SređnM io opFaoolStvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ Ulji T pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopis se ne vračajo. S uredništvom se more govoriti vsek dan od 11.—12. ure dopold. Tutotton 6«. 113. IMnina listo: Celo leto h Pol leta K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od čredne petìtvrste ; pri večkratnik oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 28. Maribor, dne 6. marca 1912. Letnik IV. Občinske volitve v Središču In ti tihi opozovaici 'so hujši kakor najodročnejši naisprotniki, katerih tudi ne manjka. Njih število raste od dne do dne in kmalu se bo moral izvršiti preobrat v tej veternjaški politiki središkega trga, kajti sedanji položaj je neznosen,_ nevzdržljiv in nezdrav, saj manjka splošno zaupanje, ki je neob-bodno potrebno za vspešjnb delovanje, v občini. Omajeno 'zaupanje pa povzročuje nagle padce in temu padcu se je menda hotel izogniti gospod župan Sinko na svoja stara leta. On je .gledal v duhu sadove, katere mora roditi dosedanja liberalna politika in zato ni hotel sprejeti županskega stoica, dokler mu ga niso trikrat ponudili: nazadnje na krožniku iz Celja. Mi razumemo stališče gospoda župana, ki si je hotel v tem kritičnem položaju nekako zasigurati — proste roke, rekoč: „Saj sem vedel in videl in povedal kako je, toda---------“ Da je taka politika dobra za osebo, Ve umevno, ako pa služi tudi v blagor občine, te^a nočemo sedaj presojati. Gotojvo je le toliko, da orisiljena reč ne odgovarja nikdar vladajočim razmeram in da imajo tržki volilci sedaj — vezane roke napram gospodu županu. Toda najsibp tako ali tako, eno stoji pribito: v Središču samem, kakor tudi v okolici, se je začelo zdravo gibanjte ljudstva in vedno Več je onih mož. ki nočejo več poslušati liberalnega komanda nekaterih posameznikov, izvoljenih SredišČanov, ampak stopajo na lastne noge v prid središke občine in slovenskega naroda. Slutnje, hude slutnje so morale navdajati gospoda župana Šibka, ko je odklanjal župansko čast in odrival od sebe županski stolec, kot podpredsednik Narodne stranke, kajti on ve in je slutil, da se podira staro zidovje. Mi mladi pa gremo naprej črez stare — grobove! Socialni boji na Angleškem Ponosna in mogočna Anglija stoji sedaj v znamenju najhujših in najtežjih socialnih bojev: pretresa jo stavka rudarjev. Je to gigantski socialni boj, kakor ga ne pozna zgodovina. Pogajanja med vlado, delodajalci in delojemalci sicer fee niso končana, a vendar so rudarji že ostavili delo in skušajo s tem vplivati na delodajialce. Sicer je še vedno mnogo u-panja, da se bo dosegel sporazum in vlada je o tem trdno prepričana, toda za enkrat to na stvari nič ne spremeni: rudarji že stavkajo in edina tolažba, da bodo najbrže še tekom tega tedna) prijeli zopet za delo, nekoliko omiljuje položaj. Generalna stavka angleških premogokopov je doslej največja stavka, ki jo je videl moderni svet. Nikdar še ni bilo v Evropi tako strašne socialne e-rupcije. Vsi angleški premogovi doli so zatvorjeni. V njih sedaj ne odmevajo trdi .monotoni udarci rudarjevega, kladiva. Poldrugi milijon rudarjev ne dela. Z družinami vred znaša armada stavkujočih okrog pet milijonov, torej približno toliko, kolikor znaša prebi’ valstvo Štajerske, 'Koroške, Kranjske, Primorske in Dalmacije. Stavka premogokopov je za gospodarsko življenje Anglije dalekosežnih posledic, ker uničuje angleškemu industrijalnemu sveti prvi življenjski pogoj, ko mu odvzemlje možnost točne in zadostne dobave premoga, ki je industrijski Angliji tako potreben za mirno gospodarsko cirkulacijo, kakor kri človeškemu organizmu. Sedanja generalna stavka rudarjev, ki je po izjavi sir Edvarda Greya najjvečja nesreča za angleški narod, je v gospodarskem oziru za britski otok pogubonosnejša, nego vsi nekdanji sto in sto let trajajoči boji med angleškimi naprednjaki in konservativci. Doslej še ni bil nikdar trezni angleški industrijalce v tako brezupnem ,položaju. Tovarnam primanjkuje premoga in prva p o Abdica tega je ustavitev dela, oziroma zatvoritev tovaren. Generalna stavka premogokopov, ki zahtevajo od svojih multimilijonarjev-izkoriščevalcev, da ti priznajo princip minimalne dnevne mezde in sprejmejo ono od rudarske organizacije jim predloženo tarifo najnižje mezde, je pa tudi vse pozornosti vredna s socialnega stališča. V zadnjih letih se je iz Francije, domovine, socialnih prejvratov, zanesla tudi med angleško delavstvo ideja povsem revolucionarnega sindikalizma, ki zagovarja teorijo skrajnega nasilja v boju med kapitalisti in proletarci. Sindikalisti so zagovorniki in propagatoci najnevarnejših stavk in sobotaže. Oni zametujejo vsak parlamentarni boj pro- Iz okraja. Tie. volitve so bile — čeravno so minile že v jeseni — težek porod odbornikov in še, težji porod župana. Že pri zadnjih volitvah se je Čutil močan odpor in majali so se stolci središčih mogočnežev, toda njilidv silni pritisk ie vendar še zadušil opravičenj odpor opozici’onalcev, ki so podlegli samo radi tega, ker večina Še vedno misli z, glavo središkega triumvirata. Vendar pa je ta odločni' nastojo nasprotnikov sedanjega regimenta dobro Vplival na nekatere gospode. Zaceli so misliti in plod tega premišljevanja je bila odklonitev županskega stolda ' od prejšnjega gospoda župana, ki menda najbolje pozna svojo liberalno domeno, ki je začela kazati v zadnjem času zevajoče razpokline. V sredini trga so se ob času državnozborskih volitev vršili dobro obiskani nasprotni volilni shodi, pri katerih je padla marsikatera pikra beseda. Najbolj se je pa omajala liberalno zidovje s tem, da so odločilni središki krogi pri minulih volitvah v državni zbor proglasili dr. Ploja za svojega Mesijo, dočim so ga pred štirimi leti pribijali na križ. Kaj se je takrat vse govorilo čez njega: on ne pozna kmečkih teženj, on je visok, z delom preobložen uradnik,ki zato ne more, četudi bi hotel, pomagati, on ne zna niti pravilne slovenščine itd. »Glavni argument pa, s katerim so spravili vse središke vo-lilce na noge zoper dr. Ploja, je