V Mublfmtf, v četrtek .22. Isenria 1229. (shaja rszen ps»c.9>]fca In (Sneva po premiku vsak dan opoldan. Uredniltm je v Ljubljani, Frančiškanska ulica fci.6/3,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpns petit-vrstica K 1‘50, osmrtnice in zahvale po K 2‘50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovora primeren popust. Cilasilo Jugosfov. socUaine - demokratične stranke, Leto iv. Posamezna £tev. stane —— SO vinarjev. —— Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem na dom za celo .eto Iv 66, ?.a pol leta K 48. za četrt ieta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Amen ko K 120. — Reklatnrc je za list so poštnine proste. Upravnistvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. (FL, Učiteljsko tiskarna. Telefonska it. 312* Po kaj sem šel v Italijo? Kakor v vseh militarističnih državah. tako obstoja tudi v Italiii .najvišje armadno poveljstvo* (Supremo Comando). ki odloča o vseh vojaških zadevah popolnoma samostojno. To poveljstvo ie tudi vrhovna oblast nad vojnimi vletniki. ki iih drže po posameznih taboriščih in zbirališčih. Njim načelujeio posamezni oficirji, ki so v tem svojem delokrogu vsemogočni. Kdor hoče 'toga Pd..*v°iih osvboditi iz vjetništva v ltalih. mora prositi zanj pri najvišiem armadnem poveljstvu. Pri nas moram bit takšne prošnje vložene pri italijanski delegaciji v Ljubljani, katera iih potem pošlje na pristojno mesto. Seveda ie ta pot silno nerodna In malo obetajoča. Italiia doslej ni izpuščala jugoslovanskih vojnih vietnikov. ker iih smatra še vedno za pripadnike sovražne li države, to ie bivše Avstro ogrske monarhije. Polagoma izpušča le invaiide. ki pa iih navadno pošilia domov preko lnomosta na Dunaj. Italiia namreč še ni priznala Jugoslavije, čeprav ie s Srbijo v prijateljskih vojnih odnošaiih. Dna ie pač sklenila mir s sedanjo Nemško Avstriio. ne na s tistim delom bivše Avstro-ogrske monarhije, kaieri ie po državnem preobratu pripadel novi Jugoslaviji. 'Tako ie državno pravni položaj naših slovenskih in hrvatskih vojnih vietnikov v Italiji zelo nelasen in zamotan. Italija se izgovarja, da bi utegnila Jugoslavija porabiti sedanje vietnike v eventu-elni novi volni proti njej. .. ,TU n?ore za sedai pomagati samo italnansko iavpo mnenje. S sodr. Regentom v Trstu, ki ie član vudstva italijanske soc. dem. stranke, sem se tora} domenil, da ie treba v tem pogledu nekaj storiti. -Za 9. tm ie bilo sklicano vodstvo italijanske soc. stranke, za naslednje dni pa strankin svet v Firenco na važna posvetovanja. Porabil sem tora! to l ritko in odšel tia v spremstvu sodr. Regenta. Leta ie soravil stvar v razgovor že na prvi seii načelstva, katero pa ie sklenilo v tem pogleuu napraviti končne sklene, ko zasliši moje poročala. V nedeljo. 10. t. m. se je vršila izredna seia strankinega na- Vsled štrajka tiskarjev nem ni bilo več možno izdati pravočasno 2adnjo številko Demokracile. Radi tega smo sklenili, da sklenemo drugi ‘L‘tn*k. ki se zaračuna naročnikom po 10 K. Mesto Demokracije bo odslej Izhajala socialistična revlla: »NAŠI ZAPISKI" ki bodo izhaiali mesečno in bodo stali celoletno 30 K. Prva številka izide čelstva. na katero sem bi! povabljen, da poročam o tem za nas tako važnem vprašanju. Poročal sem toraj o izredno težkem položaiu. v katerem se nahajajo vojni vjetniki v Italiji, o mukah naših civilnih internirancev in o težkočah, ki jih delaio italijanske oblasti našim beguncem pri vrnitvi v zasedeno ozemlje. Sodr, Regent me Je podpiral z vso vnemo in resnostjo. Predal sem predsedniku seie tudi sezname vseh taborišč in zbirališč naših vojnih vietnikov. opisal zlasti njih trpljenje v vojni in v sedanjem vietništvu ter opisal težko pričakovanje njihovih svoicev v domovini. ki so ostali brez rednika in oskrbnika. Razpršil sem tudi boia- f®mJtp,a!lSKe -v,ade zaradi rove vojne. Po debati ie načelstvo eno- uusno sklenilo, pomagati tem našim revčkom. Sodr. Serati. glavni urednik »Avamija« in sedanii duševni vodia italiianske socialistične stranke. je na to podal v imenu stranke izjavo, da bo stranka započela veliko akciic. tako v parlamentu, ki se snide koncem tega meseca, kakor tudi med masami, da se izboliša položaj ujetnikov in se jih čimpreje spusti domov. Naglašal ie tudi velike težkoče. ki titepneio nastati pri transportu tolikšnega števila liudi. Stranka bo v vseh ozirih stori1« svojo popolno dolžnost in vse. kar je v njeni moči. da reši te ljudi dolgega suženistva. Zahvali! sem se iskreno za ta sklep načelstva stranke. O tem svoiem sklepu ie izdala stranka tudi ofieiialen komumke. Ker je vpliv sociialistične si.an-ke v Italiii izredno velik — saj ima 155 poslancev v parlamentu — upam. da se le dosegel lep ip popo-len vspeh. ki naj priča o mednarodni solidarnosti proletariiata Posveti načelstva in strankinega sveta, ki so trajali od 9. do 13. t. m. v Firenci so bili silno živahni. Vsa italijanska javnost ie gledala tiste dni v Firenco; vse časopisje, brez izjeme strank, ie na dolgo in široko poročalo o storjenih sklepih. Govorilo se ie o nadalini taktiki, o delu za bližnie občinske volitve, o deiavskih svetih v obratih, o uietniklb o italo-—asimsmašmammr m am—npr* —j\ a— koncem