Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Ček. račun: Ljub-Ijuna št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava:Kopitar-jeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku JVaše najžalostnejše poglavje Zadnje čase zagrinja slovensko deželo ogromen val alkoholizma, v katerem se potaplja velik del našega rodu. Nismo pristaši take antialkoholne propagande, ki izhaja iz načela, da jc uživanje plemenitega soka vinske trte žc samo na sebi nekaj rlabega, manj vrednega, če ne naravnost grfšn"S»a. To puritansko ali, če hočete, janzenistično nazira-nje ima svoje korenine v osnovni zmoti o značaju narave, naravnih dobrin in zemskih užitkov, ki sc smatrajo žc sami na sebi kot nekaj, kar se absolutno protivi božjemu redu, uadtvarnim vrednotam, idealnemu krščanskemu življenju. Ker ni naša naloga. da bi napisali razpravo o eliki, poudarjamo samo to, da zemski užitki po krščanskem nravo-slovju nn sebi niso nobeno zlo niti izhajajo >iz /.lega ', ampak postanejo zlo šele uživani preko mer->, tako da motijo in ovirajo uresničenje višjega duhovnega reda. Pač se more človek v hrepenenju po izredni popolnosti izvestnim zemskim užitkom prostovoljno docela odpovedali, toda za veliko »t-čino človeštva se to ne zahteva, pa tudi svetnik je človek lahko, četudi bi .-e ue branil užitkov, ki jih narava nuja. da le varuje pravo mero, da jih le zna spraviti v sklad z notranjo izpopolnitvijo svoj°j.'a življenja in da jih gleda ter sprejemu v rejnin •kot darove božje. Več o lem sc lahko vsakdo pouči pri Frančišku Šaleškem, tem velikem nasprotniku svetomržne puritanske lažiaskcze. Da pri nas absti-nenčni pokrel ni imel tistih uspehov, ki bi jih lahko imel, temu je po našem prepričanju kriva njegova napačna začetna usmeritev v gori omenjenem smislu, ki ga ni bilo mogoče zakriti s hig>'-jeničniini, gospodarskimi in socialnimi razlogi za abstinenco, in ki je zbudil umeven odpor v vsaki zdravi naturi. To je treba obžalovati zarad.' po-krela samega, ki je kot borba proti .»'jonslvn našemu narodu lako krvavo potreben. Gre za to. da se božje dobrote prav uživajo, da sc uživajo z m e r n o in da se uživajo v harmonični zvezi z drugimi, kar ne velja samo za dobro kapljico vina. ampak za slehern užitek, ki nam ga nuja narava. Samo tak užitek olepšuje življenje, množi vitalnost in tudi duha lahko ople-menituje ter je |>od temi pogoji nujen del naše kulture. Kulturen človpk se žc po tem loči od barbara. kaj, koliko, kedaj in v kakšnih okoliše: m h je in pije. Zato ima pravi užitek od darov stvarnika narave samo kulturen človek, ki ve, da vsak prekomeren užitek ni več užitek, dočim barbar žre in vliva vase, zamenjajoč resnični užitek s popolno omotico, z organsko zastrupitvijo in alkoholsko blodavostjo. Tragično v našem narodu je to. da visoka stopnja omike, do katere je dospel, m moglo še zatreli v njem težnje po čezmernem, bolestnem in od drugih višjih užitkov ločenem popivanju, ki je postalo nekak samonamen; da se pijanost :n pijančevanje ne smatra za moralno manjvrednost 111 za sramoto; da se v mnogih krogih — in žalibog v takozvanih inteligentnih nič men j kakor med največjim moralnim izvrženstvom — možatost m junaštvo meri po količini konsumiranega alkohola in v pijanski omotici prečulih noči. V tem surovem pojmovanju uživanja, v tem čisto neoplemenitenem, v resnici samo materijalnem, od nobenega žarka Duha osvetljenem uživanju naturnih dobrot — in to se ne nanaša samo na Bakha, ampak tuli na Venero — tiči naša velika rana, tu zija ogromna vrzel v naši kulturi, tu je treba prijeli za delo. Gotovo so eden glavnih krivcev alkoholizma neurejene socialne razmere sodobne družbe, ki jih je Ireba v prvi vrsli in najprej začeti zdravil;, ako naj se iztrebi alkoholizem,- To pa je poglavje zase, ki jc vredno posebne razprave. S socialno reformo družbe mora iti vzporedno etična poglobitev vsakega posameznika, da bo znal svoje užitke podu-lioviti in y svoj višji svet vrediti, kakor smo nagla-šali v predidočem poglavju. Brez dvoma pa so obenem brez ozira na obstoječi socialni in moralni red — boljše rečeno nered — potrebne nekatere posebne in direktne protialkoholne uredbe zakonodajnega in policijskega značaja, -ki pomenjajo za povorlenj alkoholizma lo, kar pomenja jez za deročo vodo. In o tem hočemo danes govoriti. Naj bo vzrok huda psihična depresija, ki danes tare posebno malega Človeka, ali pa dejstvo, da naša davčna postavodaja ne zna ali se ne upa z zadostno silo zagrabiti s svojimi kleščami alkoholizma v prid državne blagajne in narodnega fizičnega in moralnega zdravja obenem — dejstvo je, da se zadnje čase pri nas strahotno in čedalje več pije. Vprav živinski poboji in najgnjusnejši zločini, izvirajoči tako iz degeneracije kroničnega alkoholizma, kakor iz slučajne hude vinske omotice, glasno pričajo o lom dejstvu. Večina teli strahotno inno-tečih se zločinov je v zvezi z vinotoči pori vejo, s popivanjem po zidanicah in na domu, s prosto prodajo doma pridelanega vina po vinogradniku samem, kar se jo sedaj vse pri nas udomačilo. K !emu moramo prišteli vinotoče v raznih malih, za-dušnih in vse kaj diUgega ko čednih lokalih, ki •c množijo ko gobe in v katerih se najrajši zbirajo vsi degenerati naše družbe, brezposelni, delanirz-nnži in k zločinstvu nagnjeni ter vsake vrste drugi lxpačeni elementi. Velik