St. Si .. maimi mu twmn»i V f ratu, v iMdtll«, M. ftbruaria HM. Posamezna številka 25 stot. Letnik LI LM fzha i mes«c{ L «50 v ŠfroJ »mrtnicT5^^ r*j ^spoi sdeljka. Nar-, ti L 3«.—, cei« leto L številke 2S stot. ■Tim): zi trgovsk vabil« L 1.20, o- '-J---»U zarodov : 30 stot. za besedo, najmanj L 3. \ ^Tifr - ' „ ^ L 2.—. ćDINOST Uredništvo im upravnUtvo: Trst (3), ulica S. Fraacesco d'Ayisi 20. T«« Icfon 11-57. Dopisi naj s« poSiljajo nkMučno uredništvu, ogUai, rtkl^> macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vfačajo. Mafrankirani oisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edlno»t\ PoduredniStvo ▼ Gorici: ulica Giosue Oarducci Stev. 7, I. nadstr. Glavni In odgovorni urednik : prof. Filip Peric. Po sestanku Mussolini - Nin€M Sestanek obeh voditeljev vnanje po-#lltike Italije in Jugoslavije je vsekakor dogodek velike pomembnosti v sodobni mednarodni politiki. O tem pričajo žo v nanjo* t i, ki so pospremljale ta sest« n^k Ves evropski tisk mu je posvečal največjo pažnjo. Ugibanja o njega namenu in o predmetu razgovorov gredo v neizmernost. V razgovoru z rimskimi novinarji je izjavil dr. Ninčič, da jo mogel ta sestanek presenetiti široko javnost, v resnici pa da je rezultat dolge priprave. Med obema državama da ne obstojajo samo od noša ji dobrega sosedstva, marveč sta ž+* spojeni z dogovorom prijateljstva. \ teh zadnjih Časih so se — je nadaljevati jugoslovenski minister — odigrali dogodki prve vrste, ki zadevajo živ-ijenjsl e Interese obeh držav in stvar miru. Zalo da je bilo potrebno, da voditelja vnanje politike obeh držav, ki imata tolike skupne interese, izmenjata svoje misli o položaju, nastalem v Evropi v zadnjem času, in o izvestnih vprašanjih, ki se dotikajo obeh držav. S'mI i nja politična uredba držav ima no samo in solidno podlago: mednarodne pogodbe. To je naglašal Ninčič Se po- obe j z ozirom na propag ando za priključitev Avstrije k Nemčiji. l'a pro- usodno vprašanje pa je, kak odmev bojrodoma. V ta namen jja bi gotovo v ve-imelo sklenjeno prijateljstvo za naš po-;liki meri služilo — zadovoljstvo sople-ložaj. Ni čudo torej, da je to vprašanje menjakov sasedne države, priključeiTih danes na jeziku vsakega nagega člove-'" ka. V naravi stvari je, da ne Čujemo ničesar, iz česar bi mogli le kaj ugibati v tem pogledu. Ostaja pa nam nada, da se tudi odločilni krogi v Italiji ne morejo odtegati spoznanju, da bo le služilo k učvrščenju in poglobitvi prijateljstva, sklenjenega med obema k Italiji. Nadejamo se tega v interesu naše narodne manjšine in države, ki ji pripadamo. Žarek nade nam vzbuja izjava dr.ja Ninčića, da se sodelovanje med obema državama more še razširiti na podlagi izkustev iz zadnjih čase*. A Italija si je v teh letih nabrala izkustev, ki ji svetujejo preorijentaci- državama, če se odstrani vse, kar more I jo v dosedanji politiki napram naši na-kaliti dobro razmerje med obema na-i rodni manjšini.__ 0« Hinflfenein sestanka z Mussolinijem Predmet razgovorov: Situacija, ki je nastala radi predstojećega vstopa Nemčije v Društvo narodov RIM/ 27. Italijanski listi posvečajo i staja več nikakih razlogov za spore cele uvodnike Mussolini-Ninčićevim med Italijo in Jugoslavijo, kajti prija-razgovorom. «Messaggero» piše: Objav- tehjski pakt se uveljavlja v vsem obse-ljeni uradni poročili o rimskih razgo- gu. Razgovor med Mussolinijem vorih sta izjemoma kratkobesedni, a Ninčičem se je v prvi Avstrijska komisija za zunanje zadeve mi zadovoljna z Rainekovimi izjavami DUNAJ, 27. Včeraj se je sestala komisija za zunanje zadeve. Seje se je udeležil tudi kancelar Ramek, ki je odgovarjal na neko interpelacijo tirolskega poslanca Steihla glede položaja, ki je nastal po izjavah italijanskega mini Sirskega predsednika Mussolinija. Z »žirom na vznemirjenje, ki vlada na Tirolskem, je kancelar Ramek podal nekatera pojasnila. Zastopniki Tirolske pa so izjavili, da jih njegova izvajanja ne zadovoljujejo. Delodajalci na An&le5kem grozijo z za-pretjem. LONDON, 27. Vsled spora, ki je nastal med lastniki strojnih tovarn in delavstvom, je /.veza delodajalcev sklenila iz-preti s 30. marca vse delavstvo. Ce se ta grožnja uresniči, bo nad pol milijona delavcev ostalo brez dela. vrsti tikal Obstreljevanje Tetuana, LONDON, 27. Agenciji «Iteuter» poročajo svojega položaja kot premaganke nft škDdo zmagovalcev. Ravnotako je le malo časa od te^a* kar se je gibanje za spojitev Avstrije a Nemčijo znatno poostrilo. Ako bi v resnici došlo do te spojitve, tedaj bi Jugoslavija in Italija ne imeli več na svo-21 jih severnih mejah šibke in brezpomoČ-ne Avstrije, ampak mogočno Nemčijo, ki bi prevzela dedščino nekdanje Av-stro-Ogrske ter znova silila na Jadran in Balkan. Zato je, po vladajočem mnenju, v interesu obeh držav kakor tudi Rumunije in Čehoslovaške, da te združitve nikdar ne dopustijo ter da jo v slučaju potrebe preprečijo tudi s silo. Pa Še eno vprašanje, katerega rimski lisk sploh ne ali pa le mimogrede omenja, je utegnilo dati neposreden povod Niučičevemu prihodu v Rim: poslednji dogodki v Grčiji. To vprašanje zanima sicer Italijo le posredno, pač pa je velike važnosti za Jugoslavijo in za njene težnje k Egejskemu morju. več dni,' predno se je sploh vedelo za Ninčićev sporazuma in sodelovanja, ki je bila Nemčija vstopiti v Društvo narodo\ dogovorjena med Jugoslavijo in Italijo(z namenom, in ki znatno le j Častniki in vojaki melilske, tetuanske bo brezdvomno predstavljala Avstrije. Te eventualnosti ,, pojasnjevalno silo v politični stiti iz vidika države, ki mejijo na Neni-|E°._- da propagira za aneksijo ceutske garnizije so dobili povelje, naj se ventualnosti ne smejo pu- v J^jkrajšem času prijavijo pri svojih zmedi osrednje in vzhodne Evrope. . j Nato našteva «Messaggero» probleme, ki v zvezi s koristnim sodelovanjem čijo in Avstrijo. priključitev Avstrije k NVmCIjf. °F» pro- kiT^^SS^S™^1 i^l^A^lf"1 sTm! pa*anda da je v direktnem Iiasprotelvu' adevajo Italijo in juff08lavijo, in za- )lla ravuotežje srednje Eviopt in bi ' obstoječimi pogodbami, ki da zago- ™^ Sn MuSJi-NtoCl^vlh1 CfT ir t .viinin siohiitmut Kvrom> in nie 111 r • u i i • „ ,. i stične Nemčije daleč proti jugu. /le iz Uvljajo Mab. ost Kmo < m nj m i. laZgovoiov je bil, da se vnese jasnost, te_„ _ ^ ' ip . ' ® moAno: Pismo iz Rima f im hi ziičeli kršiU te pogodbe, kdo ve tega se vidi, da je J.ugoslavija močno e v gotove probleme. Raditega je smatra-; ' * ' vzkliknil Ninčič - kako bi to ti * italijansko-jugoslovenski pakt zajmteresirana na tem vprašanju. kon< 1živo politično silo in ne za dokument, ki spada v arhiv. «Popolo di Roma» pravi: Italijansko- Nii. vprašanje, na kak način more {»rij-i tel jski sporazum služiti kot podla NiniiC v Milanu MILAN, 27. Danes zjutraj jo dosj>el semkaj s sarzanskim vlakom, ki mu je priklopljen poseben voz, v sprem- • U\ la tiik sodelovanje že tu, a sej^m obeh' sosednih dežel^ ki še zrcalite stvu svoJe^a kabinetnega načelnika in cie ge razširili na podlagi izkustev iz; v cno in j^telu in0rju potom trgovinskih generala Bodi-ero jugoslovenski zunanji stikov. Obe deželi imate rešiti spora- ma ro najtesnejše italijansko-jugoslo-j jugoslovensko prijateljstvo se je izka v"'ii.sko .sodeiov. nje, je odgovoril Nm-|zalo po^iMK) koristno skupnim intere-'luI in časov. minister dr. NinČić. V kraljevski čakal- zum no ....... zelo važne trgovske, gospodar- nici na kolodvoru se je nekaj časa raz- , .ke in politične probleme, raditega mogovarjal z ministrom narodnega