■nfinma plačana * votorlnL
leto T ХП
У Ljubljani, v petek 16. marca 1944
Stev. 63 a	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	анр flHHHH^^^ OBfe. Ж. ^МВ^^^ ček. račun:
25 Din. ta morem- ШШ ^^	^ ЈПЊ. Г Ј^Нг^^® ЈШГ ^^ 'Јаиа |L '*
•tvo 40 Din — ne- ^^^^^	ШШ	Ш	__^^^^ Ш	^ШШ	W 10.349 za
izdaja ee- ^ШШ	^^Л Ш ^^ШШШШ^ ^^ШЕЗк. Jf ШШШШШ^ ШВ 7563
^ШИН^ ШШ	ШШ M Шш f ^Шв ^ШШ Zagreb
inozemstvo Din ^M	ШШв Ш ^^В
Uredništvo je т ЈШшШШ^	ЈШшШШШфЈ ЈШшШШШ/Ф Uprava: Kopitar
Kopitarjevi oL 6/lil	jeva b, telefon 3993
Telefoni irtdniitvti dnevna slniba 205P — mote« SMi, 094 im MW	——— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka fal dneva po praznika
H
Konferenca odsotnih
K podonavski konferenci v Rimu
Poročila, ki jih imamo dozdaj o razgovorih med italijanskimi, inadjarskimi in avstrijskimi državniki, so niLogo bolj skromna in manj senzacionalna, kot so bile razne napovedi, ki jih je razglasil svetovni tisk. Mi imamo vtis, da so prišli državniki v Rim z zelo lahko prtljago in da oo ie veliko skromnejša, ko se bodo vračali s sol učnega juga nazaj v Podonavje. Kajti, mesto da bi s trdne, vsem trem skupne gospodarske in politične plcskve skušali zasnovati skupne načrte za nadaljnji pohod v Podonavje, se je izkazalo nujno potrebno, da si to skupno izhodno ploekvo še le ustvarijo. Italija, Avstrija in Ma-dj iska nriureč na rimskem sestanku vsaj ua prvi pogled ne iščejo enih in istih ciljev. Podobni so trean nezadovoljnežem, ki slavijo velike zahteve na človeštvo, ko se znajdejo, da bi s skupnimi močmi te želje uresničili, pa spoznajo, da hoče vsak nekaj drugega.
Če se ne motimo, je največji kamen epod-tike na rimski konferenci Madjarska. »Az Eet«, ki je glasilo grofa Bethlena, še vedno tiho priznanega moralnega vodje Madjarske, je to javno naglasil, ko je nedavno tako-Ie označil zunanjepolitične cilje Madjarske: »Vsaka politika, ki nam pomaga razbiti obroč, v katerega nas zavija Mala zveza, je nam dobrodošla. Zato računamo mnogo na pomoč Italije na eni, Nemčije na drugi strani. Druge politike ne moremo imeti, če nam je na tem da živimo. Pogajanja, ki se eedaj razvijajo med Italijo, Avstrijo in Madjarsko, so bila olujšana, odkar so se v Avstriji izvršile zadnje velike spremembe, kajti Avstrija bo morala sedaj izstopiti iz svojega zatišja in se pridružiti državam, ki kakor mi in Italija zahtevamo revizijo mirovnih pogodb. Avstrija bo postala važen sotrudnik v preosnovi vsega Podonavja.« Res, madjarski list govori samo v imenu Madjarske, toda brutalnost, s katero pojasnjuje madjarske politične ideale, nam je ne-ovrgljiv dokaz, da ona nespremenljivo vztraja na svoji črti, na katero ji v sedanjem političnem položaju v Evropi še ne moreta slediti niti Italija, še manj pa Avstrija.
Italija je namreč z rimsko konferenco hotela v prvi vrsti demonstrirati za neodvisnost Avstrije, nikakor pa ne za kakšne revizionistične načrte. In v tem stremljenju. da ohrani politično samostojnost Avstrije, se je naenkrat znašla na isti črti s Francijo in z državami Male zveze, ki ravno tako kakor ona čutijo nevarnost pangernianizma in so ne-. vklonljivo »a ohranitev sedanje politične razpre-' delitve in torej proti vsaki reviziji mirovnih pogodb. Madjarska se pa nasprotno pangerma
nizma ne boji, saj je svoje dni njemu služila in je pripravljena služiti še v naprej. Za njo je glavno, da dobi pomoč proti Mali zvezi, kot se ie »Az Est« izrazil. In to pomoč je šla iskat v Italijo in jo želi tudi v Nemčiji, ki sta dozdaj z Madjari stali na isti črti kot nasprotnici Male zveze in kot pobornici za revizijo meja. Italija išče zaveznikov proti »Anschlussu« in je v Rimu spregledala, da jih na konferenci ni, ampak da so v nasprotnem taboru, proti kateremu ravno želi Madjarska organizirati napadnlno fronto. V kolikor tiče Avstrije, je pa jasno, da se ona brani le »Anschlussa« in da s svojim Burgen-landom (Gradiščansko), ki ga je pridobila na račun Madjarske, nima nobene želje zahajati v revizionietično družbo in je torej na isti črti, kot Mala zveza, proti kateri sta se dvigali Italija in Madjarska. Tako je konferenca v Rimu. o kateri so napovedovali, da pomeni začetek vprav revolucionarnega preokreta v Podonavju, izpadla kot sestanek ljudi, ki se ne morejo razumeti. »Konferenca v Rimu je nekaj lepega«, je rekel ugleden francoski diplomat, »samo to li očitamo, da so prišli tja tisti, ki jih treba ni bilo, onih pa, ki bi morali priti, od nikoder ni.« Torej konferenca odsotnih?
Mogoče bi pa bilo, vsaj v domišljiji — in danes je treba vedno računati tudi z domišljijami kot čdnitelji v razvoju evropske politike — da gre v našem primeru rimske konference samo za eno razvojno razdobje v večjem itali-jansko-madjarske-m načrtu proračunanem na daljšo dobo le<t. Svoje dni, ko je grof Bethlen ge pogosto zahajal v Rim, se je ta možnost v iasopisju večkrat resno omenjala. Ta načrt bi lahko bil sledeči: Združitve Avstrije v Nemčijo za vedno ne bo mogoče preprečiti. Napravimo zatorej in zaenkrat tihi sporazum med nami tremi, misleč na Italijo, Avstrijo in Madjarsko. S tem bomo zaustavili naval pangermanizma v srednjo Evropo, imeli bomo protiutež proti Mali zvezi in želi bomo priznanje Francije in tudi Anglije. Potem pa počaknjno. Sčasoma se bo že našla prilika, da ee Italija pomeni z Nemčijo in da se Mussolini pogodi s Hitlerjem za novo »preureditev« Podonavja na temelju revizioni
etičnih teženj, ali z drugimi besedami, za novo porazdelitev podonavskih držav, tako da bi Italija, Nemčija in Madjarska prišle na svoj račun. Seveda bi bila Avstrija v tej kombinaciji le »tertius plorans«, država — menica, e katero bi si pogodbeniki poleg še drugih poravnali medsebojne stroške.
To možnost smo omenili, ker je za Madjarsko tako naravnn. Naravna, pravimo, dokler se bo s takšno nerazumljivo doslednost jo upirala prijateljskemu zbližan ju z državami Male zveze, ki bi zbližanje od srca pozdravile, če bi bilo Iskreno in pomenilo njen pristanek na narodne meje, ki so jih potegnile mirovne pogodbe. Ta možnost je tudi naravna za Italijo, vsaj v luči njene dosedanje politike. Toda kaj dela potem takem v tej družbi naša soseda Avstrija?
Francija, ki je ob naši strani zvesta čuva-teljica miru in reda, se e hvalevredno vztrajnostjo trudi, da bi vnesla v rimski kaos nekaj jasnosti s tem. da bi »tvorila betonsko zaporo proti prodiranju pangermanizma in spravila na isto črto Italijo. Malo zvezo in Madjarsko. Mi sledimo tem naporom z veliko dobro voljo, pri tem pa sc še vedno sprašujemo, če bo poglavitna vez, ki naj druži rimske sestankarje, boj proti veenemStvu ali borba proti mirovnim pogodbam. Kajti v slednjem primeru bi morali reči, da je naša prijateljica FrAociia bila žrtev politične lopovičinc velikega
Senzacija rimske konference...
Senca Nemčije nad Rimom
1Va uporno zahtevo Madjarske izgleda, da se bo tudi Nemčija udeležila reševanja Podonavja in jamčila neodvisnost Avstrije
Rim, 15. marca. b. V poučenih krogih se trdi, da bodo rimski sestanek zaradi obširnega programa podaljšali ie čez petek in bo verjetno trajal tndi ie v soboto ves dan. Mnoga vprašanja ie niso reiena, ki pa bi se morala na tej konferenci spraviti s sveta. Mussolini želi, da se nekatere končne sklepe v pogleda teh vprašanj stori vsekakor ie ▼ Rimu. Rimska konferenca je zelo trd oreh, kajti čeprav vlada popolno politično soglasje, obstojajo vendar itevilna gospodarska vprašanja, ki si ▼ marsičem nasprotujejo. Kljub temu pa ▼ Rimu ie vedno niso izgubili nade na uspeh rimske konference. Pri tem se poudarja, da so se pogajanja pričela pri najboljii volji in pri harmoničnem soglasju. Mnogo je izgledov za to, da bo kot končni rezultat sklene in »pactum de contrahendo« (pogodba, da se bo pogodba pozneje sklenila). Z druge strani se zopet izjavlja, da se v Rimu ne bodo sklepale nobene dvostranske gospodarske pogodbe, ampak se bo pismeno določilo, da se sklenitev teh pogodb preloži na poznejii čas.
Madjarska se upira
Posebno so gospodarska pogajanja naletela na velike težkoče. Predvsem gre tu za problem izvoza madjarskega žita, ki čaka ie vedno ua svojo reiitev. Madjarska hoče letno izvoziti 6 do 7 milijonov meterskih stotov svojega žita. Od te količine je Italija doslej prevzela samo 1,300.000 meterskih stotov. Z druge strani pa vlada v Italiji mnenje, da Italija lahko krije svoje lastne potrebe z žitom z lastno proizvodnjo v državi. Madjarska se na vso moč trudi, da najde ugodno reiitev, da se ji zajamči izvoz gori omenjene količine njenega žita in teži za tem, da te itevilke ie zviša.
Poleg tega se Madjarska nikakor ne more odreči koncesijam, ki jih je dala Nemčiji, ki je isto-tako velik odjemalec njenega žita. Zaradi tega je priilo v Rimu do ozračja, v katerem se zahteva tudi sodelovanje Nemčije pri končni reiitvi podonavskih problemov. V Rimu so se snoči že razširile vesti, da bo moral priti tja nemiki zunanji minister von Neurath. V italijanskih vladnih krogih se obisk nemikega zunanjega ministra najtopleje pozdravlja, ker bi Italija prav rada videla, da pri reiitvi podonavskih gospodarskih vprašanj sodeluje tudi nemška vlada.
Kar tiče Italije, je njena največja želja, da Madjarska in Avstrija usmerita svoj promet preko tržaške luke. Toda tudi tu so se pojavile velike težkoče v sledečem. Madjarski prekomorski transporti so se doslej vršili po cenejii poti po Donavi. V Sulini se je madjarsko blago pretovorilo na lastne oceanske parnike, ki so blago prepeljali na določene kraje. Italiji ni samo na tem, da oživi tržaško luko, ampak hoče povečati tudi plovni promet, kar pa bi zopet šlo na ikodo madjarske podonavske trgovinske mornarice. Razen tega se lahko pričakuje, da bodo transporti madjarskega blaga preko tržaške luke skozi avstrijsko ozemlje do gotove stopnje podražili madjarsko blago, s čemer se ji odvzame konkurenčna možnost na inozemskih tržiščih.
Če bi se promet madjarskega blaga usmeril po krajši poti preko jugoslovanskega ozemlja do Trsta, potem bi Jugoslavija vedno našla možnosti, da z raznimi tarifnimi postavkami onemogoči vsako konkurenco madjarskih proizvodov.
Nemčija povabljena
Glede sodelovanja Nemčije se je razvil položaj takole: Nemiki poslanik von Hassel je bil brzojavno pozvan iz Berlina, da pride iz Tripolisa tako) v Rim. Von Hassel je prispel včeraj z letalom v Rim ter obiskal madjarskega ministrskega predsednika Gdmhosa, s katerim se je zelo dolgo raz-
Popravi. V včerajšnjem našem uvodniku o ŠOLSKI VZGOJI je po nesreči toliko napak, ki kvarijo smisel, da jih moramo popraviti. Stavek, v katerem se govori o angleški šoli in ki se glasi: »To je mogoče le, ker zna (angleška šola namreč) najti pravo ravnovesje med težnjo mladega človeka, ki si ne pusti zapisati ■možnosti čim svobodnejšega duševnega razvoja kritike tega, kar ga uče, pa med potrebo discipline...«, se mora pravilno glasiti: »ki si ne pusti zapirati možnosti čim svobodnejšega duševnega razvoja in kritike tega, kar ga uče...« Kjer sc govori o vzgojitelju, dn mora namreč njegov socialni nazor biti utemeljen »v etičnih nagibih z njim« (kar je seveda popolnoma nesmiselno), se mora pravilno brati, na mora vzgojiteljev socialni nazor bili utemeljen »v etičnih nagibih ljubezni do Ijndstva in moralno-hitnc povezanosti t njim« (kar je izpadlo). Druge manjše napake «i je čitatelj gotovo popravil *ani. ostalih pa ni opazil, ker izpadli stavki nc kvarijo celotnega smisla.
obsega. Z ozirom na to možnost, ki ostane za naa možnost, bomo poslušali poziv našega zunanjega ministra, da jc treba čakati, kaj bo ra-zodcln rimska konferenca. Potem še le se bomo opredelili. Kako, o Iaiii za uae ue obstoje več
|и^Цчц it VH uni
govarjaL Is to t ako se potrjuje, da pride ▼ Rim tudi nemiki podkancler von Papen, ki ima nalogo, da pripravi teren za obisk nemikega zunanjega ministra von Neuratha, ki se je tudi že odločil, da odpotuje v Rim, da se s iefom ital. vlade Musso-linijcm pogovori o uspehu sedanje rimske konference. Istočasno bo tudi uredil vse potrebno za skupno sodelovanje Nemčije in Italije v Podonavju. Sploino se zaradi tega poudarja, da je v Nemčiji nenadoma nastopil temeljit preobrat v zunanji politiki Iz tega se tudi jasno vidi, kakšen nasprotnik dosedanjih skokov je von Neurath, ki se najbolj zaveda, ▼ kako neprijeten položaj je priilo vse nemiko gospodarstvo, zlasti pa nemška trgovina. V tem oziru je baje dosežen popoln spo-
razum med Hitlerjem in zunanjim ministrom von Neurathom, ki je Hindenburgov zaupnik ▼ vladi.
DolUuss pri papežu
Rim, 15. marca. c. Kancler Dollfuss je bil tudi sprejet pri sv. Očetu. V svojem odgovoru je sv. Oče zelo pohvalil Dollfussa, ker stremi za tem, da bi Avstrijo ohranil kot katoliško državo in ker ee trudi, da bi jo organiziral v smislu njegovih enci klik. Sv. Oče je izjavil, da je žalosten, da je prišlo do prelivanja krvi. Izjavil pa je tudi, da se katolikom po vsem svetu ponekod zelo slabo godi in da jih tudi preganjajo. Zato mu je sedanji položaj Avstrije in sedanje urejanje Avstrije v veliko uteho
Nova smer Hitlerjeve zunanje politike
„Nemčija bo drage volje prepustila inicijativo Mussoliniju"
Berlin, 15. marca. b. Najboljši dokaz za to, da se bo nemška zunanja politika v najkrajšem času preusmerila, je sporazum med nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem in zunanjim ministrom von Neurathom, kakor tudi okolnost, da von Neurath v kratkem odpotuje v Rim, da se temeljito pogovori s šefom italijanske vlade. Novo smer nemške zunanje politike prihaja do izraza tudi v današnjem uvodnem članku Hitlerjevega glavnega glasila »Viilkischor Beobachter«, ki i ozirom na avstrij-eko-nemško sodelovanje v Podonavju piše takole: >Č e bo Nemčiji zajamčeno, da Avstrija resno razumeva in želi ohraniti svojo neodvisnost, potem se bo tndi Nemčija zavedala, da ima pred seboj zares Avstrijo, ki se bo z njo pogajala.«: Po tem kaže, da se otvori široko polje prijateljskega sodelovanja z Avstrijo, zlasti na gospodarskem polju. Na vsak način se lahko pričakuje, da bo Avstrija tolmačila do skrajnosti svojo samostojnost napram vsem stranem in da hoče z vsemi živeti v najboljših odnosih. — Italija je vedno poudarjala, (ia lahko samo v skupnosti г Nemčijo doseže svoje miroljubne cilje, ki
bodo pomagali narodom. Nemčija ne bo preprečila, da pride v Podonavju do takega sporazuma, toda pod pogojom resnega in prijateljskega sodelovanja z Italijo. Na ta način se bo pomagalo vsem in Nemčija ho drage volje prepustila inicijativo sa oren ničitev trga načrta šefu italijanske vlade. Če ee bodo pri sedanjih rimskih pogajanjih upoštevala temeljna načela, potem se lahko od te konference pričakujejo ugodni rezultati.
Nemško oboroževanje
Pariz, 15. marca. v. Pariški »Le Soirc prinaša senzacionalne vesti o pospešenem oboroževanju v Nemčiji. Tako so Kruppove tvornice pri izdelavi orožja od 1. januarja dozdaj zaslužile 130 milijonov, dočim so v celem letu 1933 zaslutile samo 115 milijonov. Tvornica Industrie Werkc, ki izdeluje topove, je dozdaj letos izdelala ie 55 odstotkov topov več nego celo lansko leto. »Rhein-Metai AG.f. iz Diisscldorfn zgradi ta mesec svojo posebno velikansko tovarno blizu Berlina za izdelovanje strojnic. V celi Nemčiji so izdeluje orožje s tistim teui-kom, kot ga je bilo opažati samo v svetovni vojni.
Trgovinska pogajanja z Nemčijo
Belgrad. 15. marca. AA. Snoči je pripotovala v Belgrad (kot smo že včeraj poročali) nemška delegacija za trgovinske razgovore z našo državo. V naši delegaciji za te razgovore so predsednik Mili-voj Pilja, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, in člani dr. Milan Lazarevič, načelnik trgovinskega ministrstva, Anton Korošec, načelnik kmetijskega ministrstva, Radmilo B u j d i č, načelnik finan. ministrstva, dr. Milutin Petrovič, šef urada za kontrolo izvoza živine, dr. Josip M a -can, tajnik zun. ministrstva, g. A n t u 1 a , šef odseka trgovin, ministrstva, in dr. Pesič, višji tajnik finančnega ministrstva. Tajnik delegacije je dr. Slobodan M i h a j 1 o v i č. pristav ministrstva za trgovino in industrijo.
Ob 11 je šef nemške delegacije g. Sarnovv, načelnik ministrstva za narodno gospodarstvo v Berlinu, obiskal šefa jugoslovanske delegacije g. Piljo, načelnika ministrstva za trgovino in industrijo. Nato sta se okoli 12 sestali obe delegaciji. Po medsebojnem pozdravljeuju so določili delovni program. Jutri ob 11 se sestane ožji odbor, sestavljen iz vrst obeh delegacij, ki bo takoj začel izdelovati besedilo pogodbe. Nemško delegacijo tvorijo tile gospodje: šef delegacije g. Sarnovv, člani gg. Reinhard iz ministrstva za prehrano, Rauch, asesor in gdč. Butsch, tipkarica. Kot zastopnik zunanjega ministrstva pride g. von Stein ali pa g. Kivitz.
j Izjave nemškega delegata
Vodja nemške delegacije dr. Sarnow je v svo-I jih apartmanih v hotelu »Srpski kralj« sprejel naše časnikarje in jim dal krajšo izjavo, v kateri se je zahvalil za prisrčen sprejem, ki je bil prirejen nemški delegaciji na železniški postaji ter je nato povdarjal, da jc nemška delegacija prcšiiijenu i najboljšimi željami, da bi se z Jugoslavijo sklenil trajen trgovski sporazum. Ker pa se z ozirom na današnje razmere sklepajo le kratkotrajne trgovinske pogodbe, je dr. Sarnow dejal, da bo storil vse, kar ho v njegovi moči, da se bo pogodba glasila na čim daljšo dobo. Prepričan je. da bo trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Nemčijo lahko mnogo doprinesel k tesnejšemu sodelovanju. Na vprašanje nekega časnikarja, kako je z vprašanjem za poslitve jugoslovanskih delovnih moči v Nemčiji in nemških moči v naši državi, je dr. Sarnow izjavil, da upa, da se bo tudi to vprašanje ugodna rešilo v smislu obojestranskih interesov. Svojo izjavo je dr. Sarnovv zaključil s sledečo ugotovitvijo: »Potek današnjih pogajanj bo vplival na bodoči razvoj gospodarskih odnosov med Nemčijo in Jugoslavijo. Prepričan sem, da boste imeli obe državi fini večji interes za čim večjo izmenjavo blaga. V tem smisla sc bodo prebrodile tndi mnoge težave. ki se pojavljajo na gospodarskem polja
Reševanje „Četjuskina"
Letala v ledenem morju
Moskva, 15. marca. TG. Po zadnjih radio poročilih se ponesrečencem ne godi preveč slabo, ker razpolagajo z malo pečjo, ki jih greje. Po navod lih komandanta Schmidta so sedaj že popolnoma dovršili dela za pristajanje letal kake 3km daleč od taborišča. Prav tako pa je urejena tudi že letalska postaja na rtu Vankaren, od koder bodo poletavala letala noseča seboj živež in kurivo. Letalec L j a p i -d e v s k i, ki ie star komaj 26 let, je poskušal že trikrat, to je 10., 11. in 12. marca, da bi pohitel na pomoč ponesrečencem, toda vse trikrat so odpovedali motorji in se je moral vrniti. Včeraj je vzletel že četrtič in doslej ni bilo nobenega glasu več od letala, tako da so v velikih skrbeh, če se letalo ni morda ponesrečilo ali da je prisilno pristalo kje na kakšni drugi ledeni plošči.
V Habarovsku se pripravljajo letalci Vodo-janov, Galisehev in Doronin, da odete jutri na polotok Čudori. od koder upajo doseči taborišče »Čeljuskina«. Od Habarovska bodo leteli na Nikolajevsk, Oliotsk, Nogajevo, Anadir in Pro-vidence. Polet od Habarovska bo trajal vsaj 0 dni, lako da upajo priti do polotoka Čudoda vsaj do 21. marca.
Iz Vladivosloka javljajo, da je tudi parnik >S m o 11 n s ki že popravljen in da bo kmalu odplul v polarne kraje. Seboj 1м> vzel pilota Bolotova in nekaj sani ter obleke in živeža. Parnik »Stalin-grad« je po današnjih vesteh že prišel v Oljutor-skoje na vzhodni obali Kaiučatke, kjer je pustil tri letala in večje zaloge živeža. Vihar je ponehal. »Čc-Ijuskinovo« taborišče javlja, da je vse v redil in da so pri dobri volji.
Berlin. 15. marca. p. Za rešitev Čeljuskina in njegove ekspedicije se rtzviiaio najbolj fantastične kombinacije. i-ieilaj poročajo iz Moskve, da je pn iei na dan načrt, da naj lu ae xa reševanj* porabil
fe
I vodljivi zrakoplov. Tozadevno so se začela ugibanja, naj bi odplul iz Friedrichshafena na vzhod Azije nemški vodljivi zrakoplov Zeppelin. Toda Zeppelin se nahaja trenutno v generalni repara-turi in pred majem ni nanj računati, da bi mogel odpluti.
