P R E S E K
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652 Letnik 19 (1991/1992) Številka 3 Strani 178-181
Marijan Prosen:
ZANIMIVOSTI O ULUGBEKOVI ZVEZDARNI
Ključne besede: astronomija, zgodovina, zvezdarne. Elektronska verzija: http://www.presek.si/19/1091-Prosen.pdf
© 1991 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije © 2010 DMFA - založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovoljeno.
RSTROtmjR
ZANIMIVOSTI O ULUGBEKOVl ZVEZDARNi
Drugo polovico 14, stoletja tn začetek 15. stoletja zaznamujejo poleg drugih zgodovinskih dogodkov tudi obsežna vojaška osvajanja legendarnega mongolskega (uzbekistanskega) vladarja Timurja. Ob koncu svojega življenja (1405) je vladat ogromnemu imperiju, katerega prestolnica je bil Samarkand, eno najbolj bogatih in kulturnih mest tedanjega Vzhoda,
Koncem 1393 je Timur začel veliki vojni pohod na Iran. Na eni vojnih postojank se mu je 22.3.1394 rodil vnuk, ki so mu dali ime Muhamed Taragaj, v zgodovini bolj znan pod imenom Ulugbek (kar pomeni veliki knez). Po Timurjevi smrti je postal Ulugbek poglavar že razpadajoče države. Za razliko od svojega starega očeta pa se ni odlikoval z vojaškimi veščinami, ampak ga je zanimala znanost. Kot poglavar - sultan - je dal graditi Šole (medrese), podpiral je znanstvenike, pesnike, zdravnike, zgodovinarje. Sam je pisal pesmi in sestavljal znanstveno delo o zgodovinsko pomembnih narodih Azije. Najbolj pa je bil predan astronomiji.
Na hribu blizu Samarkanda so pod njegovim vodstvom zgraditi največji astronomski observatorij 15. stoletja (Glej tudi prispevek Astronom iz Samarkanda, Presek 3 (1973), 132). Kmalu po Ulugbekovi smrti (1449) je začela
O&cepflaropH H V r y. G t* M j
«™ t »Piu-o "5? Ji- i
|p| nOHTA CCCP 1 UK	i i 1
' > 8\ ..	'ffl
KPvriH ErtUJlHi B MHPt J, ptlBETCKllU TEflECKOH S	s--i,
K
iS F*
fur ^HK
& CAMAPKAHA 1 2 ^
^'-Jt© «nji*H«Ti(.( 1984. 7 &B-ST27 atorklt j^on, 3, 2379
Offlpa»n»Tfc loiihmj ■ KOHnepri
V	- - «
W Wl<
Uoca llkbnmd
-J u
[id
^ici^rJ
Slika 1. Ulugbek {1394 do 1149) - risba iz 16. stoletja
Razglednica, ki sem jo pred leti prejel iz Samarkanda, prikazuje rekonstruirani del znamenite Ulugbekove zvezdarne -enega največjih dosežkov muslimanske astronomije.
zvezdama propadati, pozneje so jo razrušili, zravnali z zemljo in nanjo povsem pozabili Sele 1908 je samarkandski arheolog V.L. Vjatkin po napornih izkopavanjih odkril razvaline Ulugbekove zvezdarne. Toje bila tri nadstropna zgradba v obliki valja s premerom osnovne ploskve okoli 50 m. Imela je številne sobe in okna, pa tudi utrjene temelje, obdane z marmorjem (slika 2). Čez sredino stavbe je navpično potekala široka zareza (lina), ki je ležala v ravnini krajevnega poldnevnika. V to zarezo so postavili glavni (kotomerni) instrument zvezdarne, orjaški kvadrant (slika 3). Lok kvadranta je pripadal krožnici s polmerom 40,2 m V središču krožnice v zgornjem delu stavbe je bil osnovni diopter (muha). Po loku kvadrata je na posebnih bronastih tračnicah opazovalec premikal vizirno napravo (merek), s katerim so določali smer proti vesoljskim telesom. Pri opazovanju Sonca so lino kvadrata zatemnili, da so dobili temno sobo (camero obscuro). Sončev žarek skczi osnovni diopter je vrgel "zajčka" na bel zaslon, ki so ga premikali po loku kvadranta. Po smeri svinČnice glede na zaslon so določevali opoldansko višino Sonca,
Lok kvadranta je bil pravzaprav sestavljen iz dveh vzporednih lokov v medsebojni razdalji okoli pol metra in obložen z Žgano opeko ter prekrit z
Slika 2, Ulugbekova zvezdama - rekonstrukcija (levo) in podzemni del njenega glavnega instrumenta - orjaškega kvadranta (desno).
Stika Shema orjaškega kvadranta. Njegova globina na južnem delu je bila okoli 11 m. Polovica loka (približno do 45*) se je nahajala pod zemljo, ostali del pa nad njo, do višine 29 m na severnem delu. Ohranile so se Je marmornate plošče, ki so sestavljale del podzemnega loka kvadranta od 57° do 90°, in plošči, ki ustrezata 19° ,20° in 21® nadzemnega dela loka. Arheološke raziskave so pokazale, da se ostale masivne marmornate plošče (nekatere težke tudi 100 kg) niso izgubile. Raztresene po razdejanju observatorija so pozneje uporabili kot gradbeni material v Samarkandu in bližnjih naseljih.
marmorjem Vzdolž lokov so bili vrezani žlebovi, v katere so pritrdili tračnice. Razdalje med razdelbarm na stopinjski skali na loku kvadranta so bile 70,2 cm. Ob lokih so bile stopnice za opazovalca. Ravnino krajevnega poldnevnika, v katero so postavili kvadrant, so določili skrajno natančno za tisti čas (napaka v azimutu je bila le 10 ). S tem instrumentom so samarkandski astronomi izmerili lege 1018 zvezd, naklonski kot ekliptike k ekvatorju in dolžino trajanja leta.
Marijan P ros en