SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefdn - it ev. 74.
Štev. 274.
V Ljubljani, v torek 30. novembra 1897.
Letnik XXV.
Vabilo na naročbo.
S 1. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca
15 gld.
8 „
Državni zbor.
Dunaj, 29. novembra.
Tohuvabohu.
Dogodki največjega pomena vrši se mah na mah, nenadoma, nevidne moči prijemljejo za pesta državnega voza. Ko sem včeraj pričel pisati zadnje poročilo, ni vedel še nihče, da je državni zbor preložen. Predsednik Abrahamowicz je okolu 11. ure prvi iznenadil s tem poročilom svoje tovariše v klubu. Prejšnji dan še vse bojevito, na vse pripravljeno, kajti niti najbližnji zaupniki grofa Badenija niso slutili, da se dvanajst ur pozneje politično vreme popolnem sprevrže. Zgodilo se je, česar grof Badeni sam ni pričakoval: ministerstvo je včeraj po kratkem posvetovanju odstopilo, presvetli cesar je vsprejel demieijo ter naročil dosedanjemu naučnemu ministru baronu Gantscbu, da sestavi novo ministerstvo. Ta novica je še močneje iznenadila parlamentarne kroge, nego preložitev državnega zbora. V zadnjem trenotku so nasprotniki obrnili svojo ost proti osebi Badenijevi, kateri se ni mogel upirati vsestranskemu napadu in navalu. Javna tajnost je namreč, da je grof Badeni celo v poljskem klubu imel mnogo političnih nasprotnikov. Odločilna je bila tudi izjava ustavovernega veleposestva, ki je obsojalo strogo premembo poslovnega reda. V zadnjem trenotku je nekda še unanji minister vrgel svoj utež na tehtnico, ki je vzdignila vlado in desnico.
Obstrukeija se ponaša, da je zmagala s svojo nečuveno predrznostjo in nasilnostjo. De, zmagala je v trenotju splošne zmešnjave, v vrtincu političnih dogodkov ostala je na površju, toda kot pena, ki se razkadi, kot naplav, ki se razprši. Kaj pomeni jedna vlada v resni, zgodovinski dobi, ko je prepričanje o nujni potrebi sprave avstrijskih narodov in o opravičenih zahtevah zanemarjenih narodov prodrlo v najširše in najvišje kroge ? Vlada pride in zgine, ostanejo pa narodi, ki sestavljajo državo ter od nje zahtevajo svoje pravice.
Avstrija je prenesla že hujše udarce, nego je parlamentarna kriza, silovitejše revolucije, nego je bila zadnja v zbornici. Avstrija ostane in mi smemo in moremo pričakovati, trdno upati od svojega dobrega, pravičnega vladarja, da tudi mi ostanemo v državi, kot narod na svoji zemlji in da se ne zgr nejo divji valovi germanizacije in iredente nad na širni glavami.
Zgodovina demisije.
Obče znano je, da je grof Badeni na vsak način hotel imeti v večini vsaj nemške ustavoverne veleposestnike. Ko pa so se ti zaradi jezikovnih naredeb pridružili obstrukciji, je grof Badeni vložil ostavko, katero je ponovil zopet meseca julija. Presvetli cesar ni vsprejel demisije.
Valovi opozicije so naraščali, grof Badeni je še vedno omahoval; ko pa je po najvišjem nalogu dne 12. nov. v zbornici izjavil, da vlada še ne misli odstopiti, pričel je isxati zveze in opore pri desnici. Vsprejel je vse naše postulate ter obljubil, da jih polagoma izvrši administrativnim potom, ker so pravični in izvedljivi. Toda zadnji dogodki z zbornici in na ulici so grofa Badenija pretresli, da je omahnil. 2e v soboto večer je svetoval vladarju, naj vlada državni zbor za nekaj časa preloži, odstopi ter izroči posle drugim rokam.
Vladar je pieložitev drž. zbora takoj odobril, a demisijo vlade šele včeraj okoli 2. ure na opetovano prošnjo grofa Badenija. Kot naslednika je nasvetovai v prvi vrsti ministra za dež. brambo, grofa Welsersheimba, v drugi vrsti naučnega ministra barona Gautscha. Welsereheimb je odklonil kot vojak in z ozirom na svojo starost. Nalog je prevzel baron Gautsch, da sostavi novo uradniško ministerstvo.
Kot ministerski kandidatje se imenujejo razne osebe. Baron Gautsch bi kot predsednik kabineta vsprejel notranje ministerstvo ; za pravosodje se imenuje sek. načelnik pl. K 1 e i n , za trgovino B a c -quehem, kot železniški minister sek. načelnik Wi 11 e k , za finance Steinbach, pa tudi do-sedajni minister Bilinski.
V kombinaciji sta tudi Baernreitber in baron Ludwigsdorf. Gotovo je, da pravosodni min. grof Gleispach ne ostane.
Ravnokar izvem iz gotovega vira, da je grof P i n i n s k i, član poljskega kluba, odločno odklonil ponujani mu portfelj v novem kabinetu. Levičarji nekda zahtevajo, da mora odstopiti zbornični predsednik Abrahamcwicz, zato Poljaki odklonijo vsako mesto v novem ministerstvu. Levica zahteva, da bodi zopet Kathrein izvoljen predsednikom. Toda javno mnenje na desnici je odločno proti Kath-reinu, ker je v odločilnem trenotku vrgel puško v koruzo.
Kaj sedaj?
Vse sodi, da bode do srede novo ministerstvo sostavljeno, da v kratkem skliče državni zbor in se mu predstavi. Novo ministerstvo bode skušalo v dogovoru z raznimi vodjami pridobiti si večino za nagodbeni provizorij in začasni državni proračun. Ali se bode to posrečilo baronu Gautschu ? Levičarji zahtevajo kot pogoj, da vlada najprvo prekliče jezikovni naredbi. A „Narodni Listy" za ta slučaj že napovedujejo opozicijo. Naloga barona Gautscha torej ni lahka, in v trenotku nihče ne ve, kako se stvar razmota in razvije.
