Lato V*, štev. 81. V Celffti, soboia due 21. jittžfa 1923. PtStnfRe plsfe** 5 »5M»!, lj Državna licejska knjižica V ^f ^B H ^B ¦ H ^¦¦^ ^g ^K Stane Ittno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi ?a /n/"i višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna števillca ste&xte 1 Hin. Izfiala vsak loreK, ceirzete fn soboto« llredništv©: Strossmayerjeva ul. Št. 1, J. pritlJČje. Telef. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjevau. St. 1, pritličje. Teief. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Vendar enkrat Zadrtji čas se obnaša RadiČ tako iz^iviiino napram Beogradu in ščuva množico proti edinosti države, da je morala viada nekaj ukrenm. Ministrski svet je imel 18. tm. na dvoru sejo pod predsedstvom kralja. Minister notranjih de! Vujičič je podal poročilo o poJožaju v državi zlasti o prilikah po sobotnem govoiu Radiča, ki ni le nesramno hujskal Droti državi temveč je blatii tudi kraljico, V debčto so posegli vsi člani kabineta in tudi ministrski predsednik Pašič. Sklenüo se je, da naj se zahteva od imunitetnega odbora, da sklepa o pred- iogu ministra pravde, ki zahteva iz- ročitev Radiča sodiščn. Imunitetni odbor je imel 19. tm. sejo. na kateri je bilo sklenjeno, da se izroči poslanec Radič in Adžija radi skupno zfiRrešene&a tiskovnega cietikta, nadalje Radiča, MaČeka, KoSutica, dr. Korževiča in Predavzca radi zlo- čina veiei7.da;e sodišču. V soboto pride poročilo imunitetnega odbora v raz- pravo v narcdni skupsčini. PriČakuje se, da bodo Radič in.njegovi tovariši aretirani v soboto ali v nedoljo. Vendar enkrat mora vsklikniti vsak dober državljan. Ako bi vlada storila tak sklep že veliko popreje, bi ne bilo takega razburjenja rued hrvatskim de- lom našega naroda. Človek, ki ne dela druzega, kakor da seje razdor in so- vraštvo, ščuva nevedno Ijudstvo proti "^HHdi in aržavi, blati našo kraljevsko hišo, ne zasluži druzega kakor zapor. Liudstvu je obljuboval vse mogeče do- brote. ki jih bo deležno v njeyovi re- pubiiki, a kaj je poslcdica vsega, na- rod ie zbegan in zapelian, trpiogromno Skodo, ker poslanci, ki jih je volil, nočejo izvrševati svojih poslanskih dolžnosti. Mesto, da so begali svoje volilce in jih vodtli za nos, naj bi raje prišii v skupščino in tarn pokazali, da jim je res za resno in smotreno delo. Sklep vlade je na blokaške kroge zelo vpiival. Voditelji HRSS so se se- stali 19. tm. zvečer na konferenci, na katers pa ni priSIo do nobenih defini- tivnih sklepov. Deprimiranost, ki vlada med blokaši, je popolnoma umevna, Demagogi, ki so mislili, da so že pre- trgali vezi z Beogradom, bodo morali dajati sedaj odgovor od svojega »de- Jovanja«. Energičen nastop vlade proti Ra- diču pa ni ostal brez vpliva na slo- venske klerikalce. Klerikalni klub je imel 19. tm. posvctovanjo gledfi sta- lišča napram Radiču. Klub je bil na- ziranja, da treba vse odnošaje z Radi- čem popolnoma prekiniti. Počasi bo vendar prišlo do reda in pravega dela v državi. Hujskače je treba odstraniti, Ijudstvo pa opozarjati na njih dema- goštvo, da se jih bo otreslo kot ne- varnih parasitov, ki pijejo zdravo kri naroda in da se narodu prizadete rane zopet zacelijo. Dr. MILKO HRAŠOVEC: Vo bližujicah iz Celja Y Kranj. (Dalje.) Cilj prvega dncva nasega uotova- uja je bil izdatcn; kljub naporni pott. holeli siiio do večeru prchoditi sc vclik del Pohorja. Za Rusko kočo zavili smo na pot. ki kaže snier na Klopni vrli. Na JÄsekanem sozdneni parobkn nas ic ob- dal-t> neprodirno polje mul'iit. ^ozdiiii/v' Časa sm<> n"rno *Cle«-lali sladtki " zeinl»> t PotenT1 Pa Slll° '/^Pi^ili' ccpinc ' ^ IJ ter sc razkadili po grmovju. na kraju. odkoder je bjia od§ia ¦iskatiTOfiiTla iC PHČeIa brezobziin(> 1'ri- Le košati sozdovi in gorsfci zrak ' bill vzrok, da je nismo Čutili tiiko, kot v prašni nižini. Markiranih potov je na tcm delu Poliorja ncbroi, nebroj tudi kazipqtnih ^ablifc, ki delajo cast pridnim razisko. valcem tcli lcpih gora. JUGOSLAVIJA KOT POMORSKA DRŽAVA. Vskxl jniroviiili pogodb jc pri])in.i!a naši državi vzhodna jadraiiska obala od Rckc clo izliva Hojame v dol/ini nad ()0(i km. S iciu smo pridobili možnost. da sc ra/Aijcmo v veliko poniors'ko držstvo. Jasiiu id «Ja našc Rospotiarsko /ivljenic ni lc navezano na Oonavsko Droinctiio ccsto, ainpak tncli na morsko piovbo. Dosedaj sino imcli relativim lc malo stcvMo kulij. Kot iiaskclslvciii drzuvi Avsiro-O^rskc so bile -luyoslaviji do- ueijoic one paroplovnc družbe, katerili vcčina dclnic sc je za časa skkpanja mini nuliajaia v rokali njenili lastiiih državljanov. Tako jc prevzeia Jugosla- viia od bivšc Avstro-ogrskc 119.000 tor,. Poscdali siiio po iiradni static ;; nail 59.3 iadij s \b\JM bnitotonamj, nicu n.iiiiii 18 niotornili jadernie z 9^4 lonami in 439 jailsriiic s 5830 tonami. Na obalno i.ilovidbo odpaile 90 parnikov s 30.481 (onami; na prosto plovidbo 39 parni- kov s 12S.100 ioiuMiii. Obalno plovidbo oskrbujcio novo ustanovljcne ilružbe. Prcd vseni prednjaci Jachanska plovicl- ba v Siisakn (Haros), ki je nastala 1/ bivse Ungaro-Croata, Oalrnatia, (Trst). Ansiro-Croata (-Aleksaudr-ovo na oto- ku Krku) in hrvatske paroploviie dnižbe mod terni: 1 )ubrovadška Parobrodarska PloviJba d. d. v Sušaku s 5 parniki v teži 18.877 ton. Obalno plovidbo subven- cijonira vlada s 15 mili.ioni dinnricv iel- iio. Naše Inke so sleiieče: liakar, f^ar. (iriiž, Korčula, Kotor. Metkovič, Soiij. Split*, Sušak (Haroš). Žibenik. Vraniie, Zelenika. Najvažiiojša luka je Snšak (Halo«) radi zveze z Reko. To ie edi- Savo in Janeza pa jc la pestra o- znaeba razkaeila vedno bolj in bolj; rcii- cala stii, ter že vztrajno kazala svojc niociie in zdrave zobe. Ker je 2 vec kot eden, in st. v jcKi število šc vsled inoči pomnoži, sein preyidno zaostajal ter krepkeje srisiul cepin. Pred menoi sein slisal sikanjc in jez'iie opazke. Pot, ki je sicer vedla skoro brez prestanka po gozdovih. je že ntrujala. Spuščali smo se globoka v dolino, akoprav smo vedeli, da moraino do Ktopncffii \-rha še znatno na višini prl- dobitf. l'o je razkačilo siiremljevaka bolj in bolj. Koiiciiu smo zaslišali nad divjo. temno gorsko sotesko votlo bobnenjc \ ode. Po strmem pobocju sum prišli do divje pcncčega se potoka Lobnicev ki drvi po ogromnih skalali v dolino. Okolica, ki na.s obdaja.-. je velieast- na. Lc skoda, da voda potoka, ozironia zemlja in skala, po katerih drvi ui čfcta. tcmveč rzglcda nckako rujavomnazana. Vidcli sino malt in veliki slap Šu- nilk, ki sta divje krasna. Alnogo lepša no prisianisčc, ki je niodenio urejeno in je zvezano /. ozkoiirno želcznico z zaledjeni. Pomen pristanišea za Jugosla- vijo pa še ni tako očiteii, Ker So Italijani imeli Snsak par let zaseden. Z italijan- .sko i/.praznilvijo pa bo doscgd. Snsak prvo nieslo kot pristanišče v drzavi. Va/.ne so ludi hike S|)lit. Oruž in 5ibe- nik, a iniajo dosedaj slabe zveze z '/¦&- jcdje^in. Tudi niso te !uke tako zgrajenc. da bi se laliko razsiril promet. Za povc- eanje in moderno pretireditev zadnje I- menoviuiih Ink je bilo i/.delanih vee na- črtov, katerih izpeljava je odvisna od trase //a nstmeravaii!) zvezo Beogracl- .1 ad ran. Y RIZSNl UR1. Med tern, ko se mi veselo zabava- iiK) in ko lahkornisljeiio tratimo svoje sile v pretJranenr nicidscbojnern boju. pa deia nas nasprotnik tarn prcko sisteina- tiono in v sklenjeni enoinosti vseh pri- Dravl-ja smrt našemu življu. In lijegovo dclo žanie uspehe. 