-vV-' ■ - ‘ ^ ■ y£* -• V< ■Ay 'č‘ -":. V f' ;^v-' •' ERICA riXTT No. 2.30 AMCftiCAN IN SPIftrr FOIK1GN IN LANGUAG6 ONLY National and Intematlaaa] ClrenlatlAB CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1959 SLOVCNIAN HORNING NGWSPAPGR s.vjeii«,p,Mm RDEČI KITAJCI UGRABILI .....AfflERIKAMCA V - INDIJI! ^ rsta držav je dosegla spo- --------- !^inl’i;naj .S.e Ant:'1'ktil? Rdeči Kitajci so ugrabili ameriškega marina pred svojim kouzulatom v mestu Bombay v Indiji in ga držali več ur v prostorih konzulata zaprtega. WASHINGTON, D. C. - Sov- ~ Amerikanec je imel stike s članom kitajskega dr*nostT JuTrL | ietska zvea je Včeraj pristala Poslaništva, ki je mislil pobegniti. | Pauline Zigman ^apredlog dogovora o uporabi WASHINGTON, D. C. _ Ko se je v petek pokazal mjn° laT^harUj bolnici6 Pau-pritarktike samo v znanstvene precJ tukajšnjim konzulatom rdeče Kitajske ameriški rna- jine Zivman roi. Jankovič stT-1 « druge mirne namene. Dogo- rinski narednik R. Armstrong v družbi Chang Chien-yuha, ra 67 ^ st’anuioča na n i4 F or bo podpisan jutn, nakar bo uradnika Kitajske importno-eksportne družbe, s katerim je c Novi grobovi SEN. FRANK J. LAUSCHE: CILJI KOMUNIZMA ISTI! uporablja samo v znanstvene in drug'e mirne namene. Henry (Krajc) Kristy | V nedeljo popoldne je umrl v Criles Veterans bolnišnici 46 let stari Henry (Krajc) Kristy z 1205 E. 60. St. Pogreb bo iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob enih. Po- 8TEY. LVm.—VOL. L VLIL « Iz Clevelanda in okolice Sen. Frank J. Lausche je v soboto zvečer v zunanjepolitičnem govoru na banketu, prirejenem nje- V Slovenijo— mu v čast, poudarjal, da komunisti niso opustili svojih ciljev, da le čakajo, kdaj bi jih mogli uresničiti in uničiti tudi našo svobodo. Zato moramo biti vedno vojaško pripravljeni, da jih zadržimo pred vsakim poskusom napada na svobodni svet. Predložen v potrdilo vladam nreživernoč vnek'i kota'nanbali'so ga Kitaita nenadno zura’ St' TukaJ ^PuŠča soproga' CLEVELAND, O — v buuuiuzvcoci vseh 12 držav podpisnic. bili in ga odvlekli v konzutat kjeAo o-a iato imeli zv4a- Antona’dom* iz Kala pri St. Pe- Post of the American Legion priredila v čast sen Franku J. no -o v navadnih prostorih Dogovor ie bil sbienien nn a , - u v konzu a j r . o ^a nato imen z\ e„a tru na Krasu, sina Anthonya, Lauschetu v Knausovi dvorani na 6131 St. Clair Ave. banket, p0 epu hn b^.^n,^ ;„ ■ več kot 6 tednih no^aiani do nL^a Ve° Ur’-l ^ an?.-,e a-,e r ' k. 3 S,e .ne CU!' .VCC varnsga hčer Molile Dezelan, vnuka na katerem mu je podelila posebno plaketo v priznanje za va d -j 1 izmenja- Verm ieVSlo „aTz V »red p 'h 'T ' “ zaščito ces, da zeli pobegnit,. Franka ter vef dr lh sorottai. de)o v „■ v korist,’cek dežele. Fraik je TV" ! - sSnaVEisenhowerja 3 mit ^ *V0,# " - ’ “ 16 Premisl,L . kov. Roiens ie bil« i.tot™ kn, hil med nstannvitelii te nroanizaeiie in n'en rl«„ od vcek 1 TrUStVa Mrs. Maxa Strel, 4215 McGregor Ave., je odpotovala pretekli teden v Slovenijo. Zahvaljuje se za vsa darila in pozdrave ter želi vsem vesele praznike in srečno novo leto. Letna seja— V soboto zvečer ie Lake Shore ^Janice P°dr. št. 41 SžZ so V soDOto zvečer je Latve snoie vab]jene jutri zv. ob 7:30 na let- 1958. Predsednik Združenih dr-S:av je tedaj izjavil, da je njego-vlada na stališču, da je treba Velikanski nenaseljeni konti-^ent na skrajnem južnem delu Zemlje uporabiti samo v mirne kamene. N.ovi dogovor bo zamrznil za-nteve posameznih držav po su-Vei'enih pravicah nad posameznimi deli Antarktike, prepovedi tam preskušanje atomskih 0rnb in odlaganje, odpadkov atomskih elektrarn. Nted podpisniki Sporazum polreben za obrambo Združ. držav! Trgovinski oddelek zvezne vlade je sporočil Uniji jeklarjev, da vlada ne more ustvariti zaloge jekla za narodno obrambo. Državno tajništvo je objavilo, da je nar. Robert Armstrong iz Martineza v Kaliforniji, ki je zaposlen v kov. Rojena je bila istotam kot bil med ustanovitelji te organizacije in njen član od vsega WASHINGTON, D. C. —Vlada je povedala predstavnikom unije, da ne bo dovolila, da bi se Vu . 1--1---- — poleg unija v slučaju obnove jeklar- , luženih držav, Sovjetske zve- skega štrajka znebila odgovor-d Anglije in Francije še: Ar- ntisti za pomanjkanje jekla za ^ntina, Avstralija, Belgija, Či- potrebe narodne obrambe. Za-Japonska, Nova Zelandija, stopnik Unije je namreč pred opveška in Južna Afrika. časom opozoril zvezno vlado, da pojde delavstvo v jeklarski industriji, ko preteče po zakonu določeni rok 80 dni za “ohlajevanje,” zopet v štrajk, če jeklar-Demo- ne ne bodo odstopile od svoje-^ratski klub 32. varde- je pred- ga stališča. .'JNl guv. Michaelu DiSallu, naj Svarilo naj bi Unijo odveza-eiXuje na mestno sodišče za- ]o že v naprej obtožb, da ne ra-sl°pnika 32. varde v mestnem čuna s potrebami narodne o-SXetu Johna A. Fakulta. brambe. Trgovinski tajnik F. J- Fakult se- ukvarja s pra- Mueller je uniji sporočil, da je °m kot odvetnik že 20 let. Pri sporazum v jeklarski industriji a njih volitvah je bil ponovno nujno potreben za varnost deže-Woljen v mestni svet, kjer je le. Vlada ne more ustvarjati za-jUupuo £e iq jet_ Zadnjih šest log vseh vrst jekla, ki ga bi u-v svetu načelnik pravnega tegnile tekom prihodnjih me-' 0ra- Tekom svojega javne- secev potrebovati tovarne, ki dplo __,1___i_____j..:__i i in Johna A, Fakuifa jsred- za mestnega sodnika , CLEVELAND O. — sv. Katari- EDK—B HTsSSSSS-SiilleSs . onzu a u jet j||rvatsk1h sestara Br. 162 in največ senatorjevi osebni prijatelji in znanci. Večina j Pod -t 14 , an' v om ayu o s razar i u- HBZ pod. št. 25 SžZ, Carniola govornikov je kazala na pretekle uspehe senatorja in mu lob sedmih'lef ■lma Ju n.zv- grabljen od danov kitajskega ffive št 493 TM> ter bltarnega voščita še novih. -----tnt a ^ o zu ata na cesti pred nJeg°- Društva pri fari sv. Vida. Ker Na koncu se je oglasil Frank ku le redko dogodi. J vini pos op jem m bi tam zadr- pribakujejo, da bo dospel iz Ne- J- Lausche. Spomnil se je iger zevan 6 ur. Ko so ga spustili, je vade na pogreb nečak pokojnice in pevskih nastopov v dvorani, Vedno pripravljeni na naj- bil narednik čisto v redu razen, Frankie YankoviCj bo ^ > y kjer je bil banketj pri kateri}l težjo žrtev a so se mu pozna e odrgotim .£etrtek zjutraj ob 8-45 iz Jos J6 nekdaj tudi sam sodeloval. °d vezi. Zele jn Za Božič— Lepa darila za Božič dobite v Rehberg’s urarni in zlatarni na Večji del svojega govora je 1 “9221 Euclid Ave. pri rojaku g. Armstrong je bil preko noči v neki koči na morskem bregu Sinovi pogreb, zavoda DeJal je, da je tu doma, da mu senator, ki je sicer tudi član Se-, Srečku Gaserju. Več v oglasu na 6502 St. Clair Ave., v cerkev J6 tu najprijetnejše, pa čeprav natovega zunanjepolitičnega od-j F«mlrad iz Kalifornije— sv. Vida ob 9:30, nato na poko- ie tesno in skromno. bora posvetil vprašanju medna-! Mrs- Rose IvancJc šter s King s Chang Chien-yuhom, ki se je pališče Kalvarija. ^Na^mrtva- Glede svojih političnih uspe- rodne politike. Opozoril je na; Memorlal,> v Mentorju, pošilja v četrtek javil na ameriškem škem odru bo jutri in v sredo od hov je trdil, da je imela pri tem strahovito uničevalno moč m0;! p^a:v^ateljem in znancem konzulatu in zaprosil Združene države za politično zavetje češ. da se ne čuti več varnega. Ko se je preko noči “premislil,” je šel 2. do 10. ure. sreča svojo veliko vlogo. On da dernega orožja, ki zahteva od' pozdrave iz Fontane v Kalifor-je bil vedno 0 pravem času na vseh odgovornih vlad, pa upo- o1!1- kamor je šla prezimovat, pravem mestu, kar se sicer pre- rab1jo vsako pot, vsako stezo, ki nekateremu sposobnemu člove- hi morda privedla do trajnejšega miru, pa poudaril istočasno, Iz bolnišnice— Mr. in Mrs. Joseph Menart z 1277 Norwood Rd. sta se vrnila kh dela je pokazal neodvisnost delaj o "za narodno obrambo. Po-veliko razumevanja za jav- trebne so se vrste jekla. Philip A. Ray, poslevodeči taj- Potrebe. Je brez dvoma stro- ^ °vno dovolj usposobljen, pa nik, je v pismu opozoril odvet-k i skuše n in preudaren za do- nika unije Goldberga, da je red-G§a sodnika. no delo v jeklarnah važno za ^ cedsednik kluba J. Music je narodno varnost, da torej dejan-^a PodP^raj° klubov pred- sko ne gre samo za potrebe ob-za imenovanje Fakulta za rambne industrije, ampak za Ustnega sodnika tudi mestni gospodarstvo cele dežele. da, 0lrdki J- Kovačič (23. var- Pogajanja med jeklarnami in L r4' Matkovič (31. varda), unijo tečejo s prekinitvami po-£ ug'gan (26. varda) in dr- časi in brez