Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 19. decembra 1923. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". txha|a vitko «r«Jo ob S. uri zjutraj- — Cen« ma |« 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo ?6 Din. za pol leta. PtilDiioi itevilk« prodajalo po 1 Din. Spisi tn dopisi i. poiiljajo i Urednllt.n .Domoljuba". Ljubljane. Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij, tn inseratl pai UpravništTu .Domoljuba*. Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naval svobodo-miselcev. Spet pobijajo klerikalnega zmaja. Brezversko časopisje od »Jutra: in Naroda: do »Kmetijskega listam in »Domovine« vsak dan bolj divjo napada vse, kar je katoliškega. No mine dan. da se no bi zaleteli kot stekli psi ali v papeža ali v kakega škofa. ŽupiiiKt in kaplani, samostani in župnišea so dnevna duševna hrana naših liberalcev. Kakor Judež Iškarijot ob rnnziljonju Jezusovih nog pregodrnjajo vsak dar za božjo čast v cerkvi. Kakor so svetopisemski farizeji opazovali Kristusa, štejejo korake zadnjega gorskega župnika ter zavijajo besedo najskromnejšega kaplana. Ne Janez Krstnik ne Jezus nista mogla vstreči Judom. Tako tudi skvarjenim in hinavskim dušam, ki pišejo v te liberalno liste, ne vstreže noben duhovnik, ne Peter ne Pavel. Posebno ostuden jo bil v zadnjih dneh napad na novega krškega škofa dr. Srebrniča. Niti nastopil šo ni svojega odgovornosti polnega mesta, že se zaletavajo vanj, češ da bo delal za ?■IderikalizenK. Ne vo mu brezverski tintomaz očitati ničesar, ue upa se tajiti, da novi škof več zna kot cel kup liberalnih kolovodij, ampak en sam greh ima — »klerikalen«: jo. Kje tiči ta zmaj? 1'rotl »klerjkalii.-nu« in »komandi Cerkve« in »farovžev« pravijo, da so bore. Kje vidijo to komando? Kje jedro tega klerikalnega zmaja? Pravijo, da se zlorablja duhovniška moč. Če reče duhovnik na priž-nici, da so ne sme brati kvant liberalnih pisačev, zlorablja po njihovem prižrtico. — Pravijo, da buv ka. Če svari v spovednici pred liberalno brezversko druščino — zlorablja, pruvijo ti modrijani, spoved-ico. če «e pokoplje cerkveno brezverca, ki ni nikoli maral duhovnika in se tudi na zadnjo '"'<> ni spokoril, — spet >lja cerkvene obrede in je nestrpne*. Če gre duhovnik Pobirat bero, ker mora tudi živeti, ljudstvo izrabi'., k,. _ ,c dt rožnih uradnikov ne bi Plačalo tudi ljudstvo g svojimi davki. In P" ti temu kličejo na pom državo in kance! paragraf, ki naj bi zamašil duhovščini Usta, da ne bi govorilo, kakor ima ukaza- no po Kristusu. To je tedaj tisti strašni lcle-rikalizem, to je »farška komanda«. Pameten č' vek si sam lahko napravi sedbo. Zakaj vpijejo? — Za žepe so gre. Izvežbani tatovi vselej obrnejo pozornost od one točke, kjer mislijo krasti. Drugod napravijo hrup, da vsa zijala tja lete, medtem pa tovariši mirno bašejo v žepe. Liberalno časopisje ni nič druzega, kot tovariši ja takih tatov. Pomislimo, kdo jih plačuje. Bogatin. Par sto magnatov se pripravlja, da dobe v roko s svojim denarjem vse. Zasužniti hočejo ljudstvo kot so ga graščaki svoj čas in kot oderuhi po vaseh preti 50 leti. Toga novega ttačnnstva, v katerega nas hoče vkleniti kapitalizem, pa ne sme l judstvo videti, če no bi se pravočasno branilo. Zato je treba hrupa — proti »klcrikalizmiK. Udaril bom pastirja — — — Pa zakaj potem ta gonja ravno proti duhovnikom? Poslušajte! Duhovnik je res lahko tudi slab, saj jo človek. Ima lahko napako, saj je zmotljiv. Toda vsi veste, da jo ogromna večina duhovščine vneta za dobro. In čim boljši je kdo, tem gotoveje ga liberalen list pograbi. Zakaj? Zato, ker dober duhovnik ljudstvu pokaže na napake, ki jih je treba odpraviti in svari pred lahkomiselnostjo. In če so ljudjo pametni, jih je težje odirati, to ve liberalno časopisje. Duhovnik daljo ljudi izobražuje, jim ustanavlja zadruge, jim odpira oči. Posebno pa učo duhovniki, da mora ljudstvo držati skupaj, .da mora eden podpirati drugega. Združenega in zavednega ljudstva pa tudi velebanko ne spravijo v novo sužnošt. Denarni mogotci torej uaravno podpirajo tisto časopisje, ki razbija enotnost našega naroda. In mislijo si: Udarimo najprej po duhovnikih, pol dela je s tem opravljenega. Združenje svoboilomiselcev. Še en razlog imajo liberalni četovodje, da prav sedaj tako tulijo proti »farjem« in Cerkvi. Ljudje, ki sta jim krajcar in trebuh Bog, se pri denarju hitro skregajo. Tako so šli slovenski liberalci razdeljeni in skregani med seboj v boj proli Slovenski ljudski stranki. Bili so tudi po notah tepe-lii. Da liberalne backe, Id so se razkropili v štiii strančice, spet zbere v eno poslušno čredo, je veliki pastir slovenskih svobodo-miselcev dr. Žerjav udaril na protikleri-kalen boben. Na ta glas še najbolj razumejo stari in mladi liberalci, samostojneži in narodni socialisti. Stari liberalci okrog Naroda so že čisto ukročeni in pridno bev-sknjo kakor jim general ukažo. Narodni so-cialei počasi slede. Najbolj trmasto so drže samostojneži. Njih voditelji hočejo imeti banko za odiranje ljudstva. To hočejo kot plačilo, da so loliko ljudi po deželi zbegali. Kadar jim Žerjav pusti hipotekarno banko, bodo tudi oni poslušni. Vsi stari bratci bodo v skupnem objemu naprej preganjali — klerlkalizem. In če jih bo slovenski krort poslušal, se mu bodo tudi skupaj smejal/. Kdo luže? Kadar pišejo proti klerikalizmu ti brezverci zraven še irdijo, da branijo vero proti duhovnikom. Tako love ljudi, ki nič ne mislijo. V istem listu in v isti številki pa obenem govore, da je Kristus navaden človek, v isti številki prinašajo oglase, s katerimi se vabi mladina v greh. Taki so H hinavci! Pobeljeni grobovi, ki so na zunaj videti lepi, znotraj pa jo gniloba in smrad. Ker jim naš list posebno krepko stopa na prste in razkriva njih hinavščino, vpijejo vsak dan, da laže. Pošten človek iz zgornjega lahko vidi, komu naj verjame. Pozor! Preselitev! Popolnoma varno naložite svoj denar pri »Vzajemni posojilnici« t Ljubljani — r. z. t o. a. ki se je PRESELILA Iz hiše Uršuiinskega santo-slana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve r lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti pMetf hotela - '.sy>>: - rjogoo^ocrno xxx ucjupot iV/iž OospodaaskJ obzornik. c .Doconno. : »uoa^vvjooixxwa>.-v*xjcx* v s,kajcajOOOOO1 &9£ooo JOiii^■UOCOOOOCOCOC^'--ji Gospodarsko obvesUl«. DENAR. Vrednost tujega denarja. Dcnnr ll.dcc, K v K v 18. dcc. K v 10 — 520 — 18 60 15 — — 348 — — - 50 _ 10 — — 1520 -- — 18 oO — 15 20 ameritki dolarji (eden) 346 — — avstrijskokrnnc (sto)--— češuoslov. tronc (ona) anstlcSlil fanti (eden) 1 francoski franki («dcn) Italijanske liro (eua) bolgarski levi (eilcn) aomsko murke (sto) ruraunskl lojl (eden) 1 70 švicarski franki (eden) 01 40 -- 62 — poljske marke (sto) ~ — — — --- mažarsko krone (sto)----- — — g Ponarejeni 10 iu 100 Din bankovci v Ljubljani. Narodna banka je zaplenila tekom zadnjih dni raznim osebam, tvrdkam in podjetjem manjše množine ponarejenih 10 Din bankovcev (kovačev). Tudi nekaj ponarejenih 100 Din bankovcev je bilo že zaplenjeno. Ponarejene novčanice prihajajo oči vidno z dežele, vendar policija še ni mogla odkriti razpečevalca teh bankovcev. Dne 18. t. m. j« Narodna banka zaplenila '20 ponarejenih »kovačev« in 2 100 Din bankovca. g Rok za vpotegnitev 10-dinarskih bankovcev (»kovačev«) iz prometa podaljšan. Ministrstvo za finance je sklenilo, da se rok za vpotegnitev 10-dinarskih novea-nlc emisije 1919 podaljša do 10. julija 1924. g Papirnatega denarja v naši državi imamo glasom izkaza Narodne banke z dne 8. decembra 1923 za 5847 milijonov, 30C tisoč Din. Tekom enega tedna se je (»množilo število banko \ _ v za 20 milijonov, 8K." tisoč Din. ŽIVINA. g Cene živini. Zagreb, dne 13. t. tu. Dogon na živinski sejem je bil slab, istotako tudi poset. Cene za kg žive vago v Din no-tirajo: voli I. vrste 14 do 15, II. vrste 12.50 do 14, III. vrste 11—12, mlada živina 13 do 14, kravo I. vrste 12.50—15, II. vrste 11 do 12, svinje I. vrste 26 do 27, II. vrste 25 do 25.50, III. vrste 21.25 do 22.50, teleta I. vrste 21.25 do 22.50, II. vrste 20.50. Kima: seno 100 do 112.50, otava 112.50 do 125, detelja 120 do 150, slama 75 do 100 dinarjev. — Zagreb, dno 