meseca. Prvo številko dobe vsi stari naročniki Demokracile. Oni, višna vsota zaračuna na račun »Naših zapiskov«. Sodrugi! Organizacije! Narečaite »Naše zapiske«, ki bodo predvsem širili socialistično vzgolo. Naročila spreiema uoravuištvo •Naših zapiskov« v Ljubljani, poštni predal 91. jugoslovanskem problemu itd. Sb-atn-ka narašča in nostaia odločilen politični faktor v italiii, V sedanjih soci-ialnih boiih. ki iih Je polna vsa dežela. so njene odločitve več ali manj merodaine. Na tern mestu se zabvnMnlem še sodrugn Ivanu Regentu, ki se ie s tako vnemo zavzel za naše vjetnlke v Italiii. Nai bi doseženi in storjeni sklepi prav kmalu rodili zaželjc-ni sad in nam vrnili tisoče naših nesrečnih ljudi — sinov, mož in družinskih očetovi Alb. Prepelih. Pismo iz Berlma. (Od našega poročevalca.) IV. 17. januarja 1920. Socijallstlčno delavstvo Nemčije je razdeljeno v političnem oziru v tri tabore, in sicer v socijalno-de-mokratično stranko, (desničarjev), kole centralno glasilo je »Vor-wSrts«, potem v neodvisno sncija-listično stranko Nemčije, (levičarjev), z glavnim glasilom »Freiheit« ter v grupo komunistov, ki izdajajo list ,>Die Rothe Fahne«. Iz razgovorov. ki sem jih imel tu s posameznimi sodrugi ter iz opazovanj na Konferencah in shodih, sem ».menja, da imajo za seboj večino tzv. desničarji, ki so dobili pri zadnjih državnozborskih volitvah nekaj nad 10 in ool milijonov glasov ln .kateri so danes odločilna moč vlade poleg centriimašev in demokratov. Sicer sc neodvisni, t. j. levičarji. od časa zadnjih volitev, pri katerih so dobili nekaj nad 2 milijona glasov, silno pridobili, vendar so pa še precej šibkejši nego desničarji. Med desničarji nahajamo znana Imena nemških voditelj: Ebert, Scheidemann, Noske, Bernstein, Miiller. Bauer itd. Ebert je predsednik nemške republike, Scheidemann je sedaj »oberburgemieister« mesta Kassela, Noske je »vojni minister«. ki Je znan po svojih silno prestrogih odredbah. Herrmann Miiliei je minister zunanjih del, Bauer je sedai predsednik ministrskega sveta. itd. Desničarji nastopajo enotna So vladna stranka, ki deluje za tem, da bi se Nemčija zopet restavrirala. Levičarji so s smrtjo znanega vrlega sodruga H a a seia izgubili najboljšega vodjo. S prva so bili skupno z desničarji v vladi, mislim do 1. jan. 1918. Njih zastopniki v vladi so bili Haase, Dittmann in Barfh. Nasprotja so bila čimdalje večja, tako stvarna kot osebna. Zdi sc mi, da igrajo poslednja nasprotja še danes preceišnio v ogo... Obe stranki se med seboj silno napadate. Clcveku je hudo. če bere liste obeh strank. Koliko energije sp troši hi koliko nepoitebnega raz pora se meče med delavsko ljudstvo!? Desničarji imaio sedaj sicer neprijetno afero Sklarz-Parvus. v katero je zapleten tudi Scleidemannov zet; potem so precej neprijetna rac-1. ... .■ • Iiinu Spisal LISTEK. GLAD. Knut riamsun. — Poslovenil rran Albrecht. (Dafie.) se POtitil,Hc?el1sem°,ac ,e truden: t>rJčel sem Sooča* toda oot iAut0rw0^0* da bi ** n,al° Odpočil, toda Dot le bila dolga in utntdiliva* nazadnje ra sem bil vendar skoro tam. stal sem na vogalu tržišča in Trške ceste. Pot mi j« lil v oči. meglil mi očala in me slepil, in obstal sem. da se malo posušim. Nisem zapne.'!, kje Kočijaž s kruhom Je z vso silo ustavil konje; okrenil se je na vozu in vprašal preplašeno. kako se le izteklo. No. lahko da bi bilo še huje... saj pač ni bilo opasno... ne verujem, da se Je kaj zlomilo... Oh. prosim ... Kolikor mogoče naglo sem šel h klopi: ta množica ljudi, ki so obstali in zijali vdme. me Je plašila. Saj vendar to ni bil nikak smrten sunek : Če se ie že morala zgoditi nesreča, se ie še razmeroma srečno izšlo. Najhuje ie bilo. da Je bil moj čevelj zmečkan: podplat Je bil odtrgan pri špici. Držal sem nogo navzgor in gledal kri v odprtini. No, sai se z nobene strani ni zgodilo nalašč; saj ni bil namen tega človeka, da,bii napravil stvar zame še bulo nege je že kritja o dogodkih pred letom dni, ko je berlinska vlada s kanoni nastopila proti puntajoči se mornarski diviziji —; sedaj trdi neodvisno-socijaiistično časopisje, da so bili dogodki zakrivljeni po — Ebertu in Scheidemannu ... Kljubu ♦emu se vneto branijo napadom levičarjev. • Komunisti so majhna grupa. Odkar nimajo več Liebknechta in Rose Luksemburgove, so izgubili precej na svoji sili. Otavno oporo imajo zlasti v nemali armadi — brezposelnih, kar je lahko razumeti. Brezposelnih delavcev bo okrog 350.000. če ne več ... Strokovne organizacije so v bistvu še vedno enotne, združene v generalni komisiji . . . Med kovinarji — pravijo — da sicer prevladujejo neodvisni . . . Predsednik zveze je voditelj nevdvisnih. Karakteristična je okolnost, da sta tako sedanji ministrski predsednik (sodr. Bauer) kakor minister zunanjih poslov (sodr. H. Miiller) bivša strokovna voditelja, ki sta prišla na ministrske sedeže iz pisarn strokovnih organizacij. -• V splošnem so strokovne organizacije jako močne. Te dni zborujejo tu tzv. sindikalisti, ki sicer ne pripadajo nobeni politični stranki. So nekaka zmes med komunisti in neodvisnimi socijalisti. So zgnil strokovničarji! Na včerajšnem zborovanju je urednik »Sindikalista« Winkler odgovarjal na razne napade