Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdeja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ill
SLOVENEC
Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo šiv. <563, Zagreb št v. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopiiur-jeva 6. telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služha 2030. — nočna 2996, 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
ichaja vsak dan zjutraj, razen ponaeijka in dneva po prazniku
Vzroki sedanje krize
V sedanji krizi gospodarstva po vsem svetu je faik seveda radoveden, kateri so pravi vzroki te krize. Razume se, da so vzroki po raznih deželah različni, so pa nekateri, ki veljajo za ves svet enako. Cc pregledamo, kaj so najveljavnejši narodni ckoiiomi sveta o tem dozdaj pisali, in če izločimo lo, v čemer se ne vjemajo, dobimo sledečo sliko:
Največ je svetovne gospodarske krize seveda kriva vojma 1914—1918 in sledeča velika ruska revolucija, ki je ustvarila ogromno državo, katera se ne more vrediti v gosj>odarsko-«ocialno strukturo ostalega sveta. Vojna je osiromašila vse narode, bodisi one, ki so 6e je udeležili, bodisi one, ki so izpočetka kot nevtralci iz vojne vlekli dobiček; je premaknila bogastvo iz enih slojev na druge, jKivzročila prenagljeno industrializacijo, zgradila brezsmiselne carinske zidove, uvedla plačevanje ogromnih tribulov in ustvarila splošno nezaupanje, ki napačno razdelitev kapitala in kreditov lc šo povečuje.
Vendar pa vojna, tako ugotavljajo narodni ekonomi soglasno, ni edini vzrok sedanje krize. Krizo so povzročili tudi vzroki, ki so v sistemu in metodah kapitalističnega gospodarstva samega.
I.
Značilno za sedanjo svetovno krizo je, da industrijska kriza sovpada z agrarno, česar preje navadno ni bilo. Zakaj v slučaju krize okreplja uspevajoče poljedelstvo o svojo neoslabljeno kupno močjo trg rokodelskih in industrijskih proizvodov in mu lahko, ako industrijska kriza privede do padca cen. odvzame več blaga nego prej. Če pa se poljedelstvo -pride v stisko, jiolem je sploh ves Irg miniran. Med vzroki agrarne krize pa navajajo ekonomi skoraj po vsem svetu: 1. spremembo ljudske prehrane iu 2. nadproizvodnjo. Celo desetletje že ljudje ne uživajo več toliko dosedanjih proizvodov jioljedelstva, to je kruha in krompirju, kolikor finejših in več vrednih proizvodov vrtnarstva in živinoreje, ki so plod plemenitejše nege, to -so: sadje, sočivje, jajca, mleko in mlečni izdelki. Ta sjremomba hrane celokupnega prebivalstva zahteva primerno spremembo produkcije. Ker se poljedelska proizvodnja ni v tem zmislu preusmerila, zato jc ponudba produktov, kojih kon-«um iz gori omenjenega razloga pada, še celo narastla, uameslo da bi padla, in to jo glavni vzrok amlanje agrarne krize.
Kar so tiče poljedelske nadptodukcije, je čedalje večja uftoraba umetnih gnojil in skrbnejša izbira semenskega blaga imela za posledico veliko večji donos žetve, nego v prejšnjih desetletjih. N« drugi strani pa so traktorji in ostali poljedelski stroji usposobili za žitno setev ogromna, doslej neizrabljena zemljišča. Zaradi lega je svetovni irg popluvljeu z žitom, ki tem bolj llači ceno, ker so novi stroji pocenili lako t-etev kakor žetev. Tej ponudbi odgovarja povpraševanje tem manj. ker •ii padla samo potreba po človeških živilih, ampak zaradi razširjenja avtomobila tudi potreba j>o živalski krmi. Cene žita so zato padle za polovico, pri gotovih vrstah }>a celo za eno tretjino napram cenam lola 1927! Najbolj so Irpele držele, ki pridelujejo en sam j>oljedelski produkt, na pr. Argentina (pšenica), Kuba (sladkor) in Brazilija (kava). •Padec cen je v teli deželah povzročil, kakor znano, naravnost politične revolucije.
Dosedanji ukrepi držav, da zaščitijo poljedelsko jiroizvodnjo s jromočjo visokih carin, zla niso izboljšali, ker konsumenta obremenjujejo j»rrko znosljive mere. Treba je pa agrarno krizo rešiti, kajti oslabitev kupne moči jioljedclskega prebivalstva je ozdravljenju celokupnega gospodarstva najbolj na poti. Agrarno krizo premagati je tem težje, ker ni Se izlepa pričakovali zboljšanja konjunkture industrije po velikih investicijah, ker ludi industrija trpi na nad kapaciteti in nadpro-dukciji. Zato ekonomi zaenkrat svetujejo preusmeritev poljedelske produkcije v gori omenjenem '.niislu cd dosedanjih jiroduklov na druge.
II.
Tako agrarne kakor industrijske nadproduk-cije ne smemo razumeti lako, kakor da bi se proizvajalo sploh preveč dobrin ua svetu, ampak tako, da med količinami posameznih proizvodov ni več pravilnega razmerja. Pravilnega razmerja pa ludi ni med produkcijsko silo industrije in pa kupno močjo konsumenta. Neka [»osebnost današnjega gospodarskega sistema je namreč ta, da povečanju produkcijskega aparata sledi izboljšanje dohodkov veliko prepozno. Če so pa prej take krize spričo manjšega razvoja industrije in močnega naraslka prebivalstva napredek proizvodnje samo nekoliko ustavilo in so je potem industrija, ko se je kupna moč konsumenta zvišala, zopet razvijala dalje, se danes industrijska proizvodnja krči, ker za dogled-uo dobo nc more več računati na zadostno povpraševanje. Začela se je namreč prenagljena in nepremišljena industrializacija, v industrijske naprave se je vložilo preveč kapitala, ki je dane«, kakor pravimo, zmrznil. Mi imamo pred seboj nebrzdano jn narodnogosp« arsko naravnost pogubno ekspanzijo gotovih indu .»rijskih panog po vojni. To velja na pr. za umetno svilo, aluminij, dušike itd., kojih jM'oizvodnja bi lahko že v prejšnjem obsegu krila vso potrebo sveta, pa so kljub temu kapitalist! vtaknili v njihovo razširjenje cele. milijarde I Te napačne investicije, ki pomenijo naravnost melanje denarja skozi okno, so eden glavrtfi vzrokov današnjo industrijske krize.
Vzroki lo industrijske ekspanzije eo znani. Nova iKKljctja in novi trusti naj bi s svojimi divi-dendami nasitili pohlep kapilalistov. In tako so trusli, ki naj bi proizvodnjo racionalizirali in jio-Irebo po industrijskih proizvodih korektno in poceni krili, narobe pripomogli samo k najneracio-nihtejSi potrati moči. Namesto da bi Irusli omejili
47.000 Japoncev na poti na sever
Ob Nonniju se je začela velika bitka
Kitajski ehscesar odpotoval v Mukden
London. 14. nov. Na reki Nonni se je ke začela velika bitka med Japonci iu x>armado« kitajskega generala Mačančana. Japonci seveda trdijo, da so kitajske čete prekršilo premirje in napadle japonske j>redstraž<?. Telegrami iz Pekinga pa trdijo, razume se, ravno nasprotno. Na vsak način je japonski konzul v Cicikarju svetoval poveljniku kitajske armade, da naj se sploh umakne ir. mesta Cicikarja, ker je sicer konflikt med obema armadama neizogiben. Nalo je general Mačančan, kakor trdijo v Tokiu, dal nalog, da se japonski konzul aretira. Kitajski vojaki so nato obkolili konzulat in aretirali tako konzula kakor njegovo osebje. Kitajska j^oročila pa pravijo, da je general dal le obkoliti hišo, da kontrolira, kdo hodi h konzulu.
Japonci bodo zavzeli Cicikar
Severno od reke Nonni je žc prišlo do spopada med japonsko in kitajsko konjenico, ne da bi bil znan rezultat. Da se je bitka res obnovila, temu je dokaz to, da dospevajo v mandžurska mesta transporti z japonskimi ranjenci. N'a vsak način je položaj generala Mačančana kljub temu, da dobiva orožje in municijo od Rusov, jako kritičen. Japonci .-o se namreč polastili popolnoma železniške progo Supinkaj—Taonan do Angančija ob vzhodnokilajski železnici, lako da z lahkoto prevažajo na bojišče iz. Mukdena kolikor čet hočejo, (ločini je general Mačančan jropolnoma odrezan od Mandžurije, oziroma Kitajske. Pomcč, ki jo od strani Rusije uživa, obstoji iz. tako zvanega rdečega bataljona Kitajcev in Korejcev, ki živijo v Sovjetski Rusiji in so jih Sovjeti opremili z orožjem in municijo. General Mačančan pa tudi nima denarja, da bi dolgo vzdrževal svojo »armado-.
čeprav je znano, da se severno cd Nonnija že vršijo bitke, kojih cilj od japonske strani je, da čc zavzame mesto Cicikar, ki obvladuje severno Mandžurijo, oziroma vzhodnok i tajsko železnico, pa japonski generalni stan v Mukdeuu seveda celo sivar slika po svoje. Vrhovni poveljnik japouske armade v Mandžuriji, general llongo, je izjavil dopisniku United Press, da je general Mačančan ie-lojalno začel zcpelno ofenzivo proti Japoncem, preloinivši premirje, zaradi česar je jajionski poveljnik ob reki Nonni prisiljen, da zavzame tso železniško progo iz Taonana do Cicikarja. Kar se tiče Cicikarja samega, bo njegovo zavielje neizogibno. ker tvori glavni slan generala Mačančana in njegovih čet. ki so bile opremljene in oborožen" od rusko sovjetske armade.
Y Mukdeuu sc zbira velika japonska armada, po številu 47.000 mož. ki bodo odšli, kakor hitre liodo zbrani, doloma na sever, deloma hodo razmeščeni na jugu za slučaj, če hi bilo treba operirati proli četam, ki jih zbira bivši guverner iroh mandžtirskih provinc, maršal Čansulijan v Pekingu.	,
Premeten japonski komplot
Zdaj se ludi doznava, zakaj so izbruhnili nemiri v Tiencinu. Ti nemiri so bili inscenirani od Japoncev z, namenem, da sc odvrne jmzornost cd komplota, ki je bil te dni izvršen, da se posadi na preslol Mandčurijc bivši kitajski cesar Pu Ji. Pu Ji, ki je bil še otrok, ko so Kitajci strmoglavili svojo dinastijo, ki je, kakor znano, doma iz Mandžurije in je vladala nad Kitajsko 300 let, je živel dozdaj v pregnanstvu v mednarodnem delu mesta Tiencin. Japonci so ga potom japonskega majorja Doihara. ki se nahaja v njegovem sprem-slvu, pregovorili, da sprejme kandidaturo na prestol neodvisne mongolsko države, ki se je te dni proglasila v Mukdenu. Medlem, ko je Pu Ji odpotoval iz Tienrina na japonski torpedovki r smeri na Port Artur, odkoder sc odpelje г vlakom v Mukden, so Japonci vprizorili v Tiencinu nemire, da hi nihče ne zapazil odhoda bivšega kitajskega cesarja.
Ko Pu Ji dospe v Mukden, ga bo nova mandžurska vlada naprosila, da zasede preslol. V Mukdena so žc razobešene zastave bivšega cesarstva.
Rusi ogorčeni
Kusko časopisje silno napada japonsko zaradi lažnivih poročil iz Tokia, češ, da Rusija podpira generala Mačančana. Jajx>nskn — pravijo — razširja te laži zalo, da bi pridobila na svojo stran cvrojxske velesile, ki smatrajo Japonsko za avantgardo v boju proti Sovjetom. Rusija se nikakor noče vmešavali v spor med Kitajsko in Japonsko,
ker bi to pomenilo začetek koncu kitajske države.
Da Rusi ne podpirajo Mačančana, sledi jasno i/, dejstva, da se armada lega generala nahaja moralno in materialno v zelo slabem stanju in se bo morala dali ali od Japoncev do zadnjega moža pobili, ali pa se umakniti na mongolski ali pa na ruski teritorij. — Ameriški listi pa pišejo: Japonci hočejo zasesti Cicikar in pomakniti svoje čete tja do Mančulija na kitajsko-riiski meji zato, da onemogočijo тнак ruski transport v Mandžurijo in preprečijo dejansko eventualno pomoč Rusije ako hi la bila v bodočnosti nameravana.
Ruske čete posegle v boj
London, 14. nov. Ig. Po vesteh iz Harbina divja nova strašna bilka za most čez reko Noni. Japonci so z letali pripravili napad konjenice in s tem začeli ofenzivo, bili pa so odbili, ker pomaga Kitajcem brigada ruskih čel, in se sedaj hližajo mostu. General Ma jc hrzojavil kitajski vladi v llurbinu: »Informirajte Zvezo narodov, da je položaj obupen. Prosite jo. da poskusi zadržati Japonce.« V Cicikarju so Kitajci zasedli japonski konzula! in aretirali konzula ler njegovo osebje.
V Pekingu. Tjenrinu in Mukdenu je silno razburjenje zaradi vesli, da jc bivši kitajski cesar na polu v Mandžurijo.
Nevv.vork, 14. nov. tg. Japonci pošiljajo ogromne množine zbila v Združene države, ki so včeraj v ,'U) dneh dosegle rekordno višino N2 milijonov dolarjev. Bančni krogi v Kaliforniji vidijo pri leni skrbno pripravo Japonske za razsežne vojaške ope racije. Državni departcmeiil jc o|Himislifen. dasi odklanja potrdilo londonskih vesli o mirovni formuli Slimsona. ki bi bila ugodna za Japonce.
Velesile na strani Japoncev
Mandžurija je za Kitajsko izgubljena
Pariz. 14. nov. ž. Kljub alarmantnim vestem, ki dnevno prihajajo preko Londona in Washingtona z daljnega vzhoda, jirevladuje v francoskih političnih krogih optimizem in vsi pričakujejo, da se bo japonsko-k i tajski sj>or mirno rešil, kakor pred letom dni kitajsko-ruski spor. Pogajanja se bodo vršila na licu mesta in bodo imela več ali manj lokalni značaj. Pogajanja pn se bodo vršila tudi v drugi smeri in bodo političnega značaja ter se bodo v glavnem nanašala na znanih pet japonskih točk od 24. oklobra. Ta pogajanja se bodo vodila v Evropi, najbrže v Londonu, Parizu ali pa Ženevi.
Optimistično razpoloženje Francije pu ne deli di|ilomatski zbor drugih držav, ki so prepričane, da se japonska vlada ne bo mogla upreti nacionalni zahtevi Japoncev, ki zahtevajo odločitev v vprašanju Mandžurije, čeravno bi se morala Japonska izbrisali iz Zveze narodov. V diplomatskih krogih poudarjajo, da ameriški gospodarski finančni krogi ne nasprotujejo več japonski ekspanzi ji na Daljnem Vzhodu in celo simpalizirujo z japonsko akcijo v M.indžuriji. Ti krogi zastojiajo stališče, da bi vsled japonske )>acifikacijc (i kraji postali lahko dostopni za mednarodno konkurenco. Japonska hoče urediti trgovino in gospodarstvo na tem ogromnem |>od-ročju, ki za sedaj ni bil pristopen zu trgovino vsled neprestanih nemirov. Razen lega je Mandžurija dobro služila komunistični propagandi. To ameri-ko, čeprav neslnžbeno stališče, zavzema tudi Velika
Britanija, ki upa, du hi bila postavljena s lom meja komunistični propagandi, ki skozi nekontrolirano področje Mandžurije in ogromnih mongolskih sle[, ogroža meje britanskih posestev v Indiji. Z japonske strani se zatrjuje, da je kljub vsem demuntijem prišla Japonska vlada v posest dokazov, da Kusija ina-terijalno iu z. orožjem podpira Kino. To vse dokazuje kitajsko-ruski kongres, ki traja že 10 dni v zahodnem delu pokrajine (Juangsi. Japonska dalje trdi, da se med ujetniki nahajajo tudi sovjetski agitatorji in dobrovoljci.
Japonska se igra z ZN
Pariz, 14. nov. Ig. Petit Parisien piše, da sc je v zadnjih sestankih Brianda z japonskim poslanikom že dosegla kompromisna formula zn jioravnavo mundžurskega konflikta, ki je tem dosegljivejša, ker izhaja z japonske strani. Po teh vesteh bo Svet Zveze narodov poslal komisijo strokovnjakov, da proučijo anarhijo v Mandžuriji. V tej komisiji bodo vojaški atašeji držav članic Zveze narodov, ki so nastanjeni v Tokiu in ki imajo nalogo poleg teh ugotovitev kontrolirati tudi pogajanja med japonskim vrhovnim jmveljstvom iu kitajskimi oblastmi v Mandžuriji glede izpraznitve. Kazen lega se bodo vršila paralelno tudi direktna dijilomalična pogajanja med Kitajsko in Japonsko v Ženevi, Parizu ali Londonu, in sicer brez nadziranja Zveze narodov, dn se izognejo vsakršnemu pritisku.
Gospodarski sporazum
med Avstrijo in Madžarsko
Budimpešta, 14. nov. ž .Čuje se, da je sklenjen načelni sporazum med Madjarsko in Avstrijo v vprašanju deviznega cleariga. Po tem sjioraz.u-mu bo Madjarska plačevala blago na Dunaju v |>ongo, Avstrija pa bo plačevala blago v Madjarski v šilingih. Olvorjeni bosla devizni blagajni na Dunaju in v Budimpešti. V trgovini z. žitom in živo živino ne bo velikih sprememb. Madjarska bo lahko izvozila toliko živine, kolikor je to s fiogodbo določiš.-.
Cchoslovašhn se pogaja s sovjeti
Praga, 14. nov. ž. Agencija Kxpress poroča, d* se v Berlinu vodijo češkoslovaško-ruskn trgovinskr pogajanja.
Preosnova madžarske vlade
Budimpešta, 14. nov. ž. V madjarskih političnih krogih zatrjujejo, da bo prišlo v najkrajšem času do rekonstrukcije vlade grofa Karolyja. Zunanji minister Valko bo odstavljen, na njegovo mesto pa pride Avgust Gratz, bivši zunanji minister in znani pristaš orientacije za sodelovanje s posebnimi državami, predvsem z Jugoslavijo.
konkurenco in neracionalno eks|>anz,ijo obratov, tako dn bi se kapital prihranil, so povzročili ravno nasproten učinek: uničuje se kapital, drugič j>a se pospešuje veleobral na škodo malega in srednjega obrata, kar pa pomeni največjo škodo za narodno gospodarstvo. Sedanja kriza je dokazala, da je mali in srednji obrat boljša obramba proti krizi, nego je veleobral. Čim večji je sektor veleobrala v državi in čim bolj se krči mali in srednji obrat, tem bolj je država izpostavljena pogubnim gcejio-darskim krizam.
111.
Racionalna racionalizacija industrije je pametna, neracionalna racionalizacija, ki se je začela po vojni, pa je naravnost norosl. Ta racionalizacija ni prišla loliko iz hladno računajoče pameti evropske veleindustrije, ampak je. posnemanje Amerike, nadalje je nastala iz nejevolje industrije nad dvigom mezd in iz napuha tehničnega ustvarjanja. O rcntabiliteti in šansah razpečevanja pa si gospodarstveniki. ki so se navdušili za racionalizacijo, niso bili čisto na jasnem. Ta lahkomišljenost se jo maščevala, zakaj ogromni izdatki za tehnično izboljšanje ohralov so se sedaj izkazali po velikem delu kol napačna investicija, ker racionalizirana podjetja svoje zvišane storitve danes enostavno ne morejo izrabiti, kljub temu, da so seveda obremenjena z, visokimi obrestmi za investicijski kapital. Vrh lega pa je racionalizirana Indu-drlln ob-
remenila vso državo s fenomenalnim Številom brezposelnih.
Ravno to poglavje dokazuje popolno brozgla-vosl po golem dobičku brez vsakega drugega premisleka stremečega povojnega velekapitalizma. Prebivalstvo se je po vojni po vsem svetu sila jio-večalo, čeprav rojstva nazadujejo. V Nemčiji na pr. je število delovnih ljudi, ki znaša nekako polovico vsega prebivalstva, za 0 do 7 milijonov višje, nego lela 1913 v istih delovnih strokah. Celo ob najugodnejši konjunkturi je znašalo število brezposelnih Iri četrtine milijona, v Angliji pa ob isti ugodni konjunkturi vedno nad 1 milijon. Kljub temu je vclcindustrija nabavila veliko predrage slrnje, s čemer je bilo postavljenih pel- do šestkrat loliko delavcev kot v normalnem času na cesto! Izkušnja jo tudi pokazala, da se število delavcev, ki so radi novih strojev izgubili delo v določeni stroki, nikakor ne kompenzira po številu delavcev, ki so potrebni za produkcijo novih strojev. Zlo brezposelnosti pa je velelndustrija povečala s tem, da se zaradi svojega alavisličnega pro-filarslva krčevito brani znižali delovno dobo, kakor bi to spričo racionalizacije bilo edino logično.
IV.
Čisto pogrešena je ludi mezdna politika in politika con v modernem gosr>odaretvu. Umetno vzdrževanje visokih cen je imelo za j>o.sledico, da so jo preprečilo razširjenje razpečanja, kakor bi
nujno odgovarjalo povišanju storitve. Ta napačna politika cen je zalo sedanjo krizo tako JKivzročila kakor utrdila. Brazilija na pr. s svojo valorizacijo kave, Kanada z žitnim pulom, Avstralija pa z državno garancijo za cene žita so naravnost umetno in sislemalično vzgojilo sedanjo krizo. Isto velja za mezde. Današnji položaj jc lak, da so dohodki delavca iu srednjega človeka, predvsem uradnika, padli dvakrat bolj, nego so padli zaradi krčevitega vzdrževanja previsokih cen stroški za preživljanje. Najboljši ekonomi so si jasni n lom. da sr krisa nc bo premagala pn nadaljnjem znižanju mezd iu plač, ampak samo po znižanju cen in radikalneir odpisn po nepotrebnem investiranega kapitala.
V.
Jako važen vzrok krize, ki ga žal na tem mestu zaenkrat ne moremo obširneje obravnavali, jc po mnenju vseh ekonomov tudi v tem, da lako države kakor posamezniki veliko prevo* trosijo, nego dovoljujejo olistojera sredstva. Neki angleški ekonom jc glede lega zapisal sledeče, globokega uvaževanja vredne besede: »Zunanji gospodarski reformi so mora pridružiti duhovna reforma v tem zmislu, da se vrnenro iz svoje današnjo megahmiH-nije k preprostemu in skromnejšemu življenju, da zopet uveljavimo gospodarsko jirincipc prejšnjih generacij, ki so se držale načela, da naj jmsamez.-niki in države živijo slrogo po svojih sredstvih, ne pa na — puflf
Grandi lahko mnogo škoduje
Amerika bo pomagala samo zedinjeni Evropi
Ženeva, 14. nov. V krogih Zveze narodov polagajo na potovanje italijanskega zunanjega ministra Grandija v Washinglon precejšnjo važnost. Grandijev obisk se niti zdaleč ne more meriti z obiskom Irancoskega ministrskega predsednika Lavala, kakor ugotavlja znani publicist Warrant Martin v tukajšnjem »Journal de Geneve«, ker pomeni Francija za Združene države in za Evropo vse kaj drugega kakor Italija. Hoover, ki bi rad obnovil gospodarstvo Združenih držav, ve, da je treba najprej pripomoči Evropi do gospodarskega prospeha; v ta namen jc treba zagotovili uspeh razorožilvene konfercnce. Za prvo in drugo jc neobhodno potrebno sodelovanje Francije. Združene države torej potrebujejo nekaj od Francije in so
ji morale za to tudi nekaj obljubiti, kakor sodelovanje, varnost itd. Položaj Italije je vse drugačen, V finančne mpogledu Italija nc more nič ponuditi, kvečjemu kaj prositi.
Grandija je povabil v Washing!on Stimson, ko se jc mudil v Rimu, to je, še preden je prejel Laval Hooverjevo vabilo. Grandi lahko stori v \Vashinglonu veliko dobrega ali pa tudi veliko slabega. Amerika bi bila pripravljena, popustiti v vprašanju črtanja medzavezniških dolgov, toda le poti pogojem, ako Evropa izvede razorožitev. Če se Evropa pomiri in zedini, bo Hoover od Američanov lahko tudi zahteval, da prevzamejo soodgovornost za mir v Evropi, lo je, predvsem za francosko varnost, „Če pa ne bo Evropa nastopala napram Ameriki zedinjeno in bodo Američani do-
bil: v lis, da ae m«d seboj kolje, potem bodo vsi Hooverjevi načrti padli v vodo. Amerika ne bo hotela zagotoviti varnosti Francije in Francija ne bo radi tejja hotela pristati na razofd'jiHcv, ker se pač ne bo čutila dovolj varne. Od tega bo imela škodo tudi Italija sama. V interesu Italije, ki ne more več konkurirati v oboroževanju s Francijo, je namreč, da se čim bolj radikalno izvede razorožitev; tako bi iinančno šibka Italija lahko prihranila milijarde. Če bo Grandi postopal v Wa«hmgtonu v tem smislu, bo Evropi le koristil, V primeru pa, da bi skušal rovariti za hrbtom Francije in bi s tem podal Američanom sliko raz-rvanc Evrope, bi mnogo škodil ne samo Evropi, temveč predvsem Italiji sami.
Naša trgovinska pogodba s Francijo
Izjava poslanika g. Darda
Belgrad, 14. nov. 1. Francoski poslanik Emil Dard je danes podal časnikarjem nekoliko pojasnil o pogodbi, katero sla Francija in Jugoslavija podpisali dne 7. t, m. in ki se nanaša na izvoz našega žita. Iz teh izjav sledi, da so sc pogajanja pričela že junija meseca in da spada pogodba popolnoma v okvir vseh sedanjih prizadevanj francoske vlade, da pride na pomoč poljedelskim državam v Vzhodni Evropi. Po tej pogodbi bo Francija rezervirala za jugoslovansko žito 10% svojega celokupnega žitnega uvoza, ki bo letos posebno velik zaradi slabe domače želve v Franciji. Izračunano je. da bo jugoslovanski delež znašal 15.000 ragonov. Francija bo kupila to žito od privilegiranega izvoznega društva, ki bo moralo ob uvozu
plačati normalne carine. 30% od ie carine pa bo potem vrnjenih Jugoslaviji. Za protiuslugo je Jugoslavija znižala nekalere postavke na francoske proizvode, ne da bi bila Francija s tem pristala na načelo preferencialnega carinskega tarifa. To pomeni, da bo znižanje šlo tudi v korist ostalim inozemskim državam, ki majo z Jugoslavijo trgovinsko pogodbo na podlagi klavzul največjih ugodnosti. Pogodba je podpisana za dobo 3 lei. Poslanik Dard je izjavil, da bo ta pogodba odprla novo dobo v medsebojni izmenjavi blaga med obema državama in da bo Jugoslavija v slanu ohraniti francoski trg tudi potem, ko bo pogodba izgubila svojo veljavo.
Prva seja nemško-francoshe komisije
Proti medsebojni konkurenci
Pariz. 1 I. nov. Ig. Nn prvi skupni seji nem-hko-Irancoske delovne komisije pod predsedstvom Lavala sta si obe stranki v velikem obsegu pojasnjevali svoje stališče. Tej seji je sledilo neni.'-ko-(rancosko kosilo pod predsedstvom državnega pod-tajnika Gignouxa. Popoldne pa je bila zopet кеја komisije, zvečer pa je bila večerja na nemškem poslaništvu. Prvo zasedanje te komisije bo najbrže končano že danes popoldne, nadaljnje seje pa bodo sledile v osmih do štirinajstih dneh.
Že včeraj je Laval v svojem poročilu v senatnih komisijah za finance in zunanje stvari izrekel upanje, da bodo seje pokazale konkretne in precizne rezultate. Naglašal je. da bodo rezultati velike važnosti za proračune obeh držav, če preneha nepotrebna konkurenca v transportnem pro-
Gandi nič ne popusti
London. 14. nov. ž. MacDonald je predložil voditeljem indijske stranke, ki so se udeležili konference okrogle mize, da oni odločajo o vprašanju manjšin pri splošni konferenci. Indijski liberalci so la predlog sprejeli. Edino Gandi pa je predlog odbil. V nekem intervjuju je Gandi izjavil sotrudniku >New Chronlcle . da proti MacDonaldu kot osebi nima ničesar, pač pa ga sovraži kot predsednika vlade. Na ta način bo angleška vlada prišla v položaj, da postavi pri pogajanjih pogoje, ki bodo nesprejemljivi za kongres, kakor na primer vprašanje vojaštva in financ.
Rim. 1-1. nov. ž. Tribuna poroča iz Londona, da bo Gandi 21. t. in. odpotoval iz Anglije. Nekaj dni se bo mudil v Švici ter nato odšel \ Italijo, kjer bo odplul iz Genove v Indijo.
Pfrsemer pride v Jugoslavijo
Miinchen. 11. nov. AA. Tukajšnja policija je Izgnal« povzročitelja zadnjega heirmvehrovskega prekuca v Avstriji dr. Pfriemerjn kot nadležnega inozemca. Dr. Ptriemer je odpotoval preko Švice iu Italije v Jugoslavijo.
Španska vlada prepovedala akcijo za revizijo ustave
Madrid. 1-1. nov. AA. Ministrski svet je s Meni I prepovedati po vsej Španiji vse shode o potrebi revizije nove ustave Španske republike. NoŠnja orožja bo prepovedana. Prav tako je vlada razveljavila dosedanje določbe, ki so oprojčale cerkvene ustanove davkov.
Za javni red v Nemčiji
Berlin. 14. nov. AA. Prihodnji torek se serta-nejo v notranjem ministrstvu zastopniki več nemških držav na sejo. Razpravljali bodo o odredbah profi terorističnim dejanjem in političnim Izgredom. ki se v zadnjih lednih množe. Ni izključeno, da bo izdana splošna prepoved noše uniforme zn vse politične stranke.
Ponesrečen nemški parnik
Berlin. 14. nov. AA. Nemški parnik ftmlen-fladen • se je ponesrečil nn olmli Kolumbije, Del oosadke se je rešil z rešilnim čolnom, ki pa ga je inzburkano morje pognalo daleč stran od obale. Posadka je že bila popolnoma Izčrpana. V zadnjenrf trenutku pa jo je rešila nekn ameriška vojna ladja.
Baden-Baden ie prejšnja nemška ladja Buckaur. Prvotno je bila opremljena s Fleltner-jevimt motorji. Kasneje pa je dobila motorni pogon in je opravljala tovorno službo ob obali med Prednjo in Južno Ameriko.
Tihotapsko društvo d. d.
Wa*liillgton, 14. nov. ž. Tukaj so odkrili veliko tihotapsko društvo, ki je poslovalo z. glavnico 100 milijonov dolarjev, ter vtihotapi,jalo inozemce v Združene države. Pri tem podjetju je sodelovalo veliko število konzularnih uradnikov in nameščencev podružnic raznih evropskih bank. V Ameriki se nahaja danes čez 400.000 inozenicev, ki nimajo dovoljenje za bivanje.
metu na suhem, na morju in v zraku, (iledc repa-racijskega vprašanja je izjavil Laval v teh senatnih komisijah, da se Francija odločno brani, sprejeti vsakršen angažma, dokler se ne predloži poročilo strokovnjaškega odbora mednarodne reparacijske banke. Vsekakor je Francija odločena ostati brezpogojno v okvirju Youngovega načrta. Francoska vlada nikakor ne misli na to, da bi dala Namčiji kakršnakoli ронојПа. Sicer pa so za to potrebne vsote tako velike, da jih Francija nikakor ne bi mogla dati. Parlament bo obveščal vedno sproti in se obvezuje, da ne bo ustvarjal nobenih lails accomplis, dokler poslanska zbornica in se-nal ue i/,vede ta svoje volje, vlicho de Pariss navaja Fontainebteau kot kruj mednarodne koplerence vlad,-ki se bo sestala meseca januarja.
?menovattfa
Belgrad. 14. nov. ž. Današnje Službene Novine prinašajo sledeča napredovanja: Dr. Franc Hrašo-ver, tajnik nn banski upravi v Ljubljani v 5. polo-I žaini skupini je bil povišan 'v brniškega svetnika v 4. položajni skupini II. razr. Napredoval je iz III. skupine 2. razr. v 111. skup. L razr. upravnik elno-graiičnega muzeja dr. Niko Zupanič. Upokojen je davčni nadzornik Anton Stepič v V. položajni skupini. dosedaj načelnik- davčnega urada v Šmarju pri Jelšah.
ј!."тгга«. 11. nov. 1. 1'ri glavnem ravnateljstvu državne železnice v Belgradu so postavljeni za višjega svetnika v IV. skup. 2. razr. Robert Baumann, (•'rane Kepič, Josip Dolinar, Franjo i'odbregar, liran-ko Drehslnr, Leon Vončina: za Inšpektorja v V. skupini Rok llabian. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu: zu višjega svetnika v IV. skupini 1. razr. Milan Slba, v IV. skup. 2. razr. Anion Hvala, za svetnika v V. skup. Božidar Libič in Mirko Medved.
Naredba trgovinskega ministra
Belgrad, 14. nov. 1. Trgovinski minister je predpisal nov sedež za oddelke nadzorovanja uteži in mer ter dragocenih kovin. Za Dravsko banovino -u bili ustanovljeni sledeči sedeži:
1.	V Celju: za področje, v kalero spadajo okraji Brežice. Celje, Celje-okolica, Gornji grad, Koniice. Krško, Laško, Šmartno in Slovenjgradec.
2.	V Ljubljani: za področje, v katero spadajo okraji Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Lilija, l.i>:.atec, Ljubljana, Ljubljana-okolica, Metlika, Novo mesto in Radovljica.
3.	V Mariboru: za okraje, v kater,- spadnjo Dolnja Lendava, Dravograd, Prevalje, Ljutomer, Maribor desni in Mpribor levi breg. meclo Maribor, Murska Sobola, Ptuj meslo in Ptuj okolica.
Razbojniki oropali vlak
Lishona, 14. nov. ž. V t.isboni je bil izvršen roparski napad na brzovlak. Razbojniki so na sredi proge vdrli v poštni vagon ter prisilili poštarje, da mirujejo. Odnesli so poštno vrečo, v kateri je bilo 200.000 angleških funtov v angleškem dennrju. Napad je bil izvršen v bližini postaje Bmubald. Razbojniki so bili vsi masklrani.
Drobne vesti
Pariz, 14. nov. A A. V Nov Jersevju je suu-pT m n razbojnikov napadla uradnike, ki bl morali izplačati delavce v tovarnah. Razbojniki so odnesli 8'i.ono dolarjev.
Varšava. 14. nov. ž. Včeraj so ustrelili v Lvo-vu rezervnega poročnika Tulovietrkega zaradi špionaže v korist ene izmed sosednih držnv. To je v kratkem času drugi slučaj smrtne obsodbe /uradi špionaže.
*
Gostovanje Narodnega gledališča Iz llclgriidii. Sredi prihodnjega tednu gostuje belgrajsko Narodno gledališče v Ljubljeni z znamenito komedijo SJerije Popoviča Kir Janja . Sodelovali bodo najodličnejši člani belgrajskega gledališča. Dan gostovanja in podrobnosti priobčimo naslednje dni.
Dunajska vremenska napoved: Milo vreme bo trajalo šo dalje. Značaj vremena pa še ni gotov.
Zagrehška vremeinka napoved: Pretežno oblačno, ineuleno, nestalno in zmerno hladno.
Nov zakon o orožništvu
Belgrad, 14. nov. 1. Službene Novine objavljajo nov zakon o orožništvu, ki izpolnjuje zakon od 27. septembra 1931. Poglavitni del zakona se peča z
ureditvijo plač,
ki so dobile sledečo razporedbo:
Narednik vodnik 1. razr. dobiva plačo 810 Din, ki se periodično povišuje na Din 880, 950 in 1020, a draginjska doklada znaša v I. razredu Din 1050, v II. 1000 in v III. 950 Din. Naredniki-vodniki
II.	razreda imajo plačo 660 Din, ki se periodično povišuje na 710, 7(50 in 810 Din, draginjska doklada pa znaša 090, 950 in 900 Din. Naredniki-vodniki
III.	razreda dobivajo plačo 545 Din, ki se periodično povišuje na 595 in 060 Din, draginjska doklada pa znaša 930 in 870 Din. Naredniki dobivajo temeljno plačo 445 Din, ki se periodično povišuje na 495 in 545 Din. draginjska doklada pa znaša 870, 800 in 860 Din. Podnaredniki imajo temeljno plačo 320 Din, ki se periodično povišuje na 370 in 445 Din, draginjska doklada pa znaša 870, 800 in 850 Din. Ka-plarji imajo temeljno plačo 200 Din, ki se periodično povišuje na 220, 240, 260, 280, 300 in 320 Din. Dra-ginjske doklade znašajo 860, 850 in 840 Din. Stalni orožniki dobivajo temeljno plačo 195 Din, draginj-ske doklade pa znašajo 850, 800 in 700 Din.
Družinske doklade za otroke dobivajo do vključno treh otrok začasni orožniški uslužbenci.
Dopusti za častnike in podčastnike z desetletno službo znašajo 20 dni na leto, za ostale re-dove pa po 15 dni letno. Orožniki polagajo od svoje plače 5% v pokojninski fond. Po 35 letih službe ali po dovršenem 55 letu starosti so orožniki brezpogojno vpokojeni. Popolnoma je nov čl, 110, ki pravi: Oržnikom, ki so izpolnili zakonske pogoje za pokojnino, pripada za prvih deset let efektivne službe 50% od plače, za vsakega nadaljnjega pol leta 0.90%, tako da bodo po dovršenih 35 letih službe dobivali pokojnino v višini 95% svoje plače. Ako bi bili orožniki vpokojeni pred dovršenim 301elnim službovanjem ali pred 50 leli starosti, jim pripada od njihove plače posebej izračunani odstotek. Od Glužbenih doklad dobiva vpokojeni orožnrik 50%, če ie služil 20 let. 60%, ako je služil 25 let, 70%, ako je služil 30 let, in 95%, ako je služil 35 let. Glede drugih doklad je določeno, da se ravnajo po odstotkih, ki veljajo za plačo in draginjako doklado, toda draginjska doklada ne sme nikdar biti manjša od 400 Din za I. razr., 350 Din za II, in 300 Din za III. dra-ginjski razred. Družinske doklade ostanejo nespremenjene za vpokojene orožnike. Orožniki, ki so padli v službi, se v pogledu pokojninskih pravic smatrajo, kakor da bi bili 35 let v državni službi.
Akademiki zborujejo
Ljubljana, 14. nov.
Da n os popoldne se je vršila redna letna skupščina najvišje in reprezentančne organizacije na naši univerzi — Zve:e "fihišaleljev univerze kralju Aleksandru. Ta skupščina je pokazala, du se ogromna večina slovenskih akademikov zaveda, kolikega pomena je močna stanovska organizacija, ki edina more doseči pozitivne rezultate. Reči moramo, du |e bila današnja skupščina Zveze po svojem uoleku najvzornejša, kar smo jih imeli od ustanovitve vrhovne reprezentančne organizacije do danes. Današnja skupščina pa nam daje tudi dovolj jamstva za trezno in stvarno delo Zveze v bodoče, da se zaščiti v polni meri interese naše univerzitetne mladine.
