im Linn, številka 94. V Ljubljani, v nedeljo 26. aprila 1925. Cena Din t tiha J a vsak dan popoldne, Izvzemal nodal] a In praznike. — lasaratl: do 30 pet i t A 1 D, do 100 vrst l D 50 p, večji Inserat! petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru, — Inseratnl davek posebej« — „SIovftn*ki Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 O i Upravntaf vo: Bnallova nlEea stav« 5, arrüloia. — Telefon ste v* 304« Uredništvo: Knallova nllen it 8, I. nadatrople. — Telefon štev. 34. PT Poštnina plaiana v gotovini. Vzporednost akcije. Časopisje jugoslovenske opozicije ie Je v poslednjem času precej umirilo. Kakor na povelje ie utihnila tista nekoč oglušujoča kampanja proti »korupciji« 3n »nasilju«, ki je strašila vsak dan t debelimi črkami po Ljubljani, Zagrebu tn Beogradu. Uvidevna javnost je dobro znala, da kampanja ne sloni na dejstvih, marveč da spada k šlrokozasnovanemu aačrtu opozicije in k njeni borbi za nad-rfado v državi. Najbolj močna je bila Kampanja jeseni in pozneje pozimi za 3asa volilne borbe, ko Je hotela opozi-:ija z zvenečimi bombami zavojevati večino jugoslovenskeg:a naroda. Po volitvah pa je prišla izpreinern-trtu Radičeva stranka se je spokorila. V >raislu tega izpreobrnjenja je zapustila 3notno fronto opozicije. Formalno spada še v opozicijo, stvarno pa se »raz-govarja« z radikali, da jo vzamejo v koalicijo. Kakor na povelje je sedaj v zagrebškem in beogradskem tisku utihnila kampanja proti »korupciji« in »nasilju« narodnega bloka. Prej tako glasni listi pridno moledujejo za milost pri vladajočih strankah. Celo beogradski opozicijonalni tisk, ki je prej pograbil vsako, še tako nedolžno zunanjepolitično priliko, da udari proti vladi in jo obdolži vseh mogočih strahot in pregreh, je lojalno umolknil. Sedaj je drugače! Beogradska :>Pravda* pridno sekundira naši vladi. Te dni prav ostro nastopa proti vladi bolgarskega min. predsednika Cankeva, ki predrzno kleveta po Evropi, da le naša vlada fošcenirala in podprla *revo-Incijonarae dogodke v Bolgariji. Nasproti temu nastopa vse lojalno časopisje naše države skupno in složno z rtašo vlado ter zahteva temeljite reme-dure od sofijske vlade! Tako nesramne klevete naše države se v bodoče ne smejo ponoviti. Tudi zagrebški tisk podpira, če drugače ne, vsaj molče, našo vlado m obsoja Cankova. Le v Ljubljani se najdejo listi dobro poznane SLS, ki pozabljajo na svojo patrijotično dolžnost, in ki se v zadnjem trenotku postavljajo na stran bolgarskih režimovcev, dolžeč jugosloven-sko driavo in našo politiko, da je vpri-zorila prav tako, kakor sedaj klevetni-Sko razširja v svet Cankova vlada o beogradski vladi, zadnje revolucijonar-ne dogodke v Bolgariji. Vzporednost klevetniške akcije je evidentna! »Slovencu«, kot glasniku te stranke, se nič ne gabi način, kako se je pred letom sedanja Cankova vlada polastila državnega krmila, nič ne objokuje nekdanje nesrečne usode Stambolijskega in njegovih pristašev, usode emigrantov, ki stradajo po Evropi, ker jih je Cankova vlada pregnala iz domovine. -Slovenec« se dela nevednega In noče priznati, da se sedaj vrača Can-kovi vladi, kar je storila nekoč z zem-Ijoradniki. Z revolucijo je prišla do oblasti, preko gor krvi in človeških Žrtev se je dokopala do državne moči, z enakimi sredstvi in po enakem vzgledu so jo hoteli strmoglaviti bolgarski revolu-cijonarci. Jasno je, da gre tu za notranjo državljansko borbo različnih principov. Le v Ljubljani se najde list, ki iz mržnje do vsega, kar je naše in kar služi naši državi, izrablja tudi to priliko in blati našo vlado vzporedno in v skladu z izjavami bolgarskih državnikov. Mi smo baje krivi sofijskih atentatov, ne pa notranji bolgarski spori, revolucijonarne in protirevolucijonarne metode Cankove vlade in njegovih nasprotnikov. SLS je v tem oziru popolnoma osamljena. Rekli smo že, da tudi beogradsko opozicijonalno časopisje obsoja sofijsko vlado in njeno klevetarj: naše vlade po evropskem časopisju. Zagrebško časopisje podpira našo diplomacijo. Le v Ljubljani nadaljuje časopisje SLS svojo brezvestno kampanjo proti vsemu, kar je naši politiki sveto! Pri tem do-daje neke demagoške ocvirke o potrebi združitve Bolgarske z jugoslovenske mi »narodi«, kakor da gre tu za etnično in narodnostno združitev, ne pa za čisto pametno idejo politične federacije in združitve med Bolgarsko in Jugoslavijo. Bolgarski državniki naj se enkrat odrečejo Makedoniji, naj opuste misel Izpopolnitev vlade Mnegu Moli Pašičev povratek v Beograd« — političnem življenju. — Beograd, 25 .aprila. (Izv. Ob 12.) Danes ob 8.45 je prispel min. predsednik g. Nikola Pašič s svojega velikonočnega odmora preko Sarajeva v Beograd. Min. predsednik je takoj od-šei v predsedništvo vlade, kjer je prevzel državne posle. Danes, kakor pričakujejo, odide kmalu popoldne min. predsednik na dvor v avdijenco h kralju. S prihodom ministrskega predsednika v Beograd je zelo oživelo politično življenje. V notranji politiki je na dnevnem redu vprašanj ž tolikorat omenjene rekonstrukcije vlade. Vas dopisnik doznava iz anjbliž]e okolice g. Pašiča, da ne pride do formalne demisije sedanje vlade, tudi ne bo Izvedena nikaka rkonsimkeja vlade, zvršl Se samo izpopolnitev odnos-no popolnitev vlade. Po neki verziji prevzame ministrstvo za agrarno reformo posl. Milan Simonovih (rad), mesto dr. Šurmina prevzame ministr- ŽiTahnost v parlamentu — Novi ministri. m r stvo trgovine in industrije ni program je bil r polni meri izveden. Razmerje med Poljsko in Češko, ki j# bilo prisrčno Že sedaj, bo postalo po podpisu številnih konvencij se boli iskre»o. «Uverjen sem. je zaključil Beneš. da naätopv v medsebojnih odnoSajih obeh držav nova era pozitivnega sistematičnega sodelovanja na vseh poljih javnega življenja obeh naro* dov. V polni meri sem zadovoljen s tem, kar smo dosegli.7> Pred predsednici volitvami v Nemčiji. Vrhunec agitacije, ■— Berlin preplavljen z letaki in Hindenbur-govimi slikami. — Šolarji agiiirajo za Hindenburga. — Ugodne šanse za dr, Marxa. — Bar;m. žo. jrprila 0zv.) Berlina s« je üanos polastil* sploSaa volilna nervosa. Vse ulice so preplavljene z letaki. Povsod ©o nabite slike HLndenburga .Avtomobili vozijo agitatorje in raideljevalee letakov. Povgod v mestu ra tudi po ostalih nemSklb pokrajinah Je dosegla agitacija, svoj vrhu. nec. Vsa Nemčija je razdeljena v dva velika tabora, ker komunisti sploh ne prihajajo v vpoätev. Borba med dr. Marsom In Hindenburgom se je spremenila v pravcato volilno bitko. Samo v Berltau je za dane« popoldne in avečer napovedanih 1000 volilnih shodov. Po šolah so danes učrtelji razdelili šolarjem »črno-bele-rdečec zastane« ter jih poalaM na urico, d« so začeli mani-testirati za Hindenburga. Naučili so jih tn. Stanovanjski zakon — Beosrad» 25. aprila. (Irv.) Dants ob 11. dopoldne je plenu m zakonodajnega odbora nadaljeval načelno razpravo o uoveni stanovanjskem zakonu. Razpravo ie vodil podp. J. Demetrovič. Načema debata je bila takoj zaključena. K besedi se je oglasil tudi klerikalni član zakonodajnega odbora. Predsednik je njegovo zahtevo odklonil z motivacijo, da se je k besedi prepozno priglasil. Klerikalni Član je protestiral proti temu, da je brzojavno vabilo k seil prepozno dobii. Podpredsed. Juruj Demetrovič je nato k protestu klerikalnega poslanca pripomnil, da se klerikalci, kakor je videti iz poteka razprave, zelo malo hiteresirajo za siano vanjski zakon. Ce bi se kaj interesiraU, bt klerikalni član odbora že lahko prišel po-preje na seio. če ce na prvo. Da vsaj na druso. Sam predsednik je klerikalnega člana osebno pozvai k seji. Pri zaključku načelne debate mu ne more podeliti besede. Zakonodaku* odbor i* nato načrt slano-vaniskesa zakona sprejel s 15:10 glasovom v načelu. Takoj nato se je pričela podrobna razprava. Ta je zelo pospešena in je pričakovati, da bo stanovanjski zakon danes opoldne popolnoma spreiet, tako da pride prihodnje dni v skupščino, ki sa ima spra-jati po krajšem postopanja. ARETACIJA KOMUNISTOV NA POLJSKEM. — Varšava, 25. aprüa. (Izv.) V Nov ura C^odku pri Vikii so politične oblast odkrile obsežno komunistično zaroto. Zarotniki so bili v stalnih stakni s sovjetskih* poslaništvom v Varšavo. — London, 23. aprila. (Izv.) Poročila in Varšave javljajo, da so oblasti zadnje dni prijele veliko število korrrurristov iu jih zaprle. Govore, da ie bilo aretiranih 700 di nefeatere pesmice, ki opevajo H2nd«ir6~tnN ga kot velikega vojskovodjo In rešitelj* tlačene domovine. Med Obema, verlkimu. iatoororm*. mW> crržavnrm in ljudskim blokom, monarhljtfl hi republfiomei Je nastala velika napetosr. Alarmirana je državna obramb« in državn« policija, da vzdržuje javni red in mir. Pričakovati far da pride do spopadov men m anarhisti In republikanci. Volilno Sause dr. Marsa to po vs«h krulacijah Se vedno zelo ugodne. Komunte-sploh ne pride v poštev. Računajo, da dobi dr. Marx pri SntrlänJIs volitvah v najslabšem slučaju i hi pol miii'ona retafttnac večine. Živahno delovanje diplomaoije v Beogradu, >»- tfeograd, 25. aprila. (Izv.) V üjpk>-matičnih krogih je biLo danes zelo živatmo Nekateri jutranji listi so deloma z veHfcšm zadoščenjem javili, da jc spor oziroma inet- ' dent k Bolgarsko poravnan na podlagi de-mentija bolgarske agenture. Y bistvu nI tako. Spor oficijelno še ni likvidiran. Za danes popoldne je napovedana sela ministrskega sveta, na kateri rahdsirski predsednik s. Nikola Pašič deiinttivno uredi t ud«* naše stališče napram Bolgarski in se obenem tudi sestav! primerna nota, s katero se zahteva od bolgarske vlade zadoščenje. Sestaviti se ima poseben odgovor nadvlade k izjavam Kaliova fn Ruseva. Di-plomatični krosi obenem z indignacijo komentirajo kratko, zelo zavito izjavo ho"-, aarske agenture. ODSTOP PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE. — Li&abona, 24. atprfia. (Havac) Predsednik republike je naznani! svoj odstopi republikanskemu konüre6u. Kongros nje. gove demisije ne sprejme na znan j*. Borzna poročila. Ljubljanska borza daae«> «"! poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu s*o notirala: Cari«. 12.09, Pari« 326, Praga 1S5.50, Newyork 6230, otKloii 299.50, Milan 255.75, Dmi^* 0.0879, INOZEMSKE BORZE. — Curia, 25. aprila. Predboraa; bot* grad 8275—S295, Praga 15.33, Milan Pariz 26.S5, Newyork 516.50, London 34.84, — Trst, 25. aprila. Predborza: Beograd 39—39.15, Pra«a 72—72.50, London 117.1« —117.20, Newyork 24.32—34.40, Parte 126v JUS Cnxih 474—474 Dima* l^mk—fl£*H, s Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« one . i^rrra r*zo stev. Dr. Leopold Lenard^ naš problem. Dr. Gosar pravi, da so Slovenci samostojen narod v etničnem pomenu, ker imajo svoj slovstveni jezik in svojo kulturo. Vprašanje o kulturi je jako megleno in iz njega ne moremo zaključiti ničesar. Nikjer na svetu se narodi ne de* !e po kulturah in nikjer ni kultura oni kriterij, ki bi delil narod od naroda. Dr. Gosar ima svojo kulturo, ki je veliko bližja kulturi dunajskega advokata, kakor pa kulturi trboveljskega delavca. Potemtakem bi n. pr. dr. Gosar m dunajski advokat spadala k enemu narodu, trboveljski delavec in nemški 'delavec pa k drugemu narodu. Na kakšnem jeziku so pisane knjige, iz katerih je kdo dobil svojo kulturo, je pri tem prav vseeno. Zagors!:i kmet je kulturno gotovo veliko bližje srbskemu kmetu iz Slavonije, kakor pa dr. Basali, a dr. Baznla je kulturno bližji dr. Cviji-ču, kakor pa hrvatskemu kmetu. Po kulturah ne moremo ljudi deliti na narode, ker bi prišli do groznih absurdov. Posamni Slovenci imajo zelo različno kulturo, eni večjo, drugi manjšo: eno OTianstveno, drugi pevsko, tretji slikarsko, četrti plesalsko in tako dalje. Nikdo še ni rekel, da so Nemci narod za sebe, ker imajo nemško kulturo, Poljaki pa drugi narod, ker imajo poljsko kulturo. Kultura je navsezadnje mednarodna. Paderewski bi ravno tako lahko igral klavir, Če bi bil Francoz. Narod lahko obstoji tudi brez vsake kulture ali s majhno kulturo. Kultura je pri enem narodu večja, pri drugem manjša, razvija se med vsakim narodom nekoliko drugače, toda oni ni in ne more biti oni kriterij, na česar podlagi bi se delil narod od naroda. Nemec, ki bi se izobrazil popolnoma v italijanski kulturi, ostane Še vedno Nemec in če bi se zamorec v Parizu izučil v francoski kulturi, bo ostal še vedno zamorec. Istotako ne moremo ničesar dokazati Iz tega, da imamo precej lepo razvito slovstvo na domačem jeziku. Poljaki so imeli visoko razvito slovstvo na latinskem jeziku, še preden se je razvilo -slovstvo na poljskem jeziku. Imeli so pesnike, ki so bili venčani od papežev na Kapitolu, pa vendar niso bili latinski narod. Narod lahko razvija slovstvo tudi na tujem jeziku. Na Francoskem je obstojalo visoko razvito slov -stvo na provensalskem jeziku, od katerega imajo svoj začetek slovstva vseh modernih narodov. Istočasno so se pričela v severni Francoski razvijati slovstva v severnih francoskih narečjih, ki so istotako dospela do sijajne višine. Razvijala so se slovstva na različnih francoskih narečjih, živela mnogo stoletij drugo poleg drugega in šele zelo pozno se je ustvaril enotni slovstveni jezik. Pri enem in istem narodu se torej lahko razvija slovstvo ua raz-Sčnih narečjih. Med Hrvati so pisali sijajne stvari v Dubrovniku v štokavščini, na dalmatinskih otokih v čakavščini, tudi kaj-kavci so pričeli razvijati slovstvo v kaj-kavščini, šele v drugem četrtletju preteklega stoletja so Ilirci definitivno izbrali štokavščino za enotni slovstveni jezik. A nikdo ne bo rekel, da so Hrvatje, ko so pisali na različnih narečjih, bili razdeljeni na več