$t. 145 Nhin »Masi i u Upadi) V Trst? . sredo 20. hinila im Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVII! 14u|a. i*v«emH poodeljek, vsak dan zjotrij. ▲sllkeg« it 20. L nadstropje. Dopisi fttj je pfcMM ie m sprejemajo* rokopisi se ne vraf Aaten Oerbee. — Lastnik tisk*-? » anaia ss mesec L 7.-, 9 mesece L Iv 2s Imkouito aissečao 4 Ure wČ. — : ulica sv. Franti&a Nerankirana 4| in odgovorni ^ame-' t 32-Mniftva — o«** INOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v iirokostt ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zalivale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — OgM naročnina in reklamacije se poiiljajo iskljnčno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« 1147. Hlinke med Slovaki in Juflosloveni Naj bo kakorkoli, opoziciji so talci slučaji prijetni, a vladi seveda neprijetni, in ^^U sicer tem boli neprijetni, ker sa se iste Te dni je bit znani angleški publicist j tistih težkih bojev, ki so** | bolezni nalezli tudi fašistovski poslanci in Sccrtus Viator v obiskih pri Cehih. V Pragi Cehi rojevati za pn^w ^ vzdržujejo sej, kakor da bi hotela , . , .. češki pesnik S*atophdc Ccch fe v svojLg ^ demoost^ti p^ vladi. Ravno to pesnitvi «Pesnu stOT^ dejstvo pa bi kazalo, da ie treba smatrati narod v boju z besedami: «Ni vreuen svo-1 r . ... bode, kdor si fe ni priboril sam1» Hrušovsky oživlja. nato, neka| spominov na notranje politično življenje na Ogrskem v tistem čas«, ko se je Scortus Viator jel zanimati za usodo tamošnjih narodnosti. Bilo je to desetletje hudih cerkveno- rau je prebivaistvio priredilo prisrčen sprejem, Češko časopisje ga je pozdravilo naj-iskrenejše. Naglasa to je posebno, dai je bil Scotus Viator prvi, ki je razkril svetu zgodovino trpljenja Slovakov pod peto madžarskih strahovlad. To pa je tem pomembnejše. ker je bil Scotus Viator, ko je prvikrat obiskal Ogrsko — ko) ni še dovolj poznal naravi teh Arpadovih sinov — kar navdušen za ta «viteški narod*. To je bilo v časih, ki niso še dolgo za namiž, ko so mogočni aristokratski misijonarji Madžarov na svojih romanjih po evropskih prestolnicah oddajali svoje vizitke v imenu države, k t da je najsvobodoljubnejša in najpravičnejša na božjem svetu. In svet jim je verjel. In verjel jim je tudi Scotus________________ Viator, ker jih ni poznal še tako, kakor jih j tudis z voditelji Slovakov m Romunov, ro je spozna* kasneje, ko se je uverii na, gajanja so dovedla doi Pega uspeha, da sc lastne oči o silnem plemenskem sovraštvu, i Slovaki in Romuni erbij ubili svojo pomoč, ki so ga izvajale madžarske vlade proti j če se ba «ljudska stranka* lavzemaia za narocEnostim, protš večini prebivalstva v j izvedbo narodnostnega zakona iz leta 1868. ___ je__ ______ političnih bojev na Ogrskem. Bojev za in proti cerkveno-političnim zakonom: o obvezni civilni poroki, o državnih maticah, o enakopravnosti1 Židov. Tedaj je cgrsk* vlada neusmiljeno preganjala katoliške duhovnike in jih posijala na zatožno, klop in v ječe/ V tej stiski je iskalo vodstvo nove stranke katolikov na Ogrskem stike roso državi. Od tedaji je s srčno krvjo pisal vsemu svetu o prežalostnem položaju Slovakov v državi madžarskega — svobo-doljubja! V svojem odgovoru na neko pismo grofa Esterhazyja je pisal Scottus Viator: «Dvomesečna delo in razgovori, posebno s člani Košutove stranke, so me ozdravili od mojega navdušenja. Pettedenska bivanje na severnem Ogrskem je potrdilo moje najhujše slutnje, kajti videl sem, kako se plcmensk-o: tiranstvo nadaljuje v oligarhičnemu! Moji razgovorih z Nemadža-ri so bili sicer zek* zanimivi, niso pa napravili name tolikega vtisa, kakor pa nepremišljena prtpoznanja Madžarov samih !» Od tistega časa je bil Scotus? Viator neizprosen borec proti madžarskimi nasilnikom nad Slovaki. Nabral je in priobčil svetu ic^romnega materijala v dokaz, kako divjajo Madžari nad narodnostmi in posebno nad Slov akt. Danes pa se mora zdeti temu borcu za pravico in svobodo narodov kakor težko razrešljiva zagonetka dejstvo, da se je med istimi Slovaki, za katerih usodo se je on zanimal z vsem žarom svoje pravične duše in se beril z vsemi sijajnimi darovi svojega uma: da ste je med istimi Slovaki našla stranka, ki s strupenim sovraštvom odklanja veliki dar osvoboditve iz suženjskega položaja in katere divja agitacija, če bi se posrečila, mora potisniti Slovake zopet v prejšnje suženjstvo!! Poslanec Tgor Hrušovsky, Slovak, išče v < Prager Presse» razlago za težko razrešljivo zagonetko, kako je mogel prcsluli pater "" t J ----—----— in če bo kandidirala nekatere znane voditelje Slovakov v slovaških volilnih okrožjih, Madžarska volilna, praktika pa je preprečila