bil ta, da je on zakrivil, da ne voli trg Središče, v skupini mest in trgov, ampak s kmečkimi občinami. Tja 'krivično in pa skrajno žaljenje tržkega. ponosa se je z največjim o-gorčenjem povdarjalo na vseh shodih. Pri sedanjih volitvah pa se je pozabilo na vse te 'točke in žaljenja in iste osebe, ki so prej najbolj divjale, so sedaj začele pobitemu dr. Ploju mazati prizadete rane In v teku nekaj -tednov so ga ozdravili tako, da je naenkrat postal najboljši kandidat za na Dunaj. Boljšega poslanca si nazadnje sploh ni bilo mogoče misliti. To politično veternjaštvo in še mnogi drugi slučaji samovoljnega nastopanja pa je osupnilo treznejše Središčane tako, da so začeli stesati v rezervo, kjer mirno Čakajo s puško ob strani, kako se bo iztekla bodočnost, ki pri takih okoliščinah ne obeta, niti narodnega sadu niti blagra, z:a občinsko/gospodarstvo PODLISTEK. v Clovik pa jablan. Peter Skuhala. V junji 1911. Na gredi se je sklila pička all pečka*. Prilüka-la je na svitlo kličica zdvemal okroglima pericima. Zdrave zelene farbe je. Za par dni' so prikažeta dv,a podugovata listeka, ki že kiažeta, kakišno drevo nameniti biti, Jablan bo. Pečka se sklije, prikaže se zdvemia okroglima pericama, za totima zraseta dva podugovata listeka, to je „pečkar.“ Na sprotltje še so noči hladne, mrzlo vetrone brije, pa zaraneh kaple mraz. Ka pečkar, še celo gingava jablanika, ne povezne svoje glavice na tla, ka ne pozebe, pa ne premine že v začetki svojega živlenja, se more skrbno pokrivati 's kakšmoj capoj, ali ščin takšin. iTfan na kunci vesi, v snažnoj hiži, pa leži na posteli pri materi malo dete, včera je prišlo na svet, gnes so ga prnesli od svetega krsta. Slatko spi. Ke-kokrat se zgledne mati nanjega! Zdriizne zajkotnega kiinštnega pavoka, vsako miiho bi nagnala, če bi silila na lice 'diteta. Za nekaj dni so dete prenesli v 'zibačo. Keko-krat je prišla mati k jemi! Potočila je zibiko, okna zapirala, pa zakiirila v peč, ka se ne prehladi' njeni liibček. Zidignola ga je v naročje, Če je dete potrebno hrane zajokalo, pa prav po maternen zrekla: JO' naš Hanzek, naše dete!“ Hanzek je zdrav, ali gingavo dete še. je. Za-piiščen bi Hanzek vzejo žalostnega kunca. Pečkar na gredi, dete v zibači. Diete hiti rasti. Že se lepo nasmeje, steguje svoje rokice proti materi, jo prijimlje za palce, preci trdno, zdi g avl e ves život. 'Mati ga založi z vajnkiši, dete sidi — prVo- krat. Že sili s zibike, sili z maternega naročja, na tla, čiiti nagon po hoji. Mati ga prime za rokice, vodi ga po hiži — viiči ga hoditi. Kopie ga, oblači, no prevblači ga snažno, ka ostane čisto, na zdravo rase. Jezik se jemi že gible, sarouka še se mu veže — žlabodra nerazumlivo. Vf nedelo je bilo. Mati idtopi k diteti, dete se nasmeje, stegne svoj život, pa reče: .„(Marna“ — prvokrat. Skoze so nastopile materi v oči, sktoze veselja. Za nekaj mesecov je Hanzek že bežo po hiži, pa razumlivo gučo. Mati gaje začela; viičiti moliti. Rokice mu je (levala vküio, pa kazala kipe po steni:- .„iViš, to so naš Bogec, ki so goreli v nebesah! Ce boš rad Bogeca moljo, boŠprišo k jemi v nebesa..“ Prva škola se je začela. „iOČa naš besi, besi naš oča“, je Hanzek za mamčkoj pravjo. Mati je bila z malin potrpežliva, pa gaje resen vse navadne molitve navčila. Venda („(venda“ muro-poljsko pomeni več kak „menda.“ Prvo 'je: „(venda“, drugo: „men’m da.“) — vem da — je liibi Bog mejo dopadenje, dere je detece stalo pred materjoj, gledalo na božjo mantro — razpelo — rokice sklenjene držalo pa molilo: iJOče- najš, keri so v nebesah . . .“ Hanzek je liodjo, gučo, moliti je znq; posto je „cehek.“ Pečkar na gredi tudi lepo rase, više no više rase, samo ka je šibek kak betvo. Preš nevarnosti nemre više. Pripogno bi se, veter bi ga. zmekno ali mu stebleko na sredi pretrjo, pečkar bi se posiišjo. Skrben gospodar pa ga priveže za. kol', više no više ga privežiije, ka se nemre fšibnoti no’streti. -Trava ga obrase, zadušila bi ga, gospodar zrova vso travo skorenjon vred, zmeče jo na kiip, ge sprhneje, pa postane dobra zemla. Zemla okoli jablane postane trda, gospodar jo okopa, (postane suša, podlevle jo po večerah. Veselje ma žjoj. Zrasla je nad podriigi laket. To je „pencar.“ Mati prime detece .za rokice, ka ne opadne, — gospodar postaci k jablanki kol, mati dete kople, oblači no preoblači, pečkar se okople no podlevle. Obema je potrebno skrbne postrežbe. Pencar je zraso na prst debeli, je posto „pep.“ Misliti je treba, kakšni sad bi jablan na^j rodila. Ce pustimo cep rasti, bo zraso divjak, bo rodjo loški, kisli, včaisi tüdi bridek sad. Cep se more volpiti. In kakšni sad hočeš, takši cepič si morefš zebrami. Po cepiči se ravna sad. Dete spimi šesto leto. Že guči pametno, že večinoma zno, kaj sme, pa kaj nesmi. Dožda sta oča in mati otroka na skrbi mela, viičila sta ga, navčiia ga, keko je otroki za tote leta potrebno. Dale pa, jedva nemreta, če še bi tak vüöena bila. Vsaki’ stan ma svoje dužnosti, spuniti !ih človek more, ce če pošteno živeti. Starši ali nemajo časa, zotrokon dale vca-ker iti, v školo ga morejo poslati, pa v 'dobro školo, če čejo, ka, de se resen kaj navčjo. Pošli slovenskega otroka v nemško, nemškega v slovensko, vogrskega pa v talja.nsko školo, pa; boš vicljo, ka se otrok ne na(vči driigo, kak liickega — tiijega — miišlenja, domačo pa se mu mrzi. Vcepi veepič loški cepič, slovenskega otroka pa pošli v nemško školo — oba ta enaki sad rodila. — Drevo se more vcepiti s žlahtin cepičem, človik pa, v slojih mislih, nagnjenji no voli pozlatiti v dobroj školi. Škola je svojo dužnost spunila. Stirnajčltletni pa.jbar no jpučica sta drgoč prišla, v roke svojih star-šov. Starši je morejo zaj k deli napelavati, jih dela viičiti. Ce starši zaj zamüdjo, je zamiijeno včasi za celo živlenje. Ce ga zaj ne priganjajo k deli, da se jin liiblenec mili, nede pozne prijejo 'za motiko, Vun-jalo bo mu delo, posto de v manjiših. To je prvi be-tek, ki se zaje v zdravo telo, na kvar stebi *in drü-gjn* (Konec prih.) letairskih zastopnikov v evropskih državnih