Naša „Slovanska krščansko-narodna zveza" je imela danes nad dve uri sejo, v kateri se je posvetovala o nadaljni taktiki nasproti novi vladi in ve čini. Sklenila je soglasno, da zveza ostane trdna iu solidarna tudi v prihodnje kot zastopnica treh v Avstriji najbolj zapuščenih in zanemarjenih narodov;
ostati hoče tudi v prihodnje v najožji zvezi z ostalimi klubi večine, dokler se more in sme zanašati na njihovo pomoč in solidarnost. Nasproti novi vladi se bode stališče pojasnilo, ko zvemo, kakov program razvije nova vlada in kje in kako si poišče parlamentarno večino. Mi ne odstopimo niti za las od svojih zahtev, in če bi nova vlada hotela preko nas preiti na dnevni red, potem nas najde združene v opoziciji.
Vsprejem pretepačev. — Komedija na vrhuncu.
Iz Celovca, dni 28. nov.
Brezvestno ščuvanje! — Da, prav ste pisali v danes došli številki pod tem naslovom, „da je namea liberalni opoziciji, ščuvati ljudstvo ter izgrede, ki so se dos< daj omejevali na cvet naroda — (kdo se ne smeje I) — v zbornici, prenesti tudi na ulice. S hrupnimi pouličnimi demonstracijami hoti opozieijonalci utrditi svoje omajano stališče v zbornici . . . ."
Z gnjevom mora vsakdo zasledovati sramotne izgrede Nemcev in njih „voranleuchtende" kulturo v državnem zboru, z žalostjo opazovati početje velike mase, kakor se kaže v pouličnih izgredih na Dunaju in v Gradcu 1 Kam mora to privesti, se povprašuje vsakdo s skrbjo ?
Dunaj in Gradec pa Nemcem ne zadostujeta. Na vso silo hočejo izgrede, hočejo ljudske demonstracije v večjem obsegu imeti tudi po drugih mestih. Zlasti „napredna" Koroška ne sme zaostati. Kaj so si torej izmislili ti ljudje ? Zbuditi hočejo tudi koroške Miheljne, da se postavijo po koncu, in v ta namen so si izbrali to sredstvo.
„Ljudstvo" naj pokaže, da soglasuje s svojimi poslauci, glasnimi ropotači v državnem zboru. Kdor je prebiral podrobna državnozborniška poročila, vi, da se imena: dr. Lemiš, Cernik, Dobernik, Ghon, Milessi svetijo med prvimi v dolgi vrsti obstruk-cijonistov. Sklenili so torej, da hočejo beljaškemu poslancu G h o n u in celovškemu Doberniku prirediti slovesen vsprejem. Zgodilo se je to sinoči in danes. Poročam Vam o tem, kolikor sem doslej mogel izvedeti.
Kako je bilo vse prirejeno od ene in iste strani, je prejasno. V Beljaku зо vsprejemali posl. Ghon-a sinoči. Zbralo se je — kakor se čuje — na stotine ljudstva pred kolodvorom. Nosili so svetilnice, okin-čana je bila podoba Ghon-ova, dr. Aichelberg je z govorom navduševal ljudstvo, željno so pričakovali" ljudskega zastopnika, ko pridrdra vlak, zaori urne-besni „Heil"-klici, a Gbona, tako željno pričakovanega, sijajno vsprejetega — od nikoder ni, z vlakom ni dospel! Tableau ! I
V Celovec se je včeraj pripeljal poslanec dr. Artur Lemiš sam, da priredi vso demonstracijo. Na 5. uro se je sklical mestni odbor na izredno sejo, kateri je bil namen samo demonstracija zoper vlado, državnozborsko večino in za obstrukcijo, oziroma nje ostudno početje v zadnjih dneh. Poročal je dr. K r a i n z , jeden glavnih nemško-nacijonalnih kričačev, iu sprejeli so resolucijo, s katero ugovarjajo „nasilnemu" nastopu drž.-zborske večine. — Ob jednem sklenejo, da naj se danes,
. j. v nedeljo z Dunaja vračajoči posl. Dobernik slovesno vsprejme. Ob jednem so širili po mestu, v kavarnah in gostilnah listke, s katerimi rotijo nemške „volksgenossen", naj se danes ob 10. uri v mnogobrojuem številu zberejo na južnem kolodvoru k .slovesnemu vsprejemu".
Za potrebno .navdušenje" so skrbela ves zadnji čas nemška glasila, ki so prinašala o dunajskih dogodkih prav tendencijozno zavita poročila, da so tako hujskala ljudstvo zlasti zoper Slovane 1 Nek dunajski list je poročal, da so se dunajski n&cijo-nalni in liberalni poročevalci natančno dogovorili, kako naj vsi po istem vzorcu „barvajo" svoja poročila. Njih izgled do pičice posnemajo tudi tukajšnji listi, neizvzemši uradno „Celovčanko".
Pa tako gladko jim le ni šlo z vsprejemom. Gosp. Dobernik je dospel namreč v Celovec namesto ob 10. že ob '/i7. uri zjutraj, ko na vsprejem še nihče pripravljen ni bil. Pa kar je pravi Nemec, „der forcht sich nit", — in naših nemškutarjev taka — malenkost ne spravi v zadrego! Čemu pa imamo v Celovcu dva kolodvora?!
In tako je g. Dobernik, ko je slišal po svojem prihodu o ovaciji, katero mu pripravljajo, korakal proti 10. uri na državni kolodvor, da se j e o d t a m z v 1 a k o m odpeljal na južn! kolodvor, kjer so ga pričakovali v ogromnem številu zbrani demonstrautje!! Bilo je ravno tako, kakor bi se v Ljubljani vozil iz Šiške na južni kolodvor.
Tu je stal mestni odbor, na čelu mu župan, vse v cilindrih, mnogo druge gospode, glavno maso pa je predstavljala „nadebudna" mladina, namreč na pol zreli dijaki raznih tukajšnjih srednjih šol. Vidi se, da tudi celovška mladina hrepeni po istih „vzorih", kakor visokošolska mladež na Dunaju in v Gradcu.
Nagovoril je Dobernika župan Neuner, zbrani so zakrulili par nemških pesmij, „Waeht am Rhein" in druge, kričali „beil' in sprevod se je začel pomikati v mesto pred rotovž, kjer se je ponavljalo kričanje iu se je ponavljala „Wacht am Rhein."
Ko je župan še jedenkrat predstavil Dobernika, ko so ga dosti „haheilali", se je množica zopet raztrosila. Zatrjevalo se mi je. da je bilo med demonstranti tudi precej tukajšnjih — uradnikov! Sprevod z g. Dobernikoin se je pomikal tudi mimo stanovanja gosp. deželnega predsednika. Morda si ga je gosp. baron Schmidt-Zabierow tudi z okna ogledal. Kaj si je neki mislil, ko je videl — kakšen sad rodi njegova politika!