Skupščini, ki jo je otvoril v zborovali!ici naše univerze ob pol 3 popoldne njen predsednik gosp. Marjan H r e r e 1 j, cand. iur.. je prisostvovala ogromna večina delegatov, ki so jih vposlala stanovska društva posameznih fakultet. Tudi galerije so bile nabito polno akademikov, ki so s tem pokazali pravo zanimanje za svojo najvišjo organizacijo. Iz poročil, ki so jih podali dosedanji odborniki Zveze, zlasti še predsednika, je bilo jasno, da je odbor nanovo organizirane Zveze slušateljev v preteklem poslovnem letu napel vse sile, da je prišlo do pozitivnih rezultatov. Ureditev pasivne zvežine blagajne, ki sedaj izkazuje aktivnost, poslovanje akademske bolniške blagajne, počitniškega odseka, akad. podpornega fonda, akad. urada dela in vseh drugih pod-odsekov dokazuje, da so lansko leto poverili akademiki važno poslovanje Zveze v najboljše roke. Zaradi tega je bil sprejet z. velikim aplavzom predlog predsednika nadzornega sveta, da se da absolutorij celemu odboru, absolutorij s pohvalo pa še predsedniku in društvenemu blagajniku. Pri samostojnih predlogih moramo omeniti predlog dosedanjega odbora, da se zaradi nereda, ki vlada v dosedanjem vrhovnem vodstvu vseh treh jugoslovanskih univerz Pobralinislvu, prijavi Zveza slušateljev Aleksandrovo univerze v mednarodno akademsko organizacijo — Conlederation internatlonale des Ktudiunls (CIB) kot eorpiis separatum. S tem bo jugoslovanska akademska mladina lahko vsaj po eni organizaciji zastopana v mednarodnem svetu. Predlog je bil sprejet soglasno.
Pri volitvah je bil nato z ogromno večino vseh delegatov izvoljen za novega predsednika Zveze g. Joža Vilfan, cand. iur. Izvoljen jo bil tudi ostali odbor, ki se bo konstituiral šele na prvi seji.
Po slučajnostih je predsednik g. Vilfan zaključil krasno uspelo skupščino s pozivom na vse delegate, da složno in z vnemo delajo, da se uresničijo vse one velike naloge, ki čakajo novi odbor zveze.
Veterinarski kongres
Belgrad, 14. nov. 1. Jugoslovansko veterinarsko društvo bo imelo od 21. do 23. nov. svoj desetletni občni zbor v Belgradu. Pri tej priliki bo predaval prof. Franc Zavrnik o zgodovini jugoslovanskega veterinarstva. Dne 21. nov. zvečer se vrši ustanovna seja vseh slovanskih veterinarjev ter se bo skušala ustanoviti vseslovenska zveza živino-zdravnikov. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo dopust vsem živinozdravnikom, ki se hočejo udeležiti kongresa.
Padec svetovne trgovine
Belgrad, 14. nov. 1. Danes so bili objavljeni prvi podatki o svetovni trgovini tekom prvih šestih mesecev tekočega leta. Podatke je izdelal statistični urad trgovinskega ministrstva v Berlinu. Ta obsega do 94% vse trgovine, v kolikor se je dalo ugotoviti. Iz objavljenih števil se da sklepati, da je svetovna trgovina v imenovanem razdobju padla za eno petino v denarni vrednosti in za 13% v teži. Nadalje se je uvoz. zmanjšal v Nemčiji, Avstriji, Švedski, Norveški, Madjarski in Jugoslaviji.
Borba v
katoličanov Mehiki
Masoni združeni v boju proti Cerkvi - Atentat na škofa Razstrelitev cerkve - V Verakruzu zaprte skoro vse cerkve
Vera Cruz, 1. novembra.
Položaj katoličanov v Mehiki postaja vedno težji. Ameriški kaloliški časopisi poročajo, da proti katoličanom z vso silo nastopajo vsake vrste liberalci in masoni. Zdi se, da ta zemlja, še pred krutkim namočena in preplavljena s krvjo nedolžnih žrtev za vero, sedaj znova zahteva novih krvavih žrtev, Zakaj se tako godi, ni nikomur neznano, zlasti ne nam katoličanom: za samodržce odgovarjajo njih dela. Čudno se vam bo zdelo, da ne pričakujemo katoličani v tem obupnem položaju nobene pomoči od mehiškega prezidenta Ru-bia. Toda mi vidimo, čeprav se izdaja za apostola pravice in resnice, da ne podvzamc nobenega koraka, da bi preprečil guvernerju verakruške državice, polkovniku Tejedi, da ne bi v imenu »svobode in pravičnosti« preganjal katoličanov. Vsi večji listi o teli dogodkih docela molče, da ae ne 7.vedo v zunanjem svetu. Krvava pola verakruških katoličanov za najpreprostejše človeške pravice so jim ali upor proti vsemogočnemu šiabu — državi in v njenem imenu diktiranim drakoničnim zakonom, ali pa jim je to brezpomemben časovni dogodek, ki ni vreden nobene pozornosti.
Mehiški senator Altamirano, znan kol zagrizen sovražnik kaloličanstva, zahteva naj ee odločno odkloni prošnja mehiškega episkopala, da bi se odpravili prolivcrski zakoni.
Pravi, da je poleg drugih škofov to prošnjo podpisal ludi apoilolski delegat, ki pa nima nobene pravice mešali .se v notranje zadeve Mehike, kajli Mehika nima z Vatikanom nobenih zvez. Se-nalor menda ne ve, da je papežev delegal mehiški državljan, in da je kot lak prošnjo podpisal
V vetakruski oblasti so guvernerjevi agcnli pri zasledovanju prijeli In v ječo vtaknili nekega narodnega duhovnika. Pomota se je takoj razjasnila. Aretirancu so ponudili svobodo, — saj so guvernerju dobrodošli duhovniki te vrsie. Toda la ni maral zapustili ječe. Zahteva za krivično aretacijo zadoščenje.	•
Ko se je začelo zasedanje mehiškega kongresa, jc prispel prczidcnl Rubio v spremstvu policije in vojašlva v kongresno palačo ter tam podal svoje poročilo. Katoličani so pričakovali od prezidenta kake pomoči nroti preganjanju Cerkve,
toda bridko so bili razočarani. Ko je Rubio govoril o verskem vprašanju, se je izrazil, da država spoštuje vse vere, kljub temu pa 6c federativna mehiška vlada ne more vmešavati v notranje zadeve verakruške oblasti, torej tudi ne more ukazali, kako mora ta rešili verska vprašanja.
V	mestu Orizaba, v državici Vera Cruz, je nekoliko tisoč prebivalcev vprizorilo demonstracije proti guvernerju Tejedi. Tieočglava množica je vzklikala: > Naj živi Kristus Kralji« Demonstran. te je razgnalo vojaštvo. Poročajo, da od guvernerja najeti agitatorji delujejo po vsej deželi, da bi se obnovilo proti katoličanom krvavo preganjanje. Pravijo, da hočejo preprečiti letošnje pripravljanje mehiških katoličanov no veliko slavnost, ki ee bo vršila ob spominu na 4001etnico čudežne slike Guadalupske Matere božje.
V	meslu Mehiki je neznani <očinec podsta-vil bombo v zgodovinski cerkvi La Profesa. Bomba je eksplodirala in uničila veliki oltar, več dragocenih kipov in podob svelnikov ter močno poškodovala cerkev. Policija se izgovarja, da je vzrok le eksplozije neznan, Atentatorja pa sploh ni zasledovala. Ko je zločinec prinesel bombo v cerkev, je našel nolri devet ljudi, ki so molili. Ukazal jim je, naj zapuste cerkev. Šest jih je odšlo, drugi pa so oslali. Zločinec je naglo podtaknil bombo in zbežal iz cerkve. Onim, ki »o ostali v cerkvi, se ni nič zgodilo, razen da so vsled silnega zračnega prilieka oglušeli. Eksplozija je vznemirila vso okolico. Cerkev La Profesa je bila začasna katedrala; postavili so jo jezuiti I, 1595.
Dval <rat so med lem tudi poskušali izvršiti atentat na verakruškega ikofa Valencia. Toda škofu se je vsakokrat posrečilo uiti napadaletm ter se skriti med zvestimi verniki. Škof Valencia je ludi bil tisti, ki je ponudil pozneje guvernerju Tejedi svoje življenje kot žrtev — samo da bi Te-jeda preprečil preganjanje katoličanov v svoji državici Vera Cruz,
Malone vse ccrkvc so v Vera Cruzu uradno zaprte. Zaprle so tudi one, katerih župniki so dobili od sodišč odlok, da jih država nikakor ne sme ovirati pri izvrševanju njihovih cerkvenih dolžnosti. Cerkve so zaprli, duhovniki pa sd -se zatekli v skrivališča zvestih vernikov.
„Društvar" pripoveduje.. .
Odborniki Katoliške akcije, Viiiccncijeve konference iu Prosvetnega društva sv. Jožeta v Tržiču t gosp. župnikom Antonom Vovkoin v sredini.
Tržič, 13. nov.
Da se razumemo. »Društvar.- je v Tržiču člau »Prosvetnega društva sv. Jožefa«. V nedeljo bo otverjen novi oder v »Našem domu s Finžgar-jevo dramo: .-Razvalina življenja .
Da bi nekoliko poizvedel, kako se je ta oder in društvo, ki ga vzdržuje, razvijal, sem stopil k staremu igralcu g. Vidicu, ki jo stal pred 34timi leti tržiškemu prosvetnemu društvu ob zibelki in še vedno zasleduje in podpira njegov razvoj.
»Radi društva sem prišel,« ga nagovorim, »da mi boste malo povedali, kako je bilo nekdaj v društvu?«
»To pa prav rad. Kako se je začelo? Veste, 1889. leta se je ustanovilo Bralno društvo, ki je bilo prvo slovensko društvo v Tržiču. Seveda sem bil ludi jaz ustanovni član. Polagoma pa je društvo zašlo na liberalno stran in začelo hirati. Ko je prišel mladi g. kaplan Ignacij Nadrah, je društvo malo poživil, a ko je na občnem zboru zahteval, du se imenuje »Katoliško bralno društvo:, jc bit preglasovan. Izstopili smo in ustanovili svoje. L. 1897. jc bilo lo in kakih 20 nas je bilo, ko smo se zbirali pri Pircu, tam, kjer je sedaj hranilnica. P.ri seslankih smo poleg izobrazbe dobivali tudi dovolj zabave..
»Kdaj ste pa zaceli /. odrom in igrami?
»Kar kmalu smo mislili na to. Na Silvestrov »ecer 1898 smo prvič nastopili. Spravili smo skupaj majhen oder. ki je bil zložljiv in prenosljiv. Prvič nas je sprejel pod streho Lončar. Igrali smo v njegovi gostilni Zamujeni vlak . Prvič sem igral, pa sem imel že prvo vlogo. S tem odrom smo potem hodili sem in tja, seveda po gostilnah. Pri Perkolu, pri Pernetu, pri Globočniku, pri Sv. Ani (Ankele) in v Lomu. Večkrat smo bili tudi na Skali, kjer je sedaj »Nas dom iu pri Kodru, kjer je sedaj »Rokodelski dom . Končno smo dobili pri Kuš-tru stalen prostor in si omislili večji oder. Lota 1914. jc bila ta hiša prodana, a k sreči so pričeli z zidavo »Našega doma«. Vojna je delo ustavila in društveni oder, knjižnica in drugi inventar, skoro vse je šlo v uič. Po vojni sc jc pričelo iznova in danes vidite, kako je, ko smo pod svojo streho.«
»Kaj pa ste igrali?«
»Narodne in vesele, pa ludi kako resno vmes. Težko je bilo z mešanimi igrami, dokler nismo U3tanovili ženskega odseka.
»Kdo pa je režiral?«
»Navadno gospodje kaplani, večkrat pa tudi jaz sam.«
»Ali ste veliko igrali?«
»Tisto pa tisto. Pri kakih sto igrah in igricah sem pa bil zraveu in navadno z glavno vlogo. To je bilo veselje! Sc bi šel na oder, če me ne bi oviralo lesena noga. L. 1921. sem šc igral »Martina Krpana«, a potem sem moral dati nogo in na oder nisem mogel več.«
»Se nekaj. Ste imeli kako korist od društva?«
»Seveda sem jo imel. Izobrazil sem ee, pa dolgčas mi ni bilo. Mesto v gostilno sem šel v društvo.
»Ste se kdaj kesali, <la ste toliko žrtvovali za društvo?
•- Tisto pa nikdar. Hud sem že bil včasih, hud. če je bilo treba. •
»Kaj pa Vas je najbolj ujezilo in užalostilo?«
»Kaj neki drugega, kot članska nezavednost, kot ine še sedaj. Veste, še vedno zasledujem delo drušlva. pa tudi sedaj ni vsn prav. Vsak član bi moral biti kol korenina, ki bi vedno pokazal tudi na zunaj, kaj je.«
»Kdaj ste pa bili društva najbolj veseli?«
-Ko sein videl kak napredek, a najbolj takrat, ko sem zvedel, dn dobimo svoj dom. Sam sem bil najbolj vesel, ko sem bil na odru. To je bilo veselo.«
Kdo pa je društvo podpiral?«
Društvu je bil posebno naklonjen blagopo-kojni gosped Gassner, s. Karel Pollak in pa pokojna gespa Kaietanka (Barbara Ahačič). Tudi duhovščina je bila navadno naklonjena. Imeli smo težke boje, včasih je bilo v društvo žalostno, a teh spominov ne bom obujal.«
Ko sva lako kramljala, je vstopila njegova žena in še njo sem pobaral, če jc bila kaj huda, ko je bil mož vedno v drušlvu. — -Bila sem, bila. u ne zato. ker je bil v društvu, ampak zato, ker ga ni bilo pravi čas domov. Pri vseh komedijah je moral bili zraven.
•Fletno je pa le bilo takrat, jo dostavil mož in objel svojo leseno nogo, »ko je veljalo: žlico Iz rok pa v društvo. Rrs, lepo je bilo.
Poslovil sem se z željo, da bi naša mladina, ki se zbira v »Prosvetnfm društvu sv. Jožefa«, rada zahajala po svete k staremu, preizkušenemu »društvarju Vidicu.
Vračajo se
Tisoči naših hmelshih delavcev prihaiaio domov
Maribor, .14. nov.
Na mariborskem kolodvoru opažamo že nekaj dni živahno vrvenje. Avstrijski vlaki dovažajo vagone, iz katerih se vsipljejo ob pristanku možje in žene s culami in kovčki v rokah ter postajajo na kolodvoru v velikih gručah, čakajoč na vlake, ki jih razvozijo -potem v domačijo. Sezonski delavci so, Prekmurci in nekaj Vojvodincev, ki so bili zaposleni čez poletje v Nemčiji ter se vračajo sedaj po končanem poljskem delu. Od inlnilega tedna no dospeli v Maribor trije taki transporti, v vsakem po 50 do 70 oseb. Pridejo še drugi v prihodnjih dneh. Vsega skupaj jc bilo letos \ Nemčiji v raznih deželah zaposlenih 2500 naših delavcev obojega spola. Na delo so odšli na pomlad ter ostali tso sezono pri enem gospodarju. Ob koncu sezone se zopet zbirajo v posameznih večjih krajih v transporte in nemške oblasti jih potem postopno pošiljajo nazaj v domovino.
Z zaslužkom sc preveč ne hvalijo. Baje jc bilo prejšnja leta bolje. Pa so si vseeno prihranili i »c same/, ni povprečno po 5000 Din gotovine, s kalero sc sedaj z veselo nado v srcu vračajo na svoje domove. So lo večinoma mali kmetici iz Prekmurja, ki posedujejo hišico ln vrt, morda še kako njivico. Mnogo je pa med njimi lakih, ki nimajo niti pedi lastno zemlje ter žive v najemu. Oc/. zimo jim bo ta zaslužek, kakor jc boren, pomagal, da se preživo z družino vred. Mnogi delajo že predrzne načrte za nakup kake kraviee, za dokup njivice, če se po zimi stisnejo; na skromno življenje so itak že navajeni. Pri 2500 ljudeh presega celolen zaslužek vsoto 100 milijonov in to se bo za naše gospodarstvo v krajih, od koder so ti ljudje dotna, žo nekaj poznalo.
V Nemčiji imajo našo ljudi zelo radi, zlasti Prekmurce. Silno »o skromni, pošteni in tihi, poleg lega pa pridni ln spretni za poljsko delo. Nemci to upoštevajo, predvsem pridnost, ker lam so pravi bili (hI zore do mraka nn njivi in trdo delali na žgočem solncu. Naši ljudje so tega navajeni žc od doma in vzdrže. Lahko bi jih zaposlili v Nemčiji na tisoče in vprašanja brezposelnosti pri nas eploh ne bi bilo, če bi ne bilo nemških zakonov, ki kontlngentlrajo izvoz poljskih sezonskih delavcev, ker hočejo predvsem zaposlili domače moči, ki so brez dela. Včasih je Nemčija zaposljevala letno nad 100.000 sezonskih delavcev, katere je dobivala večinoma iz Poljske. Zadnja leta pa ee ta uvoz čimdalje bolj omejuje in skušajo se zaposliti domače, brezposelno moči — v veliko nevoljo nemških posestnikov, ki so mnogo bolj zadovoljni z našimi delavci, vajenimi poljskega dela, kakor pu z rudarji in kovinarji, ki čestokrat motike še niso imeli v rokah ler o poljskem delu nimajo pojma.
O razmerah v Nemčiji pripovedujejo vračajoči so Prekmurci, dn so še vedno i>ovoljne, boljše ko pri njih doma v Prekmurju. Kmečko prebivalstvo no trpi pomanjkanja in tudi za kmetsko delavstvo skrbe tam vzorno. Naši ljudje so bili večinoma zaposleni on velenoeeslvih iu pri večjih


VOtr,i
s*kG
'Je 9°sPotfin. e/0 Q,r>Je
^C©
ce л k*,
Po On *kt k U
Or
'e*/
ern„	P еПј

PranJ0 "o , ° In
o
, ,Je. k ■ ^Чи
P o«
Je
Гг	-
TERPENTINOVO MILO
GAZELA
pere zares čisto
GT.33
kmetih, po 5 do 10 ljudi v eni skupini; večinoma se spravijo sorodniki ali vaščani iz ene vasi skupaj. Prehrana je dobra in skrbe zanje ludi v soci-jalnem pogledu, kakor za svoje lastne ljudi. Vsi delavci so zavarovani, zdravniku, zdravila in za •slučaj tudi bolnišnico imajo brezplačno na razpolago. Delo je pač trdo, toda tam delajo vsi skupaj l domačimi — izjem tie poznajo. Zaslužek ni prav obilen, toda varčni so in stiskajo, tako dn se naposled vsota le lepo zaokroži. Mnogi so bili že večkrat v Nemčiji, nauče se jeziku in potem lažje izhajajo. Vsi upajo, da se jim prihodnjo pomlad zopet [»osreči vriniti so med število onih izvoljenih, ki bodo smeli znova .se vrniti na delo v Nemčijo, sevedn, če tam zopet tega vseljevanja ne bodo vnovič omejili.
Kaj prinašajo Italijani
Reka, novembra.
Kakor smo že poročali, 1к> v območju tržaške občine vse ljudske šole prevzela država. Sprememba se izvede z novim Ielom. V občinski upravi jo bilo učiteljstvo liolje traktirano. kakor bo v državni. Prva posledica »reforme bo, da bodo mnogi starejši penzijonirani, ostalim pa se znižajo dosedanji dohodki. Ker je občina gentleinansko plačevala naprej, vlada pa plačuje za nazaj, bo zn novoletno voščilo vse učiteljstvo izgubilo en mesec plače. Razume se, da vsi »blagoslavljajo« novi red, zato !>o vlada hitro ra/.podila staro osebje in ga prestavila v stare pokrajine. Neki inšpektor iz ministrstva, ki so se mu pritožili zaradi poslalv šanega stanja, jc dejal: »Tukaj imajo vsi učitelji lepa stanovaja z jedilno sobo; to naj prodajo in si najmejo bolj preprosto stnnovanjc. V Italiji ima učitelj samo eno sobo.«
Pogreb dr. Edvarda Slavika na dan 80. oktobra je dal tržaški kvesturi veliko opraviti. Legija agentov jo prisostvovala pogrebnim svečanostim od kraja do konca. Po poti so zapisovali slovensko napise na trakovih in ogledovali udeležence, ki jih je bilo res impozantno število. Na Proseku je ondotni zbor umetno dovršeno zapel ganljivo »Vi-gred in že so agenti pritekli sitnarit, kakšna da je ta pesem in kaj da pomeni. — Najbolje bi storil veliki oče fašizma, če bi uglednejšim Slovencem prepovedal umirati. Saj narod itak ne ur.*rje.
Črna beda. Iz Nabrežine poročajo, da je med tamošnjim delavstvom resnična beda, ker velika večina nima dela. Po mnogih družinah hodijo brez večerjo spat. Kaj bo šele |iozinii!?
Vinska letina ji? bila letos bolj pičla od lanske. Pridelalo se je nekako 75 ali 80% lanske množine. Kvaliteta je dobra. Pogodili so zlasti tisti, ki so s trgatvijo odlašali, ker je bil oktober tri ledne suh in gorak. Trgovine pa ni. Po zgornji vipavski dolini bi se dobila dobra kaplja po 70 stotink. Po tržaški okolici odpirajo >osmicc« (točijo pod vejo); tu se toči po 3.20 do 3.60. Trža-fani ga radi hodijo lokat, ker je vse kaj drugega kakor no mestnih eoslilnah. le za denar ie huda.
Jubilej zlatomašnika
Novo mesto, 14. novembra.
V tihem zatišju novomeškega frančiškanskega samostana praznuje danes naš priljubljeni in po svojih literarnih delih, ludi ua literarnem j>olju dobro znani gospod p. Alfonz F u r 1 a n v krogu svojih duhovnih sobratov 50 letnico mašništva. V petek 13. novembra je prav za prav miuilo 50 lel, odkar jc stopil pred oltar Gospodov in daroval
svojo prvo sveto mašo. Danes pa je častitljivi 75-letni starček zopet dvignil kelili proti nebu kot zlatomašnik. Rojen je bil dne 25. julija 1856 na Uočah, v solnčni Vipavski dolini. Tam je tudi obiskoval pet let ljudsko šolo. V Ljubljani je potem dokončal 6 razredov gimnazije, nakar je stopil v frančiškanski red, in sicer dne 12. septembra 1877. na Trsatu. kjer je napravil novicijat. V Gorici je nato dovršil še 7. in 8. razred gimnazije. I. in II. letnik bogoslovja je dovršil potem na Kostanjevici pri Gorici, III. in IV. letnik pa v centralnem semenišču v Gorici. V mašnika je bil posvečen dne 13. novembra 1881.
Polnili 15 let je kot magister vzgajal naraščaj slovenske 'frančiškanske provincije. V redu je zavzemal razne častne funkcije. Bil je v Pazinu in potem pozneje na Brezjah na Gorenjskem gvnrdi-jan, dvakrat pa je bil definitor. V novomeškem samostanu pa zavzema mesto vikarija.
Plodovito je njegovo delo kot pisatelj in zgodovinar. Leta 1901. je izdal »Trinajst torkov v čast sv. Anionu«. Poslovenil je »Prava nevesta Kristu-I sova« in »Sv. Alfonza Ligvorija« (izdal in založil Avgust Šek v Brežicah 1. 1906.). Spisal je zgodovino frančiškanskega samostana in cerkve v Brežicah (natisnjeno v Cvetju 1905), dalje zgodovino frančiškanskega samostana in cerkve v Pazinu (natisnjeno v Pučkem Prijatelju v Pazinu 1. 1913.) in zgodovino novomeškega samostana (natisnjena v Dolenjskih Novicah 1. 1919.), in še mnogo drugega čtiva. Za svoje tiho in plodonosno delo je bil letos avgusta meseca odlikovan z redom sv. Save V. razreda.
Marsikako zgodovinsko delo in drobtinice je častitiljivi starček zbral, izdal in rešil pogube. Kdor ga je kdaj obiskal v njegovi celici, ga jc vedno našel pri mizi med starimi listinami, katere proučuje. Četudi ga ne vidimo mnogo na ulici, ga vendar poznamo vsi kot lihega delavca, pred vsem v spovcdnici, pa tudi kot marljivega zgodovinarja. Zato pa zlata maša g. p. Alfonza Furlana ni samo slovesnost jubilanta samega, temveč vseh Novo-meščanov. Vsi sc veselimo s priljubljenim gospodom zlatomašnikom in vsi smo mu za njegova dela hvaležni ter želimo, da bi dočakal še biserni in železni jubilej. — Bog gn ohrani do skrajnih mej življenja!
Kako poslanem dober godbenik
To brezplačno Icnjiileo pošlje tovarna glasbil Meinel <0 Ilerold v Mariboru it. 102—11 vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvetbanetnu, Zahtevajte knjitiro lakoj z navadno dopisniro!
Zaradi komunizma
obsojeni
Ljubljana. I I. uovembrs.
Danes ob 8.8o so jo pred velikim senatom nadaljevala snoči ob 20 prekinjena razprava proti sedmim osebam, obtoženim podpiranja komunistične propagande. Obtoženci se nahajajo že sedem mesecev v preiskovalnem zajeru. Prva obtoženka Ivanka Končanova je bila letos 20. aprila aretirana v Celju na povratku z Dunaja. V avditoriju jc bilo več poslušalcev-inteligentov, ki so napeto sledili poteku razprave.	•• 1 '
t • ' r i. . ■
, i redsednik senatu s. o. s. g. Ivan Kralj je nadaljeval s čitanjem mnogih zapisnikov preiskave, ki so jih podale posamezne osebe, prav tako zapletene v stvar. Te osebe so povedale, kako eo se sestajali na meji pri Zelenici /. nekim Kociankom, ki je bil glavni organizator vti-liotapljenja komunistične literature iz Avstrije čez Ljubelj v Jugoslavijo, da so napravili kot turisti izlet v Borovlje odnosno v Celovec. Kazenski listi so razen pri enem vsi prazni. Županstva opisujejo obtožence, da so na dobrem glasu. O obtožfticu Francetu Vidmarju pravi županstvo, da je bil v mladosti do vojne vedno dober in priden, po vojni pa se je navzel čudnih nazorov in da ni kolegia-len na lovu«. Zidarja Franceta Zabrezovnika iz Olševka slikajo kot varčnega in marljivega moža.
Ob 10 dopoldne je predsednik zaključil dokazno postopanje, nakar so sledili govori državnega ložitelja in šestih braniteljev. Govori so trajali štiri ure. Državni tožilce dr. Follachor jc govoril eno uro. Očrlal je borbeno metode komunizma, ki izrablja v svoje namene gospodarsko krizo in nudi ljudem namesto kruha in zaslužka ničvreden papir. Branitelji dr. Vladimir Knaflič, dr. Fran Tekavčič. dr. Stanko Tominšelc, dr. Henrik T um a, dr. Milan Šubic in dr. France Lokar so v svojih govorih pobijali osnovo obtožbe in obširno slikali gospodarske in socialne razmere. Ob 14 sc je veliki senat umaknil v posvetovalnico. Točno ob 15 je predsednik senata S. o. s. g. Ivan Kralj razglasil
sodb o.
Obsojeni so bili: Ivanka Končan na 18 mesecev robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti, Viljem Gorenc na eno Ido robije in eno leto izgube častnih državljanskih pravic, ler Peter Uiar na 18 mesecev rohijc in izgubo častnih državljanskih pravic za dve leli. Ostali obtoženci: Vera Merliar, Ivan IJzar, France Zabrezovnik in France Vidmar so bili oproščeni od obtožbe ? celoti.
Državni tožitelj je prijavil revizijo glede štirih oproščencev in priziv zaradi prenizke kazni. Obsojenec Viljem Gorenc jo sprejel kazen, dočim sta branitelja Ivanke Končatiove in Petra Uzarja prijavila revizijo. Razprava jc bila ob 15.30 končana.
NAZNANJAM
cenjenim damam, da sem preselila svoj modni atelje iz Križevniške ulice št. 2 na Mestni trg št. 3/II (poleg magistrata). Cenjenim damam sc priporoča za nadaljnjo naklonjenost _T. SEGA, modni atelje, LJUBLJANA
Vloml.ee se je vjel
M. Sobota, 13. nov.
Veliko pozornost jo vzbudil vlom, ki je bil izvršen v Mnrkišavcih v hišo čevljarja Banfi Nikolaja. Vlom jc bil izvršen pri belem dnevu.
l>omači so bili odsotni. Ko sn se vrnili, so s strahom opazili, da je bilo vso razmetano. Takoj so vedeli, da jo v hiši gospodarila v njihovi odsotnosti tuja oseba. Pri natančni preiskavi so se o tem še bolj prepričali. Iz omare je zmanjkalo obleke. Izginila je brez sledu. Za vlom so takoj doznali tudi sosedje. Začelo so je iskanje nn vso strani, ki jo naposled privedlo do uspeha.
Vlomilec se jo hotel obleke takoj otresti iu jo vnovčiti. V Sebeborcih je obleko prodal nekemu hlapcu. Na ta način so mu prišli na sled. Vlomilec jo neki K. iz M. Sobote. Proti njemu in nrnli hlapcu so jo začelo postopanj«.
V DEŽJU IN VIHARJU
ne more človek zvečer nikamor z doma. Pa saj to danes niti ni potrebno. Vsuk večer dobite na dom vsaj 5 oper iz najboljših gledišč Evrope, vsaj 10 slavnih koncertov, nešteto govorov, poročil, iger, prireditev! Izbirate lahko po Vaši mili volji ali hočete Dunaj ali Berlin ali Milan ali Ameriko,
Nabavite si takoj UNIVERZALNI ŠTIR1ELEKTRONSKI APARAT
»»
RADIONE
t*
Aparat sprejema vse postaje sveta valovnih dolžin od 20—2000 m ter je delan na tok
RADIO LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 5
Ljubljana Novi operacijski prostori v ženski
,Slovenec' pred 5 0 leti
V četrtek 10. novembra 1881.
Članek »Vsake reči je enkrat konec*: I časnikih se je mnogo te pisarilo o gnjilih in neprenosljivih razmerah ljudske Me na Kranjskem pod nadzorstvom ultraliberalnega deželnega nadzorniku Vir-kerjn. Savni konitatirati hočemo. da pod vodstvom tacih nadzornikov ne more šola napredovali; ljudje ne miku liberalni bnie ne gledajo niti na znanstveni, še me ti j pa na nravni napredek otrok; kajti oni hočejo prosto šolo v prosti državi, lo je: brezverno šolo;<i — le laisti učitelj, ki je največji odpadnik in nasprotnik svojemu lastnemu narodu, in najbolj nasprotuje duhovščini in po njej motalo udriha, la je eine lilchlige LehrkrnfU. Vsi drugi učitelji, naj bodo še tako izvrstni, nic nt veljajo, in se od njega nimajo nadejali nobene lake podpore, kakor njegovi privrženci, i.judslro bode ob svojem času protestiralo zoper Pirkerja in njegovo liberalno gardo ler ga, če drugače ne bode mogoče, s kontropezo spravilo iz naše poštene Kranjske deiele
Politični pregled: V nanje dr tare: Pri drugih volitvah r Maincn in v Vratistari so zmagali povsod socialni demokrati. To pa je bito mogoče le zato, ker so konservativni in katoliški volivci rajši oddali socialdemokratom svoje glasove, kakor judovskim vaprtdnjakom. — Bavarski katoliki si mnogo prizadevajo, da bi odstranili liberalnega ministra Lutza, pa kralj Ljudevit ga ue odpusti.
Domače norice«: Sesreča v zverinjalcu. Sedaj v Ljubljani bivajoči posestnik meneiarijc g. Kreuz-berg je zadnji ponedeljek stopil z bičem r zverinjak. Tiger je skočil v njega ter ga najprej s taco opraskal po vratu, potem mu pa skoraj vse meso odtrgal z leve roke, da so ga morali takoj odnesti v njegovo stanovanje I; Slonu. Tolika predrznost je nepotrebna in občinstvo ludi lega ve zahteva.-
Razne reči: Slovenski polk št. i7 t. j. mariborski polk baron Litzethofcv pride sedaj na Dunaj. Tamofnji listi ga pozdravljajo. Po svojih poročilih govoc o hrabrih Štajerci/ ter : besedico ne omenijo, da je la polk čisla slovenski razun nemških oficirjev.
Tržne cene v Ljubljani: Krompir 100 kg 2 gld 28 kr; - fižol hI SO gld M kr; — masla kg П.Ч kr; mast vf kr; špeh frišen C0 kr; špeh prekajen SO kr; niče po 'i kr; mleka liter S kr; govedine I kg 'iti kr; Irletine /32 kr; svinjsko meso .'>0 kr; seno 100 kg i gld 14 kr; slama 1 gld 7S l;r.*
V	soboto 12. novembra 1881.
Politični pregled: Nekaj bosanskih nekdanjih listnšev je podpisalo pismo do angleškega ministra Oladstona, v katerem se bridko pritožujejo čez avstrijsko vlado, da ona Srbe zatira in vedno veče davke naklada, siccr pa nič ue stori za blagostanje dctcle. Groze tudi, da se hočejo vzdignili z orožjem v roci. Če to pismo ni izmišljeno, potem bo težko šlo z novačenjem v Bosni in Hercegovini, kakor ga naša vlada namerava. Islina je, da se v Bosni nemški vraduje ter ponemčuje; po drugi strani pa zopel Madjari gredo Turkom, svojim prijatlom na roke. Tako se kristjanski Srbi res po pravici pritožujejo.«
V	torek 15. novembra 1881.
Članek »Minister Konrad«: »Itd vseh strani se Zbira nevihta proli mitičnemu ministru baronu Konradu ... Ali samoremo tako vlado nam prijazno imenovali, ki vklub našim pritožbam drži Pirkerja, da naše uiileljslvo v nemško liberalnem duhu dresi-rajo, dnhovslvo sovražijo, narodni čut talijo, ler nam po vseh kotili nemškotarijo vsiljujejo.., Kar se tiče naših slovenskih zahtev v zadevi šolstva, niso pretirane. Hočemo imeti narodne šolske nadzornike. Mi zahtevamo čisto narodne ljudske šole, ne samo na Kranjskem, ampak ludi va štajerskem in Koro-kem. Glede srednjih šol moramo zahtevati, da se poslovenita gimnazija v Novem mestu in v Kranji, v Ljubljani pa naj se ustanovi druga, čisto slovenska gimnazija. Na Štajerskem in Primorskem pa naj se varede vsaj slovenske paralelke. Za sedaj se bomo s temi koncesijami zadovoljiti; prej ali slej pa se bo pokazala potreba slovenskega vseučilišča, kajti jasno je, da tako dolgo ne pridemo do enakopravnosti pri sodnijah, dokler nimamo sodnikov in advokatov v slovenski terminologiji izurjenih.
Politični pregled: Vladni »Fremdenblott zahteva. naj se nemščina proglasi kol državni jezik. Nasproti lej nadležnosti ne bo slovanskim poslancem druzega ostalo, ko slaviti, predlog, naj se sprejme kol državni jezik, francoski jezik, katerega se morda ludi Madjari ne bodo branili; obenem pa bodo ludi Nemci občutili, kako je prijetno imeli v uradnijah tuj jezik. Toraj živila francoščina, kot državni jezik!
Domače novice: »M od roti štajerskih n e m i k u t ar j e v. Vrla. »Cillier Zcitung piše r svoji nenavadni modrosti: Kje tiči. slovenski narod1 Nikjer, ker Slovencev splolt ni! Kar se danes Slo-venca imenuje, to je nemškega plemena, pa popačeno in raznarodeno ler s tem popačenjem popolnoma nesposobno za »sol,-o izobražen je. Slovenski narod obstoji samo v domišljiji. Takim, izjavam nimamo nič dostaviti, ko Ciceronov vsklic: guousgue landem?*
Okusna in zdrava je
IMUNSKA KAVA
Katio se je starka
pripravljata na smrt
Novi Sad, 12. nov.
V Novem Sadu so v sredo 11. t. m. pokopali 72 letno starko Ano Stilling, po rodu Nemko. Ta čudaška starka se jc že leto dni pripravljala na smrt na tale način:
Na vsak način se je samo sebe hotela videti, kako bo ležala na mrtvaikem odru in kako ji bo, ko jo bodo pokopavali. Več mesecev je prosila svojce, naj ji dovolijo, da se bo dala fotografirati na mrtvaškem odru, da se bo lahko ogledovala, kako bo potem, ko bo zares ležala na mrtvaškem odru. Po dolgem prerekanju so se sorodniki zares dali pregovoriti.
Stara gospa Stilling je sama šla k pogrebnemu zavodu, si je izbrala krasno krsto, si nakupila vencev in cvetja, kar spada zraven ter si dala znesti v svojo sobo. Stene »obe jc dala prevleči s črnim blagom, krsto na oder, cvetlice in prižgane sveče okrog. Potem je starka oblekla svojo mrliško obleko in se vlegla v krsto. Še dvakrat je morala vstati, da je uredila vse, kar ni bilo še pravilno urejeno. Ko je po njenem mnenju bilo vse v redu, je pristopil naročeni fotograf. Starka je sklenila roki na prsi, zaprla oči, magnezijeva luč ee je zabliskala v temnem prostoru in fotografija je bila narejena.
Nato je zlezla z mrtvaškega odra in živela poslej, kakor vselej. Ampak vsak dan «i je ogledovala lepe fotografije, ki so ji kazale, kako leži na mrtvaškem odru. Še celo povečati jih je dala. Pred nekaj dnevi pa je zbolela za smrt. Na smrtni postelji je naročala svojcem, naj jo prav tako denejo na mrtvaški oder, kakor si je lani sama uredila. Tako sc je zgodilo, ko je v torek zjutraj umrla. V sredo so jo pokopali.
Bog ve, če je pri vseh teh pripravah na smrt mislila na glavno, kar je, na dušo in enostransko življenje.
Ponesrečen usnjar
Litija, 14. novembra.
Danes dopoldne je usnjarski delavcc 30 letni Gorše Jožef, doma iz Černega Potoka, v tovarni usnja g, Pavla Knafliča v Šmartnem, prekladal goveje kože. Pri prekladanju so mu padle kože tako nesrečno na nogo, da sc mu je desna noga zlomila.
Zdravnik je takoj odredil, da so ponesrečenca z opoldanskim \ lakom prepeljali v Ljubljano, kjer so ga z rešilnim vozom pripeljali v ljubljansko bolnišnico.

Murska Sobota
Nove profesorske moči ua gimnaziji. Iz, Kočevja je prestavljen nu tukajšnjo gimnazijo g. profesor Kocjan. Službo je že nastopil. S študijskega dopusta so je vrnila prof. gdč. Vogelnik Silva.
V cvetu mladosti umrl. V sosednih Bakovcih so pokopali 19letnega Bralkoviča Štefana. Pokojni je skozi več lel bolehal. Zadnje tedne je imel silne bolečine, a vse je prenašal z Jobovo potrpežljivostjo.
Zdravstveni dom. Vsa dela pri novem Zdravstvenem domu se bližajo h koncu. V bližnji bodočnosti чр pričakuje blngo^lovitev јц otvorilev.
Lijul
LJubljana, 14, nov. 1931.
ske bolezni v Ljubljani otvorjena nova operacijska
dvorana.
*
Te dni so bili dograjeni v ženski bolnišnici v Ljubljani novi operacijski prostori, v katerih se prične v kratkem redno zdravniško delo.
Pred 8 leti sc je umaknil Iz pretesne splošne bolnišnice ženski oddelek in se preselil v lastno poslopje. Lepa zgradbu obdana z velikim vrtom, je bila zidana pred svetovno vojno kot azil za onemogle; daslravno svetla ln snažna, le imela vendar precejšen nedostatek, namreč da ni bila zidana za bolnišnico. Treba je bilo brzo to ln ono prezidati In preurediti, dn se je ustreglo pogojeni, ki Jih zahteva hitro in uspešno bolniško delovanje.
Trn v peti pa bila vseh osem let soba, kjer so se vršile operacije. Pri prevzemu poslopja ni bilo iz različnih vzrokov mogoče po predpisih urediti prostora, ki bi služil v ta namen, ampak se je izbrala navadna sobica s primerno lego iu svetlobo, kamor so vzidali par umivalnikov, postavili operacijsko mizo in še nekaj drugih potrebnih rekvizitov. Da bi odgovarjala ta operacijska sobica predpisom, ki splošno veljajo za moderne operacijske dvorane, da bi nudila operaterju in ostalemu osebju, ali pa bolniku količkaj udobnosti, o tem ni bilo niti govora.
