tPfffgi »Silit AMERIŠKA AMF.RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONI V AMERICAN HOME VINA SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, JANUARY 17th, 1931. Bolniška blagajna Sloven- Kralj je preklinjal kaj-ske Dobrodelne Zveze na- j zerja, pravi general predovala za tisočake Pershing v spominih Kot se nam poroča iz glav- Washington, 16. januarja. 1 f3 ~'ada slovensl januarja; takozvano išili že trije moški v Cleve- «. , , „ dušili landu v svojih garažah, katere so imeli zaprte, dočim je motor avtomobila bil odprt. * V Berlinu, Nemčija, se nahaja 440.548 brezposelnih ljudi.' card party" v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Gospodične Jean Glavich, Frances Ka-sunich, Caroline Maver in Jean Zakrajšek bolo skrbele, da bodo imeli vsi navzoči dovolj zabave. Nova trgovina Rojak Frank Urh je prevzel na 17701 Grovewood Ave., v Collinwoodu, trgovino z groce-l ijo, pecivom in slaščicami. Rojakom novo trgovino toplo priporočamo. Mladinska šola Klub društev S. N. Doma je določil $200.00 za Mladinsko šolo S. N. Doma. šolski odbor se iskreno zahvaljuje odboru Kluba društev S. N. D. za plemenito darilo. Slovenski Delavski Dom Sincči so bili v direktorij S. D. Doma izvoljeni sledeči rojaki: John Gorjanc, 143 glasov, Vinko Cof 138 glasov, Viktor Ja.nčič, 129, John Hrvat 127, Vinko Godina 128. Ti so izvoljeni za dve leti. Nadalje za eno lete: Andy Pirnat, 99 glasov, Henry Princ, 96, John Mandel, 93, Louis Tolar, 87, Andy Bo-zich, 87. Namestniki direktorjev so: Fr. Fende, John Zupane, Peter šter, Andy Bozich, John Zupancich. Lansko leto za dve leti izvoljeni direktorji, ki ostanejo v direktor i ju,, so: Jože žele, Rud. Per dan, Louis Kaferle, John Rožanc in John Grošelj. Dosedanji tajnik Joško Penko, je bil dvakrat nominiran, toda ,je nominacijo odklonil. Na seji je bilo sprejetih precej konkretnih zaključkov za tekoče leto. Podrobno poročilo sledi. t AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 17TH, 1931 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ...,$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.60; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderion 0638. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publisher« Entered as second class matter _ January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 14. Sat., Jan. 17th, 1931. stine, zlasti v teh par letih, kar imamo med seboj tako vnetega. požrtvovalnega, priproste-ga in priljubljenega, za napredek fare in naselbine. Rev. Venceslav Vukoniča. Zanima se v resnici za obstoj našega in hrvatskega naroda, ki je pri-prost in deloven in kjer delujemo res kot pravi bratje Jugoslovani in po veliki večini ameriški državljani. težko pričakujemo vsako nedeljo. Vse bi bilo dobro, da ne bi tista Ura tako hitro minila. Vsako nedeljo se nas zbere večja družba v eni ali drugi hiši okrog radio aparata. Reči moram, da se nam zelo dopade godba in petje, najbolj smo pa veseli, kadar pojeti Lausche-Udovich. Zelo nam je všeč tudi ljubki glas Molly Koželove. Nekaj posebnega je bila godba na Vesti iz domovine Zatorej bomo skupno prire- j kitajsko kitaro. Hvala vsem, dili v nedeljo večer kot odhodni ki so v radio klubu in vsem, ki banket v počast Rev. Venceslav Vukoniču, da mu damo kot dobremu in vnetemu gospodarju zaupnico za njegovo delo, ki ga sodelujete pri slovenskem radio programu, za užitek, ki ga nam nudijo. Z delom gre tukaj kot povsod Naselniške postave V svojem končnem letnem poročilu je odstopivši delovni tajnik James J. Davis, ki je odstopil od svojega mesta, da postane zvezni senator, sestavil pregled razvoja priseljeniške zakonodaje do sedanjega kvotnega sistema. Priseljevanje v Zedinjene države ni bilo do leta 1822 podvrženo nikakim resničnim regulacijam s strani zvezne vlade. Tudi potem, ko je kongres nejevoljno prevzel breme nadziranja imigracije, ni bil sprejet nikak zakon, ki bi na kak način omejeval priseljevanje, razun postav prepovedujočih priseljevanje orijentalnih delavcev, šele 40 let kasneje je bil sprejet zakon omejevalnega značaja. Bil je to "contract labor law," ki je bil sprejet leta 1884 in ki nekoliko spremenjen je še vedno v veljavi. Ta zakon prepoveduje delodajalcem, da bi privabili inozemske delavce v to deželo s pogodbami ali obljubami, da dobijo delo. Prvi splošni priseljeniški zakon od leta 1882 je bil bistveno selektivne narave, ker je prepovedal pripustitev nekaterih vrst inozemcev, ki so se smatrali nezaželjivi (undesirable). Izvirni zakon je našteval le štiri vrste takih inozemcev, ali tedaj postavljeno načelo izbirčnosti glede priseljencev, izvedenega na ta način, da se izključijo umno, telesno in moralno nesposobni inozemci, je obstalo v nadaljnih zakonih in bilo dalje razvito, tako da sedanja splošna postava od leta 1917 izključuje kakih 30 vrst teh nezaželjivih inozemcev. V desetletju 1881-1890 je povprečna letna imigracija presegla pol milijona priseljencev. Tekom teh desetih let je prišlo 1,450,000 priseljencev iz Nemčije, 655,000 iz Irske, 645,000 iz Angleške in več kot 300,000 iz Italije, število priseljenih Italijanov v tem desetletju je bilo štirikrat večje kot v prejšnjem desetletju. To je bil vrhunec imigracije iz Angleške in Nemčije in tudi iz Skandinavskih dežel. Skupna imigracija iz Danske, Norveške in švedske tekom teh desetih let, 1881-1890, je znašala več kot 356,000. Po letu 1890 je število priseljencev iz britanskih otokov, Nemčije in Skandinavije začelo stalno padati. Na drugi strani pa je začel jako velik porast imigracije iz Italijy, Avstro-Ogrske, Rusije, Grške in drugih dežel v južni in vzhodni Evropi. Priseljevanje iz teh dežel je bilo popolnoma neznatno pred letom 1880. V dobi od leta 1881 do 1920 je bilo pripuščenih 3,988,000 priseljencev iz Avstro-Ogrske. 4,115.000 iz Italije, 3,237,000 iz Rusije in 370,000 iz Grške. Kongres je deloma "zaprl vrata" leta 1921, ko je sprejel prvi kvotni zakon, ki je ostal v veljavi do 30. junija 1924. Ta zakon je omejeval priseljevanje iz vsake evropske države na 3 odstotke od števila oseb dotične narodnosti, nastajenih v Zedinjeiiih državah po l judskem štetju od leta 1910. Takojšnja posledica tega zakona od leta 1921 je bila, da se je imigracija je opravljal za kratek čas med j drugod, zelo slabo. Vsi občuti-nami. | mo republikansko prosperiteto. Ker so torej Slovenci in Hr-|Tudi moški imajo sedaj dosti vatje v veliki večini zanj, se, čžsa za stanje časopisov. Ame-vljudno vabijo, da pridejo v ne- j riška Domovina je povsod pri-deljo 18. januarja v skupno do- ljubljena, seveda, Jaka in nje-mačo družbo v prostore fare sv.: gova koiona pa najbolj. Včasih Kristine v Euclid, O. Vljudno j se mi Jaka kar smiii; ampak ie Nenavadna nesreča. Nedavno so cerkev v Sodražici prenovili. Pred sedmimi leti so fara-ni kupili nove zvonove; ker pa niso imeli denarja, da bi prenovili tudi leseno ogrodje, na katerem vise zvonovi, so jih obesili na staro, že načeto tramov-je. Zlasti prečno tramovje je že trohnelo. Pred mesecem je opazil tudi cerkovnik, da se je hlod, na katerem je visel največji zvon, precej vdal. Temu pa ni nihče pripisoval večje važnosti. Zato je prišlo do nesreče. Ko je cerkovnik zvonil, se starim letom. Letina je bila po-voljna; le sadja skoro ni bilo. Zdravje ljudstva je bilo vse leto dobro, a zadnje tedne so peli zvonovi, tako župni kakor pri podružnicah, svojo turobno pesem skoro neprenehoma. Mnogo še mladih, krepkih mož je zakrila mati zemlja. Tako je nedavno vzela, pljučnica Antona Migulina, posestnika in delavca, po doma,e Štajerca v Dobu. Pokojnik je bil star 48 let. Pravtako je pljučnica pretrgala nit življenja mlademu Ignaciju Kramarju, posestniko- je prečni tram z velikim tru- i vemu sinu iz yelikih Pec, ki je ščem prelomil in veliki zvon je I štel šele 29 let. V Malih Pecah vabi Odbor. Warren, O.