St. 289 Trst, v soboto 18. oktcbra 1913. Tečaj XXXVII« IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamično štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah r Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE V Širokosti X kolone. CENE : Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ziadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti44. — Piai';uje se izključno le upravi „Edinosti". PSaČljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. n V edinosti je moi NAROČNINA ZNAŠA x» celo leto 24. K, pol leta 12 K. 3 me«ece 6K;na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. MarooniD« na nedoijako lzdanj* „EDINOSTI" ataa*: M oelo lato Kron 5'20, it pol lata Kron 2 QO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni d»). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-HranllnKnl rafun Stetf. 841-652. TELEFON li 11-57. Nova kriza na obzorju. - Ponovna intervencija Italije v Belgradu. Senzačna razkritja o delovanju družbe „Canadian Pacific". - Katastrofa nemškega zrakoplova „L II." Srbski odgovcr na intervencijo trozveze. DUNAJ 17. (Izv.) Srbska vlada je danes odgovorila državam trozveze na njih Intevencljo radi operacij srbske armade na albanskem ozemlju. Odgovor je v bistva enak včerajšnji clrkularnl noti Srbije na vse velevlasti. Kakor smo že včeraj poročali, je Srbija v tej clrkularnl noti Izjavila med drugim, da ostanejo njene čete toliko časa v Albaniji, da dobi Srbija garancije za trajen mir na meji in ureditev razmer v Albaniji Dunajski oflcljozni listi izjavljajo, da se smatra odgovor srbske vlade kot negativen In nezadovoljiv In je za slučaj, če bi Srbija vstrajala pri svojem stališču, pričakovati novih korakov trozveze, ki pa bodo resnejšega značaja. Nova italijanska intervencija v Belgradu. RIM 17 ^Irv.) Italijanski poslanik v Belgradu je danes vnovič interveniral pri srbski vladi in jo nnjno opozoril na težke posledice, ki bi zamogle nastati, če bi Srbija ne respektirala soglasnih sklepov londonske poslaniške rennije. Italijanska vlada se je obenem obrnila danes na vse velekabinete s prošnjo, v kateri jih nujno poživlja, naj tudi one intervenirajo v Belgradu v tem smislu. Italija prosi R u muni jo, naj intervenira v Belgradu. BUKAREŠr 17. (Izv.) Italijanski po slanlk v Bukareštu je imel danes s finančnim ministrom Marghllomanom, ki zastopa neprisotnega ministrskega predse nlka Ada-jorescaf dolgo konferenco, tekom katere ga je v imenu italijanske vlade zaprosil, da naj Ru m unij a Intervenira pri svojem zavezniku v Belgradu, da respektira sklepe londonske poslaniške reunlje. Marghlloman je obljubil, da napravi Rumunlja v kratkem prijateljski korak v Belgradu. Hartwig pri Pašiču. BELORAD 17. (Uv.) Ruski poslanik pl. Hartvvig je posetll danes ministrskega predsednika Pašića in je imel ž njim dolgo konferenco, v kateri je baje nasvetoval srbski vladi, naj se drži pri svojem postopanju v albanskem vprašanju najzmernejših principov, da se tako izogne komplikacijam, ki bi mogle nastati iz tega. Essad paša srbski vladi. DUNAJ 17. (Uv.) Faik hej Konica, zaupnik Essad paše Je poslal dunajskim listom iz Dubrovnika poročilo, v katerem poroča, da je sadova vlada sklenila odposlati srbskemu vojnemu poveljstvu delegate, ki naj zagotove Srbe prijateljstva Essad paše in njegove resne volje, da živi s Srbi|o v najboljših odnošajih. Essad paša tudi garantira za mir na srbski meji in prosi srbsko vlado, naj umakne svoje čete iz Albanije. Essad paša hoče proklamirati Albanijo za republiko. ATENE 17. (Izv.) Tu Kaj a ii listi poročajo, da hoče Essad paša proklamirati Al-banllo za republiko in proglasiti sebe za predsednika. Med Essadofci in Keraalovci Je že ponosno prišlo do krvavih pobojev in je v kratkem pričakovati izbruha državljanske vojne. Vedno bolj živahno 3e pojavlja agitacija za kandidaturo turSkega princa Ahraed Fuade, ki se sedaj mudi v Parizu, kjer agitira za svcfe nadene. Poslanik Hartwig o položaju na Balkanu. PETROGRAD 17. (lev.) „Notoje Vrem-Ja* prinaša od svojega dunajskega dopisnika sledeče zanimivo poročita : Ruski poslanik v Belgradu, pl. Hartw,g, se je na povratku z dopusta ustavil na Dunaju ia posetll grcfa Berchtolda. Grof Berchtold je obžaloval, da odnošaji z Rusijo Se vedLo niso urejeni. Iz* javil je tudi, da ga silno skrbi grško-turški spor, dcčim je glede Albanije optimist. Poslanik Hartvvig je izjavil dunajskemu korespondentu „Navoje Vremje", da smatra položaj na Balkanu še vedno kot precej kritičen. V nekaterih balkanskih državah se je nabralo precej nevarnega političnega gradiva in niso izključeni državni prevrati. Po njegovem mnenju je med vsemi balkanskimi državami Srbija tako materijalno kakcr mo-raiično najkrepfcejša. Grško-turški spor. ATENE 17. (Kor.) Mfrovni delegati so razpravljali včeraj ves dan o osnutku po- godbe in |e prišlo sicer glede posameznih točk do popolnega sporazuma, nikakor pa se niso mogli delegati sporazumeti ravno v najvažnejših točkab. Končno je bilo sklenjeno, naj se vpralan|e glede vakufskih posestev preloži na soboto, ko pride še tretji turški delegat. Jutri se ne vrši nobena seja. Prestolni govor kralja Petra v srbski skupščini. BELORAD 17. (Srbski tiskovni urad .Edinosti". Ob 2 45 pop.) Danes |e otvoril kralj Peter skupščino s sledečim presiolnim govorom: „Srbski kralj smatra za svo|o sveto dolžnost, da se danes pred vsemi narodnimi zastopniki spominja manov padiih junakov, ki so se na njegov poziv pred enim letom zbfrall pod razvitimi zastavam! in žrtvovali svojo mledost domovini na oltar. Pozval sem tedaj svoje drage Srbe v sveti boj za svobodo naših bratov, za boljSe življenje in napredek kraljevine Srbije. Ponosen sem, da se je rodoliubnost mojega naroda pokazala tako velika, da ni bilo žive duše, ki bi se hotela izogniti svojih dolžnosti. Vi poslanci in moja vlada, ki je izšla iz vas, iz vaše sredine, ste pripravili vse potrebno za vo{no, a naša junaška vojska |e sijajno Izvršila svojo nalogo. Rešila Je iz suženjstva in robstva prostrane pokrajine, v katerih Je ječalo Srbstvo pod težjimi udarci sovražni kov. Razdrla in porušila Je mej3, ki nas Je na stotine let Icčila od bratske Ćrnegore. Odprla Je Srbiji pot na dve mcrji, Jadransko in Egejsko. Prodrla je tako daleč, kakor edmi car Ouian Stini na viS'ru s voje carske moči. Ti veliki uspehi so vzbudili v nas vero v same sebe in našo državno moč in so nam priborili dostojno mesto med nsrodi. Ti uspehi so dokazali, da je bila Srbiia na dobrem potu, ko Je videla le v svobod! in ustavnosti jamstvo za mcčno razvijanje svojih naravnih sil in kreposti duha. Okoli glave srbskega heroja se le vedno blestel sijaj bojne slave, toda sijaj, ki Je zasijal s Kumanova, Bitolja, Drača, Drinopolja in Bregalnfce, Je prekosil vse dosedanle in pri boril Srbiji venec siave. Naj izrečem pri tej priliki svojo kraljevsko zahvalo za dragoceno podporo vsem velesilam, ki so nam jo izkazale tekom izvrševanja naših nalog. Zahvaljujem se istočasno tudi za simpatije ostalih slovanskih narodov, posebno usmiljenostl vseh zastopnikov Rdečega križa, ki so z veseljem in požrtvovalnostjo na strani srbskih se«te: negovali naše ran|ene viteze. Naši rezultati so toliko pomembnejši, kolikor večje so bile težkoče, ki sta nam jih napravi jala sovražnik in surova narava in pa tudi mednarodni položaj v Evropi Veliki vojni uspehi Srbije so Izzvali vedno nove situacije. Pod pritiskom nečuvenege zatiranja naših bratov v Stari Srbili in M:.