prejšnega dne ter pri tem podal sledečo zanimivo izjavo: »Ogrska republika sovjetov je nastala na podlagi pakta med meščanskimi elementi, sindikalisti ln komunisti in je bila že vsled tega živijenia nezmožna. Hamburški komunist dr. l^usenberg se je pogajal z generalom von Letlow - Vor-beckom v svrho ustanovitve rdeče armade, da bi se ž njo In s pomočjo sovjetske Rusije vojskoval proti en-tenti. Berlinski »rdeči izvršilni sovjet« je delal tajno, vzdrževati se je pa mogel le na stroške delavskih mas. Organizacija sovjetov je mogoča le v okvirju strokovnih organizacij. Ker centralistične organizacije niso za to. pridejo za taka deiania le fe- detalistične v poštev«. (Glej »Preb* heit« od 29. dec. 1919.) R o c k e r je razpravljal o načelnem stališču sindikalizma. Dejal je J Za sindikalizmom stoji precej delavstva. Na tem kongresu zastopa 117 delegatov 111.075 nemških sindikalistov. Holandci imaio 50.000 sindikalistov itd. Vprašanje federalizma in centralizma za delavstvo še ni rešeno. Ko so pri prevratu dobili politično moč možje, ki so 50 let pripovedovali, da je njih cilj dobiti politično moč, niso vedeli 2 njo kaj začeti. Le sindikalisti vedo, kaj je prav. Kakšni politični stranki naj sindikalist pripada, je stvar posameznika. Težnje za dosego politične moči nimajo s soci jak zrnom nič skupnega. Sindikalisti zahtevajo od vsega početka odpravo zemeljskih in posestvenib monopolov, In mezdnega sistema. Vsak nai dobi svoj delež po potrebi in zmožnosti. Država je ustvarjena, da gotove razrede zatira, zato ni zadosti, če jo obvladamo, odstraniti jo moramo... Diktatura proletarijata nima nič skupnega s socijalizmom in prihaja iz arzenala buržoazije. Sindikalisti so nasprotniki vsake državne oblasti in vsakega izkoriščanja človeka po človeku. Država v kaferj« sibodi obliki je inštrument zatiranja In ne more nikdar biti institucija za osvoboditev množic. Revolucijo-nama akcija množice je edino sredstvo v dosego osvobojenja. Navedel sem nekoliko obširneje Izvajanja Winklerja in Rockerla. kf vodita nemške sindikaliste, ker nam ta izvajanja zoret kažejo na kaos, ki mora prej ali slej prevladati vsako razcepljeno delavsko gibanje. Da bo zasijala nemškemu delavstva lena bodočnost, ne dvomim, fo pa vem, da je sedanji njegov položai težak in da mu razcepljenost silno škoduje. V nedeljo, dne 25. Januarja 1920. se vrši v Ljubljani ZADRUŽNI DAN. Vspored: V dvorani hotela »Tivoli« oh 9. url dopoldne redni občni zbor »Konsumneg^ društva« za Ljubljano in okolico; ob 3. uri poooldne ustanovni zbor »Zveze delavskih zadrug«; ob 5. url popoldne občni zbor »ljudskega doma«? ob 7. uri zvečer pozdravni večer odposlancem in gostom zadružnega dneva, ki ga priredi izobraževalno društvo »Sveho-da« v Lluhliani. — Koncert voiaško uo inoiu uwusim. notm rou i '?V1' =>»var zame še hulo nege te ze stojim, nisem mislil na to; hrup krog mene je \ ltaK bila, bil je videti zelo potrt. Ko bi ga ne- bil strahovit. Zdajci se le oglasil klic. mrzel, oster »Pozor!« Slišal sem ta klic. slišal ga zelo dohro. sc odmaknil nervozno vstran, napravil korak, z naglico, ki so mi Jo pač dopuščale moje betežne tioge. OriaškJ voz, poln kruha. Je zaropotal mimo mene In me oplazil s kolesom po suknji: da sem bil nekoliko urnejši, bi se stvar gladko izšla. Nemara da sem bil lahko urnejši. xisto malo urnejši, ko bi se bil zelo potrudil: nič ni pomagalo, ena noea me Je bolela, nekni prstov je bilo zmečkanih; čutil sem, da so se Jakore-koč .v čevljih skrčili vkup. mara poprosil za malo kruha z voza, bi ga Rii dal. Gotovo bi mi ga dal z veseljem. Bog ga živi v povračilo za to!... Bil sem strašno lačen in nisem vedel, Kat naj pričnem od tega sramotnega apetita. Vil sem se po klopi semintia in si polagal prsi skoro čisto na kolena; blaznel sem malone. Ko se je stemnilo, sem šenal proti rotovžu — sam bog vedi. kako sen; prišel tja — in sčdel na rr.b ba lustrade. Jz svoie suknie sem iztrgal žep in ga priče! grizti, sicer povsem brez namena, strmeč predse s temnim licem, ne da bi kai videl. Slišal sem množico, otrok, ki so se igrali * rgg mene In sem instinktivno čutil, ako ie šel kdo mimo mene; drugače nisem opazil ničesar. Hipoma mi Je prišlo na um. da bi lahko stopil doli k enemu bazariu in si vzel kos surovtga mesa. Vstal sem torej, šel preko balustiade v drugi konec bazarjevih streh in stopil doli. Ko sem dospel v bližino mesnice, sem zaklical za sabo po stopnicah, kot da hočem pregnati psa in sem se nato obrr.i! z vso predrznostjo do prvega mesarja, ki sem mu prišel na pot. »Ah, bodite tako dobri in dalte mi kost za mojega psa!« sem lekel. »Samo kost; ni ‘reba, da bi bilo kai gori: samo da nekal nosi v gobcu.« Dobil sem kost. krasno, majhno kost, na kateri Je bilo še malo mesa. in Jo vtaknil pod suknjo. Tako prisrčno sem se zahvalil mesarju, da me ie pogledal ves začuden. 'Kaj bi se zahvaljevali!« Je rekel. »Pač; ne govorite tega,« sem mrmral, »to prijavno od vas.