PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Lito 2 ŠtPV - P.Pna 4 - Ilrp Poštnina plačana v gotovini « 4. MBV. Ucild Spedizione in ahbon. postale TRST, petek, /8. junija 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. 1 • L Tel. St. 93806 93807. 93808. Rokopisi ae ne vročajo V imenu živih in mrtvih slovanskih duhovnikov iz Primorske, Istre in Trsta vas prosimo: Vztrajajte do popolne zmage! (Iz pisma slovanskih duhovnikov Julijske krajine Molotovu), PODPREDSEDNIK KARDELJ o rešitvi tržaškega vprašanja . Pariz, 27. VZN. — Vodja ^9oslovanske delegacije v Parizu, podpredsednik vlade Kardelj je izjavil glede Prsta naslednje: Edina rešitev tržaškega Vprašanja, ki bi bila pravična ter sprejemljiva z jugoslo-ronske strani, je jugoslovanska suverenost nad Trstom. nekatere popravke meje, ki jo je predlagala. Kardelj je zaključil: To je edina rešitev, ki jo Jugoslavija lahko sprejme, čeprav vsebuje težke žrtve in omejitve suverenosti na področju, ki je bilo po značaju vedno jugoslovansko. V Parizu veliko zborovanje o Trstu Pariz, 27. — Nocoj bo v Parizu veliko zborovanje o Trstu in mirovnih vprašanjih, ki ga je organizirala sindikalna zveza delavcev pariške pokrajine. I Govorili bodo Henry Raynaud, tajnik Francoske splošne konfederacije dela, Florimond Bonte, član politbiroja komunistične stranke in poslanec iz Pariza, Albert Bayet, predsednik tiskovne federacije in član glavnega odbora Bige za človečanske pravice, Marcele Barjon-net, prof. filozofije in članica izvršnega odbora zveze francoskih žena, Maurice Bacroix, predsednik politbiroja stranke mladih republikancev, iti Pasquier, bivši poveljnik brigade »Liberte*. Za zborovanje vlada živahno zanimanje. Pričakujejo široko ude-1 gresa se bodo udeležili delegati 50 ležbo pariške javnosti. | narodov. Enver Hodža odlikovan z redom narodnega heroja Beograd, 27. Tanjug. — Predsedstvo ljudske skupščine FBRJ je podelilo albanskemu ministrskemu predsedniku Enveru HodZi najvišje jugoslovansko odlikovanje — red narodnega heroja. Z visokimi jugoslovanskimi odlikovanji so bili odlikovani tudi drugi voditelji nove albanske, republike. Odlikovanje je generalu HodZi izročil predsednik predsedstva Ljud-ske skupščine dr. Ivan Ribar. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki predsedstva, jugoslovanske vlade in generalštaba Jugoslovan-eke armade. LONDON. — Mednarodni kongres lige Društev RK se bo vršil v Osfordu od 8. do 20. julija. Kon- Podelitev Stalinovih nagrad Moskva, 27. Tass. — Stalinova nagrada druge stopnje za leto 1946 v vrednosti 100.000 rubljev je bila podeljena Aleksandru Pavloviču Zdancvu, dr. fizikalno matematičnih znanosti in ravnatelju radiološkega instituta akademije znanosti ZSSR za odkritje novega nač'-na razbitja atomskega jedra s kozmičnimi žarki. Kaj pišejo pariški lisii o konferenci zunanjih ministrov Lahko samo ponovim, u9oslavija ne bo podpisala * ne bo pristala na nobeno hko mirovne pogodbe, ki J bi zadovoljila njene pra-. l:Me zahteve. Prav tako je ftvil, da je nasproten zami-da bi predložili tržaško g?'rašanje mirovni konferenci • držav. Dodal je, da je mnenja, da Združeni narodi I bi mogli rešiti tega vpraša. če v Parizu ne bodo , tržaškega vprašanja, ga Vgoslavija nima namena re-mi skupščini Združenih Prodov v mesecu septembru. Jugoslavija bi lahko spre-edinole rešitev, ki bi u-rezala naslednjim pogojem: J- jugoslovanska suvere-0st nad Trstom; ■ 8- mednarodna obveza z ju-Mslovanske strani, ki bi dobila Trstu polno samovlado Podlagi podelitve federalna statuta; *, 'L Jugoslavija bo priznala kot svobodno pristani-e- M ni podvrženo carin- kot svobodno pristani- sHrn zakonom; Jugoslavija bo dovolila Pariz, 27. — Posebni dopisnik Tass-a poroča: «Od danes naprej se je obseg francoskih časopisov podvojil. Sedaj izhajajo na štirih straneh, namesto na dveh. Kljub temu pa vesti o pariških razgovorih ne zavzema,-jo več prostora. Večina listov je izpolnila dodatne strani s športnimi dogodki, s se>nzacionalnimi vestmi o novih zločinih, s kritičnimi članki o novih igrah in filmih itd. Le preOesto poskušajo komentatorji ustvariti vtis, da se rešitev najvažnejših vprašanj zavlačuje zaradi sovjetske delegacije, tki pričakuje novih navodil iz Moskve». Ta način obveščanja naj ustvari vtis, da je uspeh konference odvisen samo od enostranskih koncesij sovjetske delegacije. To ni nič drugega kot le preiskušena metoda tzsl-Ijevanja, ki pa se je izjalovita. Listi poročajo o dveh razgovorih med Molotovim in Bgrncsom v zadnjih dveh dneh. Naravno tisk ne prinaša vesti o vsebini teh razgovorov, temveč objavlja domneve da sta se razgovarjala o najvažnejših problemih dnevnega reda pariške konference. Potvarjanje dejstev List *Le mondet, ki ga imajo v Parizu za uradni organ, v vprašanju zunanje politike, je objavil u-vodnik pod naslovom: cSovjetska igra — ki je sestavljen v stilu pouličnih podlistkov». Ce hočemo presoditi ta članek, je dovolj, da navedemo tole akrobatsko modrovanje: zBovjetska politika se niti na- Pariska konferenca briga in Tenda Franciji Dodekanez bo priključen Grčiji 27> AFP< ~ funfji 8ej[ln so na svoji današnji fcj, sklenili prvič, da prideta WSa Tenda pod francosko He,aV° *n drugič, da bo Dodeka-Priključen Grčiji. % ogi Molotova o Trstu Poročilih agencije Reuter je tfj^0v na včerajšnji nočni seji V>1, naj bi Trst postal avto-Področje pod jugoslovansko jasnostjo, ki bi ga upravljali »(j#8ktutu, odobrenem od štirih >esSil- Mr'otov je dejal, da ne mo-bj 3*reJeti nobenega predloga, ki ne t Preval jugoslovanske suvere-had tem področjem ali kakr-koli odločitev nedoločenega Predlagal je predstavni- ško zbornico, ki naj bi jo izvolili na podlagi splošne volivne pravice, guvernerja, ki bi ga imenovali po jugoslovanskem statutu avtonomnega področja, pod nadzorstvom štirih velesil, medtem ko bi odgovornost za normalno upravo morala ostati Jugoslaviji. Kot skrajno koncesijo, je izjavil Molotov, bi bil voljan sprejeti mešano jugoslovansko - italijansko suverenost nad Trstom s predstavniško zbornico, ki bi jo izvolili na podlagi splošne volivne pravice ter z dvema guvernerjema, enim Jugoslovanom, drugim Italijanom. Molotov je tudi izjavil, da še nadalje podpira Sovjetsko črto glede italijansko - jugoslovanske meje z majhnimi spremembami v korist Italije. jmanj ne ozira na prijateljstvo in usluge. Njena linija v preučevanju mirovne pogodbe z Italijo je popolnoma jasna. Proti Italiji nastopi, kadar gre za interese SZ — vprašanje Trsta, reparacije, italijansko mornarico. Kadar pa Rusija ni neposredno zainteresirana na vprašanju, si dovoli zabavo, da brani Italijo proti Franciji in proti Avstriji». Tako stališča kals vsslcakor veščino v poklicnem zavijanju vprašanj. Toda kaj ima to skupnega z načeli pravičnosti in mednarodnega sodelovanja! Poudariti je treba, da podobne tedence kažejo tudi drugi listi. Kažejo se ogorčene in začudene »n ne razumejo, zakaj zahteve ene zavezniške države (Francije) proti bivši sovražni državi (Italiji) ne nalete vedno takoj na popolno podporo. Čudimo se, da ti isti Usti v eni sapi zatrjujejo, da je treba odkloniti pravične zahteve druge zavezniške države — Jugoslavije. Očividno je, da ti opazovalci mešajo mednarodni forum s tržiščem. List tCombati> se prav posenno vznemirja. Komentator tega lista Kaufmanu velja za mojstra v pro tisovjetskih klevetah. Svoj današnji pregled pariških razgovorov pričenja s senzacionalnim sporočilom: ZDA so baje sklenile, da bodo po slale v Trst 10 tonsko križarko, ki je trenutno na Malti. Govorice bližnjem odhodu ameriške križarke Fargo v Trst prinašajo tudi drugi listi, To potovanje tolmačijo z nujnostjo, da se preprečijo tmo-rebitm jugoslovanski poizkusi rešitve tržaškega vprašanja s sito» Znano je, da so marnje o «vojaških pripravah Jugoslavije» zgolj provokacija, ki izhaja iz precej nečistih virov. Te govorice so beograjski