TRST, sreda 28. maja 1958
Leto XIV. - Št. 126 (3971)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-80« IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA št 2« —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 3500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno UK) Ur, letno 1000 lir-
T®[. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu	10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči računi: iatažnutvo
OGLASOV:	Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani SO-KB-l-Z-j/a
Krščanski demokraciji se je izmuznila že drugič absolutna večina v poslanski zbornici in senatu
Okrepitev levice, zlasti PSI, ki si je pridobila novik 9 poslancev in 7 senatorjev - Odločen, poraz monarkistov in fašistov, ki so zgubili 20 poslancev in 10 senatorjev - Vladna stranka pa je kljub protiustavni pomoči škofov in vsega klera pridobila samo 6 senatorjev in 11 poslancev
(Od našega dopisnika)
, RIM, 27. — Danes od 18.30 ure dalje so volilni dokončni rezultati za senat in poslansko zbornico pred OMni. Ifcot vidimo, bo Krščanska demokracija nesorazmerno s pridobljenimi glasovi povečala dosedanje šte-ulo poslancev v zbornici —
262 kar na 273, medtem bo KPI, ki je prav tako čRpredovala, 3 poslanske se-jfeše izgubila, tako jih ne 1)0 imela več 143, temveč ,(Wio i4o. Razumljivo je,
J* bo socialistična stranka,
® je sorazmerno na teh volitvah najbolj napredova-**> odslej namesto 75 po-šiuncev imela 84. Najhujšo 12gubo pa so pretrpeli monarhisti, ki so imeli 39 poslancev, sedaj pa jih bodo *»li samo 23 (PMP 13 in PNM 10), izgubili so torej nič manj kot 16 poslancev.
Število sedežev se je zni-^lo tudi za fašiste, in sicer *a 4, od dosedanjih 29 na 25.
Čeprav je vladna stranka Ptejela precej glasov, se vendarle ni zgodilo tisto, z» čemer je težilo njeno v°dstvo, Vatikan, ves fanfani-•'evski integralno organizirani Partijski aparat in tudi Ged-dova Katoliška akcija ni nič Pomagala, protiustavna in protizakonita poslanica škofov je ''Veda imela svoj učinek, to-o* tudi ta ni zadostoval, da ^ mogla krščanska demokrata doseči absolutno večino, ‘‘godilo se je prav tisto, če-8*r so se demokristjani bali: okrepila se je levica, v prvi
Vrsti psi.
Zato je razumljivo, da je ?°t ran ji minister Tambroni "»tel prav to okrepitev v Jjoji izjavi ob objavi izidov ** poslansko zbornico čimbolj tanjšati. Dejal je, da je de-hti&ko napredovala samo nje-*°va stranka za 2,5 odstotka, jjtdtem ko sta KPI in z njo “Sl «ostala na starih pozicijah«. To svojo trditev je ho-8ol obrazložiti z navajanjem, ?* so v glasovih PSI vključi glasovi Magnanijeve Ne-Hvisne socialistične zveze in »atrij e ve «Unita Popolare«, ki se s PSI nedavno spojili. KPI pa ni mogel navesti Pobene razlage.
, Tudi v senatu je krščanska demokracija zvišala število senatorjev od 116 na 122, je za 6 sedežev, za koli-k°r je napredovala tudi KPI, ’ bo imela namesto 54 senatorjev odslej dalje 60 senatorjev, PSI pa za enega v**, t. j. za 7, in sicer od dosedanjih 28 se je povzpela Ja 35. Monarhisti so izgubili d*T 9 senatorjev, tako da jih J1 o odslej samo 7 namesto 16, ašistov pa 8 namesto 9.
gliatti. Dodal je, da se «od-slej ne bo moglo več govoriti o krizi komunistične partije«, »početje renegatov in izdajalcev vseh vrst pa se je razblinilo v nič.« Nato se je Togliatti zahvalil vsem, ki so glasovali za KPI in izjavil: «V trenutku, ko se gostijo oblaki, ki nosijo nevihto, začenši s Francijo, nad vso kapitalistično Evropo, jamči volilni uspeh KPI vsem, da je v naši državi velika avantgardistična in množfična politična organizacija, s katero morajo vsi računati iin ki budno brani svoboščine demokracije, parlamenta in miru.« Glede uspeha pSl je Togliatti izrazil svoje zadovoljstvo in dejal: «Uspeh socialistov, ki je združen z našim uspehom dokazuje močno napredovanje levi ce in zaradi tega tudi utrditev ljudske volje, ki zahteva spremembo usmeritve nacionalne politike. Uspeh levičarskih strank je bil še večji tam, kjer so nastopile tesno združene, brez krnitve avtonomije «
Za radikale je dejal, da so izginili iz parlamenta in da so z republikanci doživeli hud poraz. Socialdemokrati pa so izgubili velik del tistega, kar so pridobili leta 1956, «kar dokazuje, da ljudske množice ne prenašajo več antikomunizma«. «Glasovi krščanske demokracije pa so tesnp povezani s protizakonitim in sramotnim zastraševanjem s strani verskih oblasti in z nedopustnim upravnim pritiskom in vso škodo, ki so jo prizadejali volilni svobodi člani vladnega a-parata in delodajalcev«.
«2e sedaj grozijo demokrist-janski glasovi z enobarvnimi klerikalnimi vladami ali pa 'a' koalicijami KD s strankami monarhofašistične desnice in odpirajo tudi v Italiji pot v globoko reakcionarno degeneracijo, ki nasprotuje koristim ljudstva«. «Predvsem pa so te volitve dokazale, da brez komunistov in proti komunistom ni mogoča politična in socialna obnova v naši drža-
A. P.
POSLANSKA ZBORNICA
STRANKK
19 5 8
GLASOVI j %	|	Sedeži
(1)
KD KPI
PSI USI UP PSDI
PRI-PR <2> PLI PNM PMP MSI
Comunita Volkspartei Drugi (UV> («) Veljavni glasovi
(3)
12-508-674
6-700.812
4-198.522
1.352-029
405.072
1-046.132
656-714
775.801
1.401-770
171.708
135.426
176.616
29529.276
42.4
22.7
14-2
4.6
1.4
3.5
22
2.6 4.7 0.6 0-5 0.6
100
273
140
84
23
7
16
10
13
25
1
3
1
596
GLASOVI
10.859.554
6-122.638
3-440-222
225.410
171-177
1.223.870
437.899
815-681
1-856-661
1.580.395
122.792
210-221
27.066-520
%
Sedeži
40-2
22.6
12.7
0.8
0.7
4-5 1-6 3
6-8
5-8
0.5
0.8
100
262
143
75
19
5
14
39
29
590
K .4X1,1 K A
+ GLASOVI — |-f Sedeži -
1.649.12C
578-174
758-30G
128.15<
230.45j
171708
12.634
225-410
171.177
32.827
424.146
178-625
33.605
11
16
(1) Spojeni s PSI. (2) Ločen: od PLI. (3) PMP se je izdvojila iz PNM. (4) Union Valdotaine je imela leta 1953 en sedež v KD.	1'	,
Odgovor francoskega ljudstva iw izjave generala
Danes velike protestne demonstracije in splošna stavka - Proglasi socialistične m komunistične stranke ter sindikalnih organizacij Položaj v Alžiru m na Korziki
I Kako bo sestavljena nova JJ‘»da je seveda težko in vse-*>kor še prezgodaj preroko-*ti, v četrtek bo seja sedajo* ZbJijeve vlade, za katero J* govori, da na njej še ne ,0ftdo sklepali o ostavki. Par-a,heivt je namreč sklican na S1"*« sejo za 12. junija in “pli je očitno mnenja, da je
* ostavko še precej časa.
, ^“oleg Tambronija so tudi v** ostali politični prvaki rjH svoje izjave o volilnih Nenni je z zadoščenj*«) ugotovil, da je z izidi ."dovoljen. »čeprav je volilna ^•tapanja oDljubljala še bolj-J* izide«. «Toda volitve niso
* Zadeva propagande in zbe-/][*nj, je dejal Nenni, tem-
tudi podrobne organiza-
v* in sredstev. Razen tega moral; vzdržati pred kon-t*htričuimi napadi s ceniki z levice 'in z desnice, ki j zlasti v zadnjih desetih "eh vodila borbo ne glede In .lojalnost in poštenje. V vo-,'b'h izidih ugotavljam potr-ilo veljavnosti naše politike Otožnosti, ki ostanejo pred 1)?°)i odprte in ki so precejš-,•*: Rezultat, ki smo ga do-gli je tembolj važen, ker U*dstavlja usmeritev na levo, j' 10 še bolj poudarja naza-je nJ* skrajne desnice, kar t 'feba upoštevati. Vsi pa pc-hf iemo trenutek odmora, edv8em ja bi razmišljali, lt» 1,1 Pa bodo vodstvo stran-centralni komite in nove ]e tataentarne skupine prouči-l f9ovi Doložaj tudi v zvezi
v
Ifancoskimi dogodki in
^rn®vi, ki jih lahko imajo •dozemlju in v svetu«
Togltatti je dal o izida jhtev daljšo izjavo, v kateri Poudgril napade z vseh stra-ijc,n» KPI, prepotentnost in s0 .rmninacije v tovarnah, ki »D« zagrešili člani vladnega >bl„ ta. grožnje cerkvenih ‘ast1............
«hi
in kritike — «celo s
ifcj"* tovarišev socialistov«. 1^** je pridobila glasove za ** m za poslansko zborni-t^, ftr obdržala visok odsto-.vollvcev, hkrati je polj, * število izvoljenih, tako kot ** ponovno predstavlja b, o« opozicijskih sil in bor-pot,k ■ li konservativnemu in tit^/JJouarnemu demokristjan-I* dejali To-
SENAT
8TKAKKE
(2)
KD KPI PSI UP PSDI
PRI-PR (3) PLI PNM PMP MSI
Drugi (5) Veljavni glasovi
(4)
19 5 8
GLASOV« |	%	j	Sedeži
10.757.656 5.694-816 3 683-845
1.135.151 369-192 1.024.309 556.265 783-936 1.119.712 1-348.979 «) 26.473-861
41-2
21-8
14-1
4.4
1.4 3.9 2.2
3-0
4-3 3-7
100
122
60
35
4 2
5 8
5
246
I 9 5 S
GLASOVI
9-894.754
5.080-143
2.929-906
230.370
988.778
225-611
720.698
1-734-275
1.482-101
982.739
24.269.375
(i)
40-7
20.9
12.1
1
4.1
0.9
3
7-1
6-1
4-1
100
Sedeži
116
54
28
16
9
7
237
RAZLIKA
-j- GLASOVI
-j-Sedeži —
862-902
614.673
753-939
146-373
143.581
303.611
366-240
230 370
394.074
362.389
6
6
7
(1) PSI in KPI sta ponekod nastopili s skupnimi kandidati ter pri tem dobili 418,940 glasov in 4 sedeže, ki so tu vključeni med »druge«. (2) Se je združila s PSI. (3) PR (radikali) so se ločili od PLI. (4) PMP je nastala po razcepljenju od PNM. (5) Med «druge» so všteti južnotirolska Volkspartei s 120.250 glasovi in 2 sedežema, levi neodvisni s tremi sedeži in še nekaj strank z manjšim številom glasov.
PARIZ, 2* — Takoj po De Gaullovi izjavi sta parlamentarna skupina in izvršni odbor sociali?! ične stranke odobrila .sledečo izjavo: «Na poziv prevralnežev iz Alžira :n Korzike je general De Gaulle sporočil, da je začel to. kar on imenuje «reden postopek« za. sestavo svoje vlade. Socialistični pailamentarci izjavljajo:
1. da je dolžnost redno pooblaščene viade ostati na svojem mestu dokler ima zaupanje večine v narodni skupšč’-ni. 2. da ne bodo v nobenem primeru privolili v kandidaturo gener iia De Gaulla v obliki, kakor se sedaj postavlja, in zaradi pogledov, ki jo spremljajo, je ii. bo ostala v vsakem piimeru izzivanje republikanske zakonitosti.«
Tudi parlamentarna skupina MRP je soglasno sklenila, da vlada ne sme odstopiti, dokler večira v narodni skupščini ne glasuje proti njej.
Medtem pa so posamezne sindikalne organizacije, fronte za republikansko obramoc-in druge levičarske organizacije začele akcijo, ki se bo 1 jutri popoldne konkretizirala s splošno stavko in z mogočno povorko po mestu. Narod ni akcijski odbor za obrambo republike, v katerem so socialistična stranka, MRP. radikalna stranka, UDSR in obe afriški združenji, je pozval vse republikance, naj se zberejo na določenih mestih, da manifestirajo privrženost republikanski ustanovi.
Krščanski sindikati so pozvali svoje člane, naj »zagotovijo uspeh demonstracije, žito da se jasno pokaže volja delavcev braniti republiko«.
Regionalna zveza socialistične levice poziva svoje člane in prijatelje, naj «izrazijo voljo, da se bodo uprli z vsemi sredstvi uporu, ki ga hočejo prevratneži v prihodnjih urah posplošiti«.
Enake vsebine je tudi manifest socialistične sindikalne organizacije, katere pristaši se bodo tudi zbrali na zborovanju in se udeležili povorke.
Splošna zveza dela, ki je že za danes popoldne organizirala protestno stavko, je nocoj tudi objavila manifest, s katerim zagotavlja udeležbo njenih pristašev pri jutrišnjih manifestacijah. Manifest po-udai.ia, da po De Gaullovi izjavi, ki dokazuje možnost u-vedbe vojaške diktature, postaja še bolj potreben in nujen odgozor ljudskih množic. Stavka, ki so jo za danes po-
poldne proglasili, je zajela zlasti rudnike, nekatera jeklarska središča in ladjedelnice. Razširila se je tudi na številne druge sektorje.
Komunistična partija je tudi objavila manifest, s katerim poziva vse delavce in republikanca naj se udeležijo jutrišnje manifestacije, ki bo ob 17. uri na Trgu republike. Politični urad stranke ugotavlja, da general De Gaulle »govori, kakor da bi že bil predsednik vlade in poglavar države« Manifest obsoja »mračna pogajanja, ki so bila včeraj za hrbtom narodnega predstavništva«
V Marseillu' objavlja list «Le Prove ical« poziv socialističnega župana in drugih svetovalcev, naj se ljudstvo pii-pravi. da gre na ulice in ma n festira v mogočni mirni povorki svojo voljo, braniti_ mir in svobodo. Poziv zaključuje: «Vsakdo naj zavzame svoie mesto, brž ko bo socialistična stranka dala ukaz«
Tudi v Toulosi je bila danes mogočna povorka po glavnih ulicah. Manifestanti so vzklikali proti De Gaullu.
Pomorski in letalski promet med Francijo in Korziko je še vedno prekinjen. Na otoku samem pa je položaj miren. Prefektura departmaja Zgornjih Pinerejev pa je v Tar-besu odredila policijsko uro zaradi včerajšnjih incidentov med levičarskimi in desničarskimi manifestanti.
V Alžiru ie po izjavi generala De Gaulla imel odbor »narodne rešitve« kratko sejo. Predstavnik odbora poročnik Neuwirth je izjavil: «Po ge-
neralovih izjavah smo pripravljeni n pričakujemo njegovih sklepov.«
Zvečer pa je bilo v Alžiru novo veliko zborovanje, na katerem je general Salan sporočil, da je De Gaulle pripravljen prevzeli oblast. Govoril je zatem Sousteile, ki je dejal, da so vsi pripravljeni »lužiti De Gaullu.
V Tizi Uzu pa je danes pred poslopjem občinske uprave eksplodirala bomba, prav ko sta tu bila general Salan in Sousteile, ki sta govorila zbrani množici. Ubita je bila ena oseba, druge štiri pa so bil* hudo ranjene, medtem ko je 30 oseb laže ranjenih. Uradno zatrjujejo, da je eksploeij* nastala, ker je bomba po nesreči padla iz rok nekemu vojaku.
Omenjeni predstavnik odbora »narodne rešitve« je na tiskovni konferenci tudi potrdil, da se je sodelavec Sid Kare v Parizu razgovarjal » predsednikom Cctyjem. Ob povratku pa je poročal Soustellu, generalu Salanu, Massu-ju :,ft Sid Kari.
Predstavnik je tudi izjavil, da je bil polkovnik Thomazo imenovan za «guvernerja» Korzike. General Salan mu je poveril civilne in vojaške oblasti na otoku.
Iz Dakarja v Zahodni Afriki pa zanikujejo trditve alžirskih vojaških k-ogov, da so na tem ozemlju ustanovili odbore «narodne rešitve«. Poudarjajo, da so vse oblaeti o-stale zveste pariški vladi. Tudi iz Nove Kaledonije javljajo, da je tamkajšnji guverner izrekel lojalnost pariški vladi.
iiiiiiMiiHiHiiiiiiiHMiiiiiuimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiimiiitiiiimmmiiiiiitmiiiMiiMtttM
Kominformovske metode kitajske kom, partije
<rBorba» poudarja, da grv za metode, ki ne služijo stvari miru
(Od našega dopisnika) I raj<, biti demokratične, če je
Kapitulacija vlade pred De Gaullom?
Dramatična seja skupščine/ ki je izglasovala zaupnico Pflimlinu/ medtem ko so trije neodvisni ministri odstopili - Komunisti so poudarili, da glasujejo za reformo ustave, da odvzamejo Pflimlinu alibi
PARIZ, 28. — Francoska narodna skupščina je na nočni seji s 408 glasovi proti 165 odobrila resolucijo, ki načelno pristaja na reformo ustave. Ker pa je Fflimlin protiustavno izjavil, da pri glasovanju ne bo upošteval glasov komunistov, ki jih je 148, ni vlada brez teh dobila potrebne absolutne večine, ki je 297. Zato je Pflimlin takoj po objavi izida o glasovanju sklical sejo vlade. Ob 2,30 ponoči pa je odšel k predsedniku republike. Medtem pa so sodelavci generala De Gaulla sporočili, da je De Gaulle prišel ponoči v Pariz.
Minister za informacije
Gazier je izjavil: »Ministr-sk; svet je proučil položaj, ki je nastal na eni strani po izidu glasovanja v narodni skupščini, na drugi strani pa zaradi ostavke treh neodvisnih ministrov, predsednik vlade gre sedaj k predsedniku republike, da mu poroča o sklepih vlade.«
Zunanji minister Pleven je izjavil, da je potrebno preprečiti breevladje. Minister za informacije pa je izjavil, da se bo Fflimlin posvetoval s Cotyjem, preden sprejme kakršen koli. sklep. Tudi drugi ministri' so izjavili, da je večina v vladi za «odpor».
To pomeni, da je večina v vladi za to, da vlada ostane na oblasti in da sprejme glasove komunistov. Gazier je tudi izjavil, da se bo vlada sestala kakor običajno pod predsedstvom Cotyja.
