Posamezne številke* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak dan, razveš nedelje in praznikov, ob 13- uri * datumom naslednjega dne ter stana mesečno po pošti D 10*—-, za ino« , zemstvo D 18’—, dostavljen nadoa D 11*50, na Izkaznice D 10—» uiseratj po dogovoru. Naroča ae pri opravi »TABORA*, MARIBOR* Jurčičeva ulica štev. A POBUBBS''pOSarv ii6vstv6 v hipu onujnno ih mnogo bolj Pretreseno nogo so druge stranko v trc-•'tttkih, ko spreminjajo svojo politiko. - ■ Radič kot oseba ni nikaka uganka. On jo orrjvist, nevrastenik :n zmedenec, politična karikatura..V avstrijskih. Časih ni linel važnejše politične vloge. Na povr-ie prišel šele ob nasianku «1 u gesla vi-,>fc> jč preobrat stvari prinesel na važna fiesta marsikatero ne ravno najboljše c-^ebnost. Ni dvoma, da si Radii natlhoma odcepitve Hrvatov od Jugoslavije. -pf k temu mit seveda iti jasna, zato je ^•iegova politika včasih tako crcteskna. Npr vsa politična pota v Jugoslaviji vo-JJo v Beograd, bi sc moral napotiti tja ttidj Radič, če bi ne bil v strahu/asvojih NkJOOo volilnih glas jv. Zato se je huntam 'Sporazumeval tudi s svojimi zunanjimi Zavezniki. Rad bi storil nekaj velikega *“ Hrvate, ker je precej naiven. Kakor je bil čvrsto prepričan, da si bo s svojo cesarsko politiko pridobil pomoč Dunaja v boju zoper nagodbo med Hrvatsko ia •Srako, tako je sedaj čvrsto prepričan, da mu bo kak inozemski čiuitelj pripomogel k ustvaritvi hrvatsko-kmečke republike. Radič pa ne more za svojo politiko Pridobiti ne Srbov in ne Slovencev. Slovenci (avtor misli pač klerikalno’ stranko, "h. ured.) bi glasovali za avtonomistično federativno ureditev države. Kljub jouiu, da so Srbi nasprotniki federalizma, bi vendar Slovenci šli na srbsko stran, če bi nastal odločilen konflikt med Srbi in Rudičevei ter bi sodelovali z onimi, ki ,°®e.jo močno državo. S tem dobi vsa rokovska politika nesigurna tla. Radičevega Programa ni treba jemati resno, me-°d, s katerimi ga hoče izvesti, p.i še b^unj. Kljub temu pa je Radič dosegel pri ^olitvah velik uspeh. Večina hrvntskein-eh'kence. ki je hotela ž njim konkurbUtl je odpovedala polit, nastopu še r»rcd °iitvami. Vso to bi nam ne bilo umljivo, če hipe ^eli, kje je izvor radičevstva. Hrvatsko .ladstvo zaupa Radiču za vsako ceno, ono rn'tt sledi docela slepo. Kakor je 'nekoč x;e«valo v trializem, tako sedaj veruje, [a je ustanovitev kmečke republike igra-cka- Čimbolj pa so nasprotniki Radiča na-Padali, tembolj je v njegovih’ pristaših fastla vera vanj. Radičevstvo je posledica velikega navdušenja mas, ki Se ne ukloni pred ničemur, najmanj pa pred strankarskimi sredstvi. Uklonilo pa Se c o pred drugimi dejstvi, k! jih niti Radič sant ne more povsem zanikati: pred dejstvi narodnega jedinstva in' narodne »olidarnosti. ZadnjLčas je, da Se ustvari jaSnost in a Se združijo vsi življi, ki šo za državno « narodno jedinstvo. Na ta iuičin’ bo Radičevstvo izolirano. Kakor hitro bodo rvati, ki si žele pobratimstva 3 Srbi, apovedali Radiču oster boj, jih javno nenje^ ne bo identificiralo z Radičev-vom in^ država bo mogla zavzeti odlo-_n° ktališče proti Radiču.'Način' za topa °rajo najti praktični politiki in izvede-o naj ga vse fiaeionalne itranke ia' eku-vme, v_vsv Klerikalni pakt z Radičem radi kooperacije Beograd, 27. marca. (Izv.) Včerajšnje »Novosti« prinašajo razgovor z emi-sarjem dr. Korošca, glavnim urednikom »Slovenca« Smodejem, ki je stopil v pogajanja z Radičem. G. Smodej je izjavil uredniku »Novosti«, da je kooperacija klerikalcev z Radičem v principu že sprejeta, treba jc samo še določiti po- drobnosti glede taktike. Klerikalci sena noben način ne bodo abstinirali. Kooperacija med klerikalci in Radičem pa bo obstojala tudi tedaj, ako Radič ne gre v Beograd. Če ne bo prišlo do sporazuma, bo bodoči parlament delanezmožen in edini izhod iz to situacije bodo nove volitve. Radikalci taje pogajanja z Radičem. Napadi na Radiča v radikalskih Ustih. Beograd. 27. marca. (Izv.) Včeraj popoldne od 16. do pol 21. ure se je vršila seja ministrskega sveta, na kateriI je podal minister notranjih zadev Vuji-; čič izčrpno poročilo o nedeljski konte-j renči radičevskih poslancev in seji glav-1 nega odbora Hrvatsko republikanske se-ljačke stranke. Ljuba Jovanovič je ob tej priliki obrazložil svoje mnenje glede stališča napram Stepmiu Radiču. Vlada o svojem stališču napram Radiču še ni sklepala, kor še ni obveščena o vsebini resolucij, sprejetih na sestanku radičevskih poslancev v Zagrebu. Po seji ministrskega sveta, je pravosodni minister dr. Lazar Markovič izjavil novinarjem, da ni bil poslan Radiču niti zasebno, hiti uradno nikak brzojav, kakor se govori, v katerem bi se ?,a bilo vabilo na pogajanja z vlado_ v Beograd. Beograd, 27. n aren. (Izv.) Beograjska »Tribuna«,,ki je kakor znano, polofi-cijelno glasilo Pašiča, 'nadaljuje svojo kampanjo proti Radič«. V včerajšnji št. piše, da ima vlada v roki dokumente, ki jasno dokazujejo veleizdajalsko delovanje Radiča, ki ga podpira pvotidržuvni kapital, da bi razdvojil in razcepil državo. Z Radičem začeti pogajanja ali sc S njim celo sporazumeti, končuje list, bi pomenilo veleizdajo nad domovino in državo. Konferenca v Opatiji Čez praznike prekinjena. Sestanek naše delegacije SO. vnrea v Zagrebu. v . * Beograd, 27. marca. (Izv.) Včeraj krajinski upravi v Zagrebu skupnaken-zvečer ob, pol 19. uri se j c vršila zadnja ferenca naše delegacije pri pnjp,tg£ni,k.>-seja posvetovalnega odbora pred veliko- misiji in posvetovalnega odbora. Na tej nočnimi prazniki. Seje so se udeležili konferenci se bo razpravljalo o vseh pomočnik zunanjega ministra Nešič, ad- vprašanjih, ki so v zvezi z delovanjem miral Priča, Hreljanbvič in dr. Angje- paritetne komisijo. Dr. Zilovič bo podal linovič. Nadaljevala sc je debata o ita- plenumu referat o dosedanjem' poslova-lijanskih zahtevah glede ureditve roške- nju paritetne komisije v Opatiji, prod-ga vprašanja. Nešič jo poročil o svojem sednik posvetovalnega odbora dr Lugi-vazgovoru z italijanskim poslanikom nja pa bo obrazložil stališče posvetnval-De Grotto. Ker prekine paritetna komi- nega odbora glede italijanskih zahtev v sija v Opatiji poslovanje za dobo veli- reškem vprašanju. Ker nastopi g. Nešič konočnih praznikov, se sestane tudi po- že jutri svoj dopust, ga bo zastopal ad-svetovalni odbor še le po praznikih Da miral Priča. Nešič se radi tega tudi ne bo mogoče dobiti ločnejši pregled polo- udeleži plenarno konference z Zagrebu, žaja, se bo vršila dne 30. marca pri po —P— Pogajanja za sprejem ruskih železnic v mednarodno unijo. . Pariz, 27. marca. (Izv.) Glasom poročila »Ere Nouvelle« se nahaja v Parizu šef ruskega ljudskega komisarijata za promet dr. Kimonov, ter se pogaja glede sprejema ruskih železnic v mednarodno železniško unijo. Poslevodeči odbor unije je baje v principu pristal na sprejem. Zasedba Poruhrja se nadaljuje. Berlin. 