Gozdarski vesthfk Letnik 59, številka 4 fSSN 0017-2723 UDK630 * 1/9 1'ematska številka Podnebne spremembe in s!:.lVenski gozdovi Pomen ohranjenih gozdov v Goriških Brdih Prenova srednješolskih programov in poklicne kvalifikacije v gozdarstvu Elmia Wood 200 1 ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana , julij 2001 OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene , strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo , ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva . Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter točnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališča (če niso zaposleni) . Stroške prevajanja , slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporočeno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vračamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z računalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvlečkom (do 250 znakov), z zgoščenim povzetkom , ključnimi besedami ter dvojezičnim besedilom preglednic, grafikon av in slik. Poglavja naj bodo oštevilčena z arabskimi številkami dekad nega sistema do četrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba označiti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležeče (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem načinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vključiti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, če delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano črko , če gre za več del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ , V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni -lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J./ GRANT, G. E./ JOHNSON , E./ TURNER, P., 1992. Forest Management.- Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H./ MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo ), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest­ Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ŽGAJNAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišča.­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja : Biomasa- potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. --- , 1996. Enciklopedija Slovenije.- 1 O. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.- Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu označiti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajočo številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Ročno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Računalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male črke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloča urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 59 • številka 4 1 Vol. 59 • No. 4 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 170 Uvodnik ZNANSTVENE RAZPRAVE 171 Kristjan POBERAJ, Janez PIRNAT Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd Importance of Preserved Forests in Agricultural Landscape of the Lower Goriška Brda 184 Primož SIMONČIČ, Andrej KOBLER, Nike KRAJNC, Mirko MEDVED, Niko TORELLI, Robert ROBEK Podnebne spremembe in slovenski gozdovi Climate Change and Slovene Forests STROKOVNE RAZPRAVE 203 Lučka KAJFEŽ- BOGATAJ Klimatske spremembe in njihove posledice -dejstva in predvideva­ nja AKTUALNO 209 BF -Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE 209 Eva ČEČ Prenova srednješolskih programo v v gozdarstvu 213 Eva ČEČ Poklicne kvalifikacije 216 Hramba dokumentacije in zavarovanje kraja nesreče pri delu v gozdu GOZDARSTVO V ČASU IN PROSTORU 218 Združenje za gozdarstvo pr4 Gospodarski zbornici Slovenije 218 Delovno srečanje skupine 8 projekta NAT-MAN 219 Marjan LIPOGLAVŠEK Elmia 2001 -največji gozdarski sejem 221 Gozdarski sejem Elmia Wood 2001 in slovensko gozdarstvo NAPOVEDUJEMO IN VABIMO 222 Fotografski natečaj za zgibanko Gozdni bonton DRUŠTVENE VESTI 223 5. prvenstvo gozdarjev v odbojki 223 Teniško prvenstvo gozdarjev in zaposlenih v gozdarstvu GozdV 59 (2001) 4 169 Gozd, gozdarstvo in podnebne spremembe -prezrte zveze? Meritve temperatur zraka in zračne vlažnosti ter spremljava ekstremnih vremenskih dogodkov v zadnjih desetletjih kažejo na globalne spremembe podnebja, ki so posledica naraščanja koncentracije toplogrednih plinov (TGP) v ozračju zaradi človekovega obsežnega izkoriščanja fosilnih goriv, okolju neprilagojenih industrijskih procesov in sprememb rabe tal v zadnjih 150 letih. Pomen, obseg in posledice današnjega spreminjanja klime na Zemlji ostajajo negotove, najbolj črnoglede napovedi pa obetajo dvig globalne temperature ozračja v tem stolelju celo za 6' C. To naj bi povzročilo dvig morske gladine, ogrozilo obstoj nekaterih živalskih in rastlinskih vrst, povzročilo premik klimatskih con, vplivalo na spremenjen režim padavin, ujm in sušnih obdobij ter vplivalo na vse pore človeške civilizacije. Kaj lahko in kaj hoče storiti mednarodna skupnost za zmanjšanje koncentracije TGP, je bil osrednji cilj nadaljevanja v Haagu pro padle šeste ministrske konference podpisnic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je potekala sredi letošnjega julija v Bonnu (prav v času zaključka redakcije te številke Vestnika). Na izid konference, ki ima malo možnosti za zgodovinski uspeh, ne moremo vplivati. Je pa skrajni čas, da dobrih devet let po objavi klimatske konvencije o njenih posledicah za gozd in gozdarstvo v Sloveniji spregovorimo tudi v Vestniku. Priča smo vse pogostejšim poročilom, da imajo podnebne spremembe vpliv na pogoje rasti drevja in rastnost gozdnih sestoj ev v večjem delu Evrope in tudi v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da se je v zadnjih desetletjih povečala produktivnost gozdnih rastišč. Kot možni vzrok raziskovalci navajajo podnebne spremembe oz. povečano koncentracijo C02, povečane emisije NO x, spremembe temperature zraka in padavinskega režima, njihov učinek pa naj bi bil odvisen tudi od preteklega in sedanjega gospodarjenja z gozdovi ter od lastnosti rastišč. Posredna posledica podnebnih sprememb so tudi povečana občutljivost drevja na sušo, zmrzal, bolezni in pogostejše poškodbe zaradi ekstremnih podnebnih dogodkov ter podaljševanja vegetacijske sezone. V Sloveniji naj bi podnebne spremembe, katje zapisano v osnutku Poročila o okvirni konvenciji o spremembi podnebja (Ministrstvo za okolje in prostor, junij 2001 ), vplivale na nižje ležeča in srednjevisoka rastišča, kjer je bila sestava gozdov v preteklih stoletjih antropogene spremenjena. V osnutku je še zapisano, da naj bi bila ogrožena varovalna funkcija gozda na izpostavljenih rastiščih. Zaradi ujm, bolezni in insektov ter požarov s posledičnimi sanitarnimi poseki lahko pričakujemo povečane stroške gospodarjenja z gozdovi. Podnebne spremembe brez dvoma zadevajo tudi slovensko gozdarsko stroko, ki pa -kot varuh gozdov ali usmerjevalec 'umnega' gospodarjenja z gozdovi -ni deležna prav goreče podpore na tem področju. Je morda to vzrok, da Strategija in kratkoročni akcijski načrt zmanjševanja emisij TGP, ki ga je novembra 2000 sprejela slovenska vlada, ne obravnava posledic podnebnih sprememb na stanje gozdov, niti sektorskih ukrepov gozdarstva, pomen gozdarstva pri zmanjševanju emisij TGP v lesnopredelovalni industriji ali energetiki pa neprimerno opredeljuje? Koliko je k temu pripomogla premajhna angažiranost gozdarstva in koliko preživela samozadostnost gozdarske stroke? Prav mogoče je, da bomo na državni ravni prezrli potencialne vloge gozda in lesa pri zmanjševanju emisij TGP, podcenili povečano tveganje pri gospoda~enju z gozdovi zaradi podnebnih sprememb ter zamudili še eno priložnost za uveljavljanje gozdarske stroke. Ker so slovenski gozdovi trajnostno gospoda~en, večnamenski in obnovljiv naravni vir, moramo gozdarji takoj začeti z načrtnim usmerjanjem razvoja gozdov in prilagajanjem gospodarjenja tudi programom zmanjševanja emisij TGP. To bomo dosegli zlasti s krepitvijo ekološke stabilnosti gozdov, s spodbujanjem rabe lesa, s spodbujanjem učinkovite rabe lesnih ostankov v energetske namene, z opredelitvijo rabe kmetijskih površin v zaraščanju in z uveljavljanjem vloge gozdov v strategijah in programih zmanjševanja emisij TGP. Eden od skromnih drobcev na tej poti predstavlja tudi pričujoča tematska številka Vestnika. Z njo želimo dvigniti raven vedenja in zanimanje vseh, zavezanih gozdarstvu, za temo, o kateri se bo še veliko govorilo, tudi med gozdarji. Dr. Primož Simončič ef\\ IM (.Q,, '<\) (1, i?D GozdV 59 (2001) 4 Znanstven e razQrave ·------ --------------------~ GDK: 913:907 : (497.12 Goriška Brda)) Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd Importance of Preserved Forests in Agricu/tural Landscap e of the Lower Goriška Brda Kristjan POBERAJ *, Janez PIRNAT** Izvleček: Poberaj, K., Pirnat, J.: Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd. Gozdarski vestnik, št. 4/2001. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 20. Prevod v angleščino: Eva Naglič. Spodnja Goriška Brda predstavljajo kmetijsko krajino v skrajno zahodnem delu Slovenije. Ugodna klima omogoča razvoj vinogradništva . Lastniki zemljišč zato želijo krčiti površine ohranjenih gozdov, da bi pridobili nove površine za vinograde. V raziskavi smo s pomo čjo ortofoto posnetkov in orodij geografskih informacijskih sistemov ter z ogledi na terenu ugotovili površino ter razporeditev gozda in različnih sestoj nih tipov. V spodnjih Brdih je le slabih 28 % gozdov, ohranjenih gozdov pa je le dobrih 7 % skupne površine in še ti so v prostoru neugodno razporejeni. Ohranjeni gozdovi imajo številne funkcije, zato jih bo potrebno v prihodnje dosledno zaščititi. Ključne besede: raba prostora, večnamenska vloga gozda, ohranjeni gozd, funkcije gozdov, geografski informacijski sistem, kmetijska krajina, spodnja Goriška Brda. Abstract: Poberaj, K., Pirnat, J.: Importance of Preserved Forests in Agricultural Landscape of the Lower Goriška Brda. Gozdarski vestnik, No. 4/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 20. Translated into English by the Eva Naglič. The Lower Goriška Brda are an agricultural landscape situated in the extreme western part of Slovenia. The mild cl imate alows the development of its wine-growing culture. The land owners intend to clear the areas of preserved forests to gain new areas for their vineyards. With a use of an areal orthophotography and GIS tools we have established the area s and spatial distribution of forests and their different stand type s. Forests in the Lower Brda cover scarcely 28 % of the area, whereas the preserved forests with unfavourable spatial distribution represent only 7 % of the total area. The preserved forests have different functions and they need to be strictly protected in the future. Key words: preserved forest, forest functions, GI S, agriculturallandscape , Lower Goriška Brda. 1 UVOD INTRODUCTION Spodnja Brda so kmetijska krajina, ki sodi v skrajni zahodni del goriške mezoregije (PLUT 1999). Od okolice se loči po geoloških in geografskih značilnostih ter po drugačni kmetijski rabi. Zajema deset manjših katastrskih občin s skupno površino 3.918 ha, od katere obsega gozd 1.090 ha. Spodnja Brda so del zelo obremenjene vinogradniške kmetijske kra­ jine, kjer se še zlasti v zadnjih letih pojavljajo velike težnje po posegih v gozdni prostor za potrebe vinogradn ištva. Gozdnatost je v povprečju le okoli 28-odstotna , v nekaterih katastrskih qbčinah pa niti S-odstotna , večina gozdov ima popolnoma spremenjeno drevesne sestavo. Za to območje tudi ne obstaja sestojna karta in do sedaj razen načelno še niso bile ovrednotene funkcije posameznih sestojev. Za dobro gospodarjenje na tem območju bi potrebova li tudi konkretnejše kriterije in strokovne podlage pri izdajanju soglasij za posege v gozdni prostor. Vprašanja, ki so povezana s krčenjem gozdnih ostankov z ohranjeno naravno dreves no sestavo, je potrebno argu­ mentirano in celovito predstaviti javnosti. Zavod za gozdove Slovenije je že zastavil določene aktivnosti v tej smeri. V letu 1998 so dokončali pilotno raziskavo (PAPEŽ et al. 1998), v kateri so na primeru katastrske obč ine Kozana (oddelek 6 in 7, GGE Brda) opredelili konkretnejša merila za dolo- GozdV 59 (2001) 4 ' K. P., dipl. inž. gozd., ZGS, OE Tolmin, Tumov drevored 17, 5220 Tolmin, SLO •• doc. dr. J. P., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 171 Poberaj, K., Pirnat, J.: Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd Preglednica 1: Razporeditev oddelkov v katastrskih občinah Table 1: The distribution of forest sections in cadastral communi­ ties 172 čanje pomembnosti gozdnih ostankov za to območje. Namen raziskave je bil iz ortofoto posnetkov določiti površino in razpored gozdnih ostankov, določiti sestojne tipe ter ugotoviti površino in razpored sestojev z ohranjeno naravno drevesne sestavo, ki je pomembna za ohra­ njanje biotske pestrosti v tej krajini. Namen naloge je bil tudi ugotoviti, katere funkcije ti gozdovi opravljajo. To bi bila podlaga za razglasitev gozdov s posebnim namenom v občini Brda. 2 SPLOŠEN OPIS SPODNJIH BRD 2 GENERAL DESCRIPTION OF THE LOWER BRDA Goriška Brda so posebna naravnogeografska regija v zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo (OROŽEN-ADAMIČ et al. 1995). S treh strani so Brda izrazito naravno omejena. Na severu jih obdaja veliko sleme Sabotina in Korade. Na zahodu poteka naravna meja ob Idriji, na vzhodu pa ob Soči. Manj izrazita je meja na jugu, kjer briško gričevje postopno prehaja v Furlansko nižino. Celotna Brda niso enotna, ločimo zgornja in spodnja. Razlikujejo se po geološki podlagi, kakovosti tal in po kulturah. V spodnjih Brdih uspeva gozd le na majhnih, med seboj ločenih površinah , v zgornjih Brdih pa je zaradi močnega izseljevanja prebivalstva v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih gozd vse bolj napredoval. Spodnja Brda so iz istega raz­ loga gosteje naseljena. Pod spodnja Brda spada deset katastrskih občin , območje je razdeljeno tudi med štirinajst gozdnogospodarskih oddelkov (preglednica 1) v gospodarski enoti Brda. Geološka osnova so skladi eocenskega fliša, peščenjaka in mehkega laporja. Kredna podlaga prihaja na dan le na obrobju Sabotina, kjer so apneniške plasti (apneniški laporji, peščenjaki in konglomerati) močno raz­ galjene in dobro izražene (VIŠER 1954). Spodnja Brda se tudi po petrografski razporeditvi kamenin ločijo od zgor­ njih Brd. Fliš, ki je pri Medani, Vipolžah in Dobrovem še zelo drobne strukture in brez primešanega grobega materiala , se proti severu naglo slabša in med laporje se vrinjajo apneniške plasti. Rodovitna tla so tukaj skoraj povsem izprana in marsikje je že razgaljena kameninska podlaga. Drugače je v spodnjih Brdih, kjer flišne plasti na površju hitro razpadajo in ustvarjajo rodovitna tla, vendar tudi vodna erozija v njih hitro napreduje. Prevladuj oča taina tipa v tukajšnjih gozdovih sta evtrična in distrična rjava tla. Površje spodnjih Brd je iz nizkega sveta, ki dosega na dnu dolin mestoma komaj 54 m n.v. Med številnimi dolinami se enakomerno dvigajo napeti in široko ploščati hrbti z višinami od 160 do 270 m. Brda ležijo le dobrih 20 km od Katastrska občina Oddelek Površina (ha) Cadastral community Section Area (ha) Vipolže odd. 1 224,71 Medana odd.2 328,8 Biljana odd. 3 976 61 odd.4 Neblo odd.5 419,27 Ko zana odd.6 371,17 odd. 7 Cerovo odd.8 462,87 odd.9 Kojsko odd. 10 486 odd. 11 Smartno odd. 19 307,81 Vedrijan odd.20 179 32 Višnjevik ods.21c 161,89 GozdV 59 (2001) 4 Poberaj, K., P1rnat, J.: Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd morja, do njega ni nobene pregrade, tako daje območje pod velikim vplivom mediteranskega podnebja (OGRIN 1997). Zime so zaradi tega zelo mile. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo okrog 30° C. Pole­ tja so zelo vroča , s povprečnimi julijskimi temperaturami med 23 in 24° C (VIŠER 1954). Povprečna letna temperatura v spodnjih Brdih je 13 do 14° C. Povprečna letna količina padavin je približno 1.540 mm/m2. Najmanj padavin pade v prvih treh mesecih leta, in sicer 92 do 102 mm, največ pa junija in julija, 135 do 141 mm, ter od septembra do novembra, 162 do 168 mm/m2. Spodnja Brda so zelo gosto poseljena pokrajina, saj je gostota prebival­ stva leta 1981 znašala 110 ljudi na 1 km2. Vendar je aktivnih prebivalcev, zaposlenih v primarnem sektorju, le dobrih 11 %; večina prebivalcev dela v bližnji Novi Gorici in se s kmetijstvom ukvarja kot z dopolnilno dejavnostjo. Kmetijstvo je tukaj skoraj povsem usmerjeno v vinogradništvo in manj v sadjarstvo. Vinogradništvo je še sedaj vse bolj pomembna in perspektivna kmetijska dejavnost. Odsev teh razmer je tudi zelo intenzivno gospodarjenje z gozdovi, predvsem zaradi velikih potreb po vinogradniškem kolju. Nekoč bujne hrastove in kostanjeve gozdove so skoraj povsem izkrč ili oziroma po letu 1880 tudi nadomestili z robin ijo; prvotni gozd se je do danes ohranil le kot med seboj ločeni ostanki gozda na dnu grap, na strmejših severnih pobočjih ter na peščenih, za kmetijstvo neuporabnih tleh. Sedaj je v spodnjih Brdih gozdnatost le še 28-odstotna, večina sestojev je robinijevih s panjevskim načinom gospodarjenja. Sestoj ev z ohranjeno naravno drevesno sestavo je 280 ha, kar predstavlja le 26% površine vseh gozdov v spodnjih Brdih in še ti so v degradira ni obliki zaradi panjevskega nač ina gospodar jenja ter steljarje­ nja (PAPEŽ et al. 1998). Prevladujoča gozdna združba je Seslerio-Qercetum oziroma gozd gradna in jesenske vilovine. 