Ali vse opisano ni prava pravcata komedija? Žal, da ima prav žalostno ozadje, — namen namreč ljudstvo nahujskati, vzbuditi mu strasti ter ob jednem odvrniti njega pozornost od skrajno brezvestnega početja poslancev.
Da hujskanje ni zastonj, se že kaže. Pojdi po mestnih ulicah, — vsakdo politizuje, kajpak v smislu nemških nacijonalcev, in postreščeki na vogalih prav vneto razpravljajo politiška vprašanja — po svoje !
Ni torej izključeno, da pride do izgredov tudi v Celovcu. Saj ua to delajo. Kdo bode pa potem skrbel za javni red. Pokazal sem, da na čelu nasprotni agitaciji stoji prav naš mestni zbor. Njemu izročena je tudi skrb za javno varstvo v mestu. — Kako bode skrbel, je po predstoječem — jasno.
—rn—
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 80. novembra.
Ministerska kriza v Avstriji. Včeraj nam je donesel brzojav sicer nenadno, vendar pa nikakor ne nepričakovano vest o odstopu grofa Badenija in njegovih ministerskih tovarišev. Avstrija je torej sedaj brez vlade, ob jednem pa počiva tudi parlament. Vest o demisiji je napolnila z veliko radostjo vse kroge. Najbolj se veseli Ba-denijevega odstopa nemški liberalci, nato antisemitje, socijalni demokratje, pa tudi Slovanom ne bode prav nič žal za njim, kajti o kaki naklonjenosti napram Slovanom pač ni govora. Najbolj čudno pa je, da vsaka stranka pripisuje to zmago sebi. Nemški liberalci in nacijonalci bobnajo v svojih glasilih, da so oni strmoglavili Badenijevo vlado, dunajski antisemitje si prisvajajo zmago, najbolj pa trobijo v svet socijalni demokratje, češ, ko bi nas ne bilo, bi vsi skupaj ne zmogli ničesar. Gotovo je sicer, da je opozicija napotila Badenijevo vlado do tega koraka, toda tajiti se ni-
kakor ne sme, da nimajo pri tem svojega deleža tudi slovanski poslanci, ki so do zadnjega pritiskali nanj in zahtevali od njega, naj se skaže pravičnega napram Slovanom. Mož je sicer veliko ob-ljuboval, toda izpolniti si nič ni upal iz strahu pred nemškimi kričači. Ministerstvo dosedaj še ni gotovo. Ministerske posle vodi do konečne sostave novoimenovani ministerski predsednik Gautsch, ki ima ob jednem nalog, naj kar najhitreje sostavi nov kabinet. Govori se, da se mu to posreči do jutrišnjega dne. Imenujejo se, kakor znano, razni ministerski kandidatje, gotovosti seveda še ni nobene. Dobrega ne smemo pričakovati ničesar, preveč pridejo v poštev Slovanom neprijazni krogi. Mažari in višji državni oziri so tukaj, kakor vselej, tudi sedaj merodajni. Zanimati bi konečno utegnilo tudi, da je cesar vsprejel včeraj mej drugimi tudi vse fri zbornične predsednike, Abraha-movvicza, Kramara in E'uchsa, Chlumeckega, Pra-žaka, Witteka i. dr. Doslej je gotovo le to, da je Gautsch imenovan ministerskim predsednikom in Welsereheimb ostane, drugega pa nič.
Dopolnilne volitve na Hrvatskem. Ti jutrišnjim dnem se prične dopolnilna volitev v std-mih volilnih okrajih na Hrvatskem, in mažaronska vlada se poslužuje tem povodom zopet nam že zadostno znanih sredstev, s katerimi se na Mažarskem delajo volitve. Na dnevnem redu je zaplemba opozicijonalnih časnikov, zapiranje odločnih narodnih volilcev ter izgon neljubih domorodnih agitatorjev. Malone vsa županstva so izdala stroge ukaze, v katerih se prepoveduje vsako zborovanje, sploh vsak sestanek, po sedmi uri zvečer ne sme brez nujnega opravka nihče izvau stanovanja, prodajalnice in gostilne se morajo zapirati ob tem času, in več takih „umestnih" naredeb, s katerimi se onemugočuje vsak dogovor mej opozicijonalnimi volilci. Pa tudi po dnevu pazijo oblastva najstrožje na vsak korak posamnih opozicijonalcev in reči se sme, da ima vsak, ki brezpogojno ne prisega na mažaronsko zastavo, svojega varuha v policijski ali orožniški obleki. V takih okolnostih bo res pravi čudež, ako prodere kak opozicijonalni kandidat. Združena opozicija priporoča svojim somišljenikom nastopne kandidate: za volilni okraj Dolnja Stubica posestnika Badekovii-a, za Brod na Savi odvetnika dr. Brlića, za okraj Boš-ujaci odvetnika Kovačeviča, za Vrbovsko župnika Rancingerja, za Koprivnico dr. Ruž ća, za Novigrad profesorja dr. Vrbanići in za Sv. Ivan-Žabno odvetnika dr. Ziharja. Imena kandidatov mažaronske stranke smo že objavili. Najbolj čudno je to, da je prevzel v vrbovskem okraju kandidaturo kanonik Martinić iz Senja ter toraj nastopil kot duhovnik proti duhovniku, najbrže samo radi tega, da zbega narodne volilce. Ko bi združena opozicija ne razvijala tolike hvalevredne vztrajnosti, bi bilo res obupati nad vsakim vspehom. Bog daj, da bi njena vztrajnost in delavnost rastla posebno v teh hudih dneb in jo privedla do zmage.
F nemškem državnem zboru bo te dni zopet na dnevnem redu znana vladna predloga, s katero zahteva vlada potrebnega kredita za napravo novih vojnih ladij. Vlada bo, kakor poprej napela vse sile, toda opozicija je še ravno tako močna, kakor je bila poprej. Oiicijozni listi malone v vsaki številki dokazujejo veliko državno potrebo in nujnost vladine zahteve, mej tem ko opozicijonalni listi poživljajo svoje somišljenike na daljni odločilni boj. „Izza pomorskega vogala preti vihar" kličejo nasprotniki sedanje vlade in napram cficijozom dokazujejo, da je bolj potreben kruh za izstradane delavske sloje, kakor pa pomnožitev mornarice. Poslednji imajo pač najbolj prav.
