Posamezna itevil- Th š^k T^J V^ Tk F T/* Uredništvo. Kopt- ka l Din. mesečno, Mr V-T J™ MJ M-. 0> J^L M tarjeva ul. št. 6/UI če se sprejema list _ Telefon St 2050 in f>o ^^ ^^^m ^^ M^Bm jHM m^pB ^^^^^ B ^H^V iMV ^^ = ^^^^^^ ^^m ^mm flSB Hf M fljnm^ m aBB letna naročnina je SLOVENEC jeva ulica štev. 6 Manifestacija z morjem za zvezo Stovenije Važna konferenca slovenskih in hrvalshih gospod, krogov v Ljubljani Ljubljana, 6. maja. Danes dopoldne ob 10 je bila v univerzitetni zbornici širša konferenca slovenskih in hrvatskih gospodarstvenikov, ki jo je sklical Akcijski odbor za železniško zvezo Slovenije z morjem. Konference so se udeležili odlični zastopniki slovenskega in hrvatskega gospodarstva, ki so se vsi enodušno strnili v zahtevo, da je graditev železniške proge Kočevje—Sušak, s čemer bi Slovenija dobila že davno zaželjeno in že večkrat zagotovljeno zvezo z Jadranom, neodložljiva in nujna. Konferenco je vodil predsednik Akcijskega odbora, župan mesta Sušaka g. Ružič, ki je v začetku pozdravil bana dravske banovine dr. Marušiča, zastopnika ministra za trgovino in industrijo g. Krajača, zastopnika bana savske banovine dr. Aranickega, ljubljanskega župana dr. Puca in podžupana prof. Jarca, podbana dr. Pirkmajerja, zastopnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Ceriča, ministra n. r. Svegla, senatorja Kukuljeviča, narodne poslance in banske svetnike obeh banovin ter naposled številne predstavnike slovenskih in hrvatskih gospodarskih krogov. Nato so bile sprejete udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku Nikoli Uzunoviču, banu savske banovine dr. Ivu Peroviču, ministru trgovine in industrije g. Demetroviču, finančnemu ministru g dr. Gjorgjeviču in prometnemu ministru generalu Mi-losavljeviču. Sušaški župan poroča Predsednik Ružič je nato v daljšem referatu najprej pojasnil historijat problema zveze Slovenije z morjem. Misel se je pojavila takoj po vojni, ko smo z rapallsko pogodbo izgubili zvezo s Trstom in Reko, ki sta prišla v tuje roke Takrat se je vsa slovenska javnost zainteresirala za podaljšanje kočevske železnice in je takoj nastala cela vrsta projektov, ki so jih podpirale razne gospodarske skupine. Izmed teh projektov so ostali trije najboljši, ki so še danes najbolj aktualni. Ze 1 1922 je vlada odredila, da se 2 milijona dolarjev Blai-rovega posojila porabi za graditev železniške proge Kočevje—Sušak. Toda denar se je porabil za druge stvari. Finančni zakon iz maja 1927 je uzakonil, da se ima proga Kočevje—Vrbovsko graditi iz že zaključenih posojil ali iz novih. Toda tudi takrat ni prišlo do graditve. Predsednik je dalje utemeljeval nujno potrebo naše zveze z morjem. Danes gre ves izvoz iz dravske banovine skozi tuja pristanišča. Vsako leto gre 80 milijonov dinarjev za prevoznine na italijanskih železnicah, zaposlujejo se pri tem tuji delavci itd. Vse naše gospodarstvo občutno trpi zaradi tega. Pa tudi za tujski promet je zveza Slovenije z morjem bitnega pomena. Proga Ljubljana—Sušak čez Zagreb je dolga 371 km, Ljubljana—Reka čez Št. Peter pa 138 km, torej za 233 km krajša. Če bi se udej-stvila železniška proga Kočevje—Sušak, bi bila naša pot do morja po domači zemlji krajša za 184 km. Na koncu je predsednik govoril o velikem pomenu Jadrana za našo državo, ki ne sme ostati samo primorska država, ampak se mora razviti v pomorsko silo, in naglašal pomanjkanje jadranske orientacije v naši državni politiki. Kot primer slednjega je navedel svoj razgovor z nekim visokim našim javnim funkcijonarjem, ki je dejal, da je za nas Donava važnejša kakor Jadran. Referat g. Ružiča je zbudil živahno pritrjevanje in ploskanje. Za njim je ban g. dr. Marušič pozdravil vse navzoče in se zahvaiil veliki inicijativnosti akcijskega odbora. Povdaril je, da današnja konferenca nima namena, da bi prepričevala o potrebi zveze Slovenije z morjem, ampak da konstatira to potrebo, glede katere mora vladati enodušnost povsod. Zveza dravske banovine z Jadranom ni ogromnega pomena samo za Slovenijo, ampak za vso državo. Gradnja te železniške proge mora iz-zveneti kot kompenzacija za naše izgubljene kraje pod Italijo. Zaključil ie z rekom: »vivere non ne-cesse, sed navigare necesse est. Debata Nato je predsednik otvoril debato in prosil vse navzoče, naj ne debatirajo o projektih, ampak naj manifestirajo za čimprejšnje uresničenje cilja, ki si ga je akcijski odbor zastavil. Prvi se je oglasil k besedi predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani g. Jelačin, ki je v glavnem izvajal: Dolga je borba, toda kloniti ne smemo kljub razočaranjem, ki smo jih doživeli. Za Slovence je morje potrebno. Obljubljena nam je bila zveza z njim že večkrat, toda ostalo je samo pri besedah. Ko je bila po zadnji širši konferenci slovenskih in hrvatskih gospodarstvenikov na Sušaku leta 1930 deputacija Akcijskega odbora pri takratnem ministrskem predsedniku generalu Živkoviču in intervenirala glede kreditov za gradnjo železnice Kočevje—Vrbovsko, je gosp. Živkovič dejal, da so denar porabile prejšnje vlade. To je žalostno dejstvo, še bolj žalostno pa je drugo, da se ni začela graditi transverzalna železnica Št. Janž—Sevnica, ki bi bila dolga samo 12 kilometrov, čeprav so bili krediti odrejeni. Nato je omenjal, da se zadnje čase kažejo znaki zboljšanja gospodarskega položaja in da danes ne more več držati Izgovor, da denarja ni. Denar je tu, če ne v enem pa v drugem žepu. Treba je le volje in hotenja, da se ga vzame. Poleg železniške zveze z morjem pa je potrebna tudi avtomobilska cesta na Sušak, kar je neprecenljive važnosti za tujski promet. Naši merodajni faktorji bi se morali zavedati, da je vstop v našo državo tudi s severa, ne samo z juga čez Solun. Zaključil je z apelom na vse merodajne kroge, naj takoj začno z delom za uresničenje zveze Slovenije z morjem. Predsednik je nato konferenco za pol ure prekinil. Med tem časom so šli vsi udeleženci na balkon univerze, kjer so prisostvovali manifestacij-skemu zborovanju Jadranske Straže na Kongres-aem trgu. Jadranska Straža se pridružuje Nato se je konferenca nadaljevala, Podban in predsednik oblastnega odbora JS dr. Pirkmajer je prebral izjavo Jadranske Straže, ki se pridružuje zahtevi po zvezi Slovenije z morjem. Zastopnik trgovinskega ministra g. Krajač je opravičil odsotnost svojega šefa in obljubil vso pomoč ministrstva za trgovino in industrijo. Nato je orisal smernice naše trgovinske politike glede na naše morje. Smo izrazita pomorska država in moramo zaradi tega organizirati našo pomorsko in tranzitno trgovino. Najvažnejši pogoj za to pa je najhitrejša zveza naših pristanišč z zaledjem. S tega vidika je treba forsirati graditev proge, ki naj bi dravsko banovino po najkrajšem potu zvezala z morjem. Za zagrebško trgovsko zbornico sta govorila njen podpredsednik dr. Jakil in generalni tajnik Čuvaj, ki sta obljubila vso pomoč svoje zbornice v borbi za zvezo Slovenije z morjem, saj je ta zveza tudi v interesu gospodarstva savske banovine, zlasti hrvatskega Primorja. G. Čuvaj je povdaril, da bi bila proga Kočevje—Sušak gotovo tako visoko aktivna, da bi se iz presežka lahko gradile druge železniške proge. Zastopnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Cerič je naglašal, da je glavno v našem gospodarstvu izvoz, ki gravitira na Jadran. Naša prometna politika mora povezati zaledje z morjem in obremeniti naše luke s tranzitom. Obljubil je vso pomoč svoje ustanove. Krajše izjave so podali nato podpredsednik osrednjega odbora Narodne odbrane in urednik »Jugoslovanskega Lloyda« dr. Malinar, župan mesta Bakra Antič in za udruženje trgovcev na Sušaku in Bakru g. Bačič. Senator Kukuljevič je povdarjal, da je treba nujno gledati na to, da se bo graditev proge oddala domačim podjetjem, ne pa tujim. Senator dr. Rožič je citiral iz neke nemške revije članek nekega pomorskega strokovnjaka, ki trdi, da bosta v bližnji bodočnosti izmed vseh morij imela najvažnejši vlogi Tihi Ocean in Sredozemsko morje. Če hočemo tedaj, da nas čas ne bo prehitel, moramo poskrbeti za naš Jadran. Zveza Slovenije z morjem je v tem oziru neprecenljiva važnosti. Finančna plat proge Generalni ravnatelj »Rude in kovine« in banski svetnik g. Lovšin je mnenia, da je zdaj naša naloga poiskati finančno traso, iz katere se bo gradila projektirana železniška zveza. Železniška proga Kočevje—Sušak in potrebne investicije v sušaškem pristanišču bi stale 350 do 400 milijonov. Proga sama okrog 250 milijonov. Od tega bi 220 milijonov ostalo doma, 3 do 4 milijone bi šlo za zemljišča, okrog 50 milijonov za stavbni les, za delavske mezde pa okrog 140 milijonov. Koliko brezposelnih delavcev bi dobilo zaposlitve pri tam javnem delu! G. Lovšin se pridružuje mnenju g. Jelačina, da imamo denarja dovoli, samo hoteti ga je treba. Možnost financiranja proiekta zveze Slovenije z morjem je samo pri državi, ki naj to stori ali iz budžetnih sredstev ali pa naj najame posojilo, notranje ali zunanje. Na koncu povdarja, da bodi odslej naprej naloga akcijskega odbora predvsem študij in iskanje finančnih možnosti in sredstev. V imenu ljubljanske inženjerske zbornice je govoril ing. Pirkmajer, ki je povdarjal, da so domači inženjerji na razpolago za dalo. Gledati bo treba, da