Aktualno Ptuj» Vičava: Kje se bodo učenci učili voziti s kolesi? O Stran 2 Štajerski Politika Podravje • Kadrovanje kmečkih funkcionarjev po političnih navodilih O Stran 3 Ptuj, torek, 17. decembra 2024 Letnik LXXVII • št. 98 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Podravje • Občine za oskrbnine plačujejo iz leta v leto več O Stran 2 Politika Zaradi višjih plač višje tudi cene zdravstvenih storitev O Stran 5 Izobraževanje Podravje • »Bralci imajo manj spoštljiv odnos do knjig« O Stran 8 Podjetništvo Ormož • Odkril tržno nišo -prenosne krušne peči O Stran 11 v Šport Footgolf • Iz Turčije zadovoljni, a hkrati tudi nekoliko razočarani O Stran 15 Ptuj, Podravje • Odličen obisk tekmovanja za Naj potico 2024 Praznična potica s pridihom dobrodelnosti V Qcentru na Ptuju je v soboto dišalo po odlični domači potici, ki sojo za to priložnost spekle mojstrice v peki domače slovenske potice. Izbor za naj potico je tudi letos pripravila družba Radio-Tednik Ptuj. Vse, ki so sodelovali v tem izboru, paje grelo zavedanje, da so s svojo nesebičnostjo in srčnostjo pomagali razveseliti otroke iz socialno šibkih družin v božično-novoletnem času. Več na straneh: J vi ii Aktualno • Dela za cesto v NovivSsi izvedena brez _ zakonske podlage V središču • »Poznam življenjske zgodbe vseh svojih 1.720 pacientov« ^¡SJuani 6 in 7 II ■ NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado. Štajerski ^radk^TI Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 17. decembra 2024 Podravje • Manj kot pol stanovalcev ima dovolj denarja za plačilo oskrbnine Občine za oskrbnine plačujejo iz leta v leto več Cene oskrbnin v domovih upokojencev so se v zadnjih letih konkretno povišale, za številne plačnike predstavljajo izjemno velik strošek. Okrog 46 odstotkov stanovalcev doma v enotah v Spodnjem Podravju lahko samostojno krije oskrbnino, v tretjini primerov jim pri tem pomagajo svojci, za petino doplačujejo tudi občine. Primerjava za zadnja leta kaže konstanten porast, v Podlehniku seje ta strošek za občinski proračun celo podvojil. Ptuj Kidričevo Gorišnica Majšperk Podlehnik Videm Juršinci Foto: CG Dom upokojencev Ptuj deluje na šestih lokacijah, ena enota je na Primorskem v Kopru, preostale so v Spodnjem Podravju. V enotah Ptuj, Žabjak, Muretinci, Kidričevo in Juršinci (brez Kopra) je bilo na dan 31. 10. 2024 781 stanovalcev. Daleč največji delež predstavljajo občani ptujske občine, in sicer 37,7 %. Po številu stanovalcev sledijo občine Kidričevo, Videm pri Ptuju, Mar-kovci, Hajdina in Gorišnica. Stanovalci drugih spodnjepodravskih občin predstavljajo manjši delež. So pa v DU Ptuj nameščeni stanovalci iz mnogih precej oddaljenih slovenskih občin, tudi Celja, Kranja, Ljubljane, Maribora, Ilirske Bistrice, Tržiča ... Statistika po občinah prebivališča je zelo razgibana, enako velja za podatke o načinu plačevanja oskrbnin. Od 779 stanovalcev si jih 357 oskrbnino plača samostojno V petih enotah, ki delujejo na območju upravne enote Ptuj, si od 779 stanovalcev oskrbnino lahko popolnoma samostojno, s svojimi lastnimi prihodki (pokojninami ali prihranki), plača 357 stanovalcev. Zanimivo je, da je precej večji delež žensk, in sicer dve tretjini v primerjavi z moškimi. V deležu to predstavlja 46 % vseh stanovalcev. Vsi drugi, torej dobra polovica, pa pri plačilu stroškov oskrbnin potrebujejo sredstva drugih plačnikov, bodisi svojcev ali/in občin. Tretjina stanovalcev (229) strošek doma krije s pomočjo svojcev, za 19 % oziroma 149 stanovalcev pa morajo sredstva zagotoviti občinski proračuni. Zelo majhen je delež, le okrog pet odstotkov, ko položnico za bivanje v domu krijejo trije plačniki: stanovalec, svojci in občina. Občine, ki bi popolnoma sama krila celoten strošek oskrbnine, ni, saj stanovalcu, če nima drugih dohodkov, pripada denarna socialna pomoč. V katerih primerih so občine dolžne kriti oskrbnino Tako za stanovalce kot svojce in občine predstavlja plačilo oskrbnin vedno večji strošek in nič ne kaže, da bo v prihodnje stanje kaj boljše. Prej nasprotno. Rast plač v javnem sektorju, pa tudi ostalih stroškov, bo tudi v prihodnjem letu gotovo prinesla nove dvige cen. „Če posameznik ni zmožen v celoti plačevati socialnovarstvene storitve celodnevnega institucionalnega varstva, lahko v skladu s področno zako- nodajo na krajevno pristojen Center za socialno delo odda vlogo za oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, nato so centri v okviru javnih pooblastil in nalog, tisti, ki o tem odločajo in upoštevajo zakonska določila," je postopke predstavila strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj Jožica Hudžar. Pretrgane družinske vezi ne razbremenijo otroka plačevanja oskrbnine za starša Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič pravi, da slovenski pravni red k plačevanju institucionalnih storitev poleg uporabnikov zavezuje tudi druge zavezan- Občine, ki doplačujejo največ (v evrih) Občina | Leto 2020 | Leto 2024* 375.602 393.315 65.431 125.611 74.282 111.302 61.502 108.893 40.946 84.353 107.127 81.842 59.170 66.078 Vir: DU Ptuj *podatki veljajo od januarja do oktobra 2024 V tabeli so občine, ki doplačujejo največ. Na prvem mestu je seveda Mestna občina Ptuj. Najmanj med vsemi spodnjepodravskimi občinami pa je letos za svoje občane, stanovalce DU Ptuj, plačala Občina Žetale: 5.372 evrov. Iz primerjave v tabeli je razvidno, da je za veliko večino občin strošek oskrbnin vidno narasel v zadnjih štirih letih. Največ za občini Kidričevo in Podlehnik, v slednji se je že do oktobra letos podvojil. Med primerjanimi občinami, ki doplačujejo največ, se je znižal le v eni občini, in sicer občini Videm. To je seveda v prvi vrsti posledica podražitve storitev institucionalnega varstva, zneski pa so za občine odvisni tudi od števila občanov iz njihovih občin in njihovega materialnega položaja. ce. Finančno breme plačila se večinoma prenese na zakonca in polnoletne otroke: „Dolžnost oz. obveznost preživljanja staršev izhaja iz družinskega zakonika, ki v 185. členu določa, da mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega. Polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega." Šipličeva dodaja, da dolžnost preživljanja staršev in posledično plačilo domske oskrbe pogosto pade tudi na ramena že odraslih otrok, ki izhajajo iz vse prej kot idiličnih družin: „V katerih starši niso skrbeli zanje in so se stiki med njimi prekinili že pred desetletji. Zgolj pretrgane družinske vezi in slabi odnosi s starši, če so ti preživninske obveznosti do otroka izpolnjevali, polnoletnega otroka ne razbremenijo dolžnosti njihovega preživljanja." Dženana Kmetec Stanovalcu z denarno socialno pomočjo mora ostati 145 evrov V 46 % primerih si oskrbnino v celoti plačujejo stanovalci Doma upokojencev Ptuj sami, 29 % jih pri tem potrebuje pomoč svojcev (oz. 229 stanovalcev), 149 oziroma 19 % pa je takih, kjer poleg stanovalcev doplačujejo še občine. „Občina nobenemu stanovalcu oskrbnine ne plačuje v celoti, saj je vsak posameznik, ki nima dohodkov, upravičen do denarne socialne pomoči, ki jo mora nameniti doplačilu storitve, s tem, da mora biti takim stanovalcem odmerjena zakonsko določena žepnina, ki od 1.4.2024 znaša 145 evrov. Se pravi ta denar prejemnikom denarne socialne pomoči mora mesečno ostati za lastne potrebe," je pojasnila Hudžarjeva. Foto: Pixabay Ptuj • Vičava: novo igrišče, nova težava Kje se bodo učenci učili voziti s kolesi? Osnovna šola Olge Meglič Ptuj prenovljenega športnega igrišča na Vičavi zaradi neprimerne podlage ne more uporabljati za projekt Jumicar in opravljanje kolesarskega izpita učencev. Problem je podlaga - tartan, ki ne omogoča vožnje, je na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj opozorila članica, učiteljica na OŠ Olge Meglič Mateja Simonič. MO Ptuj je prenovljeno igrišče namenu predala letos jeseni, obnovo je izvedla s finančno pomočjo državnega proračuna in Fundacije za šport. Čeprav so na igrišču zarisali tudi poligon za vadbo in pripravo otrok na opravljanje kolesarskega izpita, ta ne bo v uporabi. Stara asfaltna podlaga na igrišču je brez težav omogočala vožnjo s kolesi, medtem ko nova iz umetne mase tega ne omogoča. Deležniki v zgodbi so že prišli do rešitve, ki jo bo v prihodnje treba samo še detajlno dogovoriti in izvesti. Šoli so predlagali uporabo asfaltirane površine pri objektih šolskega centra na Vičavi, ki služi za parkiranje. Direktor ŠC Ptuj Oton Mlakar je povedal, da imajo namen površino zagra-diti in parkirna mesta zarisati. Ideja je, da bi zarisali še točke za postavitev poligona za opravljanje kolesarskega izpita. Janez Strelec iz uprave MO Ptuj, sicer tudi predsednik ZŠAM Ptuj in član SPVCP, je rešitev ocenil kot zelo dobro, ker je lokacija celo bližje šoli. Za dan ali dva, ko bi parkirišče uporabljala šola, bi se vnaprej dogovorili. Simoničeva je na seji SPVCP prav tako poudarila, da je v zelo slabem stanju cesta mimo Intere do OŠ Olge Meglič, kjer njihovi učenci prav tako opravljajo kolesarski izpit. „Morda bi veljalo na pristojne apelirati, Članica SPVCP in učiteljica na OŠ Olge Meglič Mateja Simonič je povedala, da umetna masa - tartan na prenovljenem športnem igrišču na Vičavi za vožnjo ni primerna. da se cesta obnovi," je dejala. Vodja Sveta za preventivo Franc Kozel je odgovoril, da ga je o problematiki že opozorila ravnate- Ijica Helena Ocvirk. „Ne gre za dolg odsek. Res pa je, da je cestišče poškodovano in med vožnjo pod kolesi konkretno ropota. Cesta je za kolesarje in voznike vseh enos-lednih vozil nevarna," je ocenil. MZ Foto: CG torek • 17. decembra 2024 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Petkova vložila tožbo in uspela - sodišče presodilo v njeno korist Dela za cesto v Novi vasi izvedena brez zakonske podlage Zgodba s parcelami v Novi vasi, do katerih trenutno ni urejenega primernega dostopa, se vleče že leta. Interesi vpletenih so zelo različni. Na koncu je obveljala varianta, da se gradi nova dostopna cesta čez zasebna zemljišča, njihove lastnike pa bi razlastili. Sodišče je zdaj odločilo, da občinski prostorski dokumenti gradnje novih cest na kmetijskih in/ali gozdnih zemljiščih sploh ne dovoljujejo, zato temeljni pogoj za uvedbo postopka razlastitve (javna korist) sploh ni izpolnjen. O postopkih, povezanih z urejanjem nove dostopne ceste, in različnih interesih lastnikov vseh obravnavanih parcel, kot tudi občine in Marije Petek ter še nekaterih drugih stanujočih v Novi vasi, smo poročali že velikokrat. Zgodba vsakič dobi kak nov preobrat. Krajani so se srečevali celo na zborih, vlagali tožbe ... Čeprav je vse kazalo, da bodo Marijo Petek, sicer večinsko lastnico parcel, po katerih bi tekla nova cestna povezava, razlastili, vse kaže, da ne bo tako. Postopek razlastitve se zoper Petkovo vodi na Upravni enoti Ptuj, sprožila ga je Mestna občina Ptuj. »Za potrebe gradnje nove ceste je občina zahtevala, da se mojo stranko razlasti določenih kmetijskih in gozdnih zemljišč, upravna enota pa je v letu 2021 izdala odločbo, s katero je dovolila izvedbo pripravljalnih del - ureditev meje in parcelacijo. Zoper navedeno odločbo sem najprej vložil pritožbo na ministrstvo, ki je pritožbo zavrnilo, po prejemu odločitve ministrstva pa vložil tožbo na upravno sodišče. Zaradi vložene tožbe Upravna enota o razlastitvi sami še ni odločila oziroma je postopek v tej zvezi stal. Upravno sodišče pa je sedaj v zadevi odločilo in odločitev Upravne enote odpravilo ter zadevo vrnilo Upravni enoti v ponovno odločanje,« je pojasnil odvetnik Petkove Peter Surič. Zoper navedeno sodbo pritožba ni dovoljena. Težava že, da bi cesta šla čez kmetijska zemljišča Vsekakor pomembna in zgovorna je zlasti odločitev in obrazložitev sodišča, da v skladu z občinskim prostorskim načrtom MO Ptuj gradnja novih cest na kmetijskih in/ali gozdnih zemljiščih sploh ni dovoljena oziroma, še več, je izrecno izključena. Posledično torej temeljni pogoj za uvedbo postopka razlastitve (javna korist) sploh ni izpolnjen. »S tem je sodišče jasno povedalo, da so nezakonita ne samo pripravljalna dela - parcelacija, ki je bila opravljena v vmesnem času, temveč da je neutemeljena tudi sama zahteva za razlastitev, saj osnovni pogoji zanjo niso podani,« je prepričan Su- Odločbo UE sodišče odpravilo in pritrdilo Petkovi Upravno sodišče je sodbo izreklo novembra letos. Petkova je tožbo vložila zaradi dovolitve pripravljalnih del še med postopkom razlastitve. Republika Slovenija oziroma v njenem imenu Ministrstvo za okolje in prostor (na podlagi odločbe Upravne enote) kot tožena stranka mora Petkovi povrniti 470 evrov sodnih stroškov. UE Ptuj je pred natanko tremi leti (novembra 2021) dovolila izvedbo postopka za ureditev mej in parcelacijo na parcelah, ki so predmet razlastitve. Podlaga za to sta bila OPN in sklep mestnega sveta iz leta 2020, daje gradnja nove ceste nujno potrebna in v javno korist. Sodišče seje postavilo na stališče, da je ptujska Upravna enota napačno vodila postopek v zvezi s predlogom za dovolitev pripravljalnih del. »Sporna je pravilnost in zakonitost odločbe o dovolitvi pripravljalnih del,« med drugim piše v sodbi. rič. Njegova stranka Marija Petek je seveda zadovoljna. Kot pravi, želi, da je javnost seznanjena s tožbo, ki po njenem priča o tem, da za vodenje postopka, ki traja že več kot tri leta in pol, od samega začetka 1 jjj I i_ JJ-U-LL sploh ni bilo nobene podlage. Vztraja, da bi »Upravna enota že na samem začetku morala zahtevo za razlastitev kot očitno neutemeljeno zavrniti«. Vse to pa seveda ponovno pomeni nove Foto: Pixabay Foto: CG Pritožba na sodbo sploh ni mogoča. Slabo pripravljen občinski prostorski načrt Del težave, kije posledično vodila do tega, daje bila tožnica uspešna in je sodišče presodilo v njeno korist, je tudi pomanjkljivo pripravljen občinski prostorski načrt. V njem je sicer navedeno, daje iz Slovenskogoriške do obravnavanega območja predvidena ureditev nove ceste, a OPN ni bil pripravljen dovolj natančno, da bi bilo predmetne nepremičnine razbrati iz grafičnega prikaza v zemljiškem katastru. Torej je po mnenju sodišča vprašanje celo, ali OPN sploh dopušča gradnjo ceste na tem območju, ker si uredbeni in grafični del nasprotujeta. težave za lastnike zgornjih, trenutno praktično še neuporabnih parcel. Dostop bi bil sicer možen po obstoječi cesti, Ulici Jožefe Lacko, a se s to varianto ne strinjajo stanovalci tega območja, ki menijo, da ta cesta dodatnega prometa ne bi zmogla. Dženana Kmetec Podravje • Kadrovanje kmečkih funkcionarjev po političnih navodilih Denis Hrga na čelo ptujske območne enote KGZS Ptujska območna enota KGZS ima novo vodstvo, predsedniško mesto je zasedel Denis Hrga iz Juršincev (Društvo slovenski kmet), podpredsednika sta Matej Šmigoc iz Gorišnice (društvo Forum za kmetijstvo in podeželje SDS) ter Simon Toplak iz Juršincev kot predstavnik pravnih oseb. Kandidati so bili potrjeni skorajda soglasno, niso pa se izognili očitkom glede politizacije zbornice. »Prejela sem klic, da ne smem kandidirati,« je dejala novinka v svetu območne enote Martina Rokavec, ki seje za glasove potegovala na listi Združenja slovenske kmečke iniciative. Člani sveta ptujske območne enote KGZS so na mizo prejeli le en predlog kandidatov za vodstvo območne enote, a kot je bilo slišati, ne zato, ker ne bi bilo drugih kandidatov, temveč zato, ker so bila navodila jasna in glasna. »Prejela sem klic Slemenška iz Kmečke iniciative, da so njega klicali iz SDS, da ne bi kandidirala za predsednico in ne bi silila v ospredje, saj da je dogovorjeno, da imata Društvo slovenski kmet in SDS vse izpostave,« je dejala Martina Rokavec iz Trnovske vasi. Izkušen kmet in politik v kmetijskih lo-gih Milan Unuk pa je dodal: »Razočaran sem nad vašim delom in delom kolegov, nikdar od samega začetka, nikdar se nismo šli takšne politike, kot se gremo sedaj. Če bomo takšno politiko peljali, me ne bo več zraven.« Rokavčeva pa je dodala še kritiko na račun novoizvoljenega Hrga, saj da sedi na preveč stolčkih hkrati. Denis Hrga je namreč tudi predsednik Društva rejcev govedi črno-bele pasme. »Vsaka funkcija zahteva loo-odstotno predanost. V svet območne enote nisem kandidirala, da bi se zgolj pogovarjala, temveč da bi dosegla neke spremembe.« Hrga je zatrdil, da je kandidaturo za predsednika območne enote dobro premislil. »Ne bojim se izzivov, menim, da jih bomo z mojimi izkušnjami in izkušnjami drugih uspešno premagali.« Med temeljne cilje si je zadal povezovanje kmetov, zastopanje interesov, izboljšanje pogojev v kmetijstvu, pa tudi pridobi- Foto: Črtomir Goznik Člani sveta OE KGZS Ptuj v letih 2024-2028: Mateja Cveček, Milan Fideršek, Denis Hrga, Branko Klemenčič, Dušan Kosi, Matjaž Muzek, Martina Rokavec, Matej Šmigoc, Simon Toplak, Davor Trstenjak, Milan Unuk, predsednik KGZS Jože Podgoršek in direktor KGZS, Zavoda Ptuj, Andrej Rebernišek tev odgovorov na zastavljena vprašanja in dileme, ki bodo izpostavljene na seji. Doslej s člansko izkaznico SLS, odslej z SDS-ovo Na očitke glede politizacije zbornice se je odzval tudi predsednik zbornice Jože Podgoršek, sicer predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS: »Do sedaj, torej 24 let, so imeli vsi predsedniki zbor- nice SLS člansko izkaznico, celo arhiv stranke je na zbornici ..., zato je težko poslušati, da je šele sedaj zbornica postala politična.« A razpravo okrog političnega kadrovanja so kmalu zamenjali enotni problemi kmetijstva in v povezavi z njimi se je Podgoršek zavezal, da bodo vsi predlogi in pobude, ki bodo oblikovani na terenu, preneseni odločevalcem na državni ravni. Eden izmed ciljev zbornice pa je tudi, da bi bili vključeni v pripravo zakonodaje s področja kmetijstva, ko je še ta v začetni fazi in ne že tik pred sprejetjem. »Z ministrstvom se dogovarjamo za mesečne sestanke in verjamem, da bomo tudi preko sestankov in poznanstev uspešni v pogajanjih za ključna vprašanja,« je še dodal Podgoršek, nekdanji sekretar na kmetijskem ministrstvu, ko ga je vodila Aleksandra Pivec, ter nekdanji kmetijski minister. Mojca Vtič 4 Štajerski Gospodarstvo torek • 17. decembra 2024 Ptuj • Očitki o smiselnosti izgradnje sončnih elektrarn na javnih objektih Sončne elektrarne bi postavili na strehe 17 stavb Mestna občina Ptuj načrtuje izgradnjo sončnih elektrarn na 17 stavbah, od streh osnovnih šol do vrtčevskih objektov, domov krajanov itn. To je največja planirana investicija v naslednjem letu. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev v občinskem proračunu pa so se pojavili pomisleki, ali je dejansko ta načrtovana investicija tudi najbolj nujna, smiselna in potrebna glede na številne luknjaste ceste in ostale neurejene zadeve v mestu. Projekt postavitve sončnih elektrarn je ocenjen na skoraj dva milijona evrov. Dobro polovico tega zneska predstavlja vrednost subvencije, ki naj bi jo občina dobila, in sicer 1.151.880 evrov, proračun Mestne občine Ptuj bi po njihovem trenutnem izračunu kril 772.412 evrov. Nekateri občani so sicer mnenja, da bi bilo kaj drugega treba urediti pred to investicijo, na občini pa na te očitke odgovarjajo: „Na to, da ta investicija ni potrebna, težko karkoli komentiramo, saj se nam zdi ravno nasprotno. Želimo namreč zmanjšati stroške na dolgi rok." Izračuni naj bi pokazali, da bodo prihranki veliki. Gre namreč za 17 velikih objektov, na katerih bodo namestili sončne elektrarne. Projekt so razdelili po fazah: „Ker se izteka podporna shema za letni obračun, smo želeli zagotoviti ugodnejšo »net metering« shemo na objektih OŠ Grajena, ŠD Rogo-znica, dvorana Mladika in novem rogozniškem pokopališču. Iz tega razloga smo speljali postopek javnega naročila za izgradnjo sončnih elektrarn na omenjenih objektih." Postavitev planirana že naslednje leto Na MO Ptuj so prepričani, da je popolnoma realna in možna izved- Na občini so prepričani, da gre za smiselno in potrebno investicijo. Katere objekte so prijavili Sončne elektrarne nameravajo namestiti na 17 javnih objektov: ŠD Rogoznica, vežica rogozniškega pokopališča, streha osnovne šole Grajena, dvorana Mladika, domovi krajanov Grajena, Olge Meglič in Bratje Reš, večnamenska dvorana Spuhlja, enote vrtca Trobentica, Vijolica in Deteljica, NK Podvinci, ŠD Grajena, Športni park Spuhlja, Zdravstveni dom Ptuj in Čistilna naprava Ptuj. Foto: J. Kljajič Povračilna doba naj bi bila zelo kratka Na občini so pripravili izračun, ki naj bi dokazoval, da se ta investicija izplača: „Predvidena letna proizvodnja je 1.685 MWh, trenutna cena električne energije, ki jo MO Ptuj plačuje za električno energijo, je za ET 0,08547 EUR /kWh, kar znaša na leto okrog 144.082 evrov prihranka oz. 175.781 evrov, če upoštevamo tudi davek." Glede na navedeno bi povračilna doba v grobem znašala približno štiri leta in pol, ocenjen vložek MO Ptuj v izgradnjo sončnih elektrarn je namreč 772.412 evrov. Seveda je ta izračun veljaven in smiseln le ob predpostavki, da bo občina uspešna na razpisu za državna sredstva. ba te naložbe v letu 2025. Strehe so povečini primerne za postavitev, pridobili so potrebna soglasja, neustrezne objekte pa že v fazi načrtovanja izločevali. Kljub pomislekom na ptujski občini vztrajajo, da je navedena naložba pomembna, predvsem z vidika nižanja stroškov električne energije, sočasno pa da bodo imeli tudi neodvisen in lokalno dosto- pen obnovljiv vir energije, nižje izpuste emisij itd. O učinkovitosti in smiselnosti tako velikega vložka, ki se bo povrnil šele čez nekaj let, pa menijo, da gre za zanesljivo in času, v katerem živimo, primerno naložbo: „ Ugodnosti te naložbe so dolgoletne, in sicer v manjših stroških električne energije. Če gledamo iz perspektive naložbe, se v povračilni dobi investicije ne plačuje za električno energijo, temveč se ta vrednost namenja za naložbo. Po povračilni dobi pa je ta delež električne energije brezplačen in na dolgi rok prihranimo." Objava rezultatov razpisa je bila najprej predvidena za konec novembra, a postopki še niso končani. Drugih uradnih informacij jim na ptujski občini od Ministrstva za okolje in prostor o časovnici ni uspelo dobiti. Prepričani pa so, da bodo uspešni in da si bodo za to naložbo zagotovili več kot milijon evrov državnih sredstev. Dženana Kmetec Foto: CG Lenart • Vrtec v Selcih dotrajan Primerna le sedanja lokacija V Lenartu poteka dolgo pričakovana gradnja šolskega prizidka, v pripravi je dokumentacija za gradnjo vrtca v Vo-ličini, ki postaja pretesen, prebivalce Selc pa zanima, kdaj bo na vrsti njihov vrtec. Foto: SD Čeprav je bila ena od želenih lokacij za novi vrtec v Selcih tista v središču naselja, tik ob bencinski črpalki, se ni izkazala za primerno. Ta spada pod okrilje OŠ Voličina in je še iz leta 1960, kar pomeni, da kljub delni obnovi in delni energetski sanaciji ni zgrajen po današnjih standardih. Kakšne aktivnosti, če sploh, potekajo v zvezi z gradnjo novega vrtca, je na seji občinskega sveta vprašal Gregor Ši-rovnik. »V letošnjem proračunu je na postavki 20.000 evrov, to pa je tudi vse, saj drugih informacij nimamo.