PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je'tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi 559 linije) I 723 ,n .n 2> Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Enotna akcija odgovor na izzivanje BOGO SAMSA Prvega januarja je prišlo do delne sprostitve meje, saj je jugoslovanski zvezni izvršni svet povsem sprostil promet s prepustnicami in uvedel' nekatere, sicer še vedno omejene, pa vendar značilne olajšave tudi za potne liste, že takrat smo zapisali, da je vest razveseljiva, saj priča o dobri volji za pozitivno reševanje problemov, predvsem pa sprostitev pomeni spremembo do sedaj negativnih teženj. I-eto dni zaprte meje je bilo izrazito negativno. V polnosti je dokazalo, kako je nacionalnomanjšinska skupnost tesno povezana s svojim matičnim narodom in z matično državo in vsako trganje teh življenjskih vezi pomeni za manjšino resno nazadovanje, v daljšem roku pa smrtno obsodbo. Velike so razlike med skupnostjo, ki živi na enotnem kulturnem prostoru, skupnostjo, ki je tesno povezana vsak dan, katere vloga, zgodovinsko poslanstvo je aktivni posrednik kulturnih, ideoloških, gospodarskih in drugih dobrin med dvema svetovoma in dvema sistemoma, od položaja po svetu raztresenih izseljencev ali zdomcev. Za njih je usoda neizprosna: ali se vrnejo domov v okrilje svojega naroda, ali pa jih bo tujina absorbirala. Mi zamejski Slovenci pa imamo voljo, moč in ustrezne okoliščine, da sc učinkovito borimo za naš obstoj. Pri tem je bistven odnos, tesna povezava z matičnim narodom ter politično - diplomatska podpora matične države. Tudi zaradi tega ugotavljamo, da je bil s polno sprostitvijo obmejnega prometa in z normalizacijo stanja na neposrednem mejnem področju narejen velik korak na bolje, ni pa dokončen in zato pričakujemo, da se bodo stvari v letošnjem letu dokončno popravile. S tem vprašanjem so tesno povezani celotni odnosi na meji in odnosi, ki se ustvarjajo znotraj družbe, kjer v treh pokrajinah živi slovenska manjšina. Tudi na tem tako važnem in občutljivem področju je leto dni zaprte meje objektivno krepilo zaprte in slovenski narodnostni skupnosti sovražne sile znotraj italijanske družbe. Novi trend pa je za te nazadnjaške težnje, ki so še zlasti prišle do izraza v Trstu, prav gotovo resen udarec. V Primorskem dnevniku smo že podrobno komentirali in ocenili do kraja šovinistično in skoro fašistično Pisanje glasila Liste za Trst «La voce Ubera». Ponovno moramo ugotoviti, da so padle zadnje maske, da je lista vedno bolj odkrito nacionalistična in se v bistvu z neofašistično MSI samo še prepira, kdo je večji in bolj zagrizeni sovražnik Slovencev. Še zlasti pa je vse obsodbe vredno pisanje listinega leaderja Cecovinija, ki si odnos do Slovencev zamišlja zelo preprosto: uradno na osnovi prostovoljne asimilacije, ki pa naj In jo Pripravili z raznimi ukrepi in predvsem z do kraja omejitveno razlago zakonskih členov, ki naj bi obravnavali zaščito. Vse skupaj precej zaudarja po geslih «o dokončni rešitvi», ki jih je uporabljala nacistična Nemčija v odnosu do Judov. Tudi takrat so bile u-radne izjave pomirjujoče, govoriU so o obstoju nekega problema, ki ga je treba dokončno rešiti. Tudi Cetorini govori o obstoju problema, ne smemo sc izmikati, prav problem je in ga je treba rešiti. Toda ne na škodo italijanske večine in zato zahteva celo vrsto stvari od preštevanja (in ponovnega preštevanja) manjšine, do priznanja samo oscillili jezikovnih pravic, pa še te na izrecna zahtevo in z dokazi, na zanikanje socialnoekonomskih problemov manjšine. Skratka omejitev je toliko in takšnega značaja, da ni več mogoče govoriti o «zaščiti», kot jo predvideva ustava, temveč o omejevalnih, raznarodovalnih normah, znanih iz žalostnega NADALJEVANJE NA 2. STRANI Cena 500 lir - Leto XL. št. 6 (11.729) Trst, nedelja, 8. januarja 1 Stališče slovenskih kulturnih društev videmske e Slovenci videmske pokrajine zal „) priznanje vseh narodnostnih pravic Zahtevo bodo potrdili na «Dnevu emigranta», ki bo danes v Čedadu ČEDAD — V čedadskem gledališču Ristori bo danes ob 15. uri že tradicionalni Dan emigranta, ki ga prirejajo slovenske kulturne organizacije videmske pokrajine. Letošnja manifestacija bo, morda še v večji meri kot dosedanje, tudi manifestacija boja Slovencev videmske pokrajine za priznanja njihovih narodnostnih, pa tudi socialnih in gospodarskih pravic. O teh vprašanjih so predstavniki slovenskih društev videmske pokrajine razpravljali prete- Nova Reaganova pobuda ? WASHINGTON — Ameriški predsednik Reagan bo pred koncem meseca spregovoril o odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo, kar bi lahko izboljšalo sedanje skaljene odnose med obema supersilama. To vsaj zatrjujeta tako «Washington Post» kot «New York Times». Reagan bi moral spregovoriti pred 18. januarjem, ko se bosta v Stockholmu srečala Shultz in Gromiko. Vsebina govora seveda ni znana klo sredo, ko so tudi odobrili resolucijo, v kateri poudarjajo, da so Slovenci videmske pokrajine sestavni del slovenske narodne manjšine in da jim morajo biti torej priznane enake pravice kot ostalim Slovencem v I-taliji ne glede na njihovo številčnost. V resoluciji, ki jo bodo poslali vsem strankam ustavnega loka in ministru Romiti, ki je pred kratkim v parlamentu napovedal, da bo vlada predložila zakon za zaščito slovenske manjšine, je še poudarjena zahteva po ustanovitvi slovenskih šol v videmski pokrajini. Brzojavko s podobno vsebino nameravajo nasloviti tudi z današnjega Dneva emigranta najvišjim rimskim oblastem. Sicer pa se bo današnja manifestacija pričela s pozdravom deželnega odbornika za obnovo potresnega območja Romana Specogne, sledil bo pozdrav župana občine Rezija Sergia Di Lenarda, v drugem delu pa bo kulturni spored, pri katerem bodo sodelovali ansambel Antona Birtiča «Beneški fantje», citiravci iz Rezije, pevski zbor Pod lipo iz Bar-nasa in Beneško gledališče s predstavo Preklete garde v priredbi Luciana Chiabudinija in režiji Adrijana Rustje. Varnostni svet obsodil južnoafriško agresijo NEW YORK — V južni Angoli ob meji z Namibijo je včeraj zavladalo zatišje. Južnoafriška rasistična vojska je prenehala z napadi in se kot kaže že pripravlja na umik. To je prvi rezultat pred-sinočnjega sklepa varnostnega sveta OZN, ki je sprejel resolucijo z obsodbo pretorijskega režima in z zahtevo, naj se južnoafriška vojska takoj umakne iz južne Angole. Za resolucijo je glasovalo 13 članic le ZDA in Velika Britanija so se vzdržale. Ameriški predstavnik pa je vseeno obtožil Pretorio, kar so še bolj ostro storili vsi vključno s predstavnikom SFRJ Ignacem Golobom, ki je zahteval takojšen brezpogojen umik južnoafriškega agresorja. Med političnimi opazovalci pa prevladuje mnenje, da je resolucija le izbila sodu dno, da bi Pretoria vsekakor končala svoje vojaške operacije. Po vsem sodeč je južnoafriški režim že dosegel svoje cilje, vsekakor pa je malo verjetno, da bi se umaknil za mejo, saj mora podpreti svoje zaveznike v marionetnem gibanju UNITA, ki «opravičuje» južnoafriško vojaško prisotnost na angolskem ozemlju. Luanda se vsega tega dobro zaveda, zato ne skopari s pobudami, da bi se rešila iz začaranega kroga pretorijske agresije. Pripravljena je celo na pogajanja z rasističnim režimom, a ne pristaja na njegove pogoje, ki bi pomenili smrt angolske revolucije. Upepeljevalnik in termoelektrarna vprašanji, ki terjata premislek Trst se obrača na vlado Za rešitev hudih gospodarskih, zaposlitvenih in socialnih vprašanj Tr- 1IHAGO GAŠPERLIN Upepeljevalnik in termoelektrarna: vprašanji, ki sta na videz lahko rešljivi, ob poglobljeni analizi pa nikakor ne. Za novi upepeljevalnik ponujajo občini, ki bi ga sprejela na svoje ozemlje, toplo vodo zastonj. Za elektrarno na premog pa bi občina, na katere tleh bi stala, in dežela, v kateri se občina nahaja, bili deležni večmilijardne vsote. Oba primera zvenita nekam preveč preprosto, tako preprosto, da prvi hip ne moreš zavrniti tega, kar ti dobrohotno ponujajo, tembolj še, ker si v krizi, za katero ne veš, kdaj je bo konec. Toda ravno tolikšna preprostost je sredi vsesplošne zapletenosti krajev nih, družbenih, političnih in gospodar skih razmer lahko še prav posebej varljiva in nevarna. Zato terja od vseh, zlasti pa od Slovencev, dvakratni, če že ne večkratni razmislek. Gre za problem tehtnice. Če na en pladenj položimo denarce, ki jih bollo občani (morda dolinski?) privar- čevali s toplo vodo zastonj, na drugi pladenj pa dolgoročne onesnaževalne in drugačne učinke upepeljevalnika potem je danes težko povedati, kateri se bo prevesil niže. Morda pa tudi ne. Enako velja za elektrarno na premog: če bo res koristila krajanom (toda poraba elektrike je pri nas že dolgo ustaljena), in to tudi v pogledu zaposlitve domačih ljudi pri njeni gradnji in poznejšem vzdrževanju, bo še šlo; če pa od nje občestvo Tržaškega ničesar ne bo imelo in Slovenci še manj, ker bo elektrika šla v izvoz in bodo nam ostale samo nevšečnosti z onesnaževanjem rastlinja, živali in ljudi, tedaj to ne bo šlo. in še: notri elektrovodi za elek tramo bi spet boleče zarezali v_slo vensko zemljo na Krasu. Kaj bi nam dali v zameno, če še za velikansko škodo iz preteklosti nismo skoraj ničesar dobili? To so seveda zgolj ugibanja. Terja jo pa trezen premislek in daljnovid nost. Da nam ne bi kdaj bilo žal. sta in njegove pokrajine, se je e-notnj mestni odbor za gospodarstvo sklenil obrniti neposredno na predsednika Vlade Craxija in na pristojne ministre. Na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik pokrajine Cla-rici in na kateri so bili tudi tržaški župan Richetti in poslanci Coloni, Cuffaro in Modiano so se tudi dogovorili, da se bo Clarici pismeno obrnil na Craxija z zahtevo, naj pri predsedstvu vlade zagotovi povezavo in sodelovanje pristojnih ministrstev. Upokojili bodo pet tisoč pristaniščnikov CAGLIARI — Minister za trgovsko mornarico Carta je včeraj podpisal odlok, ki predvideva predčasno upokojitev 5 tisoč pristaniških delavcev. Ukrep bi se moral končati pred letom 1986, a po besedah ministra Carte to ne bo zadostovalo za razbremenitev težke kri ze italijanskega pristaniškega sistema. Minister predvideva torej nadaljnje odpuste predvsem z znižanjem organikov v pristaniških ustanovah in s premestitvijo v periferne strukture ministrstva za trgovinsko morna- rico. V primeru, da tudi to ne bi zadostovalo, minister ne izključuje novih predčasnih upokojitev. Ta novi «eksodus» bi moral prizadeti kakih 3 tisoč pristaniščnikov. Minister Carta je tudi napovedal, da bodo osredotočili investicije na tri do pet «zgodovinskih» pristanišč, da hi tako povečali konkurenčnost italijanskih luk. Imen seveda ni navedel, saj noče predčasno povzročiti zapletov ob takem spornem vprašanju. Meblo v skupini za napredovanje v A-2 ligo Z nepričakovano gladko zmago proti Albatrosu iz Trevisa so odbojkarice Mebla izpolnile minimalni plan, ki so si ga postavile pred pričetkom letošnjega drugoligaškega prvenstva. Uvrstile so se v skupino, ki se bo borila za napredovanje v A-2 ligo, kaj pa lahko v nadaljevanju še dosežejo, je vprašanje, o katerem na tem mestu ne bi razpravljali. Obeti pred današnjo tekmo niso bili najbolj rožnati in to nam je priznal tudi sam trener Mebla Logar, ki je tokrat prvič vodil ekipo, čeprav le s tribune, ker mu italijanska odbojkarska zveza še ni izdala dovoljenja, da sedi na klopi naše združene ekipe. KOŠARKA — MOŠKA C-l LIGA MONKEY’S-JADRAN 78:101 NA 10. STRANI «Tako gladke zmage si res nisem obetal, ker smo na zadnji kontrolni tekmi s Koprom pokazali zelo slabo formo. Predvsem sem se bal sprejema, ki bi nas lahko pokopal. K sreči pa ni bilo tako, saj je ekipa zaigrala zelo stabilno in mimo,» nam je po tekmi z zadovoljstvom izjavil Logar. Do tako prepričljivega uspeha se je Meblo res dokopal predvsem po zaslugi zelo dobrega sprejema, kjer je kot običajno levji delež pripadel Vidi Legiši. To je omogočilo Zergolovi in Lii Legiši, da sta z uspehom zalagali svoje tolkači-ce, razveseljivo pa je bilo še dejstvo, da je bil napad nekoliko bolj raznolik in nepredvidljiv kot smo ga bili vajeni na dosedanjih tekmah. Zmaga 'naših odbojkaric ni bila nikoli v dvomu, saj je Albatros le enkrat vodil in to šele v tretjem setu pri izidu 4:0. Tedaj je na sceno stopila Pe-saressijeva, ki je tudi sicer v napadu popolnoma zadovoljila in s serijo natančnih servisov svojo ekipo popeljala v vodstvo, ki ga do konca ni več izpustila. Strah, da bodo naše igralke razočarale, je bil torej odveč. S prikazano igro so nakazale, da se počasi približujejo zadovoljivi formi, do pričetka drugega, odločilnega dela prvenstva, pa bo treba še marsikaj popraviti: Tu mislimo v prvi vrsti na blok, ki je še vedno premalo napadalen in na servis, ki razen pri Pesaressijevi ni dovolj nevaren in učinkovit. (Mig) MEBLO — ALBATROS 3:0 (15:11, 15:7, 15:6) MEBLO: G., L. in V. Legiša, Kus, Maver, Paulina, Kralj, Klemše, Zergol, Antoni, Pesaressi. Potek tekme: 1. set: 2:0, 5:1, 6:3, 8:5, 10:8, 14:9, 15:11. 2. set: 2:0, 4:1, 7:3, 10:5, 10:7, 15:7. 3. set: 0:4, 8:4, 8:6, 15:6. Trajanje tekme 23’, 20', 20’. Skupaj: 1 ura in 7 minut. Gledalcev: okrog 250. Ostala dva izida podskupine: Volley Conegliano - Pallavolo Nervosa 3:2, Mugliano Veneto - OMA Olympic Trst 3:0. LESTVICA Pallavolo Nervesa 14 točk, Mogliano Veneto in Meblo 12, Albatros Treviso 8, Volley Conegliano 6, OMA Olympic Trst 2. • Enotna akcija NADALJEVANJE S 1. STRANI fašističnega razdobja. Zato tudi ne čudi bistvena ugotovitev o asimilaciji in zato tudi povsem točen in pravilen naslov našega že v petek objavljenega komentarja, da je «poturica hujši od Turka», kar prav gotovo velja tudi za bivšega župana in njemu podobne. Vedno bolj odkrita in ostra kampanja Liste za Trst očitno pomeni, da se lista pričenja zavedati in odgovarjati na stvarne poskuse; rimskih krogov, da se premakne vprašanje globalnega zaščitnega zakona za Slovence z mrtve točke. Poročali smo že o pripravah, vladna beseda in zadnje rimske vesti te napovedi potrjujejo. Pri tem pa je seveda veliko vprašanje, kakšen bo vladni osnutek, saj sklicevanje na poročilo komisije «Cassandre» in tudi na slovenski del te komisije, lahko skriva resno nevarnost povsem nezadostne in nesprejemljive zaščite. V komisiji so prišla do izraza vsa različna stališča in zaključno poročilo beleži prav raznolikost stališč in zaključkov. V tem splošnem ozračju, ko ugotavljamo boljše pogoje zaradi ponovnega odpiranja meje, vedno ostrejši nacionalistični napad Liste za Trst in večjo aktivnost vladnih krogov je vedno bolj nujen, lahko tudi odločilen, odgovoren in odločen nastop celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Od slovenskega pozdrava predsednika senata Cossige je minilo že 24 dni in takrat je predsednik opozoril enotno slovensko delegacijo na važnost stikov s predsednikom vlade. Slovenci smo vedno zahtevali, da smo aktivno udeleženi pri vseh fazah sestavljanja globalnega zaščitnega zakona, smo skratka vedno odločno zahtevali, da smo subjekt zaščite v polnem pomenu tega načela. Zato je nujno, da smo udeleženi tudi v sedanji fazi sestavljanja vladnega osnutka in zato je prav sedaj nujen naš odločen in enoten nastop. Taka skupna akcija pa je še zlasti važna, saj moraiho enotno odgovoriti nacionalistom in šovinistom, ki niso tiho in ki ne mirujejo, kajti prav v teh kočljivih trenutkih moramo Slovenci tudi navzven jasno pokazati svojo enotnost, ko gre za naša življenjska vprašanja. BOGO SAMSA Jutri podražitev kurilnega olja RIM — Jutri se bo podražilo gorilno olje. Sklep je vlada sprejela že ob koncu lanskega leta, istočasno s podražitvijo bencina, a bo začel veljati z jutrišnjim dnem. Gorilno olje se bo podražilo za 6 do 8 lir pri kilogramu. Olje tipa ATZ bo od jutri stalo 367 lir za kilogram, olje tipa BTZ 404 lire za kilogram, tekoče gorilno olje pa 499 lir za kilogram. Te cene bodo lahko še višje za naj več 6 lir, glede na razdaljo od najbližje rafinerije. Indeksi ISTAT za pravične stanarine RIM — Osrednji urad za statistiko je včeraj objavil podatke o naraščanju življenjskih stroškov za decem ber, na osnovi katerih izračunavajo pravično stanarino. Podatki se nana šajo na december 1983. V tem mesecu so se življenjski stroški zvišali v primerjavi z decembrom prejšnjega leta za 12,8 odstotka; v primerjavi z decembrom 1981 pa so se življenj skj stroški dvignili za 31,2 odstotka. Stanarine za stanovanja se bodo ta ko lahko dvignile za 9,6 odstotka, ostale stanarine, ki se obračunavajo vsako drugo leto, pa za 23,4 odstotka. Večja poraba petrolejskih proizvodov RIM — Poraba petrolejskih proizvodov se je ponovno dvignila. V novembru 1983 je v Italiji dosegla 8,41 milijona ton, kar je 5,6 odstotkov več kot v novembru leta 1982. V prvih enajstih letih lanskega leta pa je poraba znašala nekaj več kot 80 milijonov ton, oziroma 2 od stotka manj kot v istem obdobju leta 1982. Povečanje porabe v novembru je znak ugodnih premikov v italijanskem gospodarstvu in predvsem povečanja industrijske proizvodnje tudi zato, ker se je v največji meri povečala poraba plinskega in kurilnega olja za industrijo. D VIDEM — Včeraj popoldne ob 17.44 so v Furlaniji zabeležili lažji potresni sunek, ki ga je prebivalstvo zaznalo v Tolmeču in bližnjih krajih. □ BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak bo od 1. do 4. februarja t.l. obiskal ZDA, ka mor ga je povabil predsednik Ronald Reagan. Po novem mafijskem zločinu na Siciliji V Catanii žalovanje za umorjenim novinarjem Preiskava zaenkrat še vedno v slepi ulici CATANIA — Ogromna množica je včeraj pospremila na zadnji poti časnikarja Giuseppa Favo, zadnjo žrtev sicilske mafije. Pogrebna svečanost je bila najprej v neki mestni cerkvi, nato pa na županstvu, kjer je župan Monzone počastil spomin umorjenega časnikarja. V Catanii je bil včeraj dan žalovanja, ki ga je oklicala občinska uprava. Medtem pa se nadaljuje preiskava, ki resnici na ljubo še ni dala spod budnih rezultatov. Včeraj so ugotovili, da je bil Fava ubit s petimi streh iz pištole, od katerih so ga štirje zadeli pod levim ušesom, peti pa v tilnik. Že to potrjuje, da je bil zločinec dobro izvežba.n in da je torej šlo po vsej verjetnosti za poklicnega «kilerja». Tudi kraj, kjer je prišlo do umora, to potrjuje, kajti gre za območje s širokimi cestami, ki omogočajo morilcu, da se takoj po zločinu hitro in nemoteno oddalji. Vse to daje misliti, da je bil umor zelo natančno pripravljen. Na vprašanje, kaj misli o tem, da je bil Fava umorjen z majhno kalibrsko pištolo, kar ne sodi v običaj mafije, je načelnik letečega oddelka kvesture v Catanii Berretta dejal, da je bil tudi podkvestor Boris Giuliano ubit z enako pištolo. Berretta je tudi potrdil, da preiskovalci iščejo človeka srednjih let, ki je obvestil nekega zapriseženega čuvaja, da je videl v ustavljenem avtu truplo ubitega novinarja. Policija namreč domneva, da bi ta moški lahko posredoval kako podrobnost o zločinu. V spomin na Giuseppa Favo je včeraj izšla posebna številka Usta I Siciliani, ki ga je Fava ustanovil in ga je tudi vodil. Ta številka je v celoti namenjena delu umorjenega novinarja, ki se je vseskozi dosledno boril proti mafiji. Zaradi drage libanonske pustolovščine Izrael že na robu bankrota: V' Samir v vse večjih težavah TEL AVIV, BEJRUT — Libanonska pustolovščina je pahnila Izrael na rob bankrota, saj samo okupacija južnega Libanona terja letno 360 milijonov, če k temu dodamo še stroške tako imenovane operacije «mir v Galileji», ni nič čudnega, da je inflacija že 300-odstotna. Premier Šamir še torej nahaja v nezavidljivem položaju, ko so državo že začele pretresati stavke, meje pa se tudi živopisana druščina vladne koalicije, ki noče klavrno končati ob morebitnem Šamirovem padcu. Razpis predčasnih političnih volitev pa je za vladajoči Li-kud prav tako skrajno nevaren, saj dajejo zadnja prou čevanja javnega mnenja skoraj gotovo zmago opozicijskim laburistom. Vladi ne ostaja torej drugega, kot da skuša sanirati težki gospodarski