Letalec Ljapidevski se je izgubil v ledenih viharjih . . »
Moskva, 15. marca tg. V vsej Rusiji legendarni pilot Ljapidevski ni mogel več čakali iu se je sedaj kljub prepovedi svojih predpostavljenih spustil т borbo z nasprotnimi vetrovi in poletel na pomoč ponesrečencem. Dvignil se je s svojim orjaškim letalom in srečno preletel zadnji rt Sibirije. Ko so poiiesrečcnrcni na ledu radiotelegrafsko javili, da jim leti Ljapidevski na pomoč, je zavladalo med njimi silno veselje in zaupanje, ker so prepričani, da jih more rešiti edinole Ljapidevski tako, kakor jc ie prepeljal z ledu njihove žene in otroke. Vos včerajšnji dan sta se oho radio-postaji vpraševati, ali jc Ljapidevski ie pristal na ledu. I)o večera pa še ni biln nobenih vesti o Ljapidevskem. Računa se še na lo. da se jn najbrž zgubil т viharja in da je moral nekje zasilno pristati. Če je pristal iiv, potem no ni buli zanj, ker ima na letalu močno radijsko sprejemno postujo, ua katere bo lahko spre jemal vesli meteoroloških postaj in bo tako lahke zopet poletel ponesrečencem na pomoč, bri k« bo vreme ugodnejše. S seboj ima tudi dovolj iiveia. Če se v nekaj dneh ne javi, potem je jasno, da je našel smrt. Njegovi tovariši se sedaj trudijo, da bi ga na vsak način našli. Kna eskadrila letal leta nnri nlirrljfm Sibirije ia ga ■Mfeba.
27 milijard za zdravje
Angleška vlada bo podrla 266 tisoč hiš, zgradila 285 tisoč novih in izdala za to 27 milijard Din ter preselila 1 in četrt milijona ljudi
London, 15. marca. TO. Vlada je pripravila nov zakon, s katerim hoče z vso silo ozdraviti stanovanjske prilike v angleških mestih, ki jih ponavadi obdaja krog brlogov. V Londonu ie znano, da prebiva več milijonov ljudi po okrajih, ki so z zdravstvenega stališča naravnost strašni. Po tem načrtu bo sedaj vlada dala podreti 206.851 hiš najprej po večjih mestih, nakar bo zgradila 285.189 novih s modernih stanovanjskih hiš. Za enkrat se bo moralo ' preseliti le 1,240.000 ljudi, drugi milijon bo sledil I
v teku prihodnjega leta. Izvedba lega načrta bo zahtevala 115 milij. funtov (27 in pol milijarde Diu ali trikrat več, kot je naš lelni državni proračun).
Država bo prispevala letos 4 milijone luntov (eno milijardo Din), ostalo bodo morale najti posamezne občine iz svojih sredstev. To je brez dvoma najbolj giganlično javno delo, ki ga je kdaj kakšna vlada prevzela. Brezposelnost bo s temi deli tudi znatno zmanjšana.
Katastrofalna nesreča v Salvadorju
Eksplodira lo fe 250 vreč dinamUa
300 mrtvih in nad 1000 ranjenih — Mesto z luko vred uničeno
Newyork, 15. marca. c. Danes so prispele sem vesti ia republike Salvador o strašni nesreči, ki je sadela pristaniško mesto La Libertad, pri kateri je našlo smrt 3IHI ljudi, ranjenih pa je nad 1000. Mnogo ranjencev pa ho še podleglo težkim ranam.
l>o nesreče je prišlo v Inki mesta La Libertad, kjer so delavci nakladali 250 vreč dinainite, ki so bile poslane nekemu rudniku v Južni Ameriki. Nenadoma pa se je dvema delavcem pretrgala vreča dinamita, ki je padel nn tla. se vžgal in že v prihodnji sekundi je ilctclo vseh 250 vreč dinamita v zrak. Učinek eksplozije je bil strašen. Cela luka je zletela v zrak. Vse hiše okoli luko so dobesedno izginile s površja, vsa mestna četrt okoli luke je porušena, vse hiše mesta so popokale. Ko se je dvignil dim, je bil pogled strašen. Na mestu nesreče leže kupi mrtvecev iu ranjencev, mnogo ranjencev pa je bilo zagnanih v morje, kjer so utonili.
Cela luka je prava puščava. Da hi pa bila nesreča še večja, se j« začel takoj p« eksploziji širiti
požar, ki sili v mesto. Vojaštvo in gasilri se zastonj trudijo, da bi pogasili požar. Pristaniški kolodvor je žo ves zgorel. Mestna bolnišnica je premajhna, da bi mogla sprejeti vseh 1000 ranjcncev, ker je v njej prostora le za približno 50 bolnikov. Bolnišnica pa se tudi nahaja čisto blizu pristanišča in bo kmalu zgorela. Mnogo ranjenih leži tudi po ulicah, kjer se širi požar. A se reševalno delo zato napreduje lo zelo počasi. Število mrtvih se stalno veča. Nc vo se še, koliko ljudi je popadalo v morje. Po zadnjih vesteh izgleda, da bo število mrtvih mnogo večjo in da je obseg katastrofe mnogo strašnojši, nego se je zdelo.
Nad celim mestom leži gosta megla dima. Zdaj je začelo primanjkovati še vodo, ker so zaradi eksplozije popokale vse vodovodno eevi. Prihajajo pomožni vlaki, ki dovažajo živila in odvažajo ranjence. Položaj večino ranjencev je tak, da ne bodo ostali pri življenju. Po morju prihajajo parniki, ki vozijo vojaštvo lia pomoč, f e pride vojaštvo pravočasno, potem jc upati, da bo mesto rešeno.
Seja mariborskega občinskega sveta
Rusija vstopi v Zvezo narodov 7
Praga, 15. marca. c. Današnja >Prager Presse« javlja iz Pariza, da se v francoskih političnih krogih mnogo govori o možnosti, da bi Rusija vstopila v Zvezo narodov. Vprašanje sicer še ni dozorelo, vendar pa mislijo, da bo mogoče že pri prihodnjem zasedanju Zveze narodov Poljska predložila v Ženevi, naj se povabi sovjetska Rusija, da vslopi v
Zvezo narodov. Sovjetska Rusija bi namreč spričo popolnega poloma razorožilvenih pogajanj rada igrala zopet večjo vlogo in pripravlja nove predloge za ustanovitev nekega svetovnega nenapadal-nega pakta. (O tem predlcgu je včeraj nji »Slovenec« že obširno poročal.)
Berlin, 14. ntarca. Državni minister dr. Sehmitt je v torek pred zastopniki industrije, obrti in trgovine povedal smernice za ureditev nemškega gospodarstva. Zakon od 27. febr. 1934 pooblašča gospodarskega ministra, da pripravi vse potrebno za zgradnjo gospodarskih korporaeij. Te gospodarske korporacije bodo izključno zastopnice svojih gospodarskih panog. Ena glavnih nalog ministra je, da korporacije organizira in da določi, v katero skupino spada kaka industrija oziroma podjetje.
Dr. Sehmitt je predložil načrt, po katerem bo gospodarstvo razdeljeno v sledečih dvanajst korporaeij oz. skupin:
L Rudništvo (premog, železo in druge kovine).
II.	Elektrotehnika, strojna in oplična mehanika.
III.	Kovinska industrija. IV. Kamena, lesna, stavbna, zemska in keramična industrija. V. Kemija,
Maribor, 15. marca.
Po skoraj dvomesečnem presledku je bila nocoj druga redna seja mariborskega občinskega sveta, na kateri je župan uvodoma poročal, da sta odstopila občinska svetnika dr. Strmžek, ki ie ime- | novan za gimnazijskega ravnatelja v Murski Soboti, j in Peric, ki je postavljen za ravnatelja mestnih podjetij. Nato je sporočil, da je finančno ministr- I stvo odobrilo proračun z nekaterimi nebistvenimi spremembami, med katerimi je omeniti, da se je črtalo poglavje prehodnih postavk in da se je iz-premenila postavka za veselični davek, tako da znaša občinski veselični davek sedaj mesto 12 in 6%, 10 in 5%. Za klavnino pa bo morala občina napraviti posebno vlogo za odobritev.
Sledila je interpelacija občinskega svetnika J u r a k a glede odpovedi stanovanja 40 družinam v železniških kolonijah. To so večinoma družine, ki stanujejo že desetletja v hišah, nekateri imajo nedorasle otroke, drugim pa manjka komaj leto ali še manj do pokojnine, pa ee morajo sedaj izseliti.
Obč. svetnik T u m p e j je hotel dokazati, da ta odpoved ni nobena socialna krivica, ker pridejo v ta stanovanja družine z večjim številom otrok, ki stanujejo v daljni mestni okolici, otroci pa morajo iti v šolo. Obenem pa imajo železničarji manjše dohodke kakor deložiranci.
Sledilo je poročilo odsekov. Prvi in drugi, odsek sta imela tajno sejo. Zaradi tega je prišlo na vrsto poročilo tretjega odseka.
Gradbene zadeve
Poročal je občinski svetnik T u m p e j. Zidarski mojstri v Mariboru so se pritožili proti skrčenju njihovega področja za izvršitev projektov za zgradbe. Na predlog gradbenega odseka se sklene, da se izvzamejo sedanji zidarji, ki stanujejo na mestnem področju, določba pa velja za bodoče. — Lastniki gramoznih jam v Koroškem predmestju eo zašli pri kopanju v preveliko globino. Vse jame bo pregledala posebna komisija, ter napravila poseben predlog za ureditev gramoznih jam — Del Zrinjskega trga se bo zaradi ulične regulacije bistveno izpremenil — Glede nameravane trans-verzale, ki naj bi vezala Marijino ulico preko Slomškovega trga v Smetanovo ulico, je sedaj nov predlog gradbenega odbora. Po prvem predlogu, po katerem naj bi šla zveza preko Marijine in Jurčičeve ulice na Slomškov trg, bi se moralo podreti 26 poslopij, kar bi bilo vsekakor predrago. Gradbeni odbor ima sedaj novo varijanto, in sicer naj bi šla zveza s Slomškovega trga preko Gosposke v Tkalsko ulico nato pa severno od Narodnega doma v Marijino ulico. Ta varijanta bi bila cenejša, ker bi se moralo podreti samo 9 stavb.
Končna ureditev pa je stvar bodočnosti. Oster ovinek na vogalu Tattenbachove in Kopališke ulice se bo reguliral, kakor smo svoječasno že poročali. Od lastnika parcele dr. Kristana se odkupi 153 m'4 za 31.000 Din. — Glede izvršitve javnih del iz državnega fonda se prediaga zgraditev novega Meljskega mostu in zgraditev podvoza v Jadranski ulici ter regulacija Koroške ceste. Odstranitev kostanjevih dreves se bo izvršila v etapah, da ne bo mesto naenkrat obrito vsega zelenja. Odobri sc nadalje parcelacija Turnerjevega posestva ob Smetanovi ulici. V Danjkovi ulici se dovoli novo zazidanje, visokopritlične stavbe z mansardami. Prošnja Fr. Stalekerja za parcelacijo ob Betnavski cesti se odkloni, ker se namerava tu postaviti večje obrtne delavnice, ki bodo stale nasproti nove Magdalenske šole, kar vsekakor ne bi bilo ugodno. Naknadno se odobri odstranitev topolov pred mestnim Mladinskim domom in parcelacija zemljišč ob Taborski ulici.
Finančne zadeve
Za finančni odsek je poročal svet. S a b o t h"y. Ustanovi se kanalizacijski in cestni fond, v katerega se bodo stekali v proračunu nepredvideni dohodki iz cestnih prispevkov in kanalskih priključkov. Okr. predstavnikom se prizna odškodnina za čiščenje poslovnih prostorov mesečno 200 Din. Sirotišnici šol. sester na Meljski cesti se odobri prošnja za odpis večje uporabe vode. — Nato se je odobrilo najetje novega posojila za gradnjo drugega nadstropja na Delavskem azilu v znesku 1,050.000 Din. Katjaner-jeva ulica se podaljša skozi do sedaj zgrajeni del med meljsko vojašnico in poslopjem poveljstva vojaškega okrožja. V kompenzacijo za to pa bo občina uredila Žitno ulico za topniško vojašnico. Poročilo iinanč. odseka je bilo s tem končano. Peti odsek pa je imel še poročila za tajno sejo.
Izvršile so se končno nadomestne volitve upravnega sveta mestnih podjetij zaradi odstopivših svetnikov Tumpeja in Perica. Izvolita se dr. Kac in Pagon. Izvolil se je nov disciplinski odsek: načelnik dr. Miler, namestnik dr. Rapofec, člani dr. Vauhnik, dr. Kieser, Ošlak, Rodošek, namestniki Ozvafič, Pe-tejan in Kejzer. Za občinske nastavljence pa člani: Barle in Brandner, namestnika dr. Vankmtiller in Šnuderl. V odbor za popravo volivnih imenikov se izvoli Bajt. V šolski odbor dr. Vauhnik, v gledališki odbor dr. Miler, kurator Študijske knjižnice in Vesne dr. Kovačič, v odbor za revizijo uličnih napisov ravnatelj Pogačnik, v ubožni svet, mestni mladinski svet, kuralorij mestnega zavetišča in počitniške kolonije dr. Kac. V širši odbor pomožne akcije, v komisijo za podpiranje brezposelnih in za kuratorja javne kuhinje Pagon, regulacijski odsek Kejzer, v odbor Muzejskega društva ar. Kac in Kejzer.
Organizacija nemškega gospodarstva
Gospodarstvo je razdeljeno na dvanajst različnih panog
tehnična olja, papirna industrija. VI. Usnje, teksii-lija, oblačilna industrija. VIL Proizvodnja hranil. Teh sedem korporaeij tvori industrijo. VII. Rokodelstvo. IX. Trgovina. X. Banke in kredit. XI. Zavarovanje. XII. Promet.
Na čelu vsej gospodarski organizaciji stoji vo- ! ditelj in podvoditelj, ki ju imenuje gospodarski ! minister. Sleherna skupina pa ima zopet svojega I voditelja. Temu je kot stalna institucija v pomoč svet strokovnjakov, ki pa za poedine korporacije ne sme šteli več kot 16 članov.
Minister jo poudarjal, da ne gre za kako po-državljenje gospodarstva, ampak le za organizacijo iu smotreno vodstvo. Predstoječa reforma šc no pomen ja stanovske družbe, ampak le pripravo. Privatna iniciativa in svobodna konkurenca ostanejo, ustanove pa se časna razsodišča za poravnavanje nastalih sporov.
Spomenica Zveze zdravniških zbornic
Položaj v Španiji
Madrid, 15. larca. p. Položaj je postal v Barceloni normalen, ker so začeli delati delavci v večini obratov. Policija je aretirala več štrajkujočih in je še vedno v pripravljenosti. Nadalje je pričakovati, da bodo izšli tudi listi, ker je grabčno delavstvo prenehalo s štrajkom. V župni cerkvi v Bano je eksplodirala bomba, katero so položili anarhisti pod ohar. Uničena je bila velika ollarna slika, dočim se je posrečilo požar zadušiti.
Madrid, 15. marca. (a).Stavkovno gibanje se nadaljuje, vendar vlada razmeroma mir.
Poslanska zbornica je izglasovala vladi zaupnico in odobrila zakonski načrt o zvišanju efekti-vov civilne garde in orožništva.
Italija ne bo napad ia j. Amerike
Buenos Aires, 15. marca. p. Danes je bi! tu podpisan nenapadalni pakt med Italijo in republiko Argentino, kaleretnu bodo sledili nenapadalni pakti Italije tudi z drugimi južnoameriškimi državami, ki so članice Zveze narodov.
Češki hmelj
Praga, 15. marca. p. Poljedelski odbor senata
je danes obravnaval zakonski osnutek o obveznem oznamenovanju hmelja, kakor ga je predložila vlada. Oznamenovanje hmelja bo obvezno tako za izvoz kot za notranji promet. Nove hmeljske nasade sme dovoljevali le deželna vlada. Za leto 1934 pa je določeno, da se sploh ne smejo zasajati novi nasadi.
Morilec predsednika vlade Du ce
Bukarešt, 15. marca. b. Veliko senzacijo je vzbudila danes v vseh romunskih krogih vest, da je oblast aretirala veditelja Železne garde Corne-littsa Codreanusa. Codreanus se je danes dopoldne sani pripeljal z avtomobilom pred poslopje vojnega sodišča druge armade, prod katerim »e prične v ponedeljek razprava proti aretiranim članom Železne garde zaradi umora bivšega min. predsednika Duce. Codreanu se je hotel «1111 prijaviti državnemu pravdniitvu. Obenem z njim je bil tudi polkovnik Zaovianu. V trenutku, ko je Codreonti izstopil iz avtomobila in hotel oditi v sodno poslopje, so ga spoznali trije policijski agenti, ga aretirali in odpeljali na politično policijo. Vodja Železne gardo Codreanu se je doslej skrival in ga oblasti kljub vsemu prizadevanju niso mogle izslediti. Codreanu je izjavil, da je prišel zato, da se vsede s svojimi tovariši! na 7/1 tožno klop.
Hitlerjevsha Irakarija
Monakovo, 15. marca. A A. Bavarski minisler za gospodarstvo je kot pristojni organ za izvedbo zakona o zaščiti nacionalnih simbolov na Bavarskem podal načelno pojasnilo, po katerem noša frakov in smokingov rjave barve ne nasprotuje temu zakonu. V zvez: s tem razglaša, da je rjav smokir.g strankarsko žc uzakonjen za večerne prireditve.
Po nemškem zgledu
Miiktlen. 15. marca. p. Mandžurska policija je odkrila veliko tajno organizacijo s prevratnimi nameni. V teku dneva je aretirala nad 1100 članov te lajne organizacije. Policijsko poročilo pravi, da je bila v okviru te organizacije včlanjena tudi teroristična tolpa, ki je pripravila nedavno atentat na mandžurskega cesarja in japonskega poslanika v Mukdenu.
Kriva tolmačenja davčnih uprav
Belgrad, 15. marca. (a). Davčni oddelek finančnega ministrstva je izvedel, da nekalere davčne uprave krivo tolmačijo drugi odstavek flena 10 zakona o izpremetnbab in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934, ki odreja, da samoupravnim dokladam ni podvržen davok, ki ga plačajo podjetja iz člena 71 zakona o neposrednih davkih. To določbo so si nekatero davčne uprave tako tolmačile, da ta odstavek pomeni, da samoupravnim dokladam ne bo podvržen samo (j% odstotni davek na obresti na hranilne vloge in tekoče račune, medtem ko bo 12 % n i od-nosno t5%ni davek od ostalih obresti, ki jih odtegnejo podjetja, podvržen samoupravnim dokladam.
Takšno tolmačenje omenjene zakonske odredbo ni pravilno.
Da ne bo v tem pogledu nikakega dvouinja, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, po katerem drugi odstavek čl. 10 določa, da samoupravnim dokladam ni podvržen tudi nc davek, ki ga plačajo podjetja na podlagi čl. 71. Zato je neupravičena samoupravna odmera tako na 12 odst., kakor na 15 odst. davek 11a renle, Ui so odbija po čl. 71 zakona.
Ljubljanski proračun sprejel
(Konee poročila s fetrte strani.)
Ljubljane, 15. marca.
Sprejeti so bili še proračuni mestnega pogreb. zavoda, mestne zastavljalnice, mestne prlpre-gc ter odobren rač. zaključek za 1. 1932. O tem se jo razvilo najživahnejša in mestoma prav burna debata, kajli obč. sv. dr. Pipenbacher je v svojem govoru očital županu neki polni račun ua Sušak in omenjal neke nepravilnosti pri Mž. Padali so ogorčeni medklici ter je predsednik Mž dr. Fet-tich zagrozil dr. Pipenbacherju s tožbo zaradi klevete. Žnpan dr. Puc, je zavrnil očitke o nepravilnih potnih računih. V debato je poseglo več govornikov ter je bila seja ob 22 končana.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, od časa do časa deževno. Temperatura nadnormalna, drugače padajoča.
ZagrcbMsa vremenska napoved. Oblačno, dc ževno ш hladno.
Belgrad, 13. marca. Zveza zdravniških zbornic Jugoslavije je izročila narodnim poslancem spomenico, v kateri obrazložuje podrobno zahteve in prošnje z ozirom na zaščito zdravniškega stanu. Kakor znano, žive danes pri nas stotine mladih brezposelnih zdravnikov in tudi večini etarejših zdravnikov poklic ne prinaša več zadostnih sredstev za preživljanje in nabavo potrebnih knjig in revij za nadaljnje napredovanje v njihovem poklicu. Spomenica vsebuje sledeče zahteve:
1.	V posebnem amandementu naj se zaščiti privatna praksa zdravnikom in to:
a)	s prepovedjo iskanja pomoči bogatih ljudi v državnih (bolniških, kliničnih), samoupravnih, uradnih in bratovekih ambulantah, po znižani taksi ali brezplačno, tako, da bi ostala pravica izkoriščavanja teh zavodov samo za siromašne sloje;
b)	da se uvede cenzura pri bolniškem zavarovanju na ta način, da imajo pravico do tega zavarovanja samo one osebe, katerih skupni mesečni dohodki niso večji kot 4000 Din. Pod skupnimi mesečnimi dohodki razume se poleg plače tudi dohodek od hiše, rente, zemljišča itd.
2.	Iz vseh zdravniških funkcij v ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja, kakor tudi v ostalih državnih, samoupravnih in sanitetskih zavodih naj se odstranijo nestrokovne osebe, ter naj se postavijo na njihova mesta zdravniki.
3.	Zakon o zdravstvenih občinah naj se nemudoma izvede, ker bi se na ta način moglo nastaviti okoli 200 zdravnikov, a narod bi prišel do nagle in neposredne zdravniške pomoči.
4.	Potrebno je ustvariti proračunsko možnost, da sc vsa zdravniška mesta, predvidena v formaciji vojnega ministrstva, spopolnijo z domačimi zdravniki, s čemer bi sc zaposlilo okoli 300 zdravnikov.
5.	Vnese naj se v financijeki zakon za 1934/35 poseben amendement, ki naj vsebuje sledečo odredbo:
»Vsa zdravniška mesta in službe pri privatnih in samoupravnih oblasteh in zavodih, kakor tudi pri zavodih za zavarovanje delavcev, morejo se spopolnjevati izključno na temelju objavljenih natečajev, katerih pogoji in rezultati se pošljejo pristojni zdravniški zbornici v potrditev.
Pooblašča se minister za socialno politiko in
narodno zdravje, da v roku od treh mesecev izdela v sporazumu z zvezo zdravniških zbornic pra-vilnik o načinu nameščanja zdravnikov na vsa stalna in honorarna zdravniška mesta, bodisi pri privatnih, samoupravnih in javnih oblasteh ali za-< vodih, poslužujoč ee načela, <2,4 se iz službenih ie socialnih razlogov onemogoči akumulacija zdravniških služb. Ko se uredi pravilnik, se morajo revidirati vsa zdravniška mesta po odredbah tega pravilnika.	—
6.	Naj se oprosti zdravnike aoci^iega zavai rovanja od dolžnosti obiskovanja tečajev, iz socialne medicine.
7.	Izvrši naj se revizija zakona o zavarovanja delavcev in skliče anketa o načinu dosedanjega dela v zavodih eocialnega zavarovanja, s sodelovanjem zveze zdravniških zbornic.
