883. štev. ¥ Ljubljani, torek dne 2. Junlla 1914. Leto 181. Posamezna SfeviBka „©newa“ stane 6 vin., ravno toSilko š&eviBka „BosSsie Heže“. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo RODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5'50 K, mesečno IDO K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Telefon številka 118. mfmrnw Neodvisen politiien dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeča Posamezna itevllka „Dneva“ slane 3 vin,, ravno toliko itevllka »Bodeče Neže". Uredništvo in opravniflvo: Uabliana. Franfilkaoska ulita ilev. S. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma s& ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana hv zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust* — Za odgo-vor je priložiti znamko* irene. z Last in tisk ..Učiteljske tiskarne". Telefon Številka 118. Molitve w Istri. — Burschentag v Mari-boru posoreL — Podrobnosti o nesreči na moriu. L (Konec.) Besedo je dobil občinski tajnik Sancin, ki je v glavnem izvajal to le: Prosim, potrpljenja, ker morda bom rekel kako besedo, ki komu ne bo povšeči, a jaz ne morem drugače, kakor govoriti odkritosrčno, in mi je v tem oziru celo neki župnik očital, da sem preodkritosrčen. Ustanoviti hočem samo suha dejstva, za kar prosim potrpljenja, in konečno mi boste lahko ugovarjali. 1. Obžalovati moram žalostno okolnost, da se neki in sicer duhov-ski stan ogiblje narodnega dela na gospodarskem polju in to še posebno pri nas v koperskem okraju. E-dina gospodarska organizacija, t. j. okrajna kmetijska zadruga v Dolini šteje med svojimi člani samo enega duhovna. Ko se je šlo za dopolnilno volitev, se je ponudilo mesto istemu, ki ga je sicer dostojno odklonil z izgovorom, da ne more, ker je prestar, kar se je tudi hvaležno na znanje vzelo. Danes pa ga vidimo na volilnem shodu. V celi Istri na splošno so edino krški otoki, kjer duhovščina vspešno deluje na gospodarskem polju; izjema so tudi čč. gg. župniki Grašič v Bermu, Rogač v Hrušici, Mandič v Kaštelu in deloma Škrbec v Krkavcih. 2. Konštatirati moram okolnost, da se učiteljstvo mnogo bolj briga za gospodarsko povzdigo našega ljudstva, in da stori v tem poKledu vse. kolikor mu dopuščajo moči, kakor pravi pregovor, ne le kar veleva mu stan, kar more je mož za narod storiti dolžan 3. Da se vse preveč vleče, zlasti zadnje čase, kranjske razmere v Istro, ki so za nas pogubonosne. Mi bi morali posnemati tržaško politiko. 4. Proti osebam kandidatov za slovenski del Istre nimam drugih pomislekov, nego te, da ne bodo mogli dovoli uspešno se potezati za naše interese, ako bo deželni zbor zboroval, ker naši nasprotniki Italijani imajo prekanjene zastopnike juriste* katerim naši poslanci nikakor ne bodo kos. Z ozirom na težaven položaj, v katerem se nahajamo, in katerega se moremo v vsem obsegu zaveda- LISTEK. M. ZEV AKO: Srce in mei. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Približal se je malemu, sklonil se in pogledal njegove umotvore; imel jih je že cel kup. Deček v svoji zamišljenosti ni videl v prvem trenotku tega obraza, ki se je sklanjal nad njim. Nazadnje pa je dvignil oči, pogledal za trenotek tujcu v smehljajoči obraz in se mu odsmehnil nato, zakaj bil mu je povseči. »Kaj pa delaš, mali?« je vprašal vitez. »Ali pomagaš?« »Oh, ne, gospod, samo igram se. Delati še ne znam.« »Lepo je!...« Otrokove oči so se zaiskrile od radosti. Podržal je vejico od sebe in dejal z občudujočim glasom: »Trnuljica je.« Led jc bil prebit. Vitez je poče-n" Poleg otroka. .»Trnuljica!« je povzel. »Cernu pa bo?« »Ah. Veste _ _ vrt jmanii maj_ licu vi tiček, lij je saj1)0 moj.« »Kje pa?« »lam, 'ila velikem samostanskem vrtu. tik oh kapelici. Oče vrt- ti, priporočam, da se vsi volilci udeležimo volitev in da kompaktno glasujemo za proglašene kandidate. Predsednik podeli besedo Josipu Bažec, kmetovalcu iz koprske okolice, ki je izvajal prilično tako: Obžalujem, da se inteligenca prepira, namesto, da bi nam dala lep zgled in nas tudi z zgledi učila in ne samo z besedo. Naša zborovanja so bolj podobna kregom in prepirom v krčmah. Dalje tudi obžalujem, da se kmet vse preveč prezira. Pozna se ga samo takrat, ko mora plačati in takrat ko se potrebuje njegov glas pri volitvah, drugače pa se mu ne daje nobene veljave. Če se kak kmečki sin količkaj izobrazi, potem hitro potegne z gospodo. To so naše rane, ki nas grozno bolijo. (Splošno pritrjevanje.) Prosi besedo čast., gosp. Čema-žar, župnik iz Šmarij in pravi: Veselje moje je veljko, ker vidim, da naš narod je že toliko zrel in toliko zaveden, da vzlic vsem pomislekom in vsem nasprotstvom kloni tilnik splošnim koristim, ker nazadnje le zmaga narodna disciplina. Pozdravljam vas v imenu kandidata včg. Škrbca, ki je zadržan na shodih v Pomnjanski občini, kjer se mu je žugalo, da bo zgubil župnijo, celo to, da bo zgubil duhovniški poklic, a vseeno se ni ustrašil, delati za narodovo dobro, za splošno korist našega ljudstva. Konštatirati moram neovrgljivo okolnost, da ravno duhovščina je bila prvi narodni borilec v Istri, da ravno slovanska duhovščina ni nikoli zapustila našega ljudstva in je probujala v njem narodno zavest. Tudi jaz sem Kranjec, a sem OB enem naveeji sovražnik kranjske politike, in bom vselej delal za to, da se ne zanese k nam podoben prepir in da se nam ohrani narodna sloga. Tudi duhovni smo za to, da se kmetski stan sam zastopa, ali le obžalovati moremo, da imamo še jako malo zrelih in sposobnih mož med našim kmetijskim ljudstvom, ki bi mogli vspešno zastopati kmetske koristi v zakonodajnih zastopih. Kakor hitro bo vzgojil naš kmetski stan take može, bomo ravno duhovni prvi, ki bomo odstopili od kandidatur v prid kmetskemu stanu. Ni mi potreba, še posebej, da priporočam predložene kandidate, ker so to storili že predgovorniki. Kličem, le živela sloga, živela edinost. (Splošno pritrjevanje.) Predsednik Venturini na kratko pojasni, ko se je z nekim med-klicom očitalo nasprotstvo učiteljev in posebej še v Hstu »Novi Čas«, da učiteljstvo ie pri občnem zboru dalo le izraza nevolji, ker se za deželni zbor istrski proglaša toliko kandidatov duhovnov, dočim nobenega kandidata kmeta in samo enega kandidata učitelja. Učitelistvo ni nikoli tega storilo, da bi delalo prepir in razdor, ampak samo da izrazi svojo nevoljo in nevoljo kmetskega ljudstva, katerega nevoljo vidi in sliši učitelistvo vsaki dan! Tudi učiteljstvo je za slogo in mir in bo solidarno nastopilo za proglašene kandidate. Dobi besedo Rudolf Pečarič, posestnik iz Pobegov in pravi, da po toči zvoniti je prepozno. Da ni proglašen noben kandidat kmet, so krivi ravno krajevni (mestni) odbori političnega društva, ker niso predlagali nobenega kandidata kmeta. Na Koperščini je menda storil edino izjemo pobežki krajevni odbor. Zato predlaga: Vsi poslanci Iz kmetske volilne skupine naj se zavedajo svoje dolžnosti in naj vselej pomislijo, da so zastopniki kmetskega ljudstva, kmetskega stanu. Pri prihodnjih volitvah, čez 6 let. naj vpošteva politično društvo želje kmetov. Dr. Josip Mandič povzame besedo: Opozoriti Vas moram na zlate in vsega uvaževanja vredne besede, katere je izustil č g. župnik Čema-žar, kakoršnih besed se ne sliši vsaki dan in so toliko več vredne, ker prihajajo iz ust duhovna in celo duhovna Kranjca. Sedaj jasno razvi-dimo Vaše želje in vidimo tudi, kje tiči vzrok nevolje. Pojasnil bom celo zadevo političnemu društvu, priporočal, da se v bodoče postavi na bolj demokratično ljudsko podlago. Obljubnjem Vam slovesno, da bo politično društvo pri prihodnjih volitvah prav vpoštevalo Vaše želje, že- IJe kmetskeea stanu. Sedaj Vas le vnovič poživljam, da greste vsi v boj za proglašene kandidate. (Odo-bravano.) Dobi besedo čg. Križman, duhoven v Boljuncu in pravi: Proglašeni kandidati so dovolj priporočeni. Močem le nekoliko pobijati žalitve tajnika Sancina. Ni res, da se duhovščina ogiba narodnega dela na gospodarskem polju, ker ravno duhoven je bil, ki je ustanovil zavarovalnico goveje živine v Borštu, duhoven je ustanovil hranilnico in posojilnico v Boljuncu (klici: v Borštu je duhoven samo sodeloval in to skupno z učiteljem, hranilnico v Bo-Ijuticu ni ustanovil sam duhoven, in pa sploh dostikrat odreka posojila kmetom, ki so nasprotne stranke). Ni bilo treba vlačiti v razpravo častitega starčka, dekana iz Doline, ki •" ..... lii nii.ij. i ra niri r—: j j _ Ubogi Skrobar. „Tako se godi človeku, ako resnico piše.. “ že 42 let službuje In vsaki dan pričakuje, stopiti v zaslužen pokoj, ker on je odklonil odbornišlco čast, le radi svoje visoke starosti. In dalje, ali se Vam ne zdi dovolj, ako dela duhoven v cerkvi, v