-cedonijl smo se morali odreči naši mkovn; politiki. Meja vlada Je vedno varovala domovino pred novimi vojnimi zapletljajl in jt radi tega tudi v sporu z Bolgarsko delovala na mimo rešitev krize. Pri tem se Je nasla njala na samo zvezno pogodbo. V silob-snu je Srbija sprejela vsiljeno Ji vojno, skupno z zavezniki. To ni bil samo boj za obrambe naših vojnih pridobitev, ampak bil je tc pravcati boj za neodvisnost Srbije, boj proti hegemoniii kake države na Balkanu. V tem boju proti bolgarski nadoblasti se nam ie pridružila tudi kraljevina Rumunlja, ki j* istotako zastopala načelo ravnotežja na Balkanu. Z iskrenim, solidarnim delom, Je prišlo v Bukareštu do mira z Bolgarsko, na kate rem so bili zasigurani naši državni in na-cijonalni interesi. Po končani vojni sem dne 25. avgusta t. I. s posebno proklamacijo izrekel priklo-pltev osvojenega ozemlla kraljevini Srbiji. Toda v trenotku, ko se je naša domovina pripravljala, da uživa sadove miru in se posveti novemu delu, bili smo vznemirjeni z novim oboroženim napadom na našo mejo, pustošenjem naših vasi in mest. To dokazuje, da novoustanovljena Albanija ne razume sosedske dolžnosti. Napad Albancev nam Je donese I nove žrtve, toda z energičnim nastopom se je posrečilo, napadalce hitro pregnati. Po tolikih velikih in sijajnih rezultatih naših skupnih naporov, mi ne smemo sp&ti, kajti čakajo nas nove in težke naloge. Stara Srbija, katero smo pridružili Karadjordjejevi in Miloševi, Je osiromašila. Doižai smo jej dati sredstev, da se kultivira in razvijejo njena divna polja in plodovima zemlja. Stara Srbija bo za Srbijo in Srbitvo Šele potem velika ptidobitev, ko mi izvršimo to novo in naporno nalogo. Petem se povzdigne tudi vojaška in politična sila Srbije na do stojno višino, kar je neobhodno potrebno Z3 razvoj države. Upam, da Izvrši Srbi|a tudi to nalogo hitro in sijajno, kpjti te žrtve bodo bogato popisčane. Prepričan sem, da bo naš viteški in krepki narod, ki je izvole val Stari Srbiji svobodo, d?ignil isto tudi moralno in kulturno. Naj nam pomaga Beg pri tem delu. Vfada vam predloži od tega velikega pro grama sedaj najprej predlog za nuino podporo invalidom in sirotam na bojišču padlih junakov. Ta dolg napram padlim junakom moramo takoj poravnati. Vlada vam pred oži tudi finančni načrt za likvidacijo vojnih stroškov in za jovratek državnih financ v rt daviti tok. Nato pride rešitev drža7nega proračuna, ki radi izrednega stanja ni ningel biti sestavljen in pa predloga za ureditev uprave v Stari Srbiti. S povečanim teritori torijem se mora Čisto naravno povečati tudi vojaška sila države in zato vam predl ži vlada tudi tozadevno potrebne predloge. Zeleč vam srečno in plodonosno delovanje gosoodje poslanci, rri Je osobito drago, da Vam lahko sporočim, da so n?ši odneš^ji napram drugim državam dobri in prijateljski in upam, da brrao mogli skoro obnoviti dobre oetnoš-je tudi r. Turčijo in Bolgarsko". _ Senzacijonalna razkritja o delovanju „Canadian Pacific". DUNAJ 17. (Iev) Škandalne afere pa-roplovne družbe „Canadian Pacific Rallxvayu zavzemajo vedno večje dimenzije. Preiskave, ki so jih uvedle oblasti po agenturah družbe v vseh deželah, so spravile na dan strahovito gradivo. Agenti družbe so tekom 10 mesecev ekspedlrall v Ameriko nad 112000 mladenlčev, ki so bili podvrženi vojaški dolžnosti in v neštetih slučajih je dokazano, da so bili izseljenci še nesramno ogoljufani in oropani. Na Dunaju je bllt kakor smo že poročali, aretiran generalni reprezentant družbe, Altmann, včeraj pa je bil v Lvovu aretiran tudi gallškl glavni reprezentant Elsner. Oblasti so preiskale glavni biro družbe v Lvovu in zaplenile vse dokumente In knjige. Pokazalo se je, da je tudi Ivovska podružnica jako kompromitirana. Bila je Še danes zaprta in deske z napisi odstranjene, /sto časno so Izvršile sodne oblasti hišne preiskave pri vseh agenturah družbe po Galiciji in zaprle vse lokale. V političnih krogih se zatrjuje, da je dal sam cesar Inicijativo za energično postopanje proti paroplovnl družbi In sicer s tem, da je naročil gallškemu cesarskemu n .mestniku Koryto\vskemu, naj pazi na delovanje družbe. Silno je kompromitirano prt razkritjih tudi patrljotlčno društvo „Patrla" v Gall cljl, kateremu stoje na čelu duhovniki. Dokazano je, da so dobivali duhovniki od „Canadian Paaiflcu po 4 K od vsake osebe, ki so jo spravili v roke družbe. Agitacija družbenih agentov se je izvrševala naravnost na nezaslišane načine. Agenti so prihajali na kmečka zborovanja, zlasti rusinska, oblečeni v umforme visokih državnih dostojanstvenikov tn so nastopali kot govorniki. Tekom govora so seveda agitirali za izseljevanje In opisovali kmetom Kanado kot pravo obljub' Ijeno deželo. Društvo „Patrla*, ki imamno go podružnic tudi po deželi, bo razpuščeno. Agenti so pošiljali ruske Izseljence In pa one, ki so Imeli potne Uste v redu, v Ameriko preko Galicije In Trsta, vojaške obve-zance pa preko Basela In Antwerpna. Vojaške oblasti nadaljuje/o poizvedovanja In je pričakovati še novih razkritij. Kompromitiranih je tudi mnogo politikov Kakor znano, je že zadnjič Rusinski klub ravno radi te afere, Izključil poslanca Pe-trickega. _ Zopet strašna katastrofa nemškega zrakoplova. Eksplozija ▼ zrakoplovu. 26 oseb mrtvih. BERLIN 17. (Kor.) Mornariški zrakoplov „L II.", Zeppelinovega sistema, je danes ob 10 15 dopoldne kmalu potem, ko se Je dvignil v zrak, v višini 300 m eksplodiral. Vsa posadka |e bila tako| mrtva. Ne- zgoda se |e zgodila 500 m zapadao cd Jo-hannhthsla. BERLIN 17. (Kor.) O katastrofi zrakoplova „L II.* se poroča: Zrakop!ov Je od-plul ob 11 dopoldne v smeri proti Ludowj. Kar nastane strašna detonacija. Najbrže fe eksplodirala bencinska zaloga, vsled če;ar je zrakoplov takoj zgorel. Razvaline zrakoplova so padle na tia in se nahajajo na i e-kem posestvu. BERLIN 17. (Izv.) Pri Johannlsthalu je danes pri poizkusnem poletu ekspled ral Zeppellnov zrakoplov „L II." Vsa posadka, 30 mož, je bila ubita. Mrtva sta ludi kir-vetna kaoliana Reyei in Gluth. Trupla ponesrečencev so strahovito razmesarjena. JOHANNISTHAL 17. (Kor) Ko se je zrakoplov „L II." dvignil kakih 100 m visoko, Je rastala na sprednjem delu nenadoma strašna eksplozija. Zrakoplov se je takoj nagnil. Vse žloljenje na zračni križark* |e zamrlo; posadfra na spredalem delu zrakoplova je biia takoj mrtva. Od 26 mož po-saike je bilo najt! samo pri enem malo znaka žlv|tenja. Med ponesrečenci so tudi zastopniki mornariškega urada In vojne mornarice. JOHANNISTHAL 17. (Kor.) V neposredni bližini zrakoplovnega hangarja se nahaja na prostem sprednjo cgrodje zračne križaike „L II.