URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 9	Ljubljana, petek 23. marca 1979	Cena 10 dinarjev
XXXVI
458.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične Federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenih
O D I. O K
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Neprestani del kazni se odpusti
Bogdanoviču Predragu, rojenemu leta 1934 v Maskarju, se odpusti neprestani del kazni 10 let in 6 mesecev zapora;
Komadini Branku, rojenemu leta 1937 v Zagrebu, se odpusti neprestani del kazni 1 leta in 4 mesecev zapora.
2.	člen
Kazen zapora se zniža
Čuturi Slobodanu, rojenemu leta 1935 v Zble-čah, pri Ključu, se enotna kazen 12 let zapora zniža za 3 leta.	*
Št. 25-1/79
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
459.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o izobraževanju in pravilnika o pripravnikih delovne organizacije Mariborska tekstilna tovarna Maribor, na seji dne 8. 3. 1979
odločilo:
Razveljavita se:
pravilnik o izobraževanju, ki ga je sprejel delavski svet delovne organizacije Mariborske tekstilne tovarne Maribor dne 26. 1. 1976, in
Pravilnik o pripravnikih, ki ga je sprejel delavski svet iste delovne organizacije dne 25. 3. 1975.
Obrazložitev
1) Sodišče združenega dela Maribor je v letu 1976 s Predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sedmih samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije Mariborska tekstilna tovarna Maribor
vključno s pravilnikoma, navedenima v izreku te odločbe — češ, da niso v skladu z ustavo in zakoni.
V postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih samoupravnih splošnih aktov je ustavno so-
dišče prišlo do zaključka, da samoupravna ureditev medsebojnih pravic in obveznosti delavcev v združenem delu v delovni organizaciji MTT ni bila izpeljana ob doslednem upoštevanju ustavnih in zakonskih določb, po katerih je temeljna organizacija združenega dela tista osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja (16. člen ustave SRS in 13. člen ZZD). Svoje ugotovitve je ustavno sodišče s sklepom z dne 3. 3. 1977 sporočilo delovni organizaciji MTT in ji na podlagi določbe 21. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije določilo rok do 30. 9. 1977 (s sklepom z dne 20. 10. 1977 je ta rok še podaljšalo do 31. 12. 1977), v katerem naj sama odpravi neustavnost in nezakonitost samoupravnih splošnih aktov, katerih oceno je predlagalo Sodišče združenega dela v Mariboru.
Delavci MTT so upoštevajoč ugotovitve ustavnega sodišča glede neskladnosti obravnavanih aktov z ustavo in zakoni na referendumih, ki so bili koncem leta 1977 in v začetku leta 1978, na navo uredili »amauprav-no organiziranost, področje delitve sredstev za osebne dohodke in razporejanje čistega dohodka ter področje združevanja dela, s čimer je prenehalo veljati pet od sedmih samoupravnih splošnih aktov, za katere je bil sprožen postopek pred ustavnim sodiščem. Glede teh samoupravnih splošnih aktov so bile neustavnosti in nezakonitosti odpravljene in je ustavno sodišče s sklepom z dne 11. 7. 1977 ustavilo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.
S samoupravnimi splošnimi akti, ki so jih sprejeli delavci MTT na referendumih pa področje izobraževanja in področje pripravnikov nista bila na novo urejena in sta tako pravilnik o izobraževanju iz leta 1976 in pravilnik o pripravnikih iz leta 1975, še ostala v veljavi. Glede na obvestilo MTT, da je že v teku postopek za sprejem novih samoupravnih splošnih aktov, ki bodo uredili tudi omenjeni področji, je ustavno sodišče s sklepom z dne 11. 7. 1978, rok, v katerem naj MTT sama odpravi neustavnost in nezakonitost pravilnikov ponovno podaljšalo do 11. 12. 1978, vendar neskladnosti š'e niso bile odpravljene.
2) Ustava SR Slovenije v 16. členu med drugim določa, da je vsakemu delavcu zajamčeno, da je v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o de. lu in ureja medsebojna razmerja pri delu. Po 13. in 179. členu zakona o združenem delu sodelavci v okviru svoje neodtujljive pravice, da enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odločajo o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela, dolžni urediti pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu s samoupravnim splošnim aktom.
Te pravice in obveznosti pri delu lahko uredijo delavci v enem ali več samoupravnih splošnih aktih.
Pravice in obveznosti delavcev do usposabljanja in izpopolnjevanja ter pravice in obveznosti pripravnikov spadajo v tisto področje medsebojnih razmerij pri delu, ki so ga delavci dolžni urediti v temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim splošnim aktom. V obravnavanem primeru področja izobraževanja in pripravnikov niso uredili delavci v temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim splošnim aktom, temveč urejata omenjeni področji pravilnika, ki ju je sprejel delavski svet delovne organizacije. To pa glede na povedano ni v skladu z ustavo in zakoni. Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SRS in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič,
St. U I 109/76-19
Ljubljana, dne 8. marca 1979.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej I. r.
460.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter v skladu z zakonom o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 7/79)
sklenej o
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti, izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost PTT prometa v SR Sloveniji, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Zveza komunalnih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR
o ukrepih za izvajanje politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1979
1.	člen
Zaradi doseganja temeljnih ciljev na področju politike cen in trga določajo udeleženci s tem družbenim dogovorom naloge in obveznosti, ki jih zavezujejo, da bodo v okviru svojih pravic in dolžnosti, sprejemali ukrepe in usmerjali aktivnosti za izvajanje politike cen proizvodov in storitev in uresničevali cilje ekonomske stabilizacije, ki jih določa resolucija o politi-
ki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979.
2.	člen
Udeleženci soglašajo, da se bo politika cen v letu 1979 izvajala selektivno in diferencirano na podlagi ekonomskih kriterijev in s sprejemanjem in izvajanjem ukrepov na vseh področjih gospodarske politike, navedenih v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979.
Tako zasnovana politika cen bo pospeševala dogovorjeno razvojno usmeritev in prestrukturiranje gospodarstva ter bo spodbujala boljše gospodarjenje in napore organizacij združenega dela za večjo produktivnost.
Udeleženci soglašajo, da bodo vsi odgovorni dejavniki za politiko cen pri odločanju o cenah proizvodov in storitev izhajali iz načela, da mora biti povečani dohodek predvsem rezultat večje produktivnosti, večje gospodarske učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja, uveljavljenih dohodkovnih odnosov, boljše organizacije dela in boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti ob povečanem obsegu proizvodnje.
3.	člen
Udeleženci bodo usmerili svojo dejavnost in ukrepe v hitrejši razvoj novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbene reprodukcije in v uveljavljanje kriterijev gospodarske stabilizacije, kar bo spodbujalo v organizacijah združenega dela uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja in doslednejše izvajanje politike delitve dohodka v skladu z rastjo produktivnosti. S tem se bodo hkrati ustvarjali pogoji za stabilnejša razmerja na tržišču in za bolj umirjeno rast cen.
4.	člen
Organi pristojni za cene bodo, v skladu z določbami tega dogovora, izvajali selektivno in diferencirano politiko cen, ki bo temeljila na odpravljanju najbolj izrazitih neskladij na področju cen proizvodov in storitev na podlagi kriterijev, določenih v 5. členu tega družbenega dogovora. Pri korekcijah cen bodo upoštevali čas in višino zadnje podražitve tako, da ta praviloma ne bo krajši kot eno leto, razen če nastanejo pomembnejše spremembe v pogojih gospodarjenja, ki jih ob sklepanju tega družbenega dogovora ni bilo mogoče pričakovati.
5.	člen
V skladu s pristojnostmi na področju oblikovanja cen proizvodov in storitev bodo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti, izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Gospodarska zbornica Slovenije, Interesna skupnost elektrogospodarstva ŠR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost PTT prometa v SR Sloveniji, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Zveza komunalnih skupnosti Slovenije pri izvajanju politike cen v letu 1979 upoštevali:
—	veljavne predpise o oblikovanju cen in družbeni kontroli cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin;
—	razmerje med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu;
—	vpliv svetovnih cen na raven in razmerja v cenah na domačem trgu, na razmerja pri ustvarjanju in delitvi dohodka ter na razvojno politiko družbe;
—	opredeljene razvojne cilje v družbenem planu;
-*■ povprečno izrabo zmogljivosti proizvajalnih
sredstev organizacij združenega dela sorodne proizvodnje;
—	gibanje poprečne produktivnosti dela in racionalne izrabe sredstev za proizvodnjo proizvoda oziroma za opravljanje storitev;
—	kazalce ekonomske uspešnosti in finančnega rezultata v organizaciji združenega dela, zlasti z vidika gibanja stroškov in osebnih dohodkov;
—	s tem dogovorom predvidene stopnje rasti cen posameznih proizvodov in storitev.
Organi pristojni za cene ne bodo izdajali soglasij in drugih aktov v zvezi s spremembami cen, če te ne bodo oblikovane po kriterijih iz prejšnjega odstavka.
6.	člen
Z ustvarjanjem pogojev za skladnejše globalne odnose med ponudbo in povpraševanjem ob sicer dinamični stopnji rasti fizičnega obsega proizvodnje bodo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti, izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost PTT prometa v SR Sloveniji, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Zveza komunalnih skupnosti Slovenije z ustreznim obsegom investicijske izgradnje, kupne moči prebivalstva, odgovornim vedenjem subjektov, ki so vključeni v odločanje o cenah na vseh ravneh, ter z drugimi ukrepi (vključno s sprejemanjem ustreznih predpisov) zagotovili, da bo stopnja rasti cen proizvodov in storitev v letu 1979 na vseh področjih manjša od dosežene rasti cen v letu 1978 in bo lahko znašala (decembra 1979 v primerjavi
z decembrom 1978) največ:
—	pri cenah proizvodov industrijskih proiz-
vodov	10
—	pri cenah proizvajalcev kmetijskih pridelkov	9
—	pri	cenah	na	drobne	13
—	pri cenah storitev	9,5
—	pri	cenah	življenjskih potrebščii	13
7.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v okviru svojih pristojnosti na področju trga in cen in za uresničitev predvidene rasti cen v letu 1979 sprejel naslednje ukrepe:
— tekoče bo spremljal in analiziral razmere na Področju preskrbe z osnovnimi živili in pomembne j ši-mi drugimi proizvodi vsakodnevne rabe in uresničeval Program republiških stalnih in tržnih blagovnih rezerv po predvideni dinamiki, v primeru motenj v pre-Pa '3° pri nekaterih živilih posredoval z repub-iskimi blagovnimi rezervami in intervencijskim uvozom blaga;
zavzemal se bo za selektivno davčno politiko, 1 ne bo negativno vplivala na rast cen proizvodov in
storitev;
— zavzemal se bo za uveljavljanje sprejete politike intervencij na kmetijsko-živilskem sektorju.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo glede na to, da organizacije združenega dela, ki opravljajo blagovni promet, določajo skupaj s proizvajalnimi organizacijami združenega dela s samoupravnimi sporazumi o medsebojnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev v okviru prodajne cene v prometu delež za kritje stroškov blagovnega prometa, le izjemoma s predpisi določal deleže za kritje stroškov blagovnega prometa proizvodov, katerih cene so v pristojnosti republike. Zato pa bo izvršni svet skupaj z republiškimi upravnimi organi spodbujal dohodkovno povezovanje in samoupravno sporazumevanje organizacij združenega dela pri urejanju družbenoekonomskih odnosov na področju cen.
8.	člen
Povečanja cen iz republiške pristojnosti, za katere veljajo ukrepi neposredne družbene kontrole cen, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije izvajal selektivno, tako da bo pri teh korekcijah dana prednost cenam za električno energijo, cene gradbenega materiala pa bodo rasle počasneje od cen ostalih proizvodov, medtem ko bo rast cen mlečnih izdelkov odvisna od ravni proizvajalskih prodajnih cen mleka.
Cene dnevnih informativnih listov se v letu 1979 ne bodo povečale, zato bodo sredstva za pokrivanje razlike med proizvodno in prodajno ceno zagotavljale družbenopolitične skupnosti v skladu z določbami družbenega dogovora o medsebojnih odnosih pri urejanju cen med družbenopolitičnimi skupnostmi, ustanovitelji dnevnikov in temeljnimi organizacijami, ki sodelujejo v proizvodnji dnevnikov.
Cene gozdnih sortimentov se bodo povečale pri tistih sortimentih, pri katerih bo v letu 1979 prišlo do izrazitega nesorazmerja med uvoznimi in domačimi cenami.
9.	člen
V	skladu z dejavnostjo in ukrepi iz 3. člena tega družbenega dogovora bodo ustvarjeni pogoji, da bodo cene storitev iz pristojnosti republike v letu 1979 rasle bistveno počasneje kot' v letu 1978. V okviru rasti cen storitev bo dana prednost cenam v železniškem potniškem prometu v skladu z dogovorom železniških organizacij združenega dela v Jugoslaviji in ob upoštevanju stališč izoblikovanih v Samoupravni interesni skupnosti na železniški in luški promet SR Slovenije.
V	okviru cen PTT storitev bo dana prednost cenam telefonskih storitev in cenam tistih poštnih storitev, katerih cene so v izrazitem nesorazmerju s cenami drugih storitev in storitev v drugih republikah in pokrajinah.
Cene v cestnem medkrajevnem prometu in cene ostalih storitev iz pristojnosti republike, za katere veljajo ukrepi neposredne družbene kontrole cen, se bodo povečale, če se bodo med letom pogoji poslovanja bistveno spremenili.
10.	člen
Udeleženci soglašajo, da se bo politika cen kmetijskih pridelkov izvajala v skladu z določbami dogovora o osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj agroindustrijskega kompleksa v dobi od leta 1976 do leta 1980 in pravilnika o kriterijih in metodologiji, ki se uporablja v družbeni kontroli cen kmetijskih pridelkov.