šoli, v spovednici, deli zakramente itd.? (Klici: to je samo stanovska dolžnost.) Samo ko je bil duhoven izvoljen v nadzorstvo posojilnice, je takoj nastal krik v nasprotnem taboru. Dobi spet besedo tajnik Sancin in pravi: Meni ni bilo nikakor na misli, žaliti duhovščine, ampak sem le hotel konštatirati žalostno okolnost, da se ravno duhovščina izogiba dela na narodno gospodarskem polju, kar sedaj ponovno konštati-ram. Konštatiram tudi okolnost, da v naši občini ni nit! enega člana političnega društva v Pazinu, izmed vrst duhovnov. Visoko spoštujem duhovne, ki se potegujejo za slogo med ljudstvom, dočim sovražim one, ki delajo razdor. Izjavljam, da bom ravno tako priporočal kandidate duhovne, kakor neduhovne. Cul se je medklic iz ust nekega duhovna, ki^ nam podtika Pangerca. Dobro! Z isto pravico, kakor očitate Vi nam Pangerca, ki ie zadal občini občuten gospodarski udarec, z ravno isto pravico mi lahko Vam očitamo Kompareta, ki je Vam zadal še občutnejši moralni udarec, Ali ne, mi tega nočemo Vam očitati. Idimo vsi složno na delo v prid našega naroda in odpade naj vsako očltanie. Žerjal Anton, posestnik iz Bo-Ijunca- dob-i besedo in izvaja: Mnogo se govori o bratomornem boju, ki našemu narodu le škoduje. Spoštujmo in podpirajmo vse one, ki delajo nesebično za prid in povzdigo našega naroda, naj bodo pa ti duhovni, učitelji, odvetniki, ali kateregakoli stanu. Povdarja, neumnost le pri nas uganjati strankarsko politiko, ko na nas preži narodni sovražnik. Taka poitika ie za velike narode, Angleže, Francoze, Nemce, ki imajo vsega dovolj, mi pa se moramo boriti še za naše najprlmitiv-nejše potrebe. Lovrenc Ota priporoča čitanje časopisov vseb strank, in graia samo enostransko časopisje, iz katerega se ne more črpati prave sodbe. Predsednik Venturini se zahvaljuje dr Mandiču za krasne nauke, kandidatu Valentiču za poročilo, vsem govornikom za njih izvajanja, zborovalcem za obilno udeležbo in dostojno obnašanje, ter zaključuje krasno vspeli shod ob 8. uri zvečer. Nis Vodoran III. nar mi ga je dal, da lahko sadim, kar hočem.« »Pa misliš saditi trnuljico?« se je nasmehnil Pardajan. »Oh, ne, samo obsadil bi ga ... da očetje ne bodo mogli vanj.« »A zakaj ne vsadiš prave trnu-Ijice?... In v tem času trnuljica tudi ne cvete!« »Vidite ... ravno zato pa! Moja trnuljica bo cvetla vedno. In potem — vi gotovo še ne veste?« »Ne, mali, ne vem.« »Pa poslušajte: jaz nimam matere... ali veste, zakaj ne?« »Ne. dete moje,« je rekel vitez. »Moj dobri prijatelj mi je povedal, da je mamica mrtva... Ali veste, kaj se pravi to ... biti mrtvemu? ... V zemljo vas polože in vas zasujejo ... Moja mamica je zasuta v zemlji, »a pokopališču Nedolžnih.*) Dobri prijatelj mi je povedal.« »Ubogi malček,« je zamrmral Pardajan. »Klemen,« je povzela deklica, ki je poslušala izpred praga, »vrni se igrat v samostan ...« Otrok pa je stresel glavo in pomolčal, spletaje naravno vejico, na katero je pritrjeval umetno cvetje. Zbodel se je na trnu; kapjica krvi *) Tako se je imenovalo pokopališče, kdo ve zakaj; čitatelj si lahko misli, da niso pokopavali na njem samo nedolžnih! mu je šinila iz prstka in kanila na enega izmed belih cvetov. »Ali te boli, kaj?« ie vprašal vitez. »Oh, to ni nič,« je dejal deček resno. »Večkrat se zbodem tako. Poglejte: eden, dva, trije... pet... deset cvetov je že krvavih. Vse to je moja kri... za mamico ..« Vitez, ves prevzet, ni mogel reči besede. Mali umetnik pa ie nadaljeval: »Veste, kadar bom imel mnogo trnuljice, jo poberem nekega dne in jo ponesem tja, kjer je pokopana moja mamica ... »Na pokopališče Nedolžnih?« »Da. Dobri prijatelj mi je rekel, da je tam; komaj sem ga pripravil, da mi je povedal... In mamica bo vesela cvetja, kaj ne? ...« Vitez se je poslovil od dečka in krenil dalje; zdajci pa je zaslišal samostanski zvonec; ozrl se je in videl bledega meniha, ki je stopil k dečku, prijel ga za roko in mu dejal: »Poslušaj, Jakob, čas je, da se vrneš...« »Dobro!« si je mislil vitez, ki je slišal te besede, »zdaj vem, da ima moj mali prijatelj dve imeni: Klemen in Jakob...« XLIV. Kleti Memskega dvorca. Pobrigajmo se zdaj malo za gospoda Pardajana starejšega. Kaj se je zgodilo z njim, da ni poiskal viteza že toliko časa? Ali je šel z maršalom Danvilskim kam na deželo? Tako in podobno se se glasila vprašanja, ki si jih je zastavljal njegov sin brez vspeha. On ni našel odgovora nanje; pač pa je naša dolžnost, da jih razrešimo, zakaj romanopisec mora biti vsegaveden in vse pričujoč, ako si hoče ohraniti čitateljevo naklonjenost. Stopimo torej v Memski dvorec, dan potem, ko je prišel Franc Monmoransiški v spremstvu svojega heralta pozvat brata na dvoboj. Henrik je bil doma takrat. Skrit za zaveso je gledal izziv, ne da bi se ganil. Samo prebledel je, ko je pribil heralt rokavico na njegova vrata. Žalitev je bila krvava in neizbrisna. Toda čas se Danvilu morda ni zdel primeren, da bi jo vzel na znanje, zakaj ukazal je svojim ljudem, naj puste rokavico tam, kjer visi. Sicer pa je bilo prav lahko reči, da je dvorec zapuščen. Večino služinčadi je bil poslal maršal v drugo hišo, ki jo je imel v ulici Monmartr-skih Jarkov; tako se je zgodilo tudi z malo posadko Memskega dvorca. Pri Danvilu je ostalo le par vojakov, oficir, stari Pardajan in dva služabnika. Žaneta, pomaknjena na mesto kuharice, je pripravljala obede vsemu temu malemu svetu; kadar je šla nakupovat, ie morala ukreniti vedno vse potrebno, da je ostala neopažena. Sicer pa je bil dvorec dobro založen z živili. Tudi ranjenega d’Aspreinona so bili prenesli v ulico Monmartrskih Jarkov. Maršal, ki je imel Ortesa rad, kolikor je sploh mogel imeti koga, je posetil ranjenca takoj drugi dan po dvoboju in imel z njim dolg razgovor, ki se je vrtil zlasti okrog Pardajana. Zamišljen se je vrnil na to v Memski dvorec in dal poklicati Pardajana k sebi »Gospod de Pardajan,« ga je vprašal, »ali veste, kdo je sedel v kočiji, ki je bila napadena tisto noč?« »Niti ne slutim, odgovoril Pardajan; neprijeten občutek. »Morda veste, v resu bi se bil mogel zgoditi na kočijo?« »To vam lahko povem, saj ste mi rekli sami: maršal, vaš brat.« »Da. Ali mi niste rekli tudi, da vaš sin ne more biti moj pristaš., ker je pristaš mojega brata?« »Zares, svetlost... ali ta vprašanja ...« »Počakajte, gospod. Rekli ste mi, da ste zasledovali človeka, ki nas je napadel...« »Do Bordeških vrat, svetlost.« »In tam ste ga prebodli skoz in skoz, kaj ne?« (Dalje.} svetlost!« je prešinil ga je čigavem inte-napad M [1 Maribor, 31. maja. S strašnim pompom so delali mariborski renegatje reklamo za svoj Burschentag. Pričakovati je bilo, da bo navdušenih nemškona-cionalnih buršev te praznike po Mariboru kar mrgolelo in z velikansko samozavestjo so pravili mariborski renegatje, da je najetih kar dvoje vlakov za dohajajoče nemške goste. Burši so prišli. Kakšne korifeje da so se med njimi nahajale, smo že poročali. Pričakovalo se jih je najmanj 600, a došlo jih je komaj okroglo 200 in ti so se že kar prvi večer, zlasti pa drugi, v soboto, na žive in mrtve napili, tako, da lahko rečemo. da se pohoda ni udeležilo nad 150 teh žalostnih junakov. Obhod po mestu, ki pa }e bil silno kratek, so otvorili »jezdeci« — možje žalostnih postav, žive karikature, Sanho Panzi . . . Jezdeči na utrujenih konjih mestne prostovoljne požarne brambe, so se majali in zibali liki trsju, odnosno zgoraj omenjeni španski junak. Škoda, da v Mariboru ni vsaj en par — mul... Prav posebno žalostna prikazenje bil zadnji burš. Zbadal je svojo mrho, a komaj je pregledala trde svoje kosti, dokler se konečno obeh ni usmilil nek fante, ki je vtrgal v Ta-peinerjevem nasadu dolgo šibo in od zadaj bijoč po kljusetu, skrbel za nekoliko temperamentnejšo hojo živali. Buršaki sami so se kolovratili v spremstvu neredno, brez najmanjše discipline, brez vsacega enotnega koraka. Ko so prišli v stari park in tamkaj vsadili spominski kamen, si po nagovoru niso upali hajlatl. marveč se zadovoljili s trikratnim »Hoch!