*, poa razvalinami, iz katerih šviga Še vedno cgenj, pa leže trupla po-s&dke. Od zrakoplova samega le ostal majhen del. BERLIN 17. (Izv.) Trupla oonesreč r-cev so silno razmesarjena zlasti na prsnem košu, dočim so ekstremitete in glave tranj trpele. Na sprednjem delu zrakoplova so našli neko truplo, ki je bilo popolnoma sežgano. Splošno se domneva, da je eksplodirala bencinska zaloga. BERLIN 17. (Izv.) Zrakoplov .L 11.* j'e mornariški zrakoplov in sicer Istega tipa, kakor oni zrakolo?, ki se je pred kratkim ponesrečil pri Helgolandu. BERLIN 17. (Izv.) Današnla katastrofa zrakoplova »L 1L" je napravila v nemški javnosti najmučnejši obisk. Sedaj se odknto priznava, da ni zadela katastrofi samo euo zračno križarko, temveč celo Zeppellnovo zrakoplovno idejo: lažji nego zrak. Zatrjuje se, da Nemčija ne bo več nadaljevala z nabavami novih Zeppelinovih zrakoplovov. Kck^r znano, je tudi Avstrija naročila pred kratkim par teh zračnih križark, Današnji dan je bil za nemško aero-navtiko sploh zelo nesrečen. Pri Qrabcwu je eksplodiral neki aeroplan, v katerem sta bila dva cficirja, ki sta bila takoj mrtva. Pri S'ras^burgu sta ze ponesrečila tudi dva efteirja, pil Wiirzburgu pa |e padel z aeroplana neki nadporočnik z dvema pasažirjema in so bili vsi trije mrtvi. Berchtold v avdijenci. DUNAJ 17. (Uv.) Cesar je sprejel danes dopoldne zunanjega ministra grofa Berchtolda v avdljeaci. Berchtold je poročal cesarju o mednarodnem političnem položaju. _ Štajerski deželni zbor. GRADEC 17. (Kor.) Na današiji seli deželnega zbora se je razpravljalo tudi o poročilu deželnega odbora glede ustanovitve slovenske gospodin j-skeŠolevŠt. JurJuob Južni železnici. Posl. Wastian je govoril proti p ed-logi, češ da je vsled slabega materijal« rga položaja učiteljitr a In nujne potrebe po ureditvi plač dežeinih uradnikov in dežebih slug in vsled slabih finančnih razmer dež-le delazmožnost deželnega zbora neobhodno potrebna. Zasedanje deželnega zbora Je vsa dežela z veseljem pozdravila. Govornik rjz-jasnuje »težavni pcloža|" Nemcev na Spodnjem Štajerskem in izjavlja, da ne more razumeti, zakaj naj bi Nemci s svojimi sredstvi krepili Slovence. Vsled tega njegova stranka ne bo glasovala za predlog. Posl. dr. J a n k o v ič je v svojem ro-voru pozdravljal gospodarske korist), kći .re prinese gospodinjska šola Slovencem In ua-glala, da mora prenehati narodna nestrpnost. Posl. R e s e 1 (soc.) iz avlja, da b< do socijalisti glasovali proti slovenski šoli, ker so Slovenci obstrulrali v deželnem zboru iz egoističnih ozlrov. tonaii 11. .EJJUSOST" št. 289. V Trstu, dne IS. oktobra 1913 Deželni glavar grof Attems je ?zja-vil imenom velepcsestva, da bo veleposestvo glasovali za predlogo ne-!e radi kompromisa, ampak predvsem radi tega, ker se tem ugodi kulturni potrebi Slovencev, ne da bi bili pri tem niti najmanje oškodovani Nemci. Predioga je biia nato sprejeta veliko večino. Rusini groze z obstrukcijo. LVOV 17. (Izv.) Poslanec Lewlcky je na nekem zborovanju danes izjavil, da bodo Rusini, če ne bo rešeno vprašanje volilne reforme za gaKškl deželni zbor ugodno za Rutine, posegli v deželnem zboru, Id bo najbrže sklican za 8. novembra in pa v par-lamentu po najostrejšlh sredstvih. Kania gre v Mehiko. DUNAJ 17. (Izv.) Kakor smo izvedeli, |e iraenovl cesar dosedanjega šefa literaričaega oddelka zunanjega ministrstva in izrednega poslanika, zloglasnega Kanio, za avstrijskega poslanika v Mehiki. (Precej daleč od Dunaja. Op. ured.) J Mehika in Unija. WASHINGTON 17. (Kor.) Predsednik WJlson je danes v nekem govoru o položaju v Mehiki izjavil, da je trdno sklenil, da prekine vsako zvezo z vlado generala Huerte. Unija že razmišlja o odredbah, ki naj bi napravile v Mehiki mir. V znamenju dvatisočl8tne kulture! (Dopis) Ni ga menda besneJšega sovražnika Slovencev, nego sta politikujoči Lih in Nemec. Kar počeoja Namec na severu, posne xna Lah na jugu, osobito pa steza slednji roke po naših lepih krajih ob obali sinje Adrije. Nemec krošnjarl s svojo prusko kulturo po naših planinskih deželah in si gradi polagoma most do Adrije, medtem ko Lahi svojo toliko hvalisano kulturo vsiljujejo Slovanom v Trstu. Ia kakšna je ta njih kultura? Po dejanjih je soditi, da smatrajo ti kulturonoscl višek kulture v napadih, hujskanju, pobijanju šip, kam nanju itd. Za tako kulturo, gospodje, mi Slovenci nismo dovzetni ia jo prepuščamo vam vso, o gospoda Latini 1 Gotovo ne bode škodilo, ako bi svet malo zvedel o .vzornem" kulturnem življenju naših dlčalh Lahov in renegatov. Odkar je veleslužaa družba sv. Cirila i Metoda za Istro ustanovila z velikim! Žrtvami Šdo S.. LuCiji PvTtOlOic — i.c daje tukajšnjim Lahom miru njihova — kulturna žilica. Z vsemi mogočimi sredstvi skušajo uničiti to slov. šolo ter odvrniti otroke od obiska. Gotovo jim slaba prede, sicer bi ne besneli tako! — O da, slov. Šola jim je prekrižala račune in nikdar se ne moremo izkazati dovolj hvaležne prekoristni družbi, da je tudi slovenskim otrokom omogočila pouk v materinem jeziku, kajti premnogo slov. janičarjev je že vzgojila potu|čevalnlca. — Ako Vi piranski signori, sami nimate dovolj moči, tudi renegati vam ne pomorejo. Dovolj slabo in poniževalno za narod z dva-tisočletno kulturo, ki čuti v sebi do/olj življenjske sile — pa se more naslanjati na renegate 1! Obupna dejasja naših sovragov nam pričajo, kako strašno jih lomi jeza vsled dobrega obiska slov. šole. Odrasli so deloma ponehali „javno" nasprotovati in groziti se — sedaj si pomagajo s šolar!! — češ, da otroka ne morejo obsoditi in kaznovati. Ne mine skoro dneva, da bi ne bili otroci slov. šole napadani od nahujskacih otrok ital. šole. Gorje pa slov. otroku, ako bi resgiral na napadel Kako vpitje nastaja ia dogodil se je bil slučaj, da je italijanski učitelj lovil slov. otroke in jim s tem zabranit pot proti domu — zato, ker so njegovim učencem vračali žaljenje... 