Zjutraj so uradno sporočili, da se je predsednik vlade Pflimlin preteklo noč sestal z generalom De Gaullom. General se je vrnil v svojo rezidenco danes zjutraj ob 5.
Takoj nato je Dfc Gaulle objavil sledečo izjavo: »Vče-rni sera začel reden postopek, ki je potreben za sestavo “e-publikanske vlade, ki r.aj zagotovi enotnost in neodvisnost, dežele Računam, da se bo ta postopek nadaljeval in da bo dežela s svojo mirnos;jo in dostojanstvenostjo dokazala, da teli njegov srečen zaključek«.
«V t.eh pogojih utegne vsaka akcija s katere koli strani, ki lahko moti javni red, imeti hude posledice. Tudi ob upoštevanju okoliščin, ne bi te akcije mogel odobriti. Pri-čakujen. da bodo kopenske,
pomorske in letalške sile v Alžiru pokazale svojo vzornost pod vodstvom svojih voditeljev: gererala Salana, admirala Auboyneaua in generala Jouhauda. Tem voditeljem l/rekam svoje zaupanje In sporočam da nameravam čimurej stopiti v stik z njimi«.
Ta'ko; po tej generalovi izjavi je predsednik vlade Pflimlin odšel na razgovor k predsedniku republike Za 17. uro pr, je sklical sejo vlade, na kateri so razpravljali o stališču, ki naj ga vlada zavzame na seji skupščine. Na podlag' ustave je namreč treba najprej izglasovati resolucijo, ki načelno odobrava reformo ustave in zatem šele sledi debata o reforma. Resolucija pa mora biti sprejeta z absolutrjo večino poslancev, ki znaša 297.
Toda že med debato v skupščini se je položaj za vlado »e poslabšal, ker so trije neodvisni. ministri odstopili, skupi, r.a neodvisnih pa je sklenila glasovati proti resoluciji.
Ze na jutranji seji skupščine je Pflimlin izjavil, da bo po izglasovani reformi odstopil. Socialistični poslanec Ra-madier pa je pripomnil, da v sedanjih okoliščinah tako dejanje ni na mestu. Pflimlin je tudi Izjavil, da ne bo upošteval komunističnih glasov pri glasovanju o zaupnici v zvezi z ustavno reformo. Komunistični poslanec Baiiangej je izjavil, da je vladni nac-t reforme prikrojen za De Gaulla in za upornike v Alžiru.
Na popoldanski seji je ko-mumstlčni poslanec Duclos v zvezi z današnjo De Gaullovo izjavo dejal, da se pripravlja nov Vichy in da general De Gaulle poziva na mir, potem
ko je nahujskal vojsko na upor. Dodal je, da De Gaulle govori, kakor da bi že bil predsednik vlade ali državni poglavar in da se že sedaj izpolnjujejo njegovi ukazi.
Obsodil je zatem vse tiste, ki so stopili v stik z generalom, in je zahteval, naj bo skupščina obveščena «o pogajanjih med vlado in pristaši upora«.
Na večerni seji je Pflimlin podal izjavo o položaju. Izjavil je med drugim, da vlada ne bo ustvarila brezvladja, s tem da bo odstopila brez glasovanja skupščine. Poudari’ je, da bodo poslanci, ko se bodo izrekli o ustavni reformi in s tem o usodi vlade, hkrati napraviti «odločiltio izbiro za prihodnost dežele«.
V zvezi s svojim sinočnjim sestankom z generalom De Gaullom pa je Pflimlin izjavil: »Pozval sem generala De Gaulla, naj zastavi svoj moralni ugled, da tistim, ki so stopili na pot nezakonitosti ali ki bi utegnili stopiti na to pot, to prepreči. Nisem dosegel njegovega zagotovila s tem v zvezi. Toda pozneje je general De Gaulle objavil formalno izjavo, da ne odobrava dejavnosti izven zakona Hvaležen sem generalu De Gaullu, da je zavzel to stališče.«
Pflimlin je nadaljeval: «Z generalom De Gaullom sem razpravljal tudi o politični strani sedanje krize. General De Gaulle je ponovil, da lahko misli na prevzem oblasti samo v zakoniti obliki. Izjavil je, da je pripravljen stopiti v stik s ooHtičnimi predstav niki, da se prouči, kako bi se lahko sestavila vlada, ki bi ii on predsedoval.«
V zvezi z načrtom za ustavno reformo je dejal: »Obračam se samo na republikansko večino skupščine. Ce bom potrjen, bom ostal. Ce bom poražen, »e bom umaknil.«
Socialist Ramadier je izjavil, da bo skupščina «potrdUa vlado v njenem poslanstvu, ki ji ga je skupščina poverila 13 maja«. Dolal je, da je nepretrganost vladnega vodstva nuj-, imenu se;tal, z De Gaullom no potrebna, in da bi zapil- To
stitev oblasti v tem trenutku bila strašna stvar za usodo države. »Nimate pravice zapustiti oblasti, niti pred fizično silo,« je pripomnil Ramadier.
Ko je Pflimlin začel govoriti, je prišlo do ostrega prerekanja med golisti in skrajno desnico na eni strani ter komunisti na drugi strani. Čuvajem v skupščini je uspelo preprečiti pretep.
Ko se je pozneje seja nadaljevala, je Duclos v imenu komunistične skupine izjavil, da bo ta skupina glasovala za reformo ustave. S tem * zvezi je dejal: «Jasno je, da hočete odstopiti za vsako ceno. Ce se boste odločili za odstop, tudi če bo resolucija o-dobrena, tedaj bo dežela vedela, da ste se rinili v ospre i je, samo da pripravite pot uzurpatorju Komunisti bodo glasovali za zakon, če zaradi drugega ne, zato da vam onemogočijo alibi.«
Duclos je pripomnil: «Niti najmanjšega dvoma ni, da se je De Gaullu ponudilo vladanje, ker drugače ne bi govoril tako, kakor je govoril« Pripomnil je, da se skuša pod videzom zakonitosti uvesti dikstatvia. Dodal je, da je predsednik Hindenburg zakonito pozval Hitlerja, toda podpirale so ga rjave »rajce.
Golistični poslanec Lipnotv-ski je med drugim izjavil, di je vlada že pozvala De Gau’ la, naj posreduje pri vojaških voditeljih v Severni Afriki, kar je dokaz, da vlada ne more več ukazovati tem voditeljem.
Okoli polnoči se je začela glasovanje. Se prej je Pflimlin sporočil da bo takoj po razglasitvi glasovanja sklical sejo vlade, da odloča o nadaljnjih korakih.
Sporočil je tudi, da je Guy Mollet posial De Gaullu pismo, » katerim ga je pozval, naj zastavi svoj vpliv in pozove na spoštovanje zakona vse tiste, ki so se postavil, proti zako.ru. Sporočil je di, da je sinoči določil Schu-mana,'naj' bi se v njegovem
fnenu sestal z De Gaullom. oda še preden se je določi!
sestanek, je De Gaulle izročil prefektu Dieboltu pismo, s katerim je sporočil,, da »žei: posredovati za ohranitev miru v državi«.
Mičunovič pri Gromiku
MOSKVA 27. — Jugoslovan, ski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič je obiskal danes zunanjega ministra Gro-miilka na njegovo vabilo.
Sporočeni Zahodu moskovski predlogi
MOSKVA, 27. — Fu-nkcio-Ttrji sovjetskega zunanjega ministrstva so izročili veleposlanikom držav članic NATO podrobno izdelane predloge za 25-letni nenapadalni pakt med Vzhodom ir. Zahodom, Ti predlogi so bili dokočno izdelani n-i moskovski konferenci varšavskega pakta
Umik ene sovjetske divizije a Madžarske in sovjetskih čet iz Romunije bi lahko predstavljal ugoden dogodek, ie bi ta ukrep zagotovil večjo neodvisnost teh dveh držav. Tako se je izrazilo ameriško aržavno tajništvo o sklepih konference držav sovjetskega bloka Državno tajništvo je še dostavdo, da bi umik in zmanjšanje števila čet v državah varšavskega pakta ime. !o velik pomen za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Za-nodom. ge bi se tem ukrepom pridružil splošni sporazum za nadzorovano razorožitev.
libanonske vlade proti Združeni arabski republiki. Seji sta prisostvovala tudi predstavnik Libanona in ZAR, ne da bi imela glasovalno pravico. Iraški delegat Al Jamah je predlagal, da bi se seja odložila za toliko časa, da bi prej zadevo pretresal svet Arabske lige. Sovjetski delegat Soboljev je pristavil, da bi bilo mogoče bolje počakati na rezultate proučitve spora med Libanonom in ZAR Po Arabski ligi in nato odločiti, če se mora svet sestati in kdaj naj se sestane.
Predlog Al Jamalija je bil sprejet in Varnostni svet se bo zopet sestal prihodnji torek.
BEOGRAD, 27. — Glasilo SZDLJ »Borbas v zvezi z resolucijo, ki so jo sprejeli na osmem konpresu KP Kitajske, ugotavlja, da vodstvo kitajske partije oživlja stare in-jormbirojske metode in da izvaja kurz, ki ne služi stvari iriru in popuščanju mednarodne napetosti.
sTisti krogi v socialističnih državah, ki so doslej menili, da gre za sideološko diskusijo«, in za «dobronamerno kritiku» (misli se glasilo 'poljske združene partije »Tribuna tu-c'u» in glasilo madžarske partije sNe.p Szabad Szags) a ne za nadaljevanje kompromitirane mformbirojevske politi. ke in njenih metod, ugotavlja •tBorba«, so se po resoluciji 8. kongresa KP Kitajske morali prepričati, da so bili v veliki zabiodi. »Kaj ostane od «dobrcnamerne kritike« in »že. ,je po razpravi«, poudarja list, če se o programu ZKJ piše, dc je antimarksističen, .-ntilenmističen, da je od začetka dc konca revizionističen, da je to najbolj koncentrirani izraz berništajničine, da je bistvo programa črniti socializem m olepševati kapitalizem in da je bila resolucija o stariju KPJ iz leta 1948 v osnovi pravilna«,
»Od trenutka, ko je eZen Min Z, Bao« nastopil s tezo, da je bila resolucija injorm-biroja sv osnovi pravilna«, in da niso bile pravilne samo nekatere metode, ki so se uporab’jale po letu 1948, ugotavlja uBorba«, je postalo jasno, du se oživljajo kompromitirane metode informbiroja. Kajti nemogoče je ločiti me■ lode od politike, Metode mo-
Odiožena razprava o libanonskem protestu
NEW YORK, 27. — Danes se je sestal Varnostni svet, d* bi razpravljal o protestu
iiiiiiiliiiiiiiflliiiiiiiiniiiiiiitiiHHtMiliiiiiiininiiiiuiiHiiti.iiiiinnitiiiliiiitiiMtiiiiiiiiiiiittiiiii
Burgibove izjave na velikem zborovanju
«To je francoska bolezen»
Demonstracije proti Franciji v Tunisu
politika demokratična. Metode, ki so se izvajale proti Jugoslaviji po letu 1948, so iz-h a jale iz politične vsebine resolucije informbiroja. Zato, ko se danes ponovno brani politična osnova resolucije inform. biroja, kakor je storil 8. kongres KP Kitajske, tedaj pomeni, da se je ubrala pot izvajanja informbirojevske politike s starimi informbirojev-skimi metodami. To ni samo teoretična predpostavka, ugotavlja «Borba», kajti v odnosu do ZKJ in do socialistične Jugoslavije je osmi kongres KP Kitajske začel praktično uporabljati stare informbirojevske metode.«
kV vsej stvari, nadaljuje »Borba« je najhuje to, da v tern primeru ne gre samo za Jugoslavijo. Gre za sprejem nekege političnega kurza za uporabljanje metod, ki ne sluzijo stvari miru in popušča* nju mednarodne napetosti. Ca se bode ta politika in te. metode nadaljevale, bodo dogodki ne'zbežno pokazali, da je tako imenovana kritika ZKJ samo zunanja manifestacija napačni politične orientacija v mnogo širših razmerah. Resolucija KP Kitajske je v ti-steni delu, ki se nanaša na Jugoslavijo, ne samo primitivna, ker ne gre za razpre* vo in za določitev stališča neke pokrajinske partijske kotu jerence na Kitajskem, temveč zp komunistični kongres so* nostojne socialistične države. To pa mora zaključuje eBor-ba» povzročiti zaskrbljenost zaradi sedanje in prihodnje nolitike velike države, kot je Kitajska, in zaradi vpliva te politike na nadaljnji razvoj socializma in mednarodnega položaja.«
B. B.
BEOGRAD, 27, — V Beograd je danes prišla delegacija poljskih mest, ki se bo 29, in 30. maja udeležila skupščine stalne konference jugoslovanskih mest. Delegacijo vodi podpredsednik preeidija ljudskega odbora Varšave Vladislav Modurovič.
TUNIS, 27. — Predsednik Burgiba je nocoj izjavil: »Nočemo več sodelovati s francosko vojsko in Francijo«.
Burgiba je govoril pred množico 60.000 ljudi in je v svojem govoru tudi poudaril: «Kdor pozna politiko, ki jo je Francija vodila v Libanonu, Siriji, Indokini, Maroku in Tuniziji, ni presenečen nad tem, kar Francija dela sedaj«.
«Zgodovina nas uči, je nadaljeval Burgiba, da je bil general De Gaulle, ko je bil na oblasti, prisiljen priznati neodvisnost Sirije, čeprav so v Siriji bile še francoske čete ,ki niso hotele oditi. Znano vam je tudi, kako je francoski visoki komisar v Libanonu zapustil Beirut. To je francoska bolezen«.
Po Burgibovem govoru je množica šla v povorki pred francoskim poslaništvom, ki je bilo močno zastraženo. Množica je vzklikala proti generalu Massuju in proti Soustellu.
Pred ameriškim konzulatom pa so manifestanti vzklikali: »Bombniki B-28 so ameriški« (S temi bombniki so Francozi bombardirali vas Sakjet).
Na vsem tunizijskem ozemlju vlada velika napetost. Danes je bila od 17. do 20, ure splošna stavka kot protest proti francoskim napadom.
Francoska oporišča na tuniškem ozemlju so še bolj za-stražili. Francoski odpravnik poslov se je danes dvakrat sestal s tuniškim zunanjim ministrom. Domnevajo, da sta govorila o oskrbovanju francoskih čet, ki so podvržene blokadi..
V Londonu pa je predstavnik Foreign Officea potrdil, da je Tunizija zahtevala od Velike Britanije orožje.
Ameriška vlada pa je svetovala francoski, maroški in tuniški vladi ter vojaškim o-blastem v Alžiriji, naj pokažejo «umerjenost» v sedanjem kritičnem položaju.
Ujet v Indoneziji ameriški pilot
DJAKARTA, 27. — Podpol kovnik Herman Pieters, poveljnik indonezijskih čet na moluškem odseku, je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da so njegove sile ujele nekega ameriškega pilota, ki je deloval na račun upornikov v vzhodni Indoneziji. Dostavil je še, da se pilot imenuje Allan Lawrence Pope in je bil ujet, ko je bilo njegovo letalo B-26 sestreljeno nad Ambonom. Sedaj je pilot zaprt v Djakarti.
Holandski veleposlanik v Wa-shingtonu je imel danes razgovor z državnim tajnikom Fosterjem Dullesom. Izročil mu je protest zaradi vesti e pošiljanju orožja vladi v Djakarti,
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
28. maja 1958
Vreme včeraj,- Najvišja temperatura 27,6, najnižja 18.6, zračni dlak 1016,1 pada, veter 6 km zahodnih, vlaga 53 odst., nebo 5 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura mor ja 23,2 Vreme danes: Del.no oblačno.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 28. maja
Avguštin, Gojko Sonce vzide ob 4.22 in zatone o 19.43. Dolžina dneva 15.21 vzide ob 14.32 in zatone ob w*. Jutri, ČETRTEK, 29. maja Mar. Magd., Majda
Naseljevanje volivcev iz omogočilo KD zvišanje
drugih krajev števila glasov
Poleg zvišanju števila vpisanih volivcev je glasovalo tudi mnogo volivcev izven seznamov - Levica utrdila svoj položaj - Mišove! zastavonoše vse desnice - Sil/, omogočila neposredno izvolitev šovinista Sciolisa
«WeraJ smo objavili neuradne volilne izide skoraj vseh volilnih okrožij in neuradno skupno število glasov posameznih kandidatnih list. Danes pa objavljamo še nekatera volišča in na tretji strani uradne izide državnozborskih volitev za tržaško volilno okrožje. Obenem pa objavljamo tudi primerjavo dobljenih glasov posameznih kandidatnih list na pokrajinskih volitvah leta 1956 in na sedanjih parlamentarnih volitvah. Čeprav ta primerjava ne more biti popolnoma točna, ker so se pokrajinskih volitev udeležile še nekatere druge liste, ki jih sedaj ni bilo, na sedanjih volitvah pa liste, ki jih tedaj ni bilo, je vendar to najbolj povprečna primerjava med doseženimi glasovi strank leta 1936 in letos.
Pri tem pa nas seveda ne smejo prestrašiti številke o-ziroma veliko število glasov, ki sta jih dobili zlasti KD in MSI. Sorazmerno na število dobljenih glasov leta 1956 sta se obe omenjeni stranki sedaj številčno okrepili, čeprav levičarske stranke niso zgubile glasov in sta se udeležili volitev dve indipendenti-stičpi listi, ki sta skupno dobili okrog 13 tisoč zgubljenih glasov. Kje torej tiči vzrok znatnega zvišanja glasov demokristjanov in fašistov?
Najprej moramo omeniti, da se je letos število volivcev, vpisanih v volilne sezname, povišalo za 6.431 v primerjavi s številom vpisanih volivcev leta 1956, in sicer od 222.640 na 229.071 volivcev. To zvišanje števila volivcev je v Trstu nenaravno, ker se število prebivalstva naravno zmanjšuje, ker več ljudi umre, kot se jih rodi. Poleg tega pa moramo tudi omeniti, da se je v zadnjih dveh letih izselilo iz tržaške pokrajine v tujino več tisoč oseb, zlasti še odraslih, ki so imeli volilno pravico in so bili povečini volivci levičarskih strank. Iz tega sledi, da se je število volivcev povečalo samo s priseljevanjem odraslih oseb iz drugih italijanskih pokrajin in še nekaterih beguncev.
