in. A \ AŠ S\ ETON AI.EC ZA BORZO 'p j ■ Y 'i 0 \ I L / ^ Gorenjska Banka Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 21 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 16. marca 2004 Po izgradnji v Smledniku jih v občini Medvode čakata še dve šoli z gradnjo prizidka so začeli lani poleti. . Smlednik - V petek so pri osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku slovesno odprli prizidek k šoli. Tako ima zdaj ta šola pogoje za devetletko. Zaradi adaptacije in hitre gradnje, ki seje začela lani med poletnimi počitnicami, je bil projekt, kot je na slovesnosti poudaril medvoški župan Stanislav Žagar, zelo zahteven. "Nadzoru in ekipi s Karlom in Cirilom Hočevarjem se zahvaljujem, da so izvajalci IPL, Križnar in drugi zgradili šolo in v njej vse potrebno za prihodnjih trideset let. Država nam pri tejn ni pomagala, čakata pa nas pri zagotavljanju pogojev za devetletko v občini še dve šoli. V prizidku prenovljene šole Simona Jenka so dobili prostore učenci prvega razreda devetletke, v njem pa poteka tudi pouk naravoslovnih predmetov in računalništva, nove prostore pa je dobila tudi knjižnica. Andrej Zalar Jeseničani vendarle slavijo Jesenice - Konec tedna so hokejisti Zavarovalnice Maribor Olimpije in Slavije M Optime nadaljevali z igranjem finalnih tekem letošnjega državnega prvenstva, ekipa iz Tivolija pa je še tretjič zmagala. Na Jesenicah, kjer so se že prejšnji teden morali sprijazniti Z dejstvom, da člani ne bodo nastopili v velikem finalu in da so že deseto leto zapored ostali brez želenega naslova državnih prvakov, pa so vendarle imeli veliko slavje. Pripravili so jim ga člani mladinskega moštva Acronija Jesenic, ki so v velikem finalu slovenskih hokejskih upov najprej v četrtek, nato pa še v nedeljo premagali vrstnike iz ekipe kranjskega Triglava ter tako vsaj mladinski naslov najboljših v državi vrnili v Podmežaklo. Prav mladi hokejisti (na sliki) so največja spodbuda jeseniškim hokejskim delavcem, da - kljub letošnjem razočaranju - po sezoni dobro razmislijo o delu v klubu in Jesenicam ohranijo sloves hokejskega mesta. Tudi o tem pišemo na tretji strani današnje številke časopisa. Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki 77. Glasova preja Kmetovati po evropsko Glasova preja bo v četrtek, 25. marca, ob 19. uri na Brdarjevi turistični kmetiji Ljubica v Vinharjah. Z gostom dr. Emilom Erjavcem, profesorjem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in članom ožje pogajalske skupine za vključitev Slovenije v Evropsko unijo, se bo pogovarjal naš sodelavec in publicist Miha Naglič. Vabljeni vsi, ki vas zanima kmetovanje v Evropi. Število obiskovalcev je omejeno, zato vaš obisk pravočasno sporočite na GORENJSKI GLAS na številko 04/201-42-00 ali na Brdarje-vo turistično kmetijo Ljubica v Vin-harje na številko 04/510-73-50. Sponzorji: Brdarjeva turistična kmetija Ljubica; Občina Gorenja vas - Poljane; Kmetija Pr' Matic, Danilo Jezeršek, Hotav-Ije; Mesarstvo Čadež, Visoko. Brez novosti^-prvič eDohodnina Kraiy - Davčni zavezanci bodo letos že trinajsto leto zapored morali vložiti napoved za odmero dohodnine, tudi letos je zadnji rok za oddajo 31. marec. Pri dohodnini v primerjavi z lani ni vsebinskih novosti, novi, nekoliko višji so le zneski olajšav in dohodninskih razredov, kar pa je posledica zvišanja povprečne bruto plače zaposlenih v Sloveniji v lanskem letu. če so zavezanci doslej napoved laUco oddali osebno na davčni izpostavi ali na kakem drugem sprejemnem mestu ter (priporočeno) po pošti, jo bodo letos prvič lahko tudi po elektronski poti prek spletne strani republiške davčne uprave (http://edavki.durs.si). Napoved bodo lahko elektronsko pripravili, podpisali in oddali le registrirani uporabniki sistema eDavki, to je tisti, ki imajo za to potrebno računalniško strojno in programsko opremo, dostop do interneta ter ustrezno digitalno potrdilo. Za zdaj se je v sistem eDavki možno prijaviti le z digitalnimi potrdili overiteljev Centra Vlade RS za informatiko, Nove Ljubljanske banke in Pošte Slovenije. (Podrobneje o dohodnini na 7. in 8. strani.) C.Z. Certifikat kakovosti za Grand hotel Toplice Bled četrtek, (C)'lj T. L .0 r n tj i i/ «1 ««no r&e) Ooij t fl cm 7rM Tw-.-..: ."'••ü* Vinko Perčič, član uprave Save, Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem, Zvone Špec iz hotela Toplice in Zoran Lekič, direktor biroja Veritas. Bled - Družbi Golf in kamp Bled in Grand hotel Toplice, ki se v procesu združevanja pod okriljem dejavnosti turizem v Poslovni skupini Sava združujeta v enovito družbo Grand hotel Toplice Bled, sta uspešno opravili certifikacijsko presojo sistema vodenja kakovosti. Minuli teden so na srečanju v Predsedniškem salonu hotela Toplice na Bledu slovesno pridobili certifikat ISO 9001:2002 in HACCAP Vinko Perčič, član uprave Save in predsednik nadzornih svetov obeh podjetij, je v nagovoru povedal, da so v Savi zadovoljni, ker sta družbi sprejeli odgovornost za nenehno izboljševanje in vodenje kakovosti ter ob tem potrdili certifikat izpred dveh let. Direktor dejavnosti Turizem Andrej Šprajc je potrdil visoke cilje, kar izpričuje tudi trenutni visok investicijski cikel na Bledu, v novo sezono pa nameravajo še z višjimi cilji. Direktor Grand hotela Toplice Zvone Spec se je veselil, ker so prav Toplice prvi slovenski hotel s standardom HACCAP. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v projektu, in poudaril, da so obveze tudi zaveze in da je visok kakovostni standard v družbi poslovna filozofija, ki naj se seli povsod na Bledu. Gorazd Šinik 00 O nO O -o LA ro o K O^ Cf O O n ci wd C I o iS _ ■A n O C On I i I I v t . GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 16. marca 2004 Liberalna demokracija Slovenije je na Bledu proslavila deseto obletnico ustanovitve. Predsednik stranke in vlade Anton Rop je napovedal zmago tudi na letošnjih volitvah, vendar ne za vsako ceno. Bled - Pred desetimi leti, 12. marca leta 1994, je na Bledu z zdru-žitv^o Liberalno demokratske stranke. Socialistične stranke Slovenije, Demokratov - Demokratske stranke in Zelenih - Ekološko socialne stranke nastala Liberalna demokracija Slovenije, ki je od ustanovitve naprej najmočnejša stranka v Sloveniji. Pred začetkom proslave LDS na Bledu, na kateri je predsednik Anton Rop (v sredini) napovedal novo zmago njegove stranke. Foto: Tina Dok Liberalni demokrati so počastili jubilej v petek v Festivalni dvorani na Bledu. Od pomembnih članov stranke je manjkal le dolgoletni predsednik in sedanji predsednik republike dr. Janez Drnovšek, ki je do izvolitve za predsednika republike vodil vse vlade, v katerih je imela LDS večino. Slavnostni govornik je bil mag. Anton Rop, predsednik stranke in predsednik vlade, ki je že med govorom in po njem požel buren aplavz. Končal gaje z besedami: "Da ne bo pomote: za razUko od nekaterih oblasti željnih ne želimo zmagati za vsako ceno! Smo pa pripravljeni plačati vsako ceno za to, da bo šla Slovenija naprej, ne nazaj, da se bo Slove- nija pogumno odpirala v svet, ne pa strahopetno zapirala vase, da bo Slovenija širokogrudna in prijazna, ne pa ozkosrčna in kruta!" Predsednik Anton Rop je v govoru dejal, da je po razsulu komunizma liberalna demokracija ponudila najširši demokratični okvir in najvišji tolerančni prag političnega razvoja v sodobni, napredni Sloveniji. Zaradi politike LDS se je Slovenija kot ena redkih držav v tranziciji uspela izogniti skrajni politični polarizaciji. Se vedno nam gre za to, da uspešna tržna ekonomija, večja konkurenčnost in produktivnost ne bodo pokopali socialne države kot temelja družbene solidarnosti, da trdna pravna država ne bo omejevala civilne družbe in da enake izhodiščne možnosti za osebni razvoj in svobodo ne bodo odvezovale posameznika odgovornosti za svojo in skupno prihodnost. Predsednik vlade in Liberalne demokracije je povedal, da Slovenci zaslužimo mirno in stabilno življenje. Svetovna banka nas bo ta teden uradno uvrstila med razvite države. Vstopamo v Evropsko unijo kot najbolje pripravljena kandidatka. Povečujemo vlaganja v šolstvo in znanost, po pokojninski bo izvedena še zdravstvena reforma po načelu veČje učinkovitosti, dostopnosti in solidarnosti. še naprej morata vladati pravo in strpnost, pod krinko Evrope nam nihče, še najmanj pa skrajneži doma, ne bo mogel vsiljevati svojih interpretacij, ne vrednot, ne vrlin, ne zgodovine, je povedal Anton Rop. Blaginja prebivalcev Slovenije je tudi večja odprtost, vključenost, tolerantnost in družbeno odgovorno ravnanje. Upreti se je treba ksenofobiji, zavajanju in lažem, ki so se pojavili ob vprašanju izbrisanih in iskanju lokacije za verski objekt islamske skupnosti, ter zagotoviti enakost pred zakonom, pravno varnost in pravico do svobodnega izražanja verskega prepričanja. "Pravna država mora delovati na vseh ravneh oblasti: izvršni, zakonodajni in sodni. Boj proti kriminalu, zlorabam, korupciji in klientelizmu mora biti stalnica v našem delu ... Policiji, tožilstvom in sodiščem je treba omogočiti razmere za neodvisno početje, a hkrati od njih za- 5 I .1 • • I ■ 1. s POSLOVANJEM ZAČNEMO V SREDO 17.3.2004 F^kspozitura SAVSKI OTOK bo poslovala v nakupovalnem centru Supernova, na Stari cesti 25b: telefon: faks: 04/236-30-49, 04/236-30-48. V KKSPOZn 1 BOSI E LAHKO OPRAVUAIJ: blagajniške, irezorske in tolarsko-devizne posle za fizične osebe, deviznovalulne posle za podjetja, menjalniške posle, plačilni promet za fizične osebe in samostojne podjetnike ter prevzem gotovine pravnih oseb prek dnevno nočnega trezorja, posle z vrednostnimi papirji za fizične osebe, sprejem, obdelavo zahtevkov za posojila ter odobritev posojil in podpis pogodb za koriščetija posojil. POSLOVNI ( AS BO NASLKDNJI: vsakdan: ob sobotah: ob nedeljah od 8.00 ure do 18.00 ure, od 8.00 ure do 12.30 ure, zaprto. \ Gorenjska^ Banka Banka fuhfluhoni www.gbkr.si htevati strokovno delo. In pri tem se mora naša aktivna vloga končati. Politika ni in ne sme biti politika zato, da bi ukazovala, koga je treba osumiti, ovaditi, pripreti, zapreti ali obsoditi. Slovenija ni in nikoli ne bo policijska država!" je dejal Anton Rop. Pozval je k redu in poštenju v lastnih vrstah in spomnil, da so se državljanke in državljani pred Štirimi leti že lahko pre- pričali, kaj jim prinaša sedanja opozicija, ki je za dobrega pol leta prevzela oblast. "Ponudila ni prav nobenega novega razvojnega koncepta, državo je razumela zgolj kot plen za potešitev kadrovskih ambicij svojega strankarskega članstva in somišljenikov ... Prepričan sem, da bodo imeli volivke in volivci tudi fo pred očmi, ko bodo letos vnovič odločali o tem, komu za- upati mandat za vodenje države, in prvič ö tem, kdo bo slovenske interese zastopal v evropskem parlamentu ... Prav nobenega razloga ni za malodušje. Nasprotno, podoba je dovolj izostrena, da zdrami tudi zadnjega omahljivca. Trdno sem prepričan, da bomo tudi iz tega volilnega leta prišli kot zmagovalci!" Jože Košnjek Veterani vojne povezani v miru Tržiško združenje veteranov vojne za Slovenijo je drugo po velikosti na Gorenjskem. Zato bi potrebovalo lastni prostor. Tržič - Vojni veterani niso zazrti le v preteklost, vseeno pa ne pozabljajo na pomembne dogodke v bližini zgodovini. Cenijo prispevek posameznikov za razvoj lastne organizac^e, kar so potrdili tudi s podelitvijo priznanj. Antonu Stritihu (desno) je izročil bronasto plaketo Janez Koselj Minuh petek so imeli letni zbor člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v Tržiču. Zbrali so se v OŠ Bistrica, kjer sta najstarejši član Ivko Ber-gant in praporščak Jože Terop-šiČ opravila simbolično veteransko dejanje. Predsednik Anton Stritih je poročal o delu v štirih letih, ki se je začelo s sprejemom pravil in postopki za registracijo. Prizadevanja za kadrovsko krepitev so bila uspešna, saj imajo 175 članov. Ob urejanju evidence aktivnih udeležencev vojne so nudili pomoč pri urejanju statusnih pravic članstva in skrbeli za podeljevanje priznanj. Njihovi pred- logi za podelitev bojnih in spominskih znakov še vedno Čakajo na ministrstvu za obrambo. Za 10-letnico vojne so podelili spominske medalje vsem članom in odkrili obeležji v Tržiču in na Ljubelju. Tam imajo svečanosti za dan državnosti in srečanje na koncu pohoda po poteh Teritorialne obrambe. Redni so tudi jesenski zbori veteranov v Med-vodju, kjer so lani proslavili 35-letnico Teritorialne obrambe. Ob udeležbi na prireditvah drugod in zbiranju dokumentarnega gradiva jih povezuje zlasti druženje na pohodih in rekreaciji. Lani so pripravili ribiško tekmovanje, na mednarodnem orientacij skem teku pa so zasedli 2. mesto. Zato bodo ustanovili komisijo za rekreacijo. Novo vodstvo, ki ostaja nespremenjeno, si bo prizadevalo za pridobitev lastnega prostora. Kot je povedal sekretar Jože Klo-futar, jih zanima soupravljanje nekdanje stražnice Ljubelj. Tam bi lahko predstavili del gradiva, ki ga pripravljajo za zbornik. Predsednik pokrajinskega odbora ZVVS za Gorenjsko Janez Ko-se\j je pohvalil tržiŠko združenje, ki je drugo po velikosti na Gorenjskem. Po predstavitvi usmeritev za. bodoče, ko nameravajo izboljšati povezanost s sorodnimi organizacijami, je podelil več priznanj. Bronaste plakete ZWS so prejeli veterani Anton Stritih, Peter Studen in Milan Radosa-vac, spominski plaketi za nesebično pomoč združenju pa Kulturno društvo Bistrica in novinar Stojan Saje iz Gorenjskega glasa. S. S., foto: Tina Doki Znova na Porezen Kraixj - Planinsko društvo Cerkno bo organiziralo v nedelo, 2L marca, 29. zimski pohod na Porezen v čast bojev brigade Srečka Kosovela, inženirskega bataljona 31. divizije in Gorenjskega vojnega področja med zadnjo nemško ofenzivo 24. in 25. marca na Poreznu. Ob 11. uri bo na vrhu Porezna prižig žare in komemoracija. Predsednik organizacijskega odbora pohoda Janko Urbane je sporočil, da bo pohod v vsakem vremenu. Označenih poli bo več: iz Cerknega preko Poč ali Labinj čez Labinske Lehe, iz Železnikov preko Davče, iz Pod-brda, s Petrovega Brda in iz Jesenic. Dom na Poreznu bo oskrbovan. Organizatorji priporočajo vremenu primerno obleko in obutev. J.K, Nepotrebno preimenovanje Jesenice - Predsedstvo območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Jesenice je na zadnji seji razpravljalo o pripravah na junijske volitve v evropski parlament in obravnavalo nekatera aktualna vprašanja v jeseniški občini, med njimi predlog za preimenovanje Ceste revolucije, Ceste maršala Tita in Kidričeve ceste. Združena lista temu predlogu nasprotuje in se za razliko od nekaterih drugih političnih strank in svetnikov v občinskem svetu ne sramuje zgodovine in pomena teh ljudi ter dogodkov. Od občinske uprave pričakuje, da bo pripravila oceno stroškov fizičnih in pravnih oseb zaradi menjave imen ulic, so zapisali v sporočilo za javnost. Jože Koši\jek Torek, 16. marca 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Čeprav je izkupiček od prodaje vstopnic zadnja leta na Jesenicah močno upadel, bi nastop v velikem hokejskem finalu pomenil olajšanje tako za se vedno zveste navijače kot večinoma prazno klubsko blagajno - O zaupnici ali nezaupnici vodstvu na majskem občnem zboru. Jesenice - Mesec marec je bil za slovenske ^ubite^e hokeja navadno mesec napetega pričakovanja, kje bo pristala nova zvezdica - v Podmežakli ali v Tivoliju. Letos tega ni več, saj so Jeseničani priložnost za lov na zvezdico oziroma na tako želeni naslov prvakov tokrat izgubili že v polfinalu. Igranje za tretje mesto z mlado domačo ekipo Hit Casinoja Kranjske Gore pa za moštvo Acroni Jesenic in vodstvo kluba ne pomeni zgolj velikega razočaranja, ampak tudi še bolj prazno klubsko blagajno in še težje iskanje sponzorjev za novo sezono. "Letošnjega cilja, to je igranja v velikem finalu državnega prvenstva, res nismo izpolnili, Čeprav je sezono treba ocenjevati v celoti, kar pa pomeni tudi drugo mesto v Mednarodni hokejski ligi. Zal nam je spodletelo na odločilni polfinalni tekmi državnega prvenstva v Zalogu, že dolgo pa je jasno, da na Jesenicah nekaj pomeni zgolj prvo mesto," na kratko letošnjo sezono ocenjuje direktor Hokejskega kluba Acroni Jesenice Drago Mlinarec, ki se seveda še kako dobro zaveda, da bo te dni, po končani sezoni, treba prevzeti odgovornost za številne obtožbe, ki jih uprava kluba sliši iz vrst igralcev in navijačev. "TCo bomo po končani sezoni imeli vsa poročila in ocene strokovnega vodstva, ko bomo sedli skupaj, bomo lahko podali tudi Drago Mlinarec vse končne ocene. Zaenkrat je jasno, daje pravzaprav marsikaj odločila že prva tekma 10. oktobra s Slavijo M Optimo na Jese- Upajo na novo lokacijo Stanovalci na Duplici so vložili pritožbo na ministrstvo za okolje Kamnik - Potem ko je upravna enota zavrgla pritožbo stanovalcev na Groharjevi v Kamniku, so le-ti pritožbo naslovili na ministrstvo za okolje. V njej zahtevajo, da ministrstvo v skladu z nadzorstveno pravico odpravi odločbo oziroma dovoljenje za gradnjo verskega središča Jehovovih prič na parkirišču ob Groharjevi na Duplici. Dušan Košir iz sosednje ulice Matije Blejca, sicer upokojeni sodnik, je po zadnjem sestanku stanovalcev tudi povedal, da trenutno še ne vedo, kako bi ukrepali, če bi aprila z gradbenimi stroji na Groharjevi začeli gradnjo. Prav tako se niso še odločili, ali bodo vložili na sodišče predlog za izdajo začasne odredbe za prepoved začetka gradnje verskega središča Jehovovih prič. To bi bila namreč prva tovrstna in zato tudi draga tožba, saj bi bil postopek nedvomno dokaj zapleten in dolg zaradi pomanjkanja sodne prakse. Zato se bodo o tem morali odločiti stanovalci, ali bodo zbrali denar za odvetnika in druge sodne stroške. Začasna prepoved pa tudi ni porok, da Graditelj ne bo začel graditi, saj kazni za nespoštova-nje prepovedi pogosto ne dosegajo zneska nastale škode zaradi zamika gradnje. Trenutno se stanovalci tudi na ulici Matije Blejca in na Groharjevi še najbolj zanašajo na to, da bodo vsi, ki si v krajevni skupnosti in v občini prizadevajo razrešiti zaplet in sporno gradnjo, našli nadomestno lokacijo na Perovem. Andrej Zalar Zahtevno protihrupno ograjo Jesenice - Hrup z avtoceste vse bolj prizadeva krajane Podmežakle na Jesenicah, ki stanujejo neposredno pod avtocesto, od prostorov nekdanjega Kovina do Spodnjega plavža. Tako zelo, da so že sredi prejšnjega leta zbirali podpise za namestitev protihrupne ograje. "To je nevzdržno, kaj bo šele po 1. maju," opozarja Jernej Dolinšek. ki je bil pobudnik, da se z zbiranjem podpisov problem pomakne bližje k rešitvi. Območja hrupa so po njegovi razlagi razdeljena v štiri skupine. Podmežaklo državne institucije po njegovem samopašno uvrščajo v tretjo skupino, ko po količini deci-belov še ni potrebno namestiti protihrupne ograje. Te dni so se o tem, ali hrup z avtoceste Hrušica - Vrba res že dosega meje, koje potrebno namestiti protihrupno ograjo, pogovarjali na jeseniški občini. Poleg krajanov in predstavnikov občine so na delovni sestanek prišli Še iz družbe za avtoceste (DARS), okoljskega ministrstva in inšpekcijskih služb. Kot je povedala vodja okoljskega oddelka na jeseniški občini Stanislava Zupan, so se zaenkrat dogovorili, da z načrtovanjem ukrepov počakajo še približno pol leta), ko se obeta, da bo naša zakonodaja s tega področja usklajena z evropsko (predvidoma do 18. julija) in bo verjetno prinesla nove standarde. Prihodnje leto bo tudi Čas za ponovne meritve (opravljajo se na pet let) prometne obremenjenosti posameznih odsekov avtoceste. Mendi Kokot Jeseniški hokejisti so letošnje obračune z ZM Olimpijo zaključili že v polfinalu. nicah, saj je tekmovalni sistem omogočal, da smo s porazom izgubili tri točke mednarodne lige, dve točki domačega prvenstva in dve točki "bonusa", ki sta pa na koncu odločili, da se nismo mogU uvrstiti v veliki finale. Res je, da sedaj prihajajo na dan podatki o tem, da igralci niso redno dobivali plač, vendar pa mislim, da nobeden od njih v odločilnih trenutkih ni razmišljal o tem. Dejstvo je namreč, da smo že pred sezono skupaj z igralci vedeli, v kakšnem položaju je klub in da njegova sanacija še ni končana. V upravi kluba tudi nismo nikoli tajili, da z izplačih plač zaostajamo. Vsi podatki, vse številke so javne, z njimi se ne bojimo stopiti pred javnost. Jasno nam je tiidi da bo, zato ker ne igramo v velikem finalu, sledil še nov izpad dohodka, ta pa ne bo le zaradi obiska gledal- cev, ampak so na igranje v finalu vezane tudi sponzorske pogodbe. Prav tako smo za veliko finale vsa leta pridobivali še dodatne sponzorje, česar vsega letos ne bo. Zato, ker ne igramo v velikem finalu, pa tudi zaradi tega, ker smo imeli manj domačih tekem v mednarodni ligi, kjer smo se v rednem delu uvrstili na 8. mesto, nam bo v klubski blagajni predvidoma "manjkalo" okoli dvanajst milijonov tolarjev," ugotavlja Drago Mlinarec, ki zaenkrat tudi Še nima predloga, kaj narediti glede kadrovskih sprememb v ekipi. "Najprej bo na vrsti temeljita analiza, nato pa se bomo odločali glede trenerja oziroma vključitve tujcev v ekipo. Tudi za letos smo imeli že pripravljena dva različna "scenarija", vendar smo še na koncu odločili, da nam finančne razmere v klubu ne dopuščajo tveganja. Ce bo kdaj stanje boljše, bomo razmišljali tudi o tem," načrtuje Drago Mlinarec, ki se že nekaj Časa bori, da bi se oba jeseniška hokejska kluba, tako Acroni kot Jesenice - mladi znova združila, saj na Jesenicah hokej, kljub dejstvu, daje tudi zanj vse manj denarja, ostaja vodilni šport in si ta primat želi zadržati še na-prej. e vedno imamo veliko mladih igralcev, vendar pa je dejstvo, da je gledalce vse teže privabiti v dvorano. Včasih smo tretjino denarja za delo kluba zbrali zgolj od prodaje vstopnic, sedaj je tega le osem odstotkov. Sponzorje je vedno teže dobiti, njihova pomoč je vedno manjša, če ni denarja, dobri igralci odhajajo. Včasih so bili vsaj do 28 leta po pravilniku dolžni igrati za svoj domači klub, sedaj od- Letališče je ogroženo Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku omejuje panoramske polete v ožjem delu parka. Zaradi avtoceste bodo morali prestaviti vzletno-pristajalno stezo. Lesce - Leški Alpski letalski center (ALC) ima od konca januarja novega direktorja. Mesto prvega moža omei\jenega javnega gospodarskega zavoda je pred slabim mesecem prevzel Zvone Kobentar. Alpski letalski center lanskega leta sicer ni končal v rdečih številkah, vendar ustanoviteljica -radovljiška občina in upravni odbor z rezultati nista zadovoljna. Zavod je imel za dobrih 91 milijonov tolarjev prihodkov, od tega so 17 milijonov tolarjev za-otovile radovljiška občina, portna zveza Slovenije in Letalska zveza Slovenije, odhodkov je bilo za okrog 77 milijonov tolarjev, ob koncu leta pa je letališču ostalo 13,7 milijona tolarjev. "Govorice, da je letališče leto končalo z izgubo niso resnične, res pa je, da bi bilo poslovanje lahko boljše. To je tudi osnova razvojnega programa, ki sem ga pripravil ob prevzemu vodenja lega javnega zavoda. V zadnjih letih je bilo veliko zamujenega na področju oglaševanja in predstavitve letališča kot ene od kron turizma v tem delu Gorenjske, kar bo v prihodnje naša prednostna naloga," je povedal novi direktor Zvone Kobentar. še ta mesec bo izšla zgibanka o letališču in njegovi ponudbi, ki bo na voljo v hotelih, turističnih poslovalnicah in v turističnih društvih. Za prihodnost leškega letališča je zelo pomemben tudi predlog novega zakona o Triglavskem narodnem parku, ki dela sive lase vodstvu letališča, saj zelo omejuje letenje v ožjem delu parka, kar pomeni tudi panoramske lete nad Triglavom. Kobentar je pojasnil, da bi prepoved letenja resno ogrozila poslovanje in obstoj ALC. "Prizadevamo si, da bi vendarle določili koridor za letenje, saj so panoramski leti naša glavna dejavnost. Če bomo želeli izboljšati poslovanje, bomo morali v prihodnje njihovo število še povečati. Lani smo s panoramskimi leti zaslužili 15,9 milijona tolarjev, letos mora biti številka precej višja. Naša sezona bi se počasi morala začeti, zato nam jo sneg že skrajšuje," je dejal Kobentar. V ALC Lesce, v njem so trenutno trije zaposleni, imajo 8 motornih in 14 jadralnih letal,-kar po direktorjevih besedah zadošča, radi pa bi nadomestili dvajset let staro letalo, ki so ga lani prodali. Računajo predvsem na slovenske goste, tujci prihajajo večinoma le v glavni poletni sezoni. Večje spremembe se letališču obetajo z gradnjo gorenjske avtoceste. Renata Škrjanc hajajo že kadeti in mladinci. Dejstvo je, daje kar precej naših igralcev v drugih klubih, tudi v r tujini, saj jim na Jesenicah nismo mogli ponuditi toliko kot drugje. Zato sem si, ko sem pred dvema letoma prevzel vlogo direktorja kluba, zadal, da čim več doma vzgojenih igralcev znova zaigra za naŠe moštvo. Nisem pa si delal utvar, da bo to uspelo v enem letu. V prvi sezoni smo klub organizacijsko postavili na noge in poravnali vrsto zaostalih obveznosti, sedaj pa se približujemo "normalnem" stanju. Nekaj dolga imamo še do igralcev, ki so klub zapustili, sedanjim igralcem pa smo dolg za nazaj že poravnali, čeprav s plačami zaostajamo za dva meseca. Imamo Še kar veliko dela, naša usmeritev pa se bo maja potrdila ali zavrnila na občnem zboru. Člani uprave in jaz osebno ne bežimo od odgovornosti, dejstvo pa je, da bo treba sprejeti odločitve, ki bodo vodile korak naprej - to pa je do tako želenega prvega mesta, ki ga na Jesenicah načrtujemo že deset let," tudi pravi Drago Mlinarec. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj. Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Se-dej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure, Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotnl popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev, V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT, petek 300 SIT I • f\« ' • •' GORENJSKI GIJ^S • 4. STRAN GORENJSKA Torek, 16. marca 2004 Praznik godbe in Trdinov sejem Mengeš - Na skupnem sestanku predstavnikov Mengeške godbe in društva Mihaelov sejem so sklenili, da bodo mengeški godbeniki proslavili 120-letnico delovanja 28., 29. in 30. maja ob prazniku občine Mengeš. Prvič bodo ob jubileju godbenikov pripravili tudi Trdinov sejem, med prireditvami pa bo tudi 8. festival koračnic. Na sestanku pripravljalnega odbora, ki mu predseduje godbenik Marjan Trobec, so tudi sklenili, da bo medijski sponzor vseh prireditev Gorenjski glas. Praznovanje v prazničnih dneh ob koncu maja bo potekalo pod šotorom pred banko in Zoranino ulico. Interesenti za opravljanje gostinskih dejavnosti na prireditvah konec maja pod šotorom naj pošljejo pisne ponudbe v zaprti kuverti do vključno 30. marca na naslov: KD Mihaelov sejem Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš, s pripisom Razpis za gostinsko dejavnost. Za dodatne informacije lahko pokličejo Štefana Borina, GSM: 041/730-382. A, Z. Za športnike 12 milijonov v Železniki - Občinski svetniki so sprejeli nov pravilnik za vrednotenje športnih programov, hkrati so sprejeli tudi letni program športa za občino Železniki. Brane Bertoncelj (Lista Svet pod Rati-tovcem): "Lani decembra je inšpektorica za šolstvo in šport pri našem pravilniku za vrednotenje športnih programov ugotovila neusklajenosti z zakonom. Zato smo se odločili za nov pravilnik in nov program športa v občini. Zavod za šport je pripravil predlog, sprejel gaje tudi svet zavoda. Sedaj je osnutek pravilnika usklajen z inšpektorico. Malce je spremenjen, a smo hkrati upoštevali posebnosti občine, saj bi sicer poruših financiranje športa pri nas." Najprej bi občinski svet moral sprejeti letni program športa, na podlagi tega pa se zbere interes športnikov, nato pa se objavi razpis. V tokratnem programu športa je v ta namen namenjeno skoraj 11,9 milijona-tolarjev. Razdelili so vsa sredstva, tudi za obratovanje športnih objektov. Razdelitev denarja, ob predpostavki, da je aktivnost na športnem enakovredna prejšnji, ostane enaka. Boštjan Bogataj V Kranjski Gori cenejše smučanje Kranjska Gora - V družbi RTC Kranjska Gora so se zaradi precejšnje snežne podlage odločili, da s 15. marcem spustijo cene dnevnih in urnih smučarski vozovnic za 40 odstotkov. Kot nam je sporočila Klavdija Gomboc, pomočnica predsednika uprave za marketing in komercialo, tovrstna pocenitev ni prva v Kranjski Gori, zaradi še vedno ugodne smuke, poskušajo v marcu privabiti čimveč dnevnih smučarjev. Trenutno je na smučišču okoli meter snega, zaradi pomladne otoplitve pa bodo o nadaljevanju sezone ponovno premislili ob koncu meseca. Skupaj s hotelirji še vedno ponujajo "boom počitnice", tridnevni paket, cene terminskih vozovnic in cene kart za nočno smuko pa vsaj za enkrat ostajajo nespremenjene. V podjetju RTC Kranjska Gora so z letošnjo zimo zadovoljni. Nekaj gostov jim je vzelo obilno sneženje v času gorenjskih počitnic, manj smučarjev so imeli tudi v času Planice, sicer v polno zasedenih hotelih. Gorazd Šinik Izbiramo Mojega zdravnika 2004 Kranj - Gorenjski glas tudi letos sodeluje v akciji Moj zdravnik, s katero boste bralke in bralci izbrali najbolj cenjenega zdravnika/zdravnico, ginekologa/ginekologinjo in pediatra/pediatrinjo. Letošnja akcija je osma, z njo pa naj bi dali priznanje tistim zdravnikom/zdravnicam, ki si to najbolj zaslužijo. Dosedanje akcije so presegle vsa pričakovanja, saj je v prvi akciji glasovalo 2500 ljudi, lani pa že več kot 14.000. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Gorei\jski glas, Zoisova 1, 4000 Kraiy. V vsaki številki Gorenjskega glasa bomo med prispelimi kuponi izžrebali bralca/bralko, ki bo pol leta brezplačno prejemal(a) revijo Viva, bralci in bralke pa boste sodelovali tudi v velikem nagradnem žrebanju za praktične nagrade. Med prispelimi kuponi smo izžrebali Dušana Feldina, Kidričeva 12, 4000 Kraiy, ki bo pol leta brezplačno prejemal revijo Viva. Akcijo spremlja petčlanska strokovna komisija, glasovai\je se bo končalo 21. marca 2004, razglasitev rezultatov in podelitev laskavega priznanja Moj zdravnik 2004 pa bo pred svetovnim dnevom zdravstva 4. aprilom. R. Š. • M M C , •T'W KUPON •o ^ A Izpolnjene kupone poSifita fianasioy; Gorenjski glas, d.6.o^ Zoisova 1, 4000 Kranj X Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa 4-1 —^ Mojo pediatrinjo ali pediatra S P^^ M SO rts&iA^ cKvs^em. (to Stido Modrna ina move ndvcd6<>« OMbn« po4wU hrtnj ub^'^ab^^za t^pOnvev^i^e p»90db0fin QbvezrcsQ, obvcičonie o rwibtnt se^nofWicn $ pod^&nm (XjcKf/o^tn in u^icWTH. tüi a lükfwjkii, vtkeU'tfr;}^. N(iA k Krai\j - V stavbi občine so pretekli teden slovesno predali namenu osebno dvigalo, ki povezuje klet z drugim nadstropjem. Tako so zlasti invalidom in starejšim ljudem olajšali dostop do uradov, v katerih je mogoče dobiti največ informacij in uredili največ zadev v zvezi z osebnimi izkaznicami, prijavami in odjavami in podobno. Dvigalo, katerega zadnja stena je zastekljena, lahko naenkrat prepelje osem ljudi. Za postavitev dvigala so odšteli 18 milijonov tolarjev, pri čemer je dva milijona tolarjev prispevala tudi upravna enota. M. R., foto: Tina Doki Torek, 16. marca 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Dvorane Teden slovenske drame gre naprej 95 prešernu 99 so Na petkovi slovesnosti ob odprtju 34. Tedna slovenske drame znana tudi štiri nominirana besedila za nagrado Slavka Gruma Krai\j - S slavnostnim odprtjem, razglasitvijo nominiranih besedil za Grumovo nagrado in uprizoritvijo drame Ekshibicio-nist, O J. Travna, v izvedbi gostujočega gledališča Atelje 212 iz Beograda, se je v petek začel 34, Teden slovenske drame. Polna dvorana je dolgo delila aplavze odličnemu igralskemu ansamblu iz Srbije, na čelu z legendarnim Vojom Brajovičem. Svečanost dogodka je bilo čutiti že na ploščadi pred Prešernovim gledališčem, kjer so drugačno vzdušje pričarali rdeča preproga s spremljajočimi baklami, muzika'polovice Pihalnega orkestra Kranj, medtem pa se je publika uvodnega večera v preddverju ob klepetu krepčala s testeninami in kuhanim vinom. Domačno. V dvorano sta tokrat povabila igralca gledališča gostitelja, Darja Reichman in Rok Vihar, ki sta kasneje s "Prešernovega odra" razglasila tudi štiri letošnje nominirance za nagrado Slavka Gruma. Med sedemindvajsetimi letos prijavljenimi besedili, ki jim je bilo dodano še šest lanskih nominiran-cev, je strokovna žirija v sestavi Vilma Štritof Čretnik (predsed- nica), Matej Bogataj, Tomaž GubenŠek, Alja Predan in Darja Reichman izbrala štiri kandidate za letošnjo nagrado Slavka Gruma. Do sobote in zaključnega dejanja festivala slovenske drame bomo tako o zmagovalcu razmišljali ob imenih Evald Fli-sar z besedilom Noro, noro. Srečko Fišer s Prihodnje, od-hodnje ter dveh anonimnih avtorjih, prvi z besedilom Mefistovo poročilo, drugi pa s Šifro Goldfish in dramo Akvarij. Medtem ko Flisarjeva igra intertekstual-no dopisuje variacije na Ibseno-vo Noro, nas Mefistovo poročilo sooča s posledicami totahtariz-ma. Fišer se v svojem besedilu vrača v obdobje resolucije In-formbiroja, besedilo Akvarij pa govori o človeku, ki se iz sveta ' > -ralž • ■ * - • ' ^ , • v '-tfr • • • u.- ' A. ' ■ ... ^-''''^čiL^^C/i: Ekshibicionist Pred Miller (Branimir Brstina) in psiholog Daniel Parker (legendarni Veja Brajović). pornografije, vseprisotnosti kiča kjer je nadvse uspešno posloval, nenadoma umakne. Na kranjskem odru smo videli tudi že obe predstavi iz letošnje- v ga mednarodnega programa. Ze V stripu s praznino in brez nj e Ninelova "Zgodba o bogu" in Bertoncljeve intimne in družbeno aktualne stvari. Škofja Loka - V četrtek sta v Galeriji Ivana Groharja svoje stri-povsko delo na ogled postavila domača avtorja Iztok Sitar iz Poljan in Matjaž Bertonce^ iz Železnikov. Iz napolnjenega prvega prostora v izprazi\jen zadi\ji del. Iztok Sitar, dvomi avtor Gorenjskega glasa, tokrat kot Ninel, in Matjaž Bertoncelj veljata za zelo produktivna in zelo prodorna ustvarjalca sodobnega slovenskega stripa. Kot je povedala kustosinja Barbara Sterle Vurnik, tokratna skupna razstava obeh avtorjev ni naključno postavljena v Galerijo Ivana Groharja, saj sta oba ustvarjalca tesno povezana z domačim oko- ljem, iz katerega neposredno prihajajo tudi mnogi njuni stri-povski junaki. "Kljub temu pa marsikatera njuna zgodba z globalnimi sporočili vendarle prerašča lokalno tematiko. Povezuje pa jo tudi izjemna risarska strast in sočen literarni jezik," razmišlja Sterle Vurni-kova. Pa vendar sta si v tokratni postavitvi zelo različna. Medtem ko nam v prvem prostoru galeri- je Bertoncelj želi pokazati predvsem originale, nastale v obdobju 2002-2003, ob tem na nekakšni "veliki tapeti" tudi del konec devetdesetih v albumih izdanih del, pa Ninel v zadnjem delu galerije predstavlja pravkar izdani album Zgodba o bogu. Njegov deseti samostojni album je nadaljevanje in hkrati zaključek trilogije na temo boga in katoliške cerkve. Po albumih Črni mo^e, bele kosti (1999) in 4000 (2001) torej še Zgodba o bogu. Slednja preseneča, tako na razstavi kot v albumu, saj nam avtor v "ogled in branje" ponuja tako rekoč prazne strani, ki jih zaznamuje le po Šest okvirjev, v katerih ni narisano in napisano prav nič. "Vedno se govori o fiktivni osebi, ki je ni, in imamo v predstavi podobe boga, kakšen naj bi ta bil. Sam sem tokrat narisal boga takšnega, kot je, oziroma, takšnega, kot ga ni," meni Ninel, ki je doslej sodeloval tudi na nekaj uglednih stripovskih festivalih v francoskem Angoulemu, v Solunu v Bolgariji, s svojimi deli pa tudi v Stockholmu, Helsinkih, Pragi, Carigradu ... Prav tako širŠe mednarodno prisoten Matjaž Bertoncelj je na razstavo vključil novejše stripe iz obdobja zadnjih dveh let, ki večinoma še niso bili objavljeni niti razstavljeni. Kot avtor se loteva različnih tematik, tako aktualnih zgodb (o džamiji, povezave z vstopom v Evropo), kot intimnih zgodb iz lastnega življenja in okolja (Divje babnice), v zadnjem času pa so mu blizu tudi otroške zgodbice, torej risanje stripov po motivih pravljic (Kolaček). Vizualno učinkovitost Bertoncelj uspešno nadgrajuje, včasih pa zgolj dopolnjuje s pronicljivim! in na dolgi rok učinkujočimi teksti. Razstava bo odprta do 4. aprila. Igor Kavčič v petek se je z odlično izvedbo drame Ekshibicionist frežiral jo je Milan Karadžič), za katero je avtor besedila O.J. Traven (Dušan Jovanovič) leta 2002 prejel Grumovo nagrado, predstavil Atelje 212 iz Beograda. Bučnim aplavzom občinstva po skoraj dveurnem garanju igralcev na odru se je pridružil tudi Jovanovič. Navdušila sta tako igralca mlajše generacije Isidora Minič v vlogi Dorothy Jackson in Andrija Miloševič kot Jimmy Pollack, kot že uveljavljeni igralci Dara Džokič, Branimir Brstina in iz nekdanjih "Ju" filmov Slovencem dobro znani Voja Brajović. Nedeljski večer je minil v znamenju mlade gledališke ekipe Bosanskega narodnega gle- dališča Zenica, ki se je predstavila z igro To, slovenskega avtorja Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre. Mlada režiserka Lajla Penjič se je odlično znašla v svetu iskrene otroške domišljije naslovnega junaka To-ja, ki ga je uprizorila Dženita Imamovič, ob kateri se je suvereno znašel Hasan Zahi-rovič v vlogi Alberta. Do danes so se na Tednu Slovenske drame zvrstile tri tekmovalne predstave: Koža v izvedbi SLG Ce^je, Krst pri Savici je na svojem odru uprizoril ansambel SNG Drame Ljublana, včeraj zvečer pa se je z igro Štefka, Milan prvič predstavil, ansambel SNG Drame Maribor. V prihodnjih dneh pa lahko pričakujemo še Čisti vrelec ljubezni v izvedbi SNG Drama Ljubljana, jutri, v sredo, bo na sporedu predstava Cesarjeve preobleke SNG Drame Maribor, v četrtek bo sledil Mirakel o sveti Neži v izvedbi SLG Celje, v petek pa bomo videli še zadnjo predstavo v tekmovalnem programu Obuti maček, ki jo bo uprizoril Špas teater iz Mengša. Vstopnice so tako rekoč oddane, z nekaj sreče pa boste prišli še do kakšnega prostega mesta tik pred predstavo. Ob večernih predstavah bo vsak dan v dopoldanskem času v Prešernovem gledališču potekala Delavnica dramskega pisanja, po predstavah v četrtek in petek pa bo v baru Mitnica tudi tako imenovani "after hours" program, prvič s skupino Autodafe, v petek pa bodo nastopili Jurki in Basisti. Igor Kavcic, foto: Iztok Oražem Fotografi, oživite kamniški turizem Kamnik - Mladinski svet Kamnik v stilu reka "slika pove več kot tisoč besed" pripravlja fotografski natečaj na temo Kamnik in njegova okolica. Fotografe amaterje pozivajo, naj odkrijejo lepote Kamnika in jih predstavijo tako občanom kot turistom. Vsak na natečaju lahko sodeluje s tremi fotografijami, bodisi v klasični kot digitalni tehniki. Strokovna komisija bo nagradila pet najboljših fotografij in jih tudi izdala na razglednici. V maju bodo nagrajene fotografije predstavljene na okrogli mizi o turizmu v Kamniku. Fotografe vabijo, da fotografije z osnovnimi podatki (ime, priimek, telefon, naslov) pošljete na naslov Mladinski svet Kamnik, Šutna 38, 1241 Kamnik, s pripisom za foto natečaj. Rok za oddajo je 20. april. Vsa dodatna vprašanja lahko naslovite na elektronsko pošto mladinskisvetkamnik@email.si. Igor Kavčič Ninel in Matjaž Bertoncelj ob NInelovi Zgodbi o bogu. Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Prifarci pri Avseniku Begunje - V soboto, 20. marca, ob 20. uri bodo v Gostilni Avsenik nastopili Prifarski muzikanti. Skupini je ime posodila Fara v Kostelu, kjer je skupina začela svojo glasbeno pot. Ze več kot deset let s pesmijo in vižami ohranjajo bogato in raznoliko slovensko ljudsko izročilo. Poseben zvok skupini dajejo večglasno petje, tamburaški inštrumenti, violina, harmonika in še nekateri tradicionalni inštrumenti. Če so pred enajstimi leti s prvo kaseto ohranjali pevske in glasbene značilnosti Kostela, so svoj repertoar razširili tudi na ljudske pesmi različnih slovenskih pokrajin. Lani poleti so "prifaici", kol jim radi rečejo njihovi poslušalci, izdali peti album, na katerega so uvrstili priredbe V skupini Prifarski muzikanti so tudi glasbeniki z Gorenjskega. svetovnih uspešnic domačih in tujih avtorjev. Plošča in kaseta z naslovom Ujeti v sanje zajema različne zvrsti glasbenega izražanja, kot so zimzelene melodije, starogradske, dalmatinske, ruske in irske pesmi. Informacije in rezervacije so na voljo v Gostilni Avsenik po tel. št. 04/53-33-402 ali po elektronski pošti: avsenik@avsenik-sp.si Igor Kavčič Labirinti; Andrej Medved, Emerik Bernard, desetjezična monografija pesnika in likovnega umetnika, portretne fotografije Tiho-mir Pinter, spremno besedilo Boris A. Novak (Andrej Medved, pesnik, ki prestopa meje) in dr. Milček Komelj (Bernardova duhovna konstrukcija snovi), oblikovna zasnova zbirke Arjan Pregl, kitajski rokopis Huiqin Wang, izdala in založila Založba Edina, zbirka Dvanajst, Ljubljana 2003, 187. str. Bližajo se aprilski dnevi knjige in knjižnih sejmov, začnejo pa se drugega dne v mesecu z Andersenovim dnevom, dnevom otroške knjige. Z akcijami naših dveh dnevnih časnikov, pustimo ob strani dejstvo dobre marketinške poteze, katere zamisel ne korenini pri nas, imamo priložnost za cenovno res ugoden nakup odlične literature, leposlovja, po katerem zadnje Čase, zaradi nesprejemljivih cen, raje sežemo na knjižnih policah v knjižnici. In Še en vpeljevalec v pomladansko knjižno utripanje: nedelja, 21. marec, ko obeležujemo svetovni dan poezije. Avstrijski prevajalec, publicist in urednik Ludwig Hartinger slovensko književnost in poezijo pozna dovolj dobro, zlasti Kosovela - mimogrede, v četrtek bo minilo sto let od rojstva tega avantgardnega kraškega pesnika - je v intervjuju za naš časopis izjavil, daje slovenska poezija še kako živa, daje to prava identiteta naroda. Knjiga Labirinti je primer bibliofilske izdaje in dobre pesniške zbirke, tudi zalo pa o dostopnosti v najširšem pomenu besede, ki velja za omenjene projekte popularizacije romana, tu ne moremo go- voriti. Najprej: zbirka je vezana na ritem vsakoletnega izida, ki se mu je zavezala urednica in založnica Tatjana Pregl Kobe; njena vizija je bila, vsakič združiti pesnika in likovnega umetnika. To ji uspeva od leta 1995, ko so mesto v monografiji dobili Ciril Zlobec in Klavdij Palčič, Dane Zaje in Jože Tisnikar, Kajetan Kovič in France Mihelič, Boris A. Novak in Lojze Spacal, Ivo Svetina in Vladimir Makuc ter Tone Pavček in Zvest Apollonio; desetjeziČni prevod pa umetnike predstavi svetovni publiki. Uresničenje takega projekta je resnično uspeh, kajti to je zahtevno delo za izkušenega založnika s širokim humanističnim znanjem: združiti pesnika in likovnega umetnika v par, ki sozveni, povabiti literarnega in umetnostnega zgodovinarja, ki spregovorita o obeh umetnikih, prevajalce-pesnike za angleški, nemški, francoski, italijanski, španski, hrvaški, Češki, ruski in kitajski prevod, nenazadnje je to tehnično zelo zahteven projekt, kajti bibliofilska izdaja mora do popolnosti izpolnjevati estetska merila, danes pa, vemo, je založništvo vedno bolj prepuščeno in-provizaciji. In še ena posebnost; vsak umetnik je povabljen, da napiše nekaj o sebi. Andrej Medved: "Rodil sem se v noči na tretji februar 1947 v Ljubljani, v trenutku, ko se je Anton Artaud vračal z reci-tacijskega večera svojega dela Naj se konča božja sodba v Vieux Co-lombien v Parizu in sedel k pisanju prelomnega teksta Van Gogh ali samomor družbe: ..." V osmem razredu je prenehal brati pravljice in se potopil v Cankarja, Kafko, Sartra, Camusa in Becketta ter tako postal, kot pravi Novak, izvirna in samosvoja osebnost sodobne slovenske kulture, ki raziskuje področja besedne in likovne umetnosti. Emerik Bernard: "Prišla so osemdeseta leta in z njimi dileme: ali bo umetnost preživela po modernizmu in avantgarizmu? Težavna stvar. ...V listih urah smo pozdravljali upe in svoja dela prepletali v pričakovanju, da bo kvasnost umetnosti ohranila žitje." Andrej Medved, znan predvsem kot umetnostni zgodovinar in likovni kritik, je kot Bernardov občudovalec njegov najzvestejŠi interpret, piše Komelj. V tej knjigi je jasno, da je tudi obratno. ». , s ' GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 16. marca 2004 Lenčkov škof iz Vrbe Zgodovinar dr. Matjaž Ambrožič iz Breznice je opisal Slovencem manj znano življenje in delo ljubljanskega škofa dr. Janeza Zlatousta Pogačarja, ki je bil rojen v Vrbi. Ljubljana - V Vrbi sta se razen pesnika dr. Franceta Prešerna rodila tudi dva škofa: Anton Vovk in Slovencem manj znani ljubljanski knezoškof dr. Janez Zlatoust Pogačar, Vovkovo življenje in Še posebej trpljenje po drugi svetovni vojni je na osnovi njegovih spominov opisano v knjigi, ki je izšla lani, življenje škofa dr. Janeza Zlatousta Pogačarja pa je v doktorski nalogi sijajno opisal zgodovinar dr. Matjaž Ambrožič iz Breznice, ki je mnogim bolj poznan kot najboljši poznavalec cerkvenih zvonov. Študija dr. Matjaža Ambrožiča Dr. Metod Benedik in dr. Matjaž Ambrožič je bila objavljena v 25. jubilejni publikaciji Acta Ecclesiastica Sloveniae, ki jo izdaja Inštitut za zgodovino cerkve. Pretekli teden sta jo predstavila urednik zbirke dr. Metod Benedik, predstojnik kapucinskega samostana v Skofji Loki, in avtor študije sam. V njej odkriva v javnosti, tudi cerkveni, malo poznane vendar pomembne značilnosti delovanja škofa Pogačarja, ki se je očetu Janezu in materi Neži kot prvi med devetimi otroki rodil 22. januarja leta 1811 na Lenčkovi domačiji v Vrbi, kamor sta se Pogačaijeva po poroki leta 1809 preselila leta 1810. K Lenčku so prišli drugi ljudje, Na škofa spominja plošča, ki jo je leta 1919 dal vzidati njegov dober poznavalec Tomo Zupan. Lenčkova družina se je namreč leta 1884 preselila v drugo hišo v Vrbi, ki je do danes obdržala ime Pri Pogačarju. Dr. Janeza Zlatousta Pogačarja je za duhovnika posvetil leta 1934 tedanji ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf. Bil je zelo izobražen profesor, vendar je deloval v senci škofa Alojzija Wolfa in njegovega naslednika Jerneja Vidmarja. Nekatera velika dela tistega časa se pogosto povezujejo z njima, dejansko pa jih je načrtoval in opravil Janez Zlatoust Pogačar. Ker se je škof Jernej Vidmar (rojen je bil leta 1802 v Kranju) zaradi težav odpovedal škofovski službi, so iskali novega škofa. Izbiranje med kandidati je trajalo več let. Med njimi je bil tudi tedanji prošt stolnega kapitlja dr. Janez Pogačar. Maja 1875 ga je cesar Franc Jožef I predlagal za škofa, dokončno pa je bil izbran šele leto kasneje in posvečen kot 26. ljubljanski škof 5. septembra leta 1875, star 64 let. Zaradi bolezni je slabel in 25. januarja leta 1884 umrl. Pokopali so ga v ljubljanski stolnici. Po njegovi smrti je bila ljubljanska škofija kar 11 mesecev brez škofa. Dr. Matjaž Ambrožič je v predstavitvi študije o škofu iz Vrbe posebej poudaril njegove zasluge pri gradnji in vodenju Alojzijevišča v Ljubljani, pri ustanavljanju in izdajanju slovenskih časopisov, še posebej Slovenskega cerkvenega časopisa, ki je januarja leta 1849 postal Zgodnja Danica, in Laiba-eher Kirchenzeitung, ki je bil namenjen duhovnikom in izobražencem. Ker je bil odličen pridigar, je bil pomemben za razvoj cerkvenega govorništva. Predstavitev knjige bo v petek, 26. marca, ob 19. uri tudi v Kulturnem domu na Breznici. Jože Kosnjek Ministranti in prijatelji Žiri - Zakaj nekdo postane ministrant? Odgovori so različni: ker je gospod kaplan pri verouku vprašal, kdo bi želel ministrirati; ker sem želel biti bližje Bogu - pridobil sem veliko prijateljev; ker sem želel biti pri maši spredaj med ministranti. Nekatere so za ministriranje navdušili starejši bratje, spet druge starši, prijatelji, sošolci. Nikomur od žirovskih fantov pa ni bilo nikoli žal, da je sprejel vlogo ministranta. Menijo, da ministrant ni nič drugačen kot drugi ljudje. Ima pač priložnost, da se zbliža z Bogom, vendar so poudarili, da če si v mladosti ministriral, to še ne pomeni, da boš pa potem v kasnejših letih postal duhovnik. Pogovarjali smo se ministrant-skim vrhom žirovske župnije Blažem Kosom, Boštjanom Oblakom, Načetom Petrovči-Čem, Matejem Jerebom, ka- Od kdaj imajo v Žireh ministrante, se ne ve natančno. Sklepajo, da od ustanovitve župnije, od leta 1291. Trenutno jih je šestintrideset. planom Andrejem Jemcem in v župnikom ter dekanom Škofjeloške dekanije Jožetom Strža-jem. Menijo, da za bogato tradicijo žirovskih ministrantov ne odgovarjajo samo oni - kot vodilni, temveč so zanjo zaslužne že generacije pred njimi. "Ohra- njamo že utečeno, vendar pa tudi to zahteva trud," meni kaplan Andrej Jemec. Razložili so nam tudi, da je glavna stvar ministranta ministriranje, za kar ministranti poskrbijo sami. Vsak se sam odloči, če bo šel k maši ali gledal te- levizijo. Starejši ministranti skupaj s kaplanom skušajo mlajše le motivirati. Prirejajo razna srečanja, izlete, se udeležujemo duhovnih vaj. Starostne omejitve pravzaprav nimajo. Najmlajši je star osem let in pol, najstarejši 32. Ker je med njimi veliko navdušenih računalnikarjev ter obvladajo oblikovanje in izdelovanje spletnih strani, so si pred tremi leti omislili spletno stran. Na njej lahko najdemo vse od svetnika meseca, najboljšega ministranta, različnih člankov o njihovem ministriranju, pa tudi druženju znotraj in zunaj cerkve. Starejši ministranti se tudi vsako leto udeležijo romanj s kolesi na Sveto Goro in Brezje. Pozimi na Brezmadežno (osmi december) prejemajo nove ministrante in jim po maši vedno priredijo zabavo. Alenka Brun, foto: Tina Doki Prazniki in godovi Jožef, patron slovenskih dežel Jutri bo praznik svete Jedrt, katere god je znanilec začetka dela na prostem. Na svete Jedrt dan miši pregriznejo nit. Preje je konec in ljudje morajo na piano. Danes, 16. marca, je praznik škofov in mučencev Hilarija in Ticijana, škofa Herberta in mučenca Julijana. Jutri, 17. marca, se bo katoliška cerkev posebej spomnila škofa Patrika, apostola Ircev, ki je umrl leta 461, Jožefa iz Ari-mateje in opatinje Jedrt (Jerice) Nivelske, ki je med Slovenci bolj znana svetnica. Po njej imajo danes god Jerice, Jerce, Jere, Gertrude in Trude. Bila je hči francoskega kralja Pipina starejšega. Umrla je kot prednica ženskega samostana leta 659, stara 34 let. Sv. Jedrt je za Gregorjem druga znanilka pomladi. Pregovor pravi, da na dan sv. Jedrt miši pregriznejo nit. Kolovrat mora v kot, saj se začenjajo zunanja dela. Ljudje so jo izbrali za zavetnico zoper miši na polju. Upodabljajo jo s palico, po kateri lezejo miŠi. V četrtek, 18. marca, bo praznik Škofa in cerkvenega učitelja Cirila Jeruzalemskega, ki je bil 38 let škof v Jeruzalemu, vendar je bil 16 let v pregnanstvu, in redovnika Salvatoreja. V petek, 19. marca, bo slovesen praznik, saj goduje sveti Jožef, može device Marije, zavetnik vse cerkve in patron vseh slovenskih dežel, v novejšem času pa posebej delavstva. Krščanstvo je namenilo Jožefu posebno vlogo Jezusovega rednika ali krušnega očeta. Njegovo čaščenje se je začelo že v 5. stoletju. Uradno so začeli njegov praznik praznovati v 14. stoletju, v 17. stoletju pa je postal nje- gov god zapovedan praznik. Leta 1955 se je začelo praznovanje Jožefa delavca. Za praznik je bil izbran 1. maj. K Jožefu se mnogi zatekajo po pomoč, najpogosteje v gospodarskih stiskah in očetje pri vzgoji otrok. V Sloveniji je sv. Jožefu posvečenih okrog 80 cerkva, ime Jožef pa je med najbolj razšiijeni-mi v Sloveniji. Jožef pomeni v hebrejščini "Bog naj dpda potomstvo". V soboto, 20. marca, bo praznik mučenk Klavdije in tovari-Šic in škofov Kutberta in Martina iz Brage. Klavdija je bila po pisanju italijanske enciklopedije svetnikov ena od sedmih mučenk, ki so jih v času cesaija Maksimilij ana v žareči peči umorili v mestu Amiso v Mali Azij i. V nedeljo, 21. marca, bo Bene-diktovo v čast slavnega Benedikta (480 - 543), ustanovitelja benediktinskega reda. Njemu sta posvečeni le dve slovenski župniji: Benedikt v Slovenskih goricah in Stranje pri Kamniku, kjer so cerkev sezidali benediktinci iz Gornjega Grada. Na Benedikta dan je koledarski začetek pomladi. Nedelja bo tudi spomin na pušČavnika in kmeta Nikolaja iz Flue, na mučenca Filemona in škofa Justinijana. V ponedeljek, 22. marca, se bo katoliška cerkev spominjala vdove Leje, ki je umrla leta 384 in je z družbo pobožnih žena pomagala kristjanom. Jože Košnjek Sporazum z Binkoštno cerkvijo Ljubljana - Vlada je obravnavala sporazum o pravnem položaju Binkoštne cerkve v Sloveniji. Urejal bo svobodo pri organizaciji in izvajanju pastoralne in vzgojne dejavnosti, samostojno oblikovanje cerkvenih struktur, svobodo pri ohranjanju in navezovanju stikov, pravico do ohranjanja zgodovinske in kulturne dediščine, pravico do pastoralne dejavnosti v bolnišnicah in domovih za ostarele in izenačil dobrodelne organizacije Binkoštne cerkve z drugimi organizacijami. Binkoštna cerkev je protestantska cerkev reformacijske dediščine iz 16. stoletja. Binkoštna cerkev je s 530 milijoni vernikov druga največja krščanska in največja protestantska cerkev na svetu. V Sloveniji je organizirana v 16 cerkvenih občinah, ki delujejo v sedmih območnih središčih. Gorenjsko središče je na Bledu. Binkoštna cerkev je soustanoviteljica Svetopisemske družbe v Sloveniji in pridružena članica Sveta krščanskih cerkva v Sloveniji, v kateri so razen nje še rimskokatoliška, evangeličanska in srbska pravoslavna cerkev. Jože Košnjek Piše: Ivan Cimerman Janez Hlebanja, gorenjska korenina Od "gamsjega fantiča" s Srednjega Vrha do poslovneža, lastnika treh tovarn v Sao Paulu v Braziliji. VIII. del Galantna četvorka: ZDA, Anglija, Nemčija in najgalantnejša Francija so plesale dve leti, 1991 in 1992, vse do januarja 1993 - četvorko. Nato se je konec januarja vmešal še Rus, ki je zaplesal kaza-čok in izjavil, da ga srce boli, ko gleda usodo srbskih pravoslavnih bratov v boju s pravoslavnimi, in bi rad pomagal in obnovil svoj vpliv na Balkanu. Nič zato, če gaje prehitel Italijan, ki ne more pozabiti Istre, Dalmacije in Pirana, tudi Albanije ne. Slovenija, moja zvezda Severnica, se je malce ohladila od bratskega, davečega navdušenja in sklenila, da uresniči sama sebe z državo in piše svojo zgodovino. V tretje gre rado, in tretja vlada je zaprisegla s svojimi petnajstimi ministri 25. januarja 1996. Začenjamo pri temeljih: Čigav je ta hrib, tvoj ali tvojega deda? Čigav je ta gozd, nacionaliziran, partizanski ali kmetov? Čigava je ta tovarna, delavčeva ali menedžerjeva? Čigava je ta banka, moja, ki v njej varčujem, ali bančnikova, ki jo je obložil z marmorjem, izbrušenim z našimi žulji? Čigava je Iskia, graditeljeva ali nekdanjih partijskih velikaŠev, vodilnih? Ali njihovih potomcev, pol-komsomolcev, ki skrivajo rdeče knjižice? Last-NINA. Čigava je moja Nina? Moja ali navdušencev za skupno, globalno ljubezen? Kvadratura kroga je postala kvadratura krogle, Zemlje, ali izstreljene krogle, ki leti in bo nekoga zadela. Morda celo strelca. Ali se zdaj vrača k novemu lastniku - strelcu? Da bo drugič bolje zadel množice z nacionalizacijo, zadružništvom, agrarno reformo, konfiskacijo, denacionalizacijo in pri(h)vatizacijo. "NaŠe bo postalo moje!" zagotavljajo nekdanji komsomolci, ki so nosili Titovo štafeto ob 25. maju, njegovem rojstnem dnevu. Zgodovinsko kolo se vrti nazaj. Ladja se obrača na zahod, kjer zdaj vzhaja sonce. Pred prihodom v Jesenice sem se ustavil pred nekdanjim upravnim poslopjem Železarne Jesenice. Na debeli bakreni plaketi, vzidani v obledelo rdečo opeko ob vhodu, piše: POD TITOVIM VODSTVOM SMO 20. 8. 1950 URESNIČILI GESLO "TOVARNE DELAVCEM" dodarno, prav nič skopuško kretnjo tovarnarja in poslovneža! In ni nikogar vprašal, od kod je, kaj je, kateremu narodu pripada. Samo daje bil iz takratne daljne, še skupne domovine. Ženin in nevesta med Janezovimi poslovnimi partnerji. Prvi z desne je Vladimir Ovca. Janez, mož, ki je nekoč delal v ŽELEZARNI JESENICE in je ušel plavžem in izparinam, da mu niso izpile krvi. Ta mož, ki si je zgradil tovarniški imperij v drugi državi in imel prijatelje po vsej nekdanji mili naši domovini, zdaj, maja leta 2001, preprosto ne more verjeti dogodkom, tankom, lopovom in izbruhom morilskega sovraštva, ki je tlelo pod krinkami bratstva in enotnosti, vse do leta 1989, vešče prikrito. Kolikokrat je gostil v Sao Paulu poslovneže vseh narodnosti in prenočeval kulturne lastovke iz svoje dežele, s široko, ra- Kaj pa mi, ki smo ostali v tej deželi? Janez Hlebanja povzame: "Brazilski sistem ni okruten, je pač sistem kot tak, kot ga ima vsaka dežela na svetu. In s takšnim, kakršen je bil, sem se paČ moral spopasti. Premagal sem ga z vključitvijo vanj. Za vas, v Sloveniji pa je po ločitvi od Jugoslavije usoden preobrat v tem, da vam je zmanjkalo tržišča, ki se je nekoč razprostiralo od Triglava do Gevgelije. Izginilo je, odjadralo. če nmiate tržišča, ni dela. Če ni dela, prevladujejo skrbi in problemi. Tako na hitro ne morete.preusmeriti vašega gospodarstva, Čeprav se pogumno lotevate sveta in Evrope." V njegovih besedah pozvanja uvel zanos aktivista, ki je ves rosen in mlad takoj po končani vojni služil neki veliki ideji, ki jo je z odhodom leta 1954 že sam presegel, a je še tlela v njem, in gaje zdaj, po zadnjih balkanskih morijah, docela pustila na cedilu. • " 1 % Torek, 16. marca 2004 DOHODNINA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Registrirani uporabniki sistema eDavki bodo napoved za odmero dohodnine letos prvič lahko oddali po elektronski poti. Pogoj za to je ustrezna računalniška oprema, . pridobitev digitalnega potrdila in uspešna prijava v sistem eDavki. Davčna uprava Republike Slovence (Durs) je ob koncu lanskega leta na spletni strani http://edavki.durs.si vzpostavila javno dostopni in brezplačni servis eDavki za elektronsko davčno poslovanje, prek katerega lahko davčni zavezanci elektronsko izpolnjujejo nekatere davčne obveznosti. Od letošnjega 1. marca dalje je prek te spletne strani možno izpolniti, podpisati in oddati tudi davčno napoved za odmero dohodnine za leto 2003. V republiški davčni upravi pri lem razlikujejo med registriranimi in neregistriranimi uporabniki sistema eDavki. Registrirani uporabniki so tisti, ki imajo ustrezno računalniško strojno in programsko opremo ter veljavno digitalno potrdilo in so se uspešno prijavili v sistem eDavki. Tovrstni uporabniki lahko elektronsko izpolnijo, podpišejo in oddajo obrazec napovedi za odmero dohodnine, dobijo obrazec z že vpisanimi osebnimi podatki (ime in priimek, rojstni podatki, stalno prebivališče in davčna številka), koristijo pomoč in navodila za izpolnjevanje obrazca in možnost za informativni izračun dohodnine, pooblastijo drugega za pripravo, elektronski podpis in oddajo, elektronske napovedi za odmero dohodnine, lahko popravljajo napoved do 24. ure 31. marca (velja zadnja različica), začasno shranijo izpolnjeno elektronsko napoved na strežniku za sistem eDavki in "izvozijo" podatke na uporabnikovo stran, dobijo povratnico, ki dokazuje datum in čas uspešno elektronsko vložene napovedi - in tako dalje. Pri oddaji eDohodnine po elektronski poti zaenkrat Še ni mogoče oddati prilog, ki so v nekaterih primerih obvezne, zato jih morajo zavezanci poslati na davčni urad po pošti ali jih odnesti osebno. V republiški davčni upravi obljubljajo to storitev že naslednje leto, to je pri oddaji napovedi za odmero dohodnine za letošnje leto. Neregistrirani uporabniki, to so tisti, ki imajo računalnik s potrebno opremo in povezavo z Internetom, ne pa tudi ustreznega digitalnega potrdila, lahko na odprtem delu javnega portala eDavki računalniško izpolnijo in natisnejo obrazec, ne morejo pa ga elektronsko podpisati in oddati, ampak ga morajo davčnemu uradu predložiti osebno ali ga poslati po pošti. Tudi neregistrirani uporabniki lahko koristijo pomoč in navodila za izpolnjevanje napovedi, možnost informativnega izračuna dohodnine ter izpolnijo obrazec za pooblastilo, ki pa ga morajo na davkarijo poslati po pošti ali ga tja odnesti osebno. Davčni zavezanec potrebuje za elektronsko davčno poslovanje ustrezno računalniško strojno in programsko opremo. Na Dursu navajajo, da v ta "paket" sodijo Pentium III ali še boljši računalnik, ki ima 64 megabytov RAM ali več delovnega spomina, pet megabytov praznega prostora na trdem disku, opremo za varno shranjevanje digitalnega potrdila, operacijski sistem (podprti so Windows 98, 2000, Me, XP, Windows 2000 server ali Windows 2003 server), internet Explorer 5.5 ali poznejšo različico, Mozillo 1.5 ali poznejšo razhČi-co (za podpisovanje dokumentov z brskalnikom Mozilla je treba nadomestiti dodatne Java ali Mozilla komponente), priporočajo pa tudi pakete posodobitve z varnostnimi popravki. Za dostop do Interneta je potrebna povezava z najmanj 32 kilobyti na sekundo. Prijava ni možna brez digitalnega potrdila Davčni zavezanci se lahko registrirajo v sistem eDavki le z digitalnim potrdilom, ki so ga izdali registrirani overitelji, s katerimi ima republiška davčna uprava sklenjen ustrezen sporazum. Za zdaj se je mogoče prijaviti le z digitalnimi potrdili izdajateljev SIGEN-CA in SIGOV-CA (overitelj Center Vlade RS za informatiko), AC NLB (Nova Ljubljanska banka) in POŠTArCA (Pošta Sloveni- je). Posamezniki (fizične osebe), ki želijo pridobiti digitalno potrdilo SIGENC-CA, morajo na posebnem obrazcu, ki ga dobijo na upravni enoti ali na « spletni strani vladnega centra za informatiko (http://www.sigen-ca.si), vložiti zahtevo na upravni enoti. Ker postopek za pridobitev potrdila, ki je za fizične osebe brezplačen, lahko traja od pet do deset dni, na republiški davčni upravi pozivajo davčne zavezance, da za izdajo potrdila zaprosijo čimprej. Napoved za odmero dohodnine bodo po. elek- ^ * • * ••k. I*' ^mw i 1 I Brez vsebinskih novosti M* Pri dohodnini v primerjavi z lani ni vsebinskih novosti, le zneski pri olajšavah in v lestvici za odmero napovedi so nekoliko višji, dohodnino pa je prvič možno oddati tudi po elektronski poti. Zadnji rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine je tako kot že vsa leta doslej 31. marec. Napoved je možno (priporočeno) poslati po pošti, jo osebno oddati v davčni izpostavi ali na enem od sprejemnih mest (seznam je objavljen na nasledili strani), registrirani uporabniki sistema eDavki pa jo bodo letos prvič lahko oddali tudi po elektronski poti. i I ? 1 r O» i / f določenih dohodkih namesto normiranih stroškov lahko uveljavljate dejanske stroške, račune o porabi denarja za namene, s katerimi si je možno zmanjšati dohodninsko osnovo, obvestila in podatke o lastnih sredstvih vzdrževanih družinskih Članov, dokumente o plačani premiji za dodatno pokojninsko zavarovanje, o plačilu samoprispevka in prispevka za popotresno obnovo in spodbujanje razvoja Posočja, podatke o plačani preživnini ... s* ' v r— O f\ Ker bomo letos dohodnino napovedovali že trinajstič in ker od lani tudi ni bilo vsebinskih sprememb, bo priprava napovedi za odrtiero dohodnine za veliko večino že rutinsko opravilo, za tiste, ki bodo prvič oddali napoved, pa novost, ki zahteva nekaj več časa in premisleka. Večini zadoščajo za izpolnitev napovedi že priložena navodila in drugi nasveti (v časopisih, na spletnih straneh), a če je primer zapleten, je dobro, da se posvetujete z davčnim svetovalcem, saj s tem lahko privarčujete več, kot bi odšteli za svetovanje. Najprej je dobro vedeti, kdo mora izpolniti napoved in komu je ni treba. Po zakonu o dohodnini jo morajo vložiti ljudje s stalnim prebivališčem v Sloveniji (rezidenti) pa tudi vsi, ki nimajo stalnega prebivališča pri nas (nerezidenti), a so lani na območju naše države bivali neprekinjeno pol leta in so prejemali dohodke, ki jih zakon našteva kot vire dohodnine. Odgovor na vprašanje, komu ni treba vložiti napovedi, si lahko preberete na naslednji strani, v uvodu sporočila Davčnega urada Kranj. Podatki za izpolnjevanje napovedi Če sodite med tiste, ki morajo vložiti napoved, si za to pripravile vse potrebne dokumente. Poleg obrazca Napoved za odmero dohodnine za leto 2003, ki gaje letos mogoče natisniti tudi s portala republiške davčne uprave, potrebujete še podatke o sebi in vzdrževanih družinskih članih, obvestila izplačevalcev, odločbe davčne uprave o odmeri davkov za posamezne podvrste dohodnine (od dohodkov iz premoženja, od prodaje vrednostnih papirjev in kapitalskih deležev itd.), dokumente o dejanskih stroških, s katerimi pri Pri olajšavah vse tako kot lani Ko vse to imate, se lahko lotite izpolnjevanja napovedi, v družinah pa je še prej potreben dogovor med zakoncema, kdo od njiju bo uveljavljal olajšave za otroke. Izkušnje kažejo, da se jih praviloma bolj splača uveljavljati tistemu z višjimi dohodki, Še najbolje pa je, če to potrdite tudi s konkretnimi izračuni. Pri vpisovanju osebnih prejemkov v obrazec verjetno ne boste imeli težav, saj so izplačevalci v svojih obvestilih navedli, pod katero oznako jih je treba vpisati. če, denimo, od davčnega organa še niste prejeli odločbe o odmeri davkov za posamezne podvrste dohodnine, v ustrezni vrstici napovedi obkrožite zvezdico in v tem primeru bodo davkarji takšne dohodke sami vključili v napoved in jih tudi upoštevali pri odmeri dohodnine. Pri olajšavah je vse tako kot lani, nekoliko višji so le zneski olajšav, ker se je lani zvišala tudi povprečna (bruto) plača zaposlenih v Sloveniji. Davkarji so v navodilih posebej poudarili, da si zavezanec dohodninske osnove ne more zmanjšati za plačila zdrav- stvenih storitev, ki jih je sam plačal pri zdravnikih specialistih, kot tudi ne za stroške zdraviliškega zdravljenja. Med olajšave sodijo tudi premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki si jih je zavezanec plačal sam, ne pa delodajalec. Višina olajšave ni neomejena, prizna se le za znesek do največ 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej do približno 5,844 odstotka bruto plače posameznika. Pri olajšavah za vzdrževane družinske člane je treba vpisati v obrazec tudi njihova lastna sredstva (na primer, dividende), v to pa ne štejejo otroški dodatek, prispevek za preživljanje otroka, varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost darilo ob novem letu ... Kaj priložimo k napovedi Zavezancem k napovedi ni treba prilagati dokazil, izjema so le tisti, ki namesto normiranih stroškov (pri avtorskih honorarjih so 40-odstotni in pri pogodbenem delu 10-odstotni) dokazujejo dejanske stroške, in tisti, ki so bili na delu v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v Sloveniji, in so jim davek od plače obračunali in odtegnili v tujini. Zavezanci, ki uveljavljajo zmanjšanje osnove za nakup vrednostnih papirjev, lahko predložijo davčni izpostavi tudi vrednostne papirje oz. obvestilo o stanju na računu vrednostih papirjev 31. decembra 2003 in dokazila o vplačilu. Vso dokumentacijo, povezano z dohodnino, je treba hraniti Še pet let od dneva pravnomočnosti odločbe. C.Z. tronski poti lahko oddali tudi imetniki kvalificiranih digitalnih potrdil, ki jih izdaja Pošta Slovenije oz. njena certifikatska agencija POŠTArCA. Potrdilo jb možno pridobiti v treh dneh od oddaje vloge na eni izmed šestdesetih pošt v Sloveniji. Prek spletnega portala Durs lahko od 1. marca dalje poslujejo tudi stranke Nove Ljubljanske banke in Skupine NLB, ki uporabljajo spletno poslovalnico Klik NLB ali elektronsko banko Proklik plus NLB in so imetni-ce kvalificiranih digitalnih potrdil AC NLB. Uporabniki Kli- kä NLB" lahko elektronsko od- • • •» daj o napoved za odmero dohodnine,, uporabniki Proklika plus NLB pa lahko s potrdili poslujejo v okviru elektronskega davčnega poslovanja. Za nemoteno uporabo storitve eDavki morajo biti podatki na kvalificiranem digitalnem potrdilu usklajeni s podatki Dursa. Uporabnike bo na morebitno neusklajenost opozoril sistem elektronskega davčnega poslovanja, banka pa je vse imetnike digitalnih potrdil, ki nimajo usklajenih podatkov, o tem že obvestila s pismom po elektronski pošti. Stranke, ki bi marca želele spremeniti sedanje ali naročiti novo digitalno potrdilo ali postati novi uporabnik Klika NLB ali Proklika NLB, ob tem opozarjajo, da postopki vključevanja novih uporabnikov in izdaje potrdil trajajo približno deset dni. Pridobljeno digitalno potrdilo je potlej treba namestiti na računalnik, izdajatelji dajejo o tem navodila na svojih spletnih straneh. Po uspešni namestitvi potrdila je treba speljati še postopek prijave v zaprti del sistema eDavki. Postopek lahko traja tudi nekaj minut, odvisno od hitrosti uporabnikovega računalnika oz. njegove povezave z Internetom, konča pa se s tem, ko uporabnik pregleda in elektronsko podpiše pogodbo oz. splošne pogoje za poslovanje v sistemu eDavki. Pa še to: z digitalnim potrdilom, izdanim poslovnemu subjektu, posamezniki (fizične osebe) v svojem imenu ne bodo mogli elektronsko poslovati v sistemu eDavki, zato tudi eDohodnine ne bodo mogli oddati po elektronski poti. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, postopek za pridobitev potrdila uredijo na pristojnem davčnem uradu, zavezanci z Gorenjske na Davčnem uradu Kranj. Cveto Zaplotnik Izračunajmo si dohodnino Dohodnino si lahko izračunamo "peš" ali s pomočjo programov za informativni izračun, ki jih najdemo na spletnih straneh. Pri izračunu ''na roke" moramo upoštevati vrstni red. Najprej od seštevka vseh obdavčljivih dohodkov (plača, regres, avtorski honorar, katastrski dohodek, dobiček iz kapitala, pokojnina itd.) odštejemo prispevke za socialno varnost ter normirane oz. dejanske stroške, nato še zneske različnih olajšav, ki jih objavljamo na naslednji strani. Na podlagi računov, s katerimi dokazujemo vlaganja v enega od trinajstih namenov, lahko zmanjšamo osnovo za največ tri odstotke. Od tako znižane osnove odštejemo 11-odstotno olajšavo, ki pripada vsem in za lani znaša 334.224 tolarjev. Starejšim od 65 let pripada olajšava v višini 8 odstotkov povprečne lanske bruto plače zaposlenih v znesku 243.072 tolarjev, učencem in študentom za prejemke, dosežene z delom prek mladinskih in študentskih organizacij, v višini 40 odstotkov povprečne lanske plače oz. v znesku 1.215.360 tolarjev, invalidom s 100-odstotno telesno okvaro pa olajšava v znesku celotne lanske povprečne plače (3.038.400 tolarjev). Dohodninsko osnovo si je možno zmanjšati še s plačanimi samoprispevki, prispevki za Posočje, premijami za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter za otroke in druge vzdrževane družinske člane. Tako smo dobili osnovo, od katere si s pomočjo lestvice (objavljamo jo na naslednji strani) lahko izračunamo dohodnino. Izračun je najenostavnejši, če sodite v prvi dohodninski razred, za katerega velja I7-odstot-na dohodninska stopnja. V vseh ostalih razredih je razpon od najnižjega do najvišjega zneska, dohodninska stopnja pa je od 35- do 50-odstotna. Dobljeni znesek primerjajte z že plačano akontacijo davka med letom. če je akontacija nižja od potrebnega plačila, bo razliko treba še plačati, v nasprotnem primeru lahko pričakujete nakazilo od države. C.Z. GORENJSKI GLAS .STRAN DOHODNINA / info@g-glas.si Torek, 16. marca 2004 REPUBUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBUKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ DAVČNI URAD KRANJ SPOROČA V skladu z določbo 120. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96-97/01) Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Kranj, obvešča zavezance za dohodnino, da morajo vložiti napoved ^a odmero dohodnine za leto 2003 do 31. marca 2004. Napoved zavezanci vložijo pri izpostavi davčnega urada, kjer so vpisani v register davčnih zavezancev v času vložitve napovedi. Zavezanci ahko oddajo napoved tudi po pošti, pri čemer se šteje, da je napoved vložena pravočasno, če je zadnji dan roka poslana s priporočeno pošiljko. Zavezanci na kuverti označijo, da se v njej nahaja napoved za odmero dohodnine. Vsako napoved je treba oddati v posebni kuverti. Napovedi za odmero dohodnine niso dolžni vložiti: 1. Zavezanci za dohodnino, katerih osebni prejemki in dohodki, ki so vir dohodnine, ne presegajo zneska neobdavčljivih dohodkov, določenih z zakonom, to je 11% povprečne letne bruto plače zaposlenih v RS v letu 2003, ki znaša 334.224 SIT; 2. Zavezanci, katerih edini vir dohodkov je pokojnina, prejeta od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, če jim med letom, za katero se dohodnina odmerja, v skladu z zakonom ni bila obračunana in plačana akontacija dohodnine in med letom niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane. Napovedi za odmero dohodnine tudi ne vložijo: - učenci in študenti, katerih edini vir dohodnine so prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela prek študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji in katerih osnova za dohodnino ne presega zneska 51% povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 2003, ki znaša 1.549.584 SIT. Obrazec napovedi za odmero dohodnine za leto 2003 dobite v knjigarnah. V skladu s Pravilnikom o obrazcu napovedi za odmero dohodnine za leto 2003 lahko zavezanci oddajo napoved tudi na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije, na naslovu http://v\AA/v^.siqov.si/durs. oz. http://eDavki.durs.si in sicer tako, da ta obrazec izpolnijo, stiskajo in podpišejo ter ga pošljejo po pošti ali osebno vložijo napoved na pristojni izpostavi davčnega urada. Prek tega naslova je mogoče izpolniti, podpisati in oddati davčno napoved za odmero dohodnine za leto 2003 v elektronski obliki. Na tem naslovu si zavezanci lahko preberejo vse o dohodnini in o pošiljanju napovedi v elektronski obliki. Vse zavezance za dohodnino obveščamo, da bo sprejemanje napovedi organizirano na enak način kot pretekla leta. Pri izračunu dohodnine za leto 2003 si zavezanci lahko pomagajo z naslednjimi podatki: Lestvica za izračun dohodnine za leto 2003 Če znaša letna osnova SIT nad do znaša davek S T SIT 1.508.571 17% 1.508.571 3.017.140 256.455 + 35% nad 1.508.571 3.017.140 4.525.713 784.454 + 37% nad 3.017.140 4.525.713 6.034.281 1.342.628 + 40% nad 4.525.713 6.034.281 9.051.422 1.946.057 + 45% nad 6.034.281 9.051.422 3.303.770 + 507o nad 9.051.422 Povprečna letna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2003 znaša 3.038.400 SIT. Od tega zneska se računajo zneski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino. Olajšave za znižanje dohodnine Osnovo za odmero dohodnine je možno zmanjšati z različnimi olajšavami. Pri olajšavah od lani ni vsebinskih sprememb, novi, nekoliko višji so le zneski, ker se je v primerjavi z letom prej zvišala tudi povprečna bruto plača zaposlenih v Sloveniji. Medtem ko je bila predlani po podatkih državnega statističnega urada 2.825.232 tolarjev, je lani presegla mejo tri milijone tolarjev in je znašala 3.038.400 tolarjev. Zneski olajšav, kot jih navajamo, so izračunani na podlagi podatka o lanski povprečni letni (bruto) plači zaposlenih. Vrsta olajšave Višina olajšave 1. znesek neobdavčljivega dela v višini 11 odstotkov povprečne plače po 7. členu zakona o dohodnini 334.224 tolarjev 2. zneski olajšav po 8. členu zakona o dohodnini, priznani: * invalidom s 100-odstotno telesno okvaro v višini 100 odstotkov povprečne plače * učencem in študentom za prejemke, dosežene z opravljanjem dela preko študentskih in mladinskih organizacij, v višini 40 odstotkov povprečne plače * starejšim od 65 let v višini 8 odstotkov povprečne plače 3.038.400 tolarjev 1.215.360 tolarjev 243.072 tolarjev 3. znesek posebne olajšave za vzdrževane družinske člane po 10. členu zakona o dohodnini znaša za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 10 odstotkov povprečne plače, za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča za 5 odstotkov povprečne plače: za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana v višini 10 odstotkov povprečne plače za dva otroka v višini 25 odstotkov povprečne plače (10 % + 15 %) za tri otroke v višini 45 odstotkov povprečne plače (10 7o+ 15% + 20 7o za štiri otroke v višini 70 odstotkov povprečne plače (10%+ 15% + 20% + 25%) za pet otrok v višini 100 odstotkov povprečne plače (10 % + 15 % + 20 % + 25 % + 30 %) za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča na enak način kot v zgoraj navedenih primerih za otroka z motnjami v razvoju v višini 50 odstotkov povprečne plače 303.840 tolarjev 759.600 tolarjev 1.367.280 tolarjev 2.126.880 tolarjev 3.038.400 tolarjev SPREJEMNA MESTA ZA VLOŽITEV NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 2003 IZPOSTAVA JESENICE i SPREJEMNO MESTO SEDEŽ DATUM SPREJEMA ČAS SPREJEMA Delovni prostori Izpostave Jesenice Jesenice, Titova 78 i » t i 1 t i do vključno 23.03.2004 1 1 v času dela izpostave 24., 25., 26., 29., 30. in 31.03. 2004 od 8.00 do 18.00 ure Občina Kranjska Gora Ko odvorska 1 /a 25. 03. 2004 od 12.00 do 18.00 ure Osnovna šola Žirovnica - (računalnica) Zabreznica 4 23.03.2004 od 12.00 do 18.00 ure Napovedi se lahko pošljejo tudi priporočeno na naslov: Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Kranj, Izpostava JESENICE, Cesta Maršala Tita 78, 4270 JESENICE POSTAVA SPREJEMNO MESTO SEDEŽ DATUM SPREJEMA ČAS SPREJEMA Delovni prostori Izpostave Kranj Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1 do vključno 23.03.2004 v času dela izpostave 1 1 1 24., 25., 26., 29.. 30. in 31.03. 2004 > od 8.00 do 18.00 ure 1 > i t Sejna soba Občine Šenčur Občina Šenčur, Kranjska cesta 11 18.03.2004 1 f I .. od i 3.00 do 17.00 ure Sejna soba Občine Naklo • Občina Nako, Glavna cesta 24 16.03.2004 j od 10.00 do 17.00 ure • Sejna soba Občine Preddvor Občina Preddvor, Dvorski trg 10 16.03.2004 1 od 10.00 do 17.00 ure Sejna soba Občine Cerklje t Občina Cerklje, Ul. F. Barleta 23 «M X * 18.03:2004 i 'V- od i 3.00 do 17.00 ure Prostori Občine Jezersko Občina Jezersko, Zgornje Jezersko 57 16.03.2004 1 od 14.00 do 1700 ure Napovedi se lahko pošljejo tudi priporočeno na naslov: Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Kranj, Izpostava KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 KRANJ IZPOSTAVA TRŽIČ SPREJEMNO MESTO SEDEŽ DATUM SPREJEMA 1 ČAS SPREJEMA Delovni prostori Izpostave Tržič 1 Kranjska cesta 1, Tržič 1 1 do vključno 23.03.2004 v času dela izpostave 24., 25., 26., 29., 30. in 31.03. 2004 od 8.00 do 18.00 ure Napovedi se lahko pošljejo tudi priporočeno na naslov: Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Kranj, Izpostava TRŽIČ, Kranjska cesta 1, 4290 TRŽIČ IZPOSTAVA iKOFJA LOKA • SPREJEMNO MESTO SEDEŽ DATUM SPREJEMA ČAS SPREJEMA Prostori Izpostave Škofja Loka POSLOVNA HIŠA Kapucinski trg 7 do vkjučno 23.03.2004 v času dela izpostave 24., 25., 26., 29., 30. in 31.03. 