduje« kmetovemu zdravju. Pobrigali smo se za narodno zdravje, imamo doktorje, brezplačno lekarno in brezplačno bolnišnico, manjkajo nam samo higijenične štiflete. Tudi brez meščanov vemo, da so škornji boljši kot čevlji, čevlji boljši kot usnjeni opunki. n ti zopet boljši kot sirovi. Toda oni nočejo vedeti, da so celo sirovi opanki boljši
Borza
Denar
Dne 27. februarja.
Neizpremenjeni so stali tečaji Bruslja, Curiha m Prage, narasla sta Amsterdam in Nevvyork. dočim so Berlin, London in Pariz popustili.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling nn ljubljanski borzi popustil na 9.56— 9 65, dočim je na zagrebški borzi narastel na 9.53—9.63, na bel-grajski pa je notiral 951—9.61. Grški boni so notirali v Zagrebu 32.40—33.10, v Belgradu pa 32.65 —33.35. Angleški funt je nadalje popustil ter je notiral na naših borzah 249.70—251.30. španska pezeta je v Zagrebu notirala 6.40—6.50. v Belgradu pa 6.35 blago.
Nemški čeki so notirali v Zagrebu 14.28 14.48. za ultimo marca 14.25 14.45, v Belgradu so no-; tirali 14.35—14.55.
Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 2.92—2.97, za dolar pa 49.75—50.25.
Ljubljana. Tečaji s primom:
Amsterdam 100 h. gold..... 2060.30—2974.90
Berlin 100 mark...... 1748.48—1762.3«
Bruselj 100 belg...... 733.47 — 738.54
Curih 100 frankov...... 1442.22 -1431.2«)
London 1 funt.......214.81—216.86
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4277.90 -4314.22
Pariz 100 frankov...... 287.78— 289.22
Praga 100 kron......180.61— 181.72
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,119.011 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2075, London 15.12, Ne\vyork 302.75, Bruselj 51.55, Milan 24.30. Ma-
kul ruzligani, in li boljši kot liusu noga. Nočejo vedeti, da je cenu goveji živini petkrat padla, du torej tudi za meščansko blago lic moremo več dali.
Brez denarja ui zdravja, loda sedaj je bolj važna deiinrnicti kot zdravje. Polovica naroda ni v stanu, ila du več kol ■>() dinarjev zn obutev, /u ta denar pa je mogoče dobili samo gumusic opankc; Ii so boljši kot vsuki čevlji. Pravijo, ila se poti noga v njih. Mi sicer to ne vemo. toda tudi če bi tako bilo, ie bolje, da so vlažne noge od potu, kakor pa od brozge. Narodu preostaja ali gunpjnste opankc. ali bosa noga.
Obrtniki si' varajo, ko mislijo, du bi njihovo blago bolje šlo, če bi se prepovedali sirmi in gumasti opanki. Nimamo denarja za dražjo obutev in nimamo.
Nc damo si predpisovati od meščanov, kaj bomo nosili, pn ludi če bi bilo zaston j, še man j pa bomo dovolili, da se dvigajo cene onega, kar mi kupujemo ter se pri tem delajo obljube, du se bo dvignila cena lega, kar mi prodajamo. To drugo jo samo v božjih rokah, todu nc pustimo, du nn ono |>rvo v peklenskih!
Citumo, da jc to tuj kapital, ki povzročuje cenenost. Če je tako, hvala 11111. ko sinovi našega naroda niso nu to prišli. Pravijo, ne maramo ne Tato ne Balo. Toda mi Vum zopet pravimo. dajte nam samo poceni blago pu naj ga dela kdor hoče, naj ga dela magari država. Samo fin nam cen ne dvignete in vržete \ suženjstvo milijone kmečkega naroda zu račun meščanov! Dovolj >11111 mi pritegovali jermen, naj ga seda j šc oni malo! Toda mislimo, du jim šc ni tako hudo.
Prosimo Vas gospod ministrski predsednik, pustite pri miru cenenost meščanskega blagu, kolikor jo šc kaj je.
Bijeljina, 18. februarju 19%
Podpisi okrog 200 kmečkih zadrug, občin, kmetov in delavcev.
Predstav ha narodnih poslancev za Bafo
Povodom kampanje, ki sc sistematično vodi proti Bati, je poselila skupina narodnih poslancev, 25 |mi številu, iz raznih političnih strank, večinoma kmetovalci, ministra trgovine in industrije g. dr Milana Vrbaniča, ter mu predala predstavko. V predstavki in v osebnem razgovoru so poslanci poudarjali, da se je treba Bati zahvaliti, da je velik del narodu danes obut. ki je siccr prej hodil bos. Ruta je znižal cene obutvi za 50 do 70 odstotkov in je njegov glavni konzument pred vsem kmetovalec, kateremu je omogočil, da že za 29 din kupi par dobrih gumastih opunkov. Poslanci so poudarili, la v naši državi še danes milijoni hodijo bosi in nedo-voljno obuti, ter so zahtevali od ministra, da tudi s temi računa iu ne dovoli nikakšne omejitve »Buti« ali podražitev njegovega blaga z občinskimi trošarinami kot najbolj nepravičnim načinom davka.	f267t/l)
drid 41.8725. Amsterdam 207.85. Berlin 122.95, Dunaj 56.90, Stockholni 77.95, Oslo 75.93. Kopenhugvn 67.50, Praga 12.69, Varšnva 57.75, Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, llolsingfors 6.65875. Buenos-Aires 0.835.
Vrednostni pnoirji
Ljubljana. 7% invesl. pos. 75 77. agrarji II
—	441. vojna škoda promplna 358 300, begi. obv. 62—65, 8% Bler. pos. 81-83, 7% Bler. pos. 72— 73. 7% pos. DHB 79- 82.
Zagreb. Drž. papirji, vojna škoda promptna 1 358-359 (359, 360). 3., 4., 5. 359 lil., belg. obv. 65.30 deti., dahn. agrarji 61 bi.. 7% Bler. pos. 72 den.,
—	Delnice. Priv. agrarna banka 239.50 den., Trboveljska 125—135. Osj. slad. tov. 135- 160.
Belgriul. Drž. papirji 7% invesl. |>os. 79.50 81. vojna škoda promptna 359—359.50 (359.50, 359). begi. obv. 64.80—65 (65); 62.75 («1. 8% Bler. po«. 82.75 hI., 7% Bler. pos. 72.50—73.23, 7% pos. DHB 80.50—82 (81), 7% štab. pos. 80 (79,50). — Delnice. Narodna banka «780 bi.. Priv agrarna banka 239.50
—	2-11 (241. 240).
Žitni trt!
Ljubljana. Pšenica bi1, in ban. 78 kg 2% l«6— 168, oves slav. 147.50—150, ajda siva par. Ljubljana 140—142.50, koruza času primerno suha 113 —115, prekomerno suha prekmurska 117—119. moka pšenična bč. in ban. 265—270. št. 2 245 230. št. 5 223 — 230, otrobi pšenični deb. 107.50—110.
Novi .Sad. Pšenica bč. in srem. 138—160. bč. okol. Sombor 157—159, bč. ladja Tisa 160—162, ; bč. ladja Begej 159—161. slav. 161—163, ban. 157— . 162. — l(ž bč, 135—140. — Koruza bč, 6rem. in ban 108—109. — Vse ostalo neizpr. Tendenca slaba.
Kulturni obzornik
T. Storm: Jezdec na sercu
Mala knjižnica 6, Založba Merkur. Din 10.
Mala knjižnica založbe Merkur ima namen izdajati pomožne knjige za naše gimnazije, tako nekako kot Mohorjeva družba s Cvetjem ter Šola in dom s svojimi klasiki. V 6. zvezku je priredil prof, Bogomir Pregelj znano nemško klasično novelo Th. Storma »Schimmelreiter«, ki jo je prevedel pod imenom .»Jezdec na sercu« ter ji priložil kratek uvod ter eno stran jezikovnih pripomb. Knjiga je namenjena višjim razredom gimnazij, kjer se zahteva poznanje nemških poromantičnih klasikov, obenem pa bo služila tudi dobro pri slovstveno teoretični obravnavi predrealbtične vaške povesti ter šc posebe tako zvane okvirne novele. Prevod B. Preglja jc točen in sočen ter tudi v barvi in tonu dobro zadene romantično realistično polnost severne baladne pokrajine, katere mojster je prav Storm. Vsa novela— s svojim resničnostnim opisovanjem pokrajine in živih ljudi ter tople idilične ljubezni Haukeja in Elke, srečanja z otročjimi starkami in slaboumnim otrokom, s prikazovanjem romantičnih prividov konja in strahotnim opisom povodnji — nam da slutiti dobro klasično šolo našega pripovednika Ivana Preglja, ki je po motivnost in notranjo zgradbo svojih novel posegal prav v tovrstno nemško literaturo. Prevod je obogatitev naše šolske prevodne literature z umetniško pomembnim delom iz prednaturalistične dobe. Škoda, da ni prevajalec par naturalističnih izrazov omilil, kar bi knjigi ne škodovalo, Uvod bi si želeli obsežnejši ter močnejše oznake Stormovih del. Čudimo se, da nikjer ni naveden originalni naslov novele, kar se nam zdi nujno potrebno.	td.