3 METODE DELA 3 WORKING METHODS 3.1 Površina gozda 3.1 Forest area Površino gozda smo ugotovili s pomočjo ekranske digitalizacije gozdnega roba z digitalnih ortofoto posnetkov DOF 5. Površine, pri katerih z ortofoto posnetkov ni bilo razvidno, katera kultura jih porašča, smo preverili na terenu. Za zaslonsko digitalizacija smo uporabljali program Maplnfo Profes­ sional5.0. Vgrajena analitična orodja omogočajo izdelavo različnih prikazov podatkov , od tematskih kart do tabelaričnih prikazov ter prikazov v obliki grafov (GLAVAN 1998). Tako pridobljene podatke smo nadalje prostorsko obdelali s pomočjo programskega paketa geografskega informacijskega paketa IDRISI 32 (EASTMAN 1997), da bi dobili podatke o medsebojni oddaljenosti in prostorskem razporedu posamez nih gozdnih zaplat v kme­ tijski matici. Kot osnovo pri razmejitvi obdelanih kmetijskih površin, kmetijskih zemljišč v zaraščanju in gozda smo upoštevali izhodišča Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1998). Razmejitev med gozdom in obdelano kmetijsko površino: Za gozd štejemo skupine gozdnega drevja, večje od 5 arov (Zakon o gozdovih, 1993), glede na to se recipročno upošteva, da se iz gozda izločijo ekstenzivne kmetijske površine, večje od 5 arov, ter intenzivne kmetijske površine, večje od 1 ara. Ker je v spodnjih Brdih zelo malo ohranjenih večjih gozdnih ostankov in ker nekatere funkcije opravljajo tudi manjše skupine drevja, smo v raziskavi upoštevali tudi te. GozdV 59 (2001) 4 173 Poberaj, K., Pirnat, J.: Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd Slika 1· V goriških brdih se kme- tijske površine še vedno širijo, predvsem na račun gozda Figure 1: Deforestation in Goriška Brda is stili presen! in order to obtain new agricultural areas 174 Razmejitev kmetijskih zemljišč v zaraščanju : Na splošno je zemljišče v zaraščanju zemljišče , ki se okvirno vsaj pet let ne rabi več v kmetijske namene in ki je v sekundarnem naravnem razvoju vegetacije z gozdnim drevjem ali grmovjem zaraščeno 25-75-odstotno, pri čemer vladajoče in sovladajoče drevje ne presega 1 O cm. Vendar v spodnjih Brdih tega ne moremo dobesedno upoštevati, saj je robinija s premerom 10 cm že zrela za posek in iz nje dobimo vinogradniško kolje. Zato smo v primeru površine, ki se zarašča z robinijo, kot zemljišče v zaraščanju upoštevali le tam, kjer robinija še ni presegla razvojne faze gošče. 3.2 Drevesna sestava 3.2 Structure of trees Ko smo izločali gozdne zaplate na ortofoto posnetkih, smo na terenu za vsako gozdno površino posebej določili, katere drevesne vrste na njej uspevajo. Gozd v spodnjih Brdih smo razčlenili na devet različnih tipov: -sestoji, v katerih prevladuje umetno vnesena robinija (Robinia pseudaca­ cia) nad 70 %; -mešani sestoji hrasta (Quercus petraea), črnega gabra (Ostf}'a carpinfo/ia ), domačega kostanja (Castanea sativa) in robinije (Robinia pseudacacia ) naravnega nastanka; drevesna sestava je spremenjena; -sestoji naravnega izvora, v katerih prevladuje hrast (Quercus petraea) nad 70 %; -sestoji naravnega izvora, v katerih prevladuje črni gaber (Ostf}'a carpinfo­ lia) nad 70% oziroma je črni gaber mešan s kostanjem (Castanea sativa); panjevski sestoji trdih listavcev; -sestoji, v katerih prevladujejo umetno zasajeni iglavci: črni bor (Pinus nigra) ali evropski macesen (Larix decidua) nad 70 %; -sestoji naravnega izvora, v katerih prevladuje domači kostanj (Castanea sativa) nad 70 %; -mešani sestoji naravnega izvora, v katerih prevladujeta hrast (Quercus petraea) in črni gaber (Ostf}'a carpinfolia) nad 70 %; hrast, mešan s trdimi li stavci; -mešani sestoji naravnega izvora, v katerih prevladujeta hrast (Quercus petraea) in domači kostanj (Castanea sativa); GozdV 59 (2001) 4 PoberaJ, K., Pirnat. J .. Pomen ohranJenih gozdov v kmetiJSki kraJini spodnjih Goriskih Brd -mešani sestoji naravnega izvora, v katerih prevladujejo hrast (Quercus pet­ raea) in mehki listavci: črna jelša (A/nus glutinosa ), lipa (Tilia platyphyl/os) , beli topol (Popu/us alba) ter nekateri drugi. Razčlenili smo še nekatere negozdne objekte: -negozd: v to kategorijo spadajo vse kmetijske površine, vasi, ceste in podobno; -krčitve : sem spadajo površine, na katerih se iz aeroposnetkov iz leta 1996 vidi, da so gozdne površine, vendar so bile v kasnejšem času izkrčene zaradi različnih vzrokov; -kmetijske površine v zaraščanju . Teh dvanajst tipov površin smo vrisali na karto, ki smo jo izdelali z digi­ taliziranjem gozdnega roba, tako da smo dobili sestoj no karto oziroma karto razširjenosti drevesnih vrst v spodnjih Brdih. S pomoč jo modulov v programu Maplnfo smo ugotovili točne površine različnih sestojev. Na podlagi teh pa smo ugotovili, kolikšen delež gozdov ima še relativno ohranjeno naravno drevesno sestavo. 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Površina in prostorski razpored gozda 4.1 Forest area and spatial distribution of forest Posamezni tipi gozda so po prostoru različno porazdeljeni, saj so spodnja Brda zelo heterogena. Tako na primer najdemo sestoje kostanja na dveh med seboj nekoliko ločenih območj ih, v oddelkih 4, 5, 20, 21 c ter v oddelkih 7, 8 in 1 O. Čistih kostanjevih sestojev je le dobrih 8,5 ha, kar ni veliko Oddelek Ng Krč z g1 g2 g3 g4 gS Section 1 212,10 2,79 9,82 2 277,70 1,60 48,78 0,72 3 423,86 0,08 2,74 153,58 2,24 1,91 4 319,22 0,87 0,23 62,34 6,15 0,80 5 302,07 1,78 91,76 7,70 6 103,08 0,21 0,40 38,71 1,74 0,27 7 131,98 1,29 54,65 20,75 1,33 8 144,70 0,35 0,65 39,12 4,42 9 206,13 3,00 49,89 13,17 10 195,32 2,08 57,97 7,72 0,33 11 84,69 0,57 52,35 6,03 19 208,88 1,39 48,32 41,34 2,75 20 99,51 27,74 10,97 4 86 21c 92,08 19,03 31,10 0,20 Skupaj 2.801,32 4,51 15,52 754,06 52,31 109,35 2,73 2,11 Total Legenda 1 Legend: Pregled mea 2· Površine različn ih tipov gozdov po oddelkih (v ha) Table 2: Areas of different forest types (in ha) g6 g7 g8 g9 1,28 0,78 0,53 3,39 7,09 5,84 1,74 0,80 2,09 9,65 1,92 0,56 0,96 0,48 0,54 22,55 55,85 5,13 0,58 35,66 3,56 8,00 8,51 9,81 6,84 Ng -negozdne površine 1 non forest areas Krč -krčitve po letu 1996 1 c/eared area s after the year 1996 z -površine v zarašča nju 1 overgrown areas g5 -nasadi iglavcev 1 planted coniferous trees g6 -kostanjevi sestoji 1 chestnut stands g1 -panjevski sestoji robin ije 1 coppice stands of robinia g2 -mešani raznodobni sestoji 1 mixed uneven-aged stands g3 -hrastovi sestoji 1 oak stands g4 -panjevsk i sestoji listavcev 1 coppice stands of broadleaved trees GozdV 59 (2001) 4 g7 -hrast, mešan s trdimi listavci 1 oak mixed with hard broadleaved trees g8 -hrast, mešan s kostanjem 1 oak and chestnut stands g9 -hrast, mešan z mehkimi listavci 1 oak mixed with soft broadleaved trees 175 Poberaj, K., Pirnat, J.: Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd Preglednica 3: Sprememba povr­ šine gozda v času za posamezne katastrske občine (v ha) (Vir: Gozdnogospoda rski načrt, enota Brda, 1992-2001) Table 3: Temporal changes in forest areas for different cadas­ tral communities (in ha) (Source: Gozdnogospodarski načrt, enota Brda, 1992-2001) Katastrska občina Cadastral community 1830 Vipolže 13 Medana 59 Biljana 194 Neblo 109 Koza na 61 Cerovo 70 Kojsko 30 1 Smartno 41 Vedrijan 26 Višnjevik 125* Skupaj 1 Total 728* v primerjavi s celotno površino gozda v spodnjih Brdih. Delež kostanja nekoliko popravijo še sestoji, kjer sta mešana hrast in kostanj; teh je slabih 10 ha. Hrast najdemo skoraj povsod. Ni ga le v oddelku 1, ki je najjužnejši in je že povsem v ravninskem delu Brd oziroma spada že v Furlansko nižino. Ta del je že od nekdaj najbolj obremenjen s kmetijstvom in skoraj v celoti brez gozda. Čeprav je hrast skoraj v vseh oddelkih, ni čistih hrastovih sestojev nikjer dosti več kot polovica površine gozdov (50,3% v oddelku 21 c); skupno pa jih je 109,35 ha. Hrast najdemo tudi v kombinac iji z ga brom, kostanjem, mehkimi listavci in robin ijo. Sestoje s hrastom in drugimi drevesni mi vrstami najdemo največ v severnem delu, v oddelkih 5, 1 O, 11, 19, 20 in 21 c, ki mejijo na zgornja Brda; ta so v več ini poraščena z gozdovi gabra, ki je zarasel nekdanje pašnike. Robinija je najbolj razširjena drevesna vrsta v spodnjih Brdih. Najdemo jo povsod, še najmanj jo je v oddelkih, ki mejijo na zgornja Brda, in sicer v oddelku 1 O 65,1 %, v oddelku 11 45,8 %, v oddelku 19 49,5 %, v oddelku 20 34,7% ter v oddelku 21c 30,7 %. Največ paje robinije v južnih oddelkih, ki mejijo na Furlansko nižino, kjer jo je 1 OO% v oddelku 1, 98,5% v oddelku 2 in 96,6% v oddelku 3. V tem območju so jo okrog leta 1890 tudi najprej zače li saditi. Robinijevi sestoji so skoraj izključno čisti, le v oddelkih 19 in 20 jo najdemo pomešano s hrastom in gabrom. V spodnjih Brdih najdemo tudi sestoje črne jelše, belega topola in lipe. Vsem tem drevesnim vrstam pa je primešan hrast. Jelšo, topol in lipo naj­ demo v dolini potoka Koren na zahodnem delu Brd ob meji z Italijo. Takih sestojev je razmeroma zelo malo, saj jih je vsega skupaj le dobrih 6 ha. Posam ična drevesa belega topola in lipe najdemo skoraj po vseh Brdih, ponavadi posajena v vaseh in ob cestah, tako da jih ne moremo šteti kot gozd, vseeno pa so pomembna, saj tudi ta opravljajo nekatere funkcije. V bližini Dobrova je tudi nasad macesnov in umetno zasnovan sestoj črnega bora. Podoben sestoj črnega bora lahko najdemo tudi v bližini vasi Gradno v oddelku 21c. Vsi ti trije sestoji so zelo majhni in vsak zase ne pokriva niti površine enega hektara, skupaj pa imajo površino 2,11 ha. Poleg gozda, ki ga je v štirinajstih oddelkih spodnjih Brd skupno 1089,98 ha, pa je tukaj še 2822,07 ha negozdnih površin, od katerih se jih v gozd zopet zarašča 15,82 ha. Površin, ki so bile izkrčene po letu 1996, pa je 5,23 ha. Leto 1 Year Vsa površina 1900 1975 1982 1992 1999 Total area 13 12,38 8,09 7,87 9,82 224,17 59 58,36 43,61 43 61 49,50 328 80 194 228 88 210,66 210,65 229,61 976 61 109 107 48 102,79 102,79 115,42 419,27 61 120 82 67 96 67,96 134,21 371,17 70 137,86 117,86 117,85 108,04 462,87 65 143,12 '127,08 126,46 203,61 486 oo 41 109,64 91,70 91,70 97,72 307 81 26 65 33 43,61 55,54 79,81 179,32 125* 149,92* 140,30* 144,29* 61,89 161,89 763* 1.133,79* 953,66* 968,72* 1.089,98 3.918 45 • Oddelek 21 (k.o. Višnjevik) je v letih 1830-1992 prikazan v celotni površini, za leto 1999 pa le njegov odsek 21c, ki edini sodi v spodnja Brda • The whole section 21 (Cadastral community Višnjevik) is shown for the years 1830-1992, whereas for the year 1999 only part 21c is given since only this part belongs to the lower Brda 176 GozdV 59 (2001) 4 PoberaJ. K . P1rnat, J.: Pomen ohranJenih gozdov v kmetiJSki kraJini spodnjih Gonških Brd 4.2 Primerjava sedanjega in preteklega stanja 4.2 Comparison of present and past situations Tako lahkd primerjavo gozdnatosti naredimo le za ostale katastrske občine. V celoti vzeto se gozdnatost v spodnjih Brdih vsaj zadnjih 170 letih praktično nenehno povečuje. Katastrska občina Ohranjeni sestoji Vsi sestoji Ohranjeni sestoji Cadastral community Prese/Ved stands All stands Prese/Ved stands (hal (hal (o/ol Vipolže 0,00 9 82 o Medana 0,72 49,50 1,45 Biljana 11,78 229,61 5,13 Neblo 23,66 115,42 20,50 Koza na 40,85 134,21 30,44 Cerovo 19,03 108,04 17,61 Kojsko 93,02 203,34 45,75 'Smartno 7,88 97,54 8,08 Vedrijan 41,10 79,81 51,50 Višnjevik 42,66 61,89 68,93 Skupaj 1 Total 281,50 1089,18 25,83 Površinski razredi (ha) Stevilo gozdnih zaplat Povprečna površina (ha) Area classes (ha) No. of forest oatches Averaae area (hai 10 0-49,99 5 29,30 5,0-9,99 8 6,72 1,0-4,99 37 1,69 < 1,00 55 0,52 Skupaj 1 Total 114 Med ohranjene sestoje spadajo hrastovi sestoji, panjevski sestoji trdih listavcev, kostanjevi sestoji, sestoji hrasta, mešanega s trdimi listavci, sestoji hrasta, mešanega s kostanjem , ter sestoji hrasta, mešanega z mehkimi listavci. Zaplate ohranjenih sestojev predstavljajo t. i. stopne kamne v agrarni krajini; ti omogočajo mig racijo številnih gozdnih vrst iz širše okolice. Omrežje ohranjenih gozdov sestavlja t. i. hrbtenico naravne vegetacije, ki je svoje­ vrsten kazalec sprememb v okoliški kmetijski matici (PIRNAT 2000). Zato so poleg celotne površine ohranjenih gozdov zanimive tudi ugotovitve, kako velike so zaplate ohranjenih gozdov in kako so razporejene v prostoru. Te značilnosti smo določili s pomočjo geografskega informacijskega sistema in jih prikazujemo v preglednicah 5 in 6. Površinski razpored ohranjenih gozdov ni preveč ugoden, saj prevladu­ jejo manjše zaplate; le pet zaplat je večjih od 10 hektarov, te pa ležijo na skrajnem severovzhodnem robu obravnavanega območja. Poleg povr­ šinskih razmerij med gozdnimi zaplatami so pomembne tudi njihove med­ sebojne razdalje oziroma razpored v prostoru. Po navedbah iz literature (HUNTLEY 1 BIRKS 1983, JOHNSON 1988, WILDERMUTH 1980) je 300 m okvirno tista medsebojna razdalja, ki še omogoča migracije številnih živalskih vrst in ki je pomembna tudi za širjenje semen nekaterih gozdnih vrst. S pomočjo modulov za izračun najkrajših medsebojnih razdalj v pro­ gramskem paketu IDRISI (EASTMAN 1997) smo najprej opredelili naj­ krajše razdalje med vsemi gozdnimi zaplatami v spodnjih Brdih. Potem smo postopek ponovili ob situaciji, v kateri smo upoštevali le za plate ohranjenih sestojev, spremenjene sestoje pa smo v izračunu zavestno izpustili, saj smo želeli ugotoviti, kakšne razdalje morajo premagovati vrste, ki so vezane na ohranjene sestoje. Rezultate obeh izračuno v prikazujemo v preglednici 6. GozdV 59 (200 1) 4 Preglednica 4. Površine in deleži ohranjenih sestojev po katastr­ skih občinah Table 4 Areas and percentages of prese/Ved forest stands in cadastral communities Preglednica 5: Razpored ohra­ njenih gozdnih zaplat v obravna­ vanem področju po velikostnih razredih (v ha) Table 5. Distribution of prese/Ved forest patches in a study area according to area classes (in ha) 177 Poberaj, K., Pirnat. J.: Pomen ohranJenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd Razredi razdalj Površine vseh gozdov v % Površine ohranjenih gozdov v % Distance classes danem razredu (ha) danem razredu (ha) Areas of all forests in Areas of preserved forests each class (ha) in each class (ha) <150m 3.475 40 87 5 96,2 1.355 59 34 1 53,6 151-300m 344,52 8,7 775,60 19,5 301-600 m 139,35 3,5 843,54 21,2 601-900 m 13,87 0,3 382 54 9,6 901 -1.200 m - - 245,24 6,2 > 1.200 m - - 370,63 9,3 Skupaj 1 Total 3.973,14 100,0 3.973,14 100,0 Preglednica 6: Kmetijske povr­ šine (ha) in deleži(%) v obravna­ vanem območju po različnih raz­ redih glede na najkrajša medse­ bojno razdaljo med vsemi goz­ dnimi zaplatami oziroma samo med ohranjenimi gozdnimi zapla­ tami Table 6: Agricultural areas (ha) and percentages (%) in a study area for different c/asses accord­ ing to the shortest distance among all forest patches and shortest distance among pre­ served forest patches, respec­ tive/y 178 V preglednici 6 vidimo, da so v primeru, ko upoštevamo vse gozdove, praktično vsi gozdovi (96,2 %) znotraj t. i. kritične razdalje, krajše od 300m. Če pa primerjamo le medsebojne razdalje med ohranjenimi sestoji, je slika precej manj ugodna, saj je le na dobri polovici (53,6 %) površine razpored ohranjenih gozdov znotraj ocenjevane kritične oddaljenosti. 5 FUNKCIJE GOZDA V SPODNJIH BRDIH 5 FOREST FUNCTIONS IN THE LOWER BRDA Kot drugod tudi v spodnjih Brdih gozd opravlja veliko funkcij, ki so pomembne za človekov obstanek, boljše življenje in ohranitev prijaznega okolja, v katerem živi. Tukaj so nekatere funkcije celo mnogo bolj poudarjene kot v okoljih, kjer je gozda več, saj v nekaterih oddelkih gozdnatos t ne presega niti 20 %, mestoma pa niti 5 %. Zato so takšni ostanki v agrarni krajini še kako pomembni, saj se na izredno majhni površini prekriva veliko različnih funkcij. 