PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsld TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 257 (14.087) Trst, torek, 24. decembra 1991 Skupščina je včeraj osvojila temeljni zakon države V Republiki Sloveniji odslej nova ustava Zapleti s členom o svobodni izbiri rojstva otrok Izjalovili so se poskusi glasovanja »po vesti« LJUBLJANA — Slovenska skupščina je včeraj točno ob 17. uri in 29 minut svečano razglasila novo slovensko ustavo. V kratkem pozdravnem govoru je predsednik skupščine Bučar poudaril izjemnost dogodka, saj prvič v zgodovini samostojne in neodvisne Slovenije parlament sprejema svoj najvišji ustavni zakon. Orisal je dolgo pot od prvih svobodnih volitev, plebiscita, preko junijske vojne in mednarodnih ter drugih težav do sedanje samostojne Slovenije in dejal, da je s tem končano razdobje nekdanjega realnega socializma. Glasovanje vseh treh zborov je potekalo brez težav, saj je za akt o razglasitvi ustave Obvestilo bralcem Zaradi božičnih praznikov Primorskega dnevnika, kot tudi drugih časopisov, jutri in pojutrišnjem ne bo v kioskih. Naslednja številka našega dnevnika bo tako izšla v petek, 27. decembra. glasovalo 207 delegatov, samo 6 je bilo proti in 7 se jih je vzdržalo. Podobno število je bilo tudi za takojšen sprejem ustavnega izvršilnega zakona. Kot je že rečeno, je bil celoten postopek na skupnem zasedanju vseh treh zborov kratek. Popestrila ga je napoved društva vinogradnikov prekmurskih goric »Goričko«, ki so ob tej slovesnosti nudili v pokušnjo svoja vina. Svečano proglasitev nove slovenske ustave so torej delegati zalili z domačo kapljico. Zaključni del sprejemanja ustave je bil torej skoro soglasen. Toda zadnji dnevi in zadnje polemike okrog ustave niso bile prav v ničemer idilične in enostavne. To je prišlo tudi včeraj do izraza na zasedanjih vseh treh zborov, zaostrilo pa se je v zboru občin, kjer je za sprejem ustave glasovalo 55 delegatov, 5 jih je bilo proti, 10 pa vzdržanih. To sta samo dva glasova nad potrebno dvotretjinsko večino, ker bi za sprejem zadostovalo najmanj 54 glasov, ta prag pa je bil presežen komaj za en glas. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po Švici bo tudi Velika Britanija priznala nove države Zahod se je že sprijaznil s smrtjo Sovjetske zveze MOŠKA — Predsedniška usoda Mihaila Gorbačova je pred končnim razpletom, saj načeljuje državi, ki je uradno preminula prejšnjo soboto v kazahstanski Alma Ati z ustanovitvijo Skupnosti neodvisnih držav. Predsednik bivše SZ se je včeraj več ur pogovarjal z Borisom Jelcinom, da bi dosegel časten umik s političnega prizorišča. Kdaj in kako, se bo to zgodilo, še ni povsem jasno. V Moskvi se širijo govorice, da bo to Gorbačov storil med televizijskim govorom, vedno bolj pa prevladuje prepričanje, da bi to storil »po ustavni poti« med izrednim zasedanjem vrhovnega sovjeta bivše Sovjetske zveze. Na tak način bi nova Skupnost zbrisala s sebe izvirni greh o svojem »neustavnem nastanku«. Bolj kot ti proceduralni zapleti pa Zahod zanima usoda sovjetskega jedrskega orožja. Gorbačov se je v včerajšnjem telefonskem pogovoru z britanskim premierom Majorjem zavzel, naj London podpre novo Skupnost in naj ne skrbi za jedrsko orožje, ki je »pod zaželjenim nadzorstvom«. Sodeč po izjavah podpredsednika ruske vlade Burbulisa je »sprožilec« za jedrski napad v rokah Borisa Jelcina, ki nadzoruje enotno poveljstvo strateških oboroženih sil. Zahod naj bo torej brez skrbi, ker je Ruska federacija prevzela nase vse mednarodne in gospodarske obveze bivše federacije. Zahod se je po vsem sodeč že sprijaznil z novonastalim položajem. Švica je včeraj priznala enajst republik nove Skupnosti, dvanajsto, Gruzijo, ko bo njen notranji položaj ob sedanjih spopadih v Tbilisiju bolj jasen. V prihodnjih dneh bo podoben korak naredila Velika Britanija. Francija pa navaja, da bodo morale tudi države bivše SZ izpolnjevati pogoje francosko-nemške listine, s katero bodo 15. januarja priznali republike bivše Jugoslavije. Ameriški predsednik Bush pa je Jelcinu včeraj obljubil, da bodo »čimprej« v sodelovanju z zavezniki rešili vprašanje priznanja, saj bo Ruska federacija s 1. januarjem prevzela sedež stalne članice Varnostnega sveta. Pismo nemškega predsednika v zvezi s priznanjem Slovenije LJUBLJANA — Včeraj dopoldne je generalni konzul ZR Nemčije v Ljubljani Giinther Seibert (do podobnega dogodka je prišlo tudi v Zagrebu) predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu pismo nemškega predsednika Weiszackerja, v katerem nemški predsednik sporoča, da ZR Nemčija priznava Republiko Slovenijo kot samostojno državo, »nemško ljudstvo pa pozdravlja Slovenijo kot novo članico neodvisnih držav sveta. V nadaljevanju pisma je Weis-zacker še zapisal, da je Slovenija s samoodločbo na demokratičen in državnopraven način stopila na pot neodvisnosti, pri čemer pa je tudi priznala vse obveznosti, ki izhajajo iz zakonov Združenih narodov, zaključnih sklepov iz Helsinkov in pariške listine za novo Evropo. Nemški predsednik je tudi izrazil upanje, da bo Slovenija še naprej konstruktivno sodelovala na haaški konferenci, »kjer si bo tudi Nemčija prizadevala za uspešen zaključek mirovne konference.« V zaključku pisma pa je navedeno, da je ZR Nemčija pripravljena navezati diplomatske odnose s Slovenijo in da se bo nemška vlada zavzemala za to, da bodo ti odnosi v duhu prijateljstva ter sodelovanja in si prizadevala, da se bo Slovenija čim hitreje združila z Evropo. Sporočilo ZTT Vodstvo Založništva tržaškega tiska je v okviru razvojnega plana Primorskega dnevnika podpisalo preliminarno pogodba o založniškem sodelovanju s predstavniki skupine Melzi. Pogodba predvideva ustanovitev nove založniške hiše v solastništvu z Založništvom tržaškega tiska. Z novim podjetjem bo Založništvo tržaškega tiska podpisalo najemniško pogodbo za določen čas. Z novo pogodbo naj bi Primorski dnevnik postal tudi kvaliteten vseslovenski dnevnik in razširil svoje tržišče na celotno Slovenijo. Podpisani pripravljalni akt založniškega sodelovanja bo potrdil dosedanjo vlogo Primorskega dnevnika kot časopisa slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Založništvo tržaškega tiska Stališče novinarjev Sindikalna skupščina Primorskega dnevnika v pričakovanju konkretnejše in celovitejše informacije o preustroju in predvsem o usodi Primorskega dnevnika jemlje na znanje izjavo Založništva tržaškega tiska. Pri tem potrjuje znano stališče, da mora časopis ohraniti dosedanjo informativno in povezovalno vlogo v okviru naše narodne skupnosti, ki mora ostati subjekt v dnevnem poročanju dnevnika. Uredništvo je, kot znano, zapustilo šest kolegov, pogoji za delo v redakciji ostanejo nemogoči, vsi dosedanji ukrepi uprave ZTT pa so imeli kot edini cilj le redukcijo novinarskega in drugega osebja, razvojnih projektov pa še nismo videli. Današnja, božična številka našega dnevnika, je bogatejša na straneh. Dogovor med redakcijo in upravo predvideva, da Primorski dnevnik po redukciji osebja izhaja dnevno na 12 straneh. Tokrat je redakcija ocenila, da zaradi večjega števila reklame izjemoma pristane na tak povečan obseg. Sindikalna skupščina Na tradicionalni tiskovni konferenci ob koncu leta Premier Andreotti podal obračun vlade RIM — Tradicionalna tiskovna konferenca ob koncu leta je bila priložnost za dveurni klepet predsednika ministrskega sveta z novinarji in za kratek obračun vladnega dela na notranjem in zunanjem področju. Andreotti je podal splošno sliko notranjega političnega položaja, kjer je posebej poudaril pomen finančnega zakona, ki naj bi ga parlament izglasoval do konca leta. Spregovoril pa je tudi o predčasnih volitvah, ki bodo v začetku aprila, »s čimer bomo imeli dovolj časa, da se jeseni po obnovi politične aktivnosti lotimo tudi institucionalnih reform.« V zvezi z volitvami je še dejal, da je bilo dobro, da do njih ni prišlo konec letošnje jeseni. »Če bi se to zgodilo, bi prišli na zgodovinski evropski vrh v Maastrichtu z vlado, ki bi lahko opravljala le tekoče delo, in strankami ter parlamentom, ki bi bili zaposleni predvsem z volilno kampanjo. Na srečo pa tako ni bilo, kar je omogočilo pripravo finančnega zakona, ki je Italiji vrnil kredibilnost na evropskem nivoju in ji omogočil, da se ni znašla na stranskem tiru, še preden bi imela pogoje za vstop,« je poudaril Andreotti. V nadaljevanju je poudaril, da gre iter finančnega zakona po normalni poti, da pa je januarja predvidena odobritev dekreta o privatizacijah, »pri čemer pa bo vlada zahtevala glasovanje o zaupnici.« Za Andreottija po volit- vah ni nujno, da bi prišlo do vlade velike koalicije, če se hoče izpeljati institucionalne reforme, temveč je zanj bolj pomembno, da se zagotovi »duh širokega sodelovanja.« V zvezi z volilno reformo je Andreotti spomnil na predloge KD in drugih, spregovoril pa je tudi o predlogu socialistov o najnižjem potrebnem odstotku na volitvah. Dejal je, da je bilo ob teh predlogih precej nasprotij tudi znotraj strank večine. »Toda volilna reforma je potrebna, do nekaterih sprememb bo treba priti, vendar s široko podporo,« je pri tem poudaril. V zvezi z morebitno Craxijevo kandidaturo za Palačo Chigi in nekaterih kandidatur za Kvirinal pa je ministrski predsednik dejal, da zadeva ni aktualna, »zahteva Craxija pa je zakonita, toda na konkreten odgovor bo treba počakati na čas po volitvah.« Glede možnosti, da bi sam kandidiral za mesto predsednika države, pa je Andreotti dejal, da tega cilja nima in da zanj vloga doživljenj-skega senatorja ne bi predstavljala nič manj častne naloge. Na mednarodnem področju pa je predsednik ministrskega sveta spregovoril predvsem o Sovjetski zvezi in jugoslovanski krizi, kjer je v zvezi s Slovenijo in Hrvaško poudaril, da je italijanska vlada vztrajno iskala sodelovanje ES in OZN, »saj meni, da gre za problem, ki dvostransko ne zadeva le nekaterih držav.« nadaljevanje s 1. strani - nadaljevanje s 1. strani • Nova ustava Očitno torej vsaj v tem zboru ni šlo za formalno glasovanje in za formalna stališča, temveč je bilo glasovanje odraz ostre bitke okrog 55. člena ustave, ki' varuje naj višjo možno zaščito tudi glede rojstva otrok, torej vključno s pravico do splava. Spetič o vladnem slepomišenju RIM — V senatu se izteka razprava o finančnem zakonu in vse kaže, da se bo parlament sestal še enkrat sredi januarja, da prisluhne Andre-ottijevemu obračunu vladne dejavnosti in sprejme vest o razpustu parlamenta. V razpravo o finančnem zakonu je še enkrat, najbrž zadnjič v tej mandatni dobi, spregovoril tudi komunistični senator Spetič. Ugotovil je, da so bili v zakon vneseni nekateri popravki, ki nudijo kritje zakonov o zaščiti jezikovnih manjšin in za podpore slovenski manjšini. Žal pa teh zakonov ta parlament ne bo odobril in zaman je slepomišenje predsednika Andreottija in zunanjega ministra De Michelisa. Italija ni sposobna zagotoviti slovenski manjšini v ustavi zagotovljene pravice, kakor jih odreka tudi drugim jezikovnim skupnostim. Spetič je ožigosal tudi najnovejše pojave »levega nacionalizma«, ki prihaja do izraza predvsem v reformističnih vrstah. Vsekakor je zadržanje italijanskih oblasti sramotno, vendar se boj za zaščito slovenske in drugih manjšin nadaljuje tudi v prihodnji zakonodajni dobi, je zaključil Spetič svoj govor. Na četrtkovi seji ustavne komisije je bil sicer dosežen kompromis in so se vse parlamentarne stranke strinjale s kompromisnim, nekoliko omiljenim, toda še vedno načelno doslednim, besedilom 55. člena. Vendar so v naslednjih dneh sledila vedno bolj ostra stališča cerkvenih in tudi uradnih krogov, sprejeto je bilo načelno stališče, da stališča strank za poslance niso obvezujoča in torej lahko glasujejo »po svoji vesti«. To je v tem konkretnem primeru pomenilo glasovanje katoliških poslancev proti 55. členu in tako proti celotni novi ustavi. Razkol je bil na vidiku, toda izkazalo se je, da je Slovenija v resnici laična država in da so sile, ki se sklicujejo na preživeta stališča v stvarnosti šibkejše, kot je kazalo na prvi pogled. Mnogo so temu prispevala ženska združenja in skoro v celoti poslanke vseh parlamentarnih strank. Razmerje sil v parlamentu zato najbrž odraža dokaj točno odnos sil med slovenskim prebivalstvom. Seveda pa je igral pri sprejemanju ustave pomembno vlogo tudi napor slovenskega naroda in njegovega političnega vodstva za osamosvojitev. Pred Slovenijo je kot pred vsemi ostalimi republikami bivše Jugoslavije 15. januar, ko bodo evropski sklepi o priznavanju republik postali stvarnost. Za Slovenijo ni nobenih dvomov, toda zelo pomembno bi bilo njeno priznanje razširiti na vse evropske in nekatere pomembne države sveta, kot so predvsem ZDA. O tem je govoril v soboto na delovnem obisku italijanski zunanji minister Gianni De Michelis in to je seveda resnični slovenski interes. Nova ustava ni formalni predpogoj, je pa prav gotovo pomemben dejavnik dokazovanja, kako je Slovenija urejena in demokratična država. V takih pogojih pa je bilo zelo težko rušiti ustavni zakon. Slovenski narod ima torej novo ustavo. Moderno, demokratično, po formalni in vsebinski plati neoporečno. Tudi to je pomemben mejnik nove slovenske družbe in pomemben dejavnik pričakovanj preokreta v za vse Slovence prijaznejše dni. Ob sprejetju nove slovenske ustave je predsednik slovenske skupščine France Bučar prejel številne čestitke in izraze odobravanja, med temi tudi čestitke predsednika SKGZ Klavdija Palčiča ter deželnega tajnika SSk Iva Jev-nikarja. Naročnina: za Italijo mesečna 22.000 Lir - celoletna naročnina 264.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 300 SLT (dnevna 15 SLT) žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT, Vodnikova 133, 61000 Ljubljana; Telefon 554045 - 557185; Fax 555343. Oglasi:! trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tei.: (040) 362676-362286-362397-362973 Telex: 460561 Rešim I Teiefax: (040) 361839 Filiala v Gorici Ul. degli Orzani 16 suniEii EUROSAVA s.r.i. 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 Tel.(040) 361177 - 4 linije Fax: (040) 361839 EUROSAVA Telex: 460561 DISTRIBUTER PNEUMATIKE (t) Sooči w Urcuvj uuraimi IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST — Ul. Rismondo 9 Telefon: 761884, 761819 EKSKLUZIVNO NA ZALOGI Radenska in Rogaška mineralna voda Kraški pršut in teran pršut »S. Daniele« pivo Puntigam in Reininghaus mineralna voda in pijače Lissa briška vina, pivo Union Pertot — podloge — drobnarije — velika izbira blaga — oblačila . — oprema TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 371648 ■FARGO. .. FINE CHEMICALS KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Telex: 461012 Filiala GORICA: Telefax: (040) 363918 Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769 ________________PEKARNA SLAŠČIČARNA_____________ ANDREJ ŽAGAR Trg tra i Rivi 5 Tel. 414673 - Rojan Vašavptika za vaše oči TRST - UL. DELLE TORRI 1/C (za cerkvijo sv. Antona) ^ 631635 PRIJATELJEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO EUBODATA GROUP Trst - Ul. Cicerone 6/A - Tel. 367273 - Fax 367601 Gorica - Ul. Morelli 12 - Tel. (0481) 534742 - Fax 53484 Ljubljana - Reboljeva ul. 5 - 7 - Tel. (061) 340774 Fax 349954 Valetič Ivo in Karis Jožita želita vsem klientom vesel božič in srečno novo leto TRST— UL Buonarroti 6 — Tel. 772996 (prečna UL Rossetti) Ob koncu leta beleži inflacija znake upadanja RIM — Na področju inflacije se leto za Italijo zaključuje bolj optimistično, saj bo decembrska inflacija, če bodo potrjeni podatki iz osmih velikih vzorčnih mest, znašala približno 6 odstotkov, medtem ko je bila prejšnji mesec letna inflacijska stopnja zaustavljena pri 6,2 odstotka. Cene so v decembru v poprečju narasle za 0,3 odstotka, medtem ko je novembrska rast cen znašala 0,7 odstotka. Šestodstotna letna inflacija pa je tudi najnižja v letošnjem letu. Podatke iz osmih vzorčnih mest posreduje občinski urad za programiranje v Bologni. Decembrska rast cen je bila precej bolj omejena kot oktobra in novembra, v glavnem pa tudi zelo homogena v vzorčnih mestih. Najnižjo mesečno rast (0,1%) so zabeležili v Milanu in Turinu, v Trstu so cene narasle za 0,2 odstotka, v Bologni, Benetkah, Genovi in Palermu za 0,3, z 0,6-odstotno rastjo pa od te homogenosti odstopa le Neapelj. V skladu s temi podatki za mesečno rast cen se je tudi letna tendenčna inflacijska stopnja v v Milanu znižala s 6,3 na 6,1%, v Palermu s 6,3 na 5,7, v Turinu s 5,6 na 5,3, v Trstu s 6,0 na 5,9 in v Benetkah s 7,0 na 6,9 odstotka, v Bologni (6,7) in Genovi (5,8) se letna stopnja ni spremenila, splošni trend upadanja pa kvari Neapelj, kjer se je letna inflacijska stopnja s 5,9 povzpela na 6,3 odstotka. Najbolj so se v decembru dvignile cene živil (od 0,8 odstotka v Palermu do 1,5 odstotka v Neaplju), nespremenjene ali pa le malenkostno višje so bile cene oblačil, medtem ko so se cene za električno energijo in goriva celo zmanjšale zahvaljujoč nižjim cenam plinskega olja. Tudi cene stanovanj se decembra niso spremenile, razen v Genovi, kjer pa je na podražitev vplival dvig tarif za pitno vodo. Nadvse pričakovano božično darilo za italijanske avtomobiliste Slabo vreme odpravilo smog nad mesti in vse dosedanje nepopularne omejitve RIM — Nad italijanskimi mesti ni več smoga, tako da so odveč vsi ukrepi o omejitvi mestnega prometa. Zaradi prevetritve mestnih ulic so v Rimu že včeraj dovolili promet za vsa vozila. V Bocnu sta namesto vetra zrak prečistila sneg in dež. Danes bodo omejitve odpravili tudi v Milanu in Mesini, tako da bo na božično vigilijo, na sam božič in Štefanovo dovoljen promet v vseh italijanskih mestih. Meteorološke napovedi so namreč spodbudne, v noči na današnji dan bo Italijo prešla hitra frontalna motnja, ki pa ne bo povzročila večjih zapletov. Danes popoldne se bo vreme izboljšalo. Prognostične karte pa napovedujejo vsaj dva dni vetrovnega vremena, ki bosta za sedaj preprečila toplotno inverzijo in nastanek smoga. Za božične praznike ne bo torej omejitev v prometu, tega pa še ne moremo trditi za novo leto. Že včeraj pa je bilo potrjeno, da napovedanih drastičnih omejitev v Firencah vsaj do februarja še ne bo. Na sliki (telefoto AP): praznično vzdušje na rimskem Trgu Na-vona V Sloveniji se bo podražila energija LJUBLJANA — »Novoletno darilo« slovenskega elektrogospodarstva bo potem, ko ga bo odobrila še vlada, za »najmanj« 30 % dražja elektrika. Čeprav se republiškemu ministru za energetiko dr. Mihi Tomšiču obrazložitve distributerjev za podražitev ne zdijo neupravičene, saj je po njegovih besedah elektrogospodarstvo spet na dnu, pa je tudi zanj predlagano 87-odstotno povišanje »pretirano«. Pri podražitvah bo upoštevana inflacija v Sloveniji v zadnjih treh mesecih. Na kovinarski konferenci je minister Tomšič na vprašanje, kako bo s preskr- bljenostjo z električno energijo v prihodnjih mesecih, dejal, da se mu ne zdi primerno, da državljanom grozimo z izklapljanjem gospodinjstev, in da je to bolj »psihološki pritisk«. Če pa bi vendarle grozile večje motnje v preskrbi, bi po Tomšičevi oceni bilo treba najprej pomisliti na velike porabnike električne energije, ki so, mimogrede rečeno, poravnali le četrtino letošnjih računov za elektriko. Ministrstvo za energetiko je vladi predložilo nove gospodinjske tarife, ki poleg drugega predvideva določene olajšave za tako imenovani mali odjem v gospodinjstvu, popust za štiričlanska in večja gospodinjstva ter skrajšanje cenejše nočne tarife na 8 ur. V Sloveniji je okrog 700.000 odjemnih mest oziroma 650.000 gospodinjstev. Od tega naj bi bilo popusta zaradi številčnosti deležnih približno 145.000 družin. Državljanom Slovenije se kljub padanju cen nafte na svetovnem tržišču obetajo tudi dražji bencin in ostali naftni derivati. Naftni derivati so se zadnjič podražili 15. novembra, najnovejša »korekcija« pa naj bi se po ministrovih besedah vrtela okrog 15 odstotkov.(STA) VESELE PRAZNIKE • • • vam želijo SMUČARSKI KLUB Drdina vesel božič in srečno 1992 vsem članom, tekmovalcem in simpatizerjem Š'ij Sloga želi vsem svojim atletom, članom in podpornikom veliko sreče in zdravja ter uspehov v letu 1992 ARS NOVA »EXCLUSIVE« TEAM Devin - Nabrežina Tel. (003867) 73765 Sežana voščita vsem rockerjem, obiskovalcem plesov in koncertov vesel božič in srečno novo leto ^ Breg vošči vsem športnikom, podpornim članom in prijateljem _________ vesel božič in srečno novo leto _ Vese/e božične pravnike in srečno novo leto 'peli svojim članom, prijateljem in simpatizerjem ŠZ BOR TRGOVINA ŠPORTNIH ARTIKLOV IN OBLAČIL PROFESSIONAL ___ SPORI _____ TRST Ul. Udine 45/A Tel. (040) 418315 STANOVANJSKE INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE GRADNJE GRADBENO PODJETJE PANGERC TRST - Ul. Molino a Vento 10 - Tel. (040) 773978 Prijateljem in poslovnim partnerjem želi vesele praznike in srečno novo leto KMETIJSKI OBRAT - AZIENDA AGRICOLA PAROVEl ZORM Mačkolje 81 - DOLINA - Tel. (040) 231908 Parovel - vedno na uslugo potrošnika LASTNA PROIZVODNJA olivnega olja - penečega se vina sortiranega in flaširanega vina Edini zastopnik piva ”Laško“ za tržaško okolico Produkcija: Mačkolje - Dolina - Tel. 231908 Prodaja na debelo: Trst - Ul. Petronio 12 - Tel. 632202 Prodaja na drobno: Trst - Ul. Corridoni 3 - Tel. 773171 OPTIKA Mario Pellaschiar & C. s.n.c. Urnik: 8.00-12.30 13.30-17.00 TRST — Trg. sv. Jakoba 12 Tel.: 730808 mkoij I KARM ZLATARNA TRST - Trg sv. Jakoba 3 Telefon: (040) 724218 A77M? BETONFER PRODAJA IN IZDELAVA ŽELEZA ZA ARMIRAN BETON Urad: Ul. Molino a Vento 10 - TRST Proizvodni obrat: p. GMT - Tel. 382646 m O m ne ICICM07 1 RAZSVETLJAVA vošči vsem odjemalcem IN RAZNOVRSTNA in prijateljem DARILA - vesel božič TRST — Trg Goldoni 8 Tel. 775538 Pred prazniki ob koncu leta Nemo Gonano voščil deželanom TRST — Delajmo skupaj, da bomo zgradili trajne odnose v prijateljstvu, sodelovanju in razvoju: tako je sklenil svoje božično voščilo prebivalcem Furlanije-Ju-lijske krajine predsednik deželne skupščine Nemo Gonano in pri tem mislil tudi sosede onkraj meje, ki doživljajo hudo socialno in ekonomsko krizo, predvsem pa etnične konflikte. Gonano je sicer namenil iskreno voščilo vsem, ki jih pesti starost ali pa zdravje, ljudem, ki živijo osamljeno, in pri tem pohvalil celoviti svet voluntariata. Voščil je mladim z željo, da se he bi v tej bogati družbi predajali napačnim mitom ali umetnim paradižem, ampak da bi se moško spopadali s problemi, ki označujejo šolski in delovni svet. Voščil je seveda še zlasti brezposelnim s pripombo, da je deželni svet sprejel letos več ustreznih zakonskih ukrepov, ki pa jih bo treba s pomočjo vseh primerno refinancirati. Podpisali pogodbe v prid italijanske narodne skupnosti KOPER — Na italijanskem konzulatu v Kopru so podpisali včeraj prvi niz pogodb za uresničenje del v korist italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in Hrvaški, ki jih predvideva rimski državni zakon za razvoj severovzhodnih obmejnih območij. Navzoči so bili konzul Luigi Solari, predstavniki Italijanske unije in raznih skupnosti Italijanov ter seveda podjetij, ki bodo imela v zakupu omenjena dela. Gre za prestrukturiranje nekaterih zgodovinskih poslopij v Rovinju, Brtonigli in samem Kopru, ki so last treh skupnosti Italijanov. Konzul Solari je poudaril politični pomen zakona o obmejnih območjih, ki da odraža zanimanje italijanskega parlamenta in vlade za blagostanje in razvoj italijanskih skupnosti v Istri in na Reki, kakor tudi (ne samo idealne) vezi s sosednjo deželo Furlanijo-Julijsko krajino; in to, je dodal, ne glede na meje, ki morajo biti odprte. Avtoprevozniki grozijo z zaporo TREVISO — Predstavniki avtop-revozniških podjetij, ki so združena v stanovski organizaciji Uniontras-porti, so zagrozili, da bodo od 15. januarja dalje uprizorili zaporo na mejnih prehodih z Avstrijo, če ne bo do tedaj rimska vlada razrešila vprašanja o dovoljenjih za tranzit čez avstrijsko ozemlje. To so sporočile federacije avtoprevoznikov iz sklopa organizacij Unione-FITA/CNA, F Al in FIAP po sestanku, ki so ga imele v Susegani pri Trevisu in ki so se ga udeležili zastopniki kakšnih sto tvrdk iz vsega Veneta, Furlanije-Julijske krajine in Emilij e-Romagne. Tranzitna pooblastila bodo zapadla konec tega leta, je poudaril venetski sekretar organizacije FITA/CNA Luigi Fiorot, obnovili pa naj bi jih šele med koncem januarja in začetkom februarja 1992; avstrijska podjetja pa se bodo v tem času, ko italijanski avtoprevozniki ne bodo mogli voziti po njihovem ozemlju, skoraj gotovo obrnila na druge, domače avtoprevoznike. Podpredsednik organizacije Uniontras-porti Leopolde Lucchi se je zaradi tega obvezal, da bo na sestanku z ministrom Carlom Berninijem, ki je napovedan za petek, 27. decembra, zahteval, da minister za prevoze sproži še pred 10. januarjem tak mehanizem, da bodo lahko avtoprevoz-niška podjetja, ki imajo redno opraviti z obmejnimi službami na Trbižu, delovala v vsaj takšnih pogojih, kot so jih imela v preteklih letih. Avtoprevozniki protestirajo proti vrhnji meji 222.000 tranzitnih dovoljenj, ki je bila določena na avstrijsko zahtevo, proti neustreznemu nadzoru vozil na meji z monitoražo in proti okoliščini, da se dovoljenja za tranzit čez Avstrijo izenačujejo z dovoljenji za vožnjo v Avstrijo. Občina Špeter bo seveda namestila še druge Že spet poškodovali dvojezično tablo v Ažli >"...... .....................\ AZZIDA comune di S. PIETRO Al HATiSOKE J N^^^^_____jjjjjj__muiw»wiiwjiiwii«»ii»>miiii1 wrr~ - '' AŽLA (ŠPETER) — Da je slovenščina trn v peti marsikomu v Nadiš-kih dolinah, ni nobenega dvoma. Zato je bilo pričakovati, da se bodo "običajni neznanci" znašli nad prvo dvojezično tablo, ki jo je špetrska občinska uprava namestila ob vhodu v Ažlo. Kakor smo že pred dnevi zapisali, so neznanci tablo poškodovali brž ob sami njeni namestitvi, ko so vanjo vrgli debelejši kamen. Kljub poškodbi pa je napis ostal viden. Polovičen neuspeh je neznancem dal duška, da so v teh dneh še odločneje posegli in v tablo, tako vsaj kaže, streljali kar z lovsko puško. V njej je sedaj več jam in docela poškodovan slovenski napis. Tam pa, kjer ni morala puška, so nočni mazači poskrbeli z barvo in s tem na svojstven način izrekli voščilnico prebivalcem Ažle. Očitno zadnja mazaška akcija ne bo spremenila odločitve občinske uprave, ki bo v kratkem tudi v drugih krajih namestila dvojezične table in smerokaze. Če so storilci neznani — in takšni bodo po vsej verjetnosti tudi ostali — pa so znani moralni sodelavci takšne akcije. To so vsi tisti, ki so na ta ali oni način osporavali namestitivi dvojezičnih tabel kot znaku spoštovanja in demokratičnega sožitja med ljudmi različnih narodnosti v teh dolinah. R. PAVŠIČ Na sliki tabla pred najnovejširn vandalskim početjem. Včeraj so v Vidmu predstavili prvo deželno kreditno kartico VIDEM — Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti in podpredsednik ter odbornik za trgovino in turizem Gioacchino Francescutto sta predstavila včeraj v Vidmu prvo deželno kreditno kartico v Italiji (in menda tudi prvo tovrstno v Evropi). Ta "Fidelity card" bo še zlasti koristna za tiste, ki se bavijo s trgovskimi dejavnostmi, sicer pa je dobrodošla tudi turističnim delavcem, saj predstavlja občutno olajšavo, s katero želi deželna uprava, kakor je povedal Francescutto, še bolj podpreti trgovski sektor v Furlaniji-Julijski krajini; posebno še zdaj, ko imamo opraviti s finančnimi težavami zaradi klestenja državnih dotacij in ko stopamo v novo leto, ki bo prehodnega značaja in ravno zaradi tega neugodno, kot je dejal Biasutti. Oba sta poudarila pomen kartice kot novega sredstva za pospeševanje deželnega gospodarskega sistema, sicer pa za raztegnitev sodelovanja med državljani, javnoupravnimi dejavniki in trgovsko-finančnim svetom. Celoletna ..................... 200.000 lir Mesečna ....................... 23.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 276.000 lir. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. 