bodo zaposlene same domače moči. Nato so govorili še v imenu odbora za zgraditev železnice Št. Jani—Sevnica ing. Zupančič, za Obrtno zbornico v Zagrebu g. Kunčič, za sekcijo gradbenih inženjerjev in arhitektov ing. Hribar, banski svetnik iz Gorskega kotara Malivac, ki je med drugim naglasil, da pri nas nujno pogrešamo ministrstvo za javna dela, ina tajnik zbornice za TOI v Ljubljani dr. Koče, ki je povdaril, da je že 15 let od tega, kar smo se zedinili v Jugoslavijo, pa Slovenija še vedno ni prišla v organičen sklop z ostalo železniško mrežo v državi. Graditev kočevske proge je zaradi tega nujna. Predsednik je nato prečital številne pozdravne brzojavka, ki s o>ih poslale razne občine iz naše Kočevske in Gorskega kotara. Pozdravno brzojavko je med drugimi poslal tudi minisler za socialno politiko dr. Novak, ki se je opravičil radi izostanka. Zatem se je oglasil k besedi še ljubljanski podžupan proi. Jarc, ki je predlagal da se k resoluciji, ki se bo sprejela glede železniške zv^ze Slovenije z morjem, dostavi tudi zahteva po gradnji avtomobilske ceste. Prof Jarc je nato orisal obupno stanje cest, ki nas po dolgih ovinkih vežea akcijski odbor, razmere precej izpremenile in ie več članov iz odbora izpadlo, je predsednik odredil volitve novega odbora. Soglasno je bila izvoljena lista, ki |o je predlagal g. Kebek; predsednik Gjorgie Kužič, župan mesta Sušaka, podpredsednik dr. Dinko Puc, župan mesta Ljubliane, tajnik I. V. Cerič, tajnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, tainik II. dr. Jure Koče, tajnik Zbornice z.a TOI v Ljubljani. Ostali odborniki pa so odlični predstavniki slovenskega in hrvatskega gospodarstva. Resolucija Ob zaključku je predsednik prebral resolucijo, ki se bo odposlala vsem pristojnim mestom Resolucija se glasi: Na širši konferenci gospodarstvenikov drav-sk«. in savske banovine, ki se je vršila dne maja v Ljubljani, in po pretresu splošnih gospodarskih razmer in potreb, se ugotavba: 1. Čimbolj se gospodarska kriza zaostruje, tem težje se čuti škoda, ki nastaja našemu narodnemu gospodarstvu in narodu radi tega, ker se še vedno velik del našega blagovnega in potniškega prometa razvija čez tuje ozemlje in skozi tuja pomorska pristanišča radi pomanjkanja dobrih železniških zvez z našo obalo. 2. Najbolj izrazito prihaja do izraza ta škoda v dravski banovini, ki ima zelo razvito gozdarstvo, gozdarsko in drugo industrijo, njena uvozna in iz- vozna trgovina pa je odvisna od tujih pristanišč radi pomanjkanja zveze z našimi pristanišči v gornjem Jadranu, kamor po svojem zemljepisnem položaju gravitira. 3. Naš promet, ki se razvija skozi tuja pristanišča, se ravna po splošnih gospodarskih potrebah in razmerah, toda zmerom doseže nekaj stotisočev ton, tako da gre letno v inozemstvo okrog 70—80 milijonov dinarjev na prevoznim, stroških preto-vaijvnja itd. in tako odpade delavstvu iz najbolj pa. sivnih krajev velik letni zaslužek odnosno se ji p-0' slabšujejo pogoji eksistence, kar je treba posebno povdaritL 4. Pomanjkanje zveze dravske banovine z našim Kvarnerom se odraža tudi v tem, ker radi tega nc moremo v naša pristanišča pritegniti tranzit našega srednjeevropskega zaledja in poleg tega je promet tujcev iz centralne Evrope k nam v precejšnjem delu navezan na tuje železnice in na tuje lukc. S tem je oškodovan naš ugled in interesi železnice, pomorstva in ostalih gospodarskih čini-teljev. 5. Neobhodno potrebo zgraditve zveze dravske banovine s sušaško progo so priznali merodajni iaktorji že takoj po zedinjenju in jc priznanje tc potrebe prišlo do polnega izraza ob priliki sklepanja Blauovcga posojila leta 1922, ko je bilo v svrho zgraditve omenjene zveze odrejenih dva milijona dolarjev, zgradiiev proge uma pa je bila uvrščena med dela, ki se imajo prvenstveno izvesti. Tudi v finančnem zakonu od maja 1927 stoji, da se ima železniška proga Kočevje—Vrbovsko graditi iz žc zaključenih posojil ali iz novih, ki se bodo še zaključila za splošno državno potrebo. 6. ce se upošteva, da jc dravska banovina danes še vedno odsekana od morja, ker je njen železniški prometni sistem zaradi pomanjkanja prave zveze z našo morsko obalo, usmerjen na tuja pristanišča, smatramo, da se mora postaviti na prvo mesto gradnja te železniške proge, ki bo osvobodila tujega vpliva in tuje kontrole velik del prometa nase nacionalne trgovine celega zapadnega dela naše države, posebno pa dravske banovine, ki je ena izmed naših gospodarsko najbolj razvitih pokrajin, in bo omogočila, da se bo tujski promet, ki stalno narašča, razvijal do naših pristanišč po našem, ne po tujim ozemlju. Smatramo, da ne bo nikogar med merodajnimi v tej državi, ki bi mogel osp.oiavati nepobitno dejstvo, da je zgraditev te aktivne železniške proge danes najvažnejši in najnujnejši splošni interes celokupnega našega gospodarstva in interes državnega ugleda. Na podlagi teh neizpodbitnih dejstev in ugotovitev se naproša kravijcvska vlada, 1. da uvrsti zgraditev zveze dravske banovine z našo obalo med ona dela, ki sc imajo prvenstveno izvesti, da se tako čimprej osvobodi naš blagovni in potniški promet in sploh gospodarsko življenje zapadne Jugoslavije od tujega vpliva in 2. da takoj ukrene potrebne korake za končno-veljavno financiianje te proge. Da bi se pa takoj lahko začelo z deli in bi se tako v današnjih težkib razmerah nudilo delavstvu potreben zaslužek, j« treba prvi del zgraditve te proge uvrstiti v načrt državnih javnih del. Resoluciia je bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Ob tričetrt na dve je predsednik Ružič zaključil to lepo manifestacijo naših gospodarstvenikov za zvezo Slovenije z morjem. Ali pojde Barthou v Rim? Italija želi oživiti pakt štirih Pariz, 6. maja. A A. »Ere Nonvelle« prinaša dane« uvodnik o italijanskih poskusih, da bi se po Suviclievem neuspehu spet oživil pakt štirih in dosegel obisk zunanjega ministra Barthouja v Rimu. List pravi med drugim: »Zelja Italije, da bi ponovno oživel pakt štirih in da bi v zvezi s tem ta ali oni francoski minister odšel v Rim, je nalotela pri nekaterih francoskih politikih na ugoden sprejem. Mi pa mislimo, da gre Francija, ki je pred kratkim poslala na uraden obisk v Varšavo in Prago svojega zunanjega ministra, in v katere imenu bo isti Barthou v kratkem obiskal Belgrad in Bukarešto, po pravi jxiti in da vodi politiko, ki je dejansko koristna za njeno varnost in za splošni mir. Zato je clanes neumestno zahtevati od Francije, da bi ponovno oživila pakt štirih, ki je poslal i de iure i de facto mrtva točka na papirju, odkar je Nemčija Sestanek v Ankari Grčija ostane zvesta svojim prijateljem Carigrad, 6. maja. Z ozirom na vesti, ki so jih lansirali zadnjo čase zlasti italijanski listi, so turški časnikarji intervjuvali grškega vojnega ministra Konilylisa, ki je skozi Carigrad potoval v Ankaro, kaj je na teh vesteh resnice. General Kondylis je odgovoril, da so tc vesti brez podlage. Grčija je podpisala balkanski pakt in mu bo ostala zvesta, ker ni nobenega razloga, da bi izstopila. Nasprotno Grčija le želi, da se ta pakt okrepi in da sc mu pridruži tudi Bolgarija. Gcnoral Kondvlis se danes nahaja že v Ankari, kjer se bodo začela posvetovanja, kako izvesti in izpopolniti balkanski pakt po konkretnem dogovoru mod Turčijo in Grčijo, ki naj zasigura sodelovanje teh dveh držav v interesu miru. Ankara, 0. maja. AA. Anatolska agencija poroča: Minister zunanjih zadev turške republike Tevfik R u ž d i - b e j je priredil snoči večerjo na čast grškemu vojnemu ministru generalu Kondjdi-su. V govoru, ki ga je imel pri tej priliki, je dr. Tevfik Ruždi-bej med drugim naglasil, da sta Turčija in Grčija, odkar sta postavili temelje svojemu sedanjemu prijateljstvu, zmerom delali' na to, da s čim pogostejšimi osebnimi sestanki svojih voditeljev čim bolj druga drugo spoznata. Dalje je govornik naulasil potrebo, da bi se splošni turški in grški politiki, ki sta popolnoma enaki, čim bolj prilagodile tudi vse druge panoge javnega udejstvo-vanja v obeh državah. Obe državi sta zvesto vdani miru, je nadaljeval turški zunanji minister, in zato sta zasnovali svojo skupno politiko na ideji miru in s tem uvedli dobo plodnega sodelovanja na vzhodnem dolu Sredozemskega morja in na Balkanu. Ta zamisel se jc postopno razvijala vse dalje z dvostranskimi pakti o prijateljstvu in s paktom balkanske zveze. V svojem odgovoru je grški vojni minister K o n d y 1 i s izrazil občudovanje do impozantne-ga dela za obnovo in prejiorod Turčije, kar je v prvi vrsti zasluga stvariteljskega genija velikega narodnega voditelja gazija Mustafe Kemala paše. Popolnoma istega mnenja sem kakor dr. Tevfik Ruzdi-bej, je nadaljeval govornik, da so potrebni in koristni čim pogostejši osebni sestanki med voditelji obeh držav. To je eno izmed najboljših in najzanesljivejših sredstev za nadaljno izgradnjo in razvoj prijateljstva, ki vlada med obema državama in predstavlja enega izmed temeljnih kamnov miru na bližnjem vzhodu. To prijateljstvo, je zaključil general Kondylis, je znatno olajšalo bodoči razvoj politike zhližanja med balkanskimi narodi. Grčija in Turčija bosta zato tudi v bodoče usmerili svojo prizadevanje v lo smer. stopila iz Društva narodov. Ce pa Italija dejansko želi pogovoriti se s Francijo samo o razorožitvenein vprašanju, nadaljuje »Kr« Nouvelle«, zakaj ne bi potem mogel priti predsednik italijanske vlade v Pariz? Kolikor nam je znano, Mussoiini ni privezan na rimska tla, kakor je sveti oče papež vezan na Vatikan.