TRST, petek 9. avgusta 1957
Leto XIII . Št. 189 (3721)
PRIMORSKI DHEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana r gotovini
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI	it.	«, II. ud. — TELEFON 9J-89* IN 94-63* — poitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tal. MALI OGLASI: 90 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtietna 1300, pollttna 2500,	Vi*a^^rži'zal™ b^SlOTemfe,
 ■   - - ■!■••• ------   .......       „ Postni tekoCi račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: AgencUa dernotoantnega Vioa^esa U*a, uriavna «iozba^
Ljubljana, Stritarjeva S-I., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banici v Ljubljani 60 . KB - 1 -Z- 375 - izdaja Založni it v° tržiš g_
•t. 37-338 — Podruž. GORICA: UL S. Pellico HI., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 »n od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV:	vsak	mm
višine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finan£no-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mili Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
Možnost posebne pogodbe s Pankoivom ni bila omenjena
Hruščev se strinja s konfederacijo in predlaga umik vseh tujih čet
Glavni predmet njegovega govora v vzhodnonemškem parlamentu je bilo zedinjenje obeh Nemčij - Sinoči je odpotoval z Ulbrichtom v Leipzig, Mikojan pa z Grotetvohlom v Magdeburg - Prvi komentarji v Bonnu
BERLIN, 8. — Najvažnejši dogodek drugega dne obiska sovjetske delegacije, ki jo vodi Hruščev, je bila seja vzhodnonemškega parlamenta, med katero je Hruščev med drugim izjavil, da se strinja z vzhodnonemškim predlogom o konfederaciji in da je vlada ZSSR pripravljena umakniti svoje čete iz Vzhodne Nemčije v primeru, da svoje čete umakne tudi vlada ZDA. Niti z besedico ni omenil možnosti sklenitve Posebne mirovne pogodbe z vlado v Pankowu.
Poleg Hruščeva sta se udeležila seje tudi Mikojan in Gromiko ter delegacija britanske laburistične stranke, Najprej je govoril predsednik vlade Grotewohl in Poudaril potrebo po miru,
Po vzpostavitvi sistema kolektivne varnosti, določitvi področja za omejeno oborožitev in po ustanovitvi konfederacije med obema Nem-čijama. Do združitve pride lahko samo po sporazumu nied obema Nemčij ama, ki sta enako zakoniti.
Za njim je govoril Nikita Hruščev najprej o prijateljskih odnosih med obema državama, pri čemer je poudaril, da ZSSR želi imeti_ dobre odnose z vsem nemškim ljudstvom, čeprav bonns-ka vlada ni izrazila takšne želje.
Omenil je nato, da je Vzhodna Nemčija (csestavni del družne socialističnih narodov in dokler bo njihova enotnost nerazrušena, se tej družini ni kaj bati«. Nato je pohvalil Združeno socialistično stranko pod vodstvom Walterja ylbrichta, ki «ni zapadla v rrakcionaštvo, temveč je zvesto ohranila 'dediščino velikih ženinovih načel». Hruščev je Ptjzdravil zlasti komuniste v tei partiji in vse nemške de-lavce obeh Nemčij, ki želijo sdružitev svoje domovine.
. “Mi se strinjamo s to željo, je dejal. Toda, kakšna bo Nemčija po združitvi? Delavci vse Nemčije nočejo demokratično miroljubno Nemčijo. Militaristi in levanšisti pa se tehta upirajo. Hoteli bi zopet napadalno vojno. Imperialist;
?aPadnih sil jih podpirajo. Ti hoteli napraviti iz Nemcev nreso za topove, da bi mogli Uresničiti svoje napadalne najdene proti Sovjetski zvezi. V fonnu so opustili veliko ido-1° nemškega humanizma im s>=
Vrnili na zloglasno tradicijo lunkerjev in napadalnega pru-skega militarizma«.
“Atomska vojna, je nadalje -Vsi, hi uničila velika in bogata ozemlja. Državniki Anglije, r rancije in drugih držav bi jdorali o tem razmišljati, kaj-11 njihova ozemlja bi v primeru vojaških operacij postala Polje delovanja atomskih ir.
Vodikovih bomb. Ameriški dr-rsvniki pa bi morali prav tako razmišljati o tem, da spričo današnjih raket ne igra razdalja nobene vloge več. O tem 0' morali razmišljati vsi tisti Sospodje, ki odklanjajo miro-tabno politiko in ki nočejo sPorazuma o razorožitvi.«
Hruščev je nato pozval Nem-’ naj »najdejo sami v sebi djoč za upor proti takšni voj-?l Politiki in da si tako zajamčijo v bodočnosti demokra-'cno in miroljubno Nemčijo.#
^Pomnil je zahodnonemške
Mflustrijce, da je blagostanje le trenutno zaradj izdelovanja drožja, kar pa jih je že enkrat spravilo v katastrofo.
“Združitev Nemčije v seda-
Zahodu računajo samo z mehanično združitvijo obeh držav, tako da bi bila Demokratična republika anektirana k Zvezni republiki z namenom, da bi prišli na površje zopet junkerji in kapitalizem. Zahodne sile so se izrekle tudi odkrito proti demilitarizaciji Nemčije, ker hočejo napraviti vse Nemčije glavno atlantsko bazo v Evropi.«
“Sovjetska zveza je ponovno predlagala zahodnim silam u-mik tujih čet iz Nemčije je poudaril Hruščev. Izjavljamo, da smo pripravljeni umakniti naše čete ne samo iz Nem-temveč tudi iz Poljske, Madžarske in Romunije, če ZDA umaknejo svojo vojsko Nemčije, Velike Britanije n Francije. Zakaj ZDA ne pristanejo na ta predlog? Saj vendar logičen. Vsaka država ima pravico živeti v okviru svojih lastnih meja m brez vmešavanja tujih čet. Mi bomo to storili brez obotavljanja, toda ZDA ne. ZDA potrebujejo čete v Evropi za nadzorstvo nad Nemčijo in drugimi državami.«
Se prav posebej je Hruščev poudaril, da je združitev Nemčije popolnoma ločeno vprašanje razorožitve. Dejal je, da bi hoteli na Zahodu obe vprašanji povezati in se poslužiti spletk, ki so jih dogodki že od-tranili samo da bi zedinjenje odložili. Kljub zahodnnemu odklanjanju sovjetskih razoro-žitvenih predlogov, zlasti predloga o prepovedi jedrskih poizkusov se .ZSSR strinja s em, da je potrebno isKati tudi druge poti, ki vodijo do rešitve tega vprašanja.«
Nato je sovjetski gost poudari: potrebo da se razvijejo med ZSSR in Zahodno Nemčijo še boljši odnosi in v Bonnu naj «že enkrat prenehajo s svo-im sovražnim zadržanjem.« Hruščev je dejal, «da ima var-avski pakt samo obrambni namen: braniti socialistične države pred napadalnim tlantskim paktom. Se prav posebej pa je govornik poudaril, da vodi vlada ZSSR politi-
ko miroljubne koeksistence med socialističnimi in kapitalističnimi državami. »Gotovi smo, da bodo zmagale sile miru,« je dejal Hruščev potem ko je ostro kritiziral politiko NATO.
Glede enotnost; komunističnih partij je Hruščev rekel, da so vse odobrile sklepe plenuma CK KP ZSSR v juniju proti protipartijski skupini. Končno je Hruščev še enkrat želel demokratični republiki uspeh in vzkliknil socializmu in miru na vsem svetu. Njegov govor je trajal dve uri. Govor je večkrat prekinil zaradi prevajanja v nemščino.
Nato so poslanci izglasovali resolucijo, v kateri se po.
alih pogojih, je dejal Hruščev :? težavna, ker č« je nemško ludstvo eno samo. sta dve emški državi in Nemčije ni "togoče združiti s formalnim Pravnim aktom. Marsikdo mi da bi morale štiri velesih es'ti to vprašanje. Jaz ne Pravim, je dejal Hruščev, naj e ne ukvarjajo s tem. Toda “Jstvo je in ostane, da to , Prašanje ne more biti rešeno rj?2 nemškega ljudstva«.
Nato je Hruščev poudaril • Pndnonemški predlog o kon-.Pderaciji obeh Nemčij- Rekel . > da je to «konkreten pred-*. ki predstavlja praktičen Program in ki odgovarja živ' Jenjskim koristim ljudstva ^ato ZSSR ta predlog pod
Dodal je, da so pogajanja -“u obema Nemčijama edino -^'Pkovito sredstvo za dosego mienja. Rekel je dalje, da j srnešne zahodne obtožbe vL h°če Sovjetska zveza
i^esavati v vnlilnn
savati v volilno kampa-v Zahodni Nemčiji. «Ade
njo
n®Uer )e pre(i kratkim dejal.
svet . e ZSSR osv°}'ti ve,i ke] ln da sem to jaz sam re-R- .y Moskvi, je pripomnil je u.s4ev- Ce kancler potrebu Un.takšne obrekovalne in ne-utie trditve potem to pomen r-,Ki*e njegov položaj začenj * N"jati. Nato je še očital Ade-o n r^V’ r*® rajši razpravlja nemški združitvi z zahodni-NeJ?l.®mi kakor pa z Vzhodno tizi i 0 ter ie nat0 ostro krili r, i rsdnjo zahodno »ber-iaiS j trlavo Hruščev je de ■ da
ljeno in
-'IPflAltnil _ t  Z_____1
trto.
Vaba<lteva P° svobodnih voli-jai zgolj hinavstvo, je de-
°hd je namen te izjave Pn„r , ' Nemčijo razdeljeno in ■Peševati oboroževalno tek-
Zvezne republike Nemčije, naj pristaneta na predlog Vzhodne Nemčije za konfederacijo nemških držav.
Popoldne pa je. sovjetska delegacija položila venec na grob socialistični mučencev Roze Luksemburg in Karla Liebknechta na berlinskem pokopališču, nato venec na spomenik padlih sovjetskih vojakov na drugem pokopališču, kjer je pokopanih 4000 sovjetskih vojakov. Pri tem so mogli fotografi opravljati svobodno svoje delo. Nocoj se je sovjetska delegacija razdelila na dve skupini: prva je s Hruščevom in Ulbrichtom odpotovala v Leipzig in druga pa z Mikoja-nom in Grotewohlom v Magdeburg.
V Bonnu so takoj komentirali dopoldanske izjave Hruščeva. Demokristjanski predstavnik je dejal, da so »sinteza vseh obtožb jn kritik, ki so bile zadnje čase naperjene proti Zvezni republiki in da je »Hruščev dokazal večje zanimanje za enotnost svojih satelitov kot za nemško združitev«. Socialdemokratski voditelj Ollenhauer pa je dejal, da so neposredna pogajanja s pankovsko lutkovno vlado za združitev «nepredložljiva». Po njegovem mnenju je zedinjenje Nemčije mogoče samo s svobodnimi volitvami po predhodnem sporazumu štirih sil o vojaškem statusu bodoče zedinjene Nemčije.
Zoli bo vrnil dučejevo truplo
RIM, 8. — Predsednik Zoli je danes med sprejemom časnikarjev, ki so mu zaželeli prijeine počitnice, enemu izmed njih izjavil, da bo vrnil Mussolinijevi vdovi Raheli truplo njenega moža. Ni dvoma, da bo /est po vzročila po vsej državi hude polemike, ker pač ni težko uganiti, da bodo novi in stari fašisti začeli romati na njegov grob.
Zoli je dejal, da bo truplo vrnil enkrat med 15. in 18. avgustom letos. Truplo bodo pokopali v rodbinsko grobnico Mussolinija v Predappi-ju, kjer se je rodil bivši du-če. Zanimivo je, da se je blizu tega kraja rodil tudi sedanji predsednik vlade Zoli.
Prvi komentarji te precej senzacionalne vesti so soglasni: ni dvoma, da gre za Zolijevo zahvalo fašistom, ki so ga tako ganljivo podprli, takoj ko je sestavil svojo de-mokristjansko vlado in tudi pozneje.
Za hrbtom
se širi upor v Omanu
Sultanovi vojaki se upirajo - Angleške enote pred Firkom pri Nizvi? Čudna angleško-ontanska pogodita, ki je še nihče ni videl
KAIRO, 8. — Medtem ko poročajo o nadaljevanju olen žive angleških in sultanovih enot proti Nizvi, glavnemu mestu uporniškega področja, je radio Kairo sporočil, da se je danes upor začel širiti za hrbtom kolonialistične vojske in sicer v pokrajinah Sarika, Bajd, Maskate in Raskheima ter se širi tudi na druge kraje. Radio poroča tudi, da so se danes uprli sultanovi vojaki in niso hoteli oditi na bojišče.
DAHREIN, 8. — Iz uradnega britanskega vira se je davi izvedelo, da so čete
zivata parlament in vlada
■llltllllHIIIIIIIIIIIHIHIIIiniMIUtlllMHfMnMIItlllHIMUHttllllimUHtlUIIIIIIIMIIIHIIHMIlimHIHHlIllUlllMIIMinilltMIHIIIIHHIHSnHIlUllliHllllliniNllllimillllHlIllllMtlNniinilllUIIIIIHIIiniHII
Tudi Andreotti, nasprotujejo predčasnim
Targetti
volitvam
Kancler Raab nadaljuje polemiko o Južni Tirolski in označuje zadnjo izjavo zunanjega ministra Pelle za nevzdržno
(Od našega dopisnika)
RIM, 8. — še hujši val vročine kot včeraj je zajel danes glavno mesto republike in vse beži na deželo, v hribe in k morju, kajti zabeležili so že več primerov obolelosti zaradi vročine in tudi požarov je bilo nenavadno mnogo. Kako naj bi se torej polegla polemika o nemški manjšini na Južnem Tirolskem, čeprav smo včeraj poročali, Južna Tir0;ska notranja zade-da se bo prenehala po pomirjevalni izjavi veleposlanika Gruberja v Washing-tonu, ali pa da ne bi več razpravljali o predčasnih volitvah?
Glede Gruberjeve izjave je treba najprej poudariti, da z njo nikakor ni hotel reči. da je zadovoljen z izvajanjem sporazuma, ki ga je ored 12. leti podpisal z De Gašperijem. On je le izjavil, da ni postavljal zadnje čase nobene zahteve po priključitvi te dežele k Avstriji. Zaradi tega ni veselje v palači Chigi prav nič preveč upravičeno. Da je temu tako, dokazuje danes članek, ki ga je objavilo glasilo samega avstrijskega kanclerja Raaba «Neue Tageszeitung« z Dunaja. «Ce list — da je
va Italije, potem Avstriji ne bi bilo potrebno sklepati nobenega sporazuma o tem vprašanju. Ce pa sporazum že obstaja in je bil celo vključen v mirovno pogoabo z Italijo, potem je neovrgljiva dolžnost Avstrije, da izvaja nje tega sporazuma nadzoruje.« Se prav posebej pa poudarja Raabovo glasilo, da je zadnja izjava zunanjega ministra Pelle o vprašanju Južnega Ti-rola nevzdržana'. Polemika se torej nadaljuje prav sedaj, ko italijansko javno mnenje nima opravka trenutno z razpravami v parlamentu.
V polemiko o predčasnem razpustu parlamenta pa se je vmešal sedaj še Andreotti — ne sicer osebno, ampak podobno kot njegov kolega Tam-broni — po svoji agenci-
je res — pise
Štiri dni premora v lancaster House
Zahodni predlog bo Stassen razlagal prihodnji teden
Včeraj je dejal, da bo njegova obrazložitev zbližala zahodno stališče s sovjetskim Pododbor je poslal razorožitveni komisiji OZN poročilo o svojem delu
raznih predlogov, dokumentov, zapisnikov in spomenic ki so bile predložene pododboru. Nadalje vsebuje izvleček zapisnika o vseh sejah v Londonu, kar še ni bilo objavljeno čeprav se je v svetovnem časopisju o delu pododbora zelo obširno poročalo. Začasno poročilo obsega 56 sej pododbora vendar pa ne vsebu je zadnjega Dullesovega predloga od 2. t. m., ki ga je prebral v imenu vseh zahodnih delegatov o zračni inšpekciji: ta predlog bo vključen šele
•Vah je
jal	_
Ko„50Y,ornik- Kako je mogoče V Sr'u 0 svobodnih volitvah KmvT dn' Nemčiji, kjer so ljub Unisti4na partija in miro-a- .ne organizacije prepoveda-
jih nnliriia nretrania? Ni
LONDON, 8. — Današnja seja razorožitvenega pododbora v Londonu je trajala samo dvajset minut. Predsedoval je Zorin. Ameriški delegat Stassen je ta; koj dejal, da upa, da bo mogel v kratkem dopolniti obrazložitev zahodnega predloga glede ukrepov, ki naj bi jih vključili v delni sporazum o razorožitvi. Ponovil je nato pripombe, ki jih je povedal včeraj predsednik Eisenhower med svojo tiskovno konferenco o važnosti zahodnih predlo; gov o sistemu inšpekcij, ki naj bi preprečile nenadni napad. Stassen je poudaril, da leži «osnovna politika« ameriške vlade v tem, da stori vse, kar je mogoče, da se sporazum o razorožitvi doseže. Stassen je dodal, da bo nadaljna obrazložitev zahodnega predloga, ki bo verjetno prihodnji teden, zbližala zahodno stališče s sovjetskim,
Sovjetski delegat Zorin, kolikor se je moglo zvedeti, m dal med sejo nobene izjave.
Iz dobro obveščenih krogov blizu pododbora se je zvedelo, da bo svojo obrazložitev o zgoraj omenjenih ukrepih a-meriški delegat Stassen podal ustno v prvi vrsti glede sistema inšpekcij — zračnih in kopenskih — nadalje o ukrepih za atomsko in klasično razorožitev.
Tudi danes so se štirje za hodni delegati izven konference posvetovali glede zahodnih predlogov v celoti. Ti predlogi bodo predstavljali uradni odgovor zahodnih vlad na so vjetski načrt za delni sporazum. ki je. bil objavljen 30 aprila letos.
Pododbor se bo spet sestal šele v torek 13. avgusta.