zbornicah. Ustanovitelj tega revolucionarno-socialističnega gibanja je Francoz George Sorel iz mesta Boulogne ob francoski morski obali. Ali je pa našel francoski sindikalizem med angleškim delavstvom rodovitnih tal? Dosedanja poročila to vprašanje, popreje zanikajo. Geslo sobotaže ni našlo med rudarji onega odmeva, kakoršnega navadno pri vseh splošnih stavkab na Francoskem. Pre-mogokopi na Angleškem so ohranili mirno kri in ono hladnokrvnost, ki je lastna angleškemu plemenu. Kakšno je stališče lastnikov premogovnikov? Premogovni baroni v Južnem Walesu so pripravljeni napeti vse sile, da uničijo stavko. Izjavljajo, da raj-še zapro vsa svoja podjetja, kakor pa da bi se udaii in sprejeli zahtevo po minimalni mezdi. Lastniki pre-mogokopov v drugih delih dežele so bolj pojenljivi in pripravljeni k spravi. Splošno sie ves položaj presoja dokaj optimistično. '-Socialistični voditelj Hardy je celo objavil članek, v katerem pravi, da bo stavka še koncem tega tedna končana. Mednarodni evharistični kongres. Na mednarodnih evharističnih shodih se zbirajo ljudje vseh stanov katoliškega sveta, da pospešujejo vero v navzočnost Jezusa Kristusa v Najsvetejšem zakramentu oltarskem in podpirajo tesno življenje s Kristusom. Obhajati take shode je v nadih malovernih časih naravnost potreba, da se jaVnosti' pokaže, kak neskončen zaklad se vsem slojem ntudi v presv. Rešujem telesu. iOdkar obstoji krščanstvo, se je na najrazličnejše načine častila skrivnost prelv. Rešnjega telesa, pričujočnosti Jezusa Kristusa pod podobama kruha in vina. Katoliška Cerkev, najzvestejša varuhinja presv. Zakramenta, obhaja ravno temu Zakramentu na čast svoje najlepše praznike in je z daritvijo sv. maše postavila sv. Rešnje telo v središče celega bogočastja. V najnovejšem času se je češčenje sv. Rošnje-ga telesa posebno pospeševalo d prireditvijo evharističnih svetovnih kongresov. Tleh je bilo do sedaj že 22, med njimi prvi v francoskem mestu Lill'e, 8. v Jeruzalemu, 16. v večnem Rimu, 19. v stolnem mestu britanskega kraljestva, v Londonu, 20, v takozvar nem nemškem Rimu, v Kolinu, 21. v Montrealu '(severna Amerika) in 22, leta 1911 v glavnem mestu Španske, v Madridu. Posebno zadnji štirje so; se obhajali tako slovesno in so bili tako sijajno obiskani, da ves katoliški svet gleda s ponosom na tolike, dokaze žive vere |v pričujočnost Jezusa Kristusa, ki so jo pokazali katoliški kristjani. Letošnji shod je napovedan za dni 12. do 15. sjeptembra. Dan 12. septembra je obletnica onega dne 1683. leta, ko je kralj Sobieski s svojo armado prejel sveto obhajilo in potem raz Kablenberga {Gologori-ce) proti Dunaju korakal ter pripomogel vsemu zrn padu do osvobodenja iz turškega jarma. Zadnji dag shoda, 15. september, pa je praznik Imena Marijinega, ki se obhaja ravno v spomin na osvobođenje Dunaja, Vsi shodni dnevi so hkrati spominski dnevi domovinski. Na shodu bo tale Ivspored: V čast presv. Rešnjega telesa se bodo v stolnici sv. Stefana .obhajale slovesne škofovske maše in blagoslovne pobožnosti; pridigovaji bodo škofje in duhovniki. Razun tega bo v stolnici sv. Stefana še vsak dan slovesno zborovanje. Iste slovesnosti se bodo vršile v bližnjih cerkvah od raznih narodnosti. Dne 15. septembra se bode pomikala po dunajskih bogato okrašenih ulicah slovesna procesija. Po vseh cerkvah glavnega mesta in po vsej Avstriji bo Najsvetejše izpostavljeno in delilo se bo sv, obhajilo. Zla zunanje udeležence se bo skrbelo za stanovanje in ogledovanje mesta, za znižanje cen na železnici in za posebne vlake. Ob priliki shoda bo sijajna razstava. cerkvene umetnosti. Stroški za shod se bodo pokrili razun darov in podpor s prispevki udeležencev (10 K za vse prireditve, znake, vodnike po Dunaju in ilustrovano poročilo shoda; 6 K za ves Čas udeležitve, znake in vodnike; 2 K za en dan poljub-no). Celim skupinam udeležencev se bodo na železnicah znižale cene. Kdor se ne more udeležiti evharističnega shoda osebno, se lahko okoristi njegovih milostih, ako pošlje prispevka. Vse pošiljat ve in dopise, tičoče se evharističnega shoda, je pošiljati osrednji pisarni: Dunaj, I., Stephansplatz 5. Telefon 9069. ( Cesar Franc Jožef — pokrovitelj kongresa. Zadnji dan kongresa (v Madridu je bil posebno pomemben zato, ker se je kralj Alfonzi 's celim dvorom udeležil slovesnosti. Dunajski evharistični kongres se pa ne bo vršil samo ob navzočnosti ces. hiše in celega dvora, temveč Nj. Veličanstvo presv. cesar se je že Izrekel, da prevzame pokroviteljstvo kongresa. V tem oziru bo dunajski kongres edini svoje vrste, kajti doslej se Še ni zgodilo, da bi bil kak vladar pokrovitelj mednarodne evharistične prireditve. Nepopisljifvo je bilo veselje, ko je kardinal Nagi na V. nižje-avstrijskem katoliškem shodu v Dunajskem Novem Mestu pred nekaterimi meseci naznanil blagi, res katoliški ukrep vladarjev, da pre- vzame pokroviteljstvo. In ne samo na Nižje-Avstrij-skem, temveč po celi Avstriji je takoj zavladalo prepričanje, da se spričo tolike naklonjenosti cesarjeve shod ne more ponesrečiti. Saj ljubijo in spoštujejo vsi narodi avstro-ogrske monarhije svojega sivolasega vladarja tako, kakor morda v nobeni 'drugi državi na svetu. Na kongresu se ne bo samo pokazalo, da je katoliška vera vez med različnimi narodi in stanovi habsburške države, temveč da tudi oseba sivolasega cesarja druži narode ceaarske države kot nepremagljiva vez. Katoličani drugih držav pa, ki bodo prišli na Dunaj, da počaste Boga v Najsv, Zakramentu, bodo z veseljem videli, na kako odličen način se kaže versko prepričanje, tudi od najvišje strani. Polom v Pulju. Pulj, 4. marca 1912. Tekom zadnjih dvéh dni ni bilo nobene večje senzacije. Preiskava se strogo nadaljuje. Nabranega je že mnogo materijala proti prejšnji italijansko-libe-ralni občinski večini. Vodilni krogi z v;do odločnostjo zavračajo pobožno željo 'italijanskih liberalcev, da bi tudi oni dobili mesto enega prisednika v svetovalst-vu pri vladnem komisarju, ker so vsi iveČ ali manj obtoženci in soudeleženci pri manipulacijah z občinskim denarjem. Liberalni „II Giornaletto“ strastno napada tržaškega namestnika, ker se je pri nekih konferencah v Poreču dalj časa razgovarjal s hrvaškim deželnim odbornikom dr. Zucconom. Občinski uradnik Ubald Benedetti je bil suspendiran zaradi raznih nerodnosti in zanemarjanja službe. Politični pregled. Državni zbor. D r a g i n j s k i odsek. Draginjski odsek je bil sklican na( dne 4, t. m. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo o. kartelih. Ker je k seji prišlo samo 22 poslancev, namesto 27, je bil odsek nesklepčen. 'Načelnika namestnik draginjskega odseka poslanec Erb je moral po polurnem čakanju razglasiti nesklepčnost, * * * Dunaj, 5. marca. Po več kakor dvamesečnem odmoru se je danes zopet pričelo zasedanje državne zbornice. Ne more. se reči, da se je med tem časom povečalo upa*-nje na trajno delazmožnost druge ljudske zbornice. Splošne vlada mnenje, da položaj ni tako razjajsnjen, kakor bi bilo želeti. Seja prvega '.„ISeniorenkonven-ta“ je to potrdila. Zjastopniki strank se niso mogli zediniti glede delovnega pačrta. Samo nekaj malega, se je določilo. Najpoprej se bodo odpravili ostanki „velike“ parlamentarne draginjske ‘akcije, potem bo pričela zbornica s prvim branjem brambne predloge. Ampak le „pričela“ ! Kajti o končnem sprejetju tega velevažnega zakona sedaj še ni niti govora. Nihče pač ne ve, kaj vse bodo spravili na dan socialni de-mokratje in njihovi oprode, nemški freisin, ki vedno zatrjujejo, da so za ohranjenje miru, nočejo pa vojni upravi dovoliti, česar potrebuje. Vjrhutega pa vplivajo tudi Še razmere na Ogrskem na tostransko državno polovico. Ogrska plemenitaška klika bi le tedaj dovolila brambno reformo, če se ji zagotove narodne koncesije. Ce pa kljub temu spravijo na Ogrskem srečno pod streho prvo branje brambnega za r kopa, kako potem dalje, tega ne povedo. Prva točka današnjega dnevnega reda: riadar ljevanje draginjske debate, je bila suhoparna. Reševanje formalitet je trajalo dobre pol ure. Predsednik državne zbornice, dr. Syfvester, je otvoril sejo ob 11. uri. Najprvo se je spominjal smrti poslanca Rieseja; zatem je javil, da je izrazil čestitke zbornice povodom poroke nadvojvodinje Izabele s princem Jurijem bavarskim in je v prisrčnih besedah omenil zlato poroko nadvojvode Rainerja, Nadalje je naznanil zbornici odstop in smrt zunanjega ministra grofa Aehrenthala in imenovanje grofa Berch-tolda našim zunanjim ministrom. Potem, je tudi javil odstop skupnegaj finančnega ministra Buriana in pa imenovanje Bilinskija skupnim avstrijskim finančnim ministrom. Draghi jska debata je imela posvem miren potek. Ž njo se bo pečala državna zbornica Še ves ta teden. Po nekaterih malopomembnih vprašanjih na predsednika se je seja zaključila ob M. uri popoldne. Prihodnja seja jutri. * * * Poslanci dr.. Šušteršič in totvariši so stavili na vlado vprašanje, kakšnega značaja je pogodba med ogrsko vlado in med Košutovci, in kaj namerava u-kreniti avstrijska vlada za ohranitev avstrijskih interesov glede celokupnosti armade. * * * Poslanci dr, Šušteršič in tovariši do vložili interpelacijo glede sestave prvotnih porotniških imenikov za tržaško okrožno sodišče. * * * Poslanec ‘ dr. Korošec je odložil svoj mandat kot delegat. Mandat prevzame poslanec dr. Šušteršič. Deželnozborske nadomestne volitve v volosko-podgradskein okraju. Pri deželnozbors/ki valitvi namesto odstopivSega dr. Gjura Cervarja je bil izvoljen oficijelni kandidat političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, dr. Fran Brnčič, odvetnik k Tlrstu. Pri volitvi je bilo oddanih 684 glasov. Od teh so jih dobili: dr. Brnčič 483, župan I. Valentič v Jelšanah 146 in posestnik Mil. Kundič 55 glasoy, Iz navedenih številk je razvidno, da se je proti oficijelnemu kandidatu pojavila precejanja opozicija. Volitev se je vršila ob splošni apatičnosti volilcev. Udeležba pri voli'vali je bila naravnost minimalna. Poljski klu». Dne 4. t. m. se je vršila volitev načelnika državnozborskega Poljskega kluba. Izvoljen je bil dr. Leo. ; . : , V . ! ’ p i V Ogrsuo. 4. t. m, se je vršila v Budimpešti demonstracija socialdemokrat čni h delavcev za splošno in enako volilno pravico. Udeležilo m je je okoli ,35i.000 oseb. Socialisti so se zbirali na 16 krajih mesta in se nato podali v mestni log, kjer se je vršil shod. Nato so priredili demonstracijski obhod. Parlament je bil od 300 policistov zastražen, da množica ni mogla do njega. V parlament se je podala deputacija, ki je izročila vladi in načelnikom sitrank zahtevo, da ste uvede splošna in enaka volilna pravica. < Mir se ni kršil. Pripravljeno je bilo tudi vojaštvo. Veliko trgovin je bilo ta dan zaprtih, tovarna pa skoro nobena ni delala. y , i i Italija. Kralj Viktor Emanuel se odpelje 'dne 21. t. m. v Benetke, kjer se sestane z nemškim cesarjem Viljemom II. Kralja spremljata ministrski predsednik Giolitti in zunanji minister San Giulinaino, Sestanek ima tem večjo važnost, ker se nemški cesar sestane neposredno poprej z avstrijskim cesarjem nai Dunaju. Nemčija. Nemški cesar pride dne 24. t, m, na Dunaj, ostane ves dan pri cesarju ter sp odpelje zvečer v Pulj, kjer se sestane s prestolonaslednikom Franom Ferdinandom. Dne 27. t. m. se odpelje v Krf. Prej se še sestane z italijanskim kraljem. Cesarica ga ne bo spremljala. Kitajsko. Ni dolgo tega, kar se je ustanovila v Šanghaju na Kitajskem socialistična stranka in takoj pričela živahno delovati. Razvila je veliko propagando za socialistične ideale s tiskano in pisano bjesedo. Razširja liste, okrožnice, letake in agitira ’ z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. V stranko lahko v-stopi vsakdo, ki je dovršil 16, leto. Na Kitajskem, kakor sploh na jugu, ljudje namreč veliko hitreje dorastejo, kakor pri nas. Razen starosti 16 let je potrebno, da se dotičnik sam Vzdržuje, in da ima normalno Šolsko izobrazbo. V to stranko se sprejmejo posamezniki vseh narodnosti, ver in obeh spolov. In program obširno govori o izdaji listov, brošur, o javnih predavanjih, " o gradnji bolnišnic in