CRI ÎK	JANITARÎA 1973 - ŠTEVILKA 3 - LETO XXVÏI - CENA 1 T)1N -«
/Clio OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE
GLAbiLu	ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
RUDI GROSAR KANDIDAT
ZA PREDSEDNIKA
Pred dnevi je izvršni odbor
občinske konference razprav-
ljal med drugim todi o ujved-
bi kandidacijskega poetx>pka
za izvolitev novega predsedni-
ka občine, ker bo Miha Pro-
sen po odhodu na novo de-
lovno mesto odstopil od svo-
je funkcije. V teh dneh bo-
do v krajevnih skupnostih in
delovnih organizacijah na po-
litičnih aktivih razpravljali o
moižnih kandidatih na osnovi
sprejetega kandidacijskega
p>ostopka in kriterijev, ki naj
veljajo pri izbiri kandidatov.
Na imenovani seji so osvojili
že prvi predlog, ki ga je ob-
činski konferenci predložil
občinski politični aktiv sku-
paj s komitejem ZKS v obči-
ni. Oba foruma predlagata za
kandidata RUDIJA GROSAR-
JA, predsednika občinskega
smdikalnega sveta.
V Laškem želijo, da bi iz-
volitev novega predsednika ne
bila zgolj začasna rešitev do
izteka mandata skupščini se-
danjega sklica, marveč tudi
za novo mandatno obdobje
nadaljnjih štirih let.
Nekateri problemi celjske
Delavske univerze so že dlje
časa prihajali v javnost. Zato
se je izvršni odbor pri občin-
ski konferenci SZDL Celje od-
ločil, da to postavi na dnevni
red posebne seje ter proble-
matiko podrobno prouči.
Delavska univerza je pri-
pravila poročilo o delu, do-
sežkih in problemih. K temu
obsežnemu gradivu je dodal
nekatere svoje misli tudi se-
kretariat sekcije za izobraže-
vanje, svoja dodatna pojasni-
la pa je ponovno predložilo
vodstvo Delavske univeriie.
Na seji, ki so ji prisostvova-
li tudi predstavniki skupšči-
ne ter vodstev vseh družbeno
političnih organizacij in te-
meljne izobraževalne skupno-
sti, so {K) d robno proučili ce-
lorno problema iko ter v ob-
sežni razpravi izluščili osnov-
ne ugotovitve ter probleme.
Ugotovili so, da pred-
stavlja Delavska univerza ne-
dvomno izredno pomembno
institucijo pri izobraževanju
odraslih in je pri svojem delu
dosegla pomebno uspehe.
Njeno delo pa so spremljale
tudi težave in problemi. Ne-
urejen sistem financiranja
dela njene dejavnosti, neu-
strezni prostori, predvsem
pomanjkanje ustreznih učilnic
in sorazmerno zelo slaba ka-
drovska sestava, zaposlenih,
so tisti osnovni problemi, ki
so delo te izobraževalne insti-
tucije najbolj hromili. To
je predstavljalo resne ovire
v preteklosti in pvomenijo res-
ne probleme tudi v bodoče.
Nadalje so ugotovili, da je
Delavska univerza v Celoti v
minulem obdobju vse preveč
delovala kot servis, ki je po-
nujal določene usluge, pre-
malo pa je bila angažirana v
svoji usmerjevalni in koordi-
natorski funkciji. Izpad na
področju dmžbeno politične-
ga izobraževanja, kd ga beieži-
jo v zadnjem obdobju, ni na-
stal izliljućno po krivdi De-
lavske imiverze saine, krivda
leži tudi drugod, čeprav pre-
cejšen del odgovornosti ven-
dar odpade seveda tudi na-
njo.
K nekaterim problemom, ki
so spremljali delo te institu-
cije v preteklosti, pa so po
mnenju izvršnega odbora svo-
je prispevali tudi medsebojni
odnosi med zaposlenimi in
prešibka delovna disciplina.
Mnoge razprtije pa je pogoje-
val sistem obračunavanja in
delitve stimulativnega dela.
Izvršni odbor je sprejel
vrsto pomebnih zaključkov,
katerih dosledna uresničitev
je v prvi vrsti odvisna seveda
od kolektiva samega, ki bo
moral pri sanaciji razmer in
stanja nedvomno nositi glav-
ni delež. Pridobitev ustreznih
kadrov, kjer je izpad največ-
ji, je ena izmed temeljnih bo-
dočih nalog in brez pridobit-
ve le-teh bo Delavska univer-
za težko sprejela vse odgovor-
ne naloge, ki ▼ bodoče stoje
pred njo.	B. S.
OPRAVIČILO!
v zadnji številki NT
nam je tiskarski šikrat po-
novno zagodel. Hranilno
knjižico s 50 starimi tiso-
čaki prvorojenki Veroniki
Ш podarila Skupščine ob-
čme Laško, temveč celiska
občmska skupščina. Za
neljubo napako se opra-
vičujemo.
Gornji posnetek smo napravili v novem obratu Lesno-industrijskega podjetja v Slovenskih Konjicah. Nov obrat za
izdeiavo vrat. ki je za^^el obratovati že v lanskem letu, je za ta kolektiv izredna pridobitev. V njem izdelajo dnevno
200 različnih vrat, nameravajo pa doseči proizvodnjo 400 vrat.
ANČKA FURMAN, IVAN KLANČNIK in JOŽE KONEC so priče dobrega upravljanja v tem podjetju. Delâti v svetli,
prostorni delavnici je prijetno in zadovoljni so. Novih ukrepov stabilizacije se ne bojijo, kolikor pa je bojazrii. Izvi-
ra ta le iz pomanjkanja surovin, ker ustrezni les je vedno težje dobiti. Važno pa je le zadovoljstvo med ljudmi in
tega je čutiti, ko se sprehodiš po njihovih obratih.	Foto: Drago Medved
Danes popoldne ob 17. uri
se bo sestal na redni seji ko-
mite občinske konference
ZKS Celje. Na seji bodo raz-
pravljali o nekaterih vidikih
uresničevanja ustavnih dopol-
nil v celjski občini in o pri-
pravah na sejo občinske kon-
ference ZK v Celju. Ta bo
prihodnji teden.
V giradivu za današnjo sejo
je p>odana skrbna analiza raz-
govorov, ki jih je o uresni-
čevanju iistavnih sprememb
vodila v posameznih delovnih
organizacijah posebna delov-
na skupina. Razgovori so bila
v več kot 50 organizacijah
združenega dela. Na današnji
seji bodo morali predstavniki
organizacij, kjer so najmanj
storili na področju uresniče-
vanja dopolnil, javno poveda-
ti, kje so vzroki za tako sta-
nje. Komite bo izpostavil
družbeno in politično odgo-
vornost delavcev, ki so odgo-
vorni za odlašanje pri uve-
ljavljanju ustavnih sprememb.
V prejšnjem NT smo že
poročali, da pripravlja celj-
sko Kinopodjetje, Kulturna
skupnost in NT ter RC reivi-
jo slovenskega fUma. Trajala
bo od 3."do 8. februarja, vi-
deli pa bomo tele fikne: Aman-
dus (igra tudi Sandi Krošl),
Zarota (režiser je Franci Kri-
žaj), Družinski dnevnik. Noč-
ni izlet, Nevidni bataljon (te-
ga filma bodo veseli otroci)
in Ko pride lev (igra Marko
Simčič). O vseh teh fümih
bomo nadrobneje ix>ročaU v
prihodnjem NT. Odločeno je
tiKM, da bo republiško poeve.
tovanje o nekaterih vpraša-
njih slovenske kinematografi-
je (proizvodnje, distribucije
filmov in reproduktivne kine-
matografije) 6. februarja po-
poldne. Na posvet bodo po.
vabljeni mnogi slovenski film.
ski delavci in kulturni delav-
ci s celjskega območja.
Nekateri bralci nas v pismih prosijo sa razna pojasnila in se
obenem opravičujejo, ker nas tako pravijo, s tem nadlegujejo. Kje
pa! Ce bo v naši mod, bomo vsem prošnjam ustregli. Od preza-
htevnih zelja pa se bomo ogradili in tudi v rubriki Bralci piSejo
o tem spregovorili. Vendar pa je za sedaj tako, da ste, dragi bralci,
v vaših prispevkih zelo razumevajoči in nam v našem urejanju in
delu mnogo pomagate.
Ustanovili smo klub dopvinikov. Na razgovoru z dopisnih je
to idejo ponudil Vinko Langerholc, mi pa smo jo z veseljem pogra-
bili. Klub bo vodil Štefan Zvièej. Tako se bodo dopisniki še nepo-
sredneje vključevali v naše delo, v redakciji pa bomo storili vse,
da bo klub res zaživel. Razmišljamo še o drugi obliki tvornega
vključevanja bralcev m sodelavcev v redakcijsko delo. No, o tem
kdaj drugič.
Naše uredništvo, celjsko Kinopodjetje in Kulturna skupnost bo-
do v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Unionu priredili
Teden slovenskega filma. Na to vianifestacijo, ki bo od 3. do 8. fe-
bruarja, te sedaj vabimo vse ljubitelje sedme umetnosti.
УЛЗ UREDNIK
2. stran — NOVI TEDNIK
St.3 — 25. januar 197;
Več
mest
v
vrtcih
Skupnost otroškega var-
stva občine Celje se bo v
sodelovanju z drugimi in-
teresnimi skupnostmi, ob-
činsK^o skupščino, temelj-
nimi organizacijami zdru-
ženega dela in krajevni-
mi skupnostmi ter ob vse-
stranski podpori drut-
beno političnih organizacij
Izvzemala za uresničitev
take politike družbenega
varstva otrok, s katero
bomo ustvarjali boljše
družbene razmere za raz-
voj otrok.
Ta politika bo usmerje-
na zlasti k zmanjševanju
neupravičenih socialnih
razlik med družinami, v
razvijanje materialne os-
nove za dnevno varstvo
predšolskih in šolskih ot-
rok v mestu in na vasi; v
razvijanje družbene pre-
hrane otrok; v pospeše-
vanje socialnega varstva
otrok; v čim popolnejše
zdravstveno varstvo pred-
šolskih in šc^skih otrok;
v razvijanje rekreacije in
interesnih dejavnosti га
otroke in za kulturno
vzgojo otrok.
V dnevno varstvo bo na
novo vt^ljučenih 236 pred.
šolskih otrok, tako da bo
procent zajetosti znašal
¿9 oastotkov vseh pred-
šolskih otrok. Nova mesta
za dnevno varstvo in vzgo-
jo otrok bodo pridobili г
zgraditvijo nove ustanove
na Otoku m, z usposobit-
vijo predšolskih oddelkov
pri osnovni šoli Polvle in
predšolskih oddelkov v
okviru stanovanjske iz-
gradnje na območju Dol-
go polje — Nova vas.
fosebno pozornost bodo
posvečali socialnemu po-
ložaju in razvojnim mož-
nostim predšolskih kmeč-
kih otrok. V ta namen bo.
do organizirah sistematič-
ne občasne oblike vzgojne-
ga dela v Frankolovem,
Crešnjicah', Socki in Strm-
cu, kjer bodo uvedli dva-
krat tedensko delo s pred-
šolskimi otroki s pomočjo
vzgojiteljic iz celjskih vrt-'
cev.
Uresničili bodo zahtevo
po rednem zdravstvenem
varstvu otrok v ustano-
vah za predšolske otroke.
Otroška letovanja so po-
membna oblika dnevnega
varstva otrok, zato bodo v
obmorsko kolonijo v Baš.
ki vključili predvsem ot-
roke, ki so zdravstveno in
socialno ogroženi. Z raz-
vijanjem razširjene dejav-
nosti otroških vrtcev bo
potrebno omogočiti otro-
kom, ki niso redni varo-
vanci vrtcev, da bodo vsaj
občasno deležni različnih
oblik vzgojnega dela. 7
vzgojno-varstvenih zavo-
dih, kjer so dane prostor
ske možnosti, bo potrebno
izdelati program vzgojnih
aktivnosti, ki zajema li-
kovne, pravljične, lutkov-
ne, jezikovne krožke in
druge oblike, $ katerimi
bo zajeto čim večje števi-
lo otrok v sistematično
vzgojo.
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
Slovenske Konjice
v svojem akcijskem pro-
gramu se je občinski sindikal-
ni svet v Slovenskih Konji-
cah zavzel tudi za to, da bi
uredili sedanje nevzdržno sta-
nje pri prevozu delavcev iz
oddaljenejših krajev do ob-
činskega centra. Problemov s
prevozom se je nabralo, zato
je bila odločitev, da se naj-
de vštevši v povezavi z večji-
mi podjetji, ki delavce zapo-
slujejo, zelo umestna.
Podatki, ki so jih zbrali v
Konusu, namreč kažejo, da je
med krajd, ki nimajo ureje-
nega prevoza, Spitalič s svo-
jo okolico. Iz teh krajev pra-
haja na delo vsak dan v Slo-
venske Konjice nad 60 ljudi.
Tisti, ki stanujejo med špita-
ličem m 2ičami, še lahko
uporabljajo avtobusno progo,
ki pelje proti Ločam, vsi osta-
li pa morajo pešačiti dvakrat
dnevno po nekaj kilometrov
čez Konjiško goro.
Občinski sindikalni svet se
bo na podlagi tako zbranih
podatkov zavzel, da bi tudi v
te kraje uvedli delavski avto-
bus, ki bi zjutraj delavce od-
peljal, ob 14. uri pa jih vra-
čal na domove. Seveda bi po-
tem morali biti vsi ti ljudje
zaposleni le v dopoldanski iz-
meni, ker drugače proga ne
bi bila dopoldne dovolj zase-
dena, čeprav bi ta avtobus
prišel prav tudi ostalim pre-
bivalcem pod Konjiško go-
ro.	V. L.
Žalec
Člani pripravljalnega odbo-
ra za praznovanje občinskega
praznika občine 2alec ter
predstavniki skupščine ter
vodstev družbeno političnih
organizacij se skrlMJO pri-
pravljajo na občinski praz-
nik. Ob tej priUki je pred-
sednik krajevne skupnosti
Vinske gore seznanil navzoče
s programom komunalnih del
ter o tem, koliko so ga že
uresničili.
Poudariti velja, da so ob-
čana v Vinski gori ta program
z zadovoljstvom sprejeli ter
da so se skoraj stoodstotno
odzvali tudi s samoprispev-
kom. Le nekaj manj kot od-
stotek občanov (skupaj 13?!)
je prizadevnim organizator-
jem obrnilo hrbet in prepu-
stilo skrbi in stroške vsem
ostalim. Vsi ostali so in bodo
še prispevali znatna sredstva,
da bodo kraj ustrezno uredili
m pridobili tudi mnoge ko-
munalne naprave (predvsem
ceste in vodovode), ki bodo
služile vsem ljudem.
Ob tej priliki bodo v kraju
uredili več krajevnih cest,
šest odsekov v skupni dolži-
ni 6 kilometrov pa bodo tu-
di asfaltirali. Na nekaterih
cestah so že položili grobi
asfalt, spomladi pa bodo z
deli nadaljevali. Poleg cest
pa bodo v Vinski gori prido-
bili tudi tri vodovode, za ka-
tere so občani v posameznih
krajih zelo veliko prispevali,
saj je oskrba s pitno vodo
tod že vrsto let izredno pro-
blematična. Poleg vseh teh
del pa bodo obnovili Zadruž-
ni ter dogradila gasilski dom.
Pri Delakordu bodo uredili
avtobusno postajališče, v
Spodnji Cmavi pa bodo ob-
čani dobili telefon. Ce bo Tr-
govsko podjetje ERA iz Vele-
nja držalo dane obljube, se
občanom v Vinski gori za
praznik obeta še prenovljena
trgovina (ta je obnove in po-
sodobitve več kot potrebna!),
seveda pa tudi nova šola, ki
jo s sredstvi zbranima iz sa-
moprispevka občanov žalske
občine že gradijo.
B. STRMCNIK
NOVA
RESTAVRA-
CIJA
Nova samopostrežna resta-
vracija v Atomskih toplicah
je skončana. Čeprav smo o
njej v našem časopisu že pi-
sali, ne bo odveč, če ponovno
p>ovemo nekaj besed.
Samopostrežna restavracija
v Atomskih toplicah pri Pod-
četrtku je sestavljena iz dveh
delov: iz samopostrežnice in
posebne sobe. Kot so nam
povedali, je že sedaj, na svo-
jem začetku, sprejela kar pre-
cejšnje število gostov, sploh
še če prištejemo novoletne
goste. Prav gotovo je Obso-
telje, še posebej pa Atomske
toplice same, s tem objek-
tom precej pridobilo. MST
PIŠE
MILENKO STRAŠEK
VOJO
DJINOVSKI
Preden sva se z Vojom Dji-
novskim karkoli resnega po-
govarjala, me je opozoril, da
se njegov priimek ne piše
Džinovski, kot je bilo napi-
sano v prvem zapisu o njem,
pač pa Djinovski. Temu po-
jasnilu je sledila cela razlaga
o nastanku tega priimka in
če hi hotel biti dosleden, bi
se čisto lahko zgodilo, da bi
samo o Vojinem priimku na-
pisal kar nekaj nadaljevanj,
zato se bom tega vzdržal in
se vljudno oproščam. Moja
interpretacija tega priimka bi
bila, morda celo malo hudo-
mušna, takšna, da priimek
Djinovski izhaja iz srbohrvat-
ske besede za velikana: džin.
Naj pri tem tudi ostane.
Osnovno šolo je Vojo Dji-
novski obiskoval na Vadnici
v Ljubljani, pri starem kla-
sičnem učiteljišču, v tistih le-
tih pa se ni zgodilo ničesar
pomembnejšega.
Važnejše obdobje njegove-
ga življenja se začne na po-
ljanski gimnaziji, ki še da-
nes na široko odpira svoj
hram učenosti ljubljanski
mladini. Takrat je Vojo že
bil vešč slovenskega jezika,
ki mu ni delal več težav, za-
to se je kar dobro vključil v
življenje dijakov, prijateljev
in znancev. Kot dijak ;e pri-
padal takratnemu napredne-
mu telovadnemu društvu So-
kol, ki je pred vojno zbiralo
okoli sebe mnogo poznejših
znanih osebnosti tudi iz na-
rodnoosvobodilne borbe. Vsa
gimnazijska leta je bil Vojo
član tega naprednega društva
in kot član je tudi pridno in
redno telovadil. Skoraj vsi
srednješolci, ki so tiste čase
bili pri Sokolu, so bili hkrati
tudi člani Preporoda, ki ie
bil prav tako zelo napredna
organizacija. Člani Preporoda
so se zbirali v današnjem
klubu poslancev, tam pa je bi-
lo tudi podobno društvo Ja-
dran. le da s to razliko, da
so bili člani Jadrana študent-
je. Vojo je bil zadnje leto
svojega študija na poljanski
gimnaziji predsednik Prepo-
roda in če skočimo malce na
prej, v študentska leta. lahko
ugotovimo še to, da je bil
Vojo Djinovski zadnji pred-
sednik Jadrana, še danes, po
tolikih letih se Vojo natanko
spominja prijateljev, ki so z
nim vred premlevali šolske
rnodrosti. Antona Zerjala, na-
prednega mladega človeka in
člana Preporoda, kasnejšega
študenta prava, so pozneje
ubili Italijani, brata Zornada,
Pepe in Berto, prvi je padel
v partizanih slednji pa je da-
nes upokojeni polkovnik, ne
bo Vojo nikoli pozabil in še
mnogo drugih, na katere pa
je že padla rahla senca poza-
be.
V času Preporoda je bilo
izredno močno trenje med
naprednimi študenti ter sred-
nješolci in klerom. Kljub te-
mu, da so se mladi ljudje
včasih spopadli bodisi na be-
sednem torišču bodisi kako
drugače, so se vendarle do-
volj ukvarjali tudi s športom,
ki so mu takorekoč posvečali
pretežno večino prostega ča-
sa. V okviru Preporoda so
igrali šah in namizni tenis,
imeli pa so tudi knjižnico. Iz
Preporoda so kasneje izšli
mnogi dobri slovenski namiz-
noteniški igralci. Vojo je
igral v takratni Iliriji, dru-
štvo je bilo v tistih časih, le-
ta 1935 državni prvak in kot
član Ilirije je mnogokrat šel
z njimi na tekmovanja. Tako
je leta 1933 sodeloval na na-
miznoteniškem prvenstvu v
Celju in bil četrti. Celje je
imelo takrat čoha, izredno
dobrega igralca. Na celjskem
tekmovanju je takrat zmagal
Janez Nemec, danes profesor
na VEKš-u v Mariboru, dru-
gi je bil njegov brat tretji
Oto Weisbacher, kasnejši dr-
žavni prvak in kot četrti Vo-
jo To je bil hkrati tudi prvi
vidnejši uspeh mladega na-
miznoteniškega igralca Dji-
novske^a.
Poleg namiznega tenisa se
je Vojo ukvarjal tudi z lahko
atletiko, sploh še v sedmem
razredu gimnazije.
Dobro se spominja lahko-
atletskega tekmovanja med
Zagrebom, Beogradom in
Ljubljano Tekmovanje je bi-
lo v Zagrebu, tekmoval pa je
v teku na 1500 metrov.