15. t. m. Tedenski sejem je bil zelo slab. Cene so poskočile in so za kg žive leže: voli bosanski I. vrsto 15 do 16, II. vrste 12.50 do 13, III. vrste 7.50 do 8.75, biki 16.50 do 17.50, svinje sremske debele 28, domače 27 do 27.50. Krma: seno 95 do 115 Din za 100 kg CKNE. g Ljubljanski trg. Tržne cent so ostalo iste kot prošli mesec. Lah"k dvig ce® nekaterih pre lmetov vsled letošnje povod" nji, jo prehodnega značaja. Občutno pomanjkanje jajc na trgu je sezijskega značaja in moramo stalno računati na pomanP' nje jajc v Ljubljani ob zimskem času. Ou-pomoč z vloženimi jajci bo nujno potrebna' Sveža jajca so dosegla ceno 2.75 do 3 U>D' Zadnje dni Je padla cena na 2.50 Din. - tfsaka hiša naj naroči »Domoljuba'! T Zadnji teden se je vpeljala v Ljubljani prodaja živih rib na debelo in drobno iz bazenov. Prodajale se bodo polog belic ščuke, karpi, šlaji, somi, v malem številu tudi gulci. Produkcija postrvi je tako malenkostna, da ne pride za trg v poštev. Ker občinstvo običajno ne zna z ribami ravnati, navajamo sledeče navodilo: Popolnoma svežo morajo biti malo postrvi, lipani in vse druge male ribe. Mrtve male ribe shranjene za drugi dan na hladnem prostoru sicer ne postanejo neužitne, izgube pa na vrednosti, velike ribe ravno nasprotno. Velika ščuka, velika postrv, sulec ali druga večja riba se mora odpreti, drob vzeti ven in s krpo očistiti, da se riba kolikor mogoče osuši. Na noben način se mrtva riba ne smo oprati, ako se hoče držati za poznejši čas. Oprati se sme riba šele tik pred uporabo. S krpo osušena riba se obesi na hladen prostor, ne direktno na led; tako se drži po več dni in tudi cel teden in postane meso mnogo okusnejše, ker je vležano, kot n. pr. mora ležati ineso drugih vrst. Mrtva, tudi velika riba, shranjena v vodi, postane že preko noči neužitna. — Cene ribam so naslednje: belice kg 15 Din, somi kg 20 D, ščuke, karpi in sulci od 35 do 40 Din kg. g Cene na Žitnem trgu. Pšenica K 15, koruza K 13, oves K 11.40, moka št. 0 24 kron, otrobi K 6.60. g Gospodarska zvezu notiru sledeče cene: Gnojila: Kalijeva sol 42 odstot. po Din 150.— za 100 kg, rudninski superfosfat z 16 odstot. v vodi razstopne fosforove kisline po Din 160.— za 100 kg, kostni superfosfat z 18 odstot. v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260.— za 100 kg, bela, razklejena kostna moka po Din 210 za 100 kg, tomaževa žlindra 18 odstot. po Din 180 za 100 kg. — Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih po-šiljatvah se iste znižajo. Krmila: La-neno tropine po Din 4 za kg; orehove tropine po Din 3.50 za kg, vsebujoče 42 odstot. beljakovin in maščobe; klajno apno pa Din 4 za kg. Vinogradniške in kmetijske potrebščine: Drevesne škropilnice bakrene po Din 400.—; modra galica po Din 11.— za kg; žveplo, dvojno rafinirano po Din 4.—; trierji (čistilniki) tt. Heid po Din 2.900 znamke IA, trierji (čistilniki) tt. Heid po Din 2.800 znamke IB; mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po Din 4.000.—; mlatilnice na 24 obratov Din 4.000.—, na 36 obratov 4.500 dinarjev. — Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor: čistilniki, pajtelni, plugi, poljedelske in travniške brane, kose in brusi, vodne žage, brzoparilniki, kovani žeblji, gnojnične sesalke, cevi, tehtnice itd. davki. g Občinske doklade v Ljubljani. V smislu naredbe pokrajinske uprave sme mestna občina ljubljanska tudi za dobo od 1. julija do 31. decembra 1923 pobirati naslednje deloma zvišane občinske doklade na vse državne neposredne davke, razen onih, ki so po zakonu -prosti doklad, in sicer: na hišnonajemni davek 35 odst., na zemljiški davek in na občno pridobnino doklado 50 odst., na občno pridobnino zvišano doklado 135 odst., na vse ostale davke pa doklado 85 odst. g Nov način izterjavanja davkov na Goriškem. Te dni se je vršilu v Gorici dražba davčnih zakupov, kakor je to stari italijanski sistem za izterjavanje davkov. Naravno je, da davkoplačevalec od zasebnega iztirjevalca davkov nima pričakovati nobeno^ milosti. Tudi v tem pogledu se. je položaj naših ljudi onkraj meje nasproti preje znalno poslabšal. Na srečo so ponekod — n. pr. v Soški dolini ■■— prevzeli zakup slovenski zavodi ozir. zasebniki. Zakup velja 9 let od 1. januarja 1924. IZVOZ IN UVOZ. g Izvoz žita iz Jugoslavije. Od nove žetve se je v teku oktobra in novembra izvozilo 84.000 ton pšenice, 4600 ton rži, 117.000 ton koruze, 32.500 ton ječmena in 17.500 ton moke. Poleg tega so bile izvožene znatne količine, ki so ostale od lanske žetve, tako da je letošnji izvoz znatno večji kakor lani. PROMET. g Regulacija Kolpe. Ministrstvo za poljedelstvo In vode bo, kakor poročajo iz Belgrada, v kratkem pričelo s potrebnimi pripravami za regulacijo reke Kolpe. Reka je plovna v dolžini 136 kilometrov, vsled zadnje povodnji pa je struga zasipana in je vsled tega piovba nemogoča. g Regulacija Mure v Prekmurju. Minister poljedelstva in voda je bil odredil posebno komisijo, ki je pregledala tok reke Mure pri Bistrici v Prekmurju. Komisija je podala izjavo, da je treba takoj izvršiti regulacijo. Regulacijska dela so proračunana na 600.000 Din. Ž delom se prične prihodnjo pomlad. RAZNO. g Največja banka v Jugoslaviji. Kakor je sklenila glavna skupščina Hrvatske es-komptne banke, bo ta povišala svoj akcijski kapital od 100 na 200 milijonov dinarjev. Zaenkrat se izda samo a 40 mfliionov novih delnic. Po višini delniškega kapitala je to največji zavod v Jugoslaviji. i'ri banki je znatno udeležen angleški kapital. g Sladkorna pesa v Jugoslaviji. Letos je bilo posejanih 20.000 ha s sladkorno peso. Pridelek se ceni na 300.000 ton, pri čemer odpade povprečno na hektar 15 ton. Lani se je na nekoliko manjši površini pridelalo 323.000 ton. g Gospodarska razstava v Mariboru 1. 1024. Iz nekaterih gospodarskih krogov v Mariboru prihaja vest, da nameravajo tudi v letu 1924 prirediti v Mariboru razstavo, ki naj bi bila še velikopoteznejša kot lani. g Vinska razstava v Belgradu. Iz Belgrada poročajo, da se pripravlja tamkaj velika vinska razstava, ki se bo vršila v najkrajšem času in na kateri bodo razstavljena vina iz vse države. Namen razstave je vpoznanje inozemstva z našimi vini. g Reški gospodarski krogi proli Italiji. V trgovski zbornici na Reki se je vršilo te dni zborovanje, na katerem je gosp. Pollich poudarjal, kako italijanske družbe v Trstu s podporo italijanske vlade vrše akcijo, da ubijejo vsako trgovinsko življenje na Reki in da vso trgovino s pomočjo ugodnosti, ki jih dovoljuje vlada, zvabijo na Trst. Reka počasi izumira in postaja vedno slromašnejša. Govornik je izjavil, da je Reka eno najsiromašnejših mest v Evropi in da pot, ki jo gre sedaj, vodi v popolno propast. g Žago v Sloveniji. V naši državi ob- stoji sedaj 2654 žag za les, od k *°rih ja 242 velikih obratov. Od velikih obratov odpade 100 na Slovenijo, 80 na Hrvatsko in Slavonijo, 30 na Bosno in Hercegovino, 14 na Srbijo, 16 na Vojvodino in 2 na Črno goro. Od malih obratov pride 1900 na Slovenijo, 150 na Hrvatsko in Slavonijo, 70 na Bosno in Hercegovino, 269 na Srbijo in 23 na Črno goro. g V krškem okraju je vinska kupčija precej živahna. Največ tega vina gre na Gorenjsko in v Ljubljano. Gorice Gadova peč, Dob, Bočje, Topolovec, Drenovce itd. so ž® precej prazne. g Podružnico »Sadjarskega in vrtnarskega društva« za Višnjo goro in okolica ustanove dne 27. januarja. Doslej se je priglasilo 51 članov, za Litijo—Šmartno pa 13. januarja 1924. g Vinogradniški sestanek v Trebnjem. Ob priliki dvodnevnega tečaja iz sadjarstva in kletarstva, ki ga je prire "1 drž. kr. ekonom iz Novega mesta v Trebnjem ine 8. in 9. t. m. se je v ncdc^J. 9. in po nauk« zbralo lepo Itevilo trebanjskih vinogradnikov k vinogradniškemu 3st°.nku v občinski dv - -ani. Pred sestan1«)]:' ob eni popoldne se je vršila vinska pokušnja. Pri poi kušnji so se presojala posamezna vina pol barvi, okusu, oziroma alkoholu in kislini. Glede kakovosti je pridelen prav dober. Vina so imela od 8 in pol do 11 odstotkov alkohola in 8 do 9 ',3totkov kisline. Kot najboljša bo se taksirala vi*1 a g. župana -a Vel. Loke, g. Fr. Zupančiča, g. dekana Plan-tariča, g. J. Rozmana iz Ponikev, g. A. Pavlina, g. J. Kravcarja