Vzgajali še za otroke. Stranka hoče osnovati zadružne banke, Novo ustanovljena stranka stopi v; zvezo s socialistično internacionalo, Kreta. Na Kreti' se zopet nekaj kuha. Grška se oboro-žuje in njen ministrski predsednik govori le vedno o miru, kakor je nedavno govoril v Patrasu. Tjo ni nič drugega, kakor metanje peska iv oči. Gibanje na o-toku Kreti ima Cesto komične momente, ker skrbi — Italija za smeh, ker je tudi ona v številu tistih velesil, ki skrbe, da se Kreta ne loči od — Turčije, in ne priklopi h Grški ! Ali se ne prajvi to, postaviti kozla za vrtnarja?! Raznoterosti. Dr. Nagi o vprašanju pravnikov. Dne 27. februarja se je vršila v nižje-avstjrijskem dež. zboru razprava o nujnem predlogu poslancev Silbererjain dr. Scholza, zadevajoča protest zoper znižanje števila praznikov. Med tem, ko je utemeljeval »poslanec Silberer svoj predlog, je stopil v zbornico kardinal knezonaidškof dr. Nagi. Pozdravil je poslance in se je prijazno razgovarjal z raznimi poslanci raznih skupin. Končno je obrnil pozornost utemeljevalnemu govoru poslanca Silbererja, ki je razlagal, da je znižanje števila praznikov kvarljivo v zdravstvenem in gospodarskem oziru, Nato je dobil besedo poslanec Schuhmeier (socialni demokrat). Kardinal je šel v bližino govornika, da bi bolje slišal izvajanja govornika, ki je trdil, da pomenja znižanje praznikov kvar delavskim slojem, tlačenje vesti od strani cerkve in da kardinal nima prav, Če pripušča, da celo zadevo 1© samo papež odloča. Pred cerkvijo pridejo interesi prebivalstva. Gospod kardinal se obrne na desno stran in prične živahen razgovor s socialno-demokraškim poslancem Brettschneiderjem. |V merito-rični debati' je izjavil kardinal, da ni bilo prav, da se je to vprašanje spravilo v deželni zbor, še predno je padla odločitev, kajti s tem so oni, ki imajo odločevati, postavljeni v zelo mučen položaj. Zdi se mu, da se ni prav razumelo namena papeževega pri razglašanju motu propria. Kaj je praznik pò umevanju cerkve? Dan počitka je za dušo in telo. Treba je ra- 'di tega izpolniti dolžnost, naloženo že pri krstu, A Vsled razvoja industrije je (pa prišlo tekom časa tako daleč, da se ne more več praznovati vseh teh pravnikov. V motu proprio pravi papež, da tau je vsled naraščajoče draginje dalo misliti, se ne bi li z odpravo večine praznikov temfu odpomoglo. Jaisno je, da se zamore draginja na ta način olajšati, če se u-stvari več tonsurandi dobrin in to je le možno potom odprave praznikov. Ali odpravlja papež pravnike ? Nikakor ne. Cerkveni prazniki ostanejo kakor iso bili, Ite grešil ne bo delavec, ako ne gre. k sv, maši. Kardinal zaključi: Iz srca vam bom hvaležen, ako se obvežete, da se bodo prazniki bolj praznovali in da bodo našli naši krščanski delavci, za katero vedno molim, ob teh praznikih res duševni in telesni počitek. Iz jjustične službe. Okrajni sodnik v Mariboru Adolf Matzl je imenovan deželno-sodnim svetovalcem za Celje. — Okrajni sodnik Alojzij Seliškar v Sevnici je imenovan deželnorsodnim 'svetovalcem isto-tam. — Sodnik dr. Ivan Premschak v Mariboru je imenovan okrajnim sodnikom v Marenbergu, — Sodnik Ferdinand Meditz v Kočevju je imenovan okrajnim sodnikom v Ljutomeru. — Prestavljen je dežel-no-sodni svetnik dr. Ivan Presker v Ljubljano. — Alojzij Zebre, okrajni sodnik iv Ljubljani, je imenovan deželno-sodnim svetnikom istotam. — Okrajni sodnik dr. Anton Furlan v Brdu je imenovan dežel-no-stodnim svetnikom za Novomesto. — Dr. Friderik Fehleisen, okrajni sodnik v Ljutomeru, je imenovan okrajnim sodnikom za Maribor. — Dr. Ivan Modic v Ljubljani je imenovan okrajnim sodnikom za Brdo. — Ta imenovanja zopet jasno in prepričevalno dokazujejo, kako opravičeno je stališče naših slovenskih poslanctev, ki stojijo nasproti dr. Hoche.nburger-ju in njegovemu sistemu v pajodločnejišem boju. Ne razumemo pa, kako morejo slovenski liberalci odobravati postopanje svojega poslanca dr. Ravniharja, ki je glasoval za vlado in Hochenburgerjev justicni proračun. Kar se posameznih oseb tiče, izkemo, da je dr. Pupenbacher doma iz Dravske doline, ter je bil vsaj kot gimnazijec in vseučilišcnik Slovenec. Modic je Kočevar, Matzl je moral v Celje, da postanejo tamkaj tudi senati nemški. Dr. Premšak je objektiven sodnik, ki pa pri nemškem Volksratu ni dobro zapisan. Hochenburgerjev sistem na vseh koncih in krajih! Odlikovanje. Davčnemu iztirjalcu v'Rogatcu, Martinu Schmidtu, je podeljen srebrni zaslužni križec. Iz odvetniške službe. V pisarno dr, Leskovarja v 'Mariboru je vstopil kot odvetniški koncipijent g. dr. Janko Šiška, starešina „Danice,“ „Marburgerca“ je radi Roškar j evega shoda pri Spodnji SV- Kungoti vsa razburjena. Napada kar na debelo vse, kar ji p pide pod pero. Kaže pač ta razburjenost jasno, 'da smo na pravem potu in da se Nemci silno boje našega probujevalnega dela v mariborski okolici, V .razburjenosti je „IMarburgerci“ zdrknilo nekaj prav zanimivih priznanj. Najprvo prizna mariborska tetka, da je bil obisk izredno dober. „Über hundert Personen“ piše je bilo navzočih, ka,r je za to Obmejno občino gotovo veliko. Potem pove, da je Roškarjev govor vzbudil mnogo navdušenja in so zbrani volilci živahno pritrjevali. „|Marburgerca“ pravi, potem ko je. izlila ves svoj žolč: „(spendeten (volilci) natürlich die obligaten i„^ivijo'“-Ru!e.“ H koncu pa mariborski list odkrito prizna, da je mariborska okolica slovenska. „Marburgerca.“ piše: „Es ist hoch 0/n der Zeit, dass dieser jetzt mit verstärkter Kraft einsetzenden Deutschenhetze wirksam; entgegengearbeitet wird, was auch dadurch geschehen könnte, dass deutsche und deutschfreundliche Redner zu diesen geistig abgeschlossenen: Schichten, die teilweise einer deutschen Rede nicht folgen können, im slovenisqhen Idiom sprechen.“ Res, človeku se zdi skoro neverjetno, da „(kulturne“ Nemce le ni sram, javno priznati, da hočejo svoj mogočni narod pomnožiti z narodnimi odpadniki, z neznačajneži. Kmetijska družba Štajerska je po svojih podružnicah zlasti v obmejnih krajih prava propagato-rica nemštva. Potom kmetijskih podružnic se marsikje korajžno širi nemškutarstvo. Imamo: tozadevno že zbranega mnogo materijala, in bomo o prvi priliki prišli ž njimi na dan. 