« S temi besedami sem šel spet gori. Srce ml le burno utripalo. Splazil sem se na »Kovaško dvorišče«, kakor sem mogel globoko notri, in sem obstal pred podprtimi vrati, ki so vodile na drugo d\ o- rišče. Nikjer ni bilo videti luči: vseokrog ie b?lo krasno terod; nato sem pričel glodati kost. Okusa ni imela nobenega; oster duh pa krvi je vstala! iz kosti in kmalu mi Je pjstalo slubo. Poskusil sem vnovič: ako bi le obdržal pri sebi. potem bi moralo učinkovati: samo da mi ostane v želodcu. A spet mi ie postalo s>aho. Razsrdil sem se. ugriznil srdito v meso od‘rgal majhen košček In ga s silo nožrl. Toda nič ni hasnilo: iedva da so se v želodcu mali koščki mesa segreli, so žalibog že zopet silili ven. Kot brezumen sem ^tiskal pesti, pričel iokari od onemoglosti in grizti kot obseden: lokal *em, da se ie kost od solza vsa zmočila in onesnažila. Jokal, kot da mi mora počiti srce in nat« se mi le snet dvignilo, ln nato sem preklinjal a glasnimi besedami vse sile svetli. Tiho. Nikjer človeka, ne luči. ne šuma. Strahovito sem bil razburjen: dihal sem z naporom in uaglas in vsakokrat sem zajokal s šl r-taiočimi zobmi, ko sem moral bruhniti iz seba drobce mesa. ki bi me bili nemara lahko i..a'ca nasitili Ker nikakor ni nič pomagalo, kilikor-krat nai sem tudi poskušal, sem treščil kost v vrata, ves blazen od gneva, poln onemoglega sovraštva, kričal in pretil k nebu. tulil hripavo in razliučeuo božje ime in krivd svoje prste koi kremplie... Tiho. i Palic prih.) godbe: netle pevskega /Dora »Svobode«: pozdravni govori, recitacije. Dostop k zborovanjem imajo odposlanci imenovanih zadrug in gostje; pa tudi ostali člani zadrug, ki imalo tozadevne izkaznice, izdane od načelstva konsumnega društva. — K pozdravnemu večeru imajo prost dostop odposlanci m gostje zadružnega dneva, člani zadruge in »Svobode« plačajo 5 K, ostali 10 K vstopnine. Dr. Maričič. vodja ček. urada. Likvidacija dunajske poštne hranilnice. I. Skoraj dnevno prihajajo vprašanja na čekovni urad. kaj Je z imo-vino naših državljanov, ki Jo še imajo na čekovnih računih, na vložnih (hranilničnih) knjižicah in kot efekte pri dunajski poštni hranilnic! In kedaj se bo pienesla ta imovina v docnovino. Mislim, da bo interesi-ralo našo javnost, če podam v tej zadevi nekaj pojasnil. I. Meseca rnarca le Izš-i! v uradnem listu (št. LXII.) razglas ljubljanskega poverjeništva finančnega ministrstva glede repatrijacije naših vrednostnih papirjev, ki se hranilo v inozemstvu. Po tem razglasu se je moralo za rentne knjižice ali enakovredne pobotnice za take efekte izpolniti dotično tiskovino (*dopošiljatev shranjenih državnih papirjev«) in jo poslati Jadranski banki v Ljubljani. Repatriacijo efektov v okviru tega razglasa, ki se ni tikal denarja v gotovini niti vložnih in hranilničnih knjižic, je vodilo poverjeništvo finančnega ministrstva v Ljubljani. Z vprašanji, ki sc tičejo teh vrednostnih papirjev, naj se torej vsakdo obrača na to poverjeništvo in ne na čekovni urad 2. Koncem marca pr. L je izšel (v St. LXX) uradnega lista drugi poziv istegU poverjeništva glede premisa čekovnih računov dunajske poštne hranilnice na čekovni urad v Ljubljani. Poziv je veljal samo privatnim osebam in trgovskim firmam ne pa bankam, hranilnicam In zadrugam V smislu tega poziva so mnogi naši državljani (okoli 740) poslali ček. uradu zadnji kontni izpisek dunajske poštne hranilnice, in ček te hranilnice večinoma »per sakio« V pozivu je bib rečeno, da se ti čeki po tem pošljejo uradno na Dunaj in da bo poverjeništvo min. financ poskrbelo za to. da se imo> vlne posameznih lastnikov dunajskih poštnih ček. računov ali pripišejo na njih konte pri ček. uradu v Ljubljani, ali pa da se Hm izplača imovina s poštno nakaznico. Končno so se opozarjali lastniki ček. računov pri hranilnici na Dunaju, da ne bodo mogli v bodoče uporabljati tamkajšnje imovine niti za izplačila v Avstriji, niti v naši državi. In sicer v Avstriji ne, ker smatra ta država dosedanje račune naših državljanov za Inozemski (nežigosani) denar, in v Jugoslaviji tudi ne, ker Je promet z dunajsko poštne hranil-nloo ukinjen. Vse te prijave s Čeki se nahajalo še pri ček. uradu, ki čaka na daljnja navodila od delegacije ministrstva financ oziroma od svojega ministrstva. Cck. urad torej nc more niti v tej zadevi storiti drugega, kakor napotiti stranke na delegacijo ministrstva financ. Tiste stranke pa. ki bi hotele dobiti nazaj svoje Čeke — s katerimi bi po tem lahko zdvig-nlll svojo imovino pri blagajni poštne hranilnice na Dunaju, toda »©• veda v nežlgosanlh kronah. — lahko zahtevajo od čekovnega urada, naj Mm vrne te čeke. 3. Glede hranilnih knjižic poverjeništvo min. financ ni ukrenilo še ničesar. Za to p« je naše poštno ministrstvo potom poštnih uradov v območju tukajšnjega poštnega ravnateljstva izdalo začetkom oktobra razglas, s katerim so se pozvali vsi lastniki hranilnih knjižic, čekovnih računov in rentnih knjižic, nuj pri Javiio svoje terjatve pri uoštmh hranilnicah na Dunaju In v Budimpešti. V to svrho se je dobilo pri poštah »Vprašalne liste«. Ti listi so bili potem zbrani pri poštnem ravnateljstvu, ki jih predloži ministrstvu za pošto in brzojav. To ministrstvo bo potem, morda celo v najkrajšem času, rešilo zadevo in omogočilo re-patriaciio vsot in efektov, vloženih pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Glede vložnih (hranilnih) knjižic torej naj se stranke