Št. 5jl6.350) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’1 v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - IM. Montecchi 6-Tel.040 7786300,fax 040 772418_ GORICA - P** -~Ad 24 moggo 1 - Tel. 0481533382. fax 0481532958 Oh* «i -------------------------- iSL ■ "iiB JraF-ii«?__________________________________ .met: http/*'-.'* )iim?rsk Mnoil: redakcija@primorski.it 1500 ' Q PC . NINA PLAČANA V GOTOVINI 1 fuedizione in abbonamento postale 45% Qi 77 F' 'RA M 2. c™ legge 662^6 - filiale di Trieste ČETRTEK, 7. JANUARJA 1999 Pamet m dobro popotnico Breda Pahor Popotnico za novo leto in nato Se za novo stoletje in tisočletje, ki sta vse bliže, sestavljajo sreča, zadovoljstvo in pamet. Slovencem so jo včeraj v Čedadu v roko položili prireditelji tradicionalnega in tudi letos uspelega Dneva emigranta, ki so istočasno ponovili neodložljivo zahtevo po odobritvi zaščitnega zakona. Na neločljivo vez, ki jo ima od treh sestavin voščila zlasti pamet (predvsem kot »zdrava pamet« -buonsenso) z zaščitnim zakonom, so takoj opozorili italijanski govorci na včerajšnji prireditvi. Njihovo branje »pameti« je bilo sicer nekoliko drugačno od »avtentične interpretacije« prirediteljev srečanja, ki so v pojem zaobjeli Se zgodovino, zgodovinski spomin in modrost. Oboroženi s pametjo v tem najširšem pojmovanju bodo lahko Slovenci stopili novim izzivom in Časom naproti. Italijanski govorci, ki so osvojili slovenski izraz in razlago, da je beseda težko prevedljiva, so operirali rajši z »zdravo pametjo« (buonsenso), neobhodno spremljevalko pri urejanju konkretnih vsakodnevnih vprašanj. Očitno jih je prav »zdrava pamet« privedla na slovensko srečanje, saj so nanj prišli tudi nekateri javni upravitelji, ki niso bili izrecno vabljeni. In seveda so bili, kot sicer ne veleva samo »zdrava pamet«, lepo sprejeti. V pameti se kažejo tudi korenine: tudi o njih in o pomenu krepitve kulturne pripadnosti je bilo včeraj izrečenih veliko pohvalnih in bodrilnih besed. Svet enakih, ki pozna vse manj meja in ne more in ne sme zabrisati različnosti. Do tu je torej v velikem posploševanju vladalo precejšnje soglasje, razdiCne naglase pa je bilo takoj slisati, ko je razprava Postala konkretnejša. Predmet obravnave je seveda bil zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v Itali-ii> pri kateri se vsi skli-cujejo na »zdravo pamet«, ona pa se - glede na izjave - povsem različno odziva. To pa Se enkrat potrjuje trditev, da je bo za odobritev in nato uresničevanje zakonskih določil se potrebna velika doza in to na vseh ravneh. ČEDAD / VČERAJ DAN EMIGRANTA Uspelo tradicionalno srečanje Slovencev videmske pokrajine Slavnostni govornik je bil A. Martini, v imenu organizatorjev pa je govoril D. Chiabai ČEDAD - Na tradicionalnem vsakoletnem srečanju Slovencev videmske pokrajine Dnevu emigranta je v imenu prirediteljev Dino Chiabai ponovil zahtevo po čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona. Slavnostni govornik letošnje prireditve je bil predsednik deželnega sveta FJK Antonio Martini, ki je naglasil pomen strpnosti. Številne zbrane v dvorani Ristori pa sta včeraj pozdravila še Ce-dajski podžupan Bruno Molbcone in podpredsednik deželnega odbora FJK Paolo Ciani. Organizatorji pa so se spomniti pred nedavnim preminulega Luciana Chiabudinija. Na 3. strani TELEKOMUNIKACIJE / OSTRE KRITIKE ZDRUŽENJ UPORABNIKOV IN POLITIKOV Upor proti podražitvi vrste telefonskih storitev in tarif RIM - Podražitev cele vrste telfonskih storitev, predvsem pa do 200-odstotno zvišanje tarife za klice s fiksnega na mobilni telefon, je vCeraj povzročila pravi upor združenj za zaščito uporabnikov in tudi številne kritike večinskih in opozicijskih parlamentarcev. ZveCer je prišlo pojasnilo oblasti (authority) za nadzor nad telekomunikacijami, na katero so ves dan letele kritike, ker da je z neodloCitvijo glede zahtev po zvišanju tarif omogočila, da so bile te zahteve odobrene z metodo tihe privolitve. Nadzorni organ je pojasnil, da je italijanski mehanizem določanja tarif »anomalija v Evropi« in da je sam že sprožil postopek za korekcijo. Spor okrog tarif se bo nadaljeval, na pobudo italijanskih evroparlamentarcev pa je zadeva že odromala na mizo evropskega komisarja za konkurenco van Mierta. Na 14. strani Neokusna potegavščina z »bombo« v Štandrežu GORICA - Neumna potegavščina z namišljeno bombo je vCeraj dopoldne v Stan-drežu povzročila alarm, ki je po nedavni tragični eksploziji prave bombe v Vidmu povsem razumljiv. Župnik Karlo Bolčina je na zidku župnišča na glavnem vaškem trgu našel vrečko, na kateri je bil z lepilnim trakom prilepljen listek z napisom v italijanščini, da je v njej bomba. Župnik si seveda vrečke ni drznil odpreti. Obvestil je karabinjerje, ki so poskrbeli, da se radovedneži ne bi približali skrivnostni vrečki, potem pa poklicali izvedenca za razstrelivo in Vidma. Slednji je ugotovil, da je v vrečki kovinska posoda za barvila, iz katere sta štrleli eletriCni žici in simulirali bombo. Kljub prepričanju, da gre za potegavščino, je za vsak primer ravnal zelo previdno: škatlo je prenesel na vrt župnišča in tam jo je z manjšim nabojem »razstrelil«. Na 13. strani ALPSKO SMUČANJE / SLALOM ZA SVETOVNI POKAL Veliko Koširjevo slavje v Kranjski gori Slovenski smučar je dosegel svojo drugo zmago v karieri in 35. za Slovenijo KRANJSKA GORA - Na kranjskogorskem slalomu je bil vCeraj velik dan za slovensko smučanje. Jure Košir je premagal vso konkurenco in dosegel 18. moško smučarsko zmago in 35. nasploh za Slovenijo. S svojo drugo zmago je po številu najveejih dosežkov postal tretji najuspešnejši smučar vseh Časov v Sloveniji, zaostaja le za Bojanom Križajem (osem zmag) in Rokom Petrovičem (pet). Včeraj je bil drugi Avstrijec Thomas Stangassinger, tretji pa njegov rojak, komaj 19-let-ni debitant v svetovnem pokalu Benjamin Raich. Italijan Fabrizio Tescari je bil sedmi. Na 15. strani Loterija Italije: od sinod šest novih milijarderjev RIM - Od sinoči je v Italiji še šest milijarderjev ve'C. V okviru TV oddaje Carramba che fortuna so namreč izžrebali srečke Loterije Italije. Najsrečnejši je prav gotovo imetnik srečke AM 432253, ki bo dobil 15 (petnajst) milijard lir. Srečko so prodali v Rimu. Pa tudi ostati veliki srečneži se ne morejo pritoževati. Drugo nagrado v višini 5 milijard lir bo dobil imetnik srečke BB 339616 (Livorno), 3 milijarde srečka AN 895935 (Bologna), 2 srečka D 360576 (Reg-gio Emilia), 1, 5 sreCkaN 536577 (Pescara), eno milijardo pa srečka S 633182 (Macerata). Danes bodo izžrebati še srečke, ki bodo vsaka zadele po 100 oziroma po 50 milijonov lir. Plodnih petdeset let koprske radijske hiše KOPER - S prav takšnim navdušenjem, kot so ga pokazali prvi sodelvei Radia Koper pred 50 leti, je sedanje vodstvo koprske radijske postaje pripravilo novinarsko konferenco, ki je bila predpriprava na glavno proslavo, ki bo 25. maja v Kopru. Novinarska konferenca je bila priložnost, da so se še živeči sodelavci radia, tisti, ki so postavljali temelje tej pomembni ustanovi, srečali s sedanjimi novinarji in drugim osebjem, ki skrbijo za radijsko postajo, pomembno povezovalko ljudi z obeh strani meje in znanilko idej, ki govorijo o prijateljstvu in medsebojnem povezovanju. Na 4 stranj Tragičen konec bratskega prepira GORICA - Potapljači so vCeraj dopoldne v SoCi našli truplo 41-letnega Claudia Brandolina, moža, ki se je predsinoCi po hudem prepiru z bratom pognal v Sočo s skokom s Pevmskega mostu. Na truplu so našli sledove vbodov, ki naj bi si jih po pričevanju brata Brandolin zadal sam s kuhinjskim nožem. Policija preverja te izjave in druga pričevanja, zagotovo pa gre za samomor, saj je dognano, da se je pokojnik sam pognal z mostu in da je smrt nastopila zaradi utopitve in ne zaradi vbodov, ki niso biti globoki. Na 13. strani VIDU/06 OD 7. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV SEZONSKA RAZPRODAJA r—j« v veleblagovnici VlDUSSI Čedad - Trg Picco 14 POPUSTI OD 20 DO 50% Moška, Zenska in otroška oblačila Športna konfekcija Največja izbira krzna v FurianijkJulijski krajini TAX FREE Četrtek, 7. januarja 1999 ITALIJA 2 RIM / OB PRAZNOVANJU TREH KRALJEV Papež posvetil nove škofe Slovesnosti tudi v naši deželi Na tisoče oseb no tradicionalnih slovesnostih v Huminu in Čedadu VATIKAN - Na včerajšnji praznik treh kraljev je papež Janez Pavel E. posvetil (na sliki) devet novih škofov, med katerimi je tudi 62-letni mons. Cesare Mazzolari, ki je leta 1990 od sudanskih trgovcev odkupil 150 sužnjev, dečkov in deklic, ter jih osvobodil in ponovno izročil njihovim družinam. Druga dva italijanska škofa sta 48-letni Alessandro d’Errico, apostolski nuncij v Pakistanu, ter 46-letni Salvatore Pennac-chio, nuncij v Ruandi, medtem ko bo novi nuncij v Ekvadorju 54-letni Francoz Alain Lebeupin. Ostali novi školje so iz Vietnama, Ekvadorja, Indije in Irske, posvečen pa je bil tudi tajnik »papeževega sveta zdravstvenih operaterjev«. Na Trgu sv. Petra pa se je ob tradicionalnem mimohodu »živio befana« zbralo vec kot 40 tisoč oseb, tako da je bilo vzdušje med angelovim CešCenjem, ko je papež spomnil na posvetitev novih škofov, dokaj veselo in praznično. Ob raznih včerajšnjih pobudah velja spomniti na zamisel »dodaj mesto ob mizi«, za katero so se ogreli v raznih milanskih družinah, ki so na kosilu gostili 20 emargi-nirancev, drugih 22 pa je na kosilu bilo pri elanih neke milanske zadruge. Med njimi je bilo največ Albancev (12), sledijo Romuni (8), Moldavci (6), Italijani (5), Ukrajinci (3), po eden pa so prihajali iz Etiopije, Kitajske, NOVICE Konga, Kameruna, Kosova, Kenije, Slonokoščene obale in Gruzije. Otrokom priljubljena starka »befana« je obiskala tudi pribežnike v sprejemnih centrih v Apuliji, kjer je okrog 700 takih nesrečnežev. Čeprav so večinoma muslimani, so se rade volje pridružili praznovanju sv. treh kraljev. Na vojaškepi letališču so 110 otrokom razdelili razna darila, sladkarije in igraCe, a tudi obleko in obutev. Za vseh 210 tamkajšnjih pribežnikov pa so pripravili tudi kosilo. Podobne pobude so bile tudi v pokrajini Lecce, kjer je tudi na stotine tujcev. Tamkaj se tudi nadaljuje zbiranje oblek, obutve in živil, ki prihajajo iz vse Italije. Tudi v naši deželi se je na tisoče ljudi udeležilo raznih manifestacij, med katerimi velja še posebej omeniti slovesnost v Čedadu, kjer sta bila tradicionalna »maša z . meCem« ter srednjeveški sprevod po mestnih ulicah. V Huminu so tudi obnovili sprevod po ulicah in »mašo s tolarjem«, torej srebrnim kovancem, ki naj bi predstavljal sodelovanje med cerkveno in posvetno oblastjo. Drugje, vse od Karnije do spodnje Furlanije, pa so zagoreli kresovi: ce je dim zavil proti goram, nas Čaka dobro leto, Ce se obme proti morju, ne prinaša nic dobrega. Kot kaže, ga je na srečo v glavnem neslo proti goram. D’Alema bo jutri obiskal papeža VATIKAN - Predsednik italijanske vlade Massimo DAlema se bo jutri ob 11. uri sestal s papežem Janezom Pavlom E. Spremljata ga bosta podtajnik pri ministrskemu predsedstvu Franco Bassanini in Marco Minniti. D’Alemo bo v Vatikanu sprejel papeški prefekt James Herry, nato se bo predsednik italijanske vlade zadržal na zasebnem pogovoru. Kot je običajno za srečanja predsednikov italijanskih vlad s papežem, ne bo javnih govorov. Seveda si bosta D’Alema in papež izmenjala darove, nato ga bo vatikanski deželni sekretar Angelo Sodano pospremil do dvorišča San Damaso. Dan žalosti v Esteju ESTE (PADOVA) - V Esteju bo danes dan žalosti, saj bodo k večnemu počitku pospremili 8-letno B., ki je bila žrtev nedadnega raptusa 16-letnega A.R., brata njene najboljše prijateljice. Danes v Esteju ne bo pouka, že včeraj pa so župniki v svojih home-lijah govorili o tej tregediji. Medtem A.R. v Trevisu ' vztraja, da se ne spomni tragičnih trenutkov. Dobro se zaveda, kaj je storil, a še vedno upa, da so vse le moreče sanje. r POLITIKA / STALNE NAPETOSTI n Romano Prodi: Oljka je zame pred Evropo... Levo sredino se polemično priprovljo no bližnje preizkušnje RIM - V levosredinski Oljki se nadaljujejo polemike in prepiri, ki jih delno napihuje Francesco Cossiga, delno pa so sad nerazišCe-nih odnosov (in konkurence) med sredinskimi silami zavezništva. V središču pozorosti (in polemik) ostaja vsekakor še naprej bivši premier Romano Prodi, ki ga nekateri hočejo kandidirati za predsednika Evropske komisije, drugi za predsednika republike, tretji pa za edinega vodjo Oljke. Ce bi moral izbirati med Evropo in bodočnostjo Oljke bi gotovo izbral levosredinsko zavezništvo, je včeraj podčrtal Prodi, ki ga vse te polemike gotovo ne navdušujejo, a ga nasprotno precej motijo in vznemirjajo. Nekdanji ministrski predsednik je tako še enkrat posredno odgovoril Cossigi, ki ga za vsako ceno hoče poslati v Strasbourg in s tem ošibiti Oljko. Vodja UDR ima, kot znano, v glavi zavezništvo z Ljudsko stranko, v bistvu novo Krščansko demokracijo, ki bi v okviru vladne koalicije sodelovala z zmerno levico, predvsem z levimi demokrati, potem pa se predstavila kot sredinski politični subjekt. Prodi pa ima v glavi Cisto druge načrte in namere. Zanima ga predvsem oživitev Oljke, ki ne preživlja najboljših časov in je v vrtincu stalnih polemik, zlasti med sredin- skimi komponentami. V igri so spomladanske evropske volitve (najbrž e.junija), na katerih bivši premier pričakuje Čimbolj enotno listo Oljke, ki pa jo bo s težavo dočakal. Na koncu bo najbrž prevladala kompromisna rešitev, po kateri se bodo vsaka stranka predstavila s svojim simbolom, v majhnem okvirčku volilnega znaka pa bo natisnjen simbol Oljke. Ne gre samo za evropske volitve, temveč tudi za izvolitev predsednika republike. Cossiga in nekateri voditelji Ljudske stranke hočejo ponovno izvolitev Oscarja Luigija Scalfara, levica Oljke pa meni, da bi moral na Kvirinal tokrat laični predstavnik. Prodi bi bil v tem primeru neke vrste kompromisna rešitev, saj je katolik, hkrati pa voditelj leve sredine. Slednja ima možnost, da sama izvoli novega državnega poglavarja, mnogi pa si želijo, da bi bil Scal-farov naslednik odraz sporazuma vsaj s Polom svoboščin, Ce že ne s Severno ligo. Problemom, s katerimi se ubada vladna večina, je treba prišteti še popolnoma odprto vprašanje novega volilnega zakona, ki tudi precej razdvaja levosredinsko zavezništvo. Na eni strani imamo privržence večinskega volilnega sistema, na drugi strani pa zagovornike proporčne volilne zakonodaje. MILAN / ČRNA SERIJA VREME / NAD VSO SEVERNO ITALIJO Vittoria: danes bodo zaslišali vse priprte VITTORIA (RAGUSA) - Sodnik za predhodne preiskave iz Raguse Vincenzo Saito in namestnik državnega pravdnika iz Catanie Fabio Scavone bosta danes zališala 12 oseb, ki so jih predvčerajšnjim priprli pod obtožbo mafijskega združevanja in izsiljevanja. Sodnika sta že predvčerajšnjim zaslišala 25-letnega Giuseppeja Bricciolinija, ki je najpomembnejši Člen v mafijskem klanu DiAgosta. Ta je izrazil pripravljenost na sodelovanje, a je tudi zanikal, da bi sodeloval v napadu na bar v Vittorii, kjer so 2. januarja ubili pet fantov. Javni tožilec bo zahteval novo ekspertizo TURIN - Javni tožilec Paolo Toso bo od sodnika za predhodne preiskave zahteval novo ekspertizo v preiskavi proti turinskemu taksistu Teresiu Lonar-diju, ki ni hotel v bolnišnico popeljati neke Epičanke, ki je imela porodne popadke. Zenska je v bolnišnico zaradi tega prišla z zamudo in izgubila otroka. Nova ekspertiza bi morala sedaj dokazati, ali je bila prav ta zamuda kriva za otrokovo smrt. Plaz ubil smučarja CUNEO - Snežni plaz je včeraj zasul in ubil mladega smučarja v Berseziu pri Cuneu, ko se je v spremstvu neke prijateljice podal na turno smuko. Do nesreče je prišlo na višini nad 2.000 metrov v zgornji dolini Stura, ki je neke vrste raj za turno smučanje. Snežni plaz je imel le 20 metrsko čelo, ki je popolnoma zasulo 33-letnega Enrica Venturina in le oplazilo 28-letno Renato Morino, ki se je rešila. Nesrečo so opaziti drugi smučarji, ki so takoj priskočili na pomoč. Oba turna smučarja sta imela elektronsko napravo za odkrivanje zasutih, tako da so ju takoj našli, a za Venturina je bilo že prepozno. Pijani gost ubil lastnika bara Megla skalila vračanje z novoletnih počitnic Besen, ker je moral zapustiti lokal, je odšel domov in se vrnil s pištolo Zaradi goste megle zaprli celo ronško letališče - Kot vedno najhuje v Lombardiji, a tudi v FJK ni bilo boljše MILAN - Seriji umorov v Italiji v zadnjih dneh je treba dodati še en nesmiselni uboj, do katerega je prišlo včeraj zjutraj v Lissoneju pri Milanu. Tam je 37-letni Francesco Gatta ubil enega od lastnikov gostinskega lokala samo zato, ker ga je nesrečni gostinec pozval, naj zapusti njegov lokal, ker je pijan. Žrtev je 28-letni Carlo Casati, ki je umrl med prevozom v bolnišnico. Casati zapušča ženo, dva otroka, žena pa pričakuje še tretjega otroka. Kot so ugotoviti karabinjerji, je med neko zasebno zabavo v baru, ki ima pet lastnikov, prišlo do prepira, ko je Gatta, ki je bil očitno pod vplivom alkohola, začel nad- legovati prisotne. Po dokaj glasnem prerekanju so ga uspeli spraviti iz bara, kjer pa se Gatta, ki je že imel opravka s pravico zaradi kraj in nezakonite posesti orožja, ni pomiril. Odšel je domov, vzel neprijavljeno pištolo in se približno ob 4.30 zjutraj vrnil v lokal. Spet je prišlo do preprekanja, M se je sprevrglo v hud prepir in pred barom je Gatta izvlekel pištolo in streljal na Casatija, ki je skušal posredovati in umiriti razgrete duhove. Toda pri tem ga je Gatta ustrelil v srce, druga krogla pa je lažje ranila 20-letnega Ascania Di Napolija. Gatta je nato pobegnil, vendar so ga kmalu ujeti in aretirali. RIM - Z izjemo osrednjih ur dneva je gosta megla prekrila vso severno Italijo, Sardinijo in doline srednje Italije. NevšeCen meteorološki pojav je sovpadal prav z vračanjem z božičnih in novoletnih počitnic. K sreči ni prišlo do hujših zapletov, če izvzamemo nekaj verižnih trčenj, ki pa so terjale le nekaj ranjencev in seveda gmotno škodo. Promet se je povsod odvijal po polžje, saj je v nekaterih odsekih avtocestnega omrežja Lombardije vidljivost padla pod 50 metri. Nič bolje ni bilo v Venetu, celo v Furlaniji Julijski krajini so se morali ubadati z gosto meglo, kar ni povsem običajno. Za nekaj Časa so morali zapreti celo ronško letališče, kar je prava redkost. Povsem normalno so bile težave na beneškem letališču. Preusmeritve in zamude so bile na dnevnem redu. K sreči pa so tokrat avtomobilisti upoštevali priporočila prometne policije in prilagodili svojo hitrost vidljivosti. V naši neposrednji bližini je bilo najhujše na odseku med Mestrami in Latisano, med Portoguarom in Pordeno-nom in pri Vidmu vse do Moščenic. Na avtocestah se je kljub megli promet odvijal še kar tekoče, huje je bilo na državnih in pokrajinskih cestah. Kot rečeno se je megla od 10. do 13. me dvignila, tako da so vsi izkoristili ta premor, ki pa je povzročil precejšnje gneCe na avtocestnem omrežju. Z meglo se bomo skoraj gotovo spoprijemali tudi danes. Že sinoči nam je bilo jasno, kaj nas. Čaka v zgodnjih današnjih mah. To potrjujejo tudi meteorologi, ki pa nam za jutri napovedujejo »izboljšanje« in sicer padavine, saj ho Italijo od zahoda prešla atlantska frontalna motnja. Temperatma bo nekoliko padla, tako da v soboto pričakujejo snežne padavine vse do višine 800 metrov nad morjem. Izrazitejše bodo predvsem nad našimi kraji, tako da se bodo v zimskošportnih središčih, kjer že primanjkuje snega končno oddahnili. Nestanovitno vreme se bo nadaljevalo tudi v nedeljo v vzhodni Italiji, medtem ko v zahodni že pričakujejo razjasnitve. V ponedeljek se bo vreme izboljšalo, tako da lahko v tortik pričakujemo novo meglo. Benečani odločno ponovili zahtevo po čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona Na slikah (foto Kroma): pod naslovom prisotno občinstvo, levo spodaj rezijanska folklorna skupina, desno Beneško gledališče, na malih slikah od leve proti desni Antonio Martini, Dino Chia-bai, Paolo Ciani in Bruno Mollicone ČEDAD - Na pragu tretjega tisočletja Slovenci videmske pokrajine nujno potrebujejo in zahtevajo zaščitni zakon. V imenu prirediteljev tradicionalnega srečanja ob zaključku božicno-novo-letnih praznikov, Dneva emigranta je Dino Chia-bai, predsednik Zveze slovenskih izseljencev -Slovenci po svetu, odločno zahteval, da bi Cimprej odobrili »zaščitni zakon, pravično kulturno, jezikovno, šolsko, gospodarsko in socialno zaščito, ki je po desetletjih zavlačevanja končno blizu cilja«. Čeprav bo na stotine vnesenih amandmajev bistveno spremenilo osnutek, beneški Slovenci, je podčrtal Chiabai, ne morejo vec Čakati. V svojem nagovoru, ki ga je začel v domači beneški govorici, nadaljeval pa v italijanščini, ker pac Italijani »ne zastopio naš izik«, je Chiabai govoril tudi o izseljevanju Benečanov in izpraznitvi beneških vasi. Na tujem so se emigranti in njihovi otroci uveljavili. Prav oni predstavljajo mlado, zavedno in produktivno Benečijo, kateri pa realna Benečija nima kaj ponu- ■ diti. Chiabai je omenil tudi preobrazbo organizacije, kateri predseduje: na kongresu leta ’91 v Torontu se je Zveza slovenskih izseljencev preoblikovala v Slovence po svetu. S tem je izpostavila narodnostno pripadnost in upoštevala nastale spremembe. Organizacija ima veliko ob- ■ vez do svojih članov, ki živijo vsepovsod in ob besedah pričakujejo predvsem konkretna dejanja. Ob vstopu v novo tisočletje, ko se stalno porajajo novosti, pa je po njegovem mnenju nujno združiti moti, predvsem pa sredstva. Samo s smotrnim načrtovanjem bo slovenska narodna skupnost kos izzivom, s katerimi se bo soočala. Slovenske organizacije videmske pokrajine so kot slavnostnega govornika letos v goste povabile predsednika deželnega sveta FJK Antonia Martinija, ki je še zlasti naglašal pomen strpnosti in menil, da je dobro sožitje že genetsko prirojeno prebivalcem FJK, kar po njegovo dokazuje zgodovina tega predela. Slovencem je zaželel, da bi se jim uresničilo »to, kar jim je pri srcu«, vsekakor pa je menil, da mora biti takšno srečanje, kot je Dan emigranta, prijetno, zato se ni spuščal v polemike. V novi Evropi, ki je ne označuje samo evro, je doprinos »specifičnosti«, ki jo lahko ponudi dežela FJK, velik, prav ta speci- fičnost pa je med drugim še vedno veljavna osnova, da se deželi priznava status »posebne«. V današnjem svetu je zelo razširjena bojazen, da bi se posameznik Čutil izkoreninjenega, zato mu je utrjevanje lastne kulture in biti nujno. Glede zaščitnega zakona za slovensko manjšino je predsednik deželnega sveta FJK še dejal, da si nadeja, da bi se postopek nadaljeval, z amandmaji pa se bo treba sprijazniti. Voščila pa je Martini zaokrožil z željami po strpnosti tako na ožjem kot širšem področju. Številne zbrane v gledališču Ristori je v imenu pokrovitelja, Cedajske občinske uprave, želel pozdraviti podžupan Bruno Mollicone. Zelo obširno je govoril o vse večji povezanosti med javnimi upravami Cedaj-skega in kobariško-tol-minskega področja ter naglašal pomen sloven-sko-italijanske kooperacije. Dejal je, da konCno po srečanjih, ki so že prej bila v navadi, prihaja do skupnih specifičnih projektov (na primer odkup pitne vode iz Slovenije). Ob zaključku dolgega pozdrava pa je podžupan Mollicone zatrdil, da bi vsiljevanje bilingvizma v Cedajski občini kvarno vplivalo na obmejno sodelovanje in sploh na odnose. V gledališče Ristori je vCeraj popoldne prišel tudi podpredsednik deželnega odbora FJK Paolo Ciani, ki je bil v Čedadu zaradi veličastnega obujanja srednjeveških običajev in blišča mesta, v katerem je bilo vCeraj zelo praznično. Naglasil je pomen odkrivanja in utrjevanja lastnih korenin v obdobju svetovne globalizacije in homologacije; svojo bodočnost lahko današnji Človek v bojazni, da izgubi indentiteto, gradi na poznavanju preteklosti. Uradni del ene najodmevnejših prireditev Slovencev v Italiji je bil, kot je že tradicija, sredinski del programa, ki ga je na začetku in na koncu označeval nastop slovenskih kulturnih skupin. ZaCetek je zazvenel s slovensko ljudsko pesmijo v sodobni priredbi in v izvedbi mlade beneške glasbeno-pevske skupine Nase korenine. Gre za zanimiv in nadvse spoštljiv pristop do slovenskega blaga, ki v tej inačici odmeva s tipičnim beneškim naglasom. Povezovalka programa Luisa Cher je zbranim v letu ’99 zaželela sreCo, zadovoljstvo in pamet, ki v njenem tolmačenju združuje zgodovino, zgodovinski spomin in modrost, prav o pameti, ki ji »8 ■ ■ predvsem »zdrava, ljudska« modrost vsekakor dobrodošla. Slovencem je povezovalka prireditve, ki so se je udeležili predstavniki uprav tol-minsko-kobariškega področja in krovnih organizacij Slovencev v Italiji, zaželela, da bi postali trdnejši in pripravljeni na izzive novega tisočletja. Z občutenimi bese- pel izbor slovenskih nabožnih pesmi. Za pesmijo ples, in sicer eden najstarejših in najznačilnejših iz kulturne dediščine Slovencev z zahodnega roba. Nastopila je rezijanska folklorna skupina, ki je oktobra lani praznovala 160 let uradnega delovanja. V zelo pomlajeni zasedbi, za kar je bila predvsem kriva gripa, je izvedla nekaj najbolj znanih rezijanskih plesov, v katere so vnesli nekaj (ne povsem posrečenih) novosti. Dolg program, kar je sicer značilnost Dneva emigranta, je zaključil nastop Beneškega gledališča. Tokratno narečno besedilo je prispeval Marco Predan, ki je bil tudi med interpreti. Komedija Beneški petrol je osredotočena na potegavščino o nafti, ki naj bi jo našli oz. iskali na kamnitem terenu na pobočju Matajurja. Z igralci je komedijo naštudiral režiser Marjan Bevk, ob avtorju Predanu so nastopili in občinstvo zabavali Renato Bergnach, Manuela Cicigoi, Renzo Gariup, Mario Cucovaz, Mario Bergnach, Massi-miliano Cernoia, Katia Franz in Cristina Bergnach, k uspehu predstave pa so pripomogli še drugi člani priljubljenega ansambla. Praznik, kar naj bi prvenstveno bil Dan emigranta, se je zaključil z optimistično govorci niso pripisovali povsem enakega pomena, se je nato razvila mala debata. Vsi pa so bili soglasni, da je pamet (uporabljali so slovensko besedo) kot »višja« ali dami pa se je Luisa Cher v imenu vseh slovenskih organizacij videmske pokrajine spomnila pred nekaj dnevi preminulega beneškega narečnega pisca in kulturnega delavca Luciana Chiahudinija, ki je med drugim sodeloval tudi na Dnevih emigranta. V svojem govoru pa se je Chiahudinija spomnil tudi Martini, ki je podčrtal da so beneške doline z njim veliko izgubile. V božično ozračje so se udeleženci letošnjega Dneva emigranta povrnili z nastopom pred kratkim ustanovljenega slovenskega cerkvenega zbora Nove stazice iz Laz v občini Podbonesec. Pod vodstvom Terese Costaperaria je zbor od- noto, na pomen katere za uspešen vstop v novo stoletje in tisočletje so večkrat opozorili tako or-ganizatorji kot gostje uspelega srečanja. Breda Pahor GLOSA Tudi v prihodnje nam ne bo nič podarjeno J02E PlERJEVEC Novica, da je italijanska centralna banka na novo tečajno listo v evrih med kotirane valute uvrstila tudi slovenski tolar skupaj z valutami drugih petih držav, ki kandidirajo za vstop v Evropsko unijo, v meni ni vzbudila kakšnega posebnega zadoščenja. Prej misel, da Slovencem v zadnjih sto in veC letih ni bilo nic podarjeno, da smo si morali pridobiti svoj ugled in mesto v družbi evropskih narodov s težkim in napornim bojem. Do druge svetovne vojne v zavesti velikih sil tako rekoC nismo obstajali, kolikor pa smo, le kot nekakšno »jugoslovansko« pleme. V obsežni, tri zvezke obsegajoči publikaciji, ki jo je leta 1944 pripravila tajna služba britanske mornarice za svojo interno rabo, je slovenska zgodovina prikazana v prvi vrsti kot odsev jugoslovanskih dogodkov: »Z dvajsetim stoletjem«, piše v kratkem poglavju, ki je posvečeno »slovenskim deželam«, »se je slovenska zavest okrepila predvsem zaradi resnejših stikov s Hrvati. Lokalno vprašanje slovenskih pravic je kmalu postalo del širšega »jugoslovanskega vprašanja v hab-zburški monarhiji«... »Zagrebški procesi leta 1908 so povzročili med Slovenci veliko ogorčenje, aneksija Bosne in Hercegovine pa je sprožila v Ljubljani in drugje vrsto manifestacij. Uvedbi demokratičnega režima v Srbiji (1903), skupaj s srbskimi zma- gami v balkanskih vojnah leta 1912-13, je povsod sledil val navdušenja. Res je, da je imela klerikalna stranka pomisleke do združitve s pravoslavnimi Srbi. Toda v zavesti mnogih je zamisel o združitvi s Hrvati začenjala že za-dobivati jugoslovanske obrise.