pristojni krogi le večkrat demantirali. Odhod ameriške kri. žarke v Trst, ako je ta vest resnična, ne more biti dejansko nič drugega kot sredstvo za pritisk, naperjen tokrat proti majhni zavezniški drlavi, njenim interesom in zakonitim zahtevam, ki jih nič manj zakonito ne brani pred konferenco štirih zunanjih ministrov O mirovni pogodbi z Rumunijo Kar se tiče donavske plovbe nista britanska in ameriška delegacija več vztrajali, da bi se vključila v osnutek mirovne pogodbe. Predlolili pa sta, naj sprejme Svet zunanjih ministrov sklep, ki naj v kategorični obliki pozove podonavske drlave, naj vzpostavijo čisto določen režim plovbe po Donavi. Ta predlog je povzročil ugovore sovjetske delegacije, ki je pou. darila, da metode preučevanja donavskega problema brez sodelovanja katere koli podonavske delele, ni mogoče imeti za pravično. Vprašanje je ostalo viseče; na eni izmed prihodnjih sej bodo ponovno razpravljali o njem. Umetno ustvarjene težave Sovjetski predlog, o katerem so danes razpravljali, pravi, da je treba rešiti problem povračila imetja ki si ga je Rumunija prilastila, sporazumno med Rumunijo in posameznimi zavezniškimi državami. Toda ta predlog je povzročil dolge debate, v katerih je ameriška delegacija priznala, da je sovjetsko stališče le utemeljeno. Vendar je vprašanje ostalo viseče zaradi ugovorov britanske delegacije. Te de. bate vzbujajo vtis, da včasih u-stvarjajo ostale delegacije umetne ovire za reševanje vprašanj, ki se tičejo bistvenih interesov Sovjetske zveze. Podobno je bilo pri reševanju drugih vprašanj mirovne pogodbe z Rumunijo. Te ovire so ustvarili očitno z name nom, da izvajajo pritisk v upanju, da bo to sredstvo prisililo sovjetsko delegacijo pristati na koncesije v drugih vprašanjih. Naravno je, da taka metoda delovanja še mnogo bolj komplicira delovanje kpnference štirih zunanjih mini. strov. Našli so 100.000 trupe! sovjetskih državljanov Berlin, 27. Tass. — V bivšem taborišču za vojne ujetnike v Zei-H>eimu na Saškem so našli okoli 100.000 trupel sovjetskih, državljanov, ki so jih hitlerjevci pobili. V tem taborišču in po stotinah drugih v Hitlerjevski Nemčiji so sovjetski vojni ujetniki umirali zaradi nečloveškega ravnanja, ki je veljalo posebno zanje, in zaradi nalezljivih bolezni. Ponovni izpadi proti sovielsk madinski de‘eg£ciii Rim, 27. AFP. — Ob obisku sovjetske mladinske delegacije je pr šlo v Benetkah do novih incidentov. Na trgu sv. Marka se je zbrala skupina italijanskih študentov iz JK in manifestirala proti sovjet, ski delegaciji. Nato je prišlo do pretepa med študenti in komunisti. Eden izmed manifestantov je bil ranjen. List «Popolo» po-oča, da je De Gasperi narečil italijanskemu veleposlaniku v Moskvi, naj izrazi sovjetski vladi obžalovanje italijanske vlade zaradi teh dogodkov. Abesinske zahteve Pariz, 27. - AFP — Negus Haile Selasaie je včeraj zahteval na tiskovni konferenci priključitev Eritreje in italijanske Somalije k Abesiniji. Nadalje je zahteval, naj Svet štirih zunanjih ministrov zasliši abesinsko odposlanstvo, ki se mudi v Parizu. Slovanski duhovniki Julijske krajine Molotovu: Do popolne zmage SLOVANSKI DUHOVNIKI SLOVENSKEGA PRIMORJA, ISTRE IN TRSTA SO NASLOVILI NA SOVJETSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA MOLOTOVA NASLEDNJE PISMO: « SLOVANSKI DUHOVNIKI IZ PRIMORSKE, ISTRE IN TRSTA SE VAM OD SRCA ZAHVALJUJEMO, DA STE SVETU ZUNANJIH MINISTROV PREDLOŽILI MEJO MED FLR JUGOSLAVIJO IN ITALIJO, KI JE EDINA PRAVIČNA IN BO ZATO PRIŠLA V ZGODOVINO KOT MEJA MOLOTOVA. SLOVANSKI DUHOVNIKI IZ TAKO IZMUČENE IN DOKONČNE SVOBODE TAKO .ZELJNO PRIČAKUJOČE PRIMORSKE IMAMO V VAS POPOLNO ZAUPANJE. OD SREDE PRETEKLEGA STOLETJA SO NAŠI ZDAJ ZE DAVNO UMRLI DUHOVNIKI VIDELI V RUSIJI MATER, KI NAS BO PREJ ALI SLEJ REŠILA. V MUSSOLINIJEVI DOBI STA PROTINARODNA ŠKOFA IZ GORICE IN TRSTA, KI STA DOSLEDNO SE- KUNDIRALA FAŠISTIČNEMU REŽIMU, PREGANJALA IZ SEMENIŠČ DIJAKE, KI SO' JIH OSUMILI, DA SO UPALI V SOVJETSKO ZVEZO. DUHOVNIKI, KI SO UMRLI V ITALIJI V DOBI OD 1918. DO 1940., SO BILI V SRCU NEOMAJNO PREPRIČANI, DA NAS MORE SAMO SOVJETSKA ZVEZA REŠITI FAŠISTIČNEGA JARMA. NA PRAGU SMRTI JE NAJPOPULARNEJŠI DUHOVNIK ISTRE, ŽUPNIK IN DEKAN LOJZE KRAŠEVEC PREROŠKO SPREGOVORIL: GLEJMO Z LJUBEZNIJO SOVJETSKO ZVEZO, KI NAS MORE EDINA REŠITI NARODNE SMRTI. PO VELIKEM TRPLJENJU CELEGA TISOČLETJA BOMO Z NJENO POMOČJO KONČNO OSVOBOJENI. V IMENU ŽIVIH IN MRTVIH SLOVANSKIH DUHOVNIKOV IZ PRIMORSKE, ISTRE IN TRSTA VAS PROSIMO: VZTRAJAJTE DO POPOLNE ZMAGE!* Ponovno ncorranje kruhu v Angl ji London, 27. AFP. — Britanska vlada je danes predpoldne sklenila, da bo 21. julija ponovno uvedla racioniranje kruha. Pridiga, ki jo je imel msgr. Mai-gotti pred nekaj dnevi v goriški stolnici, je kar sama po sebi potrdila, kar smo ves čas dokazovali, da je namreč msgr. Margotti še zmerom istih nazorov, kakor je bil pred 5 in 10 leti. V svojem govoru je razlagal svoje »ukre-pa» proti ljudskemu tisku in je nazadnje, kakor so poročali tudi listi, izrekel značilne besede, da obžaluje štališče Italijanov, ki so se postavili na stran «slovanske-ga komunizma* proti svoji deželi. Ko so fašisti pred 16 leti postavili pred svoje posebno sodišče bazoviške žrtve, so jih načelno obtožili kot «slavo-comuniste». Ves svet ve, da so bili ti heroji med prvimi, ki so branili svojo zemljo in svoj rod pred raznarodovalnim nasiljem imperializma, kakršnega mu v vsej. evropski zgodovini zlepa hi primere. In od MAR JE POTREBEN še kakšen dokaz 320.000 francoskih borcev in invalidov zahteva, naj se izkaze narodom Jugoslavije pravica Pariz, 27. — Delegacija republikanskega združenja starih borcev, v kateri so bili predsednik Jean Du-clos, podpredsednik Touchard, oba poslanca iz Pariza in tajnik Duche-sne, je obiskala danes francosko zunanje ministrstvo. V odsotnosti zunanjega ministra Bidaulta je delegacijo sprejel svetnik ministrstva Chollet. Delegacijo je sprejel tudi v Luksemburški palači Degranvll-le, glavni tajnik konference štirih zunanjih ministrov. Delegacija je na zunanjem ministrstvu in v Luksemburški palači izročila spomenico, ki pravi med drugim: «V iimenu 320.000 naših članov, samih starih borcev in vojnih invalidov, ki nosijo globoko v svojem telesu znake in dokaze svojega krvnega doprinosa za blagar domovine, zahteva republikansko združenje starih borcev, naj se izkaže narodom Jugoslavije vsa pravica. Državljani države, ki je v preteklosti mnogo trpela in ki so ji bile začasno odrezani najlepši pokrajini— Alzacija in Lotarlngija, stari francoski borci, prosijo predsednika vlade, naj posreduje v skladu z interesi pravičnosti in miru, da se priključi k Jugoslaviji vsa ska krajina in Trst. Julij- Ko izražamo te želje, moramo mi, stari francoski borci, opozoriti na stoletne prijateljske vezi, ki spajajo naša dva naroda. Kot Francija je jugoslovansko ljudstvo vodilo junaško in zmagovito borbo proti barbarskemu osvajalcu. To skupno trpljenje še bolj zbližuje obe deželi in krepi modsebojna bratska čustva. Apeliramo na štiri zunanje ministre, naj se končno vzpostavi Jugo slavija v vsej svoji teritorialni ce- J ske, loti s priključitvijo Trsta k njegovemu zaledju. Interesi miru zahtevajo, naj se ugodi tej zakoniti zahtevi*. spopada s policijo in več manifestantov je b.lo ranjenih. Cestr.a že. leznica ves predpoldan ni vozilo Vabilo poljskemu zunanjemu ministru Pariz, 27. AFP. — Francoska vlada je povabila poljskega zunanjega ministra Modzelewskega, naj pride po zaključku konference štirih zunanjih ministrov v Pariz. Poljski zunanji minister se bo raz. govarjal z Bidaultom o raznih vpra. šanjih, ki se tičejo Francije in Polj- Stavka kmečkih delavcev v Lombardiji Milano, 27. AFP. — Vsi kmečki delavci v Lombardiji so stopili danes v stavko, ker posestniki nočejo upoštevati njihovih gospodarskih zahtev. V Milanu je prišlo do velikih ma. nlfestacij bivših