vidnega napredka, ih poslanec John Kovach. Obe strani vstrajata na svojih dosedanjih stališčih, pri tem pa čas teče. Nemiri v Panami Prp^NAMA, Pan. — Včeraj je s 0 na področju kanalskega novih izgredov in nese °V‘ Flamskemu vojaštvu sk' ^ °'3 s°helovanju z ameri- vojaštvom posrečilo pre- ki jih je ^echi večjo škodo. Potovanje v vesolje za človeka dosti varno CLEVELAND, O. — Podatki, zbral umetni satelit Nacionali- Razkrivač VI., kažejo, da je vneto razgrajali p0 aPna- kliu|h precej močnemu izžare- ,bil stoP na kanalsko področje je Zemlje potovanje v vesolje za nQ Zastražen in zavarovan z žič- človeka sorazmerno varno. o pregrajo. Panamsko in ame-1 Zadevni podatki so bili pred-j. ° vojaštvo je nemirneže loženi na sestanku American So^al° z vodnimi curki in Physical Society na Case Insti-Zlvnimi bombami. , tute of Technology. Po mnenju strokovnjakov bo potreben le lahek ščit, ki naj j varuje vesoljsko vozilo in člo-1 veka v njem pred izžarevanjem, j To bi bilo smrtno nevarno le, če bo doseglo človeka neposredno. Študij zbranih podatkov dokazuje, da izžarevanje ni povsod in ob vseh časih enako, ampak da obsega v glavnem dve plasti, eno blizu zemlje, eno vanju v različnih razdaljah od Andy Sader Kakor smo že poročali, je v Armstrong z njim proti kitaj- Petek zjutivj po dolgi bolezni^ skemu konzulatu, da bi dobil umrl v Charity bolnišnici Andy1 da Sovjetska zveza kljub vsem |iz bolnišnice in se zahvaljujeta od Changa na trak posnet raz- Kader z 6811 Bonna Ave. Star 1 ’ ' ” nna . ann J' prijaznim besedam Hruščeva ni za obiske in pozdrave. Sta še govor Changa z Amerikanci. 3e hil 67 let, rojen v vasi Šmihel e 0 ° ,TT?1 ^ec rUt’1 8(3 opustila ciljev svetovnega ko- vedno pod zdravniško oskrbo. Zadušnica— Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Grdino ob drugi obletnici njegove smrti. V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Potochnik ob 4. obletnici smrti Pri tem so rdeči Kitajci Arm- pri Žužemberku, od* koder je Iodniko'- Kči Jean je umiiJ murnizma, da je trenutno ubrala stronga zgrabil na cesti pred prišel pred 50 leti in kjer zapu- leta 1929/ Roien ie hil v Nad- le drug0 pot do njib Svobodni konzulatom in ga odvlekli vanj. šča sestro Terezijo Tekavčič. lesku Pri Ložu- Tukaj je bival svet se za to ne sme pustiti va. Poročilo poudarja, da je vse- Zaposlen je bil pri Bar Products ^ zaP0S^en Pri Chi- ra^b mora biti na straži, mora kakor zanimivo, da Chang v pe- Co. kot strojnik. Bil je član caso Pneumatic T°o1 Co-- do' biti vojaško tako močan, da se tek ni kazal nobene posebne za- Društva Ribnica št. 12 SDZ. Tu-' kler ni bil uPok°jen- pil je član sovjetski mogotci ne bodo upa-skrbljenosti za “svojo varnost.” kaj zapušča ?eno Mary, roj. .Društva V bo^ št‘ 53 SNPJ- Po’ li sprožiti vojne iz strahu pred Iz tega bi bilo možno sklepati, Schultz, hčere Emmo Novak,i§reb bo ;'utri Ziutra-I ob 9:15 iz lastnim uničenjem. Pozval je da je Chang zaprosil za zavetje Eleanoro Grebenc in tri vnuke,''Jos' Zele in Sinovi P0greb. za-'navzoče, naj razumejo težke na-na ameriškem konzulatu po na- brat joseph je umrl pred 13 voda na 453 E' 152 St' v cerkev loge naše dežele v tej borbi in ročilu svojih predpostavljenih, leti pnprpb bn darip, nb Sv. Jožefa na E. 144 St. in St.'bodo požrtvovalni, naj mislijo iz Zakrajskovega pa3rebneo3 , Clair Ave. ob desetih, nato na na blagor in potrebe dežele vsak ki so hoteli zvedeti, kako se bo vsa reč razvijala. Združene države protestirale NEW DELHI, Ind. — Vlada Združenih držav je protestirala pri vladi Indije zaradi nastopa osobja kitajskega konzulata v Bombayu proti ameriškemu marinu. Tega so imeli Kitajci zvezanega in so ga pretepali. Spustili so ga šele po šestih urah na prizadevanje ameriškega konzulata preko indijskih oblasti. Kaj bo indijska vlada ukrenila, trenutno še ni znano. Brez dvoma bo hotela dobiti najprej poročilo kitajskega konzula o celem dogodku. Parlez-vous francais, Monsieur Ike? PARIZ, Fr. njem bi S tem vpraša- zavoda v cerkev sv. Vida ob 10:30, nato na pokopališče Kalvarija. Frank Nahtigal V sredo je bil Frank Nahtigal, star 66 let, stanujoč na 15611 Saranac Rd. pri družini Koncilija, prepeljan iz Euclid Glenville bolnišnice v High-landview bolnišnico, kjer je v petek umrl. Poprej je družina dolgo let živela na E. 66 St. Bil je vdovec; soproga Catherine mu je umrla leta 1933. Tukaj zapušča hčer Eleanor Lumby, v Kaliforniji sina Franka; pastorko Jean Gavaghan, 2 vnuka in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Deseči vasi, fara Šmihel pri Žužemberku, kjer zapušča dva brata in več drugih sorodnikov. V Ameriki je bil 52 let. Bil je član Društva Lunder pokopališče Kalvarija. je od vseh in da ga bo hranil na odličnem mestu v svojem domu. Kubanski (astro je rekonstuiral vlado „ , . .. . Adamic št. 28 SNPJ in Cleve- ira”oskl. nadionaIisti landski Slovenci št. 14 SDZ, rad, pozdravili našega predsed- r bi, ustenovi,elj, in jel-nika, ko jim bo pr,sel voscit ve-F.^ na s, clair A Bjl šele praznike m srecn0 novo le- . . . , . . . to. Povod za tako vprašanje J6 vpokojen zadnje le o pre, ,e j,m dajejo naša diplomatska za- bl1 “Pf6" i"' * ’fl “V „ stopstva v severni Afriki, ki so afi'' Bstter” Co' 45 't c,:nl Chantv >>otols"lc' ■“.“•I začela novim afriškim državam bo ^utri ^utva^ ob 8'45 12 Jos' stari George Stois’ kl slcer dan, naj bodo tudi vsak dan Joseph Zakrajšek lET''’1*''1 “ na,leŽi° Po daljšem bolehanju je pre- , minul v Euclid Glenville bol-| Fiank J. Lausche je na kraju niči Joseph Zakrajšek, star 74 dejaUda je priznanje njego-let, stanujoč na 15904 Arcade |vlh vojaških tovarišev najdraž-Ave. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Turk, doma iz Loškega potoka, otroke Mary Zimmerman, Josepha in Franka, 7 vnukov ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Topol, fara Bloke, na Notranjskem, kjer zapušča sestre Jo-hano Purkat in Marijo Zalar ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 50 let. Zaposlen je bil pri American Steel & Wire Co., dokler ni bil upokojen pred 9 leti. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ in Carniola Tent 1288 TM. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos. Zele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. George Stois , ^ V soboto je umrl v St. Vin- 42 let V novo vlado je prišlo več znanih levičarjev, med njimi Guevara, ki je postal istočasno tudi predsednik Narodne banke. HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je že vpetič rekonstriral svojo vlado, dasiravno bo njegov režim obhajal obletnico obstoja šele prvega januarja. Rekonstrukcija je naravno močen sunek na levo. Sedaj je v vladi že 11 revolucijonarjev in samo civilistov, ki res nekaj razumejo o civilni upravi. Najbolj značilna je spremem- — ---------------- , .. ba vodstva kubanske narodne nuditi priliko, da se učijo tudi Zele in Sinovi P0gfbne§a za' stanoval pri svoji materi Mili- banke Dosedanji predsednik voda na 6502 St. Clair Ave. v cent Stois, roj. Cicvara, na 1304^^ ki je res strokovnjak v angleščine. ob 9:30, nato Meadowlawn Drive, Parma, i svojem poklicu, se je moral u- i Bil je rojen v Clevelandu in makniti ozkemu sodelavcu Fi- Francozje vidijo v tem napad cerkev sv- Vida na monopol, ki ga ima francošči- na Kalvarijo. na v severni in srednji Afriki in Frank Koren ! Barrfslki. Zaposlen je bil pri j deia Castra Ernestu Guevara, ki ga francoska politika tudi p« daljši bolezni je preminul S.K. Wellman Co. Poleg matere ki bi bij morai prav za prav iz_ primerno izrablja. Nacijonali- na svojem domu na 1115 E. 141 je zapustil očeta Williama in sežem je res iznajdljiv v svojih St. Frank Koren, star 79 let stri Helen Schwenk in Lue pritožbah in zahtevah. orično in topleje. Tukaj zapušča soprogo Jennie, (Ljubica). Pogreb bo iz Grdi- vrševati zdravniški poklic v Argentini, pa se je rajše posvetil poklicnemu revolucijonamemu Puzelj, hčeri Frances novega pogreb, zavoda na E. j delu; ideje potrebne za ta po-V Združenih državah pora- Bernardk in Mary Maglicic, 62 St. v cerkev sv. Save jutri ob i klic je kupil v Moskvi. Menda rojena tGlhperatura Najvišja Pa kakih 20,000 do 32,000 milj bimo trenutno na leto 500 mili- 4 vnuke in 1 vnukinjo, sestre enih, nato na pokopališče sv. od nje. i j ono v ton premoga. j Mary Tratar, Frances Muhic v Teodozija. je samo izrazit komunistični sopotnik, toda v praksi uvaja vse, Asesment— ; Nocoj od 6. do 7. bo trjniea DruFtva sv. Marije Magdalene pobirala v šoli sv. Vida asesment. Spominska proslava — svečano resna— Včerajšnja spominska proslava za pok. škofa G. Rožmana v S. N. D. na St. Clair Ave. je bila svečano resna. Kljub kratkemu času za pripravo je bil spored lepo sestavljen in dosti dobro pripravljen. Govorili so dr. Miha Krek, pisatelj Karel Mauser in č. g. Nande Babnik, peli so pevski zbori Korotan, Slavček in Lira ter gdč. Mejač in gdč. Zorman, ga. Novakova je pa deklamirala. Udeležba je bila nadobičajna, saj je bila dvorana lepo zasedena v parterju kot na balkonu. Stara mladoporočenca V Durhamu sta se poročila Florence in William Bollard, ki sta verjetno naj starejša mladoporočenca na svetu. Njemu je 90, njej pa 71 let. kar se je naučil pri komunistih. Do sedaj je bil voditelj kubanske agrarne reforme, sedaj je prevzel še vodstvo narodne banke. Vse gre torej po programu: Guevara ne bo samo pobral posestnikom zemljo, nacijonalizi-ral bo lahko tudi banke, z inflacijo pa pobral navadnim ljudem njihove prihranke. Zato ni nič čudnega, da so ga na dan njegovega imenovanja vlagatelji Narodne banke pozdravili na ta način, da so hiteli dvigati svoje vloge. Amerisha Domovih %\1« I/K* % V—tK »-VI » 6117 St. Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ‘ NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado ip dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. tsggggsaSS No. 230 Mon., Nov. 30, 1959 Ameriškim Slovencem v pomislek Pomen znanja tujih jezikov postaja v Ameriki vedno večji. Prva sovjetska umetna luna je predramila vodilne ameriške šolnike, da so pričeli uvidevati, koliko so zamudili z omalovaževanjem učenja tujih jezikov. S svojo ozkosrčno razlago, kako naj čimpreje ustvarijo novo ameriško skupnost, so pomagali prezreti neizmerne jezikovne zaklade novonaseljeniških skupin. Tako danes, namesto, da bi bil skoraj vsak drugi Amerikanec vešč dveh jezikov, morajo prav isti ljudje prevzgojevati miselnost ameriške javnosti in znova pozivati k učenju tujih jezikov. Kako stojimo v luči teh ugotovitev ameriški Slovenci? So li naše slovenske šole dobro obiskane, moralno in gmotno podprte vsaj po ljudeh naše krvi? Ali bomo ameriški Slovenci uspeli dati naši ameriški domovini sinov, ki ji bodo zmožni služiti s svojimi posebnimi talenti? Odgovori na ta vprašanja so v teh časih ne samo narodnostno-čustve-nega značaja, temveč praktična vprašanja velike važnosti, od katerih zavisi vsaj deloma bodočnost ameriškega načina življenja. Vodilni ljudje danes nanje gledajo resno in ka-i ko cenijo znanje tujih jezikov, naj nam v izpodbudo služi sledeči dogodek. Na Vernih duš dan je šolski odbor clevelandskih katoliških srednjih šol izbral iz 26,000 srednješolcev 400 najboljših dijakov in jih podvrgel posebnemu izpitu (Westing-house National Talent Search Exam.) ki naj bi odkril 80 izrednih talentov. Za te izredne talente," so šolske oblasti pripravile posebne seminarje, ki jih bodo vodili clevelandski znanstveniki, zaposleni po privatnih industrijah, kot prostovoljni doprinos, da pomagajo učiteljem katoliških srednjih šol izpopolniti nadarjene dijake in tako narodu izšolati vodilnih znanstvenikov. (V ta krog 80 posebno nadarjenih se je uvrstila tudi naša rojakinja gdč. Anita Pete-linek ,gojenka Notre Dame Academy in učenka Slovenske šole pri sv. Vidu, kar mora biti nam Slovencem v poseben ponos. Aniti na tem mestu čestitamo!) Še isti večer se je vršil poseben sestanek, kjer so bili zbrani znanstveniki, šolski odbor, učitelji, starši in dijaki. Vodil ga je direktor Joe Berg’s Fundation iz Chicago, ki pomaga šolam brezplačno organizirati take seminarje. Ta mož je dober del svojega govora porabil za to, da je klical posamezne dijake in dijakinje iz te odbrane skupine in jim vpričo občinstva zastavljal vprašanja kot na primer, zakaj mislijo, da so bili izbrani in kaj si od teh seminarjev obetajo. . Že pri drugi dijakinji je naletel na italijansko rodbinsko ime. Vprašal jo je, ako zna govoriti italijansko. Na njen negativni odgovor, je hotel vedeti, katero generacijo dekle predstavlja. Odgovorila mu je, da drugo, a da njeni starši še govore italijansko in da ona vsak dan sliši doma italijansko, ko oče in mati govorita s staro mamo. Govornik se je oddaljil od svojih nameravanih vprašanj ter držal zbranemu občinstvu dolg govor o tem, kako dragoceno priliko je dekle zamudilo, ker se ni naučilo doma v krogu svoje družine italijanskega jezika. S pametno odločitvijo s strani njenih staršev in nje same, bi lahko danes brez vsake muke obvladala poleg angleščine še en jezik! Enako pridigo ja držal fantu nemškega porekla, podkovanemu v vseh panogah znanosti, razen v jeziku svojih staršev! Povedal jim je iz svoje lastne izkušnje, da čim bolj se bodo poglabljali v svoje študije, tem bolj bodo občutili, kakšno priliko za učenje tujih jezikov so zamudili v mladosti! (Gdč. Petelinkove govornik ni poklical, škoda, ker bi ga s svojim znanjem jezikov prav gotovo spravila v zadrego.) Ta dogodek je pokazal, da so mnogi teh staršev in tudi mladih dijakov grešili v tem, da so svoj jezik, ki so ga prejeli od svojih prednikov, podcenjevali. Staršem prve ali druge generacije se ni zdelo vredno, da bi materni jezik posredovali svojim otrokom, med tem, ko je mladini v mnogih primerih pomenil le simbol manjvrednosti. Hoteli s0 napraviti svoji novi domovini uslugo, pa so ji le odrekli zmožnej-ših sinov, ki bi ji v današnjih časih bili v veliko pomoč. _ Prepozno je za te dijake, da bi jim po učesih donela dva jezika enake vrednosti. Prepozno pa ni za vse one, ki še znajo govoriti svoj materni jezik le, da se morda premalo zavedajo, kako njegova vrednost iz dneva v dan postaja večja. Naše slovenske šole se trudijo, da bi ohranile slovenskim otrokom zaklad slovenskega jezika in jih tako pripravile bogatejše za življenje. A šole pri tem potrebujejo pomoči in opore vseh onih, ki se zavedajo, da vsak jezik nekaj velja in posebno onih, ki so zmožni pomagati pri posredovanju teh podedovanih zakladov našim otrokom. Malenkostne so za nas žrtve za dosego tega cilja. Pomagajmo slovenskim šolam! Pripovedujmo otrokom, da je znanje slovenskega jezika častno, koristno in v ameriški javnosti upoštevano! Vzbudimo v njih ponos, da se bodo zavedali, da govore dva jezika! Pri naporih slovenskih šol in njenih skromnih prireditvah pa s svojo prisotnostjo do- kažimo, da se zavedamo teh svojih posebnih zmožnosti, ki jih lahko damo svoji novi domovini s tem, da ji vzgojimo mladino, ki bo čim bolj podkovana v dveh jezikih! Odbor Slovenske šole pri Sv. Vidu. Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrej ček XXYXXXXXXXXXYXXXXXXXXXXXxxx'XXXXyXX'XXXYTXYXTTiyXTYXXl Duluth, Minn. — Mnogi zanašajo na javna mnenja mnogih slučajih. Poseibno v političnih slučajih, v katerih ima v demokratični svobodni deželi vsak državljan nekaj besede, če drugje ne, vsaj v tem, da svobodno voli kandidate za razne politične urade in službe. In to je že nekaj. Ampak, zelo bi se motil, kdor bi v kaki važni zadevi preveč stavil na politično zavednost povprečnih ljudi državljanov. V premnogih slučajih bi vlekel “ta kratko.” Do časa, ko je šel v Sovjetsko zvezo na obisk naš zvezni podpredsednik Nizon, otem in o takih zadevah nismo toliko “po-rajtali.” Večinoma smo mislili, da je za vse dobro preskrbljeno, da je vse v neki zanesljivosti tudi kar se tiče poznanja lastnega domačega in tujega javnega mnenja. Ampak ta mnenja so postala nevzdržna pred razmerami in Okoliščinami slučajev. Posebno kažejo izjave povprečnih naših državljanov koliko so jim znani točasni mednarodni svetovni politični odno-šaji in razmere. Državljana demokratični deželi mora skrbeti in zanimati ne le domača ožja politika, marveč tudi svetovna politika. Gotove dolžnosti ima v tem. To dejstvo je povdarjal in resničnost istega dokazoval še v časih starega Rima Libus, ko je v rimskem senatu govoril, “da se ljudstva prostosti in svobodi polenijo m da še na svoje pravice pozabijo.” To je povdarjal, ko je dokazoval, “da državljani imajo svoje dolžnosti in še le, ko tem žadoste, sb upravičeni do pravic. Pravice do “nekaj” si morajo zaslužiti,z dolžnostmi! Hišo si mora človek najprvo zgraditi, potem more še le v njej bivati in vživati njene prijetnosti, kolikor mu jih hiša nudi!” Zelo dobra primera. Vsak državljan ima gotove dolžnosti. Na straži mora biti posebno za svoje politične pravice, med katerimi je prva politična prostost in svoboda, brez teh dveh ni prave proste in poštene demokracije. Dolžnost državljanov je, da poznajo tudi razne miselnosti, v