26. marca. (Izv.) Berlinsk listi poročajo o novih zasedbah France zov in Bolgijcev. Francoske čete so za sedld rudnike Sehlagel in Essen v Lar gen-Bochumu. Belgijci pa so zasedli ve državne rudnike v Relnbadenii. Obratii svetniki so radi tega pozvali delavstv, naj odloži delo, dokler se Francozi J Belgijci ne umaknejo. Delavstvo je t-rnu pozivu glasom nemških vesti sledil. Nedvomno pa so bili Francozi na to pl-pravljeni in bo bržkone francosko d-lavstvo zasedlo rudnike in nadaljevabz delom. V Wittmannu so včeraj Nercl napadli nekega francoskega častnika tr oddali nanj več strelov, ki pa ga /n*o zadeli. Francozi so zaprli dva talca, o-kler ne izslede zločincev. -o— Socijalisti za odpravo ruhrskcga »škandala«. j’. Pariz, 27. marca. Pogajanja rPd socialističnimi parlamentnričmmi fikcijami Francije, Anglije, Belgije, Itaje irt med vodstvom nemške socljalist.iiie stranke so danes končala. Z rezultati eh pogajanj se bo ponovno bavila konfeirt-ca socialističnih parlamentarcev, kise Rusija dvomi o miru med Turki iri zavezniki. London, 27. marca. (Izv.) »Daily Express«.poroča iz Carigrada, da sovjetska vlada zelo dvomi, da bi prišlo do sklepanja mirovne pogodbe med Turčijo in zavezniki. Tr! pešadijske divizije in ena konjeniška divizija rdeče armade sta koncentrirani na turški meji. da lahko v potrebi vsak čas priskočita na pomoč. —I BORZA. *' Curih, 27. marca. (Izv.) Prcdborza: Pariz 35.12, Beograd 5.55, London ‘25.10. Berlin 0.026, Praga 16.10, Italija 26.55 sestane dne 29. t. m. v Parizu. Razgoui Ncwyork 541.50, Dunaj 0.0075o, žigosane v Berlinu so dovedli do popolnega spra-zuma. Socijalistične stranke bodo Gibčno zastavile vse 'svoje Moči, da dove-jo do končne rešitve reparacij skega vnašanja, ki naj povspeši obnovo v vjni krone 0.0076, Budimpešta 0.115, Varšava 0.0125, Sofija 3.80. Zagreb, 27. marca, (Izv.) Pariz 6.40 —6.50, Švica 18.10-18.16. London 4.60-4.62, Berlin' 0.47-0.47.4, Dunaj 0.1870- opustošeuih pokrajin ter varuje švejvni 0.1376, Praga 291—2.925, Italija 4.805—4.825 mir. Prvo njihovo delo pa bo posvepio Newyork 95.50—96.50; Budimpešta 2.20— odpravi rphrskeca JiVjMjdalft«, SO. •' Številka: 70 Zunanja politika in demokracija. (Iz predavanja češkoslov. zunanjega mi« nistra dr. Bcneša). Moderna splešna demokratizacija imS znaten vpliv ne le na načela, ampak tudi na metode v zunanji politiki. Pod demokratizacijo zunanje politiko si navadno mislimo javno reševanje vseh mednarodnih vprašanj, odstranitev tajno diplomacije in prenos odločitve od .'zvrševaloe, moči na zakonodajno. Te zahteve izražajo pravilno tendenco, vendar pa je treba povdariti, da demokratizacija zunanje politike hoče kar najglobljega in najobsež« negšega poznavanja, m zdita’ c od nik . pro« blemov in pa vzgoje k novim oblikami medsebojnih stikov: zahteva taki' in previdnost pri vsakem dejanju, ki je združeno z mednarodnimi interesi. Demokratizacija nadalje pomeni, dal je treba najti mejo med osebno in država no koristjo. Cim zrelejša jo demokracija; tem bolj odprta in jasba jo lahko zuria« nja politika. Zato pa je;vprašanje demokratizacije zunanje politike vprašanje* koliko jo razvito resnično demokratično! mišljenje in čustvovanje v d-žavl, pai tudi v razmerju med državam’, Še"dandanes prevladuje v zunanji politiki mnogih držav razno obličnl »sveti egoizem«, ki pri diplomatski)) dojenjih izključuje javnost, Vendar pa je v mrtor-ib modernih ustavnih državah lajna diplomacija odpravljena, zajamčeno je Počelo ministrske odgovornosti in načelo tiskovne! svobode. Demokratični režim je mednarodna vprašanja izročil tisku a- javno diskusijo ter parlamentom', odpvl, jc široko! pot javnemu ljudskemu mnenju, ustvarili sistem mednarodne propagande inf s ten* mnogo pripomogel k mirni rešitvi konfliktov in sporov. Spremenilo so se tudi zahteve glede diplomatov: od njih sef zahteva predvsem poštenost, stvarnost inj točni smisel za pravo. Starc diplomatične' metode, ki so dopuščale medsebojno izigravanje. so nemogoče vsled javne kontrole in široke svobodne fcrjtike, Tudi politika diplomatskega prestižu, ki pomeril nevarnost za mir, je v demokraciji nedopustna, s kratko besedo: diplomacija se’ mora ozirati bolj na stvari nego pe forme, mora biti poštena in vzdržna. Večkrat slišimo o vazglstin malih' držav napram velikim. V dobi, ko se vednoi bolj šiinjo stiki med državami in' ko stf države vedno bolj odvisne Med 'seboj, up’ moremo govoriti o popoln' državni suverenosti. Medsebojne pogodbe omejujejo! prirojeno prostost malih držav. Temeljito! spremembo prinaša Društvo narodov, ki! jo organizirano na načelu enakosti všelf držav. S tem, da se zunanja politika 'demokratizira, je nasilna rešitev Sporov že redkejša, na njeno mesto stopa vedno bolj diskusija, torej pot argumentov in’ prava: tu pa so veliki in mali narodi enaki. Zato bo demokratična zunanja politika vedno bolj uvaževala pomen malih držav1, ki bodo zopet v interesu lastne sigurnosti podpirale mirovne tendence in bodo stalo na tleh Društva narodov, čigar ideja jo vzlic vsej pomanjkljivosti zdrava, ker jel ideja, mednarodne demokracije, novega! človeštva in humanitete. i Češkoslovaška zunanja politika je bila že izpočetka in je še danes demokratična. Mir. rekonstrukcija in' red, to ja bil njen cilj in naččt. Bila si je vodilo vi svesti, da je politika, teritorijalne irt gospodarske ekspanzije premagana irt da morejo moderne države .tekmovati le na| kulturnem polju. Naša diplomacija .sp odlikuje bolj po demokratični delavnosti, strokov! izobrazbi in agilnosti, kakor pa' po Stari konvenejjonalnoSU, Formalna’ stran' diplomacije je pri nas na drugenf mestu, dasiravno si naši dinlomntjs tudi X tem oziru pridobivalo 'snratVbgt. Naša nihanja politika se je