MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradniitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tslafon uredništva 2440, uprava 2488 Izhaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob 18. uri / Valja maseino prejemat? v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oin / Oglasi po ceniku / Oglasa •prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.409 K*. TIMMBM»Ma,n.«aaa«.eMmr,^.||| 81 UMIH ■■ I JUTRA 99 Začenja se znowa Julijska vstaja avstrijskih narodnih socialistov še ni likvidirana do konca. Pred vojaškimi, državnimi in rednimi sodišči se še vrše razprave proti krivcem in njihovim pomočnikom, italijanske čete še niso zapustile avstrijske meje, pa se po raznih vesteh iz Avstrije, Italije, Nemčije in od drugod sodeč že pripravljajo prvi zarodki novih intrig in s tem nevarnih komplikacij. V kakšnih razmerah in na kakšen način je bila sestavljena nova avstrijska vlada s krščanskim socialcem dr. Schuschniggom, pod kancelarjem knezom Starhember-gom in notranjim ministrom majorjem F e y e m na čelu, je vsej evropski javnosti dobro znano. Vsi vemo, da se je Starhemberg zadovoljil z mestom pod-kancelarja samo na pritisk in da je bil tudi Fey puščen v vladi samo na pritisk, seveda s čisto druge strani. Tihi zakulisni boj med krščanskimi socialci in hajmverovci, ki se je bil že za časa pokojnega D o 11 {u s s a, se torej nadaljuje tudi pod vodstvom kanceiarja Schusch-uigga. Ta boj je pred vsem notranjega, pa tudi zunanjega političnega značaja. Krščanski socialec dr. Schusobnigg ni pristaš slepega kopiranja italijanskega fašizma, za katerega se zavzema hajmverovec Starhemberg. Nasproten je zlasti nasilnim metodam, ki se dajo sedaj, ko so narodni socialisti opustili nadaljnje atentate in ko je tudi Nemčija vsaj na zunaj storila vse. da se hitlerjevska akcija v Avstriji ne nadaljuje več s terorjem, še manj zagovarjati kakor so se dale kdaj prej. In dasi je sam po vsem svojem bistvu monarhist, je vendar na drugi strani toliko uvideven, da ve kako nemogoče bi bilo v sedanjem trenutku resno načeti, kaj še izvesti to vprašanje. V zunanji politiki pa bi kancelar dr. Sclnisclmigg tudi rad hodil umerjenejša pota. Pred vsem ne bi hotel a limfne odbiti možnosti sporazuma z Nemčijo, najmanj takega, ki bi mogel ustvariti vsaj nekakšen modus vivendi. faradi toga noče metati novemu duuaj-skemu poslaniku Nemčije von Papenu po,«n pod noge. Podkancelar, hajmverovski knez Star-hemberg, zastopa pa v notranji in zuna-"h politiki čisto nasprotno stališče ltl J'e oznanjevalec samih ekstremov. Je odločen pristaš uvedbe Čistega fašističnega režima z vsem nasiljem, ki mu je potrebno, je brezikoiniiproniistio nasto-panje v vseh vprašanjih, za takojšnjo ali umskolaj.snjo obnovitev monarhije v zunanji politiki za najtesnejšo podreditev Rimu, torej proti vsaki pomiritvi z Berlinom. Zato je tudi hitel dati izjavo, ki ni posebno prikladna za pričetek uspešnega dela Papcnove misije. Sedaj je pa šel v vseh teh zadevah še v Rim k Mussoliniju. od koder se sliši precej glasno mrmranje proti fcaticclai ju Schuschniggu, ki se tudi pripravlja na podobno romanje. Tu si pa informacije, ki jih dobivamo, niso edine. S Starhembergove In Mussolinijeve strani se namiguje, da bo dr. Schusch-nigg povabljen v Italijo zato, da se ukio-n'. s kaucclarjcve strani se pa zatrjuje Prav nasprotno, da bo v Italiji zagovarjal svoje teze proti Starhemborgovim. Z njegove strani se je tudi desavuiralo Star-hembergovo politiziranje v Rimu in zatrdilo, da ni šel v Italijo v imenu viadc, marveč zasebno In le na svojo roko. Na drugi strani pa pripravlja fašistični Rim v Avstriji še razne druge intrige, ka hor imenovanje sedanjega podtajnika Suvicha za veleposlanika na Dunaju, novo akcijo za združitev Avstrije in Mad žarske pod skupnim y!adarskim žezlom itd. Po vsem tem se da z vso upravi če- Silno oboroževanje Velike BritanPe Popolna reorganizacija angleške vojske. Najmodernejše bojne formacije. Veliko pomorsko oporišče v Južni Afriki - Obramba Švice LONDON, 14. avgusta. Po informacijah londonskih listov pripravlja Anglija popolno reorganizacijo svoje redne vojske in teritorialnih formacij, ta-kozvanih rezervnih zborov. Teritorialna vojska bo organizirana v popolni bojni moči na temelju zelo energično izvedenih rekrutacij. Ta vojska bo v popolni moči izvežbana v glavnem za obrambo ožje domovine, zlasti pred napadi iz zraka, zato bo opremljena tu di z najmodernejšimi topovi za streljanje na letala, reflektorji itd. Stalna voj ska bo popolnoma mehanizirana in bodo celo topovi nameščeni na vozovih z gumijastimi kolesi. V bodoče bo sc-stojal vsak polk iz treh lahkih iu enega težkega bataljona. Moštvo vsakega lahkega bataljona bo oboroženo z avtomatskimi puškami in lahkimi stroj nicami, vse pa bo motorizirano, do-čim bodo težki bataljoni istotako motorizirani, oboroženi pa s težkimi stroj nicami in lahkimi topovi In možnarji. Mimo tega bo prideljen vsaki brigadi oddelek tankov z D i e s 1 o v i m i motorji, in sicer tako, da se bodo vsi tanki uporabljali izven boja lahko tudi za pogon strojev, za kopanje rovov, izmetavanje zemlje in vrtanje. Vsaka brigada bo razpolagala s posebnim pionirskim oddelkom, opremljenim z najmodernejšimi pripravami za kopanje in betoniranje rovov. Kako resno misli Anglija ne samo na obrambo svoje evropske po sesti, ampak celotnega imperija, do !,azuje najbolj dejstvo, da je pomorsK orava sklenila zgraditi veliko pomor ko oporišče v zalivu Saldanha v Juž-ii Afriki, odkoder bo mogla v potrebi kontrolirati in zavarovati trgovska pomorska pota v Indijo, Avstralijo in Južno Ameriko, ako bi morda bil onemogočen prehod skozi Sueški prekop. Generalni tajnik državnega odbora za obrambo imperija sir Moris Hankey, o katerem so že poročali, da bo pre- potoval vse dele britanskega imperi-t ja zaradi organizacije skupne obrambe, je že odpotoval v Južno Afriko, da s tamkajšnjo vlado pripravi vse potrebno za gradnjo tega oporišča. Obenem bo južnoafriška vlada zgra-idila tudi svojo lastno bojno mornari-| co. j BASEL, 14. avgusta. Šef vojaškega oddelka Minger je govoril sinoči na nekem zborovanju o vojni pripravnosti Švice. Naglasil je, da je nujno otrebno, da ima Švica močno in do-ro vojsko, ki more odbiti vsak poizkus kršitve švicarske neodvisnosti, ^ovedal je tudi, da bo vlada v kratkem pričela graditi na raznih mejah več trdnjav. Prav tako se bo podaljšala tudi kadrska služba. Govor je za ključi! z izjavo, da bo Švica vedno z vsemi silami branila nedotakljivost svojih meja in svo?^ b!.05 tujcev, in sicer 155 oseb z Dunaja, 91 iz Gradca in 359 iz drugih mest. Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. julija je bila v dravski banovini svinjska kuga na 74 dvorcih, svinjska rdečica na 74. niehur-časti Izpuščaj na 2. vranični prisad na 1 'n kuga čebelne zalege na 1. Na dan otvoritve Mariborskega tedna so imeli upokojeni učitelji, ki so. maturirali v letih 1875 do 1885 na pobudo agilnega, vsestransko delujočega nadučitelja g. Antona Ogorelca v Mariboru skupen sestanek, katerega se je od 50 še živih udeležilo 28 tovarišev.;Nekateri so svojo odsotnost opravičili z bolehnostjo ali drugimi neprilikami. ■ • Po prihodu v mesto so ob 10. uri v stolni cerkvi prisostvovali sv. maši, nakar -so se podali k fotografu, ki jim bo za spomin izdelal slike v velikem in malem formatu. Ob 11. so se zbrali pri »Orlu« v lovski dvorani na razgovor o aktualnih zadevah. Zborovanje je otvoril sklicatelj shoda g. Ogorelec s prisrčnim pozdravom vseh navzočih tovarišev in g. poštnega nadsvetnika Vrbnjaka, podpredsednika društva državnih upokojencev, ki se je kot povabljen gost tudi udeležil prireditve. Na splošno željo je tovariš Ogorelec vodil tudi nadaljnja posvetovanja in podelil besedo najprej naj-4'tairejšemu tovarišu Pestevšku, ki .ie zanimivo poročal, kako se je po letu 1869., ko je bil v bivši Avstriji izdan novi šolski zakon, s katerim je bila ustvarjena novodobna šola, naglo razvijalo šolstvo po posameznih deželah, zlasti pa na Štajerskem. V Gradec, kjer je po dovršeni realki leta 1875. tudi on maturiral, so prihajali na učiteljišča juristi, teologi, tehniki in drugi. V Slovencih, kolikor jih je v Gradcu študiralo (Žolgar, Brezovnik, Vrečko, Pestevšek) pa se je tudi že takrat vzbudila narodna zavest in so si zato, da se vadijo v maternem (slovenskem) jeziku, ustanovili društvo »Mladika«. Tu so se urili v predavanjih in spisovanju razprav o aktualnih vprašanjih. Svetel vzor jim je bil rajni pedagog, pisatelj in buditelj slovenskega naroda škof Anton Martin Slomšek. Govornik je pokazal še original takega spisa z lastnoročnimi podpisi omenjenih, žal, že mrtvih tovarišev. Tovariš Petriček iz Žalca se je v lepem nagovoru s hvaležnostjo spominjal nekdanjih dobrih in priljubljenih profesorjev Pankracija Ehrata, Luke Lauter-ja in tudi poznejšega, za slovensko šolstvo toliko zaslužnega ravnatelja mariborskega učiteljišča Henrika Schreiner- H. Vidmar, podpolkovnik v p,: Spomini na generala Maistra Bilo je v januarju leta 1894 Sedem Slovencev nas je obiskovalo kadetno šolo na Dunaju. Večino jih že krije hladna zemlja. Pred nedavnim so pokopali Martina Majcna na Koroškem, a pogreba generala Maistra sem se pred dnevi udeležil. Vedno smo tičali skupaj, vedno smo bodrili drug drugega. Naj-agilnejši je bil Kamničan Eduard Pollak, katerega že od 1898. leta krije poljska zemlja v L\vowu. Zahajali smo tudi v »Slovenijo«. Nekega dne so nam v »Sloveniji« sporočili, da bo v prihodnjih dneh plesni venček in da bi bilo res lepo, če bi bilo nekaj uniform zraven. Seve smo z navdušenjem in mladeniško brezbrižnostjo obljubili, da pridemo. Obljubiti je lahko, obljubo držati je pa težko. Bili smo vezani na stroge predpise vojaške šole. Vedeli smo, da bi ostala vsaka direktna pot^ za preskrbo dovoljenja brezuspešna. Torej stranska pot. Bistra glava Pollakova se je spomnila, da je nekje v ministrstvu neki general, ki ima Kamničanko za ženo. General je hodil vsako leto v Kamnik na počitnice. Katn-ntčanka tu, Kamničanka tam — to mora držati, in ni vraga, da bi nam ta dovoljenja ne izposloval. Po kratkem posvetovanju je nas scdmorica sklenila, da gresta Maister in Pollak h generalu ali v pisarno ali na dom. Odšla sta neko sredo popoldne, mi pa smo doma čakali, ter se že v duhu veselili, kako lepo bo na plesnem venčku »Slovenije«. Težko smo čakali vrnitve odposlancev. Proti deveti uri zvečer sta prišla, oba vesela. »Vse bo dobro,« je rekel Maister. »V soboto bomo plesali!« vzklikne Pollak. »Vsi pojdetno s slovensko trobojnico,« pripomni tretji. »Katko se vama je posrečilo tako hitro izposlovati dovoljenje,« smo slednjič vprašali. ja. S »slava!« klici so pritrdili zborovalci tem lepim besedam. Enako se je tovariš Ogorelec spomnil vseh onih mnogih' tovarišev, ki so prehitro legli v hladni grob. V počastitev spomina pa nje so vstali zborovalci s svojih' sedežev. Tovariš Gnus iz Dola pr: Hrastniku je pa kot ljubitelj življenja pozdravil tovariše, v prvi vrsti one, ki ž njim obhajajo letos žlaiti jubilej mature, želeč vsem še lepo bodočnost. Poštni nadsvetnik g. Vrbnjak je pozdravil zborovalce v ime-niu- društva državnih upokojencev in upokojenk, kateremu so pripadali tudi vsi navzoči kot člani. Po končani debati je dvigalo pri »Orlu« ob 13. uri spravilo vse zborovalce na teraso hotela k skupnemu obedu. Tu je čas med živahnimi razgovori in petjem veselih pesmi kaj hitro potekel. Sproženih je bilo tudi več napitnic, med katerimi je bila ona tovariša prof. Gabrijela Majcena, v kateri je primerjal človeško življenje s hojo' na- visoko goro, kaj pomenljiva. Proti koncu obeda sta se nam pridružila, živahno pozdravljena, še predsednik »Učiteljskega doma«, šolski voditelj Anton Hren in okrajni šolski nadzornik Ivan Tomažič. Medtem je že privozil pred hotel avtobus, ki nas je popeljal na Mariborski otok, da si še tam ogledamo veselo vrvenje kopalcev. Naslednji dan, v nedeljo, smo se zjutraj zbrali pri Slomškovem grobu na starem pokopališču, kjer je mnogoteri izmed nas postal tudi pri spomeniku nekdaj dobrega znanca, prijatelja in dobrotnika. Ko smo se popoldne še na veseličnem prostoru Mariborskega tedna sešli ter si tam ogledali lepe razstave, smo se veselega srca in z zadovoljstvom poslovili od nam vsem tako priljubljenega. Maribora ter se podali vsak na svoj dom. Omenjeno še bodi, da je izdatke z a. banket, vožnjo na otok. skupaj nad 500 Din, krilo Društvo državnih upokojencev in upokojenk, ki šteje sedaj že 1009 članov, to pa zatradi tega, ker opravlja sklicatelj sestanka g. Ogorelec kot tajnik vse posle brezplačno, torej gre nje-miu v prvi vrsti zahvala za tako lepo uspelo prireditev. Živel Ogorelec! »Saj ga še nimamo,« odvrne Maister, »ampak dobili g,a bomo sigurno.« In pripoveduje: »V pisarni ga nisva našla, šla sva na dom. Tani ga tudi ni bilo. Pa sv« napisala ginljivo pismo, da nam izposluje dovoljenje — in odšla. General je mož, bo že svoje naredil. Mi pa pojdemo na ples med Slovence. Le dobro se pripravite! Vsi v ekstra uniformi. Trobojnice ne pozabite!« Da, general je bil mož. Drugi dan ob 10. uri brnijo zvonci po vsem zavodu. »Vsi v telovadnico!« se glasi povelje. Telovadnica je bila nabito polna. Čez 300 gojencev. Pred balustfado prazen prostor. Kaj bo? V telovadnico so nas po navadi klicali v primerih, ko je bilo kaj slabega ali veselega. Zelo resnega obraza se je prikazal poveljnik šole, spremljan od celotnega častniškega zbora. Adjutant je stopil dva koraka naprej in rekel: »Naslednji naj stopijo sem!« In je začel brati imena naše sedmorice... »Grem po dovoljenje, živel general!« si je vsak od nas mislil. Rezko je povzel poveljnik besedo: »Gojenci! Zgodil se je nezaslišan primer, da je udrla dvojica gojencev v imenu še drugih petih v stanovanje odličnega avstrijskega generala. Ker ga ni doma dobila, mu je napisala na ta košček papirja — pokazal ga je — da bi jim, izposloval dovoljenje za obisk plesnega venčka nekega slovenskega dijaškega društva.« Dolgo je še govoril o našem vsega zgražanja vrednem postopanju ter naposled rekel s povzdignjenim glasom: »Ker se je to zgodilo in da bi se to več ne zgodilo, kaznujem sedmerico s kasiranjem znamenja odlike in vsa kega s 6. dnevi zapora. Nastop takoj! Narednik, strgajte jim znamenja!« Pristopil je narednik. Brrsk, brrsk, in kmalu so naša rumena znamenja ležala na tleh. Imeli smo gole ovratnike. Odpeljali so nas v zapor. V zaporu je bilo po navadi čisto prijetno. Imel si dobre prijatelje, ki so ti. skrivaj kaj za pod zobe ali za grlo ali za kaditi skrivaj prinesli. Mi pa nismo imeli prijateljev, ker smo bili politični kaznjenci. S temi Neni-ci iz principa, drugorodci pa iz strahu niso simpatizirali. Zato je bil naš zapor v tem pogledu bolj klavern. Nas pa to ni klo nilo. Maister nam je svojo »Zoraido« deklamiral, dolgonogi Peče je pripovedoval o svoji sreči pri ženskem spolu, turist Pollak je opisoval svoje pohode po Kam niških planinah itd. Tako je minilo 6 dni. Zapustili smo ga... Še preden smo odšli, je rekel Maister: »Fantje, le korajžo! Da smo šli v stanovanje generala ni tak greh. Večji greh, in zaradi tega smo tu — goli na ovratniku, šest dni sedeli, ker smo kot Slovenci, oskrunili nemški značaj vojaške šole. Še bomo zaradi takega sedeili!« »Bomo,« smo vsi vzkliknili. In smo tudi še sedeli! foomlnšalte CMD Turnirska tabela Mednarodni šahovski turnir v Mariboru od S. do 15. avgusta 1934 ss ca I s *ss S s= e >•—. us J7 S e s S ra to 43 p jjJ i I *5 J 1. Vera Menčikova, Ceškoslov. 0 1 % 1 V:> 1 l/, 2. Lajoš Steiner, Madžarska T 1 0 I i l/, 1 3. Bogomir Stupan, Maribor 0 0 0 0 • • 1 6 \) /o 4. Vasja Pirc, Jugoslavija v- 1 1 i j 1 7, i 1 5. Josip Rejflf, Češkoslovaška 0 i) 1 's (l) u i i . 