To pa se m vse. Najbolj značilno je dejstvo, da je bilo letos kar 24.597 več veljavnih glasov kot na pokrajinskih volitvah leta 1956. Res je, da je bila udeležba na letošnjih državnozborskih volitvah za 5 odstotkov višja in da je bilo tudi zaradi nekaterih zakonskih olajšav manj neveljavnih glasovnic, kar je omogočilo dosego višjega števila veljavnih glasov. Toda 4 res je tudi, da je letos glasovalo v tržaškem volilnem o-krožju okrog 7.000 volivcev, ki niso bili vpisani v volilne sezname, in sicer vojaki, po-
sadke ladij trgovinske mornarice itd,
To je privedlo do tega, da je na primer v zgoniški občini glasovalo 105 odstotkov volivcev, v nabrežinski pa 101 odst., kar se gotovo ne bi moglo zgoditi, če ne bi na voliščih v omenjenih občinah glasovali tudi volivci, ki niso vpisani v tamkajšnje volilne sezname. Zato ni dvoma, da je treba letošnjo večjo udeležbo na volitvah pripisati zlasti tistim tisočerim volivcem, ki so glasovali v voliščih v naši pokrajini in ki niso bili vpisani v nobenem volilnem seznamu naših občin.
Takšno nenaravno zvišanje števila volivcev gotovo ne gre v prid levičarskim strankam, ker je obče znano, kako zna vladna stranka vplivati na o-sebe, ki jim lahko nudi to ali ono uslugo v njihovem vsakdanjem življenju. Poleg tega pa so razni priseljenci povečini državni funkcionarji ali uradniki, člani vojske, policije in drugih uprav, kjer ima zlasti KD svoj vpliv. Večina teh glasov je šla predvsem demokristjanom. Poleg tega pa so demokristjani na žalost dobili tudi nekaj tisoč slovenskih glasov, in sicer pristašev SDZ. Prav teh nekaj tisoč glasov, ki jih je SDZ dala demokristjanom, je omogočilo neposredno izvolitev dveh poslancev KD.
Pri tem moramo še poudariti, da je SDZ, kljub njeni nedavni ugotovitvi, da je nosilec demokristjanske kandidatne liste prof. Sciolis sovražnik Slovencev, omogočila izvolitev prav tega kandidata, ki je zlasti v tržaškem občinskem svetu, kjer je mnogo let vodil resor za šolstvo, tako sovražno nastopal proti slovenskemu šolstvu in sploh proti vsemu, kar je slovenskega. Menimo, da se je SDZ s tem svojim dejanjem dokončno oddaljila od narodnih interesov tržaških Slovencev in da bo Storila najbolje, da bo za prihodnje upravne volitve v Trstu vključila svojega kandidata kar na demokristjansko listo, seveda vedno pod pogojem, če se ne bodo hoteli demokristjani onečastiti z vključitvijo slovenskega imena med svoje kandidate.
Glede fašistov pa je treba reči, da je MSI postala pravo zbirališče vse skrajne desnice V Trstu. Da se v našem mestu MSI krepi iz leta v leto, medtem ko v ostalih italijanskih pokrajinah stalno zgublja glasove in ne igra v italijanski vsedržavni politiki več skoraj nobene vloge, so krivi zlasti KD in nekateri vladni funkcionarji v Trstu, ki podpirajo in napihujejo šovinizem ter narodno mržnjo proti Slovencem. Takšno o-
Izidi po voliščih
Objavljamo reizultate z volišč, katerih nismo utegnili objaviti včeraj, lin z volišč, za katere so se vrinile nekatere napake v zvezi z njihovimi številkami ali pa za katere so zaporedne številke izostale.
Glede včeraj objavljenih podatkov z volišč pa pripominjamo da nismo mogli razvrstiti zadnjih po okrajih, ker co prispeli zelo pozno.
Vol. št. 8 (Zensko učiteljišče):
KPI 100, DC 172, MSI 115, PLI	8,	PRI-PR	17,	PSI	18,
•UT 14, FI 16, PSDI 29, PMP 8, ‘PNM 13.
Vol. št. 24 (Licej aDanten): KPI 55, DC 196, MSI 135. PLI	38,	PRI-PR	25,	PSI	21,
UT fi, FI 3. PSDI	18,	PMP	16,
PNM 13.
Vol. št. 48 (Ul. Crispi):
KPI 91. DC 171, MSI 113, PLI	11,	PRI-PR	25,	PSI	25,
UT 11, FI 19, PSDI 31, PMP 3, PNM 12.
Vol. št. 67 (Vrdela slov. šola):
KPI 93, DC 165, MSI 130, PLI 31 PRI-PR 30, PSI 25, UT 11, FI 21, PSDI 49, PMP 6, PNM 6.
Vol. št. 83 (Ul. Polonio 6): KPI 78, DC 132, MSI 83, PLI 18 PRl-PR 17, PSDI 32,-UT 18, FI 6, PSDI 30, PMP 14 PNM 1.
Vol. št. 114 (Ul. Petronio 15): KPI 141, DC 220, MSI 110, PLI 20, PRI-PR 20, PSI 43, UT 19, FI lo, PSDI 24, PMP 12. PNM 13.
Vol. št. 121 (Ul. O. Pado-van 5):
KPI 79, DC 222, MSI 131, PLI	16,	PRI-PR	17,	PSI	26,
UT 23, FI 22, PSDI 06, PMP 6, PNM 13.
Vol. št. 127 (Largo Pestaloz-zi 1):
KPI 241, DC 153, MSI 62, PLI	13	PRI-PR	19,	PSI	40,
UT 23, FI 31, PSDI 35. PMP ib, PNM 11 Vol. št. 137 (Ul. San Marco 5): KPI 198, DC 173, MSI 66, PLI	7,	PRI-PR	17,	PSI	38,
UT 19 FI 19, PSDI 3«, PMP 4, PNM 5
Vol. št. 151 (Trg A. Hortis IV. KPJ 42, DC 273, MSI 94, PLI	45,	PRI-PR	32,	PSI	20,
UT 4, FI 16, PSDI 52, PMP 20, PNM 16.
Vol. št. 178 (Istrska ulica): KPI 225, DC 225, MSI 59, PLI 11, PRI-PR 29, PSI 31, UT 25, FI 18, PSDI 35, PMP S, PNM 2.
Vol. št. 180 (Istrska ulica 56): KPI 231, DC 172, MSI 78, PLI	14,	PRI-PR	17,	PSI	58,
UT 39. FI 23, PSDI 37, PMP 5, PNM 2.
Vol. št. 187 (Ul. Bastia 2): KPI 225, DC 172, MSI 115, PLI	12,	PRI-PR	22,	PST	30,
UT 14 FI 15, PSDI 53, PMP 3, PNM 7.
Vol. št. 284 (Opčine):
KPI 162, DC 233, MSI 70, PLI	X>	PRI-PR	17,	PSI	91,
UT. 44, FI 22, PSDI 38, PMP 11, PNM 20.
Vol. št. 330 (Sanatorij INPSV. KPI 12, DC 37, MSI 5, PLI 2, PRI-PR 3, PSI 7, UT 1, FI 1, PSDI 2. PMP 1, PNM 1.
Vol. št. 293 (Bazovica):
KPI 259, DC 130, MSI 17, PLI	6,	PRI-PR	2. PSI	107,
UT 36, FI 6, PSDI 25, FMP 1, PNM 0.
zračje, kakršno od časa do časa ustvarijo v Trstu celo odgovorni organi, je pravi raj za fašistične razgrajače, ki jim drugje v Italiji ne dovolijo, da bi divjali. Poleg tega pa je že fašistični režim natrpal naše mesto s svojimi «fe-delissimi«, ki so prišli iz vseh koncev italijanskega polotoka in so tu tudi ostali. Ukrepi o prepovedi slovenščine na Velikem trgu, ki ga je izdal vladni komisar dr. Palamara, dovoljeno motenje volilnih zborovanj levičarskih strank, nekaznovano razgrajanje in vzklikanje duceju, fašizmu in podobno, daje starim in mladim fašistom dovolj poguma, da so napravili iz našega mesta svojo najmočnejšo postojanko.
Kljub vsemu temu in kljub nenaravnemu zvišanju volivcev so levičarske stranke v mestu obdržale svoje položaje, v okolici pa zmagale ne glede na tisoče priseljenih volivcev.
. Preferenčni glasovi
Včeraj popoldne so bili objavljeni neuradni podatki o preferenčnih glasovih, kateri pa se utegnejo še delno spremeniti.
Na listi KPI je dobil največ preferenčnih glasov Vit-torio Vidali, in sicer 11.005,
Marija Bernetič je dobila 3 tisoč 429 preferenčnih glasov,
Giuseppe Burlo 886 in Giu-
iiiiiTiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHraifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniitsiiiiiiiiiiiiiiiiv
seippe Pogassi 596.
Od PSI je dobil največ preferenčnih glasov Stanislav Bidovec, in sicer 1.494; sledijo mu Bruno Pincherle z 916 preferenčnimi glasovi, Giusto Tolloy z 887 in Salvo Teiner s 383.
Od KD so dobili Giacomo Bologna 11.068 preferenčnih glasov, Narciso Sciolis 10.621, Mario Franzil 5.011.
Od PSDI vodi Giuseppe Dulci z 2.529 glasovi, sledijo mu Gianni Giuricin s 1.736, Lucio Lonza s 1.696 in Mi-chele Miani z 914.
Pri MSI je Riecardo Gefter Wondrieh prekosil federala Morellija za skoraj 1000 glasov; prvi je, namreč dobil 8 tisoč 239 glasov, drugi pa 7 tisoč 290.
Od republikancev je na prvem mestu Elio Geppi s 1.223 glasovi, na drugem pa Edoar-do Cumbat s 1.205. Izmed liberalcev je dobil največ Nello Mcujpurgo, t. j. 1.230 preferenčnih glasov.
Čeprav še ni uradno potrjeno, ni nobenega dvoma, da bodo poslanci za KPI Vit-itorio Vidali, za KD pa Giacomo Bologna in Narciso Sciodis. Ce ne bo presenečenj, menijo, da bo četrto poslansko mesto pripadalo misov-cem, in sicer iz vsedržavnega kotla, ker je ostanek MSI v Trstu najbližji količniku. Potemtakem bo postal v tem primeru poslanec za fašiste odvetnik Gefter Wondrich.
Važno za živinorejce
V kratkem navodila za denarne prispevke
Dodelili so 3 in pol milijona lir
Pokrajinsko kmetijsko nad-zornižtvo bo v kratkem izdalo norme za razdelitev prispevka kmetom, ki so, oziroma ki bodo nadomestili bolno govejo živino in popravili hleve.
Kot je znano, je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v ta namen dodelilo za naše področje tri in pol milijona lir. Prispevek je vsekakor pomemben, saj se bo s tem denarjem lahko v precejšnji meri odpomoglo živinorejcem, ki imajo v hlevih jetično govedo in ki bi jo bilo treba nadomestiti z zdravo živino. Čeprav na našem področju ni odstotek bolne živine tako visok, kot je na primer v bližnji Furlaniji, predstavlja jetična živina vseeno resen problem, ki ga bo treba prej ali slej rešiti. Upoštevati moramo namreč, da predstavlja vsaka jetična žival žarišče bolezni, ki se lahko razširi tudi na ostalo živino, ki pride z jetično živaljo v dotiko bodisi v hlevu bodisi na paši.
Ni še znano, koliko prispevka bodo živinorejci dobili za nadomestitev oziroma izločitev bolne govedi. Za sedaj Se ve le to, da bodo za nadomestitev bolne govedi dali 2 milijona lir prispevkov, za popravilo hlevov pa ostanek. Za popravilo hlevov bo prispevek znašal 70 ndst. vrednosti kupljenega materiala, vendar ne bo smel preseči 100.000 lir. Za popravilo hlevov se smatra na primer gradnjS novih jasli, u-reditev poda itd.
Vsekakor že danes opozarjamo naše živinorejce, da takoj potem, ko bodo znane norme
Po razpustitvi pokr. odbora INAM
Neumestno zavlačevanje vprašanja proste izbire zdravnika INAM
Zadeva je svoj čas obtičala na mrtvi točki v Rimu, ker nasprotujejo njeni rešitvi industrijci
Ze več mesecev ni sploh več govora o ureditvi vprašanja proste izbire zdravnika. Zdi se, da so pri bolniški blagajni INAM sploh pozabili na to zadevo, čeprav je bilo o tem pred časom mnogo govora in so obljubljali, da bo vprašanje v doglednem času ugodno rešeno. Zadeva pa je tembolj kočljiva, ker so že pred nekaj meseci z odlokom vladnega generalnega komisarja razpustili pokrajinski odbor I-NAM. Ta odbor obstaja le še formalno, da lahko vodi nujne upravne posle. Vprašanje proste izbire zdravnika pa ne spada v te posle in je zaradi tega treba čakati na imenovanje novega pokrajinskega odbora, da se bo začelo spet razpravljati, oziroma odločati o tej Važni zadevi.
Kakor je znano, so ustanove, ki imajo pravico do predstavništva v pokrajinskem odboru INM, že predlagale imena svojih zastopnikov, toda pristojne oblasti vso zadevo zavlačujejo, zlasti osrednje vodstvo INAM, ki bi moralo urediti to vprašanje in. imenovati nov pokrajinski odbor. Vse kaže, da osrednje vodstvo INAM zavlačuje imenovanje novega pokrajinskega odbora ker se noče lotiti rešitve vprašanja prošte izbire zdravnika. To namreč ne gre v račun nekaterim krogom, ki imajo še vedno vpliv pri bolniški blagajni INAM- Zadeva je pred časom obtičala na mrtvi točki v Rimu, kjer bi morali o tem razpravljati na ministrstvu za delo in socialno skrbstvo. Proti uvedbi proste izbire zdravnika so se postavili predstavniki delodajalcev in industrialcev. Ker ni bilo mogoče urediti vprašanja z rednimi pogajanji, so vso zadevo izročili omenjenemu ministrstvu, da bi bila tam pogajanja. Toda dejstvo, da je bil pokrajinski odbor razpuščen,, ovira, oziroma ne dopušča niti začetek pogajanj, zaradi česar se vsa stvar zavlačuje v nedogled. Nujno potrebno je torej, da se imenuje pokrajinski odbor in da se začnejo pogajanja za ureditev tega vprašanja, ki obstaja sa-
mo na našem področju, saj v drugih italijanskih pokrajinah velja prosta izbira zdravnika.  «»------------------
Policija prijavila sodišču tri zvodnice
Pred dnev, smo pisal: o u-speli policijski! akciji, ki je stremela a z tem, da odkrije tudi v Trstu zbirališče tako imenovanih «deklet na poziv*. To so mlada dekleta, ki jim je morala deveta briga in ki komaj čakajo «odjemalca». Izbrale so si ta »svoboden* poklic, iker se s tem precej zasluži. Z njdmi pa so dobro služile tudi ženSke, ki so dekletom ne le preskrbele odjemalce temveč so jim nudile zaščito, diskretnost in tudi streho. Seveda so hotele za plačilo določeno vsoto za najemnine in tudi odstotek od -zaslužka deklet.
Policija je izvedela za zbirališče in se je s telefonskim pozivom, kot je bila navada deklet domenila za sestanek. Seveda je bil sestanek drugačne vrste kot so si dekleta, povečini mladoletna, želela, ker se je komČa'1 v prostorih kvesture. Dekleta so na pozive čakale v barih
Preiskovalni organi so pred dnevi prijavili sodialou tni ženske, in sicer 46-lefno Lauro Gastaldon vd. Mang.illi Vianel-lo iz Ul. dei Mirti, 49-letno Giovaono Marzello por. Ru-tigliana iz Ul. Revoltella in 69-letno Elizabetto Premudo s Korza Italia 11. Vse te se bodo morale zagovarjati zaradi nezakonitega oddajanja sob, dalje zaradi organizacije javnih hiš, navajanja k prostituciji in podobno. Vse ženske so v pričakovanju sodne obravnStve izpustili na začasno svobodo.
Poskus samomora upokojenca Iz Pirana
Iz Pirana je včeraj 70 let stari upokojenec prišel v Trst s trdnim namenom, da izvrši samomor. Vzroke, ki so dovedli Riccarda Palearija iz Garibaldijeve ulice v Piranu, da se je odločil za tragični
korak, je treba iskati v družinskih razmerah. Več priletni mož m hotel povedati zdravnikom tržaške bolnišnice, kamor so ga včeraj dopoldne sprejeli s pridržano prognozo,
Paleari je prišel v naše mesto z avtobusom ir, po sprehodu po mestu, je v Ul. XXX. oktobra potegnil iz žepa ste-kleničico s karbolmi kislino, ki jo je iz obupa zaužil. Kmalu zatem se je zgrudil na pločnik, od koder so ga, v pričakovanju rešilnega avta, odnesli v bližnjo vežo.
Z isto prognozo So v popoldanskih urah sprejeli na zdravniškem oddelku Luigija Manderja iz Ul. Biasoletto, kateremu »o ugotovili hudo zastrupitev z gorilnim plinom. Sodeč po odtrgani cevi od pipe pri ogrevalniku, so bili preiskovalni organi mnenja, da gre za poskus samomora. Toda mož je v razgovoru s sorodnikom pojasnil da si je hotel segreti kavo, ko je za-Mdi nenadne slabosti padel, pri čemer ni izključeno, da je odtrgal cev, katere *e je ho-iel oprijeti.
— —
Na delu se je opekel
Brun;i Porettija, mladega
delavca iz Ul. dell’Eremo, so morali sprejeti s prognozo o-krevanja v 20 dneh na dermatološkem oddelku. Fantu, ki ima razne opekline na levi nogi, se je pripetila v popoldanskih urah nezgoda na delu livarni Font v Ul. delta TeSa. Sredi dela mu je namreč padlo na nogo nekaj kapljic vročega, tekočega železa.
Skuterist v ograjo
Predvčerajšnjim ponoči se je Artur Glavina iz Milj med vožnjo s skuterjem zaletel v pregrajc, ki je bila na cesti kot ztnak, da popravljajo cesto, zaradi česar je nerodno padel. Nezgoda se mu je pripetila, ker na pregraji ni bilo predpisane rdeče luči.
Na srečo pa se je mož le odrgnil po čelu in rokah in ker ni bilo nič hudega so ga iz bolnišnice odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
za dosego obeh prispevkov, stopijo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
Prihod «Saturnie»
Ob 17. uri je priplula včeraj na redni Vožnji iz New Yorka motorna ladja Saturnia. ki je pristala ob pomorskem pristanišču. Z ladje se je izkrcalo 110 prekooceanskih potnikov in 60 potnikov iz sredozemskih pristanišč.
JAVNE LICITACIJE
136 milijonov lir za «Center proti tumorjem*
Pri ravnateljstvu za javna dela na vladnem generalnem komisariatu bodo 30. maja in 10. junija licitacije za dodelitev naslednjih javnih del;
1. 30. maja ob 10. uri; Napeljava kanalizacije in delna ureditev Ul. Settefontane. Predvideni stroški za izvršitev dela 5.810.75o lir.
2. 30. maja ob 10.10; Gradnja prostora za parkiranje motornih koles, senika in drvarnice pri psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu Predvideni stroški za izvršitev del 3.546.500 lir.