2e je »Ivoraj udiišeno naše solstvo. že je pro- gnana inteliigenea, že je posvečem» na- silje, (kot /akonilost da jc zlomljena že pri marsikatenein ^odporna si'la. Toda šc vedino raste pritisk, še veil- no se veea nasilje in vedno ftolj uein- kovito ndarja naš lutrod. Zlasti sedaj, ko je pritisfk pose gel na gospodarsKo polje. Splošna brezposelinost, nezmo/.nost wu|)rodaje pri'delkov.. peza davkov, od- vzemanje koneusij naširn, podireditev Uoriee Vidmn, \'Sc to uvaja revšeino v Priiiiorjn. di\ mora zapii^eati na.s .kni'.t liidiio zemlw), da jo /. mrzlieno neinii- nosljo i?cimija \' odprodajo, ker vivdnesf zemlje patla,. siluo in stallio. S (em se prieenjlai najkaia.siimai- Jiejši proees in skoraj se bo prieela <>d- igravati pred našimi oemi presimljivn tragediia ¦-- k>o umira zdrav in krepaK ¦nairotl, ker je zapušoen od. hustnili bra- tov in ker !^a ubija krivica. Ali je ta!ko ohroinel nas ponos, da homo saiTi'O neme price tragedije? Ali je tako izumrla v nas pliemenl- tosf. da; homo v nein'oralni otopelosti gledali. kako mnira pred našimi oenn ¦¦•- brat? A!i pa bo vendar vstala \- nas za- vest, da ne bo preje blago-slovljena ua- ša svoboda, dokler se ne odkJoJžimo o- ni'orata bili se v spomladi ali po izdat- ¦iie.m tleževju^ ko voda naraste. VeetedeiiSfai snša je tudi ta planin- i s^ Potok vkino zmanjšala. Iz sotcke j l>risli smo na planoto Stare (ilažnfe. i ('^d tod nas vecle pot po nepiwled- ; nili «ozdovih dalje. < Vedelji smo. da mora nuva knta ma- ) ¦ ribo-rskcjjotlružnice SPI) na Klopiiem ] vrhn biji zc blizu in vendar se ni ho- j tela prikazati. L'ra je kazala že stiri po- ; poldne. pot nas ie bila že poštcno iilru- " clila. Ker prejšnjo noč iiimo spa If. sva s prijateljeni Savoin polegla po malm ter fcnicljito zaspala. Kako clolg'O jc spanje trajaJo nc ^;-'.'1 /biidi! naju je hla4, kj. je nasto- PÜ, ko se je solnce skrilo. 10 minnt od kraja poeitka stopiii snn; '•' prjjazno planinsko koeo rm Klop- nem vrhn, kjer se je krog brhke oskrb- nice —¦ Korošice snkal naš prijatelj .lanez. Vroe eaj nas je knialu pogrel, in o- živii; da .spin si razjjfledali divno oko- I'ico koee. t Svet na katuicm mojjuio, m ne win koliko tisoč oralov svela in gozdov na- okrog, je last nekega grofa Zabeo. 'Ja to ni naš elovek kaže njegovo i"1e; da pa so «in veliki gozdovi, kj jjh nim, fki so jo nain dali in sicer s tern, da vsaj brate obvarujemo sinrti, ce jim že ne moremo dati svobode. Ura je resna k) šei ni'koH. Vsi moratno na plan, aii pa smo so- krivi pognbljenjn. ki pride nad na5e brate. Ni izgovora in (j|)ra\icila za nüko- gar. ker ni ga med nami. ki ne bi mo- gel pomagati po svojih močeh. Zaradi blagra trpecili tarn preko /iiianjsamo svoje prepke, bodimo strp- Ijivt in postaniiino zidarji. da bo na5a drzayna zgradba moena. Ze s tern smo poniagajj bratom, ker sila naše države bo izžarevala tudi njim pomoe. Kilo je, ki ne bi niogel v teni o- /irn pomagati. Deliijmo in varčujmo. en dan v le- tu ne zapravljaimo. zaradi bratov sto- rimo to! V diii-i\in.'iii Ki/ineijn /, iKtsini bia- goslanjem je blagostanje podjiinnljcnili. V svojein sreu pa nikdar ne pozafe"- iiii) onih, ki trpe zaradi nas, ki so žrtvo- vani zavoJjo nas. Iz srea pa bo prišla iTiisel o zivljenjn in samo od sebe ustvar- jala eudeže. da bo vsled naše o'omoci vztlržal naš narod tarn preko. Ni ga med nami, ki ne bi mogel te- ga. storiti, sramota nad1 vse one», ki bi zanemarili to svojo prvo dolžnost. Hvojna sramota pa onim, ki jiirn 5e dala usoda obilico zenicl'jskih dob rot in ki ne poniau:aio tudi •/motmi. u-\ cc\u\w bi niogli. Ni na.s ciovl-k ust:, ki .ic bogatin, ki pa je pozabil na bratet v silr. Dar za Irpece bo blagosl'ovil1 njegovo bogastvo, P'ozabljenie na brate pa .^a ho nroklelo- Tak a je postava pravice. Jiratje' Vso kriv.ico, v.s.t i.oilja so vzdržali naši bratje iz zvestobe do nas, toda revšeine, ki povzroča laikoto. nc vzclrži nihče. Ko se šele pričenja lakota. je pomoe se lahku,, kasnejse je draKa in tudi -- |)repozna. A!i (a ])riprosta dejstva res ne nio- r-.jo vzdramiti vsakogar, vsaj toliko. da poreče: Ne pljunem na svojo cast, tem- več groin z oniini, ki delajo za brate v nesrcci in zato vstopam v ».lugoslo- vensko Matico«! ZAHTEVAJTE V VSEH GOSTILNAH IN KAVARNAH RAČUNSKE LISTKE CMD! i)oseduje ua naši zemlji pripomwgli do \'clikcga bogatstva, kaže lovski grad v bližini koče. Kot cel pianinski dorn zgrajen je enonadstwpni grad na preseku med gozdovi. V hisr iinajo oskrbnika in gostil*no'. Razgled je posebno l'ep v dravsko doli- no proti /Mariboru. Ko smo Sc >-a nadaljnje potovanje, ki bi Mas drug dan naj priyedlo v dolino Mislinje inforinirali, posedii smo okrog- topic peei v koč' in kramljali. Koča SPD na Klopnem yrhn ima l'epo kuhinjo, so- bo za oskrbnico ter dve sobi z ökrog 10 postt'ljami. Oh koci je niocan, iineniten stude- nec. Koča je oskrbovama ter stoji na velevažnein kiižišču potov na Pohorju. Ce boste stali še koči na Rogli, pod Veliko kapo in pri Ribniškem iezeiru, bo krasno ])ogorje kar oživelo. Saj važna lega blizu mcje, zdravo podnebje, nepregledni gozdövi, zeleni pašniki in livade. bistri potoki in stu- denci ter pridno slovensko pohoirsko prebivalstvo zaslnžijo. da zaslove po celi naši domovini. Vsak ožji rojak. bi moral v prvi vr- s;i ta lep kraj jKjdrobno poz-nati. (Dalje prih.) Straß 2. DOBA Stov. 8? Politične vesii. [ Uradniške place sprejete. Zako- | nodajni odbor je na seji 19. tm. med 6-urnimi protesti opozicije sprejel po- glavje državnih nameščencev. Radikali so zavrnili vse spreminjevalne predlo- ge, ki so stremili za tem, da se place civilnih uradnikov izenačijo z oficirski- mi plačami. Kaj namerava Italija z Reko. Na- sa vlada vstraja glede reškega vpra- šanja na rapallski pogodbi. Reški po- litični krogi govore, da se izvede ra- pallska pogodba da se izprazneta Del- ta in Baro* ter se izročita Jugoslaviji, nato naj bi se pristopüo k reševanju celokupnega vpraSanja in sistemizacije Reke. Finančnl minister o uradnlških plačah. Na seji zakonodajncga odbora 18. t. m. je finanCni minister objasnil svoje stališče glede uradniSkih plač. lzjavil je, da plača država letno za nameščence 400 milijonov Din in na draginjskih dokladah 2 milijardi 200 milijonov Din. Po novem zakonu bi bilo treba izdati za place 1.035,000.000 Din in za draginjske doklade 2 mili- jardi 200 milijonov Din. Materijelno stanje uradništva se da popraviti le z redukcijo. Glede dinarja se je izrazil, da je malo verjetno, da bi dobil pred- vojno vrednost — Po sklepu vlade stopi nova uradniška praematika dne 1. oktobra v veljavo. VojaŠkl zakon sprejet. Na seji narodne skupščine 19. t. m. se je na- daljevala debata o vojaškem zakonu. Pri glasovanju je bilo 187 poslancev in sicer jih je glasovalo 154 za, a 33 proti. Proti so glasovali klerikalci, zemljoradniki, muslirnani, socialisti in posl. Pucelj. Jugoslavia in Madžarska. V , madžarskem parlamentu se je debati- ralo o odnoSajih Madžarske do Jugo- slavije. Govorniki so poudarjali, da je Madžarska svobodnejša in bolj derno- kratska kakor sosedne države. Zunanji minister je izjavil, da je sklenil z Ju- goslovanskim poslanikom dogovor, po katerem se bodo interniranci izročili pristojnim jugoslovanskirr» oblastim. Z Jugoslavijo se še ni posrečilo pričeti pogajanja, enako tudi ne z Rumunijo. Celiske novice. Srbsko planinsko druStvo, pride, kot smo javili, v nedeljo v Slovenijo