izvolitev vseh teh slovaških kandidatov ljudske stranke! V tisti Čas pada prvi nastop Hlinke v slovaški politiki. Kmalu pa je postalo • jasno, da Slovaki nimajo ničesar pričakovati niti od madžarske «lnidske stranke*. * Začela je odkrito nastopati proti pravičnim in tudi minimalnim zahtevam SEovatkov, izrekla se je za pomadžarjenje šol in skoro se je razvila kot nevarna sovražnica Slovakov. Pokazalo pa se je še nekaj drugega: da je namreč Hlinka s svojširfc postopanjem že tedaj škodoval slovaški politiki Kršil je volilne dogovore in kmaiu nato fe dofcii župnijo Ružemfcerok. Slovaška javnost m več verovala v njegovo slovaška poštenje. Na naslednjih volitvah« se je zopet nekako rehabilitiral. Z vso gorečnostjo je agitiral za izvolitev dr. Šrobiuia, prišel je v konflikt s škofom Parvyjem, potoval je na Češko, bil je nato aretiran in začel se je v Rimu proti njemu proces! Ta isti Hlinka je danes zopet glavar divje agitacije proti ujedinjenju Slovaške s Češko, proti osvoboditvi Sfcovakov izi prejšnjega suženjstva ter tovarišuje z nemško opozicijo v češkem parlamentu. Tako n*»-rejo prejšnji tkani in strahovalci Slovakov upravičeno z vsem za*k>v.oif*fcvtam gledati na «dek>» tega Hlinke! Tudi med Jtfigosloveni je marsikak tak Hlinka z vojsko svojih pristaše nemarnost* poslancev bolj za posledico urlrujeaosti ki nekake parlamentarne ravnodušnosti nego K za skrbno premišljen sistem pasivne obstrukcije, kajti fašistov ski poslanci bi se p gotovo ne pridružili. Vlada pa se jezi m ravno iako se Jezita tudi faši s lovsko vckMvo in fašistovsko časopisje. Pred kratkimi je glavno fašistovsko glasilo «Popolo $'Itađia» javno okaralo fašistovske poslance, ker se niso udeleževala sej polnost evilno, tako da je moralo par fašistovskih poslancev nositi vso težo botrbe z opozicijo in zavračanja njenih napadov na vlado. Poslanci so ostali trdovratni in se niso zmenili ne za priporočila s strani predsednika svoje parlamentarne skupine ne za opetovane nujne brzojavke pedministra Acerbo. TudJ na zadnji seji je bila večina klopi fašistovskih poslancev nova vlada na Bolgarskem prišla na površje s pomočjo macedonskih organizacij. To je res. Toda to se je zgodilo tudi za časa Stambolijskega; ko pa so makedonske organizacije uvidele, da želi Stambolijski dobrih od no saje v z, nami in da je sklenil z nami niški sporazum, so nastopile proti njemu. Vlada Cankova je izjavila, da bo spoštovala vse obveznosti' neuil l > bitega sporazuma. (Klici: In niškega?) Mi lahko to verjamemo? ali pa ne. Toda vzrok za intervencijo more nastopiti šele tedaj, ako bi se na bolgarski meji' poskušal napad. Minister končno naglasa, dša, Jugoslaviji Makedonije ni dal Stambolijski, ampak Sofijska vlada Razveljavlja zakone SOFIJA, 19. Nova vlada> je pričela s sistematičnim pritiskom' uvajati nov politični režim na Bolgarskem. Z vodilnih mest v vladi in pri okrožnih načelstvih so odstranjene vse osebe, ki kolikor toliko še simpatizira jo -z zemljoradniško stranko. Odpuščajo se vsi vladi neudani uradniki. Vlada pa je tudi razveljavila mnogo zakonov in naredb, ki jih je Stambolijski izdal v zaščito bolgarskega kmeta in pas za pov-zdtgo narodnega gosptxiarstva. Predvsem je vlada razveljavila ona znani zakon Stambolijskega o delovni dolžnosti. Po t-em zakenu so bili obvezani moški in ženske, da je bila izvojevana z orožjem in priznana j da vrše gotov čas brezplačno vsako delo po mirovni pogodbi. Ministrove izjave so bile od cele zbornice zelo hladno sprejete. Prihodnja seja jutri dopoldne. Romunska priznala »o&jskff vlado Cankova radi strahu romanskih veleposestnikov pred Stemhoiijskini BELGRAD, 19. Političnih in parlamentarnih krogov ni iznenadila samo vest, da porazna, kar je dalo (uradnemu glasilu stran- je romitanska vlada bila proti demarši bai- ke povod, da je objavila nov opomin najkanskih držav, še hođj }& iznenadila vest, naslov poslancev, opomin, ki je to pot pod- da je Romunska prva priznala sofijsko 1 I • - Jl_ ♦ ? e +1 V. ka kor da Hlinlca najti med Slovaki oristaše za svojo j bi hoteli dokazati, d!a je fesda glede izvestmh politika sovraštva prolt češki .državi 5n Jugoslovenov resnična sodba Igorja nru-uiedinjenju Slovakov ž njo. | šovskega o Svakih: da l^or Hrušovsky piše: «Scotus Via*-» lažAo priSj do narodne srobode ter da |C nahaia za pojav, ki si ga je težko pojasniti zato ne zuap česati! Ali pa, kakor pravi razlago morda v tem, da so Slovaki pre- j Svatophik Čech: da fe J^eden svobode le iahko prišli do narodne svobode — btfez[tisti, ki si jo je sam priborili __ SfaSIia Senat odobril iskon o inženirskem naslovu RIM, 19. Včeraj je senat odobril zakon o inženirskem naslovu; po