3. 30. maja ob 10.40: Instalacija tehtnic pri novih carinskih poslopjih na blokih Pesek, Škofije in Fernetiči. Zidarska dela. Predvideni stroški za izvršitev del 3.000.000 lir.
4. 10. junija ob 10. uri: Dobava in postavitev tehtnic pri novih carinskih poslopjih na blokih Pesek, Škofije in Fernetiči. Predvideni stroški za dobavo 4.500.000 lir.
5. 10. junija ob 10.10: Gradnja novega poslopja za sedež centra borbe proti tumorjem v Trstu. Predvideni stroški za gradnjo 136.476.660 lir.
6. 10. junija ob 10.30; Ureditev kanalizacije mreže na državnem zemljišču na Opčinah (Villa Carsia). Predvideni Stroški za izvršitev del 5 milijonov 500.000 lir.
Padec v stanovanju
Zaradi starosti se je morala Marija Susa vd, Garzolini iz Ul. Crispi med hojo po stanovanju naslanjati na stol, katerega je porivala pred seboj. Pred dnevi pa ji je stol zdrsnil na , gladkem hodhiku. zaradi česar je tudi ona izgubila ravnotežje in tako nerodno padla na tla, da si je zlomila nadlahtnico leve roke.
Včeraj so jo zdravniki sprejeli na ortopedskem oddelku, a so si zaradi njenega sta-
Trgovinske olajšave med Italijo in FLR)
Koristi klavzule »največje ugodnosti
»
Ta klavzula se tiče določene vrste blaga, ne odpravlja pa vseh uvoznih dovoljenj
Poročali smo že. da je mi-1 tečaju je treba oddati v uradih trgovinske zbornice, Trg Borsa 14, do 31. maja ob 12. uri.
Prošnje se napišejo na navaden papir. Prošnjam je treba priložiti rojstni list in državljanski list udeleženca ter kakršno koli potrdilo, iz katerega naj bo razvidno, da je udeleženec ali družina istega kmeta najmanj 50 let zaposlen.
Pozivamo vse naše člane, da se natečaja udeleže in da se zglase takoj v naših uradih za vsa nadaljnja pojasnila.
TAJNIŠTVO KZ in ZMP
nistrstvo za zunanjo trgovino uvedlo nekatere pomembne olajšave glede splošnih itali-jansko-jugoslovanskih trgovinskih odnosov kot tudi glede izvajanja sporazuma o trgovinski izmenjavi med obema obmejnima področjema. Kot je znano, sc te spremembe predlagali tako italijanski kot jugoslovanski predstavniki ita-lijansko-jugoslovanske in j-u-goslovansko-italijanske trgovinske zbornice, ki se je sestala med milanskim velesejmom.
Glede Trsta predstavlja najvažnejšo izpremembo vključitev veljavnosti klavzule »največje ugodnosti* tudi za obmejni trgovinski promet s čimer so v praksi odpadla uvozna dovoljenja za določene vrste blaga, katerega uvoz je bil liberaliziran že v okviru splošnega italijansko-jugoslo-vanskega trgovinskega sporazuma. Trgovski krogi so tudi ugodno ocenili povečanje kontingentov za uvoz klavne živine. nerešeno pa je še ostalo vprašanje preostalega _ blaga, ki je še vedno podvrženo sistemu uvoznih dovoljenj in za katerega se zlasti v okviru regionalnega sporazuma predlaga povišanje kontingentov, če že ne bi bilo mogoča doseči popolno liberalizacijo.
Ta nerešena vprašanja bodo predmet posebnega zasedanja predstavnikov tržaške delegacije ltalijansko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice s predstavniki trgovinskih zbornic iz Ljubljane, Zagreba, Reke in z gospodarskimi predstavniki ombejnih področij, do katerega bo prišlo v okviru letošnjega mednarodnega tržaškega velesejma.
Nagradni natečaj Zbornice za trgovino industrijo in kmetijstvo
Obveščamo vse naše člane, da je Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo razpisala nagradni natečaj za razne kategorije delavcev proizvajalcev. Natečaj predvideva razdelitev 50 kolajn z diplomami vsem tistim, ki več let delajo v isti stroki.
Ker druga kategorija predvideva dodelitev nagrad vsem osebnim in družinskim delovnim skupnostim, ki se udejstvujejo vsaj 5Q let v isti gospodarski panogi, pozivamo vse kmetovalce, katerih družina živi samo od kmetijstva, da se natečaja udeleže.
Pri štetju števila let se u-pošteva tudi delo pokojnih ali še živečih staršev.
Prošnje za udeležbo pri na-
nj* pridržali prognozo.
iMuiuiiiiniiiiiHtiiHmiiiiiimiiiiHHitiiiiMoiiiiiiiiiiitiinnHiHiiiiMliiiiHiHtiiiimiimimtiimi
Motociklist iz Devina se je smrtno ponesrečil
Pred Sesljanoni mu je motorno kolo zašlo s ceste ter je udaril z glavo oh steno ln sl prebil lobanjo
Včeraj zvečer malo pred 20. uro »e je pripetila nedaleč od Sesljana huda prometna nesreča:	ob tisti uri se
je 30-1 etn i Albin Legiša iz Devina št. 64 vozil s svojim lažjim motornim kolesom proti domu. Se pred Sesljanom pa je vozilo iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov zašlo na desno izven ceste in prav to je bilo za Legišo usodno. Mož je namreč pri tem udaril z glavo ob skalnato steno, zaradi česar je smrt nastopila, verjetno zaradi prebitja lobanje, nekaj sekund kasneje.
Truplo pokojnega Legiše, ki je poročen, so odpeljali v mrtvašnico štivanskega pokopališča, kjer bo ostailo do potgreba na razpolago sodnim organom.
Prometni nesreči
Med vožnjo z vespo proti Miramaru se je 41-letni Aliče Muggia por. Bisiacchi iz Ul. Panorama pripetila pro-
metna nezgoda, zaradi katere so jo morali spremiti v bolnišnico ih jo tudi sprejeti na I. kirurškem oddelku, in ticer s prognozo okrevanja v 1C ali 20 dneh Zenska, ki se ne spominja ničesar, m znala obrazložiti, kaj se je zgodilo.
Bolničarji Rdečega križa, ki so ponesrečenko pripeljali v bolnišnico, pa so izjavili, da se je Bisiacchijeva ranila med karambolom, pri katerem je bila zapletena njena vespa in motorno kolo, s katerim je i.9-letni Elio Codeglia iz Ul. Commerciale vozil v isto smer.
Tulim Robba iz Ul. Rossini pa je med vožnjo s fiatom 1100 po Ul. Battisti proti Car-duccijevi ulici podrl na tla Silvana Bassija in Ul. Galli-na. ki je hotel tik pred avtom na nasprotno stran ceste.
Bassi si je pri padcu zlomil desno nogo in ker brez zdravniške nege okrevanje ne bi bilo mogoče, so ga sprejela na ortopedskem oddelku. Zdravit: pa se bo moral najmanj 50 dni.
„ / >;
_ .
\	Tj
* '** .d?, i 1
za
Tudi letos je dala tržaška posojilnica ra razpolago tržaškemu županstvu 2,600.000 lir za nagrade dijakom za šolsko leto 1957-58, in sicer za dijake tržaške občine ob svetovnem dnevu varčevanja (31. oktobra).
Dodelili bodo 153 nagrad, in sicer: 47 nagrad po 10.000 lir dijakom nižje srednje šole, 48 nagrad po 10.000 lir ucencem strokovnih šol, 50 nagrad po 25.000 lir dijakom višjih srednjih šol ter 8 nagrad po 50.000 lir dijakom, ki bodo letos maturirali, ali študentom, ki so vpisani v prvi letnik univerze. Frošnje za natečaj se morajo napisati na poseben vzorec ter jih je treba poslati do 30. avgusta opoldne v sobo št. 32 občinske palače na Trgu Unita. Prošnje je treba opremiti z vsemi dokument:, ki jih predpisuje natečaj. Oq-razce za te prošnje dobe prizadeti v sobi št. 100 VI. oddelka za solstvo in dobrodelnost tržaške občine.
^	" rejcem bikcev
Obveščamo zainteresirane živinorejce, da bo v mesecu juniju spomladanski pregled za potrditev bikbv.
Zakon ne dovoljuje imeti nepotrjenih, nad 10 mesecev starih bikcev ali za katere ni
teku prošnja . za potrditev.
Torej vsi lastniki, katerih oikci bodo prihodnjega meseca junija stari 10 mesecev, morajo predložiti po svoji občini do konca tega meseca prošnjo na posebnem obrazcu, ki se dobi ls.otam, naslovljeno na Pokrajinsko komisij« za potrditev bikov — Ulica Ghe-ga 6-1.
Ravno tako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče meseca junija.
Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu Komisije al: telefonsko na štev. 23-927.
Nesreča motociklista
Iste noči se je pripetila .ezgoda med vožnjo z motorjem tudi 24-letnemu Giovan-niju Kasmanu in 22-letnemu Liberu Trentu iz begunskega taborišča v Padričah. Fanta sta se peljala z motorjem, ki ga je vozil Rasman, proti Trstu, ko jima je pri Kontove-lu počila zračnica prednjega kolesa, kar je seveda povzročilo njun padec.
V bolnišnici, kamor sta se zatekla z rešilnim avtom, so jima nudili vso potrebno zdravniško pomoč in jima razkužili rane in odrgnine ter ju nato odslovili, Ce ne bo komplikacij. bi morala okrevati v 8 oziroma v 5 dneh.
OD VČERAJ DO DANES
^UUI)6KA IMIOSVKTaJ
Izvršni odoor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 3». maja t. I. ob li. uri na sedežu v Ul. Roma 15.
 «»-------
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. maja se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 6 oseb, poroke so bile 3.
POROČILI SO SE: obrtnik Da-miano Bossi in uradnica Nerina Buoncompagnl, mehanik Gino Gobbo in uradnica Maria Giu-liaina Laube, uradnik Umberto Crisiani in uradnica Eioretta Lu. nardelli.
UMRLI SO:	68-letna Gisella
Decleva pdr. Vivioni, 80-letna Eugenia Covatz vd, Miatlon, 74-letni Rodolfo Suberni, 61-letna Maria Pizzi vd. Breviglleri, 62-letma Emllla QulntavaiLle por. Steffilongo,
NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju
INAM — Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Kjadln 1095 (Sv. Alojzij); Picciola, Ul, Oriani 2; Alla Salute, Ul. Glulla 1; Ser-ravallo. Trg Cavana I.
 «»-------
Danes 28. t. m- ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah;	&
v soboto 31. t,m. Ob 20.30 v Prosvetni dvorani »A.
Birk* v Križu; v nedeljo 1. junija ob1 20.30 na dvorišču stavbe št. 76 v Nabrežini
MARCEL PAGNOL .
TOPAZE
Igra v štirih dejanjih
SREDA, 28. maja 1958
TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Izredna poročite nato Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in-in dom, obzornik za ženski sve, 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 svetu kulture; 12.55 Operetna tan* tazija; 13.30 Lahka glasba; Izredna poročila nato Plesna čajanka; 18.00 Schubert: Kvintet » A-duru za klavir in godala OPJ 114: 18.35 Orkester Stanley Blaad 16.55 Vokalni kvartet »Večernica*; 19.15 Sola in vzgoja: prO” Ivan Theuerschuh: »Več postenj* do samega sebe»: 19.30 Fe31™ glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operna glasba; 21.00 Enrico Bassano: «u* porni pelikan*, komedija v dve« dejanjih; 22.40 Schumann: Koncert v a-mdlu za klavir in orkester, op. 54.
TRST I.
11.30 Simfonična glasba; l»;| Orkester Segurini; 14.30 »Treti, stran*; 17.30 »Pogovori kartnel čank», opera v 3 dej.; -19.15 Nastopata Franco VallBnori.
Gianni Safred; 21.00 Glasbeni variete; 22.30 Koncert «Tria Tne-ste*.
KOPER	,n
Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13 au>
15-00-	,n
Poročila v ital.:	6.30,	1»J 1
17.15, 19.15. 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos
7.15 Glasba za dobro jutro; o.w-
12.05 Prenos RL; 12.05 Opoldanski cocktail; 13.40 Kmetijski r*: sveti: «Ali je poljska divjad ‘ tako škodljiva*: 13.45 Od J*® (n dije do melodije; 14.30 Sois življenje: »Pionirji pred raz*3.,
— Pošta*; 14.50 10’ polk in v?Ah kov; 15.20 Skladbe slovenski skladateljev poje LjubijanskijA, moriti zbor; 15.40-16.00 I T RL; 16.45 Ritmi in popevke; 1 ■. Lahka glasba; 18.15 Opere«' glasba; 19.30-22.15 Prenos RL-
.SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 O« 5.00 Pisan glasbeni spored; »• Spored operne in solistične 8'.5 be; 9.00 Jezikovni pogovori:: =• 30 minut za ljubitelje na -v* in domačih napevov; 9.45 Se*» klaviatura; 10.10 Glasbeni &lb»., 11.00 Zabavni zvoki; 11.35 R*?Jj ska šola za višjo stopnjo;
Mali koncert solistične f i Vrl a-
12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 v do Golob: Suita za mali orkfč*
14.05 Radijska šola za sr»™, stopnjo; 15.40 Pri klasičnih j" strih — Ivo Andrič: Na f^TLjv; vanju; 16.00 Koncert po .*$ ($ 17.10 Sestanek ob petih: 17-3 vul-popevke do popevke; 18.00 r_ turni pregled; 18.15 Nicolo ' . pora: Simfonija da camera 3
18.30 »Pesem slovenske	o
— Saljivke; 18.50 Raegovon^ mednarodnih vprašanjih; ,jvj. Posnetki z edinburškega
la; 22.15 Rendcz-vous s i." Valente.
TELEVIZIJA -r-
12.30 Film: »Pustolovščin® .jja; vaka»:	13.30 Izredna Pb® jjr.
16.15 Prenos z 41,- kolesarske 0 ke po Italiji; 17.55 Pron .^45 športni dejavnosti v BelgiJ1’ ^50 Popevke- 20.30 Poročila: ,jaja «Caroselio»; 21.00 Posebna
z 41. kolesarske dirke Pp, yl®
21.15 Vsi Improvizatorji; ((Italijani v Tamganiki*; 27.» ročila.
r~
L
Valute
N« voliičtt v Trebčah
Na volišču v £/1; Pascoli j« bilo tudi nsfc oliko «repa*
Zlati funt , . Marengo Dolar	.	.	.	1
Franic franc. Frank ivicar. Sterling	.	.	.
Dinar	.	,	.	;
Šiling . i Zlato	.	;	.	.
Zah. n. marka
Milan | Run
16.000,— G 200.— i 4,950,— 5.200.— 622.—, 624,— | 123.—	126,—
144,—	146.—
1.720.— 1.770,—
82.-23.75 710 — 148 —
85,— 24.25 713 — 149.501
•UNION*
Svetuvno znana /a. varovalnlca od teta 1828 je v TRSTI J UL. GHEGA 8-1..
tel, 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
Eacelsior. 15.00: »Slamnat1 s, P. Germi, L. Dalla N0® • Urzi, E Nevola.	izanj8*'
Fenice. 16.00: «Luka PdhdJ®
L. Christian, C. ihonvP^,;, M-Nazionale. 15.00: »Mlad! ‘gp. Brando, Montgomery Martin.	izrvU^
Fdcdrammatico. 15.30:	«_ [ja
Kansasa*, G, MontgoW-^; odru: «Trst v drobtinic Gralitacielo. 16.00: »Daleč -,ine-ja», G. Ford, G. SW>»-mascope,	-ania f*®’
Supercinema. 16.00: <t.Pr*pSCn, .
stojanka Scuk», J. s ti** Arcobaleno, 16.15: »Clove ^ ^43-obrazi*, James Cagnej, '
Ione.	Ullte gl uB
Astra Rojan. 16.00: «UU • ja», G. Montgomery.	>•
Capltol. 16.30:	»iimbuc
VVeine, S. Loren. ,- san)*' Cristallo. 61.30: «Nevesta
G. Grant, D. Kerr	tatlf*
Alabarda. 16.00: «13^va C®cfL, ona*, A. Sordl.	ma5č«*?
Aldebaran. 16.00: «Kr«* Cif^
~ nja», R. Scott, 1 mascope.
museupr.	-	izziVaflJfo-
Aiiston. 16.00: »Veliko a „^0 R, Ryan, V. Mayb- Cin pe Technicolor. , , rj°vc Aurora. 16.00: «Ko ^rin^
C. Mitchell in D- E?®, cataPa* Garibaldi. 16.30: «UornT ta», J. Payne, K. lir.pero. 16.30:	«VrwceK
J. Levvis in D.	^
Ideale. 16.00: »Opera/i price
R. Atlenborough, d- ^ A'
Italia. 16.30: «Campm« .
sio, N. Manfredi. opreu® Moderno. 16.00: »Za^nj H. Milland, A.	jan!-3
S. Marco. 16.00: *£$,cplor. |.
Cmemascope, Jecn oKrogle Savona. 16 00: «Vilezi Taylor. ze», A Gardner, R- r( dl
Vis'e. 16.00: «1 f*^a8.nm'- n> gl(i», Toth, S. Pf^podvi*
Vitt Veneto. m-D-Kreti*. U. B08a prazni Belvedere. 1630.
n jač».	„ .vol-
Marconi. Zaprto at-30: « H. Masjimo. 14.30, l3- ^epO’tTn’ m in mir», A-	^gli*-
Fcnda.	„Miss	r^neli11.
Novo cine. 16.00. p»ni*' F-rello*, B. Bardot, u iele6U», Odeon. 16.00:	nrepoV. joO1
Arnoul. Mlad. 1 orjoV»> lladio. 16.00: «Krlk Tyron.	_____
„nsTEM
KINA NA Pl &***& Arena Diana. i°'	'	jjojdeo.
