/Framu \ Št. 21 (16.058) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-UL Monteccti 6-Tel. 040/7796600_________ GORtCA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ . m POSTMNA PLAČANA V GOTOVH J lltf Spedlzlone In abbonamenlo poslale 45% Alt 2, comma 2Qb, legge 662% - FUa dl Theste NEDEUA, 25. JANUARJA 1998 Dobre novosti, novi iztiri Breda Pahor Smotrno upravljati kulturne ustanove ob upoštevanju spremenjenih (oz. spreminjanja) razmer in neovrgljivih teženj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pred to zahtevno nalogo je postavljen zelo širok krog Slovencev, ki vodi posamezne ustanove ali z odločujočih položajev spremlja njihovo težko življenje. V današnjem Času namreč tudi pozitivni premiki, kot je na primer dodelitev stavbe Soli Glasbene matice s strani tržaške občinske uprave, postavljajo nove dileme in zahtevajo hitre, vendar premišljene poteze na zastavljene izzive. V kratkem se bo namreč podoba Glasbene matice spremenila, njena vloga pa bo ostala ista, kar pomeni, da bodo morali upravljale! ob sodelovanju vse manjšine izoblikovati primerne vsebinske smernice (šolska dejavnost se bo ločila od ljubiteljske), vzpostaviti pa bo tudi treba primerne oblike upravno-finanenega poslovanja. HoCeš-noceš finančno vprašanje še vedno pretežno zaposljuje slovenske kulturne ustanove. Iz velike zagate (beri zaprtje) so se posamezne ustanove v zadnjem letu le uspele izviti- pri tem je bil ob zavzemanju posamičnih odbo-r°v, slovenske organiziranosti in političnih predsta-vnikov odločilna odgovorna drža zaposlenih, bodo-nnost pa je treba še graditi. Pri tem so lahko v oporo razmišljanja, iznesena na petkovem obenem zboru Glasbene matice. Ce bi želeli potegniti nekakšno rdečo nit, bi lahko rekli, da je bodočnost samo v skupnem gospodarjenju. Podpredsednik deželnega sve-,a FJK Miloš Budin je iznesel predlog o »manjšinskem globalnem proračunu«, v katerem bi bile upoštevane vse ustanove. Nujen pogoj je seveda odkrito dogovarjanje o razporejanju sil in sredstev: tako je Rudi Pavšič (SKGZ) naglasil pomen »združevanja glasbene stvarnosti« in iskanja možnosti po sodelovanju slednjih z ostalimi manjšinskimi strukturami. Y sedanjem »postkatastro-falnem«, a še vedno težkem obdobju, je pomem-nno, da so se večje ustanovo ob sodelovanju obeh krovnih organizacij osamosvojile, Pavšič je menil, da bi se lahko »osvobodile tudi krovnosti«. Iz finančnih okov se zaenkrat še niso rešile, potrebnih bo veliko naporov, je rekel Sergij Pahor (SSO); pomembno pa je, da po tej stopajo dogovorjeno IZOLA / NOVA SOLA ZA ITALIJANSKO MANJŠINO Na otvoritvi Kučan in Scalfaro Kučanova želja, da ne bi zapirali slovenskih šol v Italiji - V Kopru srečanje Fassino-Juri IZOLA - Predsednika Kučan in Scalfaro sta po vrnitvi z vrha srednjeevropskih držav na Slovaškem izročila namenu novo šolo italijanske manjšine v Izoli. Poudarila sta dobre odnose, ki sta jih vzpostaviti Slovenija in Italija, ter posebno vlogo manjšin pri povezovanju držav, ljudi in kultur. Predsednik KuCan je tudi izrazil željo, da ne bi zapirali slovenskih sol v Italiji. V znak prijateljstva sta predsednika posadila pred šolo oljko, simbol miru. Se pred svečanostjo v Izoli sta se v Kopru sestala podtajnik Fassino in državni sekretar Juri in poglobila vrsto vprašanj meddržavnega in obmejnega sodelovanja. Na 2. strani Clintonu gre za nohte NEW YORK - Tako kot se je vni govor o položaju države, bo pravni ekipi, ki skrbi za predse-že zgodilo pred šestimi leti, ko first lady nastopila pred televi- dnikovo obrambo, je rešila moža iz škandala, v ka- zijskimi kamerami v studiu NBS Zadnje sondaže javnega mne- terega ga je potegnila Jennifer v Rockefeller centru. Osrednjo nja so včeraj pokazale, da se Flovvers, se je Hillary Clinton vlogo, ki jo je v Clintonovi Clintonova kredibilnost medtem odločila, da prevzame Billovo obrambi pred obtožbami neodvi- moCno maje in da le še slaba po-obrambo v lastne roke. Prihodnji snega sodnika Kennetha Starra lovica vprašanih (46%) verjame torek, prav na dan, ko bo imel prevzela Hillary, potrjuje tudi v predsednikovo nedolžnost, predsednik svoj tradicinalni ja- njena odločitev o spremembah v Na 16. strani HAVANA / DANES ODHOD S KUBE Papež terjal svobodo za Cerkev Zahteval je tudi enake pravice za vse, govoril je o strpnosti HAVANA - Danes bo papež Janez Pavel II. konCal svoj obisk na Kubi, s katerim so se morda odprle nove perspektive iskanja vsega tistega, kar bi nekdanje nasprotnike lahko združilo v naporih za boljšo prihodnost človeštva. Včeraj je papež odkrito zahteval svobodo za Cerkev in pravice za vse, govoril pa je tudi o strpnosti in postopnosti. Na 16. strani Faziov recept za delo NEAPELJ - Monetarna stabilnost, uravnovešeni javni računi in gospodarska rast so za guvernerja Banke Italije Antonia Fazia trije osnovni pogoji za razvoj zaposlenosti, brez katere ne bo mogoče utrditi rezultatov, Ja so bili doseženi v strukturnimi posegi v javne finance. Na 16. strani Poslanci Oljke za avtonomijo FJK Poslanci Oljke iz Furlanije-Julijske krajine želijo okrepiti avtonomijo Dežele. To je cilj popravkov, ki so jih vložili Antonio Di Bisceglie (-DSL), Elvio Ruffino (DSL) in Mario Prestambur-go (LS) k osnutku za spremembo ustave, ki ga je izdelala dvodomna komsiija in ki je v deželnih krogih vzbudil veliko zaskrbljenost. Predloženi popravki predvidevajo med drugim obnovitev prehodnih določil za prilagoditev statuta avtonomne dežele novi ustavi in razširitev pristojnosti dežele v okviru bolj izrazite federalistične ureditve Italije. Di Bisceglie je povedal, da so izoblikovani popravki sad srečanj s predstavniki drugih avtonomističnih sil v parlamentu in pogovorov s predsednikom deželne vlade FJK Cruderjem Novi prostori Kmečke banke V petek 30. t.m. bodo slovesno izročili namenu nove prostore Kmečke banke v Gorici. V prostore na Verdijevem korzu, nasproti sedanjega sedeža, bodo premestili vsa okenca in celotno neposredno poslovanje s klienti. Nova razporeditev bo omogočila hitrejše poslovanje. Sedež banke ostaja še naprej na stari lokaciji, le da ga bodo pruredili, zlasti v pritličnem delu. Na 7. strani Zaključek festivala Alpe Adria Cinema TRST - Danes se bo v Trstu zaključil 9. festival Alpe Adria Cinema, v okviru katerega so vCeraj priredili posvet o jugoslovanskem Črnem filmu, saj je bilo prav retrospektivi Cmi val odmerjeno največ prostora. Pred današnjimi filmskimi prikazi pa bo dopoldne v gledališču Miela okrogla miza Sofri: Sarajevo-Piza, povratna vožnja. Zvečer pa bodo podelili letošnje nagrade. Na 2. in 4. strani Leveča: brez dogovora kako naprej LEVOCA - Peto srečanje srednjeevropskih predsednikov LevoCa '98 se je končalo brez dogovora o morebitni širitvi z dosedanjih osmih stalnih udeleženk na Ukrajino, Romunijo in Bolgarijo, ki so bile tokrat gostje. Prav tako se niso dogovoriti o državi, ki naj bi srečanje gostila prihodnje leto. Na 16. strani aranai antonio aranai avtomobili od 1921 ■ Fiat? P°hltlte’ ndpa^ menjava olja oliofiat dual za vsa vozila: 29.000 lir (iva vključena) TRST - ULICA PLAVI A 120 - TEL. 281166 OD 7. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV SEZONSKA RAZPRODAJA v veleblagovnici 1DUSSI Čedad - Trg Picco 74 POPUSTI OD 20 DO 50% Moška, ženska in otroška oblačila Športna konfekcija Največja izbira kizna v FurlanijkJulijski krajini TAX FREE PEUGEOT OD lit 10613.670.000' *106 Las Vegas, 950 ccm, 50 CV (37 kW), vključen državni prispevek. PREIZKUSITE GA PRI: ZAPADLOST |31 hi 98| Ponudbo nudijo zastopniki in podružnice Peugeot. PEUGEOT PADOVAN/ FIGU s.r.l. Trst, uh Flavte 47 - Tef. 827782 IZOLA / NA OTVORITVI NOVE ITALIJANSKE ŠOLE Kučan in Scalfaro o dobrih odnosih in skrbi za manjšini Sekretar Juri, predsednika Scalfaro in Kučan ter podtajnik Fassino v novi Soli (KROMA) IZOLA - Ce so srečanja na vrhu pokazatelj odnosov med državami, so odnosi med Italijo in Slovenijo izredni: predsednik italijanske republike Oscar Luigi Scalfaro je bil na obisku v Sloveniji junija lani (vrh srednjeevropskih predsednikov v Piranu), julija (državni obisk v Ljubljani) in včeraj že tretjič za izročitev namenu nove italijanske šole v Izoli, kjer je skupaj s predsednikom Slovenije Milanom KuCanom postavil v ospredje dobrosose-skih odnosov reševanje vprašanj manjšin. V Izoli sta KuCan in Scalfaro vCeraj popoldne o tvorila poslopje, v katerem bosta od prihodnjega marca otroški vrtec in osnovna šola D. Alighieri. Se pred svečanostjo pa je bilo na županstvu v Kopru srečanje slovenskega državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Franca Jurija z italijanskim podsekretarjem za zunanje zadeve Pierom Fassinom, ki sta ju spremljala veleposlanika Peter Bekeš in Massimo Spi-netti. Govor je bil o dvostranskem sodelovanju, pa tudi o vprašanjih, ki zadevajo obe manjšini; italijanska stran je'še zlasti naglasila pričakovanje za priznanje Italijanske unije tudi v Sloveniji, slo- venska stran pa med drugim vprašanja medijev. Kaže, da bodo rešitev nekaterih vprašanj formalizirali med obiskom italijanskega zunanjega mini-stra Dinija, ki bo verjetno v Ljubljani prve dni februarja za trilateralno srečanje Slovenija-Italija-Ma-džarska, ostala pa morda s samim premierom Prodijem, ki naj bi obiskal Slovenijo letos spomladi. Predsednika republik pa sta skupaj prišla s Slovaške, kjer je bil vrh predsednikov srednjeevropskih držav, v Ronke in od tod v Ankaran, kjer sta kosila, in nato v Izolo. Za skupno svečanost so se domenili pred kratkim in sicer na predlog tamkajšnje županje, italijanske samoupravne skupnosti in vodstva šole, ki je doslej delovala v nezadostnih prostorih. Za novo poslopje je Italija prispevala 600 milijonov lir oz. 10% celotne investicije. V nabito polni telovadnici sta še pred predsednikoma spregovorila podtajnik Fassino in državna sekretarka na ministe-stvu za šolstvo in šport Teja Valencie. Fassino je odnose med državama ocenil kot izredno dobre, saj ne mine mesec, je dejal, ne da bi se srečali visoki državni predstavniki. Poudaril je, da se uveljav- ljata pravo bratstvo in solidarnost ob spoštovanju kultur po obdobju na-sprotstva in trpljenja, ki sta stvar preteklosti, medtem ko je treba gledati naprej za boljšo prihodnost. Sekretarka Valenčič pa je poudarila veliko pozornost Slovenije za šolstvo nasploh, še zlasti za italijansko manjšino, za katero so po osamosvojitvi Slovenije že zgradili tri nove šole, v načrtu pa sta še dve. 'Med pametnimi sosedi sta samo dve možnosti: sporazumevanje ali pa sporazumevanje, je slikovito orisal odnose med Italijo in Slovenijo predsednik Scalfaro, ki je še zlasti poudaril vlogo vzgoje in kulture pri uveljavljanju sožitja in pohvalil otroke, ki bodo obvladali dve kulturi in dva jezika in bodo zgledni državljani Slovenije ob istočasnem gojenju itabjanske kulture. Stare rane so zaceljene, je še dejal predsednik Scalfaro, prihodnost je treba graditi na bratstvu in enakosti, za kar je treba spo- znavati, spoštovati in gojiti kulturo svojih sosedov. Predsednik Kučan je najprej naglasil pomen, ki ga Slovenija pripisuje izobraževanju, še posebej pa posebni pomen nove šole za italijansko manjšino, ki jo Slovenija šteje za svoje bogastvo in ki skupaj s slovensko manjšino v Italiji gradi mostove med narodoma in državama. Obema je treba manjšinama nuditi možnosti, da ohranjata svojo identiteto in tako opravljata svoje poslanstvo povezovanja, je še dejal predsednik KuCan, ki je izrazil upanje, »da se bomo še večkrat srečevali na tako dragocenih in pomembnih dogodkih na obeh straneh meje. Da bomo šole odpirali in ne zapirali. Da jih bomo odpirali tudi za Slovence v Italiji, da bomo mostove gradili z obeh bregov in tako ustvarjali dejavno sožitje različnosti in da bomo razumeli drugačnost kot prednost, ki nas vse bogati.« Po ogledu novega poslopja sta predsednika v znak trajnega prijateljstva posadila pred šolo ojko, za katero so pripadniki društva Edinost raztegnili svoj transparent z zahtevo po spoštovanju itabjanske ustave. V bližnji gostinjski šoli je zatem bilo srečanje s predstavniki italijanske skupnosti, ki je nudilo priložnost, da so še poglobili vprašanje manjšin. Italijanski poslanec v ljubljanskem državnem svetu Battelli je naglasil skrb, da ne bi zmanjšali zaščitnega standarda, in pričakovanje, da bodo priznali enotnost Unije Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem, na koncu pa se je predsednikoma zahvalil še predsednik samoupravne skupnosti Italiijanov na Obali Sau, ki je naglasil, da »šola za manjšino ni vse, ampak je skoraj vse.« Scalfaro in KuCan sta se v krajših in neformalnih nastopih dotaknila nekaterih pomembnih problemov. Scalfaro je med drugim zanikal, da bi bili Italijani, ki so ostali v Istri in so postali zgledni državljani svojih držav, manjvredni v primerjavi z onimi, ki so se umaknili v Italijo. O manjšinskih pravicah je pripomnil, da se civilizacija držav meri po tem, kako ravnajo z manjšinami. Ni več Cas za tarnanje in jokanje, meni Scalfaro, pac pa za resno pristopanje k reševanju manjšinskih problemov, ki jih večkrat vlade in parlamenti nakazujejo, »ljudje brez soli v glavi« na nižjih nivojih pa zavirajo. Scalfaro je tudi izrazil svojo pripravljenost, da sprejme slovensko manjšino, Ce ji je potrebna pomoč pri izvajanju zakonov. Za KuCana sta Italija in Slovenija vezani na iste vrednote evropske civilizacije, ki slonijo na Človeškem dostojanstvu, nesporazume pa je treba reševati z dogovarjanjem. Glede manjšin je še enkrat naglasil svoje znano stališče, da jim je treba priznati veC pravic kot večini, sicer ni možnosti, da bi manjšinska družba preživela, (sp) BUONI DEL TESORO POLffiNNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Desetletne obveznice BTP se koristijo s 1. novembrom 1997 in zapadejo 1. julija 2007. ■ Desetletne obveznice nudijo letno 6% bmto obresti. Obresti so izplačljive dvakrat letno: l.maja in 1.novembra vsako leto trajanja posojila. ■ Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,50%. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dltalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 28. januarja. ■ Desetletne obveznice BTP se koristijo s 1. novembrom 1997; ob vplačilu (2. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic). ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ BTP se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. TRST / 9. FESTIVAL ALPE ADRIA CINEMA Naglašen pomen Črnega vala Na včrajšnjem posvetu so manj misli namenili sedanjosti. TRST - Med spomini in bolj bežnimi namigi na sedanjost se je vCeraj dopoldne v dvorani fakultete za prevajalce (nekdanjega Narodnega doma ah Balkana, kot je oportuno pripomnil Davorin Devetak) nekoliko neopredeljivo razvijala razprava o Črnem jugoslovanskem filmu (’60-’72). Kljub oznaki Črni, ki je -kot je v uvodnem poročilu ugotavljala Marija Mitrovič - tedaj imela negativen prizvok, pa je iz pričevanj sooblikovalcev fenomena, ki mu sami raje pravijo svobodni ali kritični film, izšlo, da je skoraj bolj Cm, se pravi težak, današnji Cas v primerjavi z obdobjem, ki ga je po eni strani označe- val velik ustvarjalen zanos po drugi pa represija tedanje oblasti (režiser Marko Babac »sanjali smo in ustvarjati«, producent Djo-rote Milojevič »bilo je težko, vendar živo in zanimivo«), Današnjo nelagodnost velikih jugoslovanskih filmskih ustvarjalcev je na včerajšnjem srečanju, ki je sodilo v program 9. festivala Alpe Adria Cinema, še najbolje oz. najbolj odkritosrčno izpovedal Dušan Makavejev (na stiki, f. KROMA). Dejal je, da nima pozitivnih misli iz več razlogov: v tujini je sedanja stvarnost držav nekdanje Jugoslavije prikazana spačeno, tudi sami režiserji, otroci Jugoslavije, ki sedaj pripadajajo posameznim (mizemim) državam, težko dojamejo, kaj se pravzaprav dogaja, in končno režiserji malo delajo »in ce ne ustvarjaš ne moreš biti zadovoljen« (to je povedal v kratkem intervjuju). Na sedanjost oz »na poraz Črnega filma, ki ga je premagalo sovraštvo« (filmi tistega obdobja so namreč opozarjati na porajajoče se pojave, ki so nato prerasli v tragedijo), je zbrane opozarjal tudi koordinator razprave Sergij Germani Grmek, vendar v tem ni bil zelo uspešen-Večina udeležencev je želela predvsem naglasiti pomen pobude kot take (tržaški je prvi celovitejši prikaz črnega jugoslovanskega filma) predvsem pa poudariti, da je »črni val« eno nadvse pomenljivih poglavij evropske kinematografije, kar nedvomno drži. Drugačen pristop j® imel novinar Paolo Ru" miz, glasnik »črnega sporočila«: po njegovem mnenju je namreč današnja ali včerajšnja realnost (vojna na območju bivše Jugoslavije) veliko bolj Črna od filmov, ki pa so p° njegovem ob kritiki do oblasti prenašali tudi določene »vojnotvome« klišeje (npr. stereotipno prikazovanje pripadnikov posameznih narodov in narodnosti), (bip) ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK / UPRAVNI SVET OPČINE / OBČNI ZBOR GM Vrsta pobud, da bi pridobili nove člane Na seji sta sodelovala tudi predsednika SKGZ in SSO Prejšnji Četrtek se je sestal upravni svet Zadruge Primorski dnevnik (foto KROMA). Na dnevnem redu je bila razprava o pobudah za nadaljnje pridobivanj novih elanov Zadruge, v kateri sta na povabilo upravnega odboi-ra sodelovala predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Sergij Pahor. Razvilo se je stvarno soočenje mnenj, v katerem je prišla do izraza volja po skupnem sodelovanju v iskanju možnih načinov za pomnožitev Članstva Zadruge. Iznesene so bile določene zamisli in pobude, na podlagi katerih bo upravni svet Zadruge Primorski dnevnik izdelal načrt in ga zaCel Cimprej izvajati. Upravni svet je nadalje sprejel nove člane, ki so v Zadrugo pristopili v zadnjem razdobju. Sprejetih je bilo Se 15 novih elanov, ki niso pristali na objavo imen na podlagi zakona 675 o zasebnosti podatkov. Bliže podižavljenju šole in boljši položaj Tržaška občina dala na razpolago stavbo Finančno stanje boljše, čeprav denarja ni SDGZ: V sredo sestanek o Bersanijev odloku Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča, da bo v sredo, 28. januarja, ob 18. uri, na sedežu v Trstu (Ul. Cice-rone 8) sestanek sekcije trgovine na drobno. Obravnavali bodo novi odlok o trgovini, Ja je tako razburil duhove na državni in krajevni ravni. Združenje dejavno sledi vsem novostim. Predsednik sekcije Ervin Mezgec in tajnik Egon Meden sta se udeležila sredinega zborovanja tržaške Confcommercio, na katerem so bili tudi predstavniki drugih krajevnih trgovskih združenj. Kot je tam povedal Mezgec, se trgovci SDGZ pridružujejo kritikam in mobilizaciji kolegov v zvezi s predlagano reformo. Ta je sicer potrebna glede na zastarelost zakona o trgovini iz leta 1971, distribucijski sistem je treba razviti in ga prilagodi standardom Evropske unije. Kar je presenetilo in bilo za trgovce ne sprejemljivo, je bil vladin pristop, saj je izbrala »avtoritarno« bližnjico odloka namesto parlamentarne razprave in dogovarjanja s prizadetimi, vsa kategorija pa je bila posplošeno postavljena na zatožno klop. V samem odloku pa je ob pretirani libe-ralizaciji premalo poudarjeno vprašanje strokovnosti bodočih operaterjev. Te dni so stekli razgovori in akcije v Rimu in jndi v deželi. SDGZ je bilo na tržaški prefekturi in občini, v torek bo na sre-Canju deželnih trgovskih združenj v deželnem svetu. Sredino srečanje na tržaškem sedežu združenja pa bo priložnost, da se udeleženci seznanijo z glavnimi novostmi Ber-fanrjeva odloka in za njihovo oceno. Zato so na srečanje poleg odbornikov vabljeni vsi trgovci. Novi člani Zadruge PD Odbor je sprejel v zadrugo sledeče nove elane: Kralj Bogdan Trst, 100.000 Cossutta Ildegarda Trst, 100.000 Pernarčič Romano Stivan, 50.000 Gugliekni Adolfo Opčine, 50.000 Zerial Anna Maria Trst, 100.000 Masala Tatjana Trst, 50.000 Bresciani Stanislao Podgora, 50.000 Maraž Mario Steverjan, 100.000 Poletto Silvino Pevma, 50.000 Roset Anna Pevma, 50.000 Doktoric Aleš Ravbar - Kerševan Gorica, 50.000 Maria Opčine, 100.000 Žerjav Francesco Križ, 100.000 Puntari Adriano Rignano sulTAmo, 50.000 Carli Giuseppe VIT AL Križ, 50.000 Soc. Coop. ar.l. Dolina, 3.000.000 SD-SS POLET Opčine, 100.000 Parovel Zoran Mačkolje, 50.000 Glavina Rosa Mačkolje, 50.000 Hrovatin Paolo BrišCiki, 50.000 Privitera Paolo Trst, 100.000 Rebula Maria Nabrežina 50.000 Leghissa Alenka Sesljan 100.000 Cingerii Amatia Podgora, 50.000 Batich Mirando Lonjer 50.000 Tretjak Rodolfo Križ 50.000 Marconi David Trst, 50.000 GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI 500.000 Maver Antonio Ženeva, 100.000 Trampuš Elena Križ 50.000 Mladi Antonio Trst, 100.000 Daneu Bojana Trst, 100.000 Gregorič Stefan Trst, 50.000 KD OTON ZUPANČIČ Standrež, 100.000 Petnajst novih elanov pa na osnovi zakona o zasebnosti podatkov ni privolilo, da bi bila njihova imena objavljena. OPČINE - Od lanskega občnega zbora (18. januarja ’97), na katerem je ustanova postala članica obeh krovnih orrganizacij, (ob SKGZ še SSO), je Glasbena matica prehodila težko, vendar glede ključnih vprašanj uspešno pot. Predsednik Drago Stoka je v poročilu na letošnjem rednem obenem zboru (v petek v prostorih ZKB, f. KROMA) naglasil, da je ustanova ob pomoči obeh krovnih organizacij, dežele FJK in Urada za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu Slovenije in zahvaljujoč se strogi varčevalni politiki preprečila finančni brodolom (finančno stanje sicer ni razveseljivo, saj uslužbenci ne prejemajo redno mesečnih dohodkov). V zvezi s po-državljenjem Sole, za katerega si pri GM prizadevajo že zelo dolgo, pa je prišlo do pomembnih premikov, saj je v petek dopoldne tržaška občinska uprava pisno izjavila, da daje na voljo Soh GM stavbo v Ul. Revoltella v Trstu (stavbo so si že ogledali). Tako je sedaj izpolnjen pogoj za ustanovitev samostojne slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju. Na potezi je sedaj pristojno ministrstvo, da izda odlok in upati je, je rekel Stoka, da bo sola GM v novih pogojih zaCela delovati že v naslednjem šolskem letu. To seveda postavlja vrsto drugih vprašanj, kot sta na primer nastavitev profesorjev na slovenski sekciji konservatorija in pa vpis gojencev, po drugi strani pa je potrebno nastaviti tudi delovanje tistega dela GM, ki bo še naprej gojil ljubiteljsko glasbeno dejavnost. O prihodnosti šole in ljubiteljske veje GM so na petkovem obenem zboru še pred predsednikom govorili gostje, in sicer podpredsednik deželnega sveta FJK in predsednik Sklada za Trst Miloš Budin ter predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič za SKGZ in Sergij Pahor za SSO. Ob naglasitvi pomena obeh vej ustanove in zavzetosti, da obe preživita (po novem bosta finansirani iz različnih virov), sta predvsem Budin in Pavšič vprašanje razširila na vse kulturne ustanove Slovencev v Italiji. Vsaj omeniti je treba tajniško poročilo Primoža Možine, iz katerega izhaja, da ima GM nad 700 gojencev in deluje v treh pokrajinah (pomembni sta tudi delovanje raznih skupin in pa koncertna sezona), in poročilo blagajnika Rudija Batalotha, ki je prikazal sedanje finančno stanje (ob strogem varčevanju primanjklaj 200 milijonov lir, vendar je bil deloma zapolnjen pokojninski fond). Na petkovem obenem zboru so zbrani izvolili nov upravni odbor, v katerega pa so v glavnem potrdili člane dosedanjega. (bip) [H OPČINE / PROSVETNI DOM h V kratkem bo obnovljen tudi pod v veliki dvorani Mnogim so še v živem spominu dela za popravilo strehe openskega prosvetnega doma v novembru in decembru 1994 leta. Poseg je bil takrat izredne važnosti za ohranitev doma, ker je voda zaCela na več mestih pronicati v dvorano. Pravočasni poseg je prispeval k ohranitvi zgradbe in z obnovo strehe je tudi izolacija boljša, kar omogoča tudi boljše ogrevanje. Dvojna pridobitev torej, ki se bo v prihodnosti zaznavno obrestovala. Ze takrat je imelo društvo v naCrtu tudi obnovitev podov, vendar je bilo društvo Tabor prisiljeno odložiti poseg, ker ni imelo dovolj sredstev. Počakati je bilo treba do današnjih dni. Dela so v polnem teku in skrbi ne manj- ka. Najtežavnejše je bilo izpraznjevanje prostorov, saj je opreme veliko. To velja še zlasti za knjižnico Pinka Tomažiča in tovarišev, ki hrani nekaj tisoC knjig. Pri tem nelahkem delu sta se posebno izkazala mlada oporečnika, ki služita vojaški rok pri openskem društvu in to sta Marko in Aljoša. Njima gre velika hvala in pohvala. V končni fazi so dela za obnovo podov po sobah in na odru, v tem tednu pa bodo zaceli z delom tudi v dvorani in na hodniku. Če se kaj ne bo zataknilo, bo v openskem PSrosvetnem domu kulturno življenje spet polno zaživelo. SKG Tabor ima namreč že za februar v naCrtu veC važnih kulturnih prireditev. TOŽI GA POLICAJ Billa Clintona kličejo tudi na tržaško sodišče Vse je poskusil, potrpežljivo je potrkal na marsikatera vrata, vendar je bilo vse zaman, škode mu niso povrnili in se je naposled odločil, da na sodišče poklice nič manj kot samega Billa Clintona: ne, ni napaka, prav Clintona, predsednika ZDA. Prvi mož prve svetovne velesile bi morebiti tudi prišel, pa kaj, ko ima te dni celo vrsto nevšečnosti, na mizo mu prihajajo nekateri stari neporavnani raCuni, pošiljajo jih brhka dekleta, ki so se zarotila, da bo te račune tako ali drugače slano plačal. Se najbolj pa se je zarotil sodnik Kenneth Star, ki je doslej potoršil milijarde, da bi Clintona ujel v past. Kaj pa hočejo od Clintona v Trstu? NiC drugega, kot da poravna račune. Tokrat je sicer povsem nedolžen, med drugim nikoli ni bil v Trstu, vendar kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA odgovarja tudi za svoje vojake in prav vojaki so tukajšnjemu policaju Andreu D’Agostinu že pred petimi leti poškodovali motorno kolo. Nekega večera avgusta 1993 je z balkona opazil tri pijane ameriške mornarje, ki so se z brcami lotili njegovega svetlečega se kawasakija, razbili so mu vzvratni ogledali, izpušno cev, pedal za zavoro in sklopko itd. Nemudoma je obvestil svoje kolege, ki so posegli, razbori-teže ustavili, identificirali ter prijavili sodišču, nakar so jih izročili ameriškim oblastem. D’Agosti-nu so zagotovili, da mu bo ameriška mornarica škodo poravnala, a odtlej o denarju ni bilo ne duha ne sluha, tudi posegi pri italijanskem obrambnem ministrstvu niso zalegli. Septembra lani se je odločil, da se obme naravnost na Clintona, ki bi se jutri moral predstaviti pred sodnikom sprave... NOVICE Tatvina v zlatarni »Laurenti Stigliani« Na steklu so naredih manjšo luknjo, pri Čemer so se tudi porezah, saj so bili vidni madeži krvi, stegnili roko in »pospravili« 10 - 12 zapestnih ur znamke »Longines«. Tedaj jih je morda kdo zmotil, morda so se tudi sprijaznili s tem, da drugih ur na polici ne morejo doseči, in so zbežali. Do tatvine na škodo zatame Laurenti Stigliani na Largo Santorio je prišlo že v noči na petek. Razbijanje stekla je nekdo slišal in takoj obvestil policijo. Ob prihodu agentov pa za tatovi ni bilo ne duha ne sluha. V zlatarni je sicer varnostni sistem, ki pa se sproži samo v primem, da kdo vstopi, kar se tokrat ni zgodilo, saj so roko stegnih kar s pločnika. Težko je verjeti, da gre za profesionalce: glede na precejšnje tveganje je bil plen dokaj skromen, saj je bilo jasno, da skozi majhno odprtino vseh razstavljenih predmetov gotovo ne bodo dosegli. Spet odprta avtocesta Avtocesto A4 Benetke - Trst so v smeri proti našemu mestu odprh že včeraj pozno zjutraj, potem ko se je končala prva faza podiranja poškodovanega nadvoza (avtocesta je bila zaprta od odcepa za letališče Marco Polo v Benetkah do odcepa Mestre-vzhod). Napovedati so, da bodo v smeri za Padovo dela zaključiti popoldne. Nadvoz so poškodovati predvčerajšnjim, ko so po njem s tovornjakom prevažati žerjav. Prav žerjav je zadel ob nadvoz in se prevrnil na cesto, okrašeni asfalt in beton pa sta na spodnji avtocesti poškodovala tovornjak in avtomobil, ki sta tedaj peljala mimo. Na srečo ni bil nihče ranjen. Pri pregledu so ugotoviti, da je nadvoz poškodovan in so se odločiti, da ga zaradi varnosti podrejo. NOVICE V ČETRTEK V GREGORČIČEVI DVORANI ODBOR KRAŠKEGA PUSTA Danes v Rojanu zbor AVE V rojanski župnijski cerkvi bo danes ob 16. uri koncert priznanega komornega zbora AVE, katerega prirejata Slovenska župnijska skupnost v Rojanu in Slovenska glasbena Sola koncertna pobuda - Rojan. Skupina AVE je bila ustanovljena leta 1984 v župniji Ljubljana/Vic in spada v vrh slovenske in evropske vokalne glasbe, prejela je številna priznanja, izdala pa je tudi vrsto kaset in CD plošč.. Skupina Ave bo v Rojanu na obisku ves dan. 2e ob 9. uri bo pela pri slovenska maši, ki jo prenaša tudi slovenska radijska postaja (zbor bo pod vodstvom mladega dirigenta Andreja Hauptmana izvajal Lojzeta Maka »Pastoralna maša« in nekaj slovenskih božičnih pesmi ob orgelski spremljavi Toneta Potočnika), ob 16. uri pa bo prav tako v rojanski cerkvi predstavila spored sakralnih skladb raznih avtorjev in vrsto slovenskih božičnih pesmi. V Barkovljah drevi Dan slovenske kulture 2e vrsto let je SKD Barkovlje med tistimi našimi društvi, ki med prvimi proslavlja vsakoletni Dan slovenske kulture. Proslava bo že danes ob 17. uri na sedežu TPK Sirena. Na žalost društvo nima še na razpolago svojih prostorov, ki jih sicer obnavljajo, in se za svoje prireditve poslužuje prostorov pomorskega kluba Sirena. Tu bo tokrat nastopila gledališka skupina Metronom društva Valentin Vodnik iz Doline, M jo vodi Nerina Švab, in sicer z lepljenko pesmi tržaških avtorjev »Kaj bi bilo sonce brez ljudi.« Nastopil bo tudi zbor Kresnice pod vodstvom sestre Karmen. Uvodno misel bo na prireditvi podala Jana Pečar. (N.L.) Jugoslovanski ambasador pri ttiaškem županu lllyju Včeraj je bil prvič na uradnem obisku v Trstu ambasador Zvezne republike Jugoslavije v Italiji Mio-drag Lekič. S tržaškim županom Illyjem se je Lekič, ki ga je spremljal generalni konzul v Trstu Petar Pavič, pogovarjal o možnostih itahjansko-jugoslovan-skega sodelovanja in o vlogi Trsta v tem procesu. Lekič se je med drugim pohvalno izrazil o filmskem festivalu Alpe Adria Cinema, v okviru katerega so organizirali prikaz črnega jugoslovanskega filma. Za udeležence festivala je Pavič organiziral sprejem. Na sliki (od desne) Pavič, Illy in Lekič. V Mleli srečanje o Sofriju Na pobudo Zelenih bo danes (začetek ob 10. uri) v okvim festivala Alpe Adria Cinema srečanje Sofri: Sarajevo-Piza, povratna vožnja. V razpravi, ki jo bo vodil Paolo Ghersina, bo govor predvsem o italijanskem sodstvu (izhajah bodo iz primera Sofri) in o multietnični družbi, ki jo je zagovarjal Adriano Sofri (na primer s potovanji v obkoljeno Sarajevo). lil i š;' ■■■ i j ' : VI i Mermoljev esej Narod in drugi Na večeru bodo ob avtorju spregovorili Miloš Budin, Stojan Spetič in Ivo Jevnikar Po vaseh mrzlične priprave na najbolj nori teden V openskem sprevodu letos rekordno število sodelujočih Založništvo tržaškega tiska in Zveza slovenskih kulturnih društev vabita na večer ob izidu knjige Aceta Mermolje Narod in drugi. Večer bo v četrtek, 29. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. O vprašanjih naroda, manjšine in večkulturnih načrtih bodo ob avtorju spregovorili Miloš Budin, Stojan Spetič in Ivo Jevnikar. Knjiga Aceta Mermolje je daljši esej, v katerem avtor zagovarja večkulturne in multietnične načrte. Esej prinaša tudi razmislek o narodnem in manjšinskem vprašanju. Tako sta prvi dve poglavji posvečeni klasičnim idejam o narodu, sledi jima analiza etnocentri-zmov in nacionalizmov, nato si avtor zastavi vprašanje drugega. Drugi je v tem primer narod, oziroma druga etnična skupnost ali manjšina. Zato je temeljno vprašanje eseja odnos med narodom kot skupinskim subjektom z drugimi, to je sedanjimi narodi in manjšinami. Po poglavju o nezadostnosti tolerance analizira avtor smisel in namen večkulturnih načrtov, ki jih zagovarja kot možnost, ki ohranja narodu smisel in dostojanstvo, obenem pa ga sooča v sodelovanju z drugimi skupinami in kulturami. Izhodišča knjige so po eni strani teoretična, po drugi pa so zakoreninjena v prostor, iz katerega avtor izhaja, to je slovenska manjšina v Italiji. Prav iz tega mejnega prostora analizira Mermolja različna stališča o narodu, odnos naroda do drugega, a tudi vprašanja, kot je globalizacija. V tem oziru razmišlja o narodovem življenju in njegovem smislu v svetu vrtoglavih sprememb. Knjiga je v marsičem polemična, avtor pa izraža prepričanje, da večkulturni načrti ne morejo ostati le predmet kulturnega razmišljanja in polemik. Gre za načrte, ki imajo tudi politične cilje in potrebujejo dejansko mesničitev. Iz tega razloga bodo ob predstavitvi knjige spregovorili različno misleči diskutanti, to je Budin, Spetič in Jevnikar, ki se ukvarjajo z narodnim vprašanjem na politični, teoretični in kulturni ravni. Knjiga in njega predstavitev želita biti prispevek k razpravi, ki zadobiva večkrat polemične tone, a sodi med najpomembnejše teme slovenske manjšine v Italiji. Seveda ne gre le za manjšinska vprašanja, saj sodijo narodna in etnična vprašanja med probleme svetovne razsežnosti, ki jih Slovenci v Italiji doživljajo v prvi osebi. Se slab mesec nas loči od najbolj norega tedna v letu - pusta. Od dolinske do doberdobske občine se vneto pripravljajo na največjo slovensko pustno manifestacijo - Kraški pust. V prvem letu novega desetletja se nam obeta zelo bogat, pisan in z rekordnim številom nastopajočih, pustni sprevod na Opčinah. V soboto, 21. februarja se bo po openskih ulicah zvrstilo nič manj kot 10 (!) vozov (Bazovica, Opčine, Prosek-Kontovel, Križ, Trnovca, Prečnik, Praprot, Sempolaj, Stivan - Medja vas in Doberdob). Naj tu spomnimo posamezne pustne odbore, da morajo letos običajnemu tehničnemu pregledu dodati še točno število oseb, ki bodo na vozu. Če se tega ne bodo držali, tvegajo izključitev že pred startom. Manj težav je seveda s skupinami, ki pa se ne smejo posluževati nikakr- ZGODOVINA / PREDSTAVILI ESEJ LUCIANA RATAJA Vloga fašizma na periferiji cesarstva Avtorje osnoval svoje delo o fašizmu na Krminskem na arhivskem gradivu »fascia« Krmin pod jarmom fašistične stranke v letih 1921-1945. To je vezna nit knjige »Agli ordini del duce«, ki so jo v petek predstavih na sedežu Deželnega inštituta za zgodovino odporništva, napisal pa jo je Lu-ciano Patat. Delo je ob prisotnosti avtorja predstavila podpredsednica inštituta An-na Maria Vinci, ki je podčrtala važnost zgodovinskih študij o manjših krajevnih stvarnostih, saj lahko bolje spoznamo razčlenjenost in delovanje fašistične organizacije. Zamisel knjige je nastala po naključni najdbi 50 let »pozabljenega« arhiva krajevne fašistične organizacije, v katerem je seznam z osebnimi podatki vrste oseb, vpisanih v fašistično stranko. Patat je tako opisal tedanje življenje v Krminu, s posebnim ozirom na odnos, ki so ga imeli zemljiški lastniki in buržuazija do fašizma. V knjigi je seveda govor tudi o antifašističnem duhu oziroma gibanju, ki je bil v Krminu še posebno razširjen. (A. G.) Snih motornih prevoznih sredstev. Letos bo nastopilo pet skupin (Boljunec, Pre-beng, mah iz Saleža in Zgonika, Združene vasi, Kraška planota in vzgojno-zaposh-tveni centri Mitja Čuk, CEM, Milkovič Sesljan). Vsi se bodo zbrati na že legendarnem Pikelcu, od koder bo sprevod krenil ob 14. uri. Toda sprevod po openskih uticah bo le osrednji dogodek letošnjega Kraškega pusta. Vse pobude bo Odbor Kraškega pusta orisal na novinarski konferenci, v sklopu katere bodo letos predstaviti tudi videokaseto o Kraškem pustu, ki jo je izdal Odbor v sodelovanju s TV Koper-Capodistria Naj razkrijemo še, da bo na pustni petek v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah pustni defile. V primerjavi z lansko poskusno izvedbo, se bodo zainteresirani lahko prijavili le do določenega datuma, ki bo naknadno sporočen; prijavijo pa se lahko v baru Prosvetnega doma. Tako na defileju kot v pustnem sprevodu bodo prvi trije uvrščeni bogato nagrajeni. Iz pustnih logov zaenkrat toliko. O ostalih presenečenjih pa kdaj drugič. Odbor Kraškega pusta Občina Devin-Nabrežina obvešča amaterska športna združenja, društva in krožke, včlanjene v eno izmed vsedržavnih športnih zvez, ki imajo svoj sedež in ki delujejo v občini, da lahko predložijo prošnjo za deželni prispevek za nakup športne opreme za leto 1998. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do sobote, 31. januarja 1998. NABREŽINA / PREDSTAVITEV OTROŠKE DELAVNICE Mavrični mosf malih ustvarjalcev Krožek 1991 pa je predstavil italijanski prevod eseja Lojzke Bratuž »Z umetniško govorico bomo povezali različne generacije in naronosti,« je geslo petkove uradne predstavitve delavnice risb in barv, ki bo namenjena otrokom tako slovenskih kot italijanskih osnovnih in nižjih srednjih šol. Dvojezični tečaj, ki se bo predvidoma začel 6. februarja v prostorih nižje srednje šole Iga Grudna v Nabrežini, bo vodila otroška ilustratorka in umetnica Vesna Benedetič. Trajal bo približno dva meseca z osmimi tedenskimi srečanji ob petkih popoldne ali sobotah zjutraj, otroška revija Galeb pa bo pobudi namenila celo stran. Naslov delavnice je »Mavrica v noči«, saj mavrica simbolizira harmonijo raznobar-vnosti, obenem pa predstavlja stično točko med nebom in zemljo, med duhovnim in materialnim svetom. »Tečaj ne bo le slikarskega značaja, temveč bo spodbujal ročno spretnost in ustvarjalnost. Otroci bodo izdelali slikovno knjigo, vsebinsko in materialno tako, kakršno si bo vsak zamislil: velika ati majhna, vezana ati pa v obliki pergamenta - s tem pa bodo otroci tudi dejansko vzljubiti knjigo, ki bo tokrat sad njihovega ustvarjalnega sveta,« je dejala Benedetičeva. Otroška likovna delavnica nastane v sklopu programa Kulturno umetniškega društva Magnet. Glavni cilj društva razberemo že iz naslova: ljudi približati umetnosti in ustvarjalnosti. V pričakovanju na občni zbor skrbi za društveno organizacijsko plat akademska slikarka Ani Tretjak. Povedala je, da namerava društvo v kratkem prirediti tudi predavanja in seminarje ter likovne kolonije, medtem ko sta že vpeljana tečaj z naslovom »Keramična delavnica in uporabna umetnost« pod vodstvom Anice Pahor ter tečaj »Strukture likovne govorice«, ka je ravnokar štartal pod vodstvom Tretjakove v sodelovanju s kostariškim umetnikom Leonardom Calvom. Tečaji umetnosti in spodbujanja ustvarjalnosti torej, namenjeni prav vsem otrokom in odraslim. Nova pobuda novega društva, ki ponovno jasno izpričuje idejno neizčrpnost naše skupnosti. Posebno razveseljujoče pa je dejstvo, da se tečaji odvijajo v Nabrežini, v drugače neizkoriščenih šolskih prostorih. Le nekaj sto metrov stran, v prostorih občinske knjižnice na nabrežinskem trgu je v organizaciji Krožka 1991 skoraj sočasno potekala predstavitev italijanske priredbe knjige Gorica v slovenski literaturi izpod peresa prof. Lojzke Bratuž. Knjiga predstavi zgodovino Gorice od trinajstega stoletja do današnjih dni v luči italijanskega in slovenskega literarnega ustvarjanja. Številnemu in izredno pozornemu občinstvu sta o vsebini dela in pomena ter posebnosti italijanske izdaje spregovorili avtorica ter prof. Marija Kacin. Kot je v imenu Krožka ’91 povedala prof. Marisa Skerk Kosmina, je to prvi večer iz niza predavanj, ki se bodo nadaljevala s predstavitvijo Košutove uspešnice Scritture parallele, v kratkem pa bo v občinski knjižnici govor tudi o kurdskem vprašanju. (GB) __________KROŽEK MIAMI_________________ Pozitiven odziv na apel V torek zanimivo srečanje Sedemdeset osebnosti različnih poklicnih profilov se je takoj odzvalo na poziv krožka Miani, ki so mu krčevito oklestili prispevke iz deželnih fondov (podeljuje jih Pokrajina). Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci z zadovoljstvom naglasil predsednik Miani j a Maurizio Fogar, ki je povedal, da bodo na torkovi okrogli mizi v hotelu Savoia Excelsior, posvečeni Italiji Krščanske demokracije v Trstu ’54-’75, apel naslovili na celotno prebivalstvo v želji, da bi čim več ljudi podprlo dejavnost krožka. Ob finančnem vprašanju (podpisniki poziva so krožek Miani tudi finančno podprli) pa obstaja še vprašanje korektnosti oz. spoštovanja zakonskih določil. Zakon, na osnovi katerega pokrajina dodeljuje sredstva raznim organizacijam, nalaga tudi deželni upravi, da izvaja nadzor nad podeljevanjem. Glede na številne pritožbe, ki so preko medijev šle v javnost, je podčrtal Fogar, bi morala deželna uprava opraviti tudi kontrolo (med drugim si je sama pripisala to možnost). Vendar pa vsi pozivi trem tržaškim članom deželnega odbora, da bi v okviru svojih pristojnosti posegli, zaenkrat niso obrodili sadov. Kot že rečeno, bo že v torek ob 17.30 naslednje srečanje iz letošnjega niza: na okrogli mizi o Italiji Krščanske demokracije v Trstu-1954-1975 bodo sodelovali številni politiki iz vrst nekdanje KD in tedanje opozicije, govor pa bo tudi o t.i. aferi Hreščak, se pravi o ostrem desničarskem nasprotovanju imenovanja slovenskega predstavnika v tržaški občinski odbor. Po okrogli mizi (ob 20. uri) bo redni občni zbor krožka Miani, na katerem bo v luči novih finančnih okvirov in zavzemanj za pridobitev sredstev iz drugih virov razprava o nadaljnjem programu krožka. ZJUTRAJ V ŽAVLJAH Iz protesta zaradi prodaje stanovanj ohromili promet Cesto so prečkali na prehodu za pešce, ko pa so prišli na drugo stran, niso stopili na pločnik, obrnili so se in se vrnili. »Procesija« v krogu je trajala dobri dve uri in pol, težava pa je bila v tem, da so jo uprizorili na prehodu za pešce, preko katerega gre dejansko vsakdo, ki je namenjen v Milje in Istro ali pa iz teh krajev prihaja: v 2avljah. V obe smeri sta se takoj ustvarili dolg1 koloni vozil, ki sta se p°' mikali prav po polževo. Za včerajšnji protest so se odločili stanovalci poslopij, ki jih je Lloyd Adriatico prodal. Prodaji so se uprli, pri čemer jih podpira Nord Libero (včeraj jim je bil ob strani občinski svetovalec Gior-gio Marchesich). Spoj skuša zgladiti deželnj odbornik Roberto De Gi-oia. (foto KROMA) Jutri na SKGZ srečanje o novem zakonu in olajšavah za »tretji sektor« Komisija za kulturo pri SKGZ v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev priredi jutri, ob 18. uri na sedežu Slovensko kulturno gospodarske zveze v Trstu, Ul. S. Francesco 20, informativno srečanje o zakonskem odloku, ki nosi naslov Davčna ureditev za združenja in organizacije, ki delujejo v nepridobitni-ške namene in v družbeno korist (ON-LUS). Zakon, ki je začel veljati 1. januarja letos, je sad večletnih prizadevanj vsedržavnih organizacij - laičnih in katoliških tako' imenovanega tretjega sektorja, ki nudijo vrsto različnih uslug na družbenem področju. Gre za stvarnosti, ki so v zadnjih desetletjih odigrale pomembno socialno in gospodarsko vlogo ob javnih službah in ustanovah, niso pa uživale tistega priznanja, ki bi si ga zaslužile. Posebno težavna je bila njihova pravna in davčna ureditev, saj ni bilo doslej jasnih določb, ki bi urejale to sicer izredno raznoliko področje. O nastanku zakona, o njegovem pomenu in seveda o njegovi vsebini, ki vnaša vrsto novosti iz vidika davčnih olajšav za združenja, socialne zadruge in podobno, bo govoril Nuccio Jovene, vsedržavni tajnik Foruma tretjega sektorja (Forum del terzo set-tore), ki je sodeloval pri izoblikovanju in ■nastanku zakonskega besedila. Starša Manuele Budal se iskreno zahvaljujeta Društveni prodajalni na Opčinah, posebno gospodu Gigiju in gospe Stanki ter prijateljici Rajfaelli Petronio za prispevke, ki so jih nabrali za našo Manuelo. KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jac-ques Arinaud, i. Brad Pitt. EXCELSIOR AZZURRA - 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 »La vita e bella«, r. R. Benigni. EXCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viola bacia tutti«, i. Asia Argento, M. Ceccherini. NAZIONALE 1-15.20, 18.40, 22.00, »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 2 -15.30, 17.05, 18.55, 20.30, 22.15 »Punto di non ritorno«, i. Sam Neill, Laurence Fish-burne. NAZIONALE 3 - 16.15 »Špice Girls«; 18.00, 20.15, 22.35 »L’avvocato del diavolo«, i. Keanu Ree-ves, Al Pacino. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wil-de«, i. Vanessa Redgrave. MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’illibatezza«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e Una gamba«, i. Aldo, Gio-vanni, Giacomo. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »L’Qspite d’in-verno«, r. Alan Rickman, i. Emma Thompson, Phylli-da Law. H_____PRIREDITVE SKD BARKOVLIE pri-reja danes, 25. t. m. na sedežu Sirene DAN SLOVENSKE KULTURE. Nastopili bodo gledališka skupina Metronom društva V. Vodnik iz Doline, ki jo vodi Nerina Švab, z lepljenko tržaških pesnikov KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI in otroški zbor Kresnice pod vodstvom sestre Karmen. Uvodna misel Jana PeCar. Začetek ob 17. uri. MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA vabi danes, 25. t. m. ob 18. uri v kinodvorano v Bazovici na uprizoritev veseloigre v narečju KASNE, KASNE, SAME TASNE v režiji Tatjane Turko. PridTe, v’n ne h’uo žau! KONCERT KOMORNEGA ZBORA AVE iz Ljubljane - danes, nedelja 25. januarja ob 16. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsto slovenskih božičnih pesmi. Zbor bo istega dne ob 9. uri pel Lojzeta Mava pastoralno maso pri slovenskem bogoslužju v Rojanu, ki ga prenaša slovenska radijska postaja. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. Prirejata Slovenska župnijskaob 20.30 glasbena šola Koncertna pobuda - Rojan. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in MLADIKA vabita jutri, 26. t. m. ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na pesniško-glasbeni večer PESNIŠKI DVOJČEK ob izidu pesniške zbirke Željka Peroviča. VeCer vodi prof. Zora Tavčar. Nastopajo: kvartet BARI 4 43 16 89 22 CAGLIARI 80 51 72 29 76 FIRENCE 39 83 69 53 89 GENOVA 6 77 5 35 13 MILANO 43 10 16 58 70 NEAPELJ 3 58 57 78 82 PALERMO 56 80 32 15 78 RIM 81 84 69 59 37 TURIN 88 83 63 10 61 BENETKE 82 15 13 37 34 Nagradni sklad 8.444.965.288 lir tirez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 3.659.168.339 lir ' dobitnikov s 5 točkami 301.605.900 lir L763 dobitnikov s 4 točkami 1.197.500 lir /0.208 dobitnikov s 3 točkami 26.900 lir l>[L®W[i[MS[K© ^LH[JM\IL(IS(SH Gostovanje SLG - Celje Ray Cooney MINISTER V ŠKRIPCIH Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 25. t. m., ob 16.00 RED C Francis Veber VEČERJA BEDAKOV Režija Vladimir Jurc V soboto, 31. t. m., ob 20.30 Lutkovno gledališče Papilu Maja in Brane Solce POTEP V nedeljo, 1 februarja, ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SKD PRIMOREC Meh in smeh za dobro voljo vseh! Z nami bodo godec in raziskovalec ljudskega izročila Istre in okolice EMIL ZONTA, virtuoz diatonične harmonike DENIS NOV ATO v triu s kitaristom Goranom Kocmanom in baritonistom Martinom Andolškom, humorist TILJO FRTACIN, ki bo pripovedoval svoje zgodbe iz Montečukole v petek, 30. januarja 1998 ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah flavt Glasbene Matice, pesnika Željko Perovič in Iztok Kodrič (nagrajenca literarnega natečaja Mladike) ter osnovnošolka Tjaša Perovič. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 97/98: v torek, 27. januarja ob 20.30 v Deutscher Hilfsverein, Ul. Coroneo 15, TRIO LORENZ iz Ljubljane, na sporedu Haydn - Trio v G-du-ru, D. Švara - Trio Posavje 1941 in Smetana - Trio v G-molu op. 15. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in SKD PRIMOREC priredita: Meh in smeh za dobro voljo vseh! Z nami bodo godec in raziskovalec ljudskega izročila Istre in okolice EMIL ZONTA, virtuoz diatonične harmonike DENIS NOVATO v triu s kitaristom Goranom Kocmanom in baritonistom Martinom Andolškom, humorist TILJO FRTACIN, ki bo pripovedoval svoje zgodbe iz Montečukole v petek, 30. januarja 1998 ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KD PRIMORSKO vabi na prireditev, ki bo uvod v praznovanje 100-Ietnice društva, v soboto, 31. januarja ob 20. uri v Srenj-ski hiši v Mačkoljah. Sodelujejo mladi člani društva s priložnostnim recitalom in MePZ Primorsko. KRD DOM BRIŠCIKI vabi na uprizoritev veseloigre v narečju KASNE, KASNE SAME TASNE Mladinske dramske skupine iz Bazovice v režiji Tatjane Turko, v soboto, 31. t. m. ob 20.30. Toplo vabljeni! GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PRVO PRODUKCIJO GOJENCEV, ki se bodo predstavili v različnih komornih skupinah. Sodelujejo učenci slovenskih osnovnih Sol iz Domja, Ricmanj in Doline. V nedeljo, 1. februarja ob 17. uri v gledališču F. PreSeren v Boljuncu. □ OBVESTILA ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MACKOLJ, ob priliki tedna krščanske edinosti, vabi danes, v nedeljo, 25. januarja ob 16. uri v cerkev v Mačkolje k obre- du vzhodne liturgije, ki jo bosta darovala gospoda Jože Markuža in Angel Kosmač. Pel bo Ekumenski zbor iz Trsta pod vodstvom dr. Zorka Hareja. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras vabi člane in simpatizerje na Praznik včlanjevanja jutri, 26. t. m. ob 20. uri v gostilni Guštin v Zgoniku in v sredo, 28. t. m. ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. S L.O VENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vljudno vabi na svoj 2. redni občni zbor, ki bo jutri, 26. januarja ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah. SLOMŠKOV DOM BAZOVICA vabi jutri, 26. t. m. ob 20.30 k sodelovanju pri okrogli mizi na temo: ALI JE VSAKA NOVICA RES TUDI POLITIČNO OBARVANA? Spregovorili bomo o sedanjem zamejskem in svetovnem, nacionalnem in verskem ter kul-turno-političnem trenutku. Uvodne misli bo podal g. Dušan Jakomin. Sledil bo razgovor in družabno srečanje. Lepo vabljeni! OB 130-LETNICI ustanovitve Sole v Trebčah zbira celodnevna osnovna šola Pinka Tomažiča pričevanja in predmete (fotografije, potrebščine, listine, ročna dela in drugo) nekdanjih učencev. Vse zbiramo na šoli v Trebčah 33, vsak dan od 8.15 do 16.15, tel. 214300. Že vnaprej hvala za sodelovanje. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MA- GNET prireja v prostorih srednje Sole Igo Gruden v Nabrežini nov sklop tečajev likovnega izražanja za odrasle. Tečaj bo vodila umetnica Ani Tretjak. Primeren je predvsem za tiste odrasle, ki se želijo ponovno približati likovnemu ustvarjanju. Tisti, ki ga tečaj zanima, naj pokliče na telefonsko številko 220680. Število mest je omejeno. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča spoštovane odjemalce, da je bila prisijena zapreti trgovino v Ulici Flavia St. 62. Prosimo vas, da se za vse potrebe obrnete na center v Ul. Travnik 10. Hvala. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in MLADIKA PESNIŠKI DVOJČEK pesniško-glasbeni veCer v Peterlinovi dvorani jutri, 26. t. m. ob 20.30 ob izidu pesniške zbirke Željka Peroviča Večer vodi prof. Zora Tavčar Nastopajo: kvartet flavt Glasbene Matice, pesnika Željko Perovič in Iztok Kodrič (nagrajenca literarnega natečaja Mladike) ter osnovnošolka Tjaša Perovič. KD PRIMORSKO Srenjska hiša Mačkolje sobota, 31. januarja 1998 ob 20. uri Uvod v praznovanje 100 - letnice društva Kulturni večer bodo oblikovali mladi s priložnostnim recitalom in mešani pevski zbor PRIMORSKO Pričakujemo vas! TPK SIRENA vabi na ples! Učili se bomo plesati mambo, boogie, cha-cha-cha in skupinske plese. Vabljeni ste na informativni sestanek v torek, 27. januarja ob 20. uri na pomorski sedež, Miramarski drevored 32 - Tel. št. 422696. MOSP vabi vse mlade na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike in nadaljevalni plesni tečaj. Tečaj (10 srečanj), na katerem se bomo učili osnovnih korakov in figur plesov boo-gie-wooggie, tango, fox trot, cha-cha-cha, počasni valček, merengue in mambo triestino bo vsak torek (prvo srečanje bo 27. t. m.) ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Bran-desia). Informacije in prijave: urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. St. 370846 (od 9. do 17. ure -vprašati po Alenki). SRENJA BOLJUNEC vabi vse člane s področja srenje, ki želijo drva za kurjavo, da se udeležijo sestanka v sredo, 28. t. m. ob 20. uri na sedežu v torkli. KULTURNO ZDRUŽENJE MITTELEU-ROPA organizira v četrtek, 29. t. m. ob 18. uri na sedežu v ul. Mazzini 30 pre-davanje-diskusijo o knjigi prof. Livija Siroviča Cime irredente. Istega večera bo govor o neverjetnih potvorbah slovenskih krajevnih imen v vodiču Guida dei dintorni di Trieste, ki jo je 1. 1909 objavila So-cieta Alpina delle Giulie. Knjigi bo predstavil dr. Paolo Petronio. Vljudno vabljeni! SKLAD MITJA CUK sporoča, da bo redni občni zbor v četrtek, 29. t. m. ob 16.30 v 1. sklicanju in ob 17. uri v 2. sklicanju v uradih na Narodni ulici 126. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA in ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na večer ob izidu knjige Aceta Mermolje NAROD IN DRUGI. O vprašanjih naroda, manjšine in večkulturnih načrtih bodo ob avtorju spregovo- rili Miloš Budin, Stojan Spetič in Ivo Jevnikar. Večer bo v četrtek, 29. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek, 30. januarja ob 20. uri v L in ob 20.30 v II. sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini. Vabljeni! DRUŠTVO ZVEZDA prireja v Ljudskem domu v Podlonjerju v soboto, 31. januarja ob 20. uri predvajanje diapozitivov Katje Kjuder »Potovanje po deželi minskih polj«. KUD MAGNET prireja delavnico risb in barv za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol pod vodstvom ilustratorke Vesne Benede-tič. Delavnica bo delovala od februarja dalje. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. St. 763875 ob večernih urah. SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata na sedežu Sirene v sredo, 4. februarja t. 1. večer z dia-slikami. SOČA, BIOLOŠKI PRAG bo vsebina predavanja profesorice Marinke Pertot. Začetek ob 20. uri. CELODNEVNA OSNOVNA SOLA PINKA TOMAŽIČA v Trebčah sporoča, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vas živi, na šoli v Trebčah St. 33, tel. St. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu. KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. ZSKD obvešča lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur) mojstra Roberta Hlavatyja, da se pripravlja razstava ob Dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. februarja). Ce želite pristopiti k sodelovanju in nam vljudno posoditi dela, ki so vaša zasebna last, pokličite nas čim-prej na telefonsko st. 040/635626 med delovnim časom. Hvala. KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD S. ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na tečaj salse-merengue in tečaj boogie-vvoogie, mamba in cha-cha-cha, ki bosta potekala v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 350008 (od 14. do 15. ure) ali na 213153 (od 19. ure dalje). Toplo vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB jazpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 212859. NA OBČINI DEVIN-NA-BREZINA deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. St. 299616 do konca februarja. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. KNJIŽNICA Finko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. st. 212289 v dopoldanskem času. Danes praznuje naša draga mama, nona in pranona Marija Košuta KOCJANEVA 92 let. Se mnogo lepih in zdravih let ji voščijo vsi njeni H ČESTITKE V Zgoniku hišica stoji, v njej ZDRAVKO danes svoj rojstni dan slavi. Da bi preživel Se mnogo, mnogo let med nami v zdravju, sreči in veselju mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Čas teče in nič ne reče, DESANKO že Abraham za nos vleče. Naj to veliko praznovanje uresniči vse sanje. To ji želimo mi Be-zinovi vsi! OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka i a m g do sobote od do ure H mm Krožek BAZOVICA vabi danes, 25. t. m. ob 18. uri v kinodvorano v Bazovici na uprizoritev veseloigre v narečju KRŠN€, HRŠN€, SRM€ TftŠN€ Režija Tatjana Tuako SKB fe0®® d/ovesisAas žit/j/i/jsAa sAif/most o ffto/a/iu in/ s/ooe/isAay^f/a&6enay šo/a/ Čffoficertnwfio6u(/a - f/toja/i jbrire/ata KONCERT KOMORNEGA ZBORA AVE iz Ljubljane danes, 25. januarja ob 16. uri v župnijski cerkvi v Rojanu Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsto slovenskih božičnih pesmi. Zbor bo istega dne ob 9. uri pel Lojzeta Mava pastoralno mašo pri slovenskem bogoslužju v Rojanu, ki ga prenaša slovenska radijska postaja. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik ALPE ADRIA CINEMA - Srečanja s filmom srednje in vzhodne Evrope (SimAušči MUEIA Danes, 25. 1. SKLEPNI DAN (predavanja od 10. do 22. ure) Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Istrska ul. (nasproti pokopališča) Naselje sv. Sergija - Ul. Forti SHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik - drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 Devin-Nabrežina - drž.c. 14 ERG Ul. F. Severo 2/7 Nabrežje R. Sauro 14 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meneči) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 (Agip) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 25. januarja 1998 SAVEL Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 4.47 in zatone ob 14.27 Jutri, PONEDELJEK, 26. januarja 1998 TIMOTEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,8 stopinje, zračni tlak 1016 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 40 km na uro, burja, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodil se ni nihče. UMRLI SO: 76-letni Giuseppe Ciacchi, 98-letni Carlo Besednjak, 70-letni Marcello Michelazzi, 90-letna Santina Kjuder, 92-letna Giuseppina Vidah, 85-letna Dinora Cam-poseo, 85-letna Ana Sverzut, 70-letna Maria Raw. : ; LEKARNE Nedelja, 25. januarja 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Oberdan 2, Trg Gio-berti 8 - Sv. Ivan, Ul. Baia-monti 50, Mazzinijev drevored 1 - Milje, Sesljam Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 (tel. 54393) - Sv. Ivan, Mazzinijev Organizira: 21 ./22. februarja PUSTOVANJE V CELJU IN NA PTUJU. Cena 178.000 Lir 11713. april VELIKA N0C V KRANJSKI GORI. Cena 240.000 Lir 12719. april VELIKA N0C V ROGAŠKI SLATINI. Cena 680.000 Lir 25726. april OTOK RAB. Cena 162.000 Lir 19726. april ROGAŠKA SLATINA. Cena 680.000 Lir 25729. april MALI LOŠINJ. Cena 290.000 Lir 29. april/3, maj MALI LOŠINJ. Cena 290.000 Lir 30. april/3, maj OTOK RAB, Cena 264.000 Lir Vpisovanje pri agenciji AURORI v Ul. Milano 20, tel. 630261 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obveSCa, da bo februarja zaCel teCaj NOVOSTI V KNJIGOVODSTVU (trajanje 52 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360. TK vabita na predstavitev nove knjige Atilija Kralja VAČE NAS dogodivščine v narečju Knjigo bo predstavil dr. Danilo Sedmak ob prisotnosti avtorja V TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20 v sredo, 28. januarja ob 18.30 SIK® IBAIBBroVILjHE prireja v nedeljo, 25. t. m. ob 17. uri na sedežu Sirene Nastopili bodo gledališka skupina Metronom društva V. Vodnik iz Doline, ki jo vodi Nerina Švab, z lepljenko tržaških pesnikov KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI, otroški zbor Kresnice pod vodstvom sestre Karmen Uvodna misel J ANA PEČAR ZALOŽNIŠTVO vabita na večer ob izi- ZVEZA SLOVENSKIH TRŽAŠKEGA du knjige KULTURNIH TISKA ACETA MERMOLJE DRUŠTEV NAROD IN DRUG! O vprašanjih naroda, manjšine in večkulturnih načrtih booo OB AVTORJU SPREGOVORILI MlLOŠ BUDIN, STOJAN SPETIČ in Ivo JEVNIKAR Večer bo v četrtek, 29. januarja ob 20.30 GLASBENA ŠOLA GODBE NA PIHALA IZ RiCMANJ vabi na PRVO PRODUKCIJO GOJENCEV Sodelujejo učenci slov. O.Š. iz Domja, Ricmanj in Doline Nedelja, 1. februarja ob 17. uri u gledališču F. Prešeren - Boljunec drevored 1 (tel. 271124) -Milje. Sesljan (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 - Sv. Ivan, Ul. Baia-monti 50, Mazzinijev drevored 1 - Milje. Sesljan (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Od ponedeljka, 26. do sobote, 31. januarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana (tel. 300940), Miramarski drevored 111 (tel. 410928) - Barkovlje. Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 111 - Barkovlje, Ul. Oriani 2 SEZONSKI POPUSTI od 10% do 50% v trgovini otroških oblačil in spodnjega perilo NABREŽINA 143 ZEGA DENIS SERVIS ANTEN TV-SAT DIGITALNI TELE +1 +2 +3 ST/VAN Tel. 040/208912 Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. H ŠOLSKE VESTI DTTZG ŽIGE ZOISA vabi na srečanje s predstavniki Tržaške prefekture, ki bo jutri, 26. t. m. ob 17.30 v zbornici zavoda na Vrdelski cesti 13/2. Srečanje bo namenjeno informiranju staršev o razširjenosti uporabe eksta-zija in drugih tablet. Vabljeni vsi, ki vas problem zanima. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča starše otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših šol: OS O. Župančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Katinari (tel. 910302), OS Bazoviških junakov v Rojanu (tel. 414579) in OS F.S. Finžgarja v Barkovljah (tel. 43015) in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju, da sprejemamo vpisovanja še jutri, 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na št. 567459. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred osnovne šole in v I. letnik otroškega vrtca še jutri, 26. januarja. Vpise sprejemamo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85, vsak dan od 8. do 14. ure. Vse potrebne informacije nudimo tudi telefonsko na št. 200136. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da sprejema vpise v 1. Glasbena Matica Trst Koncertna sezona 97/8 TRIO LORENZ iz Ljubljane (Haydn, D. Švara, Smetana) V torek, 27. januarja ob 20.30 v Deutscher Hilfsverein Ul. Coroneo 15 RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA VRTCA še jutri, 26. t.m. od 8.30 do 16.30. Informacije nudijo tudi telefonsko na št. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna šola P. Voranca -Dolina, 419. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sprejema vpise v I. razred osnovne šole in I. letnik vrtca še jutri, 26. januarja 1998 od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred osnovne šole in I. letnik otroškega vrtca še jutri, 26. januarja 1998. Vpise sprejemajo v tajništvu - Ul. Frausin 12, vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 773411. ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja t. 1. Za vpis sta potrebna rojstni list in pobdilo o cepljenju. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. n_____________IZLETI SKD CEROVLJE- MAVHINJE organizira 1. februarja smučarski izlet na Monte Elmo. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291078 od 20. do 21. ure. Pohitite! KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA ora-nizirata v četrtek, 12. februarja obisk Kmetijskega sejma v Veroni. Vpisovanje pri Kmečki zvezi, tel. št. 362941 in na Kmetijski zadrugi, tel. St. 8990111. MALI OGLASI tel. 040-7796333 UVELJAVLJENO PODJETJE na področju vgrajenih električnih gospodinjskih strojev išče trgovskega vajenca za svojo trgovino v Trstu. Zahtevani pogoji: 1. matura računovodje ali enakovredna izobrazba za bodoče zadolžitve; 2. znanje hrvaškega in/ali slovenskega jezika; 3. opravljen vojaški rok; 4. starost do 24 let. Tel. 040-311485. SLOVENSKO PODJETJE v Trstu zaposli mlajšega moškega za delo na terenu v okolici Trsta. Tel. 0335-387328. GOSPA srednjih let, stanujoča v Trstu, z avtom, išče part-time zaposlitev kot negovalka in pomočnica starejši osebi. Telefonirati ob uri kosila ali po 8. uri zvečer na št. 825735. IŠČEMO naslednje profile sodelavcev: vzgojitelje, animatorje in koordinatorja z italijanskim državljanstvom. Ročno napisane prošnje poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro »sodelavci«. PRODAM FIAT Punto 75 SX, letnik 1996 v odličnem stanju. Tel. 0481/532038 od 13.30 do 19. ure. GeC TOURS priporoča: EGIPT-DEŽELA FARAONOV + KRIŽARJENJE PO NILU 13.2. - 20.2., iz Ljubljane, hoteli 41, ladja 5", polni + pol penz., 1.200.000 lir; Ali sl želite malo miru, počitka In krasne narave? Priporočamo: ATOMSKE in ČATEŽKE toplice, OTOČEC, KRANJSKO GORO! TO NI VSE! - tel. 0038666-549588 IŠČEMO VARUŠKO za osem-mesečnega otroka, 4 ure dnevno v popoldanskem času. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro »otrok«. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išče odrskega delavca z opravljenim vojaškim rokom. Tel. 632664/5. DOMAČE rumene buče in krompir prodam. Tel. (0481) 78125. DRUŠTVENA PRO- DAJALNA na Opčinah išče mesarja. Tel. na št. 213274. AVTOKAROSERIJA in avtomehanična delavnica Guštin na Opčinah išče resnega in izkušenega avtokleparja. Tel. 040/214522. SCOOTER Peugeot Spee-dake 50 v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Tel. 0335-6024673. SALAMON V RUPI je odprl osmico. Ljubitelji dobre kapljice so obveščeni. V LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Točita belo in černo vino, poskrbljeno je za prigrizek. V MEDJE VASI št. 16 imata odprto osmico Walter in Nadja. OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. OSMICO imata v Saležu odprto Silva in Maurizio. OSMICO sta odprla Danila in Mirko, Zabrežec št. 4. 25. 1. 1993 25. 1. 1998 Danes poteka pet let, odkar je umrl naš dragi Jožko Lukeš gledališki igralec Z žalostjo v srcu se ga spominjajo žena Neva, hčerka Nevica z družino, brat Boško in ostalo sorodstvo Istočasno se z enakimi občutki spominjajo tudi naSe Vide Pahor ki je umrla ob istem času. Družini Lukes, Pahor Trst, 25. januarja 1998 Mostar, 28.1.1994 Zabrežec, 28. 1. 1998 Veš, Saša tistega, ki se ga ljubi, se ga ljubi za zmerom. Minila so že štiri leta, odkar so nam te vzeli, toda prisoten si med nami s svojim zgledom, dobroto, premočrtnostjo, stanovitnostjo, poštenostjo, umetniškim duhom... Z družino se te bomo spomnili v torek zvečer v borštanski cerkvi ob 18. uri. Vsi tvoji Zabrežec, 25. januarja 1998 Ob prerani izgubi drage Aurelie izrekata iskreno sožalje možu, sinu in hčeri z družinama VVilma in Norma KD Fran Venturini izreka iskreno sožalje Paoli in njeni družini ob izgubi sestre Aurelie. Ob izgubi drage none Marije sočustvuje s Kati in svojci KD Vesna t Zapustila nas je naša draga Cvetka Kjuder vd. Volk Žalujoči sinova Sandro in Paolo, snahi Luciana in Jole, vnuki Gabrijela, Fabio, Stefano, Daniela, Alessia in Katja, Elia in drugi sorodniki Pogreb bo v torek, 27. t. m. ob 9.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Šentjakobsko cerkev in nato na pokopališče pri Sv. Ani. Trst, 25. januarja 1998 Ob boleči izgubi naše dolgoletne pevke Cvetke Volk izrekamo družini naše najgloblje sožalje šentjakobski cerkveni pevci ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Danila Pertota se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali SVOJCI Prosek, 25. januarja 1998 ZAHVALA Svojci Sergia Černivca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Zgonik, 25. januarja 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi naše drage Amelie Filipčič por. Bandi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre dr. Zaramelli. SVOJCI Boljunec, 25. januarja 1998 26. 1. 1994 26. 1. 1998 Lidija Cotič por. Gregori Z ljubeznijo se je so-minjata mož Emil in sin Renato z družino Padriče, 25. januarja 1998 26.1. 1997 26.1. 1998 2e leto je minilo, odkar te ni več med nami draga mama in nona Angela Budin vd. Colja Za vedno bo ostal živ spomin nate, še posebno ker si bila vedno vesela in pozorna na vse. Vsi tvoji otroci, ki te bodo za vedno imeli zelo zelo radi Ladi, Anica, Cvetko in Ivan z družinami Samatorca, Bajta-Salež, 25. janurarja 1998 7 GORICA / ODPRTJE BO V PETEK, 30.JANUARJA Kmečka banka febmarja v novih prostorih na Korcu Tu se bo odvijala vsa dejavnost s klienti - V načrtu je preureditev starega sedeža - V mesto prihajajo nove banke 2e Cez nekaj dni, v začetku februarja, bodo klienti KmeCke banke v Gorici vstopali v nove prostore, na Korzu Verdi 40, v stavbo, kjer je nekoč bila znana Massijeva trgovina z oblačili in konfekcijo. Upravitelji KmeCke banke so jo kupili že pred leti in sklenili, da bodo tam uredili prostore za poslovanje s klienti (okenca). Novi sedež je nasproti sedanjega osrednjega sedeža banke in za kliente ne bo torej nobene razlike. V novem pritličnem prostoru, ki je zelo velik v primerjavi s sedanjim, bodo klienti opravljali vse normalne posle. V stari stavbi bodo, poleg prostorov v zgornjih nadstropjih, ki bodo seveda ostali, preuredili tudi pritlične za druge službe. Odprtje novih prostorov bo v petek, 30. januarja, ob 18. "uri. V zadnjih nekaj mesecih, ko so v tej stavbi potekala prenovitvena in meditve-na dela, je bil nekaj Casa avtomobilski promet na Verdijevem korzu otežen. Za vodstvo del in za večji del teh so poskrbeli go-Uski slovenski strokovnjaki in obrtna podjetja. Kmečka banka, ki je že več kot poldrugo leto spet v rokah svojih več kot 400 delničarjev, s tem uresničuje en del svojega razširitvenega projekta. Pred kratkim je odprla podružnico v Trstu, v načrtu imajo odprtje Se nekaterih drugih podružnic bodisi v Gorici kot drugje v deželi. V poldrugem letu, odkar je končala komisarska uprava, se je obseg poslovanja postopoma večal.Velik uspeh so zabeležili lani Poleti, ko so od zavoda EN- .v- kmečka banka PS dobili v zakup izplačilo pokojnin v 28 evropskih državah približno 80.000 upokojencem, ki dobivajo italijanske pokojnine. Med temi je tudi približno 30.000 upokojencev, ki žive v Sloveniji in na Hrvaškem. Ob koncu lanskega leta je med delničarje pristopila tudi Nova Ljubljanska banka, ki je od nekaterih prejšnjih delničarjev kupila 2, 88 odstotka delnic Kmečke banke. Delničarjev Kmečke banke je nekaj nad 400, v prvi vrsti so to Slovenci na Goriškem. NajveCji delničar pa je finančna grupa CAER iz Bologne, ki ima 35 odstotkov delnic. Prihodnje leto bo Kmečka banka praznovala svojo 90-letnico. Leta 1909 so jo namreC ustanovili slovenski poslovni ljudje v Gorici in na Goriškem nasploh. Od tedaj deluje nepretrgoma. V letih pred 2. svetovno vojno je imela tudi po tisoč elanov. V zvezi z bankami so v Gorici še nekatere druge novice. Čeprav je v mestu že kar veliko bančnih po- slovalnic, sem prihajajo še druge banke. V kratkem naj bi v stavbi na Korzu Italia, kjer je doslej bila znana trgovina Donda z artikli za stanovanjsko opremo (t.j. v stavbi, kjer je tudi medništvo Primorskega dnevnika), svoje prostore odprla podružnica Banca Popolare di Trieste. Ustanovili so jo na začetku devetdesetih let. Med pobudniki so bile zelo znane osebnosti tržaškega poslovnega in finančnega življenja, ki so iz banke hoteli narediti nekakšen protiutež tržaški hranilnici CRT, ki so jo tedaj upravljali demokristjani. Ta nova banka pa ni kdo-vekaj prodrla. Pred kratkim jo je prevzela Banka popolare veneta iz Vicenze, ki bo odslej z njo prisotna tudi v Gorici. V tem oziru vemo, da je dober del delnic CRT prevzela Cassa di Risparmio di Verona, ki je tudi drugače prisotna v deželi, kajti ima 25 odstotkov videmsko-pordenonske hranilnice GRUP. Govori se, da bo v Gori- co prišlo še nekaj bank. Nekateri omenjajo Novo tržaško kreditno banko, ki je sedaj v popolni lasti Bance Antoniana Popolare Veneta iz Padove. Prav tu omenjene banke iz Veneta se zelo zanimajo tudi za nakup večinskega paketa delnic goriške hranilnice Cassa di Risparmio di Gorizia. Ta banka, najmočnejša na Goriškem in s svojimi podružnicami prisotna v vsej naši deželi, je sedaj na seznamu tistih bank, za katere se zanimajo močnejše banke bodisi iz Veneta kot iz Lombardije. Prav v tem Času so namreC veliki manevri, da bi te banke prevzele dejansko vodenje bodisi hranilnic (casse di risparmio) kot tudi ljudskih bank (banche popolari), pa zlasti v Furlaniji, in posledično, tudi pri nas. Nic pa se vec ne sliši o takoimenovani ljudski banki za Vzhod, o kateri je bilo veliko govora pred nekaj leti. Na sliki - foto Bumbaca - novi poslovni prostori KmeCke banke. Marko VValtritsch KULTURNI POM / V ČETRTEK Knjiga o M.Fabianiju Gost bo avtor, tržaški arhitekt Marko Pozzetto V okviru niza "Srečanja z avtorji” je bila prejšnjo sredo v Kulturnem domu predstavitev knjige Skice Gorice, Alda Rupla in Hijacinta Jusse. Novo srečanje bo v četrtek, 29. t.m. ob 18. uri. Tokrat bo gost večera arhitekt Marko Pozzetto, tržaški rojak, sicer pa razpet med Dunajem, Ljubljano, Benetkami in Trstom, avtor bogate monografije o Maksu Fabianiju, arhitektu, ki je deloval med Dunajem in Ljubljano ter med Trstom in Gorico, ki si jo je izbral za dom, na jesen življenja in je v našem mestu tudi umrl. Fabiani je pripravil načrte za Trgovski dom v Gorici, izdelal regulacijske načrte številnih krajev na Goriškem, sodeloval pri ob- Srečanje o razdelitvi prispevkov Goriška pokrajinska uprava je te dni sklicala sestanek predstavnikov društev, združenj in ustanov, ki so zaprosile za finančno podporo v smislu deželnih zakonov št. 68 in 15. Odbornica Ma-sau Dan je pojasnila smernice pokrajinske uprave glede porazdelitve prispevkov ter priporočila nujnost usklajevanja in povezovanja različnih pobud. CGIL /POKOJNINE GORIVO / SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE novi po vojni porušenih stavb, načrtoval nove (Cerkev Srca Jezusovega). Z objavo zajetne monografije o Maksu Fabianiju je Marko Pozzetto prispeval pomemben delež k pravilnemu vrednotenju strokovnjaka evropskega slovesa. Četrtkovo srečanje bo, poleg predstavitve knjige, razkrilo tudi marsikaj doslej neznanega o Fabianijevem delu. Za uvod v Četrtkovo srečanje v mali dvorani Kulturnega doma bo poskrbel novinar Marko VValtritsch. VValtritsch pripravlja tudi naslednje srečanje, 5. februarja, predstavitev ponatisa Simona Rutarja knjige o zgodovini Goriške in Gradiščanske. SSG /OBVESTILO Jutrih v torek nebo predstave "Mojstrskega tečaja” v Kulturnem domu jutri in v torek ne bo. Kakor smo že poročali, je Slovensko stalno gledališče bilo prisiljeno obe predstavi, začasno odgoditi. Prav tako je bila odgodena na kasnejši Cas predstava komedije Ukročena trmoglavka. Gledališka prireditev je bila napovedana 16. in 17. februarja v kulturnem centru "Lojze Bratuž”. Odgoditev predstav pri SSG utemeljujejo s tehničnimi težavami in prosijo abonente za razumevanje. Slovensko stalno gledališče obvešCa, da bodo nove datume v kratkem, vsekakor pa pravočasno, sporočili. NOVICE Razstava ob 1004etnici rojstva Roberta Hlavatiya Ob 100-letnici rojstva Roberta Hlavatyja, bo Galerija Ars v Katoliški knjigami na Travniku, priredila razstavo akvarelov, ki predstavljajo umetnikovo kulturno dediščino na Goriškem. Vsem, ki so razstavo omogočili in posodili zanjo Hlavatyjeva dela se prireditelj iskreno zahvaljuje. Odprtje razstave bo v petek, 30. januarja 1998, ob 18. uri. Govoril bo prof. Milko Rener, glasbeni program bo izvajal pianist David Trebižan. Večer diapozitivov o Indiji Združenje "Linea di sconfine” prireja jutri, 26. t.m. ob 17.30 predvajanje diapozitivov o Indiji z naslovom "Viaggio in India e neha sua Anima” (Popotovanje v Indijo in v njeno dušo). Spremno besedilo: Marco Bertah. Predvajanje bo v prostorih knjižnice oddelka za mentalno higieno (Mittelpark) v ulici Vittorio Veneto 174. Knjiga o judovskih skupnostih v Bosni in Hercegovini Društvo prijateljev Izraela vabi v torek, 27. t.m. ob 17. uri na predstavitev knjige Avrama Pinta o judovski skupnosti v Sarajevu in na območju Bosne in Hercegovine. Italijanski prevod knjige je oskrbela Rita Tolomeo. Na predstavitvi, ki bo v prostorih Državne knjižnice v Mamehjevi ulici 12 bosta govorila prof. Frdvio Salimbeni in Rita Tolomei. Zakaj so upokojenci preje i manj denarja Davčni odtegljaj takoj in v celoti Manj dela za finančno upravo Marsikateri upokojenec je ob izplačilu januarske pokojnine ugotovil, da je prejel manj denarja kakor sicer. Nižji bodo prejemki tudi v prihodnje. Sindikat upokojencev je že pred dnevi poskrbel za ustrezno informacijo, ki pa je vsi interesenti, kot se zdi, niso pravilno razumeli. Najprej seveda pojasnilo, da so višji odtegljaji in zato nižje pokoj-ftnie posledica že pred leti sprejetega ukrepa o enotnem, oziroma skupnem obdavčevanju pokojnin. VeC kakor dvajset let star ukrep so zaceli izvajati šele pred dvema letoma, v celoti pa velja od 1.1.1998. Cilj novega ukrepa je poenostavitev postopkov izterje-vanja, oziroma plačevanja davkov, razbremenitev finančnih uradov itd. Davčni odbitek na pokojninah se je doslej že obraCuna-Ta‘ °h izvoru; upokojenci so prejemali netto pokojnino. odatne obveznosti do finančne uprave so imeli upokojenci, ki so prejemali dve ali več pokojnin različnih ustanov. Vsak zavod je namreC davCni odbitek obraCauna-..na osnovi zneska posamične izplačane pokojnine, v Pnjavi dohodkov pa je bilo treba treba navesti skupni pokojnin, izračunati davek in poravnati razliko. V -v. Prihodnje ne bo potrebno, kajti ustanove, ki Pokojnine izplačujejo upoštevajo skupni znesek vseh Pokojnin in tudi sproti pridržijo davek. S prijavo ohodkov ne bo treba vec plačevati razlike..Manj težav za Cane in razbremenitev finančne službe. Zato pa nekaj uianj denarja v žepu. Od torka postopek za ažumiranje kartic Odprta dva centra - Prednost imajo zasebniki Trgovinska zbornica obvešCa, da bodo v torek, 27. t.m. zaceli postopek vnašanja podatkov za koriščenje bencina proste cone na elektromagnetske kartice s katerimi je mogoče kupovati takoimenovani "deželni” bencin. Operacijo bodo izvajali v uradih v Tržiču (na sedežu pristaniške uprave) ter v Gorici (v prostorih gospodarskega razstavišča). V prvem obdobju bodo vnašali podatke samo na kartice zasebnikov (fizičnih oseb), kasneje pa (datum bodo pravočasno sporočili) tudi na kartice za vozila podjetij. Avtomobilisti se za postopek lahko predstavijo - ne glede na kraj bivališča - bodisi v Tržiču, bodisi v Gorici. S sabo naj prinesejo, poleg kartice, tudi vozniško knjižico (original), vozniško dovoljenje in potrdilo o plačani zavarovalnini za avtomobil. Trgovinska zbornica posebej obvešCa, da bo letos nekaj novosti glede razdeljevanja in nadzora nad uporabo kontingenta goriva proste cone. Nadzor nad uporabljeno količino bodo izvajali po tromesečjih. Neuporabljene količine bodo avtomatično razdelili med vse upravičence. Tako bodo v koledarskem letu izkoristili celoten kontingent, kar je pomembno tudi zaradi priliva sredstev v Goriški sklad. Imetniki elektroma-gnetskih kartic bodo gorivo proste cone lahko tankali samo v krajih na Goriškem, medtem ko te omejitve za takoimenovani "deželni” bencin, ni. In še praktično navodilo o urniku poslovanja urada Trgovinske zbornice v Gorici, na razstavišču: vsak delavnik od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. V TržiCu bo urad odprt v avditorijumu pristaniške ustanove z enakim urnikom kakor v Gorici. Avtomobilisti, ki še nimajo elektromagnetske kartice za izstavitev lahko zaprosijo v uradu za Goriško prosto cono (na Trgovinski zbornici) v Morellijevi ulici 37, od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.30 in ob sobotah od 8.30 do 12.30. Fotografski in likovni natečaj združenja Punto giovani Združenje Punto Giovani je razpisalo fotografski, likovni in grafični (računalniška grafika) natečaj na temo "Živali”. Prispevke je treba izročiti do 28. febmarja letos. Prispevke bodo razstavih, predvidoma v marcu. Natečaja se lahko udeleži vsakdo, ne glede na starost in bivahSCe. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu združenja. Sodišče še ni izdalo dovoljenja za pokop Sodišče še ni izdalo soglasja za pokop 75-letne upokojene profesorice Nede Fortis. Fortisovo so našli mrtvo v petek zjutraj v njenem stanovanju v ulici Vittorio Emanuele Orlando št. 5. Ležala je v kopalnici, kjer je bilo na tleh tudi nekaj krvavih madežev. Preiskavo vodijo karabinjerji. Vzroke smrti bodo ugotovih z obdukcijo. Fortisova se je rodila v Tolminu 27. febmarja 1922. V Gorico se je preselila po koncu druge svetovne vojne in poučevala italijanščino na raznih šolah, med drugim tudi na takratnem klasičnem liceju s slovenskim učnim jezikom. Na lastno pobudo je poskrbela da so ji slovenski priimek Močnik spremenih v Fortis. vabita na predstavitev knjige MAKSA FABIANIJA Vizije prostora Z*CD GORICA ki jo je napisal univ. prof. arhitekt Marko Pozzetto Predstavitev bo v Kulturnem domu v Gorici, v Četrtek, 29. januarja 1998, ob 18. uri. Avtorja bo predstavil novinar Marko NValtritsch. GORICA / POHOD ZA MIR IN SODELOVANJE ŠTMAVER / KD SABOTIN 0 ČRPALKE M IZLETI b pravičnosti izhaja mir za vsakogar Z lučkami do cerkve na Travniku -Skupna pobuda italijanskih in slovenskih vernikov Knjiga o ledinskih imenih darilo ob prazniku kulture Avtorje Vlado Klemše Pod geslom ”Dona a noi la pace - Podari nam mir” se je sinoči nekaj sto ljudi dobre volje, zlasti pa mladih, udeležilo pohoda za mir, na pobudo kbnzulte laikalnih združenj goriske nadškofije. Na ta način so se odzvali vabilu papeža Janeza Pavla II, naj bi bilo leto 1998 leto miru v znamenju pravičnosti. Pohoda, ki se je pričel na oširku Catterinijeve ulice, zaključil pa v cerkvi na Travniku z mašo in govorom nadškofa Bom-marca so se udeležili tudi številni verniki iz solkanske in Sempetrske duhovnije. Z zbornega mesta, kjer so udeleženci prisluhnili molitvi, pesmi in razmišljanju - vse je potekalo v italijanščini in slovenščini se je nato, ob nastopajočem mraku, razvil dolg sprevod z lučkami. Udeleženci so se preko mostička usmerili na Skabrijelovo ulici, zatem na Catterinijev trg in, s krajšim postankom pred Attemsovo palačo, v cerkev na Travniku, kjer so prisluhnili pričevanju mladih o razmerah v deželah tretjega sveta, o revščini in krivicah, ki jih je treba odpraviti. Pri tem pa se ni mogoče zanašati samo na druge; vsakdo lahko v svojem malem napravi marsikaj. Mejni prehod v Skabrije-lovi ulici, kjer je bila pred 15 leti pomembna sindikalna manifestacija, je tako spet postal simbol skupnih prizadevanj za mir in prijateljstvo, (foto Bumbaca). Pri KD Sabotin se skrbno pripravljajo na prvo prireditev v letu 1998. To bo tradicionalno praznovanje ob sv. Valentinu, ko bodo sočasno obeležili tudi Dan slovenske kulture. Prireditve bodo 13., 14. in 15. februarja. V petek, 13. februarja pripravljajo pevski večer in odprtje likovne razstave Slavka Pahorja, rojaka, ki živi na Oslavju. V soboto bo nastopil moški pevski zbor "Skala” Gabrje ob predstavitvi zbornika ”S Poklona do Toplice”, ki ga je uredil Vlado Klemše. Gre za skoraj 170 strani obsegajočo publikacijo o toponomastiki na območju Stmavra, Pevme in Oslavja in ki je rezultat večletnih prizadevanj KD Sabotin, rajonskega sveta in skupine domačinov. S knjigo, ki obsega tudi zemljevid ledinskih imen in ki odraža današnjo stopnjo zaznavanja in označevanja prostora, želijo posebej obeležiti Dan slovenske kulture. O pomenu preučevanja preteklosti, zlasti kulturnega in jezikovnega izročila, ki je nujno tudi del današnje stvarnosti, bo spregovoril ravnatelj Narodne in študijske knjižnice iz Trsta Milan Pahor. V nedeljo, 15. februarja bo v Stmavru tradicionalna šagra ob sv. Valentinu. 2e dopoldne bodo pri nekdanji šoli postavili kioske in na njih ponujali znane štmavrske štruklje, v popoldanskem času pa bo v župni cerkvi slovesno bogoslužje ob sv. Valentinu, svetniku, ki je tesno povezan z verskim in kulturnim izročilom ljudi pod Sabotinom. Sicer pa se pri kulturnem društvu Sabotin pripravljajo tudi na občni zbor, ki bo v sredo, 28. t.m. zvečer. Poleg poročil o dejavnosti v pretekli sezoni, bomo prisluhnili tudi programu, na dnevnem redu pa je tudi izvolitev novega odbora. Splovili so ”Sea Princess”, tretjo od Štirih velikank Pomemben dogodek so v petek popoldne zabeležili v tržiški ladjedelnici. Točno ob 16. uri so krstili novo lepotico - ladjo za križarenje ”Sea Princess”, dolgo 261 metrov, z izpodrivom 77 tisoč ton. Krstna botra je bila soproga župana Persija, Dionisia Tassin. Splovitev je bila, kakor se temu pravi tehnična: s tem da so v dok spustili morsko vodo. Postopek se je v celoti zaključil včeraj zjutraj, ko so velikansko z vlačilci odvlekli do priveza, kjer jo bodo dogradili. Izročitev kupcu - družbi P and B - je predvidena spomladi leta 1999. Jutri poteče rok za vpis v prve razrede na vseh šolah Jutri poteče rok za vpis učencev in dijakov v prve razrede vseh šol. Večina staršev in dijakov je za obveznost že poskrbela v prejšnjih dneh so pa tudi posamezniki, ki čakajo na zadnji trenutek. In ta trenutek bo napočil jutri. V naslednjih dneh bomo imeli že dokončno sliko, kako številčni bodo razredi na osnovnih, nižji srednji in višjih srednjih šolah v jeseni, oziroma v šolskem letu 1998/99, ki se napoveduje v znamenju velikih sprememb, pa tudi negotovosti, zlasti kar zadeva manjšinjske šole. popduosti 80% N ere, lisica, natrija, svizec in druga krzna, GORICA ul. Garibaldi 3, tel. 0481/32363 AVTOMOBILSKA TAKSA /OBVESTILO ACI Informacije po telefonu in internetu Do konca meseca je treba poravnati številne obveznosti, med temi tudi plačati avtomobilsko takso. Ministrstvo za finance je poskrbelo za precej novosti, ki pomenijo z ene strani precejšnjo poenostavitev in (v določenih primerih) tudi prihranek, z druge strani pa Sezonsko znižanje s popusti od 30% F # #Fui. moška v oblačila Carducci 24 tel. 537561 tudi precejšnje težave. Višina takse se določa na osnovi jakosti motorja, izražene v kilovatih. Podatek je naveden v avtomobilski knjižici. Navedeno število kilovatov je treba pomnožiti s 5000 in tako pridemo do zneska, ki ga je treba plačati. Težave se pojavijo pri vozilih starejše izdelave. V knjižicah namreč ta podatek ni zmeraj naveden. Sicer pa tudi pri "novejših” ni vse jasno, ker so menda navedeni netočni podatki. Italijanski avtomobilski klub preko "zelene” telefonske šte- vilke 167020477 posreduje točne podatke in to na osnovi registrske tablice vozila. Za uslugo zaračunavajo od 800 do 1000 lir. Na tak način se avtomobilist izogne nesmiselnemu čakanju v uradih ACI ali iskanju podatkov na poštnih uradih. Sicer pa imajo avtomobilisti možnost, da se za točne podatke o višini takse pozanimajo tudi preko interneta (tudi v tem primeru zadostuje navedba številke registrske tablice vozila). Ključ za dostop v prostor ACI je (ww.ACI.IT). Danes so odprte naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20 AGIP - Ul. Lungo Ison-zo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marc o 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Repubblica 2 KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giu-lia. FARA ERG - Ul. Gorizia POLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. III Armata 58 VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriske občine za obdobje od 17. do 23. januarja 1998 RODILI SO SE: Zehru-din Dzehverovic, Carol Sussi, Federico Natoli, Gianluca Romanzin. UMRLI SO: 74-letna Clara Cingerli por. Pahor, 74-letni Riccardo Argentini, 55-letni Giorgio Gabrijelčič, 84-letna Carolina Klanjšček vd. Marega, 88-letna Stefania Markočič vd. Braidot, 64-letni Adriano Tomat, 7 7-letna Gabriella Trpin vd. Spaz-zali, 92-letna Vera Glede, 76-letni Milan Pahor, 91-letna Adele Franco vd. Gratton, 84-letna Olga Kristančič vd. Miani, 87-letna Emma Peres vd. Dmsolini, 91-letna Maria Crainich vd. Drescig, 77-letni Remo Uria Melloni, 87-letni Egi-dio Lipizer, 84-letni Vitto-rio D Alberto. POROČILA STA SE: Davide Pisk in Katja Ban-delli. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled razstava Drugi v Alpah z bogato dokumentacijo o manjšinah v alpskem loku. Razstavo je pripravila občina Pergine Valsugana (TN) s pokroviteljstvom EU, postavitev v Gorici pa je na pobudo ZSKD in Kulturnega doma. Ogled je do 27. januarja med 9. in 13. ter 16. in 19. uro. Posebej so k ogledu vabljene šole (tel. 531495 -ZSKD in 33288 - Kulturni dom). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da so dosegli minimalno število prijav za letovanje na Kanarskih otokih. V dogovoru s turistično agencijo je bil rok za dodatne prijave podaljšan do SREDE 28. januarja. E3 ČESTITKE Na štandreškem placu mesnica stoji, / v njej jutri DOLFO 90 let slavi. / Se na mnoga zdrava leta mu kličejo domači in prijatelji vsi. Naša D ANJA praznuje danes 18. rojstni dan. Vse najboljše in obilo sreče ji želimo sestra Nika, mama Dorjana in tata Franko. Danes se je MARIJA iz Pevme srečala z Abrahamom in mu zažugala, naj nikomur tega ne pove. Vse naj, naj kliče vesela družba. Jutri, 26. januarja slavi v StandreZu 90 let, stari mesar Dolfo Obilo sreče, zdravja in veseja mu želijo Nives, David, Marianna, Miriam, Daniel, Elisa in Stefane 13 OBVESTILA SPDG - Smučarski odsek vabi člane društva, ki nameravajo tekmovati na 31. Zimskih športnih igrah, v nedeljo, 1. februarja na Trbižu, da se čimprej prijavijo pri Marti tel. 22164. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30-21.00»Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 17.SO-lO. 30-22.00»L’avvocato del diavolo«. Al Padno in Keanu Reeves. CORSO 18.00-20.00-22.00»Tre uomini e una gamba«. I. Aldo, Giovanni e Giacomo. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00»ln e out«. I. Kevin Kline in Tom Sel-leck. EKCELSIOR 17.30-21.00»Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. el LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340 IZBERI FIAT PUNTO. 15 MILIJONOV BREZOBRESTNEGA FINANSIRANJA NA 24 MESECEV, KI GA ZAČNEŠ PLAČEVATI ČEZ 90 DNI. IZBERI FIAT BRAVO/BRAVA 20 MILIJONOV BREZOBRESTNEGA FINANSIRANJA NA 24 MESECEV, KI GA ZAČNEŠ PLAČEVATI ČEZ 90 DNI. ^ r •" =>-"•£> |jj * Preglejte pogoje finansiranja, ki jih nudi finančna družba Sava in ki so .na razpolago vsem kupcem. ZASTOPSTVO IMtttSM ZA GORICO IN POKRAJINO GORICA: uL Terz'Armata 119, tel. 0481(520830 • TRŽIČ: ul. IV Novembra 31/33, Tel. 0481/484110^ »Sli bomo k papeževi masi, na trgu nas bo tisoče in tisoče in pokazali bomo Fidelu in vsemu sve tu, da smo proti diktaturi, da ho čemo svobodo.« Tako so se že la ni poleti konspirativno pripra vljali na papežev obisk kubanski katoliki in tisti, ki so nezadovoljni z režimom - in kritičnih je veliko tudi med Kubanci, ki niso na strani antikaštrislov iz Floride in Id bi radi ohranili pozitivne dosežke revolucije. Naivno so si predstavljali, da se bo papežev obisk sprevrgel v manifestacijo opozicije, nezadovoljstva in želje po svobodi, ki naj kot plaz spodnese Fi-delov režim. Pa so se ušteli: prebrisani Fidel Castro je nekaj dni pred obiskom pozval vse Kubance in zlasti revolucionarje, naj sprejmejo papeža z navdušenjem. Tako bo namreč lahko množični odziv Kubancev prikazal kot svojo zaslugo, to pa bo podprlo režim, ki vse bolj nevarno škriplje. Kako velik pomen je zadnji revolucionar pripisal srečanju z velikim slovanskim papežem, dokazuje tudi Fidelovo obnašanje do gosta: toplo in dolgo stiskanje obeh rok, spoštljiva, diagonalna in rahlo nagnjena hoja ob boku Janeza Pavla H, katerega je tudi večkrat rahlo potrepljal po rami. Castru je papežev obisk nedvomno dal kisika, verjetno pa mu je odprl tudi nove perspektive v kočljivi fazi tranzicije. Režim mora namreč izbrati, ali bo vztrajal pri svoji togo- Sveti oče in ublieni sin Sergij Premru SCino in zapostavljanje, ne pozablja, da vsakih osem sekund umre nekje v svetu Človek od lakote, največkrat je to otrok, in ne more opravičiti dejstva, da 350 najbogatejsih ljudi na svetu poseduje več dobrin in bogastva kot revnejša polovica človeštva, tri milijarde in pol ljudi, da se omejimo samo na dva najbolj zgovorna podatka. Papež se je nedvoumno zavzel tudi za odpravo ameriškega embarga, Id skoraj 40 let duši karibski vendar samo za dolarje in po dolarskih cenah, kar je tragično za množice, ki se preživljajo zgolj s plačami v pezosih, saj se njihova vrednost giblje od 7 do 20 dolarjev mesečno. Turizem je privedel do relativnega popuščanja v strogem državnem nadzoru gospodarstva, in vsi Kubanci si vsak dan prizadevajo, da si zagotovijo kak zelen ameriški bankovec: pojavili so se »paladarji«, zasebne restavracije v domačih jedilnicah, »casas particulares«, domi- e O xviu.iLforvi. v UVI111CIV.U1 JdHlHIViCUti; »I_.cl3ci3 JJdi lit_.llJcll tJa« j VlUIIU- — - — ----------,---------------r-----------—o” otok in ki je po zmagoviti revoluciji (v kateri niso selno ime za penzione, in še zasebni taksiji, vodici, sb, ki ga bo v doglednem Času, najpozneje po Ca- sodelovah kubanski komunisti) verjetno tudi pa- postreščki in seveda - »jineteras«, mlade Kubanke, Vinil rincfra c nnm ili cti o o 1J J Vi * ‘ * * ' ----- - za Castrov režim in za vse, ki so se naslanjali na izkušnje realsoti-alizma. »Lider mašimo« pa ni priznal niti ene svoje napake in zablode. Na Kubi so res dosegli nekaj velikih rezultatov, predvsem na področju zdravstva in šolstva, ki jim ni enakih v nobeni drugi latinskoameriški državi. Pri skrbi za izobrazbo otrok in za njihov razvoj ni kompromisov. Veliki napisi razglašajo upravičeni ponos Kubancev: »Na svetu je 250 milijonov otrok brez strehe, na Kubi pa niti enega« in še »Na svetu je prisiljeno delati 100 milijonov otrok, na Kubi niti eden«. Tudi najrevnejši Kubancki so pravi privilegiranci v primerjavi z revnimi otroci v perujski Luni, v brazilskem Sao Paulu ah v bolivijskem La Pazu, in vsak prebivalec Južne Amerike, ki ne pripada privilegiranim slojem, si lahko želi, da bi živel na Kubi. A to Kubancem ne zadošča: »Zakaj imamo pravico do zdravja in do univerze, ne pa do svobode?