V tem, med operacijo slabo ventiliranem pro-slorčku, ki mu meri površina tal 21 in2, prostornina pa 90 ina, polnim izdihanega zraka, etrovih in jo-dovih par, je moralo dihati, delati in ostati pri zavesti razen bolnika pri vsnki operaciji najmanj pet ljudi: operater, 2 asistenta, narkoziter in inštrumen-tarka; poleg tega je pri vsaki operaciji navzočih par gledalcev in par oseb, ki pomagajo pri manjših delih. Običajno je bilo torej nakopičenih po 10 ali še več ljudi po par ur na dan v tem malem, z različnimi nezdravimi ali celo opasniini plini nasičenim prostoru. Tudi svetloba je bila večkrat nezadostna, dasiravno se je potisnila operacijska miza prav blizu edinega okna, katerega velikost je odgovarjala komaj '/»—*/t površine tal. Dovolj je bilo tudi še drugih manjših nedostatkov.
Vsled tega gre velika zasluga vsem tistim, ki so omogočili izvedbo od početka zasnovanega načrta, da se uredi lepa, modemu operacijska soba, ki bi ustrezala vsem novim higijensklm in tehničnim predpisom. Po osmih letih se je končno vendarle uresničilo ono, kar je bilo neobhodno potrebno za pacijente kakor za personal.
Tekom časa se je nabralo že lepo število v tem malem prostoru skrbno izvršenih in dobro uspelih operacij. Vsega skupaj smo šteli v osmih letih čez 2000 operaci j, na laparotomije (prerez trebušne stene) jih odpade 1000, 500 pa ostane vaginalnih operacij. Glede števila posameznih operacij bi omenil,
da smo so pri 150 porodnicah ekoro v vseh slučajih Izognili smrti otroka oz. matere s cesarskim rezom. Veliko število operacij Je tudi odpudlo na žene, obolele za rakom na maternici, ki eo še pravočasno prišle v bolnišnico. — Uspeli po vseh teh operacijah je odgovarjal uspehom, kakor Jih nuvajajo druge bolnISnice In klinike; odvisen je predvsem o teži operativnega posega In o dobi operacije. Največ žrtev so zahtevale operacije raka na maternici po »NVerthelmu«:, ki spadajo sploh med najtežje operacije; tu je treba odstraniti ne samo celo maternico, ampak tudi del njene okolice; en del nesrečnih izidov pa je pripisovati dejstvu, du pridejo žene večkrat tako kasno pod nož, da je bolezen že na meji operabilnosti. Ta operacija traja običajno nad eno uro, dočim so manjše operacije dokončane v četrt do pol ure.
V vseh stotinah slučajev je bilo treba premno-gokrat velikega potrpljenja in odločne volje, da je šlo delo v' tako urejeni operacijski sobi zadovoljivo izpod rok.
Nova operacijska dvorana je zgrajena po temeljitih predštudijah sličnih naprav in premišljenih študijah načrtov. Brez dvoma jo smemo prištevali med najlepše in najmodernejše v naši državi. To trdimo zlasti zaradi tega, ker so barve po stenah operacijskega prostora izbrane tako, da ne dražijo oči in kljub temu dopuščajo dobro osvetljenje operacijskega polja. S temno barvo tal, pokritih s črnimi pločicami, izvrstno harinonirajo teninozeleno pobarvane stene, ki prehajajo v rumenkastobel strop: na ta način se reflektira svetloba samo od zgoraj na operacijsko polje in odpade neprijetno bleščanje. kakoršno je bilo po starih operacijskih sobah. Obenem vpliva tn barvni ton pomirjevalno na bolnika iu na zdravnika, kar je obema le v korist. — Za nočne operacije je vstavljen reflektor ^Pantophos«, ki daje dnevni svetlobi sllčno, brezsenčno luč, naročen pri tvrdki Zeiss-Jena.
Dvorano je prostorna, dobro prezračljiva in se da lahko čistiti. Opremljena je z novo, lično opremo, nabavljeno pri tvrdki Hlavka v Zagrebu in Odelga na Dunaju. Pred operacijsko dvorano se nahajata dva predprostora, ki služita za umivanje, za shranjevanje kirurških instrumentov in drugih potrebščin, za sterilizacijske aparate, ki Jih je precizno vstavila firma Odelga, za pripravljanje bolnika itd. — Vodstvo del je prevzela stavbena družba Gradidoin , instalacijska dela sta izvršila Korn in mestna plinarna, polaganje pločic je prevzela trgovska družba Material'.
Z zgradbo modernih operacijskih prostorov pa problem ženske bolnišnice še vedno ni rešen; vsled letno močno naraščajoče frekvence porodnic iu bolnic je poslalo poslopje premajhno in je nujno potrebno, da se poveča, oz. zviša za eno nadstropje. Šele tedaj bo zavod popolnoma odgovarjal svojemu namenu.
Miklavž pride v kratkem!
Sporočite nam že sedaj Vaše želje in naročila za RADIO APARATE, gramofone in gramofon, plošče. Športne predmete — foto aparate.
Jligošport - Dalmatinova ulica 13 - Miklošičeva cesta 34
K današnjemu koncerta v Unionu
Zanimiv pojav na našem glasbenem polju je pevski mladinski zbor v Trbovljah. Kužna društva so v zadnjem času intenzivno vrgla svoje delovanje med mladino, da si v naraščaju zagotove dobro pripravljene, navdušene člane za pozneje, ko bodo stari odšli in prevzeli njih mesta mlajši. Pri pevskih društvih pa manjka te uvidevnosti, radi tegn mora župni pevovodja Prelovec ob vsaki primerni priliki opozarjati društva, nuj skrbe za naraščaj. Po drugi strani pa je tako prizadevanje otežkočeno, ker vzame vsak pevovodja v zbor le one, ki so že mutlrali. Pevska vzgoja mladine pred mutacijo je prepuščena le šoli. Osnovna šola nudi kakor v vseli drugih predmetih tako tudi v petju le splošno izobrazbo in ne moremo zahtevati od nje specializacije ene stroke, vendar so uspehi včasih presenetljivi, če prevzame na večrazrednih šolah pouk v petju za več razredov skupaj strokovnjak, ki se zna uživeti v delovanje z ljubeznijo, vnemo in velikim potrpljenjem.
V Trbovljah imamo vzgled take požrtvovalnosti v učitelju Avgustu šuligoju, ki je zbral okoli sebe lepo armado navdušenih pevčkov in pevčic. Kdor se je intenzivneje pečal s poukom petja v osnovni šoli, ta bo danes v Unionu videl, koliko neizmernega truda jc bilo Ireba, da so v tem zboru potem, ko so se izognili priprostemu, šablonskemu kričanju, prenesli petje v resnično doživetje in, kar recimo! umetniško prednašanje.
Zbor šteje 110 učencev in učenk osnovne šole od 3. š. 1. naprej. Izbrani so oni, ki so glasbeno najbolj nadarjeni in razpolagajo s prijetnim glasom. Sedaj ko so most prvih težav prekoračili, se nauče že prav težkih pesmi v kratkem času in s pravo poglobitvijo v snov. Dosedanji koncerii v Rog. Slatini, Hrastniku in dvakrat v Litiji so vzbudili v zboru silno samozavest in četudi so pevci po večini otroci bednih, skromnih rudarjev, vendar ne bodo v Unionu pokazali treme, pa čeprav bodo nastopili pred gospodo in najbrž tudi ostro kritiko.
Opozarjali moram že sedaj, da ne bodo pred-našali običajnih pesmic v triglasnem zboru, kakršnih smo že toliko čuli ob raznih nastopih osnovnošolske mladine. Nastopajo pretežno z modernimi kompozicijami, v katerih težkoče ritma, harmonije iu kontrapunkla gladko odpravijo in ravno ta sijajna usposobljenost v prednašnnju težkih partij ler hvalevredno prizadevanje po napredku dvigala la zbor visoko nad druge osnovnošolske zbore in ga napravljata vrednega, da mu moramo posvečati čim več pozornosti.
Zbor ima v rokopisu Adamičeve: Pesem rudarskih olrok, Zabučale goie (v posebni priredbi), Večer in Ciciban. Prvi dve sta posvečeni temu zboru. Z Rudnrsko« se zbor predstavi. Pretresli le mora, ko vidiš toliko raznolikega: besedilo, melodija, pevci, njih socljalne razmere, a jo vendar vse skupaj zlito \ eno. Ostale pesmi so iz zbirke Glasbene Matice 1030 in Kumarjeve zbirke 1921, komponisti: Emil Adamič, Stanko Premrl, Ivan Grbec, Marij Kogoj, Kran Marolt, Jiikob Aljaž. Nekatere ločke spremlja na klavirju Perlot Milan, učitelj iz Litije.
Zanimiv spremljevalec zbora (pa ne v mu/.i-kulnem smislu), je kateliet g. itatej Miroslav. S prijazno gesto, na kateri se vidi, kako mu je ves
zbor pri srcu, predstavi pevce občinstvu in potrebno pojasni niistop.
Upamo, da bodo danes vsi mladi pevci i:i pevke ter njih pevovodja ob velikem posetu koncerta deležni onega priznanja, ki ga zaslužijo v polni meri.	A. S.
Ne zamudile ugodnosti!
Globoko znižane cene in še velik popust pri vsem manufakturnem blagu
JOS. SNOJ. LJUBLJANA
Blago za ženske plašče po najnižjih cenah.
Od Sušaka do Aten
VI. Prosvetni тегег Prosvetne zreze т Ljubljani
Ljubljana. 14. novembra.
Včerajšnji večer nas je povedel vzdolž jadranske obale. Tajnik PZ g. Vinko Zor nam je ob številnih skioptičnih slikah poročal o potovanju, ki ga je priredila letošnje poletje naša največja luksuzna iadja »Kraljica Marija«. Imeli smo pri predavanju občutek, da jc bilo nakopičenih vse preveč naravnih krasot in starih umetnin, da bi jih mogli izletniki v tem kratkem času s pridom uživati. Zahvaliti se moramo g. predavatelju, da je oživil opis krajev, ki bi se lahko razvil v orgijo dolgočasnega naštevanja geografskih poročil in zgodovinskih reminiscenc, z bežnimi slikami družabnega življenja na ladji in na izletih. S tem nam je približal abslraklno-ptoskovno gledanje prolci-rune slike v življenjsko sodoživljanje ob plastično podanih tipih dr. Iga, Oberfranceljna in ne v zadnje pozabljivega krfskega šoferja.
Ladja Kraljica Marija je natovorila izletnike na Sušaku. Prva njena postaja je bila šibenik, njegova katedrala, avtomobilski izlet k slapovom reke Krke, nazaj grede narodopisne študije »pod vejico: v šibeniški okolici. Naslednji dan Split, Panorama, rekonstrukcija Diokleciunove palače, stolnica v celem in v detajlu, solinski muzej, najstarejši slovanski spomeniki, Dubrovnik. Romantični pejsaž, subtropska flora, kulturni spomeniki >jugo-slovanskega Weimara«, Boka Kotorska, Lovčen, Celinje.
Krf, otrok herojskih spominov iz svetovne vojne, rojstni kraj Jugoslavije, otok svetovno najbolj poznanega kitseha v vili Ahileon. Epidavrijski teater, grška dekleta in vojaki, mikenskn vrata in tirlnska ciklopska obzidju, moderni moli pirejski, mrtve razvaline akropolske, ki so oddale vse svoje spomenike britskemu muzeju, umazano atensko kopališče, vse to je zdrvelo v pičli url mimo naših oči. Nato povralek. Mililo pravljično lepega Lokrumu, mimo Korčule, rojstnega kraja Marku Pola, prvega globetroterja, mimo 11 vara, otoka rožmarina, nazaj na Sušak.
Melodije .Triglavske koračnice., s katero se je poslovila od popotnikov ladja in od poslušalcev g. predavatelj, je zaglušil frenetičen aplavz. Obisk ie bil rekorden.
Blago za zimske suknje, kamgarn in športni ševi/ot
za obleke. Piiš in volneno blago za plašče in obleke. Na/nove/ši baržuni in flanele Najugodnejši na k up !
& Žlender,
Ljubljana, Mestni trg št. 22
Dajte nam hrv!
(Glas izpod Golovca.)
Modernizira se Ljubljana — modernizira njena okolica; tako, da dobivajo sedaj celo kraji, kjer smo še nedavno poslušali ob lepili mesečnih večerih žabji koncert, — prav moderno kanalizacijo.
In v tem delu za dobro in koristno so spoznali naši mestni očetje, da nikakor ne gre sedaj, ko imajo že nekdanje žabje vasi moderno kanalizacijo, ustavljati se še nadalje opravičenim željam in prošnjam dokaj ponižnih in skromnih Podgolov-čanov. Sklenili so, in bodi jim čast in hvala, tudi izvršili svoj sklep. Dobili smo letos tudi mi kanalizacijo. Za nekaj časa so sicer res zaprli cesto, ker njena širokost ne prenese takega razkopavanja, ki je potrebno za tako delo, saj je na nekaterih krajih komaj 4 m široka. Vendar to nadlogo smo prav radi prevzeli, ker smo vedeli, da bo potem boljše. — Sicer je že dolgo pobožna želja naša, da bi cesta pridobila na svoji širokosti vsaj na nekaterih krajih, kjer ni posebno huda stiska za prostor. No mogoče je, da bomo tudi kdaj uslišani, kakor smo bili sedaj, ko so nam napravili kanalizacijo. Prav zadovoljni smo z njo.
Bili bi pa še bolj, ako bi se nam izpolnil še oni del obljub, že tolikrat danih — o brvi. Ta brv namreč, ki so jo nam naši mestni očetje že večkrat obljubili in jo nam letos še posebej zagotavljali, da jo dobimo, se je ujedla že v dušo vsakega posameznega prebivalca Hradeckega vasi tako močno, da marsikdo že sanja o njej in v sanjah hvali uvidevnost mestnih očetov in njih so-cijal. čut za nas uboge Zodgolovčane, ki nam so naklonili, da smejo sedaj vstajati dobrih 20 minut pozneje; ker toliko smo rabili za ovinek, ki ga napravljata odročna mostova. Seveda je to vse samo sen in samo pobožna želja in nič drugega, ker obljubljene brvi še sedaj ni. Skromni smo Podgo-lovčani in ponižni, zato čakamo usmiljenja mestnih očetov, vdano in tako kot se spodobi. — Podijo lovčan.
Kaj bo danes?
Drama: Ob 3 popoldne: »Veste. Izven. Znižane cene.
Ob 8 zv.: »Pritličje in prvo nadstropje:. Izv. Znižane cene. »
Opera: Ob 3 popoldne: »Madame Butterflyc. Izven. Znižane cene.
Ob 8 zv. »Viktorija in njen huzar«. Izven. Znižane cene.
Rokodelski dom: Ob 7: Gledališki večer. Sodeluje pevski zbor pod vodstvom prof. Bajuka.
Union, velika dvorana: Ob polil Koncert nladinskega pevskega tbom iz Trbovelj.
JakopičeT paviljon: Goršetova razstava.
Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoezy dsd., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20.
šišensko prosvetno društvo: Ob 8 zvečer v samostanski dvorani »Martinov večer«,
KAJ BO JUTRI?
Drama: »Dve nevesti«. Red D.
Opera: Zaprta.
Nočno službo imata lekarni: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41.
Šišensko prosvetno društvo: Ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani skioptično predavanje o Romuniji, dr. Valter Bohinc.
VaSe zdravje ie vredno ve" kot 100- Din!
Pri ZIBERTU v Prešernovi ulici dobite snežke že
od 70 - do 260 - Din.
© Sentpctersko prosvetno društvo priredi drevi ob pol osmih Martinov večer, h kateremu vabi svoje člane in prijatelje društva odbor.
0 Zadnji dan Ooršetove razstave. Danes je zadnji dan razstave kiparja Franceta Ooršeta v Jakopičevem paviljonu. Vsestranski uspeh, ki ga je ta umetnik doživel tako pri časopisju kakor tudi pri občinstvu, priča, da je Gorše močna umetniška potenca. Res je, da je njegov moralni uspeh razstave mnogo večji, kakor pa gmotni, vendar je bil dosedaj še kar znaten obisk in je prodal Gorše tudi že nekaj del. Gorše bi seveda zaslužil, da bi bilo oboje še mnogo večje. Zato je danes zadnji dan, ko je prilika, da ee naše občinstvo oddolži temu pristnemu in poštenemu umetniku ter da mu dane« napolni paviljon e svojim posetom.
0 Pridite tudi Vi v r.aš krog odjemalcev, pa ne bo krize zn Vas. Pestotnik, špccerija, Sv. Petra cesta.
0 Mestno kopališče na Ljubljanici. Mestna občina je sklenila, da odda prihodnje leto mestno kopališče ti a Ljubljanici v zasebne roke in sicer v najem. Najemnik bo poleg kopališča zgradil Se gostilniški lokal in koncertno dvorano. Zanimivo je, da obisk tega kopališča vsako leto zopet narašča. Še lani je to kopališče obiskalo 4903 kopalcev, letošnje poletje pa je bil obisk že 9907 oseb. Dohodki so znašali letos 23.382 Din.
0 Slab tržni dan. Neugodno vreme in deževje se redno pozna tudi na ljubljanskem trgu. Čeprav je bila včeraj sobota, torej dan, ko je promet na trgu največji, vendar je bil trg včeraj le slabo obiskan Ni bilo mnogo ne prodajalcev ne kupcev, le kdor je že moral na trg, ta je prišel. Ker ni bilo dosti ponudbe m ue dosti povpraševanja, so cene ostale skoraj iste, kakor prejšnji teden, le zele-njadarice so za spoznanje dražje prodajale svoje blago, čemur je pač kriv dež in pa že pozna jesen. Sicer pa so zadnjo soboto dajale svoje blago toliko da ne zastonj. Gospodinje so se danes tudi že veselile, da bo cena govejemu mesu dalje padala in se je res že pojavil mesar, ki prodaja goveje meso zadnji del po 12 Din, prednji del pn po 10 Din. Cena živini namreč še pada in je te dni dosegla najnižjo stopnjo v zadnjih letih. Poudariti pa moramo, da cene klavni živini niso preveč odvisne od cen mesu na ljubljanskem trgu. temveč je res, da ljubljanski trg le malo vpliva na cene živini. Pač pa mora ljubljanski Irg obratno slediti ceni živine. Mnogo večji so drugi činitelji, ki določajo cene živini, kakor pa ljubljanski trg. Ce torej cena mesu na ljubljanskem trgu pade, je to vedno posledica, nikdar pa ne morebiti vzrok novemu padanju cen živini. To je treba vedeti!
0 Proslava 13 letnice smrti Ivana Cankarja bo v Delavski zbornici dne 12. decembra.
0 V. delavski prosvetni večer. V sredo, dne 18. novembra t. 1. priredita »Svoboda« in »Zarja« v dvorani Delavske zbornice V. delavski proevetni večer. Godba »Zarja« bo zaigrala pod vodstvom
kapelnika Fr. Dolinarja Ablovo pesem »Prijateljicam lastavkam« in Georgov duet: »Zlate sanje«. Klarinetist Raubar Miljutin zaigra klarinet solo; ilautist Viktor Čampa pa arijo iz »Traviate« na flauto. Koncertna pevka Štefanija Vukova zapoje Chopinovo »Želja« in Čajkovskega arijo Tatjane in opere »Evgenij Onjcgin«. Konservatorist Drago Burger Hildachovo »Domovini«, Čajkovskega »Na pleeu« in arijo Len&kega iz opere »Evgenij Onje-gin«. Konservatorist Drago Žager zapoje I.iadovo: »Iz mojih solz«, Dvorakovo: »Sokolu dajte kletko« in Strauseovo: »Ljubim te«. Baritonist de Make zapoje Rachmaninovo: »Vse mine«, \Vrangelovo: »Ljubezen — sen« in Davidovo: »Zakaj sem te spoznal«. Po koncertnem delu sledi predavanje s skioptičnimi slikami p Skandinaviji. Predaval bo Ciril Štrukelj in na modernem epidiaskopu poSa-zal mnogo lepih slik. Koncertni del večera se bo prenašal po radiu in je takorekoč od 8. do 9. ure zvečer delavska ura, na kar opozarjamo delavstvo izven Ljubljane.
O Pletenine vseh vrst Vam nudi v najlepši izbiri Šterk, nasl. Karničnik, Stari trg 18.
© Umrli so v Ljubljani od 7. do 14. novembra 1931: Bobreckij Nikolaj, 62 let, uradnik drž. hipotekarne banke, Gradišče' JI. Kozmik Antonija, roj. \Veiler, 39 let, žena sedlar, mojstra. Sv. Petra nasip. Hrušovar Josipina roj. Strgulc, 08 let, žena železničarja, baraka pri Kolinski tovarni. Lončarič Viktorija, 11 dni, hči železničarja, Vodovodna c. 20. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Šerbec. Angela, pol ure, hči teracerja in hiš. j>o-sestnika, Glince. Putre Ludvik, 15 mesecev, sin poljskega dninarja, Kačji potok pri Kočevju. Pečar Anton, 57 let, železniški delavec v p., Zalokarjeva ulica 11. Šuštar Marija, 2 dni, hči dninarice, Luko-vica 12. Malivrh Franc, (30 let, progovni paznik v p., Slovenska ves. Hiršman Ciril, 19 let, delavec. Krtina, šoštar Viljem, 1 dan, sin monterja, Fran-kopanska ulica. Flander Miha, 61 let, cestar v p., Adergaz pri Cerkljah. Kralj Štefanija roj. Pire, 23 let, žena posestnika, Izlake. Bernik Marija, 5 mesecev, hči delavca. Lesno brdo pri Vrhniki. Gode Magdalena, 72 let, žena posestnika, Koblerje pri Kočevju. Vidmar Janez, 1 in pol leta, sin posestnika, Plešivca pri Brezovici. Comino Ivan, 2 dni, sin opekarja in gostilničarja. Draga. Ruck-stuhl Alfred, 72 let, pošt. oficijal v p., Vevče.
0 Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Pranja Kanovar, pokopališče Sveti Križ, Ljubljana. — Telefon št. 27-87.
0 Vsa krznarska dela izvršuje točno in po solidnih cenah Mirko K rašni a, Wolfova 12.
O Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
© Dobre in poceni nogavice dobite pri Ferdo Kobald, Miklošičeva cesta, palača »Grafika*.
DRAGO 60RIIP d C0.
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA C. 16
ENGROS — ENDETAIL
KONFEKCIJA DAMSKA IN MOŠKA PO NAJNOVEJŠIH MODELIH--
Maribor
© Današnji mladinski koncert. Danes dopoldne točno ob pol 11 bo veliki unionski dvorani koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj-Vode, pod vodstvom dirigenta-učitelja g. Šuligoja. Na programu je 16 dvo- in troglasnih mladinskih zborov | deloma a capella, deloma s spremljevanjetn klavirja. Zastopani so razni slovenski skladatelji, najbolj med j njimi Adamič. Glasovni materijal je prav izvrsten, mladinski zbori sami pa brezhibno naštudirani, kar dokazuje velik uspeh vseh dosedanjih javnih nastopov tega mladinskega zbora. Vstopnice se bodo dobivale od pol 10 dalje pred vhodom v Unionsko dvorano. Pripominjamo, <la so stojišča vsa razprodana, sedeži pa se dobe od 8 do 30 Din. V predprodaji so tuiii programi s tiskanim besedilom zborov po 2 dinarja. Obisk najtopleje priporočamo.
0 Gledališki večer v Rokodelskem domu. Drevi ob 7 bo v Rokodelskem domu »Gledališki večer«. Na vsporedu so moški zbori pod vodstvom g. prof. M. Bajuka. dve veseloigri, kupleti itd. Vstopnice se dobivajo v predprodaji danes od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Koinenskega ulica 12.
0 Članstvu »Ljubljane«. Pevska vaja celotnega zbora bo v ponedeljek ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona. Udeležba nujna! Pevovodja.
0 Mesarji iz Barcelone v Ljubljani. Danes popoldne so dospeli v Ljubljano štirje mesarji iz Španije, ki so dopotovali v Jugoslavijo, da se tu seznanijo s trgom mesa in navežejo kupčijske stike za izvoz svežega mesa v Španijo. Ogledali so si mestno klavnico, kjer jim je klavniške naprave razkazal dr. Kune. Posebno so se zanimali za vzorno meso v prostorih Ivrdke Slamič. Nato so obiskali tudi to tvrdko v Kersnikovi ulici, kjer jim je šef tvrdke razkazal svoje naprave (tvrdka gradi sedaj moderno delavnico in huffet). Z ogledom so bili španski mesarji zelo zadovoljni. Obljubili so, da se nazaj gredoč še zglase. Španci so nato odpotovali v Zagreb.
ELEGANTNA DAMA
naroča obleke in plašče v nteljeiu
Dosioina Iglfc, palača Viktorija.
G V dijaškem semenišču je danes ob pol 17
blagoslovitev dvorane in dijaška akademija. Vsi prijatelji mladine iekreno vabljeni. Med drugim fe uprizori igra francoskega dramatika Henrika Gh£-ona: Troje modrosti starega Vanga.
IJ Tajnik Marko Kranjc, ki je bil osem dni deloma v policijskem, deloma v sodnem zaporu, je prejel sledečo rešitev: »D. T. broj 1625-31. Okrožnemu sodišču Maribor. Vračam priložene spise s napomenom po § 96 k. p. da nišam našao osnova za krivično gonjenje Kranjc Marka zbog bilo ko-jeg krivičnog dela. (Vračam priložene spise z opombo po § 96 k. p., ker nisem našel podlage za kazensko preganjanje Kranjca Marka radi kakršnegakoli kaznivega dejanja). Beograd, 10. novembra 1931. god. Državni tužilac Državnog suda za zaštitu Države.« Podpie.
□	25 letnica Cecilijinega pevskega dmftva v Mariboru. Meti ljubitelji lepega petja in glasbe v Mariboru vlada že sedaj veliko zanimanje za cerkveni koncert, ki ga priredi Cecilijino pevsko društvo v Mariboru za svojo 25 letnico. Na koncertu se bo izvajal R os*inijev oratorij »Stabat Mater« (žalostna Mati) v slovenščini. Sodelujejo priznani solisti gospa Lovšetova, gospodična Vedralova, gg. fcivko in Neralič. Tekom 25 let nam je Cecilijino društvo, ptisebno ob velikih praznikih, z mnogioii žrtvami pripravljalo stalen in bogat glasbeni užitek, zato zasluži vso našo pozornost ob svojem srebrnem jubileju, da se odzovemo njegovemu vabilu na jubilejni koncert prihodnjo sredo v mariborski stolnici. Rossinijev oratorij Stabat Mater se odlikuje po izrednih krasnih solopartijah in arijah. To glasbeno delo je eno najlepših v svetovni literaturi te vrste. Nekdanje članice in člani Ceci-lijinega društva, in teh je veliko v Mariboru v vseh krogih in stanovih, se bodo ob tej priliki radi spomnili svojega sodelovanja v društvu, kjer zaradi prezaposlenosti žal niso mogli dalje sodelovati. Razna cerkvena društva vedo, koliko je Cecilijino društvo ob njihovih cerkvenih slovesnostih sodelovalo in bodo radevolje storila vse, da bo udeležba na koncertu tako radi umetniškega užitka kakor zaradi delavnega društva samega prav častna. Predprodaja vstopnic po Din 6, 10 in 15 se vrši pri lloferju in v Cirilovi knjigarni. Ceci-lijlnemu društvu pa izrekamo ob tem jubileju svoje častitke in želimo, da bi tudi v bodoče tako vztrajno in požrtvovalno vršilo svoje veliko kulturno delo v Mariboru, kakor dosedaj.
□	Slava 45. pešpolka. Naš domači 45. peš-polk praznuje dne 23. novembra svojo slavo v spomin onega dne, ko je bila usoda Maribora stvarno odločena v našo korist. Služba božja in rezanje kolača se vrši dopldne ob pol 11 na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra v Melju. Popoldne ob 15 se bo vršila na dvorišču iste vojašnice vojaška veselica.
□	Izobraževalno društvo na Košakih ima
danes v nedeljo ob 15 redni mesečni sestanek s poučnim predavanjem.
n Odklanjanje najemnikov z otroki. Prejeli smo: Neka delavska družina s 6 nepreskrbljenimi otroci od 1 do 13 leta je že od meseca septembra t. 1. brez strehe. Povsod jo odklanjajo radi otrok. Ker so v mestnih hišah zasedena vsa stanovanja, apelira mestno načelstvo na hišne lastnike, ki imajo na razpolago proeta stanovanja, da se usmilijo omenjene družine, katere naslov je na razpolago v soc. političnem uradu mestnega načelstva, Rotovžki trg 9. Pri tej priliki se opozarja ponovno na tozadevno okrožnico g. bana dravske banovine, po kateri se najemniki z otroki nc smejo odklanjati.
□	Kako Informira "Jutro« svoje 6itatel)e, V sobotni številki z dne 14. t. m. prinaša »Jutro na 4. strani notico nod naslovom »Bela vrana ;
tukaj stoji črno na belem, da ni tukajšnji »Slovenski gospodar« sploh ničesar napisal o volitvah dne 8. t. m., in da ni prinesel niti »kratkih podatkov«. Portem še pristavlja: »Slovenski gospodar« hoče za-plankati svoj svet.« Pregledali smo številko »Slovenskega gospodarja« z dne 11. t. m. in našli pod rubriko »Novejše« izide nedeljskega glasovanja v vseh okrajih dravske banovine z imeni kandidatov. Tako poroča torej »Jutro«; kakor čujemo, se bo zadeva končala pred sodiščem.
□	Katoliška omladina uprizori danes ob 5 v Omladinskem domu, Cvetlična 28, znano šaloigro »Navihanec«; prijatelji mladine vljudno vabljeni!
П Ne Aleksandrova 29, ampak Cvetlična 34. V našo tozadevno notico v petkovi številki o posestnih izpremembah se je vrinila napaka v toliko, da trgovec Joeip Weiss ni kupil hiše na Aleksandrovi cesti 29, ampak v Cvetlični 34,
□	Oddaja sirot v oskrbo. Od mestnega soc. političnega urada smo prejeli: Stranke, ki so voljne prevzeti v oskrbo sirote proti delni povrnitvi stroškov, naj se zglaeijo v socijalno-političnem uradu mestnega načelstva, Rotovžki trg 9 od 8 do 12.
□	Razglas davčne uprave. Položnice za plačilo davkov, ki jih davčna uprava v Mariboru razpošilja za IV. četrtletje 1931, so opozoritvenc položnice, katere niso združene z eksekucijskimi stroški. Na položnicah izkazani stroški so predpisani samo za prejšnje izvršene opomine. F.kse-kucijski stroški se bodo računali šele tedaj, če se davčni zaostanki ne plačajo do 25. t. m.
□	Brezposelnost narašča. Čimdalje bolj narašča skupina, ki obkroža borzo dela na Rotovž-kem trgu. Med brezposelnimi, ki oblegajo linice v
■ tem uradu že tedne in tedne zastonj, se pojavljajo I vedno češče novi obrazi ter množijo vrste onih, ki prosjačijo ne za košček kruha, ampak za delo, ker bi si radi svoj kruh poMeno zaslužili, pa si ga ne morejo. Zadnje čase odpušča delavstvo posebno kovinska industrija, nekateri obrati so odpovedali celo že specialistom. Tudi stavbna podjetja so pričela z redukcijami, ker preko zime ne bo zaposlitve.
□	Radio Maribor, r. z. z o. z„ Miklošičeva ulica 2. Zaloga žarnic, radio-aparatov, zvočniki, sestavni deli, drobni materijal po najnižjih cenah.
□	Poravnalno postopanje se je uvedlo na predlog dolžnice Aste Fiirst, trgovke v Ivanjkov-cih pri Ormožu. Za poravnalnega sodnik je imenovan dr. J. Kosan v Ormožu, za upravnika pa dr. Ban Adam, odvetnik istotam. Priglasitev terjatev do 16. decembra, poravnalni narok 21. decembra. Oolžnica nudi upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40%.
□	Sprememba posesti. Tvrdka Scherbaum in sinovi je prodala svojo hišo na Aleksandrovi cesti št. 04 \Vernerju Pfriemerju iz St. Poltna v Avstriji za vsoto 550.000 Din.
□	Tolovajstvo pod Meljskim hribom. Na cesti med Mariborom in Sv. Petrom je bil izvršen sredi poldneva včeraj drzen napad na hlapca Jurija Beka iz Pobrežja. V neki tukajšnji gostilni, kjer je Bek pil četrt vina, je neznani napadalec opazil, da je Bekova listnica precej rejena ter se mu je pridružil, češ da imata isto pot. Ko sta prišla pod Meljski hrib, sc je vrgel nenadoma na nasprotnika, ga vrgel na tla ter mu iztrgal listnico iz žepa, ki pa se je med ruvanjem, ki je nastalo med napadalcem in žrtvijo, strgala, da se je ne-
. kaj bankovcev razneslo po tleh. Z ostalimi je na-! padalec pobegnil. Hlapec trpi 700 Din škode. Na policiji je izjavil, da je izvršil napad mlad. približ-1 no 241etni moški, oblečen v črno obleko brez površnika. Najbrže je doma iz Pobrežja, ker se mu je zdel po obrazu znan. Policija ie uvedla ooiz-vedbe, da izsledi predrznega tolovaia.
Zadu . ^.ljstvo nad lO.OOO kupcev
v sami Jugoslaviji je najboljše izpričevalo za
Zephir peči
Znatno znižane cene I
ZEPHIR D. D.
TOVARNA PEČI IN EMAJLA
SUBOTICA
Samoprodaja Ljubljana: Breznik & Fritscb Celje: D. Rakusch Maribor: Pinler & Lenard
□	Trda roka tržnega nadzorstva. Tržno nadzorstvo je zaplenilo včerajšnjega tržnega dne nekemu mesarju tehtnico in dve uteži. Tehtnica je bila pokvarjena, uteži pa niso bile predpisano c»-mentirane. Prodajalcem sadja so bile zaplenjene 3 tehtnice in več uteži. Zaplenjen«	ca oddali preizkuševalnemu uradu.
□	Skozi okno je morala pobegniti. Tkalcc Stanko R. je prikolovratil pred stanovanje svoje ločene žene ter pričel razbijati, kričati, da je letela cela ulica skupaj, ter groziti, da bo vse po-klal, ako mu ne odprejo. Vsa v strahu je žena pobegnila skozi okno ter sc zatekla po pomoč na stražnico. Stražniki so našli nasilnega moža še pod oknom etanovanja ter ga aretirali.
Slovenj gradeč
Igri »Marijin otrok« in »Prisiljen stan je ta niievau« priredi Kmet. bralno društvo v Starein trgu v nedeljo, dne 15. t. m. v Ublovi dvorani. Sodeluje novo ustanovljeni tamburaški zbor fantovskega odseka. Vljudno vabljeni.
Naši živinorejci imajo prihodnjo nedeljo, 22. j. m. v Zadružnem domu anketo za povzdigo naše živinoreje ter o nadaljnih potrebnih ukrepih rad/ mlekarske zadruge.
Celje
0 Redna javna seja mestnega občinskega odbora bo v petek 27. t. m. v posvetovalnici mestnega magistrata ob običajni uri. Obravnaval se bo nn tej seji proračun mestne občine za prihodnje proračun sko leto.
0 Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v petek 13. t. m. delavec brez posla Deželak Martin ii Marijagradra v starosti 03 let. — Naslednji dan 14. t. m. pa je umrl islotako v javni bolnišnici v starosti enega leta Pečnik Hraniti),' sin mizarskega pomočnika v Celju. — Preostalim naše iskreno sožalje.
0 Predavanje o Kozjaku. Pohorju in Korosiri.
ki ga je nameravala, knkor je bilo že jnvljeno, prirediti Savinjska podružnica SPD v Celju v ponedeljek 23. t. m. ob 8 zvečer v meščanski šoli, se sporazumno z Jadransko slražo v Celju odpove, ker priredi isti dan predavanje Jadranska Straža v omenjenih pro štorih. Predavanje SPD se bo vršilo nekaj dni j kasneje ter se bo jlan pravočasno objavil.
0 Nočno lekarniško službo imata ta teden <lo vključno petka 20. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti v palači Ljudske posojilnice.
0 Požarni alarm. Pred nekaj dnevi smo poročali pod gornjim naslovom, dn je izbruhnil v Ktir-bisehevi hiši pri Skalni kleti v neki stanovanjski sobi požar. Naprošeni smo, da objavljamo, da ni gorelo v omenjeni hiši, temveč v sosedni hiši, katere lastnica je ga. Peperko Viktorija.
& Nesreča v tovarni. V petek 13. t. m. se je zgodila v tovarni kemičnih izdelkov v Gaberju delavcu Kranjcu Marlinu občutna nesreča. Med delom je prišel z roko preblizu stroju, ki gn je zagrabil ter mu razcepil kazalec na levi roki. Kranjc se nahaja v javnf bolnišnici.
0 Mestni avtobus, ki je bil 9. oktobra zaradi [•opravila ceste Celje—Laško ustavil vožnjo na tej progi, prične danes v nedeljo, dne 15. novembra t. I. zopet voziti po starem voznem redu.
0 Nevaren liček v rokah celjske policije. Pred nekaj dnevi je celjska policija aretirala nekega Škorjanca Vinka, že mnogokrat kaznovanega, ker je ukradel vinskemu trgovcu Mntkoviču izpred njegove vinske kleti 000 literski sod. Policjja ga je takrat izročila sodišču, ki ga je v četrtek 13. L m. izpustilo začasno na svobodo. V petek 14. t. m. pa je dobila celjska policija od ljubljanske obvestilo da je imenovani škorjanc tudi zasledovan iz Ljub ljane. Škorjanc je bil namreč v času od 22. de 30. oktobra v Ljubljani — doma je od Device Marije v Polju — in je 26. oktobra vlomil na železniški postaji v neki železniški voz ter odnesel blaga v skupili vrednosti okrog 5000 Din. Policija ga je seveda takoj zopet aretirala ter ga ponovno izročila sodišču, tako da se je veselil zlate svobode samo en dan.
0 Obsojen ubijalec. V soboto 14. t. in. je stal pred malim senatom okrožnega sodišča Martin Fer-iež, 40 letni mesarski pomočnik iz. Vojnika, pristojen v občino št. Jurij ob j. ž. okolica. Državni tožilec ga je obtožil zlocinstva uboja. V petek 31. julija t. 1. je prišlo v Vojniku do prepira, iz katerega je nastal pretep, med obtožencem na eni strani in Jakobom Kovačem ter njegovim sinom Adolfom nu drigi strani. Kakor izpove obtoženi Ferlež, sta ga napadla oba Kovača, in sicer Jakob, da ga je tolkel s palico po glavi, Adolf pa s pum po od kolesa. Mlajši Kovač je poleni zbežal, Ferlež pa tudi, stari Kovač pa za Ferleženi, tako da sta čez nekaj minut bila zopet skupaj. Ferlež se zagovarja, da jc potegnil nož v silobranu, ker ga je stari Kovač davil za vrat. Hotel je Kovača samo malo prestrašili, v razburjenosti pa je premočno sunil, vsled česar je prišlo do težke telesne poškodbe. Po zdravniškem izvidu rann ni bila smrtna, ampak je nastopila smrt čez 10 dni vsled zastrupljenja krvi. Po zasliševanju prič je senat po daljšem posvetovanju izrekel eb-sodbo, da je Ferlež kriv v smislu obtožbe in da se mu ne moro priznali silobrann. Obsojen je bil na dve leti težke ječe, tri leta izgube častnih pravic, nn povračilo stroškov postopanja ter na povračilo stroškov zasebnim udeležencem za zdravljenje in do-izreh v •Јпочио 90(10 Din in za bolečine 5000 l)i»
%
Utievna kronika
Povodnji groze
Ljubljana, 14. novembra.