« Prepričanje, da smo Slovenci obsojeni na Jugoslavijo in brezbrižnost naše usode v njej, sta se med zahodnimi političnimi dejavniki ohranila do njenega razpada. V zanimivi razpravi, ki jo je napisal Viktor Blažič za pravkar objavljeno zgodovino totalitarizma v Sloveniji, naslovljeno »Temna stran meseca«, avtor pripoveduje, kako je leta 1971 in 1972 Zahod z zadoščenjem sprejel državni udar, ki sta ga v obrambo konservativnega komunizma proti slovenskim in drugim liberalcem izvedla Tito in Dolanc. »Globalne strategije, ki jim je šlo predvsem za nespremenjeno ravnovesje med blokoma, je kaj malo zanimalo...za kakšno ceno se je vrnila restavracija oblasti herojske generacije v tej državi, oblasti, na katero so se ti strategi edino zanesli.« In kaj reci o predsedniku Bushu in njegovem »metanju rešilnega pasu Markoviču« - kot je pisal tržaški II Piccolo marca leta 1991 - v trenutku, ko je bilo že vrabcem na strehi jasno, da so Jugoslaviji ure štete? Pa tudi po osvoboditvi in diplomatskem priznanju Slovenije je prišlo pogosto do incidentov in neprijaznih potez, s katerimi so sosedi oblikovali svojo politiko do nove države. Med tolikimi naj spomnim le na tisto, ki so si jo privoščili Italijani proti koncu leta 1992 in je ostala zabeležena v članku Viktorja Maierja v Frankfurter Allgemeine Zei-tung: na meji na Škofijah policijski organi nekaj dni niso dovoljevali slovenskim državljanom vstopa v Italijo, ker na njihovih zelenih kartah ime »Slovenija« ni bilo napisano v imenovalniku temveč v rodilniku. Izgovarjali so se, da je za njih veljaven samo dokument, ki ima zapisano oznako sosednje države, kakor jim je bilo uradno sporočeno, ne glede na slovnična pravila. Izhajajoč iz teh prav nic vzpodbudnih izkušenj, je treba samo pritrditi Antonu Beblerju, ki je v zadnji sobotni prilogi Dela objavil pomemben Članek o naši zunanji politiki in njenih perspektivah. Iz njegovega teksta je povsem očitno, da nam v naši težnji glede vključitve v NATO in EU prav nic ne bo podarjeno in da lahko računamo samo nase in na svojo diplomatsko spretnost, (s katero pa se v zadnjih letih nismo prav izkazali). Dodal bi še na tisto kmečko trmoglavost, ki nam je v zadnjem stoletju dovolila, da se uveljavimo, kljub vesoljni mednarodni skepsi, kot politični osebek. MEDIJI / ZAČENJA SE PROGRAM PROSLAV Petdeset let postaje Radio Koper-Capodistria Ob pogledu nazaj tudi načrti za razvoj koprskega radia KOPER - S prav taksnim navdušenjem, kot so ga pokazali prvi so-delvci Radia Koper pred 50 leti, je sedanje vodstvo koprske radijske postaje pripravilo novinarsko konferenco, ki je bila vCeraj v preurejenih in moderno opremljenih prostorih radijske postaje, kot predpriprava na glavno proslavo, ki bo 25. maja, pravtako v Kopru. Bila je to priložnost, da so se Se živeCi sodelavci radia, tisti, ki so postavljali temelje tej pomembni ustanovi, srečali s sedanjimi novinarji in drugim osebjem, ki skrbijo za radijsko postajo, pomembno povezovalko ljudi obeh strani meje in znanilko idej, ki govorijo o prijateljstvu in medsebojnem povezovanju, pa tudi o spoštovanju in sodelovanju med slovensko manjšino na tej in italijansko manjšino na oni strani meje. Vodstvo Radia Koper -Capodistria je program načrtovanih prireditev prikazalo na novinarski konferenco, ki na kateri so bili prisotni, poleg nekdanjih sodelavcev, uslužbenci radijski postaje v Kopru, pa seveda gostje - predtavniki RTV Slovenija in za tržaško radijsko in televizijsko postajo Trst A Filibert BenedetiC in Igor Tuta. Program je lepo povezovala Neva Zajec, ki je v zgoščeni obliki pokazala in predstavila vse to, kar je Radio Koper pomenil pred 50 leti in kar želi ohraniti in še obogatiti danes. V sejni dvorani so se Uslužbenci Radia Koper-Capodistria v prvih dneh oddajanja postaje gostje znašli pred aparaturo, s katero so se morali delavci radia spoprijeti v prvih letih oddajanja, pa s sedanjimi pridobitvami oddajne tehnologije, ki daje možnost radijskim postajam, da jsprejemajo vse, kar se v svetu novega dogaja, in posredujejo poslušalcem to, kar jih lahko zanima, kar bogati tudi življenje in medsebojno sodelovanje na našem obmejnem področju. Tonski posnetki izpred 50 let, ali nekoliko »mlajši« so odprli tiskovno konferenco, ki se je zaCela z nekdanjo si-glo koprske postaje »Barčice«, nadaljevala pa tu- di z odlomkom iz govora maršala Tita, ko je leta 1953 govoril na Okroglici o potrebi sodelovanja in prijateljstva med obema sosednima državama, pa z odlomki iz intervjujev s Pier Paolom Pasolinijem, in Dariom Fojem, s prenosom posnetka ob otvoritvi koprske Luke, ko je v pristanišče leta 1958 priplula prva ladja »Gorica«. Na konferenci so nato spregovorili o bodočih delovnih načrtih radijske postaje Antonio Roc-co, direktor programov za italijansko skupnost, Leon Horvatič, odgovorni urednik slovenskega programa in Bruno Fonda, odgovorni urednik italijanskega programa. Na vprašanja Neve Zajc so nato na kratko odgovorili nekateri od bivših sodelavcev Radia. Čeprav so bili prispevki kratki, so vendarle pokazali, kako so bili in so še danes nekdanji sodelavci Radia navezani na to postajo, kateri želijo, da bi se še bolj uveljavila, da bi nadaljevala s svojim delom povezovanja z RTV Slovenija in Tržaško radijsko postajo in torej s povezovanjem Iju-dina tej in oni strani meje in beleženjem novic, ki lahko boljšemu in tesnejšemu sodelovanju dodajo svoj delež. Prijetna družabnost je zaključila to prvo prireditev, ki ji bodo v slovenskem programu ob maja sledile Se druge, kot rubrika »Prvih 50 let«, pa oddaja »Na va-lolvih Časa«, ob nedeljah rubrika »Zlata leta«, »Srečanja« v italijanskem programu pa vsako sredo do konca junija oddaja »Gosi eravamo«. Neva Lukeš ŠTANDREŽ / TABORNIKI SO NA OBČNEM ZBOPRU NAREDILI OBRAČUN OPRAVLJENEGA DELA IN PRIPRAVILI NAČRTE ZA PRIHODNOST 45 let Rodu Modrega vala STANDREZ -Taborniki Rodu modrega vala so se letos za občni zbor zbrali na Goriški in sicer v domu Andreja Budala v Standrežu in tako obdržali tradicijo, ki predvideva, da se vsako leto izbere drug kraj, kjer seveda deluje taborniška organizacija in to v mesecu decembru, ko poteka obletnica njene ustanovitve. Letos je bila priložnost še slovesnejša kot po navadi, saj praznuje Rod svoj 45. rojstni dan; ustanovljen je bil namreč 18. decembra 1953. Po himni, s katero se navadno začenja vsaka taborniška akcija, je občni zbor zaCel z obravnavo točk dnevnega reda in sicer s poročili, ki so izčrpno prikazala pestro in raznoliko delovanje. Sestra Snežinka je v poroči- lu načelstva orisala izvedeni program v tekočem letu, ki je obsegal bodisi obiCanje akcije kot so izleti, trodnevno taborjenje in zimovanje ter tudi novosti v letošnjem letu npr. praznovanje dneva tabornika, do raznih drugih zanimivih srečanj, med katerimi nedvomno izstopa izlet - obisk v Novem mestu v gosteh pobratenega Rodu Gorjasn- kih tabornikov in njegov novembrski obisk pri nas. Poleg tega je rodova uprava pripravila seminar, na katerem so se Člani lahko pogovorili o temeljnih prvinah taborniške organizcije, o kroju, o vrednostah ter tudi in nenazadnje o medsebojnih odnosih, ki so mnogokrat odločilni za uspešno delovanje. O tem je spregovorila tudi starosta, sestra Podlasica, ki je ocenila akcijo za uspešno, saj je pripomogla k razCiščenju nekaterih nesporazumv, ki so se pojavili med elani na letnem taborjenju. O tej zelo pomembni rodovi akciji je podala poročilo letošnja taborovo-dja sestra Jagoda. Na vrsto so prišla poročila o delovanju posameznih družin, ki so jih pripravili njihovi glavarji. O stanju rodove opreme in financ sta spregovorila gospodar in blagajničarka. Gospodar je v letošnjem letu temeljito pre- gledal opremo in ugotovil, da je njeno stanje dobro. Blagajničarka pa je podala obračun finančnega poslovanja v leta 1998, ki je obsegalo tudi izredne stroške. Organizacija je namreč po večletnem prizadevanju in zbiranju potrebnih sredstev kupila kombi v veliko veselje prav vseh elanov. Spregovorili sta nato starosti organizacije. Sestra Podlasica se je zaustavila pri 45. obletnici ustanovitve organizacije in o akciji, ki jo je letos poleti obeležila in si sicer trodnevno taborjenje v Bohinju Nazaj v taborniški raj, ki naj bi bilo nekakšno sreCnje bivših elanov. Žal se letos skcija ni obrestovala, zaradi skromnega števila prisotnih, kar je seveda vplivalo tudi na vzdušje. Starosta je želela tudi odgovoriti na kritike, ki na raCun taborniške ogranizacije, Ceš da ni veC takšna kot nekoč. Dejala je, da je današnji Rod Modrega vala nedvomno drugačen, kar pa ne pomeni slabši. Med novosti sodi tudi sprememba statuta organizacije, v skladu z zakonom o neprofitnih organizacijah, kot je povedala sestra Zvezda. Zborujoče je tudi seznanila, da ne bo veC kandidirala za funkcijo staroste in se zahvalila vsem nekdanjim in sedanjim sodelvcem. Nadzorni odbor je pozitivno ocenil delovanje rodove uprave in pohvalil gospodarja za opravljeno delo. Zborujoče so nato pozdravili gostje. V imenu SKGZ je pregovoril Rudi PavšiC; pozdrav zveze tabornikov Slovenije je prinesel Ivo Stajdohar, ki je pohvalil Rod modrega vala za opravljeno delo prevdsem v zvezi z izobraževanjem in z opravljenimi teCaji v sodelovanju z Zvezo samo. Na obenem zboru je bila prisotna tudi štiričlanska de- legacija pobratenega Rodu Gorjanskih tabornikov iz Novega Mesta. V imenu domačinov pa je pozdravila predstavnica VZPI-ANPI iz Standreža. Na vrsto je prišel tudi slavnostni trenutek in sicer podelitev priznanj za večletno delovanje v organizaciji. Letos so podelili tudi zelo Častitljivo priznanje za 20-letno delovanje in scier starosti Živki Peršič. Člani so nato izvolili novo vodstvo: starosta Živka PersiC. Podstarosti Irina Čebulec in Janko Andolšek; načelniki Katja Gaeta, Marjetica Možina in Sandor Bukavec, tajnika Lara Gibi in Andrej Sossi, blagajničarja Sonja Ota in Andrej Šuligoj, gospodarja Marko Piciulin in Tomaž Žagar ter nadzorni odbor Egon Malalan, Gabriela Prodan in Vlasta Jarc. Vsi prisotni so se nato zadržali na prijetni družabnosti. (VJ) TRGOVINA / DANES ZAČETEK TRADICIONALNEGA OBDOBJA SEZONSKIH ZN12ANJ NOVICE Preizkušena pravila veljajo tudi za razprodaje v dobi evra Pozor na pasti - Bodo tuji nakupovalci spraševali po evrocenah? Prazniki so za nami in danes se začenja tradicionalno obdobje zimskih sezonskih razprodaj, ki bodo letos prvič potekale v znamenju evra. Tudi tokrat veljajo običajna priporočila, na katera mora biti potrošnik pozoren pri nakupih po znižanih cenah, da se ne bi opekel, nekateri pa dodajajo, da bi bilo pametno vsaj poskusno zaCeti »razmišljati v evrih« in se torej navajati na vrednost nove evropske valute oziroma na merjenje vrednosti blaga v njenih enotah. Za Italijo in najbrž tudi za ostale evrodržave velja, da nasplošno evro še ni prodrl v praktično življenje in ga ponekod razkazujejo na cenovnih listkih bolj kot folklorno noto. Izjema so le obmejni kraji s Francijo, kjer turisti z druge strani Alp povprašujejo po cenah v evru, ker jim je tako lažje oceniti vrednost blaga tudi v lastni valuti. V Trstu pa bo mogoCe zanimanje tujih nakupovalcev za cene v evru preveriti komaj od tega konca tedna naprej, saj bo sezonska razprodaja gotovo privabila v mesto tudi običajne nakupovalce iz Slovenije in Hrvaške. Poleg evro-eksperi-mentiranja pa drugih novosti letošnje prve razprodaje ne bi smele prinesti, zato ne bo odveC, Ce ponovimo običajna priporočila, ki jih na kupce naslavljajo združenja za zaščito potrošnikov. Organizacija Aduc je v ta namen izdelala kar majhen priročnik, ki naj bi kupcem pomagal, da se obranijo pred goljufijami ali vsaj pred slabimi kupčijami. Poglejmo si glavna pravila iz tega priročnika. 1. Posebno pozorni moramo biti, kadar so cene blaga znižane za veC kot 50 odstotkov, ker se lahko za njimi skriva past, saj ima trgovec le težko veC kot 50-odstotno maržo zaslužka na proizvod, pod ceno pa gotovo ne bo prodajal. 2. Pozor na stari, a še vedno zelo uporabljani psihološki trik: 49.900 lir je praktično 50.000, pa Čeprav nam hiter pogled na ceno zbuja občutek, da gre za 40.000 lir. 3. Nikar se ne podajmo v prvo trgovino, ki nas vabi z globokimi znižanji, ampak se odpravimo na obhod in primerjajmo cene in kakovost blaga. 4. Natančno si oglejmo etikete s surovinsko sestavo blaga: naravna vlakna so dražja od sintetičnih, zato mora biti tako tudi razmerje v ceni. 5. Bodimo natančni. Ce vidimo etiketo s splošnim napisom volna, to še ne pomeni, da gre za Cisto deviško volno, kajti to surovino je mogoCe reciklirati. 6. Za bombažna oblačila se je treba pozanimati, od kod prihajajo. Bombaž azijskih proizvajalcev je pogosto slabše kakovosti in tretiran s pesticidi in sredstvi proti plesni, kar lahko povzroča kožne alergije. 7. Trgovine, ki izposta-. vijo napis, da po znižanih cenah kupljenega blaga ne zamenjajo, si ne zaslužijo zaupanja. Zakon namreč določa, da je treba blago z napako zamenjati in to pravilo velja tudi v Času sezonskih razprodaj. 8. Nezaupljivost je upravičena tudi takrat, ko so po znižanih cenah v ponudbi oblačila v vseh barvah in številkah. Zelo verjetno to blago ni v prodaji po znižanih cenah, ampak je bilo dano na trg prav za sezonsko razprodajo, kar pomeni, da so lažne tako njegove polne kot znižane cene. Glede na to, da nas januarja vedno čakajo običajni raCuni, ki jih je treba plačati za razna zavarovanja, naročnine in podobno (letos je bilo vsaj plačilo avtomobilske takse preneseno na februar), bo za razprodajne nakupe najbrž ostalo bolj malo denarja. Toda kak dober par Čevljev ali kos oblačila, ki ga potrebujemo, se nam vedno splaCa kupiti v tem Času, in Ce je model bolj klasičen, nam bo dobro služil tudi za prihodnjo zimo, ko nas bo nova sezona pričakala z ob-' Čajnimi podražitvami. Na posnetku (foto KROMA) : včerajšnji prizor s tržaških ulic, kjer so trgovine po novoletni inventuri že pripravljene na današnji zaCetek sezonskih razprodaj. V Štorjah slavnost v spomin na padlega Marjana Štoke V soboto, 9. januarja, ob 11. uri se bo v Storjah pri Sežani delegacija združenja partizanov VZPI-AN-PI s Proseka-Kontovela oddolžila spominu Marjana Stoke, še ne 16-letnega partizana Kosovelove brigade, mučenega in nato obešenega na telefonski drog od nacifašistiCnih okupatorjev. Letos poteka 55 let od tega tragičnega dogodka. Delegacija bo položila venec na spomenik in dokazala, da spomin na vse tovariše, ki so dali življenja za svobodo ne sme in ne more usahniti, saj se moramo prav njim zahvahti, da smo preživeli najhujše in utrdili našo zavest in predanost idealom osvobodilne borbe. (M.Br.) Prošnje za prispevke v Občini Devin-Nabrežina Občina Devin-Nabrežina je izdala javno obvestilo o predložitvi prošenj za prispevek za redne letne dejavnosti na področju kulture in na področju prostega Časa (šport in rekreacija). Prispevek za zgoraj navedene redne letne dejavnosti lahko prejmejo sledeči upravičenci: - zasebne ustanove, združenja, krožki in druge institucije zasebnega značaja, ki imajo status pravne osebe in delujejo v prid krajevnega prebivalstva; - nepriznana združenja in odbori, katerih pobude in dejavnosti so v korist prebivalstva občine. Njihova ustanovitev mora izhajati iz akta, ki je bil odobren vsaj 6 mesecev pred predložitvijo prošnje za prispevek. Prošnje je treba sestaviti po priloženem obrazcu »A« in dopolnjuje naj jih sledeča dokumentacija: 1. izvod proračuna za leto 1998 2. podrobno poročilo o dejavnosti v letu 1998 s priloženo izpolnjeno razpredelnico; 3. izvod statuta v smislu zakonskega odloka št. 460 z dne 4.12.1997; (v primeru, da ni bil dokument že predstavljen) 4. izvod obračuna o izdatkih v letu 1997 (za tiste, ki so prejeli občinski prispevek za leto 1997); 5. ustrezno izpolnjena in podpisana priložena obrazca »6« in »C«. Navedene Ustine morata podpisati predsednik in tajnik ustanove ter v primeru, da obstaja, predsednik nadzornega kolegija. Rok za predložitev prošenj je do 15.1.1999. Občinski pravilnik za urejanje dodelitve finansiranj, subvencij, prispevkov in podpor javnim ustanovam in zasebnikom je na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo in kulturo, ki je začasno v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini. Za pojasnila je na razpolago isti Urad (tel. 040-2017371). Zelo dobri rezultati TV postaje Telequattro Zasebna televizijska postaja Telequattro je v zadnjih dveh mesecih dosegla nekaj dobrih rezultatov. Po podatkih ustanove Auditel gleda televizijo vsak dan v povprečju 124 tisoč gledalcev v tržaški in goriški pokrajini. Najbolj gledana so poročila, ki jih v živo oddajajo od 19.15 in ki so namenjena najprej Posočju in nato tržaškemu področju. Dobro se je obneslo tudi finančno poslovanje televizije (reklama), ki se je v letu 1998 okrepilo za 20 odst. v primerjava z letom 1997. JAVNE UPRAVE / AKTUALNO VPRAŠANJE Odnosi z ACEGAS ustvarjajo preglavice tudi Občini Trst Čeprav je Občina Trst večinski delničar podjetja ACEGAS se mora v tem Času - podobno kot ostale občine - ukvarjati z nemajhnimi težavami, ki jih povzroča načrtovana konvencija o upravljanju javnih servisov. Medtem ko se v okolici postavljajo nekateri politični proble-tni, se v Trstu le-ti prepletajo s sindikalnimi vprašanji, ki za veliko mestno upravo niso postranskega Pomena. Sindikati so bili svojCas med °dloCnimi nasprotniki preustroja ACEGA, ki se je potem preimenovalo v ACEGAS (dodatni s se nana-Sa na splošne servise), iz navadne-8a občinskega podjetja v delničarsko družbo. Bali so se, da bo to °dprlo pot postopni privatizaciji Ustanove, Čeprav mora Občina Trst v skladu s statutom ohraniti večinski delež. Novi problemi so se pojavili, ko je občinski odbor napovedal ukrep, po katerem bo smetarska služba postopoma prešla pod upravo ACEGAS. To je sprožilo oster sindikalni spor in tudi stavko; kasneje so se stvari nekoliko pomirile. pred odobritvijo konvencije pa so se odnosi znova zaostrili , tako da zvezni in avtonomni sindikati občinskih uslužbencev spet grozijo s protesti in stavkami. Tudi v mestni skupščini so se vsekakor pojavili nekateri politični pomisleki nad konvencijo z ACEGAS in to ne samo v vrstah opozicije (Pol svoboščin, Liga in komunisti), a tudi med samo Illyjevo večino. Nekateri namreč upraviteljem delniške družbe očitajo, da imajo pred seboj le zgolj gospodarsko in finančno raCunico in da torej pogo-stoma pozabljajo, da mora ACEGAS stremeti predvsem po splošnih koristih skupnosti, kateri je družba namenjena. In to kljub temu, da je Občina večinski delničar, pri Čemer pa ima glavno besedo odbor, občinski svet pa v bistvu nobene. To pa ne velja za sklepanje konvencije, ki sodi v pristojnost skupščine, kar seveda velja tudi za preostale občine v naši pokrajini. Tudi zaradi tega se Cisto upravni problemi hoCeš noCeš prepletajo s političnimi. Za novo konvencijo veliko političnega dela Kot smo poročali v včerajšnji Številki je upravni odbor ACEGAS spremenil prvotno vsebino konvencije, ki jo družba namerava skleniti z občinskimi upravami. ACEGAS namerava po novem glede tega poveriti neki svoji »holding« družbi odnose ter pogodbe s krajevnimi upravami. Za vse to je bilo potrebnih veliko razgovorov, političnih pogajanj in posredovanj. Pomembno vlogo v neformalnih pogovorih z voditelji ACEGAS je igral tudi občinski svetovalec levih demokratov Igor Dolenc, ki meni, da bo lahko na novo napisana konvencija sprejemljiva za vse občinske svete, saj jamči vlogo in pristojnosti občin pri upravljanju javnih služb in servisov, začenši s smetarsko službo. LIKOVNA UMETNOST Slovenski umetniki na dveh pomembnih skupinskih razstavah V prazničnem Času, ki se končuje s tem tednom, je bilo v Trstu med raznimi prireditvami veliko likovnih razstav. Dve od teh sta se zdeli še posebej mikavni. Gre za razstavo Zenska-umetnost, ki bo odprta vse do 11. januarja v občinski oglasni dvorani in za razstavo hnages 1998, ki je bila v šentjakobski Art Gallery. Slednjo so zaprli pred nekaj dnevi, sodelovalo pa je 32 umetnikov, ki so vsak na svoj način pokazali pogled na svet. Razstava Zenska-umetnost je bila Časovno zadnja v lanskem letu, organizatorji pa napovedujejo, da jo bodo ponovili tudi v prihodnjih letih. Umetnostni kritik Clau-dio H. Martelli je v utemeljitvi razstave zapisal, da »želeli smo vključiti predvsem ženske ustva- rjalke, najbolj aktivne in prisotne na raznih razstavah. Ne gre za prikaz delovanja feministk, ampak za razstavo tega, kar umetnice z naSega območja ustvarjajo in po svoje z raznimi tehnikami posredujejo obiskovalcu.« Na razstavi sodeluje 28 umetnic, vsaka z enim delom. Med njimi so tudi tri slovenske ustvarjalke Claudia Raza, Bogomila Doljak in Zora Koren Skerk. Vse tri so s svojimi deli izstopale in tudi poznavalce njihovega opusa so presenetile s tokratnimi stvaritvami. Pri razstavi v Šentjakobski galeriji pa so so--delovali Claudia Raza, Bogomila Doljak in De-ziderij Švara. Tudi v tem primeru so slovenski umetniki izstopali s svojo toplo sporočilnostjo. (NL) Megla marsikomu zagrenila povratek Nadležna megla je včeraj marsikomu zagrenila povratek domov, posebno tistim, ki so prihajali iz Furlanije. Proti večeru je bila vidljivost na avtocesti v smeri proti Benetkam in Vidmu od 50 do 70 metrov, promet pa je bil kljub temu tekoč in tudi ne posebno gost. Potrebno je bilo seveda veC pazljivosti, tudi hitrost je bilo treba omejiti, kot na primer na Obalni cesti in nasploh v nižjih legah, na letališču v Ronkah so morali odpovedati nekatere polete, v Dolini je zaradi megle odpadla nogometna tekma itd. Z mejnih prehodov na Pesku in pri Fernetičih niso poročali o kakšnih zastojih, promet je bil povsem normalen in tekoC, tudi megle niso imeli. Precej gost pa je bil na Škofijah, pri vstopu. MOC MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec našega življenja, bodimo strnjeni okoli svojega Naročnina ostane nespremenjena: Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naroč likom Vsem elanom Zadruge , ,,morski dnevnik bomo še vse male oglase in druge • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna E ' j i PL ' : '■ ......... »99 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (te!. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka So vod nje: t.r. št. 504-6 PRAZNIKI SE POSLAVLJAJO Ob treh kraljih številne slovesnosti Razni koncerti božičnih pesmi - Blagoslovili morje - Srbi šele danes praznujejo božič Podobno kot v vsej deželi so bile tudi v Trstu razne slovesnosti ob praznikih, ki se poslavljajo. V župnijski cerkvi na Opčinah je bil včeraj popoldne na pobudo Finžgarjevega doma in župnije sv. Jerneja božični koncert z naslovom »Blagoslovljen, ki prihaja«. Nastopil je zbor, ki ga oblikuje sedem solistov iz Argentine in ki jih vodi solist Luka Debe-vec-Mayer. V farni cerkvi pri Sv. Ivanu pa je bil na pobudo Skupnosti pri Sv. Ivanu in domačega pevskega zbora prav tako koncert božičnih pesmi, nastopila je vokalno instrumentalna skupina Nomos, ki je vCeraj gostovala tudi v cerkvi na Repentabru, v nedeljo 10. tm. ob 19. uri pa bo v koprski stolnici. V škedenjski cerkvi je na koncertu božičnih pesmi nastopilo pet pevskih zborov iz bazovske župnije. Na včerajšnji dan je SKD Tabor z OpCin v Prosvetnem domu piredil gostovanje dramske skupine KD Rovte - Kolonkovec z domaCo igro »Mi smo z Rovt doma« (režija Drago Gorup). Veselo je bilo v jami pri BrišCikih, ko se je spele-ologinja v obleki starke »be-fane« spustila v globino in s sladkarijami obdarila otroke (foto KROMA). Za njo so prišle druge »befane« in trije kralji, odrasle pa so pogostili s tradicionalno pijačo speleologov, z »gran pam-pelom«. Grško pravoslavna skupnost je s svoje strani obnovila tradicionalno in sugestivno procesijo z blagoslavljanjem voda. Sprevod je iz cerkve sv. Nikolaja krenil proti Nabrežju, do konca pomola Audace, kjer je gr-ško-pravoslavni metropolit v Italiji, ob katerem je bil tržaški arhimandrit, v morje odvrgel križ. Blagoslovitev voda simbolizira Kristusov krst v Jordanu in je v teku stoletij pridobila pomem vnovične povezave z vodami, torej povezave, ki označujejo vsa pomorska ljudstva. To je prišlo do izraza tudi vCeraj, ko so Častno stražo sestavljali prav mornarji. Križ pa ne ostane v morju, ponj skoči eden od vernikov in ga ponovno izroči metropohtu. Medtem ko so se za katoličane s praznovanjem sv. Treh kraljev božični prazniki konCah, se za srbsko-pra-voslavno cerkev šele pričenjajo. Božic namreč praznujejo danes, ko bo ob 10.30 v cerkvi sv. Spiridijo-na slovesna služba božja. Srbsko-pravoslavna cerkev se namreč zgleduje po starem julijanskem koledarju, ki se ga držijo pravoslavci v Bolgariji, Srbiji, Rusiji in menihi na gori Atos, medtem ko so grški pravoslavci sprejeli gregorijanski koledar. Sinoči, na vigilijo, je bila v srbsko-pravoslavni cerkvi večernica, obudili so tudi stari običaj »ba-dnjak« (torej surove hrastove veje ali klade, ki jo položijo na ogenj). DOLINA / OSNOVNA SOLA VORANC Kako so naše none preživljale božič Otroci so »v živo« spoznali navade in tudi skrivnostne recepte iz nekdanjih časov Božični čas, to ni samo Cas počitnic, to je še marsikaj drugega, lepega, zanimivega, skrivnostnega... O tem so se 1 LONJER / V NEDELJO ^ Kulturni in športni delavci prirejajo spominski pohod Po skupni družabnosti, ki je na torek pred Silvestrovim sklenila preteklo leto, bodo elani in prijatelji kolesarskega kluba Adria in kulturnega društva Lo-njer-Katinara zaceli letošnje leto s pohodom. Novoletni pohod bo na vrsti v nedeljo, 10. januarja z zbirališčem na sedežu lonjerskega društva ob 9.45. Udeleženci se bodo ob . uri pod vodstvom domačina Dorota Maverja podali iz Lonjerju prek domačega Rebra na Hudo leto, pot naj bi nato vodila do oddiha na Jezeru in Stene. Po povratku v Lonjer bo v društvu sledil zasluženi prigrizek. 17. uri na sedežu domačega društva, za podrobnejše informacije pa naj zainteresirani pokličejo na telefonsko številko 040-910850 (Kranjec). Tak uvod v 1999 naj bi stekel v znamenju prijateljstva vaščanov Lo-njerja in Katinare in sodelovanja tako med kulturnim in športnim društvom. (JPc) ___________STARA TRADICIJA / VESELO KOLEDOVANJE_____________________ Kriška dekleta so voščila srečno 1999 Dekliškemu pevskemu zboru Vesna so se pri »mimohodu« pridružili otroci in harmonikar »Vam pr’ušCem vašimi gospodarju in vaši gospodinji eno srečno novo leto, o bog vam daj. Vse je lepo...« Kriški fantje so nekoč s to pesmijo voščili vaščanom srečno in uspehov polno novo leto, vCeraj pa so Križankam in Križanom takole nazdravila dekleta zbora Vesna med tradicionalnim koledovanjem (foto KROMA) , ki se je dopoldne zaCelo pred cerkvijo, nadaljevalo pa vse do popoldanskih ur. Veselo razpoloženje so pepestrili harmonikaš In otroci, ki pojejo v zborčku domačega kulturnega društva. »Mimohod« po vaških ulicah in trgih je lepo uspel, saj so hila dekleta in njihovo * spremstvo« povsod zelo lepo sprejeta. Domači-ui so jih nagradili z dobrotami in z denarnimi Prispevki, ki bodo prišli Se kako prav za bodočo dejavnost. Križani v tem času res potrebujejo nekaj več optimizma in veselega razpoloženja. Zlasti starejši ugotavljajo, da ena za drugo zapirajo trgovine (zadnja bo v kratkem na vrsti edina vaška mesnica) in da bodo morali sedaj po nakupe ali v Na- brežino ali na Prosek. Z druge strani pa je Križ pred kratkim dobil novo picerijo, sredi leta pa bo, kot kaže, dobil še banko... prepričali tudi učenci osnovne šole Prežihovega Voranca v Dolini, ko so s svetlim zadovoljstvom v oCeh drug drugemu klicali: »Tudi moja nona je prišla!« »Moja tudi!« »Pa moja...« Res, kar precej non se je zbralo na šoli. In prav vsaka je prinesla s seboj nekaj tistih, globoko zakopanih, a nikoli pozabljenih dragocenih trenutkov, ki so jih priklicale iz preteklosti in jih med učenci spretno tkale v današnji Cas. Z živo besedo, dišečo po otožnih spominih so none mladim nadobudnežem pripovedovale, kako so preživljale božični Cas, ko so bile še majhne deklice, kaj so takrat kuhali in jedli, kaj so počeli, s Cim so jih obdarovali... In svetla radovednost v očeh učencev se je med pripovedovanjem non počasi spreminjala v nejeverno začudenje, ki je nekoliko zrastlo vsakokrat, ko je katera od non dodala nov, še neznan kamenček v mozaik njihovega pripovedovanja. Otroci so v tem pisanem mozaiku na koncu spoznali, da je bilo takrat, »v naših časih«, kot so rade rekle none, marsikaj drugače, da so none preživljale božič na vse drugačen način, kot ga preživljajo njihovi vnuki danes. Darila? Komaj da so kdaj kaj dobile, tedaj pa kaj takšnega, kar se je izdelalo doma in kar so nujno potrebovale. To so bili na primer »novi« čevlji, narejeni iz stare mamine torbe, ki so zdržali do prvega dežja. Morda so kdaj dobile tudi kakšno punčko, narejeno iz cunj... In koliko veselja za eno izmed njih, ko je nekoč dobila za darilo štruco belega kruha! Kajti takrat je bil bel kruh redka stvar. Tudi za božič ga ni bilo. Na predbožični večer so jedli močnik, prežganko, testenine z oljem, premeten fižol, to je fižol, stlačen v močnik... Ponekod niso smele manjkati »mušle«, če je bilo mogoče, so radi spekli »fan-cle«, zelo pogosto pa so na predbožični veCer jedli »bakala«. In božično kosilo? Ju- ha s krompirjem, zelje in krompir, svinjska juha in krompir... So pripravljale jaslice? »NekoC pa sem imela prave, zelo lepe jaslice«, je povedala ena izmed non. Takrat se je blizu njene vasi nekdo skrival pred Nemci. V svojem skrivališču je napravil jaslice iz ilovice in jih pobarval z apnom. Teh jaslic se bo spominjala vse življenje. To je bil božič v času vojne, ki je zapustil tudi drugačne spomine, spomine na skrivanje in na strah, spomine na beg pred bombardiranjem in na žalost, ko so jih ob vrnitvi pričakale ruševine, spomine na slepečo svetlobo, ki je niso dajale božične svečke, paC pa je nastajala zaradi bombnih napadov... Toda kljub vsemu so spomini lepi, topli, to so spomini na Cas, ko »-smo se imeli radi«. Da bo spomin na dan, preživet z nonami še dolgo ostal živ v učencih, pa je poskrbela nona Licia. Na šolo je prišla z vsem potrebnim ter ne samo pokazala, kako se to naredi, pač pa tudi pripravila tako čudovite »fancle«, kakršnih še nismo jedli. Vse to dogajanje pa je v svoj vedno pripravljen objektiv ujel neutrudni fotograf Mario Magajna, ki se je tudi velikodušno odzval vabilu dolinskih učencev in se nam tega dne pridružil. Majda Mihačič IZLETI SK DEVIN priredi v nedeljo, 17. januarja smučarski izlet z avtobusom na Civetto - Alleghe. Informacije in vpisnine na sedežu kluba ali na tel. št. 040-2916004 ali 040-200782. g SPISKE vest! NIŽJA SREDNJA SOLA SV. CIRILA IN METODA obvešča vse družine učencev katinarskega oddelka, da zaradi del na šoli bo od 7. do 9. januarja t.l. pouk potekal na sedežu pri Sv. Ivanu. Danes, 7.1. se učenci zberejo ob 8. uri na katinar-skem oddelku, odkoder se bodo v spremstvu profesorjev z mestnimi avtobusi preselili na sedež. Hvala za razumevanje. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI - razpored informativnih sestankov za starše ob vpisu otrok v 1. razred osnovne šole, oz. v 1. letnik otroškega vrtca. COS F. VENTURINI Boršt-Boljunec-Pesek: danes, 7.1.1999, ob 16.30 na sedežu v Boljuncu; COS A. BUBNIČ Milje: 11.1.1999, ob 16.30; CCS M. SAM-SA/I.T.ZAMEJSKI Domjo-Ricmanje: 11.1.1999, ob 17. uri, na sedežu pri Domju: COS P.VORANC Dolina-MaCkolje: 11.1.1999, ob 16. uri na sedežu v Dolini; OTROŠKI VRTEC V MILJAH: 12.1.1999, ob 16.15; OV V RICMANJIH: 13.1.1999, ob 16.15; OV V BOLJUNCU: od 15.1.1999, ob 16.15; OV V BORŠTU: 18.1.1999, ob 16.15; OV V MACKOLJAH: 20.1.1999, ob 15.30; OV V DOLINI: 22.1.1999, ob 15.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešCa, da se začnejo vpisi v osnovno šolo in vrtec danes, 7. januarja 1999. Vpisovanje v tajništvu do 25. januarja 1999 vsak dan od 9. do 12. ure, ob četrtkih od 14. do 15. ure. NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU NA OPČINAH vpisujejo v osnovno šolo in vrtec od danes do 25. januarja 1999, vsak dan, od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure, ob sredah tudi do 15.30. Informacije na telefonski številki 040-211119 (gospa Maja). SEZONSKI POPUSTI v trgovini obutve in usnjenih izdelkov ALENKA Prosek 111 SEZONSKA RAZPRODAJA S POPUSTI DO 50% fifiit@ifiilEii Specializirana trgovina za spodnje perilo in tekstile izdelke za dom TRST, ul S. Spiridione 5 TRZIC, ul. Duca D’ Aosta 14 BIF SumiM© (lLiE)^as©i Marko Kravos MALE ZGODBE IZ VELIKEGA ŽIVLJENJA BINETA BRVINCA Lutkovna pravljica za najmlajše Zamisel in realizacija MARKO SOSIČ Igra Gregor Geč PREMIERA v nedeljo, 10. januarja, ob 11. uri v dvorani KD Rdeča zvezda v Saležu OTROŠKA MATINEJA! VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 7. januarja 1999 ZDRAVKO Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.37 - Dolžina dneva 8.52 - Luna vzide ob 12.55 in zatone ob 1.55 Jutri, PETEK, 8. januarja 1999 SEVERIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,2 stopinje, zračni tlak 1025,6 mb narašča, veter sever 4 km na uro, vlaga 99-odstot-na, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. : LEKARNE Od ponedeljka, 4. do sobote, 9. januarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 040 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 040 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141 -225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141 -225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 040 630213). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. ■M PRIREDITVE KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124, vabi v petek, 8. januarja 1999 ob 20.30 na otvoritev razstave SLIKA IN KAMEN. Predstavila se bosta slikar Mario Sancin in mojster kamna Pavel Hrovatin. Sodeloval bo Moški oktet s Škofij pod vodstvom Vlada Korošca. Vljudno vabljeni! Urnik razstave: v soboto, 9. januarja od 17. do 19. ure, v nedeljo, 10. januarja od 10. do 12. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na BOŽIČ- NI KONCERT v boljunsko cerkev, v soboto, 9. januarja, ob 20. uri. Nastopali bodo MPZ Skala, MPZ iz Šmarij ter dekliški vokalni tercet Ver Laetum. Božično misel bo podal prof. Marjan Kravos. VOKALNO-INSTRU-MENTALNA SKUPINA NOMOS vabi na BOŽIČNI KONCERT,v nedeljo, 10. januarja, ob 19. uri v stolnici v Kopru. Zasedba: Aldo Žerjal - bas, Giorgjo Klauer-flavta, Aljoša Tavčar - fagot, orgle, ksilofon in kitara, Aljoša Saksida - orgle, mandolina, el. rog in violina. SKD TABOR OPČINE -V Prosvetnem domu bo v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri NOVOLETNI KONCERT Godbenega društva Viktor Parma iz Trebč. Program predvideva bogat izbor skladb iz svetovne zakladnice. Dirigent Leander Pegan. KINO ARISTON - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.05 »The Truman Show« r. Peter Weir, i. Jim Carrey. EKCELSIOR - 15.00, 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »La gabbianella e il gatto«, risani film. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II mio West«, r. Giovanni Veronesi, i. Leonardo Pie-raccioni, Harvey Keitel, David Bovvie. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Cosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Papa-razzi« r. Neri Parenti, i. Christian De Sica, Massimo Boleli, Diego Abatantuono. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »La maschera di Zorro«, r. Martin Campbell, i. Antonio Banderas. NAZIONALE 3 - 16.00, 17.20, 18.40 »La gabbianella e il gatto«, risani film. Ob 20.15, 22.15 »The confes-sion« i. Alec Baldvvin, Ben Kingsley. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.00 »Mulan« risanka. 20.00, 22.15 »Celebrity«, r. Woody Allen, i. Leonardo di Caprio, Melanie Griffith. MIGNON - 16.00 - 22.00 »I piaceri anali di Moana« prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »C’e posta per te«, i. Tom Hanks, Meg Ryan. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la dei sogni« r. Vincent VVard, i. Robin Wil-liams, Guba Gooding. I!3 OBVESTILA RADIJSKI ODER obvešča, da se Tečaj lepe govorice redno nadaljuje v petek, 8. januarja, ob 18. uri, v Ul. Donizetti 3. DELEGACIJA ZDRUŽENJA PARTIZANOV ANPI Prosek-Konto-vel bo v soboto, 9. januarja, ob 11. uri, položila venec na spomenik Marjana Stoke, mladega partizana, ki so ga nacifasistični okupatorji na krut način umorili pred 55 leti v Storjah pri SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 9. januarja, ob 18.30 na OBČNI ZBOR in volitve novega odbora. Večer se bo zaključil s PLAV STATION PARTVjem. Vabljeni vsi! KD LONJER-KATINA-RA in KK ADRIA vabita na NOVOLETNI POHOD v nedeljo, 10. januarja iz Lonjerja, po Rebru, čez Hu-doleto, do Jezera in Stene ter nazaj pod vodstvom Do-rota Maverja. Zbirališče ob 9.45 v lonjerskem društvu, odhod ob 10. uri. Pri povratku prigrizek. Za informacije tel. 040910850 (Kranjec), prijave v društvu vsak dan po 17. mi. VZPI-ANPI Boršt-Za-brežec vabi v nedeljo, 10. januarja, ob 18. mi v Srenj-sko hišo v Boršt na spominsko svečanost ob obletnici napada na bunker. Spored: nastop učencev COS F. Venturini Boljunec-Boršt in MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, recitacije vaške mladine, priložnostni govor Lucijan Malalan. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo prvi ponedeljkov večer v letu 1999, v ponedeljek, 11. januarja, posvečen srečanju z arhitektom prof. MARKOM POZ-ZETTOM, ki bo govoril na temo »Arhitektura Narodnega doma in njegov pomen za tržaške Slovence«. Začetek ob 20.30. PUSTNI ODBOR BOLJUNEC obvešča, da bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 20.30, v društveni dvorani sestanek za pustni sprevod na Opčinah. V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE je na ogled razstava treh mladih likovnikov. V TRGOVSKEM CENTRU TL GIULIA je na ogled fotografska razstava članov šestih fotokrožkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst ’80. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mok-rine (Pramollo) 17. januarja, 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. mi iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mami. Za informacije tel. 0338-5032176. UCENCI 4. IN 5. RAZREDA COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj kličejo na tel. St. 040-214300 ali naj se javijo na šolo v Trebčah St. 33, od 8.15 do 15. me. MALI OGLASI tel. 040 7786333 V NAJEM dajem stanovanje, primemo za mad, v središču Trsta. Tel. št. 040-213570, v madnih mah. IZGUBIL SE JE svetlorja-vi koder s čmo liso na hrbtu. Ime mu je Beethoven. Kdor bi ga videl je na-prošen, da pokliče na tel. št. 040-231037. PRODAM rastlinjak, 250 kv.m, solidne strukture. Cena po dogovoru. Tel. St. 0348-2251512, DRUŠTVO išče upravitelja bara ali osebo za pomoč v društvenem baru. Informacije po telefonu 040-51377 v dopoldanskih mah, od danes dalje. KUPIM hišo, hlev, kmečko poslopje ali zazidljivo zemljiSe od Bazovice do Sesljana, oziroma kjerkoli. Takojšnje plačilo. Tel. 0481-711014. PRODAM Alfa 75, rdeče barve, v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na St. 040-251039. NEGUJEM starejše osebe, 24 m na 24, s 15-dnev-no menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na St. 00386-67-31229 od 18. do 20. me. OSMICO ima Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO ima Radovan Semec v Prečniku. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. št. 220722. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 27. SEPTEMBRA 1998 DO 29. MAJA 1999 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.49 (R) Tržič (5.13), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52), (2.35) (IR) Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.21), Tržič Benetke (7.05). (2.03). 5.35 (IR) Tržič (5.59), Portogruaro (6.40), Mestre (7.28), (6.33) (R) Portogruaro (5.12), Tržič (6.09).1*1 Benetke (7.41). (7.01) (D) Portogruaro (5.40), Tržič (6.33).'*’ 5.56 (IC) Tržič (6.20), Portogruaro (6.58), Mestre (7.39) -vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (7-21) (7.52) (R) (D) Portogruaro (6.12), Tržič (6.56). Portogruaro (6.44), Tržič (7.26).1*1 6.58 (R) Tržič (7.22), Portogruaro (8.14).1*1 (8.33) (D) Cervignano (7.54), Tržič (8.07), iz Pontehbe-Vidma.'*’1" 7.19 (E) Tržič (7.44), Portogruaro (8.27), Mestre (9.07), Benetke (9.18). Tržič (8.17), Portogruaro (8.55), Mestre (9.33) -nadaljuje v Salerno (vozovnica z dodatkom). Tržič (9.24), Portogruaro (10.03), Mestre (10.47), Benetke (10.59). (8.50) (E) iz Ženeve, Mestre (7.04), Portogruaro (7.45), Tržič (8.26). 7.53 9.00 (IC) (IR) (9.20) (9.31) (10.48) (R) (E) (IR) Portogruaro (8.00), Tržič (8.53).1*1"1 iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.22), Tržič (9.06), tudi iz Neaplja in Rima.® Benete (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.42), Tržič (10.25).® Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.42), Tržič (10 25) "h 1024 (IR) Tržič (11.00), Portogmaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).1*1™ (11.11) (IR) 11.00 (IR) Tržič (11.24), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).'21 (11.58) (E) Benetke (9.50), Mestre (10.01), Portogruaro (10.37), Tržič (11.34). Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.42), Tržič (13.25). 12.00 (IR) Tržič (12.24), Portogruaro (13.03), Mestre (13.47), Benetke (13.59). (13.48) (IR) 13.00 (D) Tržič (13.24), Portogruaro (14.03), Mestre (14.47), Benetke (14.59). (14.48) (IR) Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.42), Tržič (14.25). 14.00 (IR) Tržič (14.24), Portogruaro (15.03), Mestre (15.47), Benetke (15.59). (16.01) (IC) iz Salerna, Mestre (14.22), Portogruaro (14.57), Tržič (15.37). 14.18 (R) Tržič (14.49), Portogruaro (15.46).1*1 (1651) (D) Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.15), 14.52 (IC) Tržič (15.16), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Tržič (15.58). Benetke (16.43), nadaljuje v Sestri Levarte (vozovnica z dodatkom). (17.07) (IC) iz Milana, Benete (15.14), Mestre (15.26), Portogruaro (16.03), Tržič (16.43). 15.00 (D) Tržič (15.24), Portogruaro (16.03), Mestre (16.47), Benete (16.59). (17.48) (IR) Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.42), Tržič (17.25). 16.00 (IR) Tržič (16.24). Portogruaro (17.03), Mestre (17.47), Benete (17.59). (18.48) (IR) Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.42), Tržič (18.25). 16.19 (IC) Tržič (16.43), Portogruaro (17.21), Mestre (17.59), (19.48) (IR) Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.42), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom). Tržič (19.25). 17.00 (D) Tržič (17.26), Portogruaro (18.16).(*) (20.33) (R) Benetke (18.30), Mestre (18.42), Portogruaro (19.27), 1729 (E) Tržič (17.53), Portogruaro (18.36), Mestre (19.14), Benetke (19.25). (20.48) (IR) Tržič (20.11).1*1 Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.42), 17.34 (D) Tržič (18.00), Cervinjan (IS.IS).'*1"' (za Videm- Tržič (20.25). Pontebba) (21.52) (IC) iz Milana, Mestre (20.12), Portogruaro (20.48), Tržič 17.39 (R) Tržič (18.09), Portogruaro (19.20).“",> (22.33) (21.28). 18.00 (IR) Tržič (18.24), Portogruaro (19.03), Mestre (19.47), Benete (19.59). (IC) iz Rima-Termini, Mestre (20.37), Portogruaro (21.13), Tržič (22.11). 18.57 (E) Tržič (19.22), Portogruaro (20.04), Mestre (20.46), Benete (20.57).”'(za Lecce) (23.12) (R) Benetke (20.52), Mestre (21.04), Portogruaro (22.00), Tržič (22.45). 1926 (R) Tržič (19.56), Portogruaro (20.55).131 (23.53) (E) Benetke (21.56), Mestre (22.07), Portogruaro (22.44), Tržič (23.28). 20.00 (IR) Tržič (20.24), Portogruaro (21.03), Mestre (21.47), Benetke (21.59). 20.22 (E) Tržič (20.46), Portogruaro (21.23), Mestre (22.04), Milan- Lambrate (1.27) - nadaljuje v Ženevo; nadaljuje tudi v Rim (6.15) in Neapelj C.F.(8.58).|a| 22.24 (R) Tržič (22.50), Portogruaro (23.40). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.12) (D) Tržič (5.36), Gorica (6.00), Videm (6.32) -1,1'T (6.41) (D) Videm (5.21), Gorica (5.51), Tržič (6.15) - “l (5.43) (R) Tržič (6.11), Gorica (6.37), Videm (7.14)-'*! (7.33) (R) Videm (6.01), Gorica (6.37), Tržič (7.03) -1‘! (6.16) (D) Tržič (6.40), Gorica (7.04), Videm (7.32)-'‘L (7.43) (D) Videm (6.36), Gorica (6.59), Tržič (7.21) - '*L (6.40) (R) Tržič (7.08), Gorica (7.34), Videm (8.10)-'*! (8.28) (R) Videm (7.00), Gorica (7.33), Tržič (7.59) - '*! (7.13) (IR) Tržič (7.36), Gorica (7.57), Videm (8.21). (8.38) (R) Videm (7.10), Gorica (7.44), Tržič (8.09) - '“L (8.06) (R) Tržič (8.34), Gorica (9.00), Videm (9.36) - (8.33) (D) Videm (7.28), Tržič (8.08)-1*1"1. . (8.13) (D) Tržič (8.39), Gorica (9.03), Videm (9.33) -n. (8.40) (D) Videm (7.33), Gorica (7.56), Tržič (8.18) - '*! (9.13) (IR) Tržič (9.36), Gorica (9.57), Videm (10.21). (9.13) (R) Videm (7.45), Gorica (8.18), Tžič (8.44) - '*! (10.06) (R) Tržič (10.34), Gorica (11.00), Videm (11.37) - '“i (9.48) (IR) Videm (8.41), Gorica (9.04), Tžič (9.26). (11.13) (IR) Tržič (11.36), Gorica (11.57), Videm (12.21). (10.42) (D) Videm (9.26), Gorica (9.54), Tžič (10.17) - ''"T (11.40) (R) Tržič (12.08), Gorica (12.34), Videm (13.10) - (11.38) (R) Videm (10.10), Gorica (10.43), Tžič (11.09) - '"i (12.06) (R) Tržič (12.34), Gorica (13.00), Videm (13.37)-'“! (12.33) (IR) Videm (11.26), Gorica (11.49), Tžič (12.11). (12.13) (D) Tržič (12.39), Gorica (13.03), Videm (13.32) - '*! (13.38) (R) Videm (12.10), Gorica (12.43), Tžič (13.09) - '*T (12.40) (R) Tržič (13.08), Gorica (13.34), Videm (14.11)-1*1"1. (13.42) (D) Videm (12.26), Gorica (12.53), Tžič (13.17) - 'T (13.13) (IR) Tržič (13.36), Gorica (13.57), Videm (14.21). (14.19) (R) Videm (12.48), Gorica (13.24), Tžič (13.52) -mm. (13.23) (R) Tržič (13.51), Gorica (14.17), Videm (14.54) - '*t (14.33) (IR) Videm (13.26), Gorica (13.49), Tžič (14.11). (14.06) (R) Tržič (14.34), Gorica (15.00), Videm (15.36)-'“i (15.12) (R) Videm (13.40), Gorica (14.16), Tžič (14.44) - '*! (14.13) (D) Tržič (14.37), Gorica (15.00), Videm (15.30) - '*! (15.38) (R) Videm (14.10), Gorica (14.43), Tžič (15.09) - '“1 (14.35) (R) Tržič (15.03), Gorica (15.29), Videm (16.06) - (*1 (15.45) (D) Videm (14.26), Gorica (14.56), Tžič (15.20) - ‘‘t (15.13) (IR) Tržič (15.36), Gorica (15.57), Videm (16.21). (16.33) (IR) Videm (15.26), Gorica (15.49), Tžič (16.11). (16.06) (R) Tržič (16.34), Gorica (17.00), Videm (17.36) -'”1 (17.42) (D) Videm (16.26), Gorica (16.53), Tžič (17.17). (16.13) (D) Tržič (16.37), Gorica (17.01), Videm (17.31)-'‘"'t (18.21) (R) Videm (16.48), Gorica (17.24), Tžič (17.52) - !*i (16.40) (R) Tržič (17.08), Gorica (17.34), Videm (18.10) -,*i (18.33) (IR) Videm (17.26), Gorica (17.49), Tžič (18.11). (17.13) (IR) Tržič (17.36), Gorica (17.57), Videm (18.21). (19.21) (R) Videm (17.49), Gorica (18.25), Tžič (18.53) -m. (17.34) (D) Tržič (17.59), Videm (18.43) (19.42) (R) Videm (18.23), Gorica (18.53), Tžič (19.17) ®. (17.46) (R) Tržič (18.14), Gorica (18.41), Videm (19.19) - '‘1 (20.18) (R) Videm (18.50), Gorica (19.24), Tžič (19.50) - 'T (18.06) (R) Tržič (18.34), Gorica (19.00), Videm (19.36) - '**i (20.33) (IR) Videm (19.26), Gorica (19.49), Tžič (22.11). (18.13) (D) Tržič (18.37), Gorica (19.01), Videm (19.29) -,*i (22.02) (D) Videm (20.38), Gorica (21.128), Tžič (21.35). (18.40) (R) Tržič (19.08), Gorica (19.34), Videm (20.10) (22.33) (IR) Videm (21.26), Gorica (21.49), Tžič (22.10). (19.13) (IR) Tržič (19.36), Gorica (19.57), Videm (20.21). (1.03) (R) Videm (23.26), Gorica (24.00), Tžič (0.26). (20.10) (D) Tržič (20.36), Gorica (21.00), Videm (21.29). (21.13) (IR) Tržič (21.36), Gorica (21.57), Videm (22.21). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.11 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta 6.53 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba in Ljubljane 9.07 (E) Ljubljana, Zagreb. Vinkovci 10.54 (IC) prihaja iz Zagreba preko Ljubljane - od Opčin do Trsta avto- 12.19 (E) Ljubljana, Budimpešta bušni prevoz 18.17 (IC) od Trsta do Opčin avtobusni prevoz, nato z vlakom preko 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane Ljubljane do Zagreba 20.00 (E) prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba in Ljubljane IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak m - ne vozi ob nedeljah in praznikih. 151 - vozi ob praznikih in od ponedeljka do petka do 22.12. in od 6.1. do 31.3. **’ - vozi samo ob nedeljah in praznikih. ter od 7.4. -ne vozi ob sobotah. 161 - vozi ob delavnikih do 28.5., ne vozi v predprazničnih dneh. 61 - vozi ob sobotah in praznikih. ^ - iz Tržiča vozi ob delavnikih 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. m-ne vozi 24.12in 31.12. 1,1 - vozi ob delavnikih do 22.12. in od 7.1. do 31.3 ter od 7.4. 