« Dogovor med Albanijo in Jugoslavijo Ilelgrad, 5. maja. AA. Danes so podpisali med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Albanijo naknaden dogovor k dodatku trgovinske pogodbo. Ta dogovor dajo možnost prebivalstvu nekaterih naših va«i ob albanski n oji južno od Skadrskega jezera, da lahko gredo na trg Skader in tam prodajajo svoje blago ter si kupijo najnujnejšo potrebščine. Dogovor so podpisali v imenu našo kraljevine nnš zunanji minister gosp. Jevtič in trgovinski minister g. Demetro-vič, v imenu kraljevine Albanije pa albanski poslanik na našem dvoru Rut' Fizo in D. 1'eraki, pomočnik albanskega zunanjega ministra. Spor med Cerkvijo in Nemčijo vedno ostrejši Dunaj, 6. maja. »Reiehspost« poroča, da se je spor_ med Nemčijo in Sveto Stolico zelo poostri 1. Nemška vlada preganja dalje katoliške mladinske organizacije in katoliško časojiisje ter sili katoliško mladino k prireditvam in tečajem, kjer se uči nemška poganska vera. Ta se projMtgira tudi |>o šolah in knjigah, ki jih je mladina prisiljena kupovali in se iz njih učiti. V Vatikanu pravijo, da bo nemška vlada, ako hoče res kulturni boj, našla Cerkev popolnoma pripravljeno in da bo Sveta Stolica prisiljena do jako dalekosežnih ukrepov Redukcija uradništva v Franciji Pariz, fi. maja. AA. Današnji uradni list Iifinaša celo vrsto dekretov o redukcijah v najvažnejših oddelkih finančnega ministrstva, kakor v računskem, upravnem, katastrskem, carinskem in davčnem oddelku. Reduciranih je 5581 uradnikov, lo je okoli 10% celot, osebja finančnega ministrstva » Buenos Aires, 6. maja. AA. V provincah Buenos Aires in San Louis so izpustili v e politično osumljene« in kaznjonco. stran - »Ponedeljski Slovence*, dne lilu ju 10" t. ■štev. 10. Strašen roparski umor pri Vrhniki Vrhnika, fi. unija. Vrhniko in okolico .ie danes razburil strahovit zločin, ki je bil odkrit v zgodnjih dopoldanskih urah v vasi Sinju Gorica, ki je oddaljena od Vrhnike tri kilometre. — I'.....r,enega so našli fiti-lel nega posestnika ■Iakobn Guutarju iz Sinje Gorice 21. O zlo -inii sum zvedeli sledeče podrobnosti: Jakob Gantar, ki je bil vdovec in brez il rok (žena mu je umrla pred dvema leto: •nn), je Imel svoje posestvo na takozvani Frtiei. Svoječasno se je bavil s ccvljar-,1 vom, zadnja letu ua mu je opešal vid ta ko dn ie le še obdeloval svoje njivice. Nje <o]ioldne ob pol •>. ko ie prenehal z delom, je odšel na I'ruco v gostilno Kovač, kjer je naročil čn.i in_ cigarete ler nato z !)0-letnim preužitkarjem Ogrinoni kramljal do četrt na osem. Nato je dejal, dn gre spat. Od tega trenutka da-'jo sa ni nihče več videl. Kako je bil zločin odkrit? Danes dopoldne sc jo vračal ključavničarski pomočnik Alojzi i Popit z Lesnega Hrdo od i), maše na Vri 'iki. Spotoma se jo nameraval oglasiti pri Gantarju, s katerim se ie pred dnevi zmenil za nakup nekega železa. Prednja vrata v Guntnrjevo hišo so bila zaprta, kakor ponavadi, zato je stopil v hišo zadaj. Cmlno se mu .ie zdelo, dn je v hiši vse tiho. Odprl je vrata v izbo, kjer pn so mu .je nudil strašen prizor. Nn klopi ob peči je ležal Gantar negiben, s strahotnimi ranami nu glavi. Pod klopjo pa je bila velika mlaka krvi. Ilil je že mrtev. Popil ie takoj stekel do sosedov in obvestil o ilil idili sosedu Frtiennn ln gostilničarja Kovača. ki stu šla tnkoj nu orožniško postajo. Na lice mestu je takoj prihitel orožji i šk i pod narednik Slupur Anton, ki je začel s preiskavo. Pregledni je najprej mrtveca iti ugotovil 12 »I rasnih rim ua glavi. ki >o moralo biti prizadejane - kakšnim topim orodjem. Takoj nato se je nnpntil poizvedovat naprej. Kolarski vajenec, ki prodaja tuje kolo, Snoči .ie sedela v gostilni pri »Stari šrnngi večja družba ljudi. Okrog pot 12 je stopil v gostilniško izbo 21 letni kolarski vajenec Rudolf Mesec, ki se uči pri kolnr »kom mojstru Potkovšku ua Drenovem gri eu. S seboj je pripeljal kolo. ki gn je sku šal navzočim prodati. Zahteval je zanj (itltl Din. Vsem ljudem v gostilni se jo zazdel sumljiv, kolo pa se jim je zdelo znano. Vprašali so gu, k.io ga je dobil. Mesec je na tn vprašanja odgovarjal zelo čudno in .ie enkrat dejal, da je kupil kolo na Vrhniki, ilrugle v Logatcu, tretjič v Zaplani. Kolesa ni nihče maral kupiti, nakar je Mesec s kolesom odšel domov. Kant. ti nisi dobil kolesa na pošten način!« Danes dopoldne je Mesec zop«it poskusil sroeo s prodajanjem kolesu. Ponudil ga je kovaču Friškoveu na Drenovem griču. Kovne si .je neknj časa ogledoval kolo, ki se mu je zdelo silno znauo, Nu vprašanje, kje gn je dobil, ,jo Mesec s|iet dajal različne odgovore. To se .ie zazdelo Kriško vou sumljivo in je dejal funtu: »Fant, ne verjamem, da hi Ii kolo dobil na pošten način; gotovo bodo v par urah orožniki tu...« Komaj je dobro izrekel le besede, je že prikorakal po cesti orožniški podnarednik Slapar, ki je medtem že zvedel, da je Mesec snoči pri »Stari šraugi« prodajal kolo. Slapar si je zapisal .številko kolesu iu odšel v občinsko pisarno, kjer je zvedel, dn je to kolo Insl umorjenega Gantarja, Takoj je Mescu napovedal aretacijo. Fant se je ob napovedi stresel, vendar je pozneje postal spet rav-nod ušen. Morilec prizna. Komandir Mikhiveič ln njegov pomočnik Pavlic stu takoj zacelil z, zasliševanjem aretiranca. Poprej pu sin žo obvestila ljubljansko policijo in jo prosila, naj pošlje na Vrhniko dnkl iloskopn. Popoldne je prišel nn Vrhniko g. Podobnik s* policijskim psom iii policijskim fotografom k. Novakom. Takoj se je komisija, sestavljena iz. orožnikov, župana in obeh detektivov z uretlrančem vred napotila na Gantarjev dom, kjer je c izbi še vedno ležal innorjeiiec. Tu se je nadaljevalo zaslišanje. Medtem i>;i .ie že orožnikom prinesel kolarski mojster Petkovšek, pri katerem se je Mesec učil, okrvavljeno kladivo, ki kh je našel pod fantovo posteljo. Na ožjem koncu kladiva .ie hihi strjena kri, med katero so _ bili tudi lasje. Oh pogledu na to kladivo In na mrtveca se je aretirani zdrznil in se začel tresti. Takoj nato je priznal zločin. Na vprašanje g. Podobnika, kako ga je ubil. je odvrnil, da ara je s kladivom In da je »prec čemim«. Nnto ;e podrobno opisal svoje dejanje, pri čemer je bil silno ravnodušen. Zvečer ob pol 10 je zaprl delavnico, nakar se jc napotil proti Frtiei do (Jantarjeve hiše. Stopil je noter iu začel z Ganterjem govoriti o prodaji voza, katerega je nameraval kupiti od njega. Gantar kii je pogostil z mlekom in kruhom. Kramljala sta do 11. Nato pa je Gantar, ki je hil truden od dela čez dan, začel dremati. Kmalu je povsem zadremal. Ko je Mesec videl, da Gantar že skoraj trdno spi, je pograbil kladivo, ki ga je prinesel s seboj, in začel divje udarjati po Gantarjev! glavi. Ko je videl, ilii je Gantar miren, je vzel kolo iu pa šel takoj prodajat v gostilno »Pri slari šrangi«. Komisija je napravila zapisnik jn odredila prevoz umorjenega v mrtvašnico v Sinji Gorici. Morilca pu so odvedli v zapore vrhniškega okrajnega sodišča. Zločin sinu. zlasti pa še hladnokrvnost in liestijalnosl, s katero je bil izvršen, sta zbudila po vsej okolici silno ogorčenje. Pred hišo umorjenega je polno ljudi, ki komentirajo strašen dogodek. Vse so zgraža und mladim morilcem. Rudolf Mesec je stnr šele 21 let in je doma iz. Zuplane nad Vrhniko, kjer imajo domači gostilno In trgovino. Hi' je že precej ensu na slabem irlasii. Lansko lelo je njegovemu mojstru dvakrat v razdobju pol leta pogorela delavnici) in tedaj je vsa okolica osumila Mesen, da je mi zažgal. Dokazov pa seveda ni bilo. Rusho-poljsko prijateljstvo Min. Jevtic odpotoval Moskva. Ii. maja. Ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov in poljski poslanik Lukasievvirz sta podpisala protokol, s katerim so pakt o iiona-padanju, ki je bil sklenjen med Poljsko in Rusijo, podaljša za deset let. to je do leta 1945. Obenem jo sovjetska vlada kol dokaz, svojega prijateljstva do Poljske razveljavila svojo noto iz. leta 1920, v kateri je izjavila, da je Rusija intere--iruna na Litvi, to je, da'v spornih vprašanjih, ki obstojajo med Litvo in Poljsko (Vilna), stoji na strani i.itve. Pri tej priliki se je ponovno poudarjalo, da niti Rusija niti Poljska ne bosta sklepali z niko-nur nobenih paktov, ki bi imeli kot cilj iz.preine-nitev meja, ki obstojajo med Rusijo in Poljsko v smislu mirovne pogodbe v Rigi. Avstrijske finance so s? znatno izboljšale Dunaj, li. maja. A A. Korbiro poroča.: Finančni minister dr. Hureseh je dal poročevalcem listov izjavo, v kateri je med drugim dejal, du kažejo podatki o prvih mesecih tekočega finančnega leta znatno zboljšanje državnih financ. Izdatki so padli za svojih 40 milijonov šilingov, dohodki so pa ostali stanovitni in neizpreineujeni že od konca lanskega leta. Guverner avstrijske narodne banke g. Kienboeck, ki je prisostvoval liureschevein intervjuvu. je nato obrazložil novinarjem najnovejše izkaze o stanju avstrijske narodne banke, zlasti sedanji položaj banke glede njenih poslov s tujimi devizami. Nn-glasil je med drugim, du trans