a ta o o
^ iN
O »«5
x
■J c
t/J ^
u m c -
a A D) 3
< J
a>
> a>
55
CD
>o
Lil 0) LD
KLIMATSKE RAZMERE V JANUARJU
Padavine so močno zaostajale za dolgoletnim povprečjem
LETOŠNJI SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE
Vreme, podnebje, voda in trajnostni razvoj
RAZVOJ VREMENA
Mrzel konec januarja
VSEBINA
METEOROLOGIJA	3
Klimatske razmere v januarju 2005.............................................................................................................3
Razvoj vremena v januarju 2005...............................................................................................................20
Svetovni dan meteorologije 2005 - Vreme, podnebje, voda in trajnostni razvoj......................................27
AGROMETEOROLOGIJA	30
HIDROLOGIJA	34
Pretoki rek v januarju.................................................................................................................................34
Temperature rek in jezer v januarju...........................................................................................................38
Višine in temperature morja.......................................................................................................................40
Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v januarju 2005......................................................................44
ONESNAŽENOST ZRAKA	47
KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH	55
POTRESI	60
Potresi v Sloveniji - januar 2005...............................................................................................................60
Svetovni potresi - januar 2005..................................................................................................................62
Fotografija z naslovne strani: Ivje (Foto: Matej Bulc) Cover photo: Rime (Photo: Matej Bulc)
UREDNIŠKI ODBOR
Glavni urednik: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC
MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ
METEOROLOGIJA
METEOROLOGY
Klimatske razmere v januarju 2005
Climate in January 2005
Tanja Cegnar
Januar je osrednji zimski mesec, običajno je tudi najhladnejši. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na zahodu države in na Kočevskem nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, drugod je bilo le-to preseženo, vendar še v mejah običajnih vrednosti. Glavna značilnost januarja so bile skromne padavine, pomanjkanje je bilo najbolj izrazito na Goriškem, v osrednji Sloveniji, delu Gorenjske, na Goričkem in delu Posočja. Na širšem območju Kočevja so padavine dosegle polovico običajnih januarskih vrednosti. Če izvzamemo gore, je bilo največ dni s snežno odejo na Notranjskem, Kočevskem in Dolenjskem. V Ljubljani je sneg zjutraj tla prekrival le 19. januarja. V visokogorju je bilo sončnega vremena toliko kot običajno, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo, najbolj v Ljubljani, Celju in Novem mestu.
BILJE
■lil.. ■
t
i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
		NOV<	O MESTO	
l.ll	l	ll	1	. .1 ll-----
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12
10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12
LJUBLJANA
Jm
T

................................
■ 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
MURSKA SOBOTA
JiJHiMlífc n h ITH rl rfn rl 11 rl rl h rl nT
i
t
1111111111111111111111111111111
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka januarja 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, January 2005
Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Z izjemo Primorske, kjer je bilo nadpovprečno toplo obdobje krajše, je bila prva polovica januarja toplejša od dolgoletnega povprečja. Zadnjih pet januarskih dni je bilo povsod opazno hladnejših kot običajno, predzadnji januarski dan je bil na Dolenjskem celo 10 °C hladnejši od dolgoletnega povprečja.
V višinah se je najhladnejši zrak nad našimi kraji zadrževal v dneh od 25. do 28. januarja, na Kredarici se je živo srebro 29. januarja spustilo na -22.2 °C. Prav toliko so predzadnji dan januarja namerili v Kočevju, tudi v Črnomlju se je živo srebro spustilo zelo nizko, na -21.0 °C. Skoraj povsod po nižinah je bilo najhladneje zadnja dva dni januarja, le na Notranjskem in v zgornji Vipavski dolini je bilo najhladneje 18. januarja. Na letališču v Portorožu se je ohladilo na -5.4 °C, v Ljubljani na -11.0 °C.
6
4
10
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Najvišjo temperaturo v januarju so izmerili med 1. in 8. dnem v mesecu, le na Obali je bilo najtopleje 22. januarja. V Črnomlju so izmerili 17.0 °C, v Mariboru 15.2 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 11.1 °C, na Kredarici 7.1 °C, na letališču v Portorožu 12.1 °C. Tako najnižje kot tudi najvišje izmerjene temperature januarja 2005 niso rekordne.
Povprečna januarska temperatura je bila v Ljubljani 0.1 °C, kar je 1.2 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši januar 1975, takrat je bila povprečna temperatura 4.3 °C. Najhladnejši je bil januar 1963 z -6.2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -3.5 °C, kar je 0.3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša so bila januarska jutra leta 1988 z 1.6 °C, najhladnejša leta 1963 z -9.6 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 4.5 °C, kar je 2.5 °C nad dolgoletnim povprečjem in še v mejah običajne spremenljivosti. Popoldnevi so bili najbolj topli leta 1975 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 7.9 °C. Najhladnejši pa januarja 1963 z -2.7 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature.
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993
2000
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1
Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu januarju
Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in January and the corresponding means of the period 19611990
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Slika 3. Število hladnih dni v januarju in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 3. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C in January and the corresponding mean of the period 1961-1990
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Slika 4. Število ledenih dni v januarju in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 4. Number of days with maximum daily temperature bellow 0 °C in January and the corresponding mean of the period 1961-1990
V visokogorju je bil odklon januarske temperature od dolgoletnega povprečja negativen in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka januarja -8.5 °C, kar je 0.3 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najbolj hladen januar 1963 s povprečno temperaturo -14.7 °C, -12.7 °C je bilo leta 1985, le nekoliko manj mrzel je bil januar 1981 (-12.0 °C). Najtoplejši je bil januar 1989 s povprečno temperaturo -2.7 °C, le za spoznanje je zaostajal januar 1997 z -4.0 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna januarska temperatura zraka na Kredarici.
1955
962
1969
1976
1983
1990
1997
2004
25
20
25
15
20
5
10
0
0
0
4
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. Celo na letališču v Portorožu je bilo 19 hladnih dni. Bilo je tudi veliko krajev, kjer so bili vsi januarski dnevi hladni, na primer: Zgornjesavska dolina, Kočevje, Maribor in Slovenj Gradec. V Ljubljani je bilo 28 hladnih dni, v dolgoletnem povprečju jih je 24. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani dvakrat po 11 hladnih dni (1977 in 1988), januarja 1964 pa so bili hladni kar vsi dnevi (slika 3). Januarja so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem dokaj pogosti, take dneve imenujemo ledene. V Ljubljani so bili 3, kar je šest manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani trije januarji brez ledenega dneva, dvajset ledenih dni pa je bilo januarja 1954.
i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1
1 3 5 7 9
11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
3 5 7 9
11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
20 -15 -10 -5 0
-5 --10 -
LJUBLJANA
13 5 7
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
3 5 7 9
11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
20 15 10 5 0 -5 -10
13 5 7
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
3 5 7 9
11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
20 15 10 5 0 -5 -10
1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
3 5 7 9
11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
Slika 5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), januar 2005
Figure 5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), January 2005
20 15 10 5 0 -5
9
9
5
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Po nizki temperaturi zraka med slovenskimi mesti pozimi pogosto izstopa Murska Sobota. Tamkajšnji januarski rekord je bil -31.0 °C leta 1963, še vedno zelo nizkih -27.4 °C so izmerili leta 1960, leta 1987 pa -26.9 °C. Na Kredarici tako ekstremno nizke temperature niso izmerili, najhladneje je bilo januarja 1985 z -28.3 °C, leta 1963 pa so izmerili -28.0 °C.
Od sredine minulega stoletja je bila v Ljubljani najnižja izmerjena januarska temperatura -20.3 °C iz leta 1985, podobno mraz je bilo z -20.2 °C leta 1963, z -19.7 °C pa leta 1968, z nizko temperaturo izstopa tudi januar 1983 z -18.3 °C.
Slika 6. Najnižja januarska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 6. Absolute minimum air temperature and the 1961-1990 normals
Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka januarja 2005 povprečja 1961-1990
Figure 7. Mean air temperature anomaly, January 2005
Povprečna januarska temperatura zraka je bila v mejah običajne spremenljivosti. V Julijcih, Zgornjesavski dolini, v Posočju in Vipavski dolini ter na Kočevskem je povprečna januarska temperatura nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem, drugod je bilo le-to preseženo, vendar odklon razen redkih izjem ni presegel 2 °C. Na sliki 7 je prikazan odklon povprečne januarske temperature od dolgoletnega povprečja.
Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin januarja 2005 Figure 8. Precipitation amount, January 2005
Slika 9. Višina padavin januarja 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990
Figure 9. Precipitation amount in January 2005 compared with 1961-1990 normals
Višina januarskih padavin je prikazana na sliki 8, najmanj jih je bilo na Goričkem, delu Ljubljanske kotline, Zgornjem Posočju, največ pa v Kočevskem rogu, Mali gori in Poljanski gori, vendar padavine nikjer niso dosegle 50 mm. Povsod po državi so padavine januarja močno zaostajale za dolgoletnim povprečjem, odklon je shematsko prikazan na sliki 9, na Kočevskem in v Beli krajini so dosegli polovico običajnih januarskih padavin, na Goričkem, Goriškem, večjem delu Gorenjske, Trnovski planoti in Posočju ni padla niti desetina običajnih januarskih padavin. Na Obali je padlo 18 mm, kar je četrtina dolgoletnega povprečja. Tudi kraji v Posočju, ki običajno dobijo največ padavin, so januarja
6
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
imeli padavin le za vzorec, merilne postaje v Logu pod Mangartom, Kobaridu, Soči, Žagi in Kneških Ravnah niso namerile več kot 5 mm, kar je manj kot 5 % dolgoletnega povprečja.
Veliki dolenci Lendava Jeruzalem Slovenske konjice Sevno Nova vas Kneške ravne Kobarid Žaga Soča
Log pod Mangartom Podljubelj Jezersko Brnik
Kamniška Bistrica Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce Godnje
50
100
150
200
250
povprečje 1961-90
januar 2005
Slika 10. Mesečna višina padavin v mm januarja 2005 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 10. Monthly precipitation amount in January 2005 and the 1961-1990 normals
Ker je bilo padavin januarja malo, je bilo temu ustrezno nizko tudi število dni s padavinami. Če upoštevamo le dneve s padavinami vsaj 1 mm, jih je bilo največ na Kredarici, našteli so jih 8. V Kočevju in na Bizeljskem jih je bilo 7. Na Krasu, Obali in v Vipavski dolini je bil le en padavinski dan.
Slika 11. Površina snežne odeje se s časom preobraža
Figure 11. Snow surface slowly transform
0
7
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Z Q
O
►J
>
H
25
20
15
10
0
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Slika 12. Število padavinskih dni v januarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 12. Number of days in January with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow)
Slika 13. Padavine januarja in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 13. Precipitation in January and the mean value of the period 1961-1990

£
200
150 -
100
50
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Januar je bil v Ljubljani zelo suh, padlo je komaj 3 mm, kar je 4 % dolgoletnega povprečja. V preteklosti sta bila dva januarja povsem brez padavin (v letih 1964 in 1989), januarja 1993 sta padla 2 mm, januarja 2000 pa 4 mm. Na sedanjem merilnem mestu so bile padavine najobilnejše januarja 1948 (202 mm), sledijo leta 1979 (175 mm), 1977 (168 mm), 1984 (166 mm) in januar 2001 s 158 mm.
Slika 14. V alpskih dolinah je sneg prekrival tla ves januar Figure 14. Snow cover in Alpine valleys
5
0
8
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - januar 2005 Table 1. Monthly meteorological data - January 2005
Postaja	RR	RP	Padavine in pojavi SS SSX		DT	SD
Kamniška Bistrica	6	4	2	1	19	2
Brnik	1	2	1	1	28	0
Jezersko	22	19	31	25	27	6
Podljubelj	7	7	15	7	1	3
Log pod Mangartom	5	3	31	8	19	2
Soča	5	3	6	5	19	1
Žaga	3	1	2	4	19	1
Kobarid	5	2	2	5	19	1
Kneške ravne	5	2	3	5	19	1
Nova vas	36	42	15	25	30	6
Sevno	11	16	9	4	19	4
Slovenske konjice	6	12	2	2	29	2
Jeruzalem	19	38	10	13	29	6
Lendava	17	40	8	17	27	5
Veliki dolenci	2	4	1	4	25	0
LEGENDA:
RR - višina padavin (mm)
RP - višina padavin v % od povprečja
SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas)
SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm)
DT - dan v mesecu
SD - število dni s padavinami > 1.0 mm
Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah in snežni odeji za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature.
Na sliki 15 je shematsko prikazano januarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo doseženo ali preseženo povsod po državi, najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na zahodu države. V Julijcih je bilo sončnega vremena toliko kot običajno, na Obali in Goriškem ga je bilo za petino več kot običajno. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v osrednji Sloveniji in Celju, sonce je sijalo skoraj trikrat toliko časa kot običajno.
9
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
§ 8 1
KREDARICA
>
6 W
pq
O
4 g
>o Z
2 g
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN
I 8 -
LJUBLJANA

0 -...............................
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
>
6 W
pq
O
4 g
>o
N
2 g
^ 8 1


> W
pq
O O
N >o
N O

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 DAN	27 29 31
NOVO MESTO	
	
	
1 1.	J,
S
pq
O O
Z >o z o
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
I 8
A
4
CELJE			
			
------	-----	---------	----
		.......x .	lJ
>
6 W
pq
O
4 g
>o
N
2 g
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN
I 8 J
MARIBOR
i.......i i......
> W
pq
O g
>o
N
o
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
^ 8
MURSKA SOBOTA
0 -.............................
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
>
6 W
O
4 g
>o
N
2 g
M M
e z
I 8
PORTOROŽ	
	
	
	
	
> W
pq
O O
Z >o z o
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN
Slika 16. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) januarja 2005 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve)
Figure 16. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, January 2005
Na sliki 16 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji.
20
10
20
10
16
8
16
12 -
4
0
0
20
10
16
8
12 -
0
20
0
20
10
16
8
16
8
12
12
6
4
4 -
0
0
0
0
20
10
20
10
16
8
16
8
12
12
6
4
4 -
4
0
0
0
10
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
	150
	125
rt	100
	
