C----------
Štev. 34.	V LJubljani, dne 24. avgusta 1911.	Leto XXIV.
izhaja vsak Četrtek. Cena mu jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drupo tuje dr2ave 6 K). — Posamezno Številke se prodajajo ———— po tO vinarjev. ----------------!
S prilogami:
— j II Haš kmečki dom JruštvenikJ
Spisi in dopisi sc pofiljajo : Uredništvo ..uemioljuba", Ljubljana. Kopitarjeva aiica. Naročnina, reklamacije in Inserati poUpravulfttvo „Pumoljaba". — !JubU»na. Kopitarjevo ulica. —
Moč Katoliške misli
Naši liberalci kaj radi devljcjo na svoje rane, ki jih po zaslužen ju prejemajo od nais pri volitvah in sicer v javnem življenju, poseben flajšter. Tolažijo se namreč s tem, da je samo slovenski kmet tako zabit, da še kaj drži na svojo vero, da je pa drugod po svetu farška reč pokopana. Kako je s to rečjo, naj pokažeta dva dogodka iz pretočenih štirinajstih dni.
1. V Oiomucu na Moravi jc pred dobrim tednom zboroval češki katoliški shod. Združenim liberalcem in socialnim demokratom sc je sicer posrečilo pri državnozborskih volitvah tako oslabiti češko katoliško narodno stranko, da ima zdaj samo sedem poslancev, ko jih jo imela prej 17. To je bilo vpitja, da so zdaj klerikalci premagani. Poslancev je res manj, toda glasovi za katoliške kandidate so narastli - na Moravskem za 20.000, na Češkem za 5000. Vseh glasov zanje jc bilo oddanih nad 220.000. Toliko zavednih mož že nekaj pomeni. In da so res zavedni, je pokazal katoliški shod. Prav kakor bi hoteli celemu svetu povedati, da jih volitve niso nič potrlc, in da vsled slučajnega poraza ne zapuste svoje zastave, so sc zbrali v Oiomucu iz vseh krajev svoje domovine — do 40.000 po številu. Socialni demokratje in liberalci so izprva nameravali nagajati, toda tako ogromna četa jih je preplašila in ves shod s sprevodom vred se je dokončal v najlepšem redu. Tudi zastopniki naših Orlov so bili tam in kakor vse kaže, se bo napravila ožja zveza med našimi in češkimi Orli, ki so se ustanovili pred nekaj leti po našem zgledu. 10.000 zavednih katoliških zborovalcev vseh stanov nam priča, da ima tudi
med Čehi katoliška misel tako globoke korenine, da jih ni mogoče izruvati.
2, Štirinajst dni jc minulo, kar so zborovali katoličani nemškega cesarstva v Majncu ob Reni. Tam imajo vsako leto v drugem mestu katoliški shod, ki je od leta do leta sijajnejši. Letos jc bil 58. j)o številu. Opomniti moramo, da jc v nemškem cesarstvu samo dobra tretjina katoličanov, drugi so protc-stantje. Katoličani pa drže tako skupaj in so tako le])o organizirani, da imajo v državnem zboru poglavitni vpliv, in da se brez njih, šc manj pa proti njim ne more nič skleniti. Poslancev ima tam državni zbor 397 (pri nas 516); od teh jih dobi katoliška stranka (imenuje se centrum) navadno krog 100, I ako da je najmočnejša v celi zbornici.
Majnški katoliški shod jc bil res v vseh ozirih sijajen. Posebno so slavili stoletnico rojstva bivšega majnškega škofa Kctelerja, ki jo žo leta 1848. zahteval postav za delavce in zagovarjal splošno in enako volilno pravico. Udeležencev pri shodu je bilo nacl 50.000. Za nas je najbolj podučilo poročilo o 1 j u tiske m d r u š t v u , ki je zborovalo ob shodu dne 8. avgusta. To društvo ima namen izobraževati katoliško nemško ljudstvo, ga organizirati, mu pomagati s svetom in dejanjem v vseli rečeh, ki se tičejo javnega življenja in prav jiosebno varovati in braniti ga, da ne zaide v socialnodemokratične mreže. V tem društvu je pravzaprav glavna moč nemških katoličanov. Udov je imelo koncem junija letošnjega leta nad 700.000. Zaupnikov ima po celi Nemčiji krog 20.000. Ti pobirajo prispevke (po 1 marko — 120 vin.), dele časopise, knjižice in letake, ki jih društvo razpošilja, agitirajo pri volitvah; izšolani so v raznih kurzih, da znajo tudi nastopati z govori in predavanji
po shodih med ljudstvom. Društvo naslavlja po večjih krajih tudi plačane tajnike, ki se pečajo samo z organizacijo in agitacijo. Poleg tega imajo ljudske pisarne, kjer dobe člani zastonj svete v pravnih in drugih rečeh. Kako živahno deluje to ljudsko društvo, nam najboljše spričuje ogromno število tiskovin, ki jih vsako leto izda svojim članom. V preteklem letu Je Slo po društvu li milijonov raznih letakov in knjižic med ljudstvo. Kadarkoli socialni demokratje ali liberalci kako neumnost vržejo med ljudi proti veri, cerkvi ali proti katoliški stranki, brž izda društvo letak ali knjižico, kjer natančno pojasni, kako in kaj in s tem da naenkrat katoliškemu ljudstvu orožje v roke, da more ovreči napade, obrekovanja in laži. Društvo prireja vsako leto veliko poučnih tečajev; skrbi za gospodinjske šole, za vzgojo bolniških strežnic, za zapuščene in zanemarjene otroke s tem, da o teh rečeh izobraža ljudstvo in po posameznih krajih pomaga, da se vpeljejo take koristne reči. Posebno lepo dola med katoliškimi dijaki, ki jih uči in vodi, kako naj delujejo meti delavci. Zalo pa ni čuda, da jc zelo veliko število nemških delavcev organiziranih v krščanskih samostojnih, nesocialnodemokra-ških društvih. Delavska društva, ki so v zvezi z ljudstvom, štejejo 470.000 članov, katoliška rokodelska društva 54.000 in mladinska društva 200.000 članov. Vso to se pa godi v državi, kjer so katoličani, kakor smo žc povedali, v manjšini, kjer je od cesarja doli vse višje uradništvo domala brez izjeme protestantovsko! Dohodkov je imelo društvo v prošlem letu krog GOO.OOO mark, stroškov pa malo manj.
To delo naj si ogleda, kdor pravi, da katoliška misel pojema. Tudi na
ii
Nemškem so vsi stanovi prekvašeni z živim verskim duhom: uradniki, zdravniki, pravniki, dijaki tekmujejo s kmetom, rokodelcem in delavcem, ko gre za obrambo vere in cerkve. Nemce štejejo tudi naši liberalci za gospodarsko najbolj napreden in izobražen narod. Pri njih vidimo: čim-večja je njihova izobrazba, tem večja je tudi njihova verska zavednost.
Pri nas se štulijo med liberalce tisti napol izobraženi ošabneži, ki imajo toliko znanja, da bero liberalne liste, nimajo pa toliko pameti, da bi presodili, kaj je prav in kaj ne, kaj laž in kaj resnica. Zastavljeno imamo pa ui-di med našim ljudstvom pravo ljudsko organizacijo na vse plati. Naša krščansko socialna zveza že zdaj zvršuje mnogo tega, kar nemško ljudsko društvo. Razloček je pa ta, da pri nas vsi delajo zastonj, ker nam ni mogoče plačevati tajnikov, dasi bi bili zlasti v delavskih krajih sila potrebni. Na Nemškem plačujejo člani za svoje ljudsko društvo letni prispevek; pri nas ima krščanska socialna zveza takorekoč samo v Ljubljani plačujoče člane, ki pa niti od daleč ne spravijo toliko .skupaj, kolikor stane vzdrževanje društvenib prostorov. Naše delo sloni na najgloblji požrtvovalnosti. Zato pa tudi upamo še daljnega blagoslova zanj. Češki in nemški katoliški shod bosta pa dala tudi nam novega ognia.
S Političen mealetl !§
,0
□□□cjcicicicjaaacaaci!:
MINISTRSKI SVET.
V vročem poletnem času mirujejo navadno večje politične zadeve. Vso bili iz mest, kdor le more. Poslanci ne zborujejo, če ni kako silne nuje ali pa obstrukcije, kakor sedaj na primer na Ogrskem. Vendar pa stopijo vsako leto pred cesarjevim rojstnim dnem v avgustu ministri skupaj, na kar z veliko napetostjo pričakuje vse časopisje, ker se takrat obravnnjo vse važnejše politično stvari. Letos je bilo na vrsti najbolj vprašanje o uvozu argentinskega mesa. Kakor srno že poročali, je uvoz argentinskega mesa, za katerega se tako potegujejo socialni demokrati in liberalci, odvisen od ogrske vlade. Po nagodbi iz leta 1907. sme so uvažati v Avstrijo tuje meso le, v kolikor dovoli ogrska vlada, ki seveda za vsako dovolitev zahteva kompenzacije (odškodnino). Sedaj, ko ima priti te dni v Trst okrog 800 ton (tona jc 1000 kg) argentinskega mesa, zahteva Ogrska za dovolitev direktno Zvezo ogrskih železnic s Kašav—Oderberško železnico pri An-nabergu. Ogrska je namreč obdana od vseh strani od Avstrije in ogrske železnice ne smejo voziti po avstrijski zemlji. Sedaj pa bi Ogri radi dobili na severu prehod na Nemško, da bi se ogrsko blago vozilo z ogrskimi vlaki cez avstrijsko ozemlje naravnost v 2i
nemško državo. Seveda jim avstrijski ministrski svet za tako malo stvar, kot jc argentinsko meso, ki tako nima nobene vrednosti in ga nihče ne mara ter samo soc. demokratje kriče o njem, ni mogel dovoliti tako veliko stvari. Ogri so pa tudi trdovratni in vztrajajo pri svojem, če se ne bo udala avstrijska vlada, bo ljudstvo le veselo. Argentinsko mastno meso naj le gre med Lahe.
ČEHI IN VLADA.
Ministrski predsednik Gautsch (Gavč) je uvidel, da bo moral na vsak način vladati s Slovani, če bo hotel, da gre stvar naprej. Zato se trudi, da bi pridobil Čehe in v kratkem misli potovati nalašč v Prago, da sc posvetuje s češkimi voditelji. Ti pa tudi po shodih in po časopisih razglašajo, kaj mislijo o bodoči vladni večini. Dr. Kramar, voditelj mladočeške stranke, piše, da se na češki strani kaže nagnenje vstopiti v vladno večino, seveda, če vlada res pokaže trdno voljo vladati, kakor se spodobi državi, kjer toliko zatiranih vpije po pravici. Vlada mora sprejeti v svoj program ustanovitev drugo češke univerze. Za delomožnost češkega deželnega zbora Čehi Nemcem no bodo prav ničesar koncedirali (privolili). To je stvar vlade. Mirno delo med obema narodoma na Češkem sc bo začelo, kakor hitro dobi vlada korajžo zlomiti nemško prenapetost in nespravljivost. Poslanec Klofač, narodni socialec, pa je izjavil, da toliko časa nič ne veruje vladi, dokler sede v nji ljudje kol Ilochenburgcr, Stiirgkh itd. Čehi lii mogli ustopiti v vladno večino le, če bi se cel kabinet zavzel vsaj za del čeških zahtev. Za enkrat bodo morali biti Čehi po njegovem mnenju šc v opoziciji. Podobno piše tudi glasilo čeških radikalcev »Češke Slovo«, ki pravi, da bo ostalo potovanje Gautschevo v Prago brez pomena, dokler se razmere pri vladi čisto ne spremene. Samo s spremembo voditelja vlade jc premalo storjenega. Kakor je videti, delo ministrskega predsednika ne bo lahko, ker Čehi sc ne bodo vpregli brezpogojno v vladni voz.
NEMCI.
S strašanskim krikom so šli letos nemški poslanci v državni zbor, ker so mislili, da se bo zopet po njihovo zasukala Avstrija, če so pri volitvah malo pobili krščanske socialce. Pa stvar jim ne gre po volji. Prišel je Gavč, ki ima, kakor vse kaže, več smisla za pravico drugih narodov, kakor ga jc imel Bic-nerth. V vlado pridejo najbrž tudi Slovani, ker brez njih stvar no gre dalje. Tu pa je križ, ker so Slovani, naj bodo Čehi ali Slovenci, postali toliko pametni, da nočejo delali nikomur zastonj llake. Nemci bodo morali skleniti narodni mir s Čehi in Slovenci, ali pa bodo sami odrinjeni od vladne skledo. O lom so se nemški poslanci zadnjič razgovarjali v Celovcu ob priliki zborovanja nemških obrtnikov. Kot. sklep so konštatirali po-
polno soglasje med alpskimi in sudot-skimi nemškimi poslanci glede položaja na Češkem. Nemci pravijo, da so, mora sporazum na Češkem rešiti brez vpliva na državni zbor. Sklenili so tudi, da se bodo potegovali za državno potrebščine ter izjavili, da so proti par-lainentarizaciji kabineta, kur jp ravno toliko kakor da so proti temu, da bi bil kak Slovan v ministrstvu] Posebej pa so še povdarili, da bodo napeli vse moči, da no pride v vlado kak Slovenec. Tak strah imajo ti reveži pred nami! Kakor hitro namreč pri in Slovenec do moči, je nemške mogie-nosti na Koroškem in štajerskem konec. Če dobe Slovenci ravno tako ^.,pt» kot Nemci, ne bodo mogli več fabriri-rati umetno Nemcev iz slovenskih otrok, če bodo gospodarske naprave v rokah Slovencev, ne bo naš človek reven nemški hlapec in kadar bodel;« koroški in štajerski deželni zbor pravično delila obema narodoma, dobe Nemci vedno toliko manj, kolikor so sedaj Slovencem utrgali. To pa boli, zato tako kričanje. Pa enkrat bo morala tudi nemške kričače pamet srečati.
VOLITVE V MARIBORSKI OKRAJNI ZASTOJ?.
Na Štajerskem imajo posebno napravo: okrajne zastopc, ki skrb o y ■ ste, šole, za povzdigo živinoreje d. Oni imajo oblast nad občinami, ses' -Ijajo okrajne šolske svete, nastavi • • > učitelje; na njih sloni velik del ga <>-darskega in splošno kulturnega <i a. Za te okrajne zastopc se vedno zelo i >-jujejo Slovenci in Nemci. Lotos so e vršilo volitve v okrajni zastop mariborski, ki je bil doslej po večini nemški. Slovenci so si letos prvikrat u^ali naskočiti to nemško trdnjavo in du-c-gli lepe uspehe. Skoro povsod im^i isto število glasov kakor Nemci. V > so ti zadnji strašansko poparjeni, 1-n-i" ne morejo razumeli, da bi slovenski kmet mogel Nemcu n;> prste stopi i. Mi pa kličemo vrlim Štajercem: tako naprej.
MONADHISTIČNO GIBANJE NA PORTUGALSKEM.
Dno 5. oktobra bo eno leto, od! ; t je izbruhnila na Portugalskem revolucija in bila proglašena republika, vendar je evropske države še sedaj niso priznale, to pa posebno zato, i sc jc kršila tuja posest. Portugalci mogočnjaki so postali sedaj malo n<>-hlcvncjši in so pripravljeni plačati odškodnino, vendar še ne v taki meri, kakor zahtevajo velovlasti.
Vojaštvo, ki je začelo revolucij-', se že kaže marsikje nezvesto republiki in se proglaša kljub kaznim za monar-liislično. Še več zaslombe pa imajo mo-narhisti, pristaši prejšnjega kralja, v ljudstvu. Pri neki slavnosti so nasladi strašanski pretepi samo zato, ker .« par vojakov klicalo: Živela republika.
Pri ropanju cerkvenega premoženja potom državnih uradnikov se jc v nekem kraju vnela cela bitka i'!<11 kmeti in vojaki. Kmetje so uradnike
iz cerkve napodili, nakar se je streljalo n,i obeli straneh. Odpor prebivalstva je pil tako hud, da se je inventarizacija (zaplemba) cerkvenega premoženja morala v več krajih ustaviti. »Luč iz za-pada« ugaša.
francosko-nemška napetost.
Kako si stoje Nemci in Francozi sovražno nasproti, kaže slučaj iz Aix-les-Bains (Eleben). Dva častnika sta zahtevala od nekega hotelirja, da .sname nemško zastavo s poslopja, na katerem je visela. Ker se je pa ta branil, snela sta jo sama in poteptala v prah. Ljudstvo pa ju je zato slavilo. Seveda vlada se bo morala proti Nemcem zagovarjati.