400 milijonov za tehnološko raziskovanje TRST — Deželna vlada je po predlogu socialističnega odbornika za industrijo Ferruccia Sara sklenila nakazati za 400 milijonov lir prispevkov na račun kapitala industrijskim podjetjem, raziskovalnim družbam ter konzorcijem med industrijskimi podjetji, ki bodo ta denar izkoristila za tehnološke inovacije in za aplikativne raziskave. Namen pobude je spodbuditi proizvajalce k iskanju novih, še sodobnejših pro-druktov oziroma proizvajalnih procesov. Z nakazanimi sredstvi pa bodo lahko tudi nameščali, povečevali in bolje vzdrževali raziskovalne laboratorije na visoki tehnološki ravni in s kvalificirano delovno silo. V Postojni bo srečanje harmonikarjev POSTOJNA — Številnim prireditvam ob zaključku starega in pričetku novega leta se bo pridružilo tudi srečanje harmonikarjev Primorske in Notranjske, letos naj bi se godci, ki poprimejo za to priljubljeno ljudsko glasbilo, srečali že drugič zapored v Postojni. Marljivi organizatorji pripravljajo v četrtek, 26. decembra, na Štefanovo, ob 18. uri tradicionalno srečanje harmonikarjev in sicer v šolskem centru. Na njem bodo lahko sodelovali harmonikarji na diatonično harmoniko. Prijave bodo sprejemali eno uro pred začetkom prireditve, ki jo bo spremljal tudi semenj. Upati je, da se srečanja udeležijo harmonikarji z obeh strani meje. (o.k.s.) Vošči vesele božične praznike in srečno novo leto 1992 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1992 VAM ŽELI SALONIT ANHOVO /VP \D Valentino Bratina draguljar TRŽIČ Ul. IX. junija 74 - Tel. (0481) 790051 Ko obresti lahko izbiraš, izberi najboljše. HRANILNO PISMO TRŽAŠKE KREDITNE BANKE • v lirah, markah in dolarjih • z zapadlostjo na 3, 6 ali 12 mesecev • z daljšo zapadlostjo na 19, 24, 36 in 48 mesecev, kjer je plačilo obresti šestmesečno in davek na obresti manjši. Nekaj primerov: 10,625% letna obrestna mera za hranilna pisma v znesku do 100 milionov lir in zapadlostjo na 6 mesecev (davčni odtegljaj 30%) 11,25% za hranilna pisma v znesku nad 100 milijonov lir in zapadlostjo na 12 mesecev (davčni odtegljaj 30%) 4,75% za hranilna pisma v dolarjih z zapadlostjo na 12 mesecev — najmanjši znesek 5.000 dolarjev (davčni odtegljaj 30%) 8,00% letna obrestna mera za hranilna pisma v markah z zapadlostjo na 6 mesecev — najmanjši znesek 10.000 mark (davčni odtegljaj 30%) Posebno ugodni pogoji pri vseh bančnih storitvah. Brezplačna kartica BAMCOMAT SpZEgm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE pUI\D tržaška kreditna banka Trst • Rojan • Domjo • Čedad Leto, ki se izteka, je bilo za Primorski dnevnik nedvomno težavno. Toda časopis je uspel ohraniti svojo vlogo in z naporom vseh, ki sodelujejo pri njegovem nastajanju, bo tudi v prihodnje zvesti obveščevalec vsakega slovenskega bralca, s h u I ki mu bo želel obnoviti svoje zaupanje. primorski A dnevnik Pozornost in prodornost. Pismo ministra De Michelisa podpredsednici deželnega sveta FJK Italija bo podprla mlade Hrvate ki odklanjajo sodelovanje v vojni KOPER — Italijanski zunanji minister Gianni De Michelis je podpredsednici deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Augusti De Piero Barbina odgovoril, da bo Italija podprla vse mlade, ki bodo zavestno odklonili sodelovanje v že več mesecev trajajočih vojaških spopadih na jugoslovanskih tleh. Parlamentarka De Piero Barbina je, skupaj s skupino delegatk v slovenski skupščini, konec novembra v Kopru pripravila nadvse aktualen pogovor o pravici do ugovora vesti vojaški obveznosti in o možnostih priznanja mednarodnega statusa oporečnikov. To neobičajno razpravo so spodbudili primeri mladih fantov, zlasti iz hrvaške Istre, ki so odklonili sodelovanje v vojni, ki so pred orožjem, uniformo in ubijanjem pobegnili tudi v sosednjo Italijo. Za te odločitve bi ob vrnitvi domov lahko plačali z zaporno kaznijo in morda celo s smrtjo. Pogovora v Kopru se je udeležil tudi ugledni italijanski profesor z Univerze v Padovi in koordinator Komisije za človekove pravice pri Helsinški dr- žavljanski skupščini dr. Antonio Papisca in pomembno prispeval k osvetlitvi problematike. Na sklepni dokument tematskega pogovora, ki so ga organizatorke z obeh strani meje namenile slovenskim, hrvaškim in italijanskim oblastem, je te dni odgovoril minister Gianni De Michelis. V pismu je najprej zapisal, da Italija še naprej z zaskrbljenostjo spremlja dogajanja v Jugoslaviji, da verjame v rešitev konfliktov in si za to tudi ves čas prizadeva v dogovoru z evropskimi partnerji in ob spoštovanju načel Združenih narodov, Helsinške listine in Pariškega dokumenta o novi Evropi. Skladno s temi načeli, piše italijanski zunanji minister, je Italija aktivno sodelovala v evropskih poskusih posredovanja za mir; prav tako je podprla zahteve za prihod mirovnih sil ali Združenih narodov in med prvimi poskrbela za humanitarno pomoč najbolj prizadetim. Italijanska država je tudi podprla in še podpira vse napore lorda Carringtona na mirovni konferenci v Haagu. V pismu parlamentarki De Piero Barbina minister De Michelis navaja, da je italijanska stran vedno poudarjala nujnost za mirno rešitev krize in po drugi strani nujnost zagotavljanja in spoštovanja vseh človekovih in pravic manjšin. Taka so tudi vodila italijanske zunanje politike. Apel skupine parlamentark, dalje minister De Michelis, se tako vključuje v celovito aktivnost italijanske države za rešitev jugoslovanske krize. Zato »zagotavlja, da Italija ne bo odklonila svoje podpore vsem mladim, ki bodo zavestno odklonili sodelovanje v teh, že več mesecev trajajočih konfliktih, ob spoštovanju internega pravnega reda in mednarodnih pravic«. Odgovor z obljubljeno pomočjo mladim nasprotnikom nasilja je velik uspeh pobudnic te izjemne akcije pomoči in tudi pomemben kamenček najrazličnejših prizadevanj za konec brezsmiselnega ubijanja in rušenja na hrvaških tleh. MIRJAM MUŽENIČ Prispevek umetnikov proti vojni na Hrvaškem PORTOROŽ — Humanitarna akcija "Umetnost proti vojni", ki so jo organizirali Avditorij Portorož, Društvo likovnih umetnikov Insula, Obalne galerije Piran in TV Koper-Capodistria, je več kot uspela. Na sobotni dražbi umetniških slik v portoroškem Avditoriju so prodali 50 del priznanih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Velike Britanije in Japonske pa tudi iz italijanskega zamejstva in od tega za hrvaške otroke — žrtve vojne — zbrali 1,025 milijona tolarjev, s koncertom Tereze Kesovije v Avditoriju pa še dodatnih 200.000 tolarjev za Dubrovnik. Svoja umetniška dela je darovalo kar 67 umetnikov iz prej omenjenih držav. Od domačih avtorjev naj omenimo (pokojnega) Hermana Pečariča, pa Zvesta Apollonia, Todorča Atanasova, Viktorja Birso, Demetrija Ceja, Janeza Lenassija (njegov kip iz brona "Devica" iz leta 1957 je na dražbi dosegel tudi najvišjo ceno - 190.000 tolarjev), Miro Ličen Krmpotič, Janeza Mateliča, Jasno Merku, Jožeta Pohlena, Aleša Sedmaka, Jožeta Tisnikarja, Klavdija Tutto in Toma Vrana. B. š. Z dvodnevnega seminarja na Reki Laboratorij za sožitje med narodi REKA — Predvčerajšnjim se je zaključil na Reki dvodnevni seminar v organizaciji krajevne Skupnosti Italijanov na temo "Človekove pravice v miru in vojni". Deželo Furlanijo-Julijsko krajino je zastopala podpredsednica skupščine Augusta De Piero Barbina (DSL), ki je v pozdravnem nagovoru poudarila med drugim, da bi kazalo na ekonomskem področju koncept dežel kot mostov med narodi zamenjati s konceptom "laboratoriji sožitja", v katerih izpolnjujejo komponente civilne družbe vse pogoje za to, da postanejo protagonistke razvojnega procesa, pri katerem naj ne igrajo glavne vloge gospodarski dejavniki. Na seminarju so spregovorili univerzitetni profesorji iz Splita in z Reke, dominikanski opat Marjan Jurjevič in župnik Pierluigi Piaz-za, iz Italije pa predstavniki gibanj za demokracijo in mir ter združenja ACLI, a še zlasti zanimiv je bil poseg poslanca Raniera La Valleja, ki je najodločneje zavrnil vojno kot politično sredstvo. Obiskali so njihova zatočišča v Lignanu in Červinjanu Barkovljanski in rojanski učenci pri hrvaških otrocih TRST — Učenci in učiteljice nekaterih naših šol so se te dni spomnili tistih, ki bodo letošnje božične, pa tudi novoletne praznike preživljali, zaradi vojnih dogodkov na Hrvaškem, daleč od doma. Tako so učenci barkovljanske šole "F. S. Finžgar" obiskali hrvaške otroke in njihove mamice, ki so našli zatočišče v Lignanu Pineta, kjer so se nastaniliv prostorih poletne kolonije in jih poimenovali "Ivo Vukučič". 170 beguncem, med katerimi je kar 120 otrok (tudi otroci iz sirotišnice pri Dubrovniku) so barkovljanski učenci prinesli vrsto dobrot. Kar tri dolge mize so napolnili s čokoladami, panettoni, poticami in drugimi slaščicami. »Imeli so pripravljen tudi kratek kulturni program,« so nam ob povratku povedali, »pa ga nismo izvedli, ker je prav tisti dan Dubrovnik doživel težek bombni napad.« Učenci iz Barkovelj so svojim sovrstnikom darovali tudi brošuro o Barkovljah, pa še kaseto z otroškimi pesmimi in video kaseto z Disneyevimi risankami. Podoben obisk je v sredo opravila v Červinjanu osnovna šola "Bazoviški junaki" iz Rojana. V tem kraju je zbrano, poleg odraslih, 59 otrok do 6. leta starosti, 48 je starih od 6 do 10 let, 42 pa ima od 12 do 14 let. Prinesli so jim veliko oblačil, čevljev, igrač in slaščic. Lekarna Alla Madonna del mare iz Trsta je podarila vrsto proizvodov za nego dojenčkov. Učence, učiteljice in predstavnike staršev so v kasarni Cervignano sprejeli predstavniki beguncev, pa tudi predstavniki tamkajšnjih vojaških oblasti. Srečanje otrok je bilo prijetno in tudi ganljivo. (N. L.) Na sliki vidimo skupino hrvaških otrok ob prihodu barkovljan-skih učencev in učiteljic. CCT CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. januarja 1992 in zapadlostjo 1. januarja 1999. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6% bruto, bo izplačan I. junija 1992. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premija 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. decembra. ■ Osnovna emisijska cena znaša 96,60% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96,65%. ■ Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96,65%), je maksimalna letna donosnost 13,14% bruto in II, 47% neto. ■ Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. januarjem: ob vplačilu (2. januarja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS: 11,47 % VABIMO VAS V A SILVESTROVANJE V LJUBLJANO GRfiniD HOTEL UDiOfI LJUBLJANA Silvestrovanje z bogato kulinarično ponudbo CENA: 1.800 SLT Igra ansambel »CALIFORNIA« 20% popusta za prenočišča v obeh hotelih INFORMACIJE - REZERVACIJE - PRODAJA — Tel. 003861 vsak dan od 9. do 20. ure v soboto in nedeljo od 9. do 13. ure LJUBLJANA Gala silvesterski toplo hladni buffet CENA: 2.500 SLT 216390 Vabljeni tinmi Božic 1991 KEMIČNA ČISTILNICA GOSTILNA Z VRTOM Bazovica - Ul. Gruden Dolina 190 m im a Pri lipi najemnik ČUK MARTINA Ul. Kosovel 5 - BAZOVICA S. A. S. GOSTILNA Z VRTOM MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 zaprto ob torkih Tel. 226429 PEKARNI IMPORT - EXPORT Dolina 190 Tel. (040) 228530 - 228012 Telex: 460142 VVILMA I ELEKTRIČNE NAPELJAVE Živec Stani stav ZABREŽEC 56 — Tel. 228423 SUPERMARKET DESPAR DOMIO Guido Jez & C. S.n.c. DOM JO 157 - Tel. 826541 OB SOBOTAH NON STOP PRODAJA RIB VELIK PARKIRNI PROSTOR ŠPORT Ul. Kette 2 - Bazovica Tel. 226515 Rudy Mare BAZOVICA Ul. S. Kosovel 24 Tel. 226171 Slaščice po naročilu za posebne priložnosti Magda Mare BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 Tel. 226147 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Despar VALMARKET s. d. f. BAZOVICA — Ul. Gruden 39 — Tel. 226128 _________________2________________ GOSTILNA HOTEL RESTAURANT - TOTOCALCIO - TOTI P ENALOTTO - TRIS Soma Bar Claudio Giotgio, Berto, Diego Ul. delUstria 4 TRST - Tel. 731334 želi vsem klientom vesel božič in srečno 1992 DRAGULJARNA IN ZLATARNA DOMJO 47 - Tel. 820229 ....... ".M. ..H ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan ROJAN — Ul. Moreri 7 Tel. 414277 Pri vodnjaku Guštinčič Gigi ZAPRTO OB ČETRTKIH JEZERO Telefon 228211 SREČNO NOVO LETO IN VSE... TOPLO VOŠČI La Combustibile Družina LOVREČIČ DOMJO OBLAČILA TRG SV. ANTONA TRST Cuvatiur TRST — Ul. S. Lazzaro 15 vošči vsem svojim cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno novo teto Vesele praznike vošči vsem klientom in prijateljem Bife Tomažič »Da Pepi« TRST — Ul. Cassa dl Risparmio 3 — Tel. 68073 ~~ Decorti Glauco „. INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TRST — UL. Capodistria 35 — Tel. 820089 — Fax 824830 SADJE - ZELENJAVA Dario Husu TRST - Ul. delHstria 3 komineti EDILMA ~ gradbeni material TRST - Ul. deirUva 2 - Tel. 411309 PODJETJE MIRAN KURET 35 let poslovanja_ uvoz - izvoz istrskega vina in kraškega terana sedaj v novih prostorih v Drev. Ippodromo 2/IIA - Tel. 396502 POHIŠTVO SCovStc vošči prijateljem, znancem in odjemalcem tudi z one strani meje vesel božič TRST - Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 draguljarno erluga TRST - Ulica deiristria 14 Tel. 773961 AGRARIA - CVETLIČARNA ŠTOKOVAC TRST - Ul. Maovaz 36 - Naselje S. Sergija božični okraski _____ r Vsem oglaševalcem vesele praznike publiest TRST ULICA CARDUCCI, 10 ULICA ORIANI, 3 Oglasna agencija Primorskega dnevnika in drugih izdaj ZTT Božič 1991 iill : ' s * * IMPORT - EXPORT MESNICA Sl ^ Albin Bak PADRlCE 116 — Tel. 226184 ■ __________■ MIZARSKA DELAVNICA ADRIATRANS S.r.l. Ul Kralj Alfred TREBČE 225 lesni Izdelki, okna, vrata pohištvo po naročilu HOTEL-RESTAVRACIJA PIZZERIA, TOBAKARNA Milič BRlSClKI Tel. 327330 Zadružna organizacija avtoprevoznikov KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI 34016 Repentabor (Trst) Tel. (040) 212328 - 213029 BUFFET - PIZZERIA »DA BINO« KOSIIA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER OPČINE — Narodna ul. 65 - Tel. 213821 ob nedeljah zaprto SKLAD »MITJA ČUK« vošči vsem prijateljem in otrokom vesel božič in srečno 1992 OPČINE — Proseška ul. 133 MIZARSKA DELAVNICA Dean Milkovič □ pohištvo □ vrata □ okna PO NAROČILU GROPADA 126 Tel. 040-226354 TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR Marta & Alenka OPČINE — Narodna 42 Tel. 211026 SLAŠČIČARNA Aiui OPČINE - Proseška ul. 2 - Tel. (040) 213055 ob nedeljah odprto TEDENSKI urnik zaprto ob od 9.00 do 13.00 8-12.45 16.30-19.30 ponedeljkih ' ■ OPČINE - Proseška ulica 13 "Gastronomia Opicina“ piščanci, pizze, tople jedi OPČINE Narodna ulica 48 1 . S _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________, DROGERIJA - PARFUMERIJA BK2 MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZIN in KOMAR sne PAPIRNICA - VSE ZA VRTNARSTVO OPČINE Ul. S. Pellegrino 27 - Tel. 213969 vošči vsem odjemalcem vese! božič MESNICA Danieli Marino Narodna ul. 69 OPČINE POOBLAŠČENA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA »ElVZO« OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618 PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV OPČINE - TRST Ul. del Gardi 3/1 Tel. (040)211336 - 213592 Fax (040)214802 DROGERIJA PARFUMERIJA v — lakov in barv za pleskanje — kozmetičnih in higienskih preparatov — čistilnih sredstev — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 (pri cerkvi) Tel. (040) 211552 ELEKTROINSTALACIJE Antoni Sergio OPČINE - Ul. Biancospino 24 - Tel. 212954 NAČRTOVANJE IN NAMESTITEV ELEKTRIČNIH NAPRAV V CIVILNE IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE L AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI Bresciani želi svojim odjemalcem in prijateljem vese! božič OPČINE - Narodna ul. 39 - Tel. 211711 JESTVINE - SADJE - ZELENJAVA Tonino in Valentina Bi SCIASCIO vošči vesele božične praznike Narodna ulica 45 - Opčine - Telefon 211101 Pekarna Čok ■ Križnič Opčine — Narodna ul. 57 nudi dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha "PIZZERIA A.\m AL ( AMIAO.V OPČINE - Proseška ul. 44 - Tel. 212067 Vošči vsem strankam vese! božič in srečno novo leto OBVEŠČA, DA BO OBRAT ZAPRT OD 23.12.1991 DO 2.1.1992 Pekarna SOSIČ Proseška ul. 10 — Opčine Tel. 211043 vošči svojim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto 59HHI Po podatkih občinskega statističnega urada Inflacija v Trstu pod 6 odstotki V decembru se je inflacijska stopnja v Trstu glede na november znižala od 0,5 na 0,2 odstotka, medtem ko je v letnem povprečju, in torej glede na lanski december, znašala 5,9 odstotka. Po podatkih statističnega urada Občine Trst je naše mesto na inflacijski lestvici za Bologno (s 6,7-ostotno letno stopnjo) in Milanom (s 6,1-od-stotno stopnjo inflacije ), vendar višje od Genove (5,8%) in od Turina (5,3%). Najobčutnejša mesečna variacija na področju življenjskih stroškov je v Trstu zadevala prehrano, saj so se cene živil glede na mesec november v povprečju povišale za 1,2 odstotka. Sledijo ji povišanja izdatkov za razne gospodinjske storitve, za zdravstveno službo in za rekreacijo (za 0,1 odstotka), medtem ko so ostali izdatki za obleko, stanovanje in za razne dobrine in službe glede na pretekli mesec nespremenjeni. Za-čuda pa so se po statističnih projekcijah v decembru znižali izdatki za električno energijo in kuriva ter za prevoz in komunikacije. Če se ozremo na spremembe v letni primerjavi gibanja življenjskih stroškov, zadeva največji povišek izdatke za stanovanje, ki so se glede na lanski december v Trstu povečali za 9,3 odstotka. Izdatki za razne dobrine in storitve so se v enem letu zvišali za 8,2 odstotka, za prehrano pa za 8,1 odstotka. Manjše podražitve so z ozirom na lanski december doživeli prevoz in komunikacije ( + 5,9 odstotka), uporaba raznih gospodinjskih storitev ( + 5,2 odstotka), oblačila in obutev ( + 5,1 odstotka), zdravstvene službe ( + 3,1 odstotka) in izdatki za prosti čas in rekreacijo ( + 2,6 odstotka). Izdatki za elektirčno energijo in kuriva pa so se znižali tudi glede na lanski december, in sicer za 3,6 odstotka. Predsednik Memolja ponuja odstop Tiskovna izjava predsedstva ZSKD Predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev se je zbralo v sredo, 18. t.m. v openskem Prosvetnem domu, da bi razpravljalo o vprašanjih, ki ta čas zadevajo kulturno življenje naših društev in celotne narodnostne skupnosti v Italiji. Beseda je tekla tudi o porazdelitvi sredstev na osnovi deželnega zakona o kulturi, o letošnji izvedbi zborovske revije Primorska poje, ki je ta čas še pod vprašajem, pa o finančnih zagatah, v katerih se ZSKD nahaja. Jedro sredinega zasedanja, kot piše v tiskovnem sporočilu, pa je bilo v ponujenem odstopu predsednika ZSKD Aceta Mermolje in člana predsedstva Marija Čuka. Vprašanje odstopa je sicer vezano na položaj na Primorskem dnevniku, kjer so vpisali v dopolnilno blagajno šest novinarjev, ki jih bodo 8. februarja tudi odpustili iz službe. Ugotovljeno je bilo, da sta tako Primorski dnevnik kot ZSKD člana krovne organizacije SKGZ. »Pri SKGZ deluje tudi kadrovska komisija oziroma odbor za informiranje, ki je vedno razpravljal o novih imenih, tudi glede zaposlitve v redakciji Primorskega dnevnika. Najavljeni odpust predsednika ZSKD Mermolje pomeni lahko nezaupnico njegovemu delu in zato delu Zveze«. Odločitev Mermolje in Čuka, da odstopita, je potemtakem po mnenju predsedstva ZSKD povsem logična. Ostali člani, piše še v tiskovnem sporočilu predsedstva, so z zaskrbljenostjo in ogorčenjem komentirali najavljene odpuste in z razumevanjem vzeli na znanje odločitev predsednika Mermolje in člana predsedstva Čuka. Kljub temu so na openski seji odločili, da mora o tem javno razpravljati glavni odbor ZSKD, ki bo sklican v kratkem (najbrž sredi prihodnjega januarja), do takrat pa naj bi bila odstopa Mermolje in Čuka zamrznjena. V soboto na Proseku že sedmič tradicionalni zborovski koncert Možnosti in potrebe za večje mednarodno uveljavljanje Trsta Položaj in razvojne perspektive Trsta v prenovljenem mednarodnem scenariju in točka, na kateri se trenutno nahaja zakon za obmejna območja v pretresu ES, sta bili glavni temi srečanja med predsednikom Ustanove za industrijsko cono (EZIT) Francom Ta-baccom, direktorjem novoustanovljene finančne družbe Finpor-to Domenicom Costo in tržaškim evroparlamentarcem Giorgiom Rossettijem. Le-ta je sogovornika seznanil z odnosom organov ES do zakona in o razpravi, ki se je vnela okrog paketa za Trst in Gorico. Pri tem se je Rossetti posebej Ustavil pri specifičnih lastnostih deželne finančne družbe Finest, dragocenega operativnega instrumenta za ustanavljanje mešanih družb med podjetji z italijanskega severovzhoda in iz vzhodnoevropskih držav, ki naj bi začela delovati takoj, ko bo Evropska komisija umaknila svoje pridržke. Sogovorniki so med drugim poudarili potrebo po ustanovitvi stalnih oblik posvetovanja, sodelovanja in soočanja. V soboto zvečer je bil v Kulturnem domu na Proseku koncert zborovskega petja (foto Križman-čič), katerega čisti izkupiček sta organizatorja, MoPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela in Lovski PZ Doberdob, namenila v dobrodelne namene tokrat Skupnosti Družina Opčine, ki ima svoj novi sedež na Božjem polju. Sobotni koncert je bil ze sedmi po vrsti, katerih izkupiček je šel v dobrodelne namene, saj so zneske v preteklosti že na- menili Skupnosti Družina Opčine, odboru za dograditev kulturnega doma-spomenika v Briščih in Skladu Mitja čuk. Sobotni večer je povezovala Slava Starc. Na odru se je zvrstilo kar šest vokalnih skupin: MoPZ Vasilij Mirk, pod vodstvom Mirana Žitka, Ženska pevska skupina Stu ledi, katero vodi Tatjana Slokar, Lovski PZ Doberdob pod vodstvom Janka Simonete, MePZ Skala pod vodstvom Anastazije Purič, MoPZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča in MePZ Mačkovlje pod vodstvom Ignacije Duha, ki so zapeli vsak po tri pesmi. Pred zaključkom se je Vinko Ozbič v imenu Skupnosti Družina Opčine zahvalil vsem za izkazano občutljivost, tako nastopajočim, kot prirediteljem in pa prisotnim. Ob zaključku so vsi nastopajoči skupno izvedli Gruberjevo Sveto noč, ki je izzvenela kot najlepše voščilo za bližnje praznike s prepričanjem in tudi velikim upanjem »... da v novem letu, bo zavladal mir po celem svetu.« (B.R.) Tudi letos na Štefanovo celovečerni koncert proseške godbe na pihala z ansamblom Taims Člani Godbenega društva Prosek se marljivo pripravljajo na tradicionalni koncert ob zaključku leta, ki bo na Štefanovo, se pravi v četrtek popoldne ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Prosečka godba je uvedla običaj zakjučnih koncertov na Štefanovo leta 1978. Koncert je tako postal že prava tradicija, s katero se godbeniki predstavijo občinstvu z novim programom. Letos je mladi dirigent Aljoša Starc še poostril intenzivnost vaj, saj so v program vključili precej zahtevnih modernih in simfoničnih skladb, obenem pa so k sodelovanju povabili ansambel Taims. Kot vsako leto tudi letos verjetno čaka poslušalce kakšno presenečenje. (B.R.) Otroški zbor Ladjica, dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade vabijo na DOBRODELNI KONCERT BOŽIČNIH BESIH ki bo v župni cerkvi v Štivanju na praznik sv. Šteiana, 26. t. m., ob 17. uri. Izkupiček bodo namenili otrokom, žrtvam vojne na Hrvaškem. Ob prenehanju desetletnega poslovanja v DRUŠTVENI GOSTILNI na Opčinah se upraviteljica Nada Debenjak z možem Erinom in hčerko Katjo zahvaljuje odbornikom, vsem članom in klientom za izraženo zaupanje. Obenem jim vošči vesele božične praznike in polno uspeha v novem letu. Priporoča se vsem za nadaljni obisk v restavraciji - pizzeriji VETO na Opčinah. IVAH GRBEC ŠkCDtVJ vabi v četrtek, 26. t. m., ob 17. uri v društvene prostore, Ul. di Servola 124 na predsilvestrovanje GRBEC SISTERS bodo ponovno natopile z veselo enodejanko AVDICIJA. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da se bodo v mesecu januarju pričeli sledeči tečaji: - tečaj osnovne informatike Sistem MS DOS (60 ur) - tečaj word Processing - urejevanje besedil (60 ur) - začetniški tečaj ruščine (80) ur - začetniški tečaj animacije (50) ur - tečaj za kreativno pisanje - literarna delavnica (60 ur) - tečaj za spremljevalce/ke prizadetih otrok (60 ur) Glede na to, da je še nekaj prostih mest, vabimo vse zainteresirane, da se najkasneje do 30. t.m. javijo v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. št. 577941, kjer se bodo lahko vpisali in prejeli dodatne informacije. Godbeno društvo Prosek prireja TRADICIONALNI KONCERT v četrtek, 26. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje ansambel TAIMS. Vabljeni! Deželno tajništvo Slovenske skupnosti vošči vsem rojakom pri nas, v matični Sloveniji in po svetu vesel božič in vso srečo v letu 1992, ki naj našemu narodu in naši manjšini prinese uresničitev dolgoletnih pričakovanj. OTROKU PODARI IGRAČO ORVISI Trst - UL Ponchielli 3 Že 72 let zbira za vas Pn°aZTe%raee J^JUSlDL po najugodnejših cenah. Naši proizvodi trajajo dalj časa TOTAL i TEKOČA GORIVA ZA OGREVANJE VAM DOSTAVIMO NA DOM PETROLCHIMICA ADRIATICA 'LUBRIFICAnm • PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE • MAZIVNA OLJA ZA VSE VRSTE MOTORJEV • Prodaja na debelo in na drobno TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400 Krznarstvo VelUccerie Cervo Krznarstvo, ki mu že petdeset let zaupate Dragocena in navadna krzna krojena v modelih 1992 □ kakovost, eleganca in jamstvo □ našitki in popravita TRST - Drev. XX. september 16 (3. nad. - dvigalo) - Tel.: 370818 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Tonje Partljič MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK Režija Mario Uršič v petek, 27. t. m., ob 20. uri - Abonma red K v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri - Abonma red G Izšla je prva dvojna kaseta VERČA in KOBALA VRAM DRUŽIJO SE RADE Popestrite vaše božične in novoletne praznike ter pohitite v: TRŽAŠKO KNJIGARNO - tel. 635954 - 635969 KNJIGARNO TERČON - tel. 200142 KUPUJ NA OPČINAH Zo vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja, Id bo 5. januarja 1992 NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 1991 1. nogrodo 15.000.000 lir, 2. nagrado 7.000.000 lir, 3. nagrado 0.000.000 lir, in 10 nagrad po 1.000.000 lir VSE NAGRADE SO V ZLATIH ŽETONIH! , „ „ , Benedetič na čelu gledališkega društva Pred koncem leta novi upravitelji in preosnova SSG Tradicionalna izmenjava \S\S»J f • •• voščil med novinarji in predstavniki oblasti Javna izjava nekaterih uslužbencev inštituta SLORI se trenutno sooča s hudo finančno krizo Filibert Benedetič je bil izvoljen za novega predsednika društva Slovensko gledališče, ki bo eden ustanovnih članov v sklopu nove pravne ureditve Slovenskega stalnega gledališča. Do notranjega preustroja naše gledališke ustanove mora nujno priti v tem letu, saj 31. decembra zapade rok, ki ga določa nov zakon o državnih oziroma stalnih gledališčih. Poleg društva Slovensko gledališče bi morali v novo upravo SSG pristopiti še Dežela, Pokrajina in Občina Trst, pogojnik pa je obvezen, ker glede tega ostaja marsikatero vprašanje še odprto ali nerazčiščeno. Deželna uprava je namreč, kot kaže, odobrila le stari statut SSG, občinska in pokrajinska uprava pa nista do tega trenutka še naredili ničesar. V vodstvo društva Slovensko gledališče so bili poleg Benedeti-ča izvoljeni še Rafko Dolhar (podpredsednik), Ace Mermolja (tajnik) in Marija Ferletič (blagajničarka), v odboru, ki je bil izvoljen na nedavnem občnem zboru v tržaškem Kulturnem domu, pa so še Danilo Pilat, Zora Tavčar in Divio Valenčič. Benedetič, Dolhar, Mermolja in Ferletičeva bodo tudi med novimi upravitelji SSG (dosedanji predsednik Pirjevec je odstopil), ob njih pa bodo še po en pravni predstavnik Dežele, Pokrajine in tržaške občinske uprave. Na tradicionalnem predprazničnem srečanju med novinarji in predstavniki tiska v tržaškem Novinarskem krožku so si udeleženci pred božičnim drevesom izmenjali voščila za mir in solidarnost med ljudmi in se pomudili pri sedanji in bodoči vlogi našega mesta. Priložnostne nagovore so imeli predsednik Novinarskega krožka Chino Ales-si, ki je zastopal tudi Novinarsko zbornico FJK in deželni sindikat novinarjev, tržaški škof Lovrenc Bellomi, deželni odbprnik Dario Rinal-di in tržaški župan Franco Richetti. Nihče izmed govornikov seveda ni mogel mimo velikih mednarodnih dogajanj in še posebej mimo jugoslovanskega konflikta, ki je s sobotnim napadom zvezne vojske na turistično letališče v Vrsarju prišel v skoraj neposredno bližino Trsta. V tem smislu je bila izražena želja, da bi bil za sedaj še bel dnevnik leta 1992 izpoljen s pozitivnim dogajanjem za naše mesto in da bi »pravila« spremljala ravnovesje in doslednost tako politikov kot prebivalcev. Novo leto bo za Trst nedvomno polno težav in skrbi - je bilo opozorjeno - njegova pot pa zelo strma, toda mesto mora biti s svojimi združenimi družbenimi, proizvodnimi in kulturnimi silami sposobno, da končno v polni meri prevzame tisto srednjeevroospko vlogo, ki ji v evropski skupnosti naravno pripada. Na sliki (foto Magajna) predstavniki novinarjev in oblasti med izmenjavo prazničnih voščil. Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) se sooča z zelo hudo finančno krizo, ki postavlja na kocko njegovo vlogo v tukajšnjem prostoru, nekateri uslužbenci pa zaradi tega močno tvegajo izgubo delovnega mesta. Nekateri uslužbenci inštituta so nam s tem v zvezi poslali daljšo izjavo, v kateri med drugim ugotavljajo, da je sedanja ekonomska kriza le naj očitnejši izraz splošnejše krize delovanja SLORI, ki je v zadnjih letih izgubil znaten del svojega strokovnega potenciala in znanja zbranega v prejšnjem intenzivnem in angažiranem delu osebja in sodelavcev. Glede na to pozivajo osrednji organizaciji naše manjšine (SKGZ in SSO), da odločno in naglo posredujeta za rešitev odprtih vprašanj inštituta in še zlasti za takojšen sklic občnega zbora in za oblikovanje novega statuta. »Ker se zavedamo težavnosti sedanjega položaja ne bomo mogli sprejeti nadaljnjih zavlačevanj. Statutarni okvir inštituta je presežen, ker se že dolgo ne spoštuje več, zato bi vsako sklicevanje nanj pomenilo zgolj nesmiselno podaljševanje sedanjega hiranja SLORI«, piše še v izjavi za tisk. Osebje inštituta je vsekakor na razpolago za kakršenkoli doprinos v zvezi s sanacijo sedanje krizne situacije, hkrati pa izjavljajo, »da ne sprejemamo logike, po kateri naj bi uslužbenci prevzemali po- Pošiljke živil iz Doline, paketov iz Dijaškega doma, srečanji na meji in pri Debelem rtiču Ob božiču humanitarne akcije za Hrvaško V teh predbožičnih dneh se kot na tekočem traku vrstijo solidarnostne humanitarne akcije za hrvaški narod. Včeraj zjutraj sta iz Doline odpotovala v prijateljsko občino Buje prvi tovornjak in kombi s pošiljko osnovnih živil, ki so jih zbrali v občini na pobudo tamkajšnje občinske uprave (na desni sliki Maria Magajne posnetek z odhoda pošiljke). Prav tako včeraj so predstavniki Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu izročili Rdečemu križu v Kopru nad 800 darilnih paketov, ki so jih poklonili otroci tržaških šol vrstnikom iz Hrvaške. V tej solidarnostni po- Z novim letom dražji avtobusi Vodstvo prevoznega podjetja ACT se je odločilo za povišek vozovniških tarif. Od 1. januarja 1992 bo namreč stala vozovnica za en odsek 900 lir, za dva odseka 1.300 lir, dnevna vozovnica 3.500 lir, blok vozovnic za en odsek 8.000 lir, vozovnica za dve vožnji v roku ene ure 1.300 lir. Mesečna vozovnica za en odsek bo stala 23.000 lir, za celotno avtobusno omrežje pa 26.000 lir, za celotno omrežje ob določenih časovnih terminih (od 9.30 do 12. ure in od 15. do 17. ure) 18.000 lir. budi so se posebno izkazale naslednje šole: nižja srednja šola N. Sauro iz Ul. D'Annunzio, Milje, osnovna šola G. Foschiatti iz Ul. Benussi, osnovna šola F. Dardi iz Ul. Giotto, osnovna šola Ancelle della Carita iz Ul. Ginnastica, italijanska osnovna šola iz Križa, osnovna šola U. Saba s Furlanske ceste, državni otroški vrtec S. Sla-taper iz Ul. Bastia, državni otroški vrtec v Bazovici, osnovna šola S. Fonda iz Ul. Pascoli, osnovna šola A. Manzoni iz Ul. Foscolo. Pobudnik zbiranja posreduje prisrčno zahvalo Rdečega križa vsem otrokom, njihovim staršem, učiteljem, ravnateljem, šolskemu skrbniku ter krajevnemu tisku in radiu, ki so o pobudi poročali. Včerap so se na mejnem prehodu pri Škofijah srečali dijaki tržaških italijanskih višjih srednjih šol Nordio, Volta in Galilei s predstavniki študijskega centra iz Rovinja. Ob tej priložnosti so tržaški dijaki predali rojakom iz Istre dobrodelna sredstva, ki so jih izbrali na pobudo dijakov likovnega zavoda Nordio v sodelovanju z deželnim in pokrajinskim tajništvom šolskega sindikata CGIL. Do srečanja je prišlo po stikih, ki jih je tržaški šolski sindikat CGI1 vzpostavil s svobodnimi hr- vaškimi sindikati na manifestaciji z naslovom Hočemo študirati, delati in živeti v miru, ki so jo šolski zavodi iz Zagreba Pulja in Rovinja rpredili pred časom na tržaškem znanstvenem liceju Galilei. V nedeljo je bilo tržaško gledališče Miela prizorišče humanitarne akcijeza pomoč Hrvaški, ki jo je priredilo glasbeno združenje ANAGRUMBA pod pokroviteljstvom Občine Trst, ACLI, Arcino-va in Združenjem staršev za boj proti narkomaniji. Na blues koncertu so nastopile glasbene skupine Bad Sign, Blues Harp, Mala-mente in Ritmo in blu (na levi sliki Davorina Križmančiča). Z lepo humanitarno gesto so se izkazali tudi učenci slovenske osnovne šole iz Milj, ki so nam o svoji pobudi poslali sledeč prisrčen zapis: »Božič se bliža, je praznik miru in ljubezni. Zato smo učeni osnovne šole iz Milj želeli vsaj delno razveseliti naše vrstnike iz Hrvaške, ki so dobili zatočišče na Debelem rtiču pred vojno vihro. Z velikim veseljem so zbrali nekaj naših igrač in pridali pisma z najboljšimi željami za čimprejšnji povratek domov. Pripravili smo lepe ovitke in s pomočjo staršev in učiteljstva dostavili naša darila. Pridružilo se je tudi domače društvo miljskih Slovencev, ki je podarilo ovoje sadja in sladic. Naših daril so se otroci iz Hrvaške zelo razveselili, upajmo, da se bodo z njimi igrali in zabavali ter se posladkali.