činitelj pri naraščanju lega vprav divjega in naravnost patologičnegh pijanstva je žmamica, ki se čestokra! primešuje v vino, in na najrazličnejše načine potvorjeno vino, tako dn »e lahko najpošlenejši človek, ki slučajno pade v tnko luknjo, ob dveh, treh kozarcih naravnost do brezzavestnosti zastrupi. Na laslne oči smo tudi videli mola, ki jc brez vsakega strahu in ovire po vaseh prodajal pristno šmarnicot Ne dvomimo, da oblast to ve in vidi pa da je tudi voljna tu odločno poseči vmes. Policija sama Upravičeno toži, koliko zla povzročajo te vrsfe po pivališča. kako se nevarno množe, kakšno škodo Agrarna konferenca v Varšavi Poljska poziva agrarne države h solidarnosti Varšava, 24. avg. tg. Danes so se sestali na konferenco nudili in srclnjih vzhodno-evropskih agrarnih držav, zastopniki Bolgarsko. Jugoslavije, Romunije, Poljske, Češkoslovaške. Madjarske. Estanskr in Latvije pod predsedstvom Poljske h konferenci, ki je zelo pod vplivom sklepov angleške imperialne konference v Ottavvi. Zastopani pa nista Finska in Litva, in sicer najbrže radi tega. ker se interesi teh dveh držav ne strinjajo s poljskimi interesi. 2e na otvoritveni seji se je jasno pokazala poljska inirijativa na eni strani in velika rezerv iranost ostalih držav na drugi strani. Dočim so druge države zastopali deloma poslaniki, deloma pa strokovni referenti, je poljska vlada pozdra-; vila konlerenro po namestniku ministrskega predsednika in državnem tajniku kmetijskega ministr-i stva. Prisoten je bil sam zunanji minister Zaleski, ki je s svojo navzočnostjo poudaril pomen, ki ga polnga Poljska na to. da bi se sklenilblok navede-j nili drifv. Na sejah nekaterih komisij te konference je liilo jasno opaziti, da stavi Polj-kn dva predloga. katera naj bi bila podlaga za razpravo. Oba predloga stremita za tem. da bi »e vprašanje prodaje kmetskih pridelkov tesuo zvezalo s kreditnim problemom. Predlaga se, da naj hi upniške države dovolile agrarnim državam dolinicam posamezno ali skupno uvozne kontingente, katerih vrednost naj bi se porabila za poplačilo denarnih obveznosti, V agrarnih dri&vnh naj bi se ustanovil poseben kmetijski kreditni fond, ki naj hi prourl zamrznjene kmetijske zahteve in jih skušal i državnim jamstvom likvidirati v kapitalno močnih državah. Na vprašanje razdolzitve agrarnih držav z novimi uvoznimi kontingenti, se bo razpravljalo -c dalje. Ti poljski predlogi se naslanjajo na misel studijskega odbora za ugradnr države, ki je bil ustanovljen na lozanski konferenci, in bo o uspehu varšavske konference poročal temu odboru. Varšava, 24. avgusta. AA. Poluradna »Ga-zeta Poljska« priobčuje članek izpod peri sa bivšega finančnega ministra Matuševskega. Članek ima naslov >Pot k ravnotežju« in govori o ciljih konference agrarnih držav srednje in vzhodne Evrope, konferenca je bila otvorjena v Varšavi da nos. Matuševski smatra, da sc nanaša delo te konference nn tale načelna vprašanja: I. nesorazmerje med cenami poljskih pridelkov in industrijskih proizvodov. _'. sporazumno delo proti omejitvam svobodnega krogotoka kapi ta lov, /lusti proti omejitvam v odnovijih med dolžniki in upniki. Naloga agrarnega bloka srednje-evropskih in vzhodno-evropskih držav je. da se soglasno opredeli napram tem vprašanjem. V vprašanju vojnih in drugih dolgov je trelui upoštevati sedanje stanje cen. Upniške države morajo uvideti, da spada to vprašanje k glavnim ukre-Ikiiii proti kri/i. Najmanjša ugodnost, ki jo lahko upniške države podele svojim upnikom pa je ta. dn dovolijo pridelkom iu proizvodom svojih upnikov razne uvozne olajšave in prednosti. Pisec opozarja nn koncu svojega članka, ila je treba ohraniti solidarnost med agrarnimi državami za vsako ceno. Napet položaj v Nemčiji Papen se še ni odločil za potrditev obsodbe Berlin, 24. avgusta, tg. Po včerajšnjih demonstracijah jc minula pretekla noč inirno. Policijn jc morala ulice, ki vodijo k sodni palači. izprazniti, ker so sc vedno na novo zbirale gruče demonstrantov. Do sedaj so šc nc potrjuje vest, da bi bil poslan v Berlin stotnik Riihin. štabni šef Hitlerjevih napadalnih oddelkov. tla se pogaja z državnim kanclerjem o poiniloščcnju obsojenih narodnih socialistov. Hitler mobilizira Berlin. 24. avgusta, čujc se. da je berlinsko vodstvo napadalnih oddelkov nar.-soe. stranke brzojavno pozvalo vse voditelje in člane napadalnih oddelkov, ki sc nahajajo lia dopustu, dn sc takoj vrnejo k svojim oddelkom. Danes so bili ves dan napadalni oddelki v strogi pripravljenosti. Ntirodni socialisti nc zahtevajo nič več pemiloščenja za nn smrt obsojene tovariše, temveč hočejo, da se jih enostavno izpusti nn svobodo ter dn se jim da zadoščenje na ta način. dn se pokliče na odgovornost sodnike in državnega pravdnika. ki nuj sc za nepravično obsodbo kaznujejo. Jasno jc, da je vlada vsled tega prišla v zelo neprijeten položaj in ji skoraj onemogoča, da bi sc poslu žila pravice pomilostitve. ker bi se drugače ves svet prepričal, da se je zbala narodnih socialistov. Francoski komentar Pariz, 24. avgusta. AA. »Echo de Pariš« r.c bavi z vprašanjem posledic, ki bi jih utegnila imeti izvršitev sodbe beuthenskega sodišča, in med drugim pravi: Predsednika nemške vlade Papena so te stvari spravile v zelo neroden položaj. Če izposluje pomilostitev na smrt obsojenih hitlerjevcev, bo nemško javno mnenje