obračalo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani, ki jih je zbralo potom svojih poštnih uradov, ker ček. urad tudi v tej zadevi ne more dati nobenega pojasnila v posameznih slučajih. Repatriacije doslej ni bilo mogoče izvršiti. Različne so bile zapreke, ki so ovirale rešitev tega važnega vprašanja. V prvi vrsti to. da ni bilo znano stališče, ki ga zavzame mirovni ugovor glede imovine v inozemstvu. posebno v Avstrijski republiki Raz ven tega je oviralo rešitev tudi vprašanje naših državnih meja. Mej sicer še nimamo. Imamo pa mirovni ugovor, katerega člen štev. 215 pravi: »Vse financijelne poravnave, ki so postale potrebne vsied razpada a. o. monarhije in vsled reorganizacije državnih dolgov ta valute na podlagi odredb predvidjenih v prejšnjih členih, st bodo uredile v pogodbah različnih vlad in sicer tako, da bo zagotovljeno najboljše in najpravičnejše postopanje z vsemi deli Te poravnave se tičejo med drugim bančnih zavodov, zavarovalnic. hranilnic, poštnih hranilnic hi sličnih zavodov ki so poslovali v področju bivše a. o. monarhije. (V slučaju nesporazumljenja bo presojalo zadevo posebno razsodišče, postavljeno od komisiie za separacije)«. Na podlagi tega člena je poslalo ravnateljstvo dunajske poštne hranilnice vladi Italije. Jugoslavije, Češkoslovaške. Rurnunske in Poljske poziv na konferenco za likvidacijo tega zavoda in istočasno tudi svoie prdeloge v tel zadevi. Temu pozivu so se odzvale vse povabljene države. O poteku te konference ni bilo še govora v naših časopisih. Ker sem pa sam sodeloval pri teh razpravah, smatram za potrebno, da iznesem o tem v javnosti obširnejše poročilo. (Dalje prih.) Črna knjiga slovenskega klerikalizma. (Dalje.) SLS, stranka policistov in talnih detektivov. Vojno strast slovenskih klerikalcev ni utešlla niti človeška kri, ki je gnojila bojna polja Galicije in Srbije. Klerikalizem sl Je v svoji vojni podivjanosti zaželel krvavih iger tudi še doma. Zahotelo se mu je gledati nedolžne obsojence, naslajati se ob pogiedih na vislice in prirejati skrivnostne ponočne love na nedolžne žrtve. Kakor željeno, tako storjeno. Ni se torej čuditi, da so mogli klerikalci z zadoščenjem vsklikati: »Mi Slovenci smo ponosni na našo preljubo Avstrijo, ponosni na njene zveste sinove. Se posebno ponosni pa smo na junaštva naših bratov Hrvatov, ki se bore v Srbiji po nauku avstro-ogrske armade: trije Srbi na enega Hrvata. Ponosni smo in srečni kot del hrvatsko-slo-venskega naroda. Zares, ko gledamo u* iunaštva. nehote vzklikamo: »Veselje Je danes živeti!« Slovenski klerikalci so že vnaprej vse potrebno poskrbeli za svojo slavo. Spravili so spota vse, kar Jim ni ugajalo. Predpriprav za to ni bilo veliko treba, ker so bili »izdajalci. šnijoni in enaka velesrbska svojat tako da so sc svojim rabljom Izs tavljali na cesti ob belem dnevu. Iskali, jih torej dolgo ni bilo treba; že zaradi .teea ne, ker je ] klerikalna stranka imela po vsej de- želi tako.zveste hlapce, da je bilo treba samo migniti In postali so vsi vestni policisti in tajni detektivi. Začeta se je gonja proti vsem »sumljivim« elementom. »Slovenec« je ljudstvo na tako gonk> javno poživljal: »Velesrbska propaganda še ni nehala. Velesrbi še vedno poskušajo širiti svojo kugo. To so brezvestni ljudje, ki simpatizirajo s Srbijo. ki hujskajo proti naši stranki, ki jim Je na poti radi svojega odkritega patrijotičnega nastopa. Pozivamo ljudstvo, da nam vsakega velesrbskega hujskača takoj naznani, da se belgrajska zalega popolnoma zatre. Ti nesramni hujskači lažejo, da je vojsko zakrivila naša stranka. Prosimo torej Še enkrat, da se vsak tak huiskač naznani, de se navedejo natančno njegove besede in priče. Preskrbelo se bo, da se tako hujskaštvo temeljito udušl. Ali bi ne bila poleg tega umestna tudrpri nas taka odločnost kakor v Zagrebu kjer le policijsko ravnateljstvo -proti brezvestnim razširievalcem slabih In neresničnih vesti Izdalo tale razglas: Došla so ponovno poročite. da se Širiio po mestu raznovrstne neresnične in popolnoma neosno-vanu vesti o dogodkih na bojišču. S tetn sc jx> nepotrebnem razbunja ljudstvo. Občinstvo se opozarja, da se varale razširjevanja takih ves«. ker se bo v bodoče tako govorjenje kaznovalo z vso strogostjo. Pričakuje se, da bo občinstvo policiji tudi v tem oziru šlo na roko In 9 naznanilo vse osebe, ki razširjajo vznemirljive in lažnjive vesti«. In res! Taki in enaki pozivi niso ostali brez odmeva. Denunciralo in preganjalo se je vse od kraja, kakor še nikoli. Nepošteni elementi so Izrabljali priliko v svoje osebne koristi. nedolžne žrtve pa so umirale po ječah in vislicah. Za vsakim kotom je tičal klerikalni patrijot kot tajni detektiv. Tudi ženske je klerikalna stranka izučila v tem poslu, nekateri možki pa so uživali celo t*> pravico policijskih stražnikov, da su smeli aretirati človeka na cesti. Samo par primerov izmed onih, o katerih poroča »Slovenec«. Ti primeri pa nal zadostujejo, ker bi si cer stvar bila preobširna Primeri dosti drastično dokazujeta, da so klerikalci zabredli v svoj patrijo-tični zblaznelosti tako daleč, da so ljud! kar po cesti lovili. »Za stolno cerkvijo v Ljubljani Je nekega večera hodil mož. ki je hudo udrihal čez Avstrije. Voiak, ki Je to slišal, je hitro poklical na pomoč dva civilista, ki sta takol priskočila, da zagrabita sumljivega moža. T» pa je zbežal in se izgubil v noči. — V Krnaiu ic hodi) bradat mož vsako jutro k obhajilu. Ljudje so govorili, da Je ruski ŠpIJon. Takoj Je nekdo teke! po policaja, kf Je šnliona pred cerkvenimi vrati aretiral. Začudenje Je bile veliko, ko je aretiranec izpovedal, da ie pristen Gorenjec In čebelar po poklicu. — Poslanec Trglav je privede! k policijski straži V Celju nekega fanta, ki Je klical: Živijo Srbija. Vsled takih kJlccv. je bilo aretiranih zelo mnrgo oseb.