« Učenci osnovne šole iz Milj Huda prometna nesreča v Ul. Svevo zaradi vožnje po avtobusnem pasu Neprevidna vožnja po pasu ceste, ki je dovoljen le za vožnjo avtobusov in taksijev, je botrovala hudi prometni nesreči v križišču Ul. Svevo in Ul. Caduti sul lavoro. Včeraj malo po 14. uri se je 28-letni Roberto Buiatti peljal s svojim oplom manta po Ul. Svevo po voznem pasu avtobusov v smeri proti Ul. Caduti sul lavoro. V križišču obeh ulic je njegov avto zaneslo v levo. Vozilo je treščilo najprej v lancio, ki jo je upravljal 60-letni Lorenzo Da Ros, zatem pa sta bila v nesrečo vpletena še fiat tipo in vespa. V nesreči se je najhuje ponesrečil Lorenzo Da Ros, ki so ga zaradi hudih telesnih poškodb sprejeli na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo. Buiattiju so v bolnišnici nudili prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v 20 dneh. Da Rosova žena Silvana Del Santo bo okrevala v 10 dneh, voznik fiata tipo Gabriella Bertolin v petnajstih, voznik vespe Antonio Chersicla pa v petih dneh. ■ V stari svetoivanski cerkvici (Ul. Capofonte) bo nocoj slovenska polnočnica. Ob tej priložnosti bodo na ogled posebne jaslice, ki so jih pripravili trije mladi slovenski oblikovalci. Mariborski slikar Dominik Solar, ljubljanski kipar Tomaž Kolarič in domačinka Anastazija Koršič, ki je absolventka na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. sledice položaja, za katerega nismo in ne moremo biti odgovorni«. V tem izredno težkem trenutku za vse ustanove slovenske narodnostne skupnosti izraža osebje SLORI svojo občuteno solidarnost vsem tistim, ki jim grozi izguba delovnega mesta in vabi slovensko javnost, da resno razmisli o sedanjem dogajanju znotraj naše skupnosti. Upravni svet še ni uradno reagiral na to stališče, ki so ga zavzeli nekateri uslužbenci. Ravnatelj Darko Bratina nam je vsekakor povedal, da je občni zbor članov inštituta sklican za 23. januarja, prvi sanacijski ukrepi naj bi stopili v veljavo pred tem datumom, to se pravi najbrž že po novem letu. Kakšni bodo pravzaprav ti ukrepi, pa do tega trenutka še ni znano. Prezgodaj nas je zapustila naša draga Cristina Machnich por. Laurenti Pokojnica bo ležala v stolni cerkvi v Miljah ob 9. uri, ob 10. uri bo'maša zadušnica. Žalosnto vest sporočajo mož Wal-ter, sinova Marco in Luca, mama, oče, brat z družino, tašča in tast, svakinja in ostalo sorodstvo. Namesto cvetja, darujete v dobrodelne namene Milje, 24. decembra 1991 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Jožefa Blazine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter MPZ Tabor z Opčin. Briščiki, Opčine, 24. decembra 1991 ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta Rudija Košute se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči sin Aleksander z družino Križ, Trst, 24. decembra 1991 Ob smrti svoje bivše odbornice in dolgoletne sodelavke Justine Bizjak izraža odbor Sindikata slovenske šole, tudi v imenu svojih članov, svojcem iskreno sožalje. Lili in Drago Gašperlin izrekata Ad-rijani Černigoj in njenemu očetu iskreno sožalje. 25. 12. 1990 25. 12. 1991 Minilo je leto dni, odkar si nas zapustil dragi Franc Križmančič z ljubeznijo se ga spominjajo SVOJCI Bazovica, 24. decembra 1991 gledališča razstave razna obvestila prispevki Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Marcel Achard BI IGRALI Z MANO? v režiji Adrijana Rustje: danes, 24. t. m. ob 10.30. Tone Partljič MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK v režiji Maria Uršiča: v petek, 27. t. m., ob 20. uri (red K); v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri (red G). Gledališče ROSSETTI Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavo izven abonmaja LA COMMEDIA DA DUH LIRE, ki bo na sporedu od 9. do 11. januarja 1992. Za predstavo je veljavna Cartateatro 2, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. V soboto, 28. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti FESTIVAL TRŽAŠKE POPEVKE. Gledališče VERDI Operna in baletna sezona 1991/92 V četrtek, 9. januarja 1992 bo na sporedu baletna pravljica COPPELIA. Nastopali bodo Oriella Dorella, Marc Renu-ard in Marina Nossova. Jesenska simionična sezona 1991 Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Uprava gledališča Verdi sporoča, da bo zaradi božičnih in novoletnih praznikov blagajna gledališča Verdi zaprta od 23. t.m. do 1. januarja. Gledališče Cristallo - La Contrada Do nedelje, 29. t. m., si bodo sledile ponovitve predstav LA PANCHINA (KLOPCA) ruskega dramaturga Alexan-dra Gelmana v režiji Francesca Macedo-nia. Nastopajo Ariella Reggio in Cochi Ponzoni, scena Gianfranco Padovani, kostumi Fabio Bergamo, glasba Livia Cec-chelina. Naslednje predstave bodo v četrtek, 26. ob 16.30, v petek in v soboto ob 20.30 in v nedeljo, 29. zadnja predstava ob 16.30. koncerti Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 20. januarja 1992 ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cappelletti in B. Bekhterev. Gledališče Verdi Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA, ki bo v četrtek, 30. januarja 1992 ob 20.30 v gledališču Verdi. Na sporedu bodo De-bussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku. r ...................1 V TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi. V razstavni dvorani Letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarja MARIA MANFIA. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8 - je do 4. januarja na ogled razstava slikarja FRANCA ANGELIJA. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito - bo do 12. januarja odprta razstava "EX-CURSUS: novanfanni di Novecento", ki jo prireja tržaški krožek Jacgues Marita-in. Umik: ob delavnikih od 10. do 16. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure; zaprto za božič in novo leto. Vstop je prost. V galeriji Le Caveau - Ul. Sv. Frančiška 51/a - bo do 6. januarja odprta skupinska božična razstava. V galeriji Cartesius je do 9. januarja 1992 na ogled skupinska razstava risb, grafik in skulptur. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. V galeriji Fone art's room v Ul. della Guardia 16 bo do 31. t. m. na ogled, razstava mladega slikarja ROBERTA SAPO-RITO. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. V galeriji Torbandena je na ogled razstava EDA MURTICA. V studio Tommaseo bo do 8. januarja odprta razstava skulptur in risb EDGAR-DA ABBOZZO. Na ogled je od torka do sobote od 17. do 20. ure. V naravoslovnem muzeju bo do 19. januarja na ogled razstava IPOGEA 91, podzemeljske lepote Krasa. Urnik: od torka do petka od 9. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah 9-13 ter 15-19. Vstop prost. V muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava ' Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva. in Sabe". V novi galeriji Art Galley pri Sv. Jakobu, v Ul. S. Servolo 6, do bo 11. januarja na ogled razstava skulptur in grafik IMAGES 1991. Razstavo-so organizirali "Arniči di S. Giacomo", izkupiček pa bo namenjen Združenju za boj proti levkemiji. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah bo do 30. t. m. na ogled razstava malih slik z naslovom POGLED. Urnik: samo ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11 ARCI - ZSKD razstavlja svoje fotografije ADRIANO PERINI. Urnik od 9. do 12. ure ter od 15.30 do 18. ure od ponedeljka do petka. V tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta 4/1 - je na ogled razstava TRST: ODISEJEVO MESTO (Tržaška leta Jamesa Joyceja). Razstava je odprta do 12. januarja po običajnem urniku. Za božič in novo leto zanrto. Vston orost. Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta tudi v soboto, 28. decembra in v ponedeljek, 30 decembra od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure. SKD Barkovlje prireja silvestrovanje. Za informacije tel. na št. 415797 ali 363452. ZSKD sporoča, da so uradi v Trstu zaprti danes, 24. in 27. t.m . V ponedeljek, 30. t. m. bodo uradi odprti po običajnem urniku, 31. t. m. pa samo v dopoldanskih urah. Vsem članom želi vesele praznike. čestitke Jutri, 25. t. m.praznuje 50 let DARIO ŽERJAL. Vse najboljše mu želijo Genio, Adriana, Elena in Fabio. mali oglasi ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI Nabrežina 97 Tel. 201209 OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na. PRODAM ali zamenjam 7-mesečnega ovčjaka pasme Maremmano abruzzese z mladičem majhne pasme. Tel. 291169. BMW 316, edini lastnik, letnik '84, v dobrem stanju, prodam po zelo ugodni ceni. tel. 0481/882171 od 16. do 17. ure ali od 19. do 20.30. PRODAM ritmo 105 TC, črne barve, letnik '81. Tel. ob uri obedov na tel. št. (0481) 78052. PRODAM po ugodni ceni ford escort station vagon, letnik '86, kovinske barve, v dobrem stanju. Tel. 220423 ob večernih urah. PRODAM ape piaggio 50 v dobrem stanju. Cibič Franc, Ul. Brigata Cuneo 20 - Podgora (Gorica). PRODAM BMW, letnik 83, predzadnja serija v odličnem stanju. Tel. 226401. PRODAM diatonično harmoniko. Tel. (0481) 391209. PISARNA išče knjigovodjo z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Pisarna ". Darujte za Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič V spomin na Angela Kralja daruje družina Meula 20.000 lir za Slovenski dijaški dom S. Kosovel — Trst. V spomin na Stanka Gerlanca daruje Alfred Danev z družino 20.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Angela Kralja in Rine Križmančič ter ob obletnici smrti Edija Grgiča daruje družina Grgič (Sv. ivan) 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V hvaležen spomin na prof. Antoninija daruje Nada Pertot za prizadete na Hrvaškem 100.000 lir. V počastitev spomina Silvestrove in Rosanine mame darujejo z Liceja Prešeren 100.000 lir za prizadete na Hrvaškem. Namesto cvetja na grob Angela Kralja daruje družina Križmančič (Padriče 39) 25.000 lir za PD Slovan in 25.000 lir za pogrebno društvo Trebče. V spomin na drago teto Lojzko darujeta Jelica in Vlasta 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TPK Sirena. Ob sprejemu nove izkaznice daruje podporni član Ivan Slavec (Dolina) 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob pok. Angela Kralj daruje Zora Žagar - Metiolova 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Marijo Debenjak daruje družina Andreja Grgiča iz Bazovice 50.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na Angela Kralja daruje družina 50.000 lir za cerkev v Trebčah, 50.000 lir za cerkev na Padričah, 50.000 lir za ŠZ Sloga, 50.000 lir za žensko rokometno ekipo ŠK Kras, 50.000 lir za KD Slovan in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Angela Kralja daruje družina Rojc 50.000 lir za ŠZ Sloga in 50.000 lir za cerkev na Padričah. Namesto cvetja na grob Angela Kralja darujeta družini Belli in Carrain 100.000 lir za cerkev na Padričah in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Popravek: V spomin na Stanka Grilanca daruje Marija Budin 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Lojzke Milič vd. Ščuka daruje družina Majevski in Juština Colja 20.000 lir za MePZ M. Pertot. Namesto cvetja na grob tete Lojzke Milič por. Ščuka darujeta Sergij in Milka z družino 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na drage starše in na brata Brunota daruje Berto (Praprot 2) 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Lojzko Ščuka daruje Fani Šverca 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob pok. Angela Kralja daruje Marija Križmančič 30.000 lir za cerkev Cirla in Metoda na Padričah. ARISTON - 18.00, 20.45 Fino alla fine del mondo, r. Wim Wenders, i. Willi-am Hurt, Solveig Dommartin, Janne Moreau. Jutri ob 16.30. EXCELSIOR - 15.00, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schwar-zenegger. EXCELSIOR AZZURRA - 14.45, 22.00 Terminator 2-11 giorno del giudizio, i. A. Schwarzenegger. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Vacanze di Natale ’91, kom., i. C. De Sica, A. Sor-di, E. Greggio. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Le comic-he 2, i. P. Villaggio, R. Pozzetto. NAZIONALE III - 15.45, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. GRATTACIELO - 15.30, 22.00 Robin Hood, il principe dei ladri, pust., i. Kevin Costner. MIGNON - 15.00, 22.00 Bianca e Bernie nella terra dei canguri, risani film, prod. Walt Disney. Po filmu bodo predvajali risanko II principe e il po-vero. EDEN - 15.30, 22.10 Paprika, pom., □□ CAPITOL - 16.00, 20.30 Fievel conguista il West, ris. Jutri 16.00, 22.00. LUMIERE - Danes zaprto, Jutri 15.30, 22.15 Thelma e Louise. ALCIONE - 16.00, 22.00 A proposido di Henry, r. Mike Nichols. RADIO - 15.30, 21.30 LTnfermiera di notte del reparto solo uomini, pom., 1 razne prireditve Župnija sv. Jerneja in MePZ sv. Jernej z Opčin vabita na BOŽIČNI KONCERT, ki bo jutri, 25. t. m., ob 17. uri v župni cerkvi. Sodelujejo zbori Vesela pomlad, vodi F.Pohajač, MePZ sv. Jernej, vodi J. Ban, Božično misel Saša Marte-lanc, pri orglah D. Lenisa, povezovala bo Alda Sosič. V cerkvi sv. Janeza Krstnika in Pela-gija pri Sv. Ivanu (UL Capofonte) bodo od nocojšnje polnočnice do 6. januarja na ogled jaslice , ki so jih postavili mladi slovenski umetniki: Dominik Šolar, Tomaž Kolarič in Anastazija Koršič. V Puljah pri Domju DARKO ŽERJAL stanuje in se jutri z Abrahamom srečuje. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva mu želijo ?®na Karmela, hčerki Suzana in Michela, brat Danilo, nona Antonija, Korado, Piero, Mila in Ivo. Jutri, 25. t. m. se sreča z Abrahamom DARKO ŽERJAL Še na mnoga leta mu kliče KD F. Venturini včeraj - danes Fmnrrn^ttorir^OO^liJ’^^^:^ nje spomenika padlim v Noo v v,,,,,,,,v- Danes, TOREK, 24. decembra 1991 ADAM, EVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 20.30 in zatone ob 9.53. Jutri, SREDA, 25. decembra 1991 BOŽIČ PLIMOVANJE DANES: ob 5.08 najnižja -12 cm, ob 10.35 najvišja 39 cm, ob 17.24 naj nižja -62 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,9 stopinje, zračni tlak 1020,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mattia Giulianini, Matteo Muha, Gianluca Tamaro, Eleono-ra Lanza. UMRLI SO: 71-letni Dante Fabris, 80-letm Armando Scipioni, 74-letna Nirvana Bonassin, 82-letna Cristina Opara, 80-let-ni Vito Vatta, 78-letni Walter Bellettati, 85-letna Maria Saksida, 81-letna Costan-tina Poletto, 47-letna Anna Osolnik, 59-letni Guido Ugrin, 37-letni Edoardo Golob, 69-letni Baldassare Sancin, 80-letna Giovanna Rauber, 81-letna Norma Vas-cotto, 84-letna Dorotea Pauletti, 95-letni Dante Vigini, 74-letna Ermenegilda Ca-tamzza, 82-letna Antonia Cecchi, 80-let-na Giovanna Marussi, 74-letni Raffaele Matorano, 79-letni Omero Taddia, 88-let-na Albina Verderber, 87-letna Natalia DelPAgnolo, 82-letni Francesco Cerenaz, 78-letni Tullio Marchi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. decembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Sreda, 25. in nedelja, 29. decembra 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718). Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Četrtek, 26. decembra 19912 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Ul. Belpoggio 4, Trg Cava-na 1, Ul. Mazzini 43. OPČINE - Trg Monte Re 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. .Lekarna odprta od 16.00 do 19.30 Etrta di S. Anna 10. Lekarne odprte od 16. dO 20.00 Šentjakobski trg 1, UL. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V spomin na Marijo Gomezelj vd. Pa-šarit daruje Nevia Švara 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na nečaka Angela Kralja darujeta teti Milka in Vida 20.000 lir za ŠZ Slogo, 20.000 lir za Prosvetni dom v Trebčah, 20.000 lir za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za cerkev na Padričah. V spomin na Olgo Ban darujeta Zofka in Miranda Kapun 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Olgo Terčič darujejo hčere Marija, Anica, marta in nevesta Mar-cella 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Olgo Terčič darujejo hčere Marija, Anica, marta in nevesta Marcella 50.000 lir za Amaterski oder J. Štoka. Na pobudo tržaškega VZPI-ANPI so za pomoč žrtvam vojne v Jugoslaviji prispevali: Carlo Buzzi 100.000 lir, Arduino Adamolli 50.000 lir, Im-pexport (Dušan Košuta) 500.000 lir, Anna-Irma Udovič 100.000 lir, Olga Mislej 100.000 lir, Giovanni Polli 50.000 lir, Luigia in Gianfranco Silla 50.000 lir, Vladimiro Karis 50.000 lir, Antonio Malalan SOO.OOb lir, Maria Danev vd. Krevatin 50.000 lir, Carlo Križmančič 300.000 lir, Rosa Počkar 200.000 lir, Arturo in Luciana Calab-ria 200.000 lir, ANPI-VZPI Trst 500.000 lir in ANPI-VZPI Devin Nabrežina 500.000 lir. Vabimo vse člane VZPI-ANPI, prijatelje in demokrate, da prispevajo za to humanitarno akcijo. Prispevki bodo namenjeni žrtvam vojne. Želimo Vas seznaniti, da prispevke lahko vložite na tekoče račune, ki so naslovljeni: ANPI-Aiuti Vittime Guerra JU — c/c 3090343/51/09 - Banca Commerciale Italiana, Ag. 1, Trst; c/c 6705/05 - Tržaška kreditna banka, Trst; c/c 9991/1 - Hranilnica in Posojilnica Opčine, Trst. | menjalnica TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI Ameriški dolar .... .. 1151,40 1110,— Nemška marka .. 758,50 748,— Francoski frank .. 221,80 218.— Holandski florint .. . 672,85 660,— Belgijski frank . 36,795 35,50 Funt šterling . 2160,80 2135.— Irski šterling . 2020,50 1980 - Danska krona • 194,75 190,— Grška drahma 6,586 6,30 Kanadski dolar . 993,50 950,— Japonski jen 9,058 8,70 TUJE VALUTE Švicarski frank.... Avstrijski šiling.. Norveška krona..... Švedska krona...... Portugalski eskudo . Španska peseta .... Avstralski dolar... Jugoslov. dinar .. ECU................ Slovenski tolar.... Hrvaški dinar...... 23. 12. 1991 FIXING BANKOVCI MILAN TRST 852,96 848,— 107,811 106,— 192,27 189,— 207,55 202,— 8,561 8,— 11,92 11,30 877,50 830.— — 13.— 1537,— — ■ — 17,50 — 13.— BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611--'*! la Ce Filiala Čedad 0432/730-314 Ob 6. obletnici smrti Renata Gombača in očeta Rudolfa darujeta Lidija in sin Ervin 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Olgo Terčič por. Ban darujejo Albina, Rada in Ida 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. Ob 30. obletnici smrti matere Markčeve in v spomin na vse pokojne Markčeve daruje hčerka Marija 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Ob smrti očeta Rudija Košuta in v spomin na mamo Slavico Tence daruje sin Aleksander z družino 100.000 lir za KD Vesna - Križ, 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa in. 100.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Marijo Gomezelj vd. Pa-sarit darujejo Milan, Rosana in Katja 100.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Marijo Gomezelj vd. Pa-sarit darujeta Alenka in Pino Rudež 50.000 lir za Dom upokojencev v Sežani. Ob obletnici smrti moža Marjana Medveščka daruje žena Cvetka 30.000 lir za Dijaško matico. Ob priliki božičnih in novoletnih praznikov darujeta Elda in Aldo 30.000 lir za KD Primorec, 30.000 lir za ŠD Primorec in 30.000 lir za godbeno društvo V. Parma. Namesto cvetja na grob Tatjanine none darujejo kolegi oš O. Župančič 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo - Trst. V spomin na Olgo Ban darujeta Ada in Uči Sedmak 20.000 lir za FC Primorje. V spomin na Angela Kralja daruje družina Maria Škerla 30.000 lir za Sklad M. Čuk. Kam po bencin Jutri, 25. decembra: AGIP D'Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Žavlje (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (seli Service) . FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) V četrtek, 26. decembra 1991: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. I,occhi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202) IP Trg Valmaura Devin - Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS Ul. Punta del Fomo 4 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Tudi Božička lahko včasih bolijo noge V tržaškem gledališču Verdi za ljubitelje baleta V prvih poprazničnih dneh Oriella Dorella v Coppelii Zdi se, da se v letošnji zimski sezoni ljubitelji baleta ne bodo imeli nad čim pritoževati. Morda še vedno ni izobilja, ki bi si ga nekateri želeli, nekaj skupin pa je , le priromalo v to naše mesto. Argentinski balet in izvrstni Julio Bocca sta privabila v gledališče Verdi (v okviru desetih rednih in ene izredne predstave) preko 9000 gledalcev, kar predstavlja svojstven rekord za Trst. Prav gotovo je imela nekaj zaslug pri velikem uspehu tudi nadvse prijetna Eleo-nora Cassano, ki je s svojo virtuoznostjo • bila istočasno odlična partnerica in antagonistka plesalcu, ki ga ta trenutek ocenjujejo kot najbriljantnejšega predstavnika sodobnega baleta. Ce upoštevamo, da ima Julio Bocca samo 24 let, se mu obeta še izredno plodna kariera. V gledališču Rossetti so istočasno z Argentinci gostovali ameriški plesalci skupine ISO, sinoči pa se je z enim samim nastopom pojavila ob zaključku svoje turneje be- loruska folklorna skupina Čoroski iz Minska, ki jo sestavlja 36 plesalcev in 8 godcev. Skratka, plesnih prireditev je res za vse okuse. Po krajšem prazničnem premoru čaka ljubitelje klasičnega baleta spet prijetna predstava - romantična Coppelia, pravljična komedija, ki sloni na glasbi Lea De-libesa. Coppelio so že predstavili v mnogih in uspešnih postavitvah. Od 9. januarja dalje bo na odru gledališča Verdi zaživela v novi koreografiji, ki jo je Roberto Fas-cilla pripravil za rimsko Opero in za Filharmonično gledališče v Veroni, kjer bil na odru v preteklih dneh z Oriello Dorella v vlogi protagonistke. Oriello Dorello, ki je etoile v milanski Scali, mnogi poznajo s televizijskih ekranov, kjer se sorazmerno pogosto pojavlja. V vlogi Svanilde bo za ponovitve v Verdiju v alternaciji z Do-rellovo nastopala znana in priljubljena Marina Nossova, moško vlogo pa bo odplesal Marc Ranouard. Ob koncu tedna 13. festival tržaške popevke V tržaškem gledališču Rossetti bo v soboto, 28. decembra, trinajsti Festival tržaške popevke. Festival se navezuje na podobne prireditve, ki so jih v Trstu prirejali vse od leta 1893 tja do leta 1956. Na sobotnem večeru bo 16 pevcev predstavilo prav toliko motivov. Za posamezne popevke bodo glasovali gledalci v dvorani, kasneje pa bodo privatne radijske postaje med svojimi poslušalci izvedle pravi ljudski referendum. Festival, ki ga v Trstu podpirajo Občina in Pokrajina, turistična ustanova, Stalno gledališče F-JK, dnevnik 11 Piccolo in skupina Insi-el, je pobraten s sorodnim lahkog-lasbenim festivalom Leone d'oro v Benetkah, povezan pa je tudi s tretjim vsedržavnim beneškim festivalom. Pesem, ki bo zbrala največ točk, bodo predstavili prav na tem beneškem festivalu. Izkupiček tržaške prireditve, katere umetniški vodja je Fulvio Marion, bo namenjen Združenju za raziskovanje rakastih obolenj. Humoristični roman Petra Ustinova SYDNEY — Posnetek je res nekoliko nenavaden in marsikdo bi lahko vzkliknil: »Nobenega pravega reda ni več na tem svetu!« Saj ga res ni, a avstralski Božiček ima kljub temu pravico, da si v de-cemberski vročini hladi utrujene noge po tolikem vandranju in razdeljevanju darov... RIM — Bog in hudič skleneta, da se bosta nekoliko sprehodila po svetu, kjer nista bila že preveč časa, saj morata na svoje oči videti, kaj se tam dogaja. Tako se začne »pustolovščina«, ki jo opisuje igralec Peter Ustinov v svoji komaj izdani knjigi Stari in Mr. Smith, v kateri Stari ni nihče drug kot gospod bog, Mr. Smith pa je hudobec v svoji zemeljski preobleki. Peter Ustinov namreč ni samo briljantni igralec, ki ga večina izmed nas pozna, temveč tudi poslanik Unicefa, ki pogosto potuje po svetu, in pisec komedij, novel, romanov, mimogrede tudi svoje avtobiografije Dear Me. Čeprav sta protagonista njegovega romana karseda ugledni osebnosti, je delo odločno komično. Bog in hu- dič se morata spopasti z neverjetnimi težavami, ker nihče ne verjame, da sta to, kar pravita, da sta. FBI ju aretira in zapre zaradi denarja, ki ga razdeljujeta: Stari je namreč »ustvaril« lep kupček bankovcev po 100 dolarjev. Uspeta zbežati, nato nastopata v televizijskem varieteju, od blizu sledita vsem prigodam v bivši Sovjetski zvezi, spoznata spretnost Japoncev, šele v Indiji ju skupina svetih mož spozna in počasti, tako kot se zanju spodobi. Med nekoliko pozabljivim in dobrpohot-nim bogom, ki skrbi za usodo Zemlje, in nestrpnim ter razburljivim hudičem se rodi nekakšno zavezništvo, da skupaj gledala na zemeljo z dokajšnjo dozo humorja in odmaknjeno, kot se za neumrljivi bitji spodobi. današnji televizijski in radijski sporedi RAI 3 5.50 Nan.: La freccia nera 6.55 Aktualno: Unomattina 10.00 Poročila 10.05 Gospodarstvo 10.25 Nan.: Supernonna 11.00 Kratke vesti iz Milana 11.05 Nanizanka: Benvenuto sulla Terra, vreme 12.00 Variete: Piacere Raiuno (vodi Gigi Sabani), vmes (12.30) kratke vesti 12.55 SP v smučanju 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroška oddaja 15.00 Dokumentarca: La Torino di P.G. Frassati, 15.30 Ouarantesimo Parallelo a Sud e a Nord 16.00 Mladinski variete: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.40 Dok.: Kvarkov svet 19.40 Almanah in dnevnik 20.40 TV film: Se non avessi 1'amore (dram., It. 1990, r. L. Castellani, i. Otta-via Piccolo, A. Sabato) 22.35 Aspettando Natale 23.00 Variete: L'attesa (božične pesmi in voščila) 23.45 Aktualno: Natale e ac-coglienza 23.55 Polnočnica 5.35 6.10 8.45 9.00 9.25 10.15 11.50 11.55 13.00 13.35 13.50 15.35 17.25 17.30 17.55 18.05 18.20 19.05 19.45 20.30 22.15 0.05 0.20 Variete: Videocomic Nanizanke in risanke Ne samo o kmetijstvu Nanizanka: Lassie Variete: Cirkus v svetu Film: Bodo (kom., Nem. 1989, r. Gloria Behrens) Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik ob trinajstih Segreti per voi Nad.: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara Aktualnosti: Tua, 15.50 Kronika, Diogenes Kratke vesti iz Milana Nanizanka: Alf Glasba: Rock cafe Športne vesti Nanizanka: Miami Vice - Versi sciolti Nad.: Beautiful Vreme, dnevnik, šport Film: Occhio alla penna (vestem, It. 1981, i. Bud Spencer, Amidou) Aktualno: II coraggio di vivere - Natale con i tuoi Glasba: Rock cafe Film: La storia di Babbo Natale - Santa Claus (fant., ZDA 1985, r. Jean-not Szwarc) 6.45 Film: La fuga di Bull-dog Drummond (krim.) 7.55 Film: Le avventure del barone di Miinchhausen (pust., Nem. 1943) 9.35 Film: Un giorno... di pri-ma mattina (glas.) 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.05 Drobci 12.35 Nan.: Vita col nonno, 13.25 Časa nostra 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: II canto della montagna rosa, 15.30 Stelle di Natale 15.45 Šport: tednik o odbojki, 16.05 ženska odbojka, 16.40 namizni tenis 17.00 Aktualno: Pomeriggio sul 3 - Gente come noi 17.45 Risanke: BlobCartoon 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.45 BlobCartoon in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Varjeteja: BlobCartoon, 20.05 Blob 20.30 Variete: Božični cirkus 22.30 Film: Anime gemelle (kom., ZDA 1984, r. Arthur Hiller) 24.00 Drobci 0.30 Variete: Fuori orario [_£ TV Slovenija 1 9.00 Počitniški program 10.50 Mozaik: V četrtek ob 17.30, 11.15 Angleščina, 12.15 Sedma steza, 12.45 Osmi dan 13.30 Dnevnik 13.40 Dok.: V ozračju Trsata 14.55 Mozaik: Angleščina 15.15 Sova (pon.), vmes nan. V območju somraka in nadaljevanka Flair 16.45 Poslovne informacije, poročila in kronika 17.05 Mozaik - Šolska TV: Od Newtonove do Einsteinove mehanike, 17.35 Nekoč je bilo življenje 18.10 Spored za otroke: Luna gre na pot, 18.30 Alf, 18.55 Zlati prah, 19.00 Dete božje v jaslih leži 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Slovenske jaslice 20.50 Prelistajmo skupaj 21.00 Naj gre ta kelih 21.15 Pet božičnih 21.30 Glej svetloba 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Oratorij: Jezusovo otroštvo (H. Berlioz) 22.45 Polnočnica in na zemlji mir ljudem (iz Tolmina) 1.30 Video strani TV Koper □ 13.00 Športna oddaja 14.30 Rubrika: Bella TV 16.00 TV Novice 16.10 Otroški program: risanke Baba Malu in nan. Družina... recimo ji tako 17.00 Koncert ob 400. obletnici smrti Jakoba Gallusa 17.30 Primorski regionalni program: Studio 2 18.45 Odprta meja 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nadaljevanka: Rayano-vi, nato risanke 20.30 Film: Upor sužnjev (pust., It. 1960, r. Nunzio Malasomma) 22.10 TV Dnevnik 22.20 Nan.: Sodelavci 23.10 Božične pesmi 24.00 Polnočnica TV Slovenija 2 17.10 Euroritem (21. odd.) 17.30 Regionalni programi 19.00 S korakom v dvoje 19.30 TV Dnevnik HTV 20.00 Nadaljevanka: Mala Glorija končno srečna 20.45 Umetniški večer 23.00 Sova, vmes film Mojzes in glasba skozi čas 1.15 Vutel RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran (pon.); 8.40 Orkestri; 9.00 Musical; 9.30 To je življenje; 9.40 Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja (r. Boris Kobal); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Življenju naproti; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Ceciljanka 1991; 12.50 Orkestri; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba: Ensamble Pro Musiča iz Salzburga; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 17.40 Mladi val; 19.25-1.00 Nocoj nisi sam; 24.00 Polnočnica iz cerkve v Mačkoljah. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika in napovedi; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, Otroci; 20.00 Med slovenskimi koledniki;. 20.35 Minute za Mozarta; 21.05 Radijska igra: Globoko jeseni; 21.50 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Šanson v belem; 23.05 Literarni nokturno; 24.00 Polnočnica iz stolnice v Ljubljani; 2.00 Nočni program. CANALE 5_______________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nan.: I Robinson - Brutti voti, 9.00 Denise 9.35 Film: Non siamo angeli (kom., ZDA 1955, r. M. Curtiz, i. H. Bogart) 11.50 Kviz: II pranzo e servito 12.40 Canale5News 12.45 Variete: Non e la Rai 14.30 Film: I figli del deserto (kom., ZDA 1934, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 15.50 Risanke: Voščila Simpsonov 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kvizi: OK il prezzo e giu-sto!, 19.00 La mota della fortuna (vodi Mike Bon-giorno), 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News 20.25 Varieteja: Striscia la no-tizia, 20.40 Paperissima (vodita Marco Columbro in Lorella Cuccarini) 22.30 Risanke: I Simpson 23.00 Film: La vita e meravig-liosa (kom., ZDA 1946, r. Frank Capra, i. James Stewart, Donna Reed) 24.00 Canale 5 News 1.35 Striscia la notizia 1.50 Nanizanke non stop RETE 4 00 Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La Tata re il professore, 9.00 Tre nipo-ti e un maggiordomo, 9.40 Cingue ragazze e un miliardario 30 Kviz: Čari genitori .35 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke .40 Variete: Buon pomeriggio (vodi P. Rossetti) .45 Nad.: Sentieri, 14.45 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Cristal, 16.15 General Hospital, 17.00 Febbre d'amore .50 TV 4 vesti .00 Aktualno: Buon pomeriggio ob božiču :.25 Kviz: Gioco delle coppie 19.05 Risanke 19.30 Variete: E'festa! 