ferno poslovanje zastran obveznosti države v inozemstvu brezhibno funkcionira. Uprava narodne banke, je zaključil g. Kienboeck, gleda da pripravi tla za postopno vračanje večje svobode v deviznem prometu. Po besedah K. Kienboecka je pa že sedanji avstrijski devizni sistem liberalnejši od ureditve tega vprašanja v nekaterih sosednih državah. Kako se godi zaprtim socialistom Dunaj. ti. maja. Proces proli vodilnim osebam bivše socialnodemokratske stranke se bo vršil šele jeseni, ker je preiskava zelo dolgotrajna in ne bo >e izlepa končana. Zaprtih je 900 ljudi, med njimi je 30 doktorjev medicine, filozofije in prava. I»r. Kenner, bivši predsednik parlamenta, dr. Breilner. bivši finančni referent Dunaja, dr. Danncbcrg in dr. Ellenbogen so zaprti vsak zase, ostali pa v skupnih celicah, med njimi dr. Freundlieh, bivši predsednik Arbeitor-Banke. Bivši dunajski župan dr. Seitz se sprehaja vedno sam na dvorišču, ki je obdano od visokih zidov, dočim se drugi sprehajajo skupaj eno uro na dan. Dr. Seitz prenaša zapor mirno in dostojanstveno in dozdaj ni prišla nikoli nobena pritožba iz njegovih ust. Vos čas bere in piše. V eni celici bivajo skupaj voditelji socialističnega Scliutzbuiida, general Kiirnnr, Sehiieller in Marhcr. Tudi oni so mirni in jih samo skrbi, kdaj se bo začel proces. V Sofijo Belgrad, 6. maja m. Z nocojšnjim brzovlakom je odpotoval v Sofijo na oficielni obisk naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič z gospo soprogo. V spremstvu zunanjega ministra so načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Martinac, kabinetni šef dr. Markovič in osebni tajnik g. Jev-tiča. Z istim vlakom so odpotovali tudi zastopniki našega časopisja, in siccr sta odpotovala od Slovencev glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin in Rudolf Ožim od *Jutra«. Belgrad, 6. maja m. Pred svojim odhodom v Sofijo je jugoslovanski zunanji minister dr. Jevtič dal beigraiskemu dopisniku bolgarske agencije g. Tolčevu sledečo izjavo: »Zelo sem srečen, da se lahko odzovem prijateljskemu pozivu g. Mušanova in da lahko napravim obisk prestolici kraljevine Bolgarije. Smatram, da pomenijo neposredni razgo- Prijateljshe zveze je treba negovati dalje in poglobiti vori zelo mnogo za zbližanje in uspešno sodelovanje. Bolgarija in Jugoslavija sta usmerjeni v lesno sodelovanje in interesi obeh dveh bratskih narodov kakor tudi interesi vzdrževanja miru in reda na Balkanu zapovedujejo, da se to sodelovanje še bolj razvije, kar bo brez dvoma prineslo nomembne koristi tudi vsem ostalim narodom na Balkanu. Meni jc milo, da lahko konstatiram, da vsi trezni krogi in javno mišljenje v Belgradu in Sofiji pravilno razumejo pomen tega dela. Bolgarski in jugoslovanski narod sta potrpežljivo prenašala težke žrtve in čakala, da preidejo leta blodnje in preizkušnje ter da nastop.jjo leta novega prijateljstva in bratstva. Prepričan sem, da bosta naš« dva bratska naroda tudi v bodoče hodila po lej poti ler imela v vidu, da prijateljske zveze ni potrebno samo zasnovati, ampak jih je tudi treba negovati in razvijati.« Preganjanje našega jezika v cerkvi v Primorcu Reka. (i. maja. Žal moramo sporočiti, da režimu udiini faktorji v Primorju zadnji čas čedalje bolj kakor po sistemu izrivajo slovenski jezik iz cerkve. Kar se tiče Goriške, smo že opeloviino morali ugotoviti, kako se uvajajo v deželo duhovniki iz, llaiije pod pretvezo dušnega paslirovanja Italijanov in onih, ki italijansko pridigo in molitve žele, dasi domača duhovščina ne zanemarja pasti-rovanja Italijanov v njihovem jeziku, kjer je za to faldičiiH potreba. Zdaj pa izvemo, da se vpeljujejo iste metode tudi v reško škofijo, kjer sla dve tretjini vernikov kompaktno slovenski, oziroma lir- Nezgode na morju Pariz, ti. maja. AA. Tz Washingtona poročajo, dn je zaradi velikih vremenskih neprilik nasedel norveški parnik »Sehilde* blizu reke Kolumbije. Pri tem so našli umrl štirje člani posadke, kapitan in štirje, drugi mornarji sc pa še zmerom nahajajo nn ponesrečenem parniku. Položaj je zelo kri-I i četi. Dalje poročajo, dn je nasedel norveški parnik Rutcnioeld« zaradi megle blizu bre-liiiijskega rtiča in se popolnoma rnzbil ob ika-lah. Nu pomoč sin pripluli dve patrdlj-li ladji, da rešita posadko. Tudi Nemci čutijo italijansko pesi Meran. 6. maja. Oblast Je razpustila tukajšnje katoliško mladinsko društvo. Predsednik .društva iuhovnik dr. Hermanu Stenttzer je dobil anuno ni/ione . lo se pravi, da mu grozi konfinaeija. Maribor, (i. aprila. V znamenju tovariške strumnostl, soglasja in saniarijiiiiske zavesti je potekel včerajšnji večer, ki ga je tukajšnja suma-rijanska družina priredila v proslavo 2fi-letniee obstoja reševalnega društva in počastitev snninrijnnske delavnosti nekaterih članov. Zbrali so se požarni ki in reševalci polnoštevilno v Gasilskem domu. dn dajo priznanje in zadoščenje tovarišu Henriku Figerju ol) 30 letnici požrtvovalnega delovanja, tov. Ivanu Gereeju ob tisoči samarl-janški vožnji, poveljniku Benedičiču ob dvosloti samarijanski vožnji, tov. Francu Čereeju ob stoli vožnji ter tovarišema Frideriku Kriberniku n Viljemu Herzmansky-ju ob petdeseti vožnji. Počastitveni lovari-ški večer je bil združen s slovesno odhod-uico treh požarnikov, ki odhajajo k vojakom, Rupertu Letniku, Hrankii Volčiču in Kmoriku Korot.one.niku. Mnogo/uslužni predsednik dr. Ivan Jančič je s toplimi besedami pozdravil vse navzoče, imenoma ustanovitelja reševalne postaje, častitljivega 95-letnegn dr. Urbaezekn in zastopnike tiska, ler nnto svečano izročil okusno izdelani diplomi slavijenccma Egerjujn Ivanu Cei-eeju, ki jn je izdelal prof. Ravnikar, zlato vrvico poveljniku Benedičiču m Francu Gereeju, srebrno vrvico i>u Kriberniku ln Herzmanskyju. Predsednik dr. .Inneic .10 v svojih nadaljnjih izvajanjih slavil zasluge slavijcncev za procvit in rast samurlt anske tvornosti ter izrekel prisrčne čestitke. V okviru tovnrlškega večera jc bila ludi izročitev prelepe plakete z gasilskim znakom Henriku Egerju po poveljniku Benedičiču. Plaketo so mu zvesti tovariši poklonili v priznanje zaslug in uspešnega delovanju. Večer jo nudil Iskrene dokaze zvestobe in tovarištva, k! vlada v vrstah mariborski: s a marit ansko d r u ž i nc. vatski. Tako je dobil g. Milan Gerlj, ki je dozdaj poučeval otroke v BergudU krščanski nauk v materinem Jeziku v cerkvi, ukaz, da mora odslej to opustiti in začeti podučevati katekizem v šoli. kjer se poučuje italijansko. Župnik se je branil, a se jo udal, ker mu je bilo zagroženo s suspenzijo. Ta zadeva jo hudo užalostila vse vernike jugoslovanske narodnosti ne samo v reški provinciji, ampak po vsem Primorju. ker pomeni, da bodo tudi ostali duhovniki slej ali prej dobili isti ukaz. dasi v župnijah reške škofije izvzemši mesto razun par uradnih oseb ni niti ene italijanske duše. Slavje mariborskih samarijanov Dunes je bil slovesen zaključek trlnc-del.iskega šumurijunskegu tečaja za posamezne gasilske edinice. ki ga je priredila mariborska gasilska župa in ki se ga je udeležilo 35 gasilcev, ki so se izvežbuli za sanitetno službo pri gasilskih četah. Zaključek se je izvršil z vajami v uporabi gasilskih mask, ki jih je dala na razpolago vojaška oblast, v kolikor jih rešilna postaja sama nima Današnjih zaključnih prireditev so se udeležili tudi vsi hanovinski zdravniki iz župnega območja. * Lesna konferenca Belgrad, 6 .maja. m. V veliki .Ivorani tukajšnje zbornice za industrijo se je danes dopoldne vršila konferenca zastopnikov lesne industrije Jugoslavije, Romunije, Avstrije in zastopnikov eksporta ruskega lesa iz Italije. Iz Slovenije prisostvujejo konferenci ing. Milan Lenarčič, ki je tudi vodil konferenco, g. Anton Rudež in dr. Danilo Goriup. Na dopoldanskem zasedanju sc je vodila splošna debata o organizaciji, regulaciji lesnih tržiščih, sortiranju lesa in o drugih problemih lesne industriie. Popoldne so delale posebne komisije. Burna seja četnihov Belgrad, 6. maja. m. Danes dopoldne se je vršil v dvorani Kola srbskih sester redni letni občni zbor Združenja četnikov kraljevine Jugoslavije. Občni zbor je bil zelo buren in sc je že ob pričetku videlo, da obstojata struji, ki se borita za premoč. Ena skupina je vztrajala pri tem, da ostant šc nadalje predsednik organizacije vodja četašev vojvoda Kosta Pečanac, druga skupina pa je zahtevala, da mora priti na to mesto nov človek. Skupščina je bila mestoma tako burna, da jo je moral predsednik večkrat prekinili. Končno je bil za predsednika izvoljen delniški vojvoda Kosta Pečanac Zaključek „Jadranskega tedna" Ljubljana, ti. maju 19114. Niz prireditev »Jadranskega tedna se je danes dopoldne zaključil z munilestacij-skim zborovanjem na Kongresnem trgu. Med igranjem vojaške godbe se je nieil 10 11 napolnila spodnja polovica Kongresnega trgu.. Ob 11 so prišli na univerzitetni balkon slovenski iu hrvatski gospodarstveniki, ki so zborovali v univerzitetni zbornici. Govorila sta predsednik Oblastnega odbora .Jadranske straže v Ljubljani podlimi dr, Pirkmajer in sušaški župan Ružič. Po govoru slednjega so pevci Hubadove župe pod vodstvom g. Zorka Pmlovca zapeli »Buči, buči morje Adrijanskg , nakar je dr. Pirkmajer prečital udanostno brzojavko Njeg. Vel. kralju, ki jo je množica