katerih more živeti in se razvijati, prava poštena demokracija, v kateri se more človek prosto svobodno razvijati gospodarsko, politično in med te spada še posebno svoboda vesti. Kjer teh pravic ni, tam ni prave poštene demokra-cije, pač pa na njenem sedežu sedi krivica in lažna lažidemo-kracija! Dolžnost državljanov je, da čuvajo demokracijo, kjer jo imajo in jo izboljšujejo. To morejo pa le, če jo razumejo, če jo znajo ceniti, če tega ne znajo — potem čuvajo nekaj, ki ne vedo kaj je demokracija vredna in zato jo taki kaj hitro zapravijo in zbudijo. Potem še le, ko jo zgubijo začno čutiti, kaj so zgubili. Tako je bilo v Rusiji, tako je po drugih deželah, ki so padle pod kopita komunističnega totalitarizma in njegovega suženjskega reda. Zdaj vedo, kaj je vredna demokracija — preje ni- Vse to so le primere, ki naj bi nam odprle oči, kaj imamo Amerikanci v naši amerikanski demokraciji in da bi jo znali prav ceniti. Na drugi strani pa je nas usoda življenja postavila na ta svet v sredo med druge z nekim zaupanjem in določenimi nameni. Kakšnimi? Mnogim to niti na misel ne pride. A vendar je resnica, da vsak narod in vsako ljudstvo je tu na naši zemlji radi nekega namena. Teh namenov povprečni ljudje v večini slučajev ne moremo razumeti, dasi zgleda včasih, da bj jih lahko, pa da jih nočemo razumeti. Zakaj ne? Zdi se, da jih zasenči naš lastni egoizem, da nočemo priznati dolžnosti do občestva, ampak vidimo le samo svojo lastno brado in le isto gladimo. Tu je pa isto gnezdo, kjer nam grda sebičnost podvalja ali podtikuje kakor kukavica svoja jajca v naša gnezda. Mi pa sedimo na njih in pod nami se pogostoma iz njih izvalijo kaj čudne ptice, ki niso naše “krvi,” niti ni v njih znakov, ki naj bi dajali direktivo za izboljšanje človeškega življenja tu na zemlji. Jasno povedano, svobodni ljudje sami čestokrat sodelujemo in pomagamo med tem, ko mislimo, da prav delamo in ravnamo, nasprotnikom in sovražnikom demokracije in svobode, In kako pogostoma to delamo! Pred malo bolj kot dvajsetimi leti je mislil pokojni Chamberlain, da dela za mir, ko je pomirjeval in kimal za Hitlerjem. Ali je. sledil mir? Leta med 1939 ip 1945 ,in njih zgodovina govori jasno,, kak rnir je sledil. Nacizem je bil izrodek slabih Hitlerjevih' možganov in njegove satanske zlobe. Le kak do satanske skrajnosti izprijen značaj more počenjati in vršiti kaj takega! Svet je ta Hitlerjeva zloba stala nad osem milijonov življenj. Pa se tu in tam dobijo ljudje, celo med nami, ki dajejo včasih blaznežu Hitlerju neka priznanja. Da le morejo! Hitler, njegova zlodejstva in zločini spadajo v preteklost. Pozabljena pa ne bodo nikoli v zgodovini narodov in sveta. Pred nami je zdaj bodočnost in prav zdaj se formira v svetu nekaj novega, neka nova “tovarišija,” če smem to ime rabiti. Vzhod in Zapad se branita. Dvigata drug drugemu čase v napitnice in nagovori in slavospevi sledijo. Oba govorita o “miru,” dasi drug drugega v srcu sovražita, Drug drugega bi vtopila v žlici vode, a oba sta velikana in močna in istočasno se drug drugega bojita. Ali Zapad res upa in pričakuje, da bo “pomiril” komunistični Vzhod? Če to upa, potem je Zapad še veliko bolj lahkoveren, kakor pa je bil pred dvajsetimi leti Chamberlain v njegovem času. Kaj ti da to misliti, porečeš? To, da totalitarni komunizem in pa svoboda ter s slednjo demokracija v nobenem slučaju ne morejo voziti dolgo skupaj. Kdor to upa, tako upanje stoji na upanju, da bosta komunizem in demokracija drug drugega varala in zraven kajpada oba upala na zmago. In kdor to upa, ta komunizem malo pozna in je že ob takem upanju in mislih premagan po neiskrenosti komunistov, ki nikoli ne mislijo izvršiti to, kar obljubijo. Vsem takim lah- obljube niso nič naučile — potem pojdite še stotič na led! Tudi Hitlerjev nacizem to uči in pred njim drugi “izmi” koliko smemo zaupati takim obljubam, kakor jih nam daje komunizem, ki je v svojem totalitarizmu še radikalnejši, kakor pa kakoršen koli dosedanji totalitarizem doslej. Kaj naj torej pričakujemo od vsega tega novega “tovarištva” jutri? Kdor ni slep lahko vidi, da dane® drug drugega vlečejo s praznimi besedami — jutri bodo drug drugega suvali in tepli. Bridka in trpka resnica je to le: Komunizem je danes močnejši kakor pa kedaj preje. Skoro pol sveta ima pod svojo peto. Svojo propagando plete in razpleta kakor pajki v svojih sezonah. In komunizem se ne odpoveduje svojim ciljem in načrtom in ne zatajuje svojih načel.-Seveda, kjer tako kaže svoje ostre kremplje skriva in ne kaže svojih ježevskih igel. Pač ve, da na ta način bo lažje priti do njegovih zahtev in ciljev, to je do tistega njegovega zaželenega prostora pod soncem za znano “njegovo sožitje”! Oh, “zlato sožitje”! Če se ti to dovoli potem si na soncu! Potem se boš že razvijal. Na čigav račun? Na račun demokracije seveda! Ta naj odstopi potrebni prostor na soncu komunizmu. In kaj pa z “dobro teto demokracijo,” ali ona ve, kaj s tem dela? Mogoče ve, mogoče ne. Resnica pri vsem pa je: kolikor več prostora demokracija prepusti in odstopi komunizmu, toliko manj ga ima sama! Za vsem tem pa stopi pred tebe in mene vprašanje: Komu je.vse to “sožitje” v korist? To pa si morava izračunati sama, ti ko to čitaš in jaz ko to pišem. . . Računajva! V soboto v ljubljanskih mesnicah Pod gornjim naslovom prinaša ljubljanski titovski dnevnik “Delo” 20. okt. letos siedeče poročilo. oktobra 1959, zaporedno števil' ko 170 in zneskojp 185 dinarje^ — Brez žiga in podpisa. Tak° Porota je določila večjo odškodnino Cleveland, O. — Okrajna porota je po tridnevnem razpravljanju določila ,na j Jack in Helen Troha is 607 E. 140. St. dobila $48,000 za poslopje na E. 140. St., v katerem sta imela svojo trgovino — Troha’s Longfellow Eagle Supermarket. Vsota je za 20% večja od one ki jo je, bila država Ohio voljna plačati. Prostor, na katerem je stala trgovina, je potreben za novo Lakeland avto velecesto. Odvetnika Paul J. Hribar in Ernest J. Hallambeck sta dokazovala, da selitveni stroški in ureditev novih prostorov za trgovino daleč presegajo vsoto, ki jo je država ponujala za poslopje. Za podjetnika je selitev že sama na sebi težavna in draga, pri tem mora pa še računati, da bo v začetku vsaj izgubil del svojih strank. Troha ureja novo trgovino na 15800 "Waterloo Rd. Med tem ko je bilo že več sporov preje urejenih pred sodi ščem, je bila Trohova zahteva prva, ki je prišla v polno obravnavo pred sodiščem in poroto. Brez dvoma bo služila za zgled pri razsodbah v podobnih sporih v bodoče. V odvetniški pisarni Hribar, d je zastopala Trohove pred sodnijo, je tudi odvetnik Robert Debevec, sin pok. urednika A-meriške Domovine Jake Debevca. J. C. kovernežem, ki sledijo praznim Amerikanci imamo v naši svo-: komunističnim obljubam bi člo-bodi in demokraciji nekaj, kar je vek dejal: Kam jadrate? Ali bilo kupljeno z najvišjimi žrtva- vas vse dosedanje komunistične mi — s krvjo svobodoljubnih 1 prevare in goljufije še niso izu-Ijudi di-žavljanov, naših predni-1 čile in vam odprle oči? če tako, ko v pijonirjev. Brez njih bi ne če vas devetindevetdesetkratne bilo Amerike! jlažnjive prazne komunistične Wabilo k 40-tirm pobožnosti New York, N. Y. — Prvo nedeljo v decembru začnemo pri sv. maši ob 8. uri v, cerkvi sv. Cirila na Osmi, 40-urno pobožnost. Spored te pobožnosti bo sledeč: V nedeljo, 6. dec.: Ob osmih zjutraj bo peta sv. maša; po maši bo izpostavljeno Najsvetejše. Fr. Fortunat bo pridigal pri obeh sv. mašah. Zvečer ob pol V Ljubljani je 30 mesnic, ki imajo pravico prodajati meso živine'1. vrste. Potrošniki čakajo, da dobijo meso, nato zopet čakajo pri blagajnah — in končno ga nesejo proti domu. Zahtevali so prvovrstno meso, ga dobili in zanj plačali 350 dinarjev za kilogram. In kaj menite, so ga res dobili? Mogoče! Imeli so več sreče, kakor mi, ki . . . Bilo je v soboto, 19. oktobra.