položaj, a kot kaže ji primanjkuje časa. Poveljnik izraelskih oboroženih sil general Moše Levi je že predlagal, da bi se Izrael umaknil iz Liba nona in Libanonce prepustil njihovi usodi in sirskemu pohlepu. Seveda pa ni pozabil navesti, naj si vlada zagotovi zavezništvo z raznimi milicijami v južnem Libanonu, neglede na njihovo prosirsko naravnanost. Libanonska pustolovščina pa kot kaže ne beli glave samo telavivski vladi, temveč zaskrblja tudi vlade vseh držav, ki so poslale svoje «mirovne sile» v Libanon. Vse pa je kot kaže odvisno od zadržanja ZDA. Reaganov svetovalec za vojaške zadeve Edward Luttwak je v intervjuju za neki italijanski dnevnik poleg vprašanj odnosov Zahod Vzhod načel tudi problem Libanona. Po njegovem bi se morali Američani umakniti in prepustiti nalogo za «pomiritev» Libanona Sircem. Ob tem je Luttwak poudaril, da imajo Sirci še največ «mesarskih izkušenj», ki so si jih nabrali pri zatiranju domače opozicije, da bi jim šel posel lahko od rok tudi v Libanonu. Po vsem sodeč pa je tudi za Sirijo Libanon vse prej kot lahek grižljaj. Potem ko se je Damask načelno že strinjal z novim saudskim predlogom o utrjevanju premirja v Libanonu je moral umakniti svoje privoljenje, ker so načrt zavrnili Džumblatovi druži. Sirija torej na lastni koži spoznava, da so njeni libanonski zavezniki povsem nepredvidljivi. Včerajšnji topovski dvoboji v Šu fu in pri Bejrutu so zgovoren dokaz, da lahko le Libanonci rešujejo svoje zdrahe in da vsako tuje vmešavanje še bolj zapleta libanonski klobčič. Saudski posrednik Rafik Hariri je torej včeraj v Damasku doživel neuspeh, saj nista Džumblat za druze in Beri za šiite podprla njegovega načrta. Resnici na ljubo se niso sestanka v Damasku udeležili ne predstavniki libanonske vojske in niti desničarske falange. Položaj v Libanonu se je namreč že tako izrodil, da se jim je zdela pot v Damask popolnoma odveč. Hariri pa kot kaže ne obupava, saj že napoveduje sestanek v Riadu, kjer upa na večjo razpoložljivost. S svojo ekonomsko močjo ima namreč Saudska Arabija dovolj argumentov, da prepriča Sirijo. Skrajno vprašljivo pa je, ali bo Sirija uspela prepričati svoje libanonske zaveznike k večji prožnosti. Odstopil tunizijski notranji minister TUNIS — Edina politična žrtev osem dni trajajočega «krušnega upora» je tunizijski notranji minister Dris Guiga, kljub temu da je sklep o podvojitvi cene kruha in drugih pšeničnih izdelkov sprejela vlada v celoti. Predsednik Burgiba se ni mogel odpovedati svojemu premieru, ki ga bo po vsej verjetnosti prej ali slej nasledil. Guiga je bil navsezadnje najprimernejši za trenutnega «grešnega kozla», spada namreč k najbolj trdemu krilu vladajoče socialistične stranke. Sedaj mu očitajo, da je policiji in vojski ukazal streljati na demonstrante in se ni raje poslužil drugih policijskih u-krepov. Vsekakor so v Tuniziji pozitivno ocenili Guigov odstop, saj prevladuje mnenje, da bo to še bolj utrdilo položaj premiera Mohameda Mzalija, ki je znan kot zagovornik postopne demokratizacije tunizijske družbe. Seveda bo morala sedaj Mza-lijeva vlada previdneje" sprejemati finančne ukrepe zaradi preklica o podražitvi kruha. Bencin, alkohol in vsi življenjsko manj pomembni proizvodi iz tujine bi se morali občutno podražiti. Število zaposlenih v Italiji se v 20 letih ni spremenilo S.A.C.A.T. nadomestni deli za RIM — Zaposlitvena raven je v Italiji še vedno na ravni leta 1960, ko je bilo zaposlenih 20 milijonov in pol oseb. Ob koncu leta 1982 je bilo število zaposlenih v bistvu enako, pri tem pa velja pripomniti, da je število pre bivalstva naraslo za šest milijonov in pol, kar pomeni, da je število zaposlenih v odstotkih znatno nižje kot pred 20 leti, ko je nazorno razvidno iz spodnje razpredelnice, ki jo je pripravil osrednji urad za statistiko in v kateri je navedeno tudi število odvisnih delavcev : Leto Prebivalstvo Zaposleni Odvisni delavci 1960 50.198.000 20.524.000 11.988.000 1962 50.843.000 20.349.000 12.629.000 1964 51.600.000 19.943.000 12.810.000 1966 52.332.000 19.293.000 12.440.000 1968 52.987.000 19.489.000 12.842.000 1970 53.661.000 19.608.000 13.339.000 1972 54.400.000 19.376.000 13.565.000 1974 55.130.000 19.849.000 14.094.000 1976 55.701.000 20.045.000 14.305.000 1978 56.127.000 20.297.000 14.493.000 1980 56.416.000 20.663.000 14.856.000 1982 56.639.000 20.685.000 14.885.000 FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 Sodelovanje Jugoslavija - EGS BRUSELJ — Odnosi med evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo postajajo iz leta v leto tesnejši. Od leta 1981, ko je Grčija vstopila v EGS, je Jugoslavija pomembna tranzitna država; poleg tega je danes EGS nadvse pomemben partner za Jugoslavijo, saj SFRJ izvaža v države zahodnoevropske deseterice 23 odstotkov vsega svojega izvoza, iz teh držav pa uvaža 36 odstotkov vsega svojega uvoza. Prav tako predstavljajo pomembno postavko jugoslovanskega deviznega računa dohodki turistov iz držav EGS, pa tudi vloge delavcev na začasnem delu v državah evropske deseterice. V Brus- lju predvidevajo, da bi se morali ti odnosi v prihodnje še izboljšati, glede na to, da je bil v aprilu lanskega leta ratificiran sporazum med EGS in Jugoslavijo, ki predvideva olajša ve za prodajo jugoslovanskih proizvodov na zahodnoevropskih trgih, s tem da za nekatere proizvode odpravlja carinske dajatve, za nekatere kmetijske pridelke pa dopušča preferencialne tarife. Sporazum predvideva tudi podporo evropske investicijske banke v višini 277 milijard lir za izboljšanje železniške mreže v Jugoslaviji, predvsem na tranzitni železniški progi Jesenice - Djevdjelija. ,v ** w Velika Izbira CVETIC In RASTLIN za stanovanja In vrtove z dostavo na dom vse potrebno za izredne priložnosti — nadalje semena - čebulice in gnojila TRST — Salita di Gretta 34/a — Telefon 411-219 V uprizoritvi tržaškega Teatra stabile Utopični planet R. Rossa Ob 400-letnici Dalmatinove Biblije Veliko slovensko delo ACE MERMOLJA V katerem območju se dogaja utopija. Kje sta njena moč in njen konec? To temeljno vprašanje si zastavlja Renzo Rosso v svojem dramskem delu ili pianeta indecente». Nosilec dileme je v tekstu in seveda predstavi filozof in pisatelj Charles Fourier (17721837). ki je bil kritik industrijske buržoazne družbe in utopični mislec. Rosso torej razmišlja o utopiji, razmišlja o Fourieru, ki mu pomeni u telešeno usodo dogajanja utopije. Ta usoda pa nikakor ni lahko, saj mora računati s stvarnostjo, računati mo Ta * oklepom bivanja in zgodovine. Sanje, eros, čutnost, poskus sinteze med čutnostjo in duhovnostjo so težka preizkušnja za človekov razum in njegovo življenjsko prakso. Ni slučaj, če Rosso zaključi svoje delo s tragično Fourierovo smrtjo v materinem naročju. Ni čudno, saj se prav ta STnri približuje prvemu vprašanju o območju dogajanja utopije in zastavi še drugo, tokrat še usodnejšo dilemo. Se morda ne odkriva prav ta uto- BOGDAN POGAČNIK V Parizu je bilo v zadnjem času kar nekaj slovenskih in jugoslovanskih likovnih razstav. Tako sta imela nekaj razstav v Parizu živeča slovenska umetnika, Jaro Hilbert, slikar, in Janez Zorko, kipar, medtem ko so si v Jugoslovanskem kulturnem centru sledile razstave naivcev, Meštroviča in srbske srednjeveške umetnosti. Toda še prav posebej se je moral slovenski obiskovalec te dni razveseliti velike osebne razstave znanega slovenskega slikarja Zorana Mušiča, ki sicer že dolga leta živi v Parizu in ki je tudi sicer po potnem listu itali janski državljan. Toda pri vsem tem vedno in povsod poudarja, da je Slovenec, še več, da je rojen na Krasu. Čeprav, meni, da se kot Goričan tudi v Gorici dobro počuti, kadarkoli pride na obisk, vendar začne polno dihati šele, ko pride do obronkov Krasa. Z Mušičem se poznava že dolgo, še iz predvojnega časa v Mariboru. Pred leti, ko sva se srečala v Parizu, je prav tedaj dobil posebno priznanje takratnega predsednika republike Geor-gesa Pompidouja za razstavljeni ciklus grozljivih človeških okostnjakov, žrtev nacističnega taborišča smrti Dachau. Del teh njegovih slik je n& davno tudi izšel v novem francoskem leksikonu 20. stoletja založbe Magnard v Parizu, in to prav vzporedno s tekstomo Jeanu - Paulu Sartru. V francoski literarni reviji La Nouvelie Revne Francaise pa sem lahko bral Musičev izredni, človeško in psihološko pija, ki je vsa naprožena v življenje, v zemeljsko srečo, v harmonijo biti in bivanja, kot prikrivanje smrti? Ob gledanju predstave tržaškega Teatra stabile, ki jo je režiral Roberto Guicciardini, se nam je ta dilema precej vidno ponujala, čeprav morda ni bila do konca izostrena. Režiser je s pomočjo scenarista in kostumista Sergia D'Osma ustvaril predstavo z izrazito močnimi likovnimi efekti. Scena in kostumi so močno «polepo-leni». Vse je skladno, blesteče, svetlo, skratka, estetizirano, pri čemer dobiva morda beseda «estetiziranje» nek «negativen» priokus. Predstava je bila v tem smislu prav gotovo paša za oči, čudovita čipka, ki povezuje in hkrati obdaja dogajanje. Režija je bila natančna, stroga, zgrajena z o-stro geometrijo. Ob tem pa je Guicciardini prav gotovo utišal eros in čutnost, ki sta temeljni sestavi Fourierove utopije. V tekst, ki je verjetno prej filozofski kot izrazito teatraličen, ni skušal vdreti z dodano gledališkostjo, ampak je ohranil razmišljujoč pečat, kar ima seveda tudi svoje posledice. Fourier v bistvu ne zaživi v utopiji, v erotičnosti, v konfliktih, ampak o njih poglobljeni esej o tem, kako so strahote v taborišču Dachau vplivale nanj tudi kot umetnika. To je bila zame prelomnica, je ugotovil, čeprav sicer vedno poudarja, da se mu umetnost poraja vedno sama, spontano in intimno, ne da bi hote iskal tematiko in izraz. Ni umetnosti, če ne raste sama iz čustva je menil v svojem ateljeju nad pariškimi strehami v Ulici Vigne. Taka, nad vse intimna, tiha, v trenutku navdihnjenja porojena, nekje tu- razmišlja. Njegova prisotnost je diskretna tja do smrti, ki jo doživi v prvi osebi, ki je vanjo vržen z vso bolečino. Igralec Giulio Brogi je lik dosledno izvedel, čeprav mu ni bila vedno dana pot k intenzivnim trenutkom. Osnovni oprijem pa na svoj način utemeljuje estetizem scene, kostumov in koreografskih elementov. Določena distanca in racionalna a naliza, ki ju režiser dosledno izpeljuje, imata tudi negativne učinke, sa] je celotna predstava večkrat izgubila na intenzivnosti in se tudi nekoliko preveč poplitvila, kar je motilo, včasih celo ogrožalo celoto. Poleg Brogija naj omenimo vsaj še Lombarda Fornaro v vlogi napovedovalca, Ledo Negroni kot Fourierovo mater, Anno Tereso Rossini v vlogi vlačuge in Vittoria Stagnija. Resnici na ljubo je igralski zbor izdelal ma lo izrazitejših likov in sploh se nam je zdela predstava po igralski plati premalo izdelana in homogena, kar tudi ni pozitivno. Ob zaključku lahko zapišemo, da je bila krstna uprizoritev dela «fi pianeta indecente» nadvse solidna in zanimiva predstava, teprav brez izrazitih vrhov. di mračna, pa vendar vsa notranje osvetljena, je tudi njegova najnovejša umetnost, ki jo je predstavil na sedanji uspeli razstavi v ugledni pariški galeriji Claude Bernard. Prikazal je 12 olj iz zadnjih dveh let. pa približno prav toliko mešanih tehnik in risb s tušem, ki tematsko podajajo dva motiva: Benetke in umetnikov atelje. V beneških motivih je podoživel zlasti značilna pročelja starih hiš s priprtimi okni, za katerimi opaziš sence lju- MAJA LAPORNIK Pred tednom dni smo odprli vrata letu ’84. Skoraj malodušno smo to storili, negotovo, strahoma. Zazrli smo se v jutro novega leta, v jutro, ki je enako jutru dneva: včeraj se je razblinil, mimo je, moral si ga odriniti od sebe, vate vdira dan, v katerem nikoli ne veš, kakšen bo večer. Oblastniški ritem vsakdana pa ne dopušča, da bi se pretirano oziral po tolikih «včeraj», da bi se zamislil v tiste dneve, ljudi in dejanja preteklosti, ki so sicer zapisani le v spominu, a za katere želimo in mislimo, da so kljub tiraniji časa nenadomestljiv del naše sedanjosti. Pa vendar! Vsako leto se, skoraj v posmeh času, kdaj pa kdaj izmuznemo vladajočemu dnevu, mu iztaknemo nekaj svežih uric in se z otroško iskrenostjo spoštljivo ozremo v tisto davnino, ki je za nas še zmeraj sedanjost, saj bi brez nje najbrž ne bili to, kar smo. Vsemu temu damo še ime: obletnica. V tem letu se bo svet slovenske književnosti in jezikoslovja, pa seve- di, pa skozi meglico obrise Maria Salute in Dogane, ali železja starih ladij v zalivu. Druga motivika obravnava umetnika in njegov model. Neka samotna praznina tihega pričakovanja in skoraj antične veličine vejeta iz teh podob. Njegov dobri poznavalec, francoski umetnostni kritik André Chastel je v uvodu lepo ilustriranega kataloga omenil, da je Zoran Mušič resničen mojster, da je njegova umetnost kot nenehna prefinjena metafora in da u-stvarja na robu Italije, na Jadranu in ob Kvarnem. «Tam je polotok njegove umetnosti.» Gledališka sezona namenjena naj mlajšim Gledališče «Lo contrada» bo jutri predstavilo program druge sezone namenjene otroškim in mladinskim predstavam z naslovom «V gledališče v družbi». Pri pobudi sodelujeta med drugim tudi tržaška občina in šolsko skrb ništvo. Lansko leto je podbuda žela lep u speh, saj si je razne predstave o-gledalo približno 9.000 otrok. Letos bo skupen «repertoar» razširjen, ker bo sodelovalo večje število gledaliških skupin. Prav gotovo so pobude namenjene najmlajšim gledalcem koristne, saj je v televizijski dobi nevarno, da vidijo otroci gledališke «izsledke» samo po ekranu ... da, upam vsaj, ne samo on, spomnil pomembnega datura: 1584. Slovensko protestantsko leto, polno ustvarjalnega zagona, za katerem se bleščijo dolga leta garanja in učenja, idealizma in vere, poguma in ponosa. To je leto, ko izideta dve izredno pomembni knjigi: Dalmatinov prevod Biblije in Bohoričeva slovnica. Prevod Biblije, ki so ga tiskali v Wit-tembergu na Nemškem, je edina protestantska knjiga, ki je niso sežgali. Gre pravzaprav za velikopotezen načrt, če samo pomislimo, da se ga je Dalmatin lotil brez slovarja in brez slovnice, gre za delo, ki ga je lahko uresničila le velika ljubezen protestantov do naroda, do njegovega jezika in njegove vsestranske rasti, pa gotovo tudi trdno versko prepričanje. To potrjuje tudi vsebina posvetila, ki ga lahko beremo v knjigi: označuje ga zavest pripadnosti širši slovanski družini, obenem pa misel, da je slovenski jezik eden poglavitnih v okviru vseh slovanskih jezikov. Delo Jurija Dalmatina (1547 - 1589) je prava umetnina, bogata tudi na področju likovne umetnosti, saj vsebuje kar 222 lesorezov. Prevod Biblije, ki ga literarni kritiki označujejo za najimenitnejše delo naših protestantov, pa je bistvene važnosti za razvoj slovenskega knjižnega jezika: delo je umetnina tudi na jezikovnem področju. S svojo izredno kompozicijo, «bogatim izrazom in izklesanim slogom» (Rupel) je odločilno vplival na novi slovenski literarni jezik. Istega leta pa smo Slovenci z Adamom Bohoričem (1520 - okoli 1599) dobili svojo prvo slovnico, napisano v latinščini, Articae horulae. Zimske urice. Njen nastanek je tesno povezan z Dalmatinovo Biblijo. Bibliji so namreč dodali nekak register, bila je to nekakšna razlaga besed, ki je po vsej verjetnosti v glavnem Bohoričeva zasluga. Poleg tega je Bohorič sodeloval v revizijski "komisiji, ki je reševala jezikovne probleme v Dalmatinovi Bibliji : prav to delo ga je potem napotilo k pisanju slovenske slovnice. Teoretična izhodišča Bohoričevega dela so zanimiva še danes: slovničar naj bi posnel pravila po splošni rabi jezika, nato pa naj bi naredil izbor «najboljše slovenske govorice». Tudi to protestantsko delo seveda ni moglo nastati brez zavesti, da je slovenski jezik enakovreden vsem drugim evropskim jezikom, ravno tako kot je narod, ki ta jezik govori, enak vsem ostalim narodom. Dalmatinova Biblija in Bohoričeva slovnica seveda ne zaobjemata celotne protestantske dediščine, brez katere bi Slovenci najbrž ne zmogli v sodobno zgodovino. V pričujočem članku niti ni šlo za pregled slovenskega protestantizma. A naj bo leto 1584 simbol tistega vzleta slovenstva, volje do slovenskega življenja, tiste žilavosti Slovencev, ki jim ne moreš izruvati korenin, niti ob njeni 400-letnici. Prispevajte za Dijaško matico Pariška razstava Zorana Mušiča V petek v Gallusovi dvorani Nastop kontrabasistke R. Ribarske ALEKSANDER ROJC Za ciklus predavanih koncertov, ki jih Glasbena matica organizira v Gallusovi dvorani, bo v petek, 13. januarja, ob 20.30 na sporedu zanimiv glasbeni dogodek. Koncertirala bo namreč — in to se na glasbenih odrih zelo redko dogaja — s kontrabasom Rumiana Ribarska °b spremljavi pianistke Mire Flis - Šimatovič. Koncer-tantki se v Trstu predstavita z zanimivim sporedom, ki obsega dela klasicističnih skladateljev Giovanninija (Sonata št. 2) ter Avstrijca Karla Dittersa von Dittersdorfa (Koncert v E-duru); poleg tega bodo na koncertu predstavljene še 3 miniature Tomaža Sveteta ter Romanca m Capriccio Josipa Novosela. A poglejmo pobliže našo zanimivo gostjo! Rumiana Ribarska je študirala v Beogradu, kjer je diplomirala na Akademiji za glasbo, sodelovala v godalnem orkestru Dušan Skovran in simfoničnem orkestru beograjske filharmonije. Od leta 1972 živi v Ljubljani, kjer je članica orkestra Simfonikov RTV Ljubljana. Sedaj študira kontrabas na tretji stopnji Akademije za glasbo v Zagrebu pri prof. Josipu Novoselu. Mira Flis - Štimatovič iz Zagreba je znana pedagoginja in spremljevalka mnogih solistov. Glede pestrega programa, ki smo ga že navedli in s katerim se bo Ribarska predstavila v Trstu, velja posebna pozornost Tomažu Svetetu in Josipu Novoselu. Tomaž Svete (1956), predstavnik najmlajše generacije slovenskih skladateljev je končal študij kompozicije in dirigiranja na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nekatera njegova dela so občinstvu že dobro znana, tako na primer TV opera Kralj Melhus, izvedena tudi na lanski Tribuni jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti v Opatiji. Med njegovimi pomembnejšimi deli so še: Tri balade na tekst Janeza Menarta za bas-bariton in klavir. Prekmurska suita za godala, Simfonietta za orkester ter razna komorna dela. V miniaturah za kontrabas in klavir, ki so bile prvič izvedene 6. decembra 1983, je znova posegel po prekmurski folklori. Prva miniatura obravnava dani motiv (po ljudski pesmi «Gda se dragi v Ameriko odpravla») v vseh njegovih liričnih preobrazbah. Elementarna motorika je značilna zlasti za uvodni del druge miniature, v kateri prevladujeta dva motiva. Primarna vloga začetnega postopoma zbledi in se umakne agresivnemu karakterju drugega, ki preide v zaključno miniaturo; le-ta pa predstavlja izpeljanko, končnico osnovnega. Tenorist in kontrabasist Josip Novosel (Zagreb, 1932) je bil več let solo kontrabasist orkestra Zagrebške filharmonije in simfoničnega orkestra RTV Zagreb ter profesor na srednji glasbeni šoli. Od leta 1970 je redni profesor na Glasbeni akademiji v Zagrebu; predaval je na Fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu, sedaj pa je tudi profesor na glasbeni akademiji v Sarajevu. Vzgojil je že vrsto izvrstnih kontrabasistov. Doslej je objavil: 12 etud za kontrabas (1967), 13 študij za kontrabas (1972), 15 etud - capricciov (1976), 6 virtuoznih capric-ciov (1980) in Romanco (1983). V kratkem pričakujemo izid njegove šole za kontrabas v treh delih. Kot pove že naslov, je Romanca razmišljajoč pesemski stavek, ki je v tem primeru poln vedrine in melodične širine; kot da bi bil napisan v enem zamahu, kot da bi ga spodbudilo veselo doživetje. Capriccio št. 5 je iz zbirke 6 virtuoznih capricciov, ki so nastali leta 1980. Zanj je značilen skercozni karakter ter silovit in razgiban ritem. Skladba je v tridelni ABA obliki. Prvi del prinaša lahko spoznavno molovsko tematiko, sprememba tonalitete srednjega dela v dur pa omogoča še večji razvoj šaljivih in mestoma paradirajočih elementov skladbe. dentalex s.a.s. Novi prodajni center aparatov In materiala za zobozdravnike In zobotehnike TRST UL. DEL LAVATOIO 2/b TEL. 040/60-729 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 450 LIR Kavne mešanice CREMCAFFÈ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah V petek na pobudo Sindikata slovenske šole Z jutrišnjim dnem za dobo 13 tednov Razprava o popolnem univerzitetnem izobraževanju slovenskih šolnikov Sindikat slovenske šole bo priredil v petek zvečer sindikalno zborovanje, na katerem bo govor o univerzitetnem izobraževanju učnega osebja na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj. Vprašanje je v tem času nadvse aktualno, saj o njem razpravljajo sindikalne organizacije in razni organi ministrstva. SSŠ je vzel v pretres vprašanje univerzitetnega izobraževanja šolnikov na drugi redni seji in nato sklical široko sindikalno zborovanje, da bi seznanil šolnike o tem problemu. Odbor sindikata vabi na zborovanje tudi predstavnike strank in organizacij, ki sestavljajo enotni šolski odbor, da bi tudi oni sodelovali v razpravi in pri oblikovanju sklepov. Odbor sindikata je v tem pogle- du osvojil predlog, ki ga je sestavil član Vsedržavnega šolskega sveta prof. Samo Pahor, ob koncu katerega predlaga naj Vsedržavni šolski svet vključi v svoj dokument o univerzitetnem izobraževanju šolnikov stavek o potrebi popolne univerzitetne izobrazbe v slovenskem jeziku za slovenske šolnike, da se tako zagotovi dobro delovanje šol s slovenskim učnim jezikom. O vprašanju univerzitetnega izobraževanja šolnikov bo Vsedržavni šolski svet razpravljal dne 18. in 19. januarja. Sindikalno zborovanje Sindikata slovenske šole bo v petek, 13. januarja, ob 20. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Sporočilo skrbništva Šolsko skrbništvo obvešča, da je na skrbništvu na vpogled ministrska o-krožnica o vstopu v stalež učnega o-sebja v državnih otroških vrtcih. Prošnje lahko vložijo vzgojitelji, ki so poučevali vsaj za eno šolsko leto v obdobju od šolskega leta 1974-75 do šolskega leta 1977-78 za dopolnitev urnikov, in šolniki, ki so poučevali v obdobju za šolsko leto 1974-75 — šolsko leto 1980-81 (vključno) in so opravili habilitacijo, ki jo predvideva čl. 23 zakona št. 270. Rok za vložitev prošenj zapade 21. januarja. Začetek pouka skoraj povsod normalen... Po božičnih. in novoletnih počitnicah se je včeraj na šolah vseh vrst in stopenj ponovno začel reden pouk. šole so prvič v tem letu zaživele, pri čemer je treba poudariti, da je bila prisotnost učencev in dijakov pri pouku skoraj stoodstotna. Šolske oblasti so bile med počitnicami zaskrbljene, ker so se bale, da bi, predvsem na višjih srednjih šolah, dijaki izkoristili sobotni dan za podaljšanje počitnic. Po podatkih, ki smo jih zbrali na slovenskih višjih srednjih šolah, kaže, da si naši dijaki niso samovoljno privoščili nadaljnjega «mostu». Skoraj na vseh šolah je bila prisotnost stoodstotna. Na liceju «France Prešeren», učiteljišču «Anton Martin Slomšek» in poklicnem zavodu «Jožef Stefan» so bili prisotni domala vsi dijaki. Pouk je stekel s polno paro, saj so na teh šolah zabeležili le malo odsotnosti, kar je navsezadnje povsem normalno. Nekoliko več primerov izostankov od pouka so zabeležili na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois». Ravnatelj sam se je hotel prepričati prek telefona o vzrokih nekaterih odsotnosti, ugotovil pa je, da je šlo v teh primerih za «špricanje šole». Nekateri dijaki so hoteli očitno na ta način «proslaviti» začetek novega leta.. . ARZENAL: 153 DELAVCEV V DOPOLNILNO BLAGAJNO Kakor smo že napovedali, prične jutri, 9. t.m., veljati sklep o vpisu 153 delavcev Tržaškega arzenala - Sv. Marka v dopolnilno blagajno, in to za trinajst tednov. Po sporazumu med enotno sindikalno zvezo kovinarjev FLM in vodstvom obrata pa ne bo vseh 153 delovnih moči istočasno križem rok, temveč izmenično. S tem ni v tržaški pokrajini niti enega samega podjetja z državno soudeležbo več, kjer ne bi delodajalec posegel po redni ali izredni dopolnilni blagajni. V njej je vsega vpisanih nad 1.600 parov delovnih rok ali skoraj 20 od sto skupnega števila uslužbencev poldržavnih podjetij. Pri FLM ugotavljajo, da je to le še dodaten zaskrbljujoč znak neprestanega slabšanja kriznih razmer pri nas, ki ga je povzročila politika zavoda IRI in njegovih finančnih družb o krčenju proizvodnje in zaposlenosti. Sindikalisti zahtevajo zato čimprejšnji začetek pogajanj med enotno sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL, rimsko vlado, deželno upravo F-JK in zavodom IRI na osnovi platforme sindikalne zveze. O tem bo podrobneje govor, kot znano, v torek dopoldne na obali pod Nabrežino med deželnim zasedanjem, ki ga priredi sindikat CGIL. Udeleži se ga tudi članica vsedržavnega vodstva sindikata Turtura. • Deželni odbor je sprejel sklep o nakazilu 3,5 milijarde lir kmečkim gospodarstvom, ki so utrpele škodo po potresu. Sredstva gredo za popravilo hlevov in drugih živinorejskih naprav, oziroma za gradnjo novih. Tudi trgovski posli imajo svojo etiko Če boste pri opravljanju poslov o-pazili, da se trgovski posrednik do vas nekorektno obnaša ali da krši osnovna etična vodila, ki urejajo njegov poklic, se boste lahko pismeno pritožili na posvetovalno komisijo pri trgovinski zbornici. Tudi sicer se pa lahko seznanite z vsebino deontološkega zakonika, po katerem so se dolžni ravnati poslovni agenti, tako, da se o-bmete na knjižnico trgovinske zbornice, Borzni trg 14, II. nadstropje. Zakonik je odobril nedavno zbornični odbor. PT1 v vi 1 rzaske kinodvorane danes odprte Včeraj smo napovedali, da bodo danes na Tržaškem kinodvorane zaprte zaradi vsedržavne stavke njihovega o-sebja. Pa ni res, kajti Trst je v marsičem poseben. Tako sloni tukajšnje omrežje kinodvoran na zadružni in družinski podlagi, zato ne zaposluje uslužbencev. Brez skrbi, torej, danes lahko pojdete mirno v kino. Koncert komorne skupine Instrumentalna skupina Vecchia Vienna bo nastopila jutri zvečer v Gallusovi dvorani na sedežu Glasbene matice v Trstu. Skupino, ki je bila ustanovljena leta 1981, sestavljajo diplomati in študentje konservatorijev iz Trsta, Celovca in Benetk, med temi so tudi trije gojenci naše Glasbene matice, in sicer Bogdan Kralj (klavir), Peter Filipčič (violončelo) in Zoran Lupine (rog). Skupina izvaja v glavnem glasbo, ki je prevladovala na Dunaju v 19. stoletju. Tako se nam bo tudi predstavila na koncertu v dvorani Gallus. Izvajala bo izbor Straussovih valčkov in polk. S podobnim programom je skupina prav v prejšnjem mesecu imela vrsto nastopov po Italiji, kot na primer v Sanremu, Reggio Emilii in Trbižu, pred čas&m je tudi posnela za italijansko radiotelevizijsko mrežo, za radio in televizijo v Švici in RTV Ljubljana. Poleg že omenjenih gojencev Glasbene matice sodelujejo v skupini violinisti Alfredo, Vittorio in Analisa Clemente, flavtistka Daniela Drus-solo, oboist Francesco Sabonitto in kontrabasist Mauro Neroi. Ob predstavitvi obračuna 1983 in proračuna 1984 Finančno stanje tržaške KPI je doslej še kar zadovoljivo Tržaška avtonomna federacija KPI je na tiskovni konferenci včeraj predstavila javnosti svoj finančni obračun za leto 1983 in proračun za letošnje leto. Gre za dejanje, ki je ostalim političnim strankam na krajevni stranki tuje, ker jih v tem smislu ne obvezuje zakon o javnem finansiranju strank; komunisti pa imajo po statutu dolžnost, da seznanijo javnost o bilancah svojih organizmov. Ko se govori o bilancah KPI pa gre še za drugo važno vprašanje; glavni vir dohodkov za delovanje stranke izvira iz avtofinansiranja, s katerim člani, simpatizerji in volivci podpirajo stranko, da bi ji lahko zagotovili ekonomsko neodvisnost, kot osnovni predpogoj za politično neodvisnost; zato se KPI tudi čuti dolžno, da vsem svojim članom (v letošnji kampanji je izkaznice obnovilo že preko 71 od sto članov), volivcem in simpatizerjem objasni, kako je zbrala in uporabi'» tako pridobljen denar. Pri vsem tem je zelo važen predvsem en podatek: v lanskem obra- čunu dohodkov, ki je nekaj višji od 496 milijonov lir, je tržaška federacija KPI prejela le nekaj več kot 15 milijonov lir od vsedržavnega vodstva kot delež javnega finansiranja strank ; ves preostali denar je bil zbran z vztrajnim delom strankinih prostovoljcev in funkcionarjev : članske izkaznice so tako navrgle preko 122 milijonov lir (na vsakega člana je poprečno odpadlo 22.500 lir), zelo razveseljiv pa je za stranko predvsem podatek, po katerem so v nabiralnih akcijah za komunistični tisk nabrali skoraj 170 milijonov lir, od katerih okrog 20 s kapilarnimi akcijami po tovarnah, domovih in drugod, kar pa je še posebej važno, saj se je tako med stranko in prebivalstvom skušalo ustvariti tesnejši stik. Pri obračunu dohodkov ne gre pozabiti niti na delež (preko 62 milijonov lir), ki so ga v strankino blagajno navrgli prispevki vseh strankinih izvoljenih predstavnikov v u-stanovah 1. in 2. stopnje, ki za stranko žrtvujejo 70 odst. vseh prejem- Trgovina čevljev v novih prostorih MARCELO MALALAN OPČINE . Narodna ul. 28 Telef. 212.136 Dvojezične izkaznice VZPI - ANPI Odkar je postal problem dvojezičnosti nekakšna tema dneva, o kateri se govori na Tržaškem že vsevprek, enkrat z razumevanjem in naklonjenostjo, enkrat z gnevom in odprtim sovraštvom, vselej pa prizadeto in ognjevito, je vsak viden znak dvojezičnosti še vidnejši in se o njem govori v bolj živahnih tonih kot sicer. Majhen a kljub temu zelo pomemben in pomenljiv korak na nelahki poti zbliževanja med tu živečima narodnostnima skupnostim», ki ga velja zabeležiti, je pobuda vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI -ANPI, ki je na posredovanje krajevnega vodstva prvič izdalo dvojezične izkaznice in s tem izpolnilo tudi navodila svojega vsedržavnega statuta iz leta 1980, v katerem izrecno piše, da naj bodo, kjer je to potrebno zaradi prisotnosti jezikovnih manjšin, izkaznice tiskane dvojezično. Izkaznice prav te dni razdeljujejo po posameznih sekcijah, pokrajinsko vodstvo VZPI - ANPI pa ob tej priložnosti poziva ne le bivše aktiviste, temveč vse antifašiste, da se pridružijo borčevskemu gibanju. I e»! m I. de Felszegy succ. ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040) 793814 — Vsi domači In tuji artikli za zobozdravnlško rabe — Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) In lotanje Kraški pust: sestanek z vaškimi odbori Po božičnih in novoletnih praznikih se je začel odbor Kraškega pusta z običajno bistroumno dalekovidnostjo že pripravljati na bodoče slavje: praznovanje 18. kraškega pusta, ki bo čez manj kot tri mesece, kot običajno, na Opčinah. Pustni odbor je že sredi decembra izdelal okvirni program, da bi bilo slavje kar se da svečano. Pri tem je navedel tudi konkretne pobude, kot na primer sodelovanje s šolami in vrtci, da bi pri proslavi kralja šaljivcev organizirano sodelovali tudi najmlajši. Sedaj čaka pustni odbor še najtežji korak. Vsekraška pustna manifestacija sloni predvsem na sodelovanju kr a ških in drugih vasi. Prav zaradi tega si odbor obeta, da se bo letos udeležilo slavja na pustno soboto lepo število vasi s svojimi alegoričnimi vozi. Da bi vzpodbudil delo vaških pustnih odborov je osrednji pustni odbor sklical za četrtek, 12. januarja, širši sestanek s predstavniki vasi, ki bodo sodelovale na letošnjem Kraškem pu- stu, seveda z upanjem, da bi bil sestanek res množičen. Na sestanku se bodo udeleženci pogovorili o letošnji manifestaciji, o tematiki, ki naj bi bila predvsem domača in kraška, ter o drugih pobudah. Sestanek bo v Prosvetnem domu na Opčinah in se bo začel ob 20. uri. • V občinski galeriji palače Costan-zi bo še jutri, 9. t.m., deželna umetnostna razstava. Ogledati si jo je mogoče od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. kov. V poglavju dohodkov sta zabeleženi še dve izredni nabiralni akciji: za italijanski Jug in pa za pomoč strankinemu glasilu l’Unità. Za komunistični dnevnik je stranka doslej zbrala preko 51 milijonov lir, pri čemer ni moč pozabiti na dober u-speh, tudi v Trstu, izredne akcije o prodaji glasila po zvišani ceni: v nedeljo, 18. decembra, je bilo namreč prodanih okrog tisoč izvodov dnevnika več kot ob ostalih nedeljah, od katerih rih 2.500 kopij po zvišani ceni. Sicer pa so to le glavne postavke v pog’avju dohodkov obračuna KPI za lansko leto. Proračun pa predvideva, da bo treba v tem letu dohodek za nekoliko še povišati, saj se mora stranka na vsedržavni ravni v svojih strukturah prilagoditi novim tehnološkim razmeram, pri čemer je predvsem mišljeno strankino glasilo l’Unità. Izdatkov pa je tržaška KPI v lanskem letu imela za skoraj 460 milijonov lir; finančno leto se je torej zanjo zaključilo z aktivo okrog 37,5 milijona lir. V to poglavje sodijo stroški, ki jih je stranka imela pri svoji razvejani dejavnosti. Naj še dodamo, da je KPI v lanski volilni kampanji uporabila nekaj ypč kot 60 milijonov lir, ki jih je v celoti krila s prejemki strankinih skrutinator-jev, z nabiralno akcijo in s prispevkom vsedržavnega vodstva. Letos predčasna vpisovanja v prve razrede Zadnja leta je prišlo ob začetku šolskih let vse prevečkrat do zamud z rednim začetkom pouka. Šolske oblasti so ugotavljale, da so na zamude predvsem vplivala prekasna imenovanja šolnikov za učitelje, oziroma profesorje, to vprašanje pa je bilo seveda pogojeno od sestavljanja in števila posameznih razredov na šolah. Da bi se izognili podobnim zapletom, je ministrstvo za šolstvo z okrožnico z dne 23. decembra lani odredilo za letošnje šolsko leto predčasen začetek vpisovanj v prve razrede otroških vrtcev, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol. Tako se bodo pred vpisovanja v prve razrede vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol zaključila 30. januarja 1984 (do lani so bila predvpisovanja ob koncu šolskega leta) ; predvpisovanja v prve razrede višjih srednjih šol pa bodo trajala do 29. februarja. Ta vpisovanja bodo morali zainteresirani naknadno potrdili do najkasneje 7. julija 1984. Sekcija WWF svari pred onesnaževanjem in energetsko potrato Termoelektrarna: kje, kdaj in kako? Poli (KPI) o kulturi miru in sožitja «Kultura miru ni na teh tleh ločena od zorenja kulture sožitja med italijansko in slovensko narodnostno skupnostjo, ki živita v deželi. Trdnost recipročnega zaupanja med večino in manjšino je eden najvažnejših predpogojev aa izdelavo popolnega načrta ukrepov zaščite, ki so potrebni za manjšino v vzdušju pametnega soočanja in ku turne obogatitve. Stopnjevanje nacionalističnih agitacij, ki so jih v prejšnjih tednih cinično dvignili misovci in LpT, ponovno postavlja vprašanje demokracije kot področja boja za dosego ciljev v tržaški stvarnosti, ki še niso vnaprej določeni.» Tako med drugim piše pokrajinski tajnik KPI Poli v današnji številki strankinega dnevnika l’Unità v okviru članka o krajevnem gospodarstvu 'in političnem položaju. • O Tržaška letoviščarska ustanova bo tudi letos priredila za ljubitelje žlahtne kapljice «tečaj enološke kulture», ki bo predvidoma februarja in marca. A-------------------------------- Danes slavi pri Banih 91. rojstni dan PAVEL MALALAN Še na mnoga zdrava leta mu iz srca želi sin Pepi z družino. Kot se bralci gotovo spominjajo, je deželna uprava zavrnila načrt, po ka terem naj bi na njenem ozemlju zgra dili jedrsko elektrarno. Tedaj je nuklearko zamenjala termoelektrarna : Tržič se ji je postavil po robu, začelo se je govoriti o Štivanu in pozneje o Dolini Oreha. Elektrarna sodi v deželni energetski načrt, toda deželna vlada še vedno ni določila kr a ja za njeno namestitev, kar tudi sicer lahko stori samo po posvetu s prizadetimi občinskimi upravami. No, gotovega zaenkrat ni še nič, deželna oblast molči, občinski možje v Trstu in okolišu pa čakajo. Oglasila pa se je tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF, ki kot lokacijo termoelektrarne o-menja izključno Oreh, drugače pa nasprotuje velikosti načrtovane elektrarne in predlaga srednjeveliko. Družba ENEL ima v programu e-lektrarno na premog od 1320 MW : gradili bi jo šest let in pri tem za poslili neposredno na delovišču 930 ljudi, a posredno (v termo in elektromehanski dobavni industriji) 5400, e-lektrarna bi trajala 25 let in ravno toliko časa bi zagotovili službo nadaljnjim 1140 delovnim močem, ki naj bi jih najeli — kot izrecno obljubljajo v vodstvu ENEL — pri nas. Mi- mogrede: družba preudarja, da je izbrala Tržaško le zato, ker to ustreza njenim načrtom, ne p», kot mislijo nekateri, ker naj bi elektrarna preme nila protivrednost za tukajšnjo indù Qtrikkn krivo Kaj pravi sekcija WWF? Da bi tako velika elektrarna hudo onesnaževala zrak in zastrupljala ljudi : letno bi spjroščala 40-50.000 ton anhidri-da žveplaste kisline, 20-25.000 ton du šikovih oksidov in 3000 ton prahu, poleg tega bi letno proizvajala 250.000 kub. m onesnažujočega in rahlo ra dioaktivnega prepela (ali 7-8 milijonov kub. m v 25 do 30 letih «življenja» elektrarne). Dalje: na Krasu imamo že štirj elektrovode, elektrarna pa bi zahtevala še nove, in to na zaščitenem ozemlju. Kaj takega deželni urbanistični načrt prepoveduje, nikjer p>a ni rečeno, da ga ne bi v ta namen prikrojili in naredili ono, kar je bilo nemogoče za mešano industrijsko cono na meji . . . Tržaška sekcija nato ugotavlja, da bi s proizvodnjo elektrike izkoriščali samo 35-40 od sto energije (iz premoga), preostala energija bi se p>a izgubljala v zrak in vodo ter zastrupljala okolico. WWF meni, da bj zato kazalo zgraditi srednjeveliko elektrarno od 320 MW: manj bi bilo onesnaževanja in energetske potrate, pa tudi novih elektrovodov bi ne bilo treba, saj bi le ojačili obstoječe. Ne samo, tudi načrtovani premogovni terminal bi lahko bil mnogo manjši, kajti s sredrfjo termoelektrarno bi se dalo izkoristiti tudi do 90 od sto energije iz premoga, a pretovor trdega goriva bi opravljali z avtomatiziranimi plovili, kakršna bi lahko izdelovali v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku in tako ubili dve- muhi na en mah. (dg) Franca Valeri sinoči v Crislallu Sinoči je v gledališču Cristallo nastopila Franca Valeri, ki je s svojim recitalom odprla revijo z naslovom Gledališče, glasba, film, ki si jo je zamislil in uresničil Orazio Bobbio iz gledališke skupine La Contrada. Revija ima v svojem programu vrsto prestižnih imen, kot na primer Severina Gazzellonija, Giorgia Gaslini ja, gledališča Dell’Elfo, Bruna Lauzi-ja in nekatera pomembna filmska dela. «Učilnica na trgu» za kulturo sožitja Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture bo danes ob 11.30, podobno kot že prejšnjo nedeljo, uredila na delu Trga Unità simbolično uči"nico, ki jo bo opremila s šolskimi klopmi in tablo. Namen te pobude je odpreti javno razpravo na temo: kultura miru — kultura sožitja. «Učilnica na trgu», v katero so vabljeni predstavniki političnih, socialnih in kulturnih organizacij^ oblasti ter zainteresirani občani, skuša simbolizirati, kako mora tako pobuda v sedanjem trenutku zapo"niti vrzel nepoznavanja in dezinformiranja, ki se še sedaj ugotavlja v resničnem kulturnem in zgodovinskem odnosu med Italijani in Slovenci v Trstu. Zapriseženi stražniki v sredo križem rok V sredo, 11. t.m., bodo zaprisežene straže v Trstu ves dan stavkale. Kakor javlja enotna sindikalna zveza uslužbencev v trgovskih, turističnih, storitvenih in sorodnih ponogah FULCTAS, so se pogajanja za obnovitev dopolnilne pokrajinske delovne pogodbe razbila zaradi «nerazsodnega zadržanja» delodajalcev. Zapriseženi stražniki bodo med stavko obšli v spre vodu mestno središče. Pravijo, da jih delodajalci izkoriščajo in da med delovnim časom ne morejo ugoditi niti najosnovnejšim telesnim potrebam. Božični koncert v štivanski cerkvi V petek zvečer so ljubitelji zborovske glasbe lahko prisluhnili v novi stivanski cerkvi «božičnemu koncer tu», pri katerem so sodelovali «Fantje izpod Grmade», Dekliški zbor iz De vina in Otroški zbor iz Štivana. Z a to priložnost je bila štivanska cerkev natrpana. Uvodoma je občinstvo po zdravila pevka Katerina Legiša, ki je v kratkih besedah obrazložila bi stvo in pomen koncerta, nakar je Podal božično misel Saša Martelanc. Pred oltar sta nato stopila moški zbor «Fantje izpod Grmade» in Dekliški zbor iz Devina, ki sta skupaj in seveda posamezno izvajala razne božične motive. Moški zbor je vodil Ivo Kralj, dekliški in mešano sestavo Pa Herman Antonič. Petje je sprem- ljal na org te Hilarij iMvrenčič. Zbora sta izvajala Gačnikove, Harejeve, Vrabčeve, Gallusove, Vodopivčeve in druge motive. Po Gallusovi «Resonet in laudibus» so nastopili otroci šti-vanskega zbora. Zapeli so tri pesmice, Helčičevo «Tam v hlevcu betlehemskem», «Nebo je nocoj razsvetljeno» in Gačnikovo «V jasli položila». Zbor je vodila mlada Tatjana Legi ša, ki pa bi morala vliti pridnim malčkom nekaj več poguma. Zadnja dva motiva, in sicer Gačnikovi «Svetlo zvezdo» in «Ko so pastirji», so zapeli vsi trije zbori skupaj. Sodelovala je tudi mala flavtistka, ki se je kar dobro odrezala. Na izredno željo občinstva so nato vsi skupaj zapeli tradicionalno «Sveto noč» in s tem se je koncert končal. Nastop je bil vsekakor na dostojni tehnični ravni, izstopala pa so predvsem dekleta iz Devina, ki razpolagajo z zelo dobrimi glasovi. db Do konca meseca overoviti trgovske obrtnice V smislu zakonskih predpisov z dne 1. novembra 1983, ki urejajo nadrobno prodajo, morajo trgovci najpozneje do 31. t.m. overoviti trgovske o-brtnice. V ta namen morajo sestaviti ustrezno prošnjo, ki jo bodo prešla li ali pa neprosredno predložili osebju v sobi št. 32 generalnega protokola na tržaškem županstvu. V njej je treba navesti priimek, ime, naslov, davčno številko, datum in številko o vpisu v seznam trgovskih prodjetij na trgovinski zbornici, prekrito (morebiti tu di ne prekrito) prodajno prevršino iri med drugim pritožiti pretrdi lo o vplačilu občinske takse za leto 1984. Pripremniti 'velja, da pristojni urad tržaške občine pre novem uveljavlja nov urnik stikov z občinstvom : 10.00 - 13.00 vsak delovni dan. A FC Primorje čestita svojemu nogometašu Walterju Pertotu in ženi ob rojstvu hčerke FABJANE novorojenki pa želi obilo sreče v življenju. Izžrebane številke loterije pri Sv. Jakobu Včeraj so izžrebali nagradne številke letošnje tradicionalne loterije, ki jo pri Sv. Jakobu prireja združenje trgovcev «Amici di San Giacomo». Prvo nagrado (avtomobil lancia prisma 1300) prejme lastnik listka št. 437334; druga nagrada (vesp» piaggio PK 125) listek št. 204212; tretja nagrada (stereo rack schneider team 21) listek št. 520484; motorno kolo gilera listek št. 564139; enotedensko letovanje v dolini G roden li stek št. 253839; pralni stroj candy listek št. 622756; pralni stroj zero-watt listek št. 892190; radiomagneto fon telefunkqn listek št. 550716; ste reoradio nordmende listek št. 844588 in sesalec rowenta listek št. 469863. Poleg tega so izžrebali še dvajset rezervnih številk. Prvih deset (številke 531746. 