Avtonomija za Kubo. Z najnovejšim darom Skgastove vlade mej drugimi tudi niso zadovoljni španjski karlinisti, toda po največ le zato, ker se ni dovolila avtonomija tudi drugim kolonijalnim pokrajinam. Njih vodje skušajo organizovati posamne nezadovoljneže. — Namerava se izročiti vladi tudi skupni ugovor proti avtonomiji za Kubo ter najodločneje zahtevati, da se za slučaj, ako se Kubi vkljub temu dovoli avtonomija, kar je že zagotovljeno, potem dovoli avtonomija tudi drugim pokrajinam. — Tej želji pa Sagasta najbrže ne bo rad ustregel, dokler ga k temu ne prisilijo najskrajueje zahteve. _
Slovstvo.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko.
Vrejuje Anton Koblar. — Letnik VII. — Se-šitek 5. objavlja nastopno vsebino: 1. Dr. Fr. Kos:
Iz domače zgodovine, (Doba od 848 — 867.) 2. J. Vrhovec: Gorski zakon in gorske pravde. (Konec.) S. Milan Pajk: Črtice o nekdanjih slovenskih naselbinah v Gorenji Avstriji. 4. Dr. Fr. Kos: Loško gospostvo I. 1630. (Dalje). — Mali zapiski: 1. VI. Leveč: Ein Paar Kapellen bei Bischoflaak in Krain. 2. V. Steska: Rabuka v Ljubljani 1. 1645.
Ben Hur.
„Vrhbosna" v Sarajevu objavlja, da kapitelj vrhbosanski priredi hrvatsko izdajo znanega dela „Ben Hur", katero je angleški spisal Lewis Wallace. In sicer to delo pride na svitlo v sijajnem izdanju (10 gld.) in v priprostejšem (5 gld.), za mladino hrvatsko velja drugo izdanje 3 gld. — Ker je čitate-ljem itak vsaj po splošni laskavi kritiki to delo pohvalno znano, ni ga treba še posebe priporočati.
„Argo".
Zeitschrifc filr krainische Landeskunde. St. 4. letnika V. objavlja nastopne spise: Das Eisen in Krain. (A. Mtillner.) — Die Ausgrabungen in der Spital-gasse in Laibach 1896 und 1897. (A. Miillner.) — Die Geschicbte des krainischen Laudesmuseums. (A. Miillner). — Fund eines Einbaumes am Moore bei Schwarzdorf. — Fund einer Bronzefibel bei Eisnern.
Soukrome vlastnictvi.
Dvi sociologickych studii z pera P. J. Pesch-e, T. J. a P. V. Cithreina, T. J. — Z nemeckiho po-d&v& dr. Josef Tumpach. — „Izobraževalna knjižnica katoliška", katero izdajata vseučiliščni profesor dr. J. Tumpach in dr. A. P o d 1 a h a v Pragi, deluje jako marljivo. Nedavno je izdala 1. in 2. zvezek prevoda izvrstnih del krščanskih socijologov-pi-sateljev Pescha in Cathreina o „zasebni lasti". Reči smemo, da prevod kar nič ne zaostaja za izvirnikom, težak učenjaški slog zdi se nam v prevodu celo nekoliko lahkejši. Predmet sam je dandanes važen z ozirom na vse razdirajoča načela so-cijalizma glede zasebne lasti. — V isti knjižnici je izšel drugi zvezek:
Dejiny cirkve katolicki ve sti-tech rakousko-uherskych s o b z v 1 & š t-nim zfetelem k z e m i m k o r u n y č e s k i (1740—1898). Sepsal dr. Fr. Ksav. Kristfifek. V tem spisu najti je mnogo jako zanimivih drob-tin, važnih tudi sploh za avstrijsko zgodovino.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. novembra.
(Nemško - narodne in socijalno - demokratične demonstracije v Celovcu.) Iz Celovca, dne 29. nov. ob 9. uri zvečer: Ko se Dunaj na glavo postavlja, ko Gradec razsaja, tudi Celovec ne smi zaostajati! — O včerajšnjih dogodkih sem Vam že sporočil. Dodati imam, da so zvečer razgrajali delavci in d i-j a k i, katere so nahujskali nacijonalci. Bili so obhodi po mestu. Vrhunec dosegel se je s tem, da so s kamenjem napadli zborovalce, mirno in tiho zbrane na shodu meščanskega društva. Prileteli so kamni skozi okno, jeden je v tilnik zadel našega odvetnika g. dr. K r a u t a ! Vse to se je dogodilo prav pod egido preslavnega celovškega mestnega zbora !! — Danes se komedija nadaljuje. Ljudstvo je nahujskano, kar se je le dalo. Zvečer razsvetljeno mesto! Zakaj? Ker je Badeni odstopil! Nakana se jim je posrečila. Kaj pomeni Gauč za Slovence, vemo mi, vedo oni. Poulična druhal, zlasti dijaki se vlačijo po ulicah, kriči, razsajajo. Z njimi deluje častivredno naše — meščanstvo! Vidi se, kakor bi bile razdružene vse vezi rede. Dogodljaji iz leta 1848 se ponavljajo! Vladajoči krogi pa vse to mirno gledajo, na mnogih straneh še pospešujejo. Več prihodnjič.