tem zakonu bodo imeli pravico do inženirskega naslova le oni tehniki, ki bodo imeli 5 letno prakso za seboj. Mussolini v Milanu MILAN, 19. Iz Piacenze se je ministrski predsednik Mossolini peljal v Cremono, ki ga je veličastno sprejela; odtod se je odpe-Ijal v avtomobilu v Milan, kamor je dospel sinoči ob 22. uri. Proslava ^rakopioVca Baracca na razpolago vozila zai prevoz pohištva; tehnični vojaški oddelki skušajo ustaviti lavo s tem, da kopljejo globoke jarke. --Zadnja poročila- pravijo, da je bruhanje precej ponehalo. Se vedno je upanje, da bo šla lava mimo mesta Linguaglossa, o katerem smo včeraj poročali, da je v nevarnosti. Nemarnost ^šistcvskSJi poslancev — Tisti, ki ne bodo codiK k sejam, ne bodo meli več kandidirati RIM, 19. V kratki dobi zadnjega zasedanja po&kunske zbornice, ki je biJo zaključeno preteklo soboto, «e je zgodilo dvakrat, da seja ni bila sklepčna. Prvi krat MILAN 19. Pri proslavi triletni« smrti l^^^^^t^^a ^ Baracca [tif^S « 1«- uffiJ. .To se je serfrak Mussolint Proslava se je vršik na ^ rgodil«, toda na p«Unce «u .mela ta letališču, kea» je bila združena z zračno tekmo (995 km); tekme se je udeležilo 86 zra kopi ovce v. Zrakoplovi preletijo tudi Trst in Gorico. Etna še vedno bruha KAT ANI JA, 19. Sinoči je bruhanje ognjenika še bolj narasti o. Lava je desedaj uničila tri vasa (Pcciolo, Pallamelata in Ferro); pomika se v petih jezikih po južno-vzhodnih obronkih, ognjenika v hitrosti približno 60 m na uro in v višini 6 metrov. Dosedaj je la-va napravila pot 16 km. Po cestah, ki vodijo iz krajev nesreče in pogube, se vrsti voziček za vožičkosa obložen s pohištvom, ki si ga je ubogi kmet Še mogel rešiti. Zdi se ti, da prisostvuješ bc^u beguncev, ki so jih granate prisilile, da zapustijo svojo rodno zemljo. Na obrazni bežečega prebivalstva čitaš iste poteze kakor si jih videl na obrazih vojnih begun^ cev, poteze, ki ovajajo boj med dobrim in slabim, ki se bije v dušah posameznikov. Nekateri se tolažijo z mislijo, da- so si vsaj življenje redili ter so veseli, da so kraji pogube že daleč za njimi; nekateri se pri- stoja in sploh sme obstojati, družijo procesiji, v kater? nosijo kip. A " sv. Egidija, ki je že 1. 1864 obvaroval te kraje pred poplavo lave, drugi preklinjajo, češ ravno mi moramo biti tako nesrečni. Od časa do časa pretresa ozračje votlo bobnenje ognjenika, da postaja človeku, ki še komaj vdihava z dusšečimi plini nasičen zrak, vedno tesneje prt srcu. Veter meče kazen prav nikakega vpKva, kajti slučaj se je ponovil tudi na zaključni seji, tako da se ni moglo vršiti tajno glasovanje o novem carinskem zakonu in ga je moral predsednik De Nicola s ogorčenjem odložiti do novega zasedanja, ki bo otvorjeno dne 9. julija. Nemarnost rimskih poslancev je torej po-ecej očitna. Vendar pa bi morda bilo točneje govoriti o nekakem kujanju narodnih zastopnikov. Spričo dejstva, d!a' je bila •sedanja zbornica po fašistovski revoluciji brezobzirna ponižana ter se nadalje ponižuje in tepta pod nogami pri vsal'i priliki; ni nikako čudo, ako t odi najbolj vneti poslanci izgubijo vsako veselje za parlament in za njegove seje. Zamera bo morala biti tem manjša, ker se je delovanje zbornice izpremc^ilo v nekako avtomatično priki-m o van je, ki je posledica navesti sedanje vlade, da ne živi ona. pcx milosti parlamenta, kakor je logično in normalno po vseh parlamentarnih državah, temveč ravno nasprotno: zbornica se> ima zahvaliti izključno milosti fašistovske vlade, da ob- To je bilo jasno povedano takoj po na&bopm; nove vlade in tudi večkrat pozneje. Kako naj ubogi poslanci protestirajo proti tem razmeram? Aktiven odpor je nemogoč, ker jim grozi nevarnost, da jih Musecdim pošlje z mesta domov; morajo se torej zadovoljiti z onim dirugim manj nevarnim odporom, s __________pasivnim odporom, ki obstoja v bojkotira- bežečemu prebivalstvu cele plahti pepela; i nju sej. Dva- sliučaja sevedia zsdo»- v obraz; ceste in hiše so pokrite žistujeta, da bi se že moglo govoriti o dolo- " ~ ~ čenem pravilu in bo treba še le videti, ali se bo to bojkotiranje nadaljevalo tudi na prihodnjem zasedanju« ki bo posvečeno v ________ __________ t prvi vrsti zelo važnemu vprašanju presi v u ioh>.'.