«. tako, da je bilo vse mariborsko renegatstvo v grozni zadregi in nekdo je v svoji sveti »nacionalni« žalosti baje čisto konsternl-ran vprašal, pred kom da se boje? Zanimiva je tudi trditev, oziroma govorica, da se jih je v sobote in v noči od sobote na nedeljo mno' go odpeljalo, zlasti zastopnik iz Je-* ne in trije iz Gothe. Kaj Je bilo krivo. danes še ne vemo. a naj bo kar hoče. gotovo je značirio. Polomija nemškega Burschen-taga v Mariboru ie značilna v več ko samo v enem oziru. Mariborski renegatje naj izločijo iz vsega glavno moralo, namreč to, da jih pravo nemštvo ne mara, ne ono v Mariboru, še man] pa ono izven Maribora. Ne ljubi se jim delati stafaže mariborskemu talminemštvu in njegovim provokatoričnem težnjami —a. KOROŠKA. BELA. Naš župan gospod J. Mulej se zelo jezi na dopis, katerega je priobčila »Zarja« kot odgovor na županovo izjavo v »Slovencu«. Do-H ie tudi »Slovenski Narod« skoraj Tfenak dopis, katerega pa ni priobčil. Menda ie bil spisan premalo slovensko. »Narodu« povemo toliko, da smo obiskovali samo enorazredno ljudsko šolo, torej ne sme bogsiga-vedi koliko slovnice zahtevati od nas. Vložili smo na županstvu predlog s 9 podpisi, da pride njegova neresnična izjava v »Slovencu« pri prvi občinski seji na dnevni red. Pa glej ga vragaT Zdaj sl pa naš 'dičnf župan ne upa sklicati seje. Pripovedoval je v neki gostilni, da bo sedaj nagajal pri sklicevanju sej. Razumeti je bilo, da bo sklical sejo takrat, kadar bodo odborniki delavci zaposleni v tovarni. Mi mu svetujemo, naj se ne igra z ognjem, ker se lahko opeče. Sicer je pa sedaj že prišel oberžupan župnik Košir s tritedenskega potovanja v Lurd. Sedaj bomo že videli, kako bo ta odločil. Gospod župan nas zmerja, da je grdo, če se stvari, ki so resnične, vlačijo po časopisju. Kaj ne, grdo pa ni, če nas župnik napada s prižnice, ker ga ščiti kancelparagrhf, da mu ne smemo ugovarjati. Kajpada, grdo tudi ni, pošiljati neresnične izjave v »Slovenca«, samo to je grdo, če mi pišemo resnico v liste. Neizmerno pa se nam smili naš župnik, ki je v tem tritedenskem potovanju porabil ves denar. Rekel je, da sedaj nima niti toliko, da bi plačal pogreb, če bi umrl. Pa menda ja ni obiskal Monte Carlo, kakor nekdaj iz Rima se vra-čujoči prevzvišeni predstojnik. B. IZ KNEŽAKA. »Nova« šola v Knežaku? V nekem časopisu smo brali nedavno poziv »krščansko - mislečemu* uči-telstvu, naj kompetira za nadučitelj-sko službo v Knežaku, češ da je tam nova šola. Da se nikdo izmed učiteljstva— pa naj bQ že krščansko ali turško — ne vsede na te lažnjive limanice Iažnjivega kljukca iz Zagorja. izjavljamo resnici na ljubo, da v Knežaku ni nove šole, ampak stara, brez stanovanja. Kedaj se bo zidalo novo šolsko poslopje, še sploh ni določeno, ker niti dotične obravnave še niso zaključene. Prihodnji nadučitelj bo moral torej naj-brže iti stanovat k Balohu v Zagorje, s čemur mu bode eventuelno gotovo — zelo ustregel. Štajersko. Maribor. (Zopet žrtev pustolovca.) Pred nedolgo temu je eno tukajšnjih deklet iz dobre obitelii pričelo brez vednosti svojih staršev ljubavno razmerje z enim naših pustolovcev. Dekle je bogatašu verjelo. dokler je ni pred kratkim — pahnil v stran. Dekle je zginilo. Dasi je bilo komaj en dan z doma, je bilo prepozno. Našli so jo sorodniki ali znanci v neki — javni hiši . . . Človeku bi skoro presedalo, vedno pisariti O takih dogodkih. "V totMlofce tega ne bomo storili za to, da bi preJ javnostjo demonstriral/ moralni nivo naših nemških boljših krogov, pač pa, da bo lahko vsakdo sam presodil, kakšne v nebo kričeče lumparije se smejo pri nas dogajati, če Je človek Nemec — ne da bi se pristojne oblasti le količkaj zganile! Liutomer. (Požig.) Dne 20. maja je pričela goreti neobljudena viniča-rija posestnice Marije Kapun. Požar se je bliskoma razširil in preskočil tudi na hišo ter gospodarsko poslopje kočarja Frana Muhiča. Muhič in njegovi so trdno spali in šele došli sosedje so jih zbudili. Živino in pohištvo Muhičevo so rešili, od poslopij pa je ostalo le stransko ozidje. Kapunova ima škode 1000 K, zavarovalnine 600 K, Muhič škode 1400 kron, zavarovalnine pa 800 K. Zaprli so nekega že večkrat predkaz-novanega Keuca, o kojein sumijo, da je iz maščevalnosti podtaknil ogenj. Keuc odločno taji. Odlok c. kr. dež. namestn. glede prosto tekajočih psov. Razsajanje »kmečkega strahu« je še v živem spominu. Takrat, a tudi sedaj še opetovano, se Je primerilo, da so klali domačo živino tudi domači psi. Namestnija je izdala odlok, da se vse one posestnike psov po deželi, ki svoje pse slabo krmijo in jih puste prosto tekati po poljih in gozdih, občutno kaznuje. Celje. (Nesreča pri sekanju.) Te dni je pomagal drvar Štefan Laubič sekati drevesa posestnika Frana Ropana. Ko se je neko drevo podrlo, je Laubič skočil v isto smer, kamor je drevo padlo. Smrtno nevarno ranjenega so izvlekli in prepeljali v tukajšnjo bolnico. Št. Pavel pri Preboldu. (Vlom.) Ko je šel pred dnevi strežaj baronice Fiedler v goro, da uredi baroničino kočo za poletno bivanje, je zapazil, da je bila koča šiloma vlomljena in iz nje pokradeno vse perilo, ura, posoda itd. v vrednosti 300 K. Orodje vlomilca so našli. Kdaj se je izvršil vlom. ni možno dognati. Maribor. (Razno.) Avtomobilna zveza med mestom in Poljskavo je pričela delovati v petek, dne 29. maja. Načelnik podjetja je neki Karl Hermann. — Ko je peljal posestnik Majhenič s svojim vozom proti Pesnici, je srečal avtomobil. Konja sta se mu splašila, voz je zadel ob drevo in Majhenič je zletel na cesto, kjer je nezavesten obležal. — Pri cepljenju drv se je vsekal drvar Grat v levi spodnji gleženj in se nevarno ranil. Prepeljali so ga v tuk. bolnico. — Nekemu kmetu, ki je pustil svoj voz brez nadzorstva te dni pred neko trgovino pri Sv. Magdaleni, so neznani dolgo-prstneži ukradli mesnin in dr. za 40 K. — Nevaren goljuf se klati po mestnih trgovinah. Mož ima denar za 10 pfenigov, ki je prevlečen z zlatim stanjolom. Goriško. NAŠA TRGOVINA V GORICI. (Pismo iz Gorice.) Po zadnjih občinskh volitvah »e stopilo na površje zlasti trgovsko in obrtno vprašanje. Slovenska trgovina se mora okrepiti in razširiti, da more uspešno konkurirati z močno laško trgovino, katero so do sedaj podpirali predvsem Slovenci iz goriške okolice. Zato pa je treba vsestranskega sodelovanja, tako od strani trgovcev samih, kakor tudi od strani občinstva. Tak je sedaj naš program, kar se tiče slovenske trgovine. Uvideli smo. da smo zakrivili veliko zlo v Škodo naSe tfROVVne, katere procvlt je odvisen edinole od slovenskih kupcev. Spoznali smo. da je treba kreniti na drugo pot. ako hočemo, da se naša trgovina, ta velevažni faktor našega nacionalnega napredka, razširi in izpodrine laške trgovce, katerih obstoj je odvisen od našega denarja. Zato moramo biti dosledni svojemu programu in upoštevati, da je slovenska trgovina v prvi vrsti le zaradi slovenskih odjemalcev in da se nikdar ne more zanašati na laške prebivalce slovenske Gorice. Vsak zaveden Slovenec se poslužuje brezdvomno slovenske trgovine. To mu narekuje vendar narodnostni čut in nekak prirojen nagon, ki pravi, da je povsod dobro, a doma najboljše. Tudi ni dvoma, da bi se kak zaveden Slovenec, zlasti in-teligent, tako spozabil, da bi se zgolj iz malomarnosti ali drugih ničnostnih vzrokov ogibal slovenskih trgovin. Če stopi v tujo trgovino, stori to gotovo v svojo osebno korist, če ve, da je za njegovo gmotno stanje boljše, ako si prihrani cele pol krone, kar je dandanes za srednje sloje veliko! Slučaj: v gotovi slovenski trgovini stane ta in ta predmet recimo 3 K, dočim stane isti predmet v tuji trgovini 2 K 50 vinarjev. Tuji trgovec ima gotovo svoj dobiček, kljub temu, da prodaja ceneje, zakaj pa si poveča naš trgovec dobiček dvojno ali trojno? Vidite, to je, kar boli! Slovenski trgovci, vsem ni treba tega omenjati, naj bi upoštevali, da tudi slovenski odjemalci gledajo na svoj žep. Lepo, zaslužno in hvalevredno je, če se dobijo v Gorici Slovenci, ki zgolj iz narodnostnih ozirov kupujejo v slovenski.! trgovinah. Gotovo pa so ti dobro situirani in kolikor toliko premožni. Kdor pa ijiora gledati na vsak vinar, in naj si bo še tako zaveden in naroden, ne more na ta način podpirati slovenskih trgovcev, ampak mora z žalostjo iti preko gesla: Svoji k svojim! In teh ljudi je v Gorici velika množica! Kakor rečeno, slovenska trgovina je za slovenske odjemalce in kolikor več ima trgovec odjemalcev, toliko boljše za njega. Zato naj bi gospodje slovenski trgovci poskrbeli za veliko število slovenskih kupcev, kar bodo dosegli edino le na ta način, da postavijo svoje cene na isto mesto, kakor jih ima laški trgovec. Potem bodo zadovoljni odjemalci in trgovci, in ta zadovoljnost bo trdna podlaga za povzdigo naše trgovine v Gorici! Goriški Lahi so se zbali slovenskih groženj in njihovo časopisje je topot umolknilo. Pričakovali smo, da bo nesramni »Corriere« v soboto znova napadel našo prireditev ob Franc Jožefovem tekališču, pa smo se zmotili. Najbrž je dobil kak namig od »zgoraj«!? Gorica. (Izpred sodišča.) Ivan Štolfa je bil obsojen na tri tedne poostrenega zapora, ker se je zoperstavil mestnim stražnikom. Milan Vuga iz Solkana bo sedel šest mesecev ječe. Rihard Lainer iz Gradca je dobil pet mesecev poostrene ječe zaradi tatvine, izvršene