»Na tem teku mi je šlo iz-
redno dobro, zato sem tudi
zmagal s časom 4:19. Drugi ie
bil doktor Poljšak. Do tega
sem prišel takorekoč čisto
slučajno, po naključju. Ljudi
ni bilo. profesor Trost ki le
vedel da se ukvarjam s špor
tom, pa mi je enostavno de-
jal, da naj pač tečem in to
kar tako, brez vsakega ^
ninga. Ob meni so tekli Si
šek in Gabršek, ostalih p
ne spomnim. Vem le, da ^
kasneje moj rezultat spr*
na 4:00. To je bil hkrati K
moj največji uspeh, če úd¡
jem nek večerni tek v U
lam. kjer sem prav U
zmagal in pa še enkrat
Domžalah na nekem teld
vanju. Mimogrede povedä
ukvarjal sem se tudi s ÍÍ
tom.«
čeprav je imel Vojo rad
di druge športne panoge,
je kljub vsemu bil najbolj
srcu namizni tenis. Ка^
je bil prvi trener Borisa
livarja, ki je dosegel '
uspehe v tej športni ^
saj ie bil lep čas v sv('
nem vrhu. 1937. leta je ^
Kairu tretji na st^
nem namiznoteniškem P^
stvu, skupaj s НагапдогО
sta bila svetoima prvakfl'
daj je Boris Dolinar f
sor medicine v Baslu, v
ci, in 2 Vojom si še 'dane^
pisuiPta
Leta 1935 se je Vojo DP
ski vpisal na fakulteto ^
mijo, ko pa je absolvifO'
izpite, ga ie dohitela ^
Maja bi moral deiati ^
mo in študij je obesil ^
solidarnosti z drugimi
denti na klin.
Nadaljevanje priho^
Šentjur
FRANC OGRIZEK
SEKRETAR KOMITEJA
Prea dnevi je оц na se-
ji konference ZKS v obči-
ni Šentjur za novega se-
kretarja občinskega komi-
teja izvoljen Franc Ogri-
zek, dosedanji profesional-
ni predsednik občinske
konference SZDL.
Franc Ogrizek se je
pred 31 leti rodiH v Ju--
kloštru v kmeôki družmi.
S starši se je preselil v
Pristavo, kjer je končal
osnovno šolo. Leta l»(e je
končal srednjo kmetijsko
šolo v Mariboru jn se za-
poslil pmi kmetijsikem
kombinatu v Šentjurju.
«.ateirega âtipenciist je bil.
Njegova vidnejša politična
usmerjenost se začenja le-
ta 1964, ko je po vmutvi 12
vojake bil član predsed-
stva občinske konference
ZMS. Komunist je od le-
ta 1963. Leta 1965 je bil
sekretar osnovne organi-
zacije v kombinatovi eno.
ti na Planini, hikrati pa tu-
di član občinskega koma-
teja ZKS. Na Planini so
ga izvolili tudi za odbor-
njika. Pred štrima leti je
bil izvoljen za profesional-
nega sekretarja občinske
konference SZDL. leta
1971 pa je postal profesio-
nalni predsednik SZDL v
občini Šentjur. Lani je po-
leg ostalih tunkoij prewsei
tuda sekretarstvo v osnov-
m organizaciji v Šentjur-
ju, v decembru lam pa je
po izvolitvi dotedanjega
ssifcretarja komiteja Vin-
ka Jagoddča za predsednl.
ka občine opravlja: dolž-
nost sekretarja občinske-
ga komiteja. Na zadnjja se-
ji konference ZK v obči-
ni, je bil kot že rečeno,
enoglasno isïvoljen za no-
vega sekretarja.
Veliko uspdiov!
St. 3 — 25JanuaM9^
NOVI TEDNIK — 3. stran
USPEŠNO
VARSTVO
v žalski občini je pred-
šolslco varstvo ^^
eanisárano. 2e 1964. lete
^ se vse ustanove v ob-
čini združile v enoten
WZ ki zajema 10 delov-
nih enot. V Žalcu sta dva
vrtca, ki vključujeta 200
otrok, varstva pa so delež-
ni tudi otroci v Grižah,
Vrbju, Preboldu, Šempe-
tru, Braslovčah, Libojah,
Arji vasi in na Polzeli. V
Libojah opažajo, da se po-
trebe po varstvu zmanjšu-
jejo, ker se družine pre-
seljujejo v Žalec. Podob-
no stanje je v Arji vasi,
kjer so matere po prene-
hanju dela kmetijskega
kombinata ostale doma.
Skupno je v žalski občini
zajetih v . varstvo 500 otrok
v tridesetih oddelkih, od
katerih sta dva za dojenč-
ke v 2alcu, eden je na
Polzeli, in dva šolska od-
delka, ki sta tudi v Žalcu.
V	načrtu imajo še nov
vrtec z enim oddelkom na
Vinski gori, ki bo v sklo-
pu nove šole, in dva od-
delka na šoli v Vranskem.
V	Šempetru bodo dobili
prostore za vrtec p>o pre-
selitvi šole v novo stavbo,
kar upajo, da se bo go-
dilo do 1975. leta.
Vrtci so dobro oprem-
ljeni in delajo v normal-
nih pogojih, povsod so
kuhinje, tako da je za pre-
hrano otrok dobro îx>skr-
bljeno. Težav s kadri ni-
majo, imajo pa sedem ne-
kvalificiranih moči," ki so
Za to dek) izredno zavzete
in ga zelo uspešno izvaja,
jo. Te dni so na obvezni
praksi v novem vrtcu v
Zalcu tudi gojenke vzgoji-
teljske šole iz ■ Ljubljane.
Nov vrtec v Zalcu, ki je
bil odprt lani za 8. marec
in ima naziv po Janku
Hermgnu, je sodobno ure-
jen, z velikimi, svetlimi,
lepo opremljenimi igralni-
cami, z vs^ni dodatnila
prostori, ki so zelo funk-
cionalno razporejeni, s po-
sebnim prostorom za te-
lesno vzgojo in veliko av-
lo, kjer so prireditve. Prav
gotovo se otroci v takem
okolju zelo dobro počuti-
jo. Vzgojiteljice jim lah-
ko nudijo vse, kar je po-
trebno za njihovo v2gojo
in rast.
Posebne pozornosti je
FKJtreben njihov način fi-
nanciranja. Podpisali so
družbeni dogovor s pod-
jetji v žalski občini, kjer
so starši otrok, ki so v
varstvu, zaposleni, da pri-
spevajo določena sredstva
za varstvo otrok. Tako se
nabere letno tudi 30 mili-
jonov sredstev za financi-
ranje otroškega varstva v
občini. Starši, ki so zapo-
sleni v drugih občinah,
otroka pa imajo v varstvu
v žalski, tam pač, kjer so
doma, morajo seveda sa-
mi plačevati tisti delež raz.
like, ki bi jim ga sicer
prispevalo podjetje. Mar-
sikdo zaradi t^a negodu-
je.
Na splošno je skrb za
predšolsko vzgojo in var-
stvo v žalski občini vse-
какш zelo očitna. Lepo
in prav bi bilo, če bi se s
podobnimi uspehi lahko
pohvalili tudi drugje.
D. POS
Dijakinje na SVŠ
TRDNO ODLOČENE
¿hÍ'^^o ^^oj"eljska šola
pluje v Celju že drugo leto
k
,	^ ko so
: marsikaterem kraju preko
toop^pevkov pa tudi dru-
pristopili k
^^Sojno varstve-
b tem P^^dvsem vrtcev.
iteri, fkader, za
Î mT	znano da
51o kar	vzgojiteljsko
wSh	in tudi v po-
Ts^i «"ah niso skoSa-
¿.«jakinje same spregovo-
«ogatca.
Iju ne bi bilo šole, bi mora-
la v Maribor. Toda voziti se
ne bi mogla, ker niso tako
dobre prometne zveze kot s
Celjem. Morala bi si iskati
stanovanje m še drugi prob-
lemi bi nastali. Ze od male-
ga me veseli delo z otroki in
sem se brez kakšnih dilem
odločila za poklic vzgojitelji-
ce. Tukaj mi je všeč, ni no-
bene razlike med nami in pe-
dagoško gimnazijo, samo kot
en kolektiv. Tudi profesorji
so isti.«
ZDENKA CVELFER iz
Zreč, 2. letnik: »Tudi jaz se
vozim vsak dan iz Zreč v Ce-
lje. In tudi jaz bi šla v Ma-
ribor, če ne bi bilo šole v
Celju. Zato sem se lahko od-
ločila, pa tudi vedno sem
želela postati vzgojiteljica. To
mi je zdaj omogočeno. Pouk
dolgo traja, kar pet let, toda
spoznamo marsikaj. Človek si
mora širiti splošno izobrazbo.
Moti me samo to. ker ta po-
klic ni dovolj cenjen. Vzrok?
Vsak pravi, da se z otroki
pa res ni težko igrati. Sti-
pendijo pa imam. Od konji-
ške izobraževalne skupnosti.«
STANKA KOCEVAR iz Pol-
zele, 2. letnik: »Jaz bi se
usmerila v Ljubljano, če ne
bi bilo možno šolanje v Ce-
lju. Zato mislim, da je zelo
dobro, če je takšna šola v
Celju, saj nas je veliko iz oko-
lice, ki se lahko vozimo in
stanujemo doma. Sam študij
je precej zahteven, a daje
splošno izobrazbo. Stipendira
me žalska občinska skupšči-
na. Koliko? 400 din.
Ekonomska propaganda
DAIATVE?
Čeprav se točno še ne ve,
vse kaže, da bodo tudi slo-
venski oblastna organi spre-
jeli zakon, ki predvideva 20-
odstotni davek na ekonom-
sko propagando. To so sto-
rili že v Srbiji. Utemeljitve
in razlogi, zakaj je davek na
ekonomsko propagando po-
treben ali upravičen, so raz-
lični. Kaže pa, da so predla-
galci zakona pozabili vsaj na
dvoje — koga bo davek na
ekonomsko propagando de-
jansko obremenil in kdo se
bo znašel zaradi tega še v
večjih težavah.
V poslovni logiki marsika-
tere naše delovne organizaci-
je je mesto ekonomske pro-
pagande opredeljeno kot ne-
potreben strošek in so zato
strokovne službe te vrste (če-
prav bi morale predstavljati
sestavni del marketinga) šele
v razvoju. Marsikje jih sploh
ni, drugje pa o ekonomski
propagandi šele razmišljajo.
V svetu je bistveno drugače
in prav propaganda sodi med
železne stebre preudarne eko-
nomske politike vsakega pod-
jetja. V ceni vsakega proiz-
voda je že vračunan strošek
za propagando, saj je računi-
ca vselej jasna — artikel ima
v razmerah ti-žnega gospo-
darjenja in konkurence mož-
nosti prodora mnogokrat le
s pomočjo dobro zamišljene
in izpeljane propagandne ak-
cije. Primerov bi lahko naštel
dovolj tudi v naših domačih
gospodarskih razmerah.
Načrti jugoslovanske eko-
nomske p>olitike že nekaj let
silijo gospodarstvo v ambici-
ozne j ši vstop v procese znan-
stveno-tehnološke revolucije,
v krog dobro organiziranega,
poslovno uspešnega in izvir-
nega gospodarjenja. Ta vstop
brez kakovostno izčrtanih
služb marketinga s propagan-
do vred ne bo mogoč. Marsi-
katera gospodarska sredina
tudi že sedaj spoznava, da je
naš potrošnik postal izbirčen,
da postaja njegov nakup vse
bolj raznovrsten in da je tudi
njegova kupna moč vse več-
ja. Dobra ekonomska propa-
ganda je torej lahko hvale-
vreden pomočnik v uspešni
prodaji proizvodnje, v ponu-
janju blaga potrošniku, v bor-
bi za večjo uspešnost gospo-
darjenja FKxijetja, delovne
organizacije.
Kaj torej hočemo z dav-
kom na propagando? Zajeziti
razvoj t>eh služb v gospodar-
stvu in dati prav tistim, ki že
itak omalovažujejo vrednost
propagande? S tem pa pri-
spevati k ohranjevanju sta-
nja, ki ne pelje k novi orga-
niziranosti strokovnih služb v
organizaciji združenega dela?
Ali hočemo ponovno obreme-
niti gospodarstvo s prav čud-
nim, negospodarskim dav-
kom, pa čeprav že nekaj let
govorimo, da mora gospodar-
stvu ostajati več sredstev?
Ali z davkom na ekonomsko
propagando potemtakem go-
spodarstvo ne bo dvakrat pri-
zadeto?
Ali pa morda hočemo sa-
mo racionalizirati uporabo
sredstev za propagando? Ce
hočemo to, potem je namen
dober, pot, ki jo izbiramo, pa
je slaba. Slaba je že zato, ker
bi moralo samoupravno orga-
nizirano gospodarstvo ven-
darle samo odločati o razde-
litvi sredstev za propagando.
Ce pa kljub temu odločno že-
limo na novo ovrednotiti me-
sto ekonomske propagande,
potem tega ja ne mislimo na-
rediti z davkom, ampak sa-
moupravno odločimo, kaj je
tista »ta prava« propaganda.
Ce je res toliko neprimerno
trošenega denarja in take po-
rabe nihče ne more zajeziti.
Niti samoupravni organi ne,
niti ZK niti sindikat in nihče
ne v delovni organizaciji.
Tako, kot je sedaj, smemo
reči, da je predviden zakon
o davku na ekonomsko pro-
pagando neutemeljen.
V časnikih se pridružujemo
zahtevi, da postane ekonom-
ska propaganda pretehtana, z
izmerjenimi učinki in uspeš-
nostjo in da vnesemo v ta
del gospodarjenja še več na-
črtnosti, strokovnosti in do-
miselnosti. Ko smo v zadnjih
tednih tudi mi prodajali (za
to leto) del našega prostora
v NT in RC našim poslovnim
partnerjem, smo prav tako
poudarjali vrednost take pro-
pagande. Pa če gre za komer-
cialni interes ali p>oslovno-
propagandno informacijo. In-
formativni mediji, ki smo v
sredstvih celotne jugoslovan-
ske ekonomske propagande
udeleženi sicer samo s 36 od-
stotki, smo torej za učvrsti-
tev služb ekonomske propa-
gande, za njihovo na novo iz-
vrednoteno mesto v poslova-
nju vsake delovne organiza-
cije.
Tudi zaradi tega, ker je po-
vsem razumljivo, da davek
na ekonomsko propagando
prav tako nas prizadeva. V
vseh razsežnostih. Zato bi bi-
lo prav, da predlagalci zako-
na nekoliko širše, odgovorne-
je in tudi s precizno ekonom-
sko utemeljitvijo obrazložijo
napovedani zakon o davku na
ekonomsko propagando.
4le j
TOVARIŠ TONE LAZNIK, DIREKTOR
SAVINJSKEGA MAGAZINA V ŽALCU
Nobenega dvoma m o
tem, da je bil 2 integra-
cijo dela gostinstva k va-
šeanu trgovsfcemfu podjet.-
ju v minulem letu dose-
žen pomeben premik
na poti k ustvarja-
nju enotnega koncepta
programiranja in raz-
voja gostinsko turistič-
ne dejavnosti na območju
talske občine. Marsikdo
si je od teg:a precej obe-
tal, tudá občani. Verjetno
je prezgodaj o tem karko-
li soditi, razen tega, da je
že pnstop k enotnemu
podjetju na tem področ-
ju v občini pomembna
stvar.
Pa kljub temu se nam
vsiljuje nekaj konkretnih
vprašanj, ki vam bi jih v
imenu naših bralcev radi
zastavili. Najprej nas za-
nima to, zakaj ste pristo-
pili k itícinátvi nekaterih
lokalov, oziroma dejavno-
sti v njih (v mislih ima-
mo bife v Braslovčah,
ukiniiftev kuhinje v tam-
kajšnjem gostišču), sliši
pa se, da nekaj takih
ukrepov tudi še priprav-
ljate. Kot nam je znano,
ste svoje odločitve uteme-
ljevali v vašem podjetju
pač s tem, da td objekti
oziroma dejavnosti niso
rentabilne. To je prav go-
tovo lahko res, res pa je
tudd to, da ste s tem pri
občanih vzbudili hudo ne-
godovanje. Kakšnd bodo
torej vaši naslednji kora-
ki v tej smeri?
Ni še dolgo tega, ko je
bilo veliko govora (in tu-
di v našem časniku smo
pisali o tem) o izgr^nji
trgovsko - gostándkega in
rekreacijskega centra z
veliko blagovnico v Zalcu.
Med delovnimi organiza-
cijami, ki bá imele pri
tem pomembno mesto, je
tudi vaše podjetje. Vse
skupaj pa je šlo nekam
v p>ozabo. Po nepotrjenih
vesteh se okoli te inve-
sticije tudd marsdfltaj zati-
ka. Zanima nas torej, kaj
bo z obljuibljeiniim cen.
trom in kakšno mesto bo
peri tem imelo podijeije
Saivánjsfci magaain, kaitere-
ga direktor ste?
BERNI STTOVICNIK,
TOVARIŠ STANKO LESKOVŠEK
Na vaše vprašanje, ka-
ko je s tedenskimi preda-
vanja v Najodnem čtomu,
ká jih organiaira Delavska
univerza (Delje, vam da-
jem naslednji odgovor:
Izvršni odbor Izobraže-
valne skupnosti Celje
na seji dne 15. 6. 1972 ob-
ravnaval naš program in
finančni načrt za leto
1972. Ob razpravi tega
programa in pregledu de-
javnosti za prejšnje ob-
dobje so bile izrečene do-
ločene pripombe in pred-
lagana bodoča usmeritev
za program, ki ga finan-
cira Izobraževalna si^-up-
nost Celje.
Pripombe so se nana-
šale predvsem na doseda-
njo vsebinsko usmeritev
izvedenih predavanj v
Narodnem domu, ki niso
vedno ustrezala družbene-
mu zobraževanju in soci-
alisticnd v^ojd našdh ob-
čanov. Da so bile pripom-
be upravičene, vidimo iz
predavanj, ki so bila rea-
lizirana v letu 1971 z na-
slednjo vsebino:
—- 3 predartrar^ja s pod-
ročja notranje in zunanje
politike
—	2 predavanji s pod-
ročja zdravstva m
—	10 potopdsnoh preda-
vanj
V letu 1972 je bilo do
maja meseca izvedenih
—	13 potopisnih preda-
vanj
—	1 tribuna »Planica
1972« in
—	1 tribuna z 25dTav-
stveno tematiko.
Iz predloženih stroškov
je bilo razvidno, da so ta
predavanja predvsem še
tribune, izredno drage v
primeri z drugimi oblika-
mi predavanj.
Na podlagi teh ugotovi-
tev je bilo dano priporo-
čilo izvršnega odbora Izo-
bražemlne skupnosti, da
naj bo bodoča orientacija
predavanj, ki jih financi-
ra Izobraževalna skupnost,
usmerjena v družbena in
vzgojna predavanja, name-
njena miadáni v dijaških
domovih in sirednjih šo-
liađi, staršem otrok osnov-
nih šol in podeželskemu
prebivalsitvu. Taka orien-
tacája je vsklajena tudi s
težnjami našega kolekti-
va in tudi s poUporočili
občinskih družbeno - poli-
tičnih organizacij. Imamo
že naročilo občinske kon-
ference SZDL, da že v tej
sezoni organáziramo dolo-
čena predavanja v sode
lovanju s krajevnimi or-
ganizacijami SZDL na po-
deželju. Preoram za ta
piredavainja je že v izdela-
vi. Za šolsko leto 1972/73
smo skupaj z vodstvi
srednjih šol in dijaških
domov že izdeüald program
izobraževanja, ki predvi-
deva 55 predavanj v celo-
ti z družbeno - ekonom-
sko ter V2®ojno vsebino.
Od tèh pjredavanj je bilo
že izvedenih 17, poprečna
udeležba na predavanju
je 64 udeležencev. Preda-
vanj za starše je bilo že
izvedenih 13, naročil za to
izobraževalno sezono pa
Imamo še 39. Vsa preda-
vanja imajo v celoti izo-
braževalni in vzgojni na-
men pri vzgoji staršev
šoloobveznih otrok.
Ker mi niso znane vaše
želje, aa kakšno vsebino
predavanj se interesirate,
vas vabim, da se ob prvi
priliki zglasite na našem
zavodu. Mogoče pa bomo
v okviru našega celotnega
programa lahko ustregli
vašim željam.
ALOJZ SELAN,
direöctor Del. univerze
(3elj€
4. stran — NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
St. 3 — 25. januar
Ob 100-letnici Cinkarne — intervju z ing. Milanom Zupančičem
v ^^
Kolektiv celjske Cinkarne slavi v letošnjem letu 100-letnico obstoja. Vsekakor je to po-
menrïben jubilej, ki terja tudi našo pozornost. Preveč dogodkov, veselih, žalostnih, pomemb-
nih in tudi drobnih, vsakdanjih se je zvrstilo v vsem tem dolgem obdobju, zato ne kaže o njih
pisati. Ne bi prišli daleč. Zaradi tega smo se odločili, da bomo ob tem pomembnem jubileju
raje spregovorili o nekaterih aktualnih problemih ter nalogah, ki stoje pred tem kolektivom.
Za intervju smo naprosili ing. MILANA ZUPANČIČA, direktorja sektorja za raziskave in razvoj,
ki pa je hkrati znan družbeni delavec, saj opravlja med drugimi funkcijami tudi dolžnost pred-
sednika zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Celje,
NOVI TEDNIK: Minulo go-
spodarsko leto je imelo tudi
Za vaš kolektiv poseben po-
men. Kako bi ocenili vaše
poslovne rezultate, kakšne so
bile temeljne karakterisitike
minulega poslovanja in kak-
šni so bili dosežki?