Eksplozija na zagrebškem kolodvoru
Zagreb, 15. marca. AA. Kr. banska uprava poroča:
Danes ob 17.22 se je na glavnem kolodvoru ▼ garderobi pripetila eksplozija. Uvedena preiskava je ugotovila, da je bilo v nekem zavoju perila, izročenem v garderobi, spravljeno razstrelivo, ki je pozneje eksplodiralo. Čeprav so bili med eksplozijo v garderobi železniški nameščenci, ni nihče med njimi ranjen. Eksplozija je povzročila samo neznatno stvarno škodo. Preiskava so nadaljuje.
Osebne vesti
Belgrad, 15. marca. m. Ravnatelj kr. lovišč in svetnik ministrstva za gozdove in rudnike ing. Ciril D i m 11 i k je bil odlikovan z redom sv. Save 3. razreda.
Belgrad, 15. marca. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je predpisal pravilnik o popustih na drž. železnicah za člane društva Rdečega križa.
Belgrad, 15. marca. Povišana je za višjega pristava na šolski polikliniki v Ljubljani v 7. skupini dr. Slavka Kristan-Lunaček.
Belgrad, 15. marca. m. V zvezi z afero z bosanskimi agrarnimi obveznicami sta upokojena Gjo-ka Bogojevič, inšpektor kmet. ministrstva in Oto Mozner, višji svetnik banske uprave v Sarajevu. Takoj, ko je bila umazana sarajevska afera odkrita, je bil Bogojevič aretiran, Mozner pa suspendiran.
.Utrinki,
FILM IN ČASOPIS.
Gotovo je, da tla oba velikega kulturnega pomena. Ce pa primerjamo film in časopis, se nam zdi, da moramo časopis bolj cenili kot pa film, kajti časopis ima večjo tvorno moč. To pa zato:
1.	pri filmu se godi vse s toliko hitrico, da poslu-šavca oziroma gledavca povsem osvoji in tako zaposli, da nima časa mislili (vsaj dosti ne) in premisliti. Časopis pa moremo brali, ga moremo dvakrat prebrati in moremo, če. hočemo in ie smo zmožni, tudi premisliti vsebino in jo pretehtati. —
2.	Kino nam predstavlja dela enostransko potom vida in sluha, večkrat zgodovinsko neresnično in nravno brezbarvno, gleda na ljudski okus in gospodarsko slran obrala. Časopis pa ima vsaj to vrtino, da vodi k samostojnemu mišljenju, čeprav jc resnično, da je dosti bravcev, ki nič ne mislijo. j", ftes ]>a je, da film podaja snoo nazorno v podobah in zvokih, spet pa je res, da navadno človek pri lem ostane in ne deluje z zmotnostjo, po kateri je odličnejši od ostalega stvarstva, z umom. Spel pa more časopis lo nadomestiti s podobami, seveda nn lako. da bi is lasopisa nastala zbirka podob, ampak časopis s podobami, ki ponazorujejo snov in spremljajo besedilo.
Seveda ločimo dvoje rrst lasophov: dobrih in slabih in dvoje Istovrstnih filmov (dobrih in sla-j bih). V tem pogledu je časopis gotovo na prvem ! mestu in šele ca njim kino. ker je časopis boljši i in močnejši tvorni vr-ok duhovnega iivljenja in ljudske vzgoje.
MINISTER Z ROŽNIM VENCEM.
Dvanajsto obletnico papeževega kronanja m zelo slovesno proslavili tudi v Wusliingtonu. Verska proslava je bila v katoliški univerzitetni, cerkvi. Diplomatični zbor jc bil skoraj polnošlevilna zastopan. Dalje so bili navzoči, trije ministri: za pošto, trgovino in finance, prvi z roinirn vencem v roki. Odlično je bil zastopan senat, oficirski zbor in mornarica. Po službi božji je bil sprejem pri apostolskem delegatu, ki je sprejemal častitke zaxlt>i>-nikov oblasti.
K0NSIST0RIJ V VATIKANU.
Petega marca je bil v Vatikanu lajni konsisto-rij, na katerem so kardinali izrazili svoje soglasje, da se proglase za svetnike blaženi C oltole ng o , hlaž. bral Konrad in bi. Terezija M n. r g r -r c t a Redi. Dalje je papež imenoval legate, ki bodo za zaključek sv. leta zaprli sv. vrata in sicer pri sv. Janezu v Lateranu kardinal Granito di Hel-monte, pri Maria Maggiore kardinal Marchelti-Selvaggiani, baziliko sv. Pavla pa kardinal Dolci. Obred se bo vršil na velikonočni ponedeljek 2. apr. Papei sam pa bo zaprl sv. vrata v baziliki so. Petra. Imenovane 4 ccrkve so kakor znano d glavne rimske cerkve.
Takoj nato se je vršil javni konsistorij, kjer je papež pred zbranimi preliti slavil in priporočal svetu kol zgled nedolžnost in redovno zvestobo bi. Terezije Redi. gorečo ljubezen bi. Cottolengu in veselo ushiinoet in SDokornosl bi. Konrada.
Strašna povodenj na Jezerskem
V dolini je nastalo jezero, polja in travniki zasuti, cesta in pola raztrgana, promet ustavljen
Kranj, 15. marca.
V pomladnih dneh, ko se tali sneg, ali ob velikem deževju je jezerska dolina večkrat izpostavljena hudim povodnjim, včasih pa nastane kar celo jezero. line Jezersko — kot pripoveduje pravljica — že samo izhaja iz tega, ker je nekoč vso dolino pokrivalo globoko alpsko jezero, v katerem so se ogledovali mogočni gorski vrhovi, ki pa je pozneje odteklo.
Dež, ki je v torek ves dan padal, se je v noči od torka ne sredo t. j. od. 12 dalje do zjutraj razbesnel v enakomeren silen naliv, ki je mahoma napolnil vse potočke in struge hudournikov, d^ so pričeli strahovito naraščati, trgati skale in vsepovsod udarili čez bregove. Glavna masa vode je privrela od avstrijske meje, pa tudi izpod Kočne. vmes je zlasti veliko pripomoglo to, ker so se radi južnega vremena v gorah in hribih naenkrat stalile velike množine snega, katerega je bilo pone kod še za 1 m. Vse te vodne mase so se ponoči privalile v dolino in v sredo zjutraj je bila jezerska ravan večinoma vs»a pod vodo in nastalo je pravcato jezero. Med nalivom je divjal hud vihar Po cesti je tekla voda visoko pol metra, kot bi bila to glavna struga. Struge Jezernice in njenih pritokov so bile napolnjene do vrha z gramozom in tako se je voda morala razliti čez bregove. U podati je voda pričela kmalu in sicer že v sredo dopoldne ob 10. ko se je sneg v gorah stopil in se je voda odtekla, obenem pa je že ob 8 zjutraj prenehalo deževati, ker je zapihal mrzel veter in je pričelo snežiti. Kljub temu pa je še danes po cesti d ivolj vode in tudi po travnikih in po polju, ki je vse zasuto z gramozom. Ker so struge zasute, tečeio vode ob strugi.
Na Offnerjevem in tudi na vsph drugih posestvih so hudourniki raztrgali vsa vozna pota, polja in travnike zasuli z gramozom in glino. V Offnerjevo električno centralo je vdrla voda in ,io napolnila 2 m visoko. Centralo bo treba vso očistiti in stroje osušiti. Resmanu je odnesla voda skoro pol žage in žagarsko hišico. Virniku je odnesla več hlodov. Raztrgala je cesto na gornjih Fužinah in udarila čez škarpo: na Spod. Fužinah, kjer 90 pisarne, je voda tekla po. cesti in vdrla proti graščini. Na Jezerskem je voda močno poškodovala epsto od orožniške postaje do pošte, pri bivšem županu Muriju in pri sosedih je vdrla v hiše in napolnila pritlične prostore, da vse plava po vodi Na raznih krajih so se na cesto privalile velike skale. Hudo razdejanje je vihar napravil tudi na Jezerskem vrhu. Voda je udrla v barako obmeine čete. financarski hišici je vihar odtrgal ln odkril streho, pri gostilni Petra Vimika pa je veter pobil vse šipe in trgal kar cela okna. Včeraj in danes avtobus ni mogel pripeljati nn Jezersko radi pokvarjene ceste, skal in vode. Strašne je bila noč. od torka na sredo, ko je lilo izpod neba kot h škafa, divial je vihar, tode so grozeče naraščale fn bučale, da so se tresla poslopja.
Gozdni usad povzročil poplavo
Kropa, 15. marca.
Silno deževje zadnjih dni je povzročilo da je blizu izvira Kroparce nastal gozdni usad, ki ga je voda gnala naprej. Posledica tega je bila, da se je struga Kroparce popolnoma zasula tako, da se je voda razlila čez bregove in preplavila precej zemlje, Nanoeila je vsepovsod polno drevesnih debel, kamenja in ilovice.
Danes so se Kroparji, ki eo jim prišli na pomoč tudi ljudje iz Kamne gorice in okolice, spravili na delo, da očistijo strugo in tako spravijo Kroparco zopet v pravi tek. To se jim je po hudem naporu tudi posrečilo in Kroparca leče spet po svoji strugi. Voda je napravila na travnikih i precej škode, ker je pustila tam vso navlako, ki I jo je prinesga s seboj. Voda je precej poškodovala cesto in pota, na človeških bivališčih pa ni na-i pravila škode.
Nevarnost povodnj minula
*UHNO TEOKAROVic
Ljubljana, 15. marca.
Od sobote ponoči naprej trajajoče deževje je prebivalstvo Slovenije navdajalo s strahom in bojaznijo, da se pojavijo ponekod velike, premoženje uničujoče povodnji. Na Gorenjskem so se pojavili siloviti naiivi, združeni 7. viharji. Po gorah pa je tudi močno snežilo- Ljubljanski meteorološki zavod je zabeležil zanimivo sliko, kako so se nalivi od 10. t. 111. dnevno stopnjevali po intenziteti. Ponoči okrog 23, 11a dan 40. mučeneev v sohoto je začelo deževati. Prvi dan je padlo le 0.9 mm dežja, naslednji dan že 6.4111111, tretji dan v ponedeljek 28.4 nun, v torek 33.8 111111 in do davi 45.6 mm, torej skupaj 115.1 mm padavin. Hujše pa je bilo okoli Mojstrane na Gorenjskem, kjer je padlo od ponedeljka do torka 55.3, od torka do srede pa v 24 urah 114 mm dežja. Nad Tržičem na Gorenjskem se je v ponedeljek dvignil silen vihar, ki je podiral celo drevje. Strašne ure neurja so doživeli tudi Železniki, kjer je besnel pravi orkan. Tudi Notranjska ni bila obvarovana pred viharji in nevihtami. Ravnina na Rakeku okoli vasi Unca je pod vodo, kar se redko zgodi.
NEVARNOST ODSTRANJENA
V Ljubljani in okolici ter po drugih krajih Slovenije je še deževalo pozno v noč. Davi pa se je vreme preobrnilo na boljše. V zgodnjih jutranjih urah so se pokazali gorenjski gorski velikani v vsej svoji krasoti, toda z novo snežno odejo. Videl se je Triglav. Dočim je bil severni del že jasen in čist, pa so davi še gosti oblaki zakrivali južno zapadno stran ljubljanske okolice. Valili so se deževni oblaki od Krima proti jugu na Dolenjsko Dopoldne pa je že postalo povsod popolnoma jasno in je bil lep, toda nekoliko hladen dan. S prenehanjem dežja je bila hujša povodenjska katastrofa zaenkrat odstranjena in je upati, da se bodo ogromne množine vode počasi odtekle dalje proti jugovzhodu.
POLOŽAJ NA BARJU
Barjani so zopet trpeli pred zgodnjo pomladansko povodnijo. Ljubljanica je še dopoldne naraščala, ker so prihajale iz notranjskih podzemskih strug velike vode. Ljubljanica je narasla s pritoki
vred dopoldne še za 20 cm in je pri Vevčah dosegla vodno stanje 2.50 m nad nornmlo. Poplavljene so na Barju deloma vasi, tako Črna vus, Lipe, llaupt-tnanca in llovca, kjer je voda že začela vdirati v hleve in hiše. Mnogo trpe tudi Bevke in bližnje vasi okoli Vrhnike. Barjani so nameravali že v začetku marca pognojiti njive in travnike z umetnim gnojili, ki jih jim je dala na razpolago Kmetijska družba. Bili so pa previdni in so gnojenje odložili za poznejši čas. Na ta način so bili obvarovani pred večjo škodo, kajti gnojila bi jim vsled deževja ne prinesla nikakih koristi. Obseg poplavljenega ozemlja na Barju je približno enak ko lansko jesen.
DIVJANJE BESNEČE SAVE
Sava že kmalu ni tako divje in besno naraščala ko letošnjo spomlad. Slično je bilo pred 8 leti. Z Gorenjske ie valila najrazličnejše drevje in velike kose rodovitne zemlje, ki jo je trgala ob bregovih ter je na mnogih krajih popolnoma spremenila strugo. S seboj vali mnogo lesa in drugih predmetov. Zelo kritičen je bil položaj pri Tacnu. Tam je Sava segla do raznih stanovališč. Kmetje so bili primorani izprazniti hleve in svinjake, ker je bila živina, odnosno svinje, v nevarnosti, da vse odnesejo deroči valovi Save. Pri Črnučah je tudi sicer pohlevna Črnušniea napravila precej škode, ker se je na široko razlila. Štirnovo kopališče 11a Jezici je bilo v veliki nevarnosti, da ga deroča Sava odplavi. Voda je segala celo do bufeta. Odnesla je voda mnogo stopnic pri kopališču.
Pri Tacnu je Sava divje drvela naprej. Odnašala je mnogo drevja in kmetje so bili celo primorani, da so sadno drevje na vrtovih, ki so bili pod vodo, privezali z vrvmi. Danes je Sava zjutraj še naraščala, toda popoldne je začela že padati. Vodno stanje je bilo opoldne 3.20 111 nad normalo.
CESNOVV ELEKTRARNA
Kakor smo že javili, je včeraj ustavila zaradi visoke povodnji svoj obrat Česnova hidroelektrična centrala. Z električnim tokom je mogla preskrbovati le kraje v severnem delu Ljubljane, dočim je vevška centrala prevzela oskrbo s tokom za kraje okoli Zaloga in D. M. v Polju Danes je centrali že omogočen boljši obrat.
C RAD! it t 4 мшскнм^ Dospela velika pošiljka za pomlad Ne zamudite ugodne prilike.
Teden za otroka
Jugoslovanska unija za zaščito otrok priredi vsako leto prvi teden v majniku svoj teden za obroke v smislu ženevske deklaracije, ki pravi:
1.	Otroku se morajo ustvariti pogoji za normalni telesni in duhovni razvoj.
2.	Lačne otroke jc nasiti, bolne negovati, zaostalim pomagali, blodne voditi na pravo pot, osirotele in zapuščene otroke pa preskrbeti.
3.	V primeru velikih nesreč je nuditi otrokom pirvo pomoč.
4.	Otroke je usposobili, da se sami vzdržujejo in zaščitijo od vsakršnega izkoriščanja.
5.	Otroke je izobraziti v duhu, da bodo s svojimi najboljšimi sposobnostmi služili svojim blii njim.
Teden za otroke bo letos od 6. do 13. maja s sodelovanjem vseh ustanov in društev, ki se baviijo z izobrazbo in zaščito otroik in s pomočjo javne upTave. Vršila se bodo predavanja, predstave, razstave, manifestacij« itd.
Dober namen prireditve zahteva, da se od 6. do 12. maja, v času t edina za obroke, ne prirejajo nobene druge prireditve, nabiranje darov itd. in se tako omogoči otrokom do uspešnega dela in zaključka.
) Sem in Ha po Zagrebu
Koncert slovenskih otrok
»Trboveljski slavček« nam bo zapel. V petek večer v glasbenem zavodu. Veliko zanimanje vlada v mestu za ta njihov koncert. Vsi časopisi spominjajo, kako lepe uspehe so ti slavčki doživeli v tujini — po Češkem — v klasični deželi umetnega petija eo si pridobili priznanje naijboljšega pevskega zbora, ki »e je kdaj doslej oglasil v Smetanovi dvorani v Pragi. Na samem Dunaju so ei dobili priznanje čez »dunajske pevčke«. Po vsem tem je razumljivo, da vlada za ta njihov petkov koncert veliko zanimanje. Program vsebuije bogato zbirko iz slovenske in hrvaške zakladnice. Posebno zaže-Ijene so solo točke, ki jih bo zapela mala Rezika Koritraik, ki s svojim divnim glaskom vse očara.
Takile slavčki pa rabijo budi nekaj »prosa« in »gnezdeče«, da se bodo naspali za evojo pot na,prej v Karlovec. No, tudi za to jim je preskrbljeno. Saj »o bo vsem Zagrebčanom mili gostije, posebno pa nam Slovencem, zato so naše gospe prevzele vso skrb za to. Dvorna dama gospa Šverljugova in gospa Šenoa sta prevzeili nalogo, da z drugimi go-spemi preskrbita za proso in za gnezdo teij jati 85 slavčkov.
Istočasno gostuje r Zagrebu — v zboru — tudi
Rus, siloviti pijanist Orlov. Marsikomu je žal, da ne bo mogel slišati na obe strani. Vemo pa bo, da so ameriške firme ponudile visoke vsote »Trboveljskemu siavčku« posebno za angelski glasek male solistke, že svetovno znane Rezike Korit-nik. Prav sedaj bo zagrebški »Edison« njihovo petje zajel na gramofonske plošče, da bo ta njihova in naša pesem šla v širni in daljni svet.
Zagrebško mestno gospodarstvo vzbuja veliko zanimanje. Mesto bo dobilo 30 milijonsko posojilo. Posebno veliko govoric .pa je o poneverbah v mestni davkariji, Samoumor blagajnika Marjanca, ki je skočil iz četrtega nadstropja, spravljajo v zvezo s poneverbami in potvorbami davčnih čekov. Preiskava je ugotovila doslej že primanjkljaj 300.000 Din. Sedai je sklenjeno, da se reorganizira mestna davčna uprava.
Splošni misijon za centrum mesta se je pnče.1 v čebrtek zvečer. Misijonske pridige so: v stolnici, pri Sv. Marku, Blažu, Petru, Ivanu im pri Sv. Duhu, pri usmiljenkah, v grškokatoliSki cerkvi m za Slovence pri Sv. KatarinL Slovenski misijon bo imel vsak dan dva govora: ob 5.30 in ob 19.45. Po drugih cerkvah je samo po en govor: ob 18.30.
Po stopinjah sv.Vincencija
23. občni zbor Vincencijeve konference sv. Antona na Viču
Vič, 14. marca.
Ob poti, ki vodi s Tržaške ceste mimo Voj-ttoviča v Log, je pred leti zrastlo lepo poslopje, kateremu se že na zunaj pozna, da ga oskrbujejo skrbne roke.
Mladinsko zavetišče na Viču je to. Deli se prav za prav v zavetišče in sirotišče. Delo usmiljenja, ki ga Vincencijeva konferenca opravlja v Mladinskem zavetišču na Vič-u, je za našo župnijo velikega pomena, ker nimamo v pretežno delavskem kraju podobnega zavoda. Opravlja veliko socialno delo s tem, da skrbi za sirote, obenem pa za mladino, katere starši morajo hoditi na delo v tovarne, ker se morejo preživljati le z zaslužkom obeh zakoncev. Poleg skrbi za mladino pa je Vincencijeva konferenca v Mladinskem zavetišču v času krize odprla pomožno kuhinjo, kjer je dajala brezplačno hrano brezposelnim družinskim očetom, samskim delavcem in otrokom brezposelnih staršev. Veiiko pomoč pa je izkazala Vincencijeva konferenca s podeljevanjem brezplačnih nakaznic za nakup živil, katerih je izdala za nad 13.000 Din.
Da navedemo samo nekaj številk: Skupno je Vincencijeva konferenca na Viču podpirala v preteklem letu 344 oseb in sicer v dnevnem zavetišču 74 otrok, v sirotišču 63 otrok, poleg tega je prejemalo brezplačno hrano 52 obrok brezposelnih staršev, torej skupno 189 otrok. V nakaznicah za živila pa je podpiraila 28 samskih brezposelnih, 21 v družini živečih brezposelnih moških ter 29 dečkov pod 14. letom, žensk pa 4 samske. 5 bolnic, 7 ubogih, 19 v družini živečih in 42 deklic pod 14. letom. Otrokom v zavetišču in sirotišču je Vin-cenriieva konfcrenca preskrbela po potrebi obleko, obutev »n šolske potrebščine.
Prejšnja leta je Vincencijeva konferenca prejela darove in podpvore od denarnih zavodov in drugih zunanjih ustanov, kar pa ie letos odpadlo. Delo Vincencijeve konference, ki skrbi r.a laišo-njc bede v viiki občini, zasluži vso pohvalo, ker
bi sicer vse to padlo v breme javnosti. Tako pa jc občina rešena velike skrbi in je to delo podprla z votiranjem 2000 Din v ta namen, za pomožno kuhinjo pa je nakazala 1904 Din. Skrb za preživljanje brezposelnih je gotovo prvo in najvažnejše vprašanje vsake občine, predvsem pa viške, kjer more vsakdo videti ob soLnčnih dneh gruče brezposelnih, ki postajajo na soJncu in čakajo zaposlitve. Preživljati te, je prva naloga javnih ustanov in krimininaliteta bo začela vsekakor padati. Višina pod,pore nikakor ne odgovarja stvarnemu delu ti koristim, ki jih uživa prebivalstvo občine v zavetišču.
Delo, ki ga opravljajo člani Vincencijeve konference pod vodstvom vitkega župnika p. Teodorja Tavčarja, ki se neumorno trudi in skrbi za lajšanje bede sirotam in brezposelnim, zahteva mnogo časa in truda, zasluži pa vso pozornost in zahvalo. So to ljudje, ki ne govorijo na dolgo in široko, kaj so storili dobrega, temveč delujejo nesebično v splošno korist.
Koroški pevci obiščejo Mežiško dolino
Prijateljski in narodnostni sliki so postali v zadnjem času med to in onstran meje živali ne i ši, kar je pripisati dejstvu, da bodo Mežiško dolino J obiskali čvrsti kmelski fantje iz Podiunske doline, 30 po številu, prvič, odkar ie potegnjena meja 1 čez zemljo slovenskega Korotana. V ojačenem zboru prispejo pevci v nedeljo 18. marca z vlakom ob 10.30 v Guštanj, kjer prirede popoldne ob 16 koncert koroških pesmi, zvečeT pa na Prevaliah pri Rozmanu. Na Jožefovo f>oie:o pri božji službi v cerkvi Marije na jezeru na Prevaljah, potem po-hite v skrajni kot Mežiške doline v Mežico, kjer bo ob 15 v šolski telovadnici koncert. Častna udeležba pri spre emu in koncertu naj bo moralna opora njim. ki bodo v naši sredini prijetni dosti«.
f Htnko Lavrenčak
Ljubljana, 15. marca.
