Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 125 Oln. DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust. Št. 168. V Mariboru, sreda 8. decembra 1926. Leto I. Program SSJ v Sloveniji za oblastne samouprave. iv. O občem gospodarskem napredku. Opiraje se na št. 2. zakona o oblastnih samoupravah, ki navaja delokrog teh samouprav, povdarja SSJ posebno naslednje težnje: a) Na obči proizvajalni proces ima proletariat omejen vpliv. V tem pogledu so mu postavljene naravne meje, ki jih ustvarja neznanje. Ta izolacija proletariata pa nima slabih posledic samo za proletariat sam, temveč tudi za proizvodnjo, kateri se te speče sile ne morejo primeniti v prid! Zato boj neznanju! SSJ posebno povdarja stremljenja po ljudski izobrazbi, katerim ima v prvi vrsti služiti šolstvo. Šolstvo danes ne ustreza potrebam časa, vsled česar je potrebna preosnova. SSJ se zavzema za razširjanje obvezne šolske dobe otrok in za odpravo vseh olajšav glede šolskega obiska. Uvesti je strokovno-nadaljevalni pouk, upoštevajoč obrtno-industrijski in kmetijski tip prebivalstva, ki ima izpolniti čas razširjene šolske dobe. Kmetijska srednja šola naj se ustanovi v vsaki oblasti, kmetijske šole v vsakem srezu. Kjerkoli imajo občine primerno zemljiško posest, naj bi se obrazovalo vzorno gospodarstvo s strokovno šolo za kmetijski naraščaj. Vplivati in omogočiti to, da si občine tako posest pridobe ali potom nakupov, ali potom agrarne reforme, ali od države. Enako paž-njo je v obrtno-industrijskili krajih posvečati obrtnemu šolstvu. Gospodarska država se je pri nas popolnoma polastila vsega šolstva, od katerega zahteva, da služi ozko njenim ciljem. Vpliv drugih činite-ljev, predvsem staršev samih, je potisnjen popolnoma v stran. Ustvarja se šablonska enotnost šole v vsej državi, pozabljajoč, da sta gospodarstvo in izobrazba v tesni medsebojni zvezi, da daje stopnja gospodarskega razvoja vsakega kraja pečat ljudski izobrazbi in nasprotno. Šoli je pustiti možnost, da razvije svoje sile, da stoji v ravni črti s splošnim gospodarskim napredkom posameznih krajev in ne nad njim, še manj pa pod njim. Vsled tega se od šole ne sme zadrževati vpliv ini-cijative lokalnih činiteljev, ki stoje v neposredni vezi z gospodarstvom in napredkom svojega kraja. Boj za demokratizacijo šolstva se mora Prinesti tudi v samouprave in je naloga SSJ, da ga oživi in vodi. Načelo demokratičnosti pri šolstvu pa postavlja kot posledico načelo narodnostne avtonomije šolstva, kateremu načelu se SSJ, zavedajoč se dolžnosti napram narodnim manjšinam brezpogojno priznava. b) Razvoj celokupne proizvodnje zahteva cenenih pogonskih sil. Zato je nujno stremljenje po popolni elektrifikaciji ozemlja. Ta naj se stop-njema in po načrtu izvede s pomočjo elektrifikacijskih zadrug, v katerih liai bi se udejstvovale vse samoupravne korporacije. V teh udruže-, •, !la.j h' sc kapitalu demokratične zajednice pridružil privatni kapital, kjer naj bi služil v občo korist celotne zajednice. c) Z odpravo naturalnega gospodarstva tako v obrtno-industrijski kakor v poljedelski produkciji nastane skib za ti g. Ustvarjati bo možno- sti rednega neoviranega dotoka ali odtoka blagu. V to svrlio je skrbeti za ustvarjanje, ohranitev in popolnitev dobrih prometnih vezi. V prvi vrsti je povdarjati potrebo dobrih cest (mostov) v vse prometne centre ter uvedbo rednega tovornega in osebnega avtomobilskega prometa. Stremeti je za napravo lokalnih parnih in električnih prog, kjer to zahteva interes gospodarstva. Ravno-tako je važna naprava vzpenjač, ki naj otvore produkciji naša gozdna bogastva. Sodelovanje za spojitev slovenskih oblasti z morjem. d) V čim tesnejši vezi stoje samouprave z na kapitalistični podlagi urejenim gospodarstvom, tem v ožji stik. prihajajo s kapitalom. Skrb, da se tekoč obratni kapital na danem gospodarskem ozemlju ohrani, da se uredi njega reden dotok in odtok, bode važna naloga samouprav. Na ureditev denarništva na zadružni podlagi mora samouprava imeti svoj vpliv. Razviti bo hranilne in kreditne zavode ter ustanoviti privilegirano oblastno samoupravno banko. Važna panoga, ki jo bo popolnoma prevesti v samoupravne roke in v vezi s srezkimi in občinskimi samoupravami izpopolniti v sistem, je zavarovanje. To je danes ali v roki privatnega kapitala, ki vzdržuje zavode zaradi pridobivanja ogromnih dobičkov za sebe, ali pa v roki države, ki ga z birokratizira-njem ubija. Zavarovanje ima služiti blaginji ljudske zajednice, zato je nujno, da se iz rok tako kapitalizma kakor birokratizma osvobodi ter izroči v upravo demokratični zajednici. v. O obrtno-industrijski proizvodnji. Po smotrenern načrtu je pospeševati ustanovitev industrijskih panog, opiraje se na princip domo-' rodnosti, v kolikor je to v skladu s splošnimi interesi cele države. Pri tem je povdariti princip zadružne produkcije. V privatno-kapitalistični industriji pa je podpirati stremljenja po organični združitvi na bazi obrtnih in strokovnih zvez. Uvesti skupinsko delitev dela ter stremeti za normaliziranjem produkcije. Vi. G zemljiški proizvodnji. Zahteve se v glavnem krijejo s