1 Ako se |e kak tak slučaj naznanil, od govarjajo, da se otrok ne more kaznovat?. Če je taka, potem bi morali mi mirno in udano trpeti, da nam razbijajo šipe, blatijo stene, izruvajo nasade, demolirajo šolo, tolčejo, kamnjajo in lovijo naše otroke, sramotijo učitelje etc. Avstrijski državljani smo In kot taki upravičeni do zahteve, da se nas ščiti. Ve-leznačilno pa je dejstvo, da frči kamenje v iolo tudi med pevanjem cesarske himne. Dovolj kvara so naredili v svoji hudobnosti Soli, dovolj se je tudi spregiedavalo in prizanašalo, ali vse ne pomaga nič. Vodstvo slov. šole se je tudi že pritožilo pri voditelju italij. šole in ga prosilo, na; otroke-napadalce pouči in kaznuje — a tudi to ni zaleglo nič 11 D o I ž n o s t me rodajnih faktorjev je, da se stvar natančno preišče, ia ako se otrok že res ne more kaznovati, pa naj iz-slede hujskače, kar se pač lahko posteči brez posebnih težkoč. Naj bode slednjič omenjen slučaj, ki se je dogodil dne 10. oktobra t. I. in ki jasno označuje vso zlobo in drznost laškega re» segata. Omenjenega dne popoldne je kmetski mladenič Belič vozil opeko po cesti mimo slov. šole. Naletel je na Kocjančlčeve otroke, ki obiskujejo ital. šolo, in jim zažugal, ker so otroci že večkrat napadli njegovo sedem leta j sestrico, ki hodi v siov. šolo. Ko sta oče Kocjančič ia njegov starejši sin to videla ali izvedela, sta vračajočega Beliča takoj napadla s psovkami in ko je ta prigovarjal, — tedaj nanj s pestjo, z zidarsko žlico, po glavi in obrazu, in ko se |e Beliču posrečilo iztrgati se tolovajema, je stekel stari K:cjančič za njlai z odprtim no ž e m in zgodilo bi se najhuje ubogemu Be llču, da ni prihitel pogumni mladenič Pavlič, ki je zdivjanemu Kocjančiču zastavil pot, ki je pa zažugal Beliču, da mora umreti pod njim 11 Medtem se je pa sin Kocjančič spra vil na konja, Id ga je Belič pustil na cesti, ter mu (Kocjančič) zagnal kamen v hrbet, da ga je težko ranil. Splašenl konj je drvel do cesti, po ka teri so se vračali otroci iz šole in zgodila bi se velika nesreča, da se ni posrečilo Beliču ustaviti preplašeno žival. Kje Je likati vzroka takim divjaškim napadom In kdo je pravi povzročitelj ? Oni, ki hujska italijanske otroke proti slovenskim in ki že v nežna otroška srca kaplja strupa sovraftva f I Kaj more priti iz takega rodu ? To je najhujši zločini Zadnji čas je, da merodafne oblasti ukrenejo potrebno v varstvo naie in naših otroki Prizadeti starši. Domače vesti. Odborov« seja političnega društva .Edinosti" se bo vršila v ponedel|ek, dne 20. t. m. točno ob 3 pop. v „Slovanski čitalnici". — Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. Himen. — Danes se poroči v Skednju naša ugledna rodoljubkinja, gosplca Dragica Gregoričeva, bivša mnogoletna, nad vse požrtvovalna vrtnarica družbenega otroškega vrtca v Skednju, z vrlim Hrvatom, gosp. Viktorjem Rosenbergom, uradnikom pri tržaški tvrdki Gelnitzovi. Novoporočencema želimo: biio srečno 1 Boj za — Cerniutza ia načela. Pred kratkim smo omenili v našem Ustu zanimivo izjavo soci:a!nodemokratskega voditelja Cerniutza v zadevi slovenskih socijalno demokratskih kandidatur v mestnih volilnih okrajih tržaških. Sodrug Cerniutz je namreč izjavil, da bi se bili socijalni demokrati morali izogniti kandidaturam slovenskih sodru gov v mestu, ia »Piccolo* |e hlastno pograbil to izjavo in na podlagi nje že kar nekako prišteval Cerniutza sebi in laško 'igralni kameri, *er s« je Cerntatz s tO zavo ieio približal st«i:šču k&more, ki je tudi odločna nasprotnica siovens&žh socijaldemokratskih, kakor sploh slovenskih kandidatur v mestu. Nj, „Piccolo" se Je veselil prezgodaj, kajti sodrug Cerniutz mu je poslal na njegova izvajanja pfsmece, ki ga priobču|e „Piccolo* v svoji včerejinjl jutranji Številki, ia v katerem mu je Cerniutz servira! slovenske socljalnodemokraiske kandidature v taki omaki, da so mu gotovo šs manj prebavne, kakor so mu bile dosedanje in da je tudi absolutno moral izgubiti ves apetit po Cernlutzu samem. Cerniutz prav odločno odklanja komplimente, ki mu jih je'napravil „Piccolo" zaradi one izjave, ki jo odkiito priznava; toda — 1 Ko bi ne bilo tega »toda* 1 Toda Cerniutz pravi, da je nasproten slovenskim socialističnim kandidaturam v mestu it vse drugeg? razloga nego kimoraši, ki jih nočejo zato, ker trde, da sploh Slovencev n) v mestu, ali če so, da nimajo pravice, da bi bili. Nasproten da jim je le zato, ker dajo priliko napačnim umevanjem, kamora-šem pa dobrodošlo bojno orožje. Je pa odločno za to, da bi se uvedla za volitve v občinski svet splošna in enaka volllea pravica ia to proporci j onalni volilni sistem, da bi tako mogli tudi slovenski socijalni demokrati sami s svojo močjo poslati v občinski s?et svoje zastopnike. Po tej izjavi je pač umijivo, da je moral „Piccolo" izgubiti vse svoje veselje na Cerniutzu in se ga sedaj tišči od sebe vsemi Štirimi, kakor ga je že prej objemal skoraj prav tako. Nas bi sicer ne zanimalo prav nič to privlačevanje ia odbijanje, toda značilno pri vsem tem pa je na eni strani stališče „Picotovo", ki, kakor vse kaže, komaj čaka, da bi mogel imenovati sodruga Cerniutza svojega, na drugi strani pa Cer-niutzovo stališče in stališče tržaške socijalne demokracije kot takšne. Mi prav gotovo nismo tisti, ki bi se pulili za Cerniutza in njegovo stranko, v zllc tenu, da imamo tudi mi v svojem programu proporcijonalnl volilni sistem, toda znašli smo se mi slovenski narodnjaki že marslkaterikrat v skupnem boju s socialnimi demokrati proti istemu nasprotniku, zlasti pri nas v Trstu, proti laškoliberalni kamorl. Resnica je, da se v takih sluča|ih povsod drugod sklepajo kompromisi, vsa) začasni, toda pri nas v Trstu ni prišle aikdar do kakega kompromisa med nami in tocijalnimi demokrati, da, bilo ni niti najmanjšega poizkusa za sklenitev takega kompromisa ; to pa zato, ker |e stališče socijalnih demokratov bilo vedno: .z meščanskimi strankami absolutno aobenega kompromisa I" Pod .meščanskimi" stranklmi se razumejo seseda — nacijonalne stranke, ker socijalni demokratje smatrajo edino le sebe za de- mokratsko, delavsko stranko. Kako da?eč posezajo v tej stvari tržaški scc»jalni demo krati, kaže zgornja Cernlutzova izjava glede na slovenske socijalnodemokratske kan d i da ture. Italijanski socijalni demokratje nočejo na političnem poI4u Imeti niti zvez s svo jimi slovenskimi sodrugi, kajti le-ti naj bi postavljali svoje kandidature iele tedaj, ko bi Jim bilo potom proporcionalnega volilnega sistema mogoče s svojo lastno močio spraviti v tržaški občinski svet svoje ljudi. Če so v svoji lastni stranki takšni, potem se ni Čuditi, da niso drugačni napram nam narod nI m Slovencem. Ne vemo pa, kako se to socijalnode-mokratsko načelo strin|a z ravnanjem socijalnih demokratov drugje. Bilo je n. pr. pred leti na Kran|skem, kjer Je bil na podlagi kompromisa med socijalnim! demokrati in klerikalci izvoljen v idrijskem okraju za deželnega poslanca — dekan Arko. Spominjamo se kompromisa međ »Katoliškim političnim In gospodarskim draštvom za Slovence na Koroškem" in socijalno demokracijo za državnozborske volitve leta 1907., ko je bil na podlagi tega kompromisa izvoljen v beljaškem okraju socijalni demokrat Riese. Resnica fe, da so sodjalni demokrati prekršili ta kompromis, naperjen proti nemškim oacijonalcem, ko so Ž njimi zahrbtno sklenili nov kompromis, ki pa so ga tudi držali. Na podlagi tega zahrbtnega kompromisa je mozal v celovškem okraju pri ožji volltvi odstopiti nemški nacljonalec, ki je imel največ glasov, da je bil izvoljen socijalni demokrat. V