v Tržiču. Mostič čez Sočo pri Podgori ie vsled upadle Soče zopet odprt. Ravno tako tudi most iz Zdravščine v Gradišče. Imenovanje. Mesto dosedanjega predsednikovega namestnika pri razsodišču v zavarovalnici proti nezgodam in deželnega splošnega zavoda za starostno zavarovanje v Trstu, okrajnega sodnika dr. Edvarda Tommasihi je imenovan okrajni sodnik dr. Oskar Kumar. Razpisana profesorska mest*. Na goriški slovenski gimnaziji se s|)opolnite s 1. septembrom t. I. dve učni mesti za klasično filologijo kot glavni in slovenščino ali nemščino kot stranski predmet s slovenskim učnim jezikom. Gorica. Vojaška godba bo igrala od 7. junija naprej vsako nedeljo od pol dvanajstih do pol ene v mestnem parku. Moško truplo v Soči. Perice iz Solkana so našle v Soči moško truplo, ki je bilo popolnoma nago in že precej segnito. Na nogah je imelo privezane čevjje in par cunj. Na glavi je truplo ranjeno, kakor tudi na desnem kolenu. Truplo mora biti staro okolo 60 let. Na lice mesta ie prišla komisija, ki je pustila mrtveca fotografirati in postaviti aa ogled v mrtvašnici. Do sedaj se še ne ve, kdo bi bil ponesrečeni! Tržič. (Povodenj.) Voda ie pokrila v tržiški okolici, in sicer od Pancana naprej proti okraju Moro-sini vsa polja nad en meter visoko. Škode je mnogo. Korinin. Tu uvedejo javne avtomobile. ■ grnirrr-r- mmt&mm Belokranjske posebnosti. Gorjanci, Zumberčani, Bojanci In drugo. Marsikdo, ki sedaj ni znal za lepo Belo Krajino, se bo seznanil z njo, odkar piha skozi skrivnostne Gorjance železni konj. Trdina nam jih je pokazal G orjance polne romantike. Tvorili so dosedai mejo med Belo Krajino in ostalo Kranjsko. Jezikovna meja je bila še pred leti zelo ostra, šole so pa tekom let opilile precej hrvaščino in jo nadomestile s slovenščino. Skoraj do zadnjih časov pa so bili Gorjanci meja noš in običajev. Če jo prisekaš iz Novega mesta do Luže, se ti prismeje tam črnokosa Badovinka v belem krilu. Govori sicer slovensko, povdarjajOč hrvatsko in včasih se celo zmoti, da po svoje, t. j. hrvatsko nadaljuje. Malo nad cesto je že namreč meja prve vlaške občine. Na polju delajo ženske v belih oblekah z rdečimi robci na glavah; podobne so od daleč pasočim se kokoškam. Po cestah pa srečuješ rdečelične barčke v bregešicah in s platneni- mi torbami preko ram. Kraji od Luže proti Metliki se v vsakem oziru bolj nagibajo na hrvatsko stran, kakor od Luže proti Semiču in Črnomlju, kamor bi radi že tiščali Kočevci. Na Luži je takorekoč začetek Žumberka, ki je posebnost v marsi-kakem oziru. Razprostira se od Ju-gorja pri Luži v širokem pasu po vrhu Gorjancev do Čateža ob Savi in skoro do Samobora. Volilne pravice Žumberčani nimajo, ker še danes ne vedo. kam bi jih prldelili, ali Kranjski ali Hrvatski. Nas bi prav za prav ne smelo motiti, če so prebivalci po jeziku Hrvatje in po veri pravoslavni (unijati.) Najbrž pa so cerkvene in šolske oblasti v skrbeh. Cerkveno bi sigurno pripadali na Hrvatsko, k 'sr je tam veliko pravoslavnih, šole bi pa opravljali gotovo lahko slovenski učitelji, ki so* napravili izpit iz hrvaščine, ali bi se pa dovolilo Kranjcem obiskovati učiteljišče v Zagrebu. Mislim, da bi ta stvar ne bila tako malenkostnega pomena/Vsaj so imeli pred leti v Kopru učiteljišče v treh oddelkih: slovensko - hrvatsko - italijansko. Mogoče bi si s časom priborili tudi pravice na zagrebškem vseučilišču. Čemu bi torej Prezirali tretjo narodnost na Kranjskem? Ce imajo privandrani Nemci že vse pravice tu. zakaj bi jih že od pamtiveka pn nas stalni Hrvatje ne imeli. Zakaj bi se bali povečati svojo kranjsko domovino? Zumberčani so tudi v tem oziru zanimivi, ker so ohranili do današnjega dne svojo lepo narodno nošo. Junaški so ti liudje in ponosni, zlasti pa slove dekleta po svojem lepem stasu, (Ob otvoritvi so na metliškem kolodvoru ''zbujale občno pozornost dunajskih gospodov in gostov.) Marsikdo možoce se ne ve, da prebivajo na Kranjskem tudi — Srbi. Za dobri dve uri si iz Črnomlja na Bojancih, ki so srbska vas. Bojanci ali Bojančani so tam že čez 500 let, pa so ostali do danes zvesti jeziku svojih pradedov. (Zadnjič so listi poročali, da se je ohranila srbska družina v Turčiji, ki se je preselila po bitki na Kosovem in se je zdaj vrnila domov!) Vere so sicer pravoslavne, pa grško iztočne, dočim so Žumberčani unijati. Moški so . Gorjca. Opozarjamo vse tiste, ki so bih obsojeni na 10 K globe za-ladi zakasnelega naznanila o tujcih da vložijo nemudoma prošnjo za oprosčenje, ^ oziroma zmanjšanje kazni. I rosnjo je treba poslati na okrajno glavarstvo. Gorica. (Aretacije.) Zaprli so Andreja Nemec iz Vrtojbe zaradi prosjačenja. Pridržali so Ivana Prinčič zaradi prepovedanega povratka. Nesreča. I91etni Josip Kodermac je padel z voza ter so ga morali prenesti v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. Laški kralj in kraljica sta obiskala pretekli teden umetniško razstavo v Benetkah, kjer sta si ogledala predvsem umotvore našega jugoslovanskega umetnika Meštra-viča. Gorica. (Lep ptiček.) V tukajšnje zapore so pripeljali kovača Viktorja Hibler iz Bosne, ker je zakrivil več nenravnih zločinov kakor udi zaradi goljufije in tatvine. Bil je že večkrat zaprt. Tržič. Kolavdacija tovarne za sodo se bo vršila šele 8. junija. Odlikovanja. Pomorskemu nad-komisarju Josipu Pirc je podeljen vitežki križec Franc Josipovega reda. Nadmojstru Francu Zapletal e podeljena zlata zaslužna kolajna. Nadmojstru Karlu Kresnik je pode-jen srebrn zaslužni križec. znani živinski trgovci po. slovanskem jugu. Ženske pa slove že od nekdaj po svoji in svojih noš lepoti. Zelo so spretne v vezenju in izdelovanju čarap, ki jih dobiš za mal denar. Bojančanom gre po vsej pravi vici srbska šola. Tako pa jih v današnjih razmerah niti cirilice ne uče. Z otvoritvijo kiove železnice so postale zveze s Hrvatsko še ugod rejše, kot so bile. Ni torej pnčako vati, da bo ?daj vse linilo v I jublja i o. Bratska vez med brati to in ono-stran Kolpe bo ostala še jačja. Da pa ne bodo trpeli nekateri kraj< ij ^ več zaradi železnice, se bodo upe-Ijale razne mtomobilne 2vc*e Tako prične menda v kratkem vo?>ti s uto na progi Črnomelj - Vinica na Kolpi-Bosiljevo (Hrv.) - Generalski Stol (proga Reka - Karlovec), ki je gotovo zelo važna. Priporočamo vsem, ki radi potujejo, da si ogledajo še te lepe kraje in običaje, ki so deloma še ohranjeni, pa Jih bo prodirajoča kultura kmalu porinila tja preko Kolpe nazaj. Dnevno. Beli dan ob Adriji. Piše sc nam: Zadnjič smo dobili »Dan«, v katerem e bil samo naslov »Ob Adriji« — pod naslovom pa je bilo vse belo. Ali se je hotelo s tem reči, da je ob Adriji vse belo, da tam sveti »beli dan ...« Tako smo mi to razumeli! »Dan« nam bo svetil ob Adriji, tudi če ga gospod cenzor še bolj pobeli. Mi raz umemo, kake žrtve so za list konfiskacije; zato se pa tudi »Dan« ob Adriji vedno bolj širi in se bo širil, dokler nam ne zasije naš veliki sveti dan!... Krepko naprej v boj za našo Adrijo! Belokranjska železnica še sedaj ne da klerikalcem miru, še sedaj trobentajo v svojih glasilih, da je to njihovo delo. Sicer je to trobentanje silno smešno in neukusno, ampaV nekateri ljudje si dajo vendar suge rirati mnenje, da imajo klerikalc. največ in morda edino zaslugo, da se je ta železnica zgradila. In stvar je vendar tako enostavna. Železnico je zgradila država iz strategičnih ozirov, da bi v slujaču vojne lažje in hi* trejo razpošiljala vejake v razitih smereh, kaor bi se to že generalnemu štabu zdelo potrebno. Da tega ni bilo, kdo ve, ako bi se mi danes že mogli voziti v Črnomelj in Metliko po železni cesti, ampak najbrže bi še dolgo vozili preko Gorjancev poštni vozovi. Belokranjska železnica je delo generalnega štaba, on jo je hotel imeti in jo je tudi dobil. Koristi Bele Krajine so tukaj prav malo prihajale v poštev in ravnotako tudi klerikalni poslanci. Seveda so se pa tudi naši ljudje potegovali za to Dro-o in med njimi prvi bivši dež. glavar Juklje, ki se je največ trudil, to mu mora priznati vsak prijatelj in nasprotnik. Klerikalci so pa samo po naključju bili na Kranjskem na površju v času, ko se je definitivno sklenilo, da se ta železnica zgradi in v času, ko se je ona otvorila. To oni sedaj izkoriščajo in trobentajo, da je belokranjska železnica — njihovo delo. Slab zagovor. Sadovi povišanja deželnih doklad za klerikalno stranko niso ravno sladki. Ljudstvo odpira oči in polagoma uvideva, da je sicer zelo lahko gospodariti tako, da se delajo vedno novi dolgovi in se povišujejo doklade, da pa tako gospodarstvo mora prej ali slej dovesti katastrofe. Ljudstvo pa tudi čuti posledice takega gospodarstva na svojem hrbtu in zato začenja