Močno deževje zadnjih dni je povzročilo, da so vodo v ljubljanski kotlini zopet izredno močno narastle. Oanee dopoldne so nekateri potoki kar /idno dvigali svojo vodno gladino. Vsi potoki in jarki so polni vode do vrha svojih strug. Izredno je narastla Ljubljanica, katere stanje je še celo preseglo ono stanje, kakor ga je imela, ko je pred dvema tednoma zadnjič narastla. Kakor Ljubljanica eo narastli tudi njeni dotoki, kakor Iščica, Prošča, Mali graben in Gradaščica svojo maksimalno višino vode. V Ljubljanici sej« voda prav do višine novih obrežnih zidov. Ker s« sedanjemu dotoku vode ni postavila v oviro zaprta zatvornica v Trnovem, nivo vode v Gruberjevem prekopu eicer ni tako visok, kakor pred dvema tednoma, ko je voda še tekla samo po Gruberjevem prekopu, dokler je niso spustili skozi mesto. Toda voda se v jruberjevem prekopu stalno dviga in bo najbrže ie narasitla. V splošnem pa je Ljubljanica precej »ečja, kakor pa je bila zadnjič.
Zalog, 14. novembra.
Iz Zaloga nam poročajo, da je tam nastala že prava povodenj. Ljubljanica je višja, kakor pa je bila ob zadnjem naraščanju vode in je povsod prestopila bregove. Od papirnice dalje pa do izliva v Savo je Ljubljanica povsod preplavila polja. Polje pod vasjo Slapami in vse zaloško polje je pod vodo. Pri Zalogu ee Ljubljanica ne more normalno izlivati v Savo, ker jo močno narastla Sava tiSči nazaj. Umevno je tudi, da so »sige«, to je suha struga Ljubljanice, pod vodo. Voda je povsem zalila Perleeov, Hleošev in Plevnikov mlin. Ti mlini stoje ob Stari vodi, to je ob odtoku Save. Voda je zalila tudi cecto med Zalogom in I.azami, tako, da popoldne niso mogli niti s konji črez. Da vsaj omogoči promet pešcev, je orožniška postaja intervenirala, da je železnica dovolila pot črez železniški most. Če bo pa deževalo še dalje, bo voda gotovo zalila Zalog.
Ježica. 14. novembra. Tukaj je Sava močno narasla, samo v eni uri je narasla za 30 cm. Popoldne je pa še vedno nekoliko, komaj za spoznanje, nižja, kakor pa je bila ob zadnji povodnji. Vejevja in lesa voda še ne nosi, pač pa trga prod proti Stoiicam in Sa-veljski prod ler tako povzroča znatno škodo. Bati ne je, da bo voda še naraščala in da pride še do bujše škode.
Načrti za novi kolodvor v Ljubljani
Mestno načelstvo v Ljubljani je v sporazumu z železniško upravo razpisalo natečaj za izdelavo generalnega projekta novega postajnega poslopja v Ljubljani. Natečaja se j« udeležilo 17 projektantov. Ocenjevalna komisija je po temeljitem pregledu priznala nagrade epodaj imenovanim projektom po tem-le vrstnem redu:
1.	projektu z geslom »L. 0.« (projektanta ing. arh. Joe. Gonda in ing. arb. Amirija Baranj iz Sombora) 30.000 Din.
2.	projektu z geslom •Parulel-lintja« (projektanta dipl. ing. Jo«. Pičman m ing. arh. Joe. Seinel iz Zagreba) 20.000 l>iii.
X projektu z geslom »12.270« (projektanta iag. arh. Andrija Baranj in ing. aih. Jo«. Gonda k Sombora) 15.000 Din.
4.	projektu z geslom »Peron« (arh Mihajlo Hecimovič iz Zagreba) 10.000 Dtn; in projektu z geclo.n «23« (projektant ing. arh. Navinšek Emil iz Ljubljana) 10.000 Din.
5.	projektu z geslom »Kolodvor« (projektanta ing. Milovan Kovačevič in ing. Vlado Antolić iz Zagreba 5000 Din.
V« došli projekti »o javno raistavljeni v dvorani ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 12, pritličje, vhod iz kolodvorske ulice ob vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice od vključno srede 18. L m. do vključno nedslj« 22. L m. od 9 do 15. (AA.)
Katehetsha ura
Presvetli ordinarij ljubljanske škofije, škof dr. Oregorij Roininn sklicuje na prošnjo ljubljanskih katehetov gg. duhovnike, ki se zanimajo zn prospeh versko-nravne vzgoje in šolske kateheze
v sredo 18. novembra L L ob 2 popoldne ▼ šolskih prostorih Lichtenthurnovega zavoda
na pomene h o nekaterih važnih pedag. in didaktičnih vprašanjih
Predaval bo docent zn k/itehetlko na ljub. univerzi (Ur. Josip Demiar o vprašanju Knko otrok vero doiirlja. Stolni viknr in katehet Alojzij Koi-merlj bo s kntehezo o inkrnmentu »v. zakonu pri učenkah (V. osnovnega razreda skušal /.družiti, knr spada k sedanji vzorni kntehezi. Katehet Josip lu-iek (Kranj) bo kazal, kako veroučitelj * risanjem ва tabli pouk pojasnjuje in poživlja.
Ta oglas velja kot povabilo vsem gg. duhovnikom.
Kol edtrr
Nedelja. 1!5. novembra: (25. poblnkoštna nedelja). Nedelja varstva Marije Device. Leopold (Levko), kralj.
Ponedeljek, lfl. novembra: Otmar, opal; Neža (Janja) As.
iVoui grobovi
V Ljubljani je umrla gospa Ivana Pirnat, jena Spreitzer. Pokopali jo bodo dane« ob |>ol 4 ipoldne. Blag ji 9pomin! Težko prizadetim naše
Litija, 14. novembra 1931.
Neprestani deževni nalivi zadnjega tedna so i napolnili naše vodne struge s tako ogromnimi količinami vode, da so naše reke prestopile bregove. Sava je od Zaloga, kjer sega že skoro do lesenega mostu, preplavila nižje stoječe hš3e. Ljubljanica, ki se ravno n&d Zalogom steka v Savo, pa stoji skoro do železniškega nasipa. V vodi so vse hiše ob Ljubljanici. Sava je dalje preplavila vse obrežje od Laz do Litije, kjer je Sava letos dosegla maksimum nad normalo.
Če bo še naprej deževalo, je nevarnost, da vodovje preplavi spodnji del litijskega tega in pri-dere v nasproti ležeče predil,-iške stavbe. Dosedaj po povodnji povzročena škoda ni prevelika, ker so kmetje svoje pridelke z njiv po večini že pospravili.
To večno deževje, ki že sploh slabo in kvarno vpliva, pa povzroča našemu kmetijstvu veliko škodo, ker ne morejo spraviti atelje in drv domov, i ker so vsa pota, občinska in vaška, razdrta in namočena, da vsak težji voz kar v blatu obtiči.
Skofja Loka.
Hude plohe, ki so s? ulivale s presledki vso I noč, so zalegle, da sta že preje precej močni Selška in Poljanska Sora vidno narastli. Občutne škode naraščajoča voda še ni naredila. Če bo pa vreme ostalo tudi popoldne in še drevi neizpremenje-no, pa lahko računamo z nevarnostjo povodnji.
roj« popoldi sožalje.
Na Klancu pri Komendi je umrl g. Jožef Lah, posesitnik. Pokojni je bil soustanovitelj in član načetatva Hranilnice in posojilnice v Komendi. Bil je splošno priljubljen >n spoštovan. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 7. zjutraj. Svetila mu večna luč! Družini naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
= Iz Imnovinske službe. Imenovani eo: 7Л državne cestne nadzornike-pripravnike —. jKiložajne skupine pri tehničnem razdelku okrajnega načelstvu v Novem mestu Ivun K eem os, pri tehničnem razdelku okrajnega načeletva v Mari'oru Andrej Rihtaršič, v Celju Joeip Slekovec in v Kranju ba-novlngki cestni nadzornik Viktor Demšar. — V višjo skupino je pomaknjen arhivski uradnik pri uprnvi policije v Ljubljani Rronislav Lovrenčič. — Sprejeta ie <«tavka, ki eta jo podala ua službo ba-
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Trencheoate suknje, obleke perila i. dr.
A. Presker
Liubliana, Sv. Pelra ce sla 14
novinski sekundarni zdravnik na Golniku dr. Josip Prodan in zvuničnica pri okrajnem načelstvu v Celju Darinka Štefani. — Imenovane so: za sestre pomočnice v X. položajni skupini zaščitne sestre uradniške pripravnice v državnem zavodu za zaščito mater* in otrok v Ljubljani Marija Gril in Jo-slpina Hočevar, v zdravstvenem domu v Cerkljah p« Pavla Jazbinšek.
--= V imenik odvetniške ilmruire т Ljubljani je bil vpisan dr. Gojmir Tominšek s sedežem v Višnji gori.
Porodil se je r.a Brezjah g. Janko Holear, kova tki mojster v Kamniku v gdč. Faniko Mertel. Čestitamo!
Odlikovanje. Predsednik grške republike je
odlikoval predsednika Zbornice za TOl v Ljubljani gosji. Ivana Jelačina z redom Eeniksa 111. stopnje.
Cerkveni vestnih
Kongregnclja za gospe pri sv. Jožefu ima v
torek, 17. t. m. ob 4. pop. odborovo sejo, nato prazničen shod in sprejem novih članic.
Moška in mlndrniška Marijina družba т Križankah ima drevi ob šestih slovesen shod v proslavo svejegn drugega družbinega zavetnika. Po govoru darovanje za družbine namene.
РотлпШап?е spnnto
je največkrat posledica nervoznega slama. Stalno negovanje telesa s Fellerjcvim blagodišečim Elza-fluidom. tem skozi 35 let preizkušenim domačim sredstvom in kozmetikom, vedno |iomaga. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki spe-cialni steklenici 62 Din brez claljnjih stroškov pri lekarnarju Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska.
Ostale vesti
—	Občni ilior Ceciliji nega društva za ljubljansko skotijo ne bo vršil v Ljubljani prihodnjo sredo 18. novembra. Ob desetih bo sv. maša s slovenskim jjetjein v stolnici. Nato zborovanje v škofijskem dvorcu. Na sporedu so: 1. nagovor j>red-sednikn, 2. j>oročilo tajnika, blagajnika in glasbenega vodje, 3. predavanje stolnega kanonika dr. Kimovca o cerkvenem ljudskem |>etju, 4. volitev odbora, o. slučajnosti. Vsi člani in vsi prijatelji cerkvene gla«be so k občnemu zboru vljudno vabljeni!
—	Iz Bcljnmla se je presolil s svojo advokatsko pisarno dr. Mojzer Anton v Ljubljano v palačo
Grafika«, Masnrvkova cesta 14, II. nadstropje.
—	V »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine št. 71 cd 14. novembra je objavljena »Uredba o razvrstitvi zvanj zvaničnikov in sluiiteljev v ministrstvu za gradbe in v njegovi zunanji službi«, dalje »Otvoritev konzulata kraljevine Jugoslavije v Lilleu, Metzu in v Liegeut, »Pravilnik za izvrševanje zakona o dobrovoljeih glede podeljevanja zemljo in kolonizacije*, »Pravila o opravljanju profesorskih izpitov«, »Iz|ireitiembe in doj>olni.|ve v pravilih o opravljanju drž. strokovnega izpita v ministrstvu za trgovino in industrijo«, »Izprememba v pravilniku o opravljanju višjega drž. strokovnega izpita davčnih uradnikov«, »Izprememba v pravilniku za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij«, >Prnvilnik o brezplačni in znižani vožnji nn železnicah in ladjah v državni eksploataciji«, »Razpisi v carinskih zadevah«, »Razpis o uvozni prejjovedi zn prašek Alan«, »KazjiieH o potrdilih glede izvoda blaga iz Poljske in o prepovedi uvoza blaga iz Rusijo«, »Razpis o potrdilih glede izvora jioljskega in jugoslovanskega uvoznega odnosno izvoznega blaga«, »Bano-vinske ceste 11, reda«, »Uredba, s katero se deloma izpreminja zdraviliški red zn letovišče Bled« in »Izpremombe v slnležu državnih Ln banovinskih uslužbeneev nn področju dravske banovine«.
—	Trijo ponesrečenci. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela Iri ponesrečence. 50 letni Žagar Drago Krntohvil iz Ogulina se je pred dnevi v nekem gozdu na hrvatski meji ponesrečil na žagi. Zlomil si je levo roko. — 34 letni bandažist Leo-pold Lampič iz Štepanje vasi je včeraj dopoldne sekal drva doma in se pri leni vsekal v levo roko. — V Mostah so je ponesrečila IS mesecev stara delavčeva hčerkn Vera Plaveč Padla je s stola in si zlomila desno roko
— Posmrtninsko zavarovanje »Karitas« opozarja svoje zastopnike, dn ne nabirajo težko bolnih zavarovancev. Vodstvo »Kurita«« taka zavarovanja dosledno odklanja. — 1'osnirtniiisko zavarovanje »Kurita««, Ljubljana, Mnsarykovn 12 (|>alnča Vzajemne zavarovalnice),
—	Pozor pred pasjimi pobljalcL Pred dnevi je časopisje pisalo o nekem konjaču, ki je zelo surovo nastopal po raznih občinah in zverinsko pobijal pse, češ, da ima to pravico in jc celo grozil z revolverjem. Vsled tega je okrajno načelstvo v Novem mestu izdalo sledeči razglas: V zadnjem času hodi po občinah Šmihel-Stopiče. Prečna in nekaterih drugih občinah, posebno kjer vlada pasja zapora, neki dosedaj še neznani moški, ki se izdaja za koojafa ali njegovega pomočnika ter ljudem odvzema in pobija pse, zahteva od ljudi plačilo takoj v denarju ali pijači in kjer tega ne dobi, grozi s samokresom. Radi tega si razglaša, da ni treba nikomur plačevati konjaskih pristojbin, ampak mora konjač predložiti tozadevne račune okr. načeltsvu, ki jih kontrolira in upravičeno pristojbino izterja po pristojnem županstvu. Korjač ali njegov pomočnik pa ee msrata v službi vedno izkazati z legitimacijo, izdano od okia;nega načeletva. Če se konjač ali njegov pomočnik obnašata v službi nedostojno proti strankam, ga takoj prijavite orožniški postaji ali županstvu ali pa naiavnos4 okrajnemu načelstvu. Če pa se zdi sumljiv, ga takoj izročite najbližji orožniški postaji.
—	Pri bolečinah v želodcu in črovih ter prebavilih navaja uporaba naravne »Fi tnz-JoNel« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s le m olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala »Franz-Josef« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. »Franz-Jo ci< grenčlca se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
—	Lovski (atovi ustrelili dečka. Iz Siska poročajo: 12 le iui 1 onio Perkovič iz vasi Topolovca je s svojimi prijatelji pasel svinje. Dečki «o si zakurili ogenj v bližini lovskega revirja. Naenkrat se je začulo iz gozda streljanje in takoj zatem je planilo Iz gozda več divjih iovoev, ki so lovili zajce. Ko so se tatovi bližali dečkom, je nenadoma eden Izmed njih ustrelil s j>uško. Strel je 7,idol Tomo Perkoviča. Takoj so gn prepeljali v bolnišnico v Slsek, kjer so ga operirali, toda je kljub t?mu radi težke rane umrl.
—	Pri napajanju konj utonil. Iz Osjeki jioro-čajo: 28 letni nlapec Marko Antolovič je v sredo zvečer v jiilanem stanju gnal napajat dva knnja k Dravi. Konja pa sla se sama vrnila v hle.'. N« kateri ljudje, ki so bili v bližini napajalIšča, so povedali da so slišali krike, toda ko so prišli na lice m»s1a, niso našli nikogar.
—	Granata. V vasi Koli pri Banjaluki so pastirji pse H svoje črede. Eden izmed njih, 14 letni Miloš Blagojevič, se je oddaljil od njih in našel nn nekem samotnem kraju kovinski predmet, ki je s konico molel iz zemlje. Odkojial gn je in videl, da ima opravka z granato. Takoj jo je nesel domov, toda le med potjo ga je premagala radovedno*! in je začel s sekiro tolči j>o granati. Naenkrat je eksplodirala in ga raztrgala na drobne koščke. Oblasti so ugotovile, da je bila ta granata še iz čarov manevrov avstro-ogrske armade.
—	Dve nesreči na Donavi. Na Donavi pri Ko-vinu sla se v kratkem pripetili dve nesreči. Ko je ladja »Beligrad« zapuščala Kovin, je nenadoma padel v vodo neki mornar. Ladjo so takoj ustavili in jKisrečilo se jim je pravočasno izvleči mornarja iz valov. I*repeljall so ga v bolnišnico, kjer jc povedal, da ni nameraval izvršili luitnoumura, mnpu|< dn je po nesrečnem naključju jiadel v votlo. — Druga nesreča se je pripetila tudi j»ri Kovinu. in sicer je neki mornar padel z nekega rušilen šrnI metrov globoko na vlačilec ter obležal nezavesten
—	Za advent priporočamo cerkvenim zborom: Adnmič K.: V svitu inrje. Zbirka ndventnih jie-smi za mešani zbor. Glasovi po fi Din. — Foer-ster A.: Cantira >>cra III. del, za inoški ali ženski zbor Din 30. — Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, partilura Din 12. — Cirum A.: Ad-ventne pesmi za mešani zbor. Partilura 10 Din. glasovi po 4 l)in. — Premrl St.: Cerkveni moški zbori. Din 40. — Premrl: Cerkvenn ljudska pesmarica za eno- ali dvoglnsiio petje z orglami. Partilura Din 50. glasovi po Din 24. — Premrl: Slava Brezmadežni. Zbirka Marijinih, obliajilnih in drugih pesmi za mešani zbor. Vezano Din 40, broširano Din 30. — Železnik M.: Vi oblaki ita ro-site. Donet pesmi za adventni čas. Partilurn 211 D.
—	Darovi za stradajoče v Beli Krajini in drugih pasivnih pokrajinah. Rdeči križ v Ljubljani je prejel: Neimenovani 20 Din, okrajno načelstvo Kočevje 750.15 Din, okrajno načelstvo Gornji grad 65 Din, šola Sv. Lovrenc na Dol. 91 Din, šola Dobrova pri Ljubljani 157 Din, šola Senkov turn 20 Din, okrajno načelstvo Logatec 1111.25 Din, Kraj odb. R. kr. Ptuj 324.50 Din, Kraj odb. R. kr. Guštanj 84 Din, Kraj odb. R. kr. Bled 556 Din, Valerijan Učak prijor 100 Din, nabiralna pola Evgen Lovšin 340 Din. Niko Zupančič minister 100 Din, okrajni kmetijski odbor Maribor desni breg 4000 Din. — Iskrena hvala!
—	»Dekliški oder« VI. zvezek vsebuje igre:
• Zadovoljnost osrečuje« in -Pred jaslicami« božični igri ter -Grbavka- misijonska igrica. Cena zvezku Din 7.— Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Tam se dobe tudi vsi prejšnji zvezki »Dekliškega odra-.
—	Milka! Vrš. koliko stanejo zdrave noge, brez kurjih očes in obllSancov? Samo 8 Din. Pe-diker kopališča hotelri »JSIon«, ki mu gre vse j>ri-znanje, mi je šele omogočil lahko hojo. Milka, odloči se trdi Ti in nikdar več ne boš tožila o bolečinah. Tvoja Zinkn.
—	Danes Martinova Ruska. Savski Tivoli, čel črnuški most levo
—	Sibenik. Tovrim čevljev >Peko- v Tržiču olvori tekom jirihodnjih dni v Sibeniku, Kralja To-mlelava ulira 118 (poleg Zadružop gospodarske banke) novo filijalko. ki jo bo vodil nnfi rojnk g. Ivo Luštn. Opozarjamo vsa šibeniške Slovence na to pristno našo, po svojih Izdelkih renoinmino tvrdko.
—	Galoše iu snežne čevlje poprnvlja Gumi klinika, Ljubljana. Duna'eka cesta 9.
—	Jesenske in zimske novosti. Mnnufakturnega modnega in suknenega blaga v veliki izbiri j>o konkurenčnih cenah pri Kiihar & Hrorat. modna manu-fakturna trgovina, Maribor. Aleksandrova rosta 0.
—	Najcenejša gospod in iska knjiga je »Pripravljanje mlečno hrane« od Št, Humekove. Vsebuje 103 recepte za pripravljanje mlečnih jedil in tri popolne brezmesne jedilnike. Zahtevajte jo po knjigarnah ali pa pri Centralnem nilek.'društvu v Ljubljani.
—	Ceneje nego v razprodaji in pri tem zanesljivo dobro blago za zimske suknje, dninske plašče in ostalo manufakluro nabavite pri znani tvrdki Novak na Kongresnem trgu 15 (nasproti nunske cerkve).
—	Obledele »bloke barva • različnih barvah in plinirii tovarna ,los lleich.
—	Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja kirurg dr. Ccrnič Mirko. Najmoderneje opremljen za operativne slučaje. Dia-termija, višinsko solnce. Tonizator. žarnica »Hala •nterocleaner
SK Grafika : ŽSK Hermes
Danes popoldne ob 15 se odigra na igrišči ŽSK Hermesa prvenstvena tekma med prvima moštvoma SK Graiike in 2SK Hermesa Ker imata obe moštvi precej enake izglede za zinajo, obeta biti borba prav zanimiva. V predlekmi nastopita ob 13.30 SK JADRAN in SK ILIRIJA REZ. Igra se v vsakem vremenu. Cene znižane
ti »• v
it t* C
Dan Katoliške akcije se vrši danes po programu, ki je razviden iz letakov in je bil v časopisju že razglašen. Posebno zanimanje Vbula za cerkvene govore in za predavanja odličnih govornikov iz Ljubljane.
Otvoritev prosvetne sezone proSVelnega društva sv. Jožefa se vrši danes zvečer na popolnoma prenovljenem in izdatno povečanem odru ter v novo opremljeni dvorani Našeira dnina'. Plavijo, da je vredno že pogledali dvorano samo. Pa tudi program je lep. Po nastopu društvenega j)evsl<ega zbora in društvene godbe, govori o katoliški prosveti gosjiod pisatelj in župnik Finžgah Igralci nam pokažejo svojo spretnost s FInžgarjevo »Razvalino življenja«. Zanimanje zu večerno prireditev je tako, da je že zmanjkalo v četrtek zvečer vstopnic v predprodaji. Igra bo ponovljena danes teden, na kar ojiozarjamo vse tiste, ki niso mogli dobiti več vstopnic.
Novi gospod zdravnik dr. Vladimir Premrov prične ordinirati jutri, 1(1. t. ni. v Vilfanovi hiši na-sproti lekarne.
Jezica
Knt. prosv. društvo na Jeiici priredi danes ob 15 in pol 20 v društvenem domu mislerij življenja in smrti bogatina »Slehernika«. Vsi vabljeni I
Dev. Marija v Potffi
Kino »Polje« predvaja danes ob 4 popoldne in ob 8 zvečer: »Otrori pragozda«.
Prosveta »Polje« priredi julri z pondeljek ob osmih zvečer prosvetni večer v proslavo 25 letnice smrti največjega slov. pesnika Simona Oregorčiča. Predava gosp. dr. Karol Cepuder o Goriški. Člani iskreno vabljeni! Vstopnine ni.
Ljiililiaiiira telil narašča in je poplavila »Sige« v Vevčah in travnike nižje papirnico. Zaloški mlinarji pa so začeli reševati svoje imetje na varno.
V	torek 17. novembra ob 6 se vrši v občinskem domu seja obč. odbor«, na kateri se bo skle-palo o proračunu za I. 1932.
V	vevški papirnici so prišli za delavci na vrsto še uradniki in delovodje. Vpokojeni so gg. L. Jaz-bar, Gebauer, J. Dalis. I. Trpin. Vsi imenovani so bili vedno korektni napram delavstvu, ki jim želi dolgo let zasluženega pokoja. Delavstvo jih bo ohranilo v hvaležnem spominu.
Litiia
Osebna Vest. Litijski šolski upravilolj g. Drago
Roslohar je |>o srečno j>restani operaciji na slepiču zu|>ustil ljubljansko bolii№nioo in se nahaja v privatni oskrbi na okrevanju. Odličnemu šolniku želimo skorajšnjega popolnega okrevanja, da lahko jKitem naetopi svojo odgovorno in težavno službo z novimi, svežimi močmi.
Svinčeni rudnik v Liliji pričenja po malem i »bratom. Ker je cena svinčeni rudi na svetovnem trgu. ki je merodnjna tudi za naš domači Irg, silno nizka, je moralo ravnateljstvo rudnika pred meseci obrat [mpolnoina ustavili ler vse rudarje z uradništvom vred odpustiti. Ker jui so našli poleg svinčene rude ludi večje množine rude ^-bnrlU, to je bela rudnata snov, ki se rabi pri fabrikaoljl barv, rio pred tednom dni jvrlčell kopali la barit. Kopljejo ga na litijski strani ob «:tvski strogi, kjer bodo to rudo tudi prali. Baje inin rudnik večja naročila in se |>ri ceni 75 Din za 100 kg kopanj* te rudnine splača. Večina rude ie namenjena za izvoz iz naše države. Za enkrat je na delu okoli 30 rudarjev in le želeli je, da skoro prične rudnik normalno z obratovanjem, kor bi prišl« v času brezposelnosti našim krajem še posebno prav.
Trbovlje
Martinovo nedeljo — kol farnega pslrnna trboveljske župnije obhajamo danes, da bi nam bil svetel zghni in mogočen zaščitnik, knr je bil tudi svoji dobi.
Smrt pnliira — največ otroke. V prvi polovici mesten ui umrl noben odrasel, pač pa ho trije malčki odšli k božjim krilatcem in sicer: škrjanc Josijv, Ribnikar Mitja in Otorepec Jožef.
O občinskem gospodarstvu v tekočem bodočem letu se bodo posvetovali v jionedeljek popoldne ob 2 na občini starešinstvo in finančni odsek. Davčna jvodlaga se je namreč znižala za en in pol milijona dinarjev, naloge in jiotrebe občine pn so i iste In še večje ko dosednj.
»Naša kri« od Finžgarja se bo igrala prihod-j njo nedeljo v Društvenem domu kot otvoritvena ! predstava letošnje sezone, obenem pa obhajala kot : šestdeeetletnicn pisaleljeva.
j	P tU t
R. f. Petek olvori trgovino s steklom in por-; celanom v Panonski ulici 7, nasproti poŠte, ter se 1 cenj. občinstvu vljudno prijioroča.
Slovenska Bistrica
Pinlgiirjeva proslnva. ki bi se imela vršiti 15. novembra, je preložena nn 22. t. m. ob 3 popoldne v dvorani hotela »Beograd«, j Poroka. Tukajšnja gostilniČnrka in poseetnica j g. Julijana Razboršek se je poročila z g. Oroslnvom Langom, bivšim kontrolorjem tukajšnja graščine grofa Altenisa. -- Poručnik g. N. Mandrovič s« je ; poročil z gdč. Titko Kolone, hčerko tukajšnjega i notarju! Obilo sroče!
/Vr»,«f dHaitva
■	K- s, a. k. »Borba«. Sestanek, ki bi se imel
po pivotni napovedi vršiti v ponedeljek, 9. t. m., smo radi nepričakovanih ovir preložili na ponedeljek, 16. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Akad, doma, Miklošičeva c. 5. Reterira tov. E. Boje, dipl. phil., o svet. gospodarski krizi in krščanskem nazoru. Vljudno so vabljeni gg. starešine, tovariši novinci in vsi prijatelji našega kluba. Za člane udeležba obvezna!
DKJF priredi v ponedeljek 16. novembra ob 18 v zbornici predavanie. Predaval bo g. prof. E. Speklnrski o temi: »Kaj so pravne vede«. Vabljeni vsi jurieti. — Odbor.
Akademski pevski zbor bo imel v petek, dne 20. novembra ob 8 zvečer v balkonski dvorani univerze svoj redni občni zbor. Ker so nn sporedu važne stvari, je dolžnost članov, da se občnega zboru gotovo ulleleže! Odbor.
i	It rlrii.iltipiieon i'vtienie
Prosveta llriiSica naznanja, da vprizori v nedeljo 22. novembra ob 4 popoldne burko s peljem v treh dejanjih: »Radikalna kura'. V kratkem nn-meravu prosveta prirediti tudi Finžgiirjevn proslavo z igro »Divji lovec«. Vliudno vabi odbor
Radio
Proflrcmi Kadio-LiubTianat
Nedelja, 15. novembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 P, dr. R. Tominec: Galerija slovečih kortvertitov — 10.30 Predavanje o eksperimentalni glasovni študiji v našem radiu — predava vseuč. prof. dr. Francfe Veber — 11.00 Salonski kvintet
—	12.00 Čas, dnevne vesti, plošče — 15.15 Dekliška ura: Družabna občestva (gdč. A. Lebar) — 15.45 Prenos iz zavoda za slepe v Kočevju — 17.00 Ivan Levar recitira Levstikovega »Martina Krpana« — 20.00 Violina solo, izvaja gosp. Ho-nerlein — 20.45 Pevski kvintet — 21.30 Salonski kvintet.
Ponedeljek, 16. novembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Prof. Fr. Pcngo* : lz anatomije in fiziologije človeškega telesa (jetra in trebušna slinovka) — 10.00 Dr. Burian: Ce ščina — 19.30 Zdravstvena ura; Dr. Valentin Mer-šol, primarij: Preprečevanje diflerije in škrlatinke
—	20.00 Marcel Pagnol-Paul Nivoix: Mešetarji z slavo, drama v 3. dej. (St. Jak. gled. oder.) — 21.15 Samospevi g. Janka, čl. nar. gled. — 22.00 Cas. dnevne vesti.
Torek, 17. novembra: 11.30 Šolska ura: Lepo stanovanje (estetika, higijena v obliki dialoga) gdč. Vencajzova — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti
—	13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček, Manica Komanova: Pravljice — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina — 19.30 Dr. Fr. Vcber: Etika in sociologija evangelijev — 20.00 Prof. Andree: Uvod v radiotehniko
—	20.30 Ivelja, tenor. ljub. opere. Pri klavirju dr. Švara — 21.15 Salonski kvintet.
Drugi programi t
Ponedeljek, 16. novembra: Belgrad: 12.05 Radio orkester— 18.00 Lahka lasba — 20.00 Narodne pesmi — 21.10 Radio or-ester. — Zagreb: 12.30 Plošče — 20.30 Rezervirano za prenos — Budapest: 12.05 Koncert kvarteta — 17.25 Popoldanski koncert — 19.00 Ciganska glasba — 20.45 Koncert opernega orkestra — 22.35 Ciganska glasba. — Dunaj: 19.30 Cerkveni kocert J. S. Bacha — 22.15 Plesna glasba. Milan: 12.00 Pestra glasba — 21.00 Igra — 21.25 Orkestralni koncert — 22.00 Komedija — Praga: 19.25 Večerni koncert — 10.40 Solistovske točke
—	20.00 >Requiem<, Verdi. — Rim: 17.30 Prenos iz rimske filharmonije — 21.00 Poljudni koncert.
—	Ijuigonbcrg: 20.00 Zavel Lincke in njegove skladbe; koncert — 23.00 Večerni koncert. — Berlin: 19.40 >Od francoske revolucije do dunajskega kongresu« — 20.40 »Polkovnik ChaberU, slušna igra — 22.00 Plesna glasba. — Katovice: 12.15 Poljudna glasba — 20.15 »Traviata«, opera
—	22.56 Lahka plesna glasba. — Barcelona: 13.30 Radio sekstet — 21.20 Vokalni koncert — 22.05 Pianinski koncert — 22.30 Radio orkester. — Ntiitt-gart: 17.05 Radio orkester. — 19.45 Valčkov ve-

i
čer — 20.30 Komorna glasba. — London: 21.00 Plesna glasba — 22.00 Operetni program — 28.36 Plesna glasba. — Touliiose: 20.45 Argentinski orkester — 21.00 Večerni koncert. — Trst: 12.80 Plošče — 17.15 Lahka glasba — 21.00 Simfonični koncert — 22.25 Lahka glasba.
Torek, 17. novembra: Belgrad: 11.05 Radio orkester — 12.05 Plošče
—	17.30 Radio orkester — 20.00 Vokalni koncert _ 20.30 Prenos iz Zagreba. — Zagreb: 12.30 Ploščo — 17.(4) Popoldanski koncert — 20.30 Komorna glasba. — Budapest: 12.05 Radio orkister
—	17.30 Ciganska glasba — 19.30 Večerni koncert
—	20.30 Radio koncert — 21.45 Trio — 23.00 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.80 Operni koncert — 13.10 Plošče — 19.35 Dunajska glasba — 21.35 Pester program. — Milan: 11.16 1'eslra glasba — 1300 Plošče — 19.15 Pestra glasba — 21.00 Simfonični koncert. — Prana: 21.00 Violinski koncert
—	91.30 Pianinski koncert. — Rim: 21.00 Pester koncert. Komedija. — langenberg: 20.00 Večerna glasba. — Berlin: 19.40 Kabaret — 21 (K) Simfonični koncert. — Katovice: 20.15 Poljudni koncert
—	22.00 Kvartet — 23.00 Lahka in plesna glasba. _ Barcelona: 13.30 Radio sekstet. — Stuttuart: 19.30 »Boris GodunOV«, drama — 22.50 Zabavni koncert. — Ivondon: 20.00 Orkestralni koncert — 23.35 Plesna glasba. — Toulouse: 20.00 Operetne pesmi — 20.15 Argentinski orkester — 22.00 Jazz.
—	Trst: 12.30 Plošče — 17.45 Lahka glasba — 20.30 Plošče.
Kranj
živahno delovanje polzkusnega krožka za umetna gnojila v kranlskem okraju. Poizkusni krožek za umetna gnojila (Versuchsringl v kranjski okolici, ki obsega vsa tipična zemljišča ravninskih občin, deluje pod vodstvom kmei. ref. g. Suetiča ie tretje leto. Podatki iz letošnjih poizkusov, zlasti onih pri obnovi travnikom in pri uporabi nitrofoskala so izredno zanimivi in poučni, in kot čujemo, bodo objavljeni. Vodstvo krožka pa si prizadeva, da izpopolni svoje poizkusno delo po najnovejših metodah. Vea tipična zemljišča prizadetih okolišev bodo tekom zime podvržena najmodernejšim analizam in vegetacijskim preizkušnjam. V ta namen je bilo nedavno odvzetih 18 različnih vzorcev poljske in travniške zemlje, ki je ie odpremljena. S tem postopkom bo mogoče zanesljivo dognati najracijonelnejšo in res dobič-kanosno uporabo raznih umetnih gnojil. Slični poizkusni krožki so razširjeni ie celo desetletje po vsej Nemčiji in je bilo njih delo ogromnega pomena za povzdigo dobičkanosnosti poljedelstva. Osnoval jih je znameniti profesor dr. Komer na poljedelski visoki šoli v Halle a. d. Halle. želeti bi bilo, da se take prostovoljne strokovne akcije oziroma udruženja tudi po drugih krajih razširijo in uveljavijo. Dejstvo je. da je kranjski poizkusni krožek menda edini v Jugoslaviji, ali pa vsaj v dravski banovini, k izboljšanju kmetijstva. Je pa to velevažen in aktualen doprinoe, ki je vreden posnemanja.
V	neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, predobra mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Ivana Pirnat roj. Spreta
soproga trgovskega potnika
v petek, dne 13. novembra, po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere, boguvdano umrla v Leonišču.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 15. novembra ob pol štirih popoldne iz Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v stolni cerkvi v ponedeljek ob 8 zjutraj.
V	Ljubljani, dne 13. novembra 1931.
ALOJZIJ PIRNAT, soprog; OLGA, hči; FRIDERIK in MILAN, sinova; FRIDERIK MIKL1N, zet; OLGA in FRIDA, vnukinji — in ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila.
' ilđfffb

ZMUUJEMO SE
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako lepem številu spremili našega blagopokojnika, gospoda
tovarnarja na Viču in v Vintgarju
na njegovi zadnji poti. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni izreči čč. duhovnikom, »Ljubljanskemu Zvonu« za žalostinke, Sokolom z Viča, gasilskim društvom, predstavnikom naših gospodarskih in kulturnih ustanov, uslužbenstvu tvrdke Vintgar in viške tovarne ter dijakinjam ženske realne gimnazije. Končno iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic.
Ljubljana, dne 14. novembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
NIVEA-CREME: Din S.oo do Din 22.oo
Pri neprijaznem vremenu
zahteva Vaša koža še posebno skrbno nego z
NIVEA-CREME
de ne postane hrapava in raskava Najbolje je, če viak večer obraz in roke temeljito nadrrinefe. Tod.» tudi podnevi, prodenj odha ale na p ošto, lahko uporabljate Nivea Creme, ker taista popolnoma prodre v koio, tako da se kož« nrav rič ne sveli. Nivea Creme Vam da m'ado>bv izrai. Izgledali bedele mladi in sveži. Razlika napram luksuznim kremam: Nivea Creme: najvišji učinek, cena nizke.
Jugosl. P. Bcivrsdort & Co. d. i. o. j., Maribor
Naš denarni trg
Razmere na nnSem denarnem trgu ee |iolago-ma normalizirajo. Zlasti čutijo to denarni zavodi, ki imajo posla s trgoveko klientelo, ki ima stalno velik promet- na tekočih računih. Nasprotno pa dotok hranilnih vlog v denarne zavode še ni znaten, čeprav se opaža izboljšanje.
Banke se trudijo sedaj pritegniti zopet vlagatelje, zlasti male hranilce. Tako je na primer ljubljanska podružnica Jugobnnke po vzorcu preizkušenega načina tedenskega varčevanja otvorila hranilno kolo, kjer obrestuje vložene zneske po čistih 5.2 odstotka. V nasprotju s podobnimi uvedbami drugod se ukine samo obrestovanje plačane glavnice v slučaju zaostanka.
Kljub vsemu |>a so zneski, ki leže v blagajnah izven bank. znatni. To je pa pojav, ki ga danes opažamo po vsem svetu, tako v Francifl kakor ludi Uiliji. V zvezi s tem je z"lo zanimiva vest iz Nemčije, da je produkcija malih in zidnih blagajn radi držanja velikih zneskov gotovine doma lako narasla. da tvnrnlce komaj zmagujejo naročila. Posledice te tako velike likvidnosti posameznikov in podjetij se izražajo v povežanju obtoka bankovcev in kovanega denarja. V primeri z oktobrom lanskega leta se je obtok denarja do oklobra letos povečal v Uniji /.a 4077 milijonov mark. v Franciji za 1290 milijonov mark, v Belgiji za 275 milijonov mark, v Švici za 391 milijonov mark in v Nemčiji /a 112 milijonov mark. To povečanje obtoka je tem bolj važno, ker so medlem radi gospodarske krize plačilne potrebe gosjrodaretva za plačevanje mezd
in plač poslale man;še. Poleg lega smo opazili v celi vrsti držav, da je vea obtok denarja postal počasnejši, kar je ravno v zvezi s tezavriranjem velikih zneskov gotovine. Poleg tega v mnogih državah opaža tudi pomanjkanje srebrnega in zlatega denarja v prometu, kakor ga je bilo dosti pred vojno.
Kriza na denarnem trgu je naravno vplivali
tudi na promet z državnimi papirji. Tako vidimo, da je na zagrebški borzi promet postal minimalen ker banke zahtevajo, kakor ludi pri nas, jiololitev gotovine za nakup državnih papirjev. Tečaji državnih papirjev so danes zelo ugodni za naložbo in bi bilo želeli, da banke v svrho stabilizacijo t »"čajev državnih papirjev izvršujejo nakupe iz dobroimetij svojih komitentov. Na l»elgra>\i borzi je promet znatnejši, ker se lu pojavlja kot kupec Postna hranilnica, ki je povedla akcijo za nakup državnih papirjev za male ljudi itd.. ч,ч1ај pn le naloge efok-t iti ra na bf'grajski borz.i.