—Da ne boste Clevelandčanje mislili, da se tukaj v Warren, O., ne zanimamo za slovenski radio program, vam tukaj povem, da ga prav nikar se ne podaj ženskam. Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam Ameriške Domovine ter vsem mojim sorodnikom v Clevelandu in okolici. Rosie Racher, rojena Klauss. pih nagrad. Pridite v obilnem številu. Nagrade so krasne in dobrodošle! Poleg mladinske godbe, katera operira vsak teden dvakrat tako navdušeno, da se kar šola stresa, imamo tudi mlade pevce, ki se imenujejo "Sere-naders." To so mladi fantje, ki pod vodstvom mladega pevo-Cez cesto od Perčunovih pa je j vodja Anthony Rozmana že stanovala Ignac Godecova dru- kar luštno "zažingajo." V ne-žina, kateri- imajo več hčera, j daljni bodočnosti se bodo poka- Ce se imata dva človeka tako rada, da si upata živeti celo življenje v ljubezni in edinosti, potem ni več daleč do poroke. Ko je prišel Rudolf Perčun iz hribovite Pennsylvanije, se je nastanil pri svoji sestri v Col-linwoodu. Imela pa je tukaj bratranca. Joe Perčuna, kate-rega je prišel večkrat obiskat, j Nekaj teh se je že pomožilo, druge- pa so še doma. Well, Rudolf je delal "goo-goo eyes' sem čez cesto, dokler ni opazila tega Albina Godec in se začela interesirati za te oči". Nadalje pa je zgodba kratka. Prišlo je do prijateljstva, prišlo do zaroke, in konečno do poroke. V sredo sta prišla v spremstvu svojih sorodnikov v cerkev, da tam prejmeta zakrament sv zakona. Mr. Ivan Zorman jima je par primernih zapel in odšUi sta vsa srečna. Naj bi jih ta sreča in ljubezen spremljevalk skozi celo življenje. če pogledate naše Maplehaj čane boste opazili, da so vsi nekam ponosni zaduje dni. Iska) sem vzroka za ta pOnos, pa ga nisem našel. Tisto »sem vedel, da vsi niso mogli biti izvoljeni iz Evrope znižala od 652,000 v letu 1921 na 216,000 letu 1922. Ta omejevalni zakon je bil le začasen. Trajen priseljeniški zakon pa je stopil v veljavo 1. julija 1924, ki je še nadalje omejil priseljevanje iz Evrope. Po tem zakonu je skupna letna kvota od 153,714 na razpolago za ino-zemce. rojenih v posameznih deželah, in to v takem razmerju, , v katerem so dotične dežele prispevale k prebivalstvu Zedinje- j za župana. Krstije tudi niso nih držav. To je takozvani "national origins plan," in po tem sistemu je bila imigracija iz južne in vzhodne Evrope znižana !11 aJ >■ < j * . . ,, • -i- • 114.- -4 som bral v Press-u da ie Maple i ne zamudi te predstave, se prav na minimum. V primeri s priseljevanjem pred lcvotnim siste-;Ul cU , u- u{ . , , • , • + + ..... ... ™ .. , v , , 'Heitrhts oostalo mesto m da posebno pa vsi tisti, ki ste to mom je bila imigracija iz Evrope znizana od povprečnih letnih j "e»«filw> P"»w»iu " , , 1 813,000 priseljencev (v normalni dobi neomejene imigracije, mogli vsi naenkrat imeti. Kaj zali v takozvanem "minstrel show." That's the stuff, boys, show the world what you can do! Ministrantovsko društvo fare sv. Lovrenca je imelo svojo letno sejo, pri kateri so bili izvoljeni sledeči v odbor: John Vi-čič, predsednik ; Frank Janežič, podpredsednik; Ciril Lekan. zapisnikar; Anton Šray, tajnik. padel na obok zvonika ter potegnil za seboj tudi mali zvon, ki je padel ob uro in jo močno poškodoval. Veliki zvon se je ubil in je škoda velika. Opozorilo izseljencem. Nedavno je izseljeniški komisar v Zagrebu objavil: Minister socijal-ne politike in narodnega zdravja je razveljavil pobiranje tako-zvane povratniške glavarine (3 dolarje), ki so jo morali plačevati na naši meji izseljenci, vračajoči se v domovino. Mnogi izseljenci so se pritoževali, da morajo plačevati to takso za dovoljenje prihoda na domača tla. Pritožbe so bile tem bolj umestne, ker je bila taksa visoka. Odlok ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja ima namen, podpirati vračanje naših izseljencve in ga bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi oni, ki se nameravajo vrniti. Postojna. Pred nekaj dnevi je umrl v Postojni tesarski mojster in posestnik Martin Groja-nec. Pokojni je bil star 74 let in je pripadal tistim očetom, oziroma možem, pred katerimi je imel vsak človek največje spoštovanje. Bil je v vsakem oziru odličen človek: po svoji naravni poštenosti, dobrem srccu, možatem značaju in še posebno po svoji neugnani delavnosti. Po svoji veliki marljivosti je bil zelo znan in je slovel v Postojni in okolici. Povsod je bil cenjen Ena iz Newburgha ;olaži, mal pa ne: me mal je preminila 18-letna pridna de klica Pepca Zamanova, ki je bi la že v precejšnjo pomoč stari Zamanovi mami. Vzel ji je mlado življenje rak na želodcu. Vse so bili skrbni starši voljni žrt vovati za1 ljubljeno hčerko, a vsa zdravniška veda je ni mogla rešiti. V Dolah pod Gradiščem je umrl za pljučnico posestnik Jože Rus, po domače Vrbič, star 53 let. Zapustil je ženo in šest otrok. V ljubljanski bolnici je izdihnil svojo blago dušo naš voj- ni tovariš, ugledni posestnik A. Pangerc z Grma, star 53 let. Zapustil je ženo in štiri hčerke. Huda nesreča v Zapogah. Na sveti večer se je pripetila v Zapogah pri Smledniku huda nesreča, katere žrtev je postala 55-letna posestnica Marija Oblakova. Oblakova je šla od pol-nočnice mimo gruče fantov, ki so v bližini cerkve streljali iz samokresov. Naenkrat je zopet počilo in hip nato se je Oblako-! va zgrudila na tla. Krogla iz | samokresa ji je prebila prsi in (obtičala v pljučih. Nesrečno ženo so takoj prenesli v bližnjo hišo, potem jo pa še ponoči prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Orožniki so uvedli preiskavo. Viseča skala se je utrgala. V kamnolomu ob Mirni pri Sevnici je delal Janez Kunej iz Loga. ; iiko skledo na mizo "in smo l* "Ljubi Jaka! (Naslov še m tako slab. Op. Jakata). Smiliš se mi, ker te ženske in dekleta tako zmivajo. še mene srce bo-li, ko berem tvojo kolono. Kaj pa tebe, te kaj boli? (Kako ntf bo bolelo, ko je pa ena rekla, da ga imam iz repe. Op. Jakata)' Ampak povem ti, da nisi saift ne; tukaj v Newburgu smo žene in dekleta še vedno s teboj; čeprav si jih zadnjič ujezil, ko nisi obljube držal. Pa bodo že pozabile. Le ne podaj se ženskam, kfi mož je glava. Ampak, če hočeš, da te bomo prav dobro "p"' troštale," pridi v nedeljo 18. nuarja v Slovensko Delava® Dvorano pa Prince Ave., predstavo "Tri sestre." Vabitf tudi vse one žene in dekleta, ^ ne verjamejo, da je mož glavav hiši ^ tukaj se boste prepričala da je. Če ne prideš, se nam boš zameril in bomo vse prestopile \ kanonirkam in potem že veš, ka) te čaka. To je za danes dovoli če pa ne boš prišel, bom pa Š£ pisala. A Tudi John Widervol nekaj g0" drnja in je videti precej slab' volje. Najbrže je to pisal