gospo-i azmerc med Jugoslavijo in Poljsko rate v sedanjosti in v bodočnosti jasno' darstva on. Bel luz z o m ,ki je prispel z naji>risrčnejžo ler da sta oba državnika j motrili svoje od noša je. v zvezi z novi- Z zadovoljstvom moramo pozdravlja-j z i zaključno izjavo tli .jji Ninčića, da so j s ravnoistim vlakom iz Rima. saj si moramo mislili, da j podal to izjavo tudi v imenu ni j t naklonjena zahlevi Polj ji pirsotli stalno mesto v št\a narodov. Iv. r smemo smatrati kot gotovo stvar, i.i : la oba državnika izmenjala svoje misli in se dogovorila tudi o drugih važnih dogodkih v evropski politiki, se * pr - . eno pripisuje sestanku Musso-lini-i\inčic velika mednarodna po-•nembiiost. Taka vprašanja so na pr. ioleg propagande za priključitev Av-rije k Nemčiji: vstop te poslednje v Drusivo narodov in možne posledice tega, dogodka; madžarska propaganda za vzpostavo monarhije, z njo združena falsifikacijska afera z ogrožanjem s-1-ianjv'ga meddržavnega reda in vai*no--(i sosednih nasledstvenih držav; vjira-^anje priznanja sovjetske Rusije in nadaljuj ga razmerja napram tej slovanski državi; dogovor za postopanje Društva narodov \ Ženevi, posebno Omenjava misli o locarnskih dogovorih. O vseh teh vprašanjih in gotovo dru "il e Ninčić j mi evi opskimi orijentacijanii. In v tem Ninčič je izrazil svoje popolno zado-Mussoli-j smislu ni predstavljal dogovor glede ščenje, da se je sestal s prvim mini-ske, dalHeke zaključek ostrih navzkrižij polne »trom Mussolinijem. Nato je zapustil vetu Dru- dobe, temveč začetek ore pomirjevali ja, i kolodvor ter si ogledal mesto. Ob 0.33 prijateljstva in stabilnih dogovorov v j je dr. Ninčič odpotoval z domodossoi-svrho veduo večjega zbliževanja skim vlakom proti *Monireux-u, kjer «Giornale d'Italia» naglaša, dane ob-jzačasno biva njegova družina. RIM, dne 26. 2. 1926. Docela nepričakovano so prinesli v sredo rimski listi vest, da že v Četrtek prispe, na svoji poti v Ženevo, v Rimjma pak da. hoče raje navezati tesne stike z Italijo. Kakor sedaj poročajo listi, pride te dni v Rim grški zunanji minister Ruftos, ker je njegov sef Pangalos preveč zadržan otl domaČih dogodkov. Najbrže pa ni golo naključje, da je Ninčie pretekel Pangalosa odnosno njegovega ministra Ruffosa. To bi utegnile biti torej one osnovno točke, okoli Katerih sla se sukala oba vrecej dolgotrajna razgovora mod obe-državmkoma. Kaj pa j.' hilo med | T M, ^ » tf ----------7 jugoslovenski minister za zunanje za-j njima sklenjeno na podlagi zaključkov deve, g. Momčilo Ninčič. Istočasno soj njunih razgovorov? Ali je bila zares i'rimski listi niso tega mnenjar ampak domnevajo samo, da j<* bil najbrže dt>-oNorjen način skupnega postopanja in vanje, kakor ga predvideva dve leti obstoječa, prijateljska pogodba med obema državama, še bolj okrepi. Silna neuiHla v Sramu Zveze z Beogradom prekinjene MITRO VIC A, 27. (Iz v.) Ponoči se je pri Humi dvignila silna, nevihta. Padal je sneg in dež spremljan z velikim viharjem, ki je podrl mnogo telefonskih stebrov in poškodoval brzojavne napeljave, tako da so zveze z Beogradom prekinjene. Od Mitrovice do Zagreba pa je promet v redu. Temperatura v Sremu je padla glo-veliki boko, in tako tudi po vsej Jugoslaviji. Ker se tekom dneva ni posrečilo vzpostaviti zveze, ni bilo mogoče dobiti iz Beograda nobenih pbročil. ZAGREB, 27. (Izv.) Vsi zagrebški li- J se}sti prinašajo poročila o siini nevihti v sta se razgovarjala oba držav-; Sreinu. Zapadlo je za 20 cm snega in ..ik glasom poročil, ki so bila objav-jvihar je poškodoval brzojavne in tele-1, na. V visoki men zanimiva je trdi-; fonske zveze tako, da je tudi Zagreb meja, in da bodo francoski interesi na ta način najboljše varovani. Njegova izvajanja je zbornica sprejela z burnim odobravanjem. Seja je bila nato zaklju-|prav čena. Francoski senat PARIZ, 27. Razprava o finančnih načrtih se je včeraj nadaljevala. Senat je odobril člene, ki določajo povišanje davka na alkohol za 100 frankov. Glasoval je tudi za zvišanje tobačnih cen. Spor med Poljsko In Utoensko javljale vesti iz Beograda, da je nenad-? sklenjena tesnejsa politična m vojasaa no Ninčicevij potova-.ije v Rim vzbudilo uvencija, katero so že dalj časa na-tudi v tamkajšnjih političnih krogih i . »vedovali listi obeh držav ? Nekateri veliko presenečenje. Nepričakovana vest o Ninčičevem prihodu je povzročila seveda v rim-.'S skem in ostalem italijanskem časopisju! m^opanja a^o bi utegnilo prtu do go-celo vrsto najrazličnejših ugibanj in -tovili dogodkov. Sicer pa je itak mnogo domnev. Mnogi listi so stavili Ninčič, v;povedano tudi v skopem uradnem popri ho d v zvezo z govoricami o sklenitvi i ročilu o prvem razgovoru: razgovor je tesnejše politične in tudi vojaške kou-|t,<,k:,fpotrebo, da se skupno sodelo-vencije med Italijo in Jugoslavijo, katere so se nedolgo temu pojavile v ča-isopisju. Prvotna ugibanja in domne\f Časopisja je takoj razpršil poluradni tisk italijanske vlade, ki je hitel pov-darjati, da je bil Ninčićev sestanek z Musolinijem projektiran že za časa biranja tega poslednjega v Milanu, da se pa takrat ni mogel izvršiti. Sicer na ni, po mnenju tega tiska, nič čudnega in nepričakovanega, da obišče zunanji minister Jugoslavije pred svojim odhodom v Ženevo, kjer se bodo pretresala važna mednarodna vprašanja, ministrskega predsednika in zunanjega ministra države, s katero spaja Jugoslavijo prijateljska pogodba, da izmenja z njim svoje misli in nazore o onih vprašanjih, v katerih sta zainteresirani obe prijateljski državi. Vse-!knkor so vsi rimski listi z velikim za-jdoščenjem in zadovoljstvom pozdravili napovedani prihod jugoslovenskega mi v v komentarju :i, dati aktualno. 1 jna.jvečje koristi Angležem. Vendar pa gpansko poslanik v Parizu Kuinones!n,es Mussolmi v čast mini-jlezu]tHl »nznava, da je Locarno \r veliki merijo Leon. Delegacijo, ki se bo- ude,rtS:i"' a Ninflca obed v lovskem krožku, za J® P®" zborovanja Društva narodov, pa špan poslanik v Bernu Palacios. , . . . . . . . A ... ——- {minister, kakor mi je zatrdil njegov . . delegacija za ženevo. I kabinetni šef, z—"-" 1 nje P°lo*aJa i Že- ^ stanku Mussolini-Ninčič! Kako vse drugače zveni beseda danes o sosedni jugoslovenski državi, nego se je glasila govorov. Govor ministrskega predsednika Za poslancem Berthelmjrjem je stopil , -, uma ponoven i menda poslednji, a vn i silno lahko kaj U "jugoslo vcns'irf jjn n?k° ^ tel jstvo, kakor -i ^ »^^„IPokazalo nekaj .] bie v< lijanski tisk naglaša z glasnimi izrazi zadovoljstva prisrčnost odnošajev med ob« ma državama ter pričakuje od nje najboljših sadov za obe državi. Ta pre-obrat moremo mi beležiti v svoje, veliko zadoščenje. Kajti, kar priznava in ugotavlja sedaj italijanski tisk, to smo mi naglašali in trdili od dne do dne, odkar smo postati državljani Italije. Pa ne le mi, ampak tudi prosvetljeni in najmodrejši duhovi in državniki Italije v prošlih časih - Cavour, Mazzini in naš Tommaseo — so priporočali prijateljstvo med latinskim in jugoslovcn&kim svetom, ki naj jima bo Jadrail spojna vez. Veliko in za nas Slovane v Italiji rodi imajo v te dogovore. Opozarjal je na dejstvo, da se je Društvu narodov posrečilo preprečiti izbruh vojne med Grčijo in Bolgarsko o priliki njunega zadnjega spora. Izrazil je upanje, da se bo tudi v bodoče posrečilo preprečiti hujše posledice sličnih konfliktov. Lo-carnski protokol, ki ga je Francija podpisala brez pridržkov, spoštuje in upošteva moralno silo Francije, po krivem obrekovane.. Govornik