Med predvojnimi odvetniškimi uradniki in stenografi ter sodnimi uradniki in sodniki mnogo priljubljeni Hinko Lavrenčak, oče vršilcu dolžnosti šefa državnega tožilstva v Ljubljani g. Viljka La-vrenčaka, je danes ob 2 zjutraj umrl po kratki bolezni. Umrl je v splošni bolnišnici. Pokojnik je mnogo preskusil v svojem življenju, toda žilavost mu je pomagata, da je premagal vse življenjske težave in preskrbel svojim otrokom primerno boljšo eksistenco. Nadarjenega mladeniča je njegov oče, sodni kanclist v Brežicah, kjer se je rodii pokojnik L 1857, poslal v šole, na gimnazijo v Celje. Oče ni mogel zmagovati sredstev za šolanje sinovo in zato se je sin odločil, da vstopi v pisarno odvetnika dr. Bizjaka v Brežicah kot uradnik. Mladi Hinko se je začel zanimati ne samo za vsakdanje pisarniške posle, marveč se je udeleževal z vnemo takratnega narodnega gibanja. Ko se je odvetnik dr. Bizjak, pri katerem je ostal dolgo let do I. 1890., preselil v Radovljico, je šel ž njim. Tam pa je vstopil v pisarno odvetnika dr. Janka Vilfana, ki je iiil znan kot prvi pijonir slovenske turistike in jio katerem je nazvana tudi planinska koča na Begunj-ščiei. Tudi Hinko je vzljubil naše gorenjske planine. Lepo im pošteno je skrbel za vzgojo svojih otrok. Da bi olajšal otrokom nadaljevanje študij, se je 1. 1906 preselil iz Radovljice v Ljubljano, kjer je postal vodja odvetniške pisarne pok. dr. j Valentina Krisperja in dr. Toniinška. Med Ljubljančani si je pokojnik kmalu znal pridobiti mnogo prijateljev in znancev zaradi svojega miroljubnega in šaljivega značaja. Iskreno je ljubil svojo še živečo go. soprogo Ano, s katero je pred štirimi leti praznoval zlato poroko. Leta 1931. je stopil kot privatni uradnik v pokoj. Pokojnino je prejemal od Pokojninskega zavoda, pri katerem je bil zava rovan od začetka, ko je bil zavod pred vojno ustanovljen. Pogreb pokojnika bo v soboto popoldne. ! Rodi mu ohranjen časten spomin! Žalujočim naše i globoko sožalje!
Vlom v sodišče
Kranj, 15. marca.
Niti neposredna bližina sodnih zaporov tri zadržala predrznih vlomilcev, da ne bi vdrli r kranjsko sodišče, ki se nahaja v prvem nadstropju na dvorišču Majdičeve hiše, hoteč dobiti lep plen, ali pa morda kake važne akte. Iz Majdičevega vrsta so prelezli kake 3 m visok zid, ki na zadnji strani poslopja loči sodišče od vrta. V pritličju ee namreč nahajajo sodni zapori, zgoraj pa sobe okr. sodišča. Vdrli so v eno izmed sob, vse prebrskali in pregledali, odprli predale, skušali navrtati blagajno, kar se jim pa ni posrečilo. — Morali so prav hitro in brez plena odkuriti, ker so bili pre-podeni. — Vlom je bil izvršen v zgodnjih jutranjih urah.
Ni se jim posrečilo
Grosuplje, 15. marca.
V noči na 15. marec so se neznani ziikovci skušali okoristiti v Miillerjevi trgovini na Grosupljem. Iz trgovine se pride v manjšo stransko sobo. Pri tej sobi so razbili dve šipi, da so odprli okno. železno omrežje pa so toliko nakrenili, da so se lahko prerili skozi. Vsekakor so od tu mislili priti v trgovino, kar se jim j>a ni posrečilo. Vrata iz te sobe v trgovino so bila zaklenjena iz trgovine. Ključ je bil v ključavnici in zlikovci si niso mogli pomagati. Morali so se zadovoljiti z rozinami, limonami in ]>omarainčami, ki so bile v stranski sobi. Pa še te so skoraj vse pustili in odšli praznih rok.
Javna zahvala
Dobrodelna prireditev mestne občine ljubljanske ie nad vse pričakovanje ugodno uspela. Za ta uspeh se je zahvaliti predvsem vsem nastopajočim društvom in posameznikom, vsem darovalcem mno-gobrojnih daril in f>replačil, zlasti pa še tudi vsem obiskovalcem prireditve. Ljubljana in njeno meščanstvo vseh stanov je v soboto na izredno lep način manifestiralo, da skrb in ljubezen do bližnjega še živi. Nihče ni odrekel svoje pomoči, kar dokazuje globoko zavest in razumevanje do revnih in brezposelnih someščanov in ie najboljša garancija za bodočnost, da bodo Ljubljančani v sikup-nem sožitju in v medsebojni j>omoči vedno radi lajšali gorje svojemu bližnjemu in skujmo, čeprav f težkimi napori, utirali pot v boljše čase.
Mestna občina ljubljanska se na tem mestu prisrčno zahvaljuje časopisju, mnogoštevilnim sodelujočim, darovalcem in vsemu prebivalstvu z željo. da bi ta humanitarna manifestacija našla najboljši odmev pri onih, katerim je namenjena, vse nas pa okrepila s prepričanjem, da je dobrodcl nost, izvirajoča iz čirta notranje dolžnosti in dobrote pač največje zadoščenje posamezniku Im družbi. Župan in mestni načelnik: Dr. D. Pite
Kamnik
Vesela novica. Z včerajšnjim dnem Je prevzelo zgornje prostore Kamniškega doma Cecilijansko društvo, ki bo zopet odprlo največji kamniški kulturni hram domači besedi. Že prihodnji četrtek bo mo imeli najbrž prvo skioptično predavanje. Naše občinstvo bo gotovo sprejelo to novico z veseljetr in zadovoljstvom na znanje, saj je zadnje čase kul turno življenje v Kamniku povsem zaspalo
Odgovori na vprašanje:
Kako spraviti ljudi do kruha
XIII.
Rešitev tega vprašanja je saj pri nas — ker imamo dovolj kruha za vse — lahka. Potrebno je samo kruh drugače razdeliti.
Dobro je, ako se ozremo malo na druge države, kako živijo tam. Glavno načelo vseh modernih držav je, da se predvsem oni obdavčijo, ki imajo visoke dohodke. Eksistenčni minimum je v kulturnih državah lako visoko odmerjen, da široke plasti naroda ne plačajo skoraj nobenega davka od svojega malega dohodka.
V večini držav se tudi vse življenjske potrebščine, posebno hrana — sladkor itd. — sfidoh ne obdavčijo. Šolanje je brezplačno. Stanarina zelo nizka itd. Če bi se pri nas davčni sistem lako spremenil, bi široke plasti naroda imele takoj manjše mesečne izdatke — torej več sredstev za hrano, obleko in vse druge potrebščine.
Potem bi tudi takoi oživela obrt, kmetijstvo, trgovina in zdravo gospodarsko življenje bi se zopet pričelo, brezposelnost bi ponehala.
Razbremenitev malega človeka, to je vse. Razume se, da je taka razbremenitev le t' d"' mogoča ako se izpolnilo za to potrebni pog" i. O teh r«o-•'ojili pa ne moreni javno razpravljati.	J. P.
XIV.
Mnogo se je že pisalo, kako treba krizo rešiti Vendar pa z dobrodelnimi prireditvami, z različnimi podporami in zaposlitvijo vseh brezposelnih kriza ne bo nikdar rešena, ako bodo kvalificiranemu delavstvu plačevali na uro 3—4—5 Din, posebno šc, če je družinski oče. Imam ženo in pet otrok. Zaslužim tedensko 150—200 Din, pride mi torej dnevno na osebo 3 Din. Ali mi je mogoče s tem denarjem plačati stanovanje, hrano in obleko? Nel In takih nas je na sbo tisoče.
Zato naj država izda zakon, da bosta tudi ročni in duševni deilaivec plačana ipo valuti kakor so ravnatelji itd.
Ako bi več zaslužil, bi gotovo nc imel samo ene sraice, katera sc v soboto opere, da jo v nc delijo zopet svežo oblečeni. Kupil bi v trgovini mnogo tega, česar potrebujem za. prvo silo za sedem oseb. Trgovcem bi se zaloga zmanjšala in bi morali blago naročati v tovarnah, tovarnarji pa. če bi hoteli zalagati trgovce, bi morali zaposlit-nove brezposelne delavce. In tako bo zopet kro žil denar med liudstvom kakor je krožil v povojni dobi, dokler ga nekateri zopet ne spravijo v Švico1
D. S.
Ljubljanski mestni proračun sprejet
Ljubljana, 15. marca.
Ob zaključku včerajšnje številke »Slovenca« je debata o proračunu še trajala. Kakšnega posebnega presenečenja letošnja debata ni prinesla, izostale so celo take »senzacije«, kakor je bil lani govor g. Pippenbacherja, ki je sicer tudi sedaj imel svoj govor, le da je bil mnogo bolj blag, kakor lani. Tudi govor dr. Cepudra, o katerem se je že poprej šušljalo, da bo »oster«, je izzvenel brez odmeva. Občinski svet je v obravnavanju komunalne politike torej soglasen, kar more dati do-voljno jamstvo, da bo barka mestne občine še dalje mirno plavala po starih, varnih vodah.
Kritika proračuna
Obč. svetnik dr. J. C e p u d e r je kot prvi govornik podvrgel proračun daljši kritiki, poudarjajoč, da je proračun nepopolno sestavljen.
Drugi govornik obč. svetnik Josip Turk je navajal zahteve ljubljanskih gasilcev. Nasvetoval je, da bi moralo mestno načelstvo sestaviti poseben delovni program za dobo petih let. Za gasilstvo jc v proračunu prav malenkostna postavka. Na rovaš štedenja so se črtale mnoge nabave za gasilstvo. Osnuje naj se tudi v občinskem svetu poseben gasilski odsek.
Obč. svetnik Štrukelj je navajal potrebe in težave šentjakobskega okraja.
Obč. svetnik dr. Tičar je v svojem govoru pogrešal več postavk za zdravstvo. Postavke se niso zvišale. Mestni fizikat naj še letos sestavi poseben stanovanjski kataster in organizira posebno posvetovalnico za telesno vzgojo. Uvede naj se ob nedeljah in praznikih dežurna služba zdravnikov, naj se zgradi infekcijska bolnišnica in izolacijski oddelek za težko tuberkulozne bolnike. Iz higijenskih razlogov je nujno potrebna uvedba zaprtih vozov za smeti.
Obč. svetnik Ivan Dachs je nato izražal želje prebivalstva v šentjakobskem okraju.
Obč. svetnik dr. Josip Pipenbacher je najprej zahteval, da se dnevnice in prenočnine na potovanjih občinskih svetovalcev in uradnikov znižajo za 50%, ker so prevelike. Na ta način bi občina prihranila 45.000 D'in. Pri potnih stroških se ne smejo goditi nobene zlorabe, kajti dogodilo se je že, da so se gospodje vozili s službenim avtom, zaračunali pa so polno potno pristojbino za I razred vlaka. V enem takem primeru je mestna občina utrpela izpadek nad 3000 Din. Nato je govornik kritiziral poslovanje mestne cestne železnice.
Obč. svetnik dr. Oton Fettich je najprej podal obširno zgodovino preurejevanja ljubljanskega tramvaja. Težave so nastale tudi pri najetju poeojila 2 milijonov dinarjev, ki ga je družba dobila šele 12. avgusta. V trdi zimi smo delali in tako nudili zaslužka mnogim delavcem. Pogrešna jc bila pa kalkulacija stroškov. Veliko pa je število slepih pasažirjev. Uvedena bo nova kontrola. Uvedeni bodo znižani vozni listi ob uradnih urah. Uvedena bo dalje tarifa po t Din za kratke proge. Nadalje govori o prostih kartah na vozovih in pojasnuje s ' te strani razne težave, ki jih ima Maloželezniška družba. (Kakor nam je znano, imajo proste karte vsi upravni svetniki MŽD, vsi občinski svetniki in tudi policija, torej družba ne more imeti nobenih težav). Ljubljanski tramvaj ima po govornikovem mnenju štiri nasprotnike: »Hudiča, ki je dal to krizo, policijo, ki zapisuje voznike in jih kaznuje, Boga, ki daje Ljubljani mnogo lepih dni, da se ljudje nočejo voziti s tramvajem, in pa časnikarje, ki tako nemarno sekirajo tramvaj po časopisju.« Govornik izraža hvaležnost delniške Maloželezniškc družbe finančnemu odseku, ki je v proračun vnesel fOO.OOO Din za obnovo tlaka na onih cestah, kjer je tlak uničila gradnja novih prog. Govornik je mnenja, da je sistem mešane družbe, kakor jo predstavlja MŽD. Mestna občina ima vsak čas prevzeti preostalo tretjino delnic in čas je, da pride tramvaj v popolno mestno last.
Obč. sv. P i č m a n govori o mestnih podjetjih in o delavnicah. Zahteva redukcijo mestnih rokodelcev, prosi, naj bi mestna občina odstopila primerno zemljišče za zgradbo obrtniškega doma, da ne bodo obrtniki posedali po gostilnah, in predlaga, naj bi se znesek 50.000 Din, kolikor je namenjenih za otvoritev novih komunikacij, povečal na 400.000 Din. Govori še o redukciji plač mestnih uradnikov ter je mnenja, da so plače tudi po predlagani redukciji še vedno 30 do 40% večje, kakor pa so plače državnih uradnikov. Predlaga reduciranje plač od 1 do 12% za vse dohodke nad mesečnih 2000 Din.
Simpatičen govor je imel obč. sv. Rudolf Žitnik, ki je poudarjal že tolikokrat eproženo zahtevo, naj bi se Dolenjska cesta vsaj toliko popravila, da bo človeka dostojna. (Le žal, da to ni v moči občinskega sveta!) Govoril je tudi o raznih drugih potrebah dolenjskega okraja. Zanimiv je njegov predlog, naj bi se v občinskem svetu osnoval poseben kontrolni odsek, ki bi nadziral vse denarno poslovanje občinskega sveta, ki bi pa bil tudi neodvisen od finančnega referenta in finančnega odseka ter bi bil odgovoren le občinskemu svetu. Odpravijo naj se vse pomožne blagajne in naj gredo vsa mestna izplačila in vsa plačila le po splošni mestni blagajni.
Obč. svet. Olup govori o neznosnih razmerah v šentjakobskem okraju, kjer ni dobrih hodnikov. Govornik izraža svoj sram, da propada
slari spomenik na Sv. Jakoba trgu, ki so ga zgradili naši predniki. Toplo se zavzema, naj bi se v tem okraju osnovalo otroško zavetišče. Sredstva pa bi se dobila iz višje trošarine na alkoholne pijače. (Medklic: »Saj si sam birtl«) »Res sem birt, toda vem, da bi mestna občina iz vUje trošarine dobila vsaj tri milijone in bi jih uporabila v koristne namene.«
Obč. sv. S e u n i g graja novo uvedeno takso na prenos nepremičnin v iznosu 1% od vrednosti in 50% doklado na državno dopolnilno takeo, ki sama znaša 4n/0o, banovinska taksa pa že znaša tudi 4°/no Opozarja, da če se bodo takee tako zelo zviševale, da bo prenos nepremičnin sploh otež-kočen. Tudi finančni minister je prepovedal nove davščine. Zahteva, da se dohodki mestnih uslužbencev spravijo na nivo državnih uslužbencev z enako kvalifikacijo. Kupna moč denarja raste in tako imajo stalni nameščenci dejansko večjo plačo, kakor v časih konjunkture. V klubu občinskih svetnikov Jugoslovanske nacionalne stranke je bilo sklenjeno, da se dohodki mestnih uslužbencev znižajo celo do 11%, torej naj se to izvede. Treba je pravega jugoslovanstva tudi v žrtvah in ni samo dovolj, da Kdo kliče »Živiol«. V repliki z dr. Fet-tichom glede Maloželezniške družbe navaja: »Časopisi niso škodoželjni — morem govoriti v imenu vseh listov — toda ljudje sami prinašajo pritožbe v uredništva o nerednostih. Kar dobro je, da se s tramvajem vozi tako malo ljudi, sicer bi bilo pritožb še mnogo večl«
Nastane kratka replika med dr. Fettichom, Seunigom in županom dr. Pucem zaradi izstopanja in vstopanja na tramvaj. Župan pojasni, da zahteva policija, naj bi potniki vstopali le zadaj, izstopali pa samo spredaj. Kaznovanih je bilo že 12 potnikov. Apelira na pristojnega ban. inšpektorja dr. Guština, naj v tej stvari posreduje.
Veseloigra in opereta
Obč. svetnik Fr. Zaje, mesarski mojster, je najprej med drugim govoril za zgradbo moderne, velike mesnice. Nato je prešel na podporo Narodnemu gledališču. Med drugim je dejal: »Damo 400 000 Dinl Govorili so, da to za nas ni veliko. O ja, je veliko. Naše gledaVšče nam mora dati tisto, kar ljudstvo zahteva. Žalosti imamo že tako veliko, da nam je ni treba hoditi še gledat v gledališče. Veseloigra in opereta! To je nekaj za ljudil Zakaj naj bi jaz delal krvave klobase, če ljudstvo zahteva mesene!« (Splošen smeh. Nekdo: »Naš Zaje je marljiv obiskovalec teatra!« Drugi: »Ljubi opereto!«) »Gospodje! Tisto, kar hišo napolni, naj igrajo v gledališču!«
Odgovor referenta in župana
Poročevalec finančnega odseka gosp. T a v č a r je odgovarjal nalo na razne kritične opazke in kritična izvajanja nekaterih govornikov o proračunu. Branil je proračun, češ, da je dobro in pravilno sestavljen. Vsi dohodki uprave so skrajno pesimistično sestavljeni. Uprava Delavskega doma je že sedaj aktivna.
Velikonočno darilo Žuljevi vasi
Poročevalec gosp. Tavčar se jc dotaknil tudi aktualnega vprašanja o Galjevici. Gre namreč stremljenje, da bi mestna občina Galjevčanom prepustila v polno last odstopljene parcele, za katere plačujejo sedaj 60 Din letne najemnine. Poročevalec je glede tega vprašanja izjavil: »Glede Galje-vice poudarjam, da občina podari parcele solidnim stanovalcem Galjcvice.« To izjavo je odobraval tudi gosp. župan.
Debata o proračunu je bila nato končana. Gosp župan je porabil še priliko, da je odgovarjal na posamezne pritožbe o občinski upravi. Zavračal je zlasti očitek, da bi bili pogdbeni nameščenci nastavljeni brez znanja uprave. Ima on sicer pravico nastavljati pogodbene uradnike, toda nobeno imenovanje se ni izvršilo brez vednosti personalno pravnega odseka. Občinska uprava se drži svoje »linije«. Glede podpor društvom mora reči, da se ni nobeno favoriziralo.
Gosp. župan je dal nato na glasovanje proračun mestnega zaklada s finančno naredbo. Prišlo je do malega nesoglasja, ker so nekateri govorniki zahtevali če besedo za razna pojasnila. Župan je vztrajal pri svojem stališču.
Naposled je bil ob 1 ponoči proračun sprejet z vsemi glasovi proti glasu obč. svetnika dr. J. Cepudra. Seja je bila prekinjena in sc vrši nadaljevanje danes.
Najlepša kolekcija novih modernih
pomladnih plaščev
v vseh cenah od Din ЗбО'- naprej v damski konfekciji
PAULIN, Ljubljana, Kongresni trg 5
Občinska podjetja v obravnavi
Ljubljana, 15. marca.
Danes ob 5 popoldne se je nadaljevala proračunska seja mestne občine ljubljanske. Na vrsti so bili proračuni mestnih podjetij. Prvi je bil
proračun mestne klavnice
o kateri je poročal načelnik upravnega odbora podžupan prof. Jarc. Njegovo poročilo je bilo za mestno klavnico in njeno vodstvo zelo povoljno. Klavnica se krije sama, amortizira se sama in oddaja mestni občini še 700.000 Din letno čistega kot priznavalnino.
Obč. sv. Zaje poudarja potrebo ograje okoli klavnice, ki bi šele onemogočila dostop nepoklicanim elementom vanjo. Pozdravlja sklep o zgradbi nove klanfine.
Podžupan prof. Jarc sporoča, da je odsek za ureditev trga že sklenil vse potrebno, da izginejo sedanje nesodobne mesarske stojnice. Prej to ni bilo mogoče zaradi iieuiejene Ljubljanice.
Nato je bil soglasno sprejet proračun mestne klavnice v skupni višini 4,000.000 Din.
O proračunu mestne elektrarne in vodovoda
je poročal načelnik odseka obč. sv. Rado Bribar. Navajal je razne statistične podatke o porabi vode ter navajal potrebo, da so izpopolni vodovodno omrežjo severno proge južne železnice, dalje v Trnovem, v dolenjskem okraju in v Vodmatu. Poudarjal je nujnost, da se povečajo vodovodne naprave v Klečali.
Obč. sv. Seunig govori o tarifi za večjo porabo vode, s kalero industrijska podjetja niso zadovoljna in grade sama lastne vodnjake. Ta tarifa naj bi se znižala.
Proračun mestnega vodovoda v znesku 7,801.000
dinarjev je bil nato sprejet. V tem proračunu znaša samo priznavalnine 3,039.000 in prispevek amort. fondu 0% oblig. posojila 1,062.000 Din.
Poročevalec obč. sv. Hribar je obljubil, da ee bo tarifa zu vodo, zlasti za večje potrošnike, prt inerno uredila.
Nato je obč sv. Hribar poročal o mestni elektrarni. Navajal je razne podatke ter omenjal pogodbo, ki jih je mestna občina sklenila. Proračun mestne elektrarne znaša 16,655.000 Din, med temi je priznavalnina v znesku 2,470.000 Din.
Obč. sv. Olup govori o tem, da se industrija iz-ogiblje Ljubljane zaradi previsokih cen elektriki in industriji. Dalje govori o potrebi zboljšanja razsvetljave na Čevljarskem mostu.
O javni razsvetljavi ulic je govoril še dr. Fettich, ki je nalo še govoril o ceni toka Maloželezni-ški družbi, ki da je za tramvaj previsoka. Govornik želi, da bi se cena znižala od 90 na 80 par za kilovatno uro.
Obč. sv. Seunig govori o pogodbi s Česnovo elektrarno, ki da ni v korist občine. Za to pogodbo je potrebno potrdilo finančnega ministrstva, ki je za vsako kreditno operacijo nad 100.000 Din po občinskih statutih obvezno.
Poročevalec obč. sv. Hribar pojasnjuje, da so bodo tarife polagoma znižale. Obljubil je morebitno zboljšanje razsvetljave na Čevljarskem mostu. Težje je vprašanje znižanja cen tramvaju, kar pa bo mogoče rešiti po izvedbi nove pogodbe s KDE. Mestna elektrarna je pripravljena pomagati tramvaju v njegovem težkem položaju. Pogodba s Česnom pa je za mestno občino ugodna.
Proračun elektrarne je bil nato soglasno sprejet
O proračunu mestne plinarne
je meslo bolnega obč. sv. Rupnika prav tako poročal obč. sv. Hribar. Proračun znaša 4,860.000 Din, mestna občina ne dobiva priznavalnine in ima plinarna majhen dobiček. Mestna plinarna ee je zadnje čase modernizirala, v bodoče pa bo svojo pro-izvodnjo še racionalizirala.
Proračun plinarne je bil nato soglasno sprejet.
vr
Cuvajmo naše javne nasade!
Mestnemu prebivalstvu, zlasti staršem in mladini v pomislek!
Mestna občina ljubljansku žrtvuje loto za letom velike denarne vsote ter mnogo dela iu truda za |x>množevanje in vzdrževanje javnih parkov in nasadov. Te žrtve se doprinašajo za olepšunje zunanjega mestnega lica, za ustvaritev vabljivosti tujemu obiskovalcu, predvse.ro pa za zdravje domačinov in naših otrok. Parki, javni nasadi so pljuča, s katerimi dihamo zdrav, svež zrak, oni so estetski pripomoček za vzgojo mladine, oni tvorijo miren kotiček vsakomur, ki si zaželi po delu miru in odpočitka.
