PoStnlna plačana v gotovini. Štev. 6. V Ljubljani dne 15. marca 1939, Cona posamezni številki Din 3*— Leto XXI. •NAŠ GLAS" tilde vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40*—, za pol leta din 20"—, za četrt leta din 10’—. — Za inozem-Itvo je dodati poštnino. «= Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence * Fr R: Pred prvi Kakor vsako leto, tudi letos držav, uslužbenci in upokojenci s strahom v srcu napeto pričakujejo, kaj jim prinese prvi april. Kolikor je doslej prišlo glasov o predlogu novega proračuna v javnost, so pogledi v bodočnost vse prej kot rožnati. Že lani in predlani smo ob tem času, tako rekoč ob dvanajsti uri, opozarjali in rotili odločujoče, naj se pri obravnavanju novega proračuna in finančnega zakona spomnijo na skrajno revno in že kar obupno stanje ogromne večine držav, nameščencev in upokojencev. Vsa ta opozorila, vse neštevilne spomenice in vsa posredovanja, prošnje in resolucije naših stanovskih društev so bila zaman. Z izgovorom, da država nima potrebnih sredstev so bile vse te prošnje preslišane. Mislimo, da je res docela odveč utemeljevati in nanovo dokazovati, da je naš stan že davno zdrknil globoko izpod eksistenčnega minima, da naši prejemki ne zadoščajo niti za naj-skromnejše življenje in da je obstanek drž. uslužbenstva v temeljih ogrožen in mogoč le na škodo zanesljivosti in točnosti javne uprave in na račun gmotnega in telesnega propadanja drž. uslužbencev in njihovih družin. Vse to so posamezne naše organizacije ponovno, že do vseh podrobnosti statistično dokazale s pregledi, izdelanimi na podlagi uradnih statističnih podatkov. — Uradni indeksi potrjujejo isto. Revščina drž. uslužbencev in upokojencev, ki je dosegla vrhunec, je notorična, prav tako tudi strahotna njihova prezadolženost. In vendar se nam mora zdeti čudno, ko beremo poročila o skupščinskih obravnavah. O vsem mogočem govore n aprilom pričakovano dvignili, gospodarska delavnost se je razživela, pridobitna konjunktura je nadvse živahna. Tedanja pocenitev življenja je že davno minila in so se od leta 1935. cene poglavitnim življenjskim potrebščinam po uradnih ugotovitvah dvignile vsaj za 30 do 40 %. Naši prejemki so pa ostali v bistvu isti, kajti malenkostno popravilo doklad, ki je veljalo samo za aktivne, v letu 1937. dejansko ni skoraj nič izboljšalo našega gmotnega položaja. — Navzlic znatno zvišanim drž. dohodkom in navzlic silno občutni podražitvi vsega življenja je ostalo vse pri starem. Prejemkov nam niso zvišali, pač pa plačujemo še vedno »izredni« 1 % prispevek k uslužbenskemu davku, plačujemo še zmerom kuluk, še vedno so v veljavi omejitve za uživanje doklad omoženih uslužbenk itd. Upokojenci pa od leta 1935. sploh še niso prejeli nobenega izboljšanja. Značilno je, da vsi dobromisleči ljudje, tudi pripadniki drugih stanov, brez ovinkov priznavajo upravičenost in nepretiranost naših zahtev in jih tudi podpirajo, kjer morejo. Zlasti trgovski in drugi pridobitni krogi vselej odločno in javno zagovarjajo naše stališče in se zavzemajo za kar najiz-datnejše zvišanje prejemkov. Saj vedo, da končno to zvišanje pride v korist njim samim, ker se bo gospodarski promet močno oživel. Toda, kakor se zdi, so tudi njihova prizadevanja zaman. Državnega uslužbenstva in upokojencev se polasča ze upravičen strah, da jim tudi letošnji 1. april ne bo prinesel rešitve. Dokaz temu je, n. pr. tudi okolnost, da je učiteljsko stanovsko glasilo objavilo predlog, naj bi se — če že res ni mogoče zvišati prejemkov —- uradoma znižale vsaj cene glavnih življenjskih potrebščin: moke, kruha, mleka, masti, olja, sladkorja itd. Saj drž. nameščenstvu ni, da bi zbiralo denar po nogavicah, temveč da si s svojimi prejemki more nabaviti vsaj najpotrebnejše. Dokler so pa stanovanja tako draga, dokler je obleka, obutev in hrana za človeka, ki živi samo od golih službenih prejemkov, skoro nedosegljiva, toliko časa je treba na vsak način zvišati prejemke, sicer bo ves stan drž. uslužbenstva propadel. Samo gmotno zavarovani javni uslužbenec je res lahko odporen nasproti vsem izkušnjam, ki jih je od dne do dne več. Samo gospodarsko uravnovešeni javni uslužbenec se more z vso silo in sposobnostjo posvetiti svojim dolžnostim. Kogar pa neprestano tarejo hude gmotne skrbi, kdor vzdržuje sebe in številno družino navzlic vsi varčnosti samo s tem, da se prekomerno zadolžuje, tak javni uslužbenec utegne danes ali jutri zaiti na stran-pota, odkoder skoro ni več vrnitve. Požrtvovalnost in vestnost je mogoče zahtevati le od gmotno vsaj za silo preskrbljenega uslužbenca. Neprestano pomanjkanje, v katero so obsojeni drž. nameščenci, končno zrahlja najbolj kremenite značaje, oslabi najbolj odporne delavce, da se jih polasti nebriž-nost, popolna apatija. Na te splošno človeške pojave naj bi se spomnili naši narodni zastopniki v Beogradu, ko obravnavajo drž. proračun, ki nam bo za prihodnje leto odmeril prejemke. O vestnosti, poštenosti in vneme državnega uslužbenstva je v mnogem odvisna usoda države in državljanov. na dolgo in široko poslanci, vsi mogoči stanovi najdejo zagovornike, ki z vso silo in prepricevalnostjo branijo interese posameznih slojev, mnogokrat tudi v škodo celote. O našem vprašanju se ni govorilo skoro nič, in še to le mimogrede. Ugotovilo se je nekoliko-krat, da v predlogu proračuna ni opaziti nobenih postavk za zvišanje naših prejemkov — to je bilo pa tudi vse. In vendar je med narodnimi poslanci lepo število naših tovarišev, ki so sami še do včeraj okušali vse bridkosti uradniškega stanu in ki iz lastne izkušnje vedo, kako upravičene so naše zahteve. Zato tem teže razumemo, da se nihče izmed njih ne oglasi s takšno silo in s takšnim poudarkom, da bi kaj zaleglo. Lani so nam z uradnih mest pred sprejetjem proračuna slovesno in svečano zagotavljali, da se bo našim upravičenim zahtevam ugodilo kar najprej. Že v jeseni leta 1935., ko so nam znižali in okrnili prejemke, so zagovarjali redukcijo z nezadovoljivim stanjem drž. financ, zlasti pa z veliko pocenitvijo življenja, ki je nastopila kot posledica skoro popolnoma ustavljenega izvoza kmetijskih pridelkov. Jeseni leta 1936. je tedanji ministrski predsednik na javnem zborovanju slovesno in izrečno zagotovil, da bo »s splošnim izboljšanjem gospodarskih razmer, upamo, prišel tudi čas, da ugodimo upravičenim željam naših držav, uradnikov in uslužbencev«. V lanski proračunski obravnavi se je s strani vlade priznalo, da so naši prejemki nezadostni in da jih bo kar najprej treba zvišati, samo da se popravijo drž. finance. Koliko obljub so prinesla iz Beograda razna odposlanstva naših organizacij, zlasti iz časov pred volitvami! Upokojencem je bilo čisto formalno obljubljeno zvišanje doklad in pokojnin, vsem pa izboljšanje prejemkov vsaj s 1. aprilom 1939. Samo še par tednov nas loči od tega dne. Znižanja v letu 1935. so bila po uradnem zatrdilu samo izjemna in začasna. Medtem so se drž. dohodki ne- l.a.: Upravičenim težnjam orožniških upokojencev je treba ugoditi Večkrat smo že prav podrobno in izčrpno poročali o nepravilnostih in nezakonitostih, ki so se pred leti zgodile velikemu delu naših upokojenih orožnikov pri odmeri pokojnine in dra-ginjskih doklad. Posameznim so bile te napake vsaj deloma popravljene, nekaterim pa še do zdaj ne, v celoti pa v Sloveniji menda nikomur. Zadnji čas je že, da se te napake in to neopravičljivo zapostavljanje naših orožniških upokojencev končno neha in da se jim prizna, kar jim po zakonih in zakonskih uredbah gre. Znano je, da so se upokojenim orožnikom, ki so bili v savski, primorski in dravski banovini pred uveljavljenjem zakona o orožnikih iz 1. 