91 - ne vozi 25.12. in 1.1. LJUBLJANA / ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE SAMOZALOŽBA / FRANE GOLJEVŠCEK - TRI ZGODBE Goldonijev Nergač v prijetni postavitvi Delo v prevodu Miroslava Košute je režiral Sergej Verč V labirintu današnjih političnih spletk Gre za knjižni prvenec izolskega publicista, ki se je prej aktivno posvečal tudi politiki Šentjakobsko gledališče - Ljubljana: Cerlo Goldoni, Nergač, (Sior Tode-ro brontolon), prevajalec Miroslav Košuta. Priredba, glasbena oprema in režija Sergej Verč, scenografija in maska Andrej Gabron, korografija in gib Janez Mejač, lektor Peter Ovsec. Igrajo Drago Ra-zboršek, Srečko Kermavner, Tatjana Rebolj, Katarina Batagelj, Srečko Erjavec, Luka Vasle, Mi-leva Sovdat, Miča Udir, Anja Garbajs, Rok Glavan, Božo Okorn, Marko Uje. Predpremiera 31. 21. 1998, premiera 7. 1. 1999. Sior Todero brontolon je junak, s katerim je Želel Goldoni osmešiti skopega in ošabnega nergača in da bi bilo popolnoma jasno, za kakšnega tipa gre, je v podnaslovu pripisal še oznako Nadležni starec. Komedija je tokrat prikaz nemogočega značaja, ki z neprimernim obnašanjem smeši samega sebe. V svojem predgovoru Goldoni opominja, da je najnesreCnejši junak tisti, ki ga občinstvo sovraži, družina prezira in se mu služinčad posmehuje. Delo je kot za nalašč za ljubiteljsko gledališče, ki razpolaga s kopico dobrih in v svoje poslanstvo zaverovanih igralcev. In ansambel Šentjakobskega gledališča je pester, s svojo igro pa ustvarja prijetno odrsko vzdušje. V to sredo so skrbni načrtovalci repertoarja povabili tržaškega režiserja Sergeja VerCa, da bi s svojim poznavanjem italijanske gledališke tradicije obogatil izraznost najuglednejšega slovenskega amaterskega ansambla. Sergej VerC se je pri delu oprl na prvine italijanskega gledališča in vnesel na prizorišče celo nastavke iz commedie delVarte. Z masko, ustaljenimi gibi je nakazal Cas in prostor dogajanja ter jasno izpostavil povednost besedila. S pospešenim tempom je ansamblu skušal vcepiti še sproščen odnos do odrskega dogajanja in mediteransko iskrivost. Glede na značajski nastavek igralk, je preoblikoval temperamentnost ženskih likov: Marcelina, Fortunata in Cecilia imajo v tej postavitvi neobičajne značilnosti, ki omo- gočajo tekoC potek odrskih zapletov in razpletov, edino lascivni namigi so malce ceneni. S priredbo je Verdi uspelo ohraniti živahnost in sporočilnost teksta in morda je med amaterje prodrl tudi kanček tuje gledališke niselnosti. Posebnost te predstave je zborna slovenščina. Goldonija običajno tudi v prevodih uprizarjajo v narečju, ker se že v tem odraža posebna barvitost komedijskih likov. Košu-tov prevod je tekoC, verjetno pa ga je prevajalec pripravil kot osnovo za prestavitev v drug kod. Uglajena slovenščina igralcem ne pomaga pri karakterizaciji posameznih likov in komedijo nekoliko obremenjuje. Kljub predpremierske-mu in silvestrovskemu vzdušju (ogledana predstava 31. 12.) so se igralci predstavili kar se da sproščeno in ustvarili prijeten gledališki dogodek, ki bo v naslednjih dneh gotovo prerasel v dobro predstavo z dovršeno izdelanim tempom. Drago Razboršek je v lik siora Todera vnesel malo grobosti, zadirCnosti in zaverovanosti v svoj prav, ki so jim poznavalci Goldonija vajeni. V Ra-zborškovi interpretaciji je sior Todero predvsem tečen starec, ki se drži na svojem položaju zato, da ostalim greni življenje in vse zakomplicira. Starec torej, kot jih srečujemo v današnji družbi! Posodobitev tega značaja se nikakor ne bije z značajsko obarvanostjo ostalih junakov. Tudi Tatjana Rebolj je dokaj nenavadna Marcolina, brez primorske ženske odločnosti, a z zvrhano mero premetenosti in volje po uveljavitvi lastnega stališča. V svoji ženskosti poišče prave strune, da se na fin način preigra skozi zanke in zaplete do zastavljenega cilja. Ob njej se Fortunata (Mica Udir), ki ji je VerC dodal še Donato (-Anjo Garbajs) gibljeta malce visljivo in slikovito pomagata, da se komedijsko kolesje ne zatika. Pri obeh parih zaročencev je izraziteje izpostavljena omejenost Zanette (Katarina Batagelj) in Ni-coletta (Luka Vasle), tako da sta iznajdljiva Cecilija (Mileva Sovdat) in Me-neghetto (Rok Glavan) dejansko prepotrebna protiutež. Srečko Kermavner preudarno igra nebogljenega Todorovega sina Pellegrina, Božo Okorn pa je umirjeni, a nikakor ne vdani sluga Gregorio. Vsi ostali elementi predstave se skladno ujemajo z VerCovo režijsko zamislijo. Za gledalce je to nedvomno prijetno doživetje, odrska razigranost pa velik dosežek za gledališke ljubitelje. Naj omenimo še, da je predstava na Silvestrovo, ki jo odigrajo po skoraj vseh slovenskih gledališčih, primeren uvod v razigrano praznovanje. Bogomila Kravos Natis knjižnega prvenca praviloma pomeni prvo celovitejšo predstavitev mladega ali anonimnega pisatelja. Obstajajo pa tudi izjeme. Izolski publicist Frane Go-IjevšCek (rojen leta 1936 v Ligu nad Kanalom ob SoCi) sicer ni niti rosno mlad, pa tudi med književne začetnike bi ga težko uvrstili, saj se z literarnim snovanjem ukvarja že od mladih let. Njegovo pisateljsko nadarjenost je v minulih letih v precejšnji meri ožigosala razpetost med svetom umetnosti in svetom politike. Potem, ko je pred leti napisal sonetni venec (samozaložba), je bilo videti, da se bo resneje posvetil literaturi, kar pa se ni uresničilo. Po sporni odstranitvi z mesta tajnika ZKO Izola se je namreč aktivno pridružil političnemu delovanju »Slovenske pomladi«. Leta 1994 je ustanovil Zelene Izole, jim predsedoval in se vztrajno boril proti nepremišljenim oziroma nedovoljenim posegom v prostor in okolje. Njegova prizadevanja so bila vselej v diametralnem nasprotju s pogledi novodobnih slovenskih oblastnih struktur. To je navsezadnje tudi osnovni vzrok za njegova kritično refleksivna mnenja in komentarje o stranpoteh slovenske politične stvarnosti, ki jih je v minulih letih objavil v periodičnem tisku in Časopisih širom Slovenije. Literarne izkušnje je nabiral tudi kot glavni in odgovorni urednik revije Agras, sedaj pa samostojno izdaja štirinajstdnevni list »za politično osveščanje in samozavest« Oznanilo. Z objavno knjižnega prvenca Frane GoljevšCek sicer še ni povsem re-zrešil lastne dileme ali se bolj posvetiti dokumentiranju Časa ali »Cisti« literaturi, nedvomno pa njegovo pisanje pomeni pravo osvežitev v skromni pandorini skrinjici satirične in humoristične literature. V treh kratkih zgodbah (Volitve na vasi, Zločin v Otočanih, Dragi maršal Tito) nas avtor popelje v svoj sanjski svet obarvan bolj s temnimi kot svetlimi barvami. »Volitve na vasi« bi lahko opredelili kot politično satiro na raCun lokalnih političnih zanesenjakov majhnega kraja v provinci. Tragikomične spletke elanov političnih strank pred volitvami razgaljajo tipično predvolilno vzdušje, ko se pojavijo strankarske kravje kupčije, visokoleteče obljube in nizkotne manipulacije z naivnimi posamezniki. Drugo zgodbo, »ZloCin v Otočanih«, je avtor opredelil kot kriminalko, ki pripoveduje o najhujšem sodobnem slovenskem rakavem obolenju : liberalni pogoltnosti posameznikov in »interesnih skupin«. Ta združba na lepem prijaznih no-vokomponiranih kvaziposlovnežev pod krinko neskončne tranzicije grabi materialne dobrine in družbeno premoženje, pri FRANE GOUEVŠČKK TRI ZGODBE Volitve na vasi Zločin v Otočanih Dragi maršal Tito tej raboti pa je povsem indiferentna do uničevanja narave in razvrednotenja prostora. Avtor v tej zgodbi v slovenski prostor presaja pišmeuharsko balkansko požrešno miselnost in zaplankanost, ki jo morda še najbolj uteleša glavni junak Jovan Orlovie (direktor oddelka za urbanizem v Otočanih). Spretno fabuliranje daje tej zgodbi posebno draž in literarno vrednost. GoljevšCkova trilogija se zaključi s tragedijo »Dragi maršal Tito«. In zakaj ravno s »tragedijo«? Poenostavljeno povedano gre tukaj za tragično občutenje ne tako majhnega števila posameznikov, ki so v jeseni življenja soočeni s sesuvanjern vrednot socializma, ki naj bi jih obvarovale pred »izkoriščanjem človeka po človeku«. Po drugi plati pa gra za deziluzijo neke generacije, ki je svojo prihodnost gradila na utopičnih temeljih Titove karizmatične osebnosti oziroma niti v sanjah ni pričakovala, da bodo nove sistemske spremembe znova aktualizirale stari latinski izrek: Homo homini lupus! Običajno pravimo, da pisatelji živijo v skladu z nekakšnim sebi lastnim vizionarskim cre-dom. Avtorju pričujoče trilogije bi lahko na jezik mirne duše položili naslednje besede: »Pošteno in naravnost nujno je, da resnici na ljubo žrtvujemo tudi svoja pri-jatelejska Cutva, zlasti še, ker smo filozofi. Čeprav nam je oboje pri srcu, vendar je naša sveta dolžnost, da damo prednost resnici.« (Aristoteles, Nikomahova elita) Slavko Gaberc ALPE ADRIA CINEMA / V KRATKEM 10. IZVEDBA FESTIVALA NOVICE Sodobni filmi in pogled nazaj V nedeljo, 17. januarja se bo v tržaškem gledališču Miela začela že deseta izvedba festivala sodobne filmske produkcije držav srednje in vzhodne Evrope Alpe Adria Cine-Ria. V tekmovalnem delu bodo organizatorji, istoi-ttiensko združenje, predstavili okrog 12-15 celovečercev. Zajeten kot običajno pa je program kratkih filmov in video Produkcije, v sklop Im-Oaagini-Podobe pa so organizatorji uvrstili tudi izbor Made in Bosnia. Po lanskoletnem izjemnem Uspehu retrospktive Cr-nega vala jugoslovanskega filma pa je Sergio Gr-Utek Germani za letošnji testrival v sodelovanju z ^tilo Lazič pripravil prikaz Valovi z drugega brega. V bistvu gre za tri »nevezano povezane« retrospektive: letos bodo v gledališču Miela predstavili izbor filmov v letih ’60 Hrvaške, Bosne-Her-cegovine in Črne gore. Kot poudarjajo organizatorji bodo predstavili filme, ki jih v Italiji in v nekaterih primerih sploh izven domačih meja sploh niso nikoli prikazali. In še komedija: v nizu Tragikomičen vzhod bodo s filmsko govorico skušali predstaviti pol stoletja zgodovine tega območja. Organizatorji so vzeli v poštev tako bolj politicno-satiricne filme kot tudi lahkotnejše glasbene komedije, v obeh primerih gre za žanr, v katerem so bili izredno uspešni Cehoslo-vaški in madžarski filmski ustvarjalci. Goriška sezona SSG V nedeljo, 10.1. (ob 18.00 uri - Red B) in v ponedeljek, 11. 1. 99. (ob 20.30 - Red A) bo v kulturnem centru »Lojze Bratuž« v Gorici (Drevored XX Septembra 85) tretja letošnja gledališka predstava v abonmaju SSG (sezona 98/99) in sicer gostovanje Primorskega drmskega Gledališča (PDG) iz Nove Gorice z Bamasevo tragikomedijo »Ni tako slabo kot izgleda«, v režiji Jaše Jamnika. Predstava novogoriškega gledališča je pravzaprav splet treh tragikomičnih enodejank, ki brezkom- je, hkrati pa mu z veliko humorja skušajo pomagati pri iskanju razrešitve. Gostovanje novogoriškega gledališča PDG V Gorici prireja v goriškem abonmaju Slovensko stalno gledališče iz Trsta v sodelovanju s Kulturnim centrom iz Gorice in kulturnim centrom »L. Bratuž«. ' Razstava Henriea Lodevvijka V galeriji Ilirija v Ljubljani bo ta mesec na ogled razstava Crnobelih fotografij nizozemskega fotografa Henriea Lodevvijka, ki živi in dela v Sloveniji. Izbor iz serije, ki je nastala ob avtorjevih priložnostnih sprehodih po Ljubljani, si bo mogoCe ogledati do 1. februarja. Fotografovo pozornost so pritegnile predvsem arhitekturne stvaritve Plečnika, Fabianija in Kocha ter mimoidočim največkrat skrita stopnišča starih mestnih hiš. Obiskovalcem razstave jih avtor razkriva v Crno-beli tehniki, na klasičnem filmu. (STA) ZTT / V PRODAJI S CD-PLOŠCO ŽENSKE PEVSKE SKUPINE STU LEDI ■ IgSTi vSl JOČI Uredniki so se poklonili spominu fotografa Saše Ote V založbi ZTT je ob koncu prejšnjega leta izšel Jadranski koledar ’99, ki ga založba ponuja s cd-ploSCo Zenske pevske skupine Stu ledi Tam gori za naSo vasjo. V nekoliko spremenjeni grafični preobleki pa zbornik vsebinsko ne odstopa od prejšnjih, saj skuša podati prerez dogajanja v slovenski manjšini v Italiji v zadnjem obdobju z nujnim pogledom v preteklost. Uredniški odbor (glavna urednica Katja Colja) se je s tokratnim zbornikom poklonil tudi spominu televizijskega snemalca in fotografa Saše Ote, ki so ga kot člana televizijske ekipe deželnega sedeža Rai pred skoraj petimi leti ubili v Mostarju. Iz njegovega bogatega fotografskega opusa je izbral vrsto zanimivih Saševih fotografij, s katerim je obogatil publikacijo. Koledarski del tokrat spremljajo posnetki predmetov, ki jih hrani novonastali Muzej doline Rezije. Ob slovenski manjšini pa so uredniki upoštevali tudi druge evropske manjšine in njihove »sladke« navade. Tako so izbrali in objavili enajst sladkosnednih receptov iz zakladnice ljudske kulture manjšin alpskega loka (povzeli so jih iz knjige Le minoranze in pentola raziskovalke VVolfraud De Concini). Tako se lahko bralec že na začetku najprej seznani z materialnimi pričami o nekdanjem življenju prebivalcev Rezije, obenem pa primerja okuse manjšin alpskega loka. Vrsto prispevkov seveda uvaja razmišljanje o manjšini, Ace Mer-molja ga je naslovil Manjšina pred iztekom tisočletja. Sledijo pri- spevki na gospodarsko-politiCne tematiko: Branko Jazbec piše o gospodarski krizi in izhodu iz nje, Marko Marinčič o uveljavitvi desne sredine v Gorici, Mario Gregorič in Edi Bukavec pa o perečem stanju kmetijskega zadružništva. Sklop prispevkov na razne zgodovinske teme začenja Bojan Brezigar s »svojim« berlinskim zidom, Peter Rustja opisuje ustanavljanje Delavskega podpornega društva v Trstu, Marko VValtritsch 90 let Kmečke banke v Gorici, Neva Bak pa desetletnico obstoja zadruge La Querca. Po dolžnem poklonu preminulim Francu Škerlju, Milanu Bolči-ču in Eliu Fornazariču se razvije najobsežnejši sklop zbornika, ki obravanava razne vidike kulturne dejavnosti, tako poklicne kot lju- biteljske. Prispevke za »kulturno poglavje« so prispevali Nada Pertor, Marko Kravos, Damiana Ota, Alenka Flore-nin, Michele Obit, Marij Čuk, Aleš Doktorič, Luisa Antoni, Aleksi Jercog in Matjaž Klemše. Športu sta namenjena dva prispevka izpod peresa Matije Jogana in Marka Lutmana. Zaključni del je z vsebinskega vidika najbolj pisan: začenja se z vrsto prispevkov na razne zgodovinske teme, o katerih so pisali Aleksij Kalc (izseljenci), Branko Marušič (slovenski socialisti na Primorskem), Vili Prinčič (2. svetovna vojna v očeh karikaturistov) in Sandi Volk, Tea Maligoi in Stefano Fatto-rini (Rižarna). Bolj na ljudsko izročilo so ubrani prispevki Martine Repinc, Roberta Dapita in Borisa Možine. In še nekaj bolj aktualnih tem in pregledov dejavnosti: Jana Pečar je pisala o otroških poletnih središčih, Sergij Premru je dal nasvete za brskanje po internetu, Milan Pahor je predstavil mladinska raziskovalna tabora v Kanalski dolini in Reziji, Aldo Rupel pa dal pregled vpisov v slovenske šole, med tema bolj obsežnima prispevkoma pa je Breda Bertalanič postregla s praktičnim nasvetom za pripravo miške za igle in bucike. Ob zaključku še nadvse koristen pregled izdaj, ki sta ga pripravili Ksenija Majovski in Magda Pavlič Maver. Glede na pestrost svobodno prepletajoče se vsebine bo v zborniku, ki ga vizualno opredeljuje platnica po zamisli Rada Jagodica, vsakdo našel več zanimivega branja. LJUBLJANA / BOŽO REPE - SODOBNA ZGODOVINA Pred kratkim je bila v Ljubljani predstavitev šolskega učbenika Sodobna zgodovina, ki ga je za četrti letnik gimnazij napisal Božo Repe. Avtor, ki je eden od snovalcev novih šolskih programov, je v pričujočem delu, ki ga je izdala založba Modrijan, tako kot sam podčrtuje v uvodni besedi, upošteval pri zasnovi tako potrebe slovenskih učnih programov kot izkušnje in prijeme, ki so se v zadnjih letih uveljavili pri pisanju evropskih in ameriških učbenikov. Snov je razdeljena po kronološkem principu, vseskozi pa je prisotna težnja po čim celovitejši osvetlitvi zgodovinskega dogajanja. V prvem poglavju Repe sintetično podaja pregled velikih kriznih stičišč pred prvo svetovno vojno, sledi osvetlitev dogajanja med obema vojnama, gospodarske krize 20. let, VVeimarske republike, krize meščanskih sistemov, uvajanja totalitarizma v Sovjetski zvezi, oblikovanja jugoslovanske države itd. Eno od podpoglavij je posvečeno boju za meje oziroma vprašanju dolo- čanja mej na pariški mirovni konferenci. Pri osvetlitvi političnega in gospodarskega življenja Slovencev v času med obeja vojnama je govor o Primorski in prvem odporu proti fašizmu. Na oseminšestdesetih straneh avtor pojasni dogajanje v času druge sve- tovne vojne. Tudi v tem delu učbenika je opazna namera po čim bolj celoviti osvetlitvi vojne. Od evropskih front, azijskega in afriškega vojnega prizorišča nas avtor popelje do okupacijskih sistemov in kolaboracij z okupatorjem, k razvoju odporniških gibanj, nenazadnje tudi k osvobodilnemu gibanju v Jugo- slaviji in še k prodiranju rdeče armade, k dogajanju na Slovenskem v času druge svetovne vojne, k nastanku osvobojenega ozemlja na njenih tleh, k delovanju domobrancev, itd. Tudi ob temah, ki še vedno razdvajajo slovensko javnost, si avtor ne dovoli poenostavljenega branja in dekontestuali-zacije. Kljub vsebinski strnjenosti, ki je za stopnjo gimnazijskega študija, vsaj če jo primerjamo z italijanskimi učbeniki, nedvomno velika, avtor vseskozi nakazuje kompleksnost zgodovinskega dogajanja. Vseskozi je tudi vidna skrb za razumljiv in hkrati privlačen ton podajanja zgodovinskih dognanj. Prepričanje, da zgodovinska snov ni tako suhoparna in nezanimiva, kot so mnogi dijaki prepričani, pa poskuša avtor spodkopati s predelavo podatkov v grafikone, tabele, še posebej pa s skrbno izbranim slikovnim gradivom, ki med drugim bogati prikaz materialnega, vsakdanjega ži- vljenja. Marta Verginella PILONOVA GALERIJA Pregledna razstava del Ivana Čarga Stoletnice rojstva slikarja Ivana Čarga se bodo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, ki jo vodi dr. Irene Mislej, spomnili z veliko pregledno razstavo. Slovesno jo bodo odprli ta petek, 8. januarja, ob 18. uri, na ogled pa bo do konca januarja. Februarja bodo razstavo Čargovih del prenesli v galerijo Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči, kasneje še v Gorico. Izbor Čargovih del je opravila ljubljanska kustosinja Breda Ilich Klančnik. Ta izbor dopolnjuje avtorjevo avantgardistično podobo, kakor jo tačas predstavljajo na razstavi TANK! - Slovenska zgodovinska avantgarda v Moderni galeriji v Ljubljani. Čargo se tokrat predstavlja kot občutljiv zapisovalec socialne stiske, kot tvorec neizprosnega realizma, ki je v začetku 30-ih let polagoma preglasil prejšnjo futuristično dinamiko, ob razstavi poudarja dr. Mislejeva. Ob socialno naglašeni motiviki Delavcev, Koscev, Splavarjev in podobnih figur se pojavljajo njegove upodobitve Cankarja, Gorkega, Tolstoja, Dostojevskega, Beethovna. Hkrati pa se nam prikazuje tudi kot izvrsten portretist, ki mu ni ušla nobena karakterna podrobnost prijateljev, osebnosti iz gledališkega, literarnega ali likovnega sveta. V katalogu in na razstavi je avtorica zbrala veliko doslej še neraz-stavljenih Čargovih del. Kot sama ugotavlja, se je umetnik "bliskovito razžarel na slovenskem kulturnem nebu in žal vse prekmalu zgorel". Zato je upravičeno njeno upanje, da bo jubilejno leto prispevalo k oživljanju slikarjevega spomina. Skopi leksikonski podatki govorijo, da se je Ivan Čargo rodil 25. februarja leta 1898 v Tolminu, umrl pa 11. avgusta leta 1958 v Ljubljani. Sprva je slikal v impresionističnem duhu, pozneje je vnašal v svoje slikarstvo ekspresionistične in futuristične prvine ter prvine kubistične stilizacije. V risbi z rdečo kredo je načenjal socialne teme. Ukvarjal se je tudi s scenografijo, karikaturo in časopisno ilustracijo. Pilonova galerija je ob razstavi Ivana Čarga izdala katalog, plakat in razglednico z reprodukcijo Pilonovega poretreta Ivana Čarga iz leta 1923. (STA) ______LJUBLJANA / PRIROČNIK JAMARSKE ZVEZE SLOVENIJE_ Predstavitev jam in jamarjev »Koliko so stare kraške jame, kako hitro rastejo kapniki, je v 1000 m globokih breznih zrak?«, so vprašanja, na katere morajo odgovarjati jamski vodiči in učitelji ter si jih zastavljajo ljubitelji narave. Za vse te je izšla knjižica z odgovori o nastanku jam in njihovem raziskovanju. Po priredbi in okoli tretjini novega teksta Doroteje Verša, vodje slovenskega jamskega katastra, je od originala, ki ga je napisal Gio-vanni Badino, predsednik Italijanske jamarske zveze, ostalo le ogrodje in zamisel - v obliki pogovora odgovpriti preprosto na 33 vprašanj o jamah in 27 o jamarstvu. Dopolnjuje jih 27 preglednih risb na 70 strani obsežni knjižici priročnega formata. V prvem delu izvemo, kaj vpliva na nastanek in razvoj kraških votlin, kapnikov in podzemne klime, kako so se temu prilagodile živali in preko osnov pretakanja voda v kra-škem podzemlju o vplivih človeka. Poglavje zaključujejo podatki o turističnih in drugih pomembnejših jamah pri na in v svetu. V drugem delu je pojasnjeno, zakaj in kako se jamarji podajajo v podzemlje in kaj tam počnejo. Velik poudarek je dan naravovarstvu, varnosti in postopkom ob nesrečah. Publikacijo zaključuje seznam 44 slovenskih jamarskih društev in sekcij od katerih 14 primorskih in 3 v zamejstvu, 6 jih ima tudi domačo stran na internetu. Lepo podane splošne kraso-slovne zakonitosti dopolnjujejo konkretni podatki, kot sta npr. ta, da je petina jam, ki ležijo pod 800 m nad morjem onesnaženih in,- da je kar sedmina od preko 7000 slovenskih jam spremenjenih v smetišča. Če k temu dodamo še, da se s kra-ško vodo oskrbuje 40 ods. prebivalcev Slovenije, je znakov za alarm dovolj. Zaradi tega naj bi po knjigi ne segli le šolniki, planinci in drugi ljubitelji narave ampak tudi tisti, ki odločajo o razvoju. Knjižici bi lahko očitali, da nima seznama priporočene literature, saj so odgovori velikokrat presplošni in ne zadovoljujejo radovednosti, kar pa je verjetno pogojeno s »sledenjem« italijanskem izvirniku. V prvem delu tako pri starosti jam ne izvemo nič o najbolj znanih slovenskih in paleokrasu, primeri so dani iz manj znanih jam, ne pa iz bolj dostopnih turističnih, kot je npr. raztapljanje sige vzdolž poti v Divaški jami, v predstavitvi turističnih jam so zajete le članice gospodarskega interesnega združenja, izpuščena je npr. zanimiva Jama pod Babjim zobom pri Bohinjski Bi- strici. Pozornega Istrana bo mogoče »zbodlo«, da so Koprska brda poimenovana obala. K poglavju o jamarstvu bi sodil podatek, da je to eden najbolj varnih športov, saj jamarja »čaka« nesreča šele po 2000 ekskurzijah. Priročnik je moči dobiti v vseh večjih knjigarnah, predstavljen pa je tudi na internetu na naslovu: http://-www2.arnes.si/~ljjamarzl/. Franc Malečkar Na slikah Škocjanske jame KOSOVO / PRVIČ V LETU DNI NOVICE V Prištini spodletel bombni atentat na srbsko kavarno Srbi nato iz maščevanja razdejali številne albanske lokale PRIŠTINA, PARIZ -Pred srbsko kavarno v središču Prištine je predsi-noCnjim eksplodirala bomba, ki bi lahko imela tragične posledice, saj je zadela podporni steber, tako da je eksplodirala na dvorišču in ne v notranjosti. Napad je izzval maščevalne akcije Srbov v bližnjih albanskih lokalih. Ranjenih naj bi bilo najmanj sedem ljudi, uničenih pa je tudi nekaj kavam. Srbska policija je zaprla dostop do območja v središču mesta. Trditve nekaterih očividcev, ki so povedali, da je prišlo do streljanja, niso potrjene; podatki o tem, kaj se je zgodilo, pa si med seboj nasprotujejo. Eden redkih izbruhov nasilja v Prištini je negativno znamenje za mesto, ki v letu prehvanja krvi v pokrajini v večji meri ni obCu-tilo posledic nasilja. Atentat je dodaten dokaz, da je Osvobodilna vojska Kosova (UCK) po poletnih neuspehih na podeželju začela pravo totalno vojno proti Srbom in se poslužuje vseh razpoložljivih sredstev vključno z bombnimi atentati. Tako po albanskih kot po srbskih navedbah se je serija napadov začela z eksplozijo pred srbsko kavarno. Po podatkih srbskega centra za informiranje in lastnika lokala je nekdo skušal vreči bombo skozi okno, ta pa je padla na dvorišče pred kavarno, kjer je eksplodirala. Zaradi lažjih poškodb so v bolnišnico prepeljali dva mlada moška in Zensko, ki so dobili lažje poškodbe zaradi razbitega stekla, so navedli srbski viri. Po podatkih Albancev, ki so bili priče dogodku, je velika skupina Srbov nato krenila proti bližnjim albanskim lokalom in začela streljati. Ranjeni naj bi bili štirje Albanci, ki so nato sprejeli zdravniško oskrbo. Na kraj dogajanja so pripeli tudi »verifikatorji« Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Poveljnik zavezniških sil v Evropi, ameriški general Wesley Clark, pa je Srbom očital, da ne izpolnjujejo svojih zagotovil glede Kosova. Obstaja nevarnost, da se bodo spopadi v pokrajini spet neomejeno razplamteli, je dejal Clark v pogovoru, objavljenem v včerajšnji izdaji časnika International Herald Trubune, ki izhaja v Parizu. Vojaška navzočnost Srbov večinsko albansko prebivalstvo na Kosovu sili k nadaljnjemu boju, »ker ne morejo ponovno tvegati katastrofe, da bi bili izpostavljeni političnemu zatiranju Beograda«. Clark je Srbom očital, da so na Kosovu namestili dodatne enote oboroženih sil. Poleg tega naj bi bilo težko orožje še naprej v rokah srbske policije, ki naj bi se pravzaprav spet posvetila običajnim dejavnostim. Včerajšnji atentat v Prištini je zgovoren dokaz, da se general Clark ne moti. Se več, kosovski Albanci so kot kaže premostili svoja dosedanja razhajanja, ki sta jih Srbi in Zahod s pridom izkoriščala. Enoten nastop proti srbskim oblastem bo tudi najbolj zakrknjene srbske pristaše na Zahodu prepričal, da je treba nekaj storiti, ker bo v nasprotnem primeru vojna pljusknila preko meja Kosova. Tri sodne prijave proti Castru PARIZ - Pred nekim pariškim sodiščem so včeraj vložili tri prijave proti kubanskemu