« Župan Janez Kramberger je pojasnil, da so bile do nedavnega v igri tri lokacije: poleg obstoječe še ena v središču Selc, na parceli ob nekdanji bencinski črpalki, ki jo je občina odkupila, druga pa ob cesti, ki vodi do sedanjega vrtca. »Nobena od novih dveh variant se ni izkazala kot primerna, so presodili gradbeniki, zato ostaja kot edina opcija obstoječa lokacija. Parcelo bo sicer treba nekoliko razširiti, a to po mnenju pripravljavcev prostorskih aktov ne bo sporno. OPN, upam, bo sprejet v začetku novega leta, kar pomeni, da bomo takrat lahko nadaljevali postopke. Vzporedno pa že teče projektiranje novega vrtca, zanj smo že pridobili tudi dve ponudbi.« SD Ptuj • Prednovoletni sprejem CPP Optimistično v novo leto Cestno podjetje Ptuj (CPP), ki zaznamuje 35 let poslovanja,je v dominikanskem samostanu priredilo prednovoletni sprejem za poslovne partnerje. Tradicija je, da slavnostni dogodek organizirajo 12.12. ob 12. uri in 12 minut. Gostom so dobrodošlico izrekli predsednica upravnega odbora družbe Stanka Miškovič, izvršni direktor Boris Medved, lastnik podjetja Fehim Selek, članica upravnega odbora Brigita Mesarič ter lastnikov sin in podpredsednik upravnega odbora Ahmedin Selek. Foto: CG Prireditev je vodila Bernarda Žarn, ki je k pogovoru povabila izvršnega direktorja družbe Borisa Medveda, vodjo komerciale v podjetju Roka Sagadina in tehničnega direktorja Roka Lorenčiča. Za glasbeno-plesni utrip so poskrbeli učenci Glasbene in baletne šole Karola Pahorja Ptuj, mladi ptujski pevec, letošnji udeleženec festivala Melodij morja in sonca Aljaž Ramot in pevka Manca Špik. Iztekajoče se leto je bilo za CPP uspešno, prihodki bodo presegli 55 milijonov evrov, poslovali bodo z dobičkom. Največja gradbena družba v podravski regiji zaposluje 270 sodelavcev, še približno toliko je najetih sodelavcev partnerskih podjetij in kooperantov. „Skupaj imamo na deloviščih tudi po 500 ljudi," je dejal izvršni direktor Boris Medved. Podjetje skrbi za vzdrževanje državnih in občinskih cest, so tudi izvajalec glavnine investicijskih projektov v regiji. „Sodelujemo pri gradnji ceste Ormož-Markov-ci, strelišča Apače ter pri večjih rekonstrukcijah državnih cest (Brunšvik, Cezlak). Okrepili smo poslovanje na Hrvaškem in tudi čez mejo pridobili nekaj projektov, gre za gradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Končali smo novogradnjo zdravstvenega doma Slovenska Bistrica in vrtca Lovrenc na Dravskem polju v občini Kidričevo, v teku je gradnja nove poslovne stavbe za podjetje Saubermacher, končujemo tehnološki park Ormož. Gradimo športni objekt v Markovcih in podjetniški inkubator v Podlehniku. Prisotni smo pri vseh projektih v regiji, ki so jih razpisale država in lokalne skupnosti," sta pojasnila vodja prodaje v podjetju Rok Sagadin in tehnični direktor Rok Lorenčič. Dodala sta, da v zelo dobri kondi-ciji stopajo tudi v leto 2025: „Tako velikega obsega del oziroma projektov v novo koledarsko leto še nismo prenašali. Na vidiku so novi razpisi, poslovanje bo stabilno." V prihodnjih letih se v CPP nadejajo tudi lastnih investicij. Med drugim imajo v lasti zemljišče na Potrčevi cesti na Ptuju, ki za zdaj služi kot parkirišče, namen je zgraditi stanovanjsko sosesko. Po besedah izvršnega direktorja Borisa Medveda spreminjajo idejno zasnovo in iščejo najoptimalnejšo različico za projekt. MZ torek • 17. decembra 2024 Politika Štajerski 5 Kidričevo • 16. redna seja občinskega sveta Kredit za plačilo starih grehov Svetniki občine Kidričevo so na decembrski seji odločali o razporeditvi 20 milijonov evrov, kolikor sta težka letošnji proračun in proračun za naslednje leto. Za letos je bilo treba v proračunu izvesti prerazporeditev denarja in vanj vključiti kredit, s katerim med drugim pokrivajo obveznosti za odkup infrastrukture v športno-rekreacijskem centru Green lake in vračajo nenamensko počrpana evropska sredstva. Letošnji prihodki občinskega proračuna so znašali 8,9 milijona evrov, odhodki bodo 2,5 milijona evrov višji, glavnino razlike bo občina pokrila z dolgoročno zadolžitvijo. Svetnica Eva Žunkovič je dejala, da svetniška skupina SD rebalansa ne bo podprla, ker sta v njem dva neuspela projekta - poslovna cona in Green lake. „Mislim, da to vse pove," je poudarila. Župan Anton Leskovar je odgovoril, da je poslovna cona uspeli projekt in da so zanjo počrpali popolnoma vsa sredstva, tudi tista, do katerih niso bili upravičeni in jih morajo sedaj vračati. Dodal je, da je bilo v prejšnji finančni perspektivi v regiji na voljo 24 milijonov evrov, od tega je 16 milijonov šlo v občino Kidričevo (za obvoznico, kolesarske steze, poslovno cono, op. a.). Amandmaje SD-ja serijsko zavrnili Žunkovičeva se je oglasila tudi pri sprejemanju proračuna za letošnje leto. Na proračun je svetniška skupina SD vložila več amandmajev, od tega je občina enega (20.000 evrov za postavitev otroških igral) upoštevala, ostale so svetniki zavrnili. SD je z amandmaji predlagala postavitev fitnesa na prostem, spomenik čebelarju Janku Pislaku, dodatni denar za čiščenje javnih površin in vzdrževanje cest ter dvig žepnin. Nobeden od naštetih predlogov ni dobil podpore svetnikov. Za fitnes na prostem je župan Le-skovar dejal, da je to bolj kot ne Župan Anton Leskovar je naslednjo sejo občinskega sveta napovedal za konec januarja, ko bodo na dnevnem redu podražitve varstva otrok v vrtcih. modna muha, sicer pa ga v občini že imajo. Žunkovičeva je dejala, da bi bila primernejša lokacija fitnesa na prostem v bližini šole ali v športnem parku Aluminij, a je njen predlog pri večini svetnikov ostal preslišan. Prav tako svetniki niso potrdili amandmaja za parti-cipativni proračun. Župan je argumentiral, da ga nekatere občine že opuščajo, slaba pa je tudi volilna udeležba. Svetnica je dejala, da Problematični vlomi v zbirni center Pri obravnavi letnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki so Kidričani opozorili na vlome v zbirni center. Koncesionar Čisto mesto naj bi jih poskušal omejiti s pomočjo varnostne službe, ki pogosteje opravlja obhode, zakrpali so tudi luknjo v ograji. Podžupanja Anja Rajher je povedala, daje problem, ker vlomilci odpadke, na primer neuporabne dele razstavljene bele tehnike in oblačila, puščajo v gozdu ob zbirnem centru, kar potem bremeni lastnika. „Ali naj gre čistit nekaj, kar so mu povzročili drugi? Ali naj to počisti Čisto mesto? Če bi na primer na teren prišla inšpekcija, bi bremenila lastnika gozda," je opozorila Rajherjeva. niti poskusili niso, po drugi strani pa predlogi nekaterih krajevnih odborov ostanejo preslišani in bi se njihovi projekti morda skozi participativni proračun lahko uresničili. Po krajši razpravi so svetniki proračun za naslednje leto v višini slabih deset milijonov evrov potrdili. Med večjimi projekti bo nadaljevanje gradnje sončnih elektrarn. Novi krog iskanja najemnikov za ŠRC Green lake Razprava na seji je bila tudi o oddaji ŠRC Green lake v najem. Center so razdelili na tri dele, za katere bo občina z javnim pozivom iskala najemnike. Za vsak del bi računali fiksni in variabilni del najemnine. Za žičnico na vodi bi fiksni del mesečne najemnine znašal 250 evrov, za tribuno in objekt nad njo ter igrišče na mivki 300 evrov, za kamp ter objekt ob njem pa 200 evrov. Skupaj je to 750 evrov mesečne najemnine, kar za celo koledarsko leto pomeni 9.000 evrov in v desetih letih, kot bodo predvidoma sklenili najemne pogodbe, 90.000 evrov. Nekaj dodatne najemnine bo občina iztržila še na račun prometa ponudnikov. Občina si vložka v ŠRC Green lake (čez palec 1,5 milijona evrov) z najemninami dejansko ne bo nikoli pokrila. Mojca Zemljarič Foto: MZ Slovenija; Podravje • Javni zdravstveni zavodi bodo po plačni reformi potrebovali dodaten denar Zaradi višjih plač višje tudi cene zdravstvenih storitev Kot ocenjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bodo potrebovali najmanj 46 milijonov evrov dodatnih proračunskih sredstev. Na drugi strani na ministrstvu za zdravje finančne učinke plačne reforme v zdravstvu ocenjujejo na 132 milijonov evrov. Na vprašanje, kako bodo javni zdravstveni zavodi prišli do dodatnega denarja, so odgovorili, da prek novih cen zdravstvenih storitev, ki jih javnim zdravstvenim zavodom plačuje zdravstvena blagajna. Element v ceni so tudi plače zdravstvenih delavcev. Zvišanje cen zdravstvenih storitev bo imelo učinek tudi na financiranje koncesionarjev, čeprav ti niso del javnega sektorja, so pojasnili na ministrstvu. Da se bodo zaradi povišanja plač v javnem sektorju povišale tudi vse cene zdravstvenih storitev v letu 2025, so napovedali tudi na ZZZS. Cene bodo po njihovih navedbah predvidoma opredeljene v uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2025. »Ocenjujemo, da se bo problematika učinkov plačne reforme na ZZZS prenesla predvsem v leto 2026. Ob tem ponovno poudarjamo, da bi bilo treba zaradi zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti na zakonski ravni opredeliti trajno proračunsko varovalko tudi za ZZZS, po zgledu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,« so še poudarili na zavodu. Kako se bodo s tem spopadli v UKC Ljubljana in Maribor V obeh univerzitetnih kliničnih centrih (UKC) sicer v sredo informacij o tem, kako bodo dobili dodaten denar, še niso imeli. Dodatna sredstva bodo potrebovali, ker se bodo prav vsem zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu plače dvignile v manjšem ali večjem obsegu, ob tem pa se uvajajo tudi nekatera nova delovna mesta. Gre denimo za delovna mesta starejših zdravnikov in zobozdravnikov z licenco ter starejših zdravnikov specialistov. Delovna mesta starejših zdravnikov specialistov bodo lahko zasedli tisti zdravniki, ki trenutno zasedajo delovna mesta višjih zdravnikov specialistov. Izhodiščna osnovna plača starejšega zdravnika specialista bo, odvisno od zahtevnosti delovnih pogojev, med 4.339 in 5.337 evri bruto. V UKC Ljubljana je trenutno zaposlenih 1.137 zdravnikov, brez specializantov in pripravnikov. Glede na razpoložljive po- datke pogoje za umestitev na nova delovna mesta starejših zdravnikov in starejših zdravnikov specialistov izpolnjuje skoraj 500 zdravnikov. Iz UKC Maribor pa so sporočili, da še nimajo podatkov o številu zdravnikov, ki bodo zasedli novo delovno mesto starejšega zdravnika in starejšega zdravnika specialista. Precej boljše plače za diplomirane medicinske sestre Vlada in večina sindikatov javnega sektorja so prejšnji petek podpisali kolektivne Foto: S. Svigelj pogodbe in dogovore za uveljavitev plačne reforme. Gre za največjo prenovo plačnega sistema po letu 2008. Nova plačna lestvica se bo uveljavila z letom 2025, zvišanja pa bi se uveljavila postopoma do leta 2028. Osnovne plače zdravnikov specializan-tov so trenutno od 2.470 do 3.380 evrov bruto, odvisno od zahtevnosti delovnih pogojev. Po novem bodo specializanti prejemali od 2.549 do 3.426 evrov bruto osnovne plače. Razlike bodo znašale do nekaj odstotkov, njihove izhodiščne plače se bodo povečale za manj kot 100 evrov. Izhodiščna plača srednje medicinske sestre v primarni dejavnosti (na primer v Primera zvišanja plač Višji zdravnik specialist PPD1: zdajšnja izhodiščna plača: 4.277 evrov nova izhodiščna plača: 4.884 evrov dvig plače v evrih: 607 evrov (14 %) Sr. med. sestra v intenzivni terapiji III: zdajšnja izhodiščna plača: 1.604 evre nova izhodiščna plača: 1.897 evrov dvig plače v evrih: 292 evrov (18 %) ambulanti družinskega zdravnika) je trenutno 1.172 evrov, ob doplačilu do minimalne plače pa vsak mesec brez dodatkov in napredovanj prejme 1.254 evrov bruto. Po postopnih dvigih bo osnovna plača srednjih medicinskih sester v primarni dejavnosti znašala 1.542 evrov. Izhodiščna plača srednjih medicinskih sester, ki delujejo na oddelkih intenzivne terapije, trenutno znaša 1.483 oziroma 1.604 evre. Po dvigih bo znašala 1.788 oziroma 1.897 evrov bruto. Izhodiščna plača diplomiranih medicinskih sester v ambulantah, ki trenutno znaša 1.669 evrov bruto, bo postopno višja za 404 evre. Po novem bo znašala 2.073 evrov bruto. Diplomirane medicinske sestre v intenzivni terapiji, katerih osnovna plača je trenutno 2.111 oziroma 2.284 evrov bruto, pa bodo prejele dodatnih 221 oziroma 191 evrov bruto. Sta, P.S. 6 Štajerski V središču torek • 17. decembra 2024 Podravje, Slovenske Konjice • Zdravnik Marjan Berginc o izzivih zdravniškega poklica in pesniškem ustvarjanju »Poznam življenjske zgodbe vseh svojih 1.720 Medtem ko se marsikateri mladi medicinec zmrduje nad delom na periferiji, je zdravnik Marjan Berginc že 37 let srečen v Slovenskih Konjicah. Medtem ko si prenekateri zdravnik in zdravnica za bolnike vzameta po par minut, on že več generacij spremlja po cele družine in zdravi vse vidike njihovih stisk, od telesnega do duhovnega. Medtem ko se njegovi preobremenjeni, izgoreli kolegi in kolegice zatekajo v zasebništvo, sam nikoli ne bi pomislil, da bi zapustil »svoje ljudi«. Še na robu penzije (šteje 66 let) jih zdravi, tolaži in spodbuja, se jim čudi, se z njimi veseli in kdaj tudi joče ob tragediji človeškega tkiva. I * Njegove roke so roke zdravitelja, a njegova duša je pesniška - nedavno je v Centru Noordung Vitanje predstavil kar tri nove zbirke (Pesmi iz ljubezni, Pesmi za prijatelje in Pesmi iz življenja); večino je napisal v redkih prostih minutah nočnih dežurstev. Kot sam pravi, je pisanje zanj tudi oblika terapije, ki mu pomaga ob soočanju s težkimi primeri iz svoje ordinacije. Kako vam uspe, da iz bolezni in stisk, strahu in osamljenosti in obupa, ki ste jim priča v ordinaciji, iztisnete navdih za nekaj tako lepega, kot je poezija? »Takšen pač sem, nesreča in sreča drugih se me globoko dotakneta. Največ pesmi se rodi med dežurstvom v nočnem času, ko prihajajo nenaročeni pacienti z nenavadnimi, dostikrat presunljivimi zgodbami. In tako sem se odločil, da bom poskusil napisati pesem - pa četudi kratko, s tremi ali štirimi kiticami - o prav vsakem izmed njih. Med dežurstvom izkoristim proste minute, da zapišem te primere in jih dam v verze, preden bi se vtisi izgubili.« Mi zaupate zgodbo katerega od teh primerov? »Joj, tega je toliko... Spomnim se večera, ko sem najprej obravnaval neko gospo, ki jo je mož pripeljal zaradi bolečin v prsih; oba sta bila iz sebe od bojazni, da je doživela infarkt. K sreči se je izkazalo, da gre zgolj za vnetje medrebrnega živca, gospa pa je potrebovala le analgetik. Za njima je prišel delavec iz tovarne Unior, ki se je hudo opekel na razbeljenem železu in smo ga morali z rešilcem poslati v celjsko bolnišnico. Nakar dobim klic iz policijske postaje, da se moram zglasiti v celici za streznitev, kjer si je nekdo zlomil roko in smo mu jo mobilizirali in spet naročili prevoz v bolnišnico. Takšna so ta nočna dežurstva in na neki točki sem po njih napisal dvajset ali trideset pesmi zapored. Obenem kot družinski zdravnik v podeželskem okolju spremljam cele družine skozi več generacij; z njimi sem, ko vnuk priveka na svet in ko stara mama postane nepokretna. In marsikatera moja pesem izhaja iz družinskih odisej, ki jih spremljam skozi čas. Spomnim se gospe, ki je nepokretna ležala na postelji celih 12 let; mož je tu in tam rad malo popil, Foto: Sašo Svigelj Marjan Berginc: »To so moji ljudje, moji prijatelji, to niso zgolj številke, temveč so mi pri srcu. Zaupajo mi, da se lahko obrnejo name, kadarkoli so v težavah, in to zaupanje mi daje moč.« sicer pa je bil priden, jo je imel rad in je predano skrbel zanjo, vedno je bil ob njej, ko jo je bilo treba obrniti, ji postreči s hrano ali pijačo ali kaj podobnega. Dvanajst let sem jima bil na voljo in kadarkoli je prišlo do kakšnega zapleta, sta me lahko poklicala - in sem priletel. Ta vidik svojega dela jemljem kot veliko odgovornost, pa tudi kot nekaj zelo, zelo lepega. Tako dolgo živim z ljudmi, prihajam v njihove domove in spremljam njihove zgodbe, da nekako postanejo tudi moje. Vsekakor bi moral biti kamen, da bi bil ravnodušen ob preizkušnjah, ki jih zadevajo - tako pa sem raje pesnik. Zato se pri svojem delu pogosto ne držim delovnega časa; dostikrat obiščem koga na domu tudi izven uradno določenih ur. Dober družinski zdravnik skrbi za svoje ljudi 24 urna dan.« Pomagajte razumeti svojo obremenjenost ljudem iz drugih poklicev, ki tudi trdo garajo. »Poglejte, neki družinski zdravnik mora mesečno opraviti 250 delovnih ur, vsak dan je treba iti skozi ves spekter medicinskega znanja, od sprememb na koži in prehladov do kapi in depresij... Ob tem pa bi morali biti še ves čas pozitivni in nasmejani. Psihološko breme je veliko in vsi ga ne zmorejo prenesti; ljudje smo si pač različni in sam ne obsojam nikogar, ne na strani zdravnikov ne na strani bolnikov. Kako velike so obremenitve splošnih zdravnikov, zgovorno priča statistični podatek, da Marjan Berginc: »Ali sam dovolj cenim svoje bol-boljše delovne razmere? Jaz vem, da jih ne bom, ker od vseh bolnikov, ki v primarnem nivoju vstopijo v zdravstveno mrežo, zgolj 14 odstotkov nadaljuje obravnavo na sekundarnem, v bolnišnicah. Kar pomeni, da za 86 odstotkov poskrbimo družinski zdravniki Podravje • Postopek posvojitve živali iz zavetišča poteka po več korakih Je vprašalnik pomembnejši od osebnega stika? Gospod iz okolice Ptuja, recimo mu Marko, saj je želel ostati anonimen, je po radiu poslušal o življenjski zgodbi psičke, ki je slednjič pristala v mariborskem zavetišču za živali. Njena usoda se gaje dotaknila, zato seje odločil, dajo bo posvojil. »Zapeljal sem se do azila, pozvonil in povedal, čemu sem prišel in da bi psičko pred vsakim nadaljnjim korakom rad videl. Da to ni mogoče, so mi rekli, mi v roke potisnili vprašalnik in mi povedali, da se bomo o ogledu pogovarjali šele po tem, ko vse izpolnim in ko bodo mojo vlogo preučili oziroma preso- dili, ali sem sploh primeren za posvojitelja,« pripoveduje Marko. »Nisem se pustil takoj odpraviti, ampak sem skušal osebju v zavetišču dopovedati, da vprašalnik lahko služi le kot formalnost, ne pa kot dejanska presoja, ali bo nekdo dober pasji lastnik ali ne. Po moje bi se morali z menoj najprej pogovoriti in mi dovoliti, da se s psičko spoznava in vidiva, ali sva kompatibilna ali ne, saj to namreč niti slučajno ni samoumevno. Vse življenje imam pse in si upam trditi, da danes že kar nekaj vem o njih, zato se ne štejem za začetnika. A jih pogovor ni zanimal, ampak le izpolnjen vprašalnik, zato so me pri vratih odslovili.« Foto: Pixabay Muce najdejo posvojitelje precej prej kot psi, tudi zato, ker gre večinoma za mlade živali. (Fotografija je simbolična.) Psa slednjič ni posvojil, ampak kupil Čeprav malce užaljen zaradi sprejema, se ga je vendarle odločil izpolniti. »Kar glava me je zabolela, ko sem videl vprašanja na štirih straneh. Kaj vse hočejo vedeti, toliko, da ti ni treba posredovati podatkov o velikosti čevljev, ki jih nosiš. Zahtevajo podatke o tvojem socialnem statusu, hobijih, načinu vzgoje živali, ki je bo deležna žival, ki jo posvajaš, priložiti je treba fotografijo prostora, kjer bo pes večinoma bival, pisno soglasje lastnika nepremičnine, če to ni posvojitelj, dovoliti bi moral, da si osebje iz zavetišča pred posvojitvijo ogleda moj dom oziroma da kasneje občasno preveri, ali za žival dobro skrbim ...A ni jasno, da bo vsak, ki si želi žival posvojiti, v vprašalnik napisal vse tako, da bo zvenelo čim lepše, tudi če to v resnici sploh ne drži? Znova se vračam na že povedano, in sicer da sem prepričan, da je pogovor edino pravo merilo za presojo primernosti, ne pa nek brezosebni vprašalnik. Vse to je Loki in Ada sta največja psa, ki v mariborskem zavetišču za živali trenutno čakata na posvojitev. bilo zame preveč, zato sem dvignil roke od posvojitve in nekaj dni kasneje pri vzreditelju kupil mladička. Žal mi je psičke, ki bi ji lahko nudil topel in varen dom, zdaj pa je ostala v azilu, a glede na to, da je tam veliko odraslih psov, ki ne najdejo novih lastnikov, menim, da še zdaleč nisem edini, ki je obupal nad ne preveč prijaznim in preveč birokratskim sprejemom v zavetišču,« je sklenil. Foto: ZZM torek • 17. decembra 2024 V središču Štajerski 7 pacientov« \ ib »Z leti sem spoznal, da ne bom odrešil ne sveta in ne slovenskega zdravstva, zato je najpametneje, da se osredotočim na to, na kar imam vpliv: na zdravje ljudi, ki prihajajo v mojo ambulanto.« Foto: Sašo Svigelj nike, da jih ne bom zapustil, tudi če se mi ponujajo vem, da ni vse v denarju in v udobju - vsaj ne zame.« - ki pa številčno gledano predstavljamo manj kot 20 odstotkov vseh zdravnikov v Sloveniji. Če bi imeli v Sloveniji vsaj malce več zdravnikov na primarnem nivoju, bi se bistveno lažje dihalo.« Da ne govoriva zgolj o odgovornosti na eni strani - kakšne pa so odlike dobrega pacienta? »Hja, dostikrat ljudje, zlasti starejši, potrebujejo predvsem družbo. Potrebujejo mene in ljudi v čakalnici, da jim pojamrajo o svojih težavah in vidijo, da tudi pri drugih ni vse idealno. Dvajset, trideset odstotkov jih potrebuje predvsem neko psihološko obravnavo, kakšnih dvajset odstotkov pa je celo povsem nepotrebnih obiskov; če nekoga boli grlo in mu dam zdravilo, učinek ne bo takojšen, grlo bo vneto še par dni in v tem času ni treba kar naprej hoditi v ambulanto. Skratka, tudi pacienti naj se trudijo, da so čim bolj fer in da ne obremenjujejo zdravnika po nepotrebnem.« Marsikateri zdravnik noče delati v majhnem kraju, vi pa ste v Konjicah že desetletja ... »Ah, delo na terenu je čisto drugačno od dela zdravnika v nekem večjem mestu. Zdravnik iz Ljubljane ne bi nikoli mogel opravljati dela zdravnika na podeželju, zdravnik s podeželja pa lahko kadarkoli brez težav dela v Ljubljani. Ljubljanski družinski zdravnik večino časa preživi v ambulanti, ima sicer nekaj hišnih obiskov, vendar bistveno manj. Ob tem pa ne opravlja službe mrliškega oglednika in ne obravnava urgentnih primerov, prijavljenih na telefonsko številko 112, prav tako ne opravlja malih kirurških posegov, kot so šivanje ran in odstranitve lojnic, ker je v mestu pač polno bolnišničnih kirurgov. Mi na terenu pa moramo delati še vse to; naše delo še zdaleč ni zgolj pisanje receptov in napotnic. Ne vem, kako je pri drugih, meni pa je to v zadovoljstvo, kajti nekako sem prisiljen, da sem človek karseda širokih ob- Koliko zdravnikov je po vašem v Sloveniji takšnih, kot ste vi? »Vem, na kaj aludirate. Takole preko palca bi rekel, daje polovica slovenskih družinskih zdravnikov zelo solidnih, druga polovica pa ne zdrži pritiskov in odgovornosti tega poklica. Meni zadostuje, da me kot dobrega zdravnika prepoznavajo ljudje, za katere skrbim in jih zdravim -zato sem bil v življenju najbolj počaščen, ko sem bil v izboru revije Viva razglašen za naj zdravnika leta 2016. Pa ne gre za to, da bi dal dosti na slavo in glorijo;jaz samo delujem tako, kot mislim, da bi moral delovati dober zdravnik.