'Za danes bodi samo pribito: Za to kmetijsko družbo, ki nam v narodnem oziru mnogokje škoduje, se z vso vnemo potegujejo slovenski liberalci. So to narodnjaki za smeh in kratek čas. Padec papirjev na dunajski borzi. Vsled neugodnih vesti iz Ogrske, 'Angleške in Kitajske so dne 4. t. m. na dunajski borzi različni vrednostni papirji padli in sicer med drugimi: Alpinske montanske akcije za 20 K, Rìma-Muranya za 10 K. državnože-lezniške za 6 K. „Zarja.“ Slovensko katoliško akademično (tehnično društvo „Zarja“ v Gradcu priredi v petek dne 8. t. m. svoj zadnji občni zbor v zim/šjkem tečaju 1. 1911-1912. Na dnevnem redu je med drugim tudi volitev novega odbora. Belokranjska železnica ’ in nemške skomine. „Deutsich-O'esterreichische /EisenbahnejTiga“ je poklala nemškim poslancem memorandum, v katerem zahteva, da naj nemški politični krogi skjrbe, da naj se na Belokranjski železnici nastavljajo tudi nemški u-radniki, ker obstoja nevarnost, da se vslled hujskajočega. dela lige jugoslovanskih železničarjev ta proga popolnoma slovenizira. Razpust tržaške porote. Laški tržaški odvetniki so poslali na Dunaj .zaradi liste porotnikov za I. zasedanje tržaškega porotnega« sodišča deputacijo, ki naj bi se pritožila. Vzrok pritožbe je bil ta, da je bilo med 36 porotniki 26 Slovenpejv in samo 10 Italija-nov. Dne 4. t. m. se je 'vrnila deputajcija v Trst in že ta dan je bila porota razpuščena. Opoldne s.e je zbral višji deželni sodni dvor k izredni seji in obravnaval zahteve iz Dunaja prišedše deputacije. Seji je predsedoval dvorni svetnik Jakopič, Ro triurnem posvetovanju se je višji deželni sodni dvor udal pritisku italijainskih odvetnikov in sklenil razpustiti poroto. Anulirali bodo tudi letne 4n službene liste in bodo sestavili popolnoma novo porotno listo. Že zdaj opozarjamo tržaške Slovence, da < odbijejo ta udarec nasilja najlepše s tem, da obrnejo vso pozornost na sestavo nove porotne liste ih dosežejo 'če ne lepše pa vsaj iste vspehe kot so jiih imeli do sedaj, Nov,a porota bo sestavljena tekom treh do štirih tednov in bo otvorjeno nato izredno porotno zasedanje. Štajersko. Maribor. Igrokaz „Grajščak in kmet“, ki je Šel v nedeljo dne 3. t. m. preko odra v Narodnem domu, je delo srednje vrednosti. Ima zdravo jedro in več efektnih prizorov, toda je zelo nerodno zaokrožen in nikakor ne odgovarja dramatičnim pravilom, VTa nepopolnost se kaže posebno ob koncu posameznih dejanj, zlasti pa ob koncu cele igre, ki je povsem nezadovoljiv.. Gledalec pričakuje Še nekaj, ali 'si želi vsaj drugače motiviran zaključek. Med tem ko je dispozicija precej obširna, se dogodki ob koncu zgnetejo z neumljivo naglico. Igralci so se to; ,pot 'res. zelo potrudili in lahko rečemo s svojo izborno igro dosegli, da je imela predstava efekt. Obisk jè bil zelo slab. Galerija je bila skoro prazna, kar je zelo obžalovati, zlasti iker bi ponos svobodoljubnega, kmeta, ki je v boju z grajščakom, gotovo dobro vplival na širše občinstvo. Zdi se nam, da si je naše gledališče z nekaterimi plitvimi ali pa nerazumljivimi burkami odtujilo preprostejše občinstvo. Med odmori je res izborno igral orkester Glasbenega društva, ki je žel mnogo pohvale. Mariber. V nedeljo dne 10. t. m, ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani Narodnega doma koncert s prijaznim sodelovanjem gospoda koncertnega pijanista in abiturijenta c. kr. akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju gospoda Antona Trošta. (Z dovoljenjem slavnega ravnateljjstva o-menjenega zavoda.) Vspored: 1, 'del: 1, F. Mendelssohn:, „[Viničarski zbor,“ Moški zbor s spremi jtevan-jem klavirja 2. a) S.' Sitarzynski: „(Byla babulen-ka.“ Poljska narodna. Moški zbor, b) S, Starzynski: „Krakowiak.“ Poljska narodna. Moški zbor. 3. a) F. Chopin: „Nokturno“, op. 62. 2. b) Chopin: „Scherno“, op. 39. Izvaja gospod (Trošt. 4. K. Bendi: Tiri ruske narodne pesmi za mešan zbor s spremljevan-jem klavirja, a) Velikom sk'a; b) Malorfuska ; c) Bjeloruska. 5. a) G. Krek: „Kakor bela golobica,“ Mešan zbor. b) A. Lajovic: „Bolest kojvač.“ Peterogla-sen mešan zbor. 2, del. 6. F. Juvanec: „pastir.“ Moški zbor s tenor- in bariton-samospevom. 7. Men-delssohn-Liszt : „jSvjatbena koračnica in raj vil“ iz „Sen poletne noči.“ Izvaja gospod Trošt. 8. a) Ä. Foerster: „Ljubica.“ Mešan zbor. b) A. Foerster: „Z glasnim šumom s kora.“' Osmeroglasen mešan zbor. 'Vodstvo vseh pevskih točk ima, v rokah gospod V. Druzovič, profesor v Mariboru, kar je na vabilih pomotoma izostalo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Med proizvajanjem posameznih točk ostajnejo yrata v dvorano zaprta. Med prvim in drugim delom vspore-da je četrt ure odmora. Cene prostorom: fotelj 4 K; L—4. vrsta 3 K; 0}.—8. vrsta 2 K; 9.—12. vrsta 1 K 40 v; stojišča 1 K; dijaki 40 v; sedeži1 na galeriji 1 K; stojišča '40 v. Vstopnice se dobijo v trgovini g. Weixla, Zgornja Gosposka ulica in dne 10. marca zvečer ob 7. uri pri blagajni. Sv. Marjeta ob Pesnici. Preminul je nagle smrti daleč poznani živinotržec, bivši mesar in gostilničar pri Sv. Trojici v Slov. goricah, gospod Alojzij Bauman, zadet od kapi, star )S1 let. „Zadnja ura, smrtni 'dan — je neznan! Ptujska gora. Dne 7. in 8. sušna se ivršijo na Ptujski gori 'občinske volitve. Obe slovenski stranki sta se združili proti štajerčijancem. Z|a ptujski okraj so te volitve velike važnosti, ker je trg Ptujiska gora odločilen pri volitvah v okrajni 'zastop. Te važposti se tudi zavedate obe stranki, slovenska in štajerči-janska, zato je agitacija, na obeh straneh zelo živahna, Dušni in telesni očetje „jStajerca“’ in njegove stranke 'v Ptuju so zaukazali tukajšnjim podgenera-lom „generalšlturm.