Pododbor je poslal danes svoji nadrejeni komisiji OZN začasno poročilo o svojem delu od 18. marca do 1. avgusta letos. Poročilo ne vsebuje nobenega uvoda, niti zaključkov, niti priporočil. Omejuji
Uicpurvu«	j	.
Jih policija preganja? N? se le na ze znana besedila,
drugo poročilo pododbora, ki ga bodo sestavili, ko bo pododbor prenehal z delom t. j. konec tega meseca ali pa v začetku septembra
Na podlagi tega poročila bo komisija za razorožitev pri OZN sestavila novo poročilo ki ga bo predložila na prihodnjem zasedanju generalno skupščine OZN. To komisijo sestavljajo poleg delegatov petih držav iz pododbora (Kanada. Francija. Velika Britanija, ZDA in ZSSR) se delegati’ sedem drugih držav, ki so članice Varnostnega sveti OZN. Člani komisije se bodo sestali takoj, ko boao prejeli začasno poročilo pododbora.
V ameriških krogih se v zvezi z današnjo izjavo Stas-sena poudarja, da bodo obrazložitve, o katerih je govoril da jih bo podal verjetno prihodnji teden, v najtesnejši zvezi z ukrepi, ki so jih omenjali zahodni delegati na zadnjih sejah pododbora. Ti pred.
logi bi v glavnem obsegali:
1. Pojasnila o odnosu med prekinitvijo jedrskih poskusov in prenehanjem izdelave fi-zijskih tvarin v vojaške namene;
2. izvajanje ukrepov, ki nai bi v prihodnosti onemogočili da ne bi moglo več vedno večje število držav izdelovati a-tomsko orožje;
3. definicijo formule o tem. kaj naj se razume pod izrazom »uporaba jedrskega orožja«. S tem v zvezi poudarjajo zahodni predstavniki, da bi se moralo jedrsko orožje uporaD-ljati samo v primeru »zakonite obrambe« v skladu z listi-mo OZN in
4. nadzorstvo nad izvozom in uvozom orožja.
Verjetno bodo predlogi obsegali tudi inventar že obstoječega orožja.
Zorin torej še vedno ni odgovoril na petkov zahodni predlog in kot je po današnji seji jasno, čaka na dokončno Stassenovo obrazložitev ostalih ukrepov katere uradno vsebino bomo poznali šele konec prihounjega tedna. Nadaljnje razpravljanje je bilo odloženo za štiri dni. Tako bo sovjetska delegacija imela še najmanj ves ta in prihodnji teden časa za proučevanje zahodnega predloga.
O razorožitvi je govoril danes Ollenhauer, socialdemo kratski voditelj v Zahodni Nemčiji. Dejal je. da Eisenho-werjeva vlada ne bi smela odreči svojega pristanka na predlog o inšpekcijskem področju v Evropi, ki bi predstavljalo prvi korak k razorožitvi. Ol-leinhauer je kritiziral Adena-uerjevo vlado, ki predloga ne sprejema. Izjavil je dalje, da bi se morala Zahodna Nemčija pravočasno izjasniti za ja. ponske -zahteve za prenehanje jedrskih poskusov, kajti ravno nemško ljudsko bi bilo prva žrtev atomske vojhe.
je, ki je objavila članek, v katerem se trdi. da 29. maji, ki je objavila članek, v tum volitev Zoli, pade na soboto. Naslednja nedelja je oljčna nedelja in torej praznik velikega pomena za rimo-katolike. Zaradi tega ne bi bilo priporočljivo, aa bi bile ravno na ta dan volitve...
Zolijev predlog je torej zadela še ena precej prepričljiva kritika, kajti tudi podpredsednik poslanske zbornice demokristjan Rapelli ni zadovoljen z 29. marčeiilU lijavii je, da po njegovem mnenju ni mogoče predčasno razpustiti zbornice, ker zato ni nobenega vzroka. On misli, da je treba stvari poenostaviti ne pa jih komplicirati. Do 31. januarja bo morala vlada predložiti državni proračun. Nihče ne more poslancem prepovedati, da bi v marcu m v februarju o njih razpravljali. Rapelli se vprašuje: «Kako bi mogel predsednik republike razpustiti del parlamenta in s tem avtomatično preprečiti delovanje drugemu delu?«
Tudi socialistični podpredsednik poslanske zbornice Targetti je dal podobno izjavo. ..ekel je, da bi se s predčasnim razpustom zbornice znatno zmanjšala njena aktivnost, ker so pred njo načrti, ki za-ntevajo odobritev že v tej mandatni dobi, med katerimi so agrarne pogodbe, deželne avtonomije itd.
Proti predčasnemu razpustu so še; komunistični prvak Gullo, socialistično glasilo «A-vanti«, glasilo KPI “Unita# itd. Za Zolijev datum ali za čimprejšnjo razpustitev parlamenta ne glede na datum, pa so še nekateri drugi demokristjanski prvaki poleg liberalnega prvaka Malagodija. Tambronijev bilten pa je začel malo «popuščati» in predlaga nekakšen kompromis; volitve naj bi bile samo en mesec ali pa dva prej. Zakaj? Zato. da ne bi motile izpitov na vseučiliščih..
A. P.
mero. Včeraj je moral odgovarjati na vprašanja, ki mu jih je zadalo šest mladeničev. V svojih izvajanjih je poudaril, da so milijoni oseb njegovega mnenja v tem vprašanju. Nadalje pa je tudi rekel, da se njegove kritične pripombe o kraljici in dvoru, niso tikale toliko kraljice, marveč bolj njene okolice, njenih svetovalcev. Na kraljico je letel predvsem očitek, da ne ve, da so njeni svetovalci slabi, in da jih ne odstrani. Nadalje je (lejai, da bi morala dati kraljica svojega otroka v javno šolo, in ne v zasebno aristokratsko.
Ko so ga vprašali, če bo sprejel poziv na dvoboj, ki mu ga je poslal Italijan Renato Marmiroli, je dejal, da pritiče njemu izbira orožja. In ker doma nima drugega orožja, kot edino - dežnik, bo pač predlagal dvoboj z dežniki.
Eni ga hvalijo, drugi ga grajajo
Comorcra obsojen na 30 let ječe
BARCELONA, 8. — Danes je bila objavljena razsodba vojaškega sodišča v Barceloni po kateri je bil Juan Como-rera Soler obsojen -na 30 let Kot je znano ga je vojaški tožilec obtožil -zločinov, ki jih je »storil« med špansko državljansko vojno. Z njim sta bila pred sodiščem tudi njegova žena Rosa in knjigarnar Fernanao Canameras. Solerje-va žena je bila oproščeni. Canameras pa je bil obsojen na dve leti. Sodbo mora po trditi še katalonski kapetan.  «»----------------
BUENOS AIRES, 8. — Mussolinijev sin Vittorio, ki je svoj čas pregledal dnevnike, ki so bili zaplenjeni ce dni v Vercelliju. je izjavil, da ne more jamčiti, da so avtentični. Vsekakor pa izključuje, da so to tisti zapisniki njegovega očeta, v katere je dnevno beležil vsako mnenje in dogodek.
CHARLEROI, 8. — Ob obletnici žrtev v Marcinelle so i-meli spominsko svečanost, katere so se udeležili belgijski ministri za gospodarstvo :n delo ter državni podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu, Martino, ter mnogo meščanov.
pod poveljstvom generala Robertsona odkorakale iz Izza proti Nizvi. Prvi važnejši kraj tega napredovanja je trdnjava Firk, kjer pričakujejo močnejšega odpora.
Britansko poveljstvo je dovolilo samo štirim novinarjem, da smejo od blizu spremljati boje v Omanu.
Iz poročila nekega ameriškega dopisnika posnemamo:
Ozemlje, na katerem so sedanje vojaške operacije, je pusto in malo obljudeno ter brez cest. Povsod so le izhojene steze, ki so jih napravile karavane ali pa iskalci petroleja. Vrhovni poveljnik britanskih sil. general Robertson, je v razgovoru s tem dopisnikom poudaril, da »britanske čete ne prihajajo tja, da bi osvajale, marveč da bi pomagale prijatelju, da se bo mogel postaviti zopet na noge«. «Naša‘naloga ni tako lahka, kot je na prvi pogled videti,« je dejal general, »posebno, ko smo spoznali, da imamo opravka z nekom, ki ni samo opremljen z modernim orožjem, marveč zna to orožje tako spretno rabiti, da se mu vidi, da je bil v dobri šoli modernega vojskovanja.«
General Robertson je imeno-! val britanske čete «minii‘turna vojska z dvajsetimi džipi«. Glavno težo bojev bodo nosili sultanovi bojevniki, a britanski vojaki bodo prodirali za njimi. Glede svojih vojakov je general Robetson dejal, da ni miren. «Uali so mi škotske mladeniče, ki še nikoli niso bili v boju. Zato bi jih moral tega najprej učiti , pa ni časa.«
Jutri bodo prodirali proti Nizvi, spredaj sultanovo vojaštvo, a za njim britanske če-Gbit zasedena kraja, vasi Rada in Karša, nista utrjeni. Napadalci so zadeli le na manjši odpor. Sultanove čete in britanski vojaki prodirajo skrajno previdno, ker so poti proti Firku in Nizvi minirane.
Iz Maskate so sporočili, da bodo z lahkoto zavzeli Nizvo, če bo utrjeni Firk padel. m Iz uradnih washingtonskih virov se je izvedelo, da nameravajo ZDA ostati v tem sporu nevtralne. ZDA bi rade le preprečile, da ne bi prišlo do razširitve tega spora in da ne bi prišlo do mednarodnega vmešavanja na Srednjem vzhodu. To nevtralno stališče se smatra, kot posredna odklonitev imanovega pozivat ki je prosil za posredovanje SZ in ZDA. Glasnik zunanjega urada je zatrdil, da je imanov poziv še vedno v proučevanju.
V zvezi z boji, ki so zavzeli že tako velik obseg, se je danes sestal v Kairu, politični odbor Arabske lige, da b do-določil kakšne ukrepe, naj napravijo posamezne arabske države. Izvedelo se je, da je Jordanija edina arabska država, ki ni poslala na* sejo tega odbora svojega zastopnika. Z,a v soboto je sklicana nova seja, ker se je današnja končala brez sklepov.
Obširno pa se s tem sporom ukvarja egiptovski tisk. »Arabske države ne bodo ostale pasivne spričo napada na prijateljsko omansko ljudstvo,# piše egiptovski dnevnik »Al Akhbar«. »Velike britanske sile prodirajo proti imanovi prestolnici, da bi v krvi zadušile odpor ljudstva, ki želi živeti neodvisno brez britanskega varuštva«. V nadaljnjih izvajanjih obsoja list zločinsko a-meriško nevtralnost, in čeprav je omansko ljudstvo gojilo iluzijo o ameriškem protikolonia-lizmu, ve danes, da se more zanesti le nase, na arabske
brate, kot tudi na vse miroljubne narode.«
Egiptovske list «A1 Masaa« objavlja intervju, ki mu ga je
dal Suslov, eden tajnikov KP
SZ, in v katerem zatrjuje, da bo SZ še dalje podpirala arabske države, zlasti Egipt.
Izvedelo se je, da je izvršni odbor škotskega nacionalističnega gibanja soglasno sprejel resolucijo, v kateri protestira proti temu, da so uporabili škotske čete v borbi proti u-pornikom v Omanu.
Tudi danes so angleška le tala napadla jemenske oddelke v Gebel Sukairu. Poročilo pravi, da so jemenske čete zasedle položaje m da bodo letala toliko časa napadala, do-kle se ne bodo umaknile čez mejo. Znano je, da jemenska vlada trdi, da je Sukair Jemenu.
Upor, ki se je zdel v začetku neznaten in lokalnega značaja, se je izpremenil v pravo vojno z generalnimi štabi, letali. topništvom in vojnimi poročevalci.
Marsikdo ne pozna ozadja tega spora med sultanom in imanom v Omanu oziroma v Muscatu. Leta 1920 sta oba podpisala pogodbo, vendar pa ni bilo nikjer objavljeno celotno nje besedilo, niti ne ve nihče, kje je njen original.
Prva svetovna vojna je pre-
prečila evropskim vladam in ameriški, da bi se zanimale za sovražnosti, ki so bile do leta 1920 v Južni in Vzhodni Arabiji med prebivalstvom O-mana in muskatskim sultanom. Skrb za politiko v Perzijskem zalivu je prepustila londonska vlada Indiji. Zunanji oddelek v Delhiju je torej vodil pogajanja z emiri, šejki in suhani ob arabski obali.
Da bi ustavil neprestane spore v Omanu, je politični agent indijskega podkralja posredoval med taymurškim sultanom Ibn Feisalom in imanom Ibn Salahom, da bo v zameno za priznanje neodvisnosti imamu in plemenom v notranjosti dežele, sultan obdržal vso oblast v Muškatu in ob obali ter da bo dobival pet odstotkov od blaga, ki bi ga Oman poslal v muskatska pristanišča.
Vsekakor pa besedilo te pogodbe ni bilo nikdar v celoti objavljeno in so znani samo izvlečki. Original bi utegnil biti v delhijskih arhivih. Gotovo je, da te pogodbe nimata niti iman niti sultan.
WASHINGTON, 8. — Ameriški senat je danes sprejel z 72 glasovi proti 18, zakon, s katerim bodo zavarovane vse civilne pravice vseh ameriških državljanov, ne glede na barvo kože. To je prvič v ameriški zgodovini, da je senat sprejel tak zakon. Zakon bodo sedaj vrnili predstavniški zbornici, ki ga je prej odobrila z nekimi spremembami.
iHiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiimiiiiimMMiiMiiiiimniMiiiiiiiiiiiimimmmmi'11"11!!
Skupno poročilo o sestanku na Brionih
Glasilo ZKJ o osnovnem namenu sestanka v Romuniji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 8. — Danes so se na Brionih končali uradni ,. - t.iaiii.J: o-jugo.-.!.. v a .is„. politični razgovori. Z jugoslovanske strani so se razgovorov udeležili Tito, Rankovič, gen. Gošnjak, Lazar Koliševski. Koča Popovič, Ivan Krajačič m Joža Vilfan, z vietnamske strani pa poleg predsednika Hočiminha tudi člani njegovega spremstva.
Popoldne sta predsednik republike in njegova soproga priredila poslovilno kosilo Ho-čiminhu, ki bo zapustil jutri Brioni. Po kosilu so se sestal: sodelavci obeh predsednikov zaradi sestave skupnega poročila.
V današnjih razgovorih so v zelo prisrčnem ozračju zastojr-
ženih narodov pri miroljubnem reševanju svetovnih nerešenih vprašanj in pri razvijanju sodelovanja nied članicami OZN.
Glasilo Zveze komunistov FLRJ piše, da je bil glavni cilj sestankov jugoslovanskih in sovjetskih državnih in partijskih voditeljev v Romuniji odstranitev težav, ki so motile razvoj odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in da predstavljajo rezultati predvsem afirmacijo načel beograjske in moskovske deklaracije, ki sta trdna osnova ne samo za razvoj sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, temveč tudi za mednarodno sodelovanje sploh, «Skupni socialistični cilj, h kateremu stremita obe državi, .
niki obeh držav proučili glav-I zahteva aktivno izmenjavo :z-
LONDON, 8. — Lord Altrin-cham je nastopil sinoči v televiziji. Ze drugič v tem tednu je stal pred televizijsko ka-
 ...........................................................  III.......................................................  »»»»»HI....
na mednarodna vprašanja, vprašanja medsebojnega sodelovanja in vprašanja splošnega razvoja socializma v svetu. Med razgovori so poudarili željo in pripravljenost, da bodo nadalje razvijali medsebojno sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju zaradi čim uspešnejšega uresničenja skupnega cilja — socializma. Posebno mesto v razgovorih je bilo posvečeno proučevanju posebnega položaja demokratične republike Vietnama zaradi izvrševanja ženevskega sporazuma. Jugoslavija podpira napore demokratične republike Vietnama, da se sklepi ženevskega sporazuma čimprej izvršijo. Pri ocenitvi mednarodnih dogodkov je prišla do izraza velika podobnost gledanja, ki izhaja iz dejstva, da obe državi odločno zastopata politiko mirne koeksistence in miroljubnega reševanja spornih vprašanj. Dalje je prišla do izraza tudi odločnost obeh držav, da se zavzemata! za dosego vsaj omejenega sporazuma o razorožitvi in prenehanja jedrskih poskusov. Zastopniki Jugoslavije in Vietnami so potrdili pomen vloge Zdru-
Iz Francije in iz Alžirije
BITKA OKROC BU ZflGZfl ŠE NI KONČANA
Francoske izgube pri Orleansville Prve ugodne posledice varčevanja
PARIZ, 8, — Povečanje omejitev kreditov je prvi ukrep francoskega finančnega ministra po doseženem sporazumu glede proračuna za leto 1958 v borbi za obrambo franka.
Namen finančnega ministra je zmanjšati plačilna sredstva, da bi omejil notranje povpraševanje, poleg tega pa znižati cene.
Do danes se Je čutilo precejšnje znižanje vrednosti zlata Drugi važni ukrepi bodo prizadeli zmanjšanje gospodarskih subvencij jn znižanje davkov, ki umetno vzdržujejo cene in stanejo davkoplačevalce sto milijard letno, ter povečanje izvoza za 20 odstotkov. V ta namen bodo ustanovili posebno komisijo za izvoz.
Ameriški gospodarski krogi z zanimanjem spremljajo u-krepe francoske vlade za
uravnovešenje svojega proračuna. Ukrepe, ki jih je sprejel finančni minister, odobravajo, kar je prišlo do izraza v dnevnem tisku, še bolj pa na borzi. Francoski frank se je dvignil od 436 na 423 za dolar. Seveda se nekaterim zdi, da finančni minister le ne bo uspel v taki meri, kot računa. Nekateri listi pišejo, da je francoska vlada v podobnem položaju kot je bila laburistična vlada v Angliji takoj po vojni. Poživitev francoskega gospodarstva bo verjetno povzročila, da francoski delavci ne bodo videli nevarnosti, Tudi veliki industrijci, ki bi se laže zavedli položaja, verjetno se ne bodo hoteli odreči sedanjim velikim zaslužkom. Potem so še mali kmetje, ki so vedno bili prizadeti ob inflaciji in ki predstavljajo precej glasov. Podobne sir-
bi imajo tudi politični in gospodarski krogi, vendar pa Francija na različnih področjih kaže tako energijo in voljo, Ki je ne bi prej od nje nikoli pričakovali.