1922. upokojeni, odmerile pokojnine v kronskih zneskih, čeprav so v aktivni službi že prejemali dinarske plače. Zato so vsi ti hudo prikrajšani nasproti tovarišem iz ostalih delov države, ki so jim bile ob istem času pokojnine pravilno odmerjene od poslednjih aktivi-tetnih prejemkov v dinarjih. Naši orožniški upokojenci, zlasti pa njihovo agilno »Društvo žandarme-rijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani«, so se ves čas doslej zaman borili, da se tem oškodovancem popravi krivica in da se jim vsaj naknadno priznajo pravilne pokojnine. Na žalost doslej navzlic neprestanemu prizadevanju ni bilo mogoče doseči uspeha. V primorski banovini so bile te pomotne upokojitve že v letu 1924. popravljene, ter so bili prizadeti vnovič pravilno prevedeni in se jim je od dne prvotne upokojitve izplačala razlika, ki je niso prejeli zaradi napačne odmere pokojnine. Šele leta 1926. se je pa posrečilo izposlovati od ministrstva za notranje zadeve odloč- bo, s katero se je tudi za orožn. upokojence iz dravske in savske banovine pojasnilo, da jim je bila pokojnina prenizko odmerjena. Vendar se tudi ta ministrska odločba ni mogla v celoti izvesti, ker je glavna kontrola nasprotovala. Proti odklonilnim odlokom so se nekateri upokojenci pritožili na državni svet, ki je v nekaterih primerih razsodil v prid tožnikom in jim priznal povračilo razlike za ves čas od upokojitve dalje, v drugih pa ne. Skratka: doslej to vprašanje še ni za vse enotno in pravično rešeno. Tudi glede odmerjenja draginj skih doklad imajo orožniški upokojenci iz Slovenije opravičene pritožbe. Navzlic uveljavljenju odločbe ministrskega sveta D. R. št. 107.201/24, ki je za vse upokojence vseh panog v državi določila enotne in enake draginj ske doklade, so se upokojenim orožnikom izven predvojne Srbije tudi po 1. septembru 1924. izplačevale še naprej nižje dra-ginjske doklade po prejšnjih, medtem že razveljavljenih predpisih zakona o orožn. pokojninskem skladu od 18. februarja 1922. Prizadeti upokojenci so le deloma vložili tožbe na državni svet, ki jim je seveda razsodil v njihov prid. Takih razsodb je bilo za orožn. upokojence iz Slovenije nekaj nad 200, drugi upokojenci pa zaradi nevednosti ali nebrižnosti niso vložili tožb. V finančni zakon za leto 1927./28. je bil pa nato vrinjen čl. 164, ki je določil, da gredo orožn. upokojencem navzlic odločbi D. R. št. 107.201/24 izjemoma še nadalje draginj ske doklade po zakonu o drag. dokladah od 28. februarja 1922., skladno s predpisi zakona o orožn. pokojn. skladu. S tem členom se je sama za orožnike, upokojene po pravkar cit. zakonu od 1. aprila 1922., iz- ključila veljavnost splošne odločbe D. R. št. 107.201/24. Zato se je orožniška upokojenska organizacija borila ves čas, da se prizna vsem orožn. upokojencem tudi po 1. aprilu 1927., in prav tako seveda tudi za ves čas od 1. septembra 1924., enaka doklada kot vsem drugim upokojencem. Za nazaj naj se jim pa izplačajo razlike. Veliko škodo so pa utrpeli premnogi orožn. upokojenci tudi zato, ker se jim je od leta 1922. do 1929. izplačevala pomotoma osebna doklada prenizko, namreč po čl. 3, namesto po čl. 5 nav. odločbe. Ta drugi člen določa namreč doklado tistim upokojencem, ki uživajo osebno pokojnino od polne plače. Vsem tem je treba tudi za nazaj pravilno odmeriti pokojnino in jim izplačati razlike. * Društvo žandarmerijskih upokojencev v Ljubljani je — oziraje se na okolnost, da še vse doslej vprašanje pravilne odmere pokojnin in doklad ni bilo rešeno — pravkar razposlalo vsem narodnim poslancem, senatorjem in drugim odločujočim činiteljem posebno spomenico, s katero prosi, naj bi se v osnutek novega finančnega zakona za 1939./40. vnesel tudi sledeči predlog: »Da se končno odpravi nezakonito stanje in se upokojenim orožnikom priznajo po zakonu in uredbah pripadajoči pokojninski prejemki ter doklade, naj se vnese v finančni zakon za leto 1939./40. ta-le določba: 1. Upokojenim orožnikom (orožniškim podčastnikom, kaplarom in redovom), ki so bili v letih 1920., 1921. in do 1. aprila 1922., t. j. do uveljavljenja zakona o žandarmerijskem penzij-skem fondu od 18. februarja 1922., upokojeni s prejemki po določbah bivših avstrijskih pokojninskih predpisov s pokojninami v kronskih zneskih, dasi so že prejemali aktivitetno plačo v dinarskih zneskih, je odmeriti pokojnino od njihovih zadnjih aktivnih prejemkov v dinarjih. Vsem prizadetim se izplačajo razlike med prejetimi in pripadajočimi prejemki, in to od dne upokojitve do prevedbe na dinarsko pokojnino. 2. a) Upokojenim orožnikom, ki so bili upokojeni v letih 1922. do 1929. po predpisih zakona o orožniškem pokojninskem fondu od 18. februarja 1922., pripada od 1. septembra 1924. dalje draginjska doklada po predpisih odločbe ministrskega sveta o drag. dokladah drž. upokojencev od 8. oktobra 1924., D. R. št. 107.201. Cl. 164. fin. zak. za leto 1927./28. se črta. Vsem prizadetim je izplačati razliko med prejetimi in po odločbi D. R. št. 107.201/24 pripadajočimi jim draginjskimi dokladami tudi za čas od 1. aprila 1927. dalje. b) Tistim upokojenim orožnikom, upokojenim v letih 1922.-1929., katerim se je pomotoma priznala in izplačevala osebna drag. doklada po čl. 3, odst. III. odločbe min. sveta D. R. št. 107.201/24 od 8. oktobra 1924., namesto po čl. 5. je za ves čas od 1. sepetm-bra 1924. dalje, dokler je veljala dotična odločba, priznati osebno in rodbinsko draginjsko doklado pravilno po čl. 5. — Razliko med prejetimi in po cit. odločbi min. sveta pripadajočimi osebnimi in rodbinskimi dokladami je prizadetim v celoti naknadno izplačati.