o	
	75
>	
w	
H	
VI	50
	25
	0
LJUBLJANA

1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991

Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v januarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in January and the mean value of the period 1961-1990
V Ljubljani je sonce sijalo 133 ur, kar je 286 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo toliko sončnega vremena le januarja 1981. Med bolj sončnimi izstopata tudi januar 2000 s 120 urami in januar 2002 z 98 urami. Najbolj siv je bil januar 1970 s 4 urami, le malo bolje je bilo v januarjih 1972 (9 ur), 1971 (13 ur) in 1974, ko je sonce sijalo le 19 ur.
Slika 18. Število jasnih dni v januarju in povprečje obdobja	Slika 19. Število oblačnih dni v januarju in povprečje obdobja
1961-1990	1961-1990
Figure 18. Number of clear days in January and the mean	Figure 19. Number of cloudy days in January and the mean
value of the period 1961-1990	value of the period 1961-1990
Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Ratečah, našteli so jih 15, ob morju jih je bilo 5, prav toliko tudi v Julijcih. Najmanj jasnih dni je bilo v Ljubljani, samo dva (slika 18); od sredine minulega stoletja je bilo 15 januarjev brez jasnega dneva. Kar devet jasnih januarskih dni je bilo v Ljubljani leta 1981.
Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine; običajno so januarja precej bolj pogosti kot jasni, tokrat pa je bilo marsikje oblačnih dni toliko kot jasnih ali celo manj (Rateče, Celje, Slovenj Gradec,...). Na Kredarici so bili 4 oblačni dnevi, v Vipavski dolini jih je bilo 7, na Obali, v Celju in Novem mestu 9. V Ljubljani je bilo 7 oblačnih dni (slika 19), kar je enajst dni manj od dolgoletnega povprečja. Januarja 1981 so bili v Ljubljani le 3 oblačni dnevi, šest jih je bilo januarja 1976, enako kot letos pa leta 2000. Kar 29 oblačnih dni je bilo januarja 1972.
Povprečna oblačnost je bila za zimski mesec nizka. Na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali slabo polovico neba, prav tako tudi na Koroškem, Goriškem, večjem delu Štajerske in Gorenjske. Največja povprečna oblačnost je bila v Ljubljani, oblaki so v povprečju prekrivali 5.7 desetine neba.
11
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - januar 2005 Table 2. Monthly meteorological data - January 2005
Postaja						Temperatura							Sonce		Oblačnost					Padavine in pojavi						Pritisk	
	NV	TS	TOD	TX	TM	TAX	DT	TAM	DT	SM	SX	TD	OBS	RO	PO	SO	SJ	RR	RP	SD	SN	SG	SS	SSX	DT	P	PP
Lesce	515	-1.6	0.7	4.8	-5.9	12.4	6	-13.1	30	31	0	669	135		3.8	6	13	2	2	1	0	2	1	2	19	3.7	
Kredarica	2514	-8.5	-0.3	-5.5	-11.3	7.1	8	-22.2	29	30	0	883	132	99	4.9	4	5	30	29	8	0	13	31	115	1	745.5	1.8
Rateče-Planica	864	-5.6	-0.9	0.9	-10.4	5.6	7	-19.4	30	31	0	793	88	101	3.7	6	15	9	10	3	0	0	31	39	27	918.5	3.2
Bilje pri N. Gorici	55	1.9	-0.8	7.7	-2.3	12.5	1	-8.3	31	24	0	562	120	118	4.9	7	7	17	16	1	0	3	1	0		1014.2	5.1
Slap pri Vipavi	137	2.3	-0.5	7.6	-1.4	14.5	1	-5.4	18	21	0	548			5.0	7	5	14	12	1	0	1	0	0		4.2	
Letališče Portorož	2	3.5	0.1	7.9	-0.3	12.1	22	-5.4	31	19	0	512	110	118	5.3	9	5	18	25	1	0	2	0	0		1020.6	5.7
Godnje	295	1.9	0.4	7.2	-1.8	12.5	1	-6.0	30	22	0	562			3.2	2	14	19	17	1	0	6	1	0		3.0	
Postojna	533	-0.7	0.2	4.5	-4.8	10.6	1	-11.6	18	29	0	642	124	143	5.5	5	6	11	10	1	0	6	10	5	30	4.7	
Kočevje	468	-2.2	-0.6	4.7	-6.9	12.5	8	-22.2	30	31	0	688			5.0	6	7	46	52	7	0	9	11	44	27	3.9	
Ljubljana	299	0.1	1.2	4.5	-3.5	11.1	8	-11.0	30	28	0	617	133	286	5.7	7	2	3	4	1	0	11	1	2	19	985.6	4.7
Bizeljsko	170	-0.7	0.6	4.6	-5.0	13.4	8	-18.4	30	30	0	641			5.2	10	7	20	34	7	0	7	10	13	30	4.7	
Novo mesto	220	-0.4	0.9	5.2	-4.4	14.1	8	-16.2	30	30	0	634	123	178	4.9	9	10	25	48	5	0	5	11	15	30	992.1	4.8
Črnomelj	196	-0.2	0.9	6.6	-5.5	17.0	8	-21.0	30	29	0	625			4.6	5	9	40	53	5	0	3	11	28	29	5.1	
Celje	240	-0.7	1.1	6.0	-5.9	14.3	8	-15.6	30	30	0	643	147	279	4.9	9	10	6	10	2	0	4	6	5	25	992.4	4.4
Maribor	275	0.4	1.7	5.8	-3.9	15.2	8	-13.5	30	31	0	606	122	174	4.8	7	7	14	29	4	0	0	9	12	29	987.3	4.4
Slovenj Gradec	452	-2.8	0.6	3.6	-7.7	9.2	8	-18.6	30	31	0	707	102	129	4.6	8	10	8	16	2	0	3	7	15	27	4.2	
Murska Sobota	184	-0.9	1.4	4.4	-5.0	11.0	8	-14.1	30	30	0	647	102	176	5.2	8	7	9	24	3	0	4	7	2	25	998.5	4.6
LEGENDA:					
NV	- nadmorska višina (m)	SX	- število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C	SD	- število dni s padavinami ž 1.0 mm
TS	- povprečna temperatura zraka (°C)	TD	- temperaturni primanjkljaj	SN	- število dni z nevihtami
TOD	- temperaturni odklon od povprečja (°C)	OBS	- število ur sončnega obsevanja	SG	- število dni z meglo
TX	- povprečni temperaturni maksimum (°C)	RO	- sončno obsevanje v % od povprečja	SS	- število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas)
TM	- povprečni temperaturni minimum (°C)	PO	- povprečna oblačnost (v desetinah)	SSX	- maksimalna višina snežne odeje (cm)
TAX	- absolutni temperaturni maksimum (°C)	SO	- število oblačnih dni	P	- povprečni zračni pritisk (hPa)
DT	- dan v mesecu	SJ	- število jasnih dni	PP	- povprečni pritisk vodne pare (hPa)
TAM	- absolutni temperaturni minimum (°C)	RR	- višina padavin (mm)		
SM	- število dni z minimalno temperaturo < 0 °C	RP	- višina padavin v % od povprečja		
Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C).
n
TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1
12
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - januar 2005 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - January 2005
Postaja				.dekada						II	. dekada						III	.dekada			
	T povp	Tmax	Tmax	Tmin	Tmin	Tmin5	Tmin5	T povp	Tmax	Tmax	Tmin	Tmin	Tmin5	Tmin5	T povp	Tmax	Tmax	Tmin	Tmin	Tmin5	Tmin5
		povp	abs	povp	abs	povp	abs		povp	abs	povp	abs	povp	abs		povp	abs	povp	abs	povp	abs
Portorož	5.2	10.0	12.0	1.5	-0.9	-0.3	-3.9	3.3	8.2	11.5	-0.8	-5.3	-1.9	-6.4	2.0	5.9	12.1	-1.3	-5.4	-3.9	-9.5
Bilje	3.3	8.9	12.5	-0.7	-4.2	-2.6	-6.6	1.4	8.6	11.9	-3.4	-7.5	-4.6	-9.6	1.1	5.8	11.9	-2.8	-8.3	-5.7	-11.4
Slap pri Vipavi	4.0	9.6	14.5	-0.2	-5.0	-2.3	-6.5	2.4	8.4	11.5	-1.7	-5.4	-4.3	-10.0	0.7	5.0	12.8	-2.2	-4.5	-4.6	-7.0
Postojna	2.0	8.4	10.6	-3.3	-6.3	-4.6	-8.0	-0.3	5.0	9.6	-4.6	-11.6	-5.5	-13.4	-3.5	0.5	8.4	-6.4	-10.0	-8.2	-12.2
Kočevje	0.3	8.7	12.5	-4.2	-5.8	-4.8	-6.6	-1.6	5.4	8.7	-6.6	-11.4	-6.7	-12.1	-5.0	0.4	8.0	-9.6	-22.2	-10.0	-23.5
Rateče	-3.6	3.0	5.6	-8.5	-10.8	-14.2	-17.2	-5.3	2.0	5.4	-10.4	-13.5	-17.1	-20.8	-7.5	-1.9	4.0	-12.3	-19.4	-17.1	-25.2
Lesce	0.5	8.4	12.4	-4.1	-6.6	-6.7	-8.9	-1.9	5.0	9.5	-6.4	-10.7	-8.9	-13.0	-3.1	1.4	8.0	-7.1	-13.1	-9.4	-16.0
Slovenj Gradec	-1.0	6.4	9.2	-5.8	-6.8	-8.2	-9.8	-2.6	4.5	8.3	-7.6	-11.8	-9.9	-16.1	-4.6	0.2	6.4	-9.5	-18.6	-12.1	-24.0
Brnik	-0.8	5.5	9.1	-5.4	-6.6			-2.6	3.7	7.7	-7.5	-12.3			-3.8	1.8	8.7	-8.7	-15.4		
Ljubljana	1.8	6.7	11.1	-2.1	-3.5	-5.9	-8.5	0.1	4.6	8.2	-3.7	-7.8	-6.3	-12.0	-1.4	2.4	9.7	-4.7	-11.0	-7.8	-14.3
Sevno	4.3	8.3	10.9	0.9	-2.4	-1.5	-5.8	0.8	4.9	9.8	-2.0	-6.3	-4.7	-9.5	-3.2	0.4	8.7	-5.7	-11.0	-7.6	-13.2
Novo mesto	2.5	9.5	14.1	-1.7	-3.4	-4.1	-6.1	-0.3	5.9	9.9	-4.7	-8.8	-7.8	-12.7	-3.3	0.8	9.7	-6.7	-16.2	-8.7	-20.2
Črnomelj	3.5	11.8	17.0	-3.0	-5.0	-5.2	-7.5	-1.2	6.1	10.7	-6.4	-11.0	-8.4	-13.5	-2.6	2.4	10.8	-7.0	-21.0	-8.3	-22.5
Bizeljsko	2.5	8.5	13.4	-2.3	-4.4	-3.6	-5.8	-1.1	4.2	8.6	-5.6	-9.6	-6.5	-10.6	-3.1	1.4	9.0	-7.0	-18.4	-8.0	-19.4
Celje	1.7	10.2	14.3	-3.9	-5.5	-7.2	-8.7	-1.1	6.3	11.0	-6.3	-10.9	-8.9	-13.8	-2.6	1.9	9.8	-7.3	-15.6	-9.9	-19.4
Starše	2.5	9.8	13.5	-2.3	-3.5	-3.5	-4.8	-0.6	4.8	8.5	-5.1	-8.8	-6.4	-10.3	-2.9	1.4	8.1	-7.1	-19.6	-7.8	-22.5
Maribor	3.4	10.7	15.2	-1.5	-2.9			0.2	5.3	10.0	-3.8	-7.5			-2.0	1.9	9.5	-6.2	-13.5		
Jeruzalem	5.8	9.9	14.0	2.1	-1.0	-1.0	-3.5	1.1	4.4	9.0	-1.7	-6.0	-3.5	-7.0	-2.5	0.3	8.0	-4.9	-9.8	-5.9	-12.0
Murska Sobota	1.3	7.8	11.0	-3.0	-4.1	-4.6	-5.7	-1.2	4.0	8.4	-5.3	-9.0	-6.8	-11.0	-2.6	1.6	7.9	-6.6	-14.1	-7.7	-17.0
Veliki Dolenci	5.0	9.7	12.3	0.7	-0.5	-5.1	-7.0	0.6	4.0	9.8	-2.8	-7.5	-7.3	-11.0	-2.2	0.7	7.2	-5.2	-11.5	-8.7	-15.4
LEGENDA:
T povp	- povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmax povp	- povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmax abs	- absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost
Tmin povp	- povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmin abs	- absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmin5 povp	- povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C)
Tmin5 abs	- absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C)
LEGEND:
T povp	- mean air temperature 2 m above ground (°C)
Tmax povp	- mean maximum air temperature 2 m above ground (°C)
Tmax abs	- absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value
Tmin povp	- mean minimum air temperature 2 m above ground (°C)
Tmin abs	- absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C)
Tmin5 povp	- mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C)
Tmin5 abs	- absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C)
13
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - januar 2005 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - January 2005
Postaja	I.			Padavine II.	in število padavi III.		nskih dni M		od 1.1.2005	I.	j	5nežna odeja in š II.		tevilo dni s snegc III.		m M	
	RR	p.d.	RR	p.d.	RR	p.d.	RR	p.d.	RR	Dmax	s.d.	Dmax	s.d.	Dmax	s.d.	Dmax	s.d.
Portorož	0.0	0.0	17.8	1.0	0.0	0.0	17.8	1.0	18	0	0	0	0	0	0	0	0
Bilje	0.2	2.0	16.7	1.0	0.0	0.0	16.9	3.0	17	0	0	0	0	0	0	0	0
Slap pri Vipavi	0.8	2.0	12.8	1.0	0.0	0.0	13.6	3.0	14	0	0	0	0	0	0	0	0
Postojna	0.5	1.0	9.3	1.0	1.1	3.0	10.9	5.0	11	0	0	3	2	5	8	5	10
Kočevje	4.2	1.0	7.1	2.0	35.0	6.0	46.3	9.0	46	0	0	5	2	44	8	44	10
Rateče	0.0	0.0	3.4	1.0	5.5	3.0	8.9	4.0	9	36	10	38	10	39	11	39	31
Lesce	0.0	0.0	1.8	1.0	0.4	1.0	2.2	2.0	2	0	0	2	1	0	0	2	1
Slovenj Gradec	0.0	0.0	0.3	2.0	7.7	5.0	8.0	7.0	8	0	0	0	0	15	7	15	7
Brnik	0.3	1.0	0.6	1.0	0.4	2.0	1.3	4.0	1	0	0	0	0	1	1	1	1
Ljubljana	0.7	1.0	2.6	1.0	0.1	1.0	3.4	3.0	3	0	0	2	1	0	0	2	1
Sevno	2.0	1.0	3.3	1.0	5.5	5.0	10.8	7.0	11	0	0	4	2	3	7	4	9
Novo mesto	3.7	1.0	5.6	2.0	15.3	5.0	24.6	8.0	25	0	0	4	2	15	8	15	10
Črnomelj	4.7	1.0	9.4	2.0	26.0	6.0	40.1	9.0	40	0	0	6	2	28	8	28	10
Bizeljsko	3.0	1.0	5.3	2.0	11.7	5.0	20.0	8.0	20	0	0	2	2	13	8	13	10
Celje	0.0	0.0	1.9	2.0	3.6	4.0	5.5	6.0	6	0	0	1	1	5	5	5	6
Starše	1.8	1.0	6.3	2.0	9.3	5.0	17.4	8.0	17	0	0	1	1	10	7	10	8
Maribor	2.0	1.0	3.6	2.0	8.7	6.0	14.3	9.0	14	0	0	1	1	12	7	12	8
Jeruzalem	4.6	1.0	2.5	2.0	11.4	6.0	18.5	9.0	19	0	0	2	2	13	7	13	9
Murska Sobota	2.1	1.0	0.7	2.0	6.2	5.0	9.0	8.0	9	0	0	1	1	2	6	2	7
Veliki Dolenci	0.1	1.0	0.0	0.0	1.5	2.0	1.6	3.0	2	0	0	0	0	4	1	4	1
LEGENDA:
I., II., III., M RR p.d.
od 1.1.2005 Dmax s.d.
LEGEND: I., II., III., M RR p.d.
od 1.1.2005 Dmax s.d.
■	dekade in mesec
■	višina padavin (mm)
■	število dni s padavinami vsaj 0.1 mm
■	letna vsota padavin do tekočega meseca (mm)
■	višina snežne odeje (cm)
■	število dni s snežno odejo ob 7.uri
■	decade and month
■	precipitation (mm)
■	number of days with precipitation 0.1 mm or more
■	total precipitation from the beginning of this year (mm)
■	snow cover (cm)
■	number of days with snow cover
Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. januarja 2005
E 3 E
<
O 2
LJUBLJANA	___
	