zadnjič, ko so pri Knausovih m»" jašali, pa so smeli vsi deliti ka'" te, samo on ne. "Kajne, Jaka, ti hočeš, da s( v tvoji koloni vrstimo: enkr"' eden, enkrat ena. Saj to je prav dj> ne daš enemu preveč pravi1' V j troji koloni smo vsi enaki. je tako, kot je bilo v starem kf®' ju, ko so nam mati prinesli v«' in Anton Meljač. blagajnik, j Društvo šteje sedaj 62 aktivnih \ radi svojega vestnega dela, so članov, to je, ministrantov, in pet ali šest častnih članov. Častni član je vsak mož ali fant lah ko, ki je bil kdaj ministrant in plača na leto en dolar v blagajno. Društvo nabira denar za potrebno shrambo za obleko v novi cerkvi in ima v to svrho že nabranih $200.00. To društvo predstavi 27. februarja prekrasno špilmanovo povest, "Žrtev spovedne molčečnosti," v bi bilo neki? Konečno pa ; premikajočih slikah. Naj nikdo namreč 1901-1910) na povprečno 156,000 priseljencev na leto. Odstopivši delavski tajnik povdarja v svojem zadnjem poročilu, da ena najbolj resnih hib sedanjega sistema omejevanja imigracije je pomanjkanje določb, po katerih bi se imigracija v mejah kvote mogla prilagoditi vtemeljenim industrijskim potrebam dežele. "Zakon sicer izključuje nesposobneže, ali ne daje prednosti najbolj sposobnim." V zvezi s sedanjo nezaposlenostjo poročilo nasvetuje, naj ameriški konzuli ne izdajejo viz samostojnim prosilcem, razun ako so prav sigurni, da pripustitev dotičnih ne bo v škodo sedanji gospodarski situaciji v Zedinjenih državah. DOPISI resnično zgodbo že brali v knjigi, kajti razumeli boste sliko februarja šteje nad pet tisoč duš. seveda ne samih Slovencev, ampak vseh skupaj. Aha-a-a, sem tem lažje. Dne 27. djav, to je toraj vzrok, v mestu | popoldne in zvečer, so sedaj, zato ves ta marš na ' Te dni nas je obiskal Andrej habtaht. No, čestitamo na tak Hauptmann iz Minneapolisa, napredek, toda Nevvburga ne Minn. Andrej je zapustil svoj boste še tako hitro došli. dom v Kranjski gori pred 27. | Na tisti večer pred sv. Tremi leti in je od tedaj večina bil za- I Kralji je prišel k Joe Jančarje- posljen pri Great Northern že- vim na 82. cesti en nepoznani leznici v freight depot. Zato j gost. Menda je prišel z Modri- sedaj lahko potuje brezplačno | mi iz Jutrovega—pa ne .iz sem in tja po Ameriki. Mesto ! Prince Ave.—Well, enihau. ta Minneapolis je poznano gnezdo j tujec je zahteval, da se ga vza- škandinavcev. Tudi Andrej se | me gor in se mu postreže. Pri-jjel se je hiše in ostane tam. privadil "svensk lidnih cen ter krotkega in dobrega značaja. V kasni starosti, pri 73 letih, se je še urno sukal pri delu in urno vihtel tesarsko orodje na novi strehi ali pa v vrhu postojnske cerkve. Smrtna kronika. Dne 28. decembra ob 7. uri zjutraj je v Kranju umrla v starosti 80 let ga. Marjeta česen. Umrla je nenadoma v Kamniku vdova Katarina Robas, stanujoča na Klancu. Požar. Ob 1. ponoči 27. decembra je pričel goreti skedenj Franceta Hribarja, hiš. št. 19 v žerovnici, po clomače pri Tom-ču. Skedenj je pogorel do tal. Iz skednja niso nič rešili. Pogorela mu je vsa krma in vozovi. Trpi veliko škodo. V neposredni bližini stoječe skednje so obvarovali. Tudi je dosti pomagal sneg, da se niso vneli. Na Pod njim je stala žena. Preden se je delavec mogel umakniti, ga po po vrsti zajemali. Bog ne da)' da bi bil kdo dvakrat segel * je zadela velika skala ter mu je j skledo, drugi pa samo enkrat zdrobila hrbtenico in prsni koš. j LeteH so nanj taki fcrrdi p0jriedi da mu je takoj žlica omahnil Kunej je bil vpričo žene na mestu mrtev. V trenutku se je zgrudil na tla. V Murski Soboti so oni dan pokopali upokojenega sodnega oficijala Štefana Kološo. Zadela ga je kap. 86 let. Ko grem od hiše do hiše, vi' dim, kako so ljudje zadovolji1' s tvojo kolono, posebno naše m*1' mice so najprej v tvoji koloH1 Star ie bil I Marsikatera jo prebere po dva' Sodno službo je oprav- I krat in tako ni čuda, da se d* ljal 48 let. Smrtno se je ponesrečil pri nasipanju škarpe. na cesti Gorenja vas—žiri Janez Dolink, doma iz Novakov v Julijski krajini, odkoder se je bil izselil pred I leti v Jugoslavijo. Pokojni za-| pušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Ko so kopali premog v rudniku v Trbovljah, je zasulo rudarje Cerjak Antona, Iva Pu-sovnika in Ivana Mlakarja. Prvega so potegnili izpod premoga mrtvega, drugega težko ra- Clevcland, O.—Namenil sem Dasi nekoliko pozno, bi št; nekoliko napisati o naši slo-i vendar rad omenil par venski naselbini, žalibog, nič | veliki predstavi, ki jo je podal veselega ne morem poročati o Pred par tedni naš slovenski delu. Akoravno je Cleveland veliko mesto, pa se nič ne izboljša Mike Turk in Mrs. Šinkovec sta pa še | ga popeljala v cerkev, da se za delavca. Ampak tista strašna umetnik-čarovnik Mr. John J. Grdina v korist nove cerkve. Dasi je prišel John semkaj v smrtna kosa pa kosi kar naprej i Ameriko še kot majhen otrok, j družine po imenu Viktor Emil. brez vprašanja. Pred dobrim j Pa je vseeno v lepi slovenščini«! Mr. in Mrs. Stavec iz Maple tednom smo pokopali Fr. Kaste- j razlagal svoje čarovnije. Pred- Heights jamčita za njegovo lica. la je bival tukaj čez štiri-! »tava J« biia imenitna in se za- spreobrnenje. Družinam česti-deset let. Poznal sem ga ves ta! hvalim Mr. John Grdini in vsem tamo in jim želimo prav obilo čas. Bil je član društva sv. Vi- !drugim, ki so pri predstavi po-' da in zvest faran fare sv. Vida, 1 magali. Bog Te živi, Johny! ter je bil dober katoličan. Svo- j John Rus*. jo družino je vzgojil po božjih ---- načelih in po cerkvenih posta- j Euclid, O.—Ne bom opisoval vah. Zadnjih šest let je živel v j na dolgo in široko, kajti javnost GoHihvvoodu na 167. cesti. Naj i zna soditi, posebno v beli Ljub-mu sveti večna luč, preostalim | ljani ali v Euclidu, kako se napa naše sožalje. Jpreduje dnevno pri fari sv. Kri- je ze precej token." Društvo sv. Imena, moški oddelek. je na svoji letni seji izvolilo sledeče može: Predsednik je Tomaž Mervar, tajnik! princ in bo nosil ime Joseph Jakob Resnik, blagajnik Mike Ernest Jančar. Pri družini An- Verček. Maršali so: Mike Ro- j ton Kordan na Union Ave. so mili, Andrej Slak in Frank pa sprejeli osmega člana lepe Sinister. To društvo s tako vrlim in krasnim namenom bi mo- | ralo no vsej pravici imeti v naši j i V PRIČAKOVANJU SMRTI vrstic o | pokristjani. Kar pa je še največjega pomena je to, da je to pomoč je prišla požarna bram-1 njenega, tretji pa je imel srečo ha z brizgalnami iz Žerovnice, j [n se je rešil sam brez večjih po-Grahovega in Cerknice. Zažgal ; škodb. Cerjak zapušča ženo in je lastni sin, ki je blazen. Od j pet malih otrok. dali so ga na Studenec. ' _x_()__ Alojzij Pečnik. V Stožicah J je umrl' na sveti dan posestnik in trgovec Alojzij Pečnik v vi sogi starosti 80 let. i Neki zločinec, ki so ga obso- Nesreča pri kopanju peska, dili v Tcxasu na smrt radi za-Kralj Anton, posestnik in Brulc hrbtnega umora policijskega Ivan, kočar, oba iz Plemberka,j nadzornika, je leto dni kljuboval sta dne 29. decembra kopala pe- j.izvršitvi obsodbe. Od kraja je sek. Naletela sta na precejšnjo j pričel glumiti blaznost, in to task al o ter jo hotela jstikrat pozabi kosilo pristavi*1 jker je toliko moških doma. Vča' jsih so bile naše ženske bolj pi'0" |ste čez dan: zjutraj so lepo n"' pravile možu "pelco," pa so lat1' ko prebirale tvojo kolono po dan. Sedaj se je pa preobrni'1 in moški ustajajo zgodaj in p1"1' pravijo zajtrk, ženica pa lahK1 še malo poleži. ( Kajne Frančl Kasunič, da je tako?) Moži^' pa hodimo zjutraj od tovarne ^ tovarne za delom in le redk"1 kdaj kateri delo dobi. In če k*1 terega pokličejo iz vrste, j0-1' kolika vprašanja dobi! Odi?"' varjati mora na vsa taka vpr" šanja: kje si prej delal, če si oŽf njen, če imaš kaj družine, če $ viš z ženo' skupaj, če se žnjo zumeta, če dobro in lepo ravii"' z ženo (ali ona s tabo), kakšn" delo znaš, če (rad) pi ješ oh a je"' ^na in špago, in kadar ga iniy> preveč pod kapo, če te žena k«1; zmerja, ali jo to veseli, če z"11' j marjašat, če hodiš o pravem & I su domov, če izročiš vso "ped® ženi, ali jo gredoč domov zaprt! viš — in še sto takih vpraši liti' razstreliti, j ko prepričevalno, da so ga iz je- |katera nobenega nič ne brigal® I zato sta vložila mino ter jo za- ;če poslali v blaznico. Vendar so i! jžgala. Ker se pa mina ni takoj j zdravniki Naše žen sK'' naposled razkrinkali |.sr> dobre in marsikateri 1,1 veselja s tem drobižem. Gospodinjski klub v Newburgu prav prijazno vabi ha ma-škeradni ples, ki ga priredi v soboto, 17. januarja, ob 8. uri zvečer v S. N. Domu na 80. cesti. Za godbo bo skrbel Johnny Gribbons in njegov orkester, kot pa naše žene. , so že dobre in fari najmanj 500 članov. Mož-iPrvig už»«la' sta šla oba gledat,'prevaro in tako se je obsojenec j moral na ko]enih B0ga hvali*1' je in fantje, pristopite k temu i kaj jc vzrok. V tem trenotku je j vrnil v svojo samotno celico, j Utt jo ima. pa tudi obratno ic društvu. Bodite res vojaki Kri- mina eksplodirala m k©si kame- j Zdaj je skril po nekem kosilu; ^ pa moramo biti tudi mo^ stusovi, da se boste borili vsaj z j »« Pesk» 80 -',nia ^leteli v manjšo ribjo kost in jo brusil ob j vcselJ( ko imam(> tako pridne & dobrim zgledom za čast in spoštovanje Imena Jezusovega. Kolikokrat se to najsvetejše ime zlorabi v vsakdanjem življenju, kakor da je ime kakega vagabunda ali postopača. Naša dolžnost je, če smo katoliča- močno poškodova-: nogo svoje železne postelje, dok- ■ Ter Maskam bo oddanih dvajset le-! nje, da se borimo za pospešitev obraz ter ju li. . Ni izključeno, da ne bi iz-Jlbr ni postala ostra kot šivanka. g,ubila vida. S to kostjo si je potem iztaknil Šentviške novice. Pri nas j oči. A tudi to dejanje ni rešilo smo bili večinoma zadovoljni s obupanca. Zopet je romal v bol- ______| nico in čim so se mu malo zace- časti in slave presvetemu Ime-1 lile rane, je moral slep na elek- nice. A' nu. Itrični stol. "Saj bi se me tako ne prij®'tf! če ne bi mešal različna vina," 111 je tožil prijatelj. Fant je pa t zabil povedati — koliko razh nih vin je pil. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY I7TH, m\ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv in praznična Vae je pripravlje- no! Anton Novačan: NAŠA VAS Nažgal je luč in se je oblekel. Potem je pomagal Angeli, ki jej gtal sem tisti večer ravno na malo nejevoljna izpolnila njego-1straži in si mislim: vo željo. Oblekla je dragoceno Josip Grdina: SPOMINI NA OSVOBOJENJE KOROŠKE Itenčico in obula bele črevlje. v\\\\w\v%wv\vwwv\ww\y\wv\v\* | Stala je pred zrcalom in si je Mislil je, da to še pride, tako kakor je nekoč hotel: Z zamah-liajem roke bodo izbrisani vsi popravljala razpletene lase. — Elija, na venec si pozabil! . . . Na nevestin venec! Ali me- dolgovi, njegOvo življenje kon-jniš, da ga nisem vredna'.' ča skladno in srečno. Sčasoma Pa je spoznal, da se plačajo in poravnajo dolgovi na drug način, in čim bolj se je zavedal, kam ga pelje življenje, tem bolj je odlagal in čakal konca. Da olajša breme, je začel pohaj- Rekla je napol poredno, napol otožno. Eliji se je zdelo, da čuje tisti mehki glas, s katerim ga je nagovorila, ko mu je prinesla kruha in vina. Prinesel je i? omare škatlico. Tu je tvoj venec, je rekel si mislim: "Glej ga šmenta, če mi sovražnik razbije topove, zraven pa še moje kosti razmeče po travniku, kako jih bom pa domov nesel? Še ruski topovi so mi prizanesli in take smrti ne bi rad umrl, poprej bi še rad videl slovenski Korotan." Vendar je noč minila brez vsake posebne nesreče. Drugi dan ukaže nadporočnik Mravlja, da se pomaknemo bližje cerkve, kjer bo bolj ugodno za nas in tako postavimo naše topove kakih 20 sežnjev proč od cerkvice. Dovolj nam kamnov je pobral i ne in zarjavele puške. Tisti, ki sovrag za svoje hrame, |80 0 Pravem času izvedeh; d,a. bo odslej pa z naših svetih tal pregledovanje pušk, so jih hitro ne enega ne vzame. losnažili. Tudi jaz nisem ime v dobrem stanju svoje karabmke, Prvi dan boja za osvobojenje ker sem prepozno zvedel, da bo 342673945786151 ••• uiajoa ui eme, je /.acei punaj- - - ■—.> ------ « _ - — .......— kovati in pijančevati. Vinjen j kakor sem ti ga bil obljubil pr-|i£o postavimo topove, nam reče. je včasih 'še slavil svojo moč in Pogledal v bodočnost s smelimi očmi. Ampak izginila je ozar-jena slika, kadar je zaspal, in namesto nje je videl brezupni konec, ko se je prebudil. Bil je čuden in divji, Angela se ga je strahoma ogibala. Tudi ona je čakala. . . Prodajala sem se poprej, prodajam se zdaj; In kakšen je razloček? Poprej sem bila sužnja po svoji volji, zdaj sem zaprta in privezana na pijanega starca. . . l'e misli so ji rojile po glavi in njena mlada kri, vajena greha in uspavank, jih je netila. In ko je slonela solnčnega popoldneva na oknu, je opazila mecl hitečimi ljudmi kodrastega fanta, ki je počasi stopal in se ozi-1-al po oknih. Ko je srečala Angela njegov pogled, je nehote pomignila z glavo kakor nekdaj, je razumel in je prestopil vo jutro! Podal ji je škatlico in ona jo je radovedno odprla. Ko je odvila papir, se je zasvetil zlat obroček, v obliki krone, posut s svetlimi kamenčki. Elija je izdal za njega zadnji novčič. — Kaj si tako bogat, Elija'' je kliknila veselo. — Bogat! . . . Sedla sta k mizi in jedla mrzla jedila. Pestrobojna svetilka je ožarila njiju obraza, oba lepa, lepša v neskladnem nasprotju. On bel in krepak starec, ona mlada grešnica v prozorni ten-čici in z razpuščenimi lasmi. Elija je natočil kozarca. — Angela, daj si krono na glavo, da te vidim svojo lepo nevesto, predno pijeva! . . . Pokorno je vstala in šla k zrcalu. Vznemirila se je zavoljo njega in ni vedela, kaj pomeni Njegov trdi in naporočnik: "Fantje pripravite se! Zjutraj ob 3. uri se prične ofenziva na celi črti; zgrabili bomo Nemca in ga pregnali z našega slovenskega ozemlja!" Pripravili smo vse potrebno in proti večeru so nam pripeljali še novo municijo, tako smo bili vsi pripravljeni za napad. Zvečer sta nam govorila nadporočnik in poročnik: "Fantje, jutri pa le ko-rajžo, da osvobodimo našo zemljo, svojo domovino, da osvobodimo naše Gosposvetsko polje. Ko to dosežemo, se boste z veseljem vrnili domov s zavest jo, da ste se bojevali za svojo domovino, za Jugoslavijo!" Navdušeni smo vzklikali: "živela Jugoslavija! živela naša slovenska Koroška!" Saj Gre gorčič je zapisal: pregled in sem prej v Krki ri< be lovil. Moja puška pa rujava, da je bila kar kosmata v cevi, (Dalje prihodnjič.) "mali oglasi I ZAHVALA ZNANCEMTN PRIJATELJEM Podpisani se