Konmj pa so se začela prva pomladanska dela, že je zlobna vandalska roka segla po uničevanju. Prvi nasad pri novoobnovljeni cerkvi Sv Florjana jc postal žrtev tc zlobe, tudi nasajeno cipreso je zlomil nekdo na dvoje. Tako postopanje sc obsoja samo po sebi, je v sramoto storilca, v škodo nasadov in slednjič v škodo vsega prebivalstva, ki z davščinami pripomore, da sc ustvarijo prebivalstvu in mestu dostojni
parki itd. Mestno načelstvo apelira zato nu vso mestno prebivalstvo, ki ima smisla in ljubezni do javnih parkov, pn pazi in preprečuje vsako zlobo. S tem stori uslugo napravi in sebi. Zlasti se opozarjajo sturši, da pazijo na otroke, da ne delajo škode.. Šoloobvezna mladina naj sc pouči v šolah o pomenu in potrebi javnih nasudov, da si vendar žc vzgojimo bodočegu meščana, ki bo dejansko tudi čuvar in prijatelj mesta in njegovih naprav. Sramotno poškodovanje javnih nasadov in drugih mestnih naprav pii je tudi kaznivo. V vsakem slučaju bodo policija in mestni organi izvršili najstrožjo preiskavo in po-skrbeli, du prejme vnndal zasluženo kazen in poravna tudi nastalo škodo.
Ako bo tudi občinstvo storilo svojo dolžnost in skrbelo samo, tla se iztrebi jo divjan ja v me. stnih nasadih, ki so namenjeni vsemu ljudstvu, se bo končalo tudi zlohotno poškodovanje, kar bo samo v čast mestu iu meščanstvu.
O Drevi ob pol 8 v stolnici 5. postni govor gospoda knezoškofa dr. Gregorija Rožmana.
Q Podoknica prof. Kasalu. Svojemu priljubljenemu profesorju dr. Miroslavu Kasalu, o čigar 50-letnici smo poročali včeraj, so predsnočnjim priredili njegovi slušatelji in učenci pred njegovim domom na Vrtači prisrčno podoknico. Tričlanska deputacija se je nato slavljencu poklonila in mu izrekla čestitke v imenu vsega akademskega diiaštva, obenem pa mu poklonila krasno umetnino, delo Toneta Kralja, inlarzijo »David in Savel« z napisom »Ob 50 letnici svojemu profesorju njegovi slušatelji«. Ginjen nad to pozornostjo svojih učencev se je slavljenec prisrčno zahvalil.
0 Dijaki II. drž. gimnazije 8 b razreda so darovali namesto venca na grob pok. g. dr. Kobefa 130 Din »Podjx>rni zalogi« istega zavoda.
0 Pozor neporočene zaposlene žene! V resoluciji, sklenjeni na zborovanju v nedeljo 11. t. m. je neka finta. Izgleda, kakor da bi se nameravalo odsloviti iz drž. službe kratkomalo vse žene, kar pa ni res, ainpak le poročene žene. Zato pri podpisu resolucije, za katero se zbirajo podpisi, izjavite in pripišile: »Soglašam ž njo v toliko, v kolikor se ista ne nanaša na one žene, ki bi prav lahko dobro shajale ob dohodku svojih mož.« To velja zlasti za one brezposelne neporočene poklicne žene. ki bi sicer lahko zaman čakale, da pridejo sploh kdaj do službe.
0 Družba sv. Elizabete sporoča, da bodo članice ljubljanskih konferenc prodajale ves teden pred cvetno nedeljo na Irgu oljčne vejice v korist ljubljanskim revežem, in prosi cenjeno občinstvo in župne urade, da se blagovolijo pri nakupu ozirati na dobrodelni namen te akcije.
0 Mali harmonikarji iz Maribora so postali že splošno znani in cenjeni. Povsod so si pridobili s svojimi nastopi nedeljene simpatije ter izzvali začudenje in navdušenje. Sedaj pripravljajo novo turnejo. Vodila jih bo najprej v Ljubljano, kjer nastopijo v nedeljo 18. marca dvakrat. Nato gredo v
Tel. 31-62
KINO KODELJEVO
Danes in jutri ob 20.:
PESEM ZA Г E B E
Jan Kiepura — in
FRANKENSTEIN
Belgrad in verjetno, da se na povratku še ustavijo v Novem Sadu in Zagrebu.
© Pogreb g. Josipine Predalič bo danes ob fiol 4 (ne ob 4 )po[x>Idtie.
0 Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov - sekcija Ljubljana, vabi člane, da se udeleže jxigreba pok. g. ing. Evgena Poniža, ki bo v sobolo dne 17. t. m. ob 2 popoldne izpred hiš? žalosti v Costovi ulici 14 (za Bežigradom).
0 Mornarji! Udeležile se vsi pogreba lov. Fra-nja Čelika, ki se bo vršil v soboto dne 17. t. m. ob 14.30 izpred mrtvaške veže Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. — Mornarska sekcija K. O. JS.
0 Pešcem v Kobaridski ulici. Vojaška uprava opozarja občinstvo, naj jx>noči ne hodi mimo objektov »Dravske delavnice« v Kobaridski ulici 43. Ti objekti meje namreč z okni na ulioo samo ter so strogo zastraženi. Občinstvu lorej svetujemo, da ponoči opusti hojo po tej ulici, ker se zna pripetiti, da pride v spor s stražo.
0 V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
O Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi avgusta zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti dne 6. aprila, za efekte (perilo, obleke in drugo) pa 12. aprila t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15.
© Vsaka dama, katera robi eleganten klobuček nizke cene, nnj obišče Salon Anitn, Krekov trg 10, Ljubljana.
Kulturn* obzornik
Koncert Donshih koza hov
Ni lepa in nc zavidanja vredna usoda, ki po-Silja človeka nepretrgano iz kraja v kraj za kruhom, pa čeravno jc delo služenja povezano z umetnostjo. Kadar je postavljena možinoet življenja v tako trpko zavisnost in povezanost z umetniškim delovanjem, jc le prcrazumljivo, da marsikdaj čista umetnost utrpeva na svoji pristnosti radi močnega pritegovala prazne zunanje učinkovitosti, ki je ravno danes tako grenko potrebna za zadostno privlačnost. Najbrže je iz navedenega dejstva zbor Donskih kozakov tako močno zaplaval v ccncno efektnost, ki pa jo je izdelal mestoma res do presenetljivosti, kar je delo njegovega bistrega pevovodje Sergija Ja/rova. On ima v sebi sposobnosti, izvabljati iz zbora pevcev dolgo vrsto potanjših fines, ne samo v pogledu najskrajnejših dinamičnih kontrastov in ritmične pre-cimoeti, temveč celo v smeri pesire rafiniranc barvitosti. Njegov zbor se že močno odmika pojmovanju vokalnega podajanja in se oklepa v po-snemajoče-m smislu instrumentalnega muziciranja. Mislim, da prav ta bizarnost v smislu tipičnega zgolj naturalističnega glasbenega izživljanja, ki sc neskladno vna.ša celo v duhovne pesmi, na.klania zboru tolikšen sloives, čigar nastanek pa sc jc mogel razviti v lolikSno razsežnost zopet le v dana šr>;cm času. ko je vse tako silno zaxrlo le v ru-nan11	dn.jpmnnja.
Zbor kakih 30 oevcev vabim v*o eozornost
po svoji strumni poslušnosti, je pa v svojem skoro težaškem poslu po zvočnosti že precej otrdel in izrabljen. Morda je nemalo temu krivo igranje z deljenimi registrskimi funkcijami grl, ki se izrabljajo v efekt. Tako zmore sicer na pp mestih vzbujati zajemljivc estetske užitke, na močnih raizvoiih pa odnaša popoln vtis nastopajoča hrapava trdost. — Spnred je obsegal v prvem delu pet plemenitih, na koiral nasloraenih duhovnih pesmi, v drugem in tretjem pa vrsto deloma znanih (»Večerni zvon«, »Rdeči sarafan«, »Oči čar-nija«) posvetnih zborov, ki so rasli v svoji zunanji učinkovitosti tja do kozaškega plesa.
Dvorana je bila nabito polna in je prav, da je lako občinstvo pevce podprlo. Ni pa prav, da si-ccr pri marsikakem umetniškem koncertu lako obupno zevajo prazne vrste,	V. U.
O filozofiji Jožefa Misleja
V 6.—7 številki »Časa« je napisala dr. Alma Sodnik študijo z gornjim naslovom. Sicer je avtorica o tem globokoumrem Slovencu že objavila v Slov. biografskem leksikonu izčrpno podobo, tu pa je razvila posebno njegov filozofski sistem in pomen v filozofski znanosti. Pred vsem nakaže Sodnikova izredno široko znanje Mislejevo (bil je priznan matematik, astronom, kemik in zdravnik; intenzivno pa ee je havil še s vprašanji diihoved, jezika in njegovih funkcij, sociologije, prava in teologije), katero je praktično porabil v svoji ccnlralni vedi, filozofiji. Mislej skušal predvsem dokazati, da je napačen in neveljaven princip exclusi tertii, kjer je izključen sleherni posredni člen med dvema nasprotnima pojavoma A in non A. Druiio pa ie bdo, da prikaže vesoijstvo
kot idealen primer celote, enote v mnogoterosti (ne pa, kot so trdili, da je vesoijstvo le različnost pojavov brez notranje zveze, le skupek nasprotij). Sicer ni mogel, vsaj prve teze, povsem dokazati, a dal je sunek v novo smer, ki so jo kesnejši filozof: razvijali dalje. Mislej je po svojih globoko-umnih razmotrivanjih in svojevrstnih reševanjih filozofskih vprašanj pač znamenit mož slovenske zemlje — »Cas« je prinesel v tej številki še dvoje zanimivih razprav o korporacijskem družabnem sestavu (dr. Josip Jeraj »Konkretne osnove korpo-racijskega družabnega reda«, dr. I. Ahčin »Osnutek zakona za korporativno gospodarsko ureditev države) in pisma pok. goriškega nadškofa Sedeja profesorju Streklju. Izredno živahen je Obzornik, kjer so med številnimi ocenami knjig tudi pogledi na dve novejši slovenski reviji »Književnost« in »Sodobnost«. Da spremlja »Čas« vse dnevne kulturne dogodke in sicer lako, da jih lakoj registrira in pokaže svoje mnenje do njih, dokaže članek »Poslanstvo besede«, kar je bilo pred nedavnim predmet časopisnih debat.	—č
Priznanje naši knjigi
Poleg mnogih laskavih ocen dr. L Sušni-kovih »Akademskih poklicev« v naši državi je izšlo več ugodnih kritik ludi v inozemstvu. Tako je n. pr. prinesel daljšo oceno »Vžst-nfk československ^ch profesoril« v Pragi, I. XL., str. 311. »Ne samo kandidat in njegovi starši,« pravi prof J. Skrbinšek h koncu, »temveč tudi odrasli izobraženec čila z resničnim zanimanjem poglavja o prerazličnih prilikah v raznih akademskih stanovih; zlasti tujec spoznava iz pričujoče knjige razlike med domačimi in jugoslovanskimi razmerami. Pripovedovanje se ooira na bogato
strokovno literaturo, domačo in tujo. Končno more i leksikograf dobiti iz knjige lepo zalogo modernih strokovnih izrazov, ki bi jih zastonj iskali v dosedanjih slovarjih. Knjigo sem prebral z velikim zadovoljstvom.«
Še obširnejšo in jako pohvalno oceno je priobčil v poljski pedagoški reviji, ki jo izdaja prosvetno ministrstvo v Varšavi: »Ošvviata i wycho-\vanie« 1. V, sv. 5, str. 440—442, prof. Jožef Golz-bek Pri podobnih stremljenjih za orientacijo srednješolcev na Poljskem, pravi med drugim, more knjiga dr. L. Sušnika postati izvrstna pomoč, posebej še, ker je zbrano v njej obširno bibliografsko gradivo. »Zaradi tega dela vtis ne kakega suhega vodnika za one, ki iščejo sveta, marveč neke vrste enciklopedije, ki je lahko v korist vsakemu človeku, ki se zanima za prilike višjih študij ali višje izobrazbe ... Ni dvoma da pomeni ona spričo nadvse vestne obdelave teme spoštovanje vzbujajočo
in praktično pridobitev kulture Slovencev.« *
K našemu poročilu v »Slovencu« z dne 13. t.
m. pristavljamo, da smo dobili v muzeju pojasnila pač v pogledu zbirke kot take (njenega bogastva, arheoloških grobišč in najdišč, ki jih obsega, in shrambe), glede načina in okoliščin predvonega kopanja pa smo se držali informacij, ki so pri nas še povsod žive. Če še pripomnimo, da je muze) posebno poudarjaj naklonjenost vojvodimje Marije Antoinete. ki mu je jx>klonila vse predmete, katere je odbral iz deponirane kolekcije, je to zopet en dokaz več, kako nujno nam jc potreben zakon o varstvu starin in umetnin, ker na tako uvidev. nost in darežljivo naklonjenost, kol jo je muzej bil deležen v tem primeru, pač v večini primerov ni mogoče računati.
Žive baklje v goreči hiši
Ena smrtna žrtev, druga se bori s smrtjo, dva hudo ranjena
Ptuj, 15. marca.
Snoči ob 21 je izbruhnil požar pri posestnici in vdovi Mariji Drevenšek v Gerečji vaei pri Ptuju. Posvetilo se je na gospodarskem poslopju v času, ko so domači v sobi molili. Ker je pa pihal hud veter, se je ogenj hitro razširil tudi na hišo in je zajel streho. Domači so takoj zbežali ua prosto, sin pa je odhitel po sosede. 58 letna Marija Drevenšek in njena 17 letna hčerka Antonija sta se vrnili nazaj v hišo, da bi rešili vsaj obleko- Medtem pa ee je zrušila streha nad hišo ter jima je goreče tramovje zaprlo pot na prosto in ju pokopalo pod seboj. Obupni klici nn pomoč so se razlegali iz goreče hiše in pre-vpiu prasketanje ognja. Vrli gasilci so kljub plamenom planili v notranjost tor,mater rešili vso opečeno in jo spravili na varno. V silnih bolečinah je skočila Drevenškova takoj, ko so jo položili zunaj tla, v gnojnično jamo, iz katere so jo komaj potegnili. Hčerke pa reševalci r.iso mogli več rešiti skozi vrata. Radi tega so morali iztrgati iz oken železno mrežo ter hčer skozi nastalo odprtino potegniti iz gorečega poslopja. Bila je že popolnoma obžgana in ne-
zoveetna. Pri reševanju sta se ponesreći'a tudi dva gasilca, Štefan Rožman in Fric Goiob, ki sta junaško izpostavila svoji življenji zn rešitev obeh nesrečnih žen. Hajdinski župnik Skuhala je podelil žrtvam plamenov poslednje »veto olje, prvo pomoč pa jim je nudil zdravnik dr. Vračko, ki je prihitel iz Ptuja z reševalnim avtom, s katerim so vse ponesrečence prepeljan v ptujsko bolnišnico. Mladi Antoniji Drevenšek ni bilo več pomoči. Davi je izdihnila, medlem ko se njena tna:i še vedno bori s smrtjo ia je lo malo upanja, da |o rešijo. Oba ponesrečena gasilca pa bosta najbrž okrevala. Požar so prihiteli gasit gasilci iz domačega kraja pod poveljstvom Kniserbergcrja, ptujski gasilci pod poveljstvom Breznika, hajdinski gasilci pod poveljstvom načelnika Petje In šentjanški pod poveljstvom načelnika Jarca. Kljub pomanjkanju vode se je z združenimi močmi posrečilo Jgouj pogasiti. Požar je uuičil gospodarsko pos! lujc z vsemi pridelki in orodjem in stanovanj.ko nišo. V 'amenih je jioginiln tudi vsa perutnina Škoda znaša nad 100.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je nastal p.ižnr, so doslej še ni moglo ugotoviti.
Koledar
Petek, 16. marca: Hilarij in Tacijan; Hervard.
Novi grobovi
■j" Ing. Evgen Poniž, gradbeni inženjer, ie v četrtek po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto ob 2 popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Ljubljani je v četrtek umrla gospa Belič Marija, posestnica, Mivka št. 12 Pogreb po-kojnice, ki je bila v Trnovem splošno znana in priljubljena, bo v soboto ob pol 5 popoldne iz domače hiše. Naj v miru počival
Ostale vesti
—	Polaganje praktičnega izpita iz trsničarstva.
Gospod ban je je v smislu pravilnika o opravljanju praktičnega izpita za vodstvo privatnih trsnic za trsničarje (Službeni list, 7 kos, leln. III. z dne 27. januarja 1032) imenoval za leto 1934 posebno tričlansko komisijo. Praktični izpili iz trsničarstva se bodo polagali pred navedeno komisijo dne 14. aprila na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Interesenti, ki želijo ustanoviti lastne trsnice, nai vložijo čimprej pravilno kolkovane prošnje (5 Din) na kraljevsko bansko upravo po pristojnem okrajnem načelstvu.
—	Francoske cigarcte v naši državi. Na podlagi sporazuma monopolske uprave v Belgradu s francosko državno tobačno režijo se bodo v kratkem začele prodajali naše cigarete v Franciji in sicer: Stru-mica, Vardan, Drina in Zeta. Istočasno pa se bodo prodajale francoske režijske cigarete pri nas in sicer fe-le vrsle: Weekend, Gitanes Maryland, Ciauloises Maryland in Gauloises Caporal Ordinarires. Te cigarete se tjodo prodajale v škatljah po 20 komadov iri po 18, 13, 12 in 10 Din.
,	— Razglas o licitaciji. Terenska tehnična sekci-
ja za regulacijo Ljubljanice v Ljubljani, Krekov (rg 10/L, razpisuje prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za nabavo raznega gradbenega materijala. Licitacija bo 20. t. nt. v prostorih gornje sekcije.
—	Za popravilo majolike na katedrali v Djakovu je razpisana javna pismena licitacija ua 12. aprila 1934. Interesenti dobe podrobna navodila pri Zbornici za TOI v Ljubljani ali pri škof. in kaptolskem računskem uradu v Djakovu.
—	Šest cerkvenih pesmi. Za mešani zbor zložil Anton Grum; samozaložba. Cena izvodu 12 Din. Grum je našim zborom, še posebno cerkvenim, znan in priljubljen skladatelj. Zložil je že veliko raznih napevov tako cerkvenih kakor posvetnih. V pričujoči zbirki nam nudi omenjeni skladatelj 6 cerkvenih jjesml kakor: »Oče naš«, j Ako GosjkkI nc zida hiše«, »Hvalite Gospoda«, »V zakrameatu vse sladkosti«, »Angelsko češčenje« in »Itaduj se kraljica«. Omeniti ic zlasti veličastno in učinkujočo kantato, katera r»o izborno služila pri raznih svečanih prilikah. Hvalnica bo tudi izvrstno nadomeetovula dolgi »Tebe Boga hvalimo«. Zložena je na besedilo 150. psa Ima »Hvalite Gospoda v njegovem svetišču«. — »Raduj se Kraljica« bo v velikonočni dobi prišla do jjopolnega uspeha in veljave, ter bo veličastne velikonočne praznike in njih pomen še posebno poviševala. — Vsem cerkvenim zborom te pesmi prav toplo priporočamo. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri skladatelju na Vrhniki.
—	Pri motn|ab prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, cniglianiu oči, razdraženih živcih, nespaniu, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok
—	Ilcrleta iščejo. Morilca Josipa Ilerleta bodo sodili čez dva tedna v Ljubliani. Ta je dobro zaprt, ni pa bil tako dobro zaprt drugi llerle, namreč 23 letni Ivan iz Ceinšenika pri Trojanah. Tega je pred dnevi prijelo orožnišlvo in ga oddalo sodišču na Vranskem, toda odtam jo na nepojasnjen način pobegnil. Sodišče je izdalo za njim tiralico.
—	Napad na cesti. V Št. Vidu nad Ljubljano jo neznan moški napadel 51 letnega trgovskega potnika Ivana Kerna in ga brez povoda lako udaril po desnem očesu, da jo Kcrn dobil rosno poškodbo in je moral v bolnišnico.
—	Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna • Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa.
—	Velik požar ob naši meji. Dne 13. marca zvečer je nastal v madjarski vasi Sigetec, ki leži ob naši meji, požar, ki se je razširil skoraj na vso vas. Pogorelo je 25 stanovanjskih hiš in številna gosfx>-
1 darska poslopja. Pri gašenju se je več oseb močno opeklo. Požar so opazili ludi v Varaždinu. Mislili so, da gori v bližini Čakovca. V Mariboru so zaradi optične prevare mislili, da gori v Ptuiu. Tudi iz avstrijske Radgone so vprašali, kje gori in če naj pridejo na pomoč. Zdelo se jim je, da gori nekje pri Murski Soboti.
—	Aretirani »gluhonemi« goljuf. V Zagrebu so aretirali Ljubišo Obradoviča, ki je bil prijavljen jx>d imenom Ljubiša Radovič. Obradovič je star tat, ki je bil že večkrat kaznovan in tudi izgnan iz Zagreba. Pri hišni preiskavi so poleg raznih ukradenih predmetov našli tudi prošnjo na dobre ljudi, pisano s strojem, na prošnji sliko goljufa in čez sliko okrogli žig mestnega načelstva v Zagrebu. Prošnja se glasi: »Sem brez staršev, čisto sam in gluhonem. Bil sem 40 dni v bolnišnici, kjer sem ležal zaradi škrlatinke. Posledica te bolezni je, da sem fiostal gluhonem. Ker sem brez vseh sredstev za življenje in mi je pomoč nujno jjotrebna, prosim dobre ljudi, da mi pomagajo.« Pri Obradoviču so našli tudi prijx>ročilo zagrebškega nteslnega socialnega odseka. Našli so tudi več pol čistega papirja, na katerih se je »razgovarjal« z ljudmi, t. j. napisal jim je, kaj želi, ker »gluhonemi siromak« ne more na drug način izraziti svoje želje. Policija ga je sedaj razkrinkala in zaprla. Dolže ga, da je v Zagrebu izvršil več vlomov. Obradovič je bil rojen 1912 v Po-žegi v Srbiji.
—	Pri boleznih *rca In poapnenju žil. nagnjenosti b krvavitvam m napadih kapi zastgura »Franz Josefova« grenčica lahko tzpraznjenje črevesa brez vsakega najiora.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za velikonočno dobo: Adamič K.: 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor iu orgle, part. 24, glasovi po 6 Din; Adamič K.: Zma-galcu smrti. 7 velikonočnih pesmi za mešani zbor po 12 Din; Foorster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 12 Din; Foerster A.: Cantica saera, III. del za mešani zbor po 30 Din; Grum A.: Od-pevanja pri lavretanskib lltanijab za mešani zbor po 16 Din; Kimovec dr. Fr.: Rihar renatus za mešani zbor. Part. 24 Din, gl. po 8 Din; Hribar p. Aug.: Postni in velikonočni nnpevi za mešani zbor. Part. 80 Din, glasovi po 10 Din; Premrl St.: Cerkveni moški zbori po 40 Din; Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica za eno ali dvoglasno petie. Part. po 50 Din, glnsovi po 24 Din; Sattner p. П.:
Vstal jo gospod. Velikonočna kantata za mešani zbor 3 Din; Sicherl-Premrl: 15 velikonočnih pesmi (Richarjevi, Vavknovi, Cvekovi, Gerbičevi in drugi napevi), part. po 30 Din, glas. po 1 Din; Tome M.: Velikonočni odpevl k lavretanskim litanijam po 2 Din.
—	Za svoj denar kupujte prvorazredno blago! Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatino!
—	Prepovedan tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v na.šo državo in razširjati v mjej koledar »Helden Gedacht-niskalender«, ki je izšel na Dunaju, in knjigo »Po-vratak domorodca«, ki je izšla v Severni Ameriki in ki jo je spisal Luje Adamič.