Veliko bo izgubila francoska vlada, če umrje sedanji francoski minister za mornarico Dclcasse (Delkas), ker on je najboljši vodja francoske politike proti Nemcem. Bil je preje dolgo vrsto lel zunanji minister in je Francijo pripravljal na boj. Sedaj pa je dobil raka v želodec in bo težko okreval.


Krmar Milanovič.
Prosto po Russcllovem romanu »Krmar Holdsvvorth«.
(Dalje.)
ENAJSTO POGLAVJE.
Deseti dan.
Napočil je deseti dan po polomu »Adrije«. Ob lahnem vetru je v južni .smeri krepko rezala valove angleška tri jadrnica »Delfin«, ki je bila pred tremi tedni zapustila domačo luko in je bila namenjena v Avstralijo. Službo čuvaja je vršil ta dan drugi pomagač; sedel jc na ograji v zadnjem koncu ladje iti si snažil nolitove, kar ga krmar kazoč na levo stran ladje vpraša, če vidi v daljavi nekaj temnega. Možak, ki je bil nekoliko kratkoviden, gleda nekaj časa v označeni smeri, a ker ničesar ne opazi, veli čuvaju na sprednjem jamboru, naj natanko preišče celo levo stran. Ta si je z roko zasenčil oči in čez trenutek zakllcal doli na krov: »Da, da, nekaj črnega vidim, a ne morem reči, kaj je, ali čoln ali morda kos razbite ladje.«
Nato je mornar prinesel daljnogled In z tijegovo pomočjo našel kmalu, kar jc iskal.
»Ga že imam,« je zaklical na ves glas; »čoln opremljen z jamborom in jadrom sc ziblje semintja po vodi, na jamboru pa plapola nekaj kakor kaka črna zastava; čudno se mi pa zdi, da "e vidim nobene žive duše na krovu.«
Sc enkrat je skrbno prcmotril vso stvar, nato pa stisnil daljnogled pod pazduho in izginil s krova. Čez nekaj minut se je vrnil in sledila sta mu naj-
prej majhen čokat možiček z dobrohotnimi očmi, za njim pa gospod srednje starosti, resnega obraza z dolgo črno brado.
»Tamkaj, gospod kapitan, se nahaja zapuščeni čoln,« se obrne mornar k malemu debeluharju in se dela, kakor bi s prostim očesam razločeval predmet.
»Vidim, kje sc giblje nekaj temnega,« pritrdi bradati gospod.
»Bes, tudi jaz vidim sedaj,« reče kapitan. »Mornar, dajte mi daljnogled!«
Nekaj časa gledajoč skozi steklo je nadaljeval: »Brezdvomno ni to ničesar drugega kakor čoln, ljudi pa, kakor se mi zdi, ni v njem. — Kaj neki pomenja črna cunja vrhu jambora? Morda je kako posebno znamenje? Krenili bomo z ladjo proti čolnu, morda se je zgodila kaka nesreča, da jim pomagamo. Fantje, pripravite vse potrebno!«
Novica, da je v bližini videti nek nenavaden čoln, se je kakor blisk raznesla po ccli ladji in kmalu jc na sprednjem krovu kar mrgolelo moštva, ki je radovedno izpraševalo in ugibalo ter se drenjalo na ono stran, na kateri se je nahajal čoln.
»Zdi se mi,« pripomni kapitan, ki je še zrl skozi daljnogled, »da je to pomožni čoln kake ladje. No, pa saj se bomo kmalu lahko prepričali.«
Ladja se je vedno bolj bližala čolnu, a še vedno ni bilo opaziti kakega živega bitja, dasi je bilo jadro še razpeto in so vsa znamenja kazala, da čoln ne more biti prazen in brez ljudi. Šele ko sc je ladja približala kakih 40 do 50 korakov, vzklikne naenkrat vso moštvo: »Nek človek leži prav pod zadnjo klopjo! — in ob jamboru zopet eden! — Oba sta videti mrtva!«
Ilitro so spustili v morje čoln, v katerega so stopili štirje krepki mornarji in zgrabili za vesla, da je zdrčal po vodi in obstal ob tujem čolnu. Možje so se dvignili in pogledali čez steno vanj.
Strah in groza! Kak prizor!
Milanovič je ležal vznak s skrčenimi nogami moleč roke daleč od sebe; glava mu je ležala pod sedežem, njegov mrtvaškobledi obraz je bil obrnjen navzgor. Grozno trpljenje, katero jc moral prestati, ga je bilo tako spačilo in spremenilo, da ga ni bilo več mogoče spoznati. Telo izsušeno do kosti, roke pokrite z ranami, ustnice in brada krvave, koža kakor star pergamen, skoraj ni bil več podoben človeku, ustvarjenemu po podobi božji. Zamjan se je bil zgrudil ob jamboru, da so mornarji mislili, da je to samo kup obleke, dokler niso zapazili las in prstov ene roke; zakaj obraza ni bilo mogoče videti, ker mu je tičal globoko med koleni..
Na bližnji klopi so ležale raztresene drobtine slanega kruha. Zaboj za hrano je bil odprt in napolnjen z vodo, v kateri je plaval razmočeni prepeče-nec. Spredaj so stali trije pražni sodčki in z votlim glasom udarjali drug ob drugega, ko se jc čoln zibal semintja.
Vrhu jambora jc plapolalo v lahni sapi črno ogrinjalo, kakor zastava kralja temine — smrti.
»Bog ve, ali sta res oba mrtva?«
Te šepetajoče besede so razvezale preplašenim mornarjem jezike ln prepodilo bojazen, s katero so nepremično zrli v Čoln. V istem hipu se oglasi z ladje kapitanov glas:
»Naprej! Privežite čoln k našemu in sem z njint!«
Mornarji so izvršili kapitanovo povelje. Odvzeli .so jadro in .se z neprijaznim bremenom vrnili k ladji. Ko sta se čolna bližala ladji, na kateri je čakalo z največjo napetostjo in radovednostjo ostalo moštvo, vpraša kapitan:
»Sta še živa?«
»Mislim, da ne,« odvrne eden iz čolna; »zdi se mi, cla sta že oba mrtva.«
Z ladje so spustili vrv in z njo potegnili kvišku najprej Zamjana in položili njegovo truplo na razprostrto jadro. Nato so dvignili tudi Milanoviča in ga položili poleg tovariša.
»No, gospod šerman,« se obrne čez nekaj časa kapitan na bradatega gospoda, ki jc stal poleg njega, »prosim, preiščite ta dva nesrečneža.«
Ta res takoj poklekne ob trupli in prične svoje opravilo. Mornarji so stali okrog njega in ga tiho in napeto opazovali.
Prvi prekine molk kapitan in vpraša: »Kako je, še živita?«
Oni, ki je imel ravno opraviti z Zamjanom, dvigne glavo in odvrne: »Ta-le je nedvomno mrtev in po mojem mnenju tudi.v onem ni". . .!
Hipoma mu'zasfani'vgillu beseda, kajti v istem trenutku, ko je pokazal na Milanoviča, je zapazil, da se jc njegovo telo lahno, skoraj nevidno zdrznilo.
»Ne!« zakliče in skoči kvišku, »ta človek še živi in morda tudi njegov tovariš. Prosim, gospod kapitan, spravite hitro oba v kajuto, a hitro, kajti gre so morda za sekunde.«
Velika razburjenost. se.jp polastila okrog stoječih. Kapitan jc vpil nad strežajem in dajal povelja, kako naj prenesejo oba nesrečneža. Moštvo se je drenjalo, da bi odneslo odreveneli trupli. Mir je zavladal šele tedaj, ko je drugi pomagač ostale mornarje poklical, naj potegnejo na ladjo oba čolna.
Radovedno in z najrazličnejšimi opazkami so mornarji ogledovali tuji čoln. Nato so ladjo zopet obrnili v njeno prvotno smer, veter sc je vprl v jadra, da je bila v resnici kakor delfin zdrsela po morski gladini. Ker je bila sapa stalna in, ne presilna, moštvo ni imelo kakega posebnega opravila, zato so se nekateri zopet zbrali ob čolnu, da ga natančneje preiščejo.
Čoln ni imel nikakega Imena in nobenega znaka, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, k Čegavi ladji spada, kje je bil zgrajen, iz katere luke je do-^ ma. Pač so na sodčkih odkrili vžgano besedo »Trst«, vendar to je bilo premalo, da bi bili mogli Kaj gotovega zadeti.
3«
Le prazni sodčki za vodo, od morske vode premočeni kruh in razbite steklenice ruma so pričali, kaka nepopisna beda, koliko trpljenje je vladalo v čolnu.
»Glejte,« zakliče nekdo, »tu je čevelj, od katerega je odrezan kos kože.«
»Bes,« pokima bradat možak, »to je eden onih dveh moral jesti. O, čul sem včasih še o slabših rečeh kakor so čevlji, katere so morali taki nesrečneži uživati.«
Na ta način so premotrili vsako stvar, vsak jennenček, jadro, jambor, največje zanimanje je pa vzbujalo pri vseh črno vdovino ogrinjalo. Dež in ve-ter sta ga bila tako raztrgala, da je bilo nemogoče dognati, kakšnemu namenu je nekdaj služilo. Slišati so bila najrazličnejša mnenja; ta ali oni jo zinil kako neumestno opazko ali neslano šalo, dokler se ni oglasil star mornar in zmajajo z glavo rekel:
iNajbolje je, če vržete to cunjo čez
krov; zdi se mi namreč, da to ni naravna prikazen. To je zastava, katero je razobesila smrt sama, da bi ljudem pokazala, da je ona njih brodnik. Zato na j pač nihče ne bo tako nespameten, da bi nesel to nesnago v shrambo ali v kako kajuto! .laz se je /a ves svet mj dotaknem.«
Krmar, ki je te besede čul, je naredil pregovarjanju konec s tem, da jih je razpodil in vzel seboj črno raztrga:.o cunjo.	(Dalje.;
		wmwmm$m.
XI n n n	RAZGLED PO OdmOMIi	i i
		
Hrvaško-slovenski klub zorer ogrske zab eve.
Ilrvaško-slovenski klub je poslal dne 21. t. mes. min. predsedniku baronu Gautschu sledečo brzojavko:
»Njeca Fkscelenci gospodu ministrskemu predsedniku baronu Gautschu
Dunaj.
Hrvaško-slovenski klub najodločneje protestira zoper vsakršno koncesijo Ogrski glede na Ivašov-Oderberško železnico, ker obstoji glede tega jasen pogodbeni junktim dalmatinsko železniško zvezo. Tendenca aktualnih ogrskih zahtev gre za tem, da se edino uspešnega pritiska za zgradbo hrvaških zveznih 'prog Metlika Karlovec in Ogulili - Pridi i bič osvobodi in tako za neizpolnjenjo protokolarne pogodbe z leta 1007 dobi še nagrado. Ilrvaško-slovenski klub goji do Vaše Ekscelence trdno zaupanje, da se bodo zahteve Ogrske glede Kašov Oderberške železnice v celoti brezpogojno odklonile in tako najviialnejši interesi monarhije, državo in Jugoslovanov obvarovali nenadome.stne škode in da se bo končno to priliko porabilo, da se Ogrski vnovič z vso jasnostjo precloči, da pot do druge proge Kašov Oderberške železnice in podobno vodi edinole in brez-izpremembno skozi dogotovljene progo dalmatinsko - avstri jske železniške zveze.«
Za hrvaško-slovenski klub: šusteršič, načelnik.
Bulibič, KoroSec, SjinSi.d,
načeluikovi namestniki.
Hrvaška Xa'oliška Udrujja je povodom svojega zborovanja dne 20. t. m. v Sarajevu poalala načelniku S. L. S. dr. Ivanu šusteršiču sledečo pozdravno brzojavko: »Pozdravljamo po .Vas vse brate Slovence, verne zagovornike pravaške misli. I za Slovenijo i za Hrvaško bodo nastopili srečni dnovi, ko bo eno mater objel Slovenec in Hrvat. Iz skupščine Hrvaške Katoliške Udruge predsednik Vancaš«
Slovemki Orel na Češkem. O priliki češkega katoliškega shoda v Olumu-4>
j cu seje podala depiitacija slovenskega ; Orla med brate Čehe, da se v njihovi ! sredi navduši za vse dobro in lepo In j ponese novega ognja med svoje brate i v domovini. Z vspehom tega poleta j moramo biti vsestransko zadovoljni, kajti če bi ne imel nobenega druzega pomena, kot je z navdušenjem spre-jeti predlog naših slovenskih Orlov, naj se čim preje osnuje Slovanska zveza Orlov, je žc to samo velikanskega pomena. Kako veliko nlogo bo nekoč igrala bodoča Slovanska zveza na organizacijo katoliške slovanske moške mladine v celi državi, pokazalo se bo šele pozneje. Slovenski Orel, le tako naprej!
Duhovniške vesti v ljubljanski škofiji. Prezentiran jc za župnijo Šent Janž Ludovik Bajec, župnik pri Sv. Trojici nad Cerknico. Novoustanovljena župnija Lom nad Tržičem je podeljena č. g. Jak. Ogrizeku, župniku v Št. Lambertu. Župnik, č. g. Janez Vider-gar je imenovan za duhovnega svetnika. Č. g. Fr. Govekar je premeščen iz Sostrega v kn. šk. zavod v št. Vidu, na njegovo mesto pa je prišel novomaš-nik Jos. Murn.
Duhovne spremembe v tržaški škofiji. Č. g. Pavel Zavadlal iz Voloskega kot kaplan k Sv. Ivanu. Č. g. Anton Čok od Sv. Ivana kot VI. duh. pomočnik k Sv. Antonu novemu. Č. g. Ferdinand Stadlcr iz Sežane kol ekspozit v Gradino pri šterni. Č. g. Frančišek Magdič iz Doline kot kaplan v Sežano. Č. g. Matej Brusit: iz Oprllja kot ekspozit v Poljane. Č. g. novomašniki: Jožef Lukšič kot kaplan na Volosko, Ka-rol Gregorovich kol kaplan v Oprtalj, Lucijan Piccoli kot kaplan v Momijan.
Cesar je odlikoval bivšo predstojnico sester sv. Križa v tržaškem konvik-lu, Melito Dolganoč z zlatim zaslužnim križcem.
Grozen požar v Mokronogu. V soboto dne 19. I. m. opoldne se je iz neznanega vzroka vnelo čreslo v strojarski tovarni gospoda Franceta Penca. V malo minutah ste bili uničeni tovarna in parna žaga. Od tu sc jc bliskoma razširil ogenj od strehe do strehe, ta-
ko, da je bilo tekom dneva uničenih nad 40 hiš in do 110 drugih poslon . Zgorela jc tudi nova brizgalna z ga" -nim orodjem. Na pomoč so pribit. I; požarne hrambe iz Novega mesta, Mirne, št. Rupeiia, Trebnjega, Velikih Lašč in škocijana. V plamenu je n I ves spodnji del mesta. Z največjim naporom >o komaj rešili uradno poslopje. Škoda se ceni na 2 milijona K, zava-ro\alnina bo pokrila komaj deseti n I. Zgorelo je več prašičev in perutnine, govejo živino so rešili. Največjo zm š-njavo je napravil požar med sejniani, ki se ravno ta dan snidejo v Mokronogu od vseh strani in pa med obiskovalci bližnje božje po(i na Žalostni gori.
Umr!a jc v Dravljah gdčna. Ivanl.a Kunovar, vulgo MeŽnarjeva, 25 let sia-ra. Pogreb je bil v soboto ob 5. uri popoldne v Dravljah.
Skrb za lanie, ki gredo k vojakom. Dunajski nadškof dr. Nagi je izdal o ;-redbo na duhovščino, da skrbi za verski in moralni poduk za tiste fante, ki odidejo k rekrutom.
Pametna odredba zojser avtomobilske divjake. Budimpeštanski mestni glavar je odredil, cla se ima tistim av-tomobilistom, ki se ne pokorijo odn■.!-bi, cla imajo po mestu le z določeno hitrostjo voziti, odvzeti licenca. Kaj pametna odredba, ki naj bi jo v Av-trri posnemali!
Cesar je dovolil, da smeta g. vclc-industrijee Andrej Gassner v Tržiču in lekarnar g. Gabrijel Piccoli v Ljubljani nositi prvi papežki red sv. Silvestra, drugi pa red »Pro ecclesia et pontificc".
Velik požar blizu Mozirja. Dne f. t. m. je izbruhnil v hiši posestnika Antona Keršiča v mozirski okolici požar, ki je v kratkem vpepelil tudi 30 korakov oddaljeno gospodarsko poslopje. V nevarnosti je bila tudi hiša posest niče Marije Strnovršnik. \r1l se je tudi bližnji smrekov gozd posestnika Jurija Ilriberška, ki ga je pogorelo 100 kvadratnih metrov naokoli. Ko so gasili, so pogrešili oba Keršičeva otroka, l<1 sla spala ob izbruhu požara v hiši. I<va pogumna moža sla hitro skočila v goreče poslopje ter rešila otroka gotovo
smrti. Škoda so ceni na 6000 kron, zavarovalnina pa znaša le 2200 kron. Požar je nastal vsled tega, ker je Kerši-Peva žena preveč zakurila krušno peč. Iskre so letelo skozi dimnik, so vnele slamnato streho poslopja in vsled suše so je požar hitro razširil.