črnh izvedencev. Država ie dala uredbe sedanjega voiitvenetfa reda. njim že na koleno visoko. ■— Država je priskočila nesrečnežem na pomoč; na lice mesta je prispel minister za javna dela posl. Carnazza v sprem- krepljen z grožnjo, dk bodk> imena tistih fašistovskih poslancev, ki jih ne bo v zbornici, ko bo ta poslednja razpravljala o pre-uredbi voBtvenega reda, objavljena m da dotični poslanci ne bodo smeli kandidirati pri prihodnjih volitvah. Ti opetovani opomini na naslov fašistovskih poslancev so znak nekake narvozno-sti, ki se loteva fašistovskega vodstva spričo bližajjoče se bitke za novi vditveni red. Obenem so to znaki, ki kažejo, da predvideva vlada, da bo ta borba zelo huda in razprave zelo burne, vsled česar smatr* za neobhodno in nujno, da bodo vsi njeni poslanci pciaoištevaloo in disciplinirano na svojem mestu. KoHko učen$£r pride v ljuMoh Šolah na imiDt&i učiU^t? RIM, 19. Ker sa nekateri Ksti širili netočne informacije glede števila učencev, ki odpadejo na vsak razred, je naučni minister poizvedoval o tej zadevi ter dognal: Da 10.000 učiteljev poučuje« razrede z manj kakor 26 učenci, med temi je 3.000 učiteljev, ki imajo razrede z manj kakor 15 dečki. Povprečno pride na posameznega učitelja 40 do 50 vpisanih učencev; kep pa število Obiskovalcev nikdar ne doseže števila vpisanih, je treba te Številke še «nanj-žatL ..., Jusoslavlfa Bolgarska debata ▼ belgrapti skupščini BELGRAD, 19. Na včerajšnji seji narodne skupščine se je nadaljevala razprava o izredni}* in naknadnih kreditih zunanjega ministrstva. Prvi je govoril poslanec Sve-tozaar Pribičevič, ki je v poJdruganrneci govoru ostro napadal vlado radi njene politike napram Bolgarski. Naglasa! je, da je vlada zamimfila važen trenotek napram Bolgarski, kar se bo še maščevalo. Dogodki na> Bolgarskem so popolnoma iznenadili jugoslovensko diplomacijo. Dobili ama nadaljevanje predvojne Bolgarske, v trenat-ku, ko je jugoslavenski zunanji minister v svojem ekspozćju naznanil novo Bolgarijo. Kaj potmieni novi režim v Sofiji je jasno razvidno rz govora Cankova;, ki je izjavil, da je Stambolijski izdal ideal bolgarskega naroda. In vendar je bil Stambotoški prvi, ki je imel pogum, dla je v Bel gradu k^avil, da se Boćarska odpoveduje Macedoniji. Prevrat na Bolgarskem pomeni pričetek bolgarske irevanžne politike. Vlada naj pojasni ali je R«mmija v reeriki priznala novo bolgarsko vlado in ali fe Poincare res poslal depešo g. Cankovu. Pove naj dalje, kaj je izjavil Cankov o odnošajih Bolgarske napram jugcslovenskt državi, ib, kakšne izjave sta dali Mala in Velika ententa. Govornik razpravlja nato o nameravani demarši v Sofiji ter zahteva od ministra Ninčlča pojasnila, zakaj demarša ni bila izvršena. Poslanec Sušnik opozarja, da je Rumu-mja pozdraviJa pravrat na Bolgarskem. Vlada naj zato pojasni aH so igrali tu vlogo dinastični motivi, ali pa strah pred kmet-skfm gibanjem v Rumuniji. Zunanji minister dr. Ninčić je naglas al, da mu ni jasmo, kaij misli opozicija, da bi morala ylada izvrčiti prv^ dni. Za oboroženo intervencijo m bHo razlogov. Demarša v Sofiji se je pripravljala samo za slučaj, ako se ugotovi kršitev neuiilyske pogodbe. (Splošna veselost) Za to pa treba časa. Mi moramo najprej ugotoviti aH je na Bolgarskem v resnici več kakor 30 tisoč vojakov. Vlada se fe morala vrh tega sporazumeti z zavezniki, kar je trajalo nekaj dni. Zadržanje Rumunije je bilo korektno in zavezniško ravno tako stališče Ceho-slovaške, čeprav se pogodba s Č<*kx> ne nanaša na razmerje do Bolgarije. Oborožena intervencija je bila nemogoča, ker ni na mejah koncentriranih čet. Prevrat je bil izvršen pred nskaj dnevi, a mobilizacija in gibanje M bi •• »vršilo šele ^edrij m bi nas zato inozemstvo vprašalo: Kam pa greste? AK je kršena neubUyska pogodba? Stambolijski, W Ja hočete ščititi, je že mrtev! Tnfitev, dk pomeni novi režim na Bolgarskem nevarnost, predstavlja teorijo preventivnih vojn, ki nam je znana že iz avstro-ogrske zgodovine. Avstro-ogrska je namreč vedno trdila, da pomeni Srbija zanjo nevarnost. Toda mi smo v principu proti preventivnim vojnam. Močni smo dovolj, da se upremo vsaki sovražni akciji s strani Bolgarske, Opozicija pravi, da ic vlado g. Cankova. Romunska vlada pa je dalje tudi pripravljena, da na iindiipakten način ugodi želji nove bolgarske vlade, da se bivši poljedelski minister v Stambolijskega kabftietu posl. Obov izroči Bolgarski. Romunska vlada je izgnala Ob ova iz Romunske na Madžarsko, Po pisanju romunskega tiska je sledilo to priznanj© iz razloga, da se na Balkanu okrepi monarhisti ene princip in v interesu miru na Balkanu. Po mnenju romunskih politikov in vodilnih krogov ni bil Romunski simpatičen režim agrarne diktature Stambolijskega, ki je p omenjal in predstavljal nevarnost monasrhističnemu principu v sosednih državah. Režira Stambolijskega pa je bil tudi o pašen za« Romunsko, ker bi se lahko njegove ideje prenesle med široke mase ronminskih seljakov. Tako gibanje med romunskimi kmeti pa> je bilo nevarno romunskim veljakom in boijarom. Nastop Romunske proti demarši ni sledil torej toliko iz interesov balkanskih