narodov. Narodno edinsrvo ni prav nobena ovira, da bi Slovenci ne mogli razvijati slovstva še nadalje na domačem jeziku. Janez Korenjak lahko napiše knjigo o ribniški kajkavščini, a Budi-iirir Budimirovič v hercegovinski štokavščini, pa sta vendar oba sinova enega in istega naroda. Če hočemo razpravljati o našem narodnem problemu, moramo najprej dobiti definicijo, kaj je narod. Ta beseda se včasih upotrebljava v istem pomenu, kakor država. Tako govorimo o »švicarskem narodu«. Madžari so radi govorili o »ogrskem političnem narodu«. To je prišlo od tega. ker so nekdaj obstojale večinoma samo nacijonalne države, pa se je zamenjala država z narodnostjo. Tudi je bilo krajše reči n. pr. jaz sem Avstrijec, kakor pa: Jaz sem avstrijski državljan. Zlasti so Madžari radi rabili to terminologijo v svoje politične svrhe. Ta pomen besede tukaj ne prihaja v poštev, ker o tem, da smo vsi državljani kraljevine SHS ali, kakor bi rekel dr. Gosar: »politični narod«, ni potreba razpravljati. Mnogokrat se rabi kot »pars pro t o t o za del naroda. Tako rečemo n. pr. »siromašni narod«, »delavni narod« itd. Slovenci rabimo v tem pomenu tudi izraz »ljudstvo«, a Srbi in Hrvati tega izraza nimajo. Lahko se rabi tudi za krajevno označbo enega dela naroda, n. pr. primorski narod, gorenjski narod, šumadijski narod itd. Govorimo o srbskem ,hrvatskem, slovenskem narodu in razumemo pod tem del skupnega naroda. Nemci govore: »das deutsche Volk«, pa tudi: »das Volk von Tirol«, »das lustige wiener Volk« itd. Za specifično označbo celokupnega naroda uvedli so tujko »Nation«. Toda v pravem in v prvotnem pomenu znači ta izraz: večja skupina ljudi, pri katerih se je m podlagi Sotov h skupnih znakov razvila zavest skupnosti. Da je skupina ljudi narod, mora imeti neke skupne znake. Lahko je samo en znak, toda ta razvit v silno močni meri, n. pr. vera, kakor pri Judih, navadno je pa takih znakov več, n. pr. rasa, jezik, vera, skupne tradicije, Šege in navade itd. Toda pri modernih narodih je glavni in najvažnejši karakte-ristikon narodnosti jezik, Če tudi ne vedno. Štiri petine Ircev govori angleški jezik, mnogo Poljakov v Nemčiji govori samo nemški jezik itd. Vendar ostane jezik glavni in najmerodavnejši znak. Na podlagi teh skupnih znakov se v taki skupini ljudi razvije zavest skup^ nosti. Toda ta narodna zavest ni neobhodno potrebna, da je množica narod. Dovolj je, da so objekti oni skupni znaki. Subjektivna zavest pri malo kulturnih narodih sploh ne obstoja, pa tudi pri modernih narodih je med širokimi sloji le malo razvita. Pred vojno sem imel nekoč na Ukrajini silno muko z nekim človekom, iz katerega sem hotel izvabiti priznanje, h kateremu narodu se priznava. Vprašal sem ga, kakšne narodnosti je, in on mi je odgovoril: »Jaz sem član siromašnega kmet-skega naroda«. Vprašal sem ga, kakšen jezik govori, in on mi je odgovoril: »Jaz govorim tako po domaČe, ker nisem bil pri vojakih.« Temu človeku Je popolnoma manjkala narodna zavest, a vendar se ne more reči, da ni pripadal nobenemu narodu. Zavest je lahko rudi napačna. Koroški Slovenci, ki so se priznali za Nemce, čeprav niso znali morebiti n;.:i pet besed nemških, so gotovo imeli napačno narodno zavest. »Narod« je torej skupina ljudi, ki ima neke skupne znake, v prvi vrsti skupni jezik. To je narod v materijal-nem pomenu. Če se je na podlagi teh skupnih lastnosti razvila zavest skupnosti — narodna zavest —- je to narod v formalnem pomenu. Vojaki iz svetovne vojne! Dopis črnovojnika, ki je bil štiri leta v vojni. Tako se glasi poziv, ki so ga prinesli tudi napredni časopisi. V oklicu je napovedano, da se vrši sestanek in občni zbor Zveze (?) nepreklicno dne 30. avgusta na Brezjah. »Takrat si podamo spet bratske roke in prepleteni? vso Slovenijo s podružnicami po natančno aačrtanih pravilih.« Bii sem neprostovoljen bojevnik paed vso svetovno vojno, toda »Zveze« ne poznam, še manj pa natančno začrtanih »pravil« ter prvega kot drugega tudi poznati ne želim. Preveč žalostni so spomini na to divjo morijo, še huje pa mi je pri srcu, ako se spomnim na stotisoče naših mladeničev in mož, ki so šli na morišče brez vsake domovinske in narodne zavesti liki voliči v mesnico, a se Še danes ponašajo s svojimi junaškimi čini, s priborjenimi srebrnimi in »čokoladnimi« kolajnami. Redki jugo-slovensko orijentlrani nacijonalisti med ajimi so bili v taki za Avstrijo in cesarja navdušeni družbi lastnih rojakov v neprestani nevarnosti za vsako nepre-nišljeno besedo. Žaliboz k večina na- šega dobrega, vernega ljudstva < preživljalo svetovno vojio pod vtisom znane sramotne okrožnice S. L. S. in huiskajočih govorov Unionskega shoda, posebno govora dr. Natlačena. V našo sramoto moramo priznati, da smo imeli največ internirancev, konfinirancev, politično sumljivih in nezanesljivih, kakor tudi smrtnih žrtev na »Suhem bajerju* in drugod po zaslugi lastnih, nezavednih in nahujskanih rojakov. Žalostno je to poglavje, a žal resnično. In vse take žalostne spomine naj še hodimo vsako leto obujat — na Brezje! Kak namen naj sploh imajo ti vsakoletni tabori na Brezjah? Zavedni, že pred vojno jugoslovensko misleči Slovenci imajo itak svoje organizacije (dobro-voljc^ politični preganjane!, rezervni Častniki itd.) ter se kot enakomisleči sotrpini ne bodo nikoli pozabili, toda v ta namen se jim ni treba shajati na božjih potih. Inicijatorji in sklicatelji vsakoletnih sestankov so večinoma bivši vojaški duhovniki, danes zopet nestrpni kaplani in župniki. Ti ljudje so že do svoji Jutri vsi na Kongresni trg! Tombola nižjih poštnih uslužbencev Tablice po 2*50 Dia 1250 Odbor. vzgoji in po svojem poklicu morali biti navdušeni za Avstrijo in za vojsko, ker jim je nudila razne ugodnosti, napredovanja in odlikovanja, a smodnikov dim navadno ni prišel do njih. Ali se kateri teh skllcateb'ev na Brezjah sploh spomni naše nove, svobodne države in dinastije? Ali razlagajo zaslepljenim bivšim avstrijskim bojevnikom nesmrtne zasluge junaške srbske vojske za našo osvoboditev? Ali jim tolmačijo razliko med nekdanjo nemško in našo narodno dinastij?? Naš blago- j pokojni kralj Peter I. Osvoboditelj in I sedanji kralj Aleksander sta skupno s svojo junaško vojsko pretrpela vse nepopisne grozote umika čez albansko gorovje, dočim se stari cesar nI premaknil z Dunaia, njegov naslednik pa se je razkošno zabaval v varnem zaledju ter v pijanosti zavozil avtomobil v vodo. Takrat so za rešitev notoričnega pijanca po vseh naših cerkvah peli zahvalne maše, najbolj navdušeno r>a so to <">ora-vili sedanji sklicatelji tabora na Brezjah. Večina lanskih romarjev na Brezjah je kazala še vedno avstrijsko orijen-tacijo. Takih taborov in organizacij v naši svobodni, narodni državi ne potrebujemo. Ako se vabijo tisoči slovenskih mladeničev in mož na Brezje, ima to dva postranska, egoistično-strankarska namena. SVlTcatHii se tega čhhro zav^a-jo, če tudi prikrivajo pravo barvo. Slovenci imamo toliko potrebnih kulturnih, dobrodelnih in stanovskih organizacij, da nam novih veterainarjev na Brezjah prav nič ni treba. Ako bi imeli sklicatelji res kake idealne, nesebične namene, bi sklicali bivše bojevnike na nevtralna tla, ne pa na oddaljeno božjo pot, kjer potrošijo udeleženci težke stotisočake za vožnjo in prehrano. Sestanki bi se naj — ako so sploh umestni — vršili po okra tih s praktičnim gospodarskim predavanjem in z obrazložitvijo, kako brez-misefno in zaslepiieno smo se klali za sovražno nam Avstrijo in za nemško nadvlado, komu se imamo zahvaliti za našo osvoboditev in kako moramo delovati za kulturno in gospodarsko obnovo, da bomo Živeli srečno in stožno v naši lepi skupni državi. Stroški, ki bi jih požrlo dalino romanje na Brezje, pa se naj zbero kot prostovoljni prispevki za naše potrebne narodne, kulturne in dobrodelne organizacije, v prvi vrsti pa za vojne pohabljence in sirote. Samo »c*d znamko NEMŠKI MUZEJ V MONAKOVEM. Pogled na krasno moderno stavbo nemškegt muzeja, delo arhitekta prof. dr. Bestelmayerja. Prihodnjič prinesemo sliko notranjost tega krasnega muzeja, 0 češkem vojahu, hi je bil ustreljen liani. o mi samo v pol kg zavojih dobiš zanesljivo jI vrstne testenine! \f II £ Franz Joseph I. na zagrebškem Po narodnem osvobojenju le povsod i£ vseh šol. uradov in celo privatnrh stanovanj Izginila slika »Njegovega apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa«. Tudi z zagrebškega vseučilišča so povečini pometali te s1rke. Ena slika avstrijskega samodržca pa je le ostala na univerz!, skr!! so jo v povetovalno dvorano filozofske fakultete, kjer je čakala na vstajenje . . . Jugoslovenska omfadina Je končno izvedela, kje skrivalo separatistični vseuči-liški profesorji, ki so lansko leto dejansko napadli jugoslovensko čuteče svoje tovariše, sHko avstrjskega monarha fn sklenil* Je, da jo na demonstrativen način javno uniči. Najkrepkejši mladeniči akademiki so včeraj stopili v zbornico filozofske fakultete in poiskali sl'ko z razkošnim zlaMm okvirjem. V sprevodu so akademiki nesM sliko do meje zagrebške almae matris In lo na trgu pred univerzo raztrgali na kosec ter sežgal'. Ista usoda je doletela sliko hrvatskega krvnika bivšega bana Khucna He-dervaryja, ki je ravno tako bila skrita ▼ zbornici filozofske fakultete. Franc Jožefova slika Ima avojo usodo. Slika je visela najpreje v univerzitetni zbornici. Ob njenj je bila slika hrvatskega pesnika m bana Ivana Mažuran ča, ki ie slovesno otvoril zagrebško univerzo. Bil je to pravi kontrast. Znano je, da je Fran Jožef I. nekoč nagnal Hrvate s »psi«. Ivan Mažuranič pa je v svojem delu opeval trpljenje srbske raje in sanjal o Pijemontu. Za časa prevrata se le dogodilo na univerzi veliko čudo. Obe sliki so sneli 'n odnesli Iz zbornice v posvetovalnico ViWzvU ske fakultete in Ju tam postavili. Vsi dekani doslej niso smatral' za potrebno, da bi namestili v zbornici kraljevo sMko. L«-tos je bil izvoljen za dekana filozofske fakultete dr. Tropscha. Šele ta je končno ukazal namestiti v zbornici sliko Ni. Vel, kralja Aleksandra. Svoječasmo smo po »Češkem slovu« zabelezfrl. da je bil med vojno v Ljub. Ijanl ustreljen neznani Češki vojak, ki ga je ovadil baje neki Slovenec. Z ozirom na to vest nam pt5o g. Filip P r i s t o n , slikarski hi pleskarski moister v LJubljani. Za časa svetovne vojne L 1915. sem bil dodeljen takozvanl »TrAinerrupp?e btlo nastanjenih v takozvanl »Lukmanovi Stali« na Črnučah. Kot konjski strežaj je bil tam komandiran nesrečni 22 letni aktivni trenski rojak Jo-utp Kuntera, r elvilu po poklicu mizarski pomočnik, doma tz »Novih Rusimov« na češkem. S^daj pa usodni trenotek. Nekega večera, mislim, 10. Junija lt>!5, Je od jahal Josip Kuntera s konjem v Trzin tn Dom-En le ter se zamndil do okoli nol 23. Nesreča je bila, da je pra7 dotični stražmelter Sel raSpfdrat med drugimi, tudi »Lukma-novo Ätakx« kjer pa ni naSel doma Josip* Kuntero in tudi enega konja ne. StražnM* Ster, kakor je bil hudoben, j« prežal na Kun. tero toliko časa, da ga je dočakal. Ne da b» bil Kuntere veliko vpraševal, kje da Je bil ga je začel zelo zmerjati ter z njegovo »bambusovko« grozno pretepati. Ker pa j«s slučajno rmel Joflttp Kuntera v rokah kljud od hlevskih vrat, m ko Je stražmešter se vedno udrihal po njegovi glavi, je uda-f! Josip Kuntera z Istim ključem stražmeštra preko čela in us>sa. Seveda da so Kuntere takoj prlnellal. ftarze v nis?.mo pri »Ruskem carju«. Zbudili so poveljnika Wanderja, ki Je takoj odredil, t. J. ob 12. uri ponoči da smo odpeljali stražmefttra v LJubljano * bolnico. Kuntero pa so zaprti h krojaču ?n čevljarju, ki sta tudi imela sobici pr! »Ruskem carju«. Čez nekoliko dni Je bil pr«. stavljen nas oddelek nena-doma nazai * Ljubljano, pisarno pa smo tmeli v hiSi. kjer Je dobro znana e-ostilna pri Zupančiču na Martinovi cesti. Jo=tip Kimtera je isto takoj z nami korakal nazaj r LJubljano pod spremstvom vojaka ter zopet ostal sknpaj t krojačem in čevljarjem r nekem sklad!, šeu Zupančičeve hiše seveda pod nadzor, stvom enega vojaka. Dne 24. juniji 1913 dopolQr_*e sem odpeljal dva audftorja +c-našega poveljnika Frana Wanderja v bolnico, kjer se je zdravil stražmešter. Nazaj grede sem vprašal poročnika Wanderja, ka-ko da gre stražmeStm, rekel ml je, da n4 nič hudega. Dne 26. Junija 1915 okofli 11, nre dopoldne sem sreCal poveljuFka Wan. derja, ki Je bil zelo potrt in žalosten, in g1!* vpraSal, kaj da mu je, odgovoril mi je prav žalostno: »Kuntera je bil sedaj obsojen na smrt — im bo popoldne ustreljen!,. Zatrje. val mi je, da Je rse korake storil, da ga real, pa le ni mogel ničesar doseCl, kljub temu, da ga je op*sal kot dobrega, vestnega, marljivega in vzornega vojaka. Istega dne, t. j. 26. Junija 1915 ob 15. papoldne je bi« Josip Kiindera na »Suhem bajerju« ustreljen. Videl sem to sam na lastne oči. Orne. njam. da Je bil Josip Kundera prvi. ki Je bil ustreljen na »Suhem bajerju«. Kolikor J« meni znano, ni Kuntero nihče ovadil, naj. manj pa kak Slovenec I Eno pa je res: Kun> tera je bil zelo naroden Čeh. Vedno in vedno, baje tudi pri obravnavi je Jzjavljal: T>.Ta zsem Čeh! Ne bojim »e ničesar In nikogar!« Da je ta narod«! ponos v takratnih razmerah mogočno učinkoval na ncmSkf sodnike in ga morda tudi pokopal, je pa4 mogoč*. Politične vesti. 