A. Hepburn,	Jcn-
Bogard.	»pozo®
Psrariiso, 20.15-	\e
ske*.	«Nol 5
1‘onziana. 2(i '3- gic3- . oeč,lJ#' colonnen, V. D® |eleiUI « Valmaura.	°r
G.	h«**"
primorski dnevnik
3 —
28. maj« 195S
RUBEM BRAGA
Zato je ne bom zlepa pozabil
Tolikokrat sem že slišal to s*)dbo, da mi je postala vsak. d4*ija. Zgodba je ta: «Sinoči, ko smo prispeli nad Sao Pao-**, je bilo vreme tako slabo, da nismo mogli pristati. Nad eno ur * smo krožili skozi me-8lo zaradi nizkih oblakov.«
Toda jaz sem se že tolikokrat prej spuščal z letalom in dbžive. toliko nevarnih pristankov v krajih, kjer so ska. te in jarki ogražali pilota, ki •* že itak bil v nevarnosti, "ljub temu smo vedno pristali Zato sem lagodno stopil v letalo in ker dan zares ni bil Posebno lep, sem kar mimo-trede vrgel pogled na Rio de Janeiro in nato zarinil glavo k prvi časopis, ki mi je bil Pri roki. Pozneje sem pogledal skozi okno in videl edinole temne, grozeče oblake. Dejansko nisem imel občutka, da letim, razmišljal sem o vsakdanjih stvareh, o svojih vsakdanjih zadevah in tako Počasi prešel v dremež. In te. daj mi neka nervozna ženska behadoma reče; «Ne moremo spustiti, ne moremo pristati« Letalo je že krožilo v go-eti megli, skušal sem žensko Pomiriti
ila je tako zaskrbljena, da fc'- je račela pahljati s časopisom, pa čeprav je bilo dovolj hladno. Poskušal sem jo prepričati, da ji ni treba mahati s časopisom, toda kmalu s®m s tem prenehal, ko sem hvide!, da je bolje, če s pah-•Janjem nadaljuje. Očitno ji je bilo potrebno, da se z nečim Ukvarja in edino, česar je bita sposobna, je bilo to. Ponu-dil sem ji svoj prepognjen časopis im ona se mi je iz srca nahvalila, kot bi verovala, da Se bo s tem uspešneje postavita po robu v borbi s smrtjo, k> je vsak trenutek grozila.
Več kot pol ure sem se u-kvarjai s pomirjevaniem go-®Pe. Ko sem opazil, da neka njena znanka sedi nekje v bli. tini, sem ponudil, da bi zamenjali prostore in znanka je PPnudfcc* sprejela. Toda zaman sem čakal, da bi moja *opotnba premaknila noge, da t>: mogel zapustiti svoj sedež, ki je bil tik ob oknu. Na koncu je priznala, da je bolje tako, kot je bilo prej in da ima raje pri sebi «gentlemana» — moškega. Te besede so mi pri. tale in vzbudile moj viteški "onos. Čutil sem se koristnega in odgovornega. Ker je to rej tu pomemben moški — letelo ne bo smelo treščiti. Ra-rumljivo, tu so bili tudi pilot, 'trugi pilot in več moških v tetalu, tcda jaz sem bil moški, je stal ob njej, in to moški krvi m mesa, ki se ga je tPa lahko dotaknila. Ir temu moškemu je ona poklonila svoji® zaupanje; v to osebo, oblečeno v obleko iz volnenega laga, v osebo s kravato in * brki ter roko, ki jo je ona krepko stisnila To, dejansko ul bila moja roka, za katero Se je ona prijela, pač pa roka nekega moškega, kateregakoli moškega, neke osebnosti s ta-hnstveoimi atributi moči in
4a»čite.
Poklical sem hostes, ki je ■kušala gospo pomiriti s ke-s', kavo, z žvečilnim gumi-•®m, s tolažilnimi besedami, z Vat° /a ušesa in z melodioz-flm ter odločnim glasom, v Jaterem se je od '‘asa do časa tudi prizvok karanja, Toda hostes ne deluje zelo Prepričljivo saj je ona le u-'UžberJta. Gospa je njo sma-
tral
flela
be
a bolj kot nekakšnega so-
vca uprave letalske družen lončno kot osebo, ki je f18 neki način soodgovorna za nevarno meglo.
Očitno Sem bil jaz edina o-!*ba, k-i je zaslužila zaupanje, n gospa, kt se je na letališču ,'z8ia precej prezirljivo in ‘ne gledala zviška, se je sedaj Pritisnila k meni. Prisijil sem da sem svojo desno roko \°i°žil na njeno, ki se je mo-
* krčevito oprijela. Ta gesta, jo predstavljala izraz než-
* zaščite, je naglo delovala. 1,3 se je globoko oddahnila.
_aPrla oči, blago nagnila gla
Tudi drugi spomini so privreli na dan; spomnil sem se, kako sem bil slišal, da človek ob smrti vidi pred seboj večino dogodkov iz svoje preteklosti, da se spominja prijetnih in hudih doživetij, pač takšnih, kakršna so dejansko bila. Toda vedno enak pogled na kri! o sredi megle je name vplival tako, da je vsak spomin zamrl. Nisem razmišljal prav o ničemer. Zdelo se je, kot bi svet z one strani oba-’e, ki 3” je predstavljala megla, prenehal obstajati in zato sem rostal ravnodušen do smrti.
Občutil sem zadovoljstvo ob misli, da sedaj ne bo ničesar več, ka: bi mogel obžalovati; na ne bo ničesar, kar bi me mučilo za kar bi bil zaskrbljen.
Moja sopotnica se je nenadoma pripognila in mi začela postavljati zaskrbljena vprašanja. Letalo se je čedalje boli spuščalo, kljub temu pa je bilo nemogoče karkoli opaziti Zdelo se je, da je motor nenadoma začel drugače brneti. Morda je to tisto brnenje, ki je tik pred smrtnimi mukami. Gospa je iztegnila desno roko, da bi se prije-'a za naslonjalo sedeža pred seboj in nenadoma sem opazil, da ima poleg ostrega o-braza — krasno roko.
Pozorno sem opazoval to roko, začenši od lepo zaokrože-rega ramena, pa vse do dolgih prstov in tedaj me je obdala čudna želja po zemlji, lepoti, ljubezenskih norostih in zanosih. Nisem več želel umreti, ker se mi je smrt zdela tako grda in nemogoča. Smrt je se. daj bila temna, siva vizija brez toplote, ljubkosti, brez ene topite, ki odseva od žen. skega telesa.
Roke, lasje, gornji del tele-
Izidi povojnih volitev na Tržaškem
Občina					Tržaško področje		
	1949	19.12	1956	1958	1956	1958	%
KD	68.190	61.054	60.014	67.610	58.762	72.597	33,48
KPI	42.607	38.318	45.202	42.751	45.934	50.106	23,25
MSI	10.222	20.570	26.934	33.363	29.064	34.062	15,71
PSDI	11.510	11.413	13.678	13.131	17.184	13.956	6,44
PSI			2.609	10.864	11.474	8.207	12.837	5,92
PRI-PR	9.533	8.994	6.771	6.937	8.776	7.278	3,36
PLI	3.109	5.768	4.542	7.111	4.285	7.211	3,32
UT	—	—	—	6.161	—	6.658	3,07
Fl	11.514	22.415	—	6.076	—	6.303	2,91
PMP	—	—	—	2.821	—	2.866	1,32
PNM			2.915	5.874	2.578	6.208	2.640	1,22
H gornji razpredelnici je treba pripomniti, da se letošnjih parlamentarnih volitev niso udeležile nekatere stranke in gibanja, ki so se udeležila občinskih in pokrajinskih volitev leta 1956. To so: MEN, ki je na občinskih volitvah dobil 7674 glasov, pri pokrajinskih pa 5246 glasov; Neodvisna socialistična zveza (USI), ki je dobila tedaj v tržaški občini 5532 glasov, medtem ko je v podeželskih občinah sla na vo|itve s KR. pri pokrajinskih volitvah je nastopila le v posameznih okrožjih in dobila 4)54 glasov, drugod pa sodelovala s KP; in končno Slovenska demokratska zveza, ki je na občinskih volitvah v Trstu dobila 3785 glasov, na pokrajinskih pa 4097 glasov.
OB MEDNARODNEM VELESEJMU V LJUBLJANI
v
SMOTRNO IZKORIŠČANJE GOZDA
Z velikanskimi investicijami se je omogočilo, da se je dohodek od lesa kljub manjši eksploataciji gozdov povečal
Za Slovenijo, kjer 43 odst. vseh njenih površin preraščajo bogati, zdravi in sveži gozdovi, je les že od nekdaj pomenil razen kruha tudi dobršen del buhteče pogače. Ze v davnih časih je les marsika. lerega posestnika rešil sigurne in usodne dražbe ter ga povzdignil celo do uglednega trgovca ki mu tudi ob vsakdanjih dneh ni primanjkovalo maslenega kruha. Spričo sko-roda trajne konjunkture na domačih, a še bolj na zunanjih tržiščih je les poleg sigurnega kruha predstavljal najbližjo pot do denarja. To pa je imelo tudi slabe posledice, kajti pohlep po denarju vselej opremlja tudi malodušje. ki ne pozna gornjih meja. Tako je prišlo do prekomernega izsekavanja, ki je daleč prekašalo letni prirastek in zato resno ogrožalo to prirod. no bogastvo, ki navzlic vsemu ne more biti neizčrpno.
Stari .kapitalistični sistem ni kazal posebne skrbi za obvarovanje tega bogastva, saj ga je sam najbolj izkoriščal. Ze samo dejstvo, da je 1. 1939 na Slovenskem obstajalo nič manj
  ............
DRZNI INŽENIRJI ZDRUŽUJEJO DEŽELE IN CELINE
«Evropska cesta številka 4»
Gradi se prvi odsek «Ptičje linije», ki bo vezala Zap. Nemčijo s Kopenhagnom V daljni perspektivi direktni vlak od Stockholma do Capetowna v Južni Afriki
Sesti v vlak v Stockholmu
  	    po	nepretrgani vožnji iz-
sa, mišice, prsii: ti čudeži meh-1 stopiti na skrajni južni točki
kih toplih lepot polnih občutij, ki so ustvarjene za ljubezen. Nenadoma me je navzelo veselje in želja po življenju, strastna želja, da so se mi ml šiče napele. Nočem umreti! Moja trenutna odmrlost se mi je zazdela grda, bolestna. Dvignil sem glavo in se ozrl ckoli sebe kot bi končno hotel nekaj odločilnega početi.
Zdelo se je, kot da je moj gib gospo vznemiril. Ko pa sem pogledal ponovno skozi ikno, mi je uspelo opaziti hiše, štirikoten zelen madež in drug rjav madež. Razpoznaval sem jih skozi meglo. Bil je to le trenuten prizor, ki se je kmalu izgubil v gosti megli, ki pa mi je dal upanje, da smo rešeni.
Ko "-em na letališču čakal na prtljago, sem v bližini o-1 azil sopotnico. Bila je z nekim moškim, ki je nosil očala, in držala listek za prtljago. Čakala je na vrsto. Nekaj mu je rekla in on je stopil k meni z izrazom, ki je bil prisiljeno iskren. Pojasnil mi je, da je čakal dolgo in da se zaveda, koliko muk mi je bila prizadejala njegova žena, ki da je vedno zelo nervozna.
Toda ne, niti najmanj — sem pogovoril.
Poslovil se je, kot bi moral hvaležnost izraziti tujcu, tujcu, ki mora ostati tujec.
Vtem ko se je od mene poslavljal, se mi je gospa nalah. ko nasmehnila. Romantično em pripravljen si v mislih oočarat1 stvari, in zdelo se mi je, da je ona oprezno izkorinila trenutek, da bi se mi na-mehnila, ko je njen mož ni nogel videti. To ni bil navaden nasmeh, ampak nasmeh ženske moškemu, nekoliko zarotniški nasmeh. Gotovo je nikoli več ne bom videl, niti je ne želim videti, toda za dobro uro je bila njena krasna toka zame talisman življenja n zato je ne bom tako zlepa pozabil
.čfrike — ali se ne zdi to precej utopistiono? Toda drzni inženirji naše dobe zatrjujejo, da bo za našo naslednjo generacijo tako potovanje povsem navadna zadeva.
Prvi korak za uresničenje železniške zveze med južno in veverno Evropo, čez Dansko, so napravili nedavno. V Ko-penhagnu sta zapadnonemšlki promefm minister in njegov danski kolega podpisala protokol o izgradnji tako imenovane »Ptičje linije«, ki po /emiji sledi letu ptic selivk in tvori najkrajšo prometno pot od južne obale pokrajine Schles vig-Hollstein do danske prestolnice. Med otoki bo Danska zgradila visoke mostove. Tnženiria in državniki so se s tem načrtom pečali že sto let. Sedaj sta se Danska in Zah. Nemčije končno odločili, da ga uresničita in sta v ta namen dali 250 milijonov mark. S pripravljalnimi deli bodo začeli že letos, gradnja mostov samih pa se bo začela prihodnje leto.
Za nepretrgano progo »Skandinavija-ekspres« do Ko. penhagna načrt #Ptičja linija« še ni našel idealne rešitve. Od dveh rokavov Baltskega morja, ki 'očita Zahodno Nemčijo od Danske, bo treba večjega, 19 km široki Fehmarnbelt, do nadaljnjega prepluti z ladjo, cez manjšega, Fehmarnsund, pa bodo postavili 5 km dolg dvonadstropni most, po katerem bodo v višini 35 m nad morjem drvela vozila; spodaj vlaki, zgoraj pa avtomobili. Tako bo Ropenhagen povezan s kontinentom s «suhozemsko» cesto.
Toda inženirji mislijo tudi na daljno bodočnost, V njihovih načrtih je Kopenhagen povezan z mestom Malmoe na zahodni obali Švedske, in sicer najprej s tunelom pod morjem do otočka Saldholma, na sredi Sunda, nato pa z mo-
stom do Malmoeja, skupno 18 km med tuneli in mostovi. Tako b’ «Ptičja linija« tekla nepretrgano do Stockholma.
To je severni del evropske ceste št. 4. Na jugu se ta cesta sedaj končuje v Lizboni. Inženirji pravijo, da bi mogli to cesto podaljšati do Gibral-tarske ožine, do najjužnejše točke, kjer se Evropa in Afrika skoiaj dotikata. Oddaljeni
sta komaj 14 km, kar je sicer preveč za most, ni pa preveč za tunel.
Glede tega je bilo mnogo zamisli Največjo možnost ža uresničenje ima načrt španskega inženirja Herrera.' Tunel, ki bi združeval Evropo in Afriko, si je on zamislil kot ovalno 15 km dolgo cev iz železa in betona (18 m visoko, 25 m široko), ki bi plava-
V ZDA so ravnokar končali snemati film »Mačka na vroči strehi« po drami Williamsa Tenneseeja. »Mačka« je v lil-mu Elizabeth Taylor, ki Jo vidimo prvo na sliki. To Je njen prvi film po smrti moža Mika Todda. Poleg nje na slikt (od zgoraj navzdol): Jack Carson, Madeleine Sherwood, Brul Ives, Judith Anderson in Paula Newman, ki so igrali v istem filmu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMimiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiniiNiiiiiiiiiiii
KRATKE KULTURNE VESTI
\o
ir meni in ostala mirna.
Leta ( je nadaljevalo z mo-^tonim letenjem po gosti J, ®£li. Kadarkoli je letalo za-■.? Padati, sem gospo ohra-8 tem, da sem trdneje . *®nil njeno roko. Pomagalo
(, ^On°vno sem se tožno zagle. . skozi okno in nič nisem iru 1 videti, razen desnega ju* sredi goste megle. Ker u , *°pntnica ni povzročala ni. nA ih skrbi, sem začel misliti jj.^hi, o žalostnem predmetu, ga predstavljam. e dolgo smo krožil’ nad
» — c-oigo smo krožil 80 Prr.lom, spodaj je morda v eva!o. Na vsak način je to lV|.1't0> nevidno mesto, ki je nari*1 Vsemu bilo tako blizu, jj j®lj*valo svoje navadno ■jenj« jn se ni oziralo na smešne skupine ljudi, 'ahLenih tam gori v letalu. 1(1 ®zm šljal sem o Sao Pao-
tni
ln n opem dvajsetletnem
adenlču. ki je neko noč pri-
. sem z dvema vinarjema v
Tu
■n tjavdan krožil po sta-
‘jur Kmi n1 u* r
n viaduktu, nt da bi v tem SU1*"61" m*B,u koga poinal.
'v^regu viadukta danes ni . ’ramežljivi mladenič s j ni*kt žilico je danes oto-diož, ki gleda v meglo in
N*
b« aoart,
Sergej Lif ar ne gre v Moskvo
Sovjetsko poslaništvo v Parizu je včeraj potrdilo vest, da je odklonilo vizum baletnemu mojstru Sergeju Lij arin. Sergej Lijar je znan baletni mojster, pred kratkim pa se je proslavil tudi s svojim znanim dvobojem «do prve kaplje krvi» z markijem De Cueva-som. lijar je prvotno rekel, da mn je sovjetsko veleposlaništvo vizum izdalo, pač pa da ga vodstvo parnike O-pere nt vključilo v seznam umetnikov, ki gredo na gostovanje v Moskvo. Vodstvo Opere pa je Lijarjevo izjavo demantiralo, kar je nato potrdilo tudi sovjetsko po-slaniHvo, To ni nič čudnega, kajti Lijar je na zadnjem procesu v zvezi z A-nastaz.jo imel marsikaj reči na račun sovjetska družbene ureditva,-* * *
P red dnevi so v Beogradu sklicali plenarno sejo vodstvo Zveze prevajalcev Jugo slu tuj*, kjer so rast-
pravljali o delu društev po republikah, posebej pa še posvetili pozornost nekaterim tekočim vprašanjem, Hkrati so napravili obračun dela, v katerem so med drugim ugotovili, da je bilo v zadnjem letu precej uspehov glede prodiranja jugoslovanskih avtorjev v tuja prevodna slovstva. Prav pred kratkim je bila sklenjena pogodba z neko londonske založbo za prevod 12 det iz jugoslovanske literature v angleščino.
***
V avgustu bodo začeli tt Rimu snemati film »Lepa Qigogin», Glavno vlogo bo igrala Silvana Pampanini, režiral pa bo Bruno Bene-deck. Film sicer ne bo zgb-dovinski, bo pa obravnaval zgodbo iz znanih petih milanskih dni iz dobe italijanskega risorgimenta * * *
Danes zjutraj prispe v Beograd 200 članov hrvaškega narodnega gledališča,
ki bodo v beograjskem Narodnem pozorištu uprizorili Brechtov «Kavkaškt krog s kredo*, Markovičevo «He-raklo* in Sartrovo dramo «Za zaprtimi vrati*. To je Po dolgih letih prvo veliko gostovanje zagrebških gledališčnikov v Beogradu.
** *
Znam makedonski književnik Dimitar Mitrev je ob sodelovanju s književnikom Georgijem Stadelovim dokončal antologijo makedonske proze in poezije. O-he knjigi bo izdalo založniško podjetje za umetniško slovstvo v Skop lju «Kočo Racini«.