MILAN ZUPANČIČ: Lani
smo v Cinkarni v bistvu re-
ševali dvoje osnovnih proble-
mov. Prvi se nanaša na te-
žave z nelikvidnostjo. Saj je
znano, da smo v prvem pol-
letju ustvarili precejšnjo iz-
gubo, ki jo je pogoj ila dispa-
riteta v cenah naših proiz-
vodov. V drugem polletju
nam je zaradi sprememb ne-
katerih cen uspelo, da smo
izgubo odpravili, da smo jo
pokrili. Vsaj tako kažejo pr-
ve ugotovitve ob zaključku
poslovnega leta, čeprav bilan-
ca seveda še ni izdelana. Na-
ši napori so bili torej usmer-
jeni v gospodarsko stabiliza-
cijo podjetja in reči moram,
da smo z velikimi napori ce-
lotnega kolektiva pri tem tu-
di uspeli. Druga osnovna na-
loga pa se je nanašala na za-
gotovitev finančnih sredstev
za dokončanje investicije pri
titanovem dioksid^ ki je se-
daj v zaključni fazi. R?či mo-
ram, da smo tudi pri tem
usipeli in investicija je s fi-
nančnega vidika v celoti i>o-
krita. V zvezi z uresničeva-
njem stabilizacijskih nalog
smo pri nas izdelali akcijski
program, ki so ga sprejeli sa-
moupravni organi, v njegovo
uresničevanje pa se je vklju-
čil celotni kolektiv. Med dru-
gim smo delali tudi po tri
proste sobote v mesecu in ta-
ko doprinašali vsak svoj de-
lež k hitrejši stabilizaciji v
podjetju. Mislim, da je naj-
hujše pravzai>rav že za nami.
NOVI TEDNIK: Eden iz-
med problemov, ki vas je pe-
stil v lanskem letu in je ver-
jetno aktualen tudi še letos,
pa je vprašanje obratnih
sredstev. Kakšna je situacija
sedaj?
MILAN ZUPANČIČ: Kot os-
novna zahteva je bilo to vpra-
šanje postavljeno že v sana-
cijskem programu, žal pri
tem nismo v celoti uspeli, kar
se je v lanskoletnem poslo-
vanju izkazalo kot problema-
tično. Naj omenim le to, da
je moral obrat tiskarskih
barv kmalu рк) tistem, ko je
pričel z obratovanjem ravno
zaradi pomanjkanja obratnih
sredstev, ustaviti proizvodnjo.
Vprašanje obratnih sredstev
smo v glavnem reševali s ркз-
vezovanjem z raznimi trgov-
skimi podjetji preko koterih
smo indirektno i>rišli do teh
sredstev, da je proizvodnja
lahko kolikor toliko normalno
tekla. Proti koncu leta pa
smo dobili kredit za obratna
sredstva.
NOVI TEDNIK: Verjetno
je težko reči v kateri fazi iz-
vajanja sanacijskega progra-
ma se trenutno nahajate.
Vendar kjub temu poskušajte
ugotoviti kako daleč ste pri
tem prišli, kaj ste že uresni-
čili in katere naloge pred va-
mi še stoje?
MILAN ZUPANČIČ: Bistve-
no pri uresničevanju našega
sanacijskega programa je
prav gotovo to, da smo po-
slovno leto zaključili brez iz-
gube. To je bilo v programu
postavljeno kot ena osnovnih
nalog. Druge naloge so bile
rešene ali pa jih izvajamo.
Gre za dokončanje investicije
v grafični dejavnosti, to se
pravi za proizvodnjo tiskar-
skih barv in plošč, vključno
tudi predosvojene plošče. To
sta dva programa, ki jih vse-
buje naš sanacijski program,
pyoleg že omenjenega titano-
vega dioksida, ki bo končan v
tem letu. Razen tega pa smo
reševali tudi drugo novo pro-
izvodnjo s koriščenjem ob-
stoječih usitiaviljeniih naprav
v nekaterih obratih. Tako je
dejansko realizirano to, kar
je bilo pKJStavljeno v sanacij-
skem programu glede proiz-
vodnje v obratu galvanizacije,
razširitve palete proizvodnje
za kmetijstvo v širšem smi-
slu in nova proizvodnja v
obratu keramike, ki je prej
delal izključno za potrebe ek-
straktivne metalurgije. Sedaj
Pa smo uvedli novo proizvod-
njo dimnih tuljav kot sestav-
ni del montažnih dimnih ce-
vi tipa Schidel. Ostanejo pa
seveda tudi še naloge, na ka-
terih je treba še naprej de-
lati kot na primer finalizacija
pri titandioksidu in izdelava
dolgci^^očnega koncepta me-
talurške predelave, kjer naj
bi še vedno bil osnova cink
kot metal.
NOVI TEDNIK: Kot po-
membno dejstvo pri izvaja-
nju vašega sanacijskega pro-
grama pa je tudi, da ste ga
sprotno dopolnjevali. Kaj
lahko poveste o tem?
MILAN ZUPANČIČ: To je
točno. Imeli smo prknere, ko
je kazalo, da bomo morali
določeno proizvodnjo ustavi-
ti. Primer so cinkove čašice,
ko smo razmišljali o tem. da
bi ob delni dopolnitvi opreme
v tem obratu prešli na pro-
izvodnjo tub. Danes pa na pri-
mer vemo, da se je interes po
cinkovih čašicah močno po-
večal, zato smo usmerili našo
dejavnost zopet v to smer.
Pri vsem tem je prav gotovo
potrebna določena fesibil-
nost. Upoštevati moramo aku-
mulativnost proizvodov in ve-
lik vpliv zunanjih pogojev na
določeno proizvodnjo. V tem
smislu smo pač dopolnjevali
sanacijski program, ustavljali
proizvodnjo nerentabilnih
proizvodov in forsirali tiste,
ki so dajali najv€>č.
NOVI TEDNIK: Ena izmed
bistvenih značilnosti pri iz-
vajanju sanacijskega progra-
ma v našem podjetju pa je
tudi v tem, da se je kolektiv
Cinkarne v to vključil ne sa-
mo z veliko aktivnostjo, tem-
več tudi z visoko stopnjo za-
vesti, pripravljenosti za so-
delovanje in ne nazadnje tudi
z odpovedovanjem. O tem
priča tudi to, da ste sklenili
delati po tri proste sobote v
mesecu in s tem doprinašali
pomemben delež k stabiliza-
ciji v podjetju. Člani vašega
kolektiva so ob tem nedvom-
no izpričali visoko zavest,
zrelost, v sanacijskem pro.gra-
mu in njegovem uresničeva-
nju pa so videli tudi svojo
bodočo perspektivo. Kaj vi
sodite o tem?
MILAN ZUPANČIČ: Nimam
kaj dodati. Res je to, da je
kolektiv izpričal visoko za-
vest, res pa je tudi to, da
smo le M uresničitvi sanacij-
skega programa videli svoj
boljši jutrišnji dan.
NOVI TEDNIK: Med pro-
bleme, ki vas tarejo, pa sodi
tudi vprašanje pomanjkanja
kadrov. Katerih profilov vam
najbolj manjka in kako bo-
ste to reševali v bodoče?
MILAN ZUPANČIČ: To je
posebno velik problem, še
zlasti Pa to prihaja do izraza
sedaj, ko smo prešli na novo
organizacijo v podjetju s pr-
vim januarjem smo uvedli po-
slovanje po p>oslovnih enotah,
ki bodo v bodoče prerastle v
TOZD. Predvidevajo štiri
TOZD v proizvodnji to je
metalurgija, kemija, grafika
in titanov dioksid ter seveda
skupne službe. Ob tem рк)-
stavljam na prvo mesto že
staro bolesien — to je po-
manjkanje ekonomskih ka-
drov. Glede na nove investi-
cije pa prihaja do izraza tudi
pomanjkanje tehničnega ka-
dra, predvsem s srednjo, pa
tudi visoko izobrazbo, ker so
naloge, ki so pred nami, pre-
cej zahtevne tudi s tehnolo-
škega vidika. Politika kadro-
vanja mora biti usmerjena na
področje štipendiranja, isto-
časno, pa tudi v to, da
čimprej uspemo pridobiti
nove delavce vseh profilov, pa
tudi manuelne delavce, saj
nam večkrat tudi teh pfri-
manjkuje.
NOVI TEDNIK: Kako da-
leč ste trenutno z investicijo
pri obratu titanovega dioksi-
da in kdaj bo stekla poskus-
na, oziroma redna proin
nja?
MILAN ZUPANČIČ: Pri t
objektu opravljamo zakljn
montažna dela, in v koli
se bomo zastavljenih roi
držali, bo koncem marc®
stekla poizkusna proizvod
tako imenovane hladne ¡
be. V kolikor bodo klima;
pogoji v tem času ugot
račtmamo da bi lahko pr
tudi na poskusno proia
njo. Zato smo v planu
pKOStavili tudi proizvod
končnega produkta, to j(
tanovega belila. V zvezi s'
preostane še vedno vpraà
rešitve predelave ustavi^
cinkove pražame na bazi,
koriščevanja odpadnega pi
sulfata v mešanici s piri!*
da bi se kritična situacij
preskrbi z žvepleno kis
ustrezno rešila. V zveza s'
že tečejo dogovori s
partnerjem za preuredite«
proizvodnje, s čimer bi
segli dvojni efekt — predi
bi ramreč del odpadnih
rovin v žvepleno kislinO'
bi jo lahko hkrati v mar
količinah tudi plasirali ra"
žišče.
NOVI TEDNIK: V pod)
ste direktor sektorja razt
Kako gledate na to de jai
in kakšen je v vašem poi
.ju odnos do te službe, t
nedvomno izredno pomf
na?
MILAN ZUPANČIČ: î
razvoja ni napredka! S
premalo daje za lastni
voj, ix)meni to v prvi
stagnacijo, kasneje p>a i
pad. Razvojna služba v Oiî
ni deluje že dlje časa "
svoje delo pač prilagajal
tuaciji, v kateri se je naä
lo podjetje in je danes t
vsem usmerjeno v doko!
realizacijo že omenjenih i
sticijskih objektov.
NOVI TEDNIK: In ob
cu še tole \iJrašan,ie. К^
so vaše osebne žel,je ob;
leju, ob 100-Letnici obstoj
delovanja Cinkarne?
MILAN ZUPANČIČ: I
proslavljamo stoto obl^
in moje mišljenje je, da
tem trenutku nahajan^f
obdobju preorientacije, '
cer da je naša metaluršK
javnost vedno bolj kei"
Moja želja bi bila. ko s?
mo v pogon enega naj^
kemičnih objektov v M
viji m največje v Slo*'
da bi v naslednjih '
letih titanovega dioksid'
ostalih novih objektov
jetje doseglo in obdržal"
ugled, ki si ga je ust va'
teh stotih letih, da ^
dvestoti obletnici naši ^
d imeli lepše čase, ko'
jih imeli mi v zadnjih
letih.
Razgovor prif
BERNI
RES DOBRO
Veliko smo že pisali o ukre-
pih za odpravo nelikvidnosti
in o težavah, ki jih bodo za-
voljo tega imele nekatere de-
lavne organizacije na našem
območju. Nismo bili edini, ki
smo opozarjali na to, da je
potrebno v delovnih organiza-
cijah takoj podvzeti vse uk-
repe, da se predvidene teža-
ve omilijo, oziroma da se v
celoti preprečijo.
Na te stvari so opozarjali
tudi forumi družbeno politič-
nih organizacij, še zlasti med-
občinski svet ZKS, ki je na
eni svoji zadnjih sej tej prob-
lematiki odredil dokajšnjo
aktualno težo in pomembnost.
Vse kaže, da tokrat resno iz-
režena opozorila le niso pad-
la na neplodna tla, da so se
samoupravni organi in tudi
vodstva podjetij pravočasno
zavedla tega, da gre tokrat
dejansko zares, da se bo sle-
herno odlašanje močno ma-
ščevalo in da je potrebno to-
rej nemudoma storiti vse, kar
je potrebno.
Situacija v prvem mesecu
veljave teh ukrepov na celj-
skem območju je več kot
ugodna. Ko smo se pozanima-
li pri Službi družbenega knji-
govodstva v Celju ter povpra-
šali ÍX) tem, koliko in katera
podjetja na našem območju
bodo primorana izplačevati
90 odstotne osebne dohod-
ke, smo veselo presenečeni
ugotovili, da je tako podjetje
le eno (Obrtno kovinsko pod-
jetje KOMOS iz Slovenskih
Konjic). Vsem drugim je
uspelo, da so se deblokirali
ta da jih vsaj zaenkrat ukrep
o zmanjšanih osebnih dohod-
kih ne bo prizadel.
Kaj lahko zapišemo ob tej
ugotovitvi? Na prvem mestu
to, da je bilo v delovtiih or-
ganizacijah vloženih nemalo
naporov, da so številna pod-
jetja, ki so bila blokirana, iz-
peljala terjatve in tako uspe-
la izplavati iz vode. Spomni-
mo se le, da so še pred pol
leta blokirana sredstva zna-
šala na našem območju blizu
13 milijard starih dinarjev, da
so se koncem lanskega leta
zmanjšala na 750 mio in da
je situacija sedaj še ugodnej-
ša. Tu je bil nedvomno dose-
en izreden premik in velika
so bila prizadevanja vodilnih
delavcev v podjetjih. Na dru-
gi strani pa kaže sedanje sta-
nje tudi na to, da se v naših
delovnih organizacijah dejan-
sko da marsikaj hitro, učin-
kovito ter natančno izpeljati,
če obstoje za to potrebni mo-
tivi in utemeljeni razlogi. S
tem pa vsekakor velja raču-
nati tudi v bodoče, kajti tre-
nutno dobro stanje ne sme
nikogar uspavati. Kot smo ne-
koč že zapisali — pretirani
optimizem je lahko pri oce-
njevanju gospodarskih tokov
kaj hitro škodljiv. Ne glede
na to, pa nas poslovni uspehi
ob koncu lanskega leta, tre-
nutno stanje pri uveljavljanju
nelikvidnostnih ukrepov na
našem področju razveseljuje
in v tem našem veselju naj
bi bila podana trdna osnova
za še večje napore in uspehe
v bodoče. V tem je napredek,
to je pot v končno stabiliza-
cijo našega gospodarstva.
B.S.
§t.3-25.januaMI973
BESEDA BRALCEV
NOVI TEDNIK —5. stran
POTI DO
STOLČKOV
Ijirektor, ravnatelj, цр-
ravnik, to so besede, ki
^-edikokrat vzbiijajo strah,
pa tudi zavist. Pota do
stolčkov so zelo različna:
nekaten imajo vse pogo-
je, drugim nekaj manjka,
tretji se dokopljejo do po^
ložaja z ostrimi komolci.
V malem mestu je taira
kot na vasi. Vsi vedo za
slehmi greh, le v tem je
razüka, da si na vasi sko-
raj vedno povedo aJi pa
vsaj dajo vedeti, kje tiči
zajec; mi pa se skrivamo
in iščemo čarovnice, ko so
te že sredi čarovnij. Ob-
staja direktor (beri: rav-
natelj!), ki si je to želel
tako zelo. da je pozabil,
da je človek. Manjkala mu
je legitimacija, manjkal
mu je vpliv, odpiral je
vrata zgoraj in spodaj.
»Spodaj« zato, da si je pri-
pravil teren za »zgoraj«,
»zgoraj« pa zato, da bi i>o-
teptai one »spKKiaj«. Dobil
je vse: legitimacijo, polo-
žaj, nekaj novih »prijate-
ljev« in direktorsko mesto.
Zdaj je umirjen in srečen,
dela po svoji vesti, za na-
zaj se ne briga. Niso mu
tnar tesni občutki ljudi,
ki jih je spraševal, kdaj
nameravajo oditi v pokoj,
ni m^u mar užaljenosti
Iveh direktorjev, ki bi
morala zaradi invalidnosti
zapustili delovno mesto;
зе1о pogovarjal se je z
njima neposredno in ju
spraševal, kdaj mu bosta
napravila prostor.
Drugi direktor je njego-
/o živo nasprotje. Pri de-
ovni organizaciji je bil
lajprej vajenec, končal je
jbrtno šolo, se vpisal na
tehniško srednjo šolo, ab-
зоМга] fakulteto Svo-
lo organizacijo pozna do
ibisti, pozna vse težave in
Probleme, pozna ljudi —
ivoje sodelavce Rad jih
ima, radi ga imajo tudi
ini. Podjetje čudovito go-
spodari: plače so v redu,
¡limajo blokiranega žiro
računa, neUkvidnost pa jih
muči le toliko, kolikor so
га to krivi drugI Tak di-
rektor, ni direktor — za-
služi nek drug, še lepši
naziv.
Kot je znano, je naša
izvozno uvozna bilanca ne-
gativna. Uvažamo vse, od
otroških igračk iz Kitaj-
ske in Japonske, ruskega
Rajnega masla, nemšike m
švedske šund literature s
priokusom pornografije,
pa vse do direktorjev iz
slovenske metropoie. Ni
^iv direktor, krivo je po-
[nanjkanje strokovnega
«adra! Iz tega sledi pla-
;^anje nadomestila za lo-
^o življenje, težavno
prevažanje v provinco, šti-
ridnevni delovni tednik,
polna plača, pa še kak ho-
nrar. Trpij;enje direktorja
^ nadaljuje rieopazno -—
°rez posebnega nadomes-
и1а. Važno je, da ti tega
¡^Лсе ne očita, da podani-
ki v redu delajo in da je
Kontrola v redu. Važna je
predvsem kontrola.
Res, težko je biti direk-
: ^or! Kakšna zavist!
¡	— an
MOJ BRATEC
PRVIČ V ŠOLI
i	bratec je z veliko
; ^^^^nostjo, kot vsi ma-
;	pričakoval dneva,
; ^ bo prestopil šolski
;	Res, kmalu so mi-
leta in prišel je čas,
ko sva ga z mamo peljali
v šolo. BU je ves presre-
čen. Pred šolo jih je že
čakala učiteljica. V vrsti
jih je peljala v razred. V
razred so se vsuH kot če-
belice iz panja, ko gredo
na pašo in si pK>iskali svo-
ja mesta. Prvo uro pouka
so posvetili recitiranju pe-
smi. Vsak je povedal ne-
ko pesmico. Marjanček
pravi, da je najlepša pe-
sem p Piki Nogavički. Ta
ura je posebno hitro mi-
nila, je pripovedoval brat.
Naslednjo uro so se igrali
razne igrice. Eino izmed
igric so tudi narisali. Po
končanem pouku sva ga z
mamico zopet odpeljali
domov. Vso pot nama je
prip>ov€doval »o šoli«.
Veselje ga je bilo poslu-
šati. No, pa kaj bi pripo-
vedovala, saj smo tudi mi
bili prvošoloki, ki so nas
mamice za roko vodile v
šolo in zopet nazaj do-
mov.
META HOJNЖ, 8. a.
Osnovna šola Hudinja
MOJE MESTO
2e šestnajst pomladi ži-
vim v prijaznem mestecu
sredi šaleške doline —
Šoštanju. Razgibani griči
in deroča rečica Paka
olepšujejo ta prekrasni
ambient, v katerem pre-
življam najlepša leta svo-
jega življenja. Res je tu
prijetno, saj se vsi med
seboj poznamo in vemo
za raznolike človeške u-
sode. Ljudje ne bi bili
ljudje, če si ne bi poma-
gali drug drugemu v te-
žavah in problemih. Ne
vem, kako naj to opišem,
vendar vem, da mi je moj
kraj res pri srcu.
šola, ta velika preizkuš-
nja našega znanja, pa mi
je dala to, da lahko opi-
sujem svoje okolje, o njem
razmišljam in prinašam
sodbo, želim povedati ne-
kaj skromnih misli o mo-
jem mestu kot kulturnem
kraju, v katerem živim
skupaj s 3800 goštanjča-
ni. Res je, da mesto ni
veliko, vendar se lahko
ponaša s kulturo, ki sega
več let nazaj, to je do
tistih časov, ko se je kot
iz trte zvit uveljavil uči-
telj Peter Mussi. Ta je
poskušal iz zaostalega kra-
ja napraviti nekaj bolj-
šega. Zdi se, da je ta
mož pomemben, saj ima
na šoštanjskem pokopali-
šču ploščo, ki nas mlade
opozarja na njegovo delo.
Leta so minevala, otroci
so postali odrasli, zgodo-
vina je šla svojo pot. V
obdobju med obema voj-
nama se je kulturno živ-
ljenje znatno razgibalo.
Za ta uspeh so zaslužni
neznani in anani kulturni
delavci, mladinci, to so
tisti, ki jim je bilo nekaj
do Šoštanja. Akademski
kipar Ivan Napotnik, Ka-
juh, Biba Rock, zgodovi-
nar Ivan Hribemik, Ja-
nez Žmavc, pa So najbolj
značilne osebe v kultur-
nem življenju Šoštanja.
Jasno nakazane smernice
naših predhodnikov nam
narekujejo, kakšno naj bo
naše delo. Ogled gledali-
šča, obisk razstave v Na-
potnikovi galeriji, prebra-
na knjiga — vse to so
kulturne dobrine, ki člo-
veka izobražujejo. Da, vse
to imamo, vendar žaJ ne
znamo pravilno vrednotiti
teh dobrin. Prazne dvo-
rane, nezainteresirani gle-
dalci so le opomin, da
človek hiti in nima časa
za sebe. To ш prav. V
takem mestu, kot je Šo-
štanj, moramo najti, čas
in spoznanje, da je vse
to za nas in bodočnost.
Seveda pa h kultura spada
telesna kultura, ki člove-
ka krepi, mu daje moči
za jutrišnji dan.
Prepričana sem, in vem,
da sem le bežno opisala
kraj, v katerem živim.
Vem pa tudi bo, da za
vse nas mlade, ki svet
šele spozaiavamo, velja
geslo: »Moč nekega naro-
da je v kulturi in zna-
nju!«
Renata Natek,
Aškerčeva 12 a,
Šoštanj
NEKOČ
Nekoč ko naše je
obiskoval koče
dedek Mraz v kožušček
bel zavit,
od doma v mesto naš
odšel je oče,
prodat poslednji materin
nakit.
To bil je alati prstan od
poroke,
ki varovala ga je kot
zaklad.
Pogledala je, solzna, nas
otroke,
ko si nadela ga je
zadnjikrat.
In bili smo za praznik
prebogati,
od sreče Иса so se nam
smehljala.
A naša mati, naša zlata
mati,
ne vem, zakaj vse dni je
prejokala.