“ — V Četrtek voli III, razred, ki ima ,460 volilcev in je bil do sedaj v rokah štajcrči-jancev. Upati je, da se jim vsled odločnega nastopa združenih 'Slovencev tudi ta razred iztrga. Ker sta I. in ll. razred, ki volita v petek, Slovencem zasigju-rana, bi bil talko cel občinski odbor te važne občine, ki je edini trg v ptujskem okraju, v zavednih slovenskih rokah. O izidu se bode itakoj poročalo. Iz celjskega okraja. V zadnjem „Učit. Tovarišu“ je znani strokovnjak, zastopnik jn zagovornik „-nemškega“ učiteljstva, Ernst Slane v Petrovčah, podal neko Izjavo, iz katere pdsnamejmo, da se čuti razžaljenega vsled tega, ker se neka njegova brezpomembna izjava ni obesila na veliki zvon. Najbrže hoče biti „;slovenski“i mučenik za „nemško učiteljstvo“, seveda Če tega Slovenci ne zvedo. Slane naj nikar ne misli, da je on v-šemu slovenskemu učiteljstvu („nadučitelj“, kateremu je zapovedoval, kakbr je baje nekoč zapovedal nekemu svojemu „podučitelju.“ Sicer priznavamo zasluge gospoda Slanca: on je izvrsten politik častnih izjav, izvrsten hmeljar Savinjske doline, dober zdravnik, posebno Specijalist za tu-šesne bolezni, in tudi kot jurist slovi daleč po svetu. -Toda to šle ni Vzrokov dovolj, da bi moralo vse slovensko učiteljstvo njega pripoznati kot vrhovnega poveljnika in da bi moralo vsako njegovo besedico izročiti publicistiki, posebno v takih slučajih ne, kot se je prigodil povodom uradne učiteljske konference v Gradcu. Vsak trezen učitelj, ki je Čital in čita tudi nemške liste in poročila, ve, koliko je Slane — koristih Kdor Slanca in njegov Značaj pozna, ta je ž njim >— gotov! Rečica ob1 iSavinji, Veliki govejski’ sejm sv. Jederte se vrši v pondeljek dne 18. marca 1912 na Rečici. Z razglasom Štev. 3765 dne 28. febr. 1912 je c. kr, okrajno glavarstvo Celje razveljavilo vse odrejene Varstvene odredbe zadevajoč živinske kuge na gobcu in parkljih. Ker je to prvi tako težko pričakovani sejm, je pričakovati ogromno število lepe živine. zato se kupci uljudno vabijo. Sv. Duh v Ločah. Frančiška« Epih, mlinarjeva hči pri Sv. Duhu v Ločah, 'je radi besedovanja čez Alberta Paušerja, usnjarja istotam, dobila meseca prosinca 1942 od P.aušerja več zajuš-nic;- posledM so se še-le sedaj pokazali. Epih je od tega časa sem Slabo slišala in tvrhu tega ji še teče iz obeh ušes, tako da je morala iskati pomoč -v mariborski bolnišnici. St. Lenart v Slov. goricah. Pri volitvi V na-celništvo obrtno-trgovske zadruge za šentlenartski o-kraj je zmagala y nedeljo dne '3. t. m. slovenska lista. Nemškutarji so propadli kakor so dolgi in 'široki. Tja zmaga je zopet jasen dokaz, da so Slovenske gorice res slovenske in da se tudi trgovstvo, in obrtništvo zaveda svoje narodne dolžnosti. Delo nas vodi od zmage do zmage! Šoštanj. Kako priljubljeni so slovenski Časniki, posebno tiste številke, ki prinesejo kakjo vest o krasnih razmerah na Šoštanjski sodniji, priča dejstvo, da vsakokrat kakor kafra izginejo dotične številke iz naših lokalov. Seveda tega v prihodnje ne bomo mirno gledali ; kajti Če mogoče zahrepeni sodnik Sellyey po 'teh časnikih, naj si pride sam izpisat dotične notice, ki osvetljujejo njegovo osebo, seveda samo z rjavim švfinčnikom, ne pa s takim v frank-furtarskih barvah, ki izziva na njegovi pisalni mizi v uradni sobi! Šoštanj. Kakor se čuje, namerava ritmojster preseliti orožnike v hišo Südmarke, V tej hiši radi vlažnih' prostorov ne more ostati nobena stranka, seseda za orožnike so prostori dobri', samo da ste pomaga Südma.rki. Ne samo, da se orožnikom ukazuje obisk nemških prireditev v ntemški hiši in prepoveduje obisk slovenskih, sedaj hoöejq napetost v narodnem oziru Še povečati s tem, da se jih nastani v hiši Südmarke, doČim je drugih lepših in zdrav,ejših prostorov dovolj na razpolaganje. Proti takemfu postopanju protestiramo kar najodločnejše in se ta namera ne sme izvesti na noben način! Šoštanj. Že šolski otroci čebljajo, kako so gospod Sellyey mrtvega konja ustrelili! Ali je to na mestu za sodnika? Dvomimo. Shodi. Velika Nedelja. Na shodu, ki sta ga priredila pri nas v nedeljo dne 3. t. m. glospoda deželna poslanca Meško in Ozmec, je bila tako obilna udeležba, da so bili g. Miklnovi gostilniški prostori pretesni, in se je zato zborovanje vršlilo na vrtu. Po iskrenem pozdravu zborovalnega predsednika gospoda Tomaža Korpar, je povzel blesedo deželni poslanec gospod Meško, pojasnjeval stališče slovenske de-želnozborske delegacije v Gradcu, brezobzirnost nemške svobodomiselne večine napram slovenskim zahtevam ter «povedal vzroke zadnjega odgodenja dež. zbora. Deželni poslanec gospod Ozmec pa je nato še natančneje poročal o pogajanjih za delazmožnost v deželnem zboru, o nelojalnem postopanju od strani nemške večine, o slabem položaju deželnih financ, ki bodo prej ali slej izsilile ugodno rešitev slovenskih Zahtev. 'Tirgoviški posestnik gospod Ivan Posavec je slednjič povedal mnenje tamkajšnjih volilcev, ki vsi, bodisi pristaši S. K. Z„ ali ne, odobravajo odločni nastop kmečke slovenske delegacije* ji obdjjhbujejo podporo za mogoči volilni boj ter pričakujejo od nje vstrajnosti do končnega vspeha. Ko je gospod predsednik Še predlagal zaupnico deželnim poslancem S. K. Z., je zbrana množica zaorilaj: ! „iživili naši poslanci ! “ Vojska. Izgube Italijanov v Afriki. Italijanski list „Corriere della sera“ v Milanu naj vaj a prvikrat uradno število žrtev v vojski padlih častnikov in vojakov. Od začetka vojske pa do konca januarja je že padlo v Tripolitaniji 37 Častnikov in 499! mož. Največ izgub je imel 84. in 93. pešpolk (Florenca in Verona) in pa 11. domobranski polk. Padel je tudi poveljnik 40. pešpolka pri Aihza-ri dne 4. grudna lanskega leta, polkovnik Pastorelli,: Padla sta tudi dva stotnika italijanskega generalnega štaba. V to Število pa še niso vštete izgube Italijanov na koleri obolelih častnikov in moštva. Tudi te izgube so zelo velike. ) p. I KÀJk amjsmw ù mß lö £$b tß/mmu. AwÄmmMdb kmmt ! ^uümßjsf xxxxxxnxxx #|aaZft«.Ä cerkovnika in or-llUZDa ganista v Skoči-dolu na Koroškem se sakoj odda. Cecilijanec prednost. Župnijski u-rad v Skočidolu p. 'Podravlje na Koroškem 70 Imam vec stotisoč ^tkn-hdreves za prodati; cena od 40—80 vin. — Ponudbe naj se pcšlejo pod naslov Ivan Cerjovič, veleposestnik v Dobova ob Savi. P risten kmečki slivovec, dvakrat žgani vinski slovovec ter izboren rem se dobi na drobno in debelo v gostilni Inkre?, Lajters-berska cesta v Karčoviti pri Maribora. — Opozarjamo tudi na znano dr. Tnrnerjevo vino. 5 «««l-S-n t dobro obiskanem trgu Spod. ^Utemi mim Labudske doline, ob državni cesti in železnici, cerkev in šola v trgu, gotovi odjemalci, z žago, elektr. luč in kovačnico v hiši, vse lepo uravnano, 7 oralov zemljišča z lepim Sadovnikom, se poceni proda. Uprašanje na upravo lista. 68 Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kempeile. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Celju. Centrala : Ljubljana. Podružnice: Žpljet, Celovec, Trst, Sarajevo in Gorica : Delniški kapital: 8 milijon krOlt. Rezervni zaklad Jej |£ 800.000 obrestuje vloge na vložne knjižice po od dne vloge do dne dviga. Rent. davek plačuje banka iz svojega. Čistih Veliko presenečenje! Nikdar več take prilike! 600 komadov le za 4 K, Ena krasna pozi. preeiz. ura na sidro z verižico vred, dobro ido-ča, 3 let jamstvo, moderna svilnata kravata za gospode, 8 komade finih žep robcev, 1 lep prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 krasna garnitura za ženksi lisp, in sicer lep kolir iz orient, biserov, mod. lišp za dame s pat. sponko, 2 eleg. zapestnici za dame, en par uhanov, 1 krasno ogledalce, 1 denarnica iz usnja, 1 par gumbov za zapestnice, duble, krasen album za razglednice z naj-lepšimi mesti 3 jux-predmeti za smeh, 20 komadov koresp. predmetov in še 500 za v hiši rabljivih predmetov. Vse skupaj z uro vred, ki je sama vredna tega denarja, stane 4 K. Pošlje se po povzetju ali če se denar naprej pošlje po dunajski osrednji razpošiljalni Ch. Jungwirth, Krakov Nr. A/27 O. Ce se naročita 2 zaboja, se če priloži brezplačno 1 prima angl. britev. — če kaj ne ugaja se denar vrne. 66 Le pristna s to le X------v *** ------- varstveno znamko Rösler-jeva voda za zobe j je najboljša za zobe. | Dobi se povsod. |61 Steklenica 72 h. f,A€SA za sušenje hmelja se prodajo ^roiiivi^ p0 zei0 nizki ceni. Hmeljarji, ki nimate novih sušilnic, uporabite ugodno priliko za naknp vrednih in dobro obranjenih les. Resni knpci si jih lahko ogledajo vsaki dan ; podrobne podatke daje rests water kolodvorske restavracije ? Žslon. 212 ^SÌl'in'Srlvrt v župnišče ali v kako pošteno krščansko hišo, išče MiJLUaUU tot kuharica, pošteno kmečko dekle, ki je pred kratkim dovršila dva tečaja gospodinjske šole z dobrin uspehom. Naslov pove upravništvo „Straže“ v Mariboru. 58 Ni treba si glavo treti ! JU Rajboljše špecerijsko blago, zanesljiva kalj iv a vsakovrstna semena voščenih jin drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki fl\ilan Hočevar ^elje tik farne cerkve. Ne cenik, napolnjen s spričevali, Le solidno delo naj delavca hvali. Velešast. duhovščini občinstvu se uljudno priporočam za napravo podobarskih, pozistarakih in slikarskih del, za napravo in prenosi j« nie oltarjev, t&bernakeljev, božjih grobov, spovednic itd. Izdelujem tudi lepe podobe iz lesa, kamna in male» (gipsa) fino slikane po najnižji ceni. Prevzamem tudi izdelovanje boljšega pohištva, klečslnike in dr. za zasebno rabo. Priporočam se tudi slav. društvom za napravo gledaliških odrov in dekoracij. Sohdno delo! Cene primerne! Načrti, dogovori in proračni brezplačno! Z velespošio vanjem Davorin Lubej, delavnica sa cerkvena dela Zavsrše pošta Grobelno. I S>■ Za na dom, za fante de- «sSiBetsSfi« J&Sits&f kleta že od 14. leta naprej. Kdor želi delati za mene predmete, pri katerih se lahko zasluži 20 do 40 vinarjev na uro in to brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec cd dela naj pošle 60 vin. v znamkah, katere.se mu pa vrnejo ako delo sprejme. Izrezljarska trgovina, trg Lemberg, Šmarje pri Jelšah. zvezdne znamke je po mnogoletnih preizkušnjah prizmno zanesljivo nčinkajoče in najeenejše fo-forovo ■ kislo umetno gnojilo. Ta je letos posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša kakor lansko leto. Kdor hoče po lanski hudi suši svoja polja in travnike okrepčati in csvežti, naj rabi le Tomasowo zvezdne znamke. Tozadevna pojasnila in spise daje .brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno veletrgovina z železnine [„MERKUR« Peter Majdič, Celje, kjer je Glavno zastopstvo in zaloga tvrdke ===== Thomasphosphalfabriken Berlin. ===== Občni zbor Slovenske kmečke zveze se vrši na Jožefovo dne 19. marca 1912 v Celju. Na njem govori tudi poslanec dr. Krek iz Ljubljane. :-: :-: :-: >: za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja [najceneje Jugoslovanska razpošiljala R. Stermecki v Celju št. 301. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Dober zaslužek. Kedor bi hotel sodelovati pri važnem narodnogospodarskem podjetji ter si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, obrne naj se do upravništva tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nadpis : „Narodnogospodarsko delo“. 62 Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, keneesismraniv vodevsdni inštalater Ivan Rebek, C®U? Poljska «liioa št« 14. Se-priporoča zadrugam, občinam, korporacij am tu Babnikom za cenjena naročila, namreč za navadna, kakor tudi umetno izdelane železne ograje« kakor tu-dl vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove ltd., štedilna ognjišča vsffh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. T/d e Injem vsake vrste tehtnice, tudi premostae (Brüoken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v poors-' vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vss y mojo stroko spadajoča deta in izvršujem ista tožno in solidno, vse po zmernih cenali. Svoji k svojimi Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina 95 v RAFAEL SALMIČ v Celju NARODNI DOM. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov. Najiožje cene, postrežba točna. Mali dobiček, = dobro ime! Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi rastenj in poštnine prosto. Na tisoče zahvalnih pisem sem-prejel vsled dobra in [ poštene^po-strežbe.