Kot se v Franciji položaj izboljšuje, pa je v Aižiriju stanje še vedno slabo in negotovo Tako poročajo o nekem hudem spopadu na področju Zemnora- Alžirski domoljub, so napadli naselje, ki je pred nekaj dnevi prosilo za francosko zaščito. Po francoskih vesteh napadalci niso imeli u-speha in so morali pobegniti. Na drugi strani se nadaljujejo boji na področju Buzegza, kjer so francoski oddelki obkolili skupino alžirskih domoljubov. Francoski viri vedo povedati, da so imeli Alžirci do sedaj 70 mrtvih in da je bilo zaplenjeno mnogo orožja.
Davi je neki kamion, na katerem so se peljali «kmečk delavci«, naletel blizu Ain Te-mouchent na mino. Pri tem je bilo 16 mrtvih in 6 ranjenih.
Po vesteh iz dobrega vira, toda še nepotrjenih, je bil veliki mufti Si Heni Haoi Ahmed ubit pri nekem atentatu.
Vojaške oblasti so sinoči sporočile, da je skupina alžirskih partizanov blizu Orleansville, iz zasede ubila deset francoskih vojakov, ki so se peljali na nekem kammionu. da bi vzpostavili zvezo med dvema vojaškima enotama.
Francosko obrambno ministrstvo je uradno demantiralo vest, ki je bila objavljena v mnogih francoskih in tujih časopisih, da nameravajo imenovati generala Reneja Cognvja za, vrhovnega poveljnika francoskih sil v Alžint,
kušenj in napore, da se postopno premagajo razdvojenosti v delavskem gibanju, in izvede uresničenje njegove e-notnosti na novih osnovah«, ugotavlja glasilo Zveze komunistov Jugoslavije. Poleg tega je v interesu obeh držav, da se med njima razvija široko politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje. 1» kušnje iz. preteklosti, zlasti n* letu 1948, so pokazale, da S« ta cilj ne more doseči, če M ne upoštevajo ravno r.ai Jel«, ki jih vsebujeta beograj»k« in moskovska deklaracija.
“Komunist« ugotavlja, da 9» težave, ki so nastopile v so» vjetsko-jugcslovanskih odnosih po podpisu omenjenih dokumentov, nastale zaradi odpora v vodstvu sovjetske partije proti načelom podpisanih dokumentov in proti vzpostavitvi prijateljskih odnosov med SZ in FLRJ. Izkušnje so tudi pokazale, da vzdrževanje in povečanje teh težav s postavljanjem pogojev, da mora Jugoslavija izenačiti svoje poglede in koncepcije s pogledi in koncepcijami nekaterih socialističnih držav, ni v interesu niti Sovjetske zveze niti Jugoslavije, najmanj pa še v interesu socializma. »Odstranitev Molotova, Kaganoviča in Malenkova iz vodstva KP SZ je, ugotavlja «Romunist», u-stvarila pogoj za odstranitev ovir pri sodelovanju. To je bil osnovni namen sestanka v Romuniji«.
Sestanek je nadalje po mnenju časopisa okrepil temelje, na katerih se je sovjetsko-ju-goslovansko sodelovanje pričelo izgrajevati in ustvarilo u-godne pogoje za njegov nadaljnji razvoj. Glasilo ZKJ dalje ugotavlja, da so komunisti v Jugoslaviji še posebej zainteresirani za vsestransko utrditev enotnosti bratskega sodelovanja komunističnih in delavskih partij in narodov vseh socialističnih držav in vseh naprednih sil v svetu. Očitno pa je, da je osnovni pogoj za uspešno sodelovanje v delavskem gibanju, ki lahko pripelje do njegove enotnosti, dosledno spoštovanje samostojnosti vsake organizacije delavskega razreda, vseh naprednih gibanj in njegove pravice do izbire lastnih rešitev in lastnih sredstev akcije. Prav to predstavlja jedro načel moskovske deklaracije, načel, ki so najbolj u-strezna platforma za razvoj odnosov med vsemi naprednimi gibanji v svetu.
B. B,
Vreme včeraj: Najvišja tempe-raitura 27,9, najnižja 21,3, zračni tlak 1010,4, vlaga 70 odst,, padavine 0,7 mm, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7.
Vreme danes. Spremenljivo s pooblači tvami.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 9. avgusta
Roman, N ašm ir Sonce vzide ob 4.57 in zatone ob 19.23. Dolžina dneva 14.26. Luna vzide ob 18.26 in zatone ob 3.56. Jutri, SOBOTA, 10. avgusta Lavrencij, Zvezda
Š« o brigi tržaške občinske uprave
Krščanska demokracija razpravlja o stališču do ostavke obč. odbora
Sinoči 8« j« soKtal občinski odbor stranke, drevi pa se sestano pokrajinski odbor - /di sr, da so namaravajo odločiti /.a novR volitvn
Sinoči se je sestal občinski odbor Krščanske demokracije, ki je zasedal pozno v noč, tako da nismo mogli dobiti nobenega poročila, kaj so pravzaprav sklenili glede ostavke občinskega odbora. V dobro obveščenih krogih pa so že včeraj menili, da je zlasti občinski odbor Krščanske demokracije na stališču, da je v sedanjem političnem položaju v občinskem svetu in med samimi demokristjani najbolje, da se razpusti občinski svet in da se razpišejo nove volitve. Zdi se, da je tudi pokrajinsko vodstvo prišlo d j tega sklepa, ker hoče na vsak način preprečiti, da bi člani opozicijske skupine v stranki »Azione di centro«, ki jo vodi bivši pokrajinski tajnik stranke Romano, še bolj javno nastopili proti Bartoliju.
Po vseh znakih sodeč, se hoče Krščanska demokracija izogniti vsaki nadaljnji odgovornosti obnovitve občinskega odbora s pomočjo desničarskih strank ali pa v sodelovanju s tako imenovano »demokratično levico*. To pomeni, da se demokristjani pripravljajo za bodoče politične volitve, ki bodo prihodnjo pomlad in da se zato nočejo več posredno ali neposredno vezati ne z desničarskimi^ strankami ne z »demokratično levico«, da jim ne bodo mogli ne eni ne drugi očitati desne oziroma leve usmeritve. Zato ni dvoma, da jim je prišla zavrnitev proračuna v sedanjem političnem položaju zelo prav, ker se lahko izgovarjajo, da brez proračuna ne morejo upravljati občine in ds je zato treba razpustiti občinski svet in razpisati nove volitve. Da je to njihov glavni izgovor, ki ga bodo uporao-1 j ali tudi pri volilni kampanji, nam potrjujejo dosedanje izjave nekaterih odbornikov, ki se sklicujejo, da so bili prisiljeni podati ostavko samo zaradi zavrnitve proračuna.
Takoj po zadnji izvolitvi župana in odbora z glasovi fašistov in monarhistov smo napisali, da Krščanska demokracija nima namena ostati dolgo na oblasti in da bo skušala zavleči delovanje občin-
skega sveta samo do dneva, ko bo videla, da ji sodelovanje s fašisti lahko škoduje pri prihodnjih volitvah poslapcev in senatorjev. Ker pa se bliža začetek volilne kampanje za te volitve, bodo demokristjani baje takoj izkoristili krizo v občinski upravi.
O dokončnem stališču do tega vprašanja pa bodo odločili drevi na seji pokrajinskega odbora stranke. Po dosedanjem stališču voditeljev tržaške KD pa ni izključeno, da se bo pokrajinski odbor z-rekel za nove volitve. Toda do objave sklepov sinočnjega in drevišnjega sestanka Krščanske demokracije ni še mo-
goče točno presoditi, kako se bodo ravnali glede tega važnega občinskega vprašanja.
Tržaška udeležba na celovškem velesejmu
Iz Celovca poročajo, da so včeraj otvorili tamkajšnji velesejem. ki se ga udeležujejo tudi številni razstavljavci ,z Furlanije m Julijske krajin-; in na katerem ima Trst lasten paviljon. Otvoritve se je udeležila tudi delegacija iz Trsta. Otvoritveni govor je imei kancler Raab.
Podpore ECA v juliju
V juliju je občinska podporna ustanova skupno s sirotišnico in drugimi podpornimi ustanovami potrošila za podpore 106,633.275 lir. Največ denarja je šlo za vojne oškodovance (tako nazivajo pri podporni ustanovi ezule). Tem so izdali 11.40« podpor v denarju v skupni vsoti 55,611.005 lir. Za 1023 oseb, od katerih 633 odraslih in 330 otrok, ki so nastanjene na raznih domovih, so porabili 22,970.324 lir. Navadnim podpirancem pa so izplačali za 13,632.284 lir podpor.
8,904.916 lir so porabili za brezplačne obroke hrane navadnim podpirancem. S tem se je okoristilo 1.372 družin, ki so jim dali 115.893 obrokov hrane. 36. družinam so izdali bone za živila v vrednosti 90.000 lir. V postsanatorjalni menzi so izdali 170 osebam 4.334 obrokov za skupno vsoto 1,300.200. V ljudskih prenočiščih je spalo brezplačno 461 oseb, za kar so potrošili 654.550 Za brezplačna stanovanja vojnim oškodovancem, to je za 867 oseb so potrošili 2,711.666 lir. 7,a oblačila, obutev, posteljnino in postelje za 191 družin so potrošili 642.075 lir.
Nova pravila o uveljavitvi trgovinskega sporazuma
^	N
Štiri liste blagovne izmenjave med tržaškim in bližnjimi področji
Prvi dve listi se tičeta blaga, ki ga bodo lahko uvozili in izvozili v Buje, Koper, Sežano in Novo Gorico, drugi dve pa blaga, oproščenega carine
Ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo nova pravila o uveljavitvi trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki se nanašajo na krajevni obmejni blagovi promet med tržaškim področjem in področjem Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice.
«Lista A« (blago, ki se lahko
klenicah) 10; slivovka in tipizirani likerji 6; metilni alkohol 50; med 3; goveje meso 20; prekajenine k, konji za vprego in za zakol 30; goveja živina za zakol 2.000 glav; prašiči, svinina in jagnjetina 40; pe rutnina 10; slana črevesa 5; seno, slama in stelja 20; ajda 5; sveže morske ribe 60; raki
uvozi na tržaško področje iz (in sladkovodne ribe 2; konser-
11..1	17"	^v..,	o	M	ntro	uirono in clanP Tl Vr IHO-
Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice). Kontingenti v milijonih lir:
Sveže gobe, jagode in borovnice 7; suhe gobe 5; kislo zelje 10; sveže sadje 120; suhe slive, maraske in lešniki 50; maraskin sok in listi 10; sveže mleko 70; mlečni izdelki 20; jajca 30; pivo 10; navadno vino 250; tropine in cikanjeno vino 50; tipizirana vina (v ste-
Izpred porotnega sodišča
Ali je imel Trevisan kaj zlata inv katerem kraj u gaj e hranil?
Sodišče ni zaslišalo dveh prič, ker ju niso našli - Zasliševanje Trevisanovega brata - Podatki miljske občine o razdalji med ljudskim domom in Trevisanovo vilo
Operetne predstave na .gradu Sv. Justa
Danes se zaključi operetni festival z zadnjo predstavo operete »Pri belem konjičku«.
C
IZLETI
:)
Je že taka usoda, da neka-1 sodnik jo je hotel včeraj za-terih prič porotno sodišče, ki I sliševati na bolniški postelji
se ukvarja s procesom proti Brainiju in tovarišem zaradi obtožbe trojnega umora, ni moglo in jih tudi ne bo moglo zaslišati. Nekatere osebe, posebno tiste, ki so pripadale enotam civilne policije, so se izselile v daljne dežele. Morda bi kaj znale povedati, možno pa je tudi. da iz njihovih ust ne bo prišlo nič novega, nič oosebnega in nič važnega.
Tako se je moralo sodišče Odpovedati zasliševanju bivšega policijskega inšpektorja Co-lafiora, ki bi moral pojasniti, kaj je pravzaprav 1946. leta, to je dan po izvršenem zločinu v Trevisanovi vili, videl posebnega. Tega policijskega funkcionarja niso našli nikjer in vse kaže, da se je že izselil v Venezuelo.
Prav tako ni bilo mogoče zaslišati Tereze Mauro, o kateri so trdili, da je na zdravljenju v bolnišnici. Stranski
  milimi  .....................
Uprašanje obmejnega prometa
V Novi Gorici s predlogi	trža
Na seji sveta za gospodarstvo OLU Gorica so se izrekli za sprostitev prometa
«Ljudska Pravica« »poroča, da je svet za gospodarstvo o-krajnega ljudskega odbora v Novi Gorici razpravljal tudi o malem obmejnem potniškem prometu med Italijo in Jugo slavijo. V razpravi so ugotovili, da se potniški promel med obmejnimi kraji nenehno razvija v zadovoljstvo in korist obeh držav ter da pristojni organi sproti rešujejo razne težave. Ugotovili so nadalje, da obseg medsebojnih bla-govno-denarnih stikov obmejnega prebivalstva stalno narašča. Italijanski državljani so samo v Novi Gorici in bližnji okolici zamenjali v prvem polletju 28 milijonov lir, medtem ko so jih lani v istem razdobju zamenjali samo 32 milijonov, italijanski državlja-ni nakupujejo v goriskem o-kraju razno blago, jugoslovanski državljani pa so v Gorici prejeli za prodano blago več desetin milijonov.
Člani gospodarskega sveta so razpravljali tudi z raznih vidikov o pobudi številnih krogov iz Trsta, ki se v ugodnem ozračlu skoraj nemotenega izpolnjevanja Videmskega sporazuma zavzemajo, da bi malt obmejni promet poglobili, razširili in še bolj približali težnjam obrnijnega prebivalstva Tržaški krogi so predlagali, naj bi propustnice na nasprotni strani potrjevali enkrat letno in ne vsakih osem mesecev kot doslej. Od sedanjih štirih naj bi se število poto-vanj v sosedno državo povečalo vsaj na 6 potovanj mesečno. V Jugoslaviji oziroma v Italiji naj bi se lahko imetniki propustnie mudili do tri dni, namesto samo 48 ur kol do sedaj; končno naj bi bili dovoljeni skupinski izleti s propustnicami v notranjost Slovenije in Hrvatske, oziroma Italije.
Po izčrpnem razpravljanju o tej pobudi so dali č.am sveta za gospodarstvo ob zakUuč-ku svoje soglasje. Sklenili so tudi da bodo posiaii predloge pristojnm organom v razpravo in poslovanje.
Kot vidimo, se na obeh stra neh kaže razumevanje in dobra volja za »popolnitev oh-mejnega osebnega prometa, kar je važno tako iz gospodarskih razlogov kakor tudi iz razlogov pomirjenja in izboljšanja stikov meo obmej-inim prebivalstvom. Razen te ga pa je obmejni promet z gospodarskega stališča še‘ P° sebno vazen za Gorico, ki Je imela vedno živahne poslovne »tike s prebivalstvom Soške in Vipavske doline.
Izplačilo pokojnin INPS
Državni zavod za socialno »»varovanje je na zahtevo rav-
nateljstva za delo vladnega generalnega komisariata odredil, da se bodo pokojnine INPS kategorije Io in So izplačevale od 10. avgusta dalje, in sicer zato, da lahko dobe upokojenci obrok pokojnine pred velikim šmarnom.
 «»--------
Nezgoda zidarja
64 let stari zidar Anton Cuk iz Trebč je včeraj delal pri gradnji nove šole na Opčinah in stal na dva metra visokem stojalu. Nepričakovano pa se je neki njegov de-lovni tovariš s samokolnico obregnil ob stojalo, kar je zadostovalo, da je Cuk izgubil ravnotežje in nerodno padel na tla.
Očividci so mu priskočili na pomoč in ga nato z rešilnim avtom Rdečega križa poslali v bolnišnico, kjer so mu dežurni zdravniki ugotovili poleg udarcev na desnem ramenu in spodnjem delu hrbtenice tudi verjetni zlom desne roke, zaradi česar so ga pridržali na ortopedskem oddelku- Po mnenju zdravnikov bo Cuk okreval najkasneje v 20 dneh.
vendar tega ni mogel storiti, ker so žensko že pred dnevi odslovili.
V pomanjkanju prič pa je predsednik povabil predse Ga-stoneja Trevisana, katerega je vprašal čigav je bil «Topo-lino«, ki je bil v garaži vile pri Sv. Jerneju.
Gastone Trevisan je izjavil, da je vozilo, tako kot polto-vornik, pripadalo pokojnemu bratu, a da ga je zadnje čase malo rabil zaradi pokvarjenih gum.
Preds.; «Ob kakšni uri je vaš brat 14. septembra odšel iz trgovine?«
Trevisan: »Okoli 18. ure. Med potjo se je ustavil pri prijatelju Nildu Baldassiju, mesarju na Istrski cesti, in nato nadaljeval pot v Milje, kjer se je zadržal nekaj časa v neki gostilni«.
Odv. Morgera; »Oprostite gospod predsednik, a v aktih je omenjen neki Mervich, ki naj bi bil v družbi Giusta Trevisana. Zakaj tega niso nikoli zaslišali, pa nam ni znano.«
Trevisan: «To mi je znano in vem tudi, da Mervich stanuje nekje prj Orehu.«
Preds.; »Vaš brat je imel kaj zlata?«
Trevisan; »Ne verjamem, ker ga je bilo tedaj težko dobiti. Mogoče je imel kako malenkost.#
Preds.; «Kje pa ga je hranil?«
Trevisan: »V blagajni, ki je bila v prodajalni. Vendar nisem gotov.«
Preds.: «V vili ne?«
Trevisan: «Tudi mogoče, ker je bil za krajšo dobo v sporu z družino.#
Preds.; «Kaj pa je s prometno knjižico poltovornika?«
Trevisan; «Je nisem mogel najti. Mislim, da jo je vzela sestra.«
Govora je bilo nato o tej knjižici, ki so jo našli v nekem predalu v kuhinji in ki je vseeno na seznamu ukradenega blaga ter tudi o morebitni prijavi lovske puške. Odvetnik Kezich se je pozanimal, če se je v vilo stopilo naravnost ali po stopnicah. Gastone je potrdil, da sta bila dva vhoda in pri obeh so bile tri stopnice.