Umor? V Št. Jakobu pri Celju stanujoča kočarica Neža Zupan je našla v gozdu mrtvo kočarico Rozalijo Koprive e iz Št. Jurija ob južni železnici. Truplo je ležalo pod velikim drevesom na brbtu, noge mrtve ženske so bile pokrite z listjem. Domnevajo, da je bila Rozalija Koprivec umorjena, a je bil morilec prepoden, ko je poizkušal svojo žrtev skriti. Umorjena je živela s tvojim možem vedno v prepiru.
Obesil se jo v Fari na Goriškem dne 13. t. m. 211ctni kmet FrankoviC. Mater je poslal v Gradišče, da je nemoteno izvršil samoumor. V oktobru bi moral nastopiti vojaško službo. Pomanjkanje vere!
Požar na Krasu. V torek, dne 15. t. mes.i okoli poldne se je vnela suha trava nad Vermeljanom na goriškem Krasti. Ogenj se je naglo širil in segal je celo do Št. Martina. Zgorelo je mnogo trave in sena.
Železniška nesreča se je dogodila 1t. m. opolnoči na zagrebškem državnem kolodvoru. Trčila sta .skupaj dva vlaka. Dve lokomotivi sta poškodovani, Sest voz pa se jo prevrnilo. Strojevodji Juriju Stambergerju so bila prsa zdrobljena in ie težko upati, da bi okrevat.
Ker je kradel vojaški oves je bil v
Sarajevu obsojen na pet let ječe voznik Mujo Rizvo. Vojaki, ki so mu šli na roko, so dobili po šest do dvanajst mesecev ječe.
Pod mlinski kamen je prišel vsled lastne neprevidnosti strojni delavec v Moleusničevcm parnem mlinu v Zagrebu. Kamen ga je stri.
Zgorela. Na Korčuli se je pri kuhanju s špiritom vnela obleka ženi sodnega uradnika Postolana; prodno je došla pomoč, je bila tako opečena, da je \ par urah umrla.
Bataljonski tamborji se v kratkem odpravijo zaradi pomanjkanja moštva.
Smrt bosanr.kega hajduka. V Ba-
njaluki je umrl 106 stari Stcvo Morvi-ca, ki se ga ljudstvo kot hajduka spominja. v neštetih pesmih in povestih. Morvica je 65 let preživel v raznih ječah. Zadnji umor je izvršil pred dvemi leti, ko je na sejmu v prepiru z enim samim udarcem z golo roko razbil glavo nekemu živinskemu trgovcu. Svojima dvema sinovoma je Morvica zapustil hišo in veliko premoženje.
Učinki alkohola. V vasi Zadreši pri Pulju so dne 16. t. m. zvečer popivali v neki gostilni štirje kmeč' i fantje in Sc nek bolj prileten kmet. Ko jih je alkohol žc do dobra omamil, so sc med
seboj sprli. Med prepirom jc eden fantov sunil kmeta z nožem v trebuh. Težko ranjenega kmeta so prepeljali v bolnišnico. One štiri prepirače pa jc orož-ništvo izsledilo in oddalo roki pravice.
Otrok zgorel. G. I. Arhar, učitelj na tržaški pripravnici, si je pod Sv. Križem ob morski obali zgradil hišico iz lesa, kjer je bival med počitnicami s svojo rodbino, soprogo in dvema otrokoma. V sredo, dne 16. t. m., ob 5. uri popoldne, medtem ko je bila soproga zunaj na polju, sc jo stareji sin kopal v morju, mlajši, tri leta stari Bogdan, je pa spal v hišici. Zunaj pred hišo jc bil velik kamen, na katerem jc rodbina kuhala. V onem trenotku se je grelo pri ognju mleko. Bržkone je veter zanesel gorečo iskro proti leseni koči, ki jc bila v nekaj trenutkih v ognju in jc zgorela do tal. Zgorel pa je v nji tudi speči otrok.
Zopet samoumori v Trstu. Skoro ne mine teden, da ne bi se pripetil v našem morskem trgovišču Trstu po en ali celo več samoumorov. Sedaj nam je poročati kar o štirih takih činih. Radi neozdravljive bolezni sc je zastrupil 60-letni Franc Saroli. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa jc kmalu umrl. — Istotako radi neozdravljive bolezni sc je zastrupila Marija Romeo. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Iz neznanega vzroka jc skočil na Karlovem pomolu v morje 231ctni natakar Pavel Zitter, doma iz Celovca. Ko so ga rešili, so tudi njega prepeljali v bolnišnico, a so imeli velike težkoče, ker sc je branil. — 22-letna Antonija S. iz Proseka pri Trstu se je potem, ko jc imela prepire z možem, zastrupila. Prepeljali so jo v bolnišnico. — 561ctna Marija R., ki že delj časa boleha na neozdravljivi bolezni, jc hotela umreti. Zaprla je vrata in okna ter užgala oglje in se vlegla v postelj. Dobili so jo nezavestno. — Edino pravi vzrok bo pa menda pri vseh teli samo-umorih: Obup vsled pomanjkanja vere!
Strela jc minule dni zopet dokaj hudo gospodarila po raznih krajih naše kranjske zemlje. Na praznik Vnebovzetja zvečer ob desetih jc treščilo v Oparovo poslopje na Mačkovcu, župnija Št. Lorenc. Gospodar je ravno peljal romarje k Sv. Roku pri Sevnici. Kašča in pod sta bila precej v ognju, zgorela jc tudi streha pri hiši, samo stanovanje so ognjegasci rešili. Nevarnost jc bila za vso vas prav velika. Najhuje jc bilo, da v celi vasi ni nobene vode. Male mlake so bile takoj prazne. Opara sam ima pri hiši kapnico, pa niso mogli do nje zaradi ognja. Revežu je tudi vse žito zgorelo. — V soboto, dne 12. t. m., jc v Dvoru pri Polhovem grad-cu treščilo v Kalarjcv nov skedenj, ki je do tal pogorel. To jc žc drugo pogorišče v Dvoru v zadnjem času. Lc urni pograjski požarni hrambi in pa pridnim domačinom ter sosedom sc jc zahvaliti, da sc ni ogenj razširil na sosednja poslopja ter na obe cerkvi. — Na Ilujah pri Kranju jc v ponedeljek, dne 14. t. m., zvečer oh šestih strela udarila v Pavovčcvo hišo sredi vasi.
Pogorel jc del hiše in skedenj s klajo; Velika dobrota vodovoda sc jc tu jasno pokazala.
Sadovi svobodomiselne vzgoje. De,
žolno sodišče v Trstu jc učiteljskega pripravnika Alojzija Fonda obsodilo na trimesečno ječo, ker jc svojčas v Piranu, ko je pri neki obravnavi imel biti zaprisežen, izjavil, da jc svobodomi-. slcc, pri tem pa sc žaljivo izrazil o Kristusu in križa. Liberalci venomer tri de, da nimajo nič zoper Kristusa in vero, ampak sc lc borijo zoper »klerika-lizem«, tu pa vidimo jasno, kakšen duh v resnici vlada med liberalno mladino. Kristus in križ sta ji zoprna.
Oče ustrelil sebe in dva otroka. Bolniški strežaj Miha Scdmak, doma iz Sv. Križa pri Trstu, ima dva otroka, in sicer lSletnega Ivana in 121etno Marijo. Marija jc bila pri očetovi materi v Sv. Križu, ker jc Miha Scdmak vdovec. V, nedeljo, dne 13. avgusta, je šel Scdmak v Sv. Križ po svojo hčerko Marijo ter jo skupno s lSlctnim bratom Ivanom peljal v neko gostilno. Okolu polnoči so zapustili gostilno in oče je peljal oba otroka domov, nakar jc odšel ter sc vrnil približno ob pol 6. uri zjutraj. Najemniki te hiše so povečini še spali, ko jc začelo grmeti streljanje v sobi otrok. Udrli so v stanovanje, katero je bilo od znotraj zaklenjeno. Tu sc jim jc nudil grozen prizor. Na sredi sobe jc ležal v mlaki krvi oče, na postelji hčerka Marija v nezavesti, Ivan tudi v mlaki krvi nezavesten na tleh. Marija je bila ustreljena z dvemi streli v prsa, Ivan pa jc bil zadet z dvemi streli v glavo, enim v levo ramo, dočim si jc Scdmak pognal dve krogi ji v sence in cnp v usta. Vse tri so prepeljali v bolnišnico, kjer sta oče in hčerka kmalu izdihnila, dočim se sinček bori s smrtjo. Kaj je privedlo nesrečnega Sedmaka, ki jc bil skozi celo življenje vzoren človek, do tega groznega čina, se šc nc ve. Najbrže se mu je zmešalo.
Nesreče. 84 let stara Marija Kropf, občinska uboga v Kočevju, je šla čez železniški tir med kolodvorom in pre-mogokopom v Kočevju. Med tem jo je pa prehitel s premogom naloženi železniški voz ter podrl starko in ji odtrgal obe nogi. Martinu Ofnerju, premogar-skemu čuvaju, jc pa pri streljanju z di-namitom v premogokopu v Kočevju odbilo levo roko in ga poškodovalo tudi na obrazu. — Rudolfu Dormišu, 8 let staremu sinu železniškega čuvaja v Vrdu, jc vlak odrezal dva prsta na levi roki, ko je šel deček skrivaj blizu železniškega tira. — V Trstu jc v prosti luki 6 m globoko padci 331ctni Alojzij Spada ter sc zelo ležko poškodoval.
Nagle smrti jc umrla v Trstu 80-Ictna Marija Nadliscech. Šla jc na obisk k svojemu sinu. v Vrdclo, kjer jc prenočila. Ko je vstala in sc oblekla, ji jc prišlo slabo. Padla jc na tla in obležala mrtva.
Toča. V ponedeljek, 14. t. m., je toča močno pobila po vinogradih okolu Št. Lovrenca na Dolenjskem, posebno v Križiščih, Lačcnhcrgu in Razburili
si
med Čatežem in Primskovem. .— Dne 10. avgusta jc pa povzročila toča precej Škode okolu Žužemberka. V vaseh Me-lo, Lipovec in Boršt je skoro popolno potolkla zelje, koruzo in ajdo; tudi novi trtni nasadi v vinogradih proti severu so zelo trpeli.
Brigadne in divizijske vaje se vrše od 28. avgusta do i. septembra med Planino, Grosupljem, Litijo, Trebnjem, Zagradcem, Velikimi Poljanami in Lo-žom.
Pobegnil je iz Gorenje Košane 22-letni trgovec Jožef Senčar, zapustivši mnogo dolgov.
Utonil je nedavno v Ljubljanici 66-letni Janez Čepon, ki je bil v službi pri gospej Petričovi na Vrdti pri Vrhniki.
Za solnčarico jc umrl v Ročinju na Goriškem 351etni kmet Andrej Stanič.
Pogorela je na Klancu pri Kranju dne 1 i. avgusta zjutraj ob štirih hiša krojača Janeza Čebulja. Bila je vsa lesena. K sreči ni bilo vetra in hiša je stala na koncu vasi.
Nesreča z revolverem. Zvečer 13. t. m. so šli posestniški sinovi Avgust Dolenc, Martin Vrečar in Jožef Rozman v Gaberjih pri Celju iz neke gostilne domov. V bližini pokopališča je vzel Dolenc iz žepa revolver ter je hotel streljali. Revolver pa sc ni sprožil. Vrečar je šel nato k Dolencu ter mu posvetil z vžigalico. V tem trenutku je počil .strel ter je kroglja zadela v trebuh Rozmana, ki je bil komaj en korak oddaljen. Prepeljali so ga težko ranjenega v celjsko bolnišnico.
Nesreče na vojnih lad ah v Pulju. Sirašna m^re.ča, sc je zgodila na vojni ladji »Ra<Je,tzky« v Pulju. Ko so namreč pri neki vaji dvigali sidro, jc veriga odrezala nekemu pomorščaku glavo. Glava je padla v vodo. — Dne 16. t. m. jc s 25 metrov visokega jabornika ladje »Adrija« padel na krov in se ubil 30-letni mornar Alojzij Pasanek iz št. Vida na Koroškem. — Po neprevidnosti je ustrelil gojenec šole za strojne eleve 201ctncga Avg. Floriana. Umirajočega so prenesli v bolnišnico.
Z bri vijo se je zastrupil v Sv. Mihaelu v Lungavu posestnik Pet. Schie-fer. Živel je samo še en dan.
133 društev razpuščenih. Češko »a-mestnišlvo je razpustilo 133 društev kajžarjev zaradi prekoračenja društvenega delokroga. Vsa ta društva so bila v socialnodemokraških rokah.
1700 živih gadov je vjel neki Jožef Pattermann v Rochlitzu v Krkonoših.
Strašen požar je uničil kraj Lusern v Južnih Tirolih. Od 136 hiš jih je ostalo samo 36.
Domačin na tujem smrtno jione.-re-čil. Ciril Gorjup iz Čepovana sc jc nahajal v Branneuburgu na Bavarskem na delu. Med delom je padel v globo-čino ter se tako hudo ranil, da je dan pozneje v bolnišnici umrl. Slar jc bil žele 20 let.
Na&i Amerikanci. Poročil se je v Morganu, Pa.. Jak. šifrar iz Oselice s 6»
Frančiško Prevčevo iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko. — Premogovno žilo je našel v Homer City na svojem zemljišču Fran Frančak. Ustanovil bo novo premogokopno družbo. — Utonil je 24. julija v Krain City, Mich., Ivan Ze-leznikar z Iga. Kopal si je vodnjak, iz-kopina pa se je utrgala in ga podsula v vodo. — Električni tok je ubil Blaža Kokelja v Videnu, 111. — Vrat si je prerezal John Zaman v Clevelandu. Prepeljali so ga v bolnišnico. Upanje je, da se rane vsaj deloma zacelijo.
Cigani ukradli konje. V noči od 17. do 18. avgusta so bili v Babncm vrtu trsteniške fare gospodarjem Logarju, Svetcu in štefetu ukradeni tri je konji v vrednosti 2000 K. Razume se, da je bilo veliko iznenadenje radi te predrzne tatvine. Ker so se prejšni dan cigani potikali po vasi, jc upravičen sum, da so kradli cigani. Ena kobila je zelo visoka, lepa, črna z belo nogo. Pozor na 8'ri-morskem in Koroškem.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4' 2% brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjitraj do l. popoldne.
Glej teratl
□ □□tZ3C3L=3C3C3DC3C=3Cr3CZlC3aC3a
Gorenjske notsice
□
caannaaauuaaaaDaa
g Iz Tržiča. Izjava. Ker mc nekateri rdečkarji dolže, da sem jaz spisal dojiis v 7. številki »Domoljuba« o volitvah v Strokovno društvo črevljanskih pomočnikov, izjavljam, da jaz nisem do seda j še ničesar sjiisal za »Domoljuba«, kar zarnore potrditi slavno uredništvo.
