Slev. 57. ? um11)301 v sođcIo «№ 8. иш 1524. F«"""™ STCTfiRa stane Г50 Шп. LetO LO. Naročnina za državo SHS: na maaee......Din 30 %ш pol leta ..... .13« TC celo leto .... .340 za inozemstvo: mesečao....... Din M Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji .... Din 40 r inozemstvu.... . 50 SLOVENE Cene Inseratom: Knostolpnn petitna vrst* mali oglasi po Din 1-30 1* Dtn 3'—, vecjl oglasi nad 45 mm villne po Din 3*5*. veliki po Dtn S-— In oglasi v uredniškem deb vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust (uhaja vsak dan isvsomfcl ponedeljka in dneva p« prazniku ob 4. uri sjatraj mm piaCiu v istevtu Urednlitvo Je v Kopitarjevi ulici 0/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniltva 528. Političen list za slovenski narod. Uprav« Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni raSua: LjsbUena 10.650 ln 10.549 (za insernte) Sarajevo 7.MS, Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24.7*7. Prvi korak k reviziji ustave. Radikalska stranka je v silni zadregi fti poparjena do skrajnosti. S svojimi centralističnimi metodami, ki so ji omogočali korupcijsko politiko, je sama sebi nastavila zanko in so v njo ujela. Ko je demokratska stranka pod vplivom Svetozarja Pribičevića in njegovega priveska v Sloveniji divjala v centralistični omami, so so radikali držali bolj rezervirano, tako da je javnost dobila vtis, da bi se morda ž njimi dalo govoriti o reorganizaci ji državo v smislu popolne in resnične enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko so se radikali vsled pritiska svojih volivcev ločili od demokratov in razbili koalicijo, se ie moglo od njih pričakovati, da bodo rešili državo iz njenega nesrečnega položaja, v katerega jo je pahnil centralizem, in skušali skleniti sporazum s Slovenci in Hrvati. Iskali so ga, ponudili so ga revizionističnemu bloku, ki so je po volitvah strnil v eno bojno opozicijsko fronto, dasi z različno taktiko. Ker pa je ta blok vedel, da so si i;adikali zasi-gurali kot rezervo za vladno večino Nemce in džemijetovce, je bil previden. Sporazuma ni odklonil, ker bi bilo to proti njegovim, neštetokrat poudarjenim načelom, pa bi take odklonitve tudi ne mogel zagovarjati pred volivci. Zato blok z radikali ni sklepal o sporazumu, ki bi dal radikalom kot vladni stranki svojo pomoe, radikali pa bi imeli možnost, da s svojo vladno večino s pomočjo Nemcev in džemijeta prelomijo sporazum, kadar jim drago, marveč je odgovoril radikalom na njihovo ponudbo o sporazumu, s protiponudbo pred sporazuma. Dejal j j: Radikali, popravite krivice, ki jih je napravila koalici ja, pokažite, da ste sposobni izvrševati to, kar obljubujete, potem pa vam verjamemo in se začnemo pogajati '/. vami za sporazum, ki jo mogoč le na podlagi revizije ustavo. Zato revizionistični blok pri pogajanjih za sporazum načeloma ni stavil do radikalov niti ene zahteve, ki ne bi bila v pravno urejeni državi s pravično vlado samoposebi razumljiva. Pred-sporazum je bila torej samo preskušnja radikalov. Blok je imel prav, kakor se je pokazalo. Radikali so upali samo, da dobijo v vlado nadomestilo za Nemce in džemijet, ker so ta dva kluba smatrali samo za potrebno zlo. Ker je zviti Pašič videl, da se mu namera ni posrečila, ni potrdil pred-i*porazuma in ko se je parlament sestal, jo našel prvi dan člane revizionističnega bloka v opoziciji in to v ostri in stvarni opoziciji. Protivladna opozicija v parlamentu pa ni bila enotna, ker so jo ločile bistvene pro-gramatične razlike opozicionalnih klubov. Demokrati so bili centralisti kakor radikali in je njihova opozicija šla samo za tem, da izsilijo od radikalov obnovo stare centralistične koalicije, le Jugoslovanski klub in Jugoslovanski muslimanski klub sta bila v postopanju vsikdar soglasna. Stvarna in ostra opozicija Jugoslovanskega kluba v narodni skupščini je začela ozračje čistiti. Poslanci drugih skupin so začeli razmišljati o programu Slovenske ljudske stranke in so čimdalje bolj spoznavali, da je ta program realen, izvedljiv in edini izhod iz zamotanega položaja. Bevskanje in hujskanje demokratskega časopisja v Sloveniji jih pri tem ni motilo. Tako se je porodila misel o opozicionalnem bloku v narodni skup-Sčini, katerega nastop bi bil v vsakem slučaju uspešen le s prihodom poslancev Hrv. rep. selj. stranke. Začela so se pogajanja, ki so jx>kazala, da je opozicionalni blok mogoč le, ako se demokrati odrečejo svojemu dogmatičnemu centralističnemu stališču. Razgovor je pokazal, da je možen skupen nastop, ker vsaka stranka ohrani svoj program, glede jsolitične smeri pa so se toliko približale, da morejo zrušiti radikalno vlado, napraviti konec njeni korupciji in sestaviti na njeno mesto drugo vlado, ki bi izvršila apel na volivce. Volivci naj bi odločili ,ali so za dosedanji preživeli centralistični režim, ki je rodil toliko gorja, ali pa so za sporazum in enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenska ljudska stranka, Hrvatska republikanska seljačka stranka in Hrvatska Muslimanska organizacija so po svojih vodstvih izjavile, da odobravajo tak izhod iz sedanjega neznosnega stanja. Sedaj so odločevali hidi demokrati. Pri njih je bila stvar težja vsled njihove centralistične preteklosti. Marinkovičev načrt je pomenil prvi poizkus, preokreniti centralistično politiko demokratsko stranke k reviziji ustave. Takoj se je pojavila tipajoča Pribičevičeva stmja, kateri pripadajo demokrati v Sloveniji s svojim edinim poslancem Reisnerjem. Ta struja je igrala dvolično vlogo; ni so upala odločno in očito nastopiti za centralizem, ker so se ji začela izpodmikati tla, upala je pa še vedno, da prodre. Ko je pa videla, da je osamljena, silno osamljena v stranki, je klonila. Poslanec Reisner se jo v tej dvolični vlogi izmuznil od glasovanja. Ožji glavni odbor DS in demokratski klub sta odobrila politiko g. Davidoviča. S tem je dana realna podlaga za opozicionalni blok, ker ni več nobenega dvoma, da se bo tudi širši glavni odbor DS izrekel za Davi-dovićevo politiko. S sklepom ožjega demokratskega odbora in demokratskega parlamentarnega kluba pa ni samo omogočen opozicionalni blok, marveč je storjen tudi prvi korak k reviziji ustave. Srbski demokrati, ki so povzročili pre-okret v demokratski stranki, so s tem korakom pokazali, da so znali položaj v državi in potrebe državne bolje presoditi nego radikali. Ne dvomimo, da se radikali že danes bridko kesajo, da niso izpolnili zagrebškega predsporazuma, ki bi jim bil omogočil pristop k delinitivnemu sporazumu. Danes bi Boga hvaliti, ako bi imeli še enkrat zamujeno priložnost, ki je nimajo, Vero-lomstvo jih je samo kaznovalo. Demokrati za parlamentaren sporazum. D A VIDO VI0 POOBLAŠČEN ZA PODPIS PARLAMENTARNEGA SPORAZUMA Z JUGOSLOVANSKIM KLUBOM IN JUGOSLOVANSKIM MUSLIMANSKIM KLUBOM. PRIBlCEVie IN TOVARIŠI POGORELL Belgrad, 7. marca. (Izv.) Po dvadnev-nem razpravljanju sta danes zvečer tudi ožji glavni odbor demokratske stranke in demokratski poslanski klub izvršila formalno odobritev dosodanjega delovanja Lj. Davidoviča v smeri sporazuma s strankami federalističnega bloka. Na ta način so vse v poštev prihajajoče stranko izrekle svojo principielno pripravljenost za sporazum. O tem sklepu je bil po seji ožjega glavnega odbora demokratske stranke danes zvečer izdan naslednji komunike: >Klub poslancev DS je vzel na znanje poročilo g. Ljube Davidoviča, načelnika DS, o predlogu sporazuma z Jugoslovanskim klubom in Jug. muslimanskim klubom in je po vsestranski debati na sejah 6. in 7. marca sklenil: da se predloženi parlamentarni sporazum sprejme in da se pooblašča predsednik, da ga podpiše.« Belgrad, 7. marca. (Izv.) O sejah demokratskega kluba izvemo nekatere podrobnosti, ki so za stanje v demokratski stranki dokaj zanimivi. Oba dni je govorilo 29 govornikov, dočim so ostali kratko izjavili in se v podrobnosti niso spuščali. Od 29 govornikov jo velika večina govorila v najlepšem tonu za sporazum s Hrvati in Slovenci brez ozira na levo in desno. Od srbskih članov DS je govoril proti samo bivši notranji minister T i m o t i j e v i ć, ki je podal svoje pomisleke in izjavil, da so kljub temu smatra solidarnim z vsakim sklepom, četudi se sprejme z večino enega samega glasu. Zahteva pa, da se v slučaju, da se ta politika izkaže, da ni prava, ta večina podvrže nasprotni stranki v danem momentu. Še bolj odločno v tej smeri so nastopili prečanski demokrati. To sta P r i -bičević in Budisavljević kot voditelja teh demokratov. Oba sta izvajala, da imajo demokrati na Slovenskem m Hrv?t-skem čisto poseben položaj in da zato no morejo odobravati tega sporazuma, ker nimajo nobenih garancij, da se ne bo politi-' ka tega bloka gibala v smeri revizije ustave. Oni so proti vsaki reviziji in stojijo neomajno пг. stališču centralistične vidovdan-ske ustave. Ker argumenti Svetozarja Pri-bičeviča niso napravili nobenega vtisa na prisotne, je sani Pribičevič končno izjavil, da so z navedenimi rezervami podvrže sklepom večine, da bodo on in njegovi tovariši sedeli s tem blokom v parlamentu. Vendar prosi glavni odbor DS, da naj g« s kakim preveč dalekosežntm sklepom in taktiko ne sili, dr. bi bil primoran zapustiti demokratski klub in izstopit: iz DS. Njegovemu mišljenju se, kakor rečeno, ri pridružil nihče od srbijanskih poslancev DS, razen Timotijeviča in V u k o -savljevića, temveč so vsi odobrili delovanje Davidoviča in njegovo izvajanje o potrebi sporazuma. Glasovalo se je z dviganjem roke. Vsi člani glavnega odbora DS so glasovali za sporazum, od članov poslanskega kluba pa so glasovali proti: S v e-tozar in Valerljan Pribičevič, Timotijović, Vukosavljevič in demokratski poslanci iz Hrvatske: Budi-savljević, Wilder in Kahlen-b e r g e r. Dr. L u k i n i 6, dr. K r i z m a n in Jožef Reisner, ki se jih tudi prišteva tej ekstremni centralistični stroji, niso bili navzoči pri glasovanju. Zmaga Davidoviča je torej popolna. V poslanskem klubu DS lahko Pribil Sovi« računa le na pet hrvatskih, na en slovenski iu na dva srbska glasova. Vsi ostali srbski poslanci pa so bili proti šovinistični centralistični politiki P r i-ničevića in dr. Žerjave. Popolna zmeda med radikali. Belgrad, 7. marca. (Izv.) Danes popoldne je imel radikalni klub sejo, kjer jo podal Pašič daljši ekspoze o težkem položaju, v katerem so nahaja radikalna vlada. O tem težkem položaju so govorili tudi drugi poslanci, vendar niso mogli priti do nobenega definitivnega sklepa, temveč je klub Pašića pooblastil, da naj najde izhod iz te zagate. Med radikali vlada še vedno popolna zmedenost in neorientiranost. SESTANEK VODITELJEV OPOZICIJE. Belgrad, 7. marca. (Izv.) Dr. Korošec, dr. Spaho in g. Predavec so imeli danes popoldne sestanek, kateremu se je po končani seji demokratskega kluba pridružil tudi g. Ljuba Davidovič. G. Lj. Davidović je poročal o debati in sklopih demokratskega kluba. Nato so voditelji opozicije razpravljali o nadaljni taktiki. Svoja posvetovanja nadaljujejo jutri. IZROČITEV P0VERILNIC. Belgrad, 7. marca. (Izv.) G. Predavec sc še vedno nahaja v Belgradu m bo tekom jutrišnjega dneva izročil poverilnice Radičevih poslancev prodsedništvu narodno skupščine v nadaljnje postopanje. Glede tega, koliko bo poverilnic izročil, še vedno ni padla delinitivna odločitev, temveč hoda o tem sklepali jutri šefi opozicije. ODMEVI V ZAGREBU, Zagreb, 7. marca. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se govori edino le o akciji opozicionalnega bloka. Splošno so sodi, da Nikola Pašić ne bo podal demisije tudi po verifikaciji poslanskih mandatov HRSS, marveč bo počakal prihoda Radičevih poslancev, ker da radikali smatrajo sedanje držanje HRSS samo za taktičen manever, da se prisili Pašičeva vlada k demisiji tudi brez prihoda Radičevih poslancev v Belgrad. Vlada prepričanje, da bodo radikali poskusili vse, da se do zadnjega trenutka obdrže na vladi. Glede verificiranja poverilnic se smatra, da se verilikacija ne bo zavlačevala, ker bi to ne imelo nobenega smisla. GOVORICE 0 RADIČEVT VRNITVI. Zagreb, 7. marca. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih sc govori, da se bo predsednik HRSS Stjepan Radič v slučaju po-voljne rešitve notranjepolitičnega položaja v kratkem vrnil v Zagreb. Narodna skupščina. PRORAČUN PRAVOSODNEGA MINISTRA SPREJET. Belgrad, 7. marca. (Izvirno.) Narodna skupščina jc danes nadaljevala in končala razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. Govorili so demokrat Ponovit radikal Mita Dimitrijević in pravosodni minister dr. Perič. Ko je oraenjai šerijatska sodišča, je prišlo med radikaK in bosensklmi muslimani do burnih prizorov. Po govoru dr. Perića je bil proračtio ministrstvu za pravosodje sprejet. Prihodnja seja sc vrši jutri. Ratifikacija konvencij Bolgrad, 7. marca. (Izv.) Danes je za nanje ministrstvo poslalo našemu poslaniku v Rimu vse potrebne dokumente, da jih izroči rimski vladi, in sicer tiste, ki se tičejo konvencije o poštnih hranilnicah na Dunaju, ki je bila sklonjena aprila 1922. d» bi se mogla ratificirati. Danes pa je izročil naš poslanik italijanski vladi vse potrebno za ratifikacijo konvencije, ki jc bila sklenjena aprila 1922 med nasledstvenimi državami o arhivih. Trgovinska pogajanja. Belgrad 7, marca. (Izv.) Za eksperte v pogajanjih za trgovsko pogodbo 7. Italijo je imenovan g. Ivan H r i b a r in g. V i e r-g a r t n e r, advokat na Reki. Belgrad, 7. marca. (Izv.) Danes je im<*-Ia droga sekcija sejo pod predsedstvom dr. R y b a r e v i m in je razpravljala o pravi cah konzulov. IZ ČEŠKEGA PARLAMENTA. Praga, 7. marca. (Izv.) Ministrski predsednik Švehla jc na današnji seji odgovar jal na razne interpelacijo glede zadnjih afer. Rekel je, da se slične stvari niso dodajale samo na Češkem, ampak v vseh državah vsega sveta. Korupine afere st> plod povojne morale in degeneracije, ke obsega vse narode, vse države in vse vere. STRESEMANN O NALOGAH NEMŠKE POLITIKE. Berlin, 7. marca. (Izv.) Minister zunanjih zadev dr. Stresemann je naglašal r svojem današnjem govoru, da je glavna naloga nemške politike v tem, da prepričuje antanto, da je antantina politika pogubna nele za Nemčijo, ampak za vso Evropo. Glede stroškov za zasedbo je ugotovil, da jih bo težko mogoče znižati. Nadalje je govoril v prilog priznanja mirovnih pogodb, ker vsebujejo te pogodbe tudi točk«, ki so za Nemčijo dobre. VOJAŠKA KONTROLA V NEMČIJL London, 7. marca. (Izv ) V političnih krogih so zelo zadovljni, da je veleposla-niška konferenca odobrila novi načrt za vojaško kontrolno komisijo v Nemčiji. Vlada bo tudi v Nemčiji načrt sprejela in siccr že zaradi raznih finančnih olajšav. TRGOV. POGODBA MED AVSTRIJO IN NEMČIJO. Berlin, 7. marca. (Izv.) V Berlin jr prišla deputaeija avstrijskih trgov, zbornic pod predsedstvom avstrijskega trgovskega ministra. Namen poseta je, da se čimpret začno pogajanja za sklep redne trgovske pogodbe med Avstrijo in Nemčijo namesto dosedanje začasne pogodbe. MEDNARODNO POSOJILO MA2ARSKL Fariz, 7. marca. (Izv.) Hanolaux, Robert Cecil in Bonin-Longare so danes podpisali zapisnik o dovolitvi mednarodnega posojila za Mažarsko. STAVKA BANČNIH URADNIKOV NA DUNAJU. Dunaj, 7. marca. (Izv.) Štrajk bančnih uradnikov bo kmalu končan. Principielno so se uradniki zedinili z zastopniki zavodov. Delati bodo začeli mogoče že v soboto, gotovo pa v ponedeljek. REKONSTRUKCIJA TURŠKE VLADE. Angora, 7. marca. (Izv.) Izmet paS* jc izpeljal rekonstrukcijo kabineta. Sam *» je zopet pridržal predsedstvo in zunaaje zadeve, PORAZ ŠPANSKIH ČET. London, 7. marca. (Izv.) «DailY Mafl? javlja, da so Kablli španske čete popolno« ma potolkli in ujeli 600 mož. i ш II UBlISlIO 1 Ш2Г&Д Bil S 2ШГI UfiUUDL Dr L. S.: Belgijska šola. Belgija je na glasu kot zelo kulturna država z gosto naseljenim, bogatim in omikanim prebivalstvom, čigar verska in narodna zavednost je na višku. Belgija je prehodno ozemlje, kjer se stikata dve rasi: romanska in germanska; tekmovanje med obema je poleg ugodne zemljepisne lege dvignilo deželo na sedanjo višino. Zakaj vsi trije narodi: Valonci, Flamci in Nemci so črpali iz zakladov svojih rojakov v cvetočih samostalnih državah izven lastnih meja, pri katerih so našli zaslombe in pa vzpodbude: v tem oziru je Belgija precej podobna Švici. — In kakor slovi Švica kot izborno urejena država, tako je tudi Belgija ponosna na svoje moderne uredbe, ki skušajo nuditi vsakomur, kar mu gre. Da se pri tem pozna premoč francoskega vpliva, je naravna stvar, ker je francosko govoreči va-lonski del nosilec starejše, jačje kulture. Vendar pa se jc državna nestrpnost Francije v nacionalnem in verskem oziru ustavila ob meji in dala tukaj mesta dokaj svobodnemu udejstvovanju vseh narodnosti. V času, ko se pri nas postavljajo temelji za preureditev našega šolstva, mogoče ne bo odveč, če povzamemo nekatere smernice, ki so merodajne pri vzgoji mladine v Belgiji. Govorimo predvsem o srednjih šolah, ki stoje pod javno upravo. Prvo je načelo prostosti. Svoboda tistim, ki sprejemajo pouk: izbirajo si lahko zavod, ki jim je všeč; svoboda onim, ki imajo namen, dajati pouk: dano jim je na prosto, da odpirajo šole brez kakega dovoljenja in brez dokazil učne in moralne sposbnosli. — Pouk je svoboden in se ne sme nikdar omejevati; če se le giblje v mejah zakonov. — (Zakon z dne 2. jun. 1850.) Zato imajo v Belgiji poleg državnih Sol na vseh stopnjah — od ljudske do visoke šole povsod tudi občinske in privatne šole, največ take, ki jih vodi katoliška duhovščina. Te slednje so enakopravne s prvimi, če imajo le isti program in sprejmejo državno nadzorstvo. Ko je bila vpeljana 15. jun. 1914 Šolska obveznost od 6. do 14. leta, so bile priznane proste (samostanske) šole postavljene v isto vrsto z občinskimi tudi glede javnih prispevkov in plač. Tako imate razen državnih »atenejev« (popolnih srednjih šol) in »srednjih« šol (to so trora/redne nižje srednje, strokovne in meščanske šole, združene v en tip, ki imajo poleg splošnega lahko tudi trgovske, obrtne ali poljedelske oddelke) tudi še pokrajinske in občinske ter zasebne zavode (kolegije). Nekatere izmed javnih podpira država; na sličen način pa tudi občine rade prevzemajo pokroviteljstvo nad zasebnimi zavodi ter jim nak'anjajo prostore ali denarno pomoč. Če sklene občinski svet, da ustanovi ali podpre srednješolski zavod, predloži ta sklep v potrditev stalnemu oddelku pokrajinskega sveta, v sporih pa odloča kralj. Učno osebje mora biti zavarovano za starost. Popolni kr. «ateneji« (gimnazije) imajo 7 razredov, lahko tudi dve sekciji za učence dveh narodnosti. Razdeljeni so na humanistični in moderni oddelek. Prvi se razcepi s tretjim leto mna latinski in latin-sko-grški, drugi s petim letom na realni in trgovski del. Priključena ji mej včasih vad-nica (6 let) ali tudi nižja srednja šola. Vse to se ravna i po želji in odločbi krajevnih činiteljev. In to je drugo važno načelo. Pokrajina ali občina si izbere vrsto Sole ter preskrbi in vzdržuje primerno po- slopje, opravo, učila; prispeva tudi največ eno tretjino k tekočim stroškom. Pri nižji stopnji se lahko odločijo opiraje s« na lokalne potrebe za splošno, trgovsko, obrtno ali poljedelsko šolo, pri dekliških za splošno ali za trgovsko. Tako se tudi najlažje smotreno preizkusi primernost in praktičnost zaželjenih reform, ne da bi jih počez odklanjali ali forsirali. Ti faktorji odločajo tudi, kateri jezik naj bo poleg materinščine drugi obligatni ali tretji fakultativni učni Eredmet. Celo v državnih srednjih šolah, jer imenuje in nadzira učno osebje vlada, ima glavno besedo krajevni upravni svet. Ta sestoji: 1. iz župana in prvin svetnikov, 2. iz najmanj 4 in največ 6 članov, ki jih imenuje vlada iz dvojne liste, katero predloži občinski svet. Najmanj polovica kandidatov sc izbere izven občinskega sveta. Predsednik jc po pravu župan ali njegov namestnik. Ta upravni svet se obnovi vsako tretje leto; člani so lahko ponovno imenovani. Pokrajinski namestnik more predsedovati upravnemu svetu «ateneja« aH »srednje šole«, istotako okrožni komisai pri »srednjih šolah« v občinah, ki so pod njegovim nadzorstvom. Mesto upravnega člana je brezplačno. Neodvisno od posebnih nalog, ki sc mu lahko poverijo po splošnih ali posebnih pravilnikih, je specialna pravica upravnega sveta, da izreka svoje pripombe glede knjig, ki se rabijo na zavodu, aa izrazi svoje mnenje pri nastavljanju osebja, da sestavi načrt proračuna in račune, da pripravi načrt za notranji poslovni red in c!a nadzira njega izvrševanje. Proračun, račune in poslovni red uveljavi vlada šele po zaslišanju občinskega sveta in stalnega oddelka pokrajinskega sveta. Razen tega ima upravni svet besedo pri določanju šolnine oz. oproščevanju revnih in pridnih dijakov (ta je znašala n. pr. 1. 1922 v bruseljskem »atenćju« 120 frankov, plačljivih v 4 obrokih), pri spregledu za vstop predpisane starostne dobe, pri izključitvi dijakov, pri javnih tekmovanjih in razdeljevanju nagrad, pri nastavljanju počitnic, pri stiku z domom. Ker državne srednje šole v Belgiji niso internati kot so večinoma na Francoskem — tudi tu se vidi večja prostost —, se lahko pogodi župan z dovoljenjem občinskega sveta s privatniki, ki bi hoteli vzdrževati take zavode, če se pokaže potreba po njih pri dotični srednjišoli. (Glej zakon z dne 15. jun. 1881, zlasti člen 1—5 in 11—13.) V narodno neenotni državi kot jc Belgija — šteje blizu 8 miljonov prebivalcev, po jeziku nekako polovico Romanov in 'polovico Germanov — je velikega pomena primerna rešitev narodnostnega vprašanja. S počelka šibkejši Flamci so se vztrajno borili proti zapostavljanju svojega jezika v javnem življenju in dosegli naposled v glavnem svoje pravice: od 1. 1898 dalje sta pri upravi , sodstvu in vojaštvu, oba jezika j zakonito enako priznana. Flamsko slovstvo I in časništvo se krepko razvija. Stremlje-i nje po avtonomiji je med Flamci tekom svetovne vojne pod vplivom nemške za-; sedbe še bolj narastlo. Nemška oblast je sprernenila 1. 1916 drugo državno univerzo v Gand-u (Gent) v flamsko in izvedla leta 1917 ločitev uprave po jezikovnih ozemljih. Z zmago zapadnih sil je seveda nastopila reakcija, vendar je bila z zakonom 1. 1920 predpisana za flamski del flamščina kot uradni jezik. Kar se tiče šolstva, velja danes princip enakopravnosti. Pouk se vrši na ljudskih šolah izključno v materinščini, na vadnicah se poučuje tudi drugi državni jezik, na srednjih šolah sta dva jezika obvezna (francoščina ima to prednost, da je povsod obligatna, dočim pa valonski kraji lahko volijo med flamščino in nemščino), tretji je neobvezen, v flamskih pokrajinah ter na modernih in trgovskih oddelkih va-lonskih šol so obligatni celo vsi trije (vendar sc kot tretji jezik izbere lahko tudi angleščina). Tako vidimo, da pride tudi tistih nekaj desettisoč Nemcev ob vzhodni meji na svoj račun. Politične 4* «Samouprava«, glasilo radikalne stranke, jc seveda čisto iz sebe vsled jeze, ker je SLS omajala Pašičev korupcijski režim. Zato napoveduje, da bo radikalna stranka v Sloveniji «započela boj proti klerikalizmu« in v to svrho zbrala okoli sebe vse «napredne elemente«. Ta kulturno-bojni poziv z veseljem povzema »Slovenski Narod«, ki meni, da sc vendar enkrat zopet prične zlati čas »farske gonje«, ko bo mogel zlivati na katoliško vero in cerkev svoje blagodišcčc izlive. -f Na Zdolah pri Brežicah se je ob priliki občnega zbora krajevne organizacije SLS v nedeljo, dne 2. marca, vršil shod SLS. O političnem položaju je poročal tajnik Ivan Deželak. Zborovalci so soglasno odobrili taktiko Jugoslovanskega kluba in želijo, da Jugoslovanski klub vztraja v boju za revizijo ustave. Tutankamon je te dni ušel nadzorstvu starinske komisije egiptovske vlade, se izmotal iz svilenih ovojev, ter jo ubral po aeroplanu v Ljubljano. Najprej se je zglasil v uredništvu ^Narodnega dnevnika«, kjer so se ga prisrčno razveselili in ga priporočili tajništvu radikalne stranke za Slovenijo, da ga vpiše med svoje člane. Ko so ga tam intervjuvali o njegovih političnih nazorih, so spoznali, da se popolnoma krijejo z onimi radikalne partije. Potem so mu pa potožili, da se je svet, medtem ko je on 3000 let ležal v grobu., močno izpremenil in da se n. pr, v ljubljanski občinski svet voli po splošni in proporčni volivni pravici in da ima vsak postrešček enak glas kakor n. pr, kakšen farao ali bogati veletržec. «Močno me veseli,« odvrne Tutankamon, «da ideje mojega kraljestva še niso čisto zamrle in da vidim vsaj med vami še verne naslednike političn. idej egiptovskih faraonov.