točkami strankinega agrarnega programa, sprejetega na strankinem pokrajinskem kongresu v decembru 1925 v Celju. Poleg že navedenih teženj je stremeti za vsestranskim tehničnim napredkom kmečkega poljedelstva. (t) V svrho povečanja intenzivnosti zemljiške produkcije jo je treba racionalizirati. Poleg splošnega dvignjenja duševnega nivoja kmečkega prebivalstva je priti kmetu s strokovnim nasvetom na pomoč. Oblastna samouprava mora skrbeti za strokovne potovalne učitelje, za strokovne referente, za poskusne zavode, zimske tečaje, poljedelske knjižnice, poljedelske razstave, kakor tudi za postavitev vzornih posestev. Veliko važnosti je polagati na poljedelske svete, ki naj bi bili stalni posvetovalni organ oblastne samouprave in tvorili proti- utež, . da se prepreči birokratizacija samouprav. b) Izvedba melioracij in regulacij mora dati agrarni produkciji novih zemljišč. Važen moment je, da se v tem pogledu ne prepušča vse naloge državi, temveč da se pri pridobivanju kreditov ustvari sodelovanje oblastnih, srezkih in občinskih samouprav, pa tudi privatnikov. Stremeti je posebno z ozirom na poslednje, za pridobitvijo zakonitega pooblastila za prisilno izvedbo. Zadnje vremenske katastrofe stavijo oblastne samouprave posebno pred nujne naloge glede ureditve hudournikov in rek, ki jih bo mogoče izvesti le, ako se pritegne vse navedene činitelje, kar nikakor ne pojde brez primenitve prisilnih sredstev. c) Prisilna sredstva mora uporabljati samouprava tudi pri izdajanju predpisov glede sekanja gozdov, ozir. pogozdovanja, glede gojitve vrst plemenske živine, glede gojitve poljedelskih kultur, uporabe semenja, umetnih gnojil itd. Isto velja glede uničevanja poljedelskih škodljivcev, rastlinskih in živalskih. Oblastna samouprava si mora izvojevati pravico, da zemljišča, ki jih posestniki ne obdelujejo, prisil? nim potom prevzame ali sama v obdelovanje, aii pa se predado ali občinam ali zemljiškim produktivnim zajednicam. d) Važna je politika cen za poljedelske produkte. Ako se pomaga poljedelcu z enostavnim zvišava-njem cen poljedelskih produktov, bo s tem udarjeno prebivalstvo obrtno-industrijskili krajev, v prvi vrsti zopet proletariat. Zato je po možnosti zvišati produktivnost zemljiške produkcije in stvoriti možnost lahke oddaje nadprodukcije. Vsled tega je izločiti izkoriščanje zemljiške produkcije po trgovskem kapitalu, ki se je kot parazit vrinil med agrarnega producenta in med kon-zumenta. Važna je v tem pogledu izgradnja kmetijskega zadrugarstva ter vezanje tega z mestnimi konzumnimi zadrugami. Samouprava naj teži, da bo s stališča producenta in konzumenta vplivala pri regulaciji državne carinske uvozne in izvozne politike kakor tudi stremela za državnim nadzorom glede oddaje živilskih produktov zaradi preprečitve špekulacije. e) Posebno pažnjo bo posvečati zadolženju zemljišč. Samouprava mora paziti, da‘ z dobro produktiv- no politiko varuje zemljo od prezadolžitve vsled nezadostne produktivnosti, kakor tudi da blaži glad ubogih po zemlji, ki ima za posledico preplačevanje posestev nad vrednostjo njihovega donosa. Blažilno bo vplivala samouprava, ako bo potom svojih denarnih zavodov skrbela za cenene agrarne kredite. Pri tem bo dajati prednost produktivnim kreditom, t. j. skrbeti pred vsem za melioracijske hipoteke. f) V vezi s prednjim vprašanjem je tudi vprašanje obdavčenja. Za socializem bo rešeno vprašanje davkov, kadar bo vse bogastvo prešlo v roke ljudske zajednice; takrat bo večina današnjih davkov postala nepotrebna, ker jih bo nadomestil oni del, ki se danes kot nadprodukcija steka v roke kapitalista in se produkciji nazaj^ ne vrača. Do tega pa je še daleč. Zato je pri iskanju davčnih virov za sedaj postaviti načelo, da davek ne sme zadevati dela, t. j. mezde, temveč samo presežek mezde, t. j. nadvrednost. V vezi z vprašanjem zemljiškega obdavčenja je obravnavati tudi vprašanje dajatev cerkveni posesti, ozir. cerkvenim organom, bodisi v naturi, bodisi v denarju ali v delu (bira, stelja, gnoj, drva, tlaka . . .). To so ostanki iz podložnostnega razmerja državnofevdalne dobe, ki po večini danes nimajo več zakonite veljave in ki jih samo še nevednost vzdržuje. Trajen pouk med ljudstvom, ker gre samo za nevednost, a stremljenje za odpravo, kjer imajo ti ostanki še zakonito obliko, bodi stremljenje SSJ. g) Samouprava mora težiti tudi, da dobi regulativen vpliv pri prodaji zemlje. Težiti je, da sc onemogoči zemljiška špekulacija. Stremeti je, da dobi vpliv na zemljiške cene, da si zasigura zase, ozir. za srezke in občinske samouprave predkupno pravico za vso prisilnim potom prodano zemljo. S primerno politiko cen bo utegnilo omejevati lakoto ubogih po zemlji, s čemur se bo sprečevalo kmečko suženjstvo dolgov. h) Brezobzirni boj je napovedati obstoječi cerkveni posesti, ki je ostanek fevdalne posesti. Fidejko-tnisi so v ustavi vsaj de iure že odpravljeni. Cerkvena posest nosi izrazit značaj fevdalne fidejkomisne posesti, ki jo je odpraviti in staviti pod udar agrarne reforme, ki naj jo prevede v lastnino ljudske zajednice. (Konec sledi.) Delavstvo nastopi enotno! Prvič