	
/	
11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
4
0
3
7
9
14
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Ljubljana
Maribor
Kredarica
32 %
9.9 %	W 1.2 m/s
E 1.4 m/s
Novo mesto
Portorož - letališče
M 14 %
N 2.4 m/s
Bilje
0.4 % NNW 0.7 m/s
1.1 % NNE 3.1 m/s
5.3 % NW 2.2 m/s
10.1 % NE 5.8 m/s
0.8 % NW 0.9 m/s
5.8 % NE 3.9 m/s
3.6 % WNW 2.0 m/s
CMC 117 %
ENE 4.8 m/s
3.6 %	... 1.4 %
E 2.1 m/s	W 1.1 m/s
___0.9 %	0.9 %
ESE 1.1 m/s	WSW 1.1 m/s
3.0 %	... 1.7 %
E 2.4 m/s	W 1.3 m/s
27.7 %	9.1 %
ESE 2.4 m/s	WSW 1.3 m/s
26.2 % E 2.0 m/s
30.5 % ESE 1.7 m/s
SW 0.° %/s
SE 48 % SE 1.1 m/s
1.9 % S 1.9 m/s
Slika 20. Vetrovne rože, januar 2005
Figure 20. Wind roses, January 2005
2.3 % N 5.0 m/s
6.9 % N 2.1 m/s
6.3 % N 1.0 m/s
16.6 % NNW 8.1 m/s
1.0 % NNE 4.5 m/s
6.8 % NNW 1.6 m/s
4.2 % NNE 1.5 m/s
NNW 1i %/s
14.0 % NNE 0.7 m/s
NW ^rn
0.6 % NE 2.8 m/s
24.9 % NW 1.7 m/s
3.1 % NE 1.1 m/s
NW 1.2 L
19.0 % NE 1.0 m/s
0.6 % ENE 3.5 m/s
13.8 %
WNW 1.5 m/s
1.9 % ENE 0.8 m/s
WNW 1.6 %/s
14.4 % ENE 1.1 m/s
3.2 % W 6.7 m/s
0.7 %
E 3.1 m/s
1.8 % E 0.7 m/s
1.3 % W 1.5 m/s
1.6 % WSW 07 m/s
2.5 % ESE 0.7 m/s
0.6 % WSW 3.8 m/s
2.8 % ESE 5.3 m/s
1.4 %
WSW 1.5 %/s
ESE 62 %
ESE 1.7 m/s
1.5 % SW 0.7 m/s
SE 60 % SE 1.2 m/s
0.3 % SW 1.4 m/s
SE 25 % SE 3.2 m/s
3.3 % SW 1.3 m/s
3.9 % SE 1.4 m/s
2.0 % SSW 0.9 m/s
SSE 115 % SSE 1.3 m/s
0.5 % SSW 1.8 m/s
1.0 % SSE 2.1 m/s
SSW 1.0 m/s
3.0 % SSE 1.2 m/s
8.3 % S 1.1 m/s
0.3 % S 1.8 m/s
3.5 % S 0.9 m/s
0.4 % N 1.0 m/s
1.0 % N 0.9 m/s
2.3 % NNW 1.7 m/s
2.5 % NNE 4.8 m/s
0.8 % NNW 1., %/s
1.5 % NNE 1.° m/s
2.2 % NW 1.7 m/s
5.8 %
NE 2.0 m/s
6.5 % ENE 2.6 m/s
2.9 %
WNW 1.1 m/s
9.5 % ENE 2.4 m/s
9.8 % W 1.1 m/s
13.8 %
WSW 1.0 m/s
SE 11 % SE 1.4 m/s
SW 1.9 %/s
22.0 % SE 2.5 m/s
2.1 % SSW 0.5 m/s
1.5 % SSE 0.7 m/s
15.6 % SSW 1.1 m/s
ssc 36 %
SSE 1.6 m/s
1.9 % SSW 2.0 m/s
SSE 26 %
SSE 2.1 m/s
11.8 % s 1.3 m/s
1.2 % S 0.5 m/s
15
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 20) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno sta prevladovala vzhodjugovzhodni in jugovzhodni veter, skupaj jima je pripadla skoraj polovica vseh terminov, največjo povprečno hitrost je imela burja (5.8 m/s). Najmočnejši sunek vetra je 25. januarja dosegel 22.9 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 63 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 29. januarja dosegel 16.7 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, pihal je v 19 % vseh primerov, po 14 % je pripadlo tudi sosednjima smerema. Najmočnejši sunek je bil 26. januarja 14.3 m/s. Na Kredarici je veter v sunku 20. januarja dosegel hitrost 44.8 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 83 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa komaj 6 %. V Mariboru, kjer je bil s četrtino vseh primerov najpogostejši severozahodnik, je sunek vetra 22. januarja dosegel 12.3 m/s. V Novem mestu je prevladoval jugozahodnik; s sosednjima smerema je pihal v 45 % vseh terminov, največja izmerjena hitrost je bila 15 m/s 28. januarja.
Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, januar 2005 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, January 2005
Postaja	I.	Temperatura zraka II. III.		M	I.	Padavine II. III.		M	I.	Sončno obsevanje II. III.		M
Portorož	1.7	0.4	-2.4	0.1	0	77	0	25	89	105	153	118
Bilje	0.9	-0.8	-2.3	0.8	1	50	0	16	94	127	129	117
Slap pri Vipavi	1.6	0.2	-2.9	0.4	2	42	0	12				
Postojna	3.5	1.5	-3.8	0.3	1	30	2	10	139	153	139	143
Kočevje	2.5	1.0	-4.7	0.5	14	22	130	52				
Rateče	2.1	-0.2	-4.2	0.9	0	12	18	10	163	119	59	107
Lesce	3.6	1.5	-1.3	1.2	0	7	1	2				
Slovenj Gradec	3.0	1.6	-2.5	0.6	0	2	45	16	184	128	87	128
Brnik	2.0	0.7	-2.5	0.1	1	2	1	2				
Ljubljana	3.3	2.1	-1.5	1.2	2	10	0	4	295	311	261	286
Sevno	6.0	2.8	-3.5	1.6	8	14	30	16				
Novo mesto	4.1	2.2	-3.3	1.0	21	33	94	48	223	213	114	179
Črnomelj	4.7	1.1	-2.9	0.9	18	34	123	53				
Bizeljsko	4.0	1.3	-3.1	0.6	16	27	59	34				
Celje	3.8	1.8	-2.0	1.2	0	9	21	10	350	350	158	271
Starše	4.3	2.0	-2.7	1.2	11	34	61	34				
Maribor	5.1	2.5	-2.0	1.7	12	20	58	29				
Jeruzalem	7.3	3.2	-2.9	2.4	29	14	70	38				
Murska Sobota	3.9	2.2	-1.4	1.5	18	5	52	25	233	220	109	176
Veliki Dolenci	7.1	3.2	-1.9	2.7	1	0	12	4				
LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M
-	odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C)
-	padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%)
-	trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%)
-	dekade in mesec
Prva tretjina januarja je bila nadpovprečno topla, odklon temperature je bil najmanjši na Obali in v Vipavski dolini. Osrednji del meseca je bil na zahodu in jugu države blizu dolgoletnega povprečja, večji pozitivni odkloni so bili v osrednji Sloveniji, na Štajerskem in v Prekmuiju. Zadnja tretjina meseca je bila hladnejša kot običajno, najbolj izrazit je bil odmik na Kočevskem in v Zgornjesavski dolini. Prva tretjina januarja je ponekod minila povsem brez padavin, na primer na Obali, Goriškem, precejšnjem delu Gorenjske. Nikjer ni padala niti tretjina običajnih padavin. V osrednjem delu januarja so se povprečju s slabimi štirimi petinami najbolj približali na Obali, na severovzhodu države in v osrednjem delu države padavin skoraj ni bilo. Zadnja tretjina januarja je bila povsem suha v Vipavski dolini in na Obali ter v osrednjem delu države. Dolgoletno povprečje so presegli na Kočevskem in v Beli krajini. Sonce je na Goriškem in na Obali v prvi tretjini meseca sijalo nekaj manj časa kot običajno, drugod je bilo dolgoletno povprečje opazno preseženo, v Celju je bilo celo več kot
16
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
trikrat toliko sončnega vremena kot običajno. Osrednja tretjina je bila povsod bolj sončna kot običajno, v Ljubljani in Celju je bilo trikrat toliko sončnega vremena kot običajno. V zadnji tretjini meseca je bilo v Zgornjesavski dolini in na Koroškem manj sončnega vremena kot običajno, drugod pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo.
Slika 21. 8. in 9. januarja je bilo v Planici tekmovanje s pasjimi vpregami Figure 21. In Planica dog racing took place on January 8th and 9th, 2005
Na Kredarici januarja še niso zabeležili dneva brez snežne odeje. Na sliki 22 je največja januarska višina snežne odeje na Kredarici. Prvi dan leta je bila snežna odeja debela 115 cm, kar uvršča letošnji januar med slabše zasnežene.
450 400 350 300 250
KREDARICA
Januarja 1977 so namerili kar 434 cm, med bolj zasnežene spadajo še januarji 2001 (415 cm), 1965 (354 cm) in 1960 (351 cm). Tanjša kot letos je bila snežna odeja v januarjih 1989 (30 cm), 2002 (50 cm), 1968 (100 cm).
Slika 22. Največja višina snega v januarju Figure 22. Maximum snow cover depth in January
1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005
V Ljubljani je bilo januara snega komaj za vzorec. 19. januarja so namerili 2 cm snega. Debela je bila snežna odeja v januarjih 1987 (89 cm), 1952 (80 cm), 1985 (55 cm) in 1958 (54 cm).
Slika 23. Največja višina snega v januarju Figure 23. Maximum snow cover depth in January
> 40 --
LJUBLJANA
1957 1963
milium
H-h=I
WW
1987 1993 1999 2005
Na sliki 24 je število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; januarja je sneg prekrival tla ves mesec v Zgornjesavski dolini. Drugod po nižinah je število dni s snežno odejo opazno zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani štirje januarji (1998, 1990, 1989 in 1975) povsem brez snežne odeje.
200 ---
150
100
50
0
100
80
E 60 --
20
0
1951
1969
1975
1981
17
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
35
30 --■
25 -20 15
LJUBLJANA
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
30 25 20 -15
10 -5 -0
NOVO MESTO
35 30 25 20 15 10 5 -0
MURSKA SOBOTA
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996
Slika 24. Število dni s snežno odejo v januarju in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 24. Number of days with snow cover in January and the mean value of the period 1960-1990
Na Kredarici so zabeležili 13 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so zabeležili 9 dni z meglo, v Novem mestu 5, v Murski Soboti in Celju 4.
30
Slika 25. Število dni z meglo v januarju in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 25. Number of foggy days in January and the mean value of the period 1961-1990
25 20 15 10
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo 11 dni z zabeleženo meglo, kar je štiri dni manj od dolgoletnega povprečja. Po 28 dni z meglo so našteli januarja 1952 in 1965, samo trije dnevi z meglo so bili januarja 2001.
Na sliki 26 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Do 16. januarja je bil zračni pritisk nad našimi kraji razmeroma visok, najvišji 7. januarja z 998.9 mb. Sledilo je večdnevno obdobje razmeroma nizkega zračnega pritiska, najnižje se je spustil 21. januarja (968.5 mb), le nekoliko višja je bila vrednost 26. januarja. Zadnje dni meseca se je zračni pritisk ponovno dvignil.
Na sliki 26 desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. V prvi polovici meseca je bilo ob nadpovprečno toplem vremenu v zraku kar precej vlage, največ 9. januarja (delni pritisk vodne pare je bil 6.5 mb). 16. in 17. januarja se je vsebnost vlage znižala na 3.9 mb,
5
0
18
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
najmanj vlage pa je vseboval hladen zrak zadnjih sedem dni meseca, delni parni pritisk je bil le okoli 3 mb.
Slika 26. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare januarja 2005 Figure 26. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in January 2005
SUMMARY
The mean air temperature in January was within the limits of the normal variability. On the west part of Slovenia and Kočevsko region mean monthly air temperature was slightly bellow the normals. On some stations in the northeast of Slovenia temperature anomaly reached 2 °C. The coldest period in January was the last week of the month.
Precipitation was well bellow the 1961-1990 normals, only in Bela krajina and Kočevsko about one half of the expected precipitation fell. Central part of Slovenia, Upper Soča valley, most of Gorenjska and Goričko region got less than one tenth of the normals.
Sunshine duration was well above the 1961-1990 normals, only in Julian Alps the number of sunny hours was equal to the normals. Almost 3 times as much sunny weather than on average in the reference period was observed in Ljubljana, Novo mesto and Celje.
In Upper Sava valley snow cover persisted throughout the month, in Ljubljana snow cover was observed only on January 19th. On Kredarica the maximum snow cover on January 1st was 115 cm.
Abbreviations in the Table 1 :
NV	- altitude above the mean sea level (m)		PO	- mean cloud amount (in tenth)
TS	- mean monthly air temperature (°C)		SO	- number of cloudy days
TOD	- temperature anomaly (°C)		SJ	- number of clear days
TX	- mean daily temperature maximum for a month	(°C)	RR	- total amount of precipitation (mm)
TM	- mean daily temperature minimum for a month (	°C)	RP	- % of the normal amount of precipitation
TAX	- absolute monthly temperature maximum (°C)		SD	- number of days with precipitation >1.0 mm
DT	- day in the month		SN	- number of days with thunderstorm and thunder
TAM	- absolute monthly temperature minimum (°C)		SG	- number of days with fog
SM	- number of days with min. air temperature < 0 °<	C	SS	- number of days with snow cover at 7 a.m.
SX	- number of days with max. air temperature > 25	°C	SSX	- maximum snow cover depth (cm)
TD	- number of heating degree days		P	- average pressure (hPa)
OBS	- bright sunshine duration in hours		PP	- average vapor pressure (hPa)
RO	- % of the normal bright sunshine duration			
19
Razvoj vremena v januarju 2005
Weather development in January 2005
Janez Markošek
1. januar
Pretežno jasno, zjutraj prehodno zmerno do pretežno oblačno, toplo
Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bilo prehodno zmerno do pretežno oblačno. Čez dan je bilo občasno več oblačnosti v vzhodni Sloveniji. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8, na Primorskem do 13 °C.
2.-3. januar
Prehod tople in hladne fronte - zvečer in ponoči prehodno rahle padavine
Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta se je prek Slovenije pomikala v noči na 2. januar, hladna ji je ob zahodnih do severozahodnih višinskih vetrovih sledila zvečer in v prvi polovici noči na 3. januar (slike 1-3). Za njo se je iznad jugozahodne Evrope nad Alpe širilo območje visokega zračnega pritiska. V noči na 2. januar se je prehodno zmerno pooblačilo, čez dan pa je bilo spet delno jasno. Zvečer se je ponovno pooblačilo, takrat in v prvi polovici noči so bile prehodno rahle padavine, po nižinah predvsem kot rahel dež. Do jutra se je že v večjem delu države razjasnilo, po nekaterih nižinah je nastala megla. Ta se je v ljubljanski in novomeški kotlini zadržala ves dan. Prvi dan je bilo najtopleje v Beli krajini in na Primorskem, kjer se je ogrelo do 12 °C. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature v krajih z meglo le malo nad 0, drugod od 5 do 11 °C.
4.-5. januar
Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno, zjutraj ponekod megla, čez dan toplo
Nad jugozahodno Evropo, Alpami in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z razmeroma močnimi severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu države od 6 do 13 °C.
6.	januar
Pooblačitve, ob prehodu oslabljene fronte krajevne plohe, nato razjasnitve
Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, oslabljena vremenska fronta se je ob severozahodnih višinskih vetrovih razmeroma hitro pomikala prek Slovenije. Že ponoči se je pooblačilo, v višjih legah je zapihal jugozahodnik. Čez dan so se ob prehodu vremenske fronte pojavljale kratkotrajne krajevne plohe. Popoldne se je razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 13 °C.
7.	januar
Pretežno jasno, zjutraj v ljubljanski kotlini megla
Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je nad našimi kraji zadrževal topel zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila v ljubljanski kotlini megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 12 °C.
20
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
8.	januar
Na Primorskem megla ali nizka oblačnost, drugod pretežno jasno
Nad južno Evropo je bilo še vedno območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je pihal šibak jugozahodnik. Pretežno jasno je bilo, le na Primorskem se je ves dan zadrževala megla ali nizka oblačnost. Najtopleje je bilo v Beli krajini, kjer se je ogrelo do 17 °C.
9.	januar
Zmerno do pretežno oblačno, na jugozahodu nizka oblačnost
Nad južno Evropo, Alpami in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska s toplim zrakom v višinah. Oslabljena vremenska fronta se je prek srednje Evrope pomikala proti vzhodu in vplivala na vreme pri nas s povečano oblačnostjo (slike 4-6). V jugozahodni Sloveniji je bilo oblačno in megleno, občasno je ponekod rahlo rosilo. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, večinoma je bila prisotna srednja oblačnost. Proti večeru se je ponekod v notranjosti razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 v Ratečah do 13 °C v Črnomlju.
10.-11. januar
Pretežno jasno, v ljubljanski kotlini in na Primorskem megla ali nizka oblačnost
Nad južno polovico Evrope je bilo še vedno ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bil greben s toplim zrakom, v nižjih plasteh ozračja pa je s šibkim jugozahodnikom pritekal vlažen zrak. V jugozahodni Sloveniji se je zadrževala megla ali nizka oblačnost, ki se je drugi dan proti večeru deloma razkrojila. Drugod je bilo pretežno jasno, v severovzhodni Sloveniji drugi dan prehodno zmerno oblačno. V ljubljanski kotlini je bila prvi ter zjutraj in dopoldne drugega dne megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 12 °C, prvi dan v ljubljanski kotlini le do 2 °C.
12.	januar
Pretežno jasno, v Ljubljani večji del dneva megla
Naši kraji so bili še vedno v območju visokega zračnega pritiska s toplim zrakom v višinah. Pretežno jasno je bilo, v Ljubljani je bila večji del dneva megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 °C v Ljubljani do 11 °C v Črnomlju.
13.	januar
Prehodne pooblačitve, ponekod rahle padavine
Območje visokega zračnega pritiska je nad Alpami prehodno nekoliko oslabelo. Precej oslabljena hladna fronta se je pomikala prek Slovenije (slike 7-9). Pooblačilo se je, zjutraj in dopoldne je bila po nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne so bile ponekod v severni, osrednji in vzhodni Sloveniji kratkotrajne padavine. Zvečer se je delno razjasnilo, le ob morju se je bila še nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9 °C.
14.	januar
Delno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod pretežno oblačno, zvečer razjasnitve
Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je vzhodno od nas proti jugu pomikala dolina s hladnim zrakom. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, zjutraj in dopoldne občasno pretežno oblačno. Proti večeru se je razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 9, na Primorskem do 12 °C.
21
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
15.-17. januar Pretežno jasno
Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan nad srednjo Evropo pričelo slabeti. V višinah je bil sprva nad nami razmeroma hladen zrak, le počasi je pritekal postopno toplejši zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan obdobja je bila zjutraj po nekaterih nižinah še megla. Jutra so bila mrzla, najvišje dnevne temperature pa so bile od -1 do 5, na Primorskem do 8 do11 °C.
18.-19. januar
Prehod hladne fronte - pooblačitve, padavine - sneg, burja
Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v noči na 19. januar je tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom nastalo sekundarno ciklonsko območje. Višinska dolina s hladnim zrakom se je prek Alp spustila v severno Sredozemlje. Južni del doline se je drugi dan nad južno Italijo odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 10-12). 18. januarja zjutraj je bilo še pretežno jasno, po nekaterih nižinah je bila megla. Čez dan se je pooblačilo. Na Primorskem je bila večji del dneva nizka oblačnost. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Zvečer so bile ponekod v zahodni Sloveniji že rahle padavine, ki so se v prvi polovici noči razširile proti vzhodu. Po nižinah v notranjosti države je snežilo. Do jutra so padavine večinoma ponehale. Do 5 cm snega je zapadlo v jugovzhodni Sloveniji. Drugi dan se je na Primorskem delno razjasnilo, zapihala je burja. Drugod je še prevladovalo oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5, drugi dan na Primorskem do 8 °C.
20.	januar
Delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno, na severovzhodu jugozahodnik
Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je od severozahoda bližala Alpam. V višinah je pihal močan severozahodni veter, v nižjih plasteh ozračja pa zahodni do jugozahodni veter. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. V severovzhodni Sloveniji je pihal jugozahodni veter. Jutro je bilo mrzlo, najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Primorskem okoli 9 °C.
21.januar
Prehod hladne fronte - krajevne padavine, nato razjasnitve
Nad severno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Zjutraj se je prek naših krajev ob močnih severozahodnih vetrovih pomikala hladna fronta. Na Primorskem je bilo delno jasno. Drugod je bilo sprva zmerno do pretežno oblačno, ponekod v severni in vzhodni Sloveniji so bile krajevne padavine, deloma plohe. Popoldne se je postopno razjasnilo, zapihal je severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 12 °C.
22.	januar
Pretežno jasno, zjutraj na Primorskem plohe snega in dežja, severozahodnik
Nad severno in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je bila vzhodno od nas obsežna dolina s hladnim zrakom. Pretežno jasno je bilo, zjutraj so bile na Primorskem krajevne plohe dežja in snega. Pihal je severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 12, v alpskih dolinah okoli 4 °C.
22
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
23. januar
Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno
Na obrobju območja nizkega zračnega pritiska je z močnimi severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak (slike13—15). Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Jutro je bilo mrzlo, najvišje dnevne temperature pa so bile od 0 do 8 °C.
24.-26. januar
Oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji občasno sneženje, burja
Nad osrednjim Sredozemljem, Italijo in Balkanom se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad večjim delom Evrope obsežna dolina s hladnim zrakom. Nad nami je pihal močan severovzhodnik, s katerim je pritekal hladen in vlažen zrak (slike 16-18). Le 25. januarja je bilo na Primorskem občasno delno jasno, sicer pa je bilo povsod ves čas oblačno. Prvi dan in v noči na 25. januar je bilo oblačno, v vzhodni Sloveniji je občasno snežilo. Največ snega je padlo v jugovzhodni Sloveniji. Čez dan je sneženje nekoliko oslabelo, občasno je rahlo snežilo le v jugovzhodni Sloveniji. Zadnji dan je v vzhodni in ponekod v severni Sloveniji spet snežilo. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja, drugi in tretji dan je bilo vetrovno tudi v notranjosti države. Največ snega je zapadlo na Kočevskem. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od -6 do 2, na Primorskem okoli 5 °C.
27.-29. januar Pretežno oblačno, občasno ponekod naletava sneg, burja
Južno in vzhodno od nas je bilo območje nizkega zračnega pritiska, iznad Atlantika pa se je proti zahodni Evropi širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bila nad srednjo in vzhodno Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, občasno je ponekod naletaval sneg. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja, predvsem prvi in tretji dan je bilo delno jasno. Prvi dan je bilo še vetrovno tudi v notranjosti države. Mrzlo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile drugi in tretji dan le na Primorskem malo nad lediščem.
30. januar Pretežno jasno, burja
Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je od severovzhoda pritekal vse bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, na Primorskem je še pihala burja. Jutro je bilo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od -22 °C v Kočevju do -11, na Primorskem od -4 do -1 °C, najvišje dnevne pa od -4 do 1, na Primorskem do 5 °C.
31.januar
Delno jasno, občasno pretežno oblačno, zjutraj mrzlo
Območje visokega zračnega pritiska je nad Alpami slabelo, od severa se nam je ob severozahodnih višinskih vetrovih približevala hladna fronta. Proti jutru se je zmerno pooblačilo, čez dan je bilo delno jasno, občasno pretežno oblačno. Jutro je bilo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od -22 do -10, na Primorskem od -8 do -5 °C, najvišje dnevne od -4 do 4, na Primorskem do 8 °C.
23
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2.1.2005 ob 13. uri
Figure 1. Mean sea level pressure on January, 2nd 2005 at 12 GMT
Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9.1.2005 ob 13. uri
Figure 16. Mean sea level pressure on January, 24th 2005 at
12 GMT
Slika 2. Satelitska slika 2.1.2005 ob 13. uri
Figure 2. Satellite image on January, 2nd 2005 at 12 GMT
Slika 5. Satelitska slika 9.1.2005 ob 13. uri
Figure 5. Satellite image on January, 9th 2005 at 12 GMT
Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2.1.2005 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on January, 2nd 2005 at 12 GMT
Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9.1.2005 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on January, 9th 2005 at 12 GMT
26
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13.1.2005 ob 13. uri
Figure 7. Mean sea level pressure on January, 13th 2005 at 12 GMT
Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19.1.2005 ob 13. uri
Figure 10. Mean sea level pressure on January, 19th 2005 at
12 GMT
Slika 8. Satelitska slika 13.1.2005 ob 13. uri
Figure 8. Satellite image on January, 13th 2005 at 12 GMT
■ wk H	m
Slika 11. Satelitska slika 19.1.2005 ob 13. uri
Figure 11. Satellite image on January, 19th 2005 at 12 GMT
Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13.1.2005 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on January, 13th 2005 at 12 GMT
Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19.1.2005 ob 13. uri
Figure 12. 500 mb topography on January, 19th 2005 at
12 GMT
25
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
m s/fr
Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23.1.2005 ob Slika 14. Satelitska slika 23.1.2005 ob 13. uri
13. uri
Figure 13. Mean sea level pressure on January, 23rd 2005 at 12 GMT
Figure 14. Satellite image on January, 23rd 2005 at 12 GMT
Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23.1.2005 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on January, 23rd 2005 12 GMT
at
Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26.1.2005 ob Slika 17. Satelitska slika 26.1.2005 ob 13. uri
13. uri
Figure 16. Mean sea level pressure on January, 26th 2005 at
12 GMT
Figure 17. Satellite image on January, 26th 2005 at 12 GMT
Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 26.1.2005 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on January, 26th 2005 12 GMT
at
26
Svetovni dan meteorologije 2005 - Vreme, podnebje, voda in trajnostni razvoj
World meteorological day 2005 - Weather, climate, water and sustainable development
Tanja Cegnar
Vsako leto na dan, ko je bila leta 1950 ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija (SMO), praznujemo svetovni dan meteorologije. Letošnja vodilna tema je: »Vreme, podnebje, voda in trajnostni razvoj«, z njo želi SMO opozoriti na velik prispevek meteorologije, hidrologije in sorodnih geofizikalnih znanosti k zaščiti okolja, preprečevanju revščine in trajnostnemu družbeno-ekonomskemu razvoju človeštva. Pod okriljem SMO so se omenjene znanosti hitro razvijale, prav tako z njimi povezane tehnologije in mednarodno sodelovanje. Med najpomembnejše dosežke spada vzpostavitev globalnega sistema za zaščito življenj in lastnine, omilitev posledic naravnih nesreč in uporaba informacij v širokem spektru družbeno-ekonomskih dejavnosti ter podpori trajnostnega razvoja, opredeljenega kot »izpolnjevanje potreb sodobne generacije ne da bi s tem ogrožali možnosti prihodnjih generacij, da bodo zadostile svojim potrebam«.
V sodobnem svetu so spremembe hitrejše, kot so bile kdaj koli prej. Izjemni dosežki zadnjih desetletij so omogočili boljše meteorološke in hidrološke storitve, porasla so tudi pričakovanja družbe od meteorologije, saj postaja svetovna ekonomija vse bolj občutljiva na vreme in podnebje.
Slika 1. Krčenje ledenikov je nesporen dokaz podnebnih sprememb
Figure 1. Glacier melting is uncontested proof of climate changes
Praktično vse človekove dejavnosti (promet, urbanizacija, zdravstvo, zagotavljanje hrane, upravljanje z vodami in drugimi naravnimi resursi, energetika, turizem in zabava) so tako ali drugače odvisne od vremena, podnebja in vode, vse večji delež teh dejavnosti pa ima vse manjšo toleranco za ekstremne dogodke. Zato potreba po vse boljših storitvah tako SMO kot tudi državnih meteoroloških služb, ki opozarjajo in pomagajo zmanjševati posledice ekstremnih dogodkov, širjenja puščav in ostalih groženj človekovi varnosti in globalnemu okolju, vključno s spreminjanjem podnebja, tanjšanjem zaščitne ozonske plasti in naraščajočemu onesnaženju.
Tudi za SMO so zanimivi nekateri izzivi, ki so jih leta 2000 zastavili Združeni narodi kot razvojne cilje tisočletja. Med tistimi, ki naj bi jih dosegli do leta 2015 so:
•	zmanjšati na polovico delež prebivalstva, ki živi z manj kot dolarjem dnevno ali trpi lakoto,
•	zmanjšati na polovico delež človeštva brez zadostne količine pitne vode,
•	za izboljšanje varnosti se je potrebno soočiti z ranljivostjo in tveganjem, kar vključuje tudi preventivo, zmanjševanje posledic, pripravljenost, odzivnost in odpravljanje posledic,
•	soočiti se s podnebnimi spremembami, kar vključuje tudi monitoring, predvidevanja in uvajanje ustrezne strategije na državni, regionalni in mednarodni ravni,
•	zagotoviti trajnostno upravljanje z okoljem,
•	razvijati globalno sodelovanje za skupen napredek.
27
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
SMO kot vodilna sila ZN na področju vremena, podnebja in voda, nosi odgovornost za usklajevanje in izvajanje programov, ki prispevajo h globalnim naporom pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja in ostalih zavez k trajnostnemu razvoju, vključno z Agendo 21 in mednarodnimi konvencijami, kot so tiste za zaščito ozonske plasti, o podnebnih spremembah, desertifikaciji in biotski raznovrstnosti.
Prav tako se dejavno vključuje v programe za trajno-stni razvoj malih otoških držav v razvoju, proizvodnjo in porabo energije, zagotavljanje hrane, zdravja in zaščite ozračja.
Slika 2. Agrometeorološke informacije prispevajo k boljši kakovosti hrane
Figure 2. Agrometeorological information contribute to improve food production
SMO k tem pobudam prispeva na različne načine. Prvenstveno se usmerja k izboljšanju opazovanj in napovedovanja stanja zemeljskega ozračja in voda, njihovega medsebojnega vplivanja ter zgodnje opozarjanje.
Razvoj daljinskega zaznavanja (radarjev, satelitov in ostali načini), kot tudi obdelava podatkov in njihov pretok so pomembno izboljšali znanstveno razumevanje dinamičnega in fizikalnega dogajanja v ozračju, oceanih in njihovega medsebojnega delovanja. Še nikoli doslej kakovost in natančnost vremenskih napovedi in opozoril ni napredovala tako hitro. Vremenske napovedi se za izventropska območja uspešno računajo in objavljajo za sedem do deset dni vnaprej in za tri do štiri dni v tropskih območjih. Izjemni so tudi dosežki na področju sezonskih napovedi pojavov kot sta El Niño in La Niña, zahvaljujoč se izboljšanju znanja o takih pojavih in boljši merilni mreži, je zdaj možno pripraviti uporabno napoved teh pojavov za obdobje od nekaj mesecev do leta vnaprej.
Vreme in podnebje ne poznata političnih in ekonomskih meja. Programe SMO zasnujejo članice in prek njih dosegajo svoje trajnostne razvojne cilje. SMO je lahko vzor uspešnega in učinkovitega mednarodnega sodelovanja, ki veliko prispeva k blagostanju človeštva.
Še naprej bo pospeševala raziskave povezav med vremenom, podnebjem in človekovim zdravjem, vključno s povezavami s tanjšanjem ozonske plasti, razmerami, ki pospešujejo razvoj in širjenje bolezni, potencialnega vpliva podnebne spremembe na zdravje in obremenitvi zaradi hudega mraza ali hude vročine, saj je zdravje osnoven pogoj za trajnostni razvoj.
Slika 3. Pomanjkanje pitne vode že sedaj ogroža veliko ljudi
Figure 3. Water shortage is already a threat
Poznavanje vpliva vremena in podnebne spremenljivosti na proizvodnjo hrane je za trajnostni razvoj bistvenega pomena. Sočasno ogroža trajnostni razvoj naraščujoč vpliv ekstremnih vremenskih
28
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
dogodkov, kot so na primer tropski cikloni, poplave, suše in vročinski valovi. Ocenjujejo, da je bilo v desetletju 1992-2001 okoli 90 % vseh naravnih nesreč hidrometeorološkega izvora, v njih je umrlo 622.000 ljudi, opustošene je bilo veliko obdelovalne zemlje, širile so se bolezni. Celotna ekonomska škoda je dosegla približno 65 % vse škode, ki so jo povzročile naravne nesreče. Nobeni državi niso prihranjene naravne nesreče, vendar so najšibkejši najbolj ogroženi. Že eno samo veliko neurje lahko povzroči posledice, ki jih odpravljajo več let. Pričakuje se, da bodo spremembe podnebja prinesle več ekstremnih dogodkov. SMO in državne meteorološke in hidrološke službe držav članic si prizadevajo, da bi z informacijami prispevale k zmanjšanju žrtev in škode, ki jo povzročajo naravne nesreče meteorološkega, hidrološkega ali podnebnega izvora. SMO vzpodbuja državne meteorološke in hidrološke službe tudi k delovanju na drugih področjih (med najpomembenšimi so vodne zaloge in njihova kakovost), na katere vplivata vreme in podnebje. Povezovanje z organizacijami ZN in nevladnimi organizacijami je pomembno predvsem na območjih velikih povodij, ki si jih deli več držav.
Čeprav nihče ne more nadzorovati vremena, natančna opazovanja in velika zanesljivost napovedi lahko pomembno izboljšajo možnosti za varno in udobno življenje ter za varovanje dragocenih naravnih resursov. Izboljšanje napovedi s poudarkom na dogodkih z velikimi posledicami je prioritetna naloga, saj pravočasna in zanesljiva opozorila na nevarne dogodke omogočajo boljšo pripravljenost, osveščenost in zmanjšajo ranljivost. V prihodnje bo večji poudarek na uvajanju izsledkov raziskav v vsakodnevno uporabo, kar bo prispevalo k boljšemu varovanju življenj in lastnine, kot tudi zmanjševanju posledic naravnih nesreč, varovanju okolja in k trajnostnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju.
Slika 4. Varovanje okolja je med prioritetnimi nalogami SMO Figure 4. Protection of environment is one of the main tasks of WMO
Za trajnostni razvoj je nujno boljše razumevanje podnebnega sistema in možnost predvidevanja bodočih sprememb podnebja in njihovih posledic na podnebno variabilnost, družbeno-ekonomske dejavnosti in okolje. Potrebni bodo bolj podrobni scenariji na regionalnem nivoju, vključno s spremenljivostjo režima padavin in neurij. Bolje bo potrebno proučiti posledice in vplive dviga morske gladine in grožnje urbanim območjem. SMO si prizadeva za izboljšanje monitoringa in razvoj boljših podnebnih modelov za zmanjšanje negotovosti v podnebnih predvidevanjih, kar bo prispevalo k boljšemu prilagajanju in omogočilo smiselno politično in ekonomsko ukrepanje in načrtovanje na državnem in mednarodnem nivoju. S tem namenom je SMO zasnovala tri interdisciplinarne programe: program za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih nesreč, vesoljski program in program za najmanj razvite države. V prihodnje bo večji poudarek namenjala podpori držav v razvoju, s poudarkom na pomoči najmanj razvitim.
Da bi v 21. stoletju izboljšali medsebojno komunikacijo in pretok informacij z namenom, da se učinkovito spoprimemo z okoljskimi in razvojnimi izzivi na področju vremena, podnebja in voda, si tako SMO kot tudi državne meteorološke službe želijo okrepiti sodelovanje s politiki in drugimi državotvornimi dejavniki, znanstveniki, partnerskimi organizacijami, privatnim sektorjem, mediji in javnostjo.
29
AGROMETEOROLOGIJA
AGROMETEOROLOGY
Ana Žust
Osrednji in vzhodni del Slovenije je prvo polovico januarja zaznamovala več kot 10 dni trajajoča zimska otoplitev. Najvišje dnevne temperature so presegle 10 °C, na Dolenjskem in v Beli Krajini se je ogrelo celo do 14 °C. V nasprotju z nadpovprečno visokimi temperaturami v svetli polovici dneva, so nočne temperature v jasnih nočeh ostale pod zmrziščem. Gibale so se med -1 in -10 °C. Zimsko otoplitev je 16. januarja prekinil postopen prodor hladnega zraka. Dnevne temperature zraka so se postopno približale ničli, po 24. januarju pa se niti najvišje dnevne temperature zraka niso več povzpele nad 0 °C. V zadnjih dneh januarja so bile zabeležene tudi absolutne mesečne minimalne temperature zraka, na Dolenjskem -16 °C, v Podravju in na Koroškem -19 °C, v Pomurju -14 °C, in v osrednji Sloveniji do -11 °C. Zimska otoplitev je bila manj izrazita na Obali in na Goriškem, kjer so bile temperature zraka večji del meseca pod povprečjem. Tudi mesečno povprečje 3.5 °C je bilo za 1.4 °C nižje od dolgoletnega povprečja. Tudi najnižje temperature zraka so se v drugi polovici meseca na Obali spustile do -5 °C, na Goriškem pa do -8 °C.
Januarja je padlo malo dežja, v severovzhodni Sloveniji manj kot 10 mm padavin, povprečno jih pade štirikrat toliko, v osrednji Sloveniji le dobre 3 mm od povprečnih 80 mm, v zahodni Sloveniji pa med 15 in 20 mm, kar je prav tako le slaba petina glede na dolgoletno povprečje. Deževni dnevi so bili redki, v zahodni Sloveniji je deževalo le 18. januarja, v osrednjem in vzhodnem delu države pa je bila skromna količina padavin porazdeljena na tri, na Dolenjskem pa na osem padavinskih dni. 18. januarja je dež prešel v sneg v večjem delu države. Snežilo je tudi na Goriškem in Vipavskem, vendar se sneg ni obdržal. V osrednjem delu države je zapadlo le do 2 cm snega, na Dolenjskem in Štajerskem pa je do konca meseca zapadlo še 10 do 20 cm snega.
Razen na Obali so bile tudi mesečne temperature tal negativne, najnižje so se spustile do -6 °C. Negativne temperature so v najbolj izpostavljenih predelih Notranjske, Koroške in Gorenjske prodrle 20 do 30 cm globoko. V drugi polovici meseca je zamrznil površinski sloj tal tudi na Goriškem in Vipavskem (slika 1, preglednica 1)
Januar je zaznamovala tudi močna prevetrenost. Zlasti v drugi polovici meseca so sunki burje na Vipavskem presegli hitrost 100 km/uro, zaradi česar so bile ceste večkrat zaprte za promet. 29. in 30. januarja je bila za pristajanje zaprta tudi Luka Koper. Dvajsetega, 21., 25. in 27. januarja je z veliko hitrostjo pihal severovzhodni veter tudi na Kobariškem, v Zgornje Savski in Šaleški dolini, ter na Štajerskem in v Prekmuiju. Pogost veter je močno izsušil odmrlo podrast, trstičevje in odmrlo travo zardi česar se je močno povečala požarna ogroženost naravnega okolja zlasti na obalnokraškem in ilirskobistriškem območju, pa tudi v osrednjem delu države in na Štajerskem. Uprava za zaščito in reševanje RS je poročala o številnih manjših požarih. Na Vipavskem je močna burja izsušila tudi gola in slabše porasla tla. Zaradi izmenjujočega zamrzovanja in odtaljevanja je površinski sloj tal prešel v prašnato strukturo. Možnost odnašanja prsti je bila na vetru izpostavljenih predelih zelo velika.
Otoplitev, zlasti za ta čas previsoke temperature zraka podnevi, ki jim je sledilo naglo ohlajanje, niso bile ugodne za rastlinski svet. Izstopale so zlasti gričevne in tople lege na Štajerskem, v severovzhodni Sloveniji in ponekod na Dolenjskem, kjer je kumulativna vsota efektivne temperature zraka nad temperaturnim pragom 0 °C presegla povprečje za 20 do 50 ° C (preglednica 2). Stresu zaradi zelo nizkih temperatur je bilo izpostavljeno tudi sadno drevje. Na Štajerskem so ugotovili poškodbe na rodnih brstih jablane Zaradi asimilativnih procesov, ki so jih v prvi polovici meseca vzpodbudile previsoke temperature zraka, je ozimine ogrožala tudi fiziološka suša, zlasti na območjih, kjer so bila tla zaradi pomanjkanja padavin zelo suha ali pa zamrznjena.
30
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, januar 2005 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, January 2005
Postaja			I. dekada						II. dekada						III. dekada				mesec (M)	
	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5
			max	max	min	min			max	max	min	min			max	max	min	min		
Portorož-letališče	5.2	4.9	8.0	7.7	1.4	1.3	4.3	4.1	9.3	9.0	0.6	0.7	2.0	1.9	8.0	7.3	-0.4	-0.4	3.8	3.6
Bilje	2.8	2.7	7.7	5.8	-0.7	0.1	1.7	1.8	7.5	6.2	-2.4	-0.4	0.2	0.4	6.2	3.9	-2.3	-0.8	1.5	1.6
Lesce	-0.1	0.3	1.8	0.6	-0.8	0.0	-0.9	-0.3	0.0	0.4	-4.5	-2.2	*	*	*	*	*	*	*	*
Slovenj Gradec	-0.7	-0.7	1.4	1.0	-2.8	-2.5	-1.6	-1.6	0.0	-0.2	-5.3	-5.2	-1.4	-1.6	0.0	-0.1	-5.3	-5.2	-1.2	-1.3
Ljubljana	-0.7	-0.5	0.1	-0.1	-2.9	-2.2	-0.6	-0.3	3.6	3.2	-5.4	-3.7	-1.6	-1.3	-0.1	-0.2	-5.6	-4.9	-1.0	-0.7
Novo mesto	0.8	1.2	5.3	4.8	-0.5	0.1	-0.4	0.1	2.8	2.8	-2.8	-1.8	-0.4	-0.1	-0.1	0.1	-1.2	-0.8	0.0	0.4
Celje	-0.8	-0.4	0.7	0.2	-3.2	-1.8	-1.8	-1.5	0.4	0.0	-6.8	-5.8	-1.7	-1.5	0.1	-0.2	-4.6	-3.6	-1.5	-1.2
Maribor-letališče	0.2	0.6	2.3	1.9	-1.1	0.0	-0.8	-0.2	1.0	0.8	-5.0	-1.8	-1.3	-1.0	0.6	-0.2	-4.0	-2.2	-0.6	-0.2
Murska Sobota	0.1	0.2	0.4	0.7	-0.3	-0.2	-1.0	-0.6	0.2	0.1	-5.0	-2.6	-1.3	-1.0	0.0	-0.2	-3.7	-2.5	-0.8	-0.5
LEGENDA:
Tz2
Tz5
-povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -ni podatka
Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C)
Tz2 min	-minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C)
Tz5 min	-minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C)
PORTOROŽ
LJUBLJANA
MURSKA SOBOTA
10
o
a
e 0
-5
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
10
o
E 0
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
10
o
iS 0
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, januar 2005 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, January 2005