453305, 323578, 107962, 532514, 206640, 618971, 336104, 498695 in 423452) bodo prišle v preštev po 21. januarju, če se ne bo medtem zglasil lastnik prvih izžrebanih številk; pre 26. januarju pa bodo, seveda vedno ob premanjkanju dobitnikov, prišle v preštev še naslednje rezervne številke: 591022, 751922, 338999, 189258, 427524, 341076, 157775, 592448. 154150 in 586018. • V prostorih premorske prestaje bo 28. in 29. januarja razstava mačk vseh mogočih pasem, ki bo prevezana z nagradnim tekmovanjem. Njen ogled bo možen od 10. do 19. ure neprekinjeno, mačke bodo razstavljene v udobnih aluminijastih kletkah. Navodila za odlaganje smeti Kot vemo, je tržaška občina spre jela nekaj ukreprev, da bi odpravila pojav oclaganja smeti vseprek, ob cestah in poteh, zlasti na kraški gmajni. Za kršilce so predvidene pre-ceJ visoke globe in kazni. Nekatera prepovedana smetišča so v zadnjem času (Kipravili, ali pa jih bodo v bližnji prihodnosti. Ob vsem tem p» občina preživa prebivalstvo, naj se za odlaganje večjih količin smeti presto ži jo presebnih občinskih skladišč. Kmeti lahko odložijo brezplačno v dopreldunskih in popoldanskih urah ob delavnikih v Ul. Tigor 4 (tel. 759404), Ul. Cotogna 28 (tel. 569116), Ul. Gambini 8 (744382), Ul. D’Alviano 1« (to!. 741305), Ul. dei Macelli 14 (tel. 820778), Proseška ulica 12 Op> ome (tel. 212368). SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/II V torek, 10. januarja, ob 20.30 Koroško vprašanje v luči Meškove in Kmeclove drame Predaval bo p»rof. dr. TARAS KERMAUNER Vabljeni! Žrtev tragičnega dogodka je 69-letni Rodolfo Mauri Cigaretni ogorek usoden za upokojenca Za 69 letnega Rodolfa Maurija se je novo leto tragično končalo: umrl je za presledicami preža ra, ki ga je iz nepazljivosti po vsej verjetnosti sam povzročil. Ura je bila 4.48, ko je včeraj zjutraj stanovalec iz presi opja v Ul. Fabio Severo 73 telefoniral gasil cem in jih oprezoril, da v tretjem nad stropju gori. S Trga Nicolini je nemudoma odpreljalo proti Ul. Severo več gasilskih avtocistem. Skozi plamene in gost dim so si ga siici utili pret do spalnice, kjer je bi lo žarišče prežara. Za Maurija pa je že bito preprezno — ležal je mrtev na postelji, prevsem ožgan. Plameni so uničili skoraj vse stanovanje in tudi žimnico, na kateri je ležal prekojni. Spričo te okoliščine gasilci domnevajo, da je uprekojenec zaspal s prižgano cigareto, ki je pritaknila ogenj na žimnico, od tu p» se je požar razširil na prehištvo. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je Mu uri umrl verjetno zaradi zastrupitve z oglji kovim monoksidom. Gasilci so si vsdkakor še dve uri prizadevali, da bi prežar do kraja pogasili, kajti ne varno je bito, da bi se plameni razši rili tudi na bližnja stanovanja. Potrjen vzrok smrti mladega tržaškega para Včeraj so prepeljali v Trst trupli zaročencev Nore Devescovi in Fabia Marrone ja, ki sta, kot smo že prero čali, na prehodu leta tragično umrla v majhnem stanovanju v Bologni, kjer sta se ustavila na svojem pre-čitniškem pretovanju. Avtopsija je po trdila domnevo, da je mlad tržaški par umrl zaradi zastrupitve z oglji kovim oksidom, ki je začel uhajati iz plinske preči, ker se je bila pre maknila odvodna cev. Preiskovalci so tudi ugotovili, da je smrt nastopila na silvestrsko noč ali na novoletni dan, saj sta 25-letna Nora in 27 letni Fabio na Silvestrovo zvečer pre telefonu voščila svojim družinam v Trstu. Potem od njiju ni bito več glasu, vse dokler ni prijatelj iz Tr sta, ki se je ustavil v Bologni in hotel v stanovanju prenočiti, odkril tragično presenečenje. Mlado dvojico bodo prekopali v prenedeljck ob 12.30 na pokopališču pri Sv. Ani. Pred policijo sta bežala z ukradenim avtom Policija iz Milj je v sredo aretirala 25 letnega Nevia Kalegaricha iz Ul. Aldraga 1 in 25-letnega Roberta Karisa s Korza Saba 36 pred obtožbo tatvine v obremenilnih okoliščinah in poškodb. Bito je okrog 2.30, ko je mimo izvidniške patrulje v Ul. Flavia preljal fiat 500, v katerem sta se dve osebi sumljivo vedli. Policisti so se pregnali za njim in ga v Stari istrski cesti blokirali. Medtem ko je Kalegarich hladnokrvno ostal za volanom, je Karis vzel pret pred noge. Beg sicer ni dolgo trajal, saj so ga agenti prijeli v bližnji ulici. Na komisariatu sta nato priznala, da sta avto ukradla nekaj ur prej in da sta z njim oplazila dve parkirani vozili. + Dne 6. t.m. nas je zapusti- I la naša draga mama in nona Viktorija Košuta vd. Sedmak Na zadnji proti jo bomo spremili jutri, 9. januarja, ob 11. uri iz kaprele glavne bolnišnice naravnost v sveto-. kriško cerkev. Žalostno vest sporočajo: hči Marta, sin Luciano, zet Karlo, nevesta Angela, vsi vnuki in sorodniki. Sv. Križ, Trst, 8. januarja 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Rika Brusa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji preti in prečastiti njegov spremin. Posebna zahvala g. župniku Alojzu Župančiču ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. SVOJCI Barkovlje, 8. januarja 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Jožefa Cibica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem ter vsem, ki so ga tako pretnoštevilno spremili k zadnji poti. SVOJCI Sv. Križ, 8. januarja 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Umberta Blazine (Berta) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in prečastiti njegov spremin. SVOJCI Gabrovec, Prosek, Rojan, Aquili-nia, 8. januarja 1984 8. L 1979 8. 1. 1984 Ob preti obletnici smrti dragega Jakoba Karla Ketteja se ga z žalostjo v srcu spreminja žena Marija Trst, 8. januarja 1984 KD Kolonkovec - Ženjan 46 izreka iskreno sožalje družini Luin ob izgubi Guerrina. <•*6, SLOVENSKO -V^STALNO^ GLEDALIŠČE V TRSTU DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI Bridka komedija o samoizdaji Režija: BORIS KOBAL DANES, 8. januarja, ob 16. uri ABONMA RED C V sredo, 11. januarja, ob 20.30 ABONMA RED D V četrtek, 12. januarja, ob 20.30 ABONMA RED E Gledališča ROSSETTI Danes, 8. t.m., ob 16. uri bo Stalno gledališče F-JK predstavilo delo R. Rossa «Il pianeta indecente» z Giuliom Brogi-jem. Režija R. Guicciardini. AVDITORIJ Danes, 8. januarja, ob 17.30 «Arrivederci dei cori». Siedi «Bambino tra i bambini» z Mariom Maranzano. VERDI Danes, 8. januarja, ob 16. uri ponovitev dela Umberta Giordana «Andrea Chènier». Abonma red G. CANKARJEV DOM - Ljubljana Srednja dvorana Jutri, 9. januarja, ob 20. uri «Dvignimo roke za velike plače». Režija D. Dranier-Deferre. Francoski film. Mala dvorana Jutri, 9. januarja, ob 20. uri filmski ciklusi. Kino La Cappella Underground 18.00 — 22.00 «Dans la ville bianche». « 18.30 «Krizno obdobje». Režija Fran-cil Slak. A ri slon 16.00 — 22.00 «I misteri del giardino di Compton house». Eden 15.30 — 22.15 «Mai dire mai». Sean Connery. Fenice 16.00 — 22.15 «Segni particolari : bellissimo». A. Celentano. Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 «Sapore di mare II. - Un anno dopo». Dvorana št. 2 16.30 — 22.15 «Il tassinaro». A. Sordi. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 «Questa o quella». Renato Pozzetto in Nino Manfredi. Grattacielo 17.00 — 22.15 «Il ritorno dello Jedi». Mignon 15.00 — 20.15 «Il libro della giungla», risani film. Capitol 16.00 — 22.00 «Cuando calienta cl sol vamos a la playa». Aurora 16.15 — 22.00 «Flashdance». Moderno 15.00 — 21.00 «Brisby e il segreto di Nimh», risani film. Vittorio Veneto 15.30 «Superman III.». Lumiere 16.00 — 22.00 «Rocky». Silvester Stallone. Radio 15.30 —■ 21.30 «Taboò». Kay Parker in Dorothy Lemay. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 «I banditi del tempo». Sean Connery. Čestitke Danes praznuje rojstni dan BERTO ALBERTI. Vse najboljše mu želijo mama, žena in sin ter vsi, ki ga imajo radi. ŠD BREG priredi v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PLES z orkestrom Pomlad. DANES, 8. januarja, od 19. do 24. ure. m GLASBENA MATICA TRST V ponedeljek, 9. januarja 1984, ob 20.30 v Gallusovi dvorani - Ul. R. Manna 29 Koncert instrumentalne skupine VECCHIA VIENNA Na programu : Straussovi valčki Vabljeni Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Koncert v Gallusovi dvorani V petek, 13. t.m., ob 20.30, Ul. R. Manna 29 RUM LANA R IBARSKA kontrabas MIRA FLIS - ŠIMATOVIČ klavir Na programu: Giovannino, Dit-tersdorf, Svete, Novosel. Vabljeni! Sekcija VZPI - ANPI BORŠT - ZABREŽEC vabi v torek, 10. januarja, ob 19. uri, v prosvetno dvorano v Borštu na proslavo žrtev borštanskega bunkerja 10. 1. 1045 in na pobratenje sekcije VZPI - ANPI Boršt - Za-brežec s Krajevnim odborom ZB NOV Most na Soči. SODELUJEJO: učenci osnovne šole Dušan Munih - Darko z Mosta na Soči; pevski zbor Ivan Pregelj z Mosta na Soči; učenci osnovne šole iz Boršta; mešani pevski zbor PD Slovenec iz Boršta. Koncerti Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert, ki bo danes. 8. t.m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Nastopajo: tržaški mešani pevski zbor in mladinski pevski zbor Vesela pomlad ob sodelovanju instrumentalne skupine ter dekliški zbor Devin in zbor Fantje izpod Grmade. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Pevci, godbeniki in recitatorji TPPZ P. Tomažič : v petek, 13. t.m., ob 20.30 v Bazovici bo prva letošnja vaja. Prvi celovečerni koncert pa bomo imeli 21. t.m. v Krminu. KD F. Venturini vabi na koncert Tržaškega okteta v soboto, 14. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri Domju. Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici se zahvaljuje g. Mariji Sancin iz Skednja za darovano gradivo. Pevski zbor Lipa vabi vse pevce na prvo pevsko vajo v novem letu, ki bo jutri, 9. januarja, ob 20.30 v bazoviškem domu. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo imelo prvi večer v novem letu jutri, 9. januarja. Gost društva bo pisatelj Boris Pahor. Začetek ob 20.30. FIAT 126, leto 1973, 30.000 km prodam za 1.000.000 lir. Tel. 040/213-876 od 13. do 14. ure. VSE VRSTE zidarskih in pečarskih del izvajam. V zimskem času popust. Zidarstvo - Kos Andrej, Vinharje 9, 64223 Poljane nad Škofjo Loko. PRISTNO k raško hišo potrebno popravil prodam. Tel. 040/229-126 zvečer. IŠČEM službo, sem prodajalka in pišem slovensko, italijansko in hrvaško; obvladam pisanje s strojem. Sprejmem vsakršno delo v dopoldanskih urah. Marija Bizjak, Ul. Gradnikove brigade 29, Nova Gorica - tel. 003865/26-326. PRODAM pisalni stroj, tudi s slovenskimi črkami, 300.000 lir. Tel. 040/ 763-965 od 16. do 18. ure. IŠČEM službo kot hišna pomočnica. Tel. 003866/25-213. GOSTILNA MIRO v Sovodnjah (podna-j.mnica Mužina Mara) obvešča, da bo odslej zaprta zaradi tedenskega počitka ob torkih. PRODAM majhnega črno-belega kužka. Tel. 040/231-864 ob uri kosila. ZAPOSLENA mati z dvema šoloobveznima otrokoma nujno išče dvo- ali trisobno stanovanje v najem pri Sv. Jakobu ali v njegovi bližini. Telefonirati v dopoldanskih urah na št. 040/ 71-675. NOVE obraze od 18 do 45 let selekcioniramo za pomemben film znanega režiserja. Poleg tega selekcioniramo 18/35-letna dekleta za reklamo, modo in fotoromane. Prosimo, da se javijo samo zainteresirane osebe. Poslati sliko na naslov: «Cinema TV 2000» - Via Quirino Majorana - 171 Roma. ZDRAVILIŠČE LAŠKO telefon: 063/730010 Zdravljenje travmatoloških, ortopedskih, revmatološklh, de-formativno - degenerativnih pri- | merov opornega aparata. Specialno področje: obolenja hrbtenice In sklepov. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA «K foto-kino yi kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 8. januarja MAKS Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 — Dolžina dneva 8.53 — Luna vzide ob 10.53 in zatone ob 21.49. Jutri, PONEDELJEK, 9. januarja JULIJAN Vreme včeraj : temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1013,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Karin Sancin. Francesco Vovk, Nadia Marra, Lisa Tessa-ris, Gabriele Zucca. UMRLI SO: 75-letni Ugo Sindici, 90-letna Maria Luigia Danclut vd. Grion, 61-letna Antonia Ocovich vd. Busdon, 89-letna Caterina Battici, 78-letna Valeria Kovačič, 57-letni Riccardo Perossa, 63-letna Maria Calzi vd. Matiussi, 80-letna Alice Chvall vd. Redivo, 76-letni Mario Sergiani. OKLICI: mesar Davide Sinigoi in gospodinja Aurora Moratto, poslovodja Mauro Zafferini in prodajalka Daniela Gubertini, pristan, delavec Pierpaolo Košir in delavka Adele Lapi, brigadirski namestnik Carmelo Genovese in u-radnica Maria Pinna, delavec Raffaele Prisco in gospodinja Maria Magazzin, točaj Roberto Ficiur in bolničarka Do-riana Debemardi, študent Paolo Antonio Giuseppe Genzo in gospodinja Martina Frommeyer, kovinar Leonardo Agricola in gospodinja Manuela Sapla, kuhar Antonio Del Gaudio in blagajničarka Laura Leopardi, policijski agent Alessandro Asturaro in uradnica Filomena Meo, univerz, študent Paolo Sassu in pedagoginja Luisa lov ine, delavec Paolo Rosini in- uradnica Cinzia Troier, uradnik Giuliano Scussat in uradnica Maria Riosa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Drevored Miramare 117, Ulica Combi#*19, Sesljan, Bazovica, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2 in Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Trg Borsa 12, Sesljan, Bazovica in žavlje. LOTERIJA BARI 23 72 55 54 51 CAGLIARI 38 90 3 50 76 FIRENCE 72 79 44 35 12 GENOVA 30 75 47 24 42 MILAN 31 4 83 48 28 NEAPELJ 13 48 44 61 37 PALERMO 75 11 1 90 76 RIM 33 17 40 3 8 TURIN 1 31 13 48 86 BENETKE 5 63 23 50 2 ENALOTTO 1X2 1 XI 2 X 1 i : X 1 KVOTE: 12 — 14.132.000 lir 11 — 475.200 lir 10 - 48.200 lir SEDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA UGODEN NAKUP izredna promocijska prodaja v Trstu . 'fallati NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI ! ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE • Širok izbor kristala, porcelana, posod, jedilnega pribora, srebrnih in medeninastih servisov, vozičkov za hrano itd. v Ul. Carducci 20 • Lestenci, radijski sprejemniki, registratorji, zmr-zovalniki, pomivalniki, mali električni gospodinjski aparati najboljših znamk itd. v Ul. Vidali 9 Pozor: vsi artikli v prodaji so modeli za leto 1984 NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: V ULICI CARDUCCI 20 Servis iz porcelana, 21 kosov, za 6 oseb 6 skodelic za kavo iz porcelana 6 kristalnih kozarcev «Boemia» 49 kosov Jedilnega pribora iz nerjavečega jekla 18/10 ZANETTI 6 skodelic za juho Iz belega porcelana «Bavaria» Različni krožniki iz belega porcelana 41 kosov namiznega servisa za 12 oseb iz finega porcelana «Bavaria Eschen-bach», z zlatim robom 75 kosov jedilnega pribora KRUPS za 12 oseb Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I od 44.500 lir dalje od 10.000 lir od 10.000 lir od 59.900 lir od od 29.900 lir 1.750 lir od 219.900 lir od 129.900 lir od 54.000 lir V ULICI VIDALI 9 Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN od 480.000 lir Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22” z daljinskim upravljanjem od 720.000 lir Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER od 275.000 lir Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY od 183.000 lir Hladilniki z ločenim zmrzovalnikom od 330.000 lir Bell štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA od 163.000 lir Štedilniki Iz nerjavečega jekla od 330.000 lir V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnice od 49.900 lir Kompletna oprema za kopalnico IZ čistega kristala od 129.000 lir Armature za kopalne kadi od 49.000 lir Armature za umivalnike od 25.900 lir Plinske peči od 125.000 lir Bojler «Rheem Radi» 12 i od 59.500 lir Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo od 93.300 lir Omarice za kopalnice od 82.600 lir Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico Iz formike od 139.000 lir NAJBOLJŠE ZA VAŠ DOM (Sporočilo občini 27. 12. 