in poseti najprej Celje. Iz Celja odha- jajo gostje v Savinjske planine in dalje v triglavsko pogorje. Slovenski planin- ci pričakujejo drage goste na kolodvo- ru pri osebnem vlaku ob 1/4 11 do- poldne. Naj nihče ne manjka, da po- kaže s tem da ceni ogromen gospo- darski in naroden pomen, ki ga ima vsakom leto vse večji obisk naših kra- jev po naših srbskih bratih. Ob 1 uri opoldne imajo gostje v restavraciji Narodnega doma v Celju skupen obed ter odpotujejo ob V2 4 uri popoldne z vlakom v Savinjsko dolino. Dobro nam došli! — Kot slišimo, pripravljajo tudi drugi kraji posebno Mozirje ter naše planinske koče, drugim gostom dosto- jen sprejem. Zveza šahovskih klubov v Celju. V nedeljo se je vrSil v Celju ustanovni občni zbos šahovske zveze, h kateri je pristopilo deset šahovskih klubov. Za predsednika je bil izvoljen dr. Plamčar iz Ljubljane, za pisarja profesor Vagaja iz Celja, in za tajnika sodnik Kramer. Sedež zveze je v Celju. Zveza je pod- rejena jugoslovanski šahovski zvezi v Zagrebu. Tatvina. V Celju se zopet pri- kazujejo razni dolgoprstneži, ker mi- slijo, da bi se dalo med kopališko se- zono kaj »profitirati«. V kopališču »Diana« je neka mladoletna delavka izmaknila iz zaprte kabine zlat prstan. Pozabiia pa je tarn poselsko knjižico, ki jo je izdala. Pas|i dnevl. Po par tednih silne vročine, pred katero je vse ječalo in iskalo pomoči v kopanju, smo dobili včeraj hud naliv in dež. Vse se je zopet oživelo, poljski pridelki, drevje, ljudje in živali. Dež je bil pravi blago- slov. Savinja in njeni pritoki so zopet moCno narastli. Da včna knjižica rediviva! Bil sem tako naiven, da sem prieakoval. da bodo narodm poslanci v skupscwri v Beo- gradu, ne samo modirq, ampaik tudi mar- Jjivo deliavaJi v prid voUlcem in državi. MrsHI sem, da bodo predvsem zagoto- vil.i državi sialue doliodke in po tch potem doloOili in ugoiovili izd'atke! Kaj še! Leta in Iota slišim le prazno bosedi- cenje. pmpir! Ni drugace lrogoee, ko do bra polovka poslancev zanemarja svo.K.1 Poslanske dolžnosti. ko prihaja \- Beograd le takrat, kedar je mogoOe po- brati nezasliižene diüete in s temi pobri- sati sper doimi! Izenaeenje zakonov, —- nie. Izenačenje davikov, — riič! Naš dav- Oni sistern je osta! nesprem.enjen. Za nas davkoplaeevalce sc je eelo poslabšal v teni o/iru, da sedaj nobeden ne ve in tuiii tie izve -- sai pravoOasiU) ne —. koliko 11111 bode plačati med Ietom te,i(a, aii onega d'avka. kako se .ic po rostiii položnici vplačani znesek zaraeunil, ko- liko je odplačano. koliko imam se do konca lota piaeati. Dokler sem imel modro davciio kiiji/Joo. sem si pustil enikrat v letu vpisati v to državnj, de- zelni, okra.ini, nbeinski davek. Poznal sem svojo ¦obveznost. Ko sein uefcaj odplačal vedel. sem, kam in kako se mi je zaračuniilc. koliko še moram do nove- U'/d leta plačati, da ne prijadram / za- ostankoni v liovo ltto. Davena kiijjžica se je pri nas po nepo-trebncm odpravila. Kdor njo lioče imcti, naj njo tudi dofoi. Ako bi' bila nepraktieiia, bi nje Cehi go- tovo ne bili pridržalj y svoji republiki, ker so dosti bolje od nas kriticni, zbirčni in stedljiivi! Pobiranje in izterjavanie davkov brez pnsebivjKa in razpredeije- ne.Qfa predpisa je pripravilo naše -kniet- sko ljudslvo do prepričania, da smeio davkarije poljuhno davke iy.tcrjavati v vsa-ki visokosli-, da pripaik1 velik del iz- terjauih davkov davenim nradnikoni, 0- stalo pa se iz^ubi v Bcogradu! Tcda] s predpisom dav'ka ob pravem eaSu na dan! Daite davkoplaeevalcu priliko. da izve. koliko ima plačati. kako se mu Je odpiaüilo zaračimilo! Tudi o predpisu d'ohodninc. rentnine, pridobniiic bi Se naj straukc spct na'dom obveSčalo. če tudi na njih stroske. da ni treba strank» hod ill po večkvat na urad zastonj po- izvedovat. iratiti easa, nadlegovati davčne uradnike. Finanena dclcffacija v Liubljani priznava potrebo in praktie- nost davčne knjižiee! Prosimo. da vpo- s.tavi tudi razne plaeilne na'.oge, kcr so se kot |>raUtieni svoje dtii obuesli, ectudi iiiiso bili nikonuir v slust in vcscljc1!! Državc breiz davkov tudi AinurikancI niso m-offli ustvariti. kateri so baje naj- bolijc praktični in iznajdljivi"! Tedaj njih tudi v Jtrgoslaviji ne moremo odpraviti! Ako pa ima sam Radič ali dr. Korošcc tak rcccpt. pa 11a dan z ujim! Na X. rcdnciu obeneni zboru »Kluba iiapr. slov. akadeinikov v Celjiu« dne In. VI1. 1923 je bil izvoljen sled'eci odbor: Meiajk Krviu cand. iur. predscdnik, Ho- čevar Mirko caud. iur. podpredsedntk, Kolšek Davorin stud. med. ta.jiük, Erha- tič Ivo stud, techn. blagajnik. Kovač Mi- la stud. med. kujižnieatika, Urh Drago abs iur. kos p. in arhivar. Peenik Rado iur. odborov namestnik. Roš Mirko cand. iur. in Luznik Zorau stud. pliH. revizoria. Razglas. Halo! Kam pojdemo na dan Sv. Ane to je 26. 7. tl. na semi? Vsi na Teharje. kjer je kr. okr. glavarstvo v Ccljn dovoÜlo y. svojo okrožnico z due 14. 7. 1923 št. 7893/9 da se smej» živin- ski in kraniarski sejmi izy^sevati. Kcr je ta scii'in na dan Sv. Ane'"ha Tcharjih c- den največji, se tem 'potom uljudno va- bite, da priaenete veliko žtvine. ker sc je veliko število kupcev na obc. uradu Teharje prijavilo. Za dobro pečenko in pijačo poskrbijo tukajšnji gostilničarji1. Županstvo obe. Teharje. Zupan Jožef Rebov, I. r. 1078 2—1 Tržne cene v Celju, dne 15. julija 1923. (V Din). Oovedina: V mesnicah I. vrste 27 —, II. 23-50-261-, na trgu 1. vrste 25'—, U. vrste 23—, 1 kg vampov 12'50, 1 kg pljuč 12-50, 1 kg jeter 22'50, 1 kg le- dic 22-50, 1 kg loja 25'—. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 25—, II. vrste 22'— do 23.50, 1 kg jeter 22-, 1 kg pljuč 25*—. Svinjinja: 1 kg praSičjega mesa I. 30.—, II. 28—, 1 kg pljuč 19--, 1 kg jeter 25—, 1 kg slanine 1. 40-, II. 38'—, na de- belo 38—, 1 kg masti 421—, 1 kg ameri- kanske masti 36'—, 1 kg šunke 55'—, 1 kg prekajenega mesa I. 45'—, II. 40, 1 kg pre- kajenih parkljev 201- , 1 kg prekajene glave 25—, 1 kg jezika 40'—. KJobase: 1 kg kra- kovskih 50"—, 1 kg debrecinskih 50'—, 1 kg hrenovk 30'— do 35'—-, 1 kg safalad 35'—. 1 kg posebnih 35'—, 1 kg tlačenk 30—, 1 kg svežih kranjskih 50'—, suhih kranjskih 75*—, 1 kg salami 115"—, 1 kg braunšviških 20'-. Perutnina: (1 kos), piSčanec majhen 20'—, večji 25—, kokoš 25— do 30'-, pe- telin 30#— do 401—, raca 30 — do 40' , gos 100—, domač zajec, manjši 10"—, večji 25'—. Mleko, maslo, jajca, sir : 1 liter mleka 375 do 4'—, 1 kg surovega m?sla 50*—, 1 kg čajnega masla 72'—, 1 kg mas!a 55-—. 1 kg bohinjskega sira 60-— do 65%—, 1 kg sirčka 18'—, eno jajce 1*25 do 1*50. Pijače: (1 liter) starega vina 13'— do \5—, noveca 8'— do 12'—, piva 6'50 do 8-, žganja 28-- do 30--. Kruh: 1 kg belegakrulia7"5O, 1 kg črnega kruha 6'50, 1 kg žemelj 10—. Sadje: 1 kg marelie 201—, 1 kg orehov 7'—, 1 kg luSčenih orehov 25'— do 30*—, 1 kg 6e§enj 10-—, 1 liter čreSenj 4-— do 51—~ 1 kg suhili ČeSpelj 10'—, 1 kg suhih hrušk 3'—. Specerijsko bla^o: (1 kg) leave Porto- riko 68'—, Santos 48 —, Rio 44'—, pračc.ne kavo I. 70'-, II. 56'—, III. 50'-, kristai be- lega sladkorja 25'—. v Icockah 27—, kavne primesi 26-—, riža I. 13.50, II. 7-50,(1 liter) namizru'ga olja 32'—, bučnega olja 401—, vinskega kisa 4'—, navadnega kisa 3—, petrolcja T~-, spirits denat 151—, (1 kg) ¦ soli 3'50 do 4.50,' celega popra 40'—, mle- tega popra 401--, paprike 60'—, sladke pa- prike 88'—, rizeve^a škroba 14" — , testenin !. 