« zorij in da sem vpet v vse aspekte življenja svojih bolnikov.« Kako pa zdržite, ker si še sami nalagate tako visoke poklicne in osebnostne standarde? »No, saj pred nekaj leti sem imel neki kardiološki zaplet. Ampak kaj čem, to so moji ljudje, moji prijatelji, to niso zgolj številke, temveč so mi pri srcu. Zaupajo mi, da se lahko obrnejo name, kadarkoli so v težavah, in to zaupanje mi daje moč. Na koncu je velik del poklicne drže odvisen od človekovega karakterja. V naših vrstah imamo vrhunske strokovnjake, ki pa se ne znajo pogovarjati z bolniki, še manj pa znajo poslušati - to je narobe. Mene ne To so moji ljudje, moji prijatelji, to niso zgolj številke, temveč so mi pri srcu. Zaupajo mi, da se lahko obrnejo name, kadarkoli so v težavah, in to zaupanje mi daje moč. moti, ko grem peš po svojem kraju in me ljudje ustavljajo na ulici, me cukajo za rokav in razlagajo o svojih težavah.« Bi pustili svoje paciente in šli drugam, če bi dobili boljšo ponudbo, kot je to storila zdravnica v Slovenski Bistrici - kjer smo potem lahko gledali dolge vrste obupanih ljudi pred zdravstvenim domom? »V njen zagovor naj povem, da je imela res visoko število opredeljenih pacientov, ob tem pa še nihče ne ve, kakšne zahteve so imeli posamezni med njimi, s kakšnimi razlogi vse so prihajali do nje in kaj vse je morala požreti, ker je bila menda prijazna. Tako da spet - ne obsojam. V Mariboru bo delala v zasebni ambulanti, v kateri si bo lahko po svoje razporejala delovni čas, prav tako bo lahko imela manjše število pacientov, pri čemer bo lahko izbrala tiste, ki jih bo sama želela. Se pa pri tem resnično postavi vprašanje zdravnikove lojalnosti do prvotno opredeljenih bolnikov. Ali sam dovolj cenim svoje bolnike, da jih ne bom zapustil, tudi če se mi ponujajo boljše delovne razmere? Jaz vem, da jih ne bom, ker vem, da ni vse v denarju in v udobju -vsaj ne zame. Imam 1.720 pacientov in za vsakega vem ne le ime, temveč celotno življenjsko zgodbo; o prav vsakem vam lahko v tem trenutku napišem vsaj dva lista zgodovine.« Kaj vam je torej dalo teh 37 let v beli halji v majhnem kraju? »Mislil sem, da bom ljudi zdravil, pa tudi jih vzgajal in učil, tako da bom ob odhodu v pokoj imel prazno čakalnico, ker jih bom bodisi vse pozdravil bodisi opolnomo-čil, da si sami pomagajo. No, zdaj sem na pragu pokoja, v moji čakalnici pa je v povprečju po dvakrat več ljudi kot tedaj, ko sem bil mlad. Nekaj torej ne štima. Moje življenje je kratko, populacija pa je vse starejša in vedno bolj bolna. Z leti sem tako spoznal, da ne bom odrešil ne sveta in ne slovenskega zdravstva, zato je najpamet-neje, da se osredotočim na to, na kar imam vpliv: na zdravje ljudi, ki prihajajo v mojo ambulanto.« Vasja Jager (Jana) Mačja hiša: kadarkoli lahko pridejo v kontrolo na dom Za nekatere strogi ali celo nerazumni pogoji posvojitve veljajo tudi v celjskem zavodu Mačja hiša. Posvojitelj živali se namreč s pogodbo zaveže, da ji bo zagotovil izključno notranje bivanje. Določilo v pogodbi je tudi, da lahko pooblaščena oseba zavetišča kadarkoli opravi ogled stanovanja, kjer mačka biva. „ V primeru kršitve pogodbenih pogojev lahko mačko odvzamemo. Prav tako posvojitelj brez naše vednosti ne sme mačke oddati, prodati ali evtanazirati. Dolžan nas je obvestiti o nezgodi, pobegu ali poginu," so med drugim pogoji zavoda Mačja hiša, na katere posvojitelj pristane s podpisom pogodbe. V zavodu Mačja hiša so lani obravnavali rekordno število živali, so navedli v letnem poročilu. Predvsem jim je uspelo veterinarsko oskrbeti več prostoživečih mačk. V oskrbo so sprejeli 701 mačko, 342 so jih oddali v novi dom, 253 pa vrnili v okolje. Slednje pomeni, da so mačke, ki prosto živijo, veterinarsko oskrbeli označili, sterilizirali in kastrirali nato pa jih izpustili nazaj v naravo. 20 mačk so lani evtanazirali, 12 jih je poginilo. Največ mačk v zavetišče sprejmejo v jesenskem času. Zavod Mačja hiša je lani v oskrbo sprejel 31 psov, ki so se pridružili osmim, ki so tam bivali že konec predlanskega leta. Novi dom so našli 20 psom, 16 so jih vrnili lastnikom. Zavetišče ima šest redno zaposlenih oskrbnic, dve veterinarki in vodjo, za polovični čas pa administratorja. Redno sodelujejo s prostovoljci, so navedli v letnem poročilu. Zauod z 49.000 euri dobička Lastnica in direktorica zavoda Mačja hiša je Helena Jovanovič Hacin, od oktobra letos je drugi direktor še Marko Hacin. Po podatkih pórtala E-bonitete so lani v zavodu gospodarili s 720.000 evri prihodkov, ustvarili so 49.000 evrov dobička. So med večjimi prejemniki donacij iz dohodnine, za lani je to bilo 138.000 evrov. Zavod Mačja hiša je 100-odstotni lastnik veterinarske ambulante Veterina MH in spletne trgovine s hrano in izdelki za male živali Super čombe. Ta del poslovanja jim je lani prinesel 1,3 milijona evrov prometa in 18 tisočakov dobička. (Mojca Zemljarič) Fotografija je simbolična Gre za ustaljen in preverjen postopek Pravila so pravila, pravijo v Zavetišču za živali Maribor, ki ga upravlja podjetje Snaga. »Ogledi živali so možni le po prehodni najavi med tednom med 12.30 in 14.30, ne pa kadarkoli. Dejstvo je, da imamo v zavetišču dnevno rutino, ki vključuje čiščenje boksov, hranjenje in zdravstveno oskrbo živali, to pa so procesi, ki terjajo svoj čas in mir, ki ga ne moremo motiti z obiskovalci; ne nazadnje se takrat oskrbnik potencialnemu posvojitelju niti ne more posvetiti,« pojasnjujejo. Držijo se ustaljenega postopka posvojitve: živali, ki so na voljo za posvojitev, si lahko bodoči posvojitelj ogleda na spletni strani zavetišča, nato izpolni vprašalnik, in če zaposleni v azilu presodijo, da je primeren kandidat, ga o tem v nekaj dneh obvestijo. Naslednji korak sta dva dogovorjena ogleda s sprehodom živali, ki ju »nadzira« oskrbnik; če vse poteka v redu, sledi podpis pogodbe in plačilo posvojnine. Živali, ki gredo v posvojitev, so veterinarsko oskrbljene, mikročipirane in cepljene, samice psov in muc so sterilizirane, mačji samci so tudi kastrirani. Posvojnina za psa znaša 54,90, za muco pa 42,70 evra. Muce gredo hitro, psi ostajajo »Po izkušnjah, ki jih imamo, je prav, da postopek posvojitve traja nekaj dni, da odpadejo vsi posvojitelji 'na horuk'. Posvojitev živali namreč ne more biti muha enodnevnica, ampak premišljena odločitev. V odločitev o nabavi živali, pa naj bo to posvojitev ali nakup, moramo biti stoodstotno prepričani in dobro premisliti, ali lahko nudimo živali vse, kar potrebuje, odločitev pa naj bo skupna z vsemi člani družine. Kar pogosto se namreč zgodi, da kdo od namere po posvojitvi odstopi že med samim procesom, ki smo ga opisali.« Kot je razvidno s spletne strani Posvoji me, v mariborskem zavetišču za živali trenutno na posvojitev čaka 32 psov in 17 muc. Živali imajo sicer precej več, a še niso nared za iskanje novega doma, bodisi zato, ker so premlade bodisi so bolne in so še v procesu zdravljenja. »Muce hitreje oddamo v posvojitev, saj je zanje več zanimanja, najbrž tudi zato, ker so večinoma mlade, medtem ko je za pse težje najti ustrezen dom, saj gre praviloma za odrasle pse,« še dodajajo v zavetišču. Senka Dreu 8 Štajerski Podravje torek • 17. decembra 2024 Podravje • Popisani in popackani listi z dodatkom žvečilnega gumija »Bralci imajo manj spoštljiv odnos do gradiva« Bralca na prvi strani knjige nagovorita poziva oz. opozorila: čuvajte knjigo in vsak bralec je odgovoren za izposojeno knjigo, žal pa knjižničarji opažajo, da se povečuje število poškodovanih knjig. Tako so nedavno v Knjižnici Josipa Vošnjaka opozorili na neprimerno rokovanje s knjigami, izpostavili nekaj primerov politih, popisanih knjig, na enem izmed knjižnih primerkov je bil prilepljen celo žvečilni gumi. Letna članarina za odrasle v slovenjebi-striški Knjižnici Josipa Vošnjaka znaša 14 evrov in odpira možnost izposoje približno 190.000 enot gradiva, knjižnica pa beleži skupno 10.883 članov. Žal nekateri izmed njih niso razvili odgovornosti do knjižničnega gradiva. »V knjižnici smo žalostni, ko ugotovimo, da je knjiga poškodovana ali celo uničena. Prav tako velja za ostalo knjižnično gradivo, npr. revije in igrače. Velikokrat se zgodi, da bralec poškodovano gradivo vrne preko knjigomata in ga moramo nato pozvati, da se oglasi v knjižnici. Od vsakega bralca pričakujemo določeno mero odgovornosti do gradiva, in če se zgodi, da se gradivo poškoduje, da nas na to opozori ob vračilu gradiva,« pravi direktorica Patricija Breznikar. Od pet evrov do nakupa nove knjige Nevestno ravnanje z gradivom ali namerno označevanje se sicer zaračunava po veljavnem ceniku knjižnice. Znesek za poškodovano knjigo, slikanico znaša pet evrov, za izgubljeno ali uničeno starejše knjižnično gradivo, ki je bilo kupljeno še v tolarjih ali dinarjih, je predvidena odškodnina 18 evrov, za novejše gradivo pa bi moral uporabnik poravnati nabavno ceno in dodatne tri evre za stroške obdelave. Direktorica pravi, da v večji meri bralci v primeru uničenja ali izgube gradiva poravnajo vrednost gradiva ali pa prinesejo novo gradivo. »So pa povprečne cene knjige kar visoke, okrog 30 evrov, če pa se poškoduje strokovno gradivo, so vrednosti gradiva še višje. Kot primer naj omenim knjige s področja prava, ki presegajo ceno 100 evrov.« Letno zaradi uničenja odpišejo okrog 150 knjig Največ poškodovanih ali uničenih je knjig s področja leposlovja (družabni romani, kriminalke ...), z vrnjenim poškodovanim ali uničenim gradivom pa se v knjižnici dnevno srečujejo. To pomeni, da zaradi uničenja odpišejo letno približno 150 knjig. »Več poškodovanih in uničenih knjig se zgodi čez poletne mesece. Ob navadi nošenja steklenic vode ali drugih napitkov v torbicah se pogosto zgodi, da bralec Foto: arhiv knjižnice V letu 2023 so si uporabniki izposodili 335.002 enoti knjižničnega gradiva, in sicer u osrednji knjižnici u Slovenski Bistrici ter krajevnih knjižnicah na Keblju, Tinju in Pragerskem, v Makolah, Oplotnici, Poljčanah. Foto: arhiv knjižnice Letno morajo v Knjižnici Josipa Vošnjaka zaradi uničenja odpisati okrog 150 knjig. sploh ne zazna, da je knjigo vrnil polito, velikokrat celo mokro. Takšno gradivo moramo odpisati, bralca pa pozvati, da gradivo nadomesti z novim. V poletnih mesecih lahko tudi sonce poškoduje gradivo, saj se pogosto gradivo pusti v avtu ali zunaj na terasi, plaži in podobno. Velike temperature zvijejo platnice in liste v knjigi.« O odnosu do knjig v primerjavi s preteklimi leti pa Breznikarjeva pravi: »Zagotovo lahko rečem, da se je odnos do knjig v primerjavi s preteklostjo spremenil na slabše, bralci imajo manj spoštljiv odnos do gradiva.« Odpisali tudi gradivo, ki v 10 letih ni bilo izposojeno Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica bo za nakup gradiva letos namenila 139.000 evrov, s podobnim zneskom in darovi so lani zbirko povečali za 6.902 enoti 1 Več poškodovanih in di čez poletne mesece. Foto: arhiv knjižnice uničenih knjig se zgo- knjižničnega gradiva. Na drugi strani pa so v letu 2023 odpisali 8.012 izvodov knjižničnega gradiva: 6.915 knjig in brošur, 691 serijskih publikacij, 278 videoposnetkov (dvd-ji, cd-ji, AV-kasete), ob tem še razno notno gradivo, diskete ... Skupna vrednost odpisanega gradiva je znašala 87.417 evrov. Število odpisanih enot knjižničnega gradiva je bilo v letu 2023 tako visoko zato, ker so v osrednji in vseh krajevnih knjižnicah pripravili izpis gradiva, ki v desetih letih ni bilo izposojeno niti enkrat. Glede na perečo prostorsko stisko na knjižnih policah so se odločili, da to gradivo odpišejo, saj je bilo v bistvu samemu sebi namen, ostali razlogi so bili fizična uničenost gradiva ali zastarelost strokovne literature, pri neknjižnem gradivu pa zastarelost, poško-dovanost ali uničenost medija (dvd-ji, cd-ji, avdiokasete). Mojca Vtič Ptuj • Digitalna rekonstrukcija zapuščine Johanna Winklerja Odstrta še ena zgodba znane ptujske družine Ob veselem dnevu slovenske kulture so v ZA Ptuj povabili dr. Dejana Zadravca, ki je predstavil delo in življenje nekoč znanega Ptujčana pod naslovom Ptujski fotograf Johann Winkler (1840-1928) in digitalna rekonstrukcija njegove izgubljene zapuščine. To je še ena zgodba ptujske preteklosti, ki se začne okrog leta 1786, ko je na Ptuj prišel leta 1750 na Koroškem roj eni Johann Winkler in v današnji Jadranski ulici 6 kupil hišo, kjer je do konca 18. stoletja varil pivo. Nato pa se je preselil v eno najlepših mestnih hiš v Murkovi ulici 1, nekdanjo hišo najbogatejše ptujske družine Quallandro. Od njegovih otrok sta vidnejšo sled v mestu pustila le sinova Heinrich in Johann. Prvi je vodil trgovino z galanterijo, Johann pa je postal fotograf, najverjetneje prvi na Ptuju, atelje si je uredil v Miklošičevi ulici. Družina Winkler je ena tistih družin, ki je pomembno zaznamovala zgodovino Ptuja od zadnjega četrtletja 18. stoletja do konca druge svetovne vojne. Dejan Zadravec je v Zgodovinskem arhivu Ptuj pristojen za starejše gradivo ter se posveča predvsem raziskovanju zgodnje-veške zgodovine mest in trgov na Štajerskem, predvsem pa Ptuja in Ormoža, štajerskega plemstva in štajerske komende Nemškega viteškega reda. Odkar je na Ptuju, pa se loteva tudi ptujskih zgodb iz 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Predstavil je projekt, ki v ptujskem arhivu poteka že dobri dve leti. Vsa literatura oz. monografije o fotografih pa imajo nekaj skupnega: na naslovnici napisano ime in priimek fotografa, letnico rojstva in smrti, vedno pa naslovnico krasi tudi portret oz. podoba fotografa. Na naslovni drsnici poskusa projekta digitalne rekonstrukcije izgubljene zapuščine zelo znanega ptujskega fotografa Johanna Winklerja pa njegove fotografije ni. „Kovačeva kobila na Ptuju je vedno bosa, vedno nekaj manjka. Zelo sem se trudil, da bi lahko predstavil njegov portret, a mi do danes (še) to ni uspelo. Ob pregledovanju vseh pridobljenih fotografij pa sem naletel na dve, na katerih bi lahko celo bil Johann Winkler," je povedal Zadravec. Za zdaj pa še tudi ni mogoče potrditi ali zanikati, da je bil Johann Winkler tudi prvi fotograf na Ptuju. Prvi resnični podatek o tem, da je bil res fotograf, je iz časopisa iz leta 1865. V tem času pa imamo na Ptuju tudi fotografa Franza Brauna. Digitalizirali več kot 600 fotografij Projekt Ptujski fotograf Johann Winkler (1840-1928) in digitalna rekonstrukcija njegove izgubljene zapuščine temelji predvsem na iskanju, pridobivanju, raziskovanju in digitalizaciji ohranjenih fotografij, ki jih hranijo različne institucije, posamezniki doma in na tujem. Ur. Uejan Zadravec je predaval o ptujskem fotografu Johannu Winklerju. Foto: Črtomir Goznik ZA Ptuj je uspelo pridobiti in digitalizirati več kot 600 fotografij, ki prikazujejo nikoli videne podobe ptujskih meščanov in drugih posameznikov, Ptuja, njegove okolice ter najrazličnejših družbenih in slavnostnih dogodkov. Tako so na enem mestu zbrali gradivo iz različnih institucij in od nekaterih posameznikov. Udeleženci predavanja so se tako lahko podrobneje seznanili s tem projektom, hkrati pa izvedeli več o tej znani ptujski družini, katere premoženje je bilo po drugi svetovni vojni zaplenjeno in podržavljeno. Nekdanjo Wink-lerjevo hišo v Miklošičevi ulici so porušili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V ZA Ptuj bodo zelo veseli, če bo tokratno predavanje spodbudilo posameznike, ki morda hranijo to- vrstno gradivo, da jih z njim seznanijo in jim omogočijo digitalizacijo. Na tak način bodo nadgradili in z novimi postopki omogočili pridobivanje in hrambo tovrstnega arhivskega gradiva, obogatili zbirke in zainteresirani javnosti omogočili lažji in hitrejši dostop do tega gradiva, je povedala direktorica ZA Ptuj Katja Zupanič. MG torek • 17. decembra 2024 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • Biovarnostni ukrepi na kmetijah Rok za pripravo bodo podaljšali Bolje preprečiti kot zdraviti, pravijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. To misel zasledujejo biovarnostni ukrepi, določeni v pravilniku o biovarnosti ter izvajanju biovarnostnih ukrepov, sprejetem junija letos. Pravilnik uvaja tudi obvezno pripravo načrta biovarnosti do konca tega leta, a po napovedih naj bi se rok za pripravo načrtov podaljšal do konca marca 2025, razen za prašičerejce in perutninarje. Na upravi so poudarili, da je predvsem pomembno zavedanje, da ima lahko pojav bolezni pri enem rejcu neposreden vpliv na ostale reje v okolici ali celo na območju celotne države. Dodatno pa poudarili: »Pravilnik ne predvideva spreminjanja načina reje zaradi biovarnosti, pač pa določa, kako biovarnostne ukrepe prilagoditi posamezni reji. Na primer živali, ki so rejene na prostem, ni treba zapirati v hleve, pač pa le prilagoditi določene biovarnostne ukrepe za reje na prostem.« Še vedno pa velja, da splošni biovarnostni ukrepi obsegajo nabavo živali iz preverjenih virov, izolacijo novo nabavljenih živali, ločevanje bolnih in zdravih živali, nadzor nad vstopanjem oseb v objekte z živalmi, uporabo zaščitne opreme, namestitev razkuževalne bariere na vhodih v objekte z živalmi ... , so našteli na upravi in dodali: »Te ukrepe morajo rejci izvajati ne glede na način reje in vrsto živali.« V prej naštete ukrepe pa niso vključili splošnega biovarnostnega ukrepa, ki pravi, da morajo rejci zavarovati vhode in izhode pred nepooblaščenim dostopom oseb ali živali v rejne objek- te, čeprav je ta ukrep še vedno del pravilnika. Biovarnost ne sme biti zgolj zapis v pravilniku Sicer pa je pomembna novost, da morajo rejci perutnine in prašičev s komercialnimi rejami v skladu s pravilnikom do konca leta 2024 pripraviti načrt biovarnosti, za vse druge komercialne reje pa se predvideva podaljšanje roka do konca marca 2025. Načrt ni obvezen za rejce, ki živali redijo za lastno, domačo uporabo (torej ne za prodajo oziroma premik na druge lokacije). Sicer pa je namen načrta biovar-nosti, da rejec v svoji reji pregleda in zapiše kritične točke glede vnosa in širjenja bolezni. »Na podlagi teh informacij bo lažje dopolnil biovar-nostne ukrepe oziroma se zavedal pomanjkljivosti in tako bolje zaščitil svoje živali. Biovarnost pa ne sme biti zgolj zapis v pravilniku, temveč način razmišljanja in delovanja vsakega rejca živali. Le s takšnim pristopom lahko zagotovimo zdravje in varnost vseh vrst živali ter preprečimo širjenje bolezni,« so še dejali na upravi za varno hrano. Mojca Vtič 'A NAČRT BIOVARNOST) J* 'J J r. ^ '' f CMgúvúma .-'fl' ], N¿5¡OV. Kontaktni podatki: Telefon/GSM: F .mai I j KMG-MID: G MID: Datum: Podpis odgovorne osebe: _ Pripravili: člani strokovnih skupin za prašičerejo, govedo in drobnico pñKtíZS. oktober 2024 Foto: Mojca Vtič Rejci perutnine in prašičev (razen rejci, ki živali redijo za lastno, domačo uporabo) morajo načrt biovarnosti pripraviti do konca tega leta, za vse druge komercialne reje pa se predvideva podaljšanje roka do konca marca 2025. Z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sporočajo, da živali, ki so rejene na prostem ali v hlevih z izpustom, zaradi pravilnika ni treba zapirati v hleve, pač pa je treba prilagoditi določene biovarnostne ukrepe za reje na prostem. V skladu s smernicami za izvajanje splošnih biovarnostnih ukrepov v rejah živali to pomeni postavitev ograj (v primeru reje prašičev dvojne ograje), ki je urejena tako, daje mogoče vstopiti samo skozi načrtovane vhode in izhode, ki pa morajo biti zavarovani pred nepooblaščenim vstopom oseb. Žetale • Marmelade unikatnih okusov Prodaja boljša kot lani Promocija lokalno pridelanih in izdelanih daril se obrestuje, opažajo ponudniki, tudi tisti manjši, kot je Kmetija Stopnišek iz Žetal. »Ljudje najprej vidijo izdelek, ga poskusijo, nato pa običajno pokličejo za nakup. In letos se je resnično obrestovalo, da sva se malo predstavila okoli,« je povedala Jerica. Foto: Osebni arhiv Zakonca Anton in Jerica Stopnišek sta zadovoljna z decembrsko prodajo. Zakonca Stopnišek na kmetiji v Dobrini predelujeta zelenjavo z domačega vrta, sadje in zelišča s strmih haloških travnikov. Dopolnilno dejavnost prodaje domačih pridelkov in izdelkov sta registrirala že pred desetletjem. »Sprva sva prodajala svežo zelenjavo, a sva hitro spoznala, da to ni to, kar želiva, saj je bil dohodek izjemno skromen. Odločila sva se poiskati dodano vrednost s predelavo. Ne ustvarjava bogastva, da ne bo pomote, je pa neki dohodek, obenem pa še osebno zadovoljstvo, ko ti uspe dognati neki izdelek in si zanj nagrajen, obenem pa steče tudi prodaja,« sta povedala Jerica in Anton. In v prazničnem mesecu je prodaja še posebej uspešna, tudi v primerjavi z lani, pravita. »V promet gredo marmelade unikatnih okusov, na primer hruške in mete, jagode in rožmarina, robide in pehtrana, prodajamo pa tudi tradicionalne okuse. Tako da se za vsakogar nekaj najde.« Priljubljena je tudi sušena zelenjavna mešanica, za katero sta na Dobrotah slovenskih kmetij prejela zlato priznanje, pa razni likerji, čaji ... Jerica si v letu 2025 želi veliko zdravja Ob preizkušenih okusih pa že snujeta nove kombinacije, nove izdelke. »V prihodnje bom poskusila še s prodajo mletega česna, čebule, verjetno tudi s kakšno novo kombinacijo marmelade ...,« je dejala Jerica, ki si v letu 2025 želi predvsem zdravja. »Ostalo pride, ostalo imamo v izobilju, če le znamo obrniti roke.