po sedmih letih bratomornega boja med delavstvom v Sloveniji, se jc posrečilo doseči za volitve skupen nastop. Na konferenci pokrajinskega načelstva je dala naša stranka iniciativo za to. Največ odziva je našla želja po skupnem nastopu vseh socialističnih grup med širokimkplastmi delavstva samega in nedeljske konference, ki so se vršile na Koroškem in Štajerskem, so rodile popolen uspeh. Na Koroškem je dosežen popolen sporazum med Bernotovo grupo in našo stranko. V srezih mariborski desni in levi breg nastopi socialistično delavstvo z eno listo. V Mariboru samem nastopi socialistično delavstvo združeno. V Celju in v celjskem srezu so ostala kandidatna mesta za Bernotovo grupo nezasedena, ki jih skoro sigurno izpolni po svoji seji, ki se vrši v sredo v Celju. V P.tuju so postavljeni kandidati naše stranke. V slovenjgraškem srezu bodo morali slediti Ber-notovi pristaši vzgledu svojih koroških in celjskih sodrugov. V Ljubljani sami in v ljubljanski oblasti je že dosežen sporazum med našo stranko in grupo »Zedinjenje«, vrše se pa še pogajanja z ostalimi grupami, ki bodo skoro gotovo rodila uspeh. Tako je pričakovati, da nastopi socialistično delavstvo tudi na Kranjskem in v Ljubljani z eno listo. Poteptani in propadli bodo vsi, ki se enotnega nastopa izogibajo ali ga skušajo ovirati. Sedaj pa na delo za zmago združene socialistične liste. Ponesite vest o skupnem nastopu vsega delavstva v tovarne in delavnice in delajte za volilno zmago. eiuca Enrilo Splošno priljubljen Ravni nadomestek, okusen i cenen. "Dobiva se v vse& dobro asortiranLO kolonijalniJt) trgovinaQ. Italljii In Albanija. Italijanska vlada je usilila Albaniji svojo »zavezniško« pogodbo, ki pomenja v stvari ne samo gospodarsko, marveč tudi politično za-sužnjenje albanskega ljudstva pod italijanskim imperializmom. Gospodarsko je bil italijanski kapitalizem v Albaniji že prej močno usidran. Italijanskim kapitalistom je šlo v Albaniji za petrolejske vrelce in za šume. In ne samo italijanskim, tudi angleškim kapitalistom so se cedile sline po albanskem petroleju. Italijanski vladi pa je šlo zato, da pridobi za italijansko imperialistično ekspanzijo na Balkanu obširnejši teritorij, ki naj premakne njeno državno linijo do Marice in Bregal-nice. Italija tišči že nekaj let na Balkan kot kozel na vrt in je v to svrho tirjala zase i Zadar i Reko. Toda to so geografično le majhne, skoro brezpomembne oaze. Albanija je pa precejšen teritorij sredi Balkana, odkoder bo lažje s pomočjo samega albanskega ljudstva delati za »mir« na vuikaničnem slovanskem polotoku. Tudi je Italija že prej sklenila zelo prisrčno zavezniško pogodbo z Jugoslavijo, kar jo pa ni nič motilo pri sklepanju posebne pogodbe z Albanijo, preko jugoslovanske države, še več, v direktnem antagonizmu z interesi Jugoslavije in Balkana sploh. In sedaj je završalo po jugoslovanskem patriotskem časopisju in Ninčič — mučenik —, ki je doživel vzlic njegovim izredno velikim simpatijam za Mussolinija in za faši-stovsko Italijo, to grdo diplomatsko blamažo, ne ve več, ali žugati, ali se spet klanjati pred velikim vitezom Matteottijeve smrti. . Ni, kajpak, prijetno, izvedeti, da prijatelj ni bil prijatelj in da je zavezništvo temeljilo na pristni diplomatski hinavščini in da je bila Nin-čičeva uslužnost Mussolinijevi Italiji ne samo nečastna, marveč tudi nekoristna. Ali običaj v tem lažnjivem kapitalistično diplomatskem in zlasti v italijansko balkanskem oficijelnem svetu je, da po možnosti eden drugega temeljito prevarijo in da se bo koncem konca vsa stvar vendar razvila tako, kakor bodo posamezne vlade hotele in ne kakor je to utrjeno v medsebojnih pisanih in podpisanih pogodbah. Zato nismo dosti dali na svoječasno jugoslovansko-itaiijansko zavezniško pogodbo in ne damo dosti niti na sedanjo itali-jansko-albansko. Če bo italijanski kapitalizem in italijanska finančna moč res tako velika, da se bo lahko placirala tudi izven italijanskih meja, ne bo mogoče to kapitalistično ekspanzijo nikakor zaustaviti niti na Balkanu niti drugod, če se pa Italija pri vsem le igra na »imperializem«, potem ji ne morejo prav nič koristiti njene diplomatske spletke in njene še take ali takfe pogodbe. Zato ne delimo socialisti prav nič strahu z našim patriotskim svetom in se nam zdi oficijelno ogorčenje vladnih krogov močno neumes.tno. Ko bo nanesla prilika, bo najbrže tudi naša diplomacija servirala italijanski nekaj podobnega — in tako dalje, kakor se take stvari spodobijo za ta kulturni in razviti bur-žuazni svet. Pravi mir na Balkanu in na svetu bo napravil proletariat, bo ustvaril socializem. Proračun danajske obilne. Največja socialistična občina je Ddnaj. Omenili smo že ponovno, da so obrnjene oči socialistov celega sveta danes na upravo dunajske občine, ki tvori posrečen eksperiment onega po čemur se naj socialistična občina razlikuje od kapitalistične. Toda ne samo socialisti ampak tudi kapitalisti gledajo s strahom, kako se teorija spreminja v prakso. Kljub najneugodnejšim razmeram, ki jih je vstvarila kapitalistična petletna vojna, se je dunajskim sodrugom posrečilo v