« Železničarji kličejo na pomoč! (Konec.) Kako živi n. pr. železniški delavec-profesionist v Ljubljani, pričajo sledeči podatki: Po 9 letih službe zasluži mizar dnevno 38 din (je brez povečane dnevnice), mesečno za 25 dnevno zaposlitev 950 din. Redni odbitki od mesečnega za- služka znašajo: din za upravno stanovanje 180,— „ pokojninsko zavarovanje 63,— „ bolniško zavarovanje 28,50 „ davek 6,- „ 1 % doprinos k usluž. davku L- „ organizacijo 10,- „ njegovo in žene posmrtno zavarovanje 25,- Skupaj 313,50 S preostankom din 636,50 mora kriti vse življenjske potrebščine za sebe, ženo in 3 otroke v starosti 8, 7 in 6 let. Stroški za prehrano znašajo na mesec: din za 1 /4 1 mleka na dan 113,50 „ 40 kg moke metsečno 132,— „ 4 kg sladkorja 56,— „ 3 kg masti 60,— „ 30 kg krompirja 30,— „ 1 14 kg žitne kave 32,50 „ meso na mesec 50,— „ kurjavo na mesec 60,— „ razsvetljavo, na mesec 30,— Skupaj 564,— Stalno ima tudi odtegljaj na račun na kredit nabavi jalne manufakture. Višina obroka je vsekakor nizka, ker mu ostane za to mesečno samo še okrog 72 din. Navedeni izdatki tedaj prav docela izčrpajo ves njegov zaslužek pri železnici in s tem so komaj kriti stroški za najnujnejše življenjske potrebe. Odkod naj vzame ta uslužbenec potrebna sredstva za ostale potrebe (šolo, obleko, obutev, nadoknado obrabljenega osebnega in posteljnega perila itd.). V sili in potrebi si pomaga s postranskim zaslužkom. Dela pod roko svojo obrt tudi doma in s tem izvaja nelojalno konkurenco obrtnikom. Kdo mu more to vzeti za zlo? To je samo en primer in še ta ni najbolj drastičen. Lahko bi dokazali druge, ki zgovorno pričajo še o veliko večji bedi, ki vlada v vrstah železniškega delavstva, ko zasluži posameznik po 1,80 do 2 din na dan in člana družine. Glede omejitve števila žensk v državni službi so bile izdane še bolj dalekosežne določbe. Predvsem gre stremljenje vlade za tem, da se odstranijo vse omožene ženske iz službe. — Predvsem je bil omoženim češkoslovaškim uslužbenkam stavljen do 16. ja- Zaključek. Mislimo, da je s prednjimi navedbami dovolj jasno prikazano trenutno stanje železniškega osebja tako v pogledu nezadostnih plač, kakor tudi službene zaposlitve. Ugotavljamo, da se v tako kritičnem in obupnem stanju kot danes, železniško osebje še ni nahajalo. Vsi, ki so poklicani, da vodijo brigo o naših železnicah in železničarjih, morajo sprevideti nujno potrebo, da se čim-preje pristopi k rešitvi vprašanja izboljšanja gmotnega in moralnega stanja osebja. Po našem prepričanju se da železničarjem trenutno pomagati že na osnovi sedaj veljavnih predpisov, zakar je treba le: 1. priznati nastavljenemu Osebju osebne in rodbinske doklade v višini kot jih je imelo takoj po uveljavljenju sedanjega zakona o drž. prometnem osebju, 2. da se dnevničarjem zvišajo nagrade, kolikor se nc nastavijo za uslužbence po zakonu, 3. da se novi upokojenci izenačijo glede draginjskih doklad z aktivnim osebjem, in se starim upokojencem zvišajo draginjske doklade tako, da bodo njihovi prejemki izenačeni s prejemki novih upokojencev, 4. da se v večjem obsegu izkoristijo določbe čl. 40. delavskega pravilnika glede povečanih dnevnic. £ Železničarji v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva se prav dobro zavedajo: 1. važnosti železnic za narodno državo in njeno obrambo; 2. važnosti svoje težke, naporne, odgovorne in nevarne službe; 3. da so naše železnice glede jakosti prometa in rentabilnosti na prvem mestu v državi; 4. da je večina osebja, predvsem eksekutivnega, preobremenjena in da ne prejema za večjo storilnost nikake odškodnine; 5. da živimo v krajih z razvito kulturo in civilizacijo; 6. da smo nekdaj živeli v boljših in bolj urejenih razmerah; 7. da so železničarji produktivni sinovi naše mlade države in upravičeni zahtevati izboljšanje svojega službenega položaja. Oblastni odbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, Ljubljana. nuarja 1939. rok, da se morejo same odpovedati službi. Vsem takim se prizna višja odpravnina kakor jo bodo dobile tiste, ki bodo reducirane po službeni potrebi. Odpravnina znaša za prvih 10 let službe po 8 % enoletnih prejemkov za vsako službeno leto, za službena leta preko 10 let, pa za vsako po 6 %. Tako bo na pr. omožena uslužbenka, ki ima 10 polnih službenih let dobila 80 % enoletne plače, če ima n. pr. 7 let službe, dobi 56 %, s 15 leti ji gre 110 %, z 20 leti pa 140 % enoletne plače. Glede tistih drž. nameščenk, ki do 16. januarja t. 1. niso same zaprosile za odpust oz. upokojitev, se bo uradoma najprej preiskal njihov gmotni in družinski položaj in šele na to bodo ali odpuščene iz službe ali pa upokojene. V načelu ima vsaka uslužbenka pravico, da si izbere sama ali odpravnino ali pokojnino. Odpravnina se bo izplačala v 4 četrtletnih obrokih, razen če je nižja od 2000 kč. Tiste drž. uslužbenke, ki so že dosegle 55. leto starosti, smejo po 16. januarju t. 1. zahtevati upokojitev. Po želji drž. uslužbenk se more priznana odpravnina spremeniti in izplačevati kot zavarovalnina za primer onemoglosti. Kadar taka uslužbenka doseže 55. leto starosti, prične to tako spremenjeno odpravnino uživati kot življenjsko rento, ki jo more celo po želji zvišati, če naknadno doplača po zavarovalno - tehničnih načelih izračunano dodatno mesečno premijo. Vse te določbe veljajo za ženske v vseh državnih uradih, zavodih, podjetjih in tovarnah, prav tako pa tudi za samoupravne uslužbence v vseh navedenih službah. Tudi za sodnice in učiteljice ni nobene izjeme. Pač pa ne veljajo te določbe za ločene žene, ki se preživljajo same od svoje plače. Vse te določbe se smiselno uporabljajo tudi že za upokojene omožene uslužbenke, ki se prav tako morajo odločiti ali za odpravnino ali za izplačevanje življenjske rente od dovršenega 55. leta starosti dalje. Zadnjič smo že poročali o odposlanstvu 37 človekoljubnih in dobrodelnih društev, zadrug in skladov javnih in zasebnih uslužbencev, ki so sredi februarja v Beogradu posredovali pri odločujočih činiteljih, da bi 3e »pravilnik« o človekoljubnih ustanovah, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih in bolniških stroškov, ki grozi takim zavodom z onemogočenjem delovanja, preklical oz. tako spremenil, da bodo te ustanove mogle tudi v prihodnje še zasledovati svoje splošno koristne namene. Odposlanstvo je sprejel tudi minister za trgovino in industrijo in pazljivo poslušal predložene pritožbe in želje. Odposlanci so ga prosili, naj izda kar najprej novelo k »pravilniku«, s katero bi se izvzele iz njegovih določb vse tiste ustanove, ki imajo izrazito Stanovski značaj. Predvsem naj bi se pa trimesečni rok, ki ga je za prilagoditev novim predpisom določil ta pravilnik, podaljšal vsaj na leto dni, medtem naj se pa na posebni anketi ugotovi, kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bo našim človekoljubnim ustanovam, ki delajo brez dobičkaželjnosti Če se samska drž. uslužbenka omoži, izgubi službo in dobi samo odpravnino. V prihodnje se omožene ženske v češkoslovaške javne službe, razen v izjemnih primerih, ne bodo sprejemale. Podobna je določba o sprejemanju moških uslužbencev, da se do konca leta 1940. ne morejo sprejemati v službo. Ves ta čas bodo ustavljena tudi vsa napredovanja v službi. Edino za drž. nameščence iz izgubljenih pokrajin in za tistih 9000 javnih uslužbencev, ki so bili prej nastavljeni na ozemlju sedanje Slovaške, je dovoljena izjema, da se morejo tudi v dobi teh dveh let sprejeti v službo. V zvezi z opisanimi določbami je tudi odredba, da ostanejo v veljavi dosedanji odbitki in znižanja prejemkov. Samskim uslužbencem se znižajo osebne