po malem godrnjati. Klerikalci to vidijo in čutijo in začelo jim je vroče prihajati. Najbolj godrnja ljudstvo v vinorodnih krajih, ki je močno prizadeto po novih dokladah na vino. Zato so se začeli v »Slovencu« opravičevati in zagovarjati, kar se jim pa ne bo po< srečilo. Ker slabo stvar je težko zagovarjati: »Slovenec« tolaži vino- gradnike s tem, da oni ne bodo plačevali višjih doklad, temveč gostilničarji, ti pa tudi ne bodo imeli škode, ker bodo vino kratkomalo podražili in tako bo višje doklade plačeval pravzaprav samo in edino kons'1-ment. Kako otročje; konsumenti se hodo vendar tudi ubranili dokladam na ta način, da bodo — manj pili vino in vinogradnik bo prodal nv.nj vina, oziroma ga bo moral dati - - da ga spravi v denar — za nižjo | ceno in s tem bo prav občutno kaznovan, v tej obliki bo tudi vinogradnik plačeval višje doklade na vino. Nismo zagovorniki pijančevanja, ampak dokler je na Slovenskem toliko krajev, kjer živi ljudstvo od vinogradništva, je treba mšliti na to, kako bi se vinogradnikom olajšala prodaja Vina. Pa tudi z druge strani je boljše, da ljudje pijejo — ako že na vsak način hočejo piti — domače vino kot pa tuje pivo in (kar je še hujše) — žganje. In ako bo vino drago, se bo-cto ljudje vedno bolj oprijemali piva in žganja. Kam pa privede žganje-pitje, to je menda že dovolj znano. f['o so resna, prav resna vprašanja, ki se ne bi smela reševati tako otročje, kot jih hoče reševati »Slovenec«. Se že oglašajo! »Tribuna« piše o ravnotežju v Jadranskem morju: •Rešpekt velesil pred albanskim vprašanjem še ni določen in jasen. Kar se tiče drugega, moramo ponoviti: Italija mora svoje interese braniti. Potem ponavlja Bismarckovo frazo o ‘dveh grenadirjih in balkanskih narodih in dostavlja: Ne vemo, če so vsi Malisori, Mirditi in Epiroti vredni kosti štirih italijanskih alpincev, toda Italiji gre pred vsem za Jadransko vprašanje. Ravnotežje v tem morju se ne more izpremeniti. Če bi hotel kdo to ravnotežje izpremeniti, bi morala Italija nastopiti proti njemu, makar s silo. Na dobro albansko vlado, na prestol princa Wieda naj misli Evropa; za ravnotežje v Jadranskem morju pa morata skrbeti Avstrija in Italija. To je naš sklep, ki ga zastopa Italija.« — Kakor vidimo, vlada med zaveznicama prav bratovska ljubezen. Sila in sklep, vse to pas lahko prepriča o iskrenosti medsebojnih odnošajev! III. številka »Vede« je izšla v soboto v posebno obsežni obliki, saj je prekoračila svoj obseg za 3!4 pole in obsega celih 9lA pole, celih 148 strani. Pa ne samo po obsegu se odlikuje ta številka, vsebina ni nič manj zanimiva. Uvodni članek »Quieta non movere« je napisal znani publicist Vladimir Knaflič, v njemu lastnem živahnem slogu. Vsega upoštevanja sta vredna članka dr. Vošnjaka in dr. Brezigarja, dva temeljita spisa, ki delata čast mladim slovenskim znanstvenim delavcem. Prof. Zimmermann nadaljuje s priobčevaujeni dragocenih Čopovih pisem in njemu sledi dr. Lončar, ki objavlja poučno in zanimivo literarno zapuščino dr. Serneca. Nad vse bogat je listek. Arne Novak zvršuje razpravo o češki literaturi v novem stoletju, dr. Zober prinaša zanimivo oceno Kraigherjevega romana, Šan-tel, Koštial. Nagy, Vošnjak, Ooršič pomnožujejo bogato raznoličnost listka. Ozvald in F. V. poročata o pedagogiki, dočim skrbe Ogris, Brezigar, Žižek in F. V. za poučne referate iz politične ekonomije. Dobro je tudi zastopana v listku zgodovina, sociologija in prirodoslovje, kjer govori ,>*Pro damo«, Boris Zarnik. Odličnima publicistoma. Ur. Dermoti in Skerliču je posvečeno poglavje publicistika, ki je izgubila v teh dveh mladih ljudeh dva cdlična delavca. III. številko »Vede« zvršujejo razne beležke. Vsebina III. številke »Vede« je torej bogata in obsežna, zato pa tudi upamo, da bo znala slovenska inteligenca ceniti pomen in delo edine slovenske znanstvene revije in da z vsestransko podporo podpre delo mladih znanstvenikov ,fi Poplača njih plemeniti trud. Bilo bi pač žalostno, če ne bi mogli vzdržati niti ene znanstvene revije v času, ko imamo vse polno odličnih znanstvenikov. Malo več dostojnosti bi lahko imeli natakarji v kolodvorski restavraciji v St. Petru na Krasu. V četrtek ponoči so rjuli »Die Wacht um Rhein«. Ako ti gospodje tako hrepenijo po Nemčiji, zakaj ne gredo tja, čemu iščejo kruha po naši zemlji? Pozor, slovenski železničarji! Oni slovenski železničarji, ki se mislijo udeležiti letošnjega kongresa »Lige slovanskih železničarskih organizacij«, ki se vrši dne 27., 28. in 29-.junija v Krakovem, naj to takoj ^et|trali »Zveze jugoslovanskih železničarjev« v Trstu. Istotako pa naj takoj prosijo za dopust in za prosti vozni listek za brzovlake. Ker je »Liga« intervenirala pri železniškem ministrstvu in pri generalnem ravnateljstvu južne železnice, da dobijo udeležniki kongresa dopust in da se jim dajo prosti vozni listki za bizovlake, naj vsak prosilec v svoji S'viz.re,cno navede, da se hoče KVi f« ze,ez,nčarskega kongresa v S? m: r Komur bi bila prošnja odbila,^ naj to takoj sporoči centrali Z. J. Z., da napravi ista potrebne korake. Stroški za hrano in prenočišče v Krakovem so preračunjeni na dnevno 3 K. To je tako malenkostna svota, da omogoči gotovo vsakemu železničarju udeležbo na kongresu, ch ® tudi opravičeno pričakujemo, tecn « 2venski železničarji udeleže’ V kar "ai' ie Pred, kralki|n žek b Tii,.,k Ctni kovač Joze Vin-fveč cmdiiv5tla v mirenski občini v Ini h n v vin • žganje in je prišel hudo kjer ie Tz n ’ °aber' občill£* Polšllik-,zprl v neki kleti pol litra žganja, ne da bi koga vprašal za dovoljenje, ki bi ga seveda ne,dobil. Nato je kolovratil okrog in je padel tako nesrečno s sencem na kamen, da je obležal na mestu mrtev. Vinšek zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Poneverba. 15letni hlapec Alojzij Bec iz Šent Ruperta na Dolenjskem si je izposodil tako nekako pred desetimi dnevi od nekega ljubljanskega mehanika vozno kolo za nekaj časa. Fant Bec pa je pobegnil s kolesom in ga ni več vrnil. O Becu, ki ima na vesti tudi več drugih tatvin, ni ne duha, ne sluha. Neprevidno ravnanje z orožjem. Neki samski delavec je pregledoval te dni v neki gostilni v Notranji Gorici puško. Pri tem je ravnal z njo tako neprevidno, da se mu je orožje sprožilo. K sreči niso krogljice iz naboja nikogar zadele izmed prisotnih, ampak so se zadrle v strop. Konj ga je podrl na tla. Pred petimi dnevi ponoči je romal po okrajni cesti Ljubljana - Vevče ponoči neki voz, v katerega je bil vprežen konj. Ker ni bilo na vozu nikake svetilke, in tako se je zgodilo, da je konj podrl na tla mizarskega pomočnika Jerneja Lipovška, ki se je vračal domov. Konj je stopil Lipovšku na desno nogo in ga je znatno poškodoval. Pijani ponočnjaki. Pretekli pon-deljek okrog polnoči je prišla k hiši Marije Črnivec iz Zgornjega Kašlja tolpa pijanih ponočnjakov, ki so zahtevali od Črnivčevc, naj jih pusti v hišo. Ker se to ni zgodilo, so fantje začeli razgrajati pred hišo in so potrli Crnivčevi šipe na oknih njene spalnice. Ko je prišla nato Črnivčeva iz hiše. da bi napravila mir, je začelo leteti na njo kakor pest debelo kamenje, tako, da se je morala zopet umakniti v hišo. Uubljana. — Šolske maše na Viču! — Zadnja nedelja 24. maja je bila pravcati sodni dan za naše frančiškane. Slišali so na račun svojega pastiro-vanja toliko bridkih in tako grenkih očitkov, da bi morali še isti dan kakor kafra izginiti z Viča. — Viški očetje so dobili ta dan od okr. šol. sveta v Ljubljani opomine, s katerimi se jim nalaga 2—6 kron kazni, češ, da njihovi otroci to ali ono nedeljo niso bili pri šolski maši. »Z lastnimi rokami sem peljal otroka k maši, sedaj naj pa bom zato kaznovan! so vzklikali ogorčeno možje in se z upravičeno nevoljo obrnili za pojasnilo v farovž. Toda Arhantrel ui lio-tol o tem ni«J vedeti, rekoč, da 111U ni prav ničesar znanega. »Dosedaj sem še nekoliko dal na duhovne, še sem hodil v cerkev in k sveti spovedi, od danes naprej pa, ko vidim, kakšni falotje so to, zagotavljam, da samo in edino zaradi duhovnikov nikdar več ne prestopim cerkvenega praga!