21'—, II. 15-, mila 20"— do 22'-, kar- bida 6-50. Mlevski izdelki: (1 kg) moke St. 00 7-40, 0 7-35, 2 6'90, 4 6'40, 6 5*'*0, krušne moke 5'20, ržene moke 6*40, kaše 7'—, ješ- prena 6'—, otrobov 2'—, koruzne moke 3'80, knruznega zdroba 4'50, pšcničnega zdroba 7*50, aidove moke I. 7'5O. 2ito: (q) p§enice 480---, r2i420-—fječmena360-—, ovsa400-—, prosa 400* ¦--, nove, sušene koruze 340'—, ajdo 400-—, fižola ribničana 550"—do 700---. Kurivo : (q) premoga, Črni 43"- , rujavi 23' - , m3 trdih drv 130'—, q trdih drv 35"—, m' mehkih drv 100--, q niehkih drv 28'—. Zelenjava in gobe: (1 kg) glavnate solate 050, y.godnjega zelja 7'5l>, (kom.) 1'-- do 2*-, (1 la se Rrozeea katastrofa usiavi. morale) bi takoj začeti dezeva'ti; diievi bi morali biti topli. pa lie vroči. noči pa top-It. 2e dajies je g-otova resnica, da bode letošnja mjiožina tudi pri najugod- neisem vremenu veliko manjša od lan- ske. Razpoloženje na trsu je zelo čvr- sto in ceil, rastejo od ure do lire. Danes se plačuje od 2000 _ 2050 OK za 50 kg (all 464 iK za 1 ,kg). Hmelj iz leta 1921 pa po 1000 — 1700 6K za 50 kg (ali 3S7 jK za 1 kg). limeli stareiših lernikov pa po 600 -. 90s) čK za 50 kg (ali 205 iK za 1 kg). —• Savcz hmelj. društva Žatec. Obrtna razstava v Mariboru. Pro- pagandiii odsek. Eksekutiva: Predsed- nik Vekoslav Spindler, urednik in rav- natelj dnevnika »Tabora« in »Marbur- ger Zeitung« v Mariboru, Radtvoj Reiiar, urednik >¦ Tabora«, Bože ßorko, urednifc »'I'abora«, Franco Pirc. novinar, dr. Avgust Reisnian, zastop-nik »Jutra«.. -^5- žo ^tabej. set »Državne borze dela«. Rudolf Ozim, urednik «Tabora«. Viktor Krže.i, urednik »Volkst'hnnie«, A. Pukla- vec. vinarski ravnatelj. I. Strekelj, rav- natelj in višji kmie't. nadzoruik, Hinko Haas, glavni urednik »Marbuger Zei- tung, vsi \ Mariboru. Člani: Alfons Va- les, profesor v Mariboru, Juriij Curin, načelnik obrtme zadruge v Ormožu, I- van Rakuša, dimnikarsk.i mojster v Or- možu. I. Praprotnik, predsednik obrtaie- ga društva na Vranskem,, Simon Save- der, naclenik kolek. obrtne zadruge za mariborsko okolico na Teznu pri Ma- n'boru. franc Verduik. iiidiislrijalec v Aiariboru, hau DružoviO. urednik »K- nakosti« v Mariboru, .lanko Horvat, sli- karski mojster v Ljutomeni. Ivan Sole, Jiacc'nik zadruge stavbeni-li obrtov v §oštatiiu. Josip Holy, brivski mojster v f?re/icali, V. Lešnik. nacelnik skupne zatiruge v Marenbergu. Anton IngoliC, inizarski uuvisler in o-brt. difiišt. v Sp. ¦Po'ljskavi. Anton Arsenscnelc. naeelnik skupne zadni',. da so jtigoslovmsk? irgovci' stopili v poslovnc sf.ike s švi- earskimi trgovci. o katerih se je pozneie pokazalo. da niso reelue in solidne o- sebe in so zbog tega imeli naši trgovc! gni'fvtne &ko>de. Ore tu navadno za nc- solidne elemente. netrgovec. ki se spu- sčajo v ,spckulacije in 'lie zaslužiio, da se ž n.iimi luivežejo PosioAiii. stiki. Dr\ se zavarujejo jiaše tvrdkc pred Uakini elcmciiti kakor tudi, da sc olirani prc stiž solidnih svicarskili tvrtSk. prosi švi- carski konzulat v Zagrebu, da se vsak: tvrdka, katera hočc stopiti v trgovskc stike z ncpoziiano švicarsko tvrdko, prej informira pri konzulatu o zancsliivost! švicars!kc tvrdke. Švicarski konzulat v Zagrebu ima seznam vseh protokolira- nih svicarskili tvrdk in more tudi v naj- kra.isem času debiti vse potrebne 'm- formacije o vsiM švicarski tvrdki. Nova jznajiiba velike gospodarske vreünosti. iPatentni urad v fk*ogradu je izdal Slovencu g. Rado Niipiču, obrtniki: v Mariboru patent na njeg.ov 'izam »To- plodar«, ki jc velike gospodarske; va?~ nosti in ga je zlasti sedaj ob velrkcm po- manjkanju in draginji kurjave Posebno pozdraviti. Aparat ima to prednost. da se ga napelje od štedilnSva skozi zM v sosedno sobo katero aparat sam popoT- no-ma segreje, ne da porabi pri tem sploTi kaj knriva. Topli plini grcdo iz Štedil- nika. po cevi v aparat ki potcm oddaja ohl'ajcni dim v dininik. §tedilnik sam pristcdi s tem polovfeo kuriave. ker 0- genj in toplota ne gresta naravjiost v dimnik. sosedna soba pa se prijetno in •piopolno zadotno zagrL.jc. Tudi sc «T'Oplodar« lahko iranicsti v vsaki sob» s tem. da se ga prrklopi k peci sosedne sobe. tako. da ena pec potom tega apa- rata popotnoma razgreje obe sobi. Ve- liki saloni. solske sobe al'i dvorane. ka- varne. restavracije. pisarue, čakalniee, katerih z eno pečjo ni mogoce razgrcti. priklopijo k peči še aparat »Top!>odar<- ter dosežejo z maiijšo vporabo kuriva dvojno toploto. Aparat ne zavzema ve- likega prostora ter Se montira na steno. je liigijenična naprava, ki se z lahkoto čisti in je za zimske mesecd prav a dio- brota,'ker prištedi ogromno denarja. V poletnih mesecih se aparat enostavno zapre in ie v okras vsaki sobi. Zanimivo je. da je v Mariboru, kjer je razstavil in demonstriral g. Nipič, narocenih in mon- tiranih že nad 90 aparatov, kojih lastniki se zelo pohvalno izražajo o vrednosti te iznajdbc, ki se bo vsled praktičnosti razširila gotovo po vsei državi. Seznam importnih in eksportnili tvrdk iz okraja trgovske iii obrtniske zbornice v Utibljani. kaberi obsega vso Slovenijo z delom Prekmurja, bo izšel za casa III. Ljubljanskega vielleseitma. Oblika mu bo približna 12/20 cm. Ta se- Stev. -81. »NOVA D O R Ä € Stran 3. znnm ho dobroclosd' vsemu kfiovskcniu svetn in bo razširjen ne k po Sloveniji wi pn drn^ili dcli.h naše dr/.ave, niarvee ttidi v inozenistvu. Razposlan bo kon /ulatoni vseh tnjiih dr/.aiv ter trgovin- ski.m agerrcijaim kraljevinc SriS v iwo- zemstvo, kakor tudi d-rngim korpcjra- cjlnni (ill ^os-.piKkivskilni oriianizaci'liini v naši kraljevini. Zato ie inscrira.nje v njcm priporočljivo in bo za tvrdko naj- boljše reklaunno sredstvo, zlasti še za Spedicijske tvrclsko in bankc. Naročila inseratov — v obliki najmanjc ^ stra- hi — so sprejema nied nradnimi- urami v pisarni trgov.skc in obrtniške ziw- nIce v Uiihl/.ia.ni do 31. juliia 1°23. Nabava ktiiiinfcko posode in orodja. Pomorska voj'ia akaf.^niiia v dnr/n po- trebu.ie za oprenio kuhinje za Liicirsko rnenažo, imdaSje za menažo ^ojencev in mostva, torej za opremo 3 knhinj, kn- tiinjsko1 posodo in orodje ter prosi /a oferte. Intercscntom so natančnejši se- znam posode in orodja ler ctrugi podaiki v pisarni trvcovske in obrtniskc zboi-nice v Ljnbljani nn vpogle-d. Dobsiva drv. Pri intemlantnri ko- rnarulc Savskc divizijske oblasti v Zsl- grebn so bo vršila dne 26. julija tl. ob^in nri dcprklne drngri javna ofertainn Hoi tacija ?.a dobavo i5.5O0ma drv. Dobava sena hi slamo. Prva javna listrncna ikUaeija se bo vrsiia: !. Pri in- icridanlnri drnvske divizijske oblasti v Ljuhljnni, tine 22. avgnsta tl. zn dobnvo NiOOOO )..jj scna in 270.000 kg sla-me, na- dalje "J. nri komanJj vojnega okro/ia v Marmorn dne 20. nvgusta tl. za dobavo f.00.000 kg scna i.i -10.000 kg slamc; 3. iwi koinandi vojnega okrožia v Ccijii due l'\ avfCiiMa tl. za dobavo 60.000 kv; sena in 40.000 k^ slamc (or 4. pri ko- mandi uvcMa Slovenska Rislrlca due If». iU'gnsia tl. za dobavo 250.000 kc-- sen* in 90.000 1iK slamc. Dohiiva mesa. Pri komamli vnji'CRfl okrožja v Cci.iu sc bo vrsiia O.na 2.>. jn- lija tl. «'b II. nri dopoldiie dniga nstna javna Hcilacija ?.i\ nabavo mesa -od l. a-vicnsta do konca septcmbra tl. ßartiiztfl v Cel.iu. Prcdpisani poffoji so v pisarni vojnega okrozja v Celin iMteTCSeiitoni n a v polled. DopisL (jotovlje. V nedeljo dne 29. julitt pia;znujc »Prc/stovolino gasilno društ- v(u s- Gotovlijah 20 letni jubilej svojega obstanka. Pri-recii se ti'sti d;an popoldnc pod sto!ctn;nii vaškimi lipamr sredi vasi velika ljudska vcsclica kakorSnc 2e do?