Lederer. — Opomba uredništva: Radi priznavamo, da nismo od Vas pre-jeli šc nikakega dopisa. V Tržiču imamo dovolj drugih dopisnikov med delavci.
g Tržiške novice. Občinske volitve se bližajo. Slovenci so se pritožili na c. kr. okrajno glavarstvo proti razsodbi reklamacijske komisije, ki ni hotela ugoditi opravičenim zahtevam. Pričakovali je, da bo okrajno glavarstvo pravično rešilo pritožbo. Ljudstvo je žc do
grla sito hlapčevanja in si želi korenito izpremembe v občinskem odboru. Predstava,' ki so jo priredili naši vrli dijaki minulo nedeljo — igrali so igro »Sveti Vid« — je izborno izpadla. Dvorana je bila polna občinstva, ki jc z napetostjo sledilo posamriim igralccm, kij so res mojstrsko nastopali. Iskreno bi želeli še večkrat videti na odru našo nadepolno katoliško dijaštvo. — Telovadni odsek Orel priredi v nedeljo izlet v Podljubelj, seveda ob ugodnem vremenu. V Delavskem domu nastopijo popoldne Orli, podljubcljski društve-niki pa prirede domačo zabavo. To ho prvi polet našega Orla k sosedom Korošcem. Tudi drugi društveniki dobro došli!
g Šmartin pri Kranju. Tepina Janez iz Stražišča, ki je 23. julija svojo ženo neusmiljeno pretepal, pretil s i>o-žigom, je bil v Ljubljani obsojen na 15 mesecev ostre ječo. — Nagle smrti jo umrl v Stražišču 16. t. m. Franc H«j/.-man, po domače »šoštar«. Zadela ga jo kap. — Dne 17. t. m. se je v Ljubljani ponesrečil Matevž Golob, po domačo »Lebarjcv«. Peljal jc voz drv, voz so jo zvrnil, drva so ga podsula in mu zlomila rebra in levo ramo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
g Iz tihega Loma. V svoji zadnji seji 13. t. m. jc imenoval občinski odbor Sv. Katarina soglasno za častne občan«; zaradi zaslug, ki so si jih pridobili /u novo faro v Lomu sledeče gg.: prem i I. g. knezoškofa dr. Antona Bonaventura. Jeglič; kanonika Franc Špendala; trži-škepa župnika Jožefa Potokar in barona Karola Borna. — Kakor čujemo no umestitev novega g. župnika na angelsko nedeljo.
g »Kolera« v Naklem! V Naklem pri Kranju so bili te dni precej blizu kolere. Stvar jc bila namreč kratko tale: Kakor vsaka občina mora tudi Naklo imeti nekje prostor, kamor morejo spraviti okužene ali okuženja sumljivo ljudi. Po nekem čudnem naključju, o katerem bi sc dalo mnogo pisati, jo pa v to svrho določen spodnji in zgornji del starega šolskega poslopja, akonn-no je last občine samo zgornji del, do-čim je spodnji del cerkvena last in določen za stanovanje organista. V vso fo prostore jc nagnala gosposka Iz Kran a 29 ciganov s 14 konji, ki so prišli iz Trsta in imeli baje seboj za kolero obolelega otroka. V Kranju za to razkužen a. potrebno čredo niso imeli nobenega prostora, pač pa se jo moral umaknili organist. v Naklem, kakor tudi ondi nastanjeni društvi: bralno in gasilno, z vsem inventarjem vred. K sreči sc .m pokazalo, da cigani nimajo kolere, in bo tako Naklo kmalu rešeno te izredne ciganske dobrote. Prsti nas srbe, da bi napisali par pikrih na naslov onih mc-rodajnih krogov v Naklem in v Kranju, ki tako slabo skrbe za kmeta davkoplačevalca, toda za danes bodi dovolj 1« samo opomin: Cerkvena predstojništva in občinski zastopi pozor pri sklepanju pogodb glede skupne lastnine, da vam ne pripete podobni slučajil
ounnnnnamjui-ii-inr-in
D
a
0
o
a
aaoaaaaaaaacjaaaan
Dolenjske nouice
,jj Od Temenice se nam piše: Mar-vplov klanec se je začel prelagati in -eilaj že mislimo tudi na druge potrebne poli. Predvsem nam je treba ceste skozi Temeniško dolino do Št. Lovrenca. O tem sta se prepričala tudi naša poslanca dr. Lampe in Vchovec, ki sta si osebno ogledala naše poti. Prav hvaležni smo poslancem, da se potegujejo za te poti. Sedaj, ko je umrl župan Faj-iliga, sc zanašamo na naše poslance in na i estni odbor, da sc kaj istori za naše ceste. Cesto je trasiral deželni inženir; da bi lc kmalu po nji vozili! Veliko težav smo imeli z občinsko potjo, pa je ni bilo mogoče spraviti v red. Tu mora ves'okraj in dežela pomagati, ker posamezne občine ali celo posamezni posestniki naprave takih cost ne zmorejo.; Slovenska Ljudska Stranka, ki jc toliko koristnih cest izpeljala, sc bo tudi-fca nas potegnila!
(1 Žužemberk. Prejeli smo sledeče pojasnilo k dopisu v št. 32. našega lista: Ni i'es, da je Posojilnica v Žužemberku liberalna, še manj pa Pclianitova kasa. Ni res, da je posojilnica ustavila dosedanje izplačevanje hranilnih vlog in nastavila silno dolge obroke. Ni res, da je Zadružna zveza v Celju falitna, ker je aktivna, tudi ni res, da jc posojilnico zapletla v hude škripce Pehanitova trma. Ni res, da je Pchanitu liberalna zagrizenost več kot varnost zavoda, kakor tudi ni res, cla liberalna trma nc bo :idimhala in cla bodo Pchaniti šli z ,-eljsko Zvezo vred raje v zrak, kakor la«':bi prestopili k varni ljubljanski Za-družini zvezi, četudi sc nc bi s tem preveč pofclerikalili. Res pa je, cla posojilnic«, ni liberalna, ampak nepristranska, ker deluje le v prid ljudstva ne glede na njihovo politično prepričanje. Res jc, da poslujeta poleg drugih članov načolstva tudi dva gg. Pchanita. Iz računskega zaključka je pa razvidno, <la ima posojilnica skupno 1907 zadružnikov, med temi brez male izjeme vse iržane žužemberske. Vsa opravila, zlasti pa posojila, se rešujejo vedno v rednih sejah načelistva, obstoječega iz sed-imih. članov, torej sama dva Pchanita i.imata odločilne besede. Res jc, da je posojilnica ustavila takojšnja izplačila večjih hranilnih vlog in zahtevala od-}>o.ved le pri onih vlagateljih, katerih knjižice jc prinesel v realizovanje gosp. načelnik tukajšnje hranilnice in posojilnice. Dokaz temu je, da so se zadnje uradne dneve izplačevale vlagateljem večje vsote, tudi nad 1000 kron, brez (vsake odpovedi in da posojilnica še vedno daje posojila, kar bi sicer ne mogla, če bi bila v tako hudih škripcih. Res jc, cla (Pchanita delujeta vedno le v korist zavoda z željo, da bi zavod dosegel vrhunec svojega namena in da je bil zavod vedno pripravljen delovati za skupno združenje vseh slovenskih zadrug ter namerava pristopiti k Zadruž-
ni zvezi v Ljubljani, kot najmočnejši slovanski Zvezi. — V Žužemberku, dne 19. avgusta 1911. Načelstvo in nadzorstvo »Posojilnico v Žužemberku«, regi-strovane zadruge z neomejeno zavezo.
d Popotnik Trebnje — št. Jami. V sedanjih vročih dneh sem se naveličal doma, zato sem pa začel hoditi po raznih veselicah in prireditvah po Mirnski dolini. Dne 9. t. m. sem bil v Trebnjem, kjer .so ob veliki udeležbi ljudstva, zlasti mladeničev iz cele dokanijc ustanovili Katol. izobraževalno društvo ,in Orle. Bilo je prav lepo. Iz Trebnja se peljem z vlakom v Mokronog, kjer izvem, cla imajo Sokoli, bralno društvo in Ciril-Mctodova clružba svojo veselico. Iz plakatov razvidim, cla imajo tudi veliko menažerijo. Pa kako sem se začudil, ko sem v tej menažeriji opazil le enega martinčka in pa dva zbiksana poba. Na tej veselici sem zapazil tudi suspendiranega župnika Brccta, ki je tudi govoril za Cirilmetodarijo. Nazadnje .so ga Sokoli nosili na "ramah kot sokolskcga odrcšenca. Pa vsa ta komedija me ni mogla navdušiti in razvedriti, zato sem jo urnih krač popihal iz Mokronoga. Na Velike maše dan sem šel pa v Št. Rupert, kjer so otvorili Društven dom ob velikanski množici ljudstva. Vsa okoliška društva so bila častno zastopana. Domači župnik in svetnik Šalehar .sta tudi ta dan obhajala ■iOletnico mašništva. Vsa prireditev je pokazala, da gremo naprej. Tako je prav! — Strašen požar je nastal dne 19. t. m. v Mokronogu. V tovarni gosp. Pcnce jc okrog poldneva nastal ogenj, ki jc upepelil nad polovico Mokronoga. Ker jc bil ta dan ravno semenj, jo bila panika med ljudstvom velikanska. Vsled suše sc je ogenj bliskoma širil na vse. strani in k temu je pripomogel še veter, ki jc gnal ognjene valove po trgu. Domači požarni hrambi so prišle na pomoč požarne hrambe iz Št. Ruperta, Mirne, Trebnega in Št. Janža, cla so ogenj nekoliko omejili. Kmalu bi se bila užgala tudi sodnija. Škoda jc velikanska. Pomoč nujno potrebna.
ci škocijan pri Mokronogu. Deželni odl>or vojvodinc Kranjske je naklonil pogorelcema v Zloganju velikodušno podporo. Mihaelu Debcvcu 400 K, Jožefu Tramte pa 150 K. Oba sta odločna pristaša Slovenske Ljudske Stranke. Za. P. Durjava, ki mu je dozdaj župan Cinkole pokorno služil, je prišel čas, cla sam zasede občinsko vladarstvo. Sicer jc nazadnje vseeno, nositi grošc v Dur-javovo ali pa v Činkoletovo oštarijo, ampak Durjava je le več. On jc kmet brez kmetije. Pa »izpreženega« študenta s pošte ima ob strani, onega s Telč bo pa do tega pripravil. Pa Sokole in godce je povabil, pa jih pustil brez obljubljenega piva in večerje, kakor sta pustila lani s Cinkoletom po toči oškodovane brez podpore, ki jo je bil poslanec Hočevar izposloval. No, kar je glavno: občinske doklade se bodo množile najbrž tako, kakor so se pod Činkoletom. — Sicer pa, če bodo volivci zadovoljni? —
d Iz Cerkelj pri Krškem. Dne 14. in
16. t. m. je prinesel resnicoljubni »Narod« dva s Silo skrpucana članka, ki sta pokazala, da se dopisnik bolj razume na »vatel« in »frakcij«, kot na tinte in poro — toda cla me zopet ne primete, da lažem, popravim takoj, da do vatla sploh ne pridete, ker morate vedno gasiti — žejo. Zclaj pa ne lažem, kajne, »g.« Valičič? V vsaki stroki sploh človek ne more biti mojster. Ker sem se ravno dotaknil vas kot dopisnika v »Narodu« — v »Jutru« menda več ne pišete kot starin — naj vas opozorim na to, kaj pravi slovenska slovnica za prvi razred ljudskih šol, kaj je namreč stavek. Tam berete, da jc stavek misel, izražena z besedami; a trda vaša glava ne deluje pravilno, ker se vaše misli in besede nikoli ne strinjajo* — Toda k stvari! Jezite se namreč, da je bilo poročilo o zadnjem požaru neresnično. Ali sc naj dopisnik na ljubo nekaterim častihlepnežem laže? Res, še vedno sc je pokazala velika izvežbanost cerkljanske požarne hrambe. Izvzeti moramo seveda nekatere . res hvalevredne gasilce, kot u. pr. Pavlovič, Omerza, Butara in par drugih. Ali je to izvežbanost, če mora povedati nekdo gasilcem, kako se cev pripne k brizgal-ni? Dalje: ali ima hramba rog le za parado, ali tudi za signale? Ali je dalje načelnik (toda temu ne zamerimo, ker je lx)lan; čo je torej nezmožen, bi moral sani vedeti, kaj mu je storiti. A potem pa ni nič »kšefta«, kajne, g. župan?) — ali je torej načelnik, oziroma podnačel-nik za to tu, cla delajo člani vsak po svoji volji? Toda tudi alkohol je velik sovražnik človeštva, kot ogenj, zato po njem, kajne »g.« Valičič? Svojo žejo-gasilno navdušenost'ste'fbkazali tudi, ko ste nosili »heruš« v telovadnico kot predsednik Orla. Večkrat vas je grajal ta ali oni odbornik zaradi tega in vi se šc ponašate s tem? Vendar jc prišel silno zaželjeni čas, ko sc jc pokazal ob volitvah Valičič v pravi obleki, ko nas jc namreč zapustil (tako pravi on); resnica pa je, da smo ga v u n vrgli. iPa. kaj to njemu mar? Saj 011 lahko živi, če pride kmet k njemu v gostilno in trgovino, ali ne. Takohiamreč on vedno zatrjuje. Potem se pa jezite in 3 tožbo grozite, če kdo pravi, cla nimate vi cikorije z ovitkom za obmejne Slovenec? — Toda za enkrat dovolj. No preostaja nam toliko časa, kakor ga imajo dopisniki »Naroda« in njih po-magači. Kličete na boj. Bržkone ste pozabili, da je boj z ljudstvom nevaren. Nc želimo boja, a če pride, sc ga ne ustrašimo; tocla boj mora biti s poštenimi sredstvi in poštenimi možmi. To pa vedite: zmaga bo naša.
d Iz Žužemberka. Smrt jc imela veliko košnjo tu pri nas pretečenc clni. Skoraj neprenehoma jc zvonilo. Umrl jc med drugimi Karol Poženel, gostilničar in kovaški mojster na Dvoru, še jako mlad mož blagega značaja. Škoda zanj, bil jc izvrsten kovač, pa tudi razumen in spreten živinozdravniški pomočnik, h kateremu so se v sili radi
7»
zatekali ljudje, tolikobolj, ker imamo živinozdravnika tako silno daleč. Ravno v tem oziru je naš okraj zelo na slabem. Toliko imamo semnjov, živinoreje se ljudje čimdalje bolj oprijemljejo, a živinozdravnika imajo nekatere vasi po 7 do 8 ur daleč! Pa še malokdo ga v sili doma dobi ker ima tako velikansko okrožje. Zato bi bilo silno ustreženo živinorejcem, ko bi sc res nastavil okr. živinozdravnik za žužemberški in viš-njegorski sodni okraj, katero misel jc bil spomladi sprožil deželni odbor. Ču-jemo, da se je naš župan g. Veliovec za to stvar že krepko potegnil. Opozoril jc pa merodajne kroge tudi na to, da bo moral ta živinozdravnik, če bo res nastavljen, imeti svoj sedež v Žužemberku, ne pa v Višnjigori, kajti sicer nam ne bo nič bližje kot sedaj, ko ga imamo v Novem mestu. Upamo, da bo ta gospod sedaj, ko jc deželni poslanec, tem uspešnejše zastopal to misel in jo tudi uresničil; saj ga itak poznamo, da ne odneha, kar enkrat zagrabi. — Zelo živo je bilo v nedeljo, 13. t. m. popolu-dne na takozvanem »velikem vrtu«. Tukajšnje društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb je priredilo tamkaj na prostem veselico, ki se je jako dobro obnesla. Sodeloval je tudi pevski zlior ajdovskega izobraževalnega društva »Škerjanček« in tamburaški zbor domačega izobraževalnega društva. Vse točke bogatega vsporeda, govor, petje, tamburanje, tri šaljive predstave, šaljiva pošta in srečolov so jako dobro in zabavno izpadle. Zlasti se jc vse čudilo krepkemu in ubranemu žvrgolenju aj-devškega »Škerjančka«. Veselica, katere čisti dohodek je namenjen v prid revnim in zanemarjenim otrokom, jc bila jako šttlvil'no' obiskana, zato je tipati, tla je tudi njen gmotni uspeh velik, tako da bo društvo moglo uspešno izvrševati svoj lepi, blagotvorni poklic. — Dežja smo dobili pretočeni teden nekoliko, pa samo za »mušter«. Nekatere vasi so pa še namesto tega dobile ledeno zrnje. V ponedeljek pred Veliko mašo se je proti večeru kar na suho vsula toča po Zaliscu, Rebri in Brinovi gori, in sicer tako obilna, da jo je bilo ^e drugo jutro lahko nagrabiti pod ka-pom. Grozdje in drugi jesenski pridelki so uničeni razun ajde, ki si bo morda še opomogla, ako dobimo v kratkem kaj izdatnega, pohlevnega dežja. — Lepo cerkveno slovesnost smo imeli na Velike maše dan. Obe Marijini družbi ste obhajali svoj glavni družbeni praznik s skupnim sv. obhajilom, slovesnim shodom in sprejemanjem novih članov. Povzdignit slovesnost sla prišla Korenov gospod iz Doberniča in g. profesor Porenta iz škofijskih zavodov, kateri je imel dopoludne in popoludne. prekrasna govora. Družbini zbor pa jc pod vodstvom g. organi/Sta prelepo prepeval. Bilo je zares prav lepo in prisrčno.
d Struge. Dne 8. avgusta jc umrla najstarejša oseba na Tisovcu, župnija Struge, Janez Nose, star 93 let. Pokojni je bil kljub visoki starosti šc vedno vasnega razuma. Bil je nad 60 let cer-
kveni ključar ondotne podružnice. Bil je prav priden in skrben gospodar in nad 80 let jc gojil čebele. Gotovo je zato tako visoko starost dočakal, ker je tako trezno in zmerno živel; menda se v vsem svojem življenju ni niti enkrat upijanil. Posnemanja vredno! — Naj v miru počiva!