borcev in brezposelnih. Na več krajih je prišlo do K ritika Bevinove politike London, 27. AFP. — Na sestanku sindikata mehaničnih delavcev v Blackpoolu so škotski delegati ostro kritizirali stališče vlade do armade generala Andersa. Protestirali so tudi drugi delegati. . Niti eden ni zagovarjal politike, ki jo vodi Bevln. Rim, 26. AFP. — Proračunsk načrt za finančno leto 1946-47, ki ga jt vlada te dni odobrila, predvideva 192,959.000.000 lir deficita. tlej so bili «slavo-comunisti» pavšalno vsi tisoči Slovencev in Hrvatov, ki so prišli v letih groze in brezpravja med zobovje fašističnega moloha. Se v aprilu 1945 so poslednji junaški branitelji malega naroda, njegove zemlje in njegovih najosnovnejših življenjskih pravic, padali pod to zločinsko, pretkano obtožbo. In to satansko miselnost, za katero se je četrt stoletja skrival najhujši, najokrutnejši fašistični imperializem in ki so jo vsi veliki zavezniki v poslednji veliki vojni z združenimi močmi’ premagali, ste spet pričeli obujati vi, msgr. Margotti, pa povrh vsega še z me3ta, ki ste ga s takim izbruhom proti-človeške strasti le še onečastili. Mnogo, premnogo je bilo Italijanov, ki so dobre volje in ki so vsoh 25 let obsojali vse zločinsko početje fašističnih nasilnikov. Ogromno in še več jih je danes ki spoznavajo in proglašajo potrebo po tesnem, človeškem* bratskem sožitju in sodelovanju s slovanskim delom prebivalstva v naši skupni deželi. In vi, msgr. Margotti? Vi obžalujete njih voljo. Vi obsojate njih edino možno in pravilno spoznanje, ki bo moglo dejansko postaviti osnove mirnemu, srečnemu razvoju in blaginji vseh narodnosti v deželi, sporuzumni ureditvi vseh njihovih gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj. Ali niso bili morda zato vsi očitki spričo vseh dokazov, zbranih po arhivih goriške prefekture in kvesture, ki smo jih izmesli u-temljeni? Ali potemtakem vaših ukrepov, ki naj bi ščitili vero in Cerkev, katerih se nihče ni dotaknil, niste prottpostavno in ne-pošteno izrabili zgolj za obrambo vaših ooebnih fašističnih nazorov in politike, ki jo Izvajate skupno z msgr. Santinom in ostalo go spodo nesrečnega Imena povsod, po tržaških cestah in za kulisami pariške diplomacije? Naše ljudstvo in ž njim vse do- bro misleče italijansko prebivalstvo v naših krajih to predobro vesta in ju ne boste preslepili! Skoraj tri desetletja življenjskih izkušenj so ju do kraja izučila! Monsignor Santin v Rimu V zvezi s potovanjem tržaškega škofa v Rim smo dobili obvestilo, da msgr. Santin ni obiskal samo več kardinalov, marveč je bil tudi na najvišjem mestu. V Vatikanu so prejeli mnogo pisem proti njemu in proti njegovemu delovanju v tržaški škofiji. Namignili so mu, da bi b!lo umestno, da bi se umaknil in se odrekel tržaški škofijski stolici. Toda msgr. Santin je nenadkriljiv basednik in je skušal dokazati dh 80 proti njemu samo posameznikt, da pa ga mara ne le ljudstvo, ampak tudi vsa duhovščina, slovanska morda še bolj kakor italijanska. Povedal je tudi, da bo to trditev dokazal dne 2. julija. Za ta dan je namreč msgr. Santin sklical na sestanek vse du-kovnike svoje škofije. Sestanek bo tako aranžiran, da bo moral služiti škofu za reklamo, tako da bi lahko preslepil Vatikan, kakor ga je že leta 1939., in se tako "trdil na svojem mestu. Utrditev msgr. Santina v Trstu pa bi služila obenem na pariški konferenci kot dobro orožje za uveljavljanje teze o pripadnosti Trsta Italiji. Ali se bo msgr. fantinu nameravani dokaz posrečil ali ne, to ni več odv‘sno od njega, marveč od slovansko duhovščine. Ako se ga bo udeležila, bo s tem neposredno podprla msgr. Santina in prevzela del odgovornosti za njegovo ponovno utrditev v tržaški škofiji. Sedaj je gotovo, da msgr. San-tlnu manever ne bo uspel. Kakor čujemo. se je r.ajvezji del slovanske duhovščine odločil, da ne bo več podpiral sedanjega tržaškega škofa. Do tega koraka s*a jo privedla dva razloga: nacionalni moment in dušno pastirska modrost. i*Ž!kl0rska is Pretežno gon doiC katere kraški značaj ,mlča ^betijstvo, gozdarstvo, živinoreja »_ , ■ ■ gorata ne •leg"™ takega razvoja kmetij-trejj’ da bi zadostila svojim po-»ajuj ”1‘ ^ato je Primorska nave-i\^ predvsem na uvoz žita in ko-ko je njen glavni bo, sadje, vino in zelenja- IVjj trgi za te pridelke so i*t- ’. G°riea, Tržič vn mesta na f 'ci obali. hioZl* diskih pridelkov iz Prt-V Poj, U Malijo ni prišel preveč Nasprotno pa bi Jugo-fcita ?’ Predvsem pa Slovenija, dejke °(fer kupec za poljske prv-*“rejj bl iih Primorska vsled “c7a dozorevanja zaradi mi-bg P0<šnebja poproj vrgla ,na 1 . v«e , trde * (!rt« bi odrezale glavne kop 0(1* J)r°dajo poljskih pridel- kmetskega zaledja. Odre- djn 0 glavna središča od zalt- "»e , bi pomenilo upropastiti i^e*ijsko gospodarstvo. S bila dežela odre zana od *I|6 fj>r°dajnih in nakupnih sre- Ul *ama središča narezana •jJe, p°ljskih pridelkov ic Ita- , Isio- Pomeni priključitve vse 'Jekal , k Jugoslaviji bi se po- Vcrati ca poljslte pridelke in \ 'hr-f., tudi blaginja vsega ^hdif0, Prebivalstva. norela ir zorna po mo- ^‘edl;g<* '•"dunikou zelo skromna. e’'1 io razvita v savemtm alpskem predelu, kjer izdelujejo tudi mlečne proizvode, maslo in sir. Nekaj kozjerejo in ovčjereje je v Istri. Zelo skromna je tudi svinjereja. Perutninarstvo je tudi samo krajevnega pomena. Naravni trgi za te proizvode so krajevna središča in bi odcepitev teh središč imela prav iste strašne posledice kakor za kmetijstvo. Deli Krasa pa, ki bi ostali na zahodni strani črte, bi bili odrezani še od onih travnikov, ki so jim bili do sedaj na razpolago in bi še ta bora živinoreja v tem dolu Krasa propadla. Gozdarstvo je zaradi kraškega značaja tal velikega dela Primorske še zelo skromno in se nahaja le na stopnji pogozdovanja. Nekaj gozdov je v. alpskih predalih. Gozdovi so večinoma Še mladi in dajejo v glavnem les za kurjavo, ki me prenese dolgih prevozov. Medtem ko ne bi krajama lesna proizi'odnja zadostovala niti potrebam prej omenjmih središč bi odcepitev teh središč odvzelo krajevnemu gozdarstvu prodajiti trg ~a tas za kurjavo in oglje. Krajevna lesna industrija in obrt v mehih hi bila odrezana od svojih Vse te zgoraj navedene dobrine imajo svoj naravni trg v morskih mestih, ne nun**> P*J, večjem obsegu ^kma^U na trgih Jugoslavije, ki j J na država, pač pa bo J n'J ■ iznonnlnila vrimanjklaj e Dr. K. C. Primorska je nedeljiva - njena bodočnost je v Jugoslaviji brin ceneje, kakor je to napravila Italija. Kar je sto in stoletja živelo skupaj in se medsebojno izpopolnjevalo, se ne da trgati brez hudih posledic za vse gospodarstvo. To bi morali vedeti in tudi upoštevati strokovnjaki komisije za razmejitev. Politični razlogi za predlagane črte. Komisija, ki je na licu mesta pregledala poloiaj, je sicer ostala štiri tedne v naših krajih, ven dar pa je s'avila na pariški konferenci predloge, ki nasprotujejo zdravemu razumu. Edino ruska delegacija je stavila predlog, jci široko zajema vse probleme primorske zemlje in primorskega ljudstva. Gledala je na to vprašanje tako, kakor gledajo ljudje ki so navajeni zastopati vsepo. vsod prave koristi ljudstva, nc pa koristi finančnih klik in skupin, ki imajo druge prikrite nar mene. Francoska delegacija je skušala rešiti vprašanje tako ka-kbr učenec, ki dobi šolsko nalo. go. Nalogo so določili lani sep. te-mbra meseca v Londonu, ko so sklenili, določiti mejo tako, da ostane koliker mogoče malo Jugoslovanov pod Italijo in kolikor mogoče malo Italijanov pod Jugoslavijo. Videli so, da je cela pokrajina čisto slovanska in da je na tem ozemlju samo nekoliko mest z italijansko večino. Zaradi tega sploh ni bilo mogoče do. ločiti vrte, ker Italijani ne Sivijo v kakem strnjenem pasu, temveč v posameznih mestih, ki tvorijo jezikovne otoke. Zato so potegnili črto, ki naj bi pustila pri-blilno isto število Italijanov v Jugoslaviji kakor Jugoslovanov v Italiji. Pri