5
31
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Preglednica 2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, januar 2005 Table 2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, January 2005
Postaja			Tef > 0 °C					Tef > 5 °C					Tef> 10 °C				Tef od 1.1.	
	I.	II.	III.	M	Vm	I.	II.	III.	M	Vm	I.	II.	III.	M	Vm	> 0 °C	> 5 °C	> 10 °C
Portorož-letališče	52	34	22	108	-45	7	4	0	11	-22	0	0	0	0	-2	108	11	0
Bilje	33	16	14	63	-34	2	0	0	2	-11	0	0	0	0	0	63	2	0
Slap pri Vipavi	40	24	14	78	-21	2	0	1	3	-10	0	0	0	0	0	78	3	0
Postojna	20	4	2	27	-13	1	0	0	1	-2	0	0	0	0	0	27	1	0
Kočevje	7	2	2	10	-27	0	0	0	0	-5	0	0	0	0	0	10	0	0
Rateče	0	0	0	0	-6	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
Lesce	7	0	3	10	-10	0	0	0	0	-1	0	0	0	0	0	10	0	0
Slovenj Gradec	1	0	2	3	-11	0	0	0	0	-1	0	0	0	0	0	3	0	0
Brnik	1	1	1	2	-17	0	0	0	0	-1	0	0	0	0	0	2	0	0
Ljubljana	18	6	6	30	-5	0	0	0	0	-3	0	0	0	0	0	30	0	0
Sevno	43	15	6	64	20	2	0	0	2	-3	0	0	0	0	0	64	2	0
Novo mesto	25	8	2	35	0	1	0	0	1	-4	0	0	0	0	-1	35	1	0
Črnomelj	35	2	9	47	-1	4	0	0	4	-6	0	0	0	0	-1	47	4	0
Bizeljsko	26	3	4	33	-3	2	0	0	2	-1	0	0	0	0	0	33	2	0
Celje	18	2	5	25	-8	1	0	0	1	-3	0	0	0	0	0	25	1	0
Starše	25	4	5	34	-3	0	0	0	0	-5	0	0	0	0	0	34	0	0
Maribor	34	10	8	52	17	0	0	0	0	-5	0	0	0	0	0	52	0	0
Maribor-letališče	24	4	6	33	-2	0	0	0	0	-5	0	0	0	0	0	33	0	0
Jeruzalem	58	18	9	84	39	12	1	0	13	6	0	0	0	0	0	84	13	0
Murska Sobota	13	2	5	20	-7	0	0	0	0	-4	0	0	0	0	0	20	0	0
Veliki Dolenci	50	16	8	73	40	6	0	0	6	2	0	0	0	0	0	73	6	0
LEGENDA: I., II., III., M Vm
-dekade in mesec
-odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94)
Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C
-vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C
32
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Stres zaradi močnega temperaturnega nihanja in nizkih temperatur je v zadnji tretjini januarja nekoliko popustil, potem ko je žitorodna območja severovzhodne Slovenije prekrila manj kot 5 cm debela snežna odeja.
RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL
Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3;
Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h.
VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C
S(Td-Tp)
Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C
ABBREVIATIONS in the section 2
Tz2	soil temperature at 2 cm depth ( °C)
Tz5	soil temperature at 5 cm depth ( °c)
Tz2 max	maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C)
Tz5 max	maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C)
Tz2 min	minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C)
Tz5 min	minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c)
od 1.1.	sum in the period - 1st January to the end of the current month
Tef>0 °C	sums of effective air temperatures above 0 °C ( °C)
Tef>5 °C	sums of effective air temperatures above 5 °C ( °c)
Tef>10 °C	sums of effective air temperatures above 10 °C ( °C)
Vm	declines of monthly values from the averages ( °C)
I., II., III.	decade
ETP	potential evapotranspiration (mm)
M	month
*	missing value
!	extreme decline
SUMMARY
Monthly average air temperature exceeded long term values up to 2° C, with the exception of the Littoral and Vipava valley where the monthly averages remained about 1.5 °C below the long term values. The winter warm spell which was continued up to the first half of the month was followed by rapid cooling. The temperature oscillation increased the risk of winter drought, the most seriously in exposed positions Freezing temperatures at the end of the month dropped below -14 °C in the wheat growing regions of the northeast of the country. In the most freezing risky days the crops were protected with thin snow cover. Freezing injuries on bearing buds of fruit trees were reported from fruit growing regions of northeast of Slovenia.
The precipitations were moderate, less than 30 % of the average was recorded. The winter drought increased the fire risk assessment on the Carst region and on the Littoral. In the most of the country snow cover below 5 cm was recorded, only in the highlands of Dolenjska, Notranjska and Štajerska the snow depth of more than 20 cm was reported.
33
HIDROLOGIJA
HYDROLOGY
Pretoki rek v januarju
Discharges of Slovenian rivers in January
Igor Strojan
Pretoki slovenskih rek so se od novembra 2004 dalje, z izjemo kratkotrajnega povečanja ob koncu leta, večinoma zmanjševali. Januarja so bili pretoki le še nekaj nad polovico povprečnih januarskih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 2).
Časovno spreminjanje pretokov
V začetku januarja so bili pretoki srednje veliki, kasneje so se večji del meseca zmanjševali (slika 2).
Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990
Največji pretoki rek so bili januarja v povprečju 63 odstotkov manjši kot navadno (slika 3 in preglednica 1). Povprečno velika sta bila le največja pretoka na kraških rekah Ljubljanici in Krki, kjer sta se velika pretoka iz zadnjih dni decembra zadržala nekaj dlje kot drugod. V večini primerov so bili pretoki največji v začetku meseca.
Srednji mesečni pretoki rek so bili 45 odstotkov manjši kot v povprečju dolgoletnega primerjalnega obdobja. Najbolj vodnate so bile reke Mura, Drava, Ljubljanica, Krka ter Sava v srednjem toku (slika 3).
Najmanjši pretoki rek so bili zelo majhni. Brez upoštevanja Drave in Mure, ki se večinoma napajata v avstrijskem visokogorju, so bili najmanjši pretoki v januarju dve tretjini manjši od povprečja najmanjših januarskih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili najmanjši zadnje dni meseca (slika 3 in preglednica 1).
SUMMARY
The mean discharges of Slovenian rivers were in January 45 percent lower if compared to those of the long-term period. Most of the January the discharges were decreasing. At the end of January the discharges were 63 percent lower if compared to lowest January discharges of the long-term period.
34
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki januarja 2005 in povprečnimi srednjimi januarskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah
Figure 1. Ratio of the January 2005 mean discharges of Slovenian rivers compared to January mean discharges of the 19611990 period
^ 140 3 120
2	100
O
s	60
^	60
40
20
0
11 13 15
19 21 23 25 27 29 31
w 20 2
g 15 J
9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
BORL+FORMIN
GORNJA RADGONA
RAKOVEC
-VELIKO SIRJE
5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ I
3 5 7 9 11 13 15
19 21 23 25 27 29 31
PODROTEJA
1 3 5 7 9 11 13 15 — SUHA
19 21 23 25 27 29 31 —PODBOČJE	I
11 13 15
- - CERKVENIKOV MLIN
19 21 23 25 27 29 31
Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek januarja 2005 Figure 2. The January 2005 daily mean discharges of Slovenian rivers
35
30
10
80
T 60
40
20
70
60
40
T30
20
35
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
6.0
^5.0
S
O4.0
H
13.0
I |2.0
N
^1.0
0.0