najvljudneje zahvaljujem vsem, ki so za časa bolezni, in potem, ko je moja ljubljena soproga preminila, iz prijaznosti jo obiskali ko je ležala na mrtvaškem odru, prinesli svežih cvetlic, darovali za sv. maše ter jo spremili v cerkev in na pokopališče, in ker so se mnogoštevilno udeležili s drugi pa kar stoje malo po-1 svojimi avtomobili, aH še na Koroške je srečno minil. Zato smo pa bili tisti večer vsi izredno zidane volje. "Dobro ste delali, fantje!" nas pohvalita naša častnika. "Sedaj pa pospravite municijo pod streho, potem ste pa prosti za danes večer. Privoščite si počitka." Ampak kam naj pa pospravimo municijo, ko ni nikjer pripravnega prostora. Nedaleč proč je bila cerkvica sv. Urbana. Poprosimo dovoljenja, če smemo spraviti zaboje z granatami in šrapneli v cerkvico. Dobimo ga in znesemo vso stvar v cerkev pod kor. Ko smo bili z delom gotovi, še malo postojimo v stari cerkvici. Nekateri poklekne jo, molijo. Zahvalili smo se Vsemogočnemu, da nas je ta dan Na vašem radio nocoj . . . poslušajte Lorno Fantin, slavno numerologislko. Povedala vam bo, kako imena in dnevi vplivajo na uspeh v trgovini, ljubezni aH zakonu. Resnična radio zabava. WGAR ob !). uri zvečer Vzhodni standard čas -------iicxvu«j. ta nočna gostija. . Jr°" Kler pufa- Istol, oči odprla, ki ao bile že » P^anlncl'ln „ v . , , x i • ski nolk. Seda) smo pa rabili 've. Počasi so lezle trepalnice! narazen. Elija se je nagnil čez Dobro je tako! je šepetal, Postal je otožen. Zagledal se!nj0, . „ --- „„ jyj JJ1Cl,CJJC: V ..... besnosti. Pričakovala je to, ker Je V njene oci in je iskal v njih hotel«, da uporabi to priliko nekaj lepega, nekaj davnega ^ ravnano_ m odide od njega. Ko ga je vi- Toda hipoma je zopet poskočili' HpIo . ,ouniom «pflp7ii nao-las se ie i gledajoč ji v obraz. samo šrapnele in jih pošiljali Nemcem v hrbet. Tukaj smo hoteli maščevati smo barabe in propalice. Če se nočete dostojno obnašati radi Boga, dajte se radi ljudi, ki nas gledajo in po naših delih sodijo. Bodite Veseli, nihče vam tega j ne brani. Ampak iz cerkve in I božjih stvari se pa ne boste delali norca; to je prostaško in nevredno poštenega Slovenca!" Tako nam je napravil poročnik Zaje prav pošteno pridigo vsem, ki so bili prizadeti in tudi onim, ki niso bili. Poročnik Vse plača- zahrbtni napad Nemcev, ki so Zaje je bil.edeiromh redMh mož. Dobro je tako. -------------- . Ona se mu je zdela v smrti e zasmilil, da je zajokala, zasmejal. lepša in njemu dražja kakor v ,Ellja. odpusti! Nikoli več, — Hej, na katero stran, ako lživljenju> Zlata krona se je pokam? čemu iskati 1 maknila na desno stran, črni, Irazčesani lasje so zadrhteli, ko dela tako mirnega in"mehkega, na svojem sedežu, naglas se je se ji je zasmilil, da ie zaiokala. ™ nikoli več! . KliJa je vstal jal: • — Še te dni nih stvi 'an za |,ravim najhitreje. ne ves in je važno de- poti j? Pogledal jo je še enkrat, ži-jse jih je dotaknil. Kakor da so se poročiva in Vo in presunljivo, da jo je za-j^jii živi in so čakali bele roke, Hotela je govo- j ki jih pobrati in zveže. napadli naše ter jih potisnili vjki ga ni bilo sram pokazati svo-Dravo. Maščevati smo hoteli | je prepričanje. Bil je odločer Pojdevaodtod! Nakupim potreb- bolelo v srcu. poroko, vse pri- riti, povedati nekaj veselega in smrt naših Jugoslovanov, maščevati smrt Malgaja, maščevati zavedne koroške Slovence, ki so bili umorjeni ali pa so morali bežati na Kranjsko, da so si rešili golo življenje. Zato nismo štedili z municijo. Ob dveh popoldne je strelja Oglas! Išče se piano za učenje otrok na piano. Kdor ima kaj takega in po nizki ceni, naj se zglasi v uredu tega lista. (15) katoličan in dober, pogumen vojak, Jugoslovan od nog do glave. Kot častnik je bil zelo dober vojakom. V njem ni bilo nič tiste oficirske nadutosti, ka-koršna je bila v veliki meri pri avstrijskih častnikih. Kmalu zatem smo imeli pre- Razpis službe Glasom sklepa direktorske seje z dne 13. januarja, 1931, kooperacije Slovenski Dom na Holmes Ave., -se razpisuje dvoje služb: 1. Samostojni klub, odsek Slovenskega Doma, razpisuje službo oskrbnika Kluba (kletarja).; Plača po dogovoru. 2. Direktorij najame dalje: oskrbnika kegljišča in slaščičar- j j ne. Minimalna plača $15.00 tedensko in provizijo od kegljišča in prodanega blaga. Prošnjo vložijo lahko samo zmožni delničarji Slovenskega i Doma na Holmes Ave. Upoštevalo se bo samo pismene pro-J Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK Čez dan: 513 ULMEU BLlMi. Tvečer od 8— 8 6411 ST. CLAIR A VB. soba it. 7. Tel. Rand. 5195 Tel. Cherry 3982 m Bilo Elija Dan je že gledal na okna sinje precej ponehalo in streli so gledovanje pusk, karabink. Po- snje, ter je iste poslati tajniku razposajenega, poskočiti in za-! svojimi sivimi 0čnii, nepremič- padali bolj poredkoma. Ob pe- ročmk jih je pregledoval ce so Slovenskegai Doma Ch«s. Bene-plesati s tem dobrim starčkom, jno°Jstrmeč in v svetlob vedno! Ah popoldne je švignil iz naših |vse čiste in snažne. Dobil je tu-; vol, 15810 Holmes Ave do dne,, " večji Elija se je vzdignil od i topov zadnji strel in letel tje kaj eno ,tam drugo, da ni b a 20. januarja 1981, do 7. uie zve-, mrUča in je nastavil kozarec naSproti Guštajnu za bežečimi Nem-1čista, pa začne godrnjati: Da cer. Prošenj ki se J stem je bil boj za tisti dan vas le sram m imeti take puške! pozneje, se ne bo upoštevalo. Do- pa je zaKiicai: I ^Hm., Elija, kje je zlati voz | končam dan 28. maja pa ostane j Tak židan čas imate, vedno dr-1 ločila jn pogodbo rmpravi airek- GRDINA'S SHOPPE Popolna nlog« ekUh la npram« h •t« U drišic« Beauty Parlor Vtdaa Ma|Mod*naliI šmkl klohakl. TrfoTla* Ufru fiifa ar*4« •kftil «•!• Ul«. 6111 ST. CLAIR 'AT*. HEndcrioa 711« , (M. Thn. 8.) iiiiiinillill»l!lllll!IIIUIIIIllll!!llllllHlllllllllllll! ............. s tem dobrim starčkom. A to tiho, njej neznano veselje, je bilo kakor ujeto in zastraženo. Beseda ji je ostala na jeziku. Elija pa je zaklical •'e že pozno ponoči, ko je vstal od svoje neveste in se 11 ho Približal durim. Oprezno •le zasuknil ključ in ga je spra-vV v žep. Nato je pristopil k njej in jo prebudil. V stani in obleci se v sva-tovsko oblačilo! Da pričakava j potovanje. . . Pijva, Angela, iz-lzarec. dan najinega združenja vesela pijva do dna!,—- I — Pijva na srečno najino | in k je so nebeški belci, da te po-! zapisan v zgodovini Slovencev, j sate in plešete po skednjih, am .družitev! Na slovo pijva, pre-i peljejo v nebo? Haha? odnosnO Jugoslovanov, ko so z pak da bi si pgec^n^ih nak, den odideva na ženitovanjsko Zasmejal se je in je nagnil ko- orožjem v roki povedali starim tega pa ne. m mi ne pridete i tlačiteljem: Do tu in ne dalje M več s takimi puškami! baj do-(Konec) 1 Simon Gregorič je pel: !sti jih ni bilo, ki so imeli umaza- torij Slovenskega Doma. Toliko v naznanilo vsem ničarjem in delničarkam. Direktorij Slovenskega Doma. (16) DEBELI PHEŠIC1 NARAVNOST Z DEŽELE Vseli velikosti, /.Ivi ali osnit- ■/.eni, iHVjjlcilani «U mesta i» liiiiiel.jani kamorkoli. I'ridite i" izberite si .j1l». H. F. HEINZ Willoughby, O. Tel. 110-J-2 M fj cxxrxxxixxizzxxzxxxxxxxxxx: dr. j. v. župnik ZOUOZORAVN1R • «IT. CI.AI« AVE. V K.aou>»*ni Narf Nmtk »••»• Vh-rf I« •» I^V.riM. '• Ul «. .». i AMERIŠKA