je nato pozival poslance, naj odobrijo te dogovore, ki zahtevajo od narodov, da se med sabo pomenijo, predno sežejo po orožju. Izjavil je, da postane porenska meja na podlagi teh dogovorov svetovalcev, strokovnjakov in tolmačev, skupno 25 oseb. Delegacija se nastani v hotelu «Metropole», kjer je naročila 38 sob in 8 salonov. V Ženevo pride tudi nad sto nemških novinarjev. Kuiiaal Sili umrl RIM, 27. Danes zjutraj je umrl kardinal Augusto Sili, bratranec papeževega tajnika kardinala Gasparrija in brat senatorja Silija. Pokojnik je bil star 80 let. Nov letalski rekord. KAPSTADT, 27. AngleSki letalec Copham je danes odletel a letališča Winberg na pol nazaj v London. Pot znaSa 8000 milj in bo mednarodna letalec skušal doseči nov rekord, čer že odpotuje. Pa naj si bo prihod j ugoslo venskega zunanjega ministra v Rim pričakovan ali nepričakovan, vsekakor je eno go-jnjon tovo, in sicer to, da pomeni ta prihod važen dogodek ne samo v razmerju med obema sosednima državama, ampak tudi v mednarodni politiki, kar sledi že iz skopega uradnega poročila o prvem razgovoru med obeir-t državnikoma. V Locarnu sklenjena garancijska pogodba med Nemčijo in ostalimi državami ne jamči niti mej Italije niti mej Jugoslavije. Po sklenitvi locarnske pogodbe je pričela Nemčija z živahno di-plomatičuo akcijo, ki se zdi obema državama precej sumljiva in ki je pričela znatno vznemirjati tudi Francijo. Z druge strani bo imel predstoječi vstop Nemčije v Društvo narodov dalekosežne posledice, ker se Nemčija nadeja slovenski listi. Različno se komentira v jugosloven-skii' listih pot dr. Ninčića, toda v eni • o< : so vsi jugoslovenski listi edini. V i -lovenski listi brez izjeme, pa tudi sH ski in hrvatski poudarjajo, da bo j pot dr. Ninčića lc pod enim pogojem uspešno, Če bo Ilulija olajšala usodo svojih jugosl. državljanov, zlasli še, ko so ti naravnost vzor lojalnih državljanov. Mirno lahko rečem, da zlasti sloja vnost bolj zanima, kako bo dr. Ninčićeva pot na položaj ih Slovv, kakor pa ves njou r zim. -i . ?'itiki. Omenjam to, tudi i7 »Iij.Mtska javnost, kako lit i j ugoslo vensko-samo če bi se olje za zboljša-iov< uske manjšine Položaj v i in o k. i/., točka, ki jo je Šo med radikalnimi \i t«n je neizpremc-i.i »cč govora. Edina ies.ii, je izprememba člani vlade, ker je neizogibno, da bodo nekateri radikalni ministri morali izstopiti. Danes pričenja o tem debato radikalni klub in morda bo v najkrajšem času padla tudi že odločitev. Sicer pa je označil ugleden radikalni član vlade položaj tako-le: Vlada RR mora čim dljo ostati ua čelu državne uprave, ker zahtevajo to državni interesi edinstva Srbov in Hrvatov. Vsi očitki in intrige opozicije ne morejo škodovati vladnima strankama, tem manj sedaj, ko so njih medsebojni odnošaji po objavi besedila sporazuma čisto razčiščeni. Če bo potrebno, da gre vlada RR na volitve, bo pač doseči'potom te ustanove zboljšanje šla, toda tedaj, kadar bo sama sma- • EDINOST* V Trst«, dne 28. fcoruarja 1926. potrebno. Kar se traJa to „za izprememb v radikalni stranki, treba reči, da bodo v najkrajšem času likvidirani vsi spori, ki pa so vrhu toga čisto neznatni. Nobeno čudo ni, če se taki spori porajajo v klubu, ki ima preko i40 poslancev. Toda ti spori so le prehodni in drugovrstnega pomena. Situacija pa. je normalna in pričakovati ni nobenih iznenadenj. tiče morale vršiti nove, je izbruhnila sve- dvoma presenečeni, ko zagledajo v današ- tovna vojna in Dalmacija je že 15 let'nji številki te nepričakovane vrstice o — brez občinskih volitev. Menjala se je žemo;a sloven-. Tj- nfše stališče? Pa kaj se splob n jo bila te dni moda v razpravi celo v razlike političnega in kulturnega u«#.i- ] ranja — branila interese Slovenije. Najskog;; te pozive je odgovoril ^Narodni dnev-'vnitv •• a, l za ua.vPV!l,Pm morua, aa se z njun smnjamo au !, .» , • .„ • 4 _ j ne, temveč ga navajamo le kot dokaz, kako ► v vseh ii: jb^iveno;*, teres interes nad ,,,;, , Predejo v laka vprašanja najvišja se. vsemi interesi, ker jc narodni obstanek i !C..m mesta __ ministri!! In tako smo nik», da bi se taka misel dala propa-* ter**r v, nobenega paru železniški minister g. Haab zavzel jav- girati samo za slučaj, če bi imeli res ka, du hi so ne orijentiru r-a tiran SLS>"ilG stališče napram — kratkim lasem. Re-hlovensko stranko, ki bi tudi vodila vse-j—r torej za nje zahk • v pn edinstveni kel je, da dajejo kratki lasje mladostno slovensko politiko. Taka stranka pa —j fronti. ; lice tudi onim ženam, ki bi po svojih letih trdi »Narodni dnevnik« — SLS ni, ker j Ker pa je nas*, narodna, ohranitev — lanko bile stare matere! Ta citat pa ne njeno načelo je še vedno, da je vsak.kdo m„re oporekati za uas!l»»rm da s€ 2 njim «Mnjamo ali Slovenec tudi katolik, in da je ?amo skladu s slovenskim programom, če _____ ta krije s katoliškim. J v iif-posr-dni neviu-nosti, smemo tudi: iabm^U tudi mi. Torej naše stališče? Če Uii z pmvico trditi, da ne samo za!napovedujejo omenjena pismu naših čita- teljev in drugi xnaki bližnjo ofenzivo proti sedanji modi, izjavljamo, da bomo mi popolnoma nevtralni. Prvič zato, ker smo prepričani, da bo, kar je na njej nespo-dohrip-jra, itak moralo samo izginiti, in dru-gič pa tudi zato, ker bi bilo po našem mnenju previdno počakati, kako se bo končala modna bitka »a vzhodu. Tam gre boj za to, da morajo biti Ženske bolj odkrite, tu Na ta odgovor je replicira! «Slovenec»j Y}." v «- un^iam t7ilu iiill mi 1 đ ffil >ril nl'iu * v svojem izdanju od 18. februarja: ligvnta, marveč za vso ma- j so n ; v i,orodnem obstan- «Konstatiramo, da gre v predmetu o^;rt /.enega ljudstva; ne more biti naše debate z «Narodnim dnevnikom» ] nobenega pomisleka ali zadržka, da ne zgolj za vprašanje enotne slovenske |,j Sc. orijentirala na stran našega poli- frente v svrho izvojevan ja avtonomije} ličnega vodstva v smeri njegove zahte- za Slovenijo. Mi vsaj smo «N. D.» tako Ve po edinstveni fronti!! razumeli, da zastopa tudi on to misel. hvaležni moramo biti «Slovencu» Naj se torej drži toga čisto državno- za njego\o ugotovi = v potrebe ediustve-1 P» i uas v Evropi pa, da morajo biti bolj pravnega, oziroma političnega \praša-t ne fronte, ko gre za velike, pri nas naj-i skrite. t,. nja, ki ni s katolicizmom v nikaki sie picciiaii o naziiaiij]0> namenjeno za objavo »v listu, :a», Kakor da, bi SVoj društveni pečat. Opozarjamo, da ne pustimo na strani vse momente sve-i lovnega naziranja!» Ali se vam ne zdi, ko argumentacijo «Slovenca» imeli pred seboj — «Edino»t», ko se bomo v bodoče objavljali" naznanil, katerih zavzema za enotno fronto našega ljud- avtentičnost ne bo potrjena z društvenim stva v Julijski krajini za brambo skup- pečatom. nih interesov?! In vrlini tak skupni lil- Glede naše včerajšnje notice pod naslo-teres je menda vprašanje našega na-.von «Naši m društvom« izjavljamo, da ni rodnega obstanka — vprašanje torej, v,^vczi z naznanilom tekine Adria - pred katerim se morajo umakniti A^as, ki ^ radi odsotnosti zadnjega ni yr- „ oi . JCar Pa J« Adria prisotnemu občm- - naznanja?! «Slovenec« glavno stvu daJa nado-estiio s trenažno tekmo glasilo «Slovenske (katoliške) ljudske Toinaseo - Sparta, ki je izpadla v prid prvi stranke«, opira svojo polemiko na isto z 3:2. argumentacijo, ki jo mi dosledno na- G. predsednika M. D. «Magdalena» pro* por jamo proti razbijačem naše edin-sirao, da se zgtasi jutri v pondeljek v na-stvene fronte: poteguje se za tako sem uredništvu radi nekega nujnega