d Krško. Strela je udarila! Kam pa? V liberalni občinski urad. Eden je prišel pogledat, kako »purgarski očetje« gospodarijo. Kaj je pa videl? »Pur-garji« — molčijo . . . Kaj pa, če mi povemo?! Takrat naj pa le naredijo — testament!
d Litija. Novi občinski odbor je imel v nedeljo, 13. t. m., svojo prvo sejo, kjer se je z raznimi predlogi in sklepi pokazalo, da je naša stranka res stranka dela v splošno korist. Tisti maloštevilni kmečki ljudje, ki se skušajo oklepati liberalcev, bodo kmalu spoznali, da kmet, ki sc druži z liberalci, pljuje v lafitno skledo.
d Šmartno. Odkar so propadli liberalci v Litiji, si s šmartinsko gospodo vred dajejo pogum s pesmijo: »Mi vstajamo in vas jo strah« in krepe pogum in srce s pečenimi prešički in sladko vinrdio kapljico. Nedeljo za nedeljo na-pravljajo gostije sebi in svojim somišljenikom — enkrat v Gradiških Lazih, drugič v Zavrstniku. Tako se deluje po liberalnem načrtu za narod! Smilijo se nam tisti kmečki ljudje, ki gredo za liberalci po tej poti. Z gospodo ni dobro hrušk peči, pravi pregovor; mi pa pri-stavimo; še slabše pa jc z gospodo peči pvešička — in to bo pokazala prihod-njost. Marsikoga bo po tej družbi bolela glava, pa ne samo njega, ampak cele družine; kajti prevelika dobrovoljnost, stane denar, zdravje in dragoceni čas! Ljudje božji, pamet, dokler je čas! Ponesrečil se jc v Ameriki Alojzij Ka-stelic iz Cerovice in vsled poškodb umrl. Koliko mladega življenja pokonča Amerika! Nov klic: Ne v Ameriko!
d Šmartno. Veliko gaslisko slav-li oh t smo imeli R. avgusta v Šmartnem. Taka slavnost bi bila sama na sebi nekaj lepega, če bi le nekatera gasilna društva ne bila v prvi vrsti liberalna in šele v drugi vrsti dobrodelna društva. Nekateri mladi gasilci — pravijo iz Trebnjega — so izzivali po cestah naše fante Orle ter razmetali v dveh gostilnah užigalicc za obmejne Slovence po tleli. Krono svojemu delu pa so postavili nekateri izobraženi pevci moškega in ženskega spola pri gasilski veselici s tem, da so se norčevali iz svete maše, pojoč latinske mašile besede h kozarcem v roki! Vprašamo, ali je mogoče liberalno surovost višje prignati? Lahko bi zaklicali: Državni pravdnik, kje si? Čuditi sc je, da nekateri ljudje, ki so sicer dokaj dobri, ne spoznajo, da jih bo taka družba spravila v blato-surovosti in brezbožtva. Pošteno ljudstvo pa <sc s tako družbo ne brati!
d Št. Jurij pri Litiji. Čuje se, da je zadeva zaradi škode, ki nam jo dela topilnica, vsled posredovanja naše vrle »Krnetskc zveze« in našega zaslužnega
poslanca svetnika g. Fr. Povšeta v najboljšem tiru. C. kr. okrajno glavarstvo je tudi po dolgem času v tem oziru sirilo svojo dolžnost. Upamo, da «<• ).o novi gospod župan Oroslav Bric zavzel z vso silo za to važno zadevo ter skušal popraviti, kar sc jc dosedaj zamudilo.
d Zagorje ob Savi. Dne 11. avgusta jc začel goreti gozd južne železnice. Vžgale so ga iskre od lokomotive. Gorelo jc dva dni, kjer je naša požarna hramba z velikim naporom pridno delala. — Velika nesreča jc zadela_v soboto, dne 12. avgusta, našega somišljenika Janeza Hrastelna. Pred dvema mesecema mu je pogorel kozolec. Pred štirimi tedni ga je zopet postavil in pokril z opeko. Koliko dela in truda, saj leži njegovo posestvo na strmem hvibti. Omenjenega dne ob pol treh jc pa tie-ščilo vanj in kozolec jc ves pogon /. Zraven tega vse žito, .sedem voz mr. e in pet voz. Priporočamo ga vsem usmiljenim srcem v podporo.
d Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 13. avgusta, smo imeli v dvorani;«Zadružnega doma« shod, na katerem je govoril naš poslanec, deželni odbornik Zajec. Nabralo se je lepo število volivcev. O. poslanec nam je podal v enotirnem govoru sliko delovanja .vrlih poslancev Slovenske Ljudske Stranke. Ko so prišli naši poslanci do večine, so precej pokazali, kaj hočejo: dati Ijinl-stvu v najširšem obsegu pravic in pomoči. Liberalci so imeli vedno polna usta lepili obljub do nižjih slojev, storili niso pa nič, skrbeli so le zase. To kažejo zanemarjene cesto, mostovi, pomanjkanje vodovodov itd. In da bi bili dali nižjim slojem kaj političnih pravic? Kaj še? Otepali so se jih, kar so mogli, in to so v svoji sebičnosti in onemoglosti pokazali še enkrat: ko so začeli naši poslanci delati. Poslanci N ),. S. so predložili v deželnem zboru nov občinski red, po katerem pridejo do pravic vsi sloji do najnižjega delavi a in do zadnjega kočarja. Kdo se jc upiral? Liberalci so nagajali, kar so mogli. Kako so šele kričali, ko sc je predložil nov cestni zakon, ki bo pravi blagoslov za našo deželo! Pa naši se vpitja niso ustrašili. Kar so ljudem obljubili, to so precej začeli izvrševati. In v kratki dobi se jc začelo popravljati in sc jo že tudi mnogo popravilo, kar so liberalci zamudili in prespali. Začele :so se graditi ccste, mostovi in vodovodi. Pa to je v tem kratkem času šele začetek, šlo bo čedalje bolj naprej. —Za vso te in druge naprave je seveda trebi denarja. S. L. S. jc našla pri vstopu v deželni zbor prazne blagajne. Novih naklad se ni moglo nakladati, ker so bile že tako visoke, davčna moč pa majhna. Treba je bilo vzeti posojilo. In najelo sc je res elesetmilijonsko posojilo, ki se imenuje melioračno posojilo. In posojilo se jc uredilo tako pametno, da dežela nc bo odplačevanja dosti čutila. Odplačevalo se bo počasi, da bo vse vinjeno šele v 50 letih, tako da bodo pomagali vračati tudi poznejši rodovi. Kar je tudi popolnoma pravično, saj
IkhIo dobrote potomci uživali šc v l>olj obilni meri kakor sedanji rod. S tem posojilom je pa obljubila tudi država deželi pomagati, in sicer bo ona dala za ceste in druge naprave največji del. Že sedaj je dala v ta namen do pol milijona kron. Koliko koristnih costfi, mostov, vodovodov se bo zgradilo, koliko hudournikov uredilo, /.boljšalo kmetijstvo itd. In kdo bo deležen teh dobrot? Ne le kmetje, ampak tudi delavci, saj so tudi delavci prisiljeni živeti v krajih, 11. pr. Zagorje, kjer vsega tega zelo pogrešajo. Škode pa gotovo ne l>odo imela tudi mesta, ampak dobiček: kolikor bogatejša bo dežela, toliko boljše bo za mesta, kamor se bodo živila lažje in v obilnejši meri uvažala in odkoder se bo v obilnejši meri po-Irebno izvažalo. — Liberalci seveda na \vse to kričijo, a naši se za to ne zmenijo, ampak delajo pridno naprej v korist ljudstvu. — <1. poslancu smo za lepi govor hvaležni. Želimo ga le še večkrat imeti med nami, saj je ravno Zagorje tako zapuščen kraj, kjer l»mo deželne pomoči potrebovali v obilni meri: nimamo cest, nimamo vode in še marsikaj drugega nam manjka.
d Drobtinice iz Cerkelj na Dolenjskem. Pri nas so .se pokazali sumljivi znaki kolere. Ni mogoče! Pri kom? Na možganih naših liberalcev. Zelo nevarni znaki: zaslepljenost, nadutost, bes-hosI proti »farjem« in somišljenikom, strah pred zasledovanjem klerikalcev. Okužili so tudi že nekatere poštene može, ki zahajajo v družbo liberalcev. Ta boTczen se hitro širi. Odločujoče oblasti tfo se že zganile, da se razkužijo prizadeti. Najuspešnejše sredstvo proti taki bolezni je baje — sol in pa poper. — Zaradi dopisa o požarni hrambi so nekateri ljudje vzdignili precej prahu. ]\li poudarjamo, da smo navdušeni za požarno brantbo, pribijemo pa tudi, da nazaduje naše društvo. Kdo je kriv? Člani ne. Kajti člane ima malokatero društvo tako sposobne, kakor naše društvo. Vsega jo krivo vodstvo. Vprašamo kolikokrat so bile na leto vaje in koliko so vaje stale? Delali mora za blagor in imvzdigo društva, ne pa narobe. Kar je dobrega, radi pohvalimo. V kratkem 1k> baje občinski ogled, kje se naj postavi opazovalni stolp. To misel pozdravljamo, ker se bodo zavezali jeziki nekaterim ljudem, ki so govorili, da je društvo ljudi farbalo, ko je pobiralo v ta nameri prostovoljne prispevke. Največ zaslug ima naš požrtvovalni gosp. podnačelnik. — Kdo je kriv suše v naši fari? »Farji!« Tako so doličili trije gospodje. Ljudstvo je neumno, ker ne posluša teli' treh gospodov, ampak se da farbati od duhovščine ter se udeležuje procesij za dež. Dež ho dala že sama narava. Najprvo jo treba pobiti farje, potem bo pa odpravljeno siromaštvo, po naši fari se bo cedil med in mleko.
d Iz okolice Vač se bomo včasih oglasili. Na sejmov dan je prišlo dosti tujega ljudstva na Vače. Vsi so se zgražali nad toliko surovostjo naprednja-
kov. Tisti taterman je ravno en teden ljudem oči odpiral, da so videli sadove naprednjaštva. Naprednjaki »o ga morali ponoči sami doli vzeti. Prav je bilo tako. Lepo čast je napravila napredna sodrga tržanom na Vačah. Priznati moramo, da je na Vačah v trgu dokaj častnih izjem, ki se jim gnjusi napredna izobrazba. Za napredno izobrazbo na Vačah pa fara ni nič odgovorna. Okoličani razun nekaterih kričačev niso Vačanom prav nič podobni. Ze od nekdaj ni imel v okolici nikdo prave veljave, če se jc pečal z naprednjaki na Vačah. Kadar smo šli v cerkev, smo videli še pred malo leti samo kakega vpokojenega orožnika, dacarja ali še kakega gosposko poštrihanega poedav-Ijača, da so na trgu stikali glave skupaj. Kmetje se za tako jaro družbo do najnovejšega časa niso brigali. Danes pa nekatere hiše tudi v okolici vlečejo z Vačani. Od naprednjakov na Vačah nimajo nikakc koristi in časti. Nekateri morajo ž njimi držati zato, ker so dolžni v napredni posojilnici. Kak posamezen revež ne sme biti z nami zato, ker ima maslo na čelu. Zavedni in neodvisni katoličani se ne bojimo »Slovenskega Doma« in njegovih laži j, ki imajo zelo kratke noge. Za nas taka napredna krota ne obstoji. Slab in malovreden se nam zdi vsak, ki ga kak napreden pisač s podpisom ali brez podpisa spravi v nejevoljo. Večkrat nas na Vačah izziva in sramoti kako najeto človeče, ki nima ne premoženja in ne časti. Tak nas žaliti ne more, zato ga ne tožimo. Sadovi sc pa kažejo pri tistih hišah, kjer bero napredne časopise. Če ste naprednjaki taki tiči, zakaj imate pa tako lepo poglajen trg? Občinska pota še niso bila nikoli v tako slabem stanu, za pota ni to županstvo storilo čisto nič. Sedaj lažejo, da je Pcruci znižal šolsko naklado. Sraka se postavlja s pavjim perjem. Peruzi nima pri šoli nobene besede. Krajni šolski predsednik jc Ti t Strmljan, vsi člani so naši možje. Našim šolskim možem se moramo zahvaliti, če z varčnim gospodarstvom prihranijo domači in štirim sosednjim občinam veliko plačevanja za šolo. Naši šolski možje morajo meseca oktobra napraviti proračun za šolske potrebščine, domače in sosednja županstva pa v štirih letnih obrokih plačajo, kolikor zadene posamezno občino. Da imamo sedaj manjše doklade, t.o je zaslu-ra naših šolskih mož. Na Vačah ho treba takega župana, ki bo hodil v cerkev. Okolica in vsa fara spoštuje duhovnike. Občinski odbor ne bo smel imeti nikake zveze s cerkvi sovražno stranko. Tako slabega duhovnika ne smemo nikoli imeti, da bi ga sodrga na Vačah hvalila. Kaj bi imel od te hvale? Da bi mu pametni farani M-avičeno ne zaupali. Ptič se snozna po petju, liberalec pa po zabavljanju čez duhovnike. Zato proč z napredno strahovlado!
11 Hrenovice. Zgledu drugih krajev
so sledile tudi naše vasi in si v svojem novo ustanovljenem kmetijskem društvu s sedežem v Ilrenovicah zagotovilo mesto, ki bo v prvi vrsti posredovalo pri prodaji poljskih pridelkov in nakupu različnih potrebščin. Gospodarsko društvo je bilo živo potrebno, morila ne dosti manj, kakor je v teh suhih dnevih potreben naš kraški svet hladnega dežja. Dokaz temu je bila jako živahna udeležba gospodarjev na ustanovnem občnem zboru dne 6. avgusta in žc precej nad sto članov iz hreno-viške in postojniške fare, ki so se priglasili novemu društvu. Sprožil, pripravljal in ustanovil jc naše društvo g. župnik, sam vzoren gospodar, izročeno pa je sedaj načelniku Ivanu Šabcu iz vasi Goriče. Komaj ustanovljenemu društvu že gre zasluga, da je vzdignilo v času treh tednov cene sena od 1 K do 1 K iO vin. na 2 K 30 vin. do 3 K 10 vin. stot. Pač neprijeten udarec .za razne naše prekupcc sena, ki se /sedaj seveda pridušujejo nad farji, kateri »vse na dan spravijo«. Kaj se hoče! Društvo je dobro zastavilo in trdno upa, da bo svojo nalogo v priliodnjosti vztrajno nadaljevalo. Pričakuje samo to, da ga bodo njegovi člani podpirali in povsod zagovarjali. Ko bodo pri nas med gospodarji jcnjale ona neodločnost in cincanje, ona sebičnost, ki ne pusti, da bi dva gospodarja kaj skupnega začela in bode večina gospodarjev sprevidela, da bode šele iz gospodarskega združenja nastalo gospodarsko blagostanje, tedaj bode podnanoška valovita planjava še vsa lepša, kakor doztlaj. Kmetijsko društvo hoče to doseči, zato — Bog z njim!
n Hrašce pri Hrenovicah. Bleda smrt si je za letos menda kar naprej vzela, da hoče vladati v naši vasi. V kratkem času je ugrabila dva fanta in dve dekleti v najlepši fantovski in dekliški dobi življenja. Pač dokaz, da ona nič ne izbira.

DRUŠTVENE VESTI, čmuče. Velikega Šmarna dan se jc na Črnučah slovesno blagoslovila nova lepa zastava dekliške Marijine družbe. Slovesnost je pokazala, koliko je mogoče storiti tam, kjer se vsi dobro misleči med seboj podpirajo. Tukaj in tam se prireditve Marijinih družb nekako po strani gledajo kot manj vredne, na Črnučah pa so se veljavni možje v zvezi z izobraževalnim dru-
82
Stvom potrudili, da povzdignejo cerkveno in izvencerkveno slovesnost Marijine družbe. Posestnik, g. Iv. C.ibašek, Cigar soproga je bila zastavi botra, je dal na razpolago krasen prostor ob svojem posestvu, člani izobraževalnega društva so primerno priredili in okrasili ta prostor in prostor pred cerkvijo; članice Marijine družbe so se pa s hvalevredno vnemo trudile, da bi sre-čolov izobraževalnega društva kolikor mogoče podprl društveni dom, katerega je požrtvovalnost Črnučanov ravnokar spravila pod streho. Kjer sodelujejo vsi dobro misleči, tam stvar mora iti naprej. — Dekleta so z občutkom predstavljala igro »Junaška deklica« (Devica Orleanska). Da so bile uloge izborilo priučene in se je zato igra gladko predstavljala, tega pri znani pridnosti deklet iz Marijine družbe še omenjati ni treba. — Črnuška Marijina družba je za vsestransko podporo hvaležna vrlim domačinom, zlasti cenjeni botri svoje zastave, in je hvaležna tudi sosednjim Marijinim družbam, ki so se prišle veselit z njo njenega praznika, izobraževalno društvo pa je hvaležno vsem, ki so z dobitki in s svojimi denarnimi doneski podprli novi društveni dom.