20.30 Film: Il piccolo Lord (kom., ZDA 1980, r. Jack Gold, i. Ricky Shroder, Alec Guinness) 22.30 Variete: Buonasera 23.20 Film: Bianco Natale (glas., ZDA 1954, r. Michael Curtiz, i. Bing Cros-by, Danny Kaye) 1.30 Nan.:MarcusWelby 2.30 Programi non stop ITALIA 1______________ 6.30 Otroški variete, nato vremenska napoved 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky, 9.30 Chips, 10.30 Mag-num P.I., nato vreme 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 13.45 Benny Hill Show 14.15 Film: Willy VVonka e la fabbrica di cioccolato (kom., VB 1971, r. Mel Stuart, i. Gene Wilder) 16.30 Nanizanki: Il mio amico Ultraman - Ricordi, 17.00 A-Team-Lataglia 18.00 Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: MacGyver 20.00 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: Il ritorno degli Ewoks (fant., ZDA 1985, r. Jim in Ken Wheat, i. Wil-ford Brimley) 22.30 Film: Arturo (kom., ZDA 1981, r. Steve Gordon, i. Dudley Moore, Liza Minnelli) 0.40 Odprti studio in šport 1.05 Nanizanke non stop ODEON_________________ 13.00 Risanke in nanizanke 15.30 Nad.: Happy end 16.15 Film: Buona notte, amore! (glas., 1937, r. Kurt Neumann, i. Bobby Bre-en, Basil Rathbone) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro) 19.30 Risanke 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Una favola fantas-tica (fant., ZDA 1984, r. Clive Donner, i. George C. Scott, Nigel Davenport) 22.30 Film: Arriva John Doe (kom., ZDA 1941, r. Frank Capra, i. Gary Cooper, Barbara Stanwyck) TMC ____________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nan.: Le spie, 10.00 I giorni di Brian 11.00 Nad.: Vite rubate 11.45 Variete: A pranzo con Wilma 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.30 TMC News in šport 14.00 Variete: Ottovolante 14.30 Risanke: Snack, 15.00 Scooby Doo 15.25 Film: Storia di tre amori (kom., ZDA 1953, i. James Mason, Moira Shearer, Ethel Barrymore) 17.40 Film: Il libro della giun-gla (pust., ZDA 1942, r. Zoltan Korda, i. Sabu) 19.45 Kviz:Telelotto 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Cirkus mladih 22.30 Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Luttazzi) 23.35 Nočne vesti 0.15 Film: Racconto di Natale (kom., ZDA 1983, r. Bob Clark, i. Melinda Dillon, Darren McGavin) 2.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI ____________ 10.45 Telefriuli non stop 14.00 Nan.: Firehouse Sguadra 23, 15.30 II mio amico Bottoni, 17.00 A sud dei Tropici, 17.30 Primus 18.00 Nad.: La padroncina 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Regione verde 20.00 Variete: Serade furlane 22.00 Šport & Šport 22.45 Nočne vesti 23.15 Variete: Golden Circus TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7J0 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.30 J.S. Digital jazz; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocija plošč; 17.50 Rubrika; 18.05 Filmska glasba; 18.15 Prireditve in koncerti; 18.45 J.S. Digital; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 17.30 Paff... room; 19.00 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba. sredini televizijski in radijski sporedi RA» 1_______________ 6.05 Pravljica: II principe ra-nocchio 6.55 Aktualno: Unomattina 9.30 Glasb, oddaja: Vesel božič vsemu svetu 10.25 Maša iz Sv. Petra 11.45 Aktualno: Parola e vita 11.55 Papežev blagoslov in poslanica Urbi et Orbi 12.30 Božični koncert z orkestrom in zborom RAI 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 TV film: Non partire Bab-bo Natale (kom., ZDA 1987, r. W. MacKenzie) 15.35 Otroški program 16.05 Mladinski variete: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.40 Dok.: Kvarkov svet 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Variete: Tombola!!! (vodita Gigi Sabani in Toto Cu-tugno) 22.45 Dnevnik 23.00 Dok.: Nastanek filmske umetnine Fantasia 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti 0.40 Film: Erneste salva il Natale (kom., ZDA 1988) ^ RAI 2 6.00 Noč proti rasizmu 7.00 Nanizanke in risanke 8.45 Ne samo o kmetijstvu 9.00 Božični koncert: I Solisti Veneti (Vivaldi) 10.10 Film: Danny il campione del mondo (kom., ZDA 1989, r. Gavin Millar) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.45 Rubrika: Segreti per voi 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Tua - rubrika o lepoti 17.15 Kratke vesti iz Milana 17.20 Nanizanka: Alf 18.10 Glasba: Rock cafč 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.05 Nad.: Beautiful 19.45 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.40 Cirkus zvezdnikov 22.30 Film: La montagna del co-raggio (pust., ZDA 1989, r. C. Leitch, i. Juliette Ca-ton, Charlie Sheen), vmes dnevnik 0.40 Vreme in horoskop 0.45 Glasba: Rock cafe 0.50 Film: Il signore degli anelli (ris., ZDA 1979) RAI 3________________ 7.10 Film: Germania anno zero (dram., It. 1948, r. Roberto Rossellini) 8.25 Opera: Valkira (Wagner, dir. Pierre Boulez) 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.05 Risanke: BlobCartoon 12.35 Nan.: Vita col nonno, 13.25 Časa nostra 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Risanke: BlobCartoon 15.45 Film: Duello al Rio d'ar-gento (vestern, ZDA 1952, r. Don Siegel, i. Audie Murphy) 17.00 Maša (iz Moskve) 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.45 Risanke: BlobCartoon in vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 20.30 Variete: Mi manda Natale (vodi G. Ippoliti) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Film: Il trasloco (dram., It. 1991, r. Renato de Maria) 24.00 Dok.: Marlene Dietrich in njene pesmi 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario [ fr TV Slovenija 1 8.50 Video strani 9.00 Počitniški program: Živ žav, Eutoritem 11.00 Evangeličanska maša 11.55 Papeževa božična poslanica Urbi et orbi 12.30 Božična simfonija 13.30 Dnevnik 13.45 Film: Z znamko okoli sveta (Kan. 1988) 15.25 Sova: film Mojzes (ZDA, i. Burt Lancaster) 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik. Dokumentarca: Boj za obstanek, 17.30 Kanada 17.50 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, Zlati prah, Dva soseda 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Božična zgodba (ZDA 1983, r. Bob Clark, i. M. Dillon) 21.40 Kelih zveličanja 21.55 Dnevnik in vreme 22.30 Nočni program Sova, vmes nan. Alf in zadnji del filma Mojzes 0.10 Video strani [~p*| TV Koper 13.00 Športna oddaja 14.30 Rubrika: Bella TV 16.00 TV Novice 16.10 Otroški program: Čarobna svetilka, vmes risanke Baba Malu in sto ruskih pravljic 16.40 Film: Upor sužnjev 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 Dnevnik 19.25 Nad.: Rayanovi 20.30 Film: Roža iz Washington Sguara (glas., ZDA 1939, i. Tyrone Povver) 21.55 Dnevnik • 22.05 Izolski zbori 22.35 Nanizanka: Sodelavci 23.25 Športna rubrika f ŽF tv Slovenija 2 16.30 Nadaljevanka: Mala Glorija končno srečna 17.10 Euroritem (pon.) 17.30 Alpe Jadran 18.00 Božični koncert 19.00 TVS 2 - Studio Maribor 19.30 Dnevnik Sarajevo 20.00 Svet poroča 20.45 Narcis brez ogledala 21.25 Balet: Hrestač CANALE 5________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Film: 11 monello (kom., ZDA 1921, r-i. Charlie Chaplin, Jackie Coogan) 11.50 Kviz: Il pranzo d servito 12.40 Canale5News 12.45 Variete: Non d la RAI 14.30 Risanke 14.35 Film: Il compagno B (kom., ZDA 1932, r. George Marshall, i. Oliver Hardy, Stan Laurel) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kvizi: OK il prezzo d giu-sto, 19.00 La ruota della for-tuna, 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News 20.25 Striscia la notizia 20.40 Variete: Buon Natale (vodita Al Bano in Romina Povver) 23.15 Risanka: Voščila Simpsonovih 23.20 Film: Aspetta primavera, Bandini - Le ragioni del cuore (dram., It. 1989, i. Or-nellaMuti) 24.00 Canale5News 1.15 Striscia la notizia 1.30 Nočni spored RETE 4__________________ 8.00 Nanizanke: Strega per amore, 8.30 La Tata e il professore, 9.00 Tre nipoti e un maggiordomo, 9.35 Cingue ragazze e un mili-ardario 10.30 Kviz: Čari genitori 11.35 Otroški variete 12.05 Film: Bugs Bunny Show (ris., ZDA 1981) 13.30 Film: Duffy Duck's Movie: Fantastic Island (ris.) 15.05 Film: Il gigante buono (pust., ZDA 1968, r. James Nielson, i. D. Weaver) 17.00 Film: Super Bunny in orbita (anim., ZDA 1979) 17.50 TV4 Novice 18.50 Kviz: Gioco delle coppie bambinr 19.40 Variete: E'festa 20.30 Film: Il cucciolo (dram., ZDA 1946, r. Clarence Brown, i. Gregory Pečk) 22.35 Film: L'angelo scarlatto (pust., ZDA 1952, r. Sidney Salkow, i. Rock Hudson, Y. De Carlo) 0.20 Nan.:MarcusWelby 1.30 Film: Beato tra le donne (kom., Fr.-It. 1970) 2.55 Programi non stop ITAUA 1_________________ 6.30 Otroška oddaja, nato vremenska napoved 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanka: SuperVicky 9.35 Film: Zanna Bianca alla riscossa (pust., It. 1974, r. Tonino Ricci) 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 13.45 Benny Hill Show 14.15 Film: Il mistero della giun-gla proibita (pust., ZDA 1987, r. Jim Kouf, i. Tom Conti, Teri Garr) 16.30 Nan.: Il mio amico Ultra-man, 17.00 A-Team 18.00 Variete: Mondo Gabibbo, nato vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: MacGyver -Arriva Terremoto 20.00 Variete: Benny Hill Show 20.30 Nan.: I vicini di časa - Ex-traterrestre portami via 21.30 Nan.: Andy & Norman - A che gioco giochiamo 22.30 Film: Bertolde, Bertoldino e Cacasenno (kom., It.), sledijo vremenska napoved, Odprti studio in šport 1.25 Nočni spored ODEON__________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Happy end 16.15 Film: Il piu bel sogno (kom., 1934) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia 19.30 Risanke 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Nad.: Gloria Vanderbilt 22.30 Film: La grande crociata (pust., 1949, r. J. Bracho) TMC____________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Risanke in nan. Batman 10.30 Film: Gianni e Pinotto con-tro Tuomo invisibile (kom., ZDA 1952, r. Ch. Lamont) 12.00 Papežev blagoslov 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.15 ApranzoconWilma 14.00 Variete: Ottovolante 14.30 Risanke 15.30 Variete: Magical Festival, cirkus iz Montecarla 17.30 Film: Piccole donne (kom., ZDA 1935, r. George Cu-kor, i. Katharoine Hepburn)) 19.45 Kviz:Telelotto) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Asterix e la grande guerra (ris., Fr.-Nem.) 22.00 Glasba: Božič v glasbi 22.30 Variete: Festa di comple-anno (vodita Gigliola Čin-guetti in Lelio Luttazzi) 23.35 Večerne vesti 23.50 Film: Un magico Natale (kom., ZDA 1985) 1.40 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 13.00 Nad.: La padroncina 15.30 Košarka BI 17.00 Nanizanki: A sud dei Tro-pici, 17.30 Primus 19.00 Nanizanki: Chopper One, 19.30 Shannon 20.30 Film: Regalo di Natale (dram., It. 1986, i. Carlo Delle Piane) 22.30 Film: La signora Miniver (dram., ZDA 1942, i. Greer Garson, W. Pidgeon) TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Božični motivi; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Božični motivi; 10.00 Radijska igra: Če telefon ponori (r. Marko Sosič); 10.30 Koncert božične glasbe z domačimi izvajalci; 11.30 Še enkrat božič; 12.30 Božični pogovor (pon.); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Božični utrinek: Hvala za ta dan; 15.40 Blues; 16.00 Mi in glasba: Koncert božičnih pesmi; 17.00 Dramski mozaik: Pod Južnim križem; 18.00 Nocoj nisi sam; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Obvestila in glasba; 11.05 Božič, naš družinski praznik; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke; 17.05 Posebna oddaja; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Opera; 21.20 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Iz kulturnega sveta; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocijske plošče; 17.50 Tematska rubrika; 18.05 Filmska glasba; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro z Majdo; 17.30 The story of 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst. četrtkovi televizijski in radijski sporedi RAI 1_______________ 6.05 Pravljica: Pollicino 6.55 Aktualno: Unomattina 10.05 Film: 1 guerrieri del sole (fant., ZDA 1986, r. Alan Johnson, i. Richard Jordan), vmes kratke vesti iz Milana 11.55 Vremenska slika 12.00 Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroški varjete 15.00 Aktualnosti: Primissima, 15.30 Cronache italiane 16.00 Mladinski variete: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.40 Dok.: Kvarkov svet -Skandinavija 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.45 Variete: Creme Caramel (vodijo Pippo Franco, O. Lionello, Pamela Prati) 22.45 Dnevnik 23.00 Nan.: Poliziotti in cittž 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 1.00 Film: L'incredibile viag-gio verso 1'ignoto ^ RAI 2 6.00 Variete: Videocomic 6.05 Nanizanke in risanke 8.45 Ne samo o kmetijstvu 9.00 Nanizanka: Lassie 9.25 Cirkus v svetu 10.20 Film: LJsola di George (kom., ZDA 1989, r. Paul Donovan) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika Nonsolonero in vremenska napoved 13.50 Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Aktualno: Tua - rubrika o lepoti, Kronika v živo, Di-ogenes 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Zakulisne zanimivosti o filmu Robin Hood 18.00 Glasba: Rock cafe 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.05 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Spartacus (zgod., ZDA 1960, r. Stanley Kub-rick, i. Kirk Douglas) 23.40 Nočni dnevnik 23.55 Vreme in horoskop 24.00 Glasba: Rock cafe 0.05 Film: Hello Dolly! ^ RAI 3 | 7.05 Film: Bulldog Draum-mond in Africa (pust.) 8.05 Opera: Sigrfid (orkester in zbor Festivala v Bayreut-hu, dir. Pierre Boulez) 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.05 Risanke: BlobCartoon 12.35 Nan.: Vita col nonno, 13.25 Časa nostra 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Film: La gang dei dobermane (dram.,1972) 15.45 Šport: ciklokros, 16.20 amaterski nogomet, 16.40 konjske dirke 17.00 Popoldne na 3. mreži 17.45 Risanke: BlobCartoon 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.45 BlobCartoon in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 20.30 Film: Tex e il signore degli abissi (vestern, It. 1985, i. G. Gemma) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Film: Un giorno in pretu-ra (kom., It. 1953) 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Filmske novosti 1.05 Variete: Fuori orario T fr TV Slovenija 1 | 9.00 Počitniški program 11.00 Mozaik (pon.). Šolska TV: Načela Einsteinove mehanike, 11.30 Nekoč je bilo življenje 12.00 Mozaik (pon.). Alpe Jadran, 12.30 nadaljevanka Trgovina z mamili 13.30 Dnevnik 13.50 Film: Mala princesa (ZDA 1939, r. Walter Lang, i. Shirley Temple) 15.25 Sova. Mojzes (pon.) 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Dok.: Boj za obstanek 17.25 V četrtek ob 17.30 18.25 Spored za otroke in mlade: nad. Telovadka, 18.55 Ljudska pravljica 19.05 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Po kateri poti domov? (ZDA) 20.50 Kelih III 21.00 Tednik 22.00 Dnevnik, vreme 22.30 Poslovna borza 22.45 Sova, vmes nan. Taksi in nad. Šeherazada 24.00 Video strani riW) TV Koper 13.00 Športna oddaja 14.30 Rubrika: Bella TV 16.00 TV Novice 16.10 Otroški program: Čarobna svetilka, vmes risanke Baba Malu in nan. Družina... recimo ji tako 17.00 Film: Roža z Washington Sguara (glas., 1939) 18.30 Risanke 19.00 Dnevnik - Vsedanes 19.25 Nad.: Rayanovi 20.30 Aktualno: Meridiani 21.10 Glasbena odd. v živo: Juke box, vmes dnevnik 23.20 Športna rubrika f TV Slovenija 2 ~ 17.10 Euroritem (22. del) 17.30 Regionalni programi TVS: Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik HTV 20.05 Športnik Slovenije 91 21.00 Dokumentarna oddaja: Paralaksa 21.25 Mali koncert 21.30 Večerni gost 22.15 Drama: Ples smrti (Matej Bor, Mestno gledališče Ljubljana) 0.05 Yutel CANALE 5________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanka: I Robinson- L'-orso Ugo e il lupo Ernesto) 9.05 Film: Operazione sottove-ste (kom., ZDA 1959, r. Bla-ke Edwards, i. Cary Grant, Tony Curtis) 11.50 Kviz: Il pranzo b servito (vodi Claudio Lippi) 12.40 Canale5News 12.45 Variete: Non e la RAI (vodi Enrica Bonaccorti) 14.30 Film: Gli allegri imbro-glioni (kom., ZDA 1934, r. Malcolm Saint Clair), i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 16.00 Otroški variete 18.00 Kvizi: OK il prezzo h giusto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La ruota della fortuna, 19.45 11 gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti), vmes (19.40) Canale 5News 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.40 Kviz: Telemike (vodi Mike Bongiorno) 23.00 Film: Nick e Gino (dram., ZDA 1988, r. Robert M. Yo-ung, i. Tom Hulce, Ray Li-otta, Jamie L. Curtis) 24.00 Canale 5 News 1.25 Striscia la notizia 1.40 Nočni spored RETE 4__________________ 8.00 Nan.: Strega per amore, 8.30 La Tata e il professore, 9.00 Tre nipoti e un maggiordomo, 9.35 Cingue ragazze e un miliardario - La madre di Patty 10.30 Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo) 11.35 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pomeriggio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nadaljevanke: Sentieri (i. Gil Rogers), 14.40 La mia seconda madre, 16.50 Ma-rilena 17.50 TV 4 Vesti 18.25 Kviz: Gioco delle coppie Vip (vodi Corrado Tede-schi) 19.35 Variete: E' festa! (vodi Gi-orgio Mastrota) 20.30 Film: Incontri ravvicinati del terzo tipo (fant., ZDA 1977, r. Števen Spielberg, i. Frangois Truffaut, Richard Dreyfuss) 23.05 Film: 11 comandante del Flying Moon (pust., ZDA 1953, r. Joseph Pevney, i. Rock Hudson) 0.45 nan.: Marcus Welby 1.50 Spored non stop ITALIA 1________________ 6.30 Otroška varjete: Ciao Ciao in risanke, nato vreme 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky 9.35 Film: Il ragazzo dal kimono d'oro (pust., It. 1987, .r. Larry Ludman, i. Kirn Rossi Stuart) 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 13.45 Benny Hill Show 14.15 Film: Philadelphia Experi-ment (fant., ZDA 1984, r. Stewart Raffil, i. Michael Parč, Nancy Allen) 16.30 Nan.: Il mio amico Ultra-man - L'amico sconosciuto, 17.00 A-Team 18.00 Variete: Mondo Gabibbo, nato vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Nan.: MacGyver 20.00 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: Vice versa (kom., ZDA 1988, r. Brian Gilbert, i. Judge Reinhold) 22.30 Film: Chi piu spende... piu guadagna (kom., ZDA 1985, r. Walter Hill, i. 'Richard Pryor, John Candy) 0.30 Odprti studio 0.55 Nočni spored ODEON__________________ 13.00 Risanke 15.00 Nadaljevanka: Happy end 16.15 Film: Ordine di esecuzione (vojni, 1960, r. E. Zbonek) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia 19.30 Risanke 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli 22.15 Film: Era una notte buia e tempestosa (kom., It. 1985) TMC______________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nanizanke in risanke 10.30 Film: Gianni e Pinotto al Polo Nord (kom., ZDA) 11.45 A pranzo con Wilma 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.15 Filma: I fanciulli del West in Allegri vagabondi (kom., i. Laurel in Hardy) 14.30 Variete: Ottovolante 15.00 Risanke: Snack 15.30 Varieteja: Magical Festival, Cirkus iz Montecarla 17.35 Film: L'eterna illusione (kom., ZDA 1938, r. Frank Capra, i. Jean Arthur) 19.45 Kviz: Telelotto 20.00 Vesti: TMC News 20.40 Kviz: No Zapping, vmes film II fantasma di Čanter- ville' (fant., ZDA 1986, r. Paul Bogart) 22.40 Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti) 23.45 Vesti: TMC News 23.55 Avtomobilizem 0.05 Rubrika: Snežni planet 0.45 Film: Sogno di Natale 2.30 Aktualno: CNN News TELEFRIULI______________ 10.45 Telefriuli non stop 14.00 Nanizanki: Firehouse Sgu-adra 23, 15.30 Provaci an-cora Lenny 16.00 Risanke 18.00 Nad.: La padroncina 19.00 Dok.: New York 20.00 Rubrika: Belo & Črno 21.30 TV film: Una časa a Roma (kom., It. 1987,1. del) 23.00 Nan.: Shannon TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Božične misli; 8.50 Evergreeni; 9.30 To je življenje; 9.40 Dvajset minut z...; 10.00 Radijska igra: Božično razpoloženje; 10.30 Poklon Gallusu; 11.20 Orkestri; 11.30 Radijska priredba: Odiseja; 11.45 Melodije; 12.00 Skozi tančico molka; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Božične pesmi; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 To so zimski, zimski dnevi; 16.00 Mi in glasba: Božični koncert; 17.00 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.15 Iz naših sporedov; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.00 Glasba; 10.05 Posebna oddaja; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 14.05 Umik Jugoarmade; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke; 17.05 Posebna oddaja; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd, horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Iz arhiva Radia Koper; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocijske plošče; 17.50 Rubrika; 18.05 Filmska glasba; 18.45 Jazz; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja - Dobro jutro z Majdo; 17.30 The story of... ; 21.00 Radio ga ga. Pred 50 leti je fašistično sodišče obsodilo na smrt Tomažiča, Ivančiča, Kosa, Bobka in Vadnala Junaki protifašističnega upora VID VREMEC Na Primorskem je imel protifašistični odpor med obema vojnama svojstvene vzroke in značilnosti. O teh bom omenil nekaj pomembnih dogajanj, ki so tako ali drugače pogojili tudi ta proces. Po vsiljeni mirovni pogodbi, sklenjeni 12. novembra 1920 v Rapallu med Italijo in kraljevino SHS, je ostalo nad 500.000 Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini, Zadru in na nekaterih jadranskih otokih pod tujo vladavino. General Petitti di Roreto je po prihodu v Trst v novembru 1918 na čelu italijanske vojske izdal znani proglas, v katerem je »širokogrudno« obljubil našemu življu, da bo užival še večje jezikovne, narodnostne in druge pravice kot Avstrijo. Vendar je vsakodnevna stvarnost kmalu demantirala dane obljube. Strahotna vojna morija je zapustila za seboj nepregledne ruševine, številne padle vojake in ranjence. Prizadeta je bila skorajda sleherna primorska družina. Najprej so uvedli na zasedbenem ozemlju strogo vojaško upravo. Oblasti so odredile že leta 1919, da morajo biti vsi uradni spisi in pečati na tako imenovanem ozemlju »terre redente« (odrešeno ozemlje) le v italijanskem jeziku ne glede na narodnostno sestavo prebivalstva, tudi če je bila v večini slovenska narodnost v mnogih predelih. V februarju 1919 so izgnali iz rojstnih krajev okrog 1000 »politično sumljivih oseb«, vidnih osebnosti slovenske in italijanske narodnosti, z motivacijo, da so nevarne novi oblasti. Moške so odvedli na malari-čen otok Sardinjo. Izpustili so jih šele proti koncu leta 1919. Nekatere pa so še več mesecev zadržali v tržaškem zaporu Coroneo. Še in še so negotova prihodnost in razna preganjanja povzročila prvi val emigrantov, saj se mnogi med njimi niso mogli sprijazniti s tujo vladavino. Emigrirali so v Jugoslavijo. Splošno je znano dejstvo, da je nastal fašizem na pobudo in pod vodstvom Benita Mussolinija 1919 v Milanu. S hrupno propagando in demagoškimi gesli o »obrambi domovine, vojne zmage, proti subverzivnim elementom itd.« je zavajal javnost. Najprej je napadel sedež socialističnega glasila Avanti v Milanu, nato je sejal nasilje v številnih krajih v Italiji. Na našem ozemlju so njegove škvadre, v črnih srajcah, oborožene s pendreki, bodali, puškami in bombami drvele na kamionih po mestih in po vaseh, ne da bi jim varnostni organi in vojska preprečili njihove nasilne nastope. Niso napadali samo sedežev in pripadnikov delavskih organizacij, marveč tudi slovenskih in hrvaških organizacij in društev. Vrh takega vandalskega početja so dosegli fašisti s požigom slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu. Njihov razvpiti vodja Francesco Giunta je s požigom uničil v plamenih vse dragoceno premoženje, ki so ga v tem domu ustvarili Slovenci s svojim dolgoletnim kulturnim in drugim delom. Upirali so se jim tako narodno in socialno zavedni Slovenci, kakor tudi napredni Italijani. Ob parlamentarnih volitvah 15. maja 1921 je prišlo iz Kopra v Marezihe 11 fašistov, da bi ustrahovali domačine. S pogumnim uporom so domačini pobili štiri fašiste, druge ranili in pognali v beg. Tedaj in pozneje so tudi sami imeli štiri žrtve, odpor pa so plačali z ostro represalijo. Upor pa je močno odmeval v domači in tudi tuji javnosti. S tako imenovanim pohodom na Rim 28. oktobra 1922 je fašizem prevzel krmilo državne oblasti. V obmejnem območju so se razmere še zaostrile, fašiszem je načrtno brisal narodnostno identiteto Slovencev. Navzlic težavnim razmeram so Primorci vztrajno delovali na Ijud-skoprosvetnem področju. Na začetku svoje vladavine je fašistični režim za nekaj časa še dovolil obstoj in delovanje takih društev in organizacij. ki so nastale že pod Avstrijo. Potrebno jih je bilo obuditi k življenju. V Gorici so jih združili v Zvezo prosvetnih društev, v Trstu pa je iz prosvetnih in mladinskih društev nastala Zveza mladinskih društev. Takšen razvoj so dosegli le po zaslugi mnogih požrtovalnih navdušencev, bodisi organizatorjev, kakor tudi navadnih članov v mestu in na podeželju. Prav tako je v okviru komunističnega gibanja na ljudskoprosvetnem področju živahno deloval Ljudski oder. Imel je že bogato tradicijo iz avstrijskih časov. Na Primorskem je v povojnem obdobju imel tudi do 64 podružnic. Oblast pa ni mirovala z raznarodovalni ukrepi. Tržaški župan je 20. februarja 1922 izdal odlok, s katerim je prepovedal vse nagrobne napise v slovenskem jeziku na območju tržaške občine. S kraljevim dekretom št. 800, ki so ga objavili 23. marca 1923, so odpravili vsa slovenska ledinska in krajevna imena. Zamenjali so jih z italijanskimi. V mnogih primerih so zvenela prav čudno, cela smešno, večinoma pa niso odražala izvirnega pomena. Nadalje so z zakonom št. 1921 z dne 4. septembra 1923 odstavili vse sodnike, ki niso oblvadali italijanskega jezika. V kolikor so hoteli ostali v službi, so se ga morali naučiti in opraviti posebni izpit. Z Gentilejevo šolsko reformo v oktobru leta 1923 so zadali slovanskemu šolstvu milostni udarec. Z njo so do šolskega leta 1927-1928 ukinili pouk v materinem jeziku v vseh 400 slovenskih in hrvaških šolah v Julijski krajini, Zadru in na nekaterih jadranskih otokih. Tako je prenekateri slovenski in hrvaški prosvetni delavec zgubil službo ter se pridružil emigrantom v Jugoslaviji. Večalo se je število političnih in ekonomskih emigrantov v Sloveniji in drugod na jugoslovanskem ozemlju. Veliko jih je emigriralo v Argentino. Doseglo je 100 tisoč oseb. Emigranti v Jugoslaviji so izdajali svoje glasilo Istra. V njem so razkrinkavali fašistično brezpravje in trpljenje našega ljudstva. Vsa pomembna javna, poklicna in druga delovna mesta so zasedli prišleki iz notranjosti Italije, medtem ko so precej slovenskih železničarjev in drugih delavcev premestili daleč od rojstnega kraja. Pod vplivom ruske oktobrske revolucije leta 1917 in težavnih življenjskih razmer, revščine in brezposelnosti, se je po ustanovitvi Komunistične ~ stranke Italije na kongresu v Livornu leta 1921 tudi v naših krajih razmahnilo komunistično gibanje. Med drugimi ga je vodil Ivan Regent s Kontovela. Na parlamentarnih volitvah leta 1924 je dobilo za poslanca Josipa Srebrniča iz Solkana, Slovenca, in Egidia Gennarija, Italijana iz Trsta. Oblasti so tudi preganjale narodno zavedne duhovnike, ki so med ljudstvom utrjevali narodno zavest. Na prvih volitvah v rimsko zbornico leta 1921 je bil med drugimi izvoljen na slovenski listi duhovnik Vir-gilij Šček, za slovenska narodna poslanca pa sta bila leta 1924 izvoljena dr. Josip Vilfan iz Trsta in dr. En-gelbert Besednjak iz Gorice. Žal je ta navidezna parlamentarna demokracije trajala malo časa. Fašistični režim je med našim življem bolj prisilno kot spontano uspel pridobiti v svoje vrste nekaj obrtnikov, gostilničarjev in trgovcev. Kdor ni bil vpisan v fašistične sindikate, ni dobil dela. Mladino pa so že iz otroškega vrtca dalje vpisovali v tako imenovane Figli della Lupa, nato Balilla, ko so obiskovali osnovno šolo. Pod pretvezo dveh lažnih atentatov na Mussolinija v letih 1925 -1926 je fašizem pripravil in izdal drakonske, totalitarne ukrepe proti nefašističnim organizacijam. V novembru 1926 so objavili izredne fašistične zakone. Z njimi so prepovedali obstoj in delovanje komunističnim in drugim nefašističnim strankam. Ustanovili so Posebno fašistično sodiščee s sedežem v Rimu. Odvzeli poslansko imuniteto 124 demokratičnim poslancem, med njimi tudi Srebrniču in Gennariju, leta 1928 še dr. Vilfanu in dr. Besednjaku. V letih 1927 - 1928 so ukinili slovanski tisk, glasilo Edinost in komunistično glasilo Delo. Razpustili so naše organizacije in društva. Ustanovili so posebno politično policijo OVRA z osnovno nalogo, da bo preganjala protifašiste. Toda narodno zavedni Primorci, predvsem pa Žrtve drugega tržaškega procesa: zgoraj (od leve proti desni) Pinko Tomažič, Ivan Ivančič, Simon Kos; v sredi Viktor Bobek, spodaj pa Ivan Vadnal. Na ostalih dveh fotografijah zgoraj štempiharski izlet na Nanos v maju 1940, spodaj pa šentjakobski cerkveni pevski zbor v Lokvi na Krasu leta 1939. nekateri pogumni pripadniki razpuščenih prosvetnih in mladinskih društev se niso prestrašili. Na ilegalnih sestankih so sklenili organizirati tajno narodno protifašistično organizacijo BORBA na Tržaškem, drugod na Primorskem pa TIGR (kratice za Trst, Istro, Gorico in Reko). Odločili so se, da bodo požigali otroške vrtce in šole, legla po-tujčevalnic naših otrok, napadali njihove sedeže in njihove veljake, kakor tudi ovaduhe. Izvedli so orog 100 akcij v Trstu in na podeželju. Razmnoževali so glasili Borba in Svoboda. Slednja je ilegalno izhajala 13 let. Žal je OVRA uspela aretirati več njenih članov. Po daljši, hudi preiskavi, v kateri so mnoge mučili. Posebno fašistično sodišče je prišlo začasno iz Rima v Trst. Na prvem tržaškem procesu od 1. do 6. septembra 1930 so sodili 18 obtožencem. Vseh je bilo 87, od teh 25 na begu. Nekaj aretirancev so že prej izpustili. Na smrt so obsodili Ferda Bidovca, Alojza Valenčiča, Zvonimira Miloša in Franja Marušiča in jih ustrelili na bazoviški gmajni. Ostale