« se upravičeno sprašujejo, in tudi tisti, ki je imel veliko simpatijo do kubanske revolucije, sloneCe na veliki ljudski podpori proti skorumpiranemu in krvoločnemu diktatorju Bathsti, tisti, ki je ljubil karibskega Davida, ki je premagal ameriškega Goljata, in se zgledoval po legendarnem Che Guevari, ki se je boril - kot mu je te dni priznal sam papež - za revne in zapostavljene, tudi ta se mora vprašati, zakaj mora uveljavljanje socialne pravičnosti spre- T-" 5- v uugicuiiem utiau, pu v.a- suueiuvcui jmuansKi Komumsuj verjetno nun pa- postreSCKi m seveda - »jineteras«, mlade Kubanke, zakaj mora uveljavljan e socialne pravičnosti spre- strovi smrti, popeljala v kaotični razpad z zelo ve- hnil Castra s populistiCno-nacionalistiCnih pozicij ki nimajo ničesar, kar bi lahko prodajale turistom, mljati represija, zatiranje politične, idejne, verske ijetno prevlado trde emigrantske opozicije, ki lah- v objem Sovjetske zveze in v pogrezanje vesele in razen svoie lenote. Kuba. M ie za časa Batliste nmi- in kulturne svnhnde ™kai m,,™ cin™« rjetno prevlado trde emigrantske opozicije, M lah- v objem Sovjetske zveze in v pogrezanje vesele in ko s svojimi dolarji preplavi in pokupi otok, ali pa mladostniške karibske revolucije v sivino mračne bo popustil na področju političnih svoboščin in realsocialistične diktature. Embargo je hkrati tudi pluralizma ter tako ohranil nekaj pomembnih in alibi za polom kastristicnega režima: Kubanci se nedvomnih dosežkov revolucije, predvsem na po- šalijo, Ceš da Fidel vsak večer moli (pravijo, da je v droeju sociale, kot si želi zmernejša notranja opozi- dnu duše še veren, čeprav o tem sicer zgovorni di- aja. Janez Pavel E. Castru ni samo nakazal to dni- ktator ni nikoli govoril) in prosi Boga, naj Clinton go pot, ampak mu je ponudil tudi podporo in sode- ponoči ne odpravi embarga, saj sicer ne bi vedel, lovanje katoliške Cerkve. Seveda je pogoj za to po- komu naj pripise kubansko gospodarsko katastro- nudbo uveljavitev verskih svoboščin, M so sestavni fo. Le-to gre res delno pripisati embargu, a še v vedel splošnih in nedeljivih Človekovih pravic, njego- liko večji meri Castrovim odločitvam, saj ni znal, ve svobode in dostojanstva. hotel ah mogel uveljaviti gospodarskega razvoja MaSe na odprtem že pred papeževim pribo- svojega otoka in se je totalno podredil interesom razen svoje lepote. Kuba, M je za Časa Bathste proizvajala samo sladkorni trs in je bila bordel za Američane, Se danes proizvaja samo sladkorni trs, a je postala bordel za turiste iz Evrope. Konec embarga zato ne bi rešil vseh problemov tega otoka, vendar bi z injekcijo dolarjev in s prostim trgovanjem najbrž utegnil spraviti propadli kubansM go-spodarsM sistem v pogon. Na papeževe apele proti embargu so iz ZDA odgovorih s protislovnimi signah: Wall Street Journal se je že opredelil za odpravo embarga, State departement je uradno proti, v VVashingtonu pa se ukvarjajo predvsem s posledicami nebrzdanega in kulturne svobode, zakaj mora sloneti na strogem policijskem nadzoru in zakaj je prepovedano razmišljati o zamenjavi gerontokratske nomeidda-ture, na Čelu katere je že 40 let isti »jefe«, sef države, vlade, partije in vojske, Fidel Castro. Kje piše, da mora biti cena za pol litra brezplačnega mleka vsakemu otroku - neskončna diktatura in zapor za opozicijo? Petdnevni papežev obisk se končuje z nocojšnjo mašo na Trgu revolucije v Havani, kjer pričakujejo milijonsko množico. Na eni strani ogromnega trga je že tri desetletja velika silhueta revolucionarja Che Guevare, na drugi strani pa so te im uupimm /.c p.eu papezevuu priiio- svojega omKa m se je totalno pooremi interesom ukvarjajo predvsem s posledicami nebrzdanega lucionarja Che Guevare, na drugi strani pa so te dom, praznovanje božiča, neposredni televmjsM Moskve, M ga je v zameno pitala in oskrbovala z spolnega življenja svojega predsednika Clintona. dni postavih prav tako veliko sliko Jezusa Kristu- prenosi vseh papeževih obiskov m mas, prisotnost vsem potrebnim. Padec berlinskega zidu in propad Odgovor na papežev poziv pa je y, sa. Tudi ko bodo prihodnje dni odstranili ver- opozicijskih intelektualcev na srečanju s papežem, Sovjetske zveze so na Kubi doCakah popolnoma morda Se najbolj podrejen prih- , s .J, - sko podobo s trga (čeprav bi Castru najbrž verjetna pomilostitev skupine pohtiCnih zaporni- nepripravljeni. Začel se je tragični »periodo especi- skom mogočnega lobija ku- KOV SO DIVI Castrovi Dremikl V smer. ki io ifi naka- al«. kn sn SP nnnnsni Kniianri v pnpm cumom lotil KoncVili in kov so prvi Castrovi premiki v smer, M jo je naka zal Janez Pavel E. Pomena papeževega obiska sicer ne kaže bana-lizirah in mu naivno pripisovah posredne ah celo neposredne pohtiCne cilje, saj gre za pastoralne obiske Kristusovega vikarja, M jih je treba spreje-mah brez poskusov izkoriščanja v posvetne namene. Janez Pavel E. je govoril vernikom, jih navdihnil z evangelijskim sporočilom, jim dal napotke glede morale in etike, družine, spolnosti, vloge mladine. Vendar je Cerkev občutljiva tudi za socialne in dni' žbene probleme in je po zatonu komu-nizma pravzaprav edina, M se s svojim veliMm moralnim vplivom še upira divjemu neoliberalizmu in negativnim posledicam procesa ekonomske globalizacije in kulturne homologacije. Cerkev postavlja v ospredje človekovo sh-s k o , rev- al«, ko so se ponosni Kubanci v enem samem letu spremenili v maso revežev. Zmanjkalo jim je hrane (od dotedanjega povprečja 3700 kalorij dnevno so padli na 1750 kalorij) in celo vode (90 odstotkov vode je bilo zaradi pomankanja klora nepitne), brez bencina in rezervnih delov so se traktorji in drugi kmedj-sM stroji najprej ustavih, potem pokvarih in razpadli. Zmanjkalo je zdravil, - \ papirja, žarnic, vžigalic, toaletnega papirja, čevljev, skratka - zmanjkalo je vsega. Ker si za Časa »debelih krav« ni-j so uredili lastne proizvodnje ume- tnih gnojil, je proizvodnja sladkornega trsa strahovito upadla, tako da se je zmanjšal izvoz v tiste države, ki ne spoštujejo ameriškega embarga (in to je večina ■g, evropskih držav). V zadnjih * letih se je položaj rahlo izboljšal, predvsem zaradi prihodka od turizma (2.500 milijard lir letno) in prispevkov beguncev v ZDA (2.000 milijard lir letno). Z živilsko karto in domačimi pezosi se je mogoče preživljati le z veliko težavo, saj »libreta« zagotavlja samo 2, 5 kg riža, četrt kg Ežola in 3 jajca na mesec, eno žemljo na dan, dvakrat letno po Četrt kg mesa... Vse ostalo je na prodaj, banskih beguncev, in za zdaj ni znakov, M bi obeta-h, da se bo stahsce ZDA do Kube v kratkem omililo. Delno sozvočje med Janezom Pavlom E. in Fidel Castrom glede revščine in embarga nikakor ne dovoljujejo, da bi postavljali sogovornika na isto raven. Cerkev se je vsaj po drugem vatikanskem koncilu ogradila od napak preteklosti (ki jih je Castro navedel v pozdravnem nagovoru na letališču, od inkvizicije do obsodbe Galileja, da omenimo samo pomembnejše) in danes nima nobene potrebe po prenovi, medtem ko je ta n e o -d 1 o žlji-a sko podobo s trga (Čeprav bi Castru najbrž bolj koristilo, če bi jo pustil), bo v Havani in na vsej Kubi ostala nevidna, a neizbrisna sled papeževega obiska, upanje v uravnovešen in umirjen prehod v nove Čase postkastrizma, in predvsem pričakovanje, da se na Kubi Cimprej uveljavijo vse Človekove pravice, ne da bi z zatonom režima odpraviti doseženo socialno pravičnost. Sporočilo srečanja pa ni omejeno le na Kubo, saj je osrednje vprašanje človeka, njegove vsestranske svobode in dostojanstva nerešeno Se v večjem delu sveta. Komunistični sistemi, M so obljubljati magično rešitev tega vprašanja, so propadli, prevladal je neotiberatizem, M postavlja v središče pozornosti ekonomijo in ne Človeka. Se je na srečanju med papežem in Ca-s t r o m odprla tretja pot med propadlim komunizmom in divjim kapitalizmom? Ne, ker poslanstvo Petrovega naslednika nima posvetne narave in ker je Castrov režim v razsulu. Tako papež kot Castro pa sta s svojim srečanjem vse ljudi dobre volje opozorila, da je treba na Kubi in tudi v svetu rešiti še ogromno problemov, v središču katerih je človek z vsem svojim dostojanstvom in pravicami. To je verjetno prava napotnica in izziv za novo tisočletje. 10 Nedelja, 25. januaija 1998 NEDELJSKE TEME Ob sobotah zvečer še najraje čez mejo Kam zahajajo mladi zveCer? To vprašanje si postavi marsikdo med mladimi, ki bi hoteli vedeti, kam so šli »vsi ostali«, pa tudi mnogi starši, ki se zaskrbljeno vprašujejo, »kje se klati mularija«, potem ko oddrvi v sobotah zveCer od doma... Pravzaprav ne gre samo za sobote. Za nekatere so tudi nedelje in petki ali Četrtki. V glavnem to ne velja za višješolce, ki se lahko znajdejo v soboto že ob osmih zjutraj pred šolsko nalogo denimo iz matematike, velja pa za univerzitetne študente, ki jim ni treba drugo juho ob sedmih iz postelje. Ponavadi pogledajo v svet »sobotnih veCerov« najprej dekleta, večkrat že na srednji šoli, ko jih starši zapeljejo na poletno šagro ali pustno zabavo, nato pa pridejo tudi ponje. Na višji pride do prvih sobot na »feštinih«, kamor mlade običajno zapeljejo še vedno starši, ali sobot v kakšnem »baretu« v Trstu, od koder je treba domov z zadnjim avtobusom kot Pepelka okrog polnoči. Postopoma se sobote popestrijo, ker se »najde passag-gio pri kaškemu mulotu«. Seveda, so fantje z avti pripravljeni gostiti predvsem dekleta, tako da morajo fantje sesti (tudi pozimi!!!) na motorno kolo, ali celo počakati na svoj avto in torej na polnoletnost... Kam pa zveCer? Mnogi imajo radi t. i. pube - lokale, kjer lahko posediš (tudi stojiš, če je kraj zelo obiskan). Pubi so v mestu, so pa tudi po Krasu (npr. Liverpool na Opčinah, Oxis v Križu, pub v Sliv-nem, v Borštu...). Nekateri komaj Čakajo na kak »feštin«, kjer lahko srečajo ogromno ljudi, igra kaka glasbena skupina in kjer bodo mlajši kraljevali do približno polnoči, starejši pa od polnoči do svita. Obstajajo seveda tudi disko klubi. Taki s techno glasbo in taki z drugačno (pogostoma latinsko - ameriško - npr. Vrsta v Tržiču) glasbo. V Trstu je za študente npr. Machiavelli, tržiški Hipodrome je skoraj nekoliko staromoden, disko klubi (ali pol disko, pol bari: diskobari) so tudi Cez mejo (Osarje pri Kopru, Vis na Kozini, Ambasada Gavioli, por-totoški Tivoli...). Nekoliko težje je pozimi, poleti pa so tudi šagre priložnost za srečanje. Pravzaprav je dejansko nemogoče navesti, kje se v sobotah zveCer zbira slovenska mladina. Prevec je različnih »klap«, preveč je različnih okusov, preveč je možnosti za večerno zabavo pri različnih starostnih stopnjah... medlo sliko pa le dajejo sledeče izjave. Petindvajsetletnik z Zahodnega Krasa »Zelo pogosto zahajam v kriški Oxis, poleti pa v »ba-rakine« v Sesljanskem por-tiCu. Ta dva kraja nista daleC, obiskuje pa jih tudi krog ljudi, s katerimi se družim. Zelo rad imam tudi pube, ker mi am-bient ustreza (npr. kako je lokal opremljen, glej na primer pub Benningos v Križu) in ker nudi dobro glasbo,- ne tiste iz disko klubov- in ker nenazadnje lahko tudi kaj prigrizneš... Z možnostmi, ki mi jih nudi okolje za sprostitev v večernih urah, sem zadovoljen. V mestne lokale pravzaprav ne hodim, enkrat na mesec obiščem naše gledališče, zavijem pa tudi v kino. Družbeno udejstvovanje mi vzame nekaj Časa, vendar je bila to moja izbira. Ven sem začel hoditi pri dvanajstih. Kam? Na šagre.« Petindvajstletni študent iz Trsta »Pravzaprav obiskujem mnogo različnih lokalov... na Tržaškem pa samo mestne. Veliko jih je na nabrežju (Trst zna biti zelo zanimivo, živahno, družabno mesto Ce ga poznaš!!!), potem je še Hip Hop (ob hipodromu), ob Četrtkih, ko je vstop brezplačen za študente, zavijem tudi v Machiavelli na Miramarskem drevoredu. Pogosto grem Cez mejo v Koper, v Lucijo, zanimiv je npr. The Club v Bernardinu, potem je še Izola. Običajno grem v družbi s tremi - štirimi prijatelji, najraje v take kraje, kjer ni dosti poznanih. Pravzaprav ne bi vedel, kam zahaja ostala slovenska mladina. Rad imam take lokale, kjer je glasba zelo glasna, se pleše in kjer so seveda lepe punce... Vsak mesec grem vsekakor na predstavo SSG, od dvakra do trikrat mesečno si ogledam film (najcenejši - pettisoc lir na predstavo - je za študente npr. Capitol, splaCa ser tudi v kinu Alcione), od Stirikral do petkrat letno grem na koncert moderne glasbe.« Dijak IV. razreda Znanstvenega liceja, Trst »Med tednom, ko moram naslednjega dne v šolo, moram domov okrog enajstih, enanstih in pol. Ob sobotah je zabava tudi v urniku neo-mejenain lahko se vrnem, ko želim. Ko sem v prvi višji začel hoditi na ples sem se moral pošteno potrudi, da sem prepričal starše, postopno pa so se prilagodili). Peljejo me prijatelji, ki so tudi precej starejši. Imam paC stalno družbo, ki mi zagotavlja prevoz. Torej, ko moram bolj zgodaj domov, grem v kak »bareto« v mestu, ali kar precejkrat v pub na OpCine (Liverpool), kjer se v glavnemj zbira slovenska mladina, ob sobotah zvečer prirejamo pogosto tudi tekme. S prijatelji se ob teh priložnosti srečamo kasneje. Velikokrat grem plesat v Slovenijo, npr. v Osare blizu Kopra (tu je nemreč vstop brezplačen) ali v Vis takoj Cez mejo pred Kozino, ker je Trst glede večerne zabave precej mrtvo mesto. Ob nedeljah grem zelo pogostoma v kino. Redno hodim v slovensko stalno gledališče, včasih tudi v Rossetti.« Triindvajsetietnica, študentka z Vzhodnega Krasa »V glavnem hodim okoli z družbo z univerze, ki je pretežno italijansko govoreča, obiskujemo pa take kraje, kjer lahko srečaš mnogo slovenske mladine, na primer lokal Boa Vista, na cesti od TržiCa do Gradeža. Pravzaprav se v zaprte prostore, kot so pubi (v pube kot so Benningas na mestnem nabrežju ali vCasih Li-verool na Opčinah) in disko klube, zapiram le pozimi. Poleti sem raje na odprtem, recimo pri »barabinih« v Sesljanskem zalivu, ali tudi v lokalih, kjer se pleše, poleti gremo na primer večkrat v Cursal v Lignano. Zadnje čase grem pogosto plesat v Villa Sospiro v NAPISI KJE. Raje grem ven iz Trsta, že zaradi tega, ker je v našem mestu težko dobiti parkirno mesto tudi v večernih in celo noCnih urah. Vsekakor, višek predstavljajo ponavadi sobote, ko se vračam ob štirih, petih.« Črnolasa dvajsetietna študentka »Poleti smo zahajali v Se-sljan k »barakinom«, običajno k tistim pri koncu. Zelo simpatičen je bil tudi nov lokal na sesljanski plaži, z glasbo, ki je privabil veliko ljudi. Glede tega obdobja... pred nekaj tedni so odprli Vis a Vis, takoj čez mejo na Pesku, kjer je tudi vedno množica in veliko poznane mladine. Kot lokal ni pravzaprav nič posebnega (imenujmo ga recimo disko bar), toda v primerjavi z drugimi alternativami, je še najboljša izbira. Ob skoraj klasičnem Liverpoolu je zelo dobro obiskam še Oxis, v katerem pa se ne znajdem, ker misem v sozvočju z obiskovalci. Med tednom grem s prijatelji ali v Liverpool ali v Laguana, alternativen pub v ulici Madonni-na, ki ga obiskujejo denimo »drugače« oblečeni ljudje, kjer nudijo »posebno« glasba -npr. Nick Cave in je vzdušje »nevsakdanje« ... Ni mi všeč glasba iz disko klubov, zato raje obiskujem lokale, ki nudijo drugo glasbo, kjer so pogosto koncerti raznih glasbenih skupin. To so nekdanji bar OPP; Hip Hop, ipd. VCasih pridejo na vrsto osmice na Krasu (npr. če prazunje kdo rojstni dan), ali tudi Spatten v ulici Valdirivo, ki je zelo poceni, nekateri pa hodijo v bližnji Piccolo (v ulici Milano, nasproti Aurore). Ta je prišel pred kratkim spet v modo, ker bližnja Virginia »ne gre več«. (Vigrinia je med drugim prav kraj, ki sem začela hoditi, ko sem obiskovala še višjo srednjo šolo in sem se ob sobotah zveCer prve krate odpravljala z doma). Prvzaprav je Trst ponoči precej neuspešen, pustoben. Manjkajo lokali kot so Vis a Vis, ali lokali kot koprski MKNZ .Trst ne sprejema novih, skoraj posebnih, lokalov: novi, veliki lokali (pred leti so doprli Jarri-min v ulici Giulia, neuspešno usodo ima tudi Vertigo...) preprosto »ne grejo«. Najlepše pe je vsekakor na »feštah«, kjer lahko piješ, plešeš, klepetaš s poznanimi in spoznavaš nove ljudi. Vendar tudi s temi je problem, saj nihče ne da na razpolago prostorov, kjer bi jih lahko prirejali.« Osemnajstietna blondinka s V. trgovske »Kam hodim? Odvisno od voznika in predsvem od ostale »mase«. Slovenska mladina se premika v masi, vsi skušajo iti tja, kjer so drugi. Ni pa rečeno, da se boš zabaval. Trst je mesto, kjer ne dobiš velikih zabavišč, kot so disko klubim vendar nudi veliko priložnosti za družabnost iz zabavo. Mislim, da se mladi Slovenci zapiramo vase, in da ne znamo poiskati krajev, kjer bi bilo zavbavno, ne da bi šli vselej v isti pub ali »bareto« ali osmico na Krasu. Zatekamo se na Kras v zavarovano območje in sploh nas ne zanima, Ce je kaj novega v mestu. Ne hodimo kotalkat z glasbo, ne obiskujemo lokala z družabnimi igrami, kot so npr. igre laser, v glavnem ne hodimo na pobude, ki so na tržaškem velesejmu ali gradu Sv. Justa. Poleg tega me moti, da toliko obiskujemo osmice in agriturizme. Raje zaideim v Liverpool, poleti sem se dobro znašla v pivnici Mahnič na Kozini, Boki Cici in »ba-rakinih« v Sesljanu, poredko grem sedaj do Oxisa, vCasih k Liviu v Boljunec. Kaže, da je nov lokal, kljer lahko tudi plešeš, Vis a Vis zelo obetaven in obiskuje ga ogromno ljudi, medtem, ko je bil v poletnem času v modi slovenski disko Gavioli. Spet je prišel na vrsto Piccolo v bližini trga Oberdan, ki je večkrat zbirna točka sobotnih veCerov. Virginia je zdaj »fora moda«, najbrž, ker je generacija, ki jo je zaCela obiskovati, zrasla in ubrala druge poti. Proces zapuščanja tega bara se je začel že lani, sedaj smo (tudi v jutranjih urah) v glavnem le v Piccolu. Kako se prevažam? Svojega avta nimam, zato moram nujno z drugimi. Poredkoma se poslužujem avtobusa, vCasih s prijateljicami, sprašujem za »pasaggid« (tako rečemo »škrokramo passag-gio«), večkrat gremo z avto-stopom (Čeprav se zavedamo nevarnosti, se nas veliko poslužuje te metode prevažanja).« Šestnajstletna realčanka V glavnem sem skoraj vsak popoldne ali večer v Piccolu. To je edini kraj, kamor lahko pridem z avtobusom, to se pravi z edinim prevoznim sredstvom, ki se ga lahko poslužujem. Ponavadi sem tu do do enajstih, v sobotah do polnoči (ob sobotah je najlepše, ker smo lahko zdoma dalj časa). Ce pridem prepozno, kot se včasih zgodi, dobim zaklenjena vhodna vrata (moram paC priznati, da mi starši »raz-bivajo«, Ce hodim ven, kar se dogaja večini mojih prijateljev). Bar Piccolo obiskujejo v glavnem vsi moji vrstniki (oz. tisti, ki ne ostajajo doma ali se tiščijo v Bregu in hodijo npr. k Liviu v Boljunec). Diskov, zaradi zvrsti glasbe, ne ljubim. Da je Trst mesto z živahno večerno sceno? Kje pa! V Trstu manjkajo pobude, kot so rock koncerti, ki bi nekoliko poživele običajno večerno zabavo. Devetnajstletni Brežan Poleti so šagre, sedaj je Mahnič, Flora Vis a Vis (vse na Kozini), bareti v Kopru, včasih Livio v Boljuncu. Bolj razgibano je v petkih (zdoma smo do enih dveh) ali sobotah se tja do štirih zjutraj, v nedeljah se ponavadi omejimo na to, da gremo kaj pojest k Mahniču. V glavnem hodimo tja, ker so tam vsi (vsaj moji prijatelji iz Brega). Osebno nimam rad disko klubov in moram obiskovati Vis a Vis zaradi družbe. Rajši imam kraje, kot so osmice, kjer je »bolj zdrava klapa«, kjer se pije in poje. V tem pa sem v manjšini. Ce pomislim, hodimo veliko Cez mejo, saj Trst mladim ne nudi veliko. Zelo rad bi hodil na koncerte moderne glasbe, take kot so bili lani in predlani v Boljuncu. Prav tako rad pa poslušam tudi bolj »tradicionalno« glasbo, kot so koncerti partizanskega znora. Sedaj se prevažam z avtom, še pred kratkim pa sem moral okoli z »vespo«, še prej pa (takrat so sem pri petnajstih -šestnajstih začel hoditi v Trst po baretih, npr. k Irmi) sem šel kar z avtobusom. Izjave zapisala Jana Pečar Na fotografijah (KROMA): zgoraj mladi v enem od priljubljenih lokalov, spodaj pa utr-ninek s Trga Oberdan, Id je tudi priljubljeno zbirališče. Okolje lahko privabimo s kakovostno ponudbo Naš koroški rojak Janko Malle je že mnogo let znana osebnost, ne le na Koroškem, paC pa tudi pri nas, na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, kamor ga občasno zanesejo poti sodelovanja s kulturnimi organizacijami. Vrsto let je tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Najbrž ne gre posebej razlagati smisel ter splošni okvir obstoja in dela te organizacije, po zgodovini, namenih in strukturi zelo podobne naši Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki je bila včasih tudi sama »prosvetna zveza«. Prav tako je namreč za koroško organizacijo značilno, da združuje desetine kulturnih društev z najrazličnejšimi dejavnostmi in predstavlja torej od Roža, Zilje in Podjune mrežo pomembnih celic, v katerih desetletja utripa kulturno življenje slovenskih ljudi na Koroškem. Janko Malle je daleč od tega, da bi ustvarjal vtis kakšnega manjšinskega funkcionarja. Se zlasti pa je zanj značilno neprestano iskanje zvežih izrazov in oprijemov v kulturnem delovanju, da ne bi zašlo v plehko in površno folklori-zacijo. Kajti kjer se to dogaja, mlajših ljudi zanesljivo ni več zraven in do asimilacije potem pogosto ni več daleč. Povod za pogovor z Jankom mi je dal njegov prispevek v letošnjem Koroškem koledarju, kjer kritično ocenjuje pozornost Avstrije in Slovenije do manjšinske kulture, kateri zmanjkuje ustrezna materialna podpora. Zmanjšanje kakovosti v kulturi pa prinaša tudi slabšanje kakovosti medsebojnih odnosov. »Slovenija zmore vrhunske kulturne in umetniške dosežke, ki lahko imajo Prostor širše v Evropi in svetu, problem pa je, da država nima izdelane strategije za takšno posredovanje. Sloveniji se razumljivo mudi priti v Evropsko Unijo, ampak to Pomeni tudi imeti jasno strategijo ohranjanja in razvijanja lastne identitete. Paradoks je, da se v tem okviru zanimanje za Ojanjšine šibi, namesto da bi se krepilo. To je videti v odnosu do kulturnega sodelovanja med Slovenijo ln manjšino na Koroškem, oajbrž pa je problem širši m zadeva vse Slovence iz-ven matičnih meja.« V kakšnih oblikah se iz-raža to nezadostno zanimanje in kje so po tvojem razlogi za to? »Najbolj jasen znak je 2manjševanje finančnih sredstev, tako s strani Av- strije, še bolj izrazito pa s strani Slovenije. Manjka pa tudi pripravljenost, da bi se manjšinska kulturna specifika vnesla v slovenski nacionalni kulturni program kot njegov sestavni del. Denarja za kulturne ponudbe koroških Slovencev je skoraj polovico manj kot še pred nekaj leti, čeprav smo v kakovost dejavnosti, kulturo sožitja in komunikacijo z nemško govorečimi na Koroškem investirali mnogo energij. In tudi mnogi pozitivni rezultati niso izostali, vendar iz-gleda, da to ni cenjeno. Sodelovanje med manjšino in Slovenijo je prepuščeno konzervativni narodnjaški formuli, ki ne upošteva različnosti in kompleksnosti okolja, v katerem živi manjšina.« Za kakšno vizijo pa se ti zavzemaš ? »Kulturi ne more biti odmerjen zgolj prostor varuha kulturne dediščine, še zlasti ne v pogojih, ki jih doživlja manjšinsko okolje. Mi živimo iz dneva v dan v dvojezičnem prostoru in ne more biti vseeno, kako se tu znajdemo, ali znamo z odprtostjo in kakovostno kulturno ponudbo vzpostavljati dialog in sodelovanje z nemško govorečimi ljudmi. Imamo mnogo prijateljev, samo poiskati jih je treba. Zavzemam se za tako kulturno dejavnost, ki upošteva moderno tehnologijo, medije, izobraževanje. To lahko dosežemo le s preseganjem jezikovnih nasprotij, z medsebojnim odpiranjem in spoštovanjem. To je prava podlaga za dozorevanje dejanske večkulturnosti.« Pa smo tam. Saj veš, koliko nesporazumov, slabe krvi in razhajanj povzroča zadnja leta ta pojem med Slovenci. »Pri koroških Slovencih gre za medkulturne odnose med manjšinskim in večinskim narodom. Toda o pojmih interkulturnosti in večkulturnosti v slovenskem prostoru sploh ni kakega poglabljanja, so pa poenostavljanja in zgrešene interpretacije. 2e sam dvojezični prostor pomeni, da moraš to okolje jemati tako, kakršno je in dejavno presegati nacionalna nasprotja, ki so jih porajale zgodovinske okoliščine. To ni utopija, lahko k temu prispevaš z odprto in kakovostno kulturno ponudbo.« Je v tem smislu osnovana tudi programska usmeritev Slovenske prosvetne zveze? »SPZ ima svoje kulturno delo zasnovano tako, da goji in vzpostavlja možnosti za sodelovanje med slovensko in nemško govorečimi na jezikovno mešanem ozemlju. Zveza se ne omejuje na kulturno delo po strogo ločevalnih etničnih kriterijih, ampak nudi odprta vrata vsem, ki so pripravljeni jemati kulturo kot novo kakovost življenja.« Ampak nekateri vam očitajo, da s tem zanemarjate tradicionalne oblike kulturnega dela in da celo odpirate vrata asimilaciji! »Dejstva nesporno dokazujejo ravno nasprotno. Naša prvenstvena naloga ni potrjevanje le samih sebe in se omejevati v vedno ožji krog ppreživelih, pač pa dokazujemo, da je dvojezičnost (Slovenci na Koroškem smo že dvojezični, pomagati pa želimo, da do nje pridejo tudi nemško govoreči) velika kulturna in intelektualna priložnost. Znanje jezika pa je nujno potrebno za humanizacijo mišljenja in odstranitev političnih bremen, ki so v preteklosti določali življenje obeh narodnih skupnosti.« V čem pa je videti znamenja uspehov takšne izbire? »V dvojezičnih šolah rahlo narašča število vpisov in skoraj polovica je takih, ki vstopajo v dvojezično šolo izključno z znanjem nemščine. V dvojezičnih otroških vrtcih so skupaj enojezični in dvojezični otroci. In tam se prvič učijo sožitja in str- pnosti. Dejstvo je, da kjerkoli smo po dvojezičnem ozemlju kulturno aktivni z odprtim, dvojezičnim konceptom, beležimo pomebne uspehe v medsebojnih odnosih.« Kako pa ljudje, ki so aktivni v vaših društvih sprejemajo ta koncept? »Dobro. Vidimo mnogo več spodbude za kulturno delo in vključevanje mlajših ljudi.« Kaj pa naredite za učenje slovenskega jezika, oziroma za vzpostavljanje dejanske dvojezičnosti ? »No, prej sem omenil vrtec in šolo, vendar imamo še vrsto drugih pobud. So naprimer gledališki projekti, v katere se vključujejo tudi nemško govoreči. Zgodi se tudi to, da se v okviru iste predstave Slovenec izraža slovensko Nemec pa nemško. Gledališče je za te stvari zelo pripravno, še zlasti ko gre za otroke. Nudi pa tudi druge izraze kot so ples in glasba.« Kje pa se te dejavnosti odvijajo ? »Prosvetna zveza ima na dvojezičnem ozemlju več kulturnih domov, ki so odprti tudi za nemško govoreče. Trudimo se, da jih nagovorimo in rezultati so zelo spodbudni. Mi moramo vsakemu okolju ponuditi kakovostno kulturno ponudbo, potem ljudje pridejo. Kakovost je bistven pogoj, da pridejo zraven tudi mladi ljudje.« Vas nikoli ne skrbi, da v društvu prevlada nemški element? »Ta problem ne obstaja. Koroški Slovenci smo daleč aktivnejši od Nemcev in to je naša velika prednost. Mi moramo biti sposobni ponuditi več in boljše, pa pride tudi do velikih uspehov.« Rad bi zvedel za primer takšnega velikega uspeha. »To je bilo lani spomladi, ko je koroška deželna vlada osnovala veliko mednarodno razstavo z naslovom ”Vse je lov“. To je bil za Koroško kulturni dogodek leta in razstava je bila postavljena na več lokacijah, center pa je bil v Borovljah. Celoten projekt je veljal kakih 80 milijonov šilingov. Mi smo izkoristili priložnost in ponudili deželni vladi kulturni program, ki je povsem presegal ponudbo mesta Borovlje. To ni bilo v stanju ponuditi kaj več kot kakšno gasilsko veselico. Mi pa smo med drugim iz Slovenije vabili Mlakarja, Kreslina in Kovačiča, iz Avstrije pa Tur-rinija, Seebocka in Stojko. Črpali smo iz dveh kulturnih prostorov in naredili pravi izziv. Pa tudi vse prevajanje smo prevzeli, saj je bila razstava v štirih jezikih. Ob tem pa smo v Borovljah postavili tudi informativno razstavo. Koroška vlada ni mogla mimo nas, razstavo pa si je ogledalo več kot 200.000 ljudi. Ta primer pove, da je z našo dejavno vključitvijo v to kooperacijo prišla tudi naša kultura do izraza. Če bi pa rekli, pa kaj, saj to je stvar koroške vlade, bi najbrž vse ostalo pri pivu, klobasah, jodlanju in kakšni gasilski godbi.« Kaže, da je pri tem vašem kulturnem konceptu še zlasti uspešen center K+K v Šentjanžu. »Ja, to je nagelj v gumbnici. To je bila stara, odslužena šola, ki jo je SPZ s pomočjo Avstrije in Slovenije odkupila in jo pred dvema letoma preuredila v večnamenski center. Domače kulturno društvo je tako prišlo do prostora za vse svoje dejavnosti, tam sedaj delujejo tamburaši, otroška in odrasla gledališka skupina, prostori pa so namenjeni tudi izobraževalni dejavnosti, shajanju mladine, seminarjem, razstavam, jazz koncertom in drugemu. Dejavnost dega centra skušamo razvijati po konceptu upoštevanja celotnega prostora Alpe-Jadran. Tam je lani razstavljal tudi Klavdij Palčič. In seveda bomo veseli vsakega na-daljnega gostovanja iz primorskega konca, pa naj gre za Slovence, Furlane, Italijane...saj tudi to je Alpe-Jadran, mar ne?« Dušan Udovič Na fotografijah: zgoraj Janko Malle s Klavdijem Palčičem ob lanskoletni razstavi v K+K centru; spodaj zgibanka o razstavi o lovu na Koroškem 1 Toyotina nova limuzina srednjega, ki se ponaša s prav tako novim imenom, avensis, je popolna novost za evropsko tržišče. Avensis in corolla bosta odslej tvorila osrednje jedro Toyotine ponudbe v Evropi. S tema dvema modeloma si hoče japonska hiša zagotoviti svojevrsten imidž v Evropi. Iz serije avensis, ki je bila mišljena izrecno za evropsko tržišče, bo v Italiji na voljo do- Iz detroitskega salona se vrača BMW z dokajšnjim uspehom, ki ga je pri obiskovalcih poželo njen zadnji prototip, ki so ga poimenovali Z07. VeCji del karoserije je izdelan iz aluminija, zadek in odbijači pa so večinoma iz kevlara. Zunanjost spominja na kupeje iz preteklo- I ........ mi'i ii padljiva limuzina in zelo prostoren kombi. Japonskim oblikovalcem je uspelo izdelati tako limuzino kot station wago, ki združujeta prostorno notranjost in omejene zunanje mere. Zunanjost je nekje značilna za vozilo, ki jih je oblikoval računalnik in kjer je človek posredoval le v zadnji instanci. Rezultat je še kar zadovoljiv, saj združuje racionalnost japonske proizvodnje z dinamičnostjo, ki je značilna za sti, pod pokrovom motorja pa se skriva mogočni agregat, ki bo v bodože poganjal športno serijo M5. Gre za 5-litrski motor, ki zmore veC kot 300 kW in 500 Nm. Se zlasti veliko uspeha je požela izredna notranjost bavarskega kupeja, ki je vsa iz rdeCeg usnja. evropsko. To je obenem rezultat sodelovanja med japonskimi načrtovalci, evropskim oblikovalskim centrom in Številnimi evropskimi filialkami japonske hiše. Avensis upošteva klasični okus kupcev, ki izbirajo vozilo v tem razredu. Zelo posrečen je kombi, ki ima enako masko kot limuzina in enako aerodinamično linijo. Streha je nekoliko privzdignjena, vse skupaj pa daje kombiju vtis lahkotnosti. Notranjost avensisa je predvsem delo evropskega oblikovalskega centra, ki ga je Toyota odprl pred osmimi leti v Belgiji. Načrtovalci so upoštevali vsa pravila er-gonomike, tako da so vsa stikala tam, kjer si voznik pričakuje, da so. Edina nerodnost, če tako lahko rečemo, sta stikali za ogrevanje sedežev: za voznikov sedež je stikalo pod volanom, za potnikov sedež pa pri menjalniku. V notranjosti je veliko prostora za drobnjarije: za menjalnikom je tudi prostor za osem zgoščenk, je pa, v notranjosti prostora tudi za naočniike in za kozarce (brez tega kaže, da japonska in ameriška vozila ne morejo biti). Posebno pozornost so posvetili varnosti: karoserija je grajena tako, da lahko absorbira in enakomerno razdeli večji del energije, ki se sprošča pri trčenju, tako da so potniki kar se da zaščiteni. Poleg tega sta tu dve veliki prednji zračni vreči, v vozilih, ki jih uvažajo v Italijo, pa so serijsko vgrajene tudi bočne zračne vreče. Avensis poganjajo motorji, ki so že preizkušani tako po mehanski kot po elektronski plati. Japonci so se močno potrudili pri odpravi hrupnosti. Na voljo so trije različni agregati, dva benci-narja in turbodizel. Oba bencinska motorja imata 16 ventilov; 1587-kubični vrstni štirivaljnik z dvema odmičnima gredema zmore 81 kW pri 6000 vrtljajih v minuti ter največji navor 145 Nm pri 4800 vrtlajjih, 1998-kubični vrstni štirivaljnik prav tako z dvema odmičnima gredema pa zmore 94 kW pri 5400 vrtljajih in največji navor 178 Nm pri 4400 vrtljajih. Najvišja hitrost znaša 195 za manjši in 205 km/h za večji motor. Kar zadeva dizel, gre za 1975-kubični štirivaljnik s turbinskim polnilnikom, ki zmore 94 kW pri 5400 vrtljajih in 178 Nm pri 4400 vrtljajih, naj večja hitrost je 185 km/h. Menjalnik je kajpada petstopenjski, zavore pa spredaj koluti, in zadaj bobni. Iz sanjske zakladnice nemškega BMW ►zon nrosc spet prihaja Konec letošnjega leta bo Volkswagen tudi v Italiji začel prodajati novega hrošča: namen je jasen, obuditi hočejo legendo z upanjem, da se bo tudi novi hrošče priljubil kupcem, kot se je oni, ki je zagledal luč tik pred drugo svetovno vojno. Novi hrošč je dokaj večji od starega tako zunaj kot noter in s svojim slavnim predhodnikom nima nič skupnega, razen nekoliko starinsko obliko. Za sedaj sta predvidena dva motorja: klasični benci-nar (4 valj ni, 85 kW) in novi turbodizel z neposrednim vbrizgavanjem goriva, ki zmore 66 kW. Motor je spredaj in poganja prednja koles, medtem ko je pri legendarnem hrošču motor bil zadaj in je pognjal zadnja kolesa. Pri VW še zlasti poudarjajo zmerno žejo turbodiz-la, ki porabi pičlih 5 litrov goriva za 100 km in lahko prevozi z enim samim rezervoarjem več kot 1000 kilometrov. Novi hrošč ima kopico serijske opreme, ki gre od klimatiza-torja z okolju prijaznim plinom, do posebnih filtrov zoper cvetni prah, stereofonsko ureditev s CD, štiri kolutne zavore (ABS sicer dobite za doplačilo) ter central- no ključavnico z daljinskim upravljal-cem. Vozilo je zgrajeno na podvozju golfa in bo na voljo v štirih različnih barvah: beli, rdeči, rumeni in črni, za doplačilo lahko bite tudi nekaj metalizi-ranih barv. Novi hrošč bo dolg 401 cm, širok pa 172 cm, medosna razdalja pa znaša 251 cm. Ker ima hrošč samo dvoje vrat je dostop k zadnjim sedežem olajšan s tem, da se prednji sedeži pomaknejo naprej. Prtljažnik je sicer majhen (209 itrov), ga pa lahko povečate, če zložite naslonjala zadnjih sedežev . Mojstrski izdelki za redke izbranke in za muzeje m ji 1 I 8 8 u i i .i 11 11 ®r i- msmmmmmt-immimsmsM mšmrnmMffliimmMMmMmBimmiim tzMmmmMum PARIZ - Prikazi visoke ženske mode vsakič vzbudijo protislovne občutke, po eni strani občudovanje zaradi umetelnosti predstavljenih modelov, po drugi pa nezadržno začudenje, češ saj to niso obleke. Ve- s liko kolekcij, ki so jih za skorajšnjo spomladansko-poletno sezono pripravili priznani mojstri, je mogoče vključiti med krivce za občudovalno zgražanje, kam naj ženska gre tako oblečena. V službo prav gotovo ne, tudi na navadne zabave ne, sicer pa ni naloga visoke mode, da oblači navadne ženske za navadne priložnosti, temveč da jih samo peščico obleče in še to pretežno ob izrednih dogodkih, vse ostale pa prevzame. Vsekakor so predstavitve unikatnih modelov estetski užitek, saj jih gre jemati za umetniško-obrt-niške izdelke, pri katerih je uporabnost drugotnega pomena. Sicer pa si obleke visoke mode vsebolj uti- ji rajo pot v muzeje sodobne umetnosti. Mojstri, ki so nastopili na letošnjih pariških prikazih luksuzne mode, so zgoraj opisano dvojno nalogo dobro opravili, o čemer pričajo tudi izbrane fotografije (vse AP). Vselej domiselni Paco Rabanne je presenetil s svojimi »etničnimi bojevnicami« (slika levo zgoraj). Med francoskimi modnimi kreatorji sta Christian Lacrobc (na sliki levo poleg) in Yves Saint Lau- : rent (levo spodaj) pripravila elegantni in bolj uglajeni kolekciji. Za Givenchy (na sliki spodaj) si je Alexan-der McQueen omislil tudi razkožno in opazno pokrivalo. John Galliano (spodaj desno) pa je za maison Dior obleke opremil še z masko. Sloviti italijanski mojster Valentino je tokrat v Pariz spet blestel in Claudio Schiffer oblekel v svojo najljubšo barvo, rdečo (na sliki desno zraven). Igra pokrito-razkrito je bila ponovno v ospredju, Thierry Mugler je bil za drz- I nejšo inačico (slika pod naslovom). Vasico Oslavje na začetku go-riških Brd najdemo le na boljših zemljevidih, a je skupaj z gričem Kalvarija na jugu in hribom Sabotin na severu, postala sinonim strašnega trpljenja in smrti. Ta imena so postala svetovno znana prav zaradi krutosti bojev v prvi svetovni vojni in jih zelo pogostoma najdemo v vojaških poročilih obeh vojskujočih se armad. V tem je prednjačil odsek fronte na Oslavju, o katerem so s spoštljivostjo in strahom govorili vojaki, z grozo pa so se ga spominjali redki preživeli, kajti iz tega pekla skoraj ni bilo povratka. Z imenom Oslavje danes označujemo celotno gričevnato območje na desnem bregu Soče nasproti Gorice in pravimo: gremo na Oslavje. Pred prvo svetovno vojno, in le poredkoma še danes, pa so ljudje govorili: gremo v Oslavje, kajti s tem imenom so nazivali le glavnega izmed štirih zaselkov. Če potujemo iz Gorice proti Steverja-nu, najprej naletimo na zaselek Ga-sa, nato na pravo Oslavje, ki leži, oz. je ležalo nekoliko levo izven glavne poti; kak kilometer naprej pa še na zaselka Dolenji in Gorenji herječ. Meja med Avstroogrsko in Italijo je do izbruha prve svetovne vojne potekala daleč spodaj v Furlaniji, to je na ravninskem območju. Avstrija je že v prvih mesecih 1915. leta slutila, da Italija ni zanesljiv sosed in je v pričakovanju morebitnega spopada ukazala pričetek priprav na obrambo. Ker pa je Bila glavnina njene vojske vezana na rusko in srbsko bojišče, ni bila v stanju, da bi monarhijo branila na svojih skrajnih zahodnih mejah. Zato se je avstrijsko vrhovno poveljstvo odločilo, da potegne čimk-rajško obrambno črto, vse ozemlje pred njo pa brez boja prepusti sovražniku. En odsek teh obrambnih položajev je potekal prav čez Oslavje. Tako se je zgoraj omenjeni zaselek Gasa znašel na avstrijski strani bodoče bojne črte, Dolenji in Gorenji berječ pa na italijanski. Osrednji zaselek Oslavja, ki je štel kakih deset hiš in majhno cerkvico, pa se je znašel na sami bojni črti. Skoraj čez noč je torej bojna črta presekala širše vaško območje na dvoje in pri tem ločila sosede, prijatelje in ožje sorodnike. Zle slutnje so se prelevile v kruto resnico usodnega 24. maja 1915, dan italijanske vojne napovedi. Ves avstrijski obrambni sistem je slonel na reki Soči, s tem, da bi prav reka predstavljala glavno oviro za sovražnika. Usposobili pa so dve obrambni mostišči na desnem bregu Soče, to se pravi goriško in tolminsko. Glavna naloga goriškega mostišča je bila ubraniti Gorico, hi prav ta ozki in krhki pas ozemlja, ki skoraj ni imel zaledja, je celih petnajst mesecev uspešno kljuboval sovražniku, ki je bil v očitni prenoči, tako v vojaštvu kot tudi v orožju. Oslavje se je znašlo nenako v sredi frontne črte na izpostavljenem mostišču. Uspešnost obrambe je bila odvisna od 609 m visokega Sabotina, s katerega so avstrijski strategi imeli odličen pregled nad vsem mostiščem in nad bolj oddaljenimi predeli sovražnikovega zaledja. Dokler je vzdržal Sabotin, je vzdržalo mostišče. Cim so Italijani 7.8.1916 zavzeli goro, se je vsa obramba na mostišču sesula in čez dva dni je vojska gen. Cadome bila v Gorici. Na Oslavju ni bilo nikoli mirno. Če niso bile v teku večje ofenzive, so se dan za dnem vrstili manjši ali večji spopadi. Dan za dnem se je ponavljala ista pesem. Najprej dolgo topovsko obstreljevanje, nato napad pehote, ki je po pravilu zasedla nekaj prednjih jarkov. Sledil je protinapad in pregon sovražnika iz malo prej osvojenega ozemlja. In vse se je ponovno začelo znova. In cena takega napa-da-protinapada? Nekaj sto, če že ne nekaj tisoč padlih, ranjenih in pogrešanih. Se najbolj uspešen je bil italijanski napad 20.11.1915, ko so na Oslavju zavzeli nekaj več kot kilometer avstrijskih položajev. Nek italijanski poročnik je v svojem dnevniku takole opisal ta napad: “Po večurnem silnem obstreljevanju sovražnih položajev, je 20. novembra zjutraj naš bataljon krenil v hiter napad proti oslavski koti 188. Kapelica s podobo Matere božje je bila na naši levi, mi pa smo s skoraj živalskim rjovenjem napredovali po pobočju, ki je nekdaj bilo vinograd. Dosegli smo vrh griča in se na drugi strani spustili navzdol. Nasprotnika pa nikjer! Sele precej niže naletimo na sovražne vojake. Potolčemo jih brez milosti. Nekoliko vztran naletimo na dve baraki. Skozi okna streljajo na nas. Tedaj prispe stotnik Luraschi z glavnino naše stotnije. Stotnik izgleda kot podivjana zver. Iz barake izstopijo trije, v obraz bledi oficirji in se želijo predati. Stotnik pa jih vse tri postreli. Izven vojnih grozot je lahko govoriti o viteštvu in izrazi časti nad premaganim, toda v peklu veljajo drugačna pravila, kjer dogodki in razmere privedejo človeka do tega, da dobesedno podivja. V takih razmerah bi zaman iskali vojaško čast, kajti zgodi se, da se po srditem boju in iz maščevanja za padlimi tovariših, trenutni zmagovalec spopada spozabi in se znese nad nemočnim nasprotnikom. V osvojenih položajih smo se za silo utrdili in čakali nadaljnih navodil. Tedaj nas z neverjetno natančnostjo prične obdelovati sovražno topništvo. Kmalu so vse naše postojanke uničene z vojaki vred. S protinapadom nas je avstrijska pehota poskušala pregnati, toda za ceno strašnih žrtev smo osvojeno ozemlje uspeli ubraniti. Ponoči nas zamenja sveža enota. Od naše jutranje stotnije se v zaledje vrnemo le štirje...” Avstrijci so več kot dva meseca poizkušali ponovno osvojiti izgu-Bljeno, tuda ves napor je bil zaman. Dne 24.1.1916 jim je z močno ofenzivo to vendarle uspelo in so pridobljene položaje obdržali vse do avgusta 1916, padca celotnega mostišča. O tem, kaj se je v tistih mesecih dogajalo na Oslavju so se ohranili zapisi nekaterih vojnih dopisnikov. Eden takih je bil znameniti italijanski potopisec Luigi Barzini, ki je kar nekajkrat obiskal soško fronto. Pretresljivi zapis o bojišču na Oslavju je. v prevodu objavil tudi Mohorjev koledar za leto 1917. Takole piše: “Nihče si ne more predstavljati, kakšen je bil ta košček zemlje, predno je prišla vojna. Vse je tu opustošeno, zdrobljeno, porušeno, pomešano in stepeno. Tu ni več nobene hiše, nobenega drevesa, nobene ceste. Zemlja sama s svojim koreninjem, ki kipi iz nje kakor drobovje, je gola in neplodna kakor v sivi davnini. Držati te postojanke tukaj je teže nego jih osvojiti. Nobeden obeh nasprotnikov se ne more radovati trajne posesti. V nekaj urah je romalo Oslavje mnogokrat iz ene roke v drugo, nekoč štirikrat zapopredoma! In vendar gre za majčkeno fronto treh ubogih kilometrov, toda treh peklenskih kilometrov, na katerih se postrelja več municije, kot jo drugače porabi cela vojska. Ko sem prišel prvič v postojanke pred Oslavjem, mi je legla na prsi mora, ki me poslej ni več zapustila. Bilo mi je kakor bi šel v kako pravljično žrelo smrti. Bilo je ostro, megleno, grozno bojno jutro, v katerem je vse dobilo divje obrise. Strahotne jame, ki so jih izkopali 30, 5 cm izstrelki, zijajo v tleh. Postale so jezera, v katerih se zrcalijo čudne, grbave vojaške sence, težko oprtane, nizko sklonjene, umikajoče se izdaj skim jamam, korakajoč posamezno druga za drugo. Nihče ne izpregovori več besede, ker tu so že v območju sovražnega ognja. Brezbarvna in žalostna pokrajina se kaže še brezupnejša, čimbolj se umika megla. Mali oslavski grički pod Sabotinom izgledajo kot svet podrtih gorskih velikanov. Petima bel Gorz, Heldenfriedhof. - \JS "‘''''■»»'•.K* * P ^ slavje, a smo ga izgubili po šti- Midvajseturnem ogorčenem bojr P°d uničujočo ognjeno točo. Nihče S pozna imen mnogoštevilnih phov. Zemljevidi jih ne imenujejc kdor jih je poznal, je morda že avno mrtev. Kraj se imenuje z voj-i11111 imenom, za vrhove zadostuje ® Številka. Levo od nas leži po-stojanka pri “Beli rjuhi”, ki ima svoje ime po apneno beli razvalini krr|očko hiše, dvigajoči se iznad si-Ve onoličnosti svoje okolice kakor razgrnjena rjuha. Ljudje iz Bele fiuhe imajo danes zavzeti vrh 188, v1 Se naslanja na grič “Bošnjaka te-6bana”. Na grebenu grička je novembra stal na straži bosenski Vojak. Nekega jutra, bogsigavedi 2akaj, se je v vsej velikosti dvignil 113 rob strelskega jarka ter pričel s s°pnimi žaljivkami obsipavati Vojake v sovražnih položajih. Videle bil orjaški, ko se je njegova po-f ava risala na obzorju. Zadela ga je ogla in padel je pred jarek, kjer je Jegovo truplo še dolgo ležalo. Od-j’1®] je služil kot krajevna označba jgričku domačini pravijo Lukov b^o; z nazivom Dosso del Bosnia-a° Pa so kasneje uradno poimeno-an zaselek, ki mu domačini pra-s 1° Gasa; zaselek Dolenji berječ pa 0 poimenovali v Lenzuolo bianco-ela rjuha). Zraven stoluje Oslavje, a ozkem gorskem hrbtu. Granate niso razbile samo hiš, marveč so Akrile tudi temelje, tako da so vi-6H bole razvaline v rdečkasti petlji kakor slabo, polomljeno zo-°V]e, od katerega vise cunje raztr-sanega skranjega mesa. Vrednost §a koščka zemlje je v tem, da nu- 1 možnost obvladati od tu Gorico. ^ vstrijci obvladujejo vsako gubo, q I used; morejo obstreljkevati In vj6 od spredaj, od strani in ce- °d zadaj s svojimi neizsledljivi-Sv p bojami nekje pri Plaveh, na ]u'. Gori, na Sabotinu, na Skabrije- s|;^° Luigi Barzini. Na avstrijski n Pa je vojno in vojne grozote na L j6 0Pisala Aliče Shalek, du-g, , a časnikarka in pisateljica, alekova se je mudila na Go- riškem od aprila do junija 1916. leta. Obiskala je skoraj celotno fronto, od Doberdobske planote pa do krnskega pogorja. Iz zbranih podatkov in vtisov s fronte je leto dni kasneje izdala knjigo z naslovom: Am Isonzo - Ob Soči, ki je postala prava knjižna uspešnica. Iz dolgega zapisa o obisku Bojišča na Oslavju, izluščimo le krajši povzetek: “Sovražni položaji se nahajajo v Steverjanu in na delu zasedenega Sabotina. Od tam sovražnik opazuje vsako gibanje, vsak naš premik. “On” vse vidi, “Njemu” nič ne uide. Zato moramo vse premike opravljati po jarkih, s katerimi je poleg jam, rovov in žlebov dobesedno kot labirint prepleteno vse območje. Nobene teh jam pa ne moremo imeti za “izkop”, kajti zemlja tod okrog je mrtva in je ni mogoče več kopati. Zemlja je tu spremenjena v prah, v zmleto kašo, ki se ne oprime več, se med sabo ne veže; skratka, je brez hrbtenice. Ko človek umre vemo, da ni v stanju stati pokonci. Toda, da se tudi zemlja ni sposobna obdržati je nekaj, kar je samo vonja bila sposobna proizvesti. V taki zemlji ne moremo pokopavati mrtvih, ker jih ponovno izbljuva. Ni mogoče napeljati in pritrditi bodeče žice, ker papada sama od sebe. Ni mogoče zabiti niti kola, ker do globine zrahljana zemlja ni v stanju, da ga zadrži. Voda ne odteka in ne pronica. Ker je zemlja mrtva zavrača kakršnokoli delo, kakršen koli smi-selen človekov poseg. Nahajamo se v prvih bojnih položajih, v opazovalnici. V daljših odsekih strelskega jarka ni vojakov, le sem ter tja redke predstraže. Na grebenu se ustavimo za kratek čas in sedemo na kamne, ki so nekoč bili sestavni del cerkvice. Sovražni položaji so oddaljeni le kakih petdeset metrov. Naši z vztrajnostjo držijo ta opustošen grič. V kasnejših letih bomo v šolskih in zgodovinskih knjigah brali, da so naši “trdno držali položaje”. Toda kdo bo sploh sposoben opisati, kako jim je uspelo ubraniti Oslavje? Znano je, da so Italijani zasedli Oslavje novembra minulega leta, 24. januarja letos pa so naši ponovno osvojili izgubljene položaje. Ob povratku v zaledje, naletim na skupino vojakov. Na moje poizvedovanje o januarskem napadu, nekemu vojaku v slabi nemščini uspe izustiti le: “Ob petih smo bili tu, ob šestih pa tam”. Neki poročnik v bližini mi nekoliko bolj podrobno obrazloži, kako je potekal napad. Najprej je več kot sto topov izbruhalo na grič kakih 30.000 izstrelkov. Ko se je stemnilo je krenila v napad pehota, ki pa ni naletela na hujši odpor. Nasprotnikovi vojaki so nam prihajali naproti v velikih skupinah. Bili so kot ponoreli. Jokali in plesali so, ko so se predajali. Tam so ležali kupi mrtvih in ranjenih. Ujeli smo več kot tisoč nasprotnikov. Mi smo imeli 300 padlih. Zatem so dva dni in dve noči Italijani brez prestanka s težkim topništvom preorali ves grič, a naši so vzdržali. Najprej so delovne skupine za silo popravile jarke in rove, nakar se je ponoči druga skupina vojakov s po dvema vrečama peska vsak, splazila mimo razvalin cerkvice in vasice čez gre- ben na pobočje, ki je gledalo proti sovražniku. S pomočjo teh vreč so pod hudim ognjem ponovno usposobili prve bojne položaje. Ko sem se zvečer vrnila v Gorico, me je v hotelu nek oficir vprašal: “Prihajate z Oslavja? Boste našla besede, s katerimi opisati vso tisto grozo? ”. Ne, takih besed ne poznam. Morda jih bo našel kdo drug čez trideset ali petdeset let, ko bodo na Oslavju ponovno cvetele rože.” * * * In civilno prebivalstvo? Kakšno vlogo je odigralo, oz. kakšna vloga mu je bila namenjena? Bržkone nobena. Za vojskujoči strani, so bili civilisti le v napoto. Njim je bilo namenjeno le bežanje in odhod v begunstvo. V tem pogledu predstavlja Oslavje prav poseben primer. Pol vasi je begunska leta preživelo v raznih avstroogrskih deželah (Kranjska, Štajerska, Spodnja Avstrija, Češka, Slezija, itd), druga polovica iz zgornjih zaselkov pa v Piemontu, Toskani, Kampaniji in celo na Siciliji. V več primerih se je celo pripetilo, da je vojna za skoraj pet let ločila člane iste družine. Ob njihovem povratku domov pa so našli opustošeno deželo, ki je bila podobna lunini površini. Začela se je obnova, vendar zaselka Oslavje niso nikoli več zgradili, ker se je na njegovem mestu vse do poznih tridesetih let razprostiralo veliko vojaško pokopališče. Danes tam stoji manjši spomenik. Ob veliki kostnici na začetku oslavskih gričev in nekaterih manjših obeležij, je to eden rednih znakov, ki pričajo o strahotah, ki so se tu dogajale pred osemdesetimi leti. Vili PrinCiC Na slikah: zgoraj: pogled z italijanskih položajev na oslavsko bojišče (risba neznanega avtorja); spodaj: ruševine, najverjetneje gre za oslavsko cerkev; na prejšnji strani, zgoraj italijanski vojni ujetniki, Pevma, 22. 11. 1915; spodaj levo pogled iz av sirijskih jarkov proti sovražnim položajem; spodaj desno: avstrijski spomrnik v grapi Hrušča pod Oslavjem iz leta 1918. ZDA / »SEXIGATE« RESNO OGROŽA BELO HIŠO HAVANA / PREDZADNJI DAN OBISKA Po sondožah Clinton hitro izgublja teren Sodnik Storr tokrat ne bo odnehal - V akciji tudi Hillar/ Papež zahteval svobodo za Cerkev Zavzel se je tudi za enake pravice za vse, a obenem za strpnost in postopnost NEW YORK - Javnomnenjske sondaže pravijo, da popularnost ameriškega predsednika strmo pada in da raste število Američanov, ki menijo, da bi moral Bill Clinton odstopiti, Ge je res, da je imel zunajzakonsko ljubezensko razmerje v Beli hiši in da je potem 21-letno praktikantko Monico Le-winsky prepričal, naj laže, da bi preprečil škandal. Včerajšnja sondaža televizijske mreže ABC je pokazala, da prvič, odkar se je Clinton vselil v Belo hišo, verjame v njegovo nedolžnost manj kot polovica vprašanjih (49 odstotkov), potem ko je bilo še preteklo sredo pripravljeno priseči na predsednikovo moralno držo kar 56 odstotkov vprašanih. Ce pa bi Clinton lagal pod prisego, potem je njegov odstop za kar 67 odstotkov statističnega vzorca neizbežen. Prav tako visok, 64 odstotkov, je tudi delež tistih, ki bi radi Clintona pognali čez prag Bele hiše, Ce je res, da je pritiskal na Monico Lewinsky, naj laže pod prisego. Sondaža je pokazala tudi 10-odstotni porast (od 28 na 38 odstotkov) deleža Američanov, ki po najnovejšem škandalu verjamejo verziji Paule Jones, zaradi katere bo moral Clinton maja na proces. Monica Lewinsky je medtem začela sodelovati z »velikim inkvizitorjem« primera Whitewater, »neodvisnim« sodnikom Kennethom Starrom, ki že štiri leta skuša spraviti predsednika v težave. Zdaj upa, da mu bo do torka uspelo dobiti od Monice polno priznanje, kar bi mu omogočilo pokvariti govor o položaju ZDA, tradicionalni slovesni nastop predsednika pred združenima parlamentarnima zbornicama in pred vso ameriško javnostjo, ki je v programu 27. januarja zvečer. Starr in dekletov odvetnik VVilliam Ginsburg se namreč pogajata za njeno imunost, v katero je Starr pripravljen privoliti le pod pogojem, Ce bo dekle obtožila Clintona, da jo je navedel k laganju. Kot znano, je Monica doslej pokazala pripravljenost, da prizna razmerje s Clintonom, ne pa tudi hujskanja k laži, kar seveda Stanu ne zadostuje, zato ji grozi z obtožbo preziranja sodišča. Starr igra na vse v prepričanju, da so magnetofonski trakovi v njegovih rokah, na katerih je posneta zaupna izpoved Monice svoji nekdanji kolegici Lindi Tripp, resnični. Bela hiša je v teh urah razumljivo oblegana, poleg žene Hillary, ki je tudi odličen odvetnik, pa Bill Clinton računa tudi na po-moC dveh nekdanjih pomembnih elanov svoje administracije, nekdanjega trgovinskega ministra Mickeya Kantorja in nekdanjega podšefa kabineta Harolda Ickesa. Oba sta velika prijatelja Hillary in predsednik meni, da sta prava človeka, ki bi znala voditi strategijo omejevanja škode. Televizijska mreža CNN pa je izvedela, da je First lady odredila tudi spremembe v pravnem teamu, ki ščiti moževe interese. Obrambno strategijo naj bi odslej koordiniral David Kendall, mož, ki je v preteklih dneh rotil Clintona, naj se ne da prezgodaj v kremplje medijev. Clintonov smrtni sovražnik, sodnik Kenneth Starr (AR) HAVANA - Nekateri so že zaCeh govoriti, da se papež Janez Pavel H. in Fidel Castro ne vikata, temveč se že tikata, vendar so v krogih ob Wojtyli suho odvrnili: »Papež vsakogar vika, to pravilo ne pozna izjeme«. Ne samo, da Castra vika, papež je kot vedno tudi včeraj, svoj predzadnji dan obiska na Kubi, govoril brez dlake na jeziku. Potem ko se je dan prej ustavil pri zahtevi za pomilostitev skupine zapornikov in pri obsodbi vsakršnega embarga, je med včerajšnjo mašo v Santiagu de Cuba, po velikosti drugem mestu na otoku, zahteval svobodo za Cerkev in pravice za vsakogar. Pred polmilijonsko množico je dejal, da je Cerkev mati vseh Kubancev, kjerkoli so po svetu, a je tudi kraj sprave, pobudnica Človekovih pravic: zase ne zahteva nobene politične oblasti, za katoliške laike pa je pripravljena zahtevati pravico do svobodnega javnega udejstvovanja, imeti morajo enake možnosti, označevati jih mora dialog in sprava, za koristi države pa se morajo zavzemati njeni lastni državljani z miroljubnimi sredstvi in postopnostjo. Papež je torej nakazal pot, po kateri naj se napoti Kuba, to je pot sprave in miroljubnih metod. »Vse, kar Cerkev zahteva zase, zatem nudi v korist človeka in družbe.« In še: »Cerkev, vključena v družbo, ne išCe nobene oblike politične oblasti za svoje poslanstvo, temveč hoCe biti rodovitna klica skupnih koristi s svojo prisotnostjo v družbenih strukturah.« Ce je papež govoril jasno, tudi trdo, pa je bil nepriCa- _______SLOVENIJA / VČERAJ IN DANES V MARIBORU________ Drugi kongres liberalnih demokratov Predsednik Drnovšek potrdil sredinsko zmerno opcijo stranke - Pozornost za Maribor MARIBOR - V Narodnem domu v Maribora se je včeraj začel 2. kongres Liberalne demokracije Slovenije (LDS), na katerem bodo slaba štiri leta po združitvi na Bledu prvič izvolili novo strankino vodstvo in odločali o spremembah strankinega statuta, med kongresnimi dokumenti pa bodo obravnavali predloge za sprejem več resolucij in nadgradili strankin program. Predsednik stranke Janez Drnovšek je v osrednjem govoru napovedal, da bodo liberalni demokrati ostali pri dosedanji orientaciji in da bodo Se naprej iskali sredinske zmerne opcije, ki bodo v interesu večine državljanov. LDS bo po njegovih besedah prešla v drugačno, morda tudi blokovsko razdelitev Slovenije samo v primera, Ce ji ne bo ostala drugačna možnost, torej Ce bo prisiljena v spopad z drugim blokom. V nadaljevanju je Drnovšek največ pozornosti namenil zunanji politiki in odnosu stranke do Evrope in sveta, dotaknil pa se je tudi rezultatov sedanje vladne koalicije. Danes bodo delegati odločali o predloženih dokumentih in izvolili novo vodstvo stranke, v kateri za predsednika znova kandidira Janez Drnovšek, za mesto generalnega sekretarja pa Gregor Golobic, medtem ko naj bi podpredsedniški mesti skrčili na dve namesto dosedanjih štirih. Med kongresnimi dokumenti naj bi liberalni demokrati poleg programa sprejeti še izjavo o diskontinuiteti med povojnim komunističnim režimom in sedem resolucij o spremembah v ustavno opredelje- nem političnem sistemu, o zaposlovanju, izobraževanju, o reformi pokojninskega sistema, gozdov, enakopravnosti spolov in nenazadnje tudi do gostitelja 2. kongresa LDS - mesta Maribor. Kongresa se udeležuje približno 55 gostov, deset od teh iz šestih evropskih držav. V imenu gostov kot tudi strank, iz katerih prihajajo, so kongres med drugimi pozdraviti predsednik Liberalno demokratske in radikalne skupine (-LDR) v Svetu Evrope in elan Lordske zbornice (House of Lords) iz Velike Britanije lord Russell John-ston, podpredsednik komisije Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo in evroposlanec avstrijskega Libertas foruma Friedhelm Frischenschlager. kovano oster škof iz Santia-ga de Cuba, Pedro Estiu. V svojem pozdravu rimskokatoliškemu glavarju pred mašo je kritiziral Castrovo vlado, ko je omenil tiste, »ki so domovino zamenjali s stranko in narod z zgodovinskim procesom«. »Kulturo so zamenjali z ideologijo,« je dodal Estiu, »mnogi mislijo, da je to bil eden od najbolj globokih razlogov za notranje in zunanje izgnanstvo Kubancev, ki trpijo, živijo in upajo tako tukaj kot zunaj, smo en sam narod, ki še išCe svojo enotnost.« Včeraj so kubanski begunci napovedali izkrcanje na otoku, vendar je iz Miamija odplula samo ena ladja, Ceš da vremenske razmere ostalim ne omogočajo, da krenejo na pot. Na ladji je bilo 42 oseb, ameriškim oblastem so zagotoviti, da ne bodo zapluti v kubanske teritorialne vode. Omenjati so, da so kubanski begunci vzeti v najem še eno plovilo, ki naj bi skrivaj zapustilo neko mesto v Floridi: na njem naj bi bil tudi Ramon Saul Sanc-hez, voditelj organizacije Movimento Democracia, ki je napovedal, da se bo izkrcal brez kakršnegakoli dovoljenja, ker noče doživeti ponižanja, da mora za povratek domov zaprositi za turistično vizo. Sinoči je tudi prišla vest, da je pripravljen seznam z imeni zapornikov, ki naj bi jih Fidel Castro pomilostil. Seznam bodo morda že pred odhodom izročili papežu, možno pa je, da nekoliko počakajo, saj so netočnosti in velik odmev v tujini nekoliko vznejevoljiti kubansko stran, še zlasti, ker so nekateri že odkrito omenjati Castrovo popuščanje. LEVOČA / DVODNEVNO SREČANJE SEFOV SREDNJEEVROPSKIH DR2AV EKONOMIJA / GUVERNER FAZIO Kako naprej? Na to vprašanje predsedniki niso našli odgovora Ni bilo dogovora o morebitni Širitvi kot tudi ne o gostitelju prihodnjega sestanka Proti brezposelnosti vlaganja in večja prožnost zaposlovanja Šef Banke Italije meni, da bo letošnja gospodarska rast presegla 2 odstotka LEVOCA - Peto srečanje srednjeevropskih predsednikov Le-voCa '98 se je končalo brez dogovora o morebitni širitvi z dosedanjih osmih stalnih udeleženk na tri države vzhodne Evrope, in sicer Ukrajino, Romunijo in Bolgarijo, ki so bile tokrat gostje. Predsedniki osmih srednjeevropskih držav, Slovenije, Slovaške, Avstrije, Italije, Nemčije, Češke, Madžarske in Poljske, se tako tudi niso dogovoriti o državi, ki naj bi srečanja gostila prihodnje leto. Slovaški predsednik Michal Kovač je namreč predlagal razširitev tradicionalno srednjeevropskih srečanj in organizacijo naslednjega srečanja 'v eni od treh zdaj gostujočih držav. Na lanskem portoroškem samitu so sicer kot gostiteljico srečanja v letu 1999 omenjali Italijo. Na izjemno dobro obiskani dopoldanski novinarski konferenci je vseh enajst predsednikov na kratko povzelo svoje poudarke iz razprave na včerajšnji okrogli mizi z naslovom Civilna družba - up združene Evrope, med vprašanji novinarjev pa so izstopala tista, ki so bila namenjena razmeram na Slovaškem, kjer pričakujejo razmeroma težak razplet predsedniških volitev, ter v Romuniji in Bolgariji; italijanske novinarje pa je zanimalo stališče Nemčije v zvezi z vstopom Italije v denarno unijo. O razmerah na Slovaškem so biti povprašani češki, madžarski in slovaški predsednik; slednji je pojasnil, da v državi ni političnega soglasja v zvezi s predsedniškimi volitvami ter da bodo zato pristojnosti predsednika prenesene na premiera. Slovaški predsednik KovaC je ocenil, da gre za začasno stanje, in izrazil obžalovanje, da s srečanja ne more poslati pozitivnega signala, da »smo sposobni izvoliti predsednika«; ob tem je poudaril: »Menim, da to ne bo destabiliziralo Slovaške«. Avstrijski predsednik Klestil je odgovoril, da se Avstrija ne vmešava v notranje zadeve posameznih držav, ampak stanje spremlja in v evropskem združevalnem procesu podpira vključevanje novih držav, pričakuje pa, da bodo »izpolnjevale politične vrednote«. Madžarski predsednik Arpad Goencz je menil, da se je takšnim političnim situacijam bolje izogniti. Češki predsednik Havel pa je razmere na Slovaškem ocenil kot normalne, Ceš da vsaka demokracija pozna krizna obdobja.Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je na vprašanje, zakaj v Četverici Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška slednji ne uspe držati koraka z drugimi, odgovoril, da je to sicer vprašanje za slovaške politike, Poljska pa je pripravljena podpirati Slovaško pri njeni poti v EU in Nato, zato žeti, da bi bila Slovaška politika Čimbolj jasna. Nemški predsednik Herzog je na vprašanje, ali obstaja nevarnost Evrope oligarhij in večtirnega rav- zoja, zlasti glede na nemško nasprotovanje vstopu Italije v evropsko denarno unijo, pojasnil, da kolikor je obveščen, nemška vlada ne dvomi o položaju Italije v EU, obenem pa izrazil razumevanje za italijansko zaskrbljenost. Dejstvo je, je menil, da bo do denarne unije prišlo, in poudaril, da se Evropa razvija po sistemu koncentričnih krogov. Naj šibkejši členi ne morejo določati hitrosti razvoja celotne unije, je dejal, integracijski procesi v Evropi potekajo neenakomerno. Italijanski predsednik Scalfaro pa je na isto vprašanje odgovoril, da gre predvsem za to, da »pustimo odprta vrata za vse države« in poudaril pomen jadranskega območja, brez katerega bi bila Evropa ohromljena. V evropske združevalne procese se lahko vključijo vsi, je poudaril Scalfaro, ki izpolnjujejo maastrichtske pogoje, odločitve pa morajo biti skupne, tako bo EU moCna in vitalna. Zdenka Jagarinec / STA NEAPELJ - Monetarna stabilnost, uravnovešeni javni raCuni in gospodarska rast so trije osnovni pogoji za razvoj zaposlenosti. To je recept, ki ga je včeraj na kongresu italijanskih valutnih posrednikov v Neaplju ponudil guverner Banke Italije Antonio Fazio, ki je zagotovil, da njegova pozornost za problem zaposlenosti ni nova, ampak je stalna, saj že dolgo vztraja pri konceptu, da zaposlenost pomaga tudi javnim računom in stabilnosti denarne enote. Zdaj mora Italija izkoristiti nov gospodarski zalet, da utrdi rezultate, ki jih je dosegla s posegi strukturne narave. Za letošnje leto guverner centralne banke pričakuje, da bo stopnja rasti bruto domačega proizvoda presegla 2 odstotka, kar naj bi bila po ekonomskih teorijah meja, pod katero ni mogoče pričakovati, da bi gospodarska rast obrodila nova delovna mesta. Kar zadeva položaj na jugu države, je Fazio prepričan, da brezposelnosti ne bo mogoče zmanjšati brez investiranja, uvedbe prožnejšega načina uporabe dela in omejevanja rasti cene dela. Brez ustvarjanja novih delovnih mest brezposelnosti ni mogoCe odpraviti, treba je pognati mehanizem za ustvarjanje dela, je menil guverner, ki se je pomudil tudi pri posledicah krize na azijskih finančnih trgih in dejal, da je treba iskati odgovornost za krizo tudi v neustreznosti sedanjega ustroja mednarodne kooperacije. rT STROKOVNI NASVETI / ZDAJ JE PRIMEREN CAS ZA UPORABO ČISTIL Betonit učinkovito sredstvo za čiščenje mladega vina To čistilo je predvsem primerno za male proizvajalce Strokovna služba Kmečke zveze vsako leto ob tem času svetuje uporabo Čistil že pri mladih vinih, oz. pri moštu tako, da so že mlada vina cista. Kdor tega ni opravil že v mesecu oktobru, in se zato vina niso dodobra očistila, lahko to naredi zdaj v tem obdobju. Za Čiščenje uporabljamo razna Čistilna sredstva, tokrat pa se bomo omejili na uporabo bentonita, ki je predvsem za male proizvajalce lahko uporabno sredstvo. Bentonit je mineral, sestavljen iz kompleksnega silikata aluminija, magnezija, kalcija in nekaj železa nekovinskega izvora. Kemijska struktura in barva sta lahko različni, ker sta odvisni od izvora tega materiala. Glavna značilnost bentonita je zelo velika absorbcijska sposobnost. Njegovi delci so negativno naelektreni in privlačijo ali vežejo pozitivno naelektgrene delce, predvsem breljakovine. Zato ga uporabljamo zelo uspešno prav za odstranjevanje beljakovinske motnosti. Uspešnost Čiščenja pa je odvisna predvsem od naslednjih parametrov: - pH: Cim nižji je pH, tem uspešnejše je čiščenje; večja kislost vina namreč pospešuje čiščenje, medtem, ko se slabo kisla vina Čistijo počasneje; - temperatura: Čistila delujejo optimalno pri temperaturi nad 15 stopinj C. Raziskave zadnjih let so namreč pokazale, da se ob nižjih temperatmah učinkovitost tega čistilnega sredstva zmanjšuje. Z bentonitom odstranjujemo iz vina predvsem termolabilne beljakovine, to je tiste, ki so pri visoki temperaturi nestabilne in povzročajo naknadne motnosti v steklenicah in jih zato iz vina odstranimo pred stekleničenjem. Bekljakovinsko sterilizacijo dosežemo sicer tudi z gretjem. Ta postopek pa zahteva posebno opremo, kar pride v poštev le za velike obrate. Istočasno moramo poudariti, da toplotna obdelava vina sama po sebi kljub temu ni zanesljiva in je kakovosti vina škodljiva, kot možno posledico pa ima motnost. Zato smatramo, da je za preprečitev beljakovinske motnosti najprimernejša uporaba bentonita. Količina Čistila, ki jo uporabljamo pri čiščenju vina, je odvisna od večje ali manjše prisotnosti beljakovin. Za določitev pravilne količine Čistila naredimo najprej poskus na manjših količinah vina z raznimi koncentracijami bentonita, dokler ne pridemo do ustrezne koncentracije. Čiščenje s primernimi količinami bentonita je izrednega pomena, kajti Ce ga dodamo vinu premalo, je učinek slab, če pa ga dodamo preveč, se spremeni sestava vina. Vino izgubi na kakovosti, ker mu čistilo odvzame aromatič- ne snovi, barvo in vonj. Nasprotno pa pridejo ob pravilni količini Čistila omenjene lastnosti vina do večjega izraza. Nezaupanost nekaterih kletarjev do uporabe tega sredstva, Ceš da povzroča osiromašenje vina, je odveč. Kot okvirno količino (točno pove le test!) navajamo 40 -80 gramov na hi. Pri uporabi bentonita se držimo naslednjega postopka: Čistilo raztopimo v posodi z malo vode (razmerje 1:10) in ga dobro premešamo, po možnosti z električnim mešalcem. Nato pustimo razstopino ležati 10 - 12 ur (ah manj) dokler se ne napihne. Tako pripravljen bentonit vlivamo ob stalnem mešanju v posodo, da se razprši po vsem vinu. Očiščeno vino moramo pravočasno ločiti od Čistila in drugih usedlin. To opravimo v 2 do 3 tednih. Strokovna stužba Kmečke zveze DEŽELNI ODLOK / PROŠNJE JE TREBA VLOŽITI DO 28. FEBRUARJA Prispevki za pogozdovanje Deželno ravnateljstvo za gozdove sporoča, da je deželni odbornik za gozdove dr. Giorgio Ma-tassi 19. 12. 1997 podpisal odlok, s katerim se, pod pogoji in v pričakovanju formalne potrditve odloka s strani pristojnih evropskih organov, odpira rok za vlaganje Prošenj za prispevke za Pogozdovanje, ki jih predvideva pravilnik Evropske unije 2080/92. Z istim odlokom so bili sprejeti tudi nekateri tehnično - proceduralni Popravki v »Priročniku za izvajanje večletnega deželnega programa pri uresničevanju pravilnika EU« z namenom, da bi čim bolj pospešili upravne postopke za uresničevanje omenjega pravilnika EU. Istočasno so bili spremenjeni tudi nekateri tehnični vidiki za izboljšanje uslug, ki jih predvideva pravilnik. Prošnje bo mogoče predložiti do 28. februarja t. 1. po novih normah, ki pa ne spreminjajo pomembneje operativne strukture pravilnika. V tem času bo pri vseh izračunih za premije, ki jih predvideva pravilnik in ki se na- našajo na nove prošnje, upošteva odnos ECU - lira v tekočem letu in sicer 1973, 93 lire za ECU. Za vsa potrebna pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na pristojni oddelek za gozdove, lahko pa tudi na urade Kmečke zveze. Vrednost celotne investicije za gozdne površine je doslej znašala 37 milijard lir, koristijo pa jo lahko samo tisti kmetovalci, ki imajo vsaj 25% dohodka od kmetijske dejavnosti. Gre za precejšnja sredstva, ki jih ne gre zanemariti. Vedeti pa je treba, da pravilnik razlikuje med posegi za gozdne površine za nove nasade ali za izboljšanje obstoječih, med nižinskimi in goratimi območji. Pri tem je izrecno rečeno, da prihaja finaciranje novih gozdnih površin v poštev samo na nižinskih območjih (v tržaški pokrajini torej samo v dolinski in miljski občini ter na delu tržaške občine). Pogozdene površine ne smejo biti manjše od 5000 kv. m., tudi če so sestavljene iz več medse-boj ločenih parcel, od katerih pa vsaka ne sme biti manjša od 1000 kv. m. Prispevek znaša v tem primeru 1000 ECU na ha, koristnik pa se mora obvezati, da bo gozd negoval vsaj 20 let, za kar bo prejemal letno vzdrževalnino 2 milijona lir. Na višinskih oz. zapostavljenih območjih (pri nas vsa razen tistih v dolinski in miljski občini ter na delu tržaške občine) pa pridejo v poštev le izboljšave in vzdrževanje gozdov. Prispevek znaša v tem primeru 144 ECU na ha. Podrobne informacije so na razpolago v uradih Kmečke zveze. NOVICE Rok za vpis sprememb zapade 31. januarja Kot smo že pisali, da rok za vpis v kataster vseh kmečkih hiš, ki niso veC take, zapade 31. dec. 1998, pa rok za prijavo sprememb zemljiških kultur na obdelanih površinah (v glavnem gre za izboljšave kultur) zapade že 31. januarja letos. Zainteresirani imajo zato samo še en teden časa, da se s prijavo sprmemb izognejo predvidenim globam za davčno utajo. Naročilo razpoznavnih značk za govedo Pisali smo že, da mora biti na podlagi zakona 354 z dne 30.12. 1997 govedo opremljeno z razpoznavno značko na uhlju. Letošnja novost pa je, da mora biti žival z razpoznavno značko označena na obeh uhljih. Kmečka zveza, ki opozarja na to obveznost govedorejce, jih opozarja tudi, da morajo, kot predvideva usrezni odlok, vrniti zdravstveni ustanovi, ali pa jih lahko prinesejo tudi na Kmečko zvezo, če jim to bolj ustreza, obenem z zelenim obrazcem, ki spremlja značke, vse značke, ki jih lani niso uporabili. To naj storijo čimprej. Obenem Kmečka zveza ovbešCa vse govedorejce, ki niso člani Združenja rejcev (za elane združenja je to že opravilo združenje samo), naj čimprej posredujejo Kmetici zvezi število značk (dvojno), ki jih bodo potrebovali v letošnjem letu, da jih potem KZ naroCi za vse skupaj istočasno in s tem prihrani rejcem odvečni strošek. Posebne ugodnosti tudi za nakup novih kmečkih vozil Od prvega januarja letos je postala operativna, tako kot za osebne avtomobile, zamenjava starih vozil z nakupom novih z ugodnostjo (rottamazione) tudi za kmečka vozila. Ukrep v tem smislu sta odobrili obe veji parlamenta in Ce bo v celoti izvajan, bo pomenil pomembno spodbudo industriji kmečkih vozil. Prispevek ob izločitvi starega z istočasnim nakupom novega kmečkega vozila, bo znašal 10% nakupne vrednosti novega vozila. V celoti bo državni prispevek v ta namen znašal 100 milijard lir. Odstranitev starega vozila z istočasnim nakupom novega (z ugodnostjo 10%) je možna po novem že za vozila, ki so bila registrirana v letih 1988 in 1989 in ne šele po desetih letih, a le v primeru, ko gre za nakup vozila na osnovi zakona o varnosti na delu (zak. 626). Ugodnosti zamenjave se lahko poslužijo tako fizične kot juridicne osebe. Pri strojih (vozilih) za katere je predviden prispevek v višini 10% nakupne cene novega vozila, so vključene tudi fiksne naprave na vozilu samem. Prodajalec je seveda dolžan uničiti staro vozilo ali pa izročiti pooblaščenemu podjetju za uničevanje starih vozil in istočasno poskrbeti za uradni izbris starega vozila v teku 15 dni od izročitve novega kmetijskega vozila. NUOVA AGRICOLTURA / POZORNOST OBISKU CIA IN KZ NA KVIRINALU Debeliš prejel odgovor s predsedstva V zvezi s pozivom predsednika Kmečeke zveze za zaščitni zakon za našo manjšino tlA • ''V* •- 'fv r-t Vtti ' X.': R>-"< ; m Dal Puntcficv e dal p1 vsi,duitc RvpuhliiitNi con i friitli d el la tetra Predsednik Kmečke zveze Alojz Debellis je prejel te dni pismeno sporočilo generalnega tajnika predsednika Republike Gaetana Gifunija, ki se glasi: »Po naročilu predsednika Republike vam odgovarjam na poziv, ki ste ga naslovili na predsednika države, da bi parlament čimprej odobril zaščitni zakon za slovensko skupnost v Italiji. Glede tega vam sporočam, da sem o tem že obvestil podtajnika predsedstva ministrskega sveta dr. Enrica Michel-lija s prošnjo, naj vprašanju posveti potrebno pozornost V pričakovanju, da vam bom lahko sporočil nove vesti, vas prisrčno pozdravljam.« Mesečna informativno - strokovna revija »Nuova Agricoltma« Vsedržavne zveze kmetov Italije, ki izhaja v veC stotisočih izvodih, je naslovno barvno stran svoje zadnje številke posvetila prav obisku delegacije CIA in Kmečke zveze iz naše dežele pri predsedniku republike Scalfaru na Kvirinalu. Na naslovnici (na sliki) so od leve proti desni: Danilo Canesin, predsednik CIA za goriško pokrajino, En-nio Benedetti, predsednk CIA za videmsko pokrajino, Alojz Debellis, predsednik KZ in Edi Bukavec, tajnik KZ iz Trsta. V rokah držijo darila (domače izdelke in pridelke in naše dežele), ki so jih poklonili predsedniku Scalfaru. Predsednik Debellis drži v roki kraški kolač. Zadruga Naš Kras nas je v zvezi s tem kolačem naprosila, naj povemo (kar smo prejšnji teden žal izpustili), da poročni kolač za vsako kraško Kmečko ohcet (prav tako pa tudi tega, ki ga je delegacija Kmečke zveze poklonila predsedniku), speče in daruje pekama Čok z Opčin. V topli zimi rumeni jasmin že zacvetel Marsikje v Trstu je v teh toplih zimskih dneh zacvetel rumeni jasmin (slika M. Maganje je posneta pod zgradbo PD v Ul. Montecchi). Ta okrasna grmovnica cvete običajno februarja in marca, tokrat pa se je zbudila dober mesec prej. Sicer pa rumeni jasmin ni prva zimska cvetoča grmovnica. Ponavadi že v decembru zacvete japonska nešplja s svojimi rumenimi socveti, sledi ji okrog Božiča rumeno cvetoči kalikantum, potem je nekako na vrsti rumeni jasmin, nakar svoje razkošno rumeno cvetje (pred listjem) ponudi očem še forsicija. Pri nas konec februarja in v marcu, v višjih legah pa celo tja do aprila-maja. ŠPORT, ODBOJKA Nedelja, 25. januarja 1998 MOŠKA BI LIGA / O KRIZI PA ŠE NI MOGOČE GOVORITI ŽENSKA B2 LIGA / SINOČI V REPNU Proti Mirandoli drugi zaporedni domači poraz La Goriziane Kmečke banke Koimpex Nuova Kreditna se je trdoživo upiral močnim nasprotnicam S tako spodbubno igro možen preobrat La Goriziana Kmečka banka - Mirandola 1:3 (6:15,15:10,11:15,5:15) VAL: Feri 4+9, Florenin 2+6, Snidero 8+17, Cola 6+6, Beltrame 4+5, Rigonat 0+1, Černič 2+2, Visciano 0+0, Buzzinelli, Graunar, Sulina 0+0, Orel. Goriški dmgoligaš po novem letu ne igra več tako uspešno kot pred njim, zato pa drugi zaporedni poraz ne sme čuditi, saj je za zmago v tako izenačenem prvenstvu potrebno vedno igrati z maksimalno močjo, kar pa igralcem La Goriziane Kmečke banke ta čas ne uspeva v celoti. Trener De Marchi se je opredelil za običajno postavo, a je že v prvem setu pri vodstvu gostov s 6:1 zamenjal nenatančnega podaj ača Rigonata s Simo- nom Černičem (na sliki), ki je nato igral do konca tekma. Gostje so z brezhibno in zelo učinkovito igro vsekakor še naprej diktirali tempo in prepričljivo dobili uvodni niz, čeprav so Goričani vsaj kar se tiče pridobivanja menjave servisa zaigrab bolj zanesljivo, kot na začetku. Goričane je slab začetek spodbodel, da so v drugem setu odlično reagirali. Njihova agresivnost je zmedla nasprotnike, posebno dobro pa sta delovala blok in obramba. Pri rezultatu 1:1 se je tekma nekako znova začela. Obe ekipi sta se zavedali, da bi bil lahko tretji set odločilen (tako je tudi bilo) in sta se zato odločno vrgh v boj za točke. Vse do 11. točke sta se izmenjavali v vodstvu, gledalci pa so lahko uživah ob atraktivni igri na obeh straneh mreže. Gostje so tedaj z izvrstno igro povedli s 13:11. Trener De Marchi jih je poskušal ustaviti s taktičnimi menjavami, ki pa niso obrodile zaželjenih sadov. Četrti set je bil izenačen samo na začetku, nato pa so Goričani žal popustili. Moči je zmanjkalo tudi Snideru in tako je bilo seta kmalu konec. »Izgubili smo tekmo, mogoče pa smo vsaj pridobiti novega podajača, saj je Simon Černič po mojem mnenju igral zelo dobro. Vse kaže, da ekipa še ni prebavila intenzivnega dela, ki smo ga opraviti med prazniki, saj očitno nismo tako učinkoviti kot decembra, vsekakor pa ne igramo tako slabo, da bi lahko že sedaj govoriti o krizi,« meni športni vodja Ivan Plesničar. Naj omenimo še, da je Gennaro Visciano v končnici 3. seta opravil svoj krstni nastop v BI ligi, prvič pa je trener v dvanajsterico vključil tudi mladega Aljošo Orla, sina nekdanjega Borovega drugoligaša Igorja. Koimpex Nuova Kreditna - Aloba-tros Treviso 1:3 (10:15, 8:15, 15:11, 6:15) KOIMPEX: Benevol 6+12, Čok, Fa-brizi 4+13, Flego, Barbara Gregori 2+3, Paola Gregori 9+11, Gruden, Molassi 5+7, Pertot 1+0, Piccoli 1+0. Servis, točke, napake: Koimpex: 7:17, Albatros 12:13. Koimpex Nuova Kreditna je tudi sinoči ostal praznih rok, vendar je, glede na razmere, v katerih je trenuto prisiljen nastopati, s svojo igro po-svem zadovojnil. Albatros je trenutno na tretjem mestu in ima še vse možnosti za kakovostni skok in po igri, ki jo predvaja, lahko mirno trdimo, da je njegova uvrstitev zaslužena. Od vseh ekip, s katerimi se je naša šesterka doslej srečala, ima prav Albatros najbolj raznolik napad s hitrimi žogami, zelo agresiven je tudi v obrambi. Trener Drasič je bil prisiljen, da zopet spremeni postavo, saj Breda Čok zaradi poškodbe prsta ni mogla nastopiti. V diagonali s podjačico Monico Piccoli je tako zaigrala Benevolova. V centru sta bili kot vedno Molassi in Barbara Gregori, kot tolkačici pa Paola Gregori in Irina Pertot, katero je potem zamenjala Katja Fabrizi. V primerjavi s poraznim nastopom iz prejšnjega kola, smo tokrat gledali povsem spremenjeno ekipo. Igralke so se borile, čeprav je bilo na igriču še vedno nekaj napak preveč, kar je seveda boljši nasprotnik spretno izkoristil. Potem ko je Koimpex Nuova Kreditna izgubljal z 0:2, je v tretjem setu odločno začel, manj je bilo napak, razigrala pa se je Paola Gregori. Vendar pa se Albatros ni pustil presenetiti in je potem v četrtem setu zopet prevzel pobudo takoj v svoje roke. Ni ga zmedla niti prekinitev električnega toka, zaradi katere je bila tekma za nekaj minut prekinjena in si je tako priigral svojo deseto zmago. Kaj naj rečemo o naši ekipi? Napredek je viden, kljub smoli, ki se jih drži, igralke niso obupale in so torej možnosti za preobrat v nadaljevanju prvenstva še dobre. (INKA) MOŠKA B2 LIGA Koimpex se je hitro predal Oderzo je bil vsekakor premočen Electron Oderzo -Koixnpex 3:0 (15:7,15:9, 15:3) KOIMPEX: Bertocchi (na sliki) 3+9, Božič 2+3, Colautti 0+0, Kralj 1+0, Populini 1+5, Princi 0+0, Radetič 1+2, Rioli-no 0+0, Stabile 2+4, Strajn 0+0, Volčič. Servis: Koimpex 3/10, Oderzo 8/8. Po pričakovanju se je tekma v Oderzu končala z zmago domače ekipe, ki vodi na lestvici in je ena najresnejših kandidatov za napredovanje. Sestavljajo jo samo izkušeni igralci, »pravi stari mački«, ki zelo malo grešijo, poleg tega pa nasprotniku ne odpustijo nobene napake. To so na svoji koži občutiti tudi igralci Koimpexa: za vsako nepazljivost ali naivno napako so bili takoj »kaznovani« in jim je Odrezo takoj nanizal nekaj točk. Tekmo so naši fantje začeli v običajni zasedbi. Na začetku so se tudi dokaj uspešno upirali domačinom, nakar pa jih je nekaj ostrih servisov Oderza zmedlo in niso več znali reagirati. Niti zamenjave postave niso pomagale in set je šel po vodi. Podobno se je od- vijal tudi drugi, v zadnjem pa je Koimpex povsem popustil. Koim-pexov trener Mario Gač po tekmi seveda ni bil zadovoljen, vendar ne zaradi poraza, ki je bil načrtovan, saj bi bila prava utopija upati v presenečenje. »Z igralci smo se domenili, da bomo pač igrali kot znamo ne-glede na izid. To pa se ni zgodilo, saj smo prevečkrat pasivno sprejemali pobudo domačinov. Oderzo je vsekakor boljša ekipa, ki bi brez težav v enaki zasedbi lahko nastopala v višji ligi. Mi bi torej morati zaigrati povsem neobremenjeni, kar pa se ni zgodilo in lahko celo rečem, da od tekme nismo imeli nič«. (INKA) Špoitel o smučanju pri nas jutri ob 22.30 si boste na slovenskem programu koprske TV lahko ogledali oddajo Sportel. Po pregledu rezultatov se bodo v studiu predstavili zamejski smučarji in vas seznanili s tekočo sezono ter težavami, ki jih tarejo. Terenski ekipi sta obiskali negometno srečanje med združeno ekipo Zarja - Gaja in San Luigijem ter žensko odbojkarsko ekipo Koimpex. V Sportelu pod Triglavom bo govor o zaključni fazi košarkarske Lige prijateljstva v sežanski športni dvorani. Med oddajo se lahko preizkusite, kako dobro poznate športno tematiko, seveda v rubriki »Skrtoc«. DEŽELNE LIGE / MOŠKI Cm dan za tretjeligaše Naš Prapor presenetil NPT Brici so zadali Tržačanom prvi poraz doma MOŠKA C LIGA Prevenire - 01ympia Agraria Terpin 3:115:13,15:9,14:16,15:12) OLVMPIA: Simon Terpin 10+26, Mama 7+16, Sfiligoj 4+14, Ferfolja 6+9, Janez Terpin 2+4, Andrej Terpin 1+0, Grauner 1+3, Bensa 4+1, Pintar 3+2. 01ympia je po več kot dveh urah boja potegnila krajši konec na nelahkem gostovanju v Trstu. Goričani so si pot pri vrhu lestvice še nadalje zakomplicirali predvsem po lastni krivdi, saj so narediti odločno preveč napak. V prvem setu so bili v vodstvu (6:2), a so se pustili ujeti, v končnici pa še prehiteti, še slabše pa so igrati v drugem setu. V tretjem setu je 01ympia nekoliko popravila servis in vodila vse do 12. točke, ko je vnovič popustila. Prevenire je pri vodstvu s 14:12 prišel celo do zaključne žoge, k sreči pa so se Goirčani pravočasno zbrati in izsiliti igranje 4. seta, v katerem pa so biti na koncu spet »žrtve« lastnih napak. Prevenire je solidna ekipa, a igra dokaj predvidljivo, blok 01ympie pa tokrat žal ni bil dovolj učinkovit. Mossa - Soča Unitecno 3:2 (15:10, 15:11, 7:15,9:15,15:10) SOČA UNITECNO: Andrej Brisco 2+4, Gregor Brisco 0+0, Devetak 2+4, Lutman, Makuc 2+0, Mucci, Klede 13+14, Petejan 11+14, Tomšič 3+2, Batti-sti 8+0. Sočani so doživeli nekoliko nepričakovan poraz, ki ga je treba zlasti pripisati slabemu pristopu. Gostje so biti premalo zbrani, kar je še posebej prišlo do izraza v ključnih trenutkih tekme. Pod svojimi sposobnostmi so zaigrali tako v napadu kot v polju. Trener Cotič je poskušal rešiti položaj z raznimi menjavami, boljše pa je njegovo moštvo igralo šele tedaj, ko je Battistija uvrstil na mesto glavnega blokerja. Sočani so se izvlekli iz izgubljenega položaja, celo izsilili tie break, v katerem pa so korak z gostitelji držati samo do 10. točke. Bor - Finvolley 0:3 (15:17,6:15,11:15) BOR: D. Furlanič 1+3,1. Furlanič 8+9, Ruttar 3+5, Šušteršič 0+0, Čuk 2+6, Ri-tossa 2+5, Strolego 1+2, Leghissa 3+4, Pavlica 0+0. Servisi točke 8, napake 10. Borovci so v prvem setu pokazali svojo doslej najboljšo igro. Povedli so celo na 8:2, nato pa bili izenačen boj s Tržičani, ki jim je naposled uspelo, tudi z nekaterimi čudnimi sodniškimi odločitvami, osvojiti set s 17:15. V drugem nizu so Tržičani brez težav zmagati, v trejtem pa se je spet bil oster boj. Borovci so voditi do 11. točke, nakar jih je serija napak pokopala, tako da so izgubili set in srečanj. Za igro v prvem in tretjem setu je treba pohvaliti prav vse borovce, ki so zelo požrtvovalno igrati. (Dejan) MOŠKA D LIGA La Grapperia NPT - Naš prapor 1:3 (13:15,15:0,13:15,14:16) NAS PRAPOR: Boškin 9+7, Braione 8+12, Devetak 3+1, Juretič 0+0, Korečič 2+3, Mučič 10+12, Paulin 1+2, Polletto 3+0, Sfiligoj 1+1, Uršič 7+14. Našemu praporu je včeraj v Trstu uspel lep upseh, saj so zadali močni tržaški ekipi NPT prvi domači poraz in sploh drugega v tem prvenstvu. Razen drugega, ko so gostitelji zmagati kar s 15:0, so biti vsi ostati seti zelo izenačeni in razburljivi. Prvi in tretji set se je končal s tesno zmago naših odbojkarjev s 15:13. Se posebno napet je bil četrti niz, ko so domačini povedli kar z 11:2, naši ekipi pa je upselo z učinkovitimi servisi Devetaka, z izredno požrtvovalno obrambo ter z dobro igro Korečiča in Mučiča velik zaostanek nadoknaditi in izenačiti na 13:13. V zadnjih, izredno razburljivih potezah je gostom uspelo osvojiti niz in s tem tudi srečanje. Bil je to zares privlačen in skoraj navdušujoč set. Za lepo zmago je treba pohvaliti vse igralce Našega prapora, saj so zares dati vse od sebe. Val Koimpex - Maniago 0:3 (9:5, 8:15, 13:15) VAL KOIMPEX: Marko Černič 3+1, Prinčič 3+2, Orel 5+13, Mitja Černič 1+0, Plesničar 6+8, Viscinao 2+10, faganel 1+5, Figelj 0+1, Prichiazzi 1+0, Andrej Černič. Končni izid ne sme varati. Valovci so odigrali eno najboljših tekem v letošnji sezoni, ampak nasprotnik je bil objektivno boljši, predvsem pa bolj izkušen. Čeprav je imel Maniago pred tekmo na lestvici enako število točk kot Goričani, je v Standrežu pokazal dobro igro, še pose-beje nerešljiva uganka pa je bil kapetan. Pri valovcih je bil servis dovolj učinkovit (Marko Černič je na začetku dragega seta dosegel tri točke v skoku), še vedno pa je bil neučinkovit blok. Najbližji zmagi so biti Goričani v 3. setu, v katerem so voditi z 12:10. Za dober nastop v napadu je treba pohvaliti Aljošo Orla. DEŽELNE LIGE / ZENSKE 0lympia KB nihajoče Imsa BCC častno Četrtoligaša uspešno 01ympia Kmečka banka - Tomana 3:1 (15:12, 15:13, 8:15, 15:2) OLVMPIA: Corsi 8+4, Bulfoni 0+4, Pitacco 1+2, Trapuzza-no 8+5, Zotti 10+14, Černič 6+11, Silvana Princi 2+1, Ciocchi 0+1, Lucia Princi 3+9, Skerk. 01ympia je derbi osvojila dokja prepričljivo, čeprav tudi tokrat ni igrala ravno najboljše. V njeni igri je še vedno bilo premalo zbranosti in prevel podcenjevanja. V prvih dveh setih so Goričanke visoko povedle (8:1 v prvem in 12:6 v drugem), vendar so obakrat dovolile nasprotnicam, da so se jim približale. To je gostje iz Gradišča opogumilo do take mere, da so v 3. setu presenetile in zmagale. V 4. setu je trenerka Meulja poslala na igrišče Silvano Princi in Danielo Ciocchi, vsa ekipa je zaigraoa bolj zagrizeno in popolnoma nadigrala Torriano. Za dobro igro v polju je treba pohvaliti Mery Trapuzzano. trnsa Zadružna kreditna banka - Bmeters 1:3 (9:15, 15:10, 9:15,6:15) VAL: Tomšič 4+1, Michela Tomasin 4+18, Barbara Uršič 7+8, Monica Tomasin 7+10, Paolo Uršič 0+1, Ambrosi 7+12, Danietis 0+0, Humar 1+1, Zuccarino, Visintin. Valovke so vodilnemu Bmetersu nudile močan odpor. Ekipi, ki je bila sestavljena s ciljem, da doseže napredovanje, se je upirala dobro poldrago uro in ji tudi iztrgala en set. Valovke so bile Furlankam stalno enakovredne, a v ključnih trenutkih je prišla na dan velika izkušenost nasprotnic, z veteranko, štiridesetletno Turchetovo na čelu. Gostej iz Manzana sicer po igri niso blestele, a gre za ekipo, ki predvaja zelo rutinirano odbojko in dela zelo malo napak. Zato lahko valovke v bistvu pohvalimo, čeprav bi verjetno lahko z nekoliko bolj prisebno igro dosegle še boljši rezultat, težje pa bi prišle do zmage. ZENSKA D LIGA Bor Friulexport - Tecnoinax 3:2 (15:7, 15:13, 7:15, 5:15, 15:10) BOR FRIULEXPORT: Zadnik 2+2, Macho 5+7, Flego 9+10, Ažman 14+8, Sadlovski 1+0, Faimann 5+3, Bogateč 0+0, Jana Miličevič 3+0, Zorka Miličevič, Boz, Rogelja 0+0, Bezenšek. Servis: Bor 15/15, Tecnoinox 9/12; Napake: Bor 12, Teconi-nox 15. »Premagati smo nasprotnika, ki je bil tokrat boljši od nas,« je po tekmi pošteno priznal Borov športni vodja Igor Može. Plave so najboljše igrale v prvem setu, v nadaljevanju pa s svojim nastopom niso zadovoljile. V dragem setu so si zapravile izdamo vodstvo in so do 15. točke prišle potem, ko je sodnik pokazal gostjam rdeči karton. V 3. in 4. setu so borovke delovale kot razbita vojska. K sreči se je pokazalo, da tie break Furlankam nikakor ne leži, saj so jih doslej v prvenstvu odigrale že štiri in vsakič potegnile krajši konec. Tecnoinox je v tem odločilnem sem zaigral boječe, že na začetku je zgrešil dva servisa m že po menjavi igrišča (8:3) je bilo jasno, da bosta dragoceni točki ostati doma. SGT - Sava 0:3 (7:15,6:15,4:15) Sava: Babudri, Furlan, Kobal, Kosmina, Obad, Sossi, Spacal, Starc, Tensi. Igralke Save so dosegle tretjo prvenstveno zmago. Trener Martin Maver je moral nekoliko spremeniti postavo, tako da je bila Katerina Sossi edini podajač, ker je Karin Starc lažje poškodovana. V diagonali z njo je zaigrala Kosmina, ekipa pa spremembe sploh ni občutila. SGT je sicer skromna šesterka, ki je zasluženo na zadnjem mestu na lestvici. Veliko točk so igralke Save osvojile že z ostrim serviranjem, pa tudi drugače so bile vseskozi boljše od nasprotnic. Prvič je vso tekmo odigrala Sara Babudri, ki je povsem izpolnila trenerjeva pričakovanja. (INKA) KOŠARKA / V C2 LIGI Domove! klonili po dveh podaljških Dom Rob Roy Agorest - Robur Palmanova 106:109 (32:39, 84:84, 95:95) DOM: Jarc 15 (3:4 prosti meti, 6:11 met za dve, -met za tri), Corsi 16 (3:3, 2:3, 3:10), Podbersig 7 (1:2, 3:4, -), Di Cecco 20 (2:2, 3:4, -), Franco 15 (5:5, 5:10, -), Campanello 21 (4:4, 7:11, 1:8), Guarneri 2 (-, 1:1, -). Gej 8 (4:4, 2:3, 0:1), Gravner, trener Semolič. SON: 29. PON:Corsi, Di Cecco, Podbersig. Po zelo izenaCenm in borbenem srečanju so do-movci po dveh podaljških klonili pred solidno ekipo iz Palmanove. Gostitelji so dobro zaceli in dve minuti pred koncem polčasa še vodili z 32:29. Nato pa so pvosem popustili in gostje so z dleno razliko 10:0 tudi povedli. V drugem polčasu so domovci nadoknadili zamujeno z zelo dobro obrambo, žal pa so preveč grešili v napadu, da bi lahko zmagali že v regularnem delu. V prvem podaljšku sta morala zaradi petih oseb-nih napak na klop Corsi in Di Cecco. Odlično pa je zaigral Campanello, ki je dal za domovce vseh 11 točk. V drugem podaljšku so domačini že povedli s šestimi točkami, žal pa so se v zadnjih potezah prenaglili pri metu na koš in dopustili nasprotniku, da jih dohiti. V zadnjih izredno razburljivih sekundah so bili gostje prisebnejši in tako tudi zmagali. (L.S.) KOŠARKA / V D LIGI Spodbudna zmaga za ckibonaše, Kontovel lesno izgubil s Chiarbolo V torek zaostala tekma Kontovel - Arte Cicibana Pref. Mari-sch - Duke pub 74:65 (32:30) CICIBONA: Uršič 15 (5:6 prosti meti, 5:5 met za dve, 0:1 met za tri), Pettirosso 5 (1:2, 2:7, -), Messini 5 (1:2, 2:5, 0:1), KrižmanCiC 4 ( -, 2:7, -), Persi 18 (2:3, 5:6, 2:7), Furlan 4 ( -, 2:3, -), Pavlica 13 (8:12, 1:1, 1:1), Dilissano 3 (1:4, 1:3, -), Stefančič 7 ( -, 2:3, 1:1), trener Bat-tilana. PM 18.29. 3T: Persi 2, Pavlica 1, Stefančič 1. PON: Stefančič (30). Na tekmi, ki ni odločala, glede lestvice, več o ničemer, so cici-bonaši zasluženo premagali skromno ekipo Duke Puba. Tekma je bila dokaj nezanimiva in na nizkte hnicni ravni. Marko Uršič -15 točk Gostitelji so se potrudili le toliko, kolikor je bilo dovolj, da so osvojili zmago. Od posameznikov bi pohvalili le mladega NOGOMET / ZARJA/GAJA - SAN LUIGI V PROMOCIJSKI LIGI V Bazovici spopad med moštvoma z najboljšim napadom v ligi Primorje bo skušalo ustaviti Manzano - Juventina za biti ali ne biti Zarja/Gaja - San Luigi Derbi kola tega prvenstva bo gotovo danes v Bazovici, kjer se bosta spoprijeli ekipi, ki igrata zelo napadalno. Ni naključje namreč, da ima San Luigi s 33 gob najboljši napad, na drugem niestu pa je naša združena ekipa s 30 zadetki. Današnje srečanje bo zanimivo tudi zato, ker si bosta stala nasproti najboljša nap-dalca lige in tudi najboljša strelca. To sta Elvio Di Do-nato (Zarja/Gaja) in Giulia-no Čermelj (San Luigi), ki sta doslej v 16 kolih dosegla po 17 zadetkov. Naša združena ekipa bo danes nastopila v okrnjeni postavi. Odsotni bodo namreč lzključeni Altarac, Sclauni-nh in Ribarich. Priložnost bodo tako imeli mlajši igralci, ki so doslej dokazali, da lahko tudi enakovredno zamenjajo bolj izkušene Igralce. Glede na okrnjeno Postavo in na moč nasprotnika, bi se v taboru naše združene ekipe verjetno zadovoljili tudi s točko. Zarja/Gaja pa je doselj dokazala, da lahko preseneti vsakega nasprotnika v tej ligi- Torej tudi proti vodilnemu San Luigiju ni brez niožnosti za zmago. Primorje Adriaker ■Manzano Po izredno pomembni zmagi v Ogleju bo danes Prosesko moštvo gostilo Manzano, ki je skupno z Zarjo/Gajo s 25 točkami na t' niestu lestvice. Manzano insohdna ekipa, M je v 16 tekmah'doživela le tri pora--tikar tudi kaže, da je °kaj nevarna tudi na gostovanjih. Nima sicer izra- tra Stoke. Se vedno je poškodovan Kuk. Naglih korakov pa se v dobro formo vrača Miclaucich in v proseškem taboru se vsi zavedajo, kako pomemben je ta nogometaš za ekipo. Primorje ima danes lepo priložnost, da se z zmago pomakne proti varnejšemu položaju na lestvici. Potrebno pa bo zaigrati kot v Ogleju: požrtvovalno, odločno in učinkovito že od prve minute dalje. Juventina - Trivignano Današnaj tekma bo za Ju-ventino za biti ali ne biti. Trivignano ima tri točke veC od Standrežcev in se zato, kot štandreška ekipa, bori za vsako točko, da bi se izognil pred izpadom iz lige. Na današnji tekmi pa dileme ni: Juventina mora absolutno zmagati. Na zadnji tekmi v Manzanu je moštvo solidno igralo in bi lahko z malenkos več sreče tudi zmagalo. Danes pa bo treba še bolj stisniti zobe, dati vse od sebe, kajti v poštev pride le zmaga. Tudi danes štandreško moštvo ne bo igralo v najboljši postavi. Zanesljivo bodo odsotni Esposito in Villani, ki sta izključena, ter La Vena, ki je poškodovan. V ekipo pa se bo spet vrnil Marassi. Vodstvo in vsa ekipa pričakuje veliko pomoč navijačev, saj bo danes Juventina igrala eno odoločilnih tekem v tej sezoni. Njihova pomoč je zato nujno potrebna. ,a Pa jih je le 14. Skratka, to )e nasprotnik, Id ga je treba še kako spoštovati. . Proseška ekipa bo danes 1”ra ‘l brez izključenega Pe- Izidi mladincev DEŽELNA LIGA: Juventina - Muggia 3:2. POKRAJINSKA LIGA: Vesna - Domio 2:5, Zarja Gaja - Lucinico 0:0, Primorje Tehtal Chiarbola 4:1. HNOGOMET / 1. AMATERSKA LIGA- Vesna noče popustiti Danes v Rudi, Sovodnje pa v Gonarsu nega Bastianija naj bi bili danes torej vsi nared. Vzdušje v ekipi, kljub nedeljskemu domačemu porazu, je vedro. Ce ne bodo ponovili tolikšnih napak v napadu, imajo Sovo-denjci dobre možnosti za osvojitev celotnega izkupička. Ruda - Vesna Kriška Vesna je v nedeljo prvič po dolgem Času izpustila primat na lestvici. Ne samo: nedeljska tekma proti Castioneseju je bila »usodna« za Ver-so in kapetana Soavija, ki sta izključena in tako danes na težkem gostovanju v Rudi ne bosta mogla igrati. Poleg tega se je Soavi (na sliki) še poškodoval, tako da bo moral mirovati vsaj 15 dni, preden bo lahko spet začel trenirati. Ruda, ki je v nedeljo zmagala v Sovodnjah, je s 25 točkami na 5. mestu lestvice. V prvem delu prvenstva je v Križu izgubila kar z 0:4 in se bo tako skušala oddolžiti za ta poraz. Po drugi strani si kriško moštvo nikakor ne sme dovoliti drugih spodrsljajev, Ce želi ohraniti stik z vrhom. Vodilni Isonzo bo namreč igral doma proti Pro Fiumicellu in v tem srečanju je seveda nesporni favorit za zmago. Gonars - Sovodnje Sovodenjci se želijo že danes v Gonarsu oddolžiti za nedeljski neroden in nepričakovan poraz. Njihova naloga pa bo vse prej kot lahka, saj sodi Gonars, vsaj po igralskem kadru, med najmočnejše ekipe v ligi. Tudi v tej sezoni je Gonars zelo okrepil ekipo, rezultatov pa ni bilo, tako da je moštvo po 16 kolih le na 8. mestu lestvice in ima štiri točke manj od Sovodenj. Naše moštvo bo danes nastopilo skoraj v popolni postavi. Na razpolago trenerju so Tomšič, Devetak in Sambo, ki so bili iz raznih razlogov v prejšnjem kolu odsotni. Razen poškodova- Mitjo Stefančiča, ki je lepo vodil igro svoje ekipe in je dal tudi 7 točk. Čez dva tedna bo za cicibonaše šlo zares, saj bodo igrali v skupini za obstanek v ligi. Kontovel - Chiarbola 89:91 (47:47) KONTOVEL: Pertot 7 (3:4), Križman 15 (3:3), Spadoni n.n., Turk 31 (7:9), Emili n.v., Starec 9 (5:6), Gulič 4 (2:2), Starc 2 (0:1), Černe 16 (3:3), Godnič 5 (1:2), trener Vremec. SON: 26. PON: Pertot (38), Turk (40). 