« MV Slovenija, Podravje • V Kmetijsko-gozdarski zbornici nasprotujejo dogovoru z Mercosurjem Katastrofa za slovenske kmete KGZS nasprotuje dogovoru o prostotrgovinskem sporazumu med EU in skupino južnoameriških držav Mercosur. V zbornici menijo, da bodo slovenski kmetje zaradi uvoza cenejših živil bistveno manj konkurenčni, uvožena hrana pa bo manj kakovostna, zato bi Slovenija sporazum morala podpreti le, če bo vključeval spoštovanje evropskih standardov pridelave. „Hrana bo prišla na naše police iz pridelav, ki ne upoštevajo okolj-skih standardov, dobrobiti živali, kjer se krčijo gozdovi, da se lahko prideluje hrana, kjer je raba hormonov in antibiotikov na povsem drugačni ravni, kot je to v Evropi, predvsem pa v Sloveniji," meni predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek. Kot so na KGZS zapisali v sporočilu za javnost, sporazum med EU in Mercosurjem, v katerem sodelujejo Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj, predvideva liberalizacijo trgovine s kmetijskimi pridelki, ki niso pridelani z upoštevanjem enakih okoljskih standar- dov pridelave kot v EU. EU kmetom postavlja stroge zahteve, zato je hrana, pridelana v EU, visoko kakovostna. Živila, ki bodo prišla na slovenski trg iz Južne Amerike, bodo cenejša in slabše kakovosti kot živila slovenskih kmetov, pravijo na KGZS. „Sporazum je z vidika slovenskega in evropskega kmetijstva slab. Verjetno je dober za ostale panoge na gospodarskem področju, vendar bo žrtev sporazuma zagotovo kmetijski sektor, saj bodo slovenski kmetje bistveno manj uspešni na trgu," je prepričan Podgoršek. KGZS se zato pridružuje stališču Evropskega združenja sindikatov kmetov Copa-Cogeca, ki meni, da bo imel dogovor, če bo ratificiran, hude posledice za družinsko kmetovanje po vsej EU. Mnogi proti, Slovenija še brez stališča Na zbornici so spomnili, da so nasprotovanje sporazumu Mercosur izrazili že v eni od protestnih zahtev. Takrat so zahtevali, da naj EU in Slovenija sporazum podpreta le v primeru, da bo vključeval močne varovalke za zaščito kmetov, v prvi vrsti upoštevanje in spoštovanje veljavnih standardov EU glede varnosti in kakovosti kmetijskih pri- delkov in živil, ki so predmet sporazuma ter varovanje tako nacionalnega kot evropskega kmetijstva in prehranske suverenosti. Nasprotovanje sporazumu so že pred tem izrazili v Združenju slovenske kmečke iniciative. Odzivi na dogovor o prostotrgovinskem sporazumu med EU in skupino južnoameriških držav Mercosur so sicer različni. Za najglasnejšo nasprotnico velja Francija. Nasprotujeta mu tudi Italija in Poljska, medtem ko ga pozdravljata Nemčija in Španija. Uradnega stališča Slovenije še ni, neuradno pa naj bi Slovenija dogovor podpirala. Sta, Ur Foto: J. Klobučar „Hrana bo prišla na naše police iz pridelav, ki ne upoštevajo okoljskih standardov," meni predsednik KGZS Jože Podgoršek. 10 Štajerski Izobraževanje torek • 17. decembra 2024 Spodnje Podravje • Projekt Temeljne kompetence: brezplačna izobraževanja za odrasle Odrasli ljudje, ki se učijo, so bolj zdravi in živijo dlje Ljudska univerza Ptuj (vodilni partner), Ljudska univerza Slovenska Bistrica in Andragoški zavod Maribor so pred dnevi na Ptuju predstavili projekt Temeljne kompetence. Njegova vrednost znaša približno pet milijonov evrov, sofinancirata pa ga EU ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Glavni cilj projekta je pridobitev in izboljšanje temeljnih kompetenc ter dvig splošne izobraženosti vseh prebivalcev v Podravju, predvsem preko raznih izobraževalnih tečajev in delavnic. Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj, je poudarila, da projekt traja že dobro leto dni, zaključil pa se bo leta 2029. »Samo pri nas je bilo v prvem letu vključenih približno 500 oseb, kar pomeni, da smo celo presegli zastavljene kazalnike. Naša želja je, da bi se takšen trend nadaljeval tudi v prihodnjih letih,« je povedala Volkova in poudarila, da so vsi tečaji brezplačni, koristijo pa jih lahko tako zaposleni kot brezposelni. Udeleženci lahko izbirajo med krajšimi, 40-urnimi neformalnimi programi ali pa specializiranimi, 100-urnimi programi, potrjenimi na nivoju države. Ob zaključku prejmejo javno veljaven dokument, ki ima težo in velja kot uradni dokaz usposobljenosti, kar lahko poveča možnosti za zaposlitev ali napredovanje v karieri. V okviru projekta se povezujejo tudi z delodajalci in v sodelovanju z njimi kreirajo programe, ki ustrezajo njihovim potrebam. »Lahko gre za bolj mehke veščine, kot so, kako sem bolj pripaden podjetju, kako se bolje razumeti s sodelavci, kako komunicirati s strankami ali pa pridobivanje znanja tujega jezika in digitalnih veščin. Nudimo tudi učenje slovenskega jezika, saj veliko delodajalcev zaposluje delovno silo od drugod,« je poudarila Volkova. Zaposleni imajo tako možnost dostopa do specifičnih usposabljanj, ki jim pomagajo pri boljšem opravljanju dela in osebnem razvoju. Predstavitev projekta Temeljne kompetence v Stari steklarski na Ptuju Starejši od 55 let se težje odločajo za vseživljenjsko učenje Odrasli se želijo učiti marsikaj - od računalništva, tujih jezikov, izjemno zanimive so razne pismenosti, in sicer okoljska, traj-nostna, medijska. »Vse to so področja, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Če nismo dobro funkcionalno pismeni, se težje znajdemo v sodobni družbi. Zato je ta projekt pisan na kožo vsem tistim, ki se zavedajo, da nečesa ne znajo, pa bi se to radi naučili,« je poudarila Brigita Kruder, direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica, ki je izjemno ponosna, da so se direktorice treh velikih univerz v Podravju že tretjič zapored dogovorile, na kakšen način izvesti projekt, da bodo prebivalci Podravja dobili kakovostna izobraževanja čim bliže svojemu domu. Na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica imajo trenutno v okviru projekta na voljo 48 različnih izobraževalnih programov, sodelujejo pa s tremi podizvajalci. Njihova želja je, da bi se v programe vključilo čim več tistih, ki trenutno še nimajo potrebe po učenju. »V Sloveniji kazalniki vključenosti v vseživljenjsko učenje že zadnjih nekaj let padajo. V času kovida je bilo malo bolje, sedaj pa se spet vračamo v obdobje krize, časi so negotovi in takrat se ljudje praviloma ne odločajo za učenje,« je povedala Kruderjeva, ki je sicer zadovoljna z vključenostjo v prvem letu izvedbe projekta: »Realizirali smo vse zastavljene cilje. Je pa to izjemno zahteven projekt za vodenje in koordinacijo, saj so konzorciji veliki, prav tako sodeluje več partnerjev, pokrivamo pa območje 15 občin.« Velika Vseživljenjsko učenje pomembno vpliva na kakovost življenja Številne raziskave potrjujejo, da odrasli, ki se vključujejo v vseživljenjsko učenje, ocenjujejo svoje življenje kot uspešnejše in bolj zadovoljno. Poleg tega takšni posamezniki živijo dlje, so bolj zdravi in imajo močnejše socialne mreže, saj se skozi tečaje spoznavajo z novimi ljudmi in si ustvarjajo prijateljstva. To je ključni element dobrega in kakovostnega življenja. »Mnogi morda mislijo, da bi upokojenci po 65. letu starosti že morali prenehati z učenjem tujega jezika ali pridobivanjem novih znanj. Vendar je ravno nasprotno - učenje tujegajezikaje enako pomembno kot reševanje križank, ples ali telovadba. Vsaka aktivnost, ki vključuje naše možgane, pripomore k njihovemu ohranjanju in izboljšanju povezav v možganih, kar neposredno vpliva na kakovost življenja,« je poudarila Brigita Kruder, direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica. večina udeležencev je starih med 35 in 50 let. Glavna ciljna skupina so sicer starejši od 55 let, ki pa jih je izjemno težko spodbuditi k vseživljenjskemu učenju. Estera Korošec Foto: CG Ormoško • Še dve branju prijazni občini Tudi Središče in Sveti Tomaž Naziv Branju prijazna občina, ki ga od leta 2017 skupaj podeljujejo Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo, je doslej prejelo 70 občin. K."' S Po Ormožu sta se družini branju prijaznih občin pridružili tudi občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž; naziv sta slovesno prevzela župana Toni Jelovica in Mirko Cvetko. Lani se je ta številka ustavila pri 63, letos pa se je družini branju prijaznih občin pridružilo sedem občin, med katerimi sta poleg Dravograda, Semiča, Šoštanja, Tolmina in Vojnika tudi občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa prejemnica naziva strokovni komisiji ponovno predstavi naložbene ali vsebinske projekte zadnjih treh let na področju knjige in branja. Med tistimi, ki naziv uspešno podaljšajo, je bila lani tudi občina Ormož, kar pomeni, da se lahko po novem z njim pohvalijo vse tri občine z ormoškega območja. Združenje splošnih knjižnic vsako leto 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, objavi razpis, na katerega se lahko prijavijo zainteresirane občine, nazive pa nato na slavnostnem dogodku na Ministrstvu za kulturo podelijo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra. Glavni cilj projekta je izboljšanje bralne kulture preko spodbujanja branja različnih ciljnih skupin prebivalstva in dojemanja branja kot družbene vrednote. Ptuj • Prva razstava gimnazijcev v Galeriji Magistrat Narava oblik Dijaki ptujske gimnazije prvič razstavljajo v Galeriji Magistrat. Svoja likovna dela so prispevali mladi umetniki in umetnice 4. letnika likovne smeri. Skupinska razstava, ki so jo poimenovali Narava oblik, ponuja vpogled v njihovo ustvarjalnost ter raziskovanje in dojemanje narave. Na ogled bo do konca januarja 2025. Odprtje razstave Narava oblik v Galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši. Svoja likovna dela razstavljajo dijaki in dijakinje 4. letnika likovne smeri Gimnazije Ptuj: Tija Cvetko, Ema Doki, Pia Kuharic, Nika Lajmnsner, Enja Lampe, Urban Simunek in Tia Veršič Horvat. Dušan Fišer, mentor dijakov, je ob odprtju razstave poudaril, da gre za tematsko razstavo, ki izhaja iz umetniškega tabora na Pohorju, kjer so dijaki skozi posebno tehniko in neposreden stik z naravo ustvarjali odtise naravnih oblik. Razstavljena likovna dela prikazujejo osebno doživljanje narave in njen vpliv na ustvarjalni proces dijakov, ki so skozi umetniška dela raziskovali odnos med človekom in naravo. V svojih delih so združili ab- straktne, ekspresivne in realistične elemente, kar odraža njihov inova-tivni pristop k upodabljanju narave. »Narava je neizčrpen vir navdiha, ki je vplival na številne umetnike skozi zgodovino. Mladi so tisti, ki morajo ponotranjiti spoštljiv odnos do narave, še posebej v današnjem virtu-alnem svetu. Narava je namreč tista, ki nas definira, hrani in omogoča preživetje,« je poudaril Fišer. Dijaki so se preizkusili tudi v kiparstvu, kjer so raziskovali naravne oblike in materiale, da bi ustvarili skulpture, ki odražajo povezanost z naravo. Med raziskovanjem so iskali veje, ki so jim ponujale asociacije na ptiče, in iz njih oblikovali ptice v različnih oblikah in barvah. Tudi Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, je izrazil svoje veselje nad uspehom mladih likovnikov. »Ta razstava ni samoumevna, saj priprava takih umetniških del zahteva veliko truda in odrekanja,« je poudaril in dodal, da je ta razsta- va prav gotovo še ena potrditev pravilne odločitve za ustanovitev umetniške gimnazije na Ptuju. Ob odprtju razstave je Alen Jevtovič, direktor mestne uprave, poudaril pomen razstave in pohvalil kakovost razstavljenih del. »Vaša dela dajejo dušo temu prostoru,« je dejal. Med drugim je povedal, da razmišljajo, da bi dijake Gimnazije Ptuj vključili v redni program Galerije Magistrat. Estera Korošec Foto: MK Foto: CG petek • 13. decembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Slovenija, Ormož • Mladi podjetnik leta 2024je Grega Ivančič Odkril tržno nišo - prenosne krušne peči Da še kako drži latinski pregovor, ki v prostem prevodu pravi, da se do zvezd pride skozi trnje, dokazuje tudi zgodba Grega Ivančiča. Na poti do poslovnega uspeha je naletel na številne ovire, finančno gaje skoraj potolkla epidemija koronavirusa, a je vklopil prleško trmo. In mu je uspelo. Kar so prepoznali tudi v zavodu Mladi podjetnik, kjer so mu podelili laskavi naziv Mladega podjetnika za leto 2024, v svoji utemeljitvi pa med drugim zapisali, da je »s svojo ekipo in podjetjem Glow seven dokazal, da vztrajnost, inovativnost in prava vizija vodijo do izjemnih rezultatov. In da so krize resnično lahko tudi odlična priložnost.« Neokusna pica iz navadne pečice Izbor je potekal na konferenci v ljubljanski Kristalni palači, na kateri je s petminutnimi govori, tako imenovanimi pitchi, svojo podjetniško idejo predstavilo pet finalistov, o zmagovalcu pa je nato odločala komisija in soglasno, v zgolj desetih sekundah, kot so kasneje povedali, izbrala Ivančiča in njegovo prenosno krušno peč. Vse skupaj, pravi nagrajenec, se je začelo leta 2018 v Ljubljani, ko si je hotel speči pico v električni pečici, a nikakor ni mogel doseči želene temperature, torej tudi pica ni mogla biti dobra. Takrat se je rodila ideja o prenosni krušni peči, ki bi posnemala tradicionalno peko v klasični krušni peči, takšno, ki jo lahko vzameš s seboj na morje, na piknik ..., in tam spečeš enako dobro pico, ribe ali steak kot v domači krušni peči. Sprva se je s tovornjakom vozil na različne dogodke po Sloveniji in v njem pekel pice, da bi tako zbral denar za zagon proizvodnje, poskušal pa ga je dobiti tudi z množičnim financira- Ormožanu Gregi luančiču podjetniške vneme in poguma ne manjka - s svojimi prenosnimi krušnimi pečmi je že osvojil Slovenijo in Evropo, prihodnje leto namerava vstopiti še na ameriško in avstralsko tržišče. njem. »Kampanja ni uspela, ker nismo znali dovolj dobro komunicirati s podporniki glede sistema, ki ga takšne platforme ponujajo. Smo se pa iz te izkušnje ogromno naučili. Ko smo sredstva za proizvodnjo slednjič zbrali, se je zgodila korona in smo dvakrat že skoraj propadli in izgubili tovornjak, a smo se iz krize rešili, pa tudi tovornjak obdržali.« Desetkratna rast prihodkov Prenosne krušne peči Glowen podjetja Glow seven s sedežem v Ormožu so v celoti izdelane v Sloveniji, kjer so jih odlično sprejeli ljubitelji pic in drugih dobrot iz krušnih peči, vse bolj pa jih poznajo že tudi po Evropi. »Izdelek smo s ceno očitno pravilno umestili na trg, razvili vrsto dodatkov za naše peči, posodobili embalažo, začeli bolj agresivno oglaševati ..., kar se vse odraža pri prodaji. Lani smo tako beležili že desetkratno rast prihodkov v primerjavi z letom poprej.« V podjetju je trenutno redno zaposlenih šest delavcev, devet imajo še zunanjih sodelavcev, prihodnje leto pa se obetajo nove zaposlitve, saj načrtujejo širitev na ameriški in avstralski trg. »Za zdaj ves dobiček usmerjamo v nakup materiala in širitev proizvodnje, saj sem prepričan, da smo šele na približno dveh odstotkih potenciala, ki ga ima naše podjetje.« Razvijajo že tudi nov tehnološko dovršen izdelek, a o tem Ivančič zaradi potencialnih konkurentov še ne želi govoriti. Mu pa naziv Mladi podjetnik leta 2024 veliko pomeni, saj njemu in celotni ekipi potrjuje, da peljejo stvari v pravo smer. »Hkrati nam predstavlja veliko čast, saj gre za pomembno priznanje našega dela in truda. Kako bo ta nagrada vplivala na naše podjetje, pa bomo videli v prihajajočem letu.« Senka Dreu Sveta Trojica • V Zg. Porčiču živi najstarejša občanka Katikinih častitljivih 105 let Katarina Rajšp, ki seje rodila zdaj že davnega leta 1919, v turbulentnih časih po koncu prve svetovne vojne, velja za najstarejšo prebivalko osrednjih Slovenskih goric ter celo peto najstarejšo Slovenko. Njeno življenje je od nekdaj tesno povezano s kmetijo v Zgornjem Porčiču, ki je še danes njen dom; stare hiše sicer ni več, saj namesto nje stoji nova, v njej pa v sožitju bivajo tri generacije. Katarina, po domače Katika, se je poročila z Alojzom Rajšpom, ki je umrl leta 1991, v zakonu pa sta se jima rodila dva otroka, hči Marjanca, ki je z možem Milanom prevzela skrb za kmetijo in zanjo, in sin Feliks. Je tudi ponosna babica petih vnukinj in enega vnuka, ima pa že tudi osem prav-nukov. Od nekdaj je bila strastna bralka, kako zelo, zgovorno priča podatek, da so imeli nekoč pri hiši naročenih kar sedem časopisov, to pa je število, ki se ga ne bi sramoval noben intelektualec. Danes zaradi opešanega vida ne more več veliko brati, še vedno pa rada posedi pred televizijo. Dokler ji je zdravje služilo, se je vsako nedeljo peš odpravila v cerkev k maši, prav tako ni zamudila nobenega izleta v organizaciji območnega Rdečega križa in trojiškega društva upokojencev. Zadnjega izleta se je udeležila pri stotih letih, namesto maše Foto: osebni arhiv Katarina Rajšp, ki je zakorakala že v svoje 106. leto življenja, v družbi trojiške podžupanje Natalije Roškar Nedok. pa zdaj za njen duhovni mir skrbi župnik, ki jo obišče enkrat na mesec. Čeprav ima težave z govorom, je vesela vsakega obiska, tudi večje družbe so ji pri srcu, saj ima še vedno rada vrvež okoli sebe. Živahno je bilo seveda tudi ob praznovanju njenega 105. rojstnega dne, ki so se ga udeležili sorodniki, prijatelji, sosedje, predstavniki lokalne skupnosti in društev. SD Ptuj • Kip sv. Maksimilijana Kolbeja Moč ljubezni nad življenjem Zadnje dvorišče minoritskega samostana na Ptuju je bogatejše za kip sv. Maksimiljana Marija Kolbeja, ki so ga postavili ob razstavljenih kamnitih elementih iz nekdanje minoritske cerkve. Foto: Črtomir Goznik Kip sv. Maksimilijana Marija Kolbeja na zadnjem dvorišču minorit-skega samostana na Ptuju. Gre za svetnika druge svetovne vojne, minorita poljskega rodu, rojenega kot Rajmund Kolbe, ki je v noči s 14. na 15. avgust leta 1941 umrl v zloglasnem taborišču Auschwitz. Žrtvoval se je iz ljubezni do bližnjega. Ko so v taborišču izbrali deset taboriščnikov za bunker lakote, se je namreč prostovoljno javil v smrt in zamenjal je taboriščnika, ki je kričal: »Uboga moja žena, moji otroci!« Toda v bunkerju ni umrl, usmrtila ga je šele injekcija fenola. Ta mož, ki ga je p. Maksimilijan Kolbe rešil gotove smrti, je preživel in živel še veliko let po drugi svetovni vojni. Leta 1982 je bil prisoten tudi v Vatikanu, ko so p. Kolbeja razglasili za svetnika, mučenca ljubezni. Najbolj je poznan po tem, da je daroval svoje življenje za sojetnika. Na Poljskem je ustanovil samostan Marije Brezmadežne, kjer je bilo pred drugo svetovno vojno skoraj 800 minoritov. Zelo je tudi opozarjal na prihajajoči nacizem in nevarnosti, ki jih prinaša. Zato so ga Nemci hitro po zavzetju Poljske aretirali in odpeljali v Auschwitz. „Kip sv. Maksimilijana Kolbeja ima svojo zgodovino. Doprsni kip iz lesa je že pred 90. letom prejšnjega stoletja za minoritski samostan pri Sv. Trojici v Halozah izdelal akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič. Ko ga je načel zob časa, so ga pospravili, nihče se več zanj ni posebej zanimal. Ker pa je v Ljubljani deloval samostan sv. Maksimilijana Kolbeja, so restavrirani kip preselili v Ljubljano. Samostan v Ljubljani še danes stoji, ni pa tam več patrov, zato so kip preselili na Ptuj, kjer je dobil svoje mesto ob lapidariju. S postavitvijo kipa sv. Maksimilijana Kolbeja na minoritskem dvorišču so počastili tudi 130. obletnico njegovega rojstva. Rojen je bil leta 1894," je povedal p. Milan Kos. MG Slovenija • Koncert Saše Avsenika navdušil Sašo z drugačno harmoniko Pred dnevi se je Avsenikova glasba po več kot štirih desetletjih vrnila v Halo Tivoli. Razprodani koncert Ansambla Saša Avsenika je bil še posebno čustvena izkušnja, dvorano pa so prav vsi obiskovalci zapustili dobre volje. Foto: Zan Zaje Koncert se je začel z uvodnim nastopom orkestra. Ob zborovski izvedbi skladbe Naj povsod bo sonce je oder zaživel s prvimi takti harmonike. Glasbeniki so odpeli številne hite, kot so Srebrne smučine, Ena bolha za pomoč, Žena me tepe in tudi legendarna Avse-nikova Golica. Vodja ansambla Sašo Avsenik je tokrat prevzel vlogo povezovalca, saj zaradi zdravstvenih težav, o katerih je v javnosti že spregovoril, nekaj časa ne bo mogel igrati harmonike, vseeno pa je zaigral na ustno harmoniko oziroma orglice ter na kraguljčke. »Koncert sem doživel zelo čustveno, prava poteza je bila, da smo teden dni pred koncertom objavili izjavo glede mojega zdravstvenega stanja. Za nas je najpomembnejše, da se ljudje pogovarjajo o koncertu, ne pa o moji desni roki. Malo sem pogrešal harmoniko, sem pa res užival,« je povedal Sašo Avsenik po koncertu. K. K. Mejač 12 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 13. decembra 2024 Ormoško • Zaključena humanitarna avkcija za Mio Zbrali skoraj 24.000 evrov V avli ormoškega trgovskega centra Holermous je bila dva tedna odprta razstava slik, ki so nastale na oktobrski likovni koloniji, slikarji pa so jih nato donirali za licitacijo, izkupiček katere je namenjen pokrivanju stroškov zdravljenja deklice Mie Plejnšek iz Gradišča v občini Sveti Tomaž. strico Pio) so svoje slike podarili številni likovniki, zanje pa so na dobrodelni avkciji zbrali skoraj 24.000 evrov. Avkcijo sta organizirala red templjarjev Komenda Hierusalem OSMTH Slovenije in Območno združenje Rdečega križa Ormož. Kot je povedala Blanka Kosi Raušl, predsednica ormoškega RK, so zbrali nekaj manj kot 24.000 evrov, in sicer od prodaje slik, katerih izklicna cena je bila 50 evrov, pa tudi od nakazil brez licitiranja. »Z višino zbranega zneska smo zelo zadovoljni, saj je presegla naša pričakovanja in je znova dokaz, da znamo stopiti skupaj, kadar je to potrebno. Še vedno je nekaj likovnih del ostalo, na ogled so na sedežu našega RK in jih je mogoče kupiti tudi po zaključku uradnega dela avkcije.