Št. 295 (16.332) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. ^ ' -i 'tlrvo- “ 'IICA FRANC; > . v za- l' o /p„p„ i — -r yX GOBICA - Drevoreo ^4 n . t .- ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ NEDELJA, 13. DECEMBRA 1998 Dilem SSk in me politike ________DUNAJ / ZAKLJUČENO DVODNEVNO ZASEDANJE EVROPSKE UNIJE_ Zavzetost proti brezposelnosti Nadaljevanje širitvenega procesa Slovenski premier Drnovšek pa meni, da je v EU težnja za upočasnitev širitve Sandor Tence Slovenska skupno: ,a svojem dežele °ngresu ponudil azmislek naSi javn sto dilem, ki zanin *tranko, a tudi si Manjšinsko politi* lCeno. Tajnik Mai recelj je bil v svo Poročilu dovolj od’ ln Posten, čeprav Mnenju nekaterih n a preveč črnogled. j18110 pac od zornih ov, ki so v takih pri lh relativni, Ce obs . n)6 nat stami interesi. SSk je danes pt *Ya’ ki je na last P acala najvecji v°nlnim in drugii Membam v Itali "asern lokalnem ^es je, da so se ni faradi tega že ne Razbili in razkl ec strank in sti Mžave v majhni Pa so vidnejše oolece kot !' Ze v vsedržavn Kah. Voditelji S 8a jasno zaveda Pa Se niso nas P°ti ali načina Mostitev težav o° verjetno pot Oekaj Časa. Brecelj je t Svoji stranki p splošnim polip ‘agodjem man b podobi fojmo jih kad težavami, se Mdi pri levih U,h in pri obeh stlčnih strank, govorimo o di Pomeni, da je rascajocega Manja za strar splošen in vse 1 ,n trendom skem narodu. Mislim, da 0 na neki naci o® Pa skand; sovolj, da pog ^ovenijo, kj adnjih obcins vah glasovalo nad polovico Opravičencev, ni spodb oržavo, ki obst tekaj let. Re po vsej Evr, Ljudje st oko bolj za htiko stra konkretne dosegala edje. To je OaSega m vsakdana stranke -znanim tej Pakam -Mpmbne, njihova vk °d vloge, k v preteklos DUNAJ - Včeraj zaključeno dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije je potrdilo razhajanja petnajsterice glede financiranja unije v obdobju od 2000 do 2006 (ko bo povezava predvidoma medse sprejemala prve kandidatke za članstvo), kot tudi do predlogov reform skupne kmetijske politike in strukturnih skladov. Politični dogovor o potrebnih spremembah pa morajo doseči do marca prihodnje leto. Italijanski ministrski predsednik D’Alema (na sliki skupaj z Dinijem) je glede reform poudaril, da jih je treba uvesti pred Širitvijo. Vsi Sefi vlad ali držav pa so se med drugim strinjali, da boj proti veC kot 16-milijonski brezposelnosti ostaja prednostna naloga, sestali pa so se tudi s predsedniki vlad in zunanjimi ministri vseh enajstih držav kandidatk za polnopravno članstvo v uniji (med katerimi sta bila tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in zunanji minister Boris Frlec). Na 3. strani TRST / ZAČETEK DEŽELNEGA KONGRESA SSk o težavah v lastnih vrstah in v politiki naše manjšine TRST - V hotelu Sa-voia se je včeraj popoldne pričel deseti deželni kongres Slovenske skupnosti. Uvodno poročilo je imel tajnik Martin Brecelj, ki je opozoril na nelahke trenutke stranke in tudi slovenske manjšine nasploh. Sledili so pozdravi številnih uglednih gostov iz zamejstva in iz matice. Tržaški podžupan Roberto Damiani je pozdravil tudi v slovenščini. Kongres se bo nadaljeval danes na Opčinah. Med drugim bodo izvolili novega tajnika, ki bo nadomestil Breclja. Na 2.strani Dva zastrupljena panetona ustavila prodajo-ALF za tovrstne proteste RIM - Dva zastrupljena paneto- di zaposleni v veronski tovarni. valce, naj se ne predajo strahu in na sta povsem zadoščala za Zaenkrat je proizvodnja prekinje- zagotovili, da bodo opravljeni vsi splošen preplah in veliko škodo na do ponedeljka. Preiskovalci so potrebni pregledi. Prodaja paneto-mogotcu Nestle: grupa, v okvir ka- skoraj prepričani, da drugih za- nov pa je odločno upadla, zato tere sodita blagovni znamki Motta strupljenih panetonov ni, mini- prireja Nestle danes »praznik pa-in Alemagna, zatrjuje, da je utrpe- strici za notranje zadeve in za netona«. Predstavniki organiza-la škodo v višini veC sto milijard zdravstvo Rosa Russa Jervolino in cije ALF pa zagovarjajo pravilnost lh, posledice p"a bodo občutili tu- Rosy Bindi pa sta pozvali prebi- »velikih demonstrativnih akcij«. tel., fax 040 213193 Velika izbira zimskih artiklov najboljših znamk. Ob nakupu smučk in vezi SKI SCRV1S VKUUČCN TiOgfiJA E)® hSfflSOiiffiAA Priznani virtuoz Vam ob spremljavi svojih prijateljev igra z diatonično harmoniko, mm 40 priljubljenih domačih g \ , slovenskih TjlPt 2>„..... motivov wji PRVI TOVRSTNI CD V TRSTU gl opremljen z lx‘scctili usloi k-nšCini. HalijanSkVnim netnse-ini v prodaji pri RECORD - ul. Diaz 19 - TRST ■ TEL. (040) 304669 TRŽAŠKA KNJIGARNA - Ul. S. Franccsco 20 - TRST -TEL. (040) 635954^ Dijaki nadaljujejo z zasedbo Sol TRST - Dijaki so se včeraj odločili za nadaljevanje zasedbe poslopij slovenskih višjih srednjih šol z zahtevo, da pokrajinska uprava umakne predlog o izselitvi zavoda J. Stefana. Dijaki so danes povabili starše na soočenje. Na tej šoli se je vCeraj sestal profesorski zbor vCeraj sestal, ki jerazpravljal o avtonomiji slovenskih šolskih zavodov in predlagani izselitvi. Seje so se udeležili tudi predstavniki Šolskega odbora in Sindikata slovenske Sole. Jutri dopoldne pa bo pokrajinska programska konferenca o Šolstvu, na kateri bo v ospredju vprašanje slovenskih šol. Na 4. strani Slovenci pri LD o Narodnem domu TRST - »Smisel predloga je, da Slovenci in Italijani spremenimo simbol trpljenja zaradi represije nad enim narodom v simbol sožitja dveh kultur.« Tako med drugim Slovenska komponenta Levih demokratov v daljšem dokumentu utemeljuje amandma o Narodnem domu. Gre za enega od popravkov, ki ga bo kot dopolnilo Masellijevega zakonskega osnutka o zaščiti slovenske manjšine v Italiji predložila shanka, njegova predstavitev s strani pokrajinskega tajnika Spadara in podpredsednika deželnega sveta FJK Budina je izvala val polemik. Na 2. strani Igralnemu avtomatu »popustili živci«... NOVA GORICA - Igralni avtomat v novogoriški Perli je v petek gostu iz Italije prisodil 294 milijonov žetonov po 500 lh, kar pomeni dobitek vreden 147 milijard lh. Kaj takega se v igralnici Se ni zgodilo, Čeprav tudi avtomatom občasno popustijo “živci”. Dobitka, ki je očitno posledica okvare, ne bodo izplačali. Na vsakem avtomatu so namreC izpisane vse kombinacije in maksimalni zneski zadetkov. Na 11. strani SKD Primorec iz Trebč slavi sto let TREBČE - Tri dni proslav ob stoletnici: SKD Primorec je ob Častitljivi obletnici osrednjo proslavo priredilo v petek zvečer, vCeraj in danes pa Kulturni maraton. Petkove prireditve pod Šotorom se je udeležilo veliko domačinov in gostov, društvo pa je ob tej priložnosti prejelo tudi posebno priznanje ZSKD, zveza pa je tudi pokroviteljica proslav. Na 6. strani SLOVENSKA SKUPNOST / PRVI DAN DESETEGA DEŽELNEGA KONGRESA »Pomanjkanje zaščitnega zakona šibi življenjsko moč naše skupnosti« Obširno uvodno poročilo tojniko Martino Breclja - Danes drugi del skupščine na Opčinah TRST - Alarmni zvonec za Slovensko skupnost in za vso slovensko manjšino. Tako lahko z eno samo besedo ocenimo uvodno poročilo Martina Breclja (na sliki) na včerajšnjem desetem deželnem kongresu SSk v hotelu Savoia, ki se je omejil na tajnikov referat in na pozdrave gostov. Pravi delovni kongres se bo odvijal danes v openskem Finžgarjevem domu, na katerem bodo tudi izvolib nove strankine voditelje, začenši z novim tajnikom. Brecelj je namreč sinoči potrdil, da zapušča krmilo SSk. Tajnikovo poročilo je bilo zelo obširno in je v bistvu obravnavalo vsa področja našega političnega vsakdana. SSk po njego- vem doživlja nekakšen paradoks, saj se sooča s težavami prav v trenutku, ko bi se morala veseliti sadov svojega dela in vztrajanja v nelahkih časih. To velja tudi za manjšino, potem ko je Slovenija utrdila svojo samostojnost, ko se odnosi med Italijo in Slovenijo izboljšujejo in ko so v Rimu na oblasti sile, ki so deklarirano bolj dovzetne za manjšinsko problematiko. Brecelj je na osnovi nespodbudnih demografskih podatkov ugotovil, da se življenjska moč Slovencev v Itabji močno Šibi in da asimilacija ne popušča. To je tudi posledica dejstva, da manjšina ne uživa primerne zakonske zaščite. Glede ocene poenotenega predloga po- Danes, 13. decembra 1998 v Finžgarjevem domu na Opčinah Narodna utica 89 z začetkom ob 9.30 SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA vabi vse člane Deželnega ter treh Pokrajinskih svetov na sejo, ki bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 20. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. Dnevni red: ZAŠČITNI ZAKON ZA SLOVENCE V ITALIJI slanca Domenica Masel-lija SSk vztraja na stališču, da je treba to besedilo popraviti. Znane kritike in pripombe zadevajo zlasti sestavo t.i. paritetnega odbora, ozemeljsko določitev narodnostno mešanega območja in vprašanje zastopanosti Slovencev v izvoljenih telesih. Vrnitev Narodnega doma Brecelj tolmači predvsem kot gesto dobre volje, s katero bi na simboličen način zaprli eno najbolj tragičnih poglavij naše zgodovine. Sicer pa je jasno, je dejal, da zaščitni zakon ne stoji in ne pade na tej točki. Na tej točki stoji ali pade zgoraj omenjena dobra volja. Nihče si vsekakor ne sme delati utvar, da bo zaščitni zakon rešil vsa naša vprašanja. Tajnik je omenil deželno upravo, pri čemer je še enkrat podrobno predstavil predlog SSk za izvolitev deželnih svetovalcev slovenske narodnosti. Pozornost je nadalje posvetil političnim odnosom v manjšini, ki so neurejeni. Glede Primorskega dnevnika je Brecelj dejal, da je sorazmerno malo članov sledilo navodilu stranke za vključitev v zadrugo, hudo napako pa je naredila tudi tista stran, ki je prevladala na občnem zboru, saj je izvoljeno vodstvo zadrugo dejansko izvotlilo. Upravo dnevnika je popolnoma prepustilo strokovnjakov, za katerimi menda vlečejo niti tisti, ki so dnevnik že vodih poprej, tako da se je vse spremenilo, da bi vse ostalo pri starem, je poudaril še tajnik SSk. Manjšina nujno potrebuje celovito demokratizacijo (maksimalni cilj stranke je Narodni svet Slovencev v Italiji), perspektivno sodelovanje med SSO in SKGZ je ocenil kot začetek novega iskanja enotnosti med Slovenci. Zavzel se je za vsestransko okrepitev odnosov s Slovenijo, čeprav je v manjšini razširjen občutek, da je bila nekoč solidarnost matice večja kot zdaj, in to kljub temu, da je bila tista država jugoslovanska in sociabstična. SSk se spopada s hudimi težavami, Se zlasti odkar je v Itabji prišlo do volilnih reform, svoj delež pa je prispevala tudi kriza levosredinske Oljke. Posebno pekoč je bil neuspeh na junijskih deželnih volitvah. Težko stanje v stranki je po Brecljevem mnenju tesno vezano na težave naše skupnosti, zato je naloga stranke danes predvsem ta, da združi Cimveč sil v manjšini in izven nje za uresničitev za Slovence življenjskih ciljev. Tajnik je na koncu citiral nov roman Alojza Rebule, ki govori o človeških tragedijah, a tudi o možnosti, da se človek dvigne, Se posebej, da se dvigne iz asimiliranosti. Mogoče pesnik res vidi dlje od drugih... Kongres, ki mu predseduje Rafko Dolhar, je uvedel strankin predsednik Bernard Spazzapan.Posebno slavnostno vzdušje v hotelu Savoia je ustvarila pesem ženskega zbora Glasbene matice, ki ga vodi Tamara Stanese. S.T. ______ DESETI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI___________ Pozdravi številnih uglednih gostov Slovenska voščila podžupana Damianija - Poseg slovenskega ministra Marušiča TRST - Delegate SSk je prvi (tudi v slovenščini) pozdravil tržaški podžupan Roberto Damiani. Dejal je, da se vzdušje v mestu konkretno izboljšuje in to po zaslugi Illyjeve uprave ter njenih kulturnih pobud, a tudi po zaslugi slovenske mansi-ne. Napovedal je bližnje poimenovanje nekaterih ulic po slovenskih osebnostih in sobotno razstavo Černigojevih del v Revoltebi. Podpredsednica slovenskega parlamenta Neva Okretič Salmič je prebrala poslanico predsednika Janeza Podobnika, v lastnem imenu in SLS, kateri pripada, pa je spregovoril pravosodni minister Tomaž Marušič. Dejal je, da bi moral zaščitni zakon nujno določati ozemlje, na katerem bi veljal, ter hkrati tudi obveze za zajamčeno zastopstvo Slovencev v izvoljenih telesih. Poudaril je princip vzajemnosti pri obravnavi položaja Slovencev v Itabji in Italijanov v Sloveniji, naSo manjšino pa je pozval k večji enotnosti, še posebno ko gre za življenjske probleme. Primorski poslanec Ivo Hvalica je posegel v imenu parlamentarne komisije za Slovence po svetu in v imenu SDS. Brecljevo poročilo je ocenil kot nekoliko preveč pesimistično, izpostavil je dobre odnose med Italijo in Slovenijo ter priznal, da v Sloveniji premalo poznajo stvarnost in probleme sorojakov v drugih državah. Hvalica se je zavzel za vsaj delno recipročnost pri reševanju manjšinskih vprašanj. Tudi on, kot minister Marušič, je opozoril na pomanjkljivost Masel-bjevega osnutka glede določitvi narodnostno mešanega ozemlja. Podpredsednik deželnega parlamenta Miloš Budin (LD) je rekel, da moramo Slovenci preseči konflik-tualni odnos do te družbe in do italijanske države. Pri zaščitnem zakonu se ne smemo odpovedovati našim zahtevam, ne moremo pa tudi računati na idealno zaščito, zato je potreben realizem. Kongres Slovenske skupnosti sta pozdravila tudi predsednika SSO Sergij Pahor, inSKGZ Rudi Pavšič ter tajnik tržaške SKP Sergio Facchini. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev je delegate toplo pozdravil Franc VVenedig. STALIŠČE SLOVENSKE KOMPONENTE LEVIH DEMOKRATOV Zakaj amandma o Narodnem domu Slovenska komponenta Levih demokratov je včeraj objavila naslednje sporočilo za tisk Slovenska komponenta Levih demokratov pozorno spremlja razpravo, ki je sledila tiskovni konferenci, na kateri sta tržaški pokrajinski tajnik Stebo Spadaro in podpredsednik Deželnega sveta Furla-nije-Julijske krajine Miloš Budin obraz-ložba javnosti popravke, ki jih bo stranka predložila kot dopolnilo Masellijevega zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine v Itabji. Pozornost v javnosti je vzbudil popravek glede namembnosti Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici. Levi demokrati spoštujejo čustva ljudi in razhčna mnenja, ki se pojavljajo tudi med samimi člani stranke in njenimi slovenskimi vohlci. Ob tem naglašajo, da je danes potreben racionalen razmislek. Osnutek zaščitnega zakona je prvič v zgovodini prešel iz načelnih izjav in vnaprejšnjih predsodkov v čas resne pobtič-ne razprave, katere cilj je, da italijanski parlament zakon odobri. To je možno tudi zato, ker so Levi demokrati največja stranka italijanske vladne koalicije. Prejšnje parlamentarne večine in vlade so obljubljale brez resnih namenov. Levi demokrati so ostati zvesti tradiciji, ko je že nekdanja KRI izpostavljala vprašanje zaščite Slovencev tako na krajevni lavni kot v itabjanskem senatu in parlamentu. Zato bi slovenska komponenta LD želela naglasiti nekaj načelnih stališč in pojasniti smisel amandmaja o Narodnem domu. Cilj Levih demokratov je, da parlament izglasuje čimboljši zakon, to je takšen zakon, kjer bi amandmaji raznih strank pozicije in opozicije ne izmaličili bistva in organske strukture Maselhjeve-ga osnutka. Ob tem se LD zavedajo, da je potrebno tudi na krajevni ravni ustvariti ozračje, v katerem bodo tako slovenski kot italijanski prebivalci Furlanije-Julij-ske krajine, njihovi pohtični zastopniki ter predstavniki pohtičnih in kulturnih ustanov sprejeti zakon kot skupno dobro in kot pozitiven zaključek dolgoletnega nacionalnega spora. Brez pozitivnega ozračja bi sprejet zakon naletel na mnoge ovire, ki bi upočasnjevale ah celo izjalovile njegovo uresničitev. Obe potrebi ne predpostavljata odstopanja od stahšč, ki jamčijo pravice Slovencev tako v mestih kot v okolici. Glede tega je Masellijev osnutek jasen in ne ustvarja v manjšini posebnih sporov. Naloga politike pa je, da s pozitivnimi predlogi prepreči krčenje neodtujljivih pravic. Ob teh načelih bi radi objasniti vsebino in duh amandmaja o Narodnem domu. V slovenskem javnem mnenju najbolj odmeva popravek, ki namenja Narodni dom v Trstu (in tudi Trgovski dom v Gorici) tako slovenskim kot italijanskim uporabnikom. Levi demokrati dobro vedo, kaj pomeni Slovencem Narodni dom. Gre za simbol trpeljenja, ko je fašizem s silo uničeval slovensko imovino, prepovedoval slovensko besedo in kulturo ter nenazadnje zapiral in ubijal ljudi zaradi njihove narodne pripadnosti. Naknadno je postal tudi simbol povojne diskriminacije manjšine. Antifašizem Levih demokratov ni bil nikoli v dvomu. Ob tem pa se zavedajo, da se lahko zgodovinske grozote in krivice premostijo samo s preseganjem sporov in sovraštva Ob dejstvu, da se Slovenci strinjajo, da naj bo Narodni dom last Dežele FJK, se zdi, da moti njegova namembnost. Levi demokrati se z amandmajem ne odpovedujejo temu, da se dom nameni Slovencem in njihovim organizacijam. »Sporna« točka amandmaja namreč pravi: »Trgovski dom v Gorici in Narodni dom, to je bivši Hotel Balkan, v Trstu bosta dana v last (demanio?) Deželi Furlaniji-Julijski krajini z namenom, da jih dodeli v uporabo občanom Gorice in Trsta za kulturne in znanstvene ustanove bodisi v slovenskem kot v italijanskem jeziku.« Prisotnost Slovencev je tako v obeh domovih zajamčena z zakonom. To pomeni; da LD v slovenski in italijanski javnosti zagovarjajo, da imajo Slovenci pravico do svoje praktične in simbolne prisotnosti v središču Trsta in Gorice. Popravek k zakonu pa nadgrajuje tako praktično kot simbolno vrednost Narodnega doma (in Trgovskega). Dodatek je v namenu, naj bosta to domova Slovencev kot tudi italijanskih ustanov in organizacij. Velikost Narodnega doma omogoča tudi širšo, evropsko namembnost objekta Smisel predloga je, da Slovenci in Itabjani spremenimo simbol trpljenja zaradi represije nad enim narodom v simbol sožitja dveh kultur. Sožitje pod skupno streho, ki pomeni nagloblji smisel evropskega združevanja, lahko končno odpravi politiko ločenih svetov in kultur; noče torej potisniti Slovence v emarginiran položaj, ampak žeti ustvariti pogoje za kulturno in znanstveno sodelovanje, ki je edini resen porok, da ne bo zaščitni zakon le »ščitil« obstoječe, ampak da bo omogočil jutrišnji razvoj slovenske manjšine ter celotne tržaške, goriske in beneške stvarnosti. Skupna hiša različnih kultur ne jemlje nikomur ničesar, saj odstiranja zgodovinske pregrade in preprečuje morebitne jutrišnje spore, ki so po svoji naravi sad nezaupanja in daljave. Prisotnost Slovencev v Narodnem domu in Trgovskem domu je torej z amandmajem LD zakonsko zajamčena, obenem pa ustvarja prostor sožitja, ki omogoča manjšini dodatno možnost za uveljavljanje in prodor v večinsko okolje’ Taksno gledanje na problem ne razume pravic le v ohranjanju obstoječega, ampak predvsem v luči bodočih potreb, ko bodo ljudje naše dežele Slovenci, Italijani in hkrati Evropejci. V tem je smisel popravka, ki je vzbudil v manjšini legitimno razpravo. Slovenska komponenta Levih demokratov upa, da razprava ne bo zameglila vsebine celotnega zakonskega osnutka, saj je v tem trenutku potrebna politična učinkovitost zato, da pride do parlamentarne razprave, ki bo rodila dober zakon-Levi demokrati bodo premeščali ovire s prepričljivimi predlogi, kar je v demokraciji edina možna varianta za uspeh. Prepričani so, da so predlogi, ki jamčijo pravice in ustvarjajo sožitje veliko bolj učinkoviti od tistih, ki jih je zaznamovala zgodovina konfliktov. S tem Levi demokrati ne brišejo zgodovinskega spomina, ampa^ zaradi tega spomina iščejo pot, ki bo ponesla dobro za jutri. Slovenska komponenta Levih demokratov - Dvodnevno hunsko zasedanje Evro-Pske unije, ki se je včeraj , pucalo, ni prineslo vse-Utekega napredka v temi, . le sestanek obvladova-a- Staligca petnajsterice ^ financiranja unije v obdobju od 2000 do 2006, 0 do povezava predvido-a medse sprejemala pr-ve kandidatke za clanst-o, ostajajo razdeljena, ak° kot tudi do predlo-§ov reform dveh ključnih Področij: skupne kmetij-srr politike in strukturnih ^ladov, kamor odteče a)vee denarja iz skupne-§a proračuna. Predsedujoči uniji, av-shijski kancler Viktor Kli-je sicer zagotovil, da )e bil uspeh dosežen - cla-niCe so na mizo položile Vse karte, staliSCa so ja-Stla’ Pot za konstruktivna Pogajanja je odprta. Vodi-,e ji EU so napovedali, da °do politični dogovor o Paketu reform, ki jih je tropska komisija zbrane v Agendi 2000 predložila PIed 18 meseci, dosegli o marca prihodnje leto, 0 se bodo v ta namen zbraU na izrednem vrhun-shem zasedanju v Bruslju, bpto pa bodo na vrhu v Nblnu reforme dokončno Potrdili. Reforme unija namera-Va izvesti, da se pripravi 113 prihod novih članic, Vepdar pa je predsedujoči b^iji opozoril, da bi jih'za Uspesno delovanje v Prihodnjem tisočletju mo-raia izvesti v vsakem pri-baeru. Članice unije se po S aliscih v grobem delijo 113 dve skupini: pretežno ki se poteguje za fabilizacijo skupne pora-e’ hi pa na pretežno juz-?°’ ki se taksne reforme rani, saj meni, da bi bilo ec prispevkov v skupni Proračun zaradi Prihajajočih dodatnih ruh>Šk°V britve zaželje- Avstrijski kancler, Cigar r2ava poleg Nemčije, rancije, Velike Britanije, lzozemske in nekaterih T^Sih spada v »severno« /Oipino, je opozoril, da je Proračunska disciplina njua ne le na nacionalni avni, temvec tudi na rav- 1 muje. V tem smislu je Napovedal, da bo dogovor ° financiranju unije te- eijil na proračunski di- Boj proti brezposelnosti ostaja ena od prednostnih skibi in nalog v petnajsterici Na sliki: sklepnega dela dunajskega vrha so se udeležili tudi premieri pridruženih članic (Telefoto AP) sciplini ter solidarnosti v delitvi finančnega bremena. Zavzemanjem za omejevanje porabe nasprotujejo predvsem Španija, Portugalska, Grčija in Irska. Kot velik uspeh je predsedujoči EU Klima označil načelno strinjanje voditeljev članic s franco-sko-nemškim predlogom, naj unija sklene pakt o zaposlovanju, s katerim bo vzpostavljena višja stopnja koordinacije nacionalnih zaposlovalnih politik. Vsi Sefi vlad ali držav so se strinjali, da boj proti več kot 16-mi-lijonski unijini brezposelnosti ostaja prednostna naloga ter v tej luči tudi krepitev koordinacije gospodarskih politik. Slabše je slo z nemškimi pobudami za usklajevanje davčnih politik, ki se jim je uprla predvsem Velika Britanija. Na koncu so voditelji sklenili, da bodo spodbujali koordiniran boj proti škodljivi davčni konkurenci, britanski premier Tony Blair pa je izjavil, da zdravi konkurenci na tem področju nihče ne nasprotuje. Večina zaključkov z dvodnevnega zasedanja so v bistvu načrti za prihodnost, zato so te od- ločitve voditelji EU skupaj poimenovali za »dunajsko strategijo« prihodnosti unije. Poleg že omenjenih načrtov o političnem dogovoru o paketu reform iz Agende 2000 do marca prihodnje leto ter o sklenitvi pakta o zaposlo- vanju junija 1999, so se voditelji dogovorili, da bodo junija v Kolnu odgovorili tudi na vprašanje »kako in kdaj« do izvedbe institucionalnih reform, ki naj bi jih povezava izvedla v sklopu priprav na Širitev. Italijanski ministrski predsednik Massimo D’Alema je poudaril, da je Italija dala pomemben doprinos k uspehu vrha, naglasil pa je tudi, da se je v zadnjih letih verodostojnost Italije na mednarodni ravni povečala, tudi po za- slugi Prodijeve vlade. Po njegovem mnenju je dunajsko zasedanje »politično pomemben trenutek«, ker »načenja nov ciklus razvoja, usmerjenega rasti zaposlovanja, ki ni v nasprotju s pohtiko finančne strogosti in stabilnosti.« Načel je tudi problem širitve unije in izrazil podporo Italije večanju števila članic, vendar so pred tem nujne institucionalne reforme. Zavzel se je tudi za večje sodelovanje na sodnem področju, pri čemer je imel v mislih primer Ocalan, CeS da so zadnje izkušnje pokazale na vrzeli pri tem sodelovanju in pri njegovi učinkovitosti. Govor je bil tudi o varnosti, o Kosovu (od vlade v Beogradu in od kosovskih Albancev zahtevali več prilagodljivosti v pogajanjih), o Rusiji (rečeno je bilo, da je strateški partner unije, petnajsterica je tudi potrdila pripravljenost, da ji pomaga pri pre-mošCanju krize), o ZDA (Združene države so opozorili pred sprejemanjem enostranskih sankcij, češ da je treba gospodarske spore premoscati na podlagi mehanizmov, predvidenih z WTO - VVorld Trade Organization), o prostocarinski prodaji na letališčih in v pristaniščih (dopustili so možnost, da pride do odloga pri ukinjanju), medtem ko bodo o »pedopornogra-fiji« posebej govorili na zasedanju zunanjih ministrov prihodnje leto. r ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE / SREČANJE Z VODITELJI ENAJSTIH KANDIDATK -i Drnovšek: težnja za upočasnitev DUNAJ - Voditelji Evropske unije, ki so se vCeraj sestali s predsedniki vlad in zunanjimi ministri vseh enajstih držav kandidatk za polnopravno članstvo v uniji (med katerimi sta bila tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in zunanji minister Boris Frlec), so kandidatke za članstvo ter ministrski svet povezave in Evropsko komisijo pozvali, naj obdržijo doseženo dinamiko širitvenega procesa, tako da se bodo vsebinska pogajanja z naprednejšo šesterico prosilk za članstvo nadaljevala v prvi polovici prihodnjega leta (Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska, Estonija in Ciper). Takrat bo unijo vodila Nemčija. Po pričakovanjih in na podlagi poročil Evropske komisije o napredku kandidatk za članstvo, ustroja širitvenega procesa niso spreminjali, saj v »prvo skupino« niso vključili nobene nove prosilke za članstvo. Novo poročilo o napredku bo pripravljeno za vrhunsko zasedanje decembra prihodnje leto, ko bo povezavi predsedovala Finska. Voditelji so poudarili voljo unije, da kandidatkam v procesu vključevanja nudi pomoč, vendar so opozorili, da bo ta dokončno potrjena šele takrat, ko bo sprejet celoten paket predlogov iz Agende 2000 o financiranju unije v obdobju od 2000 do 2006 in o reformah na ključnih področjih, s katerimi se petnajsterica pripravlja na širitev. Novi nemški kancler Gerhard Schroeder je, kot se je izvedelo iz nemških virov, zavzel stališče, da se državam kandidatkam ne obljublja natančnega datuma pristopa, saj bi bilo to zavajujoče. Ce reforme iz Agende 2000 ne bodo tekle, EU po kanclerjevem mnenju ne bo sposobna sprejemati novih članic. Nasploh je dunajski vrh mineval v znamenju vročih razprav glede prihodnjega financiranja povezave in pokazal, da so mnenja članic še vedno globoko deljena. Voditelji priznavajo, da bodo pogajanja težka, marec prihodnje leto pa so postavili za rok, do katerega morajo najti politični dogovor o potrebnih spremembah pred širitvijo na nove članice. Slovenski premier Janez Drnovšek je na srečanju poudaril, da na strani EU obstaja težnja po upočasnjevanju procesa širitve, hkrati pa se od kandidatk pričakuje pospešene priprave na članstvo. Kljub temu upa, da bo zgodovinska motivacija za širitev ostala in da bo do širitve dejansko prišlo, in da širitve ne bo ovirala razprava o financiranju EU. Premier se zaveda, da so reforme EU zahtevne, vendar upa, da bodo uspešno izpeljane v korist vseh držav, tako članic kot tudi kandidatk. Drnovšek je še poudaril, da bo Slovenija nadaljevala z reformami in da bo opravila svojo domačo nalogo, tako da bi bila kar najbolje in kakovostno pripravljena na vstop v unijo. Slovenski premier je imel vCeraj še vrsto kratkih dvostranskih srečanj. Tako se je pogovorajal s francoskim predsednikom Jac-quesom Chiracom in premieram Lionelom Jospinom, predsednikom nizozemske vlade Wi-mom Kokom in zunanjim ministrom Joziasom van Aartesenom ter beligijskim premieram Jean-Lucom Dehaenom. Z voditelji držav kandidatk za vstop v EU je Drnovšek spregovoril o širitvi. (STA) - ŠOLSTVO / ZAVRNILI PREDLOG, DA BI OMILILI PROTEST n Še vedno zasedene slovenske šole: danes srečanje s starši, jutri pokrajinska konferenca »Samouprava naših šol se nadaljuje povsem uspešno,« piše v tiskovnem sporočilu, ki so nam ga včeraj naslovili dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Beseda samouprava v tem primeru velja za zasedbo šolskih poslopij, ki se nadaljuje kljub predlogom, da bi se spremenila v samoupravljanje učnih ur, zborovanj in drugih dejavnosti med dnevom. Predlog, da bi zapustili šole v večernih in nočnih urah, ki sta ga dijakom orisala ravnatelja liceja Prešerena Simčič in zavoda Zoisa Zupan, ni prodrl; dijaki so se opredelili za trdo linijo, tudi ker niso prejeli nobenega odgovora od pokrajinske uprave, s katero so zahtevali srečanje o usodi zavoda Stefan. Tudi to kaže, da je v ospredju protesta nesprejemljiv odnos javnih oblasti do slovenskih šol, zabeležiti pa je treba, da dijaki protestirajo tudi zaradi nameravanega finansiranja zasebnih šol, ko pa so sredstva za javne šole povsem nezadostna. Sporočilo dijakov Toda vrnimo se k sporočilu dijakov: Danes (včeraj za naše bralce, op.ur.) so bile na dnevnem redu zavoda J. Stefan (in Slomšek) različne didaktične pobude. Ob 8. uri je bilo na vrsti predavanje Gorazda Pučnika na temo Fitness za zdravo telo. Nadaljevali smo z diskusijo s pokrajinskim svetovalcem Igorjem Gabrovcem, ki nam je jasno orisal delovanje Pokrajine v zvezi s problemi stavb naših zavodov. Poleg tega smo imeli tudi glasbene točke. Maturantje pa so po dogovoru s profesorji imeli pouk. Tudi na Vrdelski ulici je bilo kar živahno. Tam smo se v zgodnjih jutranjih urah dijaki zbrali na zborovanju, kasneje pa nas je obiskala ga. Nadja Debenjak, ki je kot Gabrovec na strokovni ravni razjasnila določene dvome in odgovorila na naša vprašanja. Popoldne so bile na programu razne športne tekme. V petek zvečer smo se skupina dijakov srečali z Enotnim šolskim odborom, kjer se je razvila živahna in konstruktivna debata. Dijaki smo tudi danes sodovali na sestanku med profesorskim zborom in Eso. Na teh dveh srečanjih smo svoje politične in šolske predstavnike spraševali za razjasnitve in možne rešitve. Tudi v naslednjih dneh imamo v načrtu veliko dejavnosti. Glavna izmed teh je informativno srečanje med dijaki in starši, ker hočemo spodbuditi tudi njihovo zavest. Na ta sestanek so vabljeni vsi tisti, ki jih zanima vedeti kaj več o situaciji našega protesta. Sestanek bo v nedeljo, 13. t.m., ob 15. uri na sedežu zavoda J. Stefan - Cane-strinijeva ploščad 7. Seja šolnikov J. Stefana Oglasili so se tudi šolniki zavoda J. Stefana z naslednjim sporočilom: Profesorski zbor DPZIO Jožefa Stefana se je dne sestal na izredni seji, na kateri je razpravljal o avtonomiji slovenskih šolskih zavodov in o selitvah v druge prostore, in na katero je povabil predstavnike Šolskega odbora. Vabilu so se odzvali predstavniki Šolskega odbora (Jelka Cvelbar za SSO, Nadja Debenjak za LD in prof. Nadja Magajna za SSk), na seji pa so bili prisotni tudi druga tajnica Sindikata slovenske šole prof. Vesna Danieli, član Pokrajinskega šolskega sveta prof. Samo Pahor in odv. Peter Močnik. Prisotna sta bila tudi predstavnika dijakov DPZIO Jožefa Stefana. Po daljši razpravi, v kateri je prišlo do koristnega soočanja in izmenjave mnenj, je profesorski zbor izoblikoval naslednjo izjavo: 1) Dokler ni odobren zakon za varstvo slovenske manjšine in ne začne delovati paritetični odbor, katerega slovenski del bo institucionalni pred- stavnik slovenske manjšine, se ne posega v slovensko šolsko omrežje. Vse šolske enote s slovenskim učnim jezikom (didaktična ravnateljstva, nižje in višje srednje šole) dobijo avtonomijo in se financirajo v isti meri kot najmanjša odgovarjajoča samostojna enota z itabjanskim učnim jezikom. 2) Vsako preseljevanje in spreminjanje sedeža slovenskim šolskim zavodom je pogojeno s privoljenjem neposredno prizadetih osebkov (zavodski svet, profesorski zbor, pored-stavništvo dijakov) in pod pogojem, da se s preselitvijo dosežejo boljši pogoji za delovanje. Sindikat slovenske šole O srečanju je izdal sporočilo tudi Sindikat slovenske šole: Na povabilo ravnatelja inž. J. Ru-deža in profesorskega zbora poklicnega zavoda »J. Stefan« se je druga tajnica tržaškega tajništva Sindikata slovenske šole V. Danieli, v soboto, 12. decembra, udeležila srečanja med profesorskim zborom zavoda in člani Šolskega odbora. Na tem srečanju so člani Šolskega odbora odgovarjali na vprašanja prisotnih profesorjev v zvezi z namero pokrajinske uprave, da proda poslopje, kjer delujeta zavod Stefan ter podružnica zavoda Zois. Temu bi sledila izselitev obeh omenjenih zavodov. Profesorski zbor se je zanimal za stališče Šolskega odbora v zvezi s tem. Šolski odbor je na seji, dne 19. oktobra, izoblikoval stališče, da se slovenske šole ohranijo v sedanjih stavbah, da so obstoječe stavbe prostorsko še pomanjkljive in potrebne večjih ali manjših vzdrževalnih del. Nadalje je člane profesorskega zbora zanimalo, kakšno stališče ima Šolski odbor v zvezi v avtonomijo slovenskih zavodov. V Šolskem odboru se v teh dneh razpravlja o tem vprašanju, enotno stališče pa še ni izoblikovano. Izvršni odbor tržaškega tajništva SSŠ je na seji, dne 26. novembra, sklenil naslednje: Na osnovi obstoječih šolskih zakonov in mednarodnih sporazumov, na osnovi odloka Predsednika Republike št. 233, ki zagotavlja samostojnost slovenskih šol, tudi če ne dosegajo vsedržavnih meril in v pričakovanju zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost, naj vse slovenske šolske enote, t.s. didaktična ravnateljstva, ravnateljstva nižjih in višjih srednjih šol dobijo avtonomijo. Na podlagi spomenice o odprtih vprašanjih slovenske šole v Italiji, ki jo je izoblikoval Šolski odbor ter jo izročil slovenskemu in italijanskemu šolskemu ministru, zahtevamo, da se slovenske šole ne finansba na osnovi števila učencev, temveč da se jim zagotovi vsa finančna sredstva, ki so potrebna za kakovostno delovanje in razvoj. Tem ravnateljstvom naj se zagotovi samostojno vodilno osebje, ustrezno število učnega, pomožnega in upravnega osebja za funkcionalno in kvalitetno šolsko ponudbo ob prehodu iz sedanje šolske stvarnosti v novo. SSŠ pričakuje od italijanskega šolskega ministra, da izpolni dane obljube in se v italijanskem parlamentu osebno zavzame za pospešitev sprejetja zakona o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nadalje SSŠ pričakuje, da se minister zavzame za naše zahteve, ki so slične tistim, ki jih je postavil Republiki Sloveniji na nedavnem obisku pri italijanski narodni skupnosti v Kopru. Končno je treba še zabeležiti, da bo jutri ob 11.30 na sedežu pokrajinske uprave programska konferenca o šolstvu, ki se je bodo udeležili izvedenci in javni upravitelji, in na kateri bo nedvomno govor tudi o vprašanju poslopij slovenskih šol. OPČINE / DANES POPOLDNE Komemoracija Rinka Tomažiča in tovarišev Po svečanosti na openskem strelišču bodo v Prosvetnem domu odprli razstavo o fašističnem taborišču na Rabu Letošnjo komemoracijo ustrelitve Finka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Iva Vadnala bo spremljala dokumentarna razstava o fašističnem koncentracijskem taborišču na Rabu (na sliki). Svečanost na openskem strelišču se b° začela ob 15. uri, vodila jo bo Živka Peršič, govorila bosta Stojan Spetič in Giorgio Marži, sodelovala pa bosta Godbeno društvo Parma iz Trebč in MoPZ Tabor z Opčin. Po svečanosti bodo uro kasneje v openskem Prosvetnem društvu odprli razstavo o Rabu, o grozotah taborišča bo spregovoril eden od internirancev Herman Janež, sodelovali bodo recitatorji domačega društva, godba iz Trebč in Mladinski pevski zbor iz Bazovice. A. Fersini novi tržaški kvestor, dosedanji gre v Catanio Novi tržaški kvestor je 58-letni Alessandro Fersini, ki je v zadnjih štirih letih vodil kvesturo v Vicen-zi, še prej pa tisto v Mantovi. Fersini bo nadomestil 52-letnega Vin-cenza Santora, ki bo službeno pot nadaljeval v Cata-nii. Santoro bo s svoje strani prevzel mesto Giovan-nija Finazza, ki je v Milanu nasledil kvestorju France-scu Forleu. POKRAJINSKI SVET / NA ČETRTKOVI SEJI Ocenili podvojitev metanovoda Proračunski primanjkljaj se je zmanjšal za dve milijardi lir Četrtkova seja tržaškega pokrajinskega sveta se je pričela tako rekoč v znamenju stare Avstro-Ogrske. Svetovalec Severne lige Mario Bussani je namreč pred začetkom rednih del komemoriral av-stroogrsko cesarico Marijo Terezijo ob stoletnici njenega umora, spomnil pa se je tudi 250-letnice ustanovitve tržaške pokrajine. Po tem uvodu je tržaški pokrajinski svet odobril popravek proračuna za triletje 1998-2000. Proračun izkazuje za dve milijardi lir manjši primankljaj kot leto poprej (le-ta se je znižal od 13 na 11 milijard lir). Kot beremo v tiskovnem poročilu pokrajinske uprave, je bila ta delna sanacija mogoča predvsem s krčenjem tekočih izdatkov. Po odobritvi pravilnika o dohodkih in novega davka na prepise je pokrajinski svet na predlog odbornika za okolje Ma- rinija odobril oceno o vplivu na okolj® načrtovane podvojitve metanovoda stre-Trst na odseku Opčine-Boršt (protl sta bila edinole predstavnika SKP 111 SIK). Pristaviti velja, da je ocen0 predhodno odobrila pristojna komis1)3 pokrajinskega sveta, potem ko je oprav1" la vrsto avdicij zainteresiranih občim naravovarstvenih organizacij in družn SNAM, ki upravlja plinovod. Pokrajinski svet je nadalje z večin0 glasov odobril oceno o vplivu na okolj® elektrovoda za 132 kilovoltov m®0 Moščenicami pri Tržiču in stivansko p3' pirnico (proti so bili svetovalci SSk, Lm SKP in SIK), kakor tudi načrte za popr3' vilo centralnih kurjav šol Dante, Petrač ca, Carducci in Tartini. ,, Pristavimo naj, da se je predsednm pokrajine Renzo Codarin na seji sponm1 50-letnice izjave o človekovih pravicah- DESNICA / MED POIMENOVANJEM Glasno proti Damianiju na Stopnišču Žrtev fojb Včeraj so na Montuci poimenovah po Žrtvah fojb krajše stopnišče med Ul. del Monte in Ul. Capitolino. Med svečanostjo za poimenovanje je manjša skupina zastopnikov desnice ostro napadla podžupana Roberta Damia-nija, češ da je občina izbrala preveč zakotno stopnišče. V skupini oporečnikov je bil v prvi vrsti melonar-ski deželni svetovalec Giulio Staffieri, čigar napad je Damiani zavrnil, saj niso poimenovali po teh mrtvih nobene ulice za časa, ko je sam Staffieri sedel na županskem stolčku. Poslanca Nicolini in Camber sta se zavzela, da bi po žrtvah fojb poimenovali bližnje Stopnišče velikanov (Scala dei Giganti). ZARADI JAVNEGA REDA Preprečili manifestacijo fašistov proti dvojezičnosti Na začetku Drevoreda XX. septembra je včeraj popoldne mrgolelo policistov in karabinjerejev. Možje postave so bili očitno pripravljeni, da bi tudi s silo preprečili fašistom strankice Movimento sociale - Fiamma tricolore napovedano povorko proti dvojezičnosti oz. proti zakonskemu predlogu za zaščito slovenske manjšine. Fašistov tokrat ni bilo na spregled, skupinica pa se jih je zbrala v poznih popoldanskih urah v t.i. Zeleni dvorani na železniški postaji, kjer so imeli zborovanje, na katerem so popolnoma osamljeni lahko dali duška svojemu protislovenskemu gnevu. PRIBEŽNIKI / NA AVTOCEST^ Aretirali so tri Slovence: peljali so kar 18 Kitajcev Osebje urada za tujce in cestne policije je včeraj okrog 6-ure na avtocesti, nekaj kilometrov po vstopu pri MošCerU' cah, ustavilo kombi z mariborsko registrsko tablico, v katerem je bilo kar 18 kitajskih državljanov. Tujce čaka izgon v Slovenijo, šofer kombija pa je že za zapahi. Ista usoda j® doletela tudi šoferja ih potnika v vozilu honda civic, ki j® kombi spremljalo. Tudi avtomobil je bil iz Maribora. V z®' pom so se tako znašli 26-letni Branko Erker, 30-letni H®r' man Horvat in 29-letni Aleš Njegovan, vsi trije so iz Slovenske Bistrice. Zaradi lažne bombe zaprli Obalno cesto Včeraj popoldne so zaprli Obalno cesto za dobro uro, ker so pri Sesljanu odkrili sumljiv predmet, za katerega s° mislih, da gre za bombo. Ob cesti je ležalo nekaj zavojev iz katerih so štrlele električne žice. Izvedenci so ugotovih, da ni šlo za razstreUvo, pač pa za vnetljivo snov, verjetno iz ognjemetov. Povozila je pešakinjo in zbežala s kraja nesreče Priletna V.E. je predvčerajšnjim nekaj pred 18. ur° prečkala cesto, ko jo je 28-letna B.D. s svojim avtomobilon1 zbila na tla in odpeljala. Na srečo se V.E. ni huje poškodovala, na oddelku za prvo pomoč so ugotovih, da si bo op°' mogla že v tednu dni. Mestni redarji so brezvestno avt°-mobihstko kmalu zatem ustavih. Do nesreče je prišlo v Ul. SantApollinare. Pri zavijanju v Ul. Madonnina je omenjena B.D., ki je bila za volanoD1 VW golf z videmsko registrsko tablico, udarila 73-letn® V.E., vendar se sploh ni zmenila za njene klice na poru0® in na stokanje. Nekdo od mimoidočih pa je opazil, kajs® dogaja, in je nemudoma obvestil oddelek za nujne poseg® pri mestnih redarjih, od koder so vest posredovah izvidnicam in nasploh osebju na teritoriju. iljŠLOVESNA PRIREDITEV h V Bazovici so sinoči proslavili tričetrt stoletja dela ŠD Zarja Včerajšnja slovesnost °j) petinsedemdeseti °bletnici ustanovitve športnega združenja Zarja je stekla v znamenju sodelovanja celotne bazoviške Vaske skupnosti, ki te-jttslji tako na Športnem kot na kulturnem delo-Vanju. Pomembnost tovrstnega sodelovanja je tudi Podčrtal v svojem govoru Predsednik SZ Zarja Mirjan Žagar. Večer so uvedle Boro-Ve gimnastiCarke, sledila Pa je glasbena točka s botjunskimi tamburaši. Preostali del programa so oblikobali izključno do-jnacini, najprej najmlajsi 12 zborčka A. M. Slomšek Pod vodstvom Zdenke Križmančic. Pot od dav-nega leta 1923 do današnjega dne so z dramskim prikazom predstavi- li elani Mladinskega krožka Bazovica v režiji Tatjane Turco. Prikaz društvene preteklosti