smatralo, da je kapituliral pred grožnjami hitlerjevcev, ter da je s tem ustvaril prav nevaren primer. Če bi pa dopustil, da se obsodba izvrši, potem bi hitlerjeva religija dobila novih mučenikov, ki bi nacijonalnim socialistom bili zelo ugodno propagandistično sredstvo za njihove strankarske namene. Zalo je povsem razumljivo, da Papen zahteva, naj se mu dovoli časa, da o vsem tem dobro premisli. Kako sodijo v Angliji London, 24. avgusta. AA. Angleško časopisje zasleduje z veliko pozornostjo spor med v, Pape-nom in Hitlerjem, ki je izbruhnil zaradi smrtnih obsodb v Beuthenu. Listi prinašajo dolge komentarje o posledicah te borbe za Nemčijo in za vso Evropo. »Daily Telegraph« pravi, da ie v sedanjem notranjem položaju Nemčije dokaj tragike. Vojaška diktatura ki se je komaj pojavila, je prva, ki se upira hitlerjevi stranki Glavna sila te stranke je sovraštvo. »Daily Mirroor« smatra, da je položaj v Nemčiji posledica prevelikega števila šefov in razlik v naziranju, ki so glavni znak moderne demokracije Po mnenju >News Chronicla bi spopad med nacijonalno socijalističr.imi oddelki in vlado kmalu končal v splošnem kaosu. Posledice te borbe hi bile za vso Evropo usodne. Nevarnost lahko odstrani le predsednik republike Hindenburg. General San J ur jo pred sodiščem Madrid, 24. avg. AA. Prvi veliki proces španske republike se je pričel davi v Madridu pred šestim odsekom vrhovnega sodišča. Generala Sanjurjo in Garcia Dela Herran, polkovnik Emilio Esteban Infante in kapetan Juso Sanjurjo, sin generala Sanjur.ja, sc morajo zagovarjati zaradi upora v Sevilli dne 10. avgusta. Za proces vlada v španski prestolnici ogromno zanimanje. Pred vrati sodišča so vso noč bdeli ljudje, ki so imeli vstopnice v sodno dvorano. Davi zarana je morala policija izdati izredne ukrepe, da vzdrži red med množico. Ob pol 7 sla dva inšpektorja varnostne straže orlšla v vojne zapore po obtožence. Ob 8 je občinstvo vstopilo v sovino dvorano. Ob 8.25 sc ic pojavil sodni dvor pod predsedstvom Martiana Gomeza Fernandeza. Sodni dvor tvorijo predsednik, šest sodnikov in dva tajnika. Državo bo zastopal tožilce Martinez Aragon. Ob 8.30 jo predsednik otvoril razpravo. V dvorani je bila strahovita vročina. Či-lanje je trajalo eno uro. Madrid, 24. avgustu. A A. Vrhovno sodišče J je po prečitanju obtožnico zaslišalo razne priče, ki so vse izpovedale proti obtožencu. Nato je povzroča nravnosti, zdravju in državi la naraščajoča alkoholska povedenj. Treba je le še dejanj! Banovina, policija, mestna iti obrtna oblast pa pošteni gostilničarski stan sani, ki ima od bezuištva. točenja pod vejo in prostega popivanja -lamo škodo, I morajo sodelovala in začeti skupno začrtano akcijo, da narod nc utone v alkoholizmu, da se tie razpase moralna kuga in degeneracija rodu, da se obvaruje država -kede pred rojevanjem manjvrednih elementov. Mnogo bi .se o tem šc dalo povedati, za ! danes naj zadostuje apel na oblasl, da sc nemu- ! doma začne z združenimi silami in s pomočjo vse j zdrave in poštene javnosti taka odločna akcija, ki nc bo samo omejila pijanstva in pijanstvo strogo kaznovala, ampak tudi zaprla vse lokale, ki po vseh svojstvih obratovalen in obrata pospešujejo pijan- i sivo in moralno dcgeneracijo ler seveda postavila enkrat za vselej neprekoračijivo mejo podeljevanju koncesij za vinotoče^in podobne lokale — pa ludi za dovoljevanje veselic, ki pod najraznovrstnejšimi pretvezami samo zavajajo ljudstvo v alkoholizem, zaoravljmije in naroduo dekadenco. ' državni tožilec imel ,švoj govor. V daljših izvajanjih jc z ostrim/izrazom napadal generala Sanj-urja, kateremu jc očital nezvestobo in fe-lonijo napram novetnu režimu. Prav tako pa je general Sanjurjo\dokazal s svojim ravnanjem, da nc pozna patriotizma. S svojim početjem je uničil sloves ci vil ne garde. Zu generala Sanj-urja jc državni taižilec zahteval smrtno kazen, za tri druge obtožence pa dosmrtno ječo. GENERALOV ZAGOVOR Madrid. 24. avgusta. AA. General Sanjurjo je imel pred sodiščem dolg zagovor. Njegovo nasprotje do vlade jc nastalo pred vsem zato, ker vlada ni znala ščititi vojske. Načrt za prevrat jc pripravljal že več mesecev. Računal je s tem. da so bili neki vojaški krogi nezadovol jni /, režimom. Največ nezadovoljstva jc bilo v Sevilli. Tedaj so tint tudi poročali, da pripravljajo neki krogi revolucijo tudi v Madridu. I n k o je 9. avgustu prispel v Sevillo s svojim sinom in s polkovnikom Kstebanoni In funtom. Niito je Sanjurjo pripovedoval, kako je odstavil civilna oblastva in poveljniku garnizije, in kuko je odšel v vojašnice, k jer so se niti takoj priključili oficirji. Njegov pokrct ni bil inonar-bističen. marveč naperjen proti vladi. Svoj manifest je razširil po časopisju in radiju. Prav tako je dal pretrgati vse telefonske in druge zveze, ukinil je železniški promet. Ves dan je vladalo v mc.s-lu viharno navdušenje, /večer pa so nustuli dvomi in naslednjega dne jc bil pokrel na tleli. Snnjnrjo jo nato izjavil, da se ne ■ pominj-u več imen oseb, ki so sodelovale pri pripravah zu njegov upor. Prav tako ni bil v nobenih -likih z dogodki v Madridu. Ne spominja se. kdo naj bi bil vstopil v novo vlado. Nato so prinesli v dvorano revolverje, ki so jih zaplenili pri obtožencih. Kapetan Justo Sanjurjo je izjavil, dn je ravnal i/ sinovske dolžnosti. Madrid, 24. avgusta, tg. Vlada