Mariborske vesti:
1400 Din Vas stane 20 dnevno zdravljenje v Radencih (maj, junij, september) stanovanje, hrana (dijetua ali navadnn), kopanje, dva zdravmška pregleda (Ront-gen, analiza seči), vključno vse takse. Posebno va/.no za bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, kamenčkov, pri zaostajanju sečne kisline i. t. d. Zahtevajte Uopališćne prospekte* Slatina Radenci, Slovenija.
Carinska pošla dograjena
Maribor, 15. marca.
Carinska pošta na Aleksandrovi cesti je dograjena. Stavba je bila že lansko jceen na zunaj popolnoma gotova, v notranjosti pa so se preko zime še vršile instalacije plinske, električne, vodovodne napeljave in centralne kurjave. Tudi ta dela so sedaj žc dovršena, okna so opremljena s šipami in pretekli teden so se pričele kolavda-cije, ki jih izvršuje posebna komisija, obstoječa iz strokovnjakov banske uprave v Ljubljani in mariborske mestne občine. Kolavdirala se je vsaka instalacijska naprava posebej, včeraj pa so bile te kolavdacije gotove in e tem jc tudi stavba dovršena. Seveda bo trajalo še dober mesec, predno se bo opremila. Potreba je še preslikati sobe,
stopnjišča in dvoriščne prostore, prepleskati železne ograje in naprave, ki so sedaj še samo prevlečene z minijem, ler očistiti okna, stekleno dvoriščno streho itd. in šele potem pride na vrsto notranja oprema uradov, ki se tudi že izvršuje. Začetkom maja se bodo začeli uradi postopoma opremljati in v zvezi s tem tudi presel:evati iz dosedanjih prostorov. Kakor znano, ne bo poslopje samo služilo potrebam carinske pošte, temveč ho tu tudi kolodvorska carinarnica, obmejna policija ter menjalnica Tujsko-prometnc zveze. Potniki, ki pridejo iz inozemstva, ali potujejo v inozemstvo, i ne bodo več prišli v stik s starim kolodvorom, j Trajalo bo pa do poletja, predno bo poslopje po-i polnoma služilo svojemu namenu.
□	Velik uspeh mladinskega koncerta. Satt-nerjev večer, ki ga je v sredo zvečer priredil pevski zbor Počitniške zveze pod vodstvom dirigenta prof Schvveigerja ter ob sodelovanju pomnoženega orkestra in solistov Zupancove, Vedralove, Francla in p. Kolba, je v umetniškem oziru nad vse lepo uspel. Mladi pevci so podali vtis dobro šolanega in izvežbanega zbora. Solisti so bili deležni splošnega odobravanja, osobito tenorist Franci, ki ie prvič nastopil v Mariboru ter si v naskoku osvojil vse simpatije, ter p. Kamilo Kolb. Veliko zaslug si je pridobil za uspelo prireditev dirigent profesor Schvveiger, ki je ustvaril pevski zbor Počitniške zveze ter ga tako dobro uvežbal, da se lahko primerja z našimi najboljšimi zbori. Mladina mu j« izkazala svojo hvaležnost s krasnim šopkom -vorjevim vencem. Koncertu je prisostvoval tudi sivolasi skladatelj p Hugolin Sattner, ki je navzlic visoki starosti prihitel že v ponedeljek osebno v Maribor ter je bil na prireditvi navdušeno pozdravljen. Navzoči so bili prevzvišeni kne-zoškot dr. Ivan T o m a ž i č z gvaidijanom franč. samostana dr. Hericem, mestni župan dr. Lipold s soprogo, oba okrajna glavarja Makar in dr. Se-nekovič, polkovnik Čakovski, ravnatelj dr. Josip Tominšek ter mnogo drugega odličnega občinstva Prireditev je bila razmeroma dobro obiskana, z ozirom na plemeniti namen — dobiček je namenjen mariborski pomožni akciji, — še bolj pa radi svoje umetniške višine bi zaslužila med mariborskim občinstvom večjo pozornost. Koncert je prenašala ljubljanska radijska oddajna postaja.
□	Drava porušila brv na otok. Drava ee je menda zarotila proti Mariborskemu otoku. Na ie-sen je porušila most, sedaj na pomlad pa ne dovoli, da bi se zgradil novi. Že takoj izpočetka je delala graditeljem mostu preglavice. Računali so, da bo tudi letos v strugi običajna nizka zimska voda, ki pa je trajala ie nekaj tednov. Že februarja ie začela naraščati, vendar so se dela na pilotiranju podpornikov še lahko nadaljevala. Zadnje južno vreme pa je jiovzročilo tak porast gladine, da so morali v sredo z delom prekiniti. Proti večeru je voda vedno bolj naraščala, da so slednjič morali pričeti z demontiraniem zasilne brvi, ki je vezala obrežje z otokom Pri demontaži pa je prehitela delavce Drava, ki je brv enostavno posnela ter odnesla s seboj, zraven pa tudi zagate, v katerih naj bi se vršilo betoniranje opornikov v strugi.
□	Pomožna kuhinja ukinjena. Poslovanje kuhinje karitativne zveze v Mariboru se z današnjim dnem ukinja Vsi pro.'ani listki veljajo tudi za prihodnje leto, radi česar naj jih lastniki ne zavržejo.
□	Mestni avtobusni promet razglaša, da se bo ojačil dne 18. in 19. t. m avtobusni promet na progi 2. Glavni trg—Studenci. Avtobusi bodo vozili mimo koroškega kolodvora po Črtomirovi in Tvorniški cesti v obeh smereh.
□	Groije med seboj. Pred okrožnim sodiščem se je vršila včeraj razprava, ki je bila v toliko zanimiva, ker sta nastopila v njej dva prava grofa — kar je za naše razmere seveda redkost. In sicer je sedel eden na zatožni klopi, drugi pa je nastopil proti njemu kot obremenjevalna priča. Grofa Julija Saint Genoisa, rodom iz Madrida, je obtožil državni pravdnik radi odtujitve tuje lastnine na škodo grofa Henrika Chorinskega iz Zgornje Pol-skave. Saint Genois je imel grad v Polskavi v najemu, lani maja pa se je nenadoma izselil ter odnesel s seboj nekatere opremne predmete, ki so
Naznanila
Liubljana
1 Družba sv. Elizabete v Ljubljani bo imela običajni občni zbor na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1984, ob 4 popoldne v Marijanišču, z naslednjim sporedom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnice. 8. Poročilo blagajničarke. 4 Slučajnosti.^ — Nujno se vabijo vse članice konferenc, da se občnega zbora jKilnoštevilno udeleže. Vabljeni pa so tudi vsi prijatelji in prijateljice karitativnega gibanja.
1 Kino Kodeljovo. Danes in jutri ob 20: »Pesem za tebe« (Jan Kiejmra) in »Frankenstein«. Tistim, ki >Frankensteina< ne prenesejo, sporočamo, da se bo predvajal zndnji, tako da bodo lahko prej zapustili dvorano.
1 Senefeldcrjeva proslava. Razstava litografijo od 17. do 19. marca 1934 v dvorani Okrožnega urada. Vstop prost.
1 V »Krki« pri Mikliču drevi prosvelno-družab-«i večer z Uratnikovim predavanjem. Dolenjci in prijatelji »Krke«, udeležite se ga polnoštevilno. Pereče predavanje! Godba! Vstop vsakomur prost!
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Re-sljeva cesta 1; mr. Bahovec ded., Rimska ccsta 24, ln dr. Krnel, Tyrševa cesla 41.
Maribor
m Na Jožefovo zvečer ob osmih v veliki unl-onski dvorani svečana proslava papeževe 12. obletnice slovesnega kronanja. Prisrčno vabljeni!
m Slovensko obrtno društvo v Mariboru proslavi obrtniški praznik dne 19. marca po slede-
čem sporedu: ob 8.30 zbiranje obrtništva in obrtniškega naraščaja v Narodnem domu, nato odhod k sveti maši, ki bo v frančiškanski cerkvi ob devetih. Po sv. maši v Narodnem domu predavanje.
m Uagdaleneit Drevi ob 8 sestanek na odru.
Vsi!
Celie
c SK Jugoslavija v Celju sklicuje za drevi ob 8 strogo obvezen trening vseh lahkih atletov in nogometašev v Domu.
c Društvo Učiteljski zdraviliški dom v Rogažki Slatini bo imelo 14. redni letni občni zbor dno 19. t m. ob 9 dopoldne v posvetovalnici mestne deške osnovne šole.
Drugi hraii
Sneberje-Zadobrova. Dram. odsek »Pevskega društva« priredi na tiho in cvetno nedeljo v Pevskem domu ob pol 4 poj>oldne Finžgarjev »Pasijon« v 10 slikali. Vstopnico so v predprodaji pri Lovšetu.
Novo mesto. Knjižnica KntolPke akcije, katera posluje v mali dvorani Prosv. doma, je odprta vsako nedeljo od 11 —12 dop. — Občni zbor jx>družnice SPD bo v torek, dne 20. marca ob jx>l 20 v mestni posvetovalnici. Glavna točka dnevnega reda je sklepanje o graditvi planinske koče na Gorjancih.
, Semič. Marijina kongregncija v Semiču bo ▼prizorila v nedeljo, 18. marca v Domu »Slehernika«. Začetek ob 3 popoldne.
Naše diiaštoo
Na zadnjem občnem iboru J. k. a. d. »Danice« dne 12. t, m, je bil izvoljen sledeči odbor: pred-
sednik Jenko Franc, cand. iur., podpredsednik Ra-kovoc Josip, cand. phil., tajnik Lipovec Vinko, stud. phil., blagajnik Škofir. France, stud. techn., gospodar Dolenc Karel, stud. techn., revizorji: Šef Ludvik, Majcen Jože, Lah Zdenko.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama
Začetek ob 20, Petek, 16 marca; Zaprto.
Sobota, 17. marca: »Belgrad nekdaj in sedaj«. Pre-
mijera Izven. Nedelja, 18. marca ob 15: »Raj potepuhov«. Cene od 5 do 14 Din. Izven. — Ob 20: »Karijera kanclista Vincika«. Cene od 5 do 14 Din. Izv.
Opera
Začetek ob 20. Petek, 16. marca: »Carmen«. Izven. Gostovanje
Marija Šimenca. Sobota, 17. marca ob 15: »Marta«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 4 do 15 Din. Nedelja, 18. marca ob 15: »Gorenjski elavček«. Gostuje tenorist Marij Šimenc. Izven. — Ob 20: »Ples v Savoju«. Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 10. marca: Zaprto.
Sobota, 17. marca ob 20: ROZF. V SNEGU. Globoko znižano eene. Zadnji?.
Petek, 16. marca. Zaprto.
Sobota, 17. marca ob 20; »Mala I'Ioramye<. Globoko znižane cene.
So zatrjevanju grofa Chorinskega njegova lasi. btoženec |e to priznal, izjavil pa je, da jih je itak hotel vrniti. Bil je oproščen
□	Velik vlom v Počehovi. Na trgovino gosp Ludovika Rižnika v Počehovi pri Mariboru imajo vlomilci posebno piko. Že trikrat je postal njihova žrtev Dvakrat ga je oplenil zloglasni Valh s svojimi tovariši, v noči na sredo pa je poslal v tretje žrtev drznih tatov, ki so se spravili nad ročno blagajno, iz katere so vzeli gotovine 350 Din. Potem pa so izbirali blago za svoje potrebe ter spravili skozi luknjo v zidu zalogo srajc, hlač, žei««kih robcev, platna, novih čevljev, kave, sladkorja, tobaka in cigaret v skupni vrednosti 18.405 Din.
□	Smrtonosna zanjka. V Spodnji Vižingi so našli ljudje v gozdu na smreki viseče truplo obe-šenca, v katerem so prepoznali že več dni pogrešanega brezposelnega čevljarja 37 letnega leliksa Arzenšeka. Arzenšek je živel daljšo dobo v Avstriji Ko je izgubil de'o, so ga tamošnje oblasti kot brezposelnega in nadležnega tujca izgnale. Zatekel se je v domovinsko občino, pa tudi tu ni mogel do kruha. Nekaj časa je prosjačil okoli, končno pa je obupal ter si že januarja skušal vzeti življenje. Takrat so ljudje njegovo dejanjo še pravočasno opazili ter ga sneli iz zanjke. Ker so bili tudi nadaljni poskusi, da bi dobil delo, zaman, je segel v drugo po vrvi ler se obesil na samotnem mestu v gozdu, da ga ni mogel .nihče motiti.
Celje
& Osehna vest. Celjskemu kaplanu g. Ivanu Granfoli jo bila podeljena župnija Negova v Slovenskih goricah.
& Davčne napovedi. Društvo Jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, podružnica v Celju obvešča s tem vse svoje članstvo, da bo uradoval prihodnji torek in sredo (20. in 21. marca) eventu-elno tudi še prihodnje dni vsakokrat od 3—5 popoldne v društveni pisarni, Razlagova ul 6 iz prijaznosti odličen strokovnjak, ki bo izpolnjeval davčne napovedi, kakor jih morajo vložiti vsi obrtniki iu obrtnice najpozneje do kotira marca 1934 na predpisanih uradnih obrazcih.
0 Šahovska simultanka. V torek 13. tnarra se je vršila simultanka šahovske sekcije SK Jugoslavije v Celju. Igral je znani šahovski propagator in eden najboljših celjskih šahistov g. Grašer proli 18 igralcem. Rezultat je bil obojestransko zadovoljiv.
& Umrla je v celjski javni bolnišnici Kos Antonija, 68 letna dninarica z Vranskega. N. v m. p.
Plui
Pereče vprašanje. Kakor znano, je ptujska mestna občina svoje avtobusno podjetje ukinila 81. oktobra 1933 med drugim ludi na progi Ptuj— Sv. Vid—Sv. Andraž v Halozah—Sv. Marko—Ptuj. Z ukinitvijo to avtobusne proge so našo vinorodno Haloze težko prizadete, kor pomeni za njo ta jiroga edino redno prometno sredstvo. Haloze pa obsegajo pokrajino z nad 20.000 prebivalci, gosj>odarsko in kulturno gravitirajo povsem k mestu Ptuju, ki mu je odjemalec odnosno posredovalec za njegove pridelke in v katerem so vsi javni uradi in oblasti, na katere je prebivalstvo navezano. Z ukinitvijo te proge so Ilalozo skorajda odrezane od ostalega sveta in obsojene na sjiiošno zaostalost. Škodo no trpi samo prebivalstvo Haloz, ampak tudi trgovski in obrtniški krogi v Ptuju, pa tudi poštna uprava zaradi prevoza pošte in druga oblastva, ki jim jo v interesu brzi kontakt s prebivalci Haloz. Za odpravo tega nedostatka bi bilo edino koristno in potrebno, da država uvede na imenovani progi redne poštne in potniške avtomobilske vožnje v svoji režiji z državnimi poštnimi avtomobili, kakor obstoja to že v drugih krajih.
Smrtna kosa. V Ptuju je umrla po dolgi mučni bolezni gospa Barbara Puc, zasebnica, vdova v 05. letu starosti. Pokojnica je tašča hotelirja Karla Koserja. Žalujočim naše sožalje!
Ob Erjavčevi izMjačiivi iz JUU
Pod gornjim naslovom sem v ^Slovencu« dno 27. avgusta 1933, štev. 194 objavil s svojim podpisom daljši članek, ki je bil tako etiliziran, da bi se v tem članku omenjena nečastna dejanja, moja premestitev in odpustitve iz službo lahko nanašale na organizacijo JUU in nu gospoda Ivana Dimnika, katerega ime sem večkrat navedel v članku.
Izjavljam, da ne morem niti naprnm g. Ivanu Dimniku, niti napram organizaciji vzdržati nobenega izmed citiranih očitkov in da sem imel samo namen dati neka pojasnila v svojo lastno obrambo, niti nisem imel namena nikogar žaliti in nič takšnega očitati ali podtikati, kar bi moglo škodovati časti.
Če se je navedeni članek v celoti ali v citiranih pasusih razumel v takšnem smislu, se jc to zgodilo proti mojemu namenu in tozadevne očitke obžalujem iti preklicu jem.
V Ljubljani, dne 14. ntnrcn 1934.
Fran Erjavec.
Iz božjega vrla v naravi
Gnoj iz krvi dela rdeč cvet - Nevidni žarhi pišejo na rastline
Možje, ki govore le v milijonih
Kako tudi milijonarjem vse mine
V dunajski Uraniji je preit. torek predaval sloveči rastlinoslovec prof. dr. M o 1 i s c h o svojih poskusih z rastlinami. Navedel je nekaj prav zanimivih stvari, katere bodo zanimale tudi nas!
Ali je mogoče spremeniti cvetlicam barvo? Seveda je. To so potrdili mnogi vrtnarji, kateri so spreminjali barvo tem ali onim cvetlicam. Saj vemo, da je na tisoče vrst vrtnic, ki imajo najrazličnejše barve. Profesor Molisch je povedal, da včasih sama narava cvetlici spremeni barvo. Neki vrtnar je imel vsiljeno /.Into-rumeno priniulo. Slučajno |>a je prav tam, kjer jc lasla priniula, zlil nekaj živalske krvi in ž njo pognojil zemljo. Prihodnjo pomlad je rumena primula rdeče cvela. To ga je napotilo, da je začel priinulam nalašč gnojiti z govejo, tolečjo aili svinjsko krvjo. In njegove primule so cvcle rdeče.
Podobno se jc zgodilo s hortenzijami. Ta cvetlica ima navadno rožnato-rdeč cvet. Vrtnar jo je nekoč presadil v močvirsko zemljo in prihodnje leto je imela moder cveti Poskusi so potem dognali, da hortenzija cvete modro tudi, če gnoju primešaš galuna ali železnega sulfata.
Posebno zanimive poskuse je napravil na biološkem inštitutu v Miinchenbergu pri Berlinu profesor Ervin Bauer. Posrečilo se mu je dobiti tobakovo rastlino brez nikotina, sladak
Prvi avtomobili in motorji. Dne 17. marca mine 100 let, odkar se je rodil Gottlieb Daimler, (zgoraj na desni), ki je povzdignil izdelovanje avtomobilov in motorjev. Zgoraj na levi prvi Daimlerjev avto na bencin iz L 1886; spodaj na levi prvi motorni čoln (1887) in spodaj na desni
prvo motorno kolo.
Siten vihar v Liguriji
Iz Milana poročajo, da je v ponedeljek zvečer po vsej ligurski obali divjal silen vihar. Vode so povsod hudo narasle, ker je med viharjem bil silen naliv. Ladje po lukah so morali privezati z dvojnimi vrvmi, sidra eo morali okrepiti, pa še je v Savoni odtrgalo motorni čoln in ga treščilo ob pomol, da se je ves razbil. Zunaj na morju je vihar zajel več ladij, katerim •o morali iz luk poslati poinoč, kar je bilo posebno težavno in nevarno.
Elektrana v Ventimiglia, ki s tokom oskrbuje železnico Ventimiglia-Genova, je začela goreti. Vlaki, ki jih po tej progi goni elektrika, so imeli velike zamude. Dokler niso popravili strojev v elektrarni, so vpregli lokomotive na paro.
Pozno ponoči je novo ob morsko cesto Sa-vona-Albissola zasul velik plaz, ki je ustavil ves promet V Finale je etal ob morju neki mož in gledal razburkane morske valove. Silen veter je moža vrgel v morje, kjer jc utonil. Ttid,i v Genovi je morje »topilo čez nasipe ter zalilo eeete do železniškega nasipa.
Odkril glavno mesto kraljice iz Sahe
Francoski pisatelj Andre Malraux si je naložil nalogo, da najde glavno meeto Salomonove prijateljice iz Sabe. V letalu je preletel vso Arabijo. In res se mu je baje posrečilo, da jr ugotovil kraj, kjer je stalo nekdanje glavno mesto
te evetopieeineke kraljice. ★
»Tetka, tu imaš muho, pa mi iz nje naredi •Iona!«
»Tega ne morem.«
»Seveda morei Sej № afc^k povedal. da e«
вш oarediii. ..
Novi londonski župan. Pri zadnjih občinskih volitvah v Londonu je prvič v zgodovini tega mesta zmagala delavska stranka. Novi londonski župan je lord Sneli, prejšnji državni pod-tajnik za Indijo.
Nora knjižnica
Mestni zdravstveni svet v Londonu je naročil znanemu psihiatru dr. Prennesu, naj preišče zadevo znorelih knjižničarjev v Lovvnovi knjižnici. Ta zbirka, ki nosi slcjkoprej ime svojega ustanovitelja, ima nad 20 tisoč zvezkov spiritistične vsebine, o strahovih itd. Med ajimi jc tudi dosti redkih srednjeveških prvotiskov in rokopisov nekdanjih oznanjevalcev črne magije.
Knjig ne i/.posojujejo. Za vstop so potrebne posebna priporočila mestne uprave. V čitalnici vlada molk, ker knjižničarji ne smejo govoriti z obiskovalci, temveč občujejo s pomočjo pismenih obvestil. Ta knjižnica je bila odprta leta 1928. In od tega časa je znorelo že 11 knjižničarjev, med katerimi jc tudi sin njenega prvega lastnika Lowna. Eni so postali žrtve samoveličja, drugi si domišljujejo, <la nc bodo umrli, tretji zopet govorijo z duhovi itd. Oblasti so se naposled zanimale za te mnoge slučaje oteinnelosti duha ter odredile preiskavo po strok ovnjakih.
Dr. Prennes je ugotovil, da zadostnje za izgubo duševnega ravnotežja že to, da kdo miim čita katalog knjižnice, ki vsebuje dela pošastno gorostasne vsebine. Mestni svet je na temelju tega sklenil, da ne sme ostati noben knjižničar te zbirke več kakor tri mesece v nepretrgani službi. Potem mu mora meeto oskrbeti drugačen delokrog.
Meeto je že hotelo podariti veo zbirko z 20 tisoč zvezki državnemu Britskemu muzeju. A na ialoet sc je izkazalo, da je zapustil l>own . mestu kniige pod poeojem. Ha bo njegova .zbir-I ka Kttiala vodne msodvijju VB aejaOKtojna«.
Veliko starih premoženj se je razblinilo v nič. Neznutno število novih bogatašev ne more odtehtati te izgube. Sploh je izgubila beseda »milijonar« svoj čarobni pomen. Mož, čigar premoženje znaša en milijon dinarjev, ima kakih 50.000 Din letnih dohodkov, torej kakih 4000 na mesec. S tem še vedno ni pravljični princ, ki bi si lahko privoščil vse, kar si želi. Če pa bomo imeli za milijonarja le človeka, ki ima na leto kar milijone dohodkov, ne bomo našli na primer na Angleškem ekoraj nobenega milijonarja: en milijon funtov je namreč zelo veliko denarja!
Največ milijonarjev je vzela kriza pač v Ameriki. Leta 1929 na višku dobe >prosperity« so našteli v USA 43.000 oseb s premoženjem nad en milijon dolarjev. Leta 1932 jih je ostalo »samo« še 19.000. Še več eo pretrpeli »multi-milijonarji« z letnim dohodkom vsaj po en milijon dolarjev. Leta 1929 je znašalo število teh velikašev 513, leta 1931 samo 149. Zdaj je ostal od njih kot »zadnji Mohikanec« samo eden. To je jolin Rockefeller — oče, ki je imel nekoč eno miljardo dolarjev premoženja, nazadoval potem na 250 milijonov, zdaj pa ponovno napredoval do pol miljarde. Zato je dospel njegov istoimenski sin med »reveže«: leta 1929 je plačal 6 milj. dolarjev dohodnine, a leta 1932 samo 500 tisoč dolarjev. Ilenry Ford, avtomobilski kralj, jc na drugem mestu med ameriškimi bogataši. Leta 1928 je imel 1 miljardo in 200 milj. dolarjev. Zdaj ima samo 10% tega premoženja — do 120 milj. dolarjev. Brata Mellon: nekdanji finančni minister Andrew in bančnik Ric.ha.rd, sta odrezala dokaj bolje. Imata zdaj vsaj polovico onih 200 milijonov, ki so bili njuno bogastvo leta 1929. Ampak tema dvema sedaj Roosevelt stopa na prstel
Angleški bogataši so se izkazali za dokaj odpornejše od ameriških. Njihovo število se je skrčilo samo za 10%. Leta 1924 so našteli 600 Angležev z dohodki nad 600 tisoč funtov, in leta 1932 jih je bilo 540. Število »enkratnih« milijonarjev je celo vkljub krizi naraslo. Leta 1924 je beležila angleška davkarija 144 oseb s premoženjem po 2 milj. funtov šterlingov. Leta 1932 jih je bilo že 157, pač edinstven pojav v dobi krize!