držav, kolikor s stališča, da se še nadalje varujejo interesi ronntnskih veljakov. Romunska je hotela s tey svojim korakom in 9 skleptcm, da se nova sofijska vlada pridna, v prvi vrsti varovati privilegSje veleposestnikov na Romunskem in ni prav nič upoštevala madžarsko - italijanske nevarnosti Romunska vlada je novi sofijski zelo nakksnjecau Bolgarska MiroSJubaost nore bolgarske vlade BELGRAD, 19. Pa poročilih iz ScHje se je nova vlalda g. Cankiova popolnoma ustalila in utrdita'. Vlada je z vsemi sredstvi in z vsem pritiske1 ml uspela, da se je vzdržala na površju Ža da je odpor bolgarske zemljoradničke stranke v kali zadušita. Značilno je tudi dejstvo, da je Cankov v soboto sprejel vse zastopnike inozemskih držav ter jim izjavit, da je sprememba kabineta bila« izvršena zakonitim potom itn da ni bilo nikakega prevrata. Nova vlada želi ohraniti prijateljske zveze z vsemi evropskimi državami, poisebrao s sosedi. Novi režim pomenja konsolidacijo Bolgarske v smeri upoštevanja in spoštovanja interesov vseh sliojev in vseh stam'ov. Vojsko je nova vlada rabila samo za vzdrževanje javnega iie. Ta ugotovitev in pa zgodovinsko dejstvo, da so dalmatinski mornarji v najkribičnejŠem času med vojno pa zasnovali načrt za upor, ki je bil tudi že blizu izvršitve, a ga je preprečilo izdajstvo od izveslne strani: vse to govori proti laži češ da bi bilo naše ljudstvo suženjsko vdano bivšemu režimu! Moč resnice gre vendar-Ie svojo pot)! Združeni T boju proti krivici! Iz Brega nam pišejo, kako so vsi zavedni tamošnji življi hvaležni ^Edinosti*, da je tako odi^no nastopila z ozorom na šolsike razmere v Borštu. Posebej Še se nam zahvaljujejo za odločno in odkritđ besedo tudi na naslov domačina Luke Sedtma-ka, ki je — kot član lčrajne^a šolskega sveta — s svojim postopanjem prišel v navzkrižje z voljo vseh poštenih domačinov. Sicer pa je — pravijo — mož ostal zvest — sam sebi. Tudi avstrijskim biričem da je bil veren pajdaš. Kolf član lcrajnega šolskega sveta se je izjavil zai italijansko šol<* v Borštu. S.kako pravico, kdo ga je pooblastil v to?! Izgovor, da ga je nekdo prisilil, je jalov. Mož se ne tunika tako hitro pred nasiljem. Naše ljudstvo pa mora ravno v sedanjih težkih časih zahtevati od svojih zastopnikov, da so — možje, ki jkn je poiien* SMsSs&E: Iz triaikega življenja Nesrečen padec. Včeraj zjultraj je bil zdravnik rešilne postaje telefoničnim potom poklican v tovarno olja pri Sv. Andreju, kjer je neki delavec potreboval zdravniške pomoči. Do-spevši na Kce mesta je zdravnik našel tam 59 ljudska vol/a vrhna zapovedi Posebno Še mora državi večino in sicer se pgorčati naše ljudi, da mož, ki naj bi zasto- poslancev, kolikorkrat bo pal le* interes ljudstva, igra vlogo' poda jača ličnik vsebovan v številu glasov, ki jih večin-jstarega. bivšega avstrijskega žandarja, ki jejska stranka diobi v jub temu je ^V^Alaob^t^CčfLOIBonapa«eve je baje Jgggfi*^ nesrečna ljubezen. . ^ . češkoslovaške krona Nesreča pri del«. Težak Rome) paggiari, I dinarj| ...... star 25 let, stanujoč v ulici Crosada št. 14,; iCji. . . . # . . < ie bil včeraj popoldne zaaiposlen na lesnem mark« kladfeču podSkednjen*; skupaj z dcu&tm* A"lmrfi sko udruženje v Trstu. Izpiti na slovenskem učiteljišču v Tolmimi. Ravnateljstvo slov. učiteljišča v Tolminu jav- d.) — 57 p lja, di si začnejo zrelostni in sprejemni izpiti poslancev. na kr. slovenskem učiteljišču v Tolminu dne; Zakonski r.ačrt o novem volitvenem redb 2. julija točne- ob osmi uri. Taksa 115 lir za zrelostne izpite se mora __________ ____ plačati polom pošte na davkarija v Tolminu, čaj^a bi se pri posojanj« poslanskih mest ne po-Izpili za ročna dela se začnejo 15. julija ob stopalo po gori opisanem večinskem sistemu, osmi uri. j tenive bi veljal strogo sorazmerni (proporcijo- Prijava najemnikov. Mestni anagrafični nalni) sistem, urad spominja hišne lastnike in upravitelje na; Uprava p^iojnske jame. Uradni list oolžnost, daf pri zglasimem tiradu ("j" zCtta ufficiale. ima kr. odlok z dne 3. ticio nctifiche) ul. Sami a 2a/III prihod in ođ-;1923 št W70 glas0£n katerega se uprava po-hod na?emniitov m podnajemoikcv. Ob emem slc^ke iamc združi z uprayvec^J /^^^T^razldajdal'les raz'vagonov. Ko Nova tariia m brzojavke. Tržaški komisari- i« ^13 m m obhko ogromnega, plosca-1 fe^rc, ^ fai za pošto in brzojav razglaša: Počenši s stožca, bparfa v i unija t. I bo tarifa za brzc?avke v tuzemstvu. škili tvorb in njegova - .. . , . , ab delavnikih znižana na 20 stot. za besedo; i ^eč na 50.000 let. Tam, k*er zaa, stop impo-jta ®e ,e obraila, . r^jmanjša količina besed za brzojavko znaša l^ntna ognjena gora, je bil pi^oino morska ravnotežje