burno nklami-rulu. Godba je zaigrala državno himno in zborovanje je bilo pri kraju. Praznik naših gasilcev. Danes dopoldne so se zbrali nu Krekovem trgu prod Mestnim domom ljubljanski iu okoliški prostovoljni gasilci, d.i proslave praznik svojega patroun sv. .Florijanu. Pred Mestnim do inom sta jim govorila g. Pristovšek in zvezni načelnik g. Vrbine. Med sviraujeni godb Zarje« in -Grudašoice« so nato v strumnih četah odkorakali v eerkev sv. Florijana k sv. maši. Po sv. maši so spel odkorakali nazaj pred Mestni dom, kjer so se razšli. Šahovski turnir v Budimpešti Ob 25 letnici šahovskega kluba v Ujpešli se je. začel 2. maja v Budimpešti mednarodni mojstrski turnir, na katerem sodelujeta tudi slovenska šahovska mojstra dr. Milan Vidmar in Vasja Pire. Konkurenca je zelo močna: velemojstra Flohr in Tar-takovver, zatem Grtinfeld, dr. Trevbal, sir •Thomas in mladi mojstri Kliskaz.es, Stahlberg, Frydmaiin in madjarski mojstri I.ilieiithal. Rethy, llavasi, Sterk, Lajoš Steincr in Andrej Steiner. V prvem kolu je Pire premagal Stahtberga, Rethy Tartakovverja in Frydniann Lajoša Sto.inorja. Remis sta partiji sir Thomas dr. Treybal ln Andi . Steiner Lilientlial. Prekinjene so partije Grtinfeld —dr. Vidmar, llavasi—Flohr in Sterk—Kliskaz.es. V drugem kolu se nadaljujejo iznenadenjn. Sir Thomas tolče v 34 potezah Flolira. Pire pride > zmago nad Sterkom na vodilno mesto, Tartnkovvcr je premagal A. Steinerja, Lilientlial pa Eliskazrsa Remis sta partiji Rethy—Grtinfeld in dr. Treybal — L. Steiner. prekinjeni pa p«rt i ji dr. Vidmar— llavasi in Frydmann—- Stahlberg. Stanje po drugem kolu: Pire 2, Lilientlial, Rethy in sir Thomas 1 in pol, Frvdmann 1 (1), dr. Tartakovver in dr. Treyba| 1 tlriinfeld pol (1), A. Steiner in L. Steiner pol, llavasi in dr. Vidmar (2). liliskazes, Flohr, Stahlberg in Sterk (1). Himalajska ekspedicija Bombay, 6. maja. c. Marselova himalajska ekspedicija jc dospela s 300 nosači na viišnd' 3600 metrov, kjer jc uredila glavno taborišče in"prvo skladišče za hrano. Vreme je zelo slabo. Snega je mnogo. Jutri bo krenila ekspedicija z 200 nosači na višino 4500 metrov, kjer bo uredila drugo skla dišče. Kmetje zažigajo gozdove Bukarešt, 6. mata c. Revni kmetje so izkoristili zadnje dni veliko sušo, ki je zavladala v Romuniji, in zažgali velike komplekse veleposestniških gozdov. Zgodilo se je to radi tega, ker «e kmetje pritožujejo nad pomanjkanjem pašnje in niso njihove intervencije pri merodajnih krogih uspele. Aretiranih je bilo preko 100 kmetov, ki odkrito priznavaio, da so zažgali gozdove. Gozdovi še gore in jih je težko pogasiti zaradi velike suše. Skoda je zelo velika. „Gleichschaltunga" se nadaljuje Berlin. 0. milja. Saksonska cvangeljska cerkev se je s posebnim cerkvenim zakonom podredila državni evangeljski cerkvi. Dosedanji deželni škof bo odslej popolnoma pokoren državnemu škofu (ki je eksponent režima). Državni škof MUlIcr je otvoril v Kleinneuhofu v vzhodni Prusiji semenišče, v katerem se bodo kandidati za pastorje uvajali v narodnosocialistično svetovno in državno nazira-nje... Drobne vesti Belgrad, 6. maja. ni V torek ob 20.30 bodo trboveljski slavčki priredili koncert v dvorani Ko-larčeve univerze, v sredo pa odidejo v Zeniiin in tam priredijo drugi koncert, oba za sirote kakanj-ske katastrofe. Belgrad. 0. maja. m. Kakor doznavamo, se bo lo leto vršil kongres vseh framasonov v Bruslju. Vršil se bo v dneh 24.. 25. in 26. avgusta. Na kongres bo šla tudi delegacija jugoslovanskih framasonov. Smeilercvo, (i. maja. m. Ob prisotnosti prosvetnega ministra dr. Šunienkoviča, predsednika narodne skupščine dr. Kumanudija in večjega števila narodnih poslancev in senatorjev je bil danes dopoldne mt svečan način položen temeljni kamen zs novo gimnazijsko poslopje. Pariz, ti. maja. AA. Iz Varšave poro en,jo. da so se včeraj vršile v nekem tamkajšnjem parku protižidovske demonstracije in (hi so pristaši narodne radikal, stranke pretepli več Židov. Policiji se ,ie brez posebnega truda posrečilo napraviti red Aretirala .je dve osebi, ki sta vprlžnrjali izgrede. Sto dinarjev zahtevate za tega psu'? Ti. je preveč! Le poglejte, kako pumežlkuje 'i enim očesom!« »Motite se,i gospodi Pes ne pomežikuje. marveč mi je snmo namignil, naj ga no dam ceneje.« »v Gospod predsednik deželne sod ni je je v javni razpravi z vnemo zagovarjal mnenje, dn obtoženec, ki je pomoloma navedel napačne podatke, ie ni letnik. Gospodje, je navajal za dokaz svoje Ir-(lilve, jaz, na primer, sem bil danes zjutraj Irdnri prepričan, da sem vlalcvil svojo uro v iep, šele pred pol ure sem se pa spomnil, da sem jo pustil leiali na notni omarici. ljubi Jurček,« je sprejela popoldne gospodi, predsednika njegova iena, kaj jr bilo pa danes laku tekanje zaradi tvoje ure. Pet nli šest ljudi je prišlo potijo in vsi so nahtnino vrrirli. kir trii. Srrrda s cm jo mogla izroliti samo prceinu,* iKrnff. ki ne smemo poarobi/i, da so slovenski Trbii I(a! a Redenta v Primorju Ze v bivši Avstriji so Italijani uživali nasproti Slovencem in Hrvatom velike predpravicc, katere so pridno zlorabili za raznorodovanje našega živ-lja. Od leta 18».") do 1890 so imeli v Trstu organizacijo kn sila uničila kulturno stavbo v zapadni Evropi. In tudi to mi bo vsakdo rad pripoznal, da so slovenske in jugoslovanske pokrajine največ trpele in pretrpele pred številnimi turškimi navali. Poglejmo samo naše slovenske kraje in naše hrabre pradede, koliko so trpeli v turških bojih. Zdi se mi, da ni nobena nesreča prizadejala našim pradedoin lako globokih in usodnih ran, kakor prav turška sila, ki je štiriintride-setkrat divjala, morila in plenila po naši slovenski zemlji. Res je, da imajo tudi Nemci zasluge pri rešitvi Dunaja leta 1683, toda če bi bili Nemci sami, pa najsi bi bili še tako hrabri in vztrajni, bi bil postal Dunaj plen nasilnih sovražnikov. Ko so bili Nemci v največji stiski, tedaj jim je priskočil na pomot' Slovan — Ivan Sobieski, ki je skupno z Nemci premagal veliko turško silo in s leni za vedno rešil zapadno Evropo pred strašnimi udarci in posledicami polumeseca. Dunaj je bil leta 1683 za vedno rešen, toda gorje krajem, zlasli slovenskim in jugoslovanskim po katerih je zažigala, morila in plenila krvoločna turška roka! Znlostni so morali biti krvavi sledovi turško neusmiljenosti in barbarstva! Nnša zemlja je bila prepojena s krvjo slovenskih očetov in mater, fantov in deklet, celo nedolžnim otrokom ni prizanesel divji barbar. Večkrat sem že bral in tudi občutil, da nuni Nemci kaj radi očitajo kulturno zaostalost. Zagrizeni nemcurji naše države drugače ne nazivajo knkor »divji Balkan . Vsem tem zagrizencem in tlači teljem našega naroda, ki o nas tnko mislijo, pišejo in govorijo, bi rad zbudil njihovo zakrknjeno vest, da bi nekoliko premislili in se prepričali in sicer iz objektivnih virov človeške povestnice, koliko je naš narod, zlasti naši bratje Srbi, trpel pod turškim jarmom. Če se hočejo o tem prepričati, nuj pogledajo v našo s krvjo pisano zgodovino in bodo videli, da je našim brntom Srbom delila milost in nemilost 500 let tujčeva krvoločna pest. In narod, ki ni mogel 500 lel svobodno zadihati pod tujim jarmom, kako si naj ustvarja lastno kulturo? Medtem, ko so si Nemci in drugi zapadni narodi v Evropi gradili nionuinentalne stavbe, gojili Uniiževnosl ledni sn morali naši predniki »lati L stilnah pil ah .'1 10%. — V drogerijah znaša znižanje 10"«, izvzemšl eeno petroleju, špirita. sode in milu, ki se pocenijo sumu za ■>%. — Znižulo »e bodo tudi eone premogu iu kilovat nun uram za uporabo električnega toka. Kar se tiče rib, bodo smeli branjevci v drobni razprodaji zulitovilti ud konsumonla od 25- 611% več nego so branjevci plačali ribcilovcem oziroma svojim dobaviteljem ' na debelo. Sadje bodo smeli branjevci oziroma prekupci prodajati za 25—30% dražje v drobni razprodaji, kar se tiče sočlvju, pa se bodo cene 1111 drobno določale vsnk teden, ee treba, pa tudi dnevno od posebne komisije. To h cen se iiorlo morali držati tudi prekupčevalci po mostu. Povprečno bo znašalo znižanje kakih 10%, znižali pa se hotlo morale tudi najemni; ne, Veliko se s tem gospodarski lmložn.i uslužbencev ne bo izboljšal, največ pa ho. kakor vedno udarjen kmet. ki itnk že zdaj premalo dobi zn svoje proizvodni, zdaj pa bo izpostavljen samovolji komisij, posebno pa hrvatski in slovenski kmet pa tudi trgovec, ki ga bodo laške vladne komisije šikanirale, kolikor bodo mogle. Nejevolja nameščencev in ostalih, po znižanju plač prizadetih, se-voda s temi ukrepi ni potolažena. kn.iti tlt1-flneijska politiku režima bo kljub temu privedla do poloma in javna tajnost je, tla bo industrija kmalu znižala mezde tudi delavcem. Po deželi krožijo jako neugodne govorice o položaju laških financ. ★ Ker nista zadosti hitro znižala cen, stu biln Angelo Fruk in Romeo Rainis, ki imata oba har v Gorici! kaznovana s (em. dn so prvemu zaprli prostore zn 10, drugemu pn za 3 dni. Obenem je prefokt za H dni kino »Vit-loriu zaprl, ker so so jiri -icki predstavi rabile besede, .dvoumne in nespoštljive na prani nekemu tujemu narodu. Kateri je ta narod, nismo mogli izvedeti — jugoslovanski gotovo ne. Patriotično romanje. V Tolminu je l)o-polavoro skupaj s Bulillo in mladinskim