^dan praznikov. , ww except Saturday«, |l|BBjgji and Holiday« PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote * Uradniški ln upravnlškl prostori: MAT South Lawndale A vs. Office of Publication: MAT South Lawndals Avs Tslsphon«, ltockwall 410« .TEAB xxxvm Cmm Usta )• $8.00 l^cSi^S S SLSFtlS? CHICAGO 23. ILL. TOREK. IS. OKTOBRA (OCTOBER 15). 194« Subacrtptlon SS.OO Yearli &TEV.—NUMBER 200 Acceptsncs for mailinf st special rste of postage provided for in »action 1103, Act of Oct. S, 1S1T. authorised on June 4, 1918 ikuzije o finskih iaracijah na konferenci &nek zunanjih mi-ov štirih velesil lERlSKA POMOC ITALIJI 14. okt. - Na mirovni ci v luksemburški pa-bodo danes pričele dis-o finskih reparacijah, ft se, da bo ameriška de-jja zahtevala znižanje fin-glikodnine sovjetski Rusiji, ček, sprejet na konferen-jnjih ministrov štirih veje, da mora Finska plačati i odškodnino v vsoti $300,-). geriška delegacija je bila lena. ko je prej skuša-liiati ogrske reparacije za tretjino. Predlog, da mora plačati Rusiji $200,000,-ugoslaviji in Čehoslovakiji 00,000,000, je bil sprejet z ti dvema glasovoma. Re-lUnti sedmih držav so se glasovanja. Samo Ka-je podprla Ameriko pri pnnju, dočim so se Velika ija, Francija in nekatere države postavile na stran , Besednik ameriške dedje je po glasovanju dejal, ferska sedaj ve, kdo so nje-lijatelji. a pogodba za Ogrsko je po ostri debati odobrena revizije. V teku debate sta zunanji podminister Gus-Dimitrij Manuilsky, ukra-ztmanjl Yninister, e ameriške delegacije. Oči-ita ji, da skuša ovirati eko-ito obnovo Sovjetske unije, dobila največjo odškodnini Ogrske. iški delegat Willard L. fpje v svojem odgovoru deda je bil pogažen dogovor, j«t na konferenci v Jalti na glede ekonomske obno-*frske in drugih bivših so-ih držav. Ogrski ekonom-wblemi niso bili rešeni, ker I* konferenca izrekla proti >)u roparacij. Thorp je za-obdolžitev, katero je izre-Isnuilsky, da Amerika dr-rsko premoženje v vredno-milijard dolarjev v svo-»pacijslcih conah v Avstri-Nemčiji. Manuilsky je ob-tudi zaključek o svobodni " na rek. Donavi in svobod-*J°vlni v balkanskih drža-■ J* bil »prejet kljub opo-* strani delegatov podo-in držav. Glasovi Brazi-Holandije, Belgije in Kitaj-•o omogočili zmago bloku ^ «1. Manuilsky je ob-^tervencijo teh v zadeve r vhodne Evrope. JJ^a konferenca bo za-■r; Zunanji minis- " l>odo potem na sv"ji ®eji. Ameriški , a uk Bvrnes in briUki ^ *'iwter Bevin sta ime- 71"' « Ta je bil 9 njima v Parizu. Domače vesti Zborovanja gl. odbora SANS Chicago.—Zadnjo soboto je zboroval glavni (širši) odbor SANSa v Slovenskem delavskem centru. Glavni zaključek seje je bil, da se vrši prihodnja konvencija SANSa prihodnjo pomlad v Clevelandu. Konvencija se bo pričela 30. maja in bo trajala tri dni. Obisk Chicago.-r-Zadnje dni so obiskali glavni urad SNPJ sledeči člani: John M. Stonich iz Pueb-la, Colo., Vinko Polz iz Ratooa, N. Mex., Joseph Zavertnik, En-glewood, N. J., Valentin in Mary Stroj iz Indianapolisa, Ind. Is Clevelanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je v bolnišnici umrl John Zelko, star 61 let, doma iz Velike Pristave pri Št. Petru, v Ameriki 37 let, član SDZ. Tukaj zapušča ženo, sina, hčer, sestro Frances Brancel in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa dve sestri.—V Florido sta se podala Jerry in Lucija Leskovec iz Eu-clida. Tam ostaneta čez zimo.— Poročila sta se John Hace ml. in Blanche Lipiec. Nor grob ▼ Chicagu Chicago.—V predmestju Lyon-su je zadnjo soboto umrl Anton Ribarič, star 58 let, doma iz Istre in član druftva 270 SNPJ. Poko- Nov grob v Minnssoti Ely, Minn.-—Pred tednom je tukaj umrla Mary Zupančič, rojena Karun, doma iz vasi Mile pri Šenčurju, Gorenjsko, stara 58 let, v Ameriki čez 30 let. Tukaj zapušča moža, hčer Mary, poročena Mantz, v Chicagu pa brata Franka Karuna. Išče sorodnika Scofield, Utah.—Fran Kodrič, doma iz Bačje (?) vasi, pošta Cerklje ob Krki, Slovenija, Jugoslavija, bi rad izvedel za svojega brata Johna in sestro Mary. Zglasita naj se na gornji naslov ali pa pišeta Franku Gorišku, Box 87, Scofield, Utah. Ogromni prof iti korporacij razkriti Industrije lahko zvišajo plače Washington. D. C.. 14. okt.— Voditel j i* Kongresa industrijskih organizacij so izjavili, da korpo-racije grmadijo ogromne profi-te, in da je zahteva, katero so plej izrekli, da morajo korpora-cije deliti profite z delavci, upravičena. Industrije lahko zvišajo plače. . "Profiti korporacij po odbitju davkov znašajo sedaj 25 do 50 odstotkov več v primeri z onimi v vojnem času," pravijo voditelji CIO v svoji izjavi. "Gotovo je, da bodo znašali skoro štirinajst milijard dolarjev v tem letu. Številke potrjujejo, da so naše zahteve glede zvišanja plače upravičene. Industrijske korpo-racije bi lahko absorbirale višje mezdne stroške brez navijanja cen. Jeklarske kompanije so naredile $66,000,000 profita v prvih treh mesecih tega leta. To je 33 odstotkov več v dobah treh mesecev kot v letih, ko je bila Amerika v vojni." Izjava naglaša, da bo CIO vztrajala v kampanji za zvišanje plač v vseh industrijah, ki grmadijo ogromne profite. Wallace ho prevzel aredniftVQ tednika .. . Washington, D. C., 14. okt.— Henry A. Wallace, bivši trgo vinski tajnik bo prevzel pozicijo glavnega urednika liberalne ga tednika New Republic 16. decembra, pravi naznanilo, "Dobil bom priložnost izražanja mojih misil v času, ko skušajo gotovi elementi ustvariti vtis, da so za en svet, v resnici pa hočejo razkosati svet na dva sovražna tabora," je rekel Wallace. Tednik New Republic ima okrog 50,000 naročnikov. jinnah pojasnil vzroke razkola v indiji Ustanovitev muslimanske države bi omogočila mir MEŠANICA RAZLIČNIH NARbDOV BombaJ. Indija. 