Lojze Planinšek
JOK
v IZPOSOJENIH
PLENICAH
Kot dolgoletni naroč-
nik vašega tednika se da-
nes prvič oglašam. Ko
sem prebral ta članek, so
se mi zasmilili ubogi ot-
roci, najmanj pa oče teh
otrok. Tako mlad človek
pa si ne bi poiskal zapo-
slitve, ki jo je danes do-
volj, samo če hoče dela-
ti? Seveda izbire ni, am-
pak za silo je vse dobro.
Če je bil tovariš Polak v
Nemčiji in da si ni mo-
gel kupiti ene skromne
obleke, t^ja ne razu-
mem. Ne bi Se čudil, če
bi se to dogajalo nekje
na Kozjanskem, ampak
da se to dogaja v središ-
ču Savinjske doline, tega
ne morem verjeti. Mi-
slim, da je tu nekaj na-
robe — aii je kriv alko-
hol ali pa »delosmrditis«.
Dva tako mlada človeka
pa živita v bedi in v
smradu — to se reče,
da se ženi ne ljubi prati
perida. Ce res nimata kur-
jave, pa če je mož brez
službe, potem pa koš na
rame in hajd v bližnji
gozd; kjer je suhljad do-
volj. МогаД bi to prej po-
misliti, ali bo lahko pre-
živel toliko otrok ali ne.
Naša družba nikogar ne
süi, da ima čimveč otrok.
In kdo je potem žrtev te
nepotrebne revščine? Nih-
če drug kakor socialno
skrbstvo, ki ima starih in
onemoglih ljudi dovolj.
Vaš avesti bralec
DEDEK MRAZ
NAS JE
PRESENETIL
Pionirji osnovne šole
Frankolovo smo se že
dalj časa pridno priprav-
ljali na praznovanje no-
vega leta. Najtežje pa
smo pričakovali prihod
dedka Mraza. Z name-
nom, da bi ga tudi mi
razveselili in da bi se
med nami kar najbolje
počutil, smo pripravili
kratek program in igrico.
Težko pričakovani dan je
napočil in v nabito polni
dvorani smo sprejeU ded-
ka Mraza, ki nas je pri-
jetno presenetil z darili.
Vsakega izmed nas je ob-
daril z darilom, katerega
smo mi otroci najbolj
veseli.
V svoji sredi smo po-
zdravili tudi predstavnike
podjetja Ingrad iz Celja,
kateri so se z veseljem
odzvali našemu pKwabilu.
Vsi pionirji vemo, da je
darila kupU delovni ko-
lektiv tega podjetja z de-
narjem, ki je bil name-
njen za novoletne čestit-
ke.
Radi bi se še enkrat za-
hvalili delovnemu kolek-
tivu podjetja Ingrad za
darila in jim želimo še
veliko delovnih uspehov.
Pionirji osnovne šole
PranikolOA'^
NIČ VEČ
BENCINA
Z 31. 12. 1972 je bila v
Vitanju uradno ukinjena
prodaja bencina, dejan-
sko pa seveda že takrat,
ko ga je zmanjkalo. Res
je bila prodaja bencina
pri nas malo navzkriž s
predpisi o vskladiščenju
pa je zaradi vestnosti in
vnetljivih snovi, vendar
natančnosti uslužbencev
ter discipliniranosti pot-
rošnikov FK>tekala brez
nezgod. Toda medtem ko
vsak p>ameten gospodar,
kateremu preti nevar-
nost, da se mu bo zrušila
stara hiša, pravočasno
postaATi novo in šele po-
tem, ko se je vanjo že
vselil, poruši staro, pa se
je v tem primeru pri nas
ravno obratoo. Stara pri-
mitivna prodaja je uki-
njena, ko o novi, pred-
pisom odgovarjajoči pro-
daji še ni sluha ne duha.
Slišati je celo, da so
zbrani podatki o v zad-
njih letih pri nas proda-
nih količinah bencina po-
kazali, da ta količina ni
zadostna za zgraditev čr-
palke. Ta izgovor je mor-
da res najbolj poceni, ni
pa najbolj idealna reši-
tev. Jasno je samo to, da
bo sedanje stanje verjertv
no že v kratkem času po-
stalo nevzdržno in nujno
terjalo rešitev. Ce ne
prej, vsekakor pa spo-
mladi, ko bodo morali
zabmeti kmetijski stroji.
Jasno je tudi to, da Vi-
tanje tega dogodka nika-
kor ne more knjižiti pod
rubriko: Napredek.
Vitanjčan
KAKO JE S
SODELOVANJEM?
Od znanke sem zvedel,
da je dai vaš list ▼ radio
objave, da kdor želi, laih-
ko postane zunanji dopi-
snik NT in RC. Sama te-
ga nisem slišala In me
nadrobno zanima vaše ob-
vestilo, saj bi büa zelo
rada dopisnica. Rada pi-
šem in moje zgodbe so
bile objavljene v časopi-
sih, ena celo v vaSem li-
stu.
Ljubica Hriberšefc,
Gotovlje 71 a, Žalec
Odgovon Ljubica, i^sa-
lo v roke in pišite o
vsem, kar menite, da bo
zanimalo naše bralce. Vse.
bina NT pa vam itak da-
je dober odgovor na vpra-
šanje, čemu dajemo pred-
nost v NT.
NASLOV
Prosim, ali bi ml lahko
napisali nasilov za dopi-
sno delavsko imiverzo v
Ljubljani. Ste ga že ob-
javih, a sem ga izgubila.
Bralka iz Šoštanja
Odgovor: Dopisna de-
lavska univerza, Ljubljar
na, Parmova 39. Shranite
naslov!
MOJA UUBEZENSKA
ZGODBA
Dolgo sem ga poznala. Skupaj sva hodila v šolo^ a
nikoli nisva bila dobra prijatelja. Ne vem zakaj, tudi
nikoli si nisem želela njegove bližine tudi potem, ko
sva že oba prestopila šolski prag in se podala v novo
življenje. Ko sva se srečala v mestu, sva si izmenjala
že mnogo izguljeni pozdrav živio. Se takrat, ko sva se
srečala na plesu, nisem rada plesala z njim. Spominjam
se, kako me je vedno dolgo moral prositi za ples.
Nisem imela rada, ko me je med plesom tako tesno
prinM k sebi in me božal z roko po laseh.
Spominjam se. Ko me je prvič poljubil med plesom,
bi bila najraje zbežala daleč proč od njega. Vse bolj
mi je bil za petami in vse večkrat je iskal mojo družbo.
Počasi mi je bü všeč njegov pogled, vse bolj sem si
želela njegovega poljuba in objema. Tako prijetni so
bUi večeri, ko sva se vozila okrog in ko sva se ustavila
na kaki stranski poti in se poljubljala. Tako počasi je
v meni kot ogenj zagorelo nekaj- Rada bi mu povedala,
da ga imam rada, a te besede so ostale vedno neme,
kadar sem jih želela izgovoriti. Pokazala sem mu d!ru-
gače, brez besed, kako velika je moja ljubezen do
njega. Bolj ko je v meni gorela želja da je z menoj,
je v njem usihala želja po moji bližini. Med nama ni
bila nikoli izrečena beseda ljubezni, vso ljubezen sem
čutila v njegovih poljubih in objemih. Najine poti so
se nekega dne razšle. Nisem phala, zaprla sem se v
svoj svet samote in otožnosti. V mojem srcu bi še
verjetno gorela želja, da hi bila z njim, da ga nekega
dne пе bi zopet srečala. Odprl je vrata avtomobila in
brez besed sem sedla zraven njena. Toplo mi je bilo
pri srcu, saj sem zopet sedela ob njem, saj mi je toliko
pomenil.
Njegov obraz ni sijal več tiste sreče kot sem jo
poznala jaz, njegove oči so bile otožne, zazrle so se
7iekam mimo mene.
Ni me objel kot vedno, tiho je zdrsel avto proti
mojemu domu. Prvič, odkar sem ga poznal, me je
prijel za roko in mi rekel s solzami v očeh: »Tanja,
oprosti, rad sem te imel. Imel sem te tako rad, a tega
ti nikoli nisem mogel reči. Zame si bila tako daleč, bal
sem se izreči besede rad te imam- A danes, ko bi ti
to lahko rekel^ je prepozno. Sedaj, ko bi te najraje
objel, tega ne' smem, sedaj vem, da si me vseskozi
imela rada. Tanja, prosim te, oprosti, vem, da sem te
prizadel, da sem te v ljubezni izigral. Verjel si v mojo
ljubezen. Ko sva se razšla, nisem vedel, da te imam
tako zelo rad. Izgubil sem se bü v Verinem zapeljivem
pogledu in verjel sem, da jo imam rad. Danes, ko te
vidim tu, db sebi, vem, da sem ji vseskozi lagat kot
tebi. Тапја^ prosim, pojdi, preveč boleče mi je gledati
tvoj obraz, 'te čutiti ob sebi in vedeti, da moram peljati
pred oltar dekle, ki je ne ljubim, a nosi pod srcem
moje življenje^
L. H.
MOJA LJUBEZENSKA
ZGODBA
Ni potrebno ria dolgo in široko pisati o prvi ljubezni
in o prvsm. razočaranju, saj je to skoraj vsakdo doživel.
Tudi jaz sem po končanem drugem letniku srednje
šole spoznal lepo in dobrosrčno dekle. Bila sva resnič'
svet. Ona je bila drugačna vn ker me je ljubila, se je
z mano podala v hribe. Jesensko zlato listje in sonce
na zaljubljenca. Mene so vabile planine in prelep gorski
rumeno naju je pozdravljalo in rü hotelo, da greva nazaj
v dolino. Srečna sva bila in nežen njen poljub me je
spravil v zadrego- Molčala sva in zvesto puščala desino
za sabo. Ko sva vsa objeta zagledala planinski dom, se
je obema umirilo srce. Komaj sva čakala, da se okrep-
čava in spočijeva. V zakajeni sobi, polni ljudi, naju je
postregel natakar. Se podpis v knjigo in morala sva se
posloviti. Se bolj objeta sva se podala nazaj v megleno
dolino — najin dom. Mrak je že legel na zemljo, ko
se ustaviva na pragu njenega doma. Tesno me je objeli
in poljubila, zaželela lepe sanje in odšla. Čudne slutnje
so me spraletavale na poti domov in nisem vedel
čemu. Saj se vendar ljubiva! Toda naslednji dan sva
se poslovila, ker sem moral nazaj na študij. Pogosto
mi je pisala^ da me še vedno ljubi in čaka. Odgovoril
sem ji po nekaj prijetnih pismih ter se ji opravičeval
in ji obljubljal, da ji bom po končanih izpitih ponovno
na voljo, še nekaj pisem in potem je vse utihnilo. Vsa
moja prizadevanja, da jo spravim nazaj, k sebi, so bile
odveč. Tedaj pa sem se spomnil na temne in težke
slutnje in takoj sem spoznal, da me vara. Tega mi ni
povedala in bil sem ogorčen- Pisal sem jim, naj se
spomni najinih sprehodov po planinah in obiskov kino-
predstav, ki jih nisem pozabil. Bilo je vse zaman. Ostal
sem sam s spominom na njo ter se posvetil študiju.
Tudi po uspešno končanih izpitih si nisem mogel
poiskati nobenega tako srčno ljubljenega dekleta, kot
je bila moja prva ljubezen. Njen fant se je vrnil in
oba sta srečna. Jaz pa sem se zaprl vase in tavam po
svetu brèz vsakega pravega cilja. Se vedno rad zahajam
v planine in to ne bom nikdar, dokler bom le zmogel,
zanemaril.
To mi je storila moja prva in zadnja ljubezen.
007 B
6. stran —NOVI TEDNIK
BESEDA BRALCEV
St.3 — 25. januar 197^
ALI BO ZA TO KDO
ODGOVARJAL?
že nekaj tednov nazaj
sliáimo in beremo dokaj
ostre kritike na račun iz-
plačil osebnih dohodkov v
času od 12. do 18. decem-
bra 1972 v tistih delovnih
organizacijah, ki so jim
z zireznim zakonom zamr-
znili osebni dohodki do
letošmjega jvmija. Kritike
prihajajo iz političnih in
državnih organov ter od
SDK ter njenih enot. Tež-
ko je na splošno reči, kje
in v katerih delovnih or-
ganizacijah izplačilo ni bi-
lo opravičljivo. Osebno mi-
slim, da v družbenih služ-
bah, kjer dobivajo denar
iz proračunskih virov, ni
moglo priti do večjih zne-
skov, zlasti še tam, kjer
so upoštevali družbene do-
govore in sporazume o
tem, da bodo imeli lansko
leto 95 odst. zagotovljenih
sredstev za osebne dohod-
ke. če je proti koncu leta
prišlo do Zboljšanja fi-
nančnega položaja, bi bilo
vsako izplačilo v okviru
ustreznih samoupravnih
sporazumov popolnoma
upravičeno. Menim, da to
velja skoraj za vse druž-
bene službe, saj le-te ne
prodajajo svojih storitev
pc- tržnih cenah, kot to
dela trgovina in nekatere
druge dejavnosti. To pa
pomeni, da komercialist v
nek«n zunanje-trgovin-
skem podjetju lahko z
enim poslom, ki ga skle-
ne v enem dnevu, zasluži
celo mesečno plačo, uči-
telji, zdravniki in mnogi
drugi delavci pa morajo
za svoj osebni dohodek de-
lati ves mesec.
Kritike so torej dokaj
splošne in med drugim
smo brali tudi poročila, da
so si ponekod izplačali od
treh do petih mesečnih
plač. Z željo in namenom,
da bi zvedeli resnico ter
si razpršili različne dvo-
me, domneve in sumniče-
nja, predlagam naslednje:
Prav gotovo se bo dalo
točno in poimensko ter s
polnim naslovom ugotoviti
tiste organizacije, ki so
resnično izplačale tolikš-
ne zneske. V javnih infor-
macijskih sredstvih bi mo-
rali objaviti njihov se-
znam. Razen tega pa bi
kazalo še ugotoviti in ob-
javiti imena tistih organi-
zacij, ki so iz kakršnih
коИ razlogov »zavihale«
zamr2mtev osebnih dohod-
kov ter so si jih ustrezno
povišale že v oktobru ali
v novembru 1972.
Dalje menim, da bi or-
gani, ki sedaj kritizirajo
visoka izplačila osebnih
dohodkov med 12. in 18.
decembrom 1972., morali
svojo kritiko usmeriti tu-
di navzgor, to je na zvez-
ne organe, na zvezni izvr-
šni svet in zvezno skupšči-
no. Ali smo že kdaj teden
dni vnaprej napK>vedovali,
da se bo podražilo olje,
moka, kruh, sladkor, vi-
no, cigareti in podobni
predmeti vsakodnevne po-
trošnje? Kolikor je meni
znano, se to še ni zgodilo.
Ali ne bi moglo isto ve-
ljati tudi za zamrznitev
osebnih dohodkov, če je
to bilo potrebno? Zakaj ne
bi tudi takega predpisa
sprejeli brez javne raz-
prave? AH res grešijo ve-
dno samo spodaj in ne
tudi zgoraj? Zakaj ne bi
kritiko včasih usmerili tu-
di navzgor in poklicali ko-
ga na odgovornost, če ni
pravilno ra\Tial? Zelo nai-
ven bi bil tisti, ki bi ob
tolikšnih poročilih o pred-
logu za zamrznitev oseb-
nih dohodkov v določenih
dejavnostih za 6 mesecev
mislil, da tega obdobja ne
bi izrabil za različna izpla-
čila osebnih dohodkov kot
bi to delali potrošniki, če
bi en teden naprej pove-
dali, kdaj se bo podražil
sladkor, olje in pod.
VINKO LANGERHOLC,
Slov. Konjice
ŠE O ŠOLI
NA DOBRINI
Prav je, da ste se kot
zaskrbljena mama oglasili
s pismom v Novem tedni-
ku in izrazili želje in tež-
nje prebivalcev šolskega
okoliša Dobrine. Prav pa
je imel tudi urednik No-
vega tednika, ki vam je
v odgovoru svetoval strp-
nosti in razumevanja.
Poskušali vam bomo
stvari razložiti tako, da
nas boste razumeli in nam
dali prav, dasiravno imate
o dosedanji šolski politiki
na vašem področju slabo
mnenje. Vi trmasto zatr-
jujete, da je šola v Do-
brini bila, je in bo. Res-
nici na ljubo moramo pri-
znati, da je šola bila in
je — moramo se pa vsi
zavedati, da bo s časom
šola v Dobrini ukinjena.
Draga ŽLOFOVA mama!
Nihče iz občine nima nič
proti vam, Dobrinčanom
in vašim otrokom, razu-
memo vas, da se borite
za obstoj svoje šole. Sa-
mo na nekaj, kar je za
obstoj vaše šole bistveno,
ste pozabili, namreč, da
na vašem področju izred-
no pada število šoloobvez-
nih otrok; in kjer je pre-
malo otrok za eno šolo,
je treba otroke dveh šol
združiti. Da je temu tako,
vam povedo številke, ki so
neizprosne.
V	naslednjih šolskih le-
tih bo po podatkih matič-
nega urada vpis v 1. raz-
red v Dobrini sledeč:
V	šolskem letu 1973 74
je 6 okt, 1974/75 je 12
otrok (to je edino »rodo-
vitno« leto), 1975/76 je 5
otrok, 1976/77 je 5 otrok,
1977/78 so 4 otroci, 1978/79
je 6 otrok.
V	teh šolskih letih se
bodo namreč vpisovali
otroci rojeni od leta 1966
do 1971. Približno enak,
odnosno nekoliko večji
vpis bo tudi v Loki, in če
bomo otroke obeh šol
združili, bo ravno prav.
Pojave ukinjanja in zdru.
ževanja šol nimamo samo
v šentjurski občini, tem-
več širom vse Slovenije.
Veste, tistih rodovitnih
družin z 10 ali 12 otroki
ni več ali jih je zelo ma-
lo, povrhu pa se ljudje iz
nerazvitih področij tudi iz-
seljujejo. V Šentvidu pri
Planini smo predlani šolo
ukinili, ker je bilo pre-
malo otrok, kolikor jih je
pa, jih vozimo z avtobu-
som na Planino.
Ne bojte se, da bomo
pustili vaše otroke kar ta-
ko vnemar in z nekimi to-
gimi administrativnimi
ukrepi oškodovali vas in
vaše otroke. Najprej mo-
ramo ustvariti pKigoje za
prešolanje, in sicer s tem,
da bomo zgradili v Loki
novo šolo, uredili cesto do
Dobrine, urediU redni av-
tobusni prevoz itd. Vse,
ker počenjamo, gre samo
v dobrobit otrok na Koz-
janskem območju, katerim
želimo dati čimboljšo šo-
lo, čimboljšo izobrazbo in
jih izenačiti z otroki raz-
vitih središč.
REČNIK ERNEST,
predsednik sveta za
šolstvo občine Šentjur
pri Celju
O HOTELIH
SV. GENOVEFE
v NT sem 11. 1. 1973
našla naslov Hoteli sv.
C5enovefe. Z velikim zani-
manjem sem začela brati,
ker sem mislila, da bom
v tem pisanju našla ne-
kaj lepega. To sem mi-
slila zaradi tega, ker mi
je življenje te plemenite
Genovefe poznano iz knji-
ge, ki sem jo prebrala.
Na moje veliko presene-
čenje je bila vsebina dru-
gačna, zato sem se odlo-
čila napisati svoje in tudi
mnenje mnogih drugih.
žalostna je zgodba mla-
dega dekleta, ki pravi, da
mu je gospodinja ponoči
pripeljala moškega ter
zahtevala, naj odpre vra-
ta. Dekle pripoveduje —
če ne bi odprla, bi se
vrata odprla tudi brez
nj^iega privoljenja. Na-
dalje pravi: gospodinja
nas je dala v sobo tudi
po 20. Ležali smo skupaj
FK) trije. Po mojem mne-
nju je to slabše, kot de-
lajo živali. Kje je tukaj
dostojanstvo in morala
mladih, ki bi morali en-
krat dati zdrav rod na-
rodu in domovini? Kaj
dela naša sanitarna in-
špekcija in vsi tisti lju-
dje, ki so plačani za to,
da bi skrbeli za red in
disciplino po lokalih?
Brala sem tudi knjigo iz
druge svetovne vojne. Ta-
krat je ravno tako nič-
vredna ženska prodajala
naša slovenska dekleta
nemškim in drugim voja-
kom in oficirjem. Takrat
smo to ostro obsojali. Da-
nes pa naši časopisi ro-
majo daleč zunaj naših
meja. Kaj mislite, kako
tujci gledajo na nas, na
našo disciplino in mora-
lo? Dekle je v zaporu.
Kaj bo pa z drugimi, ki
še hodijo po isti poti? In
gospodinje teh deklet? Se
bodo še naprej ukvarjale
s takimi umazanimi kup-
čijami? Ali ni to dvojno
izkoriščanje človeka po
človeku?
Dekle, ki je v zaporu,
si želi zaposlitve, če v in-
diistriji ni zadosti dela,
se mar ne čuje daleč glas
matere zemlje, ki kliče
tudi mlade ljudi — spo-
štujte in obdelujte me,
zadosti sem bogata, da bi
lahko dala kruha vsem
ljudem? Žalostno je gle-
dati, koliko je v naši do-
movini neobdelane zem-
lje. Vse napake, ki so da-
leč zunaj naših meja, vi-
dimo in kritiziramo, le
svojih ne vidimo in tudi
ne priznamo.
Ob koncu te žalostne
izpovedi, ki jo pripovedu-
je to nesrečno dekle, bi
pripomnila, da je tista
ničvredna ženska, ki živi
na ra«jun mladih, neizku-
šenih ljudi, vredna naj-
strožje kazni. Zadnji sta-
vek pravi: Vsi vemo kaj
je tista priložnostna služ-
ba, pa nikogar ne boh
glava zato. Vprašam se,
kaj slabšega bi se še mo-
ralo dogajati z našo mla-
dino, da bi nas prizadelo?