teh sluča|ih torej raci-laini demokratje niso stali na tako ekskluzivne m stališču, kakor stoje tržaški socijalni demokratje, ki vendar tvore z onimi isto stranko. Navedemo na) le Še slučaj prav iz zadnjega časa. Na Dunaju se |e vršila na domestna državnozborska volitev za mandat umorjenega socljalnodemokratskega voditelja Schuhmeierja. Potrebna |e bila ožja volitev med socijalnim demokratom in krščanskim sodjalcem. Odločevali so nemški nacljo-nalci. Zmagal je krščanski socljalec s pomočjo nemških naci|onaIcev, in „Arbeiter-Zeitung" je dan po ožji volltvi, dne 15. t. m., pisala na uvodnem mestu dobe sedno: ,Zur Niederringung des Klerikallsmus kann die Sozial-demokratie der Mlthilfe des fortschr ittlich gesinnten Biirger-tums nicht entraten. — V pobijanju klerikalizma socijalna demokracija ne more utrpevati napredno mislečega meščanstva Ju To se pravi, da socijalna demokracija v neke svoje namene potrebuje pomoči me-ščanatva, je išče, ne pa da bi se je odrekala ! Tako pravi osrednje glasilo sccijalno-dfinokratike stranke v Avstriji, glasilo socijalno de m okra takega kluba državnozbor-skega, v katerem sedita tudi dva tržaška italijanska socijalna demokrata. Kako se tu stinjajo načela socijalnodemokratske „Ar beiter-Zeitang" z načeli tržaških socijalnih demokratov, nam je pač popolnoma nepojmljivo. Menda bi nam tega ne znal po-iasniti niti po „Piccoiu" tako poželjeni — sodrus — Cerniutz! Slovenski železničarji, pozor! Zvesa jugoslovanskih železničarjev sklicuje za danes, soboto, dne 18. t. m. ob 8 zvečer javen shod v društvenih prostorih, ul. S. Frančiška 2 DNEVNI RED: (Mon s socllalnodem. obrekovald. Slovenski železničarji! Socijalni demokratje si dovoljujejo v zadnjem času tako ostudne farbarije slovenskih železničarjev, da njihovega početje ne moremo puščati brez odgovora. Vprašanje minimalne plače lužnlh železničarjev v Tistu, glede katerega je .Zveza" opetovano vložila spomenice, so todjalni demokratje, Se predno je to vpra-Sanje sigurno rešeno, že izrabili v svoje agitacljske namene ter spravljajo s tem v nevarnost ugodno rešitev tega vprašanja jo postopanje socijalnih demokratov je lah komlselno, do skrajnosti frivolno In brezvestno. Organizacija, ki postopa tako, nima na srcu interesov železničarjev, gre jI temveč samo za malenkostne strankarske Interese in pa za obrekovanje drugomlslečih železničarjev. Sodjalni demokratje so se zadnjič udeležiti našega shoda. Dali smo njihovemu govorniku Iz kulantno*ti besedo celo pred j avnim referatom, ker smo hoteli, da slišijo železničarji obe plati zvona. Njiho7 govornik pa je nafio kulantnost zlorabil za obrekovanje narodnih železničarjev. Potem pa je s sodrugi vred zbežal pred našim odgovorom! Pač Junaška manira: Obrekovatl, potem pa bežati pred odgovorom nasprotnika l! Da se s temi obrekovald primerno obračuna, sklicuje »Zveza* laven shod. Povabljeni so nanj tudi socijalni demokratje, ki jim je zagotovljena tudi beseda. Slovenski železničarji 1 Udeležite se tega shoda v ogromnem številu! Osrednji odbor Z. J. Ž. Tudi podpiratelj? našega gledališča So ljudje v Trstu, ki so silni prijatelji n šrga gledališča in |e podpirajo — po svo| . Strogi sodniki so nad vsemi, ki ne podp rajo dovolj te naše institucije. Videvaš j n. pr. vseh možnih lokalnih brez vsace^ ozira ca narodnostno obrežje, sirao, c pred uzreš belo vrano v jati Črnih, nego p • takega strogega velekritika v — našem glt dališču. AU to naj ne z?eai kakor kako o L tanje. Le ne preveč zahtevati od človeka 1 Mari ni dovolj požrtvovalnosti, če — za bavlja po lokalih in po izvestnih listih ? Da bi vrhu vsega tega Še zahajal v naše gledališče — ne to bi bilo preveč zahte vano, Bog nam ohrani to govorjeno In p; sano požrtvovalnost! Za vse drugo, kar treba oašemu gledališču, pa naj le skrb* oni, ki so poklicani, da manje kriče in vet — dsjejo! Koncert Jaroslava Koeiana v Trstu Javiii smo že, da priredi veliki češki vljolinskl virtuoz Jaroslav K o c i a d koncert v našem Narodnem domu s sodelovanjem klavirskega virtuoza M. Elsnerja. Koncert se bo vriil v soboto, dne 25. oktobra t. I., ob 8 30 zvečer. Natančneje izpregororiti o velikem umetniku nam danes ne dopušča prostor, izpre-govorirao pa v prihodnfh dneh. Za dane* aaj priobčimo le soored: 1.) A. Dvorak, Koncert a moli, op. 53 — Allegro mai non troppo — Adaglo — Allegro giocoso ; ali Johannes B r a h m s, Koncert D-dur. Allegro - Adaglo - Allegro vivace ; ali d' A m b r o s i o: Koncert h-moli. Maestoso - Lagro - Allegro con moto; ali P. J. Č a j k o v s k i j: Koncert D dur op. 35. Allegro moderato. Canzonetta (Andante). Finale (Vivacissimo). 2.) F. Mendelssohn: Introdukcija In fuga s koralom E-mclI. 3.) J. S. Bach (1685 — 1750): Sonata Ul. A moli. Grave. - Fuga. - Andante. - Allegro. 4.) a) A n t. Dvorak: Slovanski ples št. 7; b) Jar. K o c i a n : Lullaby. (Uspavanka) ; — c)Smetana-Ondrlček: »SkoČna* iz opere „Prodana neve3tau* 5.) a) Vitezslav Novak: Sere-nada. b) J o s e f Suk: V hrepenenju, c) Smetana: Polka Fis dur. 6.) P a g a n i n i: Ples čarovnic. Točko 1., 3., 5. in 6. izvaja g. Kocian, točko 2. in 5. M. Eisner. Kocian koncertlra dne 21. t. m. v Ljubljani, dne 22. t. m. v Gorici ia dne 26. t. m. v Puli. O],,ta obrekljiva .Zarja« ! — Prejeli smo: Železničarjem, ki so bili navzoči na ladnjem shodu .Zveze jugoslovanskih že-leznlčar.ev" in ki so se po shodu nahajali v kavarni „Miramar", priporočamo, da prečl-tajo ljubljansko „Zarjo" od 15. t. m. št. 705. Sicer bo menda kmalu sodnostatistlčno dokazano, da je rdeča 9Zarjau najbolj lažnjiv in obrekljiv liat na Slovenskem, toda priznati moramo, da so v Imenovani številki socijalnodemokratični dopisniki že »aml sebe prekosili. Ž^lezaičarjl, premagajte enkrat svoje ogorčenje in vzemite to številko v roko. Prepričani suo, da vsak pošten železničar, ko prečita to poročilo, prav krepko pMune ter vzklikne:Oj, te podle in lažnjive duše!" Seveda bi nam biio daleč pod častjo, da bi se z ljudmi, ki jim je laž prešla menda že v kri ia meso, spuščali v kako resno polemiko. Ampak poskrbljeno bo, da se bo tem iažnjivlin kljukcem na drug način nekoliko priičipnit njih obrekljivi jezik!... Osrednji vsedljaški podporniški odbor v Ljubljani prosi vljudno vse one, ki imajo še nabiralne pole O. V. P. O., da jih pošljejo nemudoma našemu blaga|nlku Pekle GaŠparju, jur. na Viču pri Ljub!