iz Bršljevasi, g. A. Florjančiča iz Dobravo, g. A. Riteljna iz Jackovca, g. J. Zormana iz Luko.' a in g. J. Kališka iz Medvedjega sela. Po nauku se je zborovanje nadaljevalo. Obravnavala so se različna vinogradniška vprašanja, kako® n. pr. važnost £ kupne vinogradniške organizacije, vinska kupčija s tu- in inozemstvom, vinogradske razmere v posameznih pokrajinah države in splošne smernice za bodoče delovanje. Jr' vno cd zborovalcl sklenili pristopiti v družbo jugoslovanskih vinogradnik c v, kar je nadvse razveseljivo ln poh.ale vredno. g Žetev pšenico v naši državi leta 1923. Po podatkih poljedelskega ministrstva se je letos pridelalo v celi državi na hektar 14.15 met. stotov (v preteklem letu 9.52). V Sloveniji je bil hektarski donos letos 13.88 stotov (lani 13.03). Letos zaznamuje največji pridelek na hektar Vojvodina z 15.78 stoti, dočim je lani stala na prvem mestu Hrvatska in Slavonija z 13.78, kateri je takoj sledila Slovenija, ki je letos na tretjem mestu. Slej ali prej bo prišlo do prepričanja vsak« gospodinja, da ji najbolj kaže kupovati »Pekatete«, ker so ne le najboljše, ampak se tudi zelo paku-hajo in se jih manj potrebuje kot drugih. Varina gospodinja gleda vedno, da kupi dobro ln poceni blago. Mnogo denarja si prihranite, ako kupujete kavine Izdelke znamke »Triglav«. »Družinska kava« In »Mešana kava« so Mešanice prave zrnate kave, sladne kave ter cikorlje, popolnoma gotove za kuhanje ter ne potrebujejo nobene primesi. Priporoča se tudi sladna kava »Triglav«, ki daje kavi Izvrsten, prijeten okus. 8011 Razgled po svetu. Na Angleškem so se vršile dne 6. t. m. državnozborske volitve, za katere se je zanimal ves svet. V volivni bitki so kosale svoje sile zlasti tri stranke« dosedanja vladna stranka konservativcev, liberalna in pa delavska stranka, število poslancev znaša 615 in je torej potrebno za absolutno veČino 308 poslanskih glasov, katerih pa ni dosegla nobena stranka. Največ poslancev so si priborili konservativci, namreč '254. V prejšnji zbornici, izvoljeni v novembru 1922, so šteli konservativci 346 poslancev; izgubili so torej 92 poslancev. Od prejšnjih volitev je najbolj narastla delavska stranka in sicer od 144 na 192 poslancev. Nekoliko je pridobila na svojem številu tudi liberalna stranka, ki šteje v novoizvoljeni cbornic) 152 poslancev. Katera stranka bo sestavila vlada in v kakšni zvezi, še ni mogoče ugotoviti. Izid angleških volitev je bel-grajsko vlado zelo iznenadil; še bolj kot belgrajsko, pa so iznenadile angleške volitve francosko vlado. Kar se zunanje politike tiče, kakršno naj bi vodila Anglija v bodoče, je rezultat teh volitev v toliko ne-povoljen, ker ni zmagala izrecno nobena orientacija (smer), zato se bo najbrže nadaljevalo dosedanje kolebanje v zunanjepolitičnih zadevah. Na Urškem še vedno ni miru. Gre za to, ali naj Grška ostane monarhija, ali pa naj postane republika. Da bi postala Urška republika, temu se najbolj upira sedanja romunska vladarska rodbina. Menda je odpotoval tudi kralj Aleksander zato v Pariz, da tam posreduje za grškega kralja Jurija, ki ima sestro naše kraljice za ženo. Ako bi na Grškem proglasili republiko, bo naša država zasedla pristanišče Solun. — Francoski politični krogi delujejo na to, da 6e sprejme Grška v malo antanto. O tem bo razpravljala konferenca državnikov male antante, ki se sestane v januarju prihodnjega leta v Belgradu. V Bolgariji je kralj Boris 10. t. m. s prestolnim govorom dvoril prvo zasedanje narodnega sobranja (državnega zbora), katero je bilo izvoljeno dne 18. novembra. V sedanjem državnem zboru so zemlioradni-kl (pristaši umorjenega Stambolijskega) v veliki manjšini. V svojem govoru je kralj poudaril, da hoče biti Bolgarija element miru in reda na Balkanu; glede zunanje politiko je zagotovil, da bo Bolgarija vestno drčala mirovne pogodbe, svojim mejašem pa da bo dobra soseda. Razmerje med belgrajsko vlado in sofijsko ni baš prijateljsko. V Italiji je 10. t. m. Mussolini nenadoma zaključil parlament, ker se nI čutil prav posebno varnega. Če se mu bo posrečilo ustvariti ravnotežje, bo sklical sedanji parlament k novemu zasedanju, sicer pa bo razpisal volitve. Poslanci so zaenkrat zgubili imuniteto, niso pa še izgubili dijet. V Nemčiji je bil 8. t. m. odgoden državni zbor. Vodstvo sedanje nemške vlade nosi državni kancler (ministrski predsednik) Marx, pristaš katoliške stranke cen-truma, ki se trudi, da izvleče Nemčijo iz sedanje nesreče. Na zadnji seji nemškega državnega zbora je bil poleg pooblaftilnega zakona vladi sprejet tudi načrt o izpre-mernbl državnega volivnega reda. Volivna dolžnost je bila odklonjena. Sedanja Nemčija grozno trpi na strašnih posledicah brezposelnosti in propadle valute. ZADRUŽNI GOSPODARSKI TEČAJI. 1. Ig, 27. decembra v četrtek. 2. Devica Marija v Polju, 2. januarja v sred.). 3. Dobrova pri Ljubljani, 3. januarja v Četrtek, — Tečaji so celoduevni. Predavanja so pridno med 8. in 9. uro dopoldne. Pre-duvaio se lo o kmetijskem zadružništvu (zlasti o kreditnem in blagovnem), o kmetijskem gospodarstvu (živinoreja, mlekarstvo, prašičereja, gojenje itd.) in o potrebi In pomenu strokovne organizacije. Člani zadrug, zlasti Člani načelsfva iu nadzorstva, udeležite se tečaja in , rive-dite s seboj tudi druge. d Prihodnja številka Domoljjnba Izide še pred božičnimi prazniki. Opozarjamo vse novo rročrike Domoljuba«, da dobijo, čo -'jejo naročnino za p; hounfo ' 'o, po- ' . .'e Močo\-ja«, vso, kolikor jo je dosedaj izšlo, brezplačno. d Cenjenim naročnikom in poverjenikom! Z nekaterih strani je pre jela »Domo-ljubova« uprava prošnjo za znižanje naročnine za prihodnje leto. Na vso tako prošnje naj služi to-le za odgovor: Uprava bi najraje vsem cenj. naročnikom oddajala list zu nižjo ceno, če bi mogla. Toda s takim primanjkljajem, kakor lani, nobena rosna uprava za dalj časa ne moro gospodariti, če noče, da vse zavozi. Uprava in lastnik »Domoljuba« se dobro zavedata, »Jutro« in »Slovenski narod«, ki ju v prvi vrsti plačujejo velike bunke, da pišejo v njihovem smislu. Dober Slovenec, ki ljubi svoj narod a tudi sebe in svojo gospodarsko neodvisnost, bo s studom odklonil te plačane narodne in verske izdajice. d Pr -oč ošb ■■.i).....'iiirom po povodnji. Spredaj pen ramo, da je vlada končno sprejela zakonski predlog našeg? poslanca Sušil ika za pomoč po povodnji oškodovanim. Kmetijski list bo po svoji navadi naprej lagal o naših poslancih. d Po povodnji. V Belgradu se je 17. t. m. v dvorani jiarodne skupščine vršil sestanek zastopnikov.parlamentarnih klubov in raznih humanitarnih in drugih organizacij glede akcije za pomoč po povodnji prizadetim krajem. Na sestanku ie v dolgem in ganljivem govoru poslanec Suš-n i k opisal veliko nesrečo, ki je zadela velik del slovenskega ljudstva. Dokaz;.] je, kako velika je škoda in kako nujno je potrebna izdatna pomoč. Po govorih raznih govornikov in notranjega ministra Vu-j i č i č a so sklenili, da bo akcijo vodil »Rdeči križ«, ki mu bo pomagal poseben odbor, v katerem so posl Sušnik. posl. Š t a tn b u k in bivši predsednik parlamenta dr. R 1 b a r. Pred koncem sestanka se je poslanec Sušnik zahvalil vsem navzočim in posebno predsedniku Ljubi Jovanovič u. d Iz PucelJ-Žerjavovpga centralizma. Poslanec Franjo Žebot je napisal v »Slovencu« članek, kjer natančno dokazuje, v kako sramotnem stanju so slovenske bolnice, da jim manjka ne samo najpotrebnejših priprav, temveč mnogim tudi neobhodno potrebnega perila in da so posa-rneani oddelki po nekaterih bolnicah v takih prostorih, da bi niti za jetnišnice. ne zadostovali — temni, vlažni, smrdljivi. Zanimivo pri tem pa je to, da plačujemo Slovenci za bolnice 150^ doklade, ki pa ji" V9e požre belgrajslca kasa, iz katere na debelo kradejo ondotni gosposki cincarji. a temi 150 ^ bi bile naše bolnice naravhost sijajne. In Puclja še ni sram, da je glas°* val za centralizem, da jo prodal avtonomijo, in Zerjavova »Domovina« bo kljub tenni hvalila centralizem. »Kmetijski lažnivec« bo seveda tudi to tajil. d »Kmetijski lažnivec* Pucljovo glasilo, je izgubil v svoji besnosti napram SLS in v svoji navduSenoati za velesrbski centralizem vsak smisel za resnico. Kar na čajem