6. Emil Kramer, Maribor • • . . . 7. Dr. Ljudevlk AstaloS, Jugosl. Vo 0 'i • 1 • 0 1 8. Dr, Tlhomil Drezga. Jugosl. 6 0 1 /2 6 »I« 1' /f> 0 9. Rudolf Splelman, Avstrija 1 ti 0 1 i j 10. Milan Vidmar lun., Ljubljana V* 6 !jj 6 6| /sl T7| / o| Opomba: V klepaiu je črtana partija iz prveg^ kola zaradi irstopa-Kramerja. Razstave tretjega Mariborskega tedna Razstava vezenin ženskega društva Pod tem naslovom je priredilo agilno in požrtvovalno Slovensko žensko društvo v Maribora v času Mariborskega, tedna v pritličju dekliške meščanske šole v Razlagovi ulici okusno in lepo urejeno razstavo najrazličnejših ročnih del, ki so jih izdelale z vso natančnostjo in spretnostjo pridne roke domačih žensk in mladenk. Vsi ti ljubki, podrobno skoraj neopaženi predmeti, ki po večini opremljajo naše stanovanje ali pa nas, pribiti med dolgočasnimi zidovi, so plod velike ljubezni in požrtvovalnosti učiteljic in narodnih vzgojiteljic, ki vzgajajo naše preprosto ženstvo na deželi in mn s tem nudilo mnogokrat prav lep zaslužek. Veličasten je pogled na prostorno sobo, ki je okrašena s cvetjem in zelenjem ter se blešči v sijaju razstavljenih predmetov. Pri vhodu na levi strani zidu so zbrani izdelki ženske domače obrti v Halozah, kjer je priredilo mariborsko Slovensko žensko društvo poseben tečaj. Razstavljeni so živobarvni ženski pasovi ročne torbice vseh velikosti in "vzorcev, žepni robčki s šivanimi čipkami iz Ormoža, pri katerih zatslužijo izdelovalke na dan sicer skromnih, vendar za življenje prepotrebnih 15 do 20 Din, in raznobarvni prtički s krasnimi uvezenimi okraski. Ozadje tvori postelja, pogrnje-H3i s pregrinjalom, ki je vezeno s krasnimi narodnimi motivi; nadalje miza, pokrita z namiznim prtom s pripadajoči-nr prtički, ki številnih obiskovalk in obiskovalcev skoro ne puščajo od sebe zai-radi svoje lepote in mojstrske izdelave. Nadalje je tudi nešteto okrasnih blazin Razstava jadralnega letalstva Mariborski aeroklub »Naša krila« je priredil letos na razstavišču Mariborskega tedna svojo razstavo prvič v večjem obsegu. Razstava vzbuja veliko zanimanje, posebno med mlajšimi obiskovalci. — Zgodovina mariborskega jadralnega letalstva je še mlada. Da bi med mariborsko mladino zbudil interes za letalski šport, je mariborski aeroklub »Nat-ša krila« priredil 1. 1931. sestanek mariborskega dijaštva. Na tem sestanku so se dale mladini smernice za letalski šport. Ena teli je bila gradnja aeroplan-skih modelov, predvsem brezmotornih. Naše dijaštvo se je z veseljem poprije- lo dela in uspehi niso izostali. in narodnih noš Slovenskega v Mariboru za postelje in divane. Sredi sobe je miza z raznimi kompletnimi gatrniturami. Vse to šele marsikomu odpre oči in pokaže, kaj vse se lahko izdelmije doma, pri vsaj majhni meri nacialne zavesti kupujočega občinstva zmožno vsake tuje konkurence. Nekaj razstavljenega blaga je že našlo svoje kupce. Na desni strani sobe so tri prekrasne pestre narodne noše, in sicer: štajerska iz naših Slovenskih goric, savinjska in pohorska narodna noša. Vezenine je izdelal odsek za po-speševanjje domače obrti. Sprednjo stran sobe pa kr.atse lepe in pestre preproge in predposteljniki. Človek se kar ne more načuditi, če pomisli, koliko ur je potrebnih za srednje veliko preprogo. Kakor smo izvedeli, so članice rabile za srednje veliko preprogo, izdelano iz fine volne, 500 ur, iz navadne pa 360 ur. Nešteto je predmetov in drug je lepši od drugega., tako, da ne veš kateremu bi da' prednost. Vsa razstava, kakor sicer ni velika po obsegu, nudi obiskovalcem dovolj zanimivosti in deloma tudi nasvetov za Okusno ureditev doma. Vezenje je povečini izdelano z narodnimi motovi in vidi se, da v mladem rodu prodira na vsej črti narodni čut in pestra slovenska narodna domišljija. Razstava ženskih ročnih del je napravila na ženstvo močan vtis in nobeni ni žal, da si jo ogleda. Odkrito rečeno: prirediteljicam vsa čast in priznanje, vsem pa, ki si razstave še niso ogledali, je lahko žal. Greta R. 'Najlepši uspeh v tem oziru je pač dosegla skuipina mariborskih akademikov pod vodstvom g. Borisa Cijana in Vojka Humeka. Ta skupina je pričela graditi tudi prvo mariborsko brezmotorno letalo. Bilo je to leta 1931. Načrte sta izdelala imenovana, opiraje se pri tem na Nemca Lipisoha. Le kdor je takrat zasledoval gradnjo, ta dobro ve, koliko truda in potrpežljivosti je bilo treba, da se je zgradilo brezmotorno letalo, ki ni prav nič zaostalo za podobnimi nemškimi produkti. Brezmotorno letalo je bilo zgrajeno v naravni velikosti in je bilo nekoliko večje od prav takratt zgrajenega ljubljanskega brezmotornega letala. Ogrodje je bilo iz suhega smrekovega lesa in deloma iz turnirja in jesenovega lesa. Trup je bil samo ploskev, sedež za vodnika je bil pod letalom spredaj. Krila in deloma trup so bila prevlečena z namočenim platnom »molinom«. Leta- lo se je spravilo v gibanje s pomočjo močne startne vrvi (gumija), ki je bila naročena iz Nemčije. Prvo mariborsko brezmotorno letalo so krstili na ime »Kobilica«, služilo je za model, preizkusili pa so ga z velikim uspehom tudi praktično. Gradnja tega letala je daila pobudo tudi drugim. Večje in manjše skupine so pričele graditi brezmotorna letala, dai so končno letos lahko priredile razstavo. Kot je že omenjeno, je razstava izredno zanimiva in dela vso čast mariborskim graditeljem jadralnih letal. Razstavljenih je mnogo večjih in manjših modelov brez motornih letal. Posebno pozornost vzbujajo dela Situdenčainov. — Zanimive so slike, kako se je gradilo prvo brezmotorno letalo »Kobilica« in poskusi letanja z njo. Razstavljenih pa je tudi mnogo skic in načrtov ter poučnih tabel. Prav obširna je tudi razstavljena letalska literatura, tako jugoslovanska kot tuja. Razstava je vredna, da si jo ogleda vsak do. Gostilniška in hotelska razstava Mariborska gostilničarska zadruga je pod aranžmanom gg. Valjaka in Klesiča v okviru letošnjega Mariborskega tedna: priredila gostilničarsko in hotelirsko raz stavo s posebnim ozirom na današnje potrebe in zahteve. Razstava je nameščena v štirih sobah v drugem nadstropju dekliške meščanske šole in vzbuja med ostalimi razstavami veliko zanimanje. V glavnem pa je imela zadruga namen pokazati našim gostilničarjem, kako je potrebno nrediti lokale za posebne prilike. Tako je v eni izmed sob razstavljena o-kusno pripravljena ženitovanjska miza. Steklo in srebrni pribor je dala tvrdka Berndorf, porcelan pa tvrdka Bernhard. V drugi sobi je nazorno prikazana kmečka soba. v tretji hotelskai spolnica z dvema. posteljama in z vsem komfortom, ki nudi vso vdobnost. še tako razvajenemu gostu. * Pod okriljem gostilničarske in hotelirske razstave je razstavila svoje izdelke tudi Mariborska tekstilna tovarna, in sicer v prvi vrsti razno blago za prte, pregrinjala, rjuhe itd. Mariborski trgovci z železnino Pinter & Lenard in Lotz so razstavili ves kuhinjski pribor in vse o-stale pripomočke, ki so potrebni našim spretnim kuharicam po gostilniških in hotelskih kuhinjah. Tvrdka Bernhard je razstavila ratzno porcelanasto in stekleno posodo, Mestno elektriško podjetje in Mestna plinarna pa razne praktične pripomočke, ki služijo v gospodinjstvu. Nadalje sta ratzstavili tvor niči »Zlatorog« in Franz vse svoje izdelke. »Zlatorog« je razstavil razna mila in kreme, tvornica Franz pa testeninske izdelke. Glavni zastopnik »Maggija« g. France Lešnik pa izdatno skrbi za reklamo Maggijeve začimbe. Ne manjkai pa na razstavi tudi reklame za Rogaško Slatino in Bovirjev šampanjec ter desertna vina. V>semi obiskovalcem razstave postreže »Mr"‘nl« s svojo izborno črno kaivo. Mariborska gostilničarska zadruga je skušala na letošnji svoji razstavi, kolikor je bilo to v njeni moči, propaginaiti tudi tujski promet, od katerega si obeta v bodoče mnogo koristi. Gospodarske vesti Herman Wogerer, tovarna mesnih izdelkov Eno največjih in najpomembnejših industrijskih podjetij v Mariboru je tvrdka Herman Wogerer, tovarna mesnih izdelkov. Podjetje je uajveoje v Mariboru in nživa velik ugled širom naše države, kakor tudi v tujini. Ustanovljeno je bilo leta 1872. in takrat tudi protokolirano. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji, ki služijo za izdelovanje vsakovrstnih klobas, salam ter raznih mesnih izdelkov. Izdelujejo se šunke a la »Praga«, prekajeno meso, salame, šunke v konzervah, svinjska mast itd. Tov,nirna sama je zelo razširjena in sestoja iz velike moderne klavnice, v kateri se zakolje na leto 12.000 svinj ter 5 do 6.000 goveje živine. Klavnica je tudi banovinsko koncesionirana privatna klavnica. Razen tega ima več oddelkov za soljenje mesa ter zelo moderno in praktično urejeno hladilnico ter lastno električno centralo s 50 Plh. Tovarna proizvaja sama umetni led, tako, da zaunore eks-portirati blago v najoddaljenejše kraje. Svoje blago razpošilja po vsej naši državi, razen tega pa gre mnogo blaga tudi v Italijo in v severno Afriko. Mimo uradništva zaposluje tovarna 30 kvalificiranih delavcev in 10 pomočnikov. Delavce plačuje tovarna dobro. Specialiteta, ki jo izdeluje, je praška šunka. in šunka v konzervah. Zelo zinane so Kulturne vesti Anton Oven: Ksaver Meško Tiskovna založba v Mariboru je izdala nedavno 160 strani obsegajočo Ovnovo študijo o pisatelju Ksaver ju Mešku, katero je opremil inž. arh. J. Černigoj. Spredaj je posvetilo: »To knjigo posveča Ksaverju Mešku za njegovo šestdesetletnico rodna zemlja Slovenskih goric po svoji Tiskovni založibi r. z. z o. z. v Mariboru«, nato se pa vrste poglavja: Kraj in narod, Mladost in šole, Bogoslov je in pisateljevanje, Meško, Uubezen do domovine, Opombe, Izleti v Meškove kraje. Gradivo in viri, Bibliografija ter Kazalo važnejših imen v tekstu. Mimo tega sta v knjigi dve sliki Meška kot dru: gošolca ptujske gimnazije in abiturienta celjske gimnazije. Slovenci, ki objavljamo tako radi študije o vseh mogočih pesnikih, pisateljih in drugih umetnikih zlasti v leposlovnih mesečnikih, se malokdaj ali zelo pozno lotimo kritične obdelave svojih lastnih tvorcev leposlovja. Seveda, hoditi po potili, ki so jih utrli in izgladiii drugi drugod, je dosti lažje ko utirati nova pri nas. Koliko je slovenskih leposlovcev, ki so že davno v grobu, pa vendar še zaman čakajo, da bi jih kdo dokončno ocenil! O Otonu Župančiču, Simonu Gregorčiču in še o nekaterih drugih so nam napisali taka dela prej tujci. Zato je vse hvale vredno že golo dejstvo, da se je lotil naš mladi profesor Oven študije o Ksaverju Mešku, in to prav sedai, ko se bliža proslavi šestdesetletnice svojega nenavadnega plodovima Fnafro te w frva-levredm« tudi to, da je delo izdala naša domača mariborska založba in tako rešila čast dežele, iz katere je Meško izšel in ji posvetil toliko strani svojega dela. Naloga, ki si jo je avtor zadal, gotovo ni bila lahka, zato mu tudi ne moremo zameriti, ako je ni rešil popolnoma tako, kakor bi bilo treba. Glavna odlika je na vsak način njegov prikupni slog in toplina*, ki delo preveva od začetka do kon ca. Nekateri odstavki sc berejo kakor zanimiva povest. Suhoparnosti ni prav za prav nikjer in naj se zato nihče ne ustraši, da bi bil morda nivo znanstvenega stila previsok ali predolgočasen. Ne, Ovnova študija je dosegljiva vsakomur, ki se zanima za Ksaverja Meška in njegovo slovstveno ustvarjanje. Kakor je to, da je študija napisana s sentimentom na eni strani prikupno, je pa na drugi strani morda v škodo strogi znanstveni metodi. V njej pogrešamo ostrejših opredelitev in analiz, zlasti ponekod. Dočim so prve dobe pisateljevega življenja, snovanja in dela opisane epično široko, so poznejše in zadnje preveč stisnjene. Človeku sc zazdi, da je Oven nameraval napisati veliko več, se je pa naposled spomnil, da za obsežno studijo ne bi našel — založnika. Mimo tega sc je ponekod preveč naslanjal na Meškove lastne podatke in sodbe, ki so vsekakor zelo zanimive in kot gradivo dragocene, znanstveno pa preveč osebnostno, subjektivne. Zato je često hvala bolj glasna kakor stroga objektivna ocena iti opredelitev. TV*w)irrwwn» MeSUcova. dela so bolj le našteta in vsebinsko pred-oČena,-kakor znanstveno analizirana. Ven dar pa kažejo nekateri odstavki mnogo tudi znanstvene plastičnosti in estetičnega kriticizma. Najbolj klasično pa stopa pred nas pisatelj kot človek z vso svojo rahlo osebnostjo in trpko usodo. Oboje sc vleče kot temeljna karakterizacija sko zi vsa poglavja, od prvega’, do zadnjega. Tako stopa pisatelj Ksaver Meško pred nas bolj plastično kakor njegovo življenjsko delo. Za čitatelja, ki išče v študiji zbližanja s pisateljem Meškom, je to izpolnitev večine pričakovanj. Oven ga; je zvezal z neštetimi toplimi nitkami k našim srcem, in to na tako nevsiljiv način, kakor tega pri nas še nihče ni storil glede drugih pisateljev. Dasi nam znanstveno s tem ni vsega povedal, nam je dal vendar le ključ do vrat, katera sedaj lahko še sami odpremo in izvemo, zakaj je Meško ob svojem času pomenil tolikim toliko. Prepričal pa nas je tudi, da je avtor »Tihih večerov« in vseh neštetih drugih romanov, povesti, novel in črtic zares ena temeljnih osebnosti naše moderne in smo mu delali veliko krivico, ko smo ga zaradi njegove lastne skromnosti še sami preskromno cenili po resničnih zaslugah. Naj bi bila ta Ovnova študija zaito uvod v proslavo Meškove .šestdesetletnice in naj bi prišla do vseh onih, ki so jim bila njegova dela vedno tako blizka, ker je nj5h neobhodno potrebno dopolnilo. Dr. Alfred Serko: O psihoanalizi. Slovenske poti. zvezek 13. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Kot prvi letošnji zvezek »Slovenske poti*, ki je namenjen irvmtfm spisom dioma®h avtorjev, le pravkar izšel spis univ. prof. dr. Alfreda Šerka »O psihoanalizi«. Prvič se nudi slovenskemu izobražencu prijetna prilika, da spozna sloveče, dasi sporne naiu-ke dunajskega zdravnika Freuda in njegovih učencev v kratkem, vendar pa dovolj temeljitem orisu slovenskega strokovnjaka. Naš znani nevrolog in psihiater dr. Serko je podal na 88 straneh vsebino najvažnejših spisov dr. Freuda in k1 strnil v smotreno urejeni pregled vseh pomembnih teoremov psihoanalize. Kdor pozorno prečita ta spis, bo poučen o vseh bistvenih naukih psihoanalize in brez posebnega truda bo spoznal nekatere najgloblje skrivnosti človeške narave, zlasti pa človekovega spolnega nagona, ki jih psihoanaliza razlaga zelo zanimivo. Na strani 88—115 pa najde črtate!j kritiko teli naukov, v kolikor so napačni in pretirani. Ta kritika razodeva pisca, ki iz lastne zdravniške in znanstvene prakse dobro pozna skrivnosti človeške duše, posebej Še duševnost bolnega človeka. O psihoanalizi izhajajo v drugih jezikih debele knjige in vsak izobraženec smatra za svojo dolžnost, da se pouči o »freiudizmu«. Slovenskemu izobražencu je dr. Serko to močno olajšal, ko mu je pripravil knjigo, ki ga vzilic težki sno- vi in najbolj zamotanim problemom kar le mogoče poljudno uvaja v to moderno medicinsko-dušeslovno strujo, ki je posebno zanimiva za pedagoge. Poznanje psihoanalize je tem potrebuejše, ker se je razvila v sestav splošnih kulturnih vprašanj, v nekak nov svetovni in življenjski nazor, ki zanima somišljenika in nasprotnika. Čitanje knjige olajšuje seznam mani znanih tujk. Lično opremljeno knjigo toplo priporočamo! pa tudi W6gererjeve hrenovke«. Podjetje je že tri gneracije v rokah iste rodbine. Poleg dobroidoce prodajalne, ki jo irnai tovarna v Slovenski ul. 9, ima zastopstva v vseh večjih mestih Jugoslavije, re- prezentance pa v Italiji in severni Afriki. Tovarna: Wogerer je stara renomirana tvrdka, ki je zelo poznana tudi' v tujini, poleti pa zalaga s svojim' ' xlelki tudi naš dvor na Bledu. Uporaba mila v Jugoslaviji Še pred tremi leti je bila uporaba pralnega mila v Jugoslaviji na glavo in prebivalca! 