po-fronto, ker jo — kakor trdi — zahteva iasmla- _ ua^.u^iJin^b^tS: M»ravniw pno dr. »Hm. fcStmaii na svetovna naziranja. Naglasa tudi, >D IT. VftlOVlCD da je to vprašanje zgolj politično in d« Včeraj se Je nadaljevala in končala ni v nikaki zvezi s katolicizmom! In pred kr. preturo v Pazinu obravnava sedaj vprašamo mi: mari ni naš na-;proti posl. dr. Wilfanu, dr. Stangcrju rodni obstanek tako vprašanje, ki ne- dr. Vratoviču, kateri so bili obtoženi, izprosno zahteva skupno politično orga- da so dne 2. avgusta lanskega leta dr-nizacijo, edinstveno fronto, brez ozira žali javen shod na Veli Učki, da so se na kako razliko v naziranju v tem ali ga vsi trije udeležili, imeli govore in onem pogledu?! Ce je taka edinstvena zagrešili nuntarske klice borba potrebna Slovencem v Jugoslaviji, ki živijo v svoji narodni državi in ki jim narodni obstanek nikakor ni ogrožen, koliko bolj potrebna je za nas, ki se moramo boriti za svoj narodni obstanek kot majhna manjšina v dru-gorodni veliki državi?! Tisti krogi, ki v imenu svojega svetovnega naziranja, svojih «krščanskih načel», v imenu katolicizma, z neizprosno trdo vrat nost jo in gre£nim prezirom odklanjajo naše dosledno ponavljajoče se klice po edinstveni fronti za obrambo našega narodnega obstanka, za Življenje, naj uvažu-jejo vsaj pouk, ki jim ga daja glavno glasilo sorodne jim stranke v Sloveniji! Pouk je to, da je v naših razmerah zagrešili puntarske klice. * Na včerajšnji razpravi, ki je bila nadaljevanje prve razprave (od 29. decembra 1925), se je končalo postopanje proti imenovanim gospodom, kateri so bili vsi oproščeni. Podrobnejše poročilo v prihodnji številki. V modo je prišlo sedaj tudi razpravljanje — o modi. To se nam je napovedovalo Že v pustnem času. Tedaj so namreč poročali listi, da je izrazil sam papež željo, naj bi dušni pastirji posvečali v svojih pridigah največjo pažnjo BMpodobol m odi. O nespodobni modi govori v svojem zadnjem pastirskem listu tudi tržaški škof mons. edinstvena fronta postulat resničnega IS,kak0r " *ldeM eU,te,li * petkovi lodoljobja, prave ljubezni do svojega| NaS list se s tem vprašanjem ne ukvarja, naroda in skrbi za njegovo bodočnost, kakor vedo nadi čitatelji. Zato bodo brez itva. Iz Brada pa dr. „EdMsr t Tnm I. Mafcaič, tiar. - Podbrdo: Za posredovanje v svrho likvidacije kreditov, katere ste prijavili pravočasno trž. prefekturi, je Še preuranjeno. Ko bo v aktuelnem štadiju, bodo interesiranci obveščeni potom lista. VI. Troboc - VeL Dol: Prošnjo je nasloviti na tržaški municipij (protokol) s prilogami: I) krstni list; 2) nravstveni list; 3) kazenski izvleček; 4) spričevalo ital. državljanstva in 5) zdravniško spričevalo o telesnem in duševnem zdravju. _ Tajaifttvo. — Pogrebno-podporno dmitvo «Arima- te|» na Kontoval« sklicuje za nedeljo dne 7. marca t. 1. ob 1. uri popoldne v prostore «Gospodarskega društva« redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor. — Ples slav. akad. društva «Balkan«. — Akademsko društvo «Balkan» priredi svoj običajni ples 13. marca v dvorani Tina di Lorenzo. — Lahko rečemo, da so postali plesi «Balkana» Že tradicionalni. Ti plesi so bili vedno na vrhruncu elegantnosti in odličnosti, a istočasno so se odlikovali po svoji demokratičnosti. — Društvo je vse preskrbelo, da bo ples, kakor pretekla Iet$ tako tudi letos, na višini. — Vljudno prosimo našo javnost, da pokaže tudi to pot svojo naklonjenost akademski omladini ter da se odzove našemu vabilu. Vabila smo že začeli razpošiljati. Kdor bi ga pomotoma nedobil, naj se blagovoli obrniti na društvo, ki ima svoj sedež v ulici Coro-neo št. 17, III. Slov. akad. društvo «Balkan.» — M. D. «Zarfa» - Bojan. Danes priredi goriomenjeno društvo izlet v bližnjo okolico. Vabljeni so vsi člani in prijatelji dru- SPORTNO UDRUŽENJE TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Radi v zadnjem hipa nastalih nepremagljivih tehničnih ovir, se menja koledar današnjih tekem II. divizije kot sledi: Igrišče Primorje, ob 15. ari: Primorje -Tommaseo; igrišče Adria, ob 13. eri: Adria-Prcsek; igrišče Adria, ob 15. uri: Magdalena - Višava. T. V. N. OSREDNJE ŠPORTNO VODSTVO. Uradno poročilo. Seja dne 25. februarja 1920. Vsi sklepi bivšega odbora ostanejo do nadaljnega v veljavi. Novi odbor. Na predajni seji se je novi odbor konstituiral kot sledi: predsednik Boris Plesničar, I. podpredsednik Zdravko Pregarc, II. podpredsednik Furlan Drago, I. tajnik Bidovec Ferdo, II. tajnik Pavlovič Mirko, blagajnik Kras Vlado, odborniki: Komijanc Dolie, dr. Sardoč l)orčo, Zerjal Drago, Spacal Vekoslav. Novi naslov: Vse spise, namenjene ka-teremsibodi organu S. LU je treba od danes naprej naslovi jati: g. Bidovec Ferdo, via S. Nicold 18, IV. Dovoljenje tekem. Naknadno Prosveta -Pittori. Plenarna seja. Prihodnji četrtek, t.j. 4. marca t. 1., se bo vršila v navadnih prostorih plenarna seja. Navzorni morajo biti vsi Člani O. S. V., vsi člani vseh T. V.. Člani T. V., ki bodo odsotni, se bodo smatrali kot odstopajoči. O.S.V. S. D. «Adria». Danes Iraining kot, po navadi oh nedeljah. ttPrimorjes - «Tommasoo». Danes se srečata na igrišču «Primorja» ob 15. dva najbolj resna tekmeca I J. divizije. Primorje - Prošek 3:3, Tommaseo -Prošek 3:1, Primorje - Jadran 3:5, Tommaseo - Jadran 2:1, Primorje Tommaseo — ? Torej danes vsi na Prosek! M. D. «Prosveta» - Opčine. Danes popoldne se srečata na igrišču v Sežani mešana I. - II. četa M. D. P. - Opčine s I. četo M. D. «Tabor» - ^ežana. Tekma prične ob 15. uri. — Tajnik. M. D. «Višava« - Konkonel. Za tekmo «MagdaIeno» naj se snidejo ob 9.30 pri čakalnici openskega tramvaja sledeči nogometaši: Kim. Farožič, Ferlu-ga II., Markovič, Batič, Ferluga iII., Tau-čer, Kastelie, Vodopivec, Oingerlc, Šanton, Augustinčič, Nadižar, H usu. — Načelnik. Nogomet - hazena cPonziana^ - «VaI». Ženski spol bo imel danes popoldne na trsteniškeui igrišču glavno besedo. Zanimanje, ki vlada za današnjo hazenaško tekmo med «Ponziano» in «cValom» je najlepši dokaz, kakšno privlačno silo ima ta panoga sporta, ki se pri naših klubih žali-bog tako malo upošteva. Vse dosedanje tekme — tudi med slabšimi hazenaškimi družinami — so privabile na igrišče tudi take športnike, ki jih le redkokdaj srečaš na igriščih. Zadostuje ti pogled na občinstvo. Pri nogometni tekmi vedno isti obrazi celo na istem prostoru, pri hazenaških tekmah pa popolnoma novi navdušenci. To je ona vrsta športnikov, ki z nekako bojaznijo gleda moške postave, ki drvijo po dolgem igrišču in ki vidi v baze naški tekmi ono lahkoto in eleganco, ki jo zaman išče pri najlažji nogometni Četi. Ostane sicer odprto vprašanje, če obstoja ta razlika tudi za pravega športnika, ki se navdušuje toliko za eno kolikor za dru^o panogo. Danes bo nudilo trsteniško igrišče vsakemu svoje. Četa «Ponzianini £rranti», ki bo nastopila proti I. Četi «Vala», ne potrebuje reklame. V vrstah prostih čet zavzemajo Ponzianini eno najglavnejših mest in današnja tekma med njimi n «Vala£i» bo stala gotovo nad povprečno višino. Isto lahko trdimo tudi o hazenaški tekmi. Male in urne hazenašire «Ponziane» bodo stale proti telesno močnejšim «Vala-šicam« in bodo gotovo zastavile vse, s čimer razpolaga ta lahka hazenaška družina. Kdo bi si ne privoščil takega izrednega užitka? Nogometna tekma prične oh 2.15, hazenaška pa ob 4. uri. •Sparta* - «VoIga». Danes ob 13. uri bosta tekmovali za prvenstvo na lepem igrišču «Obzora> v Ko-colu škedenjska «Sparta» in solkanska «Volga». Istolam se bo odigrala ob 