Pri urejanju odnosov na področju proizvajalskih prodajnih cen in drobnoprodajnih cen kmetijskih in živilskih proizvodov bodo udeleženci in pristojni organi za cene sodelovali z ustreznimi poslovnimi skupnostmi.
Predloge sprememb proizvajalskih in drobnoproda j nih cen za osnovna živila (kruh, meso in mleko) bodo skupaj obravnavale in usklajevale ustrezne poslovne skupnosti ter republiški in občinski organi pristojni za cene.
Drobnoproda j ne cene kmetijskih živilskih proizvodov se bodo lahko povečale samo v odvisnosti od povečanj proizvajalskih prodajnih cen, sprejetih v skladu z določbami dogovora o osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj agroindustrijskega kompleksa v dobi od leta 1976 do leta 1980.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin bodo zagotavljali, da bodo organi, pristojni za cene, pri izvajanju družbene kontrole cen:
—	do sprejema in uveljavitve novega zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, svoje odločitve temeljili na obstoječih predpisih o cenah,
—	upoštevali okvire rasti in dinamiko povečanj cen, predvideno v tem družbenem dogovoru,
—	upoštevali načelo selektivnosti in diferenciranosti ter pri urejanju cen dajali prednost tistim proizvodom in storitvam, katerih cene so v najbolj izrazitem nesorazmerju in katerih dejavnost je dohodkovno v najslabšem položaju,
—	pripravili do 15. marca program izvajanja politike cen iz svoje pristojnosti.
Izvršni sveti družbenopolitičnih skupnosti bodo z namenom, da bi se izboljšala preskrba s pomembnejšimi kmetijsko-živilskimi proizvodi do 31. marca izdelali ustrezne programe dela in sprejeli oziroma predlagali ukrepe za izboljšanje preskrbe prebivalstva na svojem območju.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin bodo zagotovili, da bodo organi, pristojni za področje trga in cen, četrtletno analizirali izvajanje politike cen in pojave na trgu ter o tem obveščali njih in Zavod SR Slovenije za cene.
12.	člen
rki rasti cen storitev iz pristojnosti občin bodo Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji vodili selektivno in diferencirano politiko cen, pri čemer bo pri občinah, ki so lani močno prekoračile predvideno stopnjo rasti cen, letošnja stopnja rasti cen manjša od poprečja rasti cen v SR Sloveniji.
Pri povečanju cen bo dana prednost stanarinam, tako da se bodo v drugem polletju te v skladu s sprejeto politiko postopnega prehoda na ekonomske stanarine in odvisno od sedanje ravni stanarin povečale poprečno v SR Sloveniji za okoli 30 °/o.
Cene komunalnih storitev se bodo povečale diferencirano in se poprečno po posameznih občinah ne bodo povečevale za več kot 10%; tudi cene obrtnih
storitev se bodo zviševale diferencirano in sicer tako, da se bodo lahko bolj povečale cene deficitarnih obrtnih storitev; cene ostalih obrtnih storitev pa se bodo lahko povečale največ do 8%; povečanja cen ostalih storitev iz pristojnosti občin pa bodo le izjemna in v okviru predvidene rasti cen storitev.
Cene storitev socialnih in vzgojno varstvenih zavodov se bodo povečale v skladu z dogovori, sklenjenimi med njimi in ustreznimi samoupravnimi in drugimi skupnostmi ob upoštevanju notranjih ukrepov, usmerjenih na ublažitev rasti stroškov.
13.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije se bo vključevala v uresničitev dogovorjene politike cen, s tem da bo spodbujala hitrejše uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na osnovi skupnega prihodka oziroma skupnega dohodka, kar pomeni, da se bodo cene proizvodov in storitev urejale v pogojih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti v procesu reprodukcije.
Gospodarska zbornica Slovenije bo v sodelovanju s splošnimi združenji analizirala poglavitne pogoje gospodarjenja in vzroke slabega gospodarjenja v organizacijah združenega dela.
Pri oblikovanju odločitev v zvezi s cenami za pomembnejše proizvode m storitve se bo Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z ustreznimi splošnimi združenji vključevala v delo skupnega organa udeležencev za spremljanje izvajanja politike cen.
14.	člen
Zveza sindikatov Slovenije bo v okviru svoje družbenopolitične aktivnosti spodbujala delavce, da v vseh oblikah svojega sindikalnega organiziranja storijo vse, da se politika družbenoekonomskega razvoja v letu 1979 čim dosledneje uresniči.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo:
—	spodbujal osnovne organizacije zveze sindikatov, da v temeljnih organizacijah združenega dela zagotovijo, da bodo delavci temeljito in sproti analizirali svoje gospodarjenje in uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov ter se predvsem z razvijanjem dohodkovnega povezovanja, s skupnim planiranjem, s prilagajanjem svoje proizvodnje potrebam trga ter z odpravljanjem vseh slabosti v delu in gospodarjenju, ne pa s predlogi za povišanje cen, zavzemali za povečanje dohodka svoje temeljne organizacije združenega dela;
—	zagotovil, da bodo republiški odbori sindikatov dejavnosti temeljito analizirali probleme gospodarjenja v svoji panogi ter da bodo sodelovali pri reševanju problemov gospodarjenja v posamezni organizaciji združenega dela ali panogi predvsem tako, da bodo dajali predloge za odpravljanje vzrokov teh problemov, ki se kažejo predvsem v pomanjkanju usklajenih razvojnih programov, v neuresničenem dohodkovnem povezovanju in v večjih prizadevanjih za povečanje produktivnosti dela ter da bodo upoštevajoč predvsem te vidike ocenjevali tudi upravičenost zahtev in potreb po poviševanju cen;
—	spodbujal občinske svete Zveze sindikatov Slovenije za to, da bodo s svojimi političnimi stališči v občinah prispevali k doslednemu uresničevanju dogovorjene politike cen iz pristojnosti občin;
— v okviru svoje celovite aktivnosti za uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela zagotavljal, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela pri planiranju in razporejanju dohodka enako odgovorno obravnavali vse namene porabe ter da bodo sredstva čistega dohodka za osebne dohodke razporejali le v skladu z rastjo produktivnosti dela. Osnovne organizacije in občinski sveti zveze sindikatov bodo s politično aktivnostjo delovali tako, da Se bodo razmerja v delitvi čistega dohodka v letu 1979 izboljšala v korist sredstev akumulacije.
Zveza sindikatov Slovenije bo odgovorno obravnavala vse pobude za vključevanje v procese družbenega dogovarjanja o urejanju cen širšega družbenega pomena ter pri oblikovanju in izvajanju teh dogovorov ali sporazumov tudi aktivno delovala. V teh dogovorih in sporazumih se bo zavzemala za uresničevanje obveznosti iz tega dogovora, hkrati pa tudi za zagotavljanje enakopravnejših pogojev gospodarjenja delavcev v vseh organizacijah združenega dela.
Republiški svet, občinski sveti zveze sindikatov in republiški odbori sindikatov dejavnosti bodo obravnavali vse pobude za' povišanje cen, dobljene od organizacij združenega dela ali ustreznih organov za cene, ter se do teh pobud opredeljevali v skladu z dogovorjeno politiko razvoja v letu 1979 ter obveznostmi iz tega družbenega dogovora.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo sproti obravnaval analize in poročila o uresničevanju dogovorjenih usmeritev iz tega družbenega dogovora rer ob tem predlagal aktivnosti in ukrepe, ki bodo zagotavljali uresničevanje usmeritev družbenoekonomske Politike v letu 1979. Enako bodo na podlagi poročil izvršnih svetov občin, mesta Ljubljane in Obalne skupnosti storili tudi občinski sveti Zveze sindikatov, Mestni svet Zveze sindikatov v Ljubljani in Kraško-obalni svet Zveze sindikatov.
—	pospeševala združevanje sredstev za financiranje razširjene reprodukcije in programov razvoja v stanovanjskem gospodarstvu SR Slovenije;
—	uresničevala ukrepe na področju oblikovanja cen pri graditvi stanovanj in skrbela v okviru svojih obveznosti za uresničevanje družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji. V ta namen bo v sodelovanju s podpisniki družbenega dogovora do 15. aprila 1979 pripravila poročilo o tem, kako samoupravne stanovanjske skupnosti in drugi dejavniki izpolnjujejo 4., 8., 9., 11., 12. in 19. člen družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi.
Zveza komunalnih skupnosti Slovenije bo za uresničevanje sprejetih ciljev na področju politike cen:
—	pripravila v sodelovanju z Republiškim komitejem za tržišče in cene, Republiškim sekretariatom za urbanizem in občinskimi komunalnimi in stanovanjskimi skupnostmi ter s stavbnozemlj iškimi skupnostmi kriterije, merila in elemente cen komunalnih storitev za družbeni dogovor o oblikovanju cen v komunalnem gospodarstvu,
, — v skladu s sprejeto politiko cen v tem družbenem dogovoru o ukrepih za izvajanje politike cen ter ob pomoči izvršnih svetov občinskih skupščin pripravila samoupravne sporazume o oblikovanju cen komunalnih storitev, ki bodo izhajali iz določb družbenega dogovora o oblikovanju cen v komunalnem gospodarstvu Slovenije,
—	pospeševala združevanje sredstev za financiranje razširjene reprodukcije in programov razvoja v komunalnem gospodarstvu Slovenije,
—	spodbujala, da se bodo v vse predloge in odločitve o spremembah cen komunalnih storitev vključevali delegati uporabnikov tako na ravni organov upravljanja izvajalcev komunalnih storitev kot na ravni samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti.
15.	člen
Samoupravne interesne skupnosti — udeleženci bodo v skladu s svojo pristojnostjo na področju izvajanja Politike cen:
—	se zavzemale, da cene proizvodov in storitev v okviru njihove dejavnosti v letu 1979 ne bodo presegle v tem družbenem dogovoru predvidenih okvirov in da bo predlagano povečanje cen proizvodov in storitev sprejeto obenem z ukrepi za krepitev kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, večje produktivnosti in učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi;
—	v obravnavanje vseh predlogov in odločitev o spremembah cen proizvodov in storitev vključevale organizirane potrošnike na ravneh določenih z zakonom ° blagovnem prometu;
—	pospeševale združevanje sredstev za financira-Pje razširjene reprodukcije in programov razvoja.
16.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bo za uresničevanje sprejetih ciljev na področju politike cen:
— v skladu s sprejeto politiko postopnega prehoda na ekonomske stanarine, ob pomoči izvršnih svetov občinskih skupščin, pripravila samoupravne sporazume o postopnem prehodu na ekonomske stanarine;
17.	člen
Udeleženci bodo spodbujali organiziranje potrošnikov in njihovo dogovarjanje z organizacijami združenega dela o medsebojnih razmerjih glede določanja cen proizvodov in storitev za neposredno porabo, o redni in kakovostni preskrbi s posameznimi proizvodi in storitvami ter o drugih problemih, ki zadevajo vprašanja cen in preskrbe s proizvodi in storitvami za neposredno porabo občanov.
V ta namen bodo predvsem pristojni organi v občinah, obalni skupnosti in v mestu Ljubljani tekoče sodelovali z organizacijami potrošnikov, jih obveščali o programih ukrepov in jih ustrezno vključevali v proces njihovega oblikovanja in spremljanja.
18.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti, izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije bodo spodbujali organiziranje redne in kakovostne preskrbe občanov v potrošniških središčih z izdelki vsakodnevne rabe, osnovnimi živili in kmetijskimi pridelki. V ta namen bodo s svojo neposredno dejavnostjo spodbujali samoupravno sporazumevanje o dohodkovnem in poslovnem povezovanju organizacij združenega dela — nosilcev preskrbe s kme-
tijskimi in prehrambenimi proizvodi, tako da bodo v skladu s sprejetimi programi organizirane preskrbe v občinah ustanovljene samoupravne skupnosti za organizirano preskrbo. Organizacije združenega dela, ki se bodo povezale v samoupravne skupnosti za preskrbo, bodo na podlagi opredeljenih medsebojnih ekonomskih odnosov prevzele riziko iz skupnega poslovanja in odgovornost za preskrbo in razvoj svoje dejavnosti.
Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo družbenopolitične skupnosti z ukrepi ekonomske politike ustvarjale pogoje za razvoj in poslovanje samoupravnih skupnosti za preskrbo, zavzemale pa se bodo tudi za oblikovanje tržnih blagovnih rezerv, za uvajanje kompenzacij in za druge ukrepe.
19.	člen
Izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti bodo skrbeli, da bodo republiški in občinski organi tržnih inšpekcij učinkovito odkrivati nepravilnosti pri oblikovanju cen in pri kakovosti proizvodov in storitev.
Republiški tržni inšpektorat bo posvetil posebno pozornost motnjam na enotnem jugoslovanskem trgu, špekulacijam v blagovnem prometu in kotroli kakovosti proizvodov in storitev.
Organi tržne inšpekcije bodo tekoče spremljali in nadzorovali pojave na področju trga in cen ter o ugotovljenih negativnih pojavih najmanj dvakrat letno podrobneje seznanili izvršne svete svojih družbenopolitičnih skupnosti.
20.	člen
Organi na področju trga in cen bodo redno spremljali in analizirali izvajanje politike cen, ki jo določata resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenje za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in ta družbeni dogovor ter o tem vsaj četrtletno obveščali udeležence in pristojne organe v družbenopolitičnih skupnostih.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo na podlagi poročil organov s področja trga in cen četrtletno poročal vsem udeležencem o uresničevanju vsebine tega družbenega dogovora.
21.	člen
Udeleženci se bodo med seboj obveščali o izvajanju tega družbenega dogovora ter bodo sodelovali pri koordiniranju in usklajevanju ukrepov in akcij za uresničevanje dogovorjene politike cen v letu 1979.