DOMOVINA. JANUARY 17TH. 193 .» i.i 'P K T'^n'tinr.r HENRIK S1ENKIEW10Z POTOP i k poljščine pre vel DR RUDOLF MOLK J "In kaj doseže te?" je vprašaj Miller. "Vaše blagorodje naj ne pozabi, da je ta človek spravil Ho-vanskega do obupa, Hovanski pa je imel, računajoč s Kozaki, šestkrat toliko ljudi kakor mi. Niti en transport ne pride k nam brez njegovega dovoljenja, a- žit nice so uničene in vrhu tega nas že začenja stiskati glad. Vrhu tega se lahko Kmitic združi z žegockim in Kulešo, in takrat bo imel nekoliko tisoč sabelj na razpolago. To je težak človek in nam lahko postane zelo nadležen." "Irt ti, gospod, ali se lahko za« neseš na svoje ljudi?" "Bolj nego na samega sebe!" je odgovoril z rezko odkritostjo. "Kako bolj?" . "Da povem resnico: ker imamo že vsi dovolj tega obleganja." "Upam, da se kmalu skonča." "Vprašanje je le, kako? Sicer pa, če vzamemo to trdnjavo sedaj, je ravno tak poraz, kakor če bi jo opustili." Vtem so prihajali do skednja. Miller je skočil s konja, za njim vsi oficirji in so stopili v skedenj, Kuklinovskega so vojaki že sneli s trama, ga pokrili g kocem ter ga položili v znak na slamo. Tri vojaška trupla so ležala drugo poleg drugega. "Te so pomorili z noži!" je zacepetal Zbrožek. "A Kuklinovski?" "Na Kuklinovskem ni nobene rane, le bok ima spečen in osmo-jene brke. Moral je zmrzniti, ali se je pa zadušil, zakaj lastne čapko še sedaj drži v zobeh." "Odkrijte ga!" Vojak je dvignil koc in pokazal se je obraz, strašen, zabuhel z izbuljenimi očmi. Nad'ostanki osmojenih brkov zmrzla sapa se je pomešala s sajami in se je zdelo, kakor bi sfrčali zobje iz ust. Obraz je bil tako ostuden, da je Miller, ki je bil navajen vsakovrstnih grozovitosti, stre-petal in dejal: "Pokrij ga čimprej! Straš- no! Strašno!" Mračna tišina je zavladala v skednju. "čemu smo prišli sem?" je vprašal, izpljunivši, knez Heski, "ves dan se ne dotaknem jedi." Naenkrat je popadla Millerja taka razdraženost, da je že mejila na blaznost. Obraz mu je osinel, zenice so se razširile, in zobje so mu začeli šklepetati Polastila se ga je takti "divja strast po krvi in maščevanju kad katerimsibodi, zato se je obrnil k Zbrožku in zakričal: "Kje je oni vojak, ki je videl, da je bil Kuklinovski v skednju? Dajte ga sem! Ta mora biti v zvezi s tem." "Ne vem, če je oni vojak še tu?" je odgovoril Zbrožek. "Vsi vojaki Kuklinovskega so se razpršili kakor izpuščeni biki." "Torej, lovi ga!" je zakričal razjarjeno Miller. "Naj ga lovi vaše visokorodje samo!" je zakričal ravno tako razjarjeno Zbrožek. In vnovič je obvisel kakor na pa.jčevini nov izbruh nad glavami Švedov in Poljakov. Poljaki so se začeli stiskati okoli Zbrožka, grozno vihaje z brki in i*ožljaje s sabljami. V tem se je zaslišal zunaj ropot in v skeden je planil oficir švedskih jezdecev. "General!" je zakričal, "izpad iz samostana! Rudarji, ki kopajo mine, so pobiti do zadnjega moža. Oddelek pehote je razbit!" "še zblaznim!" je zakričal general Miller, grabeč se za lasuljo, "na konje!" čez hip so izginili vsi kakor vihra proti samostanu, da so se kope snega sipale " kakor toča pod konjskimi kopiti. Sto jezdecev Sadovskega, pod poveljstvom njegovega brata, se je sedaj pridružilo Millerju in teklo na pomoč. Na poti so videli oddelke pehote, prestrašene, begajoče v neredu in strahu, tako zelo je že upadel pogum nekdanjih neustrašenih švedskih vojakov. Zapuščali so celo okope, katerim ni grozila nobena ne varnost. Nekatere pa so poman-drali drveči oficirji in konjenica. Pridirjali so naposled za Streljaj od trdnjave, a le toliko, da so na griču, vidnem kakor na dlani, lahko ugledali, kako so I se srečno vračali napadalci v samostan". Petje, smeh in radostni kriki so udarjali na Millerje-va ušesa. Posamezni so se celo ustavljali in grozili štabu s krvavimi sabljami. Poljaki, ki so se nahajali ob strani švedskega generala, so spoznali samega Za-mojskega, ki je osebno vodil ta izpad in je sedaj, uzrši štab, ob stal in se mu dostojanstveno klanjal s čapko v roki. Ni čuda, saj se je čutil varnega pod zaščito samostanskih topov. In res, na okopih se je zakadilo in železne krogle so priletele s strašnim švistom med ofi cirje. Nekoliko jezdecev je tedaj omahnilo v sedlih in stok je odgovoril švistu. "V ognju smo! Umaknite se!' je zapovedal Sadovski. Zbrožek je zgrabil Miller,jeve-ga konja za vajeti. "General, umaknimo se! Tu je smrt!" Miller je bil kakor otrpel, ni odgovoril besede in se pustil odpeljati. Ko se je vrnil v svoj stan, se je zaprl in ni pustil ves dan nikogar k sebi. Premišljeval je gotovo o svoji slavi Poliorcetesa. V tem je prevzel Vreščovič vse vodstvo v svoje roke in začel z neizmerno energijo in pripravami za splošen naskok. Delali so se novi okopi, vojaki so nadaljevali za rudarji započeto delo lomljenja skal za mine. Mrzlično življenje je vladalo v vsem švedskem taboru; zdelo'* se je, da je nastopil v oblegovalcih nov duh ali da so dobili nove pomož-niške čete. Nekoliko dni pozneje se je razširila po švedskem in zavezniškem poljskem taboru novica, da so kopači našli podzemeljski prehod, ki vodi pod samo cerkev in samostan in da je le od dobre volje generala odvisno, ali se požene vsa trdnjava v zr„ak ali ne. Neiznierna radost je objela vojake, utrujene od mraza, gladu in brezuspešnega boja. Kriki: že imamo čenstohovo! Poženemo v zrak ta kurnik! so leteli od ust do ust. Nastale so slavnosti in pijančevanja. Vreščovič je bil povsod, iz-podbujal je vojake, vzdrževal jih v veri, potrjeval po stokrat na dan novico o podzemeljskem prehodu, podžigal pojedine in pijančevanje. Odmevi te radosti so naposled dospeli tudi v trdnjavo. Vest o že položenih in pripravljenih minah za izbruh se je raznesla kakor blisk z enega konca obzidja do drugega. Še celo najhrab rejši so se prestrašili, ženske so jokaje začele oblegati prior-jevo stanovanje, iztezale k njemu otroke, če se je za hip pokazal, in klicale: "Ne pogubi nedolžnih! Njihova kri pride na tebe!" čim večji bojazljivec je bil kdo, s tem večjim pogumom je sedaj naganjal o. fjordeckega, naj ne spravlja v pogubo svetega mesta, stolice najsvetejše Device. Nastali so tako težki in tako žalostni trenotki za neupogljivo dušo tega junaka v habifcu, kakršnih še ni bilo nikdar. Sreča e bila, da so tudi' švedje prene-lali z naskoki, da bi oblegancem jasno pokazali, da ne potrebujejo več- ne krogel in no topov, da jim jp dovolj zažgati eno samo nitko. Toda iz istega vzroka je iara.