doklade za tretjino. Kazensko upokojenim se zmanjšajo pokojnine za polovico. Zelo občutno so se znižali prejemki prezidentu republike, ministrom, narodnim poslancem in senatorjem. To bi bile v glavnem bistvene določbe, ki so bile izdane. Gmotni položaj češkoslovaškega uslužbenstva se je hudo poslabšal. Vse kaže, da bodo naši tovariši na Češkoslovaškem še dolgo občutili hude posledice teh določb, ki so tako kruto posegle v njihovo, doslej tako lepo urejeno življenje. Odstranitev omoženih žensk iz službe bo za marsikatero družino hud udarec. Onemogočenje sprejemanja žensk v javno službo bo zadalo premnogim uradniškim družinam težke skrbi, kam s hčerami. Tudi dveletna zapora za vstop v državno službo bo rodila težke posledice. Bodočnost češkoslovaškega javnega uslužbenstva se zdi hudo mračna. (Konec.) in le v točno določenem stanovskem krogu, omogočen nadaljnji obstanek. Trgovinski minister je odposlancem na njihovo spomenico izjavil tole: »Razumel sem vašo prošnjo in se z njo strinjam. Očitno je, da so bile zakonske pooblastitve prekoračene in naperjene proti vašim skladom. Storili smo to napako mi in naša dolžnost je, da jo popravimo. Lahko računate na mojo polno podporo, treba pa je, da se organizirate in da vzajemno z nami sodelujete, da izdamo novelo k pravilniku. Sprejemam predlog o sklicanju ankete in vam obljubljam, da bom rok treh mesecev podaljšal na leto dni. To kar sem vam pravkar obljubil, smatrajte, da sem tudi podpisal.« Odposlanci so bili tega zagotovila nad vse veseli in so se trgovinskemu ministru iskreno zahvalili za razumevanje in uvidevnost. S to izjavo je našim dobrodelnim ustanovam omogočen nadaljnji obstanek in nadaljnje plodonosno delo, vsaj dokler ne izide obljubljena novela pravilnika, ki bo pa upoštevala izjemni socialni značaj naših dobrodelnih skladov in drugih ustanov. Položaj državnih uslužbencev na Češkoslovaškem Ohranitev naših dobrodelnih ustanov A. Birabeau: Zelena suknja Ponavadi je točno o polnoči gospod Garavan že v postelji. Ob polu devetih se konča večerja; ob tričetrt na devet poljubi gospod Garavan sina: »Lahko noč očka — lahko noč sinko!« in že stopi v svojo delavno sobo; prižge svetiljko, pripravi papir, odpre črnilnik, razpostavi potrebne knjige, odprte na straneh, kjer treba; ob devetih mu stara služkinja Marija prinese skodelico lipovega čaja, ki ga pije v majhnih požirkih, premišljevaje. In nato napiše sto in petdeset vrstic knjige, ki jo ima v delu; svojčas se mu je pripetilo, da ni slišal biti dvanajst polnočnih udarcev na svoji empirskj uri; kasneje, prav res, že precejšnje število let jih sliši prav dobro. Ob poslednjem udarcu odloži pero, zapre črnilnik, ugasne svetiljko in gre naravnost v spalnico. Opolnoči in deset minut je že v postelji. Nocoj je ob dvanajstem polnočnem udarcu odložil pero, toda ni odšel leč. Po polnovi ura ve, da je že prepozno; boji se motiti ljudi v spanju, če bi prevečkrat bila: da naznanja ure, ne bije več kot enkrat, dvakrat. Bila je dvakrat, gospod Garavan ,še ne spi. še zmerom sedi tod pred papirjem, na katerega ne piše več, s plešo pod svetiljko, ki gori brez razloga. Odložil je pero kakor zelo utrujen človek položi glavo na blazino. Kakor utrujenemu plavaču nenadoma omahnejo roke. To je trenutek, kakršnega doživi mnogo ljudi. Srečni, ki ga ne dožive nikoli! Ena sama preprosta beseda ... eno samo preprosto vprašanje, ki je strašno, če si ga zares zastaviš: »Čemu?« Čemu to delo tolikih let? Da bi dosegel — kaj? Grob! Opolnoči in deset minut bi se bil gospod Garavan moral vleči. Da ne čutiš utrujenosti, se ne smeš ustaviti. Ustavil se je. Ozrl se je nazaj. Pogledal je naprej. In zazdel si je podoben jetniku, ki že dolga leta grebe predor pod zidovi svoje ječe; ko je začel vrtati predor, je mislil, da bo našel na koncu prostost; nato pa kar naprej vrta in vrta in ne misli nič več na konec, kakor stroj, zato ker je začel; zdaj, ko je prenehal za trenutek kopati, ve, da ne bo, če nadaljuje delo, nikoli prišel do belega dne... Srečni tisti, ki nikoli ne dožive tega trenutka! Belo brado ima, malo las, šestdeset let. Slovit sociolog je. Napisal je petnajst debelih zvezkov, piše šestnajstega, prav tako debelega. Časih ga imenujejo »dragi mojster« v pismih, ki mu jih pisarijo: zlasti takrat, kadar kaj žele od njega. Kadar govore o njem v nekih resnih mesečnikih, pravijo: »učeni g. Garavan ...« ali pa »odlični pisec knjige...« Član Instituta je: v omari v spalnici žro molji zeleno svečano suknjo, ki jo obleče enkrat na leto ali kadar umre kateri izmed tovarišev. Imel je ženo, ki je skrbela za gospodinjstvo. Ima sina, ki je bil v gimnaziji. Hodi na morje, vsako leto za tri tedne, v počitniški družinski dom: opazuje ribiče na obali in dobi hud glavobol, ker kot človek, ki zmerom tiči v sobi, ni navajen biti na prostem ob urah, ko sonce tako pripeka. Ima trak častne legije: to ni nič posebnega. Ko so ga sprejeli v akademijo, je bil predvsem zato vesel, ker je to vznemirilo štiri ali pet tovarišev. Kasneje so se pa navadili na to. On tudi. Piše vrstice vsak dan in vsak večer, vse do polnoči. Petnajst zvezkov, šestnajst kmalu. Čemu? Hišnica pozdravlja z večjim spoštovanjem bančnika iz tretjega nadstropja, ki je bil že dvakrat pod ključem. Petnajst zvezkov, to je vse. Vse življenje! In kdo jih bo bral? In kaj mu je prineslo dragocenega to življenje? Bogastva ne, prav gotovo da ne! Slavo? Seveda, član Instituta je. Majhna slava, navzlic vsemu. Biti akademik v eni teh majhnih akademij, ubogih sorodnic Francoske akademije, to ni slava. »Kakšno srečo sem vžil? Čemu sem koristil?« To je trenutek, kakršnega doživi mnogo ljudi; srečni, ki ga ne bodo doživeli nikoli!... Potop. Gospod Garavan se pogreza, se potaplja... Nekdaj so svetiljke utripale, kakor da osebno žive: kadile so se, pojemale so. Globoko žalost gospoda Garava-na obseva električna svetiljka z enakomerno, neobčutljivo svetlobo. Ura z nihalom trikrat na kratko odbije. Tedajci se zasliši v veži šum. Šum vrat, ki se odpirajo. Ob treh zjutraj? Gospod Garavan se oboroži z grebljico od peči, stopi iz delav- nice in zakriči: »Kdo je?« In prižge luč... In pred njim stoji neki akademik. Res, prav res, resničen akademik. Od pet do glave. Od pet do glave. Na glavi dvokraj-ni klobuk, ob boku sabljo! Toda zelene suknje nosijo ponavadi bolj upognjeni hrbti in obrazi, ki jih je videti pod temi pokrivali, imajo več gub. Tale akademik pa utegne imeti osemnajst let. In gospod Garavan spozna svojega sina. »Ti? Kaj naj pa to pomeni? Ob ti uri prihajaš domov? In v tem oblačilu?« »Vse ti povem, oče ...« Sin nerazločno momlja. Ves zardel je, oči so mu vročične. In oče bolje pogleda obleko... »Toda, saj to je moja zelena suknja!« »Res je, oče.« »In zakaj si vzel mojo suknjo?« »Da sem se preoblekel za maskiran ples, oče. Moral sem iti na maškerado.