22.	člen
Zavod SR Slovenije za cene bo pripravil navodila hi metodologijo za spremljanje izvajanja določb tega družbenega dogovora.
23.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati udeležencev, in velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-01/79
Ljubljana, dne 6. marca 1979.
Podpisniki tega dogovora so:
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,
— Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane,
— Izvršni svet Skupščine Obalne skupnosti,
— izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
— Interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije,
— Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije,
— Samoupravna interesna skupnost PTT prometa v SR Sloveniji,
— Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in — Zveza komunalnih skupnosti Slovenije.
461.
Na podlagi 6. točke 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 14. marca 1979 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1978
I
Sprejme se zaključni račun Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1978, ki izkazuje:
din
—	skupnih prihodkov	11.793,380.810,11
—	skupnih odhodkov	11.467,487.925,26
—	presežek prihodkov nad
odhodki	325,892.884,85
II
Presežek prihodkov nad odhodki se prenese v prihodke skupnosti za leto 1979.
III
Na dan 31. 12. 1978 znaša stanje:
—	rezervnega sklada
—	poslovnega sklada
St. 130/1-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
462.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena In v zvezi s prvim odstavkom 176. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je sprejela skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. marca 1979
SKLEP
o uskladitvi pokojnin I
Po uradnih statističnih podatkih so se povečali povprečni osebni dohodki v letu 1978 nasproti letu 1977 za 21,9 %>. Ker so bile pokojnine že akontativno pove-
din
400,189.307,30
789,765.550,35
čane 1. 7. 1978 v povprečju za 7<l/o in 1. 1. 1979 za 12 %>, se tako povečane pokojnine povečajo še za 1,8 °/e.
II
Povečajo se vse pokojnine, pri katerih se za izračun pokojninske osnove ni upošteval osebni dohodek iz leta 1978.
III
Pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove, se s 1. 1. 1979 na novo odmerijo od pokojninske osnove, ki je enaka poprečnemu osebnemu dohodku delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu, povečanemu za 17,6%, to je od zneska 6.941,93 dinarjev.
IV
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se poveča znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, določenega za leto 1979.
Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek iz leta 1978, se ne povečajo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri od mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, določenega za leto 1979.
V
Po tem sklepu usklajene pokojnine gredo upokojencem od 1. januarja 1979.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-' nem listu SRS.
St. 130/2-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
463.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z drugim odstavkom 106. člena statuta Skupnosti Pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. marca 1979 sprejela
SKLEP
o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov
I
Mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov znaša od 1. januarja 1979 dalje 2.900 din.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/3-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
464.
Na podlagi 2. točke 1. odstavka 251. člena v zvezi s 108. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. marca 1979 sprejela
SKLEP
o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka
I
Pravico do varstvenega dodatka imajo starostni, invalidski in družinski upokojenci, če njihovi prispevkom in davkom zavezani dohodki skupaj z donodki članov gospodinjstva ne presegajo
—	15.895 din letno na upokojenca in
—	7.497 din letno na posameznega člana gospodinjstva.
Ce je v dohodku zajet samo katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin ali pa je poleg drugih dohodkov vštet tudi takšen katastrski dohoden:, se le-ta pomnoži s 3,9, pri čemer se kot osnova upošteva katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin, določen za leto 1978.
Dohodek, oproščen prispevka in davka, se upošteva na podlagi idealno ugotovljene davčne osnove.
Za ugotavljanje premoženjskih pogojev po tem sklepu, se upoštevajo katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin in drugi dohodki v višini, ugotovljeni v prejšnjem koledarskem letu.
Med druge dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa.
Ce prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od inozemskega nosilca socialnega zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka zneska obeh pokojnin oziroma zneska pokojnine in rente seštevata.
II
Upokojenec, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka v letu, v katerem je uveljavil pravico do pokojnine, se za ugotavljanje premoženjskih pogojev po tem sklepu ne vštevajo osebni dohodki iz delovnega razmerja.
III
Skupnost opravi v letu 1979 novo odmero varstvenega dodatka ob upoštevanju mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov in določb tega sklepa.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/4-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
465.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z 89. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. marca 1979
SKLEP
o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane
I
(1)	Šteje se, da zavarovanec preživlja starše, očima, mačeho ter posvojitelja, pastorka, vnuka brez staršev, brata m sestro, otroka brez staršev ter otroka iz tretjega odstavka 97. člena statuta, če jih zavarovanec preživlja v svojem gospodinjstvu in:
1.	če družinski član nima nobenih lastnih dohodkov;
2.	če družinski član ima lastne dohodke, ki pa ne presegajo:
a)	mesečne polovice mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, če gre za osebne dohodke ali druge dohodke, ki v tem sklepu niso posebej omenjeni;
b)	letno 1755 dinarjev katastrskega dohodka iz kme-kmctijstva — od negozdnih površin.
(2)	Dohodki iz prejšnjega odstavka, ki so oproščeni davka, se upoštevajo na podlagi izdelane davčne osnove.
(3)	Če ima družinski član dohodke iz 2. točke pod a) in b) prvega odstavka, seštevek teh dohodkov pa presega polovico mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, se šteje, da zavarovanec ne preživlja družinskega člana.
(4)	Mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov se upošteva v višini veljavni ob nastanku zavarovanega primera. Katastrski dohodek iz kmetijstva se upošteva iz leta 1978.
(5)	Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se šteje, da zavarovanec ne preživlja družinskega člana, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, ki je upokojenec pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev ali upokojencev starostnega zavarovanja kmetov.
II
Pri starših, očimu, mačehi ter posvojitelju se dohodki enega od staršev pri upoštevanju dohodkov po
I.	točki delijo na oba od staršev, če sta še oba živa.
m
(1)	Če družinski član iz I. točke ni živel v zavarovančevem gospodinjstvu, se šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če je zavarovanec družinskemu članu redno dajal sredstva za preživljanje v poprečni vrednosti vsaj polovice mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, vsaj tri leta pred smrtjo oziroma vsaj 6 mesecev neposredno pred smrtjo, če je bila smrt posledica nesreče pri delu ali poškodbe izven dela.
(2)	Pogoj preživljanja ni podan, Če je imel družinski član iz prvega odstavka te točke lastna sredstva za preživljanje, ki so presegala znesek dohodkov,, izračunan po I. točki tega sklepa.
IV
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane (Uradni list SRS, št. 7/73, 9/75 in 9/78).
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 130/5-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
466.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 117. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. marca 1979 sprejela
SKLEP
o višini dodatka za pomoč in postrežbo
I
Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zavarovancem in upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in upokojenci), tretjega (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja najmanj za 70%) in četrtega (kot upokojenci oslepele osebe) odstavka 116. člena statuta, znaša od 1. januarja 1979 dalje 1.830 din na mesec.
II
Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb, znaša od 1. januarja 1979 dalje 1.160 din na mesec.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 130/6-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
467.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 180. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne
14.	marca 1979 sprejela
SKLEP
o višini invalidnin za telesno okvaro
I
Zneski invalidnin za telesno okvaro se uskladijo s 1. januarjem 1979 za 15,8 "/o, to je za porast življenjskih stroškov v letu 1978 nasproti letu 1977.
II
Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, znašajo novi zneski invalidnin za telesno okvaro:
Stopnja	Telesna okvara •/.	Znesek din
1 '	100	573
2	90	516
3	80	460
4	70	401
5	60	344
6	50	288
7	40	228
8	30	173
	III	
Glede na	ugotovljeno stopnjo telesne okvare, ki je	
posledica bolezni ali poškodbe izven		dela, znašajo novi
zneski invalidnin 70 °/» zneskov iz II. točke tega skle-		
pa, in sicer:		
Stopnja	Telesna okvara ■/.	Znesek din
1	100	401,10
2	90	361,20
3	80	322,00
4	70	280,70
5	60	240,80
6	50	201,60
7	40	159,60
8	30	121,10
	IV	
Ta sklep začne veljati osmi dan po'objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/7-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasniš 1. r.
468.
Na podlagi 2. točke 251. člena v zvezi z drugim odstavkom 164. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list S’ 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in nivalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 14. rnarca 1979 sprejela
SKLEP
o razporeditvi sredstev za rekreacijo upokojencev v letu 1979
I
Sredstva, namenjena za rekreacijo upokojencev v letu 1979, se oblikujejo v višini 1,5 %> od planiranih odhodkov za pokojnine in varstveni dodatek v letu 1979 in znašajo 168,9 mio din.
II
Sredstva iz I. točke tega sklepa se razdelijo takole:
—	za enkratni letni prispevek za rekreacijo upokojencev se nameni 141,7 mio din ali 650 din na upokojenca;
—	za opravljanje dejavnosti in pospeševanje rekreacije upokojencev se nameni Zvezi društev upokojencev Slovenije 8,4 mio din, humanitarnim organizacijam invalidov pa 2,1 mio din;
—	za izgradnjo počitniškega doma za upokojence invalide v Izoli sc nameni 16,7 mio din.
III
Enkratni letni prispevek za rekreacijo po prvi aii-nci II. točke tega sklepa pripada tistim uživalcem pokojnine, oskrbnine in začasnega nadomestila, katerim se je posamezna od navedenih dajatev začela izplačevati najkasneje do vključno 1. junija 1979.
Način, pogoje in roke izplačila zneskov po drugi in tretji alinei določa izvršilni odbor skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/8-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasniš L r.
469.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s tretjim odstavkom 49. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. marca 1979 sprejela
SKLEP
o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1978
I
Ugotovi se, da je znašal v letu 1978 poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega na območju te skupnosti 5.903 din, kar pomeni 21,9 °/o več kot v letu 1977.
/	II
Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1978 takole:
osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom 947,5
osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom 716,4
osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom
648.7
osebni dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom
592.1
osebni dohodek, dosežen v letu 1969, s količnikom
514.2
osebni dohodek, dosežen v letu 1970, s količnikom
429.0
osebni dohodek, dosežen v letu 1971, s količnikom
359.3
osebni dohodek, dosežen v letu 1972, s količnikom
305.1
osebni dohodek, dosežen v letu 1973, s količnikom
263.4
osebni dohodek, dosežen v letu 1974, s količnikom
210,0
osebni dohodek, dosežen v letu 1975, s količnikom
167.7
osebni dohodek, dosežen v letu 1976, s količnikom
145.1
/ osebni dohodek, dosežen v letu 1977, s količnikom
121,9
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad. nem listu SRS.
St. 130/9-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
470.
Na podlagi 2. točke 251. člena v zvezi z 61. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 14. marca 1979 sprejela
SKLEP
o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske osnove
I
Najnižji znesek pokojninske osnove za leto 1979 se določi v višini 3.160 din.
Najvišji znesek pokojninske osnove za leto 1979 se določi v višini 18.299 din, to je v višini 3,1 — krat-nega poprečja osebnega dohodka vseh zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1978.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/10-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
471.
Na podlagi 251. in v zvezi z 273. in 274. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) in
9.	člena zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1979 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. marca 1979 sprejela SKLEP
o podaljšanju veljavnosti sklepa o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja
I
Sklep o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja, ki veljajo v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 8/78), velja tudi za leto 1979.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/11-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
472.
Na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. marca 1979 sprejela
SKLEP
o začasnem prenehanju plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, ki zapade v plačilo v času od
1.	4. do 30. 6. 1979
I
Temeljnim in drugim organizacijam ter delovnim skupnostim za čas od 1. 4. 1979 do 30. 6. 1979 začasno preneha obveznost plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, kateremu je osnova poslovni sklad in se plačuje:
—	po stopnji 1,27 °/o od poslovnega sklada v dejavnostih 17. 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik In avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 51/71, 12/73 in 20/76),
—	po stopnji 0,27 °/o od poslovnega sklada dejavnosti iz 8., 9. in 9.a člena omenjenega zakona.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/12-01000
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Skupščina Skupnosti pokojninskega In Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR
473.
Na podlagi XIX. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 22-1080/75) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Le_ nart na seji dne 28. februarja 1979 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi
sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart v letu 1979
1.	člen
Osnova za obračunavanje akontacije prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, je mesečni bruto osebni dohodek, ki ga ugotovi pristojni občinski davčni organ za preteklo leto, v letu za katerega se plačuje prispevek.
Za osebe, za katere se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
2.	člen
Osebam iz prvega člena tega sklepa, pri katerih se ugotovi, da bruto osebni dohodek, ki ga je ugotovil pristojni občinski davčni organ, za preteklo leto ne dosega bruto osebnega dohodka po družbenem dogovoru za njihovo poklicno dejavnost, je osnova enaka Poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
3.	člen
Osebam, ki pridobijo lastnost zavarovanca v tekočem letu na podlagi opravljanja dejavnosti iz prvega člena tega sklepa, če jim v preteklem letu ni *1 US0tovljen bruto mesečni osebni dohodek, je osnova enaka poprečnemu mesečnemu dohodku delavcev v gospodarstvu iz preteklega leta v SR Sloveniji.
4.	člen
Obračunani prispevki na osnove iz prvega odstav-® I. člena tega sklepa se štejejo kot akontacije za Z favstveno varstvo za tekoče leto. Dokončni obračun Prispevkov se opravi potem, ko so znani mesečni bru-o dohodki za preteklo leto, ki jih ugotovi pristojni občinski davčni organ.
5.	člen
Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko °bo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku ■600 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
6.	člen
Športniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku:
5.600 din za športnikc-amaterje, ki prejemajo hra-narino in
9.000 din za športnikc-nogomctaše s statusom profesionalca.
7.	člen
Kolporterji tiska se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 5.100 din, od katerega plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
8.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova v mesečnem znesku 9.200 din, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje.
9.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne osnove:
—	z nižjo ali srednjo izobrazbo	5.600
—	z višjo ali visoko izobrazbo	9.200
10.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu, so bruto zavarovalne osnove, za katere se uporabljajo bruto prispevne stopnje.