* d *
Zag ebška glasbenika Antonio Janigro in dr. Milan Horvat sta doživela nevsakdanji uspeh na letošnjem praškem festivalu. Antonio Janigro je žel nenavaden u-speh šot solist, dr Milan Horv it pa je dirigiral orkester praškega radia Ze sami naslovi kritike dovolj
zgovorno pričajo o uspehih omenjenih umetnikov, saj ocenjujejo Antonia Janigra kot #zrelega mojstra vrhun. ske kulture«, za dr. Horvata pa so zapisali takole• #On je naš pogosti gost. Njegova umetnost ima pri nas zelo mnogo prijateljev.«
* * *
V ponedeljek je prispela v Beograd skupina poljskih filmskih umetnikov yt u-metn e na Teden poljskega filma, ki je v programu od 26, t.m. do 1. junija. Iz Beograda bodo poljski u-metmki odšli še v Zagreb, Titograd, Skoplje in Ljubljano. Ko bodo v Sloveniji, oodo verjetno obiskali še Opat.jo, Postojno in Reko. V tednu poljskega filma bodo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in drugod v jugoslovanskih središčih prikazovali tri poljske filme tn sicer «Pravi konec vojne*, //Klobuk gospoda Ana-tola* in film »Človek na progi*,
la 15 m pod morsko gladino. Na morsko dno bi jo pritrdili s posebnimi oporniki. Dohodni. tuneli na evropski in afriški strani bi bili dolgi po 4 km.
Za ta načrt se zanima Spa-r.ija, ki ga pa ne more uresni. čiti brez tuje pomoči. Tudi Francija je naklonjena neposredni zvezi s Severno Afriko, medtem 'ko je Anglija zelo rezervirana; boji se nam-leč, da bi tak tunel oslabil rjene pozicije na Gibraltarju. Men najresnejšimi interesenti za Herrerov tunel štejemo Zt)A. V Madridu že govo-ie o gradnji neke nove ceste od Pirenejev do Gibraltarja. Tunel bi pomenil zvezo po kopnem med ameriškimi vojaškimi oporišči v Zahodni Evropi in v severozapadni A-friki.
Evropska cesta št. 4, ki bi se v bližnji ali daljni bodočnosti raztezala od Švedske čez Nemčijo in Švico in skozi gibraltarSki tunel, bi se mogla neposredno priključiti na transafriško cestno omrežje, s čimer bi se severozahodna Afrika znatno približala evropskemu tržišču. Cesta bi ae nadaljevala v srce črnega kontinenta in bi, po drzni zamisli projektantov «Ptičje linije« dosegla nekega dne Ca-petovvn
Toda ko govorimo e tunelih, ki bi združevali kontinente, naletimo na odpor te ali one države, ki se boji za svoj strateški položaj. Tak je primer tunela, kli bi povezal Evropo in Severno Afriko, zamisel, ki ni naletela na posebno navdušenje Velike Britanije.
Na enake težlkoče je naletel tudi načrt tunela med Francu jo in Anglijo. Ta zamisel se je rodila že za časa velikega Napoleona, in še danes imamo v Angliji precejšen odpor proti gradnji takega tunela. Nedavno je na primer feld-maršai Mantgomery dejal: »Z Izgradnjo nekega takega tunela bi se poslabšal angleški strateški položaj, ker bi nil unčen otočni položaj Anglije«, in to kljub temu, da je neka angleška komisija za tu. rele že leta 1952 ugotovila, da je »v doba raiket in hiiper-bombnikov malo verjetno, da bi obstoj nekega takega tu-rela povečal nevarnost invazije«. Zgodovina načrta tunela pod Rrkavskim prelivom dokazuje kako težko je uresničiti gradnjo velikih objektov v mednarodnem obsegu kajti ostro si nasprotujejo vojaški, polition'. in gospodarski razlo. gi.
Ne h:lo bi pa težko zgraditi mostu čez Bospor, ki bi vezal oba dela Ištambula, ker gre za mo-t ki bi sicer vezal Ev-iopo z Azijo, dejansko pa bi ,-ovezil le evropski del Turčije z azijskim.
Turška vlada je nedavno .-aizpdsulp natečaj za gradnjo n ostu čez Bospor. Lepe možnosti za uresničenje ima načrt nekega zahodnonemškega . podjetja: iz Evrope bi vodil v Azijo 1200 m dolg viseč most, ki bi ga podpirali do J 80 m visoki oporniki, most fam na bi tekel 70 m nad morsko gladino. Kljub temu, ua je Sovjetska zveza zainteresirana na Bosporu zaradi do. stopa v Sredozemlje, se zdi, da je ta načrt ne vznemirja kdo ve kako, ker v vojnih jpopadih most ne predstavlja čanes nobene ovire
Mos‘f vi in tuneli bojlp spremenili videz paše Zemlje:
id ru že v ali bodo velika področja in dele sveta, spreminjali otoke v celino, ljudi pa med seboj zbliževali. Marsikateri veliki načrt bi mogel biti že danes stvarnost, toda o tem ne odločajo le inženirji.
7,adnjo besedo imajo državniki, ki sprejemajo svoje sklepe in odločitve z vojaško-polu ličnega gledišča. In vprav zaradi tega čaka tudi tunel pod ROkavskim prelivom Cki je za moderne tehnike igrača, kar zadeva izgradnjo) že celih 150 let na svoje uresničenje!
Beograd nekoč in zdaj
Beograd sodi med tista evropska . meda, v katerih je v minulih sedmih desetletjih najhitreje naraščalo prebivalstvo. Zdaj je polmilijdnsko mesto, leta 1890 pa je štel le 54.240 prebivalcev. Deset let kasneje jih je bilo 69.769, leta 1910 pa 89.876. Ko se je po prvi svetovni vojni upravno priključil Beogiadu tudi Zemun, je število prebivalstva nagio naraščalo. Leta 1931 je živelo na tem področju 266.847 ljudi, od tega 28.074 v Zemunu. Leta 1940 je imel Beograd 320 tisoč preoivalcev.
  .................................
PREDEBELI .KARDINALI
kot 8600	žagarskih obratov,
zgovorno priča, da o varčevanju z lesno maso takrat res ni moglo biti govora. Tako obsežno izkoriščanje gozdov niti ni imelo pravega smisla, saj o tovrstni industriji razen nekaj skromnih zarodkov ni bilo nit govora.
Takšnih posledic ne more zabrisati niti nobena vojna, tem teže pa čas po dolgoletnem uničevanju in bojevanju, ko je vsa dežela malone uničena i-1 mora za svoj« obnovo črpati še tisto preostalo bogastvo, ki ga je že desetletja ogrožala propast.
Kljub vsem tem težavam pa se danes Slovenija lahko pohaša z ogromnimi uspehi, ki so vskladili vsa ta neravnovesja in dali trajen temelj razvoju gozdnega gospodarstva v dobrobit sedanjih in poznejših rodov.
Prva naloga, da se les ne prodaja zgolj kot cenena suro. vina, temveč da se vrednoti predvsem s predelavo v polizdelke in finalne izdelke, je tila v veliki meri rešena \ Ogromnimi investicijami, ki jih je socialistična skupnost vsa ta leta vlagala v izgradnjo moderne lesne industrije. Sam.0 v lesno industrijo je bi. lo v povojnih letih vloženih okrog 3C milijard dinarjev, v industrijo celuloze pa celo o-Icrog 35 milijard dinarjev. Pre. eejšmjegs dela vseh teli sredstev je bila deležna prav Slovenija. To je pripomoglo, da se je samo v Sloveniji v primerjav, z 1. 1939 proizvodnja vezanih plošč povečala letno od 16.000 na 32.000 kub. m, proizvodnja panel-plošč od 10.000 na 24.000 ton, proizvod, nja parketa od 13.000 na 44 tisoč ton in proizvodnja celu-.oze od 39.000 na 96.000 ton. Tudi letna proizvodnja sobnega pohištva se je v tem času povečala od takratnih 76.000 garnitur na 178.000 garnitur.
Izredno pomemben napredek je dosežen prav v proizvodnji celuloze, to tem bolj, ker je znano, da je kemična predelava lesa najbolj racionalna, daleč bolj od mehanske predelave. S sedanjimi kapacitetami so poleg drugega pokrite tudi vse potrebe po ro-t,o-pap;rju, čeprav je njegova potrošnja v povojnem času zaradi razgibane založniške aktivnosti in številnega časopisja izredno visoka,
V primerjavi z L 1939, ko je le 17.9 odst. posekanega lesa odšlo v industrijsko prede, lavo, današnja lesna industrija predela 44 odst. vsega lesa. Ob dejstvu pač, da se z industrijsko predelavo lesa cena iesu kot surovina poveča tudi do štirikrat, pa je bilo hkrati v razvojem industrije možno zmanjševati posek, ne da bi bil pri tem prizadet nacionalni dohodek dežele. S jakišno gospodarsko politiko je bilo možno doseči tudi to, da se lttni posek od 29 milijonov kubičnih metrov zniža na 17.6 milijona kub. metrov, s pripombo, da je celoletni posek
Najnovejsa izkopavanja v temeljih cerkve sv. Petra v Rimu so - po tem, kar piše jo katoliški listi — privedla do zanimivih odkritij. Našli so baje grob sv. Petra, kar bi moralo potrditi, da je ta slovita cerkev v Vatikanu zgrajena prav na istem mestu, na katerem so prvi kristjani pokopali apostola Petra. Dogodek le za katoliško Cer kev tako pomemben, da Je sam papež smatral za potrebno, da se pokloni grobu z vsem kardinalskim kolegijem vred. Toda — kakor piše hamburški list nStern«, ki temu dogodku posveča nekaj ilustriranin strani — k grobu so mogli skozi ozke hod nike katakombe pristopiti samo papež in trije suhi kardinali; vsi ostali kardihaii so morali, zaradi obilnosti svojih trebuhov, ostati pred vhodom v katakombo, kar Je precej poniževalno za dostojanstvenike, tiste veroizpovedi, ki nas uči, da se moramo odreči posvetnim dobrotam.
MODERNA PSIHOLOGIJA
Kakor piše londonski «Dai-ly Mirror«, se je v Middle-tonu v Angliji neki zaskrbljeni oče, ki je zalotil svojega desetletnega sina, da je kadil v postelji, obrnil za svet na psihiatra. Odgovor, ki ga je dobil, se je glasil: »Postavite pepelnik zraven postelje.«
KDOR DRUGIM JAMO KOPLJE...
V Bonnu obstaja »Društvo za pobijanje korupcije«, h kateremu pripadajo mnoge ugledne osebnosti iz nemškega javnega življenja. Kakor pišejo zapadnonemški listi, se mora to društvo sedaj zagovarjati pred davčnimi oblastmi, ker ni plačalo davka na prostovoljne prispevke, ki jih je zbiralo za pobijanje korupcije!
TEMELJITA REFORMA
Ameriški list »Recorder« je napravil arketo o reformi šolske vzgoje, Pri anketi Je
sodeloval tudi pedagog Hall Chedvvick, direktor šole v Bostonu, ki v svojem odgovoru navaja mnenje, da bi morala reforma zajeti tudi starše:
»Domače naloge učencev bi bile n. nogo boljše, če bi starši ne bili pozabili tega, kar so se bili v šoli naučili.«
NE VERJAME KEMIJI
#Ne verjemite kemiji!« je vzkliknil med predavanjem francoski strokovnjak za u-metniške podobe Bernard Champignot Odkar je kemija tako zplo napredovala — je dejal — proizvaja na oko si jajne barve. Slikarji so čedalje manj skrbni pri mešanju barv, rezultat pa je porazen: po dvajsetih ali tridesetih letih uvenejo umetniške podobe modernih slikarjev. Kje je znanstvena točnost, s kateri je na primer Van Dyke mešai svoje barve? Z impresionisti se Je zače.o zanemarjanje tehnične plati slikanja. Muzeji se trudijo na vse načine, da bi ohranili veneče podooe modernih slikarjev, slike starih mojstrov pa se zraven njih še vedno blestijo v vsej nekdanji barvni krasoti.
v lanskem letu bil že in celo nižji od letošnjega prirastka.
Sicer pa se borba za varčevanje z lesnim skladom še vsestrvnsko nadaljuje na vseh delovnin področjih. Kjeikoii je le možno, se les zamenjuje z drugimi konstrukcij**!*« gradivi. Izgradnja ene nagveč-jih srednjeevropskih tovarn aluminija v Kidričevem, Id danes proizvaja že ogromfl* količine aluminija, je odigrala posebno važno vlogo, saj se alumir.il uporablja ne le xa industrijsko proizvodnje kovinskega ali kombiniranega pohištva, temveč tudi ea proizvodnjo gradbenega pohištva.
Najbolj občuten prihranek pa je v zadnjih letih dosežen na lesu kot gorivu, ki je že stoletja predstavljal naj večjo potrato lesne mase. prihranek je dosežen predvsem z graditvijo novih velikih elektrarn, ogromn-im porastom proizvodnje električne energije, db. enem pa tudi s proizvodnjo številnih električnih gospodinjskih pripomočkov. Čeprav obstajajo še številni navadni štedilniki, jih vendarle malo-kje še uporabljajo, kajti nadomestili so jih električni dfcup-no s številnimi drugimi gospo, cinjskuni priključki. Nasprotno temu pa je promet z drvmi sila padel in čeprav se v tovrstnih podjetjih njihove zaloge kopičijo, je to vendar zelo pomemben uspeh ne le varčevanja lesa kot surovine, .emveč tudi splošnega napred. ka in notranje higiene slehernega slovenskega doma.
Jugoslavija, ki je že od nekdaj najbolj pomemben izvoznik rezanega lesa, se danes tem bclj uveljavlja tudi kot izvoznik finalnih proizvodov. Po svoji vrednosti izvoz leea :n lesnih izdelkov že vrsto let predstavlja četrtino vsega jugoslovanskega izvoza. Jugoslavija je ena od dežel, ki daje ton vsem zunanjim tržiščem lesa, saj ga izvaža na vseh pet kontinentov in to pretežno v države s trdno valuto, Tu s kor o nima tekmeca, saj pred. njači ne le s kakovostjo izdel. kov, temveč tudi s kakovostjo cele vrste raznih vrst lesa, ki uživHao svetovni sloVes.
II. Mednarodni lesni sejem, ki je te dni odprt v Ljubljani, je še enkrat potrdil vsa ta dejstva obenem pa dal mož-rosti slehernemu domačinu a-i: tujcu, da se na lastne oči prepriča, kako zvesto se Slovenija in Jugoslavija držita tradicij lesne proizvodnje ln ohranitve njenega svetovnega slovesa.
MILOŠ MACAROL
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN tod 21. 3. do 20. 4.) Bodite strpljivi, kajti sicer se vam rtegne načrt ponesrečiti,
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nimate druge izbire; uspeh ai morate izsiliti. Nihče vam ne bc šel na roko
DVOJČKA (od 21. 5. do ao. 6.) Kontrolirajte svoje izdatke, ker bodo umišljeni dohod, ki izostali. Sicer pa vam je sreča «e precej naklonjena.
RAK' (od 21. 6. do 22. 7.) Na čustvenem področju ao vam okoliščine ugodne 'le od vas je odvisno, da trenutka ne zamudile.
LEv (od 23. 7. do 22. 8.) Obeta se vam delovni uspeh, le na slepo srečo se ne smet« preveč zanašati.
DEVICA (od 23 8. do 22.
9.) Današnji dan je za va« Je precej ugoden, minil pa bo crez posebnih dogodkov.
TEHTNICA (od 23. 9 do *2.
10.) Ne zaupajte zunanjemu videzu, ker je za vaa le navidezno ugoden, dejansko pa vam prinaša raz°čaranje
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Pohitite z zaključkom, preden se pojavijo tekmeci. Obetaio se vam nerodni obiski,
STRELEC (od 23 11. do »1. 12.) Rahlo neugodje, ki bo trajalui do pozne noči. Srečali boste mladega človeka, ki vam bo v pomoč.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Kriza na sentimentalnem področju. Varčujte a besedami
VODNAR (od 21. 1. do ID. 2.) Neka ženska vas zasleduje in bi vam rada škodila.
RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) iNe bodite svojeglavi, Kajti pretirani optimizem vam u* tegne *e zelo škodovati
Če je zaročenec zdravnik
PRIMORSKI DNEVNIK
28. maja 1958
Goriško-beneškt dnevnik
Iz goriške pokrajine, Beneške Slovenije in Kanalske doline
Izidi volitev v poslansko zbornico
Občina Gorica
OPOMBA: spodnje zaporedne številke oddanih (lasov se nanašajo na stranke po naslednjem vrstnem redu: KP1. PSI, MSI, MARP, PSDI, KD, PRI-PR, PLI, PMP in PNM
Vol št, 1 (Ul. Cappuccini):
31, 55, 41,		1, 34, 262, 11,	26,
8, 7.			
Vol. št. 2		(Ul. Randaccio);	
5», 35, 67,		10, 70, 326, 16, 54,	
16, 14.			
Vol. št	3	(Ul. Randaccio);	
20, 39,	67,	3, 46, 286, 6,	29,
14, 20.			
Vol. št	4	(VI. Codelli);	
M 41,	89,	3, 63, 277, 6,	63,
7, 5.			
Vol. št. 5		(Ul. Codelli):	
11, 27, 93,		3, 49, 283, 17, 100,	
18, 19.			
Vol. št	6	(Ul. Codelli):	
20, 15,	81,	3, 59, 278, U,	78,
18, 23,			
Vol. št	7	(Ul. Leopardi).	
22, 37,	88,	3, 50, 316, 13,	39,
1«, 11.			
Vol. št	8	(Ul. Leopardi).	
36, 33,	48,	3, 43, 284, 10,	85,
1«, 16.			
Vol. št. 9		(Ul. Roma):	
13, 24,	86,	4, 34, 310, 14, 55,	
17, 10.			
Vol. št	10	(Korzo Verdi):	
8, 22, 73,		3, 57, 256, 14,	74,
22, 11.			
Vol. št	U	(Ul. Rotta);	
15, 30,	81,	2, 55, 345, 7,	21,
17, 17.			
Vol. št	12	(Ul. Rotta):	
34, 36,	84,	2, 61, 291, 10,	35,
12, 18.			
Fol. št.	13 (Ul. D’Annunzio):		
11, 30,	72,	3, 37, 273, 13,	40,
8, 12.			
Vol. št	14	(Ul. Cappuccini);	
32, 50,	57,	5, 40, 308, 6,	24,
9, 9.			
Vol. št	15	(Ul. Cappuccini);	
22, 57,	52,	3, 62, 358, 7,	16,
4, 8.			
Vol. št	16	(Ul. Roma):	
71, 47,	71,	1, 52, 301, 10,	13,
15, 20.			
Vol. št.	17	(Ul. Rotta):	
16, 32,	77,	1, 38, 293, 7,	58,
14, 10.			
Vol. št.	18	(Korzo Verdi):	
33, 38,	110	1, 48, 300, 5,	39,
20, 14.			
Vol. št.	19	(Korzo Verdi);	
25, 51,	55,	2, 46, 341, 4,	24,
19, 15.			
Vol. št.	20	(Ul. Virgilio);	
59, 49,	74,	4, 57, 304, 10,	52,
17, 33.			