5=1 Kralj Aleksander poseti Varšavo? Varšavski listi so včeraj obia-vili vest, da je poljska vlada dobita iz Beograda obvestilo o posetu NM. Vel kralja Aleksandra v VarSavi. Poset je baje določen za prvo polovico meseca maja. Poljska vlada pripravlja vse, da sprejme Jugoslovenskega vladarja, velikega podpornika Po1 lakov, v Varšavi na najslovesnejšl način. — Vest v tel obliki se nam zdi malo verjetna. S Češkoslovaško je Jugroslaviia v tesni prijateljski zvezi. Ako poseti kralj kako prijateljsko državo, prihaja v prvi vrsti v poštev Ceškos^vaška. Poset v Varšavi si moremo zamisliti samo tako, da napravi kralj Aleksander preje poset v Pragi in takoj nato v Varšavi. Samo poset v Varšavi je nemogoč že zaradi tega, ker mora kralj preko češkoslovaškega teritorija. = Venlzelos ne bo grški poslanik v Beogradu. Vodja grške de'egaciie za sklenitev zavezniške pogodbe z Jugoslavijo, grški poslanik v Londonu g. Kak lama nos je včeraj odločno zavrnil vesti., da bi bil imenovan Veni-zelos za grškega poslanika na našem dvoru. = Imenovanje Ivana Mohorlča za pomočnika ministra za šume in rugni-ke. Po poročilu iz Beograda je v smislu sporazuma med min. predsednikom Pašičem, fin. ministrom dr. Stojadino-vičem in ministrom za šume in rude dr Žerjavom ustanovljeno v ministrstvu za šume in rudnike mesro ministrskega pomočnika. Za pomočnika za Šumt in rudnike bo imenovan g. Tvan M o-h o r i č, tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. •= »Vihar v kozarcu vode« imenuj* »Slovenec« upravičeno ogorčenje naših zunanjepolitičnih In vladnih krogov nad izjavami bolgarskih ministrov, ki so dolžili nr-5o vlado in državo, da j3 Inscenlrala poslednje atentate v Sofiji. Temu »Slovencu« je vse vihar v vodi, kjer sam ne sodeluje, odnosno, kjer ne nastopa njegova SLS! Kaj zato, če bolgarski nfnistra sodelujeio v revoluciji, če ubijejo Stambolij^kepa, če preženejo iz Bolgarije na tisoče zemljo-radnikov. če vzdržujejo v Bolgarij1 najkru-tejši teror, če pobijajo opozicijo, mesto da jo upoštevajo! Kaj zato. Če se bore na no£ domače bolgarske stranke in če nastopajo druga proti drugi z medsebojnimi atentati! Ljubljanski »Slovenec« pride in zvali krivdo nad vsem tem na vlado kraljevne SMS in na starega Pašiča! Organ SLS, ki se ie patentirala na človekoljubje, svobodo, demokratičnost, avtonomijo, demokratična avtonomijo in avtonomno demokracijo, s« nič ne zgraža nad Cankovim režimom, nad njegovim postopanjem z bolgarsko opozci-jo, nad njegovimi neverjetnimi Justiflkaci-jami o pri'iki sofijskih atentatov, zbog česar so se zgražali celo angleški parlamentarci ,ki so potovali preko Sofije, pač pa kleveta ta organ našo vlado in smeši njeno ogorčenost nad perfidijo sofijskih mini* strov, ki bi radi svojo odgovornost In sokrivdo na atentatih zvaliil na Jugoslavjof Taka ogorčenost je »Slovencue vihar v kozarcu vode! Poprcje pa bo »Slovenec« f Stisik trdil, da je, bil veduo patrijotičeol • p »5 LOV EN 3 K i NAROD« dne 26. aprila 1925. Stran Sovjetski tisk o Ratflčeol spreobrnitvi Naravno je, da 3e zbudila Radičeva Izjava o lojalnosti v narodni skupščin] v ruski javnosti *e večje zanimanje, nego v ostalih evrooskih državah. Večina vodilnih sovjetskih listov Je posvetila novi situaciji v Jugoslaviji obzirne Članke in za sovjetsko novinarstvo je značilno, da so nekateri listi celo pisali, da te izjave sploh ni bilo, nego da jugoslovenski vladni krogi samo "••arajo javnost. Največjo pozornost je posvetila Radičevi spreobrnrvi petrogradska Pravda«, ki je priobčila izpod peresa znanega komunističnega ideologa B o 5 k o v 1-ča obširen članek, v katerem izvaja: »Zadnje brzojavue vesti z Dunaja poročajo, da je Pavle Radič priznal nedeljivost Jugoslav:je kot monarhije Karadjordje-vičev in da je prekinil vse zveze s kmet« sko internacijonalo. Dasi se za Radičevo stranko zadnje čase pulijo razne skupine ju-goslovenske buržuazije, dasi smo beležili izvestne simptome Radičevega kolebanja, vendar moramo sprejeti vse vesti o dogodkih v Jugoslaviji zelo oprezno tem bolj, ker priobčuje vest o izjavi lojalnosti beo-gradsko oficijozno »Vreme«. Zelo verjetno je, da gre v tem slučaju samo za provo-katerski manever vladajoče velesrbske Pa-šlčeve klike z namenom, da se s to lažnjivo informacijo prisili Radiča in njegovo stranko do kakega nastopa, kar bi porabila ve-lesrbska reakcija kot materijal za večje represije proti tej strank'. aT možnost ne izključuje boja, dasi je Radič zadnje mesece nastopal bolj kot politik, uego kot narodni vodtelj, ki strogo sledi za razpoložen:em in potrebami mas. 2e v oktobru, ko je bila t Jugoslaviji na krmilu liberalna buržuazij* Ljube Davidoviča, so skušali vladajoči krogi razširiti svojo moč potom sporazuma z Radičem. Davidovrč je zahteval od Radiča, naj prizna monarhistični princip v Jugoslaviji, zato pa mu je obljubil legalnim potom avtonomijo Hrvatske. Pašičeva fa^istovska vlada Je ta pogajanja prekinila. Velesrbski fašist? so sklenili vladati brez liberalne buržuazije in brez hrvatske seliaske stranke. Toda kratek poskus takega vladanja je pokazal Pašiču vse težkoče in slabe strani njegovega obstoja. Hrvatski kmetje so se energično upirali Pašičevemu nasilju ter so pri zadnjih volitvah oddali svoje glasove kljub vladnemu terorju HRSS, ki le postala srce opozicijonalnega bloka. Zdai je čutil Pašič potrebo, da se v tej ali oni obHki pogodi z Radičem In hrvatskimi kmeti. Po tajn h pogajanjih s posredovanjem Ljube Davidoviča so se poslušali velesrbski fašisti napram HRSS nasilnih metod in zagrozili, da uničilo vse mandate HRSS pod pretvezo, da je Radičeva stranka član komunistične In- ternacijonale in spada pod zakon o zaščiti države. Glasom dunajskih listov izgleda, da je povzročil ta PaŠičev manever v skupščini opozicijo ne le s strani Pavla Radiča, ki je Izjavil, da HRSS nikoli ni bila sekcija komunistične internacijonaie in da nima z njo nič skupnega, nego tudi v stranki Ljub.; Davidoviča ki je stopil pr«:d javnost z izjavo opozicijonalnega bloka, po kateri je Stjepan Radx priznal nedeljivost Jugoslavije kot monarhije v okviru mej, ki jih je določila versajska mirovna pogndba ter se je izrazil za monarhistično ureditev države po angleškem vzoru. Če je ta D a vidov i cev a izjava resnična, moramo predpostavljati, da je dal Rad č prednost legalizaciji HRSS pred njenim nelegalnim položajem. Kot rečeno, je nastopii Radič v vseh zakulisnih bojih za sporazum s to ali ono skupino srbske buržuazije boli kot politik, nego kot voditelj mas. Nedvomno je bila ta Radičev sporazum z opozicijo-nalnim blokom samo manever v nadi, da se mu posreči uveljaviti svoj program legalnim potom. V Radiču je zmagai prirojeni instinkt malega buržuja. Kaj pa, če se mu ne posreči doseči svoj cilj v sporazumu s srbsko buržuazijo? Radič ie vržen na politčno areno borbe med tremi narodi in agrarnimi spori, ki jih je v Jugoslaviji v izobilju. HRSS je v svojem programu že rešila te probleme na način, ki bi ga mogle odobriti tudi kmetske mase In narodne manjšine pod jugoslovenskim režimom. To je garantiralo stranki popularnost ne le med jugoslovanskimi kmeti, nego na Balkanu sploh. S popularnostjo HRSS je rastla tudi Radičeva popularnost, Ce pa je res prišlo do zadnjega Radičevega manevra, bo to sicer za^igura^o stranki legalni obstanek, toda uničeno je vse, kar ji je jamčilo napredek in vpliv na kmetske mase. HRSS In ve* kmetski stan Jugoslavije stoji pred alternativo, da krene Radičevo pot in se omeji na Iegal:zaciio stranke, da zboljša svoj položaj med stenami narodne skupščine, ali pa da vztraja na prejšnj h pozicijah in se pripravi za revolucijonarno borbo z jugoslovensko monarhijo. Radič *a nekateri drugi voditelji HRSS so sklenili prenesti svoje delovanje v skupščino, ki ie ie vnaprej obsojena na neuspeh. Hrvatski in ves ostali Jugoslovenski kmetski stan pa je krenil drugo pot, ker je spoznal, da se agrarne razmere v Jugoslaviji ne dajo izboljšati legalnim potoni. Radičev preekret bo kmete prisilil, da zavzamejo sovražno stališče napram voditeljem *n da se bodo bolj zanašati na svojo moč. To pa bo koristilo ne le jugoslovenskemu kmstu, nego tudi skupnim delavsko-kmetskim interesom.« Pro s ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. zvečer. Sobota, 25. aprila: Ob 5. uri pop. *Ros-ners* holm«. Dijaška predstava pri znižanih, cenah. Izven. Kedelja, 26. aprila: »Roka roko umivar Tzv. Opera: Začetek ob X 20. zvečer. Sobota, 25. aprila: »Don Pasquale«. Red Nedelja 26. aprila: »Aida«. — Gostovanje gdč. Žaludove in g. Zdenka Knittla te Bratislave. Izven. V spomin! i,Kapl£rte kaj o Putjati, sal sto brH ž tinm menda bliže znani« — Toda ao moji etiki 8 njim bili prav rahli, sporadični, dasi in* je očarava!. Videl Bern v njem izredno oploditev za naše gledališče; njegov prihod se mi je zdel, kakor bi se odprla vrata šopi, Tt! Ee dlje časa nI bila prezračena, Izpoznal Fem pa tudi finega Človeka, zares ljubečega evoj pokric, in nobel značaj, ld ni po-znal intrig in zavisti. Najbolj srečen je Ml, če sta kolega in koleginja Igrala svojo vio-?o boljše, nego se je smel nadejati. Nikdar ni prišla čez njegova usta ne-ngočna ali zlobna besede o kateremkoli tovarišu. Kakšna silna volja je živela v tem mo-2u! Prišel je kot begunec, doživel je v duši tragedijo svojega velikega naroda. A ni bil strt. Ko ga je usoda navezala na Slovence, pe je trudld postati v vsem tudi popolnoma naš. ž«* blizu šestdesetih, ne več zdrar. j9 lotil slovenščine, študira* in si zapomnil v?ak naš glas. če bi ne bil začel hujše bolehat:, bi bil ovladal naš jezik tako. da ne bi ga Szpoznail več za nerojaka. Setfel je xtekoö blizu mene v gledišču sošolec, ki ž!-vi na deželi in le malokdaj zaide v naše gledišče. No vem več, katera igra je bila. V medaktu me je vprašal za onega, ki mu je posebno ugaial. A to je tisti Putjata, Rus?, je začudili. Ni skoro verjel, češ kako more tako dobro slovensko znati. Sem. !nt!a fc mu je pač adelo, da bi ta igralec utrgnil biti Hrvat, a potem se mu je zopet r.azdplo. da je le Slovenec. Tako je bilo s Putj?Ao. predno je tež. Tso zbolel In se moral v Mariboru pod vred operacij! zaradi kamna. Okreval je pocas7, toda le za silo. Bolezea je šla dalje in je lomila mišice temu slokemu telesu in krila tej plamteč! duši. Med Putjatove največje želje je spadala ta, da b! se nam mogel pokazati kot Cvrano de Bergerac. Toia nismo imeli prevoda. Sreča je bila, da je znal zainteresirat! Otona Zupančiča. Tako smo dobili sio-vensko pesnitev, o kateri je Putja, ki je znal francosko kakor svoj materni jezik, narduSen trdil, da ao ji mnoga mesta jezikovno In pesniško močnejša, lep^-a. nego v Hostandovem izvirniku samem. Toda prišlo je prepoenO. Na oder j* Btopil izmučen mož, ki že po svoji vnanjo-rti ni bil noben Cvrano. Dinamika govora mu je bila medla, Jeztk sam mu je delal več preglavic nego nekdaj. Vendar mu je pubMka pravično priznavala časten uspeh. Kakšen razloček med njegovim bliskovitim Figarom izza treh let preje in mea tem Cvranom! Odslej jo šao ž njim navzdol s pod vrtanjem predmeta, ki pada z viška na zemljo. Niti se nismo zavedaM. da se bliža Borisu Put.iatl smrt Sn šklepetajo njeni kore-I kJ že s2isno. Stal je do zadnjega na svojem mesta, kakor vojščak. Nenadno me je zadela novica, da le*? Putjata v ruski bolnišnici v Pančevein, Jn na veliko soboto Se je sledila vest, da je 8. aprila umrl. Vroče mi je postalo okrog oči. In ta mož, čigar smrtn! vzrok sta hiln kamen na ledvicah in želodčni rak, je stal 26 dni pred svojo smrtjo, dne 14. marca 1925, ie na odru In je igral. In je Ktudira! tudi še potem vlego za »L.ysistrato«! Odveč M bilo, če bi na tem mestu go. vo-ril o Putjati kot igralcu, režiserju in učitelju. Ponavljat! bi moral ono, kar Je v »Jutru« že povedal g. Lipah tako toplo m tako pravično. Lie to bodi rečeno, da ga niso mogli prehvaliti on!, kateri »o ratlevclje sledili njegovim migljajem. Ravno med pomembnejšimi člani nagega Igralstva jih je bilo, ki so odkrito in hvaležno priznavali, da j« pravcato veselje Študirati pod Putjatovim vodstvom. Vedno ljubezniv rn takten, je zna! dopovedati marsikomu, kako naj to ali ono mesto razumeva in kako igra, da bo učinek odgovarjal pisateljevemu namenu. Izgubili smo človeka, k) nam je, četudi bi sam morda ne igral več, danes ravno kot rčltelj nenadomestljiv. Zato ne morem preiti preko nečesa, grdega., kar se je zgodilo prav zadnji čas. Neka mlada publikacija je odrekla Putjan kvaliteto in se zaletela v Ruse kot sot.ru d-nike na našem gledišču sploh. Vsa inteligentna javnost, ki ne pripada morda ravno najožjemu aJi sorodstvenemu krogu dotič-nega peresa, si je v odklonitvi takega pisanja tem edinejša, ker mu niti ni poznat! volje po objektivnosti. To je domnevati po neki drugi tendenci, ki se razgaljena ponr--ja bralcu iz one publikacije in zavaja Cto-veka nehote do citiranja znanega pregovora o lastni hvali (tud! če gre hvala preko posredovalca). In toliko brezsrčneja, toliko bolj neevropejska je ta neutemeljena ataka, ker je pokojnik imel intenzivne m prav prijateljske stike ramo s piscem onega članka. Prav je, da Putjata za stvaT ni več Iz vedel. Ne kot umetniku, nego kot človeku mu je ostalo prihranjeno bolestno razočaranje. Toda dovelj o tem. Oddolžiti se pa hočem Putjati. ker sem bil zaradi obolenja zaprečen pisati o »Rob-meirsholmuc to je poročilo prevzel drug go. spod. Ko sem Putjaco videl pri reprizah kot TJlrlka Brendla, sem bil ves srečen, češ. gl^i vrnila ee mu je nekdanja sila, zopet Irra s polnim zanosom. Toüa bila je le še Bvna veja. >:nr gn je držalo kv.5ku. Njegov Brenüei ie bil globoko resničen; izgubljen genij prav is življenja, V svojem uradnem poslu sem včasih že nalete! ha slične prikazni hi poznani njih vedno labilno razpoloženje. Zdajci so bogovi in Izustijo aforizem, ki bi bil vreden trajnega spomina, zdajci so »oper navadne propalice. Oboje se meša na čud-a način. Njih notranje ravnotežje ima