« »Slovenec« Je o posameznih slučajih redno poroča! in, pristavljal k poročilom primerne patrijotične. po-dučne komemarie in dajal nadaljna navodila. Mnogoštevilne aretacije so sledile po celi Sloveniji. Ječe so bile prenapolnjene. (Dalje prifi.) REŠEVANJE REŠKEGA VPRAŠANJA. LDU. Belgrad, 19. »Pravda« javlja: Naša vlada ni dobiratsko stranko v pomoč za n. ill .v..;iv, ^.vuisklh vojnih ujetnikov v Italiji. ki umi umirajo od pomanjkanja? Še s prstom ni ganila, še ust ni odprla! Ali se je klerikalna stranka v tel zadevi že obrnila na Vatikan ali vsaj na rimske cetkvene krone? Se na misel ji ni prišlo! Kako tudi? Klerikalci morajo lagati po »Slovencu« in po »Večernem listu«, natolcevati in se iz ljudstva norčevati — naši ujetniki v Italiji pa ji pridt-io prav Ra.no, če potrebuje — reklame! Hinavčil Majejo s« gradovi Včerajšnji »Slovenec« je objavil kiiometrični dopis iz Kočevja, ki ga moramo na kratko omeniti, ker je tako neumen in zloben kakor ma-lokatera klerikalna čvekarija. Pisec kliče na pomoč deželno vlado in vso njeno žandarmerijo proti kočevskim delavcem, ki so sami boliše-viki, ker so v svoji socijalistični agitaciji tako predrzni, da prirejajo celo — plese. Pomolite vendar, celo plese prirejajo ti kočevski socija-listL. in vlada še ne vidi vso nevarnost, ki preti vsled tega obstoju jugoslovanske države’ To so vendar strašne reči. Očitno je. da gre tu za boljševiško zaroto. Zato vojake sem lii visliceI Kajti ne samo plese, tudi shode prirejajo v zadnjem času ti socijalisti. (n še celo med kmeti. To je pa že več kot preveč. O socl-jalizmu govore med našimi delavci hi kmeti, ki so bili doslej vsi dobri klerikalci in nemški nacijonalci. Kam pa pridemo. Še volili ne bodo več za nemškega kneza, kakor se je zgodilo pri zadnjih državnozborskih volitvah, ko smo slovenski klerikalci do zadnjega glasovali zfc Auersperga! To so bili lepi časi! Presneti socijalisti, vlada naj jih ?.rjra vseJ Kaj dela sploh vlada? ,,n v°te§tvo in žan-darji. Klerikalci so na kočevskem v nevarnosti. Bliža se svetovni potop. Pomagajte! lit sodr. dr. Birsa?" Kakšen nebodigatreba. Otvoril je celo — politično šolo. Na shodih govori hi duševni vodja je. Tudi violino poučujejo. In Evropa se ni še stresla v svojem ogrodju in svet ni še skočil iz tečajev! O... domovina! Temni časi se bližajo. Ce vlada ne poseže vmes. ne bomo mogli slovenski kočevski klerikalci poslati v parlament nobenega nemškega Auersperga več In s tem je vse povedano. Tableau. Klerikalci so se zonet zlagali LDU. Ljubljana, 19. »Jugoslovanska kmečka zveza« kot politična organizacija Slovenske ljudske stranke Je deželni vladi za Slovenijo predložila protestne resolucije z raznih svojih shodov po deželi. Protestira se med drugim proti dozdevnim kul-turno-bojnim načrtom osredn.e vlade takole: »Protestiramo naiodloč- nele proti nameri osrednje vlade v Delgradu, ki hoče potom zloglasnega šolskega zakonskega načrta vreči verski poižk Iz šole.« Napham temu se konstatira. da sedania vlada soloh ni e5 sklepala o načrtu šolskega zakona, pač pa je še pod koncentracijsko vlado izdelaj »Prosvetni 'odbor« načrt zakona o naro'lnjli šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta načrt veli v § 20.: »V osnovni šoli se poučujejo nastopni predmeti: 1. Verouk. 2. materinski Jezik, čitanje hi pisanje« itd. V členu 28. Je rečeno: Poučevanje v verouk« se poveri v prvi vrsti duhovnikom proti nakazani nagradi. Samo ako ne bi bilo v šolskem okraiu duhovnika, lahko poveri šolska oblast to poučevanje učiteliu iste vere proti posebni nagradi.« Ze iz tega samega sledi, da se vedoma širilo neresnične informacije med kmetskim ljudstvom in da se izziva v naši mladi državi kulturni boj. To postopanje se obsoja samo po sebi; vlada pa bo proti nadaljnjemu hujskanju v tel smeri prisiljena energično nastopiti. Mestni drobiž po 20 vinarjev. je izdal magistrat ljubljanski in se pri tem ustrašil plačati par sto kron slovenskemu umetniku, da bi Izdelal za to izdajo primerno rizbo. Tako srno dobili namesto apartne. enostavne in v značilnem slogu risane novčanice, ubožno po duhu in obliki izkonstru-M.n°' ,Kl°hoko pod nivojem užigalič-nih etiket stoječo papirno krpo. — 7» «U^ ?arodl pover[lo načrt* za take izdaje svojim najboljšim , umetnikom: pri nas pa se s tem po- j časti litografski delavec v kaki tiskarni. Stvar ni tako malenkostna, kakor izgleda, ker se bo marsikdo in \ vsak tulec, ki bo posetil Ljubljano, lahko divi! famoznemu okusu magl-stratnih gosnodov, ki so o tem odločali — zraven pa pomiloval slovensko grafično umetnost. — Društvo slov. upodablj. 