(Žalostno!) „Slov. Narod" v št. 271. priporoča, naj bi kdo preložil vsaj nekaj poglavitnih oddelkov Zoline trilogije „Lurd — Rim — Pariz". Da „Narod" to priporoča, je naravno. Kaj je njemu do tega, če cerkev prepoveduje Zolina dela, saj imenuje on katoliško cerkev „klerikalnega polipa" in indeks mu je le eua izmed brezštevilnih „sesalk" klerikalnega polipa I Da, to trilogijo priporoča prav zato, ker nima drugega namena kakor ruvati iz src krščanstvo. Ker veda ne more izpodbiti čudežev, skuša jih Zola osmešiti s podlim romanom. In taki argumenti so za „izpeljančke iu inštitutke" seveda ne-ovržni ! „Rim" je dolgočasen „potopis", kar so mu ometali sami liberalci, a seveda Zola v njem riše karikaturo katoličanstvo, in take stvari so „izpeljanč-kom in inštilutkam", pa še mnogim drugim nedo-
•sežno lepe. To torej je čisto naravno, da „Narod" priporoča to trilogijo. A žalostno je, da smo Slovenci tako — «dobri" 1 Kakor hitro pride kak „Na-rodovec", pa pravi, da je „tudi — katoličan", tedaj se razjokamo od veselja, oklenemo se mu okrog vratu ali pa celo primemo za oje in potegnemo voz, W se v njem pelje. Vse, kar je že pisal proti nam in veri niši, vse je pozabljeno. Da bi še pisal, na to ne mislimo. Gremo, volimo, kakor nam on veleva, in potem živimo v sladki zavesti, da smo volili po svoji čisti vesti, da smo — najboljši katoličani 1 „Narodovec" pa gre ter se nam smeje — in ostane, kakor je bil — liberalec, ki ga vodi le ena ideja, le ena strast — sovraštvo proti krščanstvu 1
(Električni tramvay.) Včeraj in danes dopoludne se je vršila obravnava radi revizije tras za bodoči električni tramvay ljubljanski in se je so-stavil potem poseben zapisnik. Danes popoldne ob dveh se je pričelo s političnim obhodom vseh nameravanih prog in so se ogledale danes sledeče proge: Južni kolodvor, Danajska cesta, Selenbur-gove ulice, Kongresni trg, Vegove ulice, Valvazorjev trg, Emonska cesta, Cojzova cesta, Trubarjeve ulice, Sv. Jakoba trg, Rožne ulice, Sv. Fiorijana ulice, Karlovska cesta, Cesta na dolenjsko železnico do dolenjskega kolodvora. Jutri ob osmih zjutraj se pregledovanje nadaljuje in se pregledajo sledeče proge : Prešernove ulica, Marijin trg, Spitalske ulice, Pred škofijo, Vodnikov trg, Cesarja Josipa trg, Poljanska cesta do klavnice, Žitni trg, Škofje ulice, sv. Petra cesta, Vodmat. Ob 2. popoludne Cesarja Josipa trg, Besljeva cesta, Južni kolodvor, Dunajska cesta, Dovozna cesta, Dunajska cesta do artilerijske vojašnice. Dnš 2. decembra ob 8. zjutraj: Dunajska cesta, Marije Terezije cesta, Bleiweisova cesta, Tržaška cesta do tobačne tovarne, Tržaška cesta, R'mska cesta do Valvazorjevega trga. Ob 2. popoldne: Marije Terezije cesta, Spodnja Šiška, Marije Terezije cesta do državnega kolodvora. Ker je naprava električnega tramwaya za razvoj ljubljanskega mesta velepomembno vprašanje, opozarjamo vse one lastnike, ob kojih posestvih se imajo nameravane proge napraviti, in konečno cecjeno občinstvo, ki se utegne zato vpiašanje zanimati sploh, da je obhod javen in da je iuteresovanim krogom dovoljeno vdeležiti se tega obhoda.
(Imenovanja pri pošti.) Poštnimi praktlkanti so imenovani : Ivan Golob, G. Acerboni, Hugon Eossi, J. Rismonde in Pr. Ogizek, in sicer vsi za Trst.
(Zamnda pri vlakn) Današnji brzovlak, ki prihaja zjutraj z Dunaja v Ljubljano, je imel kake štiri ure zamude, ker je skočil s tira na postaji Store pred njim odhajajoči tovorni vlak.
(Izpred porotnega sodišča) Včeraj, kot na prvi dan porotnih obravnav sta se morala zagovarjati pred porotnim sodiščem 44 letni Pr. Zidar iz Gor. Vrha, sodni okraj litijski, ker je 6. sept. letos v gostilni Jos. Lavrihe v Mengšu Benedikta Stermeca z lopato udaril po glavi, da je ta še isti dan umrl, in 35 letni Martin Carman iz Spod Pirnič, ker je na Veliko noč leta 1894 v neki gostilni v Šmartnem vrgel vrček v glavo hlapcu Jan. Tončiču iz Zavrha ter mu nevarno ranil oko. Prvega obtoženca so porotniki obsodili v štiriletno težko ječo z mesečnim postom in vsakoletno tamnico, drugi pa je bil oproščen.
(Talijo za rešitev življenja) v znesku 10 gld., je priznala deželna vlada Francu Susteršiču iz Vi-žmarjev, ki je 15. junija letos rešil dva otroka Blaža Rozmana od ondot, ki sta bila v nevarnosti, da se zadušita.
(Iz Kamnika) Ne vem, na kakih tleh stojimo, da se kar zibljejo. Po noči od sobote na nedeljo se je treslo dvakrat, danes — v nedeljo — pa trikrat: nekaj minut po enajstih, ob pol eni in pol dveh popoldne. Zadnji potres — pretekli ponedeljek — je napravil na nekaterih krajih, tudi v šoli, male razpoke. Bog varuj kaj hujšega I
(Iz Vač) 28. nov. Blagoslovil je danes prečastiti gospod dekan moravški podružnično cerkev sv. Križa na S 1 e m š k u , katero je bil pred poltretjim letom porušil potres. Zidava in poprava navezana je bila le na dobrodelne roke, vsled tega se popravilo toliko časa ni izvršilo. Dasiravno cerkev ni še popolno popravljena, manjka jej še stolpa in veliko v notrajuosti, vendar je v toliko prenovljena, da se sedaj more v njej vršiti služba božja. K imenovanej cerkvi radi dohajajo ljudje iz domače in sosednih župnij, imajo namreč veliko zaupanje do podobe Križanega v velikem altarju. Bog obudi še mnogo
dobrotnikov, da bi se mogla na prijaznem griču vzdigovati lepa cerkev v ponos domačinom in v čast božjo.
(Ponarejalec denarja) Mizarskega pomočnika Jan. Pluta iz Zgornjih Lokvic je prijelo oblastvo, ker se je dokazalo, da se je pečal s ponarejeva njem denarja.
(Nesreče.) Pri mitnici v Koritnicah je povozil 23. t. m. Anton Tomeič 6letnega Antona Žerga, ko je peljal z drvmi naložen voz. Deček je bil takoj mrtev. — Čuvajevemu namestniku Pr. Ba-lohu v Žerovnici je ročni voz vsled neprevidnosti stri roko. V padcu je dobil nesrečnik tudi nekaj prask po obrazu.