— Meso smo kupili v štirih različnih ljubljanskih mesnicah. V prvi smo kupili 60 dekagramov, v drugi 50 dekagramov itd, ter zahtevali račune! Nato smo meso spravili v enake papirnate vrečke, jih oštevilčili (enako tudi račune) in se oglasili na Tržni inšpekciji občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center, prosili smo jo, naj meso oceni. Meso je torej stehtal in ocenil strokovnjak, še to: povsod smo zahtevali meso živine 1. vrste, ki velja 350 dinarjev za kilogram. In izid? * V poslovalnici podjetja “Mesar” pod arkadami, smo plačali 210 dinarjev za 60 dekagramov (torej 350 dinarjev za kilogram!). Kosti je bilo skoro 21 dekagramov, smelo pa bi jih biti le 18 dekagramov! — Kakovost mesa? — Drugovrstno, je takoj povedal strokovnjak. Prodajati bi ga smeli le po 315 dinarjev! ! ! * — Pol kilograma teletine! — smo zahtevali v peti poslovalnici Tovarne konzerv Vič. Prodajalec je odsekal. — Lahko dobimo račun? — Ne, ker zadostuje odrezek registrske blagajne! Razprava je bila končana. In smo dobili 29 dekagramov mesa in 19 dekagramov kosti! telečjimi je bila tudi svinjska kost, pri skupni teži pa sta manj' kala 2 dekagrama! Po oceni strokovnjaka je meso odgovat' jalo ceni, tudi priklada je b9a pravilna. * Sekač prve poslovalnice T°' varne mesnih izdelkov je nemo pogledal člen vrste, ki je bil ^a' krat prvi. Bila je naša kolegic®' — 45 dekagramov govedin6' prosim! Plačala je 185 dinarjev. Mes° je bilo drugovrstno, tehtnica Je pokazala 44 dekagramov, kost' pa je bilo 13 dekagramov. Bil° je zopet preplačano! * V poslovalnici podjetja “Me5' nine” v pasaži smo kupili Pa^ kilograma govedine. — Imate prvovrstno meso? — Seveda! Plačali smo 185 dinarjev (^’ logram bi veljal 350 dinarjev)' Prodali so nam bržolo!, torej me' so druge vrste in druge kakovO' sti. še cena mesa te kakovosti; 270 dinarjev! Skupno s kostm' smo dobili namesto pol kilogr3' ma le 48.5 dekagrama, kosti Pa je bilo 15.5 dekagrama. (7.5 de' kagrama več kot je dovoljeno P° predpisih!). * Kaj je z uredbo 0 določiM moloprodajnih cen mleka i,J svežega mesa, ki sta jo potrdi13 oba zbora okrajnega ljudskCo3 odbora Ljubljana na seji 12- N' ni j a 1959? V- % Taki sta torej postrežba ^ poštenost v socializiranih meS' nicah Ljubljane! Komur je ‘<11 ^ jete Jezusa v Najsvetejšem, ki1 imaio premnogi navado, da ^ bo izpostavljen. Zadoščujmo Ev-! olbesii° na telefon ob urah 1 la ali večerje, ker vedo, da b° v tem času najbolj gotovo d° li zaželjeno osebo. Pri tem Pa S. ne zavedajo, kakšno škodo Pr zadevajo s tem osebi, ki jo žejo od mize, ko želodec k0111^ začne svoje delo in ga mora $ to nadaljevati, potem ko so jeG la že mrzla, že sam telefoT*5, žel°d tel*: harističnemu Kristusu za svoje grehe in za brezštevilne grehe današnjega sveta! Ne pozabite moliti tudi za svetovni mir! Tisti, ki se ne morete udeležiti vsak večer, glejte, da se pridružite za sklep pobožnosti v torek zvečer, 8. decembra. p. John. zvonček lahko povzroči čno skrčenje, razburljivi fonski pogovor pa lahko ust*Y Ang eski katoličani imajo s i- pozivi, zaključujejo nemški ^ n velike časopise za vso Angli- stvemkl) so najboijši pripoi*^ Angleški katoliški tisk JO Najstarejs1 list je “The Ta- pri širjenju modernih blet, ki ima ze nad sto let ziv- kakor so bolezni srca) žel0, jenja, dočim dva lista letos ob- rane in živčna izčrpanost. bajata 100-letnico obstoja: to sta j ______p “The Catholic Times” in “The' Universe.” To stoletnico bodo verjetno slovesno praznovali prihodnjo pomlad in bo sloves bolc^ dc^ Večina še vedno s PrS Neka njujorška časnikarka ^ izračunala, s kakšnim orodj6^ nost zavzela večji obseg, četrti na svetu sprejems-jo kr katoliški list v Angliji, “The Ca- n°' jji- tholic Herald,” pa je že tudi nad ’ njeni statistiki 530 75 let pri življenju. Če pomisli- jon°v ljudi je s paličicami; ^ mo, da bo vatikansko glasilo1 milijonov taživa hrano z ^ “L’Osservatore Romano” šele L^m. vilicami in žlico, vse oS teh lu|uJa čez dve leti praznovalo 100-let- le stotine milijonov (in nico izhajanja, moremo trditi,1 več kot 800) pa se pos da je v Angliji aktivnost katoli- pri jedi še vedno le — prstov čanov s pisano besedo najstarejša. Značilnost angleškega katoliškega tiska je, da ni navezano j — Vsako leto izkopljejo li 75 bušljev diamantov. AMERIŠKA DOMOVINA, S KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc —Generala Carresa tudi ne? —Ne. —Čudno. Kako hočeš v Mehiki napredovati, če se ne sučeš okrog vodilnih politikov? —Politika mi mrzi — je odvrnil Torres. —Za politiko se tudi jaz ne navdušujem. Ali veš, kaka razlika je danes med politikom in kaznjencem? Samo ta, da ima ta srečo, drugi pa ne. Ne rečem, da bi se moral baviti s politiko. Le to glej, da boš dobro zapisan. Misliš, da bi bil jaz s 35 leti polkovnik, če se ne bi bil štulil okrog politikov? —Prej si dejal, da je vse to komedija — je odvrnil Torres. —Da, dejal sem. Sicer pa pustiva to. Častnika sta šla v kopališče in kmalu sta bila v vodi med drugimi kopalci. —Glej, Ramon! — je hipoma pokazal Luz proti obrežju. Glej in vriskaj od veselja! Torres se je ozrl proti bregu. Tam je stala Lenora v lepi kopalni obleki. —Glej, boginjo! — je šepetal Luz napol zaničljivo. —Molči, Robert! — je zasikal Torres in je dvignil pest. —Glej, glej, zaljubljenca — se je smejal polkovnik. — Niti njenega imena ne bi smel izustiti! Sicer pa^ le imej svojo Lenoro. Ne bom se potegoval zanjo. Torres ni poslušal, marveč je hitel proti Lenori. Zvečer je bil v veliki dvorani in na terasah hotela Andalucia bal. Vest, da se ga udeleži tudi predsednik Obreza, je bila sijajna reklama. Občinstvo je bilo točno in je nestrpno pričakovalo politične veličine. Ko je vstopil Carres, vojni minister, je nčkaj mladih gospodov in dam izzivalno zapustilo plesno dvorano. Gotovo so pripadali starim konservativnim družinam, ki jih je revolucionarna vlada preganjala. Carres je opazil odhod in se je razkačeno obrnil k Luzu: —Te monarhistične velikane bo treba še enkrat trdo prijeti! —Tako je, gospod general — je odvrnil Luz — a za to je potreben mož močne roke. Carresu se je dopadlo priliznjeno namigovanje. Ozrl se je po dvorani in pogled se mu je kmalu ustavil na Lenori. —Kdo je ta žena — je vprašal — ki ji mladi kapetan tako vneto dvorjani? —Lenora, g. general — je odvrnil Luz — Sanchez Lenora. —Kaj hoče z njo ta osel? —Kapetan Torres? Zaljubljen je vanjo. Ali v njeno doto. Ne vem. On jo hoče poročiti. —Krasna živalca! Ali bi se dala dobiti? Luzu se je obraz nekam raztegnil, kakor da bi vgriznil kislo jabolko. Carresovo navdušenje za Lenoro mu ni bilo všeč. ■—Težko — je obrnil. — Ona sicer ni kak angelček, toda oče in Torres pazita nanjo. Nled tem so prišli novi gostje, Li so se pred Carresom globoko Priklanjali. Med temi sta bila general Pancho Villa in poslanec Lopez, ki je igral v političnem življenju veliko vlogd. Bil je že napol pijan in se je divje oziral po dvorani. —Ne jezi se, general—je jecljal Luz. — Mladi parček je nekam izginil in vrag vedi, kje sta. V tem trenutku je vstopil predsednik Obreza, enoroki. Vrste so se razmaknile in po dvorani je zašumelo. Predsednik je z nasmeškom odzdravil in je stopil h Carresu: —Ta izlet je bila izvrstna misel — mu je podal roko — le eno napalko ste naredili, že za jutri zvečer ste napovedali ljudsko zborovanje in ste tudi mene dali na spored. Prijatelj, lačen in žejen sem; ljubezni, pustolovščin, počitka si želim, a že jutri zjutraj naj grem. Carres se je nasmehnil: — Nikar se ti naj ne zdi škoda truda. Volitve se bližajo in pri proletarcih moramo kovati železo. Jaz sem zate delal, ti moraš sedaj zame delati! Do zore se izdivjamo, potem pa v salonskem vozu lahko do doma spimo. Med tem so se pojavili pri vratih gostje; znan profesor je pripeljal neko družino: moža, ženo in deklico, ki je bila še čisto otroška. Deklica je bila krasna. Že v prvem trenutku so se vise oči’ uprle vanjo in po dvorani so se slišali pritajeni vzkli-d začudenja. —Kako krasna stvarca! Kdo so ti? — je vprašal Carres Luža. —Taikoj bom doznal — je odvrnil polkovnik. Predstavil se je družini in čez čas se je vrnil h Carresu. — Chaires Antonio, lastnik Patzcuarskega rudnika, in njegova družina. Deklici je ime Guadelupe. Med tem je s strahom opazil, da sta se Torres in Lenora vrnila v dvorano. Lenora je kmalu opazila, da je vsa družba občudovala le no-vodošlo deklico. Ljubosumno jo je premerila. Pomirila se je šele takrat, ko ji je Luz predstavil Carresa in jo je ta zaprosil za ples. Nekam pomilovalno se je ozrla na Torresa in je dostojanstveno sprejela generalovo roko. DECEMBER 18 5 9 $ » t W t _f 8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER domačo zabavo in ples. 6.—Slovenska šola pri sv. Vidu 23. — Društvo Ložka dolina pri-priredi v novi šolski dvorani j redi ples v Slov. nar. domu na miklavževanje. Začetek ob1 St. Clair Ave. treh popoldne. |30. — Dramatsko društvo LILI- 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. 6. — Dramatsko društvo LILIJA in Slovenska šola priredijo Miklavževanje v Slov. domu na Holmes Ave. 13.