in na debelo so zlaže. Tako n. pr. je na shodu v Mirni poslanec Brodar tako razložil delovanje naših poslancev, da so celo mnogi nasprotniki odobravali njih poliliko — Kmetijski lažnivec pa piše, da jo bil shod poraz za SLS. Dober teki d Veseloigra v Dragatušu. Zadnjo nedeljo jo prišel v Draga tuš ponujat sam gospod doktor Rape srbski centralizem. Pa ui imel sreče, žo zato ne, ker ni bil pri sv. maši in bo pred cerkvijo niti med povzdigovanjem ni odkril. Po masi je otvoril svoj shod in takoj po § 2 pridržal predsedstvo. Takoj ko je začel govoriti, jo ljudstvo spoznalo v njem cctralističnega volka v ovoji obleki. Kakor navadno, se je takoj zaletel v Slovensko Ljudsko Stranko. Poslušalci so navdušeno zaklicali: Živela f Živo dr. Korošec! »Prijatelji! Prosim, poslušajte! No motilo me k Nismo nobeni prijatelji! Centralizma ne maramo!.: >Prosim, pustite mi betedo! Saj bo potom lahko tudi vsak izmed vus, kdor bo prosil za besedo, govoril tr »Govori lahko vsak tudi brez vašega dovoljenja! Samo resnico naj govori! Vi nas pa ne boste farbalik Tako približno so jo shod začel. Medklici in ugovori so naraščali, takt) «ia jo gospod doktor napenjal vse svoje napredno iu centralistično sile, pa so gu mogli deloma razumeti samo najbližji. Začel je razlagati, kako nevarno je, če bi postala Slovonija neodvisna in da mora biti pod srbsko vlado, da potem naši delavci lahko grejo po celem svetu s trebuhom za kruhom in da mi lahko v Belgrad prodajamo svojo pridelke. (Medklic: Saj nimamo ni čveč za prodati! Saj nam je Belgrad že vse oropal!) Nato je hotel dokazovati, da Slovenija sania brez Srbov ne bi mogla obstati, ker nima zadosti denarja. (Medklici: G miljard smo morali plačati davka, dvo smo pa dobili nazaj!) Dr* Rape: s>To je samo Slovenec in Domoljub pisal k Medklici: »To je uradno ugotovljeno! Samo z dohodki od tobaka bi bile slovenske potrebe krito k Nato se je loti! gospod doktor vojaštva: >Ubogi vaš« fantje morajo biti v Macedoniji, kjer triorajd zaradi .-slabe hrane in oskrbe umirati.« »Kdo jih pa pošilja dol? Centralizem, za katerega sto glasovali vi, vaš Žerjav k Nato so je pa gospod doktor zmotil in začel sam sebi ugovarjati: -Saj ni tako hudo pri vojakih. Poglejto v Ljubljano, kako lepo vojašnice imamo!« (Medklici: »Pa v njih se grejejo Srbi! Našo fante pa žro po macedonskih barakah stenice in uSi! Naše fante nam dajte nazaj!«) Pa jo spet ulovil gospod doktor sapo in rekel: »Naša stranka bo vse to uredila! Zadnjo časo povsod zmaguje. Na Planini n. pr. je sijajno zmagala k »Na Planini jo vaša stranka pod vašim vodstvom sijajno pogorela k »Mi smo za kmeta!« Tu pa je postalo ljudsko ogorčenje tako, da se ima gospod doktor samo gospodu kaplanu zahvaliti, da ni bil topen! >Za banke! Va5 doktor Žerjav jo pri treh bankah udeležen!:; »S pa- metno politiko bomo zboljšali položaj v državLoVi sto našo premoženj© ubili, ko ste nam zamenjali 4 krone za tiste piSkava srbske dinarje.« »Jaz sem sam revež, sem invalid.« »Tem večji Škandal, da hvalite centralizem, ld meče naše invalide na ca-sto in bedo.« In zopet jo začel gosp. doktor: »Kakšni kristjani pa ste vi, ld no poznate krščanske ljubezni?? »Poznamo ljubezen krščansko, ne maramo pa demokratske! Vaše osebe ne sovražimo, pač pa vaše sleparijo!« Položaj je postaja! za gospoda centralističnega doktorja nevzdržen, bil je že ves liripav in še tisti trije, ki si jih je med pridigo in mašo v gostilni napoji!, da bi ga ščitili, so mu začeli groziti: : Zdaj imamo pa žo dosti! Kar hitro so spravita! Co no!.. Nato pa se oglasi posestnik Lakner in predlaga sledečo resolucijo: >Pred!agam nezaupnico demokratski stranki in zaupnico Slovenski Ljudski Stranki k Velikansko ploskanje in enodušno odobravanje vsega ljudstva je pokazalo, da jo zajel njihovo pravo misel in prepričanje! Živeia Slovenska Ljudska Stranka! Živio Korošec! je donelo na vse strani! Kakor je odnesel malo slavno iz lepe Bele Krajine Pucelj svoj dolg umazan, jezik le s težavo iz Črnomlja, tako s jo še manj. slavno splete! gospod doktor Rape v Draga!ušu svoj pu-šelc iz kopriv. d Priden minister. Ko je bil dr. Žerjav minister za socialno politiko, je došlo 3000 prošenj za podporo, in sicer od oseb, ki so imelo po sklepu ministrskega sveta pravico do podpore. Žerjav je vso prošnje pobasal v predal in šelo ta teden so jin z-vlekli iz predala, du iih rešiio. Dr. Žeriav pač samo na Slavonsko banko misli. d V Parizu so sklopa jo šo tesnejšo vojaško zvezo med Jugoslavijo iu Francijo. Radi tega so je kralj Aleksander mudil v Parizu. Na eni strani koče Francija uposla-viti ravnotežja proti Spansko-itolijairki zvezi, na dru;' strani pa se hc2e potom Jugoslavijo približati R"-'ji. d K. Z. v Doleh pri Litiji je imela v nedeljo 16. t. m. svoj občni zbor. 0 programu in organizaciji kmetske zvezo jo poročal njen tajnik iz Ljubljane, ld nam ie tudi obrazložil politični položaj, [volili smo novo načelstvo in sklenili širiti naše glasilo »Domoljub« po vsej fari. d Kmet. zveza za kranjski sodni okraj priredi v pondeljek, dne 24. t. m ob 10. v Ljudskem domu sestanek zaupnikov (na povabila). Na vrsti so važne gospodarske in organlzatorične zadeve. Poroča poslanec Brodar, govore tudi drugi od vodstva stranke poslani govorniki. Udeležba naj bo polnostevilna. Vsak, ki prejme vabilo, gotovo pridi! — Načelstvo. d Gospadarski-politični tečaji. Meseca januarja se bodo vršili v novomeškem sodnem okraju gospodarsko-politični tečaji, na katere opozarjamo že tfedaj. d Proti kiilukn. V finančnem odboru je pri razpravi o dvanajstinali predlagal poslanec "esenjak, dt kuluk ukine. Finančni minister njegovega predloga sicer ni še sprejv.1, pač pa so nekateri radikalni poslanci radi ved p;:Hoka niših poslancev sami začeli pritiskati n vlado, d« ktdnk ukine. Vršijo so. tozadevna pogajanja. d Naši poslanci zapustili sip. Pri raz< pravi o dvanajstina!. v finaačaea odboru so naši poslanci predlagali opustitev 5C0 odstotno doklade na zemljiški davek ter povišanje eksistenčnega minimuma pri dohodninskem davku nu 15.000 Din ter rsy.no kredite za mostovo in cesti. Finančni minister je vse to odklonil. V znak protesta so naši poslanci sej" -"ipust.!!. d Centralistična uprava. Ilrvftski listi poročajo, da so gospodje iz sedanjih in pa prejšnjih vladnih strank ukradli z Donava 11 tovornih parnikov in 60 vlaUIcev, ki 30 jih odpeljali v inozemstvo in tam prodali. Škoda znaša 400 mi" ionov dinarjev. d Železniški minister dr. Jankovih ja odstopil. V radikalnem klubu se namrefl vrši hud boj proti Pasiču in rupciji. Jan-kovic je Pašičev prijatelj in je postal zda| žrtev toga boja. Pašičev vpliv se vein« bolj n:anjša in jo izgubil ugled ludi v najvišjih krogih. d Novi veliki župan v Ljubljani je poslal \tadni svetnik Teodor Šporn. Liberalci so se silno trudili, da bi spravili na to maslo znanega Balliča, pa jim je spodletel*. d Izseljovaitjo iz nuse državo v Ama-riko. Poročilo jugoslovenskega oddelka F. L. I. S. v Ne\vyorku za november so glasi glede Jugoslavijo takole: Mesečna jugosle-venska kvota znaša 1285. Od julija do 81. oktobra je bilo pripuščenih iz Jugoslavija 27C6 priseljencev, od 1. do 15. novembra pa 690. Letna kvota se bo izčrpala najbržo v februarju ali marcu prihodnjega leta. J»-goslovenska vlada jo začela izdajati svojim izseljencem potne liste šelo mesec« julija. Prenehala jih je izdajati 10. oktobra. Bajo jo v Jugoslaviji kakih 30.000 ljudi, M mislijo priti na vrsto za potni list v Ameriko prihodnje leto. il Prostor, ga-iluo društvo v .Naklem vput-zori 20. t. m., to Je ua »v. Štefana dan dve iffrit Pod vaškim znamenjem iu Dva prepirljiva sosetlfc K obilui udeležbi vabi JruStvo. d Vrhniško tovarno za konzerve ja prevzela družba »Globus«, ki jo tvorijo* dvo zagrebški banki, dunajska tvrdkat Welv.Ier in komp. ter dunajska podružnica londonsko Anglobanke. d Radič. Zunanji minister dn NinčiS jo pri neki zadnji seji narodno skupščin« govoril tudi o Radiču. Povedal je, da je angleška vlada naročila Radiču, da se ua smo, dokler je na angleških tleh baviti « propagando proti Jugoslaviji. — Znani poznavalec jugoslovanskih razmer, Anglež Watson, je napisal v nekem angleškem listu članek, kjer pravi, da