je v Viltorii in Sin Sebaslianu ukrenila vse varnostne odredbe, ker so ne širile vesti o novem inonnrhističnem pu-ču. V Viltorii je policija prijela -I bivše častnike in najmlajšega sina Pritno de Itivere. v drugih krajih pa jo policija prijela mnogo pristašev i/enn-rala Sanjurija. Velika goljufija s čeki v Zagrebu Zagreb, 24. avgusta, ž. Razkrili so velike fal-zifikato čekov na škodo banke, ki jih je izvršil sin zagrebškega bančnega ravnatelja Branko Wein-bergerja. Do sedaj so odkrili za 90.000 švicarskih frankov in 1700 dolarjev čekovnih falzifikatov. Mladi Branko VVeinbergcr. ki je izvršil falzifikate na škodo banke, v kateri je njegov oče ravnatelj, se baje nahaja trenotno v Opatiji v družbi sumljivih žensk, med tem ko njegov oče potuje po Kv-.ropi in popravlja škodo, ki jo je izvršil njegov sin. Italijanski manevri Rim. '24. avg. ž. Davi so se naoaljevaie vojne operacije v apeninski coni. Pričakuje se, da b>v ž" danes zvečer ali pa jutri zjutraj pr slo do spopada med glavnima silama in da se bo lahko ugotov ilo, kakšne koristi je pri vojnih operacijah moderni sislem mehanizacije hitrih vojaških enot. Italijanski kralj je obiskal Loretto. kjer je pregledal nekatere polke. Tudi Mussolini se mudi v bojni coni. Kralj je sprejel Mussolinija v avdijenco v dvornem vlaku. V petek bodo manevri končani, v soboto pa bo v Ubbiu pregled vseh čet, ki so sodelovale na manevrih. Nato bo v Peruggio svečan sprejem v mestni posvetovalnici, kateremu bodo prisostvovali vsi ministri in inozemski atašeji ter poslanci. Zmaga vladnih čet v Braziliji Newyork, 24. avgusta, tg. Brazilske vladne čete, ki štejejo 10.000 mož, so po dvodnevni hudi bitki pri Buryju premagale vstaše, katerim poveljuje nemški general Klinger. Vladne čete se nahajajo sedaj samo še 180 kilometrov od središča vstaje Sao Paula, Prekoocvanski poleti so postali šport Newyork, 24. avg. tg. Dve letali, ki sta v torek zjutraj zapusti Združene države v tekmi čez Atlantski ocean v smeri proti Oslu, nista v določenem času dospeli v Novo Fundlandijo, ki je bila določena za prvo etapo njunega poleta. Danes se poroča,, da sla norveška letalca Solbcrg in Petersen v torek zvečer ponesrečila s svojim letalom v Novi Fundlandiji. Njuno letalo se jc popolnoma razbilo, letalca sama pa sta ostala nepoškodovana. Drugo lelalo s pilotom Leeom in Bochtononi pa je v sredo zjutraj ob 8.30 dospelo v llarburg Grace. Tam jc lelalo prejelo novo zalogo bencina in takoj nadaljevalo pot proti Norveški. Hutrhinson, 24. avg. AA. Neka gospa z dvema svojima hčerkama in s štirimi osebami spremstva je odletela preko Atlantskega oceana v Edinbourg. Lelalo bo letelo preko Nove zemlje, Grenlandije in Islandije. Angleži plačujejo dolgove London. 24. avgusta. AA. V soboto bo nn»-gleška državna blagajna vrnila francoski Nar. banki 900 milijonov frankov. Ta znesek jc del 2.500 mili jonskega kreditu, ki gn jc francoska .Nar. banka v avgustu 1931 dala Angliji za zaščito funta šterlingu. Prav tako bo v soboto angleška državna blagajno vrnila Zcdinjenini državam Severne Amerike ostanek v znesku 50 milijonov dolarjev. Tudi Zcdinjctic države so lani posodilo Angliji za okrepitev njene vulutc 200 milijonom dolarjev. Ministrstvo za suženjstvo Addis Abebn, 24. avgusta. AA. Abesinski cesar je podpisal ukaz o ustanovitvi ministrstva za suženjstvo. Naloga novega ministrstva jc, dn ukine v Aibcsiniji suženjstvo. Ministrstvo bo pod neposrednim vodstvom ccsarja. Brezposelnost v Nemčiji Berlin. 24. avgusta. AA. število brezposelnih v Nemčiji jc znašalo 15. avgusta 5 milijonov 383.000, za 10 tisoč innnj kakor I. avgusta. Dunajska vremenska napoved: Začelo se bo zopet jasniti, temperatura bo zopet narastla. V par dneh se bo povrnilo lepo poletno vreme. Zagrebška viemenška nojiuved: Oblačno, pre-' hodno deževje, zmerno topla 99 Kristus v velemestu" Qb 71. nem. hal. shodu v Essenu (od 31. avgusta do 5. septembra) £ Kristus v velemestu! To je naslov in osrednja misel letošnjega- splošnega katoliškega shoda v Essenu, ki je kakor vsi dosedanji zrasel iz globin živega, pristnega in polnega krščanstva. Čim večja je stiska — bodisi duhovna ali telesna, ki sta ponavadi zmerom združeni — tem holj hrepeni človek po studencu žive in zdrave vode, tem strast-neje išče trdnih tal, kjer bi mogel brez bojazni vztrajati tudi v viharjih današnje zmede in negotovosti. ln kje je v teh dneh večji kaos, kje večja notranja in zunanja beda, kot uprav v velikih mestih? Kje je tako malo varnosti, sreče in blagostanja, kot vprav v razrvanih in nemirnih velemestih? Kje se bolj kot v velemestu majejo in iodirajo vsi stebri dosedanjega družabnega reda, ar samo na sebi še ni nič slabega, ko bi se ie vzporedno in smotrno gradili temelji novega, in ko ne bi bile v toliki nevarnosti mnoge resnične in velike vrednote preteklih dob? In kje ljudje končno bolj pogrešajo novih vzorov in impulzov, kje bolj krvavo potrebujejo nadzemeljskih osnov in večnih resnic in nadnaravnih moči, ali če povemo to z drugimi besedami: kje duše tako potrebujejo Kristusa kot vprav v velemestu? Zato lahko rečemo, da so si Nemci zelo srečno izbrali kraj svojega letošnjega kat. shoda, ko so se odločili za veleindustrijsko mesto Essen, ki leži sredi nemške težke industrije v Porurju in kjer je bil že pred 26 leti sijajno uspeli katoliški shod. Tedaj