« so govorili razjarjeni možje — tudi klerikalci — in s kletvijo na ustih zapuščali- farovž. Taki so torej uspehi naših patrov! Med pritožniki je bil tudi — kakor se govori — nek policijski stražnik, kateremu je pa pobožni pater takoj na dom pisal, da se mora nemudoma priti k njemu opravičit radi prejšnjega svojega nastopa, sicer da ga bo naznanil ravnateljstvu! — Pokazala si torej svojo pristno naravo, ti blaga duša iz reda sv. Frančiška. Drugi duhovnik je v blaznem strahu tekel na policijo prosit varnostnih odredb, ^o, pri vsi zlobi, ki jo nosijo najbrže pri zapovedih Izveličarjevih v sebi, bi si jim dovolili svetovati, da še s svojimi glavami ne sučejo preveč nizu ognja ... Policija pa naše tičke v kutah že prav dobro pozna in jim seveda ni šla na limanice! Kakor na-ašč pa so popoldne pridrdrali od Št. Vida sem kanonirji in postavili svoje topove pred cerkev. Ali za vraga, ti vojaki so morali biti veliki hudo-mušneži, kajti grozeča žrela topov m so bila obrnjena na cesto proti morebitnim demonstrantom, temveč proti — farovžu ... In pater, ki se je že radoval, da bo sladko snival v senci strahotnih kanonov, je baje imel silno slabo noč. — Pa pustimo šalo! Prizadeti možje so šli takoj drugi dan vsi na okrajno glavarstvo in vložih pritožbo zoper po krivici jim naloženo kazen! Pripomniti je treba, da velika večina staršev za novo odločbo sploh ni vedela, in da so bili kaznovani brez kakega opomina, kar je seveda protizakonito, ker brez predidočega opomina sc kazni ne sme naložiti. Ogorčenje v občini je veliko, mnogo staršev je zatrdno določenih, izstopiti iz katoliške cerkve, če bi se take nepotrebne seka-ture še nadaljevale. Vsa odgovornost pa zadene tiste faktorje, ki to počenjanje mirno gledajo in se ne ganejo. Opominjamo c. kr. deželni šolski svet, naj se vso stvar s temi nepotrebnima šolskimi mašami pač kaj drugače uredi, kakor od ločno protestiramo proti temu, da bi se naše otroke v cerkvi pri maši za- klepalo —. Kakšne nedogledne posledice bi lahko imela nenadna katastrofa. Policija, kje si! — in končno apeliramo tudi na knezoškofijski konzistorij, da nam že vendar enkrat napravi red v fari, da bo konec zdražb. — Najčastnejši posel za vsako gospo, gospodično In za vsakega gospoda je aktivno sodelovanje za našo narodno obrambo. Pri drugih narodih zadostuje le razglas, da se kaj priredi za narodno obrambo, in prijave same dežujejo. Dne 6. in 7. t. m. se priredi v Ljubljani cvetlični dan na koristnih naših važnih obrambnih organizacij «D. C. M.» in »Branibora«. Dosedaj pa kljub prošnjam in pozivom ni dovolj priglašenih sotrudnic, še manj pa sotrudnikov kot spremljevalcev. Naj bi bilo to čimpreje popravljeno! — Rodoljubi na Primorskem imajo že dosti pestrega cvetja. Naj bi podprli našo narodno obrambo s tem, da pošljejo za cvetlični dan dne 6. in 7. t. m. v Ljubljano čitnveč cvetk. Odpošlje naj se poškropljeno, oziroma z mahom in listjem pokrito v petek zvečer ali v soboto jutro pisarni Družbe sv. C. M. — »Živo narod! Smrt zatiralcem!« Tako znamo Slovenci klicati v veselih družbah. Toda dejansko sodelovati, da ohranimo svojo narodnost in podedovano zemljo, to pa radi prepuščamo nekaternikom. Pri cvetličnih dnevih v Ljubljani prihodnjo soboto in nedeljo 6. in 7, t. m. pokažimo svojo voljo dejanski. Tam je prostora za vsakega Slovenca, za sleherno Slovenko. Mlajše, agilnejše moči naj gredo na ulice s cvetkami in nabiralniki, vsi drugi pa naj nagradijo trud in požrtvovalnost prvih s kupovanjem. Saj gre za našo najsvetejšo stvar za obrambo domovine potom D. C. M. in Branibora. — Za cvetlični dan v Ljubljani, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo, 6. in 7. t. m. na korist našim obrambnim organizacijam D. C. M. in »Branibora« so naprošeni tudi zunanji rodoljubi in požrtvovalne Slovenke, da prirede enake zbirke ali vsaj razpe-čajo doposane Jim ilstke. — Nogometna tekma. Včeraj popoldne sta nastopili naši domači moštvi Ilirija I proti Iliriji II. Vreme je bilo krasno — igrišče izborno. Tekma se je končala s 3 : O za prvo moštvo. Priznati se mora, da se je drugo moštvo dobro držalo. Igra je bila živa in zanimiva. Videlo se Je, da Ilirija razpolaga z dobrim delom — Preneumno. Prejeli smo: Včeraj ste priobčili noticč, ki ste jo pravilno označili za preneumno. V notici trdite, da Luckmann, posestni!C hiše na ŽldovsKt stezi. ne sure- jema strank, ki slovensko govore. Moram konštatirati, da v hiši na Židovski stezi stanujejo samo slovenr ske stranke in zaradi slovenstva mislim v tej hiši še ni nihče ničesar trpel. In tudi drugače se ravno ta posestnik pri podraženju stanovanj tolerantnejše obnaša, kot mnogi za »narod« in ne vem za kaj še »zaslužni«. Podražil je stanovanje le za toliko, kolikor je zračunal prof. R. v »Slov. Narodu«. — Stranka. — Zanimivo priznanje. Z izletniki zadnjega izleta morn. društva na jug se je peljal tudi sin g. barona Schvvarza. Zgodilo se je, da je neki dami padla na tla jopica in neki slovenski dijak se je hitro pripognil in jopico pobral. Gospod Schwarz ml. je to videl in je rekel: »Ich habe nicht ge\vuBt, daB die Slovenen so hoflicli sind« (Nisem vedel, da so Slovenci tako uslužni . . .). Nas ve.. seli, da se je g. Schwarz ml. o tem prepričal. Je le dobro, če gre človek malo na izlet, da tam spozna narod, med katerim živi. Včerajšnji dan je bil prav lep Vreme se je zjasnilo. Botri in bo-trice so bili o tem prav zadovoljni. Povsod je bilo prav veselo življenje. ^ — Umrli so v Ljubljani: Fran Štrukelj, dninar. 28 let. —- Cecilija Hribar, delavka, 29 let. — Ludovik Parkelj, plakaterjev sin, poldrugo leto. — Izgubila se je svilnata bluza od StroBmajerjeve ulice po Poljanski cesti do stolne cerkve. Pošten najditelj se prosi, naj jo vrne v upravništvu našega lista ali pa jast_ nici I. Zatuljen, Gradišče 4. Trst. Socialistično hujskanje v Nabrežini. Te dni so aretirali v Nabrežini tri socialistične hujskače, ki so provocirali in napadli slov. delavce. Socialisti so namreč sprevideli, da gre njih pot rapidno navzdol. Posebno še zaraditega. ker so se slovenskemu delavstvu v Nabrežini odprle oči in je videlo, da se socialistična praksa prav malo strinja z njihovo teorijo. Kakšni so ti ljudje, nam kaže laliko tudi fakt, da poši-šllja predsednik socialno demokratične klesarske skupine v Nabrežini. Colja, človek, ki ie rojen v Volčjegradu pri Komnu na Krasu, svojega otroka v Legino šolo. Prosimo: človek, ki je bil rojen na slovenski zemlji, pošilja svojega otroka ne v ljudsko, temveč v tujo, nacionalno zagrizeno šolo in oznanja pri tem rešitev slovenskega, oziroma jugoslovanskega delavstva v socialni demokraciji, kakršna obstaja danes v Nabrežini! Ali ni to imfa-mlja? Ali ni to gola strankarska zagrizenost? In takšni ljudje imajo v sebi še toliko hinavščine, da se upajo stopiti med delavce In jih skušajo pridobiti zase! Potem, ko pošilja svojega otroka v šolo, ki bo mlado, sedaj še nevedno bitjp vzgojila v zasramujočega otroka, si upa takšen človek trditi, naj se da vsakemu, kar mu gre! Ali je n. pr. prav, da zahaja slovenski otrok v Legino šolo in se potem njegov oče trka ponosno po prsih, češ: mi že vemo, kaj gre! Je-li to naloga socialno demokratične stranke? Nikoli ne! Današnja socialna demokracija je nauke in zakone prednikov poteptala prav nesramno v prah. da se nad pepelom, ki je nastal iz tistih knjig, prav po svoje komodno raz-šopiri in oznanja krivično pot! Mar oznanjata Marx in Engels, naj se ljudi napada in nabija?! Mislimo, da ne! K večjemu, če so socialni demokrati v Nabrežini prenaredilf ta ali oni odstavek v njunih spisih! Nam takšna klavzula ni znana! — Seve, gre ob tej priliki socialistom na roko tudi »Piccolo«, ki nesramno blati g. Caharijo! »Piccolo« naj raje govori o razpadu Albanije, katero hvali kot italijansko last, pa ne o slovenski zemlji, kjer imajo pravico in predpravico Slovenci. Socialna demokracija v Nabrežini pa naj se le potolaži, ker s psovkami se ne doseže nič. Čemu tako pihate in se zavzemate za importacijo italijanskega delavstva na slovensko zemljo? Mogoče pričakujete od tega mastnih dobičkov ali kal, dragi so-drugl? Na robu propada bi radi upognili slovenske podjetnike? Veste li, da je to le prazna zahteva, ki temelji le na brezmiselnosti? Kakor odrekate vi pravico slovenskemu delavcu na naših tleh, tako odrekamo mi pravico regnikolom, ki se hočejo vriniti na mesta, do katerih imajo predpravico Slovenci! Bomo še pisali o tem. Sestanek N. S. M. O. v Sv. Križu. V nedeljo popoldne se je odpeljala slov. mladina, združena v narodno socialni mladinski organizaciji, v Sv. Križ, kjer je priredila sestanek v prostorih g. Košute. Prostor/ so bdi zasedeni do Zadnjega in ljudje so morali poslušati govore na stopnjicah, ker ni bilo v dvorani več prostora zanje. V imenu mladine iz Sv. Križa je pozdravil tržaške brate Tence, kateremu je odzdravil predsednik N. S. M. O. iz Trsta, brat Požar. Po pozdravnih govorih je zasvirala inandolinistična i iUp,?a. »Viktor Parma« nekaj skladb. Inštrumenti so prišli v dvorani do popolne veljave. Čez nekoliko časa nato je otvoril sestanek brat Joško Požar in referiral o mladinskih organizacijah, o ciljih in dolžnostih slov. mladine. Za njim je govoril brat