15. uri revanšna tekma «Obzor» - C. S. «Stella». Novoformirana četa «Obzora>>, ki je danes med prvimi slovenskimi četami Julijske Krajine, bo napela vse svoje sile, da pokaže, kaj zmore proti močni četi «Stel-le», katera je v prvi tekmi porazila «Obzor» s 3:1. Današnja revanšna tekma bo torej brez dvoma nudila športnikom prvovrsten užitek. •SIRENA*. Kmalu bomo spet začeli z veslanjem. — Upamo vsaj, da bo vreme dobilo že enkrat pamet. Mornarica «Sirene<> se pomnoži za tri ladje, pa žalibog ne nove, ker naš ubogi klub nima še toliko sredstev, da bi si lahko privoščil tak luksus. Denar pa se dandanes tako težko zbiral Nekaj lepega sem opazil, namreč, da je zavladalo veliko zanimanje za veslanje tudi med nežnim spolom, kar bo vsakdo gotovo pozdravil z zadoščenjem. Celo telo se utrjuje in Široko odprti prsni ko§ dovoljuje vdihovati dosti zdravega in Čistega morskega zraka, ki izčisti pljuča od prahu, katerega se toliko vdiše bodisi v šoli bodisi v uradu. Obenem pa veslanje ni prenaporno in ni treba preveč napenjati svojih moči, posebno če so veslači skoraj enakih fizičnih zmožnosti. Razen higijeničnih razlogov je treba upoštevati tudi vzgojevalni moment, ker na ladji velja samo eno: Posameznik nič in celota vse! Privadi se vsakdo gledati ne samo nase, temveč na skupnost. Privadi se tudi redu in disciplini. i Pri «Sirenh> hočemo gojiti pravi spor? ! hočemo imeti dobre športnike in obenem tudi gentlemene. In toplo priporočamo vsakemu, tistemu ki je že vstopil, In tudi tistim, k t nameravajo to .storiti, da pridejo s smislom za red in disciplino, ker le tako bodo želi uspehe — oni in tudi klub. Vi pa, ki se ne morete iz kakršnihkoli razlogov udeležiti kot delujoči Člani, pristopite kot podporni člani; dajte nam tako ne samo moralno, ampak tudi gmotno podporo, da nam omogočite doseči cilj, ki ga imamo pred seboj: dober in močen ve«!ar* ski klub! — SK. Iz triaškega Sivlienia Nesreča pri delu. V tovarni testenin v ul. Setfefontam je včeraj zjutraj ponesrefil 2?-letni skladiščnik Andrej Gomizelj, stanujoč v ulici Ferriera št. 31. 1*1*1 delu pri stroju za gnetenje testa je po nesreči prišel z levo roko med zobasto kolesje, ki mu je deloma odtrgalo tri prste. Nesrečni mladenič jo dobil prvo pomoč na rešilni postaji, kamor je bil prepeljan z avtomobilom tovarne, nato je bil na lastno željo prepuščen do mafi oskrbi. Zdraviti se b<> moral najmanj tri tetine. Ponesrečen je po delu. Ko sta se zidarja Ferdinand Vekjei in Fran Svat predvčerajšnjim popoldni* po končanem delu v občinski ^oli v Hojami hotela prebleči, sta zelo neprijetno prese nečena ugotovila, da je enemu zmanjkal jopič, drugemu pa suknja, ki sta ju bil«, prej spravila v drugi sobi. Očividno je obleko odnesel kak zlikovec, ki se je v Čas;., ko sta zidarja delala, vtihotapil tja. Vek je t in Svat sta tatvino, radi katere sta oškodovana za kakih 350 lir, prijavila roja tisk im orožnikom. Listnica, ki se uo vrne ve6. Trgovec Matevž Obruk, dorna iz Istega v Dalmaciji, je javil na policijskem koniisa-rijatu v ulici Sanit&, da mu je pred včeraj šnjim na nepojasnjen način zmanjkala listnica, v kateri je hranil 700 lir, 500 »ti narjev in razne osebne listine. Obruk ni znal povedati, ali je listnico izgrubil, ali pa mu je bila ukradoka!e cevi, požarno društvo je imelo vsled tega občutno škodo. Nobena zavarovalna družba se ga pa ni spomnila s kakim prispevkom. TOLMIN. Prosim najprej oprostitve: Rekel bom namreč «katoliški dijaki». medtem ko je bilo včasih tu le dijaštvo brez kakega posebnega prilastka. Torej «katoliško dijaštvo» je dne 15. t. m. priredilo v Marijinem domu pustno prireditev. Spored je . bil precejšen, glavno v njem igra «Navaden človek». Igralci so n* splošno pogodili svafctema, zato je igra ugajala in bila v nekarerih točkah dobro podana, v drugih pa je šepala. Najlepše je ustvarila svojo vlogo g.čna Št. Rutar. Njen ?in Dušan pa se je preveč zaletaval z gesto i ji besedo. Oče Arsa tudi potrebuje še mnogo šole, ravnotako Z. Damjanovič. Vedno ene in isle kretnje z rokami in vsem telesi »ni ubirajo lepoto in pa ravnobojnost. Ravnotako so bile šminke mnogokrat slabe. Kočijaž je bil podoben vprav dimnikarju. — Splošno so igralci dobro izigrali vvoje vloge. Veliko krivde za neuspele posamezne prizore nosi režiser, ki ni zadostil vsem danim zahtevam. Isto ne šmin-k: m. S samospevi naj se za hip odneha, dokler ni boljšega pevca iri pa klavirja. — Vendar moram reči, da so se dijaki lepo poslovil5 od pusta, da jim je bilo prav in toplo v srcu in mislih. Lepše kot nekaterim . kjer se je pridno zbirala k na-rodno-izobraževalnemu delu. Posebno dramatika je dosegla precejšnje uspehe. Začelo se je z uprizoritvijo «Divjega lovca« in dospelo do razmeroma težkega Cankarjevega «Jakoba Rude». Uprizoritve so bile dobre; lako so se izjavili nekateri merodaj-ni kritiki. — Prišei je pa hujši pritisk od zgoraj in žal tudi naši rdeči sovaščani so že pred prvim javnim nastopom napeljava! i vodo na ta mlin. Resnica je, da so bili društveniki ravno od te strani dejansko napadeni, in celo streli so padli na predvečer uprizoritve «Divjega lovca>. Tedaj je pa bilo društvo jako močno, mladina se je vrlo dobro obnesla in je skoro z nadčloveškim naporom premagala vse ovire ter nastopala Jako, da se je vse čudilo tako popolnim uprizoritvam. Pritisk je bil od vseh strani vedno hujši, med člane so se s časom zanesla mala nesoglasja in mnogi so jeli društvo zapuščati. To sicer ni bilo prav, a bilo jc tako! Bolje bi bilo, da hi se bili zbrali najboljši in rekli odločno besedo ter vztrajno delali naprej ne glede na malenkostne spore, ki so po vseh društvih skoro neizogibni. Prišlo je polagoma do tega. da je v tako veliki vasi prenehalo vsakršno društveno delovanje. Komunisti so pozneje začeli delovati v «Ljudskem odru«, ki je bil pa kmalu oblastveno zatrt. — Edino, kar je še ostalo, je novo Prosvetno društvo, ki deluje sicer v skromnih razmerah, a vendar treba priznati, da je to delovanje jako uspešno. Gotovo bo temu društvu .pripomogel k uspešnejšemu delovanju tudi prejšnji inventar, ki mu ga je te dni odstopilo prvotno omenjeno društvo «Podgora>'. Ta inventar je ležal v društvenih prostorih neuporabljen ter je bil prepuščen vsem kvarnim vplivom in je vendar dobro tla se je storilo vsaj sedaj to, kar hi se bilo moralo že davno prej storiti. Društveno delovanje je posebno sedaj jako težavno, sicer pa neobhodno potrebno. Zato bi morali delovati v društvih vsi, ki so drla zmožni, kajti ni zlepa takega kraja. k jer bi bil narodni obstanek tako ogrožen. kakor je ravno v Podgori. — Mladina širi med ljudstvo slovensko knjigo in slovensko štivo sploh in naj ne bode v nobeni podgorski organizaciji Člana, ki ne bi bil naročen na kakršenkoli slovenski list! Na-domestuj ti, mladina, našo pomanjkljivo Šolo ter uči svoje mlajše brate in sestre in sosede slovenskega jezika! Živimo v resnih časih, zato bi bilo prav, da se tega vsi zavedamo*! FOJANA (Zapadna Brda) Ker se nihče do sedaj ne oglasi iz naše vasi, da bi kaj novega poročal v naše liste, bom poročal nekaj jaz, $Ia bo svet in da bodo naše bolj bližnje vasi kaj vedele o nas, Fojancih. Kar se tiče društvenega dela, se pridno napreduje v našem izobraževalnem društvu; posebno pevskemu mešanemu zboru se pozna napredek. Vsa čast našemu vrlemu in agilnemu pevovodji g. A. Simoneti-ju za njegov neomahlji-vi trud! Do danes je naS pevski zbor že večkrat nastopil javno pri veselicah. S trdno voljo, vztrajnostjo