je bila glavna teža vseh razgovorov, predavanj in zborovanj razpravljanje o socialnem vprašanju; kako naj katolik gleda na posamezna socialna vprašanja in kako naj rešuje kričeče družabne potrebe, ki se dan za dnem pojavljajo. Seveda bo tudi na letošnjem kat. shodu zavzemala razprava o rešitvi perečih družabnih raimer jako važno mesto; in to tem bolj, zakaj sedaj ne gre več samo za to, kako naj rešimo delavca, marveč, kako naj rešimo vesoljno človeštvo, ki je za-oredlo v strahotno duhovno in telesno revščino. Kako naj razvozljamo ta kačji vozel grozečih vsakdanjih potreb? Kako naj v to žalostno temoto in morečo negotovost prinesem« odrešilno luč božjega razodetja in moči? Dvoje je potrebno za vsakega pravega krist-iana, dokler živi na tem svetu; prvič, da si ne zatiska oči in ušes pred resničnim svetom — pa naj bo že lep in prijeten ali grd in težaven — da ii ne dela nikakih iluzij in da ne beži pred tem jvetom ter ne reiuje težavnih problemov, kakor noj, ki menda zarije glavo v pesek, samo da ne vidi sovražnika, ki mu prinaša smrt; drugič pa je potrebno in značilno za vsakega pravega kristjana, da ob vsej revi in zmešnjavi, da kljub vsem nadlogam in šibam, ki padajo po njem, nikdar ne zgubi poguma, nikdar ne obupa! Ne rečem, da naj kristjan apatično, kakor so si domišljali stoiki, brez občutja in malomarno gleda na svet, kakor da ga nič ne brigajo njegovi veseli in žalostni dnevi! Ne, ampak kristjan občuti solnce in mraz, veseli se z veselimi in joka z žalostnimi — kakor nas uči apostol — in vedno upa, ker ve, da stiska ne rodi samo bridkosti, ampak tudi novosti, ki so kakor seme, bodočim rodovom v srečo in blagoslov. In če prav tolmačimo znamenja današnjih časov, stojimo na razmejišču svetovne zgodovine. Zopet naj pokaže krščanstvo svojo notranjo moč, kakor jo je pokazalo pred 1000 in 2000 leti, zopet naj postane kvas bodočnosti, kakor je postalo ob svojem nastopu. Večina dobrih poznavavcev svetovne zgodovine in sedanjih časov pravi, da smo prišli v podobne razmere, kakršne so bile ob koncu razpada svetovne rimske države in ob nastopu krščanstva. Kakor je tedaj krščanstvo našlo ugodnejša tla v velikih mestih — kar bi se morda komu čudno, ako ne naravnost nemogoče zdelo — odkoder je prodiralo na deželo (odtod še današnji pridevek pagan, kar pomeni toliko kot ne-vernik); tako ho kmalu prišel čas, ko se bo obnova krščanstva začela v velikih kulturnih in gospodarskih središčih in se odtod širila na deželo. Nemci hočejo že letos storiti prvi korak k tej obnovi. S katoliškim shodom v Essenu bodo skušali »pod božjim varstvom in z božjo pomočjo-« — kakor pravi vabilo — »dognati, kako naj se po božji volji uredi življenje v modernem velemestu in kakšne smernice naj se v ta namen določijo za bodočnost«.. V tem zmislu so tudi izbrali kot posebnega varuha essenskega kat. shoda sv. Alberta Velikega, ki ga je sedanji sv. oče imenoval »luč Nemčije« in ki je s svojim življenjem in s svojim naukom izpričal, da pravi napredek človeškega duha nikakor nc vodi proč od Boga, marveč naravnost v njegovo naročje. Zato je dalje v programu tudi romanje na grob blaženega Alt-frida, ustanovitelja mesta Essena, in na grob svetega Ludgerja (v \Verdenu, dobrih 10 km od Essena), saškega apostola, ki ga Porurci močno častijo. Ne smemo namreč pozabiti, da je Essen kljub Kruppovim tovarnam in kljub svojim 32 premogovnim družbam odločno katoliško mesto, ki je zraslo na tleh katoliške kulture in se mu obeta cvetoče versko življenje. Katoliški shodi so velikanskega pomena za versko življenje vsakega naroda. Zato Nemci upravičeno upajo in pričakujejo od essenskega kat. shoda veliko duhovnih koristi. Kakor kažejo priprave, se bo tukaj zbral celotni nemški narod in ako kdo ne bo mogel priti radi neugodnih družabnih razmer, gotovo bo imel vsak stan toliko zastopnikov, da se bo lahko reklo, da se je kat. shoda udeležil ves narod, ln med narod bodo udeleženci zanesli plamenice krščanske vere in ljubezni, katero naj pomeni obhod z gorečimi baklja-mi, katerega bodo priredili po mestu: češ, kakor bodo plameni bakelj razsvetlili zadnji kotiček temnega in sajastega mesta, tako naj plamen Kristusove milosti prevzame ves svet, da bo gorel in izgorel v ljubezni božji. Opat dr. Ildefons Hervvegen, znan voditelj nemškega mladinskega gibanja in nove smeri v kat. teologiji, ki bo tudi govoril v Essenu, je pred kratkim zapisal pomembne besede. Takole pravi: »Zmešnjav in bridkosti naših dni ne bomo uredili niti z gospodarstvom, niti s politiko, niti s krvjo! Novega reda in nove sreče smemo pričakovati edinole od Večnega!