Cas, št. 5-6
Najvažnejša razprava te dvojne številke Časa in najaktualnejša je nedvomno Terseglavov članek »Katolicizem in vojska«, o katerem je tudi
j uredništvo mnenja, da bi moral priti na čelo šte-! vilke, da ni bil prepozno oddan uredništvu. Članek I obravnava vprašanje, ali je vojska z moralnega stališča dovoljena ali ne. ler je obenem odgovor • italijanskemu katoliškemu filozofu-laiku G. Mana-cordi, ki hoče italijansko-abesinsko vojsko pred katoličani opravičiti ter jo celo prikazati kot nekako križarsko vojsko. Terseglav na podlagi evangelijev in katoliških teologov razbira katoliški nauk o vojski, ki vojno načeloma ne obsoja kot Tolstoj ali Gandi, temveč jo dopušča v primeru, da je pravična, to je, da ima namen uposlaviti zopet pravni red, toda vedno šele po uporabi vseh sredstev za pomirjenje. V nobenem primeru pa vojna ni moralno indiferentna ter jo tudi sami razlogi za ekspanzijo ne morejo opravičiti. Zanimivi so tudi predlogi Cerkve v vseh stoletjih za največjo obla-žitev bojev, za humanitarno bojevanje. Razprava v svojem bistvu dobro označuje moralno vprašanje današnje italijansko-abesinske vojne, ki jo hočejo nekateri italijanski katoliški filozofi pokazati kot izrazito katoliško. — Dr. Aleš Ušeničnik razmo-triva Gogalov članek o religioznosti iz prejšnje številke Časa v članku »Še o releigioznosti in religiozni vzgoji«, V njem skuša transponirati Gogalovo izražanje v svoje ter najti skupne točke o načinu religioznega deja. Posebno se ustavlja ob vprašanju doživetja, ob katerem pa brani Gogalo pred očitkom modernizma, dasi je tudi z njim različnega mnenja. Kot vse Ušeničnikove razprave, je tudi ta članek pisan izredno jasno in z velikim znanjem ter teološko dopolnjuje Gogalov članek, ki je pisan s psihološko-pedagoškega stališča. Isto pro-i blematiko zadeva tudi Gogalov odgovor v tej številki ter Ušeničnikov referat o razpravah mladega hrvatskega filozofa dr, Keilbacha v »Obzorniku«. — Načrtnemu gospodarstvu Sovjetske Rusije je posvečen članek dr. Ivana Ahčina. V prvi polovici se peča z uspehi prve sovjetske petletke, ki je pokazala kvantitativno velike uspehe, kvalitativno pa manjše. V drugi polovici pa obdela smernice druge gospodarske petletke ter nje izvedbo z najnovejšimi statistikami, večinoma uradnega sovjetskega izvora- Videti je, da sama tehnika ne osie-čuie ter da se javlja v zadnejm času v Rusiji pred-
vsem potreba po sposobnem človeku, ki bi znal rabili nagromadeni industrijski materija!. Predvsem je zanimiva sovjetska poljedelska politika, ki jo dr. Ahčin skuša prikazati v razvoju od najhujšega pritiska »kolhoziranja« do zadnjih reform, ko tudi socializacija kmeta popušča ter se z lansko nared-bo dovoljuje tudi nov tip »arlela«, ker je dovoljena minimalna zasebna lastnina. Iz članka sc vidi, da se je sicer sovjetom posrečilo industrializirati ogromno pokrajino, vsaj kvantitativno, da pa se jim ni posrečilo socializirati človeka, ter kaže razvoj, da bo slejkoprej zdrava narava zmagala nad zmotno teorijo. — Dr. Alma Sodnik odkriva novega starejšega slovenskega filozofa Matijo Hvaleta (Qual-le), ki je na prelomu petnajstega-šestnajstega stoletja bil profesor filozofije na dunajski univerzi. Iz njegovega ohranjenega dela 9kuša gospa docentka razbrati notranjo podobo tega slovenskega filozofa ter analizira njegovo latinsko delo v vseh smereh. S tem je doprinesla nov važen donesek k zgodovini filozofije pri Slovencih. To bi bile razprave najnovejše številke Časa. V Obzorniku pa je važna resolucija zdravniškega odseka SKASa o Knaus-Oginovi teoriji, J. Lauro D. J. pa poroča o najnovejšem gibanju katoliške mladine tako zvanih ->žo-sistov v Belgiji, ki utegnejo zajeti vso evropsko mladino ter predstavljajo pravi protiutež sovjetski brezbožni mladini. P. Lauro opisuje kongres v Bruslju lanskega leta. V, Smolej pa opisuje kongres Slavia Catholica, ki se je vršil na Češkem, ter podaja tudi kratko poročilo o predavanju prelata
Fr. Grivca na kongresu ter njega resolucije. td. ♦
Savremeni japanski pjesnici. Pravkar je v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani izšla na dobrem papirju lična zbirka Kuni Matsuove moderne japonske lirike, ki jo je po francoskem prevodu Lio-nella Fiumia za južne Slovane priredil in izdal v samozaložbi dalmatinski pesnik Ante Cettineo. Eksotična knjižica obsega % strani in ima značilno naslovno vinjeto v japonskem žanru. Nenavadna knjižna novost vsebuje »lo sedem in trideset krajših liričnih umetnin izpod peresa devetnajstih najboljših predstavnikov sodobne japonske lirike. 2c
samo zaradi informativnega uvoda in kratkega živ-ljepjepisnega predgovora pred vsakim avtorjem zasluži ta antologija večjega zanimanja in sam prevajalec samozavestno omenja v predgovoru, »da je to drugi put, kad su ovi odlomci sabrani i prevedeni na jeden od zapadnih jezika«. Korenita ocena umetnin, ki so naši miselnosti tako oddaljene in često diametralno nasprotne, bi zahtevala mnogo znanja in študija, prav tako tudi vprašanje, v koliko se je prevajalec držal, oziroma oddaljil od originala, povprečen bralec in ljubitelj lepe knjige pa bo nedvomno zadovoljen ne samo s pre-vajalčevimi opombami, ki so žc same po sebi dra-gotina, marveč tudi z nenavadno lepo dikcijo in izbranim narodnim jezikom, ki ga v knjigah naših južnih bratov tako pogosto pogrešamo. G. K.
Malija Tome: Preludij in fuga v e-duru. Mafijo Tome, ki si jc v zadnjem času žc utrdil sklada-leljsko pot, jc izdal v samozaložbi lilografirano orgelsko skladbo: preludij in fugo. Kompozicijo ima trdno arhitektonsko ogrodje in logično vodenje glasov. Po svojem slogu sc približuje Re-gerjevi smeri. Poslužuje se jasne polifonije nn osnovi bogate hramalike in hromntične modula-cije, dasi ji je osnova e-durova tonaliteta. Tudi molivjka sama sc oklepa hromatičnih zaporednih intervalov in v večglasju množine vzporednih čistih hromaličnih sozvokov, ki jih rad lomi pedalni bas. Formalno kaže prvi del svobodno IridelnoM — da capo, drugi del pa je zaneseno zgrajena doppel-fugn. Prvi fugatni trma je v sorodu z glavnim prcludijskim motivom in jc izpeljana 4 glasno v čisti fugatni obliki. Njej sledi nalo driup tema, ki jc odgovor prvemu in se po laslni samostojni izpeljavi skoro združi s prvim lemutom \ vzporedje, ki sc razvija v razsežnost Icmala, ki se razvija v razsežnost do končne pleno — j>o-novitve prvega temota, ki v bogastvu akordov zaključi skladbo Delo je učinkovito po zgradbi 111 zlasti zaradi pestrih harmonskih barv strogo hromatične doslednosti. (Skladbo ie namenjen; koncertnim prireditvam in dostopna le izurjenim igralcem Naroča se pri skladatelju — Št. Vid nnd Ljubljano — in slane izvod 8 Din.)
Jutri bo revolucija!
Japonska danes in jutri
Pod tem naslovom ie v francoskem ic/iku Mam ice l.iichin napisal o laponski debelo knugo, \ kateri obravnava vse strani japonskega živlic-,iki Knjiga ie i/šla ob koncu leta 1135 ter se peea / vprašanji, kakšna prihodnjost čaka japonsko, , ki stoji nu prekretnici odločilnih dogodkov. j
lutri revolucija!
/. ozirom na najnovejše dogodke na Jupon- i skem, kier jc družba mladih japonskih častnikov j skušala izvesti državni prevrat, jc v omenjeni j knjigi zanimivo takoj prvo poglavje, ki se zuče- . nia z naslovom: »Jutri revolucijal« V uvodu piše, k,.ko je bilo v Tokiu 8. 9. in 10. avgusta lanskega leta, ko je bilo mesto zaradi vojaških letalskih vui cele tri noči v temi. Pri teh -vojaških vajah j je sodelovalo poleg redne armade še 500.000 mož, ki so sc kot rezervisti prostovoljno priglasili v vojaško službovanje za ves čas teli vui.
Tri dni bo Tokio v popolni temi . Niti ena lučka ni nocoi brlela v mestu. Nič ne moti mira te noči. In vendar pričakujem v svoji hotelski sobi - državni prevrat! Ze dva tedna sem v Tokiu in povsod mi šepetajo na uho, du sc bliža vojaška diktatura Cc ti ljudje niso kake skazc, ne bodo zamudili te prilike Tokio ie brez luči v rokah kakih 4000 vojakov, ki se s pomočjo 500.000 rezervistov brez kapljice krvi lahko polaste vsega državnega aparata. Tokio je izročen voia-ščini, ali se ta obotavlja?