Odv. Rtradella; «Kdaj je bil pokojni sprt z družino?«
Trevisan: «Malo pred smrtjo, V začetku septembra, mislim.«
Tožilec je nato obvestil sodišče, da se je prijavil narednik vodnik Grazioli, da bi potrdil, da je sodeloval pri preiskavi samo leta 1946 in nikoli več kasneje. Toda moža sodišče ni zaslišalo, pa čeprav ni izključeno, da bo prišel kasneje pričat.
V začetku včerajšnje raz-
prave je sodišče sklenilo poklicati na pričevanje bivšega a-genta finančne straže Pietra Caua in še dve drugi osebi. Na koncu pa je predsednik prečital nov odlok, na podlagi katerega bodo zaslišali Mauro-vo in pokojnikova prijatelja Baldassija in Mervicha.
Vsi ti bodo prišli pričat v soboto zjutraj, vendar Je splošno mnenje, da presenečenj ne bo. Vsekakor pa bo zanimivo pričanje Mervicha, o katerem se govori, da se je peljal s Trevisanom, vedno seveda zvečer pred njegovo tragično smrtjo, od Trsta do Milj, kjer sta se nato razšla.
Odvetnik Sardos je celo predlagal, da bi zaslišali tudi lastnika gostilne Valle pri Sv. Ani, kateremu naj bi se Rava-sinijeva pritožila zaradi groženj proti Giustu Tre-visanu. Nekdo iz okoiice vile naj bi se izrazil, da mož ne bo dočakal novega vina. Sicer to ni nobena novost,.ker se o tem govori tudi v enem od številnih zapisnikov.
Predsednik je med včerajšnjo razpravo nadalje prečital obvestilo kvesture, da Derina niso niti za trenutek preselili s sedeža letečega oddelka, kot to trdi obtoženec, v prostore oziroma celico komisariata javne varnosti v Ul. Giulia.
Končno je prišlo sodišču obvestilo miljske omčine s točnimi podatki o razdaljah med ljudskim domom in Trevisanovo vilo, ki je sedaj onkraj italijansko-jugoslovanske meje. Najbližja pot iz Campor do vile meri točno 1.340 metrov in je precej strma. Navzdol bi domačin rabil 18 minut, medtem ko bi za povratno pot potreboval najmanj 25 in še to pri dnevni svetlobi, pruga pot je znatno daljša, in sicer točno 2.300 m.
Razprava se bo nadaljevala jutri, v soboto zjutraj, in bo posvečena v glavnem zasliševanju nekaterih prič. Možno je, da bo znana tudi balistična ocena v Trevisanovi vili najdenih nabojev. O tem bi morala poročati dva častnika topniškega polka, katerima je sodišče poverilo nalogo, da u-gotovita kaliber najdenih na> bojev in s katero vrsto strelnega orožja so bili izstreljeni
Preds.: Rossi, tož.; De Franco, zapisn.; Magliacca, odv. zas. stranke; M. Ferluga o-bramba; odv. P. Sardos, Kezich, Stradella, Amodeo, Morgera in Presti.
 «»-------
Za zaprtimi vrati
Poletni kazenski odsek sodišča pod predsedstvom dr. Za-nettija (tož.: Tavella, obramj ba; odv. Strudthoff) je te dni
virane in slane ribe 100; žagan in tesan les 100; razklana hra-stovina in bukovina (dolžina en meter) 50; značilni lesni proizvodi področja 10; drva za kurjavo 100; vezane plošče 5; leseni okrajki 5; koli za trte 3; oglje 30; hrastovi sodi 5; cementni in azbestni proizvodi 5; raznovrstna opeka 120; poseben marmor 7; surove kože 20; strojene kože in ODdelane kožuhovine 25; kožni proizvodi 5; zdravilna zelišča 30; stekleni odpadki 5; esenčno olje izvzemši olje iz južnega sadja 5; surova volna (oprana ali ne) 15; paprika 2; sol 20; razno blago 300.
«L.ista B» (blago za izvoz s tržaškega področja na področje Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice). Kontingenti v milijonih lir;
Riž 50; južno sadje, razno sadje, testenine in drugi prehrambeni predmeti 175; pivo 10; semena in rastline i5; rastlinsko olje in živinska mast 50; esenčno olje 15; kemični proizvodi 30; farmacevtski pfo-izvodi 50; umetna gnojila 15; zemeljska smola (katran) in njeni derivati 15; žveplo 20; pisarniški papir in drugi papir izvzemši časopisni papir 15: tekstilno blago in konfekcija 120; tekstil, vrvi in vreče iz konoplje in jute 30; valjane kovine 50; pisarniški stroji in ustrezni nadomestni deli 25; razni stroji, pritikline in u-strezni nadomestni deli 225; Diesel-motorji ip ladijske naprave 300; instrumenti in optične precizne naprave ter razni instrumenti in naprave 15; glasbila, njihovi posamezni deli in gramofonske plošče 5; razni električni in telefonski material 65; radio-televizijski material 25; material in naprave za ribolov 4Q; zračnice 40; gumijasti izdelki 10; razno drobno blago 50; ure in budilke 5; posebna ladijska oprema; potrebščine in oprema za gospodinjstvo 10; keramika in stekleni izdelki 5; bencin 75; mazilno olje 50; plutovina in izdelki iz plutovine; razna dela in popravila 120; razno blago 100T
»Lista C» (blago s področja Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice, ki je oproščeno cari-
ne v znesku, ki je naveden v tej listi in ki mora oitj uvoženo samo za potrošnjo na tr žaškem področju). Koiningen-ti v milijonih lir;
Goveja živina 190; sveže meso 10; sveže morske ribe 50; sveže mleko 30; sveži fižol, grah in druga sveža povrtnina 50; kislo zelje 10; sveže sadje 15; navadno vino 180; jajca 15; seno, slama in. stelja 20.
»Lista D« (blago, ki se proizvaja na tržaškem področju in ki bo uživalo posebne olajšave po jugoslovanskih oblasteh, če bo uvoženo na področje Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice);
Semena in rastline; kemični proizvodi, zemeljska smola (katran) in njeni derivati; tekstil in konfekcije; tekstil, vrvi in vreče iz konoplje in jute; razni stroji, pritikline m nadomestni deli; orodje; pre vozna sredstva, pritikline in nadomestni deli; stroji Diesel in ladijske naprave; bencin; mazilno olje; precizni optični instrumenti in naprave ter razni instrumenti in naprave; plutovina in njeni izdelki.
slovensko planinsko društvo obvešča, da je izlet v Trento prelezen zaradi tehničnih ovir na 31.-8. — 1.-9.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO:	61-letma Santina
Givoie vd. CrisMni, 38-letni Da-rio Neri, 76-1 etna Lucija Levico vd. Gerdol, 81-letna Maria No-vello vd. Ivulli, 67-letn.i Edoardo C e 11 i, 60-letna Violetta (Ljubica) Omero, 59-1 et ni Luci a no Cesar i, 95-letna Carla Gerussi.
'»AltOVI IS ITtiMTiVKlj
V počastitev spornima pok. Franca Bandelja daruje Minka Pertot 1000 lir za Dijaško Matico.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
”> J
obsodilo Rodolfa Massetanija iz Florence, ki je bil obtožen izrabljanja prostitutke, na 3 leta zapora ter na plačilo 12.000 lir globe. Razprava je bila za zaprtimi vrati.
Poskus samomora
Včeraj zjutraj je 73-letni kmet pietro Sossa'iz Ul. Bat-tisti 3 skušal izvršiti samomor.
Sorodniki so povedali, da je bil Pietro že več časa slabo razpoložen zaradi neugodnega finančnega stanja. Njegovo stanje, bil je namreč duševno neuravnovešen, se je slabšalo iz dneva v dan. Včeraj zjutraj, ko je ostal sam doma, se je Sossa vlegel v posteljo in si s čevljarskim nožem prerezal grlo. Kri mu je začela teči iz rane, todt na srečo si ni prerezal glavne žile, ampak jo le laže poškcdcval. Okoli 10. ure se je njegov sin slučajno vrnil domov in našel očeta v mlaki krvi. Takoj je poklical avto Rdečega križa, ki je kmalu nato prišel in ponesrečenca odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč m ga nato poslali na I. kirurški oddelek. Njegovo stanje je precej resno.
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiitiiitiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
Sindikalna sestanka v ladjedelnici Sv. Justa
Tudi včeraj so delavci ladjedelnic zapustili delo
Odložitev pogajanja na uradu za delo o položaju v podjetju SartPri
H A D I O
I
vodilo ir
Teufro Romano
Slika nam kaU gradbena dela pri stopnišču, ki bo	.	.	,;i	■„
cerkvi nori jezuitih» Kot je znano, so se po dolgotrajni polemiki, predložitvi^ velikega števila načrtov in dolgem odlaganju končno le odločili zu neki načrt in zaceli giuditi stopnišče. Toda tudi sama dela potekajo nekam po polievo
Včeraj sta bila v ladjedelnici Sv. Justa ločena sestanka dveh sindikalnih organizacij, na katerih so sindikalni zastopniki obvestili delavce o poteku in izidu pogajanj, ki so bila predvčerajšnjim na uradu za delo z vodstvom omenjenega podjetja. Kakor je znano, so bila pogajanja brezuspešna, ker niso mogli doseči nobenega sporazuma o nobenem spornem vprašanju. Vodstvo podjetja namreč tarna, da je v hudi ekonomski stiski, čeprav ima dovolj naročil. Zaradi tega je še nerešeno vprašanje odpusta 80 delavcev ki so bili zaposleni pri zunanjih podjetjih, kakor tudi vprašanje povišanja nagrad, ureditve in zboljšanje menze, izplačila doklade za zdravju škodljiva deja ter vprašanje znižanja delovnega urnika.
Na sestankih so delavci pooblastili svoje sindikalne zastopnike, naj se dogovorijo in sklepajo s sorodno sindikalno organizacijo glede nadaljevanja in pobstritve sindikalne borbe.
Včeraj so delavci v obratih ?HDA v Trstu in Miljah zapustili delo dve uri pred zaključkom delovnega urnika, in sicer ob 14:15. prav tako v Tržaškem arzenalu, kjer so zapustili delo ob 13.30; v ladjedelnici Sv. Justa pa so se vzdržali dela.
Danes bi moral biti na uradu za delo sestanek sindikalnih zastopnikov z vodstvom podjetja Sartori zaradi pogajanj o delovni pogodbi, izplačilu doklade za naporna dela ter disciplinskih ukrepih vodstva tega podjetja proti skupini delavcev, ki so se udeležili zadnje stavke. Toda na zahtevo delodajalca so sestanek odložili za nedoločen čas. Vsekakor je upati, da ne bodo te zadeve dolgo zavlačevali, ker so na dnevnem redu važna vprašanja.
Trčenje motorja s fiatom 500
Okoli 20.30 je prišlo na križišču Istrske uice z Ul. Pon-čana do trčenja med avtomobilom »Fiat« 500 katerega je v smeri Šentjakobskega trga vozil 24-letni Livio Ruaro iz Ul. Giulia in v katerem je bil tudi 26-letni Piero Biagi z Drevoreda XX. septembra, in motornim kolesom «Gile-ra», last 25-letnega Bruna Vu-tovca s Sprehajališča sv. Andreja.
Itcenje obeh iz nasprotnih
smeri vozečih vozil se je končalo slabše za motociklista, katerega so morali zaradi ran poma prsta na desni roki sprejeti s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh na I. kirurškem oddelku, medtem ko so zdravniki obema potnikoma avtomobila nudili le prvo pomoč in ju nato odslovili, ker bosta v najslabšem primeru ozdravela v 3 dneh.
Nedovoljena zamenjava
6. t. m. so policijski organi letečega oddelka zalotili v Ul. S. Nicold 60-letnega Giovanni-ja percuta, stanujočega v Ulici della Guardia 4 in 50-letno Giuseppino Digiosafatto vd. Sluga iz Ul. Risorta 5, medtem ko sta se pogajala za nakup 2000 din. Na policiji je Digiosafattova izročila dinarje in je izjavila, da jih je kupila od Percuta. Povedala je tudi, da je po nasvetu neke neznane gospe šla v bar »Alla Bor-sa» v Ul. Cassa di Risparmio, da bi tam kupila 2000 dinarjev. Pri vstopu v bar je srečala nekega moškega in ko je ta slišal njeno željo, ji je rekel, da ji on preskrbi denar. Naprosil je naj bi šla z njim V Ul. S- Nicold. Ko sta prišla v omnejeno ulico, ji je izročil 2000 din. in ona mu je dala v zameno 2000 lir. Percut pa je povedal, da je za 2000 din dobil 2100 lir. Povedal je tudi, da je denar dobil zjutraj od neke neznane gospe.
O dogodku so oblasti obvestile tudi pristojne organe finančne straže.
Huda nezgoda agenta prometne policije
Med vožnjo z motornim kolesom, s katerim je bil na patruljnem obhodu, je 27-1 et-nemu agentu javne varnosti, zaposlenemu pri prometnem odseku policije, postalo včeraj v bližini Trebč nenadoma slabo, zaradi česar Je izgubil oblast nad vozilom in se pred prestrašenim kolegom zvrnil na tla.
Agenta so kmalu po nesreči odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zdravniki nemudoma poslali na I. kirurški oddelek. Ker so mu ugotovili hud udarec na hrbtu z verjetnimi kostnimi m notranjimi poškodbami, so si zdravniki pridržali prognozo, pa čeprav niso obupali, da mu bodo rešili življenje.
Zborovanje Združenja stanovanjskih upravičencev
Združenje stanovanjskih u-pravičencev je sklicalo za danes ob 19 30 v mali dvorani gledališča Rossetti javno zborovanje, na katerem bo tajnik združenja govoril o vprašanju stanovanjskih izgonov Prebivalstvo je vabljeno, da se zborovanja udeleži.
 «»------
Tretja razstava mehanike v Brnu
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bo od 1. do 22. septembra 1957 v Brnu III. razstava češkoslovaške mehanične industrije, in sicer spričo dejstva, da sta imeli prejšnji razstavi v letih 1955 in 1956 zelo velik uspeh.
Obiski gospodarskih operaterjev na tej važni gospodarski manifestaciji bodo olajšani s poenostavljenjem formalnosti za izdajanje vizumov, kakor tudi s popusti na železnicah in z drugimi olajšavami. Morebitni interesenti se lahko obrnejo za podrobne informacije na trgovinski odsek češkoslovaškega poslaništva v Rimu, Lungotevere Mar-zio 3.
Pri likanju se je opekla
Včeraj zjutraj ob 9. uri so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 38-letno delavko Libero Cepir-lo por. Burigano iz Ul. Scussa 6. Zdravniki so ji ugotovili o-pekline na prstih desne roke. Izjavila je. da je malo prej likala v hotelu «Excelsior» in po nerodnosti je postavila roko pod likalni stroj. Ozdravela bo približno v enem tednu.
PETEK, 9. avgusta 1937 TRSI POSTAJA A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Življenja in usode: »Charles Siragu-sa»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Priljubljene melodije;	13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba;
18.00 Bach: Klavirski koncert v d-molu; 18.22 Polke in mazurke; 18.50 Poje tenorist Beniannno Gigli; 19.15 Zena in dom; 19.30 Pestra glasba; 20.00	Šport; 20.30
Slovenska folklorna glasba; 20.50 Havajska glasba; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Lahka glasba; 22.00 Večerni pogovori Fraincesca	Carneluttija;
22.15 Iz opernega glasbenega sveta; 22.45 Helmut Zacharias z njegovim orkestrom; 23.00 Romance m podoknice; 23.30 Polnočna glasba.
1 H S T	1.
14.30 Tržaška kulturna kronika;
17.00 Tretja produkcija gojencev konservatorija »G. Tartini«; 18.45 Igra ansambel Franca Russa;
19.15 V arhivih znanstvene policije: prstni odtisi; 21.00 Simfonični koncert; 22.30 Orkestra Bil-ly May im Ray Martin; 23.30 Plesna glasba.
koper
Poročila v italijanščini:	6.30,
12.30. 1630, 17.31),	19.15, 23.00.
Poročna v slovenščini:	1-30,
13.30. 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00	Spo-
red iz Ljubljane; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Tisoč in en takt... pisan spored solistične, zborovske ih orkestralne glasbe; 14.30 Spoznavajmo našo domovino: Biser Jadrana — Dubrovnik; 14.40 Zabavne melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Nastopajo:	Fantje
na vasi, Zlata- Gašperšič,	Božo
Grošelj, Božo in Miško, Avgust Stanko in Vaški kvintet; 15.4-0-
17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke: 17.25 Operni odlomki; 18.10 Od melodije (lo melodije; 19,25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane: 23.10 Glasba za lahko noč.
'SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212,4 m _
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	13.00,	15.00,	17.00.	19.30.
22.00
7.30 Cieibanom, dober dan! (Vi. da Brest; Morje); 8.05 Jutranji divertiinento; 9.00 Utrinki iz literature — Li-n Pei Vtii: Trije nepremagljivi borci; 9.20 Same narodne in domače viže; 10.10 Dopoldanski operni koncert; 11.00 Od včeraj do danes; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih Ant o Stanlčič: Mali morski ropar - XX.; 12.00 Opoldanski spored solistične glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Franco Kovač: Napenjanje govedi: 12.40 Poje Slovenski oktet; 13.15 Ritmi in melodije; 14.20 Zanimivosti i» znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba: 15.40 Samospevi Franza Schuberta, Roberta Schumanna in Huga Wol-ta; 16.00 Mojstri koncertnega odra —’ Hermann Scherchen; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.10 Slovenske narodne pojo mariborski ansambli; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Hec-tor Berlioz: Harold v Italiji, simfonija za violo in orkester; 20.45 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.00 Melodije Richarda Rodgersa in Irvvinga Berlina;
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Igramo za ples.