je na koncu okronala Zarji-na himna, ki jo je energično zapel Mladinski zbor Bazovica pod vodstvom Xenije Brass. Včerajšnja slovesnost je bila tudi priložnost za podelitev spominskih plaket bivšim Zarjinim predsednikom in za predstavitev knjige Mirjana Žagarja »Zarja 1923 -1998«. Jubilantom so nato čestitali številni gostje, nakar se je publiki predstavila priložnostna moška skupina v sestavi nekdanjih bazoviških nogometašev. Večer je sklenila pesem domačega mešanega pevskega zbora Lipa pod vodstvom Tamare Kažem. JPC PREŠERNOVO GLEDALIŠČE / KD FRAN VENTURINI Osrednja proslava 30-letnice društva Predsednico Nevenka Kozina naglasilo pomen delovanja - Bogat kulturni program NOVICE V Šempolaju vrsta skupnih prazničnih prireditev Ob tradicionalnih prazničnih pobudah se je letos v Šempolaju razvilo zanimivo sodelovanje med otroškim vrtcem, osnovno šolo Stanka Grudna-Strele ter društvom Vigred. Skupaj bodo namreč v petek, 18. decembra, ob 18. uri priredili božičnico kar na odprtem šempolajskem vaškem trgu. Sicer običajno božično smreko bo tokrat zamenjal bor, ki ga bodo nato otroci okrasili z barvanimi lučkami in roCno izdelanimi okraski, na drevesu pa bodo naSla prostor pisemca, v katerih so otroci zabeležili želje in pričakovanja za novo leto. Sem-polajski trg bo tako zaživel v nadvse prazničnem vzdušju: ob »boru želja« bo nastopil ohoski zbor, spretne domačinke pa bodo za to priložnost spekle in pripravile kar nekaj vec ali manj tradicionalnih slašCic, k njim pa se bo prilegla pijača. Pod božičnim borom pa bodo otroci zbirali igrače za manj srečne otroke, ki živijo v sirotišnicah. La-tošnja novost bo tudi ponovno uvajanje starodavne navade koledovanja, saj bodo sempolajski osnovnošolci in otroški zbor Vigred v ponedeljek, 21. ter v torek, 22. decembra, obiskali starejše vaščane Slivnega, Praprota, Sempolaja, Prečnika in Trnovce. V društvenih prostorih SKD Vigred se bo medtem nadaljevala prodajna razstava ročnih del in božični knjižni sejem, na razpolago pa je že tudi društveni stenski koledar za leto 1999, ki nudi zanimiv izbor fotografij iz nekdanjega vaškega življenja. Razstava bo odprta od četrtka, 17. do sobote, 19. decembra, med 17. in 20. uro. (igbj Včlanjevanje v SKR Stranka komunistične prenove - krožek Kras -prireja praznik včlanjevanja za leto 1999, in sicer jutri, 14. decembra ob 20. uri v prosvetnem domu na Opčinah. Slovenski klub vabi na »sladek« torkov večer Decembrske praznike označujejo tudi Številne sladkari-i6> nekatere so se ohranile iz časov naših dedov, veliko Pa je novejših ali pa prevzetih iz ostalih tradicij. Seveda ohranjajo posebno niesto doma pripra-vijene sladice, njim Posebno pozornost tokrat posveča Slovenski klub. Tokratni torkov večer, se pravi srečanje v to-Jek, 15. decembra ho namenjen njim °2- tekmovanju: organizatorji so predvidi! dve kategoriji. in sicer tradicionalne božične sladi-Ce in poljubne. Kdor se želi udeležiti tekmovanja, se lahko se prijavi, in sicer pri odbornicah kluba Poljanki Dolhar (tel. 040/44171) jn Darji Betocchi (040/948080). Izdelke bo ocenjevala Publika. ZGONIK / OBČINSKI SVET______________ Na seji v ospredju proračun in konvencija z Acegasom Predstavitev proračuna za finančno leto 1999 in proračuna za triletje 1999-2001 ter odobritev konvencije s odjetjem Acegas sta bili glavni točki na dnevnem redu izredne seje zgoniškega občinskega sveta, ki je bila v petek zvečer. Na umirjeni seji je županja Tamara Blažina orisala vsebino proračuna in prosila svetovalce, ki so dobili na razpolago dokumentacijo, naj morebitne predloge predstavijo do 18. decembra. Kot je med drugim povedala, ni veliko sprememb, opozorila pa je, da se bodo izdatki v letu 1999 povišali. Omenila je tudi vprašanje finančne avtonomije in popolne avtomatizacije Občine, za kar so že v teku dogovori z Občino Repentabor za skupno usposabljanje osebja. Dodala je tudi, da v proračunu niso všteti morebitni prispevki v zvezi s Kraškim parkom. V razpravo sta posegla tudi Joško Gruden (Slovenska skupnost), po mnenju katerega je smetarska služba predraga in ni kontrole nad odvrženimi odpadki, in predstavnik desnice Mario Verbacci, ki bi hotel med drugim uvesti večjo kontrolo zaradi problema priseljencev. Na dnevnem redu so bile tudi odobritve konvencije za delovanje in upravljanje centra proti nasilju nad ženskami, načrta o porazdelitvi prispevkov Sklada za Trst za leto 1999 in konvencije z družbo Acegas, prav slednja pa je razvnela debato. Blažinova, ki je načrtu načelno naklonjena, je orisala konvencijo in podčrtala, da je okvirnega značaja. Poleg tega lahko reši marsikateri problem in nudi možnost konkurenčnih cen. Opozicija se v marsičem ni strinjala, Gruden je tudi predlagal vrsto popravkov, po posegih predstavnikov liste Skupaj Mitje Gialuza in Alenke Obad pa se je županja nazadnje odločila preložiti glasovanje na naslednjo sejo občinskega sveta, ki bo 23. decembra. A. G. Sinoči so s slavnostnim koncertom v občinskem gledališču v Boljuncu počastili 30. letnico KD Fran Venturini. Osrednjo prireditev so oblikovale vse skupine, ki delujejo pod okriljem tega društva, poudarek pa je bil predvsem na vlogi, ki jo je društvo opravilo v ustvarjanju kulturnega sožitja med prebivalci Domja, LakotišCa, Kr-menke, Pulj in vse do Frankovca. Osrednji govorniški poseg je podala predsednica Nevenka Kozina: spregovorila je o zahtevni nalogi, ki se je pred 30. leti zaCela z ustanovitvijo moškega pevskega zbora in se že vec let vse do danes prenaša v naš kulturni prostor z razvejanim delovanjem KD Fran Venturini. Razvoj dejavnosti pri Domju in sosednjih vaseh je v strnjeni obliki prikazal tudi sinočnji koncert, ki so ga uvedli elani pevskega zbora, torej ustanovnega jedra. Le tem so se nato pridružili še elani otroškega in mešanega zbora, dekliške skupine, gojenci Sole za klasično in diatonično harmoniko. Ob praznovanju pomembnega jubileja so v društveni dvorani pri Domju postavili tudi izredno zanimivo dokumentno razstavo (f KROMA), ki prikazuje 30-letno pot KD Fran Venturini. (dam) OPČINE / ZADRU2NA KRAŠKA BANKA Predstavili knjigo Okus teme Gre za bogato opremljeno publikacijo o Skilanovi jami Bogato opremljeno knjigo Okus teme so v petek popoldne predstavili v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (f. KROMA). Gre za prikaz Skilanove jame pri Bazovici v besedi in fotografiji, avtorja pa sta Clara Ferletti in Bogdan Kladnik. Publikacija je dvojezična, slovensko-italijanska, izšla pa je pri ljubljanski založbi Zaklad. Kot je bilo poudarjeno tudi na petkovi predstavitvi na Opčinah, knjiga želi predstaviti širšemu krogu bralcev jamo, ki je sicer malo poznana. Gre pa, tako zagotavljata avtorja, za najdaljšo, najobsežnejšo in naj-globjo jamo tržaškega Krasa. Odkrili so jo jamarji, člani društva »Carlo Debeljak«, nadalje pa so jo raziskovali jamarji z obeh strani meja. Zato je knjiga namenjena tudi njim, predvsem pa je zastavljena kot enkratna fotoreportaža o človeškem odkrivanju skritih podzemskih krasot. Glede na obdobje je seveda knjiga tudi zelo primerna za darilo. OD SREDE, 9. DECEMBRA JE I/ TEKU ZARADI PRENOVE PROSTOROV tol? TRST ULICA TORREBIANCA 37 NAPOVEDI TREBČE / 100-LETNICA SKD PRIMOREC Danes v Zgoniku 20-letnica delovanja Vesele pomladi SOMPD Vesela pomlad priredi ob 20-letnici pevskega delovanja, danes, v nedeljo, 13. decembra 1998, ob 18. uri, v Sportno-kultumem centru v Zgoniku »Večer srečanja s pesmijo in s prijatelji petja«. Koncertni del: OPZ in MPZ Vesela pomlad, skupini nekdanjih pevk in pevcev Vesele pomladi, dekliški vokalni tercet Ver laetum, MePZ starSev pevcev, MePZ Resonet. Pevski program so pripravili Martina Batič, Franc Pohajač, Martin Vremec, Rossana Paliaga, Matejka Bukavec, Zdenka Križmančič in prof. Aleksandra Pertot. Instrumentalna spremljava: klavir, Martina Feri in Martin Vremec, harmonika, Egon Taučer. Splet tržaških folklornih plesov je z MPZ Vesela pomlad pripravila prof. Mirjam Brajko-vič, harmonikarska spremljava Egon Taučer. Vezni diaprogram Zvonko Vidau. Družabni del bodo oblikovali pevci zborov Vesela pomlad in harmonikarji Egon Taučer, Borut Vidau in prof Zoran Lupine. V soboto pri Sireni veliki živžav Mestnim otrokom se obeta zabaven začetek pričakovanih božičnih počitnic. Zadružni center za socialno dejavnost, la si je med razne cilje zastavil tudi skrb za otroke in njihov prosti čas, prireja v soboto 19. decembra popoldne zanimivo pobudo. Gre za »Veliki božični direndajev živžav«, oz. otroško zabavo, ki se bo odvijala na sedežu barkovljanskega društva Sirena od 15.30 do 19. ure. Otroci se bodo na svojem prazniku zabavah ob animaciji z igrami in glasbo, poseben kotiček pa bo posvečen likovnemu laboratoriju pod vodstvom scenografa, kiparja in likovnika Aleksandra Starca. Prireditelj bo tudi poskrbel, da ne bodo otroci odšli domov brez malice, kot bi se za tak praznik ne spodobilo. Zadružni center je vsekakor izkuSen prireditelj iz-venšolskih dejavnosti za mlade s posebnimi potrebami in otroke, predvsem kar zadeva poletna središča in kolonije. Z vstopom v novo leto namerava začeti s prirejanjem sobotnih jutranjih in popoldanskih dejavnosti. Pri tem se načrt vije od izletov za spoznavanje bližnje okolice in njene preteklosti, športnih zabav, do otroškega likovnega laboratorija in animacije s skupinskimi igrami. Vse informacije glede navedenih dejavnosti in predvsem o sobotni otroški zabavi posredujejo na telefonski Številki 040-360324 od 10. do 12. ure. (JPC) Drevi TV Mozaik s pestro vsebino Danes ob 20.50, bodo iz Deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino v okviru slovenskih programov predvajah TV Mozaik. Oddaja se bo začela s prispevkom o pobudi Božična srečanja, ki se Se odvija v tržaškem mestnem središču. Za tem bodo gledalci spoznali Bruna Breschia, pobudnika novega ponatisa zbirke Janeza Svetokriskega Sacrum Promtuarium. Tretja točka sporeda je posvečena mlaim in odraslim, saj bo v nji Miklavž iz Kanalse doline govoril o krampiisih, sledila bo predstavitev dokumentarnega filma Jesenski tiho. V tem prispevku bodo na vrsti posnetki o Eriku Švabu in alpinistični odpravi na madagaskarsko goro, na koncu pa bo o svojem delu spegovoril goriski skladatelj Stanko Jericijo. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 17. decembra, po televizijskem dnevniku. Jutri na radiu Trst A o Baskih in Ircih V ponedeljek, 14. decembra bo na valovih Radia Trst A priložnost za okvirni vpogled v zelo žgočo problematiko terorizma na Severnem Irskem in v Ba-skiji na španskih tleh. Sredstva javnega obveščanja nam dan za dnem predstavljajo grozodejstva dveh terorističnih organizacij IRE (Irska Republikanska Armada) ter ETE (Euskadi Ta Askatasuna - baskovska domovina in svoboda), ne posredujejo pa v javnost druge plati zvona, npr. dolgoletne vpletenosti španske policije v mučenju zaslišanih baskovskih aktivistov. Leto 1998 je bilo prelomnega značaja za ti dve okrvavljeni področji. V Ulstra je bil 9. aprila podpisan mirovni sporazum, ki naj bi za Severno Irsko predstavljal nov začetek, baskovska teroristična organizacija ETA pa se je septembra izrekla za prenehanje oboroženega boja. Bo to res trajen mir? Kakšno vlogo imata ETA in IRA znotraj svojih manjšin, predvsem pa kakšna prihodnost se obeta za Severno Irsko in Baskovske dežele? O vsem tem bo govora v ponedeljek 14. decembra na valovih Radia Trst A, v okvira jutranje oddaje »Aktualnosti na pladnju«, ki jo oblikuje Vida Valenčič. Gost v studiu bo predsednik Evropskega Urada za manj razširjene jezike Bojan Brezigar. Pričetek pogovora ob 11.50. Tridnevno proslavljanje pomembne obletnice Slavnostna prireditev je bila v petek zvečer pod šotorom Smo v času praznikov, ki je tokrat za slovensko manjšino tudi obdobje pomembnih obletnic. Udeležili smo se prvega večera, s katerim je SKD Primorec pod pokroviteljstvom ZSKD začelo tridnevno praznovanje 100. obletnice ustanovitve domačega društva. Glavna prireditev je potekala v velikem Šotora, ki so ga člani društva postavili na dvorišče Ljudskega doma. In čeprav je šotor velik je komaj zdržal naval domačinov, pa tudi prebivalcev okohških vasi, ki so želeli skupno počastiti ta pomembni jubilej. Vse je bilo izredno dobro organizirano, vse je potekalo tako, kot so si organizatorji želeli. Glavno besedo so imeli na otvoritveni prire-divi tudi mladi - otroci domače osnovne šole Pinka Tomažiča, člani zbora Kraški cvet, ki ga vodi sestra Karmen, pa še glasbena skupina OPS, ki jo vodi Vilma Padovan. Ves ta živžav so začeli učenci domače Sole z izvedbo pesmi »Moja pot v šolo«, »AEUOI« (plesni vložek Petre Križmančič), pa še s pesmijo »Naša šola« na besedilo učencev samih in na glasbo Matjaža Sčeka. In da nadaljujemo z mladimi, naj zapišemo, da je bil doživet nastop zbora Kraški cvet, ki ga je vodila sestra Karmen. Zapel je med drugim pesmi »Oblaček« v glasbeni priredbi Dine Slama in »Otrok sprašuje« na besedilo Ljubke Sorti in glasbeno spremljavo Nace Duha. Na večeru je pod vodstvom Vilme Padovan nastopila še tretja otroška skupina, zapela je tri pesmi, med temi tudi pesem Banjamin na besedilo Zlatke Obed in na glasbeno opremo Aljoše Tavčarja. Ta del je bil torej posvečen samo mladim, ki so prireditev tudi zaključili s himno »Trebče«, ki so jo poslušalci nagradili še s posebnim aplavzom. Posvetiti smo glavni del naše kronike prav nastopu mladih, ki jih je bilo takrat resnično toliko, da so bile besede, ki so jih nato pove- dati govorniki, pa tudi gostje v svojih pozdravih, resnično voščilo, da bi društvo pritegnilo v svoje vrste vse tiste, ki smo jih na otvoritveni slovesnosti poslušati. Glavni govorniki so bili: predsednica SKD Primorec Anica Malalan, ki se je v svojem govora predvsem obrnila do mladih in zaželela, da bi le-ti nadaljevati delo, ki so ga pred toliko časa začeli njihovi pradedje in ki je pripomoglo, da lahko domače društvo slavi tako pomembno obletnico, da se ponaša s svojim zborom in s številnimi dragimi pobudami, v katere vedno vključuje domačo šolo in seveda Godbeno društvo. Spregovorila je tudi Milena Padovan, vpeta v domačo kulturno ustvarjalnost. »Predvsem je pomembno, da oblikujejo današnji večer naši najmlajši. Ni to navadna proslava, osnovana na tem, kar je bilo, temveč praznik mladih, ki napolnjujejo nocoj in še naprej naš praznik s pesmijo, vedrino in zanosom. Želimo, da bi doživljali delo našega društva, kot nekaj prijetnega, zanimivega in pomembnega. Prehajanje iz šolskih klopi v Ljudski dom na vaje, prireditve, na srečanja naj postane torej del njihovega vsakdana.« Preko Lucijana Malala- na so pozdrav predali bivši partizanski borci, ki so se želeli pokloniti spominu padlih (pred spomenik so med prireditvijo ponesli tudi venec) ter so nato pripeli na društveni prapor trak s slovensko trobojnico in peterokrako zvezo - simbolom Osvobodilnega boja proti nacifašizmu. Nič koliko društev in organizacij je nato z besedami in priložnostnimi darili pozdravilo ta pomembni praznik. Najprej se je oglasil predsednik ZSKD Ace Mermolja, ki je podelil društvu posebno plaketo. Slediti so pozdravi in čestitke: GOS iz Trebč, Godbenega društva V. Parma iz Trebč, KD Slovan iz Padrič, KD Tabor z Opčin, SD Primorec iz Trebe, KD Rovte Kolonko-vec, KD Lipa iz Bazovice, Rajonskega sveta za Vzhodni Kras in Mladinske dramske skupine Jaka Stoka s Proseka - Kontove-la. Pismene čestitke so še poslali: Peter Močnik za Slovensko skupnost, KD Vesna iz Križa, KD Kraški dom iz Repentabra, KD Fran Venturini od Domja in še MoPZ Prosek-Konto-vel. Tržaški oktet je z lepim petjem zaključil del proslave v šotora, nato pa tudi sodeloval pri otvoritvi bogate dokumentarne razstave, ki so jo pripravili v društveni dvorani. Že včeraj se je v društvenih prostorih nadaljeval Kulturni maraton, ki se je začel z otroškim ex tempere, nadaljeval z nastopom Baletne skupine iz Komna, ki jo vodi Anka Kocijančič, z nastopom Godbenega društva V. Parma, ki ga vo- di Leander Pegan, z nastopom godca na diatonično harmoniko Egona Tavčarja; nato pa je pod vodstvom Pie Cah zapel Tržaški partizanski zbor Sinočnjo prireditev je zaključil nastop Kraškega kvinteta. Kulturni maraton se nadaljuje Se danes. Udeleženci so ob prihodu poleg programa in lepe razglednice dobiti tudi bogato brošuro z zgodovinskimi članki in fotografijami. Prireditev je lepo povezovala Eva Cuk. NevaLukeS SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Evropska komisija - Evropski socialni sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo r~7| Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina Usv Deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljanje V tem tednu se je začel tečaj TEHNIKE PRODAJE (380 ur), ki je namenjen brezposelnim nad 25. letom starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, ________________tet040/566360 -vsakdan, razen sobote. i^kei-lsrvm draguljarna Trst - Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 | a c j CAMERA Dl COMMERCIOINDUSTRIA ARTIGIANAT0 E AGRIC0LTURA TRIESTE TRŽAŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA POSEBNO PODJETJE ZA BENCIN PO ZNIZANI CENI BENCIN PO ZNIŽANI CENI: VABILO ZA DVIG MODRE IZKAZNICE Trgovinska zbornica obvešča avtomobiliste, ki so v predvidenem roku predložili odgovarjajočo prošnjo, da lahko dvignejo izkaznice za bencin po znižani ceni (modra izkaznica) pri okencih Posebnega podjetja za bencin po znižani ceni. Zainteresirani se morajo predstaviti pri okencu z: 1. Originalno prometno knjižico; 2. Osebnim dokumentom (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, prepustnica, itd.). Vozniki lahko pooblastijo drugo osebo, da dvigne izkaznico, s pismenim pooblastilom na navadnem papirju, seveda pa z obema zgoraj navedenima dokumentoma v originalu. Urnik okenc na trgu Piazza della Borsa 14 (pritličje) je sledeči: vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 15.30 VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 13. decembra 1998 LUCIJA Sonce vzide ob 7.37 in ^atone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide 1-56 in zatone ob 13.45 Jutri, PONEDELJEK, 14. decembra 1998 DUŠAN VREME VČERAJ OB l2- URI: temperatura 2raka 8,8 stopinje, zraCni Dak 1027 mb naraSCa, Brezvetrje, vlaga 67-od-stotna, nebo jasno, morje Burno, temperatura morja ■tl,8 stopinje. Rojstva in smrti Umrli so: 84-letna Gio-^anna Benes, 85-letna Oiovanna Guštin, 70-letni "Bnio Costantini, 86-letna Vittoria Pertot, 83-letni "jarcello Križman, 81-let-Bi Emilio Biloslavo, 95-jatni Guerrino Mase, 58-mtni Mario Corva, 82-let-na Ester Piscitello, 89-let-Ba Norina Pian. U LEKARNE Nedelja, 13. decembra 1998 Lekarne odprte od 8.30 •Jo 13.00 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cava-Ba 11, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 040 947020), Largo Osop-P° 1 (tel. 040 410515). Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z Bujnim receptom. Lekarne odprte od 18.00 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cava-na li. Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z Bujnim receptom. nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 040 202303). Od ponedeljka, 14. do sobote, 19. decembra 1998 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 18-00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 18-00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 040 831785), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 040 571088), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. °40 232253). Fernetiči (tel. 040 116212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z Bujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 18-30 do 20.30 UL Mazzini 43, Ul. Fa-tBo Severo 112, Ul. Combi I7, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 040 116212) - s predhodnim elefonskim pozivom in z Bujnim receptom. nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 „ Ul. Combi 17 (tel. 040 302800). 118: hitra pomoč in uežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, Predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. 7 telefonska centrala j^dravstvenega podjetja in Bolnišnic: 040 399-1111. 7 Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 40 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. J PRIREDITVE ZDRUŽENA DRAMSKA SKUPINA IZ BREGA in NIŽJA SREDNJA SOLA SIMONA GREGORČIČA DOLINA vabita na BOŽIČNICO, ki bo 18. in 19. decembra 1998, ob 20. uri, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Program: L. F. Baum: Čarovnik iz Oza (glrsbena igra v dveh dejanjih) - režija Stefan Job; OPZ F. Venturini Domjo - zborovodka S. Žerjal (petek); združena otroška pevska zbora COS F. Venturinija in OS P. Voranca Dolina (sobota); bogat srečelov za EVROSOLO ’99. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, PiSCanci -danes, 13. decembra 1998, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje razstave RAB - ITALIJANSKO KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE. Spregovoril bo bivSi rabski interniranec Herman Janez. Nastopajo: MePZ Lipa - vodi Tamara Ražem, Mladinski pevski zbor Bazovica - vodi Xenja Brass, Godbeno društvo Viktor Parma -vodi Leander Pegan. Recitatorji bodo brali pesmi slovenskih internirancev v italijanskih taboriščih, zbral Drago Gorup. V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. URHA V DOLINI bo v Čast brezmadežni devici Mariji danes, 13. decembra, ob 16. uri slovesna sv. masa. Sledil bo koncert z vokalno skupino Gloria iz Ljubljane. ZBOR JACOBUS GALLUS prireja danes 13. decembra v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah 8. ZBOROVSKO BOŽIČNO REVIJO. Nastopili bodo zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana, Komorni moški zbor Izola pod vodstvom Oskarja Trebča in Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Steverjana pod vodstvom Bogdana Kralja. ZaCetek ob 19. uri. Vabljeni! SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi v petek, 18. decembra, ob 20. uri, v društvene prostore v Ricmanje na prireditev ob 20-letnici otvoritve Babne hiše in 30-letnici razvitja društvenega prapora. Sodelujejo otroci vrtca in uCenci COS Ivan Trinko Zamejski, Mladinski pihalni orkester iz Ricmanj, ki ga vodi Marino MarsiC in združeni MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danijela SKD PRIMORSKO vabi ob zaključku svojega jubilejnega leta na PRIJATELJSKO PEVSKO SREČANJE v soboto, 19. decembra 1998, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Sodelujejo MePZ Primorsko, Lovski pevski zbor Dekani, OKZLD Koper in MePZ Divača, dirigent Anton Baloh. RAČUNALNIKI Project C200-32/2.1 15" ekran in Win98 od 1599.000 Ur INTERNET od 432.000 Url leto MODEMI zunanji od 149.000 Ur Repentaborska, 28 - Opčine tel.: 040 21 44 72 e-mail: PEproject@spin.it GODBENO DRUŠTVO »VIKTOR PARMA« Trebče prireja BOŽIČNI KONCERT, v soboto, 19. t.m., ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah. Toplo vabljeni! KD I. GRBEC , Ske-denjska ul. 124, prireja BOŽIČNI KONCERT, v nedeljo, 20. decembra 1998 ob 18.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Skednju. Sodelujejo: Komorni moški zbor Izola - zborovodja Oskar Trebeč, Pevsko društvo Rainer Maria Rilke - zborovodja Barbara Corbatto, ZPZ I. Grbec -zborovodja Ksenija Kos. Prispevki so namenjeni skladu Lucchetta, Ota, D’Angelo in Hrovatin za Center v ul. Valussi. Vljudno vabljeni! NEW SWING QUAR-TET - slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja bo pri nas v nedeljo, 20. decembra t. 1. ob 18.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Predprodaja vstopnic pri odbornikih KD Rdeča zvezda, v uradu ZSKD (tel. 040-635626), v baru Šport Boris v Briscikih in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Pridite, enkratna priložnost za čudovito praznično doživetje! KD KRAŠKI DOM in OS A. GRADNIKA - Re-pentabor vabita v nedeljo, 20. decembra ob 17. uri na ogled igrice M. C. Ma-chado »Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna«, v priredbi in režiji Stane Milic. Nastopajo vsi osnovnošolci. Prireditev, ki bo v Kulturnem domu na Colu, spada v sklop praznovanj ob 25. obletnici poimenovanja šole in 125-letnici ustanovitve repen-tabrske Sole. 73 OBVESTILA SKD GRAD - Bani obvešča, da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta Se danes, 13. 12. od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni! VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA CUK vabi na prodajno razstavo v prostorih Zadružne kraske banke na Opčinah Se danes, 13. decembra. Urnik: od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Sodeluje VDC Dutovlje. Toplo vabljeni! ANPPIA-VZAPP-AN-PI-VZPI-ANED-VZED -danes, 13. decembra, ob 15. uri, na openskem Strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 57-letni-ci usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu: Finko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Stojan Spetič in Giorgio Marži. Predsedovala bo Živka Peršič. Sodelujeta: Godbeno društvo Viktor Parma-Trebce, pod vodstvom Leandra Pegana, in MoPZ Tabor, pod vodstvom Aleksandra Sluge. SKD IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraske banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo, Občino Devin-Nabrežina in ZSKD vabi na ogled VIL razstave kamnitih izdelkov KAMEN... Razstava bo odprta Se danes, 13. decembra v Kamnarski hiši v Na- brežini center St. 158. Urnik: ob delovnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja jutri, v ponedeljek, 14. decembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PRAZNIK VČLANJEVANJA 1999. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v sredo, 16. t.m.,' ob 18.30, na otvoritev razstave TRIJE MLADI LIKOVNIKI. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV, PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST, v torek, 29. decembra 1998 ob 17. uri v gostinski Soli v Izoli - Restavracija Riviera. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8 od ponedeljka, 14. decembra dalje. Prevoz z avtobusom. SD KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor jutri, 14. decembra, v društvenih prostorih na Kontovelu, ob 8. uri v prvem sklicanju ter v torek, 15. decembra, ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo, 2. blagajniško poročilo in odobritev proračuna, 3. razno. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje o arheološki podobi Boljunca. Predaval bo g. Stanko Flego v torek, 15. decembra ob 20. uri. SLOVENSKI KLUB (Ul. S. Francesco 20) prireja v torek, 15. decembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani tekmovanje-pokuSnjo domačih božičnih slaSCic. Vabljeni! OSNOVNI SOLI Karla Destovnika Kajuha in Primoža Trubarja ter otroški vrtec iz Gropade vabijo v OS Karla Destovnika Kajuha na odprtje BOŽIČNEGA SEJMA, ki bo v torek, 15. decembra 1998 ob 13.30. Prodaja božičnih izdelkov se bo nadaljevala se v naslednjih dneh v obeh šolah v Šolskem urniku. QeC tMAA Škofije tel. 0038666 - 549588 NOVOLETNI paketi: Zabavno: v Pragi in Budimpešti Romantično: v Parizu Super: v Barceloni BLED: 31.12.-3.1.99 hotel 3*, polpenz., Silvestrovanje 339.000 Lir © Dobra volja je najbolja... V našem KLUBU v DUBROVNIKU 26.12.-2.1.99 ►)-letalo iz Lj VESELJE vsak dan: plesi, igre, tombola, izleti, nastop mažoretk, dalmatinskih klap, IN TO NI VSE! POVSOD: zadnja mesta Anuška uelika izbiro daril za prijeten božič Nabrežina 149 tel. 040-200082 TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN SPODNJEGA PERILA Lepa božična darila NABREŽINA 143 SKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi vse elane in simpatizerje na 8. redni občni zbor elanov, ki bo v torek, 15. decembra ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenem sedežu v Mavhinjah. KD LONJER-KATINA- RA v sodelovanju z ZSKD prireja SKLOP SREČANJ IZDELOVANJA ROČNIH DEL za odrasle. Prvi dve srečanji bo vodila Magda TavCar, v torek, 15. in v petek, 18. decembra 1998 z začetkom ob 19.30 v lonjerskih društvenih prostorih. Ge se srečanj mislite udeležiti, pokličite Vesno (tel. 040-910850 ob uri kosila). ZSSDI obveSCa, da bo pisni del natečaja za delovno mesto uradnika v sredo, 16. decembra 1998 s pričetkom ob 17. uri na DZL F. Prešeren, Str. di Guradiella 13/1 v Trstu. ZBOROVSKEMU DE- LOVANJU bo posvečena seja razširjenega pokrajinskega odbora ZSKD v sredo, 16. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni pevci in zborovodje včlanjenih zborov in elani pokrajinskega odbora. SKD VIGRED vabi v društvene prostore v Sempolaju na božično razstavo ročnih del primernih za darila in knjig v Četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. decembra od 17. do 20. ure. Obenem obveSCa, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 in v knjigarni Terčon v Nabrežini. ZSKD v sodelovanju s postajo Radia Opčine vabi vsa društva, da se z voščili in prazničnimi posvetili oglasijo v oddaji, ki bo v petek, 18. t. m. od 16.45 dalje. Ge želite sodelovati pri svojevrstni obliki Zrna v eter, pokličite v tem urniku na tel. St. 040-212658! SPD PRIMOREC - TA- BOR sklicuje v petek, 18. decembra, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah, izredni občni zbor za spremembo statuta. SKD VIGRED, OSNOVNA SOLA STANKO GRUDEN, OTROŠKI VRTEC SEMPOLAJ vabijo v petek, 18. decembra ob 18. uri na trg v Sempolaju, na skupno BOŽIČNICO. Ob tej priložnosti bomo zbirali igraCe za manj srečne otroke. KSST (Klub slovenskih Studentov-Trst) vabi v soboto, 19. decembra 1998 vse elane in simpatizerje na REDNI OBČNI ZBOR: volitve novega odbora in predstavitev programa za leto 1999. Ge bi radi zvedeli, kakšna presenečenja vam KSST pripravlja za zadnje leto v tem tisočletju, obvezno pridite v klub, Ul. Mazzini 46. Začetek ob 20.30, sledila bo zakuska in zabaven večer! POZOR, POZOR, rezervirano za otroke! V soboto, 19. decembra od 15.30 do 19. ure Zadružni cen- ter za socialno dejavnost vabi vse otroke, majhne, srednje in velike, na sedež TPK Sirena, Miramar-ski drevored 32 na barkovljanskem nasipu na VELIKI BOŽIČNI DIRENDAJEV ŽIVŽAV. Za informacije pokličite na tel. St. 040-360324 od 10. do 12. ure. KD LONJER-KATINA- RA prireja vsakoletni OTROŠKI DIRENDAJ v nedeljo, 20. decembra v lonjerskem društvu od 10. do 17. ure. Kdor se namerava Zabavati z nami naj poklice na St. 040-812787 (Breda) ali 040-910178 (Jana). V TRGOVSKEM CENTRU IL GIULIA je na ogled fotografska razstava elanov Šestih fotok-rožkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst ’80. Predsednica društva UILDM - Unione italiana lotta alla distrofia mu-scolare v Trstu, vabi elane in prijatelje na otvoritev večnamenske športne dvorane, ki bo v petek, 18. decembra, ob 10. uri na Opčinah, Bazoviška ulica 29/27. Otvoritev je posvečena spominu na Federica Milcovicha, ustanovitelja društva UILDM na državnem nivoju ob desetletnici njegove smrti. Častni gostje bodo msgr. E. Ravignani in predstavniki Občine Trst. UCENCI 4. IN 5. RAZREDA COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na St. 040-214300 ali naj se javijo na Solo v Trebčah St. 33, od 8.15 do 15. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, bo odprta danes, 13. popoldne in jutri, 14. decembra ves dan. Obenem obveSCa obiskovalce, da je v teku v decembru PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE. SK BRDINA obveSCa, da je Se nekaj prostorov za bivanje v Bellevueju od 22. do 26. decembra t.l. Vpisovanje se zaključuje. Inf. na tel. St. 040-212859. 3 ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obveSCa cenjene starSe, da predvideni roditeljski sestanki, ki naj bi se vršili dne 14.12., 15.12. in 16.12.1998, odpadejo zaradi okupacije Sole. Novi datumi bodo naknadno sporočeni. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. H ČESTITKE LUCI, danes god praznuješ. Iz srca ti vse najboljše želijo vsi tvoji. Loterija 12. decembra 1996 BARI 9 90 74 88 41 CAGLIARI 81 58 9 14 15 FIRENCE 42 29 36 73 56 GENOVA 30 69 6 16 38 MILANO 40 68 15 53 79 NEAPELJ 86 12 20 2 90 PALERMO 37 32 66 24 6 RIM 39 86 45 21 34 TURIN 48 16 28 33 2 BENETKE 2 18 66 61 17 Nagradni sklad 28.225.766.500 - lir Brez dobitnika s 6 točk. -Jackpot 25.127.242.662 - lir 2 dobitnika s 5+1 2.822.576.700 - lir 43 dobitnikov s 5 točkami 131.282.600 - lir 9.216 dobitnikov s 4 točkami 612.500 - lir 282.341 dobitnikov s 3 točkami 19.900 - lir KD Fran Venturini Čestita dolgoletnemu pevcu Salvinu Bandlju ki je pred dnevi dopolnil 70 let. V petek, 11. decembra je na fakulteti političnih ved diplomiral Pavel Kralj Iskreno mu Čestitamo vsi domači 10.12. je na tržaški fakulteti političnih ved diplomirala dr. Karmen Guštin Ob tem pomembnem življenjskem dogodku ji Čestitajo mama, oCe, stric Pepi, nona Marija, " teta Milena, stric Rino in drugi sorodniki Iztoku in Paoli ob rojstvu prvorojenCka Jana iskreno Čestita z najboljšimi željami SKD in MePZ Primorsko Saški Ažman Čestitajo za uspeSno opravljeno diplomo in želijo veliko poslovnih uspehov v prihodnje Martin, Ivan, Ana in Veronika P—y bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 SHELL Zavije (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 Nabrežina 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 TAMOIL Ul. F. Severo 2/2 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) RICMANJE / OBLETNICA PREDSTAVITEV Pihalni orkester slavi danes 30. obletnico delovanja Težave ob obnovitvi dejavnosti noto po vrsto uspehov in gostovanj Knjiga o slovenskih političnih jetnikih v taborišču Ravensbruck Natanko pred 30 leti se je zbralo v društvenih prostorih v Ricmanjih nekaj domačih godbenikov z namenom, da obnovijo že nekaj let pozabljeno domačo godbo. Takratni društveni prostori so se nahajali v dvorani nad domačo gostilno »Pri Zdenki«. Prvi predsednik je bil Milan Komar. Z zvrhano mero dobre volje smo se s pomočjo učitelja Franca Benčine lotili vaj. Tedanja godba je štela le 15 godbenikov, od katerih so bili nekateri izkušeni "instrumentalisti, drugi pa popolno samouki. Iz skupne želje, da bi tudi v Ricmanjih imeh večjo skupino, ki bi lahko samostojno nastopala na raznih prireditvah, praznikih in ša-grah, smo kmalu zatem usta-novili glasbeno šolo. V prašni dvorani, na golih deskah, se je tako začel prijeten živ žav: Solo so začeli obiskovati najprej domači otroci, kmalu zatem pa tudi mladi iz sosednjih vasi. Leta 1969 je dirigentsko vlogo prevzel Ennio Krisa-novsky«. Leta 1979 se je glasbena šola korenito spremenila, pojavilo se je namreč razredno poučevanje posameznih instrumentov. Tako so nastali razredi pihal, trobil in tolkal. Sola se je številčno hitro okrepila, zato smo zaprosili za pomoč še druge glasbenike. Pedagogov pa se je v teh letih v ricmanj-ski glasbeni šoli zvrstilo kar lepo število. Godba je veliko nastopala na vaških šagrah in prireditvah, sodelovali smo na raznih revijah, ter večkrat gostovali v Sloveniji in v Italiji. Želja do večjih uspehov nas je popeljala na razna tekmovanja. Tako smo leta 1987 odnesli bronasto odličje v 3. težavnostni stopnji na tekmovanju v Krškem, leta 1988 smo v Portorožu osvojili zlato odličje v isti kategoriji, leto kasneje pa srebrno odličje v 2. težavnostni stopnji na tekmovanju v Postojni. V okviru 20-letnice obnovitve naše skupine smo izdali našo prvo kaseto z naslovom »Crescen-do«. Naslov je skrival tiho željo po kvalitetni in številčni rasti orkestra. Leta 1987 smo se pobratili sTThalnim orkestrom rudarjev iz Idrije in ob priliki sta obe godbi sooblikovali koncert v gledališču v Boljuncu z naslovom »Glasba brez meja«. Za to priložnost smo izbrali skupni koncertni program, ki smo se ga izučili na skupnih vajah v Idriji in v Ricmanjih. Poleg pobratenja smo istega leta v maju priredili prvo izvedbo Promenadnih koncertov na vaškem trgu v Ricmanjih. Ti so si sledili neprekinjeno celih 10 let in vrednotili godbene skupine in njihove repertoarje. Na koncertih so se ustvarile prijateljske vezi z orkestri iz Italije, Slovenije in Avstrije. Do korenite spremembe je prišlo v našem sestavu leta 1991. Odslovili smo tedanjega dirigenta in zaradi notranjih nesoglasij so številni člani zapustili godbo. Takrat smo si pošteno zavihali rokave in se po novi poti lotili zahtevnega dela. Dirigentsko taktirko smo zaupali Dariju Pobegi iz Kopra, ki je takoj zadal novega elana sestavu. Godbo je sestavljalo le 12 članov, vabila pa so se kar vrstila. Skupina v takšnem številu pa bi ne mogla nastopati, zato so nam prišli na pomoč nekateri mladi godbeniki iz Kopra in Divače. Dobro smo vedeli, da sloni bodočnost godbe v veliki meri na ramenih glasbene šole, zato smo priredili nove učne programe, primerne za otroke. Solo vsako leto obiskuje približno 50 gojencev, ki se iz leta v leto izpopolnjujejo v prave glasbenike. Organizacija šole pa je vsako leto popolnejša in uspešnejša. Od leta 1994 deluje v okviru glasbene šole tudi Mladinski pihalni orkester, ki ga letos vodi Flavio Sgubin. Sestavljajo ga gojenci Glasbene šole ter godbeniki do sedemnajstega leta starosti. Od leta 1993 vodi naš Pihalni orkester Marino Mar-sič, ki je že od otroških let naš član in godbenik. V prvih letih smo se nenehno soočali s težavami, predvsem zaradi nedoraslega števila članov. Počasi se je Pihalni orkester Ricmanje kvahtetno in številčno okrepil. Leta 1997 smo se ponovno prijavili na tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije in v Sežani osvojili zlato odličje v 3. težavnostni stopnji. Veselje in zadovoljstvo za dosežen rezultat sta bila v orkestru neizmerna. Zavedah pa smo se, da se naša pot šele začenja. Že v letošnjem letu smo se odločili za novo tekmovanje. Želeli smo se preizkusiti tudi na medna- rodni ravni, zato smo se kot prvi pihalni orkester iz zamejstva prijavili na mednarodno tekmovanje v Vesz-premu pri Blatnem jezeru na Madžarskem. Tudi tokrat smo nastopah v 3. težavnostni stopnji, saj je bila za veliko večino mladih godbenikov prva izkušnja. Nihče izmed nas si ni pričakoval visoke uvrstitve, kot pa se pogosto zgodi, je bil dosežen uspeh veliko nad pričakovanji. Orkester je namreč prejel srebrno listino. Vložen trud, finančna bremena in organizacijske težave so se lepo obrestovale in za vsakega godbenika je bila to izredno pomembna izkušnja. Letošnji jubilej smo želeli obeležiti na poseben način, zato se je pojavila zamisel -snemanje in samostojne izdaje cd-plošče, ki nosi naslov »Jubilejni koncert 1998«. Na traku je tako ostal del našega petletnega glasbenega poustvarjanja, ki bi drugače šel kmalu v pozabo, kot veliki del celotnega kulturnega bogastva. 30-letnica je mogoče za skupine, ki so dosegle višjo starost, zanemarljiv jubilej. Koliko je namreč društev, ki vztraja že sto let. Mi, godbeniki Pihalnega orkestra Ricmanje pa zagotavljamo, da je tudi za to, na videz lahko dosegljivo točko, potrebno veliko truda in dobre volje. (POR) nergmode ŽENSKA OBLAČILA TRST, Largo Barriera Vecchia 16 zaradi obnove prostorov ^0% do OD 80% NERI/02 od 15. decembra 1 998 do 23. januarja 1999 30. novembra 1944 so iz Trsta odpeljali v nacistična taborišča eno najbolj množičnih skupin jetnikov iz tržaškega Koroneja, med temi skoraj največ Slovencev in Hrvatov. Moške so v glavnem odpeljali v Mauthausen, ženske in dekleta pa v Raven-sbriick. Iz skupine, ki je štela 360 jetnikov, so se le redki vrnili in še od teh so nekateri kmalu umrli za posledicami lakote, trpljenja in mučenja. Predstavitev knjige »Slovenci v Mauthausnu«, ki jo je v Trstu pred kratkim predstavil avtor France Filipčič, je pokazala, da starejša generacija tega poglavja naše zgodovine ni pozabila; pokazala pa je tudi, kako potrebno je, da se s tem delom trpljenja in umiranja milijonov ljudi - in mi Slovenci, predvsem s Primorske, smo bili med najštevilnejšimi žrtvami uničevalnih taborišč, bolje seznanijo mladi, da jim bo bolj jasno, kaj se je v uničevalnih taboriščih dogajalo, kakšni so bili načrti nacizma - uničevanja Židov, Romov in brisanje prisotnosti slovanskih narodov -iz evropskega sveta. »Kje so grobovi Slovencev - mučenikov, da bi jih posuli s cvetjem? Ni jih, skozi di-minik krematorija so se razpuhtela njihova telesa. A njihov pepel je raztresel veter na vse strani sveta ter vpije po mučeništvu.« Tako je julija 1945 zapisal Anton Oberlajt iz Maribora, eden od preživelih. Te kratke misli predstavljajo tudi uvod v knjigo, za katero je spremne besede zapisal predsednik republike Slovenije Milan Kučan. Zadnji množični transport iz Trsta je odpeljal v zgodnjih jutranjih mah z železniške postaje, oziroma iz silosa. Jetniki so bili stlačeni v živinske vagone, da je bilo komaj slišati njihove glasove. Konvoj so stražili nemški vojaki, jetnike pa so spremljali pripadniki Colottijeve bande.Vozili so se več kot tri dni. Na odseku za zgodovino NSK smo dobili imena od nekaterih, ki so bili v tem transportu: Zoro VVerk, Aleksander Smotlak, Ernesta Zudich, Stanko Dežjot in Ervin Lah. Med ženskami, ki so jih peljali v Raven-sbriick je posebej omenjena Zora Perello-Godina, ki je tam po dolgih mukah umrla. Omenjena so še imena Ivanke Kralj-Petek, Franca Segulina, Antona Veluščka, Ivana Subelje, Alfreda VValdemarina, ki so končali v tržaški Rižarni in Olge Lekaž-Mahne, ki je umrla v Bergen Belsnu. Mauthausen je bilo eno najstrašnejših taborišč smrti. Imelo je svoje podružnice v Melku, Ebenseeju, Gu-snu in tudi na Ljubelju. Uničevalnje jetnikov je bilo sistematično: če si preživel en dan v groznih razmerah vradniku, ali v strmih kamnolomih, si se drugi dan vračal na isto mesto, dokler te ni strlo. V Melk so pošiljali tudi židovske otroke, ki so morda preživeli le kak dan. Ko zapisujemo te kratke spomine na naše in sploh na vse žrtve uničevalnih taborišč, nam prihajajo v spomin obiski teh taborišč. Prva povojna leta sploh ni bilo nobenih oznak, kjer so ta taborišča sploh bila. Ko smo se pred par leti ustavili v Melku, nas je lastnik bara takorekoč vrgel iz lokala, ko smo ga vprašali, kje je bilo tu taborišče. In ko smo prispeli v Mauthausen, smo vi- deli krožiti avte z označbo PE. Izvedeli smo, da nimajo avti oznake Mauthausen* čeprav je to kar večje mesto, temveč imajo oznako PE, to je kraja Pert v bližini Mauthausna... Neva Lukeš MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRODAM v okolici Milj dvonadstropno sa- -mostojno hišo, 180 kv.m z garažo in 1000 kv.m ograjenega zemljišča. Tel. 040-272577, ob uri obedov. GRADBENO PODJETJE išče zidarja in zidarskega pomočnika. Tel. 040-818141 ali 0336-455458. DAJEM V NAJEM stanovanje v predmestju Trsta, pri Domju, za nerezidencne, primerno za Studijo, laboratorij ali urad (tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno). Tel. na St. 040-828861 ob uri obedov. PRODAM 2 samca in 2 samici boxerja z rodovnikom, z odrezanimi repi in cepljeni. Teist. 