Vol. št.	21	(Ul. Zorutti);	
29, 35,	57,	4, 56, 411, 7,	43,
17, 4.			
Vol. št	22	(Ul. Colonia);	
51, 55,	89,	1, 57, 320, 8,	8,
22, 7.			
Vol. št.	23	(Ul- Croce);	
24, 39,	90,	7, 56, 284, 4,	22,
17, 13.			
'Vol. št	24	(Ul. Croce);	
25, 48,	70,	2, 62, 347, 15,	22,
5, 9.			
Vol. št.	25	(Ul. Croce);	
23, 41,	78,	1, 49, 322, 9,	52,
20, 57.			
Vol. št.	26	(Trg M. d’oro):	
20, 26,	90,	2, 44, 393, 2,	9,
9, 9.			
Vol. št.	27 (Ul. Orzoni);		
35, 31,	73,	4, 43, 359, 17,	47,
9, 21.			
Vol. št.	28	(Ul. Balilla);	
32, 64,	34,	2, 52, 352, 2,	39,
7, 5.			
Vol. št	2.9	(Rojce);	
20, 47,	81.	4, 61, 312, 6,	45,
19, 16.			
Vol. št	30	(Rojce);	
g 48, 44,	90,	3, 42, 269, 10,	13,
4, 5.			
Vol. št.	31	(Ul. Z ara);	
79, 165,	28	0, 48, 231, 3,	8,
4, 6.			
Vol. št	32	(Ločnik);	
93, 102,	30	1, 78, 266, 6,	7,
9, 10.			
Vol. št.	33	(Ločnik);	
64, 62,	31,	4, 92, 331, 4,	9,
6, 13.			
Vol. št.	34	(Ločnik);	
67, 67,	27,	0, 52, 374, 5,	10,
2, 8.			
Vol. št.	35	(Podpora);	
112, 176, 10, 2, 41, 169, 8,			10,
6, 4.			
Vol. št. 36 (Podgora):
94, 111, 19, Q, 53, 216, 4, 16,
6, 6.
Vol. št. 37 (Pevma)-108, 248, 17, 4, 29, 227, 5, 13,
2, 7.
Vol. št. 38 (Ul. Virgilio);
63, 40, 58, 3, 33 , 270, 10, 22,
6, 11.
Vol. št. 39 (Ul. Leopardi):
24, 47, 68, 2, 65, 333, 15, 40,
6, 13.
Vol. št. 40 (Ul. Orzoni);
22, 69, 49, 6, 86, 315, S, 4,
6, 19.
Vol. št. 41 (Ul. Codelli);
19, 33, 84, 5, 36, 318, 11, 49,
28, 12.
Vol. št. 42 (Ul. Zara):
82, 201, 19, 2, 39, 227, 9, 8,
6, 6.
Vol. št. 43 (Ločnik):
76, 79, 21, 2, 55, 268, 3, 12,
1, 4.
Vol. št. 44 (Ul. Colonia); ■
28, 34, 71, 5, 51, 345, 7, 12,
17, 11.
Vol. št. 45 (Trg M. d’oro);
22, 42, 63, 1, 61, 332, 7, 10,
9, 16.
Vol. št. 46 (Ul. Croce);
27, 35, 94, 2, 51, 292, 3, 19,
14; 21.
Vol. št. 47 (Ul. Cappuccini):
55, 38, 61, 3, 40, 273, 3, 17,
17, 14.
Vol. št. 48 (Ul. Roma):
24, 38, 72, 2, 85, 254, 9, 49,
13, 24.
Vol. 49 (Ul. Fatebenefratelli);
6, 5,	11,	1,	9,	154,	5,	0,
2, 1.
Vol. št. 50 (Rdeča hiša):
11, 6,	2,	1,	7,	83,	0,	1,
2, 0.
Vol. št. 51 (Sanatorij):
11, 8,	2,	0,	4,	37,	0,	0,
2, 0.
Vol. št. 52 (Umobolnica):
2,	0,	1,	1,	3,	28,	0,	3,
0, 0.
SKUPNO:
KPI 1938, PSI 2783, MSI 3043, MARP 137, PSDI 515,
KD 14.610, PRI 4003, PLI 1581,
PMP 569, PNM 614.
Podeželske občine
KAPRIVA KPI 46, PSI 201, MSI 26,
MARR	2,	PSDI	36,	KD	608,
PRI 2, PLI 9, PMP 4, PNM 1.
KRMIN KPI 1700, PSI 868, MSI 208.
MARP 34, PSDI 237, KD 2005,
PRI 34 PLI 189, PMP 34,
PNM 72
DOBERDOB
KPI	173, PSI	302, MSI 5,
MARP	4,	PSDI	16,	KD	351
PRI 7, PLI 7, PMP 3 PNM 5,
DOLENJE KPI	60,	PSI	76,	MSI	20,
MARP	7,	PSDI	28,	KD	432,
PRI 10. PLI 8, PMP, 3, PNM 5.
FARRA KPI 262, PSDI 145, CSI 22 MARP 17, PSDI 35, KD 702,
PRI 5, PLI 82, PMP 14, PNM 4.
FOGLIANO KPI 547, PSI 282, MSI 21,
ItllllllllMtIIMIHIIIIIIItllllllllllllllllllllllMIIIIIIItlllllllllllllllllllllltllllHIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIMIIMI
Sinoči v Ulici Duca D' Aosta
Smrtna nesreča
Kolesarja iz Štandreža
MARP 3, PSDI 123, KD 693, PRI 14, PLI 49, PMP 4, PNM 18.
GRADIŠKA KPI	1245, PSI	596,	MSI	228,
MARP	75, PSDI	193,	KD 1778,
PRI 33, PLI 100, PMP 45, PNM #5.
GRADEZ KPI 819, PSI 491. MSI 279, MARP 25, PSDI 226, KD 3228, PRI 266, PLI 133, PMP 34, PNM 44.
MARIANO KPI	258, PSI	188,	MSI	27,
MARP	8, PSDI	70,	KD	598,
PRI 4, PLI 22, PMP 1, PNM 6.
MEDEA KPI 128 PSI 118, MSI 18, MARP 1, PSDI 41, KD 316, PRI 1, PLI 11, PMP 2, PNM 3.
TRZIC
KPI 3922, PSI 2569 MSI 1202, MARP 56, PSDI 1284, KD 7410, PRI ?%. PLI 29, PMP 74, PNM 348.
MORARO KPI 85, PSI 82, MSI 8, MARP 2, PSDI 18, KD 220, PRI 0, PLI 5, PMP 4, PNM 2.
MOSA
KPI 100, PSI 124, MSI 16, MARP 1, PSDI #5, KD 614, PRI 4, PLI 24, PMP 2, PNM 3.
ROMANS KPI 705, PSI 249 MSI 37, MARp 11, PSDI 71, KD 848, PRI 5 PLI 41, PMP 8, PNM 3.
RONKE KPI 1957, PSI 1160, MSI 189, MARP 13, PSDI 289, KD 2308, PRI 29, PLI 92, PMP 22, PNM 47.
ZAGRAJ KPI 415, PSI 261, MSI 57, MARP 7, PSDI 92. KD 624, PRI 6, PLI 34, PMP 6, PNM 10.
SOVODNJE KPI 107, PSI 479, MSI 7, MARP 12, PSDI 34, KD 499, PRI 13, PLI 11, PMP 0, PNM 5.
S. PIER KPI 523, PSI 146, MSI 12, MARP \ PSDI 104, KD 386, PRI 2, PLI 8, PMP 1, PNM 3.
ŠKOCJAN KPI 1494, PSI 484, MSI 108, MARP 10, PSDI 91, KD 1084, PRI 8, PLI 64, PMP 10, PNM 20.
STEVERJAN KPI 52, PSI 182, MSI 11, MARP 4, PSDI 12, KD 261, PRI 8, PLI 8. PMP 1, PNM 2.
ST. LOVRENC KPI 48, PSI, 111, MSI 24, MARP 4, PSDI HO, KD 461, PRI 0 PLI 23, PMP 2, PNM 6.
STARANCAN KPI 897, PSI 394, MSI 58, MARP 4, PSDI 71, KD 895, PRI 22 PLI 33, PMP 9, PNM 13.
TURJAK KPI 721, PSI 162, MSI 62, MARP 0, PSDI 67, KD 432, PRI 6, PLI 22, PMP 3, PNM 5,
VILLESSE KPI 226 PSI 54, MSI 43, MARP 2, PSDI 11, KD 487, PRI 2, PLI 9, PMP 3 PNM 1.
Zaletel se je v I(Tvornik, ki je prihajal z nasprotne strani
Ob 22. uti včeraj se je pripetila v Ul. Duca d’Aosta pred Černigojevo mizarsko delavnico huda prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 42-letni R:Ccardo Vignole iz Ul. Sv. Mihaela 144 v Stan-drežu. Vignolo se je iz mesta vračal s kolesom proti domu. S seboj je peljal neko posodo m lopato. Ker je nekoliko pregloboko pogledal v kozarec, sta mu predmeta na kolesu vožnio še bolj otežkoča-la. Ko se je pripeljal skoraj do Černigojeve delavnice, je kar na lepem zapeljal »koto
na drugo stran ceste. Medtem pa je z nasprotne strani privozil tovornik podjetja Bac-chetti, ki ga je vozil 30-letni Stanislav Komelj. Kolesar se je z vso silo zaletel v sprednji del avtomobila in si povzročil na čelu okoli 2 cm globoko rano. Polomil si je tudi nekaj udov. Zaradi huae poškodbe na glavi je bil na mestu mrtev.
Na kraju nesreče se je kmalu zbralo veliko število ljudi; prometna policija pa je vzela potrebne podatke.
Beneška Slovenija in Kanalska dolina
Fojda
KPI 265 PSI 343, MSI 46, MARP 10, PSDI 106, KD 1714, PRI 16, PLI 50, PMP 9, PNM 34.
Grmek
KPI 53, PSI 25, MSI 12, MARP 3, PSDI 78, KD 588. PRI 12, PLI 39, PMP 11. PNM 2.
Brdo
KPI 44, PSI 96, MSI 56, PSDI 255, KD 588, PRI 3, PLI 11, PMP 3, PNM 17..
Rezija
KPI 70, PSI 110, MSI 75, MARP 12, FSDI 78, KD 1042, PRI 6, PLI 33, PMP U, PNM 196.
Sovodnje
KPI 24, PSI 23, MSI 9, MARP 6, PSDI 275, KD 636, PRI 7, PLI 15, PMP 2, PNM 15
Davorjana
KPI 359, PSI 336, MSI 43, MARP 7, PSDI 75, KD 995. PRI 7. PLI 19, PMP 7, PNM 26.
Prapotno
KPI 40, PSI 88, MSI 29, MARP 6, PSDI 199, KD 623, PRI 7, PLI 14, PMP 1, PNM 35.
Trbiž
KPI 439. PSI 660, MSI 568, MARP 15, PSDI 173, KD 1776. PRI 40, PLI 145, PMP 80. PNM 159.
'OTZ
V nočni trening tekmi v Turinu
Kdo je dobil preferenčne glasove
Po podatkih tiskovnega urada prefekture so na volitvah za poslansko zbornico v goriški pokrajini dobili preferenčne glasove:
Na listi KPI: PellegTini 804, Franc Komic 153, Gino Beltrame 94, Franco Raf-faele 3866.
Na listi PSI: Viljem Nanut 1200, ing. Fermo Solari 704.
Na listi KD: Michele Martina 14790, Berzanti 333.
Na listi PSDI: Ceccherini 626, Zuccali 799.
Na listi MSI: Del Totto 894, Del Pin 585.
Zahvala PSI iz Gorice
Goriška federacija Italijan-
-ke socialistične stranke je izdala sledeče sporočilo: »Goriška federacija Italijan. <\ke socialistične stranke se z iskrenostjo zahvaljuje volivcem goriške pokrajine, kii so izkazan zaupanje politiki ' lijansksocialistične stranke.
Pozdravlja istočasno vse vpisane tovariše, ki so s svojim neumornim delom pripomogli k volilnemu uspehu in se istočasno obvezuje, da bo spoštovala sprejete obveznosti.*
Kino v Gorici
CORSO. 17.60:	«Ko	zverina
tuli*, C. Mitchell in D. Poster.
VERDI 16.30: «Pekel nas obtožuje*, R Colman in L. La-mark, barvni film. VITTORIA. 17.00: «Ona divja leta*, J. Cagney in B. Stan-wich.
CENTRALE. 17.00:	«Morilec
Sierre Nevade*, J. Evans m B. Cooper.
MODERNO. 17.00: ccCiao Pais*.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 31. stopinj ob 14. uri, najniijo 12,6 stopinje ob 4 uri
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan id ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76.
Jugoslavija-Juventus 2:1
Strelci golov: Šekularac in Rajkov za Jugoslavijo m Sivori za Juventus
TURIN, 2,7. — V nocojšnji trening tekmi, zadnji pred odhodom na Švedsko, je jugoslovanska nogometna reprezentanca premagala Juventus z 2:1 (1:0;. Zaradi dežja, ki je padal vse do samega začetka tekme, je bilo igrišče zelo razmočeno in težko za igro. Na tribunah se je kljub skrajno slabemu vremenu v zadnjem trenutku zbralo okrog 25.000 gledalcev. Nekaj preu 21.30 sta se nasprotnika predstavila mednarodnemu sodniku Liveraniju v naslednjih postavah:
JUGOSLAVIJA: Beara; Si-jakovič, Crnkovič; Boškov. Zebec, Krstič; Petakovič, Veselinovič, Ognjanovič, Sekula-rac, Rajkov.
JUVENTUS: Mattrel; Corra-di, Garzena; Emoli, Ferrario. Montico; Stacchini, Boniperti, Charles, Sivori, Stivanello.
Strelci: v prvem polčasu v 32’ Šekularac; v drugem polčasu v 21’ Sivori, v 32’ Rajkov.
V prvih trenutkih igre se Jugoslovani, kljub vidni tehnični premoči, niso znašli v zaključnih akcijah, k čemur pa je v veliki meri prispevalo razmočeno in zdrsljivo igrišče. V 11’ je Šekularac izvedel prvi oster strel. Mattrel je žogo prestregel, ni pa je mogel zadržati in se je odkotalila v kot. Minuto pozneje je Stivane.io s štirih metrov streijal mimo vrat. V 21’ je Ognjanovič z izrednim strelom izven kazenskega prostora zatresel prečko, v protinapadu po akciji Charles-Stiva-nello-Boniperti pa je Beara izvedel slikovito parado, za katero je požel dolg aplavz. Dve minuti nato so Jugoslovani izvedli zelo lepo akcijo, ki jo je zaključil Veselinovič z močnim strelom, katerega pa je Mattrel s težavo blokira1. V 30’ se je moral Beara s padi pod noge najprej Charlesu in nato Sivoriju dvakrat rešiti v korner, v 32’ pa je Šekularac po skupni akciji s Petakovičoni s strelom s kakih 20 m posial žogo v paraboli v sam zgornji kot. Ma;-trel je bil brez moči. 2’ kasneje je moral Mattrel odbiti v kot strel Rajkova. V 35’ je Sivori streljal za las mirni droga, v 41’ pa je Veselinovič ki je prodrl v tandemu s Se-kularcom, banalno streljal s štirih metrov mimo praznih vrat.
V drugem polčasu sta obe enajstorici začeli igrati z nespremenjenima postavama, število gledalcev pa se je povečalo na 35.000. Igra je bila
še vedno zelo hitra in polna duhovitih koihbinacij jugoslovanskih reprezentantov. V 6’ je zapustil igrišče Petakovič, katerega ie zamenjal Lipoši-novič. Po dolgem strelu Šeka-larca, ki je podrsal prečko, je v 21’ Sivori izenačil. Boniperti je izvedel kazenski strel s tričetrtine igrišča. Žogo je dobil Montico, ki je s strelom iz daljave ‘10 m presenetil Bea-ro, kateremu še je žoga izmuznila iz rok. in se odbila od prečke nazaj v polje. Pritekel je Sivori in z glavo zatresel mrežo.
V 28’ je moral Beara po trčenju s Charlesom na dolg predložek Bonipertija, zapustiti igrišče. Zamenjal ga je Kn-vokuča. V 32’ pa so Jugosio vani spet izvedli krasno akcijo v kateri je sodeloval ves napad. Lipošmovič je ušel po desni strani in centriral. Veselinovič je žogo preskočil m
jo prepustil prostemu Rajko-vu, ki je z močnim prizem-nim strelom ponovno povedel Jugoslavijo v vodstvo. V 38’ je capustil igrišče Emoli. Zamenjal ga je Corradi, namesto katerega je vstopil v igro Bodi. Minuto pozneje jč Veselinovič sam pred vrati streljal Mattrelu naravnost v roke, v 42’ pa je Juventus zamudil lepo priložnost za izenačenje. Po akciji z Bonipertijem se je Sivori sam znašel pred Kri-vokučo, ki pa je z roko v zadnjem trenutku žogo odbil v kot.
Jugoslovani so na splošno igrali zelo lepo in duhovito, niso pa znaii izkoristiti številnih priložnosti, ki so jih ustvarili. V obrambi so bili zanesljivi, v krilski vrsti dobri, v napadu pa zelo hitri, vendar premalo odločni in spretni. Poznala se je tudi odsotnost Milutinoviča.
Presenetljiva, toda resnična vest
ReprezeMec s. irski
Mac Penam p im
Mazzero in Petris v Turin - Varglien v Milan in Baldini v Rim?
Čeprav se nogometno prvenstvo niti še ni dobro zaključilo, je vodstvo Triestine že v vrtincu kupo-prodajne kampanje in po prvih tipajočih vesteh imamo sedaj na razpolago že jasnejše obrise o orientacijah vodstva tržaškega ligaša.
Predvsem je gotovo, da se Torino resno zanima za Petri-sa in Mazzera, ki se že mudita v Turinu, kjer sta se včeraj tudi podvrgla zdravniškemu in kondicijskemu pregledu na račun Torina. Verjetno je, da bosta za Torino igrala že na tekmah za italijanski pokal.
Danes javlja agencija ANSA,
iiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiafiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiit
Kolesarska dirka po Italiji
Defilippis prvi v Pettinati ohranil
deveti etapi roza majico
11 brezuspešnih poskusov Ranuccija in nesrečen konec Meninijevega pobega
VITERBO, 27.
V deveti
etapi kolesarske dirke po Italiji, F orenza-Vite-rbo (215), je zmagal Dino Defilippis s časom 6.07’16’ in s povprečno hitrostjo 35.124 km na pro. Roza majica Pettinati je prišel na cilj v glavnini s časom šestoplasiranega Benedettija m je obdržal prvo mesto v splošni klasifikaciji.