14. okt —Mohamed Ali Jinnah, vodja Muslimanske lige in besednik Čez 100,000,000 muslimanov, je na sestanku s časnikarji pojasnil vzroke razkola v Indiji. Teh je več in dokler ne bodo odpravljeni, ne bo miru v deželi. Le ustanovitev separatne muslimanske države bo položila podlago miru. Na vprašanje, kakšna je razlika med muslimani in Hindu-ti, katerih duhovni vodja je Mohandas Gandhi, je Jinnah odgovoril: "Muslimani in Hinduti tvorijo različni ljudstvi. Naša zgodovina, običaji, godba, umetnost, družabno življenje in jezik se razlikujejo. Hindu ne bi vzel vode iz moje roke. Jenitve med muslimani in Hinduti so prepovedane. V Indiji je čez 100,000,000 mu-slimanoy in čez 200;, vlad. 1 "Am»T o ameriški pomoči k'ui* P'*mo, katero poilal a* jevnica i t«'isedniku Alndu de Gas- k* vlada je za 1 Jf' Italija kot j pri. v i cena do ■ pravi Byrnes ''r,ka M zaveda. :n f l're Italije ve-',l1 k skupni zmagi. J/ |Vi (,a j* itali igralo veliko i dežele i "I'm fašisti^ dik Gangezi ustrelili milijonarja Kelly j a Chicago, 14. okt.—Leahm Kelly, ki je nagrmadil milijone dolarjev kot operator takozvanih "juke box" v zadnjih petih letih, je bil napaden in ustreljen po gangežih pred svojo hišo v Jolietu. . Priči umora sta bili njegova žena in hči. Trdi se, da je skušal Kelly raztegniti svoje operacije na okraja Cook in Lake. Ustreljen je bil, ko je stopil iz svojega avtomobila. Senator T aft odgovoren za pomanjkanje mesa Columbus, O., 14. okt —Sena tor Pepper, demokrat iz Floride, je v svojem govoru v tem mestu dejal, da je senator Taft v večji meri kot katera koli druga ose ba odgovoren za pomanjkanje mesa. Taft je bil vodja grupe v kongresu, ki je razmrcvarila zakon o kontroli cen. Pepper je izrekel obdolžitev na shodu, katerega je sklical odbor za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij. Muslimani bodo stopili v vlado New Delhi, Indija. 14. okt -Vodstvo Muslimanske lige je na znanilo, da bodo muslimani stopili v začasno vlado, ki je pod dominacijo indijske kongresne stranke. Naznanilo dostavlja, da odločitev ne pomeni, da se bo politična borba končala in nastal mir v Indiji. Francozi odobrili novo ustavo Tretjina državljanov se ni udeležila volitev Paris. 14. okt.—Iz prvih poro čil je razvidno, da so Francozi odobrili novo ustavo pri včerajšnjih volitvah. Na tej bo slone ia četrta francosks republiks. Zs ustavo se je izreklo Čez devet milijonov volilcev, okrog osem milijonov pa proti. Za ustavo Je bilo oddanih manjše število glasov kot pa so voditelji treh vodilnih politič nih strank pričakovali. Te «o komunistična, Rocislistlčna in republikanska (katoliška), katerih roprezentanti tvorijo sedanjo koalicijsko vlado premlerja Ge orgi**a Bidaulta, ki ima tudi po zicijo zunanjega ministra. General Charles de Gaulle Je vodil opozicijo proti odobritvi ustave. .Volitve so pokazale, da predstavlja močno politično on silo v Franciji, Skoro ena tre tjina volilnih upravičencev ni udeležila volitev. se Pokazalo se je tudi, da ima De Gaulle vpliv med,člani republikanske stranke, katere neuradni vodja je premier Bidault Kmalu po razglasu izida volitev se je velika množica ljudi zbra a prer.vlti e ^ miii)ard dolsrlev ttatag« proNla. največ w sgodortnL Lahko bt man) kol 11 uatvarls milijonarje.. ledi rskli: De Gaulli* je kot vodje opozl cije naglašal, da bo Francija pre 1 šibka za vzdrževanje svoje neod visnosti v borbi, ki Je med za psdrilmi silami ln sovjetsko Ru i si Jo, če l* »do volilci odobrili novo ustavo pri volitvah. Deja Je, da ustava, ne daje zadostne j oblasti predsedniku francoske republike. Uradno naznanilo prsvi, da je lep nič j zm novo ustavo glaaovalo 54 od "Vojna stoikov volilcev, 40 odstotkov pa I proti. Poslanik Kosanovič okrcal ameriškega dr-zavnega pod tajnika OBRAVNAVA V ZAGREBU PRAVIČNA T| i Zagreb, JugoelaviJa. II. okt.— Ameriški škof Joseph P. Hur-ey, papežev nuncij v Belgradu, e dejal, da pričakuje, da bo Vatikan Še vedno Smatral zagrebškega nadškofa AloJzljs Stepina-ca za poglavarja rimske ltatoll-ške cerkve v Jugoslsvljl, čeprsv ga je ljudsko sodišč« spoznalo sa Ttrivegs kolaboraclje s Nemci, talijsni ln ustsšl, hrvaškimi teroristi, v vojnem času ln obsodilo na šestnajst let sspors ln težkegs dels. Stepinac, ki je izvršil zločine rtoti jugoslovanskemu ljudstvu, a h ko spellrs ns hrvsŠko skup-uMno za pomilostitev. Hurley, ki Je bil navzoč ns obrsvnsvl, e izrazil dvom, ds bi se nsdškof poslužil priložnosti, Hurley je dslje rekel, da na podlagi prava kstoliške cerkve e obsojeni nsdškof le oviran pri zvrševanju dolžnosti. Administracija zagrebške na(JŠkoflje je jrišla po obsodbi Steplnaoa v področje pomožnega Škofe Sal-isa-Salweesa. Waahlngton. D. C.. 14. okt — Jugoslovanski poslsnlk Bava Kosanovič v Washingtonu je okrcal ameriškega drlsvnega pod-tajniks Deans Achesona, ker je kritiziral obravnavo proti nadškofu Stepinacu pred ljudskim ModiŠčem v Zsgrebu in obsodbo nadškofa, čeprav je prisnal, da svojo kritiko bazira na površnih poročilih o poteku obrsvnsve, Kosanovič trdi v svoji Isjsvi, ds je bila obrsvnsvs proti nsd-škofu in drugim obtožencem pravična. Ljudsko sodišče Je izreklo obsodbo ns podlagi predložene evidence. Kosanovič Je tudi zanikal Achesonovo trditev, da so bile obrsvnsve proti nekaterim ameriškim držsvljsnom pred Jugoslbvsnskiml sodišči ne-ooštene. Dejsl je, ds Je samo en ameriški državljsn prišel pred jugoslovansko sodišče in ds Je ameriški poslanik Richard C. Patterson v Belgradu javno Iz-isvll, da je bila obravnsvs poštena in pravičns, Acheson je ns sestsnku s časnikarji po obsodbi zagrebškega nadškofa izrazil vznemirjenje In zaskibljenost ameriške vlade. Dejal je, da bo skušal ugotoviti, ali sedanja Jugoslovanska vlada krši svobodo vere ln bogoslužjs. "Oni, ki kritizirajo obsodbo nadškofa, zavzemajo stališče, da mora katoliška cerkev imeti posebne privilegije pred sakonom," pravi Kosanovič, "Zagovarjanje zločinov, kakršne Je Izvršil Stepinac, nI v Interesu te cerkve. Jugoslovanska ust s v s, kakor ameriAka, garantira enakopravnost vsem državljanom, ne daje pa Jim izjemnih pravic." Člani islandske vlade resignirali Reykjavik, Islandija, 14. okt. — Parlament je povzročil razkol med člani kabineta s rstift* kacijo letalskega dogovora med Islandijo in Ameriko ln vsi člani vlade so se resignirali. Resigna-cije je naznanil premier Olafur Thors, Pričakuje se, da bo nova vlads kmalu formirana. Avtni delavci preklicali stavko Detioit, Mich., 14 okt —Avtnl delavci, člani unije CIO, so se odločili za preklic stavke proti Kord Motor Co. v River Rougu. Trajala je trinajst dni in savrla obrat v tovarnah kompanije. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT ^n ttnrt pf LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Naročnina sa Zdrušene d rta to (ima CM—ga) do loto. UJO ao pol loto. SI JO ao telet lote« os O Cook Co- 17.50 ao colo loto. M.7» a« pol lotai aa Subecrlptlon rotoai for tho United States (except CMoafo) Canada MUM per 70a*. Chicago and Cook County S74S pat 1 foreign countries MUM por yoo*. Cone ogloeov po dogovoru. Rokopisi da plea t In r m no vračajo. Rokopisi literarno vsobino (čfttoe._______ peeml ltd.) so vrnejo pošiljatelju lo v slučaju, te Jo peUoU m. Advertising rates < and umirHr4f~< articles will •uch os stories, plays, accompanied by Naslov na vso. kar Ima stik a PROSVETA MS7-M So. Lawndalo Avs. Chicago SI IlUnote ===== 1 ==--- plotovi mUkilfL naMlbbt Rak-rana poklicnega unionizma Ena od naiVečjih rak-ran na telesu ameriškega organiziranega delavstva so,ta)co ;zvane jurisdikcijske stavke, v katerih se delavec tepe proti delaVcu, unija proti uniji. V takih stavkah je sporna kost ypra.suj)je, kdo bo opravljal to in to delo — na primer člani unije #i/arjev ali člani unije kleparjev, člani unije transportnih delavčev ali člani vozniške unije, etc. etc. Vsi spadajo k ADF. / Da bomo bolj konkretni! Pri neki filmski družbi v Hollywoodu že nekaj tednov divja srdita jurisdikcijska stavka, spremljana z nasilji. Borba je menda nastfela, kdo naj postavlja kulise. Pravico do tega dela si prisvajata dve uniji, obe včlanjeni v ADF. Filmski delavci so organizirani po strokah. Teh strok in unij je menda okrog dvajset. V tem boju so/Se te stroke razdelile v konflik-tne partizane: del filmskih unij je na strani unije A, nekaj na strani unije B, filmski igralci pa stoje ob strani. Skoraj ne mine dan, da ne bi prišlo do pretepanja, bodisi med delavci samimi ali pa s strani policije. Beseda "skeb" leti z obeh strani, prav tako "raketir" in slične krilatice. Obe skupini se odevata z ameriško zastavo in se zatekata k vojnim veteranom — ta skupina organizira avoje veterane in z njimi napravi demonstrativen (>ohod proti drugi skupini, naslednji dan se pa scena ponovi z nasprotne strani. Medtem pa seveda vse delo počiva. * Jurisdikcijske stavke so zgolj ameriška posebnost. Poznane niso v nobeni drugi deželi, vsaj ne v tem stoletju. Včasih je prišlo do njih tudi v Angliji, toda tista doba je že daleč. V Ameriki pa ao še vedno na dnevnem redu in v zadnjih 50 letih jih je bilo že tisoče. Skoraj ni meaeca, da ne bi čitali o kakšni jurisdikcijski stavki. Prav zadnje dni je bila taka atavka tudi v Warrenu, O., kjer ata ai bili v laseh dve uniji transportnih delavcev. Vprašanje juriadikcijskih stavk je že desetletja v ospredju nu vsaki konvenciji ADF. Vsaka konvencija tudi sprejme resolucijo proti takim stavkam. Ampak to je vse. Take resolucije so le pobožne želje, ki pa takih stavk ne ustavijo. Te resolucije navadno nalagajo ekaekutlvi, naj delujeta za preprečenje juriadikcijskih stavk, ampak zgodilo ae je že večkrat, da jih je eksekutiva sankcionirala. Vsled tega ata zadnjih par let zapustili federacijo unija pivovarniških delavcev in unija strojnikov. Na pivovarniško unijo, ki je industrijska in vključuje vse delavce brez izjeme, je skočilo okrog ducata poklicnih unij ADF z namenom, da jo razkosajo. Borbo je začela unija voznikov, ki je hotela dobiti pod svoje okrilje razvaževalce piva. Ker je unija voznikov veliko močnejša po številu članov kot unija pivovarniških delavcev, je eksekutiva ADF odločila proti slednji, dasi ji je čarter dajal jurladikcijo nad vsemi delavci v pivovarniški industriji. Po mnogih letih borbe, v katerih je v več krajih prišlo tudi do fizičnega boja rhed člani vozniške in Čiani pivovarniške unije, ae je slednja končno odločila za izstop iz federacije, pred nekaj meseci pa ae je članatvo izVeklo z referendumom za priključitev k CIO. Enak boj je nastal tudi med tesarsko in strojniško unijo. Ker je prva močnejša kot druga, je eksekutiva federacije potegnila s Hutchesonom, to Je z mizarji. Spor je nastal, katera unijo naj ima jurladikcijo nad montiranjem atrojev po tovarnah. * S tem vpcašanjem se peča tudi tekoča konvencija ADF, ki zboruje v Chicagif, Stvar je naprej prinesla deputacija hollywood-skih igralcev, ki je pledirala z eksekutivo in potem na konvenciji, naj federfpya ustavi jurisdikcijske stavke, do katerih je zadnja leta že večkrat prišlo v filmski industriji. BiH Green je deputaciji obljubil, da bo konvencija "nekaj storila." S tem vprašanjem se Je pečala tudi konvencija kovinskega de-partmenta AJUf — vsi departmenti ADF imajo svoja zborovanju tik pred konvencijo. Zastopniki kovinarskih unij so zaključili, da bodo v svojem delokrogu skušali odpraviti jurisdikcijske stavke z arbitražo, katere zaključki naj bodo obvezni za vse sporne stran* ko Prisilna arbitraža je sploh edina metoda za odpravo jurisdik cijskih stavk, ki so največja rak-rana na telesu ameriškega organiziranega delavstva. Katera unija se ne pokori proceduri in zaključkom razaodišča. naj bo izključena iz federacije. Ta proce dura bi prej ali slej ozdravila poklicne unije od te bolezni. In «id te bolezni najbolj boleha ADF. katere hrbtenica so še po« klicne (craft) unije. CIO je imun (»d te bolezni, kajti vse njegove unije so industrijske, to Je vključujejo vse delavce vseh strok v posameznih tovarnah in industrijah. Sicer ima tudi ADF več industrijskih unij v svoji sredi — l!MW, ll.CVV (krojaška) in nekatere druge. S strani teh untj nima federacija nobenih Juris dikcijakih sitnosti ali hlamaše, marveč le od poklicnih unij. Dejstvo je. ako organizirano delavstvo ne bo na lastno Iniciativo počistilo svoje hiše in enkrat za veelej napravilo konec jurtsdik-cijskim stavkam, bo to storila pa vlada. In če bo to storila delavstvu sovražna vlada, bo šla še veliko dalj kot z enostavno pre povedjo juriadikcijskih stavk V teh imajo profesionalni nasprot niki oruanizirsnega delavstva efektivno orožje, kajti teh atavk ne more nihče zagovarjati, ker ntao na vsej črti samo škodljive tako za prizadete delavce, delodajalce in javnost, marveč tudi povsem bedaste Bedaste so predvsem radi tega. ker se delavci pri istem delu sami med sabo lasa jo Najbolj pametno bi seveda bdo. ako bi ae poklicne unije te ali one industrije spojke in ustvarile industrijsko formo organizacije S tem bi avtomatično odpadli vsi jurisdikcijski sport Toda od konservativnih poklicnih unij ni pričakovati kaj takega, kajti poznajo le svoje ozke. sebične Interese, Je pe potrebno, ds se trne-be tega madeža - bedastih in zs vse škodljivih jurlsdikcijskih stavk pismo iz slovenskih konjic na Štajerskem Pittsburg. Kan*.