Brandner, nakar so nastopili bratje Bizjak, Ferjančič in Lukič. Sledila je prosta zabava, za katero so poskrbeli »Parmisti«. Nato sta nastopila v imenu tržaške slovenske mladine še brata Kosovel in Širok. V imenu križke mladine je govoril brat Tence. Po izprehodu po Sv. Križu se je mladina ponovno zbrala v prostorih g. Košute, kjer se ie križki mladini zahvalil brat Požar. Pred odhodom na postajo Je govoril pred hišo, kjer se je zbralo mnogo ljudi, predsednik N. S. M. O. iz Trsta, Požar, kateremu je odgovoril brat Tence iz Sv. Križa. Številna sv. križka mladina je sprejela tržaške izletnike na postajo, kjer je imel poslovilni govor brat Brandner. Binkoštna nedelja je bil dan, ko smo zrli pred seboj le dve skupini mladine; iz Trsta in iz Sv. Križa. Upamo pa, da doseže nar. soc. mlad. organizacija — če bo tako naglo rastla — do prihodnjega občnega zbora še velikih uspehov, in da se na njem zberejo delegati od vseh strani slovenske domovine. Predvsem pa poudarjamo: enakost in bratstvo, to je tisto, kar. daje N. S. M. O. njeno veliko vrednost. Zaradi škandaloznih razmer, ki jih nad ubogimi slovenskimi postiljo-ni v Trstu izvršujejo g. Dolenc, njegov ravnatelj Ozioni in pa poštna direkcija, bo sklican prihodnje dni velik protestni shod. Shod se je imel že vršiti, pa je bil nanagloma odpovedan. — Na tem shodu bo treba odločno povzdigniti glas proti goriome-njeniin pritiskačem postiljonov. Po-stiljone so začeli odpuščati popolnoma po krivičnem. Italijansko nacionalni Ozioni misli, da lahko postopa s slovenskimi postiljoni kakor z'ničvrednimi bitji. Slovenski »narod- JFK.AJST 51A lil S, diplomiran krojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99. AH ste že bili v če-vljamici ntona Javernika, Trst, bsbbs Ulica Faruetto 33 ?? =&=» Nprc|emnfo »c Indl popravila. njak« Dolenc pa to dopušča, in če se organizacija pritoži, odgovori: Z vami nimam nikakršnega opravka.« Ni li to škandal? In ta človek, ki drži italijanskega ravnatelja samo za to, ker ve, da je Italijan zmožen bolj pritiskati slovenske uslužbence ta človek — Dolenc — se prišteva našemu slovenskemu narodu! Sedaj živi tam nekje na Kranjskem, menda v Orehku, kjer ima svojo graščino, tuintam pa pride v Trst in da Ozio-niju direktive — seveda, kar je razumljivo — nikoli slovenskim posti-ljonom v korist. Izvedeli smo tudi, da tega človeka — ne vemo kako bi ga imenovali — Dolenca, protežira na višjih mestih izdajnik slovenskega naroda, dr. Šušteršič, načelnik slovenske klerikalne stranke. Razume se, da je tem razmeram veliko kriva poštna direkcija. Te dni sta bila odpuščena dva postiljona, in po službenem redu imata pravico napraviti proti odpustu pritožbo na poštno ravnateljstvo. To sta tudi napravila. Na poštnem ravnateljstvu je interveniral tudi drž. poslanec dr. Rybar in zastopniki organizacije. Vzlic temu je ravnatelj, dvorni svetnik Pattai dovolil, da se je postiljOnom na njiju pritožbe odgovorilo, da nima poštna direkcija pri tem nikakršnega opravka in tudi ne vpliva, in da italijanski nacionalec Ozioni lahko dela s postiljoni, kar hoče. Ta ukrep poštnega ravnateljstva — na njem je podpisan Pattai — je v direktnem nasprotju z zadnjo tečko službenega reda postiljonov, ki ga je izdala poštna direkcija sama in je tudi ona na njem podpisana. Kaj je storiti proti takim razmeram, ko nič več ne pomagajo? Slovensko delavstvo tržaško! Tu ni drugega izhoda, kakor veliki in odločni protesti, zato se bo vršil velik protestni shod, ki ga še napravimo. Delavci! Ce pokažemo postiljonu svojo dolžnost, bo zmaga naša! V soboto se je vršil shod N. D.O. na Lovranlšču. Na ta shod se je pri-tepla tudi švabska pasma treh železničarjev, ki so hoteli, da se razpravlja nemški. Torej so začeli že na naši rodni zemlji, pri Sv. Ivanu! Seveda so zborovalci rušilcem miru primerno posvetiti. —- Shod je uspel zelo dobro. V četrtek ob pol 9. se vrši — kakor navadno — redna oc'borova seja N. J. M. O. pri »Jadranu«. Ta večet se lahko vpišejo tudi novi člani. Bratje! Na delo za N. S. M. O. v T rstu! Roke, noge in pesti bodo rabili Italijani dne 14. junija. Hočejo se namreč poskušati z nami. V slovenskem Skednju hočejo nabiti naše ljudi in pobiti kolikor mogoče mnogo kozarcev in šip. Celo potne torbe so namenjeni vzeti s seboj, da bodo lažje mahali po slovenskih glavah. Cc bi mogli, bi vlekli v Skedenj celo kov-čege, le da bi bolj padalo po nas. No kovčegov ne bodo nosili s seboj, pač pa mislijo na revolver in požig. V gnječi se prav lahko reže in strelja. Cernu je takšno izzivanje dopuščeno? Grozna nesreča na moriu. Sobotna brzojavna poročila so nam prinesla vest o grozni nesreči, ki se je pripetila na širokem morju, v izlivu reke sv. Lovrenca v Severni Ameriki, la nesreča je prva največja za nesrečo »Titanica«, zakaj sedanja nesreča je zahtevala žrtev 1002 oseb. Parnik »Empress of Ireland« je bil eden največjih oceanskih parnikov. na katerem se je vedno vozila velika množica ljudi. Parnik je bil last paroplovnega podjetja »Ca-nadian Pacific«. Katastrofa. Parnik »Empress of Ireland« je plul po reki sv. Lovrenca, katere izliv je širok najprej šestnajst kilometrov, pozneje pa tudi petinštirideset kilometrov, posebno pri ustju reke. Na začetku ustja te velike reke se nahaja mesto Ouebeck Po tej reki je vozil dne 28. p. m. parnik »Empress«. Na parniku, ki je imel ^•?0brce& P katerega stroji so n konjskih sil, se je nalia- rr -j Potnikov in 260 mož posadke. J ndeset milj od Fatherpointa je zadel parnik ob drugi parobrod »otorstad«. Kapitan ponesrečenega parnika pa pravi, da se je »Storstad« zaletel z velikansko silo v bok »Empressa«, ki se mu nj mogel na nikak način umakniti. »Ernpress« je dobil tako liudo rano, da se je začel takoj potapljati. In potopil se je z velikansko hitrostjo. Eksplozija na parniku. Takoj, ko je »Storstad» zadel ob parnik »Empress«, je začela vreti v »Empress« voda. Vsled naraščajoče vode je nastala v prostoru, kjer se nahajajo kotli, eksplozija. Dinamo-stroji niso 'več delovali in ljudje, ki so se borili za življenje, so se nahajali v največji terni. Kaj pripoveduje o katastrofi očividec. Prinašamo poročilo Londonca gospoda Duncana, ki je bil priča katastrofi. Duncan pripoveduje sle-dečej Bil sem že v postelji, ko sem zaslišal dvakratno kratko zvonjenje, da se ladija potaplja. Skočil sem s postelje in se oblekel. Tu so se nenadoma ustavili stroji in jaz sem padel na krov, kjer je vladala gosta megla. Zaslišal sem grozno škripanje in ladija se je med velikim šumom vode nagnila na stran. Moštvo na ladiji je bilo hrabro in pogumno. Mornarji niso kazali nobenega strahu; častniki so gledali hladnokrvno smrti v obraz; kapitan je ostal na poveljniškem mostu toliko časa, da se je ladija potopila. Videl sem mornarje, ki so pomagali potnikom. Veliko izmed njih je dalo rešilne pasove ženskam, vendar ni bilo mogoče napraviti kako večjo rešilno akcijo. Slišal sem, kako so vpile ženske in možje; nato je vse izginilo v temi. Nekateri so se borili med seboj za življenje. Eksplozija na »Empressu« je stresla celo Ia-dijo. Vsled eksplozije so zleteli ljudje z ladije kakor rakete. Jaz kakor tudi drugi potniki potrjujem, da je bil kapitan Kendale do poslednjega trenotka na poveljniškem mostu na ladiji, tudi takrat, ko so ga valovi že objeli. Eksplozija na parniku je pospešila popoln padec ladije v globočino. Voda, ki je prihajala v ladijo od strani, je nagnila ladijo tako, da niso mogli potniki odpreti vrat v kabinah. Veliko izmed njih jih je skočilo s krova v morje, kjer so utonili. Od 155 članov »rešilne armade« je utonilo 153 mož. Samo dva otroka sta bila rešena in sicer osemletna hči kapelnika »rešilne armade« in še nek drugi otrok. Da se je moglo rešiti skoro yse moštvo, je pripisovati slučaju, da se je ladija silno hitro potopila in da večina potnikov ni vedela, Kaj se ie zgodilo. Neka samo v trikot oblečena gospa ie plavala skoro eno uro nad vodo, dokler je ni vzela rešilna ladija Heureka na svoj krov. kjer pa je od prestane groze in napora umrla. Veliko potnikov je umrlo v kabinah. Kapitan ponesrečene ladije »Empress of Ireland« je prosil kapitana parnika »Storstada«, naj pusti svojo ladijo zagozdeno v »Empressu« In naj je ne odrine, da ne pride v »Empress« voda. Kapitan »Storstada« pa je vkljub temu odrinil ladijo od sebe In »Empress« je bila takoj polna vode. Rešilna ladija »Heureka«. Parnik »Heureka« naznanja, da Je pripeljal v Fatherpoint petdeset trupel in šestdeset potnikov, ki jih je rešil smrti. Brž ko je bila »Heureka« obveščena o nesreči, je odplula na pomoč. V bližini »Empressa« je našla več manjših čolnov, napolnjenih z možmi, ženami