Za odmero nadomestil osebnega dohodka se uporabljajo te osnove, preračunane v neto zneske.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne osnove zaradi plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46-581/70).
12.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St. 022-153/79
Lenart, dne 8. februarja 1979.
Predsednik skupščine
Občinske zdravstvene Skupnosti Lenart
Drago Spasovski 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
CELJE
474.
Na podlagi 1. in 2. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Celje na seji dne 7. marca 1979 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarski zavod Celje opraviti v letu 1979 ukrepe zaradi ugotavljanja odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni omogočiti izvajanje ukrepov iz te odredbe.
9. člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-semavost in varoatozo.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo.
Vzroce za preiskavo je treba vzeti do 31. marca 1979.
10.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letne- postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiska. vo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, kot to odredi občinski organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. Na spomladansko virenijo in eritrodermati-tis pri krapih, je treba pregledati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo. Virološko preiskavo je treba opraviti pri krapih s kliničnimi znamenji in patološkimi spremembami, kot to odredi občinski organ, pr-stojen za veterinarsko inšpekcijo.
2.	člen
Psi, stari več kot 4 mesece, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini do 30 aprila 1979. Psi poležem do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1979.
3 člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu je obvezno za območje Lo-krovca in mora biti opravljeno do 30. aprila 1979.
4.	člen
Proti atipični kokošji kugi morajo biti cepljene kokoši, jarkice in piščanci brojlerji v večjih aglomeracijah in vsa perutnina, ki jo redijo občani okrog perutninskih farm.
Piščanci brojlerji morajo biti cepljeni do 3. tedna starosti, jarkice pa v 3., 10. in 20. tednu starosti.
5.	člen
Kokoši za proizvodnjo valilnih jajc, morajo biti zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju in s serološko preiskavo krvi pregledane na kokošji tifus.
6.	člen
Prašiči, ki so krmljeni s pomijami, morajo biti zaščitno cepljeni proti prašičji kugi.
Rejci, ki krmijo prašiče s pomijami, morajo to prijaviti pristojni veterinarski inšpekciji do 30. aprila 1979.
7.	člen
Na brucelozo morajo biti pregledane v letu 1979 vse krave individualnih proizvajalcev.
8.	člen
V letu 1979 morajo biti tuberkulinizirana vsa goveda na območju naslednjih krajevnih skupnosti: Šmartno v Rožni dolini, Ostrožno, Dobrna, Strmec, Frankolovo. Vojnik, Škofja vas, Ljubečna, Teharje, Štore, Svetina, Hudinja in Medlog.
11.	člen
Vsa preventivna cepljenja, diagnostične preiskave in jemanje vzrocev za laboratorijsko preiskavo po tej odredbi opravi Veterinarski zavod Celje, razen cepljenja piščancev brojlerjev, proti atipični kokošji kugi, ki ga opravi Veterinarska služba Kmetijske zadruge Celje, in vzorčenja za preiskave na čebelje kužne bolezni, ki ga opravijo čebelarski pregledniki Zveze čebelarskih družin občine Celje.
12.	člen
Vse laboratorijske preiskave po tej odredbi opravijo laboratoriji pooblaščenih organizacij združenega dela.
13.	člen
Ta odredba začne valjati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta odredba prenehajo ve_ Ijati ukrepi, ki so bili določeni z odredbo za leto 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r.
CERKNICA
475.
Na podlagi 7. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj s področja družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 26/73 in 31/74) in 208. člena statuta občine Cerknica, je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na seji dne 6. marca 1979 sprejel
ODREDBO
o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za sveže telečje, junečje, goveje in prašičje meso
1. člen
Organizacije združenega dela, ki se na območju občine Cerknica ukvarjalo s prometom svežega telečjega, junečjega, govejega in prašičjega mesa uporabljajo naslednje naj višje cene mesa:
Maloprodajna
cena
svežega
mesa
stegno brgz kosti I.	108,40
pleča brez kosti II.	92,10
golenica brez kosti III.	78,00
ledja — ledvična pečenka s kostmi	88,00
hrbet — zarebrnica III	88,00
podplečje s kostmi in brez kosti	62,40
potrebušnina III.	50,40
vrat s kostmi III.	50,40
prsa in rebra I. in brez kosti III.	50,40
kosti	3,00
golenica z vraščenimi kostmi III.	40,50
stegno s kostmi I.	91,55
pleča s kostmi II.	74,30
vrat brez kosti	'	73,20
podlaket s kostmi	40,50
podlaket brez kosti	71,40
ledvična brez kosti	88,00
Junečje meso
pljučna pečenka brez in s kostmi	140.00
stegno brez kosti	94,60
ledje brez kosti II.	105,00
hrbet brez kosti I.	105,00
pleča br^z kosti II.	83,20
podplečje brez kosti III.	65,40
vrat brez kosti III.	48,00
prsa in rebra s kostmi in brez kosti III. 40,10 potrebušnina III.	40,10
golen brez kosti	’	64,80
kosti	3,40
• stegno s kostmi I.	83,30
pleče s kostmi I.	70,70
podplečje z vraščenimi kostmi III.	54,50
vrat s kostmi	40,10
golen s kostmi III.	32,20
hrbet — bržola s kostmi	II.	83,00
ledja s kostmi II.	79,70
podlaket s kostmi	31,30
podlekt brez kosti	52,80
Goveje meso
Pljučna pečenka brez in	s	kostmi	110,00
stegno brez kosti	77,00
ledja brez kosti II.	83,00
hrbet brez kosti II.	83,00
pleče brez kosti II.	67,50
podplečje brez kosti III.	55,60
vrat brez kosti III.	47,80
prsa in rebra brez in s	kostmi III.	40,00
potrebušnina III.	40,00
golen brez kosti III.	65,30
golen s kostmi	30,95
podlaket s kostmi	30,95
podlaket brez kosti	54,00
Maloprodajna
vena
svežega
mesa
kosti	3,40
stegno s kostmi I.	68,20
pleča s kostmi	57,35
podplečje z vraščenimi »kostmi III. .	46,30
vrat z vraščenimi kostmi III.	39,85
hrbet s kostmi II.	65,70
ledja s kostmi II.	63,10
Prašičje meso	e
stegno brez kosti I.	90,50
stegno s kostmi I.	79,65
pleče brez kosti II.	69,30
pleče s kostmi II.	58,80
golenica brez kosti	44,00
golenica s kostmi III.	27,00
podlaket brez kosti	43,50
podlaket s kostmi	27,00
podplečje brez kosti III	67,55
podplečje s kostmi	54,00
vrat brez kosti IH.	67,55
vrat s kostmi III.	54,00
kare	81,00
prsa brez kosti	29,10
prsa s kostmi	29,10
rebra s in brez kosti	22,30
2.	člen
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prodajo svežega mesa, morajo pred uporabo cen iz 1. člena sleniti ustrezne pogodbe s Kmetijsko razvojno skupnostjo o odvajanju 20/c sredstev od prodaje, sicer lahko uporabljajo cene iz drugega odstavka prejšnjega člena zmanjšane za 5°/o.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-6/79-1
Cerknica, dne 6. marca 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknice
France Sterle L r.
IDRIJA
476.
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in republiške odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 252. člena statuta občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 12. marca 1979 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1979 na območju občine Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Kmetijsko veterinarski zavod Gorica opraviti v letu 1979 preventivne ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni.
Posesjpiki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Kmetijsko veterinarski zavod Gorica je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije.
3.	člen
Kmetijsko veterinarski zavod Gorica mora voditi evidenco o datumu cepljenj oziroma preiskav, imenih in bivališčih posestnikov živali, o opisu živali, o proizvajalcih, serijskih in kontrolnih številkah cepiv ter o rezultatih cepljenj in preiskav.
Kmetijsko veterinarski zavod Gorica mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi bioloških preparatov ter o tem in o opravljenem delu poročati občinskemu organu veterinarske inšpekcije na p. odpisanih obrazcih.
4.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
5.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolez_ ni in cepljenja živali po tej odredbi, gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Idrija, razen pregledov čebeljih družin, ki se vozijo na pašo.
II.	PREVENTIVNI UKREP"
6.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1979.
Psi, poleženi do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1979.
Stroški cepljenja iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena bremenijo lastnika.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični kokošji kugi, se opravi v naselju Godovič predel Šebalk in sicer pri vseh posestnikih kokoši.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba cepiti prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ki izvirajo iz gostinskih obratov in obratov družbene prehrane.
Cepi se s sevom K lapiniziranega virusa.
9.	člen
Na območju občine Idrija je treba v letu 1979 opraviti tuberkulinizacijo goveda v najmanj 40 "/o gospodarstev, kjer niso bila tuberkulinizirana v letu 1978.
Najprej je treba tuberkulinizirati govedo v gospodarstvih, kjer so bila s IV. splošno tuberkulinizacijo ugotovljena tuberkulozna goveda ter pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkulin.
10.	člen
Na brucelozo je treba preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev. Preiskavo je treba opraviti enkrat letno
11.	člen	\
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu je treba opraviti pri rejcu Govekarju Antonu, Jelični vrh št. 1.
Cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1979
12.	člen
Vse čebelje družine, ki se vozijo na pašo, je treba preiskati na pršičavost in nosemavost. Preiskave morajo biti opravljene do 30. aprila 1979.
13.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-2/79
Idrija, dne 12. marca 1979
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec 1. r.
477.
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvodnjo in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/ 73), 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 6/75) in soglasja Skupnosti otroškega varstva Idrija št. 402-1/79 z dne 12. februarja 1979 je Izvršni svet Skupščine občine na seji dne 12. marca 1979 spreje'
SKLEP
o soglasju k oskrbninam v VVZ Štefke Majnik v Idriji in v Sp. Idriji
I
VVZ Štctkc Majnik Idrija sc daje soglasje k ekonomski ceni in lestvici diferenciranih oskrbnin v enotah v Idriji in v Sp. Idriji.
II
Enota v Idriji.
Ekonomska cena za oskrbovanca na mesec znaša 1.789,37 din.
Lestvica oskrbnin:
Mesečni dohodki na člana družine	Prispevek staršev k ekonomski ceni "/o	mesečni udeležbe znesek		Indeks povišanja na 1978
do 2.000	38	680	104
2.001—2.300	44	787	108
2.301—2.600	50	895	112
2.601—3.000	55	984	113
3.001—3.400	60	1.074	114
3.401—3.800	65	1.163	120
3.801—4.200	70	1.252	133
4.201—4.600	75	1.342	142
nad 4.601	80	1.431	152
Enota v Sp. Idriji: Ekonomska cena na	mesec znaša 1.699,82 din.		
Mesečni dohodki na Člana družine	Prispevek staršev k ekonomski ceni %	mesečni udeležbe znesek		Indeks povišanja na 1978
do 2.000	38	646	121
2.001—2.300	44	748	124
2.301—2 600	50	850	127
2.601—3.000	55	935	127
3.001—3 400	60	1.020	127
3.401—3.800	65	1.105	137
3 801—4.200	70	1.190	148
4.201—4.600	75	1.275	158
nad 4.601	80	1.360	169
Za odsotnost od drugega dne dalje obračunava zavod 60 %> režijo.
Popoldanska malica je 3 din.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-10/79
Idrija, dne 12. marca 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Marijan Groff, dipl. oec. 1. r.
478.
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 5 in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proiz-vodfi in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/73), 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 6/75), soglasja Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija št. 57-6/ 77 L/g z dne 19. januarja 1979 je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 12. marca 1979 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam oskrbnega dne v Domu upokojencev Idrija
I
Daje se soglasje k cenam oskrbnin v zavodu Dom upokojencev Idrija.
II
Oskrbni dan za vse oskrbovance:
enota Idrija	enota Sp. Idrija
110 din/dan	88 din/dan
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/79
tdrija, dne 12. marca 1979.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Marijan Groff, dipl. oec. 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 479.
Na podlagi 8. člena odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine za obdobje 1981 do leta 1985 (Uradni list SRS, št. 22/78). v skladu z 2., 3., 4. odstavkom odloka o sprejetju družbenega plana Jugoslavije za dobo od leta 1981 do leta 1985 in o določitvi roka za predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana Jugoslavije Skupščini SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 66/1978) ter 2. 3. in 5. členom odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS. št. 22/1978) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 12. marca 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1979 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine za obdobje 1981 do leta 1985
1.	člen
V	odloku o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine za obdobje 1981 do leta 1985 (Uradni list SRS, št. 22/1978) se 5. člen dopolni z odstavkom:
— Delovni program bo zagotavljal, da bo celoten potek aktivnosti za pripravo srednjeročnega plana potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdoo-je od leta 1981 do 1985 in da bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih plana pripravljeni in sklenjeni, plan pa sprejet v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oz. predloga družbenega pla. na SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985.
2.	člen
V	skladu s programom priprave srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985 in srednjeročnega družbenega plana Jugoslavije za dobo od leta 1981 do leta 1985 se besedilo Iz prvega odstavka 8. člena odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine za obdobje 1981 do leta 1985 spremeni
tako, da Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad usklajeno z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za plan iz 1. člena tega odloka predloži:
—	skupščini osnutke smernic najkasneje do 15. maja 1979
—	udeležencem dogovora o temeljih planov osnutke dogovora o temeljih planov najkasneje do 31. maja 1980
—	skupščini osnutke planov najkasneje do 31. maja 1980
—	skupščini predlog plana najkasneje do 31. oktobra 1980
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-7/78-6
Ljubljana, dne 12. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
480.
Na podlagi 244. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 12. marca 1979, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. marca 1979 sprejela
ODLOK
o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) je izvršilni organ občinske skupščine.