|ani, nabrani denar pa na Jadransko banko v Ljubljani. — Vrnite tudi prazne nabiralne pole ! Historična zanimivost. — Uradni „Osiervatore Trlestlao* iz leta 1813, ki Je izšel par dni po bitki pri Llpskem, Je prinesel vest, da se je vršila nekje na Nem-Škem velikanska bitka. To je poročal v dobi, ko nI bilo brzojava v današn|em smislu, ker so neznanih takrat ta dogodek z ognji, k3r je vsekakor trajalo več dni, preden je dospela važna novica brez vsakih podrobnosti v Trst. Jutri, v nedeljo, 19. t. m., pridite, kdor le more v Lonjer, kjer priredi .Ciril Metod. podružaicau svojo jesensko zabavo. Iz prijaznosti sodelujejo pevsto društvo „Zistava\ domača narodna godba .Volarič" in „S/e-toivansko pevsko društvo". Domači diletanti uprizore šaljivi enodejanski .Krčmar pri Zvitem rogu" in .Kmet in f JtogrčfV Mid veselico bo šaljiva pošt?, veselici sledi ples. Ž3Četek točno ob 4 pop. Veselica se vrši v .Konsumnem drštvu", kjer se bo točilo izvrstno novo vino. Tržaška mala Kronika. Trst, 17. oktobra. Bnrja Je letos zastavila precej zgodaj in Je že takoj v začetku pokazala, da se letos menda ne misli šaliti. Danes poneči je dosegla hitrost 90 km na uro, posamezni sunki pa celo do 102 km. Dogodilo se (e tudi par nesreč, med katerimi je bila ena V Trstu, dne 18. oktobra 1913. c*»Io taka, da |e moral posredovati zdravnik rešilne postaje na licu mesta. Človek, ki ga je vrgla burja ob tla, se je poškodoval tako, da ni mogel več vstati. Morje je bilo ponoči in tudi tekom dneva silno razburkano. Parnik koprske družbe „Tergeste", ki je odplul ob 6 30 zjutraj iz Kopra, je v Miljskem zalivu naletel na ladrnico „Tereso-, last M Orego-rlna, ki je hotela izpred Skedenjsklh plavžev v G rade ž, pa |ej je burja zlomila Jambor, da ni mogla dalje. Privlekel |o |e v tržaško pristanišče. Italijanska trijamborka „Trlpoli«, ki se je nahalala v „Sacchetti". se je odtrgala in butnila ob obrežje. Priti je moral parnik pristaniSke oblasti „Audax"f da je ladjo zopet spravil na varno. Več parnikov je ostalo zunaj pred pristaniščem, ker se ne morejo zasidrati ob cbrežju. Parnik „Eugenia*, ki je odplul včeraj dopoldne Iz tržaške luke z velikim številom izseljencev na krovu, se je moral vrniti v tržaško pristanišče, ker se mu je pokvarilo krmilo. Potrebna popravila se itvrše nemudoma in parnik odide na|biž že danes. Morilec se je sam prijavil. Včeraj popoldie se Je sam pri|avsl državnemu pravdništvu morilec one Sicilijanske Agate Ciaramldorove, Vlncenc Nicolosl, ki Je ustrelil svo|o dolgoletno ljubimko, ker mu (e preprečila ženitev z drugo. Državno pravd ništvo ga je dalo odvesti v preiskovalni zapor. Predrzen vlom. Danes ponoči so do-sedaj še neznani tatovi s pomcčjo ponarejenih ključev vdrli v neko shrambo, ki se nahaja v veži hiše štev. 1 v ul Pozzo del mare in je last vratarja dotične hiše. V tej shrambi so napravili luknjo v zM, skozi katero so potem vdrli v konfekcijsko trgovino Kiorinde Tavolatore, kjer so ukradli 60 svilnati bluz, ki so vredne okrog 1000 K. Iz predala prodajalne mize so odnesli okrog 60 K denarja. Trgovino so zapustili po is tem potu, po katerem so prišIL Zlutraj, ko so opazili, da manjka ukradeno biago in denar, so st ar nemudoma naznanili policiji, ki pa doslej še ni mogla zaslediti tatov. Ukradene poštne znamke. V kavarni „Tergeste* je bil danes dopoldne aretiran bivši duhovnik Natale Muizza, star 30 let, rodom iz Zadra, ki je raznim gostom v kavarni ponujal v nakup 32 inozemskih poštnih znamk, ki so bile b*;le vredne 800 K in so bile pred dnevi ukradene v trgovini Ar turja Schatzmtyar|a v ui. Nuova št. 5. Aretirani Muizza je priznal, da je bil v omenjeni trgovini, je pa odločno zanikal, da bi bii ukradel one znamke, in je trdil, da so mu izročili znamke v prodajo neki gospodje, ki jih bo imenoval ter da so znamke iz trgovine trgovca Bolsffija iz Turlna* Preprečen vlom. Predvčerajšnjim ponoči je hišnik v Kalistrovl vili na Miramar-skl cesii št. 67 čul neki sumljiv ropot v hiši in je hitro šel iskat itražnifca. Preden pa sta hišnik in stražnik pr.šla uo vile, sta videla nekega človeka, ki je tikel od viie. Tekla sta za njim pa ga nista mogla ujeti. Vlomilcev je bilo gotovo več in so vsi še pravočasno ušli. Prišli so pa čez vrtno ograjo, in so splezali na streho. Skozi strešno okno, na katerem so razbili steklo, so vdrli nato v notranjost, kjer bi b II lahko napravili dober posel, če bi jih ne bila poznala hišnik in stražnik. Aretiran je b I kot osumljen za-radj tega vloma 33!etni težak Avgust Fakin iz Škrbine, ki je policijsko izgnan iz Trsta. V hotelu okraden. Avgust Bederaro ]e prišel s svojo soprogo predvčerajšnjim iz Benetek v Trst in se |e nastanil v hotelu „Provinciale" na trgu Santorio Santorio. Ko pa je včeraj zjutraj vstal, ni več našel svoje listnice, ki jo je zvečer položil na mizo in v kateri je bilo 80 itaiilamk'h lir in 40 K. Tatvino Je naznanil policiji. Zaradi tatvine aretirani. Pred p? t dnevi smo poročali, da je bilo nekemu Fr. Bavčarju, stanujočemu v ul. Fonderia Št. 6, ukradenih 700 K in poleg tega še srebrna ura z zlato verižico. Policija Je takoj sumi e, da je moral biti pri tej klobasi domač maček, ki se je dobro izpoznal v hiši, in je čudi zadela pravo. Aretiran je bil kot tat namreč Bavčerjev sin Viktor, ki pa je imel pri te| tatvini tudi še tovariša in tovarišico, nekega Oskarja Llnderja iu pa njegovo ljubico Marijo Kržmanovo. Aretirana sta blia tudi ta dva. Pri Linderju so našli 150 K, ki so jih seveda zaplenili. Porotno sodišče. Danes se bo vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava proti Turčfnu Ju-sufu Zahiroviću. Obtožen je, da Je dne 23. julija t. !. ubil nekega F. Nemetha. Predsedoval bo dež. sodnije predsednik Milovčič, a branil bode obtoženca dr. J. Mandlč. TRŽAŠKA gledališča. VERDI. Od 1. do 20. novembra bo gostovala v Verdijevem gledališču dramska družba rimskega mes'nega gledališča Argentina pod vodstvom ravnatelja Hugcna Fa-rulHja. Med komadi, ki se nameravajo uprizoriti, le devet novitet. »EDINOST" št. 289. Stran T7I. POLITE AMA ROSSETI. Danes četrtič „Rlgoletto" ; v nedeljo popoldne „Trovatore", zvečer „Rlgoletto" petič. EDEN. Variete. Slovensko gledališče v Trstu. Gostovanje g ce MIRE KOROŠČEVE v Trstu bo senzaetja prvega reda, kajti pevke, takega glasu Še nismo slišali pri nas. Ob priliki njenega gostovanja v dvorni eperi na Dunaju, Je najstrožja nemška kritika pela slavospeve odlični umetnici. Gaspica Koro-ščeva |e tudi angažirana za Bayreuth in bo tam sodelovala v slavnostnih igrah W&g-nerjevih. Težko, da bomo kdaj imeli priiiko slušati pevko njene kvalitete. Poleg slavnega Vuškovlča Je ona steber zagrebške opere. Obenem se bo poslednjikrat pela v letošnji sezoni opera „NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI". Predstava Je v abonomentu. Vstopnice za vse predstave se dobivajo pri dnevni gledališki blaga|nl v „Narodnem domu". V nedeljo popoldne se ponovi si-', jajno uipela komedija grofice Zapoljske .MORALA GOSPE DULSKE*. Pripravlja se opera „Čarostrelec" fn opereta „Logarjeva Krista*. Društvene vesti. Šola „Gasbene Matice*. Pouk za zborov naraščaj — moški oddelek — prične danes, v soboto ob 5 popoldne v ioli na Acquedottu 20. Vrdtlski „Sokol" Odborova seja v sredo, 22. t. m., ob 8 30 zvečer. Prosim, da pridejo k seji tudi vsi namestniki. Starosta. šentjakobska Čitalnica. Danes, sobota, društvena zabava. — Jutri, nedelja, plesni