1,30 kg. Naraščajoča kriza pa tudi konzumu tega blaga ni prizanesla in je nadel na okroglo J kg na leto. interesantno je n. pr., da rabi Anglija nai glavo 9 h kg, Nemčija 7 kg, Francija 7 'A kg, Avstrija 4'A kg Italija 6 kg in je Jugoslavija v Evropi na predzadnjem mestu tega konzuma. Kapaciteta naših jugoslovanskih tovarn je trikrat večja kot je faktični današnji konznm, to pa zaradi tega, ker so vsa podjetja računala z naraščajočim konzumom in so se že pri instalaciji svojih podjetij pripravila na to. .Mila, katera izdelujejo vodilne tvrdke te industrijske panoge, so. prvovrstna in izdržijo vsako konkurenco z najboljšimi tujimi izdelki. Na trgu je vsekakor tudi velikih množin kvalitativno slabega blaga, katero konzument kupuje zaradi nekoliko nižje cene, ne glede na to, da prav to blago plača razmeroma veliko dražje, ker je kvalitativno slabše in nima garancije, da s tem ne pokvari svojega dragocenega perila. Mila prvovrstnih znamk nikakor n« škodujejo perilu, ker so izdelana tehnično popolnoma brezhibno iz si-rovin, ki na noben način ne škodujejo perilu in so — kar je tudi glavno — nevtralna. Naše vodilne tovarne imajo za preizkušnje sirovki v svojih obratih kemične laboratorije, prav tako se v njih tudi vsak izdelek preizkusi preden »spusti tovarno zaradi njegove 'brezhibne kvalitete. Te možnosti male tovarne seveda ni- ]. Hutter & drug Prva domača tvornica klotov in silkov ter tvornica hlačevine, Hutter & drug v Mariboru v Motherjevi Milici, je bila u-stanovljena leta 1936. Ustanovila sta jo gg. Josip Hutter in Rihard Poche. Že ob ustanovitvi jc imelo podjetje sto mehaničnih statev za hlaoevino in sc jc leta 1929 razširilo z 'ustanovitvijo tvornice klotov in silkov, leta 1933. pa z ustanovitvijo predilnice. V Hutterjevi tovarni je zaposlenih IKK1 delavcev, ki dobe na mezdah na leto nad 15 milijonov dinarjev. Odkar obstoja pod jetje, ni njegovo delavstvo nikoli stavkalo. Delavci so povečini sami domačini. Omenili smo že, da izdeluje tvornica klot, slike in hlače vino. Na leto predela in uvozi nad 1 milijon kilogramov bombaža ter izdela nad 5 milijonov metrov tkanin v širini 140 cm. Bombaž uvaža iz Amerike in Egipta. Svoje izdelke razpošilja v vse kraje naše države. Letos je podjetje zgradilo predilnico, ki je menda največja v naši državi. Predilnica za fino prejo iz ameriškega- in egiptskega bombaža, je opremljena s Josip Benko, tovarna mesnih Izdelkov v Murski Soboti. V naš v sobotni številki »Večemika« objavljeni spis Benkovc-Ua podjetja se je vrinila neljuba napaka. Podjetje ni bilo ustanovljeno šele 1.1929., Marveč že I. 1922. , Zlato iščejo. Občina Vranje v Juž-ni Srbiji preživlja vesele dni. Neki Vranjčan, ki je bil dolga leta v bolgarskem vojnem ujetništvu, se je vrnil in tam izvedel, da so bolgarski vojaki pred umikom zakolji na travniku pred vojašnico okrog 70 k« zlatnikov. Občani so pričeli sedaj raz majo, ker jim manjka za to potrebni tehnično naobraženi personal, kakor tudi laboratorijske naprave. Sirovine za izdelovanje mila moramo žal skoraj v celoti uvažati iz Južne Amerike, Brazilije, angleških kolonij, Ceylona itd. Edina soda kaustika se izdeluje v Jugoslaviji v Lu-kavcu v Bosni. Gornje podatke, katere, smo dobiti na razpolago, smo hoteli tudi strokovno o-ceniti ter smo se zaradi tega oglasili pri naši domači tovarni mila »Zlatorog«, ki jih v celoti potrjuje. Pri tej priliki pa. je imel naš urednik tudi priliko pod strokovnim vodstvom ogledati si naprave tvornice »Zlatorog«, ki omogočajo vsakemu interesentu globok vpogled v to res interesantno fabrikacijo. Tovarna izdeluje splošno znano pralno milo znamke »Zlatorog«, kristalno sodo. glicerin do naj finejšega lekarniškega izdelka in je edina tovarna te vrste v Jugoslaviji. Ima samoprodukcijo za našo državo svetovno znane paste za zobe »Chlorodont«, toaletna mila in kozmetiko. Vsi ti izdelki, kakor tudi sirovine, ki se uporabljajo v obratu, pasirajo tovarniški laboratorij, v katerem se ocenijo prav tako sirovine kakor tudi izdelki ter smo prepričani, da z ozirom na. to organizacijo res ne more noben izdelek, ki ni tehnično popolnoma dovršen, zapustiti tovarne. Precejšnje število dolgoletnega uradništva, tehnično in komercialno naobraženega, skrbi za to, da konzument nride do izdelk". ki je v vsakem ozir« brezhiben. 15.000 vreteni. Povečana tvornica klotov in silkov, volnenih seržev, listrov in •kamgartiai pa je opremljena s 500 mehaničnimi statvami in vsemi pripravljalni-: mi stroji za mota n je, škrobi jenje, snovanje, mercerrziranje, razdrobi je vanje, nje, mercerrziranje , raaškrobljevanje, pranje in sušenje. Tvornica hlačevine pa ie opremljena s sto mehaničnimi statvami z vsemi pripravljalnimi stroji za metanje, sukančenje, snovanje, barvanje in požlahtnjevanje. Ves pogon v tvoruic: je električen, potrebno pa>ro posameznim strojem pa daje velik moderen kotel. Pogled v notranjost tovarniških prostorov kaže, da je v tovarni vsestransko preskrbljeno za higienski in zdravstveni dobrobit delavstva, obenem pa tud: za njegovo osebno varnost. Splošni narod-no-gospodarski ponien podjetja pa je velike važnosti v zaposlitvi domačih delavcev, zlasti v dandanašnji dobi hude brez poseinosti. Mirno lahko trdimo, da je Hutterjeva tovarna skoro v vsakem, pogledu: vodilno podjetje v Mariboru in v vsej naši državi. kopavati travnik, da se izkaže koliko je resnico na tem poročil« o zakopanem zlaiti? Narodna skupščina bo dobila svojo palačo. Zgradba narodne skupščine v Beogradu bo v doglednem času dogotovlje-na. Prostor okrog poslopja bo spremenjen v moderen park, na vseh štirih vogalih zgradbe pa bodo postavljeni spomeniki carja Dušana, kralja Petra Osvoboditelja, kralja Tomislava in krailja Vvrdka, ki jih bo izdelal kipar Meštro-vič. Soortne prireditve Velike strelske tekme Mariborskega okrožja. Mariborsko strelsko okrožje je priredilo v času od 11. do 13. trn. na vojaškem strelišču v Radvanju svojo vsakoletno tri dnevno okrožno strelsko tekmo, ki je to leto zelo uspešno izpadla. Organizacija prireditev je biki v rokah gg. podpolkovnika Baje Stanišiča, prof. Cestnika inrav natelja Boltavzerja ter je bila v vsakem oziru vzornai in je tudi brezhibno delovala. Tekem so se udeležile skoraj vse strelske družine mariborskega okrožja, številčno pa sta bili najbolj zastopani dru ž‘ini iz Sv. Jiurija in Svečine. Tekmovalo se ie na sledečih tarčah: zmagovalna, mestna, splošna, meddružinska, častniška, kmetskai in malokalibrska (moška in damska). Vsega skupaj se je oddalo 8060 strelov. Rezultati so bili naslednji: Zmagovalna tarča; I. prof. Pero Cestnik 208 točk; 2. Tone Majer, visokošolec 178; 3. Robert Vukmanič, kinjigoveški moj ster, 178; 4. Dušan Hinič, puškar 172; 5. Alojz Paskolo (Svečina) 163 točk. Častniška tarča: 1. podpolkovnik Bajo Sanešič 203 točk: 2. orožniški major Svetozar Gerovac 198; 3. major Vojislav Maslač 177. Splošna t^rča: 1. podpolkovnik Bajo Stanešič 182 točk; 2. Tone Majer 179; 3. prof. Cestnik 179; 4. Vukmanič 178; 5. liinič 177; 6. Terčelj (Sv. Jurij) 165 točk. Mestna tarča: 1. Vukmanič 212 točk; ?. prof. Cestnik 201; 3. T. Majer 182; 4. podpolkovnik Stanešič 175; 5. Moravec 136 točk. Meddružinska tarča: Na tej tarči so tekmovale družine za prehodni pokal me sine občine mariborske in je letos odnesla pokal strelska družina Sv. Jurij, ki si ga je tudi lansko leto priborila. Šentjurska ekipa .ie dosegla 506 točk pred Svečino, ki je dosegla 434 točk. Malokalibrska zmagovalna tarča (moška): t. prof. Cestnik 253 točk; 2. Vukmanič 239; 3. Terčelj (Sv. Jurij) 232 točk. Malokalibrska splošna tarča (moška): 1. prof. Cestnik 183 ločk: 2. Vukmanič 179; 3. dr. Robič 