—Prejel sem pismo od mojega nečaka Adolfa Adamiča iz Slovenskih Konjic. On je bil pri partizanih, kakor tudi njegovi trije bratje. Pismo se glasi v izčrpku: "Dragi stric!—Jaz sem najstarejši sin Matijasa Adamiča in Vam pišem nekaj vrstic, ker vem, da Vaa zanima naše življenje in razmere v novi Jugoslaviji. Gotovo ste čitali v časopisih o borbi naših narodov v tej veliki domovinski vojni, vendar pa dvomim, da je ameriško časopisje podalo pravo sliko, zato Vam bom nakratko opisal borbo našega naroda. Ko ste vi zapustili rojstno domovino in se podali preko oceana, je še vladal v naših krajih avstrijski cesar, po prvi svetovni pa so se združili Srbi, Hrvatje in Slovenci v novi državi Jugoslaviji, toda naši bratje Primorci pa so bili izročeni Italiji za nagrado, ker se je borila proti Nemcem. Tudi Koroška je ostala pod Avstrijo. V tedanji Jugoslaviji so bili naši narodi nesramno izkoriščani, kajti po večini je vladal tuji kapital, katerega so podpirali naši domači izdajalci. Tako so bili delavci in kmetje izročeni na milost in nemilost izkoriščanju in propadu. Namesto da bi tedanji oblastniki gojili ljubezen med jugoslovanskimi narodi, pa so ščuvali drugega proti drugemu. Zaslužek pa je bil tako majhen, da so se delavci komaj preživljali in tudi brezposelnost je bila velika. Prav tako se je godilo z našiti kmetom. Bil je tako obtežen z davki, da ni mogel shajati in posestva so propa dala. Leta 1941 je jugoslovanska vlada podpisala pakt z Nemčijo, toda ljudstvo ga je razveljavilo, nakar je prišlo do vojne med Nemčijo in Jugoslavijo. Kakor Vam je znano, je jugoslovanska vojska propadla v 12 dneh, toda naši narodi niso nikoli propadli n klonili. Oklenili so se gesla: "Rajši v smrt kot v sužnost!" Ljudstvo je vstalo, zgrabilo za orožje in se vrglo v boj, v boj na življenje in smrt proti sto krat močnejšemu sovražniku. Takoj po razpadu je bila ustanovljena v Ljubljani Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Združile so se vse napredne stranke in se odločile za oborožen upor. Do napada Nemčije na Sovjetsko Rusijo, je bilo de lo naših borcev organizatorlčno, po napadu pa so začeli tudi naši borci boj z orožjem. Boj je bil težak, kajti okupa tor je bil do zob oborožen z modernim orožjem, doČim so si morali priboriti naši borci vsako puško in drago plačati zanjo, toda ne z denarjem, ampak z življenji. Tako se je ta borba nadaljevala brez oklevanja ne-glede na trpljenje in muke. Naši bojevniki .so se borili kot levi, kajti dobro so se zavedali, kaj čaka nar«>dc, ako bi zmagal nacifašizem. Naša partizanska vojska se Je iz dneva v dan večala ter tolkla z vso silo po so- vražniku, kjer koli se je pojavil. Čeprav ao mu jxwnagali naši domači izdajalci, mu ni uspelo, da bi uničil partizane. Ko je uvidel, da nas ne more uničiti, je začel strahovit teror nad civilnem prebivalstvom; seve, tudi tukaj so mu pomagali sovražniki naroda kot so bili Mi-hajlovič, Rupmk, Pavelič, škof Rozman in drugi. Ti izrodki se sploh niso vprašali, kaj se bo zgodilo z narodom, ampak njih edini cilj je bil. okoristiti se in stopiti na Hitlerjevo stran. Padali so borci, talci, gorele vasi. Tudi na Sranicah imamo dva grobova, v katerih je pokopanih sto oseb, ki so bile kar po drevesih obešene. Naše planine so polne grobov naših borcev. Danes, ko je vojna končana in so jugoslovanski narodi darovali milijon sedem sto tisoč* življenj v borbi proti nacifašizmu, danes, ko zahtevamo samo tisto, kar je našega, namreč Trst in Primorsko, nam gotovi zavezniki odrekajo naše pravice. Toda mi smo vztrajali v veliki borbi proti nacifašizmu, prav tako bomo vztrajali tudi sedaj, dokler ne bo osvobojen sleherni meter naše zemlje. Sedaj si gradimo tako domovino, da bo imel sleherni državljan lepo in srečno življenje in ne bo treba iti nikomur s trebuhom za kruhom v tuji svet. Toda čaka nas veliko dela, kajti veliko je porušenega in uničenega. Upamo, da nas boste podprli tudi ameriški Jugoslovani in pomagali, da se priključi vse kraje k naši novi Jugoslaviji. Sedaj pa še nekaj besed o samem sebi. Nahajam se v Slovenskih Konjicah, kjer sem v službi. Sem poročen in imam enega otroka. Tudi jaz sem bil pri partizanih in dvakrat ranjen. Tudi moji trije bratje so bili pri partizanih. Berča so Nemci ujeli in strašno pretepali, nato pa ga poslali v Daehau. Njega so osvobodili ameriškf vojaki; bila ga je sama kost in koža. Samo, da je ostal pri življenju, drugače pa je živčno precej ubit. Zaključujem in Vas lepo pozdravljam! Adamič Adolf." Anton Adamič. S POTA V zadnjem dopisu sem omenil mojo jxjmoto. Danes pa naj u-temeljim to-le: Urednik je zato izvoljen, da priobči v časopisu tisto, kar mu dovoljujejo postave. Seveda, nekateri si domiš-ljujejo, da mora urednik priobčiti vse, kar mu oni ukažejo. pa, urednik je največkrat krivično napaden. Tako je tožil dolgoletni urednik glaaila naše najstarejše podporne organizacije v Zedinjenih državah. Predno je prenehal z urejevanjem, je zapisal, da se kesa, ker se je posvetil temu poklicu. Zapisal Je tudi, da ne bo prejel za vse svoje zasluge nika-ke zahvale ali nagrade. Predno je prostovoljno podal resignaci-jo, so ga njegovi neprijatelji napadali in krivično žalili. Sedaj pa je dobil častno priznanje od konvencije, kar je pravilno. Sedaj imamo lepe jesenske dneve. Podal sem se v