Deveta etapa je bila v ostalem etapa ponesrečenih poizkusov. Vsi, razen favoritov, so se skušali uveljaviti, najaktivnejši pa je bil bivši svetovni prvak Ranucci, ki je hotel v svoji rodni deželi pokazati, da še nekaj velja. Toda sreča mu je bila nasprotna, kajti vsakokrat ko je sprožil napad, se mu je prilepil kateri izmed pomembnejših dirkačev, kar je avtomatično sprožilo reakcijo glavnine. Po 11. poizkusu se je Ranucci končno naveličal. Tedaj je ušel iz glavnine Menini, ki pa
iiiliililiiiiitiiiMiiliiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sklepi izvršnega sveta FIGC
Osem izločilnih skupin «Italijanskega pokala»
Triestina v skupini z Udinese, Marzottom in Sarom-Ravenno - Kvalifikacijske tekme med Atalanto in Barijem odgodene
MILAN, 27. — Izvršni svet FIGC, ki se je sestal včeraj zvečer v Milanu, je razpravljal v glavnem o organizaciji nogometnega tekmovanja za »Italijanski pokal* 1958. Najprej je v tej zvezi sklenil, da se kvalifikacijska srečanja za mesto 18. člana A lige med Atalanto in Barijem odgodijo in da se k tekmovanju za «Ita,lijanski pokal* ne pripustijo Atalinta, Bari in Verona, namesto katere bo igral Prato. Končni seznam udeležencev tekmovanja za »Italijanski pokal* 1958 je naslednji:
A liga: Juventus, Fiorenti-na. Padova Napoli, Roma, Bologna, Lanerossi, Torino, Milan, Ud nese, Inter, Genoa, Sampdoria Alessandria, Lazto, Spal;
B liga: Triestina, Venezia. Marzotto, Simmenthal, Palermo, Zenit-Modena, Como, Brescia, Prato;
C liga: Reggiana, Vigevano,
Sarom Ravenna, Carbosarda, Pro Vercedi, Siena, Biellese.
Izvršni svet je vseh 32 sodelujočih enajstoric razdeli! v 8 skupin po štiri in sicer takole:
Skup. A: Juventus. Torino, Pro Vercelit, Biellese;
Skup. B: Genoa, Sampdoria. Alessandria, Vigevano;
Skup C: Milan, Inter. Simmenthal Menza, Como;
Skup. D: Padova, Lanerossi, Venezia, Brescia;
Skup. E: Udinese, Triestina, Marzotto. Sarom Ravenna;
Skup. F: Bologna, Spal, Zenit-Modena, Reggiana,
Skup. G: Fiorentina, Prato, Carbosarda, Siena;
Skup. H: Napoli, Roma, I.a-zio, Palermo.
Izvršni svet je dal končno tajništvu FIGC navodila za pripravo koledarja za izločilni del tekmovanja, ki mora biti opravljeno v dneh 8.. 15., 22. in 29. junija ter 6, in 13. julija.
je zaradi incidenta moral kmalu odnehati 70 km pred ciljem. Tako je postal junak dneva Defilippis ki je znal .zkoristiti pobeg Geminianija.
Na letečem cilju v Sieni (65 km) je zmagal Fadovan pred Meninijem, ki pa je pozneje pojačn tempo in si tako pridobil prednost 30” pred skuipino, ki so jo sestavljali Annaert, Gismondi, Bottella, PrandoJini, Sabbadin, Defilippis, Fantini. Ranucci, Ro-nchi-ni in Galdeano, Glavnina je imela z-.ostanek 1’15” Pri Pog-gibonsi so odstopili Vannitsen, Filipp’, Cassano in Piaizza. Medtem je glavnina ujela skupino Ranuccija, Bottelle, De-fllippisa in tovarišev, ni pa jii uspelo uloviti Meninija. ki je na vzponu Torrenieri imel prednost že okrog 3’, katera je pri S. Quirico d’Qrcia (109 km) narastla na 4’45”.
Malo pozneje je Skušal uiti Ranucd kateremu pa se je takoj pridružil Sabbadin in glavnina je. kot smo že omenili v začetku, reagirala z Be. nedettiiem, Barbotinom in Ba. ralejem Tej petorici, ki se je iotila zasledovanja Meninija, so se pridružili ie Baffi, Co-ietto, Bartolozzi, in Jumker-mann. Na vzponu na Radicofa. ni je sproži! napad La Cioppa. ki pa je bil kmalu ujet. Nato je ušel Bahamontes in potegnil za seboj Ranuccija in Pobleta, katerim so sledili Ba-lale, Sabbadin, Baffi in Jun-kermann. Toda Menini je medtem že dosegel vrh in osvojil cilj za veliko gorsko nagrado. Z zaostankom 1’50” mu je sledil Poolet, nato pa Bahamon-les, Ranuco1 in v krajših razmakih vsi ostali.
V Ponte di Rigo, 70 km pred ciljem, je Menini preluknjal in izgubil dve minuti. Tako je v Acquapendente imel samo še minuto in pol naskoka, kar pa mu je zadoščalo, da je o-svojil leteči cilj v Bolseni. Z zaostankom 2’15” mu je sledila skupina, v kateri so bili Fantini, Baffi Costalunga, Azzini, Padovan in Pambiun-co, toda na vzponu Montefiu-scone je iz glavnine ušel Ge-miniani in z lahkoto dohitel izmučenega Meninija, katerega ie kmalu nato prehitel tudi Defilippis. ki je sledil Ge-minianiju. Malo pred vrhom je Defilippis končno preh'tel tudi Geminianija. V spustu so Geminianiju in Defilippisu sledili Iturat, Azzini in Cole-t-to, ki so ujeli prva dva in nato skuono z njima diktirali v zadnjih kilometrih naravnost blazen tempo. V zaključnem sprintu je takoj prevzel
VLADIMIR BARTOL'
86.
ALAMUT
j
»Tudi druge naj gredo z nama, da n© bodo sameval©.* Pomignil je Džadi in mali Fatimi.
<4>a pojdi s njimi, če ti je bolj všeč njihova družba. Jaz
lahko tu počakam.*
jusuf se je skorajda prestrašil. Iz Sulejkmega glasu je
! zvenel trd ukor.
»Sulejka, saj nisem tako mislil. Samo smilile so se mi,
da bi jih same pustila tu.»
• »Molči. Razkrinkal si se. Naveličal si se me ze.»
»Prerok in mučenci naj pričajo, da se ne lažem.*
»V raju si in se zaklinjaš?!*
»Ko me nočeš poslušati, Sulejka.*
»Kar priznaj, da ti mala Fatima ta Džada ugajata** j Jusuf ni vedel več, kako bi se izgovoril.
»Pa pojdiva, Sulejka. Ostale naj store, kakor Jim je
ibolj prav*	„	,
Solze, ki so ji že bleščale v očeh, Je zagrnil zmagoslaven
nasmešek.
»Kar za nama pojdite. Da ste nama pri roki, če vas bova potrebovala.*
Stopili so iz paviljona.
Jusuf je gledal čudno razsvetljavo in majal z glavo.
- »iNihče mi na Alamutu ne bo verjel, da sem vse to zares ifidei s temi svojimi očrni.*
»Ali uživaš tako malo zaupanja, Jusuf?*
»Bodi mirna. Ob steno bom treščil tistega, ki mi ne bo hotel verjeti.*
Stopali so po stezah skozi dišeče vrtove. Spredaj sta šla Jusuf in Sulejka, tesno objeta, za njima ostalih sedmero deklic.
«Kako čarobna noč!* je dahnila Džada. «Vse bolj se mi dozdeva, da smo v resničnem raju.*
»Kako šele mora biti Jusufu pri duši, ki zares veruje, da je v njem!* je pripomnila Rokaja.
«Ali bi ti verjela, da si se kot on nenadoma prebudila sredi teh vrtov?* je poizvedovala Asma.
«Ne vem. Toda če bi	ne bila videla še	nič sveta,	mogoče.*
»Čuden mož	je Naš	gospod. Ali	misliš, da mu	je zares
Alah ukazal narediti te vrtove?*
»Ne sprašuj takih stvari, Asma. Mogočen gospod je, nemara čarovnik. Nič ne veš, če naju zdaj ne posluša.*
»Mene je groza, Rokaja.*
Džada se je	je tesno	oklenila. 	•
»Seiduna je	dejal, da	bom ostal	samo	to noč v	raju. Ali
misliš, da me bo še kdaj poslal vanj?*
Sulejka se je zdrznila. Kaj naj mu odgovori?
»Ne vem, Jusuf. Samo to vem, da boš, ko boš za zmerom zapustil oni svet, naš gospodar in da ti bomo večno stregle.* Jusufa Je spreletela čudna tesnoba. Trdneje se je oklenil Sulejke.
»Ali ti je žal, da nas boš zapustil?*
»žal mi je, Sulejka.*
»Ali boš mislil name?*
»Ne bom te pozabil.*
Objela sta se.--------
Hlad ju je predramil.
Vrnili so se v paviljon.
Začeli so se napajati. Jusuf, ki se je bil na hladnem
zraku iztreznil, je bil kmalu spet okajen. Zrasel mu je pogum. Ta čas, ko si je Sulejka dajala opravka z natakanjem vina, je potegnil Džado k sebi in jo poljubil.
»Ali boš moja, ko se bom za stalno preselil k vam?* V odgovor mu je ovila drobne ročice okrog vratu. Tudi njej je dalo vino pogum.
Sulejka se je ozrla. Jezno so se ji zabliskale oči.
Džada se je odmaknila od Jusufa in se plašno potuhnila. Jusuf se je zasmejal. Rdeč od zadrege je stopil k Sulejki ta ji šepnil:
»Kaj nisi videla, da sem se samo pošalil?*
»Ne laži! Dobro, da sem te pravočasno spoznala.*
Skušal jo je objeti.
»Pusti me! Pojdi tja, kamor te srce vleče.*
Obrnila mu je hrbet. Tedaj je v oknu zagledala Apamin obraz, ki jo je zlovešče motril. Trenutek, in že ga ni bilo več. Toda Sulejka je bila nenadoma vsa trezna.
«0, Jusuf, Jusuf! Ali nisi opazil, da sem te samo dražila? Moj in nas vseh gospodar si.»
Prijela ga je za roko in ga rahlo potegnila k dekletom. »Tu kraljuj in si po svoji volji izbiraj.*
Napajale so ga in srce se mu je topilo od ponosa in razkošja. Zdaj je bil zares pravi vladar, gospodar nad dušami in telesi teh sedmero deklic, lastnik prekrasnih vrtov in bajnega paviljona. Samo sem ter tja mu je skozi pijanost udarila zavest, da se bo moral kmalu posloviti. Toda nov vrč vina mu je takoj utopil obžalovanje, ki se je hotelo prikrasti vanj.
Zadonelo je znamenje in Sulejka je pripravila napoj. Roka se ji je tresla, ko je spuščala kroglico v čašo. Mala Fatima si je zakrila oči, Džada je udušila vzdih. Jusuf je brez zle slutnje izpil vino. Kmalu je omahnil na blazine to trdno zaspal. Deklice so ga pogrnile. Nad njimi je zavel hlad, kot da je mrknilo sonce...
(Nadaljevanje sledi).
vodstvo Defilippis in razmeroma lahko dosegel cilj pred Itturatom, Geminianijem, Az-zinijem in Colettom, Menim pa se je izgubil v glavnini z zaostankom skoraj 2’.
Vrstni red v 9. etapi:
1. DEFILIPPIS 6.0716” s p. h. 35.124 km; 2. Iturat, 3. Ge-miniani, 4. Azzini, 5. Coletto Tino, vsi s časom zmagovalca: 6. Benedetti 6.09’06”, 7. Guaz zini, 8. Costalunga, 9. Boni, 10. Padovan, 11. Poblet, 12. Martin, 13. Pellegrini, 14. Fallari-ni, 15. Falaschi, 16. Galdeano, 17. Barale, 18. Žagano in nato glavnina z roza majico in vsemi najboljšimi.
Splošni vrstni red po 9. etapi:
1. PETTINATI 35.35’23”; 2. Moser z zaostankom 15”;	3.
Baldini 1’11”; 4. Botella 2’25”: 5. Brankart 5’08”; 6. Pambian-co 6’18"; 7. Geminiani 6’55”: 8. Tinazzj 7’00”; 9. Gaul 7’06”; 10. Poblet 7’15”; 11. Fornara 7’27”; 12. Adriaenssens 7’46”; 13. Bobet Luison 8’03”; 14. To-sato 8’18”; 15. Ranucci 8’40”: 16. Lorono 9’06”;	17. Baffi
913”; 18. Nencini 91’19"; 19. De Bruzne 9’57”;	20. Fallarini
1004”, itd.
 «»------
DONAVSKI POKAL
Levski - Vojvodina 1:0
SOFIJA, 27. — V srečanju za «Donavski pokal« je danes domači Levski premagal Vojvodino iz Novega Sada z 1:0 (1:0). Vojvodina, ki je nastopila brez reprezentativcev je zasluženo izgubila.
* * *
Ostale dosedanje tekme za ((Donavski pokal«: BUKAREŠTA: CCA MTK (Madž.) 2:3; BUDIMPEŠTA: Ferencvaros -Radnički (Jug.) 3:3; PRAGA: Dinamo - Stiinta (Rom.) 5:3; TATABANA A: Tatabanva (Madž.) Lokomotiva (Bolg ) 1:4: KRAGUJEVAC: Partizan (Jug.) - Tatrau (CSR) 4:2: BEOGRAD- Crvena zvezda -Dukla (CSR) 2:0.
TRENING BRAZILCEV
Rdeči - rumeni 5:1
FLORENCA. 27. — Brazilski reprezentativci so dane! odigrali v Florenci trenuig tekmo med «rumenim» in »rdečim« moštvom, ki sta nastopili takole:
Rumeni: Oreco; Moacir, Di-di; De Sordi, Dida, Joel; Di-no, Pepe, D. Santos, Gilmar, Amaral.
Rdeči: Pel©; Garrincha, Va-va; Bellini. Castilho, Mazzo'a Zožimo, Žito Mauro, Orlando, Žagalo.
Tehnični komisar je dal i-gralcem nalogo naj čim manj preigravalo in takoj oddajo žogo prostim soigralcem. Vsi igralci so bil; zelo okretni in hitri, zmagali pa so «rdeči» z rezultatom 5:1. ,
V četrtek bodo Brazilijanci odigrali trening tekmo s Fio-rentino.
 «»------
Totocalcio
RIM, 27. — TotocaiCio sporoča, da so bili v drugi stavni stolpec Totosporta o dirki po Italiji, ki se nanaša na dolomitsko etapo Levico Terme-Bocen, vk';učeni naslednji kolesarji:	Bahamontes, Baldini,
L. Bobet, Boni, De Bruyne, Fornara, Gaul, Moser, Nencini, Poblet, Ranucci, Sabbadin, Tinazzi. Rezerve:	Defilipp.s
in Brankart
da bosta tudi Varglien m " dini zapustila Trst in se P“ selila v Milan oz. v Run.
Najvažnejša pa je novica, ki je bila indireKt> tudi uradno potrjena, “•... bo te dni odpravil v AnglH posebni odposlanec Tn«*tin» Primo Rovis s pooblastilom, da se pogaja za angažma ne prezentativca Severne I»»* Mac Parlapda (levo knW). oz. da perfekcionira sporazumi ki naj bi bili načelno ze a sežen na osnovi 8 milijon . lir.
Ce bo Tnestini ta kupčija uspela, potem bo gotovo stavljala eno največjih pr nečenj letošnje trgovine * gometaši, vprašanje pa \e' bo tudi odtehtala tako drag cene žrtve kot so Petris, j® zero, Varglien in Baldini.
Glede vesti, ki smo jo javili včeraj, po katen bi Triestina angažirala d facija in Gravo od Torina, . je izvedelo, da ni povsem na. Res naj bi bilo, da se ] Triestina zanimala za Bonn cija, da pa je zanj na”j ha. pri vodstvu Torina na S*.u‘ ušesa. Nasprotno pa naj Triestina odklonila P.re“ Torina za odstop odslužen««. Grave. Res pa je, da so me Triestino m Torinom v te pogajanja za dokončni Rimbalda (doslej je bil_san*« posojen) tržaškemu ligasu*
Glede Passarina, ki * c te dni mudil v Trstu P0.? volilni dolžnosti, ni še m« ° tovega. Goiovo pa je, v četrtek Triestina Pr«’ , sila Goričana Trinco, ki J« •-tos igral pri Trevisu ih . nekega t-skanskega i-8r -J za katerega pa ni bilo sp o" čeno ime.
Finale evropskega pokala
Milan - Real Madrid nocoj po Evrovizij1
Začetek prenosa ob 18- ur*
BRUSELJ, 27. — Milan, se bo jutri zvečer srečal ■ Bruslju z Real Madridom^ finalni tekmi za pokal skih prvakov, je prišel v
gijsko prestolnico včeraj
zve-
čer, medtem ko je Liedhtn prispel danes naravnost Švedske.
Glede postave za -i“-cy-,.ni srečanje se bo trener v>a odločil pred tekmo samo, vsak nači i pa so mu na polago naslednji igralci: Soldan, Beralao, M*1*!!«: ! Bergamaschi, Buffon, Fon na, Radiče Zannier, Cucchiaroui, Grillo, Schl*1 no, Mariani, Zagatti.
Moštvo Real Madrida j«.^ Bruslju že od sobote in gov trener Carniglia tinec) ne prikriva pr«Pr'ca,re(. da bo Real Madrid tudi v t je osvojil naslov prvaka rope
HOKEJ NA KOTALK*!.
Italija - Španija 2:2
OPORTO, 27.	-	Re^cfl-1
tretjega dne svetovnega p*' stva v hokeju na kota fs-OI, Belgija Danska 9:0 l • Španija - Italija 2:2
ca - Francija 2:2 (1:1).	,^^)).
galska - Nizozemska a mčk Lestvica: Portugalska *
(4 tekme), Španija 6 (4). ^ lija 5 (3), Nizozemska * .jj, Francija 3 (3), Belgija J ,2j( Švica 1 (3), Anglija ” Nemčija i) (2). Danska u
odgovorni urednik STANISLAV HENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZT1 *
KINOPROSEK-KONjOg
predvaja danes 28. t. ob 19.30 uri Universal fi!m:
GANGSTERJI
(1 gangsters)
Igrai,-: AVA GARDNE^,
BURT LANCASTEB
Kino v Kfižjj-
predvaja danes 28. t- 10 ob 20.30
SAMEC
ALBERTO SORO1’ ABBE LANE, SANDRA MILG-t XAVIER CUGAJ-
predvaja danes 28. t. in. z začetkom ob zelo zanimiv film: James Mason
Rommel-puščavski lisjak
(Rommel la volpe del deserto) Igrajo:	CEBRIC	HARD WICK, JESSICA
TAND'?