prelom, dve duši se venomer tepeta za prvenstvo. A povr3n? ljudje vidijo le sitnega norci, ki se ga Jo naglo iznebiti s kakim vbogsjme. Putjatova kreacija je bila sa onega, ki je take tipe kdaj doživel, selo dovršena. Putiita je brez dvoma take ljudi dostikrat srečava! ravno v ruskih razmerah in jih je poznal do ona. So to trpeče duše. ki jih je razumel in v srce vklen!! m?,rsikak ru?ki pisatelj. Zanimalo bo javnost, izvedeti tudi fcai o pokojnikovi osebi. Putjata je bil lep mož in veš} kakor to: Bil je vitke tu aristokratsko elegantne vnanjo^cL Zlasti v fraku Je izgleda? s svojim obritim licem, globokimi temnimi očmi in osivt-hmi lasmi kakor veleposlanik. Intenzivna kulturnoüt in ona umerjena civilizacija je puhtela iz nje»»^ Id je znak ftne dii>rrrTiciraue rase. Ni to čudno. Kajti bil je is pra-s-tarega iiivanskega knežjegu reda. če bi si Litva iskala kralja, bi spadali knori Putjate me« j onih pet rodbin, ki bi imele historično nuj-I več pravice do prestola. Ni pa Boris Putjata rad o tem poveril J in se ni nikdar vladal za kneza. Le po ovin-| kfh in z lokavostjo si je dal izleči take po-I da tke. Dejal je, da te treba mnego denar-I ja, če hočs kdo igrati kneza in ne biti ne« j okusen. V resnici tuii nI bil več upravičen j — niti v stari Rusiji — nositi Itnežjl naslov. Njegov oče že ga je odložil, ke~ ga je srce vleklo postati glediški igralec. Tedaj se je rodbina skandalizirala nad njim. De pa naredi konec domačemu razburjenju. Je resigniral na vsa rodbinska dostojanstva. Umrl pa je mlad in po nesrečnem naključju, ker se je na licu sastrupii s šminko. Dasi litvansko plemstvo, so današnji Putjate vendar popolni Rusi. Pokojnikov brat je pravoslaven škof v Sovjetski Rusiji. V tnhtld gubernili je Bori« Putjata imei nekaj posestva, ki g-i pa je Že zdavnaj prodal. V boliših časih je inteligentno-lepi tn elegantni mož, ki je bil vedno tudi ljubitelj ln ljubljenec ženstva, pač živet brez Štedenja. Njegova velika strast pa je bilo potovanje in Izpoznavanje tujih kulturnih narodov. Prepotoval je v mirnih časih skoro vso Evropo, a je bfl tud! na Ki. tajskem. Gojil je še sedaj iskreno željo, da bi kdaj vide! Indijo. Odbijala pa ga je Amerika s svojim kričavim narventjstvom. Rcjen je bfl Putjata v francoski Švici, kjer je preživel tudi svojlb prvih 13 let. Morda so mn zato tako ugnja-Ii na?? gorat« kraji. Vzgojen v ruski vojaški akademiji, postaä hiizarski oficir. Pozneje, ko je menda dosegel kapetana, je stopil v rezervo ?n Študira! pravoznanstvo. Nato je v Moskvi otvoTii adrokatursko BeJeiaerBO Iti se mu .le godilo dobro. Prišla pa jo rusko - japonska vojska m klicaii so ga v kozake. Leto dni je po Sibiriji jaha! marsikatero bojno atako, a Čudoma nI bil ranjen. Prišedšl domov, je z&pazfL da se mu je vsa klijentela razlezla. Tedaj je obesil advokaturo na kltn fn prešel h gledišču. Kmalu si je zlasti kot komedijaš osvojil občinstvo ruskih velikih mest. Njegov zadnji angažman v domovini je bil Harkov. Ko je napočila svetovna vojna in je šet preko Rusije val narodnega navdušenja soper Nemce, ei je Putjata. prostovoljne Eglazil. Ped PBkorfm je bil v život ta'ao težko ranjen, üa so zdravniki njegovo okrevanje smatra!! za čudel. Iz obeh vojn Je imel Putjata mnogo In visokih odlikovanj. Kakor bi nam usoda hotela reč!, da ga nismo bili vredni, nam ni dovolila niti izkazati mu poslednje časti, nfti ne, da bi njegovo truplo počivalo med nami. katere nas je odkrito vzljubil. Zadnje čase je zaprosil za naše državljanstvo in je menil ostati pri nas tudi, če bi se Rusija otresla današnjega režima. Zdelo se mu je, da Je med nami res naše! drugo domovino in da ga nanjo veže usoda. Tudi v bolnišnici je vedno mislil le na naše, na svoje gledišče !n ugibal, kaj ima še dela za to sezono. Rad bi se bil še vrnil v Ljubljano, v poklic. Toda naposled je vendar reslgnlran spregovoril: »Ne, ne. sem preveč utrujen — ne maram več 2U veti.- Imel je zelo kratek pogreb. Za krsto ie s!a njegova soproga, kateri je bil vdan i* vsega erca in mu je lajšala tudi poslednje dni. potem beogradski glediški upravnik g. Golia, zastopnik ljubljanske uprave g. Mahkota in predsednik srbskega Udružcnja igralcev. Nihče več. Slovenci smo bili predaleč, pančenr?ki Rusi po. so ostali doma —-- Kratek pogreu, a ue zapaäcen. Vsem, kž so ga spremljali, Je Putjata v življenju pri-rastel k srcu in so občat.li skelečo prazni, no, ki nam jo zaseka prijatelj, kadar je x% vedno odšel v nepoznano. če pridem kdaj v Pančevo. pojdem pozdravit njegovo gomilo. M. S. — Slovenski Pravnik št. 3.—4. Aprilsfca številka našega pravniškega glasila prinaša na uvodnem mestu razpravo univ. prof. dr. Lapaineta: »Mednarodni stečaii hi medna* rodne zapušč:nec Spričo bližnje haaške za-sebnopravne konference je razprava baS t tem času aktualna. Nič mani aktualen io zanimiv ni članek dr. Goršiča: »Ali je stanovanjsko sodišče upravno obiastvo?Vcstnika^ prinaša par člankov, ki se pečajo z našim taksnim zakonom in je radi tega prav zanimiva. DRAGOCENE VAZE te. ruirt,ZfLirt/i. tvip nernSKkg* smtm m pd&rttmfti M. *Tc-ietja. Na le\i štreni pevk*, na desni predica. Ta darmstadtski porcelan /e v Nemčffr prava znamenitost. Soko Mmm prosvetna šola. Pomen Sokolstva in njegove kleje postaja dan za dnem večji. Sokolska organizacija se je polagoma povspela nad nivo plemenskih bojev ter se strnila v veliko, ves narod obsegajočo nacijonaino organizacijo, ki je po svojih močeh in po svojem materiialu v prvi vrsti poklicana in zmožna, da vzgoji narod svoj do vrhunca njegovih stremljenj. Roko v roki z napredovanjem Sokolstva na materijeineni polju pa gre tudi sokolska prosveta, ki je dandanes dosezla že ono popolnost, da je ni ve* smatrati specjjelno kot sokoisko stremhe-aje v ožjem pomenu besede, temveč jo pre-51 a v narod, to se pravi, da je v splošnem nacijonalnega značaja* S tem pa natopi drugo vprašanje, kako vzgojiti in pripraviti nanovo vs to piv še članstvo k onemu velikemu delu in ciljni, k) eane TM*-» pravniško dobo. Ob tei priliki rA^zivljti ^fosvyrt.«» -xfce* kakor tudi predn.iački zbor vokolskesa dmu »tva L j u f 1 j a a a If. članstvo, bodisi nanovo vstopivSe, bodisi u?>o, ki še ni izpolnilo navedenih Ki zahtevaafli pogojev, da .s« brezpogojno udeleži prosvetne *oic¥ fca*er# datum m progr&m objavimo pozneje. nflfc li Soko? Moste priredi v soboto dne 2. in%i» ja t. L ob 7. zvečer v telovadnici na Se!« Masarvkovo proslavo, združeno a družabnim večerom. K obilni udeležbi vabi rte članstve; 'in Sokolu naklonjeno občinstvo. — Odbor. 830/* — Šoštanj. Kakor prerojen jfe zaeei p* pieobrdtu naš Sokol delovati, raztezati svoja krila in — danes imamo svoj dom. Smem« se ozirati že na dokaj lepe uspehe: telovadb« gledališče in salonski orkester kar tekmujap jo vnarodnem delu. Dne 10, maja, o priliÄ iupnega izleta v Šoštanj, se vrfi slavnostne otvoritev našega sokolskega doma. Velike sir bile naše dosedanje žrtve, še večje nas čakeu jo. Sedaj pa je še stvar vseh sokoisko slecih, da nam pripomorejo premagati težlee gmotne obveznosti, katerim se nismo mogjf izogniti. Na podroben program se še povmai mo. Na svidenje! Zdravo! — Odbor. 831 j4 — Gradbeni odsek Sokola Moste Mri znanja bratskim društvo v okolici, da pri* redi dne 1. junija t. 1., v slučaju slabe«* vremena eno nedelio poseusie, javno tonr-b o 1 o. W6/li Sport STANJE PRVENSTVA V ZAGREBU. t Gradjanski 7 7 O 0 33 5 14 2. Hašk • ;. 7 4 1 2 22 11 9 S. Concordia 7 3 2 2 12 14 8 4. Željeznučan? S 1 i 6 7 24 e 5. Sparta 7 1 0 6 7 27 2 Gradjarriki ie deiinitrvno prvak Z. N. P. in vodi s petimi točkami pred Haškora. Trna sicer odigrati še najtežio tekmo proti Haškn, vendar če jo tudi izgubi, ne spremeni to ničesar v stanju prvenstva. Glavni boj se bije za II. mesto. Hašk ie sedaj na II. mestu, Concordia na III. Concordia je v boljšem položaju, ker ima odigrati samo še tekmo s šibko Sparto, a fiašk se mora boriti z Gradjanskim. Zato ima Concordia boljše šanse za IL mesto. Sparta je Izgubljena in pade v i. b razred, cločirn se Croatia vračal v I. a razred. — Kolesarsko in moticlkfisdčno društvo i»Sava« v LJubljani sporoča, da se vrši dne 7. iunija t. i. prva cestna dirka, združena z veselico in srečolovom. Ker je dru-ilvo novo, se vljii-ctoo obrača na vsa cenjena društva, da blagovolijo io upoštevati. Dirka se vrši iz Novega mesta do veselfö-r.ega senčnatesa prostora g. Počivalnika na Dolenjski cesti. — V nedeljo se je vršil prvi izlet gornjega društva, katerega 9e je udeležeilo 48 članov in članic in sicer iz Ljubljane v Domžale, Sv. Jakob, Moste, s k&terim so bili vsi člani zadovoljni. Pri-bodnjie i«)et se pravočasno objavi. 5-3* — Kranjska podružnica SPD naznanja, da se Se v njenem področju ustanovil arna-terpotografični odsek, kojega program jt: 1. teoretični in praktični pouk za začetnike; 2. naprava skupne temnice; 3. strokovna predavanja; 4. skupin" izleti; 5. nabava materij ala po znižanih cenah; 6. razstava slik. Prva seja tega odseka se vrši 28 .aprila 1.1, ob pol 20. v gostilni g. Mavril Mayrja v Kranju (v posebni sobi). Posebua članarina se ue bo pobirala. Vabljeni so k sestanku prijatelj* in prijateljice amater-fotografiranja. S22/n - Tekma Liabiiarsi . Ce?ovec odpovedana. Včeraj popoWne je pri»P"'a iz Celovca brzojavka, S katero CeAcvčaa* od- poved Ujcio telono 4-juDtjantt - Cei<»v^. Vzrok nenadne odpovedi ni znan. — Ilirija Jun. : Concordia - Junlorjl (Z» greb). Da omogoči tudi svojemu naraščaj* važnejše iekme, je SK. Ilirija povabila nedeljo juniorsko moštvo zagrebške Con-cordlje, ki se bo merilo z ilirskim. Tre«o4-no je juniorsko moštvo Concordlje naj-moeneše v Zagrebu in se obeta zanimiv ter oster boj, ker je tudi ilirski naraščal tehnično na višini. Tekma Qe prične ob po! 16. na prostoru Ilirije. — Dempscv bo boksal z VVirUoiK. kor javja.io iz Amerike, je svetovni mojster v boksu Jack: Dempsev akceptira! oo«!v črnca Hary Wiilsc in ae bo boj za nasiov sv et ovne 22. proresijonalTJes« mojstra K boksu vrši! meseca septembra v Nevryor-ku. Dempsev dobi za boj 750.000 dolarjev, neelede na to. da zmaga ali da bo poražene, — Jadran Pr'morje. Ta vaSna prve* ötrena tekma se vrši Jutri, t nedeljo, a* igrišču Primorja. Valed ojačenja Jaürwae* vega moštvr. je pričakovati o*tre in zaaK mire borbe. Tekma prične ob 16.30 urv rezervni moetvi pa na^t-opfta ot> 15. uri. — Ilirijg : Concordia. Zagreb. Na spor*« nem igrišču Iih-rje se vri i jutri ob pol 1t« urt zanimiva športna prireditev, "ki aaclxiü?, da se ,H posveti posebna, pozornost, i i-v,;*, ki polasti od nakdaj veMlto važnost na NUf-voj naraščaja in ki je dosegla v tem fcrito*j aevanju tudi marsikateri uspeli, je pasi«*-' bela svojim juDiorjom priliko raerÄi se i junior ji Coneordije. najboljšim /nniorsXJOtf te am am v Zagrrebu. V obeh inoStvJh je vev čgračev. ki so že opwtovano nastopala za. I. moštvo, eno kot druge fcjir«JtlerVofvn prvora«redna tehnična isrveibanoi»L la ntnd mevanje ra. kotnbinatorao igro. Znane j^j da. Igra teb jnnloraMh inoStev po lepu^i ujjiogokrat nadkriljuje igro I. moster. Ott prireditve »e pričakuje lahko lep apoTtÄi uiitek ta uspešno propagando osobito tM mladinski nogomet. — I. moštvo Ilirije igra po tekmi juniorskih moštev prijateljsko tej kmo z ljubljanskim Sloranom. — Nova lo^. ta krstama, ki ae te Uni dosvsavv*-, bo jutrf yeaj m all» de iqiopaboa »SLOVENSKI NAROD« dne 26. aprila 1925 Aiev. 94 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 25. aprila 192S. — Kako postopajo naše oblast! t Italijanskimi državljani? Z ozirom na škandalozni nastop italijanskih oblasti v Trstu proti ljubljanskemu vseučili-Scemu profesorju dr. Vebru je treba ugotoviti, kako koncili j an tno postopajo naše oblasti z italijanskimi državljani. Pri nas se ni niti enemu Italijanu skrivil las, dasi prihajajo k nam tudi talci, ki imajo na vesti težke grehe proti našim rojakom v Primorju. Da so nase oblasti napram italijanskim državljanom brez razlike stanu sama prijaznost in kulanca ,nam ni treba povdar-£atL Kolikor je nam znano, je naša vlada Izdala že pred meseci naredbo, da se potni list ne sme tujcu nikdar odvzeti, razen ako je na sumu, da je za* grešil kak zločin, in bi lahko pobegnil. Takisto se tudi ni treba tujcu osebno prijavljati In od javljati. Prav tako tudi ni vezano potovanje tujcev, ki imajo potne liste, iz kraja v kraj na nobeno posebno dovoljenje. Potne liste sme pregledovati policijski komisar samo sa meji, nikakor pa ne v notranjosti. Italijanski državljani, ki Imajo vizum xa 6-mesečno bivanje v naši državi, imajo vrhu tega še ugodnost, da se jim lahko kratkim potom od oblasti poda!j-ka dovoljenje za bivanje za nadaljnja dva meseca. Iz navedenih avtentičnih podatkov je razvidno, kako kulantne so naše oblasti napram tujcem, zlasti pa napram italijanskim državljanom. Primerjajte sedaj postopanje italijanskih oblasti napram našim državljanom, kakor je razvidno iz slučaja dr. Veber, pa recite, ako ni to postopanje sramotno za kulturne ljudi Pa mi smo slovanski barbari ,oni pa se ponosno trkajo na prša, da imajo 20001etno kulturo! Wir Wilde sind doch bess're Leute! — Mednarodni kongres za vojaško me* tficino je bil otvorjen te dni na Sorbonni v navzočr&osti predsednika republike. Zastopanih je 42 narodnosti s skoro tisoč ude-ležnikl Imenom francoske vlade je zastopnik Osola prosiJvijal duha požrtvovalnosti čn nesebičnosti pri zdravnikih in njim izrekel priznanje za Stevime uspehe na zdravstvenem polju. — železniškim vpokojencem. Znano je v»em železniškim vpokojencem, kako vstrajno in s kakšnim trudom se bori Društvo železniških vpokojencev za