In vendar vojaška zarota živi, sai ie bil dne 15. maia urnrjen Iriukaj, voditelj stranke Sejukai, od kadetov armade in mornarice, katerim so se pridružili še civilisti. Sodna obravnava o tem dokazuje, du ta komplot ni bil kaka ljubezniva fantazija. Ccsa še čakajo tovariši nesrečnih zarotnikov, da danes ne sprožijo gibanja? lisoc odločnih mož bi sc nocoj lahko polastilo mesta. Ali so japonski voditelji, ki so si prilastili tehniko moskovske revolucije, le marionete?« Nato pisec popisuje, kako so vsi trije dnevi mirno potekli. Potem pa pravi:
»ln vendar vsa dežela pričakuje dogodkov! japonska ie nemirna, laponci so nezadovoljni, japonska šteje 67 milijonov ljudi, japonsko car-stvo pa 90 milijonov. Za preživljanje lega liud-stva rodi borna zemlja le skromen riž po cenah, ki so za konsumenta mnogo previsoke, za pridelovalca pa prenizke. I.e kaka 2 milijona Japoncev more uživati mnterijalne dobrine, kolere jc zahodna civilizacija prinesla nu japonsko. Ko je leta 1869 cesar Mucuhito izvedel demokratično reformo, katera je znana pod imenom »revolucija Meji', jc želel, da lii vse japonsko ljudstvo postalo deležno napredku zahoda. Toda Ic 40. del ljudi na Japonskem živi tako, kakor bi ustrezalo potrebam Evropco. Zato japonsko ljudstvo rcvoltira, je nezadovoljno ter trdi, da jc bil duh »ustave Meji« izdan ter da je potrebna nova rcvolucija.
Rcvolucija v našem smislu pa je na Japonskem nemogoča. Revolucijo delati — se po naše pravi lazbiti ves okvir. Ali je to na luponskeni mogoče? Ne! Nu japonskem je okvir cesar. Ca-sur pa je več kot človek, cesar ic božanstvo. Govoril sem /. Japonci vseli strank, tudi s tako zvanimi nestrankarji, ki so pa v resnici komunisti, ker je komunizem na japonskem prepovedan rasisti cesarju obožujejo, socialisti gu spoštujejo, kakor vsi drugi Japonci, in komunisti ga čislajo. Cesar ni le ccsar Japoncev, ampak ie tudi ccsar Japonske. To se pravi, po mnenju velike večine laponcev je ccsar pravni posestnik vsega, kar ie na Japonskem Proti cesarju nu Japonskem m nobene revolucije od spodaj. Edina mogoča revolucija na Japonskem ie revolucija od zgoraj, katero pa mora pokreniti cesar sam, pokreniti obnovo, kakršno ie pokrenil cesar Mucohito
Toda cesar Hirohito se močno nagibljc k parlamentarizmu. Vsekakor so vsi Japonci tega mnenja, da ee.sar Hirohito nimu tistega značaja in dolžnosti, kakršno je imel cesar Mucuhito. Ce pa cesar sam ne bo pokrenil revolucije, jo lahko pokrene njegova okolica. V cesarjevi okolici so tile vplivi: nojprvo armada, katero zastopa pri cesarju več višjih častnikov in vojni minister. Dalje mornarica in konečno zunanje ministrstvo. Armada je revolucionarna siki, ki je razglasila svoj politiični program. Ministrstvo zunanjih zadev pa je sila, katera po svojih uradnikih, vzgojenih v starojoponskem plemiškem duhu, podpira stremljenja kapitalističnega in parlamentarnega sistema. Je pa še četrta sila, ki vpliva v cesarsko palačo, to so tiste revolucionarna stranke, ki zahtevajo odpravo kapitalizma in parlamentarizma. Od teli štirih sil sta armada in pa revolucionarna društva za obnovo; mornarica in zunanje ministrstvo pa skoro proti reformam Revolucionarne sile pa so izrazito imperialistične.« Nato pisateli popisuje, da sc na Japonskem borita za oblast dve parlamentarni stranki. Stranka Sejukaj, kateri očitajo, da stoji za njo velekapi-talistično firma Micuji. Druga stranka jc liberalna ter sc imenuje Minscito. Tej očitajo, da je za njo v elekapitalistična firma Micubiki. Obe ti dve stranki sedaj vladata na Japonskem. Vlado ie vodil 82-lctni stari grof Soito, bivši korejski gu-
verner iri upokojeni admiral cesarske mornarice. ; Gros Saito jc sprejel pisca ter mu povedal svoje j nazore. Danes je grof Saito umorjen. Umorili so j ga vojaški revolucionarji Pisec knjige navaja j Suitove besede:
»Japonska dežela ie purlumcntarnim strun-kam silno ostro očitala sebičnost. Japonsko ljudstvo jim ie zlasti zamerilo, da so parlamentarne stranke načelnim razlikam žrtvovale žive potrebe, katere so japonskemu ljudstvu silno nujne Verjetno je, da so stranke to svarilo razumele. Kakor vam je znano, vkljub prizadevanju nisem bil deležen posebne podpore od struni ene ali druge stranke, čeprav sta predsednika obeh strank slopila v mojo vlado. Vsekakor je treba razumeti, da sedaj ni čas za strankarske prepire. Dežela hoče finančno ozdraveli ter si želi
gospodarskih reform, katere naj pospeše njeno blagostanje. Ne veni, kakšno vlogo bodo v bodoče fašistične stranke igrale v deželi, lipam pa, da bodo v najbitnejšem interesu Japonske opustile vsako nasilje, iz katerega bi Japonski nikakor ne moglo nastati drugega kakor škoda.«
Pisec nato nadaljuje: »Ta modri mož mi ic pripovedoval še mnogo drugih pametnih stvari, bodisi o potrebi gospodarske, cksploatacije Japonske, kakor tudi o potrebi sporazuma med Japonsko in Kitajsko. Toda vse te fine. izjave potrjujejo le ncstalnosl, v kateri se nahaja japonsko ljudstvo. Antikapitalizem - očitki zoper parlamentarno sebičnost - to jc na Japonskem tako razširjeno, da sc mi zdi nemogoče, da ne bi se tega poslužila nekatera gibanja v svoje namene.«
Angleški transporti na Daljnji vzhod. V Southumptonu so vkrcali nove angleške čete, ki so s transportno ladjo »Neutralia« odšle proti Aziji.
Moskva v Južni Ameriki
Iz Montevidea, glavnega mesta južno-amer. republike Urugvaj, poročajo, da je tamkajšnji list F.1 Debate« priobčil šesi pisein v faksimilu, katere je pisal vodja zadnje vstaje v Braziliji Pre-stes. Pisma so naslovljeno na A. R. Grove v Valpuruiso, ki jc bral čilcnskego generalu Mar-maduoe Grove.
V pismu 12. nov 1935 piše Preslcs med drugim tole »liraziljanske zadeve sc dobro razvijajo V Argentini naša stranka vsak dan narašča. V naši deželi morate izpeljati posamezna gibanju, da bo v masah ostalo bojno razpoloženje za veliko gibanic svobode. Denar, katerega zahtevate, vam bo ob priliki poslan. Toda sedaj nam gre na pičlo, ker imamo v drugih delih Ameiike mnogo izdatkov.«
Tudi v pismu 23 nov. 1935 igra denar veliko vlogo: »Prijatelj Valenzuela je po generalnem tajniku Chomudezti nujno od nas zahtevni denarja. Ker pa tu sodrug ne upravlja več denarja,
Gospodična, ki pobira za dobrodelno loterijo: »Za ubogo vdovo Martinovo borno napravili loterijo. Ali bi tudi vi hoteli kupiti kako srečko?«
Kmet: »Prav žal mi je gospodična. Pa Mar-j tinovi bi tudi jaz ne mogel dajati jesti, če bi jo tudi zadel.
ker ste po strogem navodilu »biroja« blagajnik vi, pričakujemo od vas poročila, koliko v resnici /naša potreba železniškega komiteju, da dumo dovoljenje, nuj se vam pošlje.«
Dne 28 nov. sc Prestes peča z razprtijami med generalom Grove in med nekim drugim generalom ter nato pravi Ločeni nc bomo dosegli ničesar Prijatelj Ibauez računa tam z velikimi silami, med drugimi tudi s polkovniki, kateri so vam znani. Ko bo to urejeno, ic stvar narejena.