voditelju Fidelu Castru. Dve se nanašata na zločine proti človeštvu, ena pa na mednarodno prekupčevanje z mamili, ugrabitve, mučenja, umore in soodgovornosti. Prijave je v imenu dveh kubanskih državljanov, ki živita v Franciji, in nekega Francoza, predložil odvetnik Serge Letvisch. Prvi dve obtožbi sta izrekla neki kubanski slikar in neki francoski fotograf, ki sta okusila kubanske zapore. Tretjo prijavnico je vložila hci polkovnika Antonia de la Guardie, ki so ga ustrelili zaradi prekupčevanja z mamili leta 1989. Irak se bo branil »do smrti« BAGDAD - Iraški obrambni minister, general Sultan Hašim Ahmed, je vCeraj po veC incidentih v območju prepovedi poletov napovedal, da se bo Irak branil »do smrti«. V prejšnjih dneh so namreč zavezniška letala bombardirala iraške protiletalske baterije, iz katerih so izstrelili rakete. Predvčerajšnjim pa je prišlo do pravega letalskega spopada, v katerem jo je zaradi pomanjkanja goriva skupil neki iraški lovec. Na včerajšnji slovesnosti ob dnevu iraške vojske, ko Irak praznuje ustanovitev oboroženih sil leta 1921, je minister Ahmed dejal, da je stanje iraške vojske »odlično«, zračnih sil pa še boljše. Minister je dejal, da je bila njegova država napadena in da se bo branila do smrti, če je to komu všeC ali ne. Vsekakor pa iraškega diktatorja Sa-dama Huseina ni bilo na spregled. Nekdanji načelnik izraelskega generalštaba bo kandidiral TEL AVTV - Priljubljeni dosedanji načelnik izraelskega generalštaba Amnon Lipkin-Sahak, ki je pred dnevi namenoma odstopil, je včeraj napovedal, da namerava na predčasnih volitvah 17. maja kandidirati za premiera. Lipkin-Sahak je novinarjem v Tel Avivu dejal: »Nastopiti nameravam, ker sem skrajno zaskrbljen. Zdaj hoCem kot civilist braniti Izrael v enem najtežjih obdobij, ki jih je kdajkoli doživel. Izrael je po njegovih besedah »v vojnem stanju s samim seboj«. Lipkin-Sahak je ostro kritiziral vlado izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja. »Netanjahu je nevaren za Izrael. Proč mora,« je še dejal. Tega mnenja pa ni samo Lipkin-Sahak, z njim se strinja večina izraelskih politikov ZR Jugoslavija ima svetovni rekord v brezposelnosti BEOGRAD - ZR Jugoslavija (Srbija in Črna gora) je dosegla nezavidljivi rekord najvišje stopnje brezposelnosti na svetu, saj znaša kar 26 odstotkov. Podatek je objavila mednarodna organizacija za delo (ILO), objavil pa ga je beograjski Glas Javnosti. Statistika se ne nanaša samo na nekdanje komunistične države temveč na vse države sveta. Glede držav nekdanje Jugoslavije ILO navaja, da je stopnja brezposelnosti v Sloveniji 14, 7-odstotna, na Hrvaškem pa 17, 6-od-stotna. Nizka je brezposelnost v nekaterih državah nekdanjega vzhodnega bloka. Tako znaša na Madžarskem 8, 4 odstotka, na Poljskem 5, 4 odstotka in v Romuniji 9, 2 odstotka. ZDA / NADALJUJE SE POSTOPEK IMPEACHMENTA Danes se v senatu začne sojenje Billu Clintonu Bela hiša še vedno išče kompromisno rešitev, ki bi se omejilo no predsednikov ukor ali no kaj podobnega VVASHINGTON - Proces o impeachmentu, ki se bo danes v senatu zaCel proti predsedniku Billu Clintonu (na sliki AP) »bo hiter«. Ameriški senatorji pa se še niso sporazumeh o kočljivih podrobnostih zgodovinskega dogodka. Napoved, da bodo Clintonu sodili danes, je dal vodja republikanske večine v senatu Trent Lott. Bela hiša še vedno upa v kompromisno rešitev, ki bi omogočila odložitev procesa po neizbežnih predhodnih razpravah, tako da bi omejili škodo na ukor ali na kaj podobnega. Vsekakor pa so Clintonovi odvetniki pripravljeni tudi na odločno obrambo z vsemi možnimi udarci, ki bo odločnejša kot tista v poslanski zbornici. »Veliki režiser« je trenutno Lott, ki se je že sestal z demokratskim voditeljem v senatu Tomom Daschlom in s predsednikom vrhovnega sodišča VVilliamom Rehnquistom, tako da bi se dogovorili o najbolj kočljivih vprašanjih tega procesa, in sicer: trajanje, postopek, sklic morebitnih prič in konCno glasovanje. In prav na to glasovanje računajo demokrati, tako da bi izničili vse napore republikancev za odstavitev predsednika, ker republikanci v senatu nimajo dvotretjinske večine. Lott je obljubil, da bo proces »pošten in hiter«. Priznal pa je, da še ni rešil številnih vprašanj in da se spoprijema z več predlogi. Eden od teh je predlog republikanskega senatorja Skada Gortona, ki predvideva ena dan za obtožnico, en dan za obrambo, tretji dan dodatna pričevanja in takoj nato verifikacijsko glasovanje. AFRIKA / ŠTEVILNI SPOPADI Sieraleonski uporniki so vdrli v Freetovm Izredno »vroče« v obeh državah ob Kongu, o žrtvah poročajo iz Angole in iz Somalije FREETOVVN - Vlada Siere Leone je včeraj sporočila, da so v vzhodni del glavnega mesta Free-town vdrli uporniki. Vlada je prebivalce prestolnice pozvala, naj ostanejo na svojih domovih, saj bodo vse, ki bodo na ulicah, imeli za upornike. Minister za informiranje Julius Spencer je na afriškem BBC-ju dejal, da je stanje težko, vendar vlada predsednika Ahmada Tejana Kanbaha ne razmišlja o zapustitvi Free-tovvna. Zahodnoafriške mirovne sile Ecomog se z vsemi silami poskušajo postaviti po robu upornikom. Tudi predvčerajšnje bombardiranje, v katerem je življenje izgubilo veC kot 200 upornikov, kot kaže ni bilo uspešno. Kot vedno v takih primerih, najhujši krvni davek plačuje civilno prebivalstvo, ki se je znašlo med dvema ognjema. Se veC, uporniki prisilno novačijo civiliste in jih po krajšem usposabljanju pošiljajo v prvo črto, tako da se število mrtvih iz ure v uro veča. Po zadnjih vesteh, naj bi sile Ecomog zaustavile upornike in jim preprečile, da bi vdrle v središče mesta in da bi zavzele freetovm-sko letališče. Siera Leone pa ni edino afriško krizno žarišče. V Angoli se je ponovno razplamtela državljanska vojna, tako da OZN že razmišlja, da bi zapustil to državo. Izredno napeto je tudi v Demokratični republiki Kongo, kjer so prav včeraj uporniki zanikali vesti, da bi bili krivi za pokol 30. decembra in 1. januarja v Makoboli, kjer bi pobili veC kot 500 civilistov med njimi ogromno žensk in otrok. O srditih spopadih poročajo tudi iz Konga Brazzaville, kjer prav tako divja državljanska vojna. Da bi bila mera polna, se zapleta tudi v Somaliji, kjer je pri Chisimaiu v južni Somaliji življenje v medklanskih spopadih izgubilo 23 oseb, 19 pa jih je bilo ranjenih. TURČIJA / KRIZA Valim Erez vrnil svoj mandat, novi mandatar bo po vsej verjetnosti Bulent Ecevit ANKARA - Mandatar za sestavo nove turške vlade Valim Erez se je po dveh tednih prizadevanj za oblikovanje nove vlade odpovedal mandatu za njeno sestavo. »Odstopam od mandata za sestavo nove vlade,« je vCeraj povedal Erez in dejal, da je zaprosil za srečanje s predsednikom Suleyma-nom Demirelom. Erez je tudi obljubil, da bo podprl morebitnega novega mandatarja, če bo to Bulent Ecevit. Turčija je brez vlade od novembra, ko je parlament odstavil Mesuta Yil-maza zaradi domnevnih »posrednih stikov z mafijo«. Glede na pričakovanja bi utegnil turški predsednik Sulejman Demirel sestavo nove vlade poveriti Bulenta Ecevita. Ecevit, ki ni uspel v prvem poskusu oblikovanja vlade, je v začetku tega tedna prejel podporo ključnih konservativnih voditeljev, tako da ima sedaj več možnosti za sestavo nove vlade, ki bi bila po godu tudi turški vojski. Prav vojska je navsezadnje pokopala Ereza, ker mu je postavila težko uresničljive pogoje. GORICA Četrtek, 7. januarja 1999 NOVICE GLASBA / PREDSINOCI V KULTURNEM DOMU GORICA / VČERAJ ŽREBANJE Gledališki večer v Krminu V občinskem gledališču v Krminu bodo nocoj ob 21. uri predstavili delo»Il riformatore del mon-do« (Reformator sveta) Thomasa Bemharda. V glavnih vlogah nastopata Gianrico Tedeschi in Maria-nella Lazslo, režiser je Pietro Maccarinelli. Igra je zgodba o znastveniku - Čudaku, ki v razpravi o splošnem poboljšanju človeka pride do zaključka, da je edina izboljšava možna z uničenjem Človeškega rodu. Znanstveniku, ki človeštvo ocenjuje iz naslonjača, na katerem je v nekem smislu ujet, podelijo visoko priznanje in mu ga dostavijo na dom. Tu se začne zgodba razpletati okrog Čudaškega karakterja znanstvenika. Računalniška grafika B. Sobana Razstava računalniške grafike Obrazi krasa Bogana Sobana v Kulturnem domu bo odprta še do jutri, 8. januarja. Obisk izredno zanimive razstave priporočata zadruga Maja in Kulturni dom. Ogled je ob delavnikih med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro ter v večernem času ob prireditvah v domu. Romjan: piton na odlagališču Nekdo se je skušal znebiti velikega pitona tako, da je kaCo zaprl v kartonsko škatlo in jo odvrgel na odlagališče. Pitona je po golem naključju pred nekaj dnevi odkril na odlagališču v Romjanu moški, ki je iz radovednosti pogledal v škatlo in odkril v njej orjaško kaCo. Žival, ki je bila že moCno zdelana, je izročil ljubitelju plazilcev, ki jo je skušal pozdraviti vendar zaman: dva dni kasneje je piton poginil. Začasno delo za dva kuharja Na sedežu deželne agencije za zaposlovanje v Vi-colo Molino 1 bodo jutri opravili selekcijo za začasno zaposlitev (za dva meseca) dveh pomožnih kuharjev. Zaposlitev je predvidena pri občini Gorica. Zahteva se potrdilo o opravljenem obveznem šolanju ter strokovna usposobljenost. Interesenti morajo biti vpisani v seznam nezaposlenih. V Števerjanu pogrešajo psa Združenje za zaščito živah AIPA obvešča, da se je v nedeljo na Valerišču v števerjanski občini izgubil pes mešane pasme, podben volčjaku, s svetlo sivo dlako in črnimi lisami ter gobcem, ki odgovarja na ime Dingo. Kdor ima vesti o njem, naj pokliče telefonski številki 0481-33828 (Fabia) ali 0481-808955 (Daniela). Izgnali štiri tuje državljane Policija je včeraj izgnala čez mejo tri jugoslovanske državljane, ki soi jih v torek prijeli agenti komisariata v Tržiču, in Hrvata, ki so ga po prestani kazni izpustili ziz goriškega zapora. Novoletni koncert slovenskih bank Pozdrav Petra Sanzina v imenu denarnih zavodov in nastop mladinskega orkestra Slovenski denarni zavodi v Italiji, Kmečka banka Gorica, Zadružna kreditna banka Doberdob, Zadružna kreditna banka Sovodnje in Zadružna kraška banka, so predsinoči ponudili tudi v Gorici, kot že v nedeljo v Trstu, tradicionalni novoletni koncert oziroma novoletno voščilo v glasbi. Tokrat se je v Kulturnem domu predstavil mednarodni mladinski orkester »Young Musicians International Symphonic Orchestra« pod vodstvom dirigenta Igorja Kureta (na sliki - foto Bumbaca). Uvodoma je v imenu prirediteljev pozdravil predsednik upravnega odbora Kmečke banke Peter Sanzin, ki je potrdil pomembno vlogo slovenskih bančnih zavodov v tem obmejnem prostoru, hrkrati pa je članom in strankam zaželel srečno in uspehov polno leto 1999. Dirigent igor Kuret je nato predstavil mladinski orkester in dolgoročne namene, ki so si jih zadali pobudniki te mednarodne skupine. V njej nastopajo mladi perspektivni glasbeniki iz raznih evropskih držav od Češke in Avstrije, do Italije, Slovenije in Hrvaške. Orketser je nato predstavil izbor dokaj priljubljenih skladb J. Brahmsa, F. Schuberta, A. Dvoraka, J. in J. Straussa, F. Lebarja, R. Stolza in G. Verdija. Posebej privlačen-je bil uvodni nastop mladega violinista Jakoba, ki je v nabito polni dvorani Kulturnega doma pričaral posebno vzdušje. Poslušalci so toplo sprejeli malde glasbenike, ki so koncert zaključili s tradicionalnim Straussovim valčkom in z Ra-detzkijevo koračnico. Bučen končni aplavz je izzvenel kot priznanje mladim izvajalcem in tudi v zahvalo denarnim zavodom za prijetno koncertno srečanje. Zmagovite srečke loterije goriških trgovin Skupno stopetdeset nagrad V prostorih UGG so včeraj izžrebali zmagovite srečke loterije »Acquisti fortrmati«, ki so jo organizirali goriški trgovci v predprazničnem obdobju, ko so kupcem za vsakih 10 tisoč nakupov izročali po eno srečko loterije. Žrebanje je bilo zahtevno, saj je nagradni sklad obsegal kar 150 nagrad, za vsako pa so poleg zmagovite izžrebali še rezervno srečko za primer, da se zmagovalec ne bi javil. Vse tri prve in številne druge nagrade gredo bralcem »H piccolo« (časopis je bil sponzor loterije in so z vsakim izvodom bralci dobili tudi srečko). Prva nagrada, avtomobil fiat multi-pla gre srečki štev. 0032799 (II piccolo), rezervna srečka: 0765375 (Cosulich); druga nagrada, motor honda X8R-X: 0000489 (11 piccolo), rez. 0522615 (II piccolo); tretja nagrada, letovanje na otokih Mauritius za dve osebi: 0055746 (II piccolo), rez. 0737648 (Antiči). Preostale nagrade gredo srečkam: 4. skuter honda bali 100: 0561613 (Habibi store), rez. 0088704 (II piccolo); 5. letovanje na Majorki za 1 osebo: 0599902 (Cartogiocattoli), rez. 0650963 (Furlan Elsa); 6. vikend v Londonu (1 os.): 0798064 (Cosulich) rez. 1136784 (II piccolo): 7. vikend v Parizu (1. os.): 1001012 (Terpin) rez. 0998290 (Sasch); 8. potovanje v Tunizijo (1. os.): 0017504 (II piccolo), rez. 1323917 (II piccolo); 9. vikend v Barcelloni (1 os.): 0579641 (Šuligoj), rez. 0589218 (Znori). Od 10. do 15. nagrade (zapestna ura sector): 0784409 (Cosulich) rez. 0881699 (Gioco regalo); 1018297 (Blue špirit) rez. 1416599 (II piccolo); 1268804 (II piccolo) rez. 0218296 (Web); 0813223 (Tomani) rez. 0073870 (II piccolo); 0160455 (II piccolo) rez. 0848053 (Numb. one staff); 0150084 (11 piccolo) rez. 0119595 (II piccolo). Seznam zmagovitih in rezervnih srečk za preostalih 135 nagrad je na razpolago pri podjetju Media e Partners v Gorici, Verdijev Korzo 69, tel. 30644. Zmagovalci imajo čas do 19.30 dne 6. februarja, da tam izročijo srečke, po tem datumu (do 6. marca) pa pridejo na vrsto rezervne številke. Se.ZOn®KO o.# zn,zan,e \«r 1 a# „r£ ul. Carducci 24 ^ tel. 0481/537561 LIDL Cessalto. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/46851 1 3TANPREŽ / NA ZIDKU 2UPNISCA NA TRGU Namišljena bomba povzročila alarm Sumljivo vrečko je našel župnik K. Bolčina »Bombo« (prazno škatlo) je razstrelil izvedenec Neumen podvig neznanega bedaka je včeraj razgibal praznični dopoldan v Standrežu z alarmom zaradi bombe. Nazadnje se je vse srečno izteklo, saj se je izkazalo, da v skrivnostni vrečki, ki jo je našel na zidku župnišča na glavnem vaškem trgu župnik Karlo Bolčina, ni bilo peklenskega stroja pač pa le kovinska škatla za barvila, iz katere sta štrleli eletrični žici in simulirali namišljeno bombo. Zadeva se je srečno končala, neokusna potegavščina pa je kljub temu povzročila nekaj preplaha, ki je po nedavni tragični eksploziji bombe v Vidmu povsem razumljiv. Domnevna bomba je bila skrita v navadni svetlorjavi papirnati vrečki, ki jo je neznana roka odložila na zidku ograje župnišča, tik za telefonsko govorilnico na Trgu sv. Andreja. Vrečko je župnik tam opazil že v torek pod večer, vendar se ni zmenil zanjo. V bližini je namreč posoda za odpadke in je pomislil, da gre za navadne odpadke, ki jih je kdo nekulturno odložil na zidek. Včeraj zjutraj, ko se je župnik navsezgodaj podal v cerkev, je bila vrečka še vedno na zidku. Tokrat je njegovo pozornost pritegnil listek, ki je bil z lepilnim trakom prilepljen na vrečko. Na njem je pisalo v italijanščini»Ne dotikaj se, v vrečki je bomba«. Gospod Bolčina je zaradi GLEDALIŠČE / ABONMAJSKA SEZONA SSG Gostovanje PDG s komičnim triptihom Novogoriški gledališčniki bodo uprizorili tri tragikomične enodejanke Petra Barnesa V okviru gledališkega abonmaja SSG v Gorici bodo v naslednjih dneh odigrali tretjo letošnjo predstavo. Tokrat bo na sporedu gostovanje Primorskega dramskega gledališča (PDG) iz Nove Gorice s tremi tragikomičnimi enodejankami Petra Barnesa z naslovom Ni tako slabo kot izgleda, v režiji Jaše Kamnika. Izjemoma bosta tokrat predstavi v nedeljo, 10. (red B) in v ponedeljek, 11. januarja (red A). Običajna torkova predstava bo torej prenesena na nedeljo. Predstavi se bosta zvrstili v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Drevoredu XX. septembra 85 v nedeljo, s pričetkom ob 18. uri, v ponedeljek pa ob 20.30. V ponedeljek bo kot običajno vozil tudi avtobus iz Doberdoba, Ja-melj, Dola, Sovodenj in Standreža in to po ustaljenem voznem redu. Glede same tragikomedije Ni tako slabo kot izgleda gre omeniti najprej, da Peter Barnes slovi kot avtor, ki z izjemno občutljivostjo oživlja najrazličnejše človeške karakterje, racionalno in emocionalno ujete v»nespor-ne resnice»določene družbene formacije, pri čemer le-ta vedno znova uniči svoje najbolj iskrene častilce in vernike. V treh tragikomičnih enodejankah obravnava aktualna vprašanja iz našega vsakdana. Vse tri kritično in brezkompromisno prikazujejo temeljne oblike našega bivanja ter gledalcem razgrinjajo temne plati civilizacije, hkrati pa mu z velikim humorjem skušajo pomagati pri iskanju razrešitve. Predstava je v Sloveniji doživela precejšnji uspeh, pa tudi PDG je opravilo nadvse veliko ponovitev omenjene tragikomedije. Podrobne informacije nudijo v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). Obstaja tudi možnost, da si ponedeljkovi abonenti reda A, predstavo ogledajo že v nedeljo popoldne. tega nemudoma poklical karabinjerje bližnje postaje na Ul. sv. Mihaela, ki so takoj zavarovali kraj najdbe, da se ne bi radovedneži približali skrivnostni vrečki. Zatem so poklicali izvedenca za razstrelivo s posebnega karabinjerskega oddelka v Vidmu, ki si je ogledal kovinsko škatlo v vrečki. Uvidel je, da gre po vsej verjetnosti za potegavščino, kljub temu pa je za vsak primer ravnal zelo previdno: škatlo je prenesel na vrt župnišča in tam z manjšim nabojem»razstrelil«ška-tlo, da bi onesposobil delovanje morebitnega vžigalnika, ki ga seveda v ni bilo, kot ni bilo v škatli eksploziva. Na sliki (foto Bumba- ca) zidek, na katerem so neznanci pustili sumljivo vrečko Potapljači gasilskih enot iz Trsta so včeraj dopoldne ob 10.45 našli v Soči truplo 41-letnega Claudia Brandolina, moža, ki se je predsinoci okrog 18.30 pognal v Sočo s skokom s Pevm-skega mostu. Truplo so precej ur zaman iskali že predsinoči s pomočjo močnih žarometov. Našli so ga včeraj dopoldne med skalami na dnu reke pri pregradi nekaj sto metrov južno od mosta. Točne okoliščine Brandolinove smrti še raziskuje osebje letečega oddelka kvesture. Moški se je namreč tik pred usodnim skokom z mostu v bližnji Ul. Cordaio-li silovito sprl z enajst let starejšim bratom Paolom. Oba sta že več časa v oskrbi psihiatrične službe. Po pričevanju brata, naj bi se Claudio Brandolin med pre- rekanjem vbodel z nošem v prsi, nakar naj bi stekel proti mostu in skočil v reko. Policija sedaj preverja navedene okoliščine. Na POKRAJINA / SREČANJE S PODPREDSEDNIKOM BRANCATIJEM Invalidi nameravajo še sodelovati Predstavniki združenja ANMIC so imeli v gosteh delegacijo sorodne zveze iz Slovenije Sodelovanje med združenjem civilnih invalidov (ANMIC) ter Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije se bo nadaljevalo tudi letos. V jeseni, predvidoma oktobra, bo na Goriškem spet večdnevno srečanje z gledališkimi nastopi, gostovanji in izmenjavami pod skupnim naslovom Teater z nami. O nadaljevanju stikov in sodelovanja je bil govor ob nedavnem obisku predstavnikov Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in predstavnikov pokrajinskega združenja civilnih invalidov na sedežu Goriške pokrajine, kjer je delegacijo sprejel podpredsednik Vittorio Brancati. V pogovoru so predstavniki obeh invalidskih združenj poudarili pomen dosedanjih srečanj, ki imajo poleg drugih ciljev tudi namen pomagati prizadetim pri njihovem zavestnem vključevanju v družbo, obenem pa družbi in zlasti mladini pomagati pri razumevanju in sprejemanju prizadetih oseb. Goriška srečanja pa imajo še dodatno dimenzijo, saj pomenijo v nekem smislu sprejemanje »razlik v različnosti«. Pri izmenjavah (doslej je šlo v glavnem za odrske nastope) namreč sodelujejo skupine, ki delujejo tako v italijanskem kakor v slovenskem okolju. Sicer pa je besedna izraznost, ne glede na jezik, pri komuniciranju pravzaprav relativno pomembna. Pomemben je predvsem neposreden, živ stik med izvajalci in občinstvom. Srečanja na pokrajini so se udeležili Jelka Bratec, Jože Primožič, Gabi Bodlaj ter Rudi Medeot, Silvia Tasca in Nevenka Cotar ter podpredsednik pokrajine Vittorio Brancati (na sliki). _______KRONIKA / PRI POLICIJI MENIJO, DA GRE ZA SAMOMOR_ Potapljači so v Soči našli truplo utopljenega Claudia Brandolina Po prepiru z bratom se je vbodel z nožem, stekel do mostu in skočil v reko truplu so včeraj dejansko ugotovili nekaj vbodov, na prizorišču prepira, to je na dvorišču stanovanjskega bloka v Ul. Cordaioli, pa so že pred- sinoči zasegli kuhinjski nož s sledovi krvi. Na osnovi prvega pregleda, ki ga je po najdbi trupla opravil sodni zdravnik, je malo verjetno, da bi vbodi imeli smrtne posledice. Dokončen odgovor na vprašanje o vzroku smrti bodo dali šele izsledki obdukcije, ki jo je odredil državni pravd-nik Carmine Laudisio. Na prvi pogled rane vsekakor niso bile videti posebno globoke. Smrt je zanesljivo nastopila zaradi utopitve. Pričevanje preživelega brata so, kolikor je bilo mogoče izvedeti, potrdile tudi nekatere druge priče, ki so prisostvovale dogajanju. Pri letečem oddelku kvesture so zaradi tega prepričani, da je Claudio Brandolin sam skočil v prazno in gre torej za samomor. Proti bratu zaradi tega niso sprejeli nikakršnega ukrepa. Na sliki (foto Bumba-ca) prenos trupla Claudia Brandolina takoj po najdbi blizu jezu KINO GORICA VITTORIA 1 17.45-20.15-22.30 »C’e post® p er te«. Meg Ryan in Tom Hanks. VITTORIA 3 16.45-18.30 »Mulan«. Walt Disney. 20.15-22.30 »La maschera di Zorro«. I. Antonio Bande-ras in Anthony Hopkins. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Paparaz-zi«. I. C. De Sica in M. Boldi. Modra dvorana: 16.45-18.30-20.15-22.00 »II principe d’Egitto«. S. Spielberg. Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Gosi e la vita«. I. Aldo, Giovanni in Giaco-mo. TRZIC EXCELSIOR 18.00-20.00-22.00 »II principe d’Egitto«. Risani film S. Spielberga. KONCERTI GLASBENA MATICA GORICA organizira v petek, 15. januarja, ob 20.30 v go-riškem Kulturnem domu koncert pihalnega orkestra in tolkal »Serenade Ensemble« iz Trsta. M PRIREDITVE DRUŠTVO GAMA iz No- ve Gorice prireja v ponedeljek, 11. t.m., ob 20.30 v Feiglovi knjižnici predavanje o globinski meditaciji. V DEŽELNEM AVDITORIJU bo nocoj ob 20.30 nastopila kabaretna skupina »I Papu cabaret« s predstavo »Le mucche hanno tanta pa-zienza« (Krave imajo veliko potrplejnja). KD BRIŠKI GRIČ vabi na ogled komedije Butalci, ki jo SSG prireja na Bukovju v soboto, 16. januarja, ob 20.30. obvestIla SPDG ■ SMUBO '99 ob- vešča, da bo avtobus za tečaj smučanja v Podkloštru odpeljal v nedeljo, 10. januarja, ob 7. uri s parkirišča Espo-mego. Tečajniki, ki potujejo z lastnimi sredstvi, naj bodo ob 9.30 v Podkloštru. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi od 19. marca dvotedenski izlet na Kubo. Prvi teden bo voden ogled zanimivosti otoka, drugi teden pa relax pri morju. Pogoj za izvedbo je vsaj 25 prijav. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do konca januarja. PD RUPA PEC prireja izlet na sneg v Amoldstein v nedeljo, 7. februarja. Prijave: Tanja Kovic, tel. 0481-882285. PRISPEVKI Ob 10-letnici smrti Branka Juma daruje žena z družino 50 tisoč lir za balinarski odsek Danica in 50 tisoč lir za SKD Danica. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. Člani CPZ iz Doberdoba sočustvujejo z Da-riom ob smrti dragega nonota Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. HZ ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 r TELEKOMUNIKACIJE / PO PODRAŽITVI TELEFONSKIH TARIF Pravi upor proti podražitvi vrste telefonskih storitev Združenja uporabnikov in politiki zahtevajo razjasnitev RIM - Zvišanje dvomesečne naročnine za tisoč lir od prvega marca, pocenitev telefonskega prometa s tujino od včeraj, nespremenjene cene v mestnem prometu in novosti pri klicih z javnih telefonov - to so glavni učinki tarifnega preuravnovešenja, k je začelo veljati skupaj z novostmi v mobilni telefoniji (poenostavitev tarif, močna podražitev poslovnih pogodb in skromnejša pocenitev najdražjih pasov pogodb family). Na osnovi te revolucije so torej od včeraj cenejši mednarodni telefonski klici, saj se nove tarife gibljejo med najnižjo ravnijo 828 luna minuto (za nočne in praznične klice v ZDA, Francijo in Nemčijo) in najvišjo, ki znaša 4.138 lir (za Kubo in Filipine v neprazničnem dnevnem času). Kar pa zadeva zvišanje Telecomove telefonske naročnine od 1. marca, to ne bo veljalo za zaščitene sloje naročnikov, kot so socialni upokojenci in naročniki, ki imajo pogodbo za omejen telefonski promet. Do zvišanja naročnine za tisoč lir vsaka dva meseca bo prišlo ravno leto po zadnji podražitvi za 2.000 lir na dvomesečje. Združenja potrošnikov so na novosti reagirala zelo negativno in označila podražitve za »nesprejemljivo goljufijo«. Adicon-sum je zaradi podražitve mobilne telefonije zahtevalo odstop avtoritete za nadzor nad javnimi telekomunikacijskimi službami, če je ta odobrila navedene spremembe, kajti po mnenju združenja za zaščito uporabnikov kaj takega ni mogoče. V nasprotnem primeru, napovedujejo pri združenju, se bomo pritožili na antitrust in na sodstvo. Združenja še najbolj moti izjemna (tudi za 200%) podražitev klicev s fiksnih na mobilne telefone, saj ima nad prvimi monopol Telecom, kar pomeni, da ta svoj položaj grobo izrablja na koži uporabnikov in se požvižga na pravila konkurence. Proti neverjetnim podražitvam telefonskih klicev s fiksnih na mobilne telefone pa niso nastopili samo uporabniki, ampak tudi politiki. Tako z desne kot z leve prihajajo na naslov Authority zahteve po pojasnilih, predsednik pristojne komisije v senatu Clau-dio Petruccioli (Levi demokrati) pa je dejal, da mora v tej zadevi reči svoje tudi parlament. Petruccioli je tudi napovedal, da bo preveril, zakaj je Authority pustila teči čas brez odločitve in tako pasivno omogočila, da se je iztekel rok, po katerem zahteve po povišanju tarif brez potrditve pristojnega organa postanejo avtomatično pravnomočne. Tudi drugi parlamentarci večine opozarjajo na potrebo po razjasnitvi nastalega položaja, še posebno, ker nujna poenostavitev džungle tarif ne sme biti izgovor za prikrite podražitve, medtem ko parlamentarci opozicije napovedujejo protestne akcije proti nesprejemljivemu obnašanju telefonskih družb in nadzornega organa. EVRO / TRETJI EVRO-DAN NA TRGIH Spet evforija na trgih, evro pa popustil dolarju Ameriška valuta se je okrepila do vseh glavnih deviz Evropske borze (brez Milana) navzgor za okrog 3% FRANKFURT - Včerajšnji, tretji dan v znamenju evra je bil na evropskih trgih spet zlat, čeprav se milanska Piaz-za Affari - skupaj z Madridom in Stockholmom - zaradi prazničnega zaprtja veselice ni mogla udeležiti. Pozitivni val se je navsezgodaj začel na Daljnem vzhodu, kjer je tokijska borza pridobila 1, 78, hongkonška pa kar 3, 47 odstotka. V Evropi je dvige povedla frankfurtska borza (+3, 41%), sledile pa so ji londonska (+3, 11%), amsterdamska (+3, 03%) in pariška (+2, 24%), kjer so kazalci še posepešili rast po popoldanskem navdušujhočem odprtju Wall Streeta, kjer je indeks Dow Jones obilno presegel dosedanjo rekordno raven 9.400 točk in pridobil več kot poldrugi odstotek. Tako v Evropi kot v ZDA so bile najbolj iskane delnice telekomunikacijskih in avtomobilskih družb, ki so jih razživile vztrajne govorice o dobičkih in novih zavezništvih ali spojitvah. Na denarnih trgih je evro včeraj nekoliko ošibel v razmerju do dolarja, saj se je ameriški bankovec okrepil do vseh glavnih valut. V zameno pa se je evro dobro odrezal v Tokiu, kjer se je okrepil v menjavi z jenom. Nova evropska denarna enota bo od jutri tudi v središču pozornosti uradnega obiska japonskega premiera Keiza Obuchija v Rimu, kjer se bo z italijanskimi sogovorniki pogovarjal o možnih posledicah rojstva nove valute na mednarodne finančne odnose in na svetovne trge. Obuchi je svojo evropsko turnejo začel v Franciji, nadaljeval pa jo bo v Nemčiji, evropske sogovornike pa bo seznanil s potekom oziroma reševanjem zapletene japonske gospodarske in finančne krize, ki učinkuje tudi na gospodarska gibanja Stare celine. Danes se bo v Frankfurtu prvič po krstu evra na trgih sestalo vodstvo Evropske centralne banke, v katerem so tudi vsi guvernerji enajstih nacionalnih bank. Poznavalci izključujejo, da bi prišlo do spremembe osrednje obrestne stopnje evra (3%), razhajajo pa se pri predvidevanjih na kratek in srednji rok: nekateri napovedujejo nadaljnje zniževanje cene denarja, drugi pa so prepričani, da bo do konca leta ostala nespremenjena. NOVICE Mariborski Tam bodo verjetno prodali podjetju MTI Evropa MARIBOR - Upniški odbor mariborske delniške družbe Tam in šestnajstih odvisnih družb v stečaju je na včerajšnji seji z večino glasov podprl predlog stečajnega upravitelja Mirka Žagarja o prodaji celotnega premoženja Tama v stečaju. Stečajni upravitelj je tik pred koncem prejšnjega leta predlagal, da bi celotno premoženje Tama v stečaju prodali podjetju MTI Evropa za 10, 5 milijarde tolarjev. Podjetje MTI Evropa, ki je registrirano v Mariboru, je v 100-odstotni lasti podjetja M. Tam International iz Kalifornije v ZDA. Večinski lastnik podjetja je ameriški poslovnež John Eapen. Seje upniškega odbora se je udeležil tudi predsednik stečajnega senata okrožnega sodišča v Mariboru Karel Ferenčak. Kot je napovedal, bo stečajni senat o predlogu stečajnega upravitelja odločil do konca naslednjega tedna. Kitajska črnogleda glede svoje gospodarske prihodnosti PEKING - Kitajska dokaj črnogledo napoveduje lastno gospodarsko prihodnost v letošnjem letu. Notranji in zunanji gospodarski položaj v letu 1999 ne ponuja prostora za optimizem, je objavilo kitajsko ministrstvo za finance, ki pričakuje, da bo rast izvoza zaradi azijske gospodarske krize nizka ali celo morda negativna, oslabljena domača potrošnja in slabo stoječa državna podjetja pa bi lahko povzročila nazadovanje domačega gospodarstva. _______________ŽELEZNICE / HITRI VLAKI BODOČNOST EVROPE________________ Italija zaostaja za Evropo pri gradnji hitrih prog Italijani obljubljajo finančno pomoč Sloveniji, sami pa še ne vedo, kako bodo pokrili stroške za gradnje doma TRST - V zadnjih nekaj mesecih je bilo na sestankih med itahjanski-mi in slovenskimi pohtiM veliko govora o italijanskem načrtu za izgradnjo hitre železniške proge med Italijo in Slovenijo s podaljškom iz Trsta do Kopra. Govora je bilo tudi o itahjanskem finansiranju hitre železnice po slovenskih tleh, od italijanske do madžarske meje. Slovenske železnice so kupile Fiatove hitre vlake pendolino. V slovenskem časopisju je bilo veliko člankov o tej italijanski finančni pomoči in tozadevnih slovenskih načrtih. Vedeti pa je treba, da v Italiji zelo kasnijo z izgradnjo hitrih prog, da imajo tudi težave z denarjem, zato se lahko vprašamo, od kod denar za finansiranje proge v tujini, denimo v Sloveniji. Za prvo italijansko hitro progo Rim-Firence so dali pobudo že leta 1960. Bil je to prvi načrt v Evropi. Izdelava načrtov in iskanje finančnih sredstev so bili zelo počasni in zamudni in šele leta 1993 je bila železnica zgrajena in izročena prometu. V drugih državah Evro- pe in na Japonskem so kasneje zgradili veliko prog in čeprav so cene vozovnic zelo visoke imajo veliko milijonov potnikov. Sele na začetku devetdesetih let so italijanske železnice sklenile, da zgradijo več hitrih prog in da jih navežejo na francosko omrežje. V poštev naj bi prišle proge Lyon-Turin, Turin-Genova, Turin-Milan, Milan-Firence (od tam do Rima je bila proga takrat še v gradnji) in Rim-Nea-pelj. Sele kasneje, zaradi protestov, so v načrt vključili tudi hitro progo Milan-Benetke. Spet zaradi protestov je prišla na vrsto tudi hitra proga Benetke-Trst. Sedaj sta v gradnji le dva do prej omenjenih odsekov. Na progi Rim-Neapelj, ki bo dolga 204 kilometre, so že naredili polovico del. Dokončah naj bi jo leta 2001. Na odseku Firence-Bologna, ki je dolg 78 kilometrov, so naredili 16 odstotkov potrebnih del, progo naj bi dokonča-li do leta 2005. Vse drugo je še v načrtih oziroma v oblakih. Sele lani, 31. julija, so odobrili načrte za odseka Mi- lan-Bologna in Padova-Mestre. Oba naj bi začeli graditi še letos, končali leta 2004. Pet let preučujejo načrte za odsek Turin-Milan. Odobrili naj bi jih letos, železnico bi gradili do leta 2006. V Rimu so šele pred nekaj meseci začeli preučevati okvirne načrte za odseka Milan-Benetke in Milan-Genova. Stvari se bodo zavlekle. Nimajo načrtov in niti ne vedo, kako bodo finansirali ta dva odseka. V Turinu pa so zelo jezni na upravo italijanskih železnic, ki noče sprejeti dokončne odločitve o hitri progi Lyon-Turin. Predsednika italijanskih železnic Cimolija obtožujejo, da jih izigrava. Prav v dneh okrog božiča sta francoska dnevnika Le Monde in Le Figaro pisala, da bo proga iz Lyona do Turina zgrajena, če bo šlo po sreči, zgrajena šele leta 2015. Italijanski finančniki in podjetniki so zelo jezni, ker je Italija v tem oziru na repu Evrope. Bmselj je v devetdesetih letih dal veliko denarja za finansiranje hitrih prog. Skoraj vse države v Evropski uniji so izkoristile ta denar in seveda dale tudi veliko svojih sredstev. Nekateri so takšne hitre proge zgradih že prej. Z evropsko pomočjo bodo te države kmalu imele široko razpredeno mrežo hitrih prog. Prednjačita Francija in Španija. Ta je nekatere proge zgradila leta 1992, ko so imeh svetovno razstavo v Sevilli. Po vsej Franciji vozijo hitri vlaki TGV. Prav pred božičnimi prazniki je bilo odobreno finansiranje za podobno progo iz Pariza do Bretanije. Z deli bodo pričeh zelo hitro, ker imajo že izdelane načrte. Italija naj bi dobila, pa čeprav zelo kasno, evropski prispevek za finansiranje 600 krn hitrih prog in 900 km povezave z Avstrijo in na jugu države. V Italiji so tudi ljudje, ki nasprotujejo izgradnji hitrih železniških prog. Menijo namreč, da bi te onesnažile okolje. Takšne teze so ovrgli Avstrijci in Švicarji, ki skušajo prav z visokimi cestnimi pristojbinami pepričati voznike tovornjakov, da le-te spravijo na vlake v smeri sever-jug. Marko VValtritsch 5. JANUAR 1999 OSTALE VALUTE VALUTA NAK./PROD. 1 EVRO VALUTA EVRO NAKUP PRODAJA portugalski escudo 200,482 ameriški dolar 1,1903 1,1717 nizozemski gulden 2,20371 britanski funt 0,7198 0,7057 belgijski in luksem. frank 40,3399 švicarski frank 1,6297 1,5963 francoski frank 6,55957 danska krona 7,5887 7,3023 nemška marka 1,95583 norveška krona 9,0318 8,6268 finska marka 5,94573 švedska krona 9,7046 9,2404 španska pezefa 166,386 kanadski dolar 1,8366 1,7690 avstrijski šiling 13,7603 grška drahma 342,53 298,16 irski funt 0,787564 japonski jen 136,47 128,21 (Na menjavo med valutami evra zaračunava avstralski dolar 1,9878 1,8569 banka provizijo 1 %) slovenski tolar 193,72 188,08 ZADRUŽNA hrvaška kuna 8,0719 7,3104 KRASKA BANKA češka krona 45,052 36,552 Zadruga zo.z. slovaška krona 55,35 44,028 TRST madžarski florint 298,04 242,15 5. JANUAR 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 5.01. 4.01. ameriški dolar 1,1790 1,1789 japonski jen 130,96 133,73 grška drahma 324,70 327,15 danska krona 7,4495 7,4501 švedska krona 9,4025 9,4696 britanski funt 0,71220 0,7111 norveška krona 8,7745 8,8550 češka krona 34,917 35,107 ciprska lira 0,5823 0,5823 estonska krona 15,6466 15,6465 madžarski florint 250,80 251,48 poljski zlot 4,0245 4,0712 slovenski tolar 188,775 189,0450 švicarski frank 1,6123 1,6168 kanadski dolar 1,7965 1,8004 avstralski dolar 1,8944 1,9100 novozelanski dolar 2,2011 2,2229 MILANSKI BORZNI TRG 5. JANUAR 1999 INDEKS MIB 30: +1,04% delnica cena € var. % delnica cena € var. % ALITALIA 3,298 -0,12 ITALGAS 4,998 +2,00 ALLEANZA 12,863 +1,99 MEDIASET 7,343 +2,01 COMU 6,166 +1,53 MEDIOBANCA 12,273 +0,13 BCA Dl ROMA 1,483 -0,06 MEDIOLANUM 7,066 +6,03 FIDEURAM 6,4062 +1,00 MONTEDISON 1,187 +0,59 INTESA 5,3000 +2,31 OLIVETTI 3,290 +4,04 BENETTON 1,800 +1,29 PARMALAT 1,665 -0,06 COMPART 0,724 -1,50 PIRELU SPA 2,925 +4,38 EDISON 11,692 +7,75 RAS 12,961 +1,46 ENI 5,702 +0,31 ROLO BCA 1473 24,350 +2,74 FIAT 3,302 +7,03 SAIPEM 3,590 -1,56 FINMECCANICA 0,945 +4,01 SAN PAOLO IMI 15,644 -0,94 GENERALI 37,970 +2,31 TIM 6,755 +1,85 HDP 0,645 -1,08 TELECOM ITA 7,749 +2,28 INA 2,326 -0,17 UNICREDIT 5,787 +7,34 O ljubljanska banka Podružnica Milano ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNI POKAL V KRANJSKI GORI Jure Košir prekinil šestletno sušo Dosegel je svojo drugo slalomsko zmago Nepopisno veselje v Kranjski gori KRANJSKA GORA - Na kranjskogorskem slalomu velik dan za slovensko smučanje. Jure Košir je premagal vso konkurenco in dosegel 18. moško smučarsko zmago in 35. nasploh za Slovenijo. S svojo drugo zmago je po številu največjih dosežkov postal tretji najuspešnejši smučar vseh časov v Sloveniji, zaostaja le za Bojanom Križajem (osem zmag) in Rokom Petrovičem (pet), prehitel pa je Borisa Strela, Grego Benedika in Andreja Miklavca, ki sta na najvišji stopnički stala enkrat. Že samo vzdušje pod vi- Jure Košir Rojen: 24. aprila 1972 Prebivališče: Mojstrana Klub: ASK Kranjska Gora Dosedanji rezultati: - svetovni pokal: 1. SL Madonna di Campiglio 93, SL Kranjska Gora 99; 2. SL Lech 93, SL Park City 93, SL Kitz-buehel 95, VSL Adelbo-den 95, VSL Furano 95, SL Kranjska gora 96; 3. SL Stoneham 93, SL Chamonbc 93, Garmisch Partenkirchen 94, SL Lech 94, SL VVengen 95, SL Flachau 96, SL Kitz-huehel 96, SL Hafjell 96 - svetovno prvenstvo: 2. SL/K 1993 Morioka, 8. SVSL 1995 Sierra Nevada. - svetovno mladinsko prvenstvo: 1. SVSL 1991 Hemsedal - olimpijske igre: 13. K 1992 Albertville, 22. SVSL 1992 Albertville; 3. SL 1994 Lillehammer, 10. K 1994 Lillehammer, 23. VSL 1994 Lillehammer, 5. SL 1994 Nagano. tranško strmino pred začetkom četrtega letošnjega slaloma za svetovni pokal je najavljalo, da se slovenskemu smučanju obeta velik dan. Za razliko od veleslaloma se je zbralo veliko število gledalcev, in sicer ne Avstrijcev in Italijanov, ki so prevladovali na torkovi tekmi, ampak navijačev Jureta Koširja, Draga Grubelnika, Matjaža Vrhovnika in tudi Reneja Mlekuža. Slednji je za Kranjsko goro napovedoval povratek po dolgotrajnem premoru, toda na ogrevanju je spet začutil bolečine in se odločil, da ne bo tvegal. Gledalci so lahko že hitro prišli na svoj račun, saj je tekmo otvoril Košir. Mojstrančan je smučal odlično, zavoje je opravljal natančno, ko pa so v cilj z velikimi zaostanki prihajali njegovi največji konkurenti, je bilo jasno, da ga v prvi vožnji ne bo mogoče premagati. »Ujel sem pravi ritem in skoraj ves čas sem držal idealno linijo. Nekaj težav sem imel le v zadnjih petih vratih,« je bil s svojo prvo vožnjo zadovoljen Košir, ki si je pred drugouvrščenim Avstrijcem prismučal prednost 52 stotink sekunde, tretjeu-vrščeni Finn-Christian pa je zaostal že skoraj sekundo. Čeprav že kar lep čas niso trenirali slaloma, so se tudi drugi Slovenci solidno odrezali. V finale sta se uvrstila še Drago Grubelnik, ki je nadaljeval tradicijo letošnjih dobrih uvrstitev, in Mitja Kunc, Korošcu je to uspelo prvič v letošnji sezoni in to z visoko številko 61. Sal se uvrstitev v finalni nastop ni posrečila Mitji Valenčiču (43. čas), Matjaž Vrhovnik in Mitja Dragšič pa sta izpadla. Napetost v ciljni areni se je pred drugim nastopom še stopnjevala. Navijači Koširja, so se v pogovorih spraševali, kolikokrat je njihov ljubljenec vodil po prvi vožnji, nato pa prednost zapravil ali odstopil. Najboljšemu slovenskemu smučarju o tem ni ramišljal, pač pa je čas med obema vožnjama preživel z dekletom in se zabaval. Na Start je odšel brez treme, sprejel je le nekaj nasvetov svojih trenerjev. Že na vrhu proge je slišal, da je svojo nalogo odlično opravil 15. po prvi vožnji, mladi Avstrijec Benjamin Raich, ki ga je premagal šele Stangassin-ger. Z Avstrijcema se Košir ni obremenjeval. Vzpodbujan s fanatičnim navijanjem je imel v mislih le smučanje. To mu se sicer ni ravno najbolj uspelo (26., predzadnji čas druge vožnje), toda bilo je dovolj, da je obdržal 26 stotink sekunde prednosti pred vodilnim v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala, Stangassingerjem, in po 20. decembru leta 1993 (Madonna di Campiglio) spet stopil na najvišjo stopničko. »O tem dogodku sem sanjal že od malih nog. Ko sem kot otrok smučal na tej progi, sem si predstavljal, da je ob progi veliko število gledalcev, jaz pa pridem na cilj, pogledam na semafor in vidim, da sem najboljši. Srečen sem, da so se mi sanje uresničile,« je komaj zadrževal solze veselja 27-letni Gorenjec. Najbolj je bil zadovoljen, ker je končno utišal kritike, ki so trdili, da vodstva v drugo ne more obdržati. »Ne spom- nim se, kolikokrat se vodil po prvi vožnji, mislim da petkrat. Toda moja težava v teh primerih ni bila psihične narave. Razlog poslabšanja uvrstitev je bilo dejstvo, da se nikakor nisem mogel privaditi na slabše pogoje, ki jih nudi številka 30. Tudi moja tehnika je specifična, saj vozim blizu vrat, tako da sem dostikrat tudi odstopil. Toda letos smo na tem veliko delali in obrestovalo se je,« je dejal Košir, ki so mu uspeh privoščili tudi odlični Avstrijci. Ti so zased-li drugo, tretje in četrto mesto, Raich je s tretjim mestom celo dosegel svoj najboljši rezultat kariere. Slovenski uspeh sta dopolnila tudi Kunc in Grubelnik. Kunc je s tretjim časom druge vožnje napredoval na 12. mesto, Grubelnik pa je bil tri mesta slabši. »Vrh forme sem napovedoval za Kranjsko goro. Ob pomoči domačega terena, nam je pred fanta- stičnim občinstvom dosegli tisto, kar smo si že nekaj časa želeli. Mislim, da o Koširjevi vožnji ni treba veliko govoriti, vesel pa sem, da se je Mitja pobral po veleslalomskem šoku in da je Drago osvojil nove točke. Skoda, da Grubelniku postavitev druge proge ni odgovarjala, saj bi lahko bil še dosti višje. Na žalost je imel Vrhovnik smolo, kajti tudi on je bil sposoben uvrstitve v finale. Če bi imeli še zdravega Mlekuža ter Miklavca, bi bili prava velesila« je bil na svoje varovance ponosen Janez Smitek. Kot je ob zmagah že običaj se je v ciljni areni najbolj veselil direktor reprezentanc Tone Vogrinec: »Zmaga pred čudovitim in številnim domačim občinstvom ima dosti večji pomen kot zmaga na tujem. Ponosen sem, jezi pa me le ena stvar. V slalomih svetovnega pokala je zgrešen sistem tekmovanja in ga bo treba spremeniti. Visoke številke nimajo prav nobenih možnosti za uspeh. Imam predlog, ki ga bom predstavil FIS,« je dejal Vogrinec. "Oče" slovenskega smučanja si želi, da sebi 16 najboljših po točkah FIS neposredno uvrstilo na tekmo, 16 pa bi se jih moralo tja prebiti s kvalifikacij. Nato bi tekmovalo na izpadanje, dokler ne bi ostalo osem smučarjev, ki bi se potem merili v treh vožnjah, za končno uvrstitev pa bi šteli dve najboljši. Letošnja sezona je za Avstrijca Thomasa Sykoro bržkone končana. Avstrijec si je pri ogrevanju znova poškodoval levo koleno in z nastopom na februarskem svetovnem prvenstvu v ameriškem Vailu, ki si ga je Avstrijec prav zaradi poškodbe izbral za vrh sezone, ne bo nič. Najbolj skeptični celo menijo, da obnovitev poškodbe lahko pomeni tudi konec kariere za 30-letnega dvakratnega olimpijskega prvaka. Izidi: 1. Košir (Slo) 1:37, 22; 2. Stangassinger (Avt) +0, 26; 3. Raich (Avt) +0, 57; 4. Schoenfelder (Avt) +0, 63; 5. Jagge (Nor) +0, 65; 6. Von Gruenigen (Svi) +0, 82; 7. Amiez (Fra) +0, 95; 8. Tescari (Ita) +0, 95; 9. M. Walchnofer (A\T) +0, 99; 10. Palander (Fin) +1, 00; 11. Stiansen (Nor) +1, 19; 12. Bourgeat (Fra) +1, 26; 13. Kunc (Slo) +1, 33; 14. Eberle (Nem) +1, 49; 15. Grubelnik (Slo) +1, 53; 16. Kjuss (Nor) +1, 58; 17. Reiter (Avt) +1, 79; 18. Vo-gl (Nem) +1,84; 19. Dimier (Fra) +1, 86; 20. Weiss (Ita) +1, 88. Slalom (po 4 tekmah): 1. Stangassinger (Avt) 296; 2. Jagge (Nor) 231; 3. Košir (Slo) 206. Skupni seštevek (po 15 tekmah): 1. Maier (Avt) 651; 2. Kjus (Nor) 592; 3. Mayer (Avt) 542; 4. Eberharter (Avt) 528; 5. Aamodt (Nor) 461; 6. Knauss (Avt) 349; 7. Stangassinger (Avt) 296; 8. Košir (Slo) 290. J ROKOMET / Al LIGA ~Tn Zadnjeuvrščeni Cologne namučil vodilni Genertel Genertel - Cologne 26:18 (12:12) 'TRST - Tržačani so uspešno premostili tudik drugo povratno kolo v italijanski rokometni Al ligi. Včeraj so namreč premagali še zadnjeuvrščeni Cologne in so tako še naprej sami prvi na lestvici. Gener-telovi rokometaši’pa so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor nasprotnikov, ki so večji del prvega polčasa celo vodih. Gostiteljem se je očitno maščevalo podcenjevanje. V drugem polčasu pa je prišla nad premoč Tržačanov, ki so z delno razliko 14:3 odločno povedli in tudi zasluženo zmagali. Najboljši strelci v domači ekipi so bili Novokmet, ki je dosegel 8 golov, Tarafino (6) in Popovič (4). Pri gostih pa sta bila najboljša strelca Pensa in Vitali, ki sta dala po pet zadetkov. PRED RAZPLETOM / NBA LIGA Dosegli dogovor po 191 dneh pogajanj Morajo ga potrditi še igralci NEW YORK - Komisar severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA David Štern in vodja sindikata igralcev Billy Hunter sta po večurnem sestanku vendarle uspela najti skupni jezik ter tako najverjetneje rešila letošnje prvenstvo. Dogovor je bil tako sklenjen le 29 ur pred tem, ko naj bi se sestal odbor lastnikov klubov, ki bi glasovali o odpovedi fetošnjega prvenstva. Letos bi torej naj bilo odigranih 50 tekem (od predvidenih 82), liga pa naj bi se začela v prvem tednu febuarja. Pogajanja so trajala 191 dni. Dogovor morata potrditi še obe sprti strani, tj. igralci in lastniki klubov. Poraz Černičeve Ferrare BOLOGNA - V osrednji tekmi 10. kola odbojkarske Al lige je Si-sley iz Tre viša gladko zmagal v Modeni. Černičeva Ferrara je gladko izgubila v Padovi, Goričan Matej pa je imel score 1+1. Izidi: Lube Macerata - Alpitour Cuneo 3-0 (15-10, 15-6, 15-5), Časa Modena Unibon -Sisley Treviso 0-3 (13-15, 8-15, 10-15), Carifano -Sira Falconara 3-2 (15-9,13-15,15-8, 7-15,15-13), Jucker Padova - Co-nad Ferrara 3-0 (15-12,15-9,15-5), Piaggio Roma -Iveco Palermo 1-3 (7-15, 12-15, 15-13, 7-15), Gabeca Fad Montichiari - Valleverde Ra-venna 3-1 (15-6,15-7,12-15,15-8). Vrstni red: Sisley 28, Piaggio 22, Alpitom' in Časa Modena 20, Gabeca in Lube 19, Jucker 14, Iveco 13, Conad 10, Valleverde, Della Ro vere in Sira 5. BAR se je predstavil BRACKLEY - Novo moštvo formule ena BAR (British American Racing), ki je nastalo na pogorišču slovitega Tvrrella, že v prihodnji sezoni računa na uvrstitev med šestimi najboljšimi konstruktorji prvenstva. Novo vozilo so predstavili včeraj v angleškem Brackleyu, dirkača, bivši svetovni prvak Jac-ques Villeneuve in novinec Ricar-do Zonta pa bosta nastopila z voziloma različne barve zaradi zahtev sponsorjev. ■H LAUSANNE h~ Salt Lake City Samaranchu podaril puški LAUSANNE - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je potrdil, da so mu v Salt Lake Cityju leta 1995, ko so kandidirali za pridobitev zimskih olimpijskih iger, podarili dve puški. V pogovoru za švicarski časnik "24 heures" je Spanec dejal: "Daril nisem želel zavrniti, saj je orožje v tej regiji del tradicije in če bi jih odklonil, bi užalil vodstvo kandidature.« Puške imajo vrednost okrog 1000 ameriških dolarjev in Samaranch jih je sprejel kljub temu, da statut MOK prepoveduje, da bi člani MOK od komitejev kandidatov za olimpijske igre prejemali darila dražja od 150 ameriških doilarjev. Salt Lake City je na zasedanju MOK leta 1995 dobil organizacijo iger leta 2002. Samaranch na tem zasedanju ni glasoval. SMUČARSKI SKOKI / NOVOLETNA TURNEJA Včeraj zmagal Widhoelzl, turnejo osvojil Ahonen Primož Peterka grdo padel, a k sreči brez posledic BISCHOFSHOFEN - Avstrijec Andreas VVidhoelzl je zmagal na zaključni tekmi novoletne skakalne turneje v Bischofshofnu (263,3 točke, 127, 5 in 128, 5 metra). V skupnem seštevku turneje je slavil vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala Finec Janne Ahonen (255, 9,124, 5 in 126 metrov), tretji pa je bil Japonec Hideham Mijahira (251, 1, 127, 5 in 122 metrov), ki je zasedel tudi tretje mesto v seštevku turneje. Dragi v tem točkovanju je bil Japonec Noriaki Kasai, sicer četrti v Bischofshofnu (247, 9,125 in 123 metrov). V finalu so nastopili trije slovenski skakalci. Peter Zonta je bil 20. (109, 5 in 113, 5 metra, 198, 4 točke), Damjan Fras 24. (112 in 102, 5 metra, 180,1 točka), Primož Peterka pa je bil 30. (106 in 91 metrov). Zal je Peterka v finalu grdo padel, vendar brez posledic. Že pri odskoku je imel precej težav z nemirnimi smučmi, sredi leta pa mu je desno smučko potegnilo navzdol. Po pristanku se ni mogel več ujeti in je padel. Nekajkrat se je njegovo telo zakotalilo po doskočišču in so ga morali odnesti na zdravniški pregled. »Na srečo Primož ni utrpel poškodb in tudi odrgnin na koži je zelo malo. Ime! je težave z okovjem na smučeh; vez se mu je med letom v zraku pri peti odpela,« je dejal tehnični koordinator nordijskih disciplin Luka Koprivšek. V zgodovini prestižne novoletne turneje pred finalnimi skoki še ni bilo tako negotovo, kdo bo zmagal v skupnem seštevku, kot se je primerilo letos. Ahonen je skočil 124,5 metra, Kasai pa je s pol metra daljšim skokom zbral 125,5 točke. Finec je imel le desetinko višjo skupno oceno, zato je Kasai pred finalom obdržal hi desetinke prednosti v skupnem točkovanju turneje. Kasai je bil pred velikim zaključkom peti, Ahonen pa četrti. Nemec Martin Schmitt, ki je bil nepremagljiv na začetku sezone, je na avstijski polovici novoletne turneje padel v formi. Po prvi seriji je bil s 118 metri šele deseti in je izgubil tudi teoretično možnost, da bi se vpletel v boj za prvo mesto z Ahonenom in Kasaijem. Po treh tekmah je bil tretji, po finalu na četrti pa je izgubil tudi tretje mesto, saj ni skočil prek 120 metrov (118) in je bil na koncu 14. Po prvi seriji sta vodila rekorder skakalnice VVidhoelzl in Mijahira. Skočila sta po 127, 5 metra (130, 5 točke). Ahonen je s 126 metri v finalu za tri metre preskočil Kasaija in že odločil zmagovalca turneje. Japonec Kazujoši Funaki je s tretjega zdrsnil na peto mesto in Ahonenu sta lahko le še dva skakalca preprečila popolni triumf. Mijahira je s 122 metri zaostal za Fincem, v skupnem seštevku turneje pa preliitel Schmitta. VVidhoelzl, ki je v torek s 131, 5 metra postavil tudi rekord skakalnice, je v amfiteatru več desettisoč glave množice v izteku skakalnice poskrbel za pravi val navdušenja avstrijskih ljubiteljev skokov. Z najdaljšim skokom finala (128, 5 metra) se je dokopal do sedme zmage v karieri.. A LIGA / FIORENTINA IN PARMA OHRANJATA PREDNOST PROMOCIJSKA LIGA / ZAOSTALI TEKMI Premor ni spremenil razmerja moči Milan in Juventus v večerni tekmi igrala neodločeno 1:1 RIM - Novoletna prekinitev Fiorentini in Parmi ni škodovala. »Panetone« so igralci teh moštev dobro prebavili in vse kaže, da se pripravljajo na končni Sprint za osvojitev naslova zimskega prvaka, zimski prvak pa si je v preteklosti spomladi že večkrat prisil na majico tudi »scudetto«. Trapatto-nijevo moštvo je z golom Rui Coste v 27. minuti ukrotilo Sampdorio, ki se je dobro branila, čeprav so Toskanci v prvem delu naravnost blesteb, Batistu-ta in Edmundo pa sta zadela vratnico oziroma prečko. V osrednji popoldanski tekmi pa je Parma strla odpor hiterja z golom Fuserja v 9. minuti drugega polčasa. Baggio je kot ponavadi stopil na igrišče v drugem polčasu, a tokrat ni bil »rešitelj«. Nasprotno, zgrešil je enajstmetrovko. »Remi bi bil pravičnejši«, je izjavil