—Slov. mladina v Clevelandu priredi AKADEMIJO v čast Brezmadežni v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob ' štirih pop. 13.—Božičnica v Domu zah. Slo JA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. FEBRUAR 6.—Plesna skupina KRES poda v dvorani sv. Vida spored narodnih in umetnih plesov. Igral bo Tonklijev orkester. 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 27. _ Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado. vencev na 6818 Denison Ave. 27.—Veselo pustovanje v Bara- 20.—Božičnica v Baragovem domu na St. Clair Ave. 26. — Mladinski odsek “Lilije” priredi pisan večer. 31. — Slov. nar. dom na Maple Heights priredi večerjo in ples. Začetek ob osmih. 31.—Silvestirovanje v Baragovem domu na St. Clair Ave. 31.—Silvestrovanje v Domu zah. Slovencev na 6818 Denison Ave. JANUAR 10. — Dramatsko društvo LILIJA poda igro “Srenja” v Slov. domu na Holmes Ave. 16. — Društvo Glas Clevelandskih Slovencev št. 9 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. govern domu na St. Clair Ave. 28.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. “PUSTOVANJE”. APRIL 3,—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne. 10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. Eleklritni ljudje Le zelo redki ljudje imajo lastnost, da lahko v sebi proizvajajo -električni tok. V Londonu so Iv imnogih letih dognali le dvoje ali troje oseb, ki jih lahko brez pomisleka označimo za tako imenovane električne ljudi. Pri vseh te^nprimerih, ki jilh pozna znanost, rte [gre niti za kako abnormalno telesno stanje niti za bolezenske spremembe v .organizmu. Električne lastnosti se pojavijo običajno popolnoma nenadno in brez vidrtega vzroka. So pač posebne vrste ljudje, pri |katerih se elektriČnost pojavi. Tudi ta zadeva spada med tiste, ki jih znanost še ni rešila. Torres ni bil len. Da bi se nekoliko maščeval, se je dal predstaviti Chairesovim. — Gospa, ali ste že več časa v Cuyutlanu? — je vprašal Chairesovo ženo. — Šele danes smo prišli — je ona odvrnila. — Profesor Gonzalez je naš znanec in nam ni dal miru, dokler nas ni zvabil sem. Sicer pa si je tudi Guadelupe želela, da bi prišla k morju. Pred kratkim se je vrnila iz zavoda in sedaj hoče nekoliko prosteje zadihati. Med razgovorom se je Torres skrivaj oziral proti Lenori. Da bi se radi njenega brezobzirnega vedenja še bolj maščeval, je Guadelupo zaprosil za ples. Guadelupa je po kratkem o-botavljanju sprejela njegovo roko. Torres je lepo plesal vkljub temu pa se je deklica kmalu zahvalila. Torres jo je peljal na mesto. Med tem sta priplesala do družbe Carres in Lenora. Car-K.o sta gosta odšla, se je Car- res je hipoma izpustil Lenoro ros spet obrnil k Luzu. i in. je meni nič tebi nič objel -—Kje je ono dekle? Spravi > deklico ter jo je divje poljubil, jo! Razumeš! Hočem in ti j Chaires in žena sta v trenut-Ukazujem. Ako ne izvršiš uka- 1 ku p0Sk0čila. Pravd magnetični čudežni o-trok je bila 12-letna Filipina Singer, ki je bila pravcat živ elektromagnet. Njena roka je privlačila razne kovinske predmete, ure, kovance, ključe. Če se je deklica z roko dotaknila občutljive osebe, je prenesla tudi nanjo svoj magnetizem. Prav tako zanimiva so dognanja v zvezi z odnošaji med mediji in električnost j o. Pri slo- Silno se je nekoč prestrašila sdbariea, ki ni poznala lastnosti svoje gospe. Ko je neko jutro nenadoma stopila v njeno spalnico, je zagledala tako nenavadne stvari, da je s prestrašenim vpitjem zbežala. Vendar se je hitro spet zavedla in prihitela v spalnico z vedrom vode, da bi kot zvesta služabnica rešila svojo milostljivo smrti v plamenih. Le s težavo je gospa odvrnila sobarico od tega, da ji ni zlila na glavo vedra ledeno mrzle vode. S prsti je kresala iskre Gospa, o kateri govorimo, je bila včasih tako nabita z elektriko, da se je zdela popolnoma zavita v plamene, ko je pri zbu-jenju slekla nočno srajco. Žarki, ki so jo obdajali, so bili dolgi do 20 cm. Druga žena, ki jo imenuje pisec poročila o nenavadnih pojavih Madame N., je iz sebe kresala iskre, s katerimi je lahko prižgala plinski štedilnik. Dne 28. maja 1937 je komisija znanstvenikov preučevala svojevrstne pojave, s katerimi so se že dolgo ukvarjali zdravniki in tehniki. Tudi tu je šlo za nenavadno telesno električnost. Za poskuse sta se ponudila takrat 35-1 etni mehanik Bltavsky in 21-letni delavec Sykora iz železarn v Moravski Ostravi na Čehoslo-vaškem. Oba sta trdila, da lahko s svojo lastno telesno elektriko sprožita zvok v zvočniku radijskega aparata, in sicer tako, da vzame vsakdo od njiju eno dovodno žico v roko. Zanimivi poskusi, ki so jih napravili v kleti, so privedli do presenet ijivih izsledkov. Ko si je eden od obeh vtaknil med prste neon sko cev, drugi se pa dotaknil stikala, je neonska cev takoj zažarela. Prav tako je zadonel radijski zvočnik. Da izključijo možnost avtosugestije, so posneli zvoke na gramofonsko ploščo. Z merjenjem so nato ugotovili v telesih obeh električno napetost od 50 do 300 voltov istosmerne-ga toka. Berlinski inženir Grunewald je pri nekemu Johannsenu ugotovil podobne električne pojave. Iz Johannsenovih prstov so pod določenimi pogoji prihajale električne iskre. Poleg tega je imel Johannsen magnetične lastnosti: z dotikom kompasa je namreč spravil magnetno iglo do vitih medijih so opazili nena- odklona. Vendar ne smemo te vadne pojave: enkrat aureolo | železno magnetične lastnosti za- sklenil, da bo te svoje sposobno-. Sedaj je čikaška nadškofija sti uporabil kot zdravilni maser, sklenila, da osnuje posebno or-In res je v tem poklicu dosegel ganizacijo pod imenom Narod-čudovite uspehe. Masaža, ki se ni urad za sezonske delavce. U-je pod električnim vplivom nje- rad bo deloval v vseh škofijah, govih rok ojačila, se je stvarno kjer delajo sezonski delavci, or-izkazala za izredno zdravilno in ganiziral bo posebne male akcij-mu je prinesla lepe denarje. ! ske odbore, ki bodo obiskovali Pri grofu Ivanu Berenyju se delavce na samem mestu in jim je pokazala njegova električnost pomagali z nasvetom in posre-šele, ko je bil star 60 let. Dal se dovanjem, posebno pri vzgoji je preiskati znanstveni komisi- otrok ,ki so navadno zelo zapu-ji, ki je ugotovila, da se magnet- ščeni. Akcijski odbori bodo po na igla v kompasu krepko zavr- možnosti tudi materijalno pod-ti, brž ko se z roko dotakne kom- ; pirali pomoči potrebne delavce, pasa. Igla je zvesto sledila pri- j Na ustanovnem občnem zbo-vlačni sili njegovih prstov. Od- ru organizacije so udeleženci klonila se je že, čim se je pri- tudi sklenili posebno resolucijo, bližal kompasu. Tudi neonska ki v njej pozivajo federalno ad-cevka se je takoj zasvetila, ka- ministracijo, naj razširi na se-kor hitro jo je prijel. S svojo t zoniske delavce vse vrste soci-telesno elektriko je delal umet- jalne zakonodaje, ki njene ko- Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopal- nTsair naenkTatrznašel nijcj0 in vel*k™ zaPrtim P°^om oddajo za $45 na mesec odraslim. Kličite HE 2-1397. (231) nije, ki jih je moč sicer izvesti le z dinamom ali polno električno baterijo. V južnoameriških pragozdovih se je ta skrivnostna moč nekoč izkazala kot rešiteljica življenja. Ameriški raziskovalec se je z na področju proslulih lovcev na človeške glave. Njegovi indijanski spremljevalci, ki so razumeli nenehne signale po bobnih, so kratko malo pobegnili. Kmalu so Amerikanca obkolili divjaki in mu povedali, da hoče njihov veliki poglavar na vsak način njegovo glavo kot dragoceno trofejo. Noben ugovor ni pomagal in ujetnik je moral v taborišče sovražnikov. Obupan se risti sedaj uživajo samo delavci izven poljedelstva. MALI OGLASI Hiša naprodaj na 185 cesti, 6 sobna, v prav dobrem stanju, vse ugodnosti. Hitremu kupcu se proda po prav ugodni ceni. Kličite IV 1-6127. —(230) V najem Oddajo se 4 sobe zgoraj na E. 69 St. severno od St. Clair. Klije spomnil svojih električnih John Newport UT 1-5400. lastnosti, s katerimi je lahko povzročil električno iskren j e, če je le z roko podrgnil po kaki tkanini. To svojo umetnijo je V najem Oddajo se 3 sobe zgoraj s kopalnico. Privatni vhod. garaža, pokazal stražnikom, ki so o tem Na 6310 Carl Ave. Tel.: EX 1- okoli glave, drugič električni sij blizu telesa, včasih tudi pod mizo, ki se je pri letitacijskih pojavih dvignila od tal. S številnimi poskusi so lahko dognali, da je na ta pojav nedvomno vplival stik medija s tlemi in da je po izolaciji s steklom ali tudi svilo pojav takoj izginil. menjati z zdravilnim magnetizmom. * Iznajdljivi študent Nekoč je vzbujal veliko