- go ni bi!o. Skrbljeno Je za- dobro po- strežbo in obilo zabave prav po ccnl. Svirala bode slovita zabukovska godba in do-mctči tainburaši. Nastopali bod« cloinači inoški in mcšael prodali brezvcstnim sp'Cknlaiitojn. Zcbaviiina sila laske^a: ikopališča je že zelo dolgo znana. Vrelec se jc ?.c od nekdaj vetlmo pojavil v bližini strn.^e Savinje ter ^a s prido^i uporabljal-i tržki in okouški prebrvalci, ki so si skopali v obrc/nem peskn Savinje male kotüne kier se ie zbirala- voda in jih oprcdelTi s PriniL-nio streho. A tc naprave je sko- rcti vsako leto odnosla povodenj. Po- ^nc.'c so ia/iiinncjši podieüiiki zavaro- , ,V(K!no zbiralnlco v ioliko, da na- 'l1'1^',,111 ^oškodovnia ponovnn povn- tiuii.^Ker se ,c p(Jjavi-ki terma na obeh obiL/j.|,buvu,.u,, ,, ie domnevak). da ie '\ 'h!^' aii v *"-»'elskcm liri-bu ali ^ 1)0,d ! "Vln-, Ta raziskavQiiia ni.o doncsla iHkaksmii nspehov' •zt-rcziiicc Leopold Rudi, da prciskll|c ternio nu kraju l/virka. Röui iQ poprav- Ijal v leiii 1852. na Laškcr.i' 2üJcziiisk' most tor so znjeüiu) ziiniinal tnui v.n !aš ki vrc'ej. \ ia niinien ie v (em k-lu i^kopa! na [j,cu iiiüsta posek ill vos prod tcr pri- Sei na siaihiata tla, k]er je izvirala kv- "ia i/za hkfilnih raypok. lo nsesto je dal "bzidati v obl&i vod'iijoka s kamenitinn kvadri ter vreiee izoliral. Sczklnl je '•ato Ivöd! na livsem tržkcni pašniku •posJopic, v kojeni je .^e danes termln basen. kamor je potom kanaillzaciie in «osalk di)va.ial tenno. To delo je brio v dvch letili konOano. PtV.eK tejca poslop"Ja je i:osiavi| Röd! prc.išn.;o vil'o- Stein ter kui^il li KnpaiüsOu tndi Zobinov liiHn. Iv'ödl ::i doOaikai srsdove svoje^a Iruda. V Slav be je viakni! okoli 40.000 «;!:. —- za tisio dobo vc.lika vsoia -- ter se $11 no zadoiži!. Zato je, bil Rödl pr^morau leta 1S55. prodati vse ko]>ališke objekie .Iclian Sc'nulk-r-ju-. ki Pa je bil tndi ved- no v denarnih stiskali. KopaliSOc je pri- slo ira .avni dražbi v roke dr. Lovreiic Steiü-n, prof, na iiaetona!. akadiiniji >ia Dnnajn za 22.137 gl. Stein je kopaÜSOe (:!ttj>sal in povečal in so tndi njesa invne- sticijski stroški ppi»ilH!. da Je ]>rišla t-er- iiia IS/7, lota potoni üra/be v roke njc- .tcoveRA sina HtrRona viteza pi. Siem-a /a 100.000 gl. Po/:!iejsi lastnik kopališca je bil Theodor GnrAel dolgo vrsto lei. Naio pridejo to:[v!:ce v last nekc^a po iincnn mi nczn-aiicjsa hrvfltskega z!da in ^otK'Liin v roke ('.annsnjan poscstn'.^oni, \\ so rajnko -Franc-Jo/efovo 'kopal'soe« ,(a r:ovo iired?Si in oprcmili 7, vsem kom- lortoin, da obeta dobro poseča-no seziio. Zbok visoke zdravilue aile v.^chnje- ;d l.nške topiice vse zivljcri^kc Pog-ojc ¦.cr se / razir.nuiiu strokovirin in adhni- iiiv;trntiMiim vodstvom lahko zo^et rar- vijcjo v eveau-e pndjetje na kor'^t onlm ietovfscarje-m. ki lii.'di.io isknt /dravja \ jr.yoslövsl!>ski Moran. SOajko \ieccr. VM. iMUBoLO PRAnWAI.n. V J^t. Pav!.i i>rI Prebokhi- alt o!> V'oljski je grad I'rib.oJd. PiMiuiCini Z:\ i>a nazivljajo I'revolj. gra.s'cinfl, to je t;raj. ^.ciiia pri Volj^ki. iki tece \w\ ?'t. Pav- lom. Ncmško itüe Pragwakl pa v/.\\va od nekdanjc.ua posestnika in zgraditelja vcraJii ivra.iierh;)f imenovar.iO tndi po Pra.^erjih. jancscli imemije v svojein leksikonu celo visto č>ar.ov rodb?ne Praiior, kojili aahfarejši je bil Herman ni. Pniger. škof v Prusiji 1340. leta. Lc- fa 1-160. je živel i»cki Fridcr-k Prager; l-'ranc Prsger pa ie bii posostn-'k gradov v Mozirju in Žovndkn Heir živel v letili 14S0-1500. Ladisluvs Prater pa je živel od 14fi4- 1 .SOI. kot dedni •maršal Koro- škc in ^(olnik sloverij^ra^ki. »Prevolj- skti ^rajšelna« jc bila prvie izropana in /apaljena 0. n;a.ia 1539. leta, v driig.ic pa za Casa ni-ajskili kmcčkih nporov leta I(>35. ko je bil ^raci docela razdejan. Na mestn .sedanjc«;a .uradn, ali \ nje«;a bližini pa U stal poprej t^rad Siuv benstein. Ka.iii !cta 1392. se ie inienova- !a štntpaveijska fara »s. PaulL propc Sie-bonsteiii^. Tako se jc imeiioval v 14. sioVtju tndi šentpaveljski v^arijat; saj ie bil v tej dobi lastnik gradu — leta 1.501'. - Priderik Pomerecht pi. Sieben- slein, icr so s to župnijo bili zdrnžciii Janašiiji /npniji Griže in Reka. V ?t. Pavln so bili koncen* I si. sto- ieija in v začeikn 17. stoletja lntcraiisfki iluliovuiki, koje so pod.pirali Inter, po- sestniki Prebülida. Kak(jr sun) že slišali, je prcjiiuvnl •¦'redikant iz Clove pri 2alc.ii, Johan I)o- !janyki bival nato v St. Pavki ter «a je Podpiiala nje^ova sestra, bivajoca v Prcboldu. I. oktobra I60I. leta pišc škof To- iiiaž Aciamn Schroitn v Žovnc-ik, naj sc odsinmi Ouljan^i iz §t. Pavla. Skri'val se ie^v Kosi-rivuiiei, el'a bi se v nyodnej- seni eafin zopet vmil v Št. Pavel, kar sc inn pa ni posrečilo. kljnb streniijenjn ra/.nih protektorjev. V preboldskem Kradn je tndi. knpe- !ica, v kateri sta že leta 1680. «rajski du- liovnik Filip Primel in 1694. I. Miha Mo- liorie, opraljala bo-žjo službo. Lcrta 1580. se inieiinje; po»estnik Uallazar Wagen. NaslednJk mu jc bil okoli I62S. leta Feliks pi. Selirottenbacli. Grofovp-ka rodbina Selirottenbacli je imela Prebokl v svoji lasti še v drnki i)o!ovici 17. stoletja in v /ačetku IS. .sto- le tja. 17.10. je bil lastnik Öton Henrik -Tos Soli., 17,31. Franc Oton «rof Soli., 1778. pa Oton jrrof Selirottenbacli. Na- daljni posestniki so bilj, s 1. marocm 1811. lota Marija Ana Vogicl, potum I*r. VorcI. potcm Ijcnac Obh\k in zopct Vo- -el. Od 13. jnniia 1855. .leta pa Rudoll Adam vile/ pi. Hackclberji-Lindau. ko- jejea vdova, inisi:im; jc prodiai-a Krau raujkerri'ii Celjami Orenkn in ta seda- njini posestnikom, «(yrenjskim kinetom v;'tf. -Ian in drniji. (X. STROVSNEK—STRAUSSENEK. §trovsnek je wradre 11a OonMlskcm v Savinjski dolini. src-cH lepo neffovanci- j;'a lepotieneKa vrta, tcr sc je hnenoval svojcčasno Jägerliof. (Lovskj dVT)r.) osest- tiikn gosp. Činaiku. V ^trovsnekn je nidi y,rajska kiipo lien, 'kjer je mascval poldg drugili tuv'i -rr.j^ki dnhovnik Anton Holzer 1. 1775., ior v tej lasinosti služboval tucli v No- veni Celjn 1790. 1. jn. na Ormovju 179s. leta. Dnevna kronika. Kraljeva dvojlca na B edu. Dne 18, tm. sta dospela kralj in kraljica na Bled. Ljudstvo je na vsej progi prirejalo kraljevi dvojici burne ' in prisrčne ovacije. V Lescah sta izstopi- la, kjer ju je pozdravil okrajni glavar dr. Vavpotič in župan občine ter mno- ^obrojno občinstvo. Kralj se je prisr- 610 zahvalil za spreiem in se med Špalirjem prebivalstva odpeljal s kra- ljico v grad Suvobor na Bled. Veseli dogodek v kr&ljevskl hiäl. Po uradnem poročilu porodi kraljica Marija v septembm. Šestdesetletnlco mašništva je praz- noval 17. t. m. profesor g. dr. Leopold Oregorec, kanonik pri Novi cerkvi b\hu Celja. Jubilant, ki je bil svoj čas dtžavni poslanec, je najstarejši duhov nik v mariborski škofiji. Spored kongresa jtigDslovanske- Ka učiteljstva v Ljubljani. Zbnrovanja bodo irajala trv dni. V nedeljo 5. aivgn- sia sc bo viršila ob 8. nri dopoildnd v inestni posvetovalniei na ma«istratu seja RlavncRa. odbora Udrnženja Jn«o- sl'ov. Učitejstva. v katercm so poles beoRrajskcKa vodstva tivd-r Po trije za- slopni bo vršiio zboTovanjc Klavnega odbora in delcga- tov vseh pokrajinskili sekcij Udrnzenja, na. katerem bodo navzocj vsi predsed- nilVi okrajniih nci-toljskžli drušiev in po en delegat -od vsakeffa d'rnslva. To bo dolejiaeija, na,kateri bodo zastopanidele- V.a'li iz vse dr/ave. Uelegaci'ja no zbo- rovailn v ve;liki .dvorani hoteIn Union. V Ponedeljok (\ avjjustn se bo vrsiia v voliki dvorani, hoteki Union ob 8. III. dr- ža.viui iiOiteljsika sknpščina Udrnženja JiiKoslov. IJčiteljstv«. Sknpšeina bo zborovala ves dan. Na sknpščini se bo- do reševala 01'gan.izacijska1.. notranja vpraSanja UJU za celo državo. V torek, 7. avKusta sc bo vrSil ob 8. v vcliki dvo- rani holela Union II. kongrcs UJU. Pr- xi kcriRres se je vršil k-ta 1^20. v Beo- '..