in - mladimi močmi se dobro napreduje za blaginjo našega ljudstva. Zvedel sem tudi, da se že pripravlja naše dmštvo na poletno veselico, na prireditev s petjem, deklamacijo itd. Igrala se bo, Če se ne motim, «Miklova Zala». Nalogo, ki so si jo izbrali, je težka za tako mlado društvo, a vztrajnost in pravo veselje premagata vse težkoče in ovire. Le pogumno naprej po začrtani poti! Da mi ne ostane kaj v peresu, moram poročati, da so v noči od pondeljka na torek ukradli tukajšnjemu domačinu Karlu Šiba-u po domače Moharčičevcu kar dve glavi iz hleva in sicer kobilo in žrebe. Do danes ni še duha ni sluha o živalih. Mogoče se posreči oblastim izslediti tatove, saj kobila in žrebe nista žepna ura, ki se da skriti za podlago v suknji. Seveda mora sodelovati pri tem tudi občinstvo in pomagati s svojim opazovanjem, da pridejo tatovi v roke pravice. HLEVNIK (občina Kožbana - Zapadna Brda) Kakor so se po vseh naših vaseh v Brdih ustanovila in se še vedno ustanavljajo društva, tako si je tudi naš skromni Hlevnik ustanovil pred časom društvo «Zarja». Že samo ime društva je pomembno. Kakor oznanja zarja prihod solnca, tako naj bi nam tudi naša «Zarja» prinesla srečo, pravico, izobrazbo. Čitatelji «Edinosti» se gotovo še spominjajo, kakšno smolo je imelo to naše društvo. A jo ima še vedno, od dneva ustanovitve ni imelo še skoraj bi rekel miru. Vedno se poprašuje, poizveduje, zdaj oblasti, zdaj njeni organi, ZOBOZDRAVNIKI ATELJE, Rbfijt Berka, Gorica, seda] Corso Verdi 36. - Lastnik se je specijalizlral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr. Pekla. Laboratorij otvor j en že 1918, Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. 258 STANOVANJE z lokalom, se odda za L 400 mesečno. Blažič, Sruola nuova 22. 250 ŠTEDILNIK (Sparherd) pripraven za domačo rabo ali gostilno, se proda radi odhoda. Naslov pri upravništvu. 201 ENONADSTROPNA HIŠA z balkonom, v sredini mesta Brežice, s 16 sobami, kuhinjo, pralno kuhinjo, 2 kletmi, vrtpm za zelenjavo, sadonosnikom in 2 drvarnicama, se prostovljno proda. V hiši je vodovod, električna razsvetljava in angleška stranišča. Hiša nosi letno 48.GOO Din. najemnine. Cena po dogovoru. Ponudbe nasloviti na trgovino Umek, Brežice ob Savi, Jugoslavija. 257 (Dalje na IV. strani) Poslano) Z ozirom na poročilo posebnega odposlanca v «Edinosti», z dnem 16. feb. t. 1., št. 40, nanašajoče se na napravo vodovoda v VolČah, si štejem v svojo dolžnost pripomniti sledeče: «Stroški za napravo imenovanega vodovoda — na podlagi že izdelanega načrta in stroškovnika — bi ne znašali, kakor piše poročevalec L 40.000.—, temveč L 182.557.—. (304) Toliko v pojasnilo. Župan: V. Hvala. Dragi «stari prijatelj» Tone! Na Tvoj brezimni dopis z dne 14. t. m., katerega" si stavil na pošto šele 19. t. m., Ti odgovarjam sledeče: Jaz, kot gospodar št. 10, prav lahko potrpim, ker vidim in vem, kaj se godi v hiši, za hišo in pred hišo. Ako bi bilo skakanje, kakor praviš Ti, potem bi tudi moje sosedje kaj slišali in gotovo ne bi molčali. Torej, dragi Tone, pusti mojo hišo in družino pri miru in ne sejaj prepira, ker pri meni pade tako seme na skalo in ne obrodi. Ti pa, ki si ne upaš s podpisom na dan, si v mojih očeh nesramen lažnji-vec-obrekovalec in ne vem, kako bi se še zadostno izrazil. Naposled vzemi na znanje, da na brezimna pisma ne odgovarjam. (306) Andrej Burger, posestnik in gostilničar na št. 10. ' *) Zm, fbnkt pod tem oaMovom odgovarja Blitvo 1« toliko kolikor mu zakon valova. MALI OGLASI AVTO - Isotta Fraschini, se proda po ugodni ceni. Tor S. Pietro 8, garaža Bo-logna. 254 HLEV (skladišče), velik, se odda. Molino a vento 70, vratariea. 251 PEKOVSKI vajenec se sprejme. Jančar Farne, Divača. 249 3 KOSI zemljišča, na Kontovelu - Prošeku Lukovec) se prodajo ali dajo v najem. Naslov via Udine 7, gostilna. 2ti2 V NAJEM oddam lepo posestvice blizu Gorice. Pogoji zelo ugodni. Pismene ponudbe pod «Dom» na upravništvo. 263 G. DOL LIN AR, Trst, Via Ugo Polonio St. 5 (prej Via Bacchi) Tsleton 27-85, uvoz- Izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 191 DREVESNICA «BXLATA 6IRCA» - DUTOV- UE ima na razpolago dveletna sadna drevesa najplemenitejše vrste, hruške, jablane, breskve, črešnje itd. Cene zmerne. 205 POZORI Zaloga prvovrstnega vipavskega, belega vina. Via C. Ghega št. 8, na dvorišču. Priporoča se lastnik Josip Cink. 222 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se v lekarni Castellano-vich, Trst, Via Giuliani 42. 218 HIŠNO, mlado, pridno, iščeta zakonca sama. Via Giulia 84, vogal Scala Monti-cello 1, vrata 11. 260 NA PRODAJ je več kosov pohiStva v dobrem stanju. Via Cologna št. 59. 255 PODPISANI naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel gostilno «Jadran» pri Sv. Jakobu. Priporočam se za obilen obisk. Valentin Brezove«-, bivši večletni gostilničar v Delavskem konsumnem društvu, istotam. 252 plačuje ALOJZIJ MUH, Plflzza Garlbaldi Z prvo nadstropje Pazite na naslov ! Pazita na na»l*v! mam Zobozdravnik Med. D. dr. D. Snrfioč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekdjoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej tia S. Giovanni) Od 9-12 in od 3-7 281 JI SLOVENCI! Za ključavničarska in kleparska dela obrnite se na Vašega rojaka Zakovfika Ignacija v Miljah (Muggia), ki Vas postreže s solidnim delom in najnižjimi cenami. 253 Danes na trsteniikem igrišču ob 12.30 Bancari-S. V:to ob 2.15 Ponzianini Erranti- Val ~Ob 4 — Ha a t na Ponziona-Vai REDKA PRILIKA! Radi družinskih razmer se proda ob večji vodi v bližini Celja posestvo 20 ha, pripravno za vsako obrt, obstoječe iz 2 hiš. velikega hleva za 40 glav, kozolca, njiv s hmeljevim nasadom, travnikov in gosda za domačo rabo. Cena 250.000 lir. Ponudbe froslati BriSčiku, Novacerkev, p. Vojnik, Slovenija, Jugoslavija.' 234 A. SAKSIDA, Šivilja, Greta St. 4, se priporoča. Pride tudi na dom. Cene nizke. 247 MAIA kmečka hiša s hlevom, velikim sad- j nim vrtom, pašnikom in gozdičem, blizu! železnice na Gorenjskem, na prodaj za L 14.000. Ponudbe na Smolej, Jesenice ljudska šola, Jugoslavija. 2o6' STANOVANJE, dve veliki sobi in kuhinja, v vili, v Sv. Križu, se da v najem. Naslov pri upravništvu. 264 POSESTVO, obstoječe iz hiše, hlevov, pašnikov in obdelanega zemljiSČa, v bližiifi mesta, se da v najem. Via Žonta 5, zaloga vina. " 265 SO L A BERLITZ Trst — Via Tovr« blanca i«. 31. 3. marca ia.— Dobiva se v lekarni Castellanovicli, Trst, Via Giuliani 42. 217 Telefon *t. 16 Ustanovljena 1.1889. Podtni ček. 10.533 Mestna Hranilnica ljubljanska LJUBLJANA (GRADSKA ŠTEDIONICA) Preiernova ulica LJUBLJANA Stanje vloženega denarja: % 1M miHieao« Mnarjev nad 740 milijonov krom sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tek. računu najvišje mogoče obresti. Jamslvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Uprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski ■ uradi cerkveni in občine občinski denar. • Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. 