tem pa niso upoštevali, da je Italija nasilno raznarodovala. naš narod skozi . £S let in pris lila nad 100.000 naših ljudi, da so zapustili rodno zemljo, ter naselili nad 200.000 Italijanov, največ zvestih fašistov iz starih provino Italije. Zaradi tega je da. našnja dejanska slika taka, da jo Jugoslavija nikakor ne more priznati, pa tudi zavezniki bi je ne smeli. V primeru pa, da bi jo priznali, bi nam bilo nerazumljivo, zakaj so se sploh borili proti fašizmu, ako danes sprejemajo kat dano dejstvo zlodejstVa naci-fašistov. Tako je nastala francoska črta, ki deli Primor, sko tako, da morata oba dela propasti. Angleška in Se posebno amerikanska črta ni samo žalitev Jugoslavije, ker ji pušča skoraj samo to, kar je že IVilson po prejšnji svetovni vojni predlagal, ko se je moral boriti proti posledicam londonskega pakta in moral računati s takratno tzma-govito velesilo» Italijo, temveč iz. dajstvo zavezniške Jugoslavije in naroda Primorske, ki se je dvignil v boj proti naci-fašlzmu za svobodo. Wilsonova črta je bila maksimalna koncesija Italiji. Predlagal jo je IVilson vcdoč, da je za Jugoslaviio nepravična, ker v danih okoliščinah ni bila mogoča pravičnejša rešitev. Ko gleda človek te dve črti na zemljevidu Primorske, se nehote vprašuje, ali so se Anglo-Amerikanci obvezali favorizirati Italijo ali so odločeiuile pri tem koristi finančnih skupin, ali so odločevali vojaško-imptriallstični razlogi ali pa si je hotel s to itnlofilsko politiko predsednik Združenih držav Amerike Truman zagotoviti italijanske glasove pri bodočih voUtvah. Vemo pa, da niso bile te črte niti v duhu septembrskega sklepa londonske konferenpe, nHi niso upoštevale resničnih interesov Primorja. Zato odklanja primorsko ljud. stvo vse tri črte in zahteva^ re. šitev ki bo ustrezala resničnim koristim Primorja. Zahteva nedeljivost Primorja in njeno pri-Ijučitev Jugoslaviji. Pravilna rešitev Četudi so gospodarski razlogi najvažnejši, ker od njih odvisi procvit ali propast naroda, imamo razen teh Se druge, ki tudi odločajo o pripadnosti in usodi kakega ozemlja. Ti razlogi so na. rodnostni, socialni, kulturni, ver. ski, geografski, strateški in drugi. Vendar vzemimo katerega koli od njih, asi govorijo v prilog Jugoslavije. Tako je narodnostno Primorska pretežno slovanska, glede na vero izključno katoliška, geografsko enota alpsko-dinar-skega sistema in strateško narav, na meja Jugoslavije. Kulturno pa prehod med alpsko srednjo Evropo in italijansko kulturo. Zato jc kulturno mešano ozemlje. Iz tega kratkega pregleda, ki sloni na statističnih podatkih in splošno narodno gospodarskih vidikih, pridemo ne da bi zaključki nasprotovali drugim razlogom, do dveh zaključkov: I. Primorska je iz narodno.go. spodarskega vidika nedeljiva e-nota s Trstom kot glavnim središčem. t. Primorska s Trstom spada k svojemu naravnemu zalediu, to je zaledju, ki je na severo-uzho-du, tore) k Jugoslaviji. KONEC. M haj ovižev proces Zasliševanje prič se nadaljuje Beograd, 27. Tanjug. — Na včerajšnji razpravi so bile zaslišane razne priče, ki so opisovale strašna grozodejstva, ki so jih počenjali četnici. To so po večini osebe, ki »o se po čudežnem naključju rešile iz četniških rok. Sodišče je zasliševalo tudj bivšega polkovnika Jugoslovanske armade Radoslava Djuriča Jz Sarajeva. Povedal je, da se je ob koncu leta 1941. po naročilu Mihajlo. viča seslal s partizanskima delegatoma, generaloma 7-ujevičem in Milutinovičem, s katerima so razpravljali o skupni akciji prot! so. vražniku. Naslednjega dne se je pričel napad na Kraljevo, Mihaj-lovič pa je r.enadoma ukazal ukinit; napad na sovražnika in pričeti z napadem na partizane. D1u-rift je izjavil, da ni hotel izv-šiti takoj tčga povelja in da je telefoniral na Mihajlovičev glavni stan. Polkovnik Pavlovič, ki je til poveljnik Mibajlcvičevega glavnega štaba, je energično ukazal, naj izvrši ukaz. Stopil je v stik tudi z drugimi poveljniki, ki so ga infe. mirali, da imajo od Mihajloviča ukaz. naj napadeio partizane. Radio BBC je 14. novembra od dajal vest, da je edini predstavnik Jugoslavije Mihajlovič in da morajo biti vojaške sile pod njegovim poveljstvom. Tri dni nato je prispelo pismo nekega partizanskega komandn-ita, k'er V eis-io; «Ako Iste resnični domoljubi, kakor po-1 roča radio BBC, pošljite nam dva delegata s pooblastilom, naj se konča bratomorna vojna in naj se vse orožje uporab; proti sovražniku.* Djurič je nadalje izjavil, da je 22. maja 1944. prešel v Narcdao osvobodilno vojsko, potem ko se je prepričal, da četniki sodelujejo s so.. vražnikom. Povedal je tudi, da so mu 7. novembra 1942. ukazali, izvesti mobilizacijo proti partizanom, a da tega ukaza, ni izvršil. Prosil je za posredovanje britansko mi. sijo, pri čemer pa je naletel na gluha ušesa. Djurič je nadalje govoril o nekem Mihajlovičevcm povelju, naj se »likvidira* b-ltanski oficir Ro. bertson iz Kanade, a srbskega po. kolenia, ki je bil ujet. Pozneje je Djurič sprejel Volicva z namenom, da se organizirajo narodne enote, k! ti morale prehiteti partizansko gibanle v Bolga-ljl. Njih program nal bi bil izgnati Koburško dinastijo, po osvoboditvi pa ustanoviti zvezo balkanskih držav, in sicer Jugoslavije, Bolgarije, Turčije, Gr. čile, Alban*jc In Makedonije pod dinastijo Karadjordjevičev z na. menom, da bi se tako ustvaril pro. tisovjetski balkanski narodni blok. Kmet Dragoljub Belič, ki je til prisilno mobiliziran v četnike, 'n čigar komandant je bil Dušan Ra. dovič, je povedal, da je v avgustu 1944. videl dva ameriška letalca prt komandantu Radoviču, ki sta prosila. nai H ju «m-emHal! do bližnjo partizanske edinice, Radovič pa Ju je dal »likvidirati*. PRIMORSKI DNEVNIK 28. junija 19& Resnica o sporu med koloni veleposestniki m V poslednjih dneh se je zelo zaostril spor med koloni ln veleposestniki. O tem sporu smo že obširno poročali, saj se vleče že vse od osvoboditve. Oblasti zagovarjajo interese veleposestnikov in se sklicujejo na fašistično zakonodajo o polovinskem zakupništvu, koloni pa zahtevajo revizijo pogodb, sklenjenih pod pritiskom fašističnih bajonetov. Zahteve kolonov ae terjajo nikake spremembe pravno lastninskih odnosov, oni zahtevajo le, da se pravičneje razdeli sad njihovega truda in znoja. Toda ta njihova zahteva vznemirja sebične gospodarje in vse one, ki jih šči. tijo. Kolonstvo, ta polfevdalna oblika delovnega odnosa med veleposestniki in koloni, je že samo po sebi sramota v dvajsetem stoletju tu v sredi Evrope. Tisk CLN-a na splošno, slasti pa .Voce Libera*, je začela proti upravičenim zahtevam kmetov zlobno gonjo. Prikazuje jih kot ljudi, ki hočejo izstradati prebivalstvo, ki nočejo obvezno oddajati žita po določilih ZVU itd. Ker že dolgo poznamo ta način pisanja, se njihovemu potvarjanju dejstev prav nič ne čudimo. Ne čudimo se niti njihovim trditvam, da si je SIAU izmislila onih 75% pridelka samo zato, da bi preprečila obvezno oddajo žita v skladišča, češ da žito potrebuje »procvitajoča* Jugoslavija. Najbolj pa se je ta list zale. tel in osmešil s trditvijo, da razni »gospodje od SIAU»-ja ponujajo kmetom celo do 800 lir za stot žita. Tu se vidi, kako malo poznajo gospodje okoli CLN to vprašanje. Kmetje namreč dobe mnogo več za žito, ki ga obvezno oddajajo. Ti gospodje so se zaleteli ih črpali svoje podatke iz nekega zakotnega beneškega tednika. Toda njihovo strupeno pisanje pač ni moglo biti drugačno, ker vemo kakšni nagibi ga vodijo. Ne moremo pa razumeti, zakaj so poluradni listi in merodajne oblasti prt poročanju o tem vprašanju usvojili trditve, da hočejo kmetje sestradati prebival stvo. Včeraj smo brali poročilo o neki izjavi polk. Smutsa o vprašanju kolonov. Izjava pravi med drugim: »V torek je delegacija kmetov iz tržiškega okraja bila pri komisarju tržaškega področja. Delegacija je zahtevala odpoklic policije, ki obvezuje kmete, da se ravnajo po ukazu o obvezni oddaji pri delkov in sedanjem zakonu o polovinskem zakupništvu. Zahtevala je tudi izpust dveh kmetov, ki so ju aretirali, ker sta kršila te pred. pise. Polkovnik Smuts je obe zahtevi odbil, češ da ta dva kmeta nista hotela obvezno oddati žita v korist skupnosti. Zato ostaneta še nadalje v zaporu. Policije ne bo- „DemokratlCnl“ duh nekaterih poštnih uradnikov in ali Haiward ne ve? Številni antifašisti, ki ao zaposleni pri pošti in brzojavu, so sklenili, da odpošljejo štirim zunanjim ministrom v Parizu sledečo brzojavko: »Italijanski in slovanski antifašistični poštni in brzojavni name-•ščenci v Trstu želijo združitev Trsta z Jugoslavijo, kar je edina rešitev primorskega vprašanja, ki bo zajamčila ljudstvu pravico in blaginjo.