■TELEVIZIJA 17.30 Oddaja za otroke; 20.30 Vesti; 21.00 Dario Niccodemi: «Scampolo», komedija.
KINO
Zaprta ulica
Od jutri dalje bo Ul. Pozzo del Mare zaprta za avtomobilski promet do konca popravljalnih del.
 ««-------
Pri izstopu iz avtobusa
ženska padla na pločnik
S prognozo okrevanja v 8 ali 15 dneh so morali včeraj okoli 21. ure pridržati na ortopedskem oddelku 58-letno I-vanko Kariš iz Ul. Vespucci, katero so pripeljali v bolnišnico s policijskim avtomobilom.
Zenska ki ima podplutbo na glavi in izpahnjeno desno rame, je izjavila da se je pri izstopu iz avtobusa proge št. 29 v D’Annunziovem drevoredu spotaknila in nerodno padla na pločnik.
 «»-------
Pri delu se je ranil
Med popravilom vrat pri pekarni v Ul. Gancellien se je 55-letm mehanik Giacomo Pa gliaga iz Ul. T. Luciani včeraj ranil na levi roki, kar ga ie prisililo, da je prekinil delo in se odpravil v bolnišnico. Možu so izprali globoke rane in ga nato poslali s prognozo o-krevanja v 8 ali 10 dneh na I. kirurški oddelek.
Smrt pomorščaka
Pol ure po opoldnevu so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostalo na razpolago oblastem, truplo pokojnega grškega pomorščak i Emanuela Xatsivasiliona, ki je bil vkrcan na parniku «Anna-mina«.
Pomorščak je umrl v jutri-njih urah na parniku verjetno zaradi srčne kapi.
Zlomil si je piščal
27-letni Glauco Minca lz Ul.
Luciani »e je včeraj zvečer pognal čez cesto na Trgu Pe-rugino, ker ni h°lel zamuditi odhoda filobusa št. 5- Med tekom pa ni opazil avla, s katerim je Emilio Gelletti vozil v smeri Ul. Conti in prav v tega je Mine« treščil s precejčnjo silo. Sunek je mladeniča vrgel vznak in ker si je pri padcu zlomil piščal desne noge, so ga s policijskim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v 40 ali 50 dneh na ortopedskem oddelku.
  umni hi minuli Milinimi m mi.....................im umi  ..............
Prometne nezgode
Motorist povozil starčka ter se hitro oddaljil
Kolesar »e je prevrnil, ker se je hotel izogniti mačku
Excelsior 16.00: ((Prekleto mamilo«, Patrick Barr, Elizabeth Allan.
Fenice. 16.00: ((Morilska besnost«, Dane Clark, William Tallman. Filodrammatico. 16.30:	»Gospodo-
va lee iz Texasa». Technicolor. Andi e Murphy, Susan Cabot, Paul Xel1y.
Grattacielo. 16.00: «Rdeči suknjiči«, G. Cooper in P. Goddard. Supercinerna. 16.00:	»Moj prija-
telj Kelly». Technicolor. Cine-mascope
Arcobaleno. 16.00:	((Gangsterji«.
A Gardner in B. Lamcaster. Astra Rojan. 17.00; ((Indijanska besnost«. Cinemascope. V. Mature.
Capitol. 16.30:	»Kriminalec na
asfaltu«. Technicolor. Amthony Steel in Odile Versois.
Cristallo. 16.30; «Dekle, ki sem ga zapustil«, Tab Hunter in Na-talie VVood.
Alabarda. 16.30: ((Zadnja nebesa«-Cinemasccipe.	,
Arlston. Glej kino na prostem! Aurora. 17.00, 18.50 in 22.00: »Mesto pregrehe«. Mladoletnim prepovedan vstop.	.
Armonia. 15.00:	«Huk, krik, K*
ubija«, G. Montgomery, M-F reeman.
Ideale. 16.30:	»NajlepSi dnevi«.
Emma Gramatica, A. Lua-ld-l. Impero. 16.30: «Davy Crockett m gusarji«, E. Parker.
Italia. 16.30: »Veliki manevri«, B-Bardot, M, Morgan, G. PhiliP-Moderno. 18.00: »Guaiglione«, M-Girotti, Giulia Rubini, D. G-ray-Savona 16.00; »Globoko kakor morje«, V. Leigh’ Prepovedano mladini.
Viale. Zaprto za počitnice.
Vltt. Veneto. Zaprto za počitnice. Belvedere. 16.30: ((Gorila na begu« Teohnicolo-r.
Massimo. 16.00: «SOS 117 ni mrtev«. Vohunski film. Magah Noel in Ivan Desny.
Novo cine. 16.00:	»Napolitanska
tarantela«.
KINO NA PROSTEM Arlston. 20.15; «Zig zveri«. Technicolor. R Cal-houn, Joe Cario-Armonia. 20.00: «Huk, krik, M ubija«.	,	„„
Arena dei flori. 20.00: ((Obljuba tatu«, G. Ferzetti, Abbe Lane-Gar'baldi. 20.15: «Ubogi, a lepi»> M. Allasio.
Marconi. 16,30, na prostem 20.1= ((Crni šotor«. Techhicolor. Ab-thony Steel, D Sinder. Paradiso. 20.15:	((Giuseppe Ver-
di«, P. Cressoy.
Ponzlana, 20.15: ((Tetovirana roža« A. Magnani, 13. Lancaster-Secolo Sv. Ivan. 20.30: «CetvorK» ljubezni«, B. Crosby, D. v Con-nor.
Skedenj 20.30- ((Obupno iskanje*' Stadio. 20.30: «Dunja, hči prerije«, Eva Bartok.
Valmaura. 20.30:	«Perverzneži«’
Stevvart Gran-ger, J. Simmous-Rojan. 20.00 in 22.00: ((Prehod na severozahod«, S-pencer Tracy-
Danes zjutraj so pripeljali v splošno bolnišnico 71-letne-ga upokojenca Giuseppa Muel-lerja s Stare Istrske ceste 236. V bolnišnici so ga odposlali na sprejemni oddelek, kjer se bo moral zdraviti 7 do 8 dni, seveda če ne bodo nastale komplikacije. Ugotovili so mu rano na sredincu desne nog«. Izjavil je, da se je v bližini pokopališča Sv. Ane zaletel vanj motorist, ko je hotel prekoračiti cesto. Po nesreči se je motorist s pospešeno hitrostjo oddaljil, ne da bi nudil Muellerju pomoč.
Včeraj zjutraj se ie 43-letm delavec Stanislav Glavina ;z Padrič št. 60 vozil na svojem kolesu z Opčin proti Sv. Ivanu. Ko je prišel v bližino kamnoloma Faccanoni, mu je prišla naproti mačka in ker se ji je hotel izogniti, je izgubil oblast nad volanom in padel na tla. Nesrečo je opazil neki mož, ki je takoj telefoniraj po rešilni avto RK, s katerim so ranjenca odpeljali v splošno bolnišnico in ga sprejeli na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh, če ne bodo nastale komplikacije. Dežurni zdravnik mu je ugotovil udarce in praske na desnem boku in na desni rami z verjet-
C
MALI OGLASI
1
no poškodbo lopatice ter praske na komolcu in na desni strani glave.
Neprevidno zavijanje s kolesom. preden se je prepričal o prosti cesti, je 14-letni dijak Claudio Macchi iz Drevoreda III. Armade razmeroma drago plačal, ker je moral v bolnišnico, kjer bo ostril najmanj lp dni.
Malo pred 9, uro je Macchi vozil s kolesom po Ul. Locchi, in sicer pred poltovornikom, katerega je šofiral 35-letni Silvio Petronio s Stare Istrske ceste. Prav v trenutku ko ir hotel šofer prehiteti mladega kolesarja, je ta zavil proti središču ceste in s tem presenetil Petronia, ki je ostro zavrl, vendar ni mogel preprečili trčenja v Macchija, ki je skupno s kolesom odletel na tla.
Z zasebnim avtom, ki je tedaj privozil mimo, so mladega Macchija odpeljali v bolnišnico, kamor ga je spremil 41-letni Matej Krimič iz Narodne ulice na Opčinah, ki se je vozil skupno s Petronijem v kabini poltovornika.
Zdravniki so mladeniču ugotovili razne lažje poškodbe, a ker je imel tudi precej hud šok, so ga iz previdnosti pridržali na I, kirurškem oddelku.
NOV SIVAl.NI STROJ, Izredb«
priložnost, 19.500 lir. Drugi * luksuzno omarico 29.500 Ur. u-marlce za šivalne stroje lir. Cene, ki sc še niso videl«' Obiščite nas; Ruggero Rosse"_• Trst, Korzo Garibaldi 8, trgovin*' DAJEM INSTRUKCIJE, cen* ugodna. Naslov Ul. Roma 15.
i
NOVOSTI; BIBLIOGRAFIJ A II. d®1 Wallace: MOZ IZ MAROKA	1.130	lir
ZLATI C A SI	1.000 lir
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trsti - Ul. Sv. FrHiičUUt* a° Telefon K7-a»N
J
PREDEN OHESTE NA DOPUST se naročite na
»PRIMORSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v kaleri koli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina 3 0 0 lir Telefonirajte na številko 37-33*
NA ČIGAV RAČUN STEPI FRANCOSKA VLADA?
Nove spremembe v sistemu zajamčenih mezd v Franciji
Francoski državni proračun je končno vendarle pod streho, Sicer predvideva 825 milijard frankov primanjkljaja, vendar se v Parizu tolažijo, da bi bilo lahko še huje. Posebno ko terja alžirska vojna neverjetno mnogo -sredstev. Toda vprašanje, s katerim se danes nameravamo ukvarjati, je z gornjimi zadevami le posredno vezano, gre namreč za politiko vrste zadnjih francoskih vlad, ki teži za tem, da bi se francoska potrošnja čimbolj skrčila, kajti po njihovem mnenju *1 francosko ljudstvo v sedanjih razmerah ne sme toliko privoščiti, ker da je nacionalni dohodek nižji od potrošnje. In kdo naj plača ves t» račun? Predvsem delavec in mali človek nasploh.
Prvi ukrep, ki ga je nova francoska vlada sprejela na socialnem področju, je bila revizija zakona o premični lestvici zajamčene plače, ki je bila uvedena letos 28. junija. Strah pred povečanjem zajamčene plače je vlado prisilil k novi reviziji, ki do neke meje menja mehanizem dviganja zajamčene mezde, seveda v smislu zaviranja avtomatične uporabe premične lestvice.
Z zakonom zajamčena enotna minimalna mezda za vse kategorije delavcev je bila Uvedena februarja 1950. Ta je predstavljala zajamčenje življenjskega minimuma in se odreja v sorazmerju s kvalifikacijo in vrsto dela. S tem je francoska država kot taka nastopila kot družbeni garant življenjskega minimuma francoskega delavca. To neposredno močnejše vmešavanje državne oblasti v odnose med delom in kapitalom je značilno za vso povojno dobo in je pogosto služilo kot jamstvo za ohranitev kupne moči ter kot sredstvo Proti inflaciji in dviganju cen. Z istim zakonom od februarja 1950 je bilo določeno, da se bo minimalna mezda avtomatično povečala za 5 odst., ko bi se indeks cen 213 artiklov osnovne delavske potrošnje dvignil prav tako za 5-odst. od že prej določene najvišje meje. Zadnja n,eja je bila določena na nominalnih 142 točk, tako da bi se morala dnevnica avtomatično povečali, brž ko bi ta indeks prekoračil 129 nominalnih točk. S tem je bil torej uveden enostaven mehanizem premične lestvice, ki so ga upoštevali tudi v številnih kolektivnih pogodbah.
Od 1950 do danes je bilo izvedenih več povišanj zajamčene minimalne dnevnice, tako da znaša ta danes že 126 frankov nasproti 78 frankom iz leta 1950. Do teh povišanj Pa ni prišlo le na račun prekoračenja omenjenega indeksa, ampak in predvsem zaradi poslabšanja splošnih gospodarskih razmer, pri čemer sta že vietnamska vojna pred leti in pozneje alžirska vojna precej pripomogli.
Toda vse od aprila 1955 do danes se zajamčena mezda ni hiti enkrat menjala, kljub temu, da so se, posebno lansko leto, cene potrošnega blaga močno dvignile. Zato so vse vlade v tem obdobju skušale z raznimi računskimi operacijami ohraniti indeks 213 »rtiklov še vedno na meji izpod 149 točk.
Vprav v času, ko je bil izdan novi zakon, in sicer junija letos, pa je ta indeks kljub vsem računskim operacijam vendarle dosegel mejo 149 in bi torej moral mehanizem premične lestvice stopiti v veljavo. Vlada Bourges-Maumuryja se je s tem povečanjem nujno morala sprijazniti, vendar se je takoj postavilo vprašanje, ali ne bo tudi ona začela z značilnim manevriranjem in z umetnim vzdrževanjem indeksa vplivati na preprečevanje nadaljnjega dviganja plač, kar je bilo značilno /a vst prejšnje vlade. S tem v zvezi si moramo ogledati novi zakon, ki vnaša v nov sistem zajamčene mezde določene spremembe. Novi zakon namreč vnaša klavzulo, ki je povsem nova. in sicer, da mora zajamčena mezda voditi računa tudi o evoluciji nacionalnega dohodka in ne le splošnih ekonomskih razmer v deželi. Zanimivo je, da se v novem zakonu ta klavzula opravičuje, češ da to ustreza zahtevam nekaterih francoskih sindikalnih organizacij, ki zahtevajo, naj bi se uvedla dvojna premična mezdna lestvica, in sicer ena po indeksu proizvodnje. druga pa v smislu naraščanja nacionalnega dohodka ter v smislu indeksa življenjskih stroškov. Jasno je. da gre tu le za formalno plat zakona, ker ne vidimo nikjer možnosti konkretnega reguliranja odnosov plač v odnosu z nacionalnim dohodkom.
Dosedanji indeks življenjskih stroškov so določali na temelju cen 213 artiklov, k* jih smatrajo za najnujnejši del normalne povprečne potrošnje delavske družine. Po novem zakonu pa se ta seznam zreducira na 170 artiklov, kar pomeni, da gre tu za veliko krčenje normalne potrošnje in se posamezni artikli izločajo iz seznama, ker da niso neobhodni. To bo prav gotovo šlo izključno na račun blagostanja delavskega razreda Francije. Z druge strani pa sindikalne organizacije zahtevajo seznam artiklov celo povečati, in sicer na 230, kar je povsem v smislu sodobnih življenjskih pogojev in naraščanja življenjskih potreb širokih plasti. Pri tem je zanimivo še to, da so sindikalne organizacije to svojo zahtevo že uveljavile v raznih delovnih pogodbah.
Pa še ena novost v tem smis'u. Premična mezdna lestvica bo po novem stopila v dejstvo šele ko se bo indeks dvignu v dveh zaporednih mesecih za dva odstotka in se bo zato dvignila za 2 odstotka tudi zajamčena dnevnica. Zato je zelo možno, da bi se s primernimi računskimi operacijami dal indeks lahko popraviti za dva odstotka, ali pa vsaj tako, da bi se indeks ne dvignil dva meseca zaporedoma, ampak bi bil vmes enomesečni presledek, s čimer bi se našel izgovor, da ostane dnevnica kljub povišanju cen na isti ravni.
Mnogi komentatorji močno kritizifajo novi zakon, ker ni z njim zagotovljen dvig zajamčene mezde za 5 odstotkov, ki bi mogel nastopiti že v začetku letošnjega leta. Sicer je sindikalnim organizacijam v kolektivnih pogodbah po posameznih podjetjih
že uspelo to doseči, ponekod so šle celo dalj, posebno v podržavljenih podjetjih, kjer sp sklenile take delovne pogodbe. da se za lansko in letošnje leto dvignejo mezde kar za 4 odst. za vsako leto. To se je zgodilo na pr. v velikih avtomobilskih tovarnah Renauld in nekaterih večjih tovarnah ter električnih centralah. Nad 50 kolektivnih pogodb je že upoštevalo te zahteve, kar ne potrjuje le, da so bile zahteve delavcev upravičene, ampak da so obstajale tudi realne možnosti, da se tem zahtevam zadosti.
V zvezi s spremembami v sistemu minimalnih zajamčenih mezd se pojavlja več mnenj. Sindikati trdijo, da mora zajamčena mezda ostati družbena garancija osnovnih življenjskih stroškov. Francoski industrijski krogi Pa vztrajajo na tem, naj bi to bila le baza za nekako hierarhično nagrajevanje delavcev, seveda po kvalifikaciji, in zato ni nujno, da ustreza splošnemu življenjskemu minimumu.
I
Ameriški novinar Vietor Riesei, ki so ga pred dvema letoma gangsterji oslepili, ker je razkrival njihovo početje, je sedaj na potovanju po Evropi. Toda to ni navaden turizem, ker zbira Riesei tudi material za svoje pisanje, kateremu se kljub slepoti ni odrekel.
MONGOLIJA IZ FEVDALNEGA SISTEMA V SOCIALIZEM
LETA 1926 ŠELE PRVA BOLNIŠNICA DANES EN ZDRAVNIK NA 2400LJUDI
Pred 40 leti komaj ena šola, danes v Mongoliji že ni več nepismenih
O LR Mongoliji že dolgo nismo spregovorili, pa čeprav se danes v svetu čedalje več govori in piše o njej.
Razvojna pot te velike, hkrati pa slabo naseljene dežele o-srednje Azije, je zelo zanimiva. V izredno težkih in zapletenih pogojih se je v nekaj desetletjih Mongolija razvila iz najbolj zaostale fevdalne dežele v napredno državo, ki čeprav počasi, gotovo gradi temelje nove socialistične družbe, ne da bi se v svojem razvoju skoroda niti dotaknila kapitalistične faze razvoja. Vprav zaradi tega se more veličina doseženih uspehov oceniti edino v primerjavi z dejanskim stanjem pred 36 leti, ko je prišla na površje ljudska oblast s sedanjim stanjem.