2£3 Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. i i PODLISTEK JULES VERNE: (13) Skrivnostni otok Školjke so bile podolgast« ln so visele kakor grozdje na kamenu. Spadale so v družino mehkužcev, ki se zasvedrijo v najtrše skalovje, a njih okrovje se je končevalo v dvoje konic, kar jih je razlikovalo od drugih Školjk. Pencroff ln Harbert sta pojedla precejšnje Število teb školjk, ki so se bile na aolncu napol odprle kakor ostrige, in sta ugotovila , da imajo poprast okus tako, da nista pogrešala začimb. Lakoto sta si torej začasno potolažila, ne pa žeje, ki se je še povečala po zaužitku teb že po naravi začinjenih školjk. Zdaj je bilo treba najti pitne vode, ki je v taki raz-sekani pokrajini gotovo ni manjkalo. Ko eta Pencroff in Harbert iz previdnosti na- brala precejšnjo zalogo školjk, ki sta jih spravila v žepe in zavila v robce, sta se vrnila ob vznožju pečine nazaj, odkoder sta prišla. Ko sta bila dvesto korakov preko izhodnega mesta, sta prišla do zajede, o kateri je Pencroff že vnaprej sklepal, da mora skozi vanjo teči večja voda. Na tem mestu se je zdelo, kakor da je bila stena razklana po kakšnem silnem pl utovskem dogodku. Ob bregu se je razprostiral majhen zaliv, ki je pri obrežju tvoril oster kot. Struga je bila tam kakih sto čevljev široka, a bregova sta bila največ dvajset čevljev visoka. Reka je tekla skozi granitno steno, ki se je ob vodi navzgor nižala; dalje je reka napravljala oster ovinek ln izginila kake pol milje naprej med drevjem. «Tu je voda, tam eo drva! je vzkliknil Pencroff, poglej, Harbert, zdaj nam manjka samo še hišal» Rečna voda je bila lepa in bistra. Mornar se je uveril, da je bila ob oseki sladka. Ko sta dognala te važne stvari, sta se zaman ozirala po kak Mnom zavetišču. Povsod je bila stena gladka, ravna ln navpična. Samo ob izlivu struge se je pečevje zrušilo v grobljo velikanskih skal, na kakršne večkrat naletiš v granitnih gorovjih in ki se imenujejo «kamini». Pencroff in Harbert sta vdrla precej globoko med te skale po peščenih hodnikih, v katerih ni manjkalo svetlobe, zakaj prihajala je notri skozi špranje, ki so jo tvorile granitne skale, med katerimi so se nekatere v čudovitem ravnovesju držale po-koncu. Toda razen svetlobnih Žarkov je vhajal notri tudi veter, nastajal je pravcati prepih in z vetrom je vhajal noter oster mraz. Toda mornar je upal, da bi se ti «ka-mini» dali za silo uporabiti kot začasno bivališče. Treba je bilo samo nekatere povprečne hodnike zamašiti s peskom Id kamenjem. Njih geometrična oblika je bila podobna tiskarskemu znaku, ki je običajen za «in» ali «intako dalje». Ce bi semo-gel gorenji zakrožek toga znamenja zadelati, tedaj bi se dal spodnji del uporabiti, zakaj od zgoraj sta pihala notri južnik in sapadnik. «To je sedaj naša naloga, je rekel Pencroff, in če bomo še kedaj videli gospoda Smitha, tedaj bo on iz tega labirinta že kaj napravil. — Gotovo ga bomo še videli, Pencroff, je vzkliknil Harbert, in če se vrne, naj dobi znosljivo stanovanje. To pa se zgodi, če si tu na levo postavimo ognjišče, nad katerim bo dim uhajal ven. — To se bo dalo napraviti, sinko, je odgovoril mornar, in ti kamini — Pencroffu je ugajal ta izraz —, bodo naše začasno bivališče. Najprej si morava poskrbeti kurivo. Zdi se mi, da bo les morda pripraven, da zadelamo tisto odprtino, skozi katero trobenta zlodej!» • Harbert in Pencroff sta zapustila kamine, zavila za oglom in se vzpenjala po levem bregu navzgor. Tok reke je bil precej nagel in je vlačil s seboj nekaj odmrlih dreves. Spoznati pa je bilo, da se je ob času plime natekla voda precej visoko po strugi navzgor. Mornar je takoj pomislil, da bi se moglo plimovanje Izrabiti za prevoz težkih predmetov. Po četrturni hoji sta mornar in mladenič prišla do onega ostrega ovinka, pri katerem se je reka obrnila na levo. Od tu dalje ^ je voda pretakala skozi gozd krasnih U Zaloga rnznovritu h v \inuo/. i ! j«' iije \ išjc. ki t vsi ilin^ri. ur m ztu C6ri.il (255 2aiosa Hi posojilnica is hranllnlM registrov.'ml zadruga z omejeni a poroit.oj uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca li), l. nadst. neproka^ijiu .h hUJcV I. R. I. Mii«dlos CERVELLIIVI i Trst — Via Muratti — Trst 4 [Tip „Centra!" s tuljavo, pedal m, podstavkom L 620.- z jamstvom. 160 i več sposoben dajati industriji nove krvi, dajati nove milijarde lir, ki jih ta industrija baš danes tako krvavo potrebuje. To dejstvo mi je dalo povod za presojanje položaja italijanske industrije. Ako pa. hočemo industrijo prehoditi s popolnoma objektivnega stali-fcča, si moramo prej napraviti kratko sliko razvoja, industrijalizacije italijanskega narodnega gospodarstva v zadnjih par letih. Posledice svetovne vojne so povzročile osiromašenje Evrope. Njen vsled mirovnih pogojev težki prehod na novo gospodarsko podlago je povpročil skoro v vseh evropskih deželah različne konjunkture in krize. Jako močno indu-»trijsko-inflacijsko konjunkturo smo opazili najprej v premaganih srednjeevropskih. državah. Videli smo, da so te rtržave začele proizvajati za kousum onih dežel, v katerih bi pri normalnih razmerah kot dobaviteljice sploh ne IM išle v postov. Povsem naravno je, da ie radi tega dejstva zavladal v teh deželah ijako velik gospodarski optimizem, ki je bil povod za ustvarjanje novih tvornic in širjenje starih. Pri tem pojavu se je pa čisto enostavno prezrla okolnost — in to se v dobah nervoznosti in negotovosti dogaja čestokrat tudi najbolj izvrstnim in najbolj izkušenim gospodarskim voditeljem — da je namreč tvorila stimulus (vzpodbudo) večjega gospodarskega konjunkturnega delovanja na industrijskem polju ravno takozvana inflacija. Ko se je gospodarski organizem po prenehanju inflacijskega stimulusa povrnil v svojo nor- koči i to izseljevanje Italijanov v predvsem v prekomorske države, otežkočenega izseljevanja je bilo dati doma ostaja iočim množicam za služka v itak preobljudenili mejah Italije. In kaj je bilo pri teh razmer • h lažjega nogo ravno ustvaritev umetne indusirije, ki daje vsaj momen-.tano prebivalstvu možnost zaslužka ? Iz naslednjih statističnih podatkov lahko razvidimo nenaravno hitri razvoj italijanske industrije: Loterijske Številke izžrebane dne 27. februarja 1926: Bari 31 71 77 Si 7** Firenze 54 i6 16 22 0 Milano 13 i2 76 67 Na poli bi 67 27 53 78 Palermo 79 50 61 71 80 Honia i i 36 75 64 U Torino 56 38 36 73 3 2 Vonezia 18 11 79 43 65 dogovoru. DAROVI V počastitev spomina pok. Miroslava Ambrožiča nabrali Postojnci L 175 za Sol. društvo. Za podružnico šol društva pri Sv. Jakobu so darovali: tvrdka G; V. 1 vrečo fižola; treba tvrdka L. Š. mesečni prispevek 20 kg raznega blaga; g. Karlo Vettori L 5. g. Petelin Rudi L 10 v počastitev spomina pok. Avgusta Vatovec; potoni g. Slapšaka je ime-lastne n°vaua podružnica prejela preko 80 litrov mleka za malčke tamošnjega otroškega vrtca. — Vsem darovalcem najsrčnejša hvala! Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni promet, ter jih obrestuje §*r po 4% večje in stalne vloge po Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih cbresiuje po dogovoru. Cavek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, z stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne csiics (sate) Uradne ure za siranke 0] 8 V, do 13 In od 16 do 13 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67, kupuje in piaćuje po naj višji u ccaUi Albert Povh — urarna Trst« Vi3 Maztini 46 279 Najvišje cene plačujem u v ku?i9 £iatic, lisic, dihurjev, vidar, Iczbece v* ma veric, divjii in domačih Ksjstorejš!slov. denarni zavod 8 D. W: IJ^ Inserlmjfe u „ESinosii" Trst, Via tesara fiaSiisli il. 1) 81« nadiSr., vralj 2 3 7 Sprejemajo se posiljaiva po pošti Leto Število družb Delniški kapital v milijonih lir i 1913 3069 5,643.0 1918 3866 10,258.8 1922 6734 21,293.3 j 1923 7782 23.421.3 Polletje: I. 1924 8365 25,711.7 II. 1924 8946 28,260.7 I. 1925 9992 33,412.5 11. 