izboljšanje m izenačenje pokojnin ter drugih pravic svojih članov. Z žalostjo pa mora usotcn viti, da je še precejšnje število članov, ki se tega ne zavedajo m še za leto 1924. niso poravnali članarine. Ako pa društvo hoče delovati, mora imeti sredstva ra to. Društvo se zaveda, da šmajo vpokojenci posebno kronski, težak položaj, vendar naj -#edo, da si hočemo in moramo izvojevati naše pravice In si izboljšati svoj položaj. Zato društvo prosi, da naj vsak po svojih močeh skuša poravnati tud« zaostalo čla-eiarino. — Društvo želez, rpokolencev. — Poseben vlak za posetnike vajenske razstave Iz Zagreba. Za vajence, ki poseti-x> jutni vajensko razstavo, bo voztl poseben vlak, ki prihaja iz Zagreba v Ljubljano ob 9.45 in ki bo odhajal iz Ljubljane v Zagreb ob 1S.55. S tem bo razbremenjen vlak, &i bo vozil Mariborčane in ki bo odhajal rz Ljubljane redno po urniku ob 18.40. — Gostovanje g. Betstta na Narodnem divadlu v Pragi. Bisiet naše opere g. Julij Betetto je te dni nastopil v Narodnem divadlu v Pragi v Dvofakovi »Rusallri« v vlogi povod njega moža. .Narodni Ltoty« piSe-30 o tem nastopu: »Ako nastopi na češkem odru tuji umetnik v če^ki opari, je zo znak, da. vzbujajo glasbero-dramatični umotvori pozornost tudi v tujini. Ti slučaj4 pa a! ve-üno še zelo redki. Taka be'a vrana je gosp. Betetto, ki je v torek pel posroinjega rmoža v *Rusalki«. Ta pevec prihaja seveda z ljubljanskega Narodnega gledališča, ki ima z vseh slovanskih odrov razmeroma na repertofru največ častnih op?r. Ta partija ne nudi predstavitelju posebne prilike, da bi pokazal svoj dramatski talent, ker ao njene igralske zahteve preaeznatne. Vk.jub temu je bilo ie nje na vsem nastopu slovenskega pevca razvidno, da je prešel ve. JkTk oder In da mu je bfla doba, W jo je prebil na dunajskih opernih tleh, zelo kurrstna. I« vsega njegovega nastopa je vel nekak 'dih velikega sveta opernega. Njegoo p^m, jedrnat in zdrav, ima poln in blegčeč zvok v visokih legah barllorski timbre. Pevsko prednašanje izraža pevsko kulturo m vroče notranje čustvovanje. Prekrasno tn gladko predrmšanje kantitene v II. dejanju ■j* upravičeno oduševflo poslušalce, kJ ao ■res večer obsipali dragega slovenskega go-*rta s presTčno pohvalo —« čestitamo ». Betettu n* tem lepem uspehu v zlati slovanski Pragi. — Nove tinte ravske div. oblasti v «Zvezdi» v nedcijo dne 26. t. m. ob 11. — Spored: 1. Čižek: *Iz srpske šume i utrine». 2. Zaje: ouverture k operi «Garovnice z Boissy». 3. EilenhcriJ: »Para* de russc». 4. Meyerbcer: «Plcs pri baklah». 5. Verdi: Fantazija iz opere «Riijolctto». — Utopljenec v Gruberjevem kanalu. Včeraj okoli 11. dopoldne so opazili delavci Fran Lukner, Fran Bojdan in Ivan Borštnik, ki so popravljal! zatvornice v Gruberjevem kanalu, da plava po vodi truplo nekega rroškega. Utopljenca so nato kmalu potegnili iz vode, na kar je bila pozvana policijska komisija. Prispeli policijski zdravnFk dr. Avramovič je ugotovil, da je neznanec moral že ležati najmanj 14 dni v vodi, zakaj truplo je bilo že precej razpadlo. Slučajno na fcce mesta prišedši vojak FiMp Vrhove je v utopljencu spoznal hlapca Miha Debernarda, ki je pred 14 dnevi na Vrdu pri Vrhniki rz konja padel v Ljubljanico. Trupk) utopljenca so prepeljali v mrtvašnico. — Čegav je prašič? Danes zjutraj je službujoči stražnik v hlevu gostilničarja Cešnovarja na Dolenjski cesti našel v vrečo zavitega, približno 30 kg težkega prašiča. Čigar lastnik je neznan. Gotovo je prašiča kdo ukradel ter ga začasno shranil pri Cešnovarju. — Mladi sleparji. K posestnioi Mariji Robežntk na Vrču so prišli 24. t. m. trije mlad? dečki z vrečami v rokah. Vprašali so, če imajo pri hiši kako mačko, češ da imajo doma toliko rriši. Ker mačke niso dobili, so odš-K Sele za tem je Robežnikova opazita, da so fantiči odnesla 10 mladih gosk, vrednih 250 dinarjev. — Velik vlom. Danes zjutraj je prispel na policijo trgovec Rudolf Ahčan iz Zagorja ob Savi. Izjavil je, da so danes ponoči Iz Celja. —c Smrtna kosa. Umrla je v Aškerce,vt ulici gospa Jožefa Pitamic, hišna posestni ca, ▼ 74. etu starosti. N. v m pJ —c Nočno lekarniško službo opravlj* ta teden lekarna ^Pri krizu» na Cankat jevJ cesti. —c Svinjski sejmi se v Celfu zadnfi čas lepo razvijajo. Na zadnji sejem je bilo prignanih 130 svinj. Ker dovažaio kmetje oo sredah In sobotah vedno večje število plemenskih svinj ni sejem, se interesenti opozarjajo, da se nudi sedaj na svinjskih sejmih vsakemu prilika, da si 1 ihko nabavi za pleme vsakovrstne svinje po zmernJ ceni. Pri i nsf/linil k*aer* za mo?keobleke o«lelte i MC K UPU si na vsa* način pre:e specf- lalno zalogo če*keLjs in angleškega suUna v razpoülialniel Josin Ivančio LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4, (nasproti frančiškanske cerkve). Največja izbiral Cene tovarniške! Na drob -o! N* debelo! Na zahte.o se pošljejo vzorci brezplačno! 12*, Iz Maribora. —m Nesreča s pafrono. Rude!t Ferk, 121ctni sin posestnika iz Sevnice ob Muri, je našel na cesti vojaško patrono, s katero se je tako dolgo Igral, da je eksplodirala. Pri eksploziji je bil deček močno poškodoa van in so r^a morali prepeljati v mariborsko bolnico. Odrezali so mu več prstov na roki. —m Izstop iz novinarske organizacije. G. Franjo Pire je istopil iz mariborskega Novinarskega kluba in Jugoslovcnskcga no» vinarskega udruženja ter je bil črtan v se* znamu poklicnih novinarjev, ki je bil dopo= slan vsem mariborskim oblastem. —m Repertoir Narodnega gledališča. V nedeljo igra Narodno gledališče do tepoznanja, da trgovski s*an naše države ßploh ni organiziran, kolikor pa je, ima zna-|čaj lokalnih organizacij. Da se temu odpomore je na dnevnem jredu zagrebškega kongresa kot prva točka ustanovitev centrale trgovskih korporacij kraljevine SHS s sedežem v Beogradu. Cla-i te centrale b; mogli postati samo gremiji _ovcev, nikakor pa ne poedlni trgovec, ot druga točka kongresa je na dnevnem jredu vprašanje prisilnega udruženja trgovčev trgovska udruženja. S tem bi se doseglo, da postanejo trgovska udruženja fik-dčno reprezentanti vseh trgovcev v držav: In da bi se z ozirom na veliko število Basov zn:ža!i članski prispevki na minimum tako, da bi trgovcem ti izdatki ne bili posebna obremenitev. Prisilno organiziranje trgovcev z ozirom na teritorij, kjer se nahaja udruženje trgovcev Je stvar diskus Je. Kot tretja točka dnevnega reda pride pred jutrišnji kongres dogovor glede skup-nega nastop trgovcev na kongresu gospodarskih činiteljev v Sarajevu. Kongres v Sarajevu bo za vse pridobitne kroge izredne važnosti, ker so na dnevnem redu ti-le problemi. L Referat o reviziji zakona o prfs'tal poravnavi izven stečaja: 2. referat o gospodarskem svetu 1 3. referat o prometnih razmerah; 4. a) referat o pravilniku konferenc trgovskih in obrtniških zbornJc; b) referat o pravilniku konferenc trgovskih in obrtniških zbornic in gospodarskih organizacij; 5. volitve nacljonalnega odbora za mednarodno trgovsko zbornico v Parizu. Kot šesta in zadnja točka dnevnega reda kongresa v Zagrebu je vprašanje dogovora glede skupnega nastopa naših trgovcev na kongresu privatnih trgovsk h korporacij vsega sveta v Pragi. Program tega mednarodnega kongresa obsega: 1. Internacionalizacijo borznih uzanc; 2. Izvršujvost borznih razsodb; 3. reforma koledarja in določitev praznikov; 4. njsold-na konkurenca: 5. vpliv poedin h naredb o življenjskih potrebščinah na mednarodni promet; 6. unifikacija čekovnega prava; 7. unifikacija meničnega prava; 8. enotni format in enotna določitev trgovskih p sem. Kakor vidimo, je program zagrebškega kongresa zelo obsežen In zadene v živo interese našega trgovstva. Želeti bi bilo, da pride po stvarni debati do pozitivnih sklepov zlasti glede ustanovitve centrale trgovskih korporacij, ki je za naš održavo In njen gospodarski napredek ve'ike^a pomena. Tudi trgovski stan mora slednjič sooznati, da je njegova rešitev v močni enotni organizaciji. Zfmaaja trgovina Italije v I 1024. V -^-imeri s letom 1923 rn predvojnimi leti se je položaj Italijanske zunanje trgovine lan! znatno zboljšal. V naslednjem pri-občujemo stntirtične polatke o Izvozu in uvozu v Italijo za 1. ir>24. in 1923. 1924 uvoz, Izvoz v lirah Avstrija 4fi3.344,4«3 — Češkoslovaška 803.406.375 — 140.094.4S7 Franeita 1,470.077.460 — l.S?5.214,603 Nemčija 1.518.634.310 — 1.56^.673.292 Angleška 2,17^.22(>.S75 — 1.493.035,471 Jugoslavija 656,938.948 — 370.254,450 Švica 414,211.346 — l.OO^.SIS.SZr) Argcntinlja 1,106,181.924 — 829.613.872 Amerik« 4,647.883.313 — 1 231,S04,14f. 1923 uvoz, izvoz v Urah 32S.fi2o.lSS — 33,24». 013 158.48S.307 — 67.167.601 1.822 554.594 — 1,601 T03.415 1.299,090.003 — 692.S42.20n 2,189.744,994 — 1.2^0.219,507 489.280,707 — 33^,^33 843 875,817.893 — 1,201,410.397 829,613 872 — 740,666.203 4,619.482.825 — 1,512.523,604 ★ ★ ★ —g Vajeniška števPka »Obrtnega Vernika«. TzšJa je številka »Obrtnega Vestnl-ka sledeče vsebTne: Fnee'b^rt Francheti: Spomini: T.ran Rebek: Vajencem; J. Zadra-vec: Rokodelsko va'enlstvo: dr Viktor Murn'k: O nsčem, kar je po voinl še boTJ rip^o prej potrebo; Tvan r^ohorlč: K raz- AvRtrija čeSkostovaSka Francija Nemčija Angleška Jugoslovije. Švica Argentrnija Amerika stavi vajeniških del: dr. Ivan Pless: Kvalitetno delo kot bolno sredstvo proti konkurenci; dr. Josip Pretnar: Mojs'rska In Šolska vzgoja vajenca; prof. M. Presl: Vzgoja obrtniškega naraščaja; A. Kosi; Neko'iko besed o obrtnonadaljevalnl šoli v Središču ob Dravi ob njeni triletnlci. Razno. r Krediti ministrstva javnih del. V mt-nietretva javnih del so bili odobreni zadnje dni ti-le krediti: za nabavo gradbenega ma~ terijala In popravo mostu čez reko Vrbae 187.000 Din, za popravo mostu prt Bos. Ora-disfci 175.000 Diu, za, povečanj« epMemlC-nega oddelka oslJeSke bolnic« 165.000 Din In več manjših kreditov. g Novi proračun. Malone vsa ministrstva so Se končala vs« priprav« za novi proračun. Po dosedanjih poiatkih bo leto-ßnjl proračun za 38 odstot. večji od lanskega. g Prepoved uvoza češkoslovaških kron. Nas« finančno ministrstvo Je ukrenilo vse potrebno, da Češkoslovaška vlada razveljavi svoj sklep glede uvoza kron v države s nižjo valuto, tudi za našo državo. —g Spomladanski vzorčni semeni v Frankinrtn je bil otvorjen 21. t. m. Obsej semnja je pribUŽno enak Ianskojesenskemu. Politične razmere In napet denarni po'ozaj pritiskajo nekoliko na kupčije. Inozemstvo je kot naknpovalec le malo zastopano, toliko bolj pa živahen interes notranjosti za posamezna polja. Glav^» posel obsega čevlja In nsnieno blago. —g Naša reparacijska kvota za ma|. Reparacijska komisija ie obvestila našo vlado, da znaša Jugoslovenska reparacijska kvota za manj 2.631.000 zlatih mark. —g Mednarodni kongres svilene Industrije se bo vršil sredi junija v Parizu. Po sedanjih poročilih je gotovo, da se sestane-jo v Franciji zastopniki cele evropske svilene industrije. Razpravljalo se bo o vseh svilno Industrijo zadevajočdh vprašanjih. —g Italijanski blagovni tarifi so bili s dnem 15. t. m. za 25% povišam. —g Naraščanje nezaposlenosti na Angleškem. Iz Londona poročajo, da zaznamuje tedenski izkaz o nezaposlenosti pred 22. t m. število 1.204.800 nezaposlenih oseb. Napram enakemu času lanskega leta znaša narastek 165.613 oseb. —g Prva zračnoprometna črta na Japonskem je bila otvorjena te dni. Služi v glavnem za p^što med Tokijem, Osako m otokom Kiušiu do železnice v Nagasaki. Fcdjetje dobiva državno subvencijo. —g Dobave. Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 5. maja t. L ponudbe glede dobave čevljarskega orodja in ma-terijala. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 11. maja t. I. pri upravi državnih monopolov v Beogradi? glede dobave belega kartona. — Dne 12. maja t. L pri intendanturl Dravske dvizijske oblasti v LJubljani glede dobave 380.000 kg pšen<*ne krušne moke (tipa 80 •/•); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pleskarskega materijala. — Dne 14. maja t. 1. pri direkciji državnh železnic v Sarajevu glede dobave žice In bakrenih cevi. — Dne 16. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu gTede dobave osovln. Predmetni oglasi z natančnejšmi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo*rlcd. j VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATQR0Q AML0! NOVA PRESTOUCA TURČIJE. Angorsko finančno ministrstvo, drugo nekoliko mo_ demo poslopje v Angori, ki le sicer precej orijentalsko umazano in zanemarjeno mesto Julijska krajina. — Iz Opatije poročajo, da je bilo ob velikonočnih praznikih po vseh hotelih polno tujcev. Mnogi, k! so došli kasno, so moral! oditi na Reko. Navzočih Je bilo truli Izredno mnngo madžarskih Židov. Velik dotok je bil iz Zagreba. Neka hrvatska Kospoda je po svoji stari navadi pridno fivab-earila. Za pravoslavne velikonočne praznike je bilo nekaj gospode iz Beograda. Navzoče so bi> tudi odlične politične osebnost*. — V A*dov5čInl je izročil tamošnjf župan videmskemu preiektu, ko je potoval po Vipavski dolini, obširno spomenico o lokalnih in splošnih žeuah ter potrebah našega ljudstva. Tudi drugi župan! so izrazili svoje želje. Prefekt je bil, kakor povsod, tako tudi v Ajdovščini slovesno sprejet, kar je napravilo nanj najboljši vtisk. Rekel Je, da prihaja med žuDane zato, da se seznam t njimi in sliši ljudske potrebe. — ZnačTIno «Jemen ti ran je. Poročalo se je, da so župani v Vipavi povodom prefektovega poseta Izrekli svoje želje glede znanja slovenščine s strani uradnikov in glede slovenskega učnega jezika v osnovni šoH ter da je prefekt na te in druge želje odgovoril, da jih bo proučil. Obljubljal je pač, da stori, kar sploh more in sme storiti. Pri »Piccolu« so biH že zaradi tega poročila vs? iz sebe in hitro so povprašali v Vidmu, kaj je na stvari. Iz Vidma je seveda došlo obvestilo, da še misliti ni na to, da bi se bil prefekt izjavil v smislu slovenskih želj glede uradništva In šole. Prefekt tega res ni storil in kaj takega tudi rrihče ni pričakoval od njega, za slovesni trenotek je zadoščalo, da je prefekt poslušal slovenske želje, katere naj potem sporoSf na višle mesto. Prefekt !e vljuden gospod, ki je lepo občeval z ljudmi In ne spada v tisto vrsto političnih uradnikov, ki gonijo Slovence z njihovih rodnih tal preko meje, kakor je storil neki njegov prednik. Tak je v milosti pri »Plccolu«! Grda Mnavščina je vse, kar Di-§e »Piccoloc včasih »dobrohotnega« za Slovence. — Občinske volitve v Trnovem pri Kobarida. Na belo nedeljo so se vršile občinske volitve v Trnovem. Od 105 volilcev Je prišlo na volišče 64. Izvoljeni so domačini, ki ne stojijo pod vplivom usiljivih »snopar-jev«. Komisar Cavalotti iz Kobarida se Je zaman trudil, da bi vsilil trnovski rbčiui ljudi, k) bi delali po njegovih protislovenskih načrtih. — Lastno električno centralo si zgradi rudnik v Idriji in sicer na Marofu. Sedanja privatna centrala krije samo del mesin'h potreb. Družba, ki ie zsndila električno "entralo v Poljanski dolini, Je podala svo*-' ponudbe mestni občini v Idriji m tudi on-čini v Spod. Idriji, ki rabi 400 ž.nrnic. Dela sc na to, da se idrijsko mesto takoj preskrbi s potrebnim električnim tokom, centrala se lahko potem vseeno zgradi. — Kako so fašisti napadli odposlanca »Edinost!« v O.ehku. Q. L. Padala se je mudil v Orehku pri Postojni kot odposlanec političnega društva »Edinosti« iz Trsta v zadevi prijav vojnih terjatev. Brizadir je našel BedaliČeve dokumente v redu. Prijave so se vršile mirno Ob 5. popoldne pa je prišel nekdo, k! je rekel Badaliču, da je po->ici>ski agent. Pokazal je na zahtevo neka »legitimacijo« z napisom »Popolo di Trie-ite«. Petem so prišli v sobo še drugi neznanci. »Agent* je prvi udaril Badaliča po obrazu, nato so ga začeli ostali obdelovati S paKcami in boksati. Nato so ga vrgli v kuhinjo, ko je dobil še močan udarec z gor-jačo na reko. Tam so ga pretepli, dokler se ni onesvestil. Nato so Halianski junaki pobegnili z avtomobilom prrrti Prestraneku. Napadalci so znani in objavljeni oblasti. Badaiič je dobil prvo zdravniško pomoč pri dr. Grudnu v Postojni in potem je šei v tržaško bolnico. Zalega faŠistovsk;h napadalcev je v Postojni. Tako fašistovsko divjanje bo škodovalo tudi tujskemu prometu v Postojni. — Goriško Železniško vprašanje. Gorf* čarri bi radi dosegli podaljšanje železniške proge Iz Ajdovščine do Logatca in zvezo n.*ed Cervinjanom in Gorico, ker bi $5 s tako črto vstvarila dobra direktna zveza med križiščem Železnic v Mestre in Ljubljano. Ö tem vprašanju se je razpravljalo na se*-stanku v Gorici, katerega so se udeležili domači zastopniki mesta, trgovine in obrti ter odposlanci tz ministrstva. Domačini so s svojimi zahtevami propadli. Minlstrstvenf zastopnik je poudaril, da je železniška zveza med Zagrajem in Krminom v stiku k nameravano črto Trst - Monakovo. Proga iz Ajdovščine v Logatec se mu zdi skoro neizvedljiva zbog terenskih in drugih tež-koč ter ogromnih stroškov. Železniški spoj Štanjela s Postojnio bi bil sprejemljiv tudi za Trst. Vsled zveze Zagraj - Krmln bi bil« Gorica potisnjena čisto na stran, tako-le na stališče Ajdovščine! Videm stoji vedno višje kot Gorica in Videm je tudi nekoliko bližje Rimu! — Ironija »frontlere«. Italijanski tržaški Kst »Frontiere« piše k aferi profesorja Vebra: »Italijanstvo Trsta je bilo v veliki nevarnosti. Tržaški fa&jo je nastopil energično, da še enkrat reši domovino. In domovina je rešena. Profesor Veber ni moseJ govoriti... * — Slovenske manjšine v Trstu lašistd s tem niso izbrisali. —K OSKAR fi. 34 azpad carstaa Roman zadnjega avstrijskega cesarja. Stari vojak se je strumno vzravnal v sedlu sfTvafa. gospod poročnik!« Jahal je dalje ob fronti ter z ostrim pogtedom notril moštvo in konje. Zdelo pa se je, da je njegov vid nekoliko trpel. Tudi v tem vodu so bili gotovo riznanTe v imenu najvišje službe. Vaš vod je vzglc-den in njega zadržanje izvrstno!« Poročnik je zavihtel sabljo. PohvaTa strogeg? malorfa se mu ie zdela posebno pomembna. Osta!' častniki, ki so Šs Imeli poln nos tobaka, ki ga jim je dal starec duhati, so se pomenljivo spogledovali Major je zaukazal: »Gospodje, na svoje prostore, potem pa razstop, kolone na desno!« Sablje so zdrsnile iz nožnic. Pazlegata so se povelja, konji so brskali In se penili, pločevinaste nožnice so žvenketale ob stremenih. Čete So se formirale v kolone, glasile so se trompete, strumno in ponosno so jahali dragonci skozi vrata po beli cest? ven na vežbališče, da se Um vadijo v predpisanih jahalnih umetnostih. Ni čelu svoje čete je jahal poročnik nadvojvoda Karel s precej nevolimm lobrazom. Bil je v skrbeh. Dvorni svetnik dr. Horting ie korektno, kon-vencüonalno. vendar pa odločno pisal, da pričakuje pojasnitev razmerja njegove cesarske visokosti na-oram njegovima hčerkama in čisto odločno grozil s tem, da bo sicer moral s stvarjo nadlegovati njegovo veličanstvo cesarja samega in njegovo cesarsko visokost, gospoda prestolonaslednika. To je bilo fatalno In je močno učinkovalo na živce gospoda nadvojvode, ki se ni Čutil popolnoma brez krivde. Prav zares, sedaj je bil v tinti. Obe sta bili tako sladki in ljubki, Adela, kakor Helena, obe tako ljubeznjivi in vdani, da mu srce ni dovoljevalo, da bi zanemarlial le eno izmed obeh. Stari dvorni svetnik je za to vedel. O tem je bil nadvojvoda popolnoma prepričan. Čemu je takrat molčal 'n vse dovoljeval, samo da bi sedaj grozil z ogr'em in žveplom?! Stvar je bila zares neprijetna. Ako starec ali stric o tem kaj izvesta, potem mora gotovo računati z najvišjo nemilostjo, z u!:ori, s kazenskimi premestitvami, in tako dalje!!! kazenskimi premestitvami in enakimi odredbam! Rotem bi morala na pomoč zopet mama, kar bi ne bilo posebno prijetno vspriČo dejstva, da ie rada mela moralne prid'ge in cesto prihajala s težkimi lopovi cerkvene pokore. Nadvojvodi je postalo vroče pri teli razmišlje-vanjih. Potisnil je kapo s čela in se z nogami krepko uprl v stremena. Adela in Helena, obe ste bili krasotici, obenem pa tudi nlčvrednici. Kaj je mogel on zato? Obe sta mu prišl nasproti bolj kakor na io! pota. Ako dela sedaj starec neumnosti, je bila to dogovorjena stvar. Njegova krivda je bila kvečjemu, da se ni izogibal obeh nif, čim je spoznal njih vamene. Tega bi tudi nihče drugi ne storil, ki bi imel v žilah tako mladostnovročo kri. Potisnil je čepico zonet na čelo, kar ga ie napravilo še bolj mrkega. Kaj je bilo tu storiti? Izhoda iz morečih dvomov bi oač ne našel, ako bi 5e tudi dalje ča«:a razmišljal. Zato je bilo kakor nalašč, da ga je nekdo motil v njegovem razmišlja- nju. V prvi četi jahajoči enoletnik se mu je previdno ž njim sklenil, povdarjajoč sicer razliko v stanu približal. »Cesarska visokost« je zašepetal s posebnim povdarkom. Nadvojvoda se je ozrl. »Kaj pa hočete, Popper? Ako Vas major opazi, da ste zapustili svoj oddelek, Vas takoj vtakne v luknjo.« »Hotel sem samo javiti, cesarska visokost, da je došlo h Kranzu svežo blago. Tip-top, cesarska visokost!« Popper je v navdušenju poljubi! njegove prste, pri čemer je njegov ostro izrezan obraz navzel tavnski izraz. Nadvojvoda je pripomnil z največjim zanimanjem: »Sijajno ste dresiranl, Popper, lepo Žensko izsledite 10 km v okrožju. Ogledati si hočemo danes zvečer vaše lepotice.« »To bo piramidalno prijetno!« Enoletnik je konja zopet potisnil v svoj oddelek, ne da bi se brigal za razjarjene poglede podoficirja, ki jc jahal ob krilu njegove čete. Fric Popper, sin premogovnega barona, ni imel nobenega povoda, da bi sc posebno oziral na podoficirje in nižje častnike. Povsodi je našel razumevanje in naklonjenost in njegova brezmejna plačilna sposobnost, tovariška pripravljenost, vsakomur pomagati, sta mu jamčili za prijateljstvo vseh predstojnikov. Službena doba mu je bila tako samo prijetna sprememba v njegovih trgovskih študijah in potovanjih, ki bi mu naj poglobila znanje In posrecfc)vala pregled, katera svojstva mora imeti šef velikega industrijskega podjetja, v čegar vodstvo je bil poklican. Kljub močni samozavesti je bil vesel, lahkopristopen mladenič, ki je imel samo eno slabost, slabost za lepe ženske, pri čemer pa ni delal nobenih razlik. Ta slabost mu je povzročila Že marsikatere nepriltke. Odkar je nadvojvoda prišel k polku tn prevzel vod, v katerega je bil uvrščen Popper, Je naraste! tudi njegov ugled. Nadvojvoda ie Imel posebno nagnenje k njemu ki toplo prijateljstvo. Močno polteno nagnjenje, ljubezen do žensk pri obeh, je zgradila most med nadvojvodom in sinom navadnega tovarnarja. Po Pop-perjevih besedah je bil nadvojvoda znatno boljše volje. Skrb radi pisma, ki ga je poslal dvorni svetnik, je odgodil do drugega dne in se je v svojih mislih izključno bavil z ženskim feniksom pri Kranzu. Bila je naibrže zastopnica ženske lepote najnižje vrste, toda nadvojvoda ni bil izbirčen in zatrjeval je, da lepota odtehta krepost in žlahtni stan. Temu zelo liberalnemu naziranju so se z navdušenjem pridružili tudi ostali mladi častniki dragou-skega polka. Dočim je bila popreje zapoved družabne dolžnosti, da so častniki prikrivali pred javnostjo občevanje z galantnimi damami, je to postalo drugače, odkar je nadvojvoda prišel k polku. Princu so odpuščali vse. Njegova nagnenja za sv©* čenice Venere so opravičevali z njgovo mladostjo, s podedovanim nagnenjem. Občinstvo je bilo celo veselo, da ni igral zaDeljivca in se ni približeval hčerkam poštenih meščanskih rodbin. Svobodno pismo, ki so ga v tem oziru izdali nadvojvodi, je bil v prilog tudi drugim častnikom. Dolžnost, da so mu delali družbo, je opravičevala nüfoovo udeležbo pri zabavah, ki niso bile tako nedolžne. Ko je med odmorom enoletnik Popper do nadvojvodovem nano-čilu sporočil svoje odkritje vsem oficirjem, je zavladalo med njimi veliko veselje, ki so mu dajali izraza v glasnih vzklikih. Stari major je to opazil ter opetovano s strogim pogledom dal ukor preglasni skupini. Ostali oficirji so se morali zopet pokoriti za svoje razposajeno razpoloženje, zakaj major se je nato vsakemu vsedel za vrat, deval v nrS vsako vajo in se izogibal samo — cesarski visokosti, da bi tudi tu ne našel povoda H svojo nezado* voljnost. Končno, ko je utrujenost že vsem vajaflf odvzela polet in strumiost ie izdal povelje za pa vr&tek v vojašnico. * t Stran 6. .SLOVENSKI NAROD* one 26. aprila I9?5. Siev 94 Moda. Gompiet. Complet je trenotni triurni v asodi. Vsa-*a dama hoče fmeti svoj complet iz dveh aR treh delov, iz obleke in dolgega Jopica, ali pa iz krila, kazaka In jopiča. Pričakovati je bilo, da pozimi to!i priljubljeni dolgi paleto* spom1adi izgine, a!i vsi modeli ga kažejo v najrazličnejših varijacijah. cesto v spremstvu dolgega, gladkega kazaka. ki spremeni športni kostim v elegantno po-IKV^ansko obleko. Gumbi In „cofki" Ownb in »cofek«, to sta dva prava ijafr-fcenca mode. Zlasti »cofek«, ki je kot nalašč ustvarjen, da visi na vsakemu traku. Naše šivilje se zavedajo važnosti tega dam-skega okraska m delajo najrazličnejše »cef-ke«. Težko si je misliti damsko obleko brez teh priveskov, k; pomagajo nežnemu spolo koketirati in nastavljati moškim mrefe. Gumbi pa imajo v modi svojo slavno tradi-eiijo. V 18. stoletju so bili osobito v Franciji važen okrasek ne le damskih. »ego tn-df moških oblek. Na velikih koščenih gumbih z zlatim robom, ki so jih nosili stari Traneozi, so bile različne podobe, tako Amcr, jezdeci, konji pokrajine ali pa prizori iz sv. p'sma in mitologije. V Nemčiji *o se pojavu] nekoč celo gumbi, na katerih je bilo nasHkano trpljenje mladega Wertherja — zadnji gumb je predstavljal znani priz.ir s pištolo. Pozneje so prišli v modo gumb«, ki so imel! ped kristalom krasno izdelano kitico las, koraid itd. Še pozneje so prišli na vrsto gumbi >a la chinoisec, zmanjšane kitajske figure, čijih obličje je bilo naslikano na dešč'cah iz slonove kosti fn pri?epljenr:. Pozneje so delali gumbe iz žameta, vsak gumb je bil miniaturni gobelin. Tudi tako-avane -gumbe ljubezni« pozna zgodovina mode. Na teh so bili naslikani pri-jublHni fcierogl'ri, rebusi in šifre. Kdor ljubi danda-naStt'i prepih in ne zapenja suknjiča, bi se čudu. kako daleč je zašla v 18. stoletju navada, nositi gumbe in kako drago so jih yls Sevali. V sedanji modi igra gumb podrejeno vlogo. Vendar pa ne moremo trditi, da bi gumb ne krasil obleke, zlasti če je narejen iz blaga, ki harmonlra z barvo obleke. Važno je pri tem rud\ kako je prišH in kakšne barve je alt. Cesto so sestavljeni iz manjših arumbov eelf ornamentl. s katerml k rase dame žepe, rokave, podlogo itd. Najnovejši Izum je ovratnik, zgoraj gladek, spodnj pa obšit na gosto z gumbi. Splošno lahko rečemo, da Je ta okrasek simpatičen, če nI preveč gumbov, toda opozorite vedno šivilje, da ne vzameio pri šivanju »vroče igle«, ker je neprijetno popravljati slabo prisile gumb*. Samoveznice in ovratniki. Ker se Je vpliv športa na modo zadnle čase tako razšTil, da ni več potrebe nositi posebne športne obleke, si hočemo ogledati ovratnike in kravate, ki lahko deloma izpo-polnujejo obleko. Ovratnikom zadnja Ie*a niso bila naklonjena. Izrezki promenadnlh oblek so bili večji, nego so zdaj Izrezki večernih toalet. Zdaj ie baš nasprotno. Težko bi našli telovnik, ki bi ne imel upognjenega ovratnika, šerpe ali kravate. Vrat se Je bH navadil svobode, zdaj pa hajdi nazaj v okr> ve. Najbolj Je razširjen zavihani ovratnik, ki pa ni več to, kar je bil nekoč, namreč nekak obroček v polkrogu, temveč pravi dvojni ovratnik, kakor ga pozna moška moda — dvojni visok1' ovratnik. Po okusu se lahko vedno popolnoma znpne, ali pa ima na notranji strani gumbe in zaponke samo pro forma. Lepo se nosvio ovratniki, ses-av-lieni iz dveh ali treh delov eden vrh drugega, bodisi v enobarvnih serijah al; pa v različnih barvah. Zavihcni beli platneni ovratniki so bili nekoč garnirani ob robu s čipkam1. Če je ©vmtnTc kake druge barve, ne sme biti belo obrobljen. Pač pa n; obTigat-no, da bi se barva ovratnika baš ujemala s cinkarni. Čipke so lahko tudi rdeče, zelene ali modre. Zdaj si oglejmo Še samoveznice Cesto vidimo pri damah samovezneo v obliki moške. S tem pa še ni rečeno, da marajo kupovati dame narrjene samoveznice. Dam«* si delajo samoveznice večinoma same ker imajo več okusa in smis'a za harmonijo, nego moški. Pri tem pa ne sme nobena pozabiti, da je cond'tio sine qua non, da nnr* biti narejena zelo spretno in okusno, sicer je bolje, da splch ne pride pod vrat. Zavezuje se kakor pri moških. Tudi i^la s kakim primernim okraskom se lahko nosi. Če pa se ne morete odločil za teiovn k, jo poklOT'e plabotu*, ki tudi zelo lepo prlstoja dvojnemu ovratniku. Kaj je to jabot in kako se zdaj nosi? Trije, štirje všlvi druc nad drugim, ki se cesto krijejo, vise Izpod ovratnka. Ls-hko so gladki, toda bolje je. če so malo nagubani. Tudi te všive cbšijemo z ozkim robom belega ali barvastega vcala ali krepa. Poleg teh samoveznic vidimo letos tudi metulje. 