« Vse življenje, kajneda ... edini vrhunec tega življenja je bil dan, ko je prvikrat pod kupolo Instituta nadel to oblačilo ... Edine izpolnjene sanje..., edine uresničene sanje!... Edina stvar, ki bi mu jo mogli zavidati, edina, ki je mislil, da jo pa njem spoštujejo. In glej! Glej, kaj drugi in njegov sin — njegov sin! — vidijo v ti suknji: obleko za maškerado!... Kaj ni dejal, da ni koristil ničemer? Koristil je sinu, da se je mogel preobleči nekega dne za maskiran ples!... Uspešno delo pogrebnega sklada Pogrebni sklad finančnih in drugih državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani je imel svoj redni občni zbor dne 5. februarja dopoldne v hotelu Miklič. Zborovanja se je udeležilo približno sto članov, kar priča o živahnem zanimanju članstva za društveno delo. Uvodoma je predsednik, viš. fin. svetnik g. Ivan Volčič, pozdravil navzoče in dal besedo tajniku, viš. davč. kontrolorju v pok. g. Antonu Adamiču, ki je podal daljše poročilo o delovanju pogrebnega sklada v minulem letu. Sklad šteje zdaj 498 članov, treba pa je, da se to število kar mogoče zviša. Zato je tajnik priporočal članom, naj agitirajo za vstop v pogrebni sklad, zlasti med mlajšimi tovariši. V minulem koledarskem letu je umrlo 11 članov sklada. Njihovi svojci so dobili po 5000 din posmrtnine. — Upravni odbor je imel 5 sej. Poročilo o likvidaciji prejšnjega »Pogrebnega sklada davčnih in fin. kon-ceptnih uradnikov« je ugotovilo, da sedanji pogrebni sklad ni podedoval od prejšnjega nobenega premoženja, ker isti sploh ni nabral nobene glavnične rezerve, saj so se prispevki za vsak smrtni primer sproti izplačevali svojcem umrlih, enkratni letni prispevek se je pa porabil za tekoče upravne izdatke. Tajnikovo poročilo je občni zbor vzel na znanje, prav tako tudi poročilo društvenega blagajnika, upok. viš. davč. kontrolorja g. Fr. Prezlja. Iz poročila je posneti, da je konec minulega leta imelo društvo 69.141 din premoženja, ki se je do dneva občnega zbora zvišalo na 72.440 din. V minulem letu 1938. je pogrebni sklad izplačal V nedeljo dne 5. marca je v razpravni dvorani okrožnega sodišča v Ljubljani polagal glavni odbor »Društva pravosodne straže kraljevine Jugoslavije v Ljubljani« na občnem zboru obračun svojega agilnega dela v minulem poslovnem letu. Občni zbor je otvoril in vodil, ker je bil predsednik Ivan Možina radi bolezni odsoten, podpredsednik društva g. Jože Hočevar. Ugotovil je sklepčnost, saj se je letošnjega občnega zbora udeležilo članstvo v tako velikem številu, kakor dozdaj le malokdaj. Poleg vseh službe prostih paznikov ljubljanske jetnišnice se je občnega zbora udeležilo tudi večje število odposlancev društvenih podružnic, ki se nahajajo skoro na vseh sedežih okrožnih sodišč v državi. Prišli so delegatje iz Celja, Maribora, Novega mesta, Zagreba, Varaždina, Sarajeva, Banja Luke, Subotice, Splita, Tuzle in Mostarja. Poslevodeči podpredsednik g. Hočevar in tajnik g. Maks Gregorc sta podala obširno poročilo o društvenem delu. Iz predsednikovega poročila posnemamo, da je društvo bilo lani zelo agilno na delu za izboljšanje gmotnega položaja nameščencev pravosodne straže. Sporazumno s sorodnim društvom stražarskega osebja kazenskih zavodov, ki ima sedež v Mariboru, je bila pravosodnemu ministrstvu predložena obširna spomenica za izboljšanje gmotnega stanja, kakor tudi zahteva, da se končno v praksi uveljavijo uredbe, ki so bile že pred leti publicirane. Kljub obljubi na merodajnih mestih in intervencijam ter prošnjam, žal, še do danes ni stopila v veljavo nova uredba, od katere se pričakuje vsaj delno izboljšanje, dasi je že dolgo časa vse pripravljeno in ta uredba tudi dovršena. Ah, on ne kriči: človek je, ki nima navade kričati. Toda dve grenki solzi se mu potočita na vsako stran obraza ob povešenih brkih. Mali akademik ju opazi in tedaj pade na kolena in zajeclja: »Oče, sem ti kaj hudega storil?... Oprosti mi. nisem vedel, da napak delam ..., toda ta ples, vidiš, na vsak način sem moral iti tja..moral sem iti!... Zaljubljen sem oče! Ljubim! In ženska, ki jo ljubim, me je povabila na ta ples. Rekla mi je: .Hočem, da pridete*. Če ne bi bil prišel... tako lepa je!... Toliko jih je, ki ji dvorijo!... Ah, moral sem iti. Rajši bi se bil ubil, kakor da ne bi bil šel tja! Toda preobleka, če bi ti vedel, koliko to velja! In saj nismo bogati... Tako sem se pa spomnil na tvojo suknjo... nič nisem pomislil... oprosti oče, oprosti mi. Če bi le vedel, kako sem srečen zaradi tega!...« Ah? ... Res! Zelo dobro mu pristoji ta zelena suknja. Suknja akademika se prav dobro prilega čednemu fantu... in oči se mu močno svetijo, temu fantu ... Sreča ..., ljubezen ... zaradi te suknje ... Torej je le nečemu koristil gospod Ga-ravan? Je! Najlepši vseh stvari... Ubogi mož čuti, kako ga zapušča grenka žalost in kako ga prevzema milina. Sina prime za roko jn z nekakim plahim upanjem zamrmra: »Je res, moj fant, srečen si?... Ljubiš? ... Je velika ta sreča?... Pa prav zares? ... Pripoveduj sinko moj, pripoveduj •..« 54.500 din pogrebnin. Odboru so zborovalci soglasno dali razrešnico. Prav tako soglasno je bil vnovič izvoljen celotni stari odbor, in sicer so v njem razen že imenovanega predsednika, tajnika in blagajnika še naslednji gg.: odbornika Stanko Ribnikar, viš. davč. kontrolor, in Josip Šega, davč. služitelj, in njuna namestnika gg. Angelo Savnik, viš. fin. svetnik v pok., in Anton Vardijan, davč. inspektor. — V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. pomočnik fin. direktorja v pok. Martin Spingler in načelnik v pok. Štefan Sušeč. Tudi za sedanje leto ostane po sklepu občnega zbora dosedanji mesečni in letni prispevek, to je vsak mesec po 15 din, enkrat na leto pa še prav toliko. Posmrtnina ostane tudi za leto 1939. dosedanja, namreč 5000 din. Nato je predsednik opisal stališče društva nasproti znanemu pravilniku o nadzorstvu nad dobrodelnimi ustanovami, o katerem smo že večkrat pisali. Člani naj počakajo na uspeh odposlanstva, ki je bilo določeno, da izroči zadevno spomenico vseh podobnih človekoljubnih društev v Sloveniji beograjskim odločujočim činiteljem. (Tudi to spomenico smo že objavili, danes pa na drugem mestu prinašamo poročilo o uspehih tega odposlanstva, ki nam dajejo upravičenega upanja, da bo našim človekoljubnim ustanovam tudi za naprej mogoče redno delovati kakor doslej; op. ured.) S ponovnim pozivom na agitacijo za pristop k pogrebnemu skladu je predsednik zborovanje zaključil. Pravosodna straža je predvsem zainteresirana na tem, da se dokončno uredi redna in pravočasna nabava službene obleke, oziroma da se zanjo izplača ekvivalent, kakor je to že dalj časa v praksi pri ostalih uniformiranih nameščencih. Osebje je nadalje zelo prizadeto zaradi nepravilnega oziroma različnega tolmačenja uredbe o napredovanju. Dasiravno bi morali vsi pazniki biti po treh letih dnevničarske slu-žiteljske službe prevedeni v čin zvaničnika, kakor je to v uredbi predpisano, so posamezniki v službi dnevničarja ali služitelja Redek primer. Pred kratkim je prejela uprava