« Zavarovalnica marsičesa ne krije Mala Mia se je rodila z limfangionom v trebuhu, veliko žilno tvorbo, ki sega na levo stran prsnega koša in hrbta vse do rokice, ki je krajša, dva prstka pa sta tudi zraščena. Ker v Sloveniji zdravniki takšnih primerov ne poznajo, so deklico napotili na skleroterapije v Bruselj. Zdravljenje, ki že kaže prve uspehe, a ga zdravstvena zavarovalnica ne krije. Naštete terapije zato družini, ki jo poleg Mie sestavljajo njena starejša sestrica Pia, mamica Jasmina in ati Marjan, predstavljajo veliko finančno breme, ki ga brez pomoči dobrih ljudi sami ne bi zmogli. Marsikoga zanima, na kakšen način se delijo v dobrodelnih akcijah zbrana sredstva. »Pri RK ne dajemo gotovine, ampak poravnamo oziroma povrnemo stroške po izstavljenih predračunih in računih. Sredstva za malo Mio so zbrana na posebni postavki zanjo, z njimi pa bomo plačali stroške namestitve, prevoza in zdravljenja v Sloveniji in v Belgiji,« je pojasnila Kosi Raušlova. SD Spodnje Podravje • Občine organizirajo praznične dogodke ™ 1 Efn iS B iS \ V Markovcih prižig lučk, v Gorišnici dobrodelni bazar V Gorišnici so letos prvič organizirali dobrodelni bazar na prostem. Praznične stojnice so tokrat postavili na trgu pred občinsko stavbo. Dogodek je pritegnil številne obiskovalce, ki so skupaj uživali v prazničnem vzdušju. Osnovna šola Gorišnica ob koncu leta že tradicionalno prireja božični bazar. Do zdaj je prireditev običajno potekala v šolski avli, letos pa so jo na pobudo župana Boruta Kolarja preselili na trg v središču Gorišnice. Pri organizaciji dogodka so tako poleg šole sodelovali še občina in lokalna društva. Prostor so praznično okrasili, na stojnicah pa so učenci ponujali raznovrstne izdelke. Celoten izkupiček prostovoljnih prispevkov so namenili šolskemu skladu. »Takšni dogodki so odlična priložnost, da pokažemo delo naših učencev in mentorjev širši javnosti. Z zbranimi sredstvi bomo lahko omogočili otrokom iz socialno ogroženih družin udeležbo na rednih in nad-standardnih programih, kot so razni tečaji, tabori in druge tovrstne aktivnosti. V zadnjem času opažamo, da si vse več staršev ne more privoščiti plačljivih šolskih dejavnosti,« je poudaril ravnatelj Milan Šilak, ki je bil prijetno presenečen nad tako množičnim obiskom letošnjega bazarja. V Markovcih so letos prvič organizirali skupni prižig lučk. Dogajanje so obogatili z glasbenimi nastopi učencev OŠ Go-rišnica in člani domačih društev. Obiskovalci so se med stojnicami lahko okrepčali s toplimi napitki in domačimi dobrotami. Župan Kolar je ob tej priložnosti poudaril, da je bil namen selitve dogodka na trg ustvariti bolj odprto in dostopno vzdušje za širšo skupnost. Učenci so z velikim veseljem in žarom v očeh predstavljali svoje izdelke vsem, ki so se sprehodili med stojnicami. Skoraj vsak izmed obiskovalcev je odnesel domov kak spominek in v zameno prispeval evro ali dva za potrebe šolskega sklada. »Dobrodelni bazarje letos povezal šolo, občino in lokalna društva v skupnem prizadevanju za boljše pogoje učencev. Skupaj pa smo obogatili tudi praznično dogajanje Obiskovalci prazničnega bazarja v Gorišnici so lahko uživali v bogati ponudbi, prazničnem vzdušju in toplih trenutkih skupnosti. v naši občini,« je še povedal župan. Osnovna šola v sodelovanju z Občino Gorišnica v sredo, 18. decembra, organizira še tradicionalno prireditev ob božično-novoletnih praznikih in dnevu državnosti. Medtem ko so v Gorišnici letos prvič organizirali bazar na prostem, so v Markovcih letos prvič skupaj prižgali praznične luči. Dogodek so obogatili s prazničnimi stojnicami ter obiskom Miklavža s parklji in angelčki. Župan Milan Gabrovec je v svojem nagovoru poudaril pomen skupnosti, zbrane pa je spodbudil k ustvarjalnemu razmišljanju ter iskanju novih idej za prihajajoče leto. Na dogodku se je zbralo veliko ljudi. Pri organizaciji pa so bili še posebej aktivni člani domačih društev, predvsem Turističnega društva in Društva podeželskih žena. Vse do konca decembra se bo v Markovcih zvrstilo še nekaj dogodkov; med njimi tudi obdarovanje otrok (17.) in šolska prireditev ob koncu leta (19. decembra). Estera Korošec Foto: EK Videm • Mamice pripravile predstavo za otroke Ko seje pojavil Piki,je zazvenel glasen 'mami V prazničnem času se vrstijo predstave za otroke, kijih pripravijo vzgojiteljice, zunanji izvajalci..., v občini Videm pa otroke skozi igro nagovorijo starši. Gre za prisrčno posebnost, ki pa najprej zahteva pogumne starše, nato prilagajanje urnikov. A kot pravijo mamice, ki so letos sodelovale v božični predstavi, se trud poplača. Otroci so namreč najbolj zahtevna in tudi najbolj hvaležna publika, saj brez vsakih zadržkov in rade volje sodelujejo v predstavi s svojim razmišljanjem, idejami, medklici . Tokratno igralsko zasedbo so sestavljale mamice iz Vidma in Le-skovca Vanesa Petek, Nataša Bu-tolen, Snežana Lesjak, Nina Vindiš, Tanja Flajs, Špela Potočnik in Katja Gerdak oz. dve razposajeni škra-tovki, en stari škrat, lisička, medved, kuža Piki in poštar. Pravljični in živalski liki so pripovedovali zgodbo o medsebojni pomoči, deljenju dobrin. Tako v tej zgodbi lisička ni bila zvita, temveč je s pridobljenim medom spekla slastne piškote, medved pa je pomagal škratom pri okrasitvi smrečice. »Za igro smo naprosile Brata Malek, športno-cir-kuško društvo Eleja, od društva smo prejel tudi večino kostumom. Nekaj kostumov in likov smo še same dodale oz. prilagodile glede na zasedbo, prvič pa smo se dobile oktobra,« so povedale mamice. Nastopile so v Vidmu, na Selih in nazadnje še v Leskovcu, povsod pa so bile nagrajene z glasnim aplavzom. Otroci so namreč igro napeto spremljali, predlagali škratovkama, kaj vse se da početi na snegu, tisti otroci, ki pa so prepoznali svoje mamice v vlogi škratov ali živali, pa so to tudi na glas in ponosno povedali. Predstavo so spremljale tudi vzgojiteljice, ki so za otroke pripravile še delavnice in čajanko, pa tudi sicer so poskrbele, da je december resnično prazničen in poseben mesec za otroke. Brigita Plohl, vodja enote leskovškega vrtca, je povedala: »V decembru izdelujemo voščilnice, smo v pričakovanju Božička in babice Zime, letošnja posebnost so tudi nabiralniki z lepimi mislimi in risbami otrok.« In kakšna je lepa misel oz. želja za leto 2025 Brigite Plohl: »Verjamem v čudeže, zato vsem želim veliko drobnih čudežev.« Mamica Katja, ki je bila v vlogi starega oz. izkušenega škrata, pa pravi: »Vsem želim zdravja, pa tudi druženja, povezanosti v skupnosti. Kot škrat pa bi otrokom sporoči- Škratovska zabava z otroki Vrtca Leskovec la, da je najlepše, ko smo skupaj, ko smo prijatelji, ko sodelujemo.« Mamice so odlično opravile z za- dano nalogo, za prihodnje leto pa si želijo, da se tradicija ohrani, le v drugačni igralski zasedbi, saj njihov podmladek nadaljuje šolski ravni. Foto: Mojca Vtič svojo pot na Mojca Vtič Rokomet Na krilih kril do pomembne zmage Stran 14 Rokomet Od prednosti +6 do zaostanka -6 Stran 14 ^HH^HfeK., ■Ti 1. vJ&l^l ,-PSJSt^ ItenSfit- - ¡H El_MwaS'^SkT i Footgolf Iz Turčije zadovoljni, a hkrati tudi nekoliko razočarani Stran 15 Namizni tenis Cirkovčani v derbiju enostavno premočni Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Rokomet • Liga NLB, 16. krog tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Brez obrambe ni in ne bo točk Jeruzalem Ormož - LL Grosist Slovan 26:36 (15:23) JERUZALEM: Ranfl, Zemljič (4 obrambe), Balent; Mlač Černe 1, Munda 2, Bogadi, Sok 1 (1), Bura 9, Šulek 4, Vincek, G. Hebar, Lukman 1 (1), Ude Tkalčec 1, Korže Lesjak, Pun-gartnik 7 (1). Trener: Saša Prapotnik. LL GROSIST SLOVAN: Bojic, Mlakar, Gošic, Slatinek Jovičič 9, Krečič 2, Pajt 5 (3), Ljevar 6, Mlivic 4, Peric, Pirnat, Malus 3, Budja, Mehmedce-hajic 1, Brozovic 3, Zobec 1, Žabic 2. Trener: Uroš Zorman. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 8/3; Slovan 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Slovan 16 minut. IGRALEC TEKME: Staš Slatinek Jo-vičič (Slovan Ljubljana). POTEK REZULTATA: 1:3, 4:8, 6:11, 7:13, 8:15, 12:20, 13:22, 17:28, 23:30, 26:36. Zadnja domača tekma v letu 2024 se za ormoške rokometaše ni iztekla po željah, pravzaprav daleč od želja. Slovan, eden glavnih kandidatov za državnega prvaka, je v tem trenutku enostavno premočan tekmec za popolnoma „razštelano" ekipo Jeruzalema. Na ogrevanju se je poškodoval še Staš Krabonja in domača vrsta je bila še dodatno oslabljena. Gostje so vodili od začetka do konca tekme, v 1. polčasu največ za osem, v 2. največ za enajst zadetkov. Domači vratarji Ranfl (0/17), Zemljič (4/19) in Balent (0/4) so še enkrat več izgubili vra- Ormožani so zaigrali brez Filipa Jerenca, ki je v 7. krogu (12. oktobra) na tekmi proti Krškemu prejel rdeči karton. Za ta prekršek v 7. krogu je bil kaznovan po natanko dveh mesecih oz. v 16. krogu!?! Ja, prav ste prebrali, po natanko dveh mesecih ... Tako to pač poteka pri Rokometni zvezi Slovenije ... In glej ga zlomka, kazen je v veljavo stopila ravno proti ljubljanskemu Slovanu, ki uživa veliko podporo naše krovne organizacije ... tarski boj. Razmerje obramb je bilo kar 4:17 v prid vratarjev Slovana, kjer so branili Bojic (16/40), Gošic (1/3) in Mlakar. Prvo obrambo je Jeruzalem zabeležil - verjeli ali ne - šele v 42. minuti (20:28). Pri Ormožanih bode v oči še en podatek: zapravljenih je bilo kar pet sedemmetrovk. Kazenske strele je tokrat izvajalo kar pet različnih igralcev: Sok (3/1), Lukman (2/1), Bura (1/0), G. Hebar Liga NLB REZULTATI 16. KROGA: Jeruzalem Ormož - LL Grosist Slovan 26:36 (15:23), Misteral Krško - Trimo Trebnje 25:31 (10:13), Riko Ribnica - Slovenj Gradec 32:27 (14:14), Urbanscape Loka - Sviš Cugelj okna Ivančna Gorica 26:26 (15:13), Krka - Koper 31:26 (15:14), Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško 24:28 (8:16). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 16 13 2 1 28 2. LL GROSIST SLOVAN 16 13 12 27 3. TRIMO TREBNJE 16 11 2 3 24 4. KRKA 15 9 2 4 20 5. GORENJE VELENJE 16 8 1 7 17 6. URBANSCAPELOKA 16 5 5 6 15 7. SLOVENJ GRADEC 16 6 2 8 14 8. RIKO RIBNICA 16 5 3 8 13 9. SVIŠ IVANČNA GORICA 16 3 4 9 10 10. MISTERAL KRŠKO 16 5 0 11 10 11. JERUZALEM ORMOŽ 16 4 1 11 9 12. KOPER 15 1 1 13 3 (1/0) in Pungartnik (1/1). Napadalni učinek Prlekov je bil le 54,2 % uspešen. Po 16 odigranih krogih je obramba Jeruzalema najslabša v ligi. Prejela je 484 zadetkov, kar v povprečju znaša 30,25 prejetih zadetkov na tekmo. Brez obrambe žal ni in ne bo točk! Najbolj boli dejstvo, da ormoški dečki znajo igrati dober rokomet, a so v tem trenutku v takšni krizi oz. megli, da ne vidijo niti meter pred sabo. Še sreča, Foto: Črtomir Goznik Lucian Bura (Jeruzalem Ormož) je bil eden redkih strelsko razpoloženih igralcev v domači ekipi. da se prihodnjo soboto, 21. decembra, z gostovanjem v Trebnjem končuje prvi del sezone. Pred gostovanjem na Dolenjskem Jeruzalem v torek, 17. decembra, ob 18.30, čaka še četrtfinalna tekma Pokala Slovenije v Ljubljani. Nasprotnik bo znova Slovan, ki si na vse pretege želi osvojiti tako državno kot pokalno lovoriko. V tem trenutku si vsi v klubu želijo odhod na odmor, kjer bo nekaj malega časa za spočiti si telo in glave. In nato kreniti v drugem delu sezone po lestvici navzgor in si čim prej zagotoviti obstanek v ligi. Jan Mlač Černe, Jeruzalem Ormož: „Slovan je na gostovanje v Ormož prišel v vlogi favorita, kar kaže tudi položaj na lestvici. Vlogo favorita so z igro tudi popolnoma upravičili. V naši igri je še vedno preveč zgrešenih čistih metov. Tokrat nam ni šlo ne v napadu, ne v obrambi. Zgrešili smo tudi mete s sedmih metrov. Slovanu športno čestitamo za zasluženo zmago na Hardeku. Pozna se nam naporen ritem tekem sobota-sreda-sobota, saj imamo le dva ali tri dni časa za pripravo na naslednjega nasprotnika. Utrujeni smo, kar se vidi tudi na igrišču." Izidor Budja, LL Grosist Slovan: „Res je, da smo v Ormož prišli v vlogi favorita, vendar je to vlogo treba dokazati tudi na igrišču. Na Harde-ku je zmeraj težko gostovati zaradi vzdušja, ki ga pripravijo domači navijači. Zmagovalec je bil odločen že v 1. polčasu, ko smo si na račun številnih protinapadov ustvarili dovolj veliko razliko za mirno nadaljevanje tekme. V torek znova igramo proti Jeruzalemu. V poštev pride le zmaga in napredovanje na Final 4 Pokala Slovenije." Uroš Krstič Pokal Slovenije RAZPORED TEKEM ČETRT-FINALA, V TOREK, 17. 12., OB 18.30: LL Grosist Slovan - Jeruzalem Ormož; V SREDO, 18. 12., ob 19.00: SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica - Gorenje Velenje; OB 19.30: Škofljica - Celje Pivovarna Laško; OB 20.00: Krka - Trimo Trebnje. Strelstvo • Strelec/strelka leta Urški Kuharic laskavi strelski naziv Strelska zveza Slovenije (SZS) je na slovesnem dogodku v Gorenji vasi razglasila najboljše posameznike in društva v letu 2024. Laskava naziva v članski konkurenci sta pripadla Urški Kuharič (SD Kovinar Ormož) in Boštjanu Mačku (SD Trap Štefana Kovača Murska Sobota), med strelskimi društvi pa ljubljanski Olimpiji. Dvainpetdesetletni Maček je največji podvig uprizoril na evropskem prvenstvu v italijanskem Lonatu, kjer je osvojil odličje bronastega leska. Za prekmurskega strelca v trapu je bila to četrta kolajna na celinskih tekmovanjih. V avstrijskem Leobersdorfu 2018 je osvojil zlato, v Beogradu 2011 in na Pragerskem 2015 pa tako kot letos bron. Urška Kuharič, 30-letna strelka iz Prlekije (njen trener je Stiven Voča-nec), se je na letošnji tekmi za svetovni pokal v azerbajdžanskem Ba-kuju uvrstila v veliki finale v disciplini malokalibrska puška trojni položaj 50 metrov in zasedla osmo mesto. Na kvalifikacijskem turnirju v razvpitem brazilskem mestu Rio de Janeiro za nastop na poletnih olimpijskih igrah v Parizu se ji ni izšlo, zasedla je 11. mesto. Urška je z zračno puško dosegala še številne druge zavidljive rezultate. Na Pokalu Slovenije v 1. državni ligi je osvojila bron, na državnem prvenstvu z zračnim orožjem je zasedla 6. mesto. Na Veliki nagradi Beograda je zasedla 3. in 7. mesto, na mednarodnem tekmovanju Mladost Trophy je bila sedma, na evropskem prvenstvu v Gyoru pa je osvojila 20. mesto. Z malokalibrsko puško je osvojila dve zlati medalji na državnem prvenstvu, zmagala pa je tudi na državnem prvenstvu s samostrelom. V ženski konkurenci je olimpijsko leto še najbolj zaznamovala obetavna Manja Slak (SD Gorenja vas). Komaj 18-letna strelka iz Poljanske doline je na obeh največjih tekmova- njih v zračni pištoli osvojila srebrno kolajno v mladinski konkurenci, prvo na evropskem prvenstvu v madžarskem Gyoru, drugo pa na svetovnem prvenstvu v perujski Limi. Zablestela je tudi na svoji krstni članski tekmi svetovnega pokala v Miinchnu, kjer se je prebila v veliki finale in osvojila šesto mesto. V mladinski konkurenci je bil najboljši Luka Lukič (SD Trzin), v kadetski Nika Skubic (SD Kisovec) in Maksimilijan Žarič (SD Olimpija), v najmlajši kategoriji pa Pia Matek in Matjaž Lipovšek (oba SD Dušana Po-ženela Rečica pri Laškem). sta, JM Urška Kuharič: »Do prejetega naziva ni enostavno priti, saj je konkurenca pri članicah vsako leto velika in precej zgoščena. Zato lahko z velikim zadovoljstvom in ponosom rečem, da sem po vseh letih treninga prvič postala strelka leta. Prejeta nagrada je več kot zaslužena, saj je bilo v preteklo sezono vloženega veliko dela in truda. Obenem pa mi to predstavlja tudi dodatno motivacijo za nadaljnje delo.« feg sär^ Urška Kuharič v družbi Andreje Vlah, vodje reprezentance za puško in pištolo Foto: SZS 14 Štajerski Šport torek • 17. decembra 2024 Rokomet • 1. B SRL (m), Na krilih kril do pomembne zmage Drava Ptuj - Kočevje 39:30 (22:18) DRAVA PTUJ: Škorc, Primožič; Go-lež 3, Škrobot 10, Toplak, Pratnekar 10, Strašek 1, T. Kocijančič 1, Krasnič 6, Lovšin 1, Svenšek, Šestanj-Plohl, Nikl, Bezjak 2, S. Kocijančič, Toš An-tlej 5. Trener: Uroš Šerbec. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/1; Kočevje 6/5. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 8 minut; Kočevje 4 minute. Rokomet je dinamičen šport, za dodatno dinamiko sta na medsebojni tekmi poskrbeli ekipi Drave in Kočevja. Ti sta približno 100 gledalcem v športni dvorani Ljudski vrt privoščili veliko užitkov, saj sta skupno dosegli kar 69 zadetkov. Število kaže, da so bili oboji uspešni v napadalnem delu, v obrambnem pa ne. Po zmagi ptujske ekipe je Leo Škrobot dejal: „Dobili smo preveč zadetkov, saj je bil dogovor pred tekmo, da moramo Kočevce zadržati pod mejo 25 golov. Dobili smo jih več, kar seveda ni dobro, je pa dobro, da smo jih zabili še bistveno več in smo prišli do zmage." Rokometaši Drave so imeli od prve do zadnje minute tekmo pod nadzorom. Takoj so prišli do manjše rezultatske prednosti, navidezni priključek je za goste držal desni zunanji igralec Robert Škotnik, ki je sedem od svojih osmih zadetkov dosegel v prvem polčasu. Tega in ostale igralce so ptujski rokometaši poizkušali zaustavljati z nekoliko bolj globoko obrambno postavitvijo, ki pa v prvem delu ni bila uspešna, na kar kaže 18 prejetih zadetkov. Na drugi strani rokometaši Drave niso imeli težav v napadu: zadevali so iz vseh položajev in so skozi celotno tekmo odigrali tudi nekaj 1. B SRL (m) REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Kočevje 39:30, Škofljica - Herz Šmartno 33:27, Dol TKI Hrastnik - Mokerc Kig 39:35, Grosuplje - - Rado- vljica 30:33, Butan plin Izola - Ljublja- na 30:20. Tekmi Velika Nedelja - Ajdovščina in Črnomelj - Dobova sta bili presta- vljeni. 1. RADOVLJICA 12 11 0 1 22 2. ŠKOFLJICA 12 10 0 2 20 3. GROSUPLJE 12 9 0 3 18 4. LJUBLJANA 12 8 0 4 16 5. MOKERC - KIG 12 6 2 4 14 6. AJDOVŠČINA 11 6 1 4 13 7. DOBOVA 11 5 2 4 12 8. DOL TKI HRASTNIK 12 6 0 6 12 9. HERZ ŠMARTNO 12 5 1 6 11 10. DRAVA PTUJ 12 4 0 8 8 11. VELIKA NEDELJA 11 3 1 7 7 12. ČRNOMELJ 11 2 1 8 5 13. BUTAN PLIN IZOLA 12 1 2 9 4 14. KOČEVJE 12 1 0 11 2 Rokomet • 2. SRL (m) Od prednosti +6 do zaostanka -6 DRŠ Sebastjana Soviča - Gorišnica 30:25 (12:14) GORIŠNICA: Brodnjak, Bedenik (1 obr.), Trunk (14 obr.); Ozmec 8(2), Tement 7, Žnidarič 4, Timarac 2, Še-ruga 2, Zorli 1, Belšak 1, Lah. Trener: Alan Potočnjak. SEDEMMETROVKE: DRŠ Sebastjana Soviča 4/3; Gorišnica 2/2. IZKLJUČITVE: DRŠ Sebastjana Soviča 10 minut; Gorišnica - POTEK REZULTATA: 1:4, 4:5, 5:8, 7:9, 7:13, 11:13, 13:15, 15:15, 19:19, 22:19, 26:23, 29:23, 30:25. Prvenstvo v 2. ligi je še naprej negotovo, saj lahko „polovica lige" računa na uvrstitev pri vrhu. Odloča vsaka podrobnost, kar je tokrat na svoji koži občutila zasedba iz Gorišni-ce, ki je z močno oslabljeno ekipo izgubila v Šoštanju, kjer domuje DRŠ Sebastjana Soviča. Zasavci so se tako oddolžili Gorišnici za minimalen poraz v prvem delu sezone (v 1. krogu je bilo v Gorišnici 27:26). Tekma se je na začetku odvijala po notah gostov, ki so na tekmo 12. kroga odpotovali z le osmimi igralci v polju (med njimi je bil tudi predsednik kluba Luka Zorli) in tremi vratarji. Po poškodbi ramena se je v ekipo vrnil Matija Šeruga, kljub poškodbam sta nastopila Blaž Žnidarič in Benjamin Lah. Varovanci trenerja Alana Potoč- njaka so se pogumno odločili za hitro igro in povedli 1:4, ob tem so z dobro obrambo in zelo razpoloženim vratarjem Nejcem Trunkom domačinom povzročali veliko preglavic (drugi gol na tekmi so domačini dosegli šele v 8. minuti). Odlično obdobje so imeli tudi med 20. in 24. minuto, ko so z delnim izidom 0:4 povedli s kar šestimi zadetki razlike (7:13 v 24. minuti). Ko je polčas prihajal v sklepno fazo in je bila utrujenost gostov že vidna, se je število tehničnih napak povečalo, kar so domačini izkoristili za identični delni izid v svojo korist (4:0 - 11:13). Takšna je bila razlika ob odmoru. 2. SRL (m) REZULTATI 12. KROGA: DRŠ Se- bastjana Soviča - - Gorišnica 30:25, Nova Gorica - Kronos 31:25, Sevnica - Alples Železniki 31:25, Ankaran - Maribor Branik 29:31. VNAPREJ ODIGRANA TEKMA 13. KROGA: Radeče papir nova 1 -Arcont Radgona 31:17. 1. NOVA GORICA 10 8 1 1 17 2. GORIŠNICA 10 7 1 2 15 3. SEVNICA 10 6 1 3 13 4. SEBASTJANA SOVIČA 10 6 1 3 13 5. RADEČE PAPIR NOVA 9 6 0 3 12 6. ALPLES ŽELEZNIKI 10 5 1 4 11 7. MARIBOR BRANIK 10 5 1 4 11 8. ARCONT RADGONA 9 2 0 7 4 9. KRONOS 10 1 0 9 2 10. ANKARAN 10 0 0 10 0 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so vknjižili pomembno zmago s tekmecem iz spodnjega dela lestvice. vrhunskih akcij. Prav tako je vrhunsko zaključeval akcije z natančnimi skok-meti z razdalje Domen Krasnič, medtem ko so domačini prišli do odločilne prednosti na krilih obeh kril. Leo Škrobot na levem in Andraž Pratnekar na desnem krilu sta bila nezaustavljiva s svojih položajev in iz hitrih protinapadov. Oba sta ob dobri realizaciji metov dosegla po deset zadetkov. O svojem strelskem izkupičku je Leo Škrobot dejal: „Definitivno je lepo, če dosežeš veliko zadetkov, tudi sam sem jih vesel in svoje celotne predstave. A najbolj vesel sem zato, ker je moja ekipa prišla do zmage." Omenjeni domači trojki se je v napadu priključil s petimi zadetki še Franci Toš Antlej, ki se je ob ostalih igralcih v drugem polčasu še nekoliko več trudil v obrambi v tipični 6-0 postavitvi. Z boljšo obrambo in uspešno realizacijo je Drava samo povečevala razliko, ki je bila največ deset zadetkov. To je pomembna zmaga za Ptujčane, ki so v borbi za obstanek v 1. B slovenski rokometni ligi vpisali novi dve točki in jih imajo sedaj skupno na svojem kontu osem. David Breznik Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž) Uspešen vikend ptujskih odbojkaric Domačini so s tem začutili priložnost in v drugem polčasu so s hitro igro še bolj izčrpavali goste. Zbranost utrujenih Gorišničanov je proti koncu tekme vse bolj padala, ob tem je bilo pomembno tudi to, da si niso smeli privoščiti čvrstejše obrambe, saj bi vsaka izključitev pomenila dodaten hendikep. Zadnjič na tekmi je bil izid poravnan v 43. minuti (19:19), z ulovljivimi tremi goli zaostanka pa so Gorišni-čani vztrajali do 54. minute (26:23). Takrat je dokončno „zmanjkalo goriva" in domačini so tekmo mirno pripeljali do zmage. V petek Gorišničane čaka še zadnja letošnja tekma, v goste jim prihaja ekipa Sevnice. Alan Potočnjak, trener Gorišnice: „K mladi in ambiciozni ekipi DRŠ Se-bastjana Soviča smo se na zahtevno gostovanje odpravili z maloštevilno ekipo, menjav praktično nismo imeli na voljo. Žal nam ni uspelo zmagati, čeprav smo večino tekme igrali odlično. Domačini so nas s številnimi menjavami v končnici tekme enostavno pretekli in zasluženo zmagali. Kljub porazu moram fantom čestitati za izredno borbenost, saj so na igrišču pustili dušo in srce in se borili do zadnjih atomov moči." JM Slovenj Gradec - ŽOK Ptuj 0:3 (-10, -19, -22) ŽOK PTUJ: A. Horvat, Dežman, Brlek, L. Horvat, Hentak, Hren, Fras, Mlakar, Milošič, Stater. Trenerka: Marijana Horvat. V 9. krogu 2. lige vzhod je ekipa Ženskega odbojkarskega kluba Ptuj gostovala pri zadnjeuvrščeni ekipi Slovenj Gradca. Ptujčanke se kot novinke v drugi ligi zavedajo, da se morajo na vsako tekmo dobro pripraviti in da je vsaka dobljena točka zelo pomembna za zagotovitev obstanka v drugi ligi. S takšno miselnostjo so tekmo na Koroškem tudi prepričljivo dobile. Tokrat jih je izjemoma vodila trenerka Marijana Horvat. Ptujčanke so tekmo začele resno in zbrano. Po uvodnem servisu, ki so ga izvedle domačinke, so Ptujčanke takoj dobile točko. Na servisu je bila Lea Horvat, ki je ob dobri igri soigralk - predvsem Eme Hren v obrambi, Ane Horvat in Vite Hentak v napadu - servirala do rezultata 0:8. Gostujoče igralke so v prvem nizu igrale točno tako, kot je bilo dogovorjeno pred tekmo. V vseh elementih so popolnoma nadigrale tekmice. V drugi niz so Štajerke vstopile nekoliko bolj lahkotno in Slovenjgrad-čanke so se hitro razigrale. V nekaj primerih so imele idealno postavitev, tako da so nekajkrat uspešno z blokom zaustavile ptujski napad. V igri so Korošice postale aktivnejše, izvedle so dva zelo lepa napada in pokazale, da znajo igrati dobro in kakovostno odbojko. Tako so za nekaj točk vodile vse do 16. točke. Trenerka Marijana Horvat je takrat opravila nekaj menjav v igri, vzela je minuto odmora in dala jasna navodila igralkam. Kapetanka Ana Horvat je prevzela odgovornost v igri, dvignila igralke, ki so zaigrale tako, kot znajo. Po uspešni seriji začetnih udarcev Zoje Stater in po bloku Lare Brlek (obe sta igrali na mestu blokerk, op. а.) so prešle v vodstvo, ki so ga obdržale vse do 25. točke. Tako kot drugi niz so tudi tretjega boljše začele domačinke. Igra je bila zanimiva, igralke obeh ekip so se borile in igrala se je kakovostna od- 2. DOL - vzhod (ž) REZULTATI 9. KROGA: Lendava - OTP banka Branik II 1:3, Turbina - ŽOK Sobota 3:1, Slovenj Gradec -ŽOK Ptuj 0:3. Tekma ŽOK Ljutomer - Kajuh Šoštanj je bila prestavljena. 