Slavnostna otvoritev društvenega doma v Smlednika. Ob trudapolnem delu, ki je trajalo okoli dveh let, se je zgradil tudi v naši fari z veliko požrtvovalnostjo njenih prebivalcev in z nekaterimi zunanjimi prispevki zaželje-ni Društveni dom, ki bo služil, kakor sloji zapisano nad glavnimi vrati: »Veri in, pmiki(<,. O priliki otvoritve <1110 lahko s ponosnim veseljem zrli na to praktično stavbo, prikupljivo očem v vsakem ozira, tukaj na lepem gorenjskem polju pod zelenimi hribi. Sezidali smo si torej središče našega izobraževalnega dela, postavili že drugo trdnjavo prodirajoče krščansko socialne ideje v kranjski dekaniji in pokazali dovolj jasno smisel našega mladega in vztrajnega gibanja. Jasno nedeljsko jutro je privabilo ljudstvo od blizu in daleč. Ljudje so nestrpno pričakovali, kaj doprinese pravzaprav slavnostni dan in proti večeru so govorili: Kaj takega še nismo videli. Veselja so plam-tele oči faranom, ko so začeli prihajati slavnostni gostje, da počastijo ta dan delo naših rok. število mlajev in nešteto vencev s pomenljivimi napisi je služilo v pozdrav vsem dobrodošlim. Ob četrt na 10. uro so se zbrale pri prvem slavoloku ob kapelici na polju dolge vrste Orlov, precej nad 100, ki so prišli iz Ljubljane, Brezovice, Kranja, Na-kla, Tržiča, Komende, Preske, Stare in škofje Loke v večjem ali manjšem številu, da skupno proslavimo velepo-membni dan v Smledniku. (Nekaj jih je prišlo še pozneje.) Prikorakali so jim nasproti smleški Orli, na čelu jim dva jahalca in pozdravil jih je smleški načelnik z nagovorom, ob čigar sklepu so zagrmeli navdušeni Na zdar klici, rudi pozdravu gospoda župana v imenu občine so se častno odzvali. Nato so
pripenjala dekleta v narodnih nošah vrlim bratom Orlom šopke na prsi in pomikale so se rdeče vrste, za njimi množica ljudstva ob neprestanem zvo-nenju proti ponosni, prenovljeni smleški cerkvi. V cerkvi je imel ob 10. url velečastiti gospod dekan Anton Koblar slovesni govor in razložil pomen našega delovanja v besedah veri in omiki. Dokler hode vera in omika skupno v harmonični zvezi delovala, toliko časa je res mogoč pravi napredek slovenskega naroda v vsakem oziru. Pojasnil je tudi starim ljudem pomen slavlja, da bodo prav znali ceniti važnost Društvenega doma. Po slovesni sveti maši je blagoslovil velečastiti naš dom in zaprosil milosti in pomoči božje vsem, ki bodo |>oslovali v njem. Po blagoslovlje-nju je poprijel na hodniku pred župni-ščem besedo drž. poslanec g. prof. Evg. Jarc in njegove besede so padale v srca neštete množice. Sklene s pomenljivimi besedami: Kakor je Vsemogočni obogatil našo deželo, posebno našo gorenjsko stran s čarobnimi prirodnimi krasi, z bogastvom lepote, tako naj dodeli sreče na novo ustanovljenemu Društvenemu domu in oplemeni vaše započeto delo. Ob pol 2. uri so napravili bratje Orli obhod na Sv. Valburgo in čez polje nazaj v cerkev, kjer so se pele litanije. Zlata nedelja je rosila veselje v naša srca in to se nam je še pomnožilo pri veliki vrtni veselici, ki se je pričela ob 3. uri popoldne. Vladala je povsod židana volja in iz vseh obrazov se je brala navdušenost. Edino, kar je nekoliko oviralo dan naše slovesnosti, je bil nenadni dež, ki nas je malo blagoslovil, a nato kmalu zopet nehal. Jako ugodno je vplivala na nas slavna mengiška godba, ki nam je čez dan in do 10. ure zvečer marsikatero zaigrala. Med vrtno veselico se je vršil tudi bogato obiskani šaljivi srečolov z mnogimi dobitki. Bilo je postreženo vsem ljudem, abstinentom in drugim, tudi z bosansko kavo itd. Opazili smo na vrtu visoke dostojanstvenike cerkve in več odličnih meščanov. Raznovrstni balončki, čarobni bengalični ognji so zaključili lepo prireditev. »Kvišku« je ime našemu domu, kvišku hrepenimo mi in vabimo kvišku tudi druge fare naše lepe Gorenjske. Vsem, ki so pripomogli k prireditvi, Jiodi izrečena srčna zahvala, vsem ostalim pa: Na svidenje! Na zdar!
Šmartno pri Litiji. Pozor fantje! Dne 8. septembra, to je na praznik rojstva Marijinega, popoldne bo v Šmartnem kot sklep slovesnosti desetletnice tukajšnje mladeniške Marijine družbe tnladeniški shod za celo deka-nijo. Vsi pošteni fantje iz vseh župnij dekanije, brez ozira na to, če ste člani Marijine družbe ali ne, pridite isti dan na shod, da si podamo roke v navdušenju za vero in domovino! Natančnejši spored sledi pozneje.
Dobrniče. Naše društvo se dobro giblje. Pred nedavnim časom je napravilo izlet na Grm in že tedaj so dru-štveniki sklenili, da morajo dobiti ka-
kega grmskega gospoda medse v (|0. mačo župnijo. Na njihovo povabilo e prišel dne 13. avgusta gospod Lapajim in imel poljudno predavanje o naprednem čebelarstvu. Poslušalci — bilo jih je okrog HO — so z zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem in stavili marsikako vprašanje, na katero je gospod predavatelj radovoljno odgovarjal. Predavanja se je udeležilo tudi več žena in deklet. Tako je prav! Vrlemu gospodu lepa hvala, društvenikom pa: tako naprej!
Iz Podlipe pri Vrhniki. Katol. slov. izobraževalno društvo vljudno vabi vse člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. avgusta toč-no ob 3. uri popoldne v navadnem društvenem prostoru. Povabljeni so pa tudi vsi nečlani, ki radi kaj govore o društvu; vsak, ki ima kako željo ali sploh kak pomislek glede društva, naj svoje mnenje gotovo na občnem zboru pove, saj bo le v korist društva, kdor bo pa ob tej priliki molčal, potem pa zabavljal, ga bomo pa prišteli med gotovo vrsto žensk, kam, bo že potem zvedel. — Na programu je pregled društvenega delovanja čez celo leto in volitev novega odbora. Brez važnega vzroka naj gotovo nihče ne izostanel Odbor.
□C3dCaC3!C13C=ll=iaC3C3C3C3C3C3CaD
narodno gospodarstvo
nnnnr-innr-innr-ir-ii it ir-ir-vi
ZBOLJŠANJE PLANIN.
Ker je za živinorejo pred vsem potrebna dobra paša, se obrača posebna pozornost na zboljšanje pašnikov. Deželni odbor je dovolil sedaj deželni prispevek za zboljšanje sledečih visokih planin, ki ga bo izvrševala deželna komisija za agrarne operacije:
1.	Pungrat na južnih obronkih Kladva in Košute v višini 1440—2000 metrov nad morjem ter v obsegu 12(> lia za upravičence iz Brezij, Črnivca, Noš, Sv. Katarine, Radovljice in Poljč.
2.	Planina pri Beli peči, južno od gornjega belopeškega jezera (1000—1700 metrov) v obsegu 172 ha za upravičence iz Bele peči.
3.	B e 1 š i c a na južnozapadnem obronku Stola (1800—2000 metrov) v obsegu 192 ha, ki bo za ovce in konje; za govejo živino se pa prirede pašniki v dolini, ki so razdeljeni na vasi Vrha (100 glav živine), Hraše (60—70 glav) in Studenčice (50 glav).
4.	Ž e r o v n i c a tudi na južnoza-hodnem obronku Stola (1100-2200 ni) v obsegu 451 ha za upravičence iz Že-rovnice in Most.
5.	Planina Prevole na južnem obronku Begunjšice (1300—2000 metrov nad morjem) v obsegu 122 in pol ha za udeležence iz Vrbnjega, Dvorske vasi in Zgoše.
6.	Lešanska planina nad Tr-žičem vzhodno in južno od Dobrča (1636 metrov) v obsegu 32 in pol ha ter
pašnik nad Lešami za upravičence iz vasi Leš.
7.	P o r e z c n na vzhodnem obronku gore Porezen (1500—1630 metrov) v obsegu 214 ha za upravičence iz Zgornje in Spodnje Soricc, Spodnjih Dan, Orelika, Gorij, Poč, Davče, Zalega loga, •Trebenč, Sv. Lucije, Nemškega Rovta in Dražgoš.
8.	Velika Planina v Kamniških planinah severno od Črne med Bistriško dolino in Štajersko (1300— 1600 metrov) v obsegu 556 ha za upravičence iz Kosiš, Slatnika, Laniš, Za-gorice, Gornjih in Spodnjih Stranj, Bi-strine, Okroglega, Klemenčevega, Kre-garjevega, Gradišča, Praprotnega, Si-draža in Senožet.
9.	Mala Planina južno od Velike Planine (1500 metrov) v obsegu 200 ha za upravičence iz Studenca, Primoža, Stahovce, Županjih njiv in Zage, Potoka, Kamnika, Praprotnega, Spodnjih Stranj.
Te planine se bodo očistile grmovja in kamenja, pognojile in posejale, napravile se bodo poti, postavili hlevi, koče in ograje, priredila napaja-lišča za živino itd.
Vsa ta dela, katerih stroški se raz-dele na državo (60 odstotkov), na deželo (15 odstotkov) in na upravičence (25 odstotkov), bodo stala 248.000 K. Z ozironi na veliko korist so sc upravičenci izrekli pripravljene za svoj prispevek. Samo z živinorejo si more dandanes kmet pomagati. Zato pa skrbimo za dobre pašnike!
mark, v petih minutah se je pa dvignila na 102.000 mark. Pismo je pustil kupiti znani američanski milijonar Morgan, dražil je tudi neki berolinski ve-leindustrijec, ki se je pa končno umaknil.
Od kmečkega fanta do generala.
List »A Nap« poroča: Leta 1893 je umrl na Dunaju vpokojeni generalni major Štefan Bus. Zapustil je 12 milijonov premoženja in ker se niso oglasili nobeni dediči, je zapadel denar erarju. Sedaj pa sc je izkazalo, da je Bus leta 1820 prišel k vojakom kot priprost kmečki fant in je vsled izrednih zmožnosti postal general. Oglasili so se sedaj nekateri njegovi stričniki in strič-nice, ki nameravajo tožiti erar za ded-ščino.
Železniške nesreče v New Yorku.
Glasom poročila prometne komisije v New Yorku se je pripetilo meseca februarja t. 1. na železnicah v New Yor-ku 2522 nezgod. Dvajset oseb je bilo usmrtenih. Na električnih železnicah jo bilo 2220 nezgod. Petnajst oseb je bilo usmrtenih in 108 težko poškodovanih.
Služkinja postala odvetnica. V
Nc\v Yorku živi znamenita odvetnica Klara King, ki ima od svoje odvetniške pisarne letno 200.000 K čistih dohodkov. Gospa odvetnica jo bila za mlade dni služkinja. Kakor pa se v Ameriki vsakemu talentiranemu človeku da prilika, da svoje sposobnosti porabi, tako se je tudi moglo zgoditi, da je iz služkinje postala doktorica in odvetnica. Gosna Kine ie kot služki-
Skrivuostna smrt ruskega generala. Letos v februarju jc v Peterburgu padel znan general na ježi s konja in umrl. Po pogrebu je dobila policija od generalove hčere ovadbo, v kateri dol-ži svojo mačeho, da je zastrupila generala. General jc zapustil oporoko, v kateri jc razdedinil svoje otroke in vnuke in določil za edino dedinjo pet-milijonskega premoženja svojo tretjo soprogo. Hči generala trdi, da jc mačeha spravila očeta s sveta z zastrupljeno šunko. Oblasti so odredile, da se truplo izkoplje. Vdovo pa so zaprli, ko je hotela po vloženi ovadbi pobegniti.
Pismo prodano za 102.000 mark. Iz Lipskega se poroča: Pri neki razprodaji se je prodajalo tudi neko Luthrovo pismo. Vzklicna cena jc znašala 5000
nja vedno težila za večjo izobrazbo. Štedila je od svoje plače, vpisala se v tečaj za strojni pouk. Prosti čas je porabila, da se jc učila pisati na stroj. Ko je dovršila tečaj, je dobila službo v pisarni ter se vpisala v šolo, naredila, izpite in šla študirat na univerzo, kjer jc z velikim uspehom dosegla doktorat, nakar je stopila v odvetniško prakso. Kmalu jc postala odvetnica in sedaj ima 200.000 K čistih letnih dohodkov.
Zapuščeno mesto. V Northbrook Society-ski družbi jc predaval prete-čeno sredo kapitan Charles Rolleston o velikem južnoindijskem mostu Viji-anagar, katero si jc na svojih potovanjih po širnih Dekhanskili planjavah ogledal. Kapitan v svojem zanimivem predavanju omenja, da je mesto brez vsakega človeškega bitja, da skačejo skozi vrata in okna mestnih palač mnogoštevilne opice. To mesto je bila nekdaj stolica indijskega cesarstva, ki jc obsegalo približno dve tretjini se-
Odvrnitev.
Čim več časa tem bolj opozarjajo zdravniki svoje bolnike na odvrnitveno teorijo, ki je za kronične bolezni bistveno največje važnosti. Zlasti so kronične bolezni v vseli pojavih, katere potrebujejo tudt v gorkih poletnih časih največjo pozornost in oskrbo.
Ravno v poletnem času, ako ne dražjo sluzne mrene, bronhijale in pljuč težki
katari, je pričakovati pri pravem ravnanju popolno zdravljenje in krepitev obolelih organov in se doseže odpornost proti hri-pavosti prihajajoče zime. Koder se torej pri odraslih in otrocih pokaže najmanjši nagib zimskih katarov v dihalnih organih, tam se mora v poletnih mesecih popolnoma energično proti istim nastopiti.
Z ozirom na to, da se doseže gotov uspeh ni nobeno sredstvo tako dobro, kakor priznani Sirolin „Roche". Zavoljo tega
danjega angleško - indijskega posestva. Nekdaj jc bilo to mesto sveto mesto, zabavišče in središče velikega prometa; bilo jc nekako središče liindo-stanskih učenjakov in toliko zakladov je bilo v njegovem ozidju nakopičenih, da so sprva ne bi niti verjelo poročilom domačinov, ko nc bi mesto obiskali mnogoštevilni evropski raziskovalci. Med temi je bil tudi neki italijanski učenjak z imenom Bartlianna, ki jc okrog leta 1503 opisal to mesto, kot ja-ko vablj ivo. Mesto je imelo krasno lego s slikovito okolico; podnebje milo, dežela polna bogatih zakladov z obširno trgovino — pravi zomski raj. Soc. življenje je bilo na višku kulture, ker so obstajale po poročilih šole. Ženstvo je bilo jako izobraženo, zavzemalo je celč učiteljska in profesorska mesta. Ko pa so pridrli v deželo s svojimi krivimi sabljami Mohamedanci, je bilo mesto in njegova okolica popolnoma opusto-šena. Kri jc tekla po mestnih templjih" in svetiščih in jih onečastila. Domačini so bili trdno uverjeni, da visi nad mestom božje prokletstvo in trumoma so zapuščali njihove nekdanje domove.
Velika poneverjenja v Argentiniji. Iz Bttenos Aires poročajo,,da. je: zvezno sodišče odredilo aretacijo štirih višjih carinskih uradnikov, ki so poneverili 4 in pol milijona peset državnega denarja. Dva uradnika sta pobegnila.
Drage kosti. Vse leparne tožijo, kako da so se zadnjo čase podražilo kosti. Turinska leparna toži, da so se kosti strašno podražile, medtem, ko so lc malo poskočile cene lepu.
Opicc namesto delavcev. Na nekem posestvu v Savani namerava mesto delavcev posestnik" utfe^fi' opice. Opazoval je namreč mladega štmpan-za, ki je ob pobiranju bombaža pridno delal. Meti tem ko so zamorci delali, jih je šimpanz pozorno opazoval. Ko jc zapopadel, zakaj da gre, je hitro posnemal njih zgled in je delal za tri zamorce. Neki naravoslovec iz Londona sodi, da bi lahko opicc delale, samo proddelavci ljudje bi morali biti pridni, da bi opice ne postale lcnfc. Tako se vsaj poroča iz Amerike.