•ladii, ob nslanovilvi U.IU. Konsresi se vrše vsako trctje leUx, drž- licit, sknp- sC-i'iie pa vsako Ido. Ka/pruvc »a koiiKrosu U.IU v Muhlj.'iiti. Lutošnji kongres due 8. nvgu- sta bo razpravljal v prvi vrsti 0 treh najniijnesih iproiblemili.. in sic.: I. Visja nčiteliska izobrazba v Zvozi z \prasa- njeni vis(fke pedagoske sole. 0 spreje- inanju uOiteljstva na miivcrzo in reor- tfanizaciji! nčileljišč. 2. Probiern nioder- ne vzgoje v jngask)v-anskem pravcu (rnzpravlja naš ožji roiak dr. Stanc Ra PC, ueitelj v Ljubljani). 3. () edinstvn osr.cviie.ua poii'ka v naši. državK s po- sebnim oziro.m na nčne predmcte, v ka- tcTih jc trebii izvesti edinstvo in Ciiot- nost ponka v vsej ota nase donTovine. U vo- dicii' sn n prvom djeln presledino ap'sani svi prisrupi .k Pl'itvickim jezeriYna Jefiez- niccim.. cesra.ma i ji.iel e, a ¦drngi dio zadržava razyledavanj. samij Jezera sa kratkim opis^iim jafcoio^iije, florc i fau- ne, tc postaiika Jezera. Knjiga je Stam- i>ana na 120 stramica džonmog formata na finom papiru, a nkrasetia jc.sa & iln- stracija. 2 karte i 2 nacrta:. tc jcdnoin slikoni 11 bojama. iPrcporuCamo .ic ovima, pcgoitovo ier ie cijona s obzirom na dobru opremit vr!;o niska (za clanstvo llrvatFikoff rlanlnarskog d,rnštva Din 38, za nečlctnove L)m 40, kni^arska c?- iena Oiin 45.). NaruCu.ie se uz priposlaaije iznosa i postarjuie (Din 3) ili uz podzeče koil Hrvatskog planinarskog dru^tva Zagreb Ilioa 55. ZagreuSka špljonska afera. Zad- njič smo že poročali 0 aretaciji Dani- ce AneroliC, ki je tip prave pustolovke. DovrŠila je Stiri razrede srednjö Sole, bila tipkarica pri upravi Radčevega »Slobodnega Doma«, nato je služila v Beogradu kot tipkarica. V Beogradu je bila aretirana radi prostitucije, a ni povedala pravega imena. Dne 1. julija je pri§la v Zagreb ter se tarn nastavi- la v nekem hotelu, iz kuterega je pa na tiho odšla in ostala dolžna hotelir- ki 150 Din. Hotelirka jo je naznanila policiji, ki jo je izsledila in aretirala. Hišna preiskava je dognala, da ima Anderoličeva važne spise in da je ?elo nevarna špijonka. Sodnvica dra/jn nego vino, Naras- L-arije eon raznitn zi'vi-lom v tekn zadnjik ¦let je nC!inl!o marsikatero znninii-vost. i'ak slncaj imanro na Maužarskem. Ce- prav jc offrska krona v Ctirihn že on tc- (lüin 0.06H-, vcr.dar vedno še Ccaic nara- šcajo. Vino je postajalo dražje neg.o so- davica. F.n liter vina stane 150 kron, so- davica pa 250 kron. Tudr smešno. (lospodarska zveza na Balkanu. V bolgarskih gospodarskili krogih se ved- 110 bolj kaze stremljenje, da se nstanovi ^ospodarska zveza na Balkan 11, Namen /.veze bi bila npostavitev gospodarsikili odno.^ajev tnetl baHcanskfmi državaml. V (ekii teffa potetja sc bo skiicaJ v ta nainie'ii kongrcs. Aiiglija in kapitalizcm. Iz Londona javlja.io, da je spodnja zbornica odb?l-a s 36s proti 121 gla'sovi predlog, s katerim so zahteva, da se kapitalistiC-ni sistem z.'iinenjn z novint režimom socijalrro-in- üiistrijskin7!. po katerem bi vsa »redsiva :'.a pr<;tizvajanje pripadln drzavi in bila pod koiitrolb demokracije. Morski psi v Adriji. V jadrans^cm morju so se pojavUi lotos štcvilni mor- ski psi. Tc dni so ribl'ci vjel'i ve-likoga moTSkega psa pri Opatiji. Dolg jc nad tri metre. Med kopalwskimi gosti k Z9- radi morski'h psov zavladala velika raiz- bnrjeiiost. Mussolini odslavlja žeteznicarje. Mussolini je izclal odredlx), da mora ray- natoljstvo italijansk'rh zelczni'C odsloviti 2464 želczniearjev. Mnssoli'ni trdl da je bjlo to stcvilo detavce-v pri ze-Ieznicali oclvcč, knr jc povzročalo pri npravl've- Jik deficit. Lobanja starodobnega človeka? Iz Capel'owna v .hižni Afriki ßorocajo, da so angleški raziskovalci naslf bH'zn me- sta Rclwigewc cloveSko lobanjo^ katero smatrajo, da jc od pradobnetfa clovcka.. jn da znaei eloveka iz dob-: pttfd Gwan- skim oiovekoin. Koliko ic resniiicc na 11j.l1 dogiianjii je seveda se vell-ko vpra- šanje. Boljševiška zarota na Japonskem Iz Tokija poročajo vesti, da so odkrül na Japonskem veliko bolj5evuade letos k'onsres izven sezifje, v Ljr.'bljahi ne bo glcdaliskc '!>rcdstavc. pač pa se vrše druse prireditve. One 5. av'KiiPta zvečcr se vrži Pozdravni vrečer na vrüi restavrac'rje Zvezda. Dnc 7. av- Kiista se vrsi ob 7. zvetcir vetlka ia\na tei'ovadba, ki jo priredi Jujcoslovanski Sdkolski Sarcz i:a cast udelezeiicem kongresa .In^ofil. licit, na Trgu Tabor. Po končaiicm sporedu istotam narodna zabava. Dne 7. avgusta se vrši ob K-9. x.veccr v veliki _dvorani hotel!a. Union koncert Olasbene Mutice, na cast udete- žeucem kongresa. Istega due se vrsi v Kino Matica predavanjc;, ki e;a pojasnju- jojo skioptiene slike Sravcinije in neod- reseuega wz-emlja. Predavanjc priredi Jii'gosloveiiska Matica. Cenjcne uaročnike prosiitio, \ki še niso pi>ravnal:i iraročnine, da to talkoj store, ker bi bili sicer z ozirom na veii- kc izd.aikc, primorani, nadaljnjo pošiija- nje lisia uslavHi. Itulustrijjsko - obrfna vzorčna iz- lo/ba v Maribom združcna z vrtnarsko, uivieinisko in gradbeno razstavo. (Od !-'. do 2U. avjiiista 1023.) — Reklama hi r.r/.^iavi. Raizstavni O'dbor odda vec irkSjniiiiii label in prostorov za rekla- iiio v solskcm poslopju. kjer se vrši raz- siavu. Opozariamo vse interes'e.nte na in ußoctno priliko /a ihc:i>ešno reklamo. Vsa pojasnilu he dohe v pisarni razsfav- iic.v,.i odbora, Camknrjeva ul. 5. lei. nil. sU'v. 5J5. Prijave za udelft/Iio na i:i/stavi so «pre.jenia.io samo še do 20. jii.il/jn. Po tern rokn radi tehniiiiih ovir ni vec liio^oče sprejenrati prjjav. Opo- z.-i'-ianio in to, vse,, ki Wei šc niso priin vili. Prepricani smo, da bo vsakiomnr, ki l;i sc razstavoinc udelczi'L pozneje 2;il. /;ito naj se vsakdo pinvocaRno prijavT. Nckaj povsem nove^a na .uradbeii'jim ixJ.iii bode »Indntitrijsko - obi'ina vzo-rc- n;i i/i'ozba nucHki v posebnem ^radibe- iiciii ocklel'ku kjer bode razstavlieno vse. kar nut'i tlanasnja nioderna j»raci- hciia tclinika. .lu^oslovanski .ijradbeniki itii p;radhciia podjetja, katerim kiži na teni, da iispešno koii'kuriraio na jjradbe- iiLMii polju, ter da irokažejo kaj zmorejo, so že vposia'li svoje prijave za sonde- lc/.bo. — Kdor želi razstavhi:. naj svojo prijavo nemudoma vpošlje. ker se bock) vijoštevale iste 1-j v toliko, kollkor bode iinela nprava na razix)lago prostorn. Razstnva se vrsi od 15. do 26. av^usta [923. Pojasnila daje marihorska sratl- bena akcija in nprava industrijsko - o- brtno vzorčne izložbe« v Mariboru. — Orjcanizlrajte c^b'sk razstave! Vscin o- brtnini drustvom, zadru.