178; 4. Terčelj 170 točk; 5. podpolkovnik Stanešič 156 točk. Malokalibrska zmagovalna tarča (dam sk?): 1. ga. Vukmaničeva 152 točk; 2. Greta Kušar jeva 138; 3. Linda Lebenjeva 130 točk; 4. Hiničeva 126: 5. Luknarjeva 124; 6. Terčdjeva 116 točke. Malokalibrska splošna tarča (damske): 1. ga. Vukmaničeva 171 točk; 2. Josipina. Terčeljeva 167; 3. Kušarjeva 161 točk; 4. Leberjeva 156; 5. Luknarjevat 153; 6. Hiničeva 152 točk. Kmetska tarča: 1., Terčelj (Sv. Jurij) 124; 2. Vračko (Sv. Jurij) 124; 3. Paskolo (Svečina) 123; 4. Dreisibner (Svečina) 121: 5. Lavrenčič (Sv. Jurij) 117; 6. Hla-de (Sv. Jurij) 115; Z. Gamzer (Svečina) 112; 8. Tušek (Skoke) 109; 9. Maks Paskolo (Svečina) 103; 10. Dobaj (Sv. Jurij)' 100. Sinoči se jc vršila v hotelu »Mariborski dvor« razdelitev zelo lepih in krasnih daril. Podpolkovnik Stanešič je imel ob tej priliki na zbrano članstvo zelo lep patriotičen govor v katerem je obrazložil pomen strelskih družin ter pozval spe-cielno obmejne strelske družine naj se še tesneje povežejo s to viteško patrio-tično organizacijo. Govor podpolkovnika Stanešiea je napravil na vse strelce zelo globok vtis, nakar je razdelil zmagovalcem težko zaslužena darila. Graški nogometaši v Mariboru. Jutri v sredo 15. t. m. bo gostovala v Mariboru enajstorica SK Admire iz Gradca, ki bo odigrala proti SK Svobodi prijateljsko tekmo. SK Admira razpolagal z dobrim moštvom in igra v graškem nogome tu precejšnjo vlogo. Ker je tudi naša Svoboda v dobri formi, se pričakuje lepa in zanimiva tekma, ki bo dopoldne ob 10. utri na igrišču SK Svobode. Mednarodne plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. Jutri v sredo 15. t. m. bodo na> Mariborskem otoku velike mednarodne plavalne tekme, ki bodo po prijavah sodeč, doslej največje v našem mestu. Na sporedu tekmovanj so vse plavalne discipline in skoki ter \vaterpolo tekme. Kot smo že poročali, se bodo tekmovanja udeležili najboljši plavalci in plavalke iz Gradca, Celovca, Ljubljane in Maribora: Skupaj bo tekmovalo okrog 30 tekmovalcev. Tekme se bodo pričele ob 15. uri. Veslaške tekme na Dravi. Mariborski veslaški klub, ki jc ob priliki Mariborskega tedna aranžiral mednarodne veslaške tekme na Dravi, bo priredil jutri, v sredo 15. t. m. drugi del tekem nai Dravi. in sicer na progi Mariborski otok— Maribor (Ob bregu), 2.240 m. Na sporedu ,ie 6 tekem, ki se bodo pričele ob 10. Okrožni odbor LNP, službeno. Razpored tekem za sredo 15. t. m.: V Mariboru : na igrišču SK Svobode ob 8:30 prijateljska tekma SK Železničar mladina:SK Svoboda mladina in ob 10. mednarodna tekma SK Admira (Gradec) :SK Svoboda. Službujoči o dbornik gosp. Josip Ošlak. V Čakovcu na igrišču SK Grad-janskega ob 17. prijateljska; tekma SK Gradjanski:Čakovečki SK. Službujoči od bornik g. prof. Jelačič. V nedeljo 19. tm. bo na igrišču SK Železničarja ob 17. med narodnai tekma SK Siidbahn (Gradec) :8K Železničar. Službujoči odbornik g. Fišer. V Murski Soboti bo v nedeljo 19. t. m. mednarodna tekma SK Austria (Gradec) : SK Mura. Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Prijateljsko tekmo SK Svoboda mladina :SK Železničar mladina sodi g. Kopič, mednarodno tekmo SK Admira (Gradec) :SK Svoboda sodi gosp. Franki, prijateljsko 'tekmo SK Gradjanski : ČSK v Čakovcu sodi g. dr. Planinšek, mednarodno tekmo SK Siidbahn (Gradec) :SK Železničar sodi g. Nemec, mednarodno tekmo SK Mura : SK Austria (Gradec) pa g. Bizjak. SK Železničar v Varaždinu. Jutri, v sredo 15. tm. gostuje prvo moštvo SK Železničarja v Varaždinu, ‘kjer bo odigralo pri Varaždinskemu SK prijateljsko tek mo. Tableteniški odsek Smučarskega kluba poziva vse člane, naj se udeleže sestanka! odseka, ki bo v petek 17. t. m. ob 20. na vrtu restavracije »Gambriniuis«. Vabljeni so tudi nečlani, kateri žele gojiti namizni tenis. Načelnik. Razpored mednarodnih plavalnih in skakalnih tekem na Mariborskem otoku. Pričetek ob 14.30. Juniorji bodo tekmovali v naslednjih disciplinah: 50 m prosto, 100 m prosto, 50 m hrbtno in 50 m prsno; dame: 100 m prosto, 100 m hrbtno in 100 m prsno; seniorji: 100 m prosto, 400 m prosto, 200 m prsno in 100 m hrbtno; štafeta 4x50 m crawel, 3x100 m (prsno, hrbtno, prosto). Nato sledijo wa-terpolo tekme med reprezentancami Celovca, Gradca, Ljubljane in Maribora. (Pare bo določil žreb). Po waterpoOo tekmah bodo skoki s 3 tu deske in 5 in 10 m stolpa. Nato bodo finalne waterpolo tekme med zmagovalcema iz prvega nastopa. Mariborski akademski sabljaški klub kot prireditelj mednarodnih plavalnih in skakalnih tekem je daroval zazma govalno mesto krasno darilo. Izgon tujih obrtnikov iz Turčije da svoja podjetja opusfe in se izselijo, če nočejo ostati v Turčiji. Ta zakon se pa Tturška vlada je izdala Jani zakon o manjših obrtih, ki je po njem pridržana pravica izvrševati manjšo obrt samo turškim državljanom. Ta zakon je že stopil v veljavo. Policijske oblasti so odredile, da morajo vsi tuji državljani mali obrtniki v Turčiji v dveh mesecih svojo obrt opustiti. V bodoče bodo smeli izvrševati malo obrt samo turški državljani. Doslej jc bilo v Turčiji nad 65.000 tujih državljanov malih obrtnikov, in vsi ti so kar čez noč izgubili zaslužek. Vlada jim je dovolila, kot rečeno, dvomesečni rok, v _______________________ zaenkrat ne nanaša na ruske emigrante, živeče v Turčiji, ker niso niti sovjetski nit: turški državljani, temveč imajo samo začasne izkaznice. Samo v Carigradu je okrog 800 ruskih emigrantov. V Carigradu in v raznih krajih Anatoliie Jtivi tudi mnogo Grkov, ki niso turški državljani, zato jo zadel ta zakon njih najbolj. Grški listi poročajo, da se bo moralo zaradi zakona o omejitvi male obrti izseliti iz Turčije najmanj 50.000 Grkov._____________ Podpirajte Protituberkulozno ligo! MARIJ S KALAN: 120 Roman Iz prazgodovine človeštva. .Potem priznavaš 'svoj, greh, priznavaš, da je obtožba utemeljena,?« »Priznavam samo, da ga ljubim, in da čista ljubezen mladega dekliškega srpa ne more biti greh ne pred teboj in ne pred Njim, ki je najvišji gospodi« je oo. govor:la Ofirija in uporno ponosno dvignila glavo. »On [e vdahnil sanje- našini srcem, napolnil jih s hrepenenjem in čuv-vtvi, ki so sveta. Zato ti govorim brez sramu: Ljubim ga, kakor more ljubiti le najpoštenejša med poštenimi in drag mi je, kakor mi je zopern on, ki hočeš, da bi postala mati njegovih otrok, on, ki je brez čuvstev in ljubezni, ki je le sebič-než in oblastnež, nevreden misli hčerke faraona faraonov.« Njene zadnje besede, ki so padale iz njenih ust kakor trdi udarci, sta slišala tudi veliki duhoven in veliki sodnik, ki sta med teni tiho vstopila. »Slišali ste iz njenih lastnih ust priznanje greha, ki ji ga' očita ljudstvo semi-sirsko!« je z,a,grmel faraon. »Moreš še tajiti, mladec?« Asarhadan se je dvignil, vzravnal in odgovoril z glasom, ki se ni več tresel: »Ne, da J,o-ljubima prav tako globoko kakor ljub: ona mene. tega ne tajim. Toda to 'zanikam,: da’ bi bila najina ljubezen omadeževala čistost; njenega dekliškega -telesa. Ljubil - sem' jp,- jo-'ljubim in jo bom ijubrl, ker je’ljubezni-vredna, ker je najplemenitejše in: najpopolnejše bitje tega sveta;-In'ha to ljubezen sem ponosen. Pripravljen sem storiti. zanjo vse in se ne bojim nobenih muk, nobene smrti. Če je to moje čisto čuvstvo greli in prekr-šitev zapovedi, potem -me izroči obred-niku svetega bika. Naj zgorim na njegovem žrtveniku!« »In j.ai2 s teboj, moj edini, najdražji!« je kriknila Ofirija, planila k Asarhadanu in-‘se ga krčevito oklenila. »Izpusti ga!« je zarjul faraon in planil kvišku. »Še v smrti bom samo njegova,« je odgovorila Ofirija. »Razdražite ju!« -je zatulil veliki. Nefteramis in Amarazis sta skočila k objetemu paru hi ju odtrgala drugega drugemu. »Videli ste in slišali,« je kriknil Semiš Ofiris. »Tu ni- več-potrebna razprava. 'Mladec se je obsodil sam in vaša naloga je le še obsodbo izvršiti!