zanimanje grški študent Panajotis Culumvachis. Ko je imel 28 let, je v svoje presenečenje doživel, da so se šibke električne žarnice zasvetile, čim se jih je dotaknil. Kot spreten Grk je Za> gorje ti! Kje je? DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne (Dalje prihodnjič) Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St Clair Ave in E. 68 St, VAJE____ Tekom preskušanja orožja na letalskem oporišču v Floridi je tarča za leta- la padla v vodo. Nasliki vidimo vojaški he Hkopter, ko jo.je navezal, da jo ponese na suho. takoj poročali poglavarju. Ta 7562. in spremljevalci so vidno prebledeli, ko so videli plesati iskre nad svojimi oblačili, in hitro prijazni izjavili, da bodo seveda dali velikemu belemu čarovniku na razpolago potrebne nosače. Pragozdni brzojav je tudi poskrbel, da je bil posebej ameriški raziskovalec povsod prijazno sprejet. Pred prvo svetovno vojno je po vsem svetu sloVel artist “Sa-lambo,” ki je imel v sebi toliko elektrike, da je vsakdo, ki se je s prsti približal Salambojevi roki, dobil močan električni udarec in so od Salambojeve roke preskakovale iskre kot s kon-duktorja električnega aparata. Tudi gospod Salam bo je svojo električno posebnost odkril le slučajno. V sobo, kjer je bil z materjo in sestro, je nekega dne udarila strela; obe ženski sta izgubili zavest, Salambo pa je ostal nepoškodovan, le lase in obrvi mu je ožgalo. Ta dogodek je pa povzročil, da se je začel podrobneje ukvarjati z elektriko. Počasi je z raznimi poskusi dosegel, da je brez škode prenesel tudi tok 1280 voltov. Začel je javno nastopati kot gospod “Sambo.” Bil je očarljiv prizor, ko so se na odru postavljene neonske cevi pri Sambojevem približevanju zasvetile v vseh barvah. Slabe skušnje pa je imel Sambo v Indiji, kjer si je izbral za' svoje poskuse na odru slona. V začetku je šlo vse dobro. Brž pa, ko je začela delovati električna baterija, je začel slon na vso moč trobiti in dvigati rilec proti rušilcu svojega miru. In gospod Sambo je zletel po zraku ter se znašel 20 korakov proč na tleh s polomljenimi rebri. Ko je okreval, se je slonov vedno izogibal. ------o------ (231) Sobe se oddajo Tri opremljene sobe se oddajo v najem blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-9661. (232) Sobe se oddajo Dve sobi se oddasta poštenim fantom v Euclidu. Kličite RE 1-4028. (231) Ženitbena ponudba Želim se čimpreje seznaniti s pridno žensko v starosti od 35 do 50 let, ker potrebujem gospodinjo. Imam delo in svojo hišo. Ponudbe poslati pod značko “Slovenec 13” na upravo A.D. CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino) obrnite se do nas JQS. GLOBOKAR »86 E. 74th SL H£ 1-6807, i 2 knjigi za $1. Zanimiva knjiga je lep božični dar in za druge slučaje! Katoličani nameravajo organizirati pomoč sezonskim delavcem CLEVELAND, O. — To so sklenili ameriški katoliški škofje prav za prav že na svoji konferenci 1. 1956. Njujorški. kardinal Spellman je organiziral kot prvi pomoč španskim katolikom, ki prihajajo iz Portorika. Njegova akcija uspeva zelo dobro in se širi po vsem njujor-škem mestnem območju. Morda leži vaš prijatelj bolan doma ali v bolnici in premišljujete kaj bi mu nesli ob obisku7 Cvetlice so za kak dan — a uvenejo in jih ni več. Zanimiva knjiga je bolj na mestu, s to si bolniki preganjajo dolg čas z lepimi povestmi v urah, ko so sami. Priliko imate te dni, da si nabavite za take slučaje zelo zanimivi knjigi za mal denar. Pilite še danes, priložite v pismo '$1.00 v gotovini, M.O. ali čeku in dobili boste dve knjigi: Prva: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” (vsebuje več zanimivih črtic iz življenja slov. izseljencev v A-meriki). Druga: “AMERIŠKE SLO- VENSKE VEČERNICE” (kako so iz podtalnosti prilezli komunisti na površje v domovini). Obe knjigi samo $1.00 Naslov: Baragova knjižnica 6519 WEST 34th STREET, BERWYN, ILLINOIS. AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL • MAŽZETTIj Junakinja iz Štajra § s Kakor mrzel curek je bil za vikarja Karla ta hladni odgovor. Sklenil je, da ga bo prebral bratovskemu zboru, sedaj pa tako razočaranje. Kdo je kriv, da je sodnik tako hladen kljub vsej njegovi uljudnosti in uslužnosti? Kdo drugi, kakor Albert. Ta nesrečni Albert mu je s svojo pridigo odbil sodnika. Na svetih Treh kraljev dan je pridigal: Herod je bil na videz dober s Tremi kralji, v srcu pa je koval peklenske naklepe. Nič ni dati na lepe besede. Tudi v štajru so ljudje, ki lepo govore, kakor Jezus Sirah, toda njih dela so podobna Herodovim. No, take psovke govoriti z leče nedeljo za nedeljo, kaj čuda, če nas ne mara sodnik? Take in enake misli so se križale Karlu po glavi. Bilo je popoldne po obedu. Karel je napravil samo par požirkov, jedel pa ni nič. Preveč je bil nejevoljen. Čakal je v temni obednici, da so odšli bratje po dva in dva. Nazadnje je poklical .k sebi Alberta, na katerega je že med obedom streljal z jeznimi pogledi, in ga vprašal: “O katerem trinogu si govoril na svetih Treh kraljev dan?” Albert ga je začudeno pogledal in je odgovoril: “O Herodu.” ‘‘Res? Nisi li mislil na koga drugega?” “Na vse, ki so mu podobni!” je vzkliknil Albert in je dvignil svoje čisto, ponosno čelo, “predvsem pa na Hendelna.” ■ “A tako. Lerpo. Zopet si psoval. No, Albert, sedaj ti povem z lepa. Rečem ti, da nikakor ne trpim več, da bi kdo neprestano kalil mir tako dolgo, dokler nas Hendel vseh skupaj ne iz- podi iz Štajra. Vzroka ima dovolj!” “Častiti oče,” odvrne Albert, “v tem samostanu je živel svet mož. Ta mi je velel, naj vihtim orožje besede, zadnje naše orožje, in se borim zoper sovražnike naše svete vere.” “‘Ne govori mi o njem, prepirljivec! Samo prepiral bi se. Hudič te draži, da dražiš druge. Kolikokrat naj ti še povem, da je potemnel duh našemu rajnemu očetu! Kje je groza razdejanja? Kje je sodni dan, kje Antikrist, 0 katerem se mu je bledlo? Saj vidiš, da ni vse skupaj nič, in vendar toliko zidaš na besede zmešanega bolnika.” “Groza že .prihaja, ,pa slepi ste, da je ne vidite,” ga je zavrnil Albert s plamtečimi pogledi. “Včeraj je Hendel dal zapreti kapelico sv. Marjete tik naše cerkve, kjer smo devali na mrtvaški oder tujce, ki so tu u-|mrli, in katoličane, ki so bili obsojeni na smrt. Oskrunil nam je že četrti tabernakelj v štaj-. ru! Li to ni sila, li ne vidite hudičevih krempljev? Iz Linča je CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN GLEN ELLYN — By owner, transferred. 3 bedroom ranch, new fu'rnace, W2 tiled baths, full basement, garage, cabinet kitchen, dishwasher. Nr. parochial and public schools, churches, transportation. Must see in-s de to appreciate. S24,(vO. — Call collect Glen Ellyn 1269. (234) REAL ESTATE FOR SALE $5,000 DOWN buys 3 large apartments. Near Cubs Park. Apartment for buyer. Phone .LOngbeach 1-1092. (231, poklical pridigarja Vida Felis. !Ta laže nedeljo za nedeljo z leče, psuje skrivnosti naše svete vere, Marijo, najsvetejši Zakrament in namestnika Kristusovega, ki sedi na Petrovem stolu. Li ni to groza? Tri katoličanke je Vid poročil s protestantovski-mi patriciji, kljub temu, da so se branile. Pa so jih ogoljufali. Tri umirajoče katoličane je pre-videl po luteransko, ali ni to groza razdejanja? To je vse Hendelnovo delo, ki ima svoj prst zraven.” 1 “Seveda je to zelo žalostno,” je rekel vikar! “Toda, dalo bi se govoriti, koliko ima Hendel svoje prste vmes in koliko ne . . . Sicer je pa kapelico zato zaprl, ker se je podirala. Hotel je za- CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY DELICATESSEN and RESTAURANT — Going business for 40 years. Will sell reasonably due to health. — Ron’s Delicatessen, 3501 W. 5th Ave„ Chicago. SA 2-9107. (233) DAIRY and FOOD STORE — May-wood. Good location. Sell on account of illness. Tsrms. Reasonable. — Phone MUrray 1-037®. (231) HELP WANTED MALE ENGINEERS Experienced in the Design of Hydraulic Components Investigate the opportunities with this young, expanding division of one of America’s top engineering corporations. Work and live near the shore of Lake Michigan in the heart of the fruit belt. This division provides a good working environment, liberal fringe benefits and salaries commensurate with experience and ability. Write or Call Collect Mr. Lovellette or Mr. Hennum BENDIX AVIATION CORPORATION LAKESHORE DIVISION St. Joseph, Michigan .. ■ - - tc-v * GArden 9*3221 (231) braniti nesrečo. Hendel ni trinog, previden je in izrabi vsako priložnost v svoj prid. Da je pa poklical najboljšega pridigarja iz Linča, si pa kriv ti, ki si se na leči vedno zadiral v protestante. Zapomni si, če kdaj šta-jer odpade od svete vere, boste krivi vi psovači, najbolj pa ti.” “‘Prav tako je rekel Hendel, ko me je vpričo našega umirajočega očeta zmerjal z obrekovalcem,” je odgovoril Albert, ki mu je rdečica zalila lica. “Hendel ni trinog, ne! Dosedaj še ni potegnil meča, samo vrv nam je dejal okoli vratu. Bog mi je priča, da nisem govoril z leče resnice o luteranski veri iz sovraštva do Hendelna. Smili se mi Štajer. Pri Bogu, gospod! Če prihaja poguba, ne prihaja zaradi mojih pridig. Od drugod prihaja nesreča: Prepozno, premalo krepko in odločno, s prešibko dušno silo smo se v bran postavili hudobnemu možu.” “O kako si, niOiJer.L Sedaj vemo vse, samo Albert je:pridigar po volji božji,, vsi ,drugi imamo slamo v glavi. Ne, nehaj, nočem več slišati.’’ 