vedno trudila biti zares veda in; umetnost. Sinteza naše politike je srednjeev»>pska politika, sloneča na Mali antanti na temlja zgodovinskih, zemljepisnih in gospodarskih pogojev. Češkoslovaški zunanji politiki očitajo, da je premalo slovanska, zlasti pa, da ni bila dovolj odločna v niškem vprašanju Konkretno: ni hotela intervenirati v Kosiji in tako ohraniti to državo Slovanstvu. Odgovorni politik ve, da nismo mo gli intervenirati, ker je ruska revolucija daleko presegala naše moči. Odgovora! politik ne bo žrtvoval bodočega sedanjosti. a tudi ne sedanjega bodočnosii, skušal pa bo zadovoljiti sedanjost in zusign-raiti bodočnost. Ras voj dogodkov med vojno in po vojni'nam je dal prav. Dalje nam očitajo (to velja sploh o politiki Male antante. Op. n.), da smo vazali zaveznikov in da ne iščemo stikov s politiko sovjetske Rusije. Ljudje, ki izrekajo tako kritiko, ne poznajo mednarodne politike in' svetovnega položaja, na drugi strani pa se opajajo z romantičnimi, nerealnimi koncepcijami kakor je ta o »zvezi s sovjetsko Rusijo«. Pot naše zunanje politike izhaja iz pravnega stališča hi gre srednjo smer kot rezultanta vseli zapredenih pojavov, ki tvorijo socialno realnost. Njena gibalna sila je ideja humanitote, narodne svobode in demokracije. Politične vesti. * Nemški mandat in klerikalci. »Straži« se j« končno zdelo primerno, da zavzame stališče napram nemškemu mandatu. Piše: »Cillier Zeitung« se tolaži z nado, da bodo še bodoče volitve pokazale moč štajerskih Nemcev. Torej nekaka bojna napoved slovenskim strankam, katero jemljemo na znanje. To pa gospodom okoli »C. Ztg.« že vnaprej povemo, da ne bomo več trpeli, da bi denarni mc-gočnjaki nemškega pokolenja odnosno Hemškutarskega mišljenja pritiskali na svoje uslužbence in delavce, da morajo voliti nemško. Komanda teh mogočnja-kov v konjiškem, slovenjegraškem' in ptujskem okraju je bila: Ali voliš nemško, ali pa takoj izgubiš delo in zaslužek. Misli li »C. Ztg.«, da bodo Nemci pri bodočih volitvah na ta način še bolj uveljavili svojo moč? Naprej jim povemo, da bodo trčili na odpor.« — Podpišemo in' nas le veseli, da sc je tudi »Straža« povzpela do odločnega izraza napram nemško-nacijonalni hujskati ji. * Še nekaj o nemškem »plebiscitu«. — Prijatelj lista nam piše iz Dravske doline: Poglejmo, kako izgleda v resnici ta aemŠki »plebiscit«, kakor imenujejo nekateri ravnokar izvršene volitve. V Breznu je dobila nemška skrinjica 18 kroglic. 'A resničnih Nemcev volilcov je v Breznu 5, med temi nekje iz Nemškega (Bavarske?) privandrana rodbina Dietiuger, ki je bila v avstrijskih časih navajena tu vladati. Dalje sta tu dva »Nemca« slovenske krvi, ki sta bila nemški vzgojena in fie čutita Nemca. 11 kroglic so dali Nemcem njihovi delavci. Tako so n. pr. Nemcem oddali kroglice delavci Gspani!n, ki Državna borza dela v Mariboru. Letno poročilo za 1. 1922. Sestavil J. Stabej, šef DBD v Mariboru. I-: (Dalje). XIII. Industrija oblačilnih strok in za lišp. Prijavilo se je več brezposelnih ko je bilo prostih mest. Zaposlenje je bilo precej ugodno, ker dosega 50.78% vseh brezposelnih. Trajna brezposelnost je bila pri krojačih in šiviljah, črevljarjih in brivcih, vsem tem so se nudile slabe delovne prilike. Industrija za oblačilno stroke je v področju DBD v Mariboru zelo razvita. XIV. papirna industrija. Ponudba dola je bila večja ko prijava brezposelnih, katerih se je zaposlilo 71.42%, to je največ izmed vseh strok. XV. industrija za živila. Prijavo brezposelnih, katerih se je zaposlilo le 28.73%, so bile trikrat večje ko pa je bilo prostih mest na razpolago. Na najslabšem so bili peki in mesarji. Opažati je bilo, da je prestopilo največ pekov in mesarjev v druge poklice, ker ni bilo najmanjšega upanja na zasltfžek v lastni stroki. Slaščičar jev-speciali&tov pa sploh ni bilp dohiti na domače® delovnem trgu. je avstrijski državljan’ in biva v Gradcu. Tu pripomnim, da so Nemci 1 kroglico izgubili. Gspandlov delavec Markač je bil tako neroden, da je prav po otročje po vedal komisarju, da bo vrgel kroglico v 6. skrinjico, v,sled česar je bila njegova volitev neveljavna in mu je bila kroglica •odvzeta. Neka ženo, je vprašala starega možiča: »Koga ste pa vi volili, očka?« — »»A, v šesto, v šesto sem vrgel; pravijo, da je nemška najboljša««. Tabo torej! Naši. priprosti, neuki ljudje so metali v nemško skrinjico svoje "kroglice, ker ne pojmujejo kontinuitete dogodkov in trde, da se je pod Avstrijo (t. j. pred vojno) boljše živelo, kot sedaj, in ker imajo tukajšnji nemški magnati velik upliv na nje. V resnici nudijo minule volitve pravo sliko — koroškega plebiscita v miniaturi! Na enak način so se dali koroški slovenski kmetje in delavci deloma preslepiti, deloma ustrahovati od Nemcev. Naši ljudje hočejo biti še nadalje sužnji nemških bogatinov, ki mislijo, da bodo še dalje uganjali med nami nemško-avstrij-sko maniro. * Volja naroda, Naši klerikalci, radičeve! itd. kriče neprestano, da je volja naroda najvišji ukaz ter zahtevajo na tej podlagi tudi razbitje naše države. Ako hočejo ti absolutni oboževalci volje nezavednih ljudskih ma.s, da se smatra ljudski glas za božji glas, potem smo pripravljeni tudi mi pristati na to, toda ne po principu izvoljenih poslancev, ampak po principu števila oddanih glasov, kajti razlika med • izvoljenimi poslanci in med oddanimi glasovi je velikanska. V »pre-ku« so bili izvoljeni skoro sami revizionistični poslanci, to je taki, ki so proti vidovdanski ustavi ter za autonomrto, oziroma federalistično ureditev naše države, dobili pa so samo 724.350 glasov, dočim so dobili kandidati protirevizijoni-stičnih strank v »preku« 598,370 glasov, so pa radi tega propadli, ker so bili razcepljeni na vse mogoče strančice in frakcije. Oe pa odštejemo Spahove muslimane, ki niso načelni revizijonisti, temveč samo špekulanti, ki bi se dali za primerno nagrado upreči tudi za vidovdansko’ ustavo, vidimo, da so revizijonisti dobili pravzaprav manj, glasov nego proti revizijonisti. Ker -so pa v srbijanskih zemljah dobili vsaj štiri petine glasov pristaši vidovdanske ustave, vidimo, da so v celi državi revizijonisti po številu oddanih glasov, daleč v manjšini napram1 pristašem vidovdanske ustave in s tein' pristašem' narodnega in državnega edinstvn. Če so bile te volitve, kakor naglasa