« »Če jo izvršite nad njim, sodniki brezsrčni,« je dejala Ofirija s povzdignjenim gl: som. »potem, jo morate tudi nad menoj! Za enak greh zahtevam enako kazen!«. »Molči!« je zagrmel faraon. »Oskrunila si blesk hiše faraona faraonov, vladarja vladarjev. Združila si se z barbarom, sinom mojega podložnika in prekršila postave božanstva. Izgubljenka! Če .bi ti bilo v kazen--žrtvovanje na oltarju svetega Apisa, potem bi te žrtvoval, ker pa si sama želiš tega, ti nalagam drugo kazen: Živela boš! Gledala boš, kako bo obrednih prebodel z nožem njegovo srce, kako bo lovil njegovo kri in sežgal v smoli njegovo truplo. Potem pa boš postala ljubimka Abusirisova. ne več mati njegovih otrok.- Veliki duhoven Amo-nis in sodnik Libis, izvršita mojo sodbo! Govoril sem!« »Za enak greh je določena enaka kazen. o veliki! To je proti postrvi,« je ugo varjal veliki sodnik Libis. »Govoril setn!« »Po postavi najvišjega sc mora princesa, ki je prekršila zapovedi čistosti, žrtvovati bogovom,« je vzkliknil razburjeno : veliki duhoven Amonis-. »Govoril š em J« Je trdo ponovil faraon, se obrhiTk Amarazisu, ki je bled in Deio našega Sokolstva Tekme v odbojki. Pred leti še nepoznana se danes goji igra v odbojki že po vseh naših društvih. To je dokaz, da ta igra ni samo privlačna za oko gledalca, ampak tudi najprimernejša in najkoristneišša igra na naših telovadiščih. Z leti se je način igranja tako izpopolnil, da tudi razvajen gledalec najde užitek pri opazovanju. Da se še poveča zanimanje za igro, priredi letos Sokol kraljevine Jugoslavije tekme vseli oddelkov v odbojki. Uvod v to bodo župne tekme, katere priredi' mariborska sokolska župa v nedeljo 19. t. m. ob 8. uri na telovadišču Sokola Matice. Ker so družine društev mariborske župe znane kot ene najboljših, šaj imajo v svoji sredi zveznega prvaka1, cenjeno občinstvo gotovo ne bo zamudilo redke prilike, da pri sostvuje bratski borbi in s svojo prisotnostjo dokaže, da -zna ceniti voljo in delo naših društev. Pozivamo brate in sestre mariborskih in bližnjih društev, da sprem Ijajo svoje tekmovalce in s tem povečajo število prijateljev lepe igre. Sokolski zlet slovenjegoriškega okrožja pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Dne 26. 8. 1934 bo okrožni zlet slovenjegoriškega okrožja. Zbor čet in drpštev ob 13. uri. Pričetek javnega nastopa ob 15. uri. — Odbor. Sokolski plavalni tečaj. Od 13. do 19. tm. se vrši na Mariborskem otoku plavalni tečaj mariborske so kolske župe, katerega se udeležujejo bratje in sestre iz vseh župnih edinic. Redka so bila telovadna društva, pri katerih bi vsaj del telovadne ure zavzemalo plavanje, in vse to zaradi pomanjkanja sposobnih vodnikov. Da odpomore temu nedostatku, je priredilo načelništvo mariborske sokolske župe ta tečaj in pozvalo one, ki imajo namen posvetiti se •vzgoji in pouku bratov in sester domačih društev. Plavanje v zvezi z raznimi igrami v vodi in na suhem krepi ju utrjuje telo, nudi pa tudi obilo zabave. Zanimivo je o-pczovatT udeleženec, :kako skušajo z voljo in vztrajnosjo pridobiti v kratkem času vse kar bodo pozneje potrebovali kot vodniki. Delo vodstva je sicer težko, toda uspeh, ki bo dosežen, bo gotovo lepo plačilo za ves trud. Vodstvu in tečajnikom mora lebdeti vedno pred očmi misel, dri ne sme biti društva, katerega pripadniki ne bi znali plavati. Vsi, ki se zanimajo m tečaj, lahko izrabljajo še preostale dni in kot izredni udeleženci prisostvujejo predavafltjerrrin vadbi naših priznanih vodnikov. Ptuj Zopet požar na Dravskem polju. Požari na Dravskem polju se vrstijo drug za drugim in ne mine dan brez požara v ptujskem okraju. V kolikor se je doslej dognalo, so požari po večini zaneteni od zlobne roke. — Tako je predvčerajšnjim izbruhnil požar pri posestniku 'Antonu Bombeku v Starošincih, občina Cirkovce. Okoli polnoči je naenkrat zažarelo nebo in v hipu je bilo Bombekovo gospo darsko poslopje v plamenu. Zgorelo je do tal z vsemi poljskimi pridelki in poljskim orodjem vred. Posrečilo se je ubraniti le ostala sosedna poslopja. Škoda znaša preko 30.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno, vsi znaki p:i kažejo, da je bil podtaknjen. Pri gašenju je dobil neki gasilec težke opekline, vendar je na lastno željo ostal v domači oskrbi Smrt pod vlakom. Kakor smo poroča- li že v sobotni številki, je bila 23-letna Liza Čuševa, posestnika liči iz Mezgov-cev, povožena od nočnega vlaka in so truplo našli na progi blizu postaje Mo-skamjci. Zaradi ugotovitve, kako je prišla nesrečnica pod vlak, je sodišče odredilo ogled in prevoz trupla v mrtvašnico pri Sv. Marjeti niže Ptuja ter obdukcijo trupla. Komisija, obstoječa iz sod nika Pipenbaherja, zdravnikov dr. Vrečka in dr. Mrgolela ter zapisnikarja Vrab-Ija je ugotovila, da ,ie stroj vlaka nesrečnico s tako silo udaril, da ji je popolnoma, razbil, glavo, kt bala. pri. priči, mrt- va. Kako je prišlo do nesreče, še sicer ni popolnoma dognano, zdi se pa, da je šla nesrečna dekle' iz obupa v smrt in je izvršila samomor v hipu duševne zmedenosti. Nadaljnja preiskava je v polnem teku in bo v najkrajšem času tudi dognano, kdo je zakrivil prezgodnjo smrt mladega dekleta, odnosno, kdo jo je gnal v obup. Liza Čušev,a .ic bila hči uglednega posestnika Mihaela Čuša v Mezgo vcih in nečakinja sreskega načelnika v Krškem g. Tina Čuša*. Zasačen simulant. Po Ptuju im njegovi okolici se klati že več let sedaj 18-letni Vincenc Toplak, posestniški sin iz Drsteh skega vrha pri Sv. Urbanu. Pod krinko.' da je mutast, berači od hiše do hiše. Beračenje je plodonosno, ker se vsakemu mlad fant smili in ga obdari. V resnici pa je Toplak le simulant,sker je popolnoma nortmlno razvit, ima dar govora in je tudi popolnoma sposoben za vsako delo. Ptujska policija je sleparja že leta 1932. na zvit način razkrinkala in ga izgnala za vedno iz Ptuja. Toplak, ki se je v to življenje že popolnoma uživel im ga ne more več opustiti, .ie postal nadlega občinstvu. Navadil se je tudi pijančevanja in zapije večji del naberačenc-; ga denarja, ostalo pa nosi svojim staršem. Ko se je včeraj zopet popvil v Ptujm, ga je policija aretirala in izročila sodišču. Zaplenili so mu tudi knjigo, iz katere je razvidno, koliko dohodkov ima doslej. Tako znašajo njegovi vsak mesec naberačeni dohodki povprečno 450 Din. Dohodki pa sp znatno večji, ker, kakor sam pravi* ni beležil -vsega, kar je dobil. Predlagan bo z,a oddajo v prisilno delavnico.'Tudi je uradno dogna-no, da so sprijenega fanta starši že kot majhnega otroka pošiljali beračit in..ga naučili simulirati muhavost. Sv. Miklavž na Drav. p. Otvoritev nove šole pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Sv. Miklavž na Drav skeni polju slavi v nedeljo 19. t. m. otvoritev in blagoslovitev nove osnovne šole. Spored je naslednji: ob 9.30: sprejem predstavnikov oblasti in namestnika kne zoškofa; ob 9.45 sprevod k službi božji; ob 10. služba božja. Po maši blagoslovitev in govori. Pri dopoldanskem in popoldanskem . sporedu sodeluje pevsko društvo »Jadran« iz Maribora. Avtobusi vozijo iz Maribora ob 8.40 in 13. uri, od Sv. Miklavža pa ob: 12.27 in 14.12 ter ob 19.10. V primeru, da bi bil naval prevelik, bodo pozneje vozili rezervni avtobusi. r SlSVEIB^ nišo ■mmmessa tresoč se sta! ob strani Asarhadana, in mu naročil: »Sporoči. ljudstvu semisir- skemu,. da bo izvršena njegova želja. Mladec iz dežele jutrnjih planjav, ki je oskrunil najvišje postave in izzval srd bogov, bo žrtvovan.« »Izpolnjujem tvoj’ ukaz, o veliki!« je zajecljal poveljnik in -se k:kor v omotici opotekel protf izhodu. »Sprejemam tvojo sodbo, okrutni tiran, krvoses človeštva!« je kriknil tedaj Asar hadan z gromkim glasom. »Toda moja kri se bo spremenila v morje, v katerem se boš utopil ti sam.« »In če misliš, da bo tvoja sodba odtrgala srce od njegove, se kruto motiš!