5.1 Okoljske funkcije 5.1 Ecological functions 5.1.1 Vodna funkcija 5.1.1 Hydrological function Vodna vloga postaja ena najpomembnejših vlog gozda, to pa zato ker voda ni obnovljiv, ampak končen vir, ki se kakovostno obnavlja v velikem vodnem krogu, v katerem igra gozd pomembno vlogo (ANKO 1995). Odtok iz gozda je tudi bolj enakomeren, nihanja vode so bila v gozdnem obmo­ čju močno ublažena (KOTAR 1996). Poleg dobrodejnega vpliva na odtok ima gozd tudi zelo ugoden vpliv na kakovost vode, tako površinske kot podtalnice. Stopnjo poudarjenosti vodne funkcije povzemamo po strokovnih osnovah (Pravilnik ... , 1998). V spodnjih Brdih ne najdemo gozda s prvo stopnjo poudarjenosti vodne funkcije. Drugo stopnjo poudarjenosti te fun­ kcije pa imajo gozdovi ob vodotokih v 50 m širokem pasu (Interna navodila, ZGS 1998). Takih gozdov je 85 ha. Dolžina vseh vodotokov v spodnjih Brdih je dobrih 34 km, vendar tečejo po gozdu le na razdalji 4 km, po robu gozda pa na razdalji 9 km. 5.1.2 Pestrostna funkcija 5.1.2 Biodiversity function Ko govorimo o pestrostni oziroma biotopski vlogi gozda, imamo v mislih ohranjanje biotske pestrosti, ki postaja ena najpomembnejš ih nalog goz­ darstva (ANKO 1995). Izraz biotska raznovrstnost definiramo kot razno- GozdV 59 (2001) 4 Poberaj, K .. P1rnat. J.: Pomen ohranjenih gozdov v kmet1jsk1 krajini spodnjih Goriških Brd vrstnost vrst in ekosistemov na Zemlji in ekoloških procesov, katerih del so, oziroma kot številčnost, pestrost in spremenljivost živih organizmov (GROOMBRIDGE 1992). Z raziskavo v katastrski občini Kazana (PAPEŽ et al. 1998) je bilo ugotovljeno, da na tem območju gnezdi oziroma da ga občasno obiskuje štiriinštirideset vrst ptic. Takih, ki so v zvezi s prehranje­ vanjem vezane izključno na gozd, je 24 vrst, takih pa, ki se prehranjujejo v gozdu in izven njega, je 5 vrst. Popisi ptic na posameznih stojiščih, ki so jih naredili v različnih sestojih, so pokazali, da je največ vrst ptic v sestojih gradna in kostanja, v katerih je prisotno veliko različnih drevesnih in grmov­ nih vrst. Pri popisovanju ptic so opazili tudi 1 O ogroženih vrst. Z raziskavo so tudi evidentirali 180 vrst rastlin in ugotovili, da je 12 vrst potencialno ogroženih. To raziskavo, opravljeno v katastrski občini Kazana, ki zajema oddelka 6 in 7, lahko posplošimo na celotno območje spodnjih Brd, saj sta ta dva oddelka približno v sredini območja in imata približno enako strukturo sestojev kot cela spodnja Brda. Po Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998) imajo prvo stopnjo poudarjenosti vsi hrastovi sestoji, kostanjevi sestoji, sestoji hrasta, mešanega s trdimi listavci, hrasta, mešanega s kostanjem , ter panjevski sestoji trdih listavcev. Prvo stopnjo poudarjenosti imajo, ker je takih sestojev v spodnjih Brdih ohranjenih zelo malo (so pa le v teh sestoj ih razmere za nastanek dupel) in ker je v teh sestoj ih v nasprotju z robinijevimi, kjer je rastlinska vrstna raznolikost zelo majhna, veliko število drevesnih , grmovnih in zeliščn ih vrst, ki omogočajo prehranje vanje živalim. Prvo stopnjo poudarjenost i pestrostne funkcije imajo tudi zaradi tega, ker najdemo v teh sestojih 12 ogroženih rastlinskih vrst ter 10 ogroženih vrst ptic. Skupna površina teh sestojev je 274,66 ha. Drugo stopnjo poudarjenosti pa imajo mešani raznodobni sestoji na severnem delu spodnjih Brd, ob meji z zgor­ njimi Brdi, ki imajo gozda precej več. Sestojev z drugo stopnjo poudarjenosti pestrostne funkcije je 52,31 ha. 5.1 .3 Klimatska funkcija 5.1.3 Climatic function Gozd v pokrajini povečuje zračno vlago in blaži temperaturne ekstreme , lahko bi rekli, da atlantificira klimo (ANKO 1995). Pomembno vlogo igra gozd tudi pri zmanjševanju hitrosti vetra; na privetrni strani se vpliv gozda čuti v pasu, širokem 5 do 1 O višin sestaja, na zavetrni strani pa se vpliv čuti v pasu, širokem 20 do 50 sestojnih višin. Od hitrosti vetra pa je odvisna transpiracija; pri hitrosti nad 14,4 km/h veter pospešuje transpiracijo in zato zmanjšuje organsko produkcijo (KOTAR 1996). V Brdih je to zelo pomembno, saj so površine med gozdom skoraj vse v kmetijski rabi. Po internih navodilih ZGS (1998) bi lahko imeli prvo stopnjo poudarjenosti ostanki gozda v oddelku 1 na južnem delu območja, ki meji na Furlansko nižino. Tukaj je skupna površina gozda le 9,82 ha, kar predstavlja v oddelku s površino 224,71 ha samo 4,4 % površine. Vendar enega oddelka še ne moremo opredeliti kot krajinsko enotno območje. Tako lahko določimo le drugo stopnjo poudarjenosti klimatske funkcije, ki jo imajo gozdni ostanki v oddelkih 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8 in 9. Tukaj je gozdnatost v povprečju 22,5-odstotna oziroma v oddelku 1 4,4-odsto tna, v oddelku 2 15, 1-odstotna, v oddelku 3 27, 1-odstotna , v oddelku 4 18, 1-odstotna, v oddelku 6 29,4-odstotna, v oddelku 7 40,6-odstotna, v oddelku 8 23,4-odstotna in v oddelku 9 23,3-odstotna. Drugo stopnjo poudarjenosti te funkcije imajo gozdovi v južnem predelu spodnjih Brd, kjer svet prehaja iz gričevja v ravnino in kjer so razmere za kmetijstvo najboljše, tako da so gozdove tukaj najmočneje krčili. GozdV 59 (2001) 4 179 180 Poberaj, K., Pirnat. J .. Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd 5.2 Proizvodne funkcije 5.2 Production functions 5.2.1 Lesnoproizvodna vloga 5.2.1 Timber production function Lesnoproizvodna vloga je vezana na proizvodnjo biomase v gozdnem ekosistemu in zadovoljuje človekove potrebe po lesu. Te se skladno z raz­ vojem neke družbe v prostoru in času menjajo (ANKO 1995). Na primeru spodnjih Brd se potreba po lesu pretežno kaže kot potreba po vinogradni ­ škem kolju. Tako je glavni sortiment, po katerem je v Brdih velika potreba, robinijevo vinogradniške kolje premera 10 do 30 cm. Robinija je za kolje zelo primerna zaradi hitre rasti, saj že v prvem letu doseže 70 do 100 cm, v desetih letih pa 1 O m višine in več, zaradi trajnosti lesa ter zaradi močnega poganjanja iz panja (Drevesne vrste, 1996). Drugih drevesnih vrst v ta namen v tem prostoru ne uporabljajo. Sestoje robin ije posekajo vsakih pet do petnajst let, odvisno od debeline kolov, ki jih potrebujejo. V teh sestojih se gospodari izključno panjevsko. V gozdnogospodarskem načrtu enote Brda je navedeno, da je prirastek robinije manjši od 5m3 na hektar letno, vendar je upoštevan samo prirastek dreves nad meritvenim pragom (debeline 10 cm), ni pa upoštevan prira­ stek na drevju, tanjšem od meritvenega praga, ki se v spodnjih Brdih tudi izkorišča. Ostali sestoji imajo drugo stopnjo poudarjenosti lesnoproizvo­ dne funkcije. V njih je mogoče pridobivati le slabše sortimente oziroma le prostorninsk i les. Taki sestoji v zadnjem času izgubljajo pomen v smislu lesnoproizvodne funkcije, saj jih lastniki zelo malo izkoriščajo. 5.2.2 Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin 5.2.2. Function of exploiting other forest resources V spodnjih Brdih najdemo dve vrsti koristnikov nabiralniške vloge gozda. Prvi so lastniki, ki se poslužujejo te vloge za pridobitniško dejavnost, drugi pa to vlogo izrabljajo ne toliko v ekonomske kot v rekreativne namene, v iskanju povezave z naravo. V Brdih so predvsem kostanjevi sestoji tisti, ki opravljajo to funkcijo. Tukaj je tradicija nabiranja plodov domač ega kostanja ohranjena še iz rimskih časov , ko je bil to pomemben vir škroba v prehrani. Glede na določila pravilnika (1998) ima prvo stopnjo poudarjenosti nabiral­ niške funkcije 8,51 ha čistih kostanjevih sestojev, prav tako pa imajo prvo stopnjo poudarjenosti tudi sestoji kostanja, mešanega s hrastom, ki jih je 9,81 ha. K funkciji pridobivanja drugih gozdnih proizvodov spada tudi čebelarstvo. Večina grmovnih in zeliščnih vrst je medonosnih, v Brdih pa se jim v ostankih gozda in omejkih pridružijo tudi medonosne drevesne vrste, kot na primer robinija in kostanj. V takih primerih so ostanki gozdne vegetacije v agrarni krajini zelo pomembni tudi za čebelarstvo . 5.3 Medsebojno vplivanje funkcij 5.3 lnteraction of different functions Na območju spodnjih Brd ima gozd pet različnih funkcij prve in druge stopnje poudarjenosti. Nekateri sestoji imajo poudarjenih več funkcij na isti površini, tako da je pri gospoda~enju in načrto vanju razvoja gozdov potrebno določiti pomembnost posamezne funkcije na konkretnih površinah ter to upoštevati pri nadaljnjem gospodarjenj u z gozdom in gozdnimi ostanki. GozdV 59 (2001) 4 Poberaj, K .. Pirnat, J.: Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd V spodnjih Brdih imajo vsi gozdovi prvo oziroma drugo stopnjo poudar­ jenosti lesnoproizvodne funkcije. Prvo stopnjo imajo na površini 754,06 ha, drugo stopnjo pa na površini 335,12 ha. Prvo stopnjo poudarjenosti funkcije pridobivanja drugih gozdnih dobrin imajo gozdovi na površini 18,32 ha. Gozdovi na tem območju imajo drugo stopnjo poudarjenosti vodne funkcije, in sicer na površini 85 ha. Prvo stopnjo poudarjenosti pestrostne funkcije imajo gozdovi s površino 274,66 ha. Drugo stopnjo klimatske funkcije pa ima 531,18 ha gozdov. Robinijevi sestoji s prvo stopnjo lesnoproizvodne funkcije imajo v oddelkih 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8 in 9 tudi drugo stopnjo poudarjenosti klimatske funkcije, tako da se ti dve funkciji prekrivata na površini 456,89 ha, prva stopnja lesnoproizvodne funkcije pa se na 85 ha prekriva tudi z drugo stopnjo poudarjenosti vodne funkcije. Večina gozdov z drugo stopnjo poudarjenosti lesnoproizvodne funkcije pa ima tudi prvo stopnjo poudarjenosti pestrostne funkcije. Ti dve funkciji se prekrivata na površini 274,66 ha. Druga stopnja lesnoproiz vodne funkcije pa se prekriva tudi s funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin na površini 18,32 ha in z drugo stopnjo klimatske funkcije na površini 74,29 ha. Prva stopnja poudarjenosti pestrostne funkcije ter prva stopnja poudarjenosti funkcije pridobivanja drugih gozdnih dobrin se prekrivata v gozdovih na površini 18,32 ha. Pestrostna funkcija pa se pre­ kriva tudi s klimatsko, in to na površini 7 4,29 ha. Prva stopnja poudarjenosti funkcije pridobivanja drugih gozdnih dobrin se na površini 5,83 ha prekriva z drugo stopnjo poudarjeno sti klimatske funkcije. Funkcija 1 Function l. Stopnja 11. Stopnja Skupaj Grade 1 Grade JI Total Lesnoproizvodna 754,06 335,12 1.089,18 Timber production Pridobivanje drugih dobrin 18,32 Exploiting other forest resources Vodna 1 Hydrological 85 Pestrostna 1 Biodiversity 276,66 Klimatska 1 Climatic 531,18 6 ZAKLJUČKI 6 CONCLUS IONS V raziskavi smo s sodobnimi metodami uporabe geografskih informacij­ skih sistemov ugotavljali potek gozdnega roba, površino gozda, gozdnatost po oddelkih in medsebojne oddaljenosti med sestoji. Ovrednotili smo ohra­ njenost sestojev in določi li sestoje, ki so najpomembnejši za ohranjanje biotske pestrosti v spodnjih Brdih. V raziskavi smo ugotovili, katere funkcije gozd na tem območju opravlja, in določili tudi točno površino gozdov z določeno funkcijo. Brda so krajina, kjer prevladuje intenzivna kmetijska raba zemljišč, tako •1 da je gozd izrinjen le na najslabše lege, kjer so razmere za rast vinske trte slabe. Gozd najdemo na dnu dolin; najve č ga je še ostalo na severnih pobočjih. V spodnjih Brdih je gozda zelo malo (27,8 %) in še ta ima skoraj povsod spremenjeno drevesne sestavo, tako da je ohranjenih sestojev samo 26 % vse gozdne površine. Poleg tega najdemo v teh ostankih ohranjenih gozdov tudi dvanajst potencialno ogroženih rastlinskih vrst ter deset vrst ptic, ki so na seznamu ogroženih vrst. Neugodni so tudi površinski deleži in prostorski razpored ohranjenih gozdov. Zaradi tega bi bilo potrebno te gozdove čimprej zaščititi pred nadaljnjim krčenjem in propadanjem, saj bomo le na ta način lahko ohranili primerno okolje za življenje teh ogroženih vrst. Pri prizadevanjih za ohranitev teh življenjskih okolij pa ni pomembno le GozdV 59 (2001) 4 Preglednica 7: Prostorsko ovre­ dnotenje funkcij v spodnjih Brdih (v ha) Table 7: Spatial evaluation of functions for the Lower Brda (in ha) 181 Poberaj, K .. Pirnat. J Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski kraj1n1 spodnjih Gonških Brd to, da z različnimi odloki prepovemo njihovo izsekovanje oziroma ome­ jimo gospodarjenje v njih. Zelo pomembno je tudi osvestiti ljudi o pomenu ohranitve takih življenjskih okolij, kajti le s sodelovanjem ljudi, ki v tem prostoru živijo, nam bo uspelo ohraniti pestrost življenja vsaj v taki meri, kot jo poznamo danes. Sestoje z ohranjeno drevesne sestavo je potrebno zaščititi, tako da se ta pri gospodarjenju s temi sestoji ne bi spremenila , niti se ne bi zmanjšala njena površina. To bi lahko dosegli, če bo pri novih vlogah za krčitev Zavod za gozdove Slovenije dosledno preprečeval posege v sestoje z ohranjeno drevesne sestavo, preprečiti pa bi morali tudi posege v pas gozda s spre­ menjeno drevesne sestavo, ki prej omenjene sestoje obkroža. še posebno dragocene so tiste za plate ohranjenih gozdov, katerih razpored predstavlja t. i. skelet naravne vegetacije v kmetijski krajini in ki omogočajo prehajanje številnih vrst. Zaradi gospodarskih interesov lastnikov gozdov bo moralo biti osveščanje lastnikov o funkcijah teh gozdov v prihodnje ena izmed pomembnejših nalog gozdarjev, ki delajo v spodnjih Brdih in živijo z njimi. Importance of Preserved Forests in Agricultural Landscape of the Lower Goriška Brda Summary Goriška Brda, (the Hills of Gorica), are situated in the extreme west of Slovenia, surrounded by the mountain ridges of Sabotin and Korada in the north and the rivers of Idrija and Soča in the east. There is no well-marked natural border in the south as the Brda slopes gradually fali into the Friuli Lowland. According to the local inhabitants the territory is divided into the Lower and Upper Brda, distinguished by its geology, morphology, and quality of soil. The Lower Brda are a densely populated agricultural land, whereas the Upper Brda are mostly covered with woods which have overgrown the former pastures. Geological formation in the Lower Brda is similar to the one in the Vipava Valley. It is composed of thick strata of eocene flysch, sandstone, and soft mari. The land of Lower Brda is hilly. Among small rivers and streams, which flow southwest in a more or less parallelline, slopes merge with flat tops not higher than 200 m. The climate in this part of Slovenia is strongly influenced by the sea, which is situated only 20 km away. Winters are very mild, summers very hot. The average annual temperature is between 13 and 14°C, the average annual precipitation is 1540 mm/m2, with most of its rain in May. Because of the favourable cl imate in the Lower Brda, vine growing has always been the most important activity in agriculture. However, this orientation in agriculture is rather harmful for the forests. There are constant needs for vineyard posts and a tendency to deforest land in order to obtain new vineyard areas. Deforestation should be undertaken only on the account of standings with a preserved tree structure, which represents for only 26 % of all the forests. The rest of the forests are exclusive ly overgrown with the robinia, which was introduced at the end of the previous century. ln our thesis the position and size of forests with its variety of stands were explored by ta king ortophoto records, using the computer programme Maplnfo, ldrisi 32, and by visiting the area. It was found out that there are 1089.18 ha offorests in the Lower Brda, which is 27.8% of the total area. There are only 280.70 ha of forests with a preserved tree structure which counts for only 7.16% of the total area, the rest is covered by the robinia and some small plantations of coniferous trees. Furthermore , the woodiness is increasing because of the abandoned agricultural areas overgrown with the robinia. The forest in the Lower Brda has different functions, such as an ecological (hydrological, biodiversity, cli matic), and a productive one (timber and the exploiting other forest resources). The forest has its hydrological function only along the streams. There are 35.35 km of streams, which flow through the forest or along its border but there are no springs or watersheds. All forests with a preserved tree structure have the biodiversity function. Ten bird species live there apart from twelve endangered plant species. However, besides the endangered bird species there is stili a great number of other animals, which have found their habitat in this forest and are a part of this ecosystem. Therefore , it would be a serious damage if this biodiversity were to be destroyed. 182 GozdV 59 (2001) 4 Poberaj. K., Pirnat, J.: Pomen ohranjenih gozdov v kmetijski krajini spodnjih Goriških Brd All the forests in sections 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8 and 9 where woodiness does not exceed 25% have important climatic function. All forests in the Lower Brda have the timber production function: the first stage of importance have only robinia stands, while other stands have only the second stage of importance. Chestnut stands and areas with chestnut and oak stands are favourable for gathering chestnut. Preserved forest stands should be strictly protected in the future. This task can be fulfilled only through the negotiations between forest owne rs and foresters. Therefore, the environmenta l consciou sness should become one of the most im porta nt ta s ks of the foresters in the near future. Viri 1 References ANKO, B., 1995. Funkcije in vloge gozda.-Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo , Ljubljana, 181 s. EASTMAN, J. R., 1997. IDRISI 2.0.-Clark University , Worcester , MA. GLAVAN, B., 1998. Digitalizacija v delovnem okolju Maplnfo.-Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 45 s. GROOMBRIDGE , B., 1992. Global Biodiversity-Status of the Earth's Living Resources. -Chapman & Hall, London, 585 s. HUNTLEY, B. 1 BIRKS, H. J. B., 1983. An Atlas of Past and Presen! Pollen Maps of Europe: 0-13.000 years ago.­ Cambridge University Press, Cambridge, 667 s. JOHNSON, W. C., 1988. Estimating Dispersibility of Acer, Fraxinus and Tilia in Fragmented Landscapes from Patterns of Seedling Establishment.- Landscape Ecology 1/3, s. 175-187. KOTAR, M., 1996. Gojenje gozdov.-Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 149 s. MELIK, A., 1960. Slovensko primorje.- Slovenska matica, Ljubljana, 546 s. OGRIN, D., 1997. Zbornik Primorske.- Primorske novice ČZD , Koper. OROŽ EN-ADAMIČ 1 PERKO, D./ KLADNIK , D., 1995. Krajevni leksikon Slovenije.- DZS, Ljubljana , 683 s. PAPEŽ, J./ DAKSKOBLER, l./ PERUŠEK , M./ ČERNIGOJ, V .• 1998. Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kozana v Goriških Brdih.-GozdV 56, 7-8, s. 315-345. PIRNAT, J., 2000. Prosto rastoča drevnina kot stopni kamni v kmetijski krajini.-Zbornik gozdarstva in lesarstva 63 (v tisku). PLUT, D., 1999. Regionalizacija Slovenije po sonaravnih kriterijih.-Geografski vestnik 71, s. 9-25. VIŠER, 1., 1954. Geografski zbornik.- Slovenska akademija znanosti in umetnosti , Ljubljana, 63 s. WILDERMUTH, H., 1980. Natur als Aufgabe. Schweizerischer Bund fi.ir Naturschutz (SBN).