040-2024033 po 20.30 ali 040-225398 od 11. do 17. ure (razen ob torkih). PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na St. 040-200882. PRODAM 2 gumi Pirelli P2000, 165/70Rl3,tubless, v dobrem stanju, in 2 gumi Hankook Radial 884, 165/70R13, skoraj novi. Tel. St. 040-220175. SUHA drva prodaja kmetija AleS Komjanc v Steverjanu. Tel. na St. 0481-390238 v večernih urah. GLASBENIKA ali manjšo glasbeno skupino išče Euro restavracija v Palače hotelu za božično kosilo in Silvestrovanje. Tel. 0481-82166, fax 0481-31658. ODDAMO v najem vpeljano cvetličarno v devinsko-nabrezinski občini. Tel. 040-200375 v jutranjih urah. ODDAMO v najem približno 154 kv. m. novih pisarniških prostorov v Gorici, Ul. Generale Cantore 2. Za informacije tel. na st. 0481-521383 v dopoldanskih urah. PODJETJE išče osebje za razširitev svoje upravno finančne strukture oz. za ojacenje trgovske dejavnosti. Od kandidatov se zahteva univezitetna izobrazba iz trgovskih in sorodnih ved in vsaj enoletno delovno prakso oz. diploma višje srednje sole z vsaj Štiriletno delovno prakso. Prošnje, s priloženo fotokopijo diplome in kratkim življenjepisom, lahko pošljete na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Diplomiran«, najkasneje do 21.12.1998. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo odprtih in stekleničenih vin. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lonjerju št. 255. Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci, St. 22. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak v Briscah. KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška Zagradec 1. Zaprto ob četrtkih. OSMICO je odprla Mavrica v Medje vasi St. 10. OSMICA v Borštu, David. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15A. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, netkih in sobotah. Tel. St. 220722. £U£HMEL ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS šfIfg?WEDA že 50 let izdeluje registerske blagajne od najenostavnejše do najpopolnejše PRIPRAVLJENI SMO ZA EVRO! VI TUDI? Naša ponudba: registerska blagajna od 900.000 lir + IVA, s prevzemom stare, do izkoriščenja zaloge. TRST, Ul. S. Francesco 11 - Tel. 040-370802 Brezplačna predstavitev v vašem obratu Na razpolago tudi elektronske tehtnice. pod pokroviteljstvom O ZADRU2NE KRAŠKE BANKE v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO in OBČINO DEVIN NABREŽINA KAMEN... VII. RAZSTAVA KAMNITIH IZDELKOV še danes, 13. decembra 1998 URNIK: od 10. do 12. in od 15. do 20. ure Kamnarska hiša IGO GRUDEN v Nabrežini Nabrežina center 158------------------- V sodelovanju z ZSKD Gostuje LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR po motivih bratov Grimm Pavel Polak: JP E P E L K. A. danes, 13. decembra, ob 11. uri v Kulturnem domu na Proseku OTROŠKA MATINEJA! SUmM© GLtlDzALOB©! Fran Milčinski BUTALCI priredba in režija JAŠA JAMNIK V četrtek, 17. t. m., ob 20. uri v Sireni v BARKOVLJAH Marjan Tomšič BUŽEC ON, BUŠCA JAZ V interpretaciji Saše PavCek Režija Boris Cavazza V soboto, 19. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku SKD PRIMOREC - Trebče 1898-1998 pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev Danes, 13. decembra 1998 kulturni maraton °b 14. uri otroški kotiček - animatorka JANA PEČAR °b 15. uri plesna skupina VIGRED iz Sempolaja °b 15.30 mladinska dramska skupina JAKA STOKA Prosek-Kontovel z igro BUTALCI v režiji Suzi Bandi. Ob 16.30 revija mešanih pevskih zborov VIŠAVA - Ferlugi, SLOVAN - Padriče. PRMOREC-TABOR in SKALA- Gropada °b 18. uri baletna skupina MLADINA iz Križa °b 19. uri vaška godba KOMEN °b 20. uri gojenci godbeniške Sole V. Parma °t> 20.30 nastop SKD TABOR z igro Rusa riga črjez uograde v režiji Igorja Malalana. ZBOR JACOBVS GALLUS pri Glasbeni matici v Trstu 8. ZBOROVSKA BOŽIČNA REVIJA Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej, Podi Bogdan Kralj Komorni moški zbor Izola, uodi Oskar Trebeč Zbor Jacobus Gallus, Podi Janko Ban danes, 13. decembra 1998 ob 19. uri u cerkvi sv. Jerneja v Barkouljah (£r/ia//d [/licma/tjč Priredi ob 30-letnici neprekinjenega delovanja JUBILEJNI KONCERT in PREDSTAVITEV CD-PLOSCE danes, 13. t. m. ob 17. uri gledališče F. Prešeren - Boljunec Slovenski Klub prireja v Gregorčičevi dvorani T€KMOVANJE-POKUŠNJO domačih božičnih slaščic Vabljeni vsi v torek, 1 5. decembra ob 20.30! KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La cena«, r. Ettore Scela, i. Vittorio Gasman in Stefa-nia Sandrelli. EKCELSIOR -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The opposite of sex«, i. Cristi-na Ricci EKCELSIOR AZZUR- RA - 20.00, 22.00 »Festen - Pesta in famiglia«, r. Thomas VVinterberg. AMBASCIATORI -15.30, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Mulan«, risani film, prod. Walt Disney. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al di la dei sogni«, r. Vincent Ward, i. Robin VVilliams, Guba Gooding. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »The Avengers - Agenti speciali«, i. Ralph Fien-nes, Uma Thurman, Sean Connery. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.40, 20.05, 22.30 »II ne-goziatore«, i. K. Spacey. NAZIONALE 4 - 15.45, 18.45, 21.45 »Salvate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Mati Damon. Prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mor-tal combat«. CAPITOL - 15.30, 18.20, 21.30 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«, r. in i. Robert Redford in Kristin Scott Thomas. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Gatto nero, gatto bianco«, r. Emir Kusturica. F/Jt/ia/n i or/i estm Šfareg vabi na KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v nedeljo, 20. decembra ob 17. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Bol/uncu Sodeluje prof. ZORAN LUPING ZSŠDI obvešča, da bo pisni del natečaja za delovno mesto uradnika v sredo, 16. decembra 1998, s pričetkom ob 17. uri na DZL F. Prešeren, Str, di Guaradiella 13/1 v Trstu. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki izgubi našega dragega moža in očeta Lovrenca Straina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre družinskemu zdravniku Salviju. SVOJCI Dolina, 13. decembra 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) 14.12.1994 14.12.1998 Štiri leta so minila, odkar nas je zapustil nas dragi, nepozabni Mario Verša Z ljubeznijo se ga spominjajo vsi njegovi Prosek, 13. decembra 1998 11.12.1988 11.12.1998 Deset let je že minilo, odkar nas je zapustil naš dragi Josip Olenik Z ljubenijo se ga spominjata sin Elviro in hči Marija Dolina, 13. decembra 1998 t V 92. letu starosti nas je zapustil nas dragi oče, ded in praded Anton Parovel Dan in uro pogreba bomo naknadno sporočili. Žalostno vest sporočajo: žena Ana, hčeri Marta in Nevia ter sin Albert z družinami Mačkolje, 13. decembra 1998 t Zapustila nas je naša draga teta Štefanija Pelan vd. Grgič Žalostno vest sporočajo nečaki Norma, Svetka, Silvana in Milko z družinami, svakinja Zora ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 16. decembra, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v bazovsko cerkev. Bazovica, Gropada, Novi sad, 13. decembra 1998 t Zapustil nas je nas dragi Milan Furlan Žalostno vest sporočajo žena Slavka, hčerka Bruna in sin Alberto z družinama, vnuki in drugo sorodstvo Pogreb bo v torek, 15. decembra, ob 10.40, iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga na sesljansko pokopališče. Vižovlje, 13. decembra 1998 13. decembra 1998 Boris Tavčar Kot Čudoviti božji dar [si nas osrečil na dan svete Lucije in tak ostajaš s svojim [sladkim nasmehom vedno in povsod z nami. Tvoji najdražji S Teboj v srcu bomo danes pri sv. masi, ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Trst, 13. decembra 1998 10.12.1963 10.12.1998 Preteklo je 35 let odkar nas je zapustil gospodarski, politični in kulturni delavec Mirko Kosmina Vedno se ga z žalostjo spominja žena Malka Kosmina Trst, 13. decembra 1998 t Povej mi kdo, kam oblaki plujo, kam ptice lete, kam vode teko, kam človek gre (Oton Župančič) Zapustil nas je predragi mož in oče Mario Corva Za njim žalujejo žena Miranda, sin Paolo in hči Cristina Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 14. decembra ob 11.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Trst, 13. decembra 1998 t Zapustila nas je naša draga Ivanka Guštin vd. Kralj Žalostno vest sporočajo sin Stanko z ženo Mariso, vnuka Emanuel in Stefano z Danielo ter drugo sorodstvo Pogreb bo v torek, 15. decembra, ob 11. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v zgonisko cerkev. Gabrovec, 13. decembra 1998 Ob izgubi drage none izreka Stefanu in svojcem občuteno sožalje Daniela z družino 10.12.1980 10.12.1998 Preteklo je 18 žalostnih let, odkar ni več med nami naša draga Gizela Bucik V spomin mož Rafko, sestra Olga, sinova in hčerka z družinami Trst, 13. decembra 1998 ZAHVALA Svojci Emilie Vicich vd. Zerial se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Trst, 13. decembra 1998 (Pogrebno podjetje -Ul. Torrebianca 34) -00^ SOMPD VESELA POMLAD ob 20-letnici pevskega delovanja VEČER SREČANJA S PESMIJO in S PRIJATELJI PETJA Koncertni del: OPZ in MPZ Vesela pomlad; skupini nekdanjih pevk in pevcev Vesela pomlad; dekliški vokalni tercet Ver laetum; MePZ staršev pevcev; MePZ Re-sonet Pevski program so pripravili: Martina Batič, Franc Pohajač, Martin Vremec, Rossana Paliaga, Matejka Bukavec, Zdenka Križmančic in prof. Aleksandra Pertot Instrumentalna spremljava: klavir, Martina Feri in Martin Vremec, harmonika, Egon Taučer. Splet tržaških folklornih plesov je z MPZ Vesela pomlad pripravila prof. Mirjam Brajkovič, harmonikarska spremljava Egon Taučer. Vezni diaprogram: Zvonko Vidau Družabni del bodo oblikovali pevci zborov Vesela pomlad in harmonikarji Egon Taučer, Borut Vidau in prof. Zoran Lupine Sportno-kulturni center v Zgoniku Nedelja, 13. decembra 1998, ob 18. uri ZVEZA VOJNIH INVALIDOV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST v torek, 29. decembra 1998 ob 17. uri v gostinski Soli v Izoli - Restavracija Riviera Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8 od ponedeljka, 14. decembra dalje Prevoz z avtobusom KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z ZSKD va&i na hožično-no voletni koncert ob 30~letnici svetovno znane skupine NEW SWING QUARTET in Band Ratka Divjaka v nedeljo, 20. decembra 1998 ob 18.30 v Športno-kultumem centru v Zgoniku (inf. ZSKD 040-635626) . Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu prireditev ob 120-letnici SKD Valentin Vodnik in Se posebej k slovesni otvoritvi prenovljene društvene dvorane. Vsak doprinos je prispeval k ustvarjanju skupnega prostora, v katerem bo vsak elan in vaščan lahko naSel svoj kulturni izraz! Odbor SKD Valentin Vodnik Društvo Slovenskih Izobražencev vabi jutri, 14. decembra ob 20.30 na PREDSTAVITEV KNJIŽNEGA DARU GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE Večer bo v Peterlinovi dvorani _____Donizettijeva 3- lOBVESCAMO cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, ali po telefonu na št. 040-7786333, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure in ob sobotah, od 10. do 13. ure, do 19. decembra PROSVETNO DRUŠTVO »PODPORA« V PRIČAKOVANJU BOŽIČA Nastopajo: Pevsko društvo “LA BETULLA” - Aviano (PN) MePZ “PODGORA” - Podgora (GO) Recitatorji PD “PODGORA" Spremljava: Daha Vodice Režija: Lidija Jarc NEDELJA, 20.12.1998, OB 17. URI CERKEV SV. JUSTA MUČENCA V PODGORI Ob priliki podpisa konvencije o bančnih pogojih za člane SGZ Gorica Slovensko gospodarsko združenje in Goriška filiala Nove Tržaške kreditne banke vabita na predavanje na temo EVRO V ODNOSU BANKA-PODJETJE IN BANKA-VARČEVALEC v torek, 15. decembra ob 18. uri v prostorih SGZ, ulica Roma 20 - Gorica. Predaval bo dr. Gianluigi Baldassi, generalni direktor Nove Tržaške kreditne banke. SiaZ, (dj(0}li11(g*§1 S/ownsk<} gospodarsh) idruienje N ____ nuovabancadicreditoditrieste BCTKB nova tržaška kreditna banka GORICA / OBČINSKI SVET O REORGANIZACIJI ŠOLSKE MREŽE Soglasje večine o združevanju ravnateljstev italijanskih šol Slovenske šole poglavje zase - Se bo šola Trinko selila v Ul, Grabizio? Občinski svet v Gorici je razpravljal o reorganizaciji šolske mreže v mestu. Zakon o šolski avtonomiji doloCa minimalne dimenzije šol, brez katerih bi avtonomija ne imela smisla oziroma bi bila neučinkovita. Odločitev o združevanju šol bo sprejela pokrajinska konferenca (upravitelji pokrajine in občin ter šolske uprave), ki se bo v ta namen sestala že jutri. Občinski svet je predsi-noCi na zahtevo opozicije vzel v pretres naCrte za Gorico. Nazadnje so soglasno odobrili splošne smernice, v katere so strnili dokument večine in vrsto priporočil, ki jih je predložil načelnik Oljke Rupeni. Ob potrebi po povezovanju šole s tržiščem del in univerzo je poudarjena tudi»valo-rizacija pluralnosti etničnih in jezikovnih identitet, ki so značilno premoženje obmejne stvarnosti«. Mimo splošnih smernic, ki nalagajo upravi, naj se aktivno zavzame za tako reorganizacijo, ki bo vsebinsko izboljšala vzgojno in izobraževalno ponudbo šol, so seveda za javnost zanimive načrtovane združitve šol, o katerih je poročala odbornica Franciosova. Govorila je le o italijan- skih šolah, saj so se na pokrajinski konferenci dogovorili, naj slovenske šolske in družbene komponente same predlagajo najprimernejše rešitve, da bodo slovenske šole kos novim razmeram in izzivom avtonomije. V organizaciji italijanskih šol bo precej sprememb. Za obvezno šolstvo predlagajo vertikali-zacijo v LoCniku in horizontalno ureditev v Gorici. V LoCniku naj bi združili pod eno ravnateljstvo vrtce, osnovne in nižjo srednjo šolo z območja LoCnika, Moša in Šlovrenca. V Gorici bi ohranili dve didaktični ravnateljstvi za vrtce in osnovne šole ter dve nižji srednji šoli (najbrž Locchi in združeni Ascoli/Favetti). Za tako ureditev, ki ne dosega minimalnega števila dijakov, bodo morali vsekakor argumentirano zaprositi za odstopanje, ki je možno, ko so na teritoriju prisotne tudi manjšinske šole. Številne združitve so predvidene za višje šole. V Gorici bi ostalo le pet ravnateljstev: združili bi klasični licej z učiteljiščem, znanstveni licej z likovno šolo, zavoda Fermi in ITF, zavoda Pacassi in Galilei, poklicna zavoda Cossar in IPSIA (kjer bi tudi odprli novo turistično smer). V Gradišču bi ostal kmetijski zavod, kjer bi odprli tudi novo smer iz enologije. Odprtih je še nekaj vprašanj, paradoksalno ne zato, ker se šole ne bi hotele združiti, pac pa, ker se noCejo loCiti. Dijaki (in šolniki) klasičnega in znanstvenega liceja, ki sta že združena, protestirajo, ker nočejo, da bi jih ločili. »Neumno je prekiniti pozitivno izkušnjo, loCiti šoli uspešno združeni šoli, da bi ju potem združevali z drugimi«. Dijake bo jutri sprejel šolski skrbnik Čampo. Zdi se, da je protest naletel na posluh tudi v okviru pokrajinske konference, ki naj bi si jutri vzela še nekaj Časa za premislek. V občinskem svetu so se bežno dotaknili tudi problemtike šolskih stavb, pri Čemer se je za slovensko srednjo šolo Ivana Trinka pojavil nov problem. Kot je povedala odbornica za šolstvo, so v občinski upravi, kjer že dalj Časa ne govorijo več o obljubljeni preureditvi poslopja v Kapucinski ulici, začeli razmišljati o selitvi šole Trinko v Ul. Grabizio v Podturnu, v poslopje-ker deluje poklicna šola Cossar. Ta rešitev je sicer vezana n,a kompleksen«valček seli' tev«(šola Cossar bi šla v poslopje zavoda Pacassi, ki bi ga združili z ITT jem). Po oceni Nataše Paulin, ki je bila edina med slovenskimi svetovalci prisotna na seji in je posegla v razpravo, je ta predlog ponoven poskus izigravanja slovenske šole, ki bi jo preselili v odročno poslopje z vrsto težav glede dostop pnosti zlasti za dijake, kr niso iz Gorice. OBČANOV BRANILEC / TUDI 4. GLASOVANJE ZAMAN. Del koalicije »sestrelil« generala Tudi četrto glasovanje za izvolitev občanovega branilca je v goriškem občinskem svetu šlo po vodi. Kandidat Pola svoboščin gen. Raffaele Pagliara je na predsinočnji seji spet za en sam glas zgrešil potrebno absolutno večino: prejel je 25 namesto potrebnih 26 glasov (volil-cev skupno s predstavniki rajonskih svetov je 51). Druga dva kandidata Marino Marin in Andrea Ločane sta prejela 9 oz. 5 glasov, kar 7 glasovnic pa je bilo belih. Pet je bilo odsotnih. Generala Pagliaro so očitno obstreljevali svetovalci iz vrst večine, ki ga v uradnih izjavah kompaktno podpira, v resnici pa tako v FI kot v CDU marsikdo ni navdušen s kandidatom, ki ga predlaga NZ. Odkrito tega ne povedo, da ne bi zaostrili odnosov z N2-v koaliciji, vendar pa onemogočajo izvolitev kandidata te stranke. Kaj sedaj? Malo verjetno je, da bi zadevo vključili na dnevni red sej, ki sta že sklicani v Četrtek, 17., in ponedeljek, 21. decembra. Za branilca naj bi spet glasovali po novem letu, izbira pa ostaja omejena na tri doslej predložene kandidate, saj je občinski svet predsinoCi zavrnil resolucijo svetovalca LD-Oljke Uliana, ki je za primer neuspeha 4. glasovanja predlagal ponovno odprtje terminov za predložitev novih kandidatur. Problem pa se bo spet postavil, Ce bo tudi izid petega glasovanja podoben dosedanjim. LONGINES L’ELEGANCE DU TEMPS DEPUIS 1832 Swiss MADE Gorica, ul. Carducci 49 Tel. 0481/535657 St. James ® ^^J^_yaldoglio f^suPERGA Balenciaga @ Grlf0n\cAMERucc, ungaro ErmenegildoZegna ^ PETER & SONS I ulia G arnett Ženska in Moška moda v Gorici CORSO ITALIA 23, TEL. (0481) 537535 GORICA Nedelja, 13. decembra 1998 ZDRAVSTVO / JAVNA DEBATAn PREDSTAVITEV / MONOGRAFIJA »AESONTIUS« NOVICE Bolnišnica: izbrati takoj Prestamburgo opozarja na nevarno »igro treh kart« Lepa knjiga o reki, ljudeh in življenju Pričevanja o misli in delu pred kratkim umrlega avtorja, pisatelja Celsa Macorja Poslanec Mario Prestamburgo je v prejšnjih dneh ponovno opozoril, da se mora goriška javnost zediniti o tem, kakšno bolnišnico hoče. V igri je troje možnih rešitev (obnova sedanjega poslopja, gradnja novega, selitev k Janezu od Boga), kar Poslanca Oljke spominja na igro treh kart: vodja igre spretno prestavlja karte in, tudi s pomočjo pajdaša-lažne-ga igralca, vleCe za nos naivne igralce, ki nikakor ne morejo uga-mti, katera od treh kart je zmagovita. Podobno je z bolnišnico, kjer nekdo (na deželi?) spretno meša karte, pomaga pa mu kak goriški Pajdaš. Prestamburgo je s to prispodobo opozo- ril na nevarne igre na škodo goriških občanov. Selitev k Janezu od Boga, ki jo vneto podpira dežela, ni ne cenejša ne boljša rešitev. Bolje bi bilo obnoviti sedanjo bolnišnico, kar bi tudi omogočilo Čezmejno integracijo s Šempetrom. O teh vprašanjih bo govor na javnem srečanju, ki ga jutri ob 20.30 v palači Rabatta prireja združenje »Darko Bratina«. Vabljeni so predstavniki občine, pokrajine, deželni svetovalci, sindikati, vodstvo Zdravstvene ustanove, primariji, predstavniki rajonov in drugih družbenih sil, ki želijo soodločati o bodočnosti zdravstva v Gorici. V nabito polni dvorani L. Fogar so v petek predstavili monografijo o SoCi »Aesontius«, zadnje delo 28. novembra umrlega pesnika in pisatelja Celsa Macorja. Zamisel se je porodila pred kakšnim letom kot vabilo k sodelo- vanju, miru in prijateljstvu. Izdaja knjige je bila namreč načrtovana za letošnjo jesen, ko je minilo 80 let od konca prve svetovne vojne. Izšla je pravočasno, prepozno pa, da bi jo glavni ustvarjalec pospremil med bralce. NOVA GORICA / V NOVOGORIŠKI IGRALNICI PERLA Okvara na avtomatu prisodila »zadetek« 147 milijard lir Zaradi ponarejenega denarja v priporu italijanski državljan Tisoči vsak veCer poskušajo srečo v igralnicah na sosednjem novogoriškem območju in marsikomu se sreča tudi nasmehne. Včasih celo pre-vec, kakor je razumeti iz dogodka, v petek popold-Oe v novogoriški Perli, kjer je okvara na avtomatu gostu iz Italije prisodila superrekordni a le navidezni dobitek 147 milijard Možakar, ki je kakor se zdi reden gost novogoriške igralnice, naj bi imel Pravico do 294 milijonov betonov po 500 lir, kar po-Pjeni okroglih 147 mi-bjard lir. Olo-og igralnega avtomata IGT, ki so ga po dogodku zapečatili in o zadevi obvestili ameriškega proizvajalca, se je seveda takoj zbrala množica radovednežev, saj se kaj takega doslej še ni pripetilo. . Do občasnih okvar na rgralnih avtomatih sicer prihaja, vendar pa so posledice v glavnem omejene: avtomat se ustavi (blokira) in to je tudi vse. Pri vodstvu igralnice smo se pozanimali, kakšen bi utegnil biti razplet, tako za gosta, ki zahteva izplačilo dobitka, kot za igralnico, ki se temu upira. Vsakdo bi skušal, Ce bi se znašel v enakem položaju, uveljaviti dobitek. Na drugi strani pa v igralnici niso zaskrbljeni, da bi jih zadeva spravila na boben. Pojasnili so nam, da so na vsakem avtomatu navedene zmagovite kombinacije in zadetki. Naj-vecja kombinacija na avtomatu, ki je zadevo zakuhal, je 1.232 žetonov po 500 lir, kar pomeni 616.000 lir. Sicer pa so v Perli bolj v skrbeh zaradi razpečevalcev ponarejenega denarja. Skoraj ne mine dan, da ne bi naleteli na ponarejen stotisocak ali na desettisočak.V petek okrog 23. ure je sreCo poskusil 42-letni italijanski državljan, ki je sedaj v priporu. Pri blagajni je najprej skušal porabiti bankovec za deset tisoC lir, vendar pa so kaj kmalu ugotovili, da gre za ponaredek. Ob nadaljni preiskavi so možakarju našli še en bankovec z enako serijsko številko, kar je potrdilo sume, da ne gre za malenkostno zadevo. V avtomobilu so dejansko našli in zasegli še 337 ponaredkov. Petkova predstavitev je bila zato predvsem spominsko srečanje o Celsu Macorju, kjer so se zbrali številni prijatelji, ljudje, ki so, tako kakor je bil Macor, prepričani, da je reka SoCa, ki je v preteklosti pomenila mejo, spopade, vojne, danes in jutri lahko samo reka, ki združuje, ki povezuje. V knjigi nas avtor z umetniško besedo pospremi ob reki, zanj absolutno najlepši, od njenega izvira do združitve z morjem, kjer umre in se obenem znova rodi. Pospremi nas tudi skozi viharna zgodovinska obdobja, ki so se zvrstila, govori o ljudeh, preprostih ljudeh, ki imajo podobna ali enaka hotenja in isto vročo željo po miru in prijateljstvu. Petkovo srečanje je uvedel Ubaldo Agati, ki je prebral odlomek iz knjige, zatem pa je Rudi Vittori v imenu založniške hiše B/V, združenja planinskih pisateljev ter alpinistov podčrtal Ma-corjevo misel in delo. Novinar Paolo Rumiz je izpostavil predvsem dejstvo, da je v Aesontiusu zaobjeto celotno Macor j e-vo razmišljanje. Spregovorili so še Silvester Gabršček, v imenu ministrstva za kulturo Republike Slovenije, pokrajinska odbornica Maria Masau Dan, svoja pričevanja pa so prinesli nadškof Bom-marco, senator Michele Martina, Erich Lindner (v imenu celovške občine), Lojzka Bratuževa, Otello Silvestri in Valeno Pocar. (Foto Bumbaca) Brandolin pozdravlja izvolitev Sgaiiate na Trgovinski zbornici Predsednik pokrajine Giorgio Brandolin ugodno ocenjuje petkovo izvohtev Emilia Sgarlate na mesto predsednika Trgovinske zbornice. V krajši izjavi za tisk Brandolin ugotavlja, da »je izvohtev Sgarlate že v prvem krogu dokaz visoke stopnje zaupanja predstavnikov gospodarstva do kandidata. Njim se pridružuje Pokrajina, ki je prepričana, da bo novi predsednik uspešno nadaljeval po poti, ki jo je začrtal njegov predhodnik Enzo Bevilacqua«. Brandolin se je dosedanjemu predsedniku že osebno zahvalil za vodenje tako pomembne ustanove, jutri pa se bo srečal z novim predsednikom. Krmin: knjiga V. G. Grilanc V okviru knjižnega sejma »Libro amico« bodo danes v kinu Italia v Krminu predstavili knjigo Vesne Guštin Grilanc o kraški kuhinji in običajih »Xe piu giomi che luganighe«, ki je izšla pri založbi Edizio-ni della Laguna. Predstavitev bo ob 18. uri. Trgovine bodo danes odprte Goriške trgovine in gostinski lokah bodo tudi danes odprti. Za prijetnejše nedeljsko popoldne bodo (ob 15. uri) poskrbeh na oširku pred škofijo, kjer bo svoje Čarovnije prikazoval Čarodej Ghibli. Na istem mestu bo zatem nastopil Gigi Lo Re s svojimi muzikanti. Prostor bo tudi za solidarnost: občani bodo lahko v košare odložili oblačila in drugo blago. Predavanje o evru in bankah Slovensko gospodarsko združenje vabi v torek, 15. t.m., ob 18. uri, na predavanje generalnega ravnatelja NTKB dr. G. Baldassija na temo Evro v odnosu banka - podjetje in banka - varčevalec. Predavanje bo v prostorih SGZ, Rimska ulica 20. Predstavitev knjige »Bora« V palači Alvarez (sedež Videmske univerze v Ul. Diaz) bodo jutri ob 18. uri predstavih knjigo »Bora« Anne Marie Mori in Nelide Milani. Uvodni poseg na srečanju bo imela prof. Edda Serra. Predstavitev pripravljata Pokrajina in Državna knjižnica. Silovito trčenje v Krminu Pet oseb - od teh ena težko - je bilo ranjenih v pro-metni nesreči v Krminu. Zgodila se je okrog 15. ure na državni cesti št. 56 (Gorica-Videm) v križišču z ulicama Isonzo in Ara Pacis. Težke telesne poškodbe je utrpel 50-letni Angelo Adamoli iz Krmina, ki je bil za volanom avtomobila alfa romeo 166. S helikopterjem so ga prepeljali v videmsko bolnišnico. Drugi štirje ranjenci so bih v avtomobilu alfa romeo 164, ki ga je upravljal 45-letni L.D. KULTURNI DOM GORICA V Četrtek, 17. decembra 1998, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) otvoritev razstave računalniške grafike umetnika BOGDANA SOBANA Vabljeni! Podjetja, trgovci, obrtniki, gostinci BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA sprejemamo do petka, 18. decembra ji \A/ C Tel. 0481/536602 e YY . O • fax: 0481/536603 osebna kartic Pri okencih naše banke bo na razpolago sproti dopolnjen seznam včlanjenih trgovin. ... Banca Agricola - Kmečka banka jo namenja izključno imetnikom tekočega računa; ob nakupih je mogoče takoj izkoristiti popuste v trgovinah, ki se vključijo v pobudo Shopping Card. SHOPPING CARD Ekonomski pogoji so na razpolago v naših podružnicah. Nedelja, 13. decembra 1998 GORICA POSVET / MITTELMONITOR Kritičen pogled na 1. svetovno vojno in njene posledice Napovedali objavo zbornika Včeraj se je sklenil posvet Mittelmonitor 98, na katerem so izvedenci iz raznih srednjeevropskih držav ob 80-letnici konca prve svetovne vojne razpravljali o raznih pogledih na vojno predvsem skozi film. Prof. Salimheni je včeraj tudi predstavil prevod VoranCeve-ga Doberdoba. Bolezni in dragi razlogi so preprečili predsinoCi napovedano prisotnost režiserja F. Rosija in najavljenih razpravljalcev iz Slovenije. Njihove prispevke bodo vsekakor objavili v zborniku s posveta. EVROPEISTIČNA AKADEMIJA / POSVET O EVRU Kaj nam bo prinesla skupna valuta EU Visoki funkcionar EU A. van de Graafje o tem govoril dijakom v Kulturnem domu Vodja oddelka Ecofin (odbor za ekonomijo iz finance) pri Evropski uniji v Bruslju Arie van de Graaf je bil najuglednejši med gosti Evropeisticne akademije v Gorici na dvodnevnem srečanju o uvajanju evra. V petek so o tem razpravljali na srečanju v dvorani Della Torre, včeraj dopoldne pa je v Kulturnem domu sledilo še srečanje z dijaki nekaterih višjih srednjih šol. Van de Graaf je pohvalil dejavnosti odbora, ki deluje na pokrajinski ravni z namenom, da bi ljudi že pred delno uvedbo evra 1. januarja 1999 osvestil o pomenu nove valute. Visoki funkcionar EU je osvetlil številna zanimiva vprašanja od vloge, ki naj bi jo evro pridobil na svetovni ravni, do razvojnih perspektiv evropskega tržišča in rasti zaposlovanja, do specifike go-riškega prostora ter razvojnih možnosti z vstopom Slovenije v Evropo. Na posvetu, ki ga je vodil prof. Rodolfo Malacrea v imenu Evropeisticne akademije, so sodelovali še odv. Gaetano Dona, elan evro-grupe, ki ji je komisija EU poverila promocijo skupne valute, pokrajinski odbornik Vin-cenzo Sfiligoi in deželni funkcionar Mario Perini. PROMET / POBUDA WWF IN FEDERTRASPORTI ZA OKOLJE KINO Z uporabo avtobusa bo ozračje čistejše Novi avtobusi pokrajinskega podjetja APT-Reklamno namalan avtobus v Gorici Pobudi, ki jo je na državni ravni uresničil Svetovni sklad za varstvo okolja WWF v sodelovanju z združenjem javnih avtobusnih podjetij (Federtra-sporti) za omejevanje onesnaževanja ozračja, smo se pridružili tudi na Goriškem. Pri spominskem parku (na sliki - foto Bombača) so predstavniki WWF postavili nekakšen informacijski center, kjer so delili propagandne letake in vprašalnike. Pozornost mimoidočih je pritegoval tudi živahno poslikan avtobus s sporočilom: večja uporaba javnih prevoznih sredstev pomeni prispevek k zmanjševanju onesnaženosti zraka, zlasti v mestih. Podjetje, ki skrbi za mestni avtobusni promet bo v okviru akcije, poleg včerajšnje, izvedlo še nekaj pobud. Medtem ko je v Gorici za akcijo »Zamenjajmo kb-mo« poskrbelo občinsko podjetje AMG, je pokrajinsko podjetje APT vCeraj v Tržiču predstavilo pet novih avtobusov, ki bodo vo-zih na ožjem tržiškem območju in ki so bili izdelani po najsodobnejših kriterijih glede omejevanja one- snaževanja pa tudi glede kakovosti storitev in udobnosti. Gre za vozila, ki so bila posebej prikrojena za vstopanje invalidov in starejših oseb. ZADRUŽNA KREDITNA BANKA SOVODNJE OB SOČI Vabi na Božični koncert ki bo v nedeljo, 20. decembra 1998 ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah ob Soči. Nastopajo: • Godba na pihala iz Nabrežine • Dekliški pevski zbor Danica , Vstop prost Vabljeni vsi člani in stranke Obenem voščimo Vesel Božič in Srečno Novo leto. Stum/io Simi* Marjan Tomšič BUŽEC ON, BUŠCA JAZ V interpretaciji SAŠE PAVČEK Režija Boris Cavazza Danes, 13. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu v GORICI ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA vabi na MEDITIRAM KONCERT mladih slovenskih solistov iz Argentine Sreda, 16. decembra 1998, ob 20.30 Cerkev sv. Ivana v Gorici |OBVEŠČAMO______________ cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA v uredništvu Primorskega dnevnika. Drevored XXIV Maja 1, Gorica, ali po telefonu na št. 0481-533382 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, do 19. decembra GORICA VITTORIA 1 15.00- 16.45- 18.30-20.15-22.00 »Mulan«. Walt Disney prod. (risani film). VITTORIA 3 15.15-17.30-20.00-22.30 »Gatto nero, gatto bianco«. Rež. Emir Kusturica. CORSO RdeCa dvorana: 17.45- 20.00-22.15 »Al di la dei s ogni«. I. Robin Wil-liams. Modra dvorana: 18.00-20.00-22.00 »La seconda moglie«. I. Maria G. Cuci-notta. Rumena dvorana: 18.00- 20.00- 22.00 »I piccoli mae-stri«. R. Daniele Lucchetti, i. Stefano Accorsi. TR23C EKCELSIOR 15.20- 17.00- 18.45-20.30-22.15 »The avengers«. I. Uma Thurman in Sean Connery. COMUNALE 18.00- 20.00- 22.00 »L’eternita e im giomo«. Rez. Theo An-ghelopoulos, i. Bruno Ganz. ČEDAD RISTORI 17.30-21.00 »Al di la dei sogni«. I. Robin VVilliams. Pž KONCERTI PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi v soboto, 19. decembra, ob 20.30 v župnijsko dvorano na tradicionalni božiCno-novoletni koncert. PRISPEVKI V spomin Pavle Pavio darujeta Dana in Darinka 50 tisoč Ib za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. Ob 10. obletnici smrti Marcela RadetiCa daruje žena Danica z oboki 100 tisoč Ib za SKD Kremenjak iz Jamelj. Moška oblačila ODPRTO TUDI OB S NEDELJAH J PRIREDITVE UCENCI IN UČITELJI osnovnih šol Josip Am-bram iz Pevme in Ludvik Zorzut s Plešivega vabijo na predstavitev projekta VINARSTVO V BRDIH v soboto, 19. decembra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. KD O. ZUPANČIČ v sodelovanju s KRUT-om vabi v sredo, 16. decembra 1998, ob 20.30 v dom Andreja Budala v Standrežu na predavanje biologinje Maje Darin ha temo: Bachovi cvetovi: kaj so in Cernu služijo. KD DANICA prireja v torek, 22. t.m., ob 20.30 božičnico v centru Danica na Vrhu. Nastopili bodo elani KD Briški grič z igro Pesem o zimi in dekliški pevski zbor Danica. 2. PUSTNI SPREVOD bo 14. februarja 1999 v Sovodnjah. O tem so se pred kratkim dogovorili predstavniki štirih društev. K sodelovanju vabijo še draga društva, skupine in posameznike. Prijaviti se je treba najkasneje do 25. januarja 1999 pri Ladiju Boškinu ali v uradu ZSKD v Gorici, kjer nudijo tudi podrobnejše informacije. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi vsakoletno silvestrovanje v ponedeljek, 28. decembra, v gostišču Al fo-golar v Gaglianu. Zagotovljen avtobusni prevoz, Silvestrova večerja z vključeno pijačo, vesele viže godbenika Silva, nagrajevanje jubilantov in nastop skupine »Old Babe Ghls«. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje samo še do sr ede, 16. decembra, na sedežu društva in pri odbornikih. H RAZSTAVE V GALERIJI ARS razstavljata slikarja Tatjena Lužnik in Matevž Škufca. Razstava bo odprta do 19. decembra po umiku Katoliške knjigarne. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je do 14. decembra odprta razstava keramičnih izdelkov umetnice Gabrijele Ozbi-ch. Urnik: od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. 0 ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TR2IC ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Ao-sta ROMKE MONTESHELL - Ul. Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES ERG - Ul. Aquileia KRMIN API - Drevored Venezia Giulia 3 obvestila OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo konzorcij Cisarfo jutri, 14. decembra' od 10. do 13. ure prekinil dobavo vode v ulicah nezian, Gradnikove brig3 de, Bergamas, Slataper. na odseku Prvomajske (od 5' 2 do št. 32) v Sovodnjah. KD JEZERO vabi v ponedeljek, 14. decembra, 0 20. uri na občni zbor v občinski sejni dvorani v Doberdobu. , SPDG - smučarski odsek bo 10., 17., 24. in 31. j3) nuarja priredil teCaj smučanja in deskanj3 (začetni in nadaljevalni), t-februarja pa bo društven3 tekma. TeCaj bo tudi let°s na Koroškem. Prijave z3 teCaj in avtobus na sedežu društva ob sredah od D-do 12. ure in četrtkih od 19. do 20. ure. aCIKLUB v Sovodnjah sporoča, da so otroške delavnice vsak ponedeljek on 16. do 17.30. Vabljeni so otroci iz vrtca in osnovne šole. VČERAJ-DANjS Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 5. do 11. decembra 1998. RODILI SO SE: Chiara Polencic, Chiara Bergnacb, Lucrezia Scaringella, Denis Zanuttini, Sevada Ahmeta-sevic, Andrea Sfiligoi, Roberto Villani. UMRLI SO: 70-letni Giu-lio Vidoz, 79-letna Dora Glessi, 95-letna Cristin3 Brajnik, 31-letni Fulvj0 Zorzutti, 93-letna Maria Flapp, 83-letni Leonardo Tess, 85-letna Teresa KlaV-cic, 87-letna Ida Pecorari, 62-letni Antonino Illumi' nato, 92-letna Genoveffa Pillinini, 58-letna Tosca Zuppel, 59-letni Gianfran-co Srednik, 88-letni Anteno Mauri, 82-letna Caterina Novak, 70-letni Brano Golimi, 74-letna Bruna Assun-ta Dessi, 91-letna Anna Vi-sintin, 57-letni Enzo Gol-les, 32-letna Lidia Facchi-netti, 56-letni Mario Gerar-di, 83-Ietna Giovanna Martini, 76-letni Aristide Rota. 62-letni Giovanni Fain. OKUa: policist Andrea Barbo in delavka Stefania Fasolo, podjetnik Andrea De Monte in profesorica Sara Spongia, državni uslužbenec Teodoro Bacca-ro in brezposelna Cristina Munafo. : ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Itaba 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU. Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREgj JUTRI Iz Gorice: 10.15’ Giovanni Mario Fain iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na pokopališče v Zagraju; 10.30 Ar-mando Furlan iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev in na pokopališče v Podgori; 12.00, Edoardo Vittori iz bolnišnice Janeza od Boga v Zagraj. Iz Tržiča: 10.45, Pieti0 Alessio iz splošne bolnišnice v Pieris; 13.30, Lidia Zotti vd. Soranzio iz splošne bolnišnice v Romjan. FORUM PRIMORSKEGA DNEVNIKA V sklop pogovorov, v katerih ob koncu leta Ocenjujemo stanje slo-venske manjšine v Italiji, njene probleme in njene Perspektive, sodita seveda tudi obe krovni organizaciji, Slovenska kul-tjirno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Letos pa smo se 0 dl o čili, da opravimo ta Pogovor skupno. To je tudi odraz dejstva, da v zadnjem času opažamo, da obe krovni organiza-oiji pri nekaterih vprašanjih, ki zadevajo naanjšino, ki so bistveni, predvsem pa pri vprašanjih finansiranja tako iz Slovenije, kot tudi iz dežele Fur-ianije-Julijske krajine, med seboj sodelujeta mnogo tesneje kot v pre-taklosti. O vlogi obeh organizacij sta govorila predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Sergij Pahor. Z njima sta se pogovarjala odgovorni urednik Primorskega dflevnika Bojan Brezigar in urednik goriške redakcije Marko Ma-ttncic. Pogovor je potekal tik pred avdicijami v poslanski zbornici in zato o avdicijah in polemikah, ki so jim sledile, nismo govorili. PD: Za uvod bi zaprosili za nekaj misli, kako je s sodelovanjem med SKGZ in SSO, za kaj pravzaprav gre, na kakšni relaciji potekajo ti odnosi in kakšne so perspektive morebitnih skupnih posegov. PAVŠIČ: To novo obdobje v odnosih med organizacijama je eden izmed rezultatov samega našega zadnjega kongresa, ki smo ga imeli v Boljuncu, kjer smo si med dru-gi® postavili tudi cilj, da pospešimo oz. izboljšamo odnose s Svetom slovenskih organizacij. Zaceli smo pri vprašanju, ki nas je takrat najbolj težilo, to je pri financiranju manjšin. Predvsem financiranje iz Slovenije po naši oceni ni bilo najbolje urejeno. Zato smo skupaj predlagali Uradu za Slovence po svetu nov koncept: obe krovni organizaciji naj bi oblikovali tinancni projekt in ga ponudil Oradu, ki pa bi seveda imel pravico do končne odločitve. S tem,1 na smo se zaceli sestajati in oblikovati ta finančni načrt, smo spoznali, da je verjetno še marsikatero drugo vprašanje vredno skupnega reševanja in skupnega razmišljanja. Tako smo pred krim mese- zaceli SKGZ in SSO na poti k novim oblikam sodelovanja razpravo okoli skupne zastopanosti manjšine, torej vprašanja nadgradnje sedanjega zastopstva. Tudi glede tega prihaja do oblikovanja skupnega načrta. To so pragmatični momenti teh sreCanj; dodal pa bi, da se mi zdi še pomembnejše dejstvo, da je to edina pot, ki jo imamo danes v naši družbi, v tej manjšini, ki je nekako ne prehodu in še nima izdelanih strategij za jutrišnji dan. Nujno je, da začnemo kot izraz civilne družbe skupaj razmišljati, kako si lahko najbolje ustvarimo pogoje za jutrišnjo organiziranost. To pa je izhodišče, zaradi katerega ocenjujemo, da je danes sodelovanje koristno. PAHOR: Nadaljeval bi prav z zadnjo Pavšičevo mislijo: brez sodelovanja namreč ne gre. Neko nujno sodelovanje je obstajalo tudi v preteklosti, pa Čeprav res minimalno. Ko bi šli ob padcu Berlinskega zidu sistematično na pot sodelovanja in dogovarjanja ter iskanja soglasja glede skupnih interesov, bi morda marsikatero zadevo prehiteli, marsikateri zaplet tudi preprečili, pa tudi kakšen dvojnik bi morda odpadel. Toda to se ni zgodilo in nima smisla, da objokujemo preteklost. Glejmo torej naprej. Dejst-x vo je, da brez i sodelovanja ne gre, še posebno ne "j v tako šibki T’ skupnosti I kot je naša, ki jo Čakajo še , 'drugi težki JI L problemi, predvsem kar zadeva našo prisotnost na teritoriju. Zmeraj redkejši smo, zmeraj manj nas je in bomo torej brez sodelovanja še toliko šibkejši. Sedaj torej nekateri hvalijo krovni organizaciji, ker išCeta soglasje. To seveda ne pomeni, da ne obstajajo problemi. Problemi so, saj ne gledamo enako na dogajanje okoli nas in naša stališča so pogosto različna, vendar ne iščemo sporov. Iščemo pot tam, kjer so odprta vrata in sproti rešujemo probleme, ki se pojavljajo. Mislim, da bomo na tak nacim prišli lahko daleC; tudi zato, ker problemi, ki še obstajajo, postopoma izgubljajo na dramatičnosti. PD: Kakšen je Vaš odnos do politike, ki jo ima Republika Slovenija do slovenske manjšine v Italiji? Ce prav razumem, gre pri Vas za precejšnje soglasje v zvezi z finančno pomočjo Republike Slovenije manjšini, obstaja pa tudi neka splošna politika, obstaja resolucija, ki jo je odobril Državni zbor in potem politično izvajanje tega dokumenta. Kako ocenjujete ta politični odnos Slovenije do manjšine. PAVŠIČ: Predvsem je treba ugotoviti, da obstaja soglasje glede porazdelitev sredstev, ki so na razpolago. Obstajajo tudi pomisleki glede višine sredstev, ki jih Slovenija namenja manjšini in glede tega sta obe organizaciji soglasni. Kar po naši oceni manjka v tem odnosum je celovito udejanjenje resolucije, ki jo je Slovenija sprejela. Ta resolucija, je izraz kompromisa, navsezadnje pametnega kompromisa, pa vendar se mi zdi, da se je Slovenija nekako zadovoljila s tem, da je to resolucijo sprejela. Zaenkrat pa nic ni videti, da bi se potem ta resolucija tudi udejanila in to je seveda zaskrbljujoče, kajti to pomeni, da Slovenije v bistvu nima jasne strategije, in to no do š manjšine, ampak do manjšinskega vprašanja sploh. To pa pomeni, da se moramo dan za dnem soočati s sprotnimi problemi in ko nimaš nekega okvira, neke osnove, na katero se lahko nasloniš, je paC mnogo odvisno od politikov, ki trenutnoopravljaj o neko funkcijo, kajti vsak politik po svoje razmišlja in odloča okoli teh vprašanj. PAHOR: Soglašam glede načelnega gledanja na ta problem. Resolucija je načelo, lepo načelo, ki ga je treba uresničiti, ampak mislim, da nas vlada oz. drugi organi, ki so za to zadolženi pač jemljejo bolj kot oviro na poti normalizacije odnosov med Italijo in Slovenijo, kot pa na tisto tradicionalno, že morda tudi izguljeno vlogo mostu med dvema državama, med dvema kulturama itd. Vsekakor je naš glavni sogovornik Urad in tam imamo odprta vrata; tam najdemo ljudi, ki imajo posluh za naše pobleme. Posluh ima tudi pristojna parlamentarna komisija, s katero občasno srečujemo. Sicer pa mislim, da vlada ne gleda z zadostno zavzetostjo na celotno manjšinsko problematiko. PD: Vendar je videti, da, odločno politiko v odnosu z Italijo ter to politiko uveljavlja tudi v odnosu z manjšino. PAHOR: Zdi se mi, da je raven teh odnosov še vedno prenizka. Kako naj bi sicer ocenil trditve, da so odnosi z Italijo popolnoma urejeni in gladki in da vse teče kot po olju., Mislim, da bi morala Slovenija nekoliko vendarle popihati na dušo Rimu, da naglo sprejme zakon in da sprejme dober zakon, ker slabih zakonov nismo potrebni, posebno v Italiji, kjer vemo, kako jih uresničujejo in kako lahko kakršenkoli zakon spodješ, če ga pač enostavno ne uresničuješ. Ce ni politične volje, ni nic. Slovenija se ne sme zadovoljiti s formalno zadostitvijo neki potrebi, neki nujnosti, ki bi jo morala Italija sprejeti že leta ’54 ali ’75 ali že prej. To Čakanje nas je tako utrudilo, da postajamo že nekoliko nestrpni in zato ne moremo pristati na blag odnos, ki ga ima Slovenija do teh problemov. PAVŠIČ: Moja ocena je, da ima Slovenija bolj izostren odnos in da skuša pac na vseh nivojih opozarjati Italijo na vprašanje zaščitnega zakona. Jaz bi rad, da bi isto energijo posvetila tudi uesnicitvi resolucije. To je interno slovensko vprašanje. Mislim sicer, da resolucija sama ne bo reševala vseh problemov, ampak bo ustvarila pogoje, da jih lahko potem v naslednjem obdobju rešimo; ta logika bi morala nekako obveljati. Zato predlagamo, da bi imenovali tisto matiCno-manjšinsko telo pri vladi ali v parlamentu, ki bi bilo poklicano, da izdela to stra-<|ftegijo. To v resoluciji piše, žal pa je doslej ■ostalo samo na papirju. Nadaljevanje na naslednjih straneh Nedelja, 13. dedembra 1998 NEDELJSKE TEME NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. dedembra 1998 Sergij Pahor (SSO) n Rudi Pavšič (SKGZ) o sodelovanju h o perspektivah PD: Vendar včasih v Ljubljani slišimo očitek, da manjšina pravzaprav želi samo denar. Je to točno? PAVŠIČ: Nikakor ne. Denar je, če to vprašanje rešijemo na pošten način, lahko postranski problem, pa čeprav to zveni paradoksalno. Mi si želimo seveda s Slovenijo tudi drugačnih, bolj vsebinskih odnosov. Seveda, v trenutku, ko nimaš pogojev niti za normalno življenje, je težka vsaka nadgradnja ali razmišljanje o nečem novem. Skrbeti moraš pač za golo preživetje. Finančni problem v odnosih med Slovenijo in zamejstvom še ni dorečen. Pač, kar seveda Slovenija daje je dobrodošlo, čeprav vsi ugotavljamo, da mora nekako manjšina s tega vidika reševati svoje probleme predvsem v okviru italijanske države. To seveda drži, vendar vsi vemo, da morajo tudi matične države odigrati svojo vlogo. Ko bi bilo tudi v Sloveniji več posluha za naša vprašanja, ki niso samo finančna, bi se lahko ustvarili pogoji za dugačne odnose. Dejstvo je - in jaz ga vedno poudarjam brez nostalgije - da nam v Sloveniji danes manjka neka ustanova, imenujmo jo SZDL, ki bi lahko drugačno zastavljala vprašanja odnosov. PD: Gospod Pahor SZDL menda ni bila vam najbolj... PAHOR: ... naklonjena? Ne, seveda ne! Vendar pustimo preteklost in glejmo naprej! Mi smo pristojne slovenske dejavnike, ki so občutljivi za to problematiko, večkrat opozorili, da Slovenija potrebuje na svojih mejah močno manjšino. Močno ne v smislu, da mora biti številčna, ampak morajo imeti njeni pripadniki močno indeti-teto. To je navsezadnje neka naravna meja manjšine pri sosedih, to je naravna meja, ki brani Slovenijo in bo v prihodnosti imela še veliko nalogo, da jo brani pred posledicami padca političnih in administrativnih mej v bližnji prihodnosti, ko bo Slovenija stopila v Evropo. Takrat ne bo več ne mednarodnih blokov in ne dvolast-niških prehodov, ampak bo vsak kolovoz prevozen v obe smeri. Ne gre za nekakšno tihotapstvo, ampak za normalno stapljanje preko meje, kar to ne bo preprosto za Slovenijo, ki bo, hočeš nočeš, manjšina v Evropi. In kako se bo branila? Bojim se, da z administrativnimi posegi to ne bo mogoče. Denarna sredstva, pomoč za manjšino, so potrebna in s tem se morajo sprijazniti v Sloveniji, ne smejo gledati na tista sredstva, ki jih Slovenija v državnem proračunu namenja manjšinam, kot na nekakšno izgubo. To je nujno, če hoče imeti Slovenija zavestno manjšino. Tu torej manjka neka skupna strategija, kako razvijati te ustanove. Seveda, tudi brez samoprispevka ne gre, pa naj bo v obliki bodisi prostovoljnega dela ali zbiranja sredstev. Tudi na to bomo morali pomisliti. Mimogrede, pred dnevi je bil pri nas predsednik judovske skupnosti in je povedal da šteje njihova skupnost v Trstu 600 ljudi, od teh je kar 495 plačevalcev nekakšnega davka, s katerim vzdržujejo cerkveno skupnost in sedem inštitucij, vzgojnih in verskih. Mislim, da bomo morali kmalu začeti razmišljati, kako si bomo tudi morali sami pomagati. PAVŠIČ: Ževvlel bi dodati še eno misel, ki se mi zdi važna. Pogosto si postavljam vprašanje, ali je v zavesti Slovenije, da je pomoč, ki prihaja v zamejstvo, neke vrste investicija. Če ni zavesti, da gre za neko investicijo (jezikovno, kulturno, strateško in tako naprej), potem seveda to izgleda, da samo hodimo v Ljubljano s stegnjeno dlanjo. Ampak če obstaja zavest, da gre za investicije, potem mislim, da se tudi ta pomoč dolgoročno gotovo izplača. PAHOR: Zdi se mi, da Se nekaj škriplje v teh odnosih med manjšino in matico. To recimo, da gredo stiki, ki jih imajo številne inštitucije v Slve-niji, od krvodajalcev, do literatov, s sorodniumi ustanovami v Italiji, mimo manjšine. Mi smo vendarle zelo razčlenjena, organizirana manjšina. Mi imamo od šol do gledališča, od radia in televizije do dnevnika, razne raziskovalne ustanove, rekreativne, kulturna društva, ki lahko opravijo vlogo posrednika med večinskimi organizacijami, ustanovami pri nas in Slovenijo. Slovenija pa žal prepogosto preskakuje to našo vlogo, se za to enostavno ne briga. Morda smo krivi tudi mi sami, ker se v tej vlogi neradi predstavljamo Sloveniji in radi živimo pac nekoliko preveč samostojno življenje. To vprašanje bi morali tudi mi poglobiti. PD: To temo smo želeli prihraniti za končni del pogovora. Vendar, ker je bila načeta zdaj, bi pač lahko z njo nadaljevali. To je tisto stalno vprašanje, ah manjšina dovolj naredi za bližje in širše okolje, v katerem živi, oiroma, ali se v zadostni meri vključuje v to okolje. Vprašanje, ki ga nekateri definirajo s pojmom multikulturnost, vendar, ki je po moji oceni, širše. Skratka, ali se mi kot manjšina zares zadostno vključujemo v prostor, ki nas obdaja? PAVŠIČ: Jaz sem prepričan, da so za jutrišnji dan je bi rekel taki integracijski procesi neizbežni tudi za naš prostor in za našo manjšino. To ne pomeni bega v asimilacijo, Se manj pa izgube lastne identitete na račun nekega utapljanja. Gre za ustvarjanje pogojev, da svoje znanje in svojo bogato organiziranost nekako vključimo v širši krog. Če bomo znali to strategijo primerno in dobro mesniciti, bo učinek za manjšino pozitiven. Jaz se ne bojim, da bi to postalo nekakšna zrežirana asimilacija; ne, problem asimilacije je drugje. Tudi mlajšijaz-mišljujoči ljudje - naj omenim le Hle-detovo razmišljanje - so ocenili, da bistvo asiprilacije ni v mešanih zakonih ali v normalnih danostih ob mejah, ampak je v nekvaliteti nase manjšine. Mi se moramo otepati predvsem nizke kvalitete. Če bomo znali biti kvalitetni na vseh področjih, ki so izraz naše manjšinskosti, potem lahko tudi brez bojazni kljubujemo temu novemu izzivu. PAHOR: Problem kvalitete je nadaljnje vprašanje, ki bi morda terjalo daljši razgovor. Mislim, da moramo govoriti o treh ravneh kulturne prisotnosti in dejavnosti. Ena je tista kulturna dejavnost v naši skupnosti, ki smo ji nekoč rekli prosveta in ki je pogosto pod udarom kritik, češ da gre za geti-zacijo in zapiranje. Ne, mi smo vendarle samostojna komponenta tu živečega prebivalstva, imamo pravico, da se udejstvujemo, da, gojimo lastno kulturo tudi v povsem samostojnih oblikah. Kritičen sem do tistih, ki uvajajo tako imenovano dvojezičnost na vsako raven. Sedaj vsaka razstava, vsaka pobuda postaja dvojezična, čeprav vemo, da bo 99 odstotkov udeležencev, obiskovalcev, gledalcev, seveda Slovencev. Čemu potem uvajamo to dvojezičnost. Dvojezični plakati za prireditev, ki je samo nam namenjena, so pretiravanje. Drugi problem je iskanje stikov s sorodnimi organizacijami, s sorodnimi kulturniki. Kultma je navsezadnje samo ena. To stalno proglašamo, le da potem na to pogosto pozabljamo. Kultura je seveda tudi odprtost do sosedov in toliko bolj do ljudi in do organizacij, ki delajo v istem prostoru. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da živimo v Italiji, ki je tudi izraz več kot tisočletne kulture, da uporabim pojem, ki je že nekoliko izrabljen. Dejansko se mi nismo dovolj ozirali na te možnosti, ki bi jih lahko bolje izkoristili in s tem tudi zadržali nekatere naše ljudi, ki so do tega prišli samostojno, mimo naših inštitucij in organizacij. Tretja raven pa je vloga posrednika med slovensko in italijansko kultmo. Mene je opozoril na ta problem prijatelj iz italijanskih kulturnih in političnih krogov, ki me je vprašal zakaj slovenski konzulat v Trstu ne organizira kakšne razstave, romantike, ne kot velikega slovenskega pesnika, in je ta tematika ne zanima. Očitek getizacije popolnoma zavračam, dokler ne bodo Italijani sami sposobni spoznavati in sami imeli željo spoznavati slovensko kulturo, slovensko literaturo, slovensko umetnost, slovensko znanost, slovensko preteklost, slovensko zgodovino. Poznam časnikarja pri Piccolu, ki se je še pred nekaj leti hvalil, da ni nikoli šel preko meje. Govorim o preteklosti; danes je nekoliko drugače, ampak tako je bilo stališče in predstavitve knjige ali predavanja, kakor to dela recimo hrvaški konzulat v Trstu. To me je presenetilo, ker so njega večkrat vabili na hrvaški konzulat in se je spraševal, zakaj je slovenski konzulat pomanjkljiv v tem pogledu. Odgovoril sem mu, da se pač slovenski konzulat v Trstu naslanja na tisto, kar že je v mestu, to je na dejavnosti slovenske manjšine, in zato ne prireja samostojnih pobud. Morda bi moral konzultat izpolnjevati to nalogo, ampak na tej ravni naše manjšinske ustanove niso izkoristile te priložnosti, da bi preko konzulata lahko predstavljali to stvarnost ali pa tudi slovensko umetnost, slovensko publicistiko, slovensko raziskovanje, itd. PD: To naj bi nekako potrdilo tezo, ki jo shšimo večkrat v vrstah Italijanov, tako tistih, ki so odprti do manjšine, kot še bolj tistih, ki so proti manjšini, da se manjšina nekako geti-zira, da se sama zadovoljuje s tem kar proizvaja, ki je seveda namenjeno samo manjšini, in da se v manjši meri zanima za vključevanje v širšo stvarnost, ki jo obdaja. PAHOR: Tak očitek bi zavrnil, ker se mora manjšina, če hoče preživeti, do neke meje tudi zapirati. Je pač samostojna ustanova, je komponenta tržaškega mesta, ki ne more mimo tega, da goji avtonomo kulturo zase, ki je namenjena samo njej. Nima smisla, da prirejamo Prešernove proslave za italijansko publiko, ki Prešerna ne pozna, ne kot evropskega pesnika ob tem nam res nihče ne more očitati zapiranja vase. PAVŠIČ: Mislim, da je treba ustvariti določeno razmerje tudi v naši kulturni ponudbi. Potrebno je, da Slovenci prirejamo svoje osrednje Prešernove proslave, ker poznamo vsebinskost teh trenutkov. Po drugi strani pa je prav, da se trudimo, da bomo ponudili Trstu, ali Gorici, ali Deželi, italijanskemu delu, ki ne pozna te naše literature, da jo začenja spoznavati; skratka, ponuditi moramo možnosti in se povezovati s sorodnimi italijanskimi sredinami, da ustvarimo ta informativni moment. To zaznavam danes tudi v naši splošni kulturni ponudbi. Glejte, v Primorskem dnevniku je dan za dnem nešteto informacij o pobudah, ki se odvijajo po naših vaseh. Ampak poglejte, velika večina teh pobud se omejuje na proslavljanju obletnic: stoletnic, petdesetletnic, ... Skratka, velika večina te dejavnosti usmerjena v to proslavljanje nečesa, ki je za nami in zelo malo je takega, kar gleda naprej in kar bi gledalo tudi v to smer povezovanja. Mislim, da se bomo morali vsi skupaj potruditi, da bomo te stvari nastavili. To seveda ne pomeni, da se moramo odpovedati svojim tradicionalnim dejavnostim, kajti potem vidimo, da so dvorane vedno polne in da ljudje zelo cenijo ta lokalistilni moment. Vendar imata po mojem mnenju obe krovni orgfaniza-ciji primarno nalogo, da spodbujata in usmerjata tudi v to širše razmišljanje. Zakaj ne bi, recimo lahko imelo nase ledališče tudi ene predstave za i jansko publiko, za italijanske sre e v deželi ali v treh deželah teg aSega severno-vzhodnega pre(je, alije? Zakaj ne bi o tem razmišljali in e bi poskusili ustvariti nove dimen iip tpop rtrvvPT-rvvpmA? MislilU) US J6 PAHOR: Samoobrambe, pač! PAVŠIČ: Seveda, samoobrambe. Danes pa, če hočemo preživeti, oziro ma, če hočemo preživeti v teh novi pogojih, ki se bojo uresničili v kratkem ko bo tudi Slovenija z nekaterimi drugimi državami nekdanjega vzhodnega sveta vstopila v Evropo, se moramo tudi mi opremiti drugače. Odločilnega pomena pa je pri tem prav kvaliteta. PAHOR: Meni se zdi, da je, da je kulturna rast predpogoj za rast identitete. V določenem trenutku, ko bomo lahko računali na kulturno razvito slovensko srenjo na tej strani meje, ko bo naš posameznik kulturno rasel in dozoreval v evropskem smislu, takrat se bomo lahko tudi nehali bati za identiteto. Potem pa naj vsakdo govori italijansko, nemško, angleško ali karkoli že, toda ko bo naše kulturno bogastvo v pravilnem razmerju postavilo slovensko zavest, slovensko kulturd m domačijstvo v pravilno sorazmerje, takrat bomo zreli in se nam ne bo treba bati asimilacije. Kulturno razvit m zaveden človek je nacionalno trden m ima trdno zavest, in to moramo iskati. Poznam Slovence, ki so ostali Slovenci tudi daleč od domovine, daleč od svojega kraja. Seveda pa se ne smemo ne izogniti in ne odpovedati svoji lastni kulturni dejavnosti. Mi moramo v naših sredinah organizirati tudi pobude, ki imajo predih domačnosti, kei tudi na tej podlagi rastemo. Kulturna skupnost raste na skupnih prireditvah in te so nam tudi potrebne, ker se moramo čutiti del manjšine, ki je kulturno, razvita in močna. PD: Glede te dileme odpiranja ah zapiranja je mogoče krivda na obeh straneh, v smislu, da se Slovenci mogoče premalo promoviramo, smo premalo zanimivi za večino, po drugi strani pa je večina premalo dovzetna, čeprav mogoče niso primeri zaprtosti do manjšine v večini vedno domi" nantni. Verjetno obstaja bolj nezanimanje zaradi nepoznavanja. V tem pogledu igrata kulturna domova v Gorici, to menda velja za oba, v kulturnem življenju tega mesta pomembno vlogo. Je to sad kulturnih izbir, ki so lahko ponovljive tudi v drugih manjšinskih stvarnostih? PAVŠIČ: No jaz govorim lahko bolj za Kulturni dom, ker sem nekako soustvarjal politiko tega centra.. Mislim, da je bila to načelna izbira, naj dom postane dom vseh Goričanov, to se pravi naj s tem tudi preseže določena zaprtja, predvsem določena odklonilna stališča tudi s strani večinskega naroda. Mislim, da prav primer Kulturnega doma kaže, da je mogoče izvajati tako kulturno politiko. Na eni strani je tu interna potreba, da zadostiš lastnemu uveljavljanju, kulturni dejavnosti znotraj manjšine, po drugi strani pa, da si odprt navzven in da sodeluješ ali da ponujaš tudi drugim možnost razmišljanja in sodelovanja na tem področju. To danes v Trstu manjka. Mislim, da je paradoks, da imamo v Gorici dva taka centra, v Trstu pa ni centra,' kjer bi se lahko začela taka miselnost. Tu pravzaprav m primernega kraja, obstajajo samo načrti, ideje in načrti o kakem takem centru, ki bi ga danes v Trstu, ki m več tako zaprto mesto kot nekdaj, nujno potrebovali. V takem centru bi se lahko pretakala kulturna ponudba, l Prihajalo bi do izvajanje informacij, ^zvijale bi se razne dejavnosti, itd. 0 seveda velja tudi za Benečijo, kjer Prav tako nimamo nobenih primernih sredisc, kjer bi se razvijale te dinamike. PD: Cisto mimogrede, ali mislite, a bi Narodni dom, v kolikor bi ga ^t dobili v uporabo, lahko postal i^cuuum uom izkijuciio koi na yprašanje sedeža za naše ustanove. To j? aiJ del rešitve, če bi to stavbo nazaj °bili; isto velja za Trgovski dom v orici. Ampak Narodni dom in Tr-Sovski dom bi morala postati tudi ..e vrste stimulacija za razvijanje rše kulturne informativne dejavno-sm Samo tako bi verjetno bila v koraku z današnjimi potrebami. Drugače 1 bili, bi šlo le za nostalgično vračanje obeh sedežev. PAHOR: Vendar ne moremo mi-1110 velikega simbolnega pomena in zato tega ne moremo zavračati kar tako. PAVŠIČ: Ne gre za zavračanje, gre za določitev drugačne funkcije. PAHOR; Mislim, da je treba zavmi-1 očitek, češ da smo tudi Slovenci mavi, ker se ne odpiramo italijanski stvarnosti. Mi smo pripravljeni na dialog. Kdorkoli se je kdajkoli obrnil rja nas, smo mu vedno pomagali, bo-uisi z informacijami, bodisi sprejema-1 tudi spodbude in vabila. Samo dej-stvo je, da so take pobude na italijanski strani zelo nesistematične, želja nekaterih posameznikov, kar je potem težko uresničljivo. PD: Mogoče ne gre tukaj toliko za očitek o zapiranju; vprašanje je ali smo mi dovolj zanimivi recimo za tiste Italijane, ki apriorno niso zaprti do nas, ne čutijo pa kake posebne potreba, da bi nas bolje spoznali. PAHOR: Seveda, priznati moramo, na smo včasih nerodni; smo togi in ne ?nam° posredovati slovenske kultme rtalijanskemu svetu na modernejši način. Tudi to je nevarnost, je past, v katero večkrat pademo. Vedno, tudi Pri prevajanju slovenske literature v italijanščino, je treba paziti na to, kako Italijani mislijo in govorijo. Predstavljanje Slovenca italijanskemu svetu z neitalijansko govorico seveda 'zgubi na pomenu in tu smo Slovenci ms nekoliko togi ali nerodni. a Bratuža. Omenila sta možr i Slovenci dobili spet Tr dom. Če k temu dodamo, da te' šest let verjetno ne bo ve orno v istem prostoru imeli Polago Se novogoriško gledal §a že nekatere naše organizac rahljajo celo v okviru svojil majskih programov. Ali bor jmnci, ne samo kot manjšina, Slovenci v istem prostoru r s°bni, da vzdržujemo štiri k centre? PAVŠIČ: Moj odgovor je ne. S Sergijem večkrat ugotavljava da bo treba začeti tudi znotraj naše organiziranosti z določeno racionalizacijo. Nesmiselno je, da bi danes iskali razloge zakaj in kako je prišlo do sedanjega stanja; pogled naprej nas nekako sili, da bomo morali ustvariti določeno racionalizacijo, ne samo prostorsko ampak tudi tudi funkcionalno. Dvomim, da bomo vzdržali ritem, ki ga imamo danes, ko se v bistvu v teh središčih vsak dan kaj dogaja. To so nemogoči ntim za normalno družbo in Slovenci smo normalna družba. Ne moremo pričakovati vsakodnevne prisotnosti naše publike, za katero vemo, da je vedno ena in ista. Gotovo bo treba začeti o tem resno razmišljati. Zavedam se, da stvari niso ne lahke in ne enostavne in da bomo naleteli na veliko odporov in razlag, vendar dvomim, da bomo sposobni vse to vzdrževati, ne materialno in ne vsebinsko. PAHOR: Soglašam s tem; mislim da se bo treba disciplinirati in zmanjšati sedanjo skoraj fiziološko »tekmovalnost. Toliko ljudi pač hodi v gledališče, nekaterih zlepa ne boš spravil na prireditev, kot drugih ne boš spravil v osmico. Skratka, soglašam z ugotovitvijo., da smo popolnoma normalna družba in ta tekmovalnost ne bo vzdržala, če se ne bomo odločili in si samostojno ustvarili neko strategijo na tem področju, dosegli neko ravnotežje. Sicer bo čas oklestil in takrat bo slabše, kajti takrat bo treba govoriti o zapiranju. PAVŠIČ: Verjetno bo treba poiskati pot, ki je delno že nekako udejanjena in sicer da so ti centri odprti tudi drugačnim sredinam, italijanskim, furlanskim ali novogoriškim, torej tudi v obratni smeri, ne samo da gremo lahko mi v novogoriško gledališče, skratka, da so ti centri nekako v domeni neke širše sredine. PD: Naj bodo torej v funkciji prostora in ne v funkciji skupnsosti. To je nedvomno pogled v prihodnost, vendar, če ostanemo pri sedanjosti, lahko ugotovimo, in to je seveda izzivalno vprašanje, da nismo bili sposobni tega kar si vidva danes zadajata kot zelo težek in zelo dolgoročen cilj, doslej urediti niti na področju glasbenega šolstva. PAHOR: Jaz bi ta problem obšel, ker je preveč boleč v tem trenutku in morda se ga bomo v kratkem ga lotili... PAVŠIČ: Lahko ga obidemo, ampak vemo, da bo jutri spet na dnevnem redu. Skratka, pred kratkim smo imeli obširen pogovor z vodstvom Glasbene matice in šole Emil Komel, zraven je bila tudi načelnica Urada za Slovence po svetu gospa Logarjeva. Sestanek ni bil namenjen temu vprašanju, vendar smo izkoristili priložnost, da smo predlagali, naj oba predsednika Glasbene matice in Komela v doglednem času pripravita strategijo povezovanja, sodelovanja, morda združevanja. Nima smisla, da razmišljamo o širših projektih združevanja in racionalizacije, če nismo sposobni racionalizirati tega, kar bi moralo biti danes že logično. Skratka, manjšina ne rabi več glasbenih centrov, rabi enega, ki je funkcionalen v prostoru, s svojo specifiko in to je mogoče urediti. Mimogrede, prihajajo tudi vesti, da bodo tudi v novogoriškem prostoru ustanavljali podobno glasbeno šolo, ki je že zaprosila za sodelovanja enega od dveh centrov naših. Skratka, začeti moramo razmišljati globalno, da ne bomo potem imeli dodatnih glavobolov. PD: V okviru tega globalnega razmišljanja, so se po padcu Berlinskega zidu postavili nekateri problemi. Morda bi začeli z enostavnim problemom, problemom nekaterih skupnih kulturnih ustanov, tistih, ki so znane kot skupne ustanove. Prišlo je do sprememb v vodstvih, vendar človek nima vtisa, da bi prišlo tudi do vsebinskih sprememb. Tu seveda ne gre za ideološke spremembe, ampak za spremenbe, ki jih narekuje čas v delovanju teh ustanov. PAHOR: Delovnih navad neke ustanove ni lahko spreminjati. Tu je šlo za ustanove, ki so imele že ustaljeno dejavnost in, kadarkoli so potrebovale pomoč, so se obrnile na neko organizacijo in to pomoč dobile. To je zelo udobno, ampak pospešuje nekakšno statičnost vodstev, ki ne znajo pogledati čez ramo in si ne znajo s fantazijo ustvarjati dru- gačnega delovnega okolja in razmišljati o boljšem izkoriščanju sredstev, ki jih imajo na razpolago. Sredstev pa ni dovolj in jih bo čedalje manj. Poleg tega bodo naše potrebe lahko segle tudi na druga področja. Sprašujem se, ali ne bomo morali, na primer, tudi v Trstu, organizirati prevoza otrok .z avtobusom v šole, kot se to dogaja v Laškem? Jaz se sprašujem ali ni to že danes aktualno v Trstu in morda bomo morali petdeset ali sto milijonov na leto nameniti tej dejavnosti. Mi pa smo se polenili v preteklosti, kar velja tudi za tiste ustanove, ki so bile profesionalno na najvišji ravni. Tukaj ne izključujem nobene, ne bom pa sel v podrobnosti, ker bi to izzvalo verjetno neko neke reakcije samoobrambne narave, ki morda ne bile racionalne, ampak, mislim, da bomo' morali začeti razmišljati tudi v tej smeri. PAVŠIČ: Mislim, da je tudi tukaj ista logika, ki velja za celotno našo organiziranost. Obstaja pač neka statičnost, ki je bila lahko sprejemljiva do včeraj. Danes začenja ta statičnost povzročati določene težave, jutri bo skoraj nevdrzžna. Skratka, odpraviti moramo miselnost ohranjevanja statusa quo, ki je prisotna v tem našem svetu. Občutek imam, da si vsakdo predvsem prizadeva, da ohrani svojo dimenzijo, z drugimi besedami svoj vrtiček. To pa bo, dolgoročno gledano, postalo nevzdržno. Ce se ne bomo pravočasno lotili korenitih in vidnih sprememb, se bomo potem znašli v brezizhodni situaciji. Rad bi, da bi taka miselnost ali tako razmišljanje čimprej prodrlo vse sredine tudi v teh naših večjih ustanovah. PD: V času, ko se je Primorski dnevnik znašel v hudi krizi je kot velik izziv nastala Zadruga Primorski dnevnik kot nova oblika organiziranja in kot nova oblika reševanja ene izmed inštitucij, ki jo lahko ocenimo kot pomembno inštitucijo manjšine. Potem so bile ocene različne. Kako danes ocenjujete to rešitev in ah mislite, da bi tako obliko organiziranja lahko manjšina uveljavljala tudi na drugih področjih. PAVŠIČ: Lahko bi rekel, da se mi zdi rešitev Primorskega dnevnika v obliki zadruge, oziroma s široko participacijo ljudi dosežek, ki je ob šoli v Spetru eden najpomembnejših, kar smo jih v zadnjih desetletjih zabeležili v manjšini. Seveda to ne pomeni, da smo rešili vsa vprašanja. Plačujemo torej davek začetnikov tudi na tem področju. Treba bo sproti spreminjati in izboljševati učinkovitost, ampak ta koncept bi lahko, ne v isti obliki, ampak primerno spremenjen, obveljal tudi za druge take večje sredine. Osnova sta široka participacija ljudi in drugačen pristop k reševanju; seveda, ponavljam, vsak začetek je težaven, ampask po tej poti se splača vztrajati. PAHOR: Mi gledamo na ta poskus dokaj kritično, čeprav smo šli vanj zavestno, prepričani, da bomo imeli vsi korist pač, če bomo prepričali naše ljudi. Moram priznati, da v naših krogih niso vsi sprejeli te ponudbe, večinoma so prevladali pomisleki nad možnostjo spremembe nekega stanja, ki se je zakoreninilo v preteklosti in ki dejansko kaže na neke znake konservativnosti. Nekoliko je prišlo to do izraza tudi na zadnjem občnem zboru, ko je spet prišlo do ideološkega poskusa, ki je bil verjetno napačno zastavljen in ki je povzročil več škode kot koristi. Mislim, da sta pri tem poskusu zgrešili obe strani. Ena zato, ker ni pristopila z zadostno množičnostjo, ni znala spodbuditi takega pristopa, druga, ker je hotela braniti neke po- litične ideološke položaje, ki so konservativnega značaja. Mislim pa, da moramo s tem poskusom naprej, ne se umikati, ampak popravljati škodo in napake. PD: Kriza Primorskega dnevnika je bila tudi odraz splošne gospodarske krize, ki je zajela našo manjšino, z razpadom Tržaške kreditne banke in posledicami, ki jih je imel ta dogodek. Takrat so se v okvira Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze pojavile zahteve - sprejeta je bila tudi resolucija na občnem zbora - da bo prišlo do preverjanja stanja. To je bila med dragim tudi zahteva drage strani. Govor je bil še zlasti o gospodarskem pote-cialu, o premoženju in tako naprej. Je bilo na tem področju kaj narejenega? PAVŠIČ: Glede tega lahko rečem, da prihajamo v sklepno fazo, da sploh lahko imamo evidenco vsega, Cesar ne bomo več imeli. Ti likvidacijski procesi pač trajajo, imajo svojo dobo, se zaključujejo. Skratka, zdi se mi, da bo tega tako imenovanega družbenega gospodarstva ostalo precej malo ali skoraj nič in vprašanje je, kako iz tega, kar bo ostalo, ustvariti nekaj novega. Na tem delamo, razmišljamo in tudi iščemo vse možne poti. Seveda, to dela pač naša gospodarske komisije. Prepričan sem, da prihodnost tega družbenega gospodarstva ne bo več taka kakršno si jo zamišljamo. Ni namreč več okvirov, da se lahko to družbeno gospodarstvo razvija, kot se je razvijalo nekoč, ni Jugoslavije, ki je ponujala trg, pa tudi evropske gospodarske dinamike so se v tem času bistveno spremenile. Skratka, mislim, da se bo moralo družbeno gospodarstvo spremeniti v skladu z novimi razmerami na tržišču. Sicer pa sem prepričan, da bi bile te spremembe potrebne, tudi ko bi ne prišlo do razpada, o katerem sedaj vsi govorimo. PD: Za konec pa še skoraj izzivalno vprašanje. Ah mislite, da je že napočil čas, da bi Slovenci v Italiji imeli eno samo krovno organizacijo? PAVŠIČ: Tudi o tej možnosti razpravljamo na skupnih sestankih. Osebno mislim, da se problemi ne bodo reševali samo zaradi dejstva, ker bomo imeli eno namesto dveh krovnih organizacij. Naša družba je pluralna in to se kaže tudi na področju civilne družbe. V tej naši različnosti moramo birti sposobni, da poiščemo skupen jezik, ko gre za vprašanja vse-manjšinskega interesa. V bistvu to, kar danes že delata SKGZ in SSO. PAHOR: Cas za tako združitev, po mojem še ni prišel in vprašanje je, ah bo sploh v doglednem času dozorel trenutek, primeren za to. Nekatere stvari pa nas v to naravnost silijo. Ze zdaj nastopamo skupno v odnosu do nekaterih ustanov v Deželi ah v Sloveniji in verjetno bo mogoče speljah tudi nekatere druge pobude. Mislim, da je naše javno mnenje temu več kot naklonjeno, številni mi to potrjujejo, vendar pa obstajajo še neke-tere ovire, ki so dediščina preteklosti. Nekatere stvari bomo seveda morah še razčistiti, sicer pa mislim da se združevanje ne more omejiti na enkratno dejanje, pac pa je lahko le rast, ki mora trajati, dokler se postopno ne zabrišejo posledice preteklosti in ne zrastejo interesi v obojestransko korist. To je stvar dailoga, ki smo ga začeli: če bomo korektni na eni in na drugi strani in če bomo imeli pred sabo predvsem korist celotne skupnosti, bomo gotovo uspeh. Sicer pa se ne smemo plašiti, če bo naša družba še naprej pluralistična, kjer pa nas bo premalo bo tako in tako obstalo eno samo društvo, šibkejše bo odpadlo samo po sebi. 16 Nedelja, 13. decembra 1998 NEDELJSKE TEME 125-letnica ustanovitve repentabrske 25. obletnica poimenovanja šole 1.12.1973 Ob poimenovanju 1.12.1998 Danes... Letos slavimo na naši Soli 25. obletnico poimenovanja Sole po pesniku in prevajalcu ALOJZU GRADNIKU; obenem pa tudi 125-letnico ustanovitve repentabrske Sole. Ob tej priložnosti smo povabili v Solo uč. Marico Dolenc, ki je kar 21 let poučevala na naši Soli in je sedaj v pokoju, a Se vedno ji je šola pri srcu in nas vsako leto preseneti z različnimi darili: knjige, didaktične igre, leseni knjižni polici, slaščice, voščila... Iskreno in toplo se ji zahvaljujemo za vse in hvaležni smo ji, da nas je prejšnji teden obiskala ter povedala, kako je bilo na prazniku poimenovanja šole, ki je bilo 1. decembra 1973. Zastavili smo ji nekaj vprašanj. Kako je bils takrat v šoli? Današnja Šolska stavba je bila komaj zgrajena, imela je Štiri učilnice: tri so bile za slovenske učence, ena pa je bila dodeljena italijanskemu oddelku. Kateri razred ste takrat poučevali? Učila sem v prvem in drugem razredu, ki sta bila združena. Se morda spominjate svojih učencev? Prvi razred so obiskovali: Ervin Guštin, očka vaše tretjšolke Jasmin, Boris Guštin, Alberto Zenič, zelo znan avtomobilski pilot, Ervin Černuta in Maurizio Cok, stric vaših dvojčkov Jana in Aljoše, ki obiskujeta drugi razred. V drugem razredu sta bila samo dva učenca, in sicer Vilma Purič, mama vaše tretješolke Julije in Goran Succi. Kako je potekala proslava ob poimenovanju šole? Imeli smo veliko uglednih gostov, med temi se najbolj spominjam Gradnikove vdove gospo Francko, ki nam je podarila s posvetilom več Gradnikovih pesniških zbirk in prevodov. Prisoten je bil tudi Gradnikov sin Sergej s svojim sinom (na sliki) in Se veliko drugih predstavnikov Šolskih in občinskih oblasti. Po uradni otvoritvi so naSi učenci uprizorili in recitirali Gradnikove pesmi iz otroške pesniške zbirke NAROBE SVET in druge pesmi za mladino ter zapeli njegovo pesem Padaj, padaj rosica, ki jo je uglasbil Pavle Merku. Ob koncu Šolskega leta smo organizirali izlet v Gradnikov rojstni kraj Medano v Goriških Brdih. Lepa je ta dežela, Se zlasti takrat, ko jo cvetoče češnje odenejo v svoj beli okras. V šolo sta prišli še uč. Stanka Hrovatin, ki je sedaj odgovorna za knjižnico Finko Tomažič in tovariši na Opčinah ter gospa Olga Škabar, babica petošolke Maruške, ki je bila takrat predstavnica Združenja staršev. Pripovedovali sta nam njune spomine na slavnostni praznik. Uč. Stanka je poudarila, da so bile priprave na praznik dolge, zelo zahtevne in so terjale veliko finančnih sredstev. Hvalevredno je bilo sodelovanje s starši, ki so pripomogli k uresničitvi zastavljenega cilja. Izvedli so veliko denarno nabirko med vaščani in ob koncu slovesnosti poskrbeli za odlično ter bogato zakusko s kuhanimi štruklji. Gospa Olga je takrat prebrala pozdravni govor, v katerem se je zahvalila vsem, ki so na katerikoli način pomagali, zlasti učiteljicam. Uč. Stanka je dodala, da so istočasno proslavili 100-letnico ustanovitve repentabrske šole. Skupaj s starši so izvedli obširno zgodovinsko raziskavo in sama je pripravila članke, ki so bili objavljeni 28., 29. in 30. novembra 1973. Seznanila nas je, da so na šoli poučevale tudi druge kolegice: ga. Lučka Barei, sedanja nadzornica, ga. Srečka Artač, ga. Marica Dolenc in ga. Maria Radetič. Ob koncu šolskega leta bomo pripravili prireditev ob 25. obletnici poimenovanja in jih že v naprej toplo vabimo. Pred spomenikom padlih na Colu V šoli se prijetno počutimo in marsikaj doživimo. Letos nam je še lepše, ker smo v šoli vsak dan, tudi v popoldanskem času. To je letošnja novost! V jutranjem urniku se pridno učimo, raziskujemo, segamo po raznih virih in si širimo obzorje s pomočjo najlepših in privlačnih modernih knjig. Alojz Gradnik je napisal, epo pesem o Medani. O kmečki trdi usodi pel in Je skromno življenje imel, Za slovenski narod se zavzel. Ga letos na naši šoli slavimo, Res se 25-letnice veselimo, A naučiti se moramo besedila, Da se bo proslava popestrila. Nikoli ne bomo pozabili In spoštljivo obnovili, Kar smo se v šoli o njem naučili. Nasmejani bralci s knjigami, ki nam jih je podarila gospa Majda Terčon in družina Rupel v spomin na pokojno mamo Pavlo Terčon, ki je bila po poklicu učiteljica v Na-brežinskem ravnateljstvu. Tudi letos se ji prisrčno zahvalimo in obljubimo, da bomo zvesti bralci. Iz naših glavic znanje že kipi in h kosilu v vrtec se nam mudi. Trn nas čakata kuharica Silvana in ga. Zlatka. Tako dobro kuhata, da kar dvakrat pojemo okusne mineštre, paštičo, pico, prikuho in raznovrstne pečenke, polento in golaž, pa toplega čaja ne manjka in olupljenih jabolk ter sadnih kup. Ko je sončno vreme, se po kosilu razvedrimo in zaigramo z žogo igro Med dvema ognjema. To je užitek! Ob koncu šolskega leta se bomo udeležili turnirja in upamo, da se bomo dobro uvrstili kot lani. Juhuhu, zasedli smo drugo mesto! Popoldne nam hitro mine. Z didaktičnimi igricami se veselimo in izpopolnjujemo naše znanje. Pišemo tudi naloge, šivamo, igramo na male inštrumente in flavto, delamo raziskave, plešemo, rešujemo križanke in jih redno pošiljamo uredništvu Galeba, s katerim tesno sodelujemo tudi s pisnimi in likovnimi prispevki. Ponosni smo, ker so bili naši lanskoletni likovni izdelki, iz niza radijskih oddaj, prikazani na televizijskem ekranu. Zelo se zabavamo, ko se s šola-busom odpeljemo v bazen v Tržič, na ekskurzije, predstave, razstave in krajše izlete. Pa še to, vaško društvo KD Kraški dom je poveril gospo Stano Milic, da pripravi z uCenci igrico, s katero bomo nastopili v nedeljo, 20. decembra t.b ob 17. uri v kulturnem domu na Colu ( stara šola )• Vsi toplo vabljeni, saj bo to prva priložnost, da počastimo spomin na našo 25. obletnico poimenovanja sole po pesniku Alojzu Gradniku. Učenci in učiteljice MOC MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec ^ ' ' ega življenja, bodimo # strnjeni okoli svojega edinega dnevnika. ^ v Pridruži se nam! % & Xj>x,W Narod se na Primorski dnevnik! <& % % Naročnina ostane nespremenjena: Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 330.000 lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom PRiDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 Nedelja, 13. decembra 1998 NEDELJSKE TEME Tudi s pariškim vetrom se ne kaže šaliti Ze več kot pol leta načrtovano in skrbno pripravljeno gostovanje gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba pri Slovencih v Parizu se je proti koncu meseca novembra končno uresničilo. V zgodnjem jutru lede-nomrzlega 20. novembra je skupina petnajstih igralcev s pomočniki in režiserko Lučko Susič odpotovala z letališča na Brniku, srečna, da je izbrala to varianto in se s tem izognila težavam s stavkami v italijanskem letalskem prevozništvu. Ze pred pristankom je pilot obvestil potnike, da je v Parizu še nekaj stopinj manj kot v naših krajih, vendar to mladih ljudi, vajenih kraške burje, sploh ni prestrašilo. In Tes so imeli takoj potem toliko drugih skrbi, od splošno-sporazu-mevalnih do orientacijskih in finančnih (že cena prevoza z letališča je bila pravi mrzel tuš za marsikoga, ki je sanjal, kaj vse si bo lahko privoščil s težko prihranjenimi franki), tako da mraza še občutili nismo. Do takrat, ko so uredili prve formalnosti v hotelu in se podali na ogled najbližje zanimivosti: griča Montmartre in cerkve Sacre Coeur. Takrat so ugotovili, da se tudi s pariškim vetrom ni kaj šaliti, posebno ko sonce zaide in pade temperatura krepko pod ničlo. Vsekakor jim mraz ni pokvaril veselja. Potem ko so se pomešali med turiste in se uspešno izognili skušnjavi, da bi od prem-raženih slikarjev na prostem kupili kakšno majhno »umetnino«, so se spustili po slavnem stopnišču di v predmestje Chatillon, si tam ogledali Slovenski dom in spoznali nekatere Slovence, ki tam delujejo, med temi predsednico Društva Slovencev v Parizu, gospo Evo Sutlič, ter vse tri duhovnike, ki skrbijo za tamkajšnje slovenske vernike. Vse je presenetila njihova gostoljubnost, prijaznost in požrtvovalnost: čeprav so bili tam zbrani zaradi neke druge, bolj žalostne obveznosti (pogrebščina po nekem članu društva), so se takoj posvetili še tržaški skupini: gospe so takoj pripravile za vse okusno in obilno večerjo, možje pa so s skromnimi sredstvi, ki so jih imeli na razpolago, prilagajali oder, luči in ozvočenje potrebam igralskega nastopa. Čeprav ne razpola- v podnožje montmartrske-ga griča, kjer so se skozi barvito množico večinoma temnopoltih kramarjev in kupcev prebili do nekdaj tako slavne, zdaj pa (vsaj podnevi) precej nemikav-ne četrti Pigalle z nekdaj bleščečim zabaviščem Moulin Rouge. Ze prvi večer pa so se mladi Tržačani podali tu- gajo ne z odrskimi zavesami ne s kulisami, so prisluhnili vsaki želji in so skupaj z našimi mladimi tehničnimi pomočniki domiselno rešili vse probleme. Res lep zgled požrtvovalnosti in spontane narodne zavesti. Predstava je bila na sporedu v soboto, 21. novembra zvečer. V dvorani, ki je zgledala zelo vesela in prisrčna s svojimi belimi, rdečimi in modrimi stoli, se je zbralo presenetljivo dosti Slovencev, če pomislimo na izredni mraz (povedali so nam, da ne pomnijo, da bi bilo že kdaj v istem obdobju tako mrzlo) in na velike razdalje, ki so jih morali nekateri prevoziti, saj je Dom že od mestnega središča oddaljen dobre pol ure, vsi Slovenci pa seveda ne stanujejo niti v samem Parizu. Med gosti sta izstopala veleposlanik Republike Slovenije v Franciji g. Kunič in njegova gospa, pa tudi nekaj znanih osebnosti kot npr. ekonomist dr. Andrej Bajuk ali astrofizik dr. Janez Zorec. To je seveda nekoliko povečalo tremo mladih igralcev, ki pa so se kar hitro zbrali in spontano odigrali svoje vloge, saj je bil za večino njih to že enajsti nastop (izjemi sta bila Andrej Maver in najmlajša igralka, Urška Daneu, ki sta vskočila, ker se dva igralca nista mogla udeležiti gostovanja). Pri tem jim je pomagalo tudi vzdušje v dvorani, saj so jim gledalci sproti vlivali samozavest in jim dajali zadoščenje, ko so pozorno spremljali dogajanje na odru, se zabavali in smejali ob duhovitih prizorih. Na koncu so jih nagradili z velikim aplavzom. Po predstavi so se tako gostje kot gostitelji zadržali v prijetnem klepetu ob prigrizku in kozarčku. Prišlo je do stika med mladimi, izmenjave informacij o življenju obeh skupnosti - zdomske iz Pariza in zamejske iz Trsta - ter do želje, da bi se stiki nadaljevali in še poglobili. Večer je bil torej vsestransko uspešen in bo mladim igralcem in njihovim spremljevalcem ostal v lepem in trajnem spominu. Morda bo pa ostal še najbolj v spominu režiserki, ki se je ob odhodu dobesedno na prahu Doma tako zvila nogo, da je morala v bolnico in je potem ostale tri dni pre-ležala v hotelski sobi. Ostali pa so si v tistih treh, še vedno ledenomrz-lih, vendar jasnih in sončnih dneh ogledali še vse glavne znamenitosti francoske prestolnice: Etoile s Champs Elisees, Tour Eiffel, nabrežje Sene ter očarljivi otoček Cite z No-tre Dame in Sainte Cha-pelle, Latinsko četrt, Montparnasse, Defense in še in še - prav do obeh slavnih pokopališč! Neka- teri so izbrali kulturnejšo, dražjo in toplejšo varianto ter se za več ur zakopali v znane muzeje in galerije (Louvre, Musee d’Orsey, Orangerie, Musee R°' din...), spet drugi