« je vzkliknila Ofirija. »Bil si oče moj in moj gospod, od tega trenutka dalje nisi več. Samo mojemu mrtvemu truplu še lahko ukazuješ/samo to lahko izročiš Abusirisu, ako mu bo v uteho. Govorila sem in Ra me je slišal...« Faraon je prebledel in otrpnil. Molče in z grozo se je zastrmel vanjo, ki je trda in neizprosna stopila k Asarhadanu in mu de jela: »Prisegla sem. Moje besede si slišal. Na svidenje v Njem!« »Zgrabite ga... v ječo...« je izdavil iz sebe Semiš Ofiris iti njegov glas je | bil tako čuden in tuje da se ga ie sam j prestrašil. Vsa kri mu je planila v glavo, da so mu postala lica modro zaripla. Kurja jetika iii človek. Pri kokoših se rada pojavi tuberkuloza. Nekatere vrste kokoši so močno okužene s to boleznijo. Ker pa zaklane perutnine ne pregledujejo, če je. zdrava, je važno vprašanje, ali se prenese kurja tuberkuloza na človeka? Povzročitelji te tuberkuloze se nekoliko razlikujejo od povzročiteljev človeške tuberkuloze. Ven dar pa pozmmo primere, ko človek dobi tuberkulozo od perutnine. Možnosti okuženja je več. Neposredni stik nastane pri krmljenju kokoši in snaženju kurni-kov, lahko pa se okužimo tudi s kurjim mesom ali jajci. Z mesom se prenese kurja tuberkuloz.:! na človeško telo redko, ker je dobro prekuhano. Kurja jetra pa navadno niso dobro prepečena in tako je dana možnost, da pridejo živi zarodki v prebavne organe človeka. V kurjem jajcu - so bacili tuberkuloze zelo redki. Ce pa kuhamo jajce mehko; vendarle ni jemstva. da so bacili poginili. Jajce je 1 sterilizirano, šele po 10, minutah' kuhanja. Po ovinkih od prašiča in goveda, k: se okuži s kurjo' tuberkulozo, lahko dobi to bolezen tudi človek s svinjino ali govedino. V interesu človeškega zdravju hi zato bilo, da se s tuberkulozo okužene kokoši pokončaj: Nenavadno posodje Človeške lobanje Predelava človeških lobanj v čaše za pitje in ritualne obrede je znan pojav,, ki naletimo nanj še v najstarejših časih, v dilovialni dobi, in. ki sc je ohranil pri nekaterih prjmitivnh narodih še zdaj. Ta staropoganski običaj se je prenesel tudi v krščanski vek in. v rehkvijskem kultu rimske cerkve igrajo tako predelane lobanje kot vrči važno vlogo. V benediktinskem samostanu v Ans-bachu na Bavarskem so dajali okoliškim slovanskim poganom . piti iz čudodelne Gumfcrtove lobanje, ki naj bi bila čudodelni vir. V .Treviru je lečila mrzlico ena sama kapljica iz posrebrenega vrča iz lobanje.'sv. Thcodula. V Fbcrsber-gii so imeli iz lobanje sv. 'Sebastijana narejeno čašo. ki je obvarovala človeka celo kuge, če je pil iz nje. Glava sv. Ma-kariusa v kapelici v NVriizburgu je bila Pretep zaradi vojnih dolgov. V Nizzi se ie vnela srdita bitka med mornarji z ameriških križark »Arkan-sas« in »Wyoming« ter francoskimi prebivalci. Vzrok spopada je bil problem vojnih dolgov. Skupina mornarjev z »Ar-kansasa« je popivala v neki krčmi v mestu. Ko je bilo trebe plačati, so ameriški mornarji izjavili, naj zahteva krčmar ce-lm od francoske vlade na račun vojnih dolgov. Domačine je ta izjava silno razburila in ameriški mornarji ter francoski civilisti so si bili kmalu v laseh. Iz krčme se je prenesel spor na cesto, da je prišlo med mornarji in civilisti do krvavih spopadov. Poveljnik »Arkansasa« Cvffey je novinarjem izjavil, da bo strogo kaznoval mornarje, ki so se pretepali. in njih uporaba. baje najboljše sredstvo proti glavobolu, če si jo je nataknil vernik na glavo. V samostanu v Neussu so imeli krasen'vrč iz lobanje sv. Kvirina, iz katerega so dajali ljudem okrepčila.; Znano je tudi pripovedovanje. PavD Diakona, kako je bil longobaruski kralj Alboin ubit na pobudo lastne žene Roza-munde, ker jo jo' silil, da .bi pila iz v'^1 iz lobanje lastnega očeta, gefidskega kralja Kunitmunda, Leta .1811. je dal bolgarski knez K run izdekti vrč iz lobanje bizantinskega cesarja Nikcfora. Znani so tpdi posebni obredi, ki se rabijo pri njih lobanje umrlih menihov bolgarskega samostana Troj.na, V Avstraliji, zlasti njenih južnih krajih, jc pa raba človeških lobanj v obliki vrčev Sc zdaj nekaj običajnega * Pripomnil pa je. da za to početje skupi- li 2 mornarjev ne more kaznovati vse po-udke. Posvetoval se bo s policijskimi oblastmi in počakati hoče na izid preiskave, preden bo mornarje sam kaznoval. Radiotelegrafist Arkansas.« Kline je bil ustreljen v vrat. Ameriškim mornarjem je bilo nekaj dni prepovedano hoditi na suho. zdaj je pa ta prc ■ d razveljavljena, toda ob 9. uri zve rajo biti vsi na križarkah. * Sreča letalca. Na vojaškem letališču pri Bratislavi se je pripetila težka; letalska nesreča, ki pa po srečnem naključju ni zahtevala človeške žrtve. Pilot Jan Hergott sc je dvignil v zračne višine, da bi delal akro- bacije. Obrnil je leialo na hrbet, pa se mu je naenkrat odpel pas in padel je iz letala, toda v zadnjem hipu se mu je posrečilo rešiti se s padalom. Srečno se je spustil na zemljo za letališčem. Letalo je pa letelo še dober kilometer proti ju-gozapadu, kjer je treščilo na tla in se razbilo. Na kraj nesreče je takoj prispela preiskovalna komisija, da ugotovi, kako je nesreča nastala. Pilot je odnesel zdravo kožo. Pokazal je izredno hladnokrvnost, kajti padel je v neugodni legi in vendar se mu je padalo odprlo in mu rešilo življenje. Po ovinku. Peter: »Zakaj ne greš domov?« Pavel: »Ker doma razsaja žena.« Peter: »In zakaj razsaja?« Pavel: »Ker me ni domov.« Mali oglasi Razno ŠIVALNE STROJE, kolesa in otroške vozičke proda po ugodnih cenah Alojz Ussar, Trubarjeva ul- 9-1. 2540 VEZILJA prevzame toledo, gobelin, ma-daira in polna vezenja po zmerni ceni. T. T\versky pri Fančik, Miklošičeva ul. 6-1. 3361 MM—— Prodam DVE LEPI MODERNI KREDENCI z brušenimi šipami 2000 Din, spalnica iz trdega lesa, stoli, tri mize, kuhinjska kredenca 160 Din, pribor iz kina-srebra komad 8 Din, velik lep plišast divan 650 Din. mali divan in dva velika fotelja 250 Din, pernice po 120 Din, blazina, puh 50 Din. veliko salonsko ogledalo 300 Din, dve omari iz trdega lesa po 230 Din naprodaj. Ruška c- 3-1.. desno. __________3334___________ PRODAM NOVO HIŠO z vodnjakom, vrtom 1500 m2 za 29.000 Din- Vprašati pri Ani Pristojnik, Gornje Radvanje._________________3340 PRODAM LEPO PARCELO za vsako trgovino ob državni cesti. Naslov v upravi lista. 3350 PRODAM 1400 LITROV VINA. Naslov v upravi ~Večernika< • 3358 Sobo odda Elegantno opremljeno SOBO za dve osebi z vso oskrbo ali brez oddam. Glavni trg 22-111. 3251 BOLJŠEGA DELAVCA sprejmem na hrano in stanovanje. Vojašniški trg 5-1. 3344 DRŽAVNI USLUŽBENEC išče stanovanje, sobo in kuhinjo s pritiklinami s 1. oktobrom ali 1. novembrom. Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Točen plačnik«. ___________ 3345___________ DVOSOBNO STANOVANJE oddam v najem točnemu plačniku. Vojašniška ulica 5- 3356 OPREMLJENO SOBO oddam. Junkar, Stritarjeva ulica 7. 3348 Stanovanie TRISOBNO STANOVANJE v novi hiši z vrtom odda Isek, Dr- Turnerjeva ulica 39. . 3343 Posest Posestva Rošpoh 25-000 Din, Razvanje 52.000 Din, Krčevina 100.000 Din, Družinske hiše pri Mariboru od 20.000 Din dalje. Gostilne, vile, posestva, graščine prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. 3346 «NI|tl pri naših inseren- [|||K| kupujte ,lh ,er Prevzem gostilne Naznanjam cenjenemu občinstvu Maribora in okolice, da sem prevzel staroznano gostilno Pri ..TIGRU *« 99 Vojašniška ul. j 10. Točil bom naravna štajerska, in dalmatinska vina ter dnevno sveže Tscheligijevo pivo. Na razpolago bodo cenjenim gostom vedno dobra topla in mrzla jedila. Za mnogoštevilen obisk se priporoča 3353 J. MAREK, gostilničar. Tel. 2207 Ivu Kravos s di > Naribor Aleksandrova c. 13 2 zaboja toaletnega mila bruto 75 kg se bosta pro dala na javni licitaciji v tovornem skladišču posta je Maribor, glavni kolodvor dne 16. avgusta ob 10. uri. 3357 5? Svetli premog BudinSčina, Ivanopolje od 1000k