2.	člen
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejema ali sklepa občinska skupščina in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenopolitično in ekonomsko stanie in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovijo celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politiko družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov, predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine štirih družbenopolitičnih skupnosti, ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
3.	člen
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, zakonih, statutu občine, odlokih ter drugih predpisih
4.	člen
Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike,
—	skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti,
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega ra. čuna,
—	daje občinski skupščini mnenje o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
—	izvršuje občinski proračun,
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov,
—	skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti m notranjih zadev,
—	skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini,
—	določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni,
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
—	daje soglasje k aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih,
—	daje mnenje k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo.
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
—	opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine.
5.	člen
Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še naslednje naloge:
—	razpolaga s proračunsko rezervo, ki je določena z odlokom o proračunu občine,
—	odloča o premoženjskopravnih zadevah, kolikor ni glede posameznih vprašanj v zakonu drugače določeno,
—	potrjuje in daje soglasje k splošnim samoupravnim aktom organizacij združenega dela, kadar je tako določeno v zakonu in kadar ga za to pooblasti občinska skupščina,
—	odobrava odpise družbenih obveznosti občanov na predlog davčne uprave,
—	izvršuje ustanoviteljske pravice do organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj je občinska skupščina,
—	skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v upravljanju občine in odloča o njihovem razpolaganju,
—	sprejema poslovnik o svojem delu.
6.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje Izvršni svet z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi. Pri svojem delu se lahko povezuje tudi s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami ter s posameznimi družbenimi, strokovnimi in znanstvenimi delavci.
7.	člen
Izvršni svet zastopa občina Ljubljana Bežigrad kot pravno osebo, kolikor ni zastopanje glede posameznih vprašanj z zakonom, odloki in sklepi občinske skupščine drugače določeno.
8.	člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina, in druge družbe, ne dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
9.	člen
O vprašanjih iz svoje pristojnosti odloča izvršni svet s sklepi, odredbami, navodili in smernicami. Do teh vprašanj lahko zavzame tudi stališča.
Z navodili oziroma smernicami podrobneje uredi z odlokom ali splošnim aktom določena razmerja.
V mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet tudi odločbe v upravnem postopku.
10.	člen
Seje izvršnega sveta so praviloma javne.
Izvršni svet lahko sklene, da je seja tajna, če smatra. da je to potrebno glede na gradivo, ki se bo obravnavalo na seji.
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni Podatki ali gradiva, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma, da bodo na razpolago javnosti šele po poteku določenega časa Na seje izvršnega sveta so vabljeni tudi predstavniki tiska. Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu, zlasti o svojih odločitvah, sklepih in stališčih glede vprašanj, ki jih obravnava prek sredstev javnega obveščanja in drugih informacijskih sredstev.
n- SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE Ln DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV
11.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, trije pod prev,. Sedniki in 11 članov. Predsednika, podpredsednike in
člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
12.	člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in vsklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko izvršni svet pooblasti enega ali več podpredsednikov izvršnega sveta.
13.	člen
Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, določi enega od podpredsednikov ali članov izvršnega sveta, da ga nadomešča v njegovih pravicah in dolžnosti.
14.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izvrši svet sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih, družbeno-eko-nomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov, ter se udeleževati obravnavanj in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo pravico sodelovati pri delu vsakega telesa izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnosti, da v skladu s stališči sveta predstavljajo svet v občinski skupščini.
15.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člana odloča izvršni svet.
Člane izvršnega sveta ni dovoljeno poklicati na odgovornost, mu vzeti prostosti ali ga kaznovati za mnenje, ki ga je povedal na seji občinske skupščine ali na seji izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvi izvršnega sveta v zvezi z imuniteto člana.
16.	člen
Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma nagrade in do drugih plačil za opravljanje funkcij po družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem.
III.	NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
17.	člen
Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik izvršnega sveta.
Predsednik skliče sejo zaradi obravnavanja posameznih vprašanj tudi na utemeljen in obrazložen predlog ali pobudo članov izvršnega sveta, predsednika, skupščine občine, skupščine občinske samoupravne interesne skupnosti, samoupravnega organa krajevne skupnosti, organa upravljanja organizacije združenega dela, organov občinskih družbenopolitičnih organizacij ter na zahtevo posameznega zbora občinske skupščine.
18.	člen
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
19.	člen
Na sejah izvršnega sveta sodelujejo tudi predstojniki upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta in predstavniki samostojnih strokovnih služb in drugih organov, strokovni delavci v upravnih organih, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da dajejo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
20.	člen
Izvršni svet skladno z določili tega odloka sprejme poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, dela svojih teles, sklicevanje in potek sej, način ustanovitve odborov, komisij in drugih delovnih teles z opredelitvijo vsebine dela, način obveščanja javnosti in druga za njegovo delo pomembna vprašanja.
IV.	DELOVNA TELESA IZVRŠNEGA SVETA
21.	člen
Izvršni svet lahko ustanovi za spremljanje in proučevanje posameznih nalog iz svojega delovnega področja odbore, komisije, svete, delovne skupine, kot stalna ali občasna delovna telesa.
Odbori, komisije, sveti in delovne skupine so posvetovalna in delovna telesa izvršnega "sveta, ki oblikujejo predloge, zavzemajo stališča in dajejo izvršnemu svetu mnenja za reševanje vprašanj s področja, za katera so ustanovljeni.
22.	člen
V posameznih upravnih organih oziroma za posamezna področja upravnega delovanja, ki jih oblikuje oziroma ustanovi izvršni svet občinske skupščine, se ustanovijo odbori in komisije oziroma sveti, ki obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje politike in izvrševanje zakonskih in drugih predpisov, odlokov in drugih aktov, kot tudi za spremljanje dela teh organov oziroma izvrševanje družbenega nadzora nad njihovim delom.
23.	člen
Vsak odbor, komisija, svet ali drugo stalno oziro. ma občasno delovno telo ima predsednika in število članov, ki ga določi izvršni svet z ustanovitvenim aktom.
Predsednik odbora, komisije sveta ali drugega delovnega telesa je praviloma član izvršnega sveta. Mandatna doba članov odborov, komisij in stalnih delovnih teles je štiri leta, lahko pa so razrešeni tudi pred potekom te dobe.
Člane odborov, komisij, svetov in stalnih delovnih teles imenuje izvršni svet, na predlog predsednika.
24.	člen
Člane odborov in komisij svetov ter drugih delovnih teles imenuje izvršni svet na seji izmed članov izvršnega sveta, delavcev upravnih organov, temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih delovnih ljudi in občanov z delovnega področja, za katero so ustanovljeni.
25.	člen
Odbori, komisije, sveti in druga stalna delovna telesa so dolžni pripraviti program dela m ga predložiti v potrditev izvršnemu svetu.
Odbori, komisije, sveti in druga delovna telesa so za svoje delo odgovorni izvršnemu svetu, kateremu tudi poročajo o svojem delu.
26.	člen
Zadeve, o katerih razpravlja in odloča izvršni svet se praviloma predhodno obravnavajo na odborih, komisijah, svetih in drugih stalnih ali občasnih delovnih telesih, ki so pristojne za zadeve, o katerih razpravlja izvršni svet.
27.	člen
Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti članov odborov, komisij in drugih delovnih teles določa poslovnik izvršnega sveta oziroma akt o ustanovitvi.
V.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKE SKUPŠČINE
28.	člen
Izvršni svet poroča občinski skupščini o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina ter ji predlaga določanje politike, izdajo odlokov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja iz svoje pristojnosti, lei mu jih postavijo posamezni zbori občinske skupščine, njihova telesa in delegati občinske skupščine.
29: člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru občinske skupščine, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora občinske skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega ^ zbora občinske skupščine, na kateri bi izvršni svet obrazložil svoja stališča.
30.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdajo se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovorno, sti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drugi splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora obravnavati občinska skupščina. Če občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
31.	člen
Najmanj ena tretjina delegatov posameznega zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvgzi z delom izvršnega sveta.
Če posamezen zbor sprejme predlog delegatov za interpelacijo v zvezi z delom izvršnega sveta ima izvršni svet pravico in dolžnost, da pred obravnavo v zboru poda svoje poročilo o vprašanju, na katerega se nanaša interpelacija.
32.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
33.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
VI.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
34.	člen
V skladu s svojo odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled, kako ti organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje Politike ter izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter družbenega plana občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Upravni organi obveščajo izvršni svet o stanju ter o problemih na ustreznem področju, na njegovo zahtevo pa so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila s svojega delovnega področja.
35.	člen
Izvršni svet usklajuje delo upravnih organov in ga usmerja. Pri tem obravnava periodična oziroma letna poročila in druga vprašanja, ki se tičejo delovnih področij posameznega ali več upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa splošne smernice za uskladitev dela ustreznih upravnih organov.
Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema stališča tudi o temeljnih in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznih upravnih področjih.
36.	člen
Izvršni svet v izvrševanju svoje funkcije do upravnih organov lahko zadrži akt izven upravnega postopka, ki ga je izdal upravni organ in je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom, odlokom ali splošnim aktom.
'	37. člen
Izvršni svet zagotovi pogoje, da delajo upravni organi racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi, da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode.
38.	člen
Izvršni svet je odgovoren za delo občinskih uprav, nih organov občinski skupščini.
VII.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
39.	člen
Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnostih temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri izbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
Kadar obravnava izvršni svet na svoji seji zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in komunale, ima predstavnik kot tudi predstojnik ustrezne samoupravne interesne skupnosti pravico, da sodeluje v razpravi na seji izvršnega sveta.
40.	člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo sprem. Ija delo samoupravnih interesnih skupnosti ter jim po-
sređuje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja politike, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela občinska skupščina.
Samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oz. ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi in mnenji.
41.	člen
Izvršni svet lahke predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe.
VIII.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
42.	člen
Izvršni svet opravlja nadzor nad zakonitostjo dela temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, s po_ sebnim poudarkom na družbenoekonomskih odnosih in sicer na področju samoupravne organiziranosti ter ostalih področjih samoupravljanja delavcev.
Izvršni svet predlaga skupščini občine sprejem začasnih ukrepov, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti.
Izvršni svet se pooblašča, da razpiše volitve delegatov v samoupravne organe v temeljnih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih, če le-te niso razpisane v zakonskem roku.
IX.	RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO KRAJEVNIH SKUPNOSTI
43.	člen
Izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti v nadaljnji razčlenitvi položaja in vloge krajevnih skupnosti sodeluje v pobudah pripravljanja in predlaganja politike zakonov sistemske narave, ki bodo izvirale iz potrebe po uresničevanju ustavne zasnove krajevnih skupnosti v družbenoekonomskih odnosih in političnem sistemu.
V okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti izvršni svet posveča popolno pozornost vprašanju samoupravnega organiziranja, delovanja in razvoja krajevnih skupnosti kot enega temeljev enotnega sistema
samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter kot bistvenega elementa uresničevanja sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Pri oblikovanju novega sistema samoupravnega planiranja izvršni svet stalno skrbi, da organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, ob_ činski upravni organi, službe za plan in statistiko ter druge ustrezne strokovne organizacije in službe zagotavljajo krajevnim skupnostim informacije o dejstvih in podatkih, ki so potrebni za pripravljanje, spremljanje in uresničevanje razvojnih planov krajevnih skupnosti m jim tudi strokovno pomaga.
X.	SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA
44.	člen
Sekretariat izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: sekretariat) je strokovna služba izvršnega sveta in opravlja strokovne — organizacijsko-tehnične in administrativne naloge v zvezi z delom izvršnega sveta in njegovih delovnih teles.
45.	člen
Sekretariat izvršnega sveta v okviru delovnega področja sodeluje s sekretariatom skupščine občine, občinskimi upravnimi organi in službami, strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami v občini, sekretariatom Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in sekretariatom Izvršnega sveta Skupščine SRS. Sekretariat sodeluje tudi s sekretariati izvršnih svetov skupščin v mestu Ljubljani in strokovno službo Skupnosti občin ljubljanske regije in Skupnosti slovenskih občin.
46.	člen
Sekretariat opravlja predvsem naslednje naloge:
—	pripravlja osnutke programov dela izvršnega sveta ter pri tem 'sodeluje z občinskimi upravnimi organi,
—	spremlja izvrševanje programa dela,
—	skrbi za pripravo sej izvršnega sveta,
—	opravlja strokovna in administrativno-tehnična opravila ter druge zadeve za predsednika, podpredsednike ter člane izvršnega sveta,
—	opravlja strokovna in administrativno-tehnična opravila za komisijo za samoupravljanje pri izvršnem svetu,
—	pripravlja gradiva za seje skupščine občine, ko je predlagatelj izvršni svet,
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo pismenih gradiv za skupine delegatov za Skupščino mesta Ljubljane,
—	vodi evidenco sklepov sprejetih na sejah izvršnega sveta ter spremlja njihovo izvrševanje,
—	skrbi za pravočasno dostavo odgovorov na delegatska vprašanja sekretariatu skupščine občine,
—	vodi dokumentacijo o delu izvršnega sveta in njegovih delovnih teles v skladu z določili poslovnika o delu izvršnega sveta,
—	pri opravljanju svojih nalog sodeluje s predsednikom, podpredsedniki in člani izvršnega sveta ter predsedniki delovnih teles izvršnega sveta,
—	opravlja vse protokolarne zadeve za izvršni svet,
—	opravlja druge naloge po naročilu predsednika izvršnega sveta.
47.	člen
Sekretariat izvršnega sveta opravlja svoje naloge v okviru delovnega programa izvršnega sveta. Pri opravljanju svojih nalog se mora sekretariat ravnati po smernicah, sklepih in stališčih izvršnega sveta in niu je odgovoren za svoje delo.
A. Organizacija sekretariata
48.	člen
Organizacijo in delo sekretariata se določi tako, da je zagotovljeno strokovno, učinkovito, racionalno in pravočasno opravljanje nalog iz 45. člena tega odloka.