3T: Turk 2. Po dokaj izenačeni tekmi, ki pa je bila le gola formalnost, saj je »usoda« obeh ekip že znana, je Kontovel tesno izgubil proti močni Chiarboli, ki bo igrala v skupini za anpredo-vanje. V prvem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu, v drugem delu tekme so Kontovelci že povedli s 7 točkami prednosti. Nekaj dvomljivih sodniških odločitev in dejstvo, da je moral Pertot na klop zardi petih osebnih napak, je bilo gostiteljem usodno. Kljub porazu so Kontovelci z igro zadovoljili, predvsem pa se je izkazal Stefan Turk, ki je dal kar 31 točk. Do konca prvega dela prvenstva bo Kontovel igral še zaostalo tekmo proti goriškemu Arteju. Srečanje bo v torek ob 20.30 v telovadnici »Ervatti«. (B.S.) domači šport Danes Nedelja, 25. januarja 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - San Luigi; 14.30 na Proseku: Primorje Adriaker - Manzano; 14.30 v Standrežu: Juventina - Trivignano 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Rudi, Ul. Udine: Ruda - Vesna; 14.30 v Gonarsu, Ul. Dante: Gonars - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Vilešah, Ul. Tomadini: Villesse - Breg; 14.30 v Trebčah: Primorec - Medeuzza; 14.30 v Doberdobu: Mladostr - Poggio 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini; Breg B - Cus; 14.30 v Zavljah: San Vito - Zarja; 14.30 v Trstu: Campanelle -Kras NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. Camaro: Chiarbola - Primorje; 10.30 v Slovrencu: San Lorenzo - Sovodnje NAJMLAJSI 12.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi B - Zarja Gaja KOŠARKA MOŠKA C LIGA 17.30 v Gallu pri Ferrari, Ul. Europa: Verdeta -Jadran Nuova Kreditna MOŠKA D LIGA 11.30 v Gorici, na Rojcah: Arte Bittesini - Bor Radenska DEŽELNI KADETI 9.30 v Trstu, Ul. Forti: Servolana - Dom KmeCka banka NARAŠČAJNIKI 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Kontovel ODBOJKA DEKLICE 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea Computer discount B - Kontovel B; 11.00 v Trstu, Petrača: Nuova Pallavolo - Breg; 11.00 v Trstu: S. Andrea Computer discount A - Sloga Pizzeria Veto A Obvestila SPDG - SMUČARSKI ODSEK vabi člane, ki nameravajo tekmovati na 31. Zimskih športnih igrah, prireja jih SPDT, l. februarja na Trbižu, da se čimprej prijavijo. Prijave zbira Marta (tel. 22164). ZSSDI obvešča, da bo jutri, 26. januarja ob 20.30 na sedežu SD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. SPDT prireja 1., 8. in 15. februarja smučarske tečaje v Podkloštru. Vse informacije nudi urad ZSSDI v uradnih urah. Tel. 635627. SD POLET vabi na jubilejni 30. občni zbor, ki bo jutri, 26. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah in obsega naslednji dnevni red: 1. poročila; 2. razprava; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. volitve novega odbora. Vljudno vabljeni. SK BKDINA organizira februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. NOGOMET / 2. AMATERSKA LIGA Mladost proti zasledovalcu Poggio s točko manj - 3. AL: Breg B z vodilnim Cusom Mladost - Poggio Po kratki seriji izredno težkih srečanj bo danes doberdobska Mladost pred nekoliko lažjo nalogo. Mladost bo namreč danes igrala proti Poggiu, ki ima le točko manj od našega moštva. Tudi danes bo doberobska ekipa igrala brez svojega najboljšega strelca Petra Gergoleta, ki še ni saniral poškodbe. Ostali pa so vsi nared. Ob podpori svojih zvestih navijačev in če bodo igrali s polno močjo kot na zadnjih tekmah, lahko mimo zatrdimo, da so Doberdobci favoriti za zmago. Naj omenimo, da se je tekma prvega dela v Poggiu končala neodločeno brez gola. Primorec - Medeuzza Nedeljska zmaga v Žavljah je gotovo vnesla v Primorcev tabor novega elana za nadaljnje boje v tem prenstvu. Danes Čaka tre-bensko moštvo domače srečanje z Medeuz-zo, ki je z 19 točkami na sredini lestvice. Ekipa trenerja Leoneja nujno potrebuje točke, da popravi svoj položaj na lestvici. Danes ima lepo priložnost, da se z zmago pomakne proti varnejšim pozicijam lestvice. Villesse-Breg A Tudi Brežani, ki so v nedeljo osvojiti zelo pomembno zmago proti Isonzu, imajo danes lepo priložnost za novo zmago. Igrali bodo namreč v Vilešu proti domači ekipi, ki je zadnja na lestvici. Sicer pa Brežani gotovo ne bodo pred lahko nalogo, saj ekipa iz Vileš še ni »odpisana« in se bo zato na vse kriplje borila za osvojitev prepotrebnih točk za rešitev. 3. AMATERSKA LIGA Breg B - Cus Ts Brežani bodo danes pred zelo težko nalogo, saj se bodo pomerili s prvouvrščenim moštvom tržaškega Čuša, ki je prav v minulem kolu premagal SanfAndreo in tako prevzel prvo mesto na lestvici. »Vseučilišč-niki« imajo svoje najboljše orožje v obrambi, saj so v 13 tekmah prejeti le 6 golov. Imajo pa tudi tretji najboljši napad (31 zadetkov). Brežani so doslej pokazali, da so sposobni vsakega podviga, verjetno pa bi se še kako vselelili tudi točke. Campanelle - Kras Po nerodnem domačem porau proti San Vitu bodo danes krasovci gostovali pri ekipi Campanelle, ki je na drugem mestu lestvice in je seveda v boju za napredovanje v višjo ligo. Krasovci morajo danes. Čeprav bodo zaradi izključitev nastopiti v okrjneni postavi, igrati na vse ali nič. Ponoven spodrsljaj bi jih verjetno dokončno izločil iz boja za vrh lestvice. San Vito - Zaija/Gaja B Nedeljska zmaga proti Servoli je nedvomno vlila naši ekipi novega elana in predvsem samozavesti za nadaljnje nastope v tem prvenstvu. Danes bodo gostovali pri San Vitu. Po začetnih visokih porazih se je ekipa »privadila« tempu te lige in sedaj se pomika proti sredini lestvice. Naša ekipa tudi proti San Vitu ni brez možnosti. NOVICE Potrjeno: Pontoni »pozitiven« FIRENCE - Tudi dodatne analize (potrebnih je bilo kar osem ur) v medcinskem športnem centru v Firencah so dokazale, da je svetovni prvak v ciklok-rosu Daniele Pontoni jemal nedovoljena sredstva, ah bolje kokain. Ponotni trdi, da je nedolžen in da anlizirani urin ni njegov. A liga: Udinese proti Vicenzi VIDEM - V 17. kolu italijanske nogometne A lige bo Udinese danes doma igral proti Vicenzi. Vi-demCani so seveda favoriti za zmago. Derbi tega kola bo Milan - Fiorentina. Zelo zanimivo bo tudi v Rimu, kjer bo domači Lazio igral proti Bologni, H je bila ves teden v znamenju »afere Uliveri-Bag-gio«. Trener in »kodrček« sta se naposled pobotala, vseeno pa bo Roberto Baggio ostal na klopi. DANAŠNJI SPORED (14.30): Bari - Napoli, Brescia -Parma, Empoli - Inter, Juventus - Atalanta, Lazio -Bologna, Milan - Fiorentina, Piacenza - Lecce, Sampdoria - Roma (20.30), Udinese - Vicenza. V anticipiranem srečanju 9. kola B lige je Reggiana v Reggio Emilii premagala Pescaro z 1:0 (1:0). Zmagoviti gol je dal Parente že v 3. minuti. C2 liga: Triestina v Mantovi MANTOVA - Triestino čaka danes v 19. kolu C2 lige dokaj neugodno gostovanje v Mantovi, ki se bori za uvrstitev v »play-off«. DANAŠNJI SPORED (14.30): Mestre - Albinese, Solbiatese - Biellese, Leffe - Cittadella, Voghera - Ospitaletto, Novara -Pro Patria, Giorgione - Por Vercelli, Pro Šesto - San-dona, Mnatova - Triestina, Cremapergo - Varese. Košarka: Lokarjev Cino v Trstu, Dinamica v gosteh TRST - V 17. kolu italijanske košarkarske A2 lige bo danes tržaški Genertel igral doma proti Ciriu iz Avellina, pri katerem igra tudi bivši Borov in Jadra-nov košarkar Marko Lokar. Tržačani so seveda na tem srečanju nesporni favoriti za zmago. Goriška Dinamica pa se bo v gosteh spoprijela z eltipo sera-pide iz Pozzuolija. DANAŠNJI SPORED (18.00): Serapide Pozzuoli -Dinamica Gorica, Montana Forli - Bimviaggi Livorno, Bancosardegna Sassari - Casetti Imola, Juve Ca-serta - Faber Fabriano, Snai Montecatini - Baronia Neapelj, Genertel Trst - Cirio Avellino, Sicc Jesi prost. DANAŠNJI SPORED Al LIGE (18.00); Pistoia -Kinder Bologna, Treviso - Verona, Varese - Stefanel, Pesaro - Cantu, Teamsystem Bologna - Siena, Reggio Emilia - Reggio Calabria, Rim - Rimini. tri točke Marka Miliča NEW YORK - Košarkarji Phoenbc Suns so v petkovem srečanju ameriške profesionalne košarkarske lige doma premagali Denver Nuggets s 93:77. Marko Milič je igral dve minuti, dosegel tri točke in enkrat naredil korake. Njegov met za dve točki je bil 1:1, iz dveh poskusov pa je zadel en prosti met. Izidi: Indiana - Utah 106:102, PMladelphia - Portland 98:87, Atlanta - Boston 85:89, New Jersey -Chicago 98:100 po podaljšku, Miami - Orlando 102:90, San Antonio - Dallas 81:75, Phoenbc - Denver 93:77, Golden State - Vancouver 80:88. Rugby: »azzurri« ugnali Škote TREVISO - V včerajšnji prijateljsJti telani (»test-match«) v rugbyju je Italija v Trevisu premagala Škotsko s 25:21 (9:18). »Azzurri« so morali v prvem polčasu priznati premoč gostov, v nadaljevanju pa so zagirah kot prerojeni. Srebro za Slovenijo ST. MORITZ - Slovensld nordijsJd kombinatorci so na svetovnem mladinskem prvenstvu v švicarskem St. Moritzu v moštveni tekmi zasedli drugo mesto. Za zmagovalno ekipo Finske so zaostali dve minuti in 43 sekund, bronasto medaljo pa so osvojih Švicarji, ki so za Slovenci zaostali 15 sekund. Finci in Slovenci so bili na prvih dveh mestih že po skokih. Odbojka: Modena s težavo MAGERATA - Časa Modena je v včerajšnjem anticipiranem srečanju italijanske odbojkarske Al lige z veliko težavo premagala domači Lube s 3:2 (6:15, 10:15,16:14,15:11,15:11). Gostitelji so namreč vodih v setih že z 2:0 in imeli štiri odločilne točke za osvojtiev tudi tretjega niza. Izkušeni gostje pa so jih naposled dohiteli in tudi zmagah. Černičev Jeans Hatu bo danes v Bologni igral proti drugouvrščenemu Sisleyu iz Tre viša. Ostali današnji spored: Mi-rabilandia Ravenna - Cosmogas ForK, Alpitour Cu-neo - Conad Ferrara, Cavi Neapelj - Jucker Padova, Gabeca Monhchiari - Piaggio Rim. V Nagonu odprli olimpijsko vas NAGANO - Do začetka olimpijskih iger (OI) v Na-ganu, ki bodo od 7. do 22. februarja, sta še dva tedna, zato so japonski prireditelji že odprli olimpijsko vas ter glavno novinarsko središče in mednarodni televizijski center. Tiskovni predstavnik organizacijskega komiteja Norm King je ob tem povedal, da že takoj po otvoritvi pričakujejo prve stanovalce olimpijske vasi. To bodo predstavniki in tekmovalci Argentine, ZDA, Velike Britanije, Kanade, Avstralije, Nizozemske, Tajvana, Deviškega otočja, Belorusije in Poljske. Prvi dan pričakujejo 74 oseb, med njimi osem športnikov. SMUČANJE / SMUK V KITZBUHLU-j Ghedina junak Petelinjega grebena Avstrijci z dolgim nosom KITZBUHEL - Italijan Krishan Ghedina je novi junak kitzbuehelskega smuka, najbolj zahtevne smukaške preizkušnje na svetu. Italijan je za 14 stotink sekunde premagal zmagovalca petkovega Sprinterskega smuka Švicarja Didierja Cu-cheja, avstrijsko čast pa je s tretjim mestom rešil Josef Strobl, ki je zaostal 36 stotink sekunde. Prireditelji tekme niso izpeljali do konca. Zaradi goste megle so jo prekinili pri štartni številki 42, a ker je do takrat nastopila več kot polovica prijavljenih tekmovalcev, bodo rezultati obveljali. Med tistimi, ki so zaman čakah na Start, sta bila tudi Slovenca Aleš Brezavšček in Peter Pen, Od Italijanov pa je bil VVemer Perathoner osmi, Luca Cattaneo pa trinaj-sh. Avstrijci so pred klasično tekmo s Petelinjega grebena napovedovah oddolžitev Švicarjem in Francozom za boleč poraz na Sprinterski tekmi dan pred tem. Tudi tokrat pa so ostah z dolgimi nosovi. Zmaga je nekoliko presenetljivo odšla v Italijo. Krishan Ghedina na zadnjih smukih ni kazal najboljše forme, v Sprinterskem smuku je zasedel šele osmo mesto, tokrat pa je bil nepremagljiv. S tem je dosegel svojo deveto zmago v karieri in drugo letos, postal pa je tudi prvi Italijan, ki je zmagal na znameniti progi Hah-nenkamm v Kitzbuehlu. »Uresničile so se moje sanje. Se na začetku sezone sem rekel, da sta moja glavna letošnja cilja zmaga v Kitzbuehlu in medalja v Naganu. Zdaj sem polovico želja že uresničil. V zgornjem delu sem smučal brez napak, v spodnjem delu pa nisem imel tako dobrega občutka,« je dejal 28-letni smučar, ki si je zmago kljub slabemu občutku zagotovil prav v spodnjem delu. Švicar Cuche je dokazal, da njegova sobotna zmagan ni bila slučajna, z drugim mestom je dosegel svojo drugo najboljšo uvrstitev v karieri. »Zelo sem zadovoljen s svojim smučanjem in uvrstitvijo. Ne vem, kaj se tu dogaja z mano. Upam, da je moj uspeh napoved, da se Švicarji vračamo v svetovni vrh,« je dejal Cuche. Zadovoljen je bil na cilju tudi četrtouvrščeni Norvežan Kjetil-Andre Aamodt. Postal je prvi favorit za kombinacijsko zmago, povezano z današnjim slalomom. Vrstni red v svetovnem pokalu, skupno: 1. Maier (Avt) 1.405, 2. Schifferer (Avt) 853, 3. Eberharter (Avt) 811, 4. Hans Knauss (Avt) 547, 5. Von Griinigen (Svi) 545. Smuk 1. Schifferer (Avt) 531, 2. Maier (Avt) 419, 3. Ghedina (Ita) 323, 4. Cretier (Fra) 312, 5. Cuche (Svi) 292. ROKOMET / LIGA PRVAKOV Generali slavil zmago v Zagrebu! Tržačani lahko na končni lestvici prehitijo Bodel - Pivovarna Celje že prva v skupini Celjski rokometaši so v 5. krogu hge prvakov zabeležih še peto zmago in si zaradi nepričakovanega poraza Zagrebčanov s Tržačani že zagotovih prvo mesto v skupini. Srečanje med Zagrebom in Celjem, prihodnji konec tedna v Ledeni dvorani, bo zato za Celjane le še prestižnega pomena. V povsem drugačnem položaju pa so Hrvati, ki bodo v primeru poraza izpadli iz nadalj-nega tekmovanja, priložnost za zgodovinski uspeh pa se ponuja prav Tržačanom, ki imajo zdaj realne možnosti, da se dokopljejo do drugega mesta. Generah je namreč včeraj v Zagrebu zmagal z izidom 25:27. Z isto razliko je v prvi tekmi novembra lani izgubil v Trstu, vendar bo v primem enakega števila točk na končni lestvici pred Zagrebčani, ker je v medsebojnih tekmah dosegel več zadetkov v gosteh. Celje Pivovarna Laško - KA Akureyri 31:18 (17:8) CELJE: Lapajne, Šafarič 4, Vugrinec 2, Šerbec 6, JeltiC, Stefanovič 5, Pungatnik 5, Perič, Tomšič 3, Likavec, Cvijič 1, Puc 5 (3). Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 4 (3), KA Akureyri 4 (3). Izključitve: Celje Pivovarna Laško 2 minuti, KA Akureyri 14. Nekoliko spremenjena celjska ekipa, domačini so igrali brez poškodovanih Nači-noviča in Pajoviča, ni imela preveč dela z gosti z Islandije. 'Pivovarji" so mnogokrat naleteh na močnejši odpor tudi v slovenski ligi. Gostje so domačinom sledili le v prvih petih minutah do izida 2:1, nato pa so zadevah bolj po naključju ali zaradi celjkih. Razigrala sta se Pungartnik in Šerbec, ob znova razpoloženem vratarju Periču pa so Celjani v 12. minuti vodih že s 7:3. Prednost za razliko drugih tekem evropske hge niso izpustih iz rok, ampak so jo le še poveča-h. Ob odmom je bila razlika že devet zadetkov. Golovec je tudi v drugem delu z uspešnimi obrambami na noge dvigal Perič, pa tudi ostah igralci so zaigrah za publiko. Z atraktivnimi potezami so gostitelji že v 46. minuti povedli s 27:13 in vsi so bili z mislimi že v Zagrebu, kjer bodo morali našim južnim sosedom še enkrat dokazah, da so boljši. Badel Zagreb - Generah 25:27 (11:14) Vrstni red: Pivovarna Celje 10, Badel Zagreb 6, generah 4, Akureyri 0. Prihodnje kolo: Badel - Celkje, Akureyri - Generah. SMUČARSKI SKOKI / SP V POLETIH Hannavvald vodi po 1. dnevu Primož Peterka na 7. mestu - Andreas Goldberger samo 26 OBERSTDORF - Nemec Sven Hannavvald je zmagal na prvi tekmi 15. svetovnega prvenstva (SP) v poletih v Oberstdorfu. Z najdaljšima daljavama serij (193 in 191, 5 metra) vodi pred današnjo tekmo, ki z včerajšnjo šteje za SP. Drugi je bil Japonec Ka-zuyoshi Funaki (191, 0 in 187, 5), tretji pa Norvežan Krishan Brenden (190, 5 in 186). Vsi štirje Slovenci so nastopih v finalu. Primož Peterka je bil 7. (189 in 180), Urban Franc, ki je na zadnjem SP osvojil bron na Kulmu, je bil 21. (189 in 180). Jure Radelj (155 in 148 metrov) je prvič v sezoni nastopil v finalu in za 27. mesto dobil prve točke za svetovni pokal v tej sezoni, Peter Sonta pa je tekmo končal na 28. mestu (151, 5 in 157 metrov). Peterka je v prvi seriji odlično izkoristil vzgonski veter (+0, 5 metra na sekundo) ter s pristankom v telemark pred finalom zasedal 5. mesto, za tretjeuvršCenim Brendnom pa je zaostajal le za 2, 3 točke. Po drugem poletu Peterka ni bil tako zadovoljen, kot po prvem. Devet metrov manj so mu namerili, zato je izgubil dve mesti. Prehitela sta ga Norvežan Henning Stensrud in Nemec Dieter Thoma. Triindvajsetletni Hannavvald je vodil že po prvi seriji, poleg največje daljave pa so mu za odličen doskok štirje sodniki prisodih dvajsetice. Funaki je bil Nemcu s 191 metri in tremi dvajseticami tesno za petami (1, 9 točke), tretji Brenden pa je bil že pet točk za vodečim. Branilec naslova svetovnega prvaka Avstrijec Andreas Goldberger je bil po prvem skoku šele 30. Imel je nekaj smole z vetrom, poleg tega pa je pri odskoku tudi zamudil in s 138 metri za las ujel finalno serijo, ki jo je začel prvi. Poletel je 181 metrov, vendar je zaradi slabega prvega skoka zapravil vse možnosh za visoko uvrstitev. Na koncu je bil 26. Italijan Dunnhofer je skočil le 90 metrov, njegov bolj izkušeni rojak Roberto Ce-con pa je z daljavama 164, 5 in 165, 5 m pristal na 22. mestu. V skupnem seštevku svetovnega pokala še vodi Japonec Harada, ki na SP v poletih ne nastopa. TENIS / MEDNARODNO PRVENSTVO AVSTRALIJE SMUČANJE / ŽENSKI SUPER-G St. 2 Rafter out, Agassi blesti Američan je v samih 67 minutah iztočil Italijana Gaudenzija 1. K. Seizinger, 3.1. Kosfner, A. VVachter hudo padla MELBOURNE - Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije v Melbournu je v tretjem krogu izpadel drugi igralec sveta domačin Patrick Rafter (na sliki), ki ga je izločil Spanec Alberto Berasategui s 6:7 (2:7), 7:6 (9:7), 6:2, 7:6 (7:4). Izgubil je tudi peh nosilec Anglež Greg Rusedski. Berasategui je v drugem nizu ubranil dve zaključni žogici Rafterja in v podaljšani igri izenačil rezultat v nizih na 1:1. V četrtem je nato vodil s 5:4, vendar igre na svoj servis ni izkoristil. Tekmeca sta še tretjič igrala podaljšano igro, v kateri je Spanec zmagovalcu odprtega prvenstva ZDA odvzel servis v peh točki in nato dobil podaljšano igro s 7:4. Veliko zanimanja je pritegnil dvoboj med prvo teniško igralko Martino Hingis in Rusinjo Ano Kurnikovo. Slednja je bila uspešna v drugem nizu, kljub temu pa je tekmo dobila izkušenejša Hingisova s 6:4, 4:6 in 6:4. Tretji dvoboj teh dveh najstnic je bil najbolj izenačen doslej. Lani na odprtem prvenstvu Francije je bilo 6:1 in 6:3, v Wim-bledonu pa 6:3 in 6:2 za Hingisovo. »Z današnjo igro sem sama sebi dokazala, da lahko premagal tudi najboljše igralke na svetu. Mislim, da lahko zmagam že na naslednjem turnirju za grand slam v Franciji,« je optimistično napovedala Rusinja, ki je na 29. mestu na lestvici WTA. V nadaljevanje tekmovanja so se uvrstite tudi tretja nosilka Južnoafričanka Amanda Coet-zer, peta nosilka Francozinja Mary Pierce, sedma nosilka Španka Aranbca Sanchez Vica-rio in deseta igralka turnirja Nemka Anke Huber. Izjemne igre nadaljuje Američan Andre Agassi, ki se je uvrstil med šestnajst najboljših po zmagi z Italijanom Andreo Gaudenzijem s 6:2, 6:2, 6:0. Dvoboj je trajal vsega 67 minut. Agassi je leta 1995 dobil ta turnir za grand slam, lani pa je padel na 141. mesto na lestvici ATP. »Počutim se zelo dobro in menim, da počasi prihajam v pravo formo. Vendar pa sem prepričan, da še nisem prišel do hste igre, s katero sem bil pred časom na samam svetovnem vrhu,« je menil Agassi. Todd VVoodbridge, ki je bolj znan kot partner Marka VVoodforda v dvojicah, je imel na drugi strani nerazpoloženega Ru-sedskega, ki običajno zabije 20 ah več asov. Tokrat je imel le 12 neubranljivih servisov, za nameček pa je napravil še osem dvojih napak. »Če bi mi upelo zadeh nekaj servisov, bi bil potek igre povsem drugačen. Moj slabši servis je tekmec z dobro igro izkoristil Skoda zaradi izgubljene priložnosti,« se je nase jezil Rusedski, ki se je pridružil dvanajstim od šestnajstih nosilcev, ki so že izpadli. Deveti nosilec Čilenec Marcelo Rios ni imel težav z domačinom Andrevvom Iliejem, ki se je na glavni turnir prebil iz kvalifikacij. GORTINA - Nemka Katja Seizinger je v superveleslalomu za svetovni pokal v Gortini d‘Ampezzo (1:12, 12) dosegla sedmo zmago v tej sezoni. Dmga je bila Avstrijka Renate Goetschl (1:12, 67), tretja pa Italijanka Isolde Kostner (1:12, 68). Mojca Suhadolc je delila 20. mesto (1:13, 79) in je edina med Slovenkami osvojila točke za svetovni pokal. Spela Bračun je končala na 31. mestu, točko je zgrešila za šest stotink, Anja Kalan pa je odstopila. Od ostalih Italijank je Karin Puzer pristala na solidnem 8. mestu (1:13, 35), Bibiana Perez (1:13, 40) pa je bila enajsta., Seizingerjeva je s prepričljivo zmago, tekmece je ugnala za več kot pol sekunde, na najboljši način odpihnila vse dvome nejevernih v nemškem tabom, ki so ocenjevali, da se njihova varovanka prav pred najpomembnejšim tekmovanjem v sezoni na olimpijskih igrah v Naganu v slabši formi. Specialista za smuk Goetschlova, ki je prejšnji teden zmagala v »svoji« panogi v Altermarktu, je zasedla drugo mesto, njeno uvrstitev pa je zasenčil padec avstrijske veteranke Anite VVachter, le tri tedne pred njenim enaintridesetim rojstnim dnevom. V enem izmed zavojev je po dobrih 50 sekundah vožnje izgubila oblast nad smučko, ki je prilčela poplesovati, nato pa je zarobila in smučarka je grdo padla. Tekma je bila za nekaj časa prekinjena, VVachterjevo pa so prepeljati v bližnjo bolnišnico. Po prvih p°" ročilih ima poškodovane križne vezi v levem kolena in rame in skoraj gotovo ne bo mogla nastopiti v Naganu, možno pa je tudi, da bo morala po tem padcu tudi zaključiti svojo bogato športno kariero. Tretje mesto je zasedla zmagovalka četrtkovega smuka, domačinka Isolde Kostner, kije za Goetschlovo zaostala le za stotinko sekunde. »Žal mi je za drugo mesto, a smučala sem dobro in to je v tem trenutku najvažneje,« je dejala Kost-nerjeva, dvakratna svetovna superveleslalomska prvakinja. Danes bo na sporedu še veleslalom. Skupni vrstni red (25): 1. Seizinger (Nem) 1344, 2. Gerg (Nem) 977, 3. Ertl (Nem) 896, 4. Compagnoni (Ita) 781, 5. Meis-snitzer (Avt) 699, 6. Goetschl (Ari) 671, 7. Nowen (Sve) 662, 8. Kostner (Ita) 628,...ll. Urška Hrovat (Slo) 377. ___V TOREK / V DVORANI KROŽKA ZA NEMŠKO KULTURO_ Trio Lorenz gosi tržaške sezone Glasbene malice Na Četrtem koncertu letošnje abonmajske sezone Glasbene matice bo v Trstu spet nastopil znameniti Trio Lorenz. V pričakovanju na ta glasbeni dogodek, ki bo v dvorani Goethe inštituta v torek, 27. januarja, vam predstavljamo te vrhunske izvajalce in njihov spored. Bratje Primož (klavir), Tomaž (violina) in Matija (Celo) Lorenz so diplomirali in magistrirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani (1966). Skupaj igrajo že od leta 1954. Po opravljenem podiplomskem študiju (pri prof. L. Pfeiferju v Ljubljani) so se izpopolnjevali še v Rimu (“Acca-demia S. Cecilia” - prof. G. Agosti), v Sieni (“Accademia Chigiana” - prof. S. Lorenzi) in v Trstu pri elanih priznanega “Trio di Trieste”. V njihovi dolgoletni karieri so nastopali v najpomembnejših glasbenih središčih širom po svetu in bili povsod cenjeni zaradi visoke kvalitete izvajanja, prefinjene uigranosti in homogenosti zvoka. Repertoar, ki obsega najtehtnejša dela svetovne literature, kakor tudi celotni opus slovenskih ustvarjalcev (mnogi slovenski ■skladatelji so lastna dela posvetili prav Triu Lorenz), izvajajo na pamet. Za svoje umetniške dosežke so bratje Lorenz prejeli vrsto visokih slovenskih nagrad in priznanj, med drugim dve nagradi Prešernovega sklada in nagrado Društva slovenskih skladateljev. Torkov koncertni spored bodo bratje Lorenz uvedli s Haydnovim tiom v G- duru, ki je nastal leta 1795. Čeprav lahko za klavirski trio v opusu mojstra nemškega klasicizma razlikujemo kar tri stilistična obdobja (ki so hkrati tudi Časovno oddaljena), je vendar v vseh petinštiridesetih delih za ta sestav kostanta prevladovanje klavirja. Trio spada v skladateljevo zadnje obdobje ustvarjanja, v vsestransko zelo plodno obdobje Haydnovih uspešnih londonskih turnej. Nic Čudnega torej, Ce v njem zasledimo iste postopke, ki jih je skladatelj uporabil v simfonijah in kvartetih tistih let, s harmonskega vidika pa je Haydn v klavirskem triu kot sestavu - in v tem triu še posebno - raziskoval najbolj smele obrate lastnega kompozicijskega dejanja, da lahko v njem upravičeno spoznamo Beethovnovega predhodnika. Na slovenska tla nas bo nato popeljal Trio “Posavje 1941” tržaškega komorno zelo plodnega skladatelja Danila Švare. Leta 1958 nastali trio je drugo skladateljevo delo v tej zvrsti; v njem se - že moCno oddaljen od avantgar-dizma mladih let - v treh stavkih zvoCno posveča vzdušju težkih let pregona naših ljudi z domače zemlje. Oster značaj prve in tretje teme začetnega stavka karakterizira napad fašistov, ki kontrastno bijeta ob srednjo temo - strah obupanih množic. Po drugem stavku (“Triste”), ki izzveni kot žalostinka v spomin na žrtve, se trio spusti v veselo vzdušje zaključnega rondoja, ki ponazarja radostno sliko povojnega Posavja. V drugem delu koncerta se bomo spet povrnili na področje absolutne glasbe, saj bo ta v celoti posveCen Čudovitemu Smetanovemu triu v g-molu, op. 15. Delo, ki je nastalo leta 1855 ob smrti ljubljene hčerke Bedriške, izzveni hkrati kot izliv nežnosti in dramatična izpoved bolesti. Turobnost tonalitete namreč občasno predramijo tako zelo ritmične teme začetnega stavka in zaključnega finale kot plesna motivika - bežen kontrast proti otipljivi bridkosti, ki v celoti preveva mojstrovino. SR Danes zaključni dan filmskega festivala Alpe Adria Cinema Danes se bo v tržaškem gledališču Miela zaključil 9. filmski festival Alpe Adria Ciner ma. ZveCer bodo podelili tudi letošnje nagrade. Velika dvorana Ob 10.30 - Okrogla miza »SOFRI: Sarajevo -Piza, povrsatna vožnja. Ob 15. mri - Cmi val »Covjek bez lica«, B. Cengič (na foto KRO-MA)(Yu ’61); »Mah voj-nici«, B. Cengid (Yu ’67). Ob 17. mi - Črni val »Pazi ne tumbaj«, P. Dordevič (Yu ’53); »Pavle Pavlovič«, P. Dordevič (Yu ’75); »Afera«, P. Dordevič (Yu ’73); »Skerco«, P. Dordevič (Yu ’71-94). Ob 20. mi Zaključna prireditev - nagrajevanje Portret Jerzyja Stu-hra »Spis cudzoložnic«, J. Stuhr (Polj. ’94). ob 22. uri - Cmi val »Trenutak istine«, M. Jakšič-Fando (Yu ’69); »Tople godine«, D. Lazič (Yu ’66); »Reportaža iz ženskog bloka« D. Lazič (Yu ’60); »Tragovi črne devoj-ke«, Z. Randič (Yu ’72). Mala dvorana Ob 10. mi - Cmi val »Serbia/Jugoslavia, lo specchio del nemi-co«, S. Grmek (’96); »-Kad budem mrtav i beo«, Z. Pavlovič (Yu ’68); »Skupljači perja«, A. Petrovič (Yu ’67). GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ^ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IRSI Kulturni dom Danes, 25. t. m., ob 16. uri (red C) gostuje SLG iz Celja s komedijo Raya Cooneya »Minister v škripcih« v režiji Dušana Mlakarja. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 25. t. m., ob 16. uri (red D) ponovitev »Le Dame de Chez Maxime« G. Feydeaua (v abonmaju -odrezek 7 rumen). Rezervacije vstopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 25. t. m., ob 16. uri (reda D/D) ponovitev opere »Wozzeck« Albana Berga. Dirigent Wolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn. Predprodaja vstopnic je v teku. Ponovitve: v torek, 27.1., ob 20.30 (reda B/C), četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobota, 31.1., ob 20.30 (reda G/F), nedelja, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G). Blagajna gledališča (umik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 ' zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 25. t. m., ob 16.30 ponovitev Pirandellovega dela »Uno, nessuno e centomila«. Režija Marco Mat- tolini. Nastopa Flavio Bucci. Danes, 25. t. m., ob 11. uri se bo v sklopu ciklusa »Povem ti pravljico« predstavila gledališka skupina Bostik iz Turina z delom »Acqua«. Pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613) je možna rezervacija za abonente prostega reda in »Invito a Teatro« za predstavo »Plaza suite« Neila Simona. Od 28. t. m. bo v teku predprodaja vstopnic za zgoraj navedeno predstavo le pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311). Gledališče Miela Se danes, 25. t. m. bo na sporedu Filmski festival Alpe Adria Cinema. Program objavljamo na drugem mestu. Gledališče Silvio Pellico - »L’Armonia« Danes, 25. t. m., ob 16.30 se bo predstavila gledališka skupina »Quei de Scala Santa« s komedijo Maura Bogonija »Tergestene - Furlanopoli 1-1«. Rezija Silvio Petean. Ponovitve: v petek, 30., in v soboto, 31. t. m. ter v nedeljo, 1. februarja (ob delavnikih bo predstava ob 20.30, ob praznikih pa ob 16.30) Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 3. in v sredo, 4. februarja, ob 20.30 gosto- vanje gledališča Mobydick Teatri della Riviera »II Milione quaderno veneziano di Marco Paolini«, nastopa Marco Paolini. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom Od 29. do 31. t. m. veCeri filma in kulture »Gorica kinema - Gorizia cinema« v organizaciji Kinoa-teljeja. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Danes, 25. t. m., ob 20.45 zadnja ponovitev dela Heinricha Von Kleista »Caterina di Heilbronn o la prova del fuoco« v izvedbi gledaliških skupin Centro teatrale bresciano in Emilia Romagna Teatro. Režija Cesare Levi. Teatro Contatto - Avdotorij Zanon V petek, 30. t. m., in v soboto, 31. tm., ob 20.30 se bosta predstavili gledališki skupini FLK in Arearea z delom »Venti« v režiji Roberta Cecconija. PORDENON Deželni Avditorij V soboto, 31. t. m., ob 16.30 predavanje prof. Massima Cacciarija z beneške univerze na temo : »Arcipelago Europa: identita, culture e diver-sita«. SLOVENIJA NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče - Kulturni dom Jutri, 26. t. m., ob 20. uri - Roberto M. Cossa »Nona«. Gostovanje v Sežani V torek, 27. t. m., ob 10. uri ponovitev igre Petra Bar-nesa »Ni tako slabo kot zgleda« (za Solo). LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 26. t. m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani ponovitev dela Williama Shakespeareja »Macbeth«. Režija Janez Pipan Mestno gledališče ljubljansko Jutri, 26. t.m., ob 19.30 (abonma M): Albert Camus »Kaligula«. SNG - Drama Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie Woolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni. Lutkovno gledališče V četrtek, 29. t. m., ob 17. uri S. Schvvarz - S. Finzi »Najdeni zmajček«. GLASBA ■ GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA _ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 Deutscher Hilfeverein - Ul. Coroneo 15 V torek, 27. t. m. ob 20.30 koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. Na sporedu Haydn - Trio v G-duru, D. Švara -Trio Posavje 1941 in Smetana Trio v g-molu op.15. Gledališče Rossetti Societa dei concerti Koncertna sezona 1997/98 Jutri, 26. t. m., ob 20.30 bo nastopil pianist Boris Pe-trushansky. Na sporedu Schumann, Skriabin in Mes-siaen. Gledališče Rossetti V soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 26. t. m., ob 18. uri v sklopu ciklusa »Ura z...« recital avstrijskega baritona VVemerja Preina. Klavirska spremljava N. Kersevan. ROJAN Danes, 25. t. m., ob 16. uri v Župnijski cerkvi koncert komornega zbora AVE iz Ljubljane. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsta slovenskih božičnih pesmi. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V torek, 10. februarja, ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Caminhos«. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (umik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 4. februarja, ob 20.30 v veliki dvorani KC L. Bratuž: »Pavle Merku med nami«. Sodelujeta MePZ Lojze Bratuž Gorica in Glasbeni atelje Emil Komel. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 28. t. m., ob 20.45 nastop Carolyn Carlson »DalVinterno« na glasbo Boba Dylana. Koreografija Carolyn Carlson. V torek, 3. februarja, ob 20.45 koncert Elvisa Costel-la, ob klavirju Steve Nieve. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Hit Hotel Casino Park V petek, 13. februarja, ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja. LOKEV Kulturni dom Danes, 25. t. m., ob 21. uri koncert Češke skupine »Už jsme doma«. LJUBLJANA SNG Opera in balet V Četrtek, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven in konto. ______________KOROŠKA__________________ CELOVEC Mestno gledališče (Dvorana 7 Celovškega sejmišča - Worter See Halle) Jutri, 26. t. m., ob 10.30 in 19.30 bo na sporedu musi-cal »Robin Hood«. Ponovitve: 27., 28., 29. in 30. t. m. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE SLOVENIJA -__FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Niramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Revoltella: Se danes, 25. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalTinformale alle muse energeti-. «• Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto luzej Revoltella: Se danes, 25. t. m. je v vseh nad-stropjih muzeja na ogled zanimiva razstava zname-uitih oblek sester Fontana »Car stila (II fascino dello stile) 1950-1968«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob Praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. aues, 25. t. m., ob 11.30 in ob 16.00 voden obisk razstave z dr. Raffello Sgubin. alerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22. februarja je na ogled razstava o Skedenjski železarni. Umik: 10-13,17-20. PalaCa Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-cold, 20): do 27. t. m. je na ogled razstava »Trieste -Graffiti«. Umik: od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 13. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. KONTOVEL Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531): v pone- deljek, 16. februarja, ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte riprende vita sul Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marca s sledečim urnikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 17. ure.. GORICA Kulturni dom: do 27. t. m. je na ogled dokumentarna razstava »Drugi v Alpah - jezikovne skupnosti na območju italijanskih Alp«. Goriški grad: Se danes, 25. t. m. je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice. Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85: do 20. februarja razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. KROMBERK Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah. LJUBLJANA Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Viallata. Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Razstava fotografij s predstave. TV SPORED ZA DANES Nedelja, 25. januarja 1998 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 Ilustrirana pravljica: Sončni cekini 20.30 TV dnevnik 20.45 20.55 Športna tribuna Pri nas doma ® RAI 1 Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino (vodita Ales-sandra Bellini in Marco Di Buono), vmes risanke in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Aktualno: Linea verde Nabožna oddaja: A sna immagine Masa Nov dan za Kubo Aktualno: Linea verde Zelena črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Antonella Clerici, Gian Piero Galeazzi), vmes Športna oddaja (15.20) Cambio di campo Maša iz trga revolucije v Havani in papežev blagoslov Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in... Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti TV film: Biblija - Jožef (zgod., It.-ZDA ’94, r. R. Young, i. P. Mercurio, Ben Kingsley, M. Landau) Dnevnik Aktualno: TV 7 - Tednik Effetto cinema Nočni dnevnik Aktualno: Kuba - Papežev sloves Zapisnik, horoskop, vremenska napoved F RAI 2 7.00 7.05 10.05 11.30 13.00 13.25 14.20 14.25 16.40 17.05 18.55 19.00 20.00 20.30 20.50 22.25 23.15 23.35 0.05 Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini (vodita T. Timperi in S. Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nedeljski Disney, vmes risanke in nan. Blossom Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi in Simo-netta Martone) Dnevnik SP v smučanju: moški slalom, 2. tek Vremenska napoved Film: Gli eroi di Telemark (pust, r. A. Mann, i. K. Douglas, R. Harris) Komični filmi Nan.: Sentinel Meteo 2 Šport: Domenica sprint Risanke: Volk Alberto Dnevnik Tg2 Film: Sesso e fuga con 1’ ostaggio (kom., ZDA ’94, i. Charlie Sheen) Nan.: Law & Order Dnevnik, vreme Rubrika o protestantizmu Film: Le porte girevoli (dram., ’88, r. F. Mankiewicz, i. M. Spa-ziani, G. Arcand) ^ RAI 3 Variete: Ftiori orario Dober dan, glasba! 11.30 Smučarski tek: Marcialonga SP v smučanju: moški slalom, 1. tek Film: Copper Mountain (i. J. Carney, J.C. Killy) Šport: QueIIi che aspet-tano... Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che il calcio Stadio sprint Šport: kros Glasba: Numero zero Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Aktualno: On the Road Variete: Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Dnevnik, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario, vmes filma: Le brave donne di Bangkok (dok. ’91), 3.00 Lo spione ŠS RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 $T Slovenija 2 6.00 8.30 9.00 10.00 10.45 12.30 13.30 14.00 16.00 18.00 20.35 22.40 1.35 2.30 2.50 Nan.: Z odprtim srcem, 7.00 Peter Strohm, 8.00 Pregled tiska Aktualno: Eurovillage Nedeljski koncert j Maša Aktualno: La domenica j del villaggio, vmes j (11.30) dnevnik Dok.: L' altro azzurro Dnevnik Tg4 Film: Quante volte anco-ral’ amore (dram., ’96) Dokumenti: La macchina del tempo Variete: 100 milioni piti Iva, vmes (18.55) dnevnik . Film: Carabina Quigley (vestern, ZDA ’90, i. T. Selleck, A. Rickman) Film: The snapper (kom., VB ’93, i. T. Kellegher) 'Nedeljski koncert Pregled tiska Nan.: VVings S CANALE 5 6.00 8.00 9.00 9.45 10.00 12.00 13.00 13.30 18.15 18.45 20.00 20.30 22.45 0.20 3.00 4.00 4.30 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Aktualno: Anteprima TV film: Una famiglia qua-si perfetta (kom., ZDA ’95, i. Mary Page Keller) Nan.: Papa Noti - Srčne zadeve (i. Daniel Hugh Kellv) Dnevnik Variete: Buona Domenica (vodijo Maurizio Gostan-zo, Paola Barale, Claudio Lippi, Enrico Papi, 1. del) Nan.: Dne per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica (drugi del) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualni oddaji: Target -Anno zero (vodi Gaia De Laurentiis), 23.30 Nonso-lomoda, 0.05 Cattivi maestri Film: Sugarland Express (dram., ZDA ’74, r. S. Spielberg, i. Goldie Hawn, VVilliam Atherthon, B. Johnson) Nan.: Swift il giustiziere Nočni dnevnik Missione impossibile 6.30 9.15 10.30 11.00 12.00 12.15 13.20 13.50 15.30 16.30 17.00 18.30 19.00 19.30 20.30 21.30 22.30 0.30 1.40 Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Nan.: Agli ordini papa Variete: Mai dire gol Odprti studio SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek Šport: Zadnje vesti z nogometnih igrišč Variete: Volevo salutare (vodita Linus, Albertino) Nan.: Baywatch Košarka NBA Action Nan.: Harry in Andersenovi - Telesna straža, 17.30 Tarzan (i. Wolf Larsen) Odprti studio, vremenska napoved Aktualno: Inviato spadale Nan.: I ragazzi della 3. C - Vsi na morje Variete: Mai dire gol Nan.: X-Files (i. David Duchovny, Gillian Anderson) Športna oddaja: Pressing Italija 1 šport Film: Rischio di morte (pust., ZDA ’92, r. P. Zil-ler, i. Don VVilson) S TELE 4 He Man Kotiček zdravja Film: La sera del ballo Nan.: Hardcastle & Mc- _____Cormick, Laff Movie K53 Kom. v narečju: Quel gior-B no in stazion... First and Ten Film: Monaco forever 14.35 16.00 17.00 18.30 Živ žav: nan. Ferdi, 9.15 H lutkovna nan. Zvezdica, 9.35 risana nan. Čarobni šolski avtobus gg Glasba odrašča - Orkestralna glasba 20. stol. Dogodivščine z divjega zahoda (ZDA, 9.) Obzorja duha ♦ Ljudje in zemlja Pomagajmo si Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Film: La colline aux mil-le enfants (Fr.-It. ’94, i. P. Raynal, O. Piccolo) Popevka meseca Obvestila, oglasi Obzornik Šport, oglasi Po domače Okolje in mi Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna, Zoom Portret Mile Kačič Poročila, vreme, šport Film: Letter to Three Wi-ves (ZDA”49, i. J. Crain, L. Darnell, K. Douglas) Okolje in mi (pon.) Vreme, napovedniki Vremenska panorama Film: Matagi - Stari lovec na medvede (Jap. ’82) Tedenski izbor: Pomp V vrtincu Šport Oglasi, napovedniki Dnevnik, vreme, šport Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB, 2.) Oglasi, napovedniki Alpe Jadran Šport v nedeljo Nan.: V New Orleansu (ZDA, i. Tony Orane, S.n VValters, Barry Corbin, 3.) Videoring Koper TV PRIMORKA 15.30 Videostrani Pr. za otroke: Stopinje do znanja Bili smo le številke -Pričanja taboriščnikov Film: Svetnik trdnjave Fort Washington Napovednik, videospot Nan.: Grad pustolovščin Veselo v novo leto Spoznajmo jih: Gost Bine Matoh 13.00 15.00 16.20 18.00 19.00 19.25 20.00 21.00 21.15 22.00 22.15 22.30 SP v smučanju: moški slalom, 1. tek, 13.25 2. tek, 14.15 ženski slalom Film: Abbasso la ricchez-za (kom.. It. , i. V. De Si-ca, Anna Magnani) Film: Caroline Cherie TV Poper TV dnevnik, vreme, šport Risanke: Pravljice dedka Ciccia (14. epizoda) Vesolje je, 20.30 Istra in... Istrska nan.: Kljuni, zdrahe in «rebekini» Nan.: Harry O TV Dnevnik, vreme Športni dnevnik Concertino, dnevnik (•) MONTECARLO 14.25 10.30 14.10 16.45 18.55 23.15 23.45 19.30, 22.35, 0.55 dnevnik, 12.10, 18.15 Šport 13.15 SP v smučanju Film: Se permette parlia-no di donne (’64, r. E. Scola, i. V. Gassman) Film: La signora omicidi (kom., ZDA ’55) Šport: Goleada Športna oddaja: Crono Film: II romanzo di Mil-dred (kom., ZDA ’34, i. Joan Cravvford, Z. Scott) OVEN 21. 3. - 20. 4,! Ceboste prihodnji teden^ nekoliko bolj zmedeni, kot ponavadi, se nikakor ne jezite preveč nase. Glejte pa, da si zaradi nestanovitnosti ne boste nakopali težav v službi. BIK 21.4. - 20. 5.: Dela imate Cez glavo. Ker vam ne bo manjkalo volje, da se spoprijamete z obveznostmi, niti opazili ne boste, kako malo prostega časa vam ostaja. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Najraje bi jo za nekaj Časa popihali na počitnice, daleč od obveznosti in vsakdanje mline. A kaj, ko partnerju ni do tega. Prav zdaj imate različne interese. RAK 22.6. - 22. 7.: Tudi prihodnji teden boste se nekoliko slabše razpoloženi, primanjkovalo vam bo energije in volje. Mnenje drugih ljudi bo imelo na vas močan vpliv. /" "N Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9,00 MaSa iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Barabakos in kosi (J. Snoj, dram. Z. Tavčar, r. A. Rusija, 3. del); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (f. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Pasijon po Lojzetu Bratužu (J. Povše, zadnji del); 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Poročila; 17.05 Iz krajevnih stvarnosti, nato Zabavna glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik; 8.50 Zvočna rekla-)^ma;9.30,10.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humoristični prispevek: Du jes?l; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozele-nih s T. Pircem; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni program RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob 1 Uh; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Veseli tobogan; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Detektivka; 18.35 MePZ S. Kosecv Gameljne; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literar. nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Kulturne prireditve; 9.30, 10.30 SP v smučanju; 9.35 Popevki tedna; 10.15, 12.00, 13.15 SP v smučanju; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo; 22.30 Rock underg. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8,30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 MePZ Obala; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operna glasba; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Oratorij: Maša za Rossinija; 23.55 Napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška!-Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel (mag. M. Dovjak); 18.00-18.30 Za vese! konec tedna. ORF 2 -13.30 Smučišče na Peci, itd, ________________ J LEV 23. 7. - 23. 8.: Z gospodovalnim nastopom si ne boste pridobili veliko prijateljev, zato kar odvihajte nos in se začnite do ljudi vesti prijazno in umirjeno. Temperametnost usmerite v koristne aktivnosti. DEVICA 24, 8. - 22. 9.: Pred vami je dokaj naporen teden. Najbolje bo, da se razbremenite tistih obveznosti, ki niso najbolj nujne. Na delovnem mestu boste morali svoje delo prilagoditi nadrejenim. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.; Odlično se boste počutili. Na delovnem mestu se držite dogovorjenih sklepov, pa boste dosegli, kar želite. Domači vas bodo prosili za usluge. Vsem ne boste morali pomagati. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Pred vami je razgiban teden. Privoščite si nekaj vac Časa zase, saj na delovnem mestu prav zdaj nimate prav zelo vebko dela. Dobro vam bo del sprehod po svežem zraku. STRELEC 23.11.-21.12.: Pred vami je prijeten teden. Preživite ga Cim bolj aktivno in dinamično, saj vam enegije ne bo primanjkovalo. Vebk uspeh boste spet želi na poslovnem področju. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Vase misb se bodo prihodnji teden vrtele predvsem okoli denarja. Res vam bo sreCa naklonjena, tako da se vam bodo vse denarne transakcije prej ah pozneje obrestovale. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: V prihodnjem tednu lahko veliko naredite, saj vam ustvarjalnosti ne bo prunanjkovalo. Sreča vam bo naklonjena predvsem v poslovnem svetu. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Prevec ste zaskrbljeni, namesto da bi se sprostili in pustili dogodkom, da se odvijajo sami od sebe. Zaupajte, da je pravičen del sreče namenjen tudi za vas. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisana" delavnica (vodi | Breda Bertalanic) TV DNEVNIK Športna tribuna 1 RAI 2 G RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat- tina (vodita Antonella Glerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: La carrozza d’ oro (pust. ’52, r. Jean Renoir, i. Anna Magnani, Dun- can Lamont) Aktualna oddaja o vrt- narstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik J Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rume- nem(i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospo- darstvo Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi Giovan- na Milella) Evropski dnevi Mladinski variete: Solle- tico, vmes nan. Zorro in risanke (vodita Elisabetta Ferracini, Mauro Serio), vmes nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto | Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualna odd.: 11 fatto (vodi Enzo Biagi) Film: Due irresistibili 11 brontoloni (kom., ZDA SIh ’93, i. Jack Lemmon, i nrn VValter Matthau) Dnevnik 1 Aktualno: Porta a porta Sfiji (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik. m horoskop, vreme RAI Educational Pregled tiska Jutranji Go cart: Risanke ! Nan.: Lassie | Rubrika o židovski kultu-! ri: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 110.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV 17.15 Poročila Kronika v živo) Vreme, dnevnik, Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa Variete: Macao Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert) Nan.: Disokkupati Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport, kino Film: II tempo del ritor-no (dram. ’93) RAI 3 Jutranji dnevnik Film: L’ importanza di chiamarsi Ernesto (’52) Dok.: Italija 70. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktulano: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Znanstveni dnevnik, 15.00 dok. Bellitalia Športno popoldne: nogomet B in C lige Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Od 20. do 20. ure Blob Variete: Qualcuno mi pub giudicare Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Mixer Šport: Sportfolio Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario S? RETE 4 ITALIA 1 8r Slovenija 1 $T Slovenija 2 Nad.: Un amore di nonno TV film: 11 principe del deserto (’90, i. K. Bedi) Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papa lil IM Dnevnik yKj Forum (vodi P. Perego) IHi!i Kolo sreče Dnevnik Im® Nad.: Sentieri - Steze Film: Buongiorno, Miss Dove (kom., ZDA ’55) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat TV film: Titanic: Una storia d’ amore (dram., VB ’96, i. A. Moffo) Film: Frenzy (krim., VB ’71, r. A. Hitchcock, i. J. Finch, A. McCovven) Pregled tiska Nan.: Peter Strohm S CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere (vodi Maria Terasa Ruta) Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna oddaja: Signore mie Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nan.: Ciao dottore! (i. UI-rich Reinthaller) Aktualna oddaja o zdravju: Vivere bene sa-lute Kronika v živo: Verissi-mo s ul pošto Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Film: Palermo - Milano solo andata (dram., It. ’95, i. Raoul Bova, Gian-carlo Giannini) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Magnum P.I. (i. Tom Selleck) Film: Viuuulentemente mia (kom., It. '82, i. Diego Abatantuono) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Variete: Colpo di fulmine Aktualno: Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: Sweet Valley High Variete za najmlajse, risanke Nan.: Xena principessa guerriero (i. L. Lavvless) Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod isto | streho, 19.30 La tata (i. Juliet Mills) Glasb, odd.: Sarabanda 20.45 23.10 0.25 Film: Hook - Capitan Un-cino (fant., ZDA ’91, r. S. Spielberg, i. R. VVilliams, D. Hoffman, J. Roberts) Variete: Scatafascio Fatti e misfatti, 0.35 Šport studio 8.25 8.30 9.00 10.05 10.55 11.20 12.10 1220 12.30 13.00 13.10 14.00 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 17.50 18.20 19.10 19.15 19.30 20.00 20.05 S TELE 4 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Nan.: He Man Made in Italy Zoom - Svet dela Košarka Telequattro Šport Zoom - Svet dela Košarka 20.55 21.00 21.55 22.00 22.25 22.30 22.40 22.50 0.25 1.15 (#) MONTECARLO 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- i V " nik Nan.: Hitchcock RJh Aktualna odd.: Candido Film: La ragazza piu bel-la del mondo (kom., ’62) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Aktualno: Quinto potere? Šport: Biscardijev proces Aktualno: News - Ghandi Film: Sfida negli abissi (vojni, ’69, i. J. Caan) Oglasi TV prodaja Oddaje iz arhiva otroškega in mladinskega programa: Na potep po spominu Tedenski izbor. Dok. serija: Novi raziskovalec Na vrtu Dok.: Božanska moč Kri-sa (Fr.) Utrip Zrcalo tedna Pomagajmo si Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedesnki izbor: Portret Mile Kačič, 14.50 Zoom Dober dan, Koroška Obvestila in oglasi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Otroški program: Radovedni Taček: Prah Dok. serija: Očividec Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6y TV dnevnik, vreme, šport Oglasi Nad.: Savannah (ZDA, i. David Gail, R. Lively, Ja-mie Luner, Paul Satter-field, 4. del) Oglasi, napovedniki Dok. oddaja: Odstiranja Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Oglasi, napovedniki, obvestila Odstiranja: Pogovor Recept za zdravo življenje Vreme, napovedniki TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Nan.: Grad pustolovščin Veselo v novo leto Spoznajmo jih: Bine Matoh Napoved, videospot Dnevnik TV Primorka, vreme Športni ponedeljek Nan.: To trapasto življenje (ZDA, 6. ep.) Glasbeni utrinki: Kvartet filharmonikov v Kobaridu Dnevnik TV Primorka 7.45 8.00 9.30 9.55 10.25 15.00 15.25 16.55 17.25 17.55 18.00 18.55 19.00 19.30 20.00 20.05 21.05 22.05 22.50 23.00 0.25 1.15 1.45 Teletekst Vremenska panorama Nanizanka: Indaba (Francija, 4. epizoda) Tedenski izbor. TV igrica: Kolo sreče Šport v nedeljo Dokumentarna serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja (9. del) Film: Dvoboj src (VB) TV prodaja Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 10. ep.) Oglasi, napovedniki Nadaljevanka: Rodbina Mogadorskih (Fr., 7. del) Napovedniki TV igrica: Lingo Videoring Oglasi, napovedniki Studio City Pomp Oddaja o modi in vizualni pop kulturi: Trend Oglasi, napovedniki Brane Rončel izza odra Nanizanka: Peter Strohm (Nemčija, i. Klaus Lovvit-sch, Senta Berger, Gu-drun Langrebe, zadnja epizoda) Videoring (Ul Koper Euronevvs Tečaj italijanskega jezika Nan.: Harry O Istra in... Istrska nan.: Kljuuni, zdrahe in rebekini Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Eccheccimanca Alpe Jadran Kulturna oddaja: Čudni dnevi Nan.: Kennedy (ZDA ’83, i. M. Sheen, J. Shea, 5. del) Dnevnik,22.15 Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel Športna mreža r Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič, 23. del); 9.40 Pravna posvetovalnica; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z V. Bernard; 11.30 Jadranska banka v Trstu (M. Pahor); 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Obala; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 14.40 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trio Luvviga-na; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Slovenske mladinske ilegalne publikacije v Trstu in Gorici (1927-1940); 18.15 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17,10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik;6.15 Dobro \wtro; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.17 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.30 DiO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio, odd. za dijake; 19.00 Prenos RS, jingle Modri val; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20,00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik;. 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost, drobtinice; 15.30 DIO, vmes šport; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Slov. komorni zbor; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 17,15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S koncertnih odrov;-22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba In napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratek stik - Prednost za Južno Koroško? Zborovanje kmečke izobraževalne skupnodti v Tinjah. j Priimki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.prxmorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG /■ ~ r .. SREDIŠČE 24 Nedelja, 25. januarja 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN 6 16 AI ^ RAHEL zmeren močan nevihte veter megla TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01 Dolžina dneva 9.27. PLIMOVANJE Danes: ob 1.17 najnižje -9 cm, ob 7.13 najvisje 43 cm, ob 14.15 najnižje -55, ob 20.51 najvisje 28 cm. Tutri: ob 2.03 najnižje -14 cm, ob 7.45 najvišje 47 cm, ob 14.47 najnižje -62, ob 21.21 najvisje 35 cm. {Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............-1 1000 m.............-2 1500 m.............-6 TURIZEM / SMUČARSKI PARADIŽ MED GORAMI ARLBERGA V AVSTRIJI Lech so odkrile tudi kronane glave LECH - Zelene zime, visoke temperature, klimatske spremembe in pa želja mednarodne smučarske zveze FIS, da bi tekme za svetovni smučarski pokal naredila Cim bolj atraktivne, so bile vzrok za pravo malo vojno med organizatorji tekem svetovnega pokala v Evropi. Tudi ko se odloča o svetovnih prvenstvih, kandidatov ne manjka. Vse to prinaša veliko ljudi, zaslužek in popularnost krajem, ki gostijo te tekme. Toda nekaterim je ta boj deveta briga. Mednje sodi Lech, malo mestece v osrčju Arlberga v Avstriji, ki je le dobro uro vožnje oddaljen od Innsbrucka in dve od letališča v Ziirichu oziroma le dvajset kilometrov od morda širšemu krogu ljubiteljev smučanja bolj znanega St. Antona. Prebivalci Lecha, ki so že gostili tekme svetovnega pokala, so se zavestno odločili, da se v bodoče tekmam odpovedo, zavrnili pa so tudi ponudbo St. Antona, ki bo leta 2001 organizator svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, da bi katero od preizkušenj organizirali na smučarskih terenih v Lechu. S tem so se seveda odpovedali tudi množici turistov in velikemu zaslužku. Nespametna in kratkovidna odločitev? Ce gledamo z oCmi prebivalcev Lecha, je odgovor lahko samo negativen. Njih množični turizem ne zanima. Rajši imajo mir, ki ga njihovi gostje tudi pričakujejo. Marsikdo ima to mestece za avstrijski St. Moritz, za svoje zimske počitnice pa si ga že dolga leta izbirajo nekatere evropske pa tudi arabske kronane glave. Tudi princesa Diana je bila tam reden gost. Nad številom gostov se ne morejo pritoževati, saj Lech in bližnji Ziirs obišCe letno približno 150.000 turistov, od katerih jih kar 85 odstotkov pride pozimi. Od konca novembra do konca aprila, kolikor Časa traja zimska sezona, pa zabeležijo približno 1.100.000 nočitev. Tem gostom je treba dodati še številne dnevne obiskovalce (tudi do 5 tisoč dnevno, ko je sezona na višku), tako da je tudi zaslužek temu primeren. Vendar pa enodnevnih turistov ne gledajo preveč navdušeno, tako da so se odločili, da v najvišji sezoni omejijo število do take mere, da na smučiščih ni prevelike gneče. Smučarsko območje Arlberg obsega Lech, Oberlech, Ziirs, Stuben, St. Anton in St. Christoph. Skupna dolžina smučarskih prog znaša 260 kilometrov (samo na področju Lecha in Zdrsa 110 km), za hiter prevoz smučarjev na smučišča pa deluje 10 gondolskih žiCnic, 36 sedežnic in 40 vlečnic. V vseh krajih je poskrbljeno tudi za smučarsko šolo, v kateri poučuje 250 smučarskih učiteljev. Težavnost prog je različna od težkih (78 km), srednje težkih (110 km) pa do lahkih (78 km), razporejene pa so na smučiščih na višini od 1500 metrov do približno 2800 metrov. In kar je najvažneje, V Lechu snega nikoli ne primanjkuje. Cene smučarskih vozovnic gredo od 465 šilingov za en dan do 2600 za teden dni. Razvoj Lecha je bil izredno hiter. Se leta 1950 je bil kraj turistično praktično nepoznan in-je s svojimi 1300 ležišči brez težav zadostil ponudbi. Toda slikovita cesta »Flexen-strasse«, ki je lani slavila stoletnico obstoja, je takrat še služila osnovnemu namenu, da je Lech povezovala z ostalim svetom. Cesta obstaja tudi danes, njen namen pa je drugačen: zdaj ostali svet povezuje z Lechom. V skladu s tem je naraščalo tudi število ležišč, ki so jih v Lechu in Ziirsu lahko ponujali turistom. Leta 1970 je njihovo število naraslo na 4300, danes pa jih je že 8500 in direktor turi- stičnega urada v Lechu Hubert Schvvarzler pravi, da imajo vsi prebivalci turizem v genih in da najbrž celo domači kaplan oddaja kakšno sobo. Pri tem je treba povedati še nekaj. Lastniki turističnih objektov so izključno domačini. Ce hoče nekdo od zunaj kupiti kako nepremičnino, mu prijazno vendar odločno odgovorijo, da žal to ni mogoče. Pravo posebnost predstavlja hotelsko naselje Oberlech na nadmorski višini 1730 metrov, sredi smuCišC. Do tja ne pelje nobena cesta, 17 hotelov pa je z Lechom povezano s predorom, ki je dolg več kot kilometer in po katerem z električnimi lokomotivami prevažajo prtljago gostov in vse druge potrebne stvari za nemoteno delovanje hotelskega kompleksa. Predor je namenjen tudi pešcem. Gre za edinstven projekt na svetu, tako da v Oberlechu sploh ni prometa. Avtomobili hotelskih gostov ostanejo v garaži v Lechu, gostje pa do hotelov pridejo s kabinsko žičnico, ki vsak dan vozi do enih ponoči. Kot reCeno, prebivalcev Lecha (in tudi Ziirsa) ne zanima množični turizem. Njihovo geslo je kvaliteta in udobje. Zato ni nic čudnega, da je največ turističnih objektov s štirimi ali petimi zvezdicami. Od teh je morda najbolj znan hotel Post v centru mesta. Lani je praznoval petdesetletnico delovanja, med njegovimi stalnimi gosti pa so številne znane osebnosti, med katerim pa ni bilo princese Diane. V zvezi s tem kroži anekdota, da so v Postu zavrnili prošnjo princese Diane, da naj ji rezervirajo prostor v hotelu za počitnice. Odgovor, ki naj bi ga dobila, je bil nenavaden: »Zal ni prostora. Hotel je popolnoma zaseden.« Diana se je nato obrnila na sosednji hotel Arlberg, kjer pa so ji prostor takoj našli in od takrat je Diana hodila tja. Lastnica hotela Post sicer tega ni hotela potrditi, vendar pa se je pri tem skrivnostno smehljala, tako da je najbrž precej resnice v tem. Marsikdo se bo seveda vprašal, kašne pa so cene v tem tako opevanem Lechu. Cene razen v redkih primerih niso pretirano visoke. Za vsakogar (posebna ponudba je namenjena mladim) skušajo najti kaj ustreznega. Seveda je treba kvaliteto in udobje primemo plačati. Toda nad tem se nihče ne pritožuje. Ce gost na koncu počitnic potegne Črto, lahko mimo ugotovi, da je za ustrezno ceno dobil veC, kot marsikje drugje... Rado Gruden