Mongolija je bila skozi stoletja ena najbolj zaostalih dežel Azije, kjer so bili na dnevnem redu medplemenski spori in vojne, ki so šibili domačo fevdalno ureditev in pri-
pravljali teren za to, da je postala plen sosednih man-džursko - kitajskih fevdalcev. Mongolske kmečke množice pa šo se tem fevdalcem ter cerkvenim oblastem in tujemu kapitalu, ki je začel prodirati v deželo, začele upirati in v času oktobrske revolucije je kljub vdoru belogardističnih band v deželo voditeljem ljudske revolucije uspelo priboriti deželi svobodo. Voditelja revolucije Stihe Bator in Cojbalsan sta v začetku 1921. leta organizirala mongolsko ljudsko stranko in združila partizanske enote v skupno ljudsko revolucionarno armado, ki ji je poveljeval Suhe Bator, dočim je bil njegov namestnik in hkrati komisar Coibalsan. Začasna revolucionarna vlada je prosila za pomoč rdečo armado proti kitajskim militaristom in belogardistom in 11. julija 1921 je v osvobojeni Mongoliji bila osnovana prva stalna ljud-
  Illllllllllllllllllllllllllllllll .......................
KAJ MENIJO UMETNIKI O PICASSOJU
A tlan:	«Najvainejši
Carsou: «Nikoli me ni pri vlače val»
Ob 75-letnici življenja tega umetnika je pariška galerija «Louise Leiris» pripravila razstavo njegovih zadnjih del, nad katerimi se večina umetnikov navdušuje in le redek izrazi bolj kritično mnenje
Proslavljajoč 75-letnico življenja znanega francoskega slikar ja španskega porekla Pabla Picassoja je pariška galerija Louise Leiris priredila razstavo 50 del slavnega umetnika, ki so nastala v letih 1955 in 1956. «Cudež« tega vedno mladega, svežega in novega u-metnika je ponovno vzbudil mnogo komentarjev in različne ocene tako o njem samem, kot o njegovih delih. Razstavljena platna obdelujejo številne teme, vsako, seveda, na svoj način, nanašajo pa se na mojstrov atelje, na ženske v ateljeju, na neke scene iz vrta, na igrajoče se otroke itd. To razstavo so duhovito imenovali «Po Picassojevi poti o-koli hiše«.
Te slike pričajo o gledišču Picasso ja, da noben objekt nima svoje absolutne forme, o-ziroma, da se oblike menjajo pač po izbiri gledišča in seveda v smislu dojemanja vsakega, ki nanje gleda. Platna so povečini nastala v enem samem zaletu,' v enem dnevu in na njih lahko razberemo razpoloženje slikarja, ki se nikoli ne loteva istega motiva na e-nak način.
Ob razstavi je šest francoskih slikarjev dalo o njej in o Picassoju različna mnenja.
Janšem pravi, da je Picas-
Polje
področje
torišče
NI PRAVILNO:
Velike zasluge ima na gospodarskem
* polju. Na šolskem polju pa hi bilo uspeha.
Le politično polje ga je- vedno mikalo. Delavci na prosvetnem polju so
PRAVILNO JE:
Velike zasluge ima v gospodarstvu (na gospodarskem področju ali torišču). Na šolskem področju (bolje:	v
šolstvu) pa ni bilo uspeha. Le politično področje (bolje: politika) ga Je vedno mikalo. Delavci na prosvetnem .orišču dudi področju, bolje, v prosveti, ali pro svetni delavci) so...
Pol*, se. rani samo, kadar gre v resnici za zemljo, ne v prenesenem pomenu.
Polaga
izpit
* * #
NI PRAVILNO:
Izpit je položil z dobrim uspehom.
Pred polaganjem izpita se je treba pripravljati . . . Ko bos položil Izpit, boš na konju.
PRAVILNO JE:
izpit le opravil z dobrim uspehom. Pred Izpitom (alt preden greš k izpitu), se Je treba pripravljati. Ko boš opravil Izpit, bos na konju.
* S' #
Nekatere besede so se tako udoma, čile v vsakdanjem govoru. da se niti ne zavedamo, da so nastali pravzaprav pojmi Iz osebnih 'men.
Osebno ime - pojem
 .......................................  minimumi...............................  m
POMENEK 0 JEZIKU KT1
Mladinski kriminalci so povzročili v New Yorku v zadnjih desetih dneh smrt treh oseb in štiri ranili. Zaradi tega so odgovorne mestne o-blasti na moč zaskrbljene, ker ne morejo tega preprečiti, ker imajo premalo osebja na razpolago, da bi mogli zatreti take zločine.
Sodijo. da deluje v Nev Yorku okoli 125 zločinskih tolp. Nastopajo na takih mestih, kjer čutijo najmanjši u-por,’ čakajo v parkih in na cestah. Policija razpolaga s 23.000 možmi, ki pa jih ne morejo vseh vedno uporabiti, ker opravljajo drugo službo ali pa so na dopustu.
Število zločinov pa medtem narašča. Tisk poziva na bolj učinkovite ukrepe, zahteva nadzorovanje, zlasti na takih mestih, kamor zahajajo ženske z otroki.
Zaradi tega so v zadnjem času poslali v okrepitev policijskih sil gojence policijske akademije, ki jih je 600, kar b0 gotovo precej povečalo varnost in se bo zmanjšalo število napadov teh mladih zločincev. V resnici so mladi zločinci že hoteli nekako pokazati svoje omalovaževanje proti tem zaščitnim ukrepom ko so napadli dve dekleti prav v tistem delu mesta kjer se je štelo, da je naj bolj zavarovano.
Odgovorni policijski voditelji so izjavili, da je ofenziva proti mladoletnim zločincem učinkovita samo pod dvema pogojema: povečati fonde za strokovno usposobljenost mladine, predvsem pa povečati odgovornost staršev za njiho-
Srapne! po angleškem polkovniku Shrapnellu.
Silhueta iz imena francoskega finančnega ministra E-tienne de Sllhouette.
Giljotina po zdravniku -luiHiotinu, ki jo je naredil. Nikotin po Nicotu, ki je prvi uvedel tobak.
Amper od znamenitega fizika Ampera.
Volt od imena Volta (italijanski lizik).
Rentgen po učenjaku Roentgenu,
Itd,
ve otroke, ki so pod vplivom a džungle na asfaltu«.
so tudi na tej razstavi izredno mlad in elastičen ter na svoj način sam sebi dosleden■ Njegovo slikarstvo, ki ne prizna nobenih pravil, deluje kot i-darec, vendar deluje bolj racionalno kot emotivno. Janšem pravi: «BoIj mi ugajajo Modigliani, Rouault in Utril-lo. Njihovo slikarstvo izziva ~v meni prav tako omotico, kot Picassojevi nekonvencionalni nastopi in njegove genialne zamisli, ki so polne improvizacij. Vendar predstavlja umetnost omenjenih treh trdna tla in izraža trajnost likovnih zakona \ Ta zakonitost obstaja tudi pri Picassoju, vendar je ona tako akrobatska, da je ne moremo definirati.«
«Verujem, da je on dal več slabega kot dobrega onim, ki so mu sledili in ki so ga pogosto napačno razumeli.«
Francoski slikar Etienne Martin je do Picassoja za spoznanje manj kritičen. On pravi: aPicassojevo delo je velike vrednosti, imel je izreden vpliv. Za mnoge umetnike moje generacije — kot tudi za mene samega — tedaj ko nam je bilo 20 let in ■ko smo bili še nekoliko naivni, ker smo komaj prišli s podeželja, je bil Picasso pravo božanstvo. In to je tudi ostal. Ta človek je prešel v legendo. In danes, ob njegovi razstavi, čutim, kot da je sam bog prišel, da bi nam prikazal svoje življenje.«
«Z druge strani je Picgsso človek iz renesanse, neke vrste Tintoretto. On je klasik, ki je globoko prežet z zapad-no kulturo. Njegov uplit) se poraja iz njegovega bujnega značaja, ki ga je gnal, da vse svoje življenje ustvarja spake. Picasso je vse svoje življenje preživel v stalnem odrekanju tega, kar je oboževal in s tem spranfjal v zmešnjavo vse okoli se \e.«
«Velika je stvar, ko nekdo, ki ga ljubite, deluje na to, da napravite korak dalje in si s tem širite meje svojih doj-mov. On ima mnogo genialnega, njegov pogled obsega vse, on vse vidi, vse čuti, vse doživlja. On je povsod pričujoč.«
Za Pelagoa je Picasso mlajši od vseh sodobnih slikarjev. O njem piše takole; »Čudež slikarstva, čudež, ki strahovito mnogo dela in vedno z uooo invencijo, Picasso, je mlajši kot kdorkoli izmed nas. Njegova razstava je dokaz njegove vitalnosti. On je napravil vse poskuse in vsem nam s silo vsilil svoj vpliv, tudi tedaj, ko se je zdelo, da SO naša gledišča drugačna od niepovih. Vsi mi smo mu hvaležni zaradi popolne plastične svobode, ki nam jo je dal. On je genij plastične metafore,« Aristid Caillaud pravi o njem takole,- »Picasso je en sam študij. On je največji odkritelj oblik sodobne dobe 'n je mnogo večji po svojem duhu kot po svoji obrti. Snov, kateri daje svojo človeško toplino, je v službi oblike. On svobodno vlada nad njo in jo postavlja tja, kjer mora stati, ali bolje tja, kjer mu je potrebna. Ne glede na nobeno pravilo in za kan on svobodno oblikuje in odkriva sredstva, ki mu najbolj ustrezajo. To pa je avanturizem in
Picasso je, velik avanturist sli-1 osnovnošolska. Njegova platna,
karstva!«
Carzou je o Picassoju precej drugačnega mnenja,- «Mene osebno, pravi Carzou, Pi-cassojeva dela niso nikoli privlačevala. Pred njim ne čutim niti veselja niti zanosa, kot na primer pred neko sliko Watteauja, Cranacha ali Grue-nenuialda.«
ePicasso je nadarjen z izredno lahkoto. Navdahnjen je na vsako dobo, stalno dela ena račun tega ali onega«, toda on zelo mnogo zaostaja za mojstri, ki ga navdihujejo■« eNjegova slikarska tehnika je siromašna. Njegova slovnica
vzeta vsako zase, ne predstav Ijajo nobene notranje, bistvene vrednosti. Picasso je iskal izvirnost v obliki, na račun notranjega življenja in uporno vztraja pri rušenju vsake vrednosti, ki so privedle mediteransko kulturo do veličine.«
Pariški slikar Atlan pa je spet velikodušen. On se je o Picassoju izrazil takole: «Za-me predstavlja Picasso skupno s Pierom della Francesca, z Grecom in Van Gogliom e-nega največjih vrhov likovnega genija. O njem govorim
njegovim vplivom in ker nisem pripadal Picassojevi dobi. Toda moje občudovanje, ki ga gojim do tega človeka in do njegovih del, je enako danes, kot je bilo pred desetimi leti ter tako on, kot njegova dela, imajo zame primerno vrednost-«
«Gospodične iz Avignona«, kubistična dela, eGuernica«, deformirani obrazi, kakor tudi njegova najnovejša dela izhajajo iz njegove izredne u-stvarjalne svobode. Njegova vitalnost in fizična prisotnost povsod, ga delata kot najvažnejšega mojstra prve polovice
ska vlada in takoj po uspeli revoluciji je bil v Moskvi podpisan sporazum o vzpostavitvi prijateljskih odnosov med o-bema državama, S tem sporazumom se je Sovjetska zveza odrekla vsem prejšnjim privilegijem in vsem dotedanjim sporazumom in dolgovom, ki so Mongolijo vezali s carsko Rusijo-
Med prvimi ukrepi nove oblasti je bila ukinitev starih fevdalnih odnosov in razlastitev veleposestnikov. Zemlja je bila proglašena zd državno last. Ukinjena je bila tudi delitev prebivalcev na kaste In vzpostavljena splošna volilna pravica, črtani so bili tudi kmečki dolgovi in uveden progresiven sistem davkov. Ti u-krepi so naleteli na močan odpor fevdalcev in dolgo let so po deželi divjale borbe z uporniki. V teh borbah je padel tudi Suhe Bator. Ko pa je bila leta 1924 proglašena republika in ko je bila izglasovana prva ustava, se je začelo z nadaljnjim odstranjevanjem ostankov fevdalizma. Leta 1928 je izšel zakon o zaplembi imovine preostalih fevdalcev, naslednje leto je posebna komisija CK in vlade zaplenila imovino 670 veleposestnikov. V letih 1930-1931 so tudi samostanom zaplenili vse črede. Sele 1940. leta pa so se določili zadnji ukrepi za likvidacijo fevdalizma. Z novo ustavo iz leta 1940 je bila torej končana komaj protifev-dalna revolucija in nad polovica bogastev fevdalcev je končno prišla v roke družbenih organizacij.
Z zasedbo Mandžurije leta 1931 pa so Japonci začeli s stalnimi provokacijami na mongolskih mejah. Strateški položaj dežele je spravil v nevarnost že sam obstoj dežele, saj jo je priznavala tedaj e-dinole SZ. Marca 1936 je bil sklenjen med S7, in Mongolijo sporazum o vzajemni pomoči in na temelju tega sporazuma so čete rdeče armade pod poveljstvom maršala 2u-kova intervenirale tudi v znanem incidentu pri Halhin Gola 1939. leta.
Likvidacija fevdalizma Je o-mogočila hitrejši razvoj. Zmaga kitajske revolucije pa je pripomogla, da se vse sile posvetijo reševanju notranjih problemov. Oborožene sile so bile zmanjšane na minimum in s tem so se zmanjšali tudi nepotrebni stroški. Na temelju sovjetsko-kitajsko-mongo'-skega sporazuma od oktobra 19514 je bila zgrajena velika
svobodno, zato ker nisem pod 120. stoletja.«
 ...............................................................  milnimi	im	mm	1811	.............................................................
Predvčerajšnjim je v Bur-banku v Kaliforniji umrl znani filmski komik Oliver Hardy, ki je bil med publiko bolj poznan pod imenom «01io» in je nastopal skupno s svojim suhim kolegom Stanom Laurelom, bolj poznanim pod imenom »Stan«. O-liver Hardy je bil bolan že
Umrl je Oliver
popularni komik
Hardy - «01io»
celo leto. Zadela ga je para-	,	,	,	,
liza, tako da ni mogel ne! v“h Pn nekl gledališki skupi- ob njem debeluharju v ste-
hoditi, niti govoriti. Prvi napad je dobil 12. septembra lani. Pozneje si je sicer nekoliko opomogel, vendar se mu je bolezen povrnila in ga prisilila v posteljo.
Oliver Hardy se je rodil v Atlanti v državi Georgija 18. januarja 1892. Ze s 14. letom se je začel ukvarjati z gledališko umetnostjo. Svoje prve vloge je igral na študentovskih prireditvah na vseučilišču, kjer se je uveljavil tudi kot dober športnik. Kmalu pa se je posvetil izključno gledališki umetnosti, vendar je svoja prva umetniška leta preživel v zelo skromnih razme-
kjer je nastopal kot ko-lvilnih filmih, se je njegova
mik in pevec. Ze leta 1915 je prišel v stik tudi s filmom in tri leta nato podpisal pogodbo kot režiser in i-gralec pri filmski družbi «Vi-tagraph«. Tu je igral mnogo vlog v številnih kratkometraž-nih komičnih filmih.
Vse to obdobje pa mu ni prineslo večje slave in je o-stal pač povprečen komični igralec, kot toliko drugih. Ko pa se je prav po naključju srečal s svojim poznejšim kolegom angleškim igralcem Stanom Laurelom, ki ga poznamo kot njegovega neločljivega kolega, suhca Stana
' \ §§.
Dilver Hardy — «Oiio»
pot v slavo nagloma odprla. Od tega dne do pred dvema letoma ali več se Olio in Stan nisita več ločila in sta postala najbo-lj znan komičen par ameriške filmske metropole. K njuni slavi pa je vsaj posredno pripomogla tudi doba. Amerika je tedaj živela v času najhujše krize in a-meriško občinstvo je zares potrebovalo vsaj malo razvedrila. Potrebovalo je smeha, da bi v njem zadušilo tedanje težke gmotne razmere. Na e-ni strani se je v tej dobi v ZDA skušal uveljaviti okus po boljših filmskih stvaritvah, na drugi strani pa se vprav v tem času začenja doba lahkih filmov komične prirode, ki zajema vedno širši ohseg občinstva. Oliver Hardy in njegov tovariš Stan Laurel sta bila kot nalašč za take filme, pa čeprav so se proti njima v začetku postavljali nekateri «sladokusct», ki niso radi sprejemali »lahkega humorja«. Toda ta komični par je vendarle prodrl tudi v teh težkih razmerah v katerih se je tedaj znašel Hollywood.
Ker so njuni lahki komični filmi torej prodrli, sta Stan Laurel in Oliver Hardy imela polne roke dela in njuna produkcija je dobesedno nreplagila svet. Takp da skoraj ni bilo več niti zakotnega kinematografa, kjer bi se leto za letom ne pojavil vsaj po en njun film. Našteti vse njune filme bi bilo odveč in skoraj nemogoče, saj st* jih napravila nad sto. Jn čeprav že dalj časa nista več delala, se danes njuni filmi še vedno vrtijo, pa čeprav v obnovljenih kopijah, v ZDA Pa so njuni filmi zelo pogosto na televizijskih programih.
Ob koncu bomo navedli še to: ko je Oliver Hardy tako hudo zbolel, se tudi Stan Laurel ne čuti preveč trdnega v zdravju. Kot sta bila prej nerazdružljiva na platnu in v družbi, tako sta zadnje leto preživela povsem ločena, j ker se Laurel nikoli ni upal J
svojega kolega obiskati, da bi ne prizadel bolniku in tudi sebi zla, ki bi bilo i za enega i za drugega zdravstve no nevarno. Tako je vsaj Stan Laurel pred kratkim izjavil.