« Tega so se zavedali tudi prireditelji essenskega kat. shoda in kot višek vseh svojih zborovanj, predavanj in resolucij določili slovesno službo božjo na prostem. Na vzvišenem prostoru stoji na baldeneyerskem griču 'oltar, ki bo viden od vseh strani in okoli katerega bo prostora za 300 do 400 tisoč ljudi, ki jih pričakujejo na shod. Ta oltar naj pomeni neomajno znamenje katoliške vere in vso našo moč, ki izvira iz Kristusove daritve, iz križa. Tukaj se bodo vsi poklonili svojemu Stvarniku in Očetu, svojemu Odrešeniku in Bratu in svojemu Posve-čevavcu svetemu Duhu, Tukaj naj se srečata nebo in zemlja, zakaj tukaj bodo vsi spoznali in priznali, da edinole od Večnega smemo pričakovati novega reda in sreče! Zborovanje učiieljstva v Belgradu Pred kongresom slovanske katoliške inteligence v Zagrebu V nedeljo 21. avgusta t. 1. je prinesla >Hrvat-ska Straža: proglas pripravl jalnega odbora za IV. kongres slovanskih katoliških akademikov iu starešin, ki se bo vršil v dneh od 2. do 5. septembra v Zagrebu. Na jod lične jši zastopniki hrvatske katoliške javnosti vabijo tu k obilni udeležbi na kongresu, da pokaže po Krakovu, Ljubljani in Bratislavi še hrvatska prestolnica, kako je Hrvatom pri srcu misel vzajemnega kulturnega in soci-jalnega dela med Slovani. Na programu je nadaljevanje dela prejšnjih kongresov. V javnih predavanjih, ki jih bodo imeli zastopniki posameznih slovanskih narodnosti, se bodo obravnavale sledeče teme: Kapitalizem in marksizem v luči socijalnih naukov Pija XI. (predava Slovenec), Smernice eocijalnega dela katoličanov po encikliki Quadragesimo anno« (predava Hrvat), karitativno delo katoliških izobražencev (predava Čeh), Krščanski univerzalizem in nacijonalizem (predava Poljak), Katolicizem in nacijonalna ideja pri Slovanih (predava Ukrajinec), Glasniki slovanske vzajemnosti (predava Slovak), Pomen Hrvatov v katoličanstvu (predava Hrvat). Poleg lega se bodo vršila zborovanja v pcedinih komisijah. Tako hoče kongres zaorati še globljo brazdo v polje velikih socijalnih in kulturnih problemov sodobnosti, ki so tako aktualni za današnji svet in posebej še za slovanske narode. V podrobnem je razpored kongresa v glavnih potezah takle: Četrtek, d. sept.: Prihod gostov. Pozdravili večer. Petek, 2. sept.: Ob 9 sv. maša v cerkvi sv. Marka, ob 10 otvoritev kongresa v Hrv. sabornici (Trg Stjepana Radifa 0), ob 15 prvo predavanje v dij. domu bi. Krizina, ob K! drugo predavanje istotam, ob 21 prijateljski večer »Kat. Dačke Lige« v Jeronimski dvorani (Trg kralja Tomislava 20). Sobota. 3. sept.: Ob R sv. mnša v cerkvi sv. Katarine, ob 0 tretje predavanje v Hrv. sabornici, r>b 10 četrto predavanje istotam, ob 15 peto prebivanje v Kiizinu. ob 18 zborovanje cirilmelodij-ske sekcije in ženske sekcije Istotam, ob 20 predata v a v gledališču. Nedelja, 4. sept.: Ob 8 sv. maša v grškokat. župni cerkvi, ob 0 "rtfo predavanje, ob 10 sedmo predavanje — obe v Hrv. sabornici, ob 15 zborovanje Zveze slovanskih kat. starešin in občni zbor Zveze slovanskih kat. akademikov — obe v Kri-zinu, ob 10 .»ktep kongresa s čitanjem resolucij (istotam), ob 20 banket, Ponedeljek, 5. sept.: Izlel v Marijo Bistrico in Hrv. Zagorje. V odmorih bodo vsak dan ogledovanja zagrebških znamenitosti po določenem programu, tako da si bodo lahko udeleženci pod strokovnim vodstvom ogledali vse važnejše zanimivosti mesta in okolice, Mirogoj. Maksimir, Remeta. Grič, Ka-meniia vrata, bogoslovje, prirodoslovni muzej, vseučiliška knjižnica, nadbiskupski dvor, zakladnica, razne cerkve, galerija slik, arheološki muzej, mestni muzej, Hrv. knjiž. društvo sv. Jeronima i. dr.). Tako bo tudi s tega vidika dana uajlepša priložnost za duševno obogatitev. (Mimogrede omenjeno, se bo pričel 3. septembra tudi zagrebški velesejem.) Za slovenske in hrvatske udeležence je poskrbel pripravljalni odbor še posebej v tem oziru, da bodo lahko shajali čisto poceni: dobili bodo prenočišče in hrano po ca 50 Din na dan. (Kdor se bo udeleževal posebnih prireditev, kot gledališke predstave, banketa, izleta i. dr., bo doplačal primeren prispevek na režijskih stroških). Za akademike in akademičarke bo stanovanje bržkone brezplačno ali pa za malenkostno vsoto 6—7 Din. Prijave naj upoelje vsakdo, kdor se misli udeležiti kongresa, čimprej svoji organizaciji (vsaj do 29. t. m.) pozneje pa ev. pripravljalnemu odboru v Zagreb (Trg kralja Tomislava 21): navede naj čas prihoda na kongres, za katere dneve rabi stanovanje in hrano ter ev. druge želje. Glede na pomen kongresa in vse druge ugodnosti toplo priporočamo udeležbo na kongresu vsakomur, kdor količkaj more. Tako ugodne prilike ne bo zlepa več. HiiierjevcS v Solm Sofija, 21. avgusta 1932. Po svojem neuspehu v gledališču »Renaican-se<, kjer bi imel predavati Hitlerjev odposlanec iz Berlina, in po očividneni bojkotu, katerega je pokazal bolgarski narod proti novi importirani ideji nacionalnih socialistov, je vodstvo novo ustanovljene stranke najelo na bulevardu Marija Luiza na križišču z ulico Car Simeon, prostore v poslopju zavarovalnice Sokol. Bulevard Marija Luiza je najživahnejša ulica v Sofiji, ki pelje od kolodvora mimo tržnice in edino ohranjene mošeje v notranjost mesta. Ugodno lego so si izbrali bolgarski narodni socialisti gotovo z namenom, da pokažejo vsem tujcem in domačinom, da znajo ludi Bolgari slepo posnemati svoje zaveznike v Nemčiji in Musso-linija v Italiji. Raz poslopja »Sokola« valovi že nekaj dni velika rdeča zastava z znakom »Hacken-kreuzlerjev«. Domačini jo ogledujejo ter mahajo 7. glavo pritrjevalno, kar pri nas na Balkanu pomeni ravno nasprotno, »češ iz te moke ne bo kruha«. Bolgarski narod v svoji ogromni večini — naj pripada katerimkolim strankam odklanja za svojo državo narodni socializem po zgledu nemških hitlerjevcev. Kader bolgarske nacionalne socialistične stranke se bo sestavil golovo iz do sedaj razcepljenih strank: »Kobrat«, in druifi1! ~m-kih takozvanih rodoljubnih, organizacij, ki so rt' raznih paradah nastopale s pendreki, ki so pa prj-volitvah 21. junija 1931, t. j. po padcu clcir Ara tičeskega zgovora, prišle ob vsal o vel avo temu, da stoje Za str,-> ' o nekatere vp1 osebe, vpokojeni generali itd., pa ni priča ii' da dobi razmah nova nacionalno socialist C,ia stranka v Bolgariji Belgrad, 24. avgusta. 