ter padel vznak z vagoca osem besed. Za brzojavke ob praznikih (ne- ^Uv katerega je Etna, ki ,e ijonahnii izpod na t^. padeti se ,e pobil po glavi m po dc?ie, Božič. Novo leto. 20. septembra) je pri-m-rske g^dme, s časom popeteoma izpolnil., Ranjenca so z nekim pri vat min av- Dtcbina znižana na 30 stotin], za besedo. —'Vsa gora obstoji iz veukanske skHe • ,to i ioaj^iIclII prepeljali v mestno bolnišnico, Z istim dnem se vpeljejo med mesti, ki imajo *e vidi najboljše na vz^cdm stram gore, k^er ^ ^^^ ugotovil, da je Gaggiari nepretrgano brzojavno službo, ob delavnikih * velika uortana imenovana VaUe del ^ue;. J, A, tudi teške notesnje ^^t^i^^^^^^i^io^ ^a^r^P^^^ ^ v precej nevar- ra^e^ln z^Vninjšo5 mir "l5 bUd. Ure' -elo na^hu le redkoke 24. ure, če imata Spremni in ,da «namo več 200 manjših žrel. Tako I sprejemni urad nepretrgan urrik; a od 18. do žrelo- se je teda sedaj odprlo ma rebri terf vodslvo tforiške^i «M l^tob vznožju! ^^^gJ^^p^SaT^rvi tednik .11 do pomoči; konečtio cd 1=3 do zapre tia uradov^^- Vznožje Etne do visine .400 m jje^ ^ ^ kura torij in vod- ' K odnremni urad le pomožni poštni urad. ---- Borzna DerožSia, TečaH: Trst, 19. junija 1923. CosttHdf • • • < raioittfa * • • CttoUmteH • Likera Triejttai Lteyd • . • • J v sine . t t Mftftinolidi • • Occanla • • • Pretnuda • • • Tripcovich • • Ampelea . • • • • • • • * • • • • • • • • • • • • • 315 804 1183 411 1405 £50 129 135 6W) 268 B00 .Zelenega krta*, ki je kmalu nato pribitel na g®^^®«««..............™ i-r mesta. Uvidev5i, da fe stanje zastrupile lAmtsA bfitMo...............-25 " " ---- ~ Valuta na tržaakem tt&l o^pšenšk v Evropi. Visok vr^t^SI'h irčt I je stal na vrh« sklada desk » vagonu je starost je cenjena naj-; naenkrat stopil preveč na kraj neke deske ; " vsled tega je Gag^iari iz- tfesti z Gorišktoa ce »T i\a&iov brzejavnih pisem mora bifi sestavljen Vltl'° kakor če bi šlo za navadno pismo in mora 22^0 m imeti v začHku o7~4čbo'«pis^Kr» (lettera). Do- fti « konečno pirn^; osiali del hriba je gola govorjeni Razi m sicer v k rs 'šav tu Dri deluje. Potem sledi do višin« ^o gcnjOcega .Monte Pieta«. V uvodu gozdna cona kjer rastejo kostanj hra- r sicer pre^fci, da je prott narota __aI1 liriKa C ć.nJz Šovinizmu, ki bf brez usmiljenja rad zalrl slovenski' fcive^, m žen, da naj se s tujerodci po-_ način kakor z ostalimi državljani, enake, pravice in imajo enake do Liže nastopna izvajanja članka docela zanikajo to utvodno izjavo. Predvsem se zaganja ob prevzv. knezonad-žkola Sedeja, ki načeluje vodstvu; očita mu da vodi proti italijanskemu elementu umazano in sistematično borbo ter da favorizira slovenski žavelf, Iatotako očrta tudi ostalim članom ktrratorfea, župniku v stolni cerkvi in župniku ki se sp.iošrr rabijo v trgovskem d*> večji izbruh Naivečji ^bruh ^e lnl v letu 1669; pLiovanju kakor fcb, cif, caf itd. Posebne do- na južni reo« gore. pn m^tu Nakotasi se ločbe, kaker plačan odgovor itd., so pri brzo-1 ^fc dne ta-. ležečem. tSrzojs-nc. pi-^raa se dostaviia-o na- "j—** —- ' _v '__. ■ , v . , v . ^ v- t i j__ia »cestno zidovre ter sc sRtozi mesto iznvaia slovi-encem izk'jucno na nacm k?«kor navadna ia 10651110 ,1LUT . fv aoU«, Pisma potem pcMe. Poštni.uradi imafo .saznam. ^^T^FiSv. Igac^u, da de^jo klerikalno in slavo, ob vznožju Etne m tudi na filsko poktiko, mesto da bi skrbeh za procvit kakor kaže uvoda. Končno š& napada slovensko uranm- Uraoov, med katerimi se lahko vrsi služba z brzojavnimi pismi. nosni zemjre je Novi volit veni r^ ki ^a pripravlja fašistov- reb^mno^i^^m ^ ak>vcMkc knMSah. dolnji i rencoski franki • • • ivkarskl franki • • • augležki funti papirnati Trs*, 19. junija 1923, » . . . 0.25 0.0320 ► . . . 0.0310 0.0320 t # # » 6»j 25.— , , • . 24.80.— 25.20 . . . . 10.15.— 11.50 , . • • 0.0140 0.01 G0 , # . . 21.85 2*.— . • . . 136.75 —137.25 . • . » 396.—.—899.— . . . . 102.<_5.— 102.35 se računajo po 20 stot. beseda. — NsjsuaiSa pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Naimanjša pristojbina L 4-* Kdor išče službo« plač« polovično ceno. STROKOVNJAKE, delavce in dalavke za luščenje in čiščenje rumenih, suhih sliv po goriškem načinu, iščem. Ponudbe s pogodi poslati na naslov; Nikola A, Jovanović, Va-ljevo, Jugoslavija, Srbija. (827) POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovja pc najviftih cenah plačuje edini groaial Befiel ~ teli Vita, via Madonnina 10, 1. 33 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares 5t. 6, I. 44 SREBRO, zlato in "briljante plača v*č kot drujl Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 2XAT, srebrn in papirnat denar se kupuje ta prodaja po zmernih cenah. Menjalnica vi® Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 \i\ usp DOTIČNIK ki je kupil v podpisani knjigarna i knjigo «Na krvavih poljanahs« vlfudno na- | pro5a, da jo proti odškodnini vrne, ker se knfigarni preti s sodnijo. Knjigarna Hinko Sax v Idrija. 