Kar se pa liče dolarskih papirjev je |vričako-vati, da oromet ne bo lako velik kot je bil doslej, ker so blie izdano ta ti^len nove Odredbe o trgovini z našimi inozemskimi državnimi papirji.
V zvezi s položajem nn denarnem trgu je vredno zabeležiti, da so nahaja io nokaj čaRi glavni ravnatelj Prve hrvatske Šledionice. ki jo tudi predsednik lagrebške Zveze bančnih zavodov, dr. Branko Pliverič, v Parizu, odkoder se vrni prihodnji teden.
Vloge vojvodinskih bark so znašale po pravkar objavljenih podatkih konec meseca septembra 1931 1.348.5 milj. Din. kar pomeni v primeri к konccm septembra 1930 zmanjšanje za 156.6 milj. Znašale so (v milijonih Din):
30. septembra 1930 1.505.1
30.	aprila 1931	1.500.3
31.	maja 1931	1.492.9
30.	junija 1931	1.458.7
31.	juliia 1931	1.419.2
31. avgusta 1931	1.423.0
30. septembra 1931 1.348.5
Borza
Dne 14. novembra 1931.
Denar
Devizni promet sc giblje v normalnih me'ah Na IjubljanVsi borzi je bil ta teden promet neko-liko večji kakor prejšnji. Znašal ;e 14.7 milj. D n v primeri z 12.1, 15.4, 15.1 in 12.5 milj. Din v prejšnjih tednih. Tečaji fo ostali v glavnem ne-izpremenjeni. Notacije dinarja v Curihu »o oetaie v glavnem neizpremenjenc: noliral je 9.05, v sre-.lo se je učvrstil tečaj na 9.10, včeraj pa je popustil na 0.08. Merodajneiši so tečaji na naših borzah, kjer je bil Curih ves teden neizprenenjen. Danes no-tira zopet 9.1li.
Na zagrebški borzi je promet intenz.ivne|ši, ker sc promet v denarnih zavodih vedno bolj normalizira.
t urih Belerad 9.10. Parit 20.1150, I-ondon 19.25. Newvork 513. Bruselj 71.441. Milan 211.44, Madruid 44.20. Amsterdam 200.15, Berlin 121.70, Dunaj 71.50, Stockholm 109.60, Oslo 107.50, Ko-penhagen 109.50, Sofija 3.72, Praga 15.11», Varšava 57.50. Budimpešta 90.025, Atene 0 50, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.07, llelsingfors 10.
fcitni trs
Novi Sad. Vse nespremenjeno. Tendenca ne-izpreinenjena. Promet: 30 vagonov.
Winnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica dec. 03, maj 07.5, julij 08.
Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 01.5, maj 68.76, julij 03.57, det-. 58.75, koruza marec 41.875, maj 40.875, julij 48.25, dec. 42. oves maj 28.375, julij 28, dec. 25.875, rž marec 58.25.
I
,es
V poslednjem času slišimo in čltamo |x>gosto o konferencah, katerih namen je, ustvariti pri nas organiziran Izvoz lesa. Čeprav smo tako organizacijo že |>red več kot letom dni priporočali in čeprav še danes ni jasno, kako ho izgledala — ako do nje sploh pride — jetretm ta pokret vedarle pozdraviti; znači nam, da je pričela tudi našim močnim lesnim trgovcem in tndustriiuem trda presti. Ni pa kriza z.a veletrgovce in induslrljce so tolikšna, da ne bi hoteli tudi v skupni organizaciji izbiti čim več koristi zase (seveda z izjemami). Postavljena je bila nekaka kvota za glasovalno pravico: 2000 ni* rezanega mehkega lesa, 150 vagonov drv, nli ekvivalent v drugem lesu. Ker je pri nas vse polno malih podjetnikov — Žagarjev — je bilo nasvetovano, da se taki podjetniki združijo v taki meri, da liodo dosegli postav-Ijeni količnik, kar zopet jrovzroča spore. Na drugi strani pa veletrgovina in industrija nočeta nustiti Žagarju svobodnih rok, ker jedokazano, da baš ti tnali ljudje najbolj cene kvarijo, misleč, da prodajo ugodneje, ako dobavljajo direktno konzunien-tu. Ker je ustanovitev lesne organizacije baš v teku, se bomo na slvar povrnili, čim bo sklenjeno kaj konkretnega.
Kakšen kaos vlada na domačem trgu, najbolj osvetljuje dejstvo, da razen za trame, smrek, deske in slično dnevno blago, od producenta skoro ni mogoče zvedeti cen. Vsakdo vpraša: koliko jila-čaš? Odlod dejstvo, da je neki ljubljanski(!) podjetnik dobavil bukove plohe po 130 Lit za kubični meter franko meja Postojna, čeprav se da doseči za tako blago mnogo boljšo ceno.
Da bi ne bilo vprašanj, se nihče ne more pritožiti. Vsak dan prihajajo vprašanja, ki pa so taka, da jili pri nas posameznik ne more realizirali, pač pa bi lo z lahkoto izvedla projektirana skupna prodajna organizacija. Vprašanja prihajajo
iz Italije, Grčije, Palestine, severno Afrike. Italija predvsem vprašuje za trame, ki pa morajo imeli dimenzije za direktno v pora bo Znamenj«, da so tamkajšnja Skladišče pojtolnoma prazna in da italijanski trgovec niti ne tvega, zli.žiti blago na lastnem skladišču, kjer bi ga primerno dimen-zijonirr.l.
Grčija |>otrebuje smrekovimi v zmnih grških dimenzijah, katere f>a pri nas le veliki podjetniki izdelujejo. Utance so jHivečini romunsko. Palestina rabi predvsem los za zalioje. Cena je znosna, v kidikor ne vpoštevamo padca funta (v jKislednjoin času trgujejo že z zla I i m i funti, ali j>a v švicarskih frankih). — Lope kupčije bi se dalo napraviti z Indijo, vendar lani zahtevajo angleško mere in |>a dolžino, ki jih pri nas ni dobiti (do 7 metrov In čez dolgo d"sko). Knako je z južno Afriko, ki istotako porabi ogromne količine lesa za zaboje.
V	kolikor se odinikamo od poletja, so je situacija nekoliko r.bnljšnla. Stojimo prod sezono drv, ki bodo imela, nko bo le količkaj zimo, čvrsto ceno, ker je bilo lansko loto (iroducirano le malo loga blaga. Italija ludi že vprašuje za drva ter se cene gibljejo za bukova drva okoli 21 do 22 Din franko meja Rnkek.
Trd los. osobilo hrastovina. se Se dokaj dobro drii. V |Kislediijeni času nas jo zadela predvsem zapora uvoza v Francijo, kamor se da prodali ludi slovenski hrnst. Z novim letom bo la zapora sicer ukinjena, pomagalo pa nam bo to bolj malo, ker so Francozi uvedli kniitingontiranje uvoženega losa za vsako posamezno državo.
V	splošnem se zdi, da cene ne bodo več padle. v kateri domnevi nas potrjuje tudi dejstvo, da Rusija letos na evropskem trgu ne bo nastopila v lako voliki meri, kot lansko leto. pa vsled tega obstoja upanje, da se l>odo konzumentl obrnili med drugim tudi ua nas, .la krijejo svoje potreti«.
Živina
Mariborski sejem dne 13. t. m. Na sejem jc
bilo pripeljanih 217 svinj; cene so lule sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. Din 30—70, 7—9 tednov 80-100, 3—4 mesece 150 do 240, 5—7 mesecev 300—400, 8—10 450—500, 1 leto stari 570—700; t kg žive teže 6—7 Din, 1 k<? mrtve teže 8—10 Din. — Prodanih je bilo 12' glav.
Mleko, mnslo in sir
»Mlečna poplava«, ki smo jo zadnjič omenia-li, se sicer bliža koncu, vendar za sedaj ni izgledov za utrditev mlečnih cen, ker je spričo danih cen mlečnih izdelkov še vedno ugodnejše, vnovčevati mleko, kakor pa ga podelovali v izdelke, in ker je absolutno nemogoče, doseči ugodno vnovčenje mleka polom živinoreje.
Kakor vse kaže, se bo cena Din 2.— za 1 mleka, dostavljenega v Ljnb'jano v večjih množinah, kalera se je uveljavila pbd pritiskom letošnje jeseni, ie nekaj časa držala. V nadrobni prodaji in dostavi na dom se bo prodajalo po Din 2.50, 2.85 in v manjši meri po Din 3.—, kar vse so cen«, nastale vsled povečanega dovoza mleka na ljubljanski trg.
Sir. Od zadnjega poročila se položaj ni veno izpremenil. Boljše blago se še vedno oddi. i po Din 24.—, 26 —, le pri drugovrstnem bla 'i (in manjših hlebih) je zabeležiti nekatera kupči o po cenah izpod Din 20.—. Na drobno se domačt ementalec prodaja po Din 24.—, 28,— na trgu. a po 32,— do 40,— v trgovinah. Vsled nastopajoče sezije me.s»nin, je v bodoče računati le s erednjim prometom., vendar se preobilice ni bati, ker ko zaloge vležanega blaga majhne. Trapist. 18—19 Din na debelo, 22—24 Din na drobno.
Maslo. Čajno: Na trgu po 36,— Din, v trgovinah pa po 36,— do 44,— Din. Navadno (kmet-«ko| surovo maelo 25,— do 28,— Din na trjju, a do 36— v trgovini. Pripomniti bi pa bilo, ua s« ravno na ljubljanskem trgu prodaja mnogo masla pod imenom »čajno maslo«, ki pa lega imena ne zasluži. (O stvari bomo še pisali).
Prognoza. Ponudba mleka ee utegne sicer še nekoliko znižati, a glede cen velja, kot smo zgoraj omenili. Trg mlečnih izdelkov utegne oživeti za Božič, sicer se bo gibal v zmernih cenah.
Boj na življenje in smrt
titka pred Dunajem 1683.1., ku je poljski kralj Jan Sobijeski premagal Turke in za vedno odvrnil
turško nevarnost oii zapadne Evrope.
Mohorjeva družba je te dni pričela razpošiljati svoje knjige. Med izrednimi knjigami je delo o življenju velike svetnice Terezije Avilske in o njeni dobi. I/, te zanimive knjige gosp. Frana Terseglava, ki ima naslov >Med nebom in zemljo«, pona tisku jemo pričujoče poglavje:
Papeži so bili v vseh teh stoletjih tudi močno zaposleni z načrti, kako odvrniti od Evrope nevarnost i s 1 a ni a. Danes si usodnih posledic take nevarnosti v vsej njihovi da-lekosežnosti ne moremo prav predstavljati. In v resnici je šlo za biti ali ne-biti našega kontinenta, ali zmaga kultura ali barbarstvo, krščanstvo ali islam, Evropa ali Azija. Prav takrat, ko se je pod vplivom Cerkve začela tvoriti kulturna skupnost evropskih narodov, civilizirano občestvo, v katerem se je spoštovala kot najvišja moralna vrednota svetost osebe in nedotakljivost njenih neodjemljivih pravic; ko se je žena postavila možu ob stran kot enakopravna družica; ko je bil vladar vezan na dolžnosti do podložnikov po vesti in tradiciji pa po avtoriteti Cerkve; ko je v odnosu vazala do gospoda veljala zvestoba, v odnosu gospoda do vazala pa skrb za podrejenega, ko se je v sili vsak lahko zatekel do najvišjega variba pravice, papeža: ko ni bilo proletariata ko danes, ker je Cerkev skrbela za manj premožne, siromake in socialne zaščite potrebne s toliko ljubeznijo in širokopo-tezno organizacijo, da moderno socialno skrbstvo v dobi kapitalizma napram njej izginja v senci — prav v tej veliki dobi so se začele valiti proti Evropi arabske, inongolsko-tatar-ske in turške horde iz azijskih step in puščav. Najprej so Arabci, potem ko so se v VIL stoletju oprijeli Mohamedove vere. islama. Bi-zantu na eni in Perzijcem na drugi strani iztrgali velik del Male Azije. Sirijo, Mezopotamijo in vso severno Afriko, nakar so v začetku VIII. stoletja stopili na tla Evrope in se z bitko pri Heres de la Fronteri (711) polastili Španije. Šele Karel Martel je za vedno ustavil nadaljnji pohod Arabcev, ki so bili prišli že do Toursa v Franciji, tako da je že Rim, središče krščanstva, trepetal pred njimi. Potem ko je imela Evropa nekaj časa mir pred navali poganov z Vzhoda, se je v XII. stoletju dvignil s srednjeazijskih puščav drug ogromen val mongolskih narodov, ki so se, potem ko jih je strašni Džingiskan združil, po zavojeva-nju skoraj cele Azije dvignili pod Batujem na pohod v Evropo, kamor so prispeli v začetku XIII. stoletja. Dočim so Arabci, ki so se v
Španiji hitro prilagodili razmeram, osnovali še dokaj kulturno in zlasti gospodarsko cvetočo državo, so Mongoli povsod sejali strah in grozo, na svojih pohodih vse poklali, izropali in požgali in iz svobodnjakov napravili sužnje. K sreči se je zaradi notranjih razdorov mongolski val, potem ko je preplavil vso Rusijo, Poljsko, Moravo in Ogrsko, obrnil nazaj v Azijo, Evropa pa je, ko se je oddehnila od strahu pred mongolskimi hordami, v XIV. stoletju s skrbjo opazovala naraščajočo moč Turkov, nekega uralsko-altajskega plemena, ki se je po sprejetju islama in potiskano od Mongolov, razlilo po Mali Aziji, prekoračilo Bospor, si podvrglo slovanska plemena na Balkanskem polotoku in končno zavzelo Carigrad ter na razvalinah vzhodnorimskega cesarstva osnovalo turško carevino. Odslej je Evropa celih dvesto let bila v nevarnosti, da podleže gospostvu Turkov, ki bi podjarmili tudi Nemčijo in Poljsko, ako bi se njihova moč ne bila 1. 1683 ob zidovih Dunaja končno razbila. Takrat je rešila krščansko kulturo Poljska pod kraljem .lanom Sobieskim. Za vso veliko obrambno akcijo Evrope pred turškim islamom pa so stali ves čas rimski papeži; po njih prizadevanju se je osnovala ena jiga za drugo, da se Turki izženejo iz Evrope ali vsaj zadržujejo, da ne prekoračijo območja Male Azije, severne Afrike in Balkana. Baš najvažnejša alianca evropskih držav v boju zoper islam, to je takratne vodilne velesile Španije pod Filipom II. in Benetk, se je osnovala leta 1571, to je za svete Terezije, po iniciativi Pija V., ki je videl svoj trud kronan po slavni bitki pri Lepantu, v kateri je Don lluan za vedno zlomil takratno premoč Turčije v Sredozemskem morju.
Kdor hoče prav pojmiti, kakšne nevarno->ti je bil naš kontinent kot središče in žarite krščanstva rešen, naj samo pomisli, kaj je islam, kaj so bile azijske horde, kojih poglavarji so v Evropi iskali virov za brezskrbno, leno in vsem strastem mesenosti vdano razkošno življenje, kaj so napravili Turki iz krščanskih deželčl, katere so si zasužnjili. Brez vsake darovitosti, izvzemši samo divjo boje-vitost, je njihovn vladarska kasta s svojimi niiljenci podložnike samo izžemala, ne da bi znala dati pobude za kakršnokoli tvorno delo ali iznajdbo, napredek; pod njimi je vse le propadalo. Trgovino so vodili tujci. Njihova uprava je bila sama korupcija, s katero so okužili tudi vzhodne krščanske narode. Žena pri njih je bila zgolj predmet zadovo-
ljevanja mesene strasti in sužnja, turški dvor je bil torišče neprestane borbe med mnogoštevilnimi sultanovimi sinovi, ki so si prestol navadno osvojevali s strupom, ki so ga zadajali očetu in bratom. Vladar sam, ki ni poznal zvestobe, ampak je vladal vse v strahu ali pa s pomočjo bogatih darov, je bil popolnoma neomejen v svoji oblasti: fevdnega razmerja ni bilo, ker je premoženje vsakega velikaša po smrti pripadlo njemu in ga je vedno delil iznova po svoji milosti. Islam je radi svoje vere v popolno neizogibnost usode, ki izključuje vsako svobodo človeka, onemogočal vsak bodisi nravstven bodisi materialen in socialen napredek. Turštvo je onemogočilo razcvit srbske države, ki se je začela razvijati čedalje bolj v območju zapadne krščanske kulture; turštvo je preprečilo zedinjenje slovanskih plemen na Balkanu v močno kulturno občestvo, ki bi bilo stopilo na mesto propadajočega grštva, za kar so se toliko prizadevali papeži; mongolstvo pa je zavrlo napredek velikega ruskega naroda za več ko dve stoletji. Zato bomo zdaj lahko razumeli ogromen trud krščanskega človeštva na zapadu, da se azijska krdela zavrnejo in poženejo nazaj v tu-ranske in mongolske stepe. Moramo pa tudi občudovati španski narod, ki je po skoraj osemstoletnih neprekinjenih borbah, ki so trajale tik do rojstva naše svetnice, izgnal z Iberskega polotoka zadnjega Arabca. Zakaj tisti moderniki, ki se zgražajo nad to junaško borbo, namesto da bi ji izrekli največje pri-
znanje, češ, da se je s tem uničila cvetoča arabska kultura, pozabljajo, da so daroviti Arabci pač s pomočjo neomejene oblasti svojih kalifov v ugodnih okoliščinah — to je, kjer so naleteli že na staro grško ali latinsko kulturo, kakor na primer baš v Španiji —- mogli ustvariti za nekaj časa sijajno omiko, ki pa je bila bolj blesteča nego globoka. Kmalu pa je vsaka arabska kultura, ki je obstajala v spretnem posnemanju krščanske helenske ali latinske, začela naglo propadati, ker je njihov sostav izžemanja in uporabljanja sužnjega dela pa njihova mehkužnost ter krutost upropa-stila tako njihov vladajoči sloj kakor tudi podložnike.
Da se je odvrniht ta nevarnost, ki je pretila Zapadu, za to imajo največjo zaslugo papeži, neprestani klicarji na križarski pohod proti islamu. Ker pa je večkrat oblastihlep-nost evropskih držav krščanske vladarje v njihovi medsebojni tekmi zaslepljevala tako, da so iskali v borbi zoper soseda in tekmeca dostikrat zaveznika v turškem sultanu, lahko razumemo, kako so težave, ki jih je krščanstvo samo stavljalo na pot svojemu zedinje-nju, izčrpovale moč papeške politike; k temu pride še to, da je ozki stik z muslimanskim orientom odprl v krščanske narode pot verski malomarnosti in brezbrižnosti in je močno zrahljal krščansko nrav. Tako je tudi borba z islamom na svoj način ovirala notranji preporod katolištva onega časa, ker je vse sile vezala na zunanji fronti.
Borba med razbojniki in orožniki na Korziki
Andrej Spada, glavar banditov na Korziki, ki ga sedaj lovi 1400 orožnikov, vživa neomejene simpatije vsega prebivalstva. Korzikanci so prepričani, da cela orožniška armada Spade ne bo dobila v roke, ampak da bo Spada ostal živ in zdrav, medtem ko se bodo orožniki praznih rok vrnili v Francijo. Zakaj Spada pozna vsak košček zemlje v korzikanskih gorah in grmičevju in bo dobil živež, kjerkoli bo hotel. Njegovi rojaki, ki so ponosni nanj, kakor so ponosni na svojega največjega rojaka Napoleona, pravijo, da Spada ni nikak bandit, ampak junak, ki se bori zoper svoje nasprotnike na časten način.
V resnici ima Spada na vesti več pravih zločinov. Hojen je bil 1.1808. Do leta 1922. je živel pošteno. Tega leta pa je ustrelil iz zasede orožnika Caillauxa. ki je bil aretiral znamenitega bandita Kutilija, ki je bil pozneje obsojen na smrt. Ko je preživel nekaj časa v šumi, se je izselil v Španijo, kjer pa je 1.1923. nekoga ubil v Barceloni. Iz Španije je zbežal nazaj na Korziko.
Prebivalstvo je trdno uverjeno, da se Spada ne bo vjel v mrežo orožnikov. Spada je upli-val celo na politiko otoka in zahteval od vsakega, da posluša njegova povelja in navodila, kdo ima biti izvoljen ali ne. Kdor se mu ni pokoril,,ga je brezobzirno ustrelil. Tako je na primer letos ustavil poštni avtobus, na katerem
se je vozil neki župan, ki ni poslušal njegovih odredb, in ustrelil tako župana kakor dva orožnika, ki sta se skupaj z županom vozila.
Na sliki vidimo Spado v družbi angleške žurnalistke in ozemlje, kjer se vršijo borbe med razbojniki in orožniškimi četami.
Tudi pokli«
»Kaj ste bili preje?« »Gledališki ravnatelj!« »Kaj ste pa sedaj?« »Bivši gledališki ravnatelj.«
Priznanje
•Gospod načelnik, dovolite mi, da vam sporočim, da jo danes minulo točno deset let, odkar sem nastopil pri vas službo.«
»Da, res sijajno — tukaj imate 10 peres.«
j« 00
iS®
lillSd
-N 1
if — =»■ -O
SSJ^ls
T —'O -r
- i T,
•o
t, ^
—• N —
a "ao -S.
3 £ X •= "C ce
3 J! 63 Effig
3 83 S J»
-- b
> ;»
M as
— r— I ^ h.
Jo
u	X __
g "g
2, N — N ^
e»» . S <— =. » ® t» i
~ šSd -
o.	O
0	a
1	1 § 1 alf
Miš*
a .. . £0 л m N M > c* -S os Ф ..
S" S
.- t, m . m
£ g S 2 3 S
"5 " - a D s
jrf
-o I -
■• _ « j i
.i: -c S a
C ,->d io N
a Š5 » ^
ga da i S
i3 rs 33 —
o E m
A--~
Dr. Joža LovrenčIS:
I
35
Anali izumrlega narodo
Itoman iz drugega stoletja pr Kr.
>Znam jezlfce, znam, in ilirščino tudi obvladam!« se je poba hal Ennitts. V Etoliji sem govoril z ujetimi Istri in res rad bi jih spet slišal. Lep jezik imajo! In še to! Veš, Annale pišem zdaj, s katerimi hočem posekati Naevijev ep o punski vo.jni. Ta pot s teboj mi utegne priti še prav!
; No, vidiš, kako ti pomorem do svojega gradiva, samo glej, da ne boš pozabil name v svojem delu! si je hotel Publius zagotoviti nesmrtnost in je še go<-voril o severnih pokrajinah, kakor mu jih je orisal Lucius Manlius Acidinus, in njegove izbrane besede, ki so se glasile ko ubrane v slavoepev, so navdušile Ennija, dai j(> ob cekubcu vzhičeno vzkliknil:
>0, to mora biti zemlja, vredna pesmi!
IV.
V severovzhodu Adrije, odkoder bi se vzklik galeba, poletavajočega nad prelivajočimi se valovi, slišal do pristanišča ob Timavu, se .je morje globoko zajedlo v celino in se zaganjalo v položno vzpenjajoče se brdo, ki je prehajalo v dva vrha. Prednji je bil višji in jo bil na južni strani kakor odsekan; v visoki pečini so grulili divji golobi, gnezdili sokoli in po-stolke in še uharice, spodaj ob čereh, ki so štrlele Iznad gladine, so pa (Jomovali in jx>čivali galebi, ko so se utrudili na svojih poletih. S tega vrha se je belil kralja Istrov kamniti dvorec, ki ga je od ranega jutra do lepega večera zlatilo solnce, kot bi bil
posebno ljub Belenu, in je bil znamenje brodarjem na morju podnevi in ponoči, ko je z njegovega stolpa svetil ogenj. Pod njim in na slemenu nižjega, vrha so se vrstili v objemu močnega obzidja dvorci velmož in preprostega naroda ponižni domovi, pred katerimi so se sušile mreže in je zavdarjalo po ribah.
Tergeste.
Epulova prestoli ca.
Odkar je odšel Epulo k Timavu, da proslavi Be-lenov pomladanski god in obišče potem v Silikanu kralja Prona in zasnubi njegovo lepo hčer, se ni vrnil. Sporočil je sivolasi materi Sovni, da so ga zadržali Gali, ki so nepričakovano vpadli v ozemlje Karnov, in je moral z vojsko proti njim, da bi jih zavrnil in ne bi ogražali še zemlje Istrov. Potem je poročal, kako je ugnal Gale in še o svoji lepi nevesti Eni in je prosil, in naročil, naj pripravijo sprejem, kot ga Tergeste še ni videlo, in svatovščino, da jo bodo pomnili pozni rodovi. Zadnje, kar je sporočil materi, je bilo, da ga mora še čakati, ker je prišel na mejo hujši sovražnik nego so bili Gali. Pred Rimljani mora straži ti in braniti rodno zemljo-
Vest o Galih je mater vznemirila, a ni se balai; vest o lepi nevesti iz doma sosednega kralja jo je vzveselila; vesti o Rimljanih se je ustrašila in jo je bolela. Iz sokoljega gnezda, iz belega dvorca je gledala čez nemirno valujočo in prelivajočo se ravan sinjega morja proti Timavu in še tja čez je gledala v ravnico, kjer je menila, da se je postavil sin s svojo vojsko proti sovražniku, in dan za dnevom je ponavljala:
O ti moj sokol sokolič, tudi ti si odletel in me pustil samo, samo! taikoj je odletel sokol Ardo, oče tvoj, prod trikrat desetimi leti, da pomore v spodnjih krajih pobratimu Agronu. — Ni se vrnil več. Zaman ga je plicalo moje srce, zaman ga je iskala moja misel,
zaman sem si izjokala mlade oči, ki so močile tudi tudi tebe, sokolič moj, z grenkobo moje -žalosti. Pro-, kleta rimska roka ga je vzela meni in tebi, negodnemu sokoliču. Res, pri Belenu in Hesu sem se zaklela, da ti vcepim z mlekom svojih prs sovraštvo do rodu, ki ti je vzel očeta, in vendar se bojim zate, sokol sokolič moj, ko stojiš v cvetu let na čelu vojske in misliš na osveto! Srce mi je nemirno in trepečem kakor šiba na vodi, ko se mi vriva misel, kaj, če te ne dočakam. Ne, ne! ... Belen ti bodi dober, sokol moj, in Heso naklonjen! Pripravim ti, pripravim sprejem in svatovščino, tebi, sokol moj, in tvoji sokolici, samo vrni se, vrni, preden ugasnejo moje oči, ki te iščejo in te ča-kajoi, da se spočijejoob tebi, sokolič moj, soince moje!«
Dolge dni je gledala mati Sevna preko morja, dolge noči je mislila na sina in se bala zanj in trepetata, a prišel je čas, ki ji je pregnal trepet in strah, kakor prežene solnce meglo z morja, in kakor zaiskri sinje valovje v prečudni luči, polni veselja in življenja, je zažarelo tudi Sevni v očeh.
Hitro je prišla vest o boju z Rimljani, hitrejša krila je imela druga, ki je javila sivi sokolici, ždeči v belem gnezdu kamnitega dvorcu, zmago sina soko-liča. In še hitrejše sle je poslala mati Sevna k Libur-noin, naj njihove ladje in čolni prekosijo let lastavic in pri plovejo v zaliv pred Tergeste, da z domačim bro-dovjem odbrze pred Timav po kralja zmagovalca in mlado kraljico ter njuno spremstvo.
Ob vzhajajočem solncu so odpeketali iz Tergesta Sevnini sli v Li burni jo, preden je tonilo solnce v morje, so se vrnili in javili, da so Liburni s svojimi lombi že na poti. Minila je noč in ko je zazorilo novo jutro in se je dvignila z morja megla, so v zalivu pod Ter-gestom za blestela bela jadra liburnijskih lembov in istrskih ladij, ki so se jim pridruževale od Nesakcija na skrajnem jugu dežele, da proslavijo svojega kralja.
Čiiateiiem „Slovenca" za ne d e lj o
Paul Ginisty:
v
Ščepec tobaka
Cesarska straža je Imela povsodi svoje oči In ušesa. Tako se je zgodilo, da so nekega poletnega jutra leta 1811. aretirali samega sodnega predsednika v pokoju — gospoda Fantina des Lilieres, ker je bil ovaden zarotništva proti cesarju. Njegov zločin je bil zelo velik. V zaključenem družinskem krogu nekega prijatelja, kjer se je čutil popolnoma varnega, je v zabavo otrok s prsti napravil na zid senco, ki je za silo predstavljala lilijo (kraljevi grb). Odvedli so ga na zaslišanje pred policijskega prefekta Dubois-a, ki je bil majhen, podrejen uradnik, ko je zavzemal F. des Lilieres že visoka službena mesta. Predsednik je odgovarjal na ob-dolžitve z vsem prezirom, ki mu ga je dovoljevalo njegovo dostojanstvo. Vsekakor je ohranil v svojem srcu vladi, pod katero je bil služil in se visoko povzpel na službeni lestvici, vdanost Toda pozneje se ni mogel odločiti, da bi se izselil, ker mu vest ni dopuščala, da bi bil više cenil svoje osebne koristi kakor domovino. Ostal je v Parizu v svojem starem stanovanju in bil pripravljen na vsaktero žrtev. A užival je še vedno tako velik ugled, da ga tudi v najtežavnejših časih niso nadlegovali. Ponudili so mu celo službeno mesto v cesarski upravi, kar je pa odbil, in to je bil pač pravi vzrok, da mu niso bili naklonjeni. Ko mu je Dubois očitni prevratno mišljenje, je predsednik odgovoril:
»Kaj hočete, gospod prefekt, v moji starosti so prsti za orlovo senco že preokorni.« F. des Liliferes-a so brez razsodbe — takrat so se rdele formalnosti odveč — odpravili v trdnjavo Vincennes z označbo: > Fanatičen zarotnik« v jetniškem seznamu.
A kazen se je zdela navzlic njegovim šestdesetim letom še premila.
Iz Vincennes-a so ga peš in vkleujenih rok odpravili v trdnjavo Resanfon. Vrgli so ga v podzemeljsko ječo. A kakor je bilo veliko njegovo trpljenje, mu ni zmanjkalo porogljivih besed nad čudnim načinom, s katerim je hotel cesar od svojih podanikov izsiliti ljubezen. Njegove besede so beležili in jih še napihnili. Odredbe proti jetniku so se še poostrile. Nadzornik Dasmarets je dejal, da bi moralo biti zabavno, videti F. des Lilieres-a, ki je bil dvajset let predsednik toumelleskega kazenskega sodišča, zaprtega skupaj z navadnimi zločinci.
Nova premestitev, topot v zapore v Em-brunu. Zaprli so ga v celico, katero je moral deliti z nekim Gouilloujem, poklicnim tatom, rokovnjačem in spretnim lopovom, ki bi bil, če treba, tudi ubijal.
Topot ga je kazen v živo pogodila. Predsedniku se je zdelo nemogoče, da bi dihal taisti zrak z zločincem! Kakšno nasprotje! F. des Liliferes je mislil na čase, ko je kot splošno znan strogo pravičen sodnik sodil podobne zločince. Kdo bi bil takrat mislil, da bo nekoč tudi njega, ki je poznal vsikdar le svojo dolžnost, zadela enaka kazen, kakršno je sam tolikokrat izrekal nad krivci.
Gouillou je radovedno ogledoval novega tovariša, ga sprejel s ciničnimi šalami in mu pod pretvezo odvratnega bratskega poljuba takoj preiskal žepe. Ti so pa bili že davno prazni, ker so jetniku po predpisu že v prejšnjih ječah odvzeli vse, kar je nosil s seboj.
niške izkušnje, je s svojo bistroumnostjo odkril marsikako ugodnost F. des Liliferes mu je zamolčal svoj poklic ter je omenil le toliko, da je žrtev cesarskega despotizma. Bandit se je pomembno režal. V svoji preprostosti si je to predstavljal tako: »Nasprotnik cesarstva« se pravi pleniti poštne vozove; in od tega dne dalje ga je navdajalo nasproti staremu možu neko občudovanje, ker je videl v njem — kljub vsem nasprotnim trditvam — poglavarja kake razbojniške bande. Tega mnenja se je predsednik ustrašil, a Gouillou se ni dal preveriti. Ril je surovo veder in predsednik je bil prisiljen tod in tam prekiniti mučni molk; na-tihem si je moral priznati, da utegne biti tak-le zločinec včasih dobra duša, kar bi se mu bilo zdelo takrat, ko je smel še soditi, čisto nemogoče. Polagoma sta se drug drugemu privadila.
F. des Liliferes, ki je le malo jedel, je prepuščal pol svojega kruha požrešnemu Gouil-iou-ju, ki mu je zato stregel kakor sluga. Kot iznajden, mnogoleten kaznjenec, je iztaknil Gouillou sredstva in pota za omiljenje trdot jetniškega življenja, in kljub ostremu nadzorstvu se mu je posrečilo dobiti poročila od zunaj. Enako se mu je posrečilo vtihotapiti nekaj prepovedanih predmetov. Zatiral je nadležni mrčes in iznašel vsakovrstno razvedrilo.
Sčasoma je čutil predsednik proti svojemu tovarišu znatno manj zaničevanja in celo nekako občudovanje zaradi njegove žive domišljije. To ga je spravljalo pred samim seboj v zadrego. Vse bi se mu bilo zdelo preje mogoče kakor tovarištvo s kakim zločincem, a sedaj si je moral priznati, da bi bila njegova usoda še žalostnejša brez sožitja s tem brihtnim lopovom ...
Težje kakor malokatero drugo stvar je F. des Lilieres prenašal pomanjkanje tobaka
za njuhanje. Preje je redno njuhal. Kretnja, bo je jemal ščepec, mu je tako prešla v navado, da jo je tudi sedaj ponavljal, dasi ni imel kje ▼reti praška tobaka. Tega mu je strašno manjkalo. Slabe hrane se je z lahkoto navadil, toda tobak je težko pogrešal.
Gouillou je to kmalu uganil. »Ce ni drugega nič,< je dejal, »to vam lahko preskrbim, če bi bil le preje vedel za to« — sedaj predsednika ni več tikal; »pa saj mora strežaj vsak čas priti.«
»Ne pozabite, da so mi vreli ves denar.« Gouillou je skomignil z rameni in napravil moder obraz. Ob petih je prinesel strežaj borno kosilo. Komaj je mož odšel, se je začel Gouillou krohotati ter je pokazal predsedniku škatljico tobaka. F. des Liliferes je od radosti zatrepetal, tako dolgo je moral pogrešati to-bakovega vonja. Dasi je bil to slab tobak, je vzel z dvema prstoma ščepec, ga ogledoval in se naslajal ob vonju, preden si ga je privoščil.
»Toda,« je dejal neskončno hvaležen, »kako ste pa vendar to napravili?«
»Oh,« je menil oni, »res sem se že nekoliko odvadil, vendar se mi pa le še posreči izprazniti kak žep. Kar ste želeli, sem iztaknil v paznikovem žepu.«
Predsedniku je roka z dragocenim Ščepcem omahnila. On, ki je nekoč tatove >bsojal, naj se okoristi s tatvino, ki je je bil neposredno sam kriv? Obotavljal se je... potem pa je nenadoma kakor v omami nesel ščepec pod nos in ga ponjuhal — podlegel je izkušnjavi. In to še ni bilo vse. Strast je zadušila njegovo vest — ukradeno škatljico je spravil v skrivališče. ki mu ga je pokazal Gouillou.
V dobi restavracije je dobil F. des Liliferes zopet visoko službeno mesto. Tisti, ki so ga od preje poznali, so še vedno občudovali njegovo bogato pravno znanje, a splošno se je opažalo, da je bil nasproti zločincem nenavadno prizanesljiv in mil, kar so pn pripisovali njegovi visoki starosti.
A. N. Tolstoj:
Sinji gradovi
(Nadaljevanje.)
Vroči dnevi
F. des Liliferes je kazal nasproti onenm oholo nepristopnost, kar pa Gouillou-ja ni oma-lodušilo. Govoril je s predsednikom v rokovnjaškem narečju, ga tikal in ga izpraševal, če
ie »delal« sam ali pa v zvezi s pajdaši. Domiš-jal si je ali pa sodil po predsednikovi obleki, da je to notar, ki ima na vesti kake poneverbe. Samozavestno mu je pripovedoval o svojih lastnih činih, ki jih je leta izvrševal nekaznovano. In F. des Liliferes je trepetal, ko je moral poslušati vse te zločinske grdobije. Kljuboval je bil vsemu trpljenju, a sedaj je bil na tem, da se poniža in prosi cesarja za pomiloščenje. Foslušal je Gouillou-jeva priznanja zaničljivo molčeč in cele dneve ni izpregovoril besede. Nasprotno se je kazal Gouillou nasproti njemu zelo prijaznega in uslužnega. Prevzelo ga je do predsednika nekako sočutje in storil mu jo razne nesebične usluge. In najsi mu je bil zločinec še tako odvraten, je moral F. des Liliferes naposled le spregovoriti kako besedo in se tatu oddolžiti za njegovo zaupljivost
Tako je bil predsednik prisiljen užiti še zadnje ponižanje. Bil je docela iztrgan iz svojega idejnega kroga, neroden, zmeden, v vsem nespreten. Gouillou, ki je imel dolgoletne jet-
»Če bi si vse želela, bi zmanjkalo želj,« je govorila Nadja. Rila je zelo prevdarna. A dnevi so postajali vedno bolj vroči, celo ponoči je pripekala sama rjuha. In hočeš-nočeš se je znašla Nadja vsak dan na vrtu pri Ma-slovih na blazinah pod jablano. Prevdarnost je bila zase, a vroči veler, suho piljenje murnov v pokošeni travi, čebele in razcvetele lipe, utrujenost in drzni Sašok — vse to je bilo zopet nekaj zase. Vendar se Nadja ni bala, čeprav je včasih mislila: »Ti julijski dnevi so pravi tolmun.«
Meščani že dolgo niso pomnili take peklenske vročine pod konec junija. Drevesa so začela veneti. Loke onkraj reke so bile zavite v meglo. Pravili so, da gori žito. Ponoči so pokale lesene stene od pripeke. Kakor raz-kuhana govedina medli uradniki so pili vodo po uradih.
Buženinov je končal delo za izpite. Od zarje do mraka je v razpaljeni sobi ob brenčanju nudi risal, barval, slikal in si basal v glavo. Neverjetni napor ga je držal pokoncu. Platno z načrtom sinjih gradov je pribil na zid in delal na njem v trenutkih počitka. Vsak dan se mu je zdelo idealno mesto bolj dovršeno in lepo.
Sklenil je, da se odpelje prihodnji teden v Moskvo. Izkazalo se je, da je skrivala mati tri desetrubeljske zlatnike njemu za pot (»Vzemi, Vasja, prištedila sem si za pogreb, a ljudje me bodo že kako pokopali... Samo Nadjki ne povej.«) In on bi se tudi res odpeljal shujšan, navdušen, v vročici domišljije in dela. da ni prišel vnanji sunek. Njegova napetost je nepričakovano zdrvela v drugo smer.
Življenje najbrž ne prizanese tistim, ki se mu izmikajo: fantastom, sanjačem, navdušencem. Trdo jih prime in sune sirovo v bok: »Dovolj si dremal, odpri oči, previsoko si vzletel« ... Prestrašno bi bilo ako bi se naj to imenovalo — življenjska modrost. To je prej zakon, fiziologija. Življenje ne mara površnosti kakor hudobna, pusta babnica. Modrost bi bila, da se baba vzame v zakon in posadi na-častno mesto — tako vsaj je razlagal ob mraku nad reko tovariš Hotjajincev.
In glej, kaj se je zgodilo! Preden je šla v službo, je Nadja kakor vedno pogledala ob pol devetih z aktovko in v beli ruti v jedilnico, kjer je na trebuhu ležal na mizi Buže-ninov. Ravnodušno je švignila z očmi po načrtu sinjega mesta, ki ie zavzemalo pol stene, in molče odšla. Komaj so zaškripala vratca, se je takoj zaslišalo bolestno, polglasno kričanje. Stekla je skozi vežo, sunkoma odprla vrata in padla z glavo in komolci na mizo med risbe.