kratki dobi par let, Dunaj sanirati zlasti na socialnem polju. V soboto je bil objavljen dunajski proračun za prihodnje leto, ki je zopet nov dokaz silnega razvoja kljub velikanski gospodarski krizi. Proračun izkazuje kolosalno vsoto na potrebščini 481,565i270 šilingov, ter kritje 414,188.360 dohodkov. Primanjkljaj: 67 milijonov šilingov se pokrije iz blagajniških 'ostankov. ' V našem denarju znaša ta proračun preko treh milijard dinarjev! Redna potrebščina znaša okoli 273 milijonov in za investicije je namenjeno skoraj toliko t. j. 208 milijonov šilingov in od te vsote zopet za gradbo stanovanj: 118 milijonov ali 944 milijonov dinarjev, s čemur bode v bodočem leto zopet zgrajenih okroglo 10.000 novih stanovanj. Z ostankom se bode zgradilo mnogo novih kopališč, otroških vrtcev, javnih parkov, okrevališč in mnogo drugih naprav katerih tukaj radi premajhnega prostora ni mogoče navajati. Tako se utrjuje mogočna rdeča trdnjava, katere ne more več noben sovražnik premagati, ker stranka, kateri solnce ne zahaja, pridobiva od dne do dne več zaupanja kljub brcanju sicer še silno močnega kapitala. Sodrug Breitner, ki vodi finančne posle mestne občine je ob enem silno čislana in sovražena osebnost. Niega se napada in roti ter ob enem prosi, da naj za božjo voljo davke zniža, pa naj raje posojilo najame. Toda on je trden kot skala in se smeje kapitalistom. On pravi: če bi mi kapitalistom ugodili, tedaj ne bi imelo smisla, zakaj smo se borili za mestno občino. Občinske davščine so po večini osredotočene na luksus in so progresivne. Neki uradnik plača n. pr.: stanovanjsko gradbenega davka mesečno celih 90 grošev, med tem plača istega davka g. Rotschild 55.000 šilingov. Neka banka pa 250.000 letno. O tem dunajskem davku se bomo obširneje bavili v eni prihodnjih številk našega lista, da bodo naši so-drugi imeli pojma in se ne bodo bali, da morda le ti preklicani rdečkarji na vse zadnje ne vlečejo ubogim kapitalistom kožo čez ušesa. me na Danskem. »Jutro« ima peklensko veselje če more le kje udariti po socialistih. Vse svoje inozemske vesti iz Italije, Ru-munije, Nemčije in drugod jemlje po večini iz dunajske socialistične »Ar-beiter-Zeitung«; spremeni jih le v toliko, da jim da drugo tendenco, ki je nasprotna socialističnemu gibanju. Tako je n. pr. za časa štrajka angleških rudarjev konsekventno jemalo poročila o položaju v rudnikih iz našega dunajskega glasila, le na koncu je potem spremenilo razpoloženje za delavstvo v razpoloženje za angleške kapitaliste. Tako je tudi z volitvami na Danskem. Tam gori je vladala socialistična stranka v zvezi z radikalno stranko že skoro 20 let. Položaj v parlamentu je bil vedno tak, da ni bilo mogoče sestaviti niti samome- ščanske, niti samosocialistične vlade. In socialistična stranka je bila primorana, kot najmočnejša stranka v državi prevzeti državne vajeti v svoje roke in se nasloniti na napredno meščansko krilo. Ko je pa skušala izvajati konsenkventno socialistično davčno politiko, so se ji izneverili tudi nekateri meščanski levičarji, nastala je kriza in nove volitve so se vršile minuli teden. Socialistična stranka je dobila 497.471 glasov (30.000 več kot leta 1924.), radikali 150.916 (166.000 manj), kmečka stranka 378.369, konservativa 280.479, komunisti 5.612 (preje 6.216). Vsled volilne geometrije ni pa nazadovanja radikalov je ostala vlada za dva poslanca v manjšini in »Jutro« poskakuje od veselja in trdi, da je konec socialistične vlade povzročil poraz socialistov, dasi dobro ve, da so socialisti še napredovali in pridobili novih 30.000 volilcev. V takih vprašanjih pride vsa konservativnost naših »demokratov« do izraza. socialistična vlada na Finskem. Finska socialdemokratska stranka je sklenila sodelovati v novi finski vladi. Položaj je tam prilično isti, kot je bil na Danskem. Kapitalisti ne morejo vladati niti brez delavcev niti proti delavcem. Socialistična stranka je najmočnejša v državi. Kako se vrtijo volitve v oblastne skupščine. Zakon o oblastni in srezki samoupravi z dne 26. aprila 1922 določa sestavo, delokrog in pravice novih samoupravnih teles. Organa oblastne samouprave sta oblastna skupščina in oblastni odbor. V državi imamo 33 oblasti. Slovenija je, kakor znano, razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Pri nas bomo torej imeli dve oblastni skupščini in dva oblastna odbora: v Ljubljani in v Mariboru. Oblastne skupščine se volijo po splošni enaki tajni volilni pravici s proporcem na dobo štirih let. Vsak politični srez je volilni okraj za sebe in ima na vsakih 10.000 prebivalcev po enega poslanca. Višek preko 5000 daje pravo na še enega poslanca. Mesta, ki štejejo več kakor 5000 prebivalcev (pri nas torej Ljubljana, Maribor in Celje) tvorijo posebne volilne okraje. Število poslancev za vsak volilni okraj določi pred vsakimi volitvami upravno sodišče (za mariborsko in ljubljansko oblast je kompetentno upravno sodišče v Celju). Volitve se vršijo na podlagi skupščinskih volilnih imenikov. Kdor ima volilno pravico za Narod, skupščino, jo ima tudi za oblastno skupščino. Za kandidate veljajo isti pogoji,'kakor