venček s cvetličnim valčkom in koti-Ijonom v dvorani „Kons. društva*. Začetek ob 6 zvečer. Kdor se želi vpisati v Glasbeno šolo za pouk v solopetju, glasovir ju in gostih, Cft lahko stori to Še tekom tega tedna vsak večer ob 8 v Čitalnici. Ruski Kružok ima nocoj ob sedm'h zvečer odborovo sejo v Sovenski Čitalnici. Plesne vaje vrdelskega „Sokola". Jutri, v nedeljo, se pričnejo plesne vaje, ki jih bo prirejal vrdelski .Sokol* redno vsako nedeljo v svetoivanskem „Narodnem domu*. K plesu bo svira! salonski orkester „Sokola*. Začetek ob 7, konec ob 11 zvečer. Vabimo svetoivansko mladino, da se rale zbira k plesu v našem „Narodnem domu", kakor da pohaja na ples v različne razvpite kroge, kjer se izpostavlja telesni in duševni pogubi. Pevsko društvo »Ilirija- pri Sv. Jakobu, priredi jutri v nedeljo, plesno zabavo v društvenih prostorih, na Stari policij'. Začetek ob 5 popoldan. — Prijatelji domače zabave so vabljeni k obilni udeležbi. ••• NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v ThSTU reoistrovana zadruga z omejenim Jamstvom. MM ■ 8 NOVA ULICA St. 13, II. NADSTROPJE ■ a m—m TlZlte vloge na knjižice pa ^V-^V-fi'U »| Daje posojila na menjce in vrednoto na mosočna ali tedenska odpl3*j;ia II Eskomotuje irguvske menjice. Prodaja srečke na me»;tfCie obroke u I ---— ^^^^^^^^aa^MMM^HT' ™ Odlikovana pekarna in slaščičarna I p Vinko Skerk - Ost 1 T —» P. N< 3 C5 SO Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mline v đo najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Krtih iti ftlaičtčo se izdelujejo a higijeni£mm električnim strojem. ODLIKOVANA tržaška čevljarna Trst, ulica G osuč Carducci 21. Izbera obuvala vsake vrste, najboljših tu in inozemskih tcaren po najzmer-nejSih cenah. Blago ^rve vrste. Moderne oblike. Delo solidno in perfektno 9 Jos. K o li i £ nemški zobotehnik Trst, ulica Sau Nicol6 št. 18./II. Sprejema od 10 do 1 in od 3 do 8 popol. SLOVENCI! Vaš narodni zlatar in urar Alojz Povh se nahaja na trga Barriera 3, flliG Cittfl tii Solingen Vittorio e Erminio Zandegiacomo Trst ul. Pontčrosso 4 (hite HordO). Velika izbera nožicev. škarij, brivnih britev, brivnih aparatov vseh sistemov, aparati za lase, predmeti za manecure, kuhinjski noži i. t. d. Lastna ćelavnica brusača C0RS0 št. 3. Letoma Brellh v Sežani j Zalog* to- lo ioozea. vin iplrlta Hkorjov to razprodajo oa drobno In debelo JAKOB PERHAUC Trot, VI« deli« Acqua it. 8, Trot (Nasproti Oafft CbdusIs) V tU k Isbov francoskega lampanjca, penefflb dMvrfc etfi tt&lijaaflkih tu a vatra - ogrskih ria Bordeaoi barguodor, rtnmrib vim: Menella Ib Oh ima ti. Boa, konjak, rana Iganja tsi Dosebci priitsi troptaovao, bUvovm (a brtajarae. Itdelki L vri t«, dolli Is de* tiCnlh krajev. Vsaka aarolba M takoj tevriL Baspe-KJs m po perutjo. Oeoiki mm sahtavo ta fraaike. Razprodal« od pol litra oapre|. m» L -=i i Julio Meinl uvoz kave Ribfe olje l vrste I steklenica K 1*20. 3 sfekl. po pošti vsa franka 4 50 K, Obiiž za kurja očesa 20 vinarjev. - Fieoporekljivo sredstvo. - Filiialka se nahaja od sedaj naprej o Trstu, tla Ponterosso it 4. Dr. ri'X \IK (Dr. PETSCHNIGG) TRSI", VIA S. CATERIHA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2—3 in specijalist za kožne i a vodne (spolne) bolezni: ll1/*—1 in 7—7*/»• Rodoljubi IPosnemajte naše narodne mecene! Velika zaloga beneških otrobov, sena, ovsa, žica in moke lastnik Carlo Grego Trst, ulica Raffineria štv. 7 (bivše skladišče Baruch & Co) Nizke cene. Najboljša kakovost. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov ^dirame zobov brez m vsake bolečine Or. j. Sermak V. Tuscher icbczdravnik konces. zobni tehnik TRST ji^s d«ii8 Cnserma it, ist M. -Bdst. dURlSTl, DOHOUNIKI, OCITELJI 0.5IR0LIN0 „ROCHE" p ti prsnih boleznih Učitelj F. H. v Frankfurtu ob O.: S sirolinom „Roche" smo tako zadovoljni, da ga priporočamo vsem, ki so kakorkoli bolni na pljučah. Župnik A. M. v W. pri Ttaurnu : Učinek sirolina „Rochea me je zadovoljil. — To sredstvo dajem tudi otrokom za katar. Prosektor R. P. v P. Vzh. Pruska: Že leta sem uporabljam sirolin „Roche" pri vsakem nastopajočem katarju, Izkazal se je kot najboljše sredstvo proti obolelosti dihalnih organov. Odvetnik G. R. v Bazileji: Uporabljal sem sirolin „Rjche" in sem z učinkom in uspehom zadovoljen. Sirolin „Roche* krepi pljuča in daje dihalnim organom odporno moč, je dobrega okusa, vzbuja tek in ga zdravniki priporočajo, f ICiarH MUaite ifffOlO Slrolil „Roche" p] 4 IF ori£ «70]1 i......} nfihi V Draže [t odilKooone siouensKe tovorne orot so dasesie dosedaj vsepousođ nalsolitl slooes. ll^ođnjaki iiSOVUt PEtti! naročajte pri domail lurdid, ki «om postreže po Konkurentnih M - J, JJDBAttM 1 Ol Stran IV. .EDINOST" št. 289. Odbor „Delavskega konsumnega druStva" pri Sv. Jakobu v Trstu vljudno \.c i v je člane društva na važno posvetovalne. ki se bo vršila danes zvečer ob 7.30 v dirštvsnf dvorani. Tržaško kol. društvo „Balkan" sklicuje n danes zvečer sestanek vseh kolesarjev in o -vvnikov iz Trsta, Opiin in Brisčikov ©<-• 8 30 v kavarni »Minerva*. — Prosi se p t ve udeležbe, ker gre za Jako važen poni * nek. M 8 * ar. delavska organizacija. Delavce iz plavžev (II. partija), k na sobotnem občnem zboru niso mogli btt pričujoči, vabimo na shod, ki se bo vrši danes, ob 7*30 zvečer v „Gosp. društvu* v Skednju. Na tem shodu se bo poročalo o sobot nem občnem zboru. Osrednji izvrševalni odbor N. D. O V nedeljo točno ob 9 dopoldne važna cd borova seja v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št 2. __ -------- DAROVI. — V počeščenje spomina blagopokojnoga g. dvornega svetnika M. A. Ternovca daruje g. Svetlo Martelanc barkovijanski podružnici CMD K 10 —. — Ob priliki poravnave neke civilne zadeve z g. Mtdvedom, daruje g. Martin Zupane, zastopan po odv. dr. Iv. Kimovcu, vso Iztoženo glavnico K 20 — otroškemu vrtcu magdalenske podružnice CMD. Denar fe Izročen blagajniku. — Podružnici CMD v Skednju so da rovali kot preplačilo k predstavi „Kontrolor spalnih vozov", gg.: Anton Trebeč K 1—, Langus K 2 —, Hfnko Bratoš K 2 —, Silvester Ggodioa Ban K 1-—, Josipina Godina Ban K 1—, Josip »uman K 110, Ivanka in Andrej Godina K 3 —; K 7 80 Je darovalo 18 gg. v malih zneskih izpod Kl—. V olajšavo objave opuščamo n|ih imena, izrekamo pa vsem skupaj najsrčnejšo zahvalo. Vesti iz Goriške. C. kr. redar pred kazensko sodnijo. Predvčerajšnjim se Je moral zagovarjati pred goriško kazensko sodnijo c. kr. redar v Go rici A. B. Bil je obtožen, da Je s sovražnim namenom presekal nekemu Antonu Bensa — uho. O tem Je svoječpsno poročal obširno In tendencljozno „Corriere Fnuliano". Hotelo se Je napraviti iz tega celo — državno afero, češ, redar Je napadel brez vsakega povoda mirnega „dttadina". V resnici Je šlo za nasilneža, ki je bil že večkrat kaznovan. Na razpravi se Je redar n£C?arlal, da Bensa nI hotel, četudi Je bilo £ pozno, za pustiti neke gost»Se. Ker