2004 j 1 1 od 7.30 do 18.00 ure Prostori Krajevnega urada Že ezniki Že ezniki, Češnjica 48 24., 25., in 26.03.2004 od 730 do 1700 ure Prostori Krajevne skupnosti Poljane 1 Po jane, Poljane nad Škofjo Loko 77 19.03.2004 od 7.30 do 17.00 ure Prostori Krajevnega urada Žiri Žiri, Loška cesta 1 15.,17 in 18.03.2004 od 730 do 17.00 ure Prostori Krajevnega urada Gorenja vas Gorenja vas, Po janska c. 87 22.03.2004 od 730 do 1700 ure Napovedi se lahko pošljejo tudi priporočeno na naslov: Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Kranj, Izpostava ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 7, 4220 ŠKOFJA LOKA IZPOSTAVA RADOVUlCA SPREJEMNO MESTO SEDEŽ DATUM SPREJEMA 1 ČAS SPREJEMA Prostori Izpostave Radovjica Izpostava Radovljica, Prešernova u . 11 do vkjučno 23.03.2004 t v času de a izpostave 1 24., 25., 26.. 27, 28. in 31.03. 2004 ' od 8.00 do 18.00 ure Napovedi se lahko pošljejo tudi priporočeno na naslov: Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Kranj, Izpostava RADOVLJICA, Prešernova ul. 11, 4290 RADOVLJICA 1.519.200 tolarjev Cilka HA6JAN, direktorica >2 I K f "«. e . ' Posers f^onatm Vel]9 od IS. 3. Jo 20. 3. « 'V % J?; • .Vr' ^ 500 j** w h '-d ^/r 1,10 €/kg O.S$€ frnaeoski nioi$ifilie, 1^-§f$mska posoJies 165 sn 4,60 €/kg 0.69 € Jsgodst SOO-grsmska posodica 2^4 s,r 1,96 €/kg 0.98 € Sl'm rmene, SOO-gfamska srečka 0,98 €/kg 0.49 € % r> • ffr ... Ulit LEXM a\RK iTfsko'nfK f704 TV I V. N r>!i Tl.'l Usnjeni čevlji za malčke • mehak zgornji del • vzdržljiv, upogljiv podplat iz gume • mehka, zračna usnjena podloga • velikost: 20 do 26 m«*«® lUiKMOtt Windows I Mac ffOO . •»•'J i ■M ' "vfi umm%Jd sutiAL BUS Vj ločljivost do 4800 x 1200 dpi zo zelo kakovostne fotografi|e do 15 str./min (besedila in do 9 str./min (barvno tiskanje) • interaktivni gonilnik s priročnimi nastavitvami, prikaz stanja, nastavitev jezika • podaiplnik papirja Accu-reed''"^ za tiskalne medi do 500g/m2 i • > i; % 1- 'S V- - -.-I ► '■ŠL 'Vi mkm «f . r. t, • v za par -V r v « -C •• A J SfT 57 € Vrhnji material/ podloga in notranji podplat RAVOi usnje' ■ 'V-/ J'*« I 't/ -V. i. .''i enska in moška majica za tenis • zračna in preprosta za vzdrževanje • velikost: S do XXL •i> r • S Sod9bno oblikovana radijska tipkovnica z optično radijsko miško • miška: ločljivost 800 dp, 5 tipk, kolesce, polnilni kabel USB • za operaciisKi sistem Windov/s SE/ME/2000/XP • z baterijami K \ .«J. v« . t»; • < ^»TTi f^ »f f ..9^ .'.vS; ••• >- iff TAT; s f \ 1T r». ••1 I I; srf^ I i fi i t i 3 0 Moške kratke hlače za tenis • 1 OO-odstotni poliester, mikrovlakna • nepropustne za vodo, ščitijo pred vetrom, primerne za vsako vreme, uravnavajo vlago • mehke in voljne • velikost: M do XXL 1187 Q Ženske kratke hlače/krilo za tenis • se ne mečkajo, preproste za vzdrževanie • velikost: S do 1187 v t- 'V. •I'ii • «L . X>t Aktivni zvočniški sistem 2.1 27 W RMS 400 W PMPO magnetno zaščita 2 satelita, 1 globokotonec, ' ačeva f y.^x-" .' I - xvr, •v " Vi bi Pi m . -J '..-i. V- .v s -..-•! h 'i? v- -m ^ ^ \ A v • - « ' v '.. Steklo- keramična ploiča elektrika Prt z velikonočnim motivom • 1 OO-odstotni poliester • različni vzorci • velikost: približno 85 x 85 cm <\f t m Aluminijast lonec s steklenim pokrovom • notranjost prevlečena z materiali, no katere se hrano ne prijemlje • idealen za zdravo, nemastno pečenje • preprost za pomivanje, 0 28 cm, višina približno 1 2 cm (l-rion 1187 . % * € Lienz St. Veit/Glan r-* f ^^^^piffal/Dro^ Villach Prodajalne Udi v vaši bližini: Klagenfurt (4x): Durchlaßstraße 6, Rosentalerstraße 83, Ebentolerstraße 164/Südring, August-Jaksch-Straße 48; Villach (2x): Mcria-Gailer-Straße 21, Badstubenweg 89; Spittal/Drau: Koschatstraße 39; St. Veit/Glan: Lastenstraße 9; Graz (6x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstraße 164, Karlauerstraße 26, Wiener Straße 196, Kärntner Straße 328, Triester Straße 426; Deutschlandsberg: Frauentalerstraße 73; Feldbach: Gleichenberger Straße 66; Fürstenfeld: Körmenderstraße 15; Voitsberg: Conrad von Hötzendorfstr. 51; Lienz: Kärntner Str. 63 Voitsberg Graz Fürstenfeld Feldbach P^utschlandsberg KFqgenfurt / Maribor ! SLO Kranj ljubijana / Lidl Austria GmbH Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg * Prosimo, prsvsrltfl zmo2nostl vaSe strojne In programske rotunolnKks opremel " Zo ta izdelek vom proizvajalec nudi celovit servis; s tem odpode nata "denor - nazoj" goroncijal Novedene cene vključujejo vse davke - molnoit vradla DDV pri nakupu v skupnem znesku nod 75,01 EUR. Cene v SIT so zgolj Informativne in odvisne od menjalnih rozmerij; preračunane so po srednjem tečoju Banke Slovenije na don 12. 3. 2004. Plačilno sredstvo so IzkI učno Evrl {€ . Dekoracija ni viteto v cene. Izdelki v akciji so iohko razprodani 2e prvi dan ponudbe - prosimo vas zo razumevanje. Blago je namen eno končnim potroinikom in je noprodoj samo v običajnih prodajnih ko ičinoh. Noveaeno blago je johko tudi v drugačni embalaži. Mogoče so t skarske napoke, zlasti pri cenoh. Ponudba veljo do izteko akcije aH razproda e zoiog. www.lidi.at GORENJSKI GLAS • 10. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 16. marca 2004 Smučarji končali sezono Mladinska ekipa Acronija Jesenic je v velikem finalu z 2:0 v zmagah ugnala lanske mladinske hokejske prvake, ekipo Triglava, in dokazala, da na Jesenicah še vzgajajo dobre hokejiste - Kranjčani popustili šele v podaljšku. % Jesenice - Medtem ko je minulo nedeljo zvečer v Zalogu potekala tretja tekma državnega prvenstva v hokeju na ledu za naslov državnih članskih prvakov, ki so jo še tretjič dobili hokejisti ZM Olimpije (rezultat je bil 1:4), pa si je okoli tisoč ljubiteljev hokeja v Podmežakli z velikim zanimanjem ogledalo razplet letošnjega državnega prvenstva med mladinci, kjer sta se v veliki finale uvrstili ekipi Acronija Jesenic in kranjskega Triglava. Prva tekma letošnjega mladinskega finala v Podmežakli je bila na sporedu že v četrtek zvečer, ko so bili domačini Kranjčani, ki že dve sezoni večina trenirajo in igrajo kot domačini na Bledu. Triglavani so slabo začeli, povrhu tega pa svojega dneva ni imel niti vratar Žiga Dime, tako da so se zmage z 2:5 (4:0, 1:0, 1:1) veselili mladi jeseniški hokejisti. Kljub visokemu porazu so Triglavani za nedeljo zvečer, ko so bili v Podmežakli domačini Jeseničani, napovedovali ogorčen boj. Res so odločno začeli, a ploŠček vse do zadnje minute drugega dela ni hotel v jeseniški gol. Takrat je zadel Jure Košnik. Vodstvo Triglava z 0:1 je ostalo vse do zadnje minute tekme, ko je jeseniški strateg Matjaž Kopitar namesto vratarja na led poslal Šestega igralca. Po lepi akciji je zadel Robert Pesjak. Izenačen rezultat pa je pomenil podaljšek. V njem so bili srečnejši Jeseničani, ki so se v peti minuti veselili "zlatega" gola Roka Jakopiča, ki je pomenil tudi Mladinci AcronI Jesenic so v finalnih tekmah dvakrat premagali vrstnike iz Kranja. zmago 2:1 (0:0,0:1, 1:0, l:0) na nedeljski tekmi in zmagoslavje v letošnjem državnem prvenstvu. "S Triglavom smo letos večino tekem odigrali na gol razlike, kar pomeni, da sta ekipi zelo izenačeni. Vendar pa ima Triglav večino igralcev, ki za mladince nastopajo zadnje leto, naši pa so večina mlajši, zato je uspeh še toliko večji. Naslov državnega prvaka nam veliko pomeni, saj smo letos z ekipo naredili velik napredek. Za jeseniški hokej se tako res ni bati, kar se seveda tiČe igralcev. Večji problem pa je denar, saj je treba klub končno spraviti na zdrave temelje. Tako bodo tudi igralci ostali na Jesenicah," je ob zaključku državnega prvenstva povedal trener mladincev Acro-ni Jesenic Matjaž Kopitar. Za mladinsko ekipo Acroni Jesenic so igrali: vratarja Nejc Volarič in Matic Knez ter Marko Češnjak, Robert Pesjak, Blaž Grilc, Borut Stražnik, Blaž Pogačar, Januš Pav-lič, Aljoša Medja, Erik Sabo-lič, Anže Kopitar, Klemen Žbontar, Sabahudin Kovače-vič, Dejan Rakovič, Božidar Podpac, Rok Jakopič, Miha Brus, Miha Piščanec, Davor Anastasov in Tomaž Bergant. wSicer pa naj bi se po pričako- vanjih letošnja hokejska sezona na Jesenicah te dni končala tudi v članski konkurenci. Tako je ekipa Acroni Jesenic v tekmi za tretje mesto v soboto še enkrat, tokrat z rezultatom 2:6 (1:1,1:0, 0:5) premagala Hit Casino Kranjska Gora, tako da je v zmagah povedla z 2:1. Ekipi igrata na tri zmage, četrta tekma v Podmežakli pa bo jutri, v sredo, ob 18. uri. Istočasno bo v Zalogu četrta tekma za naslov državnih prvakov med Slavijo M Optimo in ZM Olimpijo. Ker ekipi igrata na štiri zmage, bo tudi ta tekma lahko že odločilna. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Krai^j - Konec minulega tedna so letošnjo sezono končali alpski smučarji, smučarji skakalci, tekači in biatlonci, najboljši telemark smučarji pa so v nedeljo odpotovali na zadnje tekme in finale svetovnega pokala na Norveško. Med alpskimi smučarji sta skupna zmagovalca sezone postala Avstrijec Herman Maier in Švedinja Anja Paerson, od naših smučarjev pa sta na velikem finalu nastopila le Drago Grubel-nik in Tina Maze. Grubelnik je osvojil končno 19. mesto v slalomu, Mazejeva pa je bila v veleslalomu 8. Ekipno je v pokalu narodov zmagala Avstrija, Slovenija pa je osvojila 11. mesto. V smučarskih skokih se je sezona končala po letošnji tradiciji, z odpovedano zadnjo serijo tekme v Oslu. Skupni zmagova- lec svetovnega pokala je postal Finec Janne Ahonen, naš najboljši pa je na 10. mestu Peter Zonta. V pokalu narodov je zmagala ekipa Norveške, Slovenija pa je osvojila 6. mesto. Tudi med smučaiji tekači so v pokalu narodov zmagali Norvežani, naši pa so osvojih 18. mesto. Biatlonska junaka minule zime sta zakonca Liv Grete in Raphael Poirre, najbolje med našim pa se je uvrstil Janez Ma-rič, na 20. mesto. V pokalu narodov je zmagala Rusija, Slovenija pa je osvojila 9. mesto. S paralelnim veleslalomom so sezono končali tudi deskarji. Kranjskogorec Dejan Koširje v Bardonecchi osvojil Četrto mesto in končno 11. mesto v seštevku paralelnih disciplin. Zmagovalec je postal Avstrijec Sigi Grabner. V.S. ROKO ME Pomembna zmaga Cerkelj Krai\j - Rokometaši so odigrali redni 16. krog, posebnih presenečenj ni bilo. Ločani so že v sredo izgubili v Velenju, s porazom pa so padli na 7. mesto. Pri ženskah seje zopet odigral nepopolni krog, Ločanke pa so doma premagale ekipo Olimpije. V 1. b ligi še naprej vodi Gold club brez poraza, krompirčki pa kljub porazu ostajajo na 10. mestu. Na drugoligaški sceni pa naj omenimo pomembno zmago Cerkelj nad vedno neugodno Izolo, tako da so popravili bled vtis s sredine tekme, ko so nepričakovano izgubili v Železnikih. Rezultati: Liga Siol: Ormož : Prule 67 31:32, Rudar Trbovlje : Prevent 22:28, Trimo Trene : Inles Riko 34:28, Cimos Koper : Velika Nedelja 30:27, Gorenje : Termo 35:22, Celje PL.: Adria Krka 41:26. 1. hga ženske: Jelovica : Olinyija 33:30, Burja : Mercator Tenzor Ptuj 23:27, Gramiz Kočevje : Žalec 28:31, Piran : ZM Cele-ia Celje 37:20, Krim ETA Malizia : Izola bori KMO preloženo. 1. B - moški: Gold Club : Gorica Leasing 38:28, Črnomelj : Mitol Sežana 26:27, Gorišnica: DOL TKI Hrastnik 37.24, Sevnica : Sviš 27:26, CHIO Kranj : Slovan 38:43, Pekarna Grosuplje : Mokerc Ig 33:27. 2. liga - moški: Arcont Radgona : Alples Železniki 39:26, GrČa Kočevje : Radeče 33:30, Radovljica : Dobova 25:31, Ajdovščina : Šmartno 99 28:29, Cerklje : Izola 30:27, Drava Ptuj : Atom Krško 25:25. M.D. Pomladansko sezono začeli z lopatami Nogometaši in atleti Triglava so skupaj z navijači prijeli za lopate in očistili kranjski stadion. Krai^j - Minulo soboto dopoldne so snežno odejo kranjskega nogometnega igrišča čistili nogometaši Triglava in skupaj z atleti pripomogli, da bodo pogoji za nogomet kmalu ustrezni. "Svoje bo naredila še odjuga, mi pa smo skupaj z Zavodom za šport pripravili akcijo, ki je bila res dobro izpeljana. Prišlo je čez 80 igralcev, nekaj staršev, za lopate so prijeli trenerji. Nogometašev nas je bilo več kot štiri petine od več kot sto udeležencev, pridno so za lopate prijeli člani z našimi reprezentanti Ne-nezičem, Dolžanom, Koncem, JokiČem vred! Klub je tako dokazal skrb za objekte, odgovoren odnos do mestne lastnine. Ni odveč ponoviti, kakšnega pomena bo umetna trava na po- HOKEJ V DVORANI Eržen novi predsednik Floorbali zveze Škofja Loka - Prejšnji teden so v Škof j i Loki pripravili skupščino Floorbali zveze Slovenije. Dosedanjega predsednika Roberta Namarja je na vodilnem mestu zamenjal Andrej Eržen, sekretar zveze je Roland BrajiČ, odbor pa sestavljajo Janez Jugovic, Blaž Kržišnik, Damir Bakonič, Boštjan Volk in Muhamet Biljali. Kot je povedal Blaž Kržišnik, si je novo vodstvo zveze za prvi cilj zadalo uspešno sodelovanje na majskem svetovnem prvenstvu v Švici. V.S. Kranjsko nogometno igrišče je sedaj pripravljeno za začetek sezone. možnem igrišču, ko bomo lahko potem trenirali vso zimo," je dejal direktor Miran Šubic. Prof. Rajko Korent, ki skrbi za mlade selekcije v klubu, je dodal: "V takih primerih klub pokaže, da znamo sami kaj narediti, če je že zima nagajala. Prav je, da se tega naučijo tudi mladi." Drugoligaši s prvenstvom začenjajo ta konec tedna, zaostale tekme prvega kroga pa so v soboto odigrali nogometaši v' ligi Si.mobil. Ekipa Domžal je s 3:0 (3:0) premagala Dravograd. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki KEGUANJE Iskraemeco devetič najboljši Krai\j - Minuli konec tedna so kegljači in kegljačice v 1. ligi zaključili z ekipnim državnim prvenstvom. Naslov najboljših v državi so s sobotno odločilno zmago proti ekipi Konstruktorja s 6:2 (3501:3370) znova osvojili kegljači kranjskega Triglav Iskraemeca, ki so bili nato v zadnjem krogu v nedeljo s 7:1 (3498:3309) boljši še od ekipe Elektrarne Dravograd. V ekipi Iskraemeca so letos nastopali: kapetan Zdravko Štrukelj, Boris Benedik, Primož Pinta-rič, Darko Bizjak, Damjan Hafnar, Franci Kozjek, Janže Lužan in Vanek Oman, trener ekipe pa je Albin Juvančič. Navijačem se bodo prvaki znova predstavili to soboto, 20. marca, ko bodo na domačem kegljišču v Kranju v 2. krogu evropske lige gostili ekipo romunskega Galatija. V.S. 35033004 Torek, 16. marca 2004 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN Odbojkarji Termo Lubnika prvič med elito SMUČARSKI SKOKI Škofjeloškim odbojkarjem je uspelo, da so se že pred zaključkom letošnjega prvenstva v 2. odbojkarski ligi uvrstili med prvoligaše, kar pa jim poleg veselja prinaša tudi nekaj zadreg. v Skofja Loka - Odbojka je med mladimi v Sloveniji in na Gorenjskem vse bolj priljubljena, kar je že nekaj let čutiti tudi v v Skofji Loki in okolici, kjer se vse več mladih odloča prosti čas posvetiti igranju odbojke in odbojke na mivki. Nova spodbuda vsem pa je dejstvo, da so si škofjeloški odbojkarji v tej sezoni priigrali mesto v elitni slovenski odbojkarski ligi, kar pa ne pomeni le nagrade njim, ampak tudi ljubiteljem odbojke v mestu pod Lubnikom, kjer bodo odslej gostovale najboljše slovenske ekipe na čelu s kamniškim Calcitom, Salonitom iz Anhova in drugimi. Škofjeloški odbojkarji so zadnjo domačo tekmo minulo soboto odigrali v telovadnici Osnovne šole Škofja Loka -Mesto, kjer so se pomerili z ekipo Litije in zmagali s 3: L Tako so že pred zadnjo tekmo ta konec tedna v Žužemberku teoretično in praktično postali novi slovenski prvoligaši. "Cilj igrati v L ligi smo si zastavili že pred dvema sezonama, letos pa nam je vendarle uspelo. Moram poudariti, da je ekipa večina domača, okrepili smo se le z enim Odbojkarji Termo Lubnika so se z zmago v domači telovadnici poslovili od drugoligaške konkurence. mladim igralcem, Jernejem Potočnikom, ki so nam ga "posodili" pri blejskem klubu. Na žalost ni mogel igrati odlični Gregor Lah, ki je bil suspendiran Kamničani ponovno brez zmage Kranj - Odbojkarji Calcita iz Kamnika so izgubili že tretje zaporedno srečanje državnega prvenstva v finalni ligi. Kamničani so v Šoštanju ponovno nastopili brez poškodovanega Pleška, katerega poškodba je očitno težja, kot je izgledalo na začetku, in Kamničani počasi tonejo po lestvici, saj so trenutno na 3. mestu in imajo že tri točke zaostanka za vodilnim Salonitom Anhovo in dve za Svitom, ki v _ je tokrat ugnal vodilne Kanalce v Kanalu z 2:3: Sostaiy Topolšica : Calcit 3:0 (22, 21, 23). Tekmovanje v finalni ligi se nadaljuje že v sredo, ko se bodo odbojkarji Calcita ob 20.00 uri v dvorani v Kamniku pomerili s Svitom. V ženski finalni ligi so odbojkarice Nove KBM Branik v Mariboru prvič v letošnji sezoni uspele ugnati Sladki greh Ljubljano, zmaga s 3:0 pa Štajerkam še prinaša možnosti za prvo mesto pred končnico prvenstva. Tokrat pa so do prve zmage v ligi za obstanek le prišli odbojkarji LIP Bleda: LIP Bled : Olimpya 3:2 (24,18, -13, -15,12). Vodstvo na lestvici so prevzeli odbojkarji Maribor Stavbar IGM-ja (32 toČk), LIP Bled je na drugem mestu (31), Krka pa na tretjem (29). V boju za obstanek je v najboljšem položaju Olimpija (23), čeprav se odbojkarji Fužinarja še ne predajajo (15), medtem ko Pomurje (9) nima več možnosti za rešitev. Novi prvoligaši iz Škofje Loke, odbojkarji Termo Lubnika še naprej dokazujejo, da so si povsem zaslužili napredovanje: Termo Lubnik : Okna Petrovčič Logatec 3:1 (22, -22, 19, 17). Termo Lubnik (z dvema tekmama več) še vedno ostaja v vodstvu s točko naskoka pred neporaženo Prvačino. Odbojkarji Astec Triglava so se z zmago na Brezovici z 1:3 (-19, -21, 22, -17) tudi teoretično znebili skrbi glede obstanka v ligi in se tako štiri kroge pred koncem lahko usmerijo le v boj za čim višjo uvrstitev. Kranjčani so sicer trenutno na 6. mestu, zaostanek za nasprotniki pa jim še vedno omogoča odprt boj za četrto mesto. 19. krog v ženski 2. DOL je, vsaj kar se tiče gorenjskih ekip, potekal povsem po pričakovanju. Mladi Jesenice so prišli do nove zmage, saj odbojkaricam Broline e-SŠ Kamnik ni uspelo osvojiti niza, pa čeprav so bile vsaj v drugem zelo blizu: Kamnik : Mladi Jesenice 0:3 (-11, -24, -19). Odbojkarice Bleda pa so se očitno že povsem predale, saj tudi tokrat niso nudile dostojnega odpora gostjam iz Savinjske Šempeter, ki so tekmo hitro dobile z 0:3 (-17, -11, -14). V vodstvu ostaja Evi Vital (52), Mladi Jesenice so na 4. mestu (39), Brolin e-SŠ Kamnik je na 11. mestu (8), Bled pa je dvanajsti (0). V 3. DOL sta Telemach Žirovnica in Elmont OK Gorje gostovala, domov pa sta se vrnila vsak s po novimi tremi točkami. Žirovničani so s 3:0 zmagali v Mokronogu, Gorje pa prav tako s 3:0 v Portorožu. Telemach Žirovnica tako tri kroge pred koncem ostaja na prvem mestu še brez poraza in če ne bo res velikih presenečenj, so si Žirovničani praktično že priigrali napredovanje v 2. DOL. Odbojkarji OK Gorje bodo svojo prvo sezono v 3. DOL očitno zaključili nekje v sredini lestvice (trenutno so četrti), odbojkaiji Iskje Mehanizmi Kropa pa na začelju (trenutno osmi). V ženski konkurenci so igralke Partizan Šk. Loka po pričakovanju s 3:0 premagale OD Krim, igralke Pizzeria Morena pa so presenetile v Novi Gorici in zmagale s 3:2. V vodstvu ostaja ŽOK Šentvid (51) pred Kočevjem (47). Partizan Šk. Loka ostaja na 4. mestu (43), razpored do konca prvenstva pa Škofjeločankam ne daje prav veliko upanja za napredovanje v 2. DOL. Pizzeria Morena ostaja na 8. mestu, kjer bo očitno tudi ostala do konca prvenstva, saj je zaostanek (7 toČk) za sed-niim Vitalom prevelik, 10 točk naskoka pred Semičem pa je neulovljivih. B.M. zaradi igranja odbojke na mivki na Agensovih turnirjih. Vendar pa je nam je uspelo, čeprav smo imeli veliko bitko z ekipama Pr-vačine in Šempetra. Na koncu smo se izkazali z odlično igro na odločilnih tekmah," je po sobotni tekmi povedal igralec in športni direktor kluba Sebasti-jan Rupar. Poleg domačih, večina mladih igralcev, je imel odločilno vlogo za odlično igro ekipe trener Mitja Torkar iz Žirovnice, ki je letos znova prevzel ekipo Termo Lubnika, manj sreče pa imajo loški odbojkarji s spodbudo iz domačih tribun, saj tekme igrajo v telovadnici Osnovne šole Škofja Loka - mesto, ki tribun sploh nima. "Dobiti mesto za treninge in tekme v hali Poden bo za nas eden večjih problemov v novi sezoni, saj je urnik v dvorani že sedaj zelo natrpan. Vendar so predpisi takšni, da je za prvo ligo v Škofji Loki primerna le dvorana na Podnu in nekako se bomo morali uvrstiti v urnik. Prav tako velik zalogaj za nas, zlasti za upravni odbor, bo pridobiti več sponzorjev. Čeprav ne nameravamo iskati novih dragih igralcev - morda bomo poiskali le eno primerno okrepitev -smo si za cilj prve sezone v elitni ligi zastavili, da obstanemo v ligi. Prav tako je za nas dolgoročen cilj, da še naprej vzgajamo dobre domaČe mlade igralce," pravi Sebastijan Rupar, ki tudi poudarja, da se njihovi igralci v mladih selekcijah večina uvrščajo med najboljših osem ekip v državi in da so prav ti tisti, zaradi katerih v klubu delajo še z večjo zagnanostjo in željo po uspehu. Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki Štiri medalje za tri Kranjčane Reit im Winkl - V času od 10. do 13. marca je bilo v tem bavarskem smučarskem nordijskem središču 15. svetovno prvenstvo veteranov v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Med več kot 200 tekmovalci iz 15 držav so tokrat prvič nastopili tudi Slovenci, ki so jih zastopali trije bivši kranjski tekmovalci. Največje zastopstvo so imeli Norvežani in Finci, med nastopajočimi so bili tudi tekmovalci iz ZDA, kjer so to tekmovanje tudi prvič organizirali. Vsak tekmovalec je lahko nastopil na dveh skakalnicah. Tako je Krištof Gašpirc osvojil dve bronasti medalji in sicer na skakalnicah K = 57 m in K = 30 m v kategoriji od 36 do 40 let. Srebrno medaljo je zaslužil Bojan Česen, bronasto pa Iztok Melin, oba na skakalnici K = 18 m v isti starostni kategoriji. Zelo solidna pa sta bila tudi nastopa Melina in Česna na skakalnici K = 30 m, kjer sta zasedla šesto oziroma osmo mesto. V februarju 2006 bo svetovno prvenstvo veteranov v Kranju. JJ. Skakalci za pokal Bohinja Poljane - Minulo nedeljo so na Hansenovi 70-metrski skakalnici na Poljanah v Bohinju pripravili medklubsko tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Bohinja. S prireditvijo so oživili skoke in tekme v nordijski kombinaciji, ki so bile v Bohinju v preteklosti tradicija. Bohinj je namreč odigral pionirsko vlogo v razvoju sodobnega smučanja pri nas, saj je bilo v Bohinju prvo državno prvenstvo v smučarskih skokih leta 1921 in prvo mednarodno prvenstvo leta 1931 z udeležbo tekmovalcev iz Skandinavije in srednje Evrope. V kategoriji članov je zmagal Bine Zupan pred Rokom Urbancem (oba SK Triglav), med mladinci je bil najboljši Jernej Križnar (SK Tržič - Trifix), med dečki do 15 let Miran Zupančič (SK Zagorje Ytong), med dekleti pa Urša Rožman (SK Triglav). V.S. VATERPOLO Za Triglav znova tudi Štrom^er Kranj - Deveti krog državnega vaterpolskega prvenstva za člane je bil v znamenju derbijev. V Kranju smo ponovno, po osemmesečni odsotnosti, v vodi videli enega najboljših vaterpolistov Slovenije vseh časov Krištofa Štromajerja, ki seje že na prvem srečanju tudi vpisal med strelce. Sedaj pa mesec dni in pol ne bomo videli Žige Baldermana, ki odhaja na delo k klubu Zamalak v Egipt. Rezultati so bili večina pričakovani, do zamenjave na tekmovalni lestvici pa ni prišlo, kajti v Ljubljani sta se Olimpija in Koper razšla brez zmagovalca. Triglav Še vedno vodi, Kokra si je priigrala končno peto mesto, na zadnjem pa je celjski Posejdon. Rezultati: Triglav - Branik 10:4 (3:1, 2:1, 2:1, 3:1), Kokra - Posejdon 16:8(3:1, 5:3,4:1, 4:3) in Olimpija - Koper 8:8 (1:1, 3:3, 2:0, 2:4). J.M. KOŠARKA Triglavani poraženi v Postojni Kranj - Košarkarji v 1. SKL so konec tedna odigrali 24. krog. Ekipa Triglava je gostovala pri Pivki Perutninarstvu in izgubila s 84:71 (64:49,47:27, 14:9). Ekipa Heliosa, ki je doma gostila Hopse, je zmagala s 102 : 78 (72:59, 52:35, 20:14). Tako so Domžalčani znova prevzeli vodstvo na lestvici z 42 točkami, Triglav na petem mestu pa ima 36 točk. V l.SKL za ženske je ekipa Odeje premagala Lek Ježico 59:70. V LB SKL za moške je ekipa Radovljice s 103:55 izgubila z Benxom, ekipa Loka kave TCG pa je bila z 68:65 slabša od ekipe Nove Gorice. Konec tedna so tekmo za vstop v l.B ligo odigrali tudi košarkarji Šenčurja. Ekipo Plama pur iz Ilirske Bistrice so premagali s 85:62. V.S. LO KOSTE RLSTVO Lokostrelci tekmovali za Kamnitnikom škofja Loka - Lokostrelska sekcija pri ŠD Partizan Škofja Loka je bila minulo soboto organizator prve lokostrelske tekme živalskega 3-D kroga za Camo pokal. Na tekmovanju za Kamnitnikom se je pomerilo 110 tekmovalcev in tekmovalk. Med Člani je bil v golem loku najboljši Ruben Belina (DLLL Mobitel Ljubljana), med članicami pa Irena Šantelj (LK MINS Postojna). V lovski kategoriji je med člani zmagal Miroslav Praprotnik (LK Muta), v kategoriji samostreli pa je bil najboljši Janko Pinter (LK Indiana). V sestavljenem loku je med člani zmagal Franc Brešan (ZSC OZ Ljubljana), med članicami pa Katarina Bratina (LS MINS Postojna). V kategoriji tradicionalni dolgi lok je bil med člani najboljši Zdravko Buh (VLR Viiijem), med članicami pa Ana Oroden (DLLL Mobitel Ljubljana). V.S. smučmi, kolesom in peš po Aljaski KRANJCANKA www.gorenjskiglas.si Krai\j - V petek popoldne sta se na veliko veselje domačih v Slovenijo vrnila Rajko Podgornik ReŠ iz MoŠenj in Rok Kovač iz Ljubljane, ki sta se tudi letos udeležila maratonske tekme prepotovati 1800 kilometrov peš, s smučmi ali kolesom, ki poteka po trasi znamenite tekme z vlečnimi psi čez Aljasko Idita-road. Rajko je tekmoval s tekaškimi smučmi, Rok pa z gorskim kolesom. Tekme se je udeležil tudi Brane Kozinc iz Lesc, ki je tekmoval s tekaškimi smučmi. Na startu, ki je bil 28. februarja v Anchorageu, je bilo skupaj devetnajst tekmovalcev iz različnih držav sveta in večina od njih se je te maratonske in ekstremne tekme že udeležila. Pot jih je vodila mimo krajev Wasi-la, Skventna, Röhn, Nikolai do McGartha, kjer pa so organizatorji zaradi izredno težkih vremenskih razmer in velike količine na novo zapadlega snega tekmo končali. Rajko in Rok sta po vrnitvi povedala, da je bila v primerjavi z lansko tekmo ta izjemo fizično naporna, saj so se veliko dvigali in spuščali po strmem terenu, velike težave pa je povzorčal tudi sneg, ki se je pri- Rok Kovač in Rajko Podgornik Reš po vrnitvi z Aljaske. Vesela, da je zahtevno tekmovanje za njima. jemal smuči. Brane je imel smolo že na začetku, saj se mu je po petdesetih kilometrih zlomila smučka in se je odločil pot nadaljevati peš v tekaških Čevljih. Na cilj mu je uspelo priti v četrtek, 10. marca, v Slovenijo pa se namerava vrniti ta teden. Rok Kovač je na cilj prispel po sedmih dneh in 36 minutah, Rajko pa po sedmih dneh, dveh urah in 56 minutah. Letošnjo tekmo je dobil domačin Peter Basinger, ki je tekmoval s kolesom. Pot je prepotoval v petih dneh in 59 minutah. Kljub zaključenemu potovanju se je na pot do Nomeja, kjer je zaključek poti Iditarod, odpravil peš na lastno odgovornost tekmovalec Tim Hewitt iz ZDA, ki seje 12. marca javil, da je z njim vse v redu in da bo pot nadaljeval. Katja Dolenc GORENJSKI GLAS • 12. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 16. marca 2004 Skromni, pridni in složni »«pije so privlačnejše -X .^L l^iilfiirnn tiinctionn Hri lčh/r^ nr\H Wr\\ir\ iolU*/^ Hi milo Te vrline odlikujejo članstvo Turističnega društva Lesce, ki je bilo tudi lani uspešno. Veseli dobrega obiska na Sobcu Lesce - Največje turistično društvo v državi, ki ima že več kot 2200 članov, ohranja primat s prizadevnim delom. Kot je povedal predsednik Zlatko Kavčič, so lani imeli v kampu Šobec 49 odstotkov več nočitev. Ponosni so tudi na urejenost kraja, za kar so podelili priznanja lastnikom desetih hiš. Vodstvo društva je povabilo svoje člane, da skupaj preživijo drugačen dan. Za to so na 46. občnem zboru v OŠ F. S. Finžgaija Lesce prvi poskrbeli vokalni tercet Katrinas, pianist Jaka Puci-har in povezovalka programa Suzana Adžič. Navdih svečanosti so dodale Članice turističnega podmladka, ki so v narodnih nošah izrekle pozdrave skoraj dvesto udeležencem. Ob njih so bih tudi gostje iz Turistične zveze Slovenije, okoliških društev in občine Radovljica. Preteklo leto je bilo za Turistično društvo Lesce in kamp v ^ Sobec zelo uspešno. Kljub optimizmu nismo pričakovali, da bomo imeli za 27 odstotkov več gostov in za 49 odstotkov več nočitev. Doba bivanja se je podaljšala za 14 odstotkov, k čemur je prispevalo tudi lepo vreme," je v uvodu svojega poročila poudaril predsednik Zlatko Kavčič. Povedal je, da so se ohranili kot največje turistično Kulturno turistično društvo pod Krivo jelko Duplje postaja znano izven domačega kraja. Franci Čutar In Zlatko Kavčič sta podelila priznanja za urejenost hiš; dobila ga je tudi družina Tramte iz Lesc. društvo v državi. Lani so imeli 2238 članov, kar je 97 veČ od leta prej. Posebno so veseli 244 mladih, ki naredijo prve korake v turizem v Šolskem podmladku. Po svojih močeh finančno pomagajo drugim društvom v kraju, ki vračajo hvaležnost z udeležbo na akcijah v kampu Šobec. Za gasilce so kupili avto, oni pa so pomagali pri čiščenju jezerca. Plod dobrega sodelova- Takšne zveze ni v Sloveniji Glavna naloga v društvih Gasilske zveze Vodice bo v prihodnje opremljanje. Polje pri Vodicah - Na občnem zboru Gasilske zveze Vodice so tako delegati iz Šestih društev kot gostje s podpredsednikom Gasilske zveze Slovenije Tonetom Podobnikom in poveljnikom prve ljubljanske regije Jožetom Vidmarjem poudarili uspešno delo v minulem letu na vseh področjih. Rezultati so nadvse uspešni tako pri izobraževanju, usposabljanju, tekmovanjih in drugih aktivnosti. Med letom je bilo 17 intervencij, osem jih je bilo v naravnem okolju, sodelovalo pa je pri vseh 171 članov, ki so opravili 256 ur. Lani je 2800 gasilk in gasilcev na območju Gasilske zveze Vo- Tone Podobnik, podpredsednik GZ Slovenije: "Takšne zveze ni v Sloveniji!" dice opravilo več kot 11 tisoč ur. Na državnem tekmovanju bodo članice zastopane kar s petimi desetinami. "Letos bo na državnem tekmovanju kar devet ekip iz Gasilske zveze Vodice. Tako uspešne gasilske zveze ni v Sloveniji. Skoda, da danes ni tukaj župana, da bi mu čestital, saj je to uspeh, nad katerim je lahko več kot ponosen vsak župan,'ki pa je seveda odgovoren predvsem za ustrezno opremljenost," je na občnem zboru še posebej poudaril podpredsednik GZ Slovenije Tone Podobnik. Priznanje Gasilski zvezi Vodice je tudi odločitev, da bo na državnem tekmovanju gasilskih ekip letos sodil poveljnik Gasilske zveze Vodice Lojze Kosec, ki je tudi na območju vodiŠke zveze pripravljal tekmovanja. V letošnjem programu so poudarili sodelovanje s sosednjo Gasilsko zvezo Medvode, nadaljevanje aktivnosti na vseh področjih, še posebej pa pri opremljanju z oblekami. Čeladami, škornji, dihalnimi aparati ... Pri tem sta predstavnika Gasilske zveze Slovenije še posebej opozorila, da so vse pogostejše napačne usmeritve za nakupovanje lepih vozil, ki pa so znotraj prazna. Na zboru so priznanja podelili Janezu Jenku, Miru Repniku, Romanu Kraševcu in Štefanu nja je novo Hortikulturno društvo Lesce, ki dopolnjuje njihovo dejavnost pri urejanju kraja. Za slednje si prizadevajo zlasti člani upravnega odbora društva, ki so v vodstvu krajevne skupnosti. Skupaj z najemnikom so uredili restavracijo in kuhinjo v družbenem centru. Zaceli so obnavljati zadnje sanitarije v kampu, kjer jih čaka še zahtevna obnova restavracije. Glede na uspešno poslovanje so optimisti, žal pa so ovira za razvoj kampa nerešeni primeri denacionalizacije. Društvo že dolgo dokazuje, da ni zavezanec za vračilo zemljišč v naravi. Zaradi nesmislov v zakonu o turizmu in birokratskega odnosa države so prekinili tudi postopke za pridobitev statusa društva v javnem interesu. Njihovo veljavo dokazuje podatek, da so si doslej prislužili 74 priznanj, samo lani Šest. Tudi letos želijo dobiti modro zastavo, ki potrjuje kakovost njihovega naravnega kopališča. Društvu sta izrekla čestitke za ustvarjalno delo predsednik TZS Marjan Rožič in radovljiški župan Janko S. Stušek. Za pomoč so se zahvalili tudi Člani drugih društev v kraju. Zbor so sklenili s podelitvijo priznanj za urejenost hiš. Prejeli so jih Helena Cerar, Krista Čop, Šari-ka Debenec, Marija Justin, družina Kajdiž, Darinka Kau-čič, Marija Lomovšek, Danica Majstorovič, Zora Stiperski in Tone Tramte. Dan se je res končal drugače, z družabnim srečanjem ob plesni glasbi v obnovljenem družbenem centru Lesce. Stojan Saje Spodi\je Dup^e - Malo društev se lahko pohvali, da je v Šestih letih doseglo dober odziv med domačini in prek občinskih meja. To gotovo velja za KTD pod Krivo jelko, ki ima v programu privlačne dejavnosti. Društvo ima le 79 članov s plačano članarino. Ko je treba poprijeti za delo, se v vasi zbere še več ljudi. Skupaj so uredili Dup-Ijansko orientacijsko pot, ki so jo tudi lansko pomlad očistili, ob njej obnovili markacije in postavili nove table. Pri cerkvi v Zgornjih Dupljah so pomagali dokončati oblogo podnožja. Tako je izgled vasi iz leta v leto lepši. Za obiskovalce so pripravili vrsto prireditev. Turistični podmladek je poskrbel za spuščanje Gregorčkov po grapi pri Trnovcu. Spomladi je bilo peto "finfranje" pod Krivo jelko v Udin borŠtu, kjer prirejajo tudi rokovnjaški tek. Obisk tega kraja se povečuje; v knjigo se je vpisalo preko 8000 pohodnikov, vendar jih je prišlo še veliko več. Poleti so se veselili dobrega obiska tujcev v kampu pri Trnovcu. Gostje si radi ogledujejo znamenitosti v kraju. Lani so pripravili slovesnost ob odprtju obnovljene Boltarjeve kapelice v Spodnjih Dupljah, letos pa bi radi ob pomoči občine Naklo obnovili leseni del Vogvarjeve hiše, dokončali fresko sv. Krištofa na cerkvi v Zgornjih Dupljah in uredili korito v Zadragi, je povedal predsednik Ivan Meglic na občnem zboru. Lani so izpolnili vsa poslanstva društva. Kulturno življenje so popestrili z razstavo o delu in življenju župnika Franca Pirca v dupljanski graščini. Tam so poleti gostili 42 slikarjev na 6. razstavi EX-TEMPORE. Sezono so sklenili z božično-novoletno razstavo in nastopom Icoledni-kov. Vmes so v sodelovanju z našim časopisom gostili 4. Veselo jesen. Udeležili so se tudi srečanja turističnih društev Gorenjske v Tržiču. Poleg tega so organizirali pohod vaščanov na planino Duplje in jesenski izlet na Dolenjsko, ob koncu leta pa so ob pomoči drugih društev pripeljali božično smreko v Naklo. Dobro je uspel tudi letošnji nočni pohod do Krive jelke, kjer se je zbralo okrog tisoč ljudi. V društvu bodo napeli vse sile, da bi našli pravi par in spet obudili Dupljansko ohcet. Stojan Saje Delo z mladimi Kamnik - "Če pionirja pridobiš, potem tudi gasilske jubilante slaviš," je v poročilu na občnem zboru poudaril predsednik PGD Kamnik, ki ima več kot 200 članov, Franc Letnar. Poleg urejanja doma in vgrajevanja naprav pričakujejo novo vozilo za izvajanje zahtevnih tehničnih intervencij. Še posebno pozornost namenjajo v društvu izobraževanju in kadrovanju ter podmladku. Te aktivnosti ob stalni pripravljenosti in ustrezni usposobljenosti za intervencije in reševanje bodo nadaljevali v društvu tudi letos. Poleg uspešnega dela na vseh področjih pa so lani v društvu imeli tudi nekaj jubilantov. Franc Berlec je praznoval 50 let, Ignac Zupan in Jože Goričan 60, Božo Ja-nežič 80 let in Tomaž Podjed častitljivih 90 let. Andrej Žalar Srebrni šoferji in avtomehaniki Gorenja vas - "Tovariš predsednik, parada priprav^ena za mimohod," je na začetku praznovanja 25-letnice Zveze šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Žiri najavil poveljnik uniformiranih Članov Vojko Jezeršek. V paradi so se, med drugim, zvrstili gasilski avtomobili, starodobni "hrošč", narodne noše, uniformirani Člani in kamiona brez prikolic (enega je vozilo dekle). nega voznika so bile podeljene Stojanu Jesenku iz Žirov, Franciju Ferlanu iz Gorenje vasi, Andreju Habjanu iz Škofje Loke in Jožetu Fraklju iz Železnikov. "Plakete vzornega voznika so najvišja odlikovanja, ki jih lahko dobijo vozniki," je pojasnil poveljnik uniformiranih Članov Vojko Jezeršek, ki je tudi sam prejel posebno priznanje za odlično izvedene akcije. Spela Žabkar, foto: Tina Doki Precej vlaganj v koče Vsi odseki pri jeseniškem planinskem društvu so bili lani zelo dejavni, pa tudi v gospodarskem pogledu so s 67 milijoni tolarjev prihodkov zadovoljni. Ob srebrni obletnici: razvijanje novega prapora ZŠAM Žiri. Romšaku. Andrej Žalar Tržiški vrtci pričakujejo otroke, ki še niso vključeni v vrtec. V sredo, 17. marca, jih vabijo ob 17.30 uri v vrtec Palček, na ogled Pripovedke o hudem gradu in viteške igre, ki jih bodo predstavili otroci pod vodstvom mentoric iz Gradu. Prisrčno vabljeni! Vse tiste, ki bi želeli otroke vpisati v vrtec, pa obveščajo, da bo potekal redni letni vpis od ponedeljka, 22., do petka, 26. marca, od 6. do 14. ure, v sredo pa do 16. ure. V tem času bodo tudi dnevni odprtih vrat. Pričakujejo vas in se veselijo srečanja z vami! Tržiški vrtci WZrr>.6 Si*» M.irw Aui Muiea Paradi, ki seje od obrata Alpine na Blatih mimo slavnostne tribune v središču Gorenje vasi odpravila do Partizana, sta sledila proslava in občni zbor. Predsednik ZŠAM Žiri Marijan Do-lenecje uvodoma dejal, daje bil ustanovni občni zbor združenja 4. marca 1979. leta, od takrat naprej pa se je krog privržencev združenja hitro širil - danes ima ZŠAM Žiri okoli 200 članov v štirih občinah. Dolenec je poudaril, da je med člani dodobra zakoreninjeno prostovoljno delo. Prizadevajo si tudi za večjo varnost, kot tudi za razvijanje humanosti in solidarnosti med vozniki in drugimi udeleženci v prometu. Letos, je dejal Dolenec, so že drugič organizirali krvodajalsko akcijo. "Obstoj zdru- ženja ni vprašljiv, saj imamo že nekaj let več kot 200 članov," je zatrdil predsednik ZŠAM Žiri. ZŠAM je ob srebrni obletnici razvilo tudi nov prapor, katerega "botri" so bile štiri občine (Ziri, Gorela vas - Poljane, že-lezniki in Skofja Loka) ter sedem podjetij. Podeljenih je bilo tudi okoli 60 znaČk za staž v ZŠAM, najžlahtnejše med njimi, za 45-letno članstvo v ZŠAM, pa sta prejela Mato Ba-bič in Anton Se^ak. Plakete so prejeli tudi ustanovni člani in bivši predsedniki združenja, 25 plaket je šlo v roke drugim združenjem, eno so podelili izdelovalcu prapora Andreju Vidmarju, plaketa pa je bila podeljena tudi šivilji uniform Marjeti Tavčar. Plakete vzor- Jesenice - Planinsko društvo Jesenice v Karavankah in predvsem Julijskih Alpah skrbi za sedem koč in zavetišč (kočo na Golici, Erjavčevo kočo in ličarjev dom na Vršiču, kočo pri izviru Soče, zavetišče pod Špičko, Lipovčevo kočo in zavetišče na Zadnjem Voglu) in nekaj bivakov. Kot je na letnem zboru 12. marca ' povedal predsednik Branko Bergant, so minulo leto veliko vlagali v vzdrževanje. Med drugim so povsod poskrbeli za čiščenje rezervoarjev za vodo in manjša popravila, atestirali cisterne za gorivo, zamenjali so okna na Tičarjevem domu in, kjer je bilo potrebno, dokupili gospodinjsko opremo. Lani so beležili 817 članov, vendar za 70 manj kot leto prej. Ponosni so, da so v njihovih vrstah tri 90-letnice, najmlajši član pa šteje tri mesece. Upad članstva deloma pripisujejo razmeroma visoki članarini (3.800 tolarjev za Člane, 2.300 tolarjev za študente, 2.200 tolarjev za stare nad 70 let in 1.000 tolarjev za osnovnošolce in mlajše). Morebitni razlog je lahko tudi to, da ni večjih razlik pri ugodnostih za člane in nečlane, razen popustov pri prenočiščih v kočah. Obeta se, da bo Planinska zveza Slovenije sicer uvedla 50-odstotni pribitek na nočitve v visokogorju za nečlane. Čemur pa gorenjska