če nas danes ne boli
glava, nas bo enkrat bo-
lela za celotni slovenski
narod, ker vsi vemo, da
je mladina bodočnost
vsakega naroda.
Jaz sem takega mnenja,
kaj pa vi?
Ogorčena bralka
iz Savinjske doline
Odgovor: Pripravljeni
smo objaviti še nekaj ta.
ko poglobljenih razmiš-
ljanj, kot je vaše. V mar-
sičem pa z vami soglaša-
mo.
UDELEŽILI
SMO SE
PROSLAVE
NA OSANKARIC!
Letos je minilo 30 let
od boja Pohorskega bata-
ljona. Taborniki II. grupe
odredov iz Celja smo se
udeležili proslave in otvo-
ritve novega obrata LIP
Slovenske Konjice v
Oplotnici. Ta obrat je ze-
lo pomemben, saj bo tu-
kaj našlo delo nekaj do-
mačinov. Na proslavi je
govoril ■ Mitja Ribičič,
član predsedstva SFRJ.
Podrobno je opisal pohod
Pohorskega bataljona in
njihov boj na Osankarici
pri »Treh žebljih«. Tudi
Mitja Ribičič-Ciril se je
boril na Pohorju in nje-
govi okolici. Po govoru je
bil krajši program. Na-
stopil je pevski zbor iz
Oplotnice in dramska sku-
pina. Po proslavi smo si
odšli ogledat obrat. Od-
peljali smo se proti Osan-
karici. Na Osankarici
smo izstopili in se po-
vzpeli proti spomeniku.
Prej pa smo si ogledali
muzej in napisali nekaj
stavkov v spominsko
knjigo. V muzeju je ma-
keta taborišča in fotogra-
fije borcev ter opisan boj
8. 1. 1943. Nato smo se
povzpeli proti Trem žeb-
ljem. V sredini gozda
smo zagledali spominske
plošče na napise. Na vsa-
ki plošči je bilo partizan-
sko ime borcev Pohorske-
ga bataljona. Na ploščah
so gorele sveče. Pri spo-
meniku smo poslušali
krajši recital. Nato smo
položili vence. Tako se je
končala proslava pri Treh
žebljih.
Taborniki smo se s to
proslavo poslovili od
Osankarice. Ker pa se je
proslave udeležilo samo
nekaj tabornikov, smo
sklenili, da bomo napra-
vili v spomladanskem me-
secu pohod рк) poteh Po-
horskega bataljona. Upaj-
mo, da se nam bo želja
izpolnila,
Jožica Cîesar, 7. a
Oš Hudinja
KJE BODO
PLESNE VAJE
Kot zvesti bralec NT se
vam oglašam s prošnjo,
ki ne bo zanimala le me-
ne, ampak tudi širši krog
vaših mladih bralcev, ki
na ta ali oni način niso
do sedaj imeli priložnosti
dobiti tisto duševno hra-
no. ki je pK>sebno za mla-
dega človeka neobhodno
potrebna. Ali mi lahko v
prihodnji številki, v rub-
riki Bralci pišejo, odgo-
vorite, ali v tem našem
preljubem Celju deluje
oziroma bo deloval kak-
šen plesni tečaj.
Vaš zvesti bralec
Jože
Odgovor: Pravkar se
končuje začetni plesni te-
čaj. Tako po polletnih
šolskih počitnicah bo
Plesna šola iz Celja raz-
pisala nadaljevalni tečaj,
katerega lahko obiskujejo
tudi tisti, ki na začetnem
niso sodelovali. Razpis bo
objavljen v Radiu Celje
in z lepaki po mestu. Pri-
javite se lahko na naslov:
Plesna šola Celje, Gleda-
liška 2. Cena tečaja je 70
dinarjev."
POJASNILO
Pred časom je izšla knji-
ga Jureta Šarlaha Klovnov
nasmeh. V 25vezi s tem je
treba pojasniti, da sta
portretno karikaturo Ju-
reta šairlaha, avtorsko de-
lo Borisa Zupančiča, ob-
javljeno v knjigi Klov-
nov nasmeh, Jure šariah
in Štefan žvižej brez av-
torjeve vednosti in ne-
astrezno prenesla na re-
klamni plakat za isto
knjigo, ki je bil nalepljen
рк) Celju, pri čemer je
prvotno delo izgubilo na
kvaliteti in je bila s tem
prizadeta avtorjeva »čast
in ugled«, po členu o ma-
terialnih in moralnih av-
torskih pravicah (Uradni
list SFRJ, 1. 1957, št. 36).
Ker avtor, po razgovo-
ru z obema odgovoroma
za skazitev njegovega de-
la, popolnoma razume
nepremostljive težave, ki
so ju privedle v omenje-
no dejanje, se zadovolju-
je z zgornjim pojasnilom
in se jima prisrčno za-
hvaljuje za izkazano po-
moč pri razčiščevanju
zadeve.
BORIS ZUPANČIČ
MOJA LJUBEZENSKA
ZGODBA
Mrzel veter je opletai med njunimi tesno prijetimi
rokami. Poznala sta se že leto dni. že leto dni sta se
tiho in mirno ljubila.
Prišel je čas, ko je moral Boris na odsluženje voja-
škega roka. Našla sta se na ulici ob domenjenem času.
Boris je Maji govoril lepe^ tople slovesne besede. Podal
ji je roko. Maja je čutila, kako mu roka drhti. Tudi
ona je čutila, da so ji v oči stopile solze. Težko je bilo
slovo- Nista štela poljubov, ki so deževali na njena
objokana lica. Verjela je njegovim, sladkim besedam.
Stara ura na postaji je kazala že pozne ure, ko sta se
ločila.
V	Majinem srcu je zavladal silen dolgčas. Bila je
sama med štirimi stenami svoje sobe, sama med kupom
šolskih knjig.
Če nekaj dni je dobila prvo pismo. V njem je pre-
brala goreče besede, ki pa so bile namenjene neki
Mariji. Spoznala je resnico. Izvedela je za to, kar bi
morala vedeti že mnogo, mnogo prej.
Boris je hodil tudi z Marijo. Maja je ni poznala.
Vendar je ob prebranem pismu spoznala, da so bile
vse njegove sladke besede le laž, le prazna, smešna
beseda. Vedela je, da je bil površen č!oi>ek, toda kaj
takega, da bi zamenjal papir v pismih, kaj takega ni
pričakovala.
Silno^ neznano sovraštvo do Marije ji je narekovalo
najhujše stvari. Hotela je napraviti konec svojemu
mlademu življenju. Ugibala je, ali naj še živi, ali naj
se preseli v svet, kjer ne bo ljubezenskega razočaranja,
kjer ne bo več lažnivih besed-
Sklenila je drug.ače. V prazno kuverto je vtaknila
njegov pisemski papir, namenjen neki Mariji. Sklenila
je, da mu bo napisala cele strani osornih, grdih zanič
Ijivih besed. Toda na papir ni spravila drugega kakor
kratek stavek!
PISMO -JE PRIŠLO NA NAPAČEN NASLOV MAJA
List je vrgla v pismo, napisala naslov in ga oddala
na pošto brez znamke.
Zdaj je bila zgodba končana. Spoznala je, kakšne
so bile tiste lepe besede poslovilnega večera. Uživala
je z mislijo, da se mu bo z odposlanim pismom krepko
maščevala.
Odšla je na ulico. V kino.
Ob vrnitvi je odšla na povabilo neznanca v bar. Tam
je spoznala novega človeka, človeka, v katerega je
zaupila. Verjela mu je, čeprav je tudi v njegove besede
dvomila.
V	njenem srcu se je porajala nova ljubezen. Sklenila
je. da Borisa ne bo več poznala. Za njo je postal Boris
tuìex. Ta njen »zvesti« fant!
XX Šentjur
eaOJA LJUBEZENSKA
ZGODBA
Dnevi bežijo kot blisk, v mojem srcu pa se rana, ki
je tako globoka, vedno znova odpira. Spomini se vrača-
jo k njemu. Ti spomini so zelo jyekoci. kajti ne smem
se spo?nniti dneva, ko mi je dejal, da sem samo
njegova, ker mi reka solza zalije oči in se potem s
težavo ustavi. Ne morem verjeti, da me je zapustil,
čeprav sem ga zvesto čakala, ko je bil v vojski. Sreču-
jem ga vsak dan in se le s težavo obvladam, da krče-
vito ne zajočem.
Mnogi fantje mi izkazujejo ljubezen, vendar jih ne
poslušam. Mislim nanj in na njegovo lažno ljubezen.
Ne maram ga kaznovati za to, kar mi je storil. Vsakemu
odgovorim isto: »Veš, zaradi neke končane, a še ne
prebolele ljubezni, ki me je tako prizadela, ne morem.«
Včasih si želim, da bi mu pokazala, da si lahko dobim
fanta, ki me bo ljubil vendar tega ne morem storiti,
ker še vedno ljubim njega in še vedno upam, da se bo
vrnil. Morda se mi bodo te zelje uresničile, morda pa
bom ostala samo v upanju, da bo prišel in dejal:
»Pridi, draga, zdaj sem samo tvoj.« Tega si želim bolj
kot kepo zlata, kajti njegova ljubezen je vredna več kot
zlato.
Zdaj živim samo še v sanjah in v spominih, ki so
zelo lepi in ki se jih rada spominjam. Če se mi bo to
uresničilo, bom najsrečnejša na svetu, če ne, mu pa
želim, da bi bil srečen, da bi mu ona znala darovati
ljubezni, kot sem mu jo jaz, morda še več saj moje
ni bilo dovolj.
Nina S.
.^«.januar 1973_NOVI TEDNIK — 7.stran
h dela žalskih sindikatov
DOSLEDNO DELAJO
OTjčinski sindikalni svet v
i^alcu je sprejel konkreten
f^ijski program bodočega
^lovraJija, tako za občino, ka-
" tudi za delovne skupnosti.
Uooštevaje dejstvo, da so žal-
cto sindikati tudi v minulem
oMobju svoje delo usmerjali
na podlagi programa, so to-
trat svoje naloge le še raz-
širili, jih konkretno opredeli-
jo ter jim daii tudi ustrezno
PoUtično težo, izhajajoč pri
^m iz pisma predsednika Ti-
ta in izvršnega biroja. Tako
stopajo v prihodnje obdobje
aktivnosti tudi žalski sindika-
ti po poti, ki jo je začrtal ta
zgodovinsko pomemben doku-
ment.
Podobno kot v minulem ob-
dobju bodo tudi v bodoče sin-
dikati še naprej namenili naj-
več pozornosti razvoju gospo-
darstva v občini ter po svojih
močeh prispevali k njegovi
čimprejšnji stabilizaciji. Iz-
vajanje stabilizacijskih ukre-
pov in posledice, ki isshajajo
iz tega, bodo v središču po-
zornosti žalskih sindikatov.
V svojem programu dela še
posebej opozarjajo na izvaja-
nje ukrepov za odpravo ne-
likvidnosti, kajti tudi v njiho-
vo občino bodo nekatere de-
lovne organizacije imele pri
tem določene probleme. Sin-
dikati se nameravajo pravo-
časno vključevati v celoten
proces uresničevanja stabili-
zacijskih ukrepov, poudarja-
joč pri tem potrebo po
skrajni doslednosti. Da bi se
vnaprej izognili vsem nepred-
videnim negativnim reagira-
njem, ki so vedno praviloma
posledica nezadostne obve-
ščenosti, se sindikati zavze-
majo za to, da morajo odgo-
vorni dejavnüd v delovnih
organizacijah delavcem sproti
in pravočasno posredovati oib-
jektivno sliko dejanskega sta-
nja. Le tako bo mogoče us-
pešno premagovati predvide-
ne težave.
Zlasti pa sindikati v svojem
programu poudarjajo pomen
vsestranskega varčevanja z
družbenimi sredstvi, še zlasti
pa so ot) tem opozorili, da ne
gre za varčevanje samo v
proizvodnih delovnih organi-
zacijah, temveč velja to ena-
ko za družbene službe in vse
ostale institiiicije. Ugotoviti
moramo, da se je vpliv teh
stališč že poznal ob novem
letu, ko je bil v delovnih or-
ganiziacijah prihranjen prene-
kateri družbeni dinar, ki smo
jih v prejšnjih letih tako ši-
rokopotezno trošili.
Med posebne naloge žalskih
sindikatov v predstoječem ob-
dobju spadajo tudi tiste, ki
izvirajo jz spoznanja, da za-
posleni v vseh delovnih orga-
nizacijah niso dovolj sezna-
njeni s samoupravnimi spo-
razumi o delitvi osebnih do-
hodkov. Zaradi tega bodo iz-
delali posebno anaUzo o delo-
vanju samoupravnih sporazu-
mov, pri čemer pa namera-
vajo p>onovno pregledati tudi
posamezne pravilnosti o delit-
vi osebnih dohodkov v ne-
katerih delovnih organizaci-
jah. Naloge s tega področja
bodo uresničili že do sredine
februarja.
Samo po sebi pa je umev-
no, da bodo sindikati v žal-
ski občini spregovorili tudi o
aktualnih problemih samou-
pravljanja, pri tem pa še
zlasti o celotni problematiki
uresničevanja ustavnih dopol-
nili. Ustanavljanje temeljnih
organizacij združenega dela
ter poglabljanja samouprav-
nih odnosov in uresničevanja
nalog iz takotmenovanih de-
lavskih dopolnil bo med te-
meljnimi nalogami sindikatov
in njüiovih osnovnih organi-
zacij.
B, STRMCNIK
Opravičilni intervju
Ko sem po izidu tednika
ugotovil, da je ob sporočilu
o izvolitvi novega predsedni-
ka občinskega odbora ZB
NOV v Laškem priobčena na^
pačna slika, je bilo seveda
pj-epozno. Objavljena fotogra-
fija predstavlja namreč ene-
ga od soustanoviteljev pokra-
jinskega odbora. OF za Štajer-
sko Jožeta Jurača. Spričo te
neljube napake sem se šel Le-
opoldu Ožeku osebno opravi-
čit.
— Ste zelo hudi zaradi za-
menjave fotografij? K sreči
smo vas vsaj zamenjali s po-
dobo človeka, ki je prav tako
kot vi zaslužna osebnost v
naši revolucionarni preteklo-
sti?
—	Vem, da zamenjava ni bi-
la namerna in provokativna.
Se pač zgodi, kot pravite, ti-
skarski škrat. Vendar bolj
nerodno je, da ste me poslali
v partizane leta 1942.
—	Kako, poslali? Iz vašUi
partijskih dokumentov je raz-
vidno, da imate od leta 1942
dvojno štetje?
—	Seveda imam dvojno šte-
tje, ker se dvojno šteje ak-
tivno organizirano delo prav
tako kot aktivna udeležba v
partizanskih enotah. Oboje
šteje kot aktivna udeležba v
revoluciji, je pa vendar bist-
\'ena razlika, ki bi jo bilo tre-
ba omeniti.
—	Torej še en razlog več
Za opravičilo, čeprav menim,
da je bilo delo ilegalca, poli-
tičnega delavca med vojno na-
vadno bolj tvegano in nevar-
no, kot boj v oboroženi eno-
ti. Ali bi, tovariš predsednik,
za trenutek opu.stili svojo
skromnost? Vemo, da ste bili
večkrat odlikovani. Nosilec
kakšnih odlikovanj ste?
—	Med vojno sem si prislu-
žil medaljo za hrabrost, me-
daljo in orden za zasluge za
narod. Za uspehe pri delu v
družbeno-političnih organiza-
cijah in delu za cilje naše sa-
moupravne družbe me je
predsednik Republike odliko-
val z redom dela z zlatim
vencem. Lani sem ob občin-
skem prazniku bil med pre-
jemniki nagrade »2. julij«, za
delo v organizaciji rezervnih
starešin sem namreč kapetan
I. klase, pa sem ob prazniku
JLA v lanskem letu dobil sre-
brno plaketo združenja re-
zervnih vojaških starešin.
—	Kako ste sprejeli dejst-
vo, da ste na čelu borčevske
organizacije v občini in kako
je novi odbor začel svoj man-
dat?
—	Glede zaupanja organiza-
cije sem počaščen, moram
reči, da sem s težavo privo-
lil, saj sem se moral ravno za-
radi slabega zdravja invalid-
sko upokojiti. Privolil sem,
ker so mi tovariši v novem
odboru obljubili vso pomoč
in tesno sodelovanje. Novi od-
bor je dobro začel. V petek
bomo skupaj s predsedniki
krajevnih organizacij ZB spre-
jemali akcijski program ob-
činske organizacije za letoš-
nje leto. Nalog je veliko, zla-
sti po tem, ko je maršal Tito
tolikanj poudaril svoje zaupa-
nje v našo organizacijo pri
boju za uresničitev perečih
nalog v naši družbi.
J. Kr.
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
Turistični center na Golteh Je šele pred dnevi za-
živel svoje zimsko življenje. In vendar še ni takšno,
kot si ga želijo delavci v hotelu in zlasti vsi ljubi-
telji smučanja. Snega je dovolj in premalo. Če bi
zapadel novi, bi ga ne bilo preveč.
ZIMSKA SEZONA
Začetek letošnje zimske sezone je bij več kot obetaven.
Konec novembra lani smo imeli idealne pogoje za smu-
čanje. 2al pa so bili več kot kratkotrajni. In potem dolg
odmor vse do sredme prejšnjega tedna.
Četudi bo nadaljevanje zimskega obdobja s snegom
ugodno, suhega decembra ne bo moč nadoknaditi. Zato
so napovedi za letošnjo zimsko sezono previdne.
Zaradi silabih pogojev za smučanje tudi gostov ni bilo
in tako je statistična služba pri celjski turistični zvezi ves
mesec december ugotavljala manjši dotok turistov. Nič
čudnega! Enako je bilo tudi v januarju, vse do novega
snega. Tedaij so se vsaj izrazito zimske zmogijivo®ti na-
polnile. To še zlasti velja za Golte z depandansami in Mo-
zirsko kočo pa tudi za nekatere druge postojanke.
Zimska sezona postaja tudi za naše območje vse bolj
zanimiva. Tega se dobro zavedajo gostinski in turistični
delavci. Njihova prizadevanja se kažejo tudi v urejevanju
vse večjega števila sm.učarskih vlečnic. Zdaj se s temi na-
pravami ponašajo v Gornjem gradu, v Lučah, na Ljubnem
ob Savinji, v Braslovčah, v Libojah pp Celjsiki kx>či, na
Svetini, v Šentjurju, v Slovenskih Konjicah, v zadnjem ča-
su pa tudi na Dobrni in v Rogaâki Slatini. Tu si zdraviliški
in zim'siki turizem podajata roke.
Toda to ni vse! K zanimivosti zimskega turizma pri-
spevajo tudi primerne prireditve, žal smo na tem področ-
ju več ali manj bosi. In končno je treba v ta koš vreči
tudi gostinske usluge in njihove cene. Pripomb na slednje
je čedailje več.
K popularizaciji zimskega turizma bi lahko dala svoj
delež še tekmovanja v smuških skokih. Zdaj se s to pa-
nogo resneje ukvarjajo le v Vedenju, v drugih krajih za-
mira. Predvsem pa to velja za Celje, škoda!
Naj bo tako aM drugače, od turizma, tudi ziimskega,
bi lahko iztržili več. Zato pa bi morafli vanj tudi več vlo-
žiti in poskrbeti, da bodo tudi zimski meseci vabljivi. Мо^
nosti za to je dovolj, ка^ pa pripravljenositi?!
v
Šentjur
Жо TURIZMU
Ta panoga gospodarstva je v občini Šentjur pri Celju
slabo razvita, zilasta z vidika kvaliitete nuđenja gostinskih
uslug kot tudi v opremlljenosti gostiln, medtem ko o tu-
rizmu v ^sedanjem obdobju sploh ne moremo govoriti.
Gostinske usluge nudi druzbâii sektor v štirih enotah:
v Gorici, Ponikvi ter v Sladici in Езфгеви v Šentjurju,
ki oiganizacijsiko spadajo pod »Merx« Celje, število za-
sebnih gostiln v zadnyah letih sicer počasi, toda vztrajno
pada. Se prod nekaj leti je bilo na celotnem območju ob-
čine 28 gostita, v letu 19T1 že 23, lani pa samo še 20 go-
stiln. Poleg nezadostnega števila gostiln ugotavljajo za
pretežni del obstoječih, da so v slabem in neurejenem
stanju. Mnoge od njih so bree potrebnih sanitarij. Nuđenje
gostinskih uslug v odročnih gostilnah je v večini primerov
na niziki kvalitetni ravni, čemur je vzrok tudi izredno sla-
ba kvallifikacijska struktura gostinskih delavcev. Po oceni
ima komaj 20 odstotkov vseh gostinskih delavcev ustrezno
strokovno izobrazbo. Zaekr1>ljujoče je tudi dejstvo, da je
starostna struktura zasefonih gostilničarjev izredno neugod-
na in da bodo določene gostilne po upokojitvi sedanjih
lastnikov ostale brez nasledstva.
V bodoče bo morala občinska skupščina s svojimi ukre-
pi, predvsem stimulativnimi, zainteresirati mlajši rod za
opravljanje gostinske dejavnosti, predvsem pa iskati vse
oblike virov za soudeležbo pri urejanju gostinskih pro-
storov.
Prenočitvenih kapacitet v občini zelo primanjkuje otzi-
roma jih praktično sploh ni. čeprav trdijo, da so v občini
ugodni pogoji za razwoj turizma, se ta pri takšnih slabih
cestah res ni mogel razviti. Z izgradnjo ceste Črnolica—
Planina bo odpravljen glavni zaviralni moment, da se tu-
rizem v teh krajih ni razvil. Toda ob premajhnih preno-
čitvenih kapacitetah bo možen le iiziletniški turizem. V prvi
vrsti je potrebno usposobiti določeno število zasebnih
gostiln za povečanje prenočitvenih kapacitet, ne nazadnje
pa navezati stike z določenimi turističnimi organizacijami,
ki bi bile zainteresirane za izgradnjo kakšnega turističnega
objekta. Izredni naravni pogoji za turizem so tudi v Dram-
Ijah (okolica Uršlje gore) in v Ponikvi. V vseh treh krajih
bo možno s preusmeritvijo kmetij razviti kmečki turizem.