jo klerikalci, radidevci itd. plebiscit za ali proti ustavi, potem so revizijonisti docela pogoreli, dobili so komaj tretjino glafov. Radovedni smo, kaj porečejo k temu gg. kričači, ki s svojimi izvoljenimi poslanci varajo ljudske mase in svet. Mi priznavamo ta plebiscit ter zahtevamo, da se po njegovih rezultatov uredi naša držata. * Radičeve metamorfoze. Radič, ki še pre'd meseci ni hotel ničesar čuti o edin-stvu našega troimenega naroda in o edinstveni državi, ampak je neprestano gonil lajno o hrvaški republiki ter ni priznata! oblasti naše države, je zadnji čas podal nekaj izjav, ki bi kazale na malo meta- XVI. gostilničarska in točilniška obit. Bilo je več brezposelnih ko pa proštih mest. Zaposlilo se je 37.60% brezposelnih. Večina brezposelnih kakor tudi prostih mest odpade na žensko osobje (natakarice, hotelske sobarice, kuharice, dekle), manj na moške (natakarji, kletarji, pip-ničarji itd.). Delovne prilike in plačilni pogoji za natakarje in natakarice so bili nepovoljni. XVII. kemična industrija. Prijave prostih mest so bile veliko večje ko pa one brezposelnih, katerih se je zaposlilo 50%. Kemična industrija je pri nas v nastanku, nedostaje ji strokovno izvežbaniU domačih delovnih moči. XVIII. stavbarstvo. Bilo je več prostih mest na razpolago ko pa je bilo brež-selirih, katerih se je zaposlilo 61.03%. Y stavbeni sezoni jo zelo primanjkovalo zidarjev in tesarjev, ker je večina le-teti vsled ugodnejših plačilnih pogojev odšli na delo v Zagreb in Beograd, kjer se y največ gradilo. Od časa do časa je bilo težje dobiti slikarjev. XIX. grafične stroke. Zaposlilo se j« 50% brezposelnih, ki jih je bilo več ko prijavljenih prostih mest, Ker pa izravnavajo v teh strokah delovni trg dobro uvedene strokovne organizacije, se odteguje .iavaeiau pogledu dejansko st as j e . morfozo. Priznava edinstvo države, priznava celo edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, samo še pravi, da so vsak zase narod. Priznava celo oblasti in je minulo soboto šel na čelu deputacije stranke k pokr. namestniku, ki mu je zagotovil, da jamči za nedeljo za mir in red na svoji skupščini in da ne bo pustil napadati ne kralja ne države. Kako razočarani so danes vsi tisti, ki so pričakovali za nedeljo proglašenje republike. Ne samo da republike ni proglasil, pustil je celo sprejeti resolucije, v katerih pov-darja potrebo sporazuma med Srbi in Hrvati in celo izjavlja, da po sklepu sporazuma pojde v Beograd. Ako Radič vztraja na tej novi platformi svoje politike, bodo mnogi njegovi pristaši bridko razočarani — inteligenca v narodu pa bo končno pričela uvidevati, da je Radič politični žongler, ki mu je težko najti par*. V interesu konsolidacije države pa je iskreno želeti, da bi Radič vztrajal ca poti — spametovanja. * Beograd in Radič. »Riječ« (Zagreb) piše: Kakor nam poroča naš beograjski dopisnik, se v Beogradu čisto hladnokrvno sprejema debata o tem, ali Radič pride v Beograd ali ne. Za to stvar se interesira sploh samo ozek krog politikov, široki krogi pa so povsem apatični, pride li Radič v Beograd ali ne. Če pride, dobro, bo vršil svojo dolžnost, za katero so ga volilci izbrali, če ne pride, gre država v svoji smeri. Iz te informacije Se jasno vidi, kako pretirana je vest nekega radiČevskega lista, da je ves Beograd na nogah in v groznici v pričakovanju kaj poreče g. Radič. Medtem' v Beogradu ni niti sence razburjenosti. * Bolgarske reparacijo. Glasom mirovne pogodbe v Neullvju bi morala Bolgarska plačati 2 milijardi 259 milijonov zlatih frankov vojne odškodnine. Neprestanim' naporom bolgarskih diplomatov pa so je posrečile, da je medzaveznišha reparacij,ska komisija znižala to, znesek r,a 550 milijonov, kar znači za bolgarsko državo ogromno razbremenitev. Vlada Stambolijskega si je s tem utrdila svoje stališče. Dnevna kronika. — Imenovanje. Za ravnatelja gimnazije v Ptuju je imenovan tamošnji profesor g. Jas. Komljanec, — Zdravstveni svet za Slovenijo Se je nanovo konstituiral. Rednbri članom so imenovani iz Štajerske: dr. Fr. Kolte-rer v Rog. Slatini, dr. A. Korenčan’, Van. podpolk. v Mariboru, dr. L. Novak v Mariboru, dr. Hugon Robič v Mariboru, dr. Fr. Steinfelser v Celju. Predsednik je dr. Ivan Jenko iz Ljubljane, polpredeed-nik dr. Hugon Robič v Mariboru. — Naša odlikovanja. Švicarski listi poročajo, da so tamkajšnje tovarne od 1. 1918. do letos izdelale za našo državo ravno milijon raznih odlikovanj. Istočasno poroča pisarna za odlikovanja v Beogradu, da je bilo v zadnjih štirih letih odlikovanih ravno milijon naših državljanov z raznimi redi. Iz teh podatkov je razvidno, da je bil tekom teh let odliko- Nedostaje višje kvalificiranih' speciali-stov-domačinov. XX. v različnih obrtih še nahajajoči poklici. Prijavjlo se je polovico več brezposelnih ko pa je bilo prostih mest. Zaposlenje brezposelnih znaša 39.25%, največ žensk. Precejšnja brezposelnost je bila pri strojnikih in kurjačih, raznih slugah, čuvajih ter pri tovarniškem' pomožnem delavstvu, ki mu nedostaje prostih mest. XXI. trgovsko osobje. Bilo jo veliko več brezposelnih ko pa prostih mest. Zaposlilo se je 16.01% brezposelnih, torej najmanj izmed vseh strok. Trajno so bili brezposelni trgovski pomočniki in’ pomočnice vseh panog ter razni skladiščniki. Ravno ugodne tudi niso bile prilike za trgovsko vodstveno in pisarniško osobje, posebno če še je bilo malo izvčžbauo. Na drugi strani pa je bilo težje dobiti vsestranski praktično izurjeno knjigovod-stveno trgovsko osobje. XXII. dninarji. Bilo je vedno manj prostih mest na razpolago ko pa je bilo brezposelnih, katerih se je zaposlilo 57.81%, kar je prav ugodno. Za poljedelskim in gozdarskim osobjem tvorijo dninarji (moški in ženske) največji del brezposelnih sploh prilike za zaslužek dninarje^ so bile x celotnem slabe. van že vsak 12. človek v naši državi, ob1« enem pa je tudi razvidno, da bi pri nad jako dobro uspevala tovarna za rede. —* Morda se bo našel kak premožen mož, ki! nas bo tudi v tem oziru osvobodil — Švice in njenih dragocenih frankov. — Nova državna stavba v .Beogradu, Ministrstvo za javna dela je odobril«-kredit 21 milijonov dinarjev za gradnjo! palače državnega računovodstva. — Dr. Knmanudi redni profesor beo« grajske univerze. Kralj jo te dni podpii sal ukaz, s katerim potrjuje ponovno iz-, volitev