1. TURBINA 2. OTP BRANIK II 3.LENDAVA 4. ŽOK PTUJ 5. KAJUH ŠOŠTANJ б. ŽOK SOBOTA 7. ŽOK LJUTOMER Uspešne tudi kadetinje in igralke v mini odbojki Ob uspešnem nastopu članic v Slovenj Gradcu so bile v nedeljo uspešne tudi mlajše ptujske odbojkarice. Kadetinje so v 2. državni ligi na drugem turnirju zabeležile dve zmagi. Prav tako so v nedeljo najmlajše ptujske igralke igrale na turnirju v mini odbojki in so zabeležile po eno zmago in poraz. 9 8 1 26 7 24 9 8 1 25 6 23 9 5 4 18 16 15 9 5 4 16 16 15 8 5 3 17 14 13 9 3 6 13 19 10 8 1 7 9 23 4 9 0 9 4 27 1 bojka. Ekipi sta dobivali točke izmenično, tako da si nobena ni priigrala kakšne prednosti. Od rezultata 20:20 so ptujske igralke končnico odigrale zbrano in brez napak, kar je bilo dovolj za gladko zmago 3:0 v nizih. Po tej pričakovani zmagi se bodo članice ŽOK Ptuj v tem tednu pripravljale na zadnjo letošnjo tekmo, v kateri se bodo pomerile z vodilno ekipo lige - Turbino. Tekma bo v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj in se bo izjemoma začela ob 17.00. David Breznik P ^ " / I15 f» - i ■ " Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nejc Trunk (Gorišnica) je v Šoštanju zbral kar 14 obramb, od tega eno tudi iz 7-metrovke. Ptujske odbojkarice na Koroškem niso imele večjih težav z domačo vrsto. torek • 17. decembra 2024 Šport Štajerski 15 Footgolf • Ekipno evropsko prvenstvo v Turčiji Iz Turčije zadovoljni, a hkrati tudi nekoliko razočarani Slovenski reprezentanci v footgolfu, članska in veteranska, sta pretekli teden uspešno nastopali na ekipnem evropskem prvenstvu v Turčiji. Z uvrstitvama v zaključni del, med osem najboljših v obeh konkurencah, sta izpolnili osnovne cilje, ki sta si jih zadali, malenkosti pa so odločale o tem, da niso posegli še višje. Četrtfinalna poraza sta jih potisnila v boje za razvrstitev od 5. do 8. mesta, na koncu pa so člani zasedli 7., veterani pa 6. mesto. „Smo zadovoljni, a hkrati tudi nekoliko razočarani," je občutke slikovito opisal lan Emeršič, član FGK Ptuj in eden izmed izpostavljenih igralcev naše članske ekipe: „Bili smo blizu izjemnemu uspehu, bojem za medalje - začutili smo to priložnost, a nam je zmanjkal kanček športne sreče in je nismo uspeli izkoristiti. Videlo pa se je, da smo Slovenci z obema ekipama konkurenčni in da imamo v obeh veliko kakovostnih posameznikov. Nobeni ekipi ni bilo lahko proti nam." Tesna odločitev proti Špancem Pot članske ekipe v predtekmo-vanju je lan doživel takole: „Začeli smo z Madžari, s katerimi se dobro poznamo. Na koncu je v našo korist tekmo prevagala večja širina igralskega kadra. Imamo reprezentanco, v kateri lahko vsak posameznik zmaga npr. tekmo državne lige. S Škoti smo odigrali tekmo ob 8. uri (ob 6.00 po slovenskem času, op. a.) na igrišču, ki nam ga zaradi dežja ni uspelo preizkusiti na uradnih treningih. To je bila niansa, ki je odločila tekmo v korist Škotov. V tretji tekmi proti Luksemburgu nam je šlo za nohte, a smo pokazali kakovost in suvereno zmagali. To nam je zagotovilo 1. mesto v skupini." Sledila je četrtfinalna tekma s Španci: „Vedeli smo, da gre za kakovostno ekipo, ki cilja na sam vrh, na zlato medaljo. Žal se je na tekmi z Luksemburgom poškodoval Dejan Novak, na tekmi še Mihael Wajs, kar je bil določen hendikep. Kljub temu smo izvlekli remi, če pa bi sodnica na 9. luknji zaradi nedovoljene poteze Špancev - ta je bila tudi posneta, a je posnetek čudežno izginil - točko dosodila v našo korist, pa bi glede na male točke tekmo celo zmagali. Za kako malenkosten poraz je šlo, najbolje govori podatek, da je bilo v takšnem srečanju narejenih več kot 400 udarcev, odločal pa je eden ... Po tem porazu smo bili zelo razočarani in čustveno povsem izpraznjeni. Zaradi te čustvene luknje, iz katere se nam ni uspelo pobrati, je sledil poraz s Čehi, enostavno ni bilo prave energije. Sledil je zaključni dvoboj s Turki, za katerega smo se zbrali in ga odigrali tako, kot smo vse prejšnje. In tudi zasluženo zmagali." Veterani ugnali Angleže Veterani so v zaključnih bojih najprej izgubili z Norvežani, ki so na tem srečanju prikazali izjemno igro. Tudi sami so kasneje povedali, da bi s takšno igro zmagali tudi proti Francozom, ki so jih sicer ugnali v polfinalu... Sledil je dvoboj z Angleži, ki so ga Slovenci odločili v svojo korist z izidom 2:1. Ta jih je popeljal do tekme za 5. mesto in dvoboja z Italijani. Zadnji dan prvenstva niso več zbrali dovolj energije za zmago, kljub temu pa so lahko zadovoljni z opravljenim. „Gre za izreden uspeh naše reprezentance, saj smo si z dosežkom v Turčiji priborili neposredno uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2026. Smo v družbi velikih reprezentanc," je po tekmovanju dejal Viktor Hot-ko, podobno pa je tudi razmišljanje Sandija Mertlja: „Za nami je odlično EP, organizatorji so se maksimalno potrudili za vrhunske pogoje vseh ekip. Nastanitev, hrana, igrišča - vse je bilo na nivoju tako velikega tekmovanja. Rezultatsko smo izpolnili zastavljene cilje, saj smo se uvrstili med najboljših osem ekip v Evropi. To je bila res odlična izkušnja, zgrajeni so potenciali za naprej. Hvala celotnemu osebju za organizacijo, vodenje in podporo." Matija Brodnjak, predsednik FGZ Slovenije: »Gre za zgodovinski uspeh, čaka pa nas še veliko dela« S kakšnimi spoznanji ste zaključili ekipno evropsko prvenstvo v footgolfu v Turčiji? Med ekipami je vladalo izjemno športno vzdušje. Foto: Matija Brodnjakl M. Brodnjak: „Najprej je treba povedati, da sta turška in svetovna footgolf zveza naredili nujno potreben korak naprej, ki smo ga začutili vsi, aktivni udeleženci in spremljevalci. Ta napredek je bil nujno potreben v svetu footgolfa, čemur potrjujejo pozitivni odzivi vseh predsednikov nacionalnih zvez. Seveda so se pojavljali kakšni problemi - izpostavil bi tolmačenje pravil -, a se je na koncu vse izpeljalo dokaj korektno. Glede tekmovalnega sistema in vseh zadev, ki so zadevale namestitev, je bilo za nas odlično poskrbljeno, to je bil 'servis 24/7' - boljše enostavno ne gre. Samo za primer: vsaka soba je imela svojega osebnega asistenta, in če smo karkoli potrebovali, so vse uredili." Kako ocenjujete tekmovalni uspeh ekip? M. Brodnjak: „Kar se tiče slovenske ekipe, moram absolutno izpostaviti Damjana Turka in Simona Detel-bacha in potem še kapetana Uroša Krajnca in Simona Sladica, temu pa bi dodal še vse spremljevalno osebje na igrišču in vse, ki so skrbeli za komunikacijo. Marsikaj smo videli novega in se marsičesa naučili, pod črto pa je 6. in 7. mesto naših dveh ekip zgodovinski rezultat za našo mlado footgolf zgodbo, ki bo naslednje leto praznovala io-letnico. Sam si pred desetimi leti nisem predstavljal, da bomo do leta 2024 dali skozi dve svetovni in tri evropska prvenstva in da bomo na teh prvenstvih igrali pomembno vlogo. Glede na napredek verjamem, da lahko leta 2026 'pade' tudi medalja. Organizacijsko nekako organsko zorimo, v tekmovalnem smislu pa mogoče celo prehitro napredujemo. Na tekmovalnem in organizacijskem področju bomo morali v prihodnje narediti korake naprej, moramo se začeti zavedati, da je treba načrtno privabljati mlade in delati z njimi, da je treba privabiti ženske, da je končni cilj, da footgolf postane družinska aktivnost in da lahko uživajo skupaj." Se lahko nekoliko podrobneje dotaknete še izpolnitve osnovnih ciljev, uvrstitve v četrtfinale? M. Brodnjak: „Leta 2021 smo bili v situaciji, ko se zaradi enega samega udarca nismo uvrstili med top 8 - tokrat se nam to na srečo ni zgodilo. Tokrat so šli naši seniorji zelo suvereno skozi skupinski del, člani pa so na koncu proti Luksemburgu tudi pokazali suvereno predstavo in napredovali med top 8. Prvi del je bil resnično fantastičen, čutilo se je, da FGK Ptuj so na EP zastopali naslednji tekmovalci: - člani: lan Emeršič, Dalen Simonič Dabič, Uroš Krajnc (kapetan), Boštjan Pek in Dejan Novak; - veterani: Sandi Mertelj, Viktor Hotko, Damijan Turk (trener). so igralci dihali drug za drugega in to je bilo najpomembnejše. Ko smo ob napredovanju obeh ekip v izločilne boje zapeli ob slovenski zastavi, je to bil eden od vrhuncev tega EP. Ko smo se vrnili v hotel, so vsi vedeli, kdo so Slovenci. To je pri športnikih resnično neverjeten občutek in igralci so začutili to pomembnost trenutka. Predvsem pa so se zavedali, da se lahko enakovredno kosajo z vsemi. Potem sta prišli četrtfinalni tekmi z Norveško (veterani) in Španijo (člani) ... Norvežani so odigrali neverjetno, res jim je šlo vse kot po maslu. S Španci bi se lahko na koncu celotna zgodba obrnila tudi v našo korist, a se žal ni izšlo ... Ob tem je treba posebej poudariti, da je bila komunikacija med ekipami na izjemno visokem nivoju, tudi naša pritožba po tekmi s Španijo je bila s strani Špancev naslednji dan sprejeta in smo imeli odprte pogovore. Zelo pomembna je bila nato seniorska zmaga proti Angliji za razvrstitev od 5. do 8. mesta, ki je sovpadala z obiskom predsednika domače turške zveze. Pika na i je bila zmaga članov proti domačinom za končno 7. mesto. Na EP se je videlo, da imamo izjemno širino igralskega kadra, da lahko vsak prevzame svoj del odgovornosti, ko je to potrebno. To se je odlično videlo ob poškodbah, ki nas niso obšle, še posebej pa ob utrujenosti po vsakodnevnih nastopih - nastopi so bili res naporni, še posebej ob dveh tekmah na dan. Veliko se je rotiralo, prilagajalo dnevni formi . V fazi rehabilitacije nam je veliko pomagal maser David Masten. Nekaj igralcev se je res izkazalo, Dalen Dabič je npr. nizal zmage, lan Emeršič je dodal pričakovani delež ... Ogromno je podrobnosti, ki na koncu sestavljajo lep mozaik." Zanimivo je, da so visoko tudi reprezentance, ki se tradicionalno šte- Foto: Matija Brodnjak Ian Emeršič Velik potencial u sebi skriua tudi ženski footgolf. Foto: Matija Brodnjak Ekipno EP, člani, rezultati: - predtekmovanje, skupina 2: Slovenija - Madžarska 4:2, Slovenija -Škotska 2:3, Slovenija - Luksemburg 5:0. Vrstni red v skupini: 1. Slovenija, 2. Madžarska, 3. Škotska, 4. Luksemburg; - zaključni boji, četrtfinale: Slovenija - Španija 3:3 (23:24); tekme za razvrstitev od 5. do 8. mesta: Slovenija - Češka 2:4, Slovenija - Turčija 4:2. Končni vrstni red: 1. Slovaška, 2. Španija, 3. Francija, 4. Anglija, 5. Češka, 6. Madžarska, 7. Slovenija, 8. Turčija ... Veterani +45, rezultati: - predtekmovanje, skupina 2: Slovenija - Nemčija 3:1, Slovenija - Škotska 2:1, Slovenija - Portugalska 2:2. Vrstni red v skupini: 1. Slovenija, 2. Portugalska, 3. Škotska, 4. Nemčija. - zaključni boji, četrtfinale: Slovenija - Norveška 0:4; tekme za razvrstitev od 5. do 8. mesta: Slovenija - Anglija 2:1, Slovenija - Italija 1:3. Končni vrstni red: 1. Francija, 2. Madžarska, 3. Norveška, 4. Slovaška, 5. Italija, 6. Slovenija, 7. Portugalska, 8. Anglija ... vilčno udeležujejo turnirjev na Ptuju: Madžarska, Češka in Slovaška. M. Brodnjak: „Imamo srečo, da smo geostrateško tako dobro umeščeni in da lahko ciljamo na udeležbo tekmovalcev iz vzhoda in zahoda. Iz omenjenih držav radi prihajajo med nas in vedo, da se bodo tukaj dobro počutili, obenem pa bodo tudi osvajali točke za lestvico FIFG." lmeli ste tudi izjemno podporo sponzorjev. M. Brodnjak: „To je res treba izpostaviti, velik del sta tukaj prevzeli podjetji Ferre in Reseda. Zgodba s turškim podjetjem Ferre je res fantastična, saj so kot partnerji Gorenja začutili, da je tudi za njih pomembno, da se na nek način pokažejo na slovenskem trgu. Maksimalno so nas podprli, o njihovem interesu pa sam zase govori tudi podatek, da nas je v Turčiji obiskala lastnikova hčerka s kar veliko ekipo. Gre za veliko podjetje in res nam je lahko v ponos, da smo postali del takšne zgodbe. Še bolj pa veseli, da si želijo z nami sodelovati dolgoročno. Podobno velja za podjetje Reseda, katere predstavniki so nas prav tako obiskali in se na lastne oči na EP prepričali, da gre za absolutno pravo zgodbo. Kot predsedniku slovenske footgolf zveze mi je bilo ob tem res prijetno. Imeli smo tudi podporo Taluma, Žiher hiš, Admirala in številnih drugih. V Sloveniji bi počasi lahko začeli razmišljati o podpri manj uveljavljenim športom, med katere spada tudi footgolf, in ki prav tako promovirajo državo. Na Slovaškem npr. že imajo sklade, ki podpirajo take športe." Bilo pa je čutiti podporo iz domovine, na družbenih omrežjih je bilo veliko odzivov po vsaki tekmi. M. Brodnjak: „Do vseh, ki so na kakršen koli način pomagali pri tej zgodbi, čutim iskreno hvaležnost. Upam, da nam bo to vsem dalo potreben zagon za prihodnost in da se bo razvoj footgolfa nadaljeval." Jože Mohorič Foto: Matija Brodnjak V Turčiji so se najboljši evropski footgolfisti merili na izjemno pripravljenih igriščih. V Turčiji so se mudili tudi predstavniki podjetja Reseda. 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 17. decembra 2024 Namizni tenis • 2. SNTL (m) Cirkovčani v derbiju enostavno premočni Ptuj - Cirkovce I 2:6 Luka Krušič/Nino Šegula - Matic Slodej/Aleks Koren 0:3, Marsel Šegula - Matic Slodej 0:3, Luka Krušič - Vitan Plajnšek 3:0, Nino Šegula - Aleks Koren 0:3, Luka Krušič - Matic Slodej 2:3, Marsel Šegula - Aleks Koren 0:3, Nino Šegula - Vitan Plajnšek 3:1, Luka Krušič - Aleks Koren 1:3. V dvorani Mladika je bila v soboto odigrana težko pričakovana tekma med vodilnima ekipama 2. namiznoteniške lige, med domačim Ptujem in gosti iz Cirkovc. Ptujčani so do tega srečanja oddali le eno točko (remi s Savinjo), Cirkovčani pa so beležili same zmage. Serijo zmag so nadaljevali tudi na Ptuju ... V precejšnji meri je dvoboj v prid gostov usmeril že uvodni dvoboj dvojic, ki sta ga Slodej in Koren s kakovostno odigranimi končnicami dobila 0:3 (-8, -9, -9). Marsel Šegula, ki je v prejšnjem krogu odigral dobro in dokazal, da je njegova forma v vzponu, nato ni bil kos Slodeju in gostje so povedli 0:2. Krušič je proti mlademu Plajnšku pričakovano znižal, nato pa je naslednjo pomembno zmago vpisal Koren proti Ninu Šeguli. Najboljši dvoboj dneva sta nato uprizorila Krušič in Slodej, ki sta v nekaj točkah uprizorila igro na prvo-ligaškem nivoju. Po vodstvu Slodeja 0:1 v nizih je Krušiču uspelo rezultat obrniti v svojo korist in je z dvema resnično kakovostno odigranima nizoma povedel 2:1. Po odmoru je član cirkovške ekipe odigral izjemno agresivno, a do višje prednosti ni pri- 2. SNTL (m) REZULTATI 6. KROGA: Xiom Muta - Fužinar Inter Diskont II 6:2, Ptuj -Vesna, Murexin II - Cirkovce I 1:6, Ar-rigoni - Tempo 0:6, Rakek - Savinja ZIT 5:5, Ptuj - Cirkovce I 2:6, Rakek - Tempo 5:5, Murexin II - Vesna, Ar-rigoni - Savinja ZIT 2:6. 1. CIRKOVCE I 2. PTUJ 3. XIOM MUTA 4. MUREXIN II 5. SAVINJA ZIT 6. TEMPO 7. ARRIGONI 8. RAKEK 9. FUŽINAR II 10. VESNA 0 54:19 1 43:23 2 45:30 2 38:29 3 43:39 5 40:40 6 33:42 6 26:46 8 14:51 6 21:38 Foto: Črtomir Goznik Ekipi NTK Ptuj in NTK Cirkovce sta v dvorani Mladika odigrali derbi kroga, po njem pa so bili boljše volje v taboru gostov. šel. V končnici si je vendarle priboril nekaj točk razlike, kar je privedlo do izenačenja na 2:2. Na podoben način se je odvila zgodba tudi v odločilnem nizu, ko je z nekaj dodatne samozavesti Slodej dvoboj zaključil v svojo korist - 2:3 (-8, 2, 11, -8, -6). Kljub na videz lahki zmagi je tudi dvoboj Marsela in Aleksa ponudil precej užitkov zbranim gledalcem, mlajši tekmec pa je bil vendarle uspešnejši (-9, -5, -8). Po znižanju zaostanka na 2:5 so se gostitelji lovili za zadnjo slamico v dvoboju Krušiča in Korena. Nov izjemno kakovosten dvoboj se je od samega začetka -tudi s pomočjo športne sreče - nagibal na stran mladega Korena, ki je pokazal tudi dobršno mero psihološke stabilnosti, ki jo v njegovih letih premorejo le redki. Končni izid je bil 1:3 (-6, -6, 7, -6), s čimer so gostje prišli še do šeste točke in končne zmage, ki jih utrjuje na mestu vodilne ekipe lige. Luka Krušič, NTK Ptuj: „To je bila zelo zahtevna tekma, Cirkovčani pa so bili tokrat enostavno boljša ekipa in so zasluženo zmagali. Odigrali so kakovostne dvoboje in nam praktično niso dopustili, da bi v kakšnem trenutku lažje zadihali. Od samega začetka in dvoboja dvojic so pokazali, da so prišli po zmago, nam pa ni uspelo ujeti tega ritma, da bi jim lahko sledili. Nekaj dvobojev je bilo res tesnih, a bi tudi s temi morebitnimi zmagami težko zbrali dovolj posamičnih točk za morebitno presenečenje. S to zmago so si Cirkovčani pridobili veliko prednost pred zasledovalci, kar jim daje potrebno mirnost za drugi del sezone. Težko verjamem, da bi jim lahko katera izmed ekip sploh vzela točke in jih posledično ogrozila na 1. mestu. Nam preostane boj za 2. mesto, po vsej verjetnosti s Puconci, ki imajo prav tako kakovostno ekipo. Zagotovo se bomo osredotočili na to in naredili vse, da ga zadržimo. Lepo bi bilo, če bi do konca sezone dobili vse tekme. Glede lastne igre bi rekel, da sem odigral solidno, vedno pa je lahko še boljše. Nisem razočaran, saj sem igral kar dobro, za več zmag pa bi moral svojo igro spraviti še kakšen nivo višje, tudi več tvegati in preseči samega sebe." Šolski šport • Strelstvo Dominacija strelcev iz OŠ Juršinci Udeleženci medobčinskega tekmovanja v streljanju s serijsko zračno puško Udeleženci medobčinskega tekmovanja v streljanju z zračno pištolo V dvorani Mladika je v organizaciji Javnega zavoda Ptuj potekalo medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem za učenke in učence osnovnih šol. Tekmovanje je vodil Zlatko Kostanjevec iz Strelskega kluba Ptuj. Najštevilčnejšo zasedbo na tekmovanju je imela OŠ Juršinci, njeni predstavniki so tudi zmagali v vseh kategorijah. Sodelovali so še predstavniki OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Hajdina in OŠ Olge Meglic. Rezultati: - učenci letnik 2010 - serijska zračna puška, posamezno: 1. LiamZelenko (Juršinci) 2. Nejc Šegula (Juršinci) 3. Amadej Štumberger (Cirkulane-Zavrč) 4. Gašper Kotolenko (Cirkulane-Zavrč) 5. Anže Kukovec (Juršinci) 6. Nace Masten (Juršinci) 7. Amadej Mežnarlč (Cirkulane-Zavrč) - učenke letnik 2010 ali mlajše -zračna pištola, posamezno: 1. Isldora Drobnjak (Juršinci) 159 - učenci letnik 2010 ali mlajši -zračna pištola, posamezno: 1. Nejc Replč (Juršinci) 2. Jayden Ljubeč (Juršinci) 3. Tin Ozvald (Olge Meglic) 4. Llam Lesjak (Juršinci) 5. Jure Kozel (Hajdina) 6. Anej Čuček (Juršinci) 7. Žan Grli (Juršinci) 8. Jan Levstik Kelc (Hajdina) Aleks Koren, NTK Cirkovce: „V dvoboju vodilnih ekip lige je bilo mogoče upravičeno pričakovati dobre dvoboje. Z našimi predstavami in zmago sem zelo zadovoljen, igra je bila super. Sam veliko treniram tudi z igralci Ptuja, jih že kar dobro poznam, tudi njihovo igro, kar seveda pripomore k boljšim predstavam. Gremo naprej proti svojemu cilju, ki je predvidoma 1. mesto, radi bi tudi ostali neporaženi v 2. ligi. Med osebne cilje bi podal še to, da pri tem dosežem čim več zmag." Danilo Piljak, NTK Cirkovce: „Končni rezultat kaže visoko pred- nost v našo korist, a so bili posamezni dvoboji izjemno izenačeni, npr. Luka Krušič je imel proti Maticu Slodeju že skoraj dobljen dvoboj, pa se je tudi z nekaj športne sreče obrnilo v naš prid. Pohvalil bi Aleksa Korena, ki je vse tri dvoboje odigral na vrhunski ravni, sploh glede na njegova leta. Na samo tekmo se posebej nismo pripravljali, saj se zavedamo, da imamo kakovost za sam vrh, kar z devetimi zaporednimi zmagami kaže tudi lestvica. Pred začetkom sezone smo si zadali uvrstitev med prve tri, a se je izkazalo, da v tej strukturi ekip 2. lige lahko upravičeno računamo tudi na to, da prvenstvo zaključimo s samimi zmagami. To je seveda dober občutek in nam daje samozavest. V lanski sezoni smo zavrnili prestop v 1. ligo, v letošnji pa se zdi, da smo dozoreli za naskok na 1. ligo. Naši mladi igralci so leto starejši, kažejo velik potencial in si zaslužijo 1. ligo. Z upravo kluba bomo seveda še vse natančno premleli, a smo blizu temu, da se ob podobnem nadaljevanju v naslednji sezoni podamo v 1. ligo." Jože Mohorič Šolski šport • Rokomet, dekleta V V Tokrat OS Ormož pred OS Velika Nedelja Prvo mesto na območnem tekmovanju je osvojila ekipa OŠ Ormož. V športni dvorani OŠ Ormož je potekalo območno tekmovanje v rokometu za starejše učenke letnika 2010 in mlajše. V dveh polfinalnih obračunih ekip iz ptujskega in ormoškega območja so bila uspešnejša dekleta iz Ormoža in Velike Nedelje. S tem sta si obe že zagotovili napredovanje v četrtfinale državnega tekmovanja, kljub temu pa je bil prestižni dvoboj za naslov območnih prvakinj napet. Za razliko od fantovskih ekip so se tokrat veselila dekleta OŠ Ormož. Rezultati: polfinale: OŠ Ormož - OŠ Ljudski vrt 13:9, OŠ Gorišnica - OŠ Velika Nedelja 5:9; tekma za 3. mesto: OŠ Ljudski vrt -OŠ Gorišnica 11:21; tekma za 1. mesto: OŠ Ormož - OŠ Velika Nedelja 10:7. Vrstni red: 1. OŠ Ormož 2. OŠ Velika Nedelja 3. OŠ Gorišnica 4. OŠ Ljudski vrt UR 152 148 139 132 121 120 78 167 163 156 155 151 146 136 108 UR Z drugim mestom so si napredovanje na državno tekmovanje zagotovile tudi igralke OŠ Velika Nedelja. torek • 17. decembra 2024 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Mikrozelenjava se zelo poda na kruhke z različnimi namazi. Zeleni nasvet Mnogi nimate vrta, bi pa radi pridelali nekaj svežih vitaminov zase Je to mogoče? Seveda je, pa še povsem ekološko je, saj mikrozelenjava, kot ji zdaj rečemo, ne potrebuje ničesar, še zemlje vedno ne. Nekoč smo imenovali kalčke vse, kar je pognalo iz semena in smo hitro tako tudi pojedli. Zdaj pa smo to ločili na kalčke, pridelane v kalilniku, in mikrozelenjavo (zelenje), posejane rastline, ki jih režemo čisto majhne, v stanju prvega pravega lista. Način pridelave in uživanja se delno res razlikujeta med sabo. Kalčke vzgojimo v kalil-nikih, pojemo pa nakaljeno seme, osemenje in malo rastlinico s kore-ničico. Mikrozelenjavo (mikro zelenjavo, mikrozelenje) pa posejemo ali v zemljo ali na ustrezne vlažne substrate, lahko celo z vodo napo-jene papirnate brisače, porežemo pa samo nadzemne dele, ko dosežejo določeno višino. Običajno je to v času dveh pravih listov, nekatere (stročnice) pa nekaj višje. Mikro zelenjava vsebuje veliko zelo koristnih snovi za naše zdravje, podobno kakor kalčki. Jo je pa veliko lažje pridelati oz. vzgojiti. Zakaj je mikro zelenjava prava vitaminsko-mineralna bomba oziroma super