D. P.
STANE
KOKELJ
Nasproti mi sedi miren
^ preudaren sogovornik.
^^ govori o sebi je sf^ro-
in še sem se bala, da
® svoji skromnosti od
klonil pogovor. Pa je be-
seda le stekla. Kasneje
sem izvedela, da je tih le
takrat, ko govori o svo-
jem življenju. Vse druga-
čen pa je, ko govori o
»svojem« podjetju. Takrat
zna povzdigniti glas in
kritična beseda najde svo-
je mesto. Izostril si jo je
vpodjetju, Lesno-industrij-
skem obratu v Slovenskih
Konjicah, kamor je ptnšel
kot štipendist.
Danes opravlja tu up-
ravniške funkcije, tem pa
so se pridružile še druge.
Toliko jih je, družbenih
in političnih, da nismo
našli mesta zanje v tem
drobnem zapisu o člove-
ku, ki svojo energijo iz-
žareva na toliko področ-
jih. Naj omenimo le eno
v vrsti drugih, ki Kokelja
kot človeka, poštenjaka
najbolj okarakterizira
predsedniška funkcija ko-
misije za ugotavljanje
premoženja občanov.
Čeprav mu je zibel pred
osemintridesetimi leti ste-
kla na Gorenjskem, v vasi
Mlaka pod Starim vrhom,
je v dvanajstih letih biva-
nja na štajerskem postal
že pravi Konjičan. Tu se
dobro počuti in v'toplem
domu najde svoje zavetje.
Življenje v številni kmeč-
ki družini (deset otrok je
povila mati), mu je zgo-
daj krojila pot. Najprej
se je izučil za mizarja, po-
tem je »zgulil« klopi sred-
nje lesne šole, kasTieje pa
je bil n^ed prvimi slušate-
lji lesnega oddelka na bio-
tehniški fakulteti v Ljub-
ljani. Les doma, rojen v
osrčju gozdov, les v šoli,
les v službi. Vulgarna oz-
naka za dejavnost člove-
ka, ki se vse življenje se-
znanja z njim. še vedno
ga mika njegov čar, zato
ga bo njegova tiha želja,
poglabljati se v študij, pe-
ljala še naprej, še bi rad
študiral, čeprav mu teh-
nologija lesa ne sivi las.
Boji se postati tehnokrat
in njegovi obiski v tujini
so bili namenjeni tudi te-
mu, da je v svoji stroki
na tekočem. Zdi se mu,
da se še vedno poglablja
premalo in za svojo stro-
ko pade pripomba na ta
račun, češ, preveč smo
vsi prakticisti, premalo
pa ustvarjalci. Morda iz-
haja ta ugotovitev tudi iz
strokovnega stanja v nji-
hovem podjetju, kjer je
edini diplomirani inženir
svoje stroke. Rabili pa bi
jih še veliko več. Počasi
bodo to morali urediti,
razmišlja in pripomni, da
bo se to zgodilo samodej-
no. »Časa ne moremo pre-
hiteti, niti stvari postav-
ljati na glavo«.
Pogovor z diplomira7iim
inženirjem lesne stroke
Stanetom Kokeljem, . se
je iztekel. Kramljanje z
ljudmi, ki imajo pred sa-
bo jasno začrtano pot je
vedno prijetno. In to —
edini inženir v podjetju,
ima.
Z. STOPÄR
8. stran — NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
St. 3 — 25. januar
XX. parada harmonikarjev
Amaterskega delovanja v
kakršnikoli kulturni skupini
v današnjem času ne more-
mo več razumeti kot nekaj
manj kvalitetnega, morda di-
letantskega ali kaj podobne-
ga. Nasprotno — amatersko
delovanje je danes kvaliteta.
Kvaliteta v vsakdanjem člo-
vekovem življenju, kvaliteta v
želji človeka, da se kulturno
udejstvuje ter s tem plemeni-
ti sam sebe in okolico.
V tem smislu, amatersko-
Ijubiteljsko, je izpadla tudi
nedeljska XX. parada harmo-
nikarjev celjske Svobode. To
je bilo res slavje, na katerem
smo se lahko prepričali o za-
nimanju mladine za harmo-
nikarsko glasbo, o požrtvoval-
nosti vseh, ki pomagajo pri
"sekciji harmonikarjev in gla-
sbeni šoli DPD Svoboda pa
tudi o precejšnjem kulturnem
poslanstvu, ki ga izpričuje de-
lo omenjene amatereske in-
stitucije. Dvajset let je doba.
ki v amaterskem delovanou
pomeni veliko. V celjski har-
monikarski šoli to pomeni vr-
sto mladih glasbenikov, ki so
bili deiežni pouka v igranju
na slovenski »ljudski« instru-
ment. Vrsto mladih ljudi, ki
so bili tudi po tej plati delež-
ni glasbene vzgoje, za katero
vemo, da človeka plemeniti in
ga v neki meri naredi tudi
»vzvišenega« nad ostalimi.
Dvajset let pa pomeni tudi
požrtvovalnost pedagoga Os-
karja Leskovška, ki je kljub
skromnim razrheram, v kate-
rih lahko dela, naredil veli-
ko. Toliko lahko naredi le
največji ljubitelj tovrstne gla-
sbe in naše mladine. V2^ojil
je vrsto mladih harmonikar-
jev, od katerih so se neka-
teri vključili v sekcijo ali pa
nastopajo samostojno. Pri
tem pa tudi ne gre prezreti
dejstva, da tako šola kot sek-
cija harmonikarjev pri DPD
Svoboda nista bili vedno de-
ležni družbenega priznanja, ki
bi ga — œ zaradi podatkov,
ki smo jih navedli — morali
dobiti.
Na nedeljski XX. paradi
harmonikarjev je nastopilo
okrog 60 mladih glasbenikov
v petih različnih skupinah,
poleg tega pa še šest solistov
in duet. Trije zbori harmo-
nikarske šole, od najmlajših
do malo večjih, pa še dva or-
kestra sekcije harmonikarjev
DPD Svoboda — vse pod vod-
stvom Oskarja Leskovška —
so imeli skrbno izbran pro-
gram, pri katerem so prišli
na svoj račun tako ljubitelji
lahke, domače in tudi bolj
zahtevne glasbe. V prvem de-
lu, to je pri nastopu treh zbo-
rov Imrmonikarske šole, smo
lahko opazili nekaj talentira-
nih harmonikarjev. V zborih
smo pogrešali izenačenost pri
izvajanju, kar pa je spričo te-
ga, da so sposobnosti učen-
cev različne, precej razumlji-
vo. Delno neizenačenost zlasti
pri vstopih in zaključkih fraz
je bilo opaziti tudi pri izva-
janju velikega in malega or-
kestra sekcije. Nasploh je bi-
lo tu premalo preciznosti ta-
ko v ritmu, kot tudi v dina-
miki, ki je bila precej šibka
točka jubilejne parade. To je
seveda že vprašanje doživlja-
nja pri reproduciranju skladb
z baročno, klasično in roman-
tično vsebino. Omeniti mo-
ramo tudi poživitev v izvaja-
nju orkestra z orglami, kon-
trabasom in v dveh primerih
s trobento. Takih možnosti je
verjetno še več.	_
Na prireditvi so podelili več
mladim glasbenikom, organi-
zatorjem in pedagoškim de-
lavcem skromna priznanja za
njihov dolgoletni trud. Spon-
tan aplavz številnih poslušal-
cev pa je potrdil, da so take
pirireditve ne samo zaželene,
ampak tudi potrebne.
E. GORSIC

Pred nedavnim smo videli
v celjskem gledališču krstno
predstave »Zvonov« Smiljana
Rozmana Z njo so naši gle-
dališčniki odprli Oder Her-
bsrta Grüna, nekdanjega celj-
skega dramaturga in umetni-
škega vodje. Njegovo ime je
povezane z iskanjem novih
izraznih možnosti igre in
odrskega pogovornega jezika.
Oder Herberta Grüna je prav-
zaprav nadaljevanje pred leti
iikinjenega Malega odra. Bil
bi naj nekakšna celjska obli-
ka eksperimentalnega gleda-
lišča. Po besedah Bojana Sti-
ha naj bi »provinca« začela
s tem novo kultumo-politič-
no dejavnost. Celjsko gledali-
šče hoče biti in ostati ljud-
sko, sodobno in odprto —
brez oportunizma do velikih
in malih bogov tega sveta in
brez strahu pred molkom
osamljenega in nesrečnega
človelKi. Iskati hoče novih
odrskih možnosti in nenavad-
nih izrazov.
»Zvonovi« so začetek pred-
stav na Odru Herberta Grü-
na in so avtorjev dramski
prvenec. Knjižna oblika dra-
me se malo razlikuje od
odrske izvedbe. Režiser se je
potrudil, da je igro iztrgal iz
spon tekstualne informacije
in ji dal svojsko gledališko
govorico. Knjižni tekst je pri-
rejen za šest oseb, dejanje
pa je postavljeno v pisarni-
ško okolje. Nastopajo Gospod
kot nosilec oblasti v mestu
in njegovi najbližji podrejeni,
ki predstavljajo prvi krog
njegovih sodelavcev. Imeno-
vani so enostavno z vrstilni-
mi števniki: Prvi, Drugi, Tret-
ja in Četrti. Z osebnim ime-
nom je poimenovana le Neli,
hči Tretje in Gospoda. Go-
spod je dober in moder pred-
stojnik in vsi ga imajo radi
— dokler se usodno ne zmo-
ti. To pot dramska kritika
ne leti nanj, ampak na nje-
gove podrejen in na njihov
način mišljenja in reagiranja
ob usodnih dogodkih. Gospod
je moder in posluša vedno
zvonove, kako pojo. Ti so
namreč glasniki časa in ljud-
skega razpoloženja. Prisluš-
kuje jim z ušesi in s poseb-
nimi aparati. Lepo mu pojo:
Do, Re, Mi — veliki, srednji,
mali zvon. ležav ni, podreje-
ni so prizadevni in zato do-
j bivajo čebclicp na panoju.
Težave nastanejo, ko se Go-
spod prell! adi in nenadoma
zasliši drugačno trozvočje:
Fa, Sol, La. Sodelavci seveda
slišijo Do, Re, Mi. Pa kaj
zato! Gospod zanje misli pa
naj tudi shši Vsi mu pritr-
dijo, da ima prav. Pokaže se
njihova poniglavost. Prvi mu
je vdan zaradi stremuštva.
Drugi je nekaj doživel in je
na sjnrt prestrašen, Tretja
mu je vdana, ker je njegova
ljubica, Četrti pa ne premiš-
lja in le izvaja, če je treba
koga zapreti. Podoba narav-
nega življenja in pameti je
le Neli.
Gospod pa mora zaradi
prehlada v zdravilišče — na
počitnice. Podrejeni morajo
ukrepati. Vsi meščani morajo
slišati Fa, Sol, La in se po
tej ideologiji ravnati. Zato
sprejmejo nove zakone, ured-
be, navade in preuredijo pro-
met — odslej bodo vozili po
levi. Tudi žrtve so — kot
vedno ob novostih. Tudi apa-
rate za poslušanje zvokov bo-
do »popravili«. Znanstveniki
morajo pokimati ali pa jih
bodo uklonili Tudi kultura in
umetnost morata zakorakati
po novem trozvočju. In vse
steče. Tede i pa se pojavi Go-
spod - čil in zdrav. Prese-
nečen ie, ker sta Neli in Tret-
ja v zaporu. Neli je še vedno
slišala Do, Re, Mi in je z
mladimi demonstrirala. Go-
spod je jezen. Spozna, da je
imel vato v ušesih in da se
je zmotil. Zvonovi resnično
pojo Do Re, Mi. Prvi in Dru-
gi morata med ljudi in jih
obrniti k staremu. Upreta se,
kajti ljudje bi ju ubili, če
bi stopila prednje. Zato po-
iščeta novo možnost: pokli-
četa Četrtega in Gospodu vza-
mejo oblast. Toda kaj sedaj
— na Gospoda so navajeni,
brez njega ne morejo, saj
prvi nima p>osluha, da bi po-
slušal zvonove — čas. Drugi
pa je gluh na eno uho. Tedaj
se iKMStavi na noge Četrti, on
bo novi Gosixxi. Krog je
sklenjen, vse bo šlo pa sta-
rem naprej.
V to skromno dogajanje je
avtor vtkal vrsto miselnih in
življenjskih situacij, ki nam
razkrivajo razne popačenosti
v človeškem ravnanju in od-
nosih. Tako opazimo pri pod-
rejenih: stremuštvo, podtika-
nje, nesamostojnost mišljenja
ali pa zvitost, lažno samokri-
tičnost, rivalstvo, konformi-
zem, zavajanje oblasti, kult
osebnosti, demagogijo, strah
pred zamero, sprenevedanje,
popačeno ambicioznost, pod-
rejanje znanosti in umetno-
sti, pasjo poslušnost, prila-
godljivost, politični verbali-
zem, nagnjene k sumničenju,
dvoličnost — in kar je še
takih glavnih grehov.
Glas človeške neizkrivljeno-
sti je Neli z njenimi mladi-
mi; zato pa mora v zapor.
Preseneča nas samo konec.
Ta je pesimističen. Prvega
Gospoda zamenja drugi, v
človekovem delovanju, čust-
vovanju in odnosih se nič ne
spremeni — krog se le obme.
Zato pa v nas zazveni pred-
stava — z iztekom nismo za-
dovoljni, to pa govori za
boljšega človeka.
Odrska izvedba je original-
na. Režiser Dušan Mlakar je
dogajanje prestavil iz pisar-
niškega v tovarniško — tek-
stilno — okolje. Nastopajoči
se silno trudijo ob gorah
prediva in ga razvozlavajo.
Pri tem pa niti ne opazijo,
kakšni so rezultati njihovega
dela — teh namreč ni. Pri-
mitivnost v mišljenju podre-
jenih je Melita Vovkova po-
dala s primitivnostjo v oble-
ki. Scena pa je razkrivala ša-
ro tovarniške delavnice. Tekst
in situacija sta pri taki ob-
delavi res malo trpela, po-
udarjeno pa je bilo ozračje.
Omeniti moramo lepo, uskla-
jeno igro nastopajočih, kar
kaže na umetniško rast celj-
skega ansambla. Gospoda je
zaigral Sandi Krošl, Prvega
Branko Grubar, Drugega Bo-
gomir Veras, Tretjo Jana
Smidova, Četrtega Štefan
Volf, Neli pa Jadranka Toma-
žičeva.
JANEZ ERKLAVEC
Rdeča
konjenica'^
Igralec Marjan Dolinar
je paápravíl nov samosto-
jen celovečerni umetniški
večer, katerega premiera
bo v torek, 2. februarja
ob 20. uri v Slovenskem
ljudskem gledališču v Ce-
lju. Izvajaj bo znamenito
»Rdečo konjenico« Izaka
Bablja, sovjetskega pisate-
lja židovskega rodu, do-
ma iz Odese. Rojen je bil
leta 1894 m »i^^inil« v ča-
su Stalinovih čistk okrog
leta 1938. Danes velja
»Rdeča konjenica« za naj-
lepše delo iz obdobja ru-
SKe domovinske vojne.
Devet izbiramh zgodb:
Prehod čez Zbruč, Sonce
Italije, Cedali, Rabin, pot
v	Brode, Pokopališče v
Kozini, Saška Kristus,
Berestečko, Večer in Ra-
binov sin predstavljajo v
scenski postavitvi in glas-
beni opremi (židovski >pe-
vi	in sinr;.goge) zanimivo
in sugestivno celoto. Os-
nutek za kostum je delo
Mije Jarčeve, »Rdeča kon-
jenica« pa je v prevodu
(Veneta Kopčavarja.
Zborovski
seminar
V soboto bo v Mozirju
seminar za zborovodje
odiraslih zborov. To je pr-
vi tak seminar v organiza-
ciji lani ustanovljenega
združenja jjevskih zborov
ceiljske regije.
Doslej je bilo pri veči-
ni zborov na našem ob-
moöj<u opazno precejšnje
¡»manjkanje v poznavan-
ju literature, formiranju
zvoka zbora, dokaj slabo
pa je bilo tudi metodično
delo s pevci v amaterskih
zborih. V želji, da bi se
pKxlobne pomanjkljivosti
odpravlUe, bo Zidruženje
pevskih zborov nudilo
zborovodjem možnost za
strokovno izpopolnjevanje.
Na prvem semimirju, ki
ga bodo pripravili to so-
boto v Mozirju, bosta
predavala Egon Kunej o
metodiki dela z zborom
ter Jože Gregore o formi-
ranju zvoka zbora.
Ob koncu pa se bodo
zborovodje iz celjske re-
gije še posvetovali o na-
daljnjem delu pevskega
združenja ter o letošnjem
medobčinskem pevskem
srečanju.	-ed
DVOJE POMEMBNIH GOSTOVANJ bomo im«ii v naslednja
dneb.
V soboto, 27. januarja bo gostovalo v Celju Slo-	-o
trledališče s kMnedijo Rogera Vitraca VIKTOR ALI OTROCI NA (Ш.
LASTI. Iz nje je tudi objavljena fatoijra.i a )
bom zrežiral Dino Radojević. Vse ljubitelje gledališča vabimo in
opozarjamo na ta lanimiv dosežek mariborskega gledališča. Naslednje
gostovanje pa bo v torek, 30. januarja, ko se nam bo predstavilo
Mestno gledališče IjubljMsko z novim delom Andreja Hienga LA2NA
IVANA v režiji Dušana Jovanoviča. To gostovalno predstavo si bo
tudi ogledal selektor Sterijinega pozorja, saj, kakor je znano, Mest-
no gledališče ljubljansko zaradi adaptacijskih del še vedno igra na
manjših amatersidh odrih, tokrat se bo s tem delom torej prvikrat
pojavilo na velikem profesionalnem odru. Obe deli v izvedbi ugled«
nih gledaliških hiš toplo priporočamo celjski publiki.
^sko
polletje se
izteka
Juin bo na našem območju prejelo polletna spri-
čevala skoraj 35.000 učencev, ki obiskujejo pouk v
najrazličnejših šolah od osnovnih do višjih. Spri-
čevala so nagrada ze vložen trud in prizadevanje, so
pa tudi graja za neprizadevnost in lenobo. Lahko bi
še dolgo naštevali, kaj vse so spričevala. Velika ve-
čina otrok in z njimi tudi staršev se jih veseli, ne-
kaj pa je tudi žalostnih prizadetih, žal je tudi ne-
kaj takšnih otrok in staršev, ki jim ni mar, kaj je
napisanega v spričevalu, pa naj je to ob polletju ali
cb zaključku šolskega leta.
Učni rezultati kažejo, da bo, v letošnjem šolskem
letu nekoliko bolje kot lam. Vzroki so različni in
mnogostrani. Verjetno pa ne bomo veliko pogrešili,
če med njimi izpostavimo naslednja dva. Najprej
nekoliko boljši materialni položaj šolstva v najšir-
šem pomenu besede ter pričetki spreminjanja odno-
sov med učitelji in ucenci. Poslednje je izredno po-
membno, ker se bo s temi spremembami obogatila
širina znanja učiteljev, njihov odnos do učenca pa
bo postal del odnosov, ki jih bo osvojil učenec in
s tem tudi celotna generacija. To pa je ena izmed
poglavitnih nalog naše socialistične, samoupravne in
demokratične sole.
Ob teh koristnih spremembah bi radi opozorili
na dvoje. V večini šol posvečajo ob razgovorih, na
konferencah, uradno ali neuradno — veliko časa
predvsem slabšim učencem. Res je, da moramo s
slabših učencih vedeti čim več, saj jih je ob pov-
prečni ocenitvi več kot 30 odstotkov glede na vpis,
da jim lahko pomagamo, enako pa drži, da zaradi
tega po šolah namenjajo nadarjenim učencem zelo
malo časa. V večini primerov se zadovoljujejo z ugo-
tovitvijo, da je učenec nadarjen — v širša spoznanja
pa se le redko spuščajo. Menimo, da so ravno /kon-
ference, na katerih pedagogi ugotavljajo učno-vzgoj-
re rezultate, primerne za ugotavljanje in sprejema-
nje nalog v zvezi z zelo nadarjenimi učenci — ne na
sjAošno, ampak konkretno predvsem ob določenih
predmetih. Ne bomo zapisali nič novega, če rečemo,
da je skrb za talente nujna, in če jih zanemarimo,
jih v bistvu kaznujemo in delamo iz njih neke vrste
duševne pohabljence.
Drugo na kar bi radi opozorili, je, da spremembe,
ki jih vnašajo spoznanja o drugačnih odnosih med
učitelji in učenci, zahtevajo tudi odločitev, sprejem
ali spoznanje o določenih minimalnih učnih nor-
mah, ki so nujne predvsem za osnovno šolo, kjer je
trenutno skoraj tolike meril, kot je na šolah učite-
ljev. Učna zmogljivost se logično spreminja z učen-
čevim okoljem, kar učitelji na osnovnih šolah dobro
vedo pa žal tega veáno ne upoštevajo, medtem ko
učitelji na srednjih šolah tega pri načinu pouka in
ocenjevanja skorajda sploh ne upoštevajo. O so-
ustvarjanju pri pouku in ocenjevanju ustvarjalnosti
slišimo bolj redko in še to nekaj več v teoriji, bolj
malo, če že ne čisto nič, pa v praksi. Oboje pa je
z minimalnimi učnimi normami sestavni del novih-
odnosov v i^olah.	J- ZUPANČIČ
^	januar 1973
NOVI TEDNIK — 9. stran
Šentjur
^PROSTORIH
program izgradnje osnov-
nošolskih prostorov v obdob-
^ do leta 1975 izhaja v šent-
jurski občim iz sedanjih po-
treb in upošteva možnosti fi-
nanciranja v naslednjih letih.
r»ia določenih šolah obstaja
^tičen problem pomanjka-
nja učilnic, kar ima za po-
sledico nujnost dvoizmenske-
ga pouka.