marsikatero urico posvetili shop-pingu v znamenitih veleblagovnicah ali trgovskih centrih (La Fayette, Sama-ritaine, Les Halles...L manjša skupinica pa se je za en dan preselila v brezskrbni čarobni svet pariškega Disneylanda, iz katerega se je vrnila prem-ražena, čisto brez glasu, a otroško srečna. Zadnji dan se je zaključil tako, da kar ni bilo časa za objokovanje Pariza: vso energijo je skupina zapravila za tekanje od enega perona do drugega na postaji Ga-re de Nord, kjer je vladal popoln kaos zaradi stavke vlakov, tudi tistih, ki peljejo na letališče. Pa še tam ni šlo vse gladko: francosko letališko osebje je skupino zadrževalo, kot bi bili »sans-papiers«, ker jim ni šlo v glavo, da se lahko pelje v Slovenijo z italijansko osebno izkaznico. Tako so šele po vzletu lahko vzdihe olajšanja zamenjali vzdihi obžalovanja, da je pet »pariških« dni tako hitro minilo in da si toliko stvari ni bilo mogoče privoščiti. Pa drugič, ne? Breda Susič Na slikah: od zgoraj z gosti po predstavi v slovenskem domu v Chatillonu; od leve duhovnik Čretnik, veleposlanik Kunič s soprogo, predsednica društva Slovencev v Parizu Eva Sutlič in režiserka Lučka Susič; obisk Eurodisneya; skupina na letališču; spodaj desno ogled muzeja Louvre. Anastasia Koršič scenografka svečanosti ob Štukljevi 100-letnici Najstarejši še živeči slovenski in obenem svetovni olimpijec, Leon Štukelj je pred kratkim dopolnil 100 let. Nedvomno je to velik jubilej za slovenskega gim-uasta, saj take starosti ne doseže vsakdo, obenem pa je tudi zelo velik dogodek za mlado slovensko državo. Spomnimo se, kako so ua Olimpijskih igrah v Atlanti vsi spoznali malega in čilega 98. letnega Leona Štuklja, ki je poskočno podal roko predsedniku ZDA Billu Clintonu in je vsemu svetu predstavil nepoznano državico Slovenijo. Slovenci so slavnostno počastili ta visoki jubilej te znam en ti osebnosti, ki postaja simbol Slovenije v svetu. V Novem mestu, kjer se je olimpijec rodil 12.novembra leta 1898, so v še nedokončani športni dvorani priredili svečano proslavo, ki je zaključila vsa praznovanja. V organizacijskem odboru pa je bila tudi Svetoivančanka Anastasia Koršič, ki je za proslavo pripravila celotno scenografijo. Ob tej priložnosti smo imeli z mlado in priznano scenogra-ffnjo krajši pogovor. Anastasia Koršič je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani leta '94. Po opravljenem univerzitetnem študiju pa je Anastasia postala nekakšna romar k a med Trstom in Ljubljano, saj v Trstu projektira notranjo opremo za družinsko pohištveno Podjetje, v Ljubljani pa se ukvarja predvsem s scenografijo, kjer že od študijskega obdobja sodeluje z režiserjem Matjažem Bergerjem. Leta '93 je že pri- pravila scenografijo za Štukljevo 95-letnico, poleg tega pa je tudi oblikovala unikatno zlato odličje, ki je bilo takrat podarjeno olimpijcu. Leta ’96 pa je priravila scenografijo za akademijo "Duh je kost" ob 250-letnici novomeške gimnazije, ki jo je režiral prav Matjaž Berger. Trenutno pa sodeluje z Bergerjem v Mladinskem gledališču v Ljubljani, kjer pripravlja scenografije. Kako to, da ste se po opravljeni diplomi odločili za delovanje v Ljubljani, ne pa v Trstu? Ko se z enim režiserjem dobro ujameš se potem ponavadi ta naveza tudi na- avejkiumphator! daljuje. Meni se je to zgodilo z režiserjem Matjažem Bergerjem in zaradi tega sem se po študiju odločila, da bom še naprej delala v Ljubljani. V Trstu pa verjetno do sedaj ni še nihče vedel, da se ukvarjam s scenografijo. Poleg tega ima v Ljubljani scenografist veliko več delavnih ponudb, saj je v slovenski prestolnici kar precej gledališč in dajejo zelo velik poudarek kulturi. Seveda, če mi bo kdo ponudil delo v Trstu, ga bom z veseljem sprejela. Kaj ste s sceno, ki ste jo pripravili za Štukljevo 100-letnico, želeli izraziti? Zelja režiserja je bila, da nekako prikažemo čas, obdobje, v katerem je Leon Štukelj živel, ker njegovo življenje namreč sovpada z dobo modernih Olimpijskih iger. Startali smo z idejo, da bi prostor oblikovali kot grški stadion, kjer so se odvijale prve Olimpijske igre. Imeli smo krasno možnost, ker smo to delali v Se prazni športni dvorani, ki je še v gradnji, smo imeli proste roke in smo lahko naredili, kar smo želeli. S svojo sceno sem torej nekako ponazorila star grški stadion, ki je predstavljal začetek vsega. Najbolj zanimiv element pa je bil po mojem mnenju pesek, ki je predstavljal važen element v Štukljevem življenju, saj so v tistih časih gimnasti telovadili na pesku. Moja prvotna želja je bila, da bi pesek pokrival celotno površino, kjer se je predstava odvijala, in da se ob orodjih sploh ne bi pojavile blazine. Toda to ni bilo mogoče, saj današnji Športniki ne pristanejo več, da bi telovadili na pesku, poleg tega pa so vaje, ki jih izvajajo na orodjih, bistveno težje. Imeli pa ste kar nekaj težav s postavitvijo peska. Moram priznati da sem ga v začetku predvidevala veliko več, toda pojavile so se težave prav s samo statiko dvorane, tako da sem morala količino peska zreducirati in ga je ostalo ravno za občutek. Poleg tega pa je vseh 50 minut, kolikor je predstava trajala, nastopajoči tekel z baklo v roki in bi z veliko količino peska, ki sem jo predvidevala, imel kar precej težav, zato sem mu skušala olajšati delo. Vsekakor je bilo v dvorani kar 35 ku-bikov peska, kar je zelo velika količina, in je povzročala kar nekaj težav, saj se je zaradi gimnastičnih vaj dvignil prah, kljub temu pa so bili odzivi pozitivni. Od kod pa vam je prišla ideja, da ste na odru združili elemente iz preteklosti in pa elemente iz sedanjosti, da ste gimnastične vaje, ki so jih izvajali vrhunski Športniki, kombinirali s filmi in video posnetki? Po eni strani smo hoteli prikazati Štukljevo življenje in zato smo uporabili pesek ter edini njegov posnetek iz leta 36. Na drugi strani pa smo hoteli pokazati zgodovinski presek teh 100 let. Seveda so se stavri v tem dolgem obdobju zelo spremenile, spremenila pa se je tudi tehnologija, zato smo uporabljali tudi različne projektorje. Imeli smo pač stari filmski projektor, s katerim smo predvajali stare 35 mm filme, na drugi strani pa smo uporabljali najsodobnejše ila projektorje, s katerimi smo predvajali filme režiserja Saše Podgorska, na katerih je prikazal življenje Štuklja skozi zgodovino Olimpijskih iger. Kakšen pa je bil odziv publike? Odziv je bil po mojem zelo pozitiven, ker sem opazila, da so si ljudje med predstavo brisali solze, kar pomeni, da jih je predstava presunila. Kritike so bile zelo dobre, zaradi tega sem mnenja, da je predstava uspela. Kakšni pa so bili vasi občutki ob tako pomembni nalogi? To je bila zame krasna izkušnja, predvsem zaradi tega, ker mi je dala možnost, da sem spoznala ogromno zelo zanimivih ljudi. Bilo je namreč veliko svetovno znanih gimnastov, naj omenim olimpijskega prvaka na krogih iz Atlante Jurija Chechija, umetnikov in osebnosti, kot na primer predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Sploh pa je bilo zanimivo, ker je pravice predstave odkupilo kar deset televiziji, kar tudi nekaj pomeni. Skratka bila je odlična izkušnja. Vemo, da ste pripravili tudi scenografijo za prireditev »Pariz, Amsterdam, Berlin, Novo mesto« ob 95 letnici Leona Štuklja. Katero prireditev imate rajši, letošnjo ali tisto iz leta ’93? Definitivno imama rajši letošnjo, ker sem bila takrat Se neizkušeni študent. Vsekakor je bila tista predstava krasna kot prva izkušnja, vendar se človek s časom izpopolni in nauči nekaj novega, tako da je bila letošnja prireditev povsem nekaj drugega. Tudi 95-letnica je bila v neposrednem televizijskem prenosu, vendar vsakič ko si ponovno ogledam ta posnetek, bi v določenih trenutkih rajši pozabila na to. Takrat sem bila mogoče Se preveč neizkušena. Koliko truda pa je bilo potrebno, da ste speljali to veliko prireditev? Noro veliko truda. Mislim, da v življenju nisem za noben projekt delala toliko kot za tega. Imeli smo ogromno težav, od finančnih do političnih. Projekt smo v bistvu pripravljali eno leto. Lani novembra smo se prvič sestali in je bil sestavljen organizacijski odbor, ki je skrbel za vse birokratske zadeve in seveda tudi za finančne fonde, kajti za uresničitev takega projekta je treba ogromno denarja. Delno je to finansirala slovenska vlada, vendar je bila ta podpora premajhna, tako da smo bili primorani poiskati nekaj sponsorjev. Najbolj naporna pa je bil koordinacija del in seveda postavljanje same scene, ker sem v določenih trenutkih nadzorovala kar 40 delavcev. Ob sceni sem morala tudi pripravljati grafično podobo, to se pravi plakate, vabila, vstopnice, spominske značke, gledališki list ter vse, kar se je pojavljalo na internetu, tako da je bilo v določenih trenutkih vsega preveč. Moram priznati, da sem imela odlične sodelavce, ki so mi zelo pomagali, kljub temu je to zahtevalo veliko stresa, saj smo delali tudi po 20 ur dnevno. Ko je bilo vsega konec, sem si zato vzela teden dni počitka. Torej je tudi logotip manifestacije vaša zamisel? Ta logotip je moja realizacija. Organizacijski odbor je namreč vprašal razne oblikovalce, da bi izdelali logotip za stoletnico Štuklja, med vsemi predlogi pa so izbrali mojega. Zanimivo je, da smo vsi izhajali iz iste forografije, in sicer iz Štukljevega portreta iz leta ’36, ki je bil izdelan takoj po zadnjih Olimpijskih igrah, na katerih je sodeloval. Verjetno smo vsi izhajali iz te slike, ker ta zelo lepo ponazarja moč te velike osebnosti. Medtem ko so ta portret vsi abstrahirali, sem se jaz odločila za popolnoma drugo varjanto, in sicer za zrcalno podobo portreta. Obris portreta prikazuje duh, medtem ko portret sam telo, oba skupaj pa nenehno borbo človeka samega proti sebi, da doseže zastavljeni cilj. Kakšen pa je Leon Štukelj? Leon Štukelj je fantastičen človek. Piše brez očal, roke se mu sploh ne tresejo, skratka čudovita oseba. Ce bi bil sedaj tukaj, bi se gotovo dvignil na roke na tem stolu, kljub svoji visoki starosti. Rado Šušteršič Na slikah: zgoraj Anastasia Koršič med intervjujem; levo Korsičeva z Leonom Štukljem leta 1993. M ed besedilom detajli vabila in programa. NEDELJSKE TEME f Q Nedelja, 13. decembra 1998 Pozivi k spoštovanju človekovih pravic V pariški palači Chaillot je bila v četrtek, 10. decembra osrednja slovesnost ob 50. obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah, na kateri so ob francoskem predsedniku Jacquesu Chiracu jubilej proslavili številni borci za človekove pravice, žrtve njihovih kršitev, pohtiki in drugi visoki gosti, tudi tibetanski duhovni vodja dalajlama in kitajski disident Jeng Jinsheng. Zbrane je prek satehta s sedeža Združenih narodov v New Yorku pozdravil generalni sekretar ZN Kofi Annan (na spodnji sliki). Dejal je, da bodo morah borci za Človekove pravice v prihodnjih letih dograditi nasledstvo izvorne deklaracije o človekovih pravicah, ki je bila leta 1948 podpisana prav v palači Chaillot. “Obstaja mnogo ranljivih skupin, ki potrebujejo posebno zaščito: manjšine, ki jim grozijo rasizem, ksenofobija in netolerantnost, zenske, ki so diskriminirane, in otroci, ki so žrtve nečloveškega in ponižujočega ravnanje,” je dejal Annan. Navzoče na slovesnosti sta prek satelita pozdravila tudi voditeljica mjanmarske opozicije Aung San Suu Kyi in Češki predsednik Vaclav Havel. Pred tem je francoski premier Lionel Jospin petim borcem za človekove pravice podelil nagrado leta 1998 za človekove pravice, tudi vodji kosovskih Albancev Ibrahimu Rugovi za prispevek k mirnemu reševanju razmer na Kosovu. Nagrado so prejele tudi mjanmarska novinarka in pisateljica Win Tin, Margie Barankitse iz Burundije, ki skrbi za tutsijske in hutujske otroke, ki so preživeh pokole leta 1993, Brazilka Luzia Černuto de Oliviera Perefra, katere brat in oce sta bila umorjena zaradi boja za agrarno reformo ter sindikalni aktivist iz Indonezije Muchtar Pakpahan. Nevladna organizacija Amnesty International je zvečer v Parizu ob tem pomembnem jubileju organizirala velik koncert, na katerem so nastopili Bruce Spring-steen, Peter Gabriel, Alanis Mo-risette, Tracy Chapman in skupina Radiohead. Sicer pa so pomembno obletnico obeležili tudi na sedežu ZN v New Yorku, pa tudi v VVashing-tonu. Tako je v New Yorku Generalna skupščina ZN začela maratonsko zasedanje, na katerem naj bi 185 držav članic sprejelo resolucijo, s katero bodo znova potrdile sprejem Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Visoka komisarka ZN za Človekove pravice Mary Robinson je na zasedanju poudarila, da je potrebno zmanjšati prepad med retoriko in resničnostjo in da je potrebno človekove pravice uresničevati. Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa se je zavzel za “univerzalnost” človekovih pravic, za njihovo spoštovanje povsod, v vseh državah in kulturah. Annan je pred tem podelil nagrado ZN za Človekove pravice, in sicer nekdanjemu ameriškemu predsedniku Jimmyju Carterju, Anni Sa-batovi iz Češke, Sunili Abeye-sekeri s Sri Lanke, Angelini Acheng Atyam iz Ugande in Joseju Gregoriju iz Brazilije. Šesto nagrado je ZN simbolično pode-lil vsem zagovornikom človekovih pravic na svetu. Dobitniki so nagrade prejeli zaradi vidnih dosežkov na področju zaščite človekovih pravic ter temeljnih svoboščin v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in drugimi dokumenti ZN o Človekovih pravicah. Ameriški predsednik Bill Clinton je ob jubileju v Beli hiši sprejel predstavnike ameriških skupin za zaščito človekovih pravic in prvič podelil Nagrado Eleonor Roosevelt za človekove pravice, in sicer Štirim Američanom. Clinton je poudaril, da je Splošna deklaracija o človekovih pravicah “pomenila in pomeni drzno izjavo o prirojenih pravicah vseh ljudi na svetu do življenja, svobode in varnosti”. Napovedal je tudi sprejem več ukrepov za boljši odziv ZDA na kršitve človekovih pravic v tujini. Med drugim ustanovitev centra za zgodnje opozarjanje na kršitve, v katerem se bodo ameriške obveščevalne službe osredotočale na odkrivanje morebitnih genocidov. Sporočil je tudi, da bodo ZDA Mednarodni organizaciji za delo (ILO) letos prispevale 30 milijonov dolarjev za odpravo dela otrok. Dejal je tudi, da bo State Departmentxpo-veCal ameriški letni prispevek v prostovoljni sklad ZN za žrtve mučenja v letošnjem proračunskem letu na tri milijone dolarjev z 1,8 milijona dolarjev v lanskem. Ob jubileju je papež Janez Pavel H. v poslanici pozval k vsesplošnemu boju za spoštovanje človekovih pravic in poudaril, da je ta boj “Se danes izziv” in da zavzemanje za človekove pravice še vedno zahteva “veliko vztrajnosti”. Splošno deklaracijo o človekovih pravicah je v pariški palači Chaillot z 48 glasovi za sprejela Generalna skupščina ZN na posebnem zasedanju 10. decembra 1948. Osem držav se je glasovanja vzdržalo (Sovjetska zveza, SFRJ, Belorusija, Ukrajina, Češkoslovaška, Poljska, Saudo-va Arabija ter Južnoafriška republika). Glavna cilja avtorjev deklaracije sla bila preprečitev svetovnih vojn in vzpostavitev mednarodnih odnosov v duhu miru, pravice in napredka. Deklaracija je sestavljena iz uvoda in 30 členov, obsega pa štiri obsežna področja: področje pravic posameznika (svoboščine, varnost, enakost), odnosov z drugimi ljudmi (pravica do državljanstva, oblikovanja družine), področja pravic na pohtičnem in duhovnem področju (pravica do veroizpovedi, svetovnega nazora, združevanja, vohtev) ter gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic (pravica do dela, plačila za delo, izobrazbe, socialne varnosti). Kofi Annan podelil nagrade za človekove pravice Generalni sekretar ZN Kofi Annan je med Četrtkovim posebnim kosilom podelil priznanja letošnjim prejemnikom nagrade za človekove pravice, ki jih podeljujejo vsakih pet let. Letos so nagrado prejeli nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter, izvršna direktorica INFORM Sunila Abeye-sekera s Srilanke, Angelina Acheng Atyam iz Ugande, Jose Gregori iz Brazilije, Ana Saba-tova iz Češke republike ter vsi borci za človekove pravice po ysem svetu. Generalni sekretar OZN Kofi Annan je ob podelitvi nagrad dejal, da so človekove pravice skupna skrb vseh ljudi. “Prejemniki nagrade za človekove pravice dokazujejo, da lahko posameznik ne le spremeni njegovo družbo, ampak tudi potek zgodovine. Branilci človekovih pravic so pravniki, novinarji, voditelji sindikatov, učitelji, umetniki, študenti in navadni ljudje, ki stojijo za svojimi načeli. Upam, da bomo nekega dne lahko vsi ljudje zaslužili takšno priznanje, kot je nagrada za človekove pravice,” je dejal Kofi Annan. Nagrade za Človekove pravice podeljujejo vsakih pet let, prejmejo pa jih osebe ali organizacije, ki so posebej izstopali pri zaščiti Človekovih pravic. Nagrada je bila ustanovljena leta 1966 z resolucijo Generalne skupščine. Prvič pa je bila podeljena leta 1968. Do letošnjega leta je nagrado prejelo 28 posameznikov in 7 organizacij. Dobitnike nagrade izbira poseben odbor OZN, ki ga sestavljajo predsednik generalne skupščine, predsednik Ekonomskega in socialnega sveta, predsednik Komisije za človekove pravice, predsednik Komisije o položaju žensk in predsednik Podkomisije za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin. Pred odbor je letos prišlo 400 nominacij. Nekdanji ameriški predsednik Jimmy Garter je dobil nagrado zaradi zavezanosti mednarodni zaščiti človekovih pravic. Sodeloval je pri aktivnostih kot je obramba pravic verskih manjšin v vzhodni Evropi, ter pomebno prispeval k mirni razrešitvi državljanske vojne v Liberiji. Carterjev center v Atlanti je igral pomebno vlogo pri mirovnih pogajanjih med sprtimi stranmi v Liberiji. Čehinja Ana Sabatova je Nagrado prejela za 30-letno sodelovanje pri obrambi človekovih pravic, za kar je morala prestati triletno zaporno kazen. Zaprli so jo zato, ker je razdeljevala letake, ki so Ceske državljane pozivali k volitvam. Sabatova je tudi ena od ustanovnih elanov Listine 77, ki je nasprotovala sovjetski invaziji in sovjetskemu vplivu nad Češkoslovaško. Brazilec Jorge Gregori se s Človekovimi pravicami ukvarja od leta 1950. V času, ko je Braziliji zavladala vojaška diktatura, je sodeloval v poskusih ponovnega vzpostavljanja demokracije, danes pa vodi nacionalni sekretariat za človekove pravice. Angelina Atyam iz Ugande je sodelovala pri ustanovitvi Zveze zaskrbljenih staršev v Ugandi. Zveza je nastala, ko so pripadniki Gospodove vojske v Ugandi ugrabili 139 deklic iz katoliške šole. Sunila Abeyesekera je izvršna direktorica ene od naj-pomebnejših organizacij v Sri Lanki, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami INFORM. Svoje življenje je posvetila predvsem borbi za pravice žensk ip oboroženim spopadom. Sadako Ogata poudarila povezavo med človekovimi pravicami in zaščito beguncev Visoka komisarka OZN za begunce (UNHCR) Sadako Ogata je ob praznovanju 50. letnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah dejala, da morajo ljudje zaradi kršitev človekovih pravic Se vedno zapuščati domove. UNHCR že od leta 1951 pomaga beguncem, pri čemer je bil v zadnjih letih, zaradi demokratizacije in spoštovanja človekovih pravic v različnih delih sveta, dosežen določen napredek. Vendar ne dovolj, kajti ena od 120 oseb na svetu je danes prisiljena bežati zaradi preganjanja, ki temelji na kršitvi človekovih pravic. Samo letos je bil svet priča izbruhom spopadov, ki so imeli za posledico nove vale beguncev. To se je zgodilo v afriških državah, kot je Sierra Leone ter na Kosovu. Begunci vse težje prihajajo do političnih zatočišč, tako v razvitih kot v nerazvitih državah. Visoka komisarka za begunce zato poziva vse vlade, da obnovijo svoje zaveze pri podeljevanju zatočišč, kar je temelj zaščite beguncev. Tretja peticija društva Edinost 10. decembra - petdeseta obletnica odobritve splošne deklaracije o človekovih pravicah: v Trstu so predstavniki družbeno političnega društva Edinost predložili predsedstvu Deželnega sveta tretjo peticijo za odobritev izvršilnih predpisov za 3. Člen deželnega statuta. Ustavno sodišče je v razsodbi št. 15 iz leta 1996 okregalo avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko Benečijo, ker v več kot tridesetih letih od odobritve njenega statuta z ustavnim zakonom št. 1 z dne 31. januarja 1963 ni napravila nič za izvajanje njegovega 3. člena. Ob prvi obletnici razsodbe - 29. januarja 1997 - so pripadniki društva Edinost predložili prvo peticijo, s katero so predlagali, naj bi deželni svet poskrbel, da bi imeli sedeži vseh deželnih organov, uradov in ustanov poleg napisa v italijanskem jeziku tudi napise v jezikih avtohtonih manjšin: nemške, slovenske in furlanske. Deželni svet je pod predsedstvom Roberta Anto-nioneja in podpredsedstvom Miloša Budina krši lasten poslovnik in niti v predpisanem roku šesestdesetih dni, niti kdaj kasneje ni odgovoril na petijo, ki je sicer dobila St. 52. Leto kasneje so predstavniki društva Edinost predložili drugo peticijo, s katero so prosili, naj bi deželni svet poskrbel, da bi ob priliki vohtev v deželni svet bila volilna potrdila, razpis vohtev in drugi razglasi razen v italijanskem jeziku tudi v jeziku avtohtonih manjšin: nemške, slovenske in furlanske. Tudi na to peticijo, ki je dobila St. 61, Deželni svet pod predsedstvom Antonioneja in podpredsedstvom Budina ni nikoli odgovoril. Nova peticija je štiridelna. Prvi in drugi del ponavljata že predloženi peticiji St. 52 z dne 29. 1. 1997 in št. 61 z dne 29. 1. 1998. Tretji del predlaga naj bi deželni svet poskrbel, da bodo imeli žigi in papir z glavo deželnih organov, uradov in ustanov poleg napisa v italijanskem jeziku tudi napise v jezikih avtohtonih manjšin: nemškem, slovenskem in furlanskem. Četrti del nove peticije pa predlaga, naj bi deželni svet poskrbel, da bodo na osnovi predpisov, ki jih lahko izda dežela na osnovi drugega odstavka 1. člena zakona St. 22 z dne 5. februarja 1998, na sedežu deželnega sveta ter na sedežih pokrajinskih in občinskih svetov razobešene vsakokat, ko so razobeSene državna, deželna in evropska zastava, tudi zastave, ki predstavljajo nemško, slovensko in furlansko jezikovno manjšino. Spričo izredne občutljivosti za pravice avtohtonih manjšin, ki jo pokazal sedanji predsednik Deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske Benečije Antonio Martini v zvezi s napisno tablo na pročelju županijske skupščine v Parinu v Republiki Hrvaški, društvo Edinost računa, da bo predložena peticija sprejeta v najkrajšem Času. za d.p.d. Edinost Samo Pahor Dnevnik Madžarov na Slovaškem slavi 50-letnico delovanja Da v vzhodni Evropi ne živijo samo slovanski narodi, je seveda jasno. Na tem prizorišču obstaja namreč Se vrsta drugih realnosti, ki so vezane na različen kulturni izvor. Marsikdo bo takoj pomislil na Madžare in na njihov jezik ugro-finskega izvora. Delček tega ne-slovanskega naroda je prisoten tudi onstran državnih meja, na Slovaškem, kot avtohton narod. In, da to ni bila le marginalna prisotnost, nam kažejo že Številke: razpad Avstro-Ogrskega cesarstva je predstavljal, poleg drugih travm, Se milijon Madžarov, ki so na Čeških tleh postali manjšina. Kot se v takih situacijah rado dogaja, je velik odstotek madžarske inteligence optiral za novo življenje v matični domovini, tako da se je niorala madžarska manjšina na novo organizirati in oblikovati nove kulturne in politične kadre. Od leta 1918 se je veliko spremenilo, predvsem je madžarska skupnost na južnem Slovaškem okusila grenkobo asimilacijskega procesa, zaradi katerega je danes Prisotnih le še kakih 570.000 Madžarov. Druga svetovna vojna je za to manjšinsko skupnost predstavljala neverjetno razdejanje, predvsem pa so bila travmatična prva povojna leta. V letih 1945 do 1947 so bili v veljavi takozvani odloki Benes, ki so celotni nemško in madžarsko skupnost na Češkoslovaškem ožigosah kot soudeleženi pri vojnih zločinih. Za Madžare je ta stavek pomenil avtomatičen odvzem državljanstva, za najbolj nesrečne pa se deporh-mnje na Madžarsko in na druga področja, kjer so bila v teku prva povojna obnovitvena dela. Paradoksalno se je vse spremenilo prav s komunističnim režimom, ki je spet obnovil šolanje v madžarščini. Madžarska skupnost je tako kmalu spet oživela, predvsem pa je v svoji sredi razvila novo humanistično in tehniško intehgenco, ki je od leta 48 dalje spodbudila izdajanje časopisov in knjig v madžarskem jeziku. Vse seveda v duhu kulturne politike komunistične stranke. Madžarska skupnost se je v povojnem obdobju znašla tudi v vrtincu velikih družbenih preobratov. Leta 1968 je navdušeno podpirala Dubckove reforme, dve desetletji kasneje (1989) pa je bila sestavni del boja za politične spre-niembe v državi. Prehodila je torej dolgo in vijugasto pot in bila aktivno soudeležena pri ključnih zgodovinskih momentih tega stoletja. Kaj pa danes? Madžari na južnem Slovaškem so razvili razvejano samostojno politično nastopanje: obstaja namreč kar pet madžarskih strank; od teh so se letos poleti tri parlamentarne stranke združile v skupno Ljudsko stranko. Kulturno udejstvovanje pa je za Madžare najtežje, predvsem, ker osrednja madžarska kulturna organizacija na Slovaškem -CSEMADOK - ne dobiva od države niti minimalne finančne podpore. V podobnih razmerah morajo delovati tudi madžarska sredstva javnega obveščanja ter založništvo. Država ne zagotavlja manjšini normalnega kulturnega življenja, zaradi tega pa je manjšina dejansko obsojena na snovanje le izredno kratkoročnih ciljev in programov. Madžarski skupnosti je kljub vsemu uspelo razviti kva-litetno profesionalno omrežje lastnih medijev: v državno radijsko oddajanje je vključenih tudi 40 ur tedenskega oddajanja v madžarskem jeziku, državna televizija oddaja eno uro televizijskega programa v madžarščini, poleg tega pa manjšina izdaja tudi samostojni dnevnik UJ SZO, dva tednika, štiri mesečnike, letno pa izide okrog 15 novih knjižnih naslovov. UJSZO madžarski dnevnik na Slovaškem UJ SZO (Novi svet) je edini madžarski dnevnik, ki izhaja na Slovaškem, danes pa slavi SO.obletnico svojega izhajanja. Do novemberske revolucije leta 1989 je UJ SZO predstavljal glasilo komunistične partije; politična vsebina Časopisa je bila seveda v sozvočju s pohticno linijo stranke na oblasti, kljub temu pa je kulturno in kroniško poročanje o dogodkih in delovanju madžarske manjšine predstavljalo osveščanje madžarskega naroda na Slovaškem in ohranjanje njegove lastne identitete. UJ SZO je od leta 1989 samostojen, kar pomeni, da nobena pohticna stranka ne more (direktno) vplivati na založnike oz. osebje. Spremenjeno pohticno ozadje je za madžarski dnevnik pomenilo tudi spremembo založnika. V komunističnih Časih je dnevnik izdajala Pravda, katere pravni naslednik je bila državna založniška hiša Slovakopress. Pred šestimi leti pa je založniške pravice odkupila privatna družba Vox Nova. Dnevnik UJ SZO predstavlja danes osrednji forum za celotno madžarsko manjšino; njegovi komentarji in poglobitve aktualnih tem so v letih postati središčnega pomena, tako da se je sam dnevnik razvil v nekakšnega "opinion-leaderja" za celotno manjšino. Danes izide v približno 40.000 izvodih, kar je nedvomno veliko manj od rekorda 90.000 izvodov v 70.1etih, predstavlja pa veliko bolj realno številko, saj so bila 70.1eta obdobje obveznih naročnikov (tovarn, partijskih organizacij ipd.), cena posameznega časopisa pa je bila zelo nizka. Kot primerjavo: slovaški dnevniki izhajajo (skupno) v 500.000 izvodih, kar pomeni, da tistih 40.000 kopij madžarskega dnevnika UJ SZO res ni malo. Poleg tega pa si je dnevnik omislil Se svojo tedensko prilogo VASARNAP, patinirano tedensko revijo, ki presega dvojno naklado: 85.000 izvodov. Vida Valentič OuMfUl iW •*» C709.12 43 tč Kjwfr» 2V5.M te) 07S«21166 ' .......;W 07'"$S$ 12 74 Hetfd, 1998. aprilis 20. UT SZO Polgari kurazsi Pirkžny a tajit b6itn tni, mil triiet egy virostal az allamliaialom. A mHiii -rt eze16rti ntpsravatib elknčre maradi» S ni rov o ntv. Nem ipiill M a Miri* Vak-iii-hfd. pedi}! mindeii kteamil gondol kod d em-bcr tudja, ludikoia el6-ny6U,ct jima a vi/at. a fvgid #s CCTel egyiili a* il-lamka^^a.Mo« P.1rkirty megilmue, hogv chben a viiosban polgii rok člnck. 2.oldal Rendčr nčlkiil marad a falu? In tnbidciikeppefi nem is a rend6rokr6! van o6, ha-nem amM. hogy a polgir mester e ar ajpolgarmester kozo« rtgdca liaialmi harr mester korvet len kosztoit- A tartalombdl ♦ A fotigris onmagaval nčz farkasszemei ♦ Galintai ..tatamitincok” ♦ NyugaIom, Chilavertl « 51. 6vfolyam, 90. szim MKDM: elfogadtak a szdvctsegi part alapszabaly-ar Ko* ■ehoriui (ek. oneigos kw*yfi IMrihan. A. N*gy U*d6 clnok tv lese vzumKiion clfogadta a izd meitcltc az MPP szmu-n vetsigi pan meg nem vtgkgest- Gttfntan 8k**6 omzigos va-mr elapvzahil)*, megteiemive lasvitminvaivik dduievet: a pin kinduizieijiak nlapj.i u. aro nosili iz MKDM dijntAi-vi-l „Kti«*y6kčsunk a koeket&l H uimogaija, bogy a kcrcsz!#ny uuiaaikozAsvkoM Icfcktctrti me-’ demokiaia motgalont kp-en a chantamis szrrint )in el, a UelvgiiHO eiA. A Nat;y kjlip az egyeze«-lt alappSn. Ciak amil Kg>ančks pni lamcnti irokckiid nem voli ddntds. mvlvik pin fo- hiši, liogy elfoglnlja az MKDM gadjo be a mislk kcndi ts ml- klubjii vlhagyd v.g)'Uitelčss kor"' - jdentette ki Uugii Mb, kdpviselč, Pdszior Isivin lielyčt. 3z MKDM Clnčko. A szdveisdgl Ig)' a Irakrid d szUksčgcs 8 kdpvl pinti iialakukS mo/.e*lom bc- icldvel mdkadh«, aletnbke easaatns jajsrsma-. pon telul eseddkes visuajclz^s u>t lugodou d parmerei meg- ............................. .................... .............. uiin megszOnik ar. MKDM. a nyugiauUira. leszogezi, min Sokan trezttk ugy. nemetak Joguk. illampolgiri kflleksiiguk ii itszt veniti a referendumon Magyar Koalicid Pinja nevrt vi- denben a koallcičs egyezieksek Somogyi Tlbor lelv*tele »16 szdvetvdgi pimiak ideigle szennt )ir el, az els6 kozi« nes upvfvfi tcstuletel lesroek. A kongrcsszusig nem hozza litre a A parkanyi polgarok tegnap megfontoltan, meltosagtdjestrn viselkedtek Nyugodt legkorben EtBESI1 10 308 vdlasztisra jogo-sult polg.ir szavazhatott a tavaly meghiusltott referendum iiigv - hdrom a NATO-csatiakozissal, egy pedig » kOzveden elnokvA- KAMOUCZA MARTA Val&izinflleg az illamhai rčszčtfl indttott tic* timad n«k ludhatA bc. sa;1 SMSKSSSSSKi; A nyilaikozai teljes izbvege la ha i'za/arany lOsri- vzhIvkI akararukat fejedk ki A akkor Irsz, ha ez az ar..., vitosztasi bizousagokban dolgo zalik ali csilkkcn. Az MPP hajlandd a kčZVCtitČ SZCrepre zd 75 polgar ktivdl thetl (vab- A lefciendimt nyugodi, hikis "" ssgsr!5sgi*s zssusfcjzsi Mielobbi folvtatast vgyib okokra hlvatkozva ielez- leheteti lalilkoml. Peter suutk, v lek: nem vHčmek lis« a liizolt- a Nyi.n.l K«,uk,l RmMr- ClIttriHtR .IMjon meg n vilasridai pn^iam rigok mimkajiban, lwlyclluk painncsokbg sztivlvčje inrgcrč. kMolgozi**, a vilitziiai bat« IHlitagnkai jdoltck ki. A vilnsz- slieiie: a nčpszavazii.t alnti niiirs Galiitln. .A hiram magvttr piri tisazeillliimi, * kampiiiy«ih l'd-lid bironsigokbon az F.g>mt na-geiAvIrcn rendftri szotgibi. elimiult nz egyosillčs litjin. Poli- illMsa čs«(inykges fclk#sz6l6s flds, az MKDM. az MPP, n Ma- Az egvik Alnemben inlalkuz tikal lealiidsuak lekiiujiik, hogy n vilaaziisokv.i. ,A Mitgvai Koa-gyar Ndppin ti; a Dt-mokiailkiii nmk Jozd Bakiival, az Ensekiij- nz MKDM ellogadia ,i Mngvai Ifciditak nem heU6 vltikkai, hogy a nApsza-meneičt rendklvtili erdek geti Uszld. az MKDM aldnoke Peter Mariinrk. az elsAk kflzbn »avaznti. Mmr galoni sztSviv6|e mottdta. erkolca kdtelesseginek a nApszavazis tkan. kiddi dvczie a »aji6 tčszdrčL A lartja. hogv rti« vt%ycn a vok- vinja. ak .ir cgtiz i^tzaka Duna poni viiosban tegnap sotisou. Madarisz Erzi&ei be- nemzetkozi mimegy 50 lapdoiginum (kdz gipszell libbal 6rkezeti a helyi e*y0tt a vira tUk a BBC ti az ARti) kipvtid- segbe, Maiut liva, kčnltiiinkre Pozirivan (ilti dsszdilvisa ti o szovec ar Polgin gi pin ubpizabil)ftnak kllitis nninyinak hel>TZim i-llogadiva miart k ncnucikbzl tdmčren vilanoh: Mctttaiii ............otiiik Kalila- dtibol jdtn-m azavazni.' la Gneb, a Irankfum szeklie Belik Adim. a varosi szavazisi ' " ‘ tj°gi Tir- birottsig elndke leszdgezte: ,A polgarok olyan aimban idnnck , ... szavazni, amilyi sire vibszolva kiemelte: a llu lunk." Jan Oravec polg.irmtster man Mozgalom inegliivisira er- azi mondla, akkor les/ elige-keztek Piirkinylia A ntpszava- deti, lia a vilasztisra jogosult ‘ 'juSečget mlaj polgarok 30-40 szAzalika itizi •zen n polgitok vest a ii#pszavazieon. Csakkdott zibnak nagy (eteiu donltanak. meri ezt megfigyd6kkd irosban marad nak. Ivan tirtal feDtlvja tirgyi" ' permereit, hogv " ' " Az Egyutteles az elčzo valasztasokbol indul ki A paritas helytelen gnlmaatia, um gondoljuk, l«>gy a legfelktitzhliebbek vagyunk a be-(ug-idopiit felatbikiirvntk belol- as Szentgy6rgy: ugyanaz volt, mint Parkanyban, esak miskimt neveztčk Nem referendum - nepszavazas ^ krizni az Egy(|l,dl,'sn*'k van * k "g szlgoa ti jiriti vezctesčhoi, va- CAAt kASZlO občanov Sv. Jura’, (Steni- kcresziUHezetč onzagtir fotga- erčsebb parbmenti kfpviselct«:. * Ummi n parlimcnri vilaszrAsok gyttrgy lakosalnak szavazisa) lomvab4lyiizavnl kdvelelik. F6- niivel mozgalmunk vitli a pinfii- jt lololisiajin" - uutalnuuza a ji-ntgydrgy. Jidlenitsen ntivn hlrdetirk meg a hel>i n leg a delelčirl szrnmilsik min zki legkritibbl ti legertiehh ttor rasi kdtgvftlti hatirozata. (km) llepčdiOnk. hogy ilyen nagy fereodumot ugyanolyan Čehi- n6n nv szlovik pur- eredminynk *ln|t)in nz *rinyr» bmcntbcn * hiram magvai pin ktiMsek-iet a sztivetsigi pin or-kozftl az Egytintltim'k van a k-g- v/igos ti jir*u vt—— 1-I61M szenmtlsik min a forg*lom * stavazd- asa&ssss! ssssssss.iž: hogv elsdsortinn olvan rmbcrck dtiekkcl. mint Piikinvban. Tv- cmbcrck mii fnKakbčI, Po-Idnnck, (čleg inctmlsiglck, hit nem hdvtilkS az a kotibbl zsoayt>6l, de mig Nagyszombav akiknek n trava s okat jeleni a hlr, hogv a »zemgybrgyiek vlili bdi is. egvvsck esak n/in. hogv n jeleni a hlr, - vilaszolta kirdt lak volna e Duian Frarto, a szeni-vi virosl kipvisclč lettiikt nipszavazisidl aupin kozvelemenv kuMidM tagia, a szavazisi bizoutdgelnd- roška miniegy 3200 szavazdpol vzetesvn, esak a hvlvbelieknek ke. Szemgyorgyben tegnap gira egyeden szavaz.6hd)isig voli joguk. A szavazis mci ugyanolyan nepszav,izist lar- ben, .1 viroai hivaul eiketft- densek nilkul, nyugodtan Iblvr. louak, mini Pirldn/b.m, azzal a termčben jirulharott az umi- A atavazdk ttibbsčgc ilgy veke, kObnbsiggel, hogv in nem ide- hoz reggel nvolc ti esie hai kd- az. orvzdg mas hely*igeiben it gen tzdval: ..referendum', ha zon. Ugvaniu peiicids (veket is liasonld nepszavn/.isi kellett nem tzlovikul, .hlasovanie aljfrhatrak, amellyel a viiosoii volna rendezm. k egvitck esak n/in. hogv timogaiisukrdl biziosltsik a helybvlivkct, masok tzavazni is szerettek volna, de ene icrmč esak a helybelieknek Hosszu, sulyos betegseg utiin Ord6dy Vilmos meghalt Lapzinakpr kapnik a szomo Ordddy Vilmos 1989-ben len ni. fitdalmas hiit, hogy leg szerkeszidsigtmk Mg)a, e«-nap, hosszu, sdlyos bctegsdg stdr a napibp, az Uj Szd hpor utan meghalt kollegink, a rcrc volt, ktidbb a Vasimape. Vasimap szerkesztdjr, Ord6- Otvenhil rves volt. A lemeii-dy Vilmos. sinil ktidbb intizkednek. (d) SODSTVO V BOCENSKI POKRAJINI / ZAKONODAJA EVROPSKE UNIJE VSE BOLJ POGOJUJE POSAMEZNE DR2AVE Evropsko sodišče zagotavlja pravico do procesov v nemščini tudi tujim državljanom nemške narodnosti Zavrnilo je stališče Italije, da so procesi v nemščini namenjeni samo italijanskim državljanom iz Bočna Ce bi bili Slovenci v Italiji tako zaščiteni kot Nemci na Južnem Tirolskem, bi lahko naši rojaki iz drugih držav Evropske unije (in torej tudi iz matične domovine, ko bo postala polnopravni elan EU) na sodiščih v Trstu, Gorici in.Vidmu lahko zahtevah, da procesi potekajo v materinem jeziku. To izhaja iz nedavne pomembne razsodbe sodišča EU, ki je nekemu nemškemu oz. avstrijskemu državljanu priznalo pravico, da na sodiscu na Južnem Tirolskem Uživata enake pravice kot jih ima tamkaj Živeča nemška manjšina in ne samo tiste, na katere se lahko sklicujeta kot tuja državljana, ki ne poznata italijanskega jezika, torej tolmača. Razlika z razmerami pri nas in na Južnem Tirolskem je torej veC kot očitna. Medtem ko ima nemška manjšina pravico, da ves sodni postopek poteka v materinem jeziku, se pri nas lahko sklicujemo samo na člen 109 kazenskega zakonika, ki pa predvideva le, da pripadnika manjšine zaslišijo v njegovem jeziku, in Se to na njegovo izrecno zahtevo, ter da mu zatem njemu namenjene akte pošljejo prevedene. V opombi k temu členu je zapisano, da so priznane manjši- ne francoska v Dolini Aosta, nemška na Tridentinskem - Južnem Tirolskem in slovenska v Trstu, vendar posebna določila obstajajo samo za prvi dve. V upanju, da bomo naposled le docakah tako zaščito, kot nam jo obljubljajo že desetletja, se povrnimo k sklepu sodišča Evropske unije s 24. novembra letos. Do tega sodišča se je obrnila pre-tura iz Bočna, oz. njena oddeljena sekcija iz kraja Silandro, pred katero sta se zaradi nekaterih prekrškov znašla nemški in avstrijski državljan. Izjavila sta, da ne govorita italijansko in sta zahtevala proces v nemškem jeziku (in ne samo tolmača): sklicevala sta se na določila posebnega statuta, ki sciti nemško jezikovno skupnost v bocenski pokrajini. V členu 99 tega statuta je predvideno, da je nemški jezik parificiran italijanskemu, a naslednji člen zagotavlja, da se državljani nemškega jezika iz bocenske pokrajine lahko poslužujejo svojega jezika v odnosih z oblastmi, s sodnimi organi in z organi ter uradi javne uprave v pokrajini ali tistimi, ki imajo deželno pristojnost. Izvršilne določbe statuta iz leta 1988 glede rabe nemškega in ladinskega jezika predvidevajo, da se morajo uradi in sodni organi v odnosih s prebivalci bocenske pokrajine posluževati jezika osebe, ki se je do njih obrnila; v primeru aretacije ali v primem, da policijski organi koga zadržijo, pa morata sodni organ ali policija pred zaslišanjem ali katerikoli dragim aktom zadržano osebo vprašati po materinem jeziku; Ce je nemščina, bodisi zaslišanje kot vsak dragi akt potekata v tem jeziku. Sodnik iz Silandra je bil v dvomu, Ce ta določila lahko veljajo tudi za državljane iz dragih držav Članic EU, ki bi se znašli v bocenski pokrajini. Evropskim sodnikom je zato zastavil vprašanje, »Ce načela o nediskriminaciji (člen 6 Sporazuma), o pravici do potovanja in bivanja državljanov EU (člen 8 A) ter svobode uslug (člen 59) nalagajo, da se nekemu državljanu EU, ki ima državljanstvo ene od držav Članic in živi v dragi državi Članici, prizna pravico, da zaprosi, da kazenski postopek poteka v drugem jeziku, ko pa državljani te države, ki so v enakem položajo, imajo tako pravico.« Evropsko sodišče ugotavja, da sta vprašanji dejansko dve. Po eni strani pretura iz Silandra zeli vedeti, ce pravica do procesa v jeziku, ki je drugačen od glavnega jezika države, sodi v okvir izvajanja Sporazmna in se mora torej prilagoditi njegovemu 6. členu. V primem pozitivnega odgovora pa nadalje sprašuje, Ce 6. Člen Sporazuma predstavlja »oviro za državno zakonodajo, kot je omenjena zakonodaja, ki državljanom, kateri govorijo drugačen jezik od glavnega jezika države Članice in živijo na območju določene krajevne ustanove, priznava pravico do kazenskega postopka v njihovem jeziku, ne da bi pri tem enake pravice zagotovih državljanom dragih držav elanic, ki govorijo isti jezik in potujejo ali začasno prebivajo na omenjenem ozemlju.« Na kratko povedano: Ce ima nemški državljan, ki se znajde v bocenski pokrajini, iste pravice na sodiSCu kot njegov rojak, ki ima italijansko državljanstvo in tamkaj tudi prebiva. SodiSCe EU se v svoji razčlenjeni utemeljitvi najprej sklicuje na ugotovitev, da je za skupnost, ki sloni na svobodi gibanja in prebivanja, Se posebnega pomena zaščita pravic posameznika na jezikovnem področju. Zato opozarja na prepo- ved vsakršne diskriminacije na narodnostni podlagi (člen 6) in na pravico do uživanja uslug (člen 59). Ob tem dodaja, da laZje koristimo pravico do gibanja po državah Članicah, Ce z upravnimi in sodnimi oblastmi neke države uporabljamo določen jezik, enako kot prebivalci te države. Kazenska zakonodaja in določila o kazenskem posto-pniku, ugotavlja Se sodiSCe EU, načeloma sodijo v pristojnost posameznih držav elanic, vendar zakonodaja EU nalaga nekaj omejitev: v prvi vrsti ne morejo vnašati diskriminacij in omejevati osnovnih svoboščin, ki jih predvideva zakonodaja EU. Odgovor na prvo vprašanje je torej pritrdilen, sodniki so ga izrazili z nekoliko zapletenim besedilom, da »pravica, ki jo zagotavlja državni zakon glede kazenskega postopka v jeziku, ki se razlikuje od glavnega jezika, sodi v okvir izvajanja Sporazuma in se mora prilagoditi njegovemu 6. členu.