86 dnevno spanje. Veliko pozornost vzbuja v ne\vyorških zdravniških krogih sledeči slučaj. Neko žensko, ki je spala 86 dni, so zopet prebudili. Zaspala je marca. Vsa sredstva, da jo prehude, niso nič izdala. Po 27 dneh sc je prebudila, a je kmalu zopet zaspala. Ko sc jc končno prebudila, jc okrevala, samo govoriti nc more. Zdravniki upajo, da bo tudi kmalu govorila.
so vsem trpečim na pljučih resno in nujno svetuje, da napravijo odvrnilno zdravljenje in naj v poletnem času zavžijejo vsak dan trikrat eno kavino žlico polno Sirolin „Roche". V letni vročini so hudo napadena pljuča manj dražena od kašlja, tako da Sirolin ne pomiri samo, ampak tudi zdravilno učinkuje. Poletna zdravljenja s Sirolin „Roche" se priporočajo otrokom po oslov, kašlju, ošpicah, škrlatici itd. V lekarnah naj se zahteva izrecno Sirolin ..Roche".
ta
V vili zgoreli dve osebi. Zgorela je vila Nobel pri Viborgu. Zgorela je 17 letna Noblova hčerka Marija in 7 letni sin Ludovik.. Guvernanta je pa zblaznela.
Proli Azijcem. V San Franciscu, Cal., se jc osnovala liga, katere namen je, doseči izgon vseh Azijcev iz Zedi-lijcnih držav. V kongresu Zedinjenih držav bo vložen tozadevni predlog. Kakor znano, Japonci in Kitajci ne morejo postati državljani Zedinjenih držav.
Kako se je rešila neka dama napa dalca. A' Parizu so te dni splošno občudovali duševno prisotnost neke mlade dame, ki jo jc pokazala ob nekem ponočnem napadu. Mlada dama je bila na obiskih pri znancih v !Passyju ter se jc okoli polnoči peljala sama v zaprtem vozu domov. Ko se je pripeljal voz na Plače de V F.toile, je stal tam na tro-toarju nek moški, ki je dal kočijažu znamenje, naj ustavi. Kočijaž je mislil, da je tujec kak znanec dame v vozu ter je res ustavil voz. Tujec pa je bil nek pocestni lopov, pariški apaš, ki je odprl vrata kočije ter s tihim glasom za-povcdal dami, naj mu izroči denarnico, ker bi se ji v nasprotnem slučaju godilo slabo. Dama pa se ni dala prestrašili. llitro, da lopov niti opazil ni, je |M)tef.>nila iz klobuka eno dolgih igel ter sunila globoko v vzdignjeno roko lopova. Tu imate spomin od mene!« zakričala je in hotela suniti v drugič, toda ropar ni čakal ter je odskočil od voza. Kočijaž je postal pozoren, ko je začni zadnje besede, udaril jc po konjih in šlo je v diru naprej. Dama je bila rečena.	. .
Tisočim Kitajcem odrezali kite.
Angleški konzul v Kantonu poroča, da je dobro organizirana tolpa v zadnjih tednih porezala tisočim Kitajcem na-jiino kite. Mogoče so ti novodobni roparji fanatični reformatorji, navzeti evropskega duha, ali pa so hoteli izkoristiti sedanje visoke cene las.
Erezžični brzojavi v pomorski službi. Na severni francoski obali so postavili tri brezžične brzojave, ki naj omogočujejo ladjam v megli orientacijo.
Nemški vpliv v Turčiji. List »Cor-riere dTtalia« poroča iz Carigrada, da niste vpliv Nemčije na Turškem od dne do dne. Mladoturški list »Tanin« priobčuje vsak dan hvalospeve o Nemčiji in drugi listi mu slede. Ne hvali se le vojaške moči Nemčije, temveč tudi gospodarsko in industrielno stališče Nemčije. Nemška politika se ume prilizovati nacionalizmu mladoturkov in zlasti rezerviranost Nemčije v albanskem vprašanju ji je pridobilo mnogo cinipatij.
Svetovni mesni trust. Trust' vcle-tržcev z mesom v Čikagi dela na (o, da monopolizira trgovino mesa celega .sveta in sc pripravlja, da ustanovi svetovni mesni trust. V La Plati je v ta
ŽCt imkupil lruHt P* Montcvi-dcu posestvo, ki je stalo l milijon K kier napravijo tvornico za sušenje me-52
sa. Urugua.vska vlada je sama ustanovila klavnico, v kateri bi izdelovali meso v konservali in zmrznjeno meso. Del ustanovne glavnice sc je rezerviral zasebnikom. Takoj jc vso rezervirano vsoto založil čikaški trust. Iz Nove Zelandije uvažajo veliko mesa na Angleško. Trust je že vse pripravil, da dobi v roko tudi mesno trgovino v Avstraliji.
Strašno odkritje v Peterburgu. Ko
so gradili neko novo cerkev v Peterburgu, so našli 4 metre globoko 25 človeških skeletov. Komisija je dognala, da so bili pokopani pred 200 leti in da so morali biti umorjeni. Stare kronike beležijo, da je stala tam nekdaj gostilna, kjer so prenočevali tujci.
švicarski sir se vedno bolj prodaja. Osobito veliko ga prodajo v Ameriko in na Angleško, v Nemčijo prodajo vedno manj Emcnthalskega sira. Kljub temu, da prodajo vedno več sira, pa cene siru padajo, ker osobito Američani pritiskajo cene, Nemci, Francozi in Italijani pa s pomočjo Švicarjev strašno konkurirajo švicarskemu siru.
Obdačenje mož-samcev v Lyonn. Iz Pariza se poroča: Državni koleg v Lyonu je izprosil od vlade in kamore dovoljenja, da obdači vsakega samca z 10 franki. Računa se na dobiček 300 tisoč frankov, ki se nakaže rodbinam z velikim otročjim blagoslovom.
SKRIVALNICA.
Kje neki zopet tiči naš mali Janezek?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj, 19. avgusta: 45. 37. 30. 75. 25. Grac, 19. avgusta: 86. 9. 4. 64. 72. Prag, 16. avgusta: 16. 56. 81. 3. 6.
Učenca
za sobno slikarstvo spre|me tako) Frane Klemen£l£ na Gllncah pri L|ubl|anl it. 251. Učenec dobi prosto hrano In stanovanfe. 2510
Vse obstoj, v kakovosti in izbor ni izvršitvi strela
kot:
samokrese, streljivo in predmete za lovce po brez konkurenčnih nizkih cenah dobavlja
tovarni lovskih puik: ANTON SODU, Bortvlje (Koroško).
Vse vrste popravila točno in poceni. Ceniki zastonj. Dolgo jamstvo.	losi
Zaslužek!
I —4 K n« dan in stalno s pre-vzetjem lahke pletenine dom«. Edino moj stro| za hitro pleteni« „Patenthebel" ims Izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, modne ln Športne Izdelke. Predznan|e nepotrebno. Poduk zastonj. OddallenostncŠkoduje. Troškl mali. Pism.garanc. trajne slut-be. Neodvisna eksiiteBca. Prospekt zaitonj. Podietje za pospeševanje domačega dela, trgov, sodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Marlalillf, Nel-kengasae 1/06.	139,1
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, dne 22. avgusta 1911.
	I Cena	
Deželni pridelki:	K	
	1	HO
Ri........	j 20	
Ajda........	tU	10
Ječmen......	IS	70
Oves	17	SO
Proso belo ...	20	—
Proso rumeno	10	:io
Koruza stara . .	II)	20
Koruza nova .	—	—
Leča.......	26	_
Grah.......	20	HO
Laneno seme	4il	_
	i	
Domača detelja	—	_
Gorenjska repa fižol Rlbnlčan .	i..;	—
	2t>	60
rižol Prepellčar	2»	«0
Fliol Mandalon Čebula .....	2«	_
	12	_
Krompir......	8	—
Zelje aveie . .	—	_
Zelje kislo brez		
soda.......	—	_
Repa sveia . . .	—	_
Repa kisla brez		
soda......	—	_
Brinje ......	lo	00
Kumna......		—
	_	
Gobe suhe ...	4	
Jellce......		—
Želod ......	—	_
Smrekovi storil.		—
		80
	3	00
Stelja.......	8	90

Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala . PraJIČI . . Koitrunl . . ,
Kuretnina In drugo:
Maslo kuhano od K 27!)•— do . Maslo surovo od K »M — do . . . Slanina sveta (ipeh)
Slanina preka-Jena
Mast svinjska . .
Loj.........
Jalca 100 kom Pliancl ...
Golobi......
Raca.......
Gos........
Kolonljaloo blago na debelo
Rii Rangon od
K 25'- ao . . Kava Santos od K <*x - do ...
Sladkor.....
Petrolej ....
Cem
k i;
.120, -
100, _
KO I _ KO _ ! !!*» j — Bi 1 !0 ; 70 s _ o -
I 27S
5?'
Ceno čeiko posteljno perje!
S kg novo skublj. K 9 tO noiiš« K 12 - ti:o kot pil mEhlca »kubUeao K iS' K sntžnobelo kol pit mel ko fkubljeno K 30 . K 3o . PuSlln fraiko po po-»zttio. Zan ena iljvulieia priti pov gitvl poŠta ne Bent-dlkt Sachsel, Lobe« 159, pri Plznu CsJko 5513 C
Št. 13595.
1*500
Razglas
o sprejemu učenceo d kmetijsko Šolo na Grmu.
Meseca novembra se prične na Grmu novo šolsko leto za učence zimske in letne šole. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena krnetskim sinovom iz poljedelskih in živinorejskih krajev. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in jc namenjena v prvi vrsti mladeničem iz vinorodnih krajev.
Za šolsko leto 1011/12 je popolniti 20 prostih mest in sicer po 10 za učence zimske in za učence letne šole. llazcn tega se sprejemajo v šolo tudi plačujoči učenci, ki plačujejo za hrano in stanovanje v zimski šoli po 150 K in v letni šoli po 300 K na leto.
Prošnji za sprejem in za deželne ustanove je priložiti: 1) rojstni list, 2) zadnje šolsko spričevalo, 3) zdravniško izpričevalo, o telesni sposobnosti 4) izpričevalo o lepem vedenju in 5) izjavo staršev ali varuha, 3 katero se zavezujejo plačati stroške šolanja.
Prošnjo, ki je koleka prosta, je poslati ravnateljstvu šole na Grmu
do 15. septembra tega leta
Prosilci, ki se morejo izkazati s tistim znanjem, ki ga daje prvi tečaj zimske šole, se lahko sprejmejo v drugi tečaj zimske šole. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole na Grmu.
Odi deZelnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 8. avgusta 1911-
Hišo
Je naprodaj v Vlžnli gori s
3 sobami, z opeko krita, z vrtom okoli, vse v dobrem stanu, pripravna za rokodelca ali kakega gospoda v pokoju. Kdor želi stanovati na zelo prijaznem prostoru, naj se oglasi pri
Janko Zupančiču,
ravnotam. 2507
i Ihanu štev. 6
r vsem gospodarskim poslopjem, z njivami, travniki in gozdovi. Hiša leži ob cesti in je z vsem gospodarskim poslopjem v najboljšem stanju. Kupi se lahko (udi vsak kos posebej iu je vsak dan na ponudbo. Kolikor mi posestva še ostane, se bo prodalo 2510
na lavni Mi, v H dne 19. septembra 1911
t. j. 2 dni pred sv. Matevžem.
IK, Ihan, štev. 7.
2408 1

zmlete h stroji najnovejSe sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
HsžoEe tiangimam, uuMfsna
prva kranjska tovarna oljnatih barv. firnežn, Inka in steklarskega ltleja. Zalogu slikarskih in pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki so (lol)o brezplačno.
in plačujeta po najvišji ceni vse pridelke, kol: črno deteljo, repno, laneno in korenjevo seme, vsa travna semena, konopljo, proso, bučne peške, motovileč, čebulo, čebulček i. t. d.
Velika zaloga raznih vrtnih, travniških In poljskih semen.
2458
Uradne ure od 8. rano da 7. ure zvečer
Ustrelim banka česktfch sporitelen vPiazza de,
Osrcdn. tanka težkih hranilnic. Ponterossc 2.
Vloge na knjižice: j Premijne vloge:
47*%
Vloge v tekočem računu in vloge fiksne najugodnejše. Bančno trgovanje vseh vrst. 133 52-1 - Oddelek za radl/e in kuvci/e. —
Uradne ure cd D. rano Co 7. ure neltt.
(preše)
Izdeluje
A. Tomšič
hovač. Uerd, p. Urhnihs.
POSOJILA
2468
na osebni kredit ali proti zastavi nepremičnin,
pa^IrTv u!i, olajšanja dolgov TrZnTZt
združitve kapitala, odplače- nlariftinio HP1 vanja kapitala v obrokih itd., JJIlllIl DIIJC jJlr
valnena kopilala	hvte
kemu obrestova- ripnafiin '/tifjpVD '"'"i11 oz'~ nju ter vse druge UCIiulIlC MlllC V U roma preskrbuje Prometna pisarna za bančno komisijske zadeve J. ROZMAN, Kranj, Glavni trg, št. 129.
Največja izbira
posteljnega perja
popolnoma novo oskubljeno od sivih gosi. «/„ kg. K 1*10 razpošilja za posknsnjo po pošti 5 kg. tudi ver, proti pošt. povzetju. I velika pernica s puhom K IG- , pernica s pol-puhom K 12*841, pernica s perjem K lc , belo, oskubljeno perje K 2-40, polpuh K 3- . prvovrsten K 4- . siv puh K 3-20, zelo fini bel puh K 8- , vse ceneje kot drugo«' in gotovo novo. Vzglavnice nenapolnjcne K f—. pernicc ne-napolnjene K 3'—.	2345
Prva Češka zaloga posteljnega perja, oddelek na drobno Adolf Gans, Dunaj, Hernals, Ottakrlngerstrasse 48 60. Prodajalna na debelo.na dvorišču desno. Podružnici: Tiefer Graben 11 in Marlahilf, Amerllgstrasse 8. Manj kot. 2 kg. se ne pošilja. Pisemski naslov: Adolf Gans, Dunaj, XVII I. Svarilo pred zmotami! - Prosim na ime In naslov paziti.
ADOLF GANS.
Kmetovalci!
Gnojnica je zlato. Vrednost gnojnice od go veda zna-ša na leto 60 K. Za gnojnico je neobhodno potreben gnojnični voz. Najboljši voz za gnojnico je
Sistem Legvart
kakršne izdeluje FRANC KRAŠOVEC, kolar na 22.51	Vrhniki.	3
Vozovi se izdelujejo na štiri in dva kolesa; eno-
in dvouprežni. Cena voza je zelo nizka, tako tla se voz izplača že v enem letu. Voz naj bi naročil vsak napreden kmetovalec ali pa kmetiška zadružna
podružnica za svoje člane. Cenik na zahtevo.	Ogled na mestu.


«>1
2374
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dolpl ostanki za 20 K
in sicer; I modoma obleka i/, listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in 1 krasna poletna obleka. Ostali ostanki so lahko porabijo za predpasnike, bluzo itd.
vsebujejo moji 40 metrov 'loigi rumburški ostanki tknnino leno, dobro blnffo za 22 K. Ostali ostanki so pripravili za najboljše opreme.
........i. Razpušilla se po povzetju. ...........
Prvovrstna tovarniška razpošlljalnlca
Josip Frankenslein, Jaromer 91, ČeSko.
Od ostankov so 110 pošiljajo vzorci. Od vseli drugih predmetov vzorci na željo franko. Vzorci so morajo vrniti.
Pri vsem perilnem blagu se dobi vsled za poznele sezlje 10»» popusta.
II Ameriko
zložna, cena In varna
iSJ" Cunard Line ^^
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Carpathia 22./8„ Saxonia 12./9. Pannonia 26./9. 1911.
IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največjim najlepši parnik sveta), 19./8., 9./9., 7./10., 28./10., 18./11. 1911, Mauretania 2.1% 23./9., 21./10., 11./11. 1911.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 170"—• za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.

železnato J{ina-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konv'«?scentom in malo-
krvjvn zelo priporočeno od <.uravniških avtoritet.
Izbornlokus.
bhm^—— —
Večkrat odlikovano.
-	TST ca?
Nad 7000 zdravniških spričeval.
, g. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovlje.
! Priznano dobro blago jjj		
11	za moškem	
rl	ŽeSlike obleke	
ssiSsno, platno in drugi		1 I
snannfaklnrno blago se |		
	2706 Bsnpi najceneje 2	
' ^	„Pri Gorenjhi"	
	v Ljubljani, Pooažarjev trg.	