« Nato je gospodom obljubil, da jim, ko sc vrne v svojo domovino, veli odpo-slati sanjske bukve, knjigo modrega vladanja in volivni red starega Egipta, ki so bile zraven njega položene v njegov sarkofag. «Po našem volivnem redu« — je še dejal gospodom — «je v mojem kraljestvu imel virilni glas tudi sveti bik Apis, pa vsi sveti biki po celi deželi, na kar ne smete pozabiti, kadar boste prevzeli vlado v Sloveniji.« — Nato se je prijazno poslovil in odfrčal nazaj v Egipt, gospodje od radikalnega odbora pa sr> zapisali njegovo ime z zlatimi črkami v člansko knjigo radikalne partije za Slovenijo, Nepoboljšljiv hujskač je «Slovenski Narod«, glasilo demokratske inteligence. V «Slovencu« objavljeno pismo obmejnega duhovnika, ki sc pritožuje nad tem, kako slabo skrbi vlada za narodne delavce, izrablja «Narod« v to, da zabavlja zopei eklerikalce«, češ, «da niti za svojo duhovščino nočejo skrbeti«. — Tako zna »Narod« grehe vlade valiti kar enostavno na ramena drugih. Sicer pa je «Narod« do danes vedno pisal, da SLS skrbi izključno samo za duhovščino, mesto da se prizadeva za ljudstvo. Ta list je v svoji zlobi tako neumen, da vedno sproti pozablja, kar je pisal. Naš »tatiček« »Slovenski Narod« nadaljuje svoja politična razmišljevanja. Ker Edmund About: 57 Kralj gora. lz francoščine prestavila K. Hafner. >Na razpolago sem vam,« sem mu rekel. »Samo prej moram še nekaj šepniti na uho Hadži Stavrosu.« Približal sem se kralju gora in sem mu rekel prav tiho: »Ne vem, čemu sem vam pripovedoval, da ljubi Fotini Harrisa. Govoril sem z njim in prisegam vam pri glavi svojega očela, da se toliko briga zanjo, kot ne bi bil še nikoli govoril z njo.« Starec se mi jo z roko zahvalil in šel sem pripovedovat Johnu svoje dogodke z Marijano. »Imenitno,« je rekel. »Zdi se mi, da roinan ne bi bil popoln, če ne bi bilo v njem prav nič ljubezni. Tukaj jo .je dosti, kar pa stvari ne škoduje.« »Oprostite,« sem mu rekel. »Vse to ni bila ljubezen. Nekoliko prijateljstva z ene, nekoliko hvaležnosti z druge strani. Vendar pa se mi zdi, da to zadostuje za pameten zakon.« »Poročite jo, prijatelj, in vzemite mene ta pričo vaše sreče.« »Vi ste to pač zaslužili, John.« »Kdaj jo obiščete? Veliko bi dal, 2e bi tnogel prisostvovati vašemu svidenju.« »Rad bi jo presenetil in jo srečal kot po naključju.« »To je izvrstna misel I Pojutrišnjem, na dvornem plesu 1 Vi ste vabljeni, jaz tudL Vabilo vas čaka na vaši mizi pri Krištodilu. Do tega časa, moj dečko, pa morate ostati pri meni na krovu, da se nekoliko popravite. Vaši lasie so osmojeni in vaše noge razmesarjene; imamo čas, da vse to popravimo.« Bilo je ob šeslih zvečer, ko nas jo veliki Čoln Fancye pripeljal na krov. Kralja gora so nesli prav do mostu; ni so več mogel pokoncu držali. Fotini se mu je vrgla v naročje s solznimi očmi. Lepo je bilo videti, da so vsi; ki jih je ljubila, preživeli bitko, toda našla je svojega očeta za dvajset let postaranega. Morda je tudi trpela vsled Harrisovo ravnodušnosti. On jo je izročil kralju s prav amerikansko priprostjo in mu rekel: »Sedaj sva zopet na čistem. Vi ste mi vrnili mojega prijatelja, jaz vam vračam gospodično. Blago za blago. Dobri računi delajo dobre prijatelje. In sedaj, častivredni starec, pod katerim blagoslovljenim podnebjem si nameravate poiskati, kar vara je še namenjenega. Niste mož, da bi so odtegnili delu.« »Oprostite mi,« je odgovoril z nekim gotovim dostojanstvom: »rekel sem z Bogom tolovajstvu in to za zmeraj. Kaj naj še delam v gori? Vsi moji ljudje so mrtvi, ra-| njeni ali razpršeni. Lahko bi dobil novih; ! toda moje roke, ki so razklale toliko glav. mi nočejo več služiti. Na mladini je sedaj, da zavzamo moje mrsto; toda ne zaupam jim, da bi si znali pridobiti mojega premoženja in moje slave. Kaj naj še napravim s tem ostankom starosti, ki ste mi ga pustili? Ničesar še ne vem; vendar pa bodite prepričani, da bom dobro izpolnil svoje zadnje dni. Moram preskrbeti svojo hči, narekovati svoje spomine. Mogoče bom tudi, če razburjenja tega tedna niso preveč izmučila mojih možganov, posvetil državni službi svoje darove in skušnje. Naj mi še Bog da zdravjo duha: proden bo minilo šest mesecev, bom predsednik ministrskega sveta.« VIII. Dvorni ples. V četrtek, 15. maja ob šestih zvečer, me je Jolm Harris v gala-uniformi pripeljal h Krištodilu. Pek in njegova žena sta me slovesno sprejela in pri tem nista mogla zatajili nekaj vzdihov na račun kralja gora. Jaz pa sem ju objel z veselim srcem. Bil sem srečen, da Živim, in vsepovsod sem videl samo pri jatelje. Moje noge so bile zopet zdrave, moji lasje oslriženi, moj želodec po-tolažon. Dimitrij mi je zatrdil, da so g. Simons, njena hči in njen brat povabljeni na dvorni ples in da je perica pravkar odnesla neko obleko v Tujski hotel. Vžival sera že vnaprej Marijanino presenečenje in njeno veselje. Kristodil mi je ponudil kozarec Santoriuskega vina. Zdelo se mi je, da pijem v lej spoštljivi pijači prostost, bogastvo in srečo. Šel sem po stopnjicah v svojo sobo; preden sem pa vstopil vanjo, sem mislil, da moram potrkati pri g. Merinayu. Sprejel me je sredi velikega kupa knjig in smo mu včeraj dokazali, da se je hudo zmotil, pišoč, da v drugih državah ni nobenih revizionistov, danes popravlja, češ, revizionisti so že, toda ne takšni, kakršni so v Jugoslaviji, »V drugih državah so opozicija udejstvuje pri vprašanjih dnevne politike, v Jugoslaviji pa vsako pozi-tivno cjelo negira.« Kar se tiče SLS, se v smislu svojega avtonomističnega programa od početka države pozitivno udeležuje parlamentarnega dela, kar ve vsak državljan Jugoslavije, samo »Narod« ne, kadar sam misli in nc planka. Saj na tretji svoji strani nc ve, kaj je preplankal iz »Samouprave« na svoji drugi strani. »Samouprava« priznava namreč, da vodi Jugoslovanski klub stvarno politiko. Kako zelo je opešala »Narodova« pamet, doka-zuje njegovo nadaljnje vprašanje, čemu SLS ne zahteva revizije ustave v ljubljanskem občinskem svetu, ampak »mirno sodeluje pri praktičnih vprašanjih ko-, munalnega gospodarstva«? — Občinski svet ljubljanski vendar nima nobene usta-ve, katero bi bilo treba revidirati! »Narod« je na to čisto pozabil. Morebiti pa se posluži te njegove duhovite politične iznajdbe demokratski klub v občinskem svetu in spravi na prihodnji seji v debato vprašanje revizije ljubljanske ustave? Azijatski lažnivec. »Slovenski Na. rod« je bral naš včerajšnji uvodnik o azi-jatski upravi, ki južnim železničarjem krati, kar jim je po ministru Jankoviču slovesno obljubila. Ker tega ne more tajiti, pa se »Narod« zateka k svoji azijat-ski metodi brezstidnega laganja in trdi, da smo pisali o azijatski državi. Namen je očiten: da bi lahko naprej natolceval in lagal, da smo proti državi, kar bi bilo dobrodošlo orožje za radikalski režim. »Narod« ni v stanu zapisati ene besede, ki ne bi bila prostaška laž in hujskanje. Prva zapoved «Jutrovcev« je: Laži! Čim večkrat se zlažeš, čim bolj se zlažeš in čim nesramneje se zlažeš, tem boljši de-mokrat si! Na naša z dokazi podprta izvajanja, da je sveta stolica bila vedno za mir in da je le za mir delala, se «Jutro* vnovič brez vsakršnega dokaza laže, da je »papež med vojno stal na strani Avstrije, Nemčije, Turčije in Bolgarije«. —. Nemški demokrati in nacionalci, verni bratci slovenskih, pa se lažejo, da je stal na strani Anglije, Francije in Amerike, seveda tudi brez dokazov! — Navada je pač železna srajca, je dejal cigan, ko ga jc sodnik vže v dvajsetič obsodil radi tatvine. Cigan mora krasti, «slovenski« demokrat pa lagati. Kulturnobojne metode «Jutra«. Glasilo dr. Žerjava, ki je še nedavno vabilo slovensko duhovščino v tabor demokratske stranke, češ da ga bo ta najbolj «šči-tila«, taisto duhovščino v svoji številki od petka na najgrši način napada. Pripoveduje med drugim, kako da jc «nek spovednik« agitiral v spovedr.ici proti liberalnemu časopisju. — Tudi če bi bil, bi bil prav storil, ker to časopisje neprestano grdi cerkev, papeža, vero in širi nemoralo. Toda pomisliti je treba, da se stvari iz spovednicc sploh ne dajo kontrolirati. Tako se lahko poljubno vsak zlaže, da je v spovednici čul to in ono, čeprav morebiti še pri spovedi ni bil. — Take so metode onih ljudi, ki se «v imenu morale« bore zoper cerkev, Falziiikacijo smo dokazali »Jutru«, ko je na podlagi »citatov« iz «Slovenca« trdilo, da je SLS »pozdravljala instalacijo ra> dikalskega režima.« — Na to »Jutro« ne more ničesar stvarnega odgovoriti in niti ne poizkuša ne, da bi nas s p r o t i d o -kazi zavrnilo. Zato pa trdi dalje, da smo «radikalski režim pozdravljali«. — Mi smo že rekli, da bi «Jutro« brez laži bilo kakor riba brez vode. papirjev. »Dragi gospod,« mi je rekel, »t« vidite človeka zakopanega v delo. Pod Ka-stijo sem našel napis, ki me je oropal veselja, da se borim za vas, in ki mu muči že dva dni. Nikoli še ni bil odkrit, prepričal sem se o tem. Nikdo ga še ni videl pred menoj; jaz bom imel čast najditelja; računam, da bom vtisnil nanj svoje imo. Kamen je majhen spomenik iz školkastega apnenca, visok 35 centimetrov in 22 širok, ki je slučajno zašel na rob ceste. Črke so iz stare dobe in izvrstno vsekane. Tukaj je napis, kakor sem si ga napisal v svoj zapisnik. S. T. X. X. I. I. M. D. C. C. C. L. I. Če se mi posreči, da ga razrešim, je moja sreča gotova. Postal bom član akademije napisov in starih listin v Ponte-Audemerel Vendar pa je naloga dolga in težavna. Antika hrani svoje skrivnosti z ljubosumno skrbjo. Bojim se, da sem naletel na spomenik iz Elev-zejskih skrivnosti. V tem slučaju bi moral morda najti dve razlagi, eno navadno ali ljudsko, drugo posvečeno ali hijerarhično. Morato mi povedati svoje mnenje o tem«. »Moje mnenje je mnenje nevedneža/ sem odgovoril. »Zdi se mi, da ste našli vodnjak, kot se jih vidi zelo dosti ob poti in da se napis, ki vas je toliko mučil, brez nadali-nega lahko takole razlaga: »Stade, 22, 1851.« Lahko noč, dragi gospod M6rinay moram še pisati svojemu očetu in obleči svojo rdečo suknjo.« Potvarjanje dejstev je stara taktika slovenskih demokratov. Tako n. pr. piše »Jutro« v svoji vćeraj§nji številki: »Po lanskih volitvah so demokrati v verifi-kacijskem odboru zastopali najpoštenejše stališče, da je treba radičevske mandate, četudi radičevci niso poslali polnomočij, pretresati na osnovi uradnih aktov in jih verificirati, odnosno, ako so sporni, o tem stvoriti zaključek ... Toda takrat so proti demokratom glasovali tudi KorošČevi in Spahovi člani verifikacijskega odbora ..« Resnica pa je čisto druga. Takrat se je v odseku razpravljalo o tem, kako postopati z mandati, proti katerim li bila vložena nobena pritožba. Dr. Kumanudi je takrat v imenu demokratov predlagal, naj te prebero vsi zapisniki tudi o nespornih mandatih. Že s tem predlogom so demokrati hoteli delati težave verificiranju. Vilder pa je potem, ko je šlo posebič za mandate onih poslancev, ki niso predložili svojih pooblastil, to je za Radičevce, le-te ostro napadel, češ, da so protidržav-ni, • čimer je imel namen provocirati iklep, da se vsi Radičevski mandati en bloc razveljavijo! Proti temu je odločno nastopil dr, Hohnjec. Nato pa je še Krizman v imenu demokratov skušal vtihotapiti resolucijo, da naj bi se Radičevi poslanci pozvali, da pošljejo svoja pooblastila še med časom, ko deluje veri-fikacijski odbor. Tudi to je imelo namen, da se pooblastila razveljavijo! Torej je ravno narobe res nego to, kar trdi »Jutro«. 