'umetnikov. t^slov unrnvo rf?ž»vwe žc^znfce. i *.«io>uii uukodek ua držttvuem , kolodvoru v Šiški nam osvetljuje i upravo vodstva bi disciplino osobja. Zn ptedpise so ne zmeni nihče. Oh { času, ko je ponesrečeni s. Fr. Voh vozil nesrečni večer i dolenjskim vlakom na postaio. se je s hitrostjo premikala tovorna lokomtlva in tako zadela žrtev. Predpisano pa je. da se 10 minut po dohodu zadnjega vlaka ne sme premikati noben strni in ne voz na nobenem tiru na pnsta-jl. Gg. okoli vodstva, kaok spoštujete nastavljeno osobje in se držite predpisov? Z vsemi aredbami in predpisi se igrate, kakor se igrate tudi z življenji nižiih nustavlkncev. Zahtevamo, da se glede zadnje nesreče Izvede temeljita in nepristranska preiskava. Natakarji svojim gostom, Ljubljanski natakarji in natakarice smo se zelo razveselili, da se Je mestna občina končno odločila izdati lastni drobiž. Kakor Je cenjenim gostom znano, so se moraB Imenovani v zadnjem času posluževati edinole znamk. Oostje so se pa pri tem trudili, da so se po možnosti iznebili ravno najslabših znamk. Posledica je bila, da so se osobjn znamke v denarnici sprjje-tnale, medtem ko jih je bilo nemalo sploh nerabnih. Isti gostje kalijo sedal natakarjem in natakaricam upravičeno veselje, ker sl navadno obdrže sprejeti drobiž zase, medtem ko odpravijo natakarje kakor preg s starimi, razcefranimi znamkami. Ker nimamo drugih poti in sredstev, prosimo cenjene goste, da to notico uvažujejo. Strokovno društvo prizadetega osobja je tudi sklenilo. da ne bo več sprejemalo znamk. — Osrednje društvo natakarjev in natakaric za Slovenija • Vprašanje merodajnim člnlto* Hem. i ; i jatj n e h e mfcaišmf ?ra-fike ste bili predlagani dve vdovi Finačna oblast pa namenoma zavlačuje odločitev. Raznesla se Je o tem sledeča govorica: Dosedanja trafi-kantinja je razmeroma dobro situirana. Njen mož pa Je ..zagrozil", da bo odstopil od vseh kulturnih inštitucij, ako JI odvzemo trafiko, kar bi se po veljavnih naredbah na vsak način moralo zgoditi. Vprašamo merodajno oblast: Ali je to vzrok, da se pušča sirote že mesece v naraščajoči bedi? Begunce - volilce opozarlamo ponovno. nal se zglase tekom tedna v Pražakovi ulici 3. I. iVadstroule. od 9. do 12. ure dopoldne. Volilno pravico imaio vsi oni 21 let stari begunci. ki so bili v Ljubliani policijsko zglašeni pred 1. februarjem i. 191$. in še tukai prebivalo, kakor tudi vsi lavni nameščenci, ki imaio ob razgrnitvi volilnih imenikov svole bivališče v Ljubljani. Volilno pravico imajo dalle vse one begunke, ki so 21 let stare, prebivajo dve leti v Ljubljani in so dovršile kako osemrazredno liudsko. kako meščansko ali štiriraz-redno stednlo šolo. Volilni upravičenci ne odlašajte in pridite vsi. Rok se ne”podaIiša. Urad zoner navialee cen. verlf-nike in tihotapce dobiva dnevno ovadbe, da se ne držiio trgovci In obrtiki naredbe. vsled katere mora biti zaznamovano vse blago z prodajno ceno. Uradno se le opazilo, da posebno branjevke opuščajo zaznamovanje blaea s cenami, in sice* nc živilih nujne dnevne potrebe, kakor fižol, iajca. moka itd., med tem ko označijo s cenami pomaranče, limone in smokve. Zakai se god* to. se ne bo tukaj preiskovalo! Opozarja se vse trgovce in obrtnike na tozadevno uredbo celokupne vlade, razglašeno v »Službenih novinah« št. 142. uradnega lista za S!oveni>o št. 750 iz leta 1919, vsled katere se ima kaznovati gori omenjeno opuščapk; oznamenovanja cen z zaporom do enega meseca In eventualno tudi z zaporom blaga ali zaloge. Urad zo« per naviialce cen verižnlke in Mho-tapce bo odšle! postopal z vso stro-gostio v smislu te naredbe in bo Izrekel v slučajih ponovne kazni radi tega prestopka tudi izgubo pravice do obrti. To veiia tudi za gostilničarje, krčmarje, kavarnarje, prodajalce kruha, kateri imaio razstaviti v stnišlu navedene uredbe cenike ra vidnem mestu. Vsi varnostni organi dobijo istodobno ukaz. naj ovadijo vse tozadevne prestopke. Nove Plače za uotellstvo ljudskih In meščanskih šol. Z ozirom na pritožbe učiteljstva, da še ni pr poštnih uradih izplačanih nakaznic za predulme po 1000 K, smo Izvedeli, da je iačunski oddelek '\t?že!ne via-de, oddelek za ljudske šole. storil svojo dolžnost ter že pred enim tednom nakazal predujme pri poštnera-čekovnem uradu. Da poštno-čekovni urad št’ do dane? ni izplačal nakazanih predujmov, ie vzrok pri delegaciji ministrstva financ, ki še ni dala čekovnemu uradu deželne vlade potrebnih vsot na razpolaga' Tatvina pri Žitnem zavoda. Pri škontraciii blagaine dne 16. t. m. je knjigovodja Žitnega zavoda ugotovil, da le izginilo iz plombirane vreče 1000 bankovcev po 20 kron tedaj znesek 20.000 kron. Žitni zavod >e bil prejel od »Jadranske banke« dva in pol milijona kron v vrečicah. Ker vsega zneska niso mogli shraniti v blagaini. so shranili vrečo v sobi knjigovodstva. Na doslei popolnoma neznan način oa so izgimii gorenji bankovci, kaiti vrtca ie ostala nedotaknjena in plomba čisto nepokvarjena. Zaradi suma tatvine ste bili aretirani dve osebi. Tatvine se čimdalle boli množe Kazenske razprave ored HuhHan-skim deželnim sodiščem nudilo soci-jalnemu politiku žalostno sliko. Ljubljansko sodišče sodi samo o tatvinah In sorodnih