železno okrožje, in sicer po opravkih v Eveleth, kjer se je vršila konvencija SNPJ. Sel sem tudi precej daleč na neko farmo, in sicer na prošnjo neke rojakinje, ki je članica neke organizacije, a ima sedaj gotove zapletljaje. Potoval sem več dni in se ustavil tudi v Gilbertu, kjer so slovesno obhajali 90-letnico prve naseljenke mrs. Maček. Naj o-menim, da sva se z njenlfa možem skupaj peljala v Ameriko. Tedaj nas je potovalo kakih 38 rojakov, izmed teh je nas šlo o-krog devet v Minnesoto, ostali pa v večini v Cleveland. Rojak Maček je umrl pred nekaj leti. Koliko časa smo potovali, bom opisal kdaj pozneje, kajti sedaj je umestno, da imajo prostor v Prosveti delegati in delegatinje 13. redne konvencije ter vsi, ki delajo za večjo in močnejšo SNPJ. Naj omenim, da sem bil nekajkrat na konvenciji po pol dneva. Srečal sem tudi dr. Zo-reta iz Jugoslavije, pisatelja Adamiča in Etbina Kristana. Matija Pogorele. GLAS IZ LIBRARYJA Library. Pa. — Že dolgo se nisem oglasil v naši Prosveti. Vzrok temu je, ker je bilo veliko drugih dopisov in pisem iz stare domovine, pa nisem hotel nadlegovati za prostor v listu. Tudi jaz sem prejel dosti pisem iz stare domovine. Tu ni posebnih novic, kajti vse je po starem. Premogovniki 0-bratujeje pet dni v tednu, včasih pa samo štiri. Ob času stavke se je premogovnim družbam tako mudilo za premog, kar naenkrat pa ga ne potrebujejo v toliki meri. Sedaj pa nekaj vrstic o mojem delu. Ne morem tožiti, da premalo delam, kajti delam sedem dni v tednu, in aicer po noči. Včasih pridem prepozno na delo, a ni nič zato, kajti delo mora biti narejeno malo prej ali pa pozneje. Na delu sem vedno sam in nimam nobenega nadzornika nad seboj. Letos sem dobil tri tedne počitnic, teden dni za lansko leto in dva tedna za letos. Menil sem se, da bom šel kam na počitnice, ko pa je prišel čas, nisem šel nikamor, razen za nekaj dni v Cleveland. Sedaj sem dober za leto dni. Drugo leto bom šel na obisk v staro domovino, Če bo že urejena transporta-cija. Dovolj o tem. Prejel sem pismo od moje se-strične iz stare domovine. Ona bi rada zvedela za njenega moža Ignaca Gričarja, a ne ve kje se nahaja. Obrnila se je na mojega bratranca Franka Stremlana, pa tudi on ne ve, kje se nahaja. Prosim rojake, da bi ga opozorili na te vrstice, če bi ga kateri poznal ali vedel zanj. On je prišel iz stare domovine 1. 1920, in sicer v Southview, Pa. Stanoval je pri mojemu bratrancu Ferdinandu Železniku do 1. 1928, odtam pa je nekam izginil, mislim, da se je preselil v Avjllo. Pred leti pa sem ga srečal v Pittsburghu, a tedaj ni hotel dosti govoriti po Z avtomobilom po Am eni Piše "Big" Tony Tomšič. Oakland, Cal. (Nadaljevanje) Jože Radelj ima prijazno že-ničko in dve zali hčerki. Podpira delavska lista Prosveto in Proletarca, v katera tudi dopisuje. Ko smo se takole pogovarjali o tem in onem, je nastala huda nevihta: dež je lil kot iz škafa. Končno se je razvedrilo, nakar smo šli pa v bližnjo gostilno, v kateri se bi bolje zabaval, če ne bi nam tisti "železni" muzikant nagajal. Ne vem, zakaj imajo nekateri slovenski gostilničarji tako grdo navado, če imajo par gostov v gostilni, takoj ukažejo "železnemu" mu-zikantu, da tuli gostom tisto neprijetno godbo. Ne morem opisati kako sem se počutil, ko sem ravno pričel igrati, pa mi je zatulil na ušesa tisto neslano m*u-ziko. Prvikrat in zadnjikrat sem bil v tisti gostilni, pa mi niso dali prilike, da bi zaigral svojim prijateljem. Od tam sem telefoniral Franku Zaitzu, s katerim se poznava z 11. konvencije SNPJ. Takoj je prišel. Piva smo imeli vsi dovolj, nakar smo odšli in se za nekaj časa ustavili pri Joevu Radelj u. Poslovila sva se od Radeljevih in Zaitzevih in se mimogrede oglasila pri Franku Ermencu. Oba, on in ona, sta družabna in imata lepo urejen pogrebni zavod. Drugi dan smo se pa poslovili od prijazne Borštnarjeve družine. Frank je šel na delo, midva pa k prijateljici Ivane, ki je ravno prišla domov z ribolova. Zopet veselo svidenje! Naj prvo me je ozmerjala, zakaj ji nisem dal vedeti kdaj pridem, potem me je pa pogostila. Takoj je telefonirala vsem svojim prijateljicam, da je "Big Tony" že tukaj. In res so prišle popoldne same pečlarice, same vdove. Te so bile: Mary Musich, Angela Bren-ce, Mary Owen in Louise W id-mar. Zgledale so, da se jim ne godi preslabo. Ker so bile družabne, amo si bili hitro kar domači. Mrs. Ivane jih je povabila, naj pridejo nazaj, da bo ona dobila sodček piva. To se je zgodilo, zato so prišle nazaj in s seboj pripeljale pečlarja Johna Speča. Prišla sta tudi Anton Kvas in žena in smo res imeli par veselih ur v veseli družbi pri Tereziji Ivane v Milwaukee-ju, Wis. Drugi dan sva se poslovila od n^i T *6niCe in jo mah proti Chicagu. Mimogrede , se oglasila pri Mary Umek Waukeganu, pri naši prijateljici, katera nas je posla, naj se tudi pri nji oglasi Nama je postregla z vsemi brotami in bila vesela naš obiska. Zal, da ni bilo več sa, ker bi rada ostala v tej venski naselbini vsaj par v Zahvalila sva se ji za gostolj ni sprejem in jo ubrala p: Chicagu, kamor sva dospela 3. uri.popoldne do glavnega u da SNPJ. Takoj sva šla v urad in se gistrirala. John Rak je bil koj pripravljen biti na uslui nakar se je pridružil še Fr Sodnik in smo šli k Ant Gardnu, gl. uredniku Prosv ter se skupno posvetovali, 1 ri večer bi bil pripraven za denje V Slovenskem delavski centru. Frank Sodnik je pr lagal petek večer in tako se zgodilo. V sredni izdaji smo pa čil da se "Big Tony" nahaja v Ci cagu in da bo prišel v pet zvečer v Delavski center kratkočasil s koncertino. dan je bilo precej vroče in ni preveč dišalo mleko, ; sem stopil v gostilno k Berger ter si privoščil steklenico pi Potem smo šli obiskat dru no Testen, s katero se poznal še iz Kansasa. Ker so nama nudili postelj, sva tisti vel ostala pri njih, potem sem telefoniral Joevu Vidmarju S. Sawyer a ve. Oglasil se je Frank, kateri je bil večkrat nas v Oaklandu, ko je slu Strica Sama. Za njim sem voril z mrs. Vidmar, katera je pismeno povabila, da se rava pri njih zglasiti. Pove« sem ji, da pridemo drugi ds