živilo? V seme rastlina vloži veliko energije, mnogo hranil, vse koristne snovi, da bo imel njen otroček (rastlinica v semenu) dovolj hrane za začetek življenja. Te snovi so v samem semenu v spečem stanju, niso aktivirane. Ko pa začne seme kaliti, se speče spojine spremenijo v aktivne. Vse te koristne snovi pa pojemo, ko pojemo mlade, zelo majhne rastlinice. Nekateri pravijo, da v eni žlici mikro zelenjave pojemo toliko koristnih snovi, kakor bi jih pojedli v celi skledi »odrasle« solate. Katere rastline si lahko pridelamo kot mikro zelenjavo V bistvu so za vzgojo mikro zelenjave primerne prav vse rastline. A bolje delati tiste, ki hitro kalijo in rastejo. Odvisno je tudi od tega, kaj vam je všeč. Lahko se odločimo za liste nevtralnega okusa, lističe dodajamo drugim jedem, a jim ne spreminja okusa. Najbolj znana rastlina z dokaj nevtralnim okusom je špinača, pa tudi rdečo peso lahko pridelamo kot mikro zelenje. Sama pogosto sejem seme lucerne, včasih tudi sončnic. Aroma-tične so križnice: brokoli, rukola, cvetača, zelje (zanimivo je rdeče zelje zaradi dodatnih koristnih snovi v rdeči barvi) in seveda vrtna kreša, ki smo jo že od nekdaj raje sejali, kakor pa vzgajali kalčke. Prav posebej mnogi izpostavljajo redkev, redkvico in azijsko redkev (mizuna ...). Sem lahko uvrstimo tudi rukolo. Izredno aromatično je mikrozelenje čebulnic: pora, drob-njaka, stoletne čebule in seveda navadne čebule. Prav tako je zelo zanimivo in tudi enostavno, da kot mikro-zelenje sejemo žita, posebej se priporočata pira in pšenica. Torej, posejemo božično žito, a pozor, seme ne sme biti razkuženo, uživamo v njem do novega leta, potem pa ga zjutraj, po novoletni zabavi, pojemo ali stisnemo v presni sok. Sama pa si žito sejem celo leto in Zanimivi in okusni lističi kislice ga dodajam smutijem. Ne glede na to, katero sadje uporabim, da smu-tijem porezano listje pšenice ali ječmena prav poseben okus. Meni je odličen. Kaj je pomembno pri izbiri semena Seveda se najprej odločite, kaj boste z zelenjem naredili. Če boste porezane lističe oziroma rastlinice samo dodali običajnim solatam, je bolje izbrati rastline nevtralnega okusa. Če želite okuse solat popestriti, izberite križnice. Kot dodatek namazom pa so odlične čebulnice. Pšenica, oziroma mikro-zelenje iz pšenice, pire in drugih žit pa je odličen dodatek presno stisnjenim sokovom ali smutijem. Ko ste se odločili za rastline, izberemo seveda tudi seme. Mnogi na prvem mestu priporočajo ekološko pridelano seme. S tem bi se strinjala, če bi bila njegova kaljivost v redu. Pa pogosto ni. Ker sejemo zelenjavo v male posode, si seveda želimo, da vzkalijo vse rastline. Prav tako je ekološko pridelano seme pogosto bolj okuženo z glivicami, kar pa mikro zelenje ne sme biti. Sama svetujem, da nabavite seme za kalčke, ki je zagotovo najbolj kaljivo. Med konvencionalno pridelanim semenom pa seveda bodite posebej pozorni, da ni razkuženo. Načeloma na semenu ni napisano, da ni razkuženo. Kadar pa je, mora biti to nekje na zadnji strani vrečice obvezno napisano. Poiščite žig na vrečici s semenom, tam bo pisalo razkuženo, treated seeds, behandeltes Saatgut ali kaj podobnega. Mikrozelenjavo vzgojimo kar na okenskih policah. Setev semena Za setev lahko izberete katere koli posode, lahko so tudi plitvi krožniki, podstavki ..., saj potrebujemo le 2 ali 3 cm zemlje, ne več. Nekatera semena, kot je kreša, pšenica pa lahko sejete samo na mokre papirnate brisače. Križnice je treba posejati v zemljo, saj kalijo v temi, ostankom semenske lupinice pa se izognemo tako, da na seme naložimo nekaj več zemlje (1-2 cm). Zemljo nasujemo v posodo, rahlo jo namočimo, če je potrebno. Seme preprosto razporedimo po površini zemlje dokaj na gosto. Kako gosto, je odvisno od rastlin, krešo, pšenico, rukolo ... poseje-mo na gosto, semenke naj bodo kar druga poleg druge, seme stročnic pa bolj na redko. Od stročnic najpogosteje sejemo grah ali mungo fižol, seveda pa lahko sejete tudi lečo ali čičeriko, kmalu bo prišlo na police naših trgovin tudi seme črne soje, ki je po mojem odlična tudi v ta namen. Semena bazilike ne pokrivamo z zemljo, ostala semena pa ja. Postavimo na toplo. Večina semena, če je kakovostno, vzkali v treh (kreša) do 15 dnevih (por, drobnjak). Takoj, ko opazimo kaljenje, postavimo seme na svetlo in zmerno toplo. Le tako boste vzgojili liste, polne klorofila (vsebuje železo, magnezij, kalij .) in drugih koristnih snovi. V temi bo vsega tega manj. Na toplem bo delež pecljev prevelik, saj se rastlinice v želji po svetlobi potegnejo. Sem vas prepričala? Poskusite in si skupaj z otroki naredite zabaven popoldan ob setvah rastlinic. Mlado mikro zelenjavo jemo presno, ne kuhamo je. A tukaj se razlikuje od kalčkov, ker moramo kalčke stročnic obvezno kuhati, s tempa izgubljamo koristne sestavine. Najpogosteje jo kar dodamo različnim solatam ali smutijem. Lahko jo stiskamo v presne sokove, lahko jo potresemo po namazih, vsekakor pa jo lahko jemo še na številne druge načine. Skratka, nov, zanimiv način, da se izognemo tabletam in različnim prehranskim dodatkom in si tudi v stanovanjih brez zemlje pridelamo nekaj zdravega in tudi dobrega. Naj vam mikro zelenjava popestri jedilnik tako, kakor ga meni že nekaj časa. Miša Pušenjak Ingver okrepi imunski sistem Ingver danes gojimo tudi že na lastnih vrtovih, saj spada med nezahtevne rastline, ki jim moramo zagotoviti le primerno temperaturo ter vlažnost oziroma suhost. Izkopljemo ga, ko se listi posušijo in odpadejo. Korenine izkoplje-mo previdno, sicer se hitro zlomijo, ter jih nato uporabimo sveže ali posušene. mm | «V V | Vt Zelišče z nadnaravno močjo Ingver je še posebej cenjen v tradicionalni kitajski medicini, kjer ga poznajo kot zelišče z »nadnaravno močjo«. Še posebno učinkovit je pri prebavnih težavah, naj gre za blago neprijetnost, kot so vetrovi, ali za hude slabosti in siljenje na bruhanje. Ingver bo hitro pomiril razdražen želodec in pospešil prebavo. V prebavilih namreč pospeši izločanje prebavnih sokov in nevtralizira želodčno kislino. Iz tega razloga ga uporabljajo tudi za zmanjševanje omotičnosti in lajšanje slabosti v času nosečnosti. Uporaben je pri morski slabosti ali slabosti, ki jo povzroča vožnja. Nepogrešljiv pri prehladih Za marsikoga je ingverjev čaj nepogrešljiv ob prehladnih obolenjih. Telo namreč hitro oskrbi s številnimi antioksidanti in protivnet-nimi snovmi ter zaradi teh učinkovito blaži bolečine, ki se pojavljajo pri vročinskih stanjih. Priporočajo ga tudi ljudem, ki jih mučijo artritis ali pogosti mišični krči. Antioksidanti hitro okrepijo oslabljen imunski sistem in tako zmanjšajo nevarnost različnih bolezni oziroma zdravstvenih težav. SHilii Boleče grlo Svetujemo, da si pripravite ingverjev čaj. Olupite za palec veliko koreninico, jo narežite na kolute in prelijte z vročo vodo. Nato pustite deset minut in počasi srkajte. Svetujemo, da kolute poberete iz čaja. Pospešite prekrvitev in razstrupite telo Ingver je odlična rešitev za tiste s slabo prekrvitvijo, ki je pogosto posledica krčnih žil, ob tem pa imamo ves čas mrzle dlani in stopala. Upoštevajte sicer, da je prekrvitev zjutraj navadno počasnejša, saj smo noč preležali. Boljša prekrvitev tudi pripomore k razstrupljanju telesa, zato ni presenetljivo, da sta ingver oziroma ingverjev čaj priljubljeni živili tistih, ki prisegajo na redno čiščenje organizma z naravnimi metodami. Odpravite težave s sinusi Vnetje sinusov velja za bakterijsko ali virusno okužbo, ki je v tem času zelo pogosta. Najpogostejša posledica vnetja je pretirano izločanje sluzi, zaradi česar je dihanje precej oteženo, pogosto pa se pojavijo tudi močni glavoboli, ki jih spremlja občutek pritiska v okolici nosu, za očmi in v glavo. Za pripravo učinkovitega pripravka proti vnetju boste potrebovali večji kos ingverja in 250 mililitrov jabolčnega kisa. Ingver najprej olupite, nato naribajte, stresite v steklen kozarec in prelijte z jabolčnim kisom. Kozarec pokrijte s pokrovčkom in ga za 10 dni postavite na temno, hladno mesto. Občasno pretresite. Po 10 dneh je primeren za uporabo. Zaužijte po eno žličko pripravka na dan. Z. Franc Pomoč pri hujšanju Ingver je odlična rešitev tudi v boju z odvečnimi kilogrami. Pitje čaja na tešče ima pogosto pozitiven vpliv na tiste, ki poskušajo shujšati. Spodbuja namreč delovanje metabolizma in topi maščobe, obenem pa pomaga pri zaviranju apetita. Skodelico ingverjevega čaja sije smiselno privoščiti tudi čez dan, saj boste s tem preprečili napade lakote in poseganje po nezdravih prigrizkih, po katerih zlasti v decembrskem času še kako radi posežemo. Tako se boste lažje spopadli z nezdravimi in zelo kaloričnimi prigrizki med glavnimi obroki. 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 17. decembra 2024 Lancova vas, Ptuj • Uspešen začetek nove plesne sezone Novi festivali in navdušujoči nastopi Po poletnih počitnicah so v plesnem klubu Remix v septembru začeli novo plesno zgodbo v sezoni 2024/2025. Foto: zasebni arhiv Za nastopa v Stožicah na Aktualouem rojstnem dnevu V Narodnem domu na Ptuju intenzivno vadi in se predaja plesu že 100 članov. Najmlajši fant ima tri leta, najstarejša plesalka 60 let. S polno paro so začeli pripravljati svoj zimski nastop, produkcijo v januarju leta 2025. V okviru dobrodelnih treningov in animacij so zbirali denar za pomoč gospodu, ki je v nesreči na avtocesti izgubil nogi. Po treh mesecih vadbe v novi sezoni pa so ponovno posegli po odličnih rezultatih na tekmovalnem plesnem podiju. Novembra so se udeležili plesnega festivala v Varaždinu, kjer so v preteklem letu zmagali. Tekmovali so z devetimi točkami, šestkrat so zasedli prvo mesto, enkrat drugo mesto in dvakrat tretje mesto. S štirimi točkami: formacijo Tokyo, dvema solistkama Evo Cvetko in Tajo Berden ter malo skupino De Nova (Še enkrat) pa so se uvrstili na Gala večer, med 15 najboljših točk festivala. Najboljšo uvrstitev, šesto mesto, so na Gala večeru dosegli s formacijo Tokyo. Po nastopu v Varaždinu so ponovno prejeli več povabil za nove plesne festivale in projekte. „S plesalkami smo posnele videospot s skupino Opev, ki bo kmalu izšel. Plesale smo tudi v dvorani Tabor, kjer je potekalo snemanje silvestrske oddaje, in v Stožicah na nastopu ansambla Firbci na Aktualovem rojstnem dnevu. S Firbci pa smo letos posnele tudi dva videospota," je povedala Re-beka Ostroško, vodja, trenerka in koreografinja plesnega kluba Remix. Ta bo svojo dejavnost še širil, zato v delo kluba že uvaja ne- katere izkušene plesalke. Čeprav se leto počasi izteka, za plesalce plesnega kluba Remix počitka še ni. Na dobrodelni božični zabavi za plesalce bodo zbirali hrano za živali, ki jo bodo podarili Društvu proti mučenju živali Ptuj. Z dvema nastopoma najmlajših plesalcev bodo obogatili praznični december v domovih za upokojence. Čaka pa jih še eno snemanje vide-ospota. Po kratkem prazničnem premoru bodo nadaljevali intenzivne priprave na januarsko produkcijo, ki bo prava paša za oči. Po novem letu bodo začeli vpisovati plesne navdušence v drugi del sezone, dodali dve novi skupini: show skupino in heels, v kateri se bodo našli ljubitelji čutnega, strastnega in energičnega plesa. MG VeUKA DOŽlCNA aODROdElNA AKCIJA PO^Taj na moji dlani -Pošlji SMS z bESEdo ' L * mural Ogulin Štajerski ^dioPTUI NADLANI5 ali NADLANI1Q _ na 1919 Podjetja - vaših darov bomo veseli z nakazilom na TRR: SI56 0215 0001 8478 105 - Rotary klub Ptuj. Informacije na radioptuj@radio-tednik.si. HvaIa! S Tvojo pOMOČjO bo dARilo Tudi NA TiSTi dlANi, kjER SiCER NE bi bilo. Pošljite SMS na številko 1919 - z SMS-om Nadlani5 boste darovali pet evrov, če boste zapisali NadlanilO, pa boste za otroke namenili deset eurou. Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega. Ptuj, Podravje • Odličen obisk na tekmovanju za Naj potico 2024 Praznična potica s pridihom V Qcentru na Ptuju je preteklo soboto dišalo po odlični domači potici, ki so jo za to priložnost spekle članice društev gospodinj, kmetic in posamezne pekarice, mojstrice v peki domače slovenske potice, ki jo je prvič omenil že Primož Trubar, najstarejši recept pa izvira iz leta 1689. Izbor za naj potico je tudi letos pripravila družba Radio-Tednik Ptuj, s prijaznim gostiteljstvom Qcentra, ki je tudi prispeval nagrade za najboljše tri potice, ob sodelovanju Rotary kluba Ptuj, kije poskrbel za topli napitek. Vse, ki so sodelovali v tem izboru, pa je grelo zavedanje, da so s svojo nesebičnostjo in srčnostjo, predanostjo ohranjanju tradicije peke domače potice pomagali razveseliti otroke iz socialno šibkih družin v božič-no-novoletnem času, ki prižiga iskrice v očeh. V izboru za naj potico je bilo letos kar 38 orehovih potic, brez rozin in posipa. Vsaka je bila zgodba zase, saj je tako, da je vsaka potica odraz gospodinje, ki jo pripravi tako, kot jo imajo najraje v družini. Komisija, ki je ocenjevala letošnje potice, je v ocenjevalni list vpisala točke za zunanji videz, vonj skorje in sredice, videz sredice, okus skorje in sredice. Zmagala je potica Društva kmetic MO Ptuj, drugo najboljšo potico so spekle članice Društva kmetic občine Videm, tretjo pa članice Društva gospodinj Cirkulane. Predsednica komisije Marija Horvat je pohvalila vse potice, saj so bile zelo kakovostne, razlike med njimi so bile zelo majhne. MG Potice so pekle: članice Društva gospodinj Gorišnica, Društva gospodinj Juršinci, Društva kmetic občine Videm, društva Kuhla Dolena, Društva gospodinj občine Dornava, Društva kmetic MO Ptuj, Jožica Peršoh, Draženci, Marija Čagran, TD Polenšak, Marija Lozinšek, Grajena, Olga Krajn-čič, Mestni Vrh, Društva gospodinj občine Zavrč, Društva gospodinj Spuhlja, Društva gospodinj Cirkulane, Slavica Vincek in Društva žena Tisa Ptujska Gora. Foto: Črtomir Goznik Komisijo za ocenjevanje naj potice 2024 je vodila Marija Horvat (Izobraževalni center Piramida), sodelovali pa sta še Cvetka Bogdan, KGZS, Zavod Ptuj, in Majda Goznik. A- mm mm J sufŠH \DIC| 1 ■ ) H ¿te^^Á ir i1 r O .i1 1 ^ [P to -i .jf * o Í i 1 Š mrMi ti u Foto: Črtomir Goznik Za ubrane ritme so poskrbeli Ljudski godci iz Hajdoš. Foto: Črtomir Goznik Izbor za naj potico 2024 je ob pekaricah domače slovenske potice, brez katere ni prazničnega decembra, pritegnil tudi številne obiskovalce, ki so darovali za dober namen v zameno za okrasek za smrečico, za božično-novoletno obdarovanje otrok, za kar poskrbijo v Rotar Act klubu in Leo klubu Ptuj. V dobrodelno skrinjico so darovale tudi nagrajene pekarice, ki so prejele bone Qcentra v znesku 100, 60 in 40 evrov. torek • 17. decembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 dobrodelnosti Foto: Črtomir Goznik Naj potica 2024 je postala potica Društva kmetic MO Ptuj: „Na zmago smo Članice društva, ki ga vodim že 25 let, izjemno ponosne in vesele zanjo. Tudi po številu nas je bilo največ, potice je peklo osem Članic. Ponosne smo, da smo del tega dobrodelnega projekta. Tudi sicer rade pomagamo, ko gre za takšne in podobne projekte, ko je treba pomagati, pomagajo vse Članice. Dobre sestavine, ob vseh drugih pogojih, pa veselje in srce so glavne sestavine dobre domače potice," je povedala Milena Markež. Foto: Črtomir Goznik Drugo najboljšo potico so spekle Članice Društva kmetic občine Videm: "Nagrada nam res pomeni zelo veliko, saj smo letos sodelovale prvič, zato smo še toliko bolj ponosne. Tudi vzdušje na celem dogodku je bilo lepo. Naj ta izbor s svojo dobrodelno noto še dolgo živi," je v imenu pekaric povedala Majda Seruga. Foto: Črtomir Goznik Tretja najboljša potica je bila potica Društva gospodinj Cirkulane: "Že lani smo sodelovale. Nagrada nam pomeni zelo veliko, dosegle smo jo v močni konkurenci. Je dokaz, da je bila naša potica v tem izboru višje kakovosti. Potico pečemo za vse praznike, za božič, veliko noč, trgatev. Recept za našo potico pa naj ostane skrivnost," je v imenu društva povedala Marjana Arbeiter. Dobrodelni maraton Radia 1 na Best TV 28-urni dobrodelni maraton Radia 1 bo letos tako dober, da ga bomo lahko gledali tudi na Best TV. Že desetletje skupaj ustvarjamo zgodbe solidarnosti in pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Letos bo ta posebni dogodek zaznamovan tudi s spominom na Anito Ogulin, veliko humanitarko, katere poslanstvo bomo nadaljevali. 28-urni dobrodelni maraton Radia 1 bo potekal od 19. decembra ob 5. uri do 20. decembra ob 9. uri v prazničnem studiu pred Mestno hišo v Ljubljani. Celoten maraton boste letos lahko spremljali v živo tudi na BEST TV, ki je dostopen na naslednjih kanalih: Telemach - kanal 506, Telekom - kanal 626, T2 - kanal 125 in Ai - kanal 554. Ptuj, Podravje • Ustvarjalka Tina Lah En sam okrasek izdeluje cel teden Vsestranska umetnica, Ptujčanka Tina Lah, izdeluje prav posebne, subtilne in na videz porcelanaste, krhke, a nezlomljive okraske. V svoje izdelke vlaga veliko mero potrpežljivosti in natančnosti. Vsak okrasek izdeluje vsaj osem dni. Znamka L'ah!je nastala leta 2012. Foto: DK Tina Lah Lahova, ki živi in ustvarja na Ptuju, je po izobrazbi umetnostna zgodovinarka, po poklicu kustosinja, po srcu umetnica: „Prisluhnila sem srcu in se posvetila ustvarjanju unikatnih izdelkov z umetniško vrednostjo. Vse se je začelo leta 2006, ko sem okrasila svojo prvo ogrlico z 'decoupage' tehniko - gre za umetnost izrezovanja in lepljenja papirja. Uživam ob iskanju popolnega motiva in skrbnem nanašanju le-tega na lesene kroglice ali drugo podlago. Povedati zgodbo z zanimivim vzorcem - to je tisto, kar me navdihuje, veseli in tudi zabava." Šest let kasneje, leta 2012 je nastala znamka L'ah! Ime izhaja iz njenega priimka, dodala mu je kanček igrivosti in elegance. V vseh teh letih se je izpopolnjevala in nadgrajevala v tehniki izdelave nakita in drugih lepih stvari. Kot pravi, je prav v vsakem izdelku veliko domišljije, predanosti in ljubezni. Gre za ročno izdelan nakit in unikatno dekoracijo za dom in druge priložnosti. Največ okraskov izdela v velikonočnem in božičnem času. Božične okraske izdeluje tudi kot poslovna darila za podjetja. Sodelovala je že z več uspešnimi tujimi in slovenskimi podjetji. Njeni okraski so odpotovali celo na Kitajsko, v Ameriko in v skoraj vse države po Evropi. Tovrstno ustvarjanje zahteva veliko mero natančnosti in potrpežljivosti, izdelava okraska je delikatna. Posamezen okrasek nastaja osem dni. „Način izdelave je inovativen, postopek sem razvila sama. Vsak okrasek gre skozi več faz - kitanje, brušenje, izrezovanje, lepljenje, barvanje, lakiranje, oblivanje in sušenje. Posebnost okraskov je, da niso lomljivi," pravi Tina Lah. Čeprav na videz delujejo zelo krhki, porcelanasti, so prav zaradi postopka, ki ga uporablja, v resnici nezlomljivi. Njeni prvi izdelki so bili preprosti, zdaj zadovoljna pravi, da je dosegla želene rezultate in učinke. Ker ustvarjanje traja dolgo, je število okraskov, ki jih izdela, majhno - gre za butične izdelke. Večja naročila, kot so poslovna darila za podjetja, pa začne ustvarjati kmalu po veliki noči. Ima veliko stalnih strank, ki jih naročijo dokaj hitro, da jih lahko ustvari pravi čas. Posebej je vesela strank iz domačega Ptuja in okolice, ki vsako leto kupijo en okrasek ali dva. Z njenimi okraski mnogi ustvarjajo pravo tradicijo. Prav tako jo zelo veseli, da se za njene okraske odločajo slovenska podjetja, tako iz Ptuja kot iz drugih koncev Slovenije. Tina zelo rada ustvarja, priznava pa, da ji pogosto zmanjka časa za realizacijo vsega, kar želi in kar jo veseli. Vse, kar počne, tako službeno kot v prostem času, pa je tesno povezano z umetnostjo. Dženana Kmetec 20 Štajerski Križem kražem torek • 17. decembra 2Q24 Piše: Aljoša Toplak • Asfalt in džungla Umetniške uličice Bangkoka (23) »Preklemani kondominiji,« mi nekega jutra reče ostarela umetnica Ing, ko se po vročini ulice zibava proti njeni hiši. Nad nama se pnejo visoka luksuzna stanovanja, t. i.»kondominiji«, ki so nekakšna mešanica med hoteli in stanovanjskimi bloki. Tudi jaz tukaj živim v nečem takšnem - ideja je, da ima vsak stanovalec kupljeno ali v najemu svoje stanovanje, vsi pa si delimo skupni bazen, vrt, fitnes prostore, parkirišče, varnostnike, hišnika, čistilke ter delavce na recepciji pri vhodu. Gre za izjemno lagoden način bivanja, ki prav zares deluje kot nekakšen hotel (sicer postaja ta stanovanjska ureditev v Bangkoku vse bolj priljubljena). Ker je tukaj vse tako poceni, je mogoče ta luksuz najeti za 800 € na mesec, navadna stanovanja pa lahko najdemo tudi za dvesto do tristo evrov. »Ogabno,« reče Ing, s pogledom še zmeraj na visokih stavbah. Približujeva se njeni hiši na koncu ulice - stara je, še v stilu japonskih kolo-nizatorjev, ki so si deželo podjar- mili med drugo svetovno vojno. Ko prispeva do konca, Ing zavzdihne. »Uničujejo podobo mesta in z vrta so mi ukradli sonce. Kmalu bodo ostale zgolj še stolpnice. Kaj pa bo z nami? Proč, seveda! Na drugi konec mesta. Ampak jaz se ne bom vdala, samo preko mojega trupla jo bodo dobili!« Z iztegnjenimi rokami pokaže na svojo hišo. »Kdor Foto: Aljoša Toplak Umetniške intervencije so pripomogle k pravni zaščiti starejših stanovanjskih objektov, saj so mestno vlado opomnile pomena ohranjanja lokalne dediščine in skupnosti, ki bi bile lahko pod pritiskom rušenja zaradi novogradenj. Foto: Aljoša Toplak Ulična umetnost v Bangkoku ni le estetska dodana vrednost, temveč tudi pomembno sredstvo za socialno angažiranost in ohranitev lokalnega urbanega tkiva. mi jo podre, ga bom preklela. Bolje zanje, da me pustijo pri miru!« V hiši naju pričaka okusno kosilo, ki ga je pripravila postarana služkinja - popečeni rakci, rezine muškatne buče, kislo-grenka solata iz meni nepoznanega plodu in riž. Med jedjo mi ostarela umetnica razlaga: »Pojdi v stari Talat Noi v centru mesta, tam boš videl upor naših umetnikov. Vse stare stavbe so do kraja poslikali, in to tako lepo, da so iz njih naredili turistično atrakcijo, zdaj pa si jih vlada ne upa podirati.