* Ko je skupina reakcionarjev, ki je včlanjena v Julijske sindikate, izvedla za to namero, se je podala k delegatu ZVU na pošti in protestirala proti odpremi brzojavke. Ob 12. uri je major Haiward po. zval v svojo pisarno tovariša, ki je brzojavko podpisal in tajnika Enotnih sindikatov Bonettlja v navzočnosti tajnika Julijskih sindikatov. Tov. Suc je na vprašanje izjavil, da mu Je znana vsebina brzojavke, nakar je major pojasnil, da ni mogoče poslati brzojavke tako, kakor je sestavljena, in da je potrebno spremeniti njeno besedilo. Ko sta tov. Suc in Bonettl zapustila pisarno, ju Je skupina uradnikov, včlanjenih v Julijskih sindikatih, začela žaliti. Nato so Suca Bonettija in uradnico Ano Geri, ki je znana po svojih demokratič do odpoklicali, ker so kmetje odklonili oddajo žita po navodilu Enotnih sindikatov*. Iz izjave tudi razberemo, da v mnogih področjih mlatijo žito, v drugih ga pa nočejo obvezno oddati. Tega pa naj bi bil kriv neki zastopnik Enotnih sindikatov, ki je pretekli torek in sredo kmetom «ukazal», naj ne iz-roče žita. Polkovnik je svojo izjavo končal s temi besedami: «Tega človeka smo aretirali in upamo, da se bo ljudstvo zavedalo svoje od. govornosti in da bodo prenehale delovati one osebe, ki hočejo izstradati prebivalstvo.* Tako prikazovanje stvari ni v skladu z dejstvi, ker bi lahko mar. sikoga zavedlo. Ko je bil te dni pokrajinski referent za, kmetijstvo pri Enotnih sindikatih tov. Muslin pri tržiskem guvernerju, mu je dejal, da so nekateri veleposestniki v tržiškem okraju pripravljeni pogajati se o novem razmerju pri delitvi pridelka. Na vprašanje, ali bi pristal na to novo delitev, mu guverner ni odgovoril nič določenega. Iz vsega tega lahko sklepa, mo, da ni ZVU pripravljena ničesar ukreniti v prid kolonom. Kar se tiče očitka glede zamude pri mlačvi, jo je treba v veliki meri pripisati slabemu vremenu. Ce pa je segnilo nekaj pridelka, so tega krivi gospodarji, ki niso popravili streh na skednjih. Ne moremo torej obtoževati kmetov, če je šlo nekaj snopov po zlu. Tudi trditev, da kmetje nočejo izročiti žita v skladišča za obvezno oddajo žita ni resnična. Oni so bili vedno pripravljeni izročiti vse žito. Policiji so nasprotovali le zato, ker je hotela knjižiti na izkazila samo 50% žita v prid kmetom. Omeniti moramo še, da je več veleposestnikov pristalo na to, da na potrdila pišejo 75% izročenega žita v prid kolonom. Ce bi vsi storili tako, bi dan?« ne bilo vseh teh motenj. Veleposestniki zaradi tega ne bodo nič na škodi, ker dobe ob sklenitvi novega sporazuma vse, kar jim gre. Sedanjega resnega stanja to. rej niso krivi kmetje niti Enotni sindikati, ki jih predstavljajo. Enotni sindikati so sproti obveščali ZVU in Urad za delo o vsem, kar so kmetje sklepali. ZVU bo najbolje' zaščitila interese prebivalstva, če zagotovi, da bo vse žito izroč;no v obvezno skladišče. Vsak poseg policije, ki se tiče razdelitve pridelka, pa je odveč. Nasprotno, kmetje celo zahtevajo navzočnost policije pri mlačvi, tako da niti zrno lita ne pojde na črno borzo. To so kmetje povedali tudi g. Smutsu. Nočejo pa, da policija posega v sindikalne zadeve in da sili, da se na nakazila vpiše samo 50% pridelka na kmetovo ime. Kar se tiče aretacije tov. Fumi-sa, okrajnega referenta za poljedelstvo v Tržiču, je njena motiva, cija popolnoma neutemeljena. Niti Enotni sindikati niti njihov funkcionar ni dajal ukazov, kot mu jih očitajo, ker so ES demokratična organizacija, ki izražajo voljo množice, katero zastopajo in pri tem vedno upoštevajo interese skupnosti. ES pa zastopajo tudi delavce in nameščence, ki jedo kruh, katerega kmetje pridelajo. Ni.pravično obtoževati kmete, da puste gniti pridelek samo zato, da sestradajo ljudstvo. Kmetje so pokazali veliko solidarnost in nesebičnost, ko so poslali obilo živeža stavkujočim delavcem. Kdor torej obtožuje kmete, nehote ali hote koristi reakciji, ki skuša razvajati delavstvo. Tov. Fumis je bil v torek z delegacijo pri g. Smutsu in je skupno z ostalimi kmeti popolnoma pri. volil v obvezo, ki jo je sprejel tov. Muslin. Ta je izjavil, da bodo vsi kmetje noč in dan mlatili žito in ga izročili do zadnjega zrnca v obvezna skladišča. Seveda pod pogojem, da bodo upoštevali njihove zahteve pri razdelitvi pridelka. Iz vsega tega sledi, da ja ZVU netočno obveščena, ker ne moremo verjeti, da bi namenoma potvarjala dejstva, kot to dela »Voce Li-bera*. Proces proti odgovornemu uredniku nzšega lista Včeraj ob pol 10 uri zjutraj se je začel pred višjim vojaškim sodiščem v Trstu proces proti odgovornemu uredniku našega lista tov. Dušanu Hreščaku, ki ga Obtožnica dolži, da je dovolil objavo nekega članka, s katerim naj bi «povzročal razburjanje in vznemirjanje prebivalstva*, članek je bil objavljen 4. t. m. pod naslovom »Kako naj si to tolmačimo*. Vssbina tega članka je izjava, ki jo je lastnoročno podpisal tov. Srečko Čadež, stanujoč v Kozani, v kateri govori o slabem postopanju ž njim s strani nekega policista FSS v krminskih zaporih. Tovariš Hreščak je izjavil, da se ne čuti krivega. Kot prva ob-težilna priča je bil zaslišan šef Zavezniške poročevalske službe g. Harari, nato pa nekaj polici, stov, med njimi oni policist, o katerem je govoril Čadež Srečko v svoji izjavi. Nekatere izjave prič so si precej nasprotovale, tako da je predsednik sodišča prvo pričo Pravica siarsev do vzgoje svojih otrok *r izmed policistov klical na ponovno zaslišanj?. Razprava se danes nadaljuje. Obširneje bomo poročali o razpravi v prihodnji številk?. Grozna beda in pomanjkanje soc alne zafič tne zakonodaje Zene iz Podlonjerja (Visoki Sv. Ivan), zbrane na svojem množičnem »istanku, odločno protestirajo proti ukrepom tvrdke CRDA zaradi množičnega odpuščanja delavcev. Ako se to zgodi — kaj bo z nami? Po petletni vojni smo vsi izčrpani, naše gospodarsko stanj'3 je obupno, otroci vsled splošnega pomanjkanja onemogli. Matsre gUdamo s strahom, kaj bomo sedaj dale jesti otrokom?! Mnoge nimamo stanovanja in niti najnujnejših potrebščin. In sedaj smo se namenile, da z odločnim nastopom opozorimo Zavezniško vojaško upravo, naj enkrat za vselej napravi konec krivicam te ekonomske krize. (Sledi 83 podpisov) DELOVNA BR GADA JANKI PHEMRLA VOJKA pohvaljena za svoje delo Prvi veliki zbor pionirjev goričkega okrožja Dne 29. in 30. junija bodo pionirji goriškega okrožja prvič po končani vojni • dali obračun o svojem delu v šoli in izven nje. Razpored je naslednji: 29. junija: Ob 16. uri popoldne se bo vršila v dvorani Ljudskega doma pionirska prireditev in otvoritev razstave raznovrstnih ročnih del. 30. junija: Ob 10- uri zjutraj to na goričkem Športnem igrišču v ulici Baiamonti zbor vseh pionirjev in pregled organizacije. Ob 14. uri popoldne lahkoatletske tekme in nogometna tekma med pionirji iz Krmina ln Gradiške. Ob 17. uri množični telovadni nastop. Pri tem zboru bo sodelovalo preko 1000 slovenskih in italijanskih pionirjev in pionirk. Vabljeni so starši otrok in vsi, ki se zanimajo za razvoj in delo naših pionirjev. Pripravljalni odbor Tudi iz Seta ne, Ricmanj in Tržiča so slovenske matere poslale proteste proti zaseganju naprednih učbenikov. Tako