»Podlež, podlež!« je zakričala, pričela teptati z nogami in se na ves glas zjokala. Na dvorišču se je glasno kregala in zmerjala Ma-trjona: »Ah, garjevci! Ah, razbojniki!«
»Pojdi proč, slišiš, to minuto pojdi proč od nas!« je ponavljala Nadja skozi solze.
Izkazalo se je, da so bila vrata na treh krajih poma7ana s kolomazom, zraven pa jo bila napisana, tudi s kolomazom, grda psovka s pol metra visokimi črkami. Matrjona je žo obrnila obe polovici vrat na dvorišče in 7, lu-gom zmivala kolomaz. Nadja ni šla v urad, zaklenila se je v svoji sobi. Vasiliju Alekseje-viču so se tako tresle roke. da je vrgel svinčnik od sebe in poskusil potrkati k Nadji.
»Poberi se, samo ti si kriv moje sramote!« je zakričala Nadja še bolj jezno. »Pojdi v Moskvo, zajedavec prismojeni!«
Roke so se mu tresle vedno bolj. Nekaj je drhtelo, bilo kakor vznemirjena žila sredi prs. Vasilij Aleksejevič je stal nekaj časa v sobi, muhe so mu lazile po obrazu. Potem se je bog-
sigavedi kako znašel na trgu. (Zopet se mu je odkrušil kos zavesti.) Nad njim je peklo belo solnce v vroči megli. Na trgu je zrastel stolp prahu in šel okoli po suhem blatu. Vasilij Aleksejevič je gledal v okna »Renaisance«. Nekaj obiskovalcev je že pilo pivo. In glej, v oknu so je prikazal izza zidu dolg, valovit nos. Ruženinova so opazovali.
Stisnil je zobe in stekel po stopnicah v gostilno. A valoviti nos je izginil. Izza točilnice je strašno radovedno gledala bujna, napudra-na Rajisa, njena kakor nitka napeta usteca so se pomembno smehljala. Buženinov se je oprijel mize in vprašal (Rajisa je pričala pri preiskavi: »Zarjovel je name in vrtel oči«):
»Je bil tu Utevkln?«
Rajisa jc odgovorila, da ne more vedeti, obiskovalcev da je mnogo.
»Lažete! To je bil on, vem...«
»Ne vpijte tako, državljan.«
A Buženinov jo že stal vnovič na trgu pod meglenim razbeljenim solnce. Oziral se je. Samo zaspano kokoši so se potikale po vročem prahu. Rajisa je videla, ka':o je dvignil pesti k sencem in tako, s stisnjeno glavo, odkorakal proti reki.
Zvečer so ga videli sredi travnikov sedečega na stari gomili. Tam je ostal tudi čez noč.
Iz zaslišanja Nadeide Ivanove
Preiskovalni sodnik: »Zakaj je bil Buženinov prepričan, da je pomazal vrata Utevkin in da je tudi on vrgel kamen v Maratovi ulici?«
Nadja: »Ne vem.<
Preiskovalni sodnik: »In vi, ali ste prepričani, da je to naredil Utevkin?«
Nadja: »Kdo pa drugi? Seveda, on.«
Preiskovalni sodnik: »Kakšen namen je imel? Ali je bil Utevkin na vas ljubosumen ali kaj?«
Nadja: »Deloma tudi to. Da, bil je ljubosumen.«
Preiskovalni sodnik: »Katere vzroke pa je imel. da je bil uprav zaradi Ruženinova na vas ljuhosumen?«
Nadja: »Smejali so se nad njim. Aleksander Ivanovič (Zigaljov) mi je nekoč pripovedoval. da je srečni Utevkina in se mu smejal, češ, da je ostal Utevkin na cedilu... Takrat sem bila jezna, toda Zigaljov me je pomiril, češ, da je bilo vse samo šala.«
Preiskovalni sodnik: »Ko je rekel Žigaljov Utevkinu «na cedilu», je mislil seveda na Ruženinova, ne pa nase?.
Nadja: »Da.«
Preiskovalni sodnik: »Zadnjič ste podali nekoliko drugačno izjavo.«
Nadja: »Ne vem. Jaz ničesar ne vem... Pozabila sem ... Vse se mi je zmešalo...«
Preiskovalni sodnik: »Ali je imel Ruženi-nov navado, da je nosil s seboj vžigalice?«
Nadja: »Ne, on ni kadil.«
Preiskovalni sodnik: »Ali ne morete pojasniti, na kak način je prišel Buženinov tretjega julija do vžigalic?«
Nadja: »Ko je zbežal, jih jo pograbil v jedilnici z omare.«
Preiskovalni sodnik: »Ali ste to videli in se spominjate, kako je pograbil vžigalice? To je zelo važna točka pri zaslišanju.«
Nadja: »Da, da, spominjam se... Drugega dne, ko so nam pomazali vrata — bilo mi je zelo hudo — sem šla namreč k Maslovim. Srečala sem ga na cesti. Rele oči... kratko, bil je grozen. Stopil je k meni: ,Kam greš4 — ,Kaj te briga! K prijateljici grem.' On pa na to: ,Jaz se jim bom maščeval, jaz bom zažgal to zanikamo gnezdo..Zagrozil je tudi s pestjo. In ko je pograbil vžigalice, sem se koj spomnila grožnje.«
Preiskovalni sodnik: »Kam je šel potem?«
Nadja: »Domov. Matrjona mu je prinesla juho. Pripovedovala je, da je pojedel dve žlici in se ali zamislil ali zaspal pri mizi. Potem je šel v mojo sobo in ogledoval mojo sliko, legel celo na postelj, a takoi zopet skočil in šel.«
Preiskovalni sodnik: »To jo bilo na večei umora?«
Nadja: »Da.«
Preiskovalni sodnik: »Ali ste ga potem videli, ko jo pritekel, kazal krvave roke in istočasno pograbil vžigalice?«
Nadja: »Ne, ne takoj... Pozabila sem.«
Pogumno razpoloženje, napeto delovanje, priprave za potovanje v Moskvo — vse se j« izkazalo kot popolna prevara.
Vse misli so hrepenele po Nadji. Buženinov se je redno prebudil ob svitu v zavesti oglušujoče, prikrite radosti. Penila so je v njem ves deloven dan, bila je tako velika in opojna, da je utonil v njej kakor drobec prahu ves pogovor, ki ga je prisluškoval na vrtu pri Maslovih. Kake malenkosti: če ne ljubi zdaj, ga bo še ljubila... Saj Nadja še ni živela, se še ni razcvetela, njen čas še ni prišel...
Vse te zračne gradove je prekrižala s ko lomazom pisana nesramna psovka. On ni razumel takoj vsega strašnega pomena kolomaza na vratih. Ponoči je sredi travnikov na pokošeni stari gomili gledal z zaprtimi očmi dolgo vrsto dni svojega življenja, prijemajoč se za glavo, spuščeno na kolena. V njem se je prebudila razžaljenost, zlobna grenkoba, mašče-vanje.
Zjutraj, ko se jc povrnil s travnikov, je zagledal Nadjo oh Maslovem vrhi. Zdela se mu je majčkena, pretresljivo revna — ljubezen, sinja očesen! Prijel jo je trdo za roko in zakričal, da se bo maščeval. Ona ni razumela ir se je prestrašila.
Doma, pred krožnikom juhe je mislil o maščevanju. Misli so se trgale, preveč je mislil tekom noči. Šel je k materi, a ta je dolgočasno smrčala v soparni sobici z zavešeniin oknom. Tedaj se je prikradel kakor tat v Nadjino sobo, pograbil 7. omare njeno sliko, pri čemer ga je vsega pretreslo. Za trenutek je celo legel, a takoj je zopet skočil in šel iz liiše. Z vajeno vojaško kretnjo si je pritrdil pas. Sedaj se je pomiril. Taktična naloga je dana: misli so v tiru, delujejo točno in jasno.
V Maratovi ulici je zlezel čez plot in šel po pustem stavbišču, kjer se je rnzrnstla med jamami in kupi gramoza visoka ljulka. Presekal je skozi visok osnt komaj vidno stezico, in si rekel: »Aha,« ter zavil po njej k razvalinam nekdanjega zidanega skladišča.
Bilo je že temno. Mesečna noč se še ni pričela. Buženinov je zavil okrog razvalin in zagledal v razdalji kakih 60 korakov dve razsvetljeni okni lesene hišice, ki je zadaj mejila na stavbišče. Luč je padala na kup gramoza, zarjavelih smeti, razbite posode. Buženinov je šel okoli kupa in zagledal v oknu Utevkina, ki je basal cigarete — nienda se mu je nekam mudilo. Imel je uradniško kapo brez kokarde in s plalnenim vrhom. Njegove ustnice, ki ro pomagale basali cigarete, so se smehljale pod valovitim velikim nosom, na njih jc od enega konca do drugega poigravalo tiho, zadovoljno muzanje.
Utevkin je spretno zavijal konce napolnjenih stročnic ter jih polagal v dozo. Zadnjo cigareto je prižgal ob petrolejki, si popravil kapo, vzel 7. mize palico, zamahnil 7. njo in pihnil v steklo svetiljke.
Buženinov je skočil od ugaslih oken, stekel za hišni vogal — plot je bil višji kakor človek. Planil je na desno — zopet plot Za njim so gizdalinsko udarili koraki Utevkina.
A. M. Franklin:
Moj novi klobuk
Iva me je kritično pogledala. »Kar v resnici potrebuješ,« je dejala, »je nov klobuk.«
Snel sem svoj stari klobuk in ga narobe potisnil zopet na glavo. »Ali na ta način ne bi še služil?« sem se pošalil.
»Kar v resnici potrebuješ,« je brez vsakega umevanja ponovila Iva, »je nov klobuk.«
»Nikakor ne!< sem odvrnil. »So stvari, ki jih mnogo bolj potrebujem. Glavni dobitek na primer.«
»Kar si moraš takoj nabaviti,< je dejala Iva, končujoč vsako nadaljnjo razpravo, »je nov klobuk.«
Vzdihnil sem, morda nekoliko preglasno. Svoj stari klobuk sem imel zelo rad; bil mi je bolj prijatelj nego klobuk.
»Ali mi obljubiš, dn si ga groš takoj kupiti?« je dejnla Iva 7, glasom, ki je zvenel preje kakor ukaz neco vprašanja.
»Ne,< sem dejal s privlačno prostoduš nostjo.
»Potem bo to moja skrb.<
Zopet sem vzdihnil, rekel pa nič.
Poldrugo uro nato me je vedla moja zona v trgovino s klobuki. »Rada bi klobuk za tega-le gospoda,« se je obrnila na dobrodušnega gospoda za prodajalno mizo.
»Moja mati mi vselej sami izberejo klobuk.« sem smehljaje pojasnil čez mizo.
Tudi dobrodušni stari gospod se je smehljal. Vsaj smehljati se je začel. Potem je srečal Ivin pogled, in smehljaj je izginil z njegovih ustnic, kakor bi ga bil kdo z gobo zbrisal.
»Hm — prosim, prosim.« je dejal, nekoliko zmeden. »Klobuk — klobuk za gospoda, pravite? Takoj, takoj.«
In vzel je prvi klobuk, ki mu jo prišel v roke in mi c a noveznil na glavo.
>Pri takem !e klobuku,« sem za momljal in se zaman trudil, da bi se videl v zrcalu, >pri takem-le klobuku mi je vedno najljubše, če ima zgoraj nad okrajcem par luknjic. Potem človek mnogo lažje vidi. kje hodi, klobuk pa ni nič manj učinkovit.«
Nekdo mi je snel klobuk y. nosa, na katerem je počival.
»Nekoliko prevelik,« je menil dobrohotni produjalec.
»Veliko prevelik!« je strogo dej »lu Iva.
»Veliko prevelik« je ponižno pritrdil prodajalec. »Ali ne bi hotel gospod lega-le pomeriti?«
Pomeril sem ga. »To je pa že nekaj čisto drugega,« sem dejal in se občudoval v zrcalu. »Vendar mislim, da bi ga bilo treba nositi z elastičnim trakom pod brado, kaj meniš Iva? Kar tako bi ga težko ohranil v ravnotežju«
Iva mi ga je nestrpno strgala z glave. »Bodi, bodi slednjič pameten, Viktor « je rekla s pridušenim glasom, ko nama je prodajalec za hip obrnil hrbet. »Saj nisva tu za zabavo«
Ne da bi se branil, sem dovolil Ivi in prodajalcu, da sta pokrivala mojo brez-brambno glavo z vsemi mogočimi klobuki in oblikami, ki si jih je mogel izmisliti njun razbrzdani okus. Stopal sem semkaj, stopal tjekaj, postal, se obrnil okrog svoje osi, se okrenil na desno pa levo, držal crlavo postrani, potem zopet pokonci, kratkoinmalo — obračal sem se v vseh smereh, kakor sta mi ukazovala. Združeval sem v eni osebi idealnega soproga, idealnega kupca in idealnega mannequin-a za klobuke.
»Tako,< je dejala slednjič Iva »ta pri-stoja. Obclržiš ga lahko kar na glnvi. Viktor «
Da, celo temu sem se pokoril z vso eleganco. Kajti sedaj sem oženjen že šest let in dobro vem, da je prazen trud hoteti svoio ženo prepričati, da noben mož, ki še zasluži
tO ime, ne more veuulegn srca p ris uiti na io, da bi z grahovozelenim velournim klobukom vzbujal zgledovanje.
■»Stari klobuk hi rad vzel s seboj,« sem dejal. »Zavijte mi ga, prosim, v papir.«
Molče sva šla proti domu. — Iva je molčala zmagoslavno, ja/. pobit in potrt zaradi kričečega nestvora, ki sem ga imel na glavi. Dospela sva na most. Po čudnem naključju sem bil zaostal sredi mostu tri — štiri korake za Ivo.
»0h!< sem nenadoma zakričal in istočasno je nekaj plosnilo v vodo.
Iva se je bliskovito okrenila. »Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?«
»M >j klobuk! Moj lepi, novi klobuk! Veter mi ua je odnesel z glave! Bojim se. da je padel v vodo.c
Straboma sem se sklonil čez ograjo Ora-hovozelena prostaščina je mirno jadrala po relci nizdol Na rešitev ni bilo misliti.
Iva me jo sumljivo-prodirljivo pogledala. »Nobenega vetra nisem opazila.« je rekla počasi.
»Ne?« sem zaklical. »To vendar ni mogoče! Pa saj sem ti bil takoj rekel, dn je treba nekatere teh klobukov nositi z elastiko pod brado. Ali ni to. dn b> človek znorel?«
»Jaz bi utegnila še nekaj čisto drugega reči.« je z uničujočo hladnostjo pripomnila Iva.
Zdelo sr» mi je, da zahteva noložai nekoliko spravliivejši zakliuček. Pomislil sem trenutek. Potem se mi je zasvetilo.
»Kaj praviš, če bi sedaj kunila še en klobuk?« sem rekel skromno. »Mislim seveda — zate«
*
Lahko mi verjamete, da je potekel ta dan sicer še zelo naporno, toda prav skladno. Svoj stari klobuk nosim še danes. Mnogo bolj mi je prijatelj nego novi klobuk.
Gustave Geffroy:
Groza
Gospa Rivoy je prižgala svečo, da bi odšla v svojo spalnico, ko se ji je nenadoma zazdelo, da sliši tiho trkanje na okno s cestne strani.
Trkanje se je začelo iznova. Najprej sploh ni hotela odpreti. Ura je bila ravno pol devetih in ob tem času ni prihajal k njej nobea znanec več. Hišica, v kateri je stanovala po smrti svojega moža sama, je stala na skrajnem koncu vasi čisto na samem. Vsak zvok je bilo slišati v tihi noči, vsak korak na cesti, vsako polglasno izgovorjeno besedo, lajež psov in vsak š^lest vetra v vrhovih visokih dreves. Hišico je od treh strani obdajal ograjen vrt s cvetlicami, sadnim drevjem in drugim koristnim rastlinjem.
Tok-tok-tok. Trkanje na okno ni ponehalo. Dasi se je glasilo skromno in rahlo, kakor bi trkal kdo, ki ni hotel delati uikakega hrupa, se gospa vendar ni upala odpreti vrat. Šla je v prvo nadstropje in potegnila kvišku rolete. Pred vrali je opazila senco nekega moškega.
>Kdo je?« je vprašala strahotna.
»Jaz sem, Jurij, sin Ane Beauchaine,« se je tiho glasil odgovor.
>A ti si, čakaj trenutek, takoj ti odprem.«
Odšla je po stopnicah, odrinila težki zapah in odprla.
Prosii je za jutranji list, ga hlastno čital in iu to potisnil v žep. Po zajtrku je takoj zopet odšel v svojo sobo in se do večera ni prikazal i/, nje. Šele o mraku, ko je bilo solnce že davno zašlo, se je odpravil na vrt, da hi se izprehodil. Pri tem se je neprestano plašno oziral na vse strani in se kmalu umaknil v vrtno utieo.
Fant, ti si bolan in jutri ti posili pokličem zd ravnika.«
.Ne, ne, ne! Prosim, tega nikar!« >Kaj pa je vendar s teboj, da se tako bojiš ljudi? Ti, Ii! Le pazi, da nimaš kaj hudega na vesti, a?« je šaljivo dejala kumica.
Tedaj se je gostov obraz spačil. oči so se mu v grozi široko razprle. Nič več se ni mogel premagovali in molčati; začel je obupno ihteti. padel na kolena in jecljal:
>Usmilite se me... ne spodite me... izvršil sem zločin!«
Menda vendar ne, nesrečnež?«
Res, ros, saj nisem vedel, kaj delam. Prosim, ne zavrzite me, ne naznanite me!«
»A knj uaj počnem s teboj? Ni lepo. da si se prišel skrivat ravno v mojo hišo. Povej mi vsaj po pravici, kaj si storil?«
Jurij je s solzami pripovedoval, kako je bil zašel v slabo družbo, postal tat; neko noč je skušal iz majhne gostilne odnesti dnevni izkupiček, a presenetili so ga, pri čemer je gostiln ičarko ubil.
Gospa je bila vsa iz sebe. Z grozo je strmela v morilčev obraz, ki ji je postal v tem trenutku docela tuj in neznan in je ni z nobeno potezo spominjal na malega dečka, ki ji je bil tako mil. Čutila je, da stoji pred njo čisto tuj človek, ki nima z nekdanjim otrokom nobene zveze. Groza je zadušila usmiljenje. Odmaknila se je daleč od njega, stegnila roke, kakor bi se hotela hranili pred njim. in zajecljala:
»Ne, ne. ne boj se, ne naznanim te; tega nočem in tudi ne morem.«
Potem je hitro odšla po hodniku v svojo sobo ter vrata dvakrat zaklenila za seboj. Kakor se je pri tem trudila, da bi čim tiše obrnila ključ, je Jurij le slišal tiho škrtanje in se stresel. Potem je legla po hiši globoka tišina, in oba človeka, ki sta bila v nji, sta slišala edino le utrip lastnega srca.
Jurij je sedel vase pogreznjen, ko ga je prestrašil ropot otnare, ki jo je g>spa porinila k vratom; potem je čisto dobro razločil premikanje mize, ki naj bi bila izpopolnila barikado pri vratih.
Skušal je vstati, iti do kumičinih vrat, govoriti z njo in jo pomiriti, njo, h kateri je bil sam pribežal v svojem smrtnem strahu pred zasledovalci, a ni mogel. Bil je kakor odrevenel. Iz kumičinih vrat se je ukral žarek luči. Jurij je čutil, da stoji gospa za vrati, vzravnana ii prestrašena, in groza ga je bilo groze, ki jo j' vzbujal v ubogi ženi.
Po prstih je zapustil soho, krenil previdno po stopnicah in odprl vrata na vrt, ki so tiho zaškripala; neslišno je stopil čez prag na vrt. Ko se je ozrl kvišku, je videl v kumičini sobi luč; v duhu je videl /.eno, kako stoji za zavesami, prevzeta groze, drhteča, morda s kakim orožjem v roki, da bi branila svoje življenje pred morilcem, ki je užival njeno gostoljubje.
Res je stala tam, pritiskajoč čelo na okenski križ, ravno tako prepadena in bleda kakor morilec sam, čegar vsak gib je drhte zasledovala.
Videla ga je, kako se je ozrl proti njenemu oknu, mesečina je lila na njegov zelenkasti obraz, cči so se zapičile v okno kakor dva noža; potem je obrnil hišici hrbet in šel proti vrtnim vratom, ki so vodila na prosto. Bila so zr.klenjena. Zlezel je čez kauieniti zid, opirajoč se ob deblo sadnega drevesa, in gospa je opazila njegovo senco, ki je zdajci izginila, kakor da bi se bil morilec na oni strani zidu pogreznil v brezdanjo temo.
Frtaueku Gasil mu beseda
»Kaj pa te je prineslo ob tej uri, fant?
Že deset let bo menda, odkar te nisem videla, Jurij. Izpremenil si se, vendar hi te bila takoj spoznala.«
Gospa Rivoy je podala roko velikemu, brhkemu, mlademu človeku, ga odvedla v jedilnico, prižgala luč in si natančneje ogledala svojega gosta.
»Odpustite, prosim,« je dejal ta, >da prihajam ob tako kasni uri. Pariški vlak je imel zamudo. Ce motim, pojdeni v hotel, vendar se počutim pri vas domačega kakor nekoč, ko sein bil še otrok in sem hodil k vam na počitnice.«
Nikamor ne pojdeš. mladec, zate je vedno prostora pod mojo streho, in si imel čisto prav, da si se spomnil svoje stare kumice, edinega človeka, ki ti je še ostal na svetu.«
■■Če vam nisem v nadlego, ostanem nekaj dni pri vas. Zelo sem bil bolan in potreben sem počitka.«
»Saj-si res videti bolan. Oči li gore knkor v vročici; takoj pokličem zdravnika.«
>Ne, ne. ne, prosim ne!« je planil Jurij; če mi hočete izkazati ljubav, potom ne pravite nikomur, da sem tu. lies, potreben sem popolne samote in miru...«
Nu, prav, prav, mladec, kakor ti drago; lnša in vrt sta ti na milo voljo. A sedaj pojdi, da t i pokažem tvojo sobo."
Gospa je odvedla gista v soho. ki mu jo je namenila, potem mu pn šla pripravljat vročega mleka in peciva.
Ko se je vrnila k njemu, je gost prestrašen planil s stola.
Ne straši se, Jurij, jaz sem; naj'orže se ti je bilo že zadremalo, a?« Dobrodušno mu je zrla v oči in ga prijela za roko, da bi ga pomirila. Potem ga je prisilila, da je spil mleko, mu želela lahko noč in odšla v svojo sobo.
Drugo jutro je gospa zaman čakala na gosta, da bi prišel k zajtrku. Zato je odšla v prvo nadstropje, da bi ga zbudila. Našla ga je ne-, kako vročičnega kakor prejšnji večer. Odgovarjal je zmedeno na njena vprašanja in se plašno ! oziral na vse strani.
»Kdu b s mi-
slu, de sa kršene klubase tku fajn,« je reku Cene, ke sva pršla vn iz uštarije. »Vrjameš, de se men drauske klubase še bi du-padeja, ket krajn-ske. Jest sm že ud nekdej klubase ub-rajtu, ke maja tku dobr žmaht. Pa pije se tku lohka naj-ne. Ampak drau-ske sa še use kej druzga, kokr sa ble kranjske. Člouk b se kar naprej in naprej ublizvou, tku sa žmahtne.«
»No, a t nism reku, de sa fajn? Zdej pa puvej kam ja čvn zdej ubrat.«
»Veš kua. Pejva mal u Zvejzda sedet. Za dons mava že dost Slrapacirajna. Jutr je tud še en dan.«
»Men je use glih,« sni mu reku. »Kokr te je vola. Ce t je prou, pa pejva enkat po Dunisk cest dol skus, de s še ta ferklc mal ugledava. Duniska cesta je scer še bi pu ta starm in ja tud še prekrstil niša, kokr sa use ta druge. Jest na vem, kua se jm je tku zamerla. Sam tist kos pred Figucam sa zdej pred kratkem prekrstil u Ajdušna. Mende zatu, ke sina una Ajdušna tam pr Ipau zgubi, sa ja pa tle naredi, de glih preveč škode na trpema. Idrija, prauja, da uja tud tle nek u Iblun naredi. Sum zedint se še na morja, kam b pasala. Veš, iz Idrija je križ, ke m.i tiste jame pud zemla. En sa za tu, de b Mirijin trg tam pred flečkajnarjem prekrstil za Idrija, zalu, ke u u tisteh pudzemelskeh roven, ke jh zdej tam delaja bo tud tak frktr, kokr u Idrij u jamah. Jest že mislem, de tu ni slaba misu. Drge tku ni nč prpraunga zadubel.
Astn, viš, tula je pa zdej Ajdušna,« sm pu-kazu Cenete, ke sva pršla ke pred Figuca. »Tlela na sred u pršou en ringlšpil, Viš, sej je že iz bela farba zacahnan, ki se uja autobusi ukul vrtil. Scer se tud že zdej tle ukul vrteja, ket muhe u močnk, ampak brez usake vornge. Kedr se kašnniu auto-buse glih lušta, pa se začne tle ukul sukat, tku de člouk res nkol prou na ve, če u žiu in zdrou čez
posteljnina, preproge, lino lej, odeje, zastori, žičniki, žimnice, otomoni, žima, afrik, puh in pernice, kakor tudi vse stanovanjske potrebščine je dobiti po nizkih cenah pri
KflRL PRElS-1), Manbor, Gosioska 20
Ceniki se dobijo brezplačno
.Ж ЧР /a odeie in v tab,ah
*	Л	vedno v zalogi
Tovnrii« \ate Arbelter, Maribor.
V v
PUH-PERJE
RMIKLAOC LJUBLJANA
Ogledala
>eh vrst, velikosti to oblik
Sleklo
zrcalno в—8 пш. mefinsko 4—6 mm. portalno. Ie<i«kf alahanter itd.
Spectrum d.d.
Lfubljane VII - Telefon 23-43 Zagreb CelovSka 81 Osijek
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milie etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago.
Mate h A Ui heš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranje — -Breda« žepni robci komad 2 Din.
cesta pršou. Pu ta noum u mogl jt pa use pu for-šrift ln če uja glih kerga puvuzil, ga uja mogl pu foršrift puvozt, drgač nau nč giltal.«
»Ti, Gustl, a se na vid ud tukila iblansk ne-butičnk? Ti tu je pa res ena usoka reč. Tku usoke hiše mende ni u cel drausk banuvin,« je reku Cene in se kar zameknou u tist gršt.
»Kua prauš, u drausk banuvin? Še na Vrhnk na sprauje kej tacga skp. Scer sa pa tli tud ta iblansk nebutičnk nardit u šestnajst štuku, pa sa pršli nnzadne sam du dvanajstga.«
»Kuku pa spet tu? Kar s edn naprej uzame. more tud vn spelat.«
»Maš čist prou. Cene. Ampak kokr se pu Iblan guvari, sa se jm šprahe zmešale, kokr soj čas pr Babilonskem turne. Zdej pa na morja naprej.«
»Šprahe mende na uja glih usga uržah. Tu mora še za kašnem drugem grmam zaje tičat.«
»Ti murda misleš, de jm je gnarja zmankal. Tu nau držal, A nis vidu nad vežnem uratm mestne hranilnee tistga muza, kuku velika mošna čist pouhna u rok drži?«
»O, vidu, vidu, de ja drži, ampak iz rok ja na da ta mrcina nubenmu ...«
»Pejd зе sulit! Teb na pride nub.dn na kone. No, viš. zdaj sva pa u Zvejzd,« sm reku Cenet, ke sva se - enkat iz težka muja prerinla skus šelen-burguva ulea.«
»Hvala Bugu! Sej je biu tud že zadn 6r,s. Tam pred pošta b in hmal use rebra pulumil. Jest se čudni, de je ldem duvolen tam stat in zjale predajat u takeh masah,« je zdihnu Cene in se zavalu na ena klop.
»Za km bnn blu duvolen. Sej u Iblnn ni nb-seden stajne. Le tam se na smeja Ide zberat, ker maja ubseden stajne. Mi sma pa vnder svutoden pudložnki in lohka stujema, ker se nam lušta. Tu je še dobr, da ti nimaš nč za guvort. Ti b nae krniflu. Buli že ve, za kua je koz rep prštucu.«
»No, pa nej toja vela. Jest se na um iz taba I špeteru. Tu pa lohka rečem, de je pud Tibuli na j list gmajn več plača za zjale predajat, kokr tamla pred posta. Pa je fertik.«	F. G.
Imoorl svežega cvetja Ehsport
Cvetličarna P. Cutič
LJUBLJANA :: Dalmatinova ulica 13, dvorišče, poleg hotela Štrukelj.
Cenjenemu občinstvu in društvom naznanjam, da imam dnevno sveže cvetje ter izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča dela — kakor poročne šopke, aranžmaje in nagrobne vence —
hitro in solidno. CENE NIZKE!	POSTREŽBA TOČNA!
Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom za mrežo, za izmenični tok 110, 123, 150, 220 volt in enakosmerni tok 150 volt Omare it ameriškega orehovega lesa, zelo lepo
vrs u'i a" k va Meta. ?•«!	\fl~
ileevni aparat konipl. L in 1.98(1 —
4eevni aparat konipl. Din 3.300'— Ugodni p ačilni pogoji.
UTTNEH
LJUBLJANA 2 - Dunajska cesta lb/II.
CERKVENE ZVONOVE
najceneiše, iz U brona, umetniško izvršene, izdeluje samo
Intf. J. & K. Bfihl, Maribor,
Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija i. t, d. Specijalne litine.
Izdeijujejose najnovejši model iotroškib vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna1 F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica šlev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovala vlog, nakup In prodala vsako vrstnih vrednostnih oaplrlev, deviz In valut borzne naroČila, oreduiml ia krediti vsaki vrste eskomot In Inkaso menic tir nakazila v tu- In inozemstvo, safe-deposlti Iti Itd.
Brzojavka: Uredit Liubljana Tel. 204D Ш Z548: Interurban Z706. Z8D6
USLi
Danilo Gorinšek:
Mati
Mati — to je svečenica, ki ljubezni služi Cisti, ki te varuje na svetu, polnem zlobe in zavisti.
Mati — to je miičenica. Dasi tebi le življenje vse žrtvuje nesebiCno, kmalu vtone v pozabljenje.
Mati vsaka je svetnica: svečenica — mučenica — dasi vse to ve, od tebe nikdar ne odvrne lica.
M. K.:
Ančka
Na samotnem kraju poleg železniške proge je stala majhna koča. V tej koči je živel reven železniški čuvaj z ženo in drobno, veselo punčko. Deklica je bila pridna in postrež-ljiva, samo eno majhno slabo napako je imela: bila je na moč radovedna; v vsako stvar je vteknila svoj nosek.
Kadar je Ančka koracala poleg očeta po železniški progi, je venomer žlobudrala in hotela izvedeti od njega tisoč mogočih in nemogočih stvari. Kadar pa je bila sama, je kramljala s ptički in rožami na vrtu.
Ko je Ančka nekoliko zrastla, je zrastla z njo tudi radovednost. Nobenega kamenčka ni bilo v bližini koče, katerega ne bi že imela v rokah in nobenega hrošča in nobenega ptička ni bilo, katerega ne bi poznala.
Pred kočo je bil lr.ajhen vrt, v tem vrtu je rastla razna zelenjava. Poleg debelih zeljnatih glav se je skromno stiskal k tlom peteršilj, poleg rdeče pese pa se je ponosno dvigala kvišku čebula.
Med vsemi temi majhnimi zelenimi bitji pa je stala solnčna roža, ki je svoj živorumeni cvet kakor zlato krono držala visoko nad glavo male Ančke. To solnčno rožo je imela deklica najrajši; kar koj je sklenila prijateljstvo z njo.
>Ti velika, zlata roža, kdo te je tako lepo ustvaril?« jo je nekega dne pobarala.
»Ljubi Bog,« je skromno odgovorila solnčna roža.
»Ali bi ne hotela podariti svoje zlate oblekce meni?«
»Ta obleka je namenjena samo nam, rožam. Ljudje je ne morejo nositi.«
»Povej, ali je lepo — biti roža?«
>0 lepo, zelo lepo!«
>Ah, ljuba roža, samo en dan bi bila rada na tvojem mestu. Daj, menjaj z menoj.«
»Tega ne morem in ne smem. To lahko itori samo Bog.«
Vedno večji, vedno svetlejši je bil cvet; kakor solnčna obla je blestel z višine.
Ančka je stala pod solnčno rožo, s prstkom v ustih, in je bila vsa žalostna in nesrečna, ker ni hotela menjati z njo.
Približal se je Ančkin god.
Vsako leto je smela izreči dve želji: večjo očetu, manjšo materi.
»Danes je tvoj god, Ančka, kaj si želiš?« jo je vprašala mama.
»Ah, mama, rada bi postala rožica. Drugega si ne želim prav nič.«
Zakaj pa, Ančka?« se je na tnoč začudila mama.
>Ker imajo rožice tako lepo obleko.«
»Sešila ti bom obleko — še mnogo mnogo lepšo, kot jo imajo rože I«
>... ja, ampak rože znajo rasti!«
>Saj rasteš tudi ti, lej jo punčko! Seveda «— tako hitro ne kot rože ...«
»Ampak rože znajo toliko stvari, mama. Vse polno rok imajo in veliko zeleno nogo! Iu ves dan lahko gledajo v nebesa — joj, koliko lepega morajo tam gori videti! In ves čas se smehljajo in igrajo z vetrcem... joj, pa nočejo menjati z menoj! In kadar bo zima in se bom jaz kar tresla v plaš^ku — kajne, mama, potem rož ne bo več tu? Potem bodo na vrtu, daleč, daleč odtod, kjer je vedno toplo in lepo... Ah. mamica, jaz bi bila tako rada solnčna roža!«
»P>eži, beži, noričlca, vzorni predpasnik in skoči očetu naproti; meni se vse tako zdi, da ti bo danes nekaj zelo lepega prinesel.«
Ančka je šla; še prej pa je hotela pozdravili svojo veliko, lepo prijateljico. Ta je žarela tako čudovito, skorajda lepše od samega •olncn.
Ančka je razprostrla roke v višino, narahlo piijela glavo solnčne rože z drobnimi prstki, uprla svoje sinje oči vanjo in jo pobarala:
aH veš, roža moja zlata, ali veš, da je danes Ančkin god?«
3eveda vem, Ančka, kako ne bi vedela!? Saj prav zato sem se danes okrasila z dvema novima listoma!«
»Veš roža moja zlata, veš, jaz bi nekaj rada od tebe...«
Od mene? Kože imamo samo lepoto in vonj — drugega nič, Ančka.«
Povej, solnčna roža: ali ali si že videla ljubega Toga?«
(legaV" se Je zavzela solnčna roža. »Seveda sem ga videla. Vsak dan gre mimo nas in nas poboža s svojimi dobrimi, mehkimi rokami — zato smo pa tako lepe in vesele.«
Ali bo tudi danes šel mimo...?« je svo-tlo pogledala Ančka.
»Gotovo, prav gotovo bo šel.«
»In če bo deževalo...?«
j On pride zmerom, Ančka.«
»Ah, rožica moja — podarila ti bom svoje ogledalce, da se boš vsako jutro lahko pogledala vanj... če ... če ...«
»No, kaj. Ančka?«
»... če boš nocoj povedala Rogu in ga prav lepo prosila, naj tudi mene spremeni v takšno lepo rožo, kot si ti!«
»Bom poizkusila, Ančka. Pridi jutri na vse :--?odaj, še preden se bo solnce zbudilo, k meni. Toda le glej, da ne boš prepozno prišla!«
Ančka se je poslovila. Pozabila je ra očeta, pozabila na svoj god. Ves dan, vso noč je mislila samo na solnčno rožo...
Komaj se je zjutraj začelo daniti, je Ančka skočila iz mehke postelje, smuknila v svojo toplo, sivo oblekco in neslišno zlezla skozi okno na vrt.
Rože so še spale.
•»Solnčna roža, ali slišiš?- jc pritajeno zaklicala Ančka.
Solnčna roža se ni genila.
»Solnčna roža, hoja hej, zbudi se!« je zaklicala glasneje.
Solnčna roža je vzt cepetala in se prebudila. Pomela si je oči in z zaspanim glasom dejala:
»Ah, ti si, Ančka. Položi roke na moje steblo in zapri oči.«
Ančka se je narahlo uprla ob steblo Drobno srce ji je v prsih utripalo tako glasno, da so se vse rože budile iz jutranjih sanj, samo debele zeljnate glave so spala dalje in niso slišale nič ...
Potem pa je kmalu spet postalo vse tiho, tako tiho, kakor v majhni cerkvi... tako tiho... in skrivnosten glas je šel čez vse, kakor da je nekje blizu zacingljal srebrn zvonček, tako mehko ... tako pokojno ... tisočkrat mehkejše in pokojtiejše kakor zvonček v cerkvi pred oltarjem ...
Tudi solnce je še vedno spalo za gorami.
Tudi jutranja zarja se še ni zbudila.
Ančka je slonela poleg solnčne rože in rahla dremavica ji je stopala v oči... Kmalu, kmalu bo zaspala tudi ona ...
3.
»Ančka, kje si?«
Kdo je zaklical tako glasno?
Ančka je planila iz svetlih sanj in si hotela z rokami obrirati jutranjo roso z oči. Toda
—	kaj je bilo to, kaj je bilo to? Namesto rok
—	je imela zdaj velike zelene liste in namesto sive oblekce — zeleno... In namesto na dveh nogah, je stala Ančka samo na eni drobni no-žici, ki je segala nekam pod zemljo; stala je na tej nožici in se boječe in negotovo gugala na vse strani: Ančka je postala solnčna roža!
»Ančka, kje si?«
Prestrašena je tavala mama po vrtu in klicala, klicala izgubljeno hčerko. 2e tri ure jo je klicala, že tri ure jo je iskala. Postelja je bila prazna, okno je bilo odprto in ne daleč od koče je zijal globok prepad ...
>	Ančka. kje s;?«
Joj, koliko strahu je bilo v materinih očeh!
Ančka je videla mamo, hotela jo je poklicati — in je ni mogla. Glas solnčne rože je tako droben i» tih. Samo veter in ptiček ga slišita in včusih, a zelo, zelo poredkoma, ga sliši tudi priden otrple.
Ančka je nagnila glavo proti mami in ji hotela pomigati z listi — toda zelene ročice so bile trdo priraščene k steblu. In naj je še tako trepetala z njimi — manin tega ni zapazila.
Plakajoč je mama že tretjič tekla skozi vrt in potem daleč, daleč čez dobravo — Ančke ni bilo nikjer.
Zvečer se je napotila truma ljudi izgulv ljenko iskat. S svetiljkami v rokah so hodili po železniški progi, za vsak grm, za vsako drevo so pokukali, preiskali so dno prepada — Ančke ni bilo nikjer.
Poleg velike, stare solnčne rože je stala nova, mlada solnčna roža — Ančka — in je videla in slišala vse, pa si ni mogla pomagati.
Polastila se je je globoka žalost. Velike, težke solze so ji jele kapljati z zla to runi o nega obraza; kakor dragoceni biseri so se lesketali v zeleni travi. Vso noč je jokala ul>oga solnčna roža na vrtu, vso noč je mati tožila in obupno vila roke v samotni koči, oče pa je ves sključen in potit hodil ob železniškem tiru sem in tja
—	in mislil na izgubljeno hčerko.
>Joj, moja dobra, zlata solnčna roža. po-magaj mi, da postanem spet otrok!« je zaprosila Ančka.
»Ne morem, Ančka. To more samo Bog.«
>	\li bo še kdaj šel tod mimo?
»Bo; jutri zjutraj.«
4.
Kako nestrpno je čakala Ančka belega dne! Na stežaj je odprla oči, da je ne bi zaspanec premotil.