planinska društva, združena v meddruŠtvenem odboru, niso preveč naklonjena. Posledica je lahko manjši prihodek koč. Letos bo jeseniško planinsko društvo nadaljevalo s popravili in posodobitvami v posameznih kočah, informacije bodo ponudili na svoji spletni strani in začeli pripravljali projektno dokumentacijo za Čistilno napravo na Vršiču. Podelili so Še tri srebrne in pet bronasti znakov Planinske zveze Slovenije za prizadevno delo v društvu, za dolgoletno vodenje gospodarske dejavnosti pa so se posebej zahvalili in poklonili sliko Alojzu Kolmanu. Mendi Kokot i Torek, 16. marca 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Podnevi se na viaduktu Tržiška Bistrica na gorenjski avtocesti topi naplužen sneg, ki čez noč zmrzne, zato je zjutraj cesta kot ogledalo. Podtabor - Na viaduktu Tržiška Bistrica na novozgrajenem avtocestnem odseku Podtabor - Naklo se v zadnjem obdobju v jutranjih urah pojavlja poledica. Naplužen sneg ob cestišču se namreč zaradi visokih dnevnih temperatur hitro topi, voda pa nato odteka po vozišču. Ponoči se temperatura spusti pod ničlo, zato natekla voda na vozišču zmrzne, da cesta v jutrai\jih urah postane pravo ogledalo. Zatorej vozniki: previdno! "Izvedba viadukta je v dolžini dvesto, tristo metrov v resnici nekoliko nerodna, na kar smo Dars že opozorili. Naša zimska služba namreč lahko sneg s cestišča odrine le do odbojne ograje in protihrupne zaŠČite, od tam pa ga je strojno nemogoče umakniti. Ta sneg se v toplih dneh topi, čez noč pa na tem delu nastane led. Ravno zato smo ta del ceste vsak dan posipali zvečer in zgodaj zjutraj, kljub vsemu pa voznikom priporočamo previdno vožnjo," je pojasnil vodja zimske službe pri Cestnem podjetju Kranj Jože Pirnat. Včeraj zjutraj so se na viaduktu Tržiška Bistrica pripetile kar tri prometne nesreče, v katere je bilo udeleženo pet vozil, na srečo pa so zabeležili zgolj materialno škodo. Kot pa pravi Pirnat, zanje ni bila kriva poledica: "Naše vozilo se je tam peljalo okoli 5.15 ure in kot mi je zagotovil voznik, na vozišču ni bilo zaznati nobene poledice in da je bila cesta normalno prevozna. Enako so mi zatrdili tudi na policiji, saj se je nekaj minut pred prvo prometno nesrečo po viaduktu peljala policijska patrulja, ki prav tako ni zaznala poledice na Brez takse za izdajo potnega lista V soboto uveljavljena novela zakona o upravnih taksah prinaša nekatere novosti, med njimi tudi možnost oprostitve plačila upravne takse. Kranj - Novela zakona o upravnih taksah, ki je stopila v veljavo v soboto, 13. marca, namreč omogoča držav^anom s slabšim premoženjskim staiyem oprostitev plačila upravne takse za izdajo osebne izkaznice ali potnega lista. Pri ugotav^aiyu slabih premoženjskih razmer pa novela o vzajemnosti v enak položaj postavlja tako slovenskega držav^ana kot tujca, če bosta uveljavljala enako ugodnost. Taka rešitev je prilagojena evropskim predpisom. Včeraj je na viaduktu vožnjo predčasno končalo kar pet voznikov. Tokrat menda poledica ni bila razlog za kar tri prometne nesreče v enem jutru. v v voziscu. s 15. marcem se je iztekla pogodba med kranjskim cestnim podjetjem in Darsom o izvajanju zimske službe, kljub temu pa je Pirnat napovedal, da bodo cestarji danes naplužen sneg na tem delu avtoceste od- stranili ročno, da ne bo več prihajalo do poledenitve cestišča. "Za zimsko vzdrževanje avtocesto pa bodo odslej skrbeli sami na Darsu, saj gre samo Še za rutinsko delo. Nesmiselno bi bilo, da bi pogodbo zaradi tega podaljševali še za teden ali dva. Lahko pa pripomnim, daje letos Traktor popolnoma uničen Petkov požar gospodarskega poslopja in traktorja na domačiji Pr" Vrbenčkovih je povzročil za vsaj 10 milijonov tolarjev škode. v v Zabnica - Zgodi\je popoldansko mrtvilo v času kosil so v Zab-nici razvneli plameni. Anton Kuralt, po domače Vrbenčkov iz Zabnice, je tisto popoldne na traktor pripel trosilec in ga zaradi počene pnevmatike potisnil v gospodarsko poslopje. Anton Kuralt ne more verjeti, kako se je njegov traktor lahko vžgal. S pnevmatiko je nato odšel k vulkanizerju, v tem času pa je po podatkih policijske uprave kratek stik na električni napeljavi povzročil ogenj, ki je posledično zajel tudi traktor. Požar so pogasili kranjski poklicni gasilci ter prostovoljni v gasilci iz Zabnice in Bitenj. "Traktor je bil praktično nov, star komaj šest let. Bil je zelo kakovosten, s klimo, radiom, v mnogih pogledih boljši kot marsikateri avto. Zato mi ni jasno, kako je lahko do tega prišlo," je še vedno pretresen povedal An- Zdrsel v kanjon Kokre Krai\j - V soboto zvečer je v kanjon Kokre v Kranju zdrsel 25-let-nik, ki pa jo je srečno odnesel le z odrgninami. Mladenič je bil na mostu čez Kokro na Poštni ulici v Kranju dogovorjen s prijateljem. Slednji ga je ob prihodu še videl stati na robu kanjona, in sicer na mestu, kjer odlagajo sneg, že naslednji trenutek pa mu je izginil izpred oči. Kot navaja policija, je 25-letni Kranjčan zaradi vinjenosti izgubil ravnotežje in zato zdrsnil po 30-metrskem pobočju v reko. Zdrs se je na prvi pogled končal le z odrgninami, mladeniča pa so iz ledeno mrzle vode na most dvignili z dvigalom. Po nuđenju prve pomoči so ga odpeljali na opazovanje v ljubljanski Klinični center. Turna smučarja presenetil plaz Bohinj - V soboto dopoldne se je na Bogatinskem sedlu hudo poškodovala 22-letna turna smučarka iz Ljubljane. Osemčlanska skupina študentov iz Ljubljane se je tega jutra s planinskega doma na planini Komna pri Kraju, kjer so prespali, pod vodstvom vodje skupine odpravila na turno smučanje proti Bogatinovem sedlu. Po približno uri hoje s turnimi smučmi so prečkali manjše zasneženo pobočje. Vodja skupine in prva študentka sta ga varno prečkala. Česar pa ni uspelo naslednjim dvema študentoma, saj seje v tistem trenutku sprožil plaz. Taje delno zasul študenta, njegovo 22-letno kolegico pa je plaz zasul v celoti. Ker seje pri tem hudo poškodovala, so na pomoč poklicali policijski helikopter. Z njim so študentko odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. S.Š. ton Kuralt. Na pomoč so mu priskočili tudi sosedje, ki so kompozicijo traktorja in trosilca potegnili iz gospodarskega poslopja, sicer bi le-ta najbrž v celoti pogorel. Objekt je sicer v celoti namenjen prav shranjevanju kmetijske opreme. Na objektu so bili nekaj dni kasneje vidni znaki požara, konstrukcija pod streho je počena, ožgani so leseni deli - ostrešje in glavna vrata. "Ne vem, zakaj je prišlo do požara, vem pa, da so Šla v nič leta dela. Traktorje neuporaben, nov stane vsaj 12 milijonov tolarjev," je povedal Kuralt, ki ne ve, kako naprej z delom. Zanimivo je, da je traktor zgorel vse do rezervoarja, nafta pa se na sreČo ni vžgala. Kako bodo Vrbenčkovi iz Zabnice nadaljevali z delom na srednje veliki kmetiji z 11 hektarji obdelovalnih površin, 40 glavami živine in s pridelovanjem krompirja, jim še ni jasno. "Na srečo se požar ni razširil na hlev. Vsekakor pa čakamo na zavarovalniškega agenta, da bomo lahko vsaj za silo uredili objekt. Nabava novega traktorja je zaenkrat v oblakih," nam je še povedal Anton Kuralt, ki še sedaj ne more verjeti, da se je vžgal tako dober traktor, ki gaje redno servisiral. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki V prometu še zimske razmere Kraiy - Čeprav je v skladu z veljavno prometno zakonodajo predvideno, da na motornih vozilih od 15. marca ni več potrebna zimska oprema, z menjavo zimskih pnevmatik za letne ni potrebno hiteti. Prometne zimske razmere namreč veljajo tudi po tem datumu, če se sneg oprijema ceste, če je cestišče poledenelo oziroma, če je temperatura pod plus 7 stopinj Celzija. Zaradi hladnih juter je izpolnjen vsaj en pogoj, torej je uporaba zimske opreme še obvezna. M.G. naše cestno podjetje dobro skrbelo za zimsko službo na avtocesti, upam si trditi, da smo bili med najboljšimi v Sloveniji." Simon Subic Prav prilagoditev evropskim predpisom je vlado kot predlagateljico vodila k pisanju novele. Po ugotovitvah evropske komisije o napredku Slovenije za leto 2002 so bile namreč upravne takse, ki so jih zaračunavali pri izdaji nekaterih dokumentov v postopkih pred carinskimi organi, v nasprotju z evropskimi predpisi. Zaradi prilagajanja evropski zakonodaji bodo tako ukinjene carinske takse, v skladu s taksami, kakršno zaračunavajo ostale članice EU, pa bo usklajena tudi višina taks za vizume za tujce. NESREČA Pomagali so gasilci Škofja Loka - Minuli četrtek se je v Škofj i Loki pripetila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje poškodovala. Po poročanju policije je voznik kombiniranega vozila v večernih urah vozil po re-;ionalni cesti iz smeri bencinske črpalke proti Spodnjemu trgu v kofji Loki. Ko je peljal po klancu navzdol, je zapeljal levo na nasprotni vozni pas, v tem trenutku pa je nasproti pripeljal vlačilec. Kljub zaviranju voznika vlačilca in umikanju v levo je prišlo do čelnega trčenja, zaradi katerega je voznik kombiniranega vozila ostal ukleščen v svojem vozilu. Iz objema pločevine so ga rešili šele gasilci, nato pa so ga zaradi hudih poškodb odpeljali v ljubljanski Klinični center. S. Š. f » ■ I m '' Kopalnica je prostor, kjer začnemo in končamo dan. Moderna, sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi v Merkurju, kjer sledimo modnim trendom, se prilagajamo va§im željam in vam svetujemo pri izbiri. Celovita ponudba keramičnih ploščic, sanitarne keramike, armatur in kopalniških dodatkov priznanih blagovnih znamk na enem mestu -v Merkurjevih trgovskih centrih na oddelkih s kopalnicami. Ne prezrite! Pri nakupu keramičnih ploščic Zirconio, Iris, Gorenje, Martex ali Emil in kopalniških radiatorjev Bial, MLM, Variš ali Vogel & Noot vam od 8. do 31. marca 2004 priznamo 10-odstotni popusti Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov! ki želijo potovati v Slovenijo. Spremembe, ki so sprejete zaradi prilagajanja evropski zakonodaji, bodo stopile v veljavo s 1. majem, ko Slovenija vstopi v Evropsko unijo. Pri sestavi letošnjega proračuna je vlada že upoštevala finančne posledice vstopa Slovenije v Evropsko unijo in s tem tudi predvidene prihodke od carinskih taks. Te naj bi do 1. maja znašale okoli 900 milijonov tolaijev. Izpad prihodkov bo država nadomestila s prihodki iz naslova zadržanja 25 odstotkov pobranih uvoznih dajatev za kritje administrativnih stroškov carinske službe. Ker novela prinaša tudi spremembe pri zaračunavanju gradbenih upravnih taks, se bo državni proračun na njihov račun povišal od 250 do 350 milijonov tolarjev. Zaradi spremenjene višine taks za vizume tujcem se bodo prihodki letos povečali za okoli 240 milijonov tolarjev, v naslednjih letih, ko naj bi se število prošenj za izdajo vizumov povečalo, pa naj bi se prihodki iz tega naslova povišali Še za deset odstotkov oziroma sto milijonov tolarjev. Simon Šubic KERAMIČNE PLOŠČICE KOPALNIŠKI RADIATORJI od 8. do 31.3.2004 »j -u v I £ t ^^ I»: m Z nT O t o 2 9 U ■b 9 •O oe D MERKUR C Sldneta Žagarja 67, Kranj Primikovo, tel.: 04201 7900; MERKUR. Sp. Plav/ 3b. jesenicc, tel.: 04 583 4^00; MERKURDOM. Gorenjska cesla 41, Radovljica, tel.: 04 5^7 13 00 MERKUR Ustvdr)amo zadovoljstvo '«1 •it. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN POGOVOR / info(g'g-glas.si Torek, 16. marca 2004 strokovno visjo šolo Z ravnateljico in direktorico Srednje elektro in strojne sole Kranj Andrejo Pogačnik smo se pogovarjali o vzrokih, zakaj se zapleta pri ustanovitvi višje strokovne šole. Kraiy - O višji strokovni šoli za elektroniko in informatiko se govori že skoraj deset let, V prizadevai\ja za i\jeno ustanovitev so se vk^učili tako gorenjsko gospodarstvo ter gospodarska in obrtna zbornica kot tudi lokalne skupnosti. Po zadi\jih obljubah ministrstva naj bi v Krai\ju do te šole vendarle prišli v šolskem letu 2005/06. Koliko časa nazaj segajo prizadevanja za ustanovitev višje strokovne šole v Kranju? "Srednja elektro in strojna šola Kranj je bila v okviru projekta Phare leta 1995 ena izmed pilotskih šol pri pripravi višješolskega programa elektronike. Takrat je bil potem izbran šolski center Velenje, mi pa bi naj bi se v naslednjem koraku priključili k izvajanju tega programa. Sam elaborat o ustanovitvi višje šole za elektroniko izhaja že iz tega leta. Kasneje smo ga v letih 1997 in 1998 obnovili, lani juU-ja pa smo vložili nov elaborat za ustanovitev višje šole za informatiko in dopolnjen elaborat za ustanovitev viŠje šole za elektroniko. Cilj, želja oziroma potreba srednje elektro in strojne šole je, da se poklicni in strokovni šoli ter tehniški gimnaziji znotraj zavoda priključi še višja strokovna šola. Ta čas smo začeli pripravljati elaborat še za nov program mehatronike. Na kakšni podlagi je nastala odločitev za ustanovitev te šole ? "Višješolska programa elektronike in informatike v prvi vrsti nadgrajujeta že obstoječe srednješolske programe. Razen tega so se pojavile velike potrebe po teh kadrih, o čemer pričajo podatki zavoda za zaposlovanje. Te namreč iz leta v leto naraščajo. Tretji razlog, ki je bistven, zakaj tudi regija podpira ustanovitev višje šole, pa so ekonomski kazalci in trendi razvoja v elektroindustriji, ki so na Gorenjskem v porastu. Več kot sto gorenjskih podjetij zaposluje okrog 11.500 ljudi, ki so lani ustvarili 240 milijard slovenskega prihodka. To predstavlja več kot 34 odstotkov prihodka vse elektroindustrije v Sloveniji. Podjetja so v letu 2002 ustvarila 75,6 milijarde tolarjev bruto dodane vrednosti, kar je 21 odstotkov nad slovenskim povprečjem v elektroindustriji. Vse to kaže na to, da je potreben vse večji Andreja Pogačnik delež razvojnega dela, uporabe sodobnih tehnologij, kar obenem pomeni, da se kažejo potrebe po novih in bolj usposobljenih kadrih." Kakšne so potrebe po kadrih v številkah ? "Na področju elektrotehnike so delodajalci v letu 2001 povpraševali po 289 delavcih, v letu 2002 po 315 delavcih. Analizo kadrovskih potreb v prihodnjih desetih letih je na pobudo gorenjskih občin pripravil še regionalni razvojni center. Do leta 2010 naj bi gorenjsko gospodar- stvo na leto potrebovalo približno 60 inženirjev elektrotehnike in elektronike, temu pa je treba dodati še potrebe po prekvahfi-kacijah - teh bi bilo na leto okrog 30. Kot pravijo pri zavodu za zaposlovanje, te analize še vedno niso realne, saj so samo letos imeli že veČ kot 70 potreb po teh poklicih. Skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije smo izvedli tudi anketo, v katero smo vključili 38 podjetij. Izkazalo se je, da so podjetja na področju elektronike pripravljena na leto zagotoviti približno 40 mentoijev in usposabljati 70 študentov. Vsem študentom so pripravljena zagotoviti tudi 800 ur praktičnega izobraževanja v podjetju. Podobno velja za področje informatike - podjetja so pripravljena zagotoviti 31 mentorjev in usposabljati vsaj 65 študentov na leto." Kje se je pri ustanavljanju višje šole ustavilo že pred skoraj desetimi leti in zakaj se zatika zdaj? "Rada bi poudarila, da so v programu regionalnega razvojnega programa Gorenjske ta cilj opredelili z najvišjo stopnjo pomembnosti na področju razvoja človeških virov. Torej vsi, od lokalnih skupnosti, gospodarstva ter obrtne in gospodarske zbornice podpirajo ustanovitev te šole. Na zadnjem sestanku so predstavniki ministrstva, znanost in šport zagotovili, da naj bi šola začela delovati v šol- Čak£uo le še ministrstvo Pri prizadevanjih za pridobitev novih višješolskih programov v Kranju zelo aktivno sddeluje tudi kranjska občina. "Pred enim mesecem smo se sestali z državno sekretarko pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, pristojno za visoko šolstvo. Ta čas imamo zgolj ustne informacije, da se stvari na ministrstvu odvijajo tako, kot želimo. Želimo tudi, da se čimprej naredi zapisnik tega pogovora in bi lahko nadaljevali postopke za ustanovitev višje strokovne šole," je razložil podžupan Štefan Kadoič. Njeno ustanovitev podpirajo tudi pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po mnenju vodje službe za izobraževanje Janeza Dekleve ima elektroindustrija na Gorenjskem tradicijo, hkrati pa je razvojno usmerjena. "Zato je treba zagotoviti nek program, ki bo zagotovil kritično maso inženirjev za to področje." Meni še, da bi moralo območno gospodarstvo uveljavljati svoje interese v prestolnici tudi preko obrtne zbornice. Pri šolskem ministrstvu pa so bili glede višje strokovne šole v Kranju zelo kratki. Povedali so le, da obstaja realna možnost, da bi šola začela delovati v študijskem letu 2005/06. Računalniška učilnica na srednji elektro in strojni šoli. skem letu 2005/06. Tudi kranjski mestni svetniki so sprejeli sklep, ki nalaga občinski upravi, da pripravi vse potrebno, da se ustanovi višja strokovna šola v okviru naše organizacijske enote." Ampak glede na tako široko podporo, kako to, da do tega še ni prišlo ? "Tu se z naše strani ustavi. v Sola in občina sta naredili vse, kar je bilo v njuni moči, zdaj čakamo odgovor ministrstva." Kaj prinašata nova višješolska programa elektronika in informatika? "Študij traja dve leti in je razdeljen na teoretično in praktično izobraževanje. Polovico oziroma kar osemsto ur izobraževanja študentje opravijo v podjetju, kjer imajo tudi svojega mentorja. Trije glavni cilji višješolskega študija na teh dveh področjih so razširitev in poglobitev teoretičnih znanj, usposabljanje, da ta znanja znajo praktično uporabljati v organizaciji, poudarek pa je še na veČji poslovni komunikativnosti." Kakšno je zanimanje dijakov za tovrstno izobraževanje? "O tem se govori že deset let, tako da sploh letos dijaki že kar sami sprašujejo, kako je s tem. Treba je povedati, da se v ta dva programa vpisujejo predvsem dijaki, ki so opravili triletno poklicno izobraževanje in so že zaposleni oziroma imajo tri leta delovnih izkušenj v proizvodnji in si želijo neko nadgradnjo znanja. Potem so kandidati, ki so opravili poklicno tehniško izobraževanje in morda nimajo toliko teoretičnega predznanja, so pa tehnično usposobljeni. Pa dijaki z zaključnim in mojstrskim izpitom, ki imajo ravno tako možnost vpisati se v ta program. Poleg teh, seveda, ki imajo štiriletno srednješolsko izobrazbo. Torej paleta kandidatov, ki se lahko vpišejo v ta program, je zelo široka." Kakšna znanja in sposobnosti bodo pridobili prihodnji študentje v okviru teh dveh programov ? "Ti študentje bodo usposobljeni za konkretno, praktično delo v podjetju. Bistvo višješolskega programa je namreč, da se del izobraževanja opravi v podjetju, kjer pripravijo tudi mentorsko nalogo na nekem področju. Poudarek je predvsem na uporabnem znanju. Medtem ko se inženirji z visoko ali univerzitetno izobrazbo šele po koncu šolanja začnejo usposabljati za določeno nalogo. V tem je bistvena razlika." Ali šola izpolnjuje kadrovske in prostorske zahteve za izvajanje tega študija? "Povsem. Mi smo edina šola na Gorenjskem, ki izobražujemo za programe elektrotehnike, tako da praktično v celoti izpolnjujemo kadrovske pogoje. Večina zaposlenih ima univerzitetno izobrazbo. Tudi predstavniki nekaterih podjetij so pripravljeni sodelovati kot predavatelji pri izvajanju višješolskega programa. Razen tega imamo izobraževanje odraslih, kar omogoča vpis v višješolske programe tudi na tem področju. Pomembno je še, daje v naši bližnji okolici dijaški dom, nenazadnje smo tudi v središču gorenjske regije, kar pomeni široko dostopnost za vse. Mateja Rant, foto: Tina Doki LOČANKA www.gorenj skiglas.si Piše Miha Naglič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih S64 Vrata ali Planica Ste kdaj pomislili, katera dolina je lepša: Planica ali Vrata? Josip Lavtižar in Jakob Aljaž sta v tem vprašanju dolgo leta vodila pravi spor. Lavtižar je lepoto prve večkrat "zagovarjal" tudi v svojih spisih. V knjižici Razgled po domovini (Jesenice 1941) je priobčil črtico z naslovom Vrata ali Planica. Tu svojo dolino povzdiguje skozi usta treh izletnikov: doktorja Ivana Trčka, njegove žene Marice in njunega prijatelja Brenčiča. Skupaj se odpravijo na izlet v dolino, za katero so slišali praviti, daje "veleromantična". Ko so bili enkrat v njej - iz Ljubljane so se seveda pripeljali z vlakom - je čustveno navdahnjena Marica takoj ugotovila, da ji Planica ugaja bolj od Vrat. A soprog jo opomni, da mora za tako trditev navesti tudi razumske razloge. "Prav lahko jih navedem. Prvič je pot v Planico več kot polovico krajša. Ali se spominjaš, kako utrujena sva prišla lansko leto v Aljažev dom v Vratih? S postaje Dovje sva ho- dila skoraj štiri ure, da so-me dva dni noge bolele. Ko sva tako dolgo hodila, sva mislila le na počitek, in se nama ni ljubilo občudovati Jepih prizorov. To ni nobena zabava več. Ne rečem za ljudi, ki imajo dovolj časa ... Pa še nekaj drugega. Ta prijetni vzduh v Planici. Kako čist zrak in nikjer dima! Saj veš, kako se je kadilo v tovarniškem dimniku v Mojstrani pri vhodu v Vrata. Tukaj pa dolina, kakor bi bila prišla danes iz Stvarnikove roke." Soprog jo opomni, naj ne pozabi, da so Vrata ob vznožju najvišje gore v Jugoslaviji. A Marica vztraja: "Čeprav. Tukaj snio pa ob vznožju Jalovca, ki je, kakor trdijo nekateri, prva najvišja gora za Triglavom. Slišala sem tudi, da ima Matterhorn v Švici najlepšo obliko med ondotnimi gorami, Jalovec pa najlepšo med gorami Julijskih Alp. Le poglejte ga! To je kakor vitek gospodič med drugimi bolj rejenimi kolegi. Ali nima njegova piramida krasnejšo obliko kot Triglav?" Mož ji pritrdi in skupaj gredo naprej. Ob pogledu na stene vse naokoli se oglasi BrenČiČ: "Stadion, ki ga ne more nihče zgraditi. Jaz držim z Marico. To je veličas-tvo, ki nam popolnoma nadomešča Vrata." Marica brž poprime: "Drugič dostavljam še to, da je Planica vso pot od železnice do tu popolnoma odprta, Vrata pa so zakrita z gozdi in se odpro šele takrat, ko si že v koncu doline." Jalovec na Gasparijevi podobi. Doktor bi rad še ugovarjal, a se komaj spomni, kako. Napake, ki jo je izrekla Marica, ne opazi: da je Jalovec po višini takoj za Triglavom. Čudno se mi zdi, da Lavtižar, ki je to pisal, ne bi vedel, da je od Jalovca (2646 m) skoraj za sto metrov višja Skrlatica (2740 m), višji pa je tudi njegov sosed Mangart (2679 m). Po lepoti in prepoznavnosti njegove ikone mu pa res ni para, saj ga sicer Planinska zveza Slovenije najbrž ne bi postavila v svoj grb. Ko torej ne ve, kako bi še ugovarjal, naposled reče Trček: "Kje pa ima Planica kakšen Pe-ričnik?" Marica: "Poglej Savo-Nadižo, kako se vali čez skalovje. Četudi ne pada tako naravnost kot Peričnik, vendar ne zaostaja dosti za njim." In kot da moža še ni povsem prepričala, navede naposled, ko se napotijo nazaj k bližnji železnici, tudi dostopnost doline: "Kako lahko pridejo v Planico tudi slabi pešci! V enem dnevu napravijo to pot polagoma, ne da bi kaj trpeli. Vsakemu bom hvalila in priporočala krasno Planico." "To pa je že prevelika hvala", poslednjič protestira Trček. "Planinsko društvo bi bilo že davno zgradilo sijajen hotel za izletnike, če bi bila Planica tako imenitna." "Na to imam pa jaz pripravljen odgovor," pohiti Brenčič, čigar ust se seveda poslužuje sam Lavtižar. "Planinsko društvo se zanima le za nekatere kraje in čestokrat za manj važne, pri katerih ima velike stroške pa malo dobička ali pa še izgubo. Toliko vem, da v Planici kljub mnogemu prigovarjanju ni postavilo še niti ene klopi, kar je pravzaprav vseeno, ker sem že večkrat slišal in sem tudi sam teh misli, da olepšave le kazijo naravno lepoto. Vrata so že nekoliko podobna moderni gospi-ci, Planica pa naj ostane krepko kmetsko dekle, ki ne potrebuje umetnih dodatkov, ker je lepša brez njih. Na ta način je pa menda tudi rešeno vprašanje, katera postojanka komu bolj ugaja." ■■-.I- • Torek, 16. marca 2004 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^5. STRAN Ime slovenske kneževine bo poslej označevalo turistično ponudbo škofjeloškega, kranjskega in kamniškega . turističnega območja, kamor bo skoraj tri leta privabljala tudi kartica ugodnosti. Ljubljana - Predstavniki treh lokalnih turističnih organizacij so minuli teden v Slovenskem turistično informativnem centru predstavili osredi\jo Goreiysko kot turistično destinacyo (namembni kraj) pod imenom "Carniola - dežela dozivety", saj so prepričani, da imajo ti kraji za domače in tuje obiskovalce vse leto zanimivo in bogato ponudbo. Po dobrih izkuši^jah s kartico ugodnosti na Škofjeloškem^ bodo kartico ugodnosti "Ugodno po Carnioli'' uvedli na območju osrednje Goreiyske za obdobje do konca leta 2006. številne poletne prireditve in bogata gurmanska ponudba. Za vsa tri osrednja mesta je mogoče reči, da so stara mesta, kjer se je mogoče spomniti tudi starih legend, pozimi pa je veliko možnosti za zimske športe: smučanje, sankanje drsanje. Sporočilo o povezovanju na turističnem področju, ki so ga konec tedna predstavili direktorji treh lokalnih turističnih organizacij: Zavoda za pospeševanje turizma BlegoŠ iz Škofje Loke mag. Saša Jereb, Lokalne turistične organizacije Kokra iz Kranja Robert Bauman in Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik Miran Jereb, je zagotovo prijetno presenečenje. Po skromnih dveh letih sodelovanja so namreč ugotovili, da imajo območja teh organizacij veliko skupnega in da obiskovalce ter turiste občinske meje ne zanimajo. Ker zgledov za sodelovanje in celo teritorialno opredelitev v današnjem času ni, so si ime za območje osrednje Gorenjske posrečeno sposodili v preteklosti, saj naj bi v času razvoja prve slovanske države Karantanije v 7. in 8. stoletju na območju južno od Karavank nastala samostojna slovanska kneževina Carniola. In ker je bilo na škofjeloškem, kranjskem in kamniškem koncu nekoč lepo in zanimivo, kot nam priča bogata dediščina, je lahko obujena Carniola, kot so prepričani, dežela doživetij tudi danes. tematskih izletov, za katere pa so opisi in zemljevidi, natisnjeni v več jezikih, žal že poŠli. Ni pa to edina skupna ponudba, ki nudi možnosti aktivnega preživ- Kartica ugodnosti za skoraj tri leta Če so bili tematski izleti prvi turistični produkt sodelovanja treh lokalnih turističnih organi- izdajati kartice za enkratni - tridnevni obisk. Gre za liČno oblikovan zveščič v treh jezikih z osnovnimi informacijami o območju in na 40 straneh malega priročnega formata je predstavljenih 57 ponudnikov, ki bodo lastniku kartice (ta je na zadnji strani in se glasi ija ime) odobrili od 10- pa do 100-odstotni popust pri namestitvah, gostinski ponudbi, rekreacijskih storitvah, ogledih in nakupih. Kartico so natisnili v 10.000 izvodih in jo bo mogoče dobiti od 19. marca v vseh turističnih informativnih centrih, turističnih točkah in ponudnikih po ceni 2.000 tolarjev, v času promocije in turističnega sejma Alpe Adria v marcu pa po ceni 1.500 tolarjev. Samo z izdajo kartice pa delo še ni končano: morda še pomembnejša je njena promocija in trženje, zato načrtujejo poleg ljubljanskega sejma skupni nastop tudi na skorajšnjem v Celovcu. Direktorji Lokalnih turističnih organizacij osrednje Gorenjske (od desne) Robert Bauman, Saša Jereb in Miran Jereb na predstavitvi "Camiole - dežele doživetij". Bogata ponudba vse leto Kot smo slišali na tiskovni konferenci, seje sodelovanje začelo s skupno ponudbo osmih Ijanja prostega časa. Športnim navdušencem so na voljo poleg kolesarskih tudi jahalne poti, jadralno padalstvo in športno plezanj e. Raziskovalcem narave ponujajo gozdne poti, tematske pohodne poti, planinske ture, čolnarjenje, ribolov in lov. Radovednežem bodo ustregli z obiskom Rupnikove linije, prikazom domačih obrti na podeželju, zlasti v poletnem času pa lahko popoldneve in večere popestrijo zacij, pa so sedaj pripravili precej širšo ponudbo. Po dobrih izkušnjah v preteklih letih s kartico ugodnosti na Škofjeloškem -v letih 2002, 2003 so jih za območje štirih občin prodali 4 tisoč, so se tokrat odločili za podoben, vendar širši projekt: kartico ugodnosti "Ugodno po Car-nioli", ki bo veljala do konca leta 2006. Torej nekoliko drugačen pristop, kot ga je nedavno ponudila Ljubljana, ko je začela Prihodnje leto transferzale V Združenju Carniola, ki seje lani rodilo iz opisanega sodelovanja, imajo še veliko načrtov. Dogovorili so se namreč, da naj bi vsako leto izpeljali vsaj en večji projekt. Za prihodnje leto je to izdaja kolesarske in pohod-niške transferzale Carniole, saj ima vsako od treh vključenih območij že izdelane svoje, z veznimi potmi pa naj bi jih zaokrožili na celotno območje. Pri tem gre seveda za zemljevide in opise, kar vse zahteva tudi določena sredstva, pri čemer upajo, da bodo uspešni pri zbiranju sredstev, kot letos. Projekt kartice ugodnosti "Ugodno po Car-nioli" je stal 2,5 milijona tolarjev. Štefan Žargi Unitech lani uspešen Kljub cenovnim pritiskom so lani v TOG Unifech Lth-ol ustvarili za 12 odstotkov večjo prodajo in za petino večji dobiček iz poslovanja. Škofja Loka - K^ub razvojnim problemom pri uvajaiyu novih izdelkov in cenovnim pritiskom, ki so še posebej značilni za avtomobilsko industrijo, je škofjeloška družba TCG Unitech Lth-ol, ki je v popolni lasti Angležev, lani z 800 mil^oni tolarjev dobička uspešno poslovala. Proizvodilo so širili v smeri višje stopinje obdelave, veliko investirali in zaposlovali, velike načrte imajo tudi za letos, ko naj bi se dobiček skoraj podvojil. Podjetje TCG Unitech Lth orodjarna in livarna, d.o.o., ima dolgoletno tradicijo in izkušnje na področju konstrukcije in izdelave dačnih orodij ter tehnologije tlačnega litja. Podjetje izdeluje ulitke iz aluminijevih in magnezijevih zlitin in vsa potrebna orodja in ima v svojem programu najzahtevnejše ulitke za avtomobilsko industrijo, pa tudi plinsko in regulacijsko tehniko in posebno zahtevno fino-mehaniko. Kupci izdelkov podjetja TCG Unitech Lth-ol so večinoma nemška, španska, francoska in avstrijska podjetja. Kot v prejšnjih letih ie bilo tudi v letu 2003 podjetje TCG Unitech Lth-ol, d.o.o., zelo uspešno in je zabeležilo rast čistih prihodkov od prodaje za II,9 odstotka, saj so v tem letu ti znašali 18.482 milijonov tolarjev, v letu 2002 pa 16.510 milijonov. VeČino prihodkov od prodaje to uspešno slovensko podjetje ustvari na tujih tržiščih, in sicer kar 17.798 milijonov tolarjev ali 96,3 odstotka, medtem ko je delež na domačem tržišču manjši - le 684,5 milijona tolarjev. Iz prodaje po panogah je razvidno, da je v letu 2003 večinski 97-odstotni delež zavzemala avtomobilska industrija, kjer je mogoče med kupci najti vse najpomembnejše avtomobilske koncerne. Delež prodaje v avtomobilski panogi pa še narašča - leta 2001 je znašal 84 odstotkov, leta 2002 pa že 94 odstotkov. Anton Papež, direktor podjetja TCG Unitech Lth-ol, je ob uspešnih rezultatih dodal: "Dosežki poslovnega leta 2003 so rezultat obsežnega tehnološkega razvoja našega podjetja, hkrati pa tudi dosežek smotrne in preudarne prodajne politike, katere stalni cilj je odpiranje novih proizvodnih segmentov s povečano stopnjo dodane vrednosti. Podjetje je bilo v preteklem letu podvrženo tehnološko razvojnim problemom pri uvajanju novih izdelkov z vidika množice novih proizvodov in cenovnim pritiskom tujih kupcev zaradi poostrenih razmer na svetovnem trgu, vendar je uspe- lo izboljšati tehnične in tehnološke karakteristike izdelkov in tudi produktivnost dela." Čisti dobiček je ob koncu leta 2002 znašal 141,3 milijona tolarjev, v zadnjem poslovnem letu pa se povečal na 536,3 milijona. Poleg vpeljave novih izdelkov, povečanja proizvodnih kapacitet in, racionalizacije proizvodnih procesov, za kar je bila namenjena večina investicijskega denarja -okoli 4,6 milijona evrov, se je precej povečalo tudi število razpoložljivih delovnih mest, saj je bilo v letu 2003 dodatno zaposlenih 41 delavcev, največ v novem obratu v Retečah. Skupno število zaposlenih je bilo konec leta 982. Podjetje TCG Unitech Lth-ol napoveduje rast tudi za leto 4 2004, ko pričakujejo tako povečanje čistih prihodkov od prodaje kot tudi dobička, ki naj bi se glede na pričakovanja povečal za okoli 87 odstotkov. Leto 2004 pa bo prelomno tudi na področju razvojne dejavnosti, ki je bila doslej usmerjena na procese litja, mehanske obdelave in izdelave orodij, v letošnjem letu pa bodo v proizvodnjo uvedli tudi postopke površinske obdelave, impregnacije in nanašanje silikona kot tesnila na odlitke, kar bo izdelkom povečalo dodano vrednost. Kot smo že poročali, pa se družba TCG Unitech Lth-ol srečuje s precejšnjimi prostorskimi problemi, saj je razvoj na lokaciji Vincarje v Škofj i Loki onemogočen. Ker ni prostora, pa tudi obljube o prometnih rešitvah so ostale neizpolnjene, v Unitechu, poleg obrata v Ljubljani v nekdanjem Litostroju, načrtujejo tretjo tovarno. Od lokalne skupnosti je odvisno, ali bo do letošnjega polletja za tovarno, ki ob uspešnem poslova-0 nju skoraj edina tudi nanovo zaposluje, našla lokacijsko rešitev. Evro na preizkušnji Dr Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Tečaj evra proti ameriškemu dolarju se je zadnjem času nekoliko stabiliziral, a še pred mesecem dni je kazalo, da bo rast vrednosti skupne evropske valute še bolj ošibila že tako bolj piškavo gospodarsko rast v evro območju, ki se še vedno nahaja na precej vijugavi poti iz recesije. Po podatkih nemškega inštituta Ifo, ki je na podlagi anket vzorca nemških podjetij izdelal analizo vpliva tečaja evra na največje evropsko gospodarstvo, bi bila tista boleča mejna in hkrati za podjetja boleča vrednost pri 1,30 dolarja za evro. Nevarnost kljub umiritvi tečaja evra še ni minila, saj je šibek dolar mana za ameriško gospodarstvo, rezultati katerega so po "izpuhtelem" orožju za množično uničevanje v Iraku glavni adut predsednika Bu-sha v tem volilnem letu. In če se bo zgodil črni scenarij, kar se v realnem življenju precej pogosto dogaja, bo morala, kljub nasprotovanju, da to pač ni njena naloga, na devizne trge z ukrepi vskočiti tudi Evropska centralna banka (ECB). Pri tem ima, kot je to tudi sicer pogosto, dve možnosti, kako zavreti rast tečaja evra. Najprej lahko zniža obrestno mero. S tem bi postale naložbe denarja v Evo-pi malce manj privlačne v primerjavi z ameriškimi. A to je lahko dvorezen meč, saj bi kaj lahko dosegli povsem nasproten učinek. Tako preostane evropski denarni oblasti le posredovanje na deviznem trgu, tako da bi prodajala evre za dolarje. Da bi s tem bistveno vplivala na tečaj, se sicer ob ogromnih količinah deviz, ki dnevno menjajo lastnike na deviznih trgih, zdi precej težko. A te gigantske količine dajejo mnogim precej izkrivljeno sliko, saj se nakupi in prodaje v svojem skupnem učinku takoj izravnajo. če hoče torej ECB vplivati na tečaj evra, mora dolarje jemati s trga, na razpolago pa dati evre. Po izračunih ameriških ekonomistov bi morala ECB nakupiti 30 milijard dolarjev, da bi se menjalni tečaj evra posledično znižal za deset evro-centov. Nihče ne more predvideti v kakšnem obsegu, a evro bo po opozorilih. nemškega ekonomista Sinna doživel hladen tuš ob skorajšnji razširitvi EU na vzhod. Že proti koncu letošnjega leta je pričakovati, da bodo nove članice, med njimi tudi Slovenija, vstopile v sistem ERM2 in svoje valute trdno vezale na evro in bo njihova vrednost lahko nihala le v ozkem pasu okrog stalne vrednosti. A s tem raznih valutnih kriz ni moč.kar tako zavreči, še posebno, če vsa stvar traja predolgo. Zaradi tega je priporočljivo, da si nove pristopnice čimprej prevzamejo evro in sicer v najkrajšem času po obveznem dvoletnem čakanju v ERM2. Če bodo namreč novopečene članice EU mečkale in v nedogled čakale in cincale, je to povabilo raznim deviznim Špekulantom, ki bogatijo s sovražnimi napadi na valute posameznih držav. Kot je poznano iz devetdesetih let preteklega stoletja, so takšni napadi povzročili finančno krizo v JV Aziji. Le nekoliko prej pa je tudi na nam bližnjih evropskih tleh v takratnem ERMl znani špekulant George Soros z napadom na britanski funt zaslužil preko milijado dolarjev. Slovenski tolar je sicer na svetovnih deviznih trgih dejansko neznan, lahko rečemo terra incognita, a kljub temu previdnost naših vrlih denarnih oblasti ne bi bila odveČ. Slovenske železnice končno t z dobičkom Ljublana - Kot so sporočili predstavniki Slovenskih železnic, so v tej družbi lani ustvarili za 1,37 milijarde tolarjev dobička, kar je precej bolje, kot leto poprej, saj so v letu 2002 beležili 5,6 milijarde tolarjev izgube. Tak rezultat je omogočil večji promet, saj so ga lani povečali za 12 odstotkov in je dosegel dobrih 65 milijard tolarjev. Od tega skoraj 29 milijard odpade na tovorni promet, skoraj 17 milijard na potniški promet in skoraj 20 milijard tolarjev za železniško infrastrukturo. K ugodnemu rezultatu so pripomogle za skoraj 14 odstotkov nižje obresti, 314 milijonov tolarjev obresti za posojilo za financiranje vzdrževanja javne železniške infrastrukture pa je julija lani prevzela država. Tudi letos naj bi Slovenske železnice poslovale pozitivno le pod pogojem. Če bo sprejet zakon o sanaciji Slovenskih železnic, ki naj bi omogočil zamenjavo dragih kreditov, sami pa bodo nadaljevali z zniževanje stroškov dela. Ob nekaj več kot 10 tisoč zaposlenih so v dobrem letu, ko je vodstvo prevzela nova uprava, število zaposlenih zmanjšali za 1350. V letu 2004 načrtujejo še večjo internacionalizacijo tovornega in potniškega prometa, povečati pa nameravajo tudi usposobljenost zaposlenih. Družba naj bi letos iz državnega proračuna dobila za dve milijardi tolarjev manj sredstev kot lani, kar pa nameravajo nadomestiti z višjimi prihodki in nižjimi stroški. Š. Ž. Vlada o nakupu nepremičnin v lasti družbe Aipina Štefan Žargi osito EOC d.0.0. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. 00 18. URE. VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO. Ljublana - Kot so sporočili iz Urada vlade za informiranje, je Vlada RS na četrtkovi seji med drugim sprejela sklep o nakupu nepremičnin, ki so v lasti družbe Aipina tovarna obutve, d. d.. Žiri po pošteni tržni vrednosti. Družba Aipina ima v lasti poslovni obrat Gorenja vas. Po obstoječem programu Občine Gorenja vas - Poljane bi občina nepremičnine, če bi prešle v njeno last, preuredila za novo proizvodnjo, ki bi zagotavljala povečanje števila delovnih mest. Slovenska razvojna družba, d. d., v likvidaciji ima do družbe Aipina zapadlo terjatev, ki je konec oktobra 2003 znašala 69,7 milijona tolarjev, in nezapadlo terjatev, ki je konec leta 1992 znašala 85,8 milijona tolarjev. Poštena tržna vrednost nepremičnin na lokaciji Gorenja vas znaša 77 milijonov tolarjev. Ministrstvo za gospo- 531 77 00 podpira Občino Poljane - Gorenja vas pri zagotavljanju no- vih delovnih mest, zato bo Slovenska razvojna družba, d. d., v likvidaciji odkupila nepremičnine od družbe Aipina, d. d. Ko bo nakup izvršen, bodo s pogodbo o neodplačnem odstopu prenesli nepremičnine na ministrstvo za gospodarstvo, ki bo nepremičnine preneslo neodplačno na Občino Poljane - Gorenja vas. š. ž. ECO OIL UGODNI PLAČILNI POGOJI GORENJSKI GLAS • 16. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si Torek, 16. marca 2004 Največ trgovali z delnicami Na Ljubljanski borzi so februarja največ trgovali z delnicami družb, njihov delež v celotnem prometu je bil največji po avgustu-2002. Ljublana - Na Ljubljanski borzi je februarski promet z vrednostnimi papirji znašal 28,2 milijarde tolarjev in je bil na ravni lanskega mesečnega povprečja in za sedmino manjši kot januarja letos. Več kot dve tretjini vsega prometa je bilo z delnicami, slabo petino z obveznicami, nekaj manj kot 14 odstotkov pa je predstavljal promet z delnicami investicijskih skladov. Delež delnic v celotnem prometu je bil največji po avgustu 2002, temu primerno pa je upadlo trgovanje z obveznicami in z delnicami investicijskih skladov. Pri delnicah je bilo upoštevajoč tudi svežnje največ prometa z delnicami Droge (za 5,8 milijarde tolarjev), Petrola (1,6), Krke (1,5) in Intereurope (1,1), med obveznicami so izstopale delnice obveznice Republike Slovenije 54. izdaje (1,8 milijarde tolarjev) in Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje (1,2), v skupini delnic investicijskih skladov pa so največ trgovali z delnicami Zlate monete 1 (778 milijonov tolarjev) in Triglav stebra 1 (768). In kako so se februarja gibali vodilni borzni indeksi? Indeks delnic borzne kotacije SBI20 je izgubil 1,87 odstotka svoje vrednosti, v zadnjem letu'pa je porasel za 28,2 odstotka. Indeks delnic prostega trga IPT je za 0,2 odstotka pridobil na vrednosti, v obdobju med lanskim in letošnjim koncfem februarja pa za 36,1 odstotka. Indeks obveznic BIO se je prejšnji mesec znižal za 0,49 odstotka, v zadnjih dvanajstih mesecih pa je porasel za tri odstotke. Indeks delnic investicijskih skladov PIX je februarja dosegel rekordno vrednost, v primerjavi z Zavarovanje pravne zaščite Zavarovalna skupina Arag, ki se je specializirala za zavarovanje pravne zaščite, je ustanovila svojo zavarovalnico tudi v Sloveniji. Ljubljana - S 1. marcem je v Sloveniji začela delovati uveyav^jena mednarodna zavarovalnica Arag, ki ponuja doslej neznano storitev na slovenskem zavarovalniškem trgu, to je zavarovanje pravne zaščite, ki vključuje pokrivanje stroškov sodnih postopkov in zunajsodnih poravnav. Svojo storitev bo tržila prek nekaterih slovenskih zavarovalnic in tudi samostojno, prek mreže agency in posrednikov. Zavarovalna skupina Arag, ki je bila ustanovljena leta 1935 v nemškem Düsseldorfu, je danes med vodilnimi zavarovalnicami za zavarovanje pravne zaščite na svetu, v ZDA je po tržnem deležu celo največja. Po letu 2000 se je usmerila v širitev zavarovalniške mreže po vsem svetu, njen cilj je imeti svojo zavarovalnico v vsaki razviti državi. V Evropi ima že petnajst poslovalnic, v ZDA sedemnajst, skupno pa zaposluje 4.400 ljudi. Predlani je zbrala za 1,3 milijarde evrov (312 milijard tolarjev) skupne premije, imela je 6,3 milijona zavarovalnih pogodb, od tega dva milijona s področja pravne zaščite, in dodatno še 1,8 milijona pogodb pravne zaščite iz poslovanja po svetu. Delniška družba Arag Zavarovanje pravne zaščite s sedežem v Ljubljani je Aragova Šestnajsta zavarovalnica v Evropi, organizirana pa je kot hčerinska družba Araga Avstrija in je v njegovi 100-odstotni lasti. Arag je v Avstriji navzoč že od 1976. leta dalje, v glavnih mestih zveznih dežel ima osem podružnic, lani je zbral za 30,8 milijona evrov premij, imel 179 tisoč pogodb in zavaroval 229.500 rizikov. Arag Slovenija želi postati največja zavarovalnica za zavarovanje pravne zaščite na slovenskem trgu in bo svojim zavarovancem ponudil mrežo kakovostnih odvetnikov po vsej Sloveniji. V prvem letu naj bi zbral za 120 tisoč evrov premije, v četrtem letu, ko že načrtuje poslovanje z dobičkom, pa za slab milijon evrov. Največji uspeh pričakuje pri avtomobilskem zavarovanju, kjer bo premija za zavarovanje pravne zaščite večinoma znašala od 12 do 13 tisoč tolarjev, največ pa 230 evrov. Cveto Zaplotnik ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC; do 19. 03. 04; MURANOVIĆ ASIM S.P.. C. ALOJZA TRAVNA 17. JESENICE DELAVEC BREZ POKLICA - Čl-STILKA NOTRANJIH, ZUNANJIH, POSLOVNIH IN PROIZV. PROSTOROV V ŠK. LOKI; do 27.03.04; HRIBAR BLESK D.O.O.. SAVSKA C. 34, KRANJ POMOŽNI DELAVEC - ČISTILEC ZUNANJOSTI LETAL; do 27.03.04; HRIBAR BLESK D.O.O.. SAVSKA C. 34, KRANJ POMOŽNI DELAVEC - KONFEKCIJSKO KONČNO LIKANJE TEKSTILNIH IZDELKOV; do 19.03.04; ŠEN-GAR D.O.O.. BRITOF 43, KRANJ OBDELOVALEC LESA - PQMOČNI-ŠKA DELA; do 23.03.04; JELOVICA-LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE. HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 2 OBDELOVALEC LESA - MIZARSKA DELA; določen čas 3 mes.; do 23.03.04; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE. HRIB 1. PREDDVOR; št. del. mest: 4 POMOŽNA ŠIVlUA; do 26.03.04; SLAP D.O.O., TRATA 40. ŠK. LOKA SLAŠČIČAR; do 19.03.04; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA; št. del. mest: 2 KLEPAR ■ POMOČNIK KROVCA; do 16.03.04; RAZINGER BOŠTJAN S.P., KUPUENIK6, BOH. BELA MONTER CEVNIH INSTALACIJ; do 14.04.04; PMI - PROCESNA OPREMA D.O.O., LIK02ARJEVA UL 27. KRANJ ŠIVlUA (V ZAPUŽAH); do 20. 03. 04; TRGODOM N01. D.O.O., DELAVSKA C. 26. KRANJ STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE; do 23.03.04; BAUI-MEX D.O.O.. POT V PUŠKARNO 11, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU; do 23.03.04; GRZETIĆ EDVARD S.P.. SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR PRODAJALEC - PRODAJNI POSREDNIK; do 27.03.04; JANCOMM D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE PRODAJALEC RAČUNALNIŠKE OPREME; do 31.03.04; SUN RISE D.O.O., ALPSKA 50. LESCE PRODAJALKA; do 18.03.04; ASIA D.O.O., PODLUBNIK 22, ŠK. LOKA PRODAJALEC V TRGOVINI Z BARVAMI; do 25.03.04; MONICOLOR D.O.O., DRAŽGOŠKA 2, KRANJ PRODAJALEC ŽIVILSKIH - PRE-HRAMB. ARTIKLOV; do 16.03.04; KLASA D.O.O., ALPSKA 42, LESCE KUHAR NATAKAR - STREŽBA IN PRIPRAVA ENOST. TOPLIH IN HLADNIH JEDI; do 17.03.04; KASTELIC MILAN S.P.. JAKA PLATIŠE 17. KRANJ KUHAR; do 10.04.04; RIBNIKAR JANKO S.P., SENIČNO 8B, KRIŽE KUHAR - PICOPEK; do 19.03.04; SELAK MARIJA S.P.. DOLENJA DOBRAVA 24, GORENJA VAS; št. del. mest: 2 KUHAR; do 19.03.04; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA; št. del. mest: 4 KUHAR; do 26.03.04; TIK - TAK D.O.O., DVORSKI TRG 3. PREDDVOR SAMOSTOJNI KUHAR; do 26. 03. 04; TROMEJA D.O.O.. RATEČE 132, RATEČE - PLANICA NATAKAR; do 19.03.04; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA; št. del. mest: 5 NATAKAR - BARMAN; do 19.03.04; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA NATAKAR; do 26.03.04; TROMEJA D.O.O., RATEČE 132, RATEČE-PLANICA ELEKTROTEHNIK - DELO V LABORATORIJU; do 16.03.04; MERITVE PG D.O.O.. ZALOG 2. GOLNIK ELEKTROTEHNIK - SERVISER GOSPODINJSKIH NAPRAV; do 10. 04. 04; ABENA TRADE D.O.O., VIRMAŠE 139. ŠK. LOKA GRADBENI TEHNIK - DIREKTOR (POSLOVODJA) DRUŽBE; do 23. 03. 04; BIOS TRŽIČ. TRG SVOBODE 18, TRŽIČ TRGOVINSKI POSLOVODJA V ŽIVILSKI TRGOVINI; do 19.03.04; MAKEDONIJA TRADE D.O.O.. U.. PE JESENICE, KEJŽARJEVA 17, JESENICE GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK - PRODAJNI REF; do 16.03.04; HTP HOTEL CREINA KRANJ, KOROŠKA C. 5, KRANJ GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK -RECEPTOR; do 16.03.04; HTP HOTEL CREINA KRANJ. KOROŠKA C. 5, KRANJ GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK . VODJA MARKETINGA; do 16. 03. 04; HTP HOTEL CREINA KRANJ, KO-'ROŠKAC. 5, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO - REF V KNJIGOVODSTVU; do 20.03.04; AQUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12. KRANJ GIMNAZIJSKI MATURANT - OBČINSKI REDAR; do 19.03.04; OBČINA BLED, C. SVOBODE 13, BLED; št. del. mest: 3 ORGANIZATOR DELA - VODJA SPL. KADROVSKE SLUŽBE; do 16. 03. 04; HTP HOTEL CREINA KRANJ, KOROŠKA C. 5. KRANJ POSLOVNI SEKRETAR (VSŠ) - TAJNICA POMOČNIKA DIREKTORJA; do 19. 03. 04; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZA PU. BOL. IN ALERG., GOLNIK 36. GOLNIK VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK - SESTRA V PATRONAŽI; do 26.03.04; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ VIŠJI ZDBAVSTVENI TEHNIK - MEDIC. SESTRA V ŠOLSKEM DISPANZERJU; do 19.03.04; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM KRANJ, GOSPOSVET-SKA UL. 10, KRANJ; št. del. mest: 2 UNIV. DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA (V UUBLJANI); do 19.03.04; I.S.S. D.O.O., KOROŠKA C. 53, KRANJ DIPL EKONOMIST (VS) - PRODAJNI REF; do 31.03.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA DIPL EKONOMIST (VS) - VODJA RAČUNOVODSTVA; do 16.03.04; KOVINSKA D.D., SELIŠKA C. 4B, BLED DIPL EKONOMIST (VS) .- RAČUNOVODJA; do 10.04.04;' ABENA TRADE D.O.O., VIRMAŠE 139, §K. LOKA UNIV. DIPL EKONOMIST - VODJA FINANČNO RAČUNOVOD. SLUŽBE; do 16.03.04; HTP HOTEL CREINA KRANJ. KOROŠKA C. 5, KRANJ PROF RAZREDNEGA POUKA; do 19.03.04; OŠ F. S. FINŽGARJA LESCE, BEGUNJSKA C. 7. LESCE PROF JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO - UČITEU ANGLEŠČINE; do 16. 03. 04; OŠ ŽELEZNIKI, OTOKI 13. ŽELEZNIKI UNIV. DIPL PEDAGOG - SPECIALNI PEDAGOG; do 19. 03. 04; OŠ F. S. FINŽGARJA LESCE. BEGUNJSKA C. 7. LESCE Zavod Republike Siovenije zaposlovanje, Glmškova ul 12, L|ubl|ana januarjem se je okrepil le malenkostno, v zadnjem letu pa je porasel za 45,7 odstotka. Poglejmo še, kako so se februarja gibale cene posameznih vrednostnih papiijev! Med delnicami borzne kotacije se je vrednost zvišala dvanajstim, znižala pa osemnajstim. Najbolj so zaradi umika lastnih delnic porasle delnice Etola, za 22,4 odstotka, vrednost delnic GPG in Nike se je zvišala za desetino, med ostalimi so največ, 3,9 odstotka, pridobile na vrednosti delnice Gorenja. Največji padec so februarja zabeležile delnice Term 3000 (za 18,7 odstotka), Cometa (10,4 odstotka) in Istra-benza (10,1 odstotka). Še več kot mesečno pove letno primerjalno obdobje. V zadnjem letu so najbolj porasli tečaji delnic Aerodroma (za 77,3 odstotka), Nike (74,8) in Etola (72,9), najbolj pa so se znižali delnicam Živil (11,6 odstotka). Geodetskega zavoda Slovenije (8,5) in Kompasa MTS (8,1). Cveto Zaplotnik Zanimivo posojilo za zasebnike Kranj - V Gorenjski banki lahko zasebniki od včeraj dalje pod ugodnimi pogoji najamejo posojilo kot okvirni limit na transakcijskem računu. To pomeni, da lahko koristijo večji znesek denarja, kot ga imajo na računu, pri tem pa znesek, ki presega pozitivno stanje, predstavlja okvirno posojilo. Najvišji znesek posojila je določen z okvirnim limitom, ki lahko dosega največ šestino prilivov na transakcijski račun zasebnika v zadnje pol leta pred odobritvijo limita, po dogovoru in ob dobri boniteti pa lahko tudi več. Nominalna obrestna mera za okvirni limit je odvisna od bonitete zasebnika in znaša od 8 odstotkov dalje, k obrestni meri pa je treba prišteti še odstotne točke, kijih določijo glede na boniteto zavarovanja. Okvirni limit je možno zavarovati z zastavo tolarskih ali deviznih sredstev ter vrednostnih papirjev, s poroštvom odplačilno sposobnih porokov ali z drugimi oblikami zavarovanja. Odobreni limit velja največ eno leto, v tem času pa ga zasebnik lahko poljubno koristi in odplačuje. Za najetje posojila je poleg vloge treba predložiti še dokumentacijo o opravljanju dejavnosti in ustrezno zavarovanje, banka pa okvirni limit praviloma odobri v nekaj dneh. C.Z, Nova steč^a Kranj - Okrožno sodišče v Ljubljani je 26. februarja začelo stečajni postopek za družbo Hi-tech Strehar, elektrotehnika, inženiring, trgovina, servis, zastopanje, iz Medvod. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Maksa Galeta iz Ljubljane, dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, naj v dveh mesecih prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 14. maja. Isto sodišče je 26. februarja začelo stečajni postopek za družbo za trgovino in svetovanje Fale-one iz Trzina. Za stečajno up-raviteljico je imenovalo Stajko Skrbinšek iz Domžal, narok za preizkus prijavljenih terjatev pa bo 12. maja. C.Z. Borza neobčutljiva na padce tečajev v tujini Teden se je na Ljubljanski borzi začel precej umirjeno. Proti koncu se je povpraševanje po delnicah večalo, posledično so rasli njihovi tečaji. Razlogi za to so različni, govorice o prevzemih, bližajoč se vstop v EU, objavljeni poslovni rezultati podjetij, največ pa je k rasti pripomogla skromna ponudba. Večina indeksov je tako povečala svoje vrednosti. Nasprotna je bila situacija na tujih borzah, kjer so tečaji po četrtkovih neljubih dogodkih v Madridu strmo padli. Večina indeksov je doživela največji dnevni zdrs v več kot polovici leta. Mnogi analitiki menijo, da bi teroristični napad lahko pomenil uvod v daljše padanje tečajev, ki so po več kot letu rasti za nekatere okuse že dokaj visoko. Na ljubljanski borzi pa, kot že omenjeno, so tečaji rasli. Med naj-prometnejšimi delnicami še vedno ostajajo delnice Krke, Mercatorja, Petrola in Gorenja. Z izjemo Mercatorja so vse v preteklem tednu porasle za več kot 2 odstotka. Po objavljenih poslovnih rezultatih je strmo rast tečaja zabeležila delnica Gorenja, ki ji je v minulem tednu prvič uspelo preseči psihološko mejo 6000 SIT, najvišji posli pa so se sklepali že celo po 6200 tolarjev. Uradni enotni tečaj delnic Gorenja je samo v letošnjem letu narasel že za skoraj 23 odstotkov. Družba je v lanskem letu zabeležila odlične rezultate. Širi pa tudi svojo dejavnost, skupaj z Istrabenzom so začrtali poslovne in kapitalske temelje tudi za učinkovit skupen nastop na energetskih trgih. Sredi tedna so govorice o prevzemih (Luka Koper, Kapitalska družba in Triglav naj bi se dogovarjali o skupnem prevzemu In-terevrope) povečale zanimanje za delnice Intereurope, katerih vrednost se sicer v zadnjem obdobju ni bistveno spreminjala. Predstavniki Luke Koper so v četrtek po zaključku trgovanja te govorice uradno zanikali in sporočili, da želijo z Intereuropo razvijati poslovne odnose ter iskati sinergijske učinke med obema podjetjema na mednarodnih trgih, za kar pa po njihovem mnenju ni potrebno imeti prevladujočega vpliva na podlagi lastništva. Podobno so na govorice o prevzemih odgovarjali tudi v Drogi in Kolinski, slednja pa je kasneje kljub temu nakupila skoraj petinski delež Droge. Komu torej verjeti? Tečaj delnice Interevrope tako ni doživel bistvene spremembe. Delnice Luke Koper, ki ima v posesti 17,7 odstotka delnic Intereurope, pa so se v tem tednu pocenile za odstotek in pol. Začela se je tudi že objava poslovnih rezultatov podjetij s prostega trga. Med prvimi so bili objavljeni rezultati Juteksa, ki je v lanskeni letu posloval uspešno. Prihodke iz prodaje je uspel povečati s 6,6 mia SIT na 8,3 mia SIT. Čisti dobiček je znašal 1,2 mia SIT, kar je 19% manj kot predlani. Med pr\nmi so objavili tudi letošnjo dividendo, ki naj bi delničarjem prinesla 600 SIT na delnico. Tečaj se je po objavi poslovnih rezultatov znižal pod 30 tisočakov za delnico in se oblikoval malo pod 29.000 SIT ter v zadnjem tednu zabeležil 6-odstotni padec. Ker so delnice večine podjetij borzne kotacije že na precej visokih nivojih, za nakup najbolj priporočam nakup investicijskih družb, ki v povprečju kotirajo s 25-odstotnim diskontom glede na knjigovodsko vrednost. Omenjeni diskont boste lahko unovčili ob preoblikovanju v vzajemni sklad. Prva se je preoblikovala Pomurska investicijska družba (PMIN), ki ne kotira več na borzi, lahko pa jo prodate kot vzajemni sklad Primus. Alenka Eržen GBD d.d., alenka@gbd,si Novi članici nadzornega sveta Bled - Na izredni skupščini delničarjev družbe Kompas Hoteli Bled, ki je bila v sredo na Bledu, so za nova Člana nadzornega sveta, ki bosta zastopala lastnike, imenovali Miro Došič, namestnico direktorja Hotela Slon iz Ljubljane, in Tatjano Ahačič, direktorico glavne podružnice Abanke v Kranju. S tem je prenehal mandat dosedanjima Članoma Francu Gajšku in Dragu Vovku, ki je sicer že prej odstopil. Dosedanji predsednik nadzornega sveta Franc Gajšek in družba List sta napovedala izpodbojno tožbo. C.Z. Svet šole OSNOVNE ŠOLE TRŽIČ Šolska ulica 7, 4290 Tržič razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja skladno s 53., 92. in 94. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI (Ur. I. RS, št. 115/03) izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje, in sicer; A - da ima najmanj visokošolsko izobrazbo - da izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v šoli - ima opravljen strokovni izpit skladno z zakonom - ima pridobljeno pedagoško andragoško izobrazbo - ima naziv svetovalec ali svetnik oz. najmanj 5 let naziv mentor - opravljen ravnateljski izpit oz. si ga bo pridobil najkasneje v letu dni po začetku mandata - 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po 143., 144., 145. in 149. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI (Ur. I. RS 115/03), ter 43. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI-A (Ur. 1. 115/03). Kandidati morajo imeti pedagoške; vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Predvideni začetek dela bo 1. 10. 2004 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanj u. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih Izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oz. vizijo razvoja ter dela šole za mandat pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Osnovne šole Tržič, Šolska ulica 7, 4290 Tržič, s pripisom PRIJAVA ZA RAZPIS RAVNATEUA. Kandidati bodo pisno obvestilo o izboru prejeli v zakonitem roku. Torek, 16. marca 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Kmetje, ki bodo pridelovali žito na več kot 17,45 hektarja, bodo pet odstotkov površine, za katero uveljavljajo subvencijo, morali nameniti za praho. Kranj - Slovenca bo 1. maja postala članica Evropske unije, s tem pa bo tudi formalno sprejela skupno kmetysko politiko unije. Kmetje bodo lahko uveljavljali enake vrste premy kot njihovi stanovski kolegi iz držav evropske petnajsterice, le da bo njihova višina v skladu s pogajalskim dosežkom na ravni 85 odstotkov evropskih plačil. Za izvajanje tržnih ureditev v kmetijstvu bo letos na vo^o 21 milijard tolarjev. Po uredbi o ureditvi trga s poljščinami bodo pridelovalci letos prejeli za krušna in druga žita (pšenica, rž, pira, ajda, koruza, tritikala, oves, ječmen, proso), za stročnice (grah, krmni bob, sladka lupina) in za oljnice (soja, sončnice, oljna ogr-ščica) 66.957 tolarjev hektarskega plačila, medtem ko so ga lani 57.500 tolarjev. Pomoč za stročnice bo znašala 11.207 tolarjev na hektar, za energetske rastline (oljno ogrščico) pa 9.075 tolaijev. Za kmetijska gospodarstva, ki bodo pridelala več kot 92 ton žit (to ustreza površini 17,45 hektarja), bo obvezna praha, ki po odločitvi bruseljske administracije zaradi lanske suše znaša pet odstotkov površine, sicer je 10-odstotna. Na zemljiščih v prahi, za katera bodo lahko uveljavljali 66.957 tolarjev plačila na hek- tar, ne bo dovoljena kmetijska pridelava, možno pa bo pridelovati surovine za predelavo v izdelke, ki niso namenjeni za prehrano ljudi in živali, in krmne metuljnice. Če bo seštevek zahtevkov za neposredna plačila presegel nacionalno bazno površino 125.171 hektarjev, bodo podpore zmanjšali glede na obseg prekoračitve. Zahtevkov za plačila ne bo možno uveljavljati za zemljišča, ki so bila na dan 31. december 2000 trajni travniki, trajni nasadi ali gozd oz. so služila za nekmetijske namene. In kaj prinaša uredba o ureditvi trga za govejo meso? Za krave dojilje bo letos premija 40.334 tolarjev in dodatna premija 4.870 tolarjev, posebna premija za bike 42.351 in za vole 30.251 tolarjev, klavna premija za goveda, stara osem Napačno navedeni člani ekip Pri navedbi članov 3. ekipe Srednje biotehniške šole Kranj, ki je na 13. regijskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo dosegla drugo mesto, smo pomotoma sporočili Člane neprave ekipe. Tretja ekipa Srednje biotehniške šole Kranj, ki je dosegla drugo mesto, sestavljajo Boštjan Knez, Barbara Kunšič in Tadej Kalan. Člani 1. ekipe Srednje biotehniške šole Kranj, ki se je uvrstila na tretje mesto, pa so bili Simon Zadrgal, Jure Štanta in Gregor Mlakar. Tako so nam sporočili iz Kmetijsko svetovalne službe v Kranju, kjer se članom obeh ekip za napako iskreno opravičujejo. mesecev ali več, 16.134 tolarjev, in za teleta, stara od enega do sedem mesecev in težka manj kot 160 kilogramov, 10.084 tolarjev, ekstenzifikacij-ska premija 20.167 tolarjev in dodatno plačilo 5.301 tolar. Posebne premije oz. premije za krave dojilje bo možno uveljavljati le za toliko živali, da obremenitev krmnih površin ne bo presegla 1,8 glave velike živine na hektar. Letos bodo izplačali le omejeno število premij - 86.384 za krave dojilje, 92.276 posebnih premij, 161.137 klavnih premij za odrasla goveda in 35.852 za teleta ter za 596,9 milijona tolaijev dodatnih plačil, v primeru, da bodo te meje presežene, bodo temu primerno vsem upravičencem znižali število premij. Posebno premijo.za bike in vole bodo odobrili največ za 90 živali, za kmetije, ki izvajajo vsaj en ukrep Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (Skop) in je upravičenec zavarovan kot kmet, pa ta omejitev ne velja. Za tiste, ki bodo uveljavljali manj kot štirinajst premij za krave dojilje, kriterija o minimalnem 15-odstotnem deležu telic ne bodo upoštevali. Pridelovalci mleka bodo upravičeni do izplačila mlečne premije in dodatnega plačila za mleko v skupnem znesku 2.400 tolarjev na tono oz. 2,4 tolarja za kilogram. Uredba o ureditvi trga za ovčje in kozje meso določa, da bo letos premija za ovco, od katere ne tržijo mleka in mlečnih izdelkov, 4.235 tolarjev, za ovco s trženjem mleka in izdelkov ter za kozo pa 3.388 tolaijev. Dodatoa premija bo 1.412 tolaijev, dodatno plačilo za ovce in koze pa 269 tolarjev. Premijo za koze bo možno uveljavljati samo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Cveto Zaplotnik Preventivna cepljenja živali Kranj - Veterinarske organizacije, ki oprav^ajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesije, Nacionalni veterinarski inštitut ter lovske družine in gojitvena lovišča bodo tudi letos v okviru sistematičnega spremljanja staiya kužnih bolezni in cepljenja živali izvedle več preventivnih ukrepov. Proti vraničnemu in šumeče- mu prisadu bodo najkasneje tri tedne pred odgonom živali na pašo oz. najpozneje do konca aprila preventivno cepili govedo v zaselkih, kjer so v zadnjih petdesetih letih ugotovili prisad. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Sejemo začimbe in pripravimo semena solate, korenčka, rukole Bazilika, peteršilj, drobnjak, šetraj, timijan, majaron in koper niso le začimbe, ki izboljšajo okus jedem, ampak imajo tudi zdravilne lastnosti. Prav vse pospešujejo prebavo hrane in pomagajo pri želodčnih težavah, kot so napenjanje in vetrovi. To pa še ni vse. Z grgranjem bazilike si lahko lajšate bolečine pri vnetem grlu. Peteršilj pomaga izločati vodo, torej je naš zaveznik v boju proti celu-litu. Timijan, koper in šetraj pomagajo proti kašlju, Šetraj še spodbuja tek. Začimbe pa blagodejno vplivajo tudi na rastline. Začimbe odganjajo vrtne škodljivce Nekatere začimbe odganjajo vrtne škodljivce. Šetraj odganja uši, zato je dobro, da na vrtu raste poleg fižola. Uši in mušice odganja tudi bazilika. Koper naj raste poleg zelja, saj odganja kapusovega belina. Začimbe (izjema je koper) lahko tako kot znani kuhar Jamie Oliver gojimo v lončkih in jih imamo kar na kuhinjski polici oziroma na svetlem in toplem mestu. Začimbe imamo tako blizu kuhinje in jih odrežemo vsakič sproti, tik pred uporabo. Tako najbolje ohranijo okus, pa tudi vse svoje dobre lastnosti. Lahko pa jih gojimo tudi na vrtu. Če jih boste imeli na vrtu, lahko že zdaj posejete semena v lončke. Sadike pa bomo pozneje presadili na vrt, najbolje kar v toplo gredo. Lahko pa še počakate kakšen teden in začimbe posejete direktno v toplo gredo oziroma pod polivinil na vrtu. Za vzgajanje semen začimb v lončkih oziroma za vzgajanje sejancev veljajo enaka pravila kot za vzgajanje paprike in paradižnika, o čemer smo podrobno pisali pred tednom dni. Danes zato na kratko ponovimo le osnovna pravila za vzgajanje sejancev. Zemlja mora biti za sejance ogreta Zemlja, v katero bomo posejali seme, mora biti ogreta, navlažena in kakovostna. Najboljša je kar tista za lončnice ali za sejance. Semena posejemo enakomerno, med njimi mora biti razdalje nekaj milimetrov in jih potem prekrijemo z nekaj milimetri prsti. Zemljo ponovno navlažimo s kavno žličko. Posoda s sejanci mora imeti luknje za odtekanje vode, če pa jih nima, na dno posode damo mešanico grobega peska ali stiropor-ja. Če želimo, da bo seme še hitreje vzklilo, posodo prekrijemo s prozorno plastično vrečko, ki ji naredimo nekaj luknjic. Posodo moramo vsak dan vsaj za eno uro odkriti, da se ne naredi plesen. Sejance postavimo na toplo in svetlo mesto. Najbolj primerna temperatura je od 21 do 25 stopinj Celzija. Paradižnik je že vzkalil Pred tednom dni smo posejah semena paprike in paradižnika. Ker je bil pokrit, je imel paradižnik dobre pogoje. Prve rastlinice paradižnika so tako iz zemlje pokukale natanko sedem dni potem, ko smo posejali semena. Zdaj bomo zanje skrbeli tako kot doslej, torej jih bomo vsak dan za najmanj uro odkrili, ko se bodo osušili, pa jih bomo s kavno žličko spet zalili. Prihodnji teden pa Bazilika, ko prvič pokuka Iz zemlje. bomo pisali, kako male rastline paradižnika prepikiramo oziroma presadimo. Paprike pa kalijo dlje, zato bodo prve rastline iz zemlje predvidoma pokukale čez teden dni. Pripravimo semena solate, korenčka in rukole Kljub temu daje zunaj še sneg, je zdaj zaradi največje izbire v trgovinah najbolj primeren čas, da kupimo semena vrtnin. Poleg paprike, paradižnika in začimb, moramo najprej kupiti še semena solate, korenčka in rukole. Vse te bomo namreč, da bi jih čim prej lahko začeli jesti, posejali na toplo gredo oziroma pod polivinil. Toplo gredo bomo pripravih takoj, ko bo iz vrta zginil sneg ter se bo zemlja osušila in ogrela tja do osem stopinj. V toplo gredo bomo posejali solato, korenček in rukolo. Tja bomo posejali tudi bazilko, peteršilj in drobnjak, če se nismo odločili, da iljihove sadike vzgojimo v lončkih. Sicer pa bomo sadike rastlin, ki jih vzgajamo v lončnih, v toplo gredo posadili malo pozneje. Za sadike se morata zemlja in ozračje Še bolj segreti. Sadike bomo tako v stanovanju gojili do sredine aprila. Aprila bomo posejali Še pomladanski Česen, čebulo, šalotko in grah, kasneje pa še peso. Izberimo mesto za toplo gredo Greda, na kateri bomo imeli toplo gredo oziroma bomo tja namestili tunel iz polivinila, mora imeti na vrtu najbolj sončno in za-vetrno lego. Zemlja mora biti tu dobro pognojena. Običajno smo vrt prelopatali že jeseni, tako, da bomo zdaj, preden postavimo toplo gredo, gredico le še z grabljami prerah-Ijali. Ce pa jeseni nismo v vrt dali staiega hlevskega gnoja ali pa kompost, bomo to storili zdaj. Prihodnjič bomo pisali, kako piki-ramo (presajamo) sejance paradižnika in drugih rastlin. Pisali bomo tudi kakšna naj bo topla greda ter kako na vrtu večina rastlin ne sme vsako leto rasti na istem mestu, skratka, kako kolobarimo. Monika in Mateja Bertonce^, info@g-gIas.si Na bovino spongiformno ence-falopatijo (BSE) bodo preiskali možgane vseh govedi, ki so kazala klinične znake obolenj centralnega živčnega sistema, poleg teh pa tudi vse v sili zaklane živali, bolne živali, poslane v zakol z veterinarsko napotnico, in vse poginule živali, ki so starejše od dveh let. V čredah, ki so lani pridobile status uradno prostih bruceloze, bodo preiskali vse nad eno leto stara goveda, z izjemo "moških" v prosti reji, ki so namenjeni izključno pitanju. Podobno kot pri govedu bodo proti vraničnemu in šumečemu prisadu cepili drobnico. Na transmisivno spongiformno en-cefalopatijo (TSE) bodo preiskali vse nad leto in pol stare ovce in koze s kliničnimi znaki kroničnega hiranja, bolne in v sili zaklane živali, v klavnicah pa bodo pri rednem klanju pregledali še 1.900 živali, starejših od poldrugega leta. Medtem ko je cepljenje proti slinavki in parkljevki ter klasični prašičji kugi prepovedano, bodo na prašiče-rejskih obratih z veČ kot desetimi pitanci ugotavljali navzočnost protiteles proti klasični prašičji kugi. Kokoši, piščance, purane, japonske prepelice, noje, pegatke in matične jate fazanov bodo cepili proti atipični kokoški kugi, kontrolirali pa bodo tudi imunost na tovrstno kugo. Pse bo tudi letos treba cepiti proti steklini in sicer najkasneje do 15. maja. Psi, rojeni po L januarju 2003, morajo biti označeni z mikročipi. Preventivna cepljenja in druge ukrepe načrtujejo tudi pri kopitarjih, čebeljih družinah, ribah in divjadi. Cveto Zaplotnik Vabila in obvestila Podane - Društvo podeželskih žena Blegoš bo v sodelovanju s škofjeloško kmetijsko svetovalno službo pripravilo jutri, v sredo, ob pol štirih popoldne v lovskem domu v Poljanah predavanje o predelavi mesa v mesne izdelke, hkrati pa bo tudi senzorično ocenjevanje izdelkov, ki jih bodo udeleženci prinesli s sabo. Predaval bo Franc Javornik, živilski tehnolog iz podjetja Ledas. Krai\j - Kmetijska svetovalna bo ta teden pripravila več predavanj o prehrani govedi, obnovi travne ruše in o pašni reji živali. Danes, v torek, ob 15.30 bo predavanje v sejni sobi KGZ Sloga na Primsko-vem, jutri, v sredo, ob 10. uri v prostorih KZ Naklo v Naklem in ob 15.30 v dvorani Korotan na Zgornjem Jezerskem, v četrtek ob 10. uri v zadružni dvorani v Cerkljah in ob 15.30 v gasilskem domu na Spodnji Besnici. Predavanja so namenjena vsem, ki jih ta tematika zanima, še posebej pa tistim, ki so se ali se še bodo vključili v Slovenski kmetijsko okoljski program (Skop). Žiri, Škofja Loka - Slovenija bo s 1. aprilom uvedla mlečne kvote. Predstavitev uredb o mlečnih kvotah in uvedbi mlečne premije bo danes, v torek, ob 15. uri bo v dvorani DPD Svoboda v Žireh in v četrtek ob 9. uri v gasilskem domu na Trati. Franc Pavlin, specialist za živinorejo v KGZ Kranj, bo predstavil izpogajane kvote, dodelitev, prenos in pretvorbo kvot, kazni za prekoračitev kvot, dolžnosti odkupovalca in rejca, obrazce in mlečno premijo. Na predstavitev vabijo kmetijska svetovalna služba ter škofjeloška in žirovska kmetijsko gozdarska zadruga. Češi\jica - Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka bo v okviru obveznega izobraževanja za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa pripravila v petek ob 9. uri v zadružnem domu na Češnj ici predavanje o sonaravni reji domačih živali. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o opravljenem izobraževanju, ki je od pogojev za pridobitev subvencije. Žiri - Članice Društva kmečkih žena Žiri se bodo v petek ob 19. uri zbrale v gasilskem domu na DobraČevi na rednem letnem občnem zboru. Predsednica društva Tončka Poljanšek bo poročala o delu društva v preteklem letu, obravnavale pa bodo tudi program za letošnjo izobraževalno sezono. C.Z. '■■v'fvT»!' GORENJSKI GLAS »IS. STIRAN ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas.sj Torek, 16. marca 2004 pri otroku 9 starši stiski V Sloveniji letno zboli za rakom 50 otrok. Tretjina bolnikov z levkemijo. Ljublana - Pediatrična klinika. Začasni dom tudi za petletno Emo. Ime je izmišUeno, bolezen resnična. Preveč resnična, da bi jo človek lahko zanikal. Zbolela je za rakom. Huda preizkušnja zai^jo, nič maiu za njene starše, ki so se, tako kot vsi starši, znašli v hudi stiski in pred nešteto vprašanji, kaj bo z lyihovim otrokom. In kako mu povedati, da je zelo bolan, da čez noč ne bo ozdravel. Otroci in mladostniki za ra- odstotkov vseh otrok z rakom kom sicer redkeje obolevajo kot odrasli, kljub temu jih v Sloveniji vsako leto na novo zboli okrog 50. Pri nas, tako kot v razvitih državah, zdravijo mladostnike do 18. leta starosti praviloma v otroških bolnišnicah, v ljubljanski Pediatrični kliniki letno sprejmejo približno 60 otrok in mladostnikov, ki na no- * vo zbolijo za rakom. Slednjih je v Sloveniji manj kot 1 odstotek vseh rakavih bolnikov. Po besedah as. mag. Janeza Jazbeca, dr. med., vodje službe za onko-logijo in hematologijo na Pediatrični kliniki, pa je spodbuden podatek, da je ozdravitev pri otrocih več kot pri odraslih bolnikih z rakom, saj več kot 60 ozdravi. Otroci pred 15. letom starosti najpogosteje obolevajo za levkemijo, takih je 30 odstotkov otrok, sledijo tumorji centralnega živčnega sistema (20 odstotkov), limfomi (12 odstotkov), mehkotkivni tumorji (6 odstotkov), očesni tumorji (2,5 odstotka) in jetrni tumorji (1,3 odstotka), pri mladostnikih med 15. in 19. letom starosti pa je najpogostejši limfom. Otroci med zdravljenjem precej časa preživijo v bolnišnici in si želijo, da starši z njimi preživijo Čim več časa. Slednje jim omogočajo tudi na Pediatrični kliniki. Sklad za otroke z rakom in krvnimi boleznimi, ki deluje od leta 1988, pa je poskrbel za Obvod na delujočem srcu Ljubyana - Kardiovaskularni kirurgi z oddelka za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike ljubljanskega Kliničnega centra doc. dr. Tomislav Klokočovnik, dr. med., je konec februarja pri 63-letnem bolniku uspešno opravil endoskopski obvod na delujočem srcu. Operacija je trajala štiri ure in pol. Gre za vrhunski medicinski dosežek na področju kardiovaskularne kirurgije in za prvi tak poseg v Sloveniji, ki je v primerjavi s klasičnimi operacijami za bolnika prijaznejši, za kirurško ekipo pa po besedah doc. dr. Toneta Gabri-jelčiča, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, zelo zahteven. Prednost endoskopske metode je v tem, da kirurg ne odpre prsnega koša in ne prereže kosti grodnice ali reber, kot pri klasični operaciji, ampak prereže le majhen del podkožja in mišic med rebri. Renata Škrjanc V Sloveniji letno na novo zboli za rakom približno 50 otrok, možnost za ozdravitev pri otrocih pa je boljša kot pri odraslih onkoloških bolnikih. brezplačno stanovanje, ki je namenjeno staršem in je v neposredni bližini klinike. Huda preizkušnja za starše ni samo dejstvo, daje njihov otrok bolan, ampak tudi vprašanje, kako otroku povedati, da ima raka in kdaj je za to pravi trenutek. V knjigi z naslovom Ko otrok zboli za rakom, pripravili so jo strokovnjaki Hemato-onkološke službe ljubljanske Pediatrične klinike, so med drugim zapisali, da je odločilna prva predstavitev bolezni staršem in otrokom, saj postavi temelje za nadaljnji odnos med otrokom, starši in zdravniki. Otroka je treba seznaniti z diagnozo, vendar na način, ki je prilagojen starosti in razvitosti otroka. "Starši naj povedo otroku, zakaj so žalostni, saj bo otrok tako prepričan, da niso jezni nanj. Otroci morajo dobiti odkrito, pošteno in natančno informacijo o bolezni, o preiskavah, o poteku zdravljenja in o zdravilih. Diagnoza rak vpliva na vsako družino, prizadene vse družinske člane in zahteva veliko mero prilagajanja," so še zapisali v knjigi. Koristne nasvete in odgovore na številna vprašanja, ki se porajajo ob hudi otrokovi bolezni, pa staršem prinašata knjigi Preživeti raka v otroštvu in Dolgoročne posledice zdravljenja raka. Tudi zdravljenje raka pri otrocih ima lahko stranske učinke: takojšnji so slabost in bruhanje, sprememba teka, težave v ustih in žrelu, diareja, zaprtje, izguba las, pozneje pa lahko zdravljenje prizadene rast kosti, kemoterapija včasih poškoduje spolne žleze, po obsevanju glave imajo otroci lahko težave pri učenju, pri ozdravljenih otrocih pa se lahko pozneje razvijejo nove oblike raka. Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič DRUŽINSKI NASVET Razvajen otrok (5) Damjana Šmid Zgodi se, da se starši pritožujejo, da so njihovi otroci razvajeni in da so vsega krivi stari starši. Da sami otrok že ne razvajajo, da to počnejo babice, dedki, tete, strici. Ne verjamem, da lahko starši tako enostavno naprtimo krivdo za razvajanje starim staršem, kajti v prvi vrsti smo predvsem in samo starši tisti, ki smo odgovorni za vzgojo svojih otrok. Torej lahko odločamo tudi o tem, kdo in kako bo poleg nas še vzgajal našega otroka. Kadar je vloga starih staršev v družini zelo v ospredju, pomislimo na to, komu to ustreza in kdaj nas določeno ravnanje moti. Če otrok več časa preživi z babico, kot z mamo, potem je razumljivo, da bo imela babica večji vpliv na otroka, sploh v takšnih primerih, ko starši ne prevzamejo v celoti svoje odgovornosti za starševske naloge. Veliko lažje je prepustiti vzgojo nekomu drugemu in potem kritizirati, kot pa biti v polni meri udeležen pri vseh dobrih in slabih straneh vzgoje. Če komu ni všeč, kako vzgajajo stari starši njegove otroke, potem je najboljša rešitev, da za otroke poišče drugačno varstvo. Najhujša pri tem je neke vrste prikrita ljubosumnost, ko starši in stari starši tekmujejo, koga bo otrok bolj ubogal. če smo v pogovorih odkriti, potem lahko dokaj hitro pridemo do zaključka, da s tem škodimo samo otroku. Pozornost, ki smo jo deležni od otroka, je samo vračanje tistega, kar otrok dobi. Če dobi dovolj starševske ljubezni in pozornosti, potem niti ne bo čutil potrebe, da bi zanjo izsiljeval še na druge načine. Zato bodimo brez skrbi, da bi otroka razvadila babica s čokolado, kadar pridemo na obisk. Otroku so meje jasne, če le ima postavljene. Kadar pa se nam zdi, da vzgoja ne gre v isto smer, le povejmo svoje pomisleke in stvari razčistimo. Velika vzgojna škoda se pogosto dogaja tudi otrokom razvezanih staršev, ko starša med seboj tekmujeta, koga bo imel otrok rajŠi. V takšnih primerih je nekdo tisti, ki zahteva več, drugi pa razvaja. Le zrelost odraslih ljudi in vpogled v korist otroka lahko preprečita takšno ravnanje. Na žalost pa so v takšnih postopkih prav otroci največji oškodovanci. Kasneje se izkaže, da je takšno razvajanje z ene strani naredilo veliko škode in največkrat isti roditelj izgubi veljavo v otrokovih očeh, čeprav je videti, daje bil na njegovi strani. Če za konec povzamem nekaj poglavitnih misli, o katerih je vredno razmisliti pri preprečevanju razvajanja: postavimo omejitve in se držimo dogovorjenih posledic. Ne prevzemajmo odgovornosti za otrokove napake in ga učimo reševanja težav. Otroci naj se naučijo počakati, odreči določenim stvarem, naj se potrudijo za dosego svojih ciljev. Sprašujmo jih, kako boš to dosegel, ali si zadovoljen z narejenim, kaj boš izboljšal, kaj si dobrega storil danes - sebi in drugim? Sedmič pomoč mladim mamicam Kraiu - Klub študentov Kranj bo že sedmič priskočil na pomoč študentom, ki so postali starši. Letos je za finančno pomoč zaprosilo 31 študentskih družin s skupaj 46 otroki. Klub študentov se je skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Kranj obrnil na številne donatorje, ki so prispevali denar in tako omogočili, da bo vsaka študentska družina (kjer imata starša status študenta in ustrezata tudi drugim pogojem razpisa) prejela bon v vrednosti 40 tisočakov. Pomoči bodo študentskim družinam razdelili v četrtek, 25. marca, v trgovini Baby center v Kranju. Častni pokrovitelj dobrodelne akcije je kranjski župan Mohor Bogataj. Organizatorji akcije pa bodo še vedno veseli kakega prispevka donatorjev. Zbirajo jih na računu RK Kraiy 07000-0000100776, skUc 999 (s pripisom Za mlade mamice). Nakazani znesek lahko donatorji uveljavijo kot davčno olajšavo. D.Z. Najboljša prostovoljka tudi Gorenjka Ljublana - Prejšnji teden so v Ljubljani razglasili Naj prostovoljke in prostovoljce leta 2003. Gre za akcijo, ki jo je pred dvema letoma začel Mladinski svet Slovenije z namenom, da poveča ugled prostovoljnega dela v družbi in da priznanje ljudem, ki prostovoljno delajo v korist soljudi. Na letošnji natečaj je 49 organizacij prijavilo 97 prostovoljk in prostovoljcev. Izbrali so jih Šest v treh starostnih kategorijah, podelili pa so še posebno priznanje. Slednjega je prejela Ana JakiČ iz Pirana, ostali dobitniki pa so Še: Urška Mlekuž, Tomaž RantaŠa, Maja Kranjc Ružič, Igor KaligariČ, Edo Belak in Zdenka Dobravec. Slednjo je za priznanje predlagal Center za socialno delo Radovljica za njeno predano vodenje otroških in mladinskih delavnic ter medgeneracijsko povezovanje v domačem kraju. D. Ž. Med krvodsgalci tudi mladina Kraixj - Rdeči križ Kranj je prejšnji petek zaključil s krvodajalskimi akcijami za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani, kamor so krvodajalce vozili s posebnimi avtobusi. Akcije so se udeležili krvodajalci iz 27 krajevnih organizacij Rdečega križa. Kri je darovalo 1164 krvodajalcev, med njimi je bilo tudi 55 dijakov Srednje biotehnične šole Kranj in Ekonomske šole Kranj. V večini k krajevnih organizacij so za krvodajalce pripravili tudi družabna srečanja, nekatere pa so jih peljale tudi na izlet. Rdeči križ Kranj se krvodajalcem zahvaljuje za darovano kri, vsem prostovoljcem po krajevnih organizacijah, organizatorjem v srednjih Šolah in medijem za pomoč pri organizaciji in oglaševanju akcije, posebej pa vsem delodajalcem, ki so omogočili svojim zaposlenim udeležbo na krvodajalski akciji. Letos bodo organizirali še redne krvodajalske akcije 18. in 21. junija ter 3. (Jecembra. Smolo imajo, da so iz Bohinja Družina z invalidno hčerkico iz Bohinja se je srečala s sistemsko težavo, zaradi katere otrok nima možnosti za brezplačno surdopedagoško obravnavo. Bohiiy - Zgodba je precej zapletena. Deklica je rojena s cerebralno paralizo in gluha, pozneje pa so ji z operacijo vsadili "polžka" in ji s tem vrnili sluh in možnost sporazumevanja. Deklica je bila z odločbo o razvrščai\ju otrok z motnjami v duševnem razvoju pred dobrim letom razvrščena v razvojni oddelek vrtca na Bledu. V razvojnem vrtcu sta letos poleg nje še dva otroka s posebnimi potrebami, v vrtcu pa zanje skrbita specialna pedagoginja in njena pomočnica. Na priporočilo strokovnjakov so se starši odloČili, naj bo deklica deležna tudi posebne surdope-dagoŠke obravnave, se pravi, da z njo dve uri tedensko dela strokovnjak za motnje sluha, ki prihaja z Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani, saj vrtec sam takšnega strokovnjaka nima. Kje je težava? V ceni storitve, ki za vsak obisk velja 11 tisočakov. Starši pravijo, da bi bili plačila oproščeni v primeru, da bi bila pravica do surdope-dagoŠke obravnave zapisana v dekličini odločbi ali če bi bila deklica vključena v redni vrtec, enako tudi v primeru, če bi jo tisti dve uri tedensko vozili na obravnavo na zavod v Ljubljano. Družina, kjer je zaposlena le mati, oče pa je ostal doma z delnim povračilom za izgubljeni dohodek, ima že sicer veliko potnih stroškov, saj deklico vozijo na nevrofiziolerapijo v Radovljico, na terapevtsko plavanje na Jesenice, na delovno terapijo v Dom Matevža Langusa v Radovljico, na terapevtsko jahanje v Kamnik ... Mesečni stroški le za prevoze znašajo okoli 40 tisočakov. Imajo pač smolo, da živijo v Bohinju, kije zelo oddaljen od vseh zanje pomembnih središč. Po drugi strani pa imajo z bivanjem v občini Bohinj tudi srečo, saj so na občinski upravi sedaj že drugič pristali, da jim plačajo stroške surdopedagoške obravnave, čeprav že sicer pokrivajo pretežni del dekličine (zelo drage) oskrbe v razvojnem vrtcu. Za rešitev svojih težav se je družina obrnila že na vse mogoče institucije, vendar zadovoljivega odgovora ni. V bohinjski občini so prisluhnili stiski Iva Lapajne, vodja oddelka za družbene dejavnosti v občini Bohinj, nam je potrdila, da začasno plačujejo urno postavko za dekličino obravnavo in prevoz strokovnjaka do vrtca na Bledu, saj gre za socialno šibko družino, ki ji želijo pomagati. Gre pa za problem, ki bi ga kazalo sistemsko rešiti: deklica je vključena v razvojni vrtec, kjer naj bi bila deležna vse potrebne strokovne obravnave. Zlasti Še za visoko ceno, ki jo plačujejo za oskrbo otroka s posebnimi potrebami. Na Bledu namreč ta cena znaša več kot 400 tisočakov, kar je za občino velik zalogaj, saj ima s svojega območja v tem vrtcu sedaj dva otroka. Cena v razvojnem vrtcu je zgodba zase, vendar smo direktorico vrtca na Bledu Darjo Vernig vseeno vprašali, zakaj je toliko višja kot drugje. Dejala je, da je tako zaradi tega, ker imajo v razvojnem oddelku vrtca sedaj le tri otroke, sicer pa napoveduje, da se bo metodologija za izračun cene kmalu spremenila in cena ne bo več tolikšna. O dekličinem problemu pa tole: z odločbo je razvrščena v njihov razvojni oddelek, kjer je bila po dogovoru med vrtcem, zavodom za gluhe in naglušne ter občino začasno deležna tudi surdopedagoške obravnave. Vendar pa se slednja Šteje kot storitev, ki jo je treba posebej plačati. Če bi bila kot pravica vključena v odločbo, plačilo ne bi bilo sporno. Z delovnim nalogom in potrjeno zdravstveno kartico Na katerikoli vir smo se obrnili, vsi so nam potrdili, da po sedanji zakonodaji otrok, ki je usmerjen v prilagojen program za predšolske otroke, nima možnosti za omenjeno obravnavo. V nekaterih odločbah pa je ta pravica vključena: če bi to želeli tudi Katjini starši, bi morali vložiti zahtevek za usmerjanje in ko bi dobili odločbo z zapisano možnostjo do surdopedagoške obravnave (za to je treba pridobiti še soglasje ministrstva za šolstvo), se vrtec, v katerem je otrok, obrne na Zavod za gluhe in naglušne v Ljubljani in ta bo priskrbi ustreznega strokovnjaka. Na zavodu, kjer o konkretni družini niso želeli govoriti, pa so nam še povedali, da obstaja tudi druga pot, kako uveljaviti individualno obravnavo za otroka, kot je Katja. Gre za ambulantno obravnavo v zavodu, za kar pa starši potrebujejo potrjeno zdravstveno kartico in poseben delovni nalog, ki ga izda otrokov osebni zdravnik. V tem primeru imajo starši pravico do povračila potnih stroškov. Pravica do individualne obravnave otroku torej ni kratena, v zavodu imajo gluhi in naglušni prednost in prej pridejo v obravnavo, ki jo praviloma izvajajo enkrat tedensko. Zal je ambulantni del vezan na zavod v Ljubljani, češ da nimajo fi-nancerja, ki bi pokril potne stroške na terenu in čas prevoza tja in nazaj. Zgodba je še posebej zapletena zato, ker zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami Še ni dolgo v veljavi in se Še ni prekalil v praksi. Odločb ne izdajajo več centri za socialno delo, pač pa šolske uprave, zavod za gluhe in naglušne ni več pristojna institucija, pač pa zgolj izvajalec storitev. Ni čudno, da so starši v zadregi, kam se obrniti, saj še strokovnjakom ni vse jasno. Katjina odločba, ki jo je izdal Center za socialno delo v Radovljici, je sedaj na Zavodu za šolstvo v Kranju, torej je tam iskati sogovornike za morebitne spremembe. Odločba gre (tako piše) v ponovno preverjanje avgusta 2005. Danica Zavrl Žlebir Torek, 16. marca 2004 MULARIJA, MLADI / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN pv^p Ana Cergolj Ste v petek opazili, da je bilo Gregorjevo in so se ženili ptički? Pomlad kljub snegu ne zamuja in je že napovedala, da je čas, da zavlada nad zimo. Jap, prihaja čas, ko bo težko sedeti za knjigami ... Zato se hitro prijavite za kakšen ustni nastop, preden vas pomlad začara - pomoč pri tem najdete v Cukrčku. AH A-' Zanimiv, jasen, inovativen - dober ustni nastop -1. del Kako se pripravim na ustni nastop Tisto, kar sledi pripravi ustnega nastopa, je seveda izvedba. Kakovost in učinkovitost izvedbe pa je odvisna od kakovosti in učinkovitosti priprav - no, pa malo tudi od sposobnosti javnega govorjenja, iznajdljivosti in poslušalcev. Zbiranje podatkov Prva in temeljna naloga - od tega, koliko, kako zanimive in pomembne podatke zberemo, je odvisno, kako široke so možnosti za izbiro. Če smo v naslovu rekli, da je dober ustni nastop zanimiv, jasen in inovativen, morajo Offo^fea p^V^SQ Naš razred v našem razredu imamo prijazno učiteljico, saj nam velikokrat zapiše petico. Šola je super, saj učiteljica vozi skuter. Naučimo se poštevanko in zraven še seštevanko. V šoli se tudi igramo in pri tem veliko smehljamo. V šoli imamo malico, učiteljica ima rožnato kapico. Kadar pa se učiteljica razjezi, s skutejem domov zdrvi. Ai\ja, Tina, Kaja in Klara, 2.r, OŠ Voklo Zimsica šola v naravi Zimsko Šolo v naravi smo preživeli sredi februarja na Kopah. Tu je znano smučišče na Pohorju, obdano s čudovito naravo. Veliko smo smučali, tekli na smučeh, se zabavali in smejali. Malo smo se učili, vendar to ni uničilo naših počitnic. Zelo mi je bilo vŠeč, ker se je veliko mojih sošolk in sošolcev naučilo smučati -postali so že pravi mojstri na smučeh. Zadnji dan smo tudi tekmovali in prav vsi smo se dobro odrezali. Ko smo se v petek peljali proti domu, so bile naše želje iste: Še kdaj se vrniti na Kope in doživeti tako lep smučarski teden. Sara Novak, 3.b, OŠ Jakoba Aljaža, Kranj biti taki tudi podatki, ki jih izbiramo. Pri zbiranju podatkov je pomembno, da imamo čim več virov - to pomeni, da o neki tenii (vzemimo na primer, da imamo ustni nastop o slovenskem pesniku Srečku Kosovelu) poizvedujemo na različnih koncih: v knjigah, na inter-netu, pogledamo. Če je kak televizijski program na to temo, pobrskamo po časopisih in revijah, preberemo, kaj so o njem napisali sodobniki in kritiki... Ibdi različne vrste gradiva so zelo pomembne: poleg pisnega gradiva so pri ustnih nastopih v veliko pomoč slike, fotografije, plakati, zvočni ali televizijski posnetki... Z njimi namreč Še bolj pritegnemo pozornost poslušalcev, saj je razlaga mnogo zanimivejša, če poleg ušes zaposlimo še oči poslušalcev. Urejanje podatkov Če smo dobro pobrskali po vseh virih, je podatkov, ki smo jih našli na svojo temo, ogrom> no - eni pomembnejši, drugi manj, eni zanimivejši, drugi manj. Sedaj je pomembno, da jih znamo med seboj ločiti. Tiste manj pomembne in zanimive uporabimo zato, da še poglobimo svoje znanje o temi, pomembnejše in zanimivejše pa oblikujemo tako, da jih bomo lahko predstavili poslušalcem. To pomeni, da jih oblikujemo v kratke informacije (na primer: najpomembnejše letnice, najpomembnejša dela ...), zraven pa pripravimo še zabavnejše podatke (na primer kakšno dogodivščino iz pesnikove mladosti, kako so ga opisovali ljudje, ki so ga poznali) in slikovno gradivo (njegovo fotografijo, fotografijo pokrajine, o kateri je veliko pisal ...). Vse te podatke potem razvrstimo v neko celoto - drugače povedano, da ima vsa stvar rep in glavo. Koje vse to urejeno, se začnemo pripravljati na predstavitev gradiva - o tem pa naslednjič. Hi pG. tnislipo fafeo... ____v Iz ZGAGE - šolskega glasila OS Stražišče, ki je bilo v lanskem šolskem letu razglašeno za najboljše šolsko glasilo, tole izvirno DOPOLNJEVANJE POVEDI članov novinarskega krožka: Če bi namesto dežja deževali čokoladni bonboni bi bila vsa črna okoli ust. (Ana, 5.d) bi vedno stala na dežju. (Kaja, 5.d) bi jih metala nazaj gor. (Lucija, 7,c/9) bi dežnik obrnila narobe, da bi jih lovila. (Ana, 5.a) Če bi imel/a časovni stroj ... bi šla v kameno dobo, da se mi ne bi bilo treba učiti. (Laura, /.c/9) bi šla obiskat svojo praprapraprababico. (Sanja, 7.c/9) bi ga ustavila takrat, ko bi se imela zelo lepo. (Ana, 5.a) Preprečiti trgovanje z otroki V rokah preprodajalcev se je pred dvema letoma znašlo tudi pet slovenskih deklet. Ljublana - Z javnim shodom Iztrgajmo otroke iz rok preprodajalcev so želeli pri Unicefu Slovenija spodbuditi čimprejši^jo ratifikacijo dveh dokumentov, ki bi omogočala ustrezno preganjanje in kaznovanje trgovcev z ^udmi. Žrtev te trgovine je med drugim tudi 1,2 milijona otrok letno. V akc^i ozaveščai\ja yudi o tej temi jim je uspelo zbrati 3172 podpisov za to, da se tudi Slovenija pridruži številnim državam, ki so omenjena dokumenta že ratificirale. Zbrane podpise so izročili predsedniku parlamenta Borutu Pahorju. Več kot 400 otrok je sklenilo krog okoli parlamenta in s tem simbolno prikazalo verigo trgovanja, ki jo je treba pretrgati. Za Slovenijo nimajo natančnih podatkov, koliko otrok je žrtev trgovine z ljudmi, zadnji podatek iz leta 2002 pa govori o petih slovenskih dekletih, ki so se znašle v rokah preprodajalcev. "Zastavlja se tudi vprašanje tranzita. Gre za otroke, ki potujejo preko naše države v spremstvu odraslih, ki niso njihovi starši," je razložila vodja razvojnega centra pri Unicefu Slovenija dr. Andreja Černak Meg-lič. Ti se na ozemlju naše države v povprečju zadržijo pet dni. "V tako kratkem času pa je zelo težko oceniti, koliko jih pristane v rokah preprodajalcev, Čeprav obstaja sum o tem." Sicer v Sloveniji problem trgovine z ljudmi še ni tako velik, drugače pa bo, ko bodo meje odprte, meni Andreje Černak Meglič. "S tem se ukvarja posebna skupina v okviru ministrstva za notranje zadeve. Ta čas pospešeno pripravljajo akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi, katerega poseben del je tudi trgovina z otroki." Protokola h konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in pornografije ter h konvenciji OZN proti organiziranemu kriminalu za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi je Slovenija že podpisala, ne pa tudi ratificirala, je opozorila Andreja Černak Meglič. Kljub temu naj bi velik korak naprej pomenilo že to, da so v novem kazenskem zakoniku po omenjenih dveh dokumentih povzeli definicijo teh kaznivih dejanj in opredelili Otroci so sklenili krog okoli parlamenta in tako simbolno prikazali verigo trgovanja, ki jo je treba pretrgati. tudi kazni za storilce. Kot je ob sprejemu podpisov obljubil Borut Pahor, naj bi dokumenta ratificirali še v prvi polovici letošnjega leta. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič VeČina želi v gimnazijo v gorenjski regiji je v večini srednjih šol še prostor. Krai\j - Za 27.496 razpisanih mest v srednjih šolah se je po podatkih ministrstva za šolstvo, znanost in šport za vpis v prihodnjem šolskem letu prijavilo 23.636 kandidatov. Več prijav, kot je vpisnih mest, je samo v splošni gimnaziji. Prijavilo se je 477 kandidatov več, kot je razpisanih mest, v programih strokovnih gimnazij pa je še 665 prostih mest. Pryavnico, če so jo kandidati oddali v roku, je mogoče na drugo sredi\jo šolo ali v drug program na isti šoli prenesti do 23. marca, število prijav po prenosih pa bo znano konec marca. V programe gimnazij se je za 9900 razpisanih mest prijavilo 9712 prihodnjih dijakov, v programih srednjega strokovnega izobraževanja pa se za 9078 razpisanih mest zanima 8001 kandidat. Za programe srednjega poklicnega izobraževanja je na voljo 7448 mest, prijavilo se je 5219 kandidatov, v programih nižjega poklicnega izobraževanja pa so se za 1070 mest prijavili 704 kandidati. Prijavnice bodo šole sprejemale do 23. marca ne glede na število prijav, ki jih že imajo. Vsi kandidati, ki so se pri- Blejski osnovnošolci so risali Evropo Bled - Učenci osnovne šole » prof. dr. Josipa Plemlja so v okviru prireditve Bled Evropi, Evropa Bledu pripravili razstavo svojih risb, kako oni vidijo Evropo. Če jim gre verjeti, tja pelje široka pol, posuta z zvezdicami. Taka je preteklo sredo vodila tudi od središča Bleda do festivalne dvorane. Za to so poskrbeli učenci 2. razreda, ki sojo ves dopoldan krasili z rumenimi zvezdami. "Slovenija gre naravnost v Evropo," pa je pojasnila sedmošolka Urša Slibar. Na njeni risbi se je do Evropske unije, ki jo je predstavljala ogromna stavba z na stežaj odprtimi vrati, vila široka pot. Valentina Vučko si je Evropsko unijo zamislila kot središče galaksije, okoli katere se vrtijo evropske države. Na risbah je bilo poleg zvezd in modre barve tudi veliko kokošk, ki so seveda predstavljale Slovenijo. "Vstop v Evropsko unijo smo jim želeli predstaviti na bolj enostaven način. Svoja razmišljanja namreč otroci najlaže izrazijo skozi likovni prostor," je pojasnila učiteljica likovne vzgoje Sergeja Ažman Lapajne. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič javili v programe, ki jih zaradi premajhnega števila prijav šole ne bodo izvajale, morajo svoje prijave obvezno prenesti v drug program oziroma drugo šolo. O morebitnih omejitvah oziroma povečanju obsega razpisa za vpis bodo kandidate seznanili najkasneje do 22. aprila. V gorenjski regiji je skoraj na vseh srednjih šolah še dovolj prostora, nekaj prostih mest se še najde celo na nekaterih gimnazijah. Več prijavljenih, kot je na voljo prostih mest, je le v Gimnaziji Škofja Loka. V programu klasične gimnazije se je za 30 razpisanih mest prijavilo 37 kandidatov, za športno gimnazijo pa se jih je za 18 mest prijavilo 27. Več prijavljenih, kot je prostih mest, je tudi v programu cvetličar na Srednji biotehniški šoli Kranj, in sicer se na 26 mest želi vpisati 36 kandidatov, prav tako v programu predšolska vzgoja v Srednji Šoli Jesenice - za 28 mest se je prijavilo 55 kandidatov. Precejšen naval je tudi na Sred-0 njo elektro in strojno šolo Kranj. Za 26 mest v programu elektri-kar elektronik se je prijavilo 44 kandidatov, za 84 mest v programu elektrotehnik računalništva 126 kandidatov, v programu tehniške gimnazije pa je 96 kandidatom na voljo 90 mest. Mateja Rant v. • v. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN REKREACIJA, DUHOVNOST / info@g-glas.si Torek, 16. marca 2004 V ZANIMIVI * EKSTREMNI " ŠPORTNI * REKREATIVNI Na Krvavcu že dobrih štirinajst dni ponujajo nov smučarsko atraktiven užitek, namenjen predvsem deskarjem. Krvavec - Letošnja smučarska sezona je s snegom dovolj bogata. Na Krvavcu so najprej sami poskrbeli in smučišča prekrili s "tehničnim'' snegom, zatem pa je tako smučarje kot RTC Krvavec nagradila še zima z izdatnimi padavinami. Morda v malce nepravem času, saj je bilo največ padavin prav y času zimskih počitnic. » > »a ' <— ' ' Vodja smučišč Anton Jerič Prav v drugem delu sezone je družba RTC Krvavec na smučišču med Gospincem in sedež-nico Vrh Krvavca izdelala nov snežni žleb, kanal, ki ga deskar-ji, ki jim je najbolj namenjen, imenujejo "halpipe". V sodelovanju z zunanjim partnerjem so na Krvavcu prvi v Sloveniji opremili teptalni stroj Kässboh-rer z delovnim pripomočkom za izdelavo in vzdrževanje snežnega žleba. Podobno orodje so že Teptalni stroj z novim orodjem in žlebu. imeli od leta 1995, a so s pripomočkom na stroju snežni park le izdelali, prepotrebno in nujno vzdrževanje pa jim ni bilo omogočeno. Pod Gospincem, ob koncu proge z grbinami so s tehničnim snegom "napihali" za dobrih 3000 kubičnih metrov snega in na predpisani nakloni-ni izdelali standardno predpisan snežni žleb. "Half Pipe" - snežna pipa - je štiri metre visok, dvanajst metrov širok in sto metrov dolg kanal, ki so ga izdelali v dobrih štirih dnevih in ga je potrebno vzdrževati dnevno vsaj uro in pol. Vsestransko uporaben poligon, tako za deskarje kot za smučarje, je vsekakor dodatna in atraktivna ponudba Krvavca. Kot nam je ob tehnični predstavitvi povedal vodja smučišč Anton Jerič, so že začeli z idej- zmogljivostjo na delu v snežnem nimi načrti, kako bi snežni kanal dopolnili, razširili, kar jim zdaj omogoča tudi teptalni stroj z novim orodjem. "Fun park", zabavni in tekmovalni poligon, bi radi razširili Še z drugimi, za deskarje privlačnimi poligoni - rail, table top, snowskate in skakalnico big air, a jim trenutni prostor z naklonino tega ne omogoča. Na Krvavcu razmišljajo, da bi deskarjem potreben park delno prestavili in smučišče temu prilagodili. S tako preureditvijo bi smučišče zagotovo pridobilo na še večji atraktivnosti in dodatni ponudbi. Še vedno je živa ideja o cesti na Krvavec, novo poslovno partnerstvo in lastništvo pa naj bi prineslo tudi druga potrebna vlaganja v posodobitev smučišča. Gorazd Šinik Šus z zračnico po snegu Kranj - Ledena proga in ledeni šank sta bili le dve od odlik letošnjega Gumišusa, ki ga je Društvo stražiške mladine organiziralo skupaj s taborniki rodu Zelenega Jošta. Dopoldne so se po malce počasni progi v ogromnih črnih zračnicah spuščali otroci, zvečer pa so se na ledeno progo vrgli starejši. "Progo nad Sitarjevo hišo v Stražišču, kjer je bil včasih Živ žav, smo pripravljali kar nekaj časa, 15 nas je gradilo progo," je dejal predsednik Društva stražiške mladine Damir Vražič - Devs. Ko so se dopoldne otroci spuščali po progi, ni bilo težko opaziti, da so se bolj poganjali kot peljali. "Zvečer, ko bodo na vrsti starejši, bo proga bolj ledena in s tem tudi hitrejša," je zatrdil Devs in dodal, da bo takrat proga tudi osvetljena z baklami. "Eh, sploh ni bilo grozno, tale spust je bil en velik užitek," je dejal tabornik Dan, ki se je tisti dan prvip spustil po stražiški progi. "Poganjati se je bilo treba, sem se pa zdajle prvič spustila z zračnico in bi zagotovo še kdaj ponovila takšen spust," je takoj po prihodu v cilj poročala osnovnošolka Alja. Spela Zabkar Kocka osvojila mlade z airbordom, skifoxom in slalomcartom se slovenski ljubitelji snežnih vragolij lahko pobliže spoznajo pri avstrijskih sosedih. Nassfeld - Do solz smo se nasmejali novinarji na otvoritvi fu-turističnega hotela The Cube ob spodnji postaji gondole Millenium /Express v Nassfeldu. Hotel je namenjen mladim in tistim, ki jih 24-uma zabava ne moti, imajo radi šport, so ljubitelji rekreacije, zaljubljeni v ekstremni način Športnega življenja. Glasba, druženje, pijača in nora atmosfera so nas v treh dneh kar izmučili. Je pa res, da lahko zajtrkuješ do pete po- stol brez ročajev je pritrjena smučka) in slalomcartu (kolo, ki ima namesto koles smuči). Da ne govorim o tem, da smo že pred tekmo dve uri trenirali: peš smo osvajali breg in se med smehom in kotaljenjem spuščali navzdol. Komur ni bilo do tovrstne zabave, je dan preživel na drugačen naČin ali pa preizkusil zorb, tube, se nas-mučal do prijetne utrujenosti. Vreme je res malce nagajalo, vendar mladih to ni motilo. Avstrijci so mojstri posebnih lokalnih športnih pogruntavščin. poldne, iz hotela do prvega spusta po smučarskih strminah znanega smučišča Mokrin pa te loči le nekaj metrov. Slovenci smo bili zvezde paralelnega slaloma z zabavnimi športnimi pripomočki, ki so čisto avstrijska pogruntavščina: v airbordu (zračna blazina), skifoxu (na Podobna "orodija" za vožnjo in zabavo na snegu - ne sicer tako moderna, verjetno najdemo tudi v kakšni ropotarnici naših dedkov. Ob vsem tem se mi je porodila kopica vprašanj o slovenskem zimskem turizmu, odgovorov pa kar nisem našla. Alenka Brun Prostranstvo ljubezni za nas zanamce Založba Kalki je nedavno izdala drugi prevod knjige o Anastaziji, sibirski puščavnici, ki skozi prijetno, preprosto, vendar razumljivo branje pisatelja Vladimirja Megre svetu govori o človekovi odtujenosti od narave, nujnosti povezovanja in življenja z njo ter blagodejni pomoči sibirske cedre, kot povezovalki človeka in narave. Anastazyo smo že spoznali v prvem slovenskem prevodu Zveneče cedre tajge, ki ga je založba Kalki izdala decembra leta 2002 in je navdušila številne bralce po vsem svetu. Trenutno je prevedena v dvajset jezikov. Anastazija živi v sibirski tajgi, v hladnih in neprijetnih klimatskih razmerah, vendar le v kolibi in preprostih oblačilih. Njena notranja moč izvira iz povezanosti z naravo, predniki in vesoljem, v sebi pa nosi pozabljeno znanje, ki ga ljudem zopet pomaga obujati. Njeno glavno sporočilo je, da se je Človek vse preveč oddaljil od narave in s tem od svojega bistv'a, kar ga je pripeljalo v bolezni in težave. Zalo naj bi si po njenem vsak omislil košček zemlje in vrta, ki naj bi ga obdeloval. Preko pisca Vladimirja Megreja jim sporoča, kako obdelovati zemljo, da bodo rastline dobro in obilo rodile. V najnovejši knjigi Prostranstvo ljubezni, ki jo je iz ruščine prevedel Ivan Mešiček, pa se poleg številnih zanimivih tem, ki odstirajo delovanje Človeka na duhovnih nivojih, ukvarja tudi z vzgojo otrok in s tem, da je vsak človek dolžan ustvariti okoli sebe majhno "prostranstvo ljubezni" in ga podariti svojemu otroku. Nikola Petrovič, predsednik Društva za zdravo duhovnost iz Maribora, ki se je lotilo prevoda in izdaje knjig o Anastaziji, je povedal, da je v drugi knjigi velik del posvečen prav vzgoji otrok in opisovanju ZDRAVILIŠČE RADENCI NAJUGODNEJŠA PONUDBA 14. 3.- 1. 4. 2004 10-K>d$totni popust za upokojence pri bivanju najnnanj 9 dni! ^ l J • •• •• ' -. • v . ., a ' Hotel Miral"^ polpenziori že od 7.300 SIT Hotel Radin^*, polpenzion m od 8.900 SfT Cene veli^ za osebo pri bivanju netjmstfij tn cN. Cene v hotelih Mirat veljajo za osaboi Ip v sobl-sleidem praktičnih primerov iz Anasta-zijinega vzgajanja njenega otroka. "Vzgoja otrok je zelo pomembna, vendar je pri tem potrebno uporabiti veliko mero dobrega občutka, saj za dva otroka ne veljajo ista pravila. Tudi Anastazija se boji, da bi ljudje iz njene vzgoje naredili ■TTT Nikola Petrovič sistem, ki pa se ni obnesel za vse dobro. Zato je toliko bolj pomembna uglašenost z naravo in stvarstvom, kar bo ljudem zbudilo pravi občutek. Opisuje pa ^olo ruskega akademika ŠČe-tinina, ki je blizu njenemu načinu vzgajanja." Spremembe njenih sporočil zaobjemajo vse več plasti družbe, pravi Nikola: "Celo v Dumi naj bi se lotili spremembe zakona o posesti zemlje, da bi ljudje lahko imeli svoje vrtičke v rodni lasti. Tudi Anastazija Še naprej deluje v tej h If f * •% \ \ \ Druga knjiga Prostranstvo ljubezni odstira nove vpoglede v življenje človeka ter njegovega delovanja nase in na okolje. smeri, da bi se ljudem omogočilo narediti čim več vrtičkov. Samo v Rusiji je sedemsto centrov, ki sledijo življenju po njenih navodilih, vse večje število jih je tudi drugod po svetu. Za to gre največja zahvala pozitivnim izkušnjam, kijih imajo ljudje na različnih področjih svojega življenja, tudi pri nas, še posebej pa zaradi zdravilnih učinkov sibirske cedre, ki so se širijo od ust do ust," pojasnjuje Nikola. Sibirska cedra, kraljica dreves "Sibirska cedra vsebuje duhovne vibracije in fizične snovi, ki vplivajo na človeka v vseh pogledih izjemno kakovostno, predvsem pa pri povezovanju odtujenega človeka z naravo. brez katere vodi svoje življenje v bolezni in težave. Zaradi njenega izjemnega celostnega ekosistema in vloge, ki jo ima kot povezovalka med človekom in naravo, je prav vse na cedri zdravilno. še več, vsi njeni deli na povsem svojevrsten način povezujejo človeka z naravo, svojo bitnostjo in samim sabo. Društvo za zdravo duhovnost je zato ob prevodih knjig zbral tudi podatke o zdravstvenih in energetskih značilnostih cedre tudi v slovenščini," je pojasnil Nikola Cedrove iglice oddajajo snovi, ki dezinficirajo in čistijo zrak, zato blagodejno vplivajo na dihalne organe. Poparki in pre-vretki iz igličevja poženejo na vodo, napitki čistijo kri in ožilje ter povečujejo njegovo prožnost, pijejo jih tudi kot zdravilo proti prehladnim in infekcijskim boleznim dihalnih poti: bronhitisu, pljučnici, tuberkulozi in podobno. Cedrovo smolo so že včasih uporabljali pri celjenju ran, vreznin, zastarelih poškodb in celo gangrene. Polagali sojo na gnojne rane in tvore, da je iz njih izvlekla gnoj in blažila bolečino, položena na dlesni je pomagala pregnati tudi zobo-bol. Cedrovi oreški so menda neprecenljivo bogastvo Sibirije. Že v času Ivana Groznega so jih izvažali v Anglijo in druge države, saj so sloveli po vrsti zdravilnih lastnosti, ki so danes tudi znanstveno preverjene: ''Samo v cedrovem olju so koristne snovi in vitcimini tako skoncentrirani, da je idealno za stabilizacijo in okrevanje organizma, ne glede na vrsto bolezni, ki ga je napadla. Človeški organizem z lahkoto sprejema zdravila, izdelana na osnovi cedrovega olja, pri čemer ni negativnih stranskih učinkov,'' so zapisali strokovnjaki. Cedrovo olje je po svojih učinkovitostih drugi največji dar cedre, saj po hranljivosti, vsebnosti vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi presega vsa druga olja. Zanimivo je, da se ga uživa samo v času od svita do mraka, nikakor pa ne ponoči. Anastazija pravi, da nosi cedra v sebi izvorno vibracijo vesolja, ki se ohrani tudi v o^u, izvlečku vsega najboljšega, kar cedra vloži v svoja semena. Kar ostane pri postopku hladnega sti.skanja iz oreškov, zmel-jejo v prah in dobijo cedrovo moko, iz katere se lahko pripravi okusno cedrovo mleko. Eterično cedrovo olje iz iglic pa pomaga zdraviti pooperacij-ske rane, poškodbe na koži. ekceme, razjede v ustni votlini, glavobol, nahod. Kvalitetno deluje tudi cedrov med, nekaj posebnega pa so cerdove ploščice iz cedrovega lesa, ki harmonizira vse plasti Človekovega telesa, saj cedra, kot vodilna rastlina v biosistemu, v sebi kopiči obilo blagodejne energije. Podoben učinek ima tudi cedrov storž. Vse informacije o knjigi in cedri dobite po tel.: 041/286 444 in spletni strani www.zdravduh.org. Katja Dolenc < • 1 Torek, 16. marca 2004 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Test: Fiat Ulysse 2.0 JTD Dynamic in 2.2 JTD Dynamic Fiatov del skupnih itatij^nskofrancoskih četverčkov najbolj izstopa po hišnih značilnostih, ki so bolj poudarjene kot pri prejšnji generaciji. četverica enoprostorskih avtomobilov, ki so že drugič skupno delo francoskega koncema PSA Peugeot-Citroen in italijanskega Fiata Auta, se že nekaj časa uveljavlja v tem dobro zasedenem avtomobilskem v razredu. Cetverčki imajo skupno osnovo in večji del skupnih delov karoserije, kljub temu pa se tokrat precej bolj razlikujejo med seboj, kot je bilo to pri prvi generaciji iz sredine devetdesetih let. V čem je torej Fiatov ulysee drugačen od Citroenove- ga C8, Peugeotovega 807 in nenazadnje od prestižne Lanciine sestrične phedre? Italijanski stil in športne primesi. Ulysse je v vseh pogledih sodobno oblikovan avtomobil, brez pretirano oglatih karoserij-skih robov, a tudi brez zelo izrazitih oblin. Pri Fiatu so se od skupnih jeder odmaknili z bolj izrazitimi žarometi in predvsem z bolj dinamičnim zadkom, na katerem so luči potisnjene povsem na robova. Ce sta na strehi še prečna nosilca, ki tvorita . '-V." f.A'. r t. -. ^ -.-. - . . ' ' •i-. - - TEHNIČNI PODATKI Mere:.........d. 4,719, š. 1863, v. 1752 m, medosje 2,823 m Prostornina prtljažnika: ....................... 324/2948 I Teža (prazno v./dovoljena): ............ 1841 (1881)/2500 kg Vrsta motorja:...................štirivaljni, turbodizelski, 16V Gibna prostornina: ...................... 1997 (2179) ccm Največja moč pri v/min: 80 kW/109 KM pri 4000 (94/128 pri 4000) Največji navor pri v/min: ....... 270 Nm pri 1750 (314 pri 2000) Najvišja hitrost: .......................... 174 (182) km/h Pospešek 0-100 km/h:......................14,9 (13,4) s Poraba goriva po EU norm.: 9,2/5,9/7,0 (10,1/5,9/7,4) 1/100 km Maloprodajna cena:.............. 6.095.736 (6.733.521) SIT Zastopnik:..........................Avto Triglav, Ljubljana osnovo za prtljažnik ali se s pomikom lahko spojita v stresni stabilizator, je na ulyssejevi zunanjosti tudi že nekaj športnih primesi, vsekakor pa se zdi med četverčki oblikovno skoraj najbolj posrečen. Prostorska filozofija po meri. Kot se spodobi za srednje velik enoprostorski avtomobil, je v potniški kabini lahko od pet do sedem sedežev, pri čemer sta šesti in sedmi običajno na voljo za doplačilo. V zadnji del se vstopa skozi drsna vrata na obeh bokih; zanimivo je, da pri nižjih in srednjih nivojih odpiranje s pomočjo elektrificiranega mehanizma ni na voljo serijsko, morda tudi zato, ker je bilo pri francoskih sorodnikih prav z njim veliko težav. Rezultat sedežnega reda je kot pri večini podobnih avtomobilov tak, da najbolje sedita voznik in sopotnik na desnem sedežu, dovolj solidno tudi trojica v srednji in precej utesnjeno par na zadnjih dveh sedežih. Ob tem tudi ni zanemarljiv podatek, da je pri postavljenih sedmih sedežih bolj Navdahnjen s športnostjo Fordov Focus C-max odločno vstopa med kompaktne enoprostorce Čeprav je množica v zadnjem času zelo priljubljenih kompaktnih enoprostorcev precej polna, se nekaterim avtomobilskim tovarnam zdi, daje za dobre ideje Še nekaj prostora. To sporočajo tudi pri Fordu, kjer so že lansko poletje poslali na ceste prve primerke novega focusa C-maxa, s precejšnjo zamudo zaradi takšnih in drugačnih razlogov pa je novinec zdaj prispel tudi k nam. C-max, ki je nastal na osnovi bodoče generacije modela focus, v enoprostorsko bilko vnaša svežino s svojo dinamično zunanjostjo in voznimi lastnostmi. Prav na račun nekoliko športnejše zunanjosti je bilo potrebno okrniti prtljažni prostor, ki je manjši kot pri večini neposrednih tekmecev. V potniški kabini je pet ločenih sedežev, pri bogatejših paketih opreme je mogoče prilagoditi tudi naklon sedalnega in naslonskega dela za izboljšanje udobja. C-maxa poganjata dva bencinska in dva NA KRATKO - Južnokorejski GM DAEWOO in italijanski proizvajalec dizelskih motorjev VM MOTORI sta podpisala dolgoročno pogodbo o razvoju in proizvodnji novih turbodizelskih pogonskih strojev z 1,5 in 2,0 litra gibne prostornine. Opremljeni bodo s tehnologijo vbrizgavanja goriva po skupnem vodu in bodo ustrezali emisijskim normativom euro IV. Motorje bodo od začetka leta 2006 proizvajali v južnokorejski tovarni Kunsan, načrt predvideva 250 tisoč enot letno. - Španski SEAT je lani izdelal 460.000 vozil, kar je v primerjavi z letom 2002 2,1-odstotno povečanje. Takšen rezultat so dosegli, kljub temu da so sredi leta prenehali s proizvodnjo lahkega dostavnega modela inca, prav tako pa so beležili izpad 5.000 vozil zaradi delavskih stavk. Predvsem jim je šlo dobro na tradicionalno zahtevnih trgih, kot sta britanski in nemški, prodajno rast pa so beležili tudi na Hrvaškem, Slovaškem in Madžarskem. V tovarno v Marto-rellu, kjer se pravkar začenja proizvodnja novega kompaktnega eno-prostorca altea, je bilo vloženih 400 milijonov evrov za posodobitev in še 182 milijonov evrov za raziskave in razvoj. M.G. turbodizelska motorja. Osnovni je 1,6-litrski bencinski Štirivalj-nik s 100 konjskimi močmi, ki se mu pridružuje močnejši 1,8-litrski s 120 konjskimi močmi. Oba turbodizla šta opremljena s sistemom vbrizgavanja goriva po skupnem vodu. Prvič se predstavlja novi 1,6-litrski TDCi (109 KM), ki so ga pri Fordu izdelali v sodelovanju s francoskim koncernom PSA, že od prej pa je znan 2,0-litrski TDCi. Fordov novinec se izkazuje tudi z dinamičnimi voznimi lastnostmi, ki so bile pri podobnih avtomobilih doslej manj poudarjene. Prodaja seje na slovenskem trgu že začela, cene pa se gibljejo od 3,79 milijona (za osnovno različico, ki ima med opremo štiri varnostne vreče, ABS in klimatsko napravo) do 5,75 milijona tolarjev. Pri Fordovem zastopniku Summit mo-torsu računajo, da bodo letos prodali do 300 C-maxov. Matjaž Gregorič malo prostora za prtljago, zato je za udobno potovanje bolje, če se v avtomobilu pelje le peterica. Kajpak je sedeže v obeh zadnjih vrstah mogoče zložiti v pripravne mizice in jih z nekaj truda in moči v rokah tudi popolnoma odstraniti iz notranjosti ter enoprostorsko limuzino spremeniti v družinski tovornja-Ček. Zaradi velikega vetrobran-skega stekla in dvignjenega položaja voznikovega sedeža je preglednost na cesto in tudi v vse druge strani izvrstna, manj posrečeni pa so sicer oblikovno zanimivi sredinsko nameščeni merilniki, ki spominjajo na komandno ploščo v večjih čolnih. No, če bi bila preglednost prevladujoča na estetiko, bi bilo marsikaj bolje. Notranje okolje je z izjemo prevlek na sedežih in oblog vrat do potankosti enako kot v sorodnikih in le znak na volanskem ob roču opozarja, da je ulysee iz Fiatove hiše. T\irbodizeiski motor dvakrat za enkrat. Nedvomno se avtomobilu, kakršen je ulysse, najbolje poda turbodizelski motor. Pri četverčkih sta v paleti dva takšna stroja, oba francoskega izvora, čeprav pri Fiatu ob številke pritaknejo hišno oznako JTD. Seveda pa se zastavlja vprašanje, ali je primernejši šibkejši 2,0- ali močnejši 2,2-litrski motor, prvi s 109 in drugi s 136 konjskimi močmi. Oba imata enako tehnok)gijo vbrizgavanja goriva po skupnem vodu in po štiri ventile v glavi, tudi zvokov-no se skoraj ne razlikujeta, medtem ko so zmogljivosti bolj različne na papirju kot v praksi. To pomeni, daje tudi manjši motor dobro kos težkemu in aerodinamično ne preveč ugodnemu avtomobilu, medtem ko se močnejši stroj za las lažje vozi z av- tocestno potovalno hitrostjo in delo bi mu Šlo še bolje od rok, če bi se moč prenašala s pomočjo šeststopenjskega menjalnika. Ob vsem je treba gledati tudi na porabo goriva, ki se pri šibkejšem motorju vrti okoli 10,1 in pri močnejšem okoli 11,9 litra plinskega olja na 1(X) kilometrov. Limuzinski kombi ali nad-gradi\ja limuzine. Čeprav je pogosto slišati, da so enoprostorski avtomobili podaljšane limuzine, je bolje če ostanejo kar limuzinski kombiji. Njihove lastnosti, posebej prostorska prilagodljivost, se namreč v tolikšni meri razlikujejo od srednjerazrednega pojmovanja limuzin, da so pri-meijave neizvedljive. Fiat ulysse v tej množici sodi v zlato sredino, najsi gre za namembnost ali ceno. Matjaž Gregorič OCENA (* slabo - ***** odlično) Zunanjost: ****/* Notranjost:' ****iV Udobje ****i^ Motor: ****'i:^ Vozne lastnosti: ****iir Varnost (Euro NCAP): ***** Končna ocena: Mestni dvokolesnik Smover razvil z računalniškim vodenjem. Elan Bikes, ki nadaljuje tradicijo nekdanje tovarne koles Rog, za letošnjo sezono napoveduje novinca za mestno vožnjo z imenom smover. Kolo, ki združuje Shimanov izum računalniškega vodenja in posebej razvit Elanov okvir, spada v vrh ponudbe na svetovnem trgu. In prvi odzivi so zelo pozitivni. Pri Shimanu, ki velja za vodilnega proizvajalca komponent za kolesa, so razvili integriran in računalniško voden sistem prestavljanja, zaviranja in vzmetenja, ki ga napaja kolo in vozniku omogoča enostavno, nena-porno mestno vožnjo. Kolesa za ta novi del opreme so na Shima-novo povabilo poleg Elana razvili še proizvajalci Giant, Trek, Gazelle, Koga Miyata in nekateri drugi. Pri Elanu so razvih prilagodljiv okvir, narejen iz kombinacije najsodobnejših materialov, kot SO karbonska vlakna in aluminij, kar bi lahko označili kot revolucionarni pristop na tem področju. Vključili so tudi v Elanu razvit ACP (Advanced Common Platform) način sestave zglobov, ki optimizira geometrične in tehnične značilnosti okvirja. Okvirje bil razvit s po- močjo tehnologije vakuumske laminacije, ki zagotavlja maksimalno trdnost in minimalno težo okvirja. Takšno ogrodje kolesa zagotavlja izjemno udobno in prijetno vožnjo, saj minimizira vibracije, ki izhajajo iz neravnega terena. Elanov Smover je na voljo v dveh izvedbah. Smover 3 je opremljen s samodejnim tri-stopenjskim menjalnikom, prilagojenim sedežem, košarico za prtljago in vsemi potrebnimi svetlobnimi in odsevnimi telesi. Smover 24 ima menjalnik s 24 prestavami, absorber, ki uravnava tresljaje, in vilice so povezani z računalnikom, ki skrbi za sinhronizacijo vseh funkcij. V primeru, da uporabnik kolesari navkreber, računalnik avtomatsko prilagodi razmerja in tako omogoči enostavno vožnjo in se prilagaja pri vožnji navzdol, ko ustvari ustrezno hitrost. Hkrati je mogoče menjalnik upravljati tudi ročno. Kolesa Elan Smover bodo na nizozemskem in nemškem trgu naprodaj v maju, omejeno število bo za izhodiščno ceno pol milijona tolarjev na voljo tudi na slovenskem trgu. M.G, foto: Elan Bikes \ Rabljena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik@a-l.si Znamka in tip Mazda Demio 1,4 k,2xair,sv,cz,es Volvo V70 k,abs,sv,cz,es Vw Polo 1,2 conf. 2xair,sv,cz,es Fiat Marea 1,9 jtd k,2xair,es,cz,abs BMW 523 i turing k, abs,sv,cz,es,4air BMW 528 i k, sv,es,abs,air R-Master 2.5dd k,sv,cz,es R-Espace 2,0 16v