ID
m
iü
iu
TU
JU
^./ j- y./ # /f / j? # #
cP

iT

✓ // ' /
«f
# ^ ^ ^ /
* /
□ Qvk jan 2005 □ jan 1961 - 1990
S
3.0
>
O
02.0 H
<A
Ph
S
¡1.0
N
0.0
jfl
uJ
j
M
L?
//////✓//s/////// / / ß * / # # " * * //
□ Qsr jan 2005
□ jan 1961 - 1990

c?
5.0
> 4.0
š O
W 3.0 <A
Ph
<
S 2.0
N
1.0
0.0
ID
IM
ID
Jb
cP
<y *///*/ / v/
□ Qnp jan 2005 □ jan 1961 - 1990

čf
Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki januarja 2005 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 19611990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990
Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in January 2005 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period
36
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki januarja 2005 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990
Table 1. Large, medium and small, discharges in January 2005 and characteristic discharges in the 1961-1990 period
REKA/RIVER	POSTAJA/	Qnp		nQnp	sQnp	vQnp
	STATION	Januar 2005		Januar 1961-1990		
		m3/s	dan	m3/s	m3/s	m3/s
MURA	G. RADGONA	42.0	30	45.3	72.1	116
DRAVA#	BORL+FORMIN *	136	29	64	120	177
DRAVI NJA	VIDEM *	3.3	18	1.0	4.7	11.1
SAVINJA	VELIKO SIRJE	11.0	30	7.9	16.7	36
SOTLA	RAKOVEC *	1.5	30	1	3.5	8.4
SAVA	RADOVLJICA *	7.1	30	6.3	11.3	22.5
SAVA	MEDNO	28.0	26	20.7	39.3	75
SAVA	HRASTNIK	64.0	30	42.9	83.4	200
SAVA	ČATEŽ *	80.4	30	61.6	136	291
SORA	SUHA	4.9	30	3.3	8.0	16.1
KRKA	PODBOČJE	20.0	28	7.7	22.2	43.6
KOLPA	RADENCI	10.0	28	5.1	15.4	26.8
LJUBLJANICA	MOSTE	18.0	30	5.9	26.2	101
SOČA	SOLKAN	16.0	9	15.6	29.9	52.2
VIPAVA	DOLENJE	3.2	30	1.4	3.8	8.8
IDRIJCA	PODROTEJA	1.8	28	1.3	2.4	4.4
REKA	C. MLIN *	1.0	26	0.6	2.5	6.9
		Qs		nQs	sQs	vQs
MURA	G. RADGONA	64.0		53	88.2	145
DRAVA#	BORL+FORMIN *	165		99.3	173	280
DRAVI NJA	VIDEM *	4.5		3.6	11.2	26.1
SAVINJA	VELIKO SIRJE	18.9		10	39.1	110
SOTLA	RAKOVEC *	3.1		2.5	9.4	19.2
SAVA	RADOVLJICA *	13.7		10.7	26.8	68.3
SAVA	MEDNO	42.0		25.5	71.7	169
SAVA	HRASTNIK	118		47.1	164	349
SAVA	ČATEŽ *	153		70.4	263	573
SORA	SUHA	11.6		4.1	20.5	48.2
KRKA	PODBOČJE	37.2		10.9	48.1	103
KOLPA	RADENCI	18.7		6.6	54.6	134
LJUBLJANICA	MOSTE	53.7		9.3	61.6	147
SOČA	SOLKAN	24.0		19.2	82.6	211
VIPAVA	DOLENJE	5.5		1.6	14.3	34.2
IDRIJCA	PODROTEJA	2.5		1.4	10.4	29.2
REKA	C. MLIN *	4.1		1.2	11.1	28.2
		Qvk		nQvk	sQvk	vQvk
MURA	G. RADGONA	94	22	80	149	369
DRAVA#	BORL+FORMIN *	186	4	238	394	624
DRAVI NJA	VIDEM *	8.0	1	4.1	40.4	125
SAVINJA	VELIKO ŠIRJE	32.0	3	12.2	218	851
SOTLA	RAKOVEC *	6.4	1	4.0	36.8	108
SAVA	RADOVLJICA *	45.0	8	31.3	121	645
SAVA	MEDNO	76.0	5	57	323	1281
SAVA	HRASTNIK	260	1	68.4	525	1758
SAVA	ČATEŽ *	364	1	85.8	840	3114
SORA	SUHA	28.0	1	5.5	127	458
KRKA	PODBOČJE	121	1	13.4	125	307
KOLPA	RADENCI	60.0	1	9.2	294	689
LJUBLJANICA	MOSTE	161	1	18.7	160	335
SOČA	SOLKAN	63.0	3	46.0	549	1956
VIPAVA	DOLENJE	12.0	1	2.0	75.5	165
IDRIJCA	PODROTEJA	4.9	1	1.6	86.7	256
REKA	C. MLIN *	17.4	1	3.1	74.4	224
Legenda: Explanations:
Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica
Qvk the highest monthly discharge-extreme
nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju
nQvk the minimum high discharge in a period
sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period
Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti
Qs mean monthly discharge-daily average
nQs najmanjši srednji pretok v obdobju
nQs the minimum mean discharge in a period
sQs srednji pretok v obdobju
sQs mean discharge in a period
vQs največji srednji pretok v obdobju
vQs the maximum mean discharge in a period
Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti
Qnp the smallest monthly discharge-daily average
nQnp najmanjši mali pretok v obdobju
nQnp the minimum small discharge in a period
sQnp srednji mali pretok v obdobju
sQnp mean small discharge in a period
vQnp največji mali pretok v obdobju
vQnp the maximum small discharge in a period
*	pretoki januarja 2005 ob 7:00
*	discharges in January 2005 at 7:00 a.m.
#	obdobje 1954-1976
#	period 1954-1976
37
Temperature rek in jezer v januarju
Temperatures of Slovenian rivers and lakes in January
Igor Strojan
Povprečna temperatura rek v januarju je bila na izbranih postajah 4,4 stopinj Celzija. Obe jezeri, Blejsko in Bohinjsko, sta bili v povprečju eno stopinjo hladnejši. Temperatura voda je le malo odstopala od večletnega povprečja.
Spreminjanje temperatur rek in jezer v januarju
Vode so se januarju ob manjših temperaturnih nihanjih večinoma ohlajale. Od začetka do konca januarja so se ohladile do večinoma tri stopinje Celzija. Najbolj se je ohladila Krka v Podbočju 7,9 stopinj Celzija.
Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem
Najnižje mesečne temperature rek so bile 0,6 stopinj Celzija nižje kot navadno. Najbolj hladna reka je bila Mura v Gornji Radgoni, ki je imela ob koncu meseca temperaturo blizu ledišča. Na merilni postaji Bohinjsko jezero Sveti duh so bile temperature blizu ledišča izmerjene že 21 januarja. Vode so bile sicer najbolj hladne zadnja dva dneva v januarju (preglednica 1).
Srednja mesečna temperatura rek je bila najvišja na Ljubljanici v Mostah 5,7 stopinj Celzija, najnižja pa na Muri v Gornji Radgoni 2,1 stopinj Celzija. Bohinjsko jezero je bilo v povprečju dve stopinji hladnejše od Blejskega (preglednica 1).
Najvišje mesečne temperature rek so bile večinoma nižje kot v večletnem primerjalnem obdobju. Najvišji temperaturi na obeh jezerih sta bili višji kot navadno. Vode so bile najbolj tople v prvih desetih dneh januarja (preglednica 1).
<
W 4
10 9 : 8
7 :
6
5
3 : 2 1 0
3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -MURA - G.RADGONA	— SAVA - ŠENTJAKOB
6 5 4 3 2 1
-LJUBLJANICA - MOSTE
KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK
5 7 9 11 13 —BLEJSKO J. - MLINO
17 19 21 23 25 27 29 - BOHINJSKO J. - SVETI DUH
10
10
15
31
Slika 1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer januarja 2005 Figure 1. The January 2005 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes
38
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer januarja 2005 ter značilne temperature v večletnem obdobju
Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2005 and characteristic temperatures in the multiyear period
Legenda: Explanations:
Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature
nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period
sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period
vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period
Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature
nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period
sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period
vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period
Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature
nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period
sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period
vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period
Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj,
Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a,m,
TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES					
REKA / RIVER	MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT	Januar 2005	Januar obdobje/period		
	STATION	Tnp	nTnp	sTnp	vTnp
		°C dan	°C	°C	°C
MURA	G. RADGONA	0,0 30	0,0	1,2	3,5
SAVA	ŠENTJAKOB	2,3 31	0,0	2,6	4,8
K. BISTRICA	KAMNIK	2,5 31	2,4	3,5	4,4
LJUBLJANICA	MOSTE	4,1 30	3,2	4,1	5,2
KRKA	PODBOCJE	1,5 31	1,2	2,3	3,4
SOČA	SOLKAN	3,2 31	1,5	3,2	5,2
		Ts	nTs	sTs	vTs
MURA	G. RADGONA	2,1	0,8	2,5	4,9
SAVA	ŠENTJAKOB	4,4	1,5	4,2	5,9
K. BISTRICA	KAMNIK	4,4	4,4	4,9	5,7
LJUBLJANICA	MOSTE	5,7	5,2	5,7	6,3
KRKA	PODBOCJE	4,9	3,3	4,2	6,1
SOČA	SOLKAN	5,0	3,7	5,3	6,8
		Tvk	nTvk	sTvk	vTvk
MURA	G. RADGONA	3,6 8	1,8	4,1	6,4
SAVA	ŠENTJAKOB	5,6 9	5,0	6,2	8,0
K. BISTRICA	KAMNIK	5,7 3	5,6	6,3	6,6
LJUBLJANICA	MOSTE	6,6 10	6,5	7,1	7,5
KRKA	PODBOCJE	7,9 3	4,2	6,6	9,0
SOČA	SOLKAN	6,5 1	4,5	7,58	8,9
TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES					
JEZERO / LAKE	MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT	Januar 2005		Januar obdobje/ period	
	STATION	Tnp	nTnp	sTnp	vTnp
		°C dan	°C	°C	°C
BLEJSKO J.	MLINO	3,6 31	1,2	3,2	4,6
BOHINJSKO J.	SVETI DUH	0,0 21	0,4	1,4	3,5
		Ts	nTs	sTs	vTs
BLEJSKO J.	MLINO	4,4	2,5	3,8	4,9
BOHINJSKO J.	SVETI DUH	2,4	1,5	2,6	4,1
		Tvk	nTvk	sTvk	vTvk
BLEJSKO J.	MLINO	5,6 1	4,0	4,6	5,4
BOHINJSKO J.	SVETI DUH	4,8 2	2,6	4,0	5,6
SUMMARY
The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in January were similar to those of the multi-annual period.
39
Višine in temperature morja
Sea levels and temperatures
Mojca Sušnik
Srednja višina morja v januarju je bila povprečna, glede na primerjalno obdobje 1960-1990. Srednja dnevna temperatura morja v januarju je bila, v primerjavi z obdobjem podpovprečna.
Višine morja v januarju
Časovni potek sprememb višine morja. Srednja dnevna gladina morja je bila do 17. in zadnja dva dni januarja pod srednjo višino morja dolgoletnega obdobja. Glede na napovedane vrednosti so bile urne vrednosti višin morja od 4. do 18. ves čas pod napovedanimi vrednostmi, od 18. do 29. januarja pa večinoma nad napovedanimi vrednostmi (sliki 1 in 2 ).
Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja, 289 cm, je bila zabeležena 26. januarja. Najnižja vrednost, 117 cm, je bila izmerjena 10. januarja (preglednica 1 in slika 2).
Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 208 cm, kar je le 2 cm nad povprečno višino morja v januarju, izmerjeno v obdobju od 1960 do 1990. Najvišji januarski vodostaj je bil 7 cm nad srednjo maksimalno januarsko gladino dolgoletnega obdobja, najnižji pa 6 cm pod srednjo minimalno januarsko gladino dolgoletnega obdobja (preglednica 1).
Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja januarja 2005 in v dolgoletnem obdobju. Table 1. Characteristically sea levels of January 2005 and in the long term period.
Mareografska postaja/Tide gauge:				
Koper				
	jan.04	jan 1960 - 1990		
		min	sr	max
	cm	cm	cm	cm
SMV	208	189	206	240
NVVV	289	247	282	326
NNNV	117	106	123	176
A	172	141	159	150
Legenda: Explanations:
SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A	amplitude / the amplitude
Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v januarju 2005 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti
Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in January 2005
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
■Odkloni višin morja
Odkloni zračnih pritiskov
0
40
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Hmer	-Ha	-Hres
Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja januarja 2005 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm
Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in January 2005 and difference between them (Hres)
-Vv	-dP	-Vs
Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v januarju 2005 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in January 2005
41
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Predvidene višine morja v marcu 2005
80 T									11:	58		0:1	6		12	:48		0:4	3		1			1:3	1			2	0:0	94	04			1	9:5	4	6:1	32	0:1	6	
60 --																																									
40 --												/									T*																				
20 -0		—		o			x	—¡<		N—	—		-V			1		t	S						W	—							r-	—1<			-A	V		-t	Hi
-20 --			2	8					P		/				2	K									\		4						5	/				TT	6	f	-A
-60 --																										Ti													fl		
-80							6	19		17	:28			:04		17	:36			8:1	3					10	:43		22	43		1	2:3	1	1	:01		1	3:2	2	
80					11:34						23:27						12:13						23:37							13:12					23:31											22:40											19:49					5:57							19:40					6:55					19:51					
60																																									,Vi																																											
40																																																																																				
20	\										v	r	s												v																																																											
0								A			t			v		t						J				\		1		t	\			/	/			s		¥			7				—			>*			y	h						N	•v			"S					/		s	S			✓		5	h		V	i		A	
-20		\			'1		4	H		/					1	1		PT		v									/	6	3								s	S		1	v									s	-	l	i	8	t-								t		v									2	2	K	0	!				
-40																		i																																																																		
-60																		i																																																																		
-80																																																																																				
		5:48					16:52							6:21					16:55								7:03				16:28								8:24														11:13							2:19					12:31							1:52					13:12							
Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v marcu 2005 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in March 2005
42
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Temperatura morja v januarju
Srednja dnevna temperatura morja je bila v januarju pod srednjo dnevno januarsko temperaturo primerjalnega obdobja. Temperatura morja je ves mesec počasi upadala (slika 5).
Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna temperatura, 10,1 °C, je bila v primerjavi z obdobjem 2,6 °C nižja od srednje dnevne januarske temperature. Najvišja mesečna temperatura, 11,5 °C, je bila glede na obdobje povprečno visoka. Najnižja mesečna temperatura je ocenjena, glede na podatke z boje pri Piranu, ker med 27. in 31. januarjem ni bilo podatkov. Ocenjena vrednost najnižje temperature je 6,6 °C, kar je med najnižjo in srednjo minimalno januarsko temperaturo morja, izmerjeno v obdobju 1992-2004 (preglednica 2).
Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje
Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka in temperatura morja v januarju 2005 Figure 5. Mean daily air temperature and sea temperature in January 2005
Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v januarju 2005 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2003 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in January 2005 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 19922003 (Tmin, Tsr, Tmax)
TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper	
januar 2005 °C	januar 1992-2004 min sr max °C °C °C
Tmrn j ocena/estimate: 6,6 Tsr j 10,1 Tmax 1 11,5	5,6 7,8 10,9 9,6 12,7 7,9 13,9 11,3 9,3
SUMMARY
The sea levels in January were average. The sea temperature was lower than average. The trend of sea temperatures was decreasing.
43
Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v januarju 2005
Groundwater reserves in alluvial aquifers in January 2005
Urša Gale
Glavna značilnost režima v januarju je bilo upadanje podzemnih voda. V pretežnih delih vodonosnikov severovzhodne Slovenije so prevladovali nivoji podzemne vode pod nizkim povprečjem. Hidrološka suša je tako prevladovala v Prekmuiju in na Štajerskem, z izjemo Celjske kotline. Nad dolgoletnim povprečjem so bile ta mesec zaloge podzemnih vod na delu Ljubljanskega polja in v pretežnem delu Kranjskega polja.
Na območju aluvialnih vodonosnikov je bil v januarju hud padavinski primanjkljaj. Delež padavin ni nikjer dosegel niti polovice vrednosti, značilnih za ta mesec. Celo na območju vodonosnikov Krško Brežiške kotline, kjer je bilo zabeleženih največ padavin se je vrednost komaj približala polovici mesečnega povprečja. Na območju vodonosnikov severovzhodne Slovenije je vrednost padlih padavin znašala okrog tretjine mesečnega povprečja. Območje Ljubljanske in Celjske kotline je bilo v januarju praktično brez omembe vrednih padavin, saj vrednosti niso dosegle niti desetine dolgoletnega povprečja. Prvič so se padavine pojavile tretjega v mesecu, sledilo pa je po sušnem obdobju nekaj padavinskih dni v drugi polovici meseca.
Podzemne vode so v januarju v vseh aluvialnih vodonosnikih po Sloveniji upadale. Poleg izrazitega primanjkljaja januarskih padavin je na zniževanje gladin vplivalo tudi zadrževanje vode na površini v obliki snega in led v tleh. Dvig podzemne vode je bil ta mesec zabeležen le na redkih postajah na območju Ljubljanske kotline, saj je zaradi večjih globin teh vodonosnikov dotok v podzemno vodo zakasnil. Ponekod smo tako še vedno beležili vpliv povečane količine padavin, padlih na tem območju v mesecu decembru.
Slika 1. Dolina Loškega Potoka - primer zadrževanja padavin v obliki snega (januar 2005) Figure 1. Loški potok valley - retardation of snowfall precipitation (January 2005)
Največji upad podzemne vode, 355 cm, je bil zabeležen na Britofu pri Kranju, kar je posledica visokega stanja v decembru. Na režim podzemne vode na tej lokaciji močno vpliva vodostaj v reki Kokri. Na postajo v Mostah na Kranjskem polju, kjer je bil ta mesec zabeležen največji dvig podzemne vode, vpliva predvsem dotok iz hribovitega zaledja. Zvišanje gladine je znašalo 49 centimetrov.
Kot posledica velikega primanjkljaja padavin so v januarju odtoki podzemne vode prevladovali nad njenimi pritoki. Zaloge podzemne vode so se v vseh aluvialnih vodonosnikov zmanjšale.
44
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
V primerjavi s stanjem zalog podzemne vode v januarju 2004 je letos stanje ponekod bolj ponekod pa manj ugodno. Nižje zaloge so bile leto nazaj na nekaterih območjih v vodonosnikih severovzhodne Slovenije. Letos so zaloge podzemne vode v primerjavi z januarjem 2004 nižje predvsem v Celjski kotlini, v dolini Kamniške Bistrice in v delu Vipavsko Soške doline.
Kratek povzetek stanja zalog podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih v letu 2004
V povprečju je v letu 2004 prevladovalo nizko vodno stanje v vodonosnikih severovzhodne in jugozahodne Slovenije. Povprečje gladin podzemne vode nad dolgoletnim povprečjem je v letu 2004 prevladovalo na območju Celjske kotline, Ljubljanskega in Kranjskega polja. Na ostalih aluvialnih vodonosnikih po Sloveniji smo beležili tako nizka (pod dolgoletnim povprečjem), kot tudi visoka (nad letnim povprečjem) vodna stanja. V pretežnem delu leta 2004 je bilo stanje zalog bolj ugodno kot v letu 2003, vendar je kljub temu redko presegalo vrednosti dolgoletnega povprečja.
Mursko polje - Zgornje Krapje
□	75 percentil	1 '25 percentil
□	Padavine-mes. povprečje ^^»nihanje gladine p. v.
Dravsko polje - Tezno
□	75 percentil
□	Padavini
□	25 percentil
□	Padavine - mes. povprečje
— nihanje gladine p.v.
Sp. Savinska dolina - Levec
□	75 peercentil	i i25 percentil
□	Padavine - mes. povprečje O nihanje gladine p.v.
Krško polje - Skopice
□	75 percentil	1 '25 percentil
□	Padavine - mes. povprečje O nihanje gladine p.v.
Ljubljansko polje - Kleče
□	75 percentil	i 125 percentil
□	Padavine - mes. povprečja ^^nihanje gladine p. v.
Vipavska dolina - Šempeter
□	75 percentil	i 125 percentil
□	Padavine - mes. povprečje ^^*nihanje gladine p.v.
Slika 2. Srednje mesečne gladine podzemnih voda v letih 2003 in 2004 - modri krogci, v primerjavi s 25. in 75. percentilom dolgoletnih mesečnih gladin