obtožence pa so obsodili na večletne zaporne kazni. Le dva so oprostili. Ta proces je močno odjeknil doma in v svetu. Izzval je val ogorčenja in obsodbe fašističnega režima. Šele čez več kot leto dni so sodili v Rimu še drugi skupini njihovih somišljenikov. Prav tako so se komunisti organizirali v globoki ilegali. Poslanca Srebrniča so že leta 1927 odvedli na policijsko konfinacijo. Regent pa je emigriral v Ljubljano, nato v Francijo in končno v Sovjetsko zvezo, od koder je pošiljal na Primorsko veliko komunističnega tiska. Na Krasu je bil zelo dejaven Adalbert Vrabec - Eden, zaupnik CK Komunistične stranke Italije za Julijsko krajino. Na pobudo študenta Albina Vodopivca iz Kamenj na Vipavskem so v sodelovanju z brati Ušajevi in brata Vilharja v letih 1927 - 1928 razmnoževali na Rafutu pri Gorici ilegalno komunistično glasilo DELO. V letih 1933 - 1935 pa jeNa pobudo Petra nardina iz Bukovice in drugih sodelavcev v Renčah in okolici glasilo izhajalo drugič, ker so prejšnje aretirali, ali pa so pobegnili v tujino. V tistih letih se je komunistično gibanje razširilo vse od Krasa do južne Furlanije. Izvedlo je precej uspelih in odmevnih nastopov proti fašizmu. Toda OVRA je leta 1934 izsledila in aretirala precej njegovih pripadnikov. Na petih procesih so obsodili 68 obtožencev na skupno 427 let zapornih kazni, druge pa odvedli na policijsko konfinacijo. Zvrstili so se še drugi pomembni dogodki. Fašistična Italija je v oktobru 1935 napadla Abesinijo in v maju 1936 zasedla njeno prestolnico ' Adis Abebo. Nacizem je v Nemčiji leta 1933 prevzel oblast. Upoštevaje ta dejstva so na 7. kongresu komin-terne v Moskvi v avgustu 1935 sklenili, naj se osnujejo Ljudske fronte delavskih, narodnih in demokratičnih sil v boju proti nacifašizmu. Tako je na volitvah v Franciji in Španiji zmagala Ljudska fronta. Španska reakcija se je pod vodstvom generala Francisca Franca uprla zakonito izvoljeni republikanski oblasti. Njej v pomoč so se prijavili prostovoljci v mednarodnih brigadah iz 53 držav. S Primorskega je odšlo v Španijo okrog 100 prostovoljcev, iz Slovenije pa okrog 550. Ljudska fronta (med Italijani Fronte popolare) je izdajala tudi v Trstu svoje propagandno gradivo. Sicer ni dolgo trajalo, ker je kmalu prišlo do novih aretacij. V Ljubljani pa so voditelji TIGR (Danilo Zelen, Albert Rejec in Just Godnič) izvedeli o snovanju Ljudske fronte. V ta namen so odpotovali v Pariz, da bi se dogovorili z vodstvom CK KSI za sodelovanje. V decembru 1935 so v imenu Narodno revolucionarnega gibanja Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini z vodstvom italijanskih komunistov sklenili sporazum o akcijski enotnosti. Vsaka organizacija pa je tedaj in pozneje ohranila svojo politično in organizacijsko samostojnost. Za ilegalno protifašistično delovanje je ta sporazum gotovo pomenil zgodovinsko prelomnico. Zlasti glede prenosa razne protifašistične literature čez državno mejo, ilegalnih pobegov iskanih protifašistov so člani TIGR na tolminskem, postojnskem, pivškem in Ilirsko-bistriškem območju opravili veliko koristnih nalog, za svoje potrebe, kakor tudi za potrebe komunističnega gibanja na Primorskem. S takimi cilji sta vodila komunistično gibanje študent Pinko Tomažič iz Trsta in študent Alojz Budin iz Koludrovice v tržaški okolici. Gibanju se je pridružilo tudi nekaj mladih, še policijsko nekompromitiranih članov in simpatizerjev, saj so starejše zasledovali na vsakem koraku. Ilegalna mreža je zajela mesto in deželo. V letih 1939 - 1940 so na njuno pobudo že tretjič razmnoževalo ilegalno DELO v okolici Zgonika in Divače. Medtem so nastale v letih 1934 -1940 slovenske, narodno in protifašistično usmerjene mladinske skupine: študentska in djjaška, Štempiharji, Magnamonti, Šentjakobski cerkveni pevski zbor in Šentjakobska delavska mladina. Med seboj in z mladino so se povezali tudi nekateri starejši, med njimi več že preganjanih slovenskih narodnjakov. Osnovali so tudi Narodni svet. Tržaški in drugi mladinci so razvili obsežno kulturno in drugo dejavnost. Organizirali so srečanja in shode v naravi. Prizadevno se učili materinega jezika. Z ustno in pisno besedo so krepili narodno zavest, obenem pa tudi marsikoga organizirali v tajno protifašistično delovanje. Pod Tomažičevim vodstvom so komunisti v aprilu 1940 organizirali v borovem gozdiču pri Briščikih v tržaški okolici svojo pokrajinsko konferenco. Na njej so se dogovorili o delovanju v vojnih razmerah. Prek Danila Zelena so si tudi priskrbeli precejšnjo količino orožja in streliva. S tem so člani TIGR in primorski komunisti - po sklenjenem sporazumu o akcijski enotnosti iz decembra 1935 - že štiri leta skupno sodelovali v skupnem boju proti fašizmu. V tistih usodnih dneh je Mussolini z balkona trga Venezia v Rimu oznanil , da je Italija 10. junija 1940 stopila v vojno proti Franciji in Angliji kot nemška zaveznica. NADALJEVANJE NA 15. STRANI Po njih so poimenovane šole, ulice, kulturna društva, zbori, knjižnice Slovenci niso pozabiM nanje NADALJEVANJE S 14. STRANI V marcu 1940 sta italijanska proti-vohunska služba in OVRA izsledila in aretirala Viktorja Bobka, Josipa Ujčiča in Marijo Urbančič, člane TIGR iz Ilirske Bistrice, italijanskega vojaka Oscaraja Caramoreja v tem kraju, Franca Udoviča, člana TIGR iz Trsta, Luciana Santaleso in Giovannija Postogno, komunista iz Milj. Osumili so jih vohunske dejavnosti v škodo Italije. Nato je imela OVRA že v drugi polovici 1940 za zapahi številne protifašiste. Osumljence protifašističnega delovanja so aretirali v Trstu, Gorici in na podeželju. Zajeli so vse družbene sloje: delavce, kmete, obrtnike, študente in že poklicne izobražence. OVRA je razpolagala s podatki za protifašiste v Osrednji politični kartoteki, razen tega so še imeli kvestura in karabinjerska poveljstva svoje evidence režimskih nasprotnikov. Zaradi aresije na neodvisne države Albanijo, Grčijo in pozneje na Jugoslavijo, so dozorele okoliščine za represiven nastop velikega obsega. Aretirali so tudi nekaj Slovencev v italijanski vojski. Med njimi tudi mene; proti politično nezaneljivim Slovencem v vojaški uniformi so ukrepali že leta 1940. Razporedili so jih v posebne kazenske delavske bataljone ter jih odvedli na Sardinijo in v druge kraje srednje Italije. Poleti 1940 so imeli v ječi že 139 oseb. Poleg komunistov in članov TIGR so nadalje aretirali še 120 slovenskih narodnjakov in do novembra še 13 članov TIGR s Tolminskega. Preiskovalci so uporabljali vsa možna sredstva. Posebno kruto so ravnali z osumljenci za prenos in hrambo orožja v okolici Divače in na Tolminskem. Tigrovec Simon Kos je 6 tem med drugim napisal: »Na kvesturi nečloveško so nas tepli kot živali, mučili po srednjeveško in poleg zasmehovali.« Enako so ravnali z njegovim prijateljem in soborcem Ivanom Ivančičem. Najožji Tomažičev sodelavec Slavko Ska-perle je podlegel mučenju. Adolfu Uršiču se je omračil um. Hudo pa je bil prizadet tudi Edvard Mlekuž, kakor tudi drugi aretiranci. Na podlagi policijskega gradiva je razvidno, da je vodil celotno preiskavo generalni inšpektor javne varnosti za Italijo dr. Francesco Peruzzi s sedežem v Milanu, toda njen neposreden potek pa je nadzorovala 4. cona OVRA s sedežem v Meranu pod vodstvom dr. Pasgualeja Andrianija. Mnogi politični priporniki so imeli opravka s komisarjema OVRA v Trstu Fortunatom Locastrom in Gennarom Perlo, ki sta v policijskem preiskovalnem postopku ravnala neusmiljeno z njimi. Pomagal jima je tržaški policijski komisar Antonino Favazzi, znan kot zagrizen fašist in krut preiskovalec. Dr. Peruzzi je že v decembru 1940 poslal notranjemu ministru v Rim, kvesturam v Trstu, Gorici in na Reki obsežno poročilo o izsledkih in sklepih večmesečne preiskave. Poročal je, da je bilo aretiranih 269 oseb. Na podlagi v marsičem skonstruiranih obtožb, brez stvarnih dokazov, so jih razvrstili v štiri skupine: — prva je obsegala 73 oseb, označenih za voditelje komunističnega in slovenskega iredentističnega gibanja, izvrševalcev tako imenovanih terorističnih dejanj, vohunske dejavnosti v korist Jugoslaviji, prenosa in hrambe orožja, prijavljene za sojenje pred Posebnim sodiščem; — v drugi in tretji skupini je bilo 129 oseb, to je njihovih sodelavcev in propagandistov, prijavljenih za policijsko konfinacijo in policijski opomin; — in končno še 65 oseb za izpustitev iz ječe s policijskim svarilom. Po fašističnem napadu na Jugoslavijo v aprilu 1941 so dopolnili preiskavo z aretacijo dr. Lava Čermelja in študenta Borisa Zidariča v Ljubljani, v juniju pa še dr. Avgusta Sfiligoja v Gorici. Nadalje je 12. februarja 1941 dr. Peruzzi z dopisom seznanil notranje ministrstvo v Rimu in omenjene kvesture, da so odbrali 53 oseb za sojenje pred Posebnim sodiščem, 54 za internacijo namesto za policijsko konfinacijo, 47 za izpustitev s policijskim opominom in 115 s svarilom. Vendar s temi sklepi še ni bila zaključena preiskava. Nato je komisija Posebnega sodišča izdelala obtožnico, označeno za I. Gruppo (prva skupina) proti Tomažiču in drugim 26 obtožencem. Med njimi smo bili pri- m Zgoraj počastitev žrtev drugega tržaškega procesa na Trgu Unita v Trstu leta 1945, spodaj pa slovenska napredna šentjakobska mladina na izletu v Vrtovčah v oktobru 1937. padniki komunistične stranke in 7 članov TIGR iz Ilirske Bistrice ter Postonjskega, medtem ko so italijanska komunista Luciana Santaleso iz Milj izpustili iz ječe. . Prijavljene za sojenje pred Posebnim sodiščem so politično, svetovnonazorsko in organizacijsko razvrstili v tri skupine: — Skupina intelektualcev (slovenskih narodnih liberalcev v krščanskih socialistov) je_ obsegala 22 obtožencev: dr. Lavo Čermelj, dr. Anton Ščuka-Zorko, dr. Teodor Sardoč, dr. Venceslav Tuta, dr. Angel Kukanja, odv. Franc Tončič, odv. Slavoj Slavnik, odv. Avgust Sfiligoj, dr. Vuk Stanko, dr. Anton Daneu, prof. Josip Kosovel, učitelj Andrej Čok, bančni ravnatelj Štefan Lovrečič, študent Roman Pahor, študent _ Vladimir Mankoč, študent Ludvik Šturm, študent Boris Zidarič, študent Ante Babič, študent Radivoj Bobič, študent Viktor Sosič, tehnik Drago Štoka in uradnik Milan Bolčič. — Komunistična skupina je obsegala 18 obtožencev: Pinko Tomažič, Alojz Budin, Srečko Colja, Adolf Uršič, Anton Abram, Albin Dujc, Ivan Gašperič, Janko Vatovec, Vladimir Dujmovič, Alojz Besednjak, Jakob Dolenc, Albin Škrlj, Ludvik Požrl, Vid Vremec, Bruno Stanič, Ferdo Rukin, Rudolf Di Lenardo in Gio-vanni Postogna. — Skupina članov TIGR, ki so jo preiskovalci označili za »teroristično«, je obsegala 19 obtožencev: Franc Bizajl, Mirko Brovč, Leopold Čopi, Ivan Ivančič, Franc Kavs, Ivan Klavora, Simon in Jože Kos, Edvard Mlekuž, Ludvik Prezelj, Srečko Rejec, Jakob Semec, Franc Sluga, Franc Udovič, Jože Ujčič, Marija Urbančič, Ivan Vandal, Frederik Zornik in Viktor Bobek. K tem je še dodati italijanskega vojaka Oscarja Caramoreja. Skupaj torej 60 obtožencev. Razen tega so še bili naslednji obtoženci na begu: »dr. Engel-bert Besednjak, dr. Ivan Marija Cok, Just Godnič, Josip Dolenc, Franc Horvat, Nikolaj Loflcner in Albert Rejec, Anton Grmek, Milan Starc in Franc Kravanja. Manjkal je Danilo Zelen, vodja TIGR, ki je padel 13. maja 1941 v spopadu z italijanskimi vojaki na Mali gori pri Ribnici, medtem ko so zajeli njegova soborca Franca Kravanjo in Antona Majnika. Na vprašanje, zakaj so oblasti tako dolgo časa odlašale z začetkom procesa, je več razlogov in odgovo- rov. Vsekakor so si mnogi avtorji edini v trditvi, da je imel svojo težo notranji in zunanji politični ter vojaški položaj nacifašistične osi v vojnih razmerah. Prevevala jih je pravcata evforija o skorajšnji zmagi v decembru 1941. Tedaj so bile nemške armade pred Moskvo. Skupaj z italijansko vojsko so tudi računali,' da bodo premagali zaveznike v Severni Afriki. Zatradi tega jim je preostalo le še tem »zagrizenim notranjim sovražnikom« zadati dokončni milostni udarec. Zadnje dni v novembru je italijansko časopisje, zlasti tržaško, objavljalo izvlečke iz obtoženega gradiva proti 60 obtožencem. Da bi okrepili varnostne ukrepe, je prišlo iz notranje Italije okrog 300 karabinjerjev. Strožje so zastražili državno mejo. Podnevi in ponoči so krožile pio cestah in ulicah vojaške in fašistične patrulje. Proces se je začel 2. decemra 1941 v veliki dvorani sodne palače v Trstu. Sodnemu zboru samih visokih fašističnih oficirjev (konzulov) Posebnega sodišča je predsedoval general Antonino Trin-gali Casanuova, javni tožilec pa je bil dr. Carlo Fallace. V sodno dvorano so nas pripeljali vklenjene. Razmestili so nas na klopi. V prvih so sedeli pripadniki skupine intelektualcev, v sredini komunistične skupine, na vrhu pa skupina članov TIGR. Med navzočo publiko so bili predstavniki mestnih in deželnih vojaških, fašističnih in upravnih oblasti ter drugi posebni povabljenci. Na sredini dvorane je bil rezerviran prostor za mizo, na kateri so bili zaseženi predmeti "corpus delicti" (nekaj kosov orožja, propagandno gradivo in drugo). Na posebnem mestu so bili branilci obtožencev, nekateri znani odvetniki kazenskega prava, drugi pa imenovani po službeni dolžnosti. Mrgolelo je uniformiranih fašistov. Zavladalo je melodramatično vzdušje, ki ni obetalo nič dobrega. Potem, ko je predsednik sodišča prebral seznam obtožencev in obtožbe zoper njih, je najprej začel zasliševati pripadnike intelektualne skupine. Prvi je stopil pred sodnike dr. Lavo Čermelj, Njegova markantna osebnost je naredila name izreden vtis. Spominjam se, da je ja\aii tožilec dobesedno rjovel proti njemu. Med drugim ga je obtoževal, da je zelo škodoval ugledu fašističnemega režima, ko je za Društvo narodov objavil leta 1936 publikacijo Boj neke narodnostne manjšine na življenje in smrt, Jugoslovani pod Italijo v angleščini, leta 1938 pa še v francoščini. Zvrstili so se še drugi. Samozavestno so izpovedali svoja slovenska narodna čustva. Obtoževali so jih, da so leta 1939 osnovali Narodni svet v Gabrovici na Krasu med starejšimi intelektualci. Maljši so izdajali glasili Plomen in Iskra. Vsa njihova prizadevanja so težila za tem, da bi Julijsko krajino odcepili od Italije in jo pridružili k Jugoslaviji. Pripadniki komunistične skupine smo prišli na vrsto četrti dan sodne obravnave. Med njimi najprej Tomažič. Predsednik sodišča Tringali Casanuova je o njem med drugim dejal: »Sedaj nadaljujemo proces proti Tomažiču in njegovim tovarišem. Kaj so nameravali doseči komunisti s svojo zločinsko dejavnostjo, je jasno razvidno, če samo bežno pogledamo njihovo strupeno glasilo Delo, ki je odkrito pozivalo k oboroženi vstaji in sabotažnim dejanjem proti fašističnem režimu.« Sam proces pa je v prenesenem smislu tudi dobil ime Tomažičev proces. Tomažič je zanikal vohunsko dejavnost in skupno politično platformo z narodnjaško skupino intelektualcev. Priznal je, da so komunisti težili za ustanovitvijo sovjetske republike. Nadalje je tudi priznal sodelovanje z Bobkom, prek katerega je prišel v avgustu 1939 v stik z Zelenom, da bi prevzel od organizacije TIGR precejšnje količine orožja in streliva. O tem in o drugih obtožbah, ki so bremenile obtožence, naj navedem citat iz opisa dr. Milice Kacin VVohinz: »Preiskave so odkrile številno orožje, strelivo, eksploziv in tiskano gradivo, kar je postalo glavni dokaz o nacionalni in protifašistični dejavnosti. V Vremskem brito-fu so odkrili skladišča orožja in mu-nicije, ki so pripadala komunistični skupini. Pri Prestranku je bil odkrit eksplozivni material Vadnalove skupine, pri Čezsoči Kavsove in Ivančičeve. V Trstu in na Kontovelu so odkrili oddajnoin sprejemno radijsko postajo s šiframi. Zbirka propagandnega materiala je bila obsežna. Poleg glasil Delo, Iskra in drugih brošur je bila odkrita še ilegalna knjižnica, ki je vsebovala na stotine prepovedanih knjig, prej v lasti razpuščenih kulturnih organizacij.« Proces je prestopil v svojo najtežjo fazo, ko so zasliševali obtožence za prenos in hrambo orožja ter stre- liva. Pri marsikomu so bili še vidni sledovi^preslanega trpljenja v preiskavi. Člani organizacije TIGR so priznali, da so ponosno sodelovali tudi v vohunski dejavnosti proti fašistični Italiji in v korist Jugoslavije, ker so na ta način prispevali svoj delež v boju proti osovraženemu fašizmu. Širili so glasilo Svoboda, organizacije TIGR. Vzdrževali ilegalne zveze čez mejo in opravili vrsto tveganih in zaupnih nalog. Med potekom samega procesa se je Osvobodilna fronta slovenskega naroda, Pokrajinski odbor za Julijsko krajino pojavila v Trstu z mogočno tro-silno in napisno akcijo dvojezičnih letakov in listkov. Pozivali so prebivalstvo k boju proti fašizmu in osvoboditev obtožencev. Akcija je zajela mesto in podeželje. Vodil jo je Os-car Kovačič, član CK KPS, ki ga je poslalo v avgustu 1941 osrednje vodstvo KPS in OF iz Ljubljane na Primorsko kot svojega zaupnika. Pozneje je prišel njegov brat Leo, pred tem tudi drugi aktivisti NOB. Z velikim zagonom in iznajdljivostjo so tržaški mladinci in drugi pro-tifašisti raztrosili okrog 20.000 letakov. Med njimi so bili zlasti najagil-nejši pripadniki slovenskih mladinskih kulturnih protifašističnih skupin. Žal je policija aretirala Kovačiča in več njegovih sodelavcev. Toda na njihovo mesto so stopili drugi. Medtem se je proces bližal koncu. Javni tožilec Čarlo Fallace je skoraj dva dni zapored, tetralno in v nabreklem fašističnem stilu obravnaval dejansko in dvoumno kazensko odgovornost vsakega obtoženca skupaj. Napadel nas je, da smo "strupeni gadje", ki nas bodo pomendrali. Smrtno kazen je zahteval za 12 obtožencev: Čermelj, Ščuka, Tuta, Sardoč, Tomažič, Dujc, Vadnal, Bobek, Simon Kos, Kavs, Ivančič in Zornik, za druge pa skupno 973 let zapornih kazni in oprostitev Josipa Kosa in Di Lenarda. Nastop obtoženčevih branilcev je izzvenel kot prava farsa. Končno je sodni zbor Posebnega sodišča izrekel 14. decembra 1941 naslednje obsodbe: 1. Anton Abram (30 let zapora), 2. Anton Babič (oproščen), 3. Alojz Besednjak (6 let zapora), 4. Franc Bizajl (30 let), 5. Radivoj Bobič (oproščen), 6. Milan Bolčič (15 let), Viktor Bobek (smrt), Mirko Brovč (30 let), 9. Alojz Budin (30 let), 10. Oscar Cara-more (6 mesecev), ll._ Srečko Colja (16 let), 12. cir. Lavo Čermelj (smrt), 13. Andrej Čok (12 let), 14. Leopold Čopi (30 let), 15. dr. Anton Daneu (10 let), 16. Rudolf Di Lenardo (oproščen), 17. Jakob Dolenc (30 let), 18. Albin Dujc (30 let), 19. Vladimir Dujmovič (30 let), 20. Ivan Gašperšič (30 let), 21. Ivan Ivančič (smrt), 22. Franc Kavs (smrt), 23. Ivan Klavora (30 let), 24. Jože kos (oproščen), 25. Simon Kos (smrt), 26. Josip Kosovel (15 let), dr. Angel Kukanja (16 let), 28. Štefan Lovrečič (15 let), Vladimir Mankoč (12 let), 30. Edvard Mlekuž (6 let), 31. Roman Pahor (12 let), 32. GioVanni Postogna (30 let), 33. Ludvik Požrl (30 let), 34 Ludvik Prezelj (30 let) 35. Srečko Rejec (30 let), 36. Ferdinand Rukin (7 let), 37. Dr. Teodor Sardoč (smrt), 38. Jakob Semec (30 let), 39. dr. Avgust Sfiligoj (30 let), 40 dr. Slavoj Slavik (15 let), 41. Franc Sluga (30 let), 42. Viktor Sosič (24 let), 43. Bruno Stanič (12 let), 44. dr. Anton Ščuka (smrt), 45. Albin Škrlj (30 let), 46 Drago Štoka (10 let), 47. Ludvik Šturm (12 let), 48. Pinko Tomažič (smrt), 49. dr. Franc Tončič (16 let), 50. dr. Venceslav Tuta (30 let), 51. Franc Udovič (12 let), 52. Josip Ujčič (30 let), 53. Marija Urbančič (8 let). Kulturne ustanove na Tržaškem in v matični domovini, kakor tudi druge organizacije, niso pozabile na žrtve. Tomažič je bil leta 1949 proglašen za narodnega heroja. Po njem nosijo ime osnovni šoli v Kopru in Trebčah, Tržaški partizanski pevski zbor, knjižnica P. Tomažič in tovariši na Opčinah, krožek za politične in socialne vede v Trstu, športno mladinsko društvo v Piranu in trg v Kopru ter ulica v Izoli. Po Ivanu Vadnalu so poimenovali v Prestranku Kulturni dom in ulico. V Podbrdu pa je poimenovana osnovna šola po Simonu Kosu. Medtem ko Ivan Ivančič iz Bovca in Vikotr, Bobek iz Ilirske Bistrice nimata še primernega obeležja. Le ulice so letos poimenovali po slednjemu. Prav bi bilo, če bi se jima oddolžili za žrtvovano življenje v boju proti fašizmu. RIBARNICA PROSEK 1 Chiatti Mcola RESTAVRACIJA REPEN 151 prostorna dvorana za svečane priložnosti Lanom Tel. 327349 GOSTILNA Batič REPNIC 3 —Tel. 329178 TABOR mlečni proizvodi 3 Trgovina: OPČINE - Narodna ul. 28 - Tel. 213306 ir Trgovina: TRST - Trg Giotti 8 - Tel. 635248 ^ Vjculv. Proizvodnja: Zadružna kraška mlekarna - Col/Repentabor RESTAVRACIJA COL (Repentabor) št. 8 Pod Tabrom« Tel. 327120 PODJETJE vošči vsem vesel božič in srečno novo leto BIZJAK prevozi - izkopi Col 10 - Tel. 327149 HOTEL - RESTAVRACIJA vesel božič in srečno novo leto REPENTABOR Tel. 327125 UIMI GOSTILNA Z RIBJIMI SPECIALITETAMI »Boutique del pesce< 1'■ KONTOVEL 97 T°' Tel. 225390 TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 151 PEKARNA - SLAŠČIČARNA Adelajde Martinuzz! PROSEK 138 Tel. 225257 — TELEVIZORJI — ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI — RADIOAPARATI — AVTORADIO umi LUKSA BAR - SLADOLED POSLOVALNICA TOTOCALCIO -TOTIP - ENALOTTO PROSEK 140 Tel. 22^286 CVETLIČARNA Nadja PROSEK 131 — Tel. 225450 vesel božič in srečno novo leto PROSEK 162 Tel. 225160 Železnina Rebula Bruno PROSEK 195 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BUKAVEC OB IZHODU IZ PREDORA NA AVTOCESTI PRI PROSEKU Telefon 225498 - TRST Trgovina čevljev »SONJA« Prosek 6 vošči vesele praznike Društvena gostilna na Proseku PROSEK 280 — Tel. 225039 se priporoča cenjenim gostom PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA LEPA DVORANA PROSTOREN VRT V SREDIŠČU VASI SADJE — ZELENJAVA — DELIKATESE || Luxa Sergij & C. PROSEK 551 GRADBENI - IZOLACIJSKI MATERIAL ŽELEZNINA IN LES USSAI Križ 9/a — Tel. 220368 DESPAR umu (J) Service Maida vošči iresefe praznika KRIŽ 135 Tel. 220717 RIBARNICA Chiatti Mcoia PROSEK 1 Tel. 225225 Cvetličarna ADA PROSEK 551 PEKARNA SLAŠČIČARNA Peric KRIŽ 35 TRGOVINA BARV IN LAKOV PROSECCO COLORI PROSEK 138 Tel. 225912 FOTO SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225394 Se priporoča! :q s. n. c. SPLOŠNA GRADBENA DELA NOTRANJA IN ZUNANJA POPRAVILA PRODAJA RAZNIH MATERIALOV IN GORIV KRIŽ 470/b - Tel. 220755 - 220779 Ferlira tanil Av- m m sveže cvetje poročni okraski cvetlični okrasi za vse priložnosti NABREŽINA - Trg sv. Roka - Tel. (040) 200286 ŽELEZNINA Rožica Terčon-Pertol NABREŽINA 124 Tel. 200122 TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE Aleksandra NABREŽINA 143 IV MACELLERIA CARSICA ZIDARIČ S.n.c. Skladišče papirja in papirnatih izdelkov za prehrano: vrečke, torbe, prtički, higienski papir, kozarci. Nabrežina 120 — Tel. (040) 200232 Fax (040) 201188 TECNOMARMI SNC OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA Nabrežina Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200130 TRŽIČ - Ul. Timavo 15 Tel. (0481) 410574 Nabrežina center 144 Tel. (040) 200020 Trgovina jestvin Radovič h Davorin NABREŽINA Kamnolomi 78/a Tel. 200154 TRGOVINA Kosmina Sergij TV, radio, gospodinjski stroji in radioregistratorji Trgovina je član “ECO ITALIA” NABREŽINA CENTER — TEL. 200123 GOSTILNA SIL VESTER vošči vesele božične praznike NABREŽINA 97 m olich & C. s.n.c. TALNE IN STENSKE KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Nabrežino Kamnolomi 35/c Tel. in fax (040) 200371 AVTOKAROSERIJA Švara S. & Masten S. Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 200654, 299768 GOSTILNA GRILANC Najemnik Bastiancich Lidia Tel. 229113 SALEŽ 59 MANUFAKTURNA TRGOVINA Pertot Ivana NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200055 /\ ČAKANJA.« / \ obdelava marmorja Nabrežina Kamnolomi 35/C Tel. (040) 200115 tAc GRADBEN! MATERIAL s.n.c Terčon A. in Clarici A. SESLJAN 27/A - TEL. (040) 299259 KOLESA NAJBOLJŠIH ZNAMK OBLAČILA — NADOMESTNI DELI — OPREMA mOEO»3iKE TRST - SESLJAN 54/D - Tel. 291233 Gostilna GRUDEN Tipična kraška kuhinja Sempolaj 49 - Tel. (040) 200151 Zaprto ob ponedeljkih Trgovina jestvin GRUDEN Sempolaj 49 - Tel. (040) 200151 ŽELEZNINA IN DROGERIJA rm* v Terčon SESLJAN 27/A Tel. 299220 TRGOVINA JESTVIN Rebula SALEŽ 60 Tel. 229154 POHIŠTVO PUPIS in POHIŠTVO ARCOBALENO Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva SESLJAN DEVIN TRGOVINA JESTVIN Marušič SALEŽ 20 Tel. 229125 GOSTILNA Guštin želi vsem vesel božič in srečno novo leto ZGONIK 3/4 Tel. 229123 AVTOKAROSERIJA Colja - Kante SAMATORCA 53 — Tel. 229377 KAMNOSEŠKO PODJETJE »Zidarič« ŠEMPOLAJ 4/B vošči vesel božič in srečno novo leto Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA želita vesele božične praznike Tel. 229168 MEHANIČNA DELAVNICA VODOPIVEC ZGONIK 50/A TEL. 229122 Po sklepu razširjenega odbora Trgovinske zbornice Letošnji bencinski boni veljajo še do 12. januarja prih. leta Razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji poleg drugih odločitev, sprejel tudi sklep, da bodo nakaznice za prvi kontingent goriva proste cone za leto 1992, pričeli deliti 7. januarja. Razdeljevanje se bo zaključilo 29. februarja. Razpolaganje z nakaznicami za novi kontingent bo predvidoma utišalo polemiko in nejevoljo, ki je zlasti opazna zadnje dni, zaradi pomanjkanja goriva — proste cone seveda — na črpalkah. Ponovilo se je to, kar se dogaja pravzaprav že nekaj let: zaradi občutnih razlik v specifični teži, so se na nekaterih črpalkah znašli brez bencina. Nekateri avtomobilisti tako niso mogli uporabiti bonov, ki so jih imeli, ali jih še imajo pri sebi. Kriva naj bi bila odstopanja v specifični teži goriva, znatno višji od tiste, ki je določena za obračunavanje pri pretvarjanju utežnih količin v prostorninske. Z drugo besedo povedano:'celoletni kontingent neobdavčenega bencina je določen v stotih, prodaja pa se v litrih. Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je spričo nastalega položaja sklenil podaljšati veljavnost SMReKK bencinskih nakaznic do 12. januarja prihodnjega leta. Na isti seji pa je bil govor tudi o ukrepih, ki naj bi v prihodnje omejili ali povsem onemogočili tovrstne težave. Tako bo zbornica v rednih časovnih presledkih, na podlagi podatkov, ki jih pošiljajo grosisti, stalno nadzorovala nihanje specifične teže. Te podatke bodo objavljali. Koristniki (avtomobilisti) bodo tako sami izbirali, kje bodo kupovali bencin. To je eden od načinov, da bi črpalkarje prisilili da se oskrbujejo pri grosistih, ki nudijo bolj rafinirano in torej lažje gorivo. Upravitelji bencinskih črpalk pa bodo morali, na podlagi določila medministrskega odbora za cene z dne 31. julija letos, na vidnem mestu izpostaviti cene goriva. Razširjeni odbor je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o prilagoditvi pravilnika o poslovanju proste cone smernicam EGS in medministrskega odbora CIPE. To naj bi uresničili v teku prihodnjega leta. Glede polemik o gradnji šole — vojašnice Odbor za goriško letališče pojasnjuje svoje stališče Odbor za ovrednotenje goriškega letališča v posebnem poročilu za tisk pojasnjuje, da se ne želi vmešavati v žolčne polemike, ki se pletejo okrog načrta za zgraditev šole — vojašnice na letališču. Glavni cilj odbora je ohranitev in valorizacija letališča in za ta cilj ima podporo preko deset tisoč podpisov občanov. Odbor opozarja na poskuse oseb, ki si še zmeraj prizadevajo za uničenje letaliških površin, kljub temu, da je zdaj že vsem znan način obnašanja in nastopanja teh oseb in kljub temu, da je občinski svet že izrekel obvezujoče stališče. Glede ustanovitve komisije, ki naj bi izdelala stališče o šoli—vojašnici odbor, ki mu predseduje odvetnik Genovese, meni da je predlog za odbor sprejemljiv le v kolikor bi se gradnja objekta predvidela izven letališkega kompleksa. razna obvestila ANO VANJE 26,12,91-20,30 EUFORIA - DEVIN Kotalkarji KŠD Vipava pripravili presenečenje Prijetna igra glasbe, gibov in barv Kulturno in športno društvo Vipava je tudi letos poskrbelo za prijetno presenečenje. V soboto in nedeljo je v občinski telovadnici v Sovodnjah pripravilo kotalkar-sko revijo s posebej za to priložnost naštudiranim programom, ki sta ga med posameznimi nastopi, dopolnjevali znani tržaški "klafar-ci" Tonca in Vanka. Tako v soboto, kakor v nedeljo, je bila občinska telovadnica polno zasedena in, kar velja še posebej pozdraviti, je bilo med gledalci veliko mladih. Osrednjo točko programa je sestavljala koreografija Xenox — srečanje nad zvezdami. Srečanje štirih astronavtov (Zemljanov) s prebivalci in prebivalkami planeta Xenox. V koreografiji je nastopilo kar 44 kotalkarjev vseh starostnih kategorij, kar je že samo po sebi lep uspeh. Velja opozoriti na domiselno izdelane kostume, ki so v znatni meri dopolnjevali predstavo, in na "posebne" zvočne in vizuelne efekte. Vipava pripravljali lep čas, pod vodstvom vaditeljic, Nade Devetakove in Marize Florenin. Veliko dela je zahtevala tudi priprava čimbolj uspešno "predstavo. Pri tem so seveda pomagali starši in odborniki. Revija se je sklenila s tradicio-mraza/ Miklavža, (foto Klemše). Slovenska ljudska knjižnica D. Fei- gel obvešča, da bo spet odprta od torka, 7. januarja. Uradi SDGZ — Gorica bodo v petek, 27. t.m. zaprti. Člane prosijo za razumevanje. Gomiščkovo zavetišče na Krnu bo odprto od 27. decembra do 5. januarja, Dom pri Krnskih jezerih pa od 25. decembra do 5. januarja z zasilno oskrbo. Tako obvešča PD Nova Gorica. Družino Roberta Jurna je osrečil prihod MATEJA Ob srečnem dogodku čestitajo člani goriškega predsedstva ZSKD. kino M mctsais Sanfilippo Alfio □ Novi in rabljeni avtomobili □ * Broker □ Starinski avtomobili za zbiratelje (collectors’ cars) □ Servis □ Nadomestni deli 34170 GORICA - UL. TRIESTE, 145 Tel. (0481) 521588 - Fax (0481) 521854 Vošči Vesel Božič In Srečno Novo Leto POKRAJINSKI ODBOR GORICA Ul. Morelli 14 - Tel. 0481/32844 VOŠČI VSEM ČLANOM IN NJIHOVIM DRUŽINAM VESEL BOŽIČ Gorica V1TTORIA 15.00—17.00—19.00 »Bianca e Bernie nella torre dei canguri«. Risanka. Jutri isti spored ob 14.30 — 22.00. CORSO 17.00-19.30 »Terminator 2 — il giorno del giudizio«. Jutri 15.00 — 22.00. VERDI 17.30 — 19.45 »Vacanze di Natale ’91«. Jutri 15.30 — 22.00. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Nei panni di una bionda«. Jutri 16.00-22.00 »A pro-posito di Henry«. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Branitelj pravice«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Šofer gospodične Daisy«. uanes, od y^Lm.uciaho Valie iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Romano Alessio iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče, ob 12.30 Francesco Paulin iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, 13.30 Paolo Pappalardo iz splošne bolnišnice v Videm. ŠZ Soča izreka svoji odbornici Klari in svojcem občuteno sožalje ob izgubi dragega očeta. A MARKET S. ANDREA VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in vam obenem nudi številne artikle široke potrošnje po ugodnih cenah ter vsakoletne praznične ponudbe. ŠTANDREŽ - Ul. S. MICHELE A VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO paolo gratton GORICA Ul. Aquileia, 42 - Prodaja Tel. (0481)520121 M. OBČINA GORICA RAJONSKI SVET MESTNO SREDIŠČE mm vošči someščanom vesele božične praznike in srečno novo leto 88S888SSMS8%8S8^^ ZLATARNA IN URARNA ŠULIGOJ ŠPORTNI POKALI GORICA RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE Ul. Carducci 49 - Tel. 535657 A. MLAKAR s.n SERVISNA DELAVNICA OM ZA POPRAVILO DIESEL MOTORJEV GORICA Ul. Terza Armata 105 Tel. (0481) 20425. Telex 460484 Import - Export LAGRARIA SERGIJ ZAVADLAV semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo krma in oprema za domače živali GORICA Ul. Trieste 18 Tel. (0481) 520898 H /liarzoli £ UVOZNIK RADENSKE TRI SRCA IN PIVA UNION L: IMPORT - EXPORT Ul. Trivigiano 13 - Tel. (0481)21945 Fax (0481)22260 - Telex 461178 NANUT I 34170 GORICA vošči vesel božič in srečno novo leto ;S||| AVTOMOBILSKI DELI IN OPREMA AVTOGAS SERVIS Sprint nuto Klavčič Jože GORICA — Ul. Arcivescovado 13 Tel. (0481) 530114 TL. OPREMA ZA LIVARNE usumi ŽELEZNINA SU.NA. - ANIME HOBBVsdf K. NANUT in T. ŠULIGOJ v novih prostorih 34170 GORICA 34170 GORICA Ul. A. Gregorčič 20/5 Ul. Carducci 30 Tel. (0481) 21069 Tel. (0481) 34730 PROIZVODNJA INSTALACIJA KLEPARSTVO v • \s Mučič Mario GORICA - ŠTANDREŽ . Ul. A. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828 žlebovi - cevi - Čelne obrobe - stenske obrobe - dimniške obrobe - STRESNA OKNA - STRESNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE -PEČENO BARVANE PLOČEVINE - BAKRENE IN PROKROMA PLOČEVINE . . .........................■ ■ ■■....................|.......... .... ...j,::. 'V' . ' " ( ■.--L,:. V';. '.: ' ' " ... ■. , ‘ ' ‘rt . t | Prešernova 8 Tel. (0481) 78116 POLJANE (Doberdob) MID02 GRADBENO GOSTILNA USI4TM GOSTILNA PODJETJE »Pri Drejčetu« »pm TILDI« Rupnik Marija • , Devetak Mario DOBERDOB - Tržaška ul. 6 Tel. (0481)78320 OSLAVJE 5 - Tel. 535447 želi vesel božič in srečno novo leto r MERI KOSIČ TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI Raštel 27 — GORICA Tel. (0481) 33790 ir LEKARNA PRI JEZERU DOBERDOB - Tel. (0481) 78300 RESTAVRACIJA Silitide DOBERDOB - Ul. Gorica 32 Tel. (0481) 78276 Ob ponedeljkih in torkih zaprto Tiskovna konferenca odbornika za mladinsko problematiko Špacapana Nove pobude gledališkega laboratorija in glasbenega snovanja Ali Frontiers Na pobudo rajonskega sveta in v sodelovanju z društvi Srečanje v Stmavru Priložnost za družabnost in pogovor Pokrajinski odbornik za mladinsko problematiko dr. Mirko Špacapan je v preteklih dneh ob iztekanju leta priredil tiskovno konferenco, da bi seznanil javnost s pomembnimi novostmi v okviru dveh dalekosežnejših projektov, ki jih pokrajinska uprava spremlja in podpira s posebno pozornostjo. Gre za mladinski gledališki laboratorij La-boratorio Teatro Giovani in za inovativno glasbeno snovanje, znano pod imenom Ali Frontiers. Gledališki laboratorij bo letos že drugo leto zapored zaživel v organizaciji združenja Artisti Associati iz Gorice, ki je prav v teh dneh doseglo priznanje ministrstva za prireditve. Kot je na srečanju s časnikarji povedal vodja združenja Walter Mramor, se bodo v okviru laborato- rija letos izučili štirih iger, s katerimi se bodo potem tudi predstavili občinstvu. Pri tem bo sodelovala igralka Maja Monzoni, dr. Paolo Qu-azzolo pa bo nadaljeval tečaj iz zgodovine gledališča. Omenimo naj, da bo ob tem pokrajinsko odbomištvo za mladinsko problematiko priredilo, tudi v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij iz Nove Gorice, dijaško gledališko tekmovanje, na katero se je že prijavilo več šol z obeh strani meje. Na tiskovni konferenci so poleg tega napovedali, da se bo program Ali Frontiers, ki ga vodi združenje More Musič, nadaljeval, njegov vodja Mauro Bertogna pa je naznanil, da so medtem skladbe Ali Frontiers iz leta 1989 izšle v kompact disku pri založbi Materiali sonori iz kraja San Giovanni Valdarno, za distribucijo pa skrbi CGD/Time Warner Company. Za podrobnejše informacije se je mogoče obrniti tudi na že omenjeno pokrajinsko odborništvo. Praznični urniki avtobusov Kot običajno bodo mestni avtobusi za božič in novo leto vozili po prazničnih urnikih, ustavili pa se bodo od 12.30 do 14.30. Izjemo predstavljajo avtobusi proge št. 6 (glavna pošta-Sv. Ana-pokopališče), ki bodo izpred pošte odpeljali ob 10.00, 11.00, 12.00, 15.00 in 16.05, izpred pokopališča pa ob 10.20, 11.40, 12.20, 15.20 in 16.25. Medkrajevni avtobusi APT za božič in novo leto ne bodo vozili, s 1. januarjem pa se bodo podražile abonmajske vozovnice. Na osnovi sklepa deželne uprave bodo stale od tisoč do 5 tisoč lir več, odvisno pač od vrste vozovnic. Omenimo naj še, da bodo za božič in sv. Štefan vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo obratovale v dopoldanskem času. V nedeljo, 29. decembra, ob 17. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu BIG BEN HIT QUARTET izvaja božične pesmi Koncert prirejata PD Štandrež in štandreška župnija. Na pobudo rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver, je bilo v petek v prostorih osnovne šole v Štmavru predpraznično kulturno in družabno srečanje. Nastopil je pevski zbor iz Štmavra pod vodstvom Gabrijela Devetaka, (foto Klemše) predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič pa je v krajšem nagovoru orisal namen pobude. "Želeli smo vsem krajanom, ne glede na narodnost, nuditi možnost za srečanje, za družabnost, za pogovor in izmenjavo voščil." Primožič je nato nanizal prizadevanja in opravljene naloge v lanskem letu v korist skupnosti ter opozoril na potrebo po dodeljevanju večjih denarnih sredstev. Po nastopu zbora je bila družabnost. KOVINARSKA DELAVNICA KLEPARSTVO ___ v Franc Cavdek SOVODNJE — Malnišče 10 Tel. (0481) 882450 hoblei S. p. a. PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) — Italija — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 — Telex 450504 HOBLES I — Telefax (0432) 727321 {V PRI ME X lip GROUP Vesele praznike in uspešno Novo leto! GRADBENO PODJETJE fCrcvšček SOVODNJE OB SOČI vam vošči vesel božič MUTOTOIC Km življenje potrebuje varnost § IK m ■ O) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI ZAVAROVALNICA TRIGLAV OBMOČNA ENOTA NOVA GORICA Oglase pripravil Publiest S.r.l. Oglasna agencija Primorskega dnevnika Telefon (040) 7796688 Božič 1991 ESPEGO s. r. I. Špedicija IN MEDNARODNI PREVOZI Tel. (0481)534660 SEL® s. r. I. IMPORT - EXPORT Tel. (0481) 534760 GORICA — Korzo Italia 126 Telex 460155 ESPEGO Telefax (0481) 532410 FOTOGRAFSKI LABORATORIJ Studio d’Arte fotografica Giuseppe Assirelli GORICA - Ul. Ascoli 2 Tel. 531929 Elegantno in ekskluzivno vzdušje v kavarni Elvio Ferigo - Cafe Garibaldi Pričakujemo vas ob odlični italijanski kavi GORIZIA - Korzo Italia 49 ZAPRTO OB SOBOTAH KOLESA IN NADOMESTNI DELI E. Čuk Lastnika: Cefarin in Saksida GORICA Trg Cavour 9 Tel. 535019 oriziana sn ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Sedež in uprava Ul. Duca cTAosta 180 34170 GORICA Tel. (0481)520660 - 520655 Operativni urad MMP ŠTANDRE2 Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex 460107 LAGORI I Fax (0481)520117 FOTO Medeot Silvio Korzo Verdi 87 — Gorica — Tel. (0481) 533297 fotografije za osebne dokumente, razvijanje č/b in barvnih filmov, fotografski material TVRDKA Nardin Vojko GORICA - STANDREŽ Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST Ul. del Carso 67 — Tel. 21065 GORICA »KOSIČ BENEDIKT« TRGOVINI Ulica Raštel 7 - Telefon 535162 OBUTVE »KOSIČ K2« Ulica Oberdan 7 - Telefon 535520 VSE ZA ŠPORT J2s PORI Ulica Raštel 21 Telefon 531884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO 'I! fc)IE A L NOVI RAZSTAVNI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU Ul. Raštel 17 - Tel. 33465 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL TRGOVINA ČEVLJEV »ALPINA« GORICA Korzo Verdi 78 Tel. 531517 MERI KOSIČ TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI Raštel 27 — GORICA Tel. (0481) 33790 europaper, ♦ proizvodnja ♦ trgovina ♦ oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo 34170 GORICA Ul. deirindustria 6 Tel. (0481)20985 - 21975 Telex 461156 PAPER I Telefax (0481)21117 OD LETA 1932 BARVNI FOTOGRAFSKI LABORATORIJ ALTRAN TVOJE BARVNE FOTOGRAFIJE l/ TRIDESETIH MINUTAH ■ GORICA - Korzo Italia 41 - Tel. (0481) 533124 Računalniki - stereo HI-FI naprave vseh znamk elektrogospodinjski stroji - radio TV Jožef Kerševani import - export GORICA - Korzo Italia 90 - Tel. 531643 PEKARNA - SLAŠČIČARNA Claudio Cozzutti GORICA - Ul. Garzarolli 195 - Tel. (0481) 521522 Drev. XX. septembra 47 - Tel. (0481) 33010 Vošči vesel božič Ob nedeljah odprto do 14. ure ioott S.r.l. ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI IVAN IN DAVID VOŠČITA VSEM STRANKAM VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO 34170 GORICA - Ul. Cravos 27 Tel. (0481) 531191 - 3 linije r.a. - Fax 532655 KAVARNA uujn« TRGOVINA KONFEKCIJE ROMAN BAR MARIA PODGORNIK GORICA Ulica Roma 2 bogata izbira delovnih in športnih oblačil, nogavic in srajc GORICA - Ul. Seminario 10 - Tel. (0481) 533592 Vošči vsem klientom vesel božič in srečno novo leto TRGOVINA OBUTVE ČOTAR GORICA - Raštel 72 Tel. (0481)533667 TRGOVINA JESTVIN Briško GORICA Trg Medaglie d'Oro 12 Tel. 531550 Giovanni Lulli IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Bellini 4 Tel. (0481)31184 - 534555 - 30955 Telex 460362 Lulli Telefax (0481)33198 Ste že naročili JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1992 Življenje, tako pri posamezniku kot pri skupnosti se drobi v ure. Zato ga je treba od časa do časa pregledati, mu dati smisel in iz njega potegniti smernice za prihodnje ravnanje. Ste pomislili, da je Jadranski koledar prav to?! Str. 220. NAMIZNI JADRANSKI KOLEDAR 1992 l ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Da vsega ne boste nosili v glavi ali na begotnih lističih: praktičen, lepo oblikovan, naš v najširšem pomenu besede. Danilo Turk MOJE STOLETJE I MOJE STOLETJE OEC Danih Turk-Joco Prisrčni spomini Danila Turka -Jocota, nepozabnega »Martina Krpana« v tržaškem gledališču in povojnem življenju. Osebno doživetje zgodovine v Trstu, Mariboru, Benečiji in na Goriškem. Str. 272. Sergej Verč ROLANDOV STEBER Je kriminalni roman Sergeja Verča, njegov prvenec, pa tudi prva kriminalka, ki se dogaja pri nas: Slovenci, Italijani, nemške zveze. Vse to na Krasu in v tržaškem mestu: vojno zlato, tihotapstvo mamil, nežna čustva in trdo nasilje. Str. 208. Tone IVraber STO ZNAMENITIH RASTLIN NA SLOVENSKEM To je priročen pa tudi slikovno in vsebinsko bogat priročnik, ki nas znanstveno zanesljivo popelje skozi lepote naravnega vrta med Triglavom, Panonijo in Jadranom. Napisal ga je znani naravoslovec Tone Wraber. Str. 240. MKBUBSkm Pokličite nas - “) K 1Q , m jMjNN Z oq s ■ , lip! | : ■■■ ■ -PlMilli lil L- f lesi) na dor, Sil _______________7** ■ii«* ■■ illll iiliiilll. lilillil illlllll mmm pipi lllllll Ipiiillijfi Billi lišlir .... .......... 1(lllMI((MplMBIL„:,,,,. ___IIH iiilil ....... ' llpllllBIl ::v:i M-' . •;;v:::I. (•.•I:!:::! ^|li ■ ■I Cena zbirke samo 52.000 UR VSE IZDAJE V LETOŠNJEM PAKETU JADRANSKEGA KOLEDARJA IMAJO V PROSTI PRODAJI VREDNOST 121.000 LIR eiSit; - ililljii: II siii^ iip mmjm • ' ' • illlilli Ob nastopu Ljubljanskih madrigalistov v Trstu Odlično pripravljen zbor podal dovršen nastop Grenko razmišljanje, ki je le navidez nerealno Trst v novem tisočletju Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovensko pevsko društvo Primorec-Tabor sta povabila v goste Ljubljanske madrigaliste (na sliki Maria Magajne), ki so pod vodstvom Matjaža Ščeka nastopili 12. decembra v evangeli-čansko-luteranski cerkvi. Prvo polovico sporeda so posvetili delom J. Gallusa, v drugi pa so izvajali skladbe A. Brucknerja, R. Schumanna, R. W. Williemsa, F. Pou-lenca in F. Martina ter slovenske ljudske v obdelavih L. Lebiča, P. Merkuja in D. Švare. Umetniška kakovost, s kakršno se je zbor predstavil na tem koncertu, mi je še enkrat potrdila, da mu žirija na mednarodnem natečaju v Arezzu, ki se ga je letos udeležil, z ozirom na doseženo izvajalsko vokalno tehnično dovršenost in oblikovalno nazornost ni prisodila mesta, kakršnega bi si zaslužil. No, nič za to. Prepričal pa je nas. Saj je bilo njegovo petje čisto in plemenito ter odzivnejše od nekaterih pred njim, ki so ga posadili komaj na šesto mesto. Tudi tokrat je bil zbor vokalno dobro pripravljen, pel je čisto, deloval skladno, glasovno uravnoteženo. Zbor je pevsko tako utrjen in dosegel je tak volumen, da je sposoben izvajati najbolj zahtevna dela, kar je poleg pri Gallusovih, ki so bila tudi slogovno dovolj izrazito opedeljena, potrdil zlasti pri skladateljih, navedenih v drugem delu sporeda - če izvzamem Bruc-knerjevo delo, ki ni doseglo tako plastičnega učinka kakor v Arezzu. Prepričljivo so izzvenele obdelave ljudskih pesmi - po ena s Koroškega, iz Rezije, Benečije in z Dolenjskega. Zbor Ljubljanskih madrigalistov je vokalno dokaj visoko dovršena pevska enota pomembne izvajalske kulture. Poleg akademskih zborov na ljubljanski in mariborski univerzi ter skupine Ave sodijo Slovenski madrigalisti gotovo med vodilne zbore. Lahko pričakujemo, da se bo njegovo delo tudi v bodoče uspešno razvijalo, da bo vedno prepričljiv posredovalec zborovske umetnosti, a s svojo kakovostjo obenem tudi učinkovit vzpodbujevalec domače zborovske ustvarjalnosti. Zbor je mlad, poln pevskega entuziazma in zagnan kakor njegov dirigent, zato upravičeno pričakujemo nadaljnih uspehov. IVAN SILIČ V zadnjih desetih letih dvajsetega stoletja se je v naših krajih veliko stvari spremenilo. Zaradi tople grede, ki topi polarni led, se je morska gladina že precej dvignila. Država je bila nakazala obalnim mestom denar zato, da bi zgradili jezove in se tako obvarovali pred poplavo. V našem mestu pa so bili občinski možje dolgo v precepu, preden so pametno odločili. Rekli so si, da gre osel le enkrat, kvečjemu dvakrat na led in so zato sklenili, da je pametneje, če obvarujejo mesto pred slovanskim kot pa pred jadranskim morjem! Slovani so namreč že dvakrat zasedli in oropali Trst: leta 657 s pomočjo Obrov in leta 1945 kar sami! Ve se pa, da v tretje gre rado, kar bi se tudi bilo skoraj zgodilo leta 1991 s pretvezo prehoda srbskih tankov, če jih ne bi bil ustavil živ zid ogorčenih Tržačanov! Padla je tako odločitev, da se raje uporabijo nakazana sredstva za izgradnjo Velikega zidu, ki naj bi tekel po kraškem grebenu in tako obvaroval mesto pred slovanskimi vpadi. Zamisel je žela v mestu veliko navdušenje in ni bila niti povsem nova, saj stoji na Vejni že desetletja vogelni kamen načrtovanega zidu: železobetonska trdnjava, za čigar graditelja se ve, da je bil zelo dalekoviden, saj se je profesionalno ukvarjal z večnostjo in s sorodnimi zadevami. Za gradnjo Velikega zidu so bili pogoji neverjetno ugodni. Zaradi že tradicionalnih vezi z Nemčijo, še iz časov Rižarne, je Trstu uspelo dobiti po zelo ugodni ceni obsežen del Berlinskega zidu, ki je po prvem navdušenju turistov šel potem le s težavo v promet. Prostih zidarjev v Trstu pa sploh ni manjkalo in na razpolago je bil celo prostozidarski mojster, ki je med šolanjem na Škotskem imel priložnost, da je natančno preučil Hadrijanov zid, ki je, kot vemo, nadvse uspešno ubranil rimsko kulturo pred vpadi divjih Piktov. Opuščena je tako bila varianta Kitajskega zidu, za katero so se v času načrtovanja nekateri občinski odborniki ogrevali. Šušljalo se je, da baje zato, ker so jim lastniki kitajskih restavracij zastonj nosili na dom cvrte sladolede in druge kitajske dobrote. Danes izgleda Trst čisto drugačen kot pred leti, saj ga že za dobri dve nadstropji zaliva morje. To pa nikakor ni zlo, ker so statistiki ugotovili, da morje zalije točno toliko stanovanj, kolikor znaša letni upad prebivalstva. Še bolje: tako ni nevarnosti, da bi se v prazne prostore vendarle vtihotapili, zidu navzlic, kakšni Slovani! Pa še prijetna je vožnja s čolni po ulicah. Za pristanišče to ni problem, ker so ga bili že pred časom z nadvse vzvišenim ekološkim čutom spremenili v kopališče. Na trgu Unita pa se je ulov okusnih »gvatov« bistveno povečal. Atmosfera v mestu pa vseeno ni povsem sproščena: čuti se neki nemir, neko nezaupanje. Zunaj mestnega obzidja, na katerega so meščani zelo ponosni in ki jim upravičeno daje občutek varnosti, se namreč odvijajo vznemirljive stvari. Ne gre toliko za znanstvenike, ki so ostali izven mestnega obzidja in radi tavajo po kraških gozdovih, globoko zatopljeni v svoja razmišljanja, in jih začuda zanimajo jabolka, ki padajo z redkih kraških jablan. V glavnem niso kaj prida, vendar so nenevarni. So pa malce naivni, saj se neprevidno vedno pogosteje podajajo v bližnjo Ljubljano in ob srečnem povratku o tem mestu govorijo, kako je zrastlo, postalo kulturno zanimivo in dovzetno za znanstveni dialog. Tržačani zatrdno vedo, dato ne more bii res, pa čeprav niso sami tja nikoli stopili - saj niso tako neumni in neprevidni! Nekaj grenkobe je Trst tudi zau-žil (pa saj je mesto tega že celo stoletja vajeno!), ko so novo hitro železniško progo speljali iz Benetk kar mimo Sežane v Ljubljano in Budimpešto, ne da bi predvideli postaje v Trstu. Rečeno je bilo, da zato, ker nihče iz našega mesta ne potuje na Vzhod, a meščani že vedo, da je bila to le poslednja fur-lansko-slovanskega spletka na rovaš Trsta. A naj kar rovarijo, saj smo za našim zidom varni kot dojenček v maminem naročju! Če kdo misli, da so Tržačani brez elana in podjetnosti, se globoko moti. V dokaz mu je spomenik genialnemu, čeprav malce bizarnemu meščanu, ki je svoj čas v hipu po-gruntal situacijo in zaklical slavno geslo: »Kupimo si Istro!« In beseda je meso postala! Ali točneje rečeno: postala je solata. Pristna, domača solata. Hvala njegovi pobudi namreč, vsako soboto zjutraj odpelje Jocovi spomini na izjemen čas Naslov Moje stoletje, knjige spominov Danila Turka-Joca, ki je izšla v zbirki Jadranskega koladarja za leto 1992, se zdi na prvi pogled ohlapen in neopredeljiv, ko pa knjigo prebereš in se zamisliš, se pravzaprav zaveš, da je v njej mnogo tega, kar je to stoletje predstavljalo za ljudi na sploh, za Slovenca in pri-morskega-tržaškega Slovenca pa še posebej: avstroogrska monarhija, prva svetovna vojna, nastanek Jugoslavije z vključeno Slovenijo, italijanska okupacija Primorkse, italijanski fašizem in upor primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov proti njegovemu etnocidu, druga svetovna vojna in partizanska osovobodil-na vojna, že med njo pa obnavljanje vsega tistega, kar je fašizem primorskim Slovencem nasilno odvzel, od kulture do gospodarstva in preprostega izpovedovanja lastne narodne identitete. Seveda se v Jocovem Mojem stoletju, ki se v knjigi konča z osvoboditvijo, vse to odraža skozi osebno doživljanje in ne skozi namensko zgodovinopisje, ni pa zato nič manj zgodovinsko uokvirjeno in je v nekaterih aspektih in fragmentih dragocen doprinos k zgododini, ki je navsezadnje sestavljena tudi iz takih spominov, kot so Jocovi, pa čeprav jim izrazito osebna nota in negotovost spomina lahko tu in tam tudi manjša strogo verodostojnost, ne pa avtentičnosti, ki je bistvo vsake in zato tudi Jocove pripovedi. Začenja s svojim otroštvom in svojo mladostjo, s spomini na očeta in mater, na šolanje in šolnike, in prvo zaposlitev, pa na vključevanje v takratno društveno in družabno življenje v njegovem rodnem Trstu, ki je vsebovalo tudi že klice protifašistične upornosti zavedne tržaške in kraševske slovenske mladine. V tem prvem poglavju, ki zajema čas od 1912 do 1929, je Jocova pripoved nekako tradicionalistična, vendar prepojena z drobci, ki marsikaj po- vedo o tistem času ne le iz narodnostnih pač pa tudi iz gospodarskih, socialnih, vzgojnih, etnografskih in podobnih vidikov. Posebno dragoceni so utrinki iz dejavnosti tistih narodnorevolucionarnih mladincev, ki so potem bili tudi žrtve prvih preganjanj in nekateri žrtve bazoviškega procesa leta 1930. Drugi del zajema naslednje desetletje tja do leta 1940, ki ga lahko označimo kot Jocovo emigrantsko »mariborsko« obdobje, v katerem opisuje svoje vključevanje v mariborska emigrantska društva, v mariborsko poklicno in razna amaterska gledališča, prve javne nastope ob vsakovrstnih drugih opravilih, predvsem pa svoje zveze z nekaterimi vodilnimi predstavniki narodnore-volucionarne organizacije TIGR in prve akcije, pri katerih je sam sodeloval. V tej pripovedi odkriva marsikaj, o čemer je kljub svoji zgovornosti še najmanj rad govoril. Slikovito opisuje takratke politične razmere v Jugoslaviji in Sloveniji, predvsem pa ljudi iz »tigrskih« vrst kot so bili Danilo Zelen, brata Lasiča, Albert Rejec, Angel Besednjak in še drugi, nadrobno opiše skrivno prenašanje orožja prek meje, vmes natrosi še niz zanj pomembnih, a za bralca vendarle manj zanimivih drobcev, poglavje pa sklene s približevanjem nevihtnih dni in z njimi nemškega in italijanskega napada na Jugoslavijo. Tretje poglavje je kratko, zajema le dve leti od Jocove pridružitve prostovoljcem za obrambo domovine do aretacije na Reki, zapora v tržaških »jezuitih« in Koroneu do odhoda na služenje italijanske vojske v Foggio in in do pobega in vključitve v partizanske vrste na Krasu. Naslednji dve poglavji nista le najdaljši, marveč tudi najbolj zanimivi z vidika dokumentarne vred- nosti, saj se nanašata skoraj izključno na nastanek in razvoj partizanskega gledališča, najprej na Dolenjskem in v Beli krajini, potem na Primorskem, pri čemer je prav Joco igral v mnogih ozirih, predvsem pa v organizacijskem in spodbudniš-kem, najvidnejšo vlogo. Pri partizanskem gledališču Joco mi bil samo organizator, igralec in po potrebi pevec in govorniški tribun na stotinah mitingov, bil je pretežno tudi vojaški komandat teh skupin. Njegovo pripovedovanje, predvsem o partizanskih gledaliških skupinah na Primorskem, se zato prepleta z vojaškim dogajanjem, saj drugače niti ni mogoče, ko pa je pri teh gledaliških skupinah šlo dejansko za takoimenovani »frontni teater« in je bil zato pogosto v vrtincu bojev in pohodov, v bistvu tudi takrat, ko je deloval v zaledju, kolikor je pri partizanih sploh bilo mogoče govoriti o klasičnem vojaškem zaledju. Najdragocenejše v teh dveh poglavjih, predvsem za čas od novembra 1943 do junija 1945, pa je njegovo opisovanje igralske skupine IX. Koprusa in njenega znamenitega triinnpolmesečnega pohoda v Beneško Slovenijo in Rezijo tja do robov furlanske nižine. Ta turneja je predstavljala pravi podvig tako v vojaškem kot še zlasti v narodnobu-diteljeskem oziru. Joco se v svojem opisovanju spominja z neverjetno natančnostjo, neglede na morebitne ohranjene zapiske, članov vseh skupin, ki so nastale, se razdruževale, pa spet formirale, vloge, ki jo je vsakdo pri tem imel, spominja se krajev tja do najmanjših zaselkov med beneškimi holmi, kjer je nastopal s svojo igralsko skupino, navaja srečanja z vodilnimi beneškimi ljudmi, z msgr. Trinkom na čelu, kakor tudi z najbolj preprostimi beneškimi ženicami, dekleti in očaki in še in še. Njegovo pripoved pestrijo anekdote in dogodivščine, vesele pa tudi dramatične, zanimiv je opis gradnje pravcate gledališke dvorane na Cerknem, vzpona na Triglav, kjer je zasadil slovensko borbeno zastavo in še to in ono. Čeprav je bilo o partizanskem gledališču že marsikaj napisanega , je Jocova obnovitev delovanja gled-laiških skupin na Primorskem, zlasti pa skupine IX. Korpusa v Benečiji in Reziji, doslej najpopolnejša, čeravno morda še ne povsem dokončna, saj je le treba upoštevati, da gre za osebne, pa čeprav glede na vlogo, ki jo je pri tem imel Joco, nedvomno zelo meritorna navajanja. Jocova pripoved v Mojem stoletju se zaključuje s prihodom v osvobojeni Trst in z zadnjim nastopom igralske skupine IX. Korpusa v gledališču Nazionale 9. junija. V podnaslovu knjige piše Prvi del, kar pomeni, da je Joco imel v načrtu še drugi del, ki bi lahko bil nedvomno ravno tako zanimiv, saj bi opissoval ahasverska leta povojnega Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vse dotlej, ko je z zgraditvijo Kulturnega doma dobilo svoj stalni hram. Tista prva povojna leta so bila za življenje nekega gledališča tako svojstvena, edinstvena, da bi bila ogromna škoda, če bi ostala neobdelana in nezapisana. Kdo bolj ko Joco bi znal to narediti, saj je bil ravno tako kot med vojno, tudi po njej duša in motor našega gledališča. Žal ga je prehitela smrt le nekaj dni po izidu Mojega stoletja, kjnige, ki jo je treba prebrati, ker je pristen in spontan, kakršen je Joco tudi bil v svojem življenju, prikaz nekega izjemnega časa, ki je neponovljiv, in ljudi, ki so znali premagovati tudi nepremagljivo v svojem iskrenem domoljubju. Uvodne misli h knjigi je prispevala Boža Škoberne, misli na ovojnici pa Dušan Moravec in Miroslav Košuta. Uredil jo je za ZTT Marko Kravos, opremil Jure Jančič JOŽE KOREN nekaj avtobusov prebrisane Tržačane v Istro, kjer si na ob pravem času kupljenih vrtičkih pridelajo domačo povrtnino. Malo sence na solato jim sicer mečejo hoteli in tovarne, čigar lastnikom stalno, a doslej brezuspešno, pošiljajo proteste na njihove domove v Milan, Bologno, na Dunaj in v Miinchen. Nekaj nezadovoljstva je bilo tudi zato, ker je izvirna zamisel bila, da bi Istro kupila država in jo potem podarila Tržačanom. To so davkoplačevalci Italije zlobno preprečili in tako je tistih nekaj zainteresiranih entuziastov, ki so ob tej ideji še ostali, moralo iz svojega žepa plačati, in še kar drago, ne najbolj rodovitne parcelice. Spomenik neverjetno iznajdljivemu politiku so vendarle hvaležni someščani postavili na Borznem trgu, kjer se ga ob oseki lepo vidi do pasu, ob plimi mu pa žal voda sega že do grla. Kaj pa slovenska manjšina? Do pred nekaj leti so Slovenci prizadevno vlagali prošnje, da bi graditelji Velikega zidu pustili nekaj širših odprtin za cestne povezave med Zahodom in Vzhodom. Saj Slovenci drugega ne znajo, kot da posredujejo v smeri zemljepisne dolžine! A Tržačani niso bili tako neumni, da bi nasedli, saj so o trojanskem konju tudi sami brali! Slovenci pa so se naposled spomnili, da se pravzaprav že sto let grejo gradnjo mostov, ki pa so bili resnici na ljubo doslej le majhne brvi. V trenutku zdrave nerazsodnosti so se smelo podali v načrt in ga tudi uresničili. Zgradili so most, ki z drznim lokom iz Doline do Devina povezuje vzhodnoevropsko cestno omrežje, ki je bilo obtičalo na Socerbu, z zahodnimi avtocestami ob Timavi. Most gre tako visoko nad Trstom, da šuma gostega prometa v mestu niti ne slišijo. Cestnina dobro nese. Slovenski bančni zavodi se polnijo in okenca so razpredena od Barcelone do Vladivostoka. Malce nevoščljivi Tržačani so svojčas zaupali svoj denarni zavod celo pilotu, da bi ga dvignil, a polet preko zidu, v njemu povsem neznani svet onkrat obzidja, mu ni uspel. Promet je tesno povezan s turizmom, s katerim se Slovenci ukvarjajo že od zore našega časa. Še kar dobro nese, če mimoidoče turiste popeljejo v mesto in jim razkazujejo njegove zanimivosti. Za nekatere folklorne posebnosti vlada izredno zanimanje. Tako se na primer še posebno Japonci kar trejo za tour mesta, v katerem je vključen edinstven človeško-akustičen fenomen: vodič privede turiste na določene točke v mestu, tam vsi obmolknejo, nakar on na glas vzklikne po slovensko »Dober dan!«. Nepogrešljivo se v trenutku z bučnim rjovenjem oglasijo fine gospe iz »Seznama za Trst najbolj zaslužnih žena«, Japonci pa v smeh, kakršnega v Evropi ne poznamo! Bradatemu vodiču, ki je svojčas vodil le skupino Slovencev, je pred desetimi leti uspelo, da je sprožil ta fenomen na neki globoki televizijski oddaji in od takrat prikliče ta tržaška posebnost veliko število turistov. Vedno bolje obiskan festival tovrstne folklore se odvija redno vsako pomlad. Takrat se na ulici pojavi slovenski samotar s transparenti in začnejo se razne manifestacije: nagradno tekmovanje v razbijanju spomenikov, ki ga slovesno otvori sam Predsednik Dežele, hitrostna tekma v mazanju dvojezičnih tabel in podobne zanimivosti. V Zgoniku kar dobro služijo s tovarno, ki serijsko proizvaja spomenike in table iz laže drobljive plastične mase. Ganljivo pa je vsako nedeljo zjutraj. Množica sivoglavih meščanov se zbere na griču sv. Justa, ki za zdaj še gleda iz vode, in mimo pri-tuli fanfara bersaglierjev v starinskih uniformah. Vsako oko je rosno, vsako grlo vzklikne: »Fantje, ki nas branite, v vas zaupamo!« Že zdavnaj pa ni v mestu in v deželi več nobenega vojaškega garnizona, saj štab vojske ne vidi razloga, da bi tu razporejal čete. Da bi pa prebivalstvo živelo v zasluženi spokojnosti, Občina na skrivaj najema vsako leto nekaj albanskih in srbskih sezonskih delavcev, da preoblečeni v uniforme s slavnimi perjanicami zadostijo kulturnim potrebam občestva. Nekateri imenujejo današnji Trst »La citta serena«, kar bi lahko bilo laskavo, če ne bi ostajala v nekem skritem kotičku vznemirljiva in neizrečena slutnja, da bi vendarle lahko bilo vse drugače, ko bi se bili svojčas drugače odločili. JASNOVIDEC Tako v St. Antonu kot na božičnem paralelnem slalomu Brez dvoboja Tomba-Accola ST. ANTON — Štirje dnevi slabega vremena so organizatorjem tridnevnega tekmovanja Arlberg Kandahar za svetovni smučarski pokal res zmešali vse račune. Obilno sneženje je preprečilo izvedbo smuka in veleslaloma, dež pa še slaloma. Tekmovalci so se včeraj »tolažili« z božičnim paralelnim slalomom v kraju Pontedilegno v pokrajini Brescia. Zmagal je Italijan Peter Rungaldier, ki je v finalu premagal rojaka Carlo Geroso. Gledalci pa so bili razočarani, kajti napovedanega dvoboja Tomba -Accola, ki razvnema strasti v tekmah za svetovni pokal, tu ni bilo. Švicarja sploh ni bilo na spregled, Tomba pa si je privoščil ekshibicijo dvomljivega okusa. V dvoboju z Michaelom Mairom se je pustil premagati, po repesaži pa je v tekmi z Barcello zavozil na nasprotnikovo progo... Med ženskami je zmaga pripadla Italijanki Compagnone, med veterani pa je slavil Andreas Wenzel (Liechtenstein) pred Pieri-nom Grosom. V Kranjski gori pa je bil v nedeljo slalom za evropski pokal. Zmagal je Avstrijec Voglreiter, a Slovenec Miklavci je bil osmi z dvema sekundama zaostanka. Tekmovanje ni doseglo ravni sobotnega veleslaloma (na katerem je zmagal Italijan Senigaliesi pred rojakom Spampattijem in Švicer-jam Pierenom, a od Slovencev je bil najboljši Kunc, ki je osvojil 11. mesto), bodisi zaradi slabše kon- A’ kurence, bodisi zaradi toplega vremena, ki je znehčal progo. Ob robu tekmovanja velja posredovati še sporočilo slovenskega reprezentanta Saša Robiča, da zapušča ekipo. Poizkusil se bo med profesionalci v ZDA. Na sliki: Tomba in Accola v zasneženem St. Antonu. Njun tokratni dvoboj je žal odpadel Najboljši evropski nogometaš 1991 Papin, seveda PARIZ — Francoz Jean Pierre Papin je najboljši evropski nogometaš za leto 1991. Letošnji dobitnik »zlate žoge« se je rodil 5.11.1963 v kraju Boulogne S. Mer in igra za moštvo Olimpigue Marseille. Od leta 1988 je najboljši strelec v francoski ligi in je seveda stalni član francoske reprezentance. Papin je na posebni anketi prejel kar 141 točk od možnih 145. Na tretje mesto so se- z istim številom točk (42) uvrstili kar trije igralci: Matthaus (Nemčija, Inter), Saviče-vič in Pančev (oba Jugoslavija, Crvezda Beograd). Prvi od Itlaijanov je Vialli (Sampdoria), ki je zasedel 7. mesto. VRSTNI RED: 1. Papin (Fr.) 141; 2. Matthaus (Nem.), Pančev in Savičevič (Jug.) 42; 5. Prosinečki (Jug.) 34; 6. Lineker (Angl.) 33; 7. Vialli (It.) 18; 8. Belodedič (Jug.) 15; 9. Hughes (Wales) 12; 10. Waddle (Angl.) 11. Dobitniki »zlate žoge« zadnjih deset let: 1981: Rumme-nigge (Nem.); 1982: Rossi (It.); 1983, 984 in 1985: Platini (Fr.); 1986: Belanov (SZ); 1987: Gullit (Niz.); 1988 in 1989: Van Basten (Niz.); 1990: Matthaus (Nem.). Na sliki AP francoski as Jean Pierre Papin. V nedeljo v košarkarski A-l ligi Stefanel uspešen STEFANEL - CLEAR 79:73 (31:35) STEFANEL: Middleton 25 (9:10, 5:14, 2:6), Pilutti 7 (0:2, 2:3, 1:3), Fučka 6 (—, 3:9, 0:1), De Pol 11 (3:4, 4:8, 0:1), Bianchi 12 (—, 3:5, 2:4), Meneghin 4 (2:2, 1:2, —), Canta-rello, Vettore, La Torre 4 (—, 2:2, —), Sartori 10 (—, 2:5, 2:4). CLEAR: Buratti, Tagliabue, Zorzolo (—, 0:2, —), To-nut 13 (1:2, 6:9, 0:4), Rossini 10 (2:2, 4:8, 0:2), Gianolla 14 (10:10, 2:5, 0:2), Caldwell 14 (4:7, 5:7, —), Bianchi, Gilardi 5 (1:1, 2:3, —), Mannion 17 (1:2, 5:8, 2:10). SODNIKA: Duranti iz Piše in Baldini iz Firenc. PON: Pilutti (39). Kljub odsotnosti diskvalificiranega Graya in poškodovanega Cantarella, ki je sicer sedel na klopi, a ni vstopil na igrišče, je Stefanel bolj s srcem kot z urejeno igro, vendarle premagal neposrednega tekmeca za vstop v končnico prvenstva Clear iz Cantuja. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, saj sta ekipi izgubili veliko žog in tudi odstotek realizacije ni bil najboljši. Po drugi strani pa so tako Tržačani tako kot gostje pokazali veliko borbenosti in požrtvovalnosti, saj so se zavedali, da se s porazom možnost za nastop, oziroma za ugodnejšo uvrstitev v končnici prvenstva še zmanjša. Zaradi izenačenosti prvenstva (kar deset ekip je v šestih točkah od 3. do 10. mesta) je namreč vsak rezultat lahko odločilen. Tekmo je Tanjevičeva ekipa odločila v svojo korist sredi drugega polčasa, ko je prvič prešla v vodstvo, potem ko je v prvem polčasu zaostajala že za 9 točk (24:33 v 17. min.). Stefanelovi košarkarji so tedaj izkoristili utrujenost nasprotnikov, kjer je ob odsotnosti reprezentanta Bose, večji del tekme bila na igrišču prva peterka, in si priigrali odločilno prednost. MARKO OBLAK Leta 1993 baltiške igre TALLIN — Po razpadu SZ in avtonomiji baltiških držav se je porajala zamisel, da bi čimprej priredili baltiške igre, ki naj bi bile poleti leta 1993. Teh iger naj bi se udeležilo deset držav: Litva, Estonija, Latvija, Škotska, Norveška, Finska, Nemčija, Poljska, Sv. Petroburg in Danska. Tekmovali pa bodo v atletiki, gimnastiki, košarki, odbojki, drsanju na ledu in boksu. Zanimivo je, da na sporedu ne bo nogometa, ki v baltiških državah ni tako popularen kot v ostali Evropi. nedeljski izidi - nedeljski izidi I nogomet | ITALIJANSKA B LIGA IZIDI 17. KOLA Avellino - Lecce 0:0, Bologna - Vene-zia 1:1, Brescia - Piacenza 1:0, Cosenza -Ancona 0:0, Lucchese - Cesena 2:1, Mes-sina - Piša 2:0, Padova - Modena 2:0, Reggiana - Palermo 3:1, Taranto - Caser-tana 2:0, Udinese - Pescara 2:1. LESTVICA Ancona 23, Brescia in Udinese 22, Reggiana 21, Lecce, Pescara, Cesena, Piša in Cosenza 18, Padova 17, Lucchese in Avellino 16, Palermo, Bologna in Piacenza 15, Messina in Modena 14, Venezia in Taranto 13, Casertana 12 (Lecce in Pescara imata tekmo v zaostanku). PRIHODNJE KOLO (12.1.92.) Ancona - Bologna, Casertana - Messina, Cesena - Avellino, Lecce - Reggiana, Modena - Udinese, Palermo - Cosenza, Pescara - Taranto, Piacenza - Padova, Piša - Brescia, Venezia - Lucchese. ITALIJANSKA C-1 LIGA (sk. A) IZIDI 14. KOLA Alessandria - Siena 1:1, Carpi - Casale 1:1, Chievo - Como 1:1, Empoli - Arezzo 2:0, Monza - Triestina 0:0, Palazzolo - Ba-racca 0:0, Pavia - Vicenza 0:0, Pro Šesto -Spal 0:0, Spezia - Massese 2:2. LESTVICA Spal 19, Monza 18, Empoli in Casale 17, Vicenza in Arezzo 16, Como, Spezia, Palazzolo in Chievo 15, Triestina 14, Massese 13, Pro Šesto 12, Alessandria in Baracca 11, Carpi 10, Pavia in Siena 9. PRIHODNJE KOLO Arezzo - Monza, Baracca - Vicenza, Carpi - Pavia, Casale - Triestina, Chievo - Alessandria, Como - Spal, Massese -Pro Šesto, Siena - Palazzolo, Spezia -Empoli. MEDDEŽELNA LIGA (sk. C) IZIDI 17. KOLA Boca - Arzignano 0:0, Brescello - Mon-falcone 2:1, Castel S.P. - Sevegliano 2:1, Rovigo - Bagnolese 1:1, Mira - Crevalco-re 1:1, Off. Bra SM - Ponte P. 1:0, Palmanova - S. Lazzaro 2:2, Progorizia - Brug-nera 0:0, San Dona - Reggiolo 3:1. LESTVICA Off. Bra SM in Brescello 24, Rovigo in Castel S.P. 23, Crevalcore 21, Arzignano in Mira 19, Sevegliano, San Dona in Progorizia 17, Monfalcone 16, S. Lazzaro 15, Palmanova, Reggiolo in Brugnera 14, Boca 13, Bagnolese 9, Ponte P. 7. PRIHODNJE KOLO Off. Bra SM - Brescello, Palmanova -Castel S.P., Monfalcone - Brugnera, Boca - Crevalcore, San Dona - Rovigo, Arzignano - Mira, Bagnolese - Ponte P., S. Lazzaro - Progorizia, Reggiolo - Sevegliano. košarka ITALIJANSKA A-1 LIGA IZIDI 14. KOLA Philips - Robe di Kappa 102:108, Knorr - Scavolini 90:87, Messaggero - Filanto 115:91, Benetton - Glaxo 85:97, Stefanel -Clear 79:73, Livorno - Phonola 94:82, Ranger - Fernet Branca 102:99, Trapani -Ticino 71:66. LESTVICA Knorr Bologna 24, Philips Milan 20, Scavolini Pesaro in Benetton Treviso 18, Robe di Kappa Turin in Libertas Livorno 16, Mesaggero Rim, Glaxo Verona in Phonola Caserta 14, Clear Cantu, Stefanel Trst in Ranger Varese 12, Ticino Siena 10, Fernet Branca Pavia, Pallacanestro Trapani in Filanto Forli 8. PRIHODNJE KOLO (29.12.) Phonola - Ranger, Clear - Knorr, Scavolini - Trapani, Robe di Kappa - Livorno, Glaxo - Philips, Ticino - Messaggero, Filanto - Stefanel, Fernet Branca - Benetton. ITALIJANSKA A-2 LIGA IZIDI 14. KOLA Sidis - Banco Sardegna 88:73, Napoli -Billy 85:84, Majestic - Panasonic 87:102, Kleenex - Scaini 96:80, Turboair - Lotus 68:84, Telemarket - Mangiaebevi 113:97, Rex - Cercom 82:88, Marr - Breeze 111:87. LESTVICA Lotus Montecatini 26, Panasonic Reg-gio Calabria 24, Marr Rimini 20, Kleenex Pistoia in Breeze Milan 16, Majestic Firence, Sidis Reggio Emilia, Turboair Fabriano in Scaini Benetke 14, Telemarket Brescia 12, Banco Sardegna Sassari, Billy Desio, Mangiaebevi Bologna, Cercom Ferrara in Napoli 10, Rex Videm 4. PRIHODNJE KOLO (29.12.) Panasonic - Kleenex (28.12.), Breeze -Rex, Scaini - Marr, Lotus - Napoli, Banco Sardegna - Majestic, Mangiaebevi - Sidis, Billy - Turboair, Cercom - Telemarket. ITALIJANSKA B-1 LIGA IZIDI 13. KOLA Allpass Rim - Fracasso Padova 88:80, Vini Sardegna Cagliari - Avellino 93:75, Bernardi Gorica - Maršala 77:80, Lucart Lucca - Leonardo Imola 97:86, Labortec Pescara - Tia Bergamo 50:86, Sidis P.S-Giorgio - Elledi Padova 94:83, Popolare Ragusa - BurghY Modena 84:99, Iter Ra-venna - La Molisana Campobasso 65:86. LESTVICA Burghy, Maršala in La Molisana 20, Sidis 18, Tia in Fracasso 16, Elledi in Bernardi 14, Vini di Sardegna, Iter in Leonardo 12, Allpass in Popolare 10, Avellino 8, Lucart 4, Labortec 2. PRIHODNJE KOLO (5.1.92.) Burghy - Maršala (4.1.j, Fracasso -Avellino (4.1.), Allpass - Sidis (4.1.), La Molisana - Bernardi, Lucart - Tia, Elledi - Labortec, Popolare - Leonardo, Iter - 1. SLOVENSKA LIGA ZELENA SKUPINA IZIDI 13. KOLA: Postojna - Maribor '87 101:87, Ježica - Triglav 76:71, Kronos Slovan - Helios 82:92, Micom Marcus -Smelt Olimpija 83:118. LESTVICA Smelt Olimpija 25, Postojna 22, Helios in Micom Marcus 21, Triglav 19, Kronos Slovan 18, Ježica 17, Maribor '87 13. PRIHODNJE KOLO (28.12.) Smelt Olimpija - Postojna (24.12.), Maribor '87 - Kronos Slovan (24.12.), Helios -Ježica, Triglav - Micom Marcus. RDEČA SKUPINA IZIDI 13. KOLA: Smelt Olimpija ml. -Celje 105:86, Elektra - Podbočje 66:67, Mavrica Ilirija - Rogaška Donat Mg 69:70, Tinex - Medvode - Comet 77:48. LESTVICA Tinex Medvode 27, Rogaška Donat Mg 25, Mavrica Ilirija 23, Podbočje 20, Elektra 19, Comet 17, Smelt Olimpija mlin Celje 14. PRIHODNJE KOLO (28.12.) Comet - Smelt Olimpija ml., Celje -Elektra, Podbočje - Mavrica Ilirija, Rogaška Donat Mg - Tinex Medvode 61:72. totip i. — 1. Jazzy Jen X 2. Erbusco X 2. — 1. Gillepsi 2 2. Lantingen X 3. — 1. lama Mp X 2. Ervington-In dTs. IX 4. — 1. Inter Nos 1 2. Iberica It X 5. — 1. lesuno Cia 2 2. Lubione 1 6. — 1. Abracadabra 1 2. Double Tram 2 KVOTE 12 (44 dobitnikov) 19.966.000 lir 11 (1.196 dobitnikov) 725.000 lir 10 (11.821 dobitnikov) 71.000 lir totocalcio Avellino - Lecce X Bologna - Venezia X Brescia - Piacenza 1 Cosenza - Ancona X Lucchese - Cesena 1 Messina - Piša 1 Padova -Modena 1 Reggiana - Palermo 1 Taranto - Casertana 1 Udinese - Pescara 1 Civitanovese - Pesaro X Giulianova - Rimini 2 Molfetta - Matera 1 KVOTE 13 (2.579 dobitnikov) 4.392.000 lir 12 (55.759 dobitnikov) 201.900 lir PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (29.12.): Arezzo - Monza, Baracca Lugo - Vicenza, Casale - Triestina, Como - Spal, Massese - Pro Šesto, Spezia -Empoli, Catania - Ternana, Chieti - Barletta, Monopoli - Ischia, Perugia - F. Andria, Reggina - Acireale, Salernitana - Siracusa, Sambenedettese - Nola. HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE HGOfCnjkCI Kranjska gora s svojimi hoteli IjAR1X, I*RISA1\K, ERIKA, SlAVEC, VlTRAAC, apartmaji RAZOR uam želi ve^el božic iti tidpježnc nove leto /992 Vabimo vas na zimske počitnice v Kranjsko goro v januagu in februarju, tedenski paket (hotel + žičnice) že od 280.000 lir po osebi POKLIČITE NAS: 003S64 - S8575, 88472, 88560 Po 12. kolu košarkrske C lige in po zmagi nad halo San Marco iz Gradišča Jadran TKB še naprej drugi na lestvici Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Blokade Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Obram. Napad Izgublj. Prid. M. CRISMA 3 1: 1(100) 0:1 1: 2(50) 1:3(33,3) 1 — 1 1 — — 2 8 D. OBERDAN 9 3: 5( 60) — 3: 5(60) 3:5(60 ) 2 — — 2 — — — 20 M. ČUK 6 2: 7( 28) — 2: 7(28) 2:4(50 ) 8 1 1 — ■ — 1 4 16 D. PREGARC 11 5:13( 38) 0:2 5:15(33) 1:2(50 ) 3 1 1 1 1 — 4 32 C. STARC 0 0: 1 0:1 0: 2( 0) — — — — 2 1 — — 4 20 W. SOSIČ N.V. M. PERTOT 2 1: 1(100) — 1: 1 — — 1 1 1 2 — — 4 2 U. MERLIN 12 4: 6( 66) 0:5 4:11(36) 4:4(100 ) 1 1 — — — 1 2 32 S. RAUBER 25 5:12( 41) 5:7(71,4) 10:19(52) — — 12 6 2 2 1 — 2 40 P. AŽMAN 6 2: 4( 50) — 2: 4(50) 2:2(100 ) — 2 — — — — 4 6 SKUPNO 74 23:50(46) 5:16(31) 28:66(42) 13:20(65) 28 12 8 9 2 2 26 200 Jadranovci so zaključili leto s pričakovanim uspehom proti povprečni tržiški ekipi Itala S. Marco in tako ohranili drugo mesto na lestvici. Vodi pa Pierobon iz Padove, ki je suvereno odpravil Mestrino, na tretjem mestu s štirimi točkami zaostanka, pa je sedaj sama ekipa Longo-bardi iz Čedada. Za komentar o sobotni tekmi in o pozitivnem trenutku Jadranovega moštva v zadnjem mesecu smo se obrnili do strelca Drvaričeve postave, Umberta Merilna: »Glede sobote bi omenil naš izredno dober začetek, saj smo poveldi za 16 točk razli- ke, gostje pa so v 8 minutah dosegli le tri točke. Žal pa smo nato vidno smo popustili in s tem dovolili Itali, da je nadoknadila dober del zaostanka. Vsekakor je bilo pozitivno, da smo le obdržali 5-6 točk prednosti, z enako razliko pa se je tekma tudi končala. Tokrat bi se obrnil tudi do sodnikov, ki sta svoje delo opravila površno, s tem pa nas večkrat oškodovala. Pohvalil bi igralce Itale, ki so se srčno borili in tudi pričakujem, da se bodo prav gotovo z enako vnemo borili tudi drugi kandidati pred izpadom, za katere bi bila zmaga proti nam vsekakor nepričakovan uspeh in zlata vredni točki za obstanek v ligi. Glede posameznikov je treba omeniti Sandija Rauberja, ki je gospodaril pod košema pri lovljenju odbitih žog in je s trojkami strl odpor gostov, vsekakor pa je ekipa zadovoljila v celoti. Ključ našega položaja na lestvici je najbrž vrsta zmaga na tujem, ki pozitivno vplivajo na vzdušje v ekipi, obenem pa vzbuja strah pri ostalih tekmecih.« Zimske počitnice trkajo na vrata... »Ne, ne, nimamo časa za smučanje, praznovali bomo le Božič in ko- nec leta, tudi prvega januarja pa bomo redno trenirali. Prva tekma prihodnjega leta je izredno zahtevna, saj je Bassano takoj za petami, vsekakor pa vsem vesele praznike.« Ob statističnem pregledu lahko ugotovimo, da so bili jadranovci nezadostni v metu (28/66), dobro so se odrezali pod košema in zapravili so tudi malo žog, preseneča pa zredno nizko število asistenc in blokad ter skromna minutaža Crisme in Čuka. V. JOGAN Na sliki M. Magajne jadranovec Merlin med prodorom na koš na sobotni tekmi. V10. kolu promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem Borovci brez poraza na 1. mestu BOR RADENSKA - AUTOSANDRA 105:73 (47:36) BOR RADENSKA: Perčič 8, Debe-Ijuh 21 (6:8), Persi 10 (2:3), Smotlak 7 (1:1), Bajc 4, Pecchi 8 (2:2), Poretti 16 (4:4), Pieri 29 (8:10), Tul 2 (2:2). TRENER: Sancin. TRI TOČKE: Pieri 3, Debeljuh 1. Belo-zeleni so zanesljivo odpravili tudi ekipo Santosa, ki naj bi bila po napovedih trd oreh za naše. A tako ni bilo, saj gostje niso pokazali ničesar, da bi spravili v težave borovce. Santos je bil enakovreden našim le do 6. min. (14:12 za naše), nakar so borovci z odlično obrambo dokončno strli odpor nasprotnika. Tako so naši ob odmoru imeli 11 točk prednosti. V drugem delu srečanja je za naše teklo kot po olju, v obrambi so prestregli znatno število žog (skupno 24) in jih realizirali s protinapadi. Demoralizirani nasprotniki so nato popolnoma popustili in naši so slavili visoko zmago. (U.A.) FERROVIARIO - BREG 94:68 (40:41) BREG: Kovačič 5 (1:2), Corbatti 21 (8:9), R. Žerjal 11 (3:4), Kneipp 14 (2:3), D. Salvi, V. Bandi 3 (2:2), M. Bandi, A. Salvi 2 (0:1), M. Salvi 11 (7:9). TRENER: Koren. PM: 23:30; TRI TOČKE: Corbatti 1. Brežani so visokoizgubili v gosteh proti eni izmed slabših ekip v tej ligi, žal pa je imel trener Koren na razpolago dokaj okrnjeno postavo, ki se je domačinom upirala le prvih 25 minut. S Corbattijem v ospredju so Brežani večkrat vodili, pričakovati pa je bilo izenačeno tekmo vse do konca. Žal ni bilo tako, Ferroviario je naenkrat pritisnil na plin, povedel za 10 točk, Brežani pa so obenem pričeli »boj« s sodnikoma, ki sta za nameček večkrat kaznovala Kovačiča in ostale s tehničnimi napakami. Vse to je pripomoglo k visokemu vodstvu domačinov, sedaj pa Brežani računajo na povratek Korošca, ki bi moral po novem letu ponovno ojačiti vrste plavih. 10. kolo promocijskega prvenstva sta označila dva presenetljiva izida, in sicer poraza Fincantierija in Cusa. Protagonista teh neprevidljivih zmag sta Lega Nazionale in Barcolana, med- tem ko je Cicibona le v zadnji minuti izgubila proti St. Azzurri, ki tako ostaja najnevrnejši Borov tekmec. O tekmi Cicibona - St. Azzurra bi poudarili, da so Marijevi fantje večkrat bili na boljšem položaju, zaradi nekaterih nepotrebnih napak in delno tudi zaradi nekaterih dvomljivih sodniških odločitev, pa sta točki pripadli St. Azzurri. (V. Jogan) Domovci zapravili lepo priložnost Domovci so v 6. kolu promocijskega prvenstva zapravili lepo priložnost, da se otresejo spodnjega dela lestvice. Porazu proti krminski Albi je botrovala predvsem odsotnost Davida Orzana in Dušana Košute, kar so nasprotniki primerno izkoristili. Sicer so igralci Albe dokazali, da so imeli v prejšnjih tekmah precej smole, saj so proti našim igrali prepričljivo in zbrano. Devetakovi varovanci so bili v prvem delu tekme neučinkoviti, predvsem v obrambi, saj so gostitelji z lahkoto prodirali in zadeli koš za košem. Tudi v napadu so bili belo-rdeči premalo točni in koncentrirani, tako da je bila razlika v točkah vedno večja. Takoj v začetku drugega polčasa pa so Devetakovi varovanci zaigrali povsem drugače in so predvsem po zaslugi mladega Pečanca večkrat spravili domačine v težave. Obramba in napad sta bolje delovala, saj so v prvih minutah nasprotniki zadeli izredno malo košev. Pečanac je uspel prestreči vrsto žog, toda v ključnih minutah so naši, kljub nekaterim dobrim akcijam, žal zapravili tudi nekaj napadov. Podvig je tako splaval po vodi, usodni udarec pa sta bili trojki domačinov na koncu srečanja, (af) V nedeljo v košarkarski D ligi Visok poraz Kontovelcev CARPENe- KONTOVEL 100:77 (55:29) KONTOVEL: Budin 10 (0:1), Rebula 6 (1:1), Štefan Gulič 8 (4:4), Danijel Gulič 6, Sterni 12 (2:3), Grilanc 10 (5:6), Čuk 10 (2:4), Pavlica 1 (1:4), Danieli 2, Civardi 12 (2:3). TRI TOČKE: Grilanc, Rebula 1. V zadnjem letošnjem nastopu so Kontovelovi košarkarji ponovno doživeli polom, tokrat v gosteh pri Carpeneju iz Coneg-liana. Naši so spet odpovedali v prvem polčasu, tako da je bila ob odmoru usoda naših že zapečatena. V drugem delu so Kontovelci sicer prikazali boljšo košarko, vendar v športu skoraj vedno prednjači pravilo, da zmaga tisti, ki bolje igra skozi vse srečanje. Domačini so takoj vzeli vajeti igre v svoje roke ter z zelo razpoloženim Cecconom zadevali kot za stavo. Kontovelove obrambe pa sploh ni bilo opaziti, tako da so si gostitelji že sredi prvega dela priigrali visoko prednost dvajsetih točk (40:20). Tudi conska postavitev ni dala svojih sadov, tako da se je razlika do izteka prvega polčasa še povečala. Banovi varovanci pa se niso predali. Po odmoru so stopili na igrišče s prepričanjem, da ni še vse izgubljeno. V prvih minutah so tako pokazali, česa so res zmožni, vendar osebne napake so kmalu prisilile standardno peterko na klop, tako da je bilo tekme konec. Kontovelci bodo spet igrali po novem letu. V soboto, 4. januarja 1992 bo namreč igrali tekmo za biti ali ne biti proti ekipi SGT Buli. A. PAVLICA Sežancem »Primorska liga« V nedeljo je bila v telovadnici Pristaniških delavcev v Briščikih zaključna prireditev prve izvedbe Primorske košarkarske lige, na kateri je nastopilo devet ekip. Zmagal je Kraški zidar iz Sežane, Jadran ZSŠDI pa je bil tretji. Na sliki D. Križmančiča zbrane ekipe po nedeljskih tekmah. O prireditvi bomo še poročali. | košarkarska prvenstva MOŠKA C LIGA IZIDI 12. KOLA JADRAN TKB - Itala S. Marco 74:69 Metalplasma - Bassano 75:83 Itamonialcone - Gabri Elle 94:91 Latte Carso -Mogliano 89:96 Roncade - Virtus UD 66:58 Pierobon - Mestrina 105:84 ED Impianti - . Jesolo 69:63 Montebelluna - Birex 68:73 LESTVICA Pierobon PD 12 11 1 1029:947 22 JADRAN TKB 12 10 2 1002:869 20 ED Impianti 12 8 4 997:923 16 Bassano 12 7 5 0112:910 14 Birex 12 7 5 995:993 14 Mestrina 12 7 5 1038:1005 14 Italmonialcone 12 7 5 1054:1039 14 Gabri Elle 12 6 6 1065:997 12 Mogliano 12 6 6 946:924 12 Jesolo 12 6 6 883:946 12 Latte Carso 12 5 7 1073:1100 10 Roncade 12 4 8 931:990 8 Montebelluna 12 4 8 883:991 8 Itala S. Marco 12 3 9 943:1023 6 Virtus Udine 12 3 9 898:1010 6 Metalplasma 12 2 10 935:1071 4 PRIHODNJE KOLO (4. IN 5.1.92) Bassano - JADRAN TKB; Itala San Marco Gradišče - Montebelluna; Gabri Elle -Metalplasma Padova; Mogliano Venelo - Italmonialcone; Virtus Udine - Latte Carso Trst; Mestrina - Cristal-lerie Venete Roncade; ED Impianti Čedad - Pierobon Padova; Jesolo - Birex Sacile. JADRANOVI STRELCI Rauber 194 (povpr. 16,1); Pregare 154 (12,8); Starc 134 (11,1); Čuk 134 (11,1); Merlin 118 (10,7); Crisma 79 (6,5); Ober-dan 64 (5,3); Ažman 44 (4); Pertot 39 (3,2); Smotlak 33 (3,3); Pettirosso 2 (2). MOŠKA D LIGA IZIDI 12. KOLA Carpeneu - KONTOVEL 100:77 Harix - Beretich 75:67 Don Bosco - Inter 1904 106:76 SGT Buli - Intermuggia 88:93 Ardita GO - Corridoni 78:87 Expomar - Bravimarket 99:92 Dino Conti - Staranzano 74:84 Digas - Martignacco 78:74 Expomar LESTVICA 12 11 1 1106:1021 22 Don Bosco 12 10 2 1192:1038 20 Bravimarket 12 9 3 1109:1024 18 Beretich 12 8 4 1056:987 16 Digas Intermuggia 12 8 4 989:970 16 12 6 6 1045:1026 12 Carpeneu 12 6 6 992:991 12 Martignacco 12 6 6 930:229 12 Harix 12 6 6 981:997 12 Dino Conti 12 5 7 956:959 10 Staranzano 12 5 7 944:953 10 Ardita GO 12 5 7 969:1027 10 Corridoni 12 4 8 926:976 8 SGT Buli 12 3 9 952:975 6 KONTOVEL 12 3 9 1002:1122 6 Inter 1904 12 I 11 910:1046 2 PRIHODNJE KOLO (4. IN 5.1.92) KONTOVEL - SGT Buli; Intermuggia -Harix; Corridoni - Don Bosco; Expo-mar Humin - Ardita Gorica; Staranzano - Digas San Daniele; Bravimarket -Dino Conti Milje; Carpenu - Beretich; Inter 1904 - Martignacco. PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM IZIDI 6. KOLA Alba - Dom 85:73 Senators - Arte 95:86 Petroliiera - Pom 64:77 Villesse - Polisontina 68:50 Grado - Edera 94:69 LESTVICA Senators 6 6 0 560:486 12 Pom 6 6 0 483:415 12 Arte 6 5 1 556:425 10 Grado 6 3 3 499:462 6 Alba 6 2 4 490:492 4 Edera 6 2 4 475:501 4 DOM 6 2 4 416:443 4 Villesse 6 2 4 393:420 4 Petroliiera 6 2 4 436:522 4 Polisontina 6 0 6 357:506 0 PRIHODNJE KOLO (ll.IN 12.1.1992) Pom - Senators, Edera - Petroliiera, Dom - Grado, Polisontina - Alba, Arte - Villesse. NA TRŽAŠKEM IZIDI 10. KOLA CICIBONA PL. - St. Azzurra 81:86 BOR RADENSKA - Autosandra 105:73 Ferroviario - BREG 94:68 Scoglietto - Lav. Porto 64:52 Lega Naz. - Fincantieri 63:61 CUS Trst - Barcolana 69:88 Sokol prost LESTVICA BOR RADENSKA 9 Stella Azzurra - 9 CUS Trst 10 SOKOL 9 Autosandra 9 Fincantieri 9 Barcolana 9 Lega Nazio. 10 CICIBONA PLAS. 9 Ferroviario 10 Scoglietto 9 BREG 9 Lav. Porto 9 9 0 741:631 18 8 1 736:656 16 7 3 785:757 14 6 3 608:609 12 5 4 753:748 10 5 4 670:644 10 5 4 765:677 10 4 6 735:779 8 3 6 748:773 6 3 7 824:844 6 2 7 695:732 4 2 7 689:776 4 1 8 618:741 2 PRIHODNJE KOLO (11. IN 12.1.92) SOKOL - BOR RADENSKA; Lavoratori del Porto - CICIBONA PLASTEREDIZ- LIZIA; BREG - Lega Nazionale; Fincantieri - Ferroviario; Barcolana - Scoglietto; CUS Trst prost. VOLVO 460 KATALIZIRA POZORNOST 1700 Z VBRIZGOM KUUCl V ROKE 102 KM-4/5 VRAT L-vJ.UUU.UUU M I. V. A. VKLJUČENA Vošči vesel božič in srečno novo leto! VOLVO CRALI GORICA ULICA III. ARMATA 180 - TEL. (0481) 21073-21721 VOLVO ° Kakovost in Varnost •w »Zenske na robu živčnega zloma« Kaj se dogaja z našimi ženskimi šesterkami? Rezultati prve tretjine sezone, še zlasti pa katastrofalni razpleti zadnjih dveh tednov, naravnost kličejo naslov, izposojen iz znane ameriške filmske uspešnice. Ta čas igra v skladu z napovedmi pravzaprav edinole mladi četrtoligaš Bor Friulexport, to je ekipa, od katere se je najmanj pričakovalo. Za vse ostale pa, kot da bi bile pred tem, da... prezimijo. Bor Tombolini Drinks, Koimpex, Sokol Indules, Kmečka banka so v osmih kolih zbrale manj kot tretjino razpoložljivih točk (20:64). Lani ob tem času so bile vse na boljšem. Borove članice igrajo sicer v višji ligi, vendar pa velja zanje vsesplošna ocena, da zgubljajo kot na tekočem traku predvsem zato, ker so le bleda senca lanske samozavestne šesterke (nepogrešljive v sprejemu servisa in neusmiljene v napadu), ne pa zaradi tega, ker bi bili vsi drugoligaši res toliko močnejši. Izkušenejša in okrepljena postava, »vrhunske« predprvenstvene priprave, obetavni pokalni in turnirski nastopi: vse je kazalo, da bo Koimpex letos - v najslabšem primeru - tik pod vrhom, a trije porazi (posebno zadnja dva) in ena mučna domača zmaga v zadnjih štirih nastopih so razgalili nepričakovano krizo. Diagnoza je negotova. Gre nemara za strah pred preveliko odgovornostjo? In kaj reči o obeh naših deželnih tretjeligašev, ki sta bila po lanski nadvse uspešni.sezoni logična kandidata za naj višja mesta? Sokol Indules ima na lestvici »le« točki manj kot lani, a izgubil je kar s tremi nasprotniki s spodnjega dela lestvice, v katerega se tudi sam zdaj pogreza. Kmečka banka pa je bila lani ob tem času nezadovoljna s šestimi točkami, zdaj pa ima le dve in je od sobote povsem osamljena na dnu. Toda poglejmo, kaj o tem kritičnem začetku sezone menijo nekateri od neposredno prizadetih... Elena Maver (steber Bora Tombolini Drinks): »Res nisem pričakovala, da bo naša uvrstitev po osmih kolih tako slaba. Po mojem je naša kriza predvsem psihološkega izvora. Verjetno bi nam že ena sama zmaga vlila tisto odločnost in samozavest, ki nam zdaj žal manjkata. Bile pa so seveda tudi težave s poškodbami. Prav gotovo se pozna odsotnost Karin Vitezove. Izbor igralk je tako omejen, da je za nas vsaka igralka potrebna. Razlika med lansko C-l ligo in B-2 ligo pa le ni taka, da bi to lahko opravičilo sedanje zadnje mesto. V ligi je sicer nekaj res dobrih šesterk, a naše realno mesto je gotovo nekje na sredini lestvice.« Mira Grgič (kapetanka Koim-pexa): »Res si ne znam razložiti vzrokov za tako slaba nastopa, kakršna sta bila zadnja dva. Med tednom zelo dobro treniramo in ni nobenih težav, na dan tekme pa je vse drugače. Odsotnost Žbo-garjeve in Škrkove ni opravičilo za slabe nastope. Verjetno pa je res, da so igralke, ki ju nadomestijo, psihološko preveč obremenjene, žal pa to vpliva tudi na ostale, kar je bilo razvidno v soboto, ko nam ni niti visoko vodstvo zadostovalo za zmago.« Peter de Walderstein (trener Sokola Indules): »Glede na to, da je bil koledar v uvodnem delu prvenstva, smo računali, da bo izkupiček po osmih kolih boljši. V januarju nas čakajo izredno težki nastopi, da se lahko celo znajdemo v slabih vodah, če ne zaigramo bolje. Sezona je bila primerno zastavljena. Začeli smo trenirati že 5. avgusta in delo je bilo dobro opravljeno. Problemi pa so znotraj društva nastali teden pred pričetkom prvenstva, potem pa so nas pestile še poškodbe in bolezni.« Saffaela Zavadlal (kapetanka Kmečke banke): »Slabo nam gre, ker nismo nikoli nastopile z najboljšo postavo. Zaradi težav s hrbtenico je igranje opustila Ivana Roner, pred kratkim pa so podobne težave zajele še Valentino Fabi. Poleti sem imela prometno nesrečo in sem zato preskočila začetne priprave. Tudi rutinskih poškodb je bilo kar precej, tem pa je treba dodati še bolezni in druge težave. Na treningih tako nismo vedno vse prisotne, kar nato vpliva na igro oziroma uigranost. Po novem letu računamo na ponoven doprinos Maje Peterin, ki se po porodu vrača na igrišče.« Betty Načinov! (trenerka Bora Friulexport): »Z dosedanjim potekom prvenstva sem precej zadovoljna tudi zato, ker ne smemo pozabiti, da je šesterka precej drugačna od tiste, ki je lani zmagala v 1. diviziji. Ažmanova in Čokova sta prestopili v prvo ekipo, Irina Vitez pa je že precej časa poškodovana. Se bolj zadovoljna pa bi bila, če bi izbojevale kakšno zmago tudi na gostovanjih.« V moških odbojkarskih prvenstvih Borovci prava Pepelka Ostale naše ekipe OK Nihče ni si ni delal prevelikih utvar, da bi se lahko borovci vrnili z gostovanja v Povu z zmago, čeprav je nasprotnik pred srečanjem z njimi delil zadnje mesto na lestvici brez zmage. Toda borovci so s poraznim nastopom izničili še malo dobrega, kar so -kljub porazom v seriji - pokazali na nekaterih dosedanjih tekmah. Zdaj se je izkazalo, da so prava Pepelka lige in pošteno se bodo morali truditi, da dosežejo kakšno zmago, kaj šele, da bi si zagotovili obstanek. Sicer pa s tako pomlajeno in neizkušeno ekipo v konkurenci prekaljenih ekip česa več objektivno niti ni mogoče pričakovati, trener Furlanič pa čudežev ne more narediti... Če je usoda borovcev že bolj ali manj jasna, pa so naše moške šesterke v deželnih ligah spet navdušile. 01ym-pia CDR in Valprapor Imsa se v C-2 ligi vse bolj postavljata kot edina tekmeca vodilnega pordenonskega para (Povoletto je v soboto tvegal poraz). Mesec pomembnih odločitev bo januar. Najprej bo Valprapor Imsa gostil Povoletto, teden dni kasneje bo 01ym-pia doma igrala s Pordenonejem, 25. pa bo v Kulturnem domu slovenski derbi. V D ligi se nadaljuje navdušujoča pot slogašev. Veselo ozračje bi skorajda skalila Soča Sobema, ki je v Trstu proti šibki ekipi Pallavolo zmagala šele po petih nizih, a v četrtem je bila želo blizu spodrsljaja. Izteklo pa se je dobro. Ženska B-2 liga IZIDI 8. KOLA Bor Tombolini Drinks - Rovereto 0:3 (11:15, 14:16, 8:15); CMC Benetke -Crema Volley 0:3 (14:16, 13:15, 13:15); San Giorgio MN - OMa Vitrani 3:1 (15:4, 9:15, 15:10, 15:6); Ferrara - Sav Bergamo 3:0 (15:6, 17:15, 15:1); Somma-campagna - Pordenone 1:3 (7:15, 4:15, 15:12, 5:15); CUS Padova - Lapreviden-te Feltre 3:2 (17:15, 15:3, 8:15, 5:15, 15:10); Latisana - Zenit Videm 3:0 (15:3, 15:8, 15:1) LESTVICA Rovereto 8 7 1 22:5 14 Pordenone 8 7 1 23:8 14 Echo Ferrara 8 7 1 21:7 14 Latisana 8 6 2 18:8 12 Crema Volley 8 6 2 19:11 12 Vitrani TS 8 4 4 15:15 8 Sommacampagna 8 4 4 15:17 8 Sav Bergamo i 8 3 5 16:21 6 CUS Padova 8 3 5 14:18 6 Zenit Videm 8 2 6 9:20 4 Feltre 8 2 6 13:20 4 CMC Benetke 8 2 6 9:20 4 San Giorgio MN 8 2 6 13:21 4 Bor Tombolini 8 1 7 7:23 2 PRIHODNJE KOLO (4.1.1992) Rovereto - Zenit, Crema - Somma-campagna, CUS Padova - San Giorgio Mantova, Pordenone - Echo Ferrara, Feltre - CMC Benetke, Sav Bergamo -Latisana, Vitrani - Bor Tombolini Drinks _________Moška C-1 liga___________ IZIDI 8. KOLA Vivil - Oltresarca TN 3:2 (15:5, 15:7, 14:16, 4:15, 15:9); Nova Gens - Montec-chio 3:1 (12:15, 15:9, 15:10, 15:9); Povo -Bor Agrimpex 3:0 (15:5, 15:7, 15:3); Mussolente - San Giorgio Benetke 1:3 (16:14, 3:15, 13:15, 5:15); San Giustina BL - Silko BL 1:3 (12:15, 4:15, 15:13, 5:15); Maniago - Asfjr Čedad 3:2 (15:11, 7:15, 15:7, 11:15, 15:11); Chioggia - La- sedia Videm 3:0 (15:6, 15:3, 15:9) LESTVICA Silko BL 8 8 0 24:2 16 S. Giustina BL 8 7 1 22:8 14 Mussolente VI 8 6 2 21:9 12 Nova Gens 8 6 2 20:12 12 San Giorgio VE 8 6 2 20:11 12 Chioggia VE 8 5 3 17:13 10 Maniago PN 8 5 3 17:15 10 Asfjr Čedad 8 3 5 15:15 6 Vivil 8 3 5 14:17 6 Oltresarca TN 8 3 5 15:20 6 Lasedia VI 8 2 6 7:21 4 Montecchio 8 1 7 7:21 2 Povo TN 8 1 7 7:21 2 Bor Agrimpex 8 0 8 3:24 0 PRIHODNJE KOLO (4.1.1992) Oltresarca - Lasedia, Montecchio -S. Giustina, Maniago - Povo, Silko -Mussolente, Asfjr Čedad - Noventa PD, San Giorgio - Chioggia, Bor Ag-rimpex - Vivil Ženska C-1 liga IZIDI 8. KOLA Martignacco - Conad Fontane 1:3 (9:15, 15:12, 1:15, 12:15); Ariano - Fin-cantieri 0:3 (13:15, 10:15, 14:16); Chioggia - Vivil 0:3 (8:15, 14:16, 9:15); Koim-pex - Fantoni Rovigo 1:3 (15:7, 12:15, 11:15, 12:15); Kennedy - CUS Videm 3:1 (6:15, 15:10, 15:12, 15:6); Mira - Pan-dacolor Sarmeola 1:3 (15:10, 3:15, 13:15, 13:15); Ghemar - Dolo 3:0 (15:10, 15:12, 15:12) LESTVICA Fincantieri 8 7 1 23:3 14 Kennedy UD 8 6 2 22:8 12 Conad TV 8 6 2 20:9 12 Pandacolor PD 8 6 2 18:9 12 Vivil UD 8 5 3 19:10 10 Ghemar PD 8 5 3 18:11 10 Fantoni RO 8 5 3 16:16 10 Koimpex 8 4 4 14:17 8 Volley Ariano 8 3 5 10:19 6 CUs Videm 8 2 6 14:20 4 Mira 8 2 6 11:22 4 Dolo 8 2 6 10:21 4 Chioggia 8 2 6 8:22 4 Martignacco 8 1 7 6:22 2 PRIHODNJE KOLO (4.1.1992) Conad - Dolo, Fincantieri - Kenne-dy, Mira - Chioggia, CUS Videm - Ko-impex, Pandacolor - Ariano, Fantoni -Ghemar, Vivil - Martignacco V ženski D ligi Ze peta zmaga Bora Friulexport BOR FRIULEKPORT - CELINIA 3:1 (15:7, 15:9, 9:15, 10:15) BOR FRIULEKPORT: Gregori, Vitez, Vodopivec, Flego, Faimann, Mezgec, Vidali, Neubauer, Gruden. Peti domači nastop in peta zmaga za mlade četrtoligašice Bora Friulex-port. V prvih dveh nizih so plave z urejeno in dopadljivo igro povsem nadigrale nekoliko zbegane nasprotnice. Spet se je na centru izkazala Fle-gova, Vidalijeva pa je povsem enakovredno nadomestila bolno Gustinijevo. Svojo priložnost, da se izkaže, je polno izkoristila tudi podajačica Mezgečeva, povsem zadovoljivo pa so igrale tudi ostale članice začetne postave Grego-rijeva, Vodopivčeva in Faimannova. Od tretjega niza pa se je plavim nepričakovano zataknilo. Celinia je zbrala nekaj točk in z bolj samozavestno igro presenetila borovke. Začetek četrtega niza je kazal, da se bo položaj plavih še bolj zakompliciral, Celinia je namreč že vodila s 7:2. Šele tedaj so se plave spet zbrale, nadoknadile ves zaostanek in povedle s 13:10. Gostjam so popustili živci, sodnik Daffara (sin znanega načelnika deželne sodniške komisije) pa je kapetanki Celinie To-maselli najprej pokazal rdeč karton, ko pa mu je ta ironično zaploskala, jo je izključil. Trenerka Celinie je že pred tem poslala na igrišče vse razpoložljive igralke, zato se je ekipa znašla na igrišču le s petimi igralkami, da je sodnik odpiskal predčasen konec tekme. Zmaga plavih je vsekakor zaslužena, čeprav si po drugem nizu ne bi smele privoščiti podcenjevanje nasprotnic. Podvig mladink Bora Friulexport Med mladinci spet »vse odprto« MLADINKE Skupina A CUS - KOIMPEK 0:3 (4:15, 5:15, 3:15) KOIMPEK: Spacal, Fonda, Kosmina, Milič, Ferluga, Stopar, Živec, Stigliani, Starc, Ciocchi. Tudi v povratnem delu so slogašice povsem nadigrale šibkega nasprotnika in mu niso niti za trenutek dovolile, da pride do sape. S to zmago je Koimpex še utrdil svoje drugo mesto in je vse bližji uvrstitvi v play off. OSTALI IZID 6. KOLA: Sokol - Oma 0:3, Virtus ni igral. LESTVICA: Oma 10, KOIMPEK 8, Virtus 4, Cus 2, SOKOL 0. PRIHODNJE KOLO: KOIMPEK - SOKOL, Virtus - Cus. Skupina B ALTURA - BOR FRIULEKPORT 2:3 (15:12, 16:17, 15:9, 14:16, 8:15) BOR FRIULEKPORT: Pitacco, Bezenšek, Sacca, Jogan, Gruden, Faimann, Zadnik, Vidali, Pernarčič. Po več kot dveh urah neizprosnega boja za vsako žogo so se mlade borovke ŠK DEVIN obvešča, da bo od 12. januarja priredil štiri nedelje zaporedoma običajne smučarske tečaje na priznanih smučiščih v sosednji Avstriji. Vabimo začetnike, ljubitelje smučanja in tiste, ki se želijo izpolniti in vse, ki bi radi smučali v veseli družbi, naj za pojasnila in vpisovanja pokličejo tel. 200236 (Bruno Škerk) ali 327196 (Jordan Purič). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v prihodnjem letu začetne in izpopolnjevalne smučarske tečaje 12., veselile prestižnega uspeha nad prvouvr-ščeno Alturo. Bila je to zares spektakularna tekma, polna »dram« in neverjetnih preobratov. Drugi niz z desetimi set-žo-gami (pet za Alturo in pet za Bor) je na primer trajal skoraj 40 minut. Izredno napet je bil tudi četrti niz, v katerem so borovke z odlično in požrtvovalno igro v obrambi nadoknadile zaostanka 11:0 in 14:10. V tie breaku so borovke razočarane gostiteljice povsem nadigrale. SGT - BREG 0:3 (5:15, 6:15, 4:15) BREG: Gobbo, Bandi, Pettirosso, A. in S. Mauri, Kosmač, Laurica, Metlika, F. in M. Sancin. ^ Brežanke so spet premagale ekipo Sgt. Čeprav je bil nasprotnik šibek, je treba naše igralke vseeno pohvaliti, ker so ves čas igrale zbrano. Upati je zdaj, da bodo Brežanke tudi proti ostalim tekmecem igrale bolje, kot v prvem delu. OSTALI IZID 6. KOLA: Altura - Bor Friulexport 2:3, S. Andrea ni igral. LESTVICA: Altura in Bor Friulexport 8, S. Andrea in BREG 4, Sgt 0. PRIHODNJE KOLO: BOR FRIULEK-PORT - Sgt, S. Andrea - Altura. 19. in 26. januarja ter 2. februarja v znanih smučarskih središčih pod vodstvom diplomiranih društvenih vaditeljev. Vpisovanje na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627), kjer so na voljo vse potrebne informacije o ceni in prevozu. Pri vpisu je obvezna izkaznica SPDT s poravnano članarino in plačano članarino FISI za sezono 1991-1992. Odhod avtobusov ob navedenih datumih ob 6.30 izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu. MLADINCI Borovci so s četrtkovo zmago proti vodilni ekipi Pallavolo Trieste pripravili prvorazredno presenečenje, ki močno odmeva v krogih poznavalcev tržaške mladinske moške odbojke. Zanimanje za to prvenstvo se je zdaj spet povečalo, saj se je v boj za naslov prvaka ponovno vključilo več ekip. Slogaši bodo tekmo z Ricreatorijem odigrali po novem letu. IZIDI 6. KOLA: Volley Club - Zaule 0:3, Bor Furlani - Pallavolo Ts 3:0, Inter -CUS 3:0, Ricreatori - Sloga odložena. LESTVICA: Pallavolo TS in Inter 10, BOR FURLANI in Zaule 8, SLOGA 6, Ricreatori in Volley Club 2, CUS 0. (Ricreatori in Sloga imata tekmo manj) PRIHODNJE KOLO (5.1.): Cus - Ricreatori, Pallavolo - Inter, Zaule - BOR FURLANI, Volley Club - SLOGA. DEČKI PALLAVOLO TS - SLOGA 0:3 (3:15, 3:15, 3:15) SLOGA: Kralj, Strajn, Čuk, Marc, Vol-čičj Glavina. ' Že iz samih dlenih izidov posameznih setov je razvidno, da je bila tekma povsem enosmerna. Mlajši igralci ekipe Pallavolo Trieste niti približno niso bili kos slogašem, med katerimi se je zlasti izkazal obetavni Aljoša Kralj, a tudi ostali so dobro opravili svojo nalogo. OSTALI IZIDI 4. KOLA: BOR FURLANI - Cus 3:0, Pallavolo Ts - SLOGA 0:3, Rozzol - S. Andrea neodigrana, Nuova Pallavolo Ts ni igral. LESTVICA: Nuova Pallavolo, S. Andrea in SLOGA 6, BOR FURLANI in Pallavolo Ts 2, Rozzol in CUS 0. (Rozzol in NPT imata tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: SLOGA - Rozzol, Cus - Pallavolo, BOR FURLANI - Npt. obvestila deželna prvenstva _________Moška C-2 liga________ IZIDI 8. KOLA Mossa - Valprapor Imsa 0:3 (7:15, 4:15, 9:15); Pordenone - Rozzol 3:0 (15:12, 15:1, 15:9); Prevenire - Prata 1:3 (15:10, 10:15, 9:15, 2:15); Cima Sacile - Pav Remanzacco 3:1 (15:5, 4:15, 15:11, 15:8); Cremcaffe Tržič - Petri Tolmeč 3:2 (15:3, 12:15, 10:15, 15:7, 15:7); San Luigi - Povoletto 2:3 (15:12, 11:15, 15:13, 12:15, 5:15); Ipem Buia -01ympia CDR 0:3 7:15, 7:15, 11:15) LESTVICA Pordenone 8 8 0 24:2 16 Povoletto 8 8 0 24:9 16 01ympia CDR 8 7 1 22:10 14 Valprap. Imsa 8 6 2 20:8 12 Rozzol 8 5 3 18:14 10 Cremcaffe 8 5 3 19:16 10 Prata 8 4 4 16:16 8 Mossa 8 3 5 15:18 6 Cima Sacile 8 3 5 13:19 6 Ipem Buia 8 2 6 12:21 4 Remanzacco 8 2 6 11:21 4 San Luigi GO 8 2 6 10:20 4 Petris Tolmeč 8 1 7 12:22 2 Prevenire 8 0 8 4:24 0 PRIHODNJE KOLO (4.1.1992) Valprapor Imsa - Rozzol; Povoletto -Pordenone; Remnazacco - Mossa; Cima Sacile - Ipem Buia; 01ympia - Prevenire; Petris Tolmeč - San Luigi Go; Prata -Cremcaffe _________Ženska C-2 liga IZIDI 8. KOLA Danone Rivignano - Fiume Venelo 0:3 (); Casarsa - Altura 3:1 (15:8, 15:10, 5:15, 15:6); Cordenons - Torriana 3:0 (15:7, 15:6, 15:10); Kmečka banka - Lavbratore Fiera Martignacco 1:3 (6:15, 15:10, 4:15, 8:15); Ausa Pav Cervignano - Pordenone 0:3 (11:15, 7:15, 9:15); Asfjr Čedad - Peroni Tržič 3:0 (15:9, 15:8, 15:8); Tarcento - Soko Indules 3:2 (15:5, 6:15, 15:8, 10:15, 15:12) LESTVICA Cordenons 8 7 1 23:8 14 Pordenone 8 6 2 22:8 12 Altura TS 8 6 2 21:10 12 Lav. Fiera 8 6 2 20:13 12 Fiume Veneto 8 6 2 20:15 12 Casarsa 8 5 3 18:15 10 Sokol Indules 8 4 4 17:16 8 Torriana 8 3 5 15:19 6 Peroni Tržič 8 3 5 13:18 6 Cervignano 8 3 5 12:19 6 Asfjr Čedad 8 2 6 12:19 4 CSI Tarcento 8 2 6 13:21 4 Danone Riv. 8 2 6 10:22 4 Kmečka banka 8 1 7 9:22 2 PRIHODNJE KOLO (4.1.1992) Altura - Fiume Venelo, Peroni - Casarsa, Lavoratore Fiera - Danone Rivignano, Kmečka banka - CSI Tarcento, Sokol Indules - Cordenons, Pordenone - Asfjr Čedad, Torriana - Ausa Pav Cervignano Moška D liga IZIDI 8. KOLA Pallavolo Trst - Soča Sobema 2:3 (10:15, 15:11, 15:10, 13:15, 11:15); San Giorgio Porcia - VBU Videm 3:0 (15:2, 15:6, 15:13); Torriana - Acli Ronke 3:2 (4:15, 11:15, 15:8, 15:7, 15:10); Fiume Venelo -Travesio 3:2 (); Como - Itela Fojda 1:3 (12:15, 15:6, 15:10, 15:11); Libertas. Turjak -Sloga 0:3 (5:15, 7:15, 7:15); Volley Club -San Vito 0:3 (5:15, 6:15, 15:17) LESTVICA San Vito 8 8 0 24:1 16 Sloga 8 8 0 24:9 16 Porcia 8 7 1 22:5 14 VBU Videm 8 6 2 19:10 12 Soča Sobema 8 6 2 19:12 12 Itely Fojda 8 4 4 15:14 8 ACLI Ronke 8 4 4 15:16 8 Torriana 8 4 4 13:15 8 Volley Corno 8 3 5 15:17 6 Fiume Veneto 8 2 6 12:21 4 Lib. Turriaco 8 2 6 7:22 4 Travesio 8 1 7 9:23 2 Volley Club 8 1 7 8:22 2 Prevenire TS 8 0 8 9:24 0 PRIHODNJE KOLO (4.1.1992) VBU Videm - Soča Sobema, Sloga -Porcia, Travesio - Pallavolo Ts, Fiume Venelo - Volley Club TS, San Vito - Co-met Torriana, Itely - Lib. Turriaco, Acli -Corno __________Ženska D liga___________ IZIDI 8. KOLA Bor Friulexport - Celinia 3:2 (15:7, 15:9, 9:15, 15:10); Porcia - Fontanafredda 3:0 (15:10, 15:10, 15:6); San Leonardo - Fer-roviario UD 3:2 (14:16, 15:11, 13:15, 15:12, 15:13); Pav Natisonia - Mossa 3:2 (15:8, 7:15, 15:13, 12:15, 17:15); Fincantieri - Peugeot Humin 0:3 (2:15, 6:15, 4:15); San Vito - Virtus 1:3 (8:15, 7:15, 15:11, 12:15); Sangi-orgina - Šanson Ločnik 3:1 (4:15, 15:12, 15:9, 15:10) LESTVICA Peugeot Humin 8 8 0 24:0 16 Porcia 8 7 1 21:8 14 Sangiorgina 8 6 2 19:10 12 Bor Friulex. 8 5 3 17:12 10 San Leonardo 8 5 3 16:13 10 Pav Natisonia 8 5 3 18:16 10 Fincantieri 8 4 4 14:14 8 Mossa 8 3 5 16:18 6 Celinia 8 3 5 13:19 6 Virtus TS 8 3 5 10:17 6 Šanson Ločnik 8 3 5 11:19 6 San Vito 8 2 6 11:18 4 Fontanafredda 8 2 6 9:19 4 Ferroviario 8 0 8 8:24 0 PRIHODNJE KOLO (4.1.1992) Fontanafredda - Celinia, Virtus - Porcia, Mossa - Bor Friulexport, Pav Natisonia - Sangiorgina, Šanson - San Leonardo, Peugeot Humin - San Vito, Ferro-viario - Fincantieri V15. kolu promocijske nogometne lige (skupina A) Po dosedanjih rezultatih v promocijski nogometni ligi (skupina B) Valnatisone iztržil točko v gosteh v Tavagnaccu TAVAGNACCO - VALNATISONE 1:1 (1:1) STRELCA: Clavora v 22', Prosperi v 28' TAVAGNACCO: Di Giorgio, Di Bert, Nardicchia, Nicoletti, lacobucci, Benati, Prosperi, Cautero, Domini (Fabbro), Garofoli, Specchia. Včeraj umrl Gino Colaussi TRST — V 77. letu starosti je včeraj umrl znani nogometaš Gino Colaussi, ki je bil doma iz Gradišča ob Soči.. V italijanski reprezentanci, s katero je osvojil tudi svetovni naslov leta 1938, je igral 26-krat in dosegel tudi 15 golov. Deset sezon je nastopal za Triestino, dve leti je bil pri Ju-ventusu, eno v Vicenzi, leta 10947 pa pri Padovi. V svoji karieri je Colaussi sedel tudi na klopi Tri-estine in nekaterih drugih ekip. VALNATISONE: Venica, Zogani, Specogna, Da Rio, Trusgnac, Tuzzi, Osniac, Stacco, Clavora (Urli), Castag-navitz, Crivellini. SODNIK: Feltrini iz Pordenona TAVAGNACCO — Razmočeno igrišče je precej pogojevalo obe enajsterici, ki pa sta kljub temu pokazali res dopadljiv nogomet. Z rezultatom so pri Valnatisoneju lahko zadovoljni, manj pri domačih, ki so verjetno računali na kaj več, saj njihov položaj na lestvici ni prav rožnat. IZIDI 15. KOLA: Juniors - Polcenigo 1:1, P. Fagagna - Spilimbergo 1:2, V. Rauscedo - S. Luigi 0:2, Pro Osoppo -Cordenonese 0:2, Arteniese - P. Avia-no 0:0, Tavagnacco - VALNATISONE 1:1, Sanvitese - Buiese 1:0, Portuale - S. Sergio 0:0. LESTVICA: Sanvitese 20, Spilimbergo, S. Sergio in S. Luigi 18, V. Rauscedo in Cordenonese 17, Juniors, P. Fagagna, P. Aviano in VALNATISONE 16, Polcenigo 15, Tavagnacto 12, Buiese in Arteniese 11, Portuale 9, Pro Osoppo 8. PRIHODNJE KOLO: VALNATISONE - Portuale. V povratnem delu prvenstva bo zelo težko za Juventino JUVENTINA - P ASIANESE/PASSONS 2:2 (2:1) STRELCI: Travani v 28', Braida v 3T, Cecotti v 45’, Zilli v 62'. JUVENTINA: Pascolat, Chizzolini, Marušič, Capotorto, Travagin, Černigoj, Andaloro (v 69' Devetak), Bastiani, Cecotti, Braida, Kavs. PASIANESE/PASSONS: Vosca, Della Negra, Michelutti, Travani, Zinutti, Co-misso, Paviotti, Fabbian, Butti (v 56' Beltrame), Livon (v 81' Pugnale), Zilli. SODNIK: Scala iz Pordenona. Juventina na domačih tleh žal ni premagala neposrednega tekmeca za obstanek, ki si je delitev točk povsem zaslužil, oz. je v drugem delu srečanja celo pokazal več borbenosti od domačinov, ki so jim proti koncu povsem pošle moči. S tem neodločenim izidom je štandreška vrsta zaključila prvi del prvenstva na nehvaležni predzadnji stopnički (odigrati mora sicer še zaostalo srečanje s Costa-lungo na tujem), tako da bodo morali v povratnem delu Černigoj in ostali pošteno stisniti zobe, če se bodo hoteli izogniti izpadu. Blatno in težko igrišče je že od vsega začetka pogojevalo nastop obeh enajsteric, pri tem pa so nedvomno bili bolj oškodovani domači nogometaši, ki so startali na osvojitev celotnega izkupička. Zgodilo pa se je, da so gostje, ki jim je ustrezala tudi delitev točk, spretno izkoristili napako štandreške obrambe in nepričakovano povedli. Juventina je tedaj ostro reagirala in pokazala dokaj dopadljivo in učinkovito igro. Najprej je izenačila s prostim strelom Braide, tik pred iztekom polčasa pa je Bastiani, ki je bil najbolj učinkovit med Štandrežci, preigral kar tri nasprotnike in vratarja ter streljal v vratnico, odbito žogo pa je Cecotti potisnil v mrežo. Pričakovati je bilo, da bodo Štandrežci tudi v 2. delu obdržali vajeti igre v svojih rokah in povsem zasluženo osvojili točki. Vendar ni bilo tako. Ponudila se jim je ena sama priložnost, ki pa je Cecotti ni znal izkoristiti, nakar so gostje zaigrali kot prerojeni in spravili nasprotnika na njegovo polovico igrišča. Fizično premoč Pasianeseja je kronalo izenačenje Zillija, do konca tekme pa so gostje bili boljši nasprotnik in so si povsem zaslužili neodločen izid. Točka prav gotovo ne zadošča Juventini, ki je odkrito računala na zmago, vendar je bila v drugem delu povsem brez moči. (mal) 1. AL: končno zadovoljni pri vseh treh naših ekipah PRIMORJE - REANESE 2:1 (0:1) STRELCI: v 45’ Sandretti iz 11-m, v 78' Sullini, v 89' M. Štoka PRIMORJE: Babič, Tul, Milani, M. Štoka, P. Štoka, Savarin, Vodopivec (v 70’ Trampuž), De Marco, Sullini, Cre-vatin, Antoni. Prosečani so v zadnjem trenutku osvojili že skoraj izgubljeno tekmo. V prvem polčasu so imeli velike težave, saj jim je res izredno težek teren oviral predvsem v napadu, tako da so kljub terenski premoči dopustili gostom velike možnosti za protinapade. Reanese je dosegel zadetek iz 11-met-rovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška z roko v kazenskem prostoru. V drugem polčasu bi gostje lahko celo podvojili, saj jim je sodnik tokrat kar podaril še drugo enajstmetrovko, a je bil Babič res odličen in je strel ubranil. Odtlej so se rdečerumeni res prebudili in začeli vztrajno napadati. V 74. minuti Sullini z odličnega položaja ni uspel preusmeriti v vrata podaje De Marca. Štiri minute kasneje je prav Sullini prestregel žogo v kazenskem prostoru in izenačil. Domačini pa niso popustili. Še naprej so igrali zelo odločno in v zadnjih minutah tekme je M. Štoka v gneči igralcev le spravil žogo v mrežo. Veselje igralcev je bilo izredno, a konec prve polovice prvenstva res ne bi mogel biti boljši, čeprav so Prosečani tokrat zaigrali pod svojimi sposobnostmi, vendar so bili v zelo okrnjeni postavi. (Š.M.) PRO ROMANS - VESNA 3:3 (2:1) STRELCI: Nonis v 10', Forte v 37', Battiston v 43' (11-m), Nonis v 59’ (11-m), Roberto Candotti v 70', Sam-baldi v 79'. VESNA: Coronica, Sedmak, Sambal-di, Malusa, Soavi, Leonardi (Germani v 70’), Nonis, Kriščak, Antonazzi (Candotti Fabio v 75'), Naldi, Candotti Roberto. RDEČI KARTON: Kriščak Kriška Vesna je prvi del prvenstva zaključila pozitivno, saj je iz Romansa odnesla zasluženo točko. Ekipi (obe sta na lestvici precej visoko uvrščeni) sta že od prve minute pokazali, da sta si za cilj zadali zmago in sta temu primerno izvajali lepo in borbeno igro. V deseti minuti so Križani prišli v vodstvo po zaslugi Nonisa, ki je v kazenskem prostoru najprej preigral enega od nasprotnikov, nakar je odločno streljal v vrata in premagal nekrivega vratarja. Vodstvo Križanov je trajalo približno pol ure. Domačini so tedaj izkoristili napako kriške obrambe. Po doseženem zadetku je Pro Romans še naprej pritiskal in v zadnji minuti prvega polčasa tudi podvojil iz enajstmetrovke. Drugi polčas je bil še bolj borben in zanimiv, bogat s priložnostmi za zadetek tako na eni kot na drugi strani. V 60. minuti je Vesna izenačila: po levem krilu je Sambaldi prodrl v kazenski prostor, a domači branilec ga je zaustavil s prekrškom. Sodnik je dosodil najstrožjo kazen, ki jo je Nonis,realiziral. Deset minut kasneje pa so domačini ponovno povedli, tokrat s Can-dussijem, ki je mrežo tretjič zatresel v protinapadu. Po prejetem zadetku so se Križani množično podali v napad in v 80. minuti dosegli zadetek s Sambal-dijem. Kaki dve minuti prek končnim žvižgom pa je sodnik predčasno poslal z igrišča Kriščaka zaradi pretiranega ugovarjanja. (S.K.) ZARJA - MORARO 1:0 (0:0) STRELEC: v 71’ Tognetti. ZARJA: Kočevar, Grgič, Parovel, Ri-dolfo, Voljč, Ferluga, Auber, Damjan Fonda, Kalc (v 85' Jurincich), Tognetti, Zubin (v 79' Žagar). STRELEC: v 71' Tognetti. Po razburkanem tednu, ko so pri Zarji zamenjali trenerja, se je ponovilo staro pravilo, po katerem zamenjava prinese nekatere novosti in psihološko pozitivno vpliva na igralce. Tako so zarjani po dolgem času ponovno zmagali, tokrat proti neugodnemu tekmecu kot je Moraro. Igralci Zarje so stopili na teren psihološko zelo obremenjeni, saj bi bili z negativnim rezultatom praktično odpisani. Tako so v prvih minutah tekme igrali zelo povprečno in so zgrešili tudi najbolj enostavne podaje. K sreči pa jih je nervoza prav kmalu minila, tako da so z odlično igro na sredini začeli graditi napadalne akcije kot na tekočem traku. Prva priložnost za gol se je ponudila Voljču, ki je po lepem predložku Auberja z glavo poslal žogo za las mimo vrat. Le nekaj minut zatem pa je Fonda s prostega strela zadel prečko. Že v naslednji akciji so z Zubinom zadeli še vratnico. Ponovno se je marsikateremu navijaču porodila bojazen, da so vrata nasprotnikov .»začarana«, kot se je že večkrat zgodilo na prejšnjih tekmah. Do konca polčasa smo bili priča stalnim napadom domačih, ki pa niso obrodili zaželjenih sadov. Tudi v drugem delu se slika ni bistveno spremenila, saj je Zarja še naprej silovito napadala in si z Voljčem, Tognettijem in Fondo zapravila nekaj zelo ugodnih priložnosti. Končno pa je v 71. minuti le prišla do gola: Auber je na desni strani lepo ukanil kar dva nasprotnika ter kratko podal do Fonde, le-ta pa je poslal žogo v sredino, kjer je bil najhitrejši Tognetti, ki je z glavo potisnil usnje v mrežo. Po golu so gostje poskušali nadoknaditi zamujeno, toda Bazovci so urejeno odbijali vse poskuse Morara. Do konca se je zarjanom ponudilo še nekaj zelo ugodnih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Ob koncu moramo pohvaliti vso ekipo Zarje, pravi junak srečanja pa je bil mladi Ferluga, ki je bil za nasprotnike nerešljiva uganka. (Big) 2. AL: tokrat se nobena naša enajsterica ne more pohvaliti z zmago SKUPINA D BREG - TALMASSONS 1:1 (1:0) STRELEC za Breg: Prašelj v 13'. BREG: Allisi, Pavletič, Bekar, Amoro-so, Diminich, Prašelj, Albertini, Huez, Paoli (v 70' Švara), Rocchetti (v 38' Buzzi) Brežani so zaključili prvi del prvenstva pred domačim občinstvom, pred katerim so se enakovredno pomerili s sicer povprečno ekipo iz Talmassonsa. V pr-yem polčasu je bila igra na dobrem nivoju. Naši so pritiskali na nasprotnika in ga s presingom spravili na njegovo polovico igrišča, tako da so že v 13. minuti povedli po zaslugi Prašlja, ki je po tem prvem delu prvenstva dokazal, da je pravi steber ekipe. Reakcija gostov se je pokazala le v tem, da je sodnik moral v 20. minuti izključiti igralce Talmassonsa, ker je reagiral na prekršek. Do konca polčasa je Breg igral sproščeno. V zadnjih minutah pa je še Buzzi, perspektiven mladinec iz ekipe under 18, poskrbel za nekaj priložnosti. V drugem polčasu je nivo igre upadel. Čeprav bi naši lahko podvojili in tako tekmo praktično zaključili v svojo korist, je bil Olenik ob prazničnem vzdušju radodaren in je obdaril nasprotnike z neverjetno zgrešenim golom. Igralci iz Tal-massonsa pa niso bili tako »dobri« kot naši, saj so zatem napadali in tudi izenačili. Kljub vsemu pa so bili domači simpatizerji zadovoljni z dosedanjimi rezultati in so igralce nagradili s majhnim darilom in prisrčnimi voščili. (Švab) SKUPINA F FINCANTIERI - SOVODNJE 2:1 (1:1) STRELEC za Sovodnje: Luisa v 10’. SOVODNJE: Gergolet, Černič, Devetak, Tomšič, Grillo, Terpin, Acconcia, Zotti, Luisa, Agosto, Modula. Sovodnje so zaključile prvi del prvenstva s serijo treh zaporednih porazov, tako da so povsem splahnele možnosti, da bi se lahko ekipa potegovala za višja mesta. Nasprotno, Modulovi varovanci Bodo morali napeti vse sile, da v nadaljevanju ne zdrknejo še niže na lestvici. Zadnji nastopi so bili povsem negativni, tako da se sovodenjskim nogometašem ne obetajo dobri časi. Kar se tiče nedeljskega nastopa velja zabeležiti, da je sicer društvo naslovilo sodniku in nato še federaciji pismen priziv, čes da se ni sodnik držal novega pravilnika in da ni izključil domačega vratarja, ki se je dotaknil žoge z roko izven kazenskega prostora. V pričakovanju na razplet priziva, ki pa baje Sovodnjam ne dopušča veliko upanja, gre ponovno podčrtati bledo igro naših predstavnikov. Sovodnjam ni uspelo obdržati začetne prednosti, domačini pa so dosegli zmagoviti zadetek osem minut pred koncem tekme in sicer po grobi napaki vse obrambne vrste, kar ni prvič v letošnjem prvenstvu. Ob ugotovitvi, da tudi sodnik ni bil morda naklonjen sovodenjskim igralcem, saj je dosodil dve enajstmetrovki v korist domačinov, spregledal pa je očiten prekršek nad Devetakom, vsekakor ne moremo opravičiti prevelike živčnosti naših predstavnikov. Zaradi ugovarjanja je moral tokrat predčasno v slačilnico ig-ralec-trener Modula, (mal) PRIMOREC - VILLESSE 1:2 (1:1) STRELEC ZA Primorca: Capuzzo v 45' PRIMOREC: Colomba, Čuk, Purič, Michelus, Silvestri, Canziani, Santi, Per-tan, Peres (v 60' Bulich), Capuzzo, Smilo-vich. RDEČI KARTON: Pertan, Canciani in Michelus. V prvem polčasu sta si bili ekipi na trebenskem igrišču v glavnem enakovredni in ne ena ne druga ni imela večjih možnosti za zadetek. Šele v 35. minuti so gostje po grobi napaki trebenske obrambe povedli z lepim strelom iz daljine. Domačini so tedaj reagirali in že čez deset minut izenačili: po prostem strelu Pertana je namreč Capuzzo z glavo premagal vratarja. Drugi polčas se je začel v znamenju Primorca, saj je imel v 52. minuti Smilo-vich priložnost, da bi povedel, a vratar je dobro branil lastno mrežo. Šele v 80. minuti so imeli domačini drugo priložnost, a strel Capuzza je zadnji branilec odbil v kot. Takšne napake so igralce vznemirile in v 85. minuti je bil Pertan zaradi dvojnega opomina izključen. Ko pa je že zgledalo, da si bosta ekipi razdelili točki, je sodnik prav v poslednji minuti nepravično dosodil Villesseju 11-metrovko. Trebenci so se spravili nad sodnika, ki je zaradi ugovarjanja izključil Canzianija. Gostje so dobro izvedli 11-metrovko in tekma se je praktično končala. Sodnik je odpiskal konec in Michelus se mu je zahvalil za »dobro sojenje«. Še sam je bil izključen, na tem srečanju je bilo torej razvidno, da Primorec ni slaba ekipa. Kot že večkrat doslej pa je bilo za poraz krivo slabo sojenje. (Luka) GAJA - AUDAX 2:2 (1:2) STRELCA za Gajo: Volo v 44', Ghiotto v 75' GAJA: Sardi, Leban, Capolino, Neppi, Lupo, Vengust, Gombač (v 60' Pugliese), Craievich (v 50' Gabrielli), Volo, Ghiotto, Čermelj. SODNIK: Sabadini iz Vidma. Še enkrat se je žal izkazalo, da padriš-ki pravokotnik ne prinaša dovolj sreče gajevcem, ki so tokrat izenačili proti skromnemu moštvu Audaxa. Dosedanji izkupiček zelenorumenih je naslednji: od možnih 14 točk so na Padričah osvojili le tri. Domačini so začeli agresivno in že v prvih minutah so spravili v škripce obrambo Audaxa, ko je mladi Čermelj žogo za las poslal v out, takoj zatem pa je poskušal Vengust z močnim strelom z velike razdalje. Nasprotnik vsekakor ni klonil in je s protinapadi ogrožal Gajina vrata. V 20. minuti pa hladna prha: Mes-troni je z močnim strelom ugnal nekrivega Sardija, ki je nadomeščal poškodovanega Zemaneka. Le devet minut kasneje so gostje podvojili s Toscanijem in tudi ob tej priložnosti so branilci Gaje dobesedno zadremali. Vse je kazalo, da se bo srečanje zaključilo na najslabši način za Čermeljeve varovance, tudi zato, ker se je igrišče spremenilo v pravo »riževo polje«. Prav ob koncu 1. polčasa je za podvig zelenorumenih poskrbel Volo, ki je s prostega strela ugnal vratarja gostov Russa. V drugem polčasu so gajevci pritisnili in takoj je bilo razvidno, da gostje ne bodo imeli lahke naloge. Petnajst minut pred koncem tekme je bil poplačan ves trud domačinov, ko je odlični Vengust preigral kar tri nasprotne igralce, podal žogo do Ghiotta, ki je drugič premagal Russa. Gajevci bi lahko slavili zmago v 89. minuti, če ne bi vratar Russo z odličnim posegom poslal žoge nad prečko, potem ko je Volo z velike razdalje izvedel prosti strel. Vsekakor bi bilo to pre- veliko ponižanje za goste in neodločen izid je povsem pravičen. S točko so gajevci nekoliko izboljšali svoj položaj na lestvici in seveda z novim letom upajo v boljše rezultate. (Baldissin) KRAS - PIEDIMONTE 1:1 (1:1) STRELCA: v 16' Padoan, v 43' avtogol Caputo. Čaputo, Tul, Fadda, Massai, Lepore, Padoan, Succi, Spazapan, Škerk, Božuč, Palumbo Kras je v nedeljo prijetno presenetil, saj bi skoraj premagal ekipo iz Podgore, ki je trenutno v odlični formi, saj se je po seriji uspešnih nastopov prebila celo do 2. mesta lestvice. Srečanje so domačini na zelo težkem igrišču začeli precej poletavno in so se odlično zoperstavili solidnemu nasprotniku. Že v 7. minuti je imel Palumbo lepo priložnost, a mu ni uspelo streljati na nasprotnikova vrata. V prvih 15 minutah so imeli krasovci na razpolago tri proste strele iz povoljnih položajev. Prva dva so zapravili, da pa v tretje gre rado, je dokazal Padoan, ki je v 16. minuti z natančnim izvajanjem povedel rdečebele v vodstvo. Po pričakovanju so Goričani odtlej ostreje pritisnili, saj so prišli v Repen s trdnim namenom, da se domov vrnejo neporaženi. Kraševci pa so brez prevelikega naprezanja nadzorovali njihove sicer sterilne napade. Tudi tokrat, kot se je pripetilo tudi prejšnji teden v Farri, je nasprotnik dokaj poceni prišel do zadetka po hudih napakah Krasove obrambe. Tokrat je bil na vrsti Krasov vratar Caputo, kateremu si je tik pred vrati povsem nenevarna žoga neverjetno izmuznila iz rok in ob začudenju vseh prisotnih končala za belo črto. V dvajseti minuti drugega polčasa je Šuc zapravil edinstveno priložnost, ko se je prehitro odločil za strel. Odlično je opravil svojo nalogo tudi Škerk, ki ga je zaradi nerazpoložljivosti številnih nogometašev trener Franzot zadnji trenutek poklical v ekipo, čeprav letos zaradi poškodbe sploh ni treniral. Nekaj težav je Krasovim branilcem povzročil hitri Marega, ki pa sta ga dobro krila najprej Tul in nato Fadda. Kljub nizki postavi je skušal z glavo presenetiti nasprotnikovega vratarja tudi Božič. (Z.S.) rezultati PROMOCIJSKA LIGA Skupina B IZIDI 15. KOLA P. Fiumicello*- Flumignano 0:0 JUVENTINA - Pasianese P. 2:2 Varmo - Fortitudo 1:0 Gonars - Aguileia 1:0 Ruda - Costalunga 3:1 Union 91 - Bressa C. 2:0 Sangiorgina - Cervignano 0:0 Ponziana - San Canzian 0:0 LESTVICA LESTVICA San Canzian 15 10 3 2 24:8 23 Varmo 15 6 8 1 15:9 20 Fiumicello 15 6 6 3 17:6 18 Aguileia 15 6 5 4 15:11 17 Ruda 14 5 5 4 16:14 15 Gonars 15 6 3 6 13:11 15 Campoformido 15 3 9 3 11:13 15 Flumignano 15 3 8 4 12:16 14 Sangiorgina 15 4 6 5 11:15 14 Union 91 15 4 6 5 9:15 14 Cervignano 15 3 7 5 12:15 13 Fortitudo 15 5 3 7 10:17 13 Costalunga 14 6 0 8 20:17 12 Pasianese 15 3 6 6 11:19 12 JUVENTINA 14 2 7 5 9:12 11 Ponziana 14 1 8 5 4:11 10 PRIHODNJE KOLO Pro Fiumicello - JUVENTINA, Flumignano - Varmo, Pasianese - Gonars, Fortitudo - Ruda, Aguileia -Union 91, Costalunga - Sangiorgina, Campoformido - Ponziana, Pro Cervignano - San Canzian. 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 15. KOLA Tarcentina - Riviera 1:1 ZARJA - Moraro 1:0 PRIMORJE - Reanese 2:1 Torreanese - Donatello 0:4 Mossa - Tricesimo 0:1 Pro Romans - VESNA 3:3 Villanova J. - Cividale 2:1 Tolmezzo - Corno odi. LESTVICA LESTVICA PRIMORJE 15 6 9 0 19:11 21 Donatello 14 7 5 2 18:8 19 Tricesimo 15 6 7 2 18:11 19 Tolmezzo 14 7 4 3 16:9 18 Pro Romans 15 4 9 2 21:14 17 VESNA 15 6 5 4 16:9 17 Villanova J. 15 3 10 2 11:11 16 Riviera 15 6 4 5 14:18 16 Corno 14 4 6 4 14:12 14 Reanese 15 4 6 5 12:14 14 Moraro 15 1 10 4 16:18 12 Tarcentina 15 4 4 7 14:18 12 Cividalese 15 4 3 8 15:20 11 ZARJA 14 4 2 8 11:19 10 Mossa 15 3 4 8 12:22 10 Torreanese 15 3 4 8 11:24 10 PRIHODNJE KOLO Tarcentina - ZARJA, Riviera - PRIMORJE, Moraro - Torreanese, Reanese - Mossa, Donatello - Pro Romans, Tricesimo - Villanova J., VESNA - Tolmezzo, Cividalese - Corno. 2. AMATERSKA LIGA Skupina D IZIDI 15. KOLA BREG - Talmassons 1:1 Palazzolo -Flambro 0:0 S. Nazario - Sedegliano 2:1 Campanelle - Zompicchia 2:1 Bertiolo - Codroipo 1:3 Camino - Romans 0:0 Pocenia - Ronchis 1:1 Domio - Don Bosco 1:1 LESTVICA Codroipo 15 10 2 3 29:16 22 Flambro 15 8 6 1 24:11 22 Camino 15 6 6 3 20:16 18 Talmassons 15 5 6 4 17:12 16 Don Bosco 15 4 8 3 12:13 16 Romans 15 5 6 4 12:14 16 Sedegliano 15 5 5 5 27:24 15 Palazzolo 15 5 5 5 14:13 15 BREG 15 4 7 4 15:16 15 Campanelle 15 4 7 4 15:16 15 Domio 14 3 8 3 14:14 14 Bertiolo 14 3 6 5 18:19 12 Pocenia 15 2 8 5 12:17 12 Zompicchia 15 5 1 9 18:19 11 S. Nazario 15 2 6 7 14:22 10 Ronchis 15 1 7 7 17:36 9 PRIHODNJE KOLO BREG - Palazzolo, Talmassons - S. Nazario, Flambro - Campanelle, Se-degliano - Bertiolo, Zompicchia -Camino, Codroipo - Pocenia, Romans - Domio, Ronchis - Don Bosco. Skupina F IZIDI 15. KOLA PRIMOREC - Villesse 1:2 Zaule - Fogliano 1:1 Isonzo S.P. - Medea 1:0 S. Lorenzo - Pro Farra 1:2 KRAS - Piedimonte 1:1 Fincantieri - SOVODNJE 2:1 GAJA - Audax 2:2 Mariano - Capriva 0:1 LESTVICA Fogliano 15 8 6 1 28:12 22 Isonzo S.P. 15 8 6 1 18:10 22 Piedimonte 15 6 9 0 16:8 21 Pro Farra 15 7 5 3 17:17 19 Medea 15 6 6 3 15:12 18 Fincantieri 14 5 6 3 18:13 16 SOVODNJE 15 6 3 6 26:20 15 KRAS 15 3 8 4 18:19 14 GAJA 14 4 5 5 13:14 13 Zaule 15 3 7 5 17:19 13 Audax 15 4 5 6 18:21 13 Capriva 15 4 5 6 16:19 13 Villesse 15 3 6 6 13:20 12 S. Lorenzo 15 2 7 6 17:22 11 PRIMOREC 15 3 4 8 14:22 10 Mariano 15 0 6 9 11:27 6 PRIHODNJE KOLO PRIMOREC - Zaule, Villesse - Isonzo S.P., Fogliano - S. Lorenzo, Medea -KRAS, Pro Farra - Fincantieri, Piedimonte - GAJA. SOVODNJE - Mariano, Audax - Capriva. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA KMEČKO DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB KMEČKA BANKA GORICA