Kadar je droben vetre zablodil v vrt in se i nagajivo poigral z zelenimi listi, je Ančka i plašno vztrepetala. Zmerom se je tako bala J senc in teme — zdaj 1и> pa morala vso noč sama na vrtu prelideti...
Ko so prišle zvezde na nebo, so se svetlo ozrle v žalosiuo deklico sredi samotnega vrta in dejale:
»Vidiš, Ančka, vidiš, kako lepo bi bilo zdaj, če bi ostala otrok! 2e zdavnaj bi pokojno spančkala v topli postelji in očku in mamici bi bilo prihranjeno vse gorje .. .ч
Tedaj je Ančka še huje zaihtela.
Nebo je postajalo svetlejše, vedno svetlejše. Zvezda za zvezdo je trudno ugašala. I Tam daleč nekje, kjer si nebo in zemlja podajata roke, je planil navzgor zlatorumen plamen: bližal se je dan. In z dnem je prihajal na zemljo tudi Bog. j Kdo siplje raztopljeno zlato na pot...? 1 Kdo razgrinja srebrno tenčico nad trepe-I ta joči mi drevesi...?
I	(Konec prihodnjič.)
Z* iti tovec
i.
Kadar muči krokodila strašen glad, z zvijačo ujame ga Zamorec mlad.
2.
Namesto tolstega purana in gosi, mu v žrelo palico leseno zasadi.
Brezskrbno vleče ga potem domov: »Hej, danes bil je zopet dober lov!«
4.
Doma na raženj ga natakne — in tri dni s pečenko slastno se gosti...
Pisana roba Zvesli pes
Neki lovec v Italiji je bil odšel na lov v gorovje. Ko se po štirinajstih dnevih še vedno ni vrnil, so pa šli iskat. Visoko v gorovju so zaslišali pod neko pečino žalostno cvilenje psa. Šli so za tožečim glasom in našli pod pečino — lovca mrtvega, pri njem pa njegovega psa, ki ga je bila samo še kost in koža. Lovcu je najbrž spodrsnilo v skalovju in strmoglavil je v prepad, zvesti p.^s pa se ni genil od trupla svojega gospodarja vseh dolgih štirinajst dni.
No:eva ja:ca
Nojeva jajca so pri črncih v divji Afriki zelo priljubljena. Trdo kuhana se dajo dolgo časa ohra niti, ker je lupina trda kot kamen. Če hočejo črnci tujca posebno počastiti, ga pogostijo z nojevim jajcem. Namesto žlice pa je treba vzeti kladivo v roko. Sicer pa ima nojevo jajce isti okus kakor kurje. Da ga skuhamo v trdo, pa potrebujemo dobro uro.
Liudohc/i so ih po'edli
Blizu Avstralije je otok, ki se imenuje Nova Gvineja. S tega otokn je nedavno došlo poročilo o žalostnem koncu, ki ga je storilo sto kaznjencev. Bili so zaprti v neki ječi, od koder se jim je posrečilo pobegniti. Na begu pa jih je zadela bridka usoda. Ujeli so jih ljudožrci iz plemena Papuancev ob reki Kavarga in jih — požrli.
ZA GOD
Mati: »No, Angelca, kaj bi rada za god?«
Angelca: »Veliko, veliko torto!«
Mati: »In kaj še?«
Angelca: Še eno veliko, veliko torto!«
Mati: »Toda dušica zlata — dveh tako velikih tort vendar ne moreš spraviti v svoj želodček.t
Angelca: »Potem mi pa še en želodček kupi, uianialc
Pa res!
j Jožek pobara mamo: »Ti mama, zakaj pn ' lovci lovijo leve in tigre?*;
1 . Mama mu pojasni: »Zato, veš, dragec, ker levi in tigri morijo uboge ovčice.«
Jožek se zamisli. Čez nekaj časa pa spet vpraša: »Ti, mama, zakaj pa potem lovci tudi mesarjev n« lovijo?«
strićkov kotiček
208. Predragi moj Kotičkov striček! — Ni bilo prav, da si pustil dobrega Požgančevega očeta na luno. Vem, da si nista bila največja prijatelja, toda
—	da je odšel na luno, je pa zelo hudo. In kaj, če so na luni ljudožrci? Oh, ubogi očka! Gotovo ga bodo živega pojedli. Dragi striček, prav lepo Te prosim, pošlji mi njihov naslov, da jim pišem, naj se varujejo požrešnih ljudožrcev. Zelo Ti bom hvaležna za to. Saj Te imam veliko bolj rada kot begunca, vendar smilijo se mi pa očka le. Ko sein čitala žalostno novico, sem tudi nekoliko jokala, pa ne preveč, snj so Požgančev oča Tebi vedno kaj hudega napravili.
Sprejmi mnogo, mnogo pozdravov od Ja ruške K r z i n , učenke II. razr. v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani.
Draga Jaruška! — Kar milo se mi je storilo pri srcu in sam sebi sem se tako iskreno zasmilil, iio sem pri kosilu Tvoje pismo bral, da bi se bil kmalu kakor maslo na solncu etajal. »Na,< seim si dejal in otožno obiral stare kokoši suho bedro, »na, zdaj pa imaš, ubogi striček! Kakšni grozoviti očitki padajo na Tvojo staro glavo! Ni bilo prav, da sem pustil Požgančevega cčeta na luno... Saprabolt!« V sveti jezi som tako krepko udaril s pestjo ob mizo, da je ocvrto kurje bedro odletelo skozi okno na cesto, kjer ga je lačen kužek požrl. »Saprabolt, kaj pa se to pravi: pustil sem ga?! Ali naj bi ga bil z vsemi štirimi nazaj držal, ka-li? V naši mili domovini jc svoboda doma, v naši mili domovini človek po mili volji lahko razpolaga s samim seboj ter gre, kamor mu zaželi srce in kamor ve, da spada. Torej! Če so se Požgančev oča odločili za luno
—	oni že vedo, da je luna zanje najbolj primeren kraj in bodo gotovo vse sile napeli, da še tega ali onega zvabijo k sebi. Ustanovili bodo na luni mogočno cesarstvo, ki bo štelo 30.000 podanikov brez ničel — in bodo postali cesar. (Vsaj tako so mi pri odhodu resno zatrjevali in jaz niti malo ne dvomim v to.) Palačo svojega cesarjevnnja si bodo im moč imenitno uredili — čisto po vzorcu patač, v katerih so nekoč zdavnaj vladali razni sultani in vezirji iz »Tisoč in ene noči«. Še dvornega norčka si bodo najeli — in tega jim ne bo prav nič težko dobiti. Kajti sem prepričan, da bi se za to mesto ljudje kar stepli. Dandanes so pač teko resni in grenki časi, da bi bilo še najbolje — dvorni norček biti. Kakor ptiček na veji živeti brez dola in brez skrbi vse dni in noči, stresali šale iz rokava in cekine iz mošnje ter imeti ves svei za norčka, samega sebe pa 7.n prebrieanca — holaj, le kaj je lepšega na svetu kot to?!
Tako »je s to rečjo, draga moja. Kakor vidiš, ni treba Požgančevega očeta prav nič pomilovati. Na luni se jim bo tako imenitno godilo, d i nikoli tega. In luir se onih ljudožrcev tiče, je Tvoj strah tudi odveč. Ljudožrcev na luni sploh ni. In tudi Če bi bili — kaj za to! Požgančev oča so jim bodo ie znali ubraniti, ne boj se! .lini bodo kratkomalo dejali »zapik!« ter jim pomolili svojo ogromno pest pod nos — pa bodo pokazali pete (Požgančev oča namreč, ne ljudožrci!)...
Torej le nikar preveč ne jokej za njimi. Je škoda solz. Dnndnnes je treba varčevati — tudi s solzami , tako resni čnsi so. Kaj boš pa na stara leta imela, če boš že zdaj vse solze potočila!?
Lep pozdrav od K o t i č k o v e g a s t r i č k a.
209. Dragi Kotičkov striček! — Tu Ti pošiljam rešeno utranko. MisPm, dn bo prav in da me boš gotovo izžrebal. Pošlji mi karkoli — morda kakšno lepo knjigo, ker silno rada čitam. čitam rada tiho, šc raiši pn na utas. Ko začnem, me vsi radi poslušajo, čez nekai časa moram pa na svojo žalost utihniti, ker pravijo, da se že razlega v deveto vas.
Prav lepo se Ti zahvalim za lepe pesemce * -Slovencu«. Nekaj sem si jih prepisala v zvezek. Pa tudi povestice so lepe. Le še veliko napiši nam malini, boš zelo priden in radi Te bomo imeli vsi. Požgančevega očeta pa nikar preveč ne obiraj, da jih ne bo preveč cukalo na luni. Snj veš, kako hudo je. Če koga čuka. Tudi tisti kovači na luni bi ga zaradi tega gotovo hudo zmerjali in grdo gledali.
Sprejmi lope pozdrave, čeprav gre zunaj dež, od Dorice Blumer, učenke VI. razreda pr' Sv. Pavlu pri Preboldu.
Draga Dorira! — Torej takšen gromozanski glas imaš, da se razlega devet fara naokoli? Sa-pradimiš, to je pa od sile imenitna reč! Sc čudim, da se še nisi domislila, kako bi se dal takle čudežen glas izrabiti v razne koristne in dobičku nosne namene. Postavim — radio. Le čemu nam je treba radia, ko bi gn Ti lahko nadomestovala? Devet fara naokoli bi slišali, kar bi nam Tvoje grlo lepega in važnega povedati znalo. Zdaj šele vidim, kako nepotrebna je bila iznajdba radia. Toliko jeze in sitnosti ima človek 7. njim, če začne štrajkati in kakor lačen medved renčati — pri Tebi bi vse to odpadlo. Nekaj takih punčk, kot si Ti — in imeli bi radio, da bi nas zanj zavidal ves svet!
Kaj misliš reči s tein, naj Požgančevega očeta preveč ne obiram, pa res ne vem. Jaz obiram samo ocvrte piške in kurja bedrca, da bi pa Požgančevega očeln obiral... tiak, tako lačen pa vendirle Se nisem! In kaj misliš s tistim »cukanjein« reči, bi tudi ne vedel, da mi ni tega Krevljačev Anže povedal, ki je tudi iz vašega kraja doma. Hotela si reči, da se Požgančeveiv.n očetu ne bo kolcalo, kajne? Pri vas pravite namesto kolrati — ruknti, toda pri nas Ima beseda »cukalk čisto drugačen nomen. To jaz predobro vem, kajti so me neusmiljene učiteljeve roke nekoč knj pogo«!okra! cuksJe za ulil.ie, za nos in za lase — žalostna mi maikai
Lepo pozdravljena! — Količkov s t r t C e *
Za h'stre &!ave
Rešitev zlogovntve
1. Nemčija. 2. Sava. 3. Škrjnnček. 4. Jelka. 5. Božič. 6. Vcčernire. 7. November. R. Jiinunu. 9. Kota. 10. Malinovec.
Pravilnih rešitev je bilo topot 80. Za nagrnuo izžrebana jc bila Vida š t u r m , učenka 3. razr. v Kočevju, Marijin dom. Dobi knjigo »Najdeneen Jokec«.
Zloženka
Maček - elektrika - coklja - slon - veverica smreka - noj - eno - ovca - lovec - ednina.
Postavite te besede v drugačnem vrtdnrui redu drugo pod drugo tako. da boste iz njih začetnih črk od zgoraj navzdol čilali naslov slovenske narodne pesmi, lin« od pravilnih rešitev ho izzre-bana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka 19. t. m. na naslov: Kotičkov striček. uredništvo »Slovenca« v LiublianL

Naš domači zdravnik
L C. — S. Dikodid je nekako zgoščen kodeiu, M je močnejši od navadnega kodeina, kodein pa izdelujejo dandanes iz morfija, torej je dikodid morfijevega izvora in ima zelo mnogo morfijevih značilnosti. Dikodid miri in daje ugoden počutek, v zdravstvu se rabi ponajveč zoper mučno kašlja-nje. Kakor morfij tako ima tudi dikodid to nevarno l>osebnost, da vzbuja pohlep \к> zopetnem vživanju in povzroča s tem bolezen, ki je hujša od prvotne. Zategadelj treba rabiti dikodid prav tako oprezno kakor morfij, torej samo redkokdaj. Čudim se iz tega razloga Vašemu poročilu, da se tako močno učinkujoče sredstvo priporoča po nemedicinskih časopisih tudi v druge svrhe, kar ni splošno priznano. Saj veste, ena lastavica še ne pomeni pomladi.
Isti. Za mirno in osvežujoče spanje ni treba
zdravil zdravemu človeku, ki si je počitek zaslužil z resnim delom. Čepenje v zaprtih prostorih, kasna in morebiti obilna ali težka prebavna večerja, naporno učenje ali vznemirljivo berilo po večerji vplivajo neugodno na spanje; tudi topla spalnica, mehka postelja, obilna odeja in slične mehkužne razvade motijo zdravo spanje. Zadostno gibanje na prostem, pičla večerja, skromno ležišče, odprto ali vsaj priprto okno omogočajo zdravo spanje brez znatnih motenj tudi živčno razdražljivim ljudem. Ako ne zadoščajo ta splošna navodila, treba se zatoči k vodi, umivanje ali pršenje telesa ali ko-pelj za noge običajno zadoščajo za mirno spanje.
bolj v izjemnih primerih kaže rabiti kakšen pripomoček v obliki domačega čaja, najboljši Je v te svrhe .špajkov čaj z majhnim dodatkom hmelja. Kdor bi z vsemi temi navodili in pripomočki ne dosegel zadovoljivega smotra, naj se posvetuje 7. zdravnikom in le po njegovem naročilu rabi druga sredstva!
F. N. — J. Goba т sklepa vas nadleguje že sedem let in vi vendar vztrajate pri težkem tovarniškem delu ž njo, navzlic bolečinam, ki jih imate pri delu v obolelem sklepu. Zdi se iz pisma, da vam potrpežljivost pohaja, kar ni čudno. Vendar menim, da je potek bolezni prav za prav zadovoljiv, in hvalite Boga, da imate še ud in celo za silo vporabljiv! Kaj naj vam svetujem? Privoščite si izdatno hrano, zlasti mleka in mlečnih jedi vživajte več, ves prosti čas hodite zunaj na zraku in solncu, in ves hladni letni čas vživajte ribje olje po dve žlici na dan. Tisti smehurčki« uredi pljuč so bržkone otekle žleze, ki so morda v zvezi z vašo sklepno tuberkulozo, morda samo posledica železnega prahu, ki ga vdihavate pri
svojem delu. Ako se vaše splošno zdravstveno stanje stalno izboljša, preminejo otekline v prsih in izgine goba v sklepu, zato bodi vašn glavna skrb: splošna okrepitevl
K. G. — R. Tresenje rok in močno bitje srca pri mladem dekletu, daje misliti na kakšno živčno bolezen, morda je samo posledica prenapornega dela. Brez zdravniškega pregleda je pameten nasvet nemogoč. V bližini imate izkušenega zdravnika, ki vam poda primerna navodila.
G. R. — S. Š. Vseklina nad peto se je zice-lila, a ostala je oteklina v nogi in bolečine, tudi gibanje prstov je ovirano. Menda se bodo dale vse te motnje popraviti, a najhitrejše in najboljše z veščo zdravniško pomočjo, ki ni tako daleč od vasi
K. K. — M. M okr« nje pri ostarelem možu se da kaj težko odpraviti ozir. omejiti v pravSno mero. Vsekakor je potreben zdravniški pregled moža in njegovega seča. Sama po sebi je priporočljiva bolj suha prehrana, ki pa se naj vendar ravna po moževih željah in navadah. Omislite mu primerno posodo za prestrezanje seča, ki se dobe v trgovinah za bolniške priprave, steklene m v posteljo, gumaste za bivanje izven postelje.
I. S. — R. Sredstev soper pivsko strast pozna medicina mnogo, a takega, kakršnega želite vi, ni in ga bržkone ne bo nikdar, ker zoper enako bolezen ne pomaga v vseh primerih in pri vseh ljudeh isto sredstvo. Pivsko strast ozdraviti brez vednosti pivca in celo proti njegovi volji, je doma nemogoče, to se da doseči v posebnih zdraviliščih ali zavetiščih za alkoholike, kakršnih pa, žal, v naših krajih ni, dasi bi bili istotako in še bolj potrebni, kakor zavodi in naprave zoper tuberkulozo, saj nam alkoholizem uničuje več zdravja, gospodarske moči in posvetnih dobrin, kakor najhujše kužne bolezni skupaj. Kaj napravite v vašem žalostnem primeru? Če je le mogoče, spravite nesrečnika za nekaj časa v bolnico na oddelek za notranje aH živčne bolezni. Morda se najde prostor zanj in usmiljeno srce, ki se zavzame za ne-bogijenca in njegovo družino. So sredstva, ki v rokah sdravnika in pod njegovim nadzorstvom zmanjšajo pohlep po opojninah. Reklamna sredstva, ki se ponujajo tudi po naših časopisih, so nezanesljiva, redkokdaj uspešna. Poskusite z že-lodovo zavrelico, ki sem jo priporočil že pred letom (želod se nekoliko opraži, zmelje in primeša navadni kavi v neopazni množini), časih to neškodljivo in ceneno sredstvo pomaga bolj ko >tajni izumk. Sicer pa se posvetujte z domačim zdravnikom, morda se on loti siromaka.
Pravni nasveti
Plesne va'e sa mladino
Glede plesa so med resnimi vzgojitelji mnenja še vedno zelo deljena. Nekateri bi hoteli ples iz življenju mladine sploh izključiti, drugi bi ga pod nekimi pogoji dopustili, a šele po 18. letu, tretji pa smatrajo ples za dobro sredstvo vzgoje in omike, ki naj bi ga začeli uporabljati, čim pri mladem človeku nastopi spolna godnost. To (tretje) stališče utemeljuje nekdo v >K61n. Volkszeitung« naslednje:
Fant, ki je docela neizkušen v občevanju i z dekleti, je, če pride v dekliško družbo, strašno neroden; večinoma zardeva do ušes, ker vedno sluti nekaj grdega in grešnega. Njegovo duševno stanje je skrajno mučno, raztrgano. Za takega fanta so plesne vaje dobro zdravilo. Gotovo ga bo izprva še mučila plahost in nerodnost, toda kmalu bo spoznal, da resničnost ni taka, kakor si jo je predstavljal v svoji prevroči domišljiji, da so dekleta mlada, njemu povsem sorodna, dasi ne enaka bitja; tesnost, plahost, okornost v obnašanju bodo polagoma izginile, čutil se bo svobodnega, polnovrednega, med ljudmi domačega. Tako bo ples izpolnil svojo nalogo. Seveda mora fant prinesti na plesne vaje že dobro vzgojno podlago, resnično kulturo, značaj.
Večina mladih fantov danes vsekakor ne spada pod pravkar označeni tip boječega, v žen-ski družbi tujega mladca. Večina že v šoli, uku, športu druguje z deklicami; za te ples pod nadzorstvom ne more pomeniti nobene nove nevarnosti. Pač pa imajo na plesu priliko, da postavijo razdaljo med seboj in ženskim spolom, da se spomnijo viteštva, ki so ga ženskemu spolu dolžni, in da se vadijo v manj robatem, lepem obnašanju.
Tretji tip bi bili še lahkoživi, blazirani mladeniči. Na teh ples pač nima kaj pokvariti, kvečjemu bi bili sami nevarni za nepokvarjene tovariše in tovarišice, ako so poleg vsega še nevzgojeni.
To bi bili glavni tipi sedanje mladine. Za vse so plesne vaje v nravno zdravem ozračju, pod zanesljivim nadzorstvom, priporočljive ali vsaj ni videti, kakšnim nevarnostim bi se izognili, ako jih ne bi obiskovali. — Kako pa je z vrednotami, ki jih je mogoče črpati iz nasprotja med obema spoloma?
Te vrednote moramo v prvi vrsti iskati v obvladanju nagonov. Pred stisko, ki jo povzročajo nagoni, ne more mladega človeka nič na svetu obvarovati. Moremo mu le pomagati, da nagone obvlada. In tu je eno najboljših in naj-naravnejših pomožnih sredstev, kakor hitro je fant dosegel puberteto: družabno občevanje z
Modne novosti
Tožba radi žaljenja časti. F. S. J. Ali se res sedaj vlagajo vse tožbe radi žaljenja časti pri okr. sodišču? — Do 20. novembra t. 1. so še vedno okrožna sodišča pristojna za večino tožb radi žaljenja časti. S tem dnem pa stopijo v veljavo spremembe kazenskega zakona. Od tedaj dalje bo zopet večina takih tožb spadala pred okrajno sodišče. Le tedaj, če je žalilec z,ato sramotil in obrekoval, da bi uničil dobro ime ali gospodarski kredit obreko-vane osebe, ga bo sodilo še vedno okrožno (deželno) sodišče.
Odstranitev ograje. M. K. M. Če vam je županstvo naročilo odstraniti ograjo, je gotovo navedlo razloge tega odloka. Če vam naročajo ograjo odstraniti samo radi zahteve soseda, ki mu ograja baje ovira razgled in jemlje svetlobo, se proti odloku županstva pritožite na okrajno načelstvo. O zasebno-pravnih ugovorih namreč nima odločati županstvo, ampak sodišče, na katero se bo moral obrniti sosed. Če pa je izdan odlok iz kakih higi-jenskih, regulačnih ali podobnih javno - pravnih ozirov, se mu boste pač težko uspešno upirali. V vsakem slučaju pa imate pravico proti odloku županstva vložiti pritožbo na okrajno načelstvo.
Odnesen jez. N. I. S. V javnem potoku nad vašo žago je bil jez, star nad 100 let. Sedaj ga je pa odnesla voda in sosedje pravijo, da ne boste smeli zgraditi novega. Ali je to res? — Za zgraditev jezu boste morali dobiti dovoljenje okrajnega načelstva. Če ga boste dobili, ne vemo, ker nam niso znani razlogi, ki bi govorili proti zgraditvi jezu. Vsekakor boste morali jez. tako zgraditi, da se ne bo delala škoda tujim pravicam in da bo kolikor mogoče odvračal povodnji.
Nova stavba poleg vrta. M. D. G. Poleg vašega vrta grade hišo in vprašate, koliko mora znašati razdalja nove hiše od vašega vrta; ali sme imeti sosed kokoši in koliko, da vam ne bodo delale prevelike škode in zakaj da ni bilo stavbnega ogleda. — Stavbno postopanje županstva pri novih stavbah smo na tem mestu že razložili, zato ne bomo ponavljali. Če se ni vršil pred izdajo stavbnega dovoljenja stavbno-komisijski ogled in če sosedi niso bili k temu povabljeni, bi se bili
takoj, ko so začeli zidati, lahko pritožili pri županstvu oziroma pri okrajnem načelstvu. To še tudi sedaj lahko siore. Seveda bi pritožba imela le tedaj smisel, če ima sosed kakšne upoŠtevne ugovore proti novi stavbi. Samo radi sence, ki bo eventuelno padala na vrt, bo sosed težko kaj opravil in bi v tem slučaju moral tožiti pri sodišču, česar pa ne svetujemo. Ni točnega predpisa glede razd;;lje nove stavbe od sosedovega vrta. Stavbna črta nove stavbe se ima vselej določiti pri stavbnem ogledu po krajevnih razmerah. Lahko se nova stavba postavi tik ob sosedovi meji. Ne sme se pa s tem sosedu kratiti kakšnih pravic. Senca, ki pada običajno na vrt ni takšna, da bi soseda bistveno ovirala pri obdelovanju vrla. — Reje kokoši ne more sosedu nihče zabraniti. Ne smejo pa kokoši hoditi na tuj svet delal škodo. V tem slučaju lahko oškodovanec od lastnika kokoši zahteva povrnitev vse škode.
Razlastitev zasebnega zemljišča za eesto. B. V. Zgraditi nameravate novo (občinsko) cesto. Neki posestnik pa pod nobenim pogoja m noče odstopiti za to potrebnega kosa zemlje, tudi ne proti primerni odškodnini. Kako bi ga k temu prisilili? — Občinski odbor naj s sklepom zaprosi kr. bansko upravo zs razlastitev potrebnega zemljišča.
Policijska služba. J. M. P. Kdaj bo razpisan natečaj za sprejem v policijsko službo, ne moremo vedeti. To bo itak razglašeno. Prošnjo seveda lahko vsak čas vložite. Katere priloge je prošnii priložiti, je razvidno v g 10 zakona o državnih policijskih izvršilnih usulžbeneih, ki ga najdete v Služebenem listu št. 43 iz 1. 1930. Prošnjo je vložiti pri kr. banski upravi.
Pogodba z mladoletnikom. L D. V. Sin dijak j Je mjel stanovanje in brano, brez vednosti staršev. Starši niso s tem zadovoljni. Ali velja to, kar se je sin dogovoril z gospodinjo? — Za starše takšna pogodba, ki jo je sklenil sin, ni obvezna, če niso na njo pristali. Pač pa se more nedoletni sin v toliko s pogodbo zavezati, v kolikor more z dohodki, ki jih s svojo marljivostjo pridobi, pogodbo izpolniti.
Jedilnik za november
(Dr. Krekova meščaneko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.)
Ponedeljek. 1. zajtrk: Ajdovi žganci z mlekom. — 2. zajtrk (luneh): Kruh » presnim maslom ali z marmelado. Jabolka. — Kosilo: Krompirjeva juha. Kvašene omelete. Čežana. — Malica: Mlečna kava, kruh. — Večerja: Pečen krompir in mešana eolata ali mlečen riž z jabolki.
Torek. 1. zajtrk: Ovseni kosmiči na juhi in kruh. — 2. zajtrk: Kruh, žela in presno maslo. — Kosilo: Rižota s telečjim mesom. Kumarčna solata. Jabolčen štrukelj. — Malica: Mlečna kava, kruh, kutinov sir. — Večerja: Domača skuta e smetano in kruh. Lipov čaj, kvašeno pecivo.
Sreda. 1. zajtrk: Koruzni močnik z mlekom — 2. zajtrk: Kruh, presno maslo, jabolka. — Kosilo: Ohrovtova juha z rižem. Karfijola in pečen krompir. — Malica: Mlečna kava, kruh in pekmes.
—	Večerja: Pražen krompir in koneervni slaniki. Jajca z oljem in kisom. Čaj s pecivom.
Četrtek. L zajtrk: Mlečna juha e kruhom. — 1. zajtrk: Narezek, kruh jabolka. — Kosilo: Spi-nača z nasajenimi jajci in pretlačen krompir. Solata. — Malica: Mlečna kava, kruh, marmelada.
—	Večerja: Pečenice, klelo zelje. Čaj in šarkelj. —
Petek: 1. aajtrk: Koruzna polenta z mlekom.
—	2. zajtrk: Kruh, presno maslo, med. Mleko. — Kosilo: Grahova juha. Pečene ribe, pražen rii. Solata. — Malica: Mlečna kava, kruh in eir. — Večerja: Pečena češ&ljeva kaša. Kak a o.
Sobota. 1, zajtrk: Ajdovi žganci z mlekom. — 2. zajtrk: Kruh, orehi in jabolka. — Kosilo: Francoska juha. Gosje gnezdo (samostojna jed iz kislega zelja krompirja in svinjskega meea.) Solata. — Malica: Mlečna kava, kruh in presno maslo z medom. — Večerja: Pečen koruzni zdrob in če-špljeva omaka.
Nedelja. 1. zajtrk: Mlečna kava, kruh, presno maslo. — Kosilo: Paradižnikova juha z rižem. Telečja pečenka, krompir, solata iz rdečega zelja. Čežana. — Malica: Kava z mlekom. Orehovi ki-felci. — Večerja: Rezančne klobase in eolata. Čaj in pecivo.
Nega in konzerviranje predmetov iz usnja
Najboljša sredstva za konzerviranje usnja so masti. Naravne masti in olja služijo tudi strojarju že od nekdaj kot pripomočki. Njih uporaba je celo starejša od one strojil samih. Kajti najstarejši način pripravljanja usnja je obstojal v obdelovanju živalske kože z mašijo; s tem se je doseglo konzerviranje (strojenje) kože, ki je obenem postala mehka in voljna. Ko pa so ljudje v celi vrsti naravnih snovi (lesu, drevesnih skorjah in sadovih, galunu itd.) spoznali prava slrojila, jo ostala mastem v glavnem le še naloga, napraviti strojene kože voljne, ter zvišati njih odpornost napram vlagi.
Sredstva za konserviranje usnja so z razvojem civilizacije prehodila vso dolgo pot od surovo uporabljene živalske masti do danes visokovrednih maž in krem za čevlje. Tako moremo danes vsa tozadevna sredstva deliti v dve skupini: masti in olja za usnje, ki naj ga napravijo odpornejšega napram obrabi in vlagi, in čistilna sredstva za usnje, ki dajo slednjemu lepše lice ter ga pri tem vsaj nekoliko konzervirajo. Čistilne kreme se zato tudi uporabljajo le za boljše predmete iz usnja; delavski, lovski, turistovski, športni čevlji, jermenje itd. pa zahtevajo neobhodno pravilnega mazanja z mastmi in olji.
Strojeno usnje, ki je pri izdelavi prejelo potrebno množino maščobe, izgubi tekom časa del svoje voljnosti. Vzrok temu more biti različen. Izkušnja uči. da potrebuje strojeno usnje po nekem času tudi brez vidne izgube masti ponovnega maščenja. Predmeti pa, kakor čevlji, jermenje itd., ki so stalno podvrženi jakim mehaničnim in fizikalnim ter deloma kemijskim vplivom, izgube kaj kmalu velik del lastne in pri izdelavi vdelane masti. Zato postanejo suhi in trdi, se lomijo, propuščajo vodo in so slednjič nerabni. Radi tega jim je treba od časa do časa vedno zopet dovajati maščobe.
V ta namen pridejo v poštev vse vrste masti in olj, ki se rabijo pri strojenju. Na prvem mestu stoje razmiljive masti in olja, pri čemer so živalske boljše od rastlinskih. Manj vredne so mineralne masti in olja, kakor vazelina, parafinsko in strojno olje itd.; v kolikor so kopna in gosta, jih usnje le težko vpije, in sploh ne veže kakor živalska in rastlinska'; lažjetekoča pa takorokoč izhlape in tudi niso dosti mastna, da bi napravila usnje voljno. Najslabša so smolna olja.
Navadno pa se uporabljajo tržni, specialno v ta namen izdelani produkti. Vsi ti produkti so izdelani iz navedenih surovin, in se njih kvaliteta in cena ravna po uporabljenem materijalu. Lajiku je seveda nemogoče ali vsaj težko presoditi njih uporabnost, zlasti še, ker tudi sicer škodljive mineralne kakor smolne masti in olja v malih množinah ne snmo, da niso kvarne, ampak vrednost masti nli olja celo izboljšajo. Tako je majhen odstotek smole celo priporočljiv, ker zabrani pri usnju češče nastopajoče bele lise, ki izvirajo od parafinskih olj, uporabljenih pri strojenju ali mazanju usnja. Tudi je dejstvo, da mineralne masti in olja v obstojnosti prekašajo živalske in rastlinske, ki se lažje razkrajajo.
Merilo za kvaliteto posameznih tržnih proizvodov je torej odstotno razmerje žival-
ic
1.	Večerna jopica je tudi letos moderna, le da ima drugačno obliko nego lanu Na večerni obleki iz zlato rumenega tafeta se krasno odraža jopica iz rjavega krepp-satina. Tri četrtine dolgi rokav ima široko kožuhovinasta manšeto iz rdeče lisice.
2.	Večerni plašč se nosi poldolg, tako da gleda izpod njega skoraj do tal segajoča obleka iz črnih čipk. Barva našega vzorca je siva, blago panne (baržunu podobna tkanina iz svile in volne). Kroj je posebno svojevrsten; ovratnik in rokavi so obšiti s krznom.
dekleti — plesne vaje. Kajti vsa bolestna po-željenja, ki trapijo mladega človeka, kadar je sam s seboj, se mu zazde grda in izginejo, če je v družbi s svežim, mladim dekletom. In šole iz teh tal: iz vedenja za razliko spolov in iz osebnega stika more zrasti najvišja vrednota, ki sploh more nastati iz napetosti med spoloma: obvladana napetost, prvenstvo duha nad тезот brez zatajitve in brez poniževanja mesa.
skih in rastlinskih napram mineralnim in smolnim mastem in oljem. Ker je kakor rečeno navidez nemogoče presoditi kvaliteto tržnih produktov, je dosti bolje, uporabljati če tudi nekaj dražjo mast ali olje dobre znamke.
Poleg dobre masti in olja je važen tudi način maščenja čevljev oziroma predmetov iz usnja. Znano je, da je dobro mazati čevlje, ko so mokri in da jih denemo dobro premazane z oljem ali mašijo na gorak prostor. V Nemčiji je izdalo vojno ministrstvo sledeče navodilo, ki je sicer nekoliko vojaško prikrojeno, ima pa nekaj dobrih migljajev. Vojaške škornje napolni z vodo in jih pusti tako 20 minut. Potem ko so se 7 ur sušili v pokončni legi, jih obuj in dobro premaži z mastjo ali oljem, nakar vgneti mast v usnje še z rokami. Mazanje in gnetenje z rokami traja toliko časa, dokler gornje usnje še vpija mast. Škornje imej nato na nogah do večera. Cez noč postavi čevlje pokonci, da se dodobra osuše.
Navodilo je sicer vojaško, ima pa to opozorilo. da čevljev suhih ne mažemo z mastjo. Potrebno seveda ni, da čevlje pri mazanju tudi obujemo.
Ali rabimo olje ali mast? Najbolje, da doma mažemo z oljem, na poti pa z mastjo. Na vsak način pa moramo menjati in ne mazati le z enim. Prepogosto mazanje tudi ni dobro, maži le loliko časa, dokler usnje še vpija mast, potem pa prenehaj za nekaj časa z mazanjem. Dobro mazani čevlji nas ne varujejo samo v vlažnem vremenu pred mokroto, temveč nas tudi v najhujšem mrazu v takih čevljih ne zebe v noge.
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravil« točno tn solidno
Lovsko puške, floberte, brovning pištole, lovske in
ribiške potrebščine F. K. Knlse-, puvHsir, Ljubljana
Kongresni trg 9
Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase slro- J go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslicđEDin.Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri narofilu.Na_ pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.'
шмгошшимвшшјзгјдга
oMccltc sc pri nas!
Nogavico, srajce, kobine, obleko, predpasniki, plašči in manufaktura po najnižjih centih v trgovini
Marija Eftocjelj
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26
шшш
Na Martinovanjc
pečene goske, dobre klobase, izborno staro in novo vino ter sladke potice — vabi Marija Jalen, gostilničarka, Stari Vič št. 12.
Službe«
Mesto učenca
v mešani trgovini iščem. Imam dva razr. gimnazije. Naslov v upravi »Slov.« pod št, 13.302.
Kuharica
išče mesto gospodinje kjerkoli. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13386.
Nemščine
se želim priučiti v katerikoli službi, ki bi jo vršil iz tega namena tudi proti manjši plači. Snoj Stanko, Stožice pri Ljubljani.
Izdelovanje perila
vsakovrstno, kakor tudi krpanje sprejme na dom po zmerni ceni Anica Logar, Sv. Petra cesta 43.
Krojaški pcmočnik
začetnik — želi službo. Anton Frlan, Češnjica, Železniki.
Elagajničarka in prodajalka išče name-stenje v boljši trgovini v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Blagajničar-
ka« št. 13.411.
Krojaški pomočnik
išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13,394.
Službo sluge
ali postrežnika želi 28 leten mladenič, najraje v kakem zavodu. Gre tudi kot kmečko izobražen v kakšno župnišče za služabnika pod skromnimi pogoji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Vesten« in priden« 13.479.
Mizarski pomočnik
vojaščine prost, vešč v stavbnem in pohištvenem mizarstvu — išče službo. Peter Prebil, Martin hrib št. 2, p. Dol. Logatec.
Pridno dekle
vešča vseh gospodinjskih del, tudi kuhanja in šivanja, s prvovrstnimi izpričevali, išče primerno službo v Sloveniji. Gre tudi za natakarico. Ponudbe na uornvo »Slovenca« št. 13.511.
Gospodična
Vajena kulle in šivanja, želi vstopiti takoj kot družinska članica in gospodinjska pomočnica v boljšo meščp.nsko družino ali k samski dami. Gre brezplačno. Za izdatke v gotovini skrbi sama Ponudbe na upravo Slo-vtnea« pod »Dvajsetletna« št. 13.514.
Absolventka
trgovske šole išče kakršnokoli službo. Ponudbe r.a upravo »Slovenca« do 22. t. m. pod štev. 13.384.
Blagajničarka
perfektna v tej stroki, se išče za Ljubljsno. Ponudbe pod »Perfektna« na
upravo »Slovenca«.
Več čevlj. pomočnikov
išče Josip Marinšek, Stra-hinj, p. Naklo.
Samostojna kuharica
ki je služila 25 let pri isti družini na Dunaju, išče primerno mesto. Reflekti-ra se na dobro ravnanje. Ponudbe na M. Dolenc, Maribor, Prečna ulica 3-1.
Krojaškega vajenca
sprejme takoj krojaški atelje Franc Pclko, Prosvetni dom, Novo mesto.
Pisarniško moč
moško, izvežbano, z znanjem strojepisja, sprejme v službo hotel Miklič.
Prodajalko
sprejmem za manufaktur-no in galanterijsko trgovino, krščansko mislečo, pošteno in zanesljivo moč, katera bi event. tudi pri gospodinjstvu v prostem času malo pomagala. — Oglasijo naj se samo res zanesljive in delavoljne moči. Nastop takoj. Služba v mestu na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Manu-fakturistinja« štev. 13.449.
Uradnico
tudi začetnico, sprejme tehnična pisarna. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Uradnica« štev.
13.413.
Ćamernikova
šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonl. Pišite ponjl
2 mizar, pomočnika
sprejme takoj Štefan Marcijan, Dob pri Domžalah.
Vajenka
za strojno pletilstvo, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, se sprejme z vso
oskrbo v hiši. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.253.
Trgovski pomočnik
trezen in marljiv, vojaščine prost, dobro izvež-ban v meš. stroki, predvsem v manufakturi, špe-ceriji in železnini, se takoj sprejme. - Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s točnimi podatki dosedanjega službovanja je poslati tv. Alojz Remic, Dravograd.
250 Din dnevno
zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! — »Kosmos«, Ljubljana, pošt. predal 307. - Znamko za odgovor.
Pletiljo
dobro izvežbano v nogavicah in drugih pleteninah — sprejmem lakoj v stalno službo. - Prednost ima pletilja z lastnim strojem. — Natančne ponudbe pošljite na upravo »Slovenca« pod »Nogavi-čarka« pod št. 13.399.
Učenec
poštenih staršev, iz mesta ali okolice Celja, se sprejme za avlomehanič-no delavnico. Oblek Henrik, Ozka ulica 3, Celje.
Hišnik
ki se razume tudi nn vrtnarska dela, se išče za vilo na Gorenjskem. Ože-njen brez otrok — lahko tudi upokojenec. Stanovanje ene sobe z vporabo kuhinje, kurjava in razsvetljava brezplačno, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo Slovenca« pod šifro »Hišnik in vrtnar« št. 13.512.
NOV
P9KL1CI
za dame iu gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek cit.
1500 Din mesečno.
Dober inštruktor
akademik, navezan samo na lasten zaslužek, išče instrukcijo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.251.
Gojko Pipenbacher
koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije.
Lepa prazna soba
se odda s 1. decembrom. Zrinjskegu ul. 7-III., Jež.
Stanovanje
soba in kuhinja se odda za mesec december. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13,496.
Metlovano ali prazno
sobo z elektriko oddam takoj. Sv. Petra cesta 71. Vprašati: 10—11 in 2—3.
Stanovanje
sobo s kuhinjo, iščeta zakonca brez olrok. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje« št. 13.416.
Na stanovanje
se sprejme kot sostanovalec soliden gospod. — Naslov v upravi Slov.« pod št. 13.478.