našega lista od nekega zavednega tovariša znesek 100 din. S tem je imenovani plačal v naprej naročnino za tekoče in prihodnje leto, ostanek 20 din je pa določil za tiskovni sklad našega lista z željo, da bi se »Naš Glas« kar mogoče lepo razvijal in razširil. Navajamo ta redki primer za vzgled drugim tovarišem v gmotno boljših položajih, kajti ta naš vzgledni prijatelj je po poklicu — zvaničnik. Ko se mu s tem javno zahvaljujemo, si ne moremo kaj, da ne bi tega javno sporočili tudi vsem drugim za vzgled in posnemanje. Jubilej. Dne 4. marca je praznoval duševno in telesno čil in svež, svoj petinosemdeseti rojstni dan g. Ivan Skušek, upokojeni lustrator davčnih uradov. Jubilant, ki je dosegel s svojim več kot šestdesetletnim vestnim službovanjem v državni finančni službi gotovo edinstven rekord, preživlja svoj zares zasluženi pokoj v Ljubljani. Navzlic visokim letom si je g. Skušek ohranil vso svežino duha in zavidanja vredno telesno zdravje. S svojim vzglednim in vselej do skrajnosti objektivnim uradovanjem si je jubilant pridobil med tovariši ugled in priljubljenost, pri vseh pa, ki ga poznajo kot moža - poštenjaka in vzgled delavnega človeka, resnično spoštovanje. Naj bo g-svetniku Skušku, našemu dvajsetletnemu zvestemu naročniku, dano, da se bo še dolga leta enako zdrav in zadovoljen mogel veseliti življenja! Najrevnejšim vdovam in sirotam državnih uslužbencev bo podelil Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, 30 (trideset) podpor po 200 din. — Prošnje, ki morajo biti glede siromašnosti potrjene od pristojnega oblastva, naj se vlože na naslov imenovane kreditne zadruge najpozneje do L aprila t. 1. Milodare za odpuščene uradnike in železničarje so začeli zbirati v Sarajevu — je dobesedno poročal ljubljanski »Slovenski dom« dne 8. marca t. 1. »Hrvatsko časopisje se zadnje dni mnogo bavi z bedo 41 železniških uradnikov, služiteljev in delavcev, ki so biti takoj po volitvah odpuščeni, ker so glasovali za listo dr. Mačka. Vsi ti so bili opuščeni iz državne službe na zahtevo dr. Stojadinoviča, nekateri, ki so imeli že izpolnjeno osnovno pokojninsko dobo, pa so bili poslani v prisilni pokoj. Časopisi pravijo, da javnost z gotovostjo pričakuje, da bo nova vlada odpuščene in upokojene uslužbence sprejela nazaj v službo, vendar se pa to do sedaj še ni zgodilo. Da bi rešili žrtve političnega maščevanja I pred bedo in propadom, so začeli njihovi tudi po deset in še več let. Na ta način je osebje zelo prikrajšano pri odmeri pokojnine in seveda tudi pri plači. Glavni odbor je lani zelo agilno posredoval za odpravo raznih nedostatkov pri različnih edinicah ter delno z intervencijami tudi uspel. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je v preteklem letu pristopilo k društvu 78 članov, tako da šteje društvo nekoliko manj kakor 400 članov. Seveda pa bi bilo število članstva še precej višje, če bi se vsi nameščenci zavedali, da je le v združitvi in pod enotnim vodstvom možno doseči uspehe, kakor jih nikdar ne more posameznik. Društveni promet je lani porastel za preko 40 %, kar je znak velike agilnosti glavnega odbora. Iz poročila tajnika g. Gregorca smo posneli, da so merodajni faktorji predlogom in prošnjam društva naklonjeni, zaradi česar obstoja upanje, da bo končno urejeno pereče vprašanje teh nameščencev, ki morajo opravljati težko, naporno in časih tudi smrtno nevarno službo in da se jim zato prizna tudi primerna nagrada s tem, da se jim omogoči stanu primerno življenje. Blagajnik g. Ivan Pečar je podal blagajniško poročilo, iz katerega je videti, da se je v društvu pametno gospodarilo, saj je gmotno stanje društva zelo zadovoljivo. Lani so bili trije smrtni primeri. Za vsak primer izplača društvo sorodnikom člana ali njegove žene posmrtnino v znesku 1200 dinarjev. Koliko je vredna ta izdatna podpora v največji sili in potrebi, more razumeti le tisti, ki je to sam poskusil. Pripomniti pa je, da za to posmrtnino ni treba članu plačevati nikakih posebnih prispevkov, temveč se ista izplačuje iz redne članarine, ki znaša 5 din na mesec. Iz navedenega se jasno vidi, kako je društvo članstvu ne samo potrebno v strokovnem pogledu, ampak tudi koristno v največji sili in potrebi. Na občnem zboru je članstvo soglasno izvolilo tudi za tekoče leto stari odbor s predsednikom Ivanom Možino, podpredsednikom Jožetom Hočevarjem, tajnikom Maksom Gregorcem in blagajnikom Ivanom Pečarjem na čelu ter na ta način najlepše pokazalo svoje zaupanje in zahvalo glavnemu odboru za agilno delo. Občni zbor je bil po sprejetju različnih predlogov zaključen ob 20. uri v popolni harmoniji in prijateljskem razpoloženju. politični pristaši pobirati po mestu milodare zanje.« Popravljanje krivic. Zagrebški »Obzor« piše o Cvetkovičevi vladi tole: »Po- Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj 9. redni občni zbor v nedeljo, dne 26. marca 1939., ob 9. uri zjutraj v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Dopolnilne volitve. 5. Predlogi odbora. 6. Predlogi članstva. 7. Slučajnosti. —- Ob nesklepčnosti bo pol ure pozneje prav tam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih članov. Zborovanje poštnih uradnikov. Ljubljanski pododbor Združenja uradnikov p. t. t. stroke ima svoj redni občni zbor dne 19. marca ob 15. uri v prostorih Pristnega doma na Tyrševi cesti v Ljubljani. Dnevni red je običajen. — Prvotno je bil občni zbor določen za dan 5. marca, pa se tedaj ni mogel vršiti. Obveščanje članstva. Ljubljanski pokrajinski odbor UJNŽB je sklenil, da bo v osrednjem glasilu organizacije redno objavljal vsebino obravnav na sejah pokrajinskega odbora, da bodo člani sproti stalno poučeni, kaj odbor dela in da bodo mogli presoditi ali je njegovo delovanje pravilno. Ljubljanski odbor smatra tudi, da bi enako moral ravnati tudi osrednji Intervencija upokojencev v Beogradu. Zaradi spremembe vlade je začasna zveza upokojenskih društev, ki jo vodi zdaj zagrebška organizacija, sklenila na predlog somborskega Združenja upokojencev za dunavsko banovino, da skliče na dan 24. februarja v Beogradu sejo zastopnikov vseh društev upokojencev. Na seji naj bi se sestavila spomenica, ki naj vsebuje poglavitni zahtevi upokojencev: povišanje prejemkov na višino v letu 1935. in nepogojno izenačenje staroupokojencev. Tudi naj bi se odstranile vse omejitve glede prejemanja doklad. Odposlanci upokojenških društev so se res sestali in 25. februarja jih je sprejel predsednik vlade, nato predsednik narodne skupščine, predsednik senata in predsednik finančnega odbora. Odpo- ročali smo že, da se je vlada g. Cvetkoviča odločila vrniti v državno in samoupravno službo uradnike, ki so glasovali za listo dr. Mačka, pa jih je zato odpustil dr. Sto-jadinovičev režim. Je pa še mnogo državnih in samoupravnih nameščencev, ki so bili odpuščeni zaradi svojega političnega prepričanja že pred volitvami. Tudi te uradnike in nameščence bi bilo treba čim prej poklicati nazaj v službo, kakor tudi popraviti vse krivice in posledice preganjanj vseh opozicijskih uradnikov. Naša javnost pričakuje od Cvetkovičeve vlade, da bo vse te krivice čim prej popravila.