49.	člen
Splošni akt o sistemizaciji nalog in del v sekretariatu izvršnega sveta izda sekretar izvršnega sveta v soglasju z izvršnim svetom, ko dobi poprej mnenje delovne skupnosti občinskih upravnih organov.
50.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko določi, da posamezne naloge za delo izvršnega sveta in njegovih organov opravljajo delavci občinskih upravnih organov.
51.	člen
Delo sekretariata izvršnega sveta organizira in vodi sekretar, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet in mandat sekretarja izvršnega sveta je vezan na mandat izvršnega sveta.
Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih predsednika izvršnega sveta in v skladu s poslovnikom sveta za pripravo sej in posredovanje gradiva, ki je Potrebno za delo sveta, pomaga predsedniku sveta pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in s pripravljanjem sej sveta ter z izvrševanjem sklepov sveta, je svetu odgovoren za zakonito m učinkovito delo strokovne službe, ki jo neposredno vodi in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo c*a izvršnega sveta, ki mu jih poveri izvršni svet ali 'Vi egov predsednik.
Sekretar izvršnega sveta predstavlja sekretariat v okviru njegovih pravic in dolžnosti.
52.	člen
Sekretar izvršnega sveta je dolžan na zahtevo izvršnega sveta poročati o delu sekretariata.
B. Samoupravljanje
53.	člen
Delavci sekretariata oblikujejo samostojno enoto delovne skupnosti občinske uprave. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev sekretariata se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti občinske uprave v skladu z zakonom.
54.	člen
Delavci delovne skupnosti sekretariata pridobivajo dohodek primerno načelom svobodne menjave dela v. skladu z zakonom in odlokom izvršnega sveta.
Skupščina občine zagotavlja sredstva za delo sekretariata v proračunu občine glede na pomen in obseg nalog sekretariata izvršnega sveta.
55.	člen
Delavci sekretariata urejajo in uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v samostojni enoti delovne skupnosti, nekatere zadeve skupnega pomena, določene s samoupravnimi akti delovne skupnosti pa urejajo skupaj z delavci občinskih upravnih organov in strokovnih služb.
56.	člen
Funkcionarji izvršnega sveta uresničujejo svoje samoupravne pravice v delovni skupnosti občinske upra_ ve, razen tistih, ki jih uresničujejo v skladu s posebnimi predpisi, izven nje.
XI.	KONČNE DOLOČBE
57.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-32/78-8
Ljubljana, dne 12. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
481.
Na podlagi 252. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na sejah zbora združenega dela dne
12.	marca 1979, zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1979 in družbenopolitičnega zbora dne 7. marca 1979 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih- organih
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti fer strokovne, organizacijske in druge zadeve za predstavniške in politično izvršilne organe občinske skupščine Ljubljana Bežigrad opravljajo občinski upravni organi.
2.	člen
Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, statuta in drugih predpisov in za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
3.	člen
Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina občine, skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje.
Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katere so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri iz. vajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike m dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in občinski skupščini.
4.	člen
vjucinsm upravni organi so odgovorni v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, posebno pa za:
izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
pravočasno spremljanje stanja in obveščanja skupščine občine ter izvršnega sveta o stanju in pojavih,
—	ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih,
—	za ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh področjih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali katerih izvajanje predlagajo.
5.	člen
Upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnega sveta ter po strokovnih navodilih občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo in republiških upravnih organov.
6.	člen
Delo upravnih organov mora biti organizirano tako, da je zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov občanov.
Razporeditev, začetek in konec delovnega časa upravnih organov se določi v skladu z značajem nalog organov in potrebami delovnih ljudi in občanov tako, da se delovnim ljudem in občanov čimbolj olajša uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti pri upravnih organih v skladu z navodili Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in zakonskimi določili.
7.	člen
Občinski upravni organi, ki neposredno sodelujejo z občani, morajo organizirati opravljanje ustreznega dela tako, da je občanom omogočeno, da v čim krajšem postopku uveljavljajo svoje pravice in izvršujejo svojo obveznosti.
Občinski upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v predpisanih rokih.
Občinski upravni organi morajo obravnavati vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani in jim morajo nanje odgovoriti.
8.	člen
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
Odnosi med občinskimi upravnimi organi, mestnimi upravnimi organi in drugimi organizacijami in skupnostmi se uresničujejo z medsebojnim sodelovanjem, obveščanjem in dogovarjanjem o zadevah skupnega pomena z vsklajevanjem programa dela in drugih oblik sodelovanja.
9.	člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščino izdanim na podlagi zakona določeno, da je potrebno posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objavljati.
O delu posameznih upravnih organov obveščajo javnost predstojniki organov. Predstojnik upravnega organa lahko pooblasti tudi druge osebe v upravnem organu za obveščanje javnosti.
II.	ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV
1.	Organizacijske oblike
10.	člen
Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi in kot kolegijski upravni organi.
Upravni orghni so organizirani kot oddelki in komiteji.
Oddelek se ustanovi za področje, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev s področja, na katerem je potrebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnega organa s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike pri reševanju drugih predpisov in splošnih aktov.
11.	člen
Individualno vodeni organi so:
1.	Oddelek za upravno pravne zadeve
2.	Davčna uprava
3.	Oddelek za ljudsko obrambt
12.	člen
Kolegijsko vodeni upravni organi so:
1.	Komite za družbeno planiramo, urbanizem in varstvo okolja
2.	Komite za gospodarstvo in preskrbo
3.	Komite za družbene dejavnosti in splošno porabo
4.	Komite za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo ter promet
13.	člen
Komite sestavljajo predsednik in določeno Število članov. Sestavo komiteja določi občinska skupščina.
14.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe in sicer:
1.	Sekretariat izvršnega sveta
2.	kadrovska služba
3.	Skupne službe
4.	Sekretariat občinske skupščine.
Naloge in delo sekretariata občinske skupščine in sekretariata izvršnega sveta so urejene s posebnima odlokoma.
2.	Delovno področje individualno in kolegijsko •'odenih upravnih organov
15.	člen
Oddelek za upravno pravne zadeve opravlja vse upravne zadeve na področju industrije, kme ijstva, obrtništva, turizma, trgovine, opravlja za leve s pod-r°čja premoženjskopravnih zadev in zadev v zvezi s Prometom nepremičnin, opravlja upravne zadeve na Področju urbanizma, gradbeništva, komunale, stanovanjskih zadev, prometa in cest ter varstva okolja.
Opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
16.	Člen
Davčna uprava opravlja zadeve s področja odme-^e. evidentiranja in izterjave davkov, prispevkov in rugih družbenih obveznosti, zbira in analizira podatke 0 odmeri in izterjavi po posameznih virih in zavezan-’ 0Pravija inšpekcijsko službo in davčno kontrolo, opravlja zadeve s področja ugotavljanja izvora premo-q n'la'. Proučuje in analizira davčno politiko in pri-ravlja osnutke občinskih davčnih predpisov in oprav-
lja druge zadeve s področja davkov, prispevkov taks ter ostale zadeve s področja davčne službe, za katere je pristojna po zakonskih in drugih predpisih.
17.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče izpopolnjevanje občinskega obrambnega načrta, skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega .dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij usklajeni z obrambnim načrtom občine, obrambni načrt občine pa z vojnimi načrti oboroženih sil ter drugih družbenopolitičnih skupnosti, skrbi za prenos odredb o izvajanju ukrepov pripravljenosti ter odloka o mobilizaciji, opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov civilnega sektorja, pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno opremljanje in strokovno usposabljanje, opravlja strokovni nadzor v zvezi z organiziranjem in pripravo civilne zaščite v občini, pripravlja osnutke predpisov svojega področja, opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe, sodeluje pri strokovnih in finančnih zadevah sklada za financiranje ljudske obrambe, skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe in skrbi za izobraževanje občanov ter obveznikov civilne zaščite in za organizacijo ter materialno opremljanje enot civilne zaščite.
18.	člen
Komite za družbeno planiranje, urbanizem, vodno gospodarstvo in varstvo okolja usmerja delo na področju ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja in opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine in letnih planskih usmeritev, spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje.
Na področju urbanizma in varstva okolja skrbi za smotrn urbanistični razvoj občine Ljubljana Bežigrad, proučuje prostorska in urbanistična vprašanja na nivoju urbanističnega programa, urbanističnih načrtov in drugih urbanističnih dokumentov, usklajuje delo in spremlja uresničevanje nalog, obravnava analizo srednjeročnih in letnih prostorskih planov ter programov nosilcev planiranja, predlaga določitev naselij, ki se štejejo za mesto.
Na področju prostorskega planiranja in varstva okolja skrbi za smotrni prostorski razvoj občine in skladnost razvojnih programov s programi drugih občin mesta Ljubljane in širše družbenopolitične skupnosti.
Organizira in vodi javno razpravo za sprejem dokumentov s svojega področja dela, pripravlja bilanco vseh oblik porabe občine (skupna, splošna in osebna)
ter opravlja se druge naloge, ki mu jih naloži občinska skupščina ali izvršni svet.
i	,19. člen
Komite za gospodarstvo in preskrbo spremlja gospodarska gibanja ter pripravlja četrtletne, polletne in letne analize, tekoče spremlja in analizira problematiko na področju industrije, gradbeništva, kmetijstva, gospodarstva, investicijske in izvozne dejavnosti, spremlja investicijska in integracijska gibanja v občini, spremlja in proučuje stanje in razvoj drobnega gospodarstva v občini, predlaga izvršnemu svetu ustrezne ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati svojih z zakonom določenih obveznosti (ukrepi za sanacijo, ekonomski in upravni ukrepi). Predlaga izvršnemu svetu ustrezne začasne ukrepe družbenega varstva proti organizacijam združenega dela, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in proti organizacijam združenega dela, ki oškodujejo družbeni interes. Spremlja izvajanje sporazumov In predpisov o poslovnem času ter nadzoruje izvajanje predpisov o blagovnem prometu in opravljanju storitev in izvaja ustrezne ukrepe.
Komite za gospodarstvo in preskrbo pripravlja in strokovno obdeluje gradivo za komisijo za družbeni nadzor. Spremlja razvoj trgovinske dejavnosti v občini in spremlja delovanje potrošniških svetov.
Opravlja upravno nadzorstvo iz svoje pristojnosti glede skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združ.enega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti z ustavo, zakonom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
20.	člen
Komite za družbene dejavnosti in splošno porabo zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstva in socialnega varstva. Sodeluje pri pripravi družbenega plana občine in spremlja izvajanje družbenega plana na področju družbenih dejavnosti in predlaga ustrezne ukrepe. Vrši koordinacijo pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti, sodeluje s strokovnimi službami SIS pri pripravljanju poročil, informacij, analiz.
Opravlja zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV ter vojaških invalidov ter naloge v zvezi z vzdrževanjem spomenikov NOB, opravlja naloge, ki se nanašajo na odnose z verskimi skupnostmi in ostale naloge v zvezi z družbenimi dejavnostmi v občini. Sestavlja zbirno bilanco sredstev splošne in skupne porabe in pripravlja poročila o izvršitvi bilance planiranih sredstev splošne in skupne porabe ter pripravlja občinski proračun.
21.	člen
Komite za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo in promet obravnava, opravlja strokovne in druge naloge s področja komunalno-stanovanjskih zadev ter prometa iz občinske pristojnosti, sodeluje pri pripravi družbenega plana občine, spremlja njegovo izvajanje in predlaga ustrezne ukrepe, zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s komunalno in sta-
novanjsko interesno skupnostjo, svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi zlasti pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov aktov in drugih gradiv, ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine. Sodeluje pri poimenovanju ulic, cest, trgov, opravlja strokovna opravila za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
3.	Delovno področje strokovnih služb
22.	člen
Kadrovska služba strokovno sodeluje, koordinira in vzpodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje na področju kadrovske politike, spremlja izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in štipendiranju, sodeluje pri organiziranju in dajanju strokovne pomoči kadrovskim službam v organizaciji združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, pripravlja strokovno gradivo in predloge s področja kadrovske politike za občinsko skupščino, izvršni svet občinske skupščine ter občinske družbenopolitične organizacije.
Kadrovsko službo vodi vodja kadrovske službe.
23.	člen
V delovno področje občinskih upravnih organov in služb spada tudi strokovno in administrativno delo za občinsko skupščino, izvršni svet in njuna delovna telesa, če njihove službe nimajo sistemiziranih delovnih mest. Delo iz prvega odstavka tega člena opravlja tisti občinski upravni organ ali služba, v katerega delovno področje spadajo zadeve.
24.	člen
Skupne službe se ustanovijo za opravljanje naslednjih nalog:
Sprejem in odpremo pošte, nabava materiala, razmnoževanje ter kurirska in šoferska naloga, čiščenje upravnih prostorov, strojepisno delo za vse občinske upravne organe in službe, izvedba opravil v zvezi z izvrševanjem občinskega proračuna, sestavlja finančne načrte posebnih računov, zbira potrebe po sredstvih upravnih in drugih organov, opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem finančnega načrta uprave, opravlja naloge v zvezi z razpisi prostih delovnih mest io sprejemom delavcev, opravlja vsa ostala opravila iz naslova delovmih razmerij in štipendijsko politiko, vodi evidenco o zaposlenih v občinski upravi, pripravlja programe pripravnikov in izobraževanje delavcev.
Opravlja dola v zvezi z organizacijo dela upravnih organov in pripravo samoupravnih splošnih aktov delavcev delovnih skupnosti, skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o pisarniškem ' poslovanju in pri tem daje pojasnila in drugo strokovno pomoč pri zadevah, ki sc tičejo upravnega postopka.
Sodeluje s krajevnimi skupnostmi v obliki nudenja strokovne pomoči na področju načrtovanja, financiranja ter nadaljnjega razvoja delegatskega sistema in drugih oblik samoupravnega delovanja v KS.