Tako so se odločili za grad-
njo telovadnice pri osnovni
šoli Šentjur in za gradnjo no-
ve šole v Šentjurju oziroma
2a podaljšek stare šole. šola
v Loki pri žusmiu je v izred-
no slabem stanju, tako da je
bivanje v njej življenjsko ne-
varno. Za adaptacijo ni pri-
merna, zato predvidevajo no-
vogradnjo v montažni izved-
bi s štirimi učilnicami, pripa-
dajočimi prostori in učitelj-
skim stanovanjem. Po grobih
predvidevanjih bodo stroški
skupno z opremo znašali
okrog 2,500.000 din.
Sola v Slivnici ima zaradi
tesnih prostorov dvoizmenski
pouk, saj ima sedanja šola
le 8 matičnih učilnic, med-
tem ko je oddelkov 15. Tudi
površina razreda na učenca
1,1 kvadratnega metra je naj-
manjša med vsemi šolami.
Ob izgradnji šole je bila sicer
predvidena tudi telovadnica,
ki pa zaradi pomanjkanja
sredstev ni bila zgrajena. Z
izgradnjo oziroma dozidavo
bi pridobili 800 kvadratnih
metrov površine. Stroški do-
zidave bodo po predračimu
znašali okrog 4,000.000 din in
bi se financirali 80 odstotkov
preko RIS, za ostalih 20 od-
stotkov pa bi bilo potrebno
najeti bančni kredit.
Osnovna šola Ponikva pri
Grobelnem ima 5 učilnic in
10 oddelkov, torej popolni
dvoizmenski pouk. Predvide-
vajo novogradnjo telovadnice
in 4 učilnic s pripadajočimi
prostori. Tudi ti stroški so
ocenjeni na 4,000.000 din in bi
se krili s kreditnimi sredstvi.
Glede na število oddelkov
na eno učilnico je najbolj za-
sedena šola Dramlje. S prido-
bitvijo vsaj enega prostora,
za kar pogovori že potekajo,
bi dosegli 1,8 izmenski pouk.
Na kakšne posebne dozidave
ne računajo, ker bi bilo to
ekonomsko neopravičljivo
glede na to, da bo prišlo čez
dve ali tri leta do reorganiza-
cije šolske mreže.
V ponedeljek so v Šentjurju odprli novo lekarno v pritličju
novega zdravstvenega doma. Celjske lekarne so s tem opre-
mile na novo že peto lekarno v celjski regiji. Investicija je
skupaj veljala 60.000 novih dinarjev, polovica od t^a je bila
porabljena za opremo, ki jo je Izdelal domači »Alpos«. Naj-
modernejša notranja oprema je bila izdelana po idejnih za-
nxislih upravnice magistre Božene Stuparjeve in direktorja
celjskih lekarn magistra Dušana Gradišnika. Nova lekarna
je velika pridobitev za Šentjur, zlasti še, ker je funkcional-
no povezana z zdravstvenim domtmi т gornjih nadstropjih.
Žalec
člani Prostovoljnega gasil-
skega društva v Zalcu so se
preteklo soboto zbrali na red-
nem letnem občnem zboru,
tokrat že 92. po vrsti. Med
udeleženci letne konference
so bili tudi predstavniki ob-
činskih vodstev družbeno po-
litičnih organizacij, skupščine
ter postaje milice.
Predsednik društva KAREL
STRAHOVNIK je v svojem
govoru nanizal mnoge uspehe
in dosežke v minulem obdob-
ju, opozoril pa je tudi na ne-
katera še nerešena vprašanja,
ki tarejo društvene delavce.
Na letni konferenci sta poro-
čala MARTIN CILENSEK,
poveljnik v društvu in RI-
HARD KOPUSAR, referent za
mladino. Med večje probleme,
ki jih bo treba urediti v bliž-
nji prihodnosti, je med dru-
gim tudi vprašanje stanova-
nja za voznika gasilske ci-
sterne, saj bi le-ta moral sta-
novati čim bližje gasilskemu
domu. Na zborovanju gasil-
cev pa so podelili še nekatera
priznanja. Med drugim je pre-
jela knjižno nagrado učenka
BRANISLAVA ROZMAN iz
Žalca, za svoj spis ob tednu
požarne varnosti. Poleg nje
pa sta prejeli občinsko pri-
znanje tUdI JANJA OCVIRK
in DARJA BOŽIČ.
Med večje naloge, ki v bo-
doče stoje pred tem dru-
štvom, pa spada tudi gradi-
tev novega gasilskega doma,
nabava novega gasilskega av-
tomobila ter seveda stalno
usposobljanje in budnost za
eventualne nujne interven-
cije.
TONE TAVCER
Velenje
Sedanji pa tudi prihod-
nji razvoj velenjske obči-
ne, zlasti še Velenja, je
močno odvisen od pro-
metnih povezav. Velenje
in velenjska občina sta
se znašli v tako imenova-
nih ozkih cestnih škarjah,
ki pa bodo ob hitrem na-
daljnjem razvoju občine in
njenega središča postale
resna ovira. Zato ni na-
ključje, da v družbenem
načrtu za letošnje leto
opozarjajo na nujnost za-
četka reševanja cestnega
križa v občini, ki naj bi
zagotovil boljšo cestno
prometno povezavo s so-
sednjimi območji.
Problem se odpira pri
oesti Arja vas—Velenje—
Slovenj Gradec—Dravo-
graid in naprej proti Av-
striji. Cesta je še vedno
regionalna, čeprav ima po-
poln značaj magistralne.
Ta cesta namreč omogoča
'^^krajšo mednarodno ce-
povezavo med znano
^iMnsko avtocesto in Slo-
venijo (Pybmska avtoce-
^ diagonalno prečka za-
Evropo v smeri se-
verozahod—jugozahod in
v Avstriji pri Triebenu
Pi^ljuči na aivstrijsko
^ezaio cesto, ki poteka
mejnega prehoda Dra-
^rad-Vič).
^^ta Arja vas—Velenje
^Dravograd je mnogo bolj
oreanenjena kot nekatere
regionalne ceste. K
J^ obremenitvi je pri-
dala tudi ukinitev že-
'®2niške proge.
Cesta je ozka, vijugasta,
ima več vzponov, rrh tega
pa je še slabo zgrajena.
Skratka, vse bolj je nepri-
merna in nevarna za na-
raščajoči promet.
Drugi problem je pri po-
vezavi velenjske občine z
avtocesto pri PolzeU. Iz-
gradnja hitre ceste nam-
reč zahteva, da se tudi
Velenje ustrezno poveže z
njo. Najugodnejša zveza bi
bila po približno obstoje-
či cesti Velenje—Polzela v
dolžini 14 km. Seveda pa
bi morali to cesto teme-
ljito rekonstruirati, da bi
lahko sprejela močnejši
promet.
Nič manjše огко grlo se
ne kaže v povezavi velenj-
ske občine in s tem tudi
Koroške z Gornjo Savinj-
sko dolino. Sedanje pove-
zava, zlasti na odseku med
Šoštanjem in Gorenjem, je
neprimerna. Tudi ta cesta
je ozka, polna ovinkov in
grajena za majhno nosil-
nost. Zato se v velenjski
občini zavzemajo za novo
in sodobno cesto skozi Lo-
kovico ter s priključkom
na cesto Šoštanj—Gorenje
kilometer pred Gorenjem.
Izognili bi se ozkemu grlu
v Šoštanju ter seveda ne-
ustreznemu odseku Šo-
štanj—Gorenje. Novi cest-
ni odsek bi bü dolg 5,5
kilometra.
In končno gre v tem
poglavju še za cesto Šo-
štanj—^leme—Cma, ki po-
vezuje Koroško s Šošta-
njem in Savinjsko dolino.
Troje vprašanj Ivanu Kramerju
Ivan Kramer, predsednik
občinskega sindikalnega sve-
ta v Celju, vodi občinsko ko-
ordinacijsko komisijo za ure-
sničevanje ustavnih dopolnil
v celj. občini. V četrtek bo na
seji kom. podana prva pc^lob-
Ijena ocena dosedanjih priza-
devanj pri realizaciji ustavnih
dopolnil v delovnih organiza-
cijah. Z njo bodo spodbudili
k večji aktivnosti tudi vse ti-
ste delovne sredine, ki se do-
slej niso dovolj tvorno vklju-
čile v prenašanje ustavnih
spirememb v življenju. Kje
smo sedaj — zato smo izosta-
vili troje vprašanj Ivanu Kra-
merju.
NOVI TEDNIK: Kako oce-
njujete, da bo lažja kasnejša
primerjava, prvo obdobje de-
javnosti družbenih sil neposre-
dno po sprejetju ustavnih do-
polnil, njihovo angažirano
prisotnost v iskanju konkret-
nih rešitev za posamezna pod-
ročja združenega dela?
IVAN KRAMER: Po sprejet-
ju ustavnih dopolnil je bilo
najprej čutiti relativno od-
sotnost subjektivnih sil v pro-
cesu uresničevanja ustavnih
sprememb v celjski občini.
Vsebinsiko zahtevne spremem-
be so naletele na bolj ali
manj prikrito oporekanje no-
vostim v samoupra-vnem živ-
ljenju naših delovnih kolek-
tivov. Temeljne arganizacije
združenega dela, integracije,
druge oblike sodelovanja ter
rmnulo delo so vnesli nemir
v določene strukture. Pred-
vsem tam, kjer niso dovolj
storili za gospodarski in sa-
moupravni razvoj delovne or-
ganizacije. Toda ne za dol-
go. Ustavne spremembe so
jih pa le predramile, še po-
seben pečat takemu stanju je
dal navidezni strah pred raz-
drobljenostjo sredstev in mo-
žnostjo dezintegracij. Nekate-
ri so to izrabili za previdno
čakanje in še doslej nismo
mnogo storili. V sindikatih
pa smo se organizirali tako,
da bi bilo delo pri usklajeva-
nju in uveljavljanju ustavnih
dopolnil kar najuspešnejše.
NOVI TEDNIK: Kaj je Wie
konkretno storjenega? Z no-
vim letom bi morali, vsaj ta-
ko je bilo napovedano, že v
, nuiogih kolektivih sprejeti
ustavno spremenjeno zgrad-
bo notranjega samoupravnega
življenja?
IVAN KRAMER? Najprej
moram povedati, da je občin-
ski sindikalni svet spodbudil
ustanovitev komisij delavskih
svetov za uresničevanje ustav-
nih dopolnil v vseh delovnih
organizacijah. Posebej smo
pK)udarili, kaj pomeni vpelja-
vanje ustavnih sprememib v
življenje kolektivov. To ni le
ustanavljanje temeljnih orga-
nizacij združenega dela, tem-
več pomeni ustvarjanje novih
samoupravnih odnosov, kar
zahtevajo vsi trije delavski
amandmaji. In sicer v vseh
delovnih organizacijah, ne gle-
de na to, ali imajo možnosti
ter pogoje za TOZD ali pa ne.
Sindikalnim organizacijam
smo dali na voljo gradivo o
ustavnih spremembah. Zahte-
vali smo, da se delovni ljudje
temeljito seznanijo z vsebino
ustavnih dopolnil in to nalogo
bi morali izpolniti strokovni
sindikati. Pripravili smo več
razgovorov s skupinami delov-
nih organizacij (družbene de-
javnosti, obrt, industrija, pro-
met in zveze, trgovina) o kon-
kretnih problemih, s katerimi
so se srečale komisije za ure-
sničevanje ustavnih dopolnil.
Z Delavsko univerzo smo sa
delovne organi2acije pripravi-
li program predavanj na te-
mo »TOZD«. To pa še ni vse.
Omenim lahko posvete s pred-
sedniki delavskih svetov in
komisij za uresničevanje do-
polnil, zanimivo razpravo v
Aeru, opravljeno analizo o te-
žavah in dilemah pri uresni-
čevanju ustavnih sprememb,
več obiskov in razgovorov v
delovnih kolektivih in izdela-
vo ankete, o kateri bomo še
razpravljali. Ta anketa bo jas-
no pokazala, kje kasnimo,
kje smo usptóni in kaj še mo-
ramo storiti za uspešnejše
uresničevanje ustavnih spre-
memib v delovnih organizaci-
jah.
NOVI TEDNIK: Ali ste lah-
ko že konkretnejši in pov©-
ste, v katerih kolektivih so se
najbolj izkazali, kaj so resnič-
no dosegli in kje bomo mora-
li zamtijeno še nadoknaditi?
IVAN KRAMER: Na to
vprašanje vam lahko odgovo-
rim že zelo konkretno, saj
imamo izdelano analizo za,
preko i)etdeset delovnih orga-
nizacij. Res, le po stanju v
novembru lanskega leta. To
omenjam zato, da ne bi neka-
tere delovne organizacije iz-
postavil po krivici.
V prvo skupino sodijo or-
ganizacije združenega dela, ki
v danih okoliščinah na pod-
ročju uresničevanja dopolnil
prednjačijo. Sem spadajo Ko-
vinot^na, Merx in Zlatarna,
ki so v svojih programih pred-
videle uresničitev dopolnil do
1. 1. 1973. Te tri organizacije
so pravočasno izvedle vse pri-
pravljalne postopke, vključno
s programi in ijoformiranost-
jo kolektiva.
Med organizacije združene-
ga dela, ki so v Izrednem za-
ostanku, spadajo Libela, Elek-
tro, Prevozništvo, Plinarna
vodovod, Elektrosignal, med-
tem ko Opekama, Apnenik,
Stanovanjska zadruga Dom,
Javne naprave in Ključavničar
na tem področju niso ničesar
naredili.
Pretežni del anketiranih or-
ganizacij združenega dela si
sicer prizadeva za uresničeva-
nje ustavnih dopolnil, vendar
kasni j o iz objektivnih aM sulb-
jektivnih razlogov. Ti so ne-
ustrezna dosedanja organizir
ranost, pomanj'kanje strokov-
nih kadrov itd.
Zbrane podatke iz opravlje-
ne ankete ocenjujem kot iz-
redno dragoceno gradivo, ki
bo koristilo za nuđenje kon-
kretne pomoči povsod tam,
kjer je potrebna. Pripravljeni
smo, da tudi strokovno poma-
gamo, kjer je pomoč potreb-
na če pa tudi to ne bo koristi-
lo, bomo predlagali konkretne
ukrepe. Ekiini namen vsega
t^a je spodbuditi vse delovne
organizacije k aktivnejšemu
delu na področju uveljavlja-
nja ustavnih dopolnil. Rezul-
tati pa bodo dani v obravnavo
ustreznim občinskim foru-
mom in prizadetim organiza-
cijam zdniženega dela.
J. V.
PRIZADEVNI
Prizadevno društvo telesnih
invalidov občine Velenje, ki
ga vodi sodnik Edo Centrih,
je poleg izletov in nuđenja
pravne pomoči pripravilo za
svoje člane tudi dve zdrav-
stveni predavanji. Prvo o obo-
lelosti hrbteaiioe je imel pri-
marij dir. Aloja i^avž, drugo
pa nevrologinja dr. Ana Ma.
yer o živčnih in živčsnoHmiišLi.
ru!h obolenjih.
10. stran — NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO	St. 3 — 25. januar
Vrtiljak
dogodkov
LAŠKO
Svečanosti v Radečah
Spričo nezadovogstva. izraženega na sestanKu širšega političnega
aktiva na območju Radeče, je izvršni odbor občinslie konference
SZDL pred dnevi ponovno razpravljal o kraju, kjer naj bi letos
proslavili občinski praznik Na decembrski seji je bil z glasovanjem
kot kraj osrednjih proslav izbran Vrb nad Laškim, pred dnevi pa je
bil osvojen predlog politdčnega aktiva občine, da bo osrednja
prireditev v Radečah, v Svibnem v Zidanem mostu in v Vrhu nad
Laškim pa bodo svečanosti povezane z otvoritvami objektov komu-
nalnega pomena.
Da bi v bodoče ne bilo podobnih zapletov, so na seji izvršnega
odbora SWL osvojiU tudi ptredlog sekretarja občinskega komiteja
ZKS, ki je bil mnenja da je treba vsebino in pomen praznovanja
občinskega praznika proučiti, aktualizirati v razmere, ki odgovarjajo
času ter hkrati osvojiti kriterije, ki bi zagotavljali izbiro kraja
tako po teritorialnem principu kot po družbeni aktivnosti krajev-
nih skupnosti, ki se bodo tudi v bodoče potegovale za organizacijo
in izvedbo občinjikega praznika.
CEUE
Taborniki zborovali
v nedeljo so imeli občni zbor celjski taborniki, ki so združeni
v odredu Druge grupe odredbv Ob obračunu dela za preteklo leto
in ob sprejemanju delovnega načrta za tekoče leto so poudariU
predvsem nekaj pomembnih dejstev.
Med najvažnejše usiiehe preteklega leta je treba šteti ustanovitev
nove samostojne čete tabornikov na osnovni šoli Hudinja. Ceto,
v katen je 76 tabornikov, vodi prizadevni prosvetni delavec Ivan
Tomažič. Imajo samostojen program dela, vključujejo pa se tudi
v skupne akcije, ki jih organizira odred. S tem v zvezi so sprejeli
pomembno nalogo, da je treba ustanoviti čete tabornikov na vseh
centralnih in samostojnih šolata oeij.ske občine.
Mnogo pozornosti so celjski taborniki v preteklem letu posvetili
negovanju partizanskih tradicij, saj so bili na mnogih enodnevnih
in večdnevnih partizaaskih pohodih. Prav tako so razvijali bratske
odnose s taborniki iz drugih republik, saj imajo skupnost taborniš-
kih odredov Tito. V tej skupnosti so taborniki iz Celja, Novega
Beograda, Sida tn Zrcnjanina, na občnem zboru pa so sprejeli in
potrdili tudi prošnjo tabornikov tz Kruševca, da bi se pridružili
tej skupnosti.
Tudi svojim prostorom posvečajo celjski taborniki mnogo pozor-
nosti. Tako so v preteklem letu i la.stnim delom uredili klubske
prostore, s pomočjo ILA pe so uredili taborni prostor v Kokarju
in cesto do njega.
Občni zbor so pozdravili mnogi predstavniki družbenih organiza
cij in zastopniki taborniških odredov skupnosti Tito. Za starešino
odreda so ponovno izvolili Jožeta Krebsa, ki že precej let vodi
celjske tabornike
J02E LIPNIK
SLOVENSKE KONJICE
Seja v petek
Prva seja obeh zborov občinske skuščine v letošnjem letu bo
obravnavala predvsem predloge občinskih svetov z delovnega pod-
ročja obeh zborov. Sledilo bo še letno poročilo občinske gasilske
Zveze, na odborniška vprašanja pa bo odgovarjalo predsedstvo
občinske .skupščine.
Oblačila za otroke
v Konusu so velik del svoje proizvodnje v zadnjem letu name-
nili izdelavi usnjene konfekcije, za katero so bili letos tudi na-
grajeni. Od Januarja naprej pa so pričeli še z izdelavo otroške
konfekcije, katero bodo izdelovali iz odpadnega materiala. Otroško
konfekcijo bo Izdeloval obrat v Majšperku in lahko samo upamo,
da se bo kmahi pojavila na našem trži.šču.
LJUBLJANA
Sto! v 5 tisočletjih
v petek, 36. januarja bo ob 18. uri т Arkadah, razstavnih pro-
storih Narodnega muzeja y LJubljani otvoritev kulturnozgodovinske
razstave »Stol v petih tisočletjih«.
Razstava je rezultat sistematičnega proučevanja sedežnega pohiš-
tva v Sloveniji. Razstavljeno bo 92 stolov, razvrščenih po slogovnih
skupinah, odbrani pa so bili po temeljitem pregledu in proučitvi
približno 350 kosov, ki jih hranijo slovenski muzeji, graščine, cerkve
in zasebna stanovanja. Z gradivom, ohranjenim na slovenskem ozem-
lju, je ponazorjen razvoj stolov od začetka 16. stoletja do pri-
merkov sodobno oblikovanega sedežnega pohištva v Sloveniji. Avto-
rica razstave je višji kustos Narodnega muzeja ljubljanskega Vesna
Bučič. Raz.stava bo odprta do 20. marca, zatem pa bo бе gostovala
T muzeju za umjetnost I obrt v Zagrebu In Pokrajin-skem muzeju
T Mariboru.
ŠMARJE
Šmarska šola
Kako In kaj je z novo .šmarsko šolo, zaenkrat še ni jasno,
pravijo pa, da je gotovo, da bo zgrajena. Lokacija, ki je bila
dolgo časa sporna, je že določena. Prvotna lokacija je predvidevala
novi objekt tik ob sedanji šoli, vendar so ugotovili, da je ne-
primerna, da zaradi prometa ne ustreza, prav tako pa tudi ne
zaradi majhne površine, ki ,j€ na razpolago za gradnjo. Povsem
pa ustreza prostor, ki je po urbanističnem načrtu dodeljen za
stanovanjsko naselje severno od žeU-zniške proge. Za gradnjo
šole na tem prostoru je že izdelana lokacijska dokumentacija in
idejni projekt. Prej dodeljeni odnosno namenjeni prostor za šolo
bo uporabljen za stanovanjsko izgradnjo.