za poslance, s to omejit- 88 Jack London: Železna peta. (Socijalni roman. Prevel I. V.) (Dalje.) Od junaškega dela naših sodrugov nisem videla ničesar. Slišala sem eksplozije 'njihovih min in bomb, videla sem dim njihovih požigov. In to je bilo vse. Vsekakor sem videla naskok balona naših sodrugov na trdnjavo. Bilo je na drugi dan. Trije uporni polki so bili v trdnjavi do zadnjega moža uničeni. Trdnjave so bile prenapolnjene plačancev, veter je pihal prav in naš balon se je dvignil raz enega mestnih državnih poslopij. Takrat, ko je zapustil Biedenbach Glen El-len, se mu je posrečila iznajdba izredno učinkovite eksplozivne snovi. Imenoval jo je »ekspe-dit«. Rabila se je kot orožje za balone. Bili so to le v naglici in neokretno izgotovljeni baloni z vročim zrakom, ali naredili so svojo dolžnost. Gledala sem jih s strehe nekega uradnega poslopja. Prvi balon je pogrešil trdnjavo popolnoma in izginil na deželo. Ali pozneje smo zvedeli o lijem več. V njem sta bila Burton in O’ Sullivan. Pri spustu sta letela čez železniško progo in ravno čez vojaški transportni vlak, ki je drvel s polno paro v Chicago. Vrgla sta ves »ekspedit« na lokomotivo. Vsled nastale škode je bila proga nekaj dni nerabna. In kar je bilo pri tem najlepše, se je balon, ker se je znebil teže, dvignil v zrak in se vsedel šele šest milj daleč v stran. Tako sta se oba junaka rešila. Drugi balon je odpovedal. Njegov let je bil počasen in bil je preluknjan od krogel, preduo je dosegel trdnjavo. V njem sta bila Herford in Kvinnes. Bila sta raztrgana na kose. Biedenbach je obupaval — vse to smo pozneje zvedeli — in se dvignil sam s tretjim balonom. Tudi ta balon je letel počasi, imel je pa srečo. Plačancem se ni posrečilo ga zadeti. Še sedaj vidim jasno, kakor takrat,.kako je letela po zraku napihnjena vreča in pod njo visi majhen košček — človek. Trdnjave nisem mogla videti, ali drugi, ki so bili tudi na strehi, so mi povedali, da plava balon ravno čez trdnjavo. Padec spuščenega »ekspedita« nisem mogla videti. Videla sem pa, kako je balon naenkrat šinil kvišku. Kratko nato se je dvignil v višino velik dimnat steber in nato sem slišala rjovenje eksplozije. Biedenbach je uničil eno trdnjavo. Nato sta se dvignila istočasno dva balona. Vsled eksplozije »ekspedicije« je bil eden raztrgan na kose in zračni potres je uničil drugega, ki pa je padel v drugo trdnjavo. Boljše si niti misliti ni moglo. Vsekakor sta morala oba sodruga žrtvovati svoje življenje. Ali vrnimo se k ljudstvu brezdna! Moje izkušnje z njim so bile ograničene. Divjalo je in morilo in uničevalo vse v lastnem mestu in bilo uničeno. Ali niti enkrat se mu ni posrečilo doseči mesta oligarhije na zapadni strani. Oligarhi so se dobro zavarovali. Četudi se je uničevalo v srcu mesta, oni in njih žene in otroci so bili brez nevarnosti. Povedalo se mi je, da so se v tistih strašnih dneh njih otroci igrali v parkih in da so najraje v igri posnemali teptanje njih staršev po proletarijatu. »Plačancem ni bilo lahko obračunati z ljudstvom brezdna in istočasno se boriti s sodrugi. Chicago je ostalo zvesto svoji tradiciji in četudi je bila ena generacija revolucijonarjev uničena, je stala nasprotnike malone ista cena. »Železna peta« ni seve priobčevala nobenih številk, ali po neki zelo previdni cenitvi je bilo — minimalno rečeno — stotridesettisoč plačancev pobitih. Ali sodrugi niso imeli nobene koristi. Mesto da bi vsa dežela šla z revolucijonarji roko v roki, so ostali sami in vsa moč oligarhije bi se vsula, ako bi bilo potrebno, na nje. In to se je tudi zgodilo. Vsako uro, dan na dan, so šli vojaški transporti s stotisoči plačancev v Chicago. Silno mnogo je bilo ljudstva brezdna! Od klanja utrujeni, so plačanci začeli goniti ljudi, kakor zverino, tako da jih poženejo v Michigansko jezero. V začetku te gonje sva srečala Gartlnvaita in mladega častnika. Ta gonja se je izjalovila vsled sijajnega dela sodrugov. Mesto velike črede, ki so jo mislili skupaj zgnati, s° plačanci podili samo štiridesettisoč teh nesrečnikov v jezero. Tu in tam, ko so imeli drhal v rokah in jo podili proti jezeru, so sodrugi 'iaJiKo‘ čili plačance in ljudstvo je zbežalo skozi luknje, ki so nastale v obdajajoči jo mreži. Garthwaite in jaz sva videla tak primer kratko po najinem srečanju z mladim častnikom. Drhali, h kateri sva midva spadala m ki je bila potisnjena nazaj, je bil beg na jug m izhod od močnih čet zaprt. Vojaki so jo držah na zapadu nazaj. Edini izhod je bil k severu. Z ognjem iz strojnic, repetirk iz vzhoda, juga in zapada se je gnalo ljudstvo prepada tja proti jezeru. Ali je ljudstvo slutilo, da se ga žene k jezeru ali je bil le slep pobeg pred strašnim dogodkom, ne vem. (Dalje prihodnjič.) vijo, da morajo, računajoč do dne razpisa volitev, že najmanj tri leta biti nastanjeni v oblasti. Pač pa imajo državni uradniki, izvzemši politične, finančne, šumarske in uradnike astrarne reforme ter sodnike, pasivno volilno pravico. Vlaganje kandidatnih list se vrši podobno kakor pri skupščinskih volitvah, ravno tako volitev sama (s kuglicami). Podobno po d’ Hontovem sistemu se