Z železničarsko stavko v Chile se peča tole pismo od 2 dec.: »Spoštovani sodrug! Veseli nas, ko slišimo, da jc bil sodrug Valenzuela imenovan za predsednika enotnega železriičarskega odbora. Sporočite mu, prosim, da mu bo sodrug Dc lo Vega dal izčrpna navodila z.a gibanje, katero nameravate započeti. Nc pozabile po na napake, katere ste poprej napravili, ko je vojaštvo prevzelo vlake in iili vozilo. Poskrbite.^ da se vam bo posicčilo, da se bo stavko začela ob istem času, ko bodo odpuščeni dosluženi vojaki tistega polka. Na!o izvajajte sabotažo na tak način, do ne boste imeli škode, kadar bo vlada odnehala.«
Dne 6. dcc. jc Prcsles v svojem pismu ob-ravnaval podtalno propagando: »S posredovanjem I. R. 64 vam pošiljamo popoleri seznam novih voditeljev vsakega oddelka. Voditelje še naprej poučujte in lih šolajte. V ta namen bo v kratkem prišel k vam znani paragvajski publicist in vzgojitelj Liborio Gladin, ki ie naši stvan zelo udan in ima naše popolno zaupanje. Pričakujemo, da mu boste z vsem ustregli, kolikor morete ter da mu boste plačali na mesec 65 dolarjev za stroške.«
Pismo od 18. dec. pa dokazuje, da so se južno-amer. komunisti posluževali tudi skrivnih brezžičnih postaj: »Odgovorite mi, kakor vedrio, čez Rosario de Santa Fe. Val je tokrat »11.243«. Ta zadeva ie za vse silno važna, tako da bomo vaše novice ob 11 zvečer 4 ure lahko pričakovali «
List navaja, da so bila ta pisma pisana ria papirju, na katerem jc bilu vtisnjena glava sovjetske republike «USSR«, pod tem pa besede: »Eksekutivni odbor komunistične intcrnacionule«. Pisma po je razpošiljajo sovjetsko poslaništvo v
Montividco. Iz teli podatkov urugvajskega lista bi sledilo, du je sovjetsko poslaništvo neposredno udeležano pri komunistični propagandi, vsled česar lisi zahteva najstrožjo preiskavo tudi proti domačinom, če se dokaže njihova udeležba.
Ranjenci se vračajo. Na naši sliki vidimo, kako močno ranjenega italijanskega vojaka vkreavajo na bolniško ladio Kocko jc morje viharno, mora moštvo motornega čolna dobro paziti, kedaj spusti ranjenca kvišku, da sr nc /godi kaka nesreen.
Afganski zunanji minister Sirdar Faiz Muhamad Kan je prišel v Berlin, kjer ga ie pozdravil zastopnik nemškega zunanjega ministra.
O Hauptmannu
zopet govore
Poljski in nemški lovci v Biatovieži. Oli svojem obisku na Poljskem se ie pruski ministrski pred-sodnik udeležil tudi lovov v poljskih državnih gozdovih v Bialovieži, kjer so poljski m nemški lovski oosoodie ustrelili mnogo divjih svinj, volkov, risov in itsic
»llnitcd Press« poroča, da sc je v lloupt-mannovem procesu stvar znova zapletla. Državni guverner je izjavil, do si je dol predložiti spise o procesu ter je uvidel, da je pri obrovnuvi proti Hauptmannu priča Millort NVhiled grdo lagal. Iz take izjave lažnjive priče sklepo guverner, da so bili no delu tuji vplivi, ki so hoteli prikriti resnico. Prič. Millort Wliited ie dne 26. aprila 1932 policiji izjavil, du jc blizu Lindberghovc hiše videl nekake sumljive avtomobile ah osebe. To zapisnik je priča soin podpisal Ista priča po je dne 6. oktobra 1934 podpisal zapisnik, v katerem ie izjavil, do je v Hauptmannu spoznal moža, kateri se jc tistega večera potikal okoli Lindberghovc hiše. Zaradi teh nasprotujočih si izjav bo potrebna nova obravnava, ker hoče Hauptmonnova žena sedaj pričo tožili
Za smeh in kratek čas
Dramatični pisatelj: »Gospod ravnatelj, vi mi pa nalašč nagajate Kadarkoli je gledališče prazno, ledaj dajete mojo igro.«
Učitelj: Kako pravimo človeku, ki krade, Mihec?«
Mihec molči
Učitelj:« Samo malo pomisli! Ce sedajle svojo roko vtaknem v tvoj žep in iz njega potegnem en dinar, kaj sem?«
Mihec: Čarovnik, gospod.
Gospod Ostrin je zadnjič v družbi umetnikov razlagal, kako žive cigani: »Cigani so strašno babjeverni. Kadar se rodi kak ciganski deček, mu pomole dinar in gosli Cc prime za dinar, postane tat, če po zgrabi za gosli, postane umetnik.«
»Kaj pa, če pograbi oboje?«
»Potem postane skladatelj.«
»Kajpak, seveda, gospa Strgulja, moj mož bo seveda strašno vesel, če nas drevi obiščete.«
Spod
Z vojaških tekem v Chamonixu
Po prihodu na cilj raportira podporoč nik gosp. Koren francoskemu generalu.
Ghamoni*. 22. februarja. Pri včerajšnji patrulni tekmi je startalo 16 patrulj. Našo patruljo so tvorili: Vodja g. podporočnik Koren, narednik Višič, Žen in Kezclc.
ri žrebanju smo imeli smolo, dobili smo št. I, Francozi št. 2, Čehi 3.
Mi bi imeli dosti nade. čc ne bi bil Kezelc bolan, ki je dva dni ležal v postelji za angino.
P'

Jugoslovanska patrulja na startu.
Če mora človek naravnost iz postelje na start, ni dosti pričakovati. Do 16 km so vodili naši, potem je prišel vzpon, ki ga pa Kezele ni mogel vzdržati, tako, da so gr morali ostali čakati. Toda kljub temu je dosegla naša patrulja tretje mesto. Po francoskih pravilih dobi dotična
V	nedeljo Ilirija : Celse
V	nedeljo Ilirija : Celje. Celjsko moštvo nastopi v nedeljo v prvenstveni tekmi proti Iliriji. Ilirijnnsko moštvo bo moralo napeti vse sile, da si osvoji zmago. Tekma se vrši na igrišču Hermesa.
Skakalne tekme
v Planici preložene
Skakalne tekme v Planici preložene. Velike skakalne tekme, določene za 8. marca, so preložene na 15. marec t. 1. Preložitev je bila potrebna predvsem zato,, da bodo imeli tekmovalci dovolj prilike za trening. Pa tudi snega je sedaj bolj malo; do 15. marca pa pričakujejo novega snega v Planici.
(Vaš „pozdrav44 na IV. zim. olimp. igrah v Ga-Pa
Ko smo se tekmovalci vrnili z zimskih olimp. iger domov, smo zvedeli, da so nas Nemci bojkotirali, prezirali, zapostavljali itd., in sicer v glavnem zaradi tega, ker nismo na otvoritvi pozdravili pokrovitelja iger, nemškega kanclerja g. Hitlerja, da še celo, ker smo se med defilejem nedisciplinirano vedii, govorili in smejali.
V	|x>četku sem mislil, da govoričijo te stvari samo ljudje, ki so sploh o vsem slabo poučeni, odnosno taki, ki brez kritiziranja ne morejo živeti. Ker me je pa že vsak, ki je govoril z menoj o olimpijadi v Oa-Pa resno spraševal — zakaj »smo ga lomli«, »zakaj nismo pozdravili«, zakaj smo se* tako« obnašali in ker sem opazil, da to ue govorijo samo neodgovorni ljudje, temveč da je postalo to že splošno mnenje (celo nekateri vzgo. jitelji-profesorji so imeli o našem obnašanju .mnogo povedati!) se mi zdi potrebno, da pojasnim, kako smo se Jugoslovani zadržali pri otvoritvi IV. zimskih olimpijskih iger.
V	najhujšem snežnem viharju je naša 20-član-ska ekipa pod vodstvom gg. Onidovca, Kunstlja ter trenerja Kuisnia vkorakala v stadion. Pred nami so šli Japonci, za nami Kanadčani — bili smo torej približno v sredini sprevoda.
Ker je bilo od prirediteljev izrečno vsem narodom na prosto dano, da pozdravijo po svoje, je naše vodstvo sklenilo, da pozdravimo Jugoslovani 7 našim oficijelniin vojaškim pozdravom.
Da bi čim bolj reprezentativno in dostojno nastopili, smo imeli doma še par vaj, trorede v katerih snro korakali, je pa naše vodstvo tako sestavilo, da je bil na vsaki strani |>o en tekmovalec z že odsluženo vojaščino.
No iu tako sum korakali ob strani stadiona, na desni ie bilo občinstvo, ua levi pa representanti držav, ki so bili že na svojih mestih. Vsega tega pa mi takrat nismo videli, ker je bilo povelje mirno in smo gledali naprej, vsak samo svojega predstavnika in pa pazili na to, da smo čim pravilneje korakih. Malo pred častno tribuno, kjer so bili pokrovitelj iger kancler Hitler in drugi pred-
patrulju. ki prispe na cilj v najlepšem redu, 2 minuti plusu. oni patrulji, ki prispe v najslabšem redu. pa se odvzame I min. Naša patrulja je prišla na cilj v najlepšem redu /ato je pridobi Iu 2 minuti.