1925 10.515 36,277.8 Ta statistika naj služi kot dokaz za mojo gornjo trditev, da je namreč Italija dedinja industrijske konjunkture srednjeevropskih držav, kajti .se vedno se spominjamo, da je inflacijska konjunktura prenehala baš koncem leta 1923. Raditega so bile investicije kapitala v italijanska podjetja v omenjenem letu še prav nizke. Naslednje leto pa nam že kaže nervozno industrijsko intenzivnost (delovanje), ki je dosegla vrhunec v prvem polletju preteklega leta. Obseg italijanske industrije se je v primeri s predvojnim najmanj podvojil in vseeno vidimo, da je ta industrija bila Bcrsna per^cila* DEVIZE: Trst, 27 febr AmiUrdam od i)90,— do 1000.— Belgija «tl l!2.7d do 113 Pariz 91 -"> > do 1)2.— Loni«m od 12''.9.5 do Ul.V) ; New York r>d « i.30 do 24.90; Španija o J 3 ti*.— do 3&1.— ; £vie,a od 478.— do ; Atene v d 3">.d«» do oo.uO; Berlin od 5'H). - do ; Bukarešt od 10.23 do 10.7.* Prag« od 73.70 do 74.1 : Ogrska o i 0.0347 do O.'.'.M; Dunaj od —.31:' dj —.3J8; Zagreb od 4J uo i ».10. Heuei/ijuke obvesnlce b9.2:>. VALUTE: Irst; 27 februarja. Arstri.iske kroa-J ol 0.034 7 do O.035!; dinarji od 4.1.60 do ; 9S — fuut Sttfilicg o4 1_'0.75 do 1 Ji—. Fredno kaj nakupite, oblščlta s&Sf^Bl« POhiŠ S i Spalno m Via Rčilorl št« sobe, obedne 1 — Vi j Matcanion JI. sobe, posamezni v vellKi izberi. ponloiv/3 realno strukturo, se je šele izkazalo, da koncem leta 1924. zaposlena s 100% in da je celo zavračala naročila. Višje navedeni inflacijski momenti so omogo-čevali industriji okroglo dobičke. Ti dobički so izpodbuiali k ustvarjanju novih podjetij in k razširjanju že obstoječih. To je bil stimulus vsesplošne intenzivnosti gospodarskega življenja. Intenzivnost je pa vzpodbujala k investicijam novega kapitala v tvornice, .stroje itd. Produkti teh tvornic so si kar sami našli oddajna tržišča. Ti momenti pa imajo le prehoden značaj. In danes opažamo v industrijskih krogih že precej veliko nervozilost in skrb pr^d bo- je v inflacijski dobi popolnoma izginilo normalno razmerje med likvidnim in v tvornicah investiranim kapitalom, izkazalo se je tedaj, da v podjetjih naloženi kapital ni na noben način odgovarjal normalnim produkcijskim potrebam. To dejstvo kaj lahko spoznamo iz kiize, ki vlada v srednjeevropskih državah. Nekaj sličnega se dogaja danes tudi v italijanski industriji. Prepričan sem, da ima zadnji razvoj industrijalizacije italijanskega narodnega gospodarstva s pojavi v gori na- ^ ___________________________ vedenih državah nekaj skupnega. S. dočnostjo. Zadnji seslanki iiufusU ijal-iem pa seveda še nočem trditi, da velja cev so nam pokazali bojazen prod kon in v. i-! ivi nr rt o Ttoliin na ppli rri i kaili l.....____ t?.....—i -____ • • .n___i. III KS^SII iiEssaiii GOViKO G • Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debtlo in za družine Viale XX settevn-94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Glulianl 32. Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (47) FR. ŠTRANCA3. reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom VSA PIERLU3GI DA PALESTR3NA 4. pritličje Obresiuje hranilne vloge, počenši 50 /o ZADRUGA w TRSTUj 1 I s 1. januarjem 1926 po Predao prodaste ta primer za Italijo na celi črti, kajti razvoj italijanske industrije vsebuje nekaj specifično italijanskega. Po stabilizaciji valut in z uvajanjem deflacije je v srednjeevropskih državah popolnoma izginil stimulus intenzivne industrijske konjunkture. To konjunkturo so podedovale dežele, katere so prej trpele pod dumping-konkurenco .srednjeevropskih držav. In med dedinjami inflacijske konjunkture smo opažali v prvi vrsti Francijo in Italijo. V obeh teh državah se je najprej pokazalo, da povzroča nerešeno vpraša- kurenco Francije, kjer je inflacijska konjunktura še v popolnem razmahu. In da se slednjič povrnem k vprašanju denarnega trga in trga kapitala. Skoro neverjetno se zdi človeku, na kak način je mogel italijanski trg zbrati toliko milijard lir, ki so bile za podvojen je italijanske industrije neobhodno potrebne. To si moremo razlagati le z okolnostjo, da obstoja v narodnem gospodarstvu zakon, ki pravi, da kapital sili vedno le tja, kjer mu je pri majhnem riziku dana možnost velikih dobičkov. To se more doseči pri nje međzavezniškili dolgov negotovost j investicijah v nova podjetja. Prihranki narodnega gospodarstva, ki bi sicer našli nešteto drugih investicijskih poti, gredo do mala vsi v industrijo; pri-nost italijanske lire in francoskf^rai.hranki se pa pri intenzivnem in plodo-franka je pričela padati ravno radi te'nosnem narodnem gospodarstvu tudi v pogledu na bodoči razvoj narodnih valut. Vsaka neogtovost pa gospodar-1 ske mu življenju silno škoduje. Vred- negotovosti. Padajoča vrednost lire pa je polagoma začela — ali sedaj v manjšem obsegu nego na pr. v Nemčiji — izločevati konkurenco drugih držav na onih mednarodnih tržiščih, kjer bi italijanska industrija v normalnih razmerah sploh ne prišla kot konkurenti-nja do veljave. Italijanska industrija se za intenzivno delovanje nahaja *ia mnogo nepovoljnejši premisi nego industrija tujih držav. Znano je namreč, da Italija nima nikakih surovin (železo, premog itd.), ki so dale na pr. povod industrijalizaciji Anglije, Nemčije, Zedinjenih držav itd. Ako bi to dejstvo odpadlo, tedaj bi moral reči, da Italija ni naslednica nemške iuflacij- množe. In le na ta način si moremo predstavljati financiranje italijanske industrije. Je pa še tudi drugi narodnogospodarski zakon, ki veli, da se prihranki ene gotove dobe ne uporabljajo v določenem razmerju za financiranje industrije. Ta pojav lahko danes konstatiramo na italijanskem finančnem trgu. Radi »pomanjkanja kapitala se več ali manj vse industrije nahajajo v neugodnem položaju. Industrijam nedo-staja za njihovo zvišano delovanje potrebnega denarja. Denarni trg je namreč radi prejšnjih silnih investicij že popolnoma izčrpan. F. C. 206 kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine kakor tudi domačih živali, vorašajte za ceno FRANCA STRES KOBARID Zaloga usnja in vsakovrstnega obuvala, na drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. Velikanski dohodi dunajskega 3% • POHIŠTVA - navadne in finejše vrst^ ki se ho prodajalo po starih, nizkih cenah z 10°/o popustom skozi ves mesec januar Na drobno Na debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO T«l. 793 - Vlala XX Settembre 33 TRST Vetje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sarn. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Smjernu tud! vloge na tekoči račun v Dinarjih fer jiit obrestuje najugodnejše. £ Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. H i je najboljši in najcenejši kavin dodatek. > - v lesenih škatlah Tli Njegova večja izdatnost v barvi in hranil-nosti kakor tudi izborni okus, ki ga dobi kava upravičujejo nje-:: govo ceno. :: Zaloga pri tvrdki H. BERO TRST, Via Solifario 4 Telefon štev. 11-47.- \ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA 1 I t I Glavnica li rezerve ILariev Bfl.8SO.OOr- Telefon: 5—18» 22—98 t ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI 1 CMC2 in reier/e Mm fi3.0M.0H0'" Teleion: 5—18» Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po~4 %> na tekočih računih po 4 %% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre" stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, v>emomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: HajpriKlatfncjžg zveza z Jugoslavijo Blagajna Je odprta od 91/,—121/, in od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;::: mm f