je sedanje ustave, ki je centralistična, kriv največ Radič, ld ne gre v narodno skupščino. Sedanja vlada živi le še na račun Radičeve odsotnosti iz Belgrada. d Kmetijska družba. Odbor Kmetijska družbe je razpuščen, za upravitelja tekočih! poslov je postavljen vladni svetnik Frani. Župnek. d Tujezemske vligalfee se morajo od« prodati do konca leta, pozneje se bodo za* plenile. ^ „ , d Vojna mornarica naSe država. Nas« država ima še»t minonoscev, ki se imenu* jejo: Sokol, Galeb, Orao, Jastreb, Kobae ia Gavran. Ti minonoscl obsegajo 500 ton in bo zgrajeni v Nemčiji leta 1917. in 1918, Te ladje je naša država kupila od NemČij* Poleg teli imamo še 12 torpedovk, ki smo jih, recimo, podedovali od Avstrije. Od teli je 8 novih, ki obsegajo 250 ton in imajo oOOO konjskih sil. Starejše torpedovke obsegajo 200 ton. Poleg teh 12 imamo šo malo torpedovko, obsegajoče 50 ton, ki nosi Ime »Srbijac. To ladjo je Srbija kupila še v vojnem času v Solunu. Poleg teh ladij imamo še jahto i Vilo;, ki obsega 260 ton in služi za potovanje visokih oseb, mali pa-robrod :Lado», obsegajoč 130 ton, več ten-derjev in 6 remorkerjev, ki obsegajo 100 do 260 ton. Zbirališče naše vojne mornarice je v Tivtu pri Kotoru. Naša vojna mornarica šteje 2800 mož. Na Donavi imamo 4 monitorje, ki smo jih takisto podedovali od Avstrije in ki obsegajo 440 do 600 ton. d Za dijake. Naši poslanci so posredovali pri vladi za znižano vožnjo za dijake ob božičnih počitnicah. Vlada je ustregla tozadevni prt šn ji. d Svobodomiselno čitalnico so ustanovili nekateri priseljenci na Jezerskem. S pomočjo te čitalnice hočejo lovi;i ljudi ra Pucelj-Žerjavov centralizem. Ljudje,"pozor! ' Odlikovan je bil z redom sv. Savo IV. razreda č. g. župnik in duhovni svetnik Jakob Aljaž na Dovjem. Čestitamo! d Novice iz Amerike. Umrl je v Jolietu 111. Martin Pazderc v starosti 37 let. Zapušča ženo in 5 otrok. Pokojnik je bil doma iz vasi Kučera, župnija Podzemelj. — V Willard, Wis. je umrla v starosti 37 let Marija Perovšek, roiena Blatnik doma iz Malih Lašč, župnija Žužemberk. — Vsled eksplozije plinske cevi sta bila znatno poškodovana \ Jolietu 111. Martin Oregorič in Fr. Golob, Oba 60 prepeljali v bolnico in jo upanje, da okrevata. — U mrl je v John-alovvn-, Pa. Ivan Tomee. Zapustil jo v Ameriki ženo k 5 otroci, v stari domivini pa "četa, dva brata in v Ljcbljani sestro usmi-Ijonko Ljudmilo. d Oviran pogreb. Na Jezici pri Ljubljani se je v nedeljo popoldne vršil pogreb g. Alojzije Ahlin, gostilničarkc :pri Jožetu« ob Savskem mostu. Ko pride sprevod ua pokopališče, izjavi mrliški ogleda, da ie vsled prepovedi od strani orožništva pokoj) ne sine izvršiti, ker je baje njen so-prog provzročil njeno smrt. Mnogoštevilni pogrcbci so so morali z začudenjem raziti hi krsta se je odnesla v mrtvašnico. Zve-ir r je prišlo orožuistvo, a ni moglo ničesar i.btežilnega za soprog dognati, kakor da je vse govoričenje, na katero se je opiral mrliški ogloda, brez vsake podlage. Ker bo jc pa mrliški ogleda še taisti večer pred osebami v gostilni izrazil, da so bili orož-Hfki v tem slučaju od soproga podkupljeni, se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Umrla se je v ponedeljek dostojno pokopala, a žalujočim je pa nepremišljeni nastop mrliškega ogleda povzročil neopravljeno sramoto. d Za 100 milijonov dinarjev so oškodovali državo ponarejevalci kolkov, ki so faneli celo tovarno v neki pustinji v Banatu. d Utonil je kot vojak pri vojni mornarici Jožef Š tu par z Zgornjega Brnika. Bil je vnet član naših društev. Naj mu sveti večna luč! d Smrtna nesreča. Posestnik Jožef Ži-bart iz Senuš je hotel dne t. m. v Kr- škem napojiti svoja vprežena konja v Savi. Komaj konja stopita v Savo, jima zmanjka tal in potegneta voz in vo- lika za seboj. Ker je vodu še vedno zelo visoka, je bila vsaka rešitev nemogoča. Vsi so zginili v valovili in utonili. Ponesrečeni poseatuik je bil star 34 let in šele 2 leti poročen. d Uboj. 13. decembra zjutraj so našli na Viču na potu blizu njegovo hiše ubitega posestnika Franca Jeriaa. Sumi se, da ga je ubil lastni sin Ivan, ker mu ni hotel prepustiti hiše. Preiskava je v teku. d Ljubljanska porota. Mar. Pavelkovu je kradla čreva v čistilnici eiev v Mostah, trgovka Chalupnikova pa jih jo od nje ku-, povala. Ukradeno blago je b''o vredno <>7 tisoč kron. Prva je dobila 4, druga3 mesece. — Vaščani vasi Reka-Gozd so hoteli napraviti pot do zemljišča posetnika Jože-sa Ulčarja, česar pa ta ni dovolil. Zato so šli fantje neki večer k njemu; da ga pregovore. On pa je ostal trd in jim ni baš le-)x> odgovarjal. Unel se je hud prepir, v katerem je Anton Kozlevčar udaril Ulcarju — kakor ta sam pripoveduje — čez oko, da se mu jo zlilo in je postal Ulčar popolnoma v lep. ker na eno oko že preje ni videl. Nato ho ga vlekli iz hiše in ga dvakrat vrgli v vodo. Moral jo nato sprejeti, 1200 K kot odškodnino za pot. Ulčar je zahteval za bolnico 2824 K, u vožnjo 1000 Kron, za odhod zaslužka dnevno 400 K do smrti, za bolečine 8 milijonov kron. Porota pa je obhodila Kozlevčarja /jito, ker je moža vlekel v potok, na 5 in pol mesecev ječe. glede očesa pa je bila mnenja, da ni' dokazano, kdo je udarit Ulčarja. — Železniški urad- 1 nik Janez Zor ko je med vojsko napravil i na vojno sodišče tako grozno ovadbo o svojemu šefu Rudolfu Jakliel, po.-drijeriačclni-ku v Zalogu, da bi le-tega lahko spravil na vislice, ce se ne bi pravočasno izkazala nedolžnost. Zorko je bil za to obrekovanie obsojen ua po! mesecev težke ieče. d Še enkrat: Ali imate že koledar KZ? Zaupniki, ali h le ga ponudili vsem? Če še niste, storite to gotovo v božičnih praznikih. Preostale pošljite nazaj iu takoj denar po položnici! Storite svojo dolžnost, da ne oškodujete drugih. — Kdor šo želi koledar, naj piše dopisnico na tajništvo Jugoslovanske kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ulica. Ljubljana. — Lahko ga dobite tudi v naših knjigarnah v Ljubijf ii. Kranju in Novem mestu. Kmetje , pokažite svojo zavednost s kupovuijem .svojega koledarja! d »Vigrcd«, dekliški list izide za božične praznike vsa prenovljena. Po treh dvojnih številkah poizkusnega letnika, ki je štel samo 0 mesecev, bo stopila junaško pred svoje naročnice osamosvojena, z znakom »št. U na čelu. Ta izraz nikakor ni prazna obljuba, temveč resno računanje t razmerami. Možnost rednega mesečnega izhajanja bo dana, če se število naročništva primerno dvigne. Ker nam jo znano, da tisoč Vigrednih prijateljic na agitatoričnem delu za nove naročnike, smo mogli obljubiti mesečno izhajanje in brez nujne potrebe od te obljube ne bomo odstopili. To naznanjamo vsem Vigrednicam, ker vemo, da jih s tem močno razveselimo in tudi zato, da jim olajšamo agitacijo. Torej z novim veseljem in pogumom na delpl Povejte da »Vigred« to-io obpta za Božič: Naroč- nin; ostane stara, izhajala bo pa še enta tako pogosto kot doslej. — Da se bo J! vsebinsko obogatila, jamči močilo razširi ni krog soirudnic in sotrudnikov. Bc živil — Upravništvo. — Naroča se v Ljudekem Jomu v Ljubljani: Uprava :Vigredi (I Iignbljcni denar. Aloj/, Vidmar iz Ambn, 8a 10, pošla Zaijradce na Dolenjskem, j0 p0 Bk.Jepu sejma v torek, dno 1 staji zgubil denarnico h Pof:ten najditelj bo uljudno prosi, da naznani naslov. Nagrade dobi 4000 K. decembra v Metliki a« no. približno vsoto 20.000 K SVOJ Zahtevajte povsod našo domaČo Kol/n,i e i k o r i j o, izvrsten pridatek za kavo, Čevlju kupujto samo z znamke >1'EK0< 1», so ti priznano uajboljSi in uajcenejži (ilavii n loga JJubljana, Breg 20, nadrobno tuli Alokssn drovn ct;sta OOOOMOOOOOOOCOOC V^V^OOOOOOOOiOO. Širom domovine. KMIJiDMK. I Sprejmite tudi od nos par novic. Dne SJ, d^ uma v veliki slovesnosti pripeljali tri bronaste it?, nove. Veliki ivon tehta 17«) kg. Tako -m« dobili po nestrpnem iakai. so pomni ua [tr,;znik sv, .Štefana. l*rija-telji ifjndiio tabljenl. llREZOVit!A PKi I..lliilWANI. Pevski (Mtsck izobraževalnega društva vabi ua ^Silvestrov \ ca r- in -iver \ nedelj«, dne !ll>. dcc. ob treh popoblu« in 31. dec. ob sedmih zvečer. — Spored: 1. >Knv!usev študenta. Spevoigra f; sprem-Ijovanjcjii klavirja. 