¥al strah tudi v samostanu. V tihih nočeh so je dozdevalo največjim bojazljivcem, da slišijo pod zemljo nekak nemir, (bi so švedje že pod samim samostanom. Naposled je izgubil pogum tudi znaten del menihov. Ti so se odpravili z očetom Stra-domskim na čelu k priorju, da naj začne neutegoma pogajanja za. predajo. ž njimi je šla večina vojakov in nekoliko šlahte. Pu je stopil o. Kordccki na dvorišče in, ko ga je množica tesno obkolila, je začel govoriti: "Ali nismo prisegli, da bomo j ranil i sveto mesto do zadnje kaplje krvi? Resnično vam povem, če nas požene smodnik v zrak, tedaj požene le naša slabotna telesa, na zemljo pa se povrnejo le naši pozemeljski ostanki, a dirše se ne vrnejo več. . ." "Nad njimi se bo odprlo nebo in tam pojdemo v veselje, v veliko srečo, kakor brezmejno in ogromno morje. Tam jih bosta sprejela Jezus Krist in ta Mati najsvetejša in jim prišla naproti, one pa bodo sedle kakor čebelice na Njen plašč in se bodo pogreznile v svetlobi in gledale obličje božje. . ." Tu se je blesk svetlobe zasvetil na njegovem obličju, svoje navdušene oči pa je dvignil kvišku in nadaljeval resno z nad-zemeljsko mirnostjo: "Gospod, ki vladaš nad sveto vi, Ti zreš v moje srce in veš, da ne -lažem temu ljudstvu, ko pravim, da bi stegal, če bi hrepenel le po lastni sreči, svoje roke k Tebi in bi h globine svoje duše klical: "Gospod, naredi, da bi ta smodnik res bil, da bi se vnel, zakaj v taki smrti je odpuščanje krivic in grehov, ker je večni počitek, a Tvoj sluga je že onemogel in je zelo utrujen. Toda Ti si mi ukazal, naj čuvam Tvoj hram, zato ne smem oditi Ti si me postavil na stražo, torej si vlil vame Svojo moč in, jaz, o Gospod, jaz vem in vidim in čutim, da zadošča, če bi se tudi sovražnikova zloba dokopala pod to cerkev, če bi bil pod njo nakopičen vfes smodnik in uničujoč soliter, da samo prekrižam in ne vname se. . ." Tu se je obrnil k zbrani množici in nadaljeval: "Bog mi je dal to moč, vi pa se otresite strahu iz src. Moj duh prešini a zemljo in vam pravi : Lažejo vaši sovražniki, zakaj smodnikovih strašil ni pod cerkvijo! Vi ljudje strahopetnih src, vi, ki vam je strah zadušil vero, niste zaslužili, da bi šli še danes v kraljestvo ljubezni in počitka — zato ni smodnika pod vašimi nogami! Bog hoče ohraniti to svetišče, da bi plavalo kakor Noetova barka nad potopom porazov in nezgod, zato vam v imenu božjem tretjič pravim, da ,ni smodnika pqd cerkvijo! A če govorim v Njegovem imenu, kdo se bo upal še dvomiti ?" Po teh besedah je umolknil in zrl na množico menihov, šlahte in vojakov. Toda bila je v njegovem glasu tako neomahljiva vera, gotovost in sila, da so molčali tudi oni, in se ni oglasil nihče. Nasprotno, zaupanje je je-lo stopati v njihova srca, da je končno eden izmed vojakov, pri-prost kmet, dejal: "Bodi hvaljeno ime Gospodovo! že tri dni govore, da lahko spuste trdnjavo v zrak, čemu je torej ne spuste?" "Slava najsvetejši Gospe! Čemu je torej ne spuste?" je ponovilo več glasov. V tem se je pokazalo čudno znamenje. Naenkrat se je zaslišal naokoli šum perutnic in cela jata zimskih ptic se je pojavila na trdnjavskem dvorišču in prihajale so vedno nove iz okoliških izpraznjenih žitnic: sivi vdebi, strnadi z zlatimi prsi, ubogi vrambi, zelene senice in krasni kalini so sedali ha strešna slemena, na ogle, podboje, cerkvene okrajke, druge ptice so krožile v raznobarvnem vencu nad priorjevo glavo, prhuta-joč s krili, žalostno čivkajoč, kakor bi prosile, vbogajme, ne boječ so ljudi. Ostrmeli so vsi navzoči ob tej prikazni, a oče Kordecki je molil en hip, naposled pa je. rekel: Evo, gozdne ptice bože pod varstvo te Matere božje, vi pa še dvomite o Njeni moči?" Pogum in nada sta se zopet vrnili v srca, menihi so šli, tr-cajoč se po prsih, v cerkev, vojaki pa na obzidje, ženske so šle trosit zrno pticam, katere so hlastno zobale. Vsi so tolmačili pojav teh drobnih gozdnih prebivalcev seli v korist, sovražniku pa v škodo. "Veliki nasipi snega morajo ežati, ko se te ptice ne ozirajo več na izstrelke in ne na grom topov ter se stiskajo okoli stanovanj," so govorili vojaki. čemu beže od Švedov k nam?" "Ker tudi najpreprostejša stvar ima toliko razuma, da razločuje sovražnika od svojega." "Ni mogoče," je rekel drugi vojak, "saj so tudi v švedskem taboru Poljaki, toda to pomeni, da mora vladati tam lakota in da sploh manjka tam konjem krme." "To pomeni še kaj boljšega," je govoril tretji, "ker se kaže, da je to, kar p r a v i j o o onem smodniku, gola laž." "Kako to?" so vprašali vsi naenkrat. "Stari ljudje pravijo," je odgovoril vojak, "da odlete, če se le ima podreti kak dom, lastovke in vrabci, ki so imeli spomladi gnezda pod streho, takoj že kaka dva ali tri dni pred tem; vsaka žival ima torej tako pamet, da sluti že vnaprej nevarnost. Torej če bi bil pod samostanom smodnik, bi ptice ne priletele semkaj." "Ali je to res?" "Kakro amen v očenašu." "Slava najsvetejši Devici! — Torej je slabo za Švede!" V tem hipu se je zaslišal pri južnozapadnih vratih glas trobente; vsi so hiteli gledat, kdo prihaja. Bil je švedski trobentač, ki je prinesel, pismo iz tabora. Menihi so se takoj zbrali v de-finitoriju. Pismo je bilo od Vre-ščoviča, ki je naznanjal, da po- Irnenik raznih društev. i SV. VIDA, ŠT. 25 KSK.I Predsednik Anton Škulj, 1099 E. 71st St..; tajnik Anthony J. Fort.una, 1093 E. 64th St.; Ignac Šepic, blagajnik. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. M. i5'. Oman, dr. L. J. Perrne, dr. A .1. Perko. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Ases-ment se pobira na seji samo od 11. dopoldne do 3. popoldne. V društvo se sprejemajo člani in članice od 1C. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-let.no zavarovanje ali za dosmrtno od $250 do $2,000. Bolniška podpora je $7 in $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna po jetnotinih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci do IG. leta. S. P. P. DRUŠTVO ZVON Predsednik Andrew Režin, podpredsednik Joseph Blatnik, tajnik Andre.i Žagar, 3569 E. 80th St.; blagajnik Joseph Plute, zapisnikar Anion Me-ljač. Nadzorniki: Domen Blatnik, Mike Vrček, Anton Erjavec. Pevo-vodja Primož Kogoj. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne. Pevske vaje pa ob deseti uri dopoldne ob nedeljah, v četrtkih pa ob 7. uri zvečer. Novak, pomožni tajnik Frank Lev-stek, maršal Anton Hlapše, vratar Anton Pevec, zastavonoša Kari Škulj. Nadzorniki: Anton Zaje, Andrej Te-kavc in Prank Komidar. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo popoldne ob 1. uri v Slov. Nar. Domu, št. 1, novo poslopje. Nahaja se fia dobri finančni podlagi. Skul.v. Zdravniki dr. P. J. Kern, dr. h. J. Perme, dr. Oman. Zastopnik Kluba društev S. N. Doma, John J Kikol. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida, Ignac Luznar. nOSMTŽENOI Predsednik Joseph i mar, podpredsednik Andrew Ijekšan, tajnik John J. Kikol. blagajnik Joseph Markovič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Frank Virant, An-drew Virant Zastavonoša Joseph' mesecu v S. N. Domu (staro poslopje SLOVENIJA Predsednik Louis Tomše, podpredsednik Jakob Grošel, tajnik Joseph Derenda, 5334- Spencer Ave.; biggaj-i nik John Forv.una 1401 E. 47th. St.; zapisnikar George ivlatijatko. Nadzorniki: Math Vihtelič, Matija Mlinar, John Germ. Društveni zdravniki: dr. Kern. dr. Perme in dr. Oman Društvo zboruje vsako prvo nedeljo V SRCA M Alti JU (STARO) Predsednica Julija Brezovar, pod predsednica Mary Grdina, tajnica Frances Novak. G326 Carl Ave., bla-gajničarka Katarina Perme, druga tajnica Mary Bradach, 1153 E. 167tlv St., odbornice: Mary Škulj, Ana Er-bežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Re-diteljica Frances Kasunič. Bolniška obiskovalka oddaljenih bolnic Helena Simončič. Zdravniki: dr. Jnmes Se-liškar, dr. L. J. Perme, dr. M. F. Oman. Za oglas in naznanila je "Ameriška Domovina." Seje se vršijo v stari šoli sv. Vida, in sicer vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. SV. NEŽE, ŠT. 139 C. K. of O. Predsednica Mary Peterlin. podpredsednica Terezija Kostanjšek, tajnica Jennie M. Melle, Bonna Ave., blagajničarka Katarina Perme, zapis-nikarica ' Frances Russ, vrutarica Frances Kasunič. Nadzornice: Mary Škulj, Mary Peterlin in Iva Peterlin. Zdravnika dr. J. M. Seliškar in dr. L. J. Perme. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako tretjo sredo v mesecu. SV. JOŽEFA, (SAMOSTOJNO) Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St.; podpredsednik Josip Laurič, 7108 St. Clair Ave.; tajnik John Germ 1089 E. 64th St.; blagajnik Josip Er-bežnik, 6215 Carl Ave.; zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd Št.; zastopnik Frank Košmerlj, 455 E. 152nd St., Collinwod. Nadzorniki: John H. Urbas, Anton Zakrajšek in Frank Za-krajšek. Zdravnik Dr. J. M. Selišk-r. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v S. N. Domu, soba št. 3 (staro poslopje i. SV. ANTONA PADOVANSKEGA Predsednik Louis Gliha, podpredsednik Joseph Globokar, tajnik Hočevar, 9914 Elizabeth Ave nikar Frank Papež, blagajnik Maiinčič. Nadzorniki: dr. Perko, Anton Rus, Frank Glavič. Zdravnik dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti. Društvo ima prosto pristopnino skozi celo leto 1931. SLOVENSKO DRAMATIČNO DRUŠTVO "BALKAN" PRIREDI V NEDELJO, DNE 18. JANUARJA, 1931 točno ob 6:30 zvečer V SLOVENSKI DELAVSKI DVORANI KRASNI IGRI na 10814 Prince Ave. 'Tri sestre' in 'Raztresenca "TRI SESTRE" Igra v treh dejanjih OSEBE: Orel..............................................v.............................................Gašper Segulin Helena, njegova žena..........................................................Jennie Mezgec Majda i..........................................................................Frances Matko ml. Špela !■ hčere...................................................................Kristina Šiškovič Ana |.....................................................................................Jennie Dedek Anton..............................................................................................Max Traven Gabrov France..............................................................................Louis Cork Jera, dekla pri Gabrovih..................................................France:; Matko Berač..........................................................................................Frank Šiškovič "RAZTRESENCA" Burka v enem dejanju OSEBE: Major Jazbcc / vpokojena................................... Stctnik Muhič \ invalida.................................... Milka, majorjeva hči............................................ Janko, stotnikov sin.............................................. Režim Louis Curk ...............Louis Curk ..Ferdinand Stanič ...........Jennie Dedek ..............Max Traven Vstopnina 75c za odrasle in 25c za otroke Med dejanji in po igri nam bo na razpolago "Verovšek" orkester Cenjeno občinstvo od blizu in daleč je vabljeno, da nas poseti ta dan. Smeha bo dovolj za vse in vsak bo zadovoljen kdor se bo udeležil. Za dobro in točno postrežbo skrbi ODBOR "BALKANA" SV. ALOJZIJA Predsednik John Vidmar, podpredsednik Jakob Resnlk, prvi tajnik John Rogelj, 3556 E. 80tli St.. drugi _ Žene trdnjavo V zrak, Če jo do i tajnik Joseph Miler, blagajnik Frank = . . Rtrnftsir TJnrtznrniki: Joseoh Maver. — jutra ne predajo. Toda še celo oni, ki so klonili poprej pod bremenom bojazni, niso verjeli sedaj temu pozivu. "Prazen strah!" so klicali sedaj menihi in šlahta vsi hkrati. "Napišimo jim torej, naj nas ne štedijo. Naj nas le spuste v zrak!" In res so odgovorili na ta način. V tem so vojaki, ki so se zbrali okoli trobača, smeje odgovarjali na njegova svarila. "Dobro!" so govorili, "čemu nam torej prizanašate? Pojdemo prej v nebesa!" Oni. pa, ki je izročil poslancu pismo z odgovorom, je rekel: "Ne izgubljajte zaman besed in časa! Vas same grize beda, a nam, hvala Bogu, ne manjka ničesar, še celo ptice vas zapuščajo." Na ta način se je razblinila zadnja zvijača Vreščoviča v nič. In ko je potekel še dan, se je pokazalo čisto jasno, kako prazen je bil strah oblegancev, in mir se je vrnil v samostan. Drugo jutro je častiti meščan čenstohovski, Jakob Bruhanski, vnovič vrgel pismo, v katerem jih je svaril pred naskokom, obenem pa pisal, da je Jan Kazimir zapustil švedsko in da je vstala vsa ljudovlada proti Švedom. Sicer pa je imel biti ta naskok po vesteh, ki krožijo izven obzidja, zadnji. Bruhanski je vrgel to pismo z vrečo rib, ki so bile namenjene menihom za post, a približal se je obzidju preoblečen v švedskega. vojaka. (Dalje prihodnjič.) Stražar. Nadzorniki: Joseph Maver, £ Frank Mulh, Frank Zupančič. Zastopnika za S. N. Dom v Newburgu: Joseph Maver in Rudolf Sadar. Zastopnik za Slov. Nar. Dom v Maple Heights, Louis Gros. Zdravnik dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu v Newburgu na 80. cesti ob 1. uri popoldne. Sprejemajo se novi člani od 16. do 45. leta. iik Louis £ S ., zapis- = NAZNANILO J Cenjenim rojakom, znancem in prijateljem nazna- | njam, da sem prevzel trgovino z grocerijo, pecivom in | slaščicami na S 17701 Grovewood Ave. Zagotavljam vse stare kot nove odjemalce, da jim S bom nudil hitro postrežbo po solidni ceni. FRANK URH I 'S 17701 Grovewood Ave. NO. Zajn SI F veli] bral bil nap sob* na ! gi, ' pri.i trni ban : ver blol i ves lila bar kor l tu, J se bil ra [val krs brs IV j al je bil je lie I v; do - ža Sča I zn "dc A et hc m P b( bi ...........................................................................................ihiiihiiih. LOŠKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St., podpredsednik Franc Truden, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaeler Ave., blagajnik in zapisnikar John Specli Jr. Nadzorniki: Jchn Krašovcc, John Mlakar in Josip Žnidaršič. Društvo zboruje vsako četrto soboto v mesecu v Slov. Nar. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo plačuje $200 smrtnine in $1 dnevne bolniške podpore za $1 me-sečnine. Sprejema nove člane od 16. do 45. leta, s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društveni zdravniki so: dr. Seliškar, dr. Kern, dr. Oman in dr. Perme. Zastopnik za Narodni Dom John Žnidaršič. za Klub društev John Krašovic in Frank Baraga. A. J. ŽUŽEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg. -Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. Main 80S8 - Kenmore 2857-J J< ki n B [IV r i i if i i s 11 j i PKESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstek, 646 E. 115th St.; podpredsednik Jernej Kra-šovec, tajnik John Pirnat, 1234 E. 61st St.; blagajnik John Martinčič, 1037 E. 61st St.; finančni tajnik Leo F. ZAKRAJŠEK Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v ' naselbini, Odprto noč in dan. 1105 Norwood Rd. Tel. ENdlcott 4735 Podružnica 18321 Edgerton Rd. KEnmore 2892 tTtTTnnTitiiiTiiitiixiiTniimmmiiriiiimiHi:ixxniii»»»»H:ixux"g VELIKA MASKERADA DNE 17. JANUARJA 1931 katero priredijo SKUPNA DRUŠTVA S. S. P. Z. V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE. Krasna darila za maske Vas vljudno vabi vse članstvo, kakor tudi ostalo občinstvo. ODBOR 3nr«ifii«»i»i»iiimHiiiiii»H»iiiiiiiiiiixxmmxmiii:nmuxnii:imt 48234853234853485391235353234853535348482353234853532348235353