-Basel, 298 s. Drevesne vrste, 1996. študijsko gradivo za predmet gojenje gozdov.-Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 198 s. Gozdnogospodarski načrt, enota Brda, 1992-2001.- Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, Tolmin, 44 s. Interna navodila za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov in določitev funkcij gozdov, 1998.-Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 29 s. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih .-Uradni list RS, št. 5/23.1.1998. Zakon o gozdovih .- Uradni list RS, št. 30/1993. Raziskava je nastala v okviru raziskovalne naloge V4-0182-98 Krajinsko-ekološka tipizacija krajine z ozirom na vlogo gozda, skupin gozdnega drevja in posameznih dreves v njej, ki sta jo financirala MZT in MKGP. GozdV 59 (2001) 4 183 Znanstv ene razprave ~-------------------- ----- GDK: 181.45: 111: (497.12) Podnebne spremembe in slovenski gozdovi Climate Change and Slovene Forests Pnmož SIMONGIČ , Andrej KOBLER , N1ke KRAJNC , Mirko MEDVED , N1ko TORELLI , Robert ROBEK* Izvleček: Simončič, P., Kobler, A., Krajnc, N., Medved, M., Torelli, N., Robek, R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi. Gozdarski vestnik, št. 4/2001. V slovenščini , cit. lit. 68. Prevod v angleš čino: Eva Naglič. Prispevek obravnava pregled novejših spoznanj na področju povezav med podnebnimi spremembami, gozdom in gozdarstvom. Predstavljene so prognoze dolgoročnih posledic naraš čanja koncentracij toplogrednih plinov (TGP) v ozračju na rast drevja in razvoj gozdov, mednarodni programi zmanjševanja emisij TGP, ki zadevajo gozdarstvo, in opisane so vloge slovenskih gozdov z vidika podnebnih sprememb. Sprejete mednarodne obveznosti Slovenije pri zmanjševanju emisij TGP zadevajo gozdarstvo preko obsega in stanja gozdov ter preko lesa in lesnih izdelkov. Uveljavljanje vlog gozdov in lesa pri zmanjševanju emisij TGP v Sloveniji bomo dosegli tako, da krepimo ekološko stabilnost gozdov, povečujemo rabo lesa, spodbujamo učinkovite rabe manj kakovostnega lesa in lesnih ostankov v energetske namene, opredelimo rabe kmetijskih površin v zarašča nju ter uveljavimo vloge gozdov v strategijah in programih zmanjševan ja emisij TGP. Za uveljavitev vlog potrebujemo gozdarsko strategijo, ki mora biti podprta s programom raziskovalnega in strokovnega dela ter povezana z energetiko , lesnopredelovalno industrijo, kmetijstvom in varstvom okolja. Ključne besede: podnebne spremembe , gozd, gozdarstvo, lesna biomasa, lesni izdelki, Slovenija. Abstract: Simončič, P., Kobler, A., Krajnc, N., Medved, M., Torelli, N., Robek, R.: Climate Change and Slovene Forests. Gozdarski vestnik, No. 4/2001. ln Slovene, lit. quot. 68. Translated into English by Eva Naglič. This article deals with a re view of the newest understandings in the area of connections among cl imate change, forests and forestry. Presented here are the prognoses for long-term consequences of the increasing greenhouse gases (GHG) concentrations in the atmosphere on a tree growth and forest developments , furthermore, the international programs of decreasing GHG emissions concerning forestry and finally, roles of Slovene forests are described in a view of climate change. Ratified international obligations of Slovenia towards the decreasing of GHG emissions are related to the forestry through a range and condition of forests as well as through the wood and wood products. We shall to put the forest and wood rol es into force by strengthening the ecological stability of forests, increasing use of wood, encourage effective us es of low quality wood and wood residues for energy purposes, define use of abandoned agriculturalland and put forward forest role in the strategies and programs of GHG emission decrease. To put the roles into an effect a forestry strategy is needed, which should be supported by a research program and expert work and, furthermore , related to power, wood industry, agriculture , and protection of the environment. Key words: climate change, forest, forestry, wood biomass, wood product, Slovenia. • dr. P. S., univ. dipl. inž. les., mag. A. K., univ. dipl. inž. gozd., mag. N. K., univ. dipl. inž. gozd., dr. M. M., univ. dipl. inž. gozd., prof. dr. dr. h. c. N. T., univ. dipl. inž. gozd., mag. R. R., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slo­ venije, Večna pot 2, Ljubljana, SLO 184 1 UVOD 1 INTRODUCTION Pri preučevanju spreminjanja podnebja ter vpliva sprememb na naše okolje se srečujemo s številnimi novimi vprašanji, na katera še ne poznamo odgovora. Od sredine devetnajstega stoletja se zaradi človeških aktivnosti v ozračje sproščajo velike količine različnih plinov, ki nastajajo pri gorenju fosilnih goriv in požiganju gozdov (C02), pri kmetijskih dejavnostih (CH4 in Np) ter v industrijski proizvodnji (CFC, HFC ter drugi plini, npr. žveplov heksafluorid, SF 6}. Ti plini, ki jih s skupnim imenom poimenujemo toplogredni plini (v nadaljevanju TGP), povzročajo segrevanje ozračja in klimatske spremembe globalnih razsežnosti. Različni računalniški klimatski modeli napovedujejo dvig globalne temperature v naslednjem stoletju za 1 do 6,0°C (WATSON et al. 2001), kar naj bi povzročilo dvig morske gladine in ogrozilo obalna območja, ogrozilo obstoj nekaterih živalskih in rastlinskih vrst, povzročilo premik klimatskih con in s tem vplivalo na spremenjen režim GozdV 59 (2001) 4 Simončič , P., Kobler, A., Krajnc. N .. Medved. M .. Torelli, N., Robek, R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi padavin, ujm in sušnih obdobij, ogrozilo pridelavo hrane in prizadelo veliko število ljudi. Do zaznavnih negativnih posledic naj bi prišlo tudi, če bi danes zmanjšali emisije co2 za 30 %, s čimer bi se koncentrac ija co2 ustalila na ravni podvojene naravne koncentracije , zato lahko rečemo, da bodo podnebne spremembe dale trajen pečat življenju na Zemlji v 21. stoletju. Ker problem podnebnih sprememb večplas tna zadeva tudi gozdove (povečane koncentracije C02, večje temperature , spremenjen padavinski režim ... ), s tem pa tako rekoč vsakega izmed nas, želimo na podlagi novejše tuje in domače znanstvene literature podati pregled trenutnega stanja razumevan ja povezav med gozdom, gozdarstvom in problematiko podnebnih sprememb ter opozoriti na potrebo po kompleksnejši obravnavi problematike v Sloveniji v prihodnosti. 2 POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB ZA GOZD 2 CONSEQUENCES OF CLIMATE CHANGE FOR THE FOREST 2.1 Ogljikov cikel in gozd 2.1 Carbon cycle and forest Dinamika terestrični h ekosistemov je odvisna od interakcij številnih bio­ geokem ičnih ciklusov, še posebno od kroženja ogljika in vode, na katera vplivajo človekove aktivnosti. Kopenski ekosistemi, v katerih je ogljik (C) usklad iščen v živi biomasi, razkrajajoč i se organski snovi in v tleh, imajo pomembno vlogo za globalni ciklus ogljika. Ogljik se izmenjuje oziroma prehaja po naravni poti med sistemi in atmosfero s procesi fotosinteze, dihanja, razkraja in gorenja. Zaradi svoje prostorske razprostra njenosti so gozdovi globalno pomemben dejavnik pri krožen ju ogljika (preglednica 1 ). ZaloQe C (Gt C 1 Carbon stocks (Gt C) Bi om Površina 1 Area Vegetacija Tla Skupaj (109 ha) Vegetation S oil Total Tropski gozdovi 1,76 212 216 428 Tropica/ forests Gozdovi zmernega pasu 1,04 59 100 159 Forests of the tem pe rate z. Borealni gozdovi 1,37 88 471 559 Borea/ forests Tropske savane 2,25 66 264 330 Tropical savannahs Travniki zmernega pasu 1,25 9 295 304 Grass/and of the temp. z. Puščave in savane 4,55 8 191 199 Desserls and savannahs Tundra 1 Tundra 0,95 6 121 127 Barja, močvirja 0,35 15 225 240 Swamps, marshes Kmetijske površine 1,60 3 128 131 Agricultural areas Skupaj 1 Total 15,12 466 2.011 2.477 Vsi gozdni ekosistemi na Zemlji naj bi v tleh in vegetaciji vsebovali okoli 1.150 Gt ogljika (WATSON et al. 2001 ), pri čemer je po Watsonu (2001) v gozdovih zmernega pasu približno 2-krat več ogljika v tleh kot v vegetaciji. Po podatkih TBFRA (2000) je v Slovenji v nadzemn i masi gozda usklad iščeno 88,9 t C ha-1. Na osnovi rezultatov popisa gozdnih tal na slovenski mreži 16 x 16 km (l. 1995, n = 43) je v orgaAskem horizontu in v zgornji 20-centimetrski plasti mineralnega dela tal uskladiščeno še 71 t C ha-1 (URBANČIČ 1997). GozdV 59 (200 1) 4 Preglednica 1: Globalne zaloge ogljika v nadzernni vegetaciji in v tleh do 1 m globine (WATSON et al. 2001) Table 1: Global carbon stock s in vegetation and soil carbon pools dawn to a depth of 1m (Watson et al. 2001) 185 Stmonč tč, P., Kobler. A l<.rajnc, N., Medved, M .• Torelh, N., Robek R.: Podnebne spremembe tn slovenski gozdovt Po Brownovi (1998) so emisije ter ponori C02, ki nastaja pri razkroju in gorenju lesne biomase, v rastlinah pa se veže v zaporedju reakcij Calvino­ vega cikla, za svetovno raven uravnoteženi. Človeko ve aktivnosti lahko vplivajo na količine uskladiščenega ogljika v posameznih zbiralnikih (paolih) in na izmenjavo ogljika med njimi zaradi rabe in sprememb rabe tal ter različnih načinov gospodarjenja z gozdovi. 186 Od leta 1850 do 1998 je v atmosfero v obliki C02 prešlo približno 270 Gt C zaradi gorenja fosilnih goriv in industrije (WATSON et al. 2001 ). Približno 136 Gt C se je sprostilo zaradi spremenjene rabe tal, predvsem zaradi devastacije gozdnih ekosistemov . Takšne emisije so povzroč ile povečanje vsebnosti C02 v ozračju od približno 285 na 366 ppm (pribl. 28 %); 43% skupne emisije C02 se je ohranilo v atmosferi. Približno 230 Gt C se je usklad iščila v oceane oz. gozdove (WATSON et al. 2001 ). Ekosistemski modeli za kopenske ekosisteme kažejo, da bo dodatni sprejem atmosfer­ skega C02, ki narašča zaradi posrednega učinka človekovih aktivnosti, v gozdnih ekosistemih ostal vsaj nekaj desetletij (WATSON et al. 2001 ). 2.2 Možni vplivi podnebnih sprememb na gozdove 2.2 Possible influences of climate change on the forests Prognoze dolgoročni h posledic naraščanja koncentracij TGP v ozračju napovedujejo spremembo razmer za rast drevja in razvoj gozdov. To potr­ jujejo različne študije primerov gozdnih ekosistemov v Evropi, čeprav so napovedi zelo negotove (SPIECKER 1999, MAKKONEN- SPIECKER 1 KOTAR 1999). Ugotovljeno je bilo, da se je v zadnjih nekaj desetletjih pospešila rast evropskih gozdov, možen vzrok pa naj bi bile poleg načina gospodarjenja z gozdom in rabe tal tudi podnebne spremembe oz. pove­ čana koncentracija C02, povečane imisije NOx, spremembe temperature zraka, padavinskega režima idr. Kumulativen učinek posledic podnebnih sprememb naj bi na osnovi modelnih ocen vplival na povečano rast, v ekstremnih primerih tudi do 30 % (CANELL 1999). Vpliv in učinek povečane temperature ter koncentracije NOX in co2 sta odvisna od preteklega (proizvodnja oglja, steljarjenje, paša) in sedanjega gospodarjenja z gozdovi in od lastnosti rastišč (GLATZE L 1999, BONNEAU 1 NYS 1999). Povečane koncentracije C02 naj bi v primeru C3 rastlin pov­ zroči le povečano fotosintetska aktivnost, rast in kopičenje biomase. Hkrati s fiziološkimi spremembam i potekajo tudi morfološke spremembe (debelina listja), kopičenje ogljika v koreninskemu pletežu (razmerje med koreninami in poganjki, izraženo v suhi masi), spreminja se sestava listja in iglic, pri čeme r se povečuje vsebnost C in zmanjšujejo koncentraci je mineralnih hranil, kar pomeni večje razmerje C/N (ATKINSON 1996, KRAUCHI/ XU 1996, KOCH 1 MOONEY 1996). Posledice podnebnih sprememb in hitrejše rasti so tudi povečana obču tljivost drevja na sušo, zmrzal in bolezni ter pogostejše poškodbe zaradi ekstremnih podnebnih dogodkov (žled, vetrolom idr.). Po Krauchiju (1996) so zaradi podnebnih sprememb ogrožene populacije drevja na robu area lov, kjer so spremembe rastiščni h dejavnikov najbolj neugodne za drevje, vrste z omejeno genetsko raznolikostjo, vrste, ki v določenem obdobju razvoja potrebujejo specifične rastiščne razmere, vrste, ki uspevajo v gorskem svetu, nižinah idr. (KRAUCHI/ XU 1996). V zaključkih fenološke študije evropske mreže (FABIAN 1 MENZEL 1999) za drevje so zapisali, da se je v obdobju 1959-1993 začetek vegetacijske sezone premakni l za šest dni v zgodnjo pomlad in za štiri dni v jesen, omenjene spremembe pa avtorji povezujej o s podnebnimi spremembami. Zlasti spomladanska sprememba zače tka vegetacijske dobe je vzrok pogostejših poškodb drevja. GozdV 59 (2001) 4 S1monč1č P., Kobler, A Krajnc, N, Medved, M., Torelli. N .. Robek, R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi Povišane temperature naj bi vplivale tudi na povečan tok C02 iz gozdnih tal. Povečan naj bi bil tudi tok CH4 in Np, kar je odvisno predvsem od vlage tal (McHALE et al. 1998). Hitrejši razkroj organske snovi v gozdnih tleh naj bi potekal, dokler je na razpolago več labilnega C oz. lahko tudi večjih količin opa da kot posledice povečane produktivnosti rastišč (McHALE et al. 1998). Razkroj organske snovi v gozdnih tleh, ki je uskladiščena dalj časa , pa naj bi bil manj občutljiv na spremembe temperatur. Od leta 1996 potekajo na mreži evropskega projekta EUROFLU X nepo­ sredne meritve izmenjave ogljika v 15 gozdnih ekosistemih (VALENTIN! et al. 2000). Neto izmenjava ogljika za gozdne ekosisteme je rezultat občut­ ljivega ravnotežja med uskladiščenjem ogljika zaradi procesa fotosinteze (preko dneva, prevladuje podnevi) in njegovo izgubo, ki nastane pri dihanju zelenih rastlin (prevladuje ponoči). Za gozdne ekosisteme je zlasti pomem­ bno sproščanje co2 iz tal (koreninski sistem, mikrobiološka aktivnost). Rezultati so pokazali, da na večini poskusnih objektov projekta EUROFLUX delujejo gozdni ekosistemi kot ponor, v njih pa se letno uskladišči do 6,6 t C ha·1, v primeru, da delujejo kot vir, pa se sprosti do 1 t C ha·1 leto·1. 3 ODZIVI MEDNARODNE SKUPNOSTI NA GROŽNJE PODNE­ BNIH SPREMEMB 3 REACTIONS OF INTERNATIONAL COMMUNITY TO THREATS OF CLIMATE CHANGE Globalne razsežnosti in negotovost posledic tople grede so od prvih zanesljivih dokazov o naraščanju koncentracij TGP v ozračju sredi osemde­ setih let prejšnjega stoletja spodbudi le širok spekter aktivnosti na političnem, znanstvenem in gospodarskem področju. Kronologija najpomembnejših mednarodnih političnih dogodkov in dokumentov je naslednja: -1988: Svetovna meteorološka organizacija pri Združenih narodih (WMO) in Program Združenih narodov za okolje (UNEP) ustanovila IPCC (lntergo­ vernmental Panel for Cl imate Change- medvladno skupino strokovnjakov za spremembo podnebja). -1990: IPCC izda prvo znanstveno in tehnično oceno o klimatskih spre­ membah. -1992: Na konferenci Združenih narodov za okolje in razvoj (Rio de Jane­ iro) 9. maja 1992 udeleženci na podlagi prvega poročila IPCC sprejmejo Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC; v nadaljevanju konvencija). Podpisnice konvencije postanejo udeleženke konferenc pogodbenic konvencije, ki si sledijo vsako leto oziroma po potrebi. -1995: IPCC izda drugo znanstveno in tehnično oceno o klimatskih spre­ membah, v kateri napove dvig temperature v naslednjih sto letih za 1-3,5° C. -1996: IPCC izda revidirane smernice za nacionalne inventure TGP. -1997: Na tretji konferenci pogodbenic konvencije v Kyotu podpisnice kon- vencije sprejmejo Kyotski protokol (v nadaljevanju protokol), ki konkretizira konvencijo z instrumenti za zmanjševanje emisij TGP. -2000: IPCC izda interpretacijo tretjega člena Kyotskega protokola, ki govori o vključeva nju pogozdovanja, ogozdovanja, razgozdovanja ter ostalih dogovorjenih rabah tal, spremembah rabe tal in gozdarstvu (LULUCF: Land use, land-use change and forestry). -2000: Šesta konferenca podpisnic klimatske konvencije v Haagu (Nizo­ zemska) propade, ker ne uspejo razrešiti odprtih vprašanj, med katerimi so tudi dileme o vlogi gozdov pri uravnavanju emisij TGP. GozdV 59 (2001) 4 187 Simončič , P., Kobler, A., Krajnc, N., Medved, M., Torelli, N., Robek, R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi Slika 1: Zmanjševanje emiSIJ TGP s pomočjo gozdov in lesa ne zmanjšuje ostalih vlog goz­ dnih ekosistemov Figure 1: GHG emission reduc­ tion with forests and wood shal/ not decrease other role s of forest ecosystem 188 -2001: Na 17. konferenci IPCC objavijo delovno verzijo tretje znanstvene in tehnične ocene o klimatskih spremembah in opozorijo na potrebo po reviziji metodologije za obravnavo gozda v nacionalnih bilancah emisij držav podpisnic konvencije in protokola. Na znanstvenem področju so v ospredje stopile raziskave, ki spremljajo stanje klimatskih kazalcev in proučujejo stanja in procese v naravnem okolju. Metodam presoje vplivov posegov v prostor so se pridružile metode za proučevan je vplivov življenjskih ciklusov (ang. live cyc/e analysis- LCA) pro­ izvodov in industrijskih procesov (VAN DEN BERG et al. 1 996}, ki omogoča jo količinsko ovrednotenje in nadzor nad okoljskimi posledicam i pri njihovi izdelavi/izgradnj i, uporabi/obratovanju in razgradnji/predelavi. Posebna veja analiz življenjskih ciklusov so metode modeliranja (bilanciranje} zalog in pretokov ogljika oziroma emisij toplogredn ih plinov (DEWAR 1991, JUN­ GMEIER 1999}, ki se delijo na nacionalne in projektne. Bistvo prvih je popis stanja ekvivalentov C02 TGP po vseh sektorjih v državi, ki dokazljivo prispevajo k izvorom ali ponorom emisij, bistvo drugih pa je opredelitev zadrževa lnikov (rezervoarjev, pools} in ovrednotenje pretokov (fluxes} ogljika za načrtovani projekt glede na primerljiv/alternativni projekt oziroma izho­ diščno stanje (GUSTAVSSON