2Pa eno si daj dopovedati: Če si tudi velik pridigar in izpovednik, svetih redovnih pravil pa ne znaš.” Prior je skril svoje roke v rokave halje in je izpodbudljivo navedel iz redovnega pravilnika: “Menih naj bo ponižen, kro-tak, dobrotljiv, potrpežljiv, u-bogljiv, trezen in pobožen. — Krotak še nikoli bil nisi, dobrotljiv tudi ne. Tudi ubogati ne znaš, kat veli pravilo pod smrtnim grehom. Ubogal boš, sicer te pokličem pred konvent. Tam boš stal bos v spokorni srajci. Zadene te kazen, ki je določena v pravilih.” • • • Albert je sedel v svoji goli celici. Močno mu je utripalo srce, v katerem so valovili grizeči dvomi, žalost in jeza. Predstojnik mu prepoveduje sveto službo. . Kaznuje ga, ker izpolnjuje svoje duhovske dolžnosti. Ga-li ne ščuva hudič? Ali naj uboga, ko predstojnik očitno nima prav? Li naj se izneveri Bogu, svoji Vesti in opominom mrtvega očeta? Z obema rokama je prijel za brevir. Oči so mu vsled pre-čute noči temno obrobljene ter plavajo po luknjasti steni tje do podobe sv. Valburge. S kakšno očetovsko ljubeznijo mu jo je dal rajni opat v celico. Valburga umre za svojo čistost. Tako močna je ženska.' In ti, ki si mož, se bojiš praznih besedi drugega moža? Praznih besedi — so-li res prazne? Res, redovna pravila niso prazne besede. — Pokorščina je najlepši cvet in sad duhovnega življenja in duhovni človek brez pokorščine je prodan duhovni smrti. — Kako je bilo z Lutrom? Dobro veš. Z nepokorščino se je začela njegova nesreča. Je-li . greh, kar počenja vikar? Ne! Menih, če odpoveš pokorščino, si na krivem potu. Toda, če ubogaš, si mutast pes in pustiš, da se pogrezne ubogi 'Stajer v krivo vero? Menih, li ne poznaš tujih grehov in grehov zoper svetega Duha, ki ne bodo odpuščeni ne na tem, ne na onem svetu? Samotnemu možu je postalo tesno pri srcu. Zdelo se mu je, da se z zavezanimi očmi bliža prepadu. Dober svet je drag. Zatisnil je oči in je naslonil svojo glavo na steno pod podobo sv. Valburge. Iz globočin svoje potrte duše je prosil rajnega opata Viljema, naj mu pokaže pot.--------- Zapel je zvonec na samostanski porti. Kmalu nekdo potrka na vrata Albertove celice. In vstopil je majhen, plavolas mož. Bil je Lindner, ki je učil katoliško mladino v šoli na Gori. Učitelj je štopil pred patra, ga je spoštljivo pozdravil in je rekel: “Hvaljen Jezus in Mari-'ja! Ne zamerite, prečastiti, da vas motim. Prinašam letopis in prosim, da bi ga izročili gospodu priorju. Gospod me ni mogel sprejeti, ker si hoče dati puščati kri. Nočem dela nositi do- ( mov. Tukaj je.” Mož je privlekel iz svojega j kožuha celi sveženj pisarije, ga je razvil in položil na Albertov ( klečalnik, ker mize ni bilo v celici. j Albert se je ozrl na razgrnjeno pisarijo in je rekel: “Bi radi kaj denarja, pa ne veni, kako bo z nagrado.” Učitelj, ki je bil s katoliško šolo vred pod oblastjo samostana, je dobival 'vsako leto za le- | topis tri cekine za nagrado. (Včeraj pa je rekel vikarij Karel: ‘“če pride, me zatajite, ker 1 sem ob ves denar.” J “Saj nisem zato prišel,” se je branil Lindner, “rad bi le vedel, kako sodite o mojem sla- ■ • .. • ; v- -TA- C;- .L Urama in zlatarna REHBERG'S - ; v- . -'V | j j ", ■■ lasinik Sreiko Gaser tel.: WH 3-1025 29221 Euclid Ave. • ,' (V4».-y ^ VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH ZAPESTNIH UR - POROČNIH IN ZAROČNIH PRSTANOV -BOŽIČNIH KART - KERAMIČNIH IZDELKOV -BRUŠENEGA STEKLA - SREBRNIH PRIBOROV -STENSKIH UR ter RAZNIH DARIL. Garantirano popravilo ur vseh vrst! Odprto vsak večer do devetih, le v soboto do šestih Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. .. KUPON_______________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: cesta . mesto in država ...................... Za to darilo pošiljam zntsek $........ Moje ime je .......................... Moj naslov je ....................... mesto in država ...................... bem delu.” Počasi je potegnil svojo roko čez rokopis, kakor bi gladil kodrce najpridnejše-mu učencu. “Rajni gospod o-pat je vselej pogledal moje delo in mi je rekel: Lepo si pisal, Lindner, ali: Lindner, mazal si; dobro si zamislil, ali: Lindner, to je budalost.” Albert je vzel v roke zvezek, ki ga mu je vsilil zgovorni u-čitelj, urno je listal v njem, da se ga preje znabi. Čudovito le* po je bilo pisano, skoraj slikano. Latinski slog je bil manj lep, Lindner je stal za menihom in je bral ž njim, menih pa je obračal liste. (Dalje prihodnjič.) V blag spomin PRVfi1 OBLETNICE SMRTI NAŠEGA l.JUGLJPNHGA SOPROGA,OČETA, SINA IN BRATA Franka M. Hribar ki je za vedno zatisnil svoje dobre oči dne 30. novembra 1938. Truplo Tvoje poa gomilo, že počiva leto dni, duša Tvoja pa raduje se v srečni večnosti. Spominjamo se onih dni, ko živel si med nami Ti. Sedaj vse prazno je pri nas, odkar ne sliši se Tvoj glas. Žalujoči ostali: FRANCES, soproga JAMES in LAWRENCE, sinova CONSTANCE, hčerka KATARINA HRIBAR mati BRATJE in SESTRE ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 30. novembra 1959. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1033 East fi2 St. , . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko žalostio v sr n naznanjamo sorodnikom, prijateljem in zrtaneem, da je v bolnišnici sv. Aleša preminul moj ljubljeni soprog, naš dobri oče ki je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal dne 17. oktobra. Njegovo blago dušo smo izroMli Bogu, truplo pa materi zemlji dne 20. oktobra 1959 na pokopališče Kalvarija. Blagi soprog. ove in brat je bil doma iz vasi Orehek, fara Slivija na Primorskem in ob času prerane smrti star 71 let. Z veliko hvaležnostjo se zahvalimo č. g. Father Slapšaku za obiske v času bolezni na domu in v bolnišnici ter za podeljeno sveto poslednje olje malo pred smrtjo. Hvala tudi Father Slapšaku za opravljeno sv. pogrebno mašo, in za molitve ob krsti. Hvala vsem, ki so ga obislc-vali v času dolge bolezni in ga tolažili. Hvala vsem, ki so položili ob krsti toliko vencev in šopkov in tako lepo krasili njegovo zadnje počivališče na zemlji. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj prerano umrlega soproga in očeta. Hvala vsem številnim, ki so blagega pokojnika kropili, molili za njegovo dušo in ga priporočali božji milosti. Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili na zadnji p: ti do groba. Hvala društvom Tabor št. 137 SNPJ in Danica št. 34 SDZ, ki so se tako številno poslovili od svojega sobrata, nosili krsto in ga spremili do groba. Hvala vsem, ki so nas tolažili ob času velike žalosti in nam bili v pomoč. Hvala Louis Ferfolia pogrebnemu zavodu za veliko postrežbo, za prevoz v bolnišni o, za vzorno in spoštljivo vodstvo pogreba. Vsem naj bo Bog obilni plačnik. Moj ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog, naš dobri oče. stari o’e in brat! Dokončal si zemeljsko življenje. Bil si skrbni, ljubeči oče svojima sinovoma. Tvoja skrb je bila, da sta na tako visoko stopnjo prispela. Hvaležni smo Ti, ljubi soprog dobri oče. Ohranimo Te v hvaležnem spominu. Naša ljubezen gre s Teboj preko groba. Počivaj mirno v ameriški zemlji in na svidenje v raju večnem. Žalujoči ostali: CECILIJA VATOVEC, se.praga DR. EDWARD, Ph.l)., Marion, Indiana; SGT JOHN, Air Force, New Mexico, sinova VNUKI V stari domovini zapušča brata JOSEPHA ter sestri ANTONIJO in IVANKO Maple Heights, Ohio, 30. novembra 1939. TEŽAVNA NALOGA — Bolniška strežnica Deidre Ashton poskuša v kopališkem bazenu v Lynehamu na Angleškem obrniti prevrnjen napihnjen gumijast čoln. Dokazati mora, da bo sposobna pomagati bolnikom in ranjencem, če bi jih spremljala v letalu, ki bi se ponesrečilo. Na bregu čakajo na isto skušnjo njene tovarišice.