Danes se je vršila tekma nu 18 km, pri kateri so se klasificirali posebej častniki, pod-čustniki in redov i. Stnrtalo je 56 tekmovalcev. Jugoslavijo so zastopali g. podporočnik Koren, podpor. Jovunuvič, narednik Višič in Žen Kezelc ni startal, ker jc še vedno bolan Pri žrebanju smo imeli malo več sreče kuk;>r včeraj. G. podpor. Jovanovie je prejel št 4. Koicn 13. Višič' 23 in Žen 53. Nu cilj je privozil prvi g. podporočnik Jovanovie, tik za njim pu višič, kmalu nato pu šc podpor Koren. Ker so prišli trije Jugoslovani prvi na cilj, je francosko občinstvo močno uplavdirulo mišim tekmovalcem, /a n jimi je privozilo nekaj Francozov in kur naenkrat se pojavi naš današnji zmagovalec Žen, ki je v lepem stilu privozil v c ilj. V skupni klasifikaciji se jc Žen plasiral ua četrto mestu s časom 1:26:05, narednik Višič na 7 mesto s časom 1:29:36. podpor. Koren nu 15. mesto s časom 1:35:45, podpor. Jovanovie nn 20. mesto s časom 1:30:0". V posebni klasifikaciji je Žen prvi, kot najboljši vojak. Od podčastnikov jc narednik Višič tretji; od častnikov pu g. podpor. Koren peti, podpor. Jovanovie' pu celo četrti Podpor. Koren bi se sigurno bolje plasiral če bi ne imel spahnjene roke. \ spioš. klasifikaciji sta zasedla prvo iu drugo mesto dvu franc podčustnikti. tretje pa franc. častnik. 5 mesto je zasedel Čeh.
Snežne razmere so /elo slabe; uu več krajili na progi ni bilo snega in so morali tekmovalci voziti po kopnem V višjih legah so »nežne razmere mnogo boljše. Žnidar trenira v višini 2525 m. kamor sc vo/.i / vzponjaeo.
Jutri se vrši tekmovanje na 16 km kutc-regu sc pa naši tekmovalci ne udeležijo, ker sc morajo spočiti zu štafeto. Smuk bo v torek, slalom v sredo, v četrtek pu skoki zu zaključek.
Ž.
stavniki, je prišlo povelje pozdrav na desno!
Naš zastavonoša je pozdravil z priklonom zastave, mi pa smo strumno, vsi v istem trenutku obrnili glave v desno, t. j. pozdravili s pogledom. Šele takrat sem zagledail pokrovitelja g. Hitlerja, njegovo spremstvo in občinstvo, ki so nas vsi pozdravili z dvigom rok. Nato povelje mirno«. Spet je videl vsak samo svojega prednika! Sele, ko smo prišli na svoje mesto, ki je bilo v sredini stadiona, nasproti častne tribune, smo se malo razgledali okoli sebe.
Mimo glavne tribune so še defiliruli drugi narodi; vsi so pozdravili po svoje; eni s pogledom, tako kot mi — samo ne tako strumno in enotno, drugi s snemanjem čepic, tretji z dvigom rok, četrti s salutiranjem itd.
Sledila je otvoritev iu prisega, pri kateri smo menda samo Jugoslovani enolno sneli rokavice in čenice. ter dvignili roke.
Nato zopet povelje mirno«, delile mimo častne tribune s pozdravom na levo in priklonom zastave, zopet »trnrno. in bili smo izven stadiona vsi z istim občutkom, da smo r>ri otvoritvi dostojno nastopili.
Ko pa pride specialni film o olimpijadi se bo pa vsak o tem lahko sam prepričal.
Mnogo je bilo v Ljubljani razburienia zaradi tega. ker nismo pozdravili z olimpijskim pozdra vom- (z dvigom roke enako hitlerjevskemu po-dravu). Res čudno, da niso ne Norvežani, ne Finci ne Švedi, Cehi, Poljaki, Bolgari, Angleži, Turk in zastopniki še mnogih drugih narodov, ki vsi niso pozdravili z dvigom roke, vedeli, da je to olimpijski pozdrav.
Tako smo torej nastopili Jugoslovani pri otvoritvi zimske olimpijade. Ni mi znano iz katerih virov izhajajo te neosnovane govorice. Je pa zelo žalostno in si tudi nismo mislili, da se nas re. prczentante, ki smo zastopali Jugoslavijo na IV. zim. olim. igrali, tako malo in tako slabo pozna, da se nam prisoja tako nešportno obnašanje.
Zato dovolite, da se predstavimo sami: Vsi, ki smo bili na igrah, se zavedamo, da smo v polili meri storili svojo dolžnost in da smo dostojno re-prezentirali našo domovino, tako pri otvoritvi kot tudi pri tekmovanjih! — Tekmovalec, udeleženec IV. zim. olimp. iger v GaPa.
S K Grafika. Strogo obvezen sestanek 1. moštva se vrši v petek ob 19 v klubovih prostorih nn Masa ry ko v i cesti.
Turistični) športni ntUmr za ftel.fi lahke atletike in pripravo aflctur :a olimpijada. (Službeno.) Olive ščajo sp kliclii; Ilirija. Jadran, Korotan), Planimu, Pri morje, SI i »um In Slovan , k ukor trnll vsi njihovi člani lahonlleti, da s t. marcem prenehajo glninnstiičnl tre-ni.ii.gl v telo v II« Iii len h in se prične redni treningi nn i«rLšču ASK Printerja, in sicer ilo 15. inarcn ikinIH njo: v nedeljo 1. m aren oh !1.:N) dopoldne, torek X mar ca, četrtnk ."i marca, stulmlo 7. marcu vsakokrat tlo-poltlne ml IONI do 12 in popoldne oil Iii niiiprel. nedeljo S. niflivn od n.:m naprej Iorek HI., sredo II., i>et.eik t:l„ soboto 14. mu:vn dopoldne ,„| in.:io do 12 i,n popoldne ml ir, naprej ler v nmle)),, [j, marcu ml n..",n naprtil.
011	lfi. iiinrcn naprej se bodo rodni treningi vršili vsa k i dn.11 /. Izjemo ponedeljku dopoldne ml KUO dn
12	in po,p»lduc od I« nmproj, v nedeljah pa dopoldne
od 9..10 naprej. Aitluti. obiskujte re-Ino in vuSno t.re ni-iige, kor -4v.onn prireditelje prml vrat/nll. Pre-1 setUtvo.
Zimsko kopaliiče SK Iliriji■ ho ml 1. muren dalje odiprto. SK Ilirija je najela lelos 7.itanc.gji bivšega trenerja lleiitea Makun, Khnnlvoiita berlinske visoke šolo /.a telesno kulturo. Mak« tleutr. Im vodH l.iidl pri ljubljene večerne tečaje, kjer bo ltokazal najnovejše metodo /.a lahko prliiMtev plavanju. Kor je itevilo udeležencev oiiiejeno, poliillle s prijavi, pri blagajni ka-v aruo lOvrope.
.■1SK Primorje llahkoittletska srkcijat. V nedeljo dopoldne ml 11.lin naprej nn igrišču eross eounlry trening. obvo/.en /,a vse sred,nje in dolgoprogaše, /.InsM /n: Anihrožie Krur*lR. Ile/.litjii. Cv.nnlo, lljlnovski, (Inbrškn, lllclieeln. Jeločnikn Aleksandra. Jordana Marjanu. Kriiiiijca Ivana, Krovca. Krpnnn. Mnrkolla, Ogrinn Kratica in Mirnnti. Oblaka .Innkn, Igliču Tonem, Perea. Pognčnlkn .ložo. Ite.iičeljn. Nebenni-kn, Vnhtarja. SknAkii. Srnkar Praga, Ivhiiii in Kranen, Zorgo Alešu i-ti Knica. Po/.iivmjo se ludi vsi osinli nllell. /.1 n st i jiiniorji in metalci zaradi lehntči.egn Imilnga CXSP (službeno). IV/ivaum vse klube (i/.PR, da pravopisno prijavijo vse svoje lokmovalce (zn lok i n skoke) /a tekme i .'/Si' v kjiisrni kombinaciji, ki sc
bodo vršile dno ?8. II. in 1. III. l. 1 v RaJoSah Na prošnjo l.ZSP smo določili naslednje naše smlni-ke. dn iMiningalo pri soiliijAkemu />lw>rn pri Hikina.li I./.SP v kliisj;'vni konibiiiaei.ii v ltatcs'nib, Vn sicer cir.: Zupan Josip. Ralii'- Minca. fjn<tnrii<s Anton in Cop Jakob ml.
Verificira se klnb-kn tekma nn tli km, ki jo je priredil dne 9. I. ni SK Jezersko z. .le/.ersikeirn
Mla.dlnstkn prvens.tvo (IZsp v tokn je določeno zn dne lfi III. I. I. v Motivirani v Ir/.veiVbl SK Ilovje-Moistrmia, v sniiikn in slabinni pa ?n dne il. III. I.I. nn frneni vrlin nad .losenicnini v i7.veil.bi ASK Go-
r en jen Oiiovarjamo vse klube OZ^SP, tli* .......njo nn te
tekme poslati ves svoj tekmovalni naraščaj.
SK tstrn .trtica fliines ob 19 .KI članski sesln nek pri Holicn na Tviševi centi (nasiproti ari. vnjaš-11 ieel. Se-'ane.k ic stnnr" obvevrm 7,n vse ^Inaie. Prinesite s seboj člunnrliin 'n viiilunlino Tn.lmflk.