et al. 1 998}. Prevladujejo modeli za sestoje z eno (prev ladujoča} drevesne vrsto. Večina obsto ječih orodij za bilanciranje je statična z vidika podnebnih sprememb in dinamična z vidika različnih načinov gospodarjenja z gozdovi in strukture gozdnih lesnih sortimentov. Pri celostnem bilanciranju emisij TGP se na strani gozdarskega sektorja vključuje naslednje zadrževalnike: sestoj, opad, gozdna tla, kurivo in ostanke predelave lesa, lesne izdelke s srednje dolgo in dolgo življenjsko dobo ter les na deponijah. Pri modeliranju je potrebno posebno pozornost posvetiti opredelitvi izhodiščnega stanja, vhodnih parametrov in mej proučevanega sistema ter kakovosti rezultatov in zanesljivosti modeliranja (SCHLAMAD IN­ GER et al. 1 997}. Razvoj modelov gre v smeri integracije procesnih modelov (rast sestojev, premeščanje produktov fotosinteze v drevesu} z modeli bilanciranja zalog ogljika v rezervoarj ih ter ekonomskega ovrednotenja obravnavanih procesov . Čeprav je rezultat izračuna emisij TGP in zalog ogljika še močno odvisen od uporabljene metode (LIM et al. 1 997}, tovrstne raziskave kažejo, da so z vidika emisij TGP pomembni tako površina, vrsta in stanje gozda (BROWN 1997, NABUURS et al. 1 997) kot tudi način gospo­ darjenja z gozdovi in način uporabe lesa (WINJUM et al. 1998, MARLAND 1 SCHLAMADINGER 1 997}. Novejši gospodarski procesi, pomembni za vrednotenje vlog gozdov in lesa z vidika zalog ogljika in emisij TGP, zajemajo renesanso rabe lesa kot energetskega vira, iniciative na področju certificiran ja gozdov in prve poskuse trgovanja z emisijami na področju gozdarstva. Skupna značilnost gospodarskih ukrepov na področ ju zmanjševanja emisij TGP so ekonomski motiv (zmanjševa nje stroškov ali povečevanje dobička}, ugodni okoljski učinki so bolj ali manj le srečna okoliščina. Pri nas (ROBEK et al. 1998, POGAČNIK 2001} je najbolj opazno povečanje zanimanja za energetsko izrabo lesa, ki je v pogledu emisij TGP pri neposrednem izgorevanju nev­ tralna (enakovredno počasnemu razkroju v sestoju}, kar pa ne drži tudi za pridobiva nje in pripravo lesnega goriva. Ponovno odkrita industrijska tržna niša energetske izrabe lesne biomase poveličuje samo nove tehnologije, čeprav imajo te učinek predvsem na udobje in izkoristek pri uporabi lesa kot energenta. Proces certificiranja gozdov in lesa, ki je bil prvotno tržni GozdV 59 (2001) 4 Simončič, P., Kobler, A., Krajnc, N., Medved. M., Torelli, N., Robek, R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi inštrument prodaje lesa v Evropi (UPTON 1 BASS 1996), je z resolucijami ministrske konference v Lizboni o varstvu gozdov (GOLOB ed. 1998) dobil tudi politične vzvode za spodbujanje in uveljavljanje trajnostnega gospo- darjenja z gozdovi. Tudi prve primere izboljševanja bilanc emisij razvitih držav s pomočjo pogozdovanj v državah tretjega sveta (t. i. ogljikovi projekti v gozdarstvu- Carbon forestry projects (CFP)) (ROTTER 1 DANISH 2000) presojajo okoljevarstvene organizacije predvsem kot bolj ali manj prikrito navezo velikih korporacij in vlad razvitih držav za čim lažje in čim cenejše doseganje zahtev klimatske konvencije in Kyotskega protokola, s katerimi so prvotno želeli pravičneje razdeliti odgovornost i za posledice povzročenih podnebnih sprememb. 4 PROGRAMI ZMANJŠEVANJA EMISIJ 4 PROGRAMS OF EMISSION DECREAS ING 4.1 Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja 4.1 United Nation Frame Convention on Climate Change Končn i cilj klimatske konvencije je doseči ustalitev koncentracije TGP v ozračju na ravni, ki bo preprečila nevarno človekovo poseganje v podne­ bni sistem. Ta raven naj bi bila dosežena v 'takšnem časovnem obdobju, ki ekosistemom dovoljuje naravno prilagoditev spremembi podnebja, ki zagotavlja, da ne bo ogroženo pridobivanje hrane, in ki omogoča trajnostni gospodarski razvoj' (2001a, člen 2). Med okvirnimi obveznostmi podpisnic sta v konvenciji dve, ki neposredno omenjala gozdove in gozdarstvo (4. člen): -spodbujanje in sodelovanje pri razvoju, uporabi, širjenju in prenosu tehno­ logij, običajnih delovnih postopkov in procesov , ki nadzirajo , zmanjšujejo ali preprečujejo antropogene emisije TGP, ki jih ne nadzira Montrealski protokol, v vseh pomembnih panoga h, vključno z energetiko, prometom, industrijo, kmetijstvom , GOZDARS TVOM in ravnanjem z odpadki; -spodbujanje trajnostnega upravljanja ter spodbuja nje in sodelovanje pri ohranitvi in izboljšanju, kot je primerno, ponorov in zbiralnikov vseh TGP, ki jih ne nadzira Montrealski protokol, vključno z BIOMASO, GOZDOV I in oceani ter z drugimi kopenskimi obalni mi in morskimi ekosistemi. Za dosego ciljev konvencije so podpisnice opredelile nače la in okvirne obveznos ti za raziskovanje in sistematično opazovanje klimatskih spre­ memb ter za izobraževanje, usposabljanje in ozaveščan je javnosti. Kot najvišje telo konvencije za redno pregledovanje izvajanja konvencije in vseh z njo povezanih pravnih instrumentov so podpisnice konvencije ustanovile Konferenco pogodbenic. Konferenco pogodbenic in vsa njena delovna telesa financirajo Globalni sklad za okolje Programa Združenih narodov za razvoj in Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Konvencijo je do 7. sep­ tembra 2000 podpisalo in ratificiralo 186 držav (2001c). Konvencija razlikuje med pogodbenicam i države v razvoju in države Aneksa 1, v katerem so poimensko naštete razvite države ter države na prehodu v tržno gospodar­ stvo. Države Aneksa 1 so izvor večine antropogenih emisij TGP, zato je osrednja naloga zmanjšanje emisij prav v teh državah. Mednje sodi tudi Slovenija, ki je konvencijo podpisala kot 146. država 1. decembra 1995 in s tem prevzela tudi obveznosti, ki sledijo iz konvencije. GozdV 59 (2001) 4 189 Simončič . P., Kobler. A., Krajnc. N .. Medved. M. Torelh N , Robek. R .. Podnebne spremembe 1n slovenski gozdovi 4.2 Instrumenti Kyotskega protokola in gozdarstvo 190 4.2 Kyoto Protocol instruments and forestry Kyotski protokol pomeni ob konvenciji udejanjanje obveznosti za države Aneksa 1 glede količinskega omejevanja in zmanjševanja emisij TGP. Jedro protokola je zaveza, da bodo pogodbenice , vključene v Aneks 1, posamič ali skupaj zagotovile, da 'njihove skupne antropogene emisije C02 ekviva­ lenta TGP ne presegajo dodeljenih količin, izračunanih v skladu z njihovo obveznosljo za količinsko omejevanje in zmanjšanje emisij, tako da bi v prvem ciljnem obdobju od leta 2008 do 2012 zmanjšale skupne emisije teh plinov za najmanj 5 %glede na raven iz leta 1990' (1998, člen 3.3). Za izpolnjevanje obveznosti se za posamezno pogodbenica uporabljajo 'neto spremembe emisij iz virov in vseh po ponorih odstranjenih TGP, ki so tudi posledica rabe zemljišč in gozdarskih dejavnosti , omejenih na pogozdo­ vanje, ogozdovanje in razgozdovanje od leta 1990, ki jih neposredno pov­ zroča človek, merjene kot preverljive spremembe zaloge ogljika v vsakem ciljnem obdobju' (1998, člen 3.4 ). Podatke pogodbenica sporoča Konferenci pogodbenic po metodologiji IPCC, ki je za prvo ciljno obdobje določena , za naslednja pa bo še dodelana. Države Aneksa 1 morajo do leta 2005 pokazati očiten napredek v smeri zavez, to pa naj bi dosegle z: A. nacionalnimi politikami in programi: -povečevanja energetske učinkovitosti gospodarstva , -varstva in povečevanja ponorov in zbiralnikov TGP, med njimi pa izrecno spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, pogozdovanja in ogoz­ dovanja, -trajnostnega kmetovanja, -raziskovanja novih in obnovljivih oblik energije ter okolju primernih tehno- logij; B. instrument i Kyotskega protokola, ki so (2001b): 1. mehanizmi čistega razvoja (Ciean development mechanism- COM) med pogodbenicami protokola, kjer: -imajo pogodbenice , ki niso vključene v Aneks 1, ugodnosti iz projektnih dejavnosti, katerih rezultat je potrjeno zmanjšanje emisij, -pogodbenice, članice Aneksa 1, ki izvajajo projekte v državi nečlanici Aneksa 1, lahko uporabijo potrjeno zmanjšanje emisij iz projektov COM kot del izpolnitve svojih obveznosti o zmanjševanju emisij; 2. inštrumenti skupnih izvaja nj (Joint implementation- JI), kjer pogodbenica , članica Aneksa 1 , izvaja projekte zmanjševanja emisij ali povečev anja ponorov TGP na področju druge države, članice Aneksa 1, dosežene učinke pa uporablja za dosego svojih ciljev zmanjševanja emisij. 3. trgovanje z emisijami (Emission trading-ET) med pogodbenicami, člani­ cami Aneksa 1, kjer je mogoče emisije (natančne je C02 ekvivalent emisij TGP) med državami kupiti ali prodati po tržni ceni. Vsi prikazani inštrumenti zadevajo gozdarstvo, saj vplivajo tako na izho­ diščno stanje emisij kot tudi na ukrepe njihovega zmanjševanja (WATSON et al. 2001 ). Zaradi različnih pojmovanj gozda, različnih vrst gozdov in različnih sistemov gospodarjenja z gozdovi je pri pripravi prvih nacionalnih poroči l o stanju emisij in stanju zalog ogljika po predpisani metodologiji IPCC prišlo do vrste odprtih vprašanj prav na področju gozda in sprememb rabe tal v povezavi z gozdom ter njihovim vplivom na zmanjševanje emisij TGP. Med bolj 'prizadetimi' so se znašle države z manjšim deležem krčitev gozdov in trajnostnim pristopom h gospodarjenju z gozdnim prostorom. Po veljavni GozdV 59 (2001) 4 ................................. Simončič . P. Kobler. A., KraJnc N. Medved. M .. Torelll. N . Robek, R. Podnebne spremembe m slovenski gozdov1 metodologiji so pri bilanciranju prikrajšane, zato so sprožile živahno stro- kovno polemiko o tem, kako njihova prizadevanja ovrednotiti v nacionalnih programih doseganja zavez Kyotskega protokola. Enega od vrhuncev so te polemike dosegle pri pripravi tretjega poročila IPCC. Posebno poroči lo IPCC na področju spremembe rabe tal in gozdarstva (WATSON et al. 2001 ), ki je ena od podlag za tretje poročilo IPCC, navaja za vlogo gozdov in lesa naslednje poudarke: -globalni ekosistemski modeli nakazujejo, da bodo gozdovi še nekaj deset­ letij ponor C02, njihov vpliv bo padal, kasneje lahko postanejo celo izvor C02; -pri oblikovanju nacionalnih bilanc co2 je vloga gozdov odvisna od opre­ delitve gozdov ter opredelitve pojmov pogozdovanje , ogozdovanje in raz­ gozdovanje, kar omogoča dva pristopa h kyotskemu vrednotenju gozdov: pristop na osnovi spremembe rabe tal (zem ljiščno orientiran pristop) ter pristop na osnovi spremembe aktivnosti v gozdovih (aktivnostno orientiran pristop); -ne glede na izbran pristop je potrebno opredeliti posege, ki se upošte­ vajo v obdobju od leta 1990 do prvega ciljnega obdobja 2008-2012 (t. i. applicable activities), ter opredeliti bistvene zadrževalnike ogljika v gozdu (nadzemna in podzemna biomasa, opad, lesni ostanki, v tleh vezan ogljik, lesni sortimenti); -za verifikacijo podatkov in monitoring sprememb zalog ogljika je potrebno poenotiti metode za ugotavljanje stanja gozdov in zalog ogljika v gozdovih (zlasti v gozdnih tleh); -način gospodarjenja z gozdovi, zlasti praksa pridobivanja lesa in varovanja gozdnih tal, lahko bistveno vpliva na dejansko velikost ponora ogljika v gozdu; -ni jasno, kako bodo klimatske spremembe , naravne klimatske variabilno­ sti (npr. El Ninjo) in posredne človekove aktivnosti (nitrifikacija gozdov) delovale na bilance co2 na področju rabe tal in gozda; -vloga zalog ogljika v lesnih izdelkih pri bilancah ni jasno opredeljena, kar zmanjšuje pomen tega dela in ovira pripravo ukrepov za spodbujanje rabe lesa in nadomeščanje izdelkov iz nenaravnih materialov ; -prvi primeri projektno orientiranih aktivnosti zmanjševanja emisij TGP na področ ju gozdarstva in spremembe rabe tal kažejo na neenotno in nepri­ merljivo vrednotenje učinko v, različne pristope pri opredelitvi izhodiščnega stanja, pomanjkljivo vrednotenje socio-ekonomskih vidikov, 'propuščan je (leakage)' učinkov med obravnavanim sistemom in okoljem ter neustrez­ nim obravnavanjem kakovosti podatkov in dolgoročnimi učinki projek­ tov; -metodologijo IPCC za izračunavanje ogljika na področju spremembe rabe tal in gozdarstva, ki je bila razvita za potrebe konvencije in se uporablja za potrebe protokola, bo potrebno nadgraditi in ob tem upoštevati : 1. nove dogovore na področju pogozdovanja , ogozdovanja in razgozdo­ vanja, 2. potrebo po transparentnosti , celovitosti, konsistentnosti , primerljivosti , točnosti in verodostojnosti, 3. konsistentno obravnavo sklopa spremembe rabe tal in gozdarstva z vidika negotovosti gospodarjenja in principov dobre prakse, 4. nove dogovore na področju neposrednih vplivov človeka (tudi pove­ čanje lesnih zalog), vloge lesa in projektno orientiranih aktivnosti za zmanjševanja emisij TGP; -potrebno bo upoštevati sinergije in kolizije pri ukrepih za zmanjševanje emisij TGP na področju spremembe rabe tal in gozdarstva s problematiko GozdV 59 (2001) 4 191 Simončič . P .. Kobler. A. KraJnc. N., Medved, M. Torelli. N., Robek, R .. Podnebne spremembe in slovenski gozdovi biotske pestrosti, ribištvom, vodnim gospodarstvom , pridelavo hrane in zdravjem ljudi. 192 4.3 Strategija in nacionalni program zmanjševanja emisij TGP v Sloveniji 4.3 Strategy and national program of decreasing GHG emissions in Slovenia Slovenija je bila leta 1992 med podpisnicami Okvirne konvencije Združe­ nih narodov o spremembi podnebja. Leta 1997 je bil ustanovljen Nacionalni klimatski komite, ki je zajemal predstavnike takratnega Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Leta 1998 je premier Drnovšek podpisal Kyotski protokol, ki pa ga do danes parlament še ni ratificiral. V okviru Kyotskega protokola je zaveza Slovenije zmanjšanje emisij TGP za 8 % glede na izhodiščno leto 1986. Leta 1998 je Nacionalni klimatski komite pripravil Okvirno strategijo izpol­ njevanja obveznosti , izhajajočih iz Kyotskega protokola (1999), v kateri ugo­ tavlja, da sta za emisije co2 najbolj odgovorna energetika in promet, katerima namenja tudi največjo pozornost pri načrtovanih ukrepih zmanjševanja emisij. Gozdarstvo je neposredno omenjeno na področju kmetijstva z usmeritvijo povečevanja lesnih zalog ter posredno na področju energetike s pospeševa­ n jem energetske rabe lesne biomase pri projektih daljinskega ogrevanja. Leta 1998 je Nacionaln i klimatski komite pristopil k pripravi nacionalnega poroči la o Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljevanju nacionalno poroči lo), kar je obveznost podpisnikov konvencije. Leta 1999 je Nacionalni klimatski komite pripravil predlog nacionalnega programa zmanjševanja emisij TGP (2000b ), v katerem je pregled poten­ cialov zmanjševanja emisij TGP in instrumentov za njihovo aktivacijo po posameznih področjih. Med potenciali ne omenja gozdov, omenja pa ener­ getsko rabo biomase, kjer navaja kot instrumente za aktivacijo potenciala co2 takso in spodbude. Leta 2000 je vlada RS sprejela Strategijo in kratkoročni akcijski načrt zmanjševanja emisij TGP (2000a), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, in sicer Hidrometeorološki zavod. V poglavju Stanje emisij TGP in metodologija njihovega spremljanja navaja strategija med ponori C02 pri spremembi rabe zem ljišč in gozdarstvu povečanje neto ponorov z 2,950.000 ton v letu 1986 na 5,560.000 ton v letu 1996 (2000a). Pri ukrepih za zma­ njšanje emisij zasledimo v sektorju energetike energetsko izrabo lesne biomase s programom izgradnje 50 lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja ter v sektorju kmetijstva zahtevo po zmanjševanju emisij C02 pri uporabi kmetijske mehanizacije ter zložbi kmetijskih zem ljišč. Vloga gozda, lesa in gozdarstva ni omenjena. Obstaja velika verjetnost, da bomo v Sloveniji na strateški in programski ravni podcenili, če ne celo povsem prezrli v svetu priznane vloge ter poten­ ciale gozda (BROWN 1997, NABUURS et al. 1997) in lesa (WINJUM et al. 1996, SCHLAMAD INGER et al. 1997a) pri dolgoročnem zmanjševanju emisij TGP. Tudi odzivi slovenskega gozdarstva na izzive Kyotskega pro­ tokola so skromni, če jih primerjamo s tujimi (WEISS et al. 2000, ROTIER 1 DANISH 2000). Res je, da nekatere postavke trenutno nimajo neposredne veljave v predpisanih metodah bilanciranja emisij TGP in da je do medna­ rodne veljavnosti Kyotskega protokola še daleč , vendar ne bo nihče razen nas samih vlog slovenskih gozdov in lesa pri zmanjševanju emisij ovrednotil, izboril in zavaroval. Gozd V 59 (2001) 4 .................... __________ __ Simončič, P. Kobler. A., Krajnc. N., Medved, M , Torelli, N. Robek, R. Podnebne spremembe in slovenskt gozdovt 5 VLOGE SLOVENSKIH GOZDOV IN LESA PRI ZMANJŠEVA· NJU EMISIJ TGP 5 ROLE OF SLOVENE FORESTS AND WOOD WITH DECREASING GHG EMISSIONS 5.1 Ocene emisij oz. pono ra TGP za gozdarstvo ter spremembe rabe zemljišč v obdobju 1986-1996 5.1 GHG emission or sink estimates for forestry and land-use change in the period of 1986-1996 Za Slovenijo so bile v preteklosti narejene različne ocene usk ladiščenja ogljika v lesnih izdelkih, negozdnem drevju, v dendromasi ter drevnini in v lesnem prirastku (TORELLI 1996, SIMONČ IČ et al. 1999). Na osnovi grobega izračuna naj bi bilo v dendromasi, ki vključu je deblovino, vejevino in korenine, v Sloveniji uskladiščenega 117 Mt ogljika (lesna zaloga 430 Mm3), kar ustreza 431 Mt C02 (izračun za l. 1995). Drevnina, ki predstavlja deblovino in vejevino s premerom nad 1 O cm (TORELLI1996), predstav­ lja 58 Mt uskladiščenega ogljika, kar ustreza 215 Mt C02• S pomočjo podatkov o les nem prirastku in poseku iz leta 1995 (prirastek 5,5 m3/ha in posek 2,0 m3/ha, TORELLI1996) , se lahko izračuna , da se je v tem letu v slovenski h gozdovih uskladiščila 3,6 Mt C02• V lesnih izdelkih paje vezanih 5,3 Mt ogljika, kar ustreza 19,69 Mt C02 (TORELLI 1996). Emisije C02 v Sloveniji v letu 1996 znašajo po podatkih HMZ (1997) 15 Mt (velikostni razred). Ponor C02, ki nastane zaradi razlike med letnim prirastkom lesne mase in posekom drevja, je znašal za obravnavano leto približno četrtino slo­ venskih emisij C02• Vendar takšen izračun ne upošteva emisij zaradi poža­ rov, naravnega propadanja lesa v gozdu, neevidentirane sečnje in drugih vzrokov poseka lesa ter uporabe lesne biomase za energetske namene. Za izračun emisije in ponora C02 za gozdarstvo in spremembe rabe zemljišč je bila uporabljena revidirana metodologija IPCC (IPCC, 1996, SIMONČIČ et al. 1999). Poglavje navodil za izračun emisij zaradi člo­ veške aktivnosti vključuje dva procesa (IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas lnventories: Workbook , Reference Manual, 1996). Poleg procesa spremembe rabe zem ljišč je za bilanco C02 za gozdar­ stvo potreben tudi izračun biomase, nakopičene v lesni masi slovenskih gozdov (preglednica 2). V okvir Kyotskega protokola se lahko vključi le podatke tretjega stolpca preglednice 2, v katerem je po metodolog iji IPCC predstavljen izračun vezave C02 v drevju na opuščenih zemljiščih (povprečje zadnjih 20 let). če sklepamo po analogiji, se zaradi zaraščanja opuščenih kmetijskih zemljišč veže vsako leto 20-krat manj C02, kot je to razvidno v tretjem stolpcu. Zato znašala letni ponor zaradi zaraščanja opuščenih zemljišč in posledičnega kopičenja lesne mase od 10,8 (1996) do 11 ,O (1990) kt C02• Takšno pove- Leto Vezava C02 zaradi spremembe Vezava C02 v biomasi na opuščenih Year zalog lesne biomase* zemlj iščih (povprečje zadnjih 20 let) co2 sequestration due to co2 sequestration in the biomass of aban- changes in wood biomass doned lands (average for the last 20 years) (kt C02) (kt C02) 1986 1.632 224 1990 3.036 220 1996 4.283 216 Pregledntca 2: Pregled izračuna emisij in po nora TGP za gozdar­ stvo in spremembo rabe zemljišč po metodologiji IPCC Table 2: Overwiev of "GHG em is­ sion and sink calcu/ation for forestry and /and use change" according to IPCC methodology Skupaj Skupaj emisije vezava* C02 v Sloveniji Sequestration Total C02 emis- total sions in Slovenia (kt C02) (ktC02) 1.856 15.662 3.256 14.172 4.499 15.641 . " ........ " • brez emiSIJ oztroma vezav C02 tz/v tal/tleh zaradt rabe zemiJtSC tn apnenja, kot zahteva metodologi Ja IPCC 1 without emissions or C02 sequestration into/from the soi/ due to a /and use and calcification as required by IPCC methodology GozdV 59 (2001) 4 193 Simončič . P., Kobler, A., Krajnc, N., Medved. M., Torelli, N., Robek, R· Podnebne spremembe in slovenski gozdovi čevanje lesne mase pa je »zanemarljivo« v primerjavi s povečevanjem lesne mase zaradi priraščanja v Sloveniji (drugi stolpec preglednice 2). Glede na člen 3.3 Kyotskega protokola lahko države trenutno uveljavljajo ponor co2. ki je posledica povečevan ja površine gozdov na račun direktnih človekovih posegov oz. povečevanja lesne biomase po letu 1990, ne pa zaradi povečanja zalog na isti površini ali nena črtnem povečanju površin. Slika 2: Sprememba gozdnato­ sti v letih 1975-1996 (KOBLER 1 HOČEVAR 2000); naravno-geo­ grafska regionalizacija (povzeto po PERKO 1 OROŽEN -ADAM IČ 1998) Figure 2: Change of woodiness 1975-1996 (KOBLER/HOCEVAR 2000). Naturaly-geographical regionalisation (after PERKO 1 OROtEN-ADAM IC 1998) 194 Z izračunom po metodologiji IPCC smo dobili pozitivno bilanco emisij in ponora za C02 za sektor gozdarstva in spremembo rabe zemljišč , kar je posledica povečane lesne zaloge in zarašča nja kmetijskih zemljiš č. Takšna razlika med emisijami C02 in njegovim kopičenjem v lesni masi je nastala zaradi razlik, ki nastajajo zaradi prirašča nja gozdov in količino poseka nega drevja v Sloveniji. Nekritična , neposredna uporaba modela IPCC je tvegana, saj metodologija izračuna emisij in ponora TGP za gozdarstvo in spremembo rabe zemljiš č ni prilagojena slovenskim razmeram . 5.2 Pomen kmetijskih površin v zaraščanju 5.2 The importance of overgrowing agriculturalland V Sloveniji se gozd površinsko širi predvsem na račun zaraš čanja opu­ ščenih kmetijskih površin. Širjenje gozda, izračunana po podatkih ZGS (Statistični letopis 1997), je med letoma 1961 in 1996 znašalo 3.940 ha letno (slika 2). V letu 1996 je bilo še 67.000 ha opuščenih površin v fazi zarašča nja (TBFRA, 2000). Pričakujemo lahko, da se bo opuščanje kmetijskih površin še nadaljevalo, saj se kmetijska pridelava z odpiranjem trga in z neugodnimi demografskimi trendi v nekaterih perifernih regijah (JAKOŠ 1996) vse bolj osredotoča na najugodnejše lege. Zaraščanje kmetijskih površin z gozdom ugodno vpliva na povečanje nadzemne biomase in zmanjšuje količine co2 v atmosferi, predvsem s povečevanjem količine C v tleh. V gozdnih ekosi­ stemih je zbiralnik ogljika v tleh relativno pomembnejši od tistega v nad­ zemni biomasi. S pojavljanjem gozda na osiromašenih nekdanjih kmetijskih tleh se količ ina ogljika v talni biomasi pogosto močno poveča (DEWAR 1 CANNELL 1992, cit. v KILBRIDE in sod. 1999, str. 10), kar še povečuje pomen zarašča nja. Širitev gozdnih površin pa ima svoje meje, zato gozdovi niso edina rešitev za skladiščenje atmosferskega co2. Sprememba gozdnatosti 1975-1996 Changes ofwoodiness 1975-1996 B do+7 %/up/o +7% od +8 do +14% from +8 up to +14% -+15%inveč +15% and over GozdV 59 (2001) 4 Simončič, P., Kobler, A., Krajnc. N., Medved, M .. Torelli, N .. Robek. R. Podnebne spremembe in slovenski gozdovi Države, članice Aneksa 1, lahko v prvem cilj nem obdobju (2008 do 2012) pretirane emisije co2 kompenzirajo s skladiščenjem ogljika le v tistih novih gozdnih površinah, ki so nastale kot rezultat neposrednih človekovih posegov (direct human-induced) od leta 1990 dalje (1998, člen 3.3). Ti posegi so omejeni na spremembe rabe tal kot rezultat (1) ogozdovan ja do tedaj negozdnih površin (aforestation), (2) ponovnega pogozdovanja (reforestation) in (3) krčenja (deforestation). Obsežno zaraščanje opuščenih kmetijskih površin v Sloveniji, ki dejansko prispeva k skladiščenju C02, poteka spontano in ga zaenkrat ne moremo uveljaviti kot ponor ogljika. Ne glede na različna mnenja o vlogi zaraščanja , bo potrebno uvesti določeno mero prostorskega načrtovanja za površine v zaraščanju in definirati krite­ rije za namensko prepuščanje določenih površin v zaraščanje , za aktivno varovanje posebej dragocenih delov kulturne krajine pred zarašča njem in za različne načrtne rabe že zaraščenih kmetijskih površin. Z načrtn im pristopom bi lahko nove zaraščene kmetijske površine vsaj v omejenem geografskem in časovnem okviru uporabili kot trenutno aktualen ponor ogljika. 5.3 Vplivi socialno-ekonomskih vidikov pridobivanja lesa na zmanjševanje emisij TGP 5.3 lnfluences of socio-economical aspects of wood production on GHG emission decrease Slovensko gozdarstvo je s Programom razvoja gozdov (1997), ki ga je sprejel Državni zbor 15. 2. 1996, dobilo dokument , v katerem je z vidika TGP najpomembnejša usmeritev v dolgoročno večanje lesne zaloge. Kljub temu da takšne usmeritve sočasno manifestirajo trajnostno in sonaravno gospodarjenje ter zadostujejo konvenciji in resoluciji, pa z vidika co2 in veljavne metodologije bilanciranja TGP ne veljajo nič. Najboljši dokaz, da se ogljik kopiči v slovenskih gozdovih , je dejstvo, da v zadnjih letih po uradnih podatkih posek lesa znaša komaj 40% prirastka. Za celovito razumevanje potencialov gozdov in lesa za zmanjšanje emisij TGP je potrebno poznati dejanske podatke, predvsem pa procese, ki potekajo na podeželju. Gozdovi v Sloveniji so v večinski lasti zasebnih lastnikov gozdov (dve tretjini), slaba tretjina je državnih, 2% pa imajo v lasti ostali (cerkev, občine , podjetja ... ). Medtem ko v državnih gozdovih gospodarimo predvsem po načelih optimalnih usmeritev gozdogospodarskih načrtov, so v zasebnih goz­ dovih pomembno izraženi interesi, ki jih narekujejo potrebe lastnikov gozdov. Med temi potrebami je predvsem na podeželju še vedno zelo pomemben les za kurjavo. Glede na to da je pri izračunavanju skupne bilance TGP pomembno, kakšni so izhodiščn i podatki in da so ti odvisni od uradnih evidenc, je potrebno opozoriti na nekatere dileme pri obravnavanju zasebnih gozdov, kjer pridobimo največ lesa (preglednica 3). Zasebni gozdovi Državni in ostali gozdovi Leto Private forests State and other forests Year lglavci Li stavci Skupaj lglavci Listavci Skupaj Coniferou5 Deciduous Total Coniferous Deciduous Total 1994 883.838 566.865 1,450.703 527.437 276.741 804.178 1995 727.898 501.851 1,229.749 520.059 342.101 862.160 1996 955.255 499.179 1,454.434 557.029 318.941 875.970 1997 865.955 756.947 1,622.902 521.977 422.181 944.158 1998 887.291 649.495 1,536.786 508.761 424.626 933.387 1999 856.950 641.500 1,498.450 492.167 405.698 897.865 2000 895.543 736.462 1,632.005 527.207 449.827 977.034 GozdV 59 (2001) 4 Preglednica 3: Posek v sloven­ skih gozdovih (letna poročila ZGS 1994-2000) Table 3: Cutting in Slovene forests (ZGS Annual Reports 1994-2000) 195 S1[T1onč 1č, P .. Kobler, A .. Krajnc. N . Medved. M .. Torelli. N., Robek, R Podnebne spremembe in slovenski gozdov1 Grafikon 1: Struktura poseka po drevesnih vrstah in sektorju las­ tništva (ZG -zasebni gozdovi, OG -državni gozdovi) Graph 1 Structure of cutting according to the tree species and ownership sector (PF -private forests, SF-state forests) Preglednica 4. Struktura kmetij­ skih gospodinjstev , ki imajo v lasti gozd in ki opravljajo sečnjo (neu­ radni predhodni podatki popisa SURS -dec. 2000, anketa 1995 v: MEDVED 2000) Table 4· Structure of agricu/tural households that owe a forest and execute cuttings (unofficial preliminary data from the listing SURS-Dec. 2000, suNey 1995 in: MEDVED 2000) Veli kostne St. kmet. kategorije gosp.z gozdne posesti gozdom Size categories No. of of forest agricul. househ. property inc/. forest A do 1 up to 1 ha 19.598 1-5 ha 38.721 5-15 ha 18.816 15-30 ha 4.169 30 ha in več 1.424 30 ha and over Skupaj 1 Total 82.728 196 Splošen trend kaže naraščanje količin pridobivanja lesa iz naših gozdov. Posek lesa v zasebnih gozdovih je v povprečju za 0,6 mio m3 večji kot v državnih in ostalih skupaj. Same absolutne količ ine nam sicer dajejo neko osnovno sliko o obsegu pridobivanja lesa, nič pa ne povedo o tem, za kaj se les porabi. Nekoliko boljšo sliko o tem, kakšna je struktura poseka v razmerju iglavci : listavci po sektorjih lastništva, kaže grafikon 1 . .8 70 u ~ 25 60 ~~ .E ~ 50 ~~ ~~ 40 .9.9 ~.~ 30 o'E o. o 20 ;N ~ Q) Cll -+-oG-igl SF-con ~ ZG-list , PF-dec ~OG- list SF-dec Qi "' 10 o~ ~ o +---~====~==~====~==~====~--~ 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 Letoi Year Strukturni deleži kažejo, da se je v zadnjih sedmih letih delež poseka listavcev povečeval tako v državnih kot tudi v zasebnih gozdovih. Z vidika socialno-ekonomskih vplivov in pomena lesa za razvoj podeželja in posle­ dično na TGP nas zanima predvsem zasebni sektor. Glede na to da smo predvidevali pozitivne trende predvsem pri poseku listavcev v zasebnih gozdovih zaradi rasti cene fosilnih goriv, pa vsekakor preseneča izrazit pozitiven trend poseka listavcev v državnih gozdovih, ki verjetno ni v tesni korelaciji s potrebami po lesu za ogrevanje. V letu 2000 je Statist ični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) izvedel Popis kmetijskih gospodarstev . Popisi, ki se izvajajo vsakih deset let, se izvajajo v vseh državah Evropske unije (v nadaljevan ju EU). Popisi so v EU zakonsko predpisani , v vmesnem obdobju pa se opravljajo ankete na vzorcih kmetijskih gospodarstev , in sicer na 2 do 31eta (OREŠNIK 2000). Po prvih neuradnih podatkih je bilo leta 2000 v popisu zajetih 97.058 kmetijskih gospodinjstev. Od tega jih ima gozd v lasti 82.728. Podatke popisa smo primerjali z rezultati anketiranja lastnikov gozdov iz leta 1995 (MEDVED 2000) in jih obravnava li po velikostnih kategorijah gozdne posesti. Analizirali Stev. kmet. gosp., kjer so v Delež km. Delež kmet. gosp., kjer so v zadnjih 12 mesecih opravljali gosp. s sečnjo zad. 12. mes. opravlj. sečnjo sečnjo (ORESNIK 2000) Share of (anketa 1995-n = 818) No. of agr. h. performing agr. h. inc/. Share of agr. h. performing cutting in the last 12 months cutting cutting during the last (OREŠNIK 2000) 12 months B C = B/A (SuNey 1995-n = 818) 8.069 41,2 32,1 24.994 64,5 54,0 15.545 82,6 72,6 3.785 90,8 82,8 1.369 96,1 88,6 53.762 65,0 - GozdV 59 (2001) 4 Stmončtč, P., Kobler. A., Krajnc. N .. Medved. M .. Torelli. N .. Robek, R Podnebne spremembe in slovenski gozdovi smo, koliko kmečkih gospodarstev , ki imajo v lasti gozd, je v zadnjih 12 mesecih opravljalo sečnjo, in podatke primerjali z ugotovitvami iz ankete leta 1995 (preglednica 4). Delež kmetijskih gospodinjstev, ki so po podatkih popisa v zadnjem letu opravljali sečnjo (1. 6. 1999 do 31. 5. 2000), je po vseh velikostnih razredih gozdne posesti sistemati čno večji za 7 do 1 O % glede na podatke iz ankete 1995. Razlike so lahko metodološke narave in objektivne zaradi spremenjenih razmer na trgu energentov. Leta 2000 so pri popisu kmetij­ skih gospodinjstev uporabljali ostrejše, t. i. evropsko primerljive kriterije za uvrstitev v popis (OREŠNIK 2000) v primerjavi z raziskavo leta 1995. Drugi razlog pa je verjetno tudi v tem, da je bila leta 2000 cena ostalih energentov (kurilno olje, plin, elektrika) precej višja kot v času , za katerega veljajo podatki ankete (druga polovica leta 1994 in prva polovica leta 1995), kar je povzroči lo tudi večj i interes za sečnjo. Ne glede na to pa je dejstvo, da so na skoraj 54.000 kmetijskih gospodinjstvih leta 2000 oz. na osnovi podatkov ankete l. 1995 na vsaj 46.000 kmetijskih gospodinjstvih opravljali sečnjo. Za proučevanje lesa v energetske namene je bistvena struktura sečnje. Medtem ko je sečnjo listavcev opravljalo skoraj 50.000 kmetijskih gospodinjstev, pa je sečnjo iglavcev opravljalo skoraj trikrat manj gospodinj­ stev (17.600). Pogostnost sečnje listavcev po velikostnih kategorijah gozdne posesti kaže, da so "potrebe" gospodinjstev podobne. Sečnja listavcev je glede na delež praktično enaka in je v vseh kategorijah okrog 90 %. Sečnjo iglavcev je v kategoriji pod 1 ha opravljalo le 14% gospodinjstev , v kategoriji 1 do 5 ha 25%, v kategoriji 5 do 15 ha 43%, v naslednjih dveh pa 67% oz. 86 %. V skupni strukturi količin poseka nega lesa iglavcev so trendi podobni in šele v kategoriji 5 do 15 ha znašajo polovico. Tudi primerjava s podatki ankete iz leta 1995 potrjuje našo domnevo , da je bil takrat manjši interes za posek listavcev. Uradni podatki ZGS kažejo, da je bil posek listavcev leta 2000 precej večji kot leta 1995. Nekmečka gospodinjstva sicer oprav­ ljajo sečnjo enkrat redkeje kot kmečka, vendar v skupni količini poseka ne zaostajajo za kmetijskimi gospodinjstvi (MEDVED 2000). Večino listavcev iz zasebnih gozdov (v kmetijskih gospodinjstvih več kot 85 %) se nameni za drva. Raba lesa na podeželju tako ni pozabljen vir energije, ampak je tradicionalno prisotna. Potrebno jo je spodbujati in razvijati, vendar tudi usmerjati , saj zaradi velikega odstotka porabe listav­ cev zagotovo konča v kurišč ih prenekate ri dragoceni hlod. S strukturnimi spremembami rabe lesa listavcev na podeželju lahko zagotovimo, da bi več kakovostnega lesa uporabili za predelavo ter da bi z učinkovitejšo rabo manj kakovostnega lesa za kurjenje dodatno prispevali k zmanjšanju količine TGP. Rezultati primerjave uradnih podatkov o količinah posekanega lesa listav­ cev in dejanski porabe tega lesa na podeželju kažejo, da pri tem prihaja do razlik in je dejanska količina porabljenega lesa precej večja. Te razlike lahko pojasnimo predvsem s tem, da ljudje izrabijo precej večji delež listavcev, ki ga v uradnih evidencah vadimo kot posek, nekaj razlik je tudi zaradi neevidentiranih sečenj, nekaj lesa pa pridobijo tudi na negozdnih površi­ nah. Poznavanje dejanske rabe lesa pa je zelo pomembno za vrednotenje pomena gozdov pri energetski samooskrbi, ki večplast na prispeva k zma­ njševanju emisij TGP GozdV 59 (2001) 4 197 Simon čič. P .