k,abs,sv,cz,es,4air Renault Laguna 2,0 rxe k,abs,sv,cz,es BMW 318 k,abs,air,cz R-Clio 1,4 16v dynamic Vw Golf l,4/3v basis sv,2xair,abs Letnik-barva 2001 met.modra 1997 srebrna 2002 modra 2000 modra 1998 rdeča 1998 modra 2001 bela 2000 srebrna 1996 bela 1993 zelena 2003 met.modra 2002 bela Cena V Sit 1.860.000,00 1.990.000,00 1.880.000,00 2.090.000,00 2.960.000,00 3.130.000,00 3.180.000,00 3.390.000,00 1.190.000,00 1.050.000,00 2.255.000,00 2.530.000,00 RENAULT ww'u.alpetüur-reniont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ brfzplaCen preizkus ♦ 82 TOCK kontrole na vozilu ♦ tkhmCng kontrolo vozila po 2000 prevoženih kilometrih ♦ poMoC w tisa VLEKO Aij pomwni) ♦ no 12 mesečno tehnicno GARANCIJO LFOI NDA: ' ♦ (, V nZlU)/. GARWCIIO -K KUM\ - SV SKR\ (I \ ()I.AV ■ V/l CKNTRALSO /.AKI^PAN»; ♦ R RADIU . i-ks hii-;KTR iniG SIT:KKI. -AlK MRHAG mm Vse za vaS avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Rabljena vozUa: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ l^rodaja vo/il RenHull ♦ Vzdrževanj« vozil ♦ Najeni vo/il ♦ Pnipis vozil ♦ Zavarovanje in n^jjistracnja \ u'/i\ ♦ Odkup in prodaja rabljenih vo/il ♦ Tohnični pregledi osebnih, (ovornih in priklopnih vo/il •' GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 16. marca 2004 Vsako sredo na Radiu Kranj ob mesec prilog Organon-ov IMilLmi niftmi Nastopili so Ne prezrite... Organon na www Nastala je nova svetovna spletna stran, ki vas bo nedvomno zanimala. Na strani www.eOrganon.Gom boste poleg tekoče izdaje časopisa študentov Gorenjske Organon ter priloge Organonov Zadetek našli tudi arhiv preteklih izdaj časopisa, vse o Organo-novi družini, uredništvu, sode-lavcih, oglaševalcih ... manjkale pa ne bodo niti ankete, nagradne igre ipd. 0 , . . * - - • i. večer V modri dvorani kranjskega gradu Khieslstein si lahko jutri, v sredo, 17. marca, ob 19. uri ogledate film Martina Scor-seseja Kristusova zadnja skušnjava iz leta 1988, ki je-bil med drugim nominiran tudi za najboljšo režijo na Oskarjih istega leta. Vstop je prost. Kranjski Italijani na zadnjem Četrtkanju IZZIVI Ta mesec je dejansko mesec naše fakultete. Vsi se na veliko pripravljamo na 23. mednarodno znanstveno konferenco o razvoju organizacijskih ved- na temo: "Management, znanje in EU", ki bo od 24. do 26. marca 2004 v Portorožu. Konference se množično udeležijo tudi študentje. Tako bomo tudi letos na strokovno ekskurzijo peljali 150 znanja željnih mladenk in mladeničev. Izlet je prepleten z veliko mero strokovnosti in družabnosti. Pravo nasprotje, pa je bila smučarska avantura prejšnji teden. Ne samo, da smo zadeli vreme. Zadeli smo vse. Ver- Zlmzeleni rock Ne glede na rock je zima res bila bolj kot ne zelena in ne glede na zeleno zimo bo tokratni četrtek namenjen izključno rocku. V Manani bodo predvajali nepozabne koncerte, obvezna oprema obiskovalcev pa so usnjena oblačila. Študenti so vstopnine za Četr-tkanje oproščeni, ostali obiskovalci nad 18 let pa jo bodo plačali s Plečnikovim bankov-cem. Kitajska V nedeljo, 21. marca, ste lepo vabljeni v klub Potepuh, kjer bo Žiga Ramšak predaval o poti po Kitajski. Predavanje se bo pričeio ob 19. uri, vstop pa je prost. Posvet organizatorjev v Portorožu Študenti Fakultete za organizacijske vede se bodo tudi letos udeležili znanstvene konference o razvoju organizacijskih ved z naslovom "Management, znanje in EU." Ekskurzija na Primorsko bo v četrtek, 25. marca 2004. V Grand Hotelu Emona v Bernardinu bodo potekala predavanja, večerna zabava pa se bo odvijala v enem od portoroških lokalov. Odhod iz Kranja bo ob 10. uri, iz Ljubljane pa ob 10.30. Povratek iz Portoroža bo ob 1.30. Cena znaša 1.300 tolarjev in vključuje vodenje izleta, avtobusni prevoz in "lunch-paket". Prijave se zbirajo na Info točki ŠO FOV. jamem, da je lahko študij veliko lažji, če prej koga povoziš na smučišču (šala). Prijetno druženje študentov se je končalo z obljubo, da se še srečajo. Če ne prej, pa v fakultetnih klopeh. Takšna druženja so še kako potrebna. Potrebna za krepitev medo-sebnih Odnosov. Egoizem, pa pa! Obetajo se burne razprave glede prodaje prostorov na Koroški cesti v Kranju. Županova ekipa se bo morala prvič v svojem mandatu spoprijeti z resnim vprašanjem, ki postavlja na kocko tudi vse prejšnje in bodoče prodaje. Odgovornost teriajo prav vsi. Še županova stranka je zelo kritična do tega problema. A nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Pa adijo, Gorenjska! Beno Fekonja V dvorani na Primskovem v Kranju so za letošnji dan žena nastopili trije postavni fantje, ki so s svojim nastopom razgreli množico praznujočih žena. Po nastopu so si fantje vzeli čas za krajši pogovor, ki ga lahko preberete spodaj. Fantje so vroči... O vas se da na Internetu prebrati marsikaj o teži, višini, ... jaz pa bom kar v sredino ciljala - kaj pa centimetri? Ricky: "Ja, če bi to razkrili, mogoče ne bi bilo zanimivo priti obiskovalkam na nastop, jaz mislim, da tiste, ki so prišle na oder, so se vsekakor imele možnost prepričati tudi o dolžini. Da pa nekaj razkrijemo -naša dolžina ni bila v ta pravem stanju. Namreč dolžina je relativna." De Angelo: "Gotovo pa je tista, ki je bila povabljena na oder, občutila in videla to dolži- no. n Žensko publiko zagledate tudi moškega, ki vas poželjivo gleda in vas požira z očmi? Ricky: "Zakaj pa ne bi privoščili užitka tudi njemu? Mi sicer nastopamo za punce, ampak če je kak moški med njimi, ga ne bomo čudno gledali." De Angelo: "Bolj kot ne se posvečamo ženskam, se pa dogaja, da se med nastopi najde tudi kak moški, ki je drugače usmerjen." Matteo: "Tudi niso ponavadi agresivni, so kolikor toliko kulturni." Se vam je kdaj med nastopi zgodilo kaj nenavadnega? Dan žena nekoliko drugače... Ima kdo od vas punco? Ricky: "Jaz v svojem imenu lahko povem, da je trenutno naše življenje natempirano, tako poslovno kot zasebno, da smo zaenkrat pustili punce malo na strani. Vsekakor pa jih osrečujemo vsaj na nastopih." De Angelo: "Imam nekaj prijateljic, za prvo, daigo, tretjo silo..." Matteo: "Ne, ni časa zanje." Kaj storite, če med razgreto ft Fantje so tudi gibčni. 'J r f .K m Ricky: "Ena ga mi je enkrat skoraj odgriznila." De Angelo: "Krempljanje, grizenje, kraja ... Se je že zgodilo, da je ena punca hotela cel re-keljc stlačit v modre in trdila, da ga ni vzela." Matteo: "Nič posebnega." Kaj pa najbolj nenavadna zadeva, ki se vam je zgodila pri seksu? ženske tiste, ki se merijo po tem, katera je lepša..." Matteo: "Pri nas ima čisto vsak svoj stil. Vsak je en člen, skupno pa tvorimo Total Knockout." Kaj storijo punce, ki vas čisto navadno oblečene srečajo nekje v javnosti, recimo v trgovini? Ricky: "Prijetno se nasmihajo, večinoma pa so toliko sra- Nekaj srečnic so povabili na oder. Koliko centimetrov? NI pomembno. Samo da je zabavno. Dame so bile navdušene. De Angelo: "Dosti stvari se je zgodilo, kar drugi ljudje mislijo, da je čudno, nam pa se zdi dokaj normalno." Veljate za seks simbole, ki obvladajo vse. Morda pa temu le ni tako ... Ricky: "O tem naj raje sodijo punce, mi pa ne bi govorili o tem." De Angelo: "O tem se boste morale dame same prepričati." Matteo: "Mi ostajamo skromni." Morda med vami vlada kakšna konkurenca? Se merite po tem, kdo je lepši, kdo ima lepšo postavo? Ricky: "Vsekakor poizkušamo biti uspešni kot skupina. Za nas je pač pomembno to." De Angelo: "Ponavadi so mežljive, da se me ne upajo niti ogovoriti." De Angelo: "Obračajo glave, kakšna pa se tudi nasmeji." Matteo: "Ko gredo mimo, se hihitajo." Kaj menite o novinarjih? Ricky: "Kar se novinarjev tiče, moram reči, da imamo do sedaj same pozitivne izkušnje in vsekakor so tudi oni del našega uspeha." De Angelo: "Če ne bi bilo novinarjev, tudi mi ne bi bili, kjer smo. Vabimo jih, da nas na naših nastopih spremljajo tudi v prihodnje." Polona Ramšak, foto: Bojan Okorn f - sodelujejo lahko mladi, neuveljavljeni glasbeniki - prijavijo se lahko bendi, ki leta 2003 niso nastopili na Rock Otočcu - rok za prijavo je 9. april 2004 V\ '\\ v v .mladirn.org/piknik/rock-mladim r-r mmi •'v- Torek, 16. marca 2004 ZANIMIVOSTI, OGLASI / info@g-gias.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN V vec že drugič zapored so si sosedje z Jezerskega in Železne Kaple za prizorišče športnega druženja izbrali smučišča Pece. Peca - Ta več kot dva tisoč metrov visoka gora nam je Slovencem poznana po legendi o kralju Matjažu, ki spi v njenem osrčju. Sosedje onstran Alp pa jo cenijo tudi po lepih smučiščih. Pa ne le oni, med sobotnimi obiskovalci zasledimo veliko avtomobilov s slovenjgraško registracijo, pa tudi Jezerjani radi pridejo smučat na severna pobočja Pece, odkar doma nimajo ne smučišč ne žičnice. Tako kot sedaj Jezerjani gostujejo na smučiščih onstran državne meje, so včasih sosedje prihajali na slovensko stran, zlasti k Češki koči, kjer je nastalo dragoceno prijateljstvo med smučarskima kluboma Jezersko v in Železna Kapla. Njuna začetnika sta bila dolgoletni oskrbnik Češke koče Andrej Karničar in Eberhard Klaura, še danes aktivni predsednik sekcije Turističnega društva Avstrije iz Železne Kaple. Lani so staro prijateljstvo obnovili, društvi pa sta se ob podpori občin Jezersko in Železna Kapla dogovorili o vsakoletnem smučarskem tekmovanju na Peci. Letošnje tekmovanje v veleslalomu je bilo v soboto. Prišlo je več kot 120 tekmovalcev vseh starosti, približno enako z obeh strani meje, okoU 20 pridnih športnih delav-. cev iz obeh društev pa se je potrudilo, da je srečanje teklo, kot je treba. Tekmovalci (najmlajšim je bilo šest let, najsta- rejšim čez 60) so se pomerili v 14 tekmovalnih kategorijah in vsi so se borili za kar najboljši rezultat. Najboljšega med vsemi je na koncu dosegla Manuela Karnicar, deklica z Obirskega (s časom 32:69), ki kljub enakemu priimku ni v sorodu z Davom Karničarjem, znanim Jezeijanom, ki je smučal celo s Himalaje, na Peci pa je v soboto na že zelo zmehčani progi do- segel čas 33:03. Med tekmovalci smo zasledili še več znanih imen z Jezerskega, med njimi jih je bilo največ ravno s priimkom Karničar. Tekmoval pa je tudi župan Milan Kocjan, svetnik Peter Muri je bil celo prvak v svoji kategoriji, enako občinska tajnica Lid^a Nahti-gal, dobro pa se je med veterani držal tudi svetnik Jože Meško. Kapelski podžupan Engelbert Ojster se je prvenstva udeležil kot gledalec, župan Dieter Haller pa je prišel na zaključno slovesnost v gostilni Pri Floria-nu in skupaj s kolegom s sloven- ske strani s ponosom podelil pokale zmagovalcem. Slovenija 1. maja prihaja v druščino držav Evropske unije, kar pa še zdaleč ni prvi korak k sodelovanju obeh držav. Sosedje iz Slovenije in Avstrije smo že dolgo prijatelji, je dejal Dieter Haller, o čemer govori dolgoletno sodelovanje na različnih področjih. Uraden pozdrav slovenskemu vstopu v EU pa bodo prijatelji iz Železne Kaple sosedom izrekli 20. junija, na maratonu med Preddvorom in Železno Kaplo. Tudi Milan Kocjan z Jezerskega je omenil letošnji 1. maj, ko med sosedi ne bo več meje. Med prijatelji meje tako ali tako že dolgo ni več, družili so se na športnem, kulturnem, gasilskem področju, v prihodnje pa bi si želeli tudi na drugih, pomembnih za življenje enih in drugih. Da 1248 metrov visoki Jezerski vrh ni ovira, so dokazali že nekajkrat. Sodelovanje, kakršno druži Jezeijane in Kapelčane, je tisto pravo, za katero doslej niso potrebovali nobenega Bruslja, je navrgel eden od udeležencev in tako najbolje ujel duha, ki druži sosede. Danica Zavrl Žlebir Prihodnost se izplača Anja Stenovec (desno), ena od zmagovalk veleslaloma na Peci, je ponosno sprejela čestitke in medaljo. Komenda za Viktorijana Komenda se je v petek s spominsko mašo v farni cerkvi sv. Petra in akademijo v kulturnem domu poklonila spominu na nekdanjega župnika Viktorijana Demšarja. Komenda - Župnik Viktorijan Demšar, ki se je materi Heleni, po poklicu šivilji, in Jakobu, uglednemu zidarskemu mojstru, rodil kot deseti med dvanajstimi brati in petimi sestrami 12. marca leta 1904 pri Česnu v v Stari vasi pri Zireh, je nad polovico svojega življenja preživel v Komendi. Takratni ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik gaje 24. februarja 1946 imenoval za župnika v Komendi in po 29 letih 7. junija leta 1975 sprejel njegovo prošnjo za upokojitev in za prebivanje v ka-planiji, ki jo je sam obnovil. Službo župnika je 14. avgusta leta 1975 uradno prepustil nasledniku tudi že pokojnemu Nikolaju PavliČu. Zaslužni dekan in škofijski duhovni svetnik Viktorijan, oba naslova mu je podelil nadškof Anton Vovk, je po upokojitvi pomagal svojemu duhovnemu nasledniku in kljub pogostim boleznim, ko je med drugim prebolel 13 pljučnic, živel Še dolgo in ustvarjalno. Po 88 letih življenja, od katerih jih je 46 preživel v Komenda je v petek dostojno počastila 100-letnico rojstva priljubljenega župnika. V farni cerkvi sv. Petra je najprej maŠe-val upokojeni ljubljanski škof Jožef Kvas, ki je bil rojen v sosednji cerkljanski župniji in je hodil v Komendo v šolo, v sosednje Nasovče pa na počitnice. Njemu in Demšarjevi župnijski gospodinji Jerici Jekovec je župnik Zdravko Žagar po maši izročil spominsko darilo. Edo Škulj je predstavil knjigo Viktorijana Demšarja Zbrana dela o Komendi in Petru Pavlu Glavarju, ki naj bi jo kot darilo dobiU tudi občani Komende. Po maši je bila v polni dvorani kulturnega doma akademija, ki jo je vsebinsko zasnoval domačin iz Nasovč, diplomirani teolog in novinar Družine Jožef Pavlič. Razen domačega župana Tomaža Drolca so se akademije udeležili župan občine Mengeš Tomaž Stebe, poslanec v državnem zboru Maks Lavrinc, novomeški prošt Jožef Lap, rojen v sosednjih Nasov-čah, župnik in dekan iz Ribnice niki, učenke in učenci osnovne Šole Komenda - Moste in člani Kulturnega društva Komenda. Viktorijan Demšarje bil predstavljen kot človek, ki je trdil, da v človekovi duŠi ne sme biti malodušnosti in da sta zanj ponižnost in delavnost zelo pomembni vrlini. Poudarjal je, da mora duhovnik povsod odločno in jasno nastopati in ne sme biti trs, ki ga veter maje. Jože Košnjek, foto: Andrej Zalar Življenjsko zavarovanje z naložbo v vzajemne sklade Galileo, Rastko in KD Bond. Pri sklenitvi FONDPOLICE vam podarimo 10 % dodatne zavarovalne vsote za dobo 10 let. 080 30 30 www.slovenica.si FONDPOLICA v Življenjsko zavarovanje z varčevanjem v vzajemnih skladih KD n n SLOVENICA 7 ' t ' % » I ^ • z- od naj'jspešne' slovenskih 9 Gostje na petkovi proslavi v Komendi. Komendi, je umrl 1. januarja leta 1992. Na duhovniško grobišče ga je 4. januarja pokopal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Dem-Šarjevo in Pavličevo delo nadaljuje sedanji župnik Zdravko Žagar. Maks Ipavec, rojen v cerkljanski župniji, in Jože Steržaj, župnik iz Zirov. V kulturnem programu, kjer so se prepletali pesem, glasba in spomini na župnika, so sodelovali moški pevski zbor Komenda pod vodstvom Alojza Kolaija, Kamniški koled- posebnih vzajemnih skladov v zadnjih treh letih; 138,67 % (v SIT) KD Investments d.o.o., CelovSka 206,1000 Ljubljana, upravlja posebne vzajemne sklade Galileo (uravnotežen), Rastko (delniški) in KD Bond (obvezniški). Prospekti posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments so med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih mestih in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno In letno poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KD. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko vi&ji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Vstopna provizija znata za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko 3%, za posebni vzajemni sklad KD Bond pa 2%, zato se objavljena donosnost na sredstva zmanjša za vstopno provizijo zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD www.kd-group.si GORENJSKI GLAS • 24. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.sj Torek, 16. marca 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka In četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica tel.: 04/53-15-249 Trst 17.3. in 31.3.; Madžarske toplice 29.4. do 2.5.; od 18.5. do 21.5. Banovci - Ljutomer: od 23.4. do 26.4.; Palmanova - tovarna čokolade 2. 4. ; Udi-Alpe Adria 1. 4.; Šenčur: 251-18-87 a LOŠKI ODER Škofja loka Spodni trg 14, Škofja Loka V soboto, 20. 3., ob 10. uri Niko Kuret: PAVUHA IN SI FPAR, gostuje LG Jesenice, SOBOTNA MATINEJA, za IZVEN, Tel.: 04/51-20850, GSM: 041/730-982 ^ 5 o O S" 'V '^iV - • «x APARTMA-PRIKOLICE Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu - Novalja. « 041 /223-789 . 3341 APARATI STROJI Prodam CILINDER za plastiko z grelci in polžem fi 50 ter elektromotor 20 KW. tf 041/710-736 3232 Prodam traktorski MEŠALEC za gnojevko. tf 041/889^24 3244 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje. » 513-44-32 3255 Samonaktadalko MENGELE 30 m2, 16 nožev in HYUNDAI accent 1.5, 5 vrat, 1.02, prodam. 9 031 /387-397 3269 SEJALNICO za sladkorno peso 6-vrstno RAU, prodam, tt 041/415453 3304 Prodam MOBI BENEFON A. 2 bateriji, CD, možnost priklj. na PC, vsa navodila, ugodno, ff 041/992-558. 031/492-525, 232-65-81 3349 VODNO TURBINO PELTON, potočno z generatorjem ali elektromotorjem 5,6 KW, cena po dogovoru, v 59-45-205, Meglic, čadovlje 15, Tržič 3353 Prodam SAMONAKLAADALKO za seno SIP 17. « 25-22-558 3357 GARAŽE BLED: Alpska, prodamo garažo, staro 20 let, Cena: 1.600.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 KRANJ - Planina I; prodamo garažo za 1,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/2811 000. GR. MATERIAL Ugodno prodam nove TLAKOVCE sive barve. 9 040/726-721 3258 N. >55 o o CVJ (O O (5 £ (O g UJ 1. »5 o a o (3 0) V) rt >ü > £ rt ^ 'c-S rt 0 > E C "D rt o 8 S Q. >N .g Ž g -g rt > Ii 6 rt o Tt al C rt CO ■o o 0 1 D (/> O a >co o « C g o. rt >N C N •Ü Ü fS Q. 0 O •O O O rt Q. rt o a CO « S CO Zelo ugodno prodam nova stilna vhodna VRATA s podbojem, tr 23-10-020,-041/271-953 3311 HIŠE ODDAMO v Šenčurju oddam v najem enodružinsko stanovanjsko HIŠO. v 041/213-951 3333 V Stražišču oddam s 1. aprilom HIŠO 60 m2 ali dve garsonjeri 30 m2 s parkiriščem. 9 040/325-144 3343 HIŠE PRODAMO ^SIP-BLED prodamo STANOVANJSKO HIŠO, dvojček, nova gradnja, cena 36,500.000.00 SIT. « 279 18 00 907 Kranjska Gora v bližini smučišč, STARO HIŠO cca 60 let, potrebna obnove, na parceli 1200 m2, cena 42.000.000 SIT « 041-6373-217 3283 KRANJ - OKOLICA, stanovanjska hiša, 140 m2 stanov, površine, podkletena, leto izgradnje 1982, na parceli 608 m2, prodamo za ceno 39,5 mio sit. Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA - center, izredna lokacija, 500 m2, 12 let, kamin, talno gretje, balkon, terasa, parcela 900m2. Cena: 65.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine. Tel. 041 428 958 , 04 512 51 22. Šenčur bližina, novogradnja, zelo lepa enodružinska hiša, zgrajena na ključ, 145 m2, parcela 360 m2, energijsko varčna, nadstandardni materiali, talno ogrevanje, mikroklima, cena 42,8 mil. SIT, TRIDA NPR. 041 860 938, 04 5137590 Šenčur nova sodobna sam. hiša, v urejenem naselju, 500 m2 biv. pov., parcela390 m2, I. 94, v sp. prost, možna mirna posl. dejavnost, dvigalo, savna, cena 55 milj. SIT , TRIDA NPR. 041 860938, 041 920062 Golnik, družinska hiša, 4. gradb. faza, I. 96, 300 m2, lahko dvodružinska, alpski stil, parcela 700 m2, lepa lokacija, cena 29 mil. SIT, TRIDA NPR. 041 860938, 04 5137590 Bled, starejša hiša 160 m2 s pripadajočimi objekti, I. 56, parcela 1400 m2, lepa lokacija, cena 66,70 mil. SIT, TRIDA NPR. 041 860938, 04 5137590 Kranj, Šorlijevo naselje, 2 SS, I. 69, 54 m2, prenovljeno, lepo, 4. nad., cena 17.5 mio SIT, TRIDA NPR. 041 860938. 041 920 062 TRŽIČ - KOVOR, prodamo dvodružinsko hišo (dvojček), ki stoji na 501 m2 parcele, stanovanjske površine 200 m2, hiša je stara 30 let, zelo dobra razporeditev, delno podkletena, v pritličju in prvi etaži bivalni prostori, mansarda delno izdelana, balkon + terasa, CK-olje, vsi priključki, za hišo se nahaja pomožni objekt kot letna kuhinja ali večnamenski prostor - lahko tudi manjša delavnica, vseljiva po dogovoru. CENA: 37.920.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net TRŽIČ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, stara 113 let, 254 m2 bivalne površine, podkletena. pritličje, 1. in 2. etaža, ter neizdelana mansarda, brez CK, nova kritina (tondach), nova fasada, prevzem možen takoj. CENA: 35.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net POUANSKA DOLINA, 7 km iz Škofje Loke, na obrobju vasi prodamo zelo lepo vzdrževano dvodružinsko hišo, na 980 m2 zemljišča, stara 26.let, delno adaptirana, v celoti podkietena, bivalno pritličje, 1. etaža + neizdelana mansarda, vsi priključki, CK-kombinirana (trda goriva + olje + sončni ko-lektorji), balkoni + terasa, vseljiva po dogovoru. CENA: 45.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke. CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000. 000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net PREDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1. etaža, CK-olje, hiša je na robu vasi, urejena okolica, vseljiva po dogovoru. CENA: 32.130.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-8CM30, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružinska. ugodno. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi. ob zelenem pasu, atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča cca 950 m2, cena 35 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi. 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča.Cena 17 MIO sit, možna menjava za stanovanje v Kranju. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890 ' PREDDVOR, stan. ,hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2. primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 ČIRČE pri Kranju, enostanovanjska hiša, 150 m2, s samostojno garažo, letnik 1965, na parceli 420 m2, pred tremi leti popolnoma kvalitetno obnovljena, dve kopalnici, vsi priključki, urejena okolica in vrt. tera-sa.Cena 38 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Zgornje Gorje prodamo novogradnjo 9 x 6,5 III. grad. faza ter 976m2 zemljišča. Mirna lokacija ob potoku. Cena po dogovoru. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Bled 500m iz centra prodamo hišo letnik 1965, lepo vzdrževano CK stara 4 leta. Hiša ima cca 180m2 in 600m2 vrta. cena 32 mil sit.TRG BLED d.o.o., Tel.:(04) 5745 444. BLED Dobe - prodamo večjo družinsko hišo v izmeri 225 m2 in cca 700m2 zemljišča. Cena 45 mil sit TRG BLED, Tel,:(04) 5745 444 TRG BLED, TeL:(04) 5745 444 Bled Dobe - prodamo hišo renovirano I 2000 v izmeri 150m2 in cca 1000m2 zemljišča. Cena 53 mil sit.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 ZGORNJI OTOK, Podvin prodamo nedokončano (manjka fasada) hišo v izmeri cca 180m2, ter staro hišo in 2000m2 zemljišča. cena 28 mil sit, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 TRG BLED, Tel.:(04) 5745 Lesce ob obrtni coni, Hraška c. prodamo staro hišo (100 let) možna nadomestna gradnja in sprememba v poslovni objekt. Objektu pripada 1227m2. Cena 35.mil sit BOHINJSKA BISTRICA prodamo dvodružinsko hišo I. 1975 v izmeri 300m2 zemljišča 576, lepa mirna lokaciji. Cena 47 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.ltd-plus.si, ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041/900-009, ITD + d.o.o. NEPREMIČNl-NETel.: 04/2366670, 041/755-296. 040/204661, Lancovo pri Radovljici: nedokončana stan. hiša vel. 8x8 m, parcela 401 m2, d^lno podkletena, cena = 7,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, bližina: dvostan. hiša (pritličje 116 m2, mansarda 105 m2), stara 4 leta, parcela 500 m2, ločen vhod, vseljivo po dogovo-nj, cena = 42,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 • • O i i O'CO oi a u: o Z) 3 o ^ rt o CVJ rt > O rt s o (D ž Ü r > o rt C o 0) CO .E o »o n O) O o >(0 O > •N rt N rt C »o * N. rt 3 CO rt C o >0 0) T3 'O) CO "O Q) (A a> (O (Q O t 0 rt C S ^ "co V) ^ > rt 1 a to o § T3 'Ü 0) « si o (D O CO 2 rt co § o Q) CO O i o <0 E <3> TJ rt LJJ -J O. UJ o >o 0) T- o LO o cp CVJ CO CO O) .. o rt £ ■> 3 B to >co o rt to TJ o rt OJ 0) O) 3 TJ '5) rt T3 o a CO o g CO rt co o iS > 0) o o TJ ■o C N 0) £ rt co o a co « _ Ü t £ a rt o o T3 rt O) co o N O g Z) 'N 00 h- co o 8 i 0) TI TJ ä o > rt s o 'O CVJ o rt a co Ii = CO O o »o o 0 O o •o o 1 o 0 »O 3 O O rt cNj o> T- c\j o 0 1 <0 o r >"?0 rt O) 0 co o. o C . -a CD ^ O) w \ rt CVJ C »co ^ o CO CC C > S? O >co J^ m ^^m rt 5 C o o "O d) N o £ o TJ ris TJ O O O 3 ^ .Z T3 0 SS rt C • Mi* % g O C >u s a 0 0 >o 1 2 n co rt O) O o T3 o 0 co rt a rt • ^^^^ n co o a 0 Tj- 7- o LO o co c\j co co co O) .. o rt • • £ co B čo .»CO O : CD O) CsJ >co co" GC s s rt to co" i) O) >o s ^ 00 o rt a o rt 0 ■E *o Ü -Q tr o 0 C TJ "o? CO TJ 0 rt o (O > o rt »s rt N rt C 0 >o co rt co Ü- rt C 0 »Ü 1 rt co TJ o rt O) 0 O) 3 TJ Ć0 o ^co rt^ o « CVJ h- o O) \ ^ CVJ O) G) CO - ~ o <0 o O) ^ tT rt o rt £55 co O) rt C 0 Q. .o C 0 O i- 3Ž. C C § CO o o i rt C o rt a> C >0 O 3 >'0 o E o (Q 0 C »Ü o »Ü o £ o rt C rt C 0 O o co 5 10 00 m « 10 I = co 3 O 00 N >co o o o o o o o O) o> 0 >ü o Q. UJ >cog rt to ■o o rt O) 0 £ a 00 o _ rt C II rt Tt W CN DC o co 1-i S 'to 12 - co (O O ■C •Ö)CO o ÜC o _: TJ O >0 O rt 0 £ >o o TJ O t 5^0 CO O rt o o 0 1 ° o n rt 'N o 0 a co O) o Oi 2 o. rt Q. TT C rt I o CVJ 'CO Z) O CsJ CO O O) o o £ s o a C 0) o >0 o o ■o o Ü .. > > > o £ co 2 0 CJ) NI o a co rt rt C ^ B o rt Ä £ p co o o O O >co o CD CD .2. O n C o 0 'S "c "v o 0 > ä. C g 0 rt N 0 1 s t 0 rt 0 co 0 "O § g 6'g C W o ^ O) E S o 0 g o N >co o co o o 00 cd co 0 5* o LO LO c\i 0 O o o CsJ co o o o s« 0 o a rt C iN o TJ O co rt co cd Ü 0 co 0 E § TJ O O £ O) 2 CL co 2 rt co O o C co 2 rt co c\i o O 0 .rt o ÄI % o W 5 0 C 3 CC . C rt 0 ^ 'S" . Cd 6 ^ i 2 o 0 co »s £ -o g ^ E £ £ O. rt" a Q. C TJ 0 O 0 C C ■f is!2 § y S ^ o o a o g 5 Ü ^ § N § C N >ü ^ rt i S >co 0 o S a TJ =3 0 rt C rt "5 >0 o •C ^ N O 0 >ü O o TJ 0 * £ C "6 -cb N o co rt £ 0 rt o a 0 p O) is o o 0 >co o ä--O) C 0 -o »co TJ B N to 11 rt a rt 0 5 ■= >o rt a TJ o > rt to ^ g 0 rt o. o rt Ü C o to S ^ « u > N rt I 2 >0 0 co 0" C rt C 0 1 CO o m — >co rt w to C 0 CO rt co 0 TJ co a rt 0 C 0 O cj rt rt TJ 2 55 .52, o co "O o C ^ o p '£2 o ^ rt ^ C 0 O O TJ CO o C o co rt TJ TJ co o o 0 o 5-g •i 5 CQ rt 1 o o CD S^ »O o 0 "D CO O a o C 0 OKS-Š OJ C C := N C O — m ^ C > o 0 co := "O -Q o co ? Ji: o "n 2 & a? o C =J 0 0 f^ —^ Jč o>g rt o co T3 0 .0 rt TJ 3 0 E . -i > C - TJ 11 TJ -o £ ^ 1 S S co rt 'O co rt N CO O N >N 10 o CO m N »N g C g 0 Q. KRANJ, Primskovo: pritličje hiše v izmeri 56 m2 in garaža 16 m2,1. 34, parcela 180 m2, cena = 8,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ: stan.hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 23,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK; stan. hiša stara 43 let, klet 32 m2, pritličje 91 m2, nadstropje 56 m2, parcela 793 m2, cena = 26,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ: 2/3 starejše stan. hiše, obnovljena leta 1999, delno pritličje, 1. nad. (85 m2) in neizdelano podstrešje, parcela 414 m2, takoj vseljivo, cena= 12,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj - Šenčur, hiša stoji na parceli 800 m2. Ima 90 m2 tlorisa: pritličje in neizdelana mansarda, Poleg hiše stoji objekt z dvojno garažo v pritličju in 2-sobnim stanovanjem - 54 m2 v nadstropju.Objekti so iz 1.1965. Cena je 30 milijonov Sit. INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.:04-236-2730; 041-429-330, www.inf-ing.si HIŠE KUPIMO KRANJ - okolica; kupimo hišo do 40 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 37 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o,O.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 KRANJ - okolica, kupimo novejšo hišo, lahko tudi v gradnji, na parceli 700-1000 m2 IDA d.o.o., 04 2351 000, 041 331 886 IZOBRAŽEVANJE Prodam ANGLEŠČINO - KNJIGE za otroke. ® 592-10-10 3262 KUPIM Kupim suhe smrekove DESKE 2,5 IN 3 CM. »041/760-791 3237 Kupim 20 m2 suhih macesnovih DESK debeline 3 cm. W 041/445-886, 20-41- 48 3 3263 Kupim OKRASNO PLASTIKO za OPEL ASTRA - zadaj, tt 040/623-416 3268 Kupim ZAZIDUlVO PARCELO v okolici Škofje Loke oz. Kranja. 9 040/885-226 3271 Kupim TRAKTOR ZETOR 43-40 AU 53-40, lepo ohranjen, g 031 /859-776 3276 Kupim VOZIČEK za kosilnico BCS 127. 9 031/823-560_^ Kupim PUNTE dolžina 270 cm. « 051/204-264 3328 Kupim NAKLADALEC hlevskega HU 4, pajek SIP, rotacijsko kosilnico SIP in trosilec hlevskega gnoja hribovski, tt 041/597- 086 3330 LOKAL ODDAM ŠENČUR obrtna cona ODDAMO V NAJEM nove pisarniške prostore v II. nadstropju v izmeri 155 m2, 33 m2 in v pritličju 145 m2 primerne za trgovsko ali proizvodno dejavnost. V 279 18 00 908 Na Jesenicah, Sp. Plavž 6/b, prodamo ali oddamo v najem pisarniške poslovne prostore v izmeri - pritličje 27 m2,1. nadstr. 63 m2. 01/5885-743, Intertrans, I J» Wist.' „ .Ml) ■[•y: ■ ■ * ■- - - OBĆINA NAKLO, GLAVNA C 24. NAKLO TRŽIČ CENTER 120 m2, primerno za mirno obrt, oddam o v najem. ® 041 /413-062 Oddam prostor 150 m2. za skladišče, trgovino ali mirno obrt. ff 040/393-000 RADOVUlCA, pritlični lokal z izložbo, 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu več lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 SIT/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323; 04/ 2362890 LOKAL PRODAMO RADOVUlCA: 23,52 m2. I. 1990, pritlič-je, primerno za trgovino ali mirno storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000,00 sit ALPDOM, d,d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ŠENČUR, obrtno poslovna cona. novozgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2, opremljen z vsemi priključki, tremi parkirišči ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49,7 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Na Bledu prodamo ali oddamo {samo gc^ stinski del cena 360.000 SIT/mesečno) zelo dobro obiskano gostilno s tradicijo renovirano I. 1996 v izmeri 140m2, terasa. Objekt ima tudi 4sobe s kopalnicami in stanovanje vse skupaj v izmeri cca 500m2 ter 1200m2 zemljišča. Cena z celotnim inventarjem 84 mil sit ali po dogovoru. TRG BLED, Tel. :(04) 5745 444, Kranj, Planina III: poslovni prostor za različne dejavnosti 35,5 m2 v pritličju objekta, letnik 85, cena = 10,7 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 MOTORNA KOLESA Prodam TOMOS ATX, 1.2000. IT 031/689-665 3335 OBLAČILA Prodam OBHAJILNI OBLEKICI za dvojčici z vsemi dodatki. ® 51-81-193 3286 Prodam FANTOVSKO BIRMANSKO OBLEKO od Jutranke. vel. 14 let, zeleno z dvojnimi hlačami, metuljčkom in srajco, cena po dogovoru. ® 041/269-145 3336 OTR. OPREMA Prodam lepo ohranjen OTROŠKI VOZIČEK MONBEBE globoki, rabljen 5 mesecev, cena po dogovoru, tr 041/269-323 Prodam AVTOSEDEŽ BREVI od O do 18 kg, cena 12.000 SIT in nahrbtnik za nošenje otroka cena 6.000 SIT. « 031/505-767 3241 OSTilLO TAPISERIJE različnih velikosti, oblik in motivike prodam. Cena od 15.000 SIT dalje, «031/22 58 70 2116 PRIDELKI KRAŠKI TERAN odlične kakovosti, pridelan v osrčju krasa, prodam. Zbiram naročila in pripeljem na dom. 9 041/614-862 3227 Prodam KROMPIR za krmo. 9 53-31-326_^ Prodam FIŽOL češnjevec v zrnju, tr 041 /350-458 3274 Prodam rdeč jedilni KROMPIR 70 SIT/kg. 9 51-20-493 3278 Prodam SUHO SADJE - jabolka hruške, nad 5 kg pripeljem na dom. 9 51-20-495 3296 Prodam HRUŠKOVO žganje. Bašelj 5, tr 255-66-30 3354 Prodam cca 300 kg krmilnega KROMPIRJA, ff 01/834-11-52 3356 PODARIM Podarim prostostoječi ŠTEDILNIK Gorenje na drva, dobro ohranjen. 9 25-26-560 Podarim PSA, starega 8 mesecev, srednje rasti, mešanec. 9 25-61-691 3363 POSESTI Zelo ugodno prodam od 850 do 2100 m2 utrjenega zemljišča ob glavni cesti z urejenim gradbenim dovoljenjem za 600 m2 poslovno-stanovanjskega objekta, cena 9.000 S}T/m2. 51-88-149 3249 SENIČNO; 738 m2, prodamo parcelo za počitniško hišo na lepi in mirni lokaciji, CENA: 12.000 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOKRICA; 484 m2. sončna, komunalno opremljena parcela. CENA: 10,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ČIRČE. HRASTJE, PREBAČEVO - kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča. IDA d.o.o., 04 2351 000. 041 331 886 KRANJ - Strahinj; 750 m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000.00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890* MAVČIČE, bližina - večji kompleks stavth nih in kmetijskih zemljišč zemljišč s hišo in gospo.poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj = 71,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, komunalna cona - stavbna parcela za poslovno-trgovsko dejavnost cel.8.660 m2, cena = 21.420,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ♦ POLJANE-okolica, 914 m2 in 917 m2. zazidljivi parceli, sončna in mirna lokacija, lep razgled, 9520,00 SlT/m2. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22. V neposrednji bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net GORIČE-LETENCE. prodamo vikend parcelo 869 m2, prepis možen takoj. CENA; 12.980.00 SIT/m2 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, na robu vasi, vsi priključki poravnani, prevzem po dogbvoru. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ŠKOFJA LOKA-KAMNITNIK. prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24. 000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 16. marca 200 MLAKA PRI KRANJU, prodamo 527 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj. CENA: 12.440.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Kranjski gori, proti Ratečam: nasproti bencinske črpalke, prodamo parcelo v izmeri 2600 m2 (en del travnik III. kat., en del kmet. zemljišče I. kat.). Možna postavitev brunarice (pridobljena informacija). Cena: 7 mio SIT, ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 041/900-009 Naklo- zazidljiva parcela 701 m2 z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki, sončna, končna, cena 93/m2 ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/2366670, 041/755-296, 040/204661, KRANJ - okolica, kupimo od 700 m2 do 1000 m2 veliko zazidljivo parcelo, plačilo takoj. IDAd.o.o., 04 2351 000, 041 331 886 Kranj - Srakovije, parcela 530 m2, zazidljiva, voda, elektrika na parceli. Leži na robu vasi pod gozdom. Cena: 10.230.000,00 Sit. Škofia Loka - Zminec, parcela 560 m2, zazidljiva, asfalt in priključki so pripeljani do parcele. Leži v naselju, deloma na ravnem, deloma v hribu. Cena: 13.500.000,00 Sit. INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si PARCELA zazidljiva 730 m2, Križe pri Tržiču, v bregu ob asfaltni cesti, lep pogled, cena 10.000000 SIT, prodamo, tf 041/673-217 3282 Prodam zazidljivo PARCELO, 603 m2 vTr-bojah, cena po dogovoru, v 041 /249-621 Zdravko 3299 Prodam starejšo KMETIJO, cca 800 m2 zemljišča, sončna lega, sredi narcis pod Golico, 150 m od smučišča, cena po dogovoru. V 041 /622-526 3309 Poljanska dolina - Podgora, zazidljivo parcelo, 4800 m2, lepa lega ob cesti, prodam za 25 mio SIT. V 031 /894-078 3344 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREOm do 100.000 SfT v 1 uri. tr 531-48-39, 070/302-014, GORFIN, d.o.o., Kranjska C. 4, Radovljica RAZNO PRODAM Ugodno prodam lesene BRIKETE za kurjavo. tt 53-31-648, 040/88-74-25 3169 Prodam suha bukova razžagana DRVA in njivno prst. O 031/561-707 3254 Prodam dima narejene ZAJČNIKE in prodam obrtno izdelane, dobro ohranjene radi-atorje. g 25-71-236_^ Prodam suha mešana DRVA. Đ 031 /343-177 3291 Dobro ohranjen VIDEOREKORDER AKAl in nov prtljažnik za opel corso prodam. ® 040/228-404_3301 Prodam suha bikova DRVA. tP 254-50-80 Prodam prednje traktorske GUME. ® 041 /632-258 3308 ZNAMKE SLOVENIJE z zveščiči, komplet zbirko 1991-2001, prodam, tt 233-15-93 od 19. do 21 ure 3351 Prodam balirano SLAMO, rabljene železne rešetke 100x80 cm in suha bukova drva. TT 57-40-128 , 3361 STANOVANJA ODDAMO TRŽIČ CENTER stanovanje od 60 do 120 m2 oddamo v najem, dolgoročno, v 051/249-177 2993 V okolici Kranja oddam sobo s souporabo kuhinje in kopalnice samski osebi. Mesečno predplačilo, tt 041/247-862 Oddam SOBO s souporabo WC-ja v Kranju, tr 031/772-592 3284 ODDAMO: TRŽIČ - enosobno stanovanje, 33 m2 adaptirano 2003, 42.000 sit, KRANJ -3SS. 80M2, L.1950 FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 041/ 734 198 KRANJ - Suha; 100 m2, mansarda nove hiše, oddamo, trisobno, 1.98, popolnoma neopremljeno. CENA: 83.000,00 SIT vključno s stroški, SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. Radovljica vila bloki oddamo prenovljeno in na novo opremljeno stanovanje 37m2, Cena 60.000 sit + stroški, Bled alpski bloki manjše 2ss stanovanje 45m2, cena 60.000 sit, 2ss v hiši cena 50.000 sit. TRG BLED d.o.o., Tel.:(04) 5745 444. KRANJ - Šorlijevo naselje, enosobno 40 m2, III. nadstropje, delno opremljeno, najemnina 53.000,- SIT + stroški, vselitev možna s 01.04.2004 IDA d.o.o., 04 2351 000. 041 331 886 STANOVANJA NAJAMEMO NAJAMEM GARSONJERO AU SOBO S SOUPORABO KOPALNICE V KRANJSKI GORI ZA DAUŠI ČAS - REDNI PLAČNIK. tr 041/626-154 3051 V Kranju najamem 2,5 - 3-sobno stanovanje za sprotno plačilo. It 040/583-027 Najamem SOBO ali GARSONJERO, Škofja Loka z okolico. Medvode. 9 041 /582-927 STANOVANJA KUPIMO TRŽIČ - BISTRICA, kupimo eno sobno stanovanje, Mike & Co. d.o.o., Blewelsova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www-mike-co.si KRANJ - OKOUCA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23- 65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ : KUPIMO TRISOBNO STANOVANJE V SLABEM STANJU, GOTOVINA. FRAST d.o.o PE Šuceva 27, 041/ 734 198 PLANINA: kupimo 2+2-SOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, 041/ 734 198 KRANJ - Planina I, II ali III; kupimo dvosobno in večsobno stanovanje. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. V KRANJU IN OKOLICI KUPIMO VEČ STANOVANJ!!! SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. Za znani stranki kupimo dvo- in trisobno stanovanje v Kranju! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj. tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 V Radovljici kupimo enosobno stanovanje na Cankarjevi ali Prešernovi. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Na Bledu kupimo trisobno stanovanje za gotovino za znano stranko cena do 20 mil sit, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Na Bledu na mirni lokaciji za znano stranko kupimo manjšo hišo z vrtom cena do 45 mil sit, TRG BLED. Tel.:(04) 5745 444 Na Bledu za kupce iz tujine kupimo novejše dvosobno stanovanje. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236- 66-70, 041/755-296,040/204-66T KRANJ. ŠKOFJA LOKA. TRŽIČ. RADOVLJICA. BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj IDA d.o.o., 04 2351 000, 041 331 886 STAN, OPREMA Prodam novo KUHINJO. V 031/50-46- 42 2713 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE in štedilnik 2+2. cena ugodna, ir 51-22-820. 031/366-993 3027 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, cena 10.000 SIT tP 041/350-156 3352 ŠPORT Ugodno prodam skoraj nove PANCARJE "TECNICA" 81/2 št.39-40. TS 041/33-55- 39 2712 Prodam SMUČI GSX 176 z vezmi In nove svetlo modre allstarke, tt 031/325-326 Prodam GLISER BRICELJ poliester, dol.3.9 m. motor Tomos 18 e, cena 340.000 SIT « 041 /670-594 3360 STORITVE KRANJ- ŠORLIJEVO NASEUE, VODOVODNI STOLP, kupimo 2- in 3-sobno stanovanje za naše znane stranke. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031-605-114, wvw.mlke-co.si SLO-DOM zaključna dela. montaža sten In stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, laminati. okna, vrata in strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko, s.p., Suška c.28, Šk. Loka, « 513 40 83, 041/806 751 543 ŽALUZIJE, LAMELNE IN PUSE ZAVESE. HARMONIKA VRATA, izdelamo in montiramo. Predelava senčil na električno upravljanje. RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, 1357 Notranje Gorice, 01/365-12-47, 041/334-247 1077 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč in robnikov, strojni izkopi in odvoz, izdelava betonskih in kamnitih škarp in fasade. Gradbeni inženiring, d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik, v 01/8317 285, 031/803 144 1789 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA -OD TEMEUEV DO STREHE. TUDI ADAPTACIJE. NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE. TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANA-UZACIJA - DELAMO HITRO IN POCENI. 9 051/354 039, Bytyqi oče in sin. d.n.o, Ce-gelnica 48/b Naklo 1793 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. n 041/642-097. Unnar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 1978 ELEKTROINSTAUCIJE, Janez Valter. s.p.. Nova vas 15a, Preddvor-gradite hišo. adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEKTROINSTALA-CIJSKIH DEL, g 041/ 760 616 2006 SENČILA ASTERIKS. Rozman Peter, s.p., Senično 7. Križe ® 5955 170, 041/733 709. ŽALUZIJE, ROLETE. LAMELNE ZAVESE. PUSE ZAVESE. KOMARNIKI, ROLOJI. MARKIZE. PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-uzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v NAJKRAJŠEM ČASU! ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ. DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP. IZKOP. NASIP TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO, tt 041 /680 751, 01/839 46 14. Adrovic&Com. d.o.o., Jelovška 10. Kamnik 2616 KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC. VSA KERAMIČNA DELA. SLIKOPLESKARSTVO. POLAGANJE LAMI-NATOV. V 23-81-900. 031/379-256. JB SPLOŠNA ZAKUUČNA DELA. BENJAMIN JAGODIC S.P, ZUVTO POUE 3C, KRANJ Opravljamo vsa slikopleskarska dela. izravnava sten, beljenje, barvanje fasad, dekorativni ometi, hitro, kvalitetno un ugodno. tr 031/39-29-09, Pavec Ivo s.p.. Pod-brezje 179, Naklo 3252 Bytyqi in ostali, gradbeništvo d.n.o.. Glavni trg 14 Kranj, izvaja vsa gradbena dela, vse vrst fasad, notranje omete, novogradnje. adaptacije z vašim ali našim materialom.,« 202-70-031. 041/760-614 3315 Zidarska in fasaderska dela od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, z našim ali vašim materialom. Delamo hitro in poceni. tP 041/561-838. Bytyqi -Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a. Kranj STANOVANJA PRODAMO Prodam 2-sobno STANOVANJE, popolnoma renovirano. CK, garaža, cena 8.900.000 SIT « 031 /572-330 3251 Ugodno prodam 2-sobno STANOVANJE 55,5 m2, v pritličju stanovanjskega bloka, lasten vhod, prevzem možen takoj, vsi priključki, -ff 031/517-306 3272 Prodam 2-sobno STANOVANJE, 55m2, na Savski cesti, pritličje, opremljeno, vsi priključki, takoj vseljivo. Obnovljeno 1.89, cena 11,7 mio SIT ® 031/230-774 3305 domplan družba za inženiring» nepmmičnine, uftianizem hi energetiko, d.d. Icanji bleiweieova 14 telAa: 04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 KRANJ - MESTNO JEDRO, garsonjera. 28 m2,1 .nads., obnovljeno I. 2003, prodamo za 7,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031 605 114, wvi/w.mike-co.si KRANJ - MESTNO JEDRO, 1 sobno, 48,20 m2, 2. nad., leto obnove 1990. prodamo za 13,4 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031 605-114. www.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno s kabinetom, 4.nad, 69.50 m2, leto izgradnje 1978. prodamo za 20 mio sit. Mike & Co.d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si PLANINA lil - 2-sobno s kabinetom, 76,27 m2, 5 nadstropje, leto izgradnje 1987. prodamo za 19.9 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172.031 605-114. www.mike-co.si PLANINA H - 2-sobno stanovanje z 2 kabinetoma, VI. nad., leto izgradnje 1984, prodamo za 22 mio sit. Mike &Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172. 031 605 114, www.mike-co.si ŽELEZNIKI, enosobno stanovanje. 38 m2, 25 let, 1. nadstropje. Cena 10.500.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Tel. 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA. trisobno stanovanje v hiši, 95 m2, 55 let, 1. nadstropje, 250 m2 dvorišča, garaža. Cena 26.700.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Tel. 041 428 958, 04 512 51 22. ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja-sed-merček, prosto le še: 91,04 m2 (280.000 sit/m2), 46,93 in 45,85 m2 (330.000 sit/m2), v teku gradnje. Vsi priključki, prijeten vaški ambient, vselitev julij 2004. ALP-DOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00. 04 537 45 15 RADOVLJICA: Prešernova ulica, nov sodobni stanovanjsko-poslovni objekt v središču mesta, stanovanja od 61 do 138 m2, 2 poslovna prostora, prostih še nekaj enot, vsi priključki, dvigala, vseljivo novembra 2004, cena v marcu: 359.250 sit/m2. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 ZG. GORJE: 45,9 m2. večje 1ssv2. nadstropju. popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK. drvarnica. Cena: 10.600.000.00 sit ALPDOM. d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZAPUŽE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju. I. 1999, zaprt balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo, z vso novo opremo. Cena: 17.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZG. GORJE: 55,85 m2. večje Iss 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica. 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVUlCA: 79.25 m2, večje 2.5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, terasa, balkon, klet. vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. cena v marcu/m2: 359.250.00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00. 04 537 45 15 ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet, individualno ogrevanie, delno opremljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnica). Cena stanovanja: 24.700.000,00 sit, oprema po dogovoru, možen odkup nadstrešnice. ALPDOM, d.d. Radovljica. 04 537 45 00. 04 537 45 16 BLED - ugodno: center, 90 m2, 4ss v 1. nadstropju, obnovljeno 1987. balkon s pogledom na grad, klet, drvarnica, garaža, vrt. etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 23.700.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVUlCA: Prešernova, 105,36 m2, 3. nadstropje/mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, galerija, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04, cena v marcu/m2: 359.250,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica. 04 537 45 00.04 537 45 15 AGENT KRANJ d.o.o. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju. 15 novih stanovanj z števci za hladno in toplo vodo. kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon. Na razpolago še nekaj stanovanj od 25.73 m2 do 57.26 m2, ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cena za m2 znaša 1.302 EUR/m2 prodajni tečaj BS + obvezen nakup enega parkirnega prostora 4.000 EUR x prodajni tečaj BS. Cene že vključujejo D.D.V.(8.5%). AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360.agentkranj.nepremicnine.net PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ -ČIRCE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI. ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ENO STANOVANJE. IN SICER: 3 S.S (80.24 m2) V PRVEM NADSTROPJU. STANOVANJE IMA BALKON. CENA: 266.680,00 SIT/m2. KMALU VSE-UIVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agentkranj.nepremičnine.net STRAŽIŠČE. prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let. pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I.. II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremlc-nine.net KRANJ - CENTER, v staromeščanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48.20 m2, 2. nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti, CK-olje, tel.priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13. 320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-8(M30. 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net KRANJ - CENTER, v zelo lepi komplet adaptirani staromeščanski hiši. prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije. 70.90 m2. 1. nad./2, CK-olje, vsi priključki, balkon, prevzem možen takoj. CENA: 15.900.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 0.4-23-80-430. 04-23-65-360. agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA. kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremic-nine.net KRANJ - ŠORUJEVO, prodamo"dvosobno stanovanje v 4. nadstropju/4, 54,85 m2, staro 35 let, balkon, CK, vsi priključki, Ijlvo po dogovonj. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net ŽELEZNIKI - NA PLAVŽU, v staro meščarv ski hiši prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, delno adaptirano, 56,98 m2, 1. nadstropje/1., balkon, CK- lastna - olje, SATV, TEL., vseljivo po dogovoru. C ENA: 9.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo trisobno stanovanje v 10. nad./12, 83,80 m2, staro26 let, zastekljen balkon, vsi priključki, lepa razporeditev, vseljivo po dogovoru, možna je menjava za dvosobno stanovanje, lahko višje nadstropje, obvezno dvigalo, do vrednosti 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.het KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 74,50 m2, 2. nadstropje/2, staro 51 let. CK-elektrika, vsi priključki, nova okna in vrata, dobra razporeditev. vseljivo po dogovoru. CENA: 16.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85.70 m2, staro 4 leta. mansarda. vsi priključki, stanovanje je prazno in vs^vo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II. prodamo lepo trisob-no stanovanje. 79.50 m2, 6. nad./7, staro 23 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.800.000,00 SIT AGENTKRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III. prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom. 75,40 m2. 6. nadstropje/8., staro 21 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agent-kranj.nepremicnine.net PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m2.1.1973. cena 15,3 mio. FRAST d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198 ŠORLIJEVO NASEUE: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 55M2, L.1970. cena 15,8 mio. FRAST. d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198 GOLNIK: prodamo stanovanje, 2. nad, 75 m2, adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST. d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/366 896 PLANINA I: prodamo ENOSOBNO STANa VANJE, 44m2, 1. nad, 1. 81. adaptirano. Cena 13,7 mio SIT FRAST d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896, www.frast.si, LESCE: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE. 42m2, pritličje, I. 86. adaptirano. Cena 13 mio SIT. FRAST d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896, TRŽIČ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 51 m2. 1. nad., adaptirano 2000. Cena 10.5 mio SIT FRAST d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896. !■ I ......................im^^^^^^^^^^^^^mrnm TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom, 74m2. 4.nad., 1.73, lepo. Cena 16 mio SIT. FRAST d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041 / 366 896, www.frast.si, KRANJ: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE v 4-stanovan|ski hiši. 80m2, 2. nad., I. 60. Cena 16,9 mio SIT FRAST d.o.o. PE Šuceva 27,04/ 23 44 080 041 / 366 896, www.frast.si. PLANINA 2: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 66 m2, nizek blok. 1.1982. cena 16.7 mio FRAST d.o.o. PE Šuceva 27, 041/ 734 198 PLANINA 3: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 82,3 m2, 1.87. cena 19 mio. FRAST d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198, BLED - Cesta v Megre; 85 m2, dvosobno stanovanje v mansardi lani obnovljene trista-novanjske hiše, na mirni lokaciji, vseljivo takoj. CENA: 26,3 mio SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 88 m2, 2+2 sobno stanovanje, 5. nadstropje, staro 26 let, po sobah parketi, dva balkona, takoj vseljivo. CENA: 18,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljuth Ijana. tel. 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2. trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2. trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mlo SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 47.3 m2. 2-sobno. visoko pritličje, funkcionalno, balkon, obnovljeno 1.00, ugodno. CENA: 13.5 mio SIT SVET RE d.o.o., Uubljana. tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 83.50 m2, trisobno stanovanje, tretje nadstropje, 50 m2 velika terasa. CENA: 20 mlo SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. GARSONJERA 30 m2, KRANJ, Planina I. nizek blok, v bližini Doma upokojencev, visoko pritličje, letnik 1974, letos popolnoma obnovljena, ločena kuhinja, vsi priključki, vpisana v ZK, vredna ogleda! Cena: 10.6 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO MAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323. 04/ 236 2890 MLAKA pri Kranju, trisobno s kabinetom, dvoetažno in razgibano sodobno stanovanje. 98 m2. v I.nadstropju dvonadstropnega. 2 leti starega, večstanovanjskega objekta, lastno parkirišče, vsi priključki. Cena: 29 MIO sit, Hnožnost menjave za manjšo enoto! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj. tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, novogradnja, dvoetažno 3-sobno, razgibano stanovanje z balkonom, veliko steklenih površin, južna lega. 77 m2. lastni parkirni prostor. Cena: 240.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890 Bohinjska Bistrica prodamo dvosobno stanovanje 48,6m2. IN. nad. letnik 1980 cena 12 mil sit. TRG BLED d.o.o., Tel.:(04) 5745 444. HRUŠICA prodamo manjše obnovljeno trisobno stanovanje I 1950. v velikosti 63m2. Cena po dogovoru, TRG BLED d.o.o., Tel.:(04) 5745 444. Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS, 77m2, P, renovirano, 200m2 vrt. dve garaži, vseljivi po dogovoru, cena po dogovoru. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900-009. 04/2366670, 040/204-661 Kranj- mesto jedro: V mestnem jedru prodamo 2SS,46m2.1.tiad. električna CK. lasten vhod, obnovljeno, cena 12 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900^09, 04/2366670. 040/204-661 Kranj - Dražgoška: ISS. 42m2, VI. nad. vsi priključki, lepo sončno, urejen blok, vseljivo 06/04, cena 13,6 mlo SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/900009 Tržič-mestno jedro: V mestnem jedru prodamo 2SS + kabinet, 52 m2 v pritlični etaži. vsi priključki, popolnoma obnovljeno, parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 12 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661 Škofja Loka - Železniki: Prodamo pol hiše novejše. 2SS cca 75m2. vrt cca 250m2, delno potrebno še finalno izdelati, lastne vhod, sončna lokacija, takoj vseljivo, cena 15 mlo SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70. 040/204-661 Tržič - Cankarjeva: Prodamo popolnoma renovirano 3SS, 74 m2,1. nad, vsi priključki, mirna lokacija, vseljivo 09/04, vredno ogleda, cena 16.5 mio. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120.04/236 66 70, 041/755-296 Gorenja vas: ISS, 35m2, ll./lll. nad. lepo. balkon, mirna okolica, vseljivo 09/04. cena 7.900.000,00 SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120. 04/236 66 70. 041/755-296 Kranjski Gori - Bezje: prodamo 2 SS, V. nadstr., z zastekljenim balkonom, pogled proti smučišču, vsi priključki, klet. zamenjana okna 2001, cena: 22 mlo SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296. 041/900-009 Jesenice: Prodamo 2 1/2 SS okolica ZD, v bližini šole, vrtca, trgovine in prometnih povezav. v pritličju, 61 m2, z zastekljenim balkonom, v celoti adaptirano 1997, vsi priključki. 2 sobi, kabinet, kuhinja, shramba, WC, kopalnica. dve kleti. Cena: 14.5 mlo SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70. 041/755-296, 040/204-661 TRŽIČ - BALOS, garsonjera 18.5 m2. v stanovanjskem bloku,-1. 1959, 2. nad., cena 4.300.000,- SIT IDA d.o.o., 04 2351 000. 041 331 886 KRANJ. Huje - večje 3 SS 74.5 m2. man-sardno, letnik bloka 1952, izdelano stanovanje pred 15 leti. CK ni. vseljivo po dogovoru. cena - 16.5 mlo SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp - 4 SS 87 m2 13. nad., obnova pred 16 leti, cena = 19 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 1 Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 3; 700 KRANJ, pod mestom - 3 SS 72,9 m2 v nad., letnik 1989, vsi priključki, vseljivo [ dogovoru, cena = 14,7 mio SIT. K 3 KEP d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 2C 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Planina I -1 SS 44,0 m2 predel nov 1,5 SS 6. nad., letnik 74, balkon, cei = 11.0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistn trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM OJ 320 700 KRANJ, Planina I - 3 SS 77.6 m2 v nad., letnik 1974. delno obnovljeno. b< kon. cena = 16.5 mio SIT, K 3 KEF d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 2C 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ. Preska - 3 SS 87.4 m2 v 4. nac letnik 1985. 2 balkona, cena = 16,4 m SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 1 Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 32 700 Kranj - Cegelnica, stanovanje 100 m2 mansardi 2-stanovanjske hiše. Je popoln ma obnovljeno. Ima veliko teraso in 60 n pari^irnega prostora. Cena: 16 milijonov S Kranj - Cegelnica, pritlično stanovanje 1" m2 z velikim balkonom in 60 m2 ogrevat kleti. Je delno renovirano. K stanovanju p pada caa 300 m2 vrta. Cena: 23 milijon« Sit, brez vrta je cena ustrezno nižja. Kranj, Savska loka. veliko enoinpolsobr stanovanje 60 m2 v pritličju večstanovat ske hiše. Stanovanje je delno adaptiran Cena: 11,8 milijona Sit. INF-ING d.o.c Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730. 04 429-330, wvw.inf-ing.si VOZILA DELI CITROEN avtoodpad rabljeni in novi re ervni deli, odkup avtomobilov, ff 5050-50 Prtljažnik za fiesto in prtljažnik za hyuno pony prodam. IT 031 /329-207 33 VOZILO KUPIM Karambolirano ali celo vozilo kupim, tak jšnje plačilo, prepis, odvoz. ® 2041 16 041/730-939, Avto Jakša, s.p.. Orehovi 15 a, Kranj 23 AVTO - KARAMBOLIRAN. tudi totalk kupim in nudim največ, tt 031/770-833 AVTO od 1.96 dalje odkupimo takoj z goto no. Rondo trade d.o.o., ©041/942-912 OSEBNI AVTO OD L.94 DAUE, LANK POŠKODOVAN. V OKVARI OZ. KAKRŠNEM KOLI STANJU. GOTOVIN TAKOJ. ® 031/343-965 30 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 199 Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos laj nišWa. ADRIAAVTO. d.o.o., Partizanska 1. Škofja Loka (bivša vojašnica). Iff 513 148, 041/632-577 ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUEN VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO. « 201 ' 13, 041/707 145. 031/231 358, AVT KRANJ, d.o.o., Savska c. 34, Kranj 21 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil, g tovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepi d.o.o., 23-23-298, 041/773-772 30 PRODAM - FORD MONDEO 2.0. 100k\ cz. el. stekla, sončna streha, servo,... L( nik 93.. bordo rdeče barve. Cena 300.OC SIT « 031/549-110 BMW 525 i, 1.89, model E34, moder, povozje. kljuka, zimske gume. redr servisiran, ugodno prodam, cena po d govoru. « 040/893-658 31 Prodam Renault 5 five, 1.94, kovinsi modra barva, lepo ohranjen, u 041/36 637_^ FORD MONDEO z vso opremo, 1.96. re do 2/04 prodam, v 041/648-543 32 Prodam RENAULT 4 GTL. 1.91, voze delno poškodovan, tt 031 /309-595 32 Prodam R 5 campus, 1.92 in PEUGEC 307 SW 1.02.. IT 041 /523-755. 32 Prodam GOLF diesel, 1.86, rdeče barv lepo ohranjen, registriran. 1. lastnik. ■ 031 /647-605, 53-14-089 32 Prodam FIAT UNO, 1.93, obnovlje neregistriran, cena 50.000 SIT. ' 041/341-369 32 Br.itcv PMpro'nik 10. 4207 Naklo PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH • BLAŽI LCEV^iAr" ^HROE Prodam KlA SEPHIJA 1.6, 1.96, air ba električna oprema, metalno zelena. ' 040/272-405 32 HONDO CIVIC 1.4 i, 90KM, 1.95, meti no zelene barve, prodam, tr 041 /644-2J ŠKODA OCTAVIA RS. 1.8 turbo, 1.0 model 02. 29.000 km. 1. lastnik, servisi knjižica, vsa možna dodatna oprema, cei po dogovoru. IT 040/204-441 3^ Prodam OPEL ASTRA. 1.95, prevožer 87.000 km. It 512-17-78 33 RENAULT LAGUNA 1.8 RT 1.9 180.000 km. kovinsko vijol-modre barv alu platišča, zimske gume s platišči, air ba elekt. paket, cena 830.000 SIT. ' 041/582-545_^ Prodam ŠKODO FAVORIT 1.94. V 2 11 -843 32 Prodam CUO 1.4 RT. bele barve, dob ohranjen, cena po dogovoru, tr 041/63 945 33 Prodam R 5 campus 1.1. 1.93. 3 vrat kovinsko zelena barva, 180.000 SIT. 031/779-649 Torek, 16. marca 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Prodam KIA PRIDE 1.3 I, dobro ohranjen, 1.97, 52.000 km. » 57-43-294 3355 ZAPOSLIM Brez tveganja in stroškov, odličen zaslužek - NI AKVIZITERSTVO, nudimo kredit. Edita Wolf, s.p., Kvedrova c.5, Koper, 041/43 43 83, 041/784 151 2150 VODJO, ki bi z našo pomočjo formiral skupino za prodajo ekskluzivnih tehničnih artiklov in ZASTOPNIKE zaposlimo za nedoločen čas. Delo poteka v dopoldanskem času. Zagotavljamo uvajanje, možnost napredovanja in najboljše pogoje za stranke in zastopnike. V 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87 Zaradi obsežnosti dela iščemo večje število ČISTILCEV za čiščenje zunanjosti letal, obenem pa iščemo osebo za pomoč vodji čistilne ekipe na letališču. Pogoj je izpit B kategorije, zaželen je lasten prevoz. Prošnje na naslov: Hribar-Blesk, Kranj, d.O.o., Savska c. 34, 4000 KRANJ 2612 VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, tf 041/614 722, Vrba.d.o.o., Struževo 4, Kranj Takoj zaposlimo VODJO KUHINJE in KUHARJA/ICO. tt inf. na ff 04/57-21-282, Penzion Tripič, Tripič Krsto s.p.. Triglavska c. 13, 4264 B.Bistrica. 2924 Zaposlim več študentk za delo v strežbi, ir 041/773-107, Kozjek Gorazds.p., Dvor 2, Zg. Besnica 3033 "DA" BAR na Trati zaposli dekle za strežbo v šanku, starost 20 dO 35 let in fanta ali dekle za pomoč v kuhinji s hitro prehrano, tr 040/229-033, Slijepčevič Ljubomir s.p., Kidričeva 62, Škofja Loka 3035 Iščem PEDIKERKO ter dekle za strežbo v dnevnem baru. tt 040/651-605, Gordan Kržan s.p., Podnart 42 b, Podnart 3042 Iščem dekle za delo v dnevnem baru. tP 041/347-481, Draksier Peter s.p., Po-dreča 55a, Mavčiče 3060 Iščemo pomoč za delo v strežbi. Vse inf. na « 20-12-128, GTT Jost, d.o.o., Sv. Jošt nad Kranjem 2, Kranj 3073 Zaposlimo referenta v mednarodnem transportu. Pogoji: šolska izobrazba vsaj V. stopnje in aktivno znanje nemškega jezika. Obvezne dveletne delovne izkušnje s področja organiziranja mednarodnih prevozov. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: KOLI SPED, d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj do 19.3.2004. 3181 Družba Marmite, d.o.o., gostinsko trgovska družba Kranj, Koroška cesta 10, 4000 Kranj ob odprtju nove restavracije in kavarne v centru mesta Kranja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. - kuhar - voc|ja izmene - glavni natakar 2. - kuhar - natakar - slaščičar 3. - pomočnik v kuhii^i (2 delovni mesti) Kandidati/ke morajo izpolnjevati vse zakonske pogoje za delo v gostinski dejavnosti in posebej za delovno mesto, za katero kandidirajo. Delo je izmensko in poteka tudi v popoldanskem in večernem času ter sobotah, nedeljah in praznikih. Pogodbe o zaposlitvi z izbranimi kandidati bodo sklenjene za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 8 dni. Delodajalec bo upošteval prijave, ki bodo na njegov naslov s poštno pošiljko poslane do zadnjega dne roka za prijavo. Iščem delo - varstvo otrok, likanje, pranje, delo v gospodinjstvu, Kranj z okolico, ff 23-24-109, 040/884-105 . 3310 Potrebujete pomoč pri pospravljanju stanovanja, likanju, nakupih ali pri varstvu otroka? Okolica Bleda in Jesenic, tt 031/502-861 3334 Iščem zaposlitev - honorarno ali redno, upravni tehnik. V 051/413-992 3350 ŽIVALI v mizarski delavnici zaposlimo delavca-ko za lakiranje pohištva in KV mizarja ali mlajšega delavca za priučitev. Izkušnje zaželene. Smolej d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič, tr 59-58-802 ali 041/619-302_^ Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA. IT 041/767-309, Bohinc Brane s.p., Pod-brezje 32, Naklo _^ Zaposlim dekle za pomoč v strežbi, tt 031/322-499, Kastelic Milan s.p., J. Platiše 17, Kranj 3213 Zap'oslimo stiojnega TEHNIKA za potrebe proizvodnje, prednost imajo mlajši. AKA PBC d.o.o., Rožna dolina 54, Lesce , tel.: 041/774-139 3256 Gostilna v Kranju zaposli mlado dekle ali fanta za pomoč v strežbi, rt 041/229-788, Erzar Matjaž s.p., Jezerska c. 41, Kranj Gostilna v Kranju zaposli KUHARJA (možna je tudi priučitev). IP 041/229-788, Erzar matjaž s.p., Jezerska 41, Kranj 3265 ZAPOSLITEV IŠČE AVTOMEHANIK VULKANIZER z 8-tetno prakso išče zaposlitev. iT 031 /604-951 Univ. dipl. ing. išče delo inštruktorja matematike in fizike, tt 040/381-295 3202 Pripravljen sem za delo pastirja na višinskem pašniku, izkušnje večletne. Repine, Sp. Gorje 107, Zg. Gorje 3235 Na območju Bleda iščem honorarno delo (čiščenje in podobno), ff 041 /854-461 Iščem delo v administraciji: knjigovodstvo, saldakonti, knjiženje, tajniška dela, fakturiranje itd. tr 512-42-87 3246 Iščem honorarno delo v popoldanskem času, pomoč v gospodinjstvu in nega, od 16. ure dalje za 4 ure. tt 041/965-614 Iščem zaposlitev - nudim varstvo vašemu otroku na mojem domu. tt 250-15-70, 041 /26-27-68 3293 Iščem delo - čiščenje bivalnih in poslovnih prostorov, kvalitetno in zanesljivo. ® 031/490-911 3295 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tt 041/724-144 2875 Bele PIŠČANCE za dopitanje, rjave JAR-KICE in PRAŠIČE 20 do 300 kg, prodam. V 51-85-546. Stanonik, Log 9, Ško^a Loka JARKICE na začetku nesnosti prodam, tt 031/505-151 3192 Zaradi pomanjkanja časa prodam DVA KONJA. IP 031/336-253 3231 Prodam BIKCA in teličko simentalca ter mlado KRAVO za zakol. tP 57-25-042 3233 Oddamo PSIČKE, navega in črnega, srednje rasti. IT 57-60-222, 041/505-599 Oddam dva meseca starega PSA srednje rasti. «031/325-147 3236 Prodam 100 -120 kg težke PRAŠIČE, domača krma. tt 25-95-600 3240 Prodam TELETA simentalca. težkega 150 kg. V 595-73-06 3242 Ugodno prodam tri JAGENČKE za pleme in oddam lepe peteline, v 533-62-32 3248 Prodam BIKCA ČB in TELIČKO si-mentalko, staro 14 dni. V 041/692-722 Območno združenje RK Škofja Loka. Mestni trg 35. 4220 Škofja Loka tel.: 51 21 462 PRVA POMOČ - PROGRAM ZA PODJETJA za pridobitev osnovnih znanj in veščin, kako učinkovito pomagati ob nezgodi na delovnem mestu. Začetek 22. marca 2004. Z usposabljanjem zaposlenih boste izpolnili obveznosti Zakona o varnosti in zdravju pri delu in poskrbeli za varnejše delo. Prodam BIKCA, simentalca, težkega 150 kg. tr 595-77-67 3260 prodam ČB BIKA, starega leto in pol. tt 031/553-357 3261 BIKCA starega 7 dni, in krompir beli za seme prodam. Pipanova 40 Šenčur 3277 Prodam več ČB TELET od 11.000 do 22.000 SIT V 041/292-684 3279 Prodam SIMENTALCA, 150 kg težkega . Zupan Jurij, Kriška c. 12, Kovor-Tržič 3280 Prodam MESO mlade krave, tr 041/456-052_ 326i Prodam brejo TEUCO simentalko. » 25-23-301_^ Prodam MESO mlade krave. tP 031/35- 11-7 2 3297 Prodam TEUČKO simentalko, staro 7 dni, in drobni krompir. Žabnica 57, tt 23-10-268, 041-595-355 3302 Prodam plemenske GOSI. 3531-40-82 Prodam JARKICE tik pred nesnostjo. Globočnik, Letališka 7, Voglje 3338 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko in 10 dni starega BIKCA križanca, ff 031/590-263 3342 BIKCA križanca, starega 10 dni, prodam, tr 040/667-098 3345 Prodam MESO od mlade krave si-mentalke. tP 518-53-60_^ Prodam KUNCE za nadaljnjo rejo. V 58- 06-362, 040/264-320_3347 Prodam brejo TEUCO. tr 051/233-531 po 15 uri 3359 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega do 20 dni tr 041/266-284 3285 ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVEDO KRAVE, TELETA, tr 041/650-975 Kupim ZAJCA in ZAJKLO vsaj 6 mesecev stara, lahko orjak ali nepasemski. ® 031/235-646 3348 Kupim BIKCA simentalca od 200 dO 300 kg. tr 533-80-54 3362- GRATEL, d.o.o. Gradbeništvo, inženiring, telekomunikacije PE KRANJ, Planina 3, 4000 KRANJ Razvijajoče se podjetje na področju storitev in izgradenj telekomunikacijskih omrežij, kanalizacij, čistilnih naprav, plinifikacij, cest ipd., razpisuje prosto delovno mesto VODJE PE KRANJ Pogoji: - najmanj VI. stopnja gradbene smeri - opravljen strokovni izpit - organizacijske sposobnosti - sposobnost vodenja poslovne enote - pet let delovnih izkušenj - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - znanje Windows aplikacij - komercialne sposobnosti Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobite po tel. 04 233 57 68. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, brat, stric in tast FRANC MUBI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem iz Jelovice in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Lepa hvala gospodu župniku Mihu Lavrincu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem in pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI I\ipaliče, Hotemaže, Nova vas, Ljubljana, 7. marca 2004 ZAHVALA Mnogo prezgodaj si odšel od nas, dragi mož, oČe, ata, tast, brat, stric ZDRAVKO MARTINJAK Pot, pO kateri si hodil zadnja leta, je bila tmjava. Tvoja volja do življenja velika, a bolezen, ki te je prizadela, neustrašna. V soboto, 6. marca, smo se poslovili od tebe, dragi Zdravko, na pokopališču v Goričah. Zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju bolnišnic, ki si jih obiskoval, in tvoji osebni zdravnici za zdravljenje in vso pomoč, ki so ti jo nudili. Ob tvojem odhodu k počitku pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, župniku za lep govor, posebno zahvalo pa dolgujemo sosedom za govor in pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sr. Vas, 6. marca 2004 OSMRTNICA m V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem znancem, da nas je v 50. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi DRAGOMIR MURAJA iz Kraixja, Planina 36 Pogreb dragega pokojnika bo v družinskem krogu v sredo, 17. marca 2004, ob 13. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. VSI NJEGOVI Kraixi, 14. marca 2004 ZAHVALA Ob izgubi drage mame SIDONIJE ZRIM se od srca zahvaljujeva vsem prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem Srednje biotehniške šole v Kranju ter sodelavcem podjetja Iskraemeco, d.d., Kranj, ki so izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter se udeležili poslednjega slovesa od drage pokojnice. Prav tako gre posebna zahvala ožjim družinskim članom, ki so nama ob težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala. Sinova Jože in Stane z družinama 9. marca 2004 OSMRTNICA Sporočamo, da je mnogo prezgodaj umrla METKA KADIVEC Upokojena delavka sodišča Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 16. marca 2004, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Prijazno in vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu. OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU V Krai\ju, 15. marca 2004 ZAHVALA Skrbi, delo in trpljenje n'oje je bilo življenje, odšla si tja, kjer ni ne bolečine, ne gorja. Po hudi bolezni nas je v 72. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta, sestrična in tašča PAVLA PETRIC roj. Krč iz Hrastja 90 Zahvaljujemo se za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala Jožici, Mariji in Tilki za nesebično pomoč in spodbudne besede, vsemu sorodstvu, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in duhovno pomoč med boleznijo, kolektivu Sportina Bled, Iskraemeco in OŠ France Prešeren. Hvala vsem, ki sle jo spremili na njeni zadnji poti. Pogrešamo te - VSI TVOJI Krai\j, 10. marca 2004 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si M« S«. «Jo 3TAV-ICA-CI... NVeSTo, OA ft« KA^t T»ST». KI rAM^o So T»So - SAIcoo pcASe. Sr.Va VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA t . od -2 . - . ' - f • ♦ od -2 do 13 °C do 15 °C ČETRTEK od -1 °C do 16 °C nt m oto^. vm fvut» ptUUm Pretežno jasno bo in čez dan pomladno toplo. Plavali gregorčki, plule barčice "Barčice izvirajo iz Tržiča, Kamne Gorice, Krope in Železnikov," je v Kropi, na predvečer Gregorjevega zatrdil predsednik tamkajšnjega turističnega društva Bojan GašperšiČ. V Kropi in okolici so barčice izdelovali ponekod v šoli, drugod doma. "Nekateri so se lotili kroparskih znamenitosti, drugi izdelajo kaj nenavadnega, recimo coklo, je pa res, da je bilo tudi letos največ hišk," je ob pogorišču kroparskih barčic povedal Gašper-Šič in dodal, da je najlepši izdelek tokrat predstavil Benjamin Klinar, kije na barčico postavil kroparski "znamenčk". GregorČki so plavali tudi v Železnikih, kjer je tamkajšnje turistično društvo organiziralo prireditev Luč v vodo. "Nagradili smo kar vse otroke, ki so izdela- Barčice so v Kropi najprej plule, nato zgorele Mami je težka, meni pa ne Šolske torbe bi otroci lahko puščali v šoli, pa jih zaradi domačih nalog ne morejo • • Krai^j - Starši se vse pogosteje in vse glasneje pritožujejo, da lyi-hovi otroci v šolo nos^o pretežke torbe. Te naj bi tehtale tudi do pet, šest kilogramov, kar je za otroka, težkega dvajset kilogramov, občutno preveč. Zato predlagajo, da bi otroci knjige puščali kar v šoli. O tem, ali so šolske torbe pretežke, smo povprašali tudi nekaj mimoidočih. Žan Batistič, Kranj: "Meni se ne zdi težka, • • moji mami pa. Ponavadi vse knjige in delovne zvezke nosim s sabo v šolo. To pa zato, ker se večkrat zamenja pouk, potem pa nimam s sabo tistega, kar rabim." Špela Megušar, Tenetiše: "Torbe so veliko pretežke. Ker nimajo točno določenega urni- torbe šoli." lahko ka, mora imeti hčerka vsak dan vse s sabo, zato ji jo raje nosim kar jaz. Vsaj do četrtega razreda bi otroci puščali v V LOTO Rezultati žrebanja 11. kroga igre na srečo 14. marec 2004 * Izžrebane številke: 6. 21. 24,-25, 26, 33. 38 in dodatna 28 Izžrebana Lotko številka pa je: 565300 V 12. krogu za sedmico 24.000.000 SIT dobitek predvidoma 57.000.000 SIT Novorojenčki v minulem tednu se je na Gorenjskem rodilo 39 novorojenčkov, od tega v Kranju kar 28, na Jesenicah pa 11. V Kranju je med 28 novorojenčki na svet prijokalo 15 dečkov in 13 deklic. Najtežji deček je ob rojstvu tehtal 4.780 gramov, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 2.350 gramov. Na Jesenicah pa je prvič zajokalo 11 novorojenčkov. Rodili so se 4 deklice in 6 dečkov, med njimi tudi dva bratca. Najtežja je bila ena izmed deklic, ki je tehtala 4.230 gramov. Najlažji je bil seveda eden izmed dvojčkov, ki mu je tehtnica pokazala 2.350 gramov. Marija Krni- čar, Kranj: "V prvem razredu devetletke lahko torbe ves teden pustijo v šoli, tako da jo domov odnesemo le v petek. Tudi sicer menim, da nimajo veliko knjig, tako da torbe niso pretežke." Selim Tomaj, Kranj: "Absolutno preveč morajo otroci nositi s sabo! I ^^^ potežkajte jo! Danes je še v redu, ampak ponavadi tehta tudi pet, šest kilogramov. Morali bi jih puščati v Šoli, pa jih zaradi domačih nalog ne morejo." Mateja Rant, foto: Tina Doki li gregorčke," je dejala Nataša Habjan iz Turističnega društva Železniki. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, je dodala Hab-janova, saj so otroci izdelali več kot 150 gregorčkov, ki so jih po vodi spustili v Plnadi. Pomlad so priklicali tudi v Tržiču, kjer so vrgli "vuč v vodo" oziroma v TržiŠko Bistrico. Kulturno društvo Franca Je-lovška iz Mengša je na Gregorjevo organiziralo spuščanje lučk v Pristavi, gregorčke pa so izdelovali tudi otroci iz Cerkelj in okolice, ki so izvirne plavajoče objekte (med katerimi je bil tudi mali trajekt Pšatolinija) spustili po rečici v vasi Pšata. "Otroci so izdelali okoli 190 gregorčkov, odziv prebivalcev Cerkelj in okolice pa je bil zares odličen, čeprav smo spuščanje ladjic letos pripravili prvič," je dejala predsednica Turističnega društva Cerklje Vera Prelovšek. Spela Zabkar, foto: Tina Doki Erwan Fouere v Škofji Loki Škofja Loka - Osnovna šola Cvetka Golaija je v okviru projekta Pomladni dan v Evropi včeraj gostila vodjo delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwana Fouereja. Z dogodki v okviru omenjenega projekta naj bi učence pritegnili k odkrivanju novosti o sedanjih in prihodnjih članicah EU, šolam pa omogočili partnerske povezave. Erwan Fouere je učence najprej nagovoril v slovenščini, a hitro nadaljeval v angleščini. "Slovenščina je zelo težka," je pojasnil. S pomočjo prevajalke jim je predstavil zgodovino Evropske unije, prednosti in slabosti, ki jih prinaša naše Članstvo v Evropski uniji, z njimi je delil tudi irske izkušnje pri vstopanju v Evropsko unijo. M. R., foto: Gorazd Kavčič Letošnja zima ogroža divjad Kranj - Lovci lovske družine Storžič pod vodstvom gospodarja Janka Mehleta, direktorja Lovske zveze Slovenije, so se pred dnevi zbrali in pregazili poti do krmišč in jih napolnili s krmo. Še posebno skrb so namenili krmiščem za muflone, saj so mufloni kot neavtohtona divjad slabše prilagojeni na zimske razmere. Velika količina snega, ki je zapadla pred dnevi, je prizadela tiidi divjad na naših poljih in v gozdovih. Sneg, ki zapade konec zime, je za divjad še pose- bej neugoden, saj so maščobne rezerve, ki si jih je divjad pridobila v jesenskem času, že porabljene. Poleg tega pa se pri samicah že intenzivno razvijajo zarodki, zato je poraba energije še toliko večja. Zato bi morali biti vsi obiskovalci narave in lastniki psov v tem času še posebej obzirni, da po nepotrebnem ne vznemirjamo divjadi. Gorazd Šinik van Kern in Janko Mehle pri krmišču nad Povljami PDI n* POMUAAUO „»10 RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ fmm/c/ i^mtu TELEFON: FAX: E-pošta: Spletna stran (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si http://www.radio-kranj.si ROKOMETNI KLUB CERKUE in OBČINA CERKLJE organizirata V PETEK, 19. MARCA 2004, OB 19,19 V ŠPORTNI DVORANI CERKUE ^aCSELO NA JOZEFOVO V ŽIVO NAS BODO ZABAVALI ANSAMBLI: ŠTAJERSKIH SEDEM, PTUJSKIH PET, NAGEU, CITRAR PLAHUTNIK S KOLEDNIKI, RASPOTNIKI, POLKA PUNCE, STORŽIČ. ROK KOSMAČ. IVAN HUDNIK POVEZOVALEC IN HUMORIST FRANC PESTOTNIK PODOKNIČAR MEDIJSKI SPONZORJI PRIREDITVE: GORENJSKI GLAS, RADIO KRANJ, RADIO BELVI PREDPRODAJA VSTOPNIC: Papirnica PAPIRČEK Cerklje. PIZZERIA TONAČ Grad. GOSTILNA ČEŠNAR Cerklje, GOSTILNA PRI CILKI Zg. Brnik, GOSTILNA ZAJC Lahovče, AVTOPRALNICA IN OKREPČEVALNICA PELKO Visoko Vstopnice bodo naprodaj tudi 2 uri pred prireditvijo v športni dvorani. ŽREBANJE VSTOPNIC - NAGRADI: DVE SMUČARSKI PETDNEVNI VOZOVNICI ZA KRVAVEC Oovftnfalu 9IM O o o . Zo^ftCMi \. 4000 Krv^i M Usode ena Miklavčič Knjigo i 04 1 ahko naročite po telefonu: 201 42 41 Milenine zgodbe izšle v knjigi. F • ^-■ — ■ ™ i i m 1 -— I " ---- 1 1 —^- ^— " 1 . I — - j 1 Naročilnica za knjigo Usode ' Naročam knjigo Usode po ceni 990 S T + poštnina. me in priimek Ulica, hišna številka, pošta in kraj Naročilnico pošljite na naslov: Goreniski glas, d.o.o.. Zoisova 1. 4000 Kranj.