1 .Po občnem zboru Udru-ženja jugoslovanskih srednješolskih profesorjev in po občnem zboru Zveze jugoslovanskih poštarjev, je to danes že tretji občni zbor velikih jugoslovanskih združenj, ki se je razvil v velikansko zmešnjavo ter se končal v zmedi in med obžalovanja vrednimi prizori. Danes je namreč zborovalo Udruženje jugoslovanskega učiieljstva v prostorih nove univerze. Zborovanju jo bilo iinpozantno in mu je prisostvovalo nad 1(100 članov združenja i/, vseh krajev države. Tudi razpoloženje je bilo spočetka svečano ter je med čitanjem pozdravnih brzojavk, ki so bile naslovljene Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in prosvetnemu ministru vladal mir in sloga, kar je napravilo vtis močne manifestacije vzgojiteljev jugoslovanske mladine. Brzojavka Nj. Vel. kralju se glasi: »Vašemu Veličanstvu vedno udani jugoslovanski učitelji, zbrani na svojem 12. občnem zboru v Belgradu pozdravljajo svojega vzvišenega kralja in gledajo v njem vrhovnega narodnega voditelja v vseh stremljenjih za dobrobit naroda in očetnja-| ve. Kakor smo Vašemu Veličanstvu sledili v tež-, kili iu krvavih vojnah za ujedinjenje, tako Vam sledijo učitelji ludi v sedanjosti pri vzgoji novih I jugoslovanskih generacij: istih idealov, istih vrlin, I iste vere, v bolečini in v srečni bodočnosti Jugoslavije.«' Nato je dobil besedo predsednik združenja ; Račič ter v pripravljenem govoru izvajal sledeče ! misli: »Mi se zavedamo svoje velike odgovornosti, j Katero nosimo za vzgojo našega naroda, za njegovo •noč in njegovo srečno bodočnost. Jugoslovanski učitelji delajo že od zdavnaj na t"m, da se ukore-nijo s polnim uspehom veliki n...... sedanje generacije: namreč da se vse pleni' - lastnosti pretvorijo v jugoslovansko indivirn- st. Mi postavljamo svoje pokrajinske, plemenske in verske pripadnosti pod naše jugoslovansko ime, ki je sinteza vsega onega, kar nam je skupnega iu ki dovoli, da v njenem okviru obstoji tudi lo, kar nas loči. Vse ono pa, kar nas dali, nam j* bilo na-tovorjeno od tujine in od tujine vsejauo v naš organizem. Naš viteški kralj, zatočišče našega narodnega edinstva in jugoslovanske misli, junak v vojni in modri vodja v miru nam je povedal v svojem pismu, katerega sem vam prečital na lanskem občnem zboru: >Da so jugoslovanski učitelji vzgojitelji jugoslovanske misli, narodne samozavesti in kulture in da mora jugoslovansko učiteljsko združenje postati žarišče prosvete in steber jugoslovanskega nacionalizma ter vzgled za vsa lepa stremljenja v bodočnosti Jugoslavije.« Te sijajne misli našega kralja in največjega vzgojitelja naše domovine smo si vsadilj v duše, one so nam vedno pred očmi in pri vsem našem prosvetnem delovanju poudarjamo te velike in navdušene manifestacije za kralja. Akoravno živimo io v drugem desetletju od našega ujedinjenja, so naša učiteljišča ostala še vedno plemenska in sicer tako po profesorjih, kakor po dijakih. Najvažnejši interes države in jugoslovanske misli je, da sc to radikalno spremeni. Reforma, katera zahtevamo, se mora vršiti po sledečih smernicah: 1. da se preosnujejo vsa učiteljišča v internate, 3. da sc dovolijo učiteljišča samo v banovinskih prestolicah in 3. da sc sprejmejo v vsa učiteljišča profesorji in dijaki z vsoh krajev naše države in iz vseh treh plemen in vseh naših ver. Čimprej se to vprašanje reši, tem prej bomo dosegli popolno duševno združitev našega naroda. Nas zanima tudi vprašanje šolskih knjig, šolske knjige so postale danes zelo rentabilni posel, ker so postale trgovsko blago in mečejo s tem temno senco nn ogled naših narodnih šol. Tako stanje ni dobro. Naša enodušna žolja je, da imamo samo enotne šolske knjige ter da je njihovo število omejeno samo na najboljše. Imamo tudi posebne želje glede stalnosti učiteljskih namestitev. Mesta bi se morala razpisati in dodeljevati potoni natečajev ali razpisov. To bi bilo za državo dobro in šolske oblasti bi bile zavarovane od raznih vplivov, ki hočejo, da se vršijo premestitve brez službene potrebe in ob nepravem času, učiteljstvu bi pa ne bilo treba neprestano trepetati pred premestitvami, ki se lahko dogajajo vsak čas in brez njihovih kriviic. Tudi prosvetno delo trpi vsled učiteljske nestalnosti. Zato zahtevamo, da se stalnost ponovno vzakoni. Odpust iz službe je največja kazen, ki more zadeti učitelja, če bi' se uzakonilo tudi načelo, da norbeii učitelj ne more biti odpuščen iz službe brez predhodnega mnenja pravnega prosvetnega sveta. Nato je prešel predsednik na širokopotezno opisovanje dela osrednjega odbora in vseh banovinskih odborov, ter ugotovil, da rezultati letoš- Ženeva, avgust«. Tudi to leto jc ustanova, ki nosi ponosno ime »Mednarodni odbor za intelektualno sodelovanje«, nedavno zborovala v ženevi v okirilju Zveze narodov. Zdi se pa, da je bilo fo zborovanje letos še manj opaženo od mednarodne publike nego sc je to godilo že poprej. Seveda je mnogo vzrokov, ki opravičit jejo to pomanjkanje reklame. Ženeva jc zadnji čas preveč zaslovela z neuspehom razorožitvene konfcrcnce Poleg tega so itak že mučno ozračje poslabšali še incidenti na zadnjem zasedanju