(Delovanje občin v „prenešenem" delokroga.) It Celovca, dnć 28. nov. Poročal sem Vam svojedobno, kako so koroške občine zbog tistih jezikovnih naredeb, ki delajo Nemcem toliko preglavice, kar po vrsti objavljale sklepe, da z določenim dnem ustavijo sodelovanje v prenešenem delokrogu. S po ročili o teh sklepih so nemški listi zamašili marsikatero prazno stran. Pa bilo je muogo kokodauja, pa nič jajceta. Menda vse one občine opravljajo označena dela ravno tako, kakor bi kaj takšnega nikoli sklenile ne bile 1 Oni sklepi pomenijo za nemško stranko zato kratkomalo pcšten — fiasco. Pa to jim še vedno ne zadostuje. V zadnjem času je sklenil tudi občinski odbor v Grebinju ob Velikovcu, da ustavi delo v prenešenem delokrogu tako dolgo, dokler grof Badeni ne umakne jezikovnih naredeb. Bom I Ce se Badeni sedaj ne spokori, — potem Nemcem menda ni več pomoči I Omeniti je treba, da je Grebinj pravo nemškutarsko gnjezdo, ki je, kakor pišejo, s tem činom pokazalo „deutschen Ge-meinsinn". — Tudi Celovčani se gibljejo. V mestnem zboru je namreč dnć 23. novembra predlagal sloviti „Parade-Slovene" naših nasprotnikov dr. A b u j a , da se ima izdelati in dež. zboru predložiti načrt postave, po kateri naj se prenaredi § 40. občinskega reda, ki nalaga občini dolžnost, da oskrbuje dela v prenešenem delokrogu.
(Koroške novice.) Poroča se nam : V vrbskem ježem sta utonila dnć 25. nov. dva hlapca, ki sta spravljala ladijo z lesom v Celovec. Bila ie na jezeru precejšnja burja, ladija se je poškodovala in nesrečneža se nista več mogla rešiti, ker je nastala tema. Trupli so našli drugo jutro. — Učitelju P. Oberlercher-ju v Celovcu je podelil cesar srebrni zaslužni križec s krono. — Dne 13. t. m. je po gorel skedenj J. Suher-ja v občini St. Jakob v Rožu. — Dnć 23. nov. je pogorel hlev župuišča v Libe-ličah. Škode je 6000 gld. Dnć 25. nov. je pogorel hlev župnišča v Canjčah blizu Celovca. Zgorelo je tudi 17 svinj. Skoda je ogromna. — Pod vlak se je vrgel blizu Celovca topničar Pr. Plebl.
Socijalne stvari.
Sklepi prvega avstrijskega kmetskega shoda na Dunaju.
(Dalje.)
III. Preosnova produktne borze.
1.	Produktna borza se mora preosnovati:
a)	Omeji se avtonomija po razsodiščih.
b)	V postavodajalstvu naj tvorijo večino kmetje in mlinarji.
c)	Produktivna borza ne sme biti društvo, marveč trg.
2.	Borzna razsodišča se morajo preosnovati:
a)	Sodnike ne voli borza, temveč jih imenuje po terno-predlogu vlada.
b)	Vstanovi se višja inštanca, na katero se lahko priziv vloži.
cj Predsednik vsakega razsodišča mora biti učen mož.
d)	Večina imenovanih sodnikov mora biti kmečkega, mlinarskega, pekovskega itd. stanu.
3.	Kakor hitro mogoče se mora sklicati enketa, pri kateri se mora na to ie paziti:
a)	Zvedenci morajo biti iz različnih stanov; ozirati se je tudi na inozemce, ki so se s tem vprašanjem že nadrobneje pečali.
b)	Zvedenci morajo s prisego svoje izjave potrditi.
c)	Pri enketi se mora uporabiti kontradiktato-rično postopanje, t. j. navzoči morata biti obe stranki.
d)	Enketa mora biti javna.
4.	Termino-kupčija in diterenčna igra z žitom se mora prepovedati in elektna kupčija samo pod sledečimi pogoji dovoliti:
a)	Vzorci za poskušnjo se morajo prilagoditi produkciji in konsumu, ne pa igri in barantanju.
b)	Odpovedavanje se podržavi, da se 'onemogoči dosedej običajno samovoljno in umetno določevanje žitnih cen.
c)	Olpovedano blago se mora najmanj 8 dui pred odpovedjo predložiti, sicer je odpoved neveljavna.
5. Izrečno povdarjamo, da se s samim obdače-njem termino-kupčije nikakor ne zadovoljimo.
(Konee sledi.)
Društva.
(Družbi s v. Cirila in Metodav Ljubljen i) so od 5.—25. novembra poslali: C. gosp. Avguštin Skočir, kurat v Gradcu, 5 gld. za mesec november. — Prijateljska družba v Ogulinu 4 gld. 20 kr. — Podružnica v Železnikih po g. J. Demšarju 30 gl. — C. g. Ivan Hladnik. kurat na Gočah pri Vipavi, 2 (rld. — Podružnica za St. Kuncijau iu okolico na Kor. 22 gld. 35 kr. — Slavna posojilnica v Cerknici 10 gld. — Ženska podružnica v Cerknici po g Mariji Werli 130 gld. — Ženska podružnica v Idriji po g Nataliji Sepetavec 50 gl. — G. trgovec Križnik v Motniku 10 gld. 50 kr. — Sentpeterska ženska podružnica v Ljubljani po gospej Trčkovi 393 gld. 78 kr., iu sicer znaša dohodek od veselice 315 gld. 60 kr. in od zbirk na skupščini 78 gld. 18 kr. — Nekdo z Begunskega „za prešice" 10 gld. — Podružnica v Laškem Trgu 29 gld. 48 kr. — Vesela družba „pri Cajnarju" v Stražišču poleg Kranja 1 gld. 32 kr. — Podružnica za Priblo Ves in okolicj po g. J. Lipušu 7 gld. — Po g. Josipini Kraigher v Postojini uamesto veuca na rakev umrlega kanonika Befstetterja so darovale postojinske gospe 15 gld. — G. Jos. Bresonelli, župan v Cinžatu, iz nabiraluika 5 trld. — G. Jos. Korman, blagajnik „Gozdarskega društva pri Sv. Lovrencu v Puščavi", 10 gld. — Podružnica v St. Juriju ob juž. žel. po gosp. J. Culeku 74 gld. — Moška podružnica v Idriji 30 gld. 37 kr. — Za tako velikodušne podpore vsem prijateljem družbe: slava in hvala !
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Telefonična in brzojavna poročila.