Predvojna Nemčija je štela leta 1913 do 15.500 enkratnih milijonarjev s premoženjem nad 1 milj. mark, in 229 oseb s premoženjem
Meja med Avstrijo in Nemčijo je zaprta
nad 100 milj. mark. Poraz in propadanje denarja sta popolnoma obrnila to sliko. »Pravi« milijonarji z 1 milj. mark dohodkov so izumrli. 180 oseb ima premoženje nad 5 milj. mark, in število enkratnih milijonarjev znaša 2994. Nekdanji cesar Viljem je še vedno najbolj bogat Nemec. Sledita mu Fritz Thyssen in Oto Wolf. Kruppa pa ne vpoštevajo več.
Za francoske milijone so značilne njihove dedne vezi s to ali ono obrtno panogo. Sin vedno nadaljuje očetovo obrt. Tako je Gillet, edini francoski miljarder, kraj svile. Wendel vodi livarne itd.
Le v Orijentu srečamo »mrtve zaklade«, ki niso udeleženi pri nobenem podjetju. Kriza jim skoraj ne more do živega, ker nikoli ne za^Mi-stijo varnih skrivališč. Haiderabadski nizam, ki prednjači med indskimi vladarji, je najbrž tudi najbolj bogat mož na svetu. Njegovi zakladi stanejo najmanj 100 milj. funtov šterlingov. Med navadnimi kapitalisti sta na prvem mestu brala Joela, lastnika dijainantnih ležišč v Južni Afriki. Imata baje do 15 milj. funtov šterlingov v denarju, draguljih in dejnicab.
Princ Sikst Bourbonski-Parmski umrl. V Pa.
rizu je 14. t. m. umrl princ Sikst Bourbonski. brat bivše avstrijske cesarice Cite. Princ Sikst je 1. 1917 v imenu rajnega cesarja Karla prinesel v Francijo mirovno ponudbo. Nemčija j« preprečila takrat tisto mirovno prizadevanje
Zadnje čase je Avstrija čisto zaprla vse ceste, ki vodijo v Nemčijo. Na podobi prizor na obmejni stražnici.
Rohoborba z nosorogom J3№31
zno zver
Iz Johannesburga v Južni Afriki poročajo tole samo na sebi smešno zgodbo, ki pa bi bila utegnila postati žalostna, ko bi prizadeti junak Imel količkuj manj sreče. Junak te zgodbe je polkovnik Marcuswc.il Maxvell, ki je strasten lovec ter še bolj strasten fotograf. Šel jc na lov v velike gozdove blizu Кепуе, na fotografski lov namreč. Hotel je ujeti na fotografsko ploščo nekaj velikih živali, ki žive v teh pragozdovih.
7л mak slučaj pa je miroljubni fotograf vzel s seboj tudi dobro puško. Kmalu se je izkazalo, da mož ni bil nič preveč previden. Naenkrat »e je namreč vzel od nekod orjaški nosorog, ki ee je besno zagnal proti fotografu. Toda fotograf je z mirnostjo, kakršna se spodobi angleškemu polkovniku, zgrabil svojo puško, pomeril in sprožil. Pa ni nič [točilo. Dobri gospod polkovnik, ki je menda bolj navdušen fotograf i« al««!«:, »c DOzejbiJ puško oalvaeeU. Medi&m
je bil nosorog že tik pred njim. Kaj storiti?
Anglež ni nič pomišljal. ampak je ročno zgrabil puško za cev in s puškinim kopitom začel mahati po nosorogu. Imel je srečo. Prvi najhujši udarec je zadel nosoroga v glavo pod oko, kar je žival tako usupnilo, da je za hip obstala. Mediem je priletel že drugi udarec na isto meeto. da je bila orjaška žival čisto zmedena. Kolikokrat je fotograf še udaril, tega niti sam ne ve, ker ni imel časa šteti. Dejstvo je, da se je žival obrnila in krveveč iz lvoenic izginila v pragozd.
Na mestu pa je obstal junaški fotograf, ki se je eam sebi čudil, kako se mu jc poerečilo izmotati se iz te nervarnoeti. Tako v»aj je pripovedoval. ko че je vrnil domov. Vsekakor pa njegova (Miška ne bo več streljala, ker je njene kopito res vse razbito. To bi bil najboljši dokaz, da j« uolkoviuk doma машое injpoeedo— i.
paradižnik in še neko drugo kislo rastlino je odgojil za sladko. Poskusi, iz tobaka odstraniti nikotin, niso novi. Res se je posrečilo pregnati nikotin, a ž njim je izginil tudi dobri tobakov duh. Profesor Bauer je poskusil s 500.000 rastlinami. Dobil jih je |>et, ki so imele le malo nikotina, in eno samo, ki jc bila brez nikotina. Te rastlinice so mu pomagale, da je začel gojiti tobačne rastline brez nikotina. So pa kajpada zelo drage in jih vurujejo ko zaklad.
S pomočjo poskusov se je posrečilo odgo-jiti tudi sladak paradižnik, ki je brez kisline in ki ga lahko ješ surovega ko sadje. (Pri nas na jugu jedo surove paradižnike brez vseh po- j sku.sov). Poskušali so mnogo rastlin in gojili | vedno le tiste, ki eo imele največ sladkorja. I
Svetloba in razne kemikalije zelo uplivajo 1 na rastline. Nevidna, ultravioletna svetloba po- I vžije živo zčlen na površini listov. Prof. Richter je iznašel način, da s posebno svetilko obseva zeleno listje. Liste pokrije s kako šablono, na j kateri so n. pr. iz.rezane razne besede. Ko s sve- i tilko obseva s šablono pokriti list, se na listu ! prikažejo besede, izrezane na šabloni. Predavatelj prof. Molisch je pred kratkim obhajal svoj 76. rojstni dan. Prof. Richter nvu je poslal v dar zeleno vejico, ki so na njenih zelenih listih bile napisane besede častitk in voščil k 76. roj. dnevu. Nema rastlinica je spregovorila...
Vojno stanje v Estoniji. Estonska vlada v Revalu je razglasila vojno stanje, ker se estonski liojevniki hočejo s silo dokopati do vlade in uvesti fašizem. Vlada pa je izjavila, da ne dopusti nobenih revolucij. Če hočejo ljudje fašizem, se bodo izrekli zanj lahko pri volitvah, ki bodo v pol leta. Dotlej pa bo vojno stanje držalo fašiste za vrat. Na naši podobi: Pogled na mesto Talin (Reval), spredaj postaja. Spodaj na deeni: General Laidoner, ki s svojimi četami strahuje fašiste. Spodaj na levi: Odvetnik Sirk, voditelj fašistov, ki eo ga zaprli.
Gospodarstvo
Zlata reka usiha
Najnovejši izkaz Banque de I rance nam potrjuje, da so velika gibanja zlata v mednarodnem prometu. ki so dala svoje obeležje drugi polovici januarja in februarja, ponehala. Tečaj dolarja v Parizu se je prilagodil novi parileti in sedaj ni več razloga za fluktuacije.	... • a
V naslednjem podajamo gibanje zlata pri Kan-que de France letos (v milijonih frankov):
od 29. decembra 1933 do 5. januarja 1934 . . .
12. januarja 1934 ...
19. januarja 1934
26. januarja 1934 2. februarja 1934 9. februarja 1934 16. februarja 1934 23. februarja 1934 2. marca 1934
+ 194 + 142 + 14
—	94
—	106
—	1978
—	448
—	463
—	43
53.2	54.4
57.8	57.0
76.2	83.7
69.2	69.1
62.9	63.6
59.2	58.2
72.9	72.9
0.7 ločke, vendar	
Po najnovejšem izkazu znaša zlati zaklad Ban-qne de France še 73.928 milij. frankov.
Podobno sliko daje Holandska banka, katere zlati zaklad je celo narastel (za 5. marec). To naraščanje je saldo odtoka zlata in izpremembe inozemskih terjatev v zlatu. Zlati zaklad znaša sedaj 792.75 milij. goldinarjev.
Nemška Reichsbank je od 23. do 28. februarja povečala svoj zlati zaklad (ruska plačila) za 21.1
Stabilen indeks cen
Iz indeksa cen, ki ga je sestavila Narodna banka za februar, posnemamo te-le podatke:
febr. 1933 jan. 1934 febr. 1934
živina in proizv. .	60.1
mineral, proizv. .	76.8
industr. proizv. .	73.0
skupni indeks . .	68.4
izvozni proizvodi .	61.0
uvozni proizvodi .	74.9
to še ne pomeni izboljšanja, кег je v giavncm н-ч"" sovati ta dvig povišanju cen mineralnih proizvodov. Zaradi višjih cen koruze, ječmena, konoplje tn suhih sliv so narasli rastlinski proizvodi. V skupini živina in proizvodi so po|>uslile ccne jajc in ovčjih koz, dočiin so narasle cene prašičev, masti, slanine, zaklane perutnine in prvovrstnih volov, ki so narasti za 7.5 točke. Ta dvig cen je pripisovati povečanju državne trošarine na petrolejske proizvode. Med industrijskimi predmeti so padle cene opekarniskih izdelkov, dočim so cene mlinskih proizvodov narasle. Uvozni predmeti so v ceni narasli: j>redvsem kava in čaj, dočiin so padle cene za sirovo bombažno predi vo, poper, pluto in jutine vreče. Cene .zvoznili j>roizvodov so nadalje padle in so znatno nižje kot pred letom dni.
Kakšne prav izrazite tendence v gibanju cen ni opaziti.
Delo za bodočnost
"Ncmiljk hoče avtarkijo tudi v lesu
Nemdse na nekaj pripravljajo, kajti le v tej zvezi so .'razumljiva avtarkična stremljenja posebno
v onih panogah, kjer se temu upira zdrava pamet in navaden rentabilitetni račun.
Nemci so pripravili veliki načrt za jx>večanje domače proizvodnje lesa, ki bo zahteval v svoji izvedbi leta in leta. Nemčija je v dobrih letih 1927 do 1029 vzela za okoli 1300 milijonov mark lesa, leta 1931 do 1933 pa je znašal povprečni konzuin 500 milijonov mark. Delež uvoza pri nemškem konzu-mu, ki je še 1927 do 1929 znašal okoli 37.5%, te liadel 1931 do 1933 na 18%. Delež domače produkcije vedno bolj narašča.
Za ostale izvoznike lesa v Nemčijo je posebno važno dejstvo, da je končana fe dni carinska vojna med Nemčijo in Poljsko, ki je trajala od leta 1925 dalje. Sedaj bo Nemčija zopet kujjovala od Poljske večje količine lesa, kar se bo poznalo pri odjemu iz drugih držav.
Napoved pridobnine za leto 1934. Združenje trgovcev v Ljubljani ojx>zarja svoje člane, da poteče rok za vložitev najx>vedi pridobnine za 1.1934 (dohodek 1933) dne 31. marca 1934. Oni, ki bi do tega dne ne mogli predložiti napovedi, naj zaprosijo pri davčni upravi za podaljšanje roka prijave. Vsa ostala navodila dobijo trgovci v tajništvu Združenja.
Radio
milij. mark, toda do 7. marca je njen zlati zaklad padel za 20 6 milij. mark.
Italija je za vzdrževanje stabilnosti lire porabila znatne vsote deviz. Konec decembra 1933 je znašal njeu zlati zaklad 7002 milij. lir, devizni pa 305 milij. V dveh mesecih do konca februarja se je zlati zaklad jiovečal na 7105 milij., istočasno pa je devizni zaklad padel na 83 milij. lir. Zlati zaklad se je torej povečal za 13 milij., devizni pa je jiadel za 222 milij. lir. To pomeni, da bo lira v kratkem krita samo z zlatom in da bo izginila devizna blagajna, kj je omogočala stalno povečevanje zlatega zaklada in odbijala napade na liro.
Angleško-aineriško valutno delovanje kaže, da je gotova stvar. Pretekli teden so se vršili zadnji razgovori o tehniki tega sodelovanja. Uradno pa se te vesti še ue potrjujejo. Vsekakor bi sodelovanje prineslo več stalnosti, dočiin je sedaj bodočnost ameriške splošne gospodarske in denarne politike nejasna.
Zlato in banka za mednarodne obračune. Na zadnji seji uprave Banke za mednarodne obračune se je mnogo razpravljalo o stabilizaciji dolarja iu funta in vrnitvi k zlatu. Tudi mednarodna trgovska zbornica v Parizu se je izrazila za |x>vratek k zlatu. V zvezi s tem je zanimivo, tla so vloge zlata pri Banki za mednarodne obračune narasle v februarju od 6.5 na 19 milij. šv. frankov.
Kontingent za uvoz koruze v CSR. Češkoslovaška je dovolila Jugoslaviji in Romuniji uvoz 1500 vagonov koruze. Uvoz se mora izvršiti do 15. maja. Poleg tega je dovoljen uvoz več sto vagonov koruze za nove nasade iz naše države.
Holandija in podonavske države. Holandska vlada pripravlja velike izpremembe v trgovini s podonavskimi državami. Predvsem namerava uvesti tel i -ring tudi z našo državo, kar bi škodovalo zlasti našemu izvozu koruze. Na holandskem trgu nam že itak konkurira Argentina.
Union Parisienne je prešla v roke skupine interesentov, ki jih predstavlja banka de Lubersac in
znižana na K
Nova ureditev dolgih valov
Mednarodna radijska zveza v Ženevi je naročila nove valovne dolžine za postaje, ki delajo na dolgih valovih. Razdelitev valov po luzemskem načrtu se je izkazala za slabo, ker se ni dala izvesti. V naslednjih mesecih bodo valovne dolžine spremenjene takole: Moskva 1107 m, Oslo 1145 m ' loslej 1186U1). Leningrad 1210 m (doslej 1224 m), Kalundborg 1250 in (doslej 1261 m), Harkov 1291 m (prej 1345 m), Varšava 1339 m (prej 1304 m). Valov-ic dolžine Motale (1339 ni), Minska (1-142 tn}, Da-•enlryja (1500 m) in Zcesena (1571 m) ostaneio, na-lalje sc izpremenc: Radio Pariš 1648 m (doslej 1796 m). Moskva 1724 (doslej 1714), Lahti 1807 (doslej 1145), lluizen 1557 (doslej 1345), Brašov 1887 '.doslej 1875) in Kovno 1948 m (doslej 1639 m).
Program i Radio Liubliana:
Petek, 16. marca: 11 Šolska ura: Življenje otrok pri raznih narodih (Miroslav Zor). — 12.45 Narodne pesmi raznih narodov (plošče). — 12.45 Poročila. — 13 Čas, reproducirani koncert naših kvartetov, — 18 Orkestralna narodna glasba na ploščah. — 18.30 Predavanje o gluhonemi deci (Vilko Mazi). — 19 Sokolstvo. — 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka). — 20 Prenos iz Zagreba. — 22 Čas, poročila, za smeh in dobro voljo (plošče).
Drugi programi:
Petek, 16. marca: Belgrad: 19 Narodne pesmi.
—	19.30 Samostan Studenica. — 20 Prenos iz Zagreba. — Zagreb: 20 Violinski koncert Karla Rupla.
—	21 Vokalni koncert. — 21.30 Koncert na klarinetu. — Dunaj: 17.30 Klavirska glasba. — 7.05 Spomlad v pesmih in verzih. — 20.45 Vojaški koncert. — Budimpešta: 20.30 Predavanja. — 21.30 I.nbka glasba. — Milan—Trst: 21 Orkestralna glasba. — Rim: 21 »Da«, opereta Mascagnija. —- Praga: 19.20 Ljudska godba na pihala. — 21 Orkestralna in violinska glasba. — Varšava: 20.15 Orkestralni in violinski koncert.
Cie. Sedanja glavnica banke 300 milj. frankov bo milj. frankov.
milj., nato pa zopet zvišana na 200 Sanacija italijanskega denarstva. Poročali smo
laciji
žc o velikih odpisih pri Banca Commerciale Ilaliana. Sedaj je objavljena bilanca Credito Italiano, kjer so rezerve zmanjšane radi odpisov od 300 na 100 milij. lir pri glavnici 500 milij. lir
Znižanje obrestne mere za vloge v USA. Ena največjih hranilnic v Newyorku je radi velikega dotoka hranilnih vlog znižala obrestno mero zanje od 3 na 2.5%. Za enkrat se to znižanje nanaša satno na vloge nad 1000 dolarjev.
Svetovna poraba nikla je tam narasla na 96 milijonov angleških liber (libra je nekaj manj kot pol kilograma). Leta 1932. je znašala svetovna poraba nikla samo 57 milij. liber.
Borza
Dne 15. marca 1934.
Denar
Avstrijski šiling je zopet narastel na ljubljanski borzi 9.15—9.25, na zagrebški na 9.185 in na bel-grajski na 9.20. — Grški boni so notirali v Zagrebu 33.50—34 (34).
Ljubljana. Amsterdam 2311.24—2322.60, Berlin 1360.97—1371 77, Bruselj 800.24 804.18, London 174.75 -170.35. Curih 1103.35—1113.85, N'ew York 3405.50 3433.76, Pariz 225.88-227, Praga 142.34 do 143.20, Trst 203.79- 206.19.
Promet na zagrebški borzi je znašal 47.262 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 15.80, Ne\vyork 300.75, Bruselj 72.225, Milan 26.55, Madrid 42.225, Amsterdam 208.50, Berlin 122.975, Dunaj 73-30
(56.90), Stockholm 81.45, Oslo 70.35, Kopenhagen 70.50, Praga 12.85, Varšava 58.325, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3 05.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila neenotna. Vojna škoda je ostala neizpremenjena, le termini so neznatno popustili, slabejši je bil 8% Bler, dočim so bile begi. obv. in 7/o Bler čvrsteiši. Promet je bil srednji in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 5(li0 kom., 1% inv. pos. 25.000, 1% Bler 1000 dol. in 8'}'„ Bler 1000.
Ljubljana. 7% inv. pos. 72—73, agrarji 35 den., vojna škoda 316- 317, begi. obv. 53-54, 8% Bler. pos. 54 deti.. 7% Bler. pos. 51.50 den., 1c'o pos. Drž. hip. banke 64 den.. Kranj. ind. 250 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 72—73 (72), vojna škoda 316-317 (316), 4. 313-314 (313), 5. 312-313, 6. 311-312 (311), 6% begi. obv. 53.25 do 54. 8% Bler. pos. 54—55 (54), 1% Bler. jtos. 51.75-52.25 (51.75), 7% pos. Drž. hip. banke 63.50 den. — Delnice: Narodna banka 4100—-4*4)0, Priv. agr. banka 255- 256, Osj. sladk. tov. 145 do 160, Union 50 deu., Trboveljska 107 -115.
Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. pos. 72 do 72.50 ( 72), agrarji 36-37, vojna škoda 316-316.50 (316.50—317), 6% begi obvez. 53.75-53.85 (54, 53.70). 8% Bler. pos. 54.50- 55, 1% Bler pos. 52 do 52.30, 7% pos. Drž. hip. banke 64—65. — Del-niče: Narodna banka 4100—4150 (4150), Priv. agr. banka 256—257 (257.50, '255.50).
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je v znamenju pomanjkanja dovozov. Vreme je še vedno slabo, kar preprečuje večje dovoze zaradi slabih jx>ti. Zanimanje za koruzo je nadalje živahno iu so cene umetno sušenemu blagu narasle na 77.50—80, dočim so celic drugih predmetov ostale neizpremenjene.
Živina
Ptujski svinjski sejem v sredo 14. t. m. je bil, kar se dogona tiče, prav dobro založen; kupčija pa
Lepa starke
je bila slaba. Pripeljanih je bilo 259 svinj in 188 prascev, skupaj 447, j>rodano pa samo 96. Povprečne cene so sledeče: pršutarji 5—6.50, polmastne 7—7.50,
mastne 7—8 Din za kg žive te?.e; mrtva teža 9 Din. Prasci 7—10 tednov stari so se prodajali po kakovosti od 100—150 Din. Prihodnji sejem za prašiče bo 21. t. m.
Senzacija v Planici
Iilirija je dobila danes nove prijave za skoke, že tc prijave same najbolje karakterizirajo |)omenibnost prireditve v Plunici, ki bo dne 25. f. m. Poleg žc dosedaj javljenih Norvežanov Sig-munda Riiuda, ki ima svetovni rekord v skokih, jc prijavljen tudi drugi videči Norvežan« Bir-ger Ruud, ki je odnesel letos prvenstvo na slovitih norveških Hollmenkollskih tekmah in se jc plasiral tam kot prvi. Poleg Sigmunda Gu-tormsena, našega trenerja pred 3 leti, ki študira v Ziiriehu in se jc razvil tam v najboljšega skakača, bomo videli na startu slavnega Norvežana Radmara Sorensna iu Olafa Ullanda ter poljskega trenerja skakačev Per Jonssena. Nadalje prideta švicarski prvak v skokih za leto 1934 Reidar Ilof in Civin Alstml. Tedaj osem najmočnejših zastopnikov uorM-škcga smučarskega športa, poleg Poljakom, Cehov in Avstrijcev! Kakor vse kaže, nam je pripravila Ilirija ob zaključku športne sezone iu svoji prekrasni skakalnici senzacijo, o kateri bodo pisal i daleč preko meja naše domovine! Skakalnica je že v delu. povečana bo na skoro 90 m skoke, snega jc obilo, zapadel je /.ojiet nov sneg, tedaj so tudi snežne prilike prav ugodne. Za posebni vlak iz Ljubljane v Planico so od danes dalje v prodaji vozni listki. Prodajajo jih športne trgovine A. Clorec, Kolb in Predatič. Alpina in obe biljetarnici Putnika. Vozni listek z vstopnico velja 48 Din. Železniška uprava bo poskrbela, da nc bo nikakega povoda za pritožbe, kakor se jc to pri državnem prvenstvu neljubo občutilo. Treba jc, da segajo zgodaj po kartah, da se lahko vse pravočasno pripravi.
Rapid (Maribor) : Primorje
V	nedeljo 18. marca bodo prijatelji nogometne igre imeli priliko prisostvovati zanimivi teknil. Na igrišču Pri mor ja, Duna jska cesta, se srečata moštvi mariborskega llapida in ljubljanskega ligaša Pri morja.
Tekma se bo pričela ob IG. V predtekmi bodo juniorji domačina pokazali svoje znanje v tekmi z ljubljanskim Korolanom.
Glavna tekma se bo vršila med uruimi Rapi-dovci in ligašem. O Rapidovcib pisati je odveč. Spadajo zdaj med moštva, ki bi si letos rada priborila trofejo jKKlzvoznega prvaka. Ambicija je velika in pri tem moštvu tudi resna. Rapid igra IHiletno, odlikuje se zlasti z vehementninii napadi. V golu ima izvrstnega branitelja. V vseh linijah pa odlične tehnike.