2. ^Veutaricac, spevoigra s "prrm/rvh'ijeai klavirja. ii. »Stari ci^arv . I. jDcIic-li Benjamin — sul.i .liiungijK, Iciiulet. n. Oj tira za goro*. Koncertna pesem za mešani /bor. C. I.ali-k« noč«. li'iviinik. 1'esem ra ine^aiil fbr.r. i'ene: 7, 5 in II Din. MORAVČE. V petek, 14. t. ni. »mo spremili k v > • nc:i'i počitku g. lvan.t (iriiir. it 1'odbrda pri Mnravcal.. l'o-kojulk jo bil mirnega vaafaje, blaga d:'s>. ter raio splošno priljubljen pri okoličanih. Četmii vi.bljcn v nafprutne vi>rte, je bil trčit volilec in i H lUl ie iiiohkega zdravja, n v svetovni voji;i -e s a .i" lotila se Hialitrijn, kuieru mu je kgnčno w :iadon;a | zl^tcrog! p j A-ABIBCR j J m Kupujte Is Zlatorog-mffa, kajti le v toni slučaju slo gotovi, da porabljale ri>3 nekaj dobrega in neSkodljivegal Velika iimožinp maačobe, obilno puue in verluo enako dobra kakovost, to bo prednosti »Zjatorog-milacl Zlatorog se dobi povsod! eictrgala uit življenja. Materi in sestrama naše glo-j-olto eožaljo, a pokojniku Bvi tila večna luži IZ AMBRUSA. Malo jo novic od nas. Društveno življenje spi. l'ežko čakamo časa in moža, ki ga zdrami. Da je tako, jo eden glavnih vzrokov, ker ui prostorov. Društveni dom, kjer ga imajo, Je ognjišče, kjer se nžiga navdušenje za vso dobro. Za enkrat si no moremo pomagati, pravi čas smo zamudili. Sedaj nam no kaže drugega, kakor vsuka hiša imej vsaj list Domoljub in Pogoljub.Tn toži pisec o površnosti ln nilačnosti, ki se nas vseh tiče. Zares človek se ino-ra čuditi neznačajnosti, ki so splošno ojpaža. Kristjan še hoče biti, antpak znakov, ki kažejo kristjana, pa iščeš zastonj. Zavedajmo se povsod svojega vei^ »koga prepričanja; k temu bosta pripomogla raso-nisa Domoljub in Bogoljub. Zato pa vsaka družina toliko žrtvuj, noben ui tako nbog, dn M tega ne zmogel, miiio če ima dobro voljo. JEŽ f CA Pit I LJUBLJANI, ite dalj« časa se pripravlja želja po elektrifikaciji tukajšnje občine. Gotovo je ta zelja upravičena. Ljubljanska okolica — bodoče predmestje Ljubljano — ie nima to koristne naprave, ki jo Vna že marsikatera hribovska vas. Že dvakrat so je poizkusilo, dvakrat so ee sestavljali pripravljalni odbori, a oba poizkusa sta ee izvzemši Savlje in Kl«č<> -ponesrečila. Poglavitni vzrok teb neuspehov je gotovo premalo podjetnosti in zaupanja v lastno voljo in nioe. Dočim je prvi odbor osredotočil vse tivoje delo le na majhen del občine, deloma vsled premaiega zanimanja zastopnikov ostalega dela ob-•Une, je bilo delo drugega odbora le igračkanje In gostilniško modrovanje. Ker se zopet nudi možnost, da so elektriticira vsa občina, naj mi bo dovoljeno navesti tn par nasvetov. Na kako zasebno jMHijetuost pri današnjih razmerah gotovo ne moremo račvnati, deloma vsled premajhnega smisla naših ljudi za »kupno delo, deloma pa vsled pomanjkanja kapitala. Kje Fe bo našlo danes toliko občanov, ki bi biti pripraivlieiu prevzeti jamstvo za milijonske vsote, zlasti šc, ker imamo tako slabe nkušnje it raznimi »pripravljalnimi odbori«:? Edina luoZnvst bi bila, da prev/.amo občina inirijativo in režijo v svojo roke. Lo občina more v kratkem času najti zadostno vsoto ru kritje stroškov. Sauio i do-bladani na indtrektne davke se letno brez posebnega povišanju laltko spravi skupaj okrog pol milijona kron. V nekaj letih bi bila vsa naprava nlača-»a in bi postala lastnina občine. Seveda «<1 strniikov V l.ile izvzete Savlje in Kleče, ki bi pa tndi ne imele lastninske prav ion na napravi. Občinski od-l>«r naj bi i/meil sebe izvolil odsek, ki bi bil po-»blaščeu sklepati in sc pogajati z lastnikom clek-tvf.rne, ki bo v kratkem predložil pogoj« iu pior*-ouji. Ta odsek naj hi cvcniuclno pritegnil k delu še nokaj delnvoljnft in zmožnih občanov. Treba jo io stvar resno prijeti v roke, pa ne vedno igračkanje « raznimi shodi in pripravljalnimi odbori. Cc je ?!;i pri napra\ i vodovodu, ki gotovo ni bila nuuij tc-žaviui zadeva, zakaj bi tukaj no slo! — tloto\o bo rovrročil ta dopis mnogo kritike. Kdor ima kakšno b*lj:.» čestitamo, da so dobili tako dobrega dušnega pastirja. — Na sv. .Štefana dan obhaja zužcmberSki orlovski odsek tretjo obletnic« svojega obstoja. Ta ''-m ho za nus orloyski praznik. Med jutranjo mate, pri kateri bo pel pcvsKi zbor Orla, bo skupno m, obhajilu Orlov, popoldne pa priredimo akademijo s pestrim sporedom petja, deklamaeij, govora, telovadbo in igre. Telovadbo bo ko pet spremljala domača orlovska godba. Igrali bomo lopo igro ;Sv, fclcfant', katero ju nalašč za to priliko spisal član našega odseka. Prijatelji lepe zubnvp, in-idito in »"glejte! ŽAŽAR PRI VRHNIKI. Tudi pri na3 smo se prebudili iz petletnega »panja, in sicer v izobraževalnem ozhn. Oživili wno zopet našo Kat. izobraževalno d»uštvo. Imeli bomo ua sv. večer dve krasni igri, iu sicer: Smrt pravičnega, ki jo zelo rosna fgra in potem sledi: Ka beflehomskih poljanah z živo sliko. Igri se zopet ponovit« na sv. Stota na dan ob pol trefi poli »poldne, Ccpe bodo običajno. Valute g« vsi k •diilrri udeležbi. MIRNA. Na Milni ie bil dne 8. decembra t. 1. shod SLS. G iovi čaj, je bilo treba dosti reklame od Jekarn, čaju so pripisovali zdravilno mož za vodenico in mrtvoud, zdravniki vržejo pest peres v krop časa. Odlitek je rjav kake ikdar zavreti. V porceiana- in to vre nekaj or kostanj. A ta čaj ne sme ni1 sto ročko deni žličko peresc in kos limo-nove hipinice, opari s V\ i kropa, ki je komaj zavrel (v posodi, ki je samo za vodo) odstavi in odlij ko je stalo 4—5 minut. Žganje pokvnri samo pijačo. Cnj pijejo povsod le iz majhne skodelico. ... _... pa so menili, da bi imel rožmarinov, žajbeljnov ali beton ičen čaj prav tak učinek. Pravi kitajski fini ima lep vonj, bi do, da ti nisi napram meni pril riU ie rtv spominja vij<»h>1 ganjen radi matere in Vas. Hotel tem govoriti in povedati, da vaše ljubezni ne zaslužim. Toda še io bilo v meni nekaj trdega, Id se je upiralo. Ko pa je prišla Helga, se jo zgodilo. Mislil sem, da mora biti pravzaprav huda name, ker som vendar jaz kriv, tla je morala proč.c >Mislim torej, da »e sedaj strinjaš a menoj, da takoj vac povem pri županu,: jo rekel oče. >Da,t jo odgovoril Gudmund s trdim glasom. -Da, seveda,« je takoj nato pridal glasneje in odločneje. »Nočem jx>tegnlti Hildur v svojo nesrečo. Nikdar mi no bl odpustila.';: »Ti Jjudjo zelo gledajo na čast,t jo rekel oče. >Vedi, Gudmund: Ko sem se zjutraj odpeljal od doma, takoj sem si rekel, da moram povedati županu, kako jo s teboj, če se ne odločiš sam to storiti Kako bi mogel gledati molčo, da se Hildur por roči s človekom, ki mu vsak trenutek grozi obtožba radi uboja.« Udaril jo z bičem in v divjem diru so se peljali naprej. -Zelo ti bo težko,« jo rekel oče. . Moramo tako narediti, da bo kmalu preslano. Mislim, da se bo županu in njegovi družini cisto pravilno zdelo, da si vse priznal in bodo prijazni napram tebi.« Gudmund ni odgovoril ničesar. Vedno bolj nemiren jo postajal, Čim bolj so se bližali Alvakri. Očo je še dalje govoril iu mu dajal pogum. »Slišal 3em nekoč slično zgodbo,*: je rekel. >ženin je ustrelil na lovu svojega tovariša. Ni ga ustrelil nalašč in niso odkrili, da je on tisti, ki mu je zadal smrtni strel, i ar dni na to bi ee imel poročiti. Ko je prišel v hišo Bvoje neveste, je šel k njej in p rekel: »S poroko ne bo nič. Nočem te potegniti s seboj v revščino, ki me Čaka.