« Podrobno so razčlenili tudi drugo vprašanje. Najprej so spomnili na trditev obtožencev, da se kakršnikoli diskriminaciji v smislu 6. Člena lahko izognemo samo tako, da pravico do procesa v nemškem jeziku zagotovimo vsem prebivalcem EU, Ce tako pravico uživajo prebivalci neke države Članice EU. Italijanska vlada pa je vztrajala na stališču, da imajo tako pravico samo pripadniki nemško govoreče skupnosti v bocenski pokrajini in samo v prhnem, da tam tudi prebivajo. Tako zadržanje je po mnenju evropskega sodišča diskriminatomo in je torej določilo, ki priznanje pravic pogojuje z bivanjem v določenem kraju, v nasprotju s 6. Členom Sporazuma. Tudi trditev italijanske vlade, da so določila namenjena zaščiti etnicno-jezikov-ne skupnosti, po mnenju so-diSCa EU ni sprejemljiva, saj bi raztegnitev spornih določil na nemško govoreče tuje državljane temu namenu ne škodila. Sodniki ob tem opozarjajo, da sta obtožena opozorila Se na pomenljivo dejstvo: v bocenski pokrajini lahko brez zapletljajev in brez dodatnih stroškov izpeljejo procese v nemščini. Zaključek je jasen: Člen 6 predstavlja oviro zakonodaji, ki svojim državljanom jamči pravico do kazenskega postopka v določenem jeziku, iste pravice pa ne predvideva za državljane skupnosti, ki govorijo isti jezik in se znajdejo na istem ozemlju. D.B, 22 Nedelja, 13. decembra 1998 NEDELJSKE TEME Finančna plat interneta še vedno močno zamuja Po dolgih letih uporabe Interneta s strani vojske in univerz, so se končno pojavile prve komercialne strani. V prvi vrsti so bila to podjetja, ki so se posredno ali neposredno ukvarjala s storitvami ali z aparati v zvezi z mrežo samo. Hitro za tem, kot v verižni reakciji, so se pojavila najrazličnejša komercialna podjetja, vključno s finančnimi ustanovami. Najprej smo lahko dobili ameriške, angleške in avstralske banke, nato še severnoevropske in japonske. V glavnem so objavljali v digitalni obliki že natisnjene brošure. Na začetku je bilo malo informacij o bančnem poslovanju in ogromno marketinga. Važna prelomnica je bila ustanovitev prve virtualne banke (SFNB - Se-curity First National Bank). Brez nobenega fizičnega okenca ponuja še danes vsakovrstne storitve ob katerikoli uri odjemalcem z vseh strani sveta. Kot vse »bele muhe«, tudi ta banka ni uspela izpolniti ciljev, morda prav zaradi tega, ker se je rodila nekaj let prezgodaj. Pri nas so se prve banke pojavile na svetovnem spletu v zadnjih mesecih leta 1995. V Italiji se je v pičlih treh mesecih pojavilo kar 25 bank, med katerimi tudi Tržaška kreditna banka, v Sloveniji samo nekaj največjih zavodov, medtem, ko se je na Hrvaškem odvijala prava afera okoli nekaj strani o bančnem sistemu: pomotoma so jih zamenjali za strani Hrvaške Narodne Banke. Na spletu ni bilo seznama bank, na katerem ne bi našli povezave na »Croa-tian Central bank«. Danes je finančna plat mreže ogromna. Dobimo lahko na tisoče bank: samo v Italiji jih lahko naštejemo skoraj dvestopetdeseti Največje centralne banke nudijo take informacije, ki so bile do včeraj tajne, in lahko sledimo minuto za minuto nihanju svetovnih tržišč, lahko kupimo ali prodamo katerokoli obveznico ali delnico, kot lahko kupimo tudi najrazličnejše dobrine ali storitve. V prihodnjih letih bo tudi pri nas (vsaj tako trdijo številne razikave) velik vzpon elektronskega trgovanja. Kupovali bomo dobrine samo potem, ko bomo o njih zvedeli vse potrebne informacije in našli navidezno prodajalno, ki nam jih bo prodala po najnižji ceni in s takojs-njo dobavo. Plačali bomo s kreditno kartico ali z bankomatom. Ce pa nam bo bolj ustrezalo kako drugo plačilo, bomo lahko izbrali tradicionalni način (nakazilo, ček ali plačilo ob prevzemu) ali uporabili takoimenovani digitalni denar, ki ga bomo lahko dvignili (ali tudi položili) v svojo banko ob katerikoli uri, ne da bi zaradi tega morali romati Deskanje po spletu Profesionalni linki: Seznam italijanskih bank http://www.nbctkb.it/fi- nabkit.htm Seznam slovenskih bank http://www.iis.si/slo/re- sources/business/banks/ Seznam hrvas-kih bank http://www.croa- dria.com/poslovne/sp isak.htm ali http://open.cc.etf.hr/ com/ Banke vzhodne Evrope http://www.nbctkb.it /italiano/web bankin g/est bank/est bank, htm Banka Italije http://www.bancadita- lia.it/ Security First Network Bank - Pineville - Ken-tucky http://www.sfnb.com/ Mark Twain‘s Bank http://www.marktwain .com/ Bundesbank http://www.bunde- sbank.de/ Malo za šalo, malo zares: Vse o italijanskem bančništvu http://www.net zap-ping.com/banks/ Rates - currency re-sources http://www.uta.fi/--kt- matu/rate-curres.html Bank rate monitor http://www.bankra- te.com/ Italijanske rumene strani http://www.pge.it/ Banca dello scambio -banking exchange http://www.herganet.i t/bancascambio/in-tro.html Najbolj obiskane glasbene strani v Italiji http://www.Iuciobatti-sti.com/ Pišite Ronaldu : odgovoril vam bol! http://www.ronal-dinho.com • do fizičnih okenc, čakati v dolgi vrsti in nazadnje še plačati slano globo zaradi nedovoljenega parkiranja pred banko. No, to naj bi bil v kratkem zametek virtualne banke, o katerem se danes mnogo govori, ne da bi o tem še videli kaj otipljivega. Italijanske banke so še vedno v glavnem samo elektronska izložba že natisnjenih brošur, nekatere nudijo prve aplikacije domačega bančništva (home banking), zelo redke so se začele ukvarjati z elektronskimi plačili (le-te lahko preštejemo na prstih ene roke!). Poleg informacij na spletu, so se mnoge banke opredelile za stik s strankami prek telefona (home banking), nekatere uporabljajo tudi televizijo. Prepričan sem, da je ta odnos do novih elektronskih kanalov povsem zgrešen in nerentabilen. Lažje bo tehnično integrirati nove priključke na splet (z mobiteli ali prek televizije), kot pripraviti nov, vzporedni sistem informacij, ki naj bi bil podoben svetovnemu spletu. Nasvidenje prihodnjič. Miran Pečenik (miran@trieste.com) ___________TEHNOLOGIJE / OD RAČUNALNIKA K DOMAČI UPORABI____________ Mp3 in DVD: nova standarda za glasbene in video posnetke Veliko glasbe na malih predvajalnikih, izredna kvaliteta na malem ekranu Razdalja med svetom računalništva na eni strani in svetom zvočnih in video zapisov na drugi strani je vedno manjša. V zadnjem letu se na tržišču uveljavljata dva nova standarda, ki sta sicer računalniškega izvora, sta pa zelo primerna za domače naprave za predvajanje glasbe oz. filmov: gre za MPEG-3 in za DVD. Začnimo pri prvem: MPEG-3 ali mp3 je standard za kompaktiranje oz. stiskanje zvočnih zapisov, ki tako zasedajo manj prostora od originalnega zapisa. Manj prostora pomeni tudi manj podatkov in torej manjšo glasbeno kakovost, kar je doslej onemogočilo uveljavitev drugih programov za stiskanje glasbenih zapisov. Vendar so z mp3 dosegli dosegli sprejemljiv kompromis med količino in kakovostjo: razlika od originala je zaznavna samo pri predvajanju na boljši hifi aparaturi in za človeka z bolj izvezžbanim usešom. Posnetek mp3 se torej ne more ponašati s kakovostjo pravega hifija, ima pa izredno prednost, da je povprečna pesem, ki traja 3 minute, velika nekaj manj kot 5 MB, medtem ko je v navadnem standardu velika vsaj desetkrat toliko. Zakaj pa bi izbrali slabšo glasbeno kakovost. ko nam dosedanji glasbeni CD-ji nudijo s tehničnega vidika vrhunske posnetke? Mp3 se je uveljavil na internetu zaradi manjše dimenzije zapisa, kar je velika prednost črpanju podatkov iz mreže, saj terja manj časa za nalaganje datoteke, v tem primeru glasbenega zapisa. V svetovnem spletu je že nešteto možnosti za pridobivanje mp3 zapisov vseh vrst glasbe, tako da si lahko na domačem računalniku ustvarimo lastne glasbene kompilacije in jih prek masterizatorja presnamemo na CD, na katerem je prostora za kakih 150 popevk. Prednost standarda mp3 je torej znatno kompaktiranje zapisov, in torej možnost, da jih je na istem CD-ju posnamemo do desetkrat več kot sicer. Velika omejitev standarda mp3 pa je doslej bila, da je bilo mogoče prisluhniti tovrstnim zapisom samo prek računalnikovih zvočnikov. Sedaj pa je na razpolago nova in zelo privlačna možnost: predvajanje prek bralcev mp3 zapisov. Na tržišču se pojavljajo prvi prenosni aparati, ki zaenkrat še niso na prodaj pri nas, vendar ne bo treba čakati dolgo, da si jih bomo lahko ogledali v izložbah ali pa kupili za ceno, ki bi morala začetno nihati od 300 tisoč do milijona lir. Zadeva zaenkrat ni poceni, vendar je samo stvar časa, da bodo cene bolj dostopne. Sredstvo za prenos glasbe v bralce mp3 zapisov so - kartice: stisnjeno glasbo namreč prek vmesnika, ki je povezan z računalnikom, pretočimo na izmenljive pomnil-niške kartice (flash me-mory card, ki so se že uveljavile pri prenosnih računalnikih), ki jih potem vtaknemo v bralec. Ta nima nobenega premičnega dela, kot pri walkma-nih, diskmanih ali mini-diketarjih, zato tudi porabi izredno malo električne energije, predvsem pa je povsem neobčutljiva za tresljaje. Z bralcem mp3 gremo torej lahko na pot s pravo zbirko glasbenih posnetkov v žepu: čas morda še ni zrel za nakup, potrebno bo nekaj več konkurence, da cene padejo, pa tudi da se uveljavi enotni standard pomnilniških kartic: bralec mp3 bo torej priporočljivo božično darilo šele prihodnje leto, ko bodo verjetno na tržišču tudi IBM-ovi mikro trdi diski veliki kot 100-lirski kovanec z zmogljivostjo 300 MB. Ze letos pa bo marsikoga pričakal pod božičnim drevescem predvajalnik DVD, t.j. bralec digitalnih videodiskov. Stari kaseti VHS bo postopoma odklenkalo predvsem zaradi slabe kvalitete (samo 240 vrstic ločljivosti na zaslonu), zaradi počasnosti pri iskanju določenih prizorov in zaradi relativne kratke trajnosti magnetnega traku. Preskok od videokasete na DVD je podoben onemu izpred petnajstih let od vinilskih longplejev in philipsovih avdiokaset na sodobne CD-je: od analogne t.j. pri-bližne na digitalno t.j. precizno tehnologijo glasbenega zapisa. Digitalna video plošča DVD izgleda kot glasbeni CD in računalniški CD-ROM, v sebi pa skriva novo tehnologijo, ki omogoča zapis dosti večjega števila podatkov: namesto ure glasbenih posmvetkov - kvalitetni celovečerni film, in to z večjezičnimi podnapisi in drugimi informacijami, pa tudi s stereofonskim zvokom najboljše kakovisti! Kako je to mogoče, če pa je plošča enako velika kot navadni CD? Zapis je drobnejši in večplastni, tako da ga bere laserski žarek s spremenljivo foku-sno razdaljo. Zaradi tega je DVD občutljivejši od sedanjih CD plošč in mu je lahko usodna tudi najmanjša praska. DVD je Ze standard pri novejših in boljših oseb- nih računalnikih in že napovedujejo programe, predvsem videoigre, ki bodo lahko izkoristili ogromno količino podatkov zapisanih na DVDju. Naprava stane okrog 500 tisoč lir in torej dvakrat več od navadnega bralca CD-RO-Mov; z dodatno video kartico ga lahko povežemo tudi s televizorjem. Ob domačem televizorju pa lahko postavimo samostojni bralec DVD plošč: primemo je, če je ob novem bralecu ohranimo tudi dosedanje črne škatle, ki nam bo še dolgo služila, vse dokler ne bo na tržišču zadostne izbire DVD. Te dni je v Trstu na razpolago samo 50 filmov na DVD, videokaset pa je več tisoč. Cena nove plošče je od 45 do 55 tisoč lir. Tudi sami predvajalniki DVD stanejo znatno več od predvajalcev videokaset, katerih proizvajalci so že zdavnaj amortizirali začetno investicijo: za uživanje izredne zvočne in video kakovosti, ki med drugim zagotavlja odlično prostorsko oz-vočnje, je treba odšteti od 1.200.000 lir navzgor. Predvajalnik DVD bo torej letos pod božičnim drevesom tistih, ki so izredno dobri in jih bo Santa Claus radodarno obdaril, ali Pa onih, ki imajo precej debelo listnico. s.p- NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. december 1998 jglčANJE MED PREDSTAVNIKI KMEČKE ZVEZE »N KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI Potrebna je skupna akcija do deželne uprave FJK Sklep o pogostejšem skupnem preverjanju sprejetih stališč in pobud Minuli teden je bilo na sedežu Kraške gorske skupnosti srečanje med v°dstvoma Kmečke zve- in KGS, ki sta ju vodijo predsednika Alojz Debeliš in Mario Lavrenčič. Srečanja so se udeležili 'ra Kmečko zvezo Se °ukavec in Gregorič in 2a gorsko skupnost Tan-Ce’ Benedetti ter Sancin. Do sestanka je prišlo na pobudo kmečke stanovske organizacije, ki je želela orisati svoje dejavnosti in stališča novemu, Pred nedavnim izvoljenemu predsedniku KGS. v tem smislu je Debeliš s sodelavci orisal pložaj kmetijstva, ki ga je sicer nnel Lavrenčič vsekakor Priložnost spremljati kot nolgoletni javni upravi-tnlj- Glavna tematika je Zadevala kmetijske dejavnosti, povezane z vprašanji teritorija in instru-nientov za njegovo upravljanje. Debeliš je poleg razvojnih možnosti in gospodarskega pomena kmetijstva podčrtal tudi njegov narodnoobrambni značaj, kar je vseskozi sestavni del politike organizacije slovenskih kmetov. Predstavniki Kmečke zveze so v svojih posegih Poudarili pomen tesnega sodelovanja zveze z gorsko skupnostjo, ki je bilo v preteklosti plodno ter v splošno korist prebivalst-Va in ga kaže obnoviti ter ^krepiti. Se zlasti je bila rzpostavljena bistvena v‘°ga KGS pri nacrto-vanju in upravljanju teri-Mrija, obenem pa njena ''loga koordinatorja raz-uCnih družbenih dejavnikov pri kljubovanju razlastitvam in v dialogu 2 deželno upravo. . V tem smislu je bila 'zražena še zlasti potreba P° obnovi skupne akcije no deželne uprave, ki od znanega zakona 16 o Protivrednostih za iz-Sradnjo sinhrotrona ni Uresničila niti Četrtine °d obljubljenega. La-Vrencic je s predlogom Povsem soglašal in je v kratkem roku napovedal sklic vseh zainteresiranih dejavnikov. Predstavniki Kmečke zvoze so izrazili mnenje, na je vendarle zaznati s strani dežele in pokrajine znamenja za drugačen odnos do kmetijstva, kar . bilo treba vsekakor izkoristiti. Za razvoj kmetijstva pa je nujno Predvsem poenostaviti urbanistične norme, takšne, ki danes predstavljajo oviro. Delegacija stanov-ske organizacije je potr-nila svojo nezaupljivost do načrta o kraškem Parku, kajti dosedanje mkušnje so slabe, začenši z zakonom Belci o kras-kih rezervatih iz leta 71, do deželnega urbanističnega načrta iz leta 78 in Poznejših ukrepov. Dokaz o dobri volji pa mo-rajo biti za prihodnost st-varni načrti in razvojni Programi, ki bodo usk-la)eni z voljo zainteresi- ranega prebivalstva, kar se doslej ni dogajalo. To vprašanje izrazito zadeva še zlasti perimetracijo parka. Predsednik KGS Mario Lavrenčič je poudaril, da je kmetijstvo tista panoga, ki je dejansko uspela ohraniti na Krasu am-bientalno ravnovesje, zato nobeno smotrno načrtovanje teritorija ne more mimo vloge kmetijskih dejavnosti. Te so danes potrebne sodobnih oprijemov in tehnologije, kar ponuja tudi nove možno- sti za usklajen pristop do teritorija in ambientalnih vprašanj nasploh. Lavrenčič je soglašal s stališčem KZ, naj se teritorij KGS razširi na vso tržaško pokrajino. Vlogo skupnosti je treba v vidiku potreb kraškega teritorija še okrepiti, ne pa podleči težnjam, da se gorske skupnosti celo ukinjajo. Predsednik KGS se je prav tako zavzel za okrepitev sodelovanja s Kmečko zvezo. Dejal je, da je bila gorska skupnost po zakonu opredeljena kot ustanova, ki bo upravljala kraški park in v tem smislu ne gre dopuščati možnosti, da pride upravljanje in načrtovanje teritorija v roke drugim. KGS bo v skaldu s svojimi pristojnostmi delovala naprej v tej smeri in bo uresničevala tak razvojni načrt, ki bo dogovorjen s kraškim prebivalstvom in bo odgovarjal njegovim interesom. Ustanova se bo skupno z drugimi občinami zavzemala za maksimal- no odpravo restrikcij, ki bi lahko zavirale kmetijske dejavnosti, od deželne uprave pa bo vsekakor treba izterjati poenostavitev procedur in finančna sredstva, da bo kmetijstvo lahko dobilo ustrezen impulz. Delegaciji sta srečanje ocenili kot uspešno, saj so jima skupni številni pogledi, sklenili pa sta tudi, da bodo sprejeta stališča in skupne pobude deležni pogostejšega preverjanja. (D.U.) Proizvodnja medu v Italiji Pred kratkim se je v Moltalcinu odvijal »Teden medu«. Prireditev, ki je že 22. po vrsti, je organiziralo združenje proizvajalcev medu iz Toskane. Glavna tema »Tedna« je bila kakovost plemenitega proizvoda, ki se ne določa več empirično ter s subjektivnimi mnenji temveč z znanstvenimi parametri, ki se naslanjajo na- njegov botanični in geografski izvor. Na ta način je bila postavljena osnova, da pride tudi za med do priznanja zaščitnega oznaka DOP (med z zaščitnim poreklom) ali IGP (med z zaščiteno geografsko oznako). Na omenjeni prireditvi je bil poudarjen tudi ekonomski pomen tega proizvoda. Na osnovi zadnjih podatkov izhaja, da znaša vrednost medu, proizvedenega v EU 5.000 milijard. Delež Čebel pri ustvarjanju evropske kmetijske proizvodnje je sicer samo 1%, toda važnost te žuželke daleC presega ekonomski pomen, kajti Čebela opravi oprašitev 70% kmetijskih kultur. Ta podatek pa nam tudi po- trjuje nenadomestljivo vlogo Čebelarjev za ohranjanje biološkega ravnovesja v naravi. Prišel je Cas, da se Čebelarstvu konCno prizna dostojanstvo, ki ga imajo ostale kmetijske panoge ter da se mu odstrani nalepko obrobne, hobistiCne dejavnosti. Čebelarstvo pa je tudi sredstvo za ovrednotenje celotne kmetijske dejavnosti, saj se kmetijstvo lahko ponaša, da preko te panoge opravlja nenadomestljivo vlogo za varstvo in ohranjanje okolja, kar potrjuje veCfunkcio-nalnost te panoge skladno s kmetijsko politiko EU nakazano v Agendi 2000. Ob tem pa ne gre pozabiti, da je za ovrednotenje italijanskega Čebelarstva nujno približati z ustreznimi pristopi, porabnika medu. Iz številnih raziskav je razvidno, da je italijanski med boljši od uvoženega. Naš, domači tržaški med pa spada po kakovosti v sam vrh državne proizvodnje. To neizpodbitno potrjujejo številne nagrade, ki so jih bili deležni naši Čebelarji na deželnem in državnem obsegu. Toda o tem in širše o tržaškem Čebelarstvu posebej bomo pisali, kajti pravilno je, da tudi na krajevni ravni ovrednotimo ta plemeniti proizvod in ljudi, ki ga proizvajajo. Ob koncu še nekaj statističnih podatkov o Čebelarstvu. S to panogo se v Italiji ukvarja 75.000 čebelarjev, ki proizvajajo 90.000-100.000 stotov medu letno. Tržna vrednost te proizvodnje znaša približno 110 milijard lir. Uvažamo letno 120.000 stotov medu, izvažamo pa 22.000 stotov. Razlika v vrednosti med uvozom in izvozom je -21 milijard lir. Proizvaja se 32 vrst medu. Najbolj razširjena je proizvodnja medu iz akacije, kostanja in evkaliptusa med enocvetnimi medi ter tako imenovani tisoCc-vetni (millefiori) med mnogoc-vetnimi. Zanimiv pa je tudi podatek o potrošnji medu, ki znaša v Italiji 450 gramov letno po osebi, v EU pa 570. Dežele, kjer se proizvaja največ medu so po proizvodnji razvrstitvi: Sicilija, Lacij, Piemont, Emilija-Roma-gna in Toskana. NOVICE ■ I Prodaja kvot mleka KmeCka zveza obvešča rejce, ki želijo prodati ah kupiti kvoto mleka, da zapade rok za sklepanje kupoprodajnih pogodb dne 31. decembra 1998. Glede na to, da mora biti kupoprodajna pogodba registrirana na uradu za registracije (ufficio registra), kar zahteva nekaj Časa, prosimo rejce, da se zglasijo na Kmečki zvezi najkasneje do 22. decembra. Pogodbe se sicer sklepajo tudi v poznejših mesecih, toda kupec kvote bo lahko z njo razpolagal šele s prvim aprilom leta 2000, medtem ko je kvota, kupljena pred koncem leta, uporabljiva že s prvim aprilom 1999. Poziv porabnikom kmečkega goriva za kmetijstvo Kmečka zveza obvešča svoje elane uporabnike kmetijskih strojev, da namesto goriva za kmetijo UMA lahko zaprosijo za dodelitev kontingenta plinskega olja po znižani ceni, ki ga v smislu zakona št. 66/92 deli tržaška trgovinska zbornica. Kot znano se kontingent nafte po znižani ceni pri trgovinski zbornici koristi direktno na Črpalki s kartico. Uporabniki kmetijskih strojev, ki želijo izkoristiti to možnost, se morajo izrecno odpovedati gorivu UMA. Cena plinskega olja Trgovinske zbornice je nekaj Cez 700 lir, kontingent pa je dodeljen na osnovi moči motorjev. Saldo davka na nepremičnine Kmečka zveza obvešča svoje elane, da morajo do 20. decembra plaCati še drugi obrok (saldo) davka ICI, ki je bil izračunan na podlagi davčne prijave mod. 730 aprila letošnjega leta. V primeru, da se je lastništvo nepremičnin spemenilo med letom vsled nakupov, prodaj ali dedovanja, mora davCni ovbvezanec sporočiti, da mu davek preračunamo. Člani lahko plačajo davek na sedežih in v urnikih navedenih v sledeči razpredelnici. V ponedeljek, 14. decembra, ob 8.30 do 13. ure -Sedež kmečke zveze v Trstu, Ulica Cicerone 8. V torek, 15. decembra, ob 8.30 do 13. ure in od 14. do 16. ure - Sedež Kmečke zveze v Trstu, Ulica Cicerone 8. V torek, 15. decambra, ob 8. do 10. ure - Podružnica v Nabrežini. Pomen svetlobe za rastlino Sončna svetloba je eden najvažnejših dejavnikov na rastlino. SonCni žarki, ki predejo na zemljo, so sestavljeni iz različnih valovnih dolžin. Polovica je infrardečih žarkov. Slednji imajo veliko valovno dolžino. Ultravijoličnih žarkov, ki imajo kratko valovno dolžino, je le nekaj odstotkov. Za rastlino so najvažnejši žarki, ki jih vidimo in ki imajo valovno dolžino, ki gre od rdečih do vijoličnih žarkov. Teh je skoraj polovica. Prav slednji so tisti, ki vplivajo na fotosintezo. To je pravzaprav eden najvažnejših procesov rastlin in živih bitij nasploh. Brez fotosinteze bi bilo življenje nemogoče. Potom fotosinteze ima rastlina sposobnost, da energijo, ki pride iz sončnih žarkov, nekako ujame in uskladišči v obliki ogljikovih hidratov, ki so lahko razni sladkorji ali škrob. Da se človek in živali preživljamo, potrebujemo hrano in vodo. Ker slednjih ne moremo sami sintetizirati, jih moramo zaužiti v obliki ogljikovih hidratov, beljakovin, mašCob, mineralov, vita- min. Slednje dobimo v naš organizem le, Ce zaužijemo druge živali ali rastline. Rastlina pa ima sposobnost, da hrano sama proizvaja, s pomočjo sonCne energije, ogljikovega dvokisa in vode. Iz teh treh prvin, ki so ji več ali manj vedno razpoložljive, ustvari ogljikove hidrate, katere uskladišči v plodove ali v rezervne organe. Ogljikovi hidrati so potem rastlini baza, da iz njih proizvede beljakovine, maščobe in druge sestavine, ki so rastlini neobhodno potrebne za življenje. Temu procesu pravimo fotosinteza. Kemijska formula fotosinteze v opisni obliki je: ogljikov dvokis + voda + sončna energija = ogljikovi hidrati + kisik Energija, ki je bila potrebna za tvorbo ogljikovih hidratov, ostane uskladiščena v slednjih in ko jo rastlina potrebuje, se ogljikovi hidrati spet razkrojijo v ogljikov dvokis in vodo. Imamo torej obratno reakcijo, kjer se sprosti energija, ki je prišla od sončne svetlobe. Ko človek ali živali zaužijemo plodove ali katerikoli drugi del rastline, ki vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine ali sestavine, naš organizem prav tako razkroji zaužite snovi in pridobi energijo, ki jo je rastlina nekoč uskladiščila s pomočjo fotosinteze. Ciklus ogljikov dvo-kis-ogljikovi hidrati-ogljikov dvokis se stalno ponavlja. Fotosinteza se odvija v listih, v posebnih telescih, ki se imenujejo kloroplasti. Za fotosintezo je odgovorna snov z imenom klorofil in daje rastlini zeleno barvo. Sposobnost fotosintetiziranja imajo torej vsi zeleni deli rastline, tudi nezreli plodovi. V najveCji meri pa se fotosinteza odvija v listih. Slednji so nekake “tovarne”, kjer se proizvaja hrana za rastlino. Prav zaradi tega je vloga listov za rastlino res velika. Ce ima rastlina premalo listov ali jih predčasno izgubi, ne tvori dovolj ogljikovih hidratov in zato lahko ošibi. Plodovi so slabše kakovosti in ne dovolj sladki ali debeli. Glavni organ rastline za uskla-dišCenje ogljikovih hidratov kot rezervne snovi so korenine. Ko rastlina pomladi še ni- ma listov in si torej še ne more sama proizvajati hrane, jo za brstenje Črpa prav iz korenin. Zato je važno, da si rastlina uskladišči dovolj hrane. Za nas je obenem važno, da rastlina kopici ogljikove hidrate v plodove. Po navadi je to sladkor. Važno je zato, da ima rastlina dovolj listov in da so slednji dobro osvetljeni. Rastlina, ki ima malo listov, daje male in kisle sadeže. Sadeži!, ki rastejo na senčni strani drevesa, so bolj kisli in slabše kakovosti. Prevec listov pa tudi ni prav. Učinkovitost fotosinteze je maksimalna, ko svetlobni žarki padajo pravokotno na list. NajveCja učinkovitost je v opoldanskih urah. Različne rastline imajo različne potrebe po sončni svetlobi. Nekatere rastline, kot so grah, cvetaCa, radie, dobro živijo tudi v senci. Druge pa, kot so krompir, vsa sadna drevesa, trta in druge, katere vzgajamo zaradi sadežev, potrebujejo veliko sonca. Oljka je izrazito heliofilna rastlina, zlato potrebuje zelo veliko sonca. Mi lahko posredno vplivamo na povečanje učinkovito- sti svetlobe na naše rastline. Pravilno ravnotežje med listi in plodovi na primer dobimo s pravilnim obrezovanjem, z zelenim obrezovanjem ali z redčenjem plodov. Za boljšo osvetlitev sadimo vrste v vinogradu ali sadovnjaku v smeri sever-jug. Povrtnin, ki zahtevajo veliko sonca, ne gojimo v neposredni bližini sadnih dreves. VeCjo osvetlitev imamo tudi v višjih nadmorskih višinah in na južni strani pobočja. Različne vzgojne oblike različno kopičijo sončno energijo. Latniki pri trti so dobro osvetljeni in to je tudi vzrok, zakaj je krasu ta vzgojna oblika razširjena. Ce je razmerje med površino in prostornino veliko, se sonCna energija veliko kopici. Zelo osvetljena so na primer drevesa, ki imajo vzgojno obliko majhne obsežnosti. Dovolj so osvetljene tudi pravokotne in stožaste oblike. Stozasta je na primer vretenasta vzgojna oblika. Slednja se zelo lepo obnese pri oljki. Oljko pri nas pa raje vzgajamo na kotlasto obliko, katera laže prenese burjo. dr. Magda Sturman _________DAVKI / ROK ZA PLAČILO ZAPADE 21. DECEMBRA__ Še teden dni časa za plačilo davka na nepremičnine ICI Ta davek morajo plačati lastnikiy užitkarji in osebe s stanovanjsko spravico Lastniki zgradb in zazidljivih zemljišč, užitkarji in osebe s stanovanjsko pravico, ki tega Se niso storili, morajo do 20. decembra poravnati občinski davek na nepremičnine ICI. Glede na dejstvo, da je 20. december nedelja, so rok za plačilo podaljšali na 21. december, plačati pa je mogoče na posti, v davčnih izterjevalnicah ali v bankah. Da bi kaj več izvedeli o tem, smo se obrnili na sedež Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kjer nam je pojasnila posredovala uradnica Tanja Sancin. Spomnila je, da je davek ICI odvisen od določil posameznih Občin. Za zgradbe izračunajo davek v ti- sočinkah glede na njihovo katastrsko vrednost, za zemljišča pa pride v poštev njihova tržna vrednost. Kar zadeva prvo stanovanje (bivališče), je stopnja davka navadno nižja, imamo pa tudi pravico odbitka v višini 200 ti-soC lir. Davek plačamo v dveh letnih obrokih, in sicer predujem do 30. junija (ob tej priliki je mogoče plaCati tudi celoten znesek), 20. decembra pa je treba poravnati manjkajočo razliko do končnega zneska. Podčrtati je treba, da mora tisti, ki je letos kupil, prodal ali podedoval nepremičnine, v predvidenem roku posredovati Občinam zadevno dokumentacijo (kupec plača davek ICI za obdobje, ko je bil že lastnik nepremičnine). V primeru, da davkoplačevalec zamudi rok ali ni plačal predujma, lahko sam poskrbi za odpravo dolga. V tem primeru je predviden povišek davka za pet odstotkov, čemur gre dodati zamudne obresti. Ko pa bi dolg v prihodnosti ugotovila javna uprava, bo znesek davka znatno višji, saj bo povečan za 20 odstotkov (in pripadajoče obresti). Omeniti gre tudi, da bo treba do 30. junija 1999 prijaviti na Občini vse. spremembe v zvezi z nepremičninam, do katerih je prišlo v teku leta 1998 (20. decembra plačamo davek s poštno položnico, prihodnje leto prijavimo spremembe). Poleg drugih storitev nudi SDGZ vsakomm tudi storitve za plačilo davka ICI. Zato se lahko vsak posameznik obrne na urade Združenja, ki bo poskrbelo za plačilo. V tem smislu SDGZ tudi obvešča stranke, naj to storijo do 15. decembra (do torka), in sicer na sedežu (Ul. Cicerone 8) ali v podružnicah v Dolini, Nabrežini in na Opčinah. V Trstu in v Dolini so uradi odprti od ponedeljka do petka (ob petkih samo zjutraj) od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure, na Opčinah ob torkih in petkih zjutraj (isti urnik), v Nabrežini pa so z istim urnikom odprti ob ponedeljkih, sredah in Četrtkih. Za morebitne informacije tel. 040/362949 ali 040/362660. (A. G.) RECIKLAŽA ODPADKOV / NOVI PREDPISI Od oktobra precej novosti pri uporabi razne embalaže Prizadevanja EU za zmanjšanje proizvodnje odpadkov V zadnjih'letih je vedno veC govora o reciklaži odpadkov, kar je neposredno povezano z onesnaževanjem in varstvom okolja. S tem v zvezi so tudi vse večja prizadevanja, da bi zmanjšali stroške pri njihovem uničevanju. Pred kratkim so na primer na tržaški Pokrajini predstavili predloge, po katerih bi na Tržaškem zmanjšali uporabo upepeljevalnika in z raznimi ukrepi spodbujali reciklažo smeti. Težnja po reciklaži je nedvomno občutena v evropskih državah, kjer so v primerjavi z Italijo daleč naprej (naj omenimo le Švedsko, Švico, NemCijo), a tudi Evropska unija je v tem smislu že nakazala smernice. V ta okvir spada t.i. odlok Ronchi, ki zadeva problem odpadkov (št. 22/97) pri proizvodnih, trgovskih in storitvenih dejavnostih. Ta odlok je v začetku oktobra vnesel znatne novosti za podjetja, ki imajo kakorkoli opravka z najrazličnejšo embalažo. Odlok se uokvirja v sklop naporov EU za zmanjšanje proizvodnje odpadkov, kjer je embalaža bistvenega pomena, cilj EU pa je porazdeliti odgovornost in obveznosti med podjetji, kar zade- va zbiranje in reciklažo odpadkov. Do leta 2002 naj bi tako reciklirali polovico od 4, 5 milijona ton embalaže, ki jo letno proizvedejo države Evropske unije. Prvi korak, ki ga predvideva odlok Ronchi, je za podjetja obvezen vpis v konzorcij Conai (Con-sorzio nazionale imballaggi). V primem, da podjetja sama ne poskrbijo za zbiranje in reciklažo razne embalaže, se morajo vpisati v druge konzorcije (consorzi di fi-liera), ki zbirajo embalažo glede na material, iz katerega je narejena. Ti morajo seveda delovati v skladu z načrti javnih uprav o ločenem zbiranju odpadkov. Novi normativi veljajo za vsa podjetja, ki prozvajajo ali uporabljajo embalažo. Po novi terminologiji odloka je embalaža proizvod iz kateregakoli materiala, ki vsebuje ali ščiti izdelke, deli pa se v tri kategorije: »primarna embalaža« označuje osnovno prodajno enoto za prodajo končnemu uporabniku (npr. steklenica, pločevinka itd.); »sekundarna embalaža« vsebuje in združuje (v prodajalnah) več posameznih prodajnih enot (npr. lepenke ali plastični zaboji, ki vsebujejo več ploče- vink ali steklenic ipd.); »terciarna embalaža« je zasnovana za poenostavitev prenosa določenega števila prodajnih enot (npr. palete). Odlok točno določa tudi kategorije proizvajalcev, uporabnikov in potrošnikov. »Proizvajalci« (it. produttori) so dobavitelji materiala za proizvgdnjo embalaže, proizvajalci embalaže in materialov za embalažo, predelovalci, uvozniki prazne embalaže in materialov zanjo. »Uporabniki« (utilizzatori) so trgovci, distributerji embalaže, podjetja, ki uporabljajo embalažo za pakiranje svojih proizvodov, uvozniki polne embalaže. »Potrošniki« (consumatori) so končni uporabniki izdelkov, ki za lastno porabo kupujejo embalažo oziroma proizvode, pakirane v embalaži, so pa lahko bodisi zasebniki kot podjetja. Proizvajalci se morajo vpisati v konzorcij Conai do 31. decembra 1998, lahko pa se poslužijo obrazcev, ki jih dobijo tudi v uradih SDGZ. Poleg tega se morajo odločiti za eno izmed naslednjih organizacijskih oblik: kavcijski sistem; avtonomni sistem za zbiranje in reciklažo; vpis v enega izmed konzorcijev, ki zbirajo embalažo glede na material, iz katerega je izdelana, kar lahko predstavlja najpreprostejšo izbiro za mala in srednjevelika podjetja. Proizvajalci morajo obvezno od prvega oktobra tudi plačati konzorciju Conai t.i. prispevek za okolje. Označiti ga morajo na fakturi, ki jo izdajo uporabnikom oz. potrošnikom, znesek pa je različen glede na material, iz katerega je sestavljena embalaža. Za jeklo je treba plačati 30 lir na kilogram, za aluminij 100 lir/kg, za papir-le-penko 30 lir/kg, za les 5 lir/kg, za plastiko 140 lir/kg, za steklo pa 5 lir na kilogram. Tudi uporabniki se morajo vpisati v konzorcij Conai do 31. decembra 1998, poleg tega morajo brezplačno zbirati sekundarno in terciarno embalažo kupcev ter jo nato oddati proizvajalcu. (A. G.) SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES / JESENI 1999 Srečanje slovenskih gospodarstvenikov No srečanju naj bi slovenski podjetniki iz vsega sveto navezali stike in izmenjali strokovne izkušnje LJUBLJANA - Ob uspehu letošnjega srečanja zdravnikov so Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, pokazali za tako obliko sodelovanja veliko zanimanje. S tem se je pokazala obojestranska korist takih snidenj. Slovenska konferenca svetovnega slovenskega kongresa je dala pobudo, da se v jeseni 1999 oiganizira srečanje, na katerega bi povabili podjetnike in druge gospodarstvenike slovenskega rodu iz tujine. Poleg navezave stikov, poznanstev ter morebitnih sodelovanj bo tu tudi priložnost za udeležence, posredno preko njih pa še za druge po svetu, za neposredni pregled o možnostih domačega gospodarstva. Za organizranje srečanja slovenskih gospodarstvenikov iz tujine so se odločili iz več namenov: - poiskati stične točke na strokovnem področju; - izmenjava gospodarskih in poslovnih izkušenj, ki jih imajo Slovenci doma po in svetu; - vzpodbujanje možnosti nadaljnje mednarodne trgovske izmenjave in vključevanja slovenskega gospodarstva tudi preko slovenskih podjetnikov po svetu; - prikazati možnost vključevanja Slovencev po svetu v neposreden razvoj slovenskega gospodarstva; Predvideno je tridnevno srečanje v obliki predavanj in okroglih miz. Posebno pozornost bo namenjena predstavitvi gospodarskih dejavnosti Slovencev po svetu in v zamejstvu. V okviru tega bi pripravili poseben razstavni - sejemski prostor, kjer bi se udeleženci predstavili na različne načine (z izdelki, diapozitivi in drugim propagandnim gradivom). Program bodo popestrili z obiskom in predstavitvijo nekaterih uspešnih slovenskih podjetij. Svetovni slovenski kongres začenja posvetovalne stike o vsebini in izdelavi konkretnega programa. Zato prosi vse zainteresirane, da mu svoje predloge in pobude, kakor tudi naslove udeležencev javijo na njegovo tajništvo: SSK. Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, tel.: 060/1263326, fax: 061/222125; e-mail'-ssk.up@eunet.si ____________LIKOVNA UMETNOST / RAZGOVOR S FRANKOM VECCHIETOM_ »Pariška izkušnja je zame velika priložnost in obenem priznanje« Slovenski tržaški umetnik letos poučuje na Viški akademiji za likovno umetnost v Parizu Začetek stoletja, Montmartre, e°o izmed osrčij Pariza: v Zfdnjih nadstropjih hiš, ki gle-> na pester kidtumi živžav, životarijo slikarji. Prišli so po Sr®čo v utripajoči Pariz. November 1998, središče me-sta Trst, potencialnega osrčja ^dnje Evrope: v zadnjem nad-sfrop/u ozke, a kronično kaotič-236 utice, živi grafik. Nedavno so Ss poklicali v Pariz. Franko Vecchiet, tržaški letnik, ki ga javnosti ni treba P°sebno predstavljati, med letošnjim akademskim letom Poučuje na Višji akademiji za “kovno umetnost v Parizu, od-uolku slavne Sorbone. Kako je prišlo do »selitve« iz °enetk, kjer ste poučevali vrsto let, v Pariz? Ob zaključku izkušnje v TK galeriji, sem zaCel pisati priroC- za lesorez. V Parizu, kjer sem večkrat bil, je stekla debata o ,ein tekstu in na podlagi tega so 1116 predlagali in dejansko sPrejeli na enoletno profesuro na soli. Na akademiji poučuje vec stalnih profesorjev, za obdobje ®nega leta pa sprejmejo medse tudi koga izven. Akademija je si-Cer precej tradicionalnega ^aCaja. Pred leti pa je bila zelo Ugledna, nekako »svetišče«, kot So sedaj Dusseldorf, New York... Kaj pravzaprav poučujete? Lesorez in multimedijskot oz. gfaficno delo v odnosu z ostalim Umetniškim delom. Grafika je v ^dnjih letih precej odmaknjena, Uiorala pa bi biti povezana z Ufugimi umetniškimi zvrstmi. V Cem se kaže ta »osamljeno-st« grafike? , Predvsem ni pretoka med teh-Uikami. Grafik in kipar zelo težko komunicirata, pravzaprav je to že skoraj paradoks. Komunikacija pa je po mojem mnenju nuja; v Pariz so me povabili prav zaradi tega pogleda. Slučajno sem tam naSel ljudi, ki s tem vidikom soglašajo. Trst kot stičišče različnih narodov in kultur - v pogledu na novo Evropo, na kakšen naCin (obstaja sploh zanimanje?) lahko naše mesto odigra vlogo v grafični in likovni umetnosti nasploh? Pri tem moram povedati, da so pri imenovanju za profesorja na pariški Akademiji posebno poudarili moj odnos s slovensko prestolnico, da sem se izpopolnjeval s študijem v Ljubljani in da se nahajam na licu mesta med eno kulturo in drugo. Gre skoraj za politično potezo, kar pomeni, da nismo več tako obrobni in da postajamo zanimivi. Trst je potemtakem lahko model povezovanja. Nahaja se prav na meji, pretakanje različnih kultur pa je nedvomno bogastvo; po drugi strani pa je tudi res, da je dandanes ves svet tak, vsi kraji so nekako prehodni, povsod najdemo »potujoče ljudi« različnih kultur... Zgodi se tudi, da smo včasih obremenjeni ali da sploh ne razmišljamo, tako se svojega ugodnega položaja tudi ne zavedamo. Ce smo že pri pretakanju, povezovanju različnih kultur in pristopov, gre omeniti, da ste se kot umetnik večkrat izpopolnjevali in pomerjali po Evropi. Med drugim ravno te dni razstavljate v Parizu z grupo grafikov... S to skupino sem že večkrat razstavljal v Italiji, Belgiji, Nemčiji, z njimi sodelujem dve leti. Dobro je, da ohranjaš take stike, presegaš svoje okolje: to je bistvo vsega, predvsem pri likovni umetnosti. Dandanes je likovna umetnost razširila svoj zorni kot. Odpiranje svetu je postala nujnost, tako tudi primerjanje, ki bi ga lahko imenovali »pretok energije«. Treba se je primerjati z drugimi. ... in tudi s samim seboj. Dejali ste namreč, da ste v dnevno sobo obesili svoja dela, da bi jih lahko s Časom kritično ocenili, izpopolnili. Ko dokončam delo, še ne vidim napak, pomanjkljivosti. Takrat se mi delo zdi perfektno. Sele, ko visi na steni in si ga nekaj Časa ogledujem, opazim, da sem povedal nekaj različnega od tistega, kar sem v resnici želel izraziti. Umetnost je kot šport s samim seboj, kjer želiš nekaj doseči, ne glede na ostale. Nikoli nisi pri koncu, tako da je najboljše delo ponavadi tisto, ki še ni dokončano, ki ravnokar nastaja. Kaj pa nastaja zdaj? V zadnjem obdobju, zadnjih sedem-osem let se ukvarjam predvsem s kolaži, tudi zelo velikega formata. Pred kratkim ste razstavljali v Pordenonu, v galeriji La Roggia. Slo je za razstavo o plovbi, ki je lahko metafora potovanja skozi življenje, skozi umetnost. Koordinate, smer dela, gibanja je treba znati prebirati v zvezdah, kot to delajo mornarji. Kaj pa o priročniku za lesorez, ki ste ga prej omenili? Priročnik še ni dokončan. Želim si, da bi bilo to besedilo cim bolj natančno, da bi odgovarjalo na vprašanja kako in zakaj, zato sem veliko brskal po literaturi, seveda tudi tuji. Tako delo je treba nato primerjati z drugimi strokovnjaki. Ves ta proces predpostavlja Cas. Poleg tega pa nastaja v Revol-telli retrospektiva, posvečena Avgustu Černigoju. Pri projektu sodelujete sodelujete tudi vi, kajne? Razstavo pripravlja več ljudi, sam skrbim za grafični del razstave oz. področje, kjer sem podkovan. Ravnokar pripravljam svoj prispevek za priložnostni katalog. Bili ste njegov učenec. Kakšno sled je pustil na vaši umetniški poti? Ko sem ga jaz poznal, ni veliko potoval. Sel je v Ljubljano, do Idrije. Toda silil je, naj pogledamo, kaj se dogaja po svetu, Ceš da je treba paziti, da se ne zadušimo. Sam je zahajal v knjižnice in listal po ameriških knjigah, da bi vedel, kaj se dogaja po svetu. S tem v zvezi je močno vplival name; na začetku sem bil navezan na svoj svet. Se pomislil nisem, da bi lahko pogledal izven tega sveta... Kakšna je vloga likovnega pedagoga in do katere mere je odločilna za razvoj ustvarjalca? V Pariz so vas dejansko poklicali kot pedagoga Vloga pedagoga ni daleč od vloge umetnika. Umetnik skuša izraziti idejo. Pedagog dela isto. Posreduje, istočasno mora spremljati, toda je manj vsiljiv. Biti mora dober svetovalec; v rokah ima človeški material, ki ga je treba usmerjati. V zadnjih Časih postajata likovna umetnost in zgodovina umetnosti nasploh zelo popularni Velike razstave svetovno znanih mnetnikov predstavljajo ene izmed poglavitnih turističnih atrakcij. V knjigamiških izložbah in na policah so vedno v ospredju monografije likovnih umetnikov. Zakaj ta pojav? Ob- staja možnost, da ta skorajda komercialen, »poljudnoznanstveni« pristop do umetnosti skvari pravo pojmovanje-upoštevanje umetnosti? Velike umetnike, ki uživajo velik ugled že celo stoletje, pozna široka publika. Po drugi strani pa je svet veliko manj dojemljiv in pozoren za nove stvari, za to kar se sedaj dogaja. To obdobje je trenutek, ko je sodobnost precej emarginirana. S tem kultura seveda ne pridobi veliko. Umetnikov, ki so tako pomembni kot Picasso, je cela vrsta. Picasso in »njegovi« so se znašli v Parizu v pravem trenutku na začetku stoletja, ko so nanje postali pozorni tudi kupci. Ti še danes uspevajo, ker jih promovirajo razne mednarodne institucije. Mlajši slikar pa se ne more primerjati z njimi. Najti mora referenčne točke, ki so bližje nam. Tak proces lahko privede do banalizacije umetnosti, Spektakel za manj zahtevne, kot se je zgodilo v pozno-rimski dobi. Bogata petdeseta leta na primer ostajajo še vedno v ozadju, pa Čeprav je od tedaj minilo že pol stoletja! Problem tiči v kulturni politiki, ki ne podpira novega, kar je lahko to rizkantno, pretežko, rezultat pa je lahko kontradiktoren. Picasso ne moti vec nikogar, sodobna umetnost pa je lahko komu trn v peti... Za konec: kaj vam pomeni izkušnja v Parizu? Predvsem je to velika priložnost in rezultat obenem. Gre za prestižno mesto, jaz pa sem Slovenec, grafik, iz krajev, ki niso najbližji Parizu.Vsako delo ti nekaj da in te obogati na določenem področju. Tudi delo je investicija. Jana Pečar OB TISOČLETNICI GORICE / ZBIRKA GORIŽKIH ZGODOVINSKIH MONOGRAFIJ Nadvse zanimiv prikaz goriške glasbene zgodovine v knjigi mladega raziskovalca Alessandra Arba V publikaciji Obmejni glasbeniki ob italijanskem, nemškem in češkem zaživi tudi slovenski doprinos Gorica bo kmalu (leta 2001) pi Vala svojo tisočletnico, zato je < sLo odborništvo za kulturo sk Proslaviti jubilej z zbirko monc Posvečenih zgodovini goriške 1 reL V okviru te zbirke, imem »Goriške zgodovinske monogr jMonografie storiche goriziane), tobra izšlo prvo delo, in sicer »N ne zgodovine. Avtor Alessandro Arbo je mlad go-raziskovalec, ki je že objavil vec ^jig. v katerih je obravnaval teme iz glasbenega ter estetsko-filozofskega pobočja (Seghizzi, Michelstaedter, Ador-n°’ itd.). Arbo je pravi knjižni molj, ki Neutrudno raziskuje pozabljene arhive |er iz njih grmadi kopice podatkov, ka-®re nato poveže ter vključi v smiselno Celoto. Njegovi »Obmejni glasbeniki« Se gibljejo na področju, ki je že stoletja stičišče in križišče kultur, ki se med se-. 