Primorje bo pravzaprav nastopilo v tej tekmi prvič s svojim novim ligaškim moštvom. Pravimo , novim, ker nastopijo že v tej tekmi neke novo I pridobitve. Nasprotnik je močan. Zalo bo moralo tudi domačo moštvo napeti vse silo in razviti vse svoje znanje, dn pride dn primernega uspeha. Se-ve ta še ni izžreban in ni zaradi tega gotov. Eno pa jc gotovo: tekma bo med najzanimivejšimi, kir jih je bilo v zadnjem času.
Crosscountry deklet in fantov
V	nedeljo ob M pod Cckinovmi gradom
Ljubljanska podzveza ženskih sjHirtov priredi v nedeljo cross prvenstvo pod pokroviteljstvom župana g. dr. Dinka Puca. ki je poklonil za gornje tekmovanje prehodno darilo, ki si ga pribori zmagovalna družina. /,a nedeljski cozd-ni tek, ki sc bo vršil ut<d Cek'nnvim gradom vlada veliko zanimanje, ker -ti oba kluba Ilirija in Alen« /a ta nastop svoje afldinjc vestno pripravila. Prijavljenih jc nad 20 tekmovalk.
med njimi znana dolgoprogašica Slaparjeva (Ilirija), ki bo [>a imela letos v klubskih kolegicah
Zujčevi iu Omanovi ter Atcnašicuh Dolenčevi, Ulagovi, Jurkovičevi zelo resen odpor in bo morulu uapeti vse sile, če hoče obdržati nrimat na dolge proge.
Tekmovalna proga votli poti Cekinovim gradom in bo potek borbe popolnoma viden, na
P<
kar še posebno opozarjamo naše sjioitno občinstvo. Proga je dolga 2000 m, start in cilj bo pri drsališču Ilirije. Dekliško prvenstvo prične
Ti
KREMA TOKALON
(rožnate barve) vtebu'o Biocel. ki it pridobiva od mladih živali po uumu prof. dr, Stejtkala.
Edino hranivo za kožo z jamstvom od 200.000 Din
žene od 50 let lahko sedaj izgledajo, kakor da jim j« komaj 30 let.
točno ob II.
Ob pol II se bo vršil na istem prostoru iu na isti tekmovalni progi juniorski country tek, na katerem stnrtnjo naši i'ihkoutletski nara-ščajuiki, med njimi nam žc znani talentirani junior Glavnik, dalje Mepušar, Siopar, Zuccatio ln drugi. Tudi borbo naših najmi'i |ših bo vredno pogledati. Ker je proga popolnoma ista kot za dekliško prvenstvo, bo zlasti zanimivo |>ri-merjati rezultate, ki jih botlo dosegli juniorji z onimi od ilrkict.
Crosscountry prvenstvo mesta Maribora - Razpis
Crasscountry prvenstva mesta Maribora za moštva in pojedinee priredi dne 25. III. 19Ч4 ob tO dopoldne na igrišču ob Tržaški ccsti SK Železničar, Maribor.
Tekmovanje crosscountry prvenstva mesta Maribor ee vrši ločeno za seniorje in juniorje razreda B in C. Dolžina proge znaša za senlorje 5000 m, za juniorje razreda B 1500 m, a za juniorje razreda C 2000 m. Število tekmovalcev v vsaki kategoriji je neomejeno ter štejejo za plaeemcnt moštev samo oni tekmovalci, ki so prešli cilj v času zmagovalca, oziroma v času slabšem največ za 20 odstotkov od rezultata zmagovalca. Placemeiit moštev se odredi nn ta način, tlii zmagovalec dobi toliko točk, kolikor .je vseh zmagovalcev, ki so j>rešli cilj v pred-isanem času, a vsaki sledeči točko manj. Točke, i pripada jo tekmovalcem pojedinih moštev, se seštejejo, moštvo z večjim številom točk dobi naslov i.Crosscounlry prvak mesta Maribor za razred seniorjev, odnosno juniorjev B in C razreda zn leto 19">4. Plaeemcnt klubskega jirvcn-stva mesta sc odredi, oziroma določi na la način, da zmagovalno moštvo v vsakem razredu dobi toliko točk, kolikor moštev jo v dotlčnem razredu dovršilo pravilno tekmovanje, n vsnko drugo mošlvo dobi točko manj. Pripadajoče točke istega kluba vseh rnzrcdov sc seštejejo iu kl'ib /. večjim številom točk dobi naslov ■ Crosscountry prvak uicsta Maribor za klube v 1. 1934. Nagrade prejmejo: Prvi poedinec vsakega razreda - kolajno, prvi senior pokal, ter prva moštva vsakega razreda diplome. Prijavnimi 5 Din za osebo. Prijave jc poslati nn naslov: Starešina Gustav. Maribor, Mestna hranilnica. Udeležba jc dovoljena le verificiranim atletom pri JLAZ včlanjenih klubov mesta Maribor. Zn vse ostalo, kar v raznisu ni navedeno, veljajo pravila in pravilniki JLASZ. — SK Železničar.
SLUŽBENE OBJAVE LJUBLJ. FODZVF.ZE JSŽZ (Iz seje uprav, odbora dne 14. marca.)
Navzoči: dr, Bradač, Slurz, Svetličeva, Jolen-čeva, Ruplova, major Jane, Karba, Schnellerjeva, Raltesar, Kušar, prof. Stepišnik, Jurnian. Odsotna: i dr. AdleMčeva in Kermavner opravičeno. — Nn , /nanjo se vzame Izjavo SK СеЦа. d.i v pomladni 1 sezoni ne more nastopiti v prvenstvenih tekmah. I Odobri se v načelu medmestna hazenska tekma
Uporabljajte kremo Tokalon rožnat« barv« zvečer pred počitkom, kremo Tokalon bele barve, ki ni mastna, pa zjutraj.
Zagreb : Ljuhljana dne 25. marca v Zagrebu, katero je zveza odobrila. — Klubom se sporoča, da je prijavnine za country dne 8. aprila za državno prvenstvo znižana na Din 30. — Čitajo se s pravico takojšnjega nastopa za SK Ilirijo atletinje: Pirš Joža, Jenežič Vida in Vidic Angelca. — Na znanje se vzame poročilo predsednika g. dr. Bradača, da je prevzela pokroviteljstvo nad countn tekom za prvenstvo dravsko banovine, ki sc vrši v nedeljo 18. t. m. mestna občina ljubljanska ir da je ustanovila za ta tek prehodni) darilo pod imenom »Modri j>okal meata Ljubljane^. Osvoji se predlog Ilirije, da prevzame podzveza izvedbo njenega mladinskega country teka. ki se vrši na isti progi kakor ženski in sicer pol ure pred ženskim. — Sklene se nabaviti za zmagovalko poedino lično darilo, za nadaljnjih pet pa plakete. — SK Ilirija in TKD Atena se pozivata, da-pošljeta k nedeljskemu teku po sedem odraslih članov odnosno članic za rediteljsko in drugo pomožno službo. — Odborniško službo vrši pri nedeljskem teku prof. Stepišnik. — Darila, od katerih je pokal, ki si ga pribori klub, prehoden, ostala darila pa pridejo v trajno posest tekmovalk, se botlo oficijelno razdelila zvečer ob 21 na družabnem večeru, ki ga priredi Ilirija v dvorani hotela Miklif. — Določi se za nedeljsko prireditev sledeča vstopnina: odrasli Din 5, dijaki in mladina Din 3.
Vremensko poročilo JZSZ in SPD
a) Po stanju dne 15. marca nh 7 zjutraj.
Kranjska gora, Ratefn-Planiea: +1, jasno, mirno, 35 cm južnega sneg«, smuka neugodna. — Bistrica, Boh. jezero: +1, lasno, 13 cm južnega snega, smuka neugodna. — Bled-jezero: +3, barometer ee dviga, snega In leda ni več. — Smučarski dom na Pokljuki: 0. sneži, mirno, 15 cm novega snega na podlagi 150 cm, sneg južen, smuka neugodna.
ASK Primorje, lahkoalletska sekcija. Danes
ob 20.30 va&ia odborova seja. Vabljeni na obvezno udeležbo gg. načelnik, Kermavner, Luin, Žorga A., Skušek, Slamič Lavo, Puc Igor, Raič Dušan, Sosif.
Alpinski smuški tečaj na Okrešlju. Smučarski klub Cel je priredi v zvezi s tekmo v smuku, ki s evrši na velikonočni ponedeljek i/. Savinjskega sedla nn Okrešelj, od 2. do 8. aprila t. I. alpinski tečaj v smučanju f>od vodstvom zveznega učitelja kluba. Tečaj je namenjen predvsem izvežbnnim smučarjem, kateri niso dosti izve/bani v smuških likih v strmem jiobočjn iu jim manjka sigurnost na različnem terenu. Pouk bo razdeljen in se vrši dojxildne šolsko smučanje, popoldne izleli in zvečer teoretično, iijio-raba vrvi in cepina ter drugo, kar je potrebno smučarju-turistu v spomladanski dobi smučanja zlasti pa v alpskem terenu. Celotna oskrba za osebo lio znašala 40 Din dnevno, prijavnimi za tečaj 50 Din. Skupni odhod tečajnikov bo na veliko soboto nli velikonočno nedeljo г Avtobusom do Logarske doline, o čemer bomo še pravočasno poročali. Snežne razmere so na Okrešlju spomladi najbolj zanesljive. Glede natančnejših informacij prosimo obrniti se na naslov E .Gračner. Celje, tt, V. Wogp.
Ljubljanska Tnblc-tcnnis. Podzveza. Službeno! Iz seje uprav, odbora dne 7. marca 1914. Navzoči: gg. dr. Bajcc, Griinfcld, Ciglar, Ra-inovž, Žclczniknr, Nemec, Lukič, Nagv. Verificira sc s pravom nastopa 4. marca Cdleslina Franc in Rcgner Franc, oba Jugoslavija, Celje. Odobri so razpis »Brzega turnirja« po jiredlogu teli. referenta. SK Iliriji sc rezervira termin txl 12. do 15. VIII. za turnir na Bledu in od I. do 4. IX. za »Prvenstvo Ljubljane«. Nn znanje so vzame in odobri razpis turnirja ŽSK Hermesa. Dalje se vzame na znanje dopis J I IS-a in Jugoslavije, slednji dobi pismeni odgovor. Radi sestave rangliste prvih 6 igračev podzveze se. sklene soglasno, da se izvede izbirni turnir iu morajo biti na razpolago nodzvezinemu kaneta nu sledeči igrači: Nemec L.. Nemec J., Kavčič, Drovenik F. in Horvat, vsi Hermes, ter \Veis, Orzinič, Djinovskl, Sto|wr in Nagy. vsi Ilirija. ' Glasom dopisa JTTS se dovoli vsem klubom, ki se nn novo prijavijo v članstvo Zveze, dn plačrtio zn enkrat s.mio ^0 Din jirijnvninc. ostalo članarino 100 Din pa do L junija t. 1. Na to s« opozarja Jugoslavija Celje glede ISK Maribora.
MALI OGLASI
V malih oglatih velja »seka beseda Din 1'—; ienllovanjskl ogletl Din S —. Najmanjši znesek ta mali oglat Din 10*—. Mali oglati te plačujejo lako) pri ■aročllt. — Pri oglatih reklamnega tnačaja te račune enokolonska S nun rltoka petllna vrstica po Din 2*30. Za plumene odgovore glede molih oglato«
treba prlloiiH znamko.
Bogata izbira Vel. nočnih daril po znatno znižanih cenah pri staroznani tvrdki
F. M. Schmltt
Lfublfana
Pred Skotijo St. 2 — Lingar eva ulica it. 4 Točna postrežba I	Solidne cene I
Prireditve
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert, (h)
II
Stanovanja
Dvosobno stanovanje
moderno, s kopalnico, se takoj odda. Vprašati: Trafika Nebotičnik. (č)
flužbodobe
Antotapetnik
samostojen delavec, dobi stalno nameščenje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Aulotapet-nik«.	(b)
IkT.MMnl'
Hotel
oddam v najem le sposobni, inteligentni, samostojni gospodinji z večjim kapitalom, imajoči lastno gostilniško koncesijo. Ponudbe pod »Bled« 2894 na upravo »Slovenca«, n
Razno
Hranilne knjižice
in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov temliemo do preklica zopet v račun A & E. Skaberne, Ljubljana. |r|
Objave
Tvrdka »Gentleman«
opozarja cenjene odjemalce, da vajenec Kazimir Bulok ni več opravičen inkasirati. Firma »Gentleman«, Tavčarjeva 2/1.
(o)
Posestva
Mlin pri Mariboru
bogata okolica, stalna voda, zelo aktivno podjetje, zaradi starosti naprodaj. Ponudbe pod »Lepa bodočnost« štev. 2826 na upravo »Slovenca«.
Danes sveže morske ribe!
Na ražnju: branein, sampiero, cevoli, barboni, brodeta ia palomide.
Restavracijo StflMIČ, BosposvBtsha c.
Novozidano hiSo,
gospodarsko poslopje, četrt orala vrt« — poceni prodam. Marija Brezje 44 pri Mariboru.	(p)
Trgovska hiša
v fari ob državni cesti, na prometnem kraju, vpeljana, takoj naprodaj z zalogo in inventarjem. Za vse skupaj potrebno ca. 100.000 Din. Informacije daje Grims, trgovec, Stara cerkev pri Kočevju, p
I 'JTTTi ffffffl
IMinilllllllllinHIlllllfllHIlllllllllllllll
Ct avto *voi stan orvaa/us аГ motorja bt znebil se rad 'iri kuna v U тпицо oriient 4tnv*nfe» naimanif inserai
ппшшшпншишиншпшшшшннииишши
Nogavice, rokavice
m pletenine Vam oud> v veliki izbiri oaiugodoeie io oaicenete 'vrdka Kari Prelog Liubliana 2td"* ska ulica in Stari trg lij
Prvovrstne orehe
in jederca, presušenr — nudi po ugodni ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (1)
Šivalni stroj
z okrogilm čolničkom — prvovrstna znamka — ugodno naprodaj. Dvora-kova 3/1, levo.	(1)
občinskega stražnika
Opozopiamo na .Moli oglasnih1
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki pril ki!
Sadna drevesa
visoko- in nizkodebelne jablane ia hruike, češplje, črešnie, višnje, breskve, marelice, agras in ribez, zajamčena rodovitnost ■ dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani — Novi tr| 3. — Zahtevajte cenik.	(I)
J aH a
pomaranče
sladke tn sočne, v prvovrstni kakovosti
prodaia GOSPODARSKA ZVEZA Ljubliana, Tyrševa cesta.
Debele
lushinasie otrobe
kupne naictnctt pri trvdki \ NOLK Ljl BI JANA
R«.l|rv* mu 2*
к^ааотмшпнш
PPEMOG DRVA IN
Karbo paketi pri iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Mestna občina Novo meito razpisuje s 1. aprilom 1934 mesto
Pogoji, pod katerimi se bo služba podelila, se dobijo med uradnimi urami pri predsedstvu mestne občine. Rok za vlaganje prošeni do 25. marca 1934. — Predsedstvo mestne občine Novo mesto, dne 14. marca 1934.
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in ivek, gospod
FRANJO ČELIK
morn. tehn. kapetan v pokoja
dne 14. L m. nenadoma umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 17. marca 1934 ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Maribor, dne 15. marca 1934.
Žalujoči ostalL
Brez posebnega naznanila.
Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog in oče ozir. brat, svak in stric, gospod
ing. Eggen Poniž
gradbeni inženjer, rez. peš. poročnik, odlikovan z redom jugoslovanske krone V. razreda
▼ četrtek, dne 15. marca, po kratki in mnčni bolezni, previden e tolažili ev. теге, mirno т Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo т soboto, dne 17. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Costova ulica št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. У Ljubljani, dne 16. marca 1934.
Mara, soproga; Tašica, hčerka; Rajko in Roman, brata — iu ostalo sorodstvo.

orbop

TRBOVELJ SKI
PREMOG V ZABOJČKIH
Lndvik Ganghofer:
41
Samostanski lovec
»Spusti Helol< je kriknil gospod Henrik in sam oprostil na jermenu se davečega Pozorja. Psa tka se pognala kakor pšici in sta glasno bevskaje začela pogon. Ris se je skuašl postaviti po robu, toda kremplji obstreljene šape so mu odpovedali, omahnil je, v istem hipu sta bila na njem oba psa: živali so se stisnile, zvile v premetajoč se klopčič, ris je pihal in udarjal s čapama — toda preden je utegnil priskočiti gos|>od Henrik, se je pognal spet kvišku in planil v dolgih skokih dalje, za njim pa bevskmjoča gonja obeh psov.
Goepod Henrik je obstal in prisluhnil odmeva-jočim glasovom. Še nekaj časa, potem sta ee pasja glasova spremenila v srdit lajež, ki je prihajal vedno z istega mesta. »Obkolila sta ga, čuje se mestovni lajež,« je zaklical gospod Henrik hlapcu hi stekel med drevjem za pasjim klicem.
Ko je prišel na mesto, sta stala psa ob vznožju vleoko iznad gozdnih tal dvigajoče se stene in ^ta lajala proti kameniteinu napušču, kamor se je bil v mogočnem zaletu pognal ris. Zašel je bil v post; vse okrog njega gola, gladka skala, pod njim psa. pred njim lovec.
»Prožite, goepod, proeto vendar!« je klical hlapec.
Goepod Henrik je pa odpahnil samottrel na hrbet, potegnil iz nožnice svelel lovski nož in se bližal roparju, dokler ni bil od stene oddaljen samo le deset korakov. Psa sta pod vjala še bolj, hripavo lajala in se pogmnjala ob goli steni kvišku. Toda ris se zanju ni več zmenil: potuhnil se j", s koničasto poraslimi ušeei naprej, in velikimi ognjeno lereJJtmi očmi uprtimi v loret, je čepel negibno
— samo dolgi, sivi brk: so se mu tresli nad odprtim gobcem.
»No« se je nasmehnil gospod Henrik. »Skoči vendar I Vidiš, da čakam.«
Rdeča mačka je obračala glavo, kakor da bi ne mogla dalje prenašat' ostrega, mirnega pogleda teli jasnih človeških oči. Pogledala je na bev-skajoča psa, nato okrog sebe kakor po kakem izhodu in spet so se njeni žareči pogledi uprli v lovca. Potem ji je naježeni kožuh lahno zadrgetal, potuhnila se je še niže, šape so se stetrnile in na pele — in je skočila: toda gospod Henrik je bliskoma dvignil nož, ris se je z vso silo divjega skoka zadri na nastavljeno jeklo in se zvrnil mrtev na tla.
»Tako! Zdaj bodo imeli moji gamziči in jelen-čiči mir pred teboj!« se je poemejal gospod Henrik, obrisal ob mah krvavi nož in ga vtaknil v nožnico. Hlapec je pritekel, da bi si ogledal roparja. Toda psa ga nista pustile hlizu; davila in trgala sta ubito žival, dokler ju ni poklical gospod Henrik, da bi pogledal, ali sla iz pretepa r risom odnesla zdravo kožo. Pozor ni bil ranjen, uboga llela je imela pa globoko odrlino na hrbtu.
»Ali imaš kresilo in žveplo pri sebi?« je vprašal gospod Henrik hlapca.
4)a, gospod!«
»Zakuri in daj palično konico. Hela je opraskana, morava rano izžgati.c
Kmalu je zagorel majhrm ogenj, kjer sta r žarila železo. Gospod Henrik je pokleknil. paa v naročje in si pritisnil njegovo glavo na prsi.
»Daj setn konico!«
Zacvrčalo je — tuleč od bob-čino se je iztrgal pes gospodu Ilonriku iz rok, skakal divje okoli in neprestano »treeal kožuh.
>Pojdi tam. Hola. pojdi <em, pojdi!« |e vabil
i gospod Henrik in tleekal s prsti. Pes je nagnil gla-| vo postrani, potegnil rep med noge in se plazil, I nenehoino oklevaje, pred noge svojega gospoda. Ko je zapazil, da mu menda ne grozi novo gorje, je veselo cvileč skočil gori ob svojem gospodu.
»Ali je bolelo, Helica?« se je prilizoval gospod Henrik, gladeč psa po glavi. »Veš, je moralo biti. In ti, kajne, ti ne vprašuješ Čemu? Ti ne lajaš na roko, ki te žge. Da! Seveda, nisi človek — si le modra žival. Da, Helica, da!« Potem je poklical hlapca. Nosi risa doli v samostan! Pozdravi moje gospode kanonike, naj jim tekne pečenka. Pozorja vzemi s seboj, tlela pa sme ostati pri meni. Pojdi, Hela, pojdi!«
In gospod Henrik je z^el zložno stopati vkre-ber po gorskem gozdu.
17.
Pozno popoldne je prišel Henrik do koč. Že na vratih gospoduje »obe mu je stopil nasproti oskrbnik, plamteč od razburjenja.
»ReverendiSsime! Mar si morete misliti, kaj smo našlj?«
Ne da bi čakal na odgovor, je planil gospod Schluttemann v kočo in se takoj vrnil, držeč v roki že precej nagnilo glavo kozoroga z. mogočnim rogovjem.
S proitovih ustnic se je utrgala jezna beseda. Stopila sta v sobo in еплрлН Schluttemann je začel pripovedovati.
Do opoldar so znman iskali, vse sledi in vso kri je izpral dež. Zr so se hoteli obrniti proti domu, ko je zapazil Valli v globoki, temni razpoklini nekaj sumljivega. Bil je iskani kozorog. Dvignili so ga kvišku in ga natančno preiskali; pokazalo se je, da pri živali nič ne manjka — sanvo srce. Oskrbnik jr dal kttlu odsekati glavo, da bi izročil
gospodu Henriku rogovje. Ko so na poti domov prišli mimo križa, je Valti spet odkril nekaj novega. »Fant,« je menil gospod Schluttemann, »ima risje oči in pasji nos.« Valti je na Kristusovi podobi opazil krvave madeže — »domala tako rdeče, kakor bi bili naslikani, podobno onim drugim!« Streha nad križem je branila, da bi bil dež izpral kri.
Tedaj se je po Schluttemannovih besedah v njegovi glavi zjasnilo kakor da bi z baklo posvetil, dokler ni njegova sumnja priključila eno k drugemu, kakor člen k členu pri verigi.
»In zdaj reverendissime, hoc igitur censeo!« Položil je roko čez mizo in je začel na prste naštevati. »Primo: pri križu je moral lump kozoroga obstreliti ali pa je obstreljeni kozel prišel na bega mimo križa in ga oškropil s krvjo. Tedaj je storil dejanje nekdo, ki je bil na velikonočno jutro še pred dnem pri križu. Nekdo, Id ga poznaaaml« Gospod Schluttemann je potegnil zadnji zlog kakor testo za rezance. »Tak falot! Še sam mi je pravili Le čakaj, jaz ti posvetim s tvojo zvitostjo! Secundo: manjka samo srce. Tedaj je naredil nekdo ali še bolje ...,« gos[>od Schluttemann je prekanjeno pogledal, »nasnoval je nekdo, ki mu je šlo za srčne križce. Nekdo, ki ga poznaaaml Saj je prišel sam k meni in jih hotel imeti, pa sem ga sumi v zadnjo. Post autem: ako je naredil eden м drugega, je naredil zaradi srebrne pohvale. Ker je potreboval denarja, kakor pek drože — recimo exempli rause: nekdo, ki na veliko soboto ni mogel plačati fevdnine — in na velikonočni ponedeljek prinese denar. Prinese ga, prinese ga! fn mi udari z njim na mizo, in pravi, oni drugi, da mu je posodil! Haha! Posodili Čakaj le, fante, po sodil ti bom jaz nekaj..., kar ima frajmao v skrinji l<
%a »JueoelovarMlto tiskarno« v Laubnam. Karel čet
i/AinmiMii 1,»» KattMve«
Urednik; Lsise Geieb^