^ain ltd., kaikor nidi drusiiin korporacijam priporocanio,. da orgaflizirajo öbisk razstave. Pri> te] priliki si laliko ogledaio. mesto in c.ko- l:co, pri ComtiT se laliko posiuzijo vseii uj^odnosti dbiskovaJeev razstave. po!o- vična vožnja. preskrba prenočišč itii. Priporo'cljivo je*, da se vsalk korpora.l- ven 0'bis.k prijavi razstavnemn odboru^ da prcskrbi- za vse poirebno in dode'i vo'd-itelje V«) razstavi in mestu. ¦I mi iiiiiii^iii i 11¦¦«¦ — ¦mill «ml «Ml i i^-Ji«MnwnrnmH|i«i»«»»iiiiiii» Razne vesti. ll> milijouoy (avstriiskih) zapravil v dveh ducli. Nn Dinnaju je bil arefriran ne- ki Oskar Prazda, ki je \- dveh dnch za- pravil 19 miliionov avstrijskih kron in sicer v tinižbi lahkoživk. Prazda, ki je bil dnigacc soliden človek. je ".incl naiog, da izpa'ca dejavccm nok'cjia podjetja 1(^ ir:.iijciiü\' kron. Kcr pa je zamudil vla'.k. si je pri'\f!sč:l nekuliko jnjace ter v neko- li'ko vinjenem stanju xase-L v c'Tiizbo »de- vojk«, ki so ga kmahi oskuble. Drug' dan Re je po hudein inaCJku inoralncni in tnateriju'linem sam prijnvil poViciii. Trdu slava. Nedaleč od Reno se jc nstavll sredi ceste avtoinobil T. W. f^orhesa. Step?! je pred njega, da bi zno- va -poffiial motor. Tisti trenntck pa k nek druj? avtomobil pridirvel in se za'.e- ti.il naravnost v n.veffov avto-mobil. For- besov aviomcbi! jc seveda b:l po.^nan pri siiiiku naprej, a na poti mu jje b;la fflava sk'tonjencga možalkarja. In ta ffla- va ie zatlela v radiator in tfa je prcbila. Ko so potem gleckvli bojišče, so vidcli ha ncnialo začirdenje, da Forbes, ki jo s svojo glavo prebil radiator, ni bil Prav nič poškodovan,. doci'm so bili trije vlso- ¦kosolci na einigem avtmnobüu ranjenv, cden celo precej resno. Preganjaniie dulmv. V selu Vlasnice l>ri Sarajevu sta brata Stevo in Krsta TomiC K/kopala truplo svojesa očeta in ^a prcd ljndstvom celcga sela sežgala. Pepcl sta nagrabila v vrcčo in ga zopet zakopala. To sta storila baje radi te&n, kcr je očctov duh strasil -po liiši in nisia vcdela kaj naj ukrencta. Smrtni poljub. Nathan Kessler se ie nahajal v cikrujni ječi v PliiladelphTji, zaradi talvlue. Mož bi moral dru-i ilan prcd sodnrka, toda v petck je prišla k njeinu prdd ograjo njegove celice ncka krasno oblcčena žen^ka,, ki niu je po Ij-alkem razgovoni dala skozj ograjo poljub. Nckaj ni-iimt kasneje je bil jelnik mrtov. Paznik se je kasneje spomnil, (J.a je v';di*\; koje/eiiška pri poljubii poti^ni- la jetniku v nsla košček belega paplr- Oka. V teni ptipi'iiu je bil onteyn sirup. Ime žcnske ni znano. Pes je iinel pr:«v. 1'ini sni..iiii (eii so naSH v Tuiriu redarja Grfcslechefja liljitev-a. s)iDi;;iiMka policij.M je ta(koj ifi:ka- la li'lMJnlca. Policijski pes »k'elli«, kate- ri"'V,\'i je vodi'l komisar m scboj, je priscl na prnvo sled in prlpellaj poli'cH. nft'en- r v neko b:^o„ kjer je alanovalo pot mUiilili Ijndi, ki po biii znani tatovi. Pes ie /ačel tatn lnulo lajati na Antona Klau- sa. Ali sodnija je koncCno izpiislila vse Iri' po scdemmesečni. preiskavi, kcr nl l;'lfO' niki'.kih do'kazov. na Ivcll'ijcvo laja nje pa se sodü.ija ni inogla opreü. Sedaj jio št;rih lij,ortu na olo-ku Prince luhvard jc iinirl kapiian (larnctt Mubie.v. Hnbic> jc najslarejši nio/, ki jc alktivno služil v anglcški \ojski med svetov.Tio vojno. Leta 1917 je vsiopil v kctrvaüj-iko niorna- rico. Takrat ie bil star 77 let. Pri svoji smrti je bil star S3 let. Veliku poplava v Nišn. Nad Nišom :n okolico se je odtrgal oblak. Tempsu« so se pojavila poročila o no- viäh ižkopjriah v Pompeja'li, kjer sc je posrečik) v zadnji.h 10 Tetih doseči iz- reclri'L1 uspehc. Te izkopine, ki1 bodo v krutkem dostopne šir^i javnosii, Se xaz- ikp.jcjo od piejsnjili v tcin. da so po- i»o.linoina ohranjenc in izgleriajo kakor pred 2000 leti, ko je lava zasula mesto. Olavna zaslnga pri tcm gre voditelju akci.ie. V Spi'nazzoli. ki se je na temeiju štirdij in ckspcrimentov prcpričal',, da je ti\'ba pri sidkopavanju zasntih hi« posto- pati dni'gace kakor dosedaj. Mcsta ni u- iii'C-il poirt-s, marvee izbruh Vczuva, ki je povil z debclo plastjo lave in pepela \«a zl'va bitja in vse pros tore. Toda pod to plastjo so osta-'e vse hiše in vse prccT- nvjti neposkodovani, kar je bilo znaiio Spi'iiazzoli in /.ato je b'n dames pdkažc lah- .Ico svetu del P-cmpei. kjer se natamčno vi-ili človeško ŽAiienje pred 2000 1-eti. Movo izlcopane hisu so veijinoina ra^- U.O-ŠIMJ, kajtr v tem dekt tnesta so poleti siai.'ova'i nieslni bogatuši. Našli so do- hro ohranjene slike, večinoina iz rudeče !ii rinnerk barvc. 2e davno je znano, da je katastrofa zadela mesto v Casu volitev, našii so že ninogo volilnih na- pisov. toja nov d*el mesia je moral biti posebjo vnct za poHtiko kajti tu .kar mr- go-li volil^ih proklani-acij. Vsa trupla In clvostnjake jc Spinazzolct posušil iii pn- stil jih jc v istem položaju, kako-r jili je ;'.asačila katastrofa. Dvauajstletni Romeo iščc svojo Julijo. nvaiiiajstlietni William James Smythc r/. lirooklyna je bil nesmrfcno /.aljubljen v Še tnlajšo gospodično Fran- ces O'-Ncil. Sanno radi njc jc hodij 2e celo leto v ncdcljsiko solo, kjer se je sestajal ž njo. Toda iijeni stariši niso slulili kaj je njihova hčcrka mladcinii gospodicu, pa so se v svoji nevctlnosli presclili v Philadelphijo. Toda WiiHiam h opazil v par d'nch, da je življenje v lirooklynu brcz Francke strašno d«I- gočasno in tako je nekega Tepcga dnc ncMiHdornn izgini'l s svojega donia. Po- iicija ga sedaj pri-dno istv- v Philadel ph;ji kcr so vsi pTepričani, da je mladi koMiCo ^cl iskat svojo Judijo. SrečJU» kneževiiin. Kakor pravi ne- ko r-'da na dan licitacije predsedni- üsi.io Pismciia swdocanslva riad- lozjio :^ovačke komorc o svojtiii prcd- nznr: vKim podobiiostirna i sposobnostl- nia /..'. vi: liferaciju. kao i uvercnje po- rcz]>:': vinsti, da Je svoju radnju prijavio i i plaiivi porez za tekiiče tromesečje. j Iz kancclarije Intendantlire Dravske ! divi/.i-ske oblasti il. ßr. lO.Ciöi od 10. ju- la W23. ,;-()d. i; Ljubljani. 3 Od-rvr.rni urednik: Lie. Edvard Šlmnic. Izda;L hi tiska: Zvezna tiskarna v Celju. r .^ mehlirana aii p^azwa sob a v Ceiju ali bližnji okolic!. Naslov v upravi Nove Dobe. vo)Lje' pasme, 14 mesecev star, zvest. hue, izboren čuvaj, dresure zmožen, se take« proda. Ponudbe pod »Volk« na upravo lista do 25. tm. 1 Luhsuz-fluto ita?. znamke 24 HP, z električno lučjo, v zelo dobrem stanju, se proda pri Štefan Haselbachu, Celje, Gaberjf.. 1 JZaez/za /isLa/na CELJE Igvr&ajt vsfl v *fro*0 «/"7- rf(T/oÄT d5pto najhttrejc In po dnevnfft cenah. Ivdelaje nt tlskürtrte kakor. faso- ptsje, trgovste, Sohke in uradntSke tiskovln?, knjlgt, ctniktr lfd. do najumet- nejšcga barvmga tiska. Najhotjf lire)? n a. KNJIOOVEZNICA Izvršuje httro In solidno totjlgoveSka dela od naj- priprosteße do najfincjSe -------- Izpeljave ------— Lepa hiša s 3.-., orala posestva in takoj prostim stanovanjem, V» "rL Pe5 od Celja in 7 min. od drl kolodvora se radi razmer takoj proda. Pcnudbe pod »1 avgust 1923« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1 Mladi, 6 tednov stari dobermann-psi prislne pasme, se prodajo. Jošt, Breg 9. Celje. Absolvent hrv. priv. trgovske sole išče primerno sluzbo v pisarni. Naslov pove upravniStvo. Jauna zabuala. j Gospodu Vojtehu lirabalek, urad- j nemii nadživinozdravniku okrajnega j glavarstva v Celju, ki je požrtvovalno j in uspe5no zdravil mojo nevarno bolno, ! veliko, težko svinjo, ter re5il njo in 10 mladičev, tako, da se sedaj vsi i dobro počutijo, izrekam tern potom najsrčnej?o zahvalo. Gospoda zdravnika najbolje priporočam Mar*ija Wesiak» j NAZNANinS, da ob neefeSjah ne oFdinifam use u PodCetrfbu, ompaH samo v Celju9 Ljubljaijan^Sca i. 2, (Nar. dom. I.) Dr.CmerikBrescharj zdraunik iz zobozdraunik. | —-------------------------------------------.