1 oplajajo, večkrat pa tudi druga dru-S1 zoperstavljajo. Kultura namreč ni nevtralen pojem: v njej se spajajo in odražajo specifike naroda, ki jo izraža, Zato se je pohticna oblast - sedaj kot v Preteklosti - večkrat poslužuje kot od-tonega propagandnega sredstva. Kul-nnna nadvlada cesto pomeni tudi poli-1Cn° premoč, in obratno. V Arhovi knjigi beremo torej go-riško kroniko, kjer se vrstijo glasbeniki italijanskega, slovenskega, nemškega in Češkega porekla. Res je, da note same in zvoki niso etnično obarvani, a vsaka glasbena stvaritev se rodi in zaživi v določenem okviru, kjer so socialne in politične koordinate jasno začrtane. Prvi slovenski doprinos lahko razberemo na freskah (1. 1480) cerkvice na Gluhem Vrhovlju nad Kozbano, kjer so naslikane »male cimbale« imenovane tudi oprekelj ali opsase (it. salterio) - instrument, ki je bil razširjen na Goriškem in Tolminskem, katerega so v Gorici izdelovali do začetka našega stoletja; soroden je nemškemu »Duleimer« ali »Hack-brett«, ki je še v rabi na Štajerskem. Tudi Trubarjev vpliv ima svojo težo v goriškem glasbenem življenju: Primož Trubar je Gorico obiskal leta 1563, leta 1567 pa je izšla prva zbirka Protestantskih nabožnih spevov v slovenščini. Zgleda, da se je protestantizem v Gorici uspešno vsidral in da so v nekaterih plemiških palačah dolga leta organizirali večere luteranske glasbe. Seveda je potem Protireformacija opravila svoje: leta 1595 so Jezuiti ustanovili svojo šolo v Ljubljani in oblikovali šolske dramske igre verske vsebine (Jusuitenspielen). Verjetno je bil tudi goriski Travnik prizorišče teh verskih dram. Zgodovina gre svojo pot in tudi mirna odmaknjena Gorica pade pod vpliv italijanske opere, ki se nezadržno širi od polovice XVII. stoletja dalje. V Arhovi knjigi lahko spremljamo odmev, ki so ga v mestu imele glasbene mode, ki so prihajale zdaj z Dunaja, zdaj iz Benetk, ali pa iz Prage ali bližnje Ljubljane. Gorica res ni bil produktivni center, a meščani so si prizadevali, da bi bili deležni vsaj odmevov sijaja evropskih glasbenih prestolnic: zato so vzdrževali gledališče, majhen orkester in zbor ter godbo na pihala. V XIX. stoletju se slovensko kulturno življenje odločno predrami, predvsem po zaslugi Slavjanskega bralnega društva (1. 1848), pozneje pa Čitalnic. Arhova knjiga je bogata s podatki o slovenskem kulturnem in glasbenem delovanju; avtor navaja imena vseh vidnih goriskih glasbenikov, nekaterim pa posveti daljšo analizo (Marij Kogoj, Stanko Jericijo). Viri so natančno in obsežno citirani, v začetni zah-valnici je omenjen tudi prof. Silvan Kerševan, ki je s svojimi napotki avtorju pomagal pri raziskavi. Svetla in bogata leta, ko so slovenski Goričani ustanavljali društva, od Cecilijanskega (1. 1883) pa do Pevskega in Glasbenega društva 1.1901, koncerti in prireditve v Trgovskem domu, ki je bil dograjen 1. 1904 po načrtu znanega arhitekta Maxa Fabianija, se končajo s fašističnim nasiljem. Leta 1926 fašisti zažgejo Trgovski dom in tako uničijo tudi mnogo partitur, leta 1927 pa oblasti ukinejo vsa slovenska društva. Med nekaterimi glasbeniki vendar ostanejo prijateljske vezi, saj je Seghizzi poznal in cenil skladatelje, kot so bili Vinko Vodopivec, Emil Komel in Lojze Bratuž, Lipizer pa je celo poučeval na Komelov! šoli. Leta 1937 pa fašistično nasilje doseže svoj višek, ko drhal napade Lojzeta Bratuža, ki kmalu nato umre po velikem trpljenju zaradi zastrupitve z motornim oljem, ki so mu ga bili fašisti nalili v grlo. Rane so bile globoke in včasih se zdi skoro neverjetno, da narod, ki je v svoji zgodovini doživel toliko nasilja -od Tolminskih kmeCnih uporov preko dveh svetovnih vojn, fašizma in nacizma - ohrani svoj ponos in željo, da svojo bitnost izpove in pokaže v umetniški obliki. VeCina slovenskih go-riških skladateljev se je posvečala zborovski glasbi, ljudski in cerkveni, med njimi pa imamo tudi predstavnike avantgarde, ki so stopali v korak s Časom in nam zapustili dediščino, ki še ni dovolj ovrednotena. Arbo našteje vse glasbene ustanove, ki so spet zaživele po drugi svetovni vojni ter izrazi željo in upanje, da bi končno prišlo do sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi društvi (kot je bilo rečeno na mednarodnem srečanju leta 1994 »Young European Musicians«), seveda v spoštovanju specifičnih identit, za medsebojno kulturno obogatitev. Knjigo je s slikami lepo opremil ljubitelj glasbe Bernardo Bressan: za nas so posebno zanimive slike slovenskih skladateljev, pa n.pr. partitura latinske maše (iz 1. 1885) skladatelja Avgusta Armina Lebana, ki je hranjena v knjižnici tržaškega konzervatorija »Tartini«, kjer je naslovna stran natisnjena trojeziCno (slovensko, italijansko in nemško). »Obmejni glasbeniki« je torej lepo in koristno delo: italijanskim bralcem nudi možnost spoznavanja slovenske kulture, za Slovence pa predstavlja korak naprej k vidljivosti, ki je neobho-den rekvizit za narod, ki hoCe živeti in cveteti. In mogoCe je ravno glasba področje, na katerem je medsebojno srečanje in spoznavanje možno in lažje, saj njen jezik ne predstavlja nepremostljive ovire, marveč skupno izrazno sredstvo. Katja Kralj NOVICE SMUČANJE / PRESENETLJIV RAZPLET NA PRVEM SMUKU SEZONE Italijanska odbojkarska zveza demantira vsak sum o dopingu RIM - Italijanska odbojkarska zveza je včeraj odločno demantirala vest, da bi kak italijanski odbojkar jemal nedovoljena sredstva. Kot je zapisal italijanski dnevnik Avvenire, naj bi enemu od »azzurrov« v kvalifikacijah svetovnega prvenstva na Japonskem na kontroli antidoping našli prekomerno količino »epitestosterona«. Italijanska federacija pa pojasnuje, da je ta substanca nmormalno prisotna v človekovem telesu. Naj dodamo, da je v včerajšnjem vnaprej odigranem srečanju Al lige Časa Modena premagala v gosteh Lube Marche Macerata s 3:1 (16:14, 14:16, 15:10,17:15). Svetovni rekord Miloševiča, evropski Moravcove SHEFFIELD - Hrvat Miloš Miloševič je novi plavalni evropski prvak v kratkih bazenih na 50 metrov delfin. Razdaljo je preplaval v času novega svetovnega rekorda 23, 30 sekunde in za 5 stotnik izboljšal stari rekord Rusa Denisa Pankratova. Boljše od starega rekorda je plaval tudi Šved Lars Frolan-der, ki je s časom 23, 34 osvojil drugo mesto. Slovakinja Martina Moravcova pa je znova evropska rekorderka na 100 metrov delfin. V dopoldanskem predtekmovanju ji ga je z izidom 57, 93 odvzela Nizozemka Inge De Bruijn, popoldan pa je Moravčeva razdaljo preplavala v 57, 72 sekunde. Zmagala Forsbergova, Grašičeva odstopila HOCHFIELZEN - Zmagovalka ženske biatlonske zasledovalne tekme (10 km) za svetovni pokal v avstrijskem Hochfielznu je Svedinja Magdalena For-sberg. Druga je v cilj pritekla Francozinja Corinne Niogret, tretja pa je bila Nemka Simone Greiner-Petter-Memm. Andreja Grašič je zaradi bolezni (prebavne motnje) po tretjem streljanju odstopila, Lucija Larisi je pristala na 14. mestu, Tadeja Brnko-vič pa se je uvrstila na rep 60-terice tekmovalk. "Z rezultatom, predvem od Lucije, sem zadovoljen, vendar sem hkrati zelo zaskrbljen za Andrejo. Po tretjem streljanju namreč s tekmovanjem več ni mogla nadaljevati, saj tarče sploh več ni videla. Kako bo naprej se bodo morali odločiti zdravniki. Seveda pa sem rezultata Lucije Larisi toliko bolj vesel, " je bil po tekmi zaskrbljen trener ženske ekipe Vladimir Korolkevič. Zmaga na Norveško, Slovenci slabi TOBLACH - Na tekmi svetovnega pokala smučarjev tekačev v avstrijskem Toblachu je na 10 kilometrov (prosto) slavil Norvežan Bjoem Daehlie, drugi je bil Rus Mihael Botvinov (+14, 6), tretji pa je bil domačin Alois Stadlober (+15, 7). V Avstriji so nastopili tudi trije Slovenci in se uvrstili sila povprečno. Jože Petkovšek je odstopil, Matej Soklič je pristal na 84. mestu (+1:52), Vasja Rupnik pa je bil 95. (+2:21). "Matej je sicer začel odlično, podobno kot na Finskem torej, a je zato v nadaljevanju popustil, kar ga je stalo nekolko višje uvrstitve. Se slabše je nastopil Vasja Rupnik, tako da z vsem skupaj ne morem biti zadovoljen. Kljub vsemu mislim, da imajo še vsi nekaj rezerve za prihodnje tekme, " je povedal trener ekipe Marko Gracer. Neumannova še drugič, Slovenki pod pričakovanji TOBLACH - Na tekmi svetovnega pokala v smučarskih tekih v italijanskem Toblachu je na petkilometrski razdalji Se drugič v sezoni zmagala Čehinja Katerina Neumannova (12:52, 1). Druga je bila Svedinja Antonina Grdina z zaostankom 11 se-nukd, tretja pa Rusinja Nina Gavriljuk. Slovenski predstavnici Andreja Mali in Nataša Lačen nista osvojili točk svetovnega pokala. Malijeva je bila 40. z zaostankom minute in 12 sekund, Lačnova pa 51. (+1:21). Rokomet; Genertel brez težav premagal tudi Messino MESSINA - Tržaški Genertel je končal prvi del italijanske rokometne A fige trdno na prvem mestu s polnim številom točk (26). Tržačani so včeraj po pričakovanju in brez težav premagal v gosteh Messino kar z 20:11 (12:8). Tržačani so takoj povedli s 3-4 gob razlike in vodstvo postopoma večali, da bi na koncu tekme zmagah z devetimi zadetki razlike. 1. SKL poraz Sežancev SEŽANA - V 14. krogu 1. slvoenske košarkarske fige je včeraj v Sežani domači Kraški zidar izgubil proti ekipi Savinjski Hopsi z 68:87 (37:44). Najboljši pri Sežancih je bil Lazarevski, ki je dal 29 točk, Jan Budin pa je dosegel 7 točk. Pri gostih so bili najuspešnejši Jagodnik (25 točk), Kobale (22) in Stevič (20). Po tem porazu Sezanci Se naprej ostajajo zadnji na lestvici. Ostali izidi: Krka - Union Olimpija 47:62 (28:26), Slovan - Loka kava 62:79 (40:31), Pivovarna LaSko -Branik Maribor 112:68 (57:29), Helios Domžale -Triglav Kranj 60:66 (28:38), ZM Lumar - Postojna 75:69 (33:37). Vrstni red: Union Olimpija Ljubljana 28, Pivovarna Laško 24, Savinjski Hopsi in Krka 20, Loka Kava in ZM Lumar Maribor 12, HJelios, Slovan in Triglav 10, Pošta MB Branik in Postojna 8, Kraški zidar Sežana 6. Na najvišji stopnički Kjus Slovenci najboljše doslej Izreden podvig Brezavščka (7.) in Pena (10.)- Polom Avstrijcev VAL D’ ISERE - Norvežan Lasse Kjus je zmagovalec prve smukaške preizkušnje v novi sezoni svetovnega pokala. V francoskem Val d‘Isem je drugo mesto osvojil Italijan Luca Cattaneo, tretji pa je bil njegov rojak Erič Selet-to. Odlično sta se odrezala tudi slovenska tekmovalca Aleš Brezavšček in Peter Pen. Brezavšček je osvojil sedmo mesto, Pen pa je bil deseti, kar sta daleč najboljši uvrstitvi slovenskih smukačev v zgodovini tekmovanj za svetovni pokal. Slovenska smukača sta premagala popolno avstrijsko reprezentanco, saj je bil njihov najboljši Nor-bert Holzknecht Sele 15. Tretji slovenski tekmovalec Andrej Jerman je osvojil 57. mesto. Valdiserski smuk se je razpletel naravnost sanjsko za majhno slovensko ekipo v hitrih disciplinah. Aleš Brezavšček in Peter Pen sta znala izkoristiti dobro pripravljeno progo, ki je ne le zdrZala do višjih startnih številk, temveč po številki 24 zaradi boljše vidljivosti postala celo hitrejša. Oba slovenska smukača sta z odlično vožnjo, predvsem v zgornjem delu znamenite proge OK, docela izkoristila svojo priložnost in se uvrstila med deseterico. "Vsi smo izredno veseli, po dolgoletnem trudu smo dosegli velik uspeh. Proga je bila tokrat za razliko od ostalih tudi pri naših številkah Se tako dobra kot pri Številki ena ali pa še boljša. Toda tudi drugi tekmovalci s podobnimi številkami so imeli enake razmere, pa jih niso vsi izkoristili. Ne pričakuje- mo, da bomo na vsaki tekmi tako visoko, upam pa na uvrstitve med prvih dvajset, " se je najboljšega smukaškega rezultata v karieri veselil Brezavšček, ki je po prvem merjenju vmesnega časa za Kjusom zaostajal le pol sekunde, do konca pa je nato dodal še 50 stotink. Pravi polom so tokrat doživeli Avstrijci. Njihovi najboljši smukači so imeli dokaj nizke startne številke, ob prihodu v cilj pa so lahko le nemočno zmajevali z glavami in opazovali, kako drsijo po lestvici navzdol. Na koncu je bil njihov najboljši Norbert Holzknecht na 15. mestu, točke pa so osvojili le Se trije, med njimi zmagovalec lanskega svetovnega pokala Andreas Schifferer z 21. mestom. Fritz S trobi je bil 31., Hermann Maier 36. in Josef Strahi 40. Rezultati: 1. Lasse Kjus (Nor) 1:43, 20; 2. Luca Cattaneo (Ita) 1:43, 48; 3. Erik Seletto (Ita) 1:43, 64; 4. Antoine Deneriaz (Fra) 1:43, 67; 5. Audun Groen-vold (Nor) 1:44, 17; 6. Kevin VVert (Kan) 1:44, 20; 7. Peter Runggaldier (Ita) in Aleš Brezavšček (Slo) 1:44, 23; 9. Kenneth Si-vertsen (Nor) 1:44, 31; 10. Peter Pen (Slo) 1:44, 45 itd. Svetovni pokal, skupno (po 6 tekmah): 1. Christian Mayer (Avt) 290 točk; 2. Stephan Eberharter (Avt) 288; 3. Lasse Kjus (Nor) 221; 4. Kjetil An dre Aamodt (Nor) 184; 5. Hermann Maier (Avt) 180 itd. Smuk (1): 1. Lasse Kjus (Nor) 100; 2. Luca Cattaneo (Ita) 80; 3. Erik Seletto (Ita) 60 itd. Lasse Kjus med zmagovitim smukom (Telefoto AR) SMUČARSKI SKOKI / OBERHOF »Polovična« tekma Avstrijcu Izvedli so le eno serijo, slavil pa je Widhoelzl - Peterka 19. OBERHOF - Avstrijec Andreas VVidhoelzl je zmagal na šesti tekmi za letošnji svetovni pokal v smučarskih skokih v nemškem Oberhofu (127, 5 metra, 130, 5 točk). Drugi je bil vodilni v svetovnem pokalu Nemec Martin Schmitt (122 metrov, 120, 6 točke), tretji pa je njegov rojak Sven Hannavvald (121, 5 metra, 119, 7 točke). Organizatorji so izvedli eno samo serijo, ker je tekmovalna žirija odločila, da zaradi megle ne bodo pripravili tudi druge, finalne serije. Na tekmi so nastopili vsi štirje slovenski skakalci. Primož Peterka je tekmo končal na 17. mestu (100, 5 metra, 77, 4 točke). Debitant Bine Norčič, ki je bil najboljši Slovenec na petkovih kvalifikacijah, je skočil 84 metrov (41. mesto, 43, 2 točke), Damjan Fras 85 metrov (42., 42 točk), Peter Zonta pa 83, 5 metra (43., 39, 8 točke). Končnega razpleta so se najbolj veselili v avstrijskem tabora, saj so imeli poleg VVidhoelzla, ki je dosegel šesto zmago v karieri, med deseterico še tri skakalce (4. VVolfgang Loitzl, 5. Stefan Homgacher in 10. Andreas Goldberger). V poskusni seriji je padel Schmitt, ki je le za 1, 5 metra zaostal za rekordom skakalnice Japonca Noriakija Kasaija (134). Schmitt se pri padcu ni poškodoval. Tekmovalna žirija se je nato odločila, da bodo tekmovanje kljub slab vidljivosti izpeljali, skakalce pa so spuščali z nižjega zaleta kot v poskusni seriji. V prvi seriji je padel Japonec Hideharu Mijahira, ki so ga na nosilih odnesli v ambulanto pri tekmovališču, na srečo pa je Japonec ni težje skupil. Svetovni pokal: 1. Martin Schmitt (Nem) 540 točk; 2. Jarme Ahonen (Fin) 408; 3. Kazujoši Funaki (Jap) 346; 4. Sven Hannavvald (Nem) 223; 5. Norijaki Kasai (Jap) 212;...19. Primož Peterka (Slo) 89 itd. Popravni izpit za Adrio Volley TRZIC - Odbojkarji Adrie Volley imajo danes popoldne (ob 17. uri v Tržiču) lepo priložnost, da se odkupijo za hud spodrsljaj v preteklem kolu, ko so izgubili s predzadnjo Laguno Light. V goste jim namreč prihaja ena od trenutno najboljših ekip v ligi, in sicer Prato. Tekma za Trzičane ne prihaja v najbolj pravem trenutku, saj je Cola še vedno poškodovan, pa tudi Feri ima težave s kolenom. Od vsega začetka bo najbrž zaigral Loris Mania, ki je bil med boljšimi na nesrečni tekmi v Pae-seju. Kljub težavam in močnemu nasprotniku, pa je cilj De Marchijeve ekipe samo eden: zmaga. KOŠARKA / M LIGA Za Rali. Gorizio je danes proti rimski Pompei imperativ le zmaga V A2 ligi bo tržaški Lineltex doma igral protizadnjeuvrščenemu Selectu (AV) GORIC A, TRST - V la. kolu itlaijanske košarkarske Al lige bo Pall. Gorizia danes ped eno izme odločilnih tekem za obstanek v ligi. Goričani se bodo namreč spoprijeli s Pompeo iz Rima, ki je sicer zelo visoko uvrščena na lestvici, je pa v dometu goriških košarkarjev. Zaigrati pa bodo morali na vso moč in izredno zbrano. DANAŠNJI SPORED (18.00): Kinder Bologna - Ma-bo Pistoia, Varese - Benetton Treviso, Zucchetti Reggio Emilia - Muller Verona, Ducato Siena - Teamsystem Bologna, Sony Milan - Termal Imola, Polti Cantu - Pe-pis Rimini, Gorizia - Pompea. Pred mnogo lažjo nalogo pa bo tržaški Lineltex, ki bo danes doma igral z zadnjeuvrščenim Selectom iz Avellina, pri katerem igra bivši košarkar tržaškega moštva Riccardo Esposito, ki je tudi polemiziral z vodstvom tržaškega kluba. Tržačani so v današnjem srečanju gotovo nesporni favoriti, seveda če ne bodo podcenjevali nasprotnikov. Z novima točkama pa bi se lahko celo uvrstili na drugo mesto, saj bo danes drugouvrščeni Bini Viaggi igral v Pešam proti Scavoliniju. DANAŠNJI SPORED (18.00): Scavolini Pesaro - Bini Viaggi Livorno, Lineltex Trst - Select Avellino, Snai Montecatini - Sicc Jesi, NBanco Sardegna Sassari - Vila Reggio Calabria, Žara Fabriano - Serapide Pozzuoli, Popolare Ragusa - Cordivari Roseto, Fila Biella - Montana Forll. ROKOMET / LIGA PRVAKOV Pivovarna Laško na Švedskem igrala neodločeno Celjani osvojili 1. mesto v skupini Redbergslids Goeteborg - Celje P. Laško 24:24 (13:13) GOETEBORG - V srečanju četrtega kroga lige prvakov (skupina D) so igralci Celja P. Laško prvič remizirali; v gosteh so namreč s švedskim Red-bergslidsom igrali 24:24 (13:13). Dvorana Liseberghallen, gledalcev 1500, sodnika: Falcone in Raetz (oba Švica). REDBERGSLIDS: Hall-baeck, Mellegard, Ma. Franzen 2, Vranješ 5 (4), A. Franzen 3, Pettersson, Bemtsson 5, Gentzel, Lin-den 1, Mi. Franzen 8, Lundstroem. CELJE: Perič, Lapajne, Vugrinec 1, Serbe.c 6 (3), Pajovič, Šafarič 1, Jelčič, Stefanovič 3, Pungartnik 12, Tomšič, Skrbič 5, Ma-naskov 6 (1). Sedemmetrovke: Redbergslids 6 (5), Celje P-Laško 6 (4). Izključitve: Redberg-slids 16 minut, Celje P-Laško 14. Neodločen rezultat na Švedskem prinaša Celjanom prvo mesto v skupini in hkrati ugodnejšega nasprotnika v četrtfinalu (Kiel ali Volgograd), vendar še vedno ostaja grenak priokus, da bi slovenski prvaki tudi to srečanje lahko dobili, saj so še v 55. minuti vodili s 24:21. Tekma je bila trda in borbena do konca, domačini so konec koncev igrali še z dodatnim motivom, zakaj hoteli so se "Pivovarjem" maščevati za visok poraz v Sloveniji, obenem pa se od svojih gledalcev posloviti z zmago. ODBOJKA / MOŠKA C IN D LIGA Mirna Eurospin zdaj sama druga Tudi Imsa, Soča in Olympia OK Le Agraria Terpin in Soča Unitecno oddala en set - Oba D-ligaša praznih rok - Naš prapor doma izgubil z NPT, borovci pa v gosteh pri Turriacu C LIGA 01ympia Agraria Terpin -R°jalese 3:1 (15:4, 15:2, 1;15,16:14) OLYMPIA: S. Terpin 5.+11, J. Terpin 3+10, Kornjanc 4+3, J. Hlede 0+0, Dorni 3+5, Bensa 5+6, Pin-lar 4+1, S. Hlede 1+1, Grav-Har. Agraria Terpin je sicer po Pričakovanju zmagala, toda 2 odnosom do igre gotovo ni Zadovoljila. Po prvih dveh setih je kazalo, da bodo Goričani slavili zanesljivo zmago kar po hitrem postopku. Gostom so namreč prepustiti le štiri in dve točki. Nakar So popustili na vsej črti in dopustili gostom, da so se razigrali. Podcenjevanje jih je v tem setu zelo drago stalo, tako da so osvojili eno sa-mo točko. Trenerjeve menja-v® in minute odmora niso ttič zalegle, gostitelji so grešili kot za stavo tako v obrambi kot v napadu. Tudi v četrtem setu so gostje že vodili z 9:4. Naposled pa so se naši predstavniki le zbrali 111 nasprotnika dohiteh. Gostje so sicer povedli 14:13, domačini pa so reagirali, osvojili set in tudi končno zmago. Soča Unitecno - Itely 3:1 (15:8,11:15,15:10; 15:2) SOČA UNITECNO: Feri 17-20, Klede 5+7, Petejan 1+10, Tomšič 1+1, Brisco 5+10, Battisti 3+0, Bralni 2+0, Superga 0+0, Mučič, M' Cemic, A. Cemic. Servis: Soča 5/7; blok: 17. Sočani so po napovedih premagali trdoživi Itely, po 'pričakovanju pa pot do zmage ni bila lahka. Po razmeroma lahko dobljenem prvem setu, so Cotičevi varovanci popustili, gostje pa so se razigrali in poravnali izid na 1:1. Sledila je odločna reakcija sočanov, ki so nato stalno vodili. V tretjem setu je bilo še nekaj boja, v četrtem pa je igrala samo Soča. Pri tem sta se še posebej izkazala Mitja Feri, ki je bil izreden v bloku skozi vso tekmo, in pa Andrej Brisco, ki je s svojim servisom spravljal v težave sprejem gostov. Mirna Eurospin - Fiume Veneto 3:0 (15:4, 15:12, 15:6) MMA EUROSPIN: Božič 6+6, Celladoni 6+6, Collaut-ti 5+0, Drasič, Mikolj 3+3, Peterlin 1+5, Princi 2+3, Riolino 4+6, Sgubin, Slabile 7+9, Strain, Veljak 0+0. Fantje Mirne Eurospina so včeraj dosegli šesto zaporedno zmago in že peto z gladkim izidom. Fiume Veneto ima na lestvici 4 točke in ta razlika je prišla jasno do izraza na igrišču. Slogaši so bili boljši v vseh elementih, še zlasti pa je bila očitna premoč v napadu. Izenačen je bil le drugi set, vendar bolj zaradi trenutkov nezbranosti domačinov in netočnosti njihovega bloka kot zaradi moči nasprotnikov. Mitja Feri (Soča Unitecno) je bil neustavljiv Vendar so naši fantje znali takoj premostiti rahle težave in v tretjem setu, podobno kot v prvem, enostavno niso dovolili gostom, da bi se razigrali. Poleg standardne šesterke so na igrišče stopili še Mikolj, Peterlin in Veljak in s svojim nastopom ponovno dokazali, da trener lahko nanje računa v vsakem trenutku. S to novo zmago in glede na to, da je Buia z 1:3 izgubila proti vodilnemu II Pozzo, je Mirna Eurospin sedaj sama na drugem mestu. (INKA) Imsa - Prevenire 3:0 (15:13,15:12,15:10) IMS A: Cemic 4+3, Flore-nin 7+13, Mucci 3+2, Radet-ti 10+17, Orel 2+6, Buzzi-nelli 3+4, Paoletti 0+0, Faganel. Novi trener valovcev je tudi v drugem nastopu slavil. Tokrat je Imsa pred domačimi gledalci premagala trdoživi Prevenire, ki pa je bil posebej v prvem setu bli- KOŠARKA / C2 LIGA Domovci popustili proti koncu tekme, borovci pa v začetku drugega dela V D ligi so cicibonaši povsem nadigrali solidno ekipo Duke Pub C2 LIGA Dom Kmečka banka -Ukazano 66:83 (34:41) DOM KMEČKA BANKA: Goncetti 5 (1:1, 2:4, -), Corsi 5 (-, -, 1:5), Braini 4 (1:4, 0:1, ri2), Gej (-, 0:1, -), Podbersig L 0:2, -), Di Cecco 25 (11:12, 7;11, -), Kristančič (-, 0:1, -), Campanello 16 (-, 5:6, 2:7), Jarc ii (pl, 5:9, -), Guameri 2 (2:2, 0:1, -), trener Grbac. ^ PON: Jarc in Braini; SON: Proti prvouvrščenemu Jdanzanu so domovci neza-služeno visoko izgubili, saj )e bil rezultat v ravnovesju Vse do zadnjih minut, ko pa s° našim povsem pošle fiaoči. 2e ob samam začetku tekme je bilo opaziti, da so »belo-rdeči« stopili na ^rišče zbrani in samozavest-‘ri- Večji del prvega polčasa 80 tudi bili v vodstvu in večkrat spravili v težave nasprotnikove strelce z zares Požrtvovalno obrambo. Tudi Odborniki, trenerji in s°igralci košarkarske sekcije SD Breg Čestitajo dr. Paolu Kralju Za uspešno »zabijanje« na parketu tržaške univerze igra v napadu je bila učinkovita, še posebno pa je blestel Di Cecco, ki je v tem delu dosegel kar 15 točk s stoood-stotnimučinkom pri metu. Zal pa so naši popustili prav v zadnjih minutah polčasa in gostje so tako pridobili rahlo prednost. V drugem polčasu smo bili ponovno priča odličnemu nastopu domovcev, ki so dohiteli in prehiteli nasprotnike v 8. minuti (50:49). Zatem pa so gostje zadeli nekaj trojk in pridobili prednost 5- 6 točk, ki so jo obdržali vse do zadnjih minut igre, ko pa so jimr povsem pošle moči. Nastop domovcev je bil vsekakor spodbuden in upajmo le, da bodo nadaljevali po tej poti. (L.S.) Bor Radenska - Itala We-ber 81:90 (36:38) BOR: Filpčič 10 (4:8, 3:5, -), Tomšič 5 (-, 1:2, 1:3), Simonič 5 (-, 1:4, 1:4), Velin-sky 25 (5:9, 10:13, -), Petti-rosso 6 (-, 3:5, -), Smilovich 4 (2:4, 1:1, -), Susani 5 (2:2, 5:7, 0:2), Barini 12 (2:2, 5:7, 0:2), Perčič 4 (0:1, 2:2, -), Ra-sman 5 (1:2, 2:2, -), trener Furlan. SON 26. PON: Barini (37). PM 16:29, met za dve 28:43, met za tri 3:11. 3T: Tomšič, Simonič in Susani po 1. Borovci so častno izgubih proti še nepremaganemu VVeberju iz Gradišča. V prvem polčasu so dobro igrali in še predvsem se je izkazal Alb erto Velinsky, ki je samo v tem delu dal kar 21 točk. Našim košarkarjem je bil usoden začetek drugega polčasa. Gostje so si priigrali prednost 10 točk in to razliko ohranili do konca srečanja. Gostitelji so sicer trudili, da bi dohiteloi nasprotnika. Zmanjšali so razliko na sedem točk, več pa jim ni uspelo. (N.S.) D LIGA Cicibona Pref. Marsich -Duke Pub 91:60 (42:29) CICIBONA: Stefančič 10 (2:2, 1:1, 2:2), Persi 23 (2:2, 9:13, 1:1), Stokelj 4 (-, 2:2, 0:1), Furlan n.v., Possega 10 (-, 5:9, -), Jogan 8 (-, 4:5, 0:1), Uršič 21 (1:3, 7:7, 2:2), Mura 2 (-, 1:3, -), Križmančič 7 (1:2, 3:11, -), trener Battilana. SON: 20. 3T: Stefančič 2, Uršič 2, Debeljuh 1, Persi 1. Cicibonaši so končno zaigrali, kot znajo in povsem nadigrali solidno ekipo Duke Pub, ki ima nekaj odličnih posmaeznikov, med katerimi je tudi bivši borovec Carbonara. Po enakovrednem začetku so si cicibonaši priigrali prvo višjo prednost v 13. minuti (26:16). To razliko so še povečali ob koncu polčasa. Cicibonaši so nadaljevali z dobro igro tudi v drugem delu tekme in v 6. minuti že vodili z 18 točkami prednosti (54:38). Gostje so povsem popustili, tako da so domačini v 11. minuti vodili s 30 točkami prednosti (68:38) in že tedaj je bilo seveda jasno, da je srečanja konec. Za tako bleščečo zmago so zaslužni prav vsi Cicibo-nini košarkarji, posebno pohvalo pa si zaslužijo še Persi (23 točk in kar 11 pridobljenih žog), Uršič in Stefančič. zu delnega uspeha. Valovci so zaigrali dobro, še naprej pa je v njihovi igri premalo stalnosti, kar znajo nasprotniki vešče izkoristiti. Na srečo pa sta včeraj v odločilnih trenutkih poskrbela, da ni prišlo do presenečenja, prav Valova najbolj izkušena igralca, in sicer Radetti in Florenin. Imsa je začela dobro in povedal z 10:4, nato pa z naivnimi napakami dovolila nasprotniku, da jo dohiti. Toda radetti in Florenin sta preprečila neprijetno presenečenje. V nadaljevanju so gostje celo vodili z 10:5, toda takrat so se valovci zbrali in z delnim izidom 10:2, dobili tudi drugi set. nadaljevanje je bilo povsem v rokah jeronCičevih fantov, ki so se na koncu zasluženo veselili nove zmage. D LIGA Naš prapor - Nuova Pal-lavolo Trieste 1:3 (15:9, 9:15, 5:15,2:15) NAS PRAPOR: Boschin 7+6, Cevdek 3+5, Devetak 1+2, Figelj 0+1, Frandolič 0+1, Juretič 0+0, Korečič 9+8, Paulin, Poletto 0+0, Sergo 1+10, Uršič 2+4. Gostitelji so igrali, kot je treba, le v prvem setu. Nato pa ni bilo več nobene reakcije, tako da so gostje ineli v drugem nizu lahko pot do zmage. Naši odbojkarji so nadaljevali s slabo igro tudi v tretjem setu, ko so zbrali le pet točk. V četrtem setu pa so popustili na vsej črti, tako so jim gostje prepustili pičli dve točki. Turriaco - Bor 3:1 (15:5, 6:15,15:5,15:11) BOR: Milič 1+1, Savarin 1+6, jančar 6+2, Volčič 0+2, Miot 8+11, Šušteršič 0+1, Pertot 4+10, Jagodic 4+2, Nigido. Servis: Bor 2/9, Turriaco 4/13; napake: Bor 15, Turriaco 18. V zelo bledem nastopu so borovci položili orožje tudi pred zadnjeuvrščenim Turriacom in tako zdrknili povsem na rep lestvice. Zaigrali so slabo, tako da od napovedovane zmage ni bilo nič. Pri tem se je sredi drugega seta poškodoval še Robert Volčič, na katerega trener Brunbo Milič najbrž nekaj časa ne bo mogel računati. Prav drugi set so borovci tudi dobili, toda bolj zaradi slabega nasprotnika kot pa zaradi dobre igre. (Dejan) r ODBOJKA / ŽENSKA C IN D LIGA Nuova Kreditna še utrdila vodstvo, Skterimpes in Kmečka banka zlahka do točk Pričakovan poraz borovk, ki pa so pokazale napredek v igri C LIGA Publiuno - Kmečka banka 0:3 (3:15, 7:15,11:15) KMEČKA BANKA: Corsi 6+1, Bulfoni 1+1, S. Princi 4+1, V. Cemic 4+2, Braini 1+2, Mitri 3+1, Ditta 5+0, M. Cemic 0+3. Proti najšibkejši ekipi v ligi so odbojkarice Kmečke banke osvojile načrtovane tri točke. Srečanje je bilo povsem enosmerno, čeprav je trenerka Silva Menija v vseh treh setih igrala z različno postavo in poskušala tudi nekatere variante, ki jih proti močnejšim nasprotnikom ne more. Podatek, da je kljub temu srečanje trajalo le dobrih 40 minut, jasno priča, kakšno je bilo razmerje moči na igrišču. O samem srečanju je težko povedati kaj več, saj so bile neizkušene domače igralke nedorasle, da bi lahko nudile vsaj dostojen odpor. Virtus Favento - Siderimpes 0:3 (6:15, 7:15,9:15) SIDER1MPES: Mo. Tomasini 10+10, Mi Tomasini 6+6, Lipone 8-9, Ambrosi 4+3, Tomšič 2+0, P. Uršič 7+2, Vi-sintin 0+0, Humar, Zuccarino, Danielis. Servis (točke/napake): Siderimpes 12/8. Valovke se iz Trsta vračajo s tremi točkami, ki so jih osvojile lažje od pričakovanj. Toda nasprotnik je bil razmeroma skromen, valovke pa so zaigrale zbrano in dovolj dobro, da so brez težav zmagale. Ves čas tekme, razen na začetku prvega seta, ko je Virtus povedel s 3:0, so imele valovke vajeti igre trdno v rokah. Nasprotnice so tudi slabo sprejemale, kar je v veliki meri olajšalo delo Valovi obrambi, tako da je bil tudi protinapad uspešen. Veliko dela pa so valovke opravile že s servisom in so dosegle kar 12 asov, pri čemer je bila še posebno uspešna Maria Lipone, ki je s servisom dosegla kar sedm od svojih osmih točk, za soliden nastop pa zasluži pohvalo vsa ekipa, ki jo je tokrat namesto diskvalificiranega Massima Sterre vodil Giorgio Brezigar. Libertas - Nuova Kreditna 1:3 (15:10,6:15, 7:15,13:15) NUOVA KREDITNA: Ciocchi 0+4, Coretti, Crissani, Fabrizi 7+4, Furlan, Gregori 5+1, Kalc, Mamillo 6+5, Pertot 3+3, Prestifilippo 0+0, Scrichia 10+10. Z gostovanja v Fiume Venetu se Nuova Kreditna vrača z novimi tremi točkami, ki še utrjujejo njeno prvo mesto na lestvici. Domači Libertas Furlanina, ki je ekipa iz spodnjega dela lestvice, je v prvem setu presenetil in tudi s pomočjo napak slogašic osvojil set. Naslednja dva sta bil monolog Nuove Kreditne, ki je znala uveljaviti svojo izkušenost in slavila brez težav. V četrtem so najprej za nekaj točk povedle domačinke, a so jih slogašice dohitele in prehitele, vendar se Libertas ni hotel predati. Stanje je bilo izenačeno vse do izida 12:12, ko so igalke Nuove Kreditne izpeljale nekaj zelo učinkovitih akcih in tako zasluženo spravile pod streho novo zmago. V soboto pa ji prihaja v goste tržaška SGM Consulting in derbi med dvema od najmočnejših ekip v ligi bo verjetno zelo napet. INKA D LIGA II Pozzo - Bor Friulexport 3:0 (15:5,15:11; 15:6) BOR FRIULEKPORT: Ažman 6+7, Flego 2+2, J. Miličevič 2+2, D’Anielo 6+3, Gruden 0+1, Zadnik 2+5, Stemad, Sadlovvski, Rogelja, Z. Miličevič. Servis (Bor 5/10; II Pozzo 4/9; napake: Bor 16, Pozzo 4. V Pradamanu so borovke doživele pričakovan poraz, toda v primerjavi z zadnjimi nastopi so pokazale boljšo igro, predvsem pa je bil pristop do igre precej boljši kot doslej. Ce bo tako tudi v bodoče, potem se ni bati, da ne bi proti slabšim nasprotnikom, ki čakajo borovke sedaj, prišle tudi nove zmage. II Pozzo je zelo dobra ekipa, ki ne podari ničesar. Toda do zmage le ni prišel tako lahko, kot kaže rezultat. Na žalost pa borovke težko osvajale točke, kar se je na koncu seveda poznalo. V drugem setu so Cel-love varovanke celo povedle s 7:1, toda tudi to ni bilo dovolj za vsaj delen uspeh.. Namizni tenis: V A2 ligi zelo važna zmaga mladih krasovk V zelo važni tekmi za obstanek v A2 ligi so mlade igralke Krasa v gosteh premagale Gasp Moncalieri s 5:3. Po dve todd sta k zmagi priapevali DaSa Bresdani in Martina Milič, eno pa Nina Milič. Primorske novice Regionalni RTV center Koper (Radio Koper Capodistria - Modri val, TV Koper Capodlstria) Novi Matajur Primorski dnevnik Deželni sedež RAI za FJK slovenski sporedi Z5ŠDI vabijo na zaključna prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske w l IH5 bl~uk 11 Uh 'OO 30 Prireditev bo v četrtek, 17. decembra, ob 17. uri, v dvorani stadiona 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta [Strada di Euardiella] Vabljeni A LIGA / DANES V 13. KOLU Florentinci-Juventus osrednja tekma kola Zanimivo v Parmi - Udinese bo gostil Ronaldov Inter RIM - Današnje, 13. kolo v itlijanski nogometni ligi bo še kako zanimivo. Na psoredu bodo kar trije derbi in vrsta drugih »vročih« srečanj. V središču pozornosti bo seveda tekma v Firencah, kjer bo domače moštvo, ki vodi na lestvici, igralo proti Juventusu. Vzdušje v turinskem moštvu, ki se je med tednom zelo dokaj srečno uvrstilo v Četrtfinale lige prvakov, je vedro, Cerpv je prav vCeraj trener Lippi (na sliki) potrdil, da bo ob koncu te sezone zapustil Juventu-sovo klop. Zelo živahno bo danes tudi v Parmi, kjer bo domača ekipa gostila Romo. Obe ekipi sta se med tednom uvrstili v nadaljnje kolo pokala Uefa. Trener Malesani bo imel nekaj težav glede postave, saj bodo zanesljivo odsotni: Guar-dalben, Stellone, Apolloni, St-niač, Longo, Asprila in Sartor. Manj težav pa ima njegov kolega Zeman, ki bo danes igral s skoraj popolno postavo. Pričakovati je zelo odprto in izenačeno tekmo, saj sta oba trenerja pristaša napadalne igre. Kot tretji derbi kola naj navedemo srečanje v Vidmu, in to upravičeno, saj bo Udinese gostil Inter novega trenerja Lucesca (na sliki), ki še vedno ostaja, kljub dosedanjim težavam, eden izmed glavnih favoritov za državni naslov. DANAŠNJI SPORED (14.30): Bari - Empoli, Bologna - Salerni-tana, Fiorentina - Juventus (20.30), Lazio - Sampdoria, Milan - Vicenza, Parma - Roma, Perugia - Cagliari, Udinese - Inter, Vene-zia - Piacenza. B liga: izenačeno v Cosenzi COSENZA - V včerajšnjem an-ticipiranem srečanju 14. kola italijanske nogometne B lige sta Co-senza in Lecce igrala neodločeno 1:1 (1:0). Za gostitelje je v 26. minuti povedel Montalbano, 10 minut pred koncem tekme je stanje izenačil Giannini. DANAŠNJI SPORED (14.30): Atalanta - Reggina, Cesena - Fide-lis Andria, Chievo - Lucchese, Genoa - Reggiana, Monza - Cre-monese, Napoli - Ravenna, Pescara - Treviso, Ternana - Brescia, Torino - Verona. C2 LIGA / Skoraj gotovo brez Crinitija V nadaljevanju nogometnega prvenstva C2 lige bo danes Triestina igrala v Cstelfrancu proti Giorgioneju, ki je predzadnji na lestvici. Skoraj gotovo bo danes tržaško moštvo igralo brez svojega najhboljšega nogometaša sploh. Criniti si je namreč zvil gleženj in njegov nastop je danes močno pod vprašajem. Brez tega igralca pa je udarna moč Triestine v napadu močno okrnjena. DANAŠNJI SPORED (14.30): Baracca Lugo -Rimini, Faenza - Torres, Giorgione - Triestina, Sandona - Sassuolo, Tempio - Fano, Teramo - Castel San Pietro, Trento - Gubbio, Vis Pe-saro - Mestre, Viterbese -Maceratese. MLADINCI / VCERAJ Zarja/Gaja dala 5 golov Poraz Vesne Zarja/Gaja - Montebello Don Bosco 5:0 (3:0) STRELCI: Longo, Ban, Oblatti, Škerlj 2. ZARJA/GAJA: Jaš Grego-ri, Benčič, Jan Gregori, Zor-nada, Sulcič, Oblatti (Mase), Berce, Škerlj, Longo (Jozza), Damjan Gregori (Primosi), Ban (Bavazzano). Gostje so prišli na igrišče le za formalnosto, saj so naši povedli Ze v prvih minutah igre in kmalu tudi podvojili. Igra je bila vseskozi v rokah »rumeno-mo-drih«, tako da zmaga Zarja/Gaje ni bila nikoli vprašljiva. Tretji gol je dosegel tokrat dobro razpoloženi Marco Oblatti. Tudi drugi polčas je bil še kar nezanimiv. Visoko zmago je zapečatil odlični Matej Skerjl, ki je tokrat dobro režiral na sredini igrišča. Gostje res niso pokazali ve- liko, tako da je ostal vratar Gregori v brezdelju. S to tekmo je vzhodno-kraška enajsterica končala prvi del prvenstva in je verjetno skupaj z Opicino tudi jesenski prvak. (J, G.) Vesna - Fogliano 2:3 (1:2) VESNINA STRELCA: Šušteršič in Urdih. VESNA: Esposito, Mar-tincich, Ravalico, Polh, Grando, Blasina, Scherbi (Lucignano), Urdih, Šušteršič, Rubimbura. Kriška ekipa je igrala dokaj dobro, predvsem.v drugem polčasu. Imela je tudi številne priložnosti za gol, ki pa jih ni znala izkoristiti. Treba pa tudi poudariti, da je bil gostujoči vratar nekajkrat odlično posegel. Križani pa bi si gotovo zasluzili vsaj točko. domači šport AMATERSKE LIGE / NAŠE EKIPE NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Danes Nedelja, 13. decembra 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Maranu Lagunare: Maranese - Vesna; 14.30 v Palmanovi: Palmanova - Zarja/Gaja, 14.30 v Škocjanu ob SoCi: San Canzian - Vesna; 14.30 v Vižovljah: Primorje - Latte Carso 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Romansu: Pro Romans - Sovodnje; 14.30 v Slovrencu ob Soči: San Lorenzo - Juventina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Medea; 14.30 v Villi Vicentini: Villa - Breg; 14.30 v Nabrežini: Primorec - Medeuzza 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Strassoldu: Strassoldo - Primorje B; 14.30 v Dolini: Breg B - Fogliano Redipuglia; 14.30 v Zavljah: San Vito - Kras; 14.30 na Opčinah, Ul. Conconello: Montebello Don Bosco - Zarja/Gaja B NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. Felluga: Chiarbola - Primorje ZAČETNIKI 10.30 v Trstu, igrišče Campanelle: Altura - Breg ODBOJKA DEKLICE 15.30 v Trstu, šola Petrarca: Nuova Pallavolo Trie-ste - Sloga B; 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport -Altura A KOŠARKA MOŠKA Cl UGA 17.30 v Istrani: Istrana - Jadran Nuova kreditna MOŠKA D UGA 18.30 v Trstu, na Alturi: Chiarbola - Kontovel Nord Est PROMOCIJSKA UGA 11.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Skvscrapers - Breg DRŽAVNI KADETI 11.00 v Briščikih, Ervatti: Konotvel La nuova edile -Alloys Tržič; 18.30 v Trstu, l.maj: Bor Friulexport -Fiumicello DEŽELNI KADETI 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Dom Agorest Obvestila SK DEVIN prireja vsako soboto in nedeljo smučarske tečaje na snegu. Klubski učitelji bodo na razpolago otrokom in odraslim, ne glede na stopnjo smučarskega znanja. Poskrbljeno bo za prevoz. Informacije nudi tajništvo na tel. št. 040/2916004 ob večernih urah. SK BRDINA obvešča, da je še nekaj prostorov za bivanje v Bellevueju od 22. do 26. decembra t.l. Vpisovanje se zaključuje . Inf. na tel. št. 040-212859. ZSSDI obvešča, da bo pismeni del natečaja za delovno mesto uradnika, v sredo, 16. decembra 1998, s pričetkom ob 17. uri, na DZL F. Prešeren, Str. di Guardiella 13/1 v Trstu. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Arnoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627. Promocijska liga: derbi Palmanova - Zarja/Gaja Primorje v Vižovljah, Vesna v Škocjanu -v 1. AL težka naloga za Sovodnje in Juventino - 2. AL: Mladost doma PROMOCIJSKA LIGA ** * j: ■ Maranese - Vesna Maranese se je lani rešil pred izpadom prav v zadnjem kolu, ko je premagal prvouvrSCeni Monfalcone in s tem mu preprečil napredovanje. Letos je v glavnem potrdil lansko postavo in se Se nekoliko okrepil. Na trenerski klopi je bil potrjen Zimolo, ki je lani med novoletnim premorom zamenjal odstavljenega Regenija. Rezultati pa so bili doslej povprečni, posebno na domačih tleh. V 5 tekmah je izbojeval doma le en sam neodločeni rezultat (Monfalcone), dobil kar 17, dal pa en sam gol. S 7 točkami je ostal osamljen na repu lestvice, tako da je v tem tednu prišlo do zamanjave trenerja. Od četrtka sedi na trenerski klopi Franco Dian ti. Do te odločitve je vodstvo prišlo sporazumno z bivšim trenerjem Zimolom, da bi s to potezo nekoliko »predramili« nogometaše. Križani v Maranu zato ne bodo imeli lahke naloge in bodo morali igrati zelo zbrano. Glede na položaj na lestvici (po zmagi v zaostali tekmi jih je dohitel tudi S. Canzian), bi se verjetno sprijaznili tudi z neodločenim razultatom. Trener Nonis ima s postavo nekaj problemov. Biagini, Bartoli in Malusa so diskvalificirani, Sirca pa je poškodovan. Palmanova - Zarja/Gaja Po nepričakovanem porazu v zaostali tekmi s S. Canzianom čaka Ba-zovce težka preizkušnja. Gostovali bodo pri prvouvrščeni Palmanovi, ki je lani igrala v elitni ligi. Palmanova je doslej dokazala, da je razred zase, saj je povsem uresničila predvidevanja vseh tistih, ki so jo uvrščali med glavne favitre za končno zmago. V 11 tekmah je zbrala 24 točk (7 zmag, 3 neodločene izide, 1 poraz). Zanimivo je, da je na domačih tleh (5 tekem) prepustila točko le povrečni Caprivi. Združeno ekipo čaka res trd oreh, posebno če upoštevamo, da se v zadnjih nastopih ni najbolje odrezala (tri tekme, ena sama točka). Položaj pa je še bolj zapletel zaradi slabega vremena, ker je bila ekipa zaradi zasneženega bazoviškega igrišča prisiljena trenirati v mestu. Trener Tul pa ima tudi nekaj problemov s postavo. Grgič in Martinuzzi sta diskvalifi-ricirana, Donaggio pa je poškodovan. Zato tudi točka bi bila za Zarjo/Gajo lep dosežek. Primorje - Latte Carso Prosečani igrajo z novincem lige, ki pa se je doselj kar dobro odrezal. Latte Carso je po 6 tekmah imeli 11 točk, vendar je po dveh zaporednih poraznih (Aquilea, Lucinico) zgubili stik z vrhom lestvice in trenutno ima enako število točk (18) kot Primorje. Ekipa se je letos nekoliko obnovila in pomladila, na trenerski klopi pa je bil potrjen Palcini, ki je v sezoni 95/96 in 96/97 uspešno vodil bazovsko Zarjo. Proseška ensjsterica je v nedeljo spet potrdila, da igra spremenljivo. Na domačih tleh igra sodilno, v gosteh pa povrečno. V gosteh (6 tekem) je zbrala le 4 točke. V zadnjih nastopih »rdeče-rumeni« niso ravnokar blesteli in zato je bil trener Bidussi precej jezen s svojimi nogometaši. RaCune pa so mu ta teden prekrižale tudi vremenske razmere, saj je proseška Rouna je še vedno pod ledeno skorjo in zato treningi niso bili najboljši. V zadnjem trenutku, so morali celo poiskati drugo igrišče za današnjo tekmo, ki jo bodo igrali v Vižovljah. Tudi glede postave, stanje ni najboljše. Poleg poškodovanega Auberja, za katerega se je letošnja sezona na žalost končala, ne bosta gotovo stopila na igrišče Mislej, ki je bil po tekmi s Ponziano diskvalificiran za dve koli, in Peter Stoka zaradi bolečin v hrbtu. 