0 onlsl. Murska Sobota. Kuluk. Pred nami leži se-mam kuluku podvrženih davkoplačevalcev. — Kdo so ti, nas ne zanima toliko, kakor številke, ki označujejo neposredni davčni predpie za posameznega davkoplačevalca in te številke to tako zagonetne, da moramo iskati rešitve вапје. Evo: 1. trgovka z usnjem in hišna po-sestnica Ana Gor ima davčnega predpisa Din B064.82; 2. trgovec z železnino in hišni posestnik Štefan Heklič ima predpisa Din 1970.40; 8. trgovec z železnino in hišni posestnik Josip Kardoš Din 2862.73; 4. trgovec z železnino kot najemnik in lastnik male kočice Janez Nemec Din 1329.94, 5. trgovec z mešanim blagom in hišni lastnik Samuel Heimer Din 275.32; 6. trgovec z manufakturo in hišni posestnik Aleksander Trautman Din 1644.78; 7. odvetnik in hišni lastnik dr. Janez Cifrak Din 1131.72; 8. odvetnik v tujem stanovanju dr. Ferdo Cerne Din 2142.80; 9. odvotnik v tujem stanovanju dr. Joža Goljevšček Din 36; 10. odvetnik in hišni lastnik dr. Ludvik S6men Din 1592.92; Ц. veleposestnik Szapary Din 2862.37; 12. trgovci z manufakturo Hirschl Adolf, Karolina in Kol. Din 8617.25; 18. trgovec z usnjem in hišni lastnik Bela Berger Din 2314.20; 14. krojač in prodajalec izgotovljenih oblek Štefan Majer Din 1087.54; 15. čevljar Karo! Kološa Din 6; 16, čevljar France Norčič Din 108.45; 17. go-itilničar Josip Turk in posestnik Din 2495.63; 18. tovarnar in posestnik Josip in Štefan Ben-ko 22.884.24; 19. tovarnar in posestnik ter mlinar Geza Hartncr Din 1265.31; 20. mlinar in hišni posestnik Ludvik Šiftar Din 1756.47. — Teh 20 slučajev smo napisali zato, da ljudstvo vidi, kako se odmerjajo pri nas davki. K vsemu ni treba drugega komentarja, kakor primerjati samo postavke 8. z 10., 11. s 14. ter kričeči slučaj 19. z 20., vse pa i devetnajstim — Hartnerl Ali ne bi bil g. vodja davčnega okrajnega oblastva Prelog tako prijazen in nam nekoliko pojasnil, v čem tiči vzrok tako velikih diferenc? N' čudno, če se ljudstvo razburjal — Prošnja na višji šolski svet v Ljubljani: Ze meseca septembra 1923 se je vršila uradna učiteljska konferenca za Prekmurje v Murski Soboti. Za potne stroške so dobili nekateri učitelji malenkosten predujem, nekateri pa sploh ničesar. Prosimo višji šolski svet, da nam po preteku Štirih mesecev povrne stroške, ki smo jih imeli s tem potovanjem. Dnevne novice. — Ust ustavimo prihodnji torek vsem p. n, naročnikom, ki niso poravnali za-stanka na naročnini. Nedeljska izdaja je torej zadnja, ki jo še prejmo prizadeti. P. n. naročniki, ki imajo v rokah z zastankom označene položnice, naj v lastnem interesu nemudoma dopošljejo zastalo naročnino. — V Horjulu je umrl dne 6. marca Janez Cepon, posestnik in občinski odbornik. — Rodbini našega zvestega somišljenika iskreno eoialjet — Opozarjamo znova na vzorčni vinski »ejom v Semiču dne 13. t. m. Otvoritev ob 12. uri po dohodu vlaka. Prijatelji splošno priljubljenega >Semičanac pridite v velikem številu. Lanski pridelek je po zatrdilu strokovnjakov posebno dober. Cene so zmerne (od 19 K naprej). — Občinska uprava 3. številka je izšla ln •o jo te dni dobili že vsi naročniki, ki so pravočasno poslali naročnino. Ce bi bila pri po-iiljatvi kaka pomota, naj prizadeti obvestijo opravo. Tisti, ki te številke niso prejeli, pa hočejo ostati naročniki, naj takoj pošljejo naročnino in bodo dobili tudi tretjo Številko, ker jih je še nekaj v rezervi. Naročniki naj pridno agitirajo za list. — It umetniškega sveta. Srbski pesnik Jovan Dučić. ki ie v Atenah leeacijski svetnik, je Imenovan za častnega člana Društva angleških pisateljev v Londonu; za Rusijo sta isto tako odlikovana Merežkovskl ln Gorki. — Brzojavke, ki jih pošiljajo meteorološko postaje na posamezne zrakoplovne enote, so državne bnojavke. Poštni minister je z odlokom St 4808 z dne J. februarja 1924 odredil, da naj se smatrajo brzojavke, ki jih pošiljajo meteorološke postaje posameznim zra-koplovnim enotam, za državne brzojavke, ki so zaradi tega seveda proste brzojavne pristojbine. Take brzojavke se morajo kar najhitreje odpravljati na naslovne postaje. — Telefonska naročnina za telefone, ki jih imajo časnikarji v tvojih stanovanjih. Poštni minister je z odlokom St. 5074 z dne 30. januarja odredil, da plačujejo od 1. januarja vsi časnikarji in stalni časnikarski sotrudnlkl, ki se bavijo samo e časnikarstvom, za telefone v svojih stanovanjih naročnino po razredu >h« telefonskih naročnikov, to Je v Ljubljani in Mariboru po 400 Din, v drugih krajih, kjer je več kakor 10 naročnikov, po 300 Din in krajih, kjer ni več kakor 10 naročnikov, po 180 Din na leto. — Naselitev zdravnika. V Cerknici, kjer so pogrešali skoro leto dni zdravnika, se je stalno naselil s 1. marcem t 1. kot okrožni zdravnik g. dr. Stanko Pušenjak, blvSi zdravnik na splošni in na ženski bolnici v LJubljani. — Slovenska narodna noša v Belgradu. Kolo srbskih sester v Belgradu je te dni priredilo svoj veliki ples, in sicer v slovenski narodni noši. — Padanje zakonov v Belgradu. Zadnja leta se opaža v Belgradu stalno padanje zakonov. Leta 1920. je bilo v Belgradu 2101 pravoslavnih porok, leta 1921. 1966, 1. 1922. 1613 In L 1923. samo Se 1394. V štirih letih je padlo torej število porok za 708 ali malone za 200 na leto. Pri tem pa treba vpošlevati, da je prebivalstvo Belgrada v leh letih znatno narastlo, tako da je postotek padanja Se znatno večji. Prvi hip bi se vsiljevala misel, da omejujejo sklepanje zakonskih zvez sedanje gospodarske razmere, ko «c ravno najštevilnejšim delavnim stanovom: uradnikom, obrtnikom in delavcem ne godi ravno sijajno. Dejstva pa govore drugače: L. 1923. je bilo med. novoporočćnci 277 obrtnikov, 188 državnih uradnikov, 186 delavcev, 130 trgovcev, 59 dijakov — ki ee v pretežni večini poročajo s svojimi šolskimi tovarišicami —, 52 slug, 43 bančnih uradnikov, 50 zasebnih tn občinskih uradnikov, 35 trg. potnikov, 34 ka-varnarjev, 33 inženerjev in arhitektov, 28 fl-jakarjev, 26 natakarjev, 23 nižjih in 14 višjih častnikov, 18 Šoferjev, 17 žandnrjev, 15 godbenikov, 11 zdravnikov, 7 Industrijcev, 7 lekarnarjev, 6 novinarjev; ostalo drugi stanovi. Iz tega je razvidno, da se ravno bogati sloji udtezajo zakonu. — Sodne takse po novem taksnem zakonu je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani v posebni brošuri, ki velja e poštnino vred 6.50 D. — Za obnovitev katol. Institucij ▼ Splita so darovali: Dr. A. Merhar 100 Din, Jože Rott, kaplan, 50 Din; N. N. 45 Dini Brence Janez, župnik, 20 Din; Simončič Pavel, kaplan, 15 Din; lic Andrej, kaplan, 20 Din; St. Premrl 10 Din; Anton Kovačlč, kaplan, 10 D; špendal Janez 15 Din; J. Jovan 10 Din; Kek Franc 15 Din. — Cenjenim darovalcem se iskreno zahvaljujemo in priporočamo se tudi drugim gospodom, posebno pa hranilnicam in občinam, nn katere emo se obrnili s posebno proSnjo- — DruStvo »Pavllnovlč«, — Esperanto v poštni slnžbl. Zaradi uvedbe esperanta za poštne in brzojavne slike se poprania Mednarodna esperantska zveza poštnih uradnikov. Na temelju številnih važnih podpisov namerava nastopiti na bodočem kongresu svetovne poštne Unije. — Reduciranje ministrstev v Češkoslovaški. Praški listi poročajo, da se bo število ministrov reduciralo: ministrstva za prehrano, socialno politiko in saniteto bodo spojena v eno ministrstvo, tako se boste tudi zHli v eno ministrstvo poštno in železniško ministrstvo. — Telesni ostanki Slenklevlčevl. Varšavski kardinal je d?>l svoje prlvolenje, da s« telesni os'onki slavnega poljskega romanopisca Henrika Slenkieviča poleže v vef^o spanje v kripti katedrale sv. Jnna v Varšavi. — Dobro mleko. V zagrešk' bolniSrvcl so se bolniki že dolgo pritoževali, da dobivajo slabo mleko. Na pritožbe se do'go nihče nI oziral. Ker pa pritožbe le niso ponehale, sc je bolniška uprava končno le zganila in uvedla strogo preiskavo, ki je dognala, d."» so gg. dobavitelji mleka mleku priliv* H po 30 % (t. j. za eno tretjino) .-ode. PoHclia ie na'o vsled ovadbe prijela mleknrj* Franca ^irn-kega in Milana Zve*lr* in je oba obsodila na cele — tri dni zapora! — Tajnosti kleti vojnjfkc b.MolMce v Fe'gradn, VojaSka bolnišnica v Belgradu slovi kot prilično dobro urejen zavod svoje vrste. Gotovo ie da je mnogo boljša kakor civilni zavodi te vrste v Belgradu. Neka posebnost belgrajske vojaške bolnišnice je, da ima obširne kleti, kjer shranjujejo najrazličnejši materija!. Ves materijal, kar ga naroči vojno ministrstvo za belgrajsko vojaško bolnišnico, sicer ne pride v klel vojaSke bolnišnice, ampak navadno v razne druge, zlasti trgovske kleti, toda nekaj ga vendarle pride, in kndnr rabijo tak materijal, o katerem domnevajo, da je kje v kleti, ga gredo v klet Iskat. Tako so tudi nedavno iskali neki od zdravnikov zahtevani materijal, pa ga n'»o naSU. Pri svojem Iskanju so Da nenadoma naleteli na neke ogromne zaboj«. Radovedni, kakor so že bili, so šli ljudje bližje pogledat, kaj bi utegnilo biti v teh zabojih. Mogoče je le kaj v njih, kar bi prevzela tvrdka Verižnik & Co.7 A kdo naj opiše dolge obraze v svojih najlepših I upih razočaranih ljudi, ko so naSli v zabojih same knjige! In vrhutega še pisane v jeziku, ki ga nihče ne razume in v oni nesrečni la-tinicil Ljudje so jezno odšli in zaničljivo pripovedovali zdravnikom nekaj o knjigah v bolniški kleti, ki ih je kar na kupe. Ko pa so šli zdravniki ogledovat silne knjižne zaklade, so se prepričali, da so to knjige, ki so jih darovali dobrotvorni Angleži uničeni Srbiji pred Štirimi leti! Med knjigami so naSli dragocene literarne zaklade. Knjižnica v bolniški kleli je namreč obsegala vsa mogoča znanstvena dela britanskega muzeja in razne učne publikacije oksfordske in cambridske univerze. Tu so našli nekaj staroegiptskih rokopisov, dalje učne knjige, od katerih stane samo ena danes 40.000 Din v gotovini, redko zbirko angleških narodnih pesmi, razne redke izdaje londonske kulturne družbe itd. Posebno mnogo je bilo raznih knjig »gospodarske vsebine — namenjene mogoče našim finančnim ministrom — ki so pa do malega vse strohnele, kar ne pomenja za jugoslovansko valuto nič dobrega. Vse te književne zaklade so odkrili danes no dobrih štirih letih v kleteh belgrajske vojne bolnišnice. Knjige so bile namreč odposlane iz Anglije leta 1920. in so priSlc v Belgrad šele leta 1921. V neki knjigi pa so našli pisemce, кјег sc spremljevalec zabojev opravičuje, da je bila pot tako dolgotrajna in prosi oproščenja za zakasnitev . . , Če bodo Angleži brali v belgrajskl »Politiki« to zgodovino svojih knjižnih pošiljalev v kraljevino SHS, bodo mogoče spremljevalcu bodoče pošiljatve naročili pred odhodom, naj se nikar ne opravičuje, ampak naj zaboje s knjigami raje kar lepo odda direktno v klet vojaške bolniSnice v Belgradu. Če tam polovica knjig strohni, nič ne d6, polovica jih bo Sc vedno porabnih, tudi po desetih letih . . . — Gospa ministrka. Prišla je v Stari Be-čaj, ki jc lepo mestece v Vojvodini. Lepo in mirno mestece, kakcrr Ljubljana v postu. Meščani delajo, trgujejo, pijejo staro vino in spe. Edina zabava jim je kino. Tako žive mirni Bečejci dan za dnem. Njihovo mirno življenje pa je naenkrat zmotila radostna vest, da sc nahaja med njimi prava in resnična gospa ministrka. Tako gospo je treba dostojno sprejeti tn pozdraviti. V ta namen so se pričele tako po prihodu gospe minlstrke, — ki je mimogrede omenjeno takoj po svojem prihodu obolela in ležala v najlepši sobi najlepšega hotela v Bečeju, — velike priprave. Vršile so se dolge debate, kdo bo gospo mfnfstrko pozdravil, kdo ji bo napil, kdo bo sedel na njeni levici, kdo na desnici pri slavnostnem banketu, kajti brez banketa stvar v Bečeju ne gre. Sreski načelnik se je priSel osebno poklonit gospej ministrici in je naročil vsem podrejenim organom, naj ji gredo v vsem kar najbolj mogoče na roko. In ko je zvedel gospod načelnik, da gospa ministrka zbira prostovoljne prispevke za -»ratnu siročad srp-sku«, je namignil vsem podrejenim občinam, da mora biti »prilog« jako izdaten. In tako je gospa ministrka »-počastila« s svojim obiskom vse urade, obletala vse trgovce, oblju-bovala Mažarom vladno podporo in Srbom radikalsko pomoč itd., dokler ni prišel Iz Belgrada brzojav, v katerem nofran)e ministrstvo svari pred neko »hohstaplerko«, ki pa je nosila e seboj v žepu priporočilno pismo in legitimacijo s podpisom notranjega mini-starstva v Beogradu! Koroške !