Figure 2. Groundwater level means in years 2003 and 2004 - blue circles, compared to 25th and 75th percentile values of long term groundwater level
/a
78
n
76
75
Padavine-
Padavine -
Padavine -
SUMMARY
Groundwater levels decreased in January due to lack of precipitation. Parts of alluvial aquifers in northeastern Slovenia suffered hydrological drought. Parts of aquifers in Ljubljana basin had reserves above average.
45
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin	Hs... povprečna letna gladina	Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin
(average of the annual GW level maxima)	(multiannual mean GW level)	(average of the annual GW level minima)
Slika 3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu januarju 2005 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savic) Figure 3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in January 2005 ( U. Gale, P. Gajser, V. Savic)
46
ONESNAŽENOST ZRAKA
AIR POLLUTION
Andrej Šegula
O
nesnaženost zraka v januarju 2005 je bila nekoliko nižja kot v decembru 2004, saj so bila obdobja stabilnega vremena z dolgotrajnimi temperaturnimi inverzijami, ki preprečujejo mešanje zraka, krajša.
Daleč najvišje koncentracije SO2 so bile - tako kot mesec poprej - izmerjene na merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje. Mejna urna in dnevna vrednost sta bili najbolj preseženi na višje ležečih krajih - tam je bila večkrat prekoračena tudi 3-urna alarmna vrednost - precej manj pa v mestih v Zasavju, ki imajo neugodno dolinsko lego in na katere poleg manjših lokalnih virov emisije vpliva tudi emisija TE Trbovlje, kadar je zgornja meja temperaturne inverzije dovolj visoka. Povprečne urne in dnevne koncentracije so pogosto presegle mejni vrednosti še na merilnem mestu v Krškem, ki je pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, precej manjkrat pa na Velikem vrhu na vplivnem območju TE Šoštanj. Število letno dovoljenih prekoračitev mejne urne vrednosti za leto 2005 je bilo že v januarju preseženo na Dobovcu (vplivno območje TE Trbovlje). V letu dni so dovoljeni trije dnevi s prekoračeno dnevno mejno vrednostjo. To število je bilo za leto 2005 že v januarju prekoračeno na merilnih mestih v Krškem ter na Kovku in Dobovcu (vplivno območje TE Trbovlje).
Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile v januarju - tako kot vsakokrat -pod dovoljenimi mejami, koncentracije delcev PM10 pa so povsod presegle mejno dnevno vrednost -največkrat na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom prometa.
Po navodilu EU (EC Working Group) se pri koncentraciji delcev PM10 upošteva korekcijski faktor, določen iz primerjalnih referenčnih meritev. Vrednost tega faktorja je 1.30, kadar ni primerjalnih meritev, v primeru meritev pa se določi ta faktor za posamezno merilno mesto in posebej za toplo in hladno polovico leta. Vrednost korekcijskega faktorja, s katerim se pomnožijo koncentracije delcev PM10 in ki ga bomo upoštevali od januarja 2005 naprej, je med 1 in 1.30, zato so koncentracije opazno višje glede na prejšnje mesece, ko tega faktorja še nismo upoštevali.
Koncentracije ozona so bile - delno zaradi večanja kota sonca nad obzorjem in delno zaradi redkejših meglenih oziroma oblačnih dni - že višje kot decembra, vendar še precej pod mejnimi vrednostmi.
Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež:
Merilna mreža	Merilni interval	Podatke posredoval in odgovarja za meritve
DMKZ	1 ura	Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO)
EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB	1 ura	Elektroinštitut Milan Vidmar
EIS Celje	1 ura	Zavod za zdravstveno varstvo Celje
MO Maribor	1 ura	Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja
OMS Ljubljana	1 ura	ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar
EIS Krško	1 ura	ARSO
DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško
Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško
47
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško
Žveplov dioksid
Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 1 in 2 ter v preglednici 1.
Koncentracije v večjih mestih so bile spet najvišje v Zasavju. Tam so večkrat presegle mejno urno vrednost, enkrat pa tudi mejno dnevno vrednost. Na kakovost zraka v teh krajih poleg lokalnih virov emisije in neugodne dolinske lege vpliva ob temperaturnih inverzijah tudi emisija TE Trbovlje, ki onesnaži področje znotraj inverzije. Najvišja urna koncentracija v Zagorju je bila 856, najvišja dnevna pa 158 pg/m3, izmerjeni 19. januarja ob neizraziti temperaturni inverziji in vzhodnem vetru.
Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so večkrat presegle mejno urno vrednost, enkrat pa tudi mejno dnevno vrednost le na višje ležečem merilnem mestu Veliki vrh. Najvišja izmerjena urna koncentracija na Velikem vrhu je bila 562 pg/m3, najvišja dnevna pa 135 pg/m3.
Višje ležeča merilna mesta na vplivnem območju TE Trbovlje so bila spet najbolj onesnažena z SO2. Na vseh lokacijah merilne mreže EIS TET razen na Kumu sta bili velikokrat preseženi mejna urna, nekajkrat pa tudi mejna dnevna in 3-urna alarmna vrednost. Najvišja povprečna mesečna koncentracija za mesec januar v Sloveniji je bila na Dobovcu 66 pg/m3, najvišja urna koncentracija pa 3275 pg/m3 in najvišja dnevna 470 pg/m3 v Ravenski vasi. Najvišje koncentracije na Dobovcu so se pojavile 13. januarja ob šibkem severnem vetru in temperaturni inverziji, segajoči do nadmorske višine 1000 metrov, v Ravenski vasi pa 19. januarja ob vzhodnem vetru ob neizraziti temperaturni inverziji.
Na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu zaradi toka zraka po dolini Save navzdol pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, so tokrat koncentracije velikokrat presegle mejno urno in dnevno vrednost. Najvišja urna koncentracija je bila 587 in najvišja dnevna 192 pg/m3.
Dušikov dioksid
Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno nižja od dovoljene. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile sicer izmerjene na mestnih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 3 in preglednica 2.
Ogljikov monoksid
Koncentracije CO so bile pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija je dosegla 39 % mejne vrednosti tudi tokrat na merilnem mestu v Celju.
Ozon
Koncentracije ozona v zraku so bile zaradi več jasnega vremena in že višje lege sonca nad obzorjem višje od decembrskih, vendar še pod dovoljeno mejo. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4 in preglednica 4.
48
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Delci PM10
Koncentracije delcev PMi0 so velikokrat presegle mejno dnevno vrednost zlasti na mestnih merilnih mestih. Najvišje dnevna koncentracija 196 ^g/m3 (štirikratna mejna vrednost) je bila izmerjena na novi lokaciji postaje v Trbovljah. Visoke koncentracije v Trbovljah so zelo verjetno posledica večje bližine individualnih kurišč, cementarne ter gradbišča nove industrijske cone v bližini. Najnižje koncentracije so bile izmerjene v dneh s padavinami, to je, 3. januarja in med 25. in 29. januarjem, ko je pihal tudi severovzhodni veter.
Višje koncentracije delcev PMi0 v januarju 2005 glede na prejšnje mesece so posledica vključitve korekcijskega faktorja, ki ga določa EU (EC Working Group).
Onesnaženost zraka z delci PMi0 je prikazana na sliki 5 in 6 ter v preglednici 5.
Preglednice in slike
Oznake pri preglednicah/legend to tables:
% pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data
Cp	povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3
maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3
min	najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3
>MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances
>DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) /
number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances
A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h
podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban
*	premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only
Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2005:
Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2005:
	1 ura / 1 hour	3 ure / 3 hours	8 ur / 8 hours	Dan/24 hours	Leto / year
SO2	350 (MV) 1	500 (AV)		125 (MV) 3	20 (MV)
NO2	200 (MV)2	400 (AV)			50 (DV)
CO	10 (MV) (mg/m3)				
Benzen	7,5 (DV)				
O3	180(OV), 240(AV), AOT40		120 (CV)5		40 (CV)
delci PM10				50 (MV)4	40 (MV)
1	- vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu	3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu
2	- vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu	4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010
Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences.
49
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 1. Koncentracije SO2 za januar 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj
Table 1. Concentrations of SO2 in January 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations
				1 ura / 1 hour			3 ure /	Dan / 24 hours		
							3 hours			
MERILNA MREŽA	Postaja	% pod	Cp	Maks	>MV	>MV £od 1jan.	>AV	maks	>MV	>MV £od 1.jan.
	Ljubljana Bež.	91	8	35	0	0	0	15	0	0
	Maribor	94	11	54	0	0	0	30	0	0
	Celje	96	14	97	0	0	0	30	0	0
DMKZ	Trbovlje	85	13	161	0	0	0	27	0	0
	Hrastnik	96	12	549	1	1	0	43	0	0
	Zagorje	96	20	856	7	7	0	158	1	1
	Murska S.Rakičan	84	6	53	0	0	0	19	0	0
	Nova Gorica*	78	8	45	0	0	0	13*	0*	0*
	SKUPAJ DMKZ	11		856	8	8	0	158	1	1
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje	100	9	130	0	0	0	22	0	0
EIS CELJE	EIS Celje	76	6	36	0	0	0	14	0	0
EIS KRŠKO	Krško	90	73	587	24	24	0	192	8	8
	Šoštanj	100	7	260	0	0	0	37	0	0
	Topolšica	100	6	125	0	0	0	41	0	0
	Veliki vrh	100	51	562	10	10	0	135	1	1
EIS TEŠ	Zavodnje	100	14	202	0	0	0	97	0	0
	Velenje	99	8	68	0	0	0	27	0	0
	Graška Gora	100	6	184	0	0	0	54	0	0
	Pesje	100	8	89	0	0	0	26	0	0
	Skale mob.	100	8	58	0	0	0	25	0	0
	SKUPAJ EIS TEŠ	14		562	10	10	0	135	1	1
	Kovk	97	48	1063	23	23	0	193	4	4
EIS TET	Dobovec	100	66	1662	45	45	13	332	5	5
	Kum	99	10	1203	2	2	0	72	0	0
	Ravenska vas	77	61	3275	23	23	4	470	2	2
	SKUPAJ EIS TET	46		3275	93	93	17	470	11	11
EIS TEB	Sv.Mohor*	70	7	143*	0*	0*	0*	20*	0*	0*
Preglednica 2. Koncentracije NO2 za januar 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj
Table 2. Concentrations of NO2 in January 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations
					1 ura / 1 hour			3 ure /
MERILNA MREŽA	Postaja	podr	% pod	Cp	maks	>MV	>MV £od 1.jan.	3 hours >AV
	Ljubljana Bež.*	U	48	42*	151*	0*	0*	0
DKMZ	Maribor	U	100	32	97	0	0	0
	Celje	U	100	37	95	0	0	0
	Trbovlje	U	99	26	78	0	0	0
	Murska S. Rakičan	N	90	14	46	0	0	0
	Nova Gorica	U	99	34	92	0	0	0
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje	N	90	7	42	0	0	0
EIS CELJE	EIS Celje*	U						
EIS TEŠ	Zavodnje	N	100	11	74	0	0	0
	Skale mob.	N	100	7	51	0	0	0
EIS TET	Kovk	N	98	12	59	0	0	0
EIS TEB	Sv.Mohor*	N	57	8	83*	0*	0*	0*
50
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 za januar 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj
Table 3. Concentrations of CO in mg/m3 in January 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations
MERILNA MREŽA	Postaja	% pod	Cp	8 ur / 8 hours maks >MV	
	Ljubljana Bež.	99	1.4	3.7	0
DKMZ	Maribor*	84	1.0	3.4*	0*
	Celje*	84	1.2	3.9*	0*
	Nova Gorica*	53	1.4*	2.4*	0*
EIS CELJE	EIS Celje*				
Preglednica 4. Koncentracije O3 za januar 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj
Table 4. Concentrations of O3 in January 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations
					1 ura / 1 hour				8 ur / 8 hours	
MERILNA	Postaja	podr	% pod	Cp	Maks	>OV	>AV	Maks	maks>CV	>CV
MREŽA										£od 1. jan.
	Krvavec	N	99	83	100	0	0	99	0	0
	Iskrba	N	99	40	96	0	0	89	0	0
	Ljubljana Bež.*	U	90	26	73	0	0	68*	0*	0*
DKMZ	Maribor	U	100	20	68	0	0	62	0	0
	Celje	U	100	15	82	0	0	67	0	0
	Trbovlje*	U	72	18*	75*	0*	0*	62*	0*	0*
	Hrastnik	U	100	27	81	0	0	74	0	0
	Zagorje*	U	84	19	66*	0*	0*	5 *	0*	0*
	Nova Gorica*	U	94	23	76	0	0	67*	0*	0*
	Murska S. Rakičan	N	97	26	78	0	0	71	0	0
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje*	N	81	50	73*	0*	0*	72*	0*	0*
OMS LJUBLJANA	Maribor Pohorje	N	99	66	92	0	0	90	0	0
EIS TES	Zavodnje	N	100	57	91	0	0	88	0	0
	Velenje	U	100	30	84	0	0	73	0	0
EIS TET	Kovk	N	98	58	81	0	0	78	0	0
EIS TEB	Sv.Mohor*	N	89	50	85*	0*	0*	81*	0*	0*
Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 za januar 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 5. Concentrations of PM10 in January 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations
				Dan / 24 hours		
MERILNA MREŽA	Postaja	% pod	Cp	maks	>MV	>MV £od 1.jan.
	Ljubljana Bež.	94	59	151	16	16
	Maribor	99	57	100	17	17
	Celje	89	52	87	14	14
DKMZ	Trbovlje	96	71	196	22	22
	Zagorje	96	69	111	23	23
	Murska S. Rakičan	94	50	95	15	15
	Nova Gorica	92	39	81	8	8
MO MARIBOR	MO Maribor	100	50	83	16	16
EIS CELJE	EIS Celje	70	47	96	10	10
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje (sld)*	0				
EIS TES	Pesje	99	27	60	1	1
	Skale mob.	100	25	56	1	1
EIS TET	Prapretno*	61	21	40*	0*	0*
Opombe / Notes:
Pri koncentracijah je upoštevan korekcijski faktor/correction factor is included. sld - merijo se skupni lebdeči delci/total suspended particles are measured
51
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica* Vnaj narj e EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Ve liki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor*
0
100
120
140
□ cp(^g/m3) □ DV-1ura(št.primerov) ■ MV-24ur(št.primerov)
Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v januarju 2005 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in January 2005
^^^^ Ljubljana Bež.	^^^^ Maribor	-Celje	^^^^ Z agorj e	> Trbovlj e
Hrastnik	• Šoštanj	Murska S.Rakičan	^^^^ Krško	♦ Nova Gorica
Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (^g/m3) v januarju 2005 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in January 2005 (MV- 24-hour limit value)
52
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Ljubljana Bež* Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnje Škale mob.
Kovk Sv.Mohor*
0
□ cp(pg/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov)
Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v januarju 2005 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in January 2005
Ljubljana Bež.* Maribor Celje Velenje Trbovlje* Hrastnik Zagorje* Nova Gorica* Murska S. Rakičan Vnajnarje* Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Kovk Sv.Mohor*
0
□ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov)
Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v januarju 2005 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in January 2005
100
120
140
53
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Ljubljana Bež Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Pesj e Škale mob. Prapretno*
0
□ cp(^g/m3) ■ DV-24ur(št.primerov)
Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v januarju 2005 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in January 2005
200 180 160 140
0	120
<3
01	100
c
>
0)
= 80 •o
60 40 20 0
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1 6 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
^^^_Ljubljana Bež. ^^^»Maribor	^^^»Trbovlje ^^^_Zagorje % Nova Gorica —a—Murska S.Rakičan
Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v januarju 2005 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in January 2005 (DV- 24-hrs allowed value)
SUMMARY
Air pollution in January 2005 was slightly lower than in December 2004 as the periods of stable weather with temperature inversions were of less duration. SO2 concentrations were by far the highest again in places influenced by the Trbovlje Power Plant. They were higher than the limit values mostly on higher elevations where the alert threshold was exceeded as well. Much less exceedences occured in the cities of Zasavje region, which are partly influenced by the same plant during the periods with thick layers of temperature inversion. Frequent exceedences of the limit values were observed at the Krško site, which is influenced by the Paper Mill Factory. There were just few exceedences at the places of higher elevation influenced by emission from the Šoštanj Power Plant (Veliki vrh). Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide, and Ozone remained below the allowed values, while daily concentrations of PM10 particles frequently exceeded the allowed value especially at the urban sites. High PM10 concentrations in Trbovlje were most likely due to emission from the cement factory, as the new location of the station is nearer to the factory than the old one. Higher PM10 concentrations in January 2005 are due to correction factors introduced by EU (EC Working Group).
54
KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH
MERILNIH POSTAJAH
WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER
AT AUTOMATIC STATIONS
Andreja Kolenc
V januarju so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog, Savinja Veliko Širje in avtomatski merilni postaji v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju, kjer spremljamo kakovost podzemne vode.
Na vseh merilnih postajah kontinuirno spremljamo temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi.
Zaradi neustrezne namestitve črpalnega sistema na Savinji v Velikem Širju je predvidena sanacija merilne postaje. Podatkov za Savinjo v Velikem Širju zato do nadaljnjega ne prikazujemo. Zaradi nedelovanja črpalke je prišlo do delnega izpada podatkov o kakovosti vode iz merilne postaje Sava Jesenice na Dolenjskem (22.-31. januar). Zaradi nedelovanja senzorja za merjenje vodostaja v januarju ne prikazujemo podatkov iz avtomatske merilne postaje v Hrastju.
V januarju so bili vodostaji Save in Savinje v upadanju zato rezultati meritev osnovnih fizikalnih parametrov ne kažejo bistvenih sprememb stanja kakovosti vode glede na pričakovane vrednosti. Iz slik 1-11 je razvidna zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri. Na avtomatski merilni postajah v Levcu, kjer spremljamo kakovost podzemne vode smo zaznali upadanje nivoja podzemne vode in rahlo nihanje vsebnosti nitratov.
pH	-Raztopljeni kisik	-Vodostaj
Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v januarju 2005 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in January 2005
55
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
330
320
280
270 -
(Nm^riri^oi^co^o
- Električna prevodnost
Vodostaj
Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v januarju 2005 Figure 2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in January 2005
pH
-Raztopljeni kisik
- Vodostaj
Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v januarju 2005 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Hrastnik in January 2005
410 400 390
1
M 380 -
J 370
O m
ü 360
>o
5 350 -
u
H
340 330 320
260 >