prav malo je manjkalo, da je sem vprašal, kje živi mrs. Fra ces Vreček. Pri tej prijazni di žini sva imela stanovanje ves najinega bivanja v Chicagu Chicagu je bilo res prijetn Kamor sva prišla, so naju pozi li. V Slovenskem centru se bil vsak dan. Enkrat sem v tudi mamo. Ona je sedela v tu, jaz sem šel pa v klet. pride mimo Angela Zaitz, sede avto k naši mami in sta krar ljali o tem in onem. (Dalje prihodnjič) Ti Na Slika kal« trat le zborovanje Ameriškega alovasskcga kongresa, ki ae Je vršilo v Now Yorku 20 21 septembra e n.v.očnoatt okrog dva tisoč dele getov. Predsedoval J# Lee Krtyckl pr*d~ demokratičen. Vsaka P skupina ima možnost "iti kandidata, ako se zanj * državljanov, ki ga pis-predlagajo. Mi se opozicijo, ker prenašamo i opozicijo na odprto množično pozornico. Zako-določila so do skrajno-■»kratična in vsak držav- * Jih lahko posluži. Pri velja v tej volilni kampa-f kak"r na primer v dr-"Padne demokracije. Pri ^J kampanji ni privilegija. Tu vlada sila mno-ima)o sredstva v svojih da prepreči vsakomur, ki w v kalnem ribariti, ki bi tUžjo, prevaro zavajati I * b! pod taki- m.mi vplivi opredeliti ■ojim interesom. ■P* narod kaže v teh bvw »vojo politično zre-^velike naloge, ki ga * t*wr>enosti. fc^DSKO SKUP-HJ*** REPUBLIKE °)0NIJE SO USPELE ■J^ptembra so se vrši-LR wU,stav,)dajno skup-' kjer je ite. 'vi st pre- delov-'•le v tej priborilo svoje l '"'"""In«- pravice. premeni!® l*Wuk in je tudi na- r,lla ter mu nl prj. ''ynejMh narodnost- »k*m čudaka 9, vodila svoj rv.h korakov v katero ga je pahnil velesrbski šovinistični reakcionarni element. V veselju, s katerim so množice slavile zmago Ljudske fronte v Makedoniji, je bilo nekaj velikega in osrečujočega. Makedonski narod je praznoval izvolitev svojega prvega sobranja na slovesen način. Končni volilni rezultat je pokazal, da je sodelovalo pri volitvah v Ustavodajno sobranje Makedonije preko 94% volilnih upravičencev. * NA HRVATSKEM SO RAZPISALE VOLITVE V USTAVODAJNI SABOR V smislu načel naše ustave so bile razpisane V tem tednu tudi volitve v ustavodajno skupščino ljudske republike Hrvatske, ki se bodo vršile v mesecu novembru. Že sedaj se je razvila volilna kampjanja, ki jo je otvoril predsednik hrvatske ljudske vlade Bakarič. Hrvatska, ki je za časa Paveličevega izdajstva v kolaboraciji z zagrebškim nadškofom dr. Stepincem, ki stoji Rred sodiščem, toliko trpela, živi sedaj v svobodi in gradi svojo demokratično oblast. V gospodarstvu se uspešno celijo velike rane, ki so jih povzročili okupator in njegovi ustaški hlapci, z velikimi javnimi deli, ter z razvojem ljudskega gospodarstva pa so položeni temelji uspešne obnove in nove graditve. Ljudska fronta Hrvatske gre na te volitve z zavestjo, da je od osvoboditve dalje opravila uspešno delo. ♦ MARŠAL TITO JE GOVORIL MLADINSKIM DELEGACIJAM ENAJSTIH DRŽAV, KI SO BILE NA OBISKU V JUGOSLAVIJI V septembru se je mudila v Jugoslaviji številna delegacija mladincev iz raznih evrdpskih držav, med drugim tudi iz Amerike, Francije in Anglije. Delegate je sprejel tudi maršal Tito. Delegati so prišli v našo domovino predvsem zato, da bi se prepričali o uspešnosti gradnje ta-kozvane mladinske proge Brčko-Banoviči in da bi se pozdravili z našimi mladinskimi tovariši. Na maršalovo vprašanje delegatom, kakšne vtise so dobili, ko so videli našo mladino pri gradnji te proge, je odgovoril delegat iz Mehike rekoč: "Lahko rečem, da bo Jugoslavija, ako bo nadaljevala delo z istim naporom in silo za obnovo, zelo hitro dosegla končni uspeh na svoji napredni poti." Maršal Tito je vprašal inozemske delegate, kako gledajo na našo mladino. Angleški delegat je dejal, da je pot, po kateri hodi jugoslovanska mladina, popolnoma pravilna in v skladu s težnjami demokratične mladine vsega sveta. Francoski delegat se je zanimal, kako je jugoslovanska mladina prišla tako neposredno v stik vsega ljudskega življenja. Predsednik mednarodne študentovske zveze pa je izjavil, da odnaša delegacija iz Jugoslavije najgloblje vtise. "Odhajamo iz dežele, ki je vzor zaupanja in bratstva med ljudstvi, iz dežele, kier se študentje učijo delati za ves narod in vse človeštvo. Tu smo našli pravo sliko vrega tega, kar moramo storiti. Ničesar nimamo, da bi vam podarili, gospod maršal, vam, ki »mate tako bogastvo, kakor ga predstavlja celokupno ljudstvo " vojne obremenjujejo naše postavke v zunanji trgovini še nadalje, čeprav je v zadnjih mesecih že nastopilo izboljšanje. V stari Jugoslaviji je šlo v inozemstvo 80% vsega izvoza kmetijskih pridelkov, živinoreje ter lesa. Leta 1945 smo mogli poslati vsega samo 2.6' < kmetijskih proizvodov in sicer sadja, alkohola in industrijskih rastlin, medtem ko sploh ni bilo izvoza lesa in živali. Rudarsko-topilni-ških proizvodovov smo vi. 1945 izvozili komaj 4.2'i od predvojnega. Uvoz od Unre pa je dosegel v letu 1945 nad 70% vsega uvoza. Te številke kažejo najbolj prepričljivo, kako obupno je bilo naše stanje ob osvoboditvi, kako je bila porušena naša država v vsakem pogledu. Jugoslavija je v normalnem času izvažala živila, zdaj jih je morala uvažati, da je krila najnujnejše potrebe pri prehrani stradajočega prebival stva. Podoben obupen položaj je bil tudi v rudarski stroki, sai nismo izvozili r.iti 5% predvojne količine. Našo zunanjo trgovino pa ne obremenjujejo samo posledice strašne vojne. Tu je po sredi tudi dedšeina stare Jugoslavije, saj se je gospodarstvo predaprilske Jugoslavije razvijalo anarhično, breznačrtno, po zakonih kapitalistične družbe. Takrat se je stara Jugoslavija povezala na fašistično Nemčijo, Arthur Deakln. glavni tajnik unije transportnih ln splošnih delavcev v Angliji. Ja bil na aejl izvršnega odbora Svetovne de« lavske federacije izvoljen sa novega predaednlka. Nasledil Je Walterja Cltrlna. tajnika Angle-škega strokovnega kongresa, ki se bo posvetil vodstvu premogovne Industrije, katero Je po-dršavlla angleška delavska vlada. vezi z Zapadom so' bile malenkostne, s Sovjetsko zvezo pa jih sploh ni bilo, čeprav je ta velik» država že takrat predstavljala trdno točko v sistemu svetovnega gospodarstva. Zdaj gredo vsi naši napori sa tem. da ae vključimo v svetovno gospodarstvo ln trgovino. Mi potrebujemo čim več blaga. Zdaj ne gre za komandne položaje ka-1 pitalistov, ki so usmerjali nekoč zunanjo trgovino Jugoslavije po vidikih profitarstva. Mi jo u-smerjamo po naših dejanskih potrebah. Zato nam je najprej potreben uvoz, da zacelimo vojne rane, kajti radi teh nismo sposobni, da izvažamo. Težavna pa je še okoliščina, da so v podobnem položaju tudi druge države in je zato težko priti do dobrin. S pospešeno obnovo zlasti na kmetijskem polju, živinoreji in drugod pa bomo v doglednem času imeli možnost, da se bo u-redila naša zunanja trgovina, ko bomo sposobni sodelovati v menjavi teh ali onih proizvodov. (Dalje prihodnjič.) Gradnja novega mostu v Mariboru Maribor.