in otroci. Vse omenjene je vzela »Heureka« nato na svoj krov. Izpovedbe ladjinega zdravnika Granta. Ladjin zdravnik Grant pripoveduje: Pred katastrofo je stal kapitan »Empressa« na poveljniškem mostu in je delal na vse pretege na to, da bi se Izognil parniku »Stor-stadu«, ki se je nenadoma prikazal na morju. Ukazal je, naj se spustijo čolni, kar se je tudi takoj zgodilo. Pri tej naglici se je ponesrečil mornariški častnik Steele. Neki rešilni čoln ga je pritisnil s tako močjo na ladjo, da je bil mož v par hipih mrtev. Moštvo na ladji je ostalo v redu na svojem mestu. Tekom sedemnajstih minut se je »Empress« popolnoma potopil. Le malemu številu potnikov se je posrečilo, dobiti rešilne pasove. Skoro vsi so morali v nočni obleki skočiti v mrzle valove. Več sto potnikov se je krepko držalo ladje do trenotka, ko se je popolnoma potopila in izginila pod vodno gladino. Velika množica potnikov je plavala okrog ponesrečenega »Empressa«. Rešilni čolni parnika »Storstad« so bili kmalu napolnjeni. Več sto ljudi pa je moral parnik gledati umirajoče, ker jim ni mogel več pomagati. Ljudje niso mogli vsled nagnjenja ponesrečene ladje priti iz svojih kabin. Dve sestrici, prva sedem in dru-^a deset let stara, sta plavali proti »Slorstadtu« in sta ga dosegli; tre- tja sestra in oče sta utonila v mrzim valovili. Neki drug otrok pripoveduje: Oče me je nesel na krov. Ko je skočil v vodo, sem padla iz ob-jetja njegove roke. Priplavala sem h kosu lesa, katerega sem se trdno oklenila. Slednjič sem dosegla neki rešilen čoln«. Eden izmed rešenih potnikov je videl igralca Irvinga na koridorju. Pozval ga je, naj hiti, kolikor le more. Irvinga je vrglo pri sunku »Storstada« ob »Empress« ob vrata kabine s tako silo, da je ves krvavel. Njegova g^spa ga je objela, vendar se mu je posrečilo vreči ji okrog života rešilni pas, na kar jo je s poslednjimi močmi nesel na krov. Tesno objeta sta se potopila z ladjo vred. Žrtve katastrofe. »Daily Chronicle« poroča iz Ri-monska: Katastrofa se je pripetila blizu svetilnika pri Fatherpointu, kakih deset milj od obrežja. Megla je bila gosta. Kapitan »Empressa« je bil celo noč na krovu, ker je morska pot od Ouebeca do Fatherpointa posejana z majhnimi otoki. Na gornji strani Rimonska se je zdelo, da postaja megla gostejša in da zagrinja tam trideset milj široko reko sv. Lavrenca od onega brega do drugega. V nasprotni smeri »Empressa ob Ireland« je prihajal parnik »Storstad«, ki je vozil premog. »Stor-stad« je bil iz Nove Škotske v Montreal. S svojim prvim delom je se zadrl v stranico »Empressa«. Ta se je najprej nagnil na desno in ko je padel nato nazaj na levo, se je odlomil precejšen del ladije. Rešilne šolne, niso mogli spustiti v morje, drugače kot da so jih čisto enostavno odrezali. Moštvo na »Storstad« je zmetalo v vodo kole, lesene droge in pohištvo, da bi se ga mogli ponesrečenci oprijeti; tako je mogoče, da plava na teh rešilnih biljkah še mar-sikako človeško življenje. Ko so prišle rešilne ladije, je videlo moštvo na njih le konice jamborov »Empressa of »Ireland« in okrog teh konic so plavali ponesrečenci na različnem lesu. Po zadnjih cenitvah se pogreša 934 oseb. Na ladiji se je nahajalo 1367 oseb, rešenih je 443 in med temi samo dvanajst žensk. — Ravnatelj londonske pisarne družbe Cana-dian Pacific je dobil iz Montreala poročilo, da so dne 29. p. m. pokopali v Montrealu 400 trupel. Ta trupla sta pripeljala iz Ouebecka rešilna parnika Grey in Evelin. Omenjenega dne ob sedmi uri zvečer — tako pravi drugo poročilo — je pri-r šlo v Ouebeck 396 potnikov, ki so se rešili. Med temi je 29 pasažirjev prvega, in 29 drugega razreda ter 237 mož posadke. 37 bolnikov in ranjencev je še v Rimonsku. V celoti je izgubilo pri katastrofi parnika »Empress of Ireland« 954 ljudi svoje življenje. Iz Rimonska se poroča, da leži kapitan »Empressa«, Kendal, sedaj na smrtni postelji. PRIMORSKI LAŠKI DIJAKI DEMONSTRIRAJO V BENETKAH. Benetke, 1. junija. Italijanski dijaki iz Gorice, Istre in Dalmacije so napravili skupni Izlet v Benetke in tukaj so priredili velike iredentistične demonstracije; nekateri od njih so hoteli pomirjevalno vplivati na tovariše in te pomirjevalce je italijanska policija — aretirala. SRBSKA KABINETNA KRIZA. Belgrad, 1. junija. Edino izhodišče iz sedanje krize se v političnih krogih Sinatra razpust skupščine. To se zgodi najbrže že prihodnji teden. Dejstvo je, da bo kralj držal Pašlča. FRANCOSKA MINISTRSKA KRIZA. Pariz, 1. junija. Ministrski predsednik vztraja pri svojem sklepu, da odstopi. Republikanski socialisti bodo podpirali tisto ministrstvo, ki bo delalo na to, da se zniža vojaška služba na dve leti In upelje progresiven davek. SLOVAŠKI MUZEJ. Ogrsko Gradišče, 1. junija. Danes je bil tu otvorjen slovaški muzej ob prisotnosti zunanjega ministra Berchtolda in ministra javnih del. RUMUNIJA IN BOLGARIJA. Sofija, 1. junija. V svrho ureditve vseh nerazrešenih vprašanj sta Rumunija In Bolgarija izvolile skupno komisijo s sedežem v Sofiji. ŠTRAJK V PETROGRADU. Petrograd, 1. junija. 50.000 delavcev Putilovih tovarn je stopilo v štrajk povodom procesa proti delavskemu voditelju Obuhovl. ATENTAT NA INFANTA. Bilbao, 1. junija. Ko je danes zjutraj infant španski stopil iz cerkve, je hotela neka ženska vreči proti njemu steklenico s vitriolom. Zena — baje nora — je aretirana. ALBANSKA »DRŽAVA«. Drač, 1. junija. Turkan paša je prosil Berchtolda telegrafično, da bi naj bil odposlan mednarodni oddelek 500 mož v Drač v svrho vzdrževanja miru. KNEZ PROSI MIRIDITE ZA POMOČ. Drač, 1. junija. Knez Viljem je poslal ministra Nogo v Lješ, da prosi MIridite za pomoč za albansko žan-darmerljo. DROBNE VESTI. Drač. 1. junija. Med vstaši so nastale nekakšne težkoče. Drač, 1. junija. Proti vstašem stoji 700 vladi vdanih mož. Drač, 1. junija. Poveljnik Drača je polkovnik Thompson. K NESREČI »EMPRESSA«. Montreal, 1. junija. Ladja »Storstad«, ki je potopila ladjo »Empress«, je danes le malo poškodovana dospela sem. Družba, ki je lastnik »Empressa«, zahteva dva miljona dolarjev odškodnine. Parnik »Storstad« ie rešil 350 ponesrečencev. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. NaJmanlSi znesek SO vinarjev. Pismenim vpražanjera Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-nanli tnserentt v znamkah. ZaktlutcU malih -ot, «. url zveCer. Lepo stavblšče na prodaj za primerno ceno. Poizve se Spodnja Ši-ška, Kamniška ulica 234. Izurjena Slvllia perila sprejme delo na dom in po hišah, tudi na deželi. Sprejme na lastno odgovornost opreme za neveste. Naslov pove »Anončna ekspedicija«. Edina primorska tovarna dvokoles »Tribuna" Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar. Gorjup. Votika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. Be/tjel Oerlca, Stolna u»c® 6tcv. *_4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. | Simon Praprotnik Jenkova ulica št. 7 S priporoča slavn. občinstvu svojo \ veliko zalogo : r,v> vrtnih S:: miz, stolov ■ 1 S in sploh vsa v n g zarsko obrt spa< S /. joča dela. S Delo solidno, zmeri ■ cene, postrežba toči ■ Ceniki se poSiljajo S franko in zastonj- 9 >^..1; . ' . !.ji '■»'!(: ! Dober zaslužek dobe inteligentni in marljivi ljudje brez posebnega truda. Kje in kako izvedo, ako „Anončni ekspndiciji* v Ljubljani naznanijo svoje naslove v zaprtih zavitkih z napisi „Dober zaslužek1*. Korespondenca. Mlad trgovec želi znanja z gospodično, ki bi imela veselje do gospodinjstva, akoravno je brez premoženja, pismeno naj se pošlje le s pravim imenom, ker je zadeva nujna in resna. Pod šifro P. Ba 5 L poštno ležeče Celje. Kontor Slovenko z lepo in hitro pisavo, veščo strojepisja sm-pimp ^ tovarna hranil v Pragi VIIJ. Začetna pla&VgbSTLno Onf ki bode sprejeta povrnemo vožnjo v Prago. Nastopiti n,oo trgovce šoL^te^sliko"10 Za'02- P'i'eP’S 'P.™6™1 iz meščanske in tigovsKe soie tei sliko. Za originalna spričevala se ne jamči Znamke za odgovor ni treba priložiti. LtJUBLtJANA• KOMENSKEGA-ULICA-4 K ?!E^ZDR>wNlK:pRi^vKIJ•DR•FR.DERGA^!C j' »BALKAN« Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: TKST) mednarodna spedidja, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča kleti Prosta skladišča za redni užitnim podvrženo blago. Najmoderneiše onromli«n« selitve in prevažanje pohištva v mest/in na Te S z mmi vozim. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotačile Itd v, S j urad> fieneralni zastop in prodaja voznih listov: „l)alnnatle“ delnih« parobrodne druzbev Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Thst-Aneona paro-m!™!!6 Tnpcovih & Co, Trst Avstrijskega L!oyda Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke* Zln