83) programi rtv □ *1™ 7 radiotelevizija Nedelja, 8. januarja 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ponedeljek, 9. januarja 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 9.30 Trideset let naše zgodovine 11.55 Segni del tempo 12.15 Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 19.50 Domenica in 14.10 športne novice 14.35 Discoring - glasba 18.30 90. minuta 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 20.00 Dnevnik 20.30 Piccolo mondo moderno — 2. na daljevanje 21.40 Dnevnik 21.50 športna nedelja 22.50 Mille bolle blu - pesmi in izvajalci festivala v Sanremu 23.40 Dnevnik - zadnje vesti in vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Tednik o zdravju in estetiki 10.30 «Ritmi di danza nella fantasia di Chopin» 11.30 Validità giorni dieci - filmska matineja 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 19.45 Blitz 15.20 Rezultati in intervjuji na tri bunah 15.30 Slalom za moške, 2. tek 16.20 Končni rezultati in lestvice 18.00 Italijansko nogometno prvenstvo 18.50 Dnevnik - Gol flash * 19.50 Dnevnik 2 20.00 Dnevnik - Domenica sprint 20.30 Ci pensiamo lunedì - spektakel 21.45 Hill Street giorno e notte - TV film 22.35 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.45 Dnevnik 2 - tednik o medicini 23.20 Šo>a in vzgoja 23.55 Odbojka: Italija - Kitajska Tretji kanal 12.15 Louise Freeman special - dal gi-rof estivai 12.45 Di Gei musica 8. nadaljevanje 13.45 Film tedna - Giudicatelo voi 15.10 17.20 Šport neposredno Padova : rugby Rim: motokros Državni odbojkarski turnir v Osimu 17.20 I miserabili - 2. episoda 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Concertone 20.30 Domenica gol 21.30 La tradizione ritrovata - 4. na-dajevanje 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige 23.15 Jazz club Prvi kanal 12.00 Dnevnik flash 12.05 Halo Raffaella - opoldanski spektakel 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Halo. . . Raffaella - zadnji poziv 14.05 Sulle strade della California 15.00 Risanke 15.30 Šola in vzgoja arheologija 16.00 Ulisse 31 - risanke 16.30 Lunedi sport 17.00 Dnevnik - flash 17.05 Per favore non mangiate le margherite - TV film 17.30 Sulle scogliere del Mare del Nord 18.00 Osmi dan - kulturna oddaja 18.30 Colpo al cuore - TV film 19.00 Italia sera 19.40 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Kirn film 22.20 Dnevnik 1 22.30 Srečanje s kinematografijo 22.35 Pranzo in TV Drugi kanal 12.00 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 Capitol - TV serija 14.15 Tandem. . . in partenza 14.30 Dnevnik 2 - flash 14.35 - 16.30 Tandem 16.30 Tečaj angleškega jezika 17.00 Visite a domicilio - TV film 17.30 Dnevnik 2 - flash 17.35 Vediamoci sul due 18.30 Dnevnik 2 šport 18.40 Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik 2 20.30 Dogodki in ljudje tedna 21.25 Tramonto 22.25 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.30 Tramonto - 2. del 23.35 Protestantizem 23.55 Dnevnik 2 - zadnje vesti 24.00 Šola in vzgoja - program biologije Tretji kanal 16.00 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.30 Šola in vzgoja vsakdanji kruh 20.30 Giro turistico senza guida di Susan Sontag 21.25 Dnevnik 3 21.35 Dietro e oltre lo spettacolo 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 JUGOSLO V A JAŠKA TELEVIZIJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00 Počitniški TV spored Čebelko Hlaček 9.25 Erazem in potepuh otroška nadaljevanka 10.00 Zemljepisne posebnosti 10.50 Srečno Kekec - slovenski film 17.10 Poročila 17.15 Mi smo smešna družina 17.45 Ideali in dvomi 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Podi um 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1 19.55 Vremenske razmere 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Kildegard drama 21.10 Studio 2 22.10 Dnevnik H. Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja 17.00 TVD novice 17.05 'TV šola - dokumentarna oddaja 17.30 Najin raj - film 19.00 Športni pregled 19.30 TVD Stičišče 19.50 Drevi Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki: ČEDAD — Dan emigranta FOJDA - KPI o zaščiti manjšin DEVIN - NABREŽINA — Dogovori za boljšo prehrano na šolah ter ŠPORTNI PREGLED 20.00 Aerobika 20.10 Dokumentarna oddaja 20.30 Veliki detektiv - serijski film 21.30 TVD nocoj 21.40 Olè show glasbena oddaja 22.15 Nočni film - ponovitev Zagreb 9.20 Zimski spored za dijake 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Smrt Smail Age čengiča 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Gospič 18.45 Podium 19.30 TV dnevnik 20.00 Duet za eno noč - drama 21.25 Izbrani trenutek 21.30 Svet danes - zunanjepolitična oddaja 22.00 En avtor, en film 22.20 Dnevnik ZASEBNE POSTAJE Ljubljana 9.35 Poročila 9.40 Živ aav - otroška matineja 10.25 Modro poletje 10.50 Fantje s Hill streeta 11.40 625 - oddaja za stik z godalci 12.00 Kmetijska oddaja 14.00 Poročila 13.30 Propagandna oddaja 15.35 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov 16.50 Mostovi 17.20 Športna poročila 17.35 šesta brzina - jugoslovanski film Film Šesta brzina je izrazito beo grajska komedija, kakršne snemajo vse pogosteje. TV gledalci se še s po minjajo serije Zgodbe iz delavnic. Šesta brzina je le sinteza posameznih epizod. Glavni junak je mojster, av tomehanik, ki pa ni preveč zagret za modemi tempo življenja. Rajši z rokami v žepu filozofira, s svojimi sodelavci pa opravlja le najnujnejša dela. Tudi film sam je posnet v stilu oblikovanja glavnega lika: nepreten-ciozno. Film je režiral Zdravko Šotra. V glavnih vlogah nastopajo: Zoran Radmilovič, Bata Živojinovič, Mira Sanjač, Stevo Žigon, Pavle Vujisič. 19.20 Cik cak 19.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 21.00 športni pregled CANALE 5 8.30 Enos - TV film 10.45 šport 12.15 Šport: ameriški nogomet 13.00 Superclassifica show 14.00 Gambit (Grande furto al Semi-ramis) - film 16.00 Aice TV film 16.30 Serpico - TV film 17.30 Topkapi - film 19.30 Lou Grant - TV film 20.25 Alla conquista del West - L nadaljevanje 22.25 Sotto l’albero Yum, Yum - film RETEQUATTRO 8.30 Otroški program 9.00 Capitan Oavey - risanke 9.15 Lassie e la squadra di soccorso 9.45 L’uoma ragno - risanke 10.20 Šport: ring 11.30 Kronike in zanimivosti motorjev 12.00 šport: nogometni spektakel 13.00 Marito e moglie - firn 15.00 La famiglia Bradford - TV film 16.00 Casa dolce casa - TV film 16.20 Otroški program 17.30 II delinquente delicato - film 19.30 Miei compagni di viaggio - koncert Mie Martini 20.25 Concorde affaire ’79 - film 22.30 S trike force - TV film 23.30 Cacciatore di taglie - film ITALIA 1 8.30 Mimi e la nazionale di pallavolo Hello Spak - risanke 10.10 Far West - film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Charlie Brown risanke 13.30 Superandy - il fratello brutto di Superman - firn 21.30 Naši olimpijci - alpski smučarji Druga oddaja o alpskem smučanju iz serije Naši olimpijci bo posegla v novo odbodje v smučarskem športu. Najprej bomo srečali generacijo jugo« ovanskih smučarjev, ki so po osemletnem premoru nastopili na o-limpijskih igrah v Innsbrucku leta 1964. Peter Lakota jo označuje kot vmesno generacijo med odličnimi smučarji ,ki smo jim prisluhnili v prvi oddaji, in današnjo z Bojanom Križajem na čelu. Poleg Petra Lakote, Majde Ankele, Kriste Fanedi 22.05 Poročila Koper 17.00 Dolgo iskanje - dokumentarna oddaja 18.00 Kamen spotike film 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Visoki pritisk glasbena oddaja 20.30 Najin raj - fTm 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Tosca Giacomo Puccini Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Narodna glasba 14.30 Modro poletje 15.30 Nedeljsko popoldne 17.05 «Moj šampion» - ameriški film 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Šoferja TV nadaljevanka 21.00 Športni pregled 21.30 Karavana 15.00 New York, New York - TV film 16.00 Devlin e Devin - TV film 17.00 Wonder Woman - TV film 18.00 II corsaro dell’isola verde - film 20.00 I puffi - risanke 20.25 Er più - Storia d’amore e di coltello - film 22.30 II commisario Pelìissier - film 00.30 Cannnn TV film TELEPADOVA 14.00 - 14.45 Risanke 15.00 Doc Elliot - TV film 16.00 II cacciatore - TV film 17.00 Medicai Center - TV film 18.00 Andersen risanke 19.30 Bonanza - TV film 20.20 E’ nata una stella - film 22.00 Napoleone e l’amore nadalj. 23.00 Medicai Center - TV film 24.00 Film TRIVENETA 8.30 Agente speciale - TV film 9.30 Pepite risanke 12.30 Horoskop 12.40 športni dokumentarec 13.00 The Bold Ones TV film 14.00 Asta occassionissima preziosi 20.30 I gabbiani volano basso - firn 23.00 filhi 1.10 Favole calde. . . per le svedesi bollenti - film TELEFRIULI 13.30 I falciatori di margherite - TV film 14.00 Fogolar 19.25 Jutrišnji horoskop 19.30 Friuli šport 20.00 Zaralk Khan - fi'm 22.15 Rapina a. . . nave armata film 24.00 Abat-jour • 00.05 II virginiano - nadaljevanka CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 Una vita da vivere 10.00 Rubrike 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help - nagradna igra 12.30 Bis - vodi Mike Bongiorno 13.00 D pranzo è servito - vodi Corrado 13.30 Sentieri nadaljevanka 14.30 General Hospital - TV film 15.30 Una vita da vivere 16.50 Hazzard. - TV film 18.00 n mio amico Arnold - TV film 18.30 Jenny e Chachi TV film 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Zig zag - kviz 20.25 Alla conquista del West 22.25 Baretta - TV film 23.25 Šport - ameriški nogomet 0.25 Lo spione - film RETEQUATTRO 9.30 Mr. Abbott e famiglia 10.00 Vicini troppo vicini - TV film 10.20 Costa Azzurra - film 11.50 Fantasilandia - TV film 12.50 Casa dolce casa - TV film 14.00 La villa bianca TV film 13.20 Maria Maria TV film 14.50 II terrore corre sul filo film 16.20 Otroški program 17.20 R magico mondo di Gigi 17.50 Lobo - TV film 18.50 Marron glacé TV film 19.30 M’ama non m’ama - nagradna igra 20.25 Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare d’agosto - 22.15 Maurizio Costanzo show 24.00 šport: nogometni spektakel ITALIA 1 9.20 Fèbbre d'amore nadaljevanka 10.15 L’amico del giaguaro film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim, bum, barn 14.00 Cara cara - TV film 14.55 Febbre d’amore - nadaljevanka 15.30 Aspettando il domani 16.00 Bib, bum, barn 17.45 Galactica TV film 18.45 L’uomo da sei milioni di dol lari TV film 20.00 II tulipano nero - risanke 20.30 Telefoni bianchi - film 22.30 New York, New York 23.30 Samurai - TV film 0.30 II tredicesimo uomo film TELEPADOVA 15.00 Cuore selvaggio TV film 16.00 Medicai Center TV film 17.00 Risanke do 19.30 19.30 L’uomo invisibile TV film 20.20 Paura in città film 22.10 La vendetta del Ragno Nero 23.45 Tutto cinema 24.00 TV film TRIVENETA 12.40 The Bold Ones - TV film 13.30 Risanke 14.00 La lama d'Oriente - TV film 14.30 Film 16.30 TV film 18.00 Risanke 18.30 Ispettore Bluey - TV film 19.30 Clic, ti piace la fotografia? 20.00 Rubrika 20.30 R mio amante è un bandito - 22.00 Sherlock Holmes TV film 22.30 Asta delle vanità 1.10 I volti della paura - film TELEFRIULI 12.00 Insieme 13.30 TV film 14.00 D sentiero della violenza - 15.45 Spaziotto 18.55 Lassie - TV film 20.00 TV film 20.30 Nogomet: Milan - Udinese 22.20 Šport, Uppercut ZASEBNE POSTAJE Nedelja, 8, januarja 1984 BABIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 «Benečija ’83», oddaja o poletnem raziskovalnem taboru; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in o-pemega repertoarja : Léo Delibes: Lakmé; 11.20 - 13.00 Opoldanski zbor nik; 11.30 Literarni listi; 12 00 Slovenski umetniki na Montmartru - Glasbeni pot puri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne - Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: «Volk na madridskih ulicah»; 14.35 Jugoslovanska diskoteka; 15.30 Evergreeni; 16.00 Prigode navadnega vojaka; 16.15 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: Sergej Prokofjev : Romeo in Julija, baletna suita; 18.00 Pod Matajurjan, poseb nosti in omika Nediških dolin; 18.30 Glasbene podobe. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Horoskop ; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lu-cianovi dopisniki ; 10.10 Zdravo otroci ; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pisma od ... ; LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.70 Prometne informacije; 6.45 Prometne inf or macije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 R ingara ja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za ... ; 11.05 Ali poznate? ; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski na sveti ; 12.40 Pihalne godbe na koncert nem odru; 13.00 Danes do 13. - Iz na ših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 | Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi ; 16.30 Obvestila in zabavna glasba ; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik ; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Oglarji; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Pop delavnica; 21.00 Poročila ; 21.05 Glasba velikanov; 22.00 Našim rojakom po svetu ; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva; Ponedeljek, 9. januarja 1984 RADIO TRST A 8.00. 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja ; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Ro- janu; 9.45 Veliki orkestri ; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «V svetu igračk»; 11.15 Melodije od včeraj in danes - za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 2.00 Narodnostni trenutek Sloven cev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah ; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 15.30 -16.30 šport; 16.30 17.30 Delni prenos koncerta božičnih pesmi iz stolnice sv. Justa. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00 Po- ročila; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki ; 8.00 Iz naših sporedov; 8.07 Radijska igra za otroke, Marjan Marinc : Maček Mustafa; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja ; 11.00 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.00 Osmrtnice in obvestila ; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna, Mile Popovski: Tri kratke; 14.45 Z majhnimi ansambli; 14.55 Minute za EP; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Popoldanski simfonični koncert; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra. Na zgornji polici; 18.50 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in zabav na glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 22 00 V nedeljo zvečer; 22.00 Iz naših sporedov; 22.20 Skupni program JRT, Glasbena tribuna mladih; Občinski svet bo o tem sklepal v kratkem V NOVEM LETU NOVE TARIFE ŠTEVILNIH OBČINSKIH SLUŽB O šolstvu in Partizanskem dnevniku ODPRTJE DVEH RAZSTAV JUTRI V KULTURNEM DOMU Novo leto, nove skrbi, in, v času inflacije, tudi nove cene za marsikatero javno storitev. Brali smo že, da bodo razna državna ali poldržav-na podjetja podražila elektriko, telefon, poštne pristojbine, prevoze z vlaki, letali, itd. Nekako smo poza bili, da se s tem ukvarja tudi občina in ker se bodo režijski stroški v tem letu podražili je na vidiku tudi podražitev nekaterih storitev. Za sedaj so se trgovci v Gorici rešili poviškov na svetlobne reklamne napise. Pristojno ministrstvo je namreč od občin zahtevalo, da izdatno zviša ceno za tako reklamo. V Trstu je občinski svet to odobril in stvar je sprožila, kot smo brali v tržaški kroniki, velik odpor trgovcev, ki so tudi ugasnili reklamne svetlobne napise. Tamkajšnja občina je obljubila, da bo sklep preklicala. V Gorici pa je občinski svet za sedaj odklonil povišek te reklamne tarife. Vedeti bo sicer treba ali bo vlada zaradi tega nastopala proti naši občini na kak drug način. Prav tako so prišla iz Rima navodila, da je treba posodobiti cene številnih javnih storitev. Cene voženj z mestnimi avtobusi se bodo najbrž povečale poprečno za deset odst. O tem bo sklepala deželna vlada, povi- Sredi tega tedna se prične, kot smo sicer v našem listu že poročali, trinajsto Srečanje mladih odrov v Novi Gorici. Že v prejšnjih letih so bile nekatere predstave tega med narodnega filmskega festivala, ki ga prireja Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici z velikim uspehom, v Gorici, in sicer v našem Kulturnem domu, v dogovoru med prirediteljem in našo osrednjo kulturno dvorano. Letos bodo v Gorici kar štiri pred stave. Letos prihaja tudi do drugačne organizirane oblike, kajti flori škj bodo enaki na vsem ozemlju dežele. Spet se bo podražila taksa za odnašanje smeti, najbrž za petnajst odst. Malenkostno se podraži tudi občinska taksa na elektriko, od 10 na 11 lir. Podražila se b/ občinska tak sa za reklamne plakate. Na občini sedaj preučujejo vse te poviške. Z njimi se bodo spoprijeli v občinskem svetu. To pa še pred sprejetjem pro računa, za kar morajo poskrbeti do 28. februarja. Skupščina delavcev Jutri dopoldne bo v menzi ladjedelnice v Tržiču skupščina 1.245 delavcev v dopolnim blagajni. Skupščine se bosta udeležila tudi senator Battello (KPI) in poslanec Rebulla (KD). V soboto bodo priredili svojevrstno sindikalno akcijo: ves dan bo za ljudi prost ogled ladjedel nice v spremstvu delavcev. Sporočilo KZE Kdor izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev plačevanja zdravstvenih ška občinska uprava se je odzvala vabilu novogoriške občine, da sodeluje pri organizaciji festivala (in ga delno tudi sofinansira). Pri nas bomo torej imeli štiri gle dališke predstave. Dve od teh bosta v priredbi goriške občine, v o kviru že prej omenjenega sodelova nja. Za dve pa bo poskrbela uprava Kulturnega doma v Gorici v sodelovanju z upravo novogoriškega festi vala. V Gorici bo prva predstava v petek, 13. januarja, ob 20.30, v Kultur- ticketov, mora sam izpolniti ustrezno izjavo in jo nato overoviti pri pristojnih uradih KZE. Vodstvo zdravstvene enote obvešča, da je pri tem potrebno imeti s seboj osebni dokument in davčno številko. Preplah zaradi avta na pločniku Veliko strahu, a na srečo samo lažje posledice, je včeraj dopoldne povzročila v Ul. 9. Giugno v Tržiču nenavadna prometna nesreča. Fiat 127, ki ga je upravljal 32-letni Salvatore Arena iz Škocjana ob Soči, je zaradi okvare na zavorah obtičal na pločniku, tik pred vhodom bara «0-riginal Joe’s». V tistem trenutku sta šli mimo 20-letna Marina Ballarin in 43-letna Elena Bevilacqua, obe iz Tržiča. Dobili sta le lažje poškodbe, zaradi katerih bosta okrevali v nekaj dneh. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701. nem domu. Nastopila bo italijanska gledališka skupina Teatro dell’Elfo iz Milana z Williamsovim delom «II nemico di classe». Predstava se bo pričela ob 20.30. Za to predstavo poskrbi goriška občina, ki bo tudi po krovitelj drugega dneva simpozija o gledališču, ki sodi v okvir festivala. Začetek simpozija bo v gradu Zemono v četrtek, 12. januarja, nadaljevanje pa dan kasneje, v petek, v Palači Attems. Naslednje predstave v Gorici bodo v nedeljo, 15. januarja, ob 17. uri, vedno v Kulturnem domu. Mestno gledališče ljubljansko nastopi z igro Stefanovskega «HI Fh. Tretja predstava pa bo v ponedeljek, 16. januarja, ob 20.30, to v avditoriju. Celjsko gledališče bo dalo na oder Quenaua Zorna «Vaje v slogu». Tudi za to predstavo bo poskrbela goriška občina. Zadnja predstava v Gorici bo v četrtek, 19. januarja, ob 20.30. Nastopi SNG iz Maribora z Vudlerjevo «Pomoto». Predstave pa ne bodo samo v Gorici. Otvoritev festivala bo v četrtek, 12. januarja, v Gradu Zemono. Po popoldanskem simpoziju bo zvečer prav tam PDG nastopilo z Plev-nesovim «Erigonom». Prispevki V spomin na moža Arturja Košuto daruje žena Ida 10.000 lir za Podporno društvo v Gorici. Namesto cvetja na grob pok. Mar cellina Devetaka darujeta družini Gril lo Tončka (Vrh 29) in Grillo Dominik (Vrh 29/A) vsaka 15.000 Ur za športno in kulturno središče na Vrhu. Združenje aovenskih lovcev Dober dob daruje 20.000 Ur Kulturnemu društvu Skala v Gabrijah v spomin na pok. Venceslava Černiča. Namesto cvetja na grob Alberte Vižintin darujejo Janko, Danilo in Franjo Cotič 60.000 Ur za Kulturni dom v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob pok. Berte Pelicon prispeva družina Bregant 30.000 Ur za kulturno društvo «Andrej Pag'avec» v Podgori. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada V tednu od 1. do 7. januarja so v Gorici zabeležili naslednje gibanje prebivalstva: RODILI SO SE: Carin Mauri, Tiziana Sa veri, Francesca Paviotti, Ciro De Stefano. UMRLI SO: 61-letni upokojenec Marcelino Devetak; 46-letni uradnik Fausto Zandomeni ; 92-letna gospodi nja Giuditta Venturuzzo vd. Pezzetta; 90-letna gospodinja Maria Contini vd. Sangiorgi; 87-letna upokojenka Alberta PeUcon; 85-letna gospodinja 01 ga Guadagnucci vd. Cecotti; 69-Ietni upokojenec Luciano Susrnel; 75-letni upokojenec Aldo Bidoli ; 46-letni delavec Bruno Benedetti; 64 letni upokojenec Enrico Bassanese; 77/etni upokojenec Bezovnik; 84-letna upokojenka Vittoria Cresi vd. Dominis; 70-letni upokojenec Antonio Onesti; 89-letni u-pokojenec Angelo Tansini; 86-letna go spodinja Francesca Brumai vd. Berlot. V Kulturnem domu v Gorici bodo jutri zvečer odprli dve razstavi, ki ju je pripravil Zgodovinski odsek Narodne in študijske knjižnice v Trstu, in ki sta imeli velik uspeh konec prejšnjega leta, ko sta bili odprti v Trstu. Gre za razstavo, ki je bila prirejena ob lanski 60-letnici zlo glasne Gentilejeve reforme, to je. šolske reforme, ki je zakonsko ukinjala slovenske in hrvaške šole. Na razstavi bomo videli obilo dokumentov iz tistega časa, časopise, okrožnice, šolska spričevala, zemljevide, skratka zelo razvejano slovensko o-snovno šolstvo v vsej takratni Primorski, ki je morala prepustiti v nekaj letih mesto italijanskemu raznarodovalnemu šolstvu. Konec lanskega leta smo tudi praznovali 40-letnico ustanovitve Parti- Goriške Kazermete, kjer je še nekaj družin, ki imajo v njih svoje bedno bivališče, so bile zopet prizorišče gnusnega dogodka, ki mu je verjetno treba iskati vzrok v revščini in težkih življenjskih pogojih. Na gori-škem sodisču je bila v petek zvečer obravnava proti 42-letnemu Guidu Miniussiju, iz Tržiča (do pred nedavnim pa je tudi sam stanoval v Ka-zermetah), ki se je moral zagovarja ti zaradi poskusa posilstva, namerne povzročitve hudih osebnih poškodb ter vloma v zasebno bivališče. Dogodek se je pripetil 30. avgusta lani v stanovanju 52-letne Dolores Cargnel v Kazermetah. Po izsledkih preiskave naj bi Miniussi okrog 22. ure vlomil skozi zaklenjena vrata v stanovanje, kjer je ženska že šla spat. Spravil se je nanjo, ker pa se mu je upirala, jo je večkrat s pestmi udaril po obrazu, tako da je obležala v nezavesti. Nato je preplašen zbežal. Ko se je hči Silvia dobre tri ure kasneje vrnila domov in zagledala ranjeno mater, je takoj obvestila policijo. Dolores Cargnel je povedala, da jo je napadel Miniussi. Tudi druge priče so potrdile, da je bil tisti večer moški pri Kazermetah. Eden od sosedov, Michele Candeloro, je celo izjavil preiskovalnemu sodniku, da je videl obtoženca bežati iz stanovanja Cargnelove in da se mu je zdel zelo razburjen. Na sodni obravnavi je Candeloro zanikal to okoliščino, kar pa ni prepričalo sodnikov (saj so še druge priče obtoževale Miniussi ja). Zato so ga pri priči aretirali ter obsodili na 6 mesecev zapora pogojno zaradi lažnega pričevanja. Odgovornost obtoženca je bila potemtakem jasna, zato je javni tožilec zahteval zgledno obsodbo na 5 let zapora. Branilec je f Čestitke Marljivemu raznašalcu Primorskega dnevnika iz Sovodenj AMEDEJU COTIČU za jutrišnji 15. rojstni dan toplo čestita murna Ana. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Acqua e sapone». C. Verdone, N. Hovey. VITTORIA 15.45—22.00 «La chiave». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.00—22.00 «Segni particolari: bellissimo». Adriano Celentano in Federica Moro. Tržič PRINCIPE 15.00-22.00 «Zero in condotta». EXCELSIOR 15.00—22.00 «War games - giochi di guerra». COMUNALE 18.00-22.00 Film koncert «Rolling Stones». Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 «Plava ptica», m/adinski film. Ob 16.00—18.00-20.00 «Orožje proti ugrabiteljem». SVOBODA 16.00 «Plava ptica», mladinski film. Ob 18.00 in 20.00 «Apokalipsa jutri!» DESKLE 17.00 «Šerif v dolini Nila». Ob 19.30 «Ljubica pod posteljo». DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515 POGREBI Ob 9.30 Antonio Mavilia iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; ob 11. uri Giordano Mattelli iz sp.ošne bolnišnice na glavno pokopališče. zanskega dnevnika, katerega naslednik je naš Primorski dnevnik. Takrat je bilo, ob odprtju razstave v tržaškem Kulturnem domu, tudi nagrajevanje dijakov, ki so se udeležili Bubničevega natečaja. Med temi je bilo tudi več dijakov iz Gorice. Na razstavljenih panojih je moč videti precej bogat izbor partizanskega tiska, še posebej Partizanskega dnevnika, ki je bil edini tiskani partizanski dnevnik v vsej Evropi. Obe razstavi bosta prirejeni v preddverju Kulturnega doma v Gorici. Ob otvoritvi bo spregovoril ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor. Po odprtju razstave pa bo v mali dvorani Kulturnega doma govoril partizanski časnikar in dolgoletni urednik Primorskega dnevnika Jože Koren. Pričetek ob 19. uri. zaprosil za oprostitev vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so obtoženca spoznali za krivega in ga obsodili na dve leti in 6 mesecev zapora ter povračilo sodnih stroškov. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega Egidija Radettija se toplo zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žena. Sonja, sin Jože, hči Nataša in sorodniki Dol, 8. januarja 1984 ZAHVALA Družina Radetič se zahvaljuje pevskemu zboru Fantje izpod Grmade in cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem, ki so se udeležili pogreba našega Egidija Jamlje, 8. januarja 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Marcellina (Marčeta) Devetaka se toplo zahvaljujemo g. župniku, cerkvenemu zboru, moškemu zboru Danica in pevovodkinji Komelovi, darovalcem cvetja, vsem ki so darovali v dobrodelne namene, sorodnikom, vsem ki so nam pomagali in ki so ga pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČA DRUŽINA Vrh, 8. januarja 1984 ZAHVALA Na praznik sv. Štefana, v ponedeljek, 26. decembra, nas je po daljšem bolehanju v 74. letu starosti zapustil Venčeslav Černič Pokopali smo ga v sredo, 28. decembra, na gabrskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, za pokojnika molih, darov ah za svete maše, cvetje in v druge namene ter pospremili pokojnika na zadnji poti. Posebej se želimo zahvaliti domačemu duševnemu pastirju za opravljene obrede in besede slovesa, obema govornikoma na grobu, pevcem v cerkvi in na pokopa’išču ter predstavnikom lovske družine Gabrje. Žena, hči in sinovi ter ostalo sorodstvo Gabrje, 8. januarja 1984 NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA.......................... 75.500 lir POLLETNA........................... 54.500 lir MESEČNA............................ 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kol- ka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333 33 Banca Agricola Gorizia c «», 3 Kmečka banka Gorica«*- skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA c TRŽIČ ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174 POPUSTI od 20 do 50% Obv. občini 28.12.83 Tudi v Gorici «Mali odri» BEDNO OKOLJE KAZERMET SPET PRIZORIŠČE NASILJA Sodišče obsodilo moškega zaradi poskusa posilstva Ob Brecljevi knjigi, ki je izšla pri celjski Mohorjevi družbi Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom MARKO WALTRITSCH Tik pred koncem prejšnjega leta je v Celju, pri tamkajšnji Mohorjevi družbi, izšla knjiga z naslovom «Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom», ki jo je napisal Marijan Brecelj, ki jp tudi pripravil izbor besedil in bibliografijo. S to knjigo smo Goriški Slovenci dobili samo v lanskem letu že tretji obsežnejši tekst o preteklem in sodobnem dogajanju na Goriškem, kar je brez dvoma izjema v tako dolgem številu povojnih občasnih pojavov kakih tekstov, ki so na širši način preučevali Goriško. V mislih imam, po-leg Brecljeve knjige, tudi, prav tako v decembru izšlo knjigo Julija Beltrama o dogajanju v Gorici in na Goriškem v prvih dveh letih po vojni, torej v času Zavezniške vojaške uprave, ter svojo knjigo, dvojezično, o stoletni zgodovini slovenskega bančništva in posojilništva na Goriškem. Res, to niso bila edina dela, ki so preučila literarno, zemljepisno, gospodarsko in zgodovinsko preteklost in sedanjost Slovencev na Goriškem. Tem je treba dodali Goriški letnik, ki ga izdaja Goriški muzej v Kromberku, še nekatere šolske brošure pa še že običajne koledarje, občasne članke in drugo podobno publicistiko, da ne seže-mo na literarno področje, kjer smo dobili nekaj prvencev in nekaj ponatisov. Vse omenjene tri knjige pa ne preučujejo le posameznega kraja ali kakega društva, marveč celotno Goriško, če jo gledamo s širšega zemljepisnega pomena. Brecljevo knjigo je izdala Mohorjeva družba v Celju v okviru letošnje zbirke z Mohorjevim koledarjem. Gre za šesti zaporedni zvezek zbirke, ki nosi naslov «Naši kraji». V tej zbirki so doslej izšle monografije o Halozah, dve o Koroški (Gosposvetsko polje in Ziljska dolina), ena o Slovencih na Madžarskem, pred leti pa knjiga o Reziji in Benečiji, ki jo je prav tako uredil Marijan Brecelj. Sedanja knjiga o Goriški je v tej zbirki doslej najobsežnejša (ima nam reč 288 strani, priložen ji je tudi zemljevid). S Koledarjem vred je izšla v 37.000 izvodih. Škoda, da je ni založba tiskala v dodatni nakladi še posebej. To pa najbrž ker ni bilo, pred-no je šla knjiga v tisk, dovolj zanimanja na naši strani, v zamejstvu. Prepričan sem namreč, da bi ljudje segli po njej, samo če bi bili nanjo prej obveščeni na sodoben reklamni način. Knjigo s celotno zbirko sem kupil v knjigarni v Novi Gorici za ceno, ki je dostopna vsakomur. Gre torej za knjigo o Goriški, ki je doslej izšla v največji nakladi. Nobena «goriška» knjiga ni namreč doslej prišla na trg s tolikšno naklado. Knjiga je, kot vse druge v tej zbirki, razdeljena na tri dele. V prvem, ki zajema kar polovico knjige, in sicer 132 strani, je literarni izbor tekstov slovenskih avtorjev, ki opisujejo Gorico in njeno deželo. V drugem delu je Brecelj zbral veliko podatkov o dogajanju na Goriškem, v zamejstvu, od leta 1947 do danes, v tretjem pa ja zbrana bibliografija nad 700 del, samostoinih ali v zbornikih, ki govorijo o Goriški. V prvem delu, to je v literarnem. so objavljeni pesniški in prozni teksti Alojza Gradnika, Franceta Bevka, 1-vana Preglja, Simona Gregorčiča, Danila Lokarja, Prežihovega Voranca, Iga Grudna, Karla Široka, Lada Piščanca, Stanka Vuka, Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Ljubke Šorli, Zore Pi-sčanc, Filiberta Benedetiča in Miro- slava Košute. Gre za zares bogat izbor slovenskih literatov, ki so živeli ali živijo v Gorici, so tu študirali, tu ustvarjali, ali prišli v naše mesto le občasno. Niso seveda sem zajeti vsi goriški slovenski literati. Marijan Brecelj ni hotel namreč nuditi bralcu an tologije goričke slovenske literature. Hotel je bralcu, v glavnem so to podeželski bralci v Sloveniji, nuditi izbor del, ki govore o Gorici in o Goriški deželi. Gre za nekak zgodovinsko-literarni pregled naše prisotnosti v tem predelu Evrope, kar smo na odru že videli ob otvoritvi našega Kulturnega doma, ko nam je Filibert Benedetič napisal tekst z naslovom «Krvava rihta», v katerem smo gledali prihod naših prednikov v te kraje, njihov upor proti graščakom, narodno prebujanje in partizansko epopejo. «Prihod» Alojza Gradnika začenja ta literarni zgodovinsko-zemljepisni opis. Takoj po sonetu v katerem nam briški pesnik opiše prihod Slovanov, najdemo Bevkovo «Našo besedo», s toplino napisan tekst o slovenskem jeziku v naših krajih. Tolminski punt ni mogel manjkati v takem literarnem izboru. Prav tako ni mogla manjkati Gregorčičeva «Soči». Pa še prva svetovna vojna je tu z odlomkom iz Vorančevega «Doberdoba», čas med dvema vojnama. Jadransko morje pri Tržiču v Benedetičevih spisih, goriška motivika v pesmih Ljubke Šorli, podeželska idila, in še in še. Izbor tekstov je seveda osebna stvar vsakega od nas. Brecelj je to izbral po svoji uvidevnosti in okusu. Prepričan sem, da je imel v mislih še marsikatero delo, pa je to moral opustiti, najbrž tudi zaradi stiske s prostorom, pa tudi zato ker se je moral odločiti kaj bo izpustil. Prepričan sem, da niso bile te njegove odločitve enostavne. Prepričan sem, da mu bo ta ali oni literat ali kritik kaj zameril. To pa bo tudi zelo naravno, kajti Furlanom je treba priznati, da so podjetni. Na vsakem področju. Z vsako stvarjo se odkrito soočajo, velikokrat tudi mimo političnih in ideoloških razlik. Prav zaradi tega tudi uspevajo. Redkokdaj čujemo, da bi jokali ali kaj histerično zahtevali, kot se dogaja marsikje drugje v državi. Najbrž so se le za Žica zavzeli via revolucionaren način, da se je vsa Furlanija tresla. Rim se je takrat te «revolucije» prestrašil in u-godil Furlanom. V Furlaniji imamo več oseb, osebnosti, menežerjev, uspešnih poslovnih ljudi, sposobnih politikov. Gianni Bravo, sedavi ji predsednik videmske trgovinske zbornice, ji je dal v komaj nekaj mesecih odkar je na tem mestu, veliko kisika in zaleta. S svojim zaščitnim znakom «Made in Friuli» je vlil novega upanja podjetnikom. Vsem podjetnikom. Marsikdaj bi si take sposobnosti želeli tudi na Goriškem in kdajpakdaj tudi na Tržaškem. Trgovinske zbornice so v glavnem pozabile na svoj polni naslov, ki je takle: «Zbornica za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo». V glavnem se ukvarjajo s trgovino ivi industrijo, obrt puščajo ob strani, na kmetijstvo pozabljajo. Videmska zbornica je svojo pozornost posvetila tu- vsakdo od nas ima svoj okus. Tako je tudi prav. Marijan Brecelj pa nam je dal s tem zares dober izbor našega literarnega ustvarjanja, ki govori o našem mestu. Brez dvoma se ga da dopolniti. Tudi s teksti, ki bi nam opisali to ali drugo plat dogajanja pri nas na Goriškem, kakšno v tem izboru premalo obdelano zgodovinsko obdobje. Pa čeprav bi šlo za tekste, ki so bolj opisnega značaja in nimajo večje literarne vrednosti. To se bo sicer dalo napraviti. Pred nami pa imamo sedaj zbran tak izbor kakršnega doslej še nismo imeli. V drugem delu, ki je izpod peresa samega Marijana Breclja, najdemo na prvem mestu zgodovinski opis dežele goričkih Slovencev, kratek zgodovinski oris z ločenima pregledoma splošne zgodovine in cerkvene zgodovine (ne pozabimo, da je knjigo izdala Mohorjeva družba!). V posebnem poglavju piše avtor o vseh petindvajsetih občinah v katere je sedaj razdeljena Goriška pokrajina. Vsako posebej obdela, s podatki o prebival stvu, o zgodovini, o umetnosti. Občine z italijanskih prebivalstvom so opisane v nekaj stavkih, slovenske ali tiste, v katerih je več Slovencev, pa so seveda napisane v debelejšem tisku in tudi bolj podrobno obdelane. Podatki so seveda zanimivi, morda pa avtor preveč optimistično, in zato nerealno, gleda na število Slovencev v teh občinah. Očitno so tisti, ki so mu posredovali podatke, gledali na našo narodnostno prisotnost s preveč optimističnimi očmi. Na več kot petdesetih straneh najdemo potem zgodovniski pregled slovenske prisostnosti na Goriškem da nes, od leta 1947 dalje; to na političnem, gospodarskem, cerkvenem, šolskem, literarnem, publicističnem, likovnem, glasbenem, kulturno-pro-svetnem področju. Gre za precej podroben prikaz našega udejstvovanja v zadnjih petintridesetih letih. Morda di kmetijstvu. Ne le z golo administrativnega zornega kota, kar se kaže v evidentiranju kmetov, z vinogradi pokritih površin itd., marveč se je lotila tudi akcije za pospeševanje kmetijstva. Dala je nekaj svojih pobud, vendar jih usklaja s tistimi, ki jih daje deželna ustanova za razvoj kmetijstva kot tudi deželno od borni štvo za kmetijstvo. Pred nekaj dnevi so se v Trstu sestali člani odbora tamkajšnje zbornice s predsednikom Bravom na čelu z deželnim odbornikom za kmetijstvo Mizzauom in s predsednikom ERSA Del Gobbom. Na sestanku so bili prisotni tudi časnikarji. Realnost furlanskega (beri videmskega) kmetijstva je pozitivna, pa čeprav so tu nekatere temne lise. Na vinorodnih področjih z zaščitenim poreklom je 1.400 podjetij, ki pridelajo pol milijona stotov grozdja na leto. Prišlo je do krize v prodaji, kajti ves svetovni trg je nasičen. V svetu i-mamo sedaj v zalogi kar deset odstotkov svetovne proizvodnje vina. V Vidmu bi želeli sestaviti kataster s trtami posejanih površin, pa trčijo na nekatere odpore. V Furlaniji je sedaj neprodanega dobrega vina v vrednosti 50 milijard lir. Zelo se zanimajo za cvetličarstvo. V Furlaniji je največji evropski kom- tu pa tam ne soglašamo z nekaterimi podatki, kar pa ne štejemo v zlo avtorju, marveč tistim, ki so ga napak ali preveč pristransko obveščali. Najbolj točne podatke dobimo namreč na tistih področjih publicističnega značaja, ki so bili objavljeni v časopisju in ki jih je Brecelj, kot dobro vemo, sam zbiral. V zadnjem delu, na kar štriindvaj-setih straneh drobnega tiska, pa najdemo nad 700 naslovov slovenskih in italijanskih, ter tudi drugih, monografskih spisov o Gorici in Goriški. Avtor je tu nalašč izpustil literarna dela. S temi bi napolnil celo knjigo. Izbor seveda ni popoln. Noben tak izbor najbrž ne more popoln biti. Je pa Brecljev bibliografski izbor zelo dragocen za vsakogar, ki bo hotel karkoli žvedeti o zgodovini Goriške in goriških Slovencev. še nekaj besed o priloženem zemljevidu. Z a nekatere italijanske oz. furlanske kraje uporabljamo Slovenci več nazivov. Marsikdaj se v navajanju teh krajev razhajamo. To v vsakodnevnem pisanju kot v risanju zemljevidov. Prav bi bilo, da bi se enkrat vendarle vsi, ki imamo s tem opravka, vsedli za mizo, in se o tem pošteno domenili. V knjigi je tudi precej fotografij. Gre za nekatere stare slike iz koledarjev ali turističnih prospektov, kot tudi za originalne slike Zdenka Vogri ča (žal mu je ljubljanski tiskarski škrat spremenil priimek v Voglič). Marijanu Breclju moramo biti hvaležni, da nam je pripravil to knjigo. Celjski Mohorjevi družbi, da jo je v tako velikem številu izvodov razširila med slovenske bralce. Zaključna ugotovitev. Mimo te knjige ne bo mogel nihče, ki bi hotel karkoli povedati o Slovencih v Gorici. Pa čeprav bo lahko vsakdo, s svojega zornega kota, hotel in mogel dopolniti ali tudi spremeniti gledanje na posamezna področja. pleks cvetic v vazah. Cvetje, še zlasti videmsko vijolico, bodo skušali prodajati v avstrijske in nemške dežele. V starih časih so damam, ki so vstopale v dunajsko Opero, ponujali furlanske vijolice. Prizadevajo si in prizadevali si bodo za valorizacijo sira montasio, medu, malih gozdnih sadežev (podprli so ustanovitev zadrug mladih kmetovalcev). Imajo pa določene težave z distribucijsko mrežo in kriza, v katero je zašla zadruga COFI v Fiumicellu, je dokaz tega. Zaslužke daje pridelava koruze. Izračunali so, da je čisti zaslužek na hektarju, potem ko so odšteli za davke, plačo kmetu, obrabo strojev, sko-ro milijon lir. To z malo dela. Na sestanku je bilo precej govora tudi o moči, ki prihaja, oziroma bi morala prihajati kmetijstvu, iz Rima ali iz Bruslja. Zabeležili smo si tak bonbonček. Po potresu je Evropska gospodarska skupnost dala Furlaniji 1.000.000 stotov žita. V Furlanijo jih je prišlo le 30.000. Ostalih 970.000 se je «razpršilo» po drugih krajih Italije (v imenu potresa v Furlaniji!). Rečeno je bilo tudi, da Zapadna Nemčija uvaža velike količine žita iz vzhodnoevropskih držav. Po eno- ZSKD in knjižnica D. FEIGEL vabita jutri v ponedeljek ob 19. uri v Kulturni dom na odprtje razstav o UKINITVI SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH ŠOL ter o 40-LETNICI PRVE ŠTEVILKE PARTIZANSKEGA DNEVNIKA Sledilo bo predavanje časnikarja Jožeta Korena o PARTIZANSKEM DNEVNIKU Vabljeni! Prosvetno društvo «ŠTANDREŽ» Dramski odsek Uprizori veseloigro Jaka Štoke v v treh delih MOČ UNIFORME Režija EMIL ABERŠEK Premiera, 8. januarja 1984, ob 17. uri v domu «Anton Gregorčič» v ŠTANDREŽU. Razna obvestila Pevski zbor Rupa-Peč vabi na predavanje dr. Bernarda Špacapana, ki bo govoril o alkoholu in mamilih, jutri ob 20.30, v pevski sobi. Planinski ples bo v soboto, 4. fe-buarja. Tradicionalna družabnost goriških planincev bo tudi letos v Kulturnem domu v Gorici. Tako so odločili na zadnji seji upravnega odbora društva. letnem počitku se to žito prodaja v druge države EGS. Zakaj ne bi smeli tega napraviti z žitom iz Jugoslavije tudi v Furlaniji, saj smo vendar najbolj vzhodna dežela Italije, ob meji z Jugoslavijo? Največ pozornosti bodo Furlani, to z izdatno pomočjo deželne vlade, posvetili namakanju. Lanska suša je prizadela tudi take kraje, kjer je prej sploh niso poznali. Zato bodo potrebne velike investicije. Še veliko drugih stvari so omenili na tem sestanku. O gozdarstvu, agri-turizmu, o živinoreji, ponovnem o-vrednotenju kmetijstva. Mladi kmetovalci se spet ogrevajo za tradicionalno kmetovanje, pa čeprav s sodobnimi stroji. Odbornik Mizzau je namreč povedal, da skoro vsi mladi kmetje zahtevajo posojilo za gradnjo hleva. Ob koncu pa so povedali še nekaj