ШIce. k Borba za enakopravnost. »Karnten den KSrntnernl« To geslo so bili postavili Nemci za ljudsko glasovanje, Korošec in samo Korošec bodi gospodar na KoroSkem. Slovenci so jim bili tedaj bratje in rojaki, s katerimi hočejo braniti skupno zemljo na življenje in smrt. Na ta način so premotili premnogega slovenskega Korošca, da je glasoval za »Koroško«. Po glasovanju sc je sevedn muzlka na KoroSkem kmalu temeljito izprerr.enila; Slovenci »o morali zopet v kot in nad njimi vihtijo svoj bič ne samo domači Nemci, ampak tudi številni pritepenei, ki jih je privabila na KoroSko »bojna fronta«. Med njimi je tudi spodnjcStaJerskl renegat Ammann, ki je nedavno na nekem zborovanju v Zgor. Rožu nesramno napadal slovensko stranko in ji odrekal vsako pravico do obstoja. Sel je tako daleč, da je gonil Slovence, ki se nočejo ukloniti germnnizaclji, enostavno iz dežele. Na sodiščih se kroji pravica z nemškonaclo-natnimi škarjami, ljudske šole so domena ncmškonacionalnih strank. — »Mesto da bi ustregel željam slovenskega prebivalstva in vpeljal poučevanje slovenščine na »utrakvi-sličnih«,v resnici že popolnoma nemSkih šolah, je izdal deželni šolski svet na vsa šolska vodstva odlok, s katerim odreja Solnrske zbirke za Sulvereinskc Sole ob jugoslovanski meji na KoroSkem in Štajerskem. Tako razumevajo koroSke oblasti določbe mirovne pogodbo o varstvu manjSin. Ponemčevanjc starodavnih slovenskih župnij se nadaljuje, ker vlada .zabranjuje povratek slovenske duhovščine in niti vseh tukajšnjih slovenskih duhovnikov noče nastaviti (slučaj (. g. prosta Llmplnal!« — Tako piše zadnii »Koroški Slovenec« štajerske novice. š Prevrat 1918. Prevratne dogodke v Ma-, riboru in tik ob naSi severni narodni meji na Štajerskem, v Prekmurju iu v Mežiški dolini bom popisal v posebni' knjigi. Pozive za podrobne podatke som poslal osebam, katerih požrtvovalno dolo Iz onega časa ml je osebno znano. Morda sem nehote vendar koga pregledal. Kdor torej ni dobil takega poziva, pa so je vendar udeležil ob prevratu v gori omenjenem ozemlju osvobojevalne akcije in bi hotel prispevali s kakršnimkoli poročilom iz ono dobe, naj mi to naznani, da mu pošljem okrožnico z vprašanji. Prevrat pa je seveda potresel na Slov. štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini tudi mesta in druge podeželsko kraje, ki sicer niso bili v Deposredni bližini današnjo državno meje, a se je po odločnem nastopu našega življa v njih vendar mnogo izpromenilo nam v dobro. Dasi takim krajem vsled nedovoljnega gradiva ne kaže posebej obelodanjati svojega prevratnega dela, bi bilo vendar škoda, da se pozabi požrtvovalni trud posameznika, ali celo občine. Tudi zadevna poročila po novinah iz prevratne dolws so večinoma pomanjkljiva in še ta zdaj že iz spomina. V dosego celotnega pregleda tukajšnjega prevratnega gibanja nameravam tudi to gradivo — sevedu ako in kolikor gu pravočasno dobim — vplesti v istočasne zgodovinske dogodke na naši severni meji in prosim vse državne, občinske in župnijske urade, šolska vodstva, društvn in sploh vse, ki želijo, da se njihovo delo očrta: naj pošljejo potrebne podatke na moj naslov v Maribor do 15. aprila 1924. Posebno naj poročevalci omenjajo prevzetje uradov, narodne svete, narodne straže, shode itd. Neobhodno potrebni so mi zapisniki in uradni spisi narodnih svetov. Po vporabi jih bom vrnil, ali pa — seveda z dovoljenjem lastnikov — oddal z drugim dobljenim gradivom v hranitev Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Poročila naj bodo popolnoma nepristranska in naj jih podpiše več oseb, ako le mogoče take. ki so sodelovale ib prevratu. Dobrodošle mi bodo fotografije, slovenski in nasprotni tisk onega časa (letaki, lepaki, časopisi), sploh vse, kar je v zvezi z našim osvobojenjem. Imena poročevalcev hom navedel v knjigi med viri. — General Maister. S županski tečaji na Štajerskem. V nedeljo, dne 9. marca, se vrši županski tečaj v Ptuju za ptujsko okrajno glavarstvo, naslednjo nedeljo pa v Celju za celjsko okrajno glavarstvo. š Strokovna zveza v Rušah V Rušah sc vrši v nedeljo, 9. t. m., ustanovni občni zbor Strokovne zveze. Delavstvo karbidne tovarne se za novo organizacijo zelo živahno zanima ter ima Strokovna zveza izgled za velik razmah med ruškimi delavci. š Razstava gra/lbonih načrtov. Kakor zna» no, je Kreditna in stavbna zadruga >Mojmir« v Mariboru sklenila od 9. do 16. marca prirediti v veliki kazinski dvorani razstavo grad benih načrtov s posebnim ozirom na cenene, praktične malostanovanjske hiše, samske do rnove, dom za reveže, dom za tuberkulozne in domove primemo tudi za obrtnike z delavnicami v hiši. Ker se žele te razstave udeležiti tudi vnanjl intereaonti, se je otvoritev preložila od 9. na 16. nmrca z zaključkom 25. marca. Prijave so sprejemajo do 1,6., načrti тл otvoritev do 13. marca; med časom do zaključ-ka tudi pozneje dospeli načrti, ako se pravočasno prijavijo. Udeležba je prosta posebnih pristojbin in prost je tudi obisk razstave. Pc otvoritvi se vrši istotam prvi občni zbor zadruge »Mojmir«. š Požar. V nedeljo, 2. t. m., zvečer je izbruhnil v hiši kmeta Feliksa Kranvogla v Sp. Voličini požar. Ogenj jc popolnoma uničil hišno poslopje. Požar jc nastal vsled neprevidnosti pri pripravah za gostijo, ki bi s* imela vršiti naslednjega dne v hiši omenjenega posestnika. š Razpečevanje ponarejenih kolkov. Mariborski policiji se je posrečilo izslediti družbo razpečevalcev ponarejenih kolkov. Aretiranih je pet oseb, med njimi tudi neki carinik Krstič, ki je prišel v Maribor iz Srbije, ki pa je začel poleg carinske službo iudi z dobronosečo trgovino s ponarejenimi kolki š Prepovedana igralnica. Na Glavnem trgu v Mariboru je stala več tednov neke vrste igralnica, pri kateri so igrali s stožcem, visečim na vrvici, podirali majhne keglje ter igrali za razne predmete, katere je imcjitelj igralnicc zastavil. Za igro je moral vsak plačati naprej gotovo svoto. Za reveže je bila ta igra pravi haza.rd in se je dan za dnera kar trlo ljudi okrog igralnice. Sedaj je mestni magistrat igralnico ukazal odstraniti. š Mladi tntici. Dno 23. februarja je pripeljal voznik trgovcu Kortlinarju pri Sv, Marjeti na Dravskem polju več sodov vina ter 50 litrov vsebujoč sodček žganja. Voz jc pustil nekaj časa na ccsti; ko se je vrnil, je opazil, da jc izginil sodček z žganjem. Vse iskanje je bilo brezuspešno, dokler sc. ni javil neki fant, ki je slišal pri Kalčifcevih iz sosedne vasi govoriti o ukradenem sodčku, da je bil zelo težak. Orožniki so tukoj izvršili preiskavo pri Kalčlčevih in so v resnici našli sodček, že napol izpraznjen. Ukradli st" ga 19letni deklini Roznlija Rodolič in Mar. Kaldič. Pridobivaite novih naročnikov! Gospodarstvo. Tanko J o v a n : Trgovska pogodba z Italijo. KATERIM ITALIJANSKIM PREDMETOM TREBA ZABRANITI ODNOSNO OTEŽITI PRISTOP NA NAS TRG. (Dalje.) Sadje. Sadjarstvo je pri nas v Sloveniji telo lepo razvito. Produkcija ne samo lahko krije našo potrebo, ampak nam omogoča izvažati velik del v tujino. Izvoz sadja v dobri letini moremo ceniti na 2.000 vagonov. V našem lastnem interesu je, da omogočimo izvoz sadja v tuje države, a nasprotno da onemogočimo uvoz iz tujine. Pri našem izvozu Italija ne pride v poštev, a v slučaju svobodnega uvoza bi se mogla pojavili kot konkurent. Radi tega moramo delati za to, da se tuja konkurenca onemogoči z visokimi carinami. Zadostna carina na navadno sadje t. j. jabolka in hruške, je maksimalno 1,00, minimalno 50 Din za .100 kg. Eno Izjemo vendar moremo dovoliti z obzirom na zaščito slovenskega življa v Julijski Benečiji. Za kraje okoli Vipave in okolico Gorice je bila Slovenija vedno dober trg. Ker so danes ti kraji priključeni Italiji, bodo utrpeli laški kraji pri izvozu zgodnjega sadja ogromno škodo. Na drugi strani Sloveniji primanjkuje zgodnjega sadja, n. pr. češenj in marelic, a prometne razmere ne dopuščajo dovoza iz Bačke. Z uvozom zgodnjega sadja torej naši interesi ne bi bili preveč oškodovani, a dovoz sam z ozirom na ne preveč veliko potrebo Slovenije, ne bi mogel imeti zlih posledic za sadjarstvo v obče. Radi tega moremo dovoliti italijanskemu zgodnjemu sadju pristop na naš trg in to za češnje do 30. maja, a za breskve do 30. julija. Dovoljenje je treba smatrati kot koncesijo Italiji. Carina na češnje maksimalna 10 Din, minimalna 25 Din; breskve maksimalna 20 Din, minimalna 10 Din. Južno sadje. V tej točki prihajajo v poštev limone, pomaranče, granatna jabolka, mandelji, smokve, oliva, suho grozdje in začimbe. Ker imajo našteti predmeti večinoma značaj luksuza, a z druge strani jih moremo v veliki meri nabavljati v državi sami, moramo jim otežiti dohod na naš trg. Carina mora biti na suho grozdje, ki se pri nas ne predeluje, maksimalno 50 Din, minimalno 30 Din; pomaranče maks. 30 Din, min- 20 Din. Limone, ker se uvajajo v prvi vrsti za bolnike, a jih sami nimamo v državi, so osvobojene carine; za vse drugo tu ne omenjeno južno sadje maks. 200 Din, min. 100 Din. Carine vključujejo tudi davek na poslovni promet. Sočivje. Sloveniji in zapadni Hrvatski primanjkuje sicer zgodnjega sočivja in baš za ta predmet so naši kraji dober trg za Italijo. Ker je produkcija v Bački ogromna ln se ne more zgodnje sočivje smatrati več kot luksuz ampak kot hranivo, moramo italijanskemu eočivju zabraniti pristop na naš trg. Prepoved naj se izvrši z utrditvijo visokih carinskih postavk in drugih predpisov glede uvoza. Kakor so Amerikanci pred vojno zahtevali radi uvoza sadja in sočivja na njihove trge, da se uvoz more dovoliti samo v njihovi embalaži, tako moremo tudi mi zahtevati iste ukrepe. Ako Italija uvaža sadje in sočivje, more to vršiti samo paketirano v naši embalaži. Carina: Zeleno sočivje maksim. 50 Din, min. 40 Din. Soljeno, kuhano v konzervah ali drugače pripravljeno maks. 200 Din, min. 100 dinarjev. Sir. V našem interesu je, da otežujemo dostop na naše trge vsem onim proizvodom, katerih doma dovolj velike množine pro- duciramo. Sirarstvo je pri nas dosti razvito, proizvaja se sir dobrih pa tudi finih vret, a vsi pogoji so dani, da se ta panoga naše agrarne produkcije razvije toliko, da nam ni treba nobenega uvoza več. Stati moramo radi tega na .stališču, da zabranimo dovoz sira iz tujine. Italija proizvaja posebno fine vrste sira gorgonzola in parmezana na naš trg. Z uvozom teh vrst sira Italija sicer še ne konkurira naši sirarski industriji, toda uvoz more v.eudar preprečevati razvoj našega sirarstva. Dovoz sira iz hijine moramo oteževati. Tudi ako dovolimo uvoz, moramo to dovoljenje smatrati kot koncesijo, dano Italiji, za katero moramo zahtevati protikoncesijo. Protikoncesija bi bil svoboden uvoz mleka in sira iz naše države na italijanski trg. Carina za sir maks. 200 Din, min- 50 Din. Mesni izdelki. Radi izvoza živine se sicer nimamo bati konkurence od strani Italije, ki je sama v tem pogledu pasivna in navezana na uvoz iz naše države. Mesna industrija je v Italiji zelo razvita. Italija izvaža razne fine klobase, mortadelo, konzervirano meso itd., torej predmete, ki jib ne samo da moremo sami doma "proizvajati, ampak katere moJ remo v veliki meri izvažati. Radi tega je upravičeno udariti na vse te predmete tako visoko carino, da s tem absolutno zabranimo uvoz. Carine: za suho meso in klobase maks. 400 Din, minim. 