Celovec, 30. nov. Sinočne demonstracije so se vršile zopet v znamenju kamenja, kakor pričajo mnoge pobite šipe. Vojaštvo je delalo red.
Maribor, 30. novembra. Povodom odstopa grofa Badenija so sinoči priredili meščani razsvetljavo mesta in bakljado z godbo. Nahujskana sodrga je razgrajala po mestu in pobijala okna knezoškofu, duhovščiniinsploh Slovencem ob navzočnosti policije.
Dunaj, 30. nov. „Wiener Zeitung" objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na grofa Badenija in barona Gautscha glede vsprejema demisije skupnega ministerstva Bade-nijevega. Ob jednem se Gautschu poveruje nadaljno vodstvo ministerskih poslov do obnovitve kabiueta ter se G a u t s c h imenuje m i n. p r e d s e d n i k o m z naročilom, naj čim preje sostavi novo ministerstvo.
Dunaj, 30. novembra. Sinoči ob pozni uri se je novi kabinet definitivno sestavil. Dotična cesarjeva lastnoročna pisma bodo se že v jutrišni izdaji „Wiener Zeitung" priobčila. Imena novih ministrov izvedela se bodo danes popoludne.
Dunaj, 30. novembra: „Fremdenblatt" poroča : Novo ministerstvo se je nastopno sostavilo: Gautsch predsedstvo in notranje zadeve, Welsersheimb deželno brambo, Bohm-Bawerk finance, Wittek železniško ministerstvo, Kuber pravosodje, La-tour bogočastje in uk, Korber trgovino, Bilandt-Rheidt pa poljedelstvo. „Fremdenblatt" dostavlja, da se mesto ministra za Galicijo sicer ne spopolni takoj, pač pa v najkrajšem času
Dunaj, 30. novembra. Novo ministerstvo je nastopno osnovano: Baron Gautsch predsednik ministerstva in minister notranjih zadev. Nauk in bogočastje grof Lat o ur, trgovinsko ministerstvo dr. Korber, pravosodje Kuber, sekcijski načelnik v justič-nem ministerstvu, železniški minister sekcijski načelnik Wittek, ministerstvo za deželno brambo grof Welsersheimb, poljedelski
minister Bilandt-Raidt, v zbornici se imenuje za to mesto Blumenfeld. Pravosodje je ponujeno seke. načelniku Kleinu, ker novi civilni pravdni red še ni urejen. — Grof Pininski ministerstva za Galicijo ni vsprejel, ker hoče počakati programa novo vlade. — Gautsch je bil danes pri cesarju. Stališče njegovo je zelo težavno ter visi v zraku. Parlamentarna komisija desnice, ki se je danes sešla, izjavila se je solidarno na podlagi načel, izrečenih v adresi večine. —• Gautsch nima zaupanja pri desnici. Pridobiti mora zaupanje večine, ter pomirili razburjenost na Češkem. Nemci zahtevajo, da se razveljavijo jezikovne naredbe, torej je stališče zelo težavno. — Državni zbor bo sklican na soboto ali torek. — Poslanci katoliške ljudske stranke, ki so izjavili svojo nezadovoljnost z vlado Badenijevo, so se izjavili, da vstrajajo pri desnici. — Poslanci, ki so bili izključeni za tri dni, zahtevajo svoje dijete, ter hočejo tožiti, ako se jim ne izplačajo. Položaj nejasen. Glasilo desnice: Ne vdaj m o se!
Dunaj, BO. novembra. Cesar je vsprejel včeraj mej drugimi tudi barona Banffyja, ki biva te dni na Dunaju.
Dunaj, BO. novembra. Badeni zapusti Dunaj in se poda s svojo soprogo v Nizzo.
Dunaj, 30. nov. Dnnajski krščanski socijalisti objavljajo nastopne svoje zahteve: dosedanje zbornično predsedstvo mora odstopiti, jezikovni naredbi preklicati in uveljaviti narodnostni zakon, takoj treba pričeti razpravo o definitivni nagodbi z Ogersko, in kar je samo po sebi umljivo, preklicati Fal-kenhaynov predlog.
Dunaj, 30. novembra. Deželno sodišče je oprostilo vse osebe, ki so bile aretovane povodom zadnjih nemirov. Preiskava se nadaljuje.
Praga, 30. novembra. Sinoči se je zbrala nebrojna množica češkega naroda na trgu sv. Venceslava, katero pa je policija razpršila. Malo trenutkov pred pričetkom predstave v tukajšnjem nemškem gledišču se je zbralo zopet na stotine demonstrantov, ki so vkljub policiji razbili več oken in vrat. Policiji sta prišli na pomoč dve stotniji lovcev, ki so razkropili množico. Okna so razbili tudi v „Grand restaurante", kjer je sedež dveh nemških društev. Pozno v noč so še prepevali demonstrantje po raznih mostnih ulicah.
Bukarest, 30. novembra. Zbornica je izvolila predsednikom dosedanjega predsednika Demetra Gannija.