VREMF.NSKO POROČILO
Juf/nsl zlmsknlpnrtnr tvr:r hi Zvcic :a tujski prnmrt
r dar 27 februarja t9M. Kranjska pura |*i Ritnmjli danes: 20, baroineler sl4xli mirno, \-i«ol:n nieirla. "» 10 eni snejjn novo /,a-
.....Ilo
Vršič. Krnica, Tamar po stanju rlanm: n« ion nn
"odbori 'vi eni pršičn. Pokljuka ivi stainju [f,. t. in.: —S C, Minit, mirno, so om si1cku, pršič na trdi podla«i, sni ti k a Idealna. Dom nn Krvavcu po sta.nju 3f,. t. m.: — 1 C. zspa<H«i 40
cm snhecra ^nepra. Kater po stan j n t. m.: —30, n« 70 ocn nodlnjri 7 eni noveira »ne.Rii, sneži, Dminkn ivrav dobra. etika Planina po »ta.njii JA. I. m.: —t C. raniadln lil cm sn h etru viejrn. Pahorje po Rl 1111.111 M. t. m.: —3 C, pooblačil« »e Je, mirno, nn 50 eni pmllnjri 10 nrn nmeprn »Timrn.
fi rfmrt 11?
Premestitev v orožniški službi. Z orožniške postaje v Kamniku je premeičon na orožni.ško postajo na dežico komandir narednik Bric Anton. Njegovo mesto je zasedel narednik vodnik gosp. Šnabl Viktor, ki je zadnja leta služboval v Štipu. — Novodošlemu komandirju iskreno želimo, da bi se med nami kar najboljše počutil.
Mirna
Občinski odbor razpuščen. Z odlokom banske uprave je bi! radi nerednosti, ki jih je ugotovila zadnja revizija na tukajšnji občini, razpuščen celotni občinski odbor z upravo vred. Proti razpustu se je pritožil samo predsednik občine g. Bule.
Osebna vest. Učiteljica gdč. Milka Jenkova, katero je prešnji JNS-režim na vse načine preganjal, je spet prišla na Mirno, kjer jo je ljudstvo z velikimi veseljem sprejelo.
Naznanila
Liubiiana
Braslovče
Zadnja pot Jožeta Puncer|a. Pretekli teden je bil v Braslovčah pogreb, kakršen se opaža na deželi le lakrat, kadar odhajajo k večnemu počitku spoštovani katoliški možje. Na dan pogreba so se zjutraj zbrali na pokojnikovem domu sorodniki, domačini in okoličani v obilnem številu; predno so odpeljali krsto od doma, so dijaki iz Maribora lepo zapeli žalostinko, nakar se je pomakni! sprevod v Braslovče v cerkev. Po slovesni sv. maši so domači pevci zapeli Vigred se povrne>, mariborski dijaki pa latinsko pesem. Ob grobu se je od pokojnika poslovil g. župnik Alelšek, ki je našteval njegove vrline, predvsem njegovo delavnost in skrb, ki jo je posvečal svoji domačiji in svojcem, ki jih je skupno z blago ženo vzgojil v spoštovane in verne katoličane. Naj počiva v miru!
Mesto venca na grob blagopokojnemu Jožefu Puncerju sta darovali Ljudska hranilnica in Kmetijska zadruga v Braslovčah 200 Din za braslovške uboge.
Ptuj
Zborovanje združenja pekovskih mojstrov iz ptujskega in ljutomerskega okraja. V oonedeljek, 24. 1. m. se je vršil redni letni občni zbor pekovske zadruge v Ptuju. Iz poročila ki ga je podal zadružni tajnik Albreht, je posneti, da šteje zadruga 32 članov, ki zaposlujejo 42 pomočnikov in 27 vajencev. V preteklem letu je imela zadruga 17.522 Din dohodkov in 14.746 Din izdatkov. Letna članarina se zniža od 150 Din na 100 Din in je proračun za tekoče leto radi tega zelo znižan ter znaša 76C0 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Živahna debata se je razvila radi zvišanja cen kruhu radi zvišanja cene moki. Sklenilo se je zaprositi bansko upravo, da določi enake cene za vso dravsko banovino. — Sledile so volitve v odbor, Namesto dosedanjega predsednika Lašiča, ki je odklonil ponovno izvolitev, je zbor izvolil za novega predsednika Pavla Omika.
Javno predavanje v Narodni čitalnici ▼ Ptuju. Narodna čitalnica v Ptuju priredi javno predavanje, ki se bo vršilo v soboto, 29. t. m. ob 20 v Mladiki. Predava profesor verouka na tukajšnji gimnaziji g. Slanko Cajnkar o temi »Izobrazba in pogled na svel«.
Cerkveni vestnik
Duhttrne raje za mole. V Donni duhovnih vod v LJubljani pri »v. Jožefu IkmIo duhovne vaje zn može ml iHMiecleljkn fl. marca 7,večer oh l*> pa do lil. marca zjutraj. - Vodsi.vo Ponin.
Dahoinr raje .-o fante. V I>omn duhovnih vaj v LJubljani pri sv. Jožefu bodo duhovne vaje 7,n fante od ponedeljka 'J. marca zvečer ob r, pn do fi. marca zjutraj. - Vodstvo I Vi 111 n.
1 />reei 0I1 JO Iui r tiubatlori pceski ileorani in Umni konci rl poti naslovom ItolKUiskn pesem Sini roti ubsuita naslednje to '.c: 1. t votlim lie.eiln Krnila Atliiini.il. Vlatlliierov: 11 n;.,penit-, luni 1111 klnv.rju prol. siv ie. :t. Korenean sielkn /.»poje eno narodno itn
iri Uobnl Hrtotove MatuuMPVVti s sprouiiljevtuijotu klavirju. I. Piuito Vladiuerciv : ltoniniicn. Pesem, litra ua
violini prol. Pl'oih r 1.....1. \ II. delu mi odmoi ii 'ii
poje Korcinčan stoika s ..iri samo ,.i»vc lh»liri II' -lovu. prol'. Siv it- /.niitra na klavirju Itondu in lloiitai sko llai -stitlijo skliuliilel in Mičo 'I otkirt.va, luno pu /n.mjfl
oddelek /boni lilnsl.....e Mttlice |»>tl vo-Ui.voiu rt.vnn-
telja Poliču dve narodni postni, Itoilno pesnili in šumi Mnricn Sadeži ih» Ki. »loji^ii po ,1 ■ »-*-»• v kn -utrnil UliuslieiM* Mutiee.
1 r.»e prijatelje hjubtjanskrna /.runu o.ii-/itrjn-1110 na jubilejni koncerl pev.skeita /.Ikhii, i,i l"i v |hi nedeljnk, tlite 2. marcu ob '.u v |-'ilhuriiKHilč,ni dvorani. Koncert nam prinaša iv.kljutnin le s-loven-sko narodna pesem v lll-teresmi-l.ni prirtslbi miših najboljšiti n 'ir jev* Mtvšaini /.Uir UJ-nibljaiiske^a Zvonit si,,je oi.ttiu 70 pevk in pe-veov, katerega je iz.vpsilnti lz-vežbu-l njeiiov ;.horovtxlja llorc Malul. Soctežt po običajnih koncert 11 i Ii ceiuih v knjigarni! tvlasbene Malice
1 Fantovska Marijina kimtireiiacija na Korteljc-rem l>o imela drevi ob 31 \ Saltr/,. ndiid. iloinn svoj rotl.nl sestanetk.
1 II japonski notranji in zunanji politiki Iki pre-tiaval 11 rov i ob 8 moškemu otlseku Saltv.ijinn.ske prosvete na Kodeljevem ir. urisHiik Kr. Terite»la\•.
I Kinu K od el jeva itrru diinos in jn.lrl ob S dvojni spored: Itotscbiltl (Cleorite Arlis-s) in ZaktvnSki šliri-kttl (Stan Lunretl in Oliver llantj-). Kot dotlalok barvana smctnilca.
1 Prirodaslorno društvo ima v soboto, dno t-. 111. prottavanje t dvorani initieriiloškoKu inslitnln 1111 iiitviver/,1. Govoril bo rav-nailotd mestmo plinarne it. in>. J. Barll n čiščenju svetllneitn plina in o fabrikuei.il itencola Na to 7.miilllivti predii-vituje se vabijo vsi čin ni, kakor tudi vsi, ki se /luiinnujo. Prilčetek ob IS. 1 .Vodno službo imajo lekarne: tir. Kmet, Tvrže 11 c. II, mr. Trirkm-/.y. Mivtl.ui Iri? I. iu mr. Volar, st.lenburirovn ul. 7.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA:
7.at\otok ob '-'0. Potek, 38. felrruarju: Zainrlo.
Sobotn, 2). februarja: Goljemanov. Iz.ven Znižamo
ceno od '20 Din tla vv/lol. Nerlelija, 1. marca: Oh 15 1'horia .lučka. laven. GlobtVko miižane etme cxl 10 Dlll nav-//lol. Ob 2(1 Ur urinski oče. laven. Znižano rtme.
OPtKA:
Za^otok ob
Potok, februarja: Ob 15 Kraljičin ljubijrvcc. Dijn-
šk« protintavn. Cono txl 5 do 1'» Din. Sobotu, 29. fobruMrja: Katarina I:wajlovtt. Izven. Zui-?.a»no cono.
Nodoljn, 1. rnarra: Ob l.'i Travinta. T/.vrn. Ztnižano (••• no <k1 Dun navwloI. — Ob 20 A propub, hoj drla Andula? Icsvou. Znižano ceno.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Potok, 28. fobruar.ia: Znj»rt.o. Sabota, fobninrja: Ob 1"» *Plrs v Saroj/u*. Noilolja, L marca: Ob 13 «1 'rxrli kntetifi*. (JlolKiko /,ni-žano cono. Ziuhiji^1. — Ob _Mi: Kanioru kanci i« ta W in'/.'ur a . Globoko /.nižam' cono.