Opravlja tudi drugo naloge . po dogovoru med upravnimi organi in strokovnimi službami.
25.	člen
Strokovna služba sekretariata izvršnega sveta in kadrovska služba imata položaj upravnega organa.
Skupne službe so individualno vodene, nimajo pa statusa upravnega organa.
26.	člen
Predstojnik organa organizira in vodi delo oddelka, komiteja oz. službe ter skrbi za uspešno izvrševanje nalog ter, za pravilnost in zakonitost dela.
Predstojnik organa izdaja odločbe v upravnem po. stopku in odločbe izven upravnega postopka v upravnih stvareh, za katere je pristojen.
27.	člen
Predsednik komiteja skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi. Predsednik komiteja predstavlja komite, podpisuje sklepe in druge akte, ki jih spremlja komite ter skrbi za njihovo izvrševanje, izdaja odločbe ter druge akte in ukrepe, kadar je za to pooblaščen.
28.	člen
Predstojnik organa je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in izvršnega sveta odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu-
29.	člen
Predstojnik organa jc dolžan poročati občinski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in delu upravnega organa, Katerega vodi.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvršnega sveta in njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa.
ša vodi. Na vprašanje delegatov na seji skupščine a'i sejah zborov je dolžan dati odgovor.
30.	člen
Predstojnik organa ima lahko pomočnika. Pomoč, nik imenuje izvršni svet na predlog predstojnika organa.
31.	člen
Predstojniki organov in strokovnih služb so odgovorni za zakonitost in pravilnost dela organa, ki ga godijo ter za racionalno poslovanje in izboljšanje metod dela.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Upravni organi imenovani s tem odlokom prevza-v ej0 v skladu z opredeljenimi področji dela vse ob-znosti, sredstva za delo, zadeve in dokumentacijo od osedanjih upravnih organov najkasneje v 6 mesecih o objavi tega odloka v Uradnem listu SRS.
33.	člen
Z dnem, ko začnfe veljati ta odlok, preneha veljati odlok o temeljni organizaciji upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 25/75).
34.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/77-8
Ljubljana, dne 12. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
482.
Na podlagi 218. in 1Q2. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni lisi SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 12. marca 1979, seji zbora krajevnih skupnosti 'dne 12. marca 1979 in seji družbenopolitičnega zbora dne 7. marca 1979 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju sekretariata Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Sekretariat Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: sekretariat) je strokovna služba občinske skupščine in opravlja strokovne, Organizacijsko tehnične in administrativne naloge v zvezi z delom občinske skupščine, zborov, delovnih teles, skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupine delegatov) in družbenih svetov občinske skupščine.
Sekretariat posreduje gradivo za seje zborov in delovnih teles skupščine, nudi in zagotavlja strokovno pomoč delegatom v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove delegatske funkcije, kakor tudi delegacijam in konferencam delegacij, temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini ter opravlja oziroma organizira strokovne in organizacijsko-tehnične naloge za delovna telesa skupščine in zborov ter za delo družbenih svetov.
Sekretariat skupščine opravlja tudi strokovne in druge naloge za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni zbori oziroma skupine delegatov delegirajo v Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije.
2.	člen
Sekretariat v okviru svojega delovnega področja sodeluje z izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi in službami, s strokovnimi službami skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami v občini, sekretariatom • Skupščine mesta Ljubljane in sekretariatom Skupščine SR Slovenije.
Sekretariat sodeluje tudi s sekretariati občinskih skupščin v mestu Ljubljani, s strokovno službo Skupnosti občin Ljubljanske regije in strokovno službo Skupnosti slovenskih občin.
II. DELOVNO PODROČJE SEKRETARIATA
3.	člen
Sekretariat opravlja predvsem naslednje naloge:
—	pripravlja osnutke programov dela občinske skupščine in njenih zborov in pri tem sodeluje s predsednikom skupščine in predsedniki zborov, z izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi, strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti, sekretariatom Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine SR Slovenije in drugimi predlagatelji gradiv za obravnavo v skupščini,
—	spremlja izvrševanje programov dela,
—	skrbi za pripravo sej skupščine, njenih zborov m delovnih teles ter pri tem sodeluje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, delegacijami krajevnih skupnosti, delegati družbenopolitičnega zbora, z izvršnim svetom in občinskimi upravnimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami, s službami skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti ter drugimi organi, organizacijami in službami, ki sodelujejo pri pripravi in obravnavi gradiv za občinsko skupščino, njene zbore in njihova delovna telesa,
—	skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov, članov delovnih teles o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo zbori občinske skupščine na način, kot je to določeno s poslovnikom občinske skupščine,
—	sekretariat je odgovoren, da predlagatelj gradiva pripravi kratke in razumljive povzetke,
—	opravlja strokovne in druge zadeve za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni zbori (oz. skupine delegatov) delegirajo v Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije in pri tem zagotavlja pravočasno obravnavo gradiv v zborih občinske skupščine in njenih delovnih teles oziroma v izvršnem svetu in drugih organih občine, ter posreduje sprejeta stališča in sklepe,
—	skrbi za zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj in pojasnil v zvezi z delom in nalogami občinske skupščine in njenih zborov,
—	opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa skupščine in njenih zborov, če ni drugače določeno,
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na delo delegatov v skupščini in zagotavlja strokovno pomoč v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove funkcije, ,
—	vodi evidenco sklepov sprejetih na sejah skupščine in njenih teles ter spremlja njihovo izvrševanje,
—	zbira in vodi evidenco delegatskih vprašanj; skrbi, da prejmejo pristojni organi ta vprašanja pravočasno, skrbi za objavo oziroma dostavo odgovorov v skladu s poslovnikom skupščine,
—	pripravlja osnutke oziroma predloge aktov in strokovnih gradiv s svojega delovnega področja na zahtevo skupščine oziroma zborov ali delovnih teles, delegacij in konferenc delegacij ter delegatov družbenopolitičnega zbora,
—	spremlja, evidentira in analizira delovanje delegatskega sistema v občini ter pripravlja skupaj s predsednikom skupščine in predsedniki zborov ustrezna poročila za zbore skupščine,
—	sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini glede uveljavljanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov,
—	vodi dokumentacijo o delu skupščine in njenih zborov, kakor tudi njenih delovnih teles,
—	skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina in njeni zbori v skladu z določili poslovnika skupščine,
—	opravlja strokovne in administrativne naloge za družbene svete občinske skupščine,
—	vodi evidenco o podeljevanju nagrad s priznanji in plaket občine in zagotavlja opravljanje strokovnih in administrativnih opravil za komisijo za nagrade in priznanja,
—	pri opravljanju svojih nalog sodeluje s predsednikom in podpredsednikom skupščine, predsedniki zborov in predsedniki delovnih teles,
—	opravlja protokolarne zadeve,
—	opravlja strokovne in druge naloge za potrebe skupščine, njenih zborov in delovnih teles, ki jih določajo poslovnik za delo skupščine in drugi akti občinske skupščine in njenih zborov.
4.	člen
Sekretariat skupščine opravlja svoje naloge v okviru delovnega programa občinske skupščine, njenih zborov, delovnih teles in drugih organov, za katere opravlja strokovne in druge naloge.
Pri opravljanju svojih nalog se mora sekretariat ravnati po smernicah, sklepih in stališčih organov iz prejšnjega odstavka in jim je odgovoren za svoje delo.
III.	ORGANIZACIJA SEKRETARIATA
5.	člen
Organizacijo in delo sekretariata se določi tako, da je zagotovljeno strokovno, učinkovito, racionalno in pravočasno opravljanje nalog iz 3. člena tega odloka.
Strokovne in druge naloge v sekretariatu opravljajo delavci sekretariata v skladu s poslovnikom skupščine in tem odlokom ter drugimi splošnimi akti skupščine in njenih zborov.
Delo in naloge, ki jih bodo opravljali posamezni delavci sekretariata, se določijo z aktom o sistemizaciji del in nalog na predlog sekretarja občinske skupščine.
6.	člen
Naloge sekretariata opravljajo naslednje službe:
—	tajništvo sekretariata,
—	strokovna služba zborov skupščine in delovnih teles,
—	informativno-dokumentacijska služba.
7.	člen
Tajništvo sekretariata opravlja vsa administrativ-no-tehnična opravila za delo skupščine in njenih zborov in delovnih teles, kakor tudi za delegate oz. skupine delegatov, za predsedstvo skupščine, za predsednika, podpredsednike skupščine za predsednike zborov.
Strokovna služba zborov skupščine in delovnih teles opravlja organizacijska, pravna in strokovna opravila za delo skupščine, zborov in njenih delovnih teles ter skupine delegatov, zlasti: skrbi za pripravo sej skupščine in njenih delovpih teles, skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje v skladu z določili poslovnika skupščine, vodi evidenco sprejetih in realiziranih sklepov sprejetih na sejah zborov oziroma delovnih teles skupščine in delegatskih vprašanj, organizira in daje strokovno pomoč delovnim telesom skupščine in skupinam delegatov; • spremlja in analizira delovanje delegatskega sistema in pripravlja osnutke oziroma predloge aktov v skladu s pristojnostjo zborov skupščine oziroma delovnih teles.
8.	člen
Informativno-dokumcntacijska služba:
—	vodi tekočo evidenco delegatov delegacij in konferenc delegacij ter vseh voljenih in imenovanih na sejah skupščine, '
—	skrbi za objavo gradiv za seje zborov in delovnih teles v glasilu,
—	kronološko zbira in hrani celotno gradivo sej zborov občinske skupščine in delovnih teles, Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine SR Slovenije in daje gradivo zainteresiranim na vpogled,
—	vodi evidenco sprejetih odlokov oziroma sklepov objavljenih v Uradnem listu SRS,
—	zbira in hrani publikacije oziroma informacije, ki so potrebne za delo delegatov, funkcionarjev skupščine oziroma za delo skupščine in njenih delovnih teles.
9.	člen
Sekretar skupščine vodi in organizira delo sekretariata in je za svoje delo ter delo sekretariata odgovoren občinski skupščini.
Delavci sekretariata so za svoje delo odgovorni sekretarju skupščine.
Sekretar skupščine predstavlja sekretariat v okviru njegovih pravic in dolžnosti.
10.	člen
Sekretar skupščine ima namestnika.
Namestnik sekretarja pomaga sekretarju skupščine pri opravljanju njegovih nalog.
Namestnik sekretarja nadomešča sekretarja skupščine v njegovi odsotnosti.
Namestnika sekretarja imenuje predsednik skupščine na predlog sekretarja skupščine in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
11.	člen
Sekretar skupščine je dolžan na zahtevo občin-sKe skupščine, njenega zbora in delovnih teles poročati o delu sekretariata.
12.	člen
Delavci sekretariata oblikujejo samostojno enoto delovne skupnosti občinske uprave.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev sekretariata se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti občinske uprave v skladu z zakonom.
13.	člen
Delavci delovne skupnosti sekretariata pridobivajo dohodek, primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
Občinska skupščina zagotavlja v proračunu občine sredstva za delo sekretariata glede na pomen, zahtevnost nalog in obseg dela.
14.	člen
Delavci sekretariata urejajo in uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v samostojni delovni enoti delovne skupnosti, nekatere zadeve skupnega pomena, določene s samoupravnimi akti delovne skupnosti pa urejajo skupaj z delavci občinskih upravnih organov in strokovnih služb.
Funkcionarji skupščine uresničujejo svoje samoupravne pravice v delovni skupnosti občinske uprave, razen tistih, ki jih uresničujejo v skladu s posebnimi predpisi, izven nje.
V. KONČNA DOLOČBA
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/79-1
Ljubljana, dne 12. marca 1979.
FTedsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA SISKA 483.
Na podlagi 181. in 193. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 1., 5. in 6. točke 622. člena, 630. člena, 631. člena, 632. člena in 633. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/
75) je Skupščine občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 14. marca 1979 sprejela
ODLOK
o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Pluta! Ljubljana in temeljni organizaciji združenega dela Kovinskih zapork Ljubljana
1.	člen
Ugotovi se, da so v delovni organizaciji Pluta! Ljubljana in temeljni organizaciji združenega dela Kovinskih zapork, nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in so huje prizadeti družbeni interesi s tem, da so hudo kršena določila L, 3., 5. in 9. točke 619. in 1. in 6. točke 620. člena zakona o združenem delu.
2.	člen
V delovni organizaciji Plutal Ljubljana, se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje prizadetih družbenih interesov, odstavita:
—	vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Plutal Ljubljana Močivnik Emil in
—	individualni poslovodni organ temeljne organi, zaci j e združenega dela Kovinskih zapork Pustovrh Franc.
3.	člen
Za čas delovanja ukrepa družbenega varstva se za izvrševanje poslovodnih funkcij imenujejo začasni poslovodni organi:
—	v delovni organizaciji Plutal Ljubljana in delovni skupnosti skupnih služb te delovne organizacije začasni kolegijski poslovodni organ v sestavi:
predsednik: Lokar Mirko, dipl. inž., pomočnik glavnega direktorja Podjetja za avtomatizacijo prometa Ljubljana
član: Kamin Alojz, oec., direktor plansko-analit-ske službe Industrije kovinske opreme Ljubljana
član: Medica Ivan, dipl. iur., pomočnik glavnega direktorja za splošne zadeve v Standard-Investu Ljubljana
Delovno organizacijo Plutal Ljubljana in delovno skupnost skupnih služb zastopa predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa;
—	v temeljni organizaciji združenega dela Kovin, skih zapork začasen individualni poslovodni organ: Premk Mihael, strojni tehnik, projektant Titovi zavodi Litostroj TOZD Obdelava.
Temeljno organizacijo Kovinskih zapork aeetopa začasni individualni poslovodni organ.