Gnojltev za oves. Za gnojenje njiv, ki so odločene za oves, se navadno poljedelci premalo brigajo; zadovoljiti se mora oves navadno z ostanki hranilnih snovij, ki so ostale v zemlji. In vendar se skazuje zelo hvaležnega za najmanjšo pazljivost ter jo obilno poplača. Samo po sebi je umljivo, da
a Л a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	«•-s Hi Л . g 43 -rf «M
29	9. zvečer	716 7 "	08	sr. jug 1	sneg	
30	7 zjutraj 2. popol.	723-7 7294	1 2 58	sr. jzah. sr. szah.	"■ oblačno jasno	26 0
se ta manj kočljiva rastlina ne more gnojiti s hlevnim gnojem, kajti s tem se pri mnogih gospodarstvih ravna bolj varčno, ker se raje porablja za rastline, ki zahtevajo boljše gnojenje. Drugače pa je s pomožnimi gnojilnimi sredstvi, izmej katerih so se mnoga ie leta rabila pri ovsu z velikim vspehom. Najpreje je oves zelo hvaležen za gnojenje z dušikom, ako najde v zemlji dovolj fosforjeve kisline. Pri izbiranju gnojilnih sredstev z obilnim dušikom odločujejo cene; vsekako nismo navezani na kilisalpeter, marveč uporabljamo ravno tako dobro žvepleno-kisli amonijak. Množina dušika, ki je potrebna za gnojenje, je odvisna od kakovosti zemlje; navadno se računa 20 do 40 kgr. na ha, toraj 100 do 200 kgr. žvepleno-kislega amonijaka. Kot fosfornatokislo gnojilno sredstvo priporočamo Tomaževo moko. Teoretično pokrijemo potrebščino za srednjo žetev z jednim etotom 18% Tomaževe moke. Zvedenemu praktiku pa je znano, da je treba porabiti še jedenkrat toliko fos-fornate kisline, ako se hoče, da se doseže pričakovan vspeh. Pomisliti je nadalje tudi treba, da se pogostoma seje med oves tudi detelja. Ker mora najti ta rastlina dovolj fosfornate kisline v zemlji, moramo posejati v tem slučaju 600 do 750 kgr. Tomaževe moke na ha. Peščeni ali močvirnati zemlji je treba donesti tudi potrebnega kajnita in je v to svrho posejati 600 do 700 kgr. kajnita. Eakor razvidno iz statističnih podatkov, se pridela v Avstriji povprečno 1340 kgr. ovsa na ha. Ako bi se pa zanj določena zemlja pognojila na priporočen način, bi se ga lahko pridelalo 3200 Kgr. in še tudi več. Vsled tega ima vsak poljedelec dovolj vzroka, resno premisliti, ali mu ne kaže za k večjemu 18 do 36 gld. pridelati 1800 do 2000 kgr. več ovsa, kar znaša 130 do lbO gld. več. Eventu-valno večjo množino pridelane slame radi jednostavnosti tu niti vpoštevali nismo. Vsekako se sme računati večji prinos slame na 2000 do 2500 kgr.
Tujci.
28. novembra.
Pri Slot u: Feiglstock iz Marijnega Celja. — Kolmar iz Zagreba. — Guttmann, Walland, Candellari, Lieske, Hainisoh iz Trsta. — Springl iz Brna. — Majdič iz Velikovca. — Srem-čevič iz Ilir. Bietrice.
Pri Maliču: Steiner iz Siska. - - Weiss, Epstein z Dunaja. — Hofler iz Maribora. — Withmann iz Gradca.
Pri Uoydu: Repe z Bleda. — Jarc iz Mokronoga. — Cerov iz Kostanjevice. — Wisjak iz Gradca.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
Zahvala.
Vineenoijeva družba se zahvaljuje tem potom najtopleje slavni kranjski hranilnici za velikodušni dar 100 gld.; istotako tvrdai Tonnies za lepi dar 60 gld., katere je podarila o priliki svojega petdesetletnega obstanka.
Zavarovanje
zoper
tatvino po
vlomu.
Domača
splošna zavarovalna akcijska družba
v Budimpešti
(akcijski kapital 2,000.000 kron a. v.) sprejemlje
zavarovanja zoper ogenj in telesno poškodovanje po nezgodah,
tudi (806 4-4)
zavarovanje zoper tatvino po vlomu
v stanovanja, vile, skladišča, in prodajalnice vsake vrste proti nizki premiji in pod kulantnimi pogoji.
Natančna pojasnila daje generalno zastopstvo za Avstrijo:
Dunaj, I., Elisabethstr. 26, in glavni zastopnik za Kranjsko:
gosp. Josip Perhavo v Ljubljani, Marijo Terezije cesta 4.
Srednja včerajšnja temperatura 5 3°, za 4'6° nad normalom
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obatojl od 1. 1828) prod aj a
domača in inomka olivna olja;
Na zahtovanjo pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani. cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 43
Št. 39 678.
Razglas.
791 2-2
zaradi oddaje
Pri podpisanem mehtnem magistratu vršila se bode zaradi oddaje za novo poslopje zaklada meičanske Imovine potrebnih
mizarskih del, hrastovih deseičnih tal in ključarskih del
dne 4. decembra t. 1.,
steklarskih in kiparskih del
pa dne 3. decembra t. 1.
Javna pismena ponudbena razprava vsakokrat ob 10. uri dopoldne v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer so tudi pripadajoči načrti, proračuni, pogoji, ter drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na upogled razgrnjeni.
Ponudbe, v katerih je navesti jednotne cene in na njihovej podlagi preračunjene skupne zneske troSkov dotičnih del, je izročiti zapečatene in s 5% vadijem opremljene do določene ure.
Ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale predpisom in pa ki bodo prekasno vložene, se ne bodo jemale v požtev.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 18. novembra 1897.
Najboljše in najpripravnejše lll'iillkCv
so
„Kondor", navadne, 1 par .	.	.	gld. 2—
„Kondor", ponikljane, 1 par	.	.	„ 3- —
,.Helios", ponikljane, 1 par .	.	.	„ 8-—
„Hallfaz", navadne, 1 par .	.	.	„ Г40
811 3
pri Andr. Druškovič-u, Mestni trg št. 10.

6SS4
13 u ii a i 8
a borza.

Dno 29. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....102 gld.	35	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....102	„	35	„
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	85	,
Avstrijska kronska renta 4°/,, 200 kron .	102	„	30	„
Ogerska zlata renta 4°/0.......122	„	45	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	100	„	05	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	946	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............355	„	60	„
London vista...........120	„	—	„
Nemški drž.bankovci za lOOm.nem. drž.velj.	58	„	95	„
20 mark............11	„	78	„
20 frankov (napoleondor)............9	n	64	„
Italijanski bankovci........45 . „	40	„
C. kr. cekini......................5	„	67	„
Dne 27. novembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4"/„ zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/„ .
„	„ južno železnice 5°/0 .
„	„ dolenjskih železnic 4°/o
160 gld. 159 „ 191 99 139 129 109 112 98
98 226 184 125
99
25	kr.
75	„
75	„
65	„
75	„ »1
50	„
50	„
20	„
50	„
50	„
50	„
85	„
50	„
Kreditne srečke, 100 gld.......SOO gld.	50	kr.
4°/0 srečko dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„	25	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........74	„	—	„
St. Genćis srečke, 40 gld.......79	„	-	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......57	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162	„	—	„
Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl.st. v.	3410	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	406	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	78	„	50	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	92	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....131	„	45	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	172	„	—	„
Papirnih rubljev 100........12*	„	12	„
j/tJT Nakup ln prodaja "KIS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„II KRČU R"
Wolizeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
ЉЈГ Pojasnila~£XK v vseh gospodarskih in finančnih stvnrol
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogočo visoi egi obrestovanja pri popolni varnosti ЖЈГ naloženih glavnic. 18