pišejo iz Tržiča slovenske matere guvernerju ZVU: rStarSi šoloobveznih otrok iz Tržiča najodločneje protestiramo proti vsakršnemu vsiljevanju knjig, v katerih se ne omenja naša slavna osvobodilna borba ter na Se Žrtve in naSe zmage. Imamo sami naše knjige, ki so bile spisane Ze takrat, ko smo se za slovensko iolo morali trdo boriti. V njih je opisana vsa naSa borba, s katero se morajo naši otroci brezpogojno seznaniti. Vračamo Vam knjige z odločno zahtevo, da se nam dovoli, oziroma bolje prizna, uporaba naših prvih knjig. NaSe ljudstvo ne more razumeti, kako se more strinjati postopanje Šolskih oblasti ZVU, zaseganje od ljudstva zaieljenih učbenikov osebno po najviSjih Šolskih predstavnikih z načeli demokracije in upoštevanja ljudske volje, kot bi bilo v smislu devinskega dogovora ob vzpostavitvi Morganove črte. Se manj razume, kako more biti tako postopanje v skladu z demokratičnimi načeli, za katere so se borile vse zavezniške vojske. Najmanj pa razume, kako je mogoče, s toliko vztrajnostjo kratiti tako osnovne človeške pravice, kot je vzgoja in Šolanje otrok po želji njih samih in njihovih star Sev ter v duhu najslavnejših tradicij naroda, kateremu pripadajo. KakSen interes imajo odgovorni činitelji pri tem postopanju t Kaj jih je moglo dovesti do tega, da kljub tako vztrajnemu dokazovanju volje starSev, kljub tako odločni obrambi svojih pravio s strani slovenskih roditeljev’, zasegajo zazeljene učbenike, ker omenjajo narodno osvobodilno borbo, ki je nudila za ceno velikih žrtev velik doprinos vsej zavezniški zmagi, največji ponos vsakega Slovenca f Cernu vsiljujejo namestg njega drug učbenik, ki ga ne mar otrokom in staršem najdražje. Kako je mogoče oblatiti najplemeni-tejša čustva domovinske ljubezni in narodnega ponosa brez vsake primesi Šovinizma napram drugim narodom na ta način, da se ta čustva omalovačevalno primerjajo in istovetijo z vsakodnevnimi političnimi tendencami f Potem je morda tudi ves sklop demokratičnih načel, za katera so se borile vse zavezniške vojske, navadna vsakodnevna politika, ki jo lahko sedaj preganjamo, ako nam ni po godu, na katera sedaj lahko pljunemo kot na nizkotno vsakodnevno politično gon jot'Na kaj pa imamo sploh Se pravico, ve starši otrokom ne morejo več določiti vzgoje kakrSno si želijo t! Na 23. km mladinske proge blizu vasi Bijela je bilo taborišče I. primorske delovne brigade. V sadev--njaku na vzpetini iznad proge so stali njih šotori. Mnogo čj^nov te brigade je že dobilo častni naslov: udarnik. Med drugimi Balog Dijana iz Idrije pri Bači, Iskra Franc in mnogi drugi. Za odlične delovne uspehe so bili pohvaljeni Legiša Rudolf, Ogrizek Venčeslav. Cigoj Mirko In Jure, Podboj Jakob, Se-devčič Danica in Banjščice in mnogi drugi. Brigada ima seveda tudi svoje stenske časopise. Tu sodelujejo tudi italijanski tovariši, od katerih je naj marljivejši stalni so trudnik Carpinetti Llvio. Zvečer se čuje iz taborišča slovenska in primorska partizanska pesem, spremljajo jo pa tudi glasovi harmonike. Vedro je razpoloženje brigade, ni čudno — saj je bila pohvaljena za svoje delo. Vedra so tudi pisma, ki jih pišejo mladinci te brigade svojim staršem v primorsko domovino. Tako piše na primer dijak 7.akelj: »Draga mama! Zahvaljujem se Ti za pismo, istotako tudi Cenki. Na dan sv. Antona sem se spominjal Tvojega godu, za kar Ti želim vse najbolje za sedaj ln za bodočnost. Jaz sem zdrav in zadovoljen. Tukaj delamo in se zabavamo. Novinarji in celo ministri nas obiskujejo. Priče kujemo tudi obisk maršala Tita, ki mu bom za darilo kaj lepega narisal. Upam, da si tudi Lojzetu pisala glede moje zadeve. Pozdravi vse znance. Franci Žakelj*. urah pripravila in očistila 678 ko. madov cele opeke ter 264 komadov polovične opeke, ki bo služila za obnovo požgane vasi Vojsko. Iz tega je razvidno, da se je na. ša mladina razgibala. Dobro se zaveda, da se bomo ravno z neutrudnim, požrtvovalnim delom tudi go- MLADINA KULTURNEGA KROŽKA «RINALDI» priredi v soboto ob 20. uri predstavo v «Cine del mare». Izkupiček gre v korist mladinske udarniške brigade «Pinko Tomažič», ki odpotuje 1. julija v Jugoslavijo, na gradnjo mladinske proge Brčko-Banoviči. Naša mladina za obnovo Ponovno je odšlo na delo v Kanomljo 16 mladink ln mladincev iz Spodnje Idrije: Pričeli so pripravljati in čistiti opeko za obnovo. Naša mladina se je z vsem elanom oprijela dela ter v kratkih treh spodarsko osamosvojili. Nadalje sl je v svesti, da imajo nekateri pri. krite, zlobne namene in skuSajo ovirati ta nagli razvoj obnove na. še po fašizmu porušene demovine. Pr; tem kličejo na pomoč vero. Naša mladina se predobro sporni nja, da so v teku osvobodilne borbe ravno ob nedeljah in naših največjih praznikih zakleti sovražniki uničevali naše domove, naše va. si. Takrat pa ni bilo na celem svetu nikogar, ki bi povzdignil glas, da se ne sme neoboroženemu ljudstvu požigati. Kje so bili pa takrat ti gospodje? Takrat jih ni bilo, da bi se vsaj nekoliko postavili za svoj bedni, trpeči narod. Zato mladina ne bo odnehala, ampak zvesto ..sledila smernicam, ki nam :jih je dal tov. Tito za dobo tromesečnega tekmovanja z ge. slcm: vse sile in vsa skrb za obnovo naše porušene domovine! Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje bo pred zaključkcm gledališke sezone v Slov. Primorju gosto, valo s Surekovo glasbeno komedijo «Pe3em s ceste* v sledečih krajih: Danes 28. t. m. ob 21. uri v Sežani, 29. L m. ob 21. url v Opatjem Selu, 30. t. m. ob 16. uri na Opčinah. Z Borovimi »Raztrganci*: v soboto na Petrovo 29. t. m. ob 17. uri v Smarpab pri Kopru na prostem, v nedeljo 30.%t. m. ob 20. uri v Škofijah II. na prostem. V potrditev naših dokazov za Pariz Neuspel manever reakcije v Pulju Pulj, 27. — Tukajšnja reakcija je po svoji organizaciji Julijskih^ sindikatov, ki so sc še do včeraj zaganjali ob «politične sindikate* in «politične stavke*, organizirala včeraj premišljeni manever s poizkusom da bi vplivala na svetovno javno mnenje in dokazala, da Pulj noče nič šiiiatl o Titovi Jugoslaviji. V ta namen so Julijski sindikati razglasili protestno stavko, ki naj bi se pričela 26. t. m. ob 7 uri. Pozvala je vse delavce, naj stavkajo. Toda ljudstvo se pozivu ni odzvalo. Združenje industrijeev in združenje trgovcev sta ukazala zapreti podjetja in skušala preprečiti nameščencem, da bi se podali na delo. Delavci so kljub temu prišli v delavnice Scoglio Olivi, arzenala, Genio Marina, cementarne in tobačne tovarne ter raznih drugih manjših podjetij in redno delali. V sredini mesta so bile trgovin* zaprte. Fašistične tolpe so kroiV! po mestu in žugale vsakomur, B se ni vdal njihovem pritisku, ljudskih četrtih pa so bile trgovin* odprte. V teku dopolneva so skušali reakcionarni elementi izzvati in® dente na trgu Largo Oberdan. D*" mokratično ljudstvo pa se ni dalo izzvati in ni izzivanju nas Reakcionarne tolpe so se V9 neuspele stavke znesle nad demokratičnimi ustanovami in organ zirale lučanja kamenja . v prosto SIAU-a, kjer so razbile nekaj -m Stavka je deživela popolen r,c" uspeh. Seja MOS-a za Trsi Veliki pevski koncert v Gabrovici pri Komnu Prosvetno društvo »Ljubo* v Gabrovici pri Komnu Je organiziralo za soboto 29. t. m. ob 14. url veliko kulturno prireditev. Na sporedu je velik pevski koncert, na katerem bo nastopilo 14 pevskih zborov, ki bodo peli posamezno in tudi »kupno. Slodila bo tombola. (Prvi dobitek 6.000 lir. drugi 2.000 lir). V odmorih bo igral orkester iz Komna. Na seji MOS-a za Trst, ki je bila 26. t. m., je prisostvoval na povabilo Osvobodilnega sveta predsednik Osvobodilnega odbora 5. okraja (Opčine), ki je podal podrobno poročilo o vsestranskem, delovanju organov ljudske oblasti v korist ljudstva na Krasu. Poročal je o gradbeni, cestni in poljedelski obnovi v poedinih krajih in naznacil, kaj bi bilo še vse potrebno napraviti. Omenil je tudi, da so dosegli lepe uspehe pri zatiranju borovega prelca. Ravno tako so dosegli zadovoljive uspehe pri pogozdovanju na Krasu, kjer se je 80% drevesc prijelo. Referent je ,nato poročal o izvolitvi osvobodilnih od. borov v raznih krajih na Krasu in pri tem prebral zapisnike o volit, vah teh odborov, ki so se izvedle v najlepšem redu. Osvobodilni svet je vzel poročilo na znanje in izrekel pohvalo ljudskim organom Krasa za njihovo plodno delo. Pri tem so ugotovili da se ume ljudstvo samo vladati, če ga pustijo na miru. Samo tudi spretno rešuje gospodarska, politična in socialna vprašanja. To Je bilo mogoče doseči spričo trdne po. vezanosti kraškega ljudstva, ki se je zaradi stalnih poizkusov ukinit- ve ljudske oblasti še bolj »b-0^ okrog teh oblasti. Sledilo je nato poročilo o njem položaju slovenskih So1- . 