• Kobler. A., KraJnc. N .. Medved, M , Torelli. N., Robek. R Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 5.4 Stanje in prihodnja raba lesne biomase, uporabne v energetske namene 198 5.4 State and future use of wood biomass useful for power purposes Rabo lesne biomase lahko spremljamo na treh ravneh: pri individualnih uporabnikih (ogrevanje individualnih hiš in stanovanj) , v industriji (proizvod­ nja industrijske toplote in elektrike) ter v lokalnih skupnostih (daljinsko ogre­ vanje naselij). Na slovenskem podeželju je les bil in je še vedno pomemben vir energije za ogrevanje. Po uradnih podatkih (SURS, 1997) se z lesom ogreva 1/3 slovenskih gospodinjstev (200.000 gospodinjstev). Les je prav tako pomemben vir energije v industriji. Kot vir energije ga uporabljajo predvsem v lesnoprede lovalni industriji. Tako je trenutno v industriji 84 večjih sistemov. Imamo pa tudi nekaj primerov kogeneracije, sočas ne proizvodnje toplote in električne energije. Tretji način rabe lesa v energetske namene so skupinski, daljinski sistemi ogrevanja . Trenutno v Sloveniji deluje le nekaj sodobnih sistemov za ogrevanje naselij na lesno biomaso (Gornji Grad, Železniki) (POGAČ NIK 1 KRAJNC 2000b). Za tehnologijo priprave lesne biomase pri individualnih uporabnikih je značilno, da prevladuje tradicionalna tehnologija (razžagovan je polen z motorno žago, ročno cepljenje ali cepljenje z enostavnim cepi ln im strojem) priprave polen, tehnologije priprave in rabe lesnih sekancev pa so šele v fazi uvajanja (POGAČNIK 1 KRAJNC 2000a). S podobnim problemom se srečuje jo tudi v industriji, saj je večina kotlov starih že več kot 151et. Les neposredno iz gozda je pomemben vir energije pri individualnih upo­ rabnikih, medtem ko so pri večjih sistemih pomembnejši drugi viri (ostanki lesno-predelovalne industrije). Po različnih analizah naj bi letno v Sloveniji v energetske namene porabili 1 ,200.000 m31esne biomase (2001 d). Pri navaja­ nju tega podatka je potrebno opozoriti na ohlapnost razpoložljivih podatkov. Kljub vsem naštetim rabam lesa v energetske namene predstavljajo les in lesni ostanki v primarni energiji le 4 %. Strategija za učinkovito rabo energije predvideva povečanje deleža biomase v primarni energiji na 12 %. Poleg omenjene strategije, ki je bila sprejeta leta 1996, so pri akcijah v prihodnosti pomembne tudi usmeritve Evropske unije (POGAČNIK 1999) ter nacionalni program rabe lesne biomase (2001 d). Program energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji (2001 d) bo osnovni programski dokument za pospeševanje rabe lesne biomase v energetske namene. V letih od 2001 do 2010 predvideva subvencioniranje izgradnje 50 daljinskih sistemov (povp rečne moči 3 MWt), 1 OO kotlov v industriji (pov­ prečne moč i 300 kWt) in 5.000 majhnih kotlov za individualno ogrevanje (povprečne moči 30 kWt). S tem programom naj bi povečali delež lesne biomase v energetski bilanci Slovenije za 38,7 % (delež lesne biomase v primarni energiji bi poveča li s 4,5% v letu 1999 na 6,3% v letu 201 0), emisije C02 pa naj bi zmanjšali za 320.000 t/leto. Tako zmanjšanje emisij predstavlja 26 % k ciljnemu zmanjšanju emisij tega toplogrednega plina (obveznost Slovenije po Kyotskem protokolu je zmanjšanje emisije C02 do leta 2012 za 1,237.760 t). K povečanju deleža lesne biomase v energetski bilanci naj bi največ prispevali daljinski sistemi ogrevanja (povečan je deleža za 18 %), ki naj bi letno proizvedli 600 GWt toplote, za kar pa bi potrebovali kar 170.000 t suhe lesne biomase. Vsi načrtovani sistemi (daljinsko ogrevanje, kotli v industriji in majhni kotli za individualno rabo) naj bi v letu 2010 za letno obratovanje potrebovali okoli 500.000 m31esne biomase. Del te biomase bo potrebno zagotoviti iz gozdov, del pa s površin v zaraščanju (intenziviranje gojitvenih del in povečanje realizacije poseka v zasebnih gozdovih). Pomem- GozdV 59 (2001) 4 Simončič , P., Kobler, A., Krajnc, N .. Medved. M., Torelli, N .. Robek. R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi bnejši delež biomase bi morali zagotoviti z učinkovitejšo izrabo odpadnega lesa (ostanki lesno-predelovalne industrije ter odpadni les na komunalnih deponijah). Brez ustreznih ukrepov gozdarske in energetske politike bo nemogoče zagotoviti pogoje za realizacijo tega programa. Potrebno bo dograjevati sistem subvencij za negoval na dela, kjer lahko v mlajših razvojnih fazah pridobivamo les za energetske namene in hkrati poveču jemo kakovost preostalih dreves v sestoju. Poleg tega bo za uspešno realizacijo programa potrebno vlagati sredstva v infrastrukturo (ceste, vlake), sicer lesa ne bo mogoče spraviti iz gozda. Slovenski gozdovi s 16 m/ha gozdnih cest in 40 m/ha vlak še zdaleč niso primerno dostopni za spravilo lesa. 5.5 Les in globalni ogljikov cikel 5.5 Wood and global carbon cycle Med najbolj učinkovitimi ukrepi zmanjševanja emisij TGP s trajnim ali dolgoročnim učinkom je vsekakor (a) nadomeščanje »fosilne« energije z bioenergijo dendromase in (b) nadomeščanje nelesnih izdelkov, ki za svojo izdelavo potrebujejo veliko fosil ne energije, z lesenimi. Za proizvodnjo žaganega lesa potrebujemo le do 90 kWh/t, ivernih plošč do 230 kWh/t, srednje gostih vlaknenih plošč (MDF) do 230 kWh/t, za papir in karton do 2.800 kWh/t, za jeklo do 4.000 kWh/t in za aluminij kar 70.000 kWh/t. Razen energijske prednosti pa ima les še druge dobre lastnosti. Nastaja ob blagodejnem vplivu na okolje, po uporabi ga lahko brez škodljivih učinkov vrnemo v ogljikov cikel. To seveda velja le za masiven les ali za lesna tvoriva z majhno stopnjo disintegracije in minimalnim dodatkom nelesnih materialov. Materiali za površinsko obdelavo, lepila in zaščitna sredstva utegnejo biti večinoma problematični pri »čistem« vračanju v ogljikov cikel. Ideal ostaja masiven les z minimalno porabo lepil in obdelan le z okolju prijaznimi sredstvi (naravne snovi, npr. vosek). Tudi glede certifikacije je treba biti kritičen. Z njo zagotavljamo sonaravno trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi in sledljivost lesa iz takšnih gozdov do (okoljsko ozaveščenega) kupca. Logično bi bilo, da bi morali biti leseni izdelki iz certificiranih gozdov kar se da čisti , z malo uporabljene fosilne energije in energijsko potratnih in nečistih nelesnih materialov. Kljub razveseljivemu razvoju tehnologije sodijo med neustrezne izdelke tudi lesna tvoriva iz močno disintegriranega lesa in seveda papir. Tapisone smo že zdavnaj zamenjali z dobrim starim lesenim parketom, veljalo pa bi pomisliti, kaj bi se dalo še zamenjati z lesom. To je izziv za lesarsko stroko in se mu reče diverzifrkacija, industrijsko oblikovan je in seveda dodana vrednost. Kakšna je vloga gozdarstva pri spodbujanju rabe lesa in lesnih izdelkov pa se že (pre)dolgo nismo vprašali. 6 UVELJAVLJANJE VLOG GOZDOV IN LESA PRI ZMANJŠE­ VANJU EMISIJ TGP V SLOVENIJI 6 BRINGING FOREST AND WOOD ROLES INTO EFFECT FOR DECREASING OF GHG EMISSIONS IN SLOVENIA Slovenija je s podpisi Okvirne konvencije Združenih narodov o spre­ membi podnebja in Kyotskega protokola pokazala pripravljenost, da kot članica držav Aneksa 1 zmanjša letne emisije TGP v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto 1986 za 8 %. Do leta 2005 naj bi dokazali očiten napredek v tej smeri, trenutne emisije TGP v Sloveniji pa presegajo izho­ diščno leto in kažejo trend naraščanja. Ne glede na usodo Kyotskega pro­ tokola je v kontekstu približevanja EU potrebno takoj in v vseh sektorjih GozdV 59 (2001) 4 199 S1mončič . P., Kobler, A., Krajnc, N , Medved. M., Torelli, N., Robek, R .. Podnebne spremembe in slovenski gozdov1 poiskati in uveljaviti gospodarsko učinkovite načine zmanjševanja emisij ter izkoristiti njihove sinergisti čne učinke. Strategija in kratkoročni akcijski načrt zmanjševanja emisij TGP neposredno opredeljujeta gozd kot ponor C02, ne obravnavata pa posledic podnebnih sprememb na stanje in obseg gozdov, vloge gozdarstva , niti povezav z lesnopredelovalno industrijo in energetiko. Pomen lesa in lesnih izdelkov je v strategiji prezrt, pomen ener­ getske rabe lesne biomase pa pomanjkljivo opredelje n. 200 Slovenski gozdovi so strateški, trajnostno gospodarjen, večnamenski in obnovljiv naravi vir, ki ga moramo uveljaviti v mednarodnem procesu in programih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov , tako da: 1. krepimo ekološko stabilnost gozdov: -s povečevanjem lesnih zalog in kakovosti gozdov ter izboljševanjem degra­ diran ih gozdov, -s programom varstva gozdov in posebnim programom preprečevanja gozdnih požarov ter s skrbnim načrtovanjem posegov v gozdni prostor, -s finančn imi spodbudami ekonomsko manj donosnih trajnostnih gozdno­ gospodarskih ukrepov v gozdovih (izbiralna redčenja in sonaravne pre­ mene); 2. povečamo rabo lesa: -z nadomeščanjem izdelkov iz nelesnih materialo v, ki za pridobivanje , obdelavo in predelavo potrebujejo fosil no energijo in neobnovlji ve naravne vire, z lesenimi izdelki z dolgo življenjsko dobo, -s certificiranjem gozdov, lesa in lesnih izdelkov, -s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter malih obratov in obrti, katerih surovinska baza je les, -z nego gozdov in s proizvodnjo kakovostnejšega lesa; 3. spodbudimo učinkovito rabo manj kakovostnega lesa in lesnih ostankov v energetske namene: -s podporo tistih projektov daljinskega ogrevanja, ki zagotavljajo večjo stopnjo zanesljivosti oskrbe z lesnimi ostanki in ki bolje zaposlujejo lokalno prebivalstvo, -s spodbujanjem vseh oblik rabe lesa v gospodinjstvih na podeželju in zlasti pri gozdnih posestnikih, -z obveznim vključevanjem gozdarstva pri izdelavah energetskih zasnov lokalnih skupnosti in pri presojah projektov daljinskega ogrevanja z lesno biomaso iz gozdov; 4. opredelimo rabe kmetijskih površin v zaraščanju: -s pripravo strategije rabe kmetijskih zemljišč v zaraščanju , -s pripravo analize možnosti in pogojev energetske rabe lesne biomase na tistih kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki so v gozdnogospodarskih načrtih opredeljeni kot gozd; 5. uveljavimo vloge gozdov v strategijah in programih zmanjševanja emisij TGP: -s podporo spremembam metodologij ocenjevanja stanja zalog ogljika in emisij TGP na področju rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva, -s spodbujanjem znanstvenega in strokovnega dela ter mednarodnega in medsektorskega sodelovanja na podro čju podnebnih sprememb in zmanjševanja emisij TGP v povezavi z gozdnimi ekosistemi ter vlogami gozda, gozdarstva in lesa. Samo na tak način bomo v Sloveniji v polni meri izkoristili vse posredne in neposredne vloge gozdov pri zmanjševanju emisij TGP ter ohranili ter uveljavili pomen gozdarske stroke pri teoriji in praksi trajnostnega razvoja in varstva okolja. GozdV 59 (2001) 4 l .................. ____________ __ Simonči č, P .. Kobler. A .. KraJnc. N., Medved, M .. Torell1, N .. Robek, R: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi Viri 1 References ATKINSON, C. J., 1996. Global Changes in Atmospheric Carbon Dioxide: The Influence on Terrestrial Vegetation. V: Yun us, M./lqbal, M., 1996. Plant Response to Air Pollution. John Wiley & Sans, s. 99-134; BONNEAU, M./ NYS, C., 1999. Effects of Atmospheric Nitrogen Deposition in Forest Stands : Recognizing the Consequemces by Foliar Analysis.- Causes and Consquences of Accelerating Tree Growth in Europe, EFI Proceedings , No. 27, 17-23 s. BROWN, S., 1997. Forest and Climate Change: Role of Forest Land as Carbon Sinks.-ln Proceedings of the Xl World Forestry Congress, Volume 1: Forest and Tree Resources , 13-22 October 1997, Antalya, Turkey, pp. 117-129. CANELL, M. G. R., 1999. Relative lmporatance of lncreasing Atmospheric C02, N Deposition and Temperat in Promoting European Forest Growth.-Causes and Consquences of Accelerating Tree Growth in Europe, EFI Proceedings, No. 27, 26-41 s. DEWAR, R. C., 1991. Analy1ical Model of Carbon Storage in the Trees, Soils, and Wood Products of Managed Forests.­ Tree Physiology, 8, 239-258. FABIAN, P. 1 MENZEL, A., 1999, Changes in Phenology of Trees in Europe.-Causes and Consquences of Accelerating Tree Growth in Europe, EFI Proceedings, No. 27, 43-51 s. GLATZEL , G., 1999. Historic Forest Use and its Possible lmplications to Recenlly Accelerated Tree Growth in Central Europe.­ Causes and Consquences of Accelerating Tree Growth in Europe, EFI Proceedings, No. 27, 65-74 s. GOLOB, A.(ed), 1998. Dokumenti vseevropskega procesa o varovanju gozdov v Evropi.-Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Lj., 63 s. GUSTAVSSON, L. 1 KARJALAINEN , T. 1 MARLAND , G. 1 SAVOLAINEN, l. 1 SCLAMADINGE R, B. 1 APPS, M., 1998. Project-Based Greenhouse Gas Accounting -Guiding Principles With Focus on Baselines and Additionalit iy.-Proceedings of the Workshop. The Role of Bioenergy in Achieving the Targets Stipulated in the Kyoto Protocol, September 1998, Nokia Finland, IEA-Bioenergy, Task 25: Greenhouse Gas balances and Bioenergy Systems. HMZ, 1997. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1996.-HMZ & MOP, Ljubljana, 146 s. IPCC, 1996. The IPCC Guideliness For National Greenhouse Gas lnventories (Instruction manual, Workbook, Reference Manual).-WMO 1 UNEP 1 OECD /lEA. IPCC. IPCC, 2000. Summary for Policymakers . Land Use, Land Use Change, and Forestry.-ASpecial Report of the lntergovernmen tal Panel on Cli mate Change, IPCC. http://www.ipcc.ch /pub/srtulucf-e.pdf . IPCC, 2000. JAKOŠ, A., 1996. Projekcije prebivalstva . Analize in projekcije demografskega razvoja v Sloveniji do leta 2020 po občinah za potrebe prostorskega plana.• Urbanistični inštitut RS, Ljubljana. JUNGMEIER, G., 1999. Greenhouse Gas Balance of Bioenergy Systems- A Comparion of Bioenergy with Fossil Energy Systems. lEA Bioenergy, Task 25: 'Bioenergy for Mitigation of C02 Emissions : the Power, Transportation and Industrial Sectors', Workshop, Gatlingburg 27-30. September 1999, 18 pp. KILBRIDE , C. M./ BYRNE, K. A./ GARDI NER, J. J., 1999. Carbon Sequestration & Irish Forests.-CO FORD, National Council for Forest Research and Development , Dublin, 1999, 37 str. KOBLER, A. 1 HOČEVAR , M., 2000. GIS analiza zaraščanja v Sloveniji.- Neobjavljena interno gradivo, Gozdarski inštitut Slovenije. KOCH, G. W. 1 MOONEY , H. A., 1996. Response of Terrestial Ecosystems to Elevated C02: A Synthesis and Summary. ­ Carbon Dioxide and Terrestia'l Ecosystems. Academic Press, London, 415-429 s. KRAUCHI , N./ XU, D., 1996. Cli mate Change Effects on Forests.-IUFRO XX World Congress, 6-12 August 1995, Tampere. Congress Report, Volumne 11, 34-45 s. LIM, B./ BROWN, S./ SCHLAMADINGER , B., 1999. Carbon Accounting for Forest Harvesting and Wood Products: Review and Evaluation of DifferentApp roaches.-Environmental Science and Policy, 2, Speciallssue: Land use, Land-use Change and Forestry in the Kyoto Protocol, pp. 207-216. LUND, H. G., 2000. Defionitions of Forest, Deforestation, Afforestation , and Reforestation.- Report prepared for the USDA Forest Service, IUFRO and UNFCCC, Manassas, VA. http://home.att.netl-gk lund/DEFpaper .html McHALE, P. J./ MITCHELL , M. J./ BOWELS , F. P., 1998. Soil Warming ina Northern Hardwood Forest: Tarce Gas Fluxes and Leaf Litter Decomposition .-Can. J. For. Res. 28, 1365-1372 s. MAKKONEN-SPIECKER , K. 1 KOTAR, M., 1999. Rastni trendi v evropskih gozdovih.-Gozd. vestn., let. 57, št. 3, str.141-148. MARLAND , G. 1 SCHLAMADINGER , B., 1997. Forests for Carbon Sequestration or Fossil Fuel substitution? A Sensitivity Analysis.-ln Proceedings of the Xl. World Forestry Congress, Volu me 1: Forest and Tree Resources , 13-22 October 1997, Antalya, Turkey, pp. 139-147. MEDVED, M., 2000. Gozdnogospodarske posledice posestne sestave slovenskih zasebnih gozdov.-Doktorska disertacija , BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 227 str. NABUURS , G. J. 1 PAIVINEN , R. 1 SIKKEMA , R. 1 MOHREN, G. M. J., 1997. The Role of European Forests in the Global Carbon Cycle-a review.-Biomas and Bioenergy , Vol. 13, No. 6, pp. 345-358. OREŠNIK , 1., 2000. Popis kmetijskih gospodarstev.- Statist ični urad Republike Slovenije, Metodološko gradivo, Ljubljana, št. 5, 52 str. PERKO, D./ OROŽEN- ADAMI Č, M., 1998. Atlas pokrajin in ljudi.-MK in ZRC SAZU, Ljubljana, 735 str. POGAČN IK, N., 1999. Ocenjevanje potencialov lesne biomase iz gozdov, izkoristljive v energetske namene.-EGES: Energetika, Gospodarstvo, Ekologija, Skupaj, let. 3, št. 3, str. 77-81. GozdV 59 (2001) 4 201 Simonč1č, P., Kobler, A.. Krajnc. N. Medved M .. Torelli, N. Robek, R: Podnebne spremembe 1n slovenski gozdovi POGAČNIK, N .. 1999. Strategija in akcijski program Evropske unije na področju izrabe obnovljivih virov energije.- Gozd. vestn., let. 57, št. 7-8, str. 322-330. POGAČN IK, N., 2000. Metode svetovanja lastnikom gozdov za učinkovito rabo lesa v energetske namene.-Magistrsko delo. UL BF Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 199 s. POGAČN IK, N./ KRAJNC, R., 2000a. Les kot kurivo.-Gozd. vestn., let. 58, št. 5-6, str. 281-285. POGAČN IK, N. 1 KRAJNC, R., 2000b. Potenciali lesne biomase, uporabne v energetske namene.-Gozd. vestn., let. 58, št. 7-8, str. 330-332. PROGRAM RAZVOJA GOZDOV V SLOVENIJI , 1997.-Ministrstvo za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano (MKGP), Gozdarska založba, Ljubljana. ROBEK, R. 1 MEDVED , M. 1 ŽGAJNAR , L. 1 POGAČNIK, N. 1 BITENC, B., 1998. Analysis of Wood Biomass Potential in Slovenia: Final Report.-Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. 40 str. ROTIER, J./ DANISH, K., 2000. Forest Carbon and the Kyoto Protocol's Clean Development Mechanism .-Journal of Foresty, 5, pp. 38-46. SCHLAMADINGER , B./ CANELLA , L./ MARLAND , G./ SPITZER, J., 1997. Bioenergy Strategies and the Global Carbon Cycle.-SeL Geol. Bull. 1-4, pp. 157-182. SCLAMADINGER, B. 1 APPS, M. 1 BOHLIN, F. 1 GUSTAVSSON, L. 1 JUNGMEIER, G. 1 MARLAND , G. 1 PINGOUD, K. 1 SAVOLAINEN, 1., 1997. Towards a Standard Methodology for Greenhouse Gas Balance of Bioenergy Systems in Comparioson With Fossil Energy Systems.- Biomas and Bioenergy , Vol. 13, No. 6, pp. 359-375. SIMONČIČ , P./ KOBLER, A./ ROBEK, R./ ŽGAJNAR, L., 1999. Ocena emisij oz. ponora TGP za gozdarstvo ter spremembe rabe zemljišč.- Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 27 str., graf. prikazi. SPIECKER , H., 1999. Growth Trends in European Foreats -do we have Sufficient Knowledge?- Causes and Consquences of Accelerating Tree Growth in Europe, EFI Proceedings , No. 27, 157-169 s. SURS, 1997. Statistični letopis Republike Slovenije.-Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Ljubljana. SURS, 2000. Statistični letopis Republike Slovenije.- Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Ljubljana. TORELLI, N., 1996. Ekološki, surovinski in energijski pomen gozda in lesa.-Zbornik delavnice Biomasa, vir energije za Slovenijo. ApE & MGD, Brdo pri Kranju, 19. apri11996 . 25-32 s. TBFRA 2000, 1999. Temperate and Boreal Forest Resources Assessment 2000,-UN-ECE/FAO, 1999; del. ver. ankete, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. UPTON, C./ BASS, S. 1996. The Forest Certification Handbook .-Earthscan Publications Ltd, London, pp. 42-57. VALENTIN!, R., s sod. 2000. Respiration as the Main Determinant of Carbon Balance in European Forests.-NATURE, Letters to nature. vol. 404, 861-864 s. URBANČ IČ, M., 1997. Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal na slovenski 16 x 16 kilometrski bioindikac ijski mreži.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, 223-250 s. VAN DEN BERG, N. W. /, DUTILH, C. E. 1 HUPPES, G., 1996. Beggining LCA-A Guide into Environmental Life Cycle Assessment, Leiden, Centrum voor Mileukunde.-1 11, Pu bl. under authority of Nationaal Onderzoekprogramma Hergebruik van Afvalstoffen (NOH). WATSON, R. T. 1 NOBLE, l. R. 1 SOLIN, 8. 1 RAVINDRANATH, N. H. 1 VERARDO , D. J. 1 DOKKEN, D. J., 2001. IPCC Special Report on Land Use, Land-Use Change And Forestry.- Print version URL: http:// www.grida.no /climate/ipcc/land_use/index.htm. WEISS, P. 1 SCHIELER, K. 1 SCHADAUER , K. 1 RADUNSKY , K. 1 ENGLISCH , M., 2000. Die Kohlenstoffbi lanz des Osterreichischen waldes und beratrachtungen zum Kyoto-Protokoll. -Monograp hien, Band 106, Forstliche Bundes-ver­ suchanstlalt -Austria, Wien, pp. 6-11. WINJUM, J. K. 1 BROWN, S. 1 SCHLAMADINGER , B., 1998. Forest Harvests and Wood Products: Sources and Sinks of Atmospheric Carbon Dioxide.-Forest Science, 44 (2), pp. 272-283. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), 1994-2000. Poro čilo o gozdovih.-ZGS, Ljubljana. 1997. Program razvoja gozdov v Sloveniji.- MKGP, Gozdarska založba, Ljubljana, 58 str. 1998. Kyotski protokol k okvirni konveniciji združenih narodov o spremembi podnebja.- URL: http://www.s igov.si/mop/vsebina/ zakoni/okolje/konvenc/kiot1.html. 1999. Okvirna strategija izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz Kyotskega protokola.-URL: http://www.sigov.si /mop/vsebina/ kiot.html. 2000a. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR , HIDROMETEORO LOŠKI ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE (MOP HMZ), Strategija in kratkoročni akcijski načrt zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Drugi osnutek, verzija 0.99i, Ljubljana, september 2000.-URL: http://www.sigov.si /mop/vsebina/strat_t.htm. 2000b. Priprava nacionalnega poročila Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in nacionalnega programa za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.-URL: http://www.sigov .si/mop/vsebina/zakoni/oko lje/knvenc/ kon_podn eb3.html. 2001a. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja.- URL: http://www.sigov .si/mop/vsebina/zakoni/ okolje/knvenc/kon_podn.htm l. 2001b. lssues in the negotiating process, 2001.-URL: http://www.unfccc.defissuesfmechanisms.html. 2001 c. Kyoto Protocol, Status of Ratification as on 19. March 2001.-.URL: http://www.unfccc.int/text/resource / convkp.html. 2001d. Program energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji (osnutek). Februar 2001.-URL: http://www.sigov.si/mop/vsebi na/ oglasna.html. 202 Gozd V 59 (2001) 4 .................. ______________ _ Strokovne razQrave ·----------------------------~ GDK: III Klimatske spremembe in njihove posledice-dejstva in predvidevanja Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ * Izvleček: Kajfež-Bogataj, L.: Klimatske spremembe in njihove posledice -dejstva in predvidevanja. Gozdarski vestnik, št. 4/200 l. V slovenšč ini, cit. lit. 24. Večina vzrokov za spremembe klime je dobro poznanih, nekaterih pa znanost šc ne razume dovolj, še zlasti tistih, ki so posledica notranje spremenljivosti v samem podnebnem sistemu. Od začetka industrijske revolucije pa vse do danes dobiva antropogen vpliv na klimo dolgoročne globalne razsežnosti. Energijska bilanca Zemlje se spreminja tudi zaradi človeš kih aktivnosti. saj te spreminjajo transmisijske lastnosti atmosfere. Gre za spremenjeno kemično sestavo atmosfere, ki jo povzročajo J.:urjcnje fosilnih goriv, promet, gnojenje, emisije tovarn in podobno. Človek pa ob tem spreminja tudi rabo tal in s tem fizikalne lastnosti površja. Meritve meteoroloških spremenljivk v zadnjih 50 do 1 OO letih že kažejo na spremembe nekaterih klimatskih značilnosti. Povprečna globalna temperatura na zemeljskem površju se je v 20. stoletju zvišala za 0,6 ± 0.2• C. Po vsej verjetnosti so bila v globalnem merilu 90. leta najtoplejše desetletje in leto 1998 najtoplejše leto, odkar imamo zanesljivejše instrumentalne podatke. Klimatski modeli v prihodnjih 1 OO letih napovedujejo, da se bo povprečna temperatura na zemeljskem površju dvignila za 1,5 do 6° C, pri čemer bo ogrevanje izrazitejše pozimi in v severnih geografskih širinah. Količina padavin naj bi se globalno poveča la, ane v vseh regijah. Zavedati pa se moramo. da so dolgoročne klimatske napovedi še nezanesljive. še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Enako negotove so tudi ocene ekoloških vplivov klimatskih sprememb, ki morajo upoštevati zapletene odnose v ekosistemih, še zlasti vpliv povečane koncentracije C02, spremenjenega vremena in rabe tal. Pri pripravi ukrepov se moramo teh negotovosti zavedati,jih ustrezno predstaviti in postopoma prek raziskav odpraviti. KJjučne besede: klima, podnebne spremembe, plini tople grede, globalno ogrevanje, predvidevanje, prihodnost, Slovenija. UVOD Enaindvajseto stoletje je po mnenju številnih znan­ stvenikov čas globalnih sprememb Zemlje (TREN­ BERTH 2001 ). V ekološkem smislu bodo najpomem­ bnejše spremembe podnebja in še druge posledice spre­ menjene sestave zemeljske atmosfere, kot je poveče­ vanje količine ultravijoličnega sevanja (UV) pri tleh. Tako spremenjena klima kot povečano UV sevanje pa bosta močno vplivala na rastline (MORGAN et al. 2001). Študij podnebnih sprememb in njihovih posledic je tako v svetu kot tudi v Sloveniji s podpisi okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kyotskega protokola dobil poleg fizikalne tudi poli­ tično razsežnost. Povedano drugače: iz različnih raz­ logov je pogosto meja med fizikalnimi dejstvi na eni strani in predpostavkami, predvidevan ji in ocenami na drugi nejasna in tako so javnosti podane informacije lahko hote ali nehote pristranske. 2 SPREMEMBE POD EBJA -FIZIKALNA DEJ­ STVA Na kratko si oglejmo glavna fizikalna dejstva, pove­ zana s klimatskimi spremembami. Klima se je namreč * dr. zn., redni univ. prof. L. K. -B., Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Jamnikarjeva 1 O 1, Ljubljana, lucka.kajfez.bogataj@bf.uni-lj.si GozdV 59 (2001) 4 v preteklosti že močno spreminjala. Najpomembnejši vzroki so bile spremembe sevanja Sonca in njego­ vega gibanja (HANSEN 2000), gibanja Zemlje in spre­ membe na zemeljski površini in v atmosferi. Spre­ membo podnebja lahko povzroči spremenjena sestava atmosfere. Ob tem se spremenijo lastnosti atmosfere za prenos sevanj in sprememba oblačnosti, ki vpliva na albedo Zemlje. Pri uravnovešeni enegijski bilanci Zemlje-ko je prejeta energija sončnega sevanja enaka oddani energiji sevanja zemeljske površine in atmo­ sfere -se klimatske razmere ne spreminjajo. Pri neu­ ravnovešeni energijski bilanci pa se planet ohlaja ali pa segreva. S tem pojavom so povezane tudi spremembe drugih klimatskih elementov, kot so padavinski režim, pogostnost ujm in še kaj. Antropogen vpliv na klimatske razmere je lahko velik (IPCC, 1996). Človek je že v preteklosti z raz­ vojem poljedelstva, namakanja in gradnjo velikih mest spreminjal lokalne klimatske razmere. Od začetka industrijske revolucije pa vse do danes pa dobiva antro­ pogen vpliv na klimo globalne razsežnosti. Tako se energijska bilanca Zemlje spreminja tudi zaradi člove­ ških aktivnosti, saj te spreminjajo transmisijske lastno­ sti atmosfere. Gre za spremenjeno kemično sestavo atmosfere, ki jo povzročajo kurjenje fosilnih goriv, promet, gnojenje, emisije tovarn in podobno. Človek pa ob tem spreminja tudi rabo tal in s tem fizikalne lastnosti površja. 203 Kaj fe/.-Bog~taJ. L. Klimatske spremembe m njiho\e posledice- dej>t\a m predvidevanJa Pregled mea l. Vsebnosti toplogrednih plinov (TGP) v troposferi (pri prej eno po CDIAC 2001) TGP Predindustrijska Koncentacije Relativni Zivljenjska koncentracija danes ogreval ni doba (1860) ogljikov dioksid CO,(ppm) 288 metan CH, (ppb) 848 dušikov oksid N,O (ppb) 285 CFC-11 CC~F (ppt) nič CFC-12 CF,Cl, (ppt) nič CFC-113 C,F,Cl, (ppt) nič HCFC-22 CHCIF, (ppt) nič perfluoroetan C,F, (ppt) nič ogljikov tetraklorid cq (ppt) nič HCFC-22 CHCIF, (ppt) nič žveplov heksaftuorid SF6 (ppt) nič Spremenjena sestava atmosfere Sestava atmosfere se je v zadnjih 150 letih zelo spremenila. Koncentracije toplogrednih plinov (TGP), ki vplivajo zlasti na absorpcijo sevanja, ki ga oddaja Zemlja, se s časom naglo večajo (preglednica 1). Taki plini so: vodna para, C02, CH4, Np in troposferski ozon (03), ki so prisotni že v naravi, ter klorofluoroo ­ gljiki (CFC), hidrofluorokarboni (HFC) in perfluoro­ karboni (PFC), ki nastajajo le z delovanjem človeka in ki sodelujejo tudi pri uničevanju ozonske plasti v stra­ tosferi. Posledica povečanih količin tri-in večatomni h plinov je povečana absorpcija dolgovalovnega sevanja zemeljske površine oziroma povečan »učinek tople grede« in s tem otoplitev. Koncentracija C02 se je od leta 1750 povečala za okoli 30% (od 280 na 368 ppm), pretežno zaradi kurjenja fosilnih goriv. Sedanja kon­ centracija C02je najvišja v zadnjih 420.000 letih, ver­ jetno pa celo v zadnjih 20 milijonih let. Koncentracija metana se je v tem času poveča la za okrog 150 % (od 700 na skoraj 1.800 ppb), kar je tudi najvišja vrednost v zadnjih 420.000 letih. Prcgledlllca 2: Opazovane spremembe klime v 20. stoletju (oh. 2000) potencial (leta) 368 1 120 1.800 21 12 312 310 120 264 3.800 50 538 8.100 102 83 4.800 85 126 1.500 12 4 9.200 10.000 100 1.400 42 126 1.500 12 3,6 23.900 3.200 Opazovane spremembe klimatskih značilnosti v 20. stoletju V zadnjih 50 do 1 OO letih so bile na severni polobli z meritvami potrjene spremembe nekaterih klimatskih znači lnosti (preglednica 2). Povprečna globalna tempe­ ratura na zemeljskem površju se je v 20. stoletju zvišala za 0,6 ± 0,2° C. Po vsej verjetnosti so bila v globalnem merilu 90. leta najtoplejše desetletje in leto 1998 najto­ plejše leto, odkar imamo zanesljivejše instrumentalne podatke, to je od leta 1861. Iz »proxy« podatkov skle­ pajo, da je bil porast temperature na severni polobli v 20. stoletju največji v enem stoletju v zadnjih 1.000 letih. V zadnjih 50 letih, ko so na voljo meritve, dobljene z vremenskimi baloni, je globalna temperatura naraščala v spodnjih 8 km ozračja. Satelitski podatki kažejo, da se je obseg zasneženih površin od leta 1960 zmanjšal za 1 O%. V 20. stoletju se je večina gorskih ledeni kov na nepolarnih obmo čjih zmanjšala. Povpre čna višina morske gladine se je v 20. stoletju zvišala za 0,1 do 0,2 m. Kaže, daje v 20. stoletju količina padavin nara­ šča la za 0,5 do 1 % na desetletie v srednjih in visokih TEMPERATURA -ohlajanje stratosfere, rahlo ogrevanje zgornjih plasti troposfere -močno ogrevanje prizemne plasti zraka* -ogrevanje zgornje plasti oceanov, rahlo ogrevanje tal SNEG, LED -zmanjševanje dni s snežno odejo pomladi, umik ledenikov* -zmanjševanje površin morskega ledu VLAZNOST -rahlo povečevanje absolutne vlažnosti zraka -povečevanje evaporacije z oceanov -naraščanje količine visoke in srednje oblačnosti PADAVINE -·zmanjševanje količine padavin v subtropskih predelih -rahlo poveče vanje količin e padavin v zmernih in visokih širinah ... * z mentvamt potJ]eno tud1 v SlovemJI 204 GozdV 59 (2001) 4 Kaj fei -BogataJ L.. Klimatske :;p~memb.: m nji hO\ c posledice- dejst\'a 111 pre(h ide\ a1tia - 1.8 - Dvig povprečne letne T zraka (v 0C) 1,4 - - 1 r-- 0,6 r-- 0.2 r-- -0,2 r- :-- i-- -- - - 1-- "' = o u r- - - -1951-2000 r- r- r- 1 1 >N E o t: g r- _r- -- = " E o E >{.) r- - Grafikon 1· Povečanje letne temperature zraka v slovenskih krajih v obdobju 1951-2000 geografskih širinah celin severne poloble, na podro čju tropskih kopnih površin (1 0°N-I 0°S) pa za 0,2 do 0,3 % na desetle~e. Nasprotno se je količina padavin v istem obdobju na subtropskih območjih severne poloble (10°N-30°N) zmanjševala za okrog 0,3% na dekado. Na območj u srednjih in visokih geografskih širin severne poloble se je v drugi polovici 20. stole~a pogostost intenzivnih padavin povečala za 2 do 4 %, le malo pa se je povečala globalna kopna površina, kjer se pojavljajo hude suše (HANSON et al. 2000). Tudi v Sloveniji lahko iz izmeijenih vrednosti mete­ oroloških spremenljivk ocenimo statistične trende spre­ minjanja klimatskih značilnosti v zadnjih desetletjih. Povpr ečna letna temperatura zraka se je v Sloveniji v zadnjih 50 letih (1951-2000) poveča la za okrog [° C (grafikon 1), najbolj v urbaniziranih okoljih (Maribor 1,7° C/50 let, Ljubljana 1,4° C/50 let) in manj v ruralnih območjih (Kočevje in Rateče 0,8° C/50 let), najmanj pa zaradi vpliva moija na Primorskem. Močno naraščanje temperature zraka opažamo tudi na višjeležečih posta-jah, kjer je vpliv urbanizacije zanemarljiv. Na primer na Kredarici {2.514 m), kjer so se opazovanja pričela šele leta 1954, je v zadnjih 47 letih povprečna letna temperatura zraka narasla za 1 ,2° C. Zlasti intenziven dvig temperatur e zraka je bil po letu 1980 (grafikon 2), leto 2000 pa je bilo v Sloveniji najtoplejše leto, odkar je organizirana mreža meteoroloških merjetti. Podobno kot na ostali severni polobli (SHINDELL et al. 200l)je tudi v Sloveniji ogrevanje najbolj izra­ zito v zimskem in pornladnem času, kar se posledično odraža tudi v zmanjšanem številu dni s snežno odejo, postopnem zmanjševanju triglavskega ledenika, zgo­ dnejšem nastopu fenoloških faz razvoja rastlin (npr. olistanje listavcev) ipd. Trendi količine padavin niso statistično značilni in zaekrat ne opažamo bistvenih sprememb padavinskega režima z izjemo intenzivnosti nalivov, ki rahlo narašča (KAJFEŽ-BOGATAJ in sod. 1999). V slovenskih kotlinah se je zmanjšalo število dni z meglo, istočasno pa je opazen trend naraščanja trajanja sončnega obsevanja. I3°Cr---------------------------------------------, GozdV 59 (2001) 4 12 Il 10 9 8 7 6 1950 1960 1970 .. ! • x • x x ,.x"~ 2000 Grafikon 2: 30-letne drseče sredine za povprečno letno temperaturo zraka za tri lokacije v obdobju 1951-2000 205 K'\if,·i-Bogataj. 1 Klimatske spremt"mh~ 111 n_1ihow poslcd t~~-dcJst\a tn prcclvtde\'nnJa 3 PREDVIDEVANJA ZA 21. STOLETJE IN NJI­ HOVE OMEJITVE Ker bodo potencialne spremembe podnebja močno vplivale na človeštvo, so ocene bodočega podnebja in vplivov na živi svet njune. Pri napovedovanju klimat­ skih sprememb uporablja znanost numerične modele splošne cirkulacije zraka (GCM), ki so le približek resničnih dogajanj v zapletenem klimatskem sistemu (CARSON 1999, BERGANT 1 KAJFEŽ- BOGATAJ 1999). Zato so ocene prihodnjih klimatskih razmer še negotove in med seboj različne. Če svoja predvideva­ nja utemeljujemo z omenjenimi GCM-modeli, lahko v prihodnjih 1 OO letih računamo , da se bo povprečna temperatura na zemeljskem površju dvignila za 1,5 do 6° C (TRENBERTH 2001 ). Predvideno naraščanje temperature je mnogo hitrejše kot opažene spremembe v 20. stoletju in bo verjetno hitrejše kot kdajkoli v zad­ njih J 0.000 letih. Kot posledica porasta temperature se bo predvidoma dvignila tudi povprečna morska gia- r. rnsl prebivalstva J" . ekonomija l. človekove vrednote l .... viri in ponori-CO iil"j drugih TOP • kcmizem in dinamika 1 ... atmosfere _..· [~. idealiz~rani fizikalni "\ 1 proces1 , • grob opis površja in ta! dina, in sicer za lO do 90 cm, predvsem zaradi ter­ mičnega širjenja vode in zaradi taljenja ledenikov in polarnih ledenih kap. Večina klimatskih modelov napo­ veduje povečanje globalne količine padavin, vendar ne v vseh regijah. Delo z GCM-modeli, ki idealizirajo fizikalne pro­ cese in le grobo upoštevajo reliefne razmere, vsebuje številne negotovosti in predpostavke glede prihoc!J.1o­ sti (grafikon 3). Tako ne vemo natančno, kakšna bo rast prebivalstva , kakšen bo socio-ekonomski razvoj, kakšne bodo bodoče emisije·TGP (WJGLEY 1999), kakšni njihovi ponori, niti kakšne bodo njihove kon­ centracije v atmosferi čez 50 ali celo več let. Scenariji bodoče klime tako že na globalni ravni pomenijo le možne račun ske ocene bodoče klin1e (LORENZONI et al. 2000). Ocena spremljaj očih pojavov globalnega ogreva­ nja (spremenjena oblačnost , količina in razporeditev padavin, povečana pogostnost vremenskih ujm, dvig padavinah. oblačnosti • negotovost pri J ..................... 206 · povprečje za pros10r • problematični pri J razgibanem rclicfu · odvisnost od metode j "down scalling~·· . poenostavljeni biološki procesi • vprašljivost ckspen· mentalnih rezultatov OB STOPNJI ZNANJA l DANES SO TO ŽAL LE GROBA PREDVIDEVANJA ....................... ...................... ...................... REGIONALNI KLIMATSKI SCENARIJI OCENA POSLEDIC SPREMEMB PODNEBJA (irnfikon 3: Shematičen prikaz korakov pri oceni posledic sprememb podnebja in negotovosti, ki vplivajo na oceno GozdV 59 (2001) 4 l Kaj kz-BogataJ. L. Klunat>l..c '[H~m•mb~ tn nJihov.-ro>ledtc'-Jej st va 111 p1cd\ 1Jc\