« Te opazke veljajo tudi za druge kraje in ne samo za Hrvatsko in pričakujejo povsod, da se bodo obljube in napovedi predsednika vlade gosp. Cvetkoviča izpolnile. (»Kmetski list.«) Uvrstitev v prvi draginjski razred. Nedavno so poročali listi, da se občinski odbor in prebivalstvo morskega kopališča Crikvenice poteguje za uvrstitev kraja v prvi draginjski razred. To utemeljuje z okolnostjo, da je bil tudi Dubrovnik kot izrazito morsko letovišče in turistično mesto uvrščen v I. razred, kjer je tudi že Sušak, od koder dobivajo crikveniški trgovci in gostilničarji svoje zaloge. To utemeljevanje je gotovo pravilno in bi bilo prav, da se tudi Crikvenici prizna prvi razred, toda prav tako bi se moralo isto priznati tudi Bledu, Rogaški Slatini in drugim našim zdraviliščem, prav tako pa tudi obmejnim mestom, kakor sta na pr. Maribor in Jesenice, pa tudi Celju, Ptuju itd. Staležnik davčnega uradništva. Ljubljansko poverjeništvo Združenja davčnih uradnikov je izdalo staležnik davčnih uradnikov in pripravnikov na področju finančne direkcije v Ljubljani. Staležnik obsega najprej pregled vseh davčnih uprav, ki jih je zdaj 36, in pri njih službujočega strokovnega osebja, arhivskih uradnikov, zva-ničnikov in služiteljev. Dodan je staležnik davčnega uradništva po stanju na dan 1. januarja 1939., tako da je mogoče za vsakega posameznika takoj ugotoviti čin, rojstne podatke in dan in leto vstopa v drž. službo. Knjižica je prav lično natisnjena in bo prav dobro služila ne le članstvu, temveč vsem, ki se zanimajo za osebna vprašanja v davčni stroki. Nov finančni list. V Beogradu je pričel izhajati nov mesečnik za finančno zakonodajo, z imenom »Finansijski glasnik«. Izšla je že januarska številka na 20 straneh velikega formata in objavlja hrvatske članke, tiskane z latinico. Med sodelavci so navedeni razni uradniki finančnega ministrstva oz. beograjske fin. direkcije. List se naroča pri upravi »Finansijskega glasnika« v Beogradu, poštni predal 554. Naročnina za vse leto znaša 150 din, za državne in samoupravne uradnike pa 60 din. odbor organizacije v Beogradu, ker se le na ta način z objavljanjem dejstev, dokazov in statistik da uspešno dokazovati upravičenost železničarskih zahtev. Za poštarski dom v Beogradu. Beograjska sekcija Združenja uradnikov p. t. t. stroke je bila že lansko pomlad sklenila, da ustanovi sklad za zidanje doma poštnih uradnikov v Beogradu. V odbor tega sklada so bili izvoljeni posamezni društveni člani, in celo nekateri nečlani, ki se zanimajo za načrt. Odbor je posvetil poglavitno pozornost zbiranju gmotnih sredstev, ki naj omogočijo izvedbo načrta. Izdal je nabiralne pole in listke, ki bodo razposlani društvenim zaupnikom za zbiranje prispevkov. Kdor daruje za stavbni sklad 9000 din, postane veliki dobrotnik, za 5000 din dobi častni naziv dobrotnika. Utemeljitelj postane kdor plača 500 din, pomagač pa plača vsaj 100 din v sklad. Zidanje poštarskega doma v Beogradu je res potrebno, ker zdaj tudi društveni lokali niti od daleč ne ustrezajo zahtevam. Izvršni odbor Združenja ima eno samo sobo, ki meri komaj 16 kvadratnih metrov, kjer je pa tudi blagajna organizacije, uredniški odbor in vsi odseki. Tudi sedanji poslovni prostori beograjske sekcije so popolnoma nezadostni. sianci so prejeli obljube, da se bo v okviru proračunskih kreditov skušalo ugoditi njihovim željam. Kakih posebnih kreditov pa v načrtu proračuna za ta namen doslej še ni. Ljubljansko društvo je zastopal predsednik dr. Ivan Vrtačnik. Posnemanja vreden vzgled. Društvo jugoslov. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru nam je sporočilo, da je njegov odbor sklenil, iz čistega prebitka društvene božičnice (o kateri smo že objavili obširno poročilo) pokloniti staremu upokojencu Janezu Maroltu v Kostanjevici na Krki kot podporo znesek 100 din. Mariborsko društvo upokojencev nam je denar že nakazalo z iskreno željo, da bi se gosp. Marolt še dolgo časa veselil svojega življenja. Ker je pa častitljivi 98 letni starček Društvo pravosodne straže je zborovalo Vestnik Iz organizacij Upokojenec dne 12. februarja izdihnil, smo prejeti znesek po želji navedenega upokojenskega društva poslali v Kostanjevico njegovi 80 letni vdovi. Izplačevanje pokojnin žel. upokojencem. Od dravske finančne direkcije smo prejeli to-le uradno pojasnilo: »Po odredbi ministrstva za finance z dne 1. februarja 1939., št. 7841/11, od 1. aprila 1939. dalje osebnih pokojnin železničarjev in rodbinskih pokojnin njih svojcev, ki gredo v breme državnega proračuna, ne bodo več izplačevale finančne direkcije, ampak direkcije drž. železnic. — Finančne direkcije bodo obdržale le izplačevanje rodbinskih pokojnin v breme uradniškega pokojninskega sklada, torej pokojninskih prejemkov vdov in otrok po tistih železniških uslužbencih, ki so umrli po 1. aprilu 1931., ko je stopil v veljavo zakon o uradnikih iz 1. 1931. — Vloge in dopise, ki se nanašajo na prvo skupino žel. upokojencev iz dravske banovine, bo treba od 1. aprila Iz ljubljanske Nabavljalne zadruge na Vodnikovem trgu 5. Zadruga ima v svoji trgovini na dvorišču poseben oddelek za prodajo manufakture, na kar opozarjamo člane. Ima stalno v zalogi veliko izbiro raznega platna, šifona in drugega blaga za telesno in posteljno perilo. Na izbiro so izgotovljene brisače, jedilni prtiči, namizni prti, žepni robci itd. — Zadruga posreduje članom nakup prvovrstnih šivalnih strojev in koles. — Prav tako si morejo člani nabaviti s posredovanjem naše zadruge blago za obleke in obutev na obroke. Nakazila za razne tvrdke dobijo člani v zadružni pisarni. članom naših kreditnih ustanov! 1. Nalagajte vse svoje prihranke v stanovske kreditne zadruge, kajti te pridobe z njimi sredstva, da pomagajo tovarišem v stiski. 2. Svojo zadrugo, ki ti pomaga v sili, podpiraj s tem, da tudi nalagaš prihranke v njej. 3. Če si si izposodil denar, glej, da ga pravočasno vrneš. Ne dopusti, da te po večkrat terjajo, kajti s tem otežuješ poslovanje svojega zavoda. 1939. dalje nasloviti na direkcijo državnih železnic v Ljubljani, vloge in dopise glede pokojninskih prejemkov žel. vdov in otrok iz dravske banovine, katerim se izplačujejo pokojninski prejemki iz uradniškega pokojninskega sklada, pa na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani.« Težave železniških staroupokojencev. Konec februarja so v Beogradu posredovali odposlanci društev upokojenih železničarjev za izboljšanje gmotnega položaja staroupokojencev. Na odločujočih mestih so predložili spomenico, s katero zagovarjajo popolno izenačenje prejemkov železniških staroupokojencev s pokojninami nanovo upokojenih železničarjev. V finančnem ministru so prejeli zagotovilo, da se bo njihova prošnja obravnavala tudi pri dokončni odločitvi o državnem proračunu. Seveda zaenkrat v predlogu proračuna za kako izenačenje še ni nobenih kreditnih postavk. Brez denarja je pa tudi izenače-! nje težavno. Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani. Ta naša najstarejša kreditna zadruga je imela dne 7. marca občni zbor. O poteku zelo dobro obiskanega zborovanja, kjer je odbor zadruge podal članom obračun svojega plodnega dela, nam je obljubljeno izčrpno poročilo, ki ga objavimo prihodnjič. Iz naše Zveze. Lani je število v Zvezi nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev včlanjenih zadrug narastlo za 21, tako da je štela ista konec leta že 325 zadrug. Od teh je 132 nabavljalnih, 167 kreditnih, 16 stavbnih in 10 proizvajalnih zadrug razne vrste. Blagovni promet naše Zveze je lani znašal 93 milijonov dinarjev. Vseh članov so imele zadruge nad 160.000. Lepo se razvija tudi naše zadružno zavarovanje. Konec minilega leta je bilo že 19.897 zavarovancev, ki so se zavarovali za skoro 30 milijonov dinarjev. Videti je, da se državno uslužbenstvo zmerom bolj zaveda važnosti in koristnosti svojih zadružnih ustanov, in da zlasti tudi zavarovanje zavzema vedno širše kroge. drugim uslužbencem brezplačno na razpolago veliko stavbišče, za zidanje družinskih hiš bo pa preskrbela osebju še brezobrestno posojilo. Ta uradniška stanovanjska kolonija bo imela približno sto enodružinskih hišic z vrtovi in nasadi. Z izvajanjem načrta se prične v kratkem in bo s tem izpolnjena davna želja subotiških mestnih uslužbencev. Naselbina bo zrastla v mestnem okraju Palicu. Treba bi bilo, da bi tudi druge občine v državi enako podpirale vsaj svoje uslužbenstvo, če že ne morejo poskrbeti za vse javne nameščence, da bi si mogli postaviti vsaj skromne lastne domove. Neplačani socialno-zavarovalni prispevki. Okrožnim uradom za zavarovanje delav- Nove »Mladika«. V letošnji letnik je stopil ta dobro urejevani in lepo opremljeni družinski list v novi obleki. Ne le platnice, temveč tudi notranjost je tiskarsko preurejena, in sicer prav posrečeno. Kakor dosedanji letniki, je tudi ta, ki je že dvajseti, vsebinsko prav pisan in zanimiv. Kot uvodno povest prinaša J. Jalna »Trop brez zvoncev«. S prispevki v prozi sodeluje več znanih pisateljev, med njimi St. Cajnkar, J. Likovič, B. Magajna, J. Pogačnik in drugi. Mnogo je pesniških prispevkov mlajših pesnikov. List prinaša tudi prevod romana R. Albecka »Bila je žena«. Poljudno znanstvene spise predstavljajo članki o zdravniških odkritjih R. Kocha, spis o tehniki v starem veku, članek iz pri-rodoslovja »Med njivami in travniki« in še več drugih. Prva in deloma druga številka sta posvečeni spominu in delu med vojno padlega mladega poeta in risarja Jožeta Cvelbarja. Objavljeno je tudi večje število njegovih risarskih del. Razen teh prinaša »Mladika« mnogo ilustracij z raznih področij: otroške portrete starih in sodobnih slovenskih slikarjev, izbor sodobne grafike Da se odvadimo kajenja, si pomagamo z nekaj injekcijami transpulmina. Tobak dobi neprijeten okus, in nam ni prav nič težko odvaditi se ga. cev so delodajalci dolžni za več kot 110 milijonov dinarjev neplačanih prispevkov. Ker plačujejo delavci oz. nameščenci sami polovico teh zavarovalnih prispevkov, so torej delodajalci pridržali 55 milijonov dinarjev, ki so last delojemalcev, katerim to polovico prispevka vselej ob izplačilu mezd oz. plač kar odtrgajo. Seveda ti milijoni sploh nikoli niso bili delodajalski denar, temveč so samo od uslužbencev »izposojeni«. Obveščamo, da so dospele velike pošiljke modnih tkanin za pomladna oblačila in piriporočamo ogled in nakup v manufakturi Novak na Kongresnem trgu. knjige in več ujedenk iz slovite Goyeve zbirke »Strahote vojne«. — »Mladika« je gotovo najlepši slovenski družinski mesečnik, ki se sam priporoča. Velja za vse leto samo 84 dinarjev in se naroča v Celju, Mohorjeva tiskarna. Obleke kemično cisti, barva, pil sira la Uka tovarna J o 8. R E I C N. »Zdravje«. Izšla je prva številka letošnjega letnika tega odličnega slovenskega poljudno znanstvenega mesečnika. Vsebina: Nove ideje. — Dr. Ivo Pirc: Patologija prehrane. — Dr. Kocijančič: Higiensko odvajanje odpadkov. — Dr. M. Valentinčič: Otroška ohromelost. — S. N. Jarnovič: Zapiski ob sestrskem delu v okrožju brežiškega dispanzerja. — Zlato in dragi kamni v medicini. — Glasnik higienskih ustanov. — Od tu in tam. — Dobro da veš. —-»Zdravje« se naroča v Ljubljani, Pred Škofijo in velja za vse leto 30 din. List je izšel z novim ovitkom in je prav lepo opremljen in poln zanimivega in koristnega gradiva. Poučni mesečnik priporočamo vsem našim bralcem. Morska voda, zaužita v majhnih množinah, dobro vpliva pri težkočah preosno-ve. V večjih množinah uživana pa za človeško telo ni pripravna. Socialna politika Zadružne vesti Zdravje Nova ureditev hišne lastnine. V osnutku prihodnjega finančnega zakona je tudi pooblastilo za justičnega ministra, da more predpisati uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi nadstropne in stanovanjske lastnine. S to nujno potrebno spremembo določil o lastnini nepremičnin, bo znatno omi- ljena stavbna delavnost, ker bo z njo omogočeno najširšim slojem, da si s svojimi skromnimi sredstvi preskrbe lastna stanovanja oz. fizične dele poslopij, kar je bilo doslej nemogoče. Uradniška stanovanja. Mestna občina v Subotici bo dala svojim uradnikom in Kralj, dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ LJUBLJANA DELIKATESE Skrbna postrežba! ŠPECERIJA Telet. 2673 Najnižje cene Sveže blago! KROJAŠKI ttan )m LJUBLJANA - PRAŽAKOVA ULICA Uradnikom znaten popust ali na obroke. Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. La-stnazaloga modnega blaga. Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo ■BSBOBBBnoBaBBi^nnBnBgaBBHB v„NAŠEM GLASU* u' M. Priporočamo tvrdko TIČAR LJUBLJANA za nakup pisarniških in šolskih potrebščin KNJIGARNA- UČITELJSKE TISKARNE priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna ! Zahtevajte cenikI Ljubljana Frančiškanska ul. 6 Telefon št. 3397 • Rač. pošt. hran. 10.761 Maribor Palača Banov. hran. Telefon št. 2628 Izdeluje diazo-amoniak papir „JASNIT“ za kopiranje, ki je edini 100% domač zdelek te vrste v državi. Odlično! boste oblečeni, če kupite za pomlad novosti za obleke, plašče, kostume itd. v naši najbolje sortirani trgovini po znano ugodnih cenah. MANUFAKTURA NOVAK Ljubljana, Kongresni trg -->- pri nunski cerkvi ^-- Kreditna zadrngra državnih uslnžbencev V Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413. Posojila do Din 10.000— v s e m javnim nameščencem po 7% proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu. iadtufa dtšmuik uduMmm za naBava p&iceššeia a. Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 4421 Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Državni USlUŽbGnCi ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd. su s. p:! : / '■'jpv.7' Izdaja za konzorcij „Naš glas“ odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.