Stanovanje
dvosobno z vsemi prili-klinami, v pritličju, oddamo s 1. decembrom t. I. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.474.
Jezikovna šola
Gosposka ulica 4/1. Vsi moderni jeziki. Tečaji in posamezen pouk, Znižane
cene.
Stanovanje
za 300 Din mesečno v novi hiši, 2 sobi, kuhinja, drvarnica, stranišče, 50 m* vrta, se odda. Cesta dveh cesarjev - nasproti St. 14.
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu blizu glavnega kolodvora. Livarska ulica 6.
Stanovanje
pritlično, 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline, z vodovodno, električno in plinsko napeljavo, se takoj odda pri Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slov.^ pod št. 13.415.
. Gospodične
se sprejmejo na stanovanje. Streliška ulica št. 4, pritličje.
Stanovanje
2-sobno s kuhinjo in pri-tiklinami, novo, parketi-rano, oddam s 1. dec. Je solnčno in zračno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.472.
Stanovanje
2-sobno s kuhinjo in pri-tiklinami se odda. Poizve se Staretova ulica št. 15, Trnovo.
Stanovanje
sobo in kuhinjo s pritikli-nami iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod •100—500«.
Sobo
preprosto opremljeno, v bližini glavne pošte, se išče za takoj. Dopisi na: Slaščičarna Petriček — Aleksandrova cesta 6.
*<( zna poučevati na violino in ki je obenem kovinar — sprejme pevsko društvo Nagrada: Stalna služba. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pevovodja« 13.320.
VAŠO KASTA- ral BELO KAD 10 ЈјДЈ POSTAJO ZELO UGODNO ZA H NAJMODERNEJŠE A P A It A T E N V TOK
PO IZBIRI
ker prevzamemo izgo tovljeno blago, plačamo zaslužek za plelenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Jugoslovanski Rudolf Mosse a. dr., Zagreli št. 33, Jelačičev trg 5.
Glavnega zastopnika
za Jugoslavijo išče največja nemška tovarna čevljarskih strojev in potrebščin. Potrebno nekaj garancije za tukajšnji la-ger. Strokovna izobrazba nI potrebna. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Ljubljana ali Zagreb«.
V gradu
Višenski potok (Weichsel-bach) pri Višnji gori, 6 minut od kolodvora, takoj oddam stanovanje dveh velikih sob, kuhinje, pri-tiklin in velikega zele-njadnega vrta. Vprašati pri oskrbništvu graščine Višenski potok, Višnja gora.

Opremljeno sobo
lepo in čisto, v centru mesta, oddam takoj ali
pozneje samo solidnemu boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.481.
Soba, kuhinja
in pritikline, se odda za december. Več se izve v Rožni dolini VII/12.
Solnčno stanovanje
dveh sob z balkonom, kuhinje in pritiklin — sc odda blizu Sv. Petra za 1. december. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.533.
Stanovanje
komfortno, z 2 ali 3 sobami, iščem za takoj. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod -Sigurno plačilo« št. 13.387.
Sobo in kuhinjo
malo, suho in gorko, ob Tržaški cesti — oddam. Ponudbe pod »Din 150 mesečno« na upravo Slovenca.
Lepo sobo
svetlo, parketirano, s posebnim vhodom, se odda eni ali dvema osebama. Miklošičeva 4;II.
ft\\m sezadovo^ Ijife s drugimi . izdelki Ki so bajo,
. ravno tako dobri;
[ako možde vendar povsod' dobili pravi original
ПШПД
MILO
Encsobno stanovanje
za Bežigradom, zračno in suho, se takoj odda mirni stranki. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.504.
Načrte za stavbe
izvršuiem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »In-ženjer« na upravo »Slovenca« št. 11.713.
Gozdne parcele
na Rožniku ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.229.
Opremljeno sobo
v bližini gor. kolodvora oddam eni ali dvema gospodičnama (eventuelno s hrano). Naslov v oglasnem oddelku -Slovenca« pnd št. 13.502.
Dve gospodični
se sprejmeta kot sostanovalki na Sv. Petra cesti št. 43, pritličje.
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pritiklin, sredi mesta — se odda. Naslov da uprava »Slovenca* Maribor.

Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in prostorne zračne solnčne sobe se odda s 1. decembrom na Kodeljevem, ulica ob Mladinskem domu št. 1.
Vinogradno posestvo
lepo, na Bizeljskem, naprodaj. Vinogradi, travniki in njive, zasajene s sadnim drevjem. Zidana hiša in hlev. Krasna domačija. Naslov nn podružnico »Slovenca v Celju pod Bogate pritikline«.
Stavbni prostor
v večjem industrij, mestu Gorenjske, ca. 15.000 nr, na krasni legi, blizu tovarn, se ugoano proda. -Ponudbe pod -Redka prilika 156« na upravo lista.
Nova pritlična hiša
na Viču zelo ugodno naprodaj. - Potrebno 25.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13480.
Stavbna parcela
majhna, na Jožici, jako ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.317.
П01ШР1Ж ELECTRIC III
Najmodernejši aparat na tok Sprejema humI oddajo Domžal nad 110 postaj v zvočnik Ne potrebuje anten
ELEGANTNA ZUNANJOST
Dva lokala
na dvorišču sc takoj od-dasta v najem za mirno obrt ali pa za pisarno v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8.
Trgovina
z mešan, blagom na prometni točki v Novem mestu, z vsem inventarjem, trgovskim blagom, konce-riio in osebno pravico, se odda v najem. - Kastciic
Ela._
Lokal
primeren za vsako obrt se takoj poceni odda. — Plečko, Maribor, Fraoko-panova ulica 1.
se sprejme takoj v slaščičarno Petriček, Ljubljana, Aleksandrova ceiita
Skladiščnik
kateri vloži vsoto 10 do 15.000 Din gotovine proti garanciji, se sprejme ta-Aoj v stalno službo. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Skladišče«.
Družabnika (-co)
s 30 do 50.000 Din sprejmem na večjo gostilno. -Osebne pravice ni potreba. — Dopise na upravo Slovenca« pod ■Družabnik« št 13.455.
Družabnika
sprejme s potrebno gotovino pletilni mojster (tujec); kateri že poseduje kompletno tovarno z več stroji in potrebnim mate-rijalom; v tovarni se delajo fine in priproste pletenine iz volne in svile ter trikotaža. Tozadevne ponudbe pod zn. Gotova prihodnost 1000 na upr. »Slovenca«.
Lokal
v katerem se jc že več let nahajala mlekarna — dam v nujem s stanovanjem vred. Andrej Knific, vas Svetjc 13, pri Medvodah.
REKLAMNA PRODAJA LE DO »OŽKA
s mmvusmn гтштп
It
DIN 2450
Trgovina
na prometnem kraju se odda v najem zaradi družinskih razmer. Zraven stanovanje in vrt. Najemnina nizka. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.398.
TOVARNIŠKE PROSTORE
večje in manjše — odda Gerkman Franjo, Laško.
	Naročajte
	•SLOVENCA
	najcenejši
	slovenski dnevnik
Nova žaga
z električnim pogonom, z vsemi potrebnimi stroji v popolnem obratu, tik glavne certe pri Stični, venecijanka in krožnn žaga, z zemljiščem ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca' pod »Nova žaga« štev. 13.287.
Posestvo
srednje ali manjše, najraje v bližini postaje — vzame v najem kmetijski strokovnjak. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Posestvo« št. 13.419.
Posestva — hiše
od 30.000 Din dalje prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30.
Stavbne parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.230.
Hiša
dvonadstropna, se proda na Aleksandrovi cesti v Mariboru blizu kolodvora. Naslov v upravi Slo-vcnca« v Mariboru.
Parcela
5000 nr, poleg kolodvora Dev. Mar. v Polju, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi SI. pod št. 13.473.
Hiša
enostanovanjska, z vrtom in sadnim drevjem — se odda v najem. — Več se izve v Dravljah št. 42.
Posestvo
12 oralov, s hišo in gosp. poslopji, ob glavni ccsti, s sadonosnikom, njivami, travniki, dvema gozdoma, se 7. živino vred lakoj proda. Pogledati pri A. Tišlcr, Radehova št. 14, Sv. Lenart v Slov. goricah.
Gostilno
pripravno za mesarijo, z vrtom, stavbni prostor pri tovarni, se radi preselitve po ugodni ceni proda. Dopise na podružnico - Slovcnca« Celje pod »Gostilna«.
Gostilno — mesarije
nekaj posestva, pri farn ccrkvi, prod« za 125.00( Din Posredovalnic«, Maribor, Sodna ulica 30.
Pekarije — trgovin«
žage, tovarne, mlin« prodaja Posredoviilnic«, Ma ribor, Sodna ulica 30.
Hišo
skoraj novo, v najboljšen stanju, s 3 sobami, jedilne shrambo, kletjo, vodovodom, električno rar.ivet-Ijavo, kopalnico in drugimi prostori, ugodno proda ua Gorenjskem Ivan Maier, Ljubno.
Vilo
novozidano, 20 let davka prosto, 4-sl»novanjsko, z vsem komfortom, prodani za 520.000 Din Naslov v upravi SI. pod St. 13.175.
Posestvo
28 oralov, ob cesti in železnici, blizu Maribora — prodam ali zamen|am z manjšim v bližini Msri-bora. Ponudbe пи upravo »Slovenca« v Mariboru pod Rentabilno« 13.376.
Posestvo
ns katerem se lahko redi
10 glav živine, proda Andrej Knific, va» Svetjo 13 pri Medvodah.
Trgovska hiša
v ali pri Mariboru, Celju ali Ptuju, se kupi. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Plačilo takoj« štev. 13.383.
Majhno vilo
na krasnem prostoru blizu Rogaške Slatine, kjer bi odlično uspevala majhna letna restavracija, primerno za vpokojcnca ali kot letovišče, poleg vile sadonosnik, vrt in vinograd, poceni prodam na odplačevanje. Event, bi tudi zamenjal za hišo v kakem večjem mestu. Malanič, brivec v Rogaški Slatini.

Čifa.jfe in širite
»Slovenca«! чосилавватгвпвт
V M 0 I) E PNO 0PREMLJEN I DELAVNICI
IZVRŠIMO VSAKO POPRAVILO
MODHRNI£iR4NJK APARATOV
POPRAVILO AKUMULATORJEV
ST ROKOV N 0 PO SOLIDNI (JENI
NA ZALOGI SVETOVNE ZNAMKE
HOftNY-IUNOSRAn ORION
IZBIRA NAD IG VRST
DRUŽBA l O. 1.
FRANC DAR SINOVA
TELEFON 240T LJUBLJANA - MESTNI TRG 5 1 mero* 2*OT
POLNIMO A KI MI LATOR.TE VSEH VRST LE
PO DIN 8
■a
V dobro oskrbo
sprejmem dva ali več otrok. Naslov: Prelog 28, Domžale.
Zaupajte skrbi
tudi v težkih življenjskih -iprašanjih. Posvetovalnica Marstan , Maribor, Koroška cesla 1°. Priložiti pet znamk.
Harmonij
tvrdke Holmann-Czernv, z 9 registri, prav dobro ohranjen, ugodno proda »li zamenja za pianino Kranc Skoda v Krškem.
Srebrne krone
slaro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vbod z
Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Violina od Din 68. Mandolini • 129 Oitare • -160 Hotne harmonike 60 UOMATlCMt HARMONIKE, МЖЛЈЗКЕ OITABE I.T.O
KplicnitvomSki
IIK: I
HEROLD
Objave
Razpisujemo
nabavo 300 nT jamskega lesa. Pogoji in podatki za pogodbo sa dan 26. novembra 1931 se dobijo pri tDirekciji drž. rudnika v Zabokovci, pošta Griže pod št. 4854.
Kupimo
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, tjubljana — Selenburgova ulica 6, П. nadstr.
Vsakovrstno
Klatil kapnje
oo najvišjih ceaab CLKNE, pivelir, Ljubljana, VVollovn ulica it. 3.
Fotonegative
9X12 in 10X15, ne-zimske, Ljubelja, Karavank, Bleda, Vintgarja, Kranjske gore, Vršiča, Alp, Triglava, Bohinja, kupim. Ponudbe s kopijami in ceno negativov na upravo »Slovenca« pod šifro Foto« 13.370.
[255333
Pletilne stroje
vseh številk, na cnoin-p llelno odplačevanje! -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307.
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano, in cele glavicc za sarmo, v sodčkih v vsaki množini po najnižji ceni po naročilu dobavlja Gustav Erklavec, Kodeljevo 10, Ljubljana. Telefon 25-91.
Žimo
za modroce od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf. Marijin trg št. 2.
Šivalne stroje
kolesa, prodajamo po nizki ceni tudi proti vložni knjižici bank in hranilnic. Centra«, Ljubljana, Miklošičeva 7/III.
Vsake vrstr
zlato kup"ie
po najvišjih cenah
f. Čuden.
Ljubljana. Prešernova t
Drobni krompir
7л krmljenje prašičev se kupi. Ponudbe na holel Slon, Ljubljana.
Kupimo
»amo Tiompletnc vagone jabolk vrsta
Pogačar
proti takojšnjemu plačilu pri nakladanju. Ponudbe na Slajersko sadjarsko zadrugo Maribor, Miklošičeva ulica 2
Zaradi preureditve
se proda diaama na isto-smerni lok, 7 KW, 110 V z rezervnim kolektorjem, in motor na sirovo olje, 8 KS, tipe Langen Wolf. Oboje je še v prav dobrem stanju ter si interesenti lahko ogledajo še v obratu. Nadalje sc proda oprava za žago veneci-janko. Fr. Pocajt, valjčni mlin, Teharje, pri Celju.
SADNO
DREVJE
jablane, hruške, slive, marelice, črešnje, breskve, kutine, nešplje i. t. d., je najboljše presaditi v jeseni. Zato naročite takoj pri dre vesnici veleposestva
JOSIP ROSENBERG Maribor, Tržaška c. 64. Telefon 2301.
Lepo kroj. delavnico
z vsem inventarjem, na prometni točki prodam po zelo ugodni ceni zaradi bolezni. Obsega lokal in tri druge prostore. Naslov v upravi Slovenca- pod št. 13.497.
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVTC - Zagreb, llic* 32. Kemična čistilnica perja.
MOTOR
na bencin, na kolesih ali brez, 2—3 KS, nerabljen, ugodno proda ILIČ 4 TICHY - elektrotehnično podjetje, Maribor, Slovenska ulica 16.
%
\
%
<$A Oz.
S' o v
i
л%

ODDELKOV
L KNJIGOTISKARNA
2.	LIT0GRAFIJA IN OFFSET-TISK
3.	KLIŠARNA - KEMIGRAFIJA
4.	BAKROTISKARNA
5.	KNJIGOVEZNICA
TISKOVINE ZA URADE, TRGOVINO IN OBRT, ČASOPISI, REVIJE, KATALOGI, VABILA, JEDILNI LISTI
2.	PLAKATI, CENIKI, VREDNOSTNI PAPIRJI, REKLAMNE TISKOVINE V ENO- ALI VEČBARVNEM TISKU
3.	KLIŠEJI V POLJUBNI OBLIKI ZA ENO- ALI VEČBARVNO REPRODUKCIJO SLIK, RISB, FOTOGRAFIJ ETC.
4.	UMETN. ILUSTRACIJE, ALBUMI, RAZGLEDNICE, PROPAGANDNE TISKOVINE V ENO- ALI VEČBARVNEM TISKU
5.	PREPROSTE IN FINE VEZAVE KNJIG, ALBUMOV, RASTR1RANI PAPIR, POSLOVNE KNJIGE ZA TRGOVCE, DENAR. ZAVODE I. DR.
Tudi v naši podružnici
Ljobljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate oiročnino za »Slovcnca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, uaročatc inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do po) 1 popoldne in od 2 do 0 popoldne. Telelonska štev 3030.
Restavracija »Roža«
Dospelo je štajersko staro in novo vino, ki sc bo točilo po 10 in 12 Din, dalmatinsko vino, črno in belo, po 10 Din. Na razpolago razna 'edila, kakor mlad prešiček, krvavice, divji zajec itd.
LESNA INDUSTRIJA!
Nabavite si moj avtomatični brusilni stroj, ker z istim je lahko vsakdo dober brusač. — Gateržage na stroju brušene se brusijo ravno — zato Vam jib ni treba s pilo ravnati; isto-tako so krožne žage po brušenju enako okrogle. Žagali boste hitreje, ker žagine liste zamoreto izkoristili le, če so avtomatično brušeni. Ге stroje izdeluje in se
priporoča L juKo-loreiiska delavnica avtomatičnih strojev
F. Lončar
Liubliana VII.
Sp. Šiška. Celovška e. M
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA BRZOJAVKE :JUGOTISKARNA
TELEFON ST. 2.992
Prcskrbite si
za zinio predpečnike in štcdilnc grelec pri Franc Kosmač, Ljubljana, Jeranova ulica 5.
Novo kolo
za gospode prodamo za polovično ceno. Miklošičeva cesta 7 III, levo.
Kurivo
premog, drva, solidne cene — Brecclj Maribor Koroška 19
Pohištvo
spalnice iz mehkega in iz trdega lesa, kuhinje in razno drugo pohištvo dobile najccncjc pri Matija Andlovic, Komenskega 34.
Okna, vrata,
polkna in porcelan, v dobrem stanju, ceno naprodaj. Hotel Slon, Ljubljana.
Tovorni avto
2/.- tonski, znamke Chevrolet, v najboljšem stanju, ugodno prodam event. zamenjam za drva ali parcelo. Cenjene ponudbe na poštni predal 243, Ljubljana.
Smučke
razne dolžine po izredno nizkih cenah dobile pri Lazar Filip, Jcscnicc — Savsko nabrežje 8.
Naprodaj
približno 2000 kg krmilne pese ali sc zamenja za gnoj. Ljubljana. Mala čolnarska ulica 4.
Usnjen suknjič
škornji in nekaj obleke za močnejšega moškega naprodaj. Poizve se v mlekarni, Pred Škofijo št. 21.
Koža muflon
za na voziček, skoro nova, ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slov. pod šl. 13.459.
Ргстоц, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška ccsla št. H). Telefon 33-13.
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni prodani. Kapiteljska ulica št. 11/11, Peslalor.
Dva nagrobnika
to je dva velika spominska kamna z dveh grobnic in železni ograji kamnitimi podstavki — poceni naprodaj. Vprašajte pri oskrbniku pokopališča pri Sv. Krištofu.
Šest koles
prvovrstne znamke, preostalih od neke razprodaje, prodamo za vsako ccno. Pogleda sc lahko pri Elektrofonski družbi, Ljubljana, Aleksandrova I cesta 7.
Staro belo vino
najbolj žlohlnih trt, zdravo, čisto, prodaja v sodih 80 litrov in več po Din •1.50 liter. Nasiov v upravi Slovcnca< pod štev. 13.166.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, sc radi opustitve pisarne poceni proda. Iva Kokalj, Gradišče 11'II.
szora
NOVOPOROČENCI, POZOR!
Oglejte si izložbo slik — Fotomeyer, Maribor, Gosposka ulica 39 Lepe slike, moderno izdelane in cene.
Kraški teran
zdravilni, zajamčeno pristen, iz znanih Černetovih vinogradov v Tomaiu — večkrat odlikovan — sc dobi v zalogi Kolodvor ska ulica 7.
Posteljne mreže
izdeluje najccncjc samo Alojz Andlovic, Komenskega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo -h: popravila.
Trgovino z živino
je otvoril Rahnc Valen-
Modroce
posteljne mreže, železna zložljive postelje, otoma* nc, divane in tapetniške izdelke nudi tiaiccnele
RUDOLF RADOVAN tapelnik, Mestni tfg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce tu blaga za prevleke pohištva.
Nogavice
rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pli KARL PRELOO LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg
Halo! Halo!
Ako imate obnošen usnjat suknjič, Vam ga po izred-nizki ceni prebarvamo, da bo kot nov. Franc Podgoršek, Domžale.
Plašče
za zdravnike, laborante, brivce itd., jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C, J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8.
Zimske suknje
(plašči). Celi ostanki od 2.60 do 2.85 m, fino češko blago, prejšnja cena Din 560, sedaj cel ostanek za 265 Din — se dobi pri Commercc d. d., Ljnbljana, Tavčarjeva ul. 2/1.
Elektroinštalacije
za razsvetljavo in pogon izvršuje strokovnjaško po zmernih cenah ter special. delavnica za popravljanje in previjanje eleklro-mo-torjev, transformatorjev in avto-dinam. - Imam v zalogi ves elektro-mate-rijal, kakor žarnice in elektromotorje najznamenitejših firm v vsaki količini. Fr. Perčinlič, kon-cesionirano elektro podjetje, elektro mehanično podjetje, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16, telefon 2371; Domžale, nasproti pošte.
Kavo
v «
caj
najboljših vrst, rum, sli-vovko, konjak, brinjevec, priporoča Josip Jagodič, Celje, Glavni Irg.
Sveže in suhe gobe
kupuiem stalno vsako množino. Zahtevaite po-lasnTia.
Namizna
jabolka
prvovrstna, razpošiliam po natoižil ccnL — Peter Setma. Radeče — Zidani mo»t.
Modroce
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam
nudi najccncjc Ignacll Narobe
L j u b 1 j a n a, G osposvetskn cesta št. 16 (pri Lovu).
Kruino
moko
in vse mlevske izdelke vedno iveže dobit* pti
A A M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg »t. tt Mreže za postelje
izdeluje naiccneie samo tvrdka Pavel Strgulcc, Gosposvetska cesta št 13 (Kolizef), poleg skladiMa »Alko«. — Spreicma tudi popravka
na

Zelo poceni naprodaj p^iju, lo minut od Po-nekaj izdelanih usnjenih staje. Na razpolago so in .iknjičcv. Ivan Črtane, bodo vedno prvovrstne \rojaštvo in izdelovanje plemenske krave, dobre njatih suknjičev. Črnuče mlekarice; druge plcme-št. 71.	I njakn preskrbim po na-
ročilu. Kupoval bom živino v Prcktniirju, dobro raščeno in priporočljivo za nnš okoliš.
Krasen bikcc
■ •iste montafonske pasme, , (> tednov slar, naprodaj. 1 Pristava bolela Slon, Ce-: sla v Mestni log št. 31.
Dame. oospodje!
Garderob;: vsled nepravilnega likanja izgubi obliko, odpadejo dlačice, dobi svetlobo (Glanz). — Vam jo

Naprodaj
velika omara, umivalna miza, pisalna miza, kuhinjska miza, obešalnik, 1 Strokovnjaško jutri v ponedeljek med kemično sčisti, zlika, po-pol 3. in 5. uro. Cene so ( šije, obrne, obenem molelo ugodne, predmeti pa dernizjra Vallct Ехргсз, zelo dobro ohranjeni, — j Mestni trg 5/П. Črneoble-Dalmalinova ulica 2/II. kc se na poseben način ~—————— likajo, da zgubijo svetlo-
Tl-ačnien	^0, ovratnike sukeni
na razpolago najfinejši vagOllCt«'	baržun. Likanje 18 Din.
iti Ivjišim'1 obra£ani° 280 Din- Pri 111 IV<I»|M I ve£jem naročj|u popust.
proda Franjo Gerkman, . Po obleke sc pošlje in Laško.	I	dostavi.
Kovčke, spisiio, .šolsko in гибпс torbice, listnice,denarnice itd.
priporoča po
zmernih cenah
IVAH K Ril 1105
Maribor. Aleksandrova c. <:l
ČEVLJE
vseh vrst — kakor tudi gojzerje in čevlje za smučarje priporoča po nizki ceni I. DOLENEC, Kongresni Irg 3 in Barvarska steza 6.
Dovršen
v kvaliteti in izdelavi
ie
PBRKET
v v
n
Ivan h
▼ Ljubljani
in vsled popolne i eorganizacije obrata ludi
na< cencjši J
»Javor«
lesna industrija v Logatcu
ima svoj lokal za pohištvo ludi v Ljubljani v novi palači Vzajemne zavarovalnice.
Tvrdka A. VOLK
I tulil lana. Reslltv* ccMa ?4. uuHI uatrrnelo »ie viiu PleniCno moko ir. ilrnrc u.lpvfk- mlelke
Zahtevajte cenik!
Prevoz
vsakovrstnih predmetov s parom konj in vozovi prevzemam. Cene nizke, rllcv pri ^Figovcu'i, Dunajska cesla 13. Telefon 28-41.
"Vpvm
роЈжтт rшМ
I • Л I •»
шНглОлСгк
vtЦ'
jdlfJ/. fceA/ru.
cS^l
A&/WMcbuJvo/5
VVfV
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KOMENDI naznanja žalostno ves I, tla jr njen soustanovitelj, član načelstva, gospod
Jožef Lah
posestnik na Klancu št. 2.
po kratki bolezni umrl.
Pogreb bo v ponedeljek zjutraj ob 7 iz Klanca na zupno pokopališcc v Komendi.
Ohranimo nad vse dobrega moža v trajnem spominu in molimo zanj!
Komenda, dne 14. novembra 1931.
NACELSTVO IN NADZORSTVO.
480002010202015348015323535348235323234848484853534853482348234823484853532348
/
NA Pil VEM MESTU so šivalni stroji iu kolesa
Adler - Gritzner
švicarski pletilni stroji
DUBIED
edino le pri Ivrdk i
Jos. Peteline, Ljubljana
za vodo.
Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo.
Zastopstvo
prvovrstnih tvrdk za Vojvodino event. za celo Jugoslavijo prevzamemo. Lastni avto. Prvovrstni izvedenci. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Organizator, strokovni specijalist«.
Pijanost!
Te grozovite strasti morete zanesljivo odvaditi pijanca z AVINAL-om, izdelkom berlinskega lekarnarja Franka. AVINAL morete dajati, ne da bi pijanec opazil. Jamčimo, da je sredstvo popolnoma neškodljivo zdravju. S pomočjo AVINAL-a se je v naši državi rešilo že več stotin oseb.
Glavna zaloga: lekarna Mr. Rozmana, Beograd, Terezije 5. — Zavoj, ki zadošča za uspeh, 237 Din s poštnino vred.
Važno za trgovce!
Stara, solidna, dobro vpeljana trgovina kratkega, modnega in manuiakturnega blaga v sredini Maribora, s hišo ali tudi brez hiše, se radi smrti po ugodnih pogojih proda. Prosimo dopise na Jos. Baumeister, veletrg., Maribor.
DR. JAN JURO
advokat v Mariboru
je preselil svojo pisarno v
i
novo palačo 01'ZD nasproti sodnije
Sodna ulica Stev. 9
Zahvala
Podpornemu društvu
»Ljudska samopomoč« v Mariboru
izrekam tem potom najlepšo zahvalo za nemudoma izplačano podporo po smrti moje matere, ge. Marije Lovilin, in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur najtopleje. Otavce na Dolenjskem, dne 14. nov. 1931.
ALOJZ LOVŠIN.
Zahvala
Podpisani izrekam tem potom
»Ljudska samopomoč« v Mariboru
najlepšo zahvalo za tukoj izplačano podporo po smrti moje sestre g. Marije Mavric in priporočam to prekoristno društvo vsakomur v »akojšnji pristop.
Bohinjska Bistrica, dne 14. nov. 1931.
FRANC MAVRIC.
Zahvala
Za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega očeta, gosp. Jakoba Požarja pošt. kontr. v p., izrekam tem potom podpor nemu društv«
»Ljudska samopomoč« v Mariboru
najlepšo zahvalo in priporočam lo neprecen ljivo društvo vsakemu najtopleje, ako še ni niega član.
Vojnik, dne 14. novembra 1931.
TILKA POŽAR.
ELIZABETH ARDEN
V veliko veselje nam je, da Vam moremo sporočiti, da se je
ga. Mr. Ph. Slavka Borčić
voditeljica našega parfumerijskega oddelka vrnila iz Berlina z obiska tamkajšnjih salonov Elizabeth Arden na Llnnejevi cesti 5, kjer je dobila sfrokovnjaški pouk o znanstveni metodi Elizabeth Arden pri uporabi doma. Tam so jI razložili, kako mora vsaka žena doma gojiti svojo polt, da si jo ohrani nežno, kako spozna razne lepotne nedostatke ln jih odpravi, kako naj si izbere in rabi v svoje Individualne namene potrebne Venetian lepotne preparate. Vljudno Vas vabimo, aa obiščete naš oddelek in vprašate damo za svet.
Naša želja je, da bi naše cenjene odje-malke iz tega pouka in njenega znanja imele osebno korist.
ELIZABETH ARDEN Depot
DUOGERIJA „ADRIJA"
Mr. Ph. Slavka Borčld
Ljubljana, Selenburgova 1.
v*

Naznanilo I
Usnjamo .los. Bleha na Aleksandrovi c. 24 sem odkupil in jo opušča m vse tam dane kože v strojenje ee dobijo za naprej pri
1П<1 DTRTOH trgovina usnja in J	fllllV-Oi nakup surovih kož
Maribor, Aleksandrova c. 21
Potrudil se bom vstreči, vsako predelavo in strojenje kož, kakor tudi nakup po najvestnejših dnevnih ceuah. usnje, jermena vsake vrste vedno v zalogi. S"*olidn6 m ceno postrežbo si nadejam pridobiti naklonjenost slavnega
Se priporočam
občinstva.
m
Sukncni ostanki
za površne suknje in obleke
pod ceno!
P. liIHLAllC »Pri Shoia«. Liubliana
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zavarovalnica
Ljubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykov! cest!
PODRUŽNICE: Coljo, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, StarSevičev trg 6, Sarajevu, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica Xl.puka 22, Beograd, Poincareova 2
Srajce
in vse drugo perilo za gospode in damo kupite v dobri kvaliteti in po zelo nizkih conah
v tovarni perila
тхг Stermecki
Celje št. 18
Velika izbira kravat, žepnih robcev, naramnic, podvez, rokavic, nogavic in drugih modnih predmetov.
Cenik z mnogimi slikami zastonj I
Vabilo
na
redni občili zbor
delegatov
I. delavshega konzumnega društva v Ljubljani,
r. z. z o. z .
ki se bo vršil
1. decembra 1931 ob 10. uri v Ljubljani, Kongresni trg 2, v prostorih poslovodstva.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev rač. zaklj. za 1.1980/31,
4.	Volitev 5 članov načelstva.
5.	Volitev K članov nadzorstva, ti. Branje rev. poročila.
7. Samostojni predlogi in slučajnosti.
Nacelstvo.
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
ljudski posojilnici
reg, zadr. z n. z. \ CCl(U reg. iadr. z n. z.
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarj"
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiž nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
ZAHVALA vsem, ki so nam izkazali svoje sožalje, vsem, ki so nam pomagali s tolažbo, vsem, ki so |>očastili s svojo navzočnostjo poslednjo pot pokojnega, predobrega nam soproga, očeta, starega očeta, brata, srtica in tasta, gospoda
KARLA FLERINA
mesarja, posestnika in ccrkvcnega ključarja v Domžalah.
Prav posebna zahvala pa gre preč. g. župniku F. Berniku za njegovo tolažbo v pokojnikovi bolezni ler za prelep spominski nagovor ob grobu rajnega, dalje g. dr. M. Hočevarju za njegovo pozornost, uslužnost m prizadevanje, s katerim jc skušal lajšati pokojniku težko bolezen, g. Jczcruiku J. za prijateljske poslovilne besede od nepozabnega, .-I. domžalski godbi, vsem gg. pevcem, gg. članom požarne hrambe, vsem darovalcem cvetja in vencev in še vsem onim, ki so pripomogli k tako lepemu, svečanemu slovesu pokojnikovega trupla od nas. Se enkrat sc vsem zahvaljujemo, pokojnika pa ponovno priporočamo v molitev in blag spomin.
ŽALUJOČI OSTALI.
GOSPODARSKA ZVEZA ШВШНА
ll.il.!.
Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmelijske slroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstna moka iz mlina Forgacs, Bacha Topola,
le stalno na zalogi.
Fotoamaterii! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi
loioodd. Jugoslovanske knjigarne
Direkcija drž. rudnika Velenje proda potom pismene ofertalne licitacijc na dan 21. decembra t. 1. ob II dopoldne zalogo
poiukoksa
od ca. 200 ton. Zakonito kavcijo je položiti pri podpisani najkasneje do 10 dop. na dan licitacije. Pismeni pogoji na razpolago. — Iz pisarne drž. rudnika Velenje št. 11309-H.
»SLAVJJA«, jugoslovanska zavarovalna banka
v Ljubljani, Gosposka ulica 12
Telefon št. 2176, 2276
PODRUŽNICE: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split
" Dom, П II D КП P P LUDU. BHRRGH
OBRT ...	lilinilVI I LJUBLJHNH
INDUSTRIJO ŠIVALNI STROJI ŠELEHBURfiOUH ULICR 6
ieni ščegetanju v nosu ali grlu /.atecitc se takoj k raz-kužilnim pastiljam
ki preprečujejo, lajšajo iu odpravljajo vnetje sluznic ter povv.ročujejo njihovo odpornost /.oper prehlajeuje. nahod, •vnetje krhlja. katar itd.
Pastilie ЛАША
/abranjujejo nahodu razširjenje na prsa. Toda pazile, zahtevajte vedno samo izvirne
pustil je „VAL D A".
Prodajajo -e izključno le \ -katjicah v napisom .VALDA* v vseh lekarnah in drogerijah
JC1MOCE.J
Usnjate in trikot rokavice
od priproMle do najfinejše izdelave, \ vseli harvah. po solidnih cenah dobite v
-prrijalui trgovini ш<и1егсет in rokafir
MARIJE SIEBER li^tT.
MABIBOR - Glavni trg 14
Velika iibira иосатјг, trikot hlar. irikol le-Inrnikor itd.
ČUDO DANAŠNJEGA ČASA!
„НОВВГ
tmtriski univerzalni preparat za pranje, čiščenje, -a higijeno in čistočo v hiši in povsod, Tisoče -»hvalnic in odlikovani. Vsaka škatla ima obširno tarodilo za uporabo. - Zahtevajte povsod, ^•neralno zastopstvo: >HOBBVc A. K.. Beocrad. Сма Uroia 19. - Telefon '23-0-18.
ZA KLEPARSKE MOJSTRE, pomočnike, vajence in obrtne nadaljevalne šole pripravne strokovne rlzbe
I. del proda: ING. RUDOLF TREO, Ljnhljana. Gosposvctska cesta št. 12. lena DIN 62 -.
o veliki izbiri priporoča lin cika
A. Oi t. SKABERNŠ, LIUBLIANA
ЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖ'
ГM. DRENK
^ LJUBLJANA, Kongresni trg 7
Ustanovljena 1860
Ак-жжжж-жжжж
Ogromna izbern ženskih ročnih del iu pripndajočega inuterijala. Zu smirnu, perzijske in Kelim preproge volnu, blago in vzorci. Za brokat-prtlče zlate čipke, vložki in vsakovrstne vrvice. Pre Hiskarija, entluujc, plisiranje, montiranje blazin, torbic ttc.
%
j m
N N K
Oltarje, kipe ter križe
izdeluje
STANE VIDMAR
LJUBLJANA, Gallusovo nabrež e 33
Kdor rabi viee. HBIll |№ Пв|-f.eneje pri tvrdkli
• Ljubljana
letet. stev. JV47.
salda-konte strace - journale šolske zvezke • mape odjemalne knjižice risalne bloke itd.
5»
NODI PO IZBEDNO CGODNIM CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKE3
K. T. D.
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Specialist KLEBER je došel!
Bolliiki ki trpite uu otrplosti organov, morete /.opet ozdravili, ne da bi prekinili svoj posel in brez vsake nevarnosti za Vaše zdravje. Slnriln metodu za elastično zadrževanje kile instituta za kilavo?! in haudnic (Institut lierniairr de Lvon)< prvi vrstiicga u ni verzi letnega medicinskega centru na Francoskem katere ilohre uspehe hvalijo tisoči zdravnikov, se bo praktično izvajala ludi pri nus, ker je s|>ei iilisl Kleber v naši državi otvoril nekaj center /.n strokovne aplikacije (poskusne demonstracije) in prodajo aparatov preizkušene tehnike i« elastično mdržavanjc kile Izum bratov Kleber. specialistov »a kilavo?!.
li legu razloga bo generalni direktor instituta Ilerniairc dc Lvoii. gospod Kleber osebno demonstriral svoje slovite elastične pasove, ki izborno zndržavajo vse kile in znanstveno uravnavajo vsak otrpli organ, kot nutuioče ledvice, upadle maternice, razširjeni ali viseči želodec, kile, dalje pasove za nosečnost i. t. d. dajal brc'.»lačne nasvete bolnikom in sicer v Ljubi oni v lekarni M.«. jih. Leon Bahorec, Kongresni trg 12 v srnin 18 uut. od 1-1—10 in v retrtek 10 nov. od 0 17 ure. v Mariooru, hotel »MERAN« v petek 20. novembra od 9— 17 ure.
Cene aparatom se gibljejo med 450—630 dinarjev.
Pas Kleber preprečuje kllavost in vsakogar usposobi za delo.
liolniki: moški, ženske iu otroci, v Vašem inloresu jc. da nas obiščete, ker bo specialist Kleber prihajal vsake tri tnesccc, da Vas obišče in Vam da strokovna navodila.
Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močniui zvočnikom, s priključkom za mrežo, za izmenični lok 110, 125, 150, 220 volt in ennkosmerni tok 150 voli Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepe
I^Vi''^	aparat kompl. Din Iz-
vrstna kvaliteta. ;j^	komJ,i Din , 980._
Slcevni auaral kompl. Din 3.300'—
Ugodni plačilni pogoji.
UTTNER
Ljubljana 2 - Duuajska cesta ib/11.
HALO!
HALO!
Otvoril sera nov vinotoč v Celju, Za kresijo št. 6.
Zagotavljam, da bom točil prvovrstna, pristna dalmatinska vina, dalmatinski mošt, tropinovec, sli-vovko, rum ter najrazličnejše likerje. Na razpolago bodo najraznovrstnejša mrzla jedila, razen tega bodo vsaki petek sveže pečene in ocvrte ribe pc želji cenj. gosta. Postrežba točna! Za obilen obisk se priporoča	SIBENISKI VINOTOČ
Nlrho Mlaher
Slomikova ulica it. 1)
1.	Heleno par j«, naravno, kg Din 1S-—
2.	Pisano kokošje drobno perje, kemično očiščeno, kg............Diu 22 —
3.	Rumeno kokošje drobno perje, kemično očiščeno, dobra vrsla. kg . . .. 30'—
4.	Sknbljrno, pisano puranu« o perje.
naravno, kg.............. 38"—
3. Cisto belo kokošje perje, drobno,
kemično očiščeno, kg......... 50'—
U. Skubljt-no perje puranovo, pisano,
kemičuo očiščeno, kg ........ ."iU---
Skubljrno kokošje perje kemično
očiščeno, kg ........... ,, 05 —
7.	Skubljeno kokošje perje, kemično
očiščeno, rumeno, kg.......... !I6'—
8.	Skubl.ieno kokošje perje, čisto, belo,
l.emično qčisčeno, kg........110 —
Sknhljeno aosjr perje s puhom, kemično očiščeno, kg Din 150 —. I80-- iu 200 —
Puh. siv, kemično očiščen, kg.....Din 150-—
Puh, pravi gosji. beL kemično očiščen
kg........Din 250 —, 300 — in 350 —
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNE UZORCE PERJA, KI VAS ZANIMA.
Zahtavajla, kdor la nima, vallkl broz-platni katalog «164 stranmi raznega blaga
Pišite nam! V nekaj dneh prejmete katalog, v katerem bosto našli vse po najnižjih možnih cenah
Največja Irg..in odpr. tvrdka
l LICA I

ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA
O. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta io)
i Vloge nad Din 500.000.000'-	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000--Izvršuje vse bančne posle nafkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi no vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu
♦ ♦
...............................m......................................................................................................
Za JugoelovaJtiJsko ttakarno v LJubljani: Karel Ot-
•zduiulelj; Iran iiakoveo
Grodtilk: Franc Kreiniar.