bivšega finančnega ministra dr. Koste Kumanudija rednimi profesorjem! administrativnega prava na beograjski univerzi. — Od granate ubit. V Kragujevcu j« Milan Petrovič pasel ovce. Ker ja bi-Ioi precej hladno, si je deček na pašniku pod neko hruško zakuril. Drevo je bilo žal staro in votlo. V votlini je bila šc izza' svetovne vojne ostala neeksplodirana! granata težkega kalibra, ki je pri odstranjevanju neeksplodirane municijc bržčaal niso opazili. Vsled vročine je granata! eksplodirala in dečka raztrgala na drobne kosce, katere so našli po 1000 metro?) daleč od mesta nesreče. Ubitih je bilft tudi več ovc, ki so se pasle v bližini, (j Cdjjska vesti. : Svoji k svojim! Pod utisom številka 288 v Celju oduanih glasov se jo osnoval v Celju klub narodnih Slovenk id Slovencev, ki si je stavil nalogo, da no prestopi več praga nemške trgovine in’ hiš« neonske obrti. Redakcija »Nove dobe« j« poverjena z nabiranjem novih prijav, kt jih je vsak dan častno število. Mestno gledališče v Celju. V torek« due 27. tm. se vprizori Schonherrjeva dra« ma »Ono« v abonma. Gostujeta elana mariborskega narodnega gledališča ga. Buk-šekova in g. Bratina. Začetek točno olj 20. uri. ^ Celjski mestni šolski svet je imel svojo sejo v petek, dne 23. tm. Sklene se načelno, da posečajo šoloobvezni otroci ia okoliške občino okoliško, ozir. zasebn« samostansko šolo za deklice. Šolska vodstva mestnih šol pa lahko sprejemajo tudi v naprej otroke onih starišev, ki prebivajo v okolici, a so zaposleni v mestu* Telovadnica meščanske šole odslej raz* nini telovadnim društvom ni več na razpolago. Poročilo okr. šolskega nadzornika Černe j a o nadzorovanju mestnih o* snovnih šol se vzame z zadovoljstvom Ji« znanje. Odobri se službeni red za slug« meščanske šole. Redni občni zbor Trgovskega društv« v Celju se vrši v četrtek, dne 5. aprila tl, ob 20. uri v restavraciji Nar. doma z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem! številu članov. Obrtna zadruga pekov v Celju oprosti v poudeljek, dne 9. aprila tl. učence i* okrajev Celje, Konjice, Slovenjgradca iri Brežice. Oni pekovski mojstri, ki doslej niso prijavili/svojih vajencev k oprostitvi pri zadrugi, naj store to nemudoma* S9 XXIII. prometni uslužbenci. Prijav)* Ijenih je bilo več brezposelnih ko pa prostih mest. Zaposlilo se je 33.79% brezposelnih. Trajno so bili brezposelni kočija-ži, nedostajalo pa je dela šoferjem. XXIV. gospodinjsko osobje. Prijava brezposeluiri in r Sduce. °zval je na v?, .••če in 'nenavzeče člane in Prijatelje pjugos’ 'v. Matico«, <)a naj • tvzlic slabim gmotn m razmeram in -Ufrini težavni; vsakd.vijosti ne zapa- *' »deje, ki jo zaštipa »Jngfslov. M a ‘icat. delegat mi: i’ orske podružnice v po-. inskem odb'r.t g. Mohurko je refe-. o delovali }j pokrajinskega > K.ira (jv Pojasnil članom mnogotera vprašanja H^va-se »Jug>si*>v Mntieevv Prs*'! ni ^esina in hvalevredna jf> toiuja, d- se V^žba sv. Cirila in Metoda« fuzionira, ^Uosno da vsaj kooperira z -Jugoslov. tatico«. . Tajnik g. Tlergouth je polil obsežno n Zanimivo poročilo o dSlovnnju po* r»žniee, o gibanju članstva s prcglcduo "Mistiko za 3 leta in o raznih drugih za-Y®v®h, ki so v zvezi z delovanj em »J. Mi t, lslimo, da bo naše ui-cdništvo ugodilo ateljem in tudi interesom »Jugosltv. atice«, če objavimo v eni prihodnjih eviik to sporočilo v celoti. •j V zastopstvu glavnega blagajnika k. Jljča Novaka jc pregledovalce, računov .•Dolenc poročal o stanju podružničine ,.8&ajne in podal bilanco prošlega po-^°vnega lota. Dohodki so bili nižji ka-°r v minulih letih. Po zaslugi marljiva jn vestnega tajnika g. Hergoutha ^ Se izdatki v letu 1922 znatno zmanjšali, ®r j® tajnik sam opravljal delo poprejš-® Mačane uradnico. ? ^ato je tajnik g. Hergouth prečitalpo->JCil° Pre^sednika dramatskega odseka g. Uršiča, iz katerega povzame-ji5 da je ta odsek, čigar elani so sedaj pljučno poštni uslužbenci (drugi se žal ljs prijavili) z moralnim in gmotnim flj^hom nastopil v nekaterih okoliških S svojimi predstavami in deflacijami ter nagovori je skušal za zanimanje za ».T. M.« na deželo, in i ,®i drugi činitelji bolj podpirali od-Ovo delo, bi lahko opravljal zelo važ-^arodno delo na naši meji. 0,^°neno se je izvršila volitev novega jj “°ra. Za predsednika je bil soglasno .^°dobravanjem izvoljen dosedanji vneti j agilni predsednik g. prof. Ribarič, ki v ^di provzel mesto glavnega delegata ^Ukrajinskem odboru J. M. v Ljubljani, ^Podpredsednico je bila izvoljena ga j anka Lipoldova. ostala mesta pa so bi-Poverjena sledečim gg.: I. tajnik An-j11 Faganel, II. tajnik Makso Farkaš, Arf ik Julče Novak, II. blagajnik j>°lf Rijavec. Odborniki gg.: dr. Fran u°^aČič, prof. bogoslovja, dr. Anton ®°ved, profesor, dr. Karel Škapin, od f ,n>k, dr. Janko Kotnik, profesor, Petar jj.oojevid, vojni sveštenlk, dr. Ljudevit jjko, profesor. J. Mohorko, načelnik Sofije, Josip Hergouth', strokovni uči-(£ Ljudmila Poljančeva, strok, uči- j, jica, Božidar Borko, zurnalist, Ivan ^°le, želez, kontrolor, Ivatf Mravljak, s ^fesor, Ivan Kralj, policijami nailzor-Namestniki gg.: J. Klemenčič, Dra-VA Zdravko Gorup. Ivan Majhen, Tomažičeva, Andrej Filipič, Alij"’1 Zavodnik. Prs£isd»*ka računov gg.: atei Dolenec in Ivan Volčič. ^ ^'Jugoslov. Matica« nedvomno zn-da ji ohranimo zvestobo vsi, ki ^.^ie križem in težavam vsakdanjosti i).Sni0 in ne bomo pogasili svetega og-Prave narodne ljubezni. ^odpirajte Jug. Malico! Mariborske vesti. Maribor. 