Radio
Programi Radio Liubiiana:
Potek. Js. fe.br.: U ftolsku ura: Naše šole v piv. lokltMti (iprof. E. iitvjri. — 12 Operni spovi (pltiš-e).1 — 12.lfi Vrem. naiK>vtxl. poročilu. t:i Napoved čiisn, objavil siHiretlii. obv eni tla. — la.l.i Kiiriit-nice (pluV-e),..— 1-1 Vremensko poročilo, bor/mi ltM"nJi. [8 Zon-kn ur«: Skrb zn lieležne^n otroku II. ik;i Auirola Votlcl.' — 18.211 ICorošei pojo (ploščo). IS.III Obisk pri viiničur-jili (R. MIlan Valanll. - lil Napoved ču.-u. vrenicnokn nnpovotl, iHinočilu, objava simretla. — 19.'lil \ n i ■. nrn: .".11 lel,n icn srbmko-hrvuškc koalicije I. (Marjanovič iz IlelkTiulaV -- 211 Prenos iz Ziijcrebn: Koncert zunreb-škeira kvarlola (Miranov, Graf, Ara.uy, Kabini) — Odlonikt iz op Kros ouofra svijotn (Ciotovnc). Koncert pevskeim /1 m ini I i I) T. — 22 \n po v is i časa, vre inoiiNka nnimvetl, poročlila, objava sporetlo.	22..hi
Ancleške plošče. — Konec ob 2.1. uri.
Drugi program* >
Petek, 28. februarju: Belgrad: 19..">11 llnyduov |tt>-tlalnl kvartet. — 211.20 Krna Siu'ik poje. 21.lil Prenos iz Zairreba. — 22.JI Vordljevo »klndbe. — Dunaj: 1.9.1.) Priljubljene koriičniee. 20 Simfonični koncert: dunajski klasiki. 21.3.'i Priljnbljenii valčki. — 22.20 f>uet.t s Curnsoni na ploščah. — 2:1.lfi Plesna irlasba. — Hudimpešta 111,40 Salonukii orkester. — 31.(fc'i llilndilov oratorto Acis in Galaite« . — 22.IS Ple«nn irlat,ba. — 22..Vi Komorna glasba. — Trst Milan: -MX> Plošče. — 21 Siiiifouičuii koncert — Rim Hari: 17 Klavir. — , 3IXi Postni ura - 21.45 Igru. 22.15 Klnviinskn in vijollnaika glasba. — Prana: 19 25 Nnrmlne pesmi. — 20.10 Orkestralni! in pevski koncerl. - 21.15 Ootrčilovc pesmi in melodramo. - 22.20 Plošče. — l ariava: 211 Piitlerevvskegu opera Manrti . Ilerliu: 211.lil Koncert Schurlchtovih skladb. — Koninsbern llnmhura — I 'ratislara: 20.10 Pester večer. — i.ipsko: 21.111 Drnž-climska filharmoniita. — l\ i i In: 20.10 Vojaški v iver — Frank!in t: 20.10 Zabavna glasbil lela 1!I,'I5. — Stutt-fiart: 20.1(1 Kngii.ssorjevii kotnedijti Goljufijii s lu.li-pani . -- 21.10 Nurmlne pesnil. - Vonakova: 20.19 I/C.s-aingova tragedija Kmilln GolottJ . Deromiinster: 19.25 Komorna glnisba. — 20 Švicarske pesmi. — 31.m PIckiio plošče.
Tužnim srcem naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
MIRO KUKEC
dijak V. razreda III. drž. gimnazije
dne 26. februarja 1936 po kratki in muka-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 29. februarja 1936 ob pol treh pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. februarja 1936.
Globoko žalujoči starši, brata in ostalo sorodstvo.
r-m	v • v v	•
Za ctscenie
in obnovo krvi
je Planinka zdravilni čaj dober regulator. Radi tega učinkuje 6—12 tedensko zdravljenje s Planinka-čaiem Bahovec izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delo vanju črevesja in napetosti telesa, pri omotici glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kislin« in hemoroidih (zlati žili), pri obolenju jetet pri nervozi in živčnih boleznih.
PLANINKA-iaj BAHOVEC
zahtevajte v lekarnah samo v zaprtih in plombiranih paketih po 20 Din z napisom proizvajalca
Lekarna Mr. BAHCVEC, LJubSiana
ki Vam pošlje vzorec in poučno knjižico brezplačno. RfJ. S. br. HJ12 10. Vil 193«.
Jože Musar
Ljubljana
Sv. Petra c. 61	Šolski drevored
Telelon 32 40
Lastna hladilnica
mesar ln prekajevalec
Celovška c. 43 Telelon 20-50
Vljudno naznanjam cenj. občinstuu, da otvorim u sobo/o dne 29. februarja svojo podružnico — higijenično in moderno urejeno mesnico na
Celovški cesti 43.
PotrudiI se bom, poslreči cenj občinstvu vedno s svežini in prvovrstnim mesom po solidnih cenah, Imel bom stalno v zalogi šunko in vse vrste mesnih izdelkov. — Na željo sprejmem tudi telefonsko naročilo in dostavim na stanovanje vsako množino. — Cenj. občinstvu se najtopleje priporočam
lože Musar, mesar in prekajevalec
Tinčkove in Tončkove prigode
265.
Spet doma!
Ne bomo vam popisovali, kako sta naša dva junaka potovala domov in kako sta se že vnaprej veselila svidenja z domačimi. Ta vožnja tudi ni bila takšna, da bi vas utegnila zanimati. Potekla je brez vseh vmesnih prigod in nezgod. Motorni čoln je ,s takšno brzino vlekel splav za seboj, da je dečkoma kar sapo zapiralo. Bilo je nepopisno lepo!
Ko so se približali domačemu kraju, sta se Tinček in Tonček v splavu lepo zahvalila prijaznima možakarjema za pomoč in se poslovila od njiju. Motorni čoln je odbrzel nekam nazaj, dečka pa sta vzela spet drogove v roke in začela potiskati splav dalje.
»Tako, zdaj sva pa spet doma!« je slovesno rekel Tinček, ko sla zagledala prve obrise domače vasice.
»Ujuh!« je na vse grlo zavriskal Tonček in začel divje mahati z rokami: Pozdravljena, domovina!«
Tudi Muki je bil navdušen. Hov, hov, hov! je začel lajati kakor za stavo in tako hitro migati z repkom, kakor da je aeroplan in ima odzadaj propeler. Domovino ie kajpak tudi on silno ljubil, vendar pa mu ni bilo toliko zanjo kolikor za — klobaso. Klobaso ie liubil še mnogo bolj! Gotovo si je prekanjenec na tihem mislil v svojih pasjih možganih: »No, zdaj bom pa vendarle prišel enkrat spet do mastnega grižljaja! Živela domovina! Živela klobasa!«
Kdo bi vrlemu Mukiju to zameril? Saj jc na svetu tudi takšnih ljudi dovolj, ki dajejo prednost klobasi pred domovino... Ce ie to lepo ali ne, presodite sami!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženi-lovanjski oglasi Diu 2-— Najinaujši tuosek za mali oglas Din 10 —. Mali oglasi se plačujejo takoj pri nuročilu - Pri oglasih reklamnega inaeaja se ra-Suna enokolonska 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2\i(i. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko
flužbodobe
Hotelsko kuharico
ki zna samostojno voditi obrat, staro do 40 let — takoj sprejmem. Ponudbe s sliko upravi Slov.« v Mariboru pod Hotelska kuharica« št 2626 |b)
Trgovskega slugo
za pakanje in dostavljanje blaga sprejmem za takojšnji nastop. Potrebna gotovina 5—8000 Din, obresti 6%. — Početna plača 900 Din in provizija. Ponudbe podružnici »Slov. v Celju pod Sluga«, (b)
23-Ietno dekle
išče službo kot pomoč pri gospodinjstvu ali tudi v pošteno krščansko gostilno v bližini Ljubljane. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gorcnika« št. 2666
Dekle
iz dobre družine, želi ili za pestunjo ali sobarico. Ponudbe upravi »Slov.« v Celju pod št. 2681. (a)
Posestva
Posestvo
10 oralov zemlje, blizu Maribora, hiša s 4 sobami, 3 kleti in gospodarsko poslopje, -naprodaj. - Naslov v upravi Slovenca« v Mariboru pod št. 401 p
Radio aparat
tricevni, 220 voltov, proda za 1300 Din H e š i k , Jernejeva 53, Šiška. (f)
ODDAJO:
s komfortnim in solnčnim trisobnim stanovanjem in velikim vrtom, v bližini Stadiona, se pod zelo ugodnimi pogoii odda takoj v najem. - Pojasnila daie Vzaicmna zavarovalnica. Miklošičeva cesta št. 19. telefon 25-21, 25-22
Vse bančne
in kreditne posle, nakupe in prodaje lahko uredite najugodneje potom Trgov, ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 14-11., palača Dunav«. Telefon št. 35-10,	(d)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka Liubliana Krekov trfl 10
KronilnehnMžlce
vseh zavodov lahko prodaste ali kupite proti takojšnjemu plačilu — najugodneje potom Trg ag. bančnih poslov Planinšek Alojzij, Ljubljana. Beethovnova ul. 14-1., telefon št. 35-10	(d)
Za posojilo
v vložnih knjižicah iljših denarnih zavodov ali v vrednostnih papirjih, nudimo hipoteko na prvem mestu v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji. - Ponudbe z navedbo višine vloge in zavoda je poslati upravi »Slovenca« pod »Vračilo v gotovini«, (d)
Izjava
Podpisani Krničar Jože, tov. del., Slov. Javornik št. 44, obžalujem in pre-klicujem, kar .sem žaljivega govoril o Smolej Ivani, pos. hčeri, pd. Balantovi iz Prihodi št. 3. p. Jesenice, ter,se'ji zahvaljujem, da me ni tožila. - Jesenice, 26. II. 1936. - Krničar Jože 1. r.	(o)
msm
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo se želi izučiti v trgovini. Naslov: Pavel Pan-čur, Pišanjovica 9, Šmartno pri Tuhinju.	(v)
Zastopnike-agente
za vsa banovinska mesta, potrebuje firma Vlada Mitič i Brat, Beograd, radi prodaje blaga na odplačilo. — Pismene ponudbe z referencami prinesti osebno ali na poštni predal št, 210, Beograd.