99 ferent je omenil nevšečnosti, " , se dogodile zaradi vztrajanja S skih organov ZVU, da bi proti lji roditeljskih svetov in ucenC.,u samih uvedli šolske knjige, ki J je ona odobrila namesto učbenik ’ ki se sedaj uporabljajo. Sedaj, se šolsko leto bliža h kraju, uvedba nove učne metode ustv rila samo zmedo. Ker so bila sedila odobrena in tiskana^z v ko zamudo in ker je bil učni P gram doslej izveden skoraj noma, je Osvobodilni svet imel pj* tisk, ki so ga izvajali, da bi menjali učbenike, za neupravi Zaradi tega je odobril 9tall-uLu. so ga v tem oziru zavzeli rodit ski sveti. it Pri zadnji točki dnevnega t je referent odseka za socia skrbstvo poročal o raznih ukrtf ki so jih podvzeli za počitniške lonije. Izjavil je, da pričakuje)0 tos, da bodo lahko poslali v te lonije okoli 4.000 tržaških otr0"^ Končno je Osvobodilni svet , bril nekatere predloge o P00' podpor. SpOAoMčL Ln OD TRIGLAVA DO JADRANA’ Skrb ljudstva za sirote Našemu narodu ao bile vedno velika skrb sirote, dokaze za to imamo dan za dnem v Mladinskem domu in gluhonemnici v Portorožoh. O Veliki noči ao masovne organizacije, posebno ASI7.Z iz raznih krajev, obdarovale otroke — sirote s prazničnimi dobrotami v toliki meri, da je imel vsak, kdor je videl naše dobre in skrbne žene pri tem samaritanskem delu, solze v očeh. Sadje prinašajo usmiljeni ljudje iz bližnjih krajtv. Posebno vnet primer so dale naše antifašistične žene iz sežanskega okraja, ki so poslale otrokom za pirhe 650 Jajc. Prod dnevi pa se je oglasil v zavodu župnik Zemljič Zvonimir iz Kastelira iz hrvatske Istre z darili tamkajšnje ASI7.Z. Prinesel je poleg živil tudi 1.900 lir. 'Pripovedoval je, s kako ljubeznijo zbira siromašni narod za otroke — sirote, posebno za tako, katerih starši so darovali svoje življenje z& svobodo. 7,up- nih nazorih, tvorno napadli. Obse. rajo no 'fahu'i^mcmjka I nik sam se je zelo zanimal za siro . . . I l . _ do nnlnnoh HrniO": denci so znašali svojo jezo zlasti proti njej. Ana Geri Je dobila razne poškodbe in se mora zdraviti v glavni bolnici, kjer so izjavili, da bo ozdravila v desetih dneh, io ne nastopijo kak« komplikacije. To je zopet nov primer demokratičnega duha, ki preveva nekatere »slavne pobornike dvatieočletne kulture*. Kasneje, kakor obvešča »Voce*, so poslali oni, ki so se zatekli k g. Haivvardu, brzojavko v Pariz ih Rim za priključitev Julijske krajine k Italiji. Poelall so Jo v imenu «quasl totalith* poštnih uslužbencev In nameščencev v Trstu in pokrajini. G. Halarard ni tega vedel ali videl? iv?e tisto, kar je pri pouku našim I te z namenom, da prinese drugič Nabavite si novo številko ..LJUDSKEGA TEDNIKA*' ki prinaša polno zanimivosti za vsakogar. V novi številki boste lahko brali: O »apolitičnosti v naših šolah, nekaj o veri in cerkvi, mislih in poštenju, kaj se dogaja v Grčiji, o Trinku, o kmečki izobrazbi, o koloradskem hrošču, uničevalcu krompirja, o vojnih zanimivostih kot o nemškem tajnem orožju, o moskovski podzemni železnici* itd. itd. NaroClte se čiranrei na »LJUDSKI TEDNIK", ki izhaja vsak petek in nudi obilo vsakovrstnega čtiva! še več darov. Sam je občutil vso tegobo okupacije, vedno Je bil z narodom ter ga prihodnosti ni strah. Omenili smo ta primer kot posnemanja vreden vzgled dušnega pastirja iz vrst istrske duhovščine, ki je bila narodu vedno v pomoč. Kulturno prosve t n o d e lo Pregled po deželi Dne il.VI.19W. ob S. uri zvečer se je v AJDOVŠČINI vrtita proslava v počastitev obletnice smrti Maksima Gorkega. Zavedni Primorci so te polnoštevilno odzvali proslavi, dvorana je bila nabito polna. Otvoritveni govor je imel okro-ini Šolski nadzornik tov. Jerala, ki je med drugim dejal: zLsnin je rekel, revolucionar ni tisti, ki se odloči za rvohioijo takrat, ko je ista na vilku, ko ie skoraj slavi zmago. Revolucionar je ftsrt, ki revolucije oznanja in ljudstvo nanjo pripravlja». No in taklen je bil Maksim Gorki. On je s svojimi deli oznanjal, pripravljal in učil ljudstvo o revoluciji. Posebno znememito njegovo delo je socialni roman zMati*. Govoru je sledilo ie pet točk, nakar se je proslava zaključila s pesmijo tVolga, Volga» in *Zdaj zaori pesem o svobodi*. ★ Na Tetovo je mladina organizirala lepo kulturno prireditev na MALIJI pri Izoli. Pred kratkim ustanovljen pevski zbor je zapel nove partizanske pesmi. Lepo so igrali tVedeia*. Pionirji v belih oblekah so se pa odlikovali v žiiH sliki uStoji tam gori partizan». Ljubko so odplesali Titovo kolo. Starim ienioam so »e solzile oči od veselja ob pogledu na pionirje, ki so tako lepo igrah in živahno rajali. Saj le niso videle v svojih krajih kaj takega. Da pa ti mati ie tako lepo igrajo m tako lepo govorijo slgvcnski, je bilo nekaj novega, tako razveseljivega, da je ganilo starle in vse, ki jim je la le predobro v spomenu, saj ni tega dolgo, ko je bilo nevarno govoriti slovenski. Predstave se je udelaiilo veliko ljudstva, tudi mnogo Italijanov iz Izole samt. Zamaknjeno so gledali in poslušali, čeprav niso vsega razumeli; rfd.no so bili tildi oni zadovoljni. Za vse občinstvo ni bilo dovolj prostora. Le tako pridno naprej, pionirji ln mladina iz Malije! Najbolj so se odlikovali pionirju Starli, mamine, so bile kar ginjene, ko so gledale sijoje otroke na odru. ki so se res dobro odrezali. Zakaj ne bi priredili pionirskega mit in ga t Počitniška kolonija za bolehne dijake Dijaška matica bo organizirala v letošnjih poletnih počitnicah počitniško kolonijo za bolehn? dijake. V poštev pridejo dijaki obeh spolov, ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni oddiha na debeli. Kolonija bo v Cerknem na Goriškom. V to počitniško kolonijo ne morejo biti sprejeti dijaki z odprto pljučno tuberkulozo in drugimi nalezljivimi boleznimi.. Pred odhodom v to počitniško kolonijo bodo prizadeti zdravniško preiskani. V to kolonijo bomo lahko poslali samo omejeno število dijakov in bomo vzeli v obzir samo res po. trebne primer*. Prošnje s podrobno in točno navedbo domačih imovinskih razmer in s prikazom zdravstvenega stanja naj dijaki dostavijo najpozneje do 10. julija t. 1., Izvršnemu odboru Dijaške matice v Trstu, via Car-ducci 6, III. Navedbe v prošnjah naj podrobno overovi krajevni odbor Dijaške matice onega kraja, odkoder je dijak doma. V kolonijo bodo sprejeti tudi oni bolehni dijaki, ki Jim imovinsko stanje omogoča polno plačilo stroškov. Ti dijaki naj v svoji prijavi namesto imovinskega stanja dado izjavo, da bodo stroške kolonije plačali sami. Na splolno je prireditev uspela. Priproročljivo pa bi bi to, da bi se v bodoče za javni nastop dlje veibali. Občinstvo pa naj bi bilo med izvajanjem programa tiho, ker drugače, zlasti na prostem, ni slilati igralcev. A. Bubnič Minuli četrtek, na Tclovo, so nas v IDRIJI ponovno razveselili člani Slovsnsloega narodnega gledališa iz Trsta z veseloigro «Pesem s ceste*, ki so jo morali ponoviti. Igralce je navzoče občinstvo pri prvi kakor tudi pri naslednji prodstavi nagradilo z navdušenim odobravanjem. V nedeljo BS. junija, ob obletnici poiiga vasi, so imeli v ŠMARJAH kulturno prireditev na prostem. Program je bil zelo obselem, ce- Bovec * . AKTIVNOST POLICIJE V Bovcu se še vedno vršijo hišne preiskave. 25. Junija je policija preiskala zadružno mlekarno. V odsotnosti mlekarja, ki odgovarja za mlekarno, so čez noč vdrli v lokal, ustrelili v ključavnico in tako po. kvarili tudi vrata. Pri preiskavi so vlomili tudi v blagajno, ki je bila zaklenjena. Po preiskavi so vdrli v stanovanje kovača Franca Fena ln mu razbili šipe na vratih. Med kovaškimi predme! 1 so našli nekaj patron, katere je rabil pri kova. škem dslu. Našli so tudi tri pokvarjene radio-aparate, ki so jih tam pustili vojaki, ker so neuporabni. Razen tega so našli še nekaj vojaške obleke, ki so mu jo tudi pu. stili vojaki kot plačilo, ker jim je podkoval konje. Naše ljudstvo ne more razumeti kako se morajo še danes vrštti ta. kc preiskave in vdori v stanovanja v nočnih urah, ko je vendar tudi Churchill nekoč izjavil, da se kaj takega more dogajati le v nedemo. kratičnih deželah. Idrija ZDRUŽENJE KROJAČEV IN ŠIVILJ Tudi krojači in šivilje v Idriji so se razgibali. Imeli so če več sestankov ter si izvolili pripravljalni odbor. Sodaj je vpisanih v združenje 40 krojačev ln šivilj. Odbor se. stavlja sedem članov. Sklenili »mo tudi sodelovati pri prostovoljnem delu. Tako smo na sv. Ahacija izgotovili za mejtnl N. O. O. 200 zastav. Prebivalcem iz požganih krajev, ki potrebujejo pomoči, bomo krpali in šivali perilo in obleko brezplačno. lo preobseievt. Najbolj sta uspeli igri: Izdajalec m Obsojenka. Pri igri elzdajalcc*, ki so jo precej dobro igrali, bi bilo treba boljšega znanja posameznih vlog; paziti bi tudi morali malo bolj na pravilno, jasno in glasng izgovorjavo. Pri »Obsojenki* pa se je treba bolj včiveti v vlogo, doHv-IJati in čutiti, kar se igra. Lepo so se postavili pionirji v živi sliki in »borni recitaciji: eSamo milijon nas je*. Ta točka Je občin-Stvu zelo ugajala. Molki zbor jo dobro zapel *Oj Triglav*. Potrebno bi bilo več vaj. Mešani zbor pa je lepo zapel: eBog to tivi Slovenija*. Ker je mnogo lepih in zvonkih glasov, bi bilo treba več vaj, večjega poleta in tekmovanja in Šmarje bi imele dober pevski zbor, ki bi tckmoml Škofijam in Ospu. Pevovodja bi se moral lotiti dela, pevci pa polnoštevilno in pogumno ve ibati. Prireditve, predavanja in sestanki VSEUCILISKI TRŽAŠKI KROŽEK. Na pobudo tega krožka bo 29. t. m, ob 20 uri tov. Sabka predaval v kulturnem krožku mladih delavcev v ulici Monfort 3 o temi: «Umetnost in svoboda, umetnost In politika*. Na to konferenco so vabljeni profesorji, vseučiliščnlkl in srednješolci. PROSV. DRUŠTVO »I. CAN. KAR*. Danes ob 20.30 uri vaja mešanega pevskega zbora. Naj nihče ne manjka! SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO »SKORKLJA*. Danes 28. L m. ob 20.30 proslava desete obletnice smrti Maksima Gorkega. PROSVETNO DRUŠTVO BAR-KOVLJE priredi jutri 29. t. m. kulturni in zabavni večer. Sodelovale bodo skupine malčkov otroškega vrtca, pionirskega, mladinskega ln društvenega pevskega zbora kakor tudi dramski ln godbeni odsek. Prireditev bo na društvenem vrtu. Začetek ob 18. uri. čisti dobiček gre v dobrodelne namene. «TRI SESTRE* NA OPČINAH. Dramska družina »Ivan Cankar*, Sv. Jakob, priredi jutri 29. t. m. ob 18. qri v dvorani Prosvetnega društva na Opčinah Krekovo trodejan-ko »Tri sestre*. PROSV. DRUŠTVO »SLAVEC* IZ RICMANJ priredi na dan sv. Petra in Pavla vrtno prireditev v Lbgu s sodelovanjem partizanov in pionirčkov. Točili bodo dobro domačo kapljico in tudi dober prigrizek bo na razpolago- Pri prire. ditvl igra godbeni odsek izbrane narodne skladbe. Po prireditvi prosta zabava in ples. Vabljeni vsi! PRIREDITEV v SV. KRI7.U pr! Trstu. Na praznik sv. Petra ln Pavla dne 29. L m. bo pod okriljem Zveze primorskih partizanov prire. ditev. Na sporedu je dopoldne koncert popoldne pa ples z raznimi za. bavnimi točkami. MESTNI ODBOR ASI7.Z GORICA priredi v soboto 29. t. m. ob 20. uri v gostilni Gtrm pri pevm-skem mostu ples na prostem. Sre-čolov in prodaja kolačev, vs* v prid počitniškim kolonijam. KROŽEK VISOKOSOLCEV V GORICI vabi člane in simpatizerje na »e«tanek, ki bo danes 28. t. m. ob 20.30 pri »Zvezdi*. Na »porodu je volitev odbora in predavanje tov. Daneta Klanščka o hipnozi in sugestiji v zdravilstvu. PEVSKIM ZBOROM KOMENSKEGA OKRAJA, ki bodo nastopili Jutri 29. t m. v Gabrovici pri Komnu, sporočamo, da bo eno uro pred pričetkom koncerta pevska vaja za skupen nastop. Pridite v Gabrovico pravočasno. PROSVETNO DRUŠTVO AJDOVŠČINA -STURJE GOSTUJE NA LOZICAH 29. t. m. ob 15.30. U-prizoriH bodo Finšgarjevo »Razvaline življenja*. PRIREDITEV V KLANCU. — Prosvetno društvo »Slavnik* v Klancu ima na Petrovo 39- t. m. ob 15. uri kulturno prireditev. Pester spored! ČEBELARSKA ZADRUGA ZA SLOV. PRIMORJE IN TRST vabi na zbor čebelarjev za sežanski, komenski in nabrežinski okraj, ki bo v nedeljo 30. t. m. ob 9. uri v Ljudskem domu v Dutovljah. Razpravljalo se bo o raznih vprašanjih o čebelarstvu. Vsi čebelarji ao napro-šeni, da se zbora udeležijo. Vabljeni so tudi Čebelarji iz drugih krajev. Izleti ln fizkulturne prireditve . TELOVADNA AKADEMIJA V DIVAČI. Jutri 29. t. m. priredi fiz-kulturni odsek Prosvetnega društva telovadno akademijo ob reflektorjih. Akademija se prične ob 20. uri na vrtu Malodvorske restavracije. Nastopili bodo s prostimi vajami, slikami in vajami na orodju. SLOV- PLAN. DRUŠTVO V GORICI priredi za člane in prijatelje izlet na Krn (2245 m). Odhod v soboto 29. t. m. ob 15. uri s ka. mionom iz Gorloe (s Travnika) do Kobarida, od tu peš v Drežnlco, kjer bo prenočišče. Povratek s Krna mimo Vršnega (Gregorčičeva rojstna hiša) in Sv. Lovrenca (Gregorčičev grob). Odhod iz Kobarida v nedeljo ob 19. uri s kamionom do Gorice. Prijave sprejema trgovina Rolich, Gorica, Corso Verdi 5. KULTURNI KROŽEK »RI-NALDI* organizira za nedeljo 30. t. m. izlet s kopanjem v Salvore. Spored in prijave v prostorih krožka vsak večer od 20. ure dalje. Enotni sindikati SINDIKAT KOVINARJEV. Danes v petek ob 18. uri seja upravnega odbora. SIND. GRADBENE STROKE. Upravni svet, odbori in zaupniki naj se udeležijo sestanka, ki bo danes 28. t. m. ob 18. uri v ulici Imbriani 5. Razpravljalo se bo o važnih strokovnih vprašanjih. Ce so člani odborov in zaupniki zadržani, naj imenujejo namestnike. SIND- TEKSTILNE IN OBLAČILNE STROKE. Danes 28. t. m. ob 19. uri sestanek upravnega odbora v ulici Imbriani 5. Vsi nameščenci pri tvrdki G. Beltrame, Corso 25, se vabijo na zborovanje, ki bo v ponedeljek ^ julija ob 19. uri v ulici Imbrif"U Na sporedu volitev novega od°° Obvestilo kmetom _ Kmetijska nabavljalna in k dajna zadruga ima v zalogi 5 0 # ča semena: ohrovt (vrzote), s° in zeleno (šelin). Ulica Fonderia Objave GORIŠKO ŽUPANSTVO °b^,. šča: Pri protokoln?m uradu n’ nega županstva v Gorici bodo ^ stavili v pregled interesentov ^ dobo petih dni od 1. do 5. Ju' 1. davčne sezname za hišni da'^e dohodnino, davek na delaB1(>i mezde, dopolnilni davek, Pr° ženjski davek, izredni davek ^ vojne dobičke, posebni davek ^ kapitale privatnih podjetij in ^ delniških družb ter odvetniški j prokuratorskih prispevkov. Namesto cvetla..* Namesto cvetja na grob P .^,te Tatjane Plesničar daruje za sl padlih partizanov: Barič |f 200 lir, Barič Anton 200 lir, »* . Franc 100 lir, Barič Mirko 10 ^. za otroški vrtec v Barkovljab rič Venček 100 lir. ičn» RADIO TRST JI: SOBOTA, 29. JUNU 7.45 pestra glasba; 12 simf00'^, glasba (slov.); 12.30 fantazija _ stre glasbe; 12.45 napoved vesti v slov.; 13 vesti v itaU r' Športna poročila; 13.30 uvertur^ ričnih oper; 14 pregled veBti '• nje sporeda; 14.05 predav mladinska prenočišča; 17-80 ba na orgijah; 17.45 slovenske rodne pesmi - izvaja va9ll^-ve tet; 18 predavanje - Josip K*®” kulturne aktualnosti; 18.15 ” Bolero (slov.); 18.30 delavska » Enotni sindikati; 19 BBC V *jpti 19.15 izlet osmošolcev v Pla 19.45 napoved časa - vesti v • 20 BBC v srbohrvaščini; 20-* gi