23456789
- Električna prevodnost
- Vodostaj
Slika 4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v januarju 2005 Figure 4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in January 2005
56
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
|_pH__Raztopljeni kisik	Vodostaj
Slika 5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v januarju 2005 Figure 5. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Jesenice na Dol. in January 2005
Hrn^i/S^r^ooc^ö^Hrn^i^^r^ooc^ö^Hrn^i/S^br^ooc^ö^ .—i.—i.—i.—i.—i.—i.—i.—i.—i.—(NCNCNCNCNCNCNCNCNCNf^f^
|__Električna prevodnost	Vodostaj_|
Slika 6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v januarju 2005 Figure 6. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in January 2005
pH	Raztopljeni kisik	Vodostaj
Slika 7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v januarju 2005 Figure 7. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in January 2005
57
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
ä <D
W
75 "O
o >
(Nm-^in^or-ooc^o
(Nm^^^or-ooc^
"Električna prevodnost
■ Vodostaj
Slika 8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v januarju 2005 Figure 8. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in January 2005
240 S B
<o
•3
250 &
260 I

pH
-Raztopljeni kisik
- Globina
Slika 9. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v januarju 2005
Figure 9. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in January 2005
260 -g 5

(N rn ^	'O r-
-Električna prevodnost
Slika 10. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v januarju 2005 Figure 10. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in January 2005
460
95
90
85
80 I
400
70
380
65
360
60
210
220
230
270
280
730
210
220
726
230
722
240
250 p
718
714
270
710
280
Globina
58
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
	75,0
	74,0
	73,0
dO	
N	
eg	72,0
	
;>	
O	71,0
.b	
S	
o	70,0
Jä	
	
>	69,0
	68,0
	67,0
240 S
G
U N
250 ä
260 •§ 3

Slika 11. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v januarju 2005 Figure 11. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in January 2005
210
220
230
270
280
Nitrat
Globina
SUMMARY
In January water level of Sava and Savinja decreased due to lack of precipitation. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation and do not show deviations from the expected values (Figures 111). Ground water level decrease and slight oscillation of measured nitrate values in groundwater were noticed at automatic station in Levec.
59
POTRESI
EARTHQUAKES
Potresi v Sloveniji - januar 2005
Earthquakes in Slovenia - January 2005
Ina Cecič, Martina Čarman, Tamara Jesenko
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so januarja 2005 zapisali več kot 270 lokalnih potresov, od katerih smo za 210 izračunali lokacijo žarišča. Veliko zabeleženih dogodkov so še vedno bili popotresi močnega potresa, ki je 12. julija prizadel zgornje Posočje. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 57 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav, kot tudi začasnih opazovalnic, ki so bile postavljene na Cerkljanskem z namenom beleženja popotresnih sunkov po potresih 14. januarja 2005.
Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Pozimi se od našega lokalnega srednjeevropskega časa razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo na potresnem območju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98.
Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v januarju 2005 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč.
Figure 1. Events in Slovenia in January 2005
60
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za seizmologijo in geologijo
Najmočnejši potres v januarju 2005, ki so ga čutili prebivalci, je nastal 14. januarja ob 7. uri 58 minut UTC (oziroma 8. uri 58 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v okolici Cerknega. Magnituda tega dogodka je bila 4,0. Potres so čutili v celotni zahodni in osrednji Sloveniji. V krajih Petrovo Brdo, Podbrdo in Podporezen so se zaradi potresa na posameznih stavbah pokazale lasaste razpoke. Kljub razmeroma veliki magnitudi potres ni povzročil večje gmotne škode predvsem zaradi večje globine žarišča (20 km). Potresu je sedem minut pozneje sledil močan popotres z magnitudo 3,8. Delavci Urada za seizmologijo in geologijo smo opravili ogled terena in v epicentralnem območju postavili dve začasni potresni opazovalnici.
Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - januar 2005 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - January 2005
Leto Mesec	Dan	Žariščni čas		Zem. širina	Zem. dolžina	Globina	Magnituda	Intenziteta	Območje
		h UTC	m	°N	°E	km	ML	EMS-98	
2005 1	3	14	57	46,51	13,45	10	1,3		Malborghetto, Italija
2005 1	6	10	55	46,29	13,62	9	1,0		Kobarid
2005 1	6	19	28	45,89	15,21	9	1,3		Cužnja vas
2005 1	7	14	59	46,32	13,59	8	1,2		Bovec
2005 1	9	3	36	46,30	13,55	10	1,1		Bovec
2005 1	9	17	41	46,07	14,98	6	1,0		Zagorje ob Savi
2005 1	9	23	50	46,31	13,56	8	1,6		Bovec
2005 1	12	1	19	46,53	13,72	21	2,1		Arnoldstein, Avstrija
2005 1	12	1	31	46,29	13,54	18	1,4		Trnovo ob Soči
2005 1	12	16	22	46,14	14,98	6	1,1	čutili*	Zagorje ob Savi
2005 1	13	13	17	46,11	14,37	13	1,5		Zlebec - Trnovec
2005 1	13	20	4	46,28	13,63	9	1,2		Kobarid
2005 1	13	22	20	45,34	14,44	14	1,3		Rijeka, Hrvaška
2005 1	14	7	58	46,19	14,03	20	4,0	V*	Davča - Cerkno
2005 1	14	8	5	46,19	14,04	20	3,8	V*	Davča - Cerkno
2005 1	14	8	11	46,18	14,04	16	1,1		Davča - Cerkno
2005 1	14	8	28	46,19	14,03	17	1,1		Davča - Cerkno
2005 1	14	12	43	46,19	14,02	18	1,4		Davča - Cerkno
2005 1	14	12	43	46,19	14,02	17	1,5		Davča - Cerkno
2005 1	14	16	22	45,66	14,25	17	1,7		Pivka
2005 1	15	2	57	46,05	13,92	14	1,1		Gorenja Kanomlja
2005 1	15	13	32	46,43	13,74	23	1,0		Vršič
2005 1	16	5	45	45,89	14,97	10	1,4		Trebnje
2005 1	16	14	7	46,53	14,74	12	2,5	IV*	Koprivna
2005 1	17	11	25	46,29	13,63	8	1,2		Kobarid
2005 1	17	17	28	46,53	14,04	12	1,3		Rosenbach, Avstrija
2005 1	18	1	34	45,34	14,60	14	1,9		Tuhobič, Hrvaška
2005 1	18	3	17	46,06	14,77	10	1,4		Velika Stanga
2005 1	18	17	22	45,87	15,21	5	1,0		Šmarješke Toplice
2005 1	18	19	47	46,32	13,57	7	1,9		Bovec
2005 1	19	0	33	46,08	15,64	8	1,2		Kozje
2005 1	19	10	12	45,97	15,00	10	1,2		Catež - Tihaboj
2005 1	19	11	33	46,20	14,36	14	1,2		Kranj
2005 1	19	14	0	45,87	15,20	7	1,2		Šmarješke Toplice
2005 1	19	14	2	45,87	15,21	9	2,1	IV*	Šmarješke Toplice
2005 1	19	17	16	45,87	15,20	5	1,1		Šmarješke Toplice
2005 1	19	19	1	46,30	13,57	9	1,1		Bovec
2005 1	20	20	29	46,32	13,56	8	1,3		Bovec
2005 1	21	17	6	46,53	14,73	9	1,1		Peca, Avstrija
2005 1	22	3	15	46,17	13,73	15	1,1		Tolmin
2005 1	22	3	18	46,11	14,17	14	1,1		Gorenja vas
2005 1	22	4	16	46,11	14,28	13	1,1		Ožbolt - Tošč
2005 1	23	1	6	45,89	15,11	10	1,0		Trebelno
2005 1	23	4	17	45,90	15,10	11	1,0		Trebelno
2005 1	23	11	29	45,83	15,29	4	1,1		Šentjernej
2005 1	23	12	41	46,31	13,53	8	1,0		Bovec
2005 1	24	19	52	46,32	13,61	9	1,8		Bovec
2005 1	25	19	54	45,90	15,12	13	1,4		Trebelno
2005 1	25	23	11	45,76	14,18	13	1,0		Postojna
2005 1	27	11	11	45,99	15,30	7	1,0		Sevnica
2005 1	27	13	9	46,29	13,62	9	1,1		Kobarid
2005 1	27	19	3	46,31	13,60	7	1,4		Bovec
2005 1	29	11	37	46,13	14,01	11	1,2		Cerkno
2005 1	29	22	0	46,51	13,30	14	1,1		Pontebba, Italija
2005 1	30	7	26	45,93	14,46	11	1,1		Krim
2005 1	30	7	41	46,29	13,61	9	1,2	čutili*	Kobarid
2005 1	31	20	47	46,32	13,62	7	1,9	čutili*	Bovec
61
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za seizmologijo in geologijo
Svetovni potresi - januar 2005
World earthquakes - January 2005
Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi - januar 2005 Table 1. The world strongest earthquakes - January 2005
datum
čas (UTC) ura min sek
koordinati
širina
dolžina
magnituda
Mb
Ms
Mw
globina (km)
območje
opis
1.1. 10.1. 10.1. 12.1. 16.1. 19.1. 23.1. 25.1. 25.1.
06:25:44,8 18:47:30,1 23:48:53,9 08:40:02,9 20:17:52,3 06:11:36,8 20:10:14,0 16:30:38,3 16:44:10,7
5,09 N 37,09 N 36,88 N 0,99 S 10,93 N 34,12 N 1,13 S 22,52 N 37,64 N
92,30 E 54,56 E 27,88 E 21,17 W 140,85 E 141,54 E 119,96 E 100,74 E 43,71 E
6,0 5,3 4,9 5,7
6.3 5,7 5,9 4,9
5.4
6.7 5,1
4.8 6,0 6,6 6,4
5.9
5,7
6,6 5,4
5.4 6,8 6,8
6.5 6,2
5,9
12 32 37 10 22 28 23 10 3
ob zahodni obali severne Sumatre
severni Iran
Dodekaneški otoki, Grčija
centralni Srednjeatlantski hrbet
Otok Yap, Mikronezija
ob vzhodni obali Honšuja, Japonska
Sulavezi, Indonezija Junan, Kitajska meja Turčija-Irak
Na območju Gorgana je bilo ranjenih vsaj 110 oseb. Ena oseba je bila ranjena v Marmarisu, Turčija.
Pri Miyake-shimi so zabeležili cunami z maksimalno višino valov 30 cm.
Ena oseba je izgubila življenje, štiri so bile ranjene. Na območju Paluja je bilo poškodovanih 136 zgradb.
V	območju mesta Simao so bile ranjene vsaj tri osebe in poškodovanih nekaj hiš.
V	Turčiji, na območju mesta Hakkari, sta vsaj dve osebi izgubile življenje, 22 je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo vsaj 80 zgradb.
V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v januarju 2005. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev.
Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja)
Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda)
62
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za seizmologijo in geologijo
Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi - januar 2005
Figure 1. The world strongest earthquakes - January 2005
63
Mesečni bilten Agencije RS za okolje
Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika.
Agencija Republike Slovenije za okolje

Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji, namenjeni zaslonskemu gledanju, najdete na naslovu:
http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm
Naročite se lahko tudi na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.