0 barvah Ce bi trdili, da pišejo modni lisii premalo o barvah, bi nam dame izpraska'e oči. Res se piše o barvah mn^go, zelo mnogo. Toda pri tem ne gre zi kvan.iteto, nego za kvaliteto. Malokaiera d^mt se zaveda, kako važno vlogo igrajo v modi b?rve. Pravimo, da se nosi letos črna, rdeča, ze'cra barva ,barvne kombinacije te ali one vrste ni mislimo samo na to. kako pridejo *e barve do veljave skupno, kako vpliva njihova sprememba v koiekt vnem oziru na modo. Toda barva igra poleg tega še svojo kolektivno vlogo. Ce naredimo obleki po istem vzorcu, bo v en?m slučaju popolnoma drugačna kot v drugem, kakor je pae barva. Ta navidezna sprememba postane pri kombinaciji raznih barv še očividnejša. Lahko rečemo, da napravi sprememba barve vtis, kakor da se je spremenilo tudi blago, kroj in celo oblčje, torej vsa moda sploh. Zadnja leta, ko se ženska lica tako zelo ne spreminjajo, živimo stalno v *eh iluzijah. Letos, ko so se barvne kombinacije umaknile enobarvnim oblekam, se ču:i to še bolj, nego prejšnja leta. To in ono Duhovno lečenje bolnikov. V Angliji m Ameriki že dolgo goje ta-fcozvano Christian science, krščansko vedo m z njo lečenje potom vere, v prvi vrsti s pomočjo takezvanih bealingmissions. — Tudi po Nemčiji se je razširil pred leti val takozvanih Gesundsbeten, kar pomeni, da ki bolnike ozdravljai; s skupnimi molitvami. V Angliji je nastopil proti lečenju s pomočjo vere učeni dekan sv. pavkrvške katedrale W. R. Inge, in sicer s protestom proti nekaterim škofom, ki to širili med iludsrvom te vraže. Zdravniška veda priznava pomen su-»üst-'je v zdravstvu. Splošno rečeno, sugestija je nedvomni činiteli v našem življenju, saj imamo cesto opraviti z ljudmi, ki lahko človeku sugeriiajo nekaj, kar bi mm drugi pod nobenim pogojem ne mogel dopovedati, riipohonder se bo smejal nasvetom dobrih svetovalcev, proglasi jih za ignorante in šarlatane, pač pa takoj podleže Človek, ki vpliva nanj avtoritativno aH mistično in je takoj zdrav ali pa se vsaj aačasno dobro počuti. V takih slučajih letenja ni mkak čudež. Tudi moderni zdrav-aik mora znati vplivati tako, da bolnik čuti, da pozna zdravnik bistvo m pravi vzrok ajegove bolezni. V tem slučaju je sugestija »legodejna prevara. Bit* čudodelni zdravnik ni tako lahko. Kdor nima pojma o ana-aflijl in drugih medicinskih problemih, mu * težko lečiti bolnike. Lečiti in ne imeti Hplome odnosno dovoljenje za izvrševanje zdravniške prakse je pa po zakona prepovedano. Dekan Inge je trdno prepričan, da se dajo lečiti s sugestijo funkcijonalne, nikoli pa ne organične bolezni. Mnoge bolezni so funkcijonalne !n organične obenem, zato jih je težko lečiti. Sugestivni vpliv na iunk-cijonalni del pa lahko koristi tudi organič-jiemu delu m telesna energija ter sposobnost za odpor se zviša. Ne glede na stališče znanosti napram sugestivnemu vplivu je jasno, da je treba iskati izvora tega pojava v naiavl sami. Psvchotherapist ne trdi nič o okultnih al! nadnaravnih silah, ne ve-tuje v nikake vraže, niti v misterijo, temveč čaka na znanstveni napredek psihologije in psihijatrije. Moderni zdravnfk sicer priznava volrv verskega čuta na bolnika, toda pri tem ne neha znanstveno misliti. Lečenje velja med ljudstvom še vedno kot nekaj zagonetnega, in čim več je v zdravstvo zagonetnosti. tem prej podleže povprečni človek sugestiji in avtosugestiji. V momentanem razburjenju in živčnj napetosti, ki >o povzročijo verski predsodki, si ljudje kaj radi domišljajo, da so naenkrat zdravi, da ne čutijo nikakifa bolečin, kakor so z druge strani prepričani, da so bolna, dasi jih v resnic; nič ne boli. V Lurdu ozdravi tisoče ljudi, kar je tudi uradno dognano. Toda v kakšnem stanju so tja prišli In kaj je bilo z njimi. Ako se je razpršila eksaltlranost, tega nihče ne \idi in ne kontrolira. V vsakem morskem zdravilišču aH toplicah ozdravi izvestni •drtottfc bolnikov, te kdo more +«titL da ie vzrok uspešnega lečenja amneralna voda, ne pa sprememba ozračja, avtosugestija in dobra volja pacijenta, ki si jt vtepel v glavo, da mora na vsak način ozdraviti? Dekan Tage opozarja na slične pojave v zgodovini, na Eskulapov hram v Epi-dauru, kjer je ta čudodelnik lečil in iziečfl slepe, hrome, »etične, paralitične in različ-ne druge bolnike. Kraljevski dotik je bil v starih časih najboljše sredstvo proti skro-fulozL Stuart m francoski kralji so imeli ta dar. Karel II. se je dotaknil 90.000 oseb, William III. je pa dejal pacijeniom: Bog vas ozdravi in dai vam več razuma. Vespasian je izlečil paralltika s tem, da se ga je dotaknil, m slepca s pomočjo sline. AuguMin pravi, da mu je znano 70 čudodelnih slučajev ozdravljenja Protestanti pa opozarjamo na Luthra in Wesleya, ki sta verovala v te vraže. Sedanja doba ima prav, če te metode odločno zavrača. Protest dekana Inga je vzbudil na Angleškem splošno zanimanje. Med drugimi ugovarja dekanu tudi bradfordski škof, ki pravi, da nobena stvar ne more tako škodovati duhovnemu lečenju, kakor nagovarjanje ljudi, naj smatrajo molitev in verske obrede samo kot sredstvo za fizično ozdravljenje. Zdravnik !n duhovnik skrbita v enaki meri za človeško zdravje, oba imata od Boga dar varovati človeka telesnih In duševnih nezgod. Na nekem javnem shodu, ki ga je priredilo društvo L. M. b., je priredilo društvo lurške matere božje, je izjavil G. Chesterton o čudežih sledeče: Če bi Človek Izgubil nogo in bi mu zrastla druga, bi ne veroval v čudež, das! se stična sila pojavlja pri nekaterih žabah in morskih rakih. Če bi voda tekla v hrib, bi moderni agnostik in mistik tudi trdil, da je to posledica neznanega naravnega za-Aona. Nikakor pa to ni čudež. Toda mi pravimo: Če zakHče svetnik vodi: teci v hrib! in voda to stori, tedaj je tu božja roka. Tudi Bog je napravil nekoč slični čudež, ko je ustvaril svet. Leceterski kanonik R. Roberts pravi, da je po evangeliju vera važen cTnltelj v zdravstvu. Kristus je tako lečil bolnike in naročil tudi apostolom, naj se ravnajo po njegovem vzg'edu. Mož trdi dalje, da avtoritativne ko^^-'tacije znanosti potrjujejo mnenje, da Je Krist"s v lečenju bolnikov s pomočjo vere deloval v popolnem kontaktu s pri-rodnimi zakoni in da duhovno lečenje ne nasprotuje človeškemu razumu. ~[ifi. Hiera povrnem potne stroške pri nakupu ene obleke, ali pa dam hlaeo v vrednosti potnih stroškov. Dago Schwab, Üubljana. Pred sezono v Bački. Komaj se je' razcvetela pomlad, že so pr'h!?rTi prvt gostje v naš Kvarner, da se navviiejo nlegove pomladanske krasote. Zakaj pa ne, saj tam cvete že »tretja ponVad« — kakor se pravi. Prva je že davno minila, potem je prišlo malo viharja, potem zopet solnce in zdaj je že vse v polnem cvetju in morje pošumeva. kakor da nestrpno pričakuje gestov od severa. Tisti, ki so porabili velikonočne počtnice za izlet na jug. so bili kakor prve ptice selivke, ki so prišli pozdravit naše morje in oznanit prihod neštetih fsočev, ki se bodo odslej dan na dan zbirali na naših bregovih in p'okih. 2e prva ponVrd obeta le^os ogromen obisk naših primorskih kopališč. To se vidi takoj na Sušaku, kler se pojavljajo dan na d">n tuji potnki. Med našimi b'iznjiml in daljnimi letovišči bo nasta'a prava konkurenca, kje bo našel gost več konforta, boljšo postrežbo, prijetnejše bivališče. V zadnjih letih smo mnogo napredovali In vsako leto se množi število gostov. Ako prihajajo k nam tuji gostje, ki Imajo do morja do'go pot z vlakom, ko'iko srečnejši smo mi. ki imamo kvarner, kakor pravimo, pred nosom, posebno zdaj, ko je olajšana pot ^ez Rakek. Kakor vse kaže, bo letos sezona v maju že v polnem teku. Slovenske goste bo sprejela letos posebno Baska z radostnim presenečenjem. Saj je zadnia leta štela menda največ slovenskih gostov. Gospod Tudor je pripravil v svojem Velebltu vse, kar je še manjkalo, da bodo gostje v polni meri zadovoljni. Baska je res izreden kraj, po svoji legi kakor ustvarjen za n^judob-nejše letovišče. In gospod Bog, ki jo je ustvarjal, Je mislil celo na to, da je od njs odvrnil vse komarje, ki se jih nekateri gostje posebno boje. Res je, da so nadležni, kjerkoli so, ob morju pa celo nevarni, ker prenašajo malarijo. Toda primorskega kraja brez komarjev si skoraj ne moremo predstavljati. Ba?ka je čudežna "zjema ta to je njena velika perdnost pred drugimi letovišči. Druga njena posebnost je ugodna le^a — ni niti predaleč niti preblizu — tisfa vožnja od Sušaka ob naših kvarner-skih letovašč h — Kraljeviča, Cirkvenica. Novi, Senj — je pač najkrasnejši izlet ki si ga moremo misliti. Tretja posebnost, ki jo nudi Baska svojim gostom, je komod-nost. Menda je malo letovišč na svetu, da bi človek tako komodno užival življenje o* morju in na suhem kakor v Ba^ki. Od hotela do kopališča Je menda deset korakov — od tam do hotela isto toliko in, če se ti no ljubi, se ni treba niti posebno oblačiti — vse je priprosto, naravno, zdravo in solnč-no, da zdravje kar kipi iz prirode in iz Iju-dij. Toda ljudje n:so nikoli dovolj zadovoljni, zato so se naši gostje včasih pritoževali čez hrano etc. Gospod Tudor je za letos preskrbel tudi v tem oziru vse, kar je potrebno. Uvedel je slovensko kuhinjo. Dobil je priznano Slovenko kuharico, ki i* b:la doslej na nekem našem letovišču, kjer je dosegla pri najbolj razvajenih gostih popolno priznanje. S tem je torej za naše goste rešeno eno najvažnejših vprašanj. Da ne bo zmanjkalo sob, je uredil gospod Tudor depandanso v bližnji vili in tako si bo mogoče izbrat'" udobno stanovanje. Poskrbljeno je za dobro hladno vodo, ki jo tako pogosto pogrešamo po drugih primorskih 'etoviščib, la za naše oivce bo ie oosebei skrbela ledenica, da bodo mogli ob najhujli ] vročini imeti dobro hladno pivo in vino. Kaj hočemo še več! Mislimo, da bo zdaj Ba- na sila je skrita v prepričanju, da smo v Zaapanfe v samega sebe ]c najgloblf» temelj naših vrlin in. sposobnosti. Neobičaj* ska za vse pravi raj. Treba se je samo pripraviti in naznaniti, da pridemo — za vse drugo je — kakor vid te, — preskrbljeno. Adrija čaka svojih gostov. stanu izvršiti nalogo, ki je nam bila zaupana. Kdor ima v samega sebe trdru> verot je obvarovan pred celo vrsto negotovosti* na primer, da-li ie na svojem mestu, imo-li potrebne sposobnosti, da-li se mu bo v bodočnosti dobro godilo aH ne. Zaupanje v samega sebe je vogeln' kamen vsake velike človeške stavbe. Izvršil* da Cden ptr nogavic Z žigom i Jc čudeže, premagalo ie neizmerne ovir» Vera lahko gore prestavlja. Povsod v sv. pismu čitamo, da Je bil«i vera. ki je omogočila možem, kakor Abrahamu, Mojzesu in vsem velikim značajem, da so izvršili čudeže in sploh velike nalo- 4 /£} ia zaamko (rdečo, modro ali »Ji. _ . _ zlato) *7*iJ traja kakor štirje pari drugih? I Sc- N č se v celera 5V- PlSi:ra ne P^arju Ifitnt** »->«r «• w^et- tolikokrat, kakor važnos: vere. Kupue eaen par, pa buste ve- i . ... , . . , . .* v. . Vera je ona velika vez med objektivni- rovali. Nogavice brez žiga .ključ' so ponarejene. Telefonski pogovori v vlakn. mi in subjektivnimi stanji. Vera predstavlja v nas to, kar je najsvetejše, kar je večno. Vera nam odpira vrata k virom našega lastnega življenja in s pomočjo vere sto-I parno v stik z neskončno Močjo. sakdt-edno železnici, nego tudi neposredno z državnim sile naše vere. Mnogi ljudje »i ne upajo zaupati se tee vlakov z abonentl. Prvi poizkusi so šli si- ? veri« ke^ ne vedo d?bro' kaJ 'e v, svc>5em cer samo za tem, da se uporabi brezžični ^*stvu- Zamenjujejo jo s prevaro fantazije, brzojav za signalizacijsko ooročevalsko i *°®m I« to v resnici sara zlas Vsemogoc- službo, in šele pozneje, ko se je pokazalo, j 1 da so preizkušeni sistemi zelo zanesljiv!, \ je bila razširjena brezžična zveza vlaka I med vožnjo tudi z brzojavnimi uradi, tako da so mogli potniki pošiljati med vožnjo i oblastvo, ki nam ukazuje nikakor ne ugi« bati ali meniti, marveč v e d e t L Z njegovo pomočjo najdemo pot, ki bi ie a drugimi sposobnostmi svojega duha ne vld_Ii brzoiavke v razna mesta. Spočetka so bile Je t0 vednost, ki je ravno tako realn» te brzojavke pridržane brzojavnim posta- " - 1 iam, ki so jih pošiljali poštnim uradom. — Naravno, da je bil ta proces pomanjkljiv in da so začeli takoj pormšljari, kako bi posijali brzojavke neposredno dotičnim poštnim uradom, kjer biva adresar. Brezžična telefonija je tako napredovala, da so začeH konstruktorji delati poizkuse v neposredni zvezi vlaka s telefonom. Prvi uspešni poizkus je napravila berlinska družba dr. E. Huth v sporazumu z upravo nemSkih pošt. Uporaba brezžičnega brzojava za zvezo vlaka s poštnim telefonskim omrežjem je bila razmeroma zelo težavna, ker je bilo treba predhodno rešiti nekaj načelnih problemov. Brezžični brzojav zahteva znatno energijo, poleg tega je bilo treba postaviti sprejemno anteno, ki je morala biti konstruirana tako. da j ~'XJUXJ-™J "t*ÄV " lL1KZ bi se ne pretrgala, ko vozi vlak skozi deflh ziemest m hoče postati po velikosti , .. . . £ . ..