.11«
Trenčkote
vsa oblačila, perilo itd. -v ogromni izbiri - kupite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev 2951
K.IPS2CI POMLADNI SEJEM 1936
začne 1. marca 60% poputta na vseh nemSkih državnih železnicah
Obvestila, tudi za nabavo cenejših register mark, daje: Častni zastopnik
ING. G. T0NNIES, LJUBLJANA, Tyrševa 33 Telefon 27-62 ali
Z VA NIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD Knez Mihajlova 33
+ Rešena trpljenja nas je za vedno zapustila naša nepozabna sestra in najboljša teta, gospodična
ivka Burja
uradnica Centralne ambulante drž. žel.
Po njeni želji jo položimo k večnemu počitku skupno z njeno sestro, gospo Minko Vovko v petek, dne 28. februarja 1936 ob štirih popoldne izpred hiše žalosti, Poljanska cesta št. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. februarja 1936,
Roza Burja, sestra,
Marjan in Kamilo Vovko, nečaka.
J2?S
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš ljubljeni sin in brat
Božidar Ermenc
cand. iur.
po kratki in mukapolni bolezni dne 26. februarja 1936 za vedno zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 29. februarja 1936 iz hiše žalosti na pokopališče na Rosuljah.
Ljubno pri Savinji, dne 27. februarja 1936.
Žalujoči oče, sestra, bratje in ostalo sorodstvo.
Štajerska jabolka j
prvovrstna, in pomaranče i zopet v zalogi pri Gospo- j darski zvezi.	(1) '

Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni oče
Andrej Milavec
posestnik v Jakovici št. 1
danes v sredo, dne 26. februarja 1936 opoldne, previden s svetimi zakramenti.
Pogreb dragega očeta bo v petek, dne 28. februarja 1936 ob pol desetih dopoldne s sveto mašo izpred domače hiše na farno pokopališče v Planini.
Jakovica pri Planini, dne 26. februarja 1936.
Žalujoči ostali.
Ludwig Ganghofer:
24
Grad Hubert
(Roman.)
Ko so dospeli na jaso, kjer je stal daljnogled, se je šiper ozrl na skalno steno, ki je bila bolj že v senci in zaSepetal. Še na istem mestu stoji. Poglejte, gospod grof!«
Grof Ege je odložil puško in pogledal v daljnogled. Pot niu je stopil na obraz in porinil si je klobuk nazaj. »Bog, Bog! Je to kozel? Stokrat sem ga že gledal in vedno me zopet prevzame!-: Globoko je zadihal. Otroci, ?e se to dobrrt izide. Ni si vzel časa, da bi to, kar je hotel obljubiti, izrazil z besedo. Najprej je sunil naboje v svojo dvojno puško, nato so se poglasno posvetovali.
V sredi visoke, na dolgo raztegnjene skalne stene je slal divji kozel, s prostim očesom viden samo kot majhna postavica. Komaj opazno se je premikal, pasoč se sem ter tja po štrleči kopi. Cesto je dvignil glavo, da bi opazoval dolino v ruševju Morda je bil tudi že lovce opazil. Toda bil je že navajen, gledati pred seboj, kako se globoko v dolinah plazijo le majhne žive pičice, ki se imenujejo ljudje. — Morda je vedel iz izkušnje, da so nje govi sovražniki. Vendar je bilo videti, da se čuti varnega v svoji vrtoglavi višini. Z globoko ležečega brestovja je zazvenelo jodlanje neki' planšarice, — dolgo je kozel nepremično stal in meril daljavo. Nato se je začel zopet brezskrbno pasti, medtem ko so ob vznožju v skrivališču kockali za njegovo življenje.
Grof Ege naj l)i zavzel svoje mesto pod južnim obronkom. France naj bi s severne strani splezal v stene, da bi kozla pregnal proti stojišču. Seveda sla vodila z mesta,
kjer je bil srnjak, s stene dva prehoda, eden nizdol proli gozdu, drugi navkreber proti grebenu
Saj ne more zgrešiti! je menil Šiper. --Če bo France storil svojo dolžnost, mora priti kozel po spodnjem prelazu!«
»Torej. France, kaj meniš? je vprašal grof Ege in je napeto strmel v lovcev obraz.
France je nekaj časa molčal in se zagledal v skale, nato je pa odkimal. »Gospod grof! Lahko se dobro izide, a ni, da bi se moralo! Poznam kozla, vem, kakšen je in bojim se že, da ga bodo, šc preden bom nagnal kozla, splašile druge koze in potlej jo bo ubral po gornjem prelazu.«
Druge koze? je prestrašeno vprašal grof Ege.
Kje?«
Tu spodaj so, tri, druga pri drugi!
France je pokazal s palico koze, ki jih je bilo odkrilo njegovo ostro oko. Šiper je zapičil vanj oster pogled in se ugriznil v ustnice.
Počasi se je obrnil grof Ege za njim. Toda Šiper! Obe besedi nisla prijazno zveneli.
Lovec se je smehljal. Kaj mislite, gospod grof, da nisem videl koz? To nič ne stori! Nasprotno! Te bodo od bežale v ruševje in kozel mora sem — lo se pravi, če bo France splezal na pravo v išino.
Grof Ege je Sel z obema rokama v brado in jo trgal. Dobra volja ga je minila. Najrajši bi šol kar spel domov v kočo. Zakaj, preden nisem s kozlom na varnem, ue pričnem nič z njim. Drugače ho šol rakom žvižgal za vse poletje.
Šiper je vzplatnlel: Toda gospod grof! Zdaj imate kozla v precepu in ga hočete zopet spustiti.
Zopet se je pričel šepetajoči razgovor in grof Ege ga je vodil z vso resnobo kakor poveljnik vojni svet na
večer pred odločilno bitko. Po dolgem omahovanju in obotavljanju je odločil tvegati lov.
Njegovi pomisleki niso bili popolnoma pomirjeni, toda strast je gorela v njem. »Torej, France, dalje!«
Lovec se je obotavljal, njegov obraz je pobledel. Vedel je, da bo slaba, če se mu ponesreči. Čeprav ni bil nezaupljiv, se je vendar zganil v njem nagon previdnosti.
Prosim, gospod grof, lahko, da ne bom pri kozlu nič pogrešil! Povejte mi natančno pot, ki jo moram napraviti!«
»Toda France!« se je vmešal šiper. »Ne zadržuj mi vendar gospoda grofa! Saj to je na dlani, kako moraš tu plezati!«
Grof Ege se je smejal. Lovčeva opreznost mu je ugajala. »Prav ima! V vsakem primeru bi bil rad varen. Torej, pazik« Z obširno natančnostjo mu je popisal pot, po kateri naj bi splezal v sleno ter kozlu prestrigel pot v višino. »Si razumel?«
Da in nobenega drugega koraka ne boni napravil.« France se je odkril. >Lovsko srečo, gospo^ grofk
Ločili so se. še enkrat je France postal.-»Prosim vas, gospod grof, ne izgubite potrpežljivosti. Upam, da bom kozla privedel do sem, ali to bo dolgo trajalo. Moja pot je marsikje težavna in pri plezanju ne smem dati od sebe nobenega glasu, če hočem zadržati ostale koze do pravega časa.«
Njegov gospodar mu je prijazno pokimal. »Sedenje mi ni zoprno. Da bo le prišel!
Odplazili so se skoz.i ruševje na razne strani. Grof Ege in šiper sta imela polurno pot. dokler nista dosegla stojišča. V varstvu ruševnatega grmovja se je vsedel grof na kamen, šiper je pocenil za svojim gospodarjem, izvlekel daljnogled, položil torbici z naboji v svoje naročje ler nabil rezervno puško.
I Ul 1 —. O OJ — •o« e JC
= 52
« S" * 2 3 = S D-
a J '
•S. > " "i
B i-
— a> n. 5 o
£3 u trt
v. »-i -B -—
cfl -OD — O — C „
-2 "5 >o
"CJ O
«1- C «
= | nS" ■2-g oJS .2. ? = ° (fl O TI —
- - £ S
ro </>
•a t c
J 8.
a _
r ., z;
-£— a .2 ■ rt
5 p
rt o
XI O
| S
O »o > »
Izdajatelj: Ivan Rakorcc.
Urednik: Viktor Ccnči?,