1. AMATERSKA LIGA Pro Romans - Sovodnje Sovodenjci, ki so v nedeljo zasluženo pemagali San Lorenzo, bodo dnes gostovali pri Pro Romansu, ki je z 22 točkami na 4. mestu lestvice. Trener Cossaro bo zaupal postavi, ki je v nedeljo zmagala. Scer pa bi se Sovodenjci verjetno zadovoljili tudi s točko. San Lorenzo - Juventina Standreško moštvo bi moralo danes le igrati v nekoliko bolj popolni postavi. Skoraj gotovo bo na igrišču Gambino, ki je za Juventino v napadu izredno pomemben. Standreška ekipa je pri spodnjem delu lestvice in zato nujno potrebuje točke. 2. AMATERSKA LIGA Mladost - Medea Doberdobska ekipa, ki je še nepremagana na vrhu lestvice, bo danes v derbiju kola te skupine igrala doma proti tretjeuvrščeni Medei. Doberdob-ci nimajo težav s postavo, saj so vsi igralci nared in dobro pripravljeni za današnjo tekmo. Pomembno nalogo bodo nedvomno odigrali navijači, ki jih tudi danes pričakujejo v velikem številu. Villa - Breg Villa je lani zmagala v 3. Al, skupina F. V 22 tekmah je zbrala 51 točk in si s tem zagotovila napredovanje. Kot novinec lige je odlično začela, saj je po 4. kolu imela osem točk. Po porazu, ki ga je doživela v 5. kolu z Mladostjo, je povsem popustila. V preostalih petih tekmah je premagala le zadnjeuvrščeni Torre, tako da ima na lestvici le tri točke več od Brega. Brežani tokrat ne smejo odpoveda-tii, ker so, po nedeljski zmagi Porpet-ta, zdrknili na predzanje mesto lestvice. V gosteh letos Breg ni še zmagal, zato so navijači nekoliko zaskrbljeni, vseeno pa so prepričani, da bo »plavim« to vendarle uspelo. Primorec - Medeuzza Po lanskem povprečnem prvenstvu (10. mesto, 30 točk) v skupini D igra letos Medeuzza s polno paro, saj si delij prvo mesto s Pro Farro in ima tri točke več od Trebencev. Medtem ko je Medeuzza edina dva poraza (Pro Farra, Azzurra) doživela na domačih tleh, je v gosteh še ne-pemagana.Trebenci so po slabem začetku v zadnjih nastopih dobro igrali in v petih tekmah zbrali 13 točk. Med navijači trebenske enajsterice vlada zato optimizem, čeprav zaradi zasneženega igrišča ekipa ni trenirala v Trebčah, temveč na »tujem«. Današnjo tekmo bodo igrali v Nabrežini. 3. AMATERSKA LIGA Breg B - Fogliano Potem ko so »plavi« podlegli vodilnemu Vermeglianu in prejšnjo nedeljo premagali močno Romano, se bodo danes pomerili s Foglianom, ki je med favoriti za napredovanje. Doslej je Fogliano kot Breg zbral 17 točk in zato navijači upajo, da se bodo »plavi« vendarle izkazali tudi na domačih tleh, saj so letos v Dolini premagali le CUS. Montebello - Zarja/Gaja B Tržačanom, ki so lani pristali na 5. mestu s 40 točkami, letos ne gre najbolje, v 10 tekmah so zbrali le 11 točk (3 zmage, 2 neodločena rezultata). P° treh zaporednih porazih so v nedeljo prekinili negativno serijo z zmago proti zadnjeuvrščenemu Venusu. S. Vito - Kras Krašovci ghostujejo pri ekipi, ki je lani končala na solidnem 6. mestu s 40 točkami. Kljub temu da se je letos nekoliko okrepila in po 3. kolu ze zamenjala trenerja, pa se ni najbolje odrezala, saj je že trikrat izgubila in zato ima na lestvici le 10 točk. Tudi Kras je doslej precej odpovedal, predvsem na domačih tleh (trije porazi), medtem ko je v gosteh‘še nepremagan. Strassoldo - Primorje B Proseška enajsterica bo igrala v prijaznem naselju med Palmanovo in Cervignanom. Strassoldo, ki je lani v tej skupini zbral 28 točk (8. mesto), igra letos povprečno, saj je v 10 tekmah zbral le 6t točk. Edino zmago je izbojeval proti Pierisu v 6. kolu in p° tej zgleda, da so zašli v krizo, saj so v zadnjih štirih nastopih izgubili, prejeli 7 in dali le en sam gol. Primorje ima torej priložnost, da osvoji vsaj eno točko. (Bruno Rupel) N a sliki: z derbija Zarja/Gaja -Primorje " GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ^FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trsi Gledališče Rossetti Do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja ystopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do 13.00 ln od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Predstave »Sorelle Materassi« v režiji Patricka Rossija Gastaldija bodo s sledečim urnikom: da-nes, 13. in v sredo, 15. decembra ob 16.30, 16., I7-, 18. in 19. decembra ob 20.30 , v nedeljo, 20. decembra pa ob 16.30. Stalno gledališče La Contrada bo danes, 13. decembra v gledališču Cristallo ob 11. uri, predvajalo pravljico »Zlati pajčolan«. Avditorij muzej Revoltella 9' festival - Film in gore V sredo, 16. decembra ob 20.30, »Alpi Giulie ci- nema«. Gledališče Miela Dp 27. decembra bo »6. festival Ave Ninchi.« Juti, 13. decembra ob 18. uri, »I promossi sposi«. Priredba: Pasqualino DalVOsto e Antonio Pegoraro. V soboto, 19. decembra ob 17.30 »Poeti triestini« v priredbi Claudia Grisancicha, ob 20.30 »Giulietta. L’ultima?«, Tolo Da Re. V nedeljo, 20. decembra ob 16.30 »DalVombra al sol«, Libero Pi-lotto. V torek, 22. decembra on 20.30 »Va Piran«, Ruggero Paghi in Luisella Ravalico. V soboto, 26. decembra ob 17.30 »Stelio Mattioni«. V nedeljo, 27. decembra ob 16.30 »Mia fia«, Giacinto Gallina. Gledališče Silvio Pellico (Ul. Ananian) Danes, 13. decembra ob 16.30, predstavitev komedije v tržaškem narečju »Le gelosie de mio mari« v priredbi skupine »Fariteatro«. Režija, Giorgio Corda. PROSEK Kulturni dom Danesi, 13. decembra ob 11. uri, otroška matineja z lutkovno predstavo »Pepelka«. Po motivih bratov Grimm priredil Pavel Polak. Gostuje Lutkovno gledališče iz Maribora. V soboto, 19. decembra ob 20.30, gostuje Saša PavCek z monokomedijo Marjana Tomšiča »Bužec on, bušca jaz«. Režija Boris Cavazza. BARKOVUE Pri Sireni V Četrtek, 17. decembra ob 20. uri, gostuje SSG z mladinsko predstavo Frana Milčinskega »Butalci«. Režija Jaša Jamnik. TREBČE Ljudski dom V nedeljo, 20. decembra ob 17. uri, gostuje SSG s Sosicevo »Balerina, Balerina«. Igrajo Lučka Počkaj, režija Branko Završan. GORICA Kulturni dom Danes, 13. decembra ob 17. uri, gostuje Saša PavCek z monokomedijo Marjana Tomšiča »Bužec on, bušca jaz«. Režija Boris Cavazza. V Cetotek, 17. decembra ob 20.45 »Gorica kinema 1998« - Film: »Lola Corre«. Prireditelj: Kinoatelje Gorica. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V Četrtek, 17. decembra ob 20. uri v mali dvorani, gostovanje monokomedije, uprizorjene v produkciji PPF - M. TomšiC: »Bužec on, bušca jaz«. LJUBLJANA Mestno Gledališče V soboto, 19. decembra ob 19.30 bo na sporedu delo Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. 16., 17. in 18. decembra ob 19.30, William Shakespeare »Antonij in Kleopatra«. V nedeljo, 20. decembra ob 16. in 20. uri, gostovanje SLG Celje z delom Zorana.Hočevar »Mož za Zofijo«. Cankarjev dom V torek, 15.,v sredo, 16. in v Četrtek, 17. decembra ob 9.00 in 11.00, gostovanje PDG iz Nove Gorice z delom »VilinCek z lune« B. Minolija. CELJE SLG V soboto, 19. decembra ob 15. uri, gostuje SSG iz Trsta z mladinsko predstavo Frana Milčinskega »Butalci«. Režija Jaša Jamnik. _______________AVSTRIJA___________________ CELOVEC Mestno gledališče Celovec V petek, 18. decembra ob 10.30 in 14.30 bo predstava »Aliče v Čudežni deželi« (pravljica z glasbo). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA JURLANUA-JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi Sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Operna sezona fS. decembra ob 16.00, 15. in 17. ob 20.30, 19. ob 17-00, 20. ob 16.00 in 22. decembra ob 20.30, 9Pera G. Verdija »II corsaro«. Rezija Franco Pero, ^vaja orkester, zbor in plesna skupina gledališča G. Verdi pod vodstvom Daniela Callegarija. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo v ponedeljek, 14. decembra ob 20.30, pianist Joa-^uin Achucarro. Cerkev Brezmadežnega srca Marijinega (Ul. S. Anastasio) Danes, 13. decembra ob 16.15, koncert zbora Hor-tus musicus. Zbor vodi Fabio Nesbeda, organist Manuel Tomadin. SOUUNEC Gledališče France Prešeren Danes, 13. decembra, ob 17. uri jubilejni koncert Pihalnega orkestra Ricmanje in predstavitev CD-ploSCe, ob 30-letnici neprekinjenega delovanja. ZGONIK Športno-kulturni center Danes, 13. decembra ob 18. uri, ob 20-letnici pevskega delovanja organizira SOMPD Vesela pomlad z Opčin večer srečanja s pesmijo in s prijatelji petja. V nedeljo, 20. decembra ob 18.30, bo imel New svving quartet slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja. Predprodaja vstopnic pri odbornikih KD RdeCa zvezda. GORICA Cerkev sv. Ivana V sredo, 16. decembra ob 20.30, »Meditiram koncert« mladih slovenskih solistov iz Argentine v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« V sredo, 16. decembra ob 19. uri, bo gledališče Verdi iz Trsta podalo VVagnerjevo delo »Die Walkure«. Dirigent Anton Reck. V soboto, 19. decembra ob 20.30, nastop filhar- moničnega orkestra iz Vidma, pianist Benedetto Lupo, dirigent Nada Matosevic. _______________SLOVENIJA___________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V soboto, 19. decembra ob 18. uri baletna produkcija gojenk baletne šole. V ponedeljek, 21. decembra ob 19. uri, božično novoletni koncert gojencev Glasbene šole Sežana. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 14. decembra ob 20.15 bo na sporedu »Carmina Slovenica«. Dirigentka Kamina Silec. P. L Čajkovski: »Hrestač«-, balet v dveh dejanjih. Predstave bodo: v nedeljo, 20. dec, ob 17. uri, v ponedeljek, 21. dec. ob 20. uri, v sredo, 23. dec. ob 10. in ob 19. uri, v Četrtek, 24. dec. ob 11. uri, v ponedeljek, 4. jan. 1999 ob 11. uri in v torek, 5. jan. ob 11. uri. V ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V torek, 15. decembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V sredo, 16. decembra ob 19.30 in v petek, 18. decembra ob 16.30, Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«. V Četrtek, 17. decembra ob 19.30 Sergej Prokofjev: »Romeo in Julija«. V soboto, 19. decembra ob 19.30 Giacomo Puccini: »La Boheme«. Dvorana Slovenske filharmonije V sredo, 16. decembra bo na sporedu tretji koncert cikla: »Večeri komorne glasbe«. Nastopil bo Godalni kvartet Tartini, Lovro Pogorelic- klavir. Na sporedu skladbe Mozarta, Malipiera in Francka. Cankarjev dom V četrtek, 17. decembra ob 20. uri tradicionalni predbožični večer gospela! »The holmes brothprs -1 saw The Light«. Gallusova dvorana. V nedeljo, 20. decembra ob 18. uri, bodo simfoniki RTV Slovenija izvajali božični koncert. Gallusova dvorana. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE ^jURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja. Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9- do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do Zidov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. nte. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt. Center il Giulia: do 31. decembra bo na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri Brišckih. Poštna palaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob Praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Poštna palača: do 18. decembra je na ogled razstava o 20-letnici Skupine 78. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra iti 1. januarja). Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o Zidovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih *n sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled Pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): od 18. decembra 1998 do 2. februarja 1999 bo razstavljal Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius so razstavljene slike na papirju. Razstava bo odprta do 18. decembra, in sicer ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. V baru gledališča Miela so na ogled dela Daniele Frausin iz niza Cromotrame. Ogledati si jih je mogoče do 15. decembra med raznimi prireditvami. APT - razstavna dvorana (Ul. s. Nicold 20): od 14. do 29. decembra bo razstavljal svoja dela Pino Giufffida. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Torbandena razstavlja Miela Reina. BANI SKD GRAD - BANI: obvešCa da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure, 5., 7. in 12. decembra od 18. do 20. ure. NABREŽINA Kamnarska hiša, Nabrežina center 158: Kamen... VIL razstava kamnitih izdelkov, do nedelje, 13. decembra. Umik: ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. GORICA Kulturni dom: do 14. decembra razstavlja keramične izdelke pod naslovom »Umetnost obrt« Gabrijela Osbich. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Kulturni dom: v Četrtek, 17. decembra ob 18. uri, bo otvoritev razstave unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. V Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), do 19. decembra razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca. ŠPETER V Beneški galeriji razstavlja Hijacint Jussa. Urnik razstave: vsak dan razen ob nedeljah od 17. do 19. ure. ČEDAD V prostorih Cortequattro (Corte San Francesco) je na ogled 50 izvirnih risb Jacovittija. Razstava je odprta do 6. januarja 1999, in sicer vsak dan od 10.30 do 20. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. Galerija A + A (Gale Malipiero 3073): razstava slik akademskega slikarja Emerika Bernarda. Možnost ogleda od torka do sobote od 11. do 13. in od 14. do 18. ure. _____________SLOVENIJA NOVA GORICA V razstavnih prostorih PDG je do 15. decembra odprta razstava sodobna umetnost 98. Svoja dela razstavlja 16 likovnikov z Goriškega. Ogled je od torka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah med 12. in 18. uro ter ob nedeljah med 10. in 17. uro. SEŽANA V galeriji KG »S. Kosovela« razstava slik »Slovenija odprta za umetnost«. V Mali galeriji v Sežani, razstava slik in risb In memoriam Jožeta Tisnikarja. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiSe: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. PORTOROŽ Avditorij Do 15. decembra razstava del akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: od 9.00 do 12.00, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška honta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja in performans Nika Špan. Razstava bo na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. Nedelja, 13. decembra 1998 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Joe Banana: Zadetek in | pol TV dnevnik, nato Športna tribuna TV Mozaik (Božična srečanja, B. Braschi, krampusi, dokumentarec, Jesenski Tiho, Erik Švab, skladatelj S. Jeri- RAI 2 §8 RETE 4 ITAUA 1 Jr Slovenija 1 $T Slovenija 2 S RAI 1 Euronevvs Nan.: Carol and Co. Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo -Zgodbe - Jeza Variete: La.Banda dello Zecchino, vmes risanke Princesa Sissi Aktualna odd.: Linea verde - Obzorja Nabožna oddaja: A sua immagine Maša Nabožna oddaja: A sua immagine Papažev blagoslov in Angel us Aktualna odd.: Linea verde - Zelena linija - V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Nedeljski variete: Dome-nica in (vodijo Giancarlo Magalli, Tullio Solenghi, Elisabetta Ferracini), vmes Športna oddaja (16.20) Solo per i fimali Dnevnik Šport: 90. minuta (vodi Giampiero Galeazzi) Vremenska napoved Dnevnik Šport Nan.: Un medico in fami-glia - Zdravnik v družini (i. G. Scarpati, Lino Bardi) Dnevnik Glasb, odd.: Taratata (vodi Enrico Silvestrini) Aktualno: Centrifuga -Parole a 360 gradi Nočni dnevnik Zapisnik, vremenska napoved Jutranja odd.: In famiglia Nan.: Piccolo amore, Otroški variete, vmes Napovedniki - V družini (vodita Tihe- 6.50 Regina nan. in risanke ter variete Nan.: Srebrnoglavi rio Timperi, R. Capua) Affare fatto Bim Bum Bam konjič, 8.25 Mamini, 7.30, 8.00, 9.30 Dnevnik Nedeljski koncert SP v smučarskem teku: 8.50 Tabaluga, 9.15 Tele- Variete: Nedeljski Disney Aktualno: La domenica 10 km, ženske rime, 9.20 Zares divje ži- Nanizanka del villaggio SP v smučanju: moški vali Variete: Ventanni (vodi Masa superveleslalom Ozare Simonetta Martone) La domenica del villag- SP v smučarskem teku: Ujetniki Terpsihore, Dnevnik gio 15 km, moški 10.50 Iz arhiva BolSoj TG2 Motorji, vreme Dnevnik Odprti studio Vsi smo ena družina (16.) Športni variete: Quelli Aktualna oddaja o okolju Šport: Vodic nogometnega Obzorja duha che la domenica..., 14.25 in ekologiji: Melaverde prvenstva Ljudje in zemlja Quelli che il calcio... (vo- Dnevnik Tg4 Glasba: Super (vodi Vanes- Pomagajmo si di Fabio Fazio) Film: Pugni, pupe e pepi- sa Incontrada) Poročila, vreme, Šport Šport: Stadio sprint, te (kom., ZDA ’60) Film: Robin in Marian Vremenska panorama 17.05 MotorShovv Glasb, odd.: Divas (dram., ZDA ’76, i. S. Dobrodelni koncert Unicef Nan.: Saranno famosi a m Nan.: High Incident (i. Da- Connery, A. Hepburn) Film: Lepotica in zver Los Angeles vid Keith), vmes (18.55) Film: Fantasma per amo- Obzornik, vreme, šport Aktualno: Tg2 Dosje dnevnik re (fant., ZDA ’95, i. P. Alpe-Donava-Jadran Vremenska napoved Film: Senza via di scam- Stevvart, N. Campbell) Po domače Šport: Domenica sprint, po (thriller, ZDA '86, i. Odprti studio Spoznavanje narave in vmes košarka K. Costner, G. Hackman) Predstavitev filma «11 družbe: Rakovec na rkovi Glasba: Najlepši trenutki Film: Jude (dram., VB ’96, i. principe d’ Egitto» poti oddaje «Serenate» C. Eccleston, K. VVinslet) Risanke Risanka, 19.20 Loto g Dnevnik Tg2 Pregled tiska Variete: Benny Hill Show TV Dnevnik, vreme, šport SE Film: Giustizia tradita Film: I vitelloni (’53) Šport: Mai dire gol Zoom (dram., ZDA ’98, i. V. Barkoff, Jeff Fahey) Športna nedelja Dnevnik Rubrika o protestantizmu Vremenska napoved | Sportivamente, dnevnik RAI 3 Aktualno: Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Dok.: Geo & Geo Doc Film: Tr.e ragazze di Broadway (kom., ’53) Aktualno: TeleCamere Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Atletika: EP v krosu Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Film: Cinque giorni un’ estate (dram., ZDA ’82, i. S. Connery, B. Brantley) Aktualno: Milano - Roma TV film: Volo 771 desti-nazione Norfolk (dram., ’93, i. R. Loggia, R. Rigg) CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fro-nitiere dello spirito Nan.: Hiša v preriji, 10.50 Papš Noe (i. Betsy Brantley, Hugh Kelly) Predstavitev filma «11 principe d’ Egitto» Nan.: Jaz in mama (i. Delia Scala, Gerry Scotti) Dnevnik Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi. Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-renti) Nan.: Hiša Vianello (i. R. Vianello, S. Mondaini) Variete: Buona domenica (2. del) Dnevnik TG 5 in vreme Glasb, oddaja: Festa del Disco (vodi Pippo Bando) Nan.: X-File - Emily (i. David Duchovny, 2. del) Sortna oddaja: Pressing (vodi R. Vianello) Italija 1 šport, Šport studio TV film: Experiment -Due destini in gioco (th-riller, ZDA ’92) Intervju Poročila, vreme, Šport Nan.: Murhy Brovvn (15.), 23.20 Umori (ZDA) Spoznavanje narave in družbe (pon.) TV PRIMORKA Vremenska panorama TV prodaja V vrtincu SP v smučanju: moški superveleslalom Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski SP v smučarskih skokih Euronevvs Film: Ogenj v kamnu (Avstral. ’83, r. Gary Conway, i. Alan Cassell) Sou bo Sel SP v smučarskih tekih PPZ v odbojki: Salonit -VVupertal, moški EP v plavanju na kratke proge Dok. odd.: PeSCena Man-dala v Ljubljani Dok. serija: Strogo zaupno - NSA(zadnji del) Šport v nedeljo Film:Rabljeni avtomobili (ZDA Napovedniki Koper S TELE 4 Palm Spring Automobilissima Od A do Z Nedeljski šport Živah in narava Gledališče: Samberia - Una boheme triestina Nedeljski šport Film: Giuovani gangster 16.30 Videostrani Videospot dneva Spoznajmo jih Lov na podgane Nad.: Sosedje (104. del) Brez šminke V mojem košku... Videostrani Spretnost komuniciranja med ženami Kmetijska oddaja Klepet o glasbi z J. Svete Euronevvs Risanke SP v smučanju: moški superveleslalom Odmev Folkest ’98 Kabaretno satirična oddaja: TV Poper TV dnevnik, šport Risanke, 20.00 Vesolje je..., 20.30 Istra in... TV nan.: Naumachos (L M. Adorf, N. Bernini, 2.) Vsedanes - TV dnevnik Športni dnevnik Pripovedi zogodovine SP v smučanju TV Dnevnik-Vsedanes MONTECARLO Vreme, dnevnik, deželne vesti, Športne vesti Aktualno: TisoC in ena Aktualne odd.: Target (vodi Nataša Stefanenko), 23.30 Nonsolomoda (vo- Italija, 20.30 Blob di Afeef Jnifen), 0.00 Par- Aktualna odd. o zdravju: lamente in Elisir (vodi M. Mirabella) Nočni dnevnik Dnevnik, deželne vesti Film: Dracula (srh., VB Dokumenti: Alfabete itaba- ’79, i. F. Langella) no, 23.45 TeleCamere Day Nan.: Hill Street noc in Dnevnik, vreme dan FE9 Fuori orario NoCni dnevnik 18.45, 20.40, 22.40. 1.50 dnevnik Papežev blagoslov Nan.: Quincy Film: Agente 007 - Mis-sione Goldfinger (VB ’64) TV film: L’ arciere del re (pust., ZDA ’55) Šport: Goleada, 21.15 ia-neta B, 21.30 Goleada Film: Da qui ali’ eternita (dram., ZDA ’53, i. M. Clift, B. Lancaster) Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Vijolica Vera (R. Rehar, r. L. Lombar, L); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Na robu pameti (M. Krleža, r. V. Babič, 8. del); 15.05 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.05 Z naših prireditev (1. del); 18.05 Z naših prireditev (2. del); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 -100,3 -100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja: Striženje ovc; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Pravljica; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?i; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.30 Horoskop; 7.45 Dalle letture...; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Ki-no-Gledališče; 10.30 Modri val; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 12.55 Pesem tedna; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Ferry šport; 18.00 Lestvica LP; 18.00 Italijanska pripoved; 19.25 Sigla single; 19.28 Vreme, dnevnik, Šport; 20,00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19,00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Kvizi bizi; 10.05 Program Abraham; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.05 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 18.05 Igra; 18.43 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zveče; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nemščini; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda nF ste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock'n roli; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Logaški oktet; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Glasbnn. miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.00 Koncert: Slov komorni zbor; 21.00 Sedmi dan; 20.15 Te Deum; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten; 6.20 Duhovna misel (mag. K. Einspieler); 18.00-18.30 Dogodki in odmevi. - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.0 M J? OVEN 21.3. * 20. 4,: Pred vami je živahen teden. Ker ste ravno zdaj v odlični formi, se vam ni treba odpovedati nobeni zabavi, izletu ali povabilu prijateljev na lepše. BIK 21. 4. - 20. 5.: Močna čustva, ki jih boste začutili v sebi, vas bodo sprva malce zmedla. Ne prehitevajte sami sebe, prepustite času, da naredi svoje. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Pred vami je nakej težkih odločitev, ki vas spravljajo v zadrego. Prevec zamegljeno sliko vidite pred seboj, tako da si niste na jasnem, kaj pravzaprav hočete. RAK 22. 6. - 22. 7.: Dela boste imeli tohko, da sami sebe ne boste vec poznah. Kdaj ste si na zadnje utrgali nekaj Časa za svoje hobije? Na delovni mizi skušajte ohraniti red. LEV 23. 7. - 23. 8.: Polni boste ustvarjalnega zagona. Ce ste se Se pred kratkim spraševali, kaj se dogaja z vami, saj ste se prepuščali rutini ter vsakdanjim opravkom, se boste sedaj popolnoma prelevili. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Zaplavali boste v nežne spomine. Morda se v vas prebuja nova čustvena potreba, ki je še ne znate prav izraziti. Premislite, kaj si želi vaše srce! TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: Polni boste energije in veselja. Življenje se vam bo prikazalo v vedri luči, zakaj ne bi tega izkoristili in se v prihodnjem tednu malce poveselili, saj se v družbi odlično znajdete. ŠKORPIJON 23.10.-22. U.: Večina vaših misli je usmerjena v denarne zadeve. Nek veCji nakup vam bo prinesel veliko zadovoljstva. Izkoristite srečo, ki se vam obeta na tem področju. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Zvezde bodo prihodnji teden na vaši strani. SreCa vas bo spremljala na vseh področjih. V sebi boste začutili veliko energije ter življenjskega zagona. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Notranje napetosti vas bodo spravljale v obup. Koristil vam bo posten pogovor z osebo, ki ji lahko zaupate. Tudi vaša fizična odpornost sedaj ni ravno najboljša. VODNAR 21.1. -19. 2.: Ste v zelo ustvarjalnem obdobju. Prepolni boste nenavadnih zamisli. Ljubezen: ne pričakujte od partnerja, da se bo venomer prilagajal vaši volji. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Čeprav vas bo delo močno obremenjevalo, je prihajajoče obdobje za vas zelo pomembno. Vec ko vam bo uspelo narediti zdaj. lepše se vam bo godilo v prihodnosti. a RAI 3 slovenski program & Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Pisana delavnica: vodi Breda Bertalanic TV DNEVNIK, nato Športna tribuna ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.35 9.45 11.30 11.35 12.25 12.50 13.30 14.05 15.00 15.20 15.50 17.35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.40 20.50 22.35 22.40 0.15 Euronews Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualno: 10 minut z... Film: L’ isola deli ’ amo-re (dram., ZDA '91, i. kelly McGillis, Adrian Pasdar) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nam: Matlock Dok.: Kvarkov svet Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke San-dokan in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Variete: La Zingara TV film: La Bibbia - Ge-remia il profeta (zgod.. It.-Nem.-ZDA ’98, r. H. VViner, i. P. Dempsey, Oliver Reed, L. Varela) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta (vodi B. Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme RAI 2 7.00 9.15 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 14.40 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 23.05 23.45 0.50 Jutranji Go cart: Risanke .Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - VaSe zadeve Dnevnik Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) l Komika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Loto oh 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport Film: Cacciatore solitario RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.20 14.00 14.50 15.00 15.30 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.30 22.55 0.30 1.10 2.10 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Dok.: Velika zgodovina Aktualno: Podobe, 11.00 Tempo Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Nekoč je bila TV, 13.25 Media/Mente, 13.40 Tisoč in ena Italija Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Avtobusna postaja Šport: nogomet B in C lige, 16.25 Motor Show Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Variete: Blob Nan.: Pustolovščine mladega Indiane Jonesa Aktualno: Speciale Porte chiuse - Prekleti pedofili Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Življenje v glasbi - Gino Paoli Dnevnik, pregled tiska Fuori orario: Pred 20 leti Nan: Star Trek RETE 4 ITAUA 1 Slovenija 1 {r Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Regina, 8.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Comincio con un bacio (kom., ZDA '59, i. G. Ford, D. Reynolds) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Risanke Film: Vite perdute (dram., It. ’95, i. A. Libas-si, S. Termini) Film: Black Sunday (krim., ZDA ’76, i. R. Shaw, Bruce Dem) Pregled tiska Film: Adua e le compa-gne (dram., It. ’60) [H CANALE 5 6.00 8.00 8.30 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.05 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zoShow Nan.: Un detective in corsia, 12.30 Due per tre - Miš (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in zenske TV film: La bambola (dram., Fr. ’95, i. Jean Claude Adelin, Isabelle Linartz) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in En-zo lacchetti) Film: The Mask (fant., ZDA ’94, i. Jim Carrey, Cameron Diaz) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Aktualno: Laboratorio 5 M Nan.: Očetovi prijatelji Vremenska panorama fl| 3.30 Teletekst RJI Otroški variete, vmes na- Napovedniki EeI Vremenska panorama nizanke in risanke TV prodaja RJI Nan.: Vsi županovi Nan.: Mr. Cooper, 9.50 Tedenski izbor: Lahkih možje (ZDA, 11. ep.) Mac Gyver (i. Richard nog naokrog, 10.15 Dober Matineja. Dean Anderson) večer, 11.10 dok. serija Nanizanka: Trdno v sed- Film: Riccioli d’ oro National Geographic lu (Nova Zelandija, 63. (kom., ZDA '35, i. S. (ZDA, 10. del) ep.), 10.30 nan.: Pacific Temple, John Boles) Alpe-Donava-Jadran Drive (Avstral., 119. ep.) Šport studio, 12.25 Odpr- Utrip Tedenski izbor: Nani- ti studio, 12.50 Fatti e Zrcalo tedna zanka: Indaba (Fr., 22. misfatti Poročila, vreme, šport ep.), 11.15 nan. Davis, Kviz: Caccia alla frase Vremenska panorama ravnatelj (ZDA, 3. ep.), Risanke Tedenski izbor: Oddaja 11.35 Šport v nedeljo, Risanke: Simpsonovi TV Maribor -Ljudje in 12.20 dok. serija: Velike Aktualno: Colpo di ful- zemlja romance 20. stoletja (8. mine, 15.00 Fuego! Očetje in sinovi del) Nan.: Beverly Hills (i. J. Zoom Film: Morski sokol Priestley, J. Garth) Dober dan, Koroška Euronevvs Variete za najmlajše, ri- Obzornik, vreme, šport Igg TV prodaja sanke Po Sloveniji Pripravljeni, oddaja o SP v smučanju: moški Sejemsko ogledalo H slovenski vojski slalom, 1. tek Otroški program: Rado- ■MEKI Nan.: Zenska mojega Odprti studio, vreme, vedni Taček: Oklep življenja (Sp., 7. ep.) 18.55 Šport studio Dok. nanizanka: Zares SP v smučanju: moški Nan.: La Tata, 19.30 In- divje živali - Na mrzli, slalom, 1. tek namorati pazzi mrzli jug (14. del) Športna oddaja SP v smučanju: moški Recept za zdravo Oglasi slalom, 2. tek življenje TV igrica: Lingo Film: Emergenza assoluta Risanka Videoring - Bus 152 (thriller, Nem. Žrebanje 3X3 plus 6 Nikolajeve videoakroba- ’97, r. R. Huber, i. H. Jae- TV dnevnik, vreme, šport cije nicke, S. Jurgens) RTmi Nan.: Otoški policaj SP v smučanju: moški Šport: Controcampo M (Danska, 2. epizoda) M slalom, 2. tek Odprti studio Dobro je vedeti nFjj Studio City Dok. odaja: Tito - Stalin Cik Cak # TELE 4 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka: Pall. GO - Pom-pea Roma, 15.15 Pall. Trieste - Scandone A V Športna oddaja Konjske dirke Udinese - Inter Športna oddaja Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Omizje (pogovor na temo 9. letna OSS) Recept za zdravo življenje Napovedniki MONTECARLO 19.45, 22.40, 1.10 Dnev- nik Aktualno: Specialmente tu, 11.35 Nanizanka Nan.: Quincy Film: Vankees (dram., VB '79, i. R. gere) raft Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Šport: Biscardijev proces Glasba: Roxy Bar Film: Providence (dram., Fr. ’76, i. Dirk Bogarde) TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Spretnost komuniciranja med ženami na podeželju Kmetijska oddaja Pr., za otroke: V mojem košku je pa mavrica Videostrani Dnevnik, vreme Iz tiska Športni ponedeljek 20 let Aleksandra Ježa med glasbeniki (2. del) Dnevnik TV Primorka Pomp Brane Rončel izza odra Nočni pridih. Nan.: Najstrašnejši umor (VB, 4.) Nan.: Moloney (15. ep.) 1 Studio City Koper Euronevvs, 15.40 Risanke Koncert: Trio Legrenzi Vesolje je... Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport SP v smučanju: moški slalom, 1. tek, 20.15 2. tek Osebnosti našega časa (vodi Tatjana Juratovec) Vsedanes - TV dnevnik Euronews Program v slov. jeziku: Sportel - Oddaja o zamejskem športu in športnikih Primorska kronika Športna mreža r Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-Pika; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8-50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Na vetrovni postojanki (V. Beličič, 15. del); 9.35 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert s slavnimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (pripr. V. Valencie); 12.40 MePZ Obala; 13.20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo (v studiu I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba; 18.00 Znanstveno raziskovanje, Poslednji veliki punt: Tolmin 1713; 18.15 Made in Slo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-neja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco alf opera. Radio Koper (slovenski program) 5.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noe in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.15 Aktualno; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na reše-\hj; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled šport- nih dogodkov; 13.00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jingle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah'; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Lantinskpame-riški Ola; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 Vuna blu; 13.55 Moj dom tvoj dom; 14.10 Živeti danes; 14.45 Vse o šoli;18.00 Magic bus; 18.45 Na sceno; 19.25 Sigla single; RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;8.10 Poslovne zanimivosti; 8,40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Volitve; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija ; 18.00 VroCe hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncerti Evroradia; 22.30 Komorni koncert; 23.45 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ),/ Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Tret, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 32 Nedelja, 13. decembra 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska je nad Srednjo Evro- __ || . po in Alpami prehodno nekoliko oslabelo. Vremenska fron-ta se premika proti vzhodu. V. PLIMOVANJE Danes: ob 5.56 najvišje 35 cm, ob 13.11 najnižje -28 cm, ob 19.06 najvišje 5 cm, ob 23.53 najnižje -14 cm. Jutri: ob 6.31 najvišje 39 cm, ob 13.38 najnižje -37 cm, ob 19.50 najvišje 11 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije) TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............0 1000 m..............5 1500 m..............5 °C 2000 m.............3 2500 m ............0 2864 m............-2 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Ameriški in ruski vesoljec vstopila v vesoljsko postajo HOUSTON- Poveljnik posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour Robert Ca-bana in ruski kozmonavt Sergej Krikaljov (na sliki, foto AP) sta po odprtju lopute povezovalnega modula Unity v četrtek' zvečer skoraj 400 kilometrov nad Indijskim oceanom, kot prva hkrati vstopila v Mednarodno vesoljsko postajo. V Houstonu so. dali povelje vesoljcem, da naj vstopijo v Unity 15 minut prej kot je bilo načrtovano, toda vrata v modul so odprli vseeno 20 minut kasneje kot je bilo načrtovano, poroča Javna ruska televizija ORT. V Unity, ki je dolg 5, 4 metra in so ga izdelali Američani, sta vesoljca zaplavala s prenosnima svetilkama saj je bilo v njem temno kot v rogu. Sledili so jima drugi člani posadke. V prostornem modulu, na katerega bodo v prihodnosti priključeni drugi moduli, so prižgali luči in začeli prenašati vanj potrebščine. Ob 22.12 po srednjeevropskem času sta Krikaljov in Cabana odprla loputo v Rusiji izdelanega modula Zarja, ki bo na začetni stopnji sestavljanja MVP nekakšen živčni center postaje. V Zarji, ki je dolga 13 metrov in je od znotraj podobna hodniku spalnega vagona, so Krikaljov, Cabana in Jerry Ross vključili ventilacijo in osvetitev in začeli prenašati vanjo tovor, napeljali zrakovod in preverjali opremo. V modulih naj bi namestili ventilatorje, orodje in obleko za posadko, ki se bo naselila v postaji januarja 2000 in zamenjali filtre zraka. Ross in Jim Newman sta v modulu Unity montirala del začasne komunikacijske opreme (S-band) za stalno zvezo z nadzornim središčem v Houstonu. Od tam bodo lahko neprekinjeno spremljali stanje postaje. Drugi del komunikacijske opreme (dve anteni z maso po 45 kg vsaka) sta Ross in Newman med drugim vesoljskim sprehodom montirala na zunanjo stran modula Unity. Vesoljci so opravili tudi uspešen preizkus videokonferenčne zveze, med katero je Nevvman pozdravil nadzornike in astronavta Billa Shepher-da, ki bo januarja 2000 poveljeval prvi posadki MVP. Kaže, da je bila telekonferenca v modulu Zarja, kjer je bilo na ORT vidno vseh šest članov ameriško-ruske posadke. Člana prve "stalne" posadke MVP bosta še Krikaljov in Jurij Gid-zenko. Krikaljov in astronavtka Nancy Currie sta v Zarji uspešno zamenjala enoto za nadzor praznjenja enega od šestih (po drugih podatkih osmih) akumulatorjev, je sporočila ameriška vesoljska agencija NASA. Akumulator na samodejni način doslej ni deloval pravilno. V modulu Unity vse deluje normalno, toda po besedah direktorja pri F GB (Funkcionalno-to-vorni blok) Centra Hru-ničeva, ki je izdelal Zarjo, Sergeja. Sajeviča, bo treba v Unity v prihodnosti zamenjati dva ventila, ker imajo strokovnjaki pripombe glede njunega delovanja. Rešiti bi morali tudi vprašanja v zvezi s površino tarč za združitev na zunanji strani Unity in še nekaj malenkosti. Posadka Endeavourja je razložila v predale Zarje strojno in logistično opremo in potrebščine, ki jih bo potrebovala posadka raketoplana, ki bo obiskala MVP maja prihodnje leto in Shepherdova posadka, januarja 2000. Lopute prvih dveh modulov MVP naj bi zaprli v soboto, pred ločitvijo raketoplana Endeavour od postaje. Vstop vesoljcev v MVP nekateri že označujejo za zgodovinski dogodek. (STA) Ruska zimska idila Tako je bil videti včeraj Rdeči trg v Moskvi (Telefoto AP) Sokol v motorju vzrok za zamudo Albrightove na večerji z Vedlinom LYON - Sokol je ameriško državno sekretarko Made-leine Albright skorajda stal slovesne večerje s francoskim zunanjim ministrom Hubertom Vedrinom-Ptič je ob pristajanju letala boeing 707 v Lyonu zašel v enega izmed štirih motorjev. Na pomoč so poklicali vojaško letalo iz oporišča ameriške vojske v nemškem Ramsteinu, ki je Albrigtovo z večurno zamudo nato le pripeljalo v Pariz. Ostala delegacija, za katero v nadomestnem letalu ni bilo prostora, pa je morala odpotovati v Pariz s hitrim vlakom. Rus poskušal kar peš skozi Rokovski predor v Anglijo CALAIS - Neki Rus se je poskusa! iz Francije kar peš odpraviti skozi Rokavski predor v Anglijo. Vsiljivca je na železniških tirih odkril avtomatski varnostni sistem. Nadebudnega popotnika so nato ustavili gasilci in ga izročili policiji. O njegovi nadaljnji usodi pa ni nič znanega. (STA/dpa) V Saudovi Arabiji gradijo najvišji stolp RIAD - V Saudovi Arabiji so se odločili, da bodo zgradili najvišji stolp na Bližnjem vzhodu. Visok bo 330 metrov, nad tridesetim nadstropjem tega finančnega in trgovskega središča pa bo počivala 120-metrska skulptura. Kot je Se sporočila italijanska gradbena družba Impreglio iz Milana, ki bo stolp zgradila s savdskim partnerjem, so skupni stroški ocenjeni na 470 milijonov mark. (STA/dpa) Odkrili najstarejšega prednika človeka JOHANNESBURG - Južnoafriški raziskovalci so sporočili, da so nasb skoraj popolno okamenelo okostje človeku podobne opice, ki bi lahko bila "manjkajoči člen" v evoluciji človeka. Gre za najstarejse najdeno taksno okostje na svetu, saj naj bi bilo po prvih ocenah staro 3, 6 milijona let. Ekipo raziskovalcev z južnoafriške univerze Witwater-srand, ki je našla okostje, je vodil profesor Phillip Tobias. Okamenelo okostje je dolgo 1, 22 metra, izkopali pa so ga v Sterkfonteinu, predmestju Johannesburga. Raziskovalci niso uspeli določiti spola tega bitja, ki je, sodec po rezultatih predhodnih raziskav, hodilo po dveh nogah in plezalo po drevesih. Nastarejše doslej znano okostje človekovega prednika je okostje "Lucy", staro 3, 2 milijona let, ki so ga našli leta 1974 v Etiopiji. (STA/Hina) Ob odhodu iz bolnišnice ukradel rešilni avtomobil GRENOBLE - Neki mladenič je v francoskem mestu Grenoble prišel na posvet k dežurnemu zdravniku na urgenci, ki mu je predlagal hospitalizacijo. 25-let-nik ni želel ostati v bolnišnici, ob odhodu pa je skočil v rešilni avtomobil, ki je stal pred poslopjem in se odpeljal. Med potjo se je enkrat ustavil in se preoblekel v uniformo voznika rešilnega avtomobila, ki jo je našel v vozilu. Aretirali so ga, ko se je peljal mimo žandarmerije. (STA/AFP)