„„„„,„ peto mesto na svetu. Doslei je veljalo za čuti. Tovarna testenin 901 ekaf ete* v Ljubljani le 26 za&c obratovati! Kako se razvijajo velemesta. Z japonskim mestom Osaka se je te dri« spojilo predmestje in mesto šteje sedaj i 2.050.000 prebivalcev. Tako stopa v krog mo* predor aH pod mostom, šele z izumom Šveda Warfinga je bil problem rešen. Warf ing se je prepričal, da iščejo električni valovi, ki V:h pošilja brezžična postaja, v zračnem prostoru najprikladnejšo pot. Zato se širijo po električnih žicah, po brzojavni m telefonski mreži, ne da bi škodovali prvotnemu namenu teh napeljav. S tem je bil omogočen prenos visoko frekventirih električnih tokov z brezžičnih postaj potom telegrafije !n telefonske mreže, ki je niapeliana ob železniški prog?. največje mesto Japonske Tokio, kjer je znašalo število prebivalcev pred katastrofalnim potresom 2,500.000. Zdaj pa hoče postati naj* večje mesto Osaka, ker je v Tokio pri po» tresu poginilo mnogo prebivalcev. Evropska velemesta »o dobila torej v velemestih dalj« njega vzhoda nevarnega tekmeca. Ta nova rret.a se razvijajo zelo naglo. London, ki zvzetna po številu prebival« cev Še vedno vodilno mesto, je v drugi po* lovici prošlega stoletja podvojil število svo« Telefonska zvezja v vlakih se napravi 4 jih prebivalcev. Ljudsko štetje iz leta 1921 približno tako-le: V vlaku je telefonska | priča, da šteje London 7,476.168 prebivalcev, kaseta, zvezana s sprejemnim in oddajnim j Newyork, drugo največje mestso na svetu, aparatom. Na strehah dveh sosednih vago- | je štel po zadnjem štetju leta 1920 5 milijonov je antena. Oddajna postaja v vlaku j rov 620.048 prebivalcev. Toda to velemesto deluje z vakrvi, dolgimi 5000 m, sprejem- i ob reki Hudson se je zadnja leta rapidno na posta'a je pa konstruirana na val, dolg J razvijalo in šteje sedaj še okrog 7 milijonov 4C00 m. Če hoče telefonski abonent v me- j prebivalcev. Pred 50 leti so bila naigostejše stu govoriti s potnikom v vlaku, prosi j naseljena mesta sveta London s 3.620.868, mestno centralo, naj se zveze s prometno j Pariz z 1,988.806, Berlin z 1,249.171, Newyork poštno postajo. Prometna poštna postaja pripravi razgovor telefon'stu v vlaku in ta pokliče potmka k aparatu. Take telefonske zveze v vlaku so napravili na pro z 1,697.563, Carigrad z 1,075 600, Peking r 1,000.000 in Filadelfija z 901.380 prebivalci. Toda v tem času je Newyork prekosil Pa* riz in Berlin, Berlin šteje sedaj okroglo 4 gi Berlin — Hamburg in potmki cesto j milijone in zavzema tretje mesto, Pariz 3 mi* lijone in četrto mesto. Carigrad in Peking sta daleč zaostala. Japonska se po vojni naglo razvija in ustanavlja nova velemesta. Tokio, ki je štelo leta 1880 približno 800.000 prebi* valcev, je narastlo nad 2 milijona; isto velja za Osako. Med vsemi velemesti je najbolj napredoval Buenos Aires, ki je štel pred 50 leti samo 195.000 prebivalci, sedaj pa jih ime 1,721.000. telefonirajo. Če hoče potnik poklicati abo-nenta, ie proces seveda nasproten. Kakao Van Kastsr 1 O. S. Marden: # Zaupaj vase! (Prevedel dr. F. S.} Med součenci Jih je vedno neko'iko ki nastopajo drzno :n ki silijo v ospredje, do-čim drugi čakajo ob strani, dokler jih kdo ne poišče in pokliče. Toda svet ima druge skrbi, kakor pa da bi iskal skrite zasluge. Tako dolgo dopušča, da lahko izvršiš, kar obljubljaš, dokler ga sam ne prepričaš o svoji nesposobnosti. Zato ne smemo dopust'ti niti za treno-tek, da bi se naše zaupanje v samega sebe omajalo od raznih dvomov. Nič ne uničuje zsupnnja naših bližnjih v nas tako hitro kakor dvorni, ki so nastaM v naši lastni mis'1. Mnogi nimajo uspeha samo rad; tega, ker njihova osebnost izraža omahljivost in nezadosten pogum, tako da ie zaupanje, ki so ga gojili do njih drugi ljudje, prevarano. Ako sam o sebi nimaš dobrega mnenja, ako se podcenjuješ, si lahko prepričan, da se drugi ne bodo prizadevali, da bi pri-dejali o tebi boljše mnenje ali da bi raziskovali, če se samega sebe ne ceniš prenizko. Nikoli še nisem videl, da bi nekdo, ki ni imel o sebi dobrega mnenja, bil izvršil v resnici kaj ve'ikega. Ne moremo ustvariti več, kakor od sebe pričakujemo. Ako pričakuješ sam od sebe vel*kih stvari ter si jih pri tem iskreno želiš, bodi prepričan, da jih dosežeš. Ako pa misliš vedno o sebi, da nisi tako kakor drugi, da te vsi prekašajo, ti pred-njačiio, da niti ni mogoče, da bi izvršil nekaj dobrega, bo tvoja okolica sodila o tebi prav tako, zakaj to tvoje lastno podcenjevanje samega sebe se bo izražalo na vsi tvoji zunanjosti. Ako pa boš nasprotno imel one lastnosti, ki ti mogoče niso dane, stalno v svojih mislh in ako si jih boš iskreno želel, j m boš polagoma deležen in celo na tvojem obrazu bo mogoče zapaziti njihov odsev. Treba je, da se najprej sam sebe smatraš za velikega, ako hočeš vzbujati vtis veli- ^ kosti Beg pred poroto. Zgodbe, da ženin zmanjka tik pre^l po roko, ne najdemo eamo v humoreskah, tem več tudi v resničnem življenju. Razumljivo j je, da je ta važen korak marsikomu težak in neka angleški pslblolog povsem upravičeno piše o poročni paniki. V nekem me. aečnrku je priobčil celo vrsto slučajev, v ) katerih ko ženini na dan poroke za vedno i izginili. Neki bankir hs Somerseta Je prišel ; prod kratkim v Tx^ndon dva dni pred svojo j poroko in Je izjavil, da se vrne točno na dan poroke. Ni *a bilo ia vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna Neki ugledni I meščan iz Lancashire je izginil par ur pred ; svojo poroko .Sumijo, da to nI bila navadna i odločitev, kajti den poprej« J© dvignil r* banke vse sveje premoženje. Sploh se ne ve, če še živi. Lahko bi st* smatralo vzrok takim pojavom nenadno nesrečo, da ae na , bi tako pogosto javljali. Večkrat so krive . temu slučajne stvari. Tako je n. pr. »•'ki : ženin prespal uro poroke Ln se je tega tako sramoval, da je vstal ter odhltel na kolo. dvor, kjar se J« a prvim vlakom odpeljnL Precenečena nevesta ga ni videla nlkdau več. Nek' drujri fcenin je po bučno preži. : vetem večeru v krogu prijateljev, rzgubil svoje robe. Ker g« je bilo aram. da bi ae [ brez krasote svojih zob pokazal pred nevesto, jo j« jadmo odkuril !e kraja. Unigfl je pri oblačenju z neko kislino pone^sna-žil frak ln ee je obupen na4 tem odpeljal. Neki Irec, ki Je pri poroki fzgintl. Je kasneje izjavil, da je bil tako nervozen. Nevesta ga jo zato tožila in sodnik ga je ob. eodll na 1500 funtov sterlingov. Dve leti kasneje sta se oba pobotala ln poroka bi ce imela vršiti znova. Točno ob določeni uri pa je ženina zopet zmanjkalo in šele čez eno leto ao ga izälediW. Nova tožba neveste pa ni imela ietega uspeha, zakaj ubegli ženin je bil ob*ojen samo na em ofe. da; odškodnine. »SLOVENSKI NAROD« dne 26. aprila 1923. Stran 7. OBR^VOODg pri LUD.BARAGA, LJubljana. Šelenburgova ulica 6\I. sl~5 UXDKRWOOD Posoe! je zopet pravi holandski k*kao! V Vasem Interesu je, da uživate le prvovrsten K A- 11 1LÄ A KAO; torej zahtevajte posod piavl holandski |# Ljnblfana, Šelenburgova nlica 6 I. nadstr. Glince-Vič 461 preporuli najbol.a timbure. lice. pari ture I ostale potrebStlne ib |fl sle2" t bala »i L ----- — —---------------- - — SI ■» Zelo usodno prodam 125! več grosov ornega čistila za čevlje prvovrstne znamke. — Redka pril ka — Cenjena ponudbe pod „Takoj" na upravo Slov. Naroda. 96-L Mamgarn in štof za molke obleke velika izbera tn nizke cene. ■9 JI. J/liklauc ,*?ri Škofu*, Gjuhljana —--->. Postaja Feldbach, itajenko. Saaja: maj - oktober. Sijajni sdravllnl uspehi pri bronhialnih kaUrilh. gripi, naduhi, emfizeniu, t>otemi •rca i. t d. 9*-L Močne prlrodne oglilkovok tle kopeli, intialadj*, nove prevmatske celične naprave, svetlobne kopeh Itd. Cena za penxijo od 8 šilingov na dan naprej. Pojasnila: zdravHlHno komisija GLCICHENBERq^y IVAN lAKOTIlIK Dunzjska cesta 11 46 wam'sn mestni tesarski mojster ***»*» Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ©streSja za palače, hlSe, vile. tovarne, cerkve In zvonike; itropi, razna tla •topnice, ledfnlce, paviljoni, verande, lesene ograje itd* Gradba lesenih mostov, jezov tn mlinov. Parna žaga. 161 T Tovarna furnirja. Ima KNOCH jermena za pogon vedno na skladišču fl. LflMPRET. LJURUflNfl. Krekov tra 10. Telet 247. Mehanično umetno vezenje perila, v. a sto rov, monogramoe, oblek bluz itd. v plo Icatem Jn ver žnem vbodu, madeira, richelie z belim in naj različnejšim materiialom. — Entlanje, predtlakanje. MATEK, Llubliana, la-L eoree hotela , S>ukelj". Ugodna prilika za nakup pafT" knjigarne in trgovine 8 papirjem v Ljubljani na najlepšem kraju v sredini mesta. Proda se celotna zaloga z vsem inventarjem. Več se poizve v upravi Slov. Naroda. II8Q Najboljši šivalni stroji Jaaaat so edino le ©SiP Petelinca snamke Gritzner m Adler za rodbinsko in obrtno rabo Lnbl ana blizu Prešernovega spomenika Večletna eraraitcüa - Pouk v vezeniu brezplačen 9L Gozdar s vlilo gozdarsko Solo« večletno prakso, veniran v vseh gozdarskih panogah, vel* slovenskega, srbo* hrvatskega in nemlkega Jaslice, olenlen, lice službe, nastop takoj. Ponudbe na upravo Slov. Na* roda pod „Oosdar"-l2a4. llttfl Upraian optik Ljubljana Stari trs st. 9. Edfnn r»rave „G«tlsar*• čevlje :n lovske čevlje dob'te le v novo "rejen' rpovin« Ni delavnici J. Braier Mubli?ti3 3396 Turjaiki trg (Breg) 1. Motam se izd?1 u jejo vseh vrst xevlH po meri 'n vse vrste irfnih ?evl ev. — Trijovel nopnat! Cene solidne! Postrežba točna! Prvovrstni 49 t- Crčpe de Chine 'n Crepe Georgette v vseh barvah z* n'es-»e cb'eke po skrairvo a»*»lžanl*» cenSh pH JOS. PODKRAJŠEK Llubliana, Jurčičev tra Surova svila v vseh barvah SO cm široka meter a Din 120. Robert Sntieloooshi arhitekt « In mestni stavbenik Rimska cesta 2 izvršuje načrte *n proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst kakor tndi nresoTevanja in cenitve vsakovrstnih posestev pod solidnimi In r-jiin^odnejSiml norjjoji. Zidna opeka od lasne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča. Opekarska cesta 18, po najnižji dnevni ceni. akordante s kavcijo za lomljenje kamenja in sodra iz naših ka-menolomov, v katerih se nahajajo drobila in kompresorji. Dela se vse leto in zaposlenih je večje Število delavcev. Ponudbe samo od prvovrstnih podjetnikov se naj pr^jejo pod : Industrijski organizirani k^menoloml" na oglasni zavod Schmolka, Novi Sid, Futoška 2. 1071 prihranite, ako pred nakupom blaga za obleko, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, žerp, obrlsalk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja obiščete trgovino, kjer so cene najnižje, in 77-L sicer pri trgovini DANICA" Maiielj & Rajželj LJDEUMA, TaTjiSki trg Ste?. 1. 'TT Zahtevajte vedno in no- vsod »Vino BERMET, SEMiC" napravljeno popolnoma teh nično • pravimi dalmatinskimi vini. zaradi Česar nadkrfljuje vsak Italifan-eki vermut Izkoristite Za reklamo pošljemo po povzetju 4 originalne steklenice po en liter vina Bermel belega, temnega ali mešanega nt zahtevo za osam Din 150 franko na dom. Pišite Se danes na firmo S L A VIJ A." prva tvornica likera, sirupa i dezert. vina M. Geraiö. Split. Mali oalasi, ki služijo v posredovalna la toclal. no mmsie oodmstva, vsaka besedo 60 pav. ■ojmoajil znesek Dla 8. lil R LI OGLRSI I Prodam | Vrtne stole prodaja najceneje Rož. mane & Komp., Liub» i Jana. Mir je 4. 78/L Razno pohištvo nrodam. Na ogled vsak dan od 7—10 in 14 —19. — Slomškova ulica št. •» II. nadstropje, levo. 1210 Motorna kolesa, nova. amerikan&Vj sistem «Fwans*, lansko leto sta* li Din 13.500 — isti sedaj Din f»200; se nekaj ko, madov na razpolago. — *Tribuna» F. B L., to* varna dvokoles in otro» ?l;?h vozičkov. Ljublji la. Karlovska cesta 4 1102 Sivßj gre iivat na dom. — Ponudbe pod *Si vil j a'1245» na upravo «Slov. Nar.». Služabnika (Chauffeur: a) i3če go* spod iz odlične hise sa« mo za sebe. — Ponudbe na naslov: Publicitas d. d., Zagreb, Guduliceva uL br. 11 pod «Za 4909». 1230 Iščem za Zagreb v fino hišo perfektno kuharico in aoba-r i e o, ki zna nekoliko isvati in krpati perilo. — Znanje nemškega jezika se želi — Ponudbe naj se pošljejo na veleindu« strijfllca Richard Albcr» ti, Zagreb, TuSkanac 18 F. vila Alberti. 1223 I Službe I Jutranji plačilni, kuhinjski sluga in kavar« niški vajenec se sprej* mejo. — Narodna ka* varna. 1226 Koc!j?za, ki je trezen in zanesljiv, sprejme Kolinska tovar« na v Ljubljani. — Stano* vanje v tovarni. 1242 Kot ko"torist!nja ali pisarniška moč z že začetno prakso iščem za* časno mesto. — Ponudbe pod »Začasna/1244» na upravo »Slov Naroda«. Spreten, mlad orivatni uradnik z lepo, hitro pisavo, ki se cbveže, da bo kiijigovod« stvo ter vsa pisarniška dela vodil samostojno — dohi stalno mesto. — Po« nudbe z navedbo plače pod