fa šijem priredil romanje na Mengoro k cerkvici Sv. Marijo, kjer so se med svetovno vojno bile ljute borbe. Zbrali so 500 ljudi, na gori pn jim je po sv. maši balilske.ga ka-plnnn Sartorija govoril tolminski fašistični tajnik Nembrot. Naši ljudje so šli na goro zaradi Matere božje in so se kaj malo zme nili za govor, ki je proslavljal zgodovino in veličino Rima«, ki jo zasužnjil naše kra .ie in jih pahnil v revščino. Vprašanje brezposelne inteligence je pe reče tudi v Primorju, kakor izvemo iz poro čila n skupščini istrskih akademikov 22. apr. v Pulju. Poudarjali so, da jo vzrok temu pojavu 1. kopičenje dobro plačanih mest v eni roki (dvo. t.ro in v e eza s 111 ž k 11 r s tvo) iu 2. konkurenca žen. Vendar p:i se je pravilno ugotovilo, tla se ta druga okolnost ne da odpraviti z gonjo proti ženskam. Treba je, so rekli, uvesti plače, da bo vsnk lahko dostojno preživljal svojo ženo in otroke. Sveti Križ, slovenska vas nad Trstom, dobi mostno elektriko. orožjem v roki na straži, da rešijo svoje imetje, domovino in ludi druge dežele pred turško poplavo, ki je grozila zapadni Evropi. In ker je slovenski in slovanski narod toliko stoletij delni in trpel in odbijal turško silo in zadržal pogubonosne turške valove, ni prejel nobenega priznanja in zahvale, in sedaj, ko je od tedni preteklo že 250 let, gn dobri in objektivni Nemci 1 niti ne omenjajo. Dobrota je res sirota! Jože Podslivniški. Po samem naslovu sodeč bi mislil, da gre zu mesto v vroči Afriki. Vendar pa je to mesto v središču Amerike. To je newyorško predmestje llar-lem, ki so pred dvajsetimi leti prebivali v njem izključno beli ljudje. Zadnji dve desetletji se je v tem predmestju naselilo okrog 300.000 zamorcev, ki so prišli iz Chicaga, St. Luisa, Georgije itd. Zamorci so se hitro mešali z drugimi plemeni in dnnes predstavlja Harlem, v kolikor ni popolnoma črn. najzanimivejše ljudsko naselje z ozirom na mešanico plemen. Tu vidimo ljudi raznobarvne kože, različne velikosti, raznobarvnih las, ogromne Afričane, črne knkor oglje, bakreno-rumene moške in ženske ter prebivalce raznih barv kože otl čisto črne do čisto bele. Tu najdemo ljudi plavih las in plavili oči. zamorce 1 ovalnim obrazom Španca, ernolase zamorce z nasmeškom, ki je svojstven Ircem, in sploh razne tipe ljudi. Tudi Anglosaksi so niso izognili tej usodi, enako kakor Slovani. Mehikanci in Indijanci. Malokomu je znano, da je uprav to newyorško predmestje zelo vplivalo na sodobno umetnost, tako na pr. na glasbo in slikarstvo, deloma pa ludi na literaturo. Prvo. kar moreš opaziti, če prideš v Harlem. je, da je to mešanje plemen imelo slabe posledice za naraščaj. Otroci teh mešancev večinoma hirajo. Pravi zamorec je po konstrukciji in moči pravi orjak proti potomcu, ki gn ima z ženo belega plemena. Pri ženskem naraščaju ta vpliv /, ozirom na lepoto ni tako slab. V Harleinu je veliko prav lepili žena, nežne kože, podobne bleščečemu bronu, pobarvanemu s temno-rdečo krvjo. V Harleinu živi danes okrog 750.000 zamorcev. Nikdar v zgodovini ni bilo toliko zamorcev zbranjh na enem mestu. Vsak deveti človek v Ne\v-vorku je zamorec ali mešanec zamorskega in drugih plemen, na vsakih pet zamorcev pa pridejo štirje mešanci. To mešanje zamorcev in drugih plemen ni imelo samo slnbih fizičnih posledic za naraščaj, marveč ludi velik vpliv na ameriško umetnost, glasbo in literaturo, po tej pa tudi na evropsko. Zamorci so v glasbo vnesli svoje ljudske pesmi in plese, kar so Evrope! posebno v zadnjih letih lahko ugotovili. V inornlnem oziru je Harlem prava greznica. Nikjer ni toliko zločinov kakor v tem ne\vyorškem predmestju, a vse to jo posledica mešanja divje in razbrzdane zamorske narave z občutljivo, nežno in neodporno dušo doseljenih Ev rope e v. V Harleinu izhaja šest tednikov, večje število revij, ki jih urejujejo zamorci. Tako izdaja .Inmes \Veldon Johnson zamorski lisi The Crisi.-. . .lohu- • Na pomoč! Hitro! — Vaša žena je padla v vodo!. -Sedai ne moreni nikamor! Imam pet adulo-v roki!« Milina: V omarici so bila tri jabolku, setla.i je pa samo še eno. Kako to?- Mirko: Bilo .io tako temno, da nisem mogel videti še tretjega. Lovska »1V0, len sem sc sprehajal pn Afriki, trm nn-enkrcl zaful strašno ječanje. Priplazil srni ne hlizr m kaj sem videli' Slona, ki se je vsedel 1111 velik kaktus in je bil sedaj res poln bodic. Sel sem tja in izpulil ubogi Hvali bodico :a bodico. Slon se ie olajšan oddahnil iu me je hvaleino pogledal, pre dev je izginil. Nu, kaj sem ram hotel reri: far lel pozneje ji■ priiel r naše mesto neki cirkus in jaz sem ga tel gledal. Naenkrat sem zaslišal veselo brunda nje. Pogledal sem. In kdo jc slal pred menoj? Slon iz Afriki. Prijazno mi je pokimal stegnil svoj rilec, me prijel za ovratnik in me prenesel iz parterja v prvo loio ... Kako delajo reklamo Na Japonskem Tovarnar jesiha: .Moje blago jo ostrejše kakor jezik uajspretnejšegii odvetniku. Trgovec s papirjem: Moj pisemski papir jo tako nežen in gladek kakor obraz lepe žene, pri tem pu lako trpežen kakor živije nje mačke. V* trgovini: Stopite v niišo trgovino! Naši nameščenci so tako uljiidni kakor oče, ki išče moža za svojo hčer. Zato pridite v našo I rgo-vino, ker boste pozdravljeni kakor sobice ihj dolgotrajnem dežju. V Ameriki Tvrdka Philips & Sons v Long 1 -Innr!n postavi 11:1 svojo stroške nagrobni spomenik vsakemu, ki je zapustil to solzno dolino v metuzuleniski starosti, vendar pod |>ogo.iem, du se vkleše pod pokojnikovim imenom ln-le napis: Pod tem kamnom počiva John Crn-wle, ki je umrl v 89. letu starosti. Ali bi do čakal (ako visoko starost, če nn bi vse svoje življenje jedel patentirani kruh tvrdke Philips & Sons?« Nagrobnih 'pontenikov s takim napisom je na tem pokopališču okrog sto. Neka sjieditorsku tvrdka v Los Angelesu je postavila pred svojo poslovalnico več udobnih foteljev, ki imajo to le reklamo: tSeili semkaj za črtrt ure, dokler (e v lom času naša tvrdka ne preseli v novo stanovanje.« V nekem hotelu v San Francisc.u je v veži sledeča reklama: Denar zaslužiti, ko bdiš — moreš iMivsotli. Ampak denar prihranili, ko spiš pri nas — to je mogoče samo t tikaj. son jo priznan pesnik. Omenimo še pesnika Wh1-terja F. Whajta in Claudea Mackn.va, avtorju Harlem Shadovvs« (Senca Hnrlemn). Zamorska pevka Lilly C. VValkcr je izumila sredstvo za nego in lepšanje las in je s tem v kratkem času zaslužila več milijonov dolarjev, številni zamorci, oziroma harlemski mešanci so na glasu kol boksarji, cirkuški in gledališki igravci, pevci itd. Belo prebivalstvo Harlema v začetku načeloma ni hotelo vzeti na stanovanje zamorca, pa tudi n' mešanca. Lepega dne pa je neki belec opustil to načelo in njemu so sledili tudi drugi. Posledica je bila, da so se beli ljudje začeli izseljevali iz predmestja Harlema, ker niso mogli prenašali sosed-stva zamorskega in njemu podobnih plemen. Taki je Hnrleni v kratkem časti postni zamorsko mesto in eno najzanimivejših naselbin na svelu. Močni ljudje Nekaj zgodovinskih goljatov Po vseh deželah in v vseh časih so živeli močni ljudje. Ze sv. pismo nam poroča o orjaku Samsonu in nenavadno močnem Goljnlu. Grška zgodovina nam pripoveduje o atletu Milnim, ki je bil med najslavnejšimi grškimi olimpijskimi športniki. Slaven je postal, ko je brez težave nesel na svojih ledjih mladega vola. Kol deček je Milon pasel govedo svojega očeln in je dobil nd njega v dar lele. katero je redil in imel tako rad, da je nosil živinčt-vsnk dan po travnikih. Tako je s treningom poslal lako močan, da je to lele lahko nosil, ko je >.e od-rasllo in je bilo težko več sto kilogramov. Zgodovina nam poroča tudi o močnih ljudeh med vlndurji. Avgust Močni se je odlikoval s tnko močjo, dn je z dvema prstoma zlomil močno podkev, vzdignil pa je nn ramena tudi težkega kmečkega konja. Car Aleksander, oče zadnjega ruskega carja Nikolaja I!., je z lahkoto zviI kovani rubelj, nekoč pu je celih 50 sekund držal v zraku kozaka v polni vojni opremi. Pri eksotičnih goljalih je bil nu glasu Indijanec Silling Buli (po naše se to pravit bik, ki sedi), in pa polkovnik \Villiam Codv. s\oj čus znan pot. imenom Buffalo Bili . Njega so imeli /,n naj moč nejšegn človeka v Ameriki. Sitling Buli je posta' slaven, ko si je nekoč naprtil na ledja čoln. v Itn lereni so sedeli štirje Indiianci. in nesel lo breme UitM! metrov daleč Kdo je rešil zapadno Evropo pred Tttrki ? AK samo Nemci ali ludi Slovani? Zamorsko mesto Upliv newyorškega predmestja na kulturo Nedel/sfei spori Sabljašhi turnir za prvenstvo naše banovine -Sfekateri sabljači SK Ilirije s podpolkovnikom Cvetkom in drž. prvakinjo Tavčarjevo, ki so sodelovali na turnirju za prvenstvo drav. banovine. £ Ljubljana, 6. maja. SK Ilirija je danes priredila lepo uspeli sab-ljaški turnir za prvenstvo dravske banovine, katerega so se udeležili poleg domačih sabljačev in sabljačic še oni iz Zagreba in Maribora. Zlasti Zagreb je bil zelo častno zastopan, saj je poslal nič manj kot 13 sabljačev, oziroma sabljačic. Le škoda, da ni bilo več gledalcev, ker ta lepa športna ianoga zasluži gotovo neprimerno večje pozornosti. :e pa pomislimo, da za turnir ni bilo nobene reklame (razen enkratne objave razpisa in par lepakov v mestu), potem se ne smemo čuditi, ako ni bilo udeležbe, ne