Prejeli smo
Ing. Ivo Zobec, KEMIJA za kmetijske gospodinjske in kmetijsko - gospodarske šole. Založila «Kmečka knjiga« v Ljubljani. 1957.
transmongolska magistrala, ki seka deželo od severa proti jugovzhodu pa dolžini 1114 km in veže Moskvo s Pekingom. Ta proga je močno vplivala na hitrejšo industrializacijo dežele, na lažje oskrbovanje s prehrambenim blagom in na prve uspehe v izkoriščanju velikih rudnih bogastev dežele.
Kljub temu pa predstavlja glavno bogastvo dežele živinoreja. Saj se z njo ukvarja še vedno 90 odstotkov prebivalstva.
Naslednji element ,v gospodarstvu te dežele je seveda poljedelstvo. Nad polovica obdelovalnih površin Mongolije j* danes v socialističnem sektorju, v katerega se je vključilo nad 20.000 kmečkih posestev.
To. kar se tiče grobih obrisov gospodarstva. Vse teže p* je bilo vprašanje zdravstva, šolstva ter drugih socialnih zadev. Razne epidemije so v Mongoliji kosile tako, da s* je število prebivalstva celo manjšalo. Otroška umrljivost je znašala nad 50 odstotkov. Prvo polikliniko in prvo bolnico sploh so v Mongoliji dobili šele leta 1926, prvo lekarno komaj dve leti pozneje, prve zdravnike pa komaj pred desetimi leti, in sicer z medicinske fakultete v Ulan Bato-ru.
To pa velja, skoraj bi rekli, že za zgodovino Mongolije, kajti danes je Mongolija dosegla že zavidljive rezultate. Danes pride po en zdravnik že na 2400 prebivalcev in na vsakih 1000 prebivalcev že po postelj v bolnicah. Na račun te zdravstvene službe se je zdravstveno stanje v deželi tako popravilo, da se je začelo prebivalstvo naglo večati.
Izredne uspehe so v Mongoliji dosegli tudi na prosvetnem področju. Leta 1926 je bilo v deželi komaj 10.000 pismenih, danes pa je le redek državljan Mongolije nepismen. Izredni razvoj se je začel šele leta 1940 s popolno likvidacijo posvetnih in cerkvenih fevdalcev. V času druge svetovne vojne so namesto starega mongolskega črkopisa u-vedli rusko cirilico in danps imajo v Mongoliji, ki šteje milijon prebivalcev. 350 osnovnih šol, nad 50 sedemletk, 31 srednjih šol, 15 tehničnih šol in drugih višjih srednjih šol ter vseučilišče. V vseh osnovnih šolah štejemo danes 100 tisoč otrok, na srednjih in visokih šolah pa nekaj tisoč študentov. Ze na vsakih tisoč prebivalcev pride 20 specialistov s srednjo in višjo izobrazbo in vsak 10. Mongolec obiskuje katerokoli izmed številnih šo' Pred komaj 35 leti je v vsej Mongoliji bila ena sama šola, ki ni imela niti 50 učencev. Gornje številke pa nam pravijo, da je nepismenost na Mongolskem danes izginila, razen pri kakem redkem starčku, ki je ostal nepismen iz prejšnje dobe.
Prej smo rekli, da je LR Mongolijo tedaj priznavala e-dino S'Z, danes jo priznavajo poleg SZ, Jugoslavije in vseh dežel s socialistično družbeno ureditvijo, še Indija, Burma in Indonezija, ki imajo z njo normalne diplomatske odnose. Skupno torej 16 držav, ki predstavljajo polovico prebivalstva vsega sveta. Kljub temu pa LR Mongolija še ni bita sprejeta v Združene narode, pa čeprav je leta 1955 glasovalo proti sprejemu le nekaj držav, toda delegat Cangkajškove Kitajske je proti sprejemu postavil svoj velo in s tem zaprl Mongoliji vrata v Združene narode.
BREZ BESED
Goriško-beneškf dnevnik
Izredna pokrajinska komisija povišala kmečke najemnine
Prizadetih bo 80 odst. kmečkega prebivalstva zlasti v predelih, ki so utrpeli veliko škodo zaradi vremenskih neprilik Posredovanje in predlog pokrajinskih svetovalcev levice
Goriški prefekt je sporočil, da je posebna tehnična komisija, ki jo je pooblastilo ministrstvo za poljedelstvo, določila za razna kmečka področja goriške pokrajine sledeče najemnine za zemljišča za leto 1955-56: 1. zemljišča v bregu: a) orna zemlja 7000 lir, pašnik 3000; 2. gradiščansko-krminsko področjema) orna peščena zemlja 7600 lir, b) globoko orna zemlja 10.500; 3. levo obrežje Soče:, a) orna zemlja 9-300; 4. tržiško področje: a) pešče-no-orna zemlja 10.000; b) globoko orna 12000; 5. bonificirana področja: urejena zemljišča 10.500, neurejena 7.500.
Te najemnine, ki so mnogo višje od prejšnjih let, bodo prizadele predvsem goriške kolone in so naletele na splošno orgočenje kmečkega prebivalstva, posebno če pomislimo, kako je prišlo do določitve teh najemnin.
V pismu, ki sta ga poslala pokrajinskemu odboru pokrajinska svetovalca Bergamas in Poletto, je rečeno, da je odločitev posebne komisije po zadnjih razpravah v pokrajinskem svetu o težavnem položaju našega kmetijstva povsem neupravičljiva. Ministrstvo za poljedelstvo je 19. maja razrešilo dolžnosti pokrajinsko tehnično komisijo, v kateri je bil tudi predstavnik
Confederterre, zato ker se člani niso mogli sporazumeti o kmečkih najemninah. Nenadoma je bila imenovana tudi tričlanska komisija brez sindikalnega zastopnika, v kateri pa je zastopnik veleposestnikov grof Attems. Kakor se je izvedelo, je bil ministrski dekret izdan na predlog kmečkega inšpektorata treh Be-nečij.
Pokrajinska svetovalca poudarjata, da bo z novimi na jemninami prizadeto 80 odst. kmečkega prebivalstva v Brdih in pri Krminu, predvsem področja, ki so bila najbolj prizadeta po zadnjih vremenskih neprilikah. Zato predlagata pokrajinskemu svetu v odobritev resolucijo, naj poljedelsko ministrstvo na osnovi zakona od leta 1949 pregleda odločbe posebne komisije in omogoči imenovanje redne tehnične komisije, ki bo lan-ko po normalni proceduri določila najemnine.
Obvestilo županstva otroškim vrtnaricam
Goriška občina obvešča vse otroške vrtnarice, ki želijo v prihodnjem šolskem letu 1957-1958 biti nameščene v občinskih otroških vrtcih, da mo-
  ..................
Po dolgih pogajanjih o nagradi za proizvodnjo
Danes bodo znani
uspehi Yčerajšnjega sestanka
Delavci in delavke rajonskega oddelka iz Podgore se že dolgo borijo za uresničitev pravic, ki jim jih daje vsedržavna pogodba za delavce v kemični industriji
Kot znano se delavci in de-avke rayonskega oddelka v odgorski predilnici že dolgo orijo za pridobitev proizvod-e nagrade ki jim po zadnji sedrzavni pogodbi *udi prl-ada. V torek so se sestali za-topniki treh sindikalnih or-anizacij m zastopniki ravna-eljstva predilnice. Sindikalni astopniki so znova predložili voje zahteve po ureditvi te-a važnega vprašanja, ki že oliko časa tare uslužbenke in službence tega velikega od-elka, nakar so zastopniki dč-odajalcev predložili v pre-res svoje predloge, ki pa so ilf za sindikalne zastopnike lesprejemljivi. Končno so se omenili za sestanek, ki se je ršil včeraj popoldne in zve-er in o rezultatih katerega iomo izvedeli verjetno šele da-
Scmenj ptičev 25. avgusta v občinskem parku
Kakor lansko leto bo tudi letos v nedeljo 25. avgusta v občinskem parku v Gorici tradicionalni semenj domačih in eksotičnih ptičev. V okviru semnja bo razstava naj lepših pevcev in drugovrstnih ptic in razstava ptičjih kletk. Posebni organizacijski odbor, ki pripravlja prijeten semenj, ki je že lansko leto privabil mnoge Goričane pa tudi ljudi iz Furlanije in onstran meje, bo najboljšim pevcem in najlepšim kanarčkom ter drugim eksotičnim pticam podelil vr-
sto denarnih nagrad in diplom.
Za vse potrebne informacije naj se zainteresirani obrnejo na trgovino Gallas-Moran-dini v Ul. Garibaldi 11. tel. 30-26.
Tatovi obiskali tudi kramarja v Raštelu
Odnesli so mu 13 srajc v vrednosti 50.000 lir
Isto noč, v kateri so neznani tatovi obiskali tobakarna v Ul. IX. agosto, od koder so odnesli blaga za skupno vrednost 300.000 lir, so se pojavili tudi pri kramarju 55 letnemu Josipu Gorkiču v Raštelu, ki prodaja razne oblačilne predmete v veži stav be štev. 28? Gorkič, ki stanuje na Trgu Caterini, je kakor vsak večer tudi tokrat zaklenil vse omare, v katerih ima spravljeno blago in odšel domov ter seveda prej zaklenil vhodna vrata, skozi katera hodijo tudi najemniki stanovanja. Zjutraj so kramarja obvestili stanovalci nasprotne hiše, da so našli v veži nekaj papirnatih zavojev, ki so najbrže njegova last. Gorkiču se je zadeva zdela sumljiva in kmalu je ugotovil, da je nekdo odnesel iz ene izmed omar v veži 13 moških srajc v skupni vrednosti 50 000 lir. Zdi se, da tatovi niso imeli preveč časa na razpolago, kajti drugače bi si vsekakor privoščili večji in bogatejši plen.
Goriška policija skupno z o-rožniki poizveduje za zlikovci, ki so v isti noči, dogovorjeno ali ne, okradli kar dva go-riška trgovca.
rajo do 12. ure 20. avgusta vložiti prošnjo na kolkovanem papirju za sto lir.
Vse otroške vrtnarice, ki niso bile lansko leto zaposlene morajo vložiti tudi druge potrebne dokumente od diplome do rojstnega lista itd., kakor pač predvideva odločba o namestitvi otroških vrtnaric.
Županstvo obvešča, da be letna plača 540.000, poleg tega pa bodo zaposlene prejele še družinske doklade, trinajsto plačo, doklado sedeža, kjer bodo poučevale itd.
Poletni semenj gre h koncu!
To je bilo včeraj vidno na običajinem četrtkovem semnju, kjer so kramarji iz Furlanije in Trsta razstavili raznovrstno poletno blago, ki se ga hočejo pred koncem sezone znebiti, da ne bi morda za drugo poletje zastarelo in ga tako ne bi mogli spraviti v promet. Takšnega blaga je bilo vsepovsod, na vseh stojnicah, prevladovali so poletni žernsKl in otroški sandali ki so jim cene vidno znižali. Mnogo radovednežev je bilo tudi oko': prodajalca stekla ki je od prve izklicne cene prišel do minimalnih zahtev; mnogi so segli po njegovih kozarcih krožnikih in drugem blagu toda sčasoma bodo verjetno ugotovili, da cene le niso bile tako bajno nizke, kakor se jim je zdelo na trgu na prvi pogled.
Rož je bilo precej manj, kakor običajno, sicer pa jih zaradi toplega vremena in praznih stanovanj niso kupovali, kar je bilo tudi pričakovati. Torbice so bile velika privlačnost za dekleta in gospodinje, vendar se svojega blaga kramar ni mogel kar tako odkri-žatt, kajti mnogim je misel bila že v prihodnji jesensk sezoni, ko slamnatih torbic ne bodo več potrebovale.
Na zelenjadinem trgu je zad. nje dni mnogo sadja in tudi zelenjave, predvserp je padla cena paradižniku pa tudi zelenemu radiču, tako, da ga naši vrtnarji le težko prodajo. Sadja je v obilici, največ je breskev, katere naša pokrajina izvaža v velikih količinah. Njih cena na drobno ie padla celo izpod 100 lir, pojavilo se je tudi lepo domače namizno grozdje, ki ga je lahko dobit: že sladkega po 200 lir kg, pa tudi manj na drobno.
 *»-------
V prvi polovici julija 593 protestiranih menic
Po poročilih goriške trgovinske zbornice je število protestiranih menic v goriški pokrajini v prvi polovici julija naraslo na 593. Podatke daje trgovinski zbornici goriška pretura.
V Kapr-.vi sta bili dve protestiram menici, v Krminu 13, v Doberdobu 5, v Dolenjah 4, v Farri 1, v Foljanu 6, Ir Go rici 260, v Gradiški 51, v Gradu 57, v Marianu 1, v Mede: 1, v Tržiču 127, v Moši 3, v Romansu 4, v Ronkah 15, v Zagraju 7, v Skocijanu 14, v Števerjanu 1, v San Lorenzu 1, v San Pieru 1, v Staranca-nu 4, v Turriacu 9 in v Villes su 6-
■ «»------
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan to ponoči lekarna Soranzo na Korzu Verdi 17, tel. 27-89.
športni dnevnik
Zaključek prodaj igralcev
Jnlinho izjavlja da noče več igrati
Frignani je prešel k Fenol, Bonistalli k Atalunti
Iz Sao Paola je prišla vest, da je Julio Botelho Julinho, ki je bil do konca preteklega nogometnega prvenstva desno krilo Fiorentine, včeraj izjavil, da bo zapustil nogomet. Do te odločitve je igralec prišel, potem ko je bral neko vest iz Florence, v kateri je rečeno, da se iramerava Fio-rentina sklicevati na mednarodne norme za kaznovanje, ker igralec ni podpisal nove
JULINHO iiPustil bom nogometa
pogodbe. Julinho je to vest komentiral z besedami: «Dobro. To pomeni, da ne bom več igral nogometa.))
Takoj nato je Julinho pojasnil, da se njegova odločitev oslanja na dva faktorja. Najprej mu ni bila dana možnost, da bi določil pogoje za obnovo pogodbe, kot mu je obljubil predsednik društva Enri-co Befami. Drugič pa prihaja akcija, ki jo namerava izvesti
RIMINI, 8. — Kontrolna ko misija nogometne zveze razpravlja o zadevi »Padova - Le-gnanoi) že od dveh popoldne in dela še ni končala. O diskusiji ni bilo mogoče nič izvedeti. Zdi se pa vendar, da bo stvar predana državni ligi, da odloči.
kaka pogajanja za prestop Šveda Hamrina od Juventus k
Fiorentini.
* * *
ACQUI TERME, 8. — Igralec Bearzot, za katerega se je pričakovalo, da bo danes prispel, še ni prišel in ga pričakujejo za soboto. Danes pa je tudi potekel rok, da bi se javil Tacchi. Ker ga ni bilo, bo Torino predal vso zadevo federaciji.
Pietrangeli v četrtfinalu na turnirju v Hamburgu
HAMBURG, 8. — Na mednarodnem teniškem turnirju so danes odigrali sledeče dvoboje:
Pietrangeli (It.) — Wood-cock (Austral) 3:6, 6:4, 6:4,
4:6, 6-4. Olmedo (Peru) —
Jancso (Madž.) 3:6. 6:1, 6:1;
6:3. V četrtfinalu bodo nastopili v parih sledeči igralci:
Davidson (Šved.) in Darmon (Fr.), 'Pietrangeli (It.) in Hail-let (Fr), Olmedo (Peru) in Patty (ZDA), ter Ayala (Čile: in Rose (Avstral.).
MIIIIIIUlUlliUIIIUIIIIIUtUIHIIIIIIIIIIinUlllMIHIIIIIIUlinillHIIIIIIIIIIIIIKII
Pravočasno je treba vse pripraviti za olimpiado
CONI bo zgradil	ol
ki bo stalo pet in pol milijard lir
Po olimpiadi bo naselje dobila brezplačno rimska občina in uporabljeno bo za stanovanja uradnikov - Danes se prično dela za novi olimpijski plavalni stadion
RIM, 8. — Predsednik CONI odv. Onesti in predsednik INCIS odv. Iannotta sta danes dopoldne na ministrstvu za javna dela ob navzočnosti ministra Tognija podpisala pogodbo za zgraditev olimpijske vasi, ki bo leta 1960 sprejela atlete, ki bodo prišli na olimpiado. Ceremoniji sta prisostvovala tudi podtajnika Guer-rieri in Sedati, župan Tupini in drugi.
Kje bo olimpijsko naselje, še ni določeno. Imelo pa bo 4500 prostorov in stalo bo pet milijard .n pol; od tega bodo tri porabljene za zgradbo poslopij, dve in pol pa za druge naprave in pritikline. Zgrajeno bo po načelih m tipih za ljudsko in ekonomsko gradnjo ter po predhodnih dovoljenjih in navodilih ministrstva za javna dela.
CONI bo poskrbel, da bo novo naselje dobilo na njegove streške dve regularni nogometni igrišči, en plavalni odkrit bazen 50 krat 20 m s pripadajočimi slačilnicami in
pritiklinami, šest igrišč za tenis in košarko s pripadajočo opremo ter mesta za treniranje metalcev -kladiva, diska, krogle in kopja. Vse te naprave bo CONI po olimpiadi brezplačno izročil rimski občini. CONI pa bo tudi poskrbel za napravo še vsega ostalega, kar bo za skupnost olimpijske vasi potrebno (menze, kuhinje, restavracije, skladišča in skupne dvorane) z obveznostjo, da vzpostavi ali poruši po olimpiadi vse tiste naprave, ki jih INCIS ne bo nameraval sprejeti brezplačno.
INCIS bo vas izročil v uporabo CONI za 90 dni od 15. junija do 15. septembra 1960. Po tem roku bo moral CONI zgradbe zopet izročiti INCIS popolnoma proste, tako da jih bodo lahko zasedli državni u-radniki. katerim bodo dodeljeni za stanovanja.
INCIS in rimska občina bosta poskrbela za vse take naprave kot so vodovod, nape-
ljava električnega toka in plina, kanalizacija kakor tudi za zgraditev cest in trgov po urbanističnem načrtu.
Danes dopoldne pa je bilo tudi izročeno podjetju, ki si je priborilo gradnjo, zemljišče, na .katerem bo zrasel novi olimpijski plavalni stadion. Dela se bodo takoj pričela.