zločinih. Na zatožno klop prihaiaio samo tatovi. Vče-ral se je na. pr. Uuhljansko deželno sodišče bavilo Izključno skoro samo s tatvinami. Poznavalci socialnih razmer izjavljalo, da tvorijo tatvine 90 do 95% vseh kazenskih slučajev. Simptomatičen pa ie tudi pojnv. da so se izredno začele množiti tožbe zaradi prestopkov zoper varnost časti. Te tožbe so med vojno absolutno prenehale. Ta pojav smatrajo nekateri za dobro znamenje k povratku v boljše soeiialne razmere. Lhibljansklm tzvoščekosn to vreče jemal. Llubliansko deželno sodišče le obsodilo Lovrenca Travna I* Vodic zaradi gollnfile na sešt mesecev težke leče. ker ie llubllanskim Izvoščekom in lastnikom konj v/el na premeten način 77 vreč. v vrednosti 1400 kron ter tih prodal nekemu Hrvatu za 300 K. Zahvala. Sodrug Franc Razinger se tem potom prisrčno zahvalluie za darovanih 213 K za čas njegove bolezni vsem delavcem, ki so mu v nesreči pri premikanju Železniških vozov na Jesenicah pomagali. Za privatno bolnico v Kandljl. Usmiljeni bratje v Kandlji nabiralo te dni milodafe v Ljubliani m privatno bolnico usmiljenih bratov v Kan-dili. ki ie zelo potrebna nomočl Iztatblla se le srebrna žepna ura z ubitim steklom na Dunalski ctsti od Kamnika do Ljubljane. Pošten najditelj se prosi, da io odda proti dobri nagradi unravnlštvu našega lista. Iz stranke. Slovenski rudaril se ponovno opozarjajo. da ne potujejo v Bosno, ker le dose-daj tamkajšnji rudarji niso vsi spreleti v delo tan se delaiskakičim iahko pripeti, da se moralo na lastne stroške zopet vrniti tja odkoder so prišli. SODRUG1 IN SODRUŽICF. Z UDMAl A-MOSTl Vabi se Vas, da se gotovo udeležite diskusijskega večera, katerega pridedl politično društvo Udmat-Mo-ste v četrtek točno ob 7. ur* zvečer pri g. Podobniku v posebni sobi pri abstinenci. — Odbor. Sodrugom la sodružlcam Iz Vlff-Olinc se naznanja, da se vrši diskusijski večer v sredo, dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer v salonu g. Kramarja. Prosi se, da se ga udeležita v čim največjera številu. — Odbor. SHODI. Krajevna politična organizacija JSDS v Ljubljani priredi sledeče shode: V četrtek, 22. t. m. ob 8. uri zvečer za Četrti okraj (Kolodvotski) v gostilni pri Kavčiču na Dunajski c. V petek, 23. t. m. ob 7. uri zvečer za tretji okraj (Dvorski) v gosiilni pri Zgoncu, preje pri Weiserju na Tržaški cesti. V pondeljek. 26. L iu. ob do! S. url zvečer za prvi okraj (Sol*ki) v Mahtoyi hiši Krekov trg 10, l nadstropje. Sodni gl ln Sodražice, agitirajte za polnoštevilno udeležbo teh shodov. Kralevna politična organizacija v Ljubliani priredi v petek, dne 23. t m. ob 7. url zvečer v gostilni M. Zgonc (preje Welser) na Tržaški cesti št. 19 shod z nasiedujim dnevnim redom: Ustanovitev krajevna politične organizacije za dvorski okraj. — Delavci 1 Udeležite se shoda v kar^ naivečiem številu. Pripeljite s seSoj Vaše znance, katerim so naše ideje še tuje, Vstvarimo si v našem okraju močno politično organizacijo! Le tako smo si gotovi uspeha in zuisge naših idej. — Krajevna organizacija JSDS. Občni zbor podružnice živilskih delavcev (pekovske stroke) v Ljubljani se le vršil dne-45. t. m. v restavraciji pri »Novfcm svetu«. Predsedo- val Je sodrug Kratehvll In podal poročilo o delovanju podružnice preteklo leto. Poročal le tudi sodrug Berdajs. Nato se ic razvila debata o ne« zaposlenosti pekovskih pomočnikov, o osemurnem delavniku ln odpravi nočnega dela, ker gg. delodajalci vkljub urauni odredbi siltjo pomočnike na nočno delo. Obrtna oblast bo morala te prestopke občutno kaznovati. Nezaposlenost ie zelo velika. Samo v Ljubljani ie 30 pekevskih pomočnikov brez siužbe. Zato se poživlja merodaine oblasti, da prepre« čilo nezaposlenosti ln Jo skušajo kar najbolj zmanjšati. S podpomni za nezaposlene ni prav nič pomagane* ga. ker zvrnejo davkoplačevalci vse breme zopet na ubogega delavca. Odprava nočnega dela se mora tako! uveljaviti. — tudi samemu mojstru le prpovedano delati ikmiočl Pri železniški pekarni se tudi dela ponoči; radovedni smo. če g. ravnatelj ne bere Uradnega lista. — Blagajniško poročilo izkazule 382 6K vplačanih prispevkov in 228 pristopnin v, skupnem znesktt 4573 K 20 vin,; izdatki centrali znašajo 4228 K 73 vin, podružnice 231 K 12 vin. V novi oa» bor so bili izvoljeni: Megušar J. za predsednika, Gabrijelčič za njegovega namestnika, Omerze! I. za tajnika, Brničič M. za namestnika, Pretnar A. za blagajnika, za namestnika pa Rozman L v odbor so bili izven jjeni: Kratehvll Letnar, Mirtič. Urbar Iva« in JerneJ ter Zupančič: za preglednika pa Jurca in Zabjak. Sodrusje In eodružico in vse prijatelja delavstva se opozarja, da se vrši zabavni večer telovadnega odseka »Svobodo** za Vič-Olitfte-Ro?.-no dolino v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri popoldne v salonu gostilne pri !>.** -nu na Viču poleg gostilne ..Amerika**. Podružnica železničarsko orsra« akacije za Sp. Šiško se zahvaljuj« v Imenu žene po! ojnega s. Fr. Voha vsem udeležencem pogreba ponesrečenca za zadnje spremljanje k večnemu počitka. Zahvaljuje se tudi vsem darovalcem prispevkov za venec in sodrugu Kopaču za nagrobni govor. Podruiniut je izgubila z njim mirnega in značajnega člana. Id b