27. marca 1923. m Smrtna kosa. V torek, dn? 27. t. m. je preminul g. Rudolf Sedlar, carinski revizor, brat znanega narodnjaka finančnega svetnika g. Avg. Sedlarja. Pogreb se vrši v četrtek, dne 29. tm. ob IG. uri na mestnem pokopališču v Pobrežja. Prizadetim naše iskreno sožalje. m Imenitno! Mariborski okrajni za-stop pod vodstvom dr. Leskovarja je glasom splošne sodbe ljudstva skoro popolnoma zanemaril okrajne ceste. Med temi je tudi cesta čez Lajteršberg v Št. Lenart. Sedaj je pa isti okr. zastop prepovedal od 1. aprila naprej na tej cesti vse avtomobilske vožnje, češ da cesta Tadi prevelike razbremenitve razpada. Edino prometno sredstvo s Št. Lenartom, avtomobilska vožnja, nam torej odpade. Ta na^š ljubi načelnik okr. zastopa je originalen. Ker je preobremenjen s politiko, se ni skozi 4 leta utegnil brigati za okr. ceste, sedaj bo pa naposled prepovedal morda sploh vsako vožnjo :n morda celo še tudi pešhojo po cestah. Najenostavnejše, kaj treba prometa, ljudje naj ostanejo doma! m Pred stavko v delavnicah južne železnice? Med železničarji in delavci južne železnice v Mariboru vlada veliko ogorčenje, ker še do sedaj niso izpolnjene obljube, s katerimi so bili ob volitvah radikalci od prometnega ministra do Nachtigala tako radodarni. Ncvoljo železničarjev je dokumentiral že izid volitev, sedaj pa se pojavljajo vesti, da groze železničarji, zlasti pa delavstvo v delavnicah jjižne železnice v Mariboru stavko, če'radikalci danih obljub ne bodo izpolnili. Razen obljubljenega 100% zvišanja dosedanjih prijemkov so obljubili radikalci z Nachtigalom na čelu tudi izplačilo mezde za čas pasivne resi stencc. Malo je verjetno, da bi radikalci dane obljube izpolnili, to še temmanj, kor sc bodo izgovarjali, češ, volili ste dr. Korošca, sedaj naj vam pa tudi on po maga. V tem je sicer nekoliko resnice. Mi pa železničarjem želimo iz vsega srca skorajšnje zboljšanje »njihovega naravnost obupnega položaja. m Mestno kopališče. Z ozirom na velikonočne praznike bo kopališče ta teden 4 dni odprto in sicer v sredo, četrtek, j e tek in soboto. Kadnn. kopel j jo -»■so omenjene dni vsem strankam dostopna. Parna kopelj je v sredo, četrtek in soboto ves dan za moške, v petek pa za ženske. m Staro knjige, dobro ohranjeno, tudi nemške, a le najboljših svetovnih pisateljev, kupuje po najvišjili conah »Liudska knjižnica« v Narodnem domu m Občni zbor Društva za stavbo po rodnlšnice ss je zaradi volitev moral preložiti in se vrši v četrtek dne 5. aprila ob 20. uri zvečer v magistralni posvetovalnici. m Uradni dan trgovsko-obrtrie zbornice ta teden v Mariboru odpade ia se vrši kot običajno drugo sredo. m Sočutnim srcem! Reven, toda zelo marljiv in nadarjen naš dijak-medicinec ki dovršuje svojo študije v Pragi, bi za pripravo k izpitom nujno potreboval učno knjigo, ki pa stane okrog 250.000 aK. Tega zneska pa v svojih bednih razme rah nikakor ne zmore. Ker pa ima skoro vsakdo izmed čitateljev doma kak manj ši ali večji avstrijski bankovec, Ki je zara di nizke valute zanj brezpomemben, bi zbirka takih bankovcev vendarle omo gočila temu dijaku nabavo potrebne, drage knjige. Kdor torej čuti usmiljenje in voljo, da pomaga dijaku ublažiti težki in cm s tem pripomoči do ci- lja, naj pošlje ali izroči v ta namen določene prispevke, bodisi v avstrijski ali pa naši valuti našemu uredništvu. m Spokorjeni ubežnik. Pred par dnevi smo poročali, da se je vrnil v Maribor že precl preobratom radi tatvin iz našega mesta is vselej izgnani Anton Korošec. V kavarni »Rotovž« mu je nenadoma postalo slabo ter se je zgrudil nezavesten na tla. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico, od koder ga je hotela policija po ozdravifvi poslati nazaj v prktojno občino. Toda Korošec se s tem namenom policije gotovo ni strinjal, zato je krat* komnlo v ugodnem trenutku pobegnil. Ko je prišla policija in’ zahtevala, »kar je njenega«, je bilo gnezdo 2o prazno. Splošno se jo mislilo, da jo je pobrisal zopet preko meje. V ponedeljek ponoči pa se je Korošec sam priglasil policiji, i,Xzi^Lvil da i« zalo lačen tej: da ninju prenočišča niti denarja, da bi se vrnil domov. Policija se ga je seveda usmilila in tako ee bo te dni na državne stroške izpolnila njegova želja po vrnitvi. m Nepoboljšljiv. Nek Anton Rojs je prišel že večkrat radi tatvine s paragrafi v konflikt. Zadnjič je bil aretiran dne januarja tor oddan sodišču. Sodnik pa je bil mnenja, da se bo mo-ž gotovo poboljšal ter ga je do obravnave pustil na prosto. Rojsu je to zelo ugajalo in odjadral je v Ljubljano, kjer se je nastanil v hotelu »Slou«. Tam je stanoval več dni, za zahvalo pa je pri odhodu ostal dolžan, povrh pa še vzel brez vednosti in dovoljenja lastnika razno perilo ter ga prodal. Te dni je bil radi tega zopet aretiran in oddan ljubljanskemu sodišču, kjer ga sigurno ne bodo prej pustili na prosto, dokler ne bo odslužil zadnje »nagrade«. m Premeten slepar. Včeraj je bil aretiran ’ v hotelu »Stara pivarna* (Halb-widl) nek Milan Košen, ki se je vpisal kot Stanko Košen. Košen je že 1d1?o zasledovan slepar. Leta 1920 jc pripovedoval neki natakarici v Zagrebu, da je bogat trgovec iz Celja ter da ima na prodaj 10 vagonov slanine. Iz prijaznosti ji je ponudil, da se lahko soudeleži pri tej kupčiji, ki bo ^vrgla lep zaslužek. — Natakarica se je res dala premotiti iu mu izročila 7000 dinarjev, nakar je Košen brez sledu izginil. Opeharjena natakarica ga je iskala v Celju, kjer pa jc zvedela da je že davno odšel in da sploh nima nikake trgovine. Pri natančnejšem preiskovanju se je še ugotovilo . da ga zasleduje tudi mariborsko okrožno sodišče, radi zločina tatvine. Košen je bil izročen v sodnijske zapore. m Izgubila so je dne 24. t. ni. na gl. kolodvoru črna usnjata denarnica srednje veliko s\olo ter dve legitimaciji glaseči se na ime Pe/tcr Prajnik. Pošten najditelj se naproša da isto odda proti nagradi pri policiji v Mariboru. m V sredo 28. tm. je v Grajski kleti koncert polnoštevilne železničarske godbe »Drava«. Začetek oh J420. uri. Biez vstopnine 611 m Kavama v Mestnem parka je odprta od danes naprej od 12. opoldne, do 1. ure zjutraj. 612 Mestni kino. »Današnji ljudje« krasna drama v 5 činih v glavni vlogi Grete Freud in Felix Basch se predvaja v torek, sredo in četrtek. Uam* nu pa je postalo to naraščanje naravnost rapidno. V zadnjih dneh so začele narn ščati tudi vse ostale devize razen Budim> pešte, ki pada. celo Dunaj se je začel premikati navzgor, kar je najboljši znak, d# se je začela najstalnejša evropska va? luta, švicarski frank gibali navzdol. Vj Newyorku je padel Curili tekom tegamei secn od 18.76 na 13J55 (za 1.15«), v Londo« nu jc padel v zadnjih 14 dneh od 25.47 na 25.37 (za 0,8%). v Parizu od 310 na 284.25 (za Z3%). v Trstu od 393 na 382.50,'(za 2.7%) v Pragi in Berlinu, ki sta’bila ^ tem času najstalnejša. znaša padoc"l%« Pri nas je padla deviza CuribTod pon-i d^ljku od 1870 ,na 1S?0, torej pa cele/33»j W~«' —..... .m — r»T fA' tl o ^Mafibof, 28. marca "1923,^ &ar ima za naravno posledico naraščanje 'dinarja. Od včeraj pa so narasle devize v 'Curihu za nadaljna '2% (Newyork, Jjon-don), za 4.2% (Pariz) in za 2.8% (Trst), 'dočim notira Zagreb neizpremenjeno 5.55, ikar znači, da je dinar zopet padci in da pada sorazmerno s Curihom. Vsied tega 'je tudi pri nas zavladala bolj čvrsta tendenca. Ta porast se na eni strani spravlja v zvezo s finančnimi težkočami Francije v Švici, na drugi strani pa se misli, da je temu vzrok to, da danes Nemčija, ■Češkoslovaška in Avstrija fakturirajo večinoma v švicarskih frankih. To jenov ..povod, da se špekulacija poigra tudi s švicarskim frankom, a v trenutku even-tuelne realizacije se more računati s prehodnim ©slabljenjem švicarskega franka. ^.Vsekakor bi povzročila trajna nestalnost švicarskega franka, da bi curiško tržišče Izgubilo svojo premoč v Evropi in bi se svetovna trgovina prenesla v London ali pa v Amsterdam. Izpred sodiš?a. Maribor, 23. marca. Izurjena tatica. 2.1 letna v Maribor pristojna brezposelna Koza Štern sc je v drugi polovici decembra 1. 1. in meseca januarja t. 1. klatila po Mariboru in okolici. Preživ-‘ ljala se je z ukradenim denarjem, oziroma izkupičkom ukradenih predmetov. Z raznimi zvijačnimi navedbami se je uve-rižila v stanovanja; na ta način jc pri šla za eno ali več noči pod streho in izrabila ‘ priliko, ko so drugi spali ali odšli na delo, za izvršitev tatvin. Tudi drugače je znala priložnosti k tatvini dobro izkori- stiti. Tako je izmaknila v stolni cerkvi' Mariji Pungartnik, ki jo je poznala iz bolnišnice in kateri je prisedla, jz torbico nekaj gotovine in 2 fotografiji, ne da j bi obkradena to bila takoj opazila. Filo-j meno Bezjak je okradla, ko je ni bilo I doma, vdrla v sobo in vzela ruto. Pri Marjeti Krajger je bila 'na obisku. Ko se jo imenovana za nekaj časa odstranila, jo vzela denarnico s 40 K gotovine in fotografijo. Rudolfu Lah je ukradla listnico s 300 K gotovine, njegovi ženi Marjeti pa par čevljev. Leopoldu Štros je odnesla listnico z 8000 K gotovine, njeg)vi ženi Mariji pa je pobrala ženski plašč. Mariji Križane je vzela par čevljev in konečno Francu Ploju IKiO K gotovine. Pred okrožnim sodiščem je bila obsojena, radi hudodelstva tatvine in po čl. 6 zakona o zaščiti države na 5 mesecev težke ječe. Oj ta krščanska ljubezen. Dne 22. oktobra 11. se je vračal Jožef Matjašič v Kukovi (okraj Ptuj) s trgatve pri Francu Hoga domov. Da bi so ognil cestnemu blatu, se je poslužil zasebne poti pred gospodarskim poslopjem posestnika Jožefa Plohla v Veliki Nedelji, s katerim ata si že delj časa v sovraštvu. Pred gospodarskim poslopjem je treščil Plohl na. Matjašiča. Po osorni zavjnitvi »ali je tu kaka cestni« je zgrabil Plohl svojega sovražnika in ga vrgel na 1 % m globoko ležeč gnoj. Pri tem jc zgubil napadeni klobuk in škaf, ki ga je nosil s seboj s trgatve. Ko jc Matjašič potem! stopil na cesto, je prišel Plohl za njim in ga začel obdelovati z nožem tako, da ga jc težko telesno poškodoval. Prerezal mu jc poko sinico 2. rebra. — Plohl je bil obsojen' na 2 meseca ječe. oznanila. Gospodična, inteligenten in pridna, ki si ?e!i rtruiinsko življenje in ki bi previela vzgojo 3 olrok 4-8 let starih, se išče. Predriost ima trgovsko naobrnžena. Ponudbe v. navedbo dosedanjega službovanja in po rtožnosti i fotografijo na »Poštni predal 3“ v Celju. 607 3—1 Dva močna učenca za ključavničarsko obrt so takoj p prej m el a pri tvrdki Franc Schell, I. iugasl. hdelovalnica blagain, Maribor, Koroška ee-s>ta 31. 599 S-2 Slugo (laboranta) in postrež-kircjo išče lekarna ,lJri sv. Arehu“. 562 3—3 fSče se meblovano sobo ?a solidnega gospoda. Ponudbe na upravnislvo ,Tabora“ pod „St 602“. 602 Stanovanje dobi, kdor kupi opremo sobe in kuhinje. Naslov pove uprava „Tabora“. 609 Surovo masio in sir se dobi t mlekarni Ivana Golob, Slovenska ulica l(i, 608 S—1 molor za vrtilni tok 4 k. s. 220/380 volt za D 7500' „ , . , 3 , „ 220/380 „ „ D 6500’- „ , , 2 , , 220/380 , , D 5000— , , , , »/a . » ^20/380 „ , D 2500- z jermenico, tračnicami in zaganjačem. V zalogi so vse drage vrste motorjev in dinam. Elektromaterijal P° najnižjih cenah. 608 S-1 Karol Florjančič, Celje. E"?* OBLEKE Velika izbira Znižane cene za fante v vseh velikosti, delavske in modne hlače za gospode priporoča po znatno znižani ceni 58* 3-2 nszii.siaioijeiijsbaiil.1/ Obleke na mero izgotovim točno in po nizki ceni- BBBBWWW[5]wi5imi5ir?i[iimniiiBriiljl' Mala oznanila. Skoraj nov površnik ter veft pomladanskih oblek se p« zelo nizki ceni proda. Kje pove uprava lista, 601 2—1 Malo posestvo v Spod. Polj-ianah, tik ob glavni ceiti, obstoječe iz lepega vrta in njiv«, na prodaj. — Pojasnila daj« Kunej, Poljčane. 605 Lepi orehi, kg a 24 K, pri večjem odjemu cenejSs. Iv. Kotač, Frankopanov* ulica > et. 15. 604 2-1 Lokal na prometnem kraju se odda v najem. Naslov pove uprava. 594 3 — 3 URE, žepne in stenske, popravlja najsolidnsie tvrdka R. BIZTA.K, urar, Gosposka ul. St. 16, Maribor. 591 15—3 Ne pozabi naročnino! Semena vrtnice in sadna drevja, se dobe pri „VRT“, Dža-monja in drugovi, družba z o. z., Maribor, Čopova ulica. Zahtevajte cenik. m Tilda Sedlar naznanja v f svojem, v imenu otrok Lee in Egona in ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem tužno vesi, da je njen iskrenolj ubij eni soprog, oziroma oče, brat, svafe in stric, gospod RUDOLF SEDLAR kr. carinski revizor v torek, dne 27. L m. ob 4. uri po dolgotrajni, mukepolni bolezni boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v Četrtek 29. marca ob 16. uri na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maža zadušnica bo darovana dne 4, aprila 1923 ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. MARIBOR, dne 27. marca 1923. 610 Mihel Zevaco: Markiza Pompadour. % Zgodovinski roman. — Poslovenila Ilosandra. Lil (Dalje.) (58) r Ivana je poblcdela, potem ji je šinila fci v glavo. — l Vitez je trpko vzdihnil, — vtis njegovih besed jc presegal ono, kar ,se je bil bal. — »Nadaljujte, prosim vas!« *- je tiho zaprašila gospa d’ Etiolos. — * »Ojmc, gospa,« — je zopet povzel vitez. — »Kaj naj vam rečem? — Ali bi Evam fcmel zaupati, kaka žalost trie je pretresla, ko sem se zavedel, da imam tek-•ineca!?« W »Vitezi« — -»Prosim vaS, 'dovolite mi, da tu pri (vaših riogah položim vso trpkost in biid-kost, ki mi polni srce. — Ljupm vas, go-fepa, in vi to veste. — Moj Bog! — Vi sto to pač že prvi trenutek predobro spoznali. Ljubim vas, kakor blaznež, ker vem, da moji ljubezni ni upanja, in čutim, da vas bodem' ljubil celo življenje. — Tekmeca! 