----------------------------- j Oospodinjo starejšo, osebno neodvisno, sprejme drž. uradnik za kmetsko posestvo. Po- nüdbe z navedbo zahtev in dosedanje zaposlenosti na upravo »Nove Dobe« v Celju. 2—2 Hiia z gospodarskimi poslopji in 2ft oralov zemlje, na Frankolovem, tik glavne ceste se po ceni proda. VpraSa se pri Franci Polenšek na Frankolovsm ali pa pri posestniku Fiüpu Kitek v Brezju pri ODlotnici. 2—2 Iščem za šestošoRca stanovanjB in iirano pri izobraženi družini. Naslov na dr. Hudelist, Brežice. 3—2 Sodarske pomočnike »prejme v trajno delo pri dobri plači, pro- stem stanovanju, hrani in peri In Franc Re- pic, sodarski mojster, Ljublana, Trnovo. 4-4 Prvo izkušeno in koncesioni- rano podjetje za Iuč in moč v CELJU, Honpod Kqfqsbc - delavnica, Mariborska cesta 11. - Izdelujem strokovnjaSko vse nove naprave za !uč in moč, ter popravila instalacij in vse v to stroko spadajoča dela. Poprava elektromotorjev, likalni- kov in peči, novo vijanje zažganih elektromotorjev itd., in previjar.je iz ene napetosti na drugo. 2—2 Pozor»! Pogor! Ne zamudite posetiti popolnoma na novo urejeno in povečano trgovino z mežanim in kolonijainim blagom in deželnimi pridelki R. l>lavc CEL3E, tao» trg 1 (poprej F. Pečnik)-'§ Pevomtno biago! Hajnižje cene! Točna in soiidna pastrsžba! Za obilen obisk se vljudno priporoča Ri Plavc trgovina z mešanim blagom CELJE, Vrazov trg Stev. 1,3-3 Učenca zdravega in krepkega, iz bolj^e poStene hiže sprejme v trgovino mešanega bla- ga tvrdka Ad. Sulzer v Letušu, Sav. 3—2 dolina. Hišnika biti mora nad 35 let star, samec. ves- ten in polten, sprejmem. Stalna siužba. Prednost imajo mizarske^a dela vajeni. Naslov v upravi. 3—2 Dva i*aiakar*ska vajenca iz boijše hiše se takoj sprejmeta v ka- varni Kos, Celje. Prednost iinajo, kateri pri stariiiih stanujejo. 1061 2 — 2 Trg. pomoGii mešane stroke, dober prodajalec in iz- ložbenik. se sprejmp. Prednost ima ma- nufakturist, ki je vojaäcine prost. Kiun Janko, tr^ovina z mt^arim blagom, Slovenj.frrscec. 3—2 Kozaluc v dobrem stanju, na 4 okna naprodaj v Vojniku hiš. št. 13. 2—2 Obüina sv. Pavel pri Preboldu odda {josiüfio in müsarijo v naiem za dobo treh let v zakup s 1. februarjem 1924 z enonadstropno hi§o, vrtom, mesnico, ledenico, hlevi itd. Gostilna je tik fame cerkve, ob okrajni cesti, v živahnem in promet" nem kraju, pol ure od kolodvora, z električno razsvetljavo. Ofertalne po- nudbe sprejemajo se do 15. avgusta 1923. Natančnejši pogoji se zvedo vsak pondeljek in četrtek pri županstvu- 3-2 ~ JETIKA! o Dr. Pcčnik ordinira za pljučne I boiezni vsak torek in petek v ® St. Jurju ob iuž. žel., v Slatini - pa za notranje boiezni. Citalte nlegove 3 Unllge o leftkl. Prip-ročam se za izdelovanje modernega pohištva iz vsakovrstnega tuzemskega, kakortudi inozemskega lesa. Brza in soiidna po- strežba. 10letna garanciia in veliko znižane cene. Sftalne sobe wed- no v zalogi! 18-11 Franjo Korun Št. Jufij ob Tafaoru (S. d,)< Ant. Lečnik I O «par in juvelir O Celje, eiflBni trg St. V ' (p^ej Pacchiaffo). 65 sbfimniKe V VctiHattsHi izbiri, odnajccucjšc do najlinciše Vrst« HupiU po čudoVito niztsih cenah samo V VtUtrgoVitn R. STERMECRI. CEL3E Trgovci engros-cene. BERSON gumijeve pete in gumijevi podplati so cenejši. ''!••'" ft- __________________________________ »NOVA nOBA«______________________________________________ Stev S1. „LASTNI DOM" V CBLJU regtsfrovai&a Hreditna in siavbexta zadnaga z omejeno zavezo, Preiemova uL 15. Sprsjema hran. vioge In Jill obresfuje po 6°/0 to |e 6 Din «d bio, proU odpovedi 6!2 ¦ ftia dr. PbčriH fiogosfiü Slotino. Zdravniška penzija. sanatorij. Za bol- ne na notranjih boleznih, za oslabele in počitka potrebne, za katarje pljuč- nih višičkov. Vsa moderna zdravilna sredstva. Obilna izvrstna hiana. Kras- \ na južna lega. Prospekti. 4—4 Pokusite -*P$ -^P3 in sc prepričajte, da ni okusncjše kave, Na- domešča pravo kavo ter potrebuje maio sladkorja, znto je tudi najcenejša. PriporoČ- Ijiva je predvsem za otroke, bolnike in re- konvak'scentc. Štcviina priznanja na razpo- lago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Pražarna M2 i k a",- d. z o. z. Ljubljana. Ro2. dol. H lTiT eno ali dvodružinska, z vrtom, krasna lega, četrt ure od Celja, se takoj u- godno proda. Cela hiša kupcu takoj I na razpolago. Pismena in ustmena po- I jasnila: D. Čebin, Celje, Lava 27. 1 Trgovci in petii pzor: Trgovci in petti pozor! Fino zmleto morsko sol dobavljam v vsaki množini po najnižji ccni. Stalna večja zaloga. Josip Kirbiseh, Celje, Staro lifo železo kupujejo po najvisjih certah StPojRB tovQPRB in Eivarne o. d. v Ljubljsni. ""CSj, If HIHSBaliErjžišU (gostilna Pievčak) nasproti Mestnega mllna NA DROBNO! 55 50~28 MÄ DEBELO2 ___,«_________I PRIPORSČA I___________ f K-./O|im ccnÄenim »djemalcem vclibo mnosino itio- I I «mckeya btaoa kakor bukno ma mo^kt in ie.i- I t «ke obteke, oetlr, Ailon, w«e kroja&ke potrebiöi- I I ne ter tainovrstno manufnktumn ö!?».:;o po *e*o j ¦ | nlzkib cenah. [' g Mnmi» «I. Hranilnica mestne občine Celje »«^ •»»¦ 52-25 === V lastni pal sic I jc>3c»i kolodvopu. ^^ &t^.u& hraotilnih wlog K 42,0^0.000. ^ V^ednost r«zee*vnega zafidada ML 8s000 000« rlRMSILWE vloge ki se sprejemnjo od usako- SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank OSKRBÜJE suojim u!o?nikom prodajo in na- qar, »i^iuüio naipopolnej^o uarnost in uuodno in sodišč razne urednosine paptrje, ulolne kn]l- kup useh urst urednostnih papirjeo ltd. Izur- obrestouBiile. Poštne položnice strenkam'brez- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svollh §uje za nje ludi inkaso in druga denarna opra- p'acno nn razpolago. Rentnino plačuje zauod safeblagajnah, tako, da obdrži ključ stranka ulla najkulanlneje. 1ZPLACILA u inozemstuu iz suojega. ' sama. izredno ugodno in-promptno. Posojila vseh vr»t pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna poja»nila In slrokounjaški nasüeti u useh denarnih prašanjih. l! s» o E JS a n c Ui m Naznanilo in zahvala! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem z juljjem price! z izdelovanjem perila v lasini tovarni v GaberjiH prt Celju in opustil tnojo detallno manufakturno trgovino na Kralja Pe- tra cesti 5. Tern potom se svojim cenj. odjemalcem na drobno zahvaljuiem ter upam, da bodo ohranili isto naklonjenost mojemu nasledniku g. M. PŠENIČNIKU, katerega najtopleje priporočam. Obenem pa priporočam svoje novo podjetie cenj. trgovcem. V zalogi bodem imel vedrio največjo izbiro vseh vrst moSkega, ka- kor tudi Ženskega po event, naročilu. Ker sem si nabavil od prvih inozemskih tvrdk blago, zamorem v svojem novem podjetju nai- ceneje in najsolidneje postreči. Z odličnim spoStovanjem Karol Pajk, tov. perila, Gelje:Gaberje Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel z iulijem mwMm ii idi trpu Od g. Karol Patka, Celje, Kralja Petra c. 5, katero bodem nadaije vodil z istimi predmeti kot dosedaj in bodem cenj. odjemalce le z dobrim blagom postregel kot n. pr.: Sukno, volneno hlačevino, modrovino, šifon, razno perilo in vse potrebščine za krojače in šivilje. Opozariam cenj. občinstvo pri nakupu, da sem rene znatno znižal ter se za obilen poset najtopleje priporočam. Cene nizke! Postrežba soHdna in točna! 2 odličnim spoštovanjem - y Milos Pšeničnik.