« Ona pa, ze ozaljsana a pajčolanom in z vencem, ga je prijela za roko ter ga peljala v dvorano, kjer so bili svatje že zbrani in je bilo vse pripravljeno za poroko. In glasno je sama povedala, kar-ji jo Ženin pravkar odkril. »To eem povedala, tla vsi lahko ve- 8P hočem takoj poročiti s teboj, kajti ti ostaneš isti, četudi s! zašel v nesrečo- h« čaka tebe, hočem nositi skupno s teboj« Ko jo končal b pripovedovanjem, so do. speli baš do dolge poti, ki polje na Alvakro Gudmund ja rekel z bolestnim nasmeh hom očetu: >Nam se ce bo »iko 'jodilo—< »Kdo ve,« je odgovoril oče in zapeljal na i*>t. Pogleda' je sina Li jo bil ves čuden, tako čudovito lop jc Ml. V nevestini hiši je bila zbrana že velika množica svatov, ki naj bi se peljtili fc n^ roki. Bilo je mnogo županovih sorodnikov od daleč in blizu. V svojih najlepših oble. kah so stali v veži, pripravljeni, tla so od. peljejo v cerkev. Vozovi in kočije so stale na dvorišču in slišalo so je iz hlevu, kal;« so ae konji nemirno premikali. Vaški muzi, lcant je sedol tam na stopnjicah pied skednjem in uglašal svojo staro gosli. Pri oknu v gornjem nadstropju jo stala nevesta, popolnoma opravljena in čakala, da bi videla ženina, Se predno bi jo ta opazil. Erland in Gudmund sta skočila z voza in takoj rekla, da morata govoriti z Hildur in njenimi stariši. Kmalu so siali v sobici, kjer je imel žujmn svojo pisalno mizo. -Mislim, gospod župan, da ste že brali v časopisih o onem pretepu v mestu, pri katerem jo bil neki človek umorjen v not-i ot petka na soboto,! je rekel Gudmund tak# hitro, kakor bi drdral kako naučeno stvar. »Da, seveda sem že bral o tem,*; jc i> kel župan. :-Jaz sem bil namreč tisto noč v maslu,« je nadaljeval Gudmund. Nobenega odgovora. Smrtna tišina jt» vladala. Gudmundti se jc zdelo, da vsi &fro-mijo vanj s tako grozo, da ni mogel dalji* govorili. Toda očo mu je jjrišel nu pornoi »Par prijateljev je povabilo Gudinun-da. — Tisto noč jc pač zelo mnogo pil, kajti ko je prišel domov, ni ničesar vedel, kaj se jo z njim zgotiilo. Toda opazilo se jo nu njem, da se je udeležil pretepa, kajti njo-govn obleka je bila vsa raztrgana.« Gudmund je videl, ka'. o je groza, ki so je vseh polastila, vedno bolj naraščala, sam pa jo postajal mirnejši. Čustvo upora sc j« v njem vzbudilo in ]>ovzel je besedo: : K« je v soboto zvečer prišel časopis in sem bral o pretepu ter o noževi ostrini, ki j« ostala v glavi mrtvega, sem potegnil iz žepa nož in videl, da manjka ostrina.« »To so slabo novice, ki jih prinašaj Gudmund«, je rekel župun. »Bilo bi bolje, da bi nmn to že včeraj povedal.« Gudmund je molčal in oče mu je zopet pomagal. »Gudmundu ni bilo tako lahko. Skušnjava, da bi vse zamolčal, jo bila velika. 8 tem priznanjem je mnogo izgubil.« »Veseli moramo biti, da si nam vsaj danea povedal, da ne bomo tudi mi padli t to nesrečo,« je rekel župan grenko. Gndmund je gledal ves čas Hildur. Nosila je pajčolan in venec; in videl je, kak« je dvignila roko in izvlelda iglo, s katere je imela venec pritrjen. Zdelo so je, kot bi storila to brezzavestno. Ko je zapazila, d« počivajo na njej Gudmundovi pogledi, je zopet vtaknila iglo nazaj. »Ni dokazano, da je Gudmund krivec,« je rekel oče, »toda razumem: vi hočete p* roko odpovedati, dokler se vse ne razjasni.?: »Nima zmisla govoriti o začasni odpovedi,« je rekel župan. »Mislim, da si je Gudmund svest krivde in zato moramo biti pač edini v tem, da je med Hildur in njim za vselej končano.« (Dalie.) . Božič v gozdu. Od česa je živel, sam skoro ni mogel povedati. Od doneska lovišča, ki ga je dal knezu v najem; od tega, kar mu je vrgel semtertje gozd; in (o, če bi bil to še mogel videli očel) od slikanja tapet. In kako mu ni bila prihranjena nobena bridkost iz lastnih krogov izločenega. In kako je »njegova dolgost gospod grot«, »poročnik na razpoloženju« in trde črte njegovega, iz njega samega Izrastlega slikarstva netilo slabe dovtipe dolgolasih tovarišev umetnikov. Kako mu niso dali miru, dokler ni največjega vetrnjaka in predrzneža zgrabil za vrat in ga z iztegnjeno roko držal skozi okno, četudi se je krivil in zvijal. In stanovanje v cenenih oddaljenih stanovanjih in neznanska, strašna samota, ki nikjer bolj boleče ln grozno ne ležo na srce kot v milijonskem mostu. Že davno je pozabil, da ga kdo posluša Otroče je gotovo zaspalo, niti ne gane se no več. Toda moti Ali že veste, gospod grof, ona prince-zinja od tam, tisto revše, ki ji ni v glavi vse v redu, je utonila v reki. Od štirih jo že iščejo z bakljami in drogovi.« ________ Nekdanja »SKOI OVA« vinska klel. Pred Sko-fyi» t otvorieim - lomijo se fina pristna VINAI Ussčf e is! vse druge kože divjačine kupuje v vsaki množini celo leto D. ZDRAVlC. trgovina usnja, LJUBLJANA., Florijanska ulica štev. 9. 0dc!a se služba cerkovnika in ORGANISTA na BUČKI. Stanovanje in bira prosta. Vse drugo po dogovoru. Prednost imajo samski rokodelci. — Ponudbe na Župni urad na BUČKI na Dolenjskem.__________7803 Denar za Božič prihranite, če kupite za obleke OSTANKE MOŠKEGA in ŽENSKEGA BLAGA pod lastno ceno pri: LLNASI & GERKMAN, Ljubljana HARMONIKE znamke DRAVA so najboljše ter prekašajo vse dosedanje izdelke, posebro drage »Lubasovec. Cene: 3 vrstne, 2 krat uglaSene . , . . Din 2200— 3 vrstne, 3 krat uglašene .... Din 2500.— 4 vrstne, 2 krat uglašene .... Din 2600.— 4 vrstne, 3 krat uglašene .... Din 3000— Glasovirni akardeon .....Din 4500.— Prepričajte sel — Naročajo se pri: M. A. MUŠIČ, Ljnbljar.a, Šelerburgova ulica 4t. 6. 7844 »L'UNION« francoska zavarovalna družba v PARIZU, osnov. 1. 1828. • Skupna glavnica znaša 400 milijonov irankov — Prevzema vse vrste požarna in življenska zavarovama — Pojasnila dalejo brezplačno vsi krajevni zastopniki in GENERALNO ZASIOPSTVO ZA SLOVENIJO: LJUBLJANA — Sv. Petra cesta številka 33. JV AGFLNE ZASTOPNIKE ^ sprejemamo pod ugodnimi pogoji! P O Z O R 1 Gospodarji in gospodinje! NE KUPUJTE MANUFAKTURNEOA BLAGA pri kikozvonih fličeijih, kateri Vom vsiljujejo blago po hišah — temveč pridile v TREBNJE k tvrdki IVAN A. GROSEK PREJ PLEVNIK in SERAK trgovina z meš. blagom in dež. pridelki. Glavna zaloga tobaka in soli in prepričali se boste, da kupile NAJCENFJE: SUKNO za moške in ženske — volneno 51.AGO -r- PARHENT za b'uze, krila in perilo — pisano in rjavo KONTFNINO — svilene, volnene in de-lenasle rute, liLACEVINO in ZAMET za hlače. S1ADKOR - KAVA - SOL - PETROLEJ -OLJE in druge vsakdanje poliebščine po najnižji ceni. — SIPE za okna v vseh velikostih vedno v zalogil r SLABOST? SLABO SPANJE? Ncrvoznost? Neveselje do dela? Ali sc večkrat pojavliaio različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzalluidl Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum z« usta, glavo, kožol Močnejši, izdatnejši in bol| delujoči kakor francosko žganjcl S pakovanjera in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklcnlca 24 dinarjev: 36 dvojnatih ali 12 špccijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUB1CA DON.IA, Elza trg št. 16, Hrvatsko.__7?22 za čevljarsko obrt sprejmem takoj. - ANTON VERLIČ, Smlednik. 7805 Učenca 200 kron na dan lahko vsak zasluži doma v svojem kiaju, kdor hoče mo|e izdelke prodajati. Pošljite mi za po|asnilo znamko za odgovor in svoj natančen naslov. — JOSIP BA1IC LI1IJA.__W» ISftlTKlPA zdravega, nadarjenega, poštenih ULELFiUA Staršev, SPREJME TAKOJ FRIDERIK HOMAN v Radovljici._7827 SUKNO, CAJGE, OBLEKE, KONTEN1NO, BAR-HENTE, SRAJCE, ZIMSKO moško PERILO, ženske pletene MAJCE, otroške JOPIČE iz čiste volne, NOGAVICE moške, ženske in otroške, ROKAVICE, ženske RUTE barhentaste in volnene, KRAVATE, ROBCE itd. KUPITE NAJBOLJE in NAJCENEJE edino le pri tvrdki F« Češnovar LJUBLJANA, Stari trg štev. 16. NE ZAMUDITE! Solidna postrežba! CENIK na razpolago I III ADPA treznega in poštenega, sprejmejo nLAruH za kmetijska dela v ZUPNIŠČU na Gorenjskem. — Plača po dogovoru. — Oglasi na upravništvo »Domoljuba« pod številko 7678. BRINOVO OLJE KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah ▼ vsaki množini drotteriia A. KANC. Liabliana. Židovska nlica štev. 1._747* DjSlU 1C laško in bosansko, se zopet dobi DnlRJC pri FRAN POGAČNIK, Ljubljara, Dunajska cesta itev, 36. 7804 Tvrftka F. in I. GCPfiAR LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29 nudi za božična in novoletna darila veliko izbiro raznega perila od preproste do najfinejše izdelave kot: tnoške srajce navadne za delavce, line bele in celir v mednih barvah ter različne spalne, moške spodnje hlače iz platna, gradl-na in triko; ženske dnevne in spalne srajce, hlače, kombineže, spodnja krila, modrčke, razne damske bluze, ženske in otročke predpasnike, otroSke ob-lekce za dečke in dcklice iz barhenta in volnene. VSE LASTNI IZDELEKI Dalje vsakovrstno manulakturno blago za moške in ženske obleke in za perilo, trikotažo, rute svilene in volnene, Serpe, žepne robce, nogavice, kravate, ovratnike in druge modne predmete po zelo nizkih cenah. — Oglejte si blago in cene, predno kupite drugje! 