« Čez nekaj dni sem si res na starinskih hišah ogledal velike in avtor: dušan tuja črka y izmišljen svet pisatelja c. s. lewisa pevka vrčkovnik pobuda, spodbuda ameriški pevec in vodja orkestra calloway velika sladkovodna riba z brki kdor vnaprej pripoveduje potek česa aparat, ki omogoča inhalacuo nabava armenski RE2ISER bek-nazarov obžalovanje črevesni katar skrajni konec polotoka likovni popus, FIFMFNT rurual- ELcmcn i, LJIVOST olk" prizame' niifsï sljivost okrasek nekdanje papeževo pokrivalo nem. pol. (johannes) mimoidoči zboro-stara vanje mati, britanska babica pevka __(rita) dalmatinsko rdeče vino elaperoci tišina pisateljica mlakar krajše literarno besedilo kdor se zelo natančno ravna po zakonih žlahtna kovina bele barve evropska vesoljska raketa samostanski brat vrtna upcei ie rastlina, zajček sreca največji desni pritok donave v nemčiji mirko amon menično poroštvo severno-irski oton igralec jugovec neeson krčevina zbirka starih listin nekdanji hrvaški košarkar tvrdič pekoča korenika robert owen nataša valant naplačilo agatha christie Najznamenitejši simbol Pariza in obenem objekt, ki vztrajno drži naziv najvišje strukture v francoski prestolnici, se nahaja v parku Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki Seni. Zanimivo je, da stavba, ki so jo v čast svetovni razstavi - leta 1889 jo je gostil Pariz - gradili med letoma 1887 in 1889, Parižanom sprva še zdaleč ni bila všeč. Oče stolpa je inženir in konstruktor Alexandre Gustave Eiffel. Ko je bil zgrajen, je segal 312,27 m visoko in je bil vse do leta 1930, ko je primat prevzela Chryslerje-va zgradba v New Yorku, najvišja zgradba na svetu. Vendar je stolp z leti rastel - kar trikrat so ga doslej že »umetno« povišali tako, da so mu na vrh pripeli dodatno anteno. Skupno so mu Parižani dodali več kot deset metrov, tako da od leta 1992 meri 324 m. Tehta 10.000 t, samo železna konstrukcija pa 7300 t. Kljub višini in precejšnji teža pa je njegov pritisk na tla presenetljivo majhen, komaj 4,5 kg/cm2. Stolp sekajo tri ploščadi, štirje nosilci pa ustvarjajo neke vrste kvadratno pokrito dvorišče, katerega stranice merijo 125 m. Na vsaki izmed štirih stranic so vgravirana imena 72 priznanih znanstvenikov. ENTERITIS - črevesni katar, NARNIJA - izmišljen svet britanskega pisatelja C. S. Lewisa, RAU Johannes - nekdanji nemški predsednik barvite freske, ki prikazujejo pomembne vidike tajske kulture ter lokalne zgodbe - ogromne zmaje, menihe, plesalke, božje prikazni, kralje, celo podobe iz popkulture od Spongeboba do Presleya. Freske so dejansko pripomogle k prepoznavnosti teh sosesk in povzročile, da so nekateri investitorji začasno ustavili svoje projekte. V določenih primerih so te umetniške intervencije celo pripomogle k pravni zaščiti stanovanjskih objektov, saj so mestno vlado opozorile na pomen ohranjanja lokalne dediščine in skupnosti, ki so bile pod pritiskom rušenja zaradi novogradenj. Ko torej vidimo ulično umetnost v Bangkoku, se lahko zmerom vprašamo, ali gre zgolj za estetsko dodano vrednost ali pa tudi za izraz socialne angažiranosti, ki si prizadeva za ohranitev lokalnega urbanega tkiva. »Tudi naša ulica bi potrebovala nekaj takega,« reče Ing. »Podoba našega mesta se vsakih pet let spremeni in kmalu bo tu, kjer so živeli moji starši in pred tem njihovi in še prej njihovi ... tu bo stala neka luksuzna stolpnica, v katero se bodo vseljevali razvajeni Američani in Kitajci, mi pa bomo pozabljeni, kot da nas nikoli ni bilo.« Nenadoma me pogleda. »Dal si mi idejo, morda pa je to vsebina za moj naslednji film.« Se nadaljuje... Foto: Aljoša Toplak Velike in barvite freske prikazujejo pomembne vidike tajske kulture ter lokalne zgodbe - ogromne zmaje, menihe, plesalke, božje prikazni, kralje, celo podobe iz popkulture od Spongeboba do Presleya. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija: Slavko Ribaric, Daniel Rižner NAROČNINESALOMON (tel. 080 43 21,e-pošta: narocnine@salomon.si) Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 10. decembra 2024 Za kratek čas Štajerski 21 SkriNja domačih viž - AnsambeL Zažur Valček Le moja obudili v novi zasedbi „Konec leta 2023 in začetek 2024 je bil za ansambel Zažur prelomen, saj smo se odločili za spremembo glasbene zasedbe. Sedaj smo štirje, fantovska ekipa, ki je prepričana, da bomo z novim članom in svežim pristopom dosegli še višje cilje. Naš ansambel se je namreč okrepil z novim pevcem, Zanom Pirnatom, ki prihaja iz okolice Velenja. Zan se je odlično vklopil v našo zasedbo, poleg petja obvlada tudi igranje kitare, kar omogoča, da občasno zamenjamo vloge in inštrumente," so povedali o spremembah v ansamblu, ki te dni predstavlja obujeni valček Le moja kitarista Blaža Planinška. Gre za valček, s katerim so se sicer premierno predstavili že na festivalu v Oplotnici v letu 2023. Ljubitelji narodno-za-bavne glasbe so ga dobro spre- jeli, zato so se odločili, da ga bodo obudili in posneli v novi zasedbi. Zažur je na slovenski narodno-zabavni sceni od leta 2017- Prvo avtorsko skladbo so izdali leta 2020. To je bila polka Moje sanjsko dekle, za katero je glasbo in besedilo napisal Blaž Planinšek. Fantje pravijo, da želijo v svojih skladbah pustiti svoj pečat. Sestavljajo ga: RokArnšek (harmonika, vokal), tudi vodja, ki skrbi, da so vse informacije med njimi jasne in da vse poteka gladko, Blaž Planinšek (kitara, vokal), večinstrumentalist, ki poleg kitare igra še druge inštrumente, avtor številnih pesmi, ki jih izvajajo, skrbi, da so pesmi vedno pravilno izvedene, Ahac Pustinek (bas kitara, bariton, vokal) je odgovoren za tehnično stran nastopov, in novi član, Zan Pirnat (kitara, vokal), ki s svojo energijo skrbi, da na njihovih Št f - * , r Foto: zasebni arhiv Ansambel Zažur nastopih nikoli ne zmanjka dobre volje ter da nikoli niso žejni. „Letošnji december bo za nas zelo pester. Nastopili bomo na posebni zabavi skupaj s skupino Čaga Boys na dogodku Domači vs. Trubači. Ta dogodek bo prava glasbena poslastica, kjer bomo dokazali, da ima domača glasba še vedno svoje oboževalce in da je na slovenskih tleh bolj živa in cenjena. Seveda pa ne bomo pozabili na naše poslušalce, saj pripravljamo še številne novosti. Ze v začetku leta 2025 bomo predstavili še eno luštno polko. V novem letu pa si seveda postavljamo še višje cilje. Udeležiti se želimo enega od festivalov naro-dno-zabavne glasbe. Letos nam zaradi zasedenosti to žal ni uspelo. Kljub temu smo zelo ponosni na vse, kar smo dosegli. Veselimo se novih izzivov, ki prihajajo. Ob tej priložnosti želimo vsem našim zvestim poslušalcem, prijateljem in podpornikom voščiti vesele božične praznike, prav tako pa tudi vsem drugim ljubiteljem slovenske narodno-zabavne glasbe. Naj bodo ti praznični dnevi polni sreče, topline in prijetnih trenutkov, preživetih v krogu najbližjih. Želimo vam srečno in uspešno novo leto 2025, polno novih priložnosti, smeha, ljubezni in, seveda, dobre glasbe," so s prazničnim voščilom pogovor sklenili člani ansambla Zažur. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 8 1 4 2 7 1 9 4 7 2 5 8 7 8 4 2 6 3 2 5 1 6 3 4 2 2 6 8 5 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 9 3 2 4 7 9 1 6 3 2 7 3 4 9 1 5 6 5 1 2 8 9 5 2 5 2 6 2 9 4 Od torka do torka Ibdejev zndkoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven © €€€ OO Bik ©© € O Dvojčka ©©© € OOO Rak © €€ O Lev V ©© €€€ O Devica €€ OO Tehtnica ¥ ©©© €€ O Škorpijon ©©© € OOO Strelec ©© €€ o Kozorog © €€ OOO Vodnar ¥ ©© OOO Ribi ©©© OO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 17. do 23. decembra 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ^radioPTUI Štajerski TEDNIK Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Maja Bezjak, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. decembra 2024 ^^ ^^ j ^ T ŽARIŠČA PRELOMNIH ZGODOVINSKIH D BLIŽNJEGA nl.v .. VZHODA un)\ OZADJE 2000 LET V vZilOQ TRAJAJOČEGA KONFLIKTA j f zgodovina Ozadje 2000 let trajajočega konflikta ŽE NA PRODAJNIH MESTIH IN NA WWW.ALIVESDA.SI fcBr J., PEKAČ bukuivdu+PIKE 32 17,49 eur PEKAČ B0RD0/BEŽ+PIKE 36 19,83 eur PEKAČ B0RD0/BEŽ+PIKE 40 22,88 eur PEKAČ RDEČ+PIKE 36 19,84 eur PEKAČ ČRN+PIKE 36 18,89 eur Za naročnino pol ikličile 080 ® Ml PONUDBA VELJAVOKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOLIČNE. OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKARSKE NAPAKE. PTICE ČAROBNI ADVENT ob morju Ogledali si bomo Reko z izjemno zgodovino, katedralo sv. Vida, Hišo Rossa, mestno tržnico ter glavno sprehajalno in nakupovalno ulico Korzo. Podali se bomo tudi do naselja Trsat s čudovitim razgledom na Kvarner. Po ogledih bo sledil prosti čas za kavo ali kosilo v eni izmed lokalnih restavracij. Kosilo je možno v lastni režiji, lahko pa ga proti doplačilu naročite ob rezervaciji izleta v TA Playa. Sledi ogled Opatije, ki se decembra spremeni v razkošno praznično pravljico. Videli bomo orjaške hrestače na »straži« v rdečih opravah, drsališče tik ob morju, številne razstave, glasbene in odrske nastope. V prostem času boste lahko uživali v edinstvenem prazničnem vzdušju s prečudovitimi svetlobnimi okraski in osvetljenimi stoletnimi cipresami, si privoščili tople napitke ter raziskali lokalne trgovine in stojnice. V poznih popoldanskih urah sledi vožnja proti Sloveniji, vrnitev na Ptuj je predvidena v poznih večernih urah. Cena: 52 €/osebo CENA VKLJUČUJE • prevoz s turističnim avtobusom, • ogled adventne Reke in Opatije, • slovensko spremstvo in organizacijo potovanja. MOŽNOST DOPLAČILA: • kosilo v Reki (cena z vključenim kosilom znaša 75 €). radioPTUJ Štajerski TEDNIK Vse informacije in rezervacije: TURISTIČNA AGENCIJA PLAYA, Qcenter Ptuj, mail: ¡nfo@agencija-playa.si ali tel. 02 292 60 04. torek • 10. decembra 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi Umrli so s* STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM svinjo domače reje, težko približno 230 kg. Tel. 031 440 363. PRODAMO svinjo domače reje, težko 160 kg. Tel. 064 294 753. UPOKOJENEC, star 64 let, bi rad spoznal žensko, ki bi prišla živet k meni. Tel. 041 273 681. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Umrli so: Stanko Lovrec, Vitomarci 44, roj. 1947 - umrl 4. decembra 2024; Marija Turk, roj. Turk, Apače 157, roj. 1929 - umrla 4. decembra 2024; Vladimir Henri Knez, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 21, roj. 1952 - umrl 6. decembra 2024; Sonja Novak, roj. Pečuh, Ormož, Flegeričeva ul. 1, roj. 1932 - umrla 6. decembra 2024; Mladen Racič, Kungota pri Ptuju 81, roj. 1950 - umrl 6. decembra 2024; Milinko Stojičevič, Ptuj, Kajuhova ul. 5, roj. 1930 - umrl 6. decembra 2024; Martin Šilak, Ptuj, Prešernova ul. 19, roj. 1943 - umrl 6. decembra 2024; Marija Topolovec, roj. Ogrizek, Kungota pri Ptuju 13, roj. 1936 - umrla 7. decembra 2024; Terezija Peršuh, roj. Peršuh, Lešje 4, roj. 1941 - umrla 9. decembra 2024; Janez Horvat, Trnovski Vrh 1, roj. 1949 - umrl 10. decembra 2024; Martin Milošič, Spuhlja 38, roj. 1937 - umrl 10. decembra 2024; Vincenc Vajd, Kicar 123, roj. 1936 - umrl 11. decembra 2024; Liza Hojnik, roj. Kantarščak, Hlaponci 10, roj. 1932 - umrla 11. decembra 2024; Otilija Pižmoht, roj. Turk, Ptuj, Kajuhova ul. 1, roj. 1938 - umrla 11. decembra 2024; Roman Pišek, Breg 36, roj. 1954- umrl 11. decembra 2024; Berta Šlamberger, roj. Mohorič, Slovenja vas 36, roj. 1943 -umrla 11. decembra 2024. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. SPOMIN V nedeljo, 15. decembra, je minilo leto žalosti, odkar je nepričakovano odšel Stanko Cagran IZ TIBOLCEV 22 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in počastite njegov spomin. V naših srcih pa živijo lepi spomini na pretekle dni. Žalujoči: vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE maido.sagula@rGdio4ednlk.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodna pokličite. Štajerski TEDNIK TOREK, 17. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš. - zdravstvena oddaja 09:10 Za dušo in srce, 2024 2.del 10:10 Spomin na pevca še živi, 2.del 11:30 38. oddaja za prijatelje 12:30 Orfejčkova parada 2005 l.del 13:40 Starpoint prodajno okno 14'30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otroški pevski festival Brežice 2024 l.del 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Koncert Karitas na Ptuju 21:20 Polka in majolka 22:20 Starpoint prodajno okno 23:25 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNTK SREDA, 18. december 00:00 Video strani OB:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:05 Odprtje likovne razstave na Hajdini 09:50 Gospodinjski večer gospodinj Draženci 10:00 Zimska urica v Prepolju 11:30 Knjiga v spomin Lojzeta Slaka Mali Kal 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Seja sveta Markove] — v živo 18:00 Adventni koncert KD Urška 19:30 Mic Mengeš-zdravstvena oddaja 20:00 Praznujmo s pesmijo 20:50 Miklavievanje v Skorbi 21:20 Starpoint prodajno okno 23:05 Video strani TV program v živo tudi preko spleta www.siptv.si LffodiuitVij: Dornavd 11Gd 22Si DOP.NAVA. KOlItaKlL 02 754 EIO 33. 041 E18 044 wWW.Slplv.5l ČETRTEK, V), december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Koncert pihalne godbe Dornava 10:30 Orfejčkova parada 200S l.del 11:40 Spomin na pevca še živi, 2.del 13:00 Ptujska kronika 13:35 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otroški pevski festival Brežice 2024 2. del 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Miklavževanje na polenšaku 20:30 Prižig lučk na Polenšaku 21:20 Orfejčkova parada 2005 l.del 22:40 Starpoint prodajno okno 23:45 Video strani Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice Terezije Galun IZ BRSTJA 28A se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku patru Kosu in bratu Francu za prelepe besede in opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom DU Budina Brstje, hvala pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala bolniškemu osebju bolnišnice Ptuj ter Domu upokojencev Ptuj. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Lepi spomini ne bledijo! Spomnife se dogodkov, fsi so zaznamovali vas ali vaie iiJišnJeV bi si naročite arhivsko število '-íiíajersfíi'ga tecímta zase alijo Íítíi izvirno ir. unikatno darilo poctaríte ..sorodniku, znancu! Ker temelji "prifuxinosti Ležijo v preteklosti! »«MMqp A —i i t i ^ i j Ntoafiivj^i-i-trvo (SliNi Pb,> CtftS iEvOdf iiJsiiliWWlbiiWo/í 15 TT .iv rti if^tiflL- Sih ^WU ' Zakonca Holer, ljubeča rejnika p Naša mama matei ■ .Kimati«' I nrdljr. Kot da sem živ« pred 100 leti ir™nsari EjfrjiflO B&tt^BI Ali vaša žena ve, da ste na spletnih zmenkih? U.(i9tHit Sli Zgodba z naslovnice: Alja in Gloria, sestri s presajenimi jetri NAJHUJŠA h PREIZKUŠNJA. DVAKRAT. Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV «SPÖCK 2A REFORME ¡bfljtertlWíbcfeín^ - - V - iiicrh|u Ber ■ _ WWS CAI56R Bfc za gwpaiitikn S A,»! mirni ulitim * ^ V l'trrvíti -L Hb KÍ.EMCNX0NCAN VfHSroVŠEK tajnlfc BitcDln fruit« Sloveniji ¡¡tHHfl |L VJKU (l!la;ci D nimji/ Xr MIHA MtJOTi umetnik >n flosfcvrwí ÖJ6W' IMIMM UMIH!« llalli»*! Kitajska ajsnda Hatto Sablea, svetovalca prfictsednlíE republike NataSsPfrcMusar www.reporter.si NEVARNA KITAJSKA MATRICA Slovenski politiki, ki služijo interesom kitajskega režima INTERVJU: LARIS GAISER, STROKOVNJAK ZA GEOPOLITIKO Balkan pomeni smrtno resno tveganje POSPEŠEK ZA REFORME Bo Robert Golob pretrgal urok novih obrazov? INTERVJU: KLEMEN KONČAN VERSTOVŠEK Bitcoin je varna naložba in najbolj likviden kapital STIKI 24 Štajerski Črna kronika torek • 17. decembra 2024 Ptuj • Sojenje za umor Arkliničeve Škamlečeva v petek pred sodišče V petek dopoldan bo okrožno sodišče na Ptuju izreklo sodbo Aleksandri Škamlec, kije priznala umor Sabine Arklinič iz Markovcev. Aleksandri Škamlec bodo ta teden izrekli obsodbo. Škamlečeva s priznanjem krivde ni odlašala. „Priznam," je izrekla na predobravnavnem naroku 14. novembra. Obtožnica jo bremeni storitve kaznivega dejanja umora na grozovit in zahrbten način. Doleti jo lahko najmanj 15-letna zaporna kazen. Umorjena Sabina po popoldnevu, ki sta ga 22. marca z možem Tomažem preživela skupaj v Slovenskih Konjicah, ni slutila, da bi bilo karkoli narobe. Niti najmanj se ji ni sanjalo, kaj ji pripravljata mož in njegova domnevna ljubimka Aleksandra. Ko sta se vračala iz Konjic, je Tomaž zapeljal na odročno mesto, tam je čakala Škamlečeva. „Brezbrižno jo je na vratu in glavi zabodla ter porezala 11-krat. Tomaž je medtem brezčutno poslušal ženino kričanje. Med brezčutnim izživljanjem sta Sabini povzročala močan strah in hudo psihično trpljenje, ob zavedanju, da se ji ob prisotnosti moža in očeta otrok, ki jo je predal in prepuščal tako mukotrpnemu umiranju, izteka življenje. Počakala sta, da bo izkrvavela in umrla. Dejanje sta na kraju poskušala takoj prikriti. Arklinič je čakal, Škamlečeva je Sabinino telo zakopala v bližnji kup gnoja in ga prekrila s senom. S kraja dogodka sta se drug za drugim odpeljala," je navedeno v obtožnici zoper ob-dolžena. Sojenje Arkliniču 22. januarja Aleksandri Škamlec bo v petek izrečena sodba. Ko bo ta pravnomočna, bo lahko priča v kazenskem postopku, ki se ločeno vodi zoper Tomaža, ta pa krivde za očitano mu kaznivo dejanje umora ni priznal. Tožilstvo trdno vztraja pri obtožnici. Sojenje Arkliniču se bo pred petčlanskim senatom nadaljevalo 22. januarja, obramba zahteva izločitev javnosti. Obramba bo na sodišču poskušala dokazati, da Tomaževo ravnanje ni predstavljalo niti kaznivega dejanja niti kaznivega dejanja umora. Odvetnica Milena Prelog je predlagala postavitev izvedenca klinične psihologije, ki bi presojal o njegovem duševnem oziroma psihofizičnem stanju pred dogodkom, med njim in po njem ter kakšno je bilo njegovo razumevanje dogajanja. Tožilstvo se s predlogom o izvedencu psihologu ni strinjalo, saj meni, da ni indicev, da je bil soobdolženi neprišteven. Še dve odmevni zadevi Na ptujskem okrožnem sodišču se vleče saga glede umora moškega iz Kidričevega, ki so ga našli februarja 2022. Morilca policija ni odkrila, za pomoč pri dejanju pa Kristjanu Slodnjaku sodi že tretja sodnica. Sodni senat nadaljuje pregled obsežnega dokaznega gradiva, nato pa bi lahko sojenje sklenili. Prihodnje leto bo na Ptuju teklo tudi sojenje kriminalni združbi, ki se je ukvarjala z organiziranim tihotapljenjem ljudi preko meje. MZ Slov. Bistrica • Število vlomov ne odstopa od lanskega leta Žagar: »Statistika ni vse, pomemben je občutek varnosti« V policijskih poročilih in tudi na družbenem omrežju je v zadnjem mesecu zaokrožilo več novic o vlomih v stanovanjske objekte na območju Slovenske Bistrice. Statistika vlomov sicer ne odstopa od minulega leta, vendar pa župan Ivan Žagar pravi: »Enoje statistika in uradni podatki, drugo je občutek varnosti. Če se neki dogodki zgodijo, imaš nelagoden občutek.« Prvi mož občine je napovedal sestanek varnostnega sosveta, obenem pa poudaril pomen prisotnosti različnih varnostnih organov (varnostne in redarske službe ter policije) na terenu. Meščani naj bi v desetih dneh na območju zahodnega dela mesta Slovenska Bistrica zabeležili tri vlome v stanovanjske objekte. Ob tem je bilo slišati tudi kritiko na račun mož v modrem, češ da kaznujejo pešce, ki nepravilno prečkajo cestišče, namesto da bi več pozornosti namenili preprečevanju in reševanju vlomov. S PU Maribor so odgovorili, da policisti ob obravnavi vlomov in drugih kaznivih dejanj takoj pristopijo k zbiranju obvestil in dokazov. »V splošnem pojasnjujemo, da policisti nenehno prilagajamo svoje aktivnosti, s svojo prisotnostjo delujemo preventivno, ob tem izvajamo tudi poostrene nadzore.« O številu vlomov pa so povedali, da so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v novembru in decembru letos na območju občin Slovenska Bistrica, Makole, Poljča-ne in Oplotnica obravnavali 12 kaznivih dejanj velike tatvine, oziroma vlomov v objekte, medtem ko so v omenjenih občinah v enakem obdobju lani obravnavali 20 kaznivih dejanj velike tatvine oziroma vlomov v objekte. Ustvarite videz, kot da je nekdo doma Na PU Maribor opažajo, da storilci največkrat v stanovanjske hiše vlamljajo z lomljenjem stekla na oknih ali terasnih vratih, z lomlje- Crtomir Goznik Od 2. do 13. decembra so slovenjebistriški policisti med drugim zabeležili poškodovanje aluminijastih žaluzij na balkonu v prvem nadstropju in kar dva vloma v stanovanjsko hišo skozi okno v pritličju. Neznani storilci so pregledali hišo ter od tam odtujili več kosov različne zlatnine. V obeh primerih znaša materialna škoda po nestrokovni oceni 10.000 evrov. Obveščeni so bili tudi o vlomu v kletni boks, od koder so storilci odtujili moško kolo in več kosov ročnega orodja znamke Unior. VID MDNT Velika zimska akcija OKEN, NOTRANJIH VRAT, TALNIH OBLOG. Salon pred Q-centrom. Akcija traja do 20. decembra 2024. Telefon 051 385 719 www.vdmont.si Foto: Mojca Vtič Ivan Žagar je zaradi več vlomov v zadnjem obdobju napovedal sestanek varnostnega sosveta, ob tem je poudaril, da bodo v prihodnje morali nasloviti tudi problematiko prepovedanih drog. njem cilindričnega vložka ključavnice vhodnih vrat .... Občasni so še primeri, ko storilci do oškodovancev pristopijo pod pretvezo, da izvajajo različna dela (na primer dela za telekomunikacijska ali elek-tro podjetja). »Pri tem lahko eden od storilcev oškodovanca zamo- ti, drugi pa to lahko izkoristijo za vstop v hišo in odtujijo predmete (najpogosteje denar).« Z varnostnega vidika zato priporočajo občanom, da še preden odidejo zdoma, poskrbijo za samozaščitne ukrepe - zaklepanje, na varno pospravijo dragocenos- ti, ustvarijo videz, kot da je nekdo doma (na primer pustijo prižgan radio, luč ipd.), svetujejo tudi uporabo videonadzora in drugih varnostnih elementov. »Občanom še svetujemo, da so pozorni na dogajanje v svoji okolici - če opazijo sumljiva vozila ali osebe, ki v to okolje ne sodijo, si ogledujejo hiše in se morda pripravljajo na izvrševanje kaznivih dejanj, jih prosimo, da nam sporočijo koristne podatke o tem (podatki o znamki in registrski tablici vozila ali opis sumljive osebe). Pokličejo lahko na interventno telefonsko številko policije 113, anonimno številko policije 080 1200 oziroma telefonsko številko Policijske postaje Slovenska Bistrica 843 29 00.« Tudi župan Žagar je izpostavil pomen samozaščitnih ukrepov ter dodal: »Ne moremo si delati iluzij, da pri nas tovrstnih dejanj ni oz. jih ne bo. Imamo neke družbene situacije, ki so tukaj prisotne in se je treba nanje odzvati . Področje, ki se ga bomo morali v prihodnje lotiti, je tudi prisotnost prepovedanih drog, žal.« Mojca Vtič vC?4 O ■CP & ¿m" o 'C? » Rojstva: Maja Ambrož - deček Teo; Mojca Sikošek - deček Erik; Maruša Pintarič - deček Blaž; Karmen Stanet Gril - deklica Zala; Tjaša Hostej - deček Urh; Emina Ekic - deklica Lili; Sara Rečnik -deklica Ela; Tina Lednik - deklica Sofija. * O - o C? • * _£2 , O - o C? O _ Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska. Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megleno. Ob morju bo kar nekaj nizke oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 6 do 12 °C, v krajih z dolgotrajno meglo nekoliko nižje. OBETI: V sredo bo na Primorskem pretežno oblačno. Drugod bo še dokaj jasno in po nižinah megleno, čez dan se bo pooblačilo še v osrednji Sloveniji. Napoved za Podravje Vir: ARSO Foto: MZ