izračuna tudi volilni rezultat z eno važno spremembo: pri volitvah v Narodno skupščino prihajajo liste, ki niso dobile količnika, le v izjemoma velikih okrožjih v poštev, pri volitvah v oblastno skupščino se upošteva tudi lista, ki je dobila dve tretjini količnika. V smislu zakona bo ljubljanska oblast štela za oblastne volitve 14 volilnih okrajev, mariborska pa 16 (14 srezov in 2 mesti). Mariborska skupščina bo štela 63 poslancev, ljubljanska pa 53 poslancev. Največ poslancev dobita ptujski in ljubljanski srez (po 7), najmanj pa kastav-ski (1), ki, kakor znano, spada v tem pogledu pod ljubljansko oblast. — Ljubljana sama bo imela 5 poslancev. Maribor 3 in Celje 1. Od posameznih srezov dobijo v ljubljanski oblasti Brežice 3, Črnomelj 2, Kamnik .3, Kočevje 4, Kranj 5, Krško 5, Laško 3, Litija 4, Logatec 3, Ljubljana okolica 7, Novo mesto 5, Radovljica 3, Kastav 1; v mariborski oblasti Celje 5, Dolnja Lendava 4, Gor. grad 2, Konjice 2, Ljutomer 3, Maribor desni breg 5, Maribor levi breg 5, Murska Sobota 5, Prelog 5, Prevalje 3, Ptuj 7, Slovenjgradec 3, Šmarje 5 in Čakovec 5. Oblastna skupščina izvoli oblastni odbor in sicer ne samo iz vrst oblastnih poslancev, temveč tudi druge. Izvzeti pa so vsi državni in samoupravni uradniki. Članov ima oblastni odbor najmanj 5, a največ 8. Predseduje mu predsednik, izvoljen iz same oblastne skupščine. Sestanek skupščine skliče kralj s posebnim ukazom najmanj enkrat na leto, redovito na dan 5. novembra. Skupščina mora zborovati, dokler ne odobri budžeta. Oblastni odbor posluje seveda stalno ter ima svoje urade, kakor nekdanji deželni odbori. Ni vse zlato, kar se kuje, ni vse dobro, kar je tuje, . da je dobra »BUDDHA« mešanica, v Jugoslaviji že znana je resnica. aogavie i iigom in mmHg (rdečo, modro «11 tlato) i)klju6M da *« prepričate, kako en paf traja kakor štirje pari dragih, Dobivajo te v prodajalnah, Nogavice br« žiga .kljuj H ponarejene, 93*« Dnevne novice. Delo za naš list. Na vseh shodih, ki jih je doslej priredila naša stranka za pridobivanje članov in naročnikov, smo dobili lepo število naročnikov za »Del, Politiko« in tudi k stranki se je priglasilo Tnnogo novih borcev. To delo hočemo sedaj v volilnem boju nadaljevati. Na vsakem shodu, ki se bo vršil, bodo govorniki opozarjali na važnost socialističnega tiska. Zaupniki bodo pa izvršili vse podrobno delo in bodo zlasti kontrolirali naše naročnike, ki so pozabili na svojo socialistično dolžnost, da plačujejo sproti naročnino. Ne zamudite tedaj nobene prilike, kjer se delavci shajajo, in pridobivajte novih naročnikov. Ne zahajajte v gostilne, ki nimajo naših listov. Svoji k svojim! Konkurs Tekstilije v Ljubljani. Te dni je prišla v konkurs tvornica Tekstilije. V upravnem odboru je sedel tudi ljubljanski veliki župan dr. Bal-tič, ki pa je pred otvoritvijo konkurza izstopil. Značilno je to. Tudi pri Sla-venski banki je bilo tako, da so odlični demokrati in njih časopisje krili s svojim imenom slabo gospodarstvo pri njej in š tem zapeljali javnost v mnenje, da je podjetje solidno. O Slavenski banki piše Radičev »Dom« celo, da sta, dobivali s Pribičevičevo vednostjo demokratska in radikalna stranka po 7°/„ čistega dobitka za svoji stranki in časopisje, kar je utegnilo znašati nekaj let do dva milijona dinarjev. Seveda, če se tako gospodari in če se daje denar časopisju za propagando za slabe stvari, potem se mora polagoma omajati vsako zaupanje. Dobavitelji premoga se opozarjajo na razglas o ofertalni licitaciji za dobavo premoga Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 110 z dne 30. nov. 1926. Nenavadno izzivanje. Jugoslovanskega vladnega kurirja, ki se je vozil z Reke v Zader z zapečateno državno pošto, so italijanske obmejne oblasti ustavile, mu odvzele državno pošto, strgale državne pečate in pregledale tajne dokumente, ki bi jih moral kurir izročiti našemu konzularnemu zastopniku v Zadru. Tako postopanje predstavlja nedvomno grobo kršenje mednarodnih običajev in spleta nov lovorjev venec italijanskim fašistovskim oblastveni. Tudi. ta incident, ki utegne roditi še prav neprijetne posledice, je zgovoren dokaz italijanske miroljubnosti in prijateljskih fašistovskih občutkov do zavezniške Jugoslavije. Za diktaturo šefov naših političnih strank se je izjavil dr. Korošec, češ, da vidi samo v tem možnost ozdravitve naših notranjih prilik in resnega dela preko sedanjega nesposobnega parlamenta. Dr. Korošec ni povedal, na katere šefe strank misli. Da je mislil tudi nase, vemo. ali je pa nadalje mislil tudi na Pa-šiča ali Uzutioviča, odnosno na Da-vidoviča ali Pribičeviča, na Radiča ali na Nikiča — o tem še nič ne Sdiichti 013 T^rir TTrTp7rr'rrMTrTTnT7 LflJTg način Jchichiov pranja Namakaj z„ŽENSKO II\'\LO, izpiraj s SCHICHTOVIM MILOM vemo. Morda se bo pa tudi o tem izjavil, 110, v tem slučaju bomo vsaj vedeli, kako se pišejo oni šefi jugoslovanskih političnih strank, ki so po Koroščevem mnenju sposobni resno, pozitivno in pošteno delati. Kajti, ako misli na stare in poznane šefe naših strank, moramo povedati, da so ti šefi imeli doslej dovolj prilike, da pokažejo svojo