856 KRONE 1.74, goldinarji 4.62 20 kronski zla« 85.— Zlatarnica Ponte della Fabbra 1 (Piaz-za Goldoni) 862 Pogreb ALBERTA MARTELANC-A umrlega v Speziji, se bo vršil da-es 20. t. m ob 18. uri pcp. iz mrtvašnice barkovljan-i skega pokopališča v cerkev in od tam zopet DIPLOMIRANA babica, sprejema noseče na j na pokopališče. (334) dom. Ljubezniva oskrba* Corso Garibaldi 23-1. Stroga tajnost. 863 ska vlada in ki bo predložen zbornici v p~A na uso^a - , ^ < zadnji! Kofikor nam znano, je «Mosft» eden iz naj- polovici prihod*^ meseca, se bo znatno ; denarnih zavodov v Gorici, denar- liko val cd vseh dcsedaitfb. Tozadevni zakon- več^ izbruh feUJ^B65, t^la^cje^usta ^ sSovenske, cd uradni- ci rcičrt, kakor ga je izdelal podminister \ vda svo?o pot debnh 10 km pred m-iom. ^ ^ slabo plačano^, j* polovica Slo- Acerbo, predvideva dve vrsti volilnih c'irožijTi Zaupniki cc?aiia Karla —- slepsin' Povedali vcneev polovica Italijanov. Če niso krilate j ene vsedr/avro vrtilno okrožje in toliko de-1 smo že, kak sleparje bil tisti zaupnik Steiner, besede ♦ enake pravice — enake dolžnosti* i želnih volilnih okrožij, kolikor dežel je v Ita-jki mu je pokojni cesar poklonil celo baronski ^^ goTi^cetna listu le zveneča fraza, kakor! fiji. Državno volilno ekrožje bo služilo v svrho, j naslov. Sedaj pa pcsnemljemo iz porocd v so j^f miniistrskerou predsedniku, videmskemu i francoskih listih dejstvo, ki še le prav kaže, ifongfca državnim uradom, nima j kak lump in si cd ar je ta Steiner. Ko je morsJa ^ »ajmanfSega povoda za kako razburja-cesarska* rodbina v letu 1918, bežaai v Svko ^ ia so odpeljali tja vse draguJje, je pokojni Legenda »v. Vida. Že omenjena lirična drače sar še posebej naložil Steinerjn, naj sprav? ma se bo predstavljala v nedelo (tanc vso-na varno — cesarsko krono! Mož je pa tudi 24. ^im^a v Trgovskem domu v to dragocenost enostavno pridržal zase m jo Gorici. Začetek ob 4. uri popoldne. Vse prt-nekje zakopal. Sede* pa fe pri2k) na dan tudi prave ^ v poinem ^^ Godbenfc Krožek, ki to in bo moral ta čedni baron m posebni „pj^^j ^ dramo, si je nabavil za to pred- eš tal i trgovec je danes po dolgi in muČui bolezni v krogu svojih dragih in previden za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Žalujoča soproga SS<9XaHjaf sin Zorko, stariši lusa in Noža ' niki naznaajitjo to tužno vest vs«m prijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, 20. t. m, zjutraj, iz hiše žalosti v Ko/jani na domače pokopališče. K OZ J ANA, dne ls. ju^Ha 1923. Novo pojrrcbno podjetie T®* Corso V. Z. lil. Al. V V da se določi na podlagi izidov v posameznih deželah, katera stranka je zbrala največ Dotična stranka bo dobila 365 poslancev, sov a ostali:j 179 bo razdeljeno na podlagi količnika n:cd stranke, Ici so ostale v manjšini. Kandidati se bodo postavljali po deželah in v deželnih volilnih okrožjih se bo tudi določilo, kateri kandidati eo bili izvol'eni, in to na podlagi količnika in preferenčnih glasov. Količnika bosta cfva: količnik večine in manjšine. Količnik večine se izračuna na ta tatvine, način, da se svota glasov, katere ye dobila) stranka večine, razdeli na 356 delov, medtem ko se količnik manjšin določi no deželah, in _________„ ________čedni baron in posebni količnik i zauprnik cesarjev odgovarjati -tudi radi te Oruitvftne vtsti Pevsko droštvo *I!!rf}a». Danes skupne sicer na ta način, da se svota' glasov, ki so jih' vaije v društvenih proctorih. — Tajnik. rfoKiU manjšine vkup rasele na 179 ckt-\ ^p g Jakob. Danes točno ob 20'30 ^is RJisa^sa ^ržr**v r^k^r; K deželnih ročnost članoiv m člatab potrebna, ker je stavo popolnoma nove originalne kostume iz starorimske dobe. Nastopa 17 oseb. Igra ima pet dejanj v ve« slikah s spremljevalnem godbe. C. g. kateheti in gosp. učitelji rz Gorice m okolice, ne pozabite priporočati udeležbe «u*fi fcMmi otrokom. DAROVI V počeičenje spomina pok. Milana Sti- prisoiala posameznim strankam po deželnih ^nost čtenov m člaate potrenna Ker ,e v pocescenje soomma posilim« ^ volilnih okrožiik Naprej so bo u^tovilo. ko- ta zadnji sestanek j^ed cbčmm zb^om, b«la danije R N. L 50 za «SoJ. društvo* liko poslancev pripada stranki, ki fe dobila v ki se bo vršil v ponoeljek 25. t. m. ot> 20. m L 50 za «Edmo9t». PODLISTEK W1LKIE COLL1NS: Gospa v belem 108 Mož se je tresel po vsem živoiiu, teda stal je trdno. Splezal sem mu na hrbet, držeč svojo palico med zobmi, oprijel sem se