7786 t/a[pnra " čevljarsko obrt SPREJMEM. „ »OjtJIlM Naslov v upravi lista pod St. 787( Hica St 99 naprodaj. Hi«, j« tds^ niaa Ol. Ulm Sliinu in z opeko krita. Ved pove lastnik Ivan TRPINC, Novo mesto, Dolga uL PH-E in RAŠPE Izvrstno popravlja IVAN FIGAR, pilarskl mojster Ljubljana, Hrenova nlica Stev. 19, 7974 T M Hnlslata zdrave, pridne, pošten* in do. I II ULStluld mofe IŠČEM, in Sicer m plačilna natakarica, ena za kuhinjska in domači dela, in ena, da zna nekoliko kuhati, likati, fivatl in računati. — Dogovor na EVGENIJO ZlMER, Cerknica — Rakek. šivilje in cfosnodfčne, twnr! Vsako- fictafllfi Pcr"a P° polovični ali zelo vrstni UOUIIIM znižani ceni. - RESLJEV* CESTA številka 30, L nadstropje, desno, tik kolodvora. 7864 jjim naprodaj, četrt ure od Lavercc proti nlOH Ljubljani. Kupec se naj zglasi pri Jernej grozdnik, Dalnja vas 15, pri Laverci. 7880 JUministratorM d. z 0. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 28. Sestavlja prošnje no vse oblasti. — Posreduje posojila in kupčije t denarnimi zavodi. — Preskrbuje dijakom stanovanja. Brinje hrvaško, istrsko in italijansko se dobi pri I. KNEZ, Ljubljana, GOSPOSVETSKA CESTA L Oglejte si najnovejše ŠIVALNE STROJE £XCELLA Najcenejši stroj! Izborno nemško blago lO let Jamstva Za Božič In Novo leto še 10% popusta ]. GOREČ LJUBLJANA V palaCI LjublJ. kreditne bank« Požar! Reklamne ceno za ---------- božična darilal Sukno vseh vrst, angleBki Sifoni od D>n 15-60 naprej. Krnele, barheutl vseh vrst, vse po najnižjih conah rdino Prl LJUBLJANA Sv. Petra cesta 23. Ivan Kosu ŠIŠKA CelovSka cesta a. 6 i. DECEMBROM SEM OTVORIL r I as! ni Mit m JESENICAH It 34. trgovino s kofonijalnlm blagom lo DEŽELNIMI PRIDELKt — Za obilen obisk K priporočam IVAN POLJŠAK. i GUMBE Iz blaga izdelujejo j najceneje v trgovini «PRI GORENJKI«, poleg trgovin« Burzoliiii, Pogučarjev trg. 7813 B1""11............................................................... i fil0HBMfflH!fflOBBBBBBB(SBBf8BBffiB i meter domačeqa platna da TOVARNA ŠINKOVEC. Grosuplje za 2 kg predi va nli J4 kg gndenega oziroma 20 kg surovega lanišča. BBBBBBaBBBBKBBaBBBBBBBaB itzbestuo-cementni škrilj, najboljšo in najcenejšo streho dobavlja tovarna »Kamenlt«, Laško. DOLGOTRAJNA GARANCIJA I | V LJUBLJANO, MarijjSn trg £t. 8 | 5 registrovana zadruga z omejen > zavezo 1 0 obresti brezod- 0 bitka rentoega ln invalidskega C on j. občinstvu ce najloplejo priporočam za vsa ^ MIZARSKA DELA. ^ TOMO JEGLIČ, spioiuo mizarstvo, Kanin- gora Itev. 4, Trebnje — Dolenjsko. 7842 POZORl Zn društva, P©ZCE?I ki uprizarjalo gledališke igre, izdelujem novo ■■» umetne brude — ki ne rabijo lepila. 6 brad za različne maske in barve 65 Din, 10 brad SO Din. — V zalogi so garniture ifinirik, osembarvne, lepilo. Lasue kite po nizki ceni. — Izdelujem po naroČilu gledališke vlasulje. — Ku-jiujvin ženske zmešane lase po najvišji dnevni ceni. I. dotenfska lasna .'tidu&lrlia I. SveSec, Kovo mesto. Seč m sprejme nu stalno delo Cevljama JQtf!A" Celje. Oglasiti se jc osebno ali pismeno. MODROC! vseh vrst ledermodroci po 1700.— kron, vrlini afrik po 1600 kron, fini iitnnali pa 3600,— kron. LEPA ŽlMA po 160— kron kg dalja. NAJBOLJŠE BLAGO NA IZBIRO In DOBRO DELO vedno v zalogi. OGLEJTE SI I Sc priporoča RUDOLF SEVER ■pecialnn zaloga tupetniikih izdelkov, Ljubljana, GosposvetsM cesta Stev. 6. aprejoom vloge na knjtficc tn plača čistili darka. Za večjo in stalno vloge kakor tudi vlogo v tekočem računu obrestovanjo oo I dogovoru. — Podctjujo kratkoročna trgov- g | ske ln personalno krodite najkulantnojo. g B m(inmimii!iiii;iimnunmiiniiuiiiiiini'.mwiiiiiHHiimiiinn:!;r ■>: B lm-Mm na vlak v Calto v veletrgovino R. Starmecki, ^o^uplto mm t.a uioSko lu volneno za ggmmt. žensko obleke, partiont belo, pisano in rjavo 'platno, kakor tudi vso drugo manufa-turno robo po čudov.to nizkih conab. V lastnem Interesu so vsakemu priporoča, da ennrat poskusi kupiti v veletrgovini 1. Stcrmeckl, Coljo. Trgovci cngros-cenc. Genu cesko perje I 1 kg sivega skublj. 65 D. polbel. 80 Din, oeleRa sk) D. bolnega, 10:J in 120 D. rnet'kega Uot puU 150 Din ,n 180 Dio, naiboljaa vrsta 225 Din. Vo&iljtt prosto carine proti povzetju od200 r)in viSjo prosto noštnine. Zamena in vrnitev dovoljena. Vzorci za-Btout. D prsi le na Benedikt Sachset, Loliez št, 159 pri Piznu, Češka. PoStni paketi iz CcSfce v Jugodlavijo rabijo okoii 14 dni. Mlinske KAMNE lz lastnega kamnoloma v Ortneku, zelo trde h zrnatega krtunenca, posebno priporočljive za koruzo, ovep ia zmes, kakor tudi umetne, bele in tmesne kamne, nadalje mlinske stroje ter vse ostale mlinske potrebščine in gonilna jermena nudi po najnižjih dnevnih cenah tvrdka fcADEŽ & BRCAR - Ljubljana, KOLODVORSKA ULICA 35, Semensko DETELJO kopi vsako množino FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Ducrjska cesta itev. 36. 7402 čisto zastonj ne, ampak po izredno nizkih cenah dobite vse vrste sukna, hlačcvin, žameta, barlietiia, tlacele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogntijalli, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vsoti velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago V NOVOOTVORJEN1 TRGOVINI »DANICA«, Majzelj & RajšeSj, LJUBLJANA n Turjaški trg Stev. 1 (bivša jPreskrbovalmca«). Samo dobro, solidno blago. Posire/b3 točna. Cene konkurenčne. -&L Istotam sc dobi USNJE vseh vrst po najnižjih ccnah, — Vsak (i naj ogledal — Nikdo nI prisiljen kupiti. Na drobno!__6860 Na debelo! ^ ~ .......""'"' ——————o——1 Kupujem vsakovrstne surove | kože po najvišjih dnevnih conah 1 Prodajam usnje od najfinejših do najnavadn«jšlh vrst Sprejemam v obdelavo vsakovrstne surove kožo po zmernih eenah. ANDREJ 0MERZA trgovina z usnjem ln surovimi kožami LUK0VICA pri KAMNIKU. limit ——■» Na celem svetu znani kpt najboljši. — —: Podružnice In zastopstva v vaeli mestih. s— LJUBLJANA, fielenburgiva ulica 3. — Centrala za državo S. H. S. Zagreb, .Vfaruličeva ulica 5, II. kat. ..........■■■n «»—......mi i - .———-—- Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št-5 r lastni palači (vis h vis hotela ,.Union"). Eapltal In rezerve skupno Kad K 60,000.000"- _ ... ».« ■ m.._____. DIM4 T« 4-nnAoinn titr» — iia aa^Mjj.««^ —— —--»------ Podružnice: Djakovo, Maribor. Sarajevo. Sombor, Split, žibenik. Ekspozitura: Bled. Interesna sknpnost s Gospo-----———--dnrsko banko d. d. v Novem Sadu. Tekom pettis mesece? B?o 25 miiionov Irs izzrebenfSi s t! v gotovini liptataniu brez kakoršnega kosi odbitka, največji mogoči dobitek i eno srečko ie 1 milion Hi 500.000 dinarjev Dalnji dobitki po: Din 500.000, 400.000, 300.000, 150.000, 140.000, 120.000, dva po* 100.000 , 80.000 , 70.000, 60.000 i. t. d. i. t. d. Cena eretit« za vsako žrebanje: Cela srefka SO Din Pol sretke 40 Din Četrtinka sretke StO Din Seznam izžrebanih srečk takoj po vsakem žrebanju! Hitra, točna in strokovna postrežba! Naročila iz celo drževe na| Se pošiljalo na Pooblaščeno glavno !to!elrturo Državno razredne loterijo lililii lili i. B. (Oddelek razredne loterije) ZAtiKEB. olj» nroifckuflotia in sploAno hvaljena srodutva kot: proti poljskim m luSnim rr,i.*ini Uin 7-5t>. m\ poiigaa« IMn. 7'50. za Murko Din. 7 SO, /R stenico l»in. 7 80. uni,"er. moi|ov Uui «•-. proU mrvosom I>m, 7 10, mnziio proti uSem pri Ijndeli in pri 4ivmi L)in «•—, r.a uSi v obtoki in perila IHn. -60. tinkt. proli inr«lcan nn nad,:] in ua Koloniavi l>in V'60. proti ttravljam Um 7 Sli. Preprodnmlci dobe popust 1'o'llja po povzetju /avod ra okspodicijo: AHTES, kem. laboratorij M. JtfNKER. Petrinj3kn ul. 8. Zagreb t. Poroč. prstani | Double verižice 9 Stenske ure i Budilke rj Ženne ur« I Uhani B NsJstareJS« Irgevtra t-, eiatnlnef-1 u.lr.1«. p CUDENI L1UBUAHA 22, Pr3 orno^Jj Boste zvon vliva najceneje in i. dobavnim roko n do 2 do r mesecev ni iivar« St. Ifid nad LjuDliiit I N G E šivalni stroja priznani po ceEem svetu kot najboljši Prodaja tudi na mesečna Posaružnise v S2ouani.il: ljubljena, SeSasitoargova lv.CS 3 Maribo**, Novoi.«es^. 1 u mjsv edini pupilarno varni denarni zavod na ozemlju okrajnih sodišč Velike Lašče, Ribnica, Kočevje obrestuje hranilne vloge po 60/ (šest od sto) ta vsataga odbitka davka in brez odpovedi. itanjB ulog nosi 1,111001, denar doliro nalagati, nuj Ml pi nas! Tn ie wna in plodonom Odgovorna urednik. Anton Sušnik y Ljubljani. Tisk« Jugotiovsntk« ttakart*