medparla-incnturiie unije, ki je zasedala le nekoliko vrat oddaljena od razorožitvene konference. Temu je nato sledilo zasedanje Mednarodnega odbora za intelektualno sodelovanje, ki se je vršilo pred praznimi časnikarskimi mizami. Zanimiv znak, kako zelo je že padlo zanimanje mednur. publike za dogodke ženevskega snovanja. Tejra nezanimanja pa ni pripisovati samo nesrečnim posledicam ženevskih dogodkov. Napaka leži mnogo globlje, ker leži naravnost v tem, kako si Ženeva zamišlja intelektualno sodelovanje. Ka j vse se jc v zadnjem času podvzelo, da se. svetu dokaže mednarodno duhovno sodelovanje. Namesto du bi se zahtevala predhodna duhovna edinost v najvažnejših svetovnih problemih. je odbor to ženevske ustanove še celo pozabil intervenirati v načelnih vprašanjih. Namesto da bi se izrazil v vprašanju razorožitve, zahteva razorožitev v šolskih učbenikih«, kar tudi tli malo. toda z. izidi razorožitvene konference vendarle preiluzorno. Nikdo se /. tmčlnega pravnega stališča ni dotaknil japonsko-kitajske vojne, pač pa se je smatralo za potrebno, du • govori o potrebni reformi šolskega pouka Kitajskem, o čemer je bila nedavno poslana '»na komisija in ki je o zadevi predložila '■i zanimivo poročilo, ki pa bo prišlo v po-šele takrat ko bodo zadeve nn Kitajskem m ' -ne. Razpravljalo se ie še o mnogih drugih problemih. Veliko časa jo vzela debata v delu pariškega instituta z« Mednarodno intelektualno njega delovanja prekašajo vse nade iu da lahko vzdrzijo objektivno kritiko. Danes šteje združenje preko -1000 članov več, kakor jih je štelo lani ob istem času. Z reformo, s katero smo izbrisali plemenska, pokrajinska in verska poverjeuistva, smo torej dosegli velike uspehe. Naša vodilna misel pri vsem našem delovanju je iu oslaue, da vdano služImo kralju in narodu in da čuvamo narodno in rodoljubno ideologijo. Na koncu je še pozdravil mivzoče, med njimi zastopnika Nj. Vel. kraf.a generala Pavla Pavloviča, zastopnika prosvetnega ministrstva, pomočnika dr. Dragotina Djordjeviča, načelnika za osnoven pouk Dragoljuba Malentijn-vica in druge. Posebno je še pozdravil učiteljske veterane, ki danes proslavljajo 40 letnico svote učiteljske službe. Za predsednikom je govoril še dr. Dragoljub Djordjevič v imenu prosvetnega ministrstva ter od srca želel, da bi delo občnega zbora jugoslovanskega učiteljskega združenja, ki se je tako lepo začelo, bilo končano v miru in z dostojanstvom ludi on se je poklonil učiteljskim veteranom, ki obhajajo 40 letni jubilej svojega zvestega službovanja. 1'redno so prešli na dnevni red, se je oglasil k besedi član združenja Ristič in prosil, če sme precitati javno sledečo izjavo: »V svojem in v imenu velikega števila delegatov in ker sem prepričan, da bo velika večla.i vseh učiteljev istega mišljenja, podajam sledečo izjavo: Ker cenimo ugled jugoslovanskega nčlle/j-skega občnega zbora, ki je najvažnejše t.jio .iaš-ga zdruzenja, hočemo prisostvovati njegovemu delu ;n tudi od svoje strani doprinesti, kolikor n.vr, bo mogoče, da se ta ugled še vnaprej obdrži. Istočasno pa izraža svoje nezadovoljstvo s položajem » organizaciji in sicer: 1. radi popolnega razsule njene moralne moči, 2. radi tega, ker ni ščitilf dovolj učiteljskih interesov in 3. ker na pristranski način daje smernice naši organizaciji, ki sc preozke in osebne. Za vse to mečljemo krivico ra sedanji odbor združenja in izjavljamo, da smatr/.mo, da je protizakonit, ker ni bil izvoljen po doočbah pravilnika, ki je bil sprejet na kongresu IP. avg. 1932.< Ze ko se je Ristič pojavil na trit/uni, se Je v dvorani pokazala nervoznost. ki se je vedno bolj stopnjevala pri čitanju ter naposled izbruhnila v pravcato burjo, ki se dolgo časa nI polegla. Iz vseh krajev dvorane so se slišali medklici, padale so pikre in ostre besede, nekatere tudi neizbrane in skrajno neljubeznive. V tem sploineni nemiru je predsednik nato prečital listo za Izvolitev tajnika dveh nadzornikov, zapisnikarja in Članov odbora. I a lista je bila sprejeta na seji glavnega odbora zdruzenja. Predsednik je nekaj časa zatrjeval, da bodo imeli člani priliko in dovolj časa. da povedo svoja mnenja. Toda mir se ni hotel poleči, vzkliki so se vedno bolj ponavljali, iz sedežev so se čuli vedno hujši medklici, vedno ostrejši in zabavljajoči, tako da se je že pojavil dvom, če se bo mogel občni zbor nadaljevati. »Dol z njimi; oni ne predstavljajo večine; to je diktatura; vi bi nam radi vrinili ljudi, katerih ml ne maramo.« Taki medklici so se križali po dvorani. Tedaj se je dvignil urednik Narodne prosvete, učitelj MajstoroviČ, in vzkliknil proti svojemu tovarišu Todorju Mitiču: »Ti pa molči, ti si komunisti« Dvorana se je lakoj nato spremenila v sojem. Užaljeni Mitič je dvignil obe pesti, skočil s svojega sedeža in skakal kar preko stolov po dvoratp jsa bežečim Majstorovičeni, potem pa se še s hitrejšimi nogami bližal izhodu in zginil na ulu;1.,Mitič se je zmagoslavno vrnil in še nekaj časa z ogorčenjem vzklikal: >Djukelo bezobrazno!« ter ves razburjen vpil po dvorani: »Mi smo jugoslovanski učitelji ln se ne pustimo žaliti.« Po dvorani se je še nadalje razlegalo vpitje: :>Ua, ua, ua, dol z njimi, ven z njimi.« Tedaj se je opogumil Milenko Lazič ter šel proti predsedniku ter ga prosil, da mu da besedo. V dvorani je zaorilo: »Poslušajmo ga, kaj nam ima povedati.