zanimivega, kar je v Sloveniji že postal zakon tamkajšnje republike. Nič več se ne sme rodovitna zemlja odvzemati kmetijstvu za gradnjo stanovanjskih naselij, ki bi lahko zrasla kje drugje, ali tovarniških hal, ki se po nekaj letih izpraznijo. Urbanisti naj ne segajo več tako svobodno po kmetijskih površinah. Treba jih, je ohraniti ! Furlani se bodo za to tudi zavzemali. Furlani ne bodo več dovolili odvzema svojih kmetijskih zemljišč TONE SVETINA Med nebom in pefcfom _______________ 33. _______________ Kovač pa je zapel solo nekaj pesmi, ki se jih je naučil v ruskem ujetništvu; zlasti «Volga, Volga, ruska reka...» mu je bila pri srcu. Potem so prepevali narodne in domače. Ko so se jim grla osušila, je ženin znova naročil vina. Iz kleti sta ga nosila domača sinova Karlo in Frane, fanta s prvim puhom pod nosom, močna in lepa, da ju je bilo veselje videti. Tudi pela sta s fanti. Hčerki Kristina in Marija pa sta pomagali materi v kuhinji. Kmalu po polnoči je prišel Osojnik v kuhinjo naročit še nekaj za pod zob. Srečal se je z Bečanko. «Lepo nevesto imaš, Osojnik!» mu je dejala. "Glej, da - ji ne boš grenil življenja. Posebno sedaj ne, ko pričakuje otroka...» "Kaj misliš, Pepca, da sem res tak divjak?» «Nič ne mislim, toda ženske smo občutljive... Bojim se za dom in za moža. Prosim te, malo popusti pri Tigru...» «Pri kakšnem Tigru?» se je naredil nevednega. «Pri tistem, ki vam veleva, da nastavljate bombe in požigate!» «Ženska, kaj pa ti veš o tem?!» jo je zavrnil ogorčeno. «Ne sprenevedaj se! Prijatelj zaupa prijatelju, mož pa ženi. Ti je zdaj jasno! Vse vem!» «No ja, postaja mi jasno, čeprav je zunaj oblačno...» «Nekaj te pa prosim na kolenih,» je nadaljevala. «Nikamor ne sili mojega moža, saj veš, da je zaletav. Ne vpletaj ga v nevarnosti, kadar gresta skupaj s konji v mesto! Osem otrok imava...» «Pepca, obljubim ti! Tudi midva s Fani bova rada delala otroke, kot jih vidva. Pa naj se še oni malo borijo, ko bodo zrastli!» «Tako je prav, Osojnik. Vedela sem, da te bo srečala pamet. Nase misli in na svoje Osoje! Če boš padel v nesrečo ali težave, se ne bo nihče zmenil zate...» Bečanka ima po svoje prav, je premišljal Osojnik, ko se je vrnil. Čvrsto je objel ženo okoli pasu in jo privil k sebi, kot bi se bal, da je ne bi izgubil. Medene tedne je preživljal v robeh domačih njiv in pašnikov. Sončna pomlad je presvetlila Osoje z razkošno svetlobo. Zdaj, ko jih je bilo dovolj pri hiši, so zlahka obdelovali zemljo. Hišo sta obdajala žvr-golenje in pesem deklic. Pomladila sta se tudi oče in mati in zadovoljna sta bila, ko se je ■ njun že dolgo mrki sin spet smejal in celo kakšno zapel. Z denarjem, ki ga je prinesla Fani, so pomnožili ovčjo čredo in tudi govedo je napolnilo hlev. Neke deževne noči je prišel v hišo neznanec. Predstavil se je z geslom majorja Duniča, ki je Osojnika nujno klical na zvezo. Ko sta se le ta in Osojnik čez nekaj dni ponoči sešla v skriti gozdni kolibi kmalu za mejnimi kamni, mu je Dunič očital, da je pozabil na svojo obveznost. «Hudiča, ali imate samo mene? Najprej je bil globok sneg, potem sem zbolel, nazadnje pa sem se še oženil. Človek ne zmore vsega. Rad bi odnehal s tem delom...» se je jezil mož. Major se mu je zasmejal. Sij ognja, ki je gorel med njima, mu je metal v obraz nemirne sence. «Osojnik, povedal sem ti, da pri nas ni umika! To je tako, kot bi zapisal dušo hudiču. Naj te ne moti. Zapisal si jo za pravično stvar. Ko bomo osvobodili našo zemljo, ti bo domovina hvaležna, pela ti bo slavo in ti vse povrnila!» «No, lepi obeti, gospod major, vendar moram imeti tudi zase kaj časa. Zemlja, otroci, starši — tudi to so obveznosti.» V predzadnjem kolu prvega dela košarkarske C-l lige Jadran v gosteh povsem nadigral Monkey’s Boris Vitez dosegel rekordnih 50 točk - Jadran pokazal zadovoljivo uigranost MONKEY’S — JADRAN 78:101 (34:58) MONKEY’S MILAN: Bischetti 18 (4:7), Di Palma 10 (2:3), Taverne Ili, Ar manini 16 (4:5), Della Bella 12 (4:5), Pedrazzi 9 (1:3), Fatai 4, Finizio 5 (3:6), Pizzarelli, Bisanzon 4 (2:5). JADRAN: Žerjal 4, Klavdij Starc 15 (1:5), Ban 17 (5:7), Vitez 50 (14:17), Rauber 3 (3:4), Daneu 10 (2:9), Sosič, Gulič 2, Ivo Starc in Vassallo. SODNIKA: Lardo (Loano) in Allegra (Savona). PM: Monkey’s 20:34, Jadran 25:42; ON: Monkey’s 28, Jadran 22; PON; Bischetti (37), Klavdij Starc (39); GLEDALCEV: približno- 100. MILAN — Jadran je uspešno začel nastope v novem letu. Sinoči je namreč v Milanu v 14. oziroma pred zadnjem kolu prvega dela tretjeliga-škega prvenstva zanesljivo premagal domače moštvo Monkey’s in tako napravil še kor£ik naprej na lestvici. Jadranova premoč v sinočnjem sre Čanju je bila več kot očitna. Naši fantje só si namreč že v uvodnih minutah priigrali zanesljivo prednost, ki so jo nato vrtoglavo večali, tako da je bil izid že po prvem polčasu povsem na varnem. • Sinočnje srečanje se je tako spremenilo le v dober trening za jadra-novce in za pravo ekshibicijo Borisa Viteza, ki je dosegel rekordnih 50 točk. Kot pa je sam Vitez po tekmi dejal, je bilo proti nizkemu in počasnemu nasprotniku tudi lahko doseči koše. Tako ali drugače, sinočnja zmaga je za naše košarkarje še kako .pomembna, in ne samo zaradi dveh osvojenih točk na lestvici. To je že tretji zaporedni uspeh naših, kar je dalo ekipi novega zaupanja, tako da je že sinoči v začetnih minutah pokazala odločno in duhovito igro, s katero je takoj spravila v težave domačine. Milansko moštvo je v tej tekmi povsem razočaralo. Počasno je bilo v obrambi, v napadu pa zelo netočno. Prva Jadranova - peterka (Žerjal, Klavdij Starc, Vitez, Ban in Rauber), je tako že povsem zadovoljivo uigrana in le ko bi Rauber odločneje zaigral pod košema (ali ko bi Daneu lahko več treniral), potem bi naši še z večjim optimizmom gledali na nadaljevanje tega prvenstva. Še kratka kronika sinočnje tekme. Jadranovci, ki so začeli v conski Včeraj dva smuka za svetovni pokal LAAX (Švica) — V prvem letošnjem smuku za svetovni pokal v Laaxu v Švici je bil včeraj najhitrejši Švicar Raeber, ki je le za 11 stotink sekunde prehitel Avstrijca Klammer-ja, tretji pa je bil odlični Italijan Mair. LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. Hednzer (Švi.) 98; 2. Zurbriggen (Švi.) 97; 3. Wenzel (Liecht.) 85; 4. Raeber (Švi.) 83; 5. Stenmark (Šve.) 59; 6. Brooker (Kan.) in Franko (Jug.) 50; 12. Križaj (Jug.) in Gruber (Av.) 44. V ženskem smuku, prav tako veljavnem za svetovni pokal v Puy Saint Vincentu pa se je uveljavila Kanadčanka Soerensenova pred Avstrijko Vitzthumovo in Švicarko Walli-serjevo. SKUPNA LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. E. Hess (Švi.) 135; 2. I. Epple (ZRN); 3. H. Wenzel (Liecht.) 107; 4. Walliser (Švi.) 85; 4. Charvatova (Ò6SR) 68. Bor Radenska — Polet 73:63 (36:25) BOR RADENSKA: Sosič 6, Maver 8, Volk, Klobas 21 (3:6), Race 16, Čok 4, K.ieipp 9 (3:7), Pisani 3 (3:6), Jankovič, Zobec 6 (0:1). POLET: Ferluga 4, Sedmak 11 (3:10), Cacciani 10 (2:2), Benčina 3 (1:3), Taučer 4, Gantar, Ražem 10 (2:3), Paro vel, Vitez 21 (3:5), Mala lan. SODNIKA: Forza in Variola iz Trsta. PON: Pisani (33), Canciani (39). ON: Bor Radenska 23, Polet 18. Gledalcev: 50. Derbi promocijskega prvenstva med Borom Radensko in Poletom je bil zelo borbep, Borovi košarkarji pa so zmagal; predvsem zaradi boljše igre v prvem polčasu, medtem ko obrambi, so že v tretji minuti vodili z 8:2. Tudi v napadu so bili zelo točni, predvsem z Borisom Vitezom in Klavdijem Starcem, tako da je bil rezultat v 10. minuti 27:18. Milan čani so nadaljevali z obrambo mož moža. proti kateri pa jad.unovci niso imeli nobenih težav in so tako svojo prednost večali, tako da je bil rezultat po prvem polčasu kar 58:34. Podobna slika je bila tudi v drugem polčasu in tako so jadranovci zlahka Breg - Sloga 3:0 (15:11, 15:8, 15:2) BREG: Ksenija in Sabina Slavec, Ksenija, Vilma in Danica Kocjančič, Olenik, Rauber, Debenjak, Žerjal in Klemše . SLOGA: Milena, Ticijana in Lučka Križmančič, Neva, Maruška in Mira Grgič, Kalan, Vidali, Malalan, Hrovatin. V drugem letošnjem tretjeligaškem derbiju se je Breg pošteno oddolžil Slogi za poraz, ki ga je utrpel v Repnu. S sinočnjo zmago si je Breg obenem matematično zagotovil uvrstitev v skupino za napredovanje (dovolj mu je sicer bilo že, da bi osvojil set), položaj Sloge pa se je nekoliko zapletel, saj morajo Kraševke sedaj premagati še Tornano in upati na uspeh Brega v Krminu. Sinočnji derbi je bil le bleda sen- Olympia Terpin — CUS Trst 3:2 (15:3, 6:15, 15:9, 9:15, 15:3) OLYMPIA TERPIN GORICA: Špacapan, A., S. in D. Terpin, Š. in M. Cotič, Batistič, Kuštrin, Kosič in Prinčič. V povratnem srečanju je goriška Olympia Terpin po izredno ogorče nem boju premagala tržaški CUS. S tem so se Špacapan in tovariši tudi oddolžili Tržačanom za poraz v prvem delu ter seveda napravili izdaten korak proti vrhu lestvice. Samo srečanje pa je pokazalo, da ima 0-lyrnpia Terpin izredno dober napad, ki je gostom delal največ preglavic. Gostje so se odlikovali predvsem z obrambo in tudi nevarnim servisom. Na koncu pa so morali le priznati premoč domačinov, ki so bili na koncu z odličnim blokom neprebojni. (M. Š.) so Openci v prvem delu tekme povsem odpovedali. V nadaljevanju sta si bili moštvi vseskozi enakovredni, tako da lahko rečemo, da je pravzaprav prvi polčas odločil o končnem izidu tekme. Moštvi sta nastopili z okrnjenima postavama, saj je bil pri Poletu odsoten Edi Sosič (zaradi poškodbe), pri Boru pa sta manjkala Furlan in Sancin. Najboljša strelca srečanja sta bila Klobas in Milko Vitez, ki sta dosegla po 21 točk. Borovci so nasploh prikazali bolj šo 'skupinsko igro, izkoristili so tudi nekaj nepazljivosti poletovcev in sc izkazali z nekaterimi hitrimi protinapadi. Pripomnili bi še, da sta oba sodnika slabo opravila svoj posel in da sta večkrat oškodovala obe mo št vi. (Cancia) zmagali. V prihodnjem kolu bodo naši košarkarji. igrali doma, proti ekipi Maltinti, in sicer v soboto ob 20.30 v Trstu. B. Lakovič 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Košarkarji Olimpije spet praznih rok Šibenka — Olimpija 86:77 (45:41) V prvem povratnem kolu 1. jugoslo vanske košarkarske lige je ljubljanska Olimpija izgubia v Šibeniku, kjer se je domačinom v prvem polčasu uspešno upirala, v nadaljevanju pa ji ni šlo od rok, naj je na primer Subotič prvi koš drugega dela igre dosegel ca repenskega. Breg je povsem nad igral Slogo, ki ni praktično nudila niti najmanjšega odpora in se je nasprotnicam predčasno predala. Tekma je bila tako pravi monolog Do-linčank, ki so opravile povsem soliden nastop, a bi jim za zmago zado stovala že mnogo slabša igra. Naj boljši v Bregovih vrstah sta bili Mirjam Klemše in Ksenija Slaveč, ki je končno igrala tako, kot zmore, zlasti v napadu. V prvem setu je Breg že povedel z 9:0 in 11:1, a je nato zelo popu stil, Slogašice pa tega niso znale docela izkoristiti. S tem pa je bilo derbija praktično konec. IZJAVI DRASIČ (trener Sloge) : «Breg je na začetku nekajkrat uspešno blokiral in to je popolnoma iztirilo moje igralke. Sicer pa si ne znam raz- Libertas Sacile — Val 2:3 (15:13, 19:17, 12:15, 7:15, 4:15) VAL: Plesničar, Faganel, Pete jan, Černič, J uren, Jarc, Lavrenčič, Mu čič, Vižintin. S sinočnjo zmago si je Val zagotovil najmanj obstanek v C-2 ligi in vstop v skupino za napredovanje. Žal, da ni bila ta odločilna tekma kdove kako zanimiva, kar velja še posebno za prva dva seta, ki sta bila porazna. Na obeh straneh mreže so se na mreč vrstile vsemogoče napake. Kri zi plavordečih sta verjetno botrovali odsotnosti glavnega podajača Igorja Orla in prazniki. Kljub temu je treba pohvaliti igralce, vsaj zaradi volje in zagrizenosti, ki so jo pokazali v zadnjih setih, (zip) • KOŠARKARICE TRŽAŠKEGA GE F1DIJA so v sinočnjem prvoligaškem srečanju doma s 83:78 izgubile z GBC iz Milana, ki je letos še nepre- Kontovel — Scoglietto 75:73 (41:38) KONTOVEL: Emili 6, Ban 18, čuk 10, Lisjak 11, Starc 16, Prašelj 1, Pupis 13. Srečanje je bilo izmenično in se je odločilo prav v zadnjih minutah. Še v 17. min. drugega polčasa je nam reč Kontovel zaostajal za štiri točke, vendar je razliko nadoknadil, izenačil in povedel za dve točki. Samo osem sekund pred krajem je Pupis imel na razpolago prosta meta, ki pa ju je zastreljal, na srečo pa je do žoge prišel Lisjak in jo preudarno zadrževal do kraja. Omenili bi še, da sta bila v d.p. zaradi grobost; izključena Prašelj in Patrese. Pohvalo si zasluži zlasti Čuk, ki je v obrambi polovil številne odbite žoge, in pa Starc, ki je po daljši od- šele po 11 minutah. Olimpija je nastopila v naslednji postavi : Janžek, Blaznik, Brodnik, Kompara, Subotič 23 (2:3), Hauptman 6, Todorovič 4 (2:2), Vilfan 24 (4:6), Šante j 2, Kotnik 16 (6:8). OSTALI IZIDI: Budučnost - Crvena zvezda 87:93, Rabotnički Jugoplasti ka 95:86, Bosna - Zadar 95:98, IMT - Partizan 90:99, Gibona - Borac 104:95 LESTVICA: Gibona 20; Šibenka 18; Bosna, Zadar 16; Borac 14; Partizan, Crvena zvezda 12; IMT 10; Budučnost 8; Olimpija, Jugoplastika, Ra hotni čki 6. • RICHARD LOVELL, GLASNIK LARRYJA HOLMESA je sporočil, da bo Holmes marca branil svoj novi svetovni naslov v težki kategoriji IBF proti Johnu Tate ju, svetovnemu prva ku WBA. tožiti, zakaj smo tako odpovedali. Naš položaj sedaj ni lahek, saj moramo premagati Tornano in upati na uspeh Brega, ki pa bo igral brez Nadje Debenjak.» (Sinoči je odigrala poslovilno tekmo, op.ur.). GRUDEN (trener Brega) : «Sinočnji derbi je bil veliko slabši od repen-skega, ker Sloga praktično ni igrala. V drugem delu prvenstva bomo sku šali igrati čimbolj dostojno, čeprav bomo precej oslabljeni.» (ak) Torriana Gradišče — Bor 3:0 (15:12, 15:9, 15:13) BOR: Vodopivec, Furlanič, Montanari, J. in K. Tomšič, čač, Godina in Jazbec. Že pred samim srečanjem z vodečo Tornano je bito več kot očitno, da Bor ne bo zmogel doseči kaj več kot častnega poraza. To se je tudi magan. Američanka Gefidija Pollar dova je dosegla kar 42 točk. • DANAŠNJI SPORED italijanske košarkarske A l lige je naslednji : Bic - Scavolini; San Benedetto - Si mac; Honky - Febal ; Simmcnthal -Jollycolombani; Indesit - Latini; Star - Granarolo; Berloni Binova; Ban coroma - Peroni. Videmski Gcdeco bo igral doma s Sebastiani jem iz Rieti ja. Palomi Braniku slovenski derbi NOVA GORICA — V 8. kolu 1. ženske zvezne odbojkarske lige je v Novi Gorici Patoma Branik iz Maribora premagala istoimensko šesterko s 3:0 (12, 10, 7). Prvi letošnji derbi ni bil kaj prida zanimiv, zmaga Mariborčank pa je bila povsem zaslu žena. sotnosti zaradi bolezni spet nastopil. Kljub vsemu pa menimo, da bo moral Lukša odpraviti marsikatero vrzel, če hoče, da ekipa postane bolj kompetitivna. (P.D.) NARAŠČAJNIKI Kontovel — Bor 78:98 (50:38) 1. slovenska liga Kraški zidar — Litija 89:64 (42:24) KRAŠKI ZIDAR: Novak 8, Brezec 29, Mervič 16, Žiberna 8, Čuk 12, Tavčar 12, Počkaj 4. V Igri polni napak pri enih in drugih je domača peterka zasluženo prc magala borbene goste predvsem z odlično obrambo. (Mirjam Trampuš) TURNEJA TREH DEŽEL Tomasi prvi na Trbižu TRBIŽ — V prvi tekmi fradicio nalne skakalne turneje Treh dežel na Trbižu (turneja je veljavna za evropski pokal) je včeraj zmagal Ita lijan Tomasi. V obeh serijah je imel najdaljša skoka (85 in 85,5 m). Njegov rojak Rigoni je zaostal le za 4 desetinke, čeprav je skočil dvakrat po 84,5 m. Tretji je bil Norvežan Braaten. Najboljši Jugoslovan je bil Vasja Bajc, ki je zasedel 10. mesto, skočil pa je 81 in 83 m in zbral 196,3 točke. Ulaga in Tepeš včeraj nista nastopila. Od ostalih Jugoslovanov se je na 13. mesto uvrstil Dolar, ki pa je z veliko prednostjo zmagal med mladinci. Danes se bo turneja nadalje vala v Planici, kjer bosta tudi Ulaga in Tepeš, jutri pa v Celovcu. Ob koncu omenimo, da je v Trbižu včeraj nastopilo kar 106 tekmovalcev iz 17 držav. • V TEKMI ODBOJKARSKEGA predolimpijskega turnirja v Barce toni je Italija po pričakovanju s 3:0 premagala Taivan (15:10, 15:8, 15:10). Po četrtem kolu še naprej vodi Bolgarija, Italijani pa bodo o-digrali s Kitajsko odločilno tekmo za drugo mesto. zgodilo. Samo srečanje ni bilo posebej zanimivo, saj so tekmo praktično odločali servisi in prav malo dobra odbojkarska igra. V končnici setov pa so bito domačinke vsakokrat prisebnejše. (S.F.) ŽENSKA C 2 LIGA Colloredo — Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:6, 15:9, 15:11) KONTOVEL: Prašelj, Ban, Maver, Gruden, Purič, Čem ja va, Zandomeni, Mervič. Kontovel je v povratni tekmi s Colto redom povsem odpovedal. Pri Konto-velkah se pozna' odsotnost Ruplove, brez katere naša dekleta igrajo vse preveč statično, brez pravega zaupa nja v lastne moči. Če k temu dodamo še, da sta Puričeva in Grudnova i-grali kljub prehladu, je vil poraz tokrat neizbežen. (J. B.) ŽENSKA D LIGA Friulexport — Volley Club Tržič 3:1 (12:15, 15:5, 15:13, 15:4) FRIULEXPORT: Ventor, Ušaj, Pertot, Vera in Sandra Stoper, Fo-raus, Ukmar, Umek, Garbini, Košuta, Žerjal in Mauri. Tudi v novem letu nadaljuje zdru žena ekipa Friulexport z vrsto zaporednih zmag. Ta je bila že sedma v tem prvenstvu, skupno petnajsta v letošnji sezoni, s čimer je Friulexport še utrdil vodstvo na skupni lestvici. Volley Club je sicer sinoči zelo ugodno presenetil, zlasti v obram bi, kljub temu pa se mu ni posrečilo, da bi naša dekleta premagal, čeprav niso igrala na svojem običajnem nivoju. Mossa — Sloga 0:3 (4:15, 3:15, 5:15) SLOGA: Sosič, Kokoravec, Križman čič, Dmovšček, Peršič, Milič, Kovačo, A. in E. Adam. Sloga je na gostovanju brez težav obračunala z zadnjeuvrščeno Mosso. Razlika med ekipama je bila resnično prevelika, saj so Slogašice nadigrale nasprotnice v vseh elementih igre, tekma sama pia je bila v bistvu le lažji trening. (INKA) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Dom Agorest — Intrepida 1:3 (10:15, 15:13, 2:15, 12:15) DOM AGOREST: Roner, Mulič, Zavadlav, Plet, Kocjančič, S. Humar, Primožič, Kojanec, Degrassi, E. Humar, Pahor, Biirgnich. V prvem kolu je Dom Agorest pred številnim občinstvom sicer zgubil, vendar treba upoštevati, da je to bil za naša dekleta krstni nastop v kakem kvalitetnejšem prvenstvu, zato od njih zares nismo mogli pričakovati čudežev. Domovo ekipo namreč sestavljajo še zelo mlada in neizkušena dekleta. Vili Prinčič e PO ŠESTI ETAPI AVTOMOBIL SKEGA RALLY J A Pariz Dakar vodita med avtomobilisti Francoza Metge in Lemoine (porsche), med motociklisti pa ja na prvem mestu Fran coz Bacou (yamaha). • V ROZZANU pri Milanu so včeraj pokopali boksarja* Salvatoreja Laserro, ki je px> 23 dneh globoke ne zavesti podlegel pioškodbam, ki jih je utrpel med zmagovitim dvobojem z rojakom Lupinom. Sinoči v moški odbojkarski C-2 ligi Tesni zmagi go riških šesterk V derbiju košarkarskega promocijskega prvenstva V borbeni tekmi borovci boljši od poletovcev Zmagali so predvsem zaradi boljše igre v prvem polčasu - Tudi Kontovel uspešen V slovenskem derbiju ženske odbojkarske C-l lige Brežanke so se oddolžile slogašicam V17. kolu drugoligaškega prvenstva Triestina - Pescara V odbojkarskem prvenstvu mladincev Pravilnik usoden V vrstah Tržačanov ho zagotovo igral Mascheroni Giuseppe Mascheroni v Po mesecu dni «stradanja» bo skušala Triestina v domači tekmi s Pescaro v okviru 17. kola drugoliga-fkega prvenstva spet osvojiti obe točki, s katerima bi se povzpela pro-“ sredini lestvice. Pescara ima tri ~čke več od Tržačanov, a ni kdo-'v'e kako nevaren nasprotnik, v minu-kolu pa je na domačih tleh ‘gral neodločeno in brez golov proti skromni Monzi. za Pistoiese; Perugia - Arezzo; Sambenedettese - Catazaro ; Triestina - Pescara ; Varese - Atalanta. LAUDRUP. Vodstvo nogometnega kluba Real Madrid bi želelo najeti tujega igralca Lazia, Danca Laudru-pa. Športni časnik «Marca» pa piše, da so pogovori z Laziam že v teku. Real Madrid ima ta čas na voljo dvo tujca in sicer Nemca Stielikeja in Nizozemca Metgoda. Če bi najeli Laudrupa, bi najbrž oslovih Stielikeja, ki je bil v zadnjih časih večkrat poškodovan. Pri Real Madridu igra (vendar ne v prvi postavi) tudi Uru gvajec Acosta, Angleža Cunninghama pa je madridski klub za leto dni odstopil Sportingu. V KVALIFIKACIJSKI TEKMI za olimpijske igre sta nogometni ekipi Alžirije in Egipta igrali 1:1. ASCOLJ je odstopil moštvu Aquile svojega vratarja Vallesija. ŠESTDNEVNE KOLESARSKE DIRKE, ki bodo od 11. do 17. februarja v milanski športni palači, se bo skupno udeležilo enajst parov. Med kolesarji, ki so se včeraj dogovorili s prireditelji tradicionalnega kolesarskega maratona, je tudi bivši svetovni prvak Raas (Nizozemska). goriški Olympii Uradno sporočilo zveze uvršča na prvo mesto Libertas iz Turjaka zaradi Upravičeno smo v zadnjem odboj kanskem pregledu za goriško pokrajino, dodali, da pričakujemo v zvezi s prvenstvom mladincev, uradno sporočilo goriške odbojkarske zveze, saj sta Olympia in Libertas iz Turjaka zaključila prvenstvo z istim številom točk in razlika v setih in točkah je bila resnično minimalna. Uradno končno poročilo pokrajinske odbojkarske federacije pa je odredilo, da je Libertas Turriaco zasedel prvo mesto na skupni lestvici mladinskega prvenstva, goriška O-lympia pa drugo in to zaradi boljšega količnika (kvocienta) med zmaganimi in izgubljenimi seti. Kvocient Libertasa je v tem primeru bil 3,571; Olympie pa le 3,375. Olympia pa ima na končni razporeditvi boljšo razliko v setih ( + 19), odi Libertasa ( + 18). Isto velja pri skupnem seštevku točk; Olympia +146; Libertas + 136. Poleg tega je Olympia osvojila tudi oba neposredna spopada z Libertasom; prvega s 3:0; drugega pa s 3:1. Žal, pa govorijo pravila v prid šesterkj iz Turjaka. Vprašujemo pa se, ali so ta pravila res boljšega količnika v setih da sta se obe naši ekipi v tej ligi dobro odrezali, posebno pa podčrtali dejstvo, da naša odbojka na Goriškem ima prihodnost. Končna lestvica prvenstva mladincev na Goriškem: 1. Libertas Turriaco 10 8 2 25 7 455:319 16 (3, 757) 2. Olympia Gorica 10 8 2 27 8 486:340 16 (3, 375) 3. Grall Tomana 10 7 3 23 14 490:397 14 4. Val štandrež 10 5 5 18 20 453:447 10 5. Libertas Gorica 10 2 8 8 26 324:480 4 6. Volley bali Krmin 10 0 10 4 30 272:497 0 Naši dve šesterki sta v tem tekmovanju nastopali z naslednjimi mia dinci : OK VAL (ŠTANDREŽ) : Vogrič, Bensa, Mučič, Barajnik, Cej, Lutman, Bastiani, Zavadlav, Kerpan in Griniver. OLYMPIA (GORICA) : A. in S. Terpin, Kosič, Bastianič, Maraž, R. in I. Cotič, Špacapan in Podveršič. (ik) Pred tekmo, ki je, kot že številne dosedanje za Triestino zelo pomemb-dd. je najbolj razveseljiva vest v “■Saškem taboru ta, da bo «libero» Mascheroni, steber obrambe, zagoto-v° igral. Trener Buffoni si je tako Prav gotovo oddahnil in najbrž že razmišlja o tem, da bi ob zagotovlje-d1 trdnosti obrambe ubral nekoliko dolj tvegano taktiko. Težko je nam !