300 Din; mesne konzerve maks. 800 Din, min. 500 Din. Carina: za suho meso iu klobase največ 400 Din, najmanj 300 Din; za mesne konzerve največ 600 Din, najmanj 500 Din. g Kolkovanje trgovskih knjig po novih določilih. V trgovskih krogih so nastali dvomi, ali se tarifna postavka 167. novega taksnega zakona, po kateri se pobira za potrditev (parafiranje) trgovskih knjig, ki se potrjujejo po zakonu, za vsak list taksa po 1 Din, odnosno 50 para, nanaša tudi na Slovenijo, ali pa le na one pokrajine, v katerih so v veljavi trgovski zakoni, ki predvidevajo obligatoričuo sodno potrjevanje trgovskih knjig po analogiji §11. trgovskega zakona bivše kraljevine Srbije, češ, da se trgovske knjige v Sloveniji po zakonu ne potrjujejo, ampak jih davčni uradi le kolekujejo. Da prepreči napačno izvajanje zakona in obvaruje svoje interesente pred kazenskimi posledicami tega zakona, se je Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo obrnila na finančno delegacijo v Ljubljani, ki je glede kolkovanja trgovskih knjig odločila nastopno: >Po določilu v točki 2 člena 145 taksnega ln pristojbinskega pravilnika je plačati takso postavke 167 taksne tarife hidi za potrditev knjig, ki jih po zakonu ni treba potrditi, katerih potrditev pa zahteva kdorkoli. Potrditev v zmislu zakona obsega, kakor je z določb pod točkami a in b tar. postavke 167 posneti, tudi pri nas običajno uradno parafiranje. Ako kdo predloži svoje trgovske knjige, da se mn v zmislu ministrske naredbe dne 9. aprila 1850, drž. zak. št. 137 uradno parafirajo, mora torej tem povodom vsekako plačati takso postavke 167 taksne tarife.« ^g III. redni občni zbor Obrtne banke v Ljubljani bo dne 27. marca 1924 ob pol 11. uri dopoldne v posvetovalnici Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Na tem občnem zboru se predloži bilanca za leto 1923. 1291 g Vsem delniškim družbam s sedežem v Sloveniji! Delniške družbe s sedežem v Sloveniji (S Prekmurjem) se poživljajo, da pred-lože nadzornemu oblastvu tekom 14 dni, potem ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) za preteklo poslovno leto in od družbinega vodstva overjen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zaključek morajo ob- javiti družbe z delniSko glavnico večjo nego en milijon dinarjev v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v Službenih Novinah v Belgradu, in sicer z navedbo višine in izplačila dividende. g Prijave dolgov in terjatev v tujih valn-tab in v zlatu, nastalih pred dnem 1. marcem 1919. V Uradnem listu št. 16 z dne 19. februarja 1924 objavlja ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek za kreditne naprave in zavarovanja v Belgradu poziv na vse fizične in pravne osebe v tuzemstvu, naj v lastnem interesu takoj prijavijo svoje dolgove in terjatve, ki jih imajo iz časa pred 1. marcem 1919 v tujih valutah ali v zlatu — izvzemši avstro-ogrske krono — proti fizičnim in pravnim osebam v avstrijski republiki. Prijave se morajo poslati naravnost gornjemu oddelku ministrstva za trgovino in industrijo z nastopnimi podatki: 1. Upnikovo in dolžnikovo ime in njiju priimek, nadalje naslov enega ali drugega; 2. valuto in znesek dolga ali terjatve; 3. obrestno mero; 4. kdaj je dolg (terjatev) nastal? kako? na kakšne činjenice se opira in kdaj so nastale te činjenice; 5. kaj služi za kritje dolga; 6. ali so se vršila doslej pogajanja za poravnavo dolga (poplačilo terjatve) in s kakšnim uspehom; 7. vse druge važne podatke. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo opozarja vse interesente na ta poziv z vabilom, da ji zaradi pregleda in informacije pošljejo prepise svojih predmetnih prijav. g Mariborski sejem Na zadnji živinski sejem jc bilo prignanih: 11 konj, 5 bikov, t75 volov, 229 krav in 3 teleta. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 13—16.25 Din, poldebeli 11—12.25, plemenski voli 10—11, debele klavne krave 11 do 12.50, plemenske krave 11—11, krave za klobase !)—10, molzne krave 11—13.25, breje krave 11—13.25, mlada živina 11—12.50. — Mesne cene v Mariboru so sleedče: volovsko meso I. 25—27 Din, II. 22—24, meso od bikov, krav in telic 19—20, teletina 28—32, svinjsko sveže meso 30—40 Din. g Tržne cene v Zagrebu. Meso: govedina zadnji del 28 Din, sprednji del 27 Din, svinjina 35 Din, sprednji del 32 Din. Par piščancev 75—150 Din, purani po 175 Din, goske od 150 do 237 Din, Zelenjava: zelje 2.50—3.50 Din, pesa 2.50—3 Din, por 3 Din, kajfijole 12 do la Din, krompir po 1.75 za kg. Mleko 3.50 Din za liter. Surovo maslo 60—70 Din kg, sir 7 do 8 Din. g Ziini trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 332.50 Din, ječmen 320 Din, oves 245 Din, Koruza 245— 250 Din, pšenična moka št 6 310—330 Din, št 7 270 Din, otrobi 190 Din. g Evropska konferenca za vozne rede. Po poročilih listov se bo vršila evropska konferenca za ureditev voznih redov v Niči. BORZA. Curih, 7. marca. (Izv.) Devize: PeSta 00075, Berlin 000127—000130, ItaUja 24.68—23.73, London 24.84—24.86, New York 578.13—578.5, Pariz 22.C0 do 22 70, Praga 16.70—16.73, Dunaj 00081 lA, Bu-karešt 3.00—3.10, Sofija 4—4.15, Beograd 7.18 do 7.23. — Valute: nem. avsir. krone 00C.82. Zagreb, 7. marca. (Izv.) Devize: Italija 343.75 do 346.75, London 344.75—347.75, New York 79.80 do 80.80, Pariz 3.20-0.25, Praga 232—235, Dunaj —11.33 do —1153, Ziirich 13.91—14.01. Valute: amer. dolar 78.87—79,8. Ij Pogreb ponesrečenega g. Ern. Reicha, ki so ga včeraj pripeljali iz Mainza v Nemčiji v Ljubljano, bo v soboto popoldne ob štirih popoldne z glavnega kolodvora na pokopališče pri Sv. Križu. lj Iz magistralne gremijalne seje. Gremi-jalna seja mestnega magistrata se je vršila pod predsedstvom g. župana dr. Perlča ▼ pe tek. 7. t. m. Iz seje poročamo sledeče: Er rnanu Alojziju se prošnja za podelitev ko d cesije za avtomobilno prevažanje odkloni. G. podravnateli Lauter poroča, da je zadeva Magdalene Krisch radi gostilniške obrti ere jena, — Na predlog g. podžupana dr. Stanov-nika se sklene priporočiti obč. svetu, da se podeli meščanstvo prosto taks bivšemu obč, svetovalcu g. Jerneju Šerjaku in SoLsk. rav natelju g. Josipu Cepudru, ki praznuje dt\e. 13. marca t. 1. svojo 70letnico, — Na županov predlog se nadalje sklene priporočiti podelitev meščanstva mag. slugi Nikolaju Rusu in vpokojenimu mag. pis. ravnatelju Jern. Bo!-tarju. Tudi se priporoči obč. svetu prošnja Zveze krovcev, da se podeli meščanstvo g. Petru Habicht.u. — Mag. rač. ravnatelj gosp. Vole predloži 459 računov o prejemkih iu izdatkih, ki se potrdijo in dovoli izplačilo. --Uporabna dovoljenja se dovolijo; Fr. Stupici za novo vilo v Knezovi ulici, Ivanu Vizintmu za novo vilo v Močnikovi ulici, Ani Erker za novo skladišče v Slomškovi ulici. Trboveljski družbi za palačo na Aleksandrovi cesti, Sili-Cerar za novo skladišče na Sv. Petra cesti 49, Zalokar-Novaku za novo hišo za Bežigradom, Tvornici učil za novo tovarno v Linhartovi ulici, Mestni občini za dve novi stanovanji in dve delavnici poklicnih gasilcev pri Mestnem domu, Ani Verlič za novo vilo na Bleiweisovi cesti, Francu Mikliču za podstrešne sobe v Kolodvorski ulici, tovarni za klej za novo hišico z delavskim stanovanjem, — Stavbna dovolila so se izdala: Justi Piščanec za pralnico v Škofji ulici, Slogradu za peč za emajliranje na Frankopanski ulici, tvrdki Ing. Dukič & drug za odprta šupo v Bohoričevi ulici proti preklicu, Mariji Favai za delavnico za brušenje stekla v Kolodvorski ulici, dr. Msglerju se nazidek na pritlično stavbo ob Miklošičevi cesti odkloni in istočasno prekliče že izdano stavbno dovoljenje dr. Pogačniku, Franc« Zornadi se dovoli zgradba visokopritlične hišice ob Ilirski ulici, Pavli Pleterski se dovoli zgradba visokopritlične hišice ob Kory1kovi ulici, obema poslednjima pa le pod pogojem, da bodo hišo tako zgrajene, da jih je mogoče kesneje za eno nadstropje dvigniti. Francetu Živcu se zgradba zidarske delavnice med vilami na Prulah odkloni. Predstojništvu hiralnice ce dovoli proti preklicu zgradba novih svinjakov, tvrdki Hydra. tovarni akumulatorjev se dovoli zgradba delavnice ob cesti na Južno železnico na zemljišču Zadružne zveze. — Iz referata g, tržnega nadzornika poročamo: Mariji Kavčič se prošnja za prodajo kave in čaja na trgu odkloni, enako se odklonijo prošnje Helene Majdič za prodajo zelenjavr v kmečki vrsti, Ivanu Lipahu za prostor n« Vodnikovem trgu za mesarsko obrt, Antoniji Trtnik za prodajo sadja, Antonu Sagmeisterju za mesarsko stojnico na trgu v Spodnji Šiški, Mariji Mežnar za prodajo raznih živil na drobno. — Štefaniji Florjančič se dovoli prepis stojnice Franje Sršen za prodajo masla. Mariji Pipp se dovoli prodaja sadja na trgu in Mariji Polajnar prodaja kuhinjske posode na trgu. — Odkloni se prošnja Viljema Gothr za prodajo krtač na zelenjadnem trgu, Mariji Polajnar se zavrne prošnja za preselitev stoj-nine iz Krakovskega nasipa na Vodnikov trg, Jožefi Cepuaer se prodaja slaščič. in kruha, odkloni, enako tudi prošnje Antonije Javk za prodajo čipk, Hinku Šimencu za prodajo ščetk in čopičev v Šolskem drevoredu, Pavli Novak za prodajo raznih prostih predmetov« Mariji Jalen za izvrševanje branjarije v baraki na Vodnikovem trgu, Mariji Žnidarštč za prodajo perutnine. Jerneju Sešku r.e dovoli prodaja galanterije v Šolskem drevoredu, Adelgundi Švajcer se dovoli v njeni stojnici 'Anton Lajovic: čičerinovi programi. V naprej je bilo pričakovati, da bo del naše publike, mogoče celo znaten del, napačno razumel moja izvajanja, priobčena v »Slovencu« prejšnji teden pod naslovom >Misli o kulturnem tipu germaniziranega Slovenca«. To se je v resnici tudi zgodilo. Veliko ljudi je moja izvajanja sprejelo tako, kot da bi jaz mogoče hotel izpodriniti dr. Čerina z njegovega mesta vojaškega kapelnika in to mesto zasesti sam. Mnogi ljudje so smatrali, da gre za popolnoma oseben napad, zopet drugi so moj članek razumeli tako, da hočem dr. Če-rinu očitati, kot da je on politično orijentiran nemškutarsko. Zdi se mi, da je dr. Čerin čutil možuost oziroma celo verjetnost da se bo moj članek tolmačil, kot da mu očitam politično nemškutarstvo in zalo je prvi moment v •vojem »Poslanem« tudi tako vehementno reagiral, prav čuteč, da bi bil očitek političnega nemškutarstva zanj v sedanjih časih lahko skrajno nevaren. Kakor kaže njegov današnji odgovor v »Slovencu« pod zaglavjero »Moji programi«, se je med tem prepričal, da je bila njegova prvotna impresija o namenih mojega članka napačna. Prav veseli me, da je spoznal v kratkem času med njegovim »Poslanim« in pa med njegovim današnjim člankom, da ne eksistlra tista klika, katera hoče njega ln njegove koncerte uničiti, kakor je to mislil v evojem »Poslanem«. V svojem današnjem Članku sicer še misli, da mu hoče moj članek vzeti njegovo Dnjsvetejše, namreč njegovo narodnost Ko se bo ie bolj pomiril, upam da bo tudi v to smer spoznal svojo zmoto, namreč da mu nisem hotel jemati njegove narodnosti, ampak da sem jo hotel le okrepiti. Sicer se mi zdi, da se je dr. Čerin s trditvijo, da mu hočem vzeti njegovo narodnost obračal na tisti del publike, ki je zmotno moj članek smatral kot za očitanje političnega nemškutarstva in zato razumem, da je tej publiki nasproti, smatral dr. Čerin z zafrkljivostjo zvezan način zagovora za učinkovit vsled česar preko njegovega zafrkljivega uvoda preidem na dnevni red. Zakaj meni gre za resno stvar. Na nepoučeno publiko bi v dr. Cerinovem zagovoru najbolj utegnila učinkovati dr. Če-rinova statistika iz njegovih programov, katera je zmožna v tej luči, kakor jo prikazuje dr. Čerin, mene pokazati kot človeka, ki je očitno in zavestno delal krivico dr. Čerinu. Zal mi je, da moram dr. Čerinovo statistiko nekoliko korigirati kot netočno in še bolj žal mi je, da rezultat za dr. čerina ne bo ugoden. V Vvojem »Poslanem« priobčenem v »Jutru« je dr. Čerin med drugim trdjl, da je on v letih 1920—1924 izvajal v svojih koncertih 14 slovenskih del in pa 16 nemških. V današnjem njegovem članku se je statistika že spremenila, tako da registrira dr. Čerin Д2 slovenskih skladb in 18 nemških. Toda tudi to ni točno. Ker nimam dr. Čerinovih programov na razpolago, ne morem kontrolirati njegovih navedb glede nemških in tujih skladb Kontroliram ga lahko lz spomina le glede slo venskih skladb. Giede slednjih pribijem, d ! dr. Čerin ni izvajal ne od Škerjanca, ne od Ravnika in ne od niene nikake orkestralna skladbe, tomv oč sc jo dede nas treh šlo go- tovo samo za kake pesmi, ki jih je v njegovem koncertu pel kak pevec ali pevka, če se prav spominjam ga. Thierryjeva. Ne glede na to, da je za program odpetih pesmi odgovoren dotični pevec, ne gre v statistiki šteti takih drobnih pesmic z jednako pezo, kot pa recimo kako Brucknerjevo simfonijo ali pa celo Bachov »Basijon». Glede Parme se ne morem točno spominjati, ali je šlo za kako orkestralno stvar, ali samo za kako pesem. V dvomu ga štejem Čerinu v dobro. Glede Adamiča stoji, da je dr. Čerin izvajal samo dvoje njegovih del, namreč »Tatarsko suito« in pa su-ito »Iz moje mladosti«. Potemtakem je torej dr. Čerin izvajal samo osem slovenskih del, če mu tudi dvomnega Parmo štejem v dobro. V čerinovi statistiki mi ni razumljivo, kako pride do 21 slovanskih skladb, zakaj njegova na drobno našteta slovanska dela dajejo samo številko 15 ln ne 21. Grupacija programov v slovanske, nemške in tujerodne je jako enostavna in za dr. Čerina ugodna, toda ni pravilna. Rusi pome-njajo габе veliko, individualno glasbeno kul-luro, ravno tako Čehi, ravno tako Poljaki, j T cenami navzdol, pri čemur riskira-ta mnogo nasprotstva pri svojih tovariših. Kupujoče občinstvo pozdravlja z zadovoljstvom ta korak v nadi, da bo čimpreje sledilo tudi znižanje oslalih vrst mesa, ker so ceno pri pro-ducentih itak silno padle. lj Nepovabljeni pivci. Na Mestnem trgu (ma vdova P. F. v zatišju pod gradom skromno točilnico vina. Z njenimi dohodki se za silo preživlja. Umevno je torej, da z vso skrbjo pazi na klet, v kateri ima ehranjen vir svojih dohodkov. Za vsiiko kapljo se klet posebe odklene, vino natoči in klet zopet zaklene. Silno pa ee je vdova včeraj prestrašila, ko je hotela Datočiti iz popolnoma polnega soda, pa je bil čisto >izsušen<. Neznani zlikovci so hodili s ponarejenim ključem ponoči v njeno Uet pit, i čemur eo ji povzročili znatno škodo Oblast jim je na sledu. lj Umrli eo v Ljubljani: Katarin« Mr.fiol, trarjova žena, 32 let. — Torezija Grošelj, iz-roščkova hči, 4 mesece. — Fran Llpicer, krojaški mojster, 47 let — Vinko Oblak, kroja-čev sin, 14 mesecov. — Nada Roš, posestnikoma hči, 3 leta. —• Frančiška Jug, služkinja, 65 let — Ladislav Klopčič, sin postajnega odpravnika, 4 mesece. — Lucija Mahnič, zasebnica, 78 let — Marjeta Robas, delavčeva žena, FO let. — Marija Dolenc, varnostnega stražnika hči, б mesecev. — Jarez Viri, usnjar, 62 let lj Mcstnn zastavljalnica ima tomesečno dražbo julija 1928 zastavljenih predmetov 13. marca t. 1. popoldne. lj Za vojno vdovo in njeno hčerko je daroval neimenovan dobrotnik 800 K, — Iskrena bvalal lj Prodaja aulobusa. Invalidski odsek bo dn* 12. aprila 1924 ob 11. uri na javni dražbi prodajal šestsedežni Fiat-autobus ter se intereseutje opozarjajo na zadevni o^las т Uradnem listu in Službenih Kovinah. I ' H ' ' ----------!■ Hsznanila. Skupno predavanje ljubljanskih prosvet se vrli v ponedeljek ob 8. uri zvečer т Rokodelskem domu o krščanski Soli. Vsak prosveta se ga mora udeležiti saj po 15 članih. — Osrednji odbor ljubljanskih prosvet. Predprodaja vstopnic «a telo vade akademijo Sentpeterskega Orla v nedeljo ob 8. zvečer v Uni-onu ee vrši Se danes (v soboto) v trgovini »pri Ničmanu« v Kopitarjevi ulici, v nedeljo pa od 10. do pol 12. ure dopoldne v Unionu (pred veliko dvorano) ter zvečer pred prireditvijo od 7. ure dalje. Ljudska visoka (ola v Ljubljani. V nedeljo, Dne 9. t. m. odpade nedeljsko predavanje Ljudske visoke tole in se prihodnje predavanje vrli v nedeljo, dne 16. t. m. Gospejuo društvo krščanske ljubezni sv. Vin-senolja Pavlanskega v Ljubljani ima letos svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 16. marca 1924 ob itirih popoldne v društvenih prostorih na Poljanski cesti it. 16, L nadstr. a sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednice, 2. Poročilo tajnice. 3, Poročilo blagajničarke. 4. Poročilo pre-gledovalnega олека. 5. Volitev predsednice, 6. Volitev upravnega odbora 20 članic. 7. Slučaj-noetL — K mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor. Načelstva zadruge sobnih-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev naznanja, da se vrše pomagal-ske preizkušnje v prvi polovici meseca aprila. Re-tlektanti naj v lože kolka proste pro&nje najkasneje do 81. marca L 1. na naslov načelnika zadruge g. SpeleUč Štefana, Rimska cesta 16. Kamniška podružnica SDZ priredi v nedeljo, B. marca v Društvenem domu v Domžalah prosvetni tečaj, ki je tako važen, da se ga mora udeležiti, kdor more, posebno pa člani bližnjih društev 1 Začetek ob pol 9. dopoldne. Pridite jutri v Skofjo 1лкв k akademiji orlov, lovskega odseka, ki obeta biti uekaj posebnega. Poleg telovadbe petje (zbor, samospevi), 2 dekla-maciji (Pregelj: Pesem Makabejskih bratov in Zupančič: Duma) itd. igra društveni orkester. Začetek ob pol 8. Šmartno pod Šmarno goro. V nedeljo 9, t. m. ob 3. uri popoldne predava v stari Soli g. sad. nadzornik Humek o sadjarstvu. Ustanovi te podružnica sadjarskega druStva. Udeležite •• pol-ooštevilno podučnega ln koristnega predavanja. Prosveta. INTERNI VEČER »KLUBA MLADIH«. Skladbe Matije Bravničarja. Pretekli ponedeljek je član opernega orkestra M. Bravničar pokazal intimnemu krogu izher svojih kompozicij za klavir in petje in pa skladbo za klavir, katere so prednašali Člani opere, dirigenta Matačič in Neff?:t, mezzosopranistka gdč. Sviligojeva ter barito-tiist g. šubelj. Pesmi je spremljala gdč. Mari-ra Vogelnik. 2e po prvi skladbi (Largo za tla vir. igral g. Matačič) sem prišel do spozna- nja, da je Bravničar prekosil moje 2e itak dobro mnenje o njegovih kompozicijah. Na tem Largu lahko človek spozna notranjo ln tehnično karakteristiko njegove muzike. Bravničar je ekspresijonist, arhitektonik, človek, ki se ne zadovolji s tem, dn muzlclra, nego gradi z mogočnimi granitnimi kamni. Njegovo skladbo so pisane povsem sodobno, v toliki meri sodobno, kakor to delajo v sedanjosti najbolj znani komponisti drugih narodov. Poleg mogočnega vpliva, ki gn povzroča njegova arhl-tektonika, se v njegovih skladbah, zlasti v pesmih, uveljavlja pristno slovensko občutje, pomešano z lahko melanholijo, vondar se mestoma slišijo zvoki, ki jih je uh6 vajeno aT'ati pri modernih Francozih in Nemcih. Obraz notne slike je od daleč najbolj podoben sliki francoskih modernih. Od klavirskih sldadb so se posebno odlikovale: Largo, Študija, Presto in zadnja od Treh komornih klavirskih skladb, od pesmi pa »Otroci molijo*. Kar se tiče pesmi, je bilo opaziti, da so njih teksti povprečne boljši od skladb samih, medtem ko ima glasba izražati odtenke občutij, ki jih besede niso mogle izraziti. Pesmi bi бс najbolje označile kot simfonske, predvsem vsled absolutne koncentracije v klavirju in pa zaradi načina, kako fragmentarno je koniponiran pevski glas. V splošnem je smatrati Bravničarjev pojav za razveseljivo dejstvo vsled zdravja, ki se zrcali v njegovih skladbah. Po tej okolnosti je bil BravničarW večer žareče znamenje, da se bo njegovo delo ugodno razvijalo in da bo tu'" on oddal svoj obolos zato, da se nekoč Slovenija pokaže v svojem pravem sijaju. Marij Kogoj. • • • pr V V. umetnostni razstavi »kluba mladih« razstavljajo: Kos V., Kralj F., Kralj T., Mušič, Napotnik, Oražem, Pilon, Serajnik, Stl-plovšek, Špazzapan, Vavpotič B., Vidmar D, Vidmar N. in Zupan. pr Na izrednem občne mihora Strokovnega udruženja jugoslovanskih oblikujočih umetnikov, ki se je vršil v soboto, dne 1. marca, je bil izvoljen nov odbor, ki se je konstituiral takole: predsednik F. Tratnik, tajnik S. Snntel, blagajnik A. Sever, ostali člani: A. Bucik, T. Kralj, R. Kregar, VL Subic; namestnika: V. Koa in A. Zupančeva. Glede razstave v Kodo-ninu je bilo sklenjeno, da ee prepusti prireditev slovonskim umetniškim klubom. Ti Imajo v ta namen sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. v kavarni Emona (gornji prostori) ob Д1. dopoldne. pr Vse obiskovalce TL koncert« jugoslovan. slce коалогпе glasbo, ki vrši v ponedeljek, dne 10. "marca V FUharjnonični dvor«®!, opozarjamo na tiskani podrobni spored, na katerem je tiske ua .glasbena razlaga posameznih stavkov obeh jugoslovanskih godalnih kvartetov komponistov' Ko-njoviča in Stolcerja. Na sporedu so tiskani tudi kratki življenjepisni podatki. Spored ie dobiva ▼ Matični knjigami. pr ' Mladino, tokrat prav Specialno ljudskih gol ljubljanskih' od 3. do 5. razreda, opozarjamo na ponovitev mladinskega predavanja pod naslovom «Mladinska pesem in harfa«, ld p«, vrii jutri v nedeljo, dne 10. t. m. ob U. uri v FilliArmonični dvorani. Spored izvajajo ga. Pavla LovSetova, gdč. Dulka Doubravska, gdč. Slavka Sazova in g. Šubelj. pr Ш večer Smetanove proslav« v Ljubljani vrli se v ponedeljek dne 10 l m, v Unionski dvorani Ta večer bom imeli priliko slišati Smetano kot sinioničnega skladatelja, zastopanega po tvojem najodličnejšem de'u te vrste, po slnfonič-nem ciklu «Ma vlast«, v katerem opisuje lepoto svoje domovine. Ciklus «Ma vlast. je prav te dni odmeval v največjih dvoranah Sirom sveta, kjer so najrazličnejši narodi se spominjali enega največjih, ne samo čeSkih temveč svetovnih duševnih velikanov. V Ljubljani svira «Ma vlast« orkester Zveze godbenikov za Slovenijo pod vod-, stvom kapelnika Antona Balatke. Občinstvo opozarjamo, da ne zamudi izrednega užitka, ki ga mu bode nudil sinioničnl orkester ta v&čer in da so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. Cerkveni vestnik. c Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marva, bo v Karmelski cerkvi na Selu ob 7. zjutraj slovesna sv. maša. Ob pol 4. popoldne pridiga in pete litanije Matere božje. Kongregacija za učiteljice In kongregacija za gospodične pri Sv. Jožetu т Ljubljani: V ponedo-IJek, dne 10. marca ob pol sedmih zvečer je običajni shod. Orlovski vestnik. Orliški krotek v Starem trgu priredi jutri telovadno akademijo. Vse prijatelje ln somišljenike najiskreneje vabimo. Ljubljanska porota. Ljubljana, 7. marca. MORILEC SVOJE ŽENE — OBSOJEN NA SMRT. Zločin na podu. Bilo je tri dni pred Božičem. Okoli 11; ure dop. jc prišla po vasi Volčji potok Katarina Slevčeva. Kakih 7 korakov od sosedovega poda j« začula na podu nenavadne repo-tanje, kot -bi tolkel kdo a petami težkih čevljev ob tla, In klice: « L o j z e , pusti m e I« in pa: •Sugovci pomagajte I« Poslulala |e prestrašena ta ropot. V tem je prišla k njej tudi soseda Marija Šarčeva. Tudi ona je čula obupne klice in |o vprašala: .Katra, kaj pa je?. In rekla je Katra: «Tle se tepejo; joj, kako on njo tepe, pojva nazaj, Lojze jo bo gotovo ubili« Sla bi so- sedi na pomoč, j« rekla prva, ko bi šel kdo z mano, toda sama si nt upam. In rekla ji je Marija vsa prestrašena: Ubil jo bo, vendar je težko In nevarno vmešavati ae med zakonske, Čuj, čuj tn stok, slišil to tolčenje, Bog zna, če jo tolče z glavo ob tla. OjunsiSik se je nekoliko Marija, In je dvakrat zakričala рто11 podu: .Pusti jo, «aj jo boS ubili. In trajalo je to kakih 10 minut, nato pa eta opazili ženski, da je prišel s poda sosed Lojze Kočarj zaprl je za seboj vrata in šel preko dvora proti hiši. Med tem ste čuli ženski tam pod podom le šo slabe onemogle zdihljaje. Že ste hoteli iti na pod, kar se vrne Kočar nazaj na pod. In čuli sta še, da jo uboga žena .dvakrat štimo še zagnala, toda silno slabo in bolestno, kot hi izdihnila.. Vse je utihnilo na podu, Kočar pa je odprl vrata, zaprl jih za sabo ln poklicni fe bližnjo sosedo Angelo Repnikovo ter jo peljal na pod. Pokazal ji je ženo, mrtvo na- kupu detelje pod lestvo, ki pelje na podstrešje, ln jI tožil: «Jo|, kaj sa mi je pripetilo, padla ml jo žena z lestve In so ubila.« Poklicale so prestrašena ženske svoje sosede, ki so jo skušale Se oživeti. Toda bilo je vse zaman, žena je bila že mrtva. —■ Poklicali so takoj nato dr. D e r e a n i j a , ki je preiekal pokjno ln je prvi ugotovil, da jc bila žena na podu zadavljena. Prvo priznanje. Kit str-rUoa so seveda takoj aretirali orožniki njenega moža Alojzija Kočarja, ki je bil rojen 21. junija 1886 na Duplici in se je leta 1910 priženil k »e| hiši. Orožnik Franc« Mandelc je pnvadal, da le bil povodom aretacije Kočar izredno miren. Šele ko je orožnik dal svojemu tovarišu poveljei .Veži g al. «c je mož stresel kot mrzličen, rekel pn ni ničesar. Pri prvem za-j.slllanju je povedal Kočar v bistvu tole: Najpreje . jc v?e tajil. Ko so mu pa prebrali obdukrijski izvid, , je priznal, da j« v jezi ua tleh ležečo ženo pri-1 tiskal s pesijo čez usta bi nos in jo dušil tudi i I naglavno ruto in siccr radi tega, ker ga je zmer-j jala. Ta robec j« naSla drugi dan hčerka Marija Kratiiarjeva za pečjo okr\ nvljen in omadeževan od . sluz. Kaka 3 metra od kraja, kjer so našli ženo • mrtvo, pa so dobili tudi njeno umetno zobovje, j kar znači, da se je moral vršiti med obema obupen I boj. Tudi sta imela oba, on in ona, praske po ob-I razu in po rokah. V »»govora pa je obtoženec to svoje prvo priznanje umaknil j in je naslikal dogodek na podu približno takole: I .Popravljal sem na podu vrata, ona pa je nabirala ! krmo za živino. Vprašala me je žena, koliko je i ure. Pri tem pa |e opazila, da imam fantovo uro. j Tn nahrulila me je osonn. Ti imaš ž« zopet fantovo '• urol — In odvrnil tem jI, da naj ml lant vrne, kar je dolžan. Nastat je prepi- tn udaril sem jo s pestjo ; -po ustih, da jo je oblila kri Oua se je raztogotila, Začela je kričati: Privlekel si se spet domov, da naro boš vse požrl. (Pri tc:n bodi omenjeno, da |e bil obtoženec eno leto v Ameriki, odkoder pa se. je Vrnil, ker nI dobil nobenega dela.) Sram te I bodi, otroci te žive. Jezen sem jo pograbil za usta, , da bi ne vpila, ker me je bilo sram sosedov. Ko je umolknila, sem šel s poda. Vrnil sem sc pa takoj nazaj ln našel sem jo na kupu detelje. Sto-kala jc in se vila naenkrat pa se je stegnila po detelji, stresla in obstala mirna, kot bi umrla. Poklical sem ljudi, toda vsaka pomoč je ostala brezuspešna. ženo so večkrat napadale duševne sla-j bosti in gotovo lo je vsled jeze in razburjenja za-' del mrtvoud. Domače razmere. Obtoženi Alojzij Kočar se je poročil s po-, kojno ženo že leta 1910. Ona je bila že drugič ; vdova in ji je živel od vsakega zakona po 1 otrok, i zadnjim možem pa sta imela 3 otroke. Ko jo je vzel, ie Imela ona 39, on pa 26 let. Pri poroki mu j« izročila polovico posestva. S početka sta j živela mirno, toda kmalu so se pojavili družinski ; prepiri in on je šel v Ameriko. Vrnil pa se je že čez eno leto. Takrat se ga je žena silno ustrašila On je šel na delo v tovarno »Titan«, toda njej je dajal le malo od svojega zaslužka in je po i veiini vse zapil. Prepiri so bili na dnevnem redu. Zadnji čaS pred zločinom pa je postal obtoženec nenadoma ves drugačen. Bil je dober z ženo In otroci in jo je vzel večkrat tudi v gostilno. Bila eta dobre volje in večkrat sta se oba napila preko mere. In ta sprememba je trajala do usodnega dne. Obtožnica mu očita, da jc že takrat, Uo ic je tako nepričakovano spremenilo njegovo obnašanje, napravil trden sklep, da jo ubije in se je obnašal tako hinavsko le zato, da b: odvrnil sum od sebe. Pričevanje. Kaj sta izpovedali glavni priči Katarina Slevc in Marija Šare, smo povedali uvodoma. Ostale priče «o povedale zanj več obtežilnih stvari: Žena mu je že p»rkrat ušla in je vložila že tudi tožbo za ločitev zakona, pa sta sc poravnala. Bila je sicer dobra soseda, vzrok hišnega prepira so bili otroci in pa to, da ji je mož premalo prispeval k gospodinjstvu. Poleg tega je bil on pijanec. Toda tudi o njej pravi neka priča, da je bila huda in jezična, da je maio takih žensk, on pa je bil bolj tih. Če sta se prepirala, je bilo čuti največ njo. Zdravnllld izvid. Na podlagi obctukcljskega zapisnika sta ugo« tovila sodna zdravnika-izvedenca, da je ta .'popolnoma normalni Izvid za zadušen)« in Izkazuje v»« kardinatne simptome zadulenja. Umrla je l«na edino le vsled tega, ker j* prenehalo dihanje skozi nos in usta. Zadušena j« bila r nekaj minutah Vpraianfa. Senat je stavil porotnikom dve vprašanji in sicer prvo glavno, če je ravnal obtoženec t ženo v namenu usmrtiti jo tako, da |a nastopila smrt in drugo dodatno, če se prvo zanika, če je z ženo tako ravnal, siocr ne v namenu jo usmrtiti, da je nastopila smrt. Zagovornik je predlagal ie tretje dodiUno vprašanje in sicer če je bilo to dejanje brez slaboga namena. To vpralanje pa je bilo zavrnjeno. Težka obtožba. Dr?., pravdnih jc po zaključenem dokazovanju v svoji obtožbi pred vsem poudarjal, da sedi na obtožni klopi mož, soprog, ki je svojo ženo in mater več olrok živinsko zadušil. In v tem krutem umoru tam na podu je izzvenel ljubezenski sen žene in matere, ki je bila čista ln polna ljubezni, Rojena pa je bila žena ne samo pod nesrečno, marveč pod črno zvezdo in take ljudi čaka neizprosna usoda, In tretji zakon te skrbne mater«' jc nosil pečat žalostnega konca. Darovala je lena svojemu možu ne samo srce, tcinvcč tudi polovico posestva, da ga v.veže z družino z vezjo hvaležnosti. Ali zmotila se jc, Naveličal sc je je mož, i ter je bila starejša in skleni', da se jc iznebi. Po prepirih jc idjtal goljufiv sleparski mir, nastala je tišina pred nevihto. Umor jc dokazan in tako hudodelstvo ne sLie ostati brez kazni. Izvedenci so ugotovili z vso odločnostjo zadušenj«. Bil jc obtoženec pri zavesti, kaj dela ln dvakrat je šel na pod jo morit. To zahteva kazen, in da ne posta-nejo take tragedije tragedije naroda, prosim v imenu pokojne in v imenu globoko žaljene pravice, da potrdite prvo vprašanj«, Zagovornik je poudarjal, da |c bilo za obtoženca usodno, da je vzel mlad starejšo ženo z dvema otrokoma. Čimbolj so otroci iz prvega in drugega zakona rasli, je bil on pri hlil ra rnašino, ki naj dela. Glede delanja pn je skušal porotnike prepričati, da je držal v silni jezi žtno le za usta, da bi nehala zmerjati, ker ga je bilo sram in ni mel zlobnega namena jo umoriti. Obsodba. Porotniki so po kratkem posvetovanju po« trdili z 8 glasovi vprašanje glede umora in ob pol treh popoldne je razglasil predsednik senata sodbo: Na podlagi pravoreka porotnikov je obtoženec s tem, da je zatisnil ženi usta ln nos, vsled česar je nastopila smrt, zakrivil hudodelstvo umora in se obsodi po 8 136 na smrt ca velallh, kar je edina kazen za to hudodelstvo. Obtožence je sodbo popolnoma mirno sprejel. Senatu je predsedoval viš. sodni svetnik dr. Kalser, votanta sta bila sod. svetnik Goli a in sodnik dr. S t o jk o v 11. Obtožltelj je bil prvi drž. pravdnik D o m e n i c o , zagovornik je bil dr. F r l а n , sodna Izvedenca-zdravnika pa dr, M a i e r in dr. Novak. Porotna dvorana je bila ves čas nabito polna in so čakale množice na obsodbo v vestlbulu in celo pred palačo. Po razglasitvi sodbe je bila obravnava zaključena in senat ie je šel posvetovat, če ga bo sodišče priporočilo pomilostitvi, — Danes se vrši zadnja obravnava proti Sribanu in tovarišem zaradi tatvine. Poizvedovanja. Izgubil je star mož v sredo dopoldne stara denarnico, v kateri je bil med drugim njegov obrtni list. Najditelj se uljudno naproša, da najdeno izroči v našem upravnišlvu, ker je obrtni' list za moža velike vrednosti. NaSla se je 5. t. in. v ljubljanskem Tivoliju nikelnasta ura. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pod št. 44 v tukajšnjem semenišču. samo v ČehoslovaSki. Izrabite zato VIII. mednarodni vzorčni vele-.sejem v Pragi 16—23 marca. Mefeorologtčism poročilo. LJubl;ann 306 m n. m. vfš. Normalna barometoreka višina 786 mm. 1 Oaa opoao- van -lar, Krtijc pri GuStaaju. Prodam 26 dobro ohranjenih, vez. francoskih KNJIG (leposlovje) za 400 Din; posebno pripravno ra knrižniee. Naslov -v upravi pod St. 1294 H IS A r Trzina ob glavni cesti, 3 sebe, kuhinja, klat, mcsaica, hlev in druge pritikline, priprav, za vsako obrt ali trgovino, naprodaj. Izredno ugodno za mesarje, ker ge v hiši nahaja mesarska obrt. - Frane Por-ne, Trzin štev. 34. 1270 Stroški pri »porabi bencina. B mm bencina I Adaptiral svof auto-traktor ali stabilni motor s patent. H AG-generatorJ em. Kuri z Prospekte Ia reference dej« ogiiem! дидо-ђад 'c Ljubljana t reie/on m Bohoričeva ulita 24. Stroški pri vporabi ogli«. dobrega plemcnjako, lepega, 2 in pol letn., pinegav. pasme proda VINKO AHLIN, Je-fica pri Ljnbljani. 1257 ENONADSTROPNA HIŠA v sredini Ljubljane, s takojšnjim lokalom, pripravnim a;> vsako obrt, zu 150.000 Din naprodaj. Ponudbo na upravo pod; «TakojSen lokal-. Iščem POSOJILA 40—60.000 Ilin proti dobrim obrestira in vknjižbi na prvo mesto na lepo posestvo. -Ponudbe podi »Jamstvo St. 1264« na npravo listo. HIŠA, lepa, cnonadstr., v promet, kraju, blizu več tovarn, 20 min. do kolodvore, pripravna za trgovino ali gostilno, naprodaj. SeRtojl iz 7 sob, 1 kuhinje in 2 kleti. Zraven »pada hlev in nekaj zemljo. • Naslov pove uprava lista pod Stev, 1269, Prodam VOZ (brek) s tremi sodoei, za 8—9 oseb, t »trelio, dobro ohranjen. • Cena 5000 Din. M. S., Topole 19, p, Mengeš. 1274 SOBO s štedilnikom ali s kuhinjo IŠČE mirna ženska takoj ali pozneje. - Pisma na upravo Uste pod .MIRNA., 1196 I Lepa stavbena parcela v Rožni dolini naprodaj. -Naslov pove uprava «Slo-venca, pod Stev. 1226. Naprodaj mala kmetija, 1 uro od Kamnika, po zmer-ui ceni. Vač pove Iv. Remec, Mošnje 34, pošta Radoljica, Prodam FOSESTVO radi preselitve, "Л ure oit proti aiem S Din, raa>t proti r.štm v Oblvki 7'SO Dia, proti BiravljaiB 7-K Din, Boter м> Aiijenie Bidetet T D!o Potilja po povzeti«. •Artes« kem. laboratorij, M. Jflaker, Zagreb 39, Petrlnjska nltea 3/Ш. ARHITEKT in mestni STAVBENIK VILJEM TREO Ljnbljana, Gosposvateka c. IL 10 — Telet later. 103. Ustanov. L 1850. Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvriuje NAČRTE in PRORAČUNE. Trgovin« i oblikami z> gospode In đeta J. MAČEK LJUBLJANA Aleksandrova cesta 12 prodala odšle) tutfl prvovrstno perilo za gospode po izredno nizkih cenah. Stavbene potrebščine, linolej, asfaltovanja, ksilolitna tlakovanja. — špoci,inln.a sredstva za izolacijo proti vlagi, izsušite v vlažnega zidovja, proti hišni in lesni gobi. - Mavčne plošče. - Strešna lepenka, rn-beroid, lesni cement, katran, karbolinej, asfalt, hitnmei), mavec itd. itd. Ljubljanska komercljalna drn/ba» LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 18. pn revmatičnih bom uporabljajte za masažo pravo £renyi Diana francosko žganje Dobiva se povsod Varujte se pred brezvrednimi potvorbami! Mala steklenica. Din Srednja „ , 24 — Velik* . . (Slavne zastopstvo fa »aloga: -lugopbarmacla d. d. Diana odto Zagreb, Fnlsi 22. JUGOEKSIM" Trgovska družba Vekoslav Pele In drngovi Eksport Import r VEGOVA ULICA S r Glavno zastopstvo za Slovenijo ln zaloga mlina „Union", Osijek J ||t ^^^^ s »pecerllsklin, kolonijalnim, materljalnlm ble-Trgovina som, eeielntml, poljaklml, mlevskiml pridelki, ■ ■■» .■■ i——■ lesom Ia lesnimi izdelki аа debelo in drobno. iz prvih angleških tovarn ©d 3SO fio SOD Din glavna zaloga Drago Schwab Ljubljana, Dvorni trg 3 Za nepremoCIJIvoet Jamčim! f i 4 тшш IZREDEN UŽITEK BOS IMEL (E SI PRIVOSClS RIMSKO ftSO LETNIK 1921. V RESTOVRHCIJI fin GLAVNEM KOLODVORU V LJUBLJANI. E JUGOMETAUJA IzvrSuJe vsakovrstna Kolodiierfka ul. 18 naroSHa kleparetvo vodovodno inštalacijo, kotlarstvo in ključav-niSarstvo. Via naročila »e izvrta točno in snlidao. Telefon 7». Montaža toplodarov. Izdam konzarcil »Sloveaca«. 0