—V začetku avg. so se pričela merjenja trase novega dravskega mostu v Melju, ki bo postavljen namestu onega, ki ga je v zadnji povodnji odnesla Drava. Most gradijo 18 metrov nad prejšnjim—imel bo širine 3.80 m, vzpetina pa bo merila 25 metrov. Železna konstrukcija bo slonela na borovih pilotih iz višinskih borov. Most bo predvidoma končan koncem meseca oktobra. Ta most bo 10-leten provizorlj. Še letos pa bomo pričeli s pripravljanjem terena za stalni most. Osnove jugoslovanskega gospodarskega načrta (Piše A. F., Ljubljana) Po poldrugem letu po osvoboditvi je naš razvoj v pogledu državnosti ter zlasti gospodarstva že toliko napredoval, da moremo govoriti v vsakem primeru že o stvarni načrtnosti, ki izvira iz naših teženj po izgraditvi domovine na demokratičnih, ljudskih temeljih. Takega načrta pa si nikakor ne moremo predstavljati v državah s kapitalističnim družabnim redom, zakaj bistvo kapitalističnega družabnega u-stroja in gospodarstva je osebni dobiček lastnika proizvajalnih sredstev ter trgovca in to brez ozira na potrebe ali nujnosti celotnega gospodarstva. Tak kapital je element, ki se razživi samo v konjunkturni atmosferi, zbira se le tam, kjer so dani po goji za čim večje dobičke in takoj odteka, čim konjunktura pade. Ta profit je glavni urejevalec v razvoju "narodnega gospodarstva" kapitalističnega sistema. Stara Jugoslavija ni poznala gospodarskega načrta, kajti tak načrt je mogoče ustvariti le tedaj, če so za to dani družbeni pogoji. Na stari kapitalističen jugoslovanski red pa se jasno ni mogel naslanjati neki stvarni načrt. S spremembo v družabnem ustroju, kjer je nosilec proizvajalnih sredstev delovno ljudstvo in prav taisto ljudstvo tudi usmerja trgovino, to je izmenjavo dobrin, še le tu je potem mogoče misliti na načrt, ki kofisti razvoju resničnega narodnega gospodarstva v vseh panogah, posebno pa v industriji. Tam, kjer so sredstva proizvodnje, trgovine, prometa, denar-stva itd. v rokah delovnega človeka, je mogoče ustvariti totalen gospodarski načrt. To smo videli v velikih naporih Sovjetske zveze s svojimi petletkami. V Jugoslaviji so osnovna vprašanja gospodarstva tudi politična vprašanja. Z načrtnim gospodarstvom izključujemo vsako trenje in diktaturo ter odstranjujemo razne nesmisle v produkciji, ne dopuščamo presežkov proizvodnje, uravnavamo kredit, porazdeljujemo delovno silo, pristopamo k racionalnemu sistemu, zmanjšujemo proizvajalne stroške ter tako dosezamo pocenitev raznovrstnih potroŠ-nih dobrin. Gospodarjenje v industriji, kmeti Jstvu, trgovini, prometu, gozdarstvu itd. je enotno zasnovano in tudi enotno izvajano. V noš gospodarski načrt pa so vnešene tudi postavke kulturne izgradnje, prosvete, znanosti in umetnosti, higijene. zdravstva in socialne zaščite. S takim načrtom je šelt; omogočen nagel dvig ljudskega blagostanja. V naši državi je poleg državnega in zadružnega sektorja tudi zasebni sektor gospodarstva Zato naš gospodarski načrt še ni totalen, kakor nn primer v So vjetski zvezi. Naš načrt se v glavnem in v smislu določil ustave naslanja na državni gospodarski sektor, ki se je pri nas izredno okrepil s podi i.avljenjem premoženja Nemcev in narodnih izdajalcev iz dni domovinske vojne. Ta sektor se naglo gradi in izpopolnjuje. Država se naslanja tudi na ljudsko zadružništvo in vključuje v gospodarski načrt tudi zasebni sektor, kateremu sicer dovoljuje primeren dobiček, ne sme pa ta privatni gospodarski sektor delati samo-lastno ln v nasprotju z ljudskimi koristmi in z gospodarskim načrtom. Splošni jugoslovanski gospodarski načrt obsega vse panoge Zr "GENERAL" KVATERNIK TN VEČ DRUGIH USTAteV V ZAPORIH V zagrebških zaporih so ee koncem septembra nastanili novi "gostje". To so Paveličev narod z«. I vojskovodja general Kvsternlk. 'adihal prve mkletar za zunanje zadeve Pa-! clčeve Hrvatske Alajbegov>č. j iržavni športni vodja Zebič in irugi ustaški vojni zločinci. ' k* <1 večanetva ►r. ^vianoeti. Na-4*r> ponižan in za-^P^tno uči in gra. yia«i h l *VoJ° v 6inn kraj- 'aoKtalost. STANJE NAŠE ZUNANJE TRGOVINE Težke posledice domovinske članice ia.nikar.keg. gllda v Lo. Angel« na piketnl alrašl prad tlskarao He.rato.age lile Herald Eapree«. - plače traja še več tednov. narodnega gospodarstva in je sestavljen Iz delnih gospodarskih načrtov za posamezne gospodarske panoge, ki so pod neposredno zvezno upravo ter gospodarske načrte ljudskih republik ter upravnih enot. Posamezne republike lahko samostojno izdelajo lastne gospodarske načrte, ki pa so seveda v skladu s splošnim gospodarskim načrtom, ki nakazuje razvojno smer in upošteva posebnosti vsake federalne republike. Zakon o splošnem državnem gospodarskem načrtu in državnih organih za načrtovanje se naslanja na sledeče ustavno načeto: Za zavarovanje življenjske koristi ljudstva, dvig ljudske blaginje in pravilno Izkoriščanje gospodarske možnosti In sile, usmerja država gospodarsko življenje in razvoj s splošnim načrtom, pri čemer se opira na državni in zadružni sektor in izvaja kontrolo nad privatnim gospodarskim sektorjem. Ta zakon razlikuje dolgoročni načrt in tekoči načrt, ki velja za dobo do največ 1 leta. Oba pa Imata moč zakona in sta obvezna na vsem področju Jugoslavije. Zakon pa nalaga Istočasno vsem državnim organom, ustanovam, državnim, zadružnim