predzicfcja ter se naglo pogeal na streho. V brezumni naglici in razburjenju mi v tis Lem hipu ni prišlo na um, da ne pojde zraik notri, ampak da švigne plamen ven. Udaril sem po okaui in razbil počeno •sipo z enim udarcem. Ogenj ie bruhnil ven k iker divja zver iz zasede. Ce bi ne bil pihal veter proč od mene, tedaj bi bilo konec vseh moiih dosedanjih naporov. Polegel sem se na streho, ko sta plamen in dku šla preko mene. Svetloba ognja je obsijala maloštevilno prebivalstvo vasi: bledi možTe in preplašene ženske, ki so s c gnetli zunaj pokopališča, so se prikazali v ognjenem žaru in nato zopei izgi-niH v črnem, dušečem dimu. In mož pod nuen^j! — iuož, ki nem je bU tako bhz« in tako neizmerno daleč od našega območja« je jonirali Zblaznel sem skoraj ob tej misli. Zlezel sen. boj*, i« & imate 1 Dva gresta po sekire m že-c strehe ter s>e spusta na tla. Ilezne drofel Ostali pridrte za menoj, da poi- KTjuče cerkvenih vrat sem! sem za v pil nad Sčecno hlod! Ženske in otroci so ce razmaknili mežnarja. Poskušati moramo od druge strani na obe strani. Stekli smo po stezi od pokopa-— fe je moleče, da ga Tešimo, če vdremo no- litta k prvi prazni koči. Niti eden molki ni transa vrata. 'ostal nazaj, irvzemši mežnarja — nesrečnega. Ne, ne, nef je vpil stari mož. Ni nobenega starega mežnarja, ki fe vzdihoval in jokal na upanja! Cerkveni ključ in oni zakristije visita. nagrobnem kamnu po iigub^eni eerkvL Sluga na it;čem obroču in sta oba tu notri! Oh, go- mi je bil še vedno za petami; njegovo bledo, spod ni več pomoči — on je že prah in pepel! nemočno, preplašeno obKčje je zrlo preko V mestu morajo zapazeti ogenj, je vpfl nek- i morih ramen v daljavo, ko smo se gnetli v do. Tam imajo brizgalnico. Cerkev bodo re- kočo. Po tleh so kčali tramovi razbite strehe, Silil pa «o bili prelahki. Velik Mod se je nahajal Poklical sem moža, ki je imel vsaj nekaj pri« zgoraj nad naŠ&ns glavami, pa Se tako nkko, sotnosti duha — poklical sem ga, na« pride k da smo ga dosegli z rokami m sekirami — meni. Na-fman) četrt ure je bilo treba še čakati, i!od, ki je tičal na obeh koncih v razpadajo-predno bi prišla od tam pomoč. Strašna misel, čem zidu in ki se ga ni držala več nobena da mi je čakali prekriža nih rok toliko časa, deska poda ne stropa. Zgrabili smo hlod od mi je bila neznosna. Če bi podrli vrata, bi ga, obeh strani. O Bog! kako trdno je tičal v zidu, utegnili še rešiti. | kako trdno ga je objemalo kamenje in apno! Ta misel so mi je pojavila stako bliskovito UdarjaH smo in sekali in tresli. Na enem kon-naglico, kakor je švignil plamen skozi razbito cu se je udal — padel je spremljan po kupu okno. — Vprašal sem moža, ki je omenil brizgalnico: Ali imate vaše sekire pri roki? Da, imeK so jih. In kol, žago? Da! da! da! Pet Šilingov vsakemu, kdor mi pomaga! Te besede so jih poživile. Ona druga lakota revščine: gorel, j lakota po denarju jih je spravila k življenju lin dejanju. Dva naj prinese ta ie svetilk« s se- groblja. Ženske, Ig so se gnetle pri vhodu in nas gledale, so zakričale — možje so tudi vzjklikniH — Ara kmed njih stat obležala na tleh, pa nista bila ramena. Se en sunek s skup-r Um j« bil zunaj. (Dalje) uvideti, da so „PEKATETE" cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje. Octova kislina Laneao olje Jedka voda Sušilec Povlaka in email Oljnate barve Barve v prahu Stuk Čopiči Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob Mizarski lim Ultramaria Naftalina Žveplo Modra galica Železna galica Smirek Stekliti papir Spaga Ovojni papir Papirnate vrečice Metle in krtače Konoplje Proio Oves Kava Poper Cimet Piraent Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Mineralna voda „Corticella" itd. itd. ANTON OAMBEL Via Coroneo 1 Trst 312 s trgovino, skladišči, hlevi in vrtom, se takoj proda v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. Prostor za trgovino zelo ugoden. Cena Din. 1.500.000. — Ponudbe na: Jos. Wagner, Šmarje pri Jelšah, Jugoslavija. 327 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.; 5.40 15.40 o.; eks.; 8.15 o. i 19,23 o.; Šola Berlitz — Vla Tarra klanca 21, III. Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleSkem, francoskem, nemškem, italijanskem. španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Ponk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti. Pojasnila In vpisovanja: vsak dan do 9 do 21. Vla Torre bianca 21, Trat (M) ŠIRITE „EDINOST" OtM In prihodi vlakov JUŽNI KOLODVOR. Trsi, Tržič« Červiufan, Portogruaro - Benetke. Odhodi; 0.15 o; 5.— eks.; 5,35 brz.; 9.40 o., 10.10 brz.; 19.05 eks. Dohodi; 0,40 eks,; 10.05 eks.; 14.— brz.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (U