259. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10. novembra.
XVII. leto, 1884.
Uhaja vaak dan mveeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v LJubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Delegacije.
Na Dunaji, 8. novembra.
Ogerske delegacije odbor za vojsko redil je predvčeranjem izvenredno potrebščino vkupne stoječe vojske. V tej priliki se je kazalo, da se preveji denarja raztaka za trdnjave, češ, da je poglaTitna stvar le dobra vojska; zlasti sedaj, ko ni tako hitro pričakovati vojne, bi se lahko take potrebščine odložile in obdavkovanci bolj prizanašali. Tudi se je hotelo vedeti, kako da se pri stavljenji trdnjav na pr. v Krakovem ne izhaja z denarjem, ki je po proračunu potreben in dovoljen. Vojniski minister je odgovarjal, da tega ne zakrivila vojskina uprava, nego izven red ni dogodki. Vsote tega proračuna pa je odbor vse potrdil.
Predsinočnjim zboroval je avstrijske delegacije odbor proračunski in poročevalec o ordinariji vojne, grof Falkenhavn vprašal je vGjinskega ministra 1. o razlogih in osnovah preustrojbe top-ničarstva; 2. o reformi zdravniškega častništva; 3. o razhodkih za boljše konje; 4. zakaj seje 300 000 gld. za poprave pri stavbah preložilo iz ekstraordi-narija v ordinarij? 5. Zakaj se pri pristojbinah za za oskrbo zahteva 654.443 gld. več, negoli bo je vlani dovolilo? Vojinski minister odgovarjal je k 1., da bode preustrojba ta topničarstvo napravila močnejše in gibčniše, da je zlasti pri koti j i k h veliko nedostatkov, ki se v vojni tembolje kažejo, če konji-kom ni na strani dobro topničarstvo; v črteži preustrojbe je poskrbljeno tudi za to, da se bode sklicevanje hitro vi šilo; k 2., da se [ni tako dovršilo glede zdravniškega naraščaja v vojakih, kakor se je mislilo, da se bode po novem vGjinskem zakonu, zaradi česar se je bilo razpustila Josipova akademija; vojaških zdravnikov je jelo primanjkovati in zato so Be razpisale ustanove, podpiralo se je jedno-letne ladovoljnike, a vse to nema vspeha, kakor tudi to ne kaj posebnega, če bi se založilo gojišče; malo bi se tudi doseglo s tem, če bi se zdravnikom obljubilo večjih plač in časti; jedini zdatni pomoček bi bil, da se znova založi razpuščena Josipova akademija, katera bi vzgojevala vrl, vojaško navdshnen naraščaj zdravnikov, iu zato je že vso stvar preiskal, osnoval in predložil obema vladama; k 3., da jeza službo topničarstva mnogih in dobrih konj velepo treba, da pa je dosedaj dovoljevana premija za konjski nabor, za prosto nakupovanje konj najmenj
polovica premajhni; k 4. in 5. v istem zmislu, kakor je že bilo poročano iz zbora ogerske delegacije. V specijalni debati, ki ne je včeraj po drugem konci generalne debate vršiti začela, se je delegat Haus-ner pritoževal, da se je razpustila kadetska šola v Levovu. Ministrov odgovor mu tega ni opravičil. Proračun se je točko za točko brez posebnih opo-menj potrjeval.
Odbor ogerske delegacije zavnanje Btvari imel je včeraj svojo sejo. Poročevalec dr. M Falk vpraša vnanjega ministra: Kaki so naši odnošnji s sosednjimi državami? Ali so se ti odnošaji kaj pre-menili po trocerskem shodu v Skjerneviškem ? Ali so naši odnošaji z Rumuuijo letos kaj boljši? Ali misli turška vlada storiti, kar je za orijentalske železnice storiti dolžna po Conference a quatre in kaj se je v tej stvari pisalo zadnji čas? Ker je Grška jako važno tržišče za avRtro-ogerski izvoz, pa je nedavno Nemfija trgovinsko pogodbo napravila z Grško, zakaj vnanja vlada ne poskrbi, da se trgovska pogodba sklene tudi mej nami in mej Grško? Kaj misli vlada ukreniti, da bode avstro-ogerski Lloyd dovrševal svoje naloge trgovinske, zaradi katerih mu država daje tolike podpore? Na kateri stopinji so trgovinske politične negociJRCije s Turčijo in ali se dožene ugodna pogodba za tarife s to državo? — Vnanji minister grof Kaluoky je na to najprvo razodeval naše vnanje razmere. Odkril nam jih je take, kakor jih vidimo po razodetji njegovem v odboru avstrijske delegacije. Podstava naše vnanje politike je prijateljstvo z nemškim cesarBtvom, razmerje, katero je mož za mir, katero je povsodi pripoznano in cenjeno. Po lit mlinskem dogovoru so bili duhovi v Rusiji razburjeni in sovražni vsemu, kar je prišlo iz zuhodne Evrope. Še vlani bile so stvari nevarno napete zavoljo javnega mnenja, četudi so razmere mej vladarji in vladami bile pravilne in prijazne. Konečno pa je zmagalo stališče, da mir in stanovitnost položaja koristita Rusiji in drugim državam, in nazori so se ujemali v tem oziru, da je treba sporazumljenje, katero je tudi v resnici dozorelo na trocarskem shodu v SUjernevicah. Tu so trije avtoriteti določili politiko miru in složno jo hočejo ohranjevati na podstavi pravnih razmer. Tako tudi ni prijateljstvo naše letos nič manjše za druge države kakor lani. Za Srbijo napredujočo je to obče znano, a tudi v Rumuniji se skrbno zatira rovanje stranke, katero je proti nam umerjeno, in upati smemo, da
se tudi tukaj stvari obrnejo na občo zadovoljnost — K dotičnim vprašanjem odgovarjal je grof Kal-nofay, da se ni niti ruska niti nemška vlada obrnila do njega za razjasnilo glede znanega pasusa v ogerski adresi; da ne more praviti, ali je zaveza naša z Nemčijo odbojna, ali je sklenena za vse slučaje; da je sporazumljenje trocarsko načelno; da je Črna Gora popustila svojo politiko in se zadnji čas približala Avstriji, podpirajoč jo pri uredbi okupacijskih razmer; da sporazumljenje trocarsko v njegovi stanovitouti podpirajo uplivi moralni, iz trocarskega prijateljstva izhajajoči, da vesti o razmerah v Albaniji nemajo iznemir-ljivega pomena. Glede orijentalskih železnic je minister ujavil, da je Avstrija storila svojo dolžnost, dogradivši železnico Pešta-Zemlin, tako tudi Srbija deloma z železnico Beli Grad-Niš, deloma pa je še v kratkem dopolni; Bolgarijo zadeva le majhna proga in ker ima dobro voljo, ni dvojbe, da o pravem času dovrši dolžnost; Turčija pa je počasna, spor, ki ga ima z železničuo družbo, je ne opravičuje, vlada bode vse porabila, da Turčijo prižene do pravočasnega dode-lanja železničuib prog. Za trgovinsko pogodbo z Grško storila se bodo vsa pota, tako tuli, da se odpravijo nedostatki pri Lloydu. Trgovinska pogodba s Turčijo se izteče 1890. leta, carinski tarif pa je prenehal ktos, in dokler se ne obnovi, gledala bode vlada, da se dovršuje pogodba, namreč, da se naš uvoz v Turčiji oblaga z 8 °/0-no carino „ad valo-rem". —
Ogerske delegacije pomorski odbor je včeraj pričel posvete o proračunu pomorskem in nadaljuje je danes zvečer. Podadmirai pl. Sterneck predložil je načrt o pueustrojbi pomorstva.
V denašnji seji proračunskega odbora v delegaciji avstrijski teče razgovor o zadnjih poglavjih vojskinega ordinarija in o carinskem proračunu. Potem pa se pride v posvece o pomorskem proračunu.
Kakor je razvidno, gre delo v delegacijah hitro od rok. Drugi teden prično se že obča zborovanja delegacij. V 18. dan t. m. utegnejo se delegacije raziti.
Politični razgled.
Notranje «ležeBe.
V Ljubljani 10. novembra. „Pokrok" priobčil jo statistične podatke, koliko učencev na  nemških  sredujih šolah na Ce-
LISTEK.
Živ pokopan.
(Spisal Edgar A. Poc prosto posl. J. Lipnik.) (Dalje.)
Te sanje so uplivale tudi na one ure, ko sem bil probujen. Moji živci so bili popolnem onemogli in jaz sem bil v neprestanem strahu. Neseni si upal niti jahati, niti hoditi, ali kar koli početi, da bi moral z doma. Naposled se neBem nikdar oddaljil od osob, ki so znale, kakšno bolezen imam, da bi, v slučaji novega napada ne bil pokopan, dokler se ni spoznalo istinito stanje. Niti na skrbljivost in zvestobo svojih najboljših prijateljev nesem veroval. Bal sem se, da bi v slučaji jako dolgo trajajočega napada utegnili misliti, da je takrat z menoj res pri konci, da ne bodem več oživel. Nič ni pomagalo, da 80 me skušali pomiriti z najslovesnejemi obljubami. Morali so mi svečano prisezati, da me nikakor ne puste zagrebsti, dokler ni gnjiloba tako močno na-
predovala, da bi moje truplo ne moglo vtč ostati nad zemljo. In vender se kljubu vsemu temu nesem znebil smrtnega strahu iu bil sem obupan, kakor prej. Skrbel sem za mnogo varnostnih naredeb. Mej drugim sem rodbinsko rakev tako prenaredil, du so se vrata od znotraj z največo lahkoto odpirala. Najmanjši pritisk na dolg vod (hebel), moleč daleč v rakev, zadostoval je, da so se portalua vrata na stežaj odprla. Skrbljeno je bilo za dovolj vzduha in svetlobe in miza za jedi iu pijače stala je tik krBte, pripravljene za moje truplo. Ta krsta bila je topla, z blazinami prevlečena in imela je zapornico, kakor pri vratih v prodajalnicah. Najmanjše gibanje trupla pritisnilo je na prirejena jeklena peresa, da so pokrov vrgla proč. Razen tega bil je pod streho rakve velik zvonec in vrvica bila je napeljana bkozi luknjo v pokrovu krste, da bi se ovila okolu roke mojega trupla. A kaj pomaga največa previdnost človeku, kadar se ima spolniti njega osoda! Vsa ta dobro premišljena sredstva neso bila dovolj, da bi me rešila brezkončne strahote, biti živ pokopan.
Nastopila je doba, da me je — kakor že več . krat — jela zapuščati popolna nezavednost in da se mi je začelo mračno iu določeno jasuiti o mojem žitji. Polagoma, po polževo bližalo se je jutro mojega duševnega dneva. Bil sem omamljen, brez mislij in top sem prenašal kakor svinec težki pritisk na moje truplo in mojega duha. Nesem imel niti strahu, niti groze, ne upanja, ničesar nesem mislil, a tudi gibal se nesem. Potem čez dolgo časa zvenenje v ušesih; po še daljšem odmoru občutek na rokah in nogah, kakor bi mravlje spreletavale; zatem na videz večna doba prijetnega, izredno ugodnega počitka, mej katerim sem dobil občutek, da se zopet probudim. Zopet sem potem na kratko zapal v nič; a kmalu in hitro začel se zavedati. Naposled utrip-nil sem z jednim očesom, takoj potem pa me je bliskoma prevzela taka smrtna groza, brez gotovega uzroka, da je vsa kri šinila k srcu, da bi slednje moralo razpočiti. Id sedaj prvi istiniti napor, da bi mislil. Za njim pa prvi poskus, spomniti se, kaj se je z manoj zgodilo- Zdaj nekoliko uspeha, ki se je pa hitro izgubil. Potem povrnil se mi je spomin v
•kem se uči češčine, kot neobl gatnega predmeta. Iz teh podatkov se razvidi, da povprek 42 odstotkov učencev obiskuje češki pouk 0 i leta 1881 do 1884 je število učencev, ki a* ufce cekine narastlo od 2729 na 3236 ali od 34 6% na 42 1 °/o, tedaj za 7°/0. To kuže, da tudi mej Nemce vedno bolj prodira prepričanje, dt je češčina potrebna. Grof Clam Martiničevega predloga, da se Peščina proglasi obligatnim predmetom, teduj ne bode posebno tesko izvesti, ker nemško prebivalstvo samo prihaja do prepričanja, da je to potrebno, kar predlog zahteva.
Peticjo Krakovske trgovske zbornice na ga* llškl deželni zbor za podržavljenje severne Železnice odstopil |e deželni odbor namestuištvu, kazoč na izjavo vlade v deželnem zboru, da hoče varovati v železniških zadevah deželne kot isti.
Vnaiijc <lrž;ive.
Iz R ma se poroča, da m-sli odstopiti italijanski minister pravosodja Ferracc ii, ker so mej njim in drugimi ministri navstala ravna nasprotja. Mej drugim mfuisterki sovet ni Imt -1 pritrditi nje-govej /.;.ht. m. da bi prestavil 16 iz mej 20 predsednikov viAjih sodišč.
Nov volilni zakon za franconkl senat bode težko za časa stopil v veljavo, da bi se mogle letos v januvarji že na njegu podlagi vrsti nove volitve. Senat je namreč sklenil, da bode devetletne senatorje volil sam. Tako bode sedaj ta predloga zopet romala v zbornico poslancev. Tam bode sprememba seuatova našla hude nasprotnike in u neti se utegnejo ostre in dolge debate. Ra2iii poslanci prišli bodo zopet z novimi predlogi in dostavki; tako se bode zavlekla stvar tako dolgo, da se bodo prihodnje volitve morale najbrž vrniti še po starem volilnem redu.
Prve dn« so nemški socijalni demokrati pri--dobili pri ožjih volitvah 4 mandate, tako da imajo seduj že zagotovljenih 14 sedežev v državnem zboru, Oficijozni listi piija/uo pijejo za socijaliste in priporočajo, naj se jim pri volitvah daje prednost pred privrženci svobodomiselne stranke. Posebno prijazno piše za de'avce Bismarckov organ „Nordd. Allg Ztg.", poudarjajoč, da je za nje treba državne podpore, kajti .-umi se ue morejo uspršno boriti z veliko si<o kapital zrna. Kdor kliče danes delavcem: Pomagajte si sami. pravi omenjeni list, ta jim ponuja kamen mesto kruha. Potem odgovarja delavcem, da ne bi pri ožjih volitvah nikjer glasovali za kandidute svobodomiselne stranke, kajti to bi se reklo poljubovati roko, ki jim je usekala najhujše rane. Da v vladnih krogih za delavce veje mil* j*i veter, kaže tudi to-Ie: Nedavno je v Berolinu nek policijski uradnik razpustil zbor Berolinskt ga delavskega društva, pri katerem so se posvetovali o ožjih volitvah. Društvo se zaradi tega ni nikamor pritožilo, a drugi dan dobi predsednik društva pismo od policijskega predsednika, v katerem se izjavlja obžalovanje, da je dotični urndnik z napačnim razlaganjem zakona razpustil društvo in da se bode on trudil, to po urad nem potu popraviti. To je res nekaj redkega, da je policija tako hitro dala zadoščenje, ker je leden njenih uradnikov rušil pravo zborovanja. Sodi se, da je vlada zato prijama socijalistom, ker namerava baš z njih pomočjo prodreti z raznimi svojimi predlogami.
Nemški kancelar bole neki osobno otvoril afriško konferenco. Poslovne seje bode baje potem v Bismarckovej palači. Konferenca se bode bavila pred vsem s trgovsko svobod* po Congu, o zadevah ob Nigru se bode jia lu toliko razgovarjalo, kolikor se tiče svobodne plovbe po mejuarodnih rekah.
An (tleska spodnja zbornica vsprejela je v drugem branji volilno reformo. — Gladstone je v zbornici izjavd, da vlada ne bode brez dovoljenja parlamenta prevzela nikakih finančnih zavez zastran Egipta.
Francija zadela je vzhodnjej Aziji na mnogo večje težave, nego je pričakovala. Sedaj so se sicer zopet začelajpogajanja mej Francijo in KJtafem, a ne ve se, bodo li imela kaj uspeha. Francozi so že toliko odjenjali, da ne zahtevajo nobene vojne odškodnine.   Zato  pa  morajo Kitajci popolnem iz-
tohko, da sem vsaj deloma mogel pojmiti o svojem stanji. Čutil sem da se ne probujara iz navadnega spanja. Še le sedaj prišlo mi je na um, da sem bil kataleptičeu. In sedaj obšla me je, kakor potop-Ijenca na valovih morja kruta nevarnost — misel na grob, ki je zavzela vse moje misli.
Nekoliko minut po tej misli obležal sem mirno, ne da bi se ganil. Zakaj? Nesem mogel zbrati toliko poguma, da bi se ganil. Nesem si upal, premakniti se, da se ne bi prepričal o svojej osodi — in vender bilo je nekaj v mojem srci, kar mi je šepetalo — gotovo; zgodilo se je! Obup — kakeršnega bi ne prouzročila nobena druga nesreča uu svetu — samo ta obup nagibal je na me, po dolgej strašnej neodločnosti odpreti svoje teške oči. Pogledam. Vse temno — popolnem temno. Znal sem, da je moj napad pri kraji. Znal sem, da je kriza moje bolezni že davno minula. Znal sem, da sem pri polnej zavednosti in vender -— bila je tema, grobna tema, najbolj črna noč, v katero ne prodere niti najmanjši žarek, noč, ki traja večno. (Konec prih.)
pra/n ti Tonking, Francozi zasedejo otok Formoza in ga izpraznijo še le, kadar francoske čete zasedejo Lang-Soo, Cao-Bang in Lao Koi in je zajamčeno da se bode strogo izvela Tientsinska pogodba. Francoskemu poslaniku Patenotru poslale so se instrukcije v tem smislu. Ko bi Kitaj ne hotel vsprejeti teh predlogov, smatralo so bode to, da hoče vojno, za I katero se na Francoskem že pripravljajo. V tonkin šk< j komisiji francoske zbornice dali so ministri razu meti, da bodo zahtevali 40 milijonov frankov kredita, ko se bi spor s Ki tujem ne poravnal. Sedaj je pa ta komisija vladi dovolila 17 milijonov kredita. Pa tudi Kitajci se neki pripravljajo na boj. R-uter-jev Office prinaša iz Tieutsina brzojavko od 6. novembra, da YUnnanski guverner zbira čete v Tunkij-ekej provinciji, da bode poveljnika južnih provinciji, Tso-Tsung-T»nga podpiral.
Kakor javljalo najnovejša poročila i« Novega Jorka, je skoraj gotovo, da bode Ceveland izvoljen predsednikom »everiio-amerlsklli Ziedmjenih držav. Volilni boj bil je letos nenavadno oster, obe stranki sti bili skoro jednako močo'. Zato se je izid nag'bal sedaj na jedno, sedaj na drugo stran, in je prihajalo po brzojavu toliko nasprotnih poročil V nekaterih južnih državah prišlo je tudi pri volitvah do izgredov in krvavega boja.
Dopisi.
Iz Zagreba 9. nov. [Izv. dop.] Slavnost, katera se je vršila 8. in 9. novembra v našem kraljevem stolnem mestu, bila je tako veličastna, da ne Bluzi le v največjo čast slavljencu, ampak vsemu naiodu hrvatskemu, ki je pokazal, da zna dostojno ceniti in da z vsem srcem ve uvaževati neumrljive zasluge zvezde Jugoslovanov, Strossm*jorja.
Zagreb in hrvatski narod priredil je svojemu ljubljencu ovacijo, da si je veličastneje iu srčneje ue moremo misliti.
V soboto na dan prihoda okinčale so se hiše z mnogimi narodnimi zastavami. Že ob 9. uri zbirala so se društva z godbami ter korakala na kolodvor.
Ko se je proti 11. uri bližal vlak, zasvirale so godbe in neprenehljivi živioklici so pozdravljali visocega gosta. Nagovoril ga je podžupan g. Crna-dak, ker je župan zbolel. Potem se je premikal slavnostni sprevod v mesto, v prvem vozu Stross-majer z g. podžupanom, za njim pa v več ko 50 kočijah odlično meščanstvo in potem društva Sokol, \atrogasei, pevska društva, dijaki in obrtnijske zadruge. Na vsem potu skozi Ilico, na Jelačičevem trgu, do palače bar. Vraničauija na Zrinjskem trgu, kjer je bil provzvišeni gost imovite Vranićanijeve rodbine, stal je narod in navdušeno pozdravljal Strossmajer ja.
Ob 12. uri bil je vsprcjem deputacij domačih, potem iz raznih hrvatskih mest in slovenskih zastopnikov. Ljubljanska deputacija izročila je po jeder-uatem nagovoru g. Ljubljanskega podžupana V. P e-t r i č i č - a krasno diplomo častuega meščanstva. Stross-majer se je s solzami v očeh zahvalil za veliko čast in ljubav, katero mu Sloveuc' skazujejo. Rtzveselil 86 je, videti stare mu znance dra. Mošeta, dr. Vo-šnjaka, katerega je srčno objel, dr. Zamika, Hribarja in druge.
Ob 5l/a uri je bila slovesna predstava v gledišči. Igrala se je opera Nikola Zrinjski. Gledališče je bilo prenapolnjeno odličnega občinstva. Slovenski zastopniki so po prijaznosti g. Cruadaka imeli ložo v prvi vrsti. Pri ustopu Strossmajerja, razume se, zsgrmeli so slava- in živioklici.
Po končani predstavi, ko smo stopili na ulice, prikazal se nam je krasen prizor: Vse hiše razsvetljene, po ulicah pa se je prirejala baklada z več ko tisoč bakljanosci. Hiteli smo na Zrinjski trg, na katerem se je zbiralo na tisoče naroda pred Vrani-čauijevo palačo.   Z balkona palače  bil je čaroben razgled, ko se bližala  baklada  in  se v obširnem krogu postavila pred palačo in akademijo. V sredo stopili so pevci ter skazali v treh zborih svojo ne navadno i/.vežbauost v petji. Strossmajer in k Vrani caniju povabljeni gostje,  mej  nj:mi tudi slovenski zastopniki so stali na balkonu.   Strossmajer se je po drugem pevskem zboru v ginljivih besedah zahvalil pevcem, bakljenoscem in zbranemu narodu. (Dalje prih.)
Z Notranjskega 8. novembra. [Izv. dop.] Parturiunt montes, nascetur — ja kaj neki se bo rodilo? Tako sta se vprašala dva slovenska uradnika nekega lepega jesenskega dne 1. 1884. Povod temu vprašanju je bilo to, da sta podpisala neko izjavo, s katero je bila želja 'izražena, da naj bi najnovejši slovenski dnevuik pisal z navadnim peresom, ne pa z loparjem, kakor je to storil za časa notranjske volitve, ker se taka pisava nikakor ne
strinja z „elegantnim rapirjem". Ta podpisa pa sta bila „crimen laeaae majestatistt.
Podtikalo se je uradnikoma, da sta proti vladi ščuvala in da sta hotela sedanje ministerstvo prekucniti pod hladne zemlje krilo. Pričelo se je disciplinarno iztraživanje. Disciplinarne oblasti so morale delati temeljito, vestno in natančno.
Temu je porok že dolgost časa, ki je pretekel mej podpisom oziroma objavljenjem podpisa in mej končanjem stvari; celih 10 tednov je trebalo, da se stvar konča. Ne vemo, ali je temeljitost preiskave uporabljala toli časa; ali pa se je stvar samo zaradi tega tako raztegovala, da bi si omenjena uradnika skusila polno mero prijetnosti tistega položaja, o katerem veljajo besede „hangen und bangen in schwebeuder Peina. Strokovnjaki v preiskovalnih zadevah nam zagotavljajo, da se da najzaozlanejša preiskava zaradi najčrnejaega hudodelstva v tem času razozljati iu končati. Mi tudi ne vemo, kako sta se zagovarjala in opravičevala dotična uradnika. Izid disciplinarnega postopanja nam ni znan. Disciplinami senat je ukrenil, da podpis izjave ni niti hudodelstvo veleizdaje, niti kak drug zločin; disciplinarni senat je bil neki le mnenja, da je prosta protičednost, če s tem izrazom prav prevajamo nemško BordnuQg8widrigkdttt, ako uradniki trdovratno odrekujejo potreben respekt Šukljejevi pisavi, to je tisti pisavi, o katerej z ozirom na tiskovno svobodo tukaj ne smemo konstatovati, da je morala že dvakrat v subjektivnem postopanji pred c. kr. mest mi delegirano okrajno sodnijo v Ljub-Ijaui kup Milovati. Da se nas loti zbadljivost, lahko nekoji gospodi, ki prerada riše „grau in schvvarz" rečemo: ufjesessen; no tega ne storimo; vender pa ne moremo zamolčati, da so se nekateri, ne ba9 popoluem abotni ljudje z ozirom na celo afero nehote spomnili izreka, da od vzvišenega do smešnega čestokrat ni več, nego samo — jeden korak. Će še dodamo to, da neki ondi govori, da pristojna disciplinarna oblast ni proprio motu pričela disciplinarnega iztraživanja, nego iz koniveutnosti proti na-načelniku druge oblasti, ki z onima uradnikoma nema nič opraviti — je vse rečeno, kar zanima javnost. Notranjski pohajkovalec.
Iz Gorice 6. novembra. [Izv. dop.] (Raznoterosti.) Zadnja „Soča" prinesla je vest, da je dr. Flapp vender-ie imenovan Poreško-Puljskim škofom. Da je imenovanje se tako dolgo odlašalo, je gotovo uzrok politika, da se ljudstvo nekoliko uteši. Kdor zna, pa zna! A isterski Slovani ga gotovo vs'ed tega ne bodo nič bolj želeli, ker njih želja se ni uvaževala, vsi napori so bili zastonj. Kdo bi se ne učil katerega jezika, ko bi vedel, da bo škofom imenovan? Dr. Flapp, kakor se govori, uči Be hrvaščine, a kak uspeh bo imelo njegovo še ne polletno učenje, prepričali se bodo isteraki Hrvatje v kratkem. Lah in naš jezik, to ne gre kar tako hitro skupaj — tem manje, ker amo skoro prepri-čaui, da se ga novi škof ni iz ljubezni učil.
Diuga novica, katero je „SocaB prinesla, je, da se g. Povše odpovedal vodstvu kmetijske šole in to neki radi zdravja. Naše obžalovanje izražamo prvič nad omenjenim gospodom, ako njegovo zdravje ni najboljše, drugič pa nad kmetijsko šolo, katera ž njim izgubi izvrBtnega vodjo; veselo upanje pa nas navdaja, da se bode g. Povšetu ljubo zdravje v kratkem zboljšalo, ker ne bode obtežen s poukom, ter da bode vse svoje moči posvetil napredku in zboljšanju Goriških narodnih teženj.
Ako je morda g. Povše že tudi iz tega namena se odpovedal šolstvu, bi bilo za nas veselo upanje, kajti važni načrti za zboljšanje blagostanja našega naroda se ravno zdaj na Goriškem kujejo. Deželni poslanec g. Kocijančič sprožil je izvrstno misel o založnici v Gorici; v zadnjej „Soči" pa je neki dopisnik z naših hribov razpravljal to zadevo ter predlagal, da bi se take založnice ustanovile tudi na kmetih. Izvrstne ideje; škoda da bi zaspale, kakor je pri nas Slovencih v obče navada. Oni, koji sprožijo koristne misli, večkrat nemajo sredstev, tudi ue pravega upliva, lahko tudi ne prikladnega kraja, kjer bivajo, da bi dejansko skušali kaj doseči. V primernem času naj se povabijo v Gorico naši rodoljubi ter naj se vendar jedenkrat prične z dejansko izvršitvijo.
Naravno bi to bila naloga našega političnega društva „Sloge", a ista „v miru počiva" in na Vernih duš dan položil naj bi se tudi njej venec na grob. Odkar so minule deželno-zborske volitve, spi naša društvo spanje pravičnega; resnična je tedaj trditev, da se iz spanja zbudi samo pred volitvami. Kako
živahno je bilo njeno delovanje takrat, spominjal se bode vsakdo. Da bi bile volitve vsako leto dvakrat, bi bilo delovanje njeno, kot tako, izvrstno. Za danes bodi kratko rečeno: manjka nam pravega voditelja, vsega druzega imamo na Goriškem za izgledno, uspešno delovanje v dovoljni me i. M.
Iz Črnomlja 7. nov. [Izv. dop] Osupneni smo čitali Wawreczkov odgovor na dopis „od Se-mičaM. Sicer ne znamo, je li bil oni pisatelj osobno na Maveriu, a kar je bilo v njegovem dopisu, znal je v Črnomlji vsak človek. Na porodni večer Mavri-skega „Schulvereina" sedelo je ve6 gostov v neki krčmi, ko so prismejata žarnih lic gg. Wawrec/.ka in Fink, tako, kakor velimo mi, nekoliko nakićena. Jela sta pripovedovati, da je Metliški zastopuik nemških vitezov tudi kum (član) novi „gruppia, da se je tamošnji plemenita* izpričal, ker ni mogel priti, da bode imel Maverlski učitelj zgubo, ker je pivo le po dvajset novcev liter točil itd. Teh Vaših izrekov, čestita gospoda, pač ne moreta požreti, sve-dokov imamo dovolj in kooči nak čenost tudi ni bila tolika! Kar se tiče zborovanja, je mogoče, da Be jo v šolskem poslopji pričelo, pri.Bahorjevi materi pa se dokaj hrupno končavalo in Celo .pretio, tO ve prav dobro nek spremljevalec gg. ustanov-nikov. Zastave na šolskem poslopji ^videli smo dobro, katera je ravno večja bila, nema dosti v sebi, a na Mt.vrl nemška zastava pploh ne Bpada. Mi imamo svojo deželno zastavo, a ta gospodi preseda.
Prihodnjo nedeljo otvori se narodna Čitalnica v Dobličah pod Maverlom. Priprostemu narodu bode donašala gotovo koristi, čitali bodejo domačini gospodarske pa tudi tako liste, ki jih pouče, kdo je kmetov prijatelj, kdo ne. Radovedni srao, ako pridejo k otvorjenju tudi Maverlski „sčhulvereinovci" ! Morda pride kaka Kočevska moadle, — uu, vabimo vas navdušeni vitezi!
Domače stvari.
— (Nadvojvoda Karol L u d o v i k) prišel je včeraj v spremstvu g. generala Mingazzi-ja di Modigliaono v Ljubljano, da si ogletla priprave druStva Rudečega križa, patrijotičocjga deželnega društva gospej in gospodov za slučaj vojne, v pomoč ranjenih in bolnih vojakov. Nastanil se je v hotelu „pri Slonu". Zjutraj ob 9. uri b.l je pri sv: maši v nunski cerkvi, katero je služil general-vikai stolni korar dr. Pauker. Cerkev je bila polna občinstva. Dopoludne je nadvojvoda vzprejel v dvo rani deželne vlade, deželnega glavarja grofa T h u r n a, predsedništvo patrijotičnega pomočnega društva na čelu predsednico g. Celestino Schiffer, patrijotično pomočno društvo gospodov namreč predsednika c. kr. vladnega svetnika dra. viteza Stbckela in njega namestnika barona PaBCotin i-Juriško viča, predseduika veteranov g. J. Mihaliča in stotnika veteranov gosp. Čik-a, učitelje veteranov stalnega zdravnika dr. Stavo, dr. Hauser-ja in poročnika Babšek-a. Popoludne si je ogledal zalogo patrijotičnega društva gospej in gospodov za ranjeue vojake, v pritličnih prostorih „deželne hišett, potem pa je šel v pokrito topničarsko konjušnico, kjer je bila skušnja transportne kolone Ljubljanskih veteranov. Tu so pričakovali nadvojvodo predsednik patrijotičnega pomočnega društva dr. vitez Stockl iu odborniki mej njimi cesarski svetnik g. Murni k, g. dr. J. Stare, cesarski Bvetnik g. Mahr, baron P a skoti ni, dvorni svetnik g. grof Chorinskv, predsednik Ljubljanskega veteranskega društva gosp. Mihalič itd. Koloni veteranov poveljeval je gosp. stotnik Hiibschmann. V konjušnico so pripeljali tri društvene vozove. Veteranski koloni se je dal nalog, da si predstavlja prostor v konjušnici kot bojišče in v tem smislu po instrukciji prične svoje vaje. Nalogo to so veterani izgledno izvršili. Takoj so sestavili veliki šotor, v njim priredili vse priprave za ranjence, na katerej so zdravniki obveza-vali ranjence, prostor za postelje ranjencev itd. Ne-krteri člani kolone predstavljali so ranjene na bojišči. Tu so veterani obvezavali jeduemu glavo, drugemu roko, tretjemu nogo in ga naložili na zato pripravljene nosilnice. Kaj pazljivo in mirno se ranjeue vojake spravili v vozove, po dva ležeča, po-Stiri sedeče. Ravno tako so iste z največjo pazljivostjo raz voze nosili v poljsko bolnico. Potem so se veterani izpraševali, kako ravnati z bolniki, kako z ranjenci te ali druge vrste, ki so ranjeni na nogah, na glavi, na rokah itd. Na vsa vprašanja so veterani jako točno odgovarjali. Nadvojvoda bil je o izvrstnem uspehu preskušnje presenečen in ponavljaje izraževal je posamičuim vete-
ranom, kakor tudi vsi koloni svojo popolno zadovoljno^. Posebno milostno in prijazno občeval je nadvojvoda s predsednikom veter »nov gosp. M i naliče m. Proti vojaškim dostojanstvenikom ekselenci FML. baronu It in iinderju in drugim je opazil nadvojvoda, da so jako lepi ljudje v tej koloni. Skoro vsacega veterana je nagovorit in ga povpraševal, kje je doma, kako obrt ima in kako se mu godi. Naposled je kolona defilovala in nadvojvoda izrazil konečno še jedenkrat vsem veteranom svoje gorko primanje. Potem se je odpeljal k shrambam vozov Rudečega križa na Ljubljanskem polji in tudi ondu bil z uredbo in napravo popolnem zadovoljen. Zvečer ob 5. uri je bd obed pri nSlonuu. Diues po-popoludne odpelje se nadvojvoda Ludovik v Trst in od tam pa v Pulj, kjer si bode ogledal tamošnjo kolono veteranov.
— (Beseda v Čitalnici) včeraj zvečer pričela se je s krasnim Ipavčevim zborom „Kdo je mar?u Zbor bil je krepak, ubran, saj so sodelovali odlični pevci gg. Razinger, Pucihar iu dr., a vender opažal se je nedostatek, v tem namreč, da je I) Id število pevcev prepičlo. Izvrstuo obnesel se je mešani zbor, kakor v Vilharjevi „Domovini" tako tudi in de bolj v recitativu iz Lortzingove „Undine". Gospa A. Svetekova je razen boIo-speva v „Undini" pela Ip«včevo „Pomlad" in Abtovo „Ne zabi me" tako, da bi kmalu zopet želeli jednacega užitka. Gospod Sochor, učitelj pri „Glasbeni Matici", pokazal je v dveh točkah svojo izredno uvežbauost na goslih, in bil kakor vse točke z živahno pohvalo odlikovan.
— H koncu besede predstavljala se je burki« „Gluh mora biti", tako gladko in vrlo, da je pregnala vse naše predsodke o tacih predstavah na čitalniškem odru. Gospića Milohnojeva, gg. Jeločnik, Pelan in Bizjak igrali so tako izboruo, da je bil vspeh popoln in da se je vsakdo moral smijati. Za take predstave smo vsekdar odkritosrčno hvaležni.
— (Gosp. E. Kramarja,) potovalnega učitelja za Primorsko, odposlalo je poljedelsko mini* Bteratvo kot ministerijalnega poročevalca h kongresu avstrijskih sadjerejcev, ki bode od 15. do 17. t. m. v Gradci.
— ( nV erf luch te s Luder!") čuli smo včeraj, ne ko smo šli mimo takozvane „Pihlarjeve šnopsArije", uego raz odra Ljubljanskega nemškega gledališča. In „nemško" občinstvo Ljubljansko je to mirno poslušalo. rSchule der Bilduug"???
— (Draga pozabljivost.) Neki gospod pozabil je včeraj na stranišči v kazini svojo srebrno remtoir-uro, vredno 18 gld. Ko je pomanjkanje ure zapazil iu prišel jo iskat, je že več ni bilo. Kdo si jo je prisvoji!, se ne ve.
— (Tatviue.) Revni ženi ukral je danes dopoludue neznani tat na mestnem trgu listnico s 5 gld. — V Janeza Škofi komtoarista stanovanje v Poljskih ulicah zlezel je skozi okno včeraj zvečer nezuan tat in mu ukral dve srebrni uri, jedna vredna 12 gld., druga 8 gld.
— (Eksplozija.) Pretekli petek popoludne zletele so p.i sv. Lenartu pod Ljubljano stope za smodnik (Pulvermilhle) v zrak. Na sv. Petra pred-mestiji čula se je eksplozija kakor strel s kanonom. Te stope so sedaj že v drugič šle v zrak. Prvokrat je bi usmrteu neki delavec, katerega je na kosce raztrgalo, sedaj pa ni bil nihče poškodovan.
— CI z Metlike) se nam piše v 7. dan t. m.
— Jesen je jako lepa, poti popravljeni in suhi, vinski kujici pa prav redki; iu vender je letošnja kaplja dobra, tudi dalnjih kupcev vredna. Pridite Gorenjci, vr.ni damo stari nameček!
— (Sadjerejsko društvo za Spodnji Štajor.) Po prizadevanji Č. g. župnika M. Len-dovšek-a se je sklical izredni občni zbor tega društva v Makole (Slov. Bistriški okraj) dne 9. t. m. v ta namen, da se spodbujajo tamošnji posestniki k sadjereji. Kot zastopnik društva je prišel k zborovanju g. deželni poslanec Mih. Vošnjak iz Celja, tajnik društva g. Jarc in učitelj g. Grah iz Šentjurja, g. Nerat iz Maribora, g. Miha Vizjak, znani sadjerejec iz Teharja itd. Za zborovanje so bili sprva naprošeni prostori v gostilni g. Georg-a, ker se je pa mnogo poslušalcev zbralo, je dovolil načelnik krajnega šolskega sveta gosp. Conradi, da se zboruje v lepih šolskih prostorih. Nabralo se je okolu 300 poslušalcev, večinoma posestniki iz domače in sosednjih fur. Sprva predstavi č. g. župnik Lendov-šek došle goste iz Celja in Maribora, potem prevzame g. M. Vošnjak predsedništvo ter pozdravi v imenu sadjerejskega  društva občinstvo;   v   daljšem go-
voru razpravlja gospod Vošnjak sedanje stanje uasdh kmetov, omeni kuge, katera nam preti ▼ obliki trtne uši, slabo ceno žita in vina, zategadelj Be morajo naii kmetje poprijeti novih pridelkov; v ta namen priporoča govornik v prvi vrsti sadjerojo, ker ta najmanj stroškov pouzroči in pri dobrih legah naše domovine dober uspeh obeta itd. Potem poprime besedo g. Miha Vizjak ter prav popularno dokaže važnost in korist sadjereje ter spodbuja poslušalce, naj se vendar tej stroki v večji meri, kakor do zdaj, udajo. Izvrstno je še govoril g. Grah iz Šentjurja o tem, kako se ravna, če se pripravljajo sadnji vrti itd. Nadejati se je, da bode to zborovanje velikega uspeha in da dobijo kmetje tamošnjih krajev veselje do sadjereje, te važne stroke bodočnosti! Pripoznati se mora zopet marljivo postopanje narodne stranke na Spodnjem Štajerji na gospodarskem polji!
— (Razpisano) je mesto okrajnega tajnika na Štajerskem (X. razred). Prošnje do 8. decembra t. 1. predpisanim službenim potom na c. kr. namest-niško predsedstvo v Gradci. Razpisani ste dalje učiteljski službi: Na jednorazrednici v Podbrezji. Plača 400 gld. in »tanovanje. Prošnje do 30. t. m. na okr. šolski svet v Kranji. — Na jednorazreduici pri sv. Gregorji. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 1. decembra t. I. na okr. šolski svet v Kočevji.
Telegrami »Slovenskemu Narodu14:
Pariz 10. novembra. Od včeraj opo-11idne do 11. ure po noči 138 ljudij za kolero zbolelo, 51 izmej njih umrlo. V Montre-uil-u jih je 10 za kolero zbolelo.
London 10. novembra. V premogovih jamah v Hochin pri Fredegaru eksplozija, ko je bilo petnajst delavcev v jami. Misli se, da so vsi poginili. Štiri mertve že našli.
Rim 9. novembra. Poročila dohajajoča „Propagandi" o misijonarjih v Kitaj i, opisujejo položaj kot jako žalosten. Francoski misijonarji se ne morejo vzdržati.
London 9. novembra. „The Observer" poroča: Lord Northbrook predlaga, da se posodi Egiptu osem milijonov, da se odpravijo zakladi za poplačilo, znižajo obresti sueških delnic, da se stroški okupacije deloma Angliji nalože in da se omenjenemu posojilu prizna prednost pred drugimi, izimši domensko posojilo.
Kazne vesti.
* (Ženska — profesor.) Laški naučni minister je imenoval gospouiiiuo Julijo Cavullari, katera je v Bologni s slavnim uspehom napravila doktorski izpit iz filologije, profesorjem latinskega in grškega jezika na akademičnej dekliškej šoli „Fuu Fusinate" v Rimu. To je prvo imenovanje, vsled kojega ae je stolica za pouk klasičnih jezikov: grškega in latinskega na višjem izobraževalnem zavodu podelila in zaupala — ženski.
* („Blak" — pasji junak.) Ruski veliki knez Vladimir ima velikanskega psa po imenu nBlaku. Tega psa imel je pred dvema letoma reven učitelj v B jaricu. Ko je nekega dne mej hudo nevihto ladija z 18. možmi trčila ob skalo in se ponesrečila, dobil je „Bluk" od svojega gospodarja ualog, prenesti skozi peneče valove rešilno vrv obupa-jočim nesrečnikom. Težavno delo se je posrečilo in pasji junak je zaslul na daleč okrog. Njemu na čast so napravili svečano pojedino, za katero so se gasila vabila: nBlak se usojajvabiti svoje prijatelje, Bijariške pse, k Hvečunostnemu kosilu." Mej pojedino so mestni sovetniki obesili častno zavratnco velikemu pasjemu junaku na vrat. Potem je veliki knez Vladimir kupil slavljenca „Blakau za veliko vsoto.
Poslano. *)
Mestni odbor Ljubljanski zavrgel je v svoji zadnji seji proSnjo £!£ pekovskih mojstrov Ljubljanskih, da so prodaja kruha na Mestnem trgu odpravi. Gospod poročevalec policijskega odseka j« naglašal, da je v Ljuldjani '27 pekovskih mojstrov. Kateri jo tako srečen, da je osemindvajseti, zanj bodo gotovo magistrat davke plačeval, kajti 28 pekov je sedaj v Ljubljani, hvala Bogu ali žalibog, kakor kdo hoče!
Gospod poročevalec jo trdil, da se i v Trstu, Gorici in na Reki krnh ravna tako prodaja, kakor v Ljubljani. Zelol bi bil pač, da bi se bil gospod poročevalce o ortno-šajih mest, katera jo navel, v tej zadevi bolj natančno poučil, predno jo to trdil, kajti i meni so razmere dobro znane, povedal bi pa lahko vso kaj druzega, kar bi so z omenjeno trditvijo nikakor no vjemalo.
Ako se je trdilo, da pošilja 22 pekovskih mojstrov kruh na mestni trg na prodaj, jo to res, a ravno tako resnično je, da jo 22 pekovskih mojstrov prosilo, da so prodaja kruha na Mostnem trgu odpravi in da jih je bilo od vseh pekovskih mojstrov Ljubljanskih samo šest proti temu. In 22 pekov, iu morda še kateri več, bodo kruh pošiljali pred rotovž na prodaj, dokler se ta neokusna, za zdravjo škodljiva in promet na Mestnem trgu nepotrebno ovirajoča prodaja no odpravi, kar se bodo gotovo zgoditi moralo.
*) Uredništvo za spise pod to rubriko ni odgovorno.
Trdilo se je tudi, da, ako se odpravi prodaja kruha, bo bode kruh podražil. Jaz in z mano pač velika večina pekovskih mojstrov in občinstva pa je druzega mnenja.
Za prodajo kruha na Mestnem trgu treba vzdriavati mnogo ljudij, žensk in moških, katerim se dajo odstotki od prodanega kruha, zatorej je kruh, ki se na Me tnem trgu prodaja, slabši in dražji, nego da bi se prodajal doma. Zna-biti se pa pekom za stroške, kater • imajo pri prodaji kruha na Mestnem trgu, ml pusti novi, v deželnem zboru kranjskem na predlog gospoda Suklje-ja skleneni davek, za katerega je i gospod poročevalec glasoval, dasi je v mestnega zbora zadnji seji glasoval tudi za predlog vrlega mestnega odburnika g. Uri ha r j a, naj se proti novi postavi prote-stuje!
Janez IŽagrsir,
(729) pekovski mojster, v imenu več druzih.
Tujci:
dne 9. novembra.
Pri Slona i Fabiani, Friedmann, Itoamann, Lobl z Dunaja.
Pn Ifskllef : Schvvara iz Ljubljane. — Zimmer, Re-nisch % Dunaja. — Braun iz Zagreba. — Cberg z Dunaja. — Mohorčič z Vidma.
Meteorni ogično poročilo.
Dan	Čas opazovalna	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na V mm.
8. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74444 mm. 745-30 nm. 748 15 ran.	+  0 8° C + 4 0» C + 3-4° C	brezv. brezv. brezv.	megla megla obl.	IT mm. megle.
9. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 1	748 27 mu. 74727 mm. 746-90 mu.	+  12 C +  4 4* C + 3-4° C	Drezv. brezv. brezv.	mogla megla megla	OlOram. megle.
III I
Srednja temperatura obeh dnij jo znašala -j- 3'2° i -f 3'U0, za 2-7° in 20° pod normalom.
3D-u.-n.a3s.tea, "borza,
dne" 10. novembra t. 1.
(Izvirno telegrnricno poročilo..)
in
Srebrna renta .... ....
Zlata rti ta........ .   . 103
f>    marčna renta........
Akcije narodne banke......
Kreditne akcije......
Lomi ni i........ .
Srebro...........
Napol.............
C. kr. cekini........
Nomške marke......
4°/0 državne arečke iz 1. 1854 250 gld Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.
„     papirna renta 5"/0.....
.r>", štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zenalj. obč. avstr. 4,/i°/0 *lat» M»t. liBti . Prior, oblig. Eliznbetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Budolfove srečke .... 10 „ Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ Tranjmway-društ. velj. 170 gld. a. v.
81 gld.		20	kr
82		35	n
103	n	70	n
96	n	40	■
868	i	—	■
290	n	80	n
122	■	65	n
9	• *	71	n n
k		78	a
59	*	95	rt
125	*	25	n
173	*	50	%
103	■	55	rt
123		05	
	it	60	*
89	1	35	n
104	1	50	n
115	B	70	n
122	n	50	n
109	■	10	n
105	■	25	n
178	n	25	rt
18		25	n
105	n	—	
213	m	—	n
Kovačija
na zelo pripravnom kraju, tik močno rabljeno okrajne ceste, odda bo s O. februvarjem l^HJi pod ugodnimi pogoji za več let v iiiit4'iii izurjenemu kovaču, kateri se more izkazati tudi b koncesijo za podkovanje konj.
Ponudbe vsprejema in pojasnila daje Janko Vdo-vie, oskrbnik v Turjaka, pošta Velike Lašče. (727—1)
V najem se <l«tsti
graščinski gostilnici
v Leskovi dolini in Gomajncah
mi NotruujHkeiu. (724) Ponudbe do IO. decembra t. 1.
m gozdni in oskrbniški urad v Snežniku
(Schneeberg) pri Starem trgu, Kranjsko.
Brata Zupan,
izdelovalca orgelj,
katera sta od 1879. leta do sedaj izdelovala cerkvene orgije po novi sistemi v Kropi pod firmo Ig. Zupan in sinova,
se preselita
v Kamnogorico (Steinbttchel) pri Kropi
in odslej nadaljujeta svoje delo v novo zgradjenih prostorih in se z odličnim spoštovanjem na novom domu castitej duhovščini priporočata pod firmo:
(695—4) Brata Zupan.
Služba okrajnega ranocelnika v Cerknici je
izpraznjena, Orkunki ranocelnik dobi i« okrajne blagajnice, dokler ta obstoji, letno plačo 500 gld., ter dalje priboljšek 100 gld. iz blagajnice Cerkniške občine.
Prosilci za to .službo naj ulože svoji' dokumentirane prošnje do
*£•». novembra 1S84. 1.
pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu.
C. kr. okrajno glavarstvo v Logatci.
dne 4 novembra 1884. (721—2)
Ii Trsta i loii-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejomajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Eracadal", 3200 ton,  okolu 12. novembra.
„S-o.rxe3r",      4200 „ 30.
Kajuta za potnike 20O gola. — Vmesni krov 60 gola. Potniki naj ae obrnejo na (697—7)
CT. TEKKUILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Kiulliano d» Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trstu.
Velika partija    1 (788-b7)
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno mož k o obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl.
■i. Storch. v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti jtošiljatvi marke za lO kr.
Spričevalo.
Podpisani potrjujejo s tem, da so po natančnej preiskavi našli, da je cigaretni papir ..LE HOUBLON" iz francoske tovarne za cigaretni papir gospodov Cawley A IIenry v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju škodljivih snovij.
Dunaj, v 24. dan maja 1884.
Dr. J. J. Tolil, red. jav. prof. kem. tehnologije na c. kr. tebničnej visokej šoli. Dr. E. Ludu i c. kr. red. profesor medicinske kemije na Duuajskem vseučilišči. Dr. E. Lip|iniann, izred. profesor kemije na Dunajskem vseučilišči.
(Pristnost teh podpisov potrdil je dr. J. lloinanu9
c. kr. notar na Dunaji.   Zgornje spričevalo jc potrjeno  in podpisano  od  c. kr. minister-i\a  v nanj i h zadev in francoskega poslaništva na Dunaji v 28. dan maja 1884.) (297-5)
! Priznanje!
^roti
bolečinam yglavi in želodci!
Gospodu lekarnarju TRNK0CZY ju v Ljubljani, Mestni trg št. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kngljiee, škatljiea po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, pottin budi glavobol in sem ter tja napadajoča me mr/lica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so hvala bogu popolnem, ko sem uživala Vaše kri čistilno kngljicp, tako, da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zah valje vaje se Vam vnovič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kugljic.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejša (701—2) Lucija SIHier.
IIC Vsak  zavoj   kri  čistilnih  kugljic lekarne Trnkoosv mora radi pristnosti  na zavitku imeti naslednji nadpis.
K., k. priv.
Blntrelolgnngs-Fillen
I Rolle I fl. 5 kr.
Versendet wird nur eine Rolle. C. kr. priv.
kri čistilne kroglice
v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s G škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Dieso ausgezeichnoten Blutreinigungs-Pil-len sinil eeht umi šteta friseh zu habon in der Einhora-Apotheke des Jul. v. Trnk6czy in Laibach, Rathhausplati Nr. 4.
Jede Rolle muss der Echthoit wegen nobige eigen-hiindige Unterschrift tragen:
7,& JcmciiiiKo In zimsko sezono
priporoča
najstarejša in v najboljšem glasn se nahajajoča
tvrdka za sukno
MORITZ BUM-a
■v Brnu
(ustanovljena v letu 1822):
Volneno blago, Krnski Izdelki, jako lepi, modni uzorci za celo obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter.
Blago za zluiNke Niikiife v vseh barvah in vsacega dela, po gld. 2.r>0, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter.
Najnovejiin pod klad a za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. B meter.
Elegantno blngo za klace po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter.
Pravi angledkl popotni plaldi, 3'/a metra dolgi in 1 meter 150 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 1(> kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko.   Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju aH predplači. Pošiljatve nad 10 gld.
vrednoBti poštnine proste. Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojaškim mojstrom. — Normalno blago za obleko, normalne poateljake in potul-ake odeje, sisleuia dr. UuHtava JUger-ja v Sliittgartu. v bogatoj izbori. ^543—12)
Ji
da sem
Usojam se r.lav. občinstvu in posebno gg. potovalcem prijazno naznauiti,
gostilno „pri južnem kolodvoru".
nazaj kupila in v isti posebno sobe za potnike, kakor tudi prostore zu reatavraeljo pripravno in elegantno ponoviti pustila ter vabim slavno občinstvo, da me mnogobrojno obišče. Sobe se radunijo jako ceno.
V restavraciji gostilne se toči izvrstno Koslerjevo carsko pivo in prava bizeljHka vlua, dobi se zajutrek, kosilo in večerja, vse okusno pripravljeno in ceno.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
s spoštovanjem
Jožefa Peiless,
posestnica gostilne.
(728—1)
H?
Dr. Sclimidt-ovi uspešni
jrilejkl za kurja očesa
uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče Brcdstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. Scbmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opeto/anej rabi teh prilepkov so odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije.
Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očes 2» kr. a. v.
XDr_ ZE3e:tir-OT7-
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiadi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, ottpnenju, oslabijo-nju in polucijam. Na daljo se dr. Dehr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otrpnelosti mišic, trganju v členkih in milicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr.Pehr-ov živčni ekstrakt Be uporablja le zvunanje. Cona steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v.
NB. Pri nakupu teli preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jevo izdelke in samo one za pravo priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius bittnors's Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—7)
Glavna razpošiljalna zaloga: Gloggnitz, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Hittner-Ja.
I)r. Sclimidt-ove prilepke za kurja očesa in dr. llelir-ov živčni ekstrakt prodajata v LJubljani lekarnarja: J. Nvoboda in J. pl. Trnkoczv.
l/datelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar
Lastnina id tisk „Narodne Tisikarne".
UE
1555
2
099843