ga Je Bensa pah-*!.. .a ga še celo dvakrat udaril, ]e poUgnii sabljo in ranil napadalca. Bile so zaslilaoe razne priče, katere so pa izpovedale zelo obteževalno za obtoženca, čel, da se je drugi dan celo bahal, da »ga Je", in da |e obžaloval, da ga ni več. Obtoženec, ki ga je branil dr. J. Mandič iz Trsta, |e pa kljub temu bil obsojen le na 20 K globe. Sodnlja je namreč spoznala, da obtožtnec ni ravnal s sovražnim namenom, ampak da se fe branil in da je le v silobranu, v veliki razburjenosti, prekoračil dovoljeno mejo. Gorica. (Le malo bolj počasi, gospodje sc drugi na Južnem kolodvoru J) Goriškemu dopisniku .Zarje" se je zdelo potrebno, da se Je, odgovarjajoč na našo notico v „Edi nostl", ponovno obregnil ob člana Z J. Ž., tov. Permeta in Jerana. Da se je pri tem tudi ponovno skregal z resnico, to hčerko božjo, kdo bi to zamerjal dobro znanemu dopisniku?! Je pač staro osebno sovraštvo krivo, — kaj ne da, gospod dopisnik —, da se tako zaletavate zlasti v tov. Jerana ? Vaša onemogla Jezica Je sicer razumljiva, ampak ueumna se nam zdi. Kaj more ven dar tov. Jeran za to, da je on, n. pr. i z borno, da ste pa Vi, g. dopisnik, skrajne slabo fcval ficiran ? 1.... Kaj more nadalje tov. Jeran za to, da je moral „obersodiug" na Južnem kolodvoru svoječasno proti njemu (Jeranu) vloženo tožbo brezpogojne umakniti, dasi mu je le-ta očital prav čudne In nečasme stvari ?---- Vidite, g. dopisnik da nam je vzrok Vaše onemogle Jezice prav dobro znan In zdi se nam, da je bolje za Vas, da ste nekoliko bol] ponižni. — Kar se tiče Vaše trditve, da tov. Jerana niete hoteli sprejeti v organizacijo, naj resnici na ljubo konstatiramo to le: Vi ste iz navedenih razlogov pač na vse načine ruvall pret njemu, toda nekdo drugi, ki ima v socija-ličtlČni orgsrizaciji malo več besede nego Vi, je tov. Jeraca po nekem sodrugu povabil, da naj se orgau'zira pri centrali, i oda Jerac Je to hvaležno — odklonil! Vidite, g dopisnik, to je resnica. Potem ste pa Še radovedni, če se Vam bo upala .Edinost* ponovno predbacivati laž. Kajpak Vam |o lahko predbaclvano. Tov. Jeranu nadalje očitate, da pošilja kot zeveden Slovenec otroka v schulvereinsko šolo. Toda, če Še ne veste, Vam povemo: da ga |e dal v schulvereinsko Šolo le zategadelj, ker Je bil v to primoran, ker je bila slovenska šola že prepolna. Vaša tozadevna „ogorčenost", g. dopisnik, bi bila celo hvalevredna, če bi se Vi obrnili raje na naslov neitevilnth „zavednih slovenskih sc drugo v", ki imajo svojo deco po nemških in laških šolah, dasi bi Jih I a h k o pošiljali v slovenske šole. — Tako, seda| smo Vam povedali, kar Vam gre. Seda| pa kar krepke zajašite ono svinjo, ki ste |o namenili našima tovarišema, in jahajte žnjo tja, kamor spa dajo vsi lažnjlvci in cbrekovalci. Samo glejte, da Jo še pre| osedlate z — „Zarjo".. Iz Sežane nam pišejo: Čitalnica v Se žanl poklanja v proslavo spomina svojega ustanovitelja In častnega člana, dičnega S'o vana, dvornega svetnika g. Matevža Andre Jeviča Ternovca, namesto cvetke na grob K 10— moški podružnici CMD v Sežani. Pogreba se je v svojem in v imenu Čitalnice udeležil predsednik g. Matko Kante, ki le Doklonil v proslavo spomina vrlega mož? Slovana in zvestega prijatelja moški podružnici CMD v Sežani K 5 —. S!ava, slava, slava takemu Slovanu! Tečaji za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino. — Trgovsko in obrtno društvo za Goriško nazna nja, da otvori dne 20. oktobra 1.1. učne te čale za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino v Šolskem domu. Urni dnevi so pordeljek in četrtek od 8 do 10 zvečer. Šolnina za celo dobo znaša enkrat za vsele] K 15, katera se plača naprej. Opo zarja se gospode in gosplce, ki nameravajo ta teč?j obiskovati, da se pri|avlJo najkas neje do 18. oktobra t. 1. pri društvenem blagajniku g Josipu Ivančiču, trgovcu v Go sposki ulfci št. 11. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske Šole v Gorici se prično prihodnji vsposobitveni izpiti v ponedeljek, dne 10. novembra t. 1. Pravilne opremljene prošnje Je predložiti predpi'anlrr potem pravočasno, tako da bodo vsaj de dne 31. oktobra t. I. v rokah ravnateljstva. Vesti iz Istre. »Slovensko izobraževalno in podporno društvo* v Opatiji priredi j u t r i, v nedeljo, dne 19. oktobra v .Narodnem domu" na Voloskem veseloigro v 3 dejanjih ,V Ljubljano | o dajmo" in Šaloigro v enem dejanju »Brat Sokol". Pri predstavi igra godba. Po Igri presta zabava s plesom. Začetek točno ob 8 30 zvečer. Blagajna se cdpre ob 8 Vstopnina: sedeži: 1 red K 2 50, II. red K 2 — III. red K 1 50. IV. red K 1— ; stojišče 50 vin.; loža K 10 —. Predprodaja vstopnic v trgovini g. M. Vah-tarja in T. Hartmana. Iz Marčane. V počeščenja g. c kr. okr. erežoiškega stražmejstra Ivana Bulva o priliki njegovega premeščenja iz Marčane v Prago, Je daroval veleč, g Župeupravitel) Ivan Vinodolac 4 K, ga. Katica Blašrnova 2 K, Drsga Guštinova 2 K, Marija G^šti nova 1 K, Matko Blažina 2 K. Jakob Ško ravfč 2 K, J G u adi 1 K, Ani. Rsdolovič Slak 1 K, Ivan Siljan 1 K In Anton Gultin K 1*20, a g. Bulva sam |e dodal 5 K; skupaj K 22 20. Na predlog ge. Guštinove in Katice Biažonove se Je dolcčtSo K 11 10 za Ciril-Metcdovo družbo za Istro, isiotoliko za zave d sv. Nikolaja v Trstu. Živeli daro vatelji! G. Buku pa vse debro v njegovi domovini! Manufakturna trgovina (za neetno pslato). Vel ka zaloga psrtijFkega blsga i zg< topljene ob!eke, žensko in mo!ko perilo, otroške oblcčice, peikal, ncgovice itd. • Izredao nizke cene. 2246 Anton Novak, brivec b2: večere Št. 57, se toplo priporoča cenj slovenskemuob činstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM i 2660 Riccardo Baldassi, ftoj7%lcga J&' pumrtejra druStva") priporoča svoio na 8 b n i c o Josip štolfa -i*arsici m°J3ter»Tra^ ui»c vsakovrstna mizarska dela. Belvedere št. 10. — IzvrSnj i Odlikovana čevljarnica z zlato kolajno Genovi. Laetna delavnica. Sprejema n»ri čila po meri in popravlja. Cene zmerne Jot-ip Maca.ol, ulica Conti fitv 38. 1864 Prinnrnnom cenjenemu občinstvu svoj buffei I riptirUbC&lll Točim prvovrstno Dreherjevt pivo D8 pipo, brez aparata, in vsako vrsta etra vina Trst, ulica fcanftk Stev. 24 (nasproti muzeja Revol* tella) _Lastivki JOSIP TOMAŽIĆ. Cavljarnica „Alla Sartorella" TVcf ulica Arcata 5tv. 5. — VeLka izbera obu-I ■ 5>1 obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo ae naročila ter poprave. Cene zmerne.__1447 Rriuclri liljarski salon Trat, ulica Sette Dil V o IH fontane št. 8 Točna in higije ična postrežba. Ve ika izbera parfemov. Vsakovrstna la.-su-tjar^ka dela po zmerni ceni_1617 Medena obešala za zavese, Kr 3 50 - Potrebščine zmalti-rane in iz aiuminja, leseni predmeti in žekzniue za domačo uporab", po cenah, da Be ni bat; konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Ceaca, ulica Csserma štv. 14. 1682 Pl>irn?riPO CO cenjeni mu obćinitvu Buffet rri|iUiUlr