glede na to, ila je izredno lepo pomladansko sonce izvabilo skoraj vse Ljubljančane na Grad in izven mesta. Pa opustimo "to. Zaenkrat bi samo še pripomnili, da bo treba za razširitev te športne panoge med našo mladino izvesti posebno akcijo in po nekem gotovem načrtu. Kajti nikakor ne smemo trpeti, da bi sabljanje, ki je pri vseh naših sosedih tako razširjen in tako rekoč njihov narodni šport, pri nas životarilo samo pri par klubih. Životarilo tiantreč na ta način, da ne prodre v širše plasti naroda, dočim stojimo — kvalitativno seveda — v tej športni panogi na precej visoki stopnji. Da so baš slovenski, oziroma ilirijanski sabljači na taki odlični višini, je predvsem zasluga g. podpolkovnika Cvetka, ki je duša sabljaškega športa med našim narodom in ki je to športno panogo dvignil na tako, skoraj bi rekM, zavidljivo stopnjo. F C Roma : Zagreb 2:1 (1:1) Zagreb, 6. maja. b. FC Roma : Zagreb je vnčala z zmago FC Rome z 2:1 (1:1). Zagrebška reprezentanca je igrala v prvem polčasu slabo, dobro pa je igrala v drugem polčasu. Tekmi je prisostvovalo 10.000 gledalcev. Sodil je zelo dobro g. Beranek. Edini gol Zagrebčanov je dal v 44. minuti Petrak, ki je izkoristil napad levega backa. Zagreb, 6. maja. b. Hazena tekma med družinama Zagreba in Ljubljane je končala z zmago Zagreba v razmerju 7:4 (3:3). Hermes : ČSK Čakovec t:i (0:1) Ljubljana, 6. maja. Okrog 500 gledalcev — prijateljev nogometa — je privabila današnja prvenstvena tekma med našimi Šiškarji in ČSK Čakovcem. Igra, s katero so bili vsi gledalci nezadovoljni, ni nudila prav nič onega, kar se od nogometne tekme zahteva. Saj je naše občinstvo kmalu zadovoljno, če se mu servira količkaj lep nogomet, vendar se spričo tekem zadnjega časa ne bi mogel zadovoljiti še tak »novinec« na tem polju, V fantih ni več one volje ne borbenosti, ki dela nogomet zanimiv. Pa tudi v tehničnem pogledu bo treba še mnogo, mnogo napraviti, da bomo prišli vsaj na ono višino, na kateri je že nekoč bil slovenski nogomet. Moštvi sta se predstavili sodniku g. Deržaju v naslednjih postavah: Hermes: Oblak, Klančnik, Levi, Ferjan, Ko-šenina, Glavič, Kos, Brodnik, Zalokar, Škrajnar, Kariš. ČSK Č a k o v e c : Zinič, Vamplin, Filo, Vugri-nec, Janič, Horvat, Behojnik, Megla, Bavčevič, Ta-kač, Vass. Igra je bila zelo monotona in le prav redkokdaj napeta. Par momentov in nekaj izredno zrelih, a neizrabljenih šans, ki so občinstvo tupatam vsaj nekoliko zadovoljile, to je bilo vse. Niti z eno niti z drugo enajstorico ne moremo biti zadovoljni. Gostje so predvedli v prvih 30 minutah prvega polčasa še dokai lepo igro, ki jim je prinesla tudi prvi uspeh in to je bilo tudi vse. Bili so celih 30 minut v precejšnji premoči, ki je pa niso mogli izrabiti. Poleg tega so pa še eno enajstmetrovko zastreljali že takoj v prvih petih minutah. Hermes se je znašel šele v zadnji tretjini prvega polčasa, ko ie nekako zamenjal vlogo s Cakovčani. Ni pa imel sreče; zaigral je nekaj tako zrelih šans, da smo takorekoč že videli žogo v mreži. Tudi v drugem polčasu so imeli domači delj časa več od igre kot gostje in posledica tega je bila, da so v 23. minuti izenačili po Brodniko-vem strelu. Potem pa sta obe moštvi močno popustili in sta precej dolgo tako mizerno igrali, da je občinstvo večkrat glasno protestiralo. Proti koncu pa je postala igra zopet nekoliko živahnejša in so gostje še enkrat poslali žogo v mrežo domačih, a sodnik gola vsled offside pozicije ni priznal. Moštvi sta podali v splošnem zelo raztrgano igro, ki je bila polna brezplodnega nabijanja od ene do druge branilske črte. Vratar gostov je bil zelo šibak; med napadom in krilsko vrsto tudi ni bilo prave povezanosti. Najslabši mož v napadu je bil oni na desnem krilu ter je edino leva stran napada zadovoljila. Od domačih je bil najboljše igral in je bil sploh najboljši mož na polju Košenina. Napad preveč okleva in preveč kombinira tedaj, ko je treba streljati na gol. Nekateri igralci bi se morali odvaditi prepiranja in bi morali biti toliko disciplinirani, če ga njegov tovariš polomi da igrajo še z večjo voljo, ne pa, da nalašč popusti, kar se je že ponovno in to tudi danes zgodilo. Sodnik g. Deržaj je sodil dobro Hermes B : Primorje B 6:0 (3:0). V predtekmi ie hermežanska rezerva zasluženo odpravila juniorje Primorja. Sodi! je g. Strah. DRUGORAZREDNE PRVENSTVENE TEKME Slovan : Jadran 1:0 (0:0). Reka : Korotan 3:0. BSK : Jugoslavija 6:0 (5 : O) Belgrad, 6. maja. m. Za današnjo nogometno tekmo med starima rivaloma je vladalo v vseh športnih krogih veliko zanimanje. Tekma je bila na igrišču Jugoslavije. BSK je nastopil s svojo običajno močno postavo, Jugoslavija pa s tremi rezervami. Ze od vsega počatka je razvil BSK lepo povezano igro in prevzel vodstvo, ki ga je držal do konca. Moštvo BSK je bilo stalno pred vratmi Jugoslayije in je zabilo svojemu staremu nasprotniku v mrežo šest golov. Mariborski šport SK Svoboda-SK Gradjanski Oakovcc) 2:0 (1:0) Maribor, 6 maja. Danes sta se pomerila na igrišču SK Železničarja najboljše plasirana kluba drugega razreda M. o. Ob vstopu na igrišče sta imela rivala povsem enake izglede. V 90 minutah pa se je izkazalo, da je Svoboda, ki je danes nesporno odigrala svojo najboljšo tekmo, baš za toliko boljša, kakor to izkazuje rezultat. Levji delež na zmagi ima srednji krilec Tkalec, ki danes na tem mestu v Mariboru vsekakor prednjači. V napadu, ki je izredno dobro zdrzal oster tempo, so si sile precej izenačene. Stranska krilca sta zanesljiva, steber obrambe pa je hladnokrvni Novak. Volja, s katero je Svoboda vzdržala vseh 90 minut, manjka marsikateremu prvorazrednemu moštvu. Zmago je vsekakor zaslužila. Pa tudi gostje so zapustili izredno dober vtis in so že daleč preko začetniških težkoč. S to zmago je zasedla Svoboda prvo mesto drugega razreda in se s tem kvalificirala za izločilno tekmovanje okrožnega prvaka drugega razreda LNP. Sodil je g. Berganl dobro. Celjski šport Celje, 6. maja. Dopoldne je bila na Glaziji nogometna tekma med tiskarniškimi stavci, ki je končala z zmago »boljših« v razmerju 3:0. Popoldne je bila istotam važna prvorazredna nogometna tekma med SK Celjem in SK Železničarjem iz Maribora. Celjanom je šlo za to, da si končnoveljavno zagotove mesto v prvem razredu, Železničarjem pa za prvo mesto na tabeli, Po ogorčeni in žilavi borbi je zmagal SK Železničar v razmerju 5 : 2 (4 : 1). Sodil je dobro g. Jordan iz Ljubljane. — V predtekmi je razerva SK Železničarja porazilo rezevo SK Celje z rezultatom 4:0 (0 :0). Propagandni lahkoaUetski meeting Primorja Ljubljana, 6. maja. Radi dežja se je vršil meeting samo v nedeljo popoldne. Grajati bi bilo tudi nesodelovanje sodnikov, Od določenih zveznih sodnikov, se je nahajal ob določeni ure samo eden, kateremu se je pozneje pridružil še eden — ki ni bil določen. Dopoldne se je nahajalo na igrišču veliko atletov, od katerih je popoldne precej izostalo v prepričanju, da se tudi popoldne ne bo na terenu našlo dovolj sodnikov. In res. Popoldne sta prišla na igrišče zopet samo dva zvezna sodnika, od njih zopet en prostovoljec — nedelegiranil Prireditev pa so omogočili iz prijaznosti razni pomožni sodniki, na čelu jim vedno pripravljen in točen kot sodnik ter velik organizator športa pri nas, gosp. Gorjanec! GG. sodniki: tako ne gre naprejl Tako se ne vrši propaganda lahkoatletskega športa! Pri prireditvi so nastopili zopet samo atleti Primorja. Tekališče in skakalnica, ki se v celoti nahajata v popravilu, sta v veliki meri vplivala na dosežene rezultate, istotako močan protiveter v tekih, zlasti na 100 in 200 m. Vendar je večina doseženih rezultatov zadovoljiva. V naslednjem doseženi rezultati: Tek 100 m seniorii: 1. Cerar 11.9; 2. Stok 12.5; 3. Košir 13.2. Tek 100 m juniorji: 1. Malnarič 12.2; 2 Tršar 12.6; 3. Jaklič 13 8. Močan protiveter, rezultata zmagovalcev dobra Met krogle: 1. Skoberne 11.20; m 2. Pepar 11.19; 3. Štok 10.11; od zadnje prireditve viden napredek Skoberneta, ki je s prestopom sunil kroglo 11.37 m. Troskok juniorji: 1. Malnarič 12.19; 2. Tršar 11.91; 3. Jaklič 11.30; 4. Raič 11.08. Odlični rezultati talentiranih juniorjev začetkom sezone! Troskok seniorji: 1. Perpar 12.48; 2. Luschan 10.89. Tek 200 m seniorji: 1. Štok 25; 2. Perpar 25.1; 3. Krevs 25.8. Tek 200 m juniorji: 1 Malnarič 25.8; 2. Jaklič 26.4; 3. Jež 27.1. Met diska: 1. Skoberne 30.28: 2. Luschan 28; 3. Štok 27.20. Tek 800 m: 1. Ošabnik 2.14; 2. Gombač 2.14.4; 3. Srakar Ivan 2,16; 4. Ogrin 2.19.8. Tek 1500 m: 1. Krevs 4.22.9; 2. Srakar 4.30.5; 3. Svetina 4.59.8. Dober Krevsov rezultat na slabem terenu in brez konkurence. Skok v daljavo juniorji: 1. Malnarič 5.87; 2. Tršar 5.44; 3. Jaklič 5,07; 4. Kulakov 5.05. Med juniorji vidno izskačeta Malnarič in Tršar. Nedelja kulture in prosvete Po društvenih dvoranah Turnir je olvoril predsednik SK Ilirije g. dr. Lapajne, ki je pozdravil vse goste. Turnirju, ki se je vršil pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca, je prisostvoval kot delegat zveze njen tajnik g. polkovnik Blalia. Vodstvo turnirja je bilo v rokah g. podpolkovnika Cvetka, dr. Lapajneta in inž. Honzaiia, kot tehnični vodja pa je fungiral g. Kodrič. Ilirija je poslala v borbo osein tekmovalcev, Makabi (Zagreb) šest, Coneordia (Zagreb) štiri gospode in tri dame, Maribor pa šliri. Tekmovanje je izpadlo takole: I. Florct juniorjev (7 tekmovalcev): 1 Rado- vič (Coneordia), 2. Prezelj (Ilirija), 3. Reichenfeld (Makabi). II. Florct danie-jutiijorke (4 tekmovalke); 1. Šole (Concordija), 2. Pecheim (Concordija), 3. Mu-drinič (Concordija). — Ilirija se tega tekmovanja ni udeležila, ker nima juniork. III. Floret seniorji (!) tekmovalcev): 1 Pod-hraški (Concordija), 2. Tretinjak (Concordija), 3. Pengov (Ilirija). IV. Sablja juniorji: 1. Radovič (Concordija), 2. Pengov (Ilirija), 3. Mandeljc (Ilirija). V. Meč juniorji: 1. Koršič (Ilirija), 2. Arnstein (Makabi), 3. Radovič (Concordija). Tekmovanje v meču in sablji za seniorje se v trenotku, ko to poročamo, še vrši. Pevski nastop ljubljanskih srednjih šol Ljubljana, 6. maja. Z veseljem moramo beležiti velik podvig gojenja glasbene umetnosti po šolah, kjer se mladini danes zopet močneje vceplja smisel in ljubezen do nedvomno bistvene sestavine človekovega izživljanja. Kajti gotovo je glasba toliko važen čiuitelj v splošnem skupnostiiem in posameznem življenju, da je nesmisel, početi z njo kot s slučajnostnim pojavom, ki je pač za del ljudi s prirojenim zanimanjem zanj pomemben in ga je treba gojiti le zato, da se tem pomore izoblikovati ta posebni čut, ki pa nima nikakega globljega pomena. Baš izkustvo, posegajoče tja v najdavnejšo zgodovino, kaže obratno, da je glasba bila vedno odločujoči faktor v razvoju in oblikovanju raznih kultur, na kar so vedno ludi opozarjali veliki misleci in kar so zelo upoštevali odločilui narodovi voditelji. Ce je že Konfucij v petem stoletju pr. Kr. dejal, da poslušaj glasbo dežele, katere nrav in blagostanje hočeš spoznati, če je Platon napisal, da propadanje glasbe pomenja propad dobrih šeg in nravi vse države, če so glasbo tudi v našem srednjem veku tako cenili, da so jo postavljali med glavne predmete na najvišjih šolah, in če je bila še nedavno glasbena izobrazba predpogoj za izobrazbo na sploh, je vse to dokaz spoznanja njenega visokega jiomena v človeški skupnosti in obcutevanja velike odvisnosti ugodnega človečanskega razvoja od pravega glasbenega izživljanja, ln ni brez pomena, da še danes živi ljudski pregovor, ki te svari pred človekom, ki ne ljubi petja. Vse to še poleg drugih izkustev dokazuje, da je glasba ena glavnih sil, ki človeka oplemenituje in dviga in zdi se, da je danes v splošnem veliko preziranje in omalovaževanje prave glasbene umetnosti ena tipičnih lastnosti našega do skrajnosti zmaterijaliziranega časa. Prav zato pa menim, da je za ozdravljenje tega negativnega mišljenja velikega pomena, da sc zopet prične prav pri mladini s smiselno gojitvijo in vlivanjem večjega zanimanja za glasbo na sploh in moramo res visoko ceniti delo vseh onih vzgojiteljev, ki resno opravljajo to poslanstvo Nastop desetih srednješolskih zborov na današnji matineji v unionski dvorani je v splošnem prerezu pokazal zelo lepo sliko. Kajti vsi nastopi so brez izjeme pokazali resno voljo in pravo stremljenje v smeri proti pravemu glasbenemu pojmovanju in izživljanju, nekateri od njih (zbor 1. drž. realne gimnazije in dekliški zbor drž. učiteljišča) pa so zapustili že celo vtis prav tesnega približanja k čisti umetniški reprodukciji. Tudi gojitev primitivnih instrumentov (orglice, harmonike) ni odklonilna, kajti prav otroku utegne tako muzici-ranje vzbuditi in oživiti veselje in navdušenje, ki se z leti pri pravem talentu mora spremeniti v najuspešnejše udejstvovanje na glasbenem repro-duktivnem polju; če pa ne. pa mu ostane dostopna vsaj ta nižja stopnja, kar je bolje kakor nič. — K izberi sporeda bi bilo sicer marsikaj pripomniti, vendar pa je zaenkrat že to, kar smo slišali, zlasti s spredaj omenjenega stališča, vsega priznanja vredno in sprejemamo ta koncert z edino željo — v tej smeri razvojno naprej! Železniški upokojenci za zdravstveni fond Ljubljana, 6, maja. Danes dopoldne so imeli železniški upokojenci lepo uspelo zborovanje, na katerem so razpravljali o potrebi samopomoči za zavarovanje za slučaj bolezni. Zborovanje ki se ga je udeležilo nad 350 upokojencev, je otvoril načelnik v p. g. Var-gazon. Takoj nato je poročal o položaju upokojencev g. Stanko, ki je opisal velike redukcije, katere so pretrpeli upokojenci v teku let, saj kronski upokojenci še danes zaman čakajo na prevedbo. Upokojenci so izgubili skoraj vse pravice na vozne ugodnosti. Zelo se je poslabšal tudi položaj v bolniškem fondu, kjer je uprava brez glavne skupščine povišala prispevek za 100%, ugodnosti pa zmanjšala za polovico zaradi slabega stanja fonda. Glavna skupščina je sedaj odklonila vse predloge za vrnitev pravic upokojencem in zato je umljivo razburjenje le-teh, ki so deloma že izstopili iz fonda, deloma pa iščajo pota, kako bi se rešili tega humanitarnega fonda. Edini izhod je samopomoč, ker so bile vse dosedanje intervencije, vloge in pritožbe zaman. Načelnik g. Vargazon je nato pojasnil določbe Rakete proti toči, Uspehi, ki so jih dosegli v Franciji in Švici z raketami proti toči, so dali pobudo za slične poskuse tudi v Avstriji. Te dni so preizkusili rakete proti toči na vojaškem vežba-lišču v Mauternu. Spustili so rakete 100 do 1000 m visoko. Učinek je bil prav viden. Nebo, ki je bilo poprej zakrito s črnimi oblaki, se je po izstrelitvi druge rakete zjasnilo, oblaki so se razmeknili in toče ni bilo najbrže zato, ker sploh ni nameravala padati, ene. Kuhinjski ali hišni Murki so hudi sovražniki stenic. Jedilne gobe niso rastlina ampak sad. zakona o zdravstvenih zadrugah, ki v Srbiji in Ba-natu že več let poslujejo. Očrtal je izredno težak položaj, v katerem se nahajajo upokojenci in povdaril, da ne smejo več čakati na pomoč od drugod, marveč morajo zaupati v lastno moč in zavednost. Zato je prav, da upokojenci strnemo svoje vrste v zdravstveni zadrugi. Čim več nas bo, tem več bo nudila zadruga članstvu. Predpogoj vsega pa je poštenost in železničarji, ki so vztrajali kot odločni bojevniki v najhujših časih, bodo dokazali, da si znajo ustvariti svojo bodočnost sami. V debati je govorilo več upokojencev, ki »o se vsi izjavili za zadrugo. Soglasno je bil sprejet sklep da se zadruga takoj registrira in začne z delom. Nad sto upokojencev se je takoj prijavilo za zadrugo in pripravljavni odbor, v katerem »o gg. Vargazon, Korošec, Jernejčič, Mozetič in Cvelbar, ima pooblastilo da uredi zadnja pripravljavna dela ter ustanovi zadrugo. Izjave za pristop se lahko oddaio v Delavski zbornici, glavni vhod, soba 14, ali pa na naslov g, Vargazona, Miklošičeva c. 13. Železniški upokojenci so pokazali, da se zavedalo težkega položaja in da si hočejo z lastno močjo in žrtvami krojiti boljšo bodočnost. Mariborski drobiž o . , Maribor, 6. aprila. spominska sv. maša za ook. P. H. Sat-tnerja je bila danes ob 11 dopoldne v tukajšnji stolnici. Sv. opravilo je imel novo-masnik Franc Križan. Pevsko društvo »Maribor« je pod vodstvom svojega kapelnika Janeza k v. Gaspariča izvajalo Sattnerjevo maso »O Bog v nebeški slavi«, po maši pa pesem »Marija, kako si lepa«, tenorist Avg. Zivko jia je zapel odlomek iz Sattnerjeve »Assuinptio«. • Mladina za mladino. Od 6. do 13. maja se vrši po vsej državi takozvani »Dečji teren«. V Mariboru je proslavila šolska mladina prieotek tega tedna z obhodom po me-i"i .,s<^se ffn udeležili otroci vseh ljud-i n Obhod je organiziralo vodstvo'Po-mladka Rdečega križa. Deca .ie stopala po ulicah z znaki Rdečega križa ter se zbrala nato v parku, kjer je priredil harmonikar-stS!, z»"r Pomladka koncert pod vodstvom učitelja Sušteršiča. Nastopili so za harmo nikarji tudi mladi jievci deške meščanskt sole pod Sustersičevim vodstvom. Hkrati se je vršila po mestnih ulicah dobrodelna zbirka. Dve nesrečni smrti. V Novi Gori so našli obosenega 32-letnega delavca Štefana /invseka. Prišel je šele pred kratkim iz za pora kot strasten tihotapec. — V Polskavi se je ustrelil iz karabinke v glavo prevžit kar Franc Dreo. Strel mu je glavo čisto razbil. Vzrok njegove nesrečne smrti ni znan. Mezdno zborovanje. V Narodnem domu je bilo dane- dopoldne zborovanje delavcev tekstilne tovarne Doctor in drug. V podjetju .je nastalo mezdno gibanje, o katerem se je na današnjem sestanku govorilo Delavci zahtevajo zvišanje prejemkov. Zegnanje na Slovenski Kalvariji. Na nedeljo pred Vnebohodom se vrši vsako leto tradicijonelno žegnanje na prijazni Slovenski Kalvariji. Tudi danes je prišla procesija iz Lambusa ter se je vršila cerkvena slovesnost, ki je privabila množice iz bližnje okolice. »7rw0vi- 7 Vrbanovi 16 je umrla v eve tu '27 Iet zasebnica Rafaela Lunder. — V spi bolnišnici je umrl logar pri grofu Attemsn 64 letni Anton Goričan. Svetila pokojnima večna luc. Gospod Petrič je te dni srečal na ulici svojega prijatelja profesorja Modrijana in zapazil, da ima profesor na eni nogi črn če vel j, na drugi pa rjav. Ko se je Petrič temu začudil mU je profesor dejal: »Blagor tebi, ti se lahko oblačiš in obuvaš, kakor hočeš Jaz moram pa ponositi vse, kar imam. Same to je nerodno, ker imam doma še en tak neenak par čevljev.« R. Z. £ NEOM. 55. Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri NOVE VLOGE, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3%