Ostanki po znižanih cenah. 111 m—..............f—— iN		
l Ceni fotograf, aparati !
1876
Elir. Uirnoaiim
Kompletni fotograf-npnrnt-i «ln1o Kiijamčeno dol>re slike, h ploičami, papirjem, kemikalijami in podukom velikost slik G X ® orn K I "90 (»X 1-' / in K 3 80, 5-70, 9 70 it.I (poštnina posebej).
Natančne krasne kamera in dvojni unastigmati nedosežni in poceni!
ivaiiIjeni ai»nniti in objektivi /i nih tvnlk zelo poceni! (»lavni < niki ob.segnjoei Nio^trnui zastonj rnvnotako priložnostni ceniki.
tovarna foto-riji f-npa ratov
Hirscltofl 326. Češko
čpatni/rt i> <j}^nit'riho
Materi ielijo *iubrx>, po ceni in -JtctTiesljivo-potovali na/se obrne/o
<-Simon ™č/f/7ietetx<i
v ijubl/uju L/tbtoduorslce ulico20. 'Hšc/lci wr.\tna C/iyasiii/a tiajb se l'rc'.yilačna.
JoFteljno tPer)<e
i kg s veta staljenega K «•-, boljšega IC »4U, pol belega pr.ma K 2 - i belega K I- , firitga mthkcga palia IIo, prvovrstnega K 7'- . in IH10. Sivega puha K (i--, 7- . belega f netja K m -, prsnega puha KI2 - od pel kg naprej franko.
Dtrcrleiie napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudeCega modrega u.i b.-lega inlet tnaiikingj	J jnariucti- Itvj cm dolga, 120 cm S roka,
z 2. vzglaviflerfhia, vsaka ca. mi cm dolga, oo cm Široka, zadostno nepolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K I0-—, s pol puhom K 2ir - ,s puh perjem K :i — Posamezne pernice K ur—, i> ,n -, lil—. Posamezne vzglavnleo K 3—, 350, 1 -. Pernice S00 Krat llo cm velike i< IX- , iS—, 18 -,2o--- Vzglavniee !«) TJ cm velike K 450, 0'50. Spod. pernice iz najbolj, gradil! za postelje Ibo i IG cm velike K i:r in IS —, razpošilja proti povzetju ali m prej vp aCilu
Maks Berger Deoenica št. 412 a Češki les.
Nikait rizika, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. cenili vsega postelnega blaga zastonj. si 17
Za svetilni plin, cesa.m plin, bcr.an, behcol, pelrolin itd.
Pazite: motorji za surovo olje sistem Diesel.
Zahtevajte specialn, prospekt 502 L. D.
Specialni oddelek: Stroji za žage in obdelovanje lesa,
1'opolne opreme žag in mizarnie.
----------Vi/t^ii D —-
UST Prt?<lu se hiSien
sredi vasi Gorica 20 minut od Radovljice obstoječa iz 2 sob, kuhinje, Kleti in hleva, zraven sle ludi 2 njivi 5 m. p. In n. kaj kozolca. Cena vsemu posestvu llJ0i! kron. Posestvo hi bilo prav pripravno za kakega obrtnika, ali delavni. - Vet se poizve pri posredovalcu Fraucctu Popler Doslovce p.
Žirovnica, Gorenjsko.	2120
povzročijo bolečine in priklenejo drugače zdrave ljudi na postelj. Vsakdanja Cj(iR|9" uporaba zdravilne kreme za rane ,,0'P'O povzroči, da bolečine pojemajo. Zdravniško priporočeno. Dobiva sc samo od
mm v
1 pušica stane K 120.
Ttfornica cfolou v Zgornjih Game!;nih (pošla S:. Vid pri LJubljani)
proda jnko trpežne Sostilnlččirske slole taka tudi ]>o nizki coni: eno Se ne rabljeno na pol pokrito focčijo svetle barve zu uprego enega ali dveh konj.	,, ,, .,
Slovcci 2G0 letni
iožunshi Sooliofer-Iev rastlinski Mm
!P|lil Mm Ffildesjekarna ,21 roien 111CU0
SPI^SjI^i Pozso»y t!4 (I'ožuni Ogrsko.
K&" ronarcJen]a se sodnijsko zssledujeja. ^BšSSSSžr.v iss. Cena eni steklenici 70 vinarjev. in VaiatvrnB jiiai.it«. Po povzetju šest steklenic franko K 4 60.
• ilavna zalogi Avstriji.: Iaul Redtenbacher, lekarna zuoi ..Senfer Kreuz-'. Dunaj XIII.. Asliotslrasse lir. 1411H.
Zastopniki in potcvnici!
za obiske zasebnih prodajalcev s suknenim blagom za gospode in dame sc sprejmo proti visoki proviziji event. pozneje stalno pri prvi razpoš.sukna. Ponudbe pod: ,,Wellfirma 52432" na aiiGnCno pisarna M. Buftes Naclil-Dunaj 1/1.	1879
Narav, mknp. Ustanovi). 1870.
Kur.;
,i.„;iij.„
k,.t
..m/jo v.i,i,.' vr. ril„n, Ilrllllngi (•aalpr it. FIoImti, aainokr. jiištnli" llil. ]ii. tvurnlakili crunli. ro|irnvila iiairi-ilflj., Zmiutljiiim tisi-ltam ilo-vu)i..igoilua .1. I,M < 'lj,lai-il,. Itoflljiiui t.uli InJJ.f |.,i£kc, m ila bi •< .ililu kii|.ili b .Ini na |.0>k.iBii.iu i*> OKI''.!. Cuiilkl ZBBtOllj ill franki,.
F. IJu.š.'k, tovarna pnsk. Opojno st. .12 oj> državni železnici, ČeSko 1H24
Priporočamo novo trgovino manufaktiirn. blaga
■Pod Trančo« Ljubljana, Stari tra siev I
1950 prej bazar postaja električna železnice.
Vseh vrst
2428 Ejlyy 8
perila oblek
predpasnikov
Plzen.
Tovarna predpasnikov in perila.
Ilustrirani ccniki zastonj.
P o S i I j a t v c za poskuSnjo proti povzetju.
Samo na rar.rclajalce,
blaeo i" l«diant za /enske obleke razpo-■ ili i najceneje lagoslo-I ' var-ka rarpoiillalnrca
iisimchivcel
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
sc lepo posestvo na Kadlckn blizu Novevasi jTlUlid |,a lilokah, ki sestoji iz 4 njiv, 1 travnikov in 2 delov gozda za drva, dalje hiše z lep. sati. vrtom, skednja in svinjakov. Redi se 2 govedi in 3 prašiči. Vodnjak pri jiiši. Poslopja lik ceste. Cena 5000 K. Vetrove M. Debelak, Podklanec, p. Sodražica, Dol.	2405

I'. N.

tem se usojnm svojim cen enim oilje- .. mulcem, kakor tudi slavnemu občinstvu ' vljudno naznaniti, (la sem z današnjim dnem * preležil svojo	2&0.I *
ir^ouino z usnjem | na Sv. petra cesto st. 23-25 >
kjer bodem kakor dosedaj postregel svoje cenjene odjemalce v največjo zadovoljnost.
Pričakujoč nadaljnc naklonjenosti beležim ' z odličnim spoštovanjem ^	^
.t
' ?F,rv'?
Bruselj 1910 - ORANDP RIX - Buenos Aires 1910
------------------------------"J?;- I
Henrik
Mannheim
Faientovani	1024
na nasičen par in vročo paro Ig
z ventiln. krmilom
„Sistcm LENTZ" in močjo do 1000 P. S. e.
Pisarna za prodajanje v Avstriji:
Ensil Honflgm^Egn, Dunaj IK.. IiObHchgasse 4.
M. fevslta razslava, Dunaj ino: Državna časi diploma mmz oMiHovanje).

3 Trgovina z železnino in cementom.	0
D Pr Wmwš M«rt»IJana	gJ
g ila ^aUI m KsrBnosfea cssSa it. S	.]
□ priporoča vedno svež portland- in roman-cement, bičje	i
za strope, strešno lepenko, pločevino za strehe, okove za	s
[] okna in vrata, puinpe in cevi, Štedilnike, lito-železne kotlje,	sJ
□ parilnlke in kotlje za žganje kuhati. — Veliko izbor kil-	,, fj
hinjsko posode, kakor tudi bogato pozlačenih nagrobnih	aj!
[j krizev itd. - Zaloga' ltarbollneja,' prašnega In strojnega olja.	" U aanaacjanaaanananaanacaPD00
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 lig sivega, dobrega skubije-
nega 2 K; boljšega 2 K 40; prlma polbelega 2 K 80; belega 'I K; belega pulia S K 10; i »n Izredno finega, snežno-belogo, skubljenoga 6 K 'Hi, 8 K; 1 ku puha 6 K. 7 K; belega pulia 10 K ; najfinejši prsni puh 12 I!. — Pri 5 kg se polije franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-Dloga, i pernica 18n cm doign, 120 etn Široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K ; s polpuhom 2l' K ; s puhom 21 K ; posamezne pernice 10 K. 12 K, 11 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, 1 K; pernice 200 cm dolgo, 110 cm široke, K 13, H K 70, 17 K 8», 21 K: blazine 90cm dolge, 70 cm široke, 1 K 50, 5 K 20, 5 K 70; spodnje pernice Iz močnega, pasastega gradla. 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, II K 80. Pošilja proti povzetju od K 12 višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj In franko.	2110
S. BENISCH, v Dešenicl štev. 71, Češko.
CLIMAX
lotori na petrolej
Najcenejši obrat.
Baclrlcii & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX 6,
lieiligcnstadterslras. 83 je,
Na prodaj jc v Jnnčah, pri Litiji 2402
lepa domačija
tik farno cerltve pripravna za trgovino in oprava je tudi oliranjena s 5 sobami, kletjo, hlevom, podom, šupo, kozolcem z 8 okni ter vodnjakom, potem lep sadni vrt, 40 oralov zemije, jako lepi gozdi. Cena po dogovoru. Več pove Jernej Jerant, Sura, p. Medvode.
I do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in Hf ■/. mojim pat.

motor|gm z močnim pri-flsfram in za surooo aUe
od 10 HP naprej; i do S vin. pri mojih petroiinskih motorjih in petroiinskih lokomobilali,-dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvornica motorjev
I. WARCHAIOWSKS Duuag III., Paulusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji.	315
tiskarna, knjigoveznica, knjigarna in prodajalna
najtoplejc priporoča svoje podjetje naklonjenosti prečastite duhovščine, in slavnega občinstva, posebno na Dolenjskem.
Tiskarna ic °Prcnl'jena moderno ter izvršuje točno, lično in ceno vsa v tiskarsko ^^fLLL™ stroko spadajoča dela od navadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska, kakor: literarna dela, brošure, šolska in društvena poročila, cerkvene, šolske, občinske, posojilnične, užitninske in vsakovrstne druge tiskovine itd. — Vse tc tiskovine ima tiskan/a tudi vedno v zalogi. FtriffftV^/tltfn ic Prav dobro urejena ter zmožna tekmovati z velikimi knjigo-,r*	veznicami. Sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, inolitvenike,
zapisnike itd. ter rabi v to le najboljše blago. Odlikuje se njeno delo po izredni ličnosti, solidnosti in trpežnosti, kar dokazuje več zelo laskavih pohvalnih pisem. Šolske knjižnice, izobraževalna društva in sploh naročila v večji množini dobijo primeren popust.' Tudi galanterijska dela sc izvršujejo v popolno zadovoljnost.
Kniiffartia ima vcli,,:n ,as<no	i<ni'g kal<01' tudi veliko izbero leposlovnih,
fVMjl^dl »a poučnih in zabavnih knjig ter molitvenikov. • Zaloga šolskih knjig. I/, lastne zaloge se posebno priporočajo: Spisi Krištofa Šrnida. Najbolj priporočljivo berilo za mladino. Do sedaj jc izšlo 15 zvezkov; nadaljnji novi zvezki so v tisku. — Narodna
snopiccv po o Srcu Marije. Napisal t
Mati Božja Bistriška.
ii '.Jožefa.
o aren iviarijc. nauraai i Ladislav Hrovat. Vezana knjižica K 1 '80. ■ ..................
Kratek popis bistriške božje poli. Spisal t P. Ladislav Hrovat. Cena samo 20 vin. -Hišni misijon ali duhovne vaje. Priredil P. Marijan Sirca. V platno vezan K 120. Pri večjem naročilu lastnih knjig primeren popust. Prn^atTer" z vsakovrstnim papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki izpopolni podjetje J. Kra|EC iKSSi. 65 H0UEKI mesžu doeelega tako, da je možno vse svoje p. n. odjemalce v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti.
Vroči poletni meseci pospešujejo razvijanje in razširjanje vseh nalezljivih bolezni in znano dejstvo je, da
škrlatinka, ošpice, tifus, koze v poletnih mesecih močneje nastopajo nego v drugih letnih časih. Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razkuževalno sredstvo Priznano najzanesljivejše razkuževalno sredstvo sedanjosti
je brez duha, brez nevarnosti in po nizki ceni ter se v vsaki lekarni in drogerijah dobi v originalni steklenici za 80 vinarjev. Učinkuje hitro in zanesljivo in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obveze (na rane in otekline) in za obvarovanja pred nalezenjem.-
je fino, nežno toaletno milo s pridejanim ljsoformom in je antiseptičnega učinka. Lysoforniovo milo se lirt)K'S,f¥st)i za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčke; olepša polt, jo dela nežno in dehtečo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo. Komad stane 1 K.
soform
s poprovo meto
je ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstrani hitro in zanesljivo neprijeten duh iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa lysoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje pri katarju v požiralniku, vnetju vratu, nahodu.
Nekaj kapljic zadostuje za pol steklenice vode.
Originalna steklenica stane K I GO.
Vsi izdelki z lysofonnom se dobivajo po vseh lekarnicah in drogerijah.
Zanimivo knjigo
„Sestmdheif und5)esinfektiou"
pošlje na zahtevo vsakomur
21G8
umi, XX.. Mschpsse
strešnikov F. F. UlOIC 4 KOHIP. Llnbljana
sistem ,Harzol(T
Li
iT
III —III Ig—TPE
H.
Eiu—Ul^^-IU—JU^III III—JIE
366
Svoj izdelek ostro žgane strofne, zidne In zarezane strešne

prut vrste
priporoča
L Knez v Ljubljani.
Sprepe iudl zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikou.

M o
nrf^Bir=====irfacTi[==iinajnn nr—^p
irfas,hi==irfaghf==irfaaiTii=irfBniP
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem!
ravna birmanska darila.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja aH denar povrne.
Mestni irg (nasproti rolovža) H. Sufflier - Ljubljana Sv. Petra cesta Stev. 8
Cenik zastoni in poštnine prosto. Lastna tovarna Ur V Švici. - Tovarniška znamka „IKO". -
Nikelnasta ura z verižico ... K 4 50 in napr.
,, a t- i> boljše vrste „ 8 — „ ,, Prava srebr. moška ura . ... „ 7*50 ,, „ „ „ „ „ 7. verižico „ 9'70 „ „ „ ,, „ boljše vrste „ 12'- „ ,. ,, „ tirazdvoj. pokrovom ,, 10*75 ,, „ , posebno fina „ 20-— ,, „
14-karatna zlata ura.....„ 44 — „ „
„ „ „ boljše vrste „ 70,80,100 „
Nikelnasta dainska ura z verižico K 8-50 in napr. Prava srebr. „ „ „ „ 9-50,, Prava srebr. „ „ boljše vrste „12 —,, i» ti ti a zdvoj.pokr. „ 18 — „ n ,, t, .. posebno fina ,, 10*— „ 14-karat. zlata damska ura . . „ HO'— „ t, t, „ boljše vrste „80,40,50
Vse v finih
Am.donbl. zl.zavrat. veriž.z obesk	K
Srebrna zavrit. verižica „ ,,	,,
Pozlačena „ „ ,. ,,	„
14-k.zlata „ „ ,, „	„ 18 —
Srebrna dolga verižica za uro .	,, 4-—
Amer. double-zlata vciižica za itro	,, .v — 14-kar. zlata, dolga
2 35 in napr. 1-5'J ,
llhani, zlato na srebro K I 80 in nap 14-k.iratni zlati uhani „ 5 80 „ ,, boljše vrste s prav finimi kamni . . . „ 8*— „ „ z diamantom . . . „ i 5-— „ „ s pravimi briljaiitl . „ 90'— „ „
škatuiah — pripravno za darilo.
Izdala konzorcii ..Domoljuba".
Tiskala KatoliSka tiskarnu.
Odeovorni urednik: Ivan Rakovec.