Jutri pa bo izročeno zemljišče, kjer bo zgrajeno dirkališče (področje EUR).
Olimpijski plavalni stadion bo zrasel na področju Fora Ita-talica v bližini sedanjega pokritega bazena. Načrt, ki ga je odobril višji svet pri ministrstvu za javna dela in rimski občina, je delo arhitektov En-rica del Debbia in Annibala Vitellozzija.
Vsa naprava obsega bazen za plavalne tekme in za vaterpolo v velikosti 25 krat 50 z globino od 1,60 m do 2 m ter še drugi bazen za skoke v velikosti 20 krat 18 m. Razen tega bosta še dva bazena,
Prihodnji teden revija najboljših vaterpolistov
»Trofeo d’ltalia" v Zagrebu bo določil pmaka v vaterpolu
Če bi Jugoslovani tudi letos zmagali, bi postal pokal njihova trajna last - Najbolj nevarni nasprotniki Rusi in Mudžari
Fiorentina, neposredno po poskusu prepričevanja Julinha po nekem predstavniku Fiorentine in potem ko je ta poskus že skoraj uspel.
Iz Genove pa poročajo, da je malo pred polnočjo Genoa zaključila nabavljanje igralcev. Dokončno ši je zagotov -la levo krilo Frignanija, ki ga je dobila naravnost od Milana in plačala zanj vsoto za angažma v gotovini.
Atalanta si je za prihodnjo sezono pridobila srednjega napadalca Padove Bonistallija, znanega odličnega strelca.
* * *
FLORENCA, 8. — Vodstvo Fiorentine zanika, da bi bila
- KINO -
CORSO. 17.00: »Zlata kuga», Ivan Desny.
VERDI. 17.00:	«Mladina	brez
bodočnosti)), R. Wagner, J. Leight, v cinemascopu in v barvah; mladini izpod 16 let vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.15:	»Možje	v
vojni«.
CENTRALE. 17.00: «Tujec med aingeli«, v cinemascopu in v barvah.
MODERNO. 17.00:	«Zadnj:
Apaš».
POLETNI KINO. 21.00: »Neapelj, zemlja ljubezni«, M. Fiore.
Prihodnji torek se v Zagrebu prične poleg olimpiade največje svetovno tekmovanje vaterpolistov — «Trofeo dTtalia«. Imenuje se tako, ker so pokal za zmagovalca darovali i-talijani. Letos bo to tekmovanje, ki je vedno na sporedu leto po olimpiadi, tretje po vrsti m bo trajalo od 13. do 18. avgusta.
V Zagrebu, v bazenu na Ša-lati, mrzlično opravljajo še zadnja pripravljalna dela, da bo vse v redu tako za tekmovalce in sodniški zbor kot za časopisne in radijske poročevalce ter občinstvo, za katero bo pripravljenega toliko prostora, da bo lahko tekmam prisostvovalo kakih 5000 gledalcev. Za poročevalsko službo bodo poleg že obstoječih postavili še deset telefonskih kabin, tako da bo mogoče poročati kar direktno s stadiona.
Vsa gostujoča moštva bodo stanovala v hotelu »Esplana-de». Jugoslovani so že v Zagrebu. V krogu jugoslovanskih vaterpolistov in njihovih voditeljev ni posebnega optimizma blizu pričetka tekmovanja. Na priprave v Zagrebu so poklicali 16 kandidatov,
ki so: Kovačič (Primorje, Reka), Muškatirovič (Sever, Beograd), Kačič (Jug. Dubrovnik), Cipci (Jadran, Split), Arneri (Korčula), žužej (Mladost, Zagreb), Ivkovič (Jug), Radonjič (Monnar, Split), Roje (Jadran, Split), Franjkovič (Mornar, Split), Nardeli (Jadran, Split), Barle (Mornar), Čukvas in Stanišič (Jadran, Hercegnovi) ter Žagar (Mladost, Zagreb).
Toda v začetku drugega dela priprav 30. julija ni bilo vseh na treningu. Nekateri niso mogli pravočasno priti iz raznih vzrokov, med pripravami pa so tudi nekateri zboleli. Dogajalo se je namreč, da so se reprezentanti prehladili zaradi premrzle vode. Higienski urad v Zagrebu namreč zahteva, da se bazen vsako noč izprazni in napolni s svežo savsko vodo, ki pa je precej mrzla, včasih je imela same 12 stopinj.
Znaini trener Grkinid izraža nezadovoljstvo z dosedanjim potekom priprav, za katere pravi, da so se predvsem pričele prepozino. Kandidati za reprezentanco so imeli doslej štiri skupne treninge: najprej
minulo zimo v snegu, nato v Splitu, potem v Vevčah iin sedaj v Zagrebu. Toda vedno je kdo manjkal, tako da ni bilo mogoče doseči tega, kar bi trener želel. Grkinič pa se je tudi pritoževal, da so posamezna društva, katerim pripadajo kandidafi za državno reprezentanco, te kandidate zelo zanemarjala. Še najbolj pa je trener zadovoljen z Ježi-čem in Radonjičem, ki sta zares izvrstna igralca in najboljša izmed vseh, ki jih ima na razpolago.
Sedanji trening 1e zelo oster. Igralci prihajajo dvakrat dnevno na trening, kjer imajo obvezno plavanje ter po eno tekmo dopoldne ter popoldne. Grkinič je že tudi povedal, na katere igralce zlasti računa za sestavo reprezentance. Za sedaj si namreč predstavlja, da bi moštvo nastopalo v sledeči postavi: Kovačič. Kačič, Cipci, Ježič, Radonjič, Ivkovič in Roje. Seveda pa zelo resno računa še na nekatere, ki so že ponovno nastopali tudi v državnem dresu.
Toda kljub nezadovoljstvu in nepretiranemu optimizmu je Grkinič vendar se — opli-
Jugoslovanski vaterpolisti so si I. 1953 v Nijmegenu osvojili »Trofeo d ltalia«
mist. Znano je, da so sedaj Jugoslovani v posesti pokala «Trofeo ctltalia«, ki so si ga priborili z zmago na turnirju v Nijmegenu. Ce bi še letos zmagali, tedaj bi pokal postal njihova trajna last. Toda konkurenca bo letos zelo ostra m nasprotniki izredno močni, predvsem seveda SZ in Madžarska. Grkiniču se zde Rusi bolj nevarni od Madžarov. Poleg omenjenih bodo nastopili Romuni, ki so vse prej kot nepomembni v mednarodnem vaterpolu, Nizozemci in Italijani pa bodo hoteli dvigniti svojo reputacijo na nekdanjo višino.
Dve tekmi Jugoslovanov proti Romunom in Madžarom
ZAGREB, 8. — V okviru priprav za vaterpolo-turnir za »Trofeo d ltalian sta bili da nes tu dve mednarodni tekmi. V prvi je nastopilo kombi nirano jugoslovansko moštvo proti Romuniji. Tekma se je končala neodločeno 6:6 (3:4).
V drugi tekmi pa je igrala reprezentanca Zagreba proti reprezentanci Budimpešte. V zagrebški reprezentanci so bili večinoma državni reprezen tanti medtem ko je pod imenom budimpeštanske reprezentance nastopila mladinska reprezentanca Madžarske. V tej tekmi so zmagali Jugoslovani s 5:3, medtem ko se je prvi polčas končal neodločeno.
ki bosta dolga eden 25 m in drugi 20 m in bosta namenjena za trening in segrevanje atletov, pa tudi za plavalno šolo.
Pri bazenu za skoke se bodo poleg trdinih odskočišč 5 in 10 m ter 1.3 in t7,5 m lahko med olimpiado namestile štirt deske v višini 3 m z odskočišči iz raznega materiala (lesa, aluminija, steklenih vlaken itd.).
V obeh bazenih bodo line s kristalom, da bo mogoče opazovati plavalce tudi pod vodo, ter luči za večerno osvetlitev. Normalno bo lahko na stopniščih 7500 mest, ki pa jih do mogoče z zgradnjo začasnih struktur povečati na 20000.
Ta olimpijska naprava pa bo s predorom v direktni zvezi z bližnjim pokritim bazenom, tako da se bodo tekmovalci lahko posluževali tega bazena za treniranje in segrevanje.  «»-—
Splitski «Jadran» nastopi na Siciliji
SIRAKUZA, 8. — Jutri se v Sirakuzi prične mednarodni vaterpolo-turnir za prvi pokal «Tri;nacria». Nastopila bodo moštva CUS Jonica iz Ca-tanie, Ortigia iz Sirakuze ter jugoslovanski prvak Jadran iz Splita. Nekaj tekem bo v Sirakuzi, nekaj pa v Cataniji.
Archie Moore nastopi 20. sept. v Los Angelesu
LOS ANGELES. 7. — V Kaliforniji so svetovnemu prvaku v srednjetežki kategoriji Archiu Mooru odvzeli 1. 1955 dovoljenje da bi smel nastopati kot boksar, ker je bila posebna komisija mnenja, da • ima oslabelo srce. Seveda pa je zaradi tega še vseeno boksal po drugih državah in je v tem času nastepil n. pr. tudi proti Ninu Valdesu in Ro-ckyju Marcianu. Sedaj pa je ista komisija spet podvrgla strogemu zdravniškemu pregledu in mu obnovila dovoljenje. Moore bo moral braniti naslov svetovnega prvaka v dvoboju proti Tonyju Antho-nyju 20. septembra v Los Angelesu.
$ $ ❖
MOSKVA, 8. — SZ si je o-svojila prvo mesto v košarki žensk, med moškimi pa je zmagala Madžarska, ki je v finalni tekmi premagala SZ s 75:72 po podaljških.
uaeovorni ureflntv STANISLAV HENKO Tiska Tlskarsk’ tavoa ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 9. t. ni.
OBUPNO
ISKANJE
MMjmCneinah
predvaja danes 9. avgusta z začetkom ob 18. uri in na prostem z začetkom ob 211. uri film:
«Človek	i
LOJZ	r l/n ki TD	m no
KRAIGHER	KUNI K	UL UK
Roman	SKR01	VAR 123.|
Sever intonira tisto:
«Odkar odšel sem za vasjo tja h koči beli pod goro, več moje srce mirno ni.
Kedo je kriv, oj dekle ti?*
K Tiliki mi uhaja misel. V prsih mi je neprijetno...
Milika posluša vemo, a ko je pesem končana, me pogleda naglo in vzdihne nenadoma;
«Ah! Ljubezen mora priti kot nevihta. V trenutku mora zagoreti, da švigajo plameni do neba. KakSna ljubezen je to, če je treba kuriti in podžigati in podlagati, pa še ne bruhne ogenj iz nje?»
In čez trenutek:
«Moški so kot tisti osliček med dvema senskima kopicama...«	,	,	.	.	.	.
Sever je govoril z gornjim omizjem, a se zdajci obrne
k Miliki:
«Ce sta obe kopici enaki, je res izbira težka; ce je ena večja, se pa navsezadnje tudi osel odloči.«
In Cilika dostavi brez pomisleka:
»Osel se odloči seveda za večjo!» pa se udari po ustih in zardi kot črešnja; ona je namreč najmanjša v družbi. Milika se vgrizne v ustnico in jo pogleda strupeno; Lu-kovjak pa zapoje hreščeče:
»Ja, ja, die Liebe...«
A Sever ga prekine hitro;
»Tu ne pojmo nemških! Dajmo ono...«
»Eno devo le bom ljubil... Ljuba moja je Sloven’ja, jaz pa Slave zvest sem sin,«
In tam izpod kostanjev — mrak se je že bil napravil — se oglasi ironično ploskanje...
VI
Ob demonstraciji Romana in Konrada proti naši pesmi se » mi je zdelo, ko da bi se bila zdrznila ušesa gospoda notarja; čelo se mu je vzdignilo v gubah in oči so se mu široko odprle — premakne se na stolu in se začne odpravljati. Z njim se poslovi tudi dr. Njivar, maloglasen, slabovoljen, lahkoživcu se pozna, da nas zavida za prijetno družbo. In tudi Lukovjak odrine.
Milika pa se odloči nenadoma, da ostane čez noč pri Ciliki. Desna polovica njene zgornje ustnice se ji trmasto zaviha, zakaljčne oči se ji upro za trenutek v prijateljico: Ne prepustim ti kar tako bojišča, draga moja! — Cilika Je nekoliko v zadregi, a se dela veselo; samo mimogrede jo ošine z nezaup-nim pogledom. Napovedan je boj podzemski. Hinavska ljubeznivost na obrazih, a sovraštvo v srcih. Zdaj se pazi, Arnošt, da ne padeš med besna mlinska kamena!...
Gospodična Helena pogleda očitajoče svojo koleginjo in se dvigne neodlofcto; za njo poskoči tudi Severjeva gospa in njen mož ju spremlja proti domu z zagotovilom, da se vrne. Bratko se mu priklopi čemerno.
Ostal sem sam z dekletoma. In da premagam tisto začetno zadrego, ki nastopi v takih položajih, prepevam veselo in jima dvorijn smelo, podžigajoč k trkanju. Dovolim si celo nedolžen dotikljaj na desno ali na levo, odmerjeno in pretehtano, da ne vzbudim zavisti in da ne zmotim ravnotežja. O mizeriji družabnega življenja se pogovarjamo: o zabavah in razvedrilih, ki so redke na deželi kakor cesarske maše; o potrebi veselosti in navdušenja, da se očisti včasih človek vsakdanje nadložnosti
in čelarnosti in se poživi v brezskrbnosti. Zato pa je treba piti; saj vince je zdravilo, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi.
In sam ne vem, kako je prišlo: naenkrat pijem bratovščino s Ciliko. Dvigneš kozarec, ker ti je roka že vajena, nositi ga k ustom; spotoma ga povzdigneš proti nji, ko da bi ji hotel nazdraviti in nekako upravičiti pitje; pa vzame tudi ona kupico, pogledata se zaljubljeno, trčita — in zdajci sta se sporazumela z očmi, da pijeta na oni način, ki mu sledi poljub.
Poljubila me je boječe in bolj površno in z roko je branila moji desnici, ki jo je hotela objeti krog pasu. Nenadoma zardi in pogleda sramežljivo v Miliko; izpije še požirek, ki je bil ostal v kozarcu; pa se ji zaleti — in zbeži kašljajoč in smejoč se z verande.
Milika je gledala v stran in bobnala s prsti po mizi. Nestrpnost in upornost ji krivita ustni.
Napolnim kupici in položim roko na njeno desnico ter potrkam s kozarcem po mizi. Pogleda me s plašnim, nekoliko bolestnim smehljajem in si omoči ustnice z vinom; jaz pa jo prosim z očmi in ji nazdravljam s čašo in ji stiskam roko. »Kaj ti je do mene?« se brani njen pogled. Vendar se mi skloni naproti in trči z mano; najini lahti se ovijeta. Poljubi me hladno in odsotno,	ko	da bi me ne	videla in ne	čutila. A
ko protestiram proti	omalovaževanju,	se mi vda	nekoliko
nerada, zatisne oči in	mi	prepusti vse svoje polne, za poljube
ustvarjene ustnice, da	se	obesim nanje	kakor žejen	kosec na
veho svoje čutare. Moja roka ji rahlo leže krog pasu; a ko jo hoče priviti tesneje, se mi iztrga burno, pade z rokama na mizo in skrije obraz ob komolcu — pleča se ji tiho stresajo...
Pogladim si čelo, da bi pregnal omamico. Dotaknem se njene rame in šepnem pridušeno: »Milika...« In ona plane pokonci, solze ji vise v očeh, a sili se k smehljaju: »Tako slab je človek. Samo preganjanje — nikjer prijatelja...«
In tu zapazim: še ta obraz je lahko dober, celo naivno dober... Kolikokrat se skriva v duši možnost, ki ne pride nikdar do veljave, ker so ji razmere neprijazne! — Predstavljam si: ko bi bil človek milijonar, kako lepo bi razvil svoje bogate sposobnosti in talente! A bog pomagaj... In Milika? — Ona bi morala biti razkošna kneginja s celim dvorom vitezov in občudovalcev — v svili in draguljih — pa bi videli dobroto in plemenitost žensko! A to klavrno življenje slovenske učiteljice...	A
Rojena je tu blizu nekje pri Sv. Agati. Njena mati je gostilničarka, debela in nemarna ženska, nemškega pokolenja in razdivjanega življenja. Pijanka in razuzdanka, ki je umorila svojega moža s prepiri in ljubosumnostjo, z vinom in žganjem-
Milika ne gre nikoli domov, ker se je bila sporekla z njo. In tudi ne spominja se rada svoje mladosti, ki jo je preživela tam gori že čisto na meji.
Takrat je bila zavaljeno in nerodno dekle brez vseh talentov in nad. Učila se je slabo. Veselje je imela samo za lepopisje in ženska ročna dela. A ko je dosegla trinajsto leto, je nenadoma zrasla in se razvila, da je bila brhka in zapeljiva kakor pravkar dozoreli sad. Njene oči so bile zamišljene in hrepeneče, a včasih je zabliskala v njih porednost in zvijača. Bežala je od dela in se hotela pečati vedno le s kvačkanjem, in šivanjem, z obleko in lepotičjem. Človek bi mislil, da ima darove za šiviljo. A njenemu očetu se je zdelo, da je rojena za kaj boljšega, za gospodično z belimi rokami in nežno kožo. Zato je prišla v učiteljišče. In ker je njenemu hlepenju po udobnosti in lepoti se bolj ustrezal učiteljski stan, se je res lotila učenja in tudi dobro dovršila.
Na svojem prvem suplentskem mestu je bila še popolnoma kmetiško-ponižna, postrežljiva in vljudna, da bi vse storila za svoje kolege in koleginje in jim vsak trenutek priskočila z malenkostno uslužnostjo. Tako je na primer svojim tovarišicam v začetku redno snažila čevlje. Imela je veselje do elegantnega obutala, ki ga je rada prijemala z rokama in se naslajala ob slutnji dragocenosti in gosposkosti. Takrat se pač še ni zavedala, da je že sprejeta v »višji sloj'«.	(Nadaljevanje sledi)