4.	člen
Omeji se pristojnost komisije (odbora) za delovna razmerja, delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb in delavskega sveta delovne organizacije Plutal Ljubljana za odločanje o sprejemu novih delavcev na delo in razporeditvah delavcev v delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije Plutal Ljubljana.
Ta pristojnost se prenese na začasni kolegijski poslovodni organ.
5.	člen
Začasni kolegijski poslovodni organ prevzame vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije in vodje delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Plutal Ljubljana.
Začasni individualni poslovodni organ prevzame vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa TOZD Kovinskih zapork.
Začasna poslovodna organa prevzameta tudi druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz ustave, zakona, samoupravnih splošnih aktov in tega odloka.
Začasna poslovodna orgjma sta dolžna zagotoviti:
odpravo vzrokov motenj v samoupravnih odnosih, zaščito družbenih interesov, razpolaganje z družbenimi sredstvi skladno z njihovim namenom in zakonom in uskladitev ter sprejem samoupravnih splošnih aktov vključno s konstituiranjem in vpisom v sodni register temeljne organizacije, delovne skupnosti skupnih služb in delovne organizacije Plutal Ljubljana.
Začasna poslovodna organa sta dolžna v času trajanja tega ukrepa zagotoviti kadrovanje predvsem poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in izvedbo vseh ukrepov skladno s programom uresničitve določil tega odloka tako, da bo po prenehanju izvajanja začasnega ukrepa družbenega varstva zagotovljeno nadaljnje nemoteno in uspešno poslovanje delovne organizacije Plutal Ljubljana.
6.	člen
Začasni ukrep družbenega varstva se izreče za do bo enega leta. Imenovanje začasnih poslovodnih organov in njihova pooblastila se vpišejo v sodni register, kjer je delovna organizacija Plutal registrirana.
7.	člen
Delavski svet delovne organizacije Plutal Ljubija, na je dolžan takoj pristopiti k izdelavi programa uresničitve ukrepa družbenega varstva in ga predložiti Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Šiška v 60 dneh od dneva pravnomočnosti tega odloka.
8.	člen
Začasna poslovodna organa za svoje delo odgovarjata predvsem Skupščini občine Ljubljana Šišika in delavcem delovne organizacije Plutal Ljubljana.
Skupščina občine bo ves čas trajanja začasnega ukrepa zoper delovno organizacijo Plutal Ljubljana spremljala uresničevanje začasnega ukrepa. Delavski svet delovne organizacije in začasna poslovodna organa so dolžni trimesečno obveščati skupščino občine o uresničevanju začasnega ukrepa družbenega varstva in programa za izvajanje ukrepa, po potrebi pa tudi več-keefc.
9.	člen
Delovna organizacija Plutal je dolžna nositi vse stroške, vezane za delo začasnih poslovodnih organov in druge stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnih ukrepov.
Predsedniku začasnega kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije in začasnemu individualnemu poslovodnemu organu temeljne organizacije Ko.
vinskih zapork pripada akontacija osebnega dohodka po merilih za nagrajevanje individualnih poslovodnih organov skladno s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije Plutal oz. osebni dohodek po merilih delovne organizacije iz katere izhajata, kolikor je ta za delavca ugodnejši.
Članoma začasnega kolegijskega poslovodnega organa pripada mesečna denarna nagrada za dodatna opravila in naloge v odvisnosti od angažiranja na nalogah za izvajanje ukrepa družbenega varstva.
Nagrada se izračunava po ovrednotenih nalogah in opravilih skladno s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije Plutal. na predlog predsednika začasnega kolegijskega poslovodnega organa.
10.	člen
Odlok o začasnem ukrepu družbenega varstva se šteje za dokončen akt.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-16-01/79
Ljubljana, dne 14. marca 1979.
Predsednica zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška
Vlada Sever 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 484.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
6.	člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1979 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/76, 6/77, 3/78 in 10/78) se v drugem odstavku 18. člena doda besedilo: »ter zavezanci, ki opravljajo storitve z gradbeno mehanizacijo.«
2.	člen
19.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odmerjeni davek iz obrtnih dejavnosti se zniža za 30 °/o zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost iz strok, ki so v občini deficitarne.
Priznana olajšava po tem členu lahko znaša do 50% povprečnega letnega neto OD v SRS v dejavnosti, katero opravlja.
Deficitarne dejavnosti ugotavlja IS na predlog odbora za splošno gospodarske zadeve.«
3.	člen
20.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki prvič ustanovijo obratovalnico za opravljanje storitvene, obrtne ali gostinske dejavnosti in se zavežejo tako dejavnost opravljati najmanj 5 let kot glavni poklic, se v prvem letu opravljanja dejavnosti odmerjeni davek zniža za 80 % in v drugem za 50 %. Ta olajšava lahko znaša največ 50 % povprečnega letnega neto OD v SRS v dejavnosti katero opravlja.
Olajšava po tem členu se prizna zavezancem, ki so dosegli najmanj 60 % celotnega dohodka s storitvami, od tega 50% z občani.
Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za prevozništvo in opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo.
Zavezancem, ki opravljajo storitveno obrtno dejavnost, se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti, ko dopolnijo 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in njihov dohodek po odbitku stroškov ne presega 25 % poprečneg? neto OD zaposlenega v SRS za tekoče leto.«
4.	člen
21.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti se plačuje 9» naslednjih stopnjah:
1.	Od dohodkov raznašalcev časopisov knjig, revij
in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije
>»d. 10%
2.	Od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujčih zabavišč 20 %
3.	Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30%
4.	Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40%.
Zbiralci odpadnega materiala (železo, papir, steklo ipd.) so oproščeni plačila davka iz obrtnih dejavnosti.«
5.	člen
V	25. členu se stopnja »25'%« nadomesti s stopnjo »40 %«.
6.	člen
V	drugem odstavku 26. člena se stopnja »35%«. nadomesti s stopnjo »40 %«.
Z
7.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
8.	člen
Ta odlok, z izjemo 4., 5. in 6. člena, ki začno veljati 1. aprila 1979, začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-6/79-1
Šmarje pri Jelšah, dne 13. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
485.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 12. marca 1979 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1981 do 1985
1.	člen
Srednjeročni družbeni plan občine Šmarje pri Jelšah se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1981 do 1985 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan).
2.	člen
Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja.
3.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli sočasnega srečevalnega, usklajenega in celovitega planiranja.
/. člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je odgovoren za pripravo plana iz 1. člena tega odloka.
5.	člen
Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana so strokovne službe Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Obseg in vsebina del na izdelavi plana bo opredeljena z delovnim programom.
6.	člen
Vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov š katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo srednjeročnega plana občine.
7.	člen
Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zagotovijo v proračunu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah za leti 1979 in 1980.
8.	člen
Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah bo po potrebi predpisal dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih obveznih kazalcev, ki so za občino Šmarje pri Jelšah posebej pomembni
9.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah bo za plan iz 1. člena tega odloka predložil skupščini:
—	osnutek smernic najkasneje do 30. septembra
1979,
—	dogovor o temeljih plana do 31. maja 1980,
—	osnutek srednjeročnega plana do 31. maja 1980,
—	predlog srednjeročnega plana do 30. oktobra
1980.
Skladno z načeli začasnega in srečevalnega planiranja bodo nosilci planiranja iz 3. člena pripravili osnutek smernic, samoupravni sporazum o temeljih plana ter osnutek in predlog plana v rokih določenih v prejšnjih odstavkih.
10.	člen
Delo na pripravi srednjeročnega plana se prične takoj.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 422-2/79-1
Šmarje pri Jelšah, dne 13. marca 1979.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom (participaciji) za leto 1979 (občinske zdravstvene skupnosti Brežice, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec), objavljenem v
Uradnem listu SRS, št. 7-354/79 z dne 9. III. 1979, je v opombi * pravilna letnica »1980« in ne »1979«, kot je bilo pomotoma objavljeno.
POPRAVEK
V odloku o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 4-238/79) popravljamo naslednje tiskarske napake:
v 3. členu odloka:
—	povsod, kjer je navedena beseda »din« se pravilno glasi »let«;
—	v 18. točki se na koncu prve vrste doda »10« (let);
—	v 49. točki se namesto številke »30« pravilno glasi »80«.
POPRAVEK
V odloku o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 4-239/79) popravljamo naslednje tiskarske napake:
— v 17. členu se za besedo »določenih« vstavi beseda »javnih«;
— v 23. členu se na koncu zadnjega stavka doda beseda »povzročitelj«.
Uredništvo
POPRAVEK
— na strani 498 pri pare. št. 1602/2 njiva se pravilno glasi izmera 370 m2 in ne 375 m2, vložek št. 917.
Pomotoma pa je izpadla iz tabele 3. člena odloka tale vrstica:
pare. št. 1562/16 travnik izmere 109 m2, vložek št. 969 Menard Lado in Marija, Pavšičeva 37 Logatec, ki se jo vpiše za pare. št. 1562/4 pri istem vložku.
St. 010-6/78
Logatec, dne 14. marca 1979.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
POPRAVEK
V odloku o imenovanju ulic v naselju Lukovica v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 7-398/79 z dne
9.	III. 1979) se 9. točka 2. člena pravilno glasi:
»Pot, ki se odcepi od magistralne ceste Ljubljana —Vrhnika in pelje proti jugu v smeri Plešivice, se imenuje Pot na Plešivico.
Sekretariat Skupščine občine Vrhnika
VSEBINA
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
Stran
__	, ,	.	.	458. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	«#1
V sklepu o javni razgrnitvi osnutka sprememb in
dopolnitev zazidalnega načrta Litija — desni breg
(Uradni list SRS, št. 6-322/79 z dne 1. III. 1979) se v	ustavno sodisce sr Slovenije
2. točki beseda »Gradmetal« nadomesti z besedo »Komunala«.	459. Odločba o razveljavitvi pravilnika o izobraževanju
in pravilnika o pripravnikih v delovni organizaciji Mariborska tekstilna tovarna Maribor	801
POPRAVEK
V sklepu o javni razgrnitvi osnutka sprememb dela urbanističnega načrta Litija — zazidalni otok US 10, LS 9, LP 3 (Uradni list SRS, št. 7-380/79 z dne 9- III. 1979) se v 2. točki beseda »Gradmetal« nadomestil z besedo »Komunala«.
Sekretariat skupščine
POPRAVEK
V	odloku o prenehanju lastninske pravice in dru-gih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta soseske S-l, ki ga je sprejela Skupščina občine Logatec in je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 6-337/79 z dne 1. III. 1979, so tiskovne napake s temi Popravki:
V	tabeli 3. člena odloka:
— v 10. vrsti na strani 497 pri pare. št. 1562/12 se Pravilno glasi: vložek št. 955 in ne 995;
•— v 40. vrsti na isti strani za pare. št. 1558/3 je izpuščena pare. št. 1540/5 travnik z izmero 55 m2, vlo-žek št. 943.
izvrsni svet skupščine sr Slovenije
460. Družbeni dogovor o ukrepih za izvajanje politike
cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1979 see
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
461.	Sklep o zaključnem računu Skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1978	606
462.	Sklep o uskladitvi pokojnin	606
463.	Sklep o mejnem znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov	607
464.	Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka	*®7
465.	Sklep o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da za-
varovanec preživlja določene družinske člane	608
466.	Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo	608
467.	Sklep o višini invalidnin za telesno okvaro	608
468.	Sklep o razporeditvi sredstev za rekreacijo upokojencev v letu 1979	609
469.	Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1978
470.	Sklep o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske
osnove	610
471.	Sklep o podaljšanju veljavnosti sklepa o določitvi
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere	zavarovanja	610
472.	Sklep o začasnem prenehanju plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, ki zapade v plačilo v času od
1. 4. do 30. 6. 1979	610
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
473.	Sklep o osnovah za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo za osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart v letu 1979 (Maribor)	611
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
474.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah	v	letu	1979	(Celje)	612
475.	Odredba o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za
sveže telečje, junečje, goveje in prašičje meso (Cerknica)	612
476.	Odredba o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih
preiskavah v letu 1979	na	območju	občine Idrija	613
477.	Sklep o soglasju k oskrbninam v VVZ Štefke Majnik
v Idriji in v Sp. Idriji	614
478.	Sklep o soglasju k cenam oskrbnega dne v Domu
upokojencev Idrija	615
479.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni
pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine za obdobje 1981 do 1985 (Ljubljana Bežigrad)	615
480.	Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad	616
481. Odlok o občinskih upravnih organih (Ljubljana Be-
žigrad)	621
482.	Odlok o organizaciji in delovnem področju sekretariata Skupščine občine Ljubljana	Bežigrad	625
483.	Odlok o začasnem ukrepu družbenega varstva v de-
lovni organizaciji Plutal Ljubljana in temeljni organizaciji združenega dela Kovinskih zapork Ljubljana (Ljubljana Siska)	627
484.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah)	629
485.	Odlok o pripravi in sprejetju srednjeročega družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od
leta 1981 do 1985	630
—	Popravek sklepa o valorizaciji prispevkov uporabni-
kov k stroškom (participaciji) za leto 1979 (občinske zdravstvene skupnosti Brežice, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje	in	Žalec)	630
—	Popravek odloka o minimalnih tehničnih in drugih
normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v občini Kamnik	631
—	Popravek odloka o obveznem odlaganju in odvozu
smeti in odpadkov v občini Kamnik	631
—	Popravek sklepa o javni razgrnitvi osnutka spre-
memb in dopolnitev zazidalnega načrta Litija — desni breg	631
—- Popravek sklepa o javni razgrnitvi osnutka sprememb dela urbanističnega načrta Litija — zazidalni otok LS 10, LS 9, LP 3	631
—	Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice in
drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta soseske S-l (Logatec)	621
—	Popravek odloka o imenovanju ulic v naselju Lukovica v občini Vrhnika	631
\
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po *zldu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/VIT — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — 21ro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72