-d.c pričakovati, da De Falco in De ^'orgis (ali vsaj eden izmed dveh) de bosta že od vsega začetka na i Srisču. Buffoni sicer trdi, da se je drez njiju Triestina v Bergamu izdala, tokrat pa bi bila osvojitev ede same točke za Triestino dokaj skromna ambicija. Izkazalo se je na m reč, da se položaj Tržačanov v j'ddnjih kolih ni bistveno izboljšal, k|jub temu, da ne zgubljajo več tako «redno» kot na začetku. Skratka, ^ bolj odločen korak na lestvici, so Potrebne zmage, se pravi bolj po-kUrnna igra, vsaj na domačih tleh. _Pri Pescari napovedujejo povratek ^Toneja in Cotrdneja v začetno Postavo, za mesto v ekipi pa se kan aira tudi napadalec Rebonato, ki h® je vodstvo najelo na jesenski z Z1- Med tržaškim navijačem bolj s: dde igralce Pescare, je tudi biv-elan Trevisa Cozzella. rtie'^6 osta*'h tekem kola velja o-d d>‘i dvoboj med Cavesejem in vo-Ve 11,1 Comom. Kljub temu, da je Ca-doslej razočaral, računa, da bo stavil zmagovito pot lombardijske-85 hloštva. r današnji spored Cot^PPbasso - Cagliari; Cavese -s °' Cesena - Palermo; Cremone-Empoli; Lecce - Padova; Mon- • JAPONEC JIRO WATANABE, svetovni prvak v supermušji kategoriji (WBA) se bo 15. marca pomeril s Panamcem Celsom Chavezom. Srečanje bo veljalo za svetovni naslov. # FILIPINEC FRANK CEDENO sc bo konec maja ali prve dni junija pomeril s Francozom Antoinom Mon-terom. Srečanje bo veljalo za svetovni naslov v mušji kategoriji (WBC). pravična, saj smo prepričani, da je bila naša ekipa v tem primeru o-škodovana in da je boljša od ekipe iz Turjaka. Druga naša ekipa, ki je letos nastopala v tej ligi je štan-dreški Val, ki je zasedel četrto mesto na skupni lestvici, čeprav smo prepričani, da bi lahko dosegel mnogo več, saj je zadnje tekme odigral vse preveč «pasivno». Ne glede na to pa lahko trdimo, NA GORIŠKEM Pester spored v mladinskih in nižjih ligah Prihodnji teden bo na Goriškem precej pester z odbojkarskimi tekmami pri članskih nižjih in mladinskih prvenstvih. V tem tednu bodo namreč nastopile skoro vse naše šesterke z Goriškega, kar zgovorno priča, da prehajamo v središče odbojkarskega dogajanja. Poglejmo razpored tekem, ki se bodo odigrale v tem tednu na Goriškem in ki zadevajo naše šesterke. Prvenstvo dečkov Ponedeljek, 10. 1.: Olympia - Val (ob 19.30 v Gorici); četrtek, 12. L: Naš prapor - Tomana (ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici), petek, 13. L: Val - Italcantieri (ob 19. uri v Štandrežu). Prvenstvo deklic Sreda, 11. L: Libertas Krmin - So-vodnje (ob 17. uri v Krminu) ; 16. 1. : Sovodnje - Libertas Gorica (ob 20.15 v Gorici - Kulturni dom). 1. moška divizija (B skupina) Petek, 13. L: Val - Libertas Gorica (ob 19. uri v štandrežu), sobota, 14. L: Lucinico - Naš prapor (ob 18. uri v Ločniku). V tem drugem kolu L MD šesterka Olympie počiva. L ženska divizija Petek, 13. L: Dom Agorest - Sovodnje (ob 17. uri v Štandrežu), sobota, 14. L: Libertas Krmin - Soča (ob 17.30 v Krminu). Ob šahovskem turnirju ZSSDI Šahovskega brzopotcznega turnirja ZSŠDI se je udeležilo 12 šahistov DOMAČI ŠPORT vam predstavi ALDO COLJA KONTOVEL134 TEL.225471 Danes NEDELJA, 8. JANUARJA 1984 NOGOMET L AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Flavia : Ponzia-na - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Zarja; 14.30 na Opčinah : Opicina - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: S. Luigi FY - Breg; 14.30 na Padričah: Gaja - Sagrado; 14.30 v Tržiču : Italcantieri - Primorec; 14.30 v Trstu, Vrdelska cesta: Union - Mladost; 14.30 v Krminu : Brazzanese - Sovodnje; 14.30 v Štandrežu: Juventina -Mariano NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Breg - CGS; 10.30 v Bazovici : Zarja Fortitudo NAJMLAJŠI 12.30 v Trstu, Ul. Flavia: Ponzia-na - Breg; 13.00 v Trstu, Ul. Campanelle: Don Bosco - Vesna KOŠARKA MLADINCI 11.30 na stadionu «L maj»: Bor -Stella Azzurra «A» KADETI 10.30 v Dolini: Breg - Polet; 11.00 na Kontovelu : Kontovel - Libertas B DEČKI 9.15 na stadionu «1. maj»; Bor -Kontovel ODBOJKA MOŠKA D LIGA 10.30 v Marianu del Friuli: Intrepida - Kras ŽENSKA D LIGA 9.30 v Štandrežu: Olympia Bertoli-ni - Val Resia 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.00 v Štandrežu : Soča - Sovodnje. SNEŽNE RAZMERE Forni di Sopra 40 - 130, Rava-scletto 30 - 150, Nevejsko sedlo 65 -175, Trbiž 25 - 120, Piancavallo 80 -200, Sedlo Chianzutan 20 - 40, Valda-ier 40 - 80, Ampezzo 30 - 60, Krvavec 45 - 65, Vogel 140, Kranjska gora 30 - 50, Kanin 150 - 220, Zatrnik 35 -45, Zelenica 25 - 125, Rogla 45. V prvi italijanski nogometni ligi Kdo bo letošnji zimski prvak? Jan.sk anaSnjem Petnajstem kolu itali-**** prvoligaškega nogometnega kitosk Va b° padla odločitev glede itna °Sa Prvaka. Največ možnosti tia torinski Juventus, ki ima stil v'a točko prednosti in bo gone kr,r?mno Genoo. Vendar tudi, če da k; °°eh točk, je le malo verjetno, ki nj ga kdo drug prehitel. Roma, v Vor: .naiboljši formi, bo gostovala točk otTn *'ortno' ki ima enako število inerii ”x>rru>' Pa se bo v Neaplju po-tak0 JL °kt.Po. ki prav gotovo ne bo HerSp|)i 'on' Prodala svoje kože. Za zelo n,n,IJCVO moštvo sicer velja, da je ter hitrv, Vo in učinkovito v obrambi hi izjd v Protinapadu, zato bo konč-kaksn,. ,v marsičem odvisen od tega, „. ° taktiko bo ubral Napoli. 'h Hom razen tekme med Verono ^.v°boie° Pntoajsto kolo ponuja samo 'ja ,*ed ekipami z vrha in zače-Terribh,,,l|C0' Tako pridobiva na ponsò, ki ■ tU(ti tekma med Laziom in Pred izm!f za °t>e enajsterici v boju ^Podrsl j-, •.°m. nePrecenljive vrednosti, ''-'asti viJa Si ne smejo privoščiti še kluba Chioagv predscdnika rimskega ! SeVeda ' m 'v e j š i m i tekmami velja I Var>je v tudi Udinesejevo gosto-ì yilnih ,J lanu proti Milanu. Po Steka Maz7»°-ncah ° odstopu predsednici zajela “J 0 finančni krizi, ki naj idemsko društvo, bodo da- nes skušali Žico in tovariši dokazati, da ozračje okrog ekipe ni vplivalo na njihovo igro. Hkrati pa velja tudi, da je Udinese letos prevečkrat igral s spremenljivo srečo in še ni dokazal, da si zasluži priznanja, ki jih je bil deležen pred prvenstvenim startom. Zato je tekma z Milanom še kako pomembna, saj lahko predstavlja od skočno desko za uvrstitev v pokal UEFA. Sicer po drugi strani ne gre prezreti dejstva, da so se ambicije Milana iz kola v kolo povečale in to prav po zaslugi doslej zelo uspešnih domačih nastopov. Kar zadeva ostalih tekem pa je napoved približno takšna: Inter mora v Catanio obvezno po točki, isto pa velja za Fiorentino, ki igra doma z A-vellinom. še najbolj zanimiva pa u-tegne biti tekma med Sampdorio in Ascolijem, se pravi med ekipama, ki sta doslej sicer iz različnih zornih kotov ugodno presenetili. obvestila Jadralni klub Čupa obvešča, da bo 12. redni občni zbor v petek, 20. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: otvoritev, poročila odbornikov, pozdravi gostov, diskusija, volitve novih članov v odbor in razno. Vabljeni vsi člani! SK Devin obvešča, da bo vozni red avtobusov 8., 15., 22. in 29. t.m. naslednji; 6.00 Bazovica; 6.10 Opčine; 6.15 Prosek; 6.20 Nabrežina; 6.10 Salež Bajta; 6.15 Pra- prot, Šempolaj, Prečnik; odhod iz Se-sljana 6.30. Jadralni klub Čupa vabi člane in prijatelje na predavanje o plovbi v slučaju razburkanega morja. Predaval bo jugoslovanski jadralni prvak Dušan Puh. Predavanje bo 12. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da so treningi miniodboj-karjev (letnik 1972 in mlajši) ob ponedeljkih od 17.00 do 18.15 in ob sredah od 16.00 do 17.30 v telovadnici liceja «F. Prešeren». KDOR KUPI REGISTER - BLAGAJNO S W E D A JE IZPOLNIL VSE POGOJE homologirana dne 23. 6. 83 št. 343149 [gSweda Litton Italia POMENI REGISTER-BLAGAJNO ... KER 2E 40 LET PROIZVAJA EDINOLE REGISTER-BLAGAJNE OP R.E.A..1ST. Ekskluzivni zastopnik TRST - Ul. Campo Marzio 6 - Tel.: (040) 733401 TRŽIČ - Ul. Matteotti 4 Tel.: (0481) 75050 Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zaseb nike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za prga-nizacije in podjetja mesečno 250,00. letno 2 500.00 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 39.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L A ZTT fcjrlej ^Ian i,all,anske in tiskaj ^ Trst IM lij 'veze časopisnih ' ' založnikov FIEG 8. januarja 1984 Ugrabitev Bulgari: še dve aretaeiji REM — še dva nova aresta v zvezi s preiskavo o ugrabitvi Anne Bulgari in njenega sina Giorgia Calisso-nija. Po nalogu namestnika državnega pravdnika iz Latine Mancinija so karabinjerji spremenili pripor v arest dvema osebama od treh, ki so jih zasačili v petek zjutraj. Preiskovalci menijo, da sta Lucio Bianchi in Antonio Maggio aktivno sodelovala pri ugrabitvi. Bianchi naj bi dal vsa navodila, kako naj družina izplača zahtevano vsoto. Maggio, ki je povezan s Cu tolom, pa je priskrbel orožje. Preiskovalci tudi menijo, da je ugrabiteljsko tolpo sestavljalo deset oseb in zato iščejo še tri. Izvedelo se je tudi, da sta ugrabljenca preživela ves čas ugrabitve pod šotorom v nekem jarku v gozdu, ki je oddaljen od Rima kakih 30 kilometrov. Večkrat so ju tudi vodili po gozdu, da bi se utrudila in da bi ju zmedli, tako da nista vedela, kje sta. Sibirski plinovod oskrbuje Francijo MOSKVA — V Gdprti polemiki z neidentificiranimi «zahodnimi izvedenci» je Sovjetska zveza včeraj potrdila, da je sibirski plinovod začel zares delovati s 1. januarjem in da vsak dan pošilja v Francijo 2 milijona kubičnih metrov metana. To so potrdili tudi v Franciji, čeprav pravijo, da je nemogoče določiti, če prihaja metan zares iz Sibirije. Glavni direktor «Sojuzgasexporta» Jurij Baranovski je v nekem intervjuju izjavil, da se je dobava Franciji začela s 1. januarjem, kot je predvideno v pogodbi med obema državama in da bodo ob koncu leta dosegli količino milijarde kubičnih metrov «izvoza». Baranovski je ob tem seveda priznal, da vse postaje vzdolž 4 tisoč 500 kilometrov plinovoda še ne delujejo, to pa seveda ne pomeni, da ne bi mogli ustreči vsemu tistemu, za kar so se dogovorili. Sibirski plinovod bo s polno paro začel obratovati v začetku leta 1986. Vročekrvni navijači še vedno v zaporu LUKSEMBURG — Skupina trinajstih angleških navijačev, ki so v novembru ob nogometni tekmi med Anglijo n Luksemburgom povzročili v mali srednjeevropski državi ogromno škode in tudi ranili nekaj domačinov, je še vedno v zaporu. V kratkem jim bodo sodili, in vse kaže, da bodo presedeli v luksemburških temnicah leto ali morda celo dve. Škoda, ki so jo ti «navijači» povzročili znaša v našem denarju 150 milijonov lir, tem pa je treba dodati še 170 milijonov, kolikor stane poseg policije Sicer pa se za angleške navijače ne potegujejo niti na Otoku. Barbara Castle, bivša članica angleške vlade, je dejala, da gre za sramoten dogodek in da bo britanska vlada naredila vse, da bi se taki dogodki ne ponavljali več «ne v Luksemburgu in ne ob drugih nogometnih tekmah». Pomirjujoča pa je izjava podpredsednika evropskega parlamenta Luksemburžana Nica Estgena, ki je dejal, da njegova država vsekakor ne sodi neke države ali nekega naroda na osnovi neodgovornega vedenja peščice navijačev. V samem evropskem parlamentu pa so o tem problemu razpravljali in izoblikoval se je predlog, po katerem naj bi preveč vročekrvnim navijačem odvzeli potne liste, tako da bi ne mogli slediti svojim ekipam v tujino. Četverčki v Cagliariju «Befana» je v petek prinesla v neki dom v Cagliariju kar četverčke. Ta dan si bodo najbrž starši dobro zapomnili (Telefoto AP) Zaradi nepredvidenega razpada energetskega sistema Dan, ko se je vsa Švedska ustavila STOCKHOLM — Sodobna tehnika je mogočna, vendar ne vsemogočna. Naj bo še tako sodobna ali popolna, tehnika je vendar včasih zelo ranljiva. Majhna okvara na transformatorski postaji kakih 100 km južno od Stockholma je ohromila za nekaj ur skoraj vso Švedsko. Mnogi se sedaj sprašujejo, kako je to mogoče in kaj storiti, da se to ne zgodi več. Požar na transformatorski postaji je povzročil pravo verižno reakcijo. Avtomatično je prenehalo delovati o-sem od devet jedrskih elektrarn, kolikor jih je sedaj vključeno v švedski energetski sistem, ki je v trenutku razpadel. Južni in centralni predeli države, kjer živi sedem od nekaj več kot osem milijonov švedskih pre- bivalcev, je ostalo nekaj ur brez e-lektričnega toka. Švedska se je praktično ustavila in to zaradi majhne okvare na samo eni transformatorski postaji. Razpad energetskega sistema je pokazal tudi drugo, najslabšo plat elektronike. Pokazalo se je, da so odvisni računalniki, ogrevanje, vse komunikacije povsem od električnega toka. Za časa, ko je zmanjkal tok, ni bilo mogoče dobiti niti najmanjšega in najpreprostejšega podatka. Tisoči ljudi so preživeli nekaj ur v podzemeljski železnici. V trgovinah je nastal pravi kaos, še zlasti, ker je bilo treba sprejeti izredne nadzorne u-krepe, saj je mnogo kupcev skušalo neopaženo oditi z neplačanim blagom. Preteklo je nekaj ur, preden se je Kot pred leti v filmih danes v gospodarski propagandi Golota postopoma osvaja tudi Madžarsko BUDIMPEŠTA — Na Madžarskem se reklama postopoma osvobaja utesnjenosti in stopa na plan, a še vedno pod budnimi očmi «žirij», ki pazijo, da ne bi reklama s svojo vsebino izzvala protestov dela prebivalstva. Pri tem seveda vodijo račun predvsem o reklami in fotografskih posnetkih, ki propagirajo kak proizvod ali vzbujajo zanimanje kake publikacije s prikazovanjem razgaljenih deklet. Po madžarskem etičnem kodeksu je dovoljena samo erotika, ki ne prekorači «dobrega okusa», prepovedano pa je vse tisto, kar je izven te norme in kar ni v funkciji cilja objavljene reklame. V praksi to pomeni, da ženskih aktov ne morejo rabiti za reklamo vžigalic, pralnih praškov in podobnih proizvodov. Vsekakor pa je treba poudariti, da je reklama s pomočjo golih lepotic na Madžarskem šele v povojih in da se le s težavo prebija kljub znamenjem, da ji jatmost ne nasprotuje. Neko budimpeško državno podjetje, ki tiska koledarje, je naredilo izvrsten posel, ko je namesto običajnih slik o letnih časih na svojem koledarju objavilo za vsak mesec po eno privlačno lepotico, seveda čimbolj razgaljeno. Direktor tega podjetja je izjavil, da ne more zanemariti komercialnega uspeha, kljub prepričanju, da so nekajkrat prekoračili mejo «dobrega okusa». Poleg tega je direktor tudi navedel, da imajo fotografi za svoje posnetke borni izbor, ker je občutek sramu ali lažnega sramu še vedno tako močan, da se dekleta nočejo slikati, kot jih je mati rodila. Poleg tega tudi honorarji niso pretirano visoki, da je zato zanimanje minimalno. Vsako dekle, ki pristane, da jo slikajo razgaljeno, sklene sporazum, a bili so celo primeri, da da so zadnji trenutek preklicale sporazum. Nedavno se je pripetilo, da je oče nekega dekleta zahteval uničenje vseh slik vključno z negativi, ko je bil koledar že gotov. Ni mu bilo mar, da je moral plačati težke stroške zaradi prekinitve sporazuma, samo da niso objavili njegove razgaljene hčerke. Po vsem sodeč se na Madžarskem ponavlja primer izpred desetih ali petnajstih let, ko so nočni lokali zaman iskali striptizerke. Humoristi so takrat ta pojav ocenili kot nepripravljenost madžarskih deklet, da se slečejo pred «večjim številom ljudi». Vso to je povsem v nasprotju z ugotovitvijo, da je madžarski režiser Jancso pred leti z lahkoto dobil cele trume deklet, ki so se množično slačile pred filmskimi kamerami. električni tok vrnil. Zaslugo gre pripisati predvsem rezervnim hidroelektrarnam, ki so vskočile v sistem, saj iz osmih nukleark ni prihajal tok še nekaj ur. Škoda znaša po prvih ocenah nekaj sto milijonov kron. Z razpadom energetskega sistema je bila prizadeta predvsem industrija. Avtomobilska tovarna Volvo je na primer «izgubila» 50 avtomobilov, se pravi nekaj milijonov kron. Vlada je sicer zelo hitro reagirala. Ministrstvo za energetiko je sporočilo, da so oblikovali posebno komisijo, ki naj razišče vzroke razpada energetskega sistema, kakršnega ne pomnijo v zgodovini Švedske. Večina Švedov je to doživela kot strahovit dan, ki se ga bodo dolgo spominjali. Drugi so na račun pomanjkanja električnega toka zbijali šale, češ morda pa se bo tokrat le povečala nataliteta, kot se je pred nekaj leti zgodilo v New Yorku, ko je mesto ostalo več ur v temi. Vendar so iz razpada energetskega sistema Švedi razumeli, da ima tudi najsodobnejša tehnika Ahilovo peto in da je treba sprejeti ukrepe, da bi se kaj takega nikoli več ne ponovilo, če pa bi se, da bi se vsaj izognili kaosu. O ISLAMABAD — Po poročanju pakistanskega radia je imel potres, ki je zadnji dan leta prizadel Pakistan, hujše posledice kot je kazalo. Potres je namreč zahteval vsaj 20 človeških žrtev, na tisoče hiš pa je bilo porušenih. O BONN — Francoski predsednik Mitterrand in zahodnonemški kancler Kohl se bosta v začetku februarja sešla v okviru rednih stikov med nemško in francosko vlado. V ospredju srečanja bo vprašanje Evropske gospodarske skupnosti. Miki Muster; Gusarji (54.) MOWOHO, giejte iicsaua: MILU, DA NAA BO 6 PRENC.VEDAWCM PRETENTAL ! V.DO PA ATE, ČE NE 30Ž.A VATOVeC ULICA MACHIAVELLI 28 — TRST — TEL.: 69076 I J UGODNE CENE VLJUDNOST DOMAČNOST PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL ROLICH Tel. nto fal Nabrežina 35/c 040/200371 Zastopstvo za TRST m GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982.