sposobnost in resno voljo do dela — pa so se izkazali presneto slabo. Dr. Ninčič bo demisijoniral, tako pišejo naši dnevniki in to vsled diplomatske blamaže, ki mu jo je serviral njegov prijatelj Mussolini. J.ta-lijansko-albanska pogodba je namreč hudo razburila ves uradni in neuradni Belgrad in ker je že svet tak, da išče po vsakem neuspehu krivca, so se sedaj hudo lotili Ninčiča, ki da je vsega kriv, še bolj kriv, kot Mussolini sam. Ko je Ninčič predsedoval v Ženevi zasedanju Društva narodov, je bil velik in sposoben diplomat, sedaj, ko mu je stvar z Italijo spodrsnila, je pa za nič. Vse je na tem božjem svetu minljivo, tudi slava našega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Francozi se oborožujejo proti Italiji. Zdivjani povojni nacionalizem že spet pripravlja novo vojsko in izgle-da, da čaka italijanske fašiste končna pogibelj le v novi, vojski, ki jo z vso silo pripravljajo. Ob južni francoski meji so imeli pred kratkim velike manevre, ki se jih je udeležil tudi Mussolini in Francozi se upravičeno boje, da bodo te bande lepega dne prekoračile francosko ozemlje pri Noe: Sodrug Miklavž.*) Adela joka in njene velike modre oči so polne srebrnih biserov in bele roke segajo do lic in otirajo solze. »Ali, oče, tako rada ga imam in brez njega mi ni življenja. Vse noči preplakam, vsaki prtiček je napit mojih solza. Oče, °če, ljubjm ga!« Oče pa hodi s širokimi koraki po sobi in pipa se potresa vsa. zadovoljna. »Pa se vzemita!« Adela zajoče še bolj. »Kako naj se vzameva? Danes je Miklavžev večer in nimam ničesar, kar bi mu dal. Kako naj se vzameva? Jaz nimam ničesar on le svoje roke, ali naj na slami spiva?« »Tu imaš moj blagoslov, Adela, več 6 ne moreni dati. Kje naj vzamem, kako naj ti dam doto? Delavec, kot sem bil, kje si prihranim? Bodi vendar pa-metna!« Imit,1',1,, ei(ndalfr Širši so očetovi koraki, debele megle se vlačijo za njim. njen jok e*a 0,na*me na s*°' 'n krčevit je . - i}!1 tako je dober. Vse bi mi dal m ze tri leta se ljubiva, tri leta, oče. In vse naj1 ne zelje naj ostanejo le sanje? Vsi sladki večeri naj zbeže v noč in naj se ne Ta članek je bil namenjen za sobotno številko. Dospel nam je pa prepozno, vsled tega ga priobčujemo danes. vrnejo še lepši? Oče, oče! Glej, prvič me je poljubil na plesu. Tako se je privil k meni, lahno, kakor da veter poljubi cvet in dejal mi je: Rad te imam! In sedaj naj jaz ostanem dekle in on naj gre po svetu sam, brez mene? Ne, ne, oče! Rajši zbežim v mrak in se ne vrnem več v luč domače hiše. Rada ga imam! I11 takrat, ko je prišel sem, kako si ga prijazno trepljal, oče. »Dober mož boš!« si rekel, »in srečna bodeta. Veš, tudi ona ni kar tako. Sama iskra je je in pridnost, le vzemita se, da naš rod ne ugasne, kakor pojemajoča le-ščerba.« I11 on 'je stopil k meni, vidiš, tu na lice me je poljubil in še na oči in na usta. Oče, ti pa si skakal, kakor otrok in pravil: »Še zibal bom! Zibal! In vse je bilo tako lepo, kakor sanje same. In sedaj se smehljaš, pa se vzemita, če se moreta.« Oče pa le hodi in hodi in prešeren smeh mu riše gubice krog oči. Nenadoma pa se ustavi in reče: »Ne jokaj! Sem v oči mi poglej in modro odgovarjaj na moja vprašanja!« Adela si otare solze in pogleda začudeno. Oče pa vprašuje: »Ali sem star šestdeset let? Ali nisem?« »Seveda si! Pa zakaj ?« »Tiho! Ali sem bil kdaj star štirideset let?« »Seveda si bil!« »Vidiš, in zato, ker sem star šestdeset let in sem jih bil štirideset nekoč, bo tebi danes sodrug Miklavž doto da!.« In oče udari z nogo ob tla, Adeli pa vro vroče solze iz lic. In ko je njen jok najbolj bolesten, ko se usipajo njene solze, kakor cvetke za procesijo, takrat potegne oče bel papir iz omare in ga ji pomoli: »Beri!« In Adela bere: »Ker ste sedaj doživeli dvajset let, Vas prosimo, da se zglasite jutri v pisarni zavarovalne zadruge, da Vam izplačamo Vašo vsoto.« — Adela omahne. »Kaj je to, oče?« Oče pa izžari kakor plamen sredi noči in se zasmeje: »Vidiš, za Miklavža sem se zavaroval pred dvajsetimi leti. Mraz je bil, pa mi pride neki agent, pa me pregovarja in pregovarja: tri leta si bila stara takrat. Jn mi pripoveduje, da se boš možila, da boš potrebovala doto — da pa jaz lahko preje umrem, ali pa tudi doživim oni čas — kratkomalo: ujel me je, pa sem plačeval vsak dan. In glej, danes mi je poštni Francelj prinesel to pismo. Ha, ha, ha, Adela, ali vidiš!« In Adela plane očetu krog vratu in še isti večer se je sodrug sv. Miklavž smehljal, da mu je brada poskakovala. Kajti videl je tri srečne ljudi . . .: Adela je slonela s svojo glavico na Ivanovih prsih in on ji je božal zlate lase in jih poljubljal in govoril: »Ljuba Adela, zahvaliva se vendar sodrugu sv. Miklavžu za to dobro dejanje in — in mislim, da bova tudi midva imela nekoč dete, ki bo potrebovalo dote.. Adelica! Zavarujeva se še midva!« In Adela pokima. Ivan pa jo poljubi na ustna tako, da oče zatisne oči same sladkobe, sveti sodrug pa jo popiha v temno noč . . . Nizzi in sedaj oborožujejo tudi oni. Že 14 dni zbirajo ob meji vojaštvo, municijo, tanke in topove in mirijo obenem razburjeno ljudstvo, da gre le za obrambo, v slučaju fašistovskih pustolovščin. Delavstvo lahko vidi, kaj je nacionalizem. Grozen zločin, V Skoplju, v Srbiji je umoril žandarmerijski kapral iz ljubosumnosti svojo 14letno ženo in tri druge ljudi. Internacionala žena. V soboto in nedeljo je v Bruslju zborovala internacionala žena. Na konferenci je bilo zastopanih 11 dežel in 30 delegatov. Našo internacionalo je zastopal s. Adler. Konferenca je sklepala o izvedbi sklepov marsejskega kongresa. Sprejet je bil statut glasom katerega se pridruži socialistični ženski komite kot posvetovalni organ naši curiški internacionali. Velikanske diemonstracije invalidov na Dunaju, V nedeljo so priredili dunajski invalidi velike demonstracije proti klerikalni vladi, ki jim namerava skrajšati podpore. Klerikalci so nepoboljšljivi nasprotniki revnih ljudi. Četrt milijona brezposelnih v Berlinu. Glasom zadnjih poročil je število brezposelnih zopet znatno naraslo. Razlika med našimi in nemškimi brezposelnimi je v tem, da dobe oni podporo, naši pa nič. Pri teh volitvah se bomo borili tudi za brezposelne. Kaj si vse upajo. Italijanski fašisti terorizirajo sedaj že tudi češko vlado. Te dni je protestiral zastopnik fašistovskih banditov pri češkem zunanjem ministrstvu proti kritiki češkoslovaških socialdemokratičnih poslancev v češkem parlamentu ob priliki proračunske razprave nad italijanskim fašizmom. Zunanji minister, ki bi bil moral oholega fašista napoditi, je obljubil, da bo v bodoče preprečil na Češkem vsako ^napadanje italijanskih fašistov. Lepa vlada, ki so ji ljubši italijanski fašisti, nego lastni delavci. 4 in pol leta zapora radi širjenja letakov. V Gorici so bili obsojeni trije mladi komunisti radi širjenja komunističnih letakov na 4 in pol leta zapora. Rumunska preganja tudi socialiste. Za nedeljo je bil sklican v Bukarešto kongres rumunske socialistične federacije. Vsled znanih homatij v rumunskih vladnih in dvornih krogih in vsled bojazni, da bi se tudi socialisti bavili na svojem kongresu s vprašanjem, kdo naj bo naslednik (!) bolnega rumunskega kralja, je rumunska siguranca (policija) kongres enostavno prepovedala. Stranka in strokovne organizacije so se pritožile vsled tega pri notranjem ministru in do- segle, da se bo kongres vendarle vršil mesec dni pozneje in sicer izven Bukarešte. Napad na nemško umetnost in kulturo je imenoval poslanec s. David v nemškem parlamentu zakon, ki so ga sprejeli za pobijanje takozva-nega slabega čtiva. 45 let je bil v zaporu in je bil zopet obsojen. V Breslavi je bil na eno leto in 9 mesecev ječe obsojen 771etni starec, potem ko je šele pred petimi leti zapustil kaznilnico po 45 letih zapora. Tržič je mesto. S 1. decembrom je bil proglašen Tržič na Kranjskem za mesto. Tržič šteje 2000 prebivalcev. Trbovlje so postale trg. Istočasno s Tržičem so proglasili Trbovlje za trg. Trbovlje je največji trg v nasi državi. Štejejo 20.000 prebivalcev in so poznane po svojih premogokopih in po svoji proletarski bedi. Zagreb zida. Zagrebška občina je ■ določila v svojem novem proračunu sredstva za 400 novih stanovanj. Tudi namerava podpirati zasebnike pri zidanju, kar mi socialisti ne odobravamo. Občina naj sama zida. Za odpravo vizumov se je energično zavzela avstrijska vlada in upati je, da bo v kratkem tega neznosnega vidiranja potnih dokumentov vendar konec. Posledice stavke v angleških premogovnikih. Angleška stavka rudarjev se je občutila tudi v Avstriji in v Jugoslaviji. Glavni vzrok pomanjkanja premoga je očividno v celi srednji Evropi obstoječe pomanjkanje tovornih vagonov. Vsled tega so inozemske železniške uprave prisiljene vpo-rabiti pri prevažanju premoga v inozemstvo svoje vagone, katerih pa ni vedno dosti na razpolago. Avstrija je pripravna pošiljati svoje vagone v inozemstvo za prevoz za Avstrijo določenega premoga. Tudi Jugoslavija bo prisiljena enako storiti. Jugoslovanske železnice posedujejo v primeru z obratom premalo vagonov, pa še ti se sedaj vporabljajo za prevoz repe, zelja, krompirja in sadja, in deloma tudi za izvoz lastnega premoga. Vsled zime je izvoz premoga in koksa nekoliko večji. Da ne ostanejo vagoni nikdar neizrabljeni, je avstrijsko prometno ministrstvo odredilo, da je za nakladanje vagona dovoljenih samo 8 ur. Jugoslavija take odredbe dosedaj še ni izdala, dasi bi jo morala. Avstrija in Jugoslavija izvažata največ svojih pridelkov v Italijo, in bosta zato primorani zahtevati od Italije, da tudi ona pošlje svoje vagone v Jugoslavijo in Avstrijo, da prevozijo nabavljeno blago v Italijo. —■ Avstrija je sicer že zaprosila Nemčijo, da jej le-ta posodi 200 vagonov, za prevoz premoga, in Nemčija je tej prošnji tudi ugodila. Jugoslavija bo prišla še v večjo stisko, ako se ne bo preskrbela še pravočasno z zadostnim številom vagonov. Ali ji pa bo kaka država v stiski pomagala, je zelo dvomljivo. Za to vprašanje bi morala vlada pokazati več zanimanja, pa kaj, ko se pri nas bolj zanimajo za to, kar pove Radič in kar ne pove Pašič. Kaj pravite na to? Ako se pogledate v ogledalu in Vam začne Vaš obraz in lasje delati skrbi. Za pravo nego Vaše polti, Vašega obraza in V