Lucescu. Med najresnejše zasledovalce vodilnih se je spet uvrstil rimski Lazio, kijev Bologni dosegel četrto zaporedno zmago. Edini zadetek je dosegel povratnik v moštvo (po 105 dneh!) Vieri. Trener Bologne Mazzone se je zelo pritoževal zaradi sojenja. »Sodnik Ceccarini je spal, Anderssona so stalno pretepali, toda Lazio zmage ni ukradel,« je dejal temperamenti trener Bo-lonjčanov. Rimljani so na 3. mestu dohiteli Milan, ki je v večernem »big-matchu« igral neodločeno 1:1 z Ju-ventusom. Srečanje na San Siru je bilo izredno napeto, tudi grobo. Milan je bil v prvem polčasu boljši (gol Albertinija po 11-m), a Juventus ga je v drugem delu popolnoma nadkrilil in gol Fonsece je bil pravično plačilo za Lippijevo moštvo. Precej slabe krvi je mož v črnem povzročil tudi v Rimu, kjer je Roma z neodločenim 2:2 proti Piacenzi precej izgubila na ugledu. Zemanovo moštvo je povedlo z Di France-scom (28), vendar je nato po golu Stroppe in avtogolu Di Mora celo izgubljala, vendar je Tommasi takoj zatem (v 53. minuti) izenačil. Rimljani so si zapravili več priložnosti. Videmski Udinese je imel proti Vicenzi tudi nekaj sreče. Ukrotil jo je z zadetkoma Sose (42) in Amorosa (75), potem ko so gostje že v 7. minuti povedli z Ambrosettijem. Udinese je imel osem priložnosti za gol, toda Vi-cenza bi lahko na začetku tudi podvojila. »Trpljenje je naš stalni spremljevalec«, je dejal trener Vi-demčanov Guidolin. Tekmo med Venezio in Empolijem je sodnik prekinil zaradi megle po prvem polčasu. Kaj takega sev A ligi ni zgodilo že sedem let. Nezadovoljni so hib samo navijači. Bari je res z goloma po prostem strelu oz. kotu, toda povsem zasluženo premagal Perugio, ki je igrala slabše kot na zadnjih tekmah. V 8. minuti je povedel Maročan ■Neqrouz (kljub ramadanu ni kazal znakov izčrpanosti zaradi posta), na začetku drugega dela je izenačil Tedesco, odločil je Innocenti v 16. minuti. Trener Barija Fascetti je obljubil, da bo njegovo moštvo ujelo na lestvici Romo. Cagliari (1:3, goli Bel-monteja v 10. min. za Sa-lernitano, Macellarija v 23. in Muzzija v 34. in 45. min. d.p. za Sardince) je stadion v Salernu zapustil med aplavzi domačih gledalcev. Predsednik Saler-nitane Arieti je prekinil tiskovni molk in sporočil, da trener Rossi kljub pora-zu ostaja na svojem mestu. »Stoodstotno« je dejal. Napoli zmagal IZIDI 16. KOLA: Ata-lanta - Lecce 2:1, Chievo -Cremonese 2:0, Cosenza -Reggiana 2:0, Genoa - Reg-gina 1:1, Monza - Verona 1:0, Napob - Lucchese 2:1, Pescara -F.Andria 2:1, Ra-venna - Brescia 1:1, Tema-na - Cesena 1:1, Torino -Treviso 0:0. VRSTNI RED: Treviso in Verona 33, Torino 31, Pescara 30, Ravenna 27, Atalanta 26, Lecce 25, Reggina in Monza 24, Brescia 23, Napob 22, Genoa 18, Temana 17, Reggiana, Chievo in Cosenza 16, Cremonese 14, Lucchese 13, Cesena 9, Fidebs An-dria 8. A LIGA IZID115. KOLA Bari - Perugia 2:1, Bologna - Lazio 0:1, Fiorentina - Sampdoria 1 ;0, Parma - Mer 15, Roma - Piacenza 2:2, Salemitana -Cagliari 13, Udinese - Vicenza 2:2, Ve-nezia - Empoli prekinjena zaradi megle, Milan-Juventus X:X. Fiorentina LESTVICA 15 10 2 3 27:14 32 Parma 15 8 5 2 249 29 Lazio 15 7 5 3 28:18 26 Milan 15 7 5 3 22:17 26 Roma 15 6 6 3 3020 24 Inter 15 7 3 5 2621 24 Juventus 15 6 4 5 16:15 22 Bologna 15 5 6 4 17:12 21 Bari 15 4 9 2 18:16 21 Perugia 15 5 4 6 2126 19 Udinese 15 5 4 6 18:25 19 Cagliari 15 5 2 8 2221 17 Piacenza 15 4 5 6 2020 17 Sampdoria 15 3 5 7 14:28 14 Empoli (-2) 15 3 5 6 12:20 120 Vicenza 15 2 6 7 9:19 12 Salemitana 15 3 3 9 12:26 12 Venezia 15 2 5 7 5:14 11 PRIHODNJE KOLO (10.1.) Cagliari - Roma, Empoli - Milan, Inter -Venezia, Juventus - Bari, Perugia - Udinese, Piacenza - Parma, Sampdoria -Bologna, Vicenza - Salemitana, Lazio -Rorentina (ob 20.30) Totocalcio Pravilni stolpec: l-2-l-X-l-X-2-l-Nv-l-X-X-X Dobitki: 12 (261 dobitidkov) 19.865.500 lir; 11 (9.075 dobitnikov) 569.500. Totogol Pravilni stolpec: 2-3-4-15-17-19-24-25. Dobitki: 8 (1 dobitnik) 3.581.420.000 Ib; 7 (631 dobitnikov) 3.282.000 lir; 6 (29.678 dobitnikov) 69.200 lir. Totosei Pravilna napoved: Bari - Perugia 2:1, Bologna - Lazio 0:1, Fiorentina - Sampdoria 1:0, Parnia - Inter 1:0, Roma - Piacenza 2:2, Udinese - Vicenza 2:1. Dobitki: 6 (2 dobitnika) 584.587.800 lir; 5 (80 dobitnikov) 4.043.700 Ib; 4 (2.527 dobitnikov) 127.200 Ib. Ispiro v 93. minuti osrečil Zaijo Gajo, točka za Primorje Zarja/Gaja - Muggia 1:0 (0:0) STRELEC: Ispbo v 93. min ZARJA/GAJA: Faletti, Grgič, Dussoni, Laurica, Borstner, Cotterle, Sclaunich (Ispiro), Lorenzi, Križmančič, Tognetti (Deste), Giorgi. Na zaostalem srečanju so »rumeno-modri« pričakovano a ne brez težav premagali trdožive Miljčane, ki so se enakovredno borili z namenom, da odnesejo iz bazoviškega pravokotnika točko. Sam začetek ni obetal zanimive tekme z obilnimi zadetki in tako je tudi bilo. Ekipi sta si bili enakovredni in igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Proti koncu polčasa pa so gostje nekoliko popustili, tako da je imela vzhodno-kraška enajsterica nekaj več od igre in bi lahko kar dvakrat zadela, a sreča ji je obrnila hrbet, tako da se je prvi polčas končal brez zadetkov. Drugi polčas je bil ves v znamenju Zarje/Gaje, ki je neprestano napadala, nasprotno je bila Muggia nevarna le z redkimi protinapadi, ki pa so bili lahek plen domače obrambe. Vstop na igrišče odličnega Ispira je spremenil potek tekme, ta igralec je bil na koncu tudi odločilen. Gol je visel takorekoč na nitki. Najprej je Deste dvakrat neverjetno zgrešil, nato pa se je mreži nevarno približal sbel Cotterleta. Ko pa je vse kazalo, da se bo tekma vendarle končala z neodločenim izidom in je publika že zapuščala tribuno, je Lorenzi prodrl po levi sbani in z odličnim predložkom zaposlil Ispba, ki ni zgrešil iz dobre pozicije. Tekla je namreč že 93. minuta igre in dragocena zmaga je bila tu, tako da je bilo veselje domačinov na koncu še večje, (j.g.) Primorje - Maranese 1:1 (0:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Bazzara. PRIMORJE: Babich, Bazzara, Crocetti, Batti, Dagri, Škabar (Stoka), Braini (Ostrouška), Legiša, Pescatori, Lando, Tommasi (Emili). Proseška enajsterica je po dveh zaporednih porazih izenačila na domačem igrišču. S tem rezultatom smo lahko zadovoljni, če pomislimo na številne odsotnosti zaradi poškodb in izključitev, po drugi strani pa je to zamujena priložnost, saj so »rdeče-rumeni« vodili dvajset minut pred koncem tekme in gostje so celo imeli igralca manj na igrišču. n * Roberto Ispiro je dosegel zadetek za Zarjo Gajo Tekma je bila precej živčna že od začetka, ko so domačini dobro začeti, gostje pa so jih zaustavljali sistematično s prekrški. Primorje je imelo lepo priložnost s Tommasijem, ki je sprejel predložek Legiše, njegov strel pa je odbil branilec na gol črti. Gostje so počasi reagirati in so imeti nekaj priložnosti za gol. Najnevarnejšo so imeli s prostim strelom, ko so zadeti vratnico. V drugem polčasu so ponovno bolje zaigrati »rdeče-rumeni«, vendar čistih priložnosti ni bilo vse do gola. Ta ej padel na polovici polčasa, ko je Bazzara, po lepo izpeljani akciji, povedel po predložku Petra Stoke. Kmalu zatem pa so gostje izenačiti s protinapadom, ko so domačini nerodno izgubili žogo na sredini igrišča. Primorje je vztrajalo in doseglo z Legišo drugi gol, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi »off-sideja«. Zadnji trenutki tekme so bili precej živčni in zmedeni, tako da se je tekma končala brez drugih priložnosti za nobemo izmed ekip. (E.B.) Vrstni red: Palmanova 30, Lucinico in Latte Carso 24, Cividalese 22, Gradese 21, Zarja Gaja in Muggia 20, Primorje 19, Aquileia in Monfalcone 18, Ponziana 16. Manzano 15, San Canzian 14, Capriva 13, Vesna 12, Maranese 9. n C2 LIGA / DERBI KOLA V TRSTU Brez zmagovalca Rimini je imel več priložnosti za zadetek Triestina - Rimini 0:0 TRIESTINA: Vinti, Beltrame, Melucci, Bordin, Zola (53. min. Modesti), Scotti, Teodoram, Ca-salini (59. min Goti), Tomassini (72. min. Gallicchio), Criniti, Lo-prieno. RIMINI: Polito, Ferrari, Berto-ni, Mašini, Civero, Bellemo, Micco (59. min. Mateassi), Striu-li, Tedeschi, Franzini (77. min. Ballanti), Pittaluga (62. Baldelli). Derbi zadnjega kola prvega dela prvenstva C2 lige med Trie-stino in Riminijem se je zaključil brez zadetkov. Izenačen rezultat je pravično plačilo za ob ekipi, čeprav je treba primomniti, da je Rimini imel več priložnosti za zadetek in je nasplošno pokazal boljšo skupinsko igro. Tekma kot taka je bila na zadovoljivem tehničnem nivoju, toda le z redkimi spektakularnimi trenutki, ki bi navdušiti občinstvo. Od samega začetka je bilo očitno, da se obe ekipi predvsem izogibata morebitnemu porazu. Igra je v glavnem potekala na sredini igrišča in predsem v prvem polčasu sta bila oba vratarja v glavnem brezposelna. Začetek drugega polčasa je bil zelo obetaven. V pičlih treh minutah je imel Rimini dve zreli priliki za zadetek, toda netočnosti in dobra forma vratarja Vincija so »rešila« tržaška vrata. Triestina je vzela vajeti igre v svoje roke in vztrajno pritiskala na vrata gostov, a brez konkretnih shem, tako da se je večina akcij zaključila brez strelov na vrata gostov. Tržačani, med katerimi je izstopal predvsem domiselni Criniti, so tokrat pokazali razmeroma dobro obrambo in zadovoljiv napad. Pred organizirano igro gostov pa so prišle na dan hibe vezne vrste, tako da premoč Triestina ni bila taka, da bi si lahko zagotovila tudi zmago. Igor Pavletič Ostati izidi: Baracca Lugo -Trento 0-0, Castel S.Pietro -San-dona 1-2, Gubbio - Viterbese 1-3, Maceratese - Giorgione 1-0, Me-stre - Tempio 2-3, Sassuolo - Te-ramo 3-0, Torres - Fano 1-1, Vis Pesaro - Faenza 2-0. Vrstni red: Viterbese 34, Rimini in Torres 29, Pesaro in Triestina 28, Sandona in Sassuolo 26, Gubbio 24, Faenza 22, Maceratese, Baracca Lugo, Tera-mo in Mestre 20, Castel S.Pietro 19, Trento in Giorgione 16, Tempio 14, Fano 12. ________2. AMATERSKA LIGA / VČERAJ V ZAOSTALIH TEKMAH._____ Primorcu točka, v Dolini prekinitev zaradi megle Trebenci bi zaslužili kaj več proti Marianu -V 3. AL sta tako Primorje B kot Zarja/Gaja B izgubila 2. AMATERSKA LIGA Primorec - Mariano 0:0 PRIMOREC: Martellani, Procentese, Santi (Cisilin), Srebemich, Paro vel, Policardi, Legiša (Pagliaro, Apuzzo), Sorrentino, Blanos, Porro, Naperotti. Trebenski Primorec bi si zaslužil tudi zmago, vsaj po igri, ki jo je prikazal v prvem polčasu. V tem delu tekme so namreč gostitelji igrati zares dobro in bi lahko povedli s Srebernichem. Žal pa se je žoga, ki jo je silovito poslal proti gostujočim vratom, odbila od vratnice. V drugem polčasu pa so Trebenci nekoliko popustiti in dovolili gostom, da so prevzeti pobudo v roke. V zadnjih šestih minutah pa so gostitelji enostavno oblegali vrata Mariana in zamudili tudi dve izredno ugodni priložnosti za gol. Rezultat pa je ostal nespremenjen. Breg - Isonzo prekinjena Na Krasu sončno, v Dolini megleno in tekme med Bregom in Isonzom tudi vdrugič niso dokončali. Sodnik je srečanje začasno prekinil v 46. minuti podaljška prvega polčasa pri vodstvu Brega z 2:1, ker pa je bila vidljivost še naprej izredno slaba je kmalu zatem ekipi dokončno poslal v slačilnico. Prekinitve so se bolj veselili gostje, ker so nastopili okrnjeni, vajeti igre pa so bile trdno v rokah Brega. Vrh tega so gostje že na začetku tekme izgubili standardnega vratarja, ki je v gneči dobil udarec v glavo in so ga morali z rešilcem odpeljati v bolnišnico. Isonzo je povedel v protinapadu v 16. minuti, toda Breg je takoj reagiral in povedel z dvema zadetko- ma Tedeschija (v 21. in 34. minuti). Toda Brežanom je račune prekrižala megla. 3. AMATERSKA LIGA S. Maria La Longa - Primorje B 3:0 (2:0) PRIMORJE: Murri, Ferfolja, Bukavec, D. Gherbassi, Prasselli, Pussini, Bianco, Kuk, M. Gherbassi, Mitiani, Fatturello (Lipovec). Proseško moštvo si gotovo ni zaslužilo tako visokega poraza, saj se-je skozi vse srečanje še kar dobro upiralo močnim nasprotnikom. Prosečani so imeti tudi nekaj priložnosti za gol, ki pa jih niso znali izkoristiti. Sicer pa je zmaga gostiteljev zaslužena, saj so imeti večji del srečanja pobudo v svojih rokah in so tu prikazali zrelo taktično igro. Montebello Don Bosco - Zarja Gaja 3:2 (0:1) STRELEC za Zarja/Gaja: Vrše ZARJA/GAJA: D. Gregori, Peric (Bellafon-tana), Leban, Devetta, Milkovič, Calzi, Gombač, Renčelj (D. Gregori), Tome (Tomazetič), Cocevari, Vrše. RDE(I KARTON: Devetta in D. Gregori (Zarja/Gaja) Počitnice so bile morda predolge za »ru-meno-modre«, ki tokrat res niso zaigrati kot znajo in popolnoma popustiti pred slabšim nasprotnikom, čeprav je uvodni zadetek obetal zmago. Žal je golu Vršeta sledil polom. Domačini so najprej remizirati, nato pa povedli s 3:1. Nove upe je za Zarjo/Gajo prinesel »bomber« Vrše, ki je zmanjšal zaostanek na 3:2. Prav na koncu pa bi lahko remiziral Gombač, a njegov strel je za las šel mimo vrat (j.g.) NAJMLAJSI Opicina - Zarja Gaja 5:0 (2:0) ZARJA/GAJA: M. Kante, Stoka, Gregori, A. Kante, Bemetič, Balde, J. Milič, A. Milič, Strajn, Milkovič. V zaostali tekmi so najmlajši združene ekipe Zarja/Gaja zabeležili najvišji letošnji poraz, saj so morali pobrati iz lastne mreže kar pet zadetkov. Delo Opicini je bilo vsekakor olajšano z dejstvom, da so naši nogometaši tokrat stopiti na igrišče samo z desetimi igralci. Tako so domačini imeti dokaj lahko nalogo, da pridejo do zmage in šo biti za razred boljša ekipa. Kljub temu, da so domačini imeti stalno pobudo v svojih rokah so naši fanje mimo zdržali pritisk vse do dvajsete minute in imeli celo Zogo-gol, da povedejo a Aljažev strel je vratar domačih dobro ujel. To je bilo tudi vse kar so naši pokazati v napadu in po tem dogodku so domačini v protinapadih prišli do gola in v zaključku polčasa tudi do podvojitve in tekme je bilo praktično konec. V drugem polčasu je ekipa Opicine še bolj prišla do izaza in dati še tri zadetke, tolažba naših fantov je bila le v tem, da je Stranj s prostim strelom zadel vratnico. Že v nedeljo čaka naše fante prvenstvena tekma z ekipo Trieste calcio. Upajmo, da bodo zaigrati enakovredno s popolno postavo. O današnjem porazu nimamo kaj reši, saj je bil neizbežen in igralci so dati tudi vse od sebe, da ne bil bil tako hud. -d.gr.- ŠPORT Četrtek, 7. januarja 1999 _________KOŠARKA / 12. KOLO V C LIGI_ Za Jadran Nuovo kreditno usoden 2. del Izgubili so v Gorici - Areno in Pregaro (po 14 točk) SBS Leasing Gorica -Jadran Nuova Kreditna 66:53 (25:32) LEASING: Marini 1 (1:2 prsoti meti, 0:1 met za dve, 0:1 met za tri), Borsi 16 (3:6, 2:2, 3:5), L. Tomasini 6 (2:2, 2:9, -), Tomasi 13 (1:2, 3:9, 2:2), Bassi, D. Tomasini 19 (5:6, 7:9, 0:3), Fortu-nati 11 (2:2, 3:7, 1:4), Tosoratti (0:2, 0:4, 0:2), Valent n.v., Miseri n.v., trener: Bošini. SON: 20. 3T: Borsi 3, Fortunati 1. JADRAN: Arena 14 (4:4, 5:7, 0:1), Černe (-, 0:6, -), Pregare 14 (5:5, 3:8, 1:3), Slavec 4 (2:4, 1:2, 0:1), Černe (-, 0:6, -), Pregare 14 (5:5, 3:8, 1:3), Slavec 4 (2:4, 1:2, 0:1), Franco 2 (-, 1:3, -), Rauber 7 (0:2, 2:7, 1:5), Grbec 8 8 (1:1, 2:3, 1:2), Hmeljak 4 ((-, 2:5, -), Valente n.v., Guštin n.v., trener Vatovec. SON 21. PON: Hmeljak (34), 3T: Grbec 1, Pregare 1, Rauber 1. SDONIKA: Bortolan in Bedin (oba Vicenza). Jadranovci so včeraj v Gorici v nadaljevanju C lige zasluženo izgubili, Čeprav se je našim predstavnikom po prvem polčasu obetal drugačen razplet. Tekma se je zaCela Marko Hmeljak se je izkazal ugodno za gostitelje, ki so takoj povedli z 11:6. Jadranovci pa so si kaj kmalu opomogli in celo povedli s 17:16. Sledile so minute, ko je bila tekma povsem izenačena, proti koncu polčasa pa je našim košarkarjem uspelo povesti za sedem točk in s to prednostjo tudi končati prvi del tekme. Tudi v začetku nadaljevanja je našim fantom dobro obetalo, saj so povedli celo za 10 toCk (44:34). Gostitelji pa so močno reagi- rali predvsem po zaslugi Tomasija. Jadranov-ce so najprej dohiteli, da bi se proti koncu srečanja razigrali in zmagali dokaj zanesljivo. Po drugi strani ja-dranovcem ni šlo nic od rok, tako daje bil poraz povsem zaslužen. Od posameznikov bi pri gostiteljih, poleg Tomasija, pohvalili D ari a Tomasinija, Borsija in Fortunatija, medtem ko je bivši jadranovec Lu-cio Tomasini razočaral. Od jadranovcev bi tok- C LIGA IZID111. KOLA Caorle - Bassano 69:93, Castelfranco -Italmonfalcone 74:73, Istrana - Roncade 78:67, Reyer - Conegliano 55:53, Ardita -Jadran N.Kreditna 66:53, Don Bosco ■ Amid Basket 52:57, Verdeta Gallo • Rovi-go 87:69. LESTVICA Roncade 12 9 3 911:834 18 Verdeta Gallo 12 8 4 1017:948 18 Ardita 12 8 4 973:901 16 N.Kreditna 12 7 5 847:823 14 Istrana 12 7 5 907:849 14 Castelfranco 12 7 5 881:883 14 Conegliano 12 6 6 879:824 12 Italmonfalcone 12 6 6 882:872 12 Amid Basket 12 6 6 812:821 12 Don Bosco 12 5 7 850:907 10 Rovigo 12 4 8 878:973 8. Reyer Mestre 12 4 8 842:885 8 Caorle 12 3 9 795:906 6 Bassano 12 3 9 964:986 4 PRIHODNJE KOLO Roncade - Caorle, Arniči PN • Verdeta Gallo, Bassano - Reyer Mestre, Italmonfalcone - Istrana, Rovigo - Ardita, Conegliano - Castelfranco, Jadran Nuova kreditna - Don Bosco (9.1. ob 20.30). rat, za požrtvovlano igro v prvem polčasu, pohvalili le Marka Hmeljaka. Naša združena ekipa bo spet na igrišču že v soboto, ko se bo doma spoprijela v tržaškem derbiju s tradicionalnim nasprotnikom Don Boscom. (Kaf) KOŠARKA / VČERAJ V C2 LIGI Obe naši moštvi tokrat praznih rok Domovci so, tudi po krivdi sodnikov, izgubili v Trstu, borovci pa v S. Danieleju Barcolana - Dom Kmečka banka 94:81 (50:45) DOM: Concetti 1 (1:2), Corsi 17 (2:3), Gej 2, Di Cecco 15 (2:4), Kristan-cich 2, Cmpanello 20 (2:3), Guarneri 4 (2:2), Jarc 19 (4:6). PON: Concetti, Corsi in Di Ceccho; 3T: Corsi 4, Campanello 3. KonCno so »krivi« sodniki. Po daljšem obdobju slabih nastopov so domovci prikazali velik napredek v igri in nezasluženo izgubili v gosteh proti Barcolani. Na tekmi je bilo opaziti, da do »be-lo-dreCi« med počitnicami zelo dobro trenirali in tudi delno pridobili na kondiciji, kar je bilo razvidno prav proti hitri in agresivni igri domačinov. Žal pa je tokrat popolnoma odpovedala dvojica v sivem, ki je v drugem polčasu enosmerno žvižgala, saj je agresivnim domačinom dosodila prvo osebno napako komaj v 13. minuti, ko pa so domovci že izkoristili bonus. Posledica tekega sojenja je bil predčasen odhod z igrišča obeh Domovih bekov in pa strelca Di Cecca, prav v odlicilnih zadnjih treh minutah. Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno. Po prvem polčasu ko so domačini zasluženo vodih, so domovci v nadaljevanju značajno reagirali in v 10. minuti tudi prehiteli nasprotnike (67:64). Prav v drugem polčasu so »belo-rdeči« pokazali zares borbeno igro in z veliko mero požrtvovalnosti reagirali na marsikatero težavo. V napadu je bilo opaziti veC umirjenosti. V glavnem sta Corsi in Campanello vedno zaljuCevala iz izdelanih položajev, večkrat pa je tudi center Jarc dobival uporabljive žoge in brez težav dosegal koše. Skoda, torej za zapravljeno priložnost, izgledi za naprej pa so prav gotovo boljši kot pred desetimi dnevi. (L.S.) San Daniele - Bor Radenska 78:54 (46:22) BOR: Tomšič (- prosti meti, 0:3 met za dve, 0:2 met za tri), Susani 9 (2:2, 2:5, 1:3), Simonič (-, 0:2, -), Rebula 6 (2:2, 2:7, -), Pettirosso 6 (0:2, 3:6, -), Filipčič 9 (3:4, 3:3, -), Smilovich 7 (1:4, -, 2:2), B arini 6 (4:4, 1:4, -), Ra-sman 11 (5:7, 3:4, -), N. Stokelj (0:2, 0:3, 0:1), trener Furlan. SON 19. 3T: Smilovich 2, Susani 1. Bila je to tipična tekma po novoletnih praznikih, na kateri se je poznalo, da so borovci med tem odmorom bolj slabo trenirali. To je bilo predvsem opazno v obrambi, saj so naši košarkarji preveč dopuščali gostiteljem, da so se razigrali, in predvsem bivšemu Jadranovemu igralcu Merli-nu, ki je skupno dosegel 22 točk, pri tem pa je dal kar 6 trojk (5 samo v prvem polčasu). Osem minut pred koncem srečanja, pri visokem vodstvu gostiteljev, je eden izmed domačih košarkarjev razbil stekleno tablo, tako da je bilo srečanje prekinjeno kar tri Četrt ure. Tablo so le nadomestili in tako tekmo lahko nadaljevali. Borovci so zaostanek nekoliko ublažili, vseeno pa se niso mogli izogniti visokemu porazu. Edina razveseljiva nota sinočnjega srečanja je ta, da sta veC kot 20 minut igrala mlada Smilovich in Niko Stokelj, ki sta povsem upravičila zaupanje trenerja Furlana. Smilovich je celo dal 7 točk ODBOJKA / FINALNI TEKMI ZA DEŽELNI POKAL V PRADAMANU r PLANINSKI SVET Zmagoslavje Nuove Kreditne Slogašice premagale Tarcento - Časten poraz okrnjene Soče Unitecno proti II Pozzu Včeraj je v Pradamanu padel zastor nad 7. izvedbo odbojkarskega deželnega pokala, ki je spet prinesel zmagoslavje slovenseki odbojki. V ženski konkurenci ga je osvojila ekipa Nuove Kreditne, ki je tako na najvišji deželni stopnički prevzela mesto lanskoletnega zmagovalca 01ympie. V moškem delu SoCi Unitecno ni uspel veliki met, vendar predstavlja tudi drugo mesto za našo goriško ekipo lep uspeh. Najprej je bil na sporedu ženski finale, na katerem sta si stala nasproti Nuova Kreditna in Simac Tarcento. Naše igralke so začele izredno zbrano in takoj povedle z 9:2. Prednost so brez težav obdržale do konca seta, saj se jim nasprotnik ni mogel enakovredno upirati. Povsem sprmenjena je bila slika v drugem setu, ko so igralke Nuove Kreditne v koncentraciji popustile in dovolile, da je pobudo vzel v svoje roke Simac. Tako je set splaval po vodi. Od tega trenutka dalje se je tekma pravzaprav šele razživela. Ekipi sta se iz-manjavali v vodstvu. Ob koncu pa sta predvsem večja hladnokrvnost, zlasti pa izkušenost igralk Nuove Kreditne prevladali in prestižni pokal je šel v roke Sloge. Nastop naših igralk lahko glede rezultata ocenimo kot odličnega, s tehničnega vidika pa ne moremo reci, da je naša šesterka zaigrala briljantno. To pa je povsem tudi razumljivo, saj so dekleta ob dolgem božičnem premoru nekoliko izgubile svoj pravi ritem, zato pa je toliko razve- seljivejše dejstvo, da so kljub ne ravno najbolj optimalnemu Času v katerem se odvija finale deželnega pokala znala obdržati mirmo kri in tisto samozavest, ki je značilna za najboljše. V moškem finalu sta si stali nasproti ekipi, ki sta si v svojem bistvu zelo različni. Na eni strani odlični Yahoo 11 Pozzo, prava profesionalna ekipa s serijo odličnih in iz višjih lig rutiniranih igralcev. Na drugi strani pa Soča Unitecno, ki je v igro vrgla veliko mero agonistiC-nega duha, vse znanje in predvsem srce. Poudariti tudi velja, da za goriško ekipo tokrat ni nastopil eden njenih glavnih adutov Mitja Feri, ker se je seveda pri udarni moCi prav gotovo poznalo. Odsotna pa sta bila tudi centra Brisco in Braini. Možnost so tako dobili mlajši igralci, ki so svojo nalogo odlično opravili. Kljub porazu naše ekipe nikakor ne moremo trdih, da je bila SoCa Unitecno v podrejenem položaju - nasprotno. Dokler ni prišla do izraza utrujenost, so naši fantje znali nuditi močan odpor in furlanski igralci so se morali resnično potruditi, da so akcije kronali z uspehom. Lahko trdimo, da je prav- zaprav SoCa Unitecno z osvojenim setom prijetno presenetila in s tem tudi dokazala, da je bila njena uvr-stitev v veliki finale povem zaslužena. Tekma se je končala po predvidevanjih, vendar lahko reCemo, da smo gledali lepo in dopadljivo odbojko. Zmaga pa je šla objektivno močnejši in kompletnejši ekipi. Tekmovanju je sledilo nagrajevanje na katerem so spegovorili županja iz Pradamana, predsednik videmskega pokrajinskega odbora FIFA V Catarossi, in seveda deželni predsednik FIPAV Renzo Ceccot, ki je pohvalil vse nastopajoče ekipe, zmagovalcema pa povedal, da bo tekmovanje za pokal treh dežel na velikonočni ponedeljek v Tri-dentu. Sloga in II Pozzo sta poleg pokala za prvo mesto dobili tudi deželno trofejo - prehodni pokal. Najboljši igralec turnirja je bil Pie-ro Paoluzzi (Yahoo II Pozzo), za najboljšo igralko pa je komisija proglasila igralko Nuove Kreditne Maxi Srichio (na sliki). (INKA) Nuova Kreditna - Simac Tar-ento 3:1 (15:6, 6:15, 16:14, 5:12) NUOVA KREDITNA: Ciocchi ;+0, Coretti, Crissani, Fabrizi i+8, Gregori 5+7, Kalc, Mamillo +4, Pertot 5+8, Prestifilippo l+l, Srichia 15+10, Žagar. Yahoo II Pollo - SoCa Unitecno 3:1 (15:7,15:5,12:15,15:7) SOCA UNITECNO:' Petejan 13+19, Klede 1+22, Batistič 4+2, Prinčič 2+3, Marko Černič 3+16, Tomšič 1+1, MuCiC, Andrej Černič 0+0. Desetič na Medvedjaku 75 jih je bilo planink in planincev, ki so se na novega leta dan odzvali vabilu in prihiteli na Medvedjak, na tokrat jubilejni, 10-letni sprehod SPDT, ki ga vsa ta leta pridno vodi pobudnik Franc Armani. Vreme sicer ni bilo najlepše. Kot so paC napovedovali vremenoslovci, je bilo oblačno in sivo, ni pa bilo padavin, ravno pravšnje za popoldanski manj kot enourni sprehod, na katerem so se udeleženci naužili nekaj svežega zraka po preCuti silvestrovski noči v zaprtih prostorih, nekateri celo na glavnem mestnem trgu, kjer pa je bilo še bolj zadušljivo od pokanja petard in raket. Na Medvedjaku pa je bilo prijetno in sproščeno, prava planinska družabnost ob dobrotah in pijači, ki so jih udeleženci prinesli. Sledili so pozdravi in seveda voščila, da bi bila dejavnost SPDT v novem letu 1999 plodna in uspešna. SpušCal se je mrak, ko so planinke in planinci razigrano zapuščali Medvedjak in se napotili do Poklona, kjer so se po lepem in živahnem novoletnem popoldanskem srečanju, veselo razšli. Program izletov SPDT SPDT je že sredi decembra pripravilo program izletov, ki jih misli izvesti v letu 1999. Program je bil na voljo elanom na društvenem veCeru v BrišCikih, vendar ga kasneje vsi niso še dobili in nekateri sprašujejo za razne podrobnosti. V prihodnje bomo zato v tej rubriki v glavnih obrisih orisali celotni program izletov in kako in kod jih misli odbor izvesti. Pri tem odbor SPDT vabi vse svoje člane, naj Cimprej, kar v začetku leta, izvedejo svojo dolžnost in poravnajo članarino ter fakultativno zavarovalnino, da ne bo brezglavega moledovanja za plačilo in overovitev Članske izkaznice sredi najvišje planinske sezone dan ali dva pred odhodom v hribe. (L.A.) H LJUBLJANA / CANKARJEV DOM h Slovesna predpremiera slovenska filma Patriot LJUBLJANA - V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo danes, ob 20. uri slovesna predpremiera novega slovenskega filma Patriot. Zrežiral ga je Tugo Štiglic, dbektor fotografije je bil Tomislav Pin-ter, avtor glasbe Jani Golob, producent pa Roman Končar. Film je sofinanciral Filmski sklad Republike Slovenije. V filmu igrajo Brane Završan, Tanja Dimitrievska, Roman Končar, Ivo Ba-rišic, Boris Kobal, Polona Vetrih, Radko Polic, Uroš Smolej, Bogomir Veras in drugi. Filmska zgodba pripoveduje o sodobnem Času, ko Slovenija v občutljivem obdobju geopolitične prerazporeditve sveta vstopa v evropske politične in vojaške integracije. Vsi niso naklonjeni načrtom novonastale države. NATO pripravlja globalni načrt zaščite srednjeevropskega območja, zato - po scenariju Igorja Karlovška, Marije JuroviC in Andreja Stražišarja - v Sloveniji postavi letalski obrambni center, ki dobi ime Rodoljub. Ta sistem skuša uničiti mednarodna teroristična organizacija, ki grozi tudi z uničenjem jedrske elektrarne v Krškem. Katastrofalni razplet dogodkov prepreči kriminalist, ki je vseskozi odgovoren za sistem Rodoljub, pri tem pa uspešno obračuna tudi s t.i. notranjimi sovražniki. Tugo Štiglic je po izobrazbi umetnostni zgodovinar, a je kot asistent režije sodeloval z vrsto slovenskih režiserjev. V slovensko kinematografijo je uvedel nov žanr, mladinsko glasbeno komedijo. Kot svoboden filmski ustvarjalec dela na filmu, radiu in televiziji, režira reportažne in propagandne filme, dokumentarne oddaje, portrete ter radijske igre za odrasle in otroke. Med dolgo-metražnimi filmi se je najbolj uveljavil s celo-veCeercema Poletje v školjki iz leta 1986 ter njegovim nadaljevanjem Poletje v školjki 2 (leta 1988). Deset nominacij za grammy za Lauryn Hill NEW YORK - Ameriška Črnska raperka te hiphop pevka Lauryn Hill je nominirana za grammyje v desetih kategorijah in velja tako za najvecjo favoritinjo na podelitvi omenjenih nagrad, ki bo 24. februarja v Los Angelesu. Lauryn Hill, ki naj bi bila stara 23 let in je dosegla velik uspeh z rapersko skupino The Fugees, je bila nominirana za svoj prvi solo album The Mise-ducation of Lauryn Hill, ki so ga v prvih tednih po izdaji prodali že v 422.000 primerkih. Hillova je med drugim nominirana za najboljši album leta, za najboljšo novo glasbenico, producentko ter v kategorijah pop, ritem in blues ter rap. Po šest nominacij imata pevka countryja Shania Twain ter pop zvezdnica Sheryl Crow, Madonna je s svojim albumom Ray of Light nominirana v petih kategorijah. Za skladbo leta so nominirane My Heart Will Go On (Celine Di-on), You‘re Stili the One (Shania Tvvain), The Boy Is Mine (-Brandy and Monica duet), Iris (-Goo Goo Dolls‘s) ter Ray of Light (Madonna). Za album leta pa se potegujejo The Miseducation of Lauryn Hill (Laurvn Hill). The Globe Sessions (Crow), Ray of Light (Madonna), Come on Over (Shania Tvvain) ter Version 2.0 (Garbage). (STA/dpa) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Danes, 7., 8. in 9. jan. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. jan. ob 16.00, nastopa Marc o Paolini z delom »Be-stiario Veneto«. V soboto, 16. ob 20.30 in v nedeljo, 17. januarja ob 16.00, Italo Svevo »Una burla riuscita«. Režija Egisto Marcucci. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo 8. in 9. januarja ob 20.30, 10. in 12. januarja ob 16.30, 14., 15. in 16. januarja ob 20.30 ter 17. januarja ob 16.30 bo na sporedu delo »II riformato-re del mondo«, ki ga bo podalo gledališče Franco Parenti. Avtor Thomas Bernhard, režija Piero Maccarinelli. Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri, 2/a) V soboto, 9. januarja ob 20.30 in v nedeljo, 10. januarja ob 17.30, skupina »Fariteatro« predstavlja »Le gelosie de mio mari«. Režija Giorgio Corda. V petek, 15. in v soboto, 16. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 17. januarja ob 17.30 bo gledališče »Carlo Pontesilli« podalo delo »Cantata per la fe-sta' dei barabini morti in mafia« Luciana Violan-teja. Gledališče »Silvio Pellico« (Ul. Ananian) Gledališka skupina »I grembani« bo predstavila delo »Quella strana ... malattia« in sicer jutri, 8. in v soboto, 9. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 10. januarja ob 16.30. Režija Are do Bossi. SALEŽ Dvorana KD »Rdeča Zvezda« V nedeljo, 10. januarja, ob 11.00 bo premiera lutkovne pravljice za najmlajše Marka Kravosa »Male zgodbe iz velikega življenja Bineta Brvin-ca«. Zamisel in realizacija Marko Sosič. Igra Gregor GeC. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V nedeljo, 10. januarja, ob 18. uri, (abonma RED B), bo gostovanje Primorskega Dramskega Gleda- lišča iz Nove Gorice z delom P. Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda«. Režija Jaša Jamnik. Ponovitev v ponedeljek, 11. januarja ob 20.30, (abonma RED A). TRŽIČ Občinsko gledališče Niz današnjih komikov: pod tem geslom se bo v Četrtek, 21. januarja ob 20.30 predstavil Alessan-dro Bergonzoni. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine (Ul. Trento 4) Danes, 7. in 8. januarja ob 20.30, Carlo Goldoni »Arlecchino servitore di due padroni«. Režija Giorgio Strehler. _______________SLOVENIJA____________________ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 7. januarja ob 20.00, premiera »Jetnik druge avenije«. Režiser Jaša Jamnik. LJUBLJANA Mestno Gledališče Danes, 7. januarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. Jutri, 8. januarja ob 15.30 in ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V soboto, 9. in v ponedeljek, 11. januarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V torek, 12. in v soboto, 16. januarja ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«. V sredo, 13. januarja ob 19.30, in v četrtek, 14. januarja ob 15.30 ter 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V petek, 15. januarja ob 19.30, Curth Flatovv »Mož, ki si ne upa«. Cankarjev dom Danes, 7. januarja ob 20.30, Peter Handke »Ka-spar«. Rezija Anna Furse. V soboto, 9. januarja ob 20. uri, Bernard Slade »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ____________________ TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V soboto, 16. januarja 1999 ob 20.30 prva predstava »Salome« Riharda Straussa. Ponovitve: v torek, 19. jan. ob 20.30, v Četrtek, 21. jan. ob 20.30, v soboto, 23. jan. ob 17.00, v nedeljo, 24. jan. ob 16.00, v torek, 26. jan. ob 20.30, v Četrtek, 28. jan. ob 20.30 in v nedeljo, 31. jan. ob 16.00. Gledališče Rossetti Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bosta v Rossettiju v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 nastopila Oliver Triendl - Uršula Berg. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 11. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Alessandrom Cosentinom«. Deutscher Hilfsverein (Ul. Coroneo 15) 19. januarja 1999 bo Glasbena matica iz Trsta priredila 3. abonmaj- ski koncert, ki ga bo izvajal Pihalni orkester in tolkala »Serenade Ensemble«. Dirigent in flavta Angelo Persichilli, Emanuele Quar-gnal - oboa, Aljoša Starc - klavir. Na sporedu Rimski-Korsakov, Ger-shvvin, Hmeljak. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine (Ul. Trento 4) V torek, 12. januarja ob 20.30 koncert videmskega, fliharmoniCnega orkestra s pianistom Franceom Clidatom. Dirigent Ronald Zollman. _____________________SLOVENIJA_________________________ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 7. januarja ob 20.15 bo v veliki dvorani nastopil pianist Philip Fowke. LJUBLJANA Cankarjev dom V Gallusovi dvorani bo imel danes, 7. in jutri, 8. januarja ob 19.30, koncert Orkester slovenske filharmonije. Dirigent Hartmut Haen-chen. Nastopa tudi Slovenski komorni zbor. V Gallusovi dvorani bo v soboto 16., v nedeljo 17. in ponedeljek 18. januraj , vedno ob 19.00 gostovanje Habbel-Theathtra iz Berlina z opereto Gertrude Stein »Saints and Singing« V torek, 12. januarja ob 16. in 18. uri, koncert za mladino, ki ga bodo imeli Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. DOBROVO Na Dobrovem gradu bo v petek, 22. januarja nastop Tria Luvvigana. ______________________KOROŠKA__________________________ CELOVEC Mestno gledališče Jutri, 8. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta). Dom sindikatov V soboto, 9. januarja ob 20. uri, bo 47. Slovenski ples. Igral bo ansambel »Vagabundi«, polnočni show »Make up« iz Slovenije. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih). Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »Srečanje umetnikov.« Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavni prostor - Albo Pretorio (Trg Piccola 3): do 11. januarja 1999 skupinska razstava »Zenska umetnost«. Razstavo si je možno ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: razstavlja Elettra Me-tallino. Razstava bo odprta do 15. januarja in sicer v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob pondeljkih zaprto. Galerija v Centru »the Centre’s Art Gallery«, Adriatico Guesthouse, Grljan 9: razstava grafičnih listov, odprta do 15. januarja. Urnik: v tednu od 17.00 do 19.30 ob praznikih od 10.00 do 12.30. GORICA Kulturni dom: unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«, bodo na ogled do 8. januarja 1999 in sicer ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami, Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. _____________SLOVENIJA_______________ KOPER Pretorska palaCa: do 17. januarja bo odprta razstava, kultura Aalto. PORTOROŽ Avditorij: do 19. januarja razstavlja dekorativna stekla Marko Jezernik. Urnik: od 9. do 12. ure ob delavnikih ter v Času večernih prireditev. SEŽANA Mala galerija: do 8. januarja na ogled razstava slik in risb in memoriam Jožeta Tisnikarja ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. NOVA GORICA Mestna Galerija Nova Gorica: do 31. januarja bo na ogled razstava umetnice Klementine Golja »Slike«. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ure in ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Umik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. VeC-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja in performans Nika Špan. Razstava bo na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Senjam beneške pesmi: Poje Michele TV DNEVNIK 20.50 Alpe Jadran (ponovitev) ® RAI 1 6.00 6.30 9.45 9.50 11.30 11.35 12.25 13.30 14.05 15.40 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 23.20 23.25 0.15 0.45 1.15 1.40 Euronews Pregled tiska, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Zelena linija - Zeleni Me-teo Film: Pattini d’ argento (kom., ZDA ’79, i. Elea-nor Parker) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Riccioli d’ oro (kom., ’95, i. Hanna Hall, Dwier Brown) Mladinski variete: «Sol-letico» (vodita Mauro Se-rio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Robinson in nan. Zorro Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Aktualna odd.: II fatto (vodi Enzo Biagi) Kviz: La Zingara Film: Segreti e bugie -Secrets and Lies (dram., VB ’96, i. Brenda BIethyn, T. Spali) Dnevnik Dokumenti: Sulla scia di Simbad Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Rai educational: II grillo, Aforizmi Sottovoce - Potihoma Film: Orazi e Curiazi (dram., It. ’61) RAI 2 Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV Kronika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila SP v smučanju: moški slalom, 1. tek Nan.: J. A. G. (i. David James Elliott) 20.00 20.30 20.50 22.35 23.35 0.15 1.05 Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 (i. J. Brandrup, R. Strecker, A. Eggert) Variete: Amada mia, amado mio Dnevnik - SP v smučanju: moški slalom, 2. tek Film: L’ ironia della sorte (dram., Fr. ’73) ^ RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.20 14.00 14.40 15.05 15.35 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.30 22.55 0.30 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: II grande peccatore (dram., ZDA ’49, i. Gre-gory Pečk, A. Gardner) Aktualno: Pulsar, 11.00 Italijanska ustava Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Politična tribuna Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr -Leonardo Komični filmi Športno popoldne: nogomet C lige, odbojka Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Bugs Aktualna odd.: Mi man-da Raitre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Dopo il dilu-vio - Po poplavi - Potovanje v Nikaragvo, 0.00 Pred premiero - Carmen Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme S? RETE 4 ITAUA 1 fr" Slovenija 1 jr* Slovenija 2 Nad.: Un volto, dne donne, 6.50 Regina Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Hfffl Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 IHiM Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze H Film: Il gobbo di Notre Dame (dram., ZDA ’82) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme jflM Nan.: Colombo Film: Fronti a tutto (krim., ZDA '89, i. A. Edvvards, F. Whitaker) Film: Pioggia di soldi (kom., ZDA '92, i. Damon Wayans, Joe Santos) Pregled tiska Film: Una adorabile idiota (kom., Fr. ’63) S CANALE5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Detektiv na razpotju, 12.30 Nonno Feli-ce - problem Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) TV film: Jonathan, il bambino che nessuno vo-leva (dram., ZDA '92, i. Tom Mason, Madge Si-clair) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: Caraibi (pust., It. '98, r. L. Bava, i. Anna Falchi, Remo Girone) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia 6.10 9.20 10.15 12.20 13.00 13.30 14.00 14.25 15.30 16.00 17.30 18.30 18.55 19.00 20.00 20.45 23.15 0.35 2.05 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: MacGyver Film: Il ragazzo che sape-va volare (fant., ZDA '86, r. Nick Castle, i. Lucy Deakins, Bonnie Bedelia) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Baby Sitter Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: BeverlyHills Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Sinbad Odprti studio Šport Nan.: Palvolaska za očeta - Cody se poroči, 19.30 Tata (i. F. Drescher) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Aktualna oddaja: Moby’s (vodi Michele Santoro) Glasb, odd.: Night Ex-press Odprti studio, 0.50 Italija 1 šport Film: L’ avventuriero (pust., It. '67, r. T. Young, i. A. Quinn) # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Triestina - Rimini Rokomet Konjske dirke Udinese-Piacenza Nan.: get Smart, 23.35 Westr Side Medical Film (•) MONTECARLO 12.25 9.00 13.05 14.00 16.00 17.55 21.20 23.55 19.25, 22.45, 0.30 Dnevnik, 19.15 Šport Film: Bill sei grande (kom., ZDA ’50) Nan.: Quincy Film: Senza indizio (VB ’88, i. M. Caine) Variete: Tappeto volante 20.15 SP v smučanju: moški slalom Šport: Biscardijev proces Film: Otto uomini fuori (dram., ZDA ’88) Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor. Pod klo- 12.00 12.30 13.00 13.10 14.05 15.30 bukom: Skrivnosti kapitanovega dnevnika, 10.15 Otroška oddaja, 11.10 Naravoslovna oddaja Zgodbe iz školjke Dok. film: Kredo Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Film: Lipetove snaje (Nepidja) Osmi dan 16.00 Mostovi Po Sloveniji Tedi, oddaja za mularijo Glejte, kako rastejo Obzornik, vreme, šport Izobraževalna oddaja Humanistika Risanka Dnevnik, vreme, šport Tednik Oddaja TV Koper: TV Poper Oddaja o turizmu: Homo turisticus Odmevi, kultura, vreme Šport Pisave 23.20 Somrak stoletja: Temna stran meseca - Avtorji (1. del) 8.45 9.00 10.00 10.25 11.15 12.25 13.05 13.35 14.15 14.45 15.10 16.50 17.20 17.55 19.00 19.30 20.00 20.40 21.30 22.00 23.20 - 23.45 Teletekst Vremenska panorama Matineja. Nanizanka: Zamudniki (Avstralija, 13. ep.) Tedenski izbor. Nadaljevanka: Angel, varuh moj (ZDA, 10. ep.) Koncert Tomaža Domi-celja Komedija: Prihranjeni funt (Sean 0’Casey) Svet poroča Euronevvs TV prodaja Ris. nan.: Don Kihot Film: Skrivni vrt (ZDA) Nan.: Lukas (Nemčija, 7.) Nanizanka: So leta minila (VB.'4. ep.) SP v smučanju: moški slalom, 1. tek TV igrica: Kolo sreCe Videoring s Tanjo Dokumentarna serija: Ekstremne avanture SP v smučanju: moški slalom, 2. tek Športni portret Film: Spolno življenje Belgijcev (Belgija 1994, r. Jan Bucquoy, i. Jean-Hen-ri Compere, Noe Francq) Evropski kulturni magazin: Aliča Koper TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva NOT Videostrani Dnevnik, vreme Bot Iz tiska Dnevnik TV Primorka Euronevvs Otroška odd.: Gugalnica Film: Oliver Tvvist (dram., ’47, i. R. Nevvton) Aktualno: Meridiani Program v slovenskem jeziku Tv Dnevnik - Šport Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Košarka (EL) Smučanje TV dnevnik - Vsedanes Z' "\ Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi: Skrito cvetje rožmarina (L. Dobrinja); 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 15. del); 9.30 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert s slovenskimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (V. Valenčič); 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Plesni ritmi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Glasbena skrinjica (pripr. Katja Kralj); 18.00 Četrtkova srečanja; 18.45 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 \Regled tiska,vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri valil.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Soul povver; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Sta- ri gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasb, novosti; 13.45, Gost, Kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.20 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Operni pevci; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan; 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski dimni Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z 0:Z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO TOPLA HLADNA JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA r . . SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA č) 66 6^61 VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska nad severnim Balkanom in severnim Sredozemljem počasi slabi. Oslabljena hladna fronta se pomika čez srednjo Evropo in ne bo vplivala na vreme pri nas. Nad naše kraje doteka suh in topel zrak, le po nekaterih kotlinah in ob severnem Jadranu se zadržuje plitva plast hladnejšega zraka. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O o cBRUSEU 5 o PARIZ »/is 6'15 ____ LJUBLJANA -1/1 rT 'n- ' °SOFIJA -4/5 .ATENE 10/12 . • - - DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.52. f LUNINE MENE^Ail Luna vzide ob 12.55 in zatone ob 1.55. PLIMOVANJE Danes: ob 1.06 najvišje 32 cm, ob 6.50 najnižje -4 cm, ob 11.41 najvišje 17 cm, ob 18.31 najnižje -39 cm. Jutri: ob 1.52 najvišje 30 cm, ob 8.06 najnižje -3 cm, ob 12.19 najvišje 7^ cm, ob 19.03 najnižje -29 cm. •V,.ATENEc MORJE Morje mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C. BIOPROGNOZA Dopoldne bo vremenski vpliv uzgoden, le po nižinah z meglo se bodo pri občutljivih ljudeh pojavljale z vremenom povezane težave. Proti večeru se bodo vremenske pogojene težave pojavile povsod po državi. ^Vremenska napoved Hidrometeorobškega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............6 1000 m..............8 1500 m..............8 2000 m.............6 2500 m ............4 2864 m.............2 DANES TRBIŽ : CELOVEC O -2/1 GRADEC •2/6 cS M. SOBOTA O -3/. c6h> o w KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ -3/1 ČEDAD—w O 2/6 O XX KRANJ O VIDEM 2/6 O S. GRADEC -2/1 MARIBOR ° -2/7 O PTUJ CELJE O -2/7 __ GORICA o »N. GORICA 0/11 N. MESTO -2/8 O ZAGREB ■1,2o Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se bo ob morju in v ljubljanski kotlini zadržala ves dan. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo jasno vreme z meglo po nižinah. Megla in nizka oblačnost bo tudi ob severnem Jadranu. JUTRI GRADEC 1/6 a TRBIŽ 6$ M. SOBOTA O 1/6 CELOVEC O -1/5 ČEDAD—. 3/8 O O VIDEM 3/8 „ -2/4 O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -1/5 O KRANJ a? MARIBOR O 2/7 a GRADEC 1/4 *N. GORICA 3/8 3/8 O TRST 4/8 PORTOROŽ O J a » 3/8 B a V petek bo zmerno do pretežno oblačno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo občasno rahlo rosilo ali deževalo. V višjih legah bo spet hladneje. Pihal bo jugozahodnik. V soboto bo oblačno, občasno bo deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 m. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE b Princ Edward se bo poročil s Sophie LONDON - Princ Edvvard, najmlajši sin angleške kraljice Elizabete H. in princa Phillipa, se bo letos poročil z dolgoletno prijateljico Sophie Rhys-Jones, so sporočili iz Buckinghamske palače, od koder so istočasno tudi sporočih, da sta se princ Edvvard in Sophie (oba na sliki) včeraj tudi uradno zaročila. Datuma poroke Se niso sporočih, predvidoma pa naj bi se dogodila pozno spomladi ali poleti. Par, ki je skupaj že pet let, upa, da bo poroka v kapeli St. Georege v VVindsor-skem dvorcu zahodno od Londona. Edvvardova prijateljica Sophie (33) ureja revijo dobrodelnega sklada edinburškega vojvode, njenega bodočega tasta, in je predstavnica za stike z javnostjo v več prestižnih podjetjih. Odraščala je v grofiji Kent, kjer Se vedno živijo njeni starši. Ves čas njenega razmerja z Edvvardom (34) so mediji ugibali in napovedovah, da se bosta kmalu poročila. Princ Edvvard, sicer uspešen producent in voditelj televizijskih dokumentarcev, pa se je trudil, da bi mediji o njuni zvezi pisali čimmanj. Kraljica in njen soprog sta že izrazila izjemno navdušenje nad novico. Tudi britanski premier Tony Blair in soproga Cherie sta nad bližnjo poroko navdušena. Kot piše angleški tabloid Sun pa je včerajšnmja zaroka delno tudi posledica ultimata, ki naj bi ga plavolasa Sophie postavila princu svojih sanj: »Ali se poročiš z menoj ali pa je zadeva med nama končana!« Ponarejevalec poljskih bankovcev VARŠAVA - Poljska ga ujeli, ko je poskušal s ponarejenim bankovcem za 20 zlotov poravnati račun v neki trgovini. Denar je mladi ponarejevalec naredil s pomočjo računalnika, scannerja in laserskega tiskalnika, v njegovi domači "tiskarni" pa so odkrili še osem bankovcev po 20 zlotov. Dečka so odpeljah v dom, kjer bo o njegovi nadaljnji usodi odločalo sodišče za mladoletnike. (STA/dpa) »Elektronski trgovci« mastno zaslužili VVASHINGTON - Božični nakupi po internetu so v ZDA prekosili vsa pričakovanja in »elektronskim trgovcem« prinesli okoli pet milijard dolarjev. Čeprav še niso objavih dokončnih podatkov, prve ocene kažejo, da bodo porušeni vsi dosedanji rekordi. Leto prej so Američani prek interneta nakupih božična darila v vrednosti poldrage milijarde dolarjev, po zadnjem božiču pa pričakujejo najmanj podvojitev prodaje. Povprečna vrednost naročila je znašala 55 dolarjev, kar je za 6 odstotkov več kot leto prej. Tržni anahtiki, zlasti bolj konservativni, nad temi ocenami sploh niso začudeni. V ZDA na leto prodajo blago v vrednosti 2, 6 tisoč milijard dolarjev. Kupci prek interneta so bih z nakupi v glavnem zadovoljni, čeprav so morali na nekatera naročila zaradi preobremenjenosti medmrežja oz. trgovin čakati dlje časa. Kljub 1500 vrtnicam pogorel VERONA - Neki 29-letni Italijan je skušal znova osvojiti svoje bivše dekle s skoraj 1500 vrtnicami. Vendar pa predstava - vrtnice je zaljubljeni dopolnil še s spektakularnim nastopom na konju - 26-letne Alessandre ni prepričala. Neobičajna ljubezenska izpoved se je zgodila v Veroni, mestu Romea in Julije, vsaka vrtnica naj bi dekle spomnila na en dan njunega štiriletnega razmerja. Roberto je svojih 1480 vrtnic najprej poslal v restavracijo, kjer je Alessandra takrat obedovala z družino. Nato se je povzpel na konja, vedoč, da ima njegova oboževanka rada jahanje, in se z vrtnicami v roki osebno pojavil pred njo. Ampak že pogled na Alessandro mu je razodel brezplodnost njegovih prizadevanj. (STA/dpa) V ZDA se število žrtev hudega mraza naglo bliža stolici NEW YORK - Huda zima, ki je zajela Združene države Amerike, kjer se je temperatura spustila tudi do 37 stopinj pod ničlo, je do sinoči terjala 91 življenj. Veliko ljudi je izgubilo življenje v prometnih nesrečah na poledenelih cestah. Zaradi obilo snega in mrzlega zraka, ki se je prav do juga ZDA spustil s severa Kanade, se je srebro v zvezni državi Illinois spustilo na rekordnih minus 37 stopinj celzija. To je najnižja temperatura po letih 1930 in 1996, ko je bila najnižja izmerjena temperatura minus 36 stopinj. Severni del zvezne države New York je pokrila snežna odeja do 30 centimetrov, temperature pa so se spustile pod ničlo celo v zveznih državah ob Mehiškem zalivu. CMBMMnmaMNNttttMMMMMMMMMRMIMlIMMMHMMnMMMMMIMMMMMa Novorojena gorila se imenuje Evro SAINT-MARTIN-LA-PLAINE -V francoskem živalskem vrtu v kraju Saint-Martin-la-Plaine so novorojeno gorilo poimenovali kar po novi skupni evropski denarni enoti - Evro. Evrov spol še ni znan, saj mati čuvajem ne dovoli k novorojenčku. Direktor živalskega vrta je povedal, da je bilo treba izbrati ime, ki se bo začenjalo s črko e, tako da se je ime ponudilo kar samo od sebe. Rojstvo gorilčka Evro v noči z nedelje na ponedeljek je edinstveno tudi zato, ker ga je 22-letna gorila Jasmine skotila le 28 mesecev po rojstvu drugega mladička Borne; med triletnim obdobjem dojenja naj praviloma ne bi mogla zanositi.