5M kakega tekmeca: — kralja!« --> Ivana je trepetala, — gradi ko se ji (vzdigovale, — besede viteza so jo oma-toile, zbegale. — AH je mogoče? — Kralj Be je »prehajal pod njenim oknom! —* Ali tedaj, — kralj jo tedaj ljubi?! — ' ^ Istočasno pa jo je prevzela resna, odkritosrčna, vroča ljubezen lepega mladeniča, čigar živ pogled ji je segal v dušo. »Prosim vas,« — je zašepetala, --- sdo-JvrSite svojo pripoved!« — »To je kaj priprosto, gospa. — V tre-Hutku, ko sem obstal, uničen od bridkega Spoznanja, 4 skrčenim grlom od silne tesnobe, ki! me je hotela zadušiti, me je doletel hud udarec na glavo in' padel j bom', ise onesvestil. — V svoji omedlevici ‘ SenS vas videl. — Zbudil sem' se, da so 1 tai povedali, da Ste v cerkvi Saint-Ger-! main’ 1’ Auxerrota.’— Hitel sem tjakaj in videl, da se je obhajalo vašo poroko. — Istočasno sem bil odveden v Bastiljo.« — »Zakaj?« — »Tega gotovo ne zveni nikdar. — Ali sc vam li ne zdi, da je moj zapor na- videli, — ni moj oče, ampak sospod do ko je premagal Filistejce, — čutil j* Tourneliem.« — »Generalni upravitelj!« --»Da, vitez! — D’ Etioles je bil njegov zastopnik, namestnik. — Dobil je v knjigah upraviteljstva nepravilnosti, resnič- ravna posledica onega udarca, katerega'ne ali potvorjene, ali katerih gotovo ni sem dobil, ko sem spoznal kralja?« Tudi Ivano je pretresla ista misel. In’ Vkljub vsemu je morala pomisjiti, da bi se vitez d’ A&saS, če bi bil franao&ki kralj, ne rešil na tak način svojega tekmeca. — Ali če je Ludvik XV. pustil zapreti mladeniča, zakaj ga je potem tako hitro zopet oprostil? — Saj je predobro vedela, da če je tudi lahko priti v Biistiljo, je 'skoraj nemogoče- priti verikaj. — Temu prikritemu vprašanju jo vitez odgovoril: »Nekdo, ki'Sp briga za mene in ki ima visoke aveze, se .jo po.br.iuU. za mojo 0-prosititev. —- In-radi tega sem prejel vaše pismo šele Sedaj,' gospa. — Vi iste me zvali, tu sem, povejte mi, kaj naj 'storim, koga naj pokličem na dvoboji — Ivana za hip hi odgovorila, — Opazovala jo ginjeno lepi, pošieni 0-braz, raz katerega je žarela mladost in ljubezen, — in skoraj ni mogla več zatajevati svojo ginjenost. — Nobeno čustvo j Sebi moč in pogum, da se bori celo Pr' ' kralju! — In prijel je Ivano za roko, J" divje, goreče poljubljal.— . »Vstanite vitez,« — mu je potem rek milo. — , ;;f! Ubogal je. — ’ . ■ , - ^ »Kdaj smem začeti?« — jo vpraša. ■ »Povedala vam bodem. Za sedaj-srečate gospoda d’ Etioles, bodite Vrl^ ni ž njim!«— Ali mi bode to le tnogooe?« — »Treba je, — treba, da se vas 'sp?® zakrivil gospod de Touruehem. A gospod j d’ Etioles jc porabil to v orožja, — dal) mi je na izbiro: ali ga poroči m ali pa on , naznani in obdolži mojega očeta.« — ( »Grozno, grozno! — Ali kako je mogel i vendar pasti ‘tako globoko?!« — j _________ v„„, arr »Gospod d’ Etioles je padel in inorda' kot prijatelja, ki lahko pride vsako «f0'< bo padel Se bolj nizko,« -- je nadaljevala ( »Da, da!« — je vzkliknil d’ Assas. zamolklo. — »Tedaj pa Sem jaz mislila Ivana ga je pogledala z nasmehom- na vas in’ upala, da bodete mogli s sab- Gotovo je v onih trenutkih obledel* 1 j0 v roki prisiliti gjspoda d’ Etiolesa. kraljeva slika v njenem srcu iri Ijul^ da se odpove. — prepričati ga o pravem lepega viteza jo je gotovo bolj vzn«*01* pomenu časti!« — rila, kot jc to ona sama mislila. — »Hvala, hvala vam' gospa!« — je od- ■ Mahoma pa je nekdo potrkal. — ^ vrnil d’ Assas navdušatio. — »Ne govorimo več o tem! Usoda jc odločila drugače! — Vse je končano, ker postala sem gospa d’ Etiolet*. — Ali — vam' li smem zaupati? — Ta mož mo navdaja sedaj, ko sem njegova soproga rib d’ Etioles je vstopil, rekoč:' »Draga prijateljica, — iSSsnf ^ f-od! — Oh, oprostite,« — je pri3lavil< * da je šele sedaj zagledal viteza d’ ;^sf; »Nisem vedel, da imate družbo! "' saj to je hrabri vitez d’ Assas! ^ še z večjim strahom, z večjo grozo, kakor izmed mojih najboljših prijateljev^ a In približal se je d' Assasu, mu preje, no pot ni tako nalezljivo, kot odUfiibsretia lju-j voriti o tem, več pretrpel in ga vslsd tega nočem vzrie bežen. — Ona je v tistem’ trenutku čutila gotovo več, kakor samo pomilovanje za lepega viteza, čegar lepe oči so izražale brezmejno udanost in globok obup. — »Vitez,« . — je pričela z milim' glasom, — »poslušajte me, — govoriti hočem z vami, kakor s svojim najboljšim', da, edinim prijateljem v ieii mojih okoliščinah kakor z mojim bratom.« — D’ Assas ,ie brezupno iri resiguirano klonil, — ni si želel tega naslova, — ni bilo to ime, katerega je pričakoval. —■ »Klicala sem vas,« — je nadaljevala z ono jasnostjo, katera jo je odlikovala, — »ker Sem bila na tem, da so poročim z Zdi se mi, da me sil; v nsodepol- _ , Z mojim očetom ne morem go- ^ Prijateljski svojo roko, katero j J d’A; ^ m, ne le ker jo moj oče pre-j trepetajoč stisnil. — Ivana je postala hladna. — nur.iati, ampak tud-* ker ima strahoviti d’ Etioles še vedno listirie in dokaze v« rokah. — Torej — poslušajte me, •— ali storiva pogodbo?« — »Gospa, — ali je tu sploh’ trelia: poga-, janja? — Vi predobro veste, da smete razpolagati z menoj!« — j »Naj bode torej, — sprejmem va.1o ple-, menito udanost! — Ce bom potrebovala^ koga, da me brani, bodem izvolila vas za svojega viteza!« — D’ Assas je pokleknil, — zazdeli se mu je, da se je odprl raj pred njim! — V ginjenosti Ivane je ort videl nekaj, kar je mogoče res tudi bilo, — pričetek možem, katerega sovražim. — Zvedite ce-i ljubezni. — lo resnico. — Noe Poisson, — katerega 'ste! Začutil je sedaj v sebi Samso/o moč, UJWUUa, — JJII Ali d’ Etioles ni navidezno Vzel je iz žepa listnico, n *st^rgjrf kartončka, — ki so imeli na .s ^ra, sliko, podpisano Boucher, a oa druff1 s ni pa par vrstic tiska. — jg »Uganite, kaj vam prinašam^* smehljajoč vprašal. — »Kako bi pač mogla uganiti, ’ »Torej, to so... šmentano sem Jvj ■ drago plačati. — Ali za vaš, ^ gospa, mi ni nobena reč predraga! _ še nekaj, — jaz vem, da si želite v> ^ od blizu našega kralja Ludvika X. ljuliljenca le Bienaime!« — I «fnl8: »Kralj,« - je rekla Ivana iri rudeča. — , r. «, »Kralj!« — je poriovil zartfolklo d s as, — pobledevšil — Lastnik ia izdajatelj: Kogzorcij. »Tabor«* Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. « Tiska: Mariborska tiskarna d.?