in zaseb nim podjetjem, da nudijo orga nom za načrtovanje vae potreb ne podatke in obvestila, da bo tako gospodarski načrt res po polen In Izčrpen. Najvišji načrtovalni organ je zvezna načrtna komisij«, v vseh republikah pa republiške načrt ne komisije. Predsedniki teh načrtnih komisij so člani vlade. Vsi organi državne uprave so tudi organi za načrtovanja. V tem je temeljito Izvedeno nače lo enotnosti političnega in go spodarskega vodstva države. Po zakonu so dolžne vse načrtne komisije od najnižjih ljudskih odborov navzgor predložiti os nutke svojih načrtov v potrdi tev višji načrtni komisiji. V tem je zapopadena vsestranska de mokrattčnost naše ljudske zako riodaje ln našega gospodarstva ki je skladno zgrajeno od ljud »kih množic do najvišjih orga nov v zvezni vladi. Splošni državni gospodarski načrt pa izda zvezna vlada / uredbo Sllčno veljajo določila za izdajanje načrtov ljudskih re publlk, t/# Je: dolgoročne načrte izdajajo ljudske skupščine v ok viru splošnega dolgoročnega nn /rta, tekoče gospodarske načrte l>a vlade ljudskih republik v okviru splošnega tekočega go »poriarskega načrta. Tekoče načrte nižjih upravnih enot izdajajo njihovi izvršila odbori na podlagi tekočeg« načr ta republike in svojih lastnih dolgoročnih načrtov. Z zakonom o "splošnem državnem gospodarskem načrtu In državnih organih za "načrtovanje' »mo dobili v Jugoslaviji oanove za /gred i tev ljudskega gospo darstva na novih temeljih Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem v starem kraju Mirko Kuhel, tajnik SANS-a (Nadaljevanje) IV. Ali «e "Preevato"? Podptralle svof llatl Rešman Je pokatal Slovencem, da popolnoma soglaša i nacistično politiko S Haonovim policijskim apa ratom in z nemškim Gestapom je bil v stalnih stikih. Od spomladi 1944 la vidra«val oak* ail* ke s geatapovskim menihom Haralom na Bledu, ki Je bil neposredno podre Jan geaiapovaki policiji v Berlinu ln s katerim Je imel več sestankov. Dne 20. aprila 1944 in 30. januarja 1945 je obtoženi Hožmai\ sodeloval s soobtoženim Roeae nerjem in Rupnlkom ter drugi mi nacističnimi krvniki pri sa-prisegi domobrancev, da pokaže Slovencem, kakor je zatrjeval, da popolnoma .oglaša a nacistično politiko. Na ta način Je obtoženi Kožman kot inspirato)' in pobudpik odgovoren za udelež »o "slovenskega domobranstva" borbi na slrani okupatorja proti lastnemu narodu, za neštete vojne zločine, ki Jih je do-mobranstvo izvršilo nad ljud stvom. V škofijskem dvorcu so se pod vodstvom obtoženega Kožmana sestajali člani tako zvanega "Narodnega odbora za Slovenijo", ki so organizirali združitev vseh dotlej sodelujočih kvizlinških e not. Dne 8p. april« 1S4S Je RoŠ-man poaval n« sejo "mednerod* nag« odtor«", ki se Je ee«t«l v škofovi sprejemnici In luteremu Je d«J«l svoj« navodil«. DNE 3. MAJA 1945 JE "NAHODN1 ODBOH", V KATEREM SO B1-, Ll DH. UASAJ JOŽE, REMEC BOGOMIL, DR. ftMAJD AL BIN, DR. HAJLEC, MARKO KiiANJC, DR. ZAJC MARJAN, ŽITNIK RUDOLF, INŽ. BEVC JO&KO IN CELKST1N JE LKNC, OB NAVZOČNOSTI OBTOŽENEGA ROŽMANA VZPO STAVIL IZDAJALSKO PREDSTAVNIŠTVO. (imena mnogih zgoraj označenih najdemo v od boru v Italiji In Avstriji, kote rega podpira Katoliška liga v denarju ln v blagu. Celeetin Jelene je baje v Trstu, odkoder ima poštno zvezo z Ivanom Mol kom, Pač čudna kombinacija— tu in t«m.) Od le lsd«J«lske skupine izvoljeni predsednik Kremčar Je poslal braojavk« Mihi Kreku ter predstavnikom aa padnih ssvesnikov. ki jih Je pozival na okupacijo slovenskega os«mlJ« In Intervencijo v borbi proti smagovlll Jugoslovanski armadi. ("Narodni odbor za Slovenijo" Je skušal napraviti v Sloveniji isto kot Je napravila monarhistična klika v Grčiji.) Obtoženi Kožman Je kot dosledni in zakleti sovražnik svo Jega naroda, do kraja /vest okupatorju, pred osvoboditvijo Slo venije širil preko tistega del« duhovščine, ki se Je povezal« v krvi z okupatorjem, zmešnjave In lažno propagando med ljud stvom, da baje Izvaja Jugoslovanska armada pokolje civilne iot prebivalstva in Je s tem s«pe-ijel določeno število Hudi, d« ao ispiMlIll svoje domove in «e aku n«J f. okupatorjem umsknlll v Inosemslvo, kjer «o Izpostavile ni trpljenju In propadu. Dr. MIh« Krek le sUbil odpor in r««bi|«l enotno«! naroda v njegovi narodno o«vo< bodi 1 ni borbi Obtoženi dr.' Mih« Krek je v nadaljevanju svoje proiiljudske delavnosti, ki Jo je i/vvaj«! v bivši Jugoslaviji kot či«n prof« Matičnih vlad Mil«n« ftloj«dino vič« in Cvetkovi*«-M«*k« ter kot pobornik priključitve Jugia»l«vi je k trojnemu paktu, v *kl«d Hercegnovega do Ulcinja, v planinske kraje pa spadajo 2at>-)ak s Črnim Jezerom in območje planinskih jezer proti Tarl, nadalje KolaAln z Biogradektm jezerom In območje Plavskega jezera Državni hoteli bodo urejeni na Cetinju, v Nikštču, Pod-gorici tn drugih večjih krajih. ZA POŠILJANJE DENARJA PREKO MORJA: Kraji, v katere se sedaj lahko pošilja denar, so se po številu zelo povečali. AMERICAN EXPRESS družba sluii vsem. 36 pred-vojnih uradov tam črez Jc v teku uradovanja zdaj. Po vsem iiro-kem svetu daje AMERICAN EXPRESS družba zanesljivo poelugo —c navadnim zanesljivim pošiljanjem denarja po zmerni ceni za v staro domovino, z vafto izbiro požilj. po POŠTI, ZRAČNI POŠTI ali KARLOURAMU Zelo važno ta vas je. da vi veste to. ker zdaj kot fte nikdar preje, bodete potrrbovali to AMERICAN EXPRESS poslugo, za pošiljanje denarja dragim svojcem točno in pravilno v staro domovina Ta poHluiba se lahko dobi pri vsakem AMERICAN EXPRESS uradu v Railway Espre« uradih, prt tieoče podružnicah in v ban-kah kjer koli vsepovsod v Zedinjemh državah. PROS VETA. SNPJ. 2SS7 So. Lawndale Ave. Chicago 23. I1L Priloženo pošiljam naročnino sa list Pros»»»o vw«o * L Ima ..................................................... ČL druitvs št Naslov____________________________ Ustavita tednik la ga pripišite k me\\ aaročaini od članov moje družine: f. ............ ČL dwit»« št 2...................._ ....................ČL druit" W C čl družtvs H. I. _ ___ _ čl družtvs iL MmIo ________ Držav* .--- Nov naročnik □ Star aarečoik 3 American Express Fmlf« R+mit