V Šmarju je zaradi šole vse jasno, le to ne, kdaj bodo začeli
graditi. Tudi investitor je že znan. Investirala bo republiška Izo-
braževalna skupiMSt.	— mst —
Ob razsta vi Božidarja Jakca v Žalcu
UMETNOST MED LJUDI
Preteklo sredo so v Žalcu, v Savinovem razstavnem salonu odprli retrospektivno razstavo
mojstra slovenske grafike, akademika BOŽIDARJA JAKCA. Otvoritve se je udeležilo veliko število'
povabljenih gostov ter drugih ljubiteljev grafične umetnosti, saj je bil likovni salon ob svečani'
otvoritvi nabito poln. Za postavitev Jakčeve razstave v Žalcu ima nemalo zaslug akademska slikarka
ŽUŽA JELICA, ki se je z našim grafičnim mojstrom zanjo dogovorila že. ko je le-ta razstavljal v Ma-'
riboru. O življenju, umetniškem snovanju in delu je navzočim spregovorila kustosinja celjskega
Mestnega muzeja MILENA MOŠKONOVA. V kulturnem programu pa je igral trio bratov Lorenz ìi
Ljubljane, ki je za svoja umetniška izvajanja Haydna, Savina in Dvoi'aka, požel nemalo priznanj. Ob
otvoritvi je navzočim spregovoril tudi akademik Božidar Jakac ter se zahvalil za lep sprejem in za
to da je lahko v Žalcu, še zlasti pa v Savinovem salonu, postavil svojo razstavo. Ob tej priložnosti
smo naprosili akademika Božidarja Jakca, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Takole je stekel po.
govor:
NOVI TEDNIK: Kako to,
da ste se odločili, da prene-
sete del svoje izredno uspele
razstave iz Maribora sem v
Žalec, v Savino v razstavni
salon?
B02IDAR JAKAC: Ze, ko
Je bila razstava v delu za Ma-
ribor, je nanesla prilika, da
sva prišla skui>aj z žužo in
nagovorila me je da del raz-
stave, tisti fragment, ki je za
ta manjši prostor pač prime-
ren, prenesem sem v Žalec,
še posebno pa mi je pri srcu
to, da je razstava v tej hiši,
v rojstni hiši muzika, kompo-
nista Rista Savina, kajti glas-
ba je ena od osnov iz kate-
rih sem črpal za svoja doži-
vetja, svoje vtise in ki je po-
plemenitila moje poglede na
svet, kar bi tudi vsakemu
drugemu lahko, če bi jo po-
slušal.
NOVI TEDNIK: Pri izboru
motivov za vaša snovanja in
umetniška ustvarjanja ste če-
stokrat posegali tudi v moti-
viko preprostih ljudi. Ali ste
kdaj posegli tudi po motivih
Í2 Savinjske doline, ali vas je
morda za vaše umetniško
ustvarjanje kdaj inspiriral tu-
di hmelj?
BOŽIDAR JAKAC Da, jaz
sem delal tudi že tukaj, v
Savinjski dolim, in to še raz-
meroma dostikrat, kadai mi
je pač bilo dano, le da to ш
znano. Kajti ja? svojega sli-
karskega dela nisem razsiav-
ijal, ker to m bilo vedno za-
želeno.
NOVI TEDNIK- Ob kakšni
priliki pa je to bilo?
BOŽIDAR JAKAC: Ja ob
vseh mogočih Ne mislim sa-
mo to moje delo s tega ob-
močja mislim na sploh. Pri
meni je pač slučaj nanesel,
da sem bil eden tistih, ki je
sprožil grafiko, ker sem se
prvi specializiral zanjo. To
je postalo zame pomembno
in usodno. Tako sem celo
moje življenje in kar so mi
ga priznali predvsem grafič-
no delal, moje slikarstvo pa
so bolj postrani gledali in
ga še danes gledajo. Toda to
me ne gane, jaz delam oboj-
no, ker me izpopolnjuje in
s slikarstvom dopolnjujem
pač tisto kar v grafiki ne
pride do izraza, še posebno
pa s portreti, ki veže obojno,
NOVI TEDNIK: Nocojšnji
večer ob otvoritvi vaše raz-
stave je bil posebno, svojsko
umetniško doživetje. Kako
ste ga doživljali vi, še zlasti,
če upoštevamo to, da se je
na otvoritvi zbralo tudi veli-
ko mladih ljudi?
BOŽIDAR JAKAC: Moram
reči, da je to nekaj frapant-
nega, da je presenetljivo, da
je obisk bil izredeno velik in
da je bila tu na otvoritvi tu-
di velika disciplina, kar rav-
no ni vedno in povsod slučaj.
Jaz sem ob vssrr tem srčno
vesel Tukaj je tud ta pre-
čudovita glasbena skladnost
Lorenzov ustvarilo nekakšno
povezavo nas vseh v tisti
moment, ki ga ja? najbolj
spoštujem in cf^nini Ves ve-
čer je bil v pravem umetni-
škem vzdušju in tudi v spo-
min Rista Savina. Ve.sel sem,
da je trio Lorenz zaigral tu-
di ene njegovih skîadb, ki jih
sicer premalo poznamo in
premalo cenimo
NOVI TEDNIK: Širokemu
občinstvu so živo v spominu
vaši zgodovinski pomembni
portreti našega maršala,
predsednik Tita. Ali tudi še
sedaj vzdržujete z njim stike
in kdaj sta se nazadnje sre-
čala?
BOŽIDAR JAKAC: Srečava
se manj, kot bi človek želel.
Zadnjikrat sem bil z nJim
skupaj leta 1968, ko 411 je pri-
nesel silno dobrovoljno z
Japonske papir. To je bila
nenavadna zadeva in takrat
sem obenem srečal na Brio-
nih tudi Haila Selasija. Dru-
gače pa moram reči, da sem
silno počaščen, ker mi vsako
leto ob novem letu ter ob roj-
stnem dnevu pošlje voščilni-
co, p>a še kakšne sadne do
brote zraven. Letos se je celo
zgodilo nenavadno, da mi je
novo leto voščil na poti dol
iz Crne gore. Moram reči, da
sem bil nemalo presenečen
in globoko počaščen.
NOVI TEDNIK: Želimo
vam. da bi učakali še mnoga
leta, da bi ustvarili še mnoge
umetnine ter vam obenem iz-
rekamo naše čestitke ob tej
prečudoviti razstavi.
BOŽIDAR JAKAC. Hvala le-
pa. Jaz pa želim, da bi umet-
nost še hitreje prodirala med
široke ljudske plasti med ti-
ste naše ljudi, ki jim ni ved-
no dano stvari videti, da bi
tudi ti ljudje začeli doživlja-
ti ne samo slikarstvo, tem-
več umetnost na sploh, tudi
literaturo in glasbo. Da bi to
dvignilo človeka iz trde, su-
rove vsakdanjosti v en ple-
menitejši svet. Čeprav danes
tendenca tudi v umetnosti
gre v neko čudno smer, am-
pak bo prišel dan, ko se bo
zbudila iz tega temnega
mračnega časa. Želim si mi
ru, miru na vsem svetu, no
tranjega miru in vsem Iju
dem notranje poštenosti, to
je prvo.
Razgovor pripravil:
BERNI STRMCNIK
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST
NIVO — Celje,
ki ima Šmartinsko jezero v upravljanju,
ponovno opozarja
vse občane, da je vsako gibanje in
promet po zaledenelem 'jezeru ne-
varno!
Vsakršna rekreacija na zeledeneli površini je pre-
povedana, tako hoja, drsanje ali celo vožnja. Pri-
pominjamo, da ima Splošna vodna skupnost NIVO
Celje na akumulaciji zaposlenega rednega skrbnika,
ki upravlja z objekti ш okolico, vendar le-ta zaradi
obsežnega področja ne more skrbeti in nadzorovati
celotne okolice. Rekreacija je zato dopustna le na
lastno odgovornost.
Etebelina tedene plasti na jezeru se spreminja in
vsaka najmanjša odjuga že povzroča novo nevar-
nost! Tudi če se gladina vode v jezeru zniža zaradi
odtekajoče vode, lahko led močno razpoka in po-
stane nevaren.
Na dostopih bomo namestili dodatne opozorilne
table o prepovedi gibanja na ledu.
Opozarjamo še na podobne primere nezgod ne
ledu pred kratkim na Cerkniškem jezeru, kjer pa
je bila gladina vode mnogo manjša kot je na šmar-
tinskem jezeru. Tu doseže globina vode na neka-
terih mestih do 14 m.
Ravno tako opozarjamo na nevarno ledeno ploskev,
kadar je zasnežena.
BOŽIDAR JAKAC v pogovoru г MILENO MOŠKONOVO, Id je ob otvoritvi Jakčeve raz
stave v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu spregovorila o umetnikovem delu in žiV'
ljenju.	Foto: B. Strmčnik
OBVESTILO
Na tem prostoru bi mo-
ral biti objavljen zapis
pod naslovom »Naše šole
vsepovsod« in sicer o
osemletki v Dobrni. Zara-
di bolezni zapisa v tej šte-
vilki nismo mogU uvrstiti.
S tem tudd sp>oročamo, da
omenjeno rubriko ne mi-
shmo še tako hitro opu-
stiti in da bomo obiskali
še dosti šol na našem ob-
močju.
gt. 3 — 25. januar 1973
NOVI TEDNIK —11. stran
Njihovo življenje je materinstvo
SREDI OUMSKIH GRAP
Ozko se je vijugala sne-
žena gaz med polji in go-
zdova, med tisto čudovito
tišino obsoteljskega sveta,
polnega nekakšnega mir-
nega nemira, vzlcipljive
strasti in kot povsod po
teh krajih — odpovedi in
brezmoči, upreti se svetu.
Gaz je peljala, vmes smo
srečali grobarja, mladega
fanta, vasoval jepn Amo-
novih blizu Olimja, narav-
nost in z njegovo pomoč-
jo do Ane Zagarjeve, ki
je tem hribom pKxiarila
deset drobljancev, krhkih
kot rezanci skrbne gospo-
dinje. 2klaj jih Ш več in
le še v^ih pridejo. Raz-
teph so Se po svetu, vze-
la jih je tujina, dva sta
v Nemčiji, ostali si slu-
žijo kruh, kakor vedo m
znajo, Ivan pa živi doma
in mati m oče vasujeta
pri njem in pestujeta
vnučke in tako nekako
gredo ta leta naprej, kot
gre vse, kar mora iti in
je prav tako.
Grobar pozna kraje in
pozna ljudi, tudi v poteh
ni neznan in marsikoga
je zagrebel, ki je to prav
tako vedel in zato nam je
grobar E>ovedal, da Ano
dobro pozna! In to je p>o-
vedal že takrat, ko še
nismo prišh do hiše, ko
še nismo zagledah dima in
ne zaslutih prijaznega ob-
raza. EXejal je, da Ana še
vedno dela in da jo je le
v jeseni nekaj matralo, da
pa ne ve, kaj in da bo to
že sama povedala. In res
je bilo tako, le da smo jo
dolgo čakali, menda sko-
raj uro, preden je prišla,
pa še potem najbrž ne bi,
če ne bi vnučka šla po-
njo.
»O, ona še hodi ko' sr-
na po teh bregovih,« je
dejal Žagarjev Joža, tudi
Loški imenovan, Anin živ-
ljenjski tovariš. Ana se je
na to kar smejala, potem
pa smo prešli na druge
stvari, a se ni dalo nič-
kaj dosti izvedeti od nje,
le to je dejala, da se od
jamranja ne da živeti in
da je kar dobro tako, kot
je.
»Oče je ,švercar šnops,
da se je živelo, veste, v
Celje je hodil peš, dinar-
je iskal, kjer se je le da-
lo. Tiste čase niso bili ta-
ko gost gost kot danes.
O, kako je bilo vse dru-
gače, kako smo treijetali
za preljubi dinar.«
Tako je dejala Ana in
nič dosti več, od moža pa
smo izvedeli, da je bila
pridna in da na teh bre-
govih in pri tolikih otro-
cih drugače tudi ne gre.
Tako mora biti, zakon je
to, nenapisan zakon, vo-
lja življenja.
»Ponoči sem šel na
delo, ona pa je os4ala do-
ma in garala z otroki, da
smo se preživeli. Niti voj-
na nas ni vrgla ob ka-
men. Vzdržali smo, pre-
življali partizane, kdo jih
pa ni v teh krajih, in tre-
petali. Koliko strahu smo
se naužili.«
Ana je vdano gledala v
svojega moža in kimala.
Tu in tam je pogledala
proti deklici, vnukinji in
potem spet nas.
In kot tolikokrat doslej
smo se znova sprehodili
po globačah in rebreh in
spomin nam je bil spre-
mljevalec — šteli smo
vnuke: enajst jih je in
raztepeni so po svetu, ki
sicer ni velik, a vendarle
tako, da jih ni dostikrat
na tem koncu, kjer z bre-
ga vse leti v dolino in
življenje ni lahko in le-
po. Lepo je le takrat, ko
zašije sonce in se mati
razveseli: njeni pridejo
domov, njena sonca, nje-
nih tisočero sonc. Takrat
zatonejo leta, ko se je
hrbet krivil od napora in
je noga trudno iskala pot
med jahlanami in drev-
jem.
MILENKO STRAŠEK
OČKA, NE TAKO!
Mrzel, meglen zimski
večer. Po ulicah hitijo še
zadnje od mraza drgeta-
joče postave in izginjajo
v tu in tam še razsvetlje-
ne hiše. Ura je deset, hi-
tim domov, pozno je že.
Nenadoma mi zaustavi
korak pritajeno hlipanje.
Iz mračne stranske ulice
se izmotajo tri postave;
otrok, moški tn ženska.
Stisnem se k zidu in jih
spustim mimo. Možakar
se 2 opletajočimi koraki
počasi premika naprej rn
s kalnimi očmi išče varna
tla pločnika Ženska mu
vsa obupana pomaga lovi-
ti ravnotežje, г drugo ro-
ko pa vleče za sabo ko-
maj dveletnega otroka
Malček težko premika
svoje zaspane in utrujene
nožice in ves prestrasen
s hlipajočim glaskom sku-
ša poklicati mamico, ki
pa ima preveč opravka г
njegovim pijanim očetom.
»Ivan, lepo te prosim,
ne stori mi več tega. Ne
morem te večno iskati po
vseh »oštarijah« in te vla-
čiti domov. Saj veš, kaj
vse že govorijo sosedje.«
ga z rotečim glasom ogo-
varja žena.
»Boš tiho, baba nora!«
z zapletajočim jezikom za-
rohni možaK^ar in se zno-
va opoteče, »kaj pa koga
briga, če se ga »nažrem«,
saj se ga za svoj denar,
če boš kaj veliko »gobe-
zdala«, bom šel riazaj.«
Svojo grožnjo hoče pod-
krepiti z naglim obratom,
ki pa se mu ne posreči in
г vso močjo svojega mlO"
havega telesa zaropota po
tleh. Za sabo nehote po-
tegne še ¿eno, M spusti
otroka in skuša dvigniti
po alkoholu smrdečo go-
ro mesa.
Otrok ves obupan teka
okrog njiju, po ličkih mu
tečejo debele solze Ne ve
prav, kaj se dogaja. Pre-
strašeni pogledi mu bega-
jo od matere k očetu in
nazaj. Kaj dela očka na
tleh, zakaj tako vpije nad
mamico in jo suva proč,
zakaj ne gre jo domov?
Zaspan je m zebe ga. Oč-
ka, ne tako . •.
Dva mimoidoča se usta-
vita, okna na bližnjih hi-
šah se pnčno odpirati
»Spravite pijanca do-
mov! Ubogi otrok, ki mo-
ra vse to gledati. Da ga
le sram nt, pijanca nemar-
nega!« se oglasi moškt
glas iz hiše, pred katero
se je valjal pijan možakar
Mimoidoča, ki sta se us-
tavila, pomagata ubogi
ženski postaviti na noge
brezmočnega moža. Mota-
kar se revt obesi okrog
vratu, ženska prime za ro-
ko še vedno jokajočega ot-
ročička in trojica se poča-
si odrrmje po ulici naprej.
Bodo srečno prišli do
doma? Bo malček kmalu
lahko zaspal? Mirno in
sladKo prav gotovo ne, saj
bo pijani oče še doma dol-
go robantil in mu kratil
potreoni spanec.
Se dolgo mi je prihajal
pred oči prestrašen s sol-
zami oblit obrazek in ve-
like. široko odprte oči ot-
roka, ki so v poznem, mr-
zlem zimskem večeru ne-
mo prosile: »Očka, ne ta-
ko!«
DOMINIKA POS
Razgovor Z veterinarjem Brankom Husom
šef šentjurške vetrinarske ambulante veterinar BRANKO HUS že
devet let v tej občini opravlja svoje pomembno delo. Pa ne le v ambulanti,
klavnici in po vaseh, tudi kot družbeni delavec je aktiven. Najbrž ni hleva
na območju občine, kamor doslej še ni prišel, zato je ravno pravšnji člo-
vek, s katerim je vredno naplesti pogovor o živinoreji. In če je poleg tega
še član izdajateljskega sveta Novega tednika, se kot tokrat zgodi, da bese-
da nanese tudi na naš časnik.
NOVI TEDNIK: Živinoreja
Je v šentjurski občini pogla
vitna panoga kmetijhiva
kmetijstvo pa je hkrati s
svojimi pokazatelji uvrstilo
občino med enajst manj raz
*itih občin v Sloveniji Kakš
.je vaša sodba o živinore-
ji v občini?
BRANKO HUS; Kar dobro
s^a začela SentrjursK.8 obči-
je med manj razvitimi za-
^ЗД kmetijstva, venrtai zara-
•ii slabo razvitega kmetijstva,
'^raz tega je tuoi v živino
'"^Ji ki je poglavitna Kmetij
Slîa panoga v občini. 2 živi
'^пгејо ni mogoče biti zado
'oljen, predvsem ne zaradi
'elike pasemsKe raznolikosti
^ hlevih je poleg svetiolisa
m sivorjave živme še
^ogo križancev, no pa tudi
ne manika
Novi TEDNIK: Je samo
J''^semska deficitarnost prob-
ali je tudi številčno ži
^skj stalež prešUH'k'?
^Ranko HUS Ne rečem.
^ s pK)večano krmno os-
ne bilo mogoče črede
^«i številčno povečati Ven-
dar poglavitni problem osta-
la slaba kvaliteta Z umetnim
osemenjevanjem se kvaliteta
črede prepočasi izboljšuje.
Zato v občim poskušamo iz-
boljšati stalež tud¡ s premi-
ranjem nakupa. Za odrasle,
predvsem breje telice dobijo
kmetje po 100 starih tisoča-
kov ob nakupu, za mlade te
ličke po 50.000 dinarjev.
NOVI TEDNIK: Koliko je
pravzaprav dobre živine, ki
bi lahko služila za plemenski
razplod?
BRANKO HUS: V takoime-
novani A kontroli imamo le
okoh 100 krav. Pnpomniti je
treba, da so na žalost to le
starejše živali, ki čez leta ne
Dodo več ustrezne za razplod.
Naša osemenjevalna služba
osemeni letno okoli 3.200
Krav, okoh 600 pa jih pripu-
stijo bikom, ki so pod našo
kontrolo Dogaja se na žalost,
da gredo pod nož pogosto tu-
di teličke, ki bi jih živmorej
ci morali privezati V odroč-
nih krajih so tudi še zakot-
ni biki, ki dajejo slabo po-
tomstvo in prav zato se v
občini še nismo mogli po-
vsem odpovedati pavšalni
skočnini.
NOVI TEDNIK: Zakaj ne-
kateri kmetje še vedno vodi-
jo svoje živali k zakotnim
bikom?
BRANKO HUS: To se tudi
sam sprašujem. Ko da ne
znajo računati. Res je, da
osemenitev s kvalitetnim se-
menom stane 9 in р>о1 starih
tisočakov. Ce pa vzamemo
podatek, da so takšna teleta
ob zakolu za 20 do 30 kilo-
gramov lažja, so taki živino-
rejci na zgubi tudi za 40 ti-
sočakov.
NOVI TEDNIK: Pravite, da
si izboljšanje pasme obetate
predvsem z nakupom ple-
menskih živali iz znanih slo-
venskih živinorejskih obmo-
čij. Niste nikoli pomislili na
možnost uvedbe kmetij, ki bi
vzgajale plemensko živino?
BRANKO HUS: V to ne
gredo niti v mozirski občim,
ki so v živinoreji močno
pred nami. Rekel sem, da
imamo le okoli 100 krav v A
kontroli. Te dajejo letno le
okoli 50 plemenskih teUčk.
To je premalo. Povrhu vsega
se živinorejci odločajo za
mlečno proizvodnjo, ki je z
odkupom vse bolj pomembna
m za proizvodnjo klavne živi-
ne. Bojim se, da kmetom, ki
bi se za vzrejo plemenske ži-
vine odločili, ni moč dati do-
voljne stimulacije za to Mo-
rah bomo predvsem povečati
kontrolo nad plemenicami v
A in B kontroli.
NOVI TEDNIK: Zadnjič ml
je nek kmet zatrjeval, da so
moderni hlevi s kanali za od-
plakovanje poguba za živali,
da se krave prehladijo. Kaj
menite o tem?
BRANKO HUS: Ce bi bilo
tako, kot vaš kmet pravi, za-
kaj bi ves napreden svet os-
vojil takšen tip sodobnega
hleva. Seveda pa je mogoče,
da do bolezni pride, kadar
kmetje po svoje spreminjajo
načrte in izvedbo. Slabo var-
čuje tisti, ki si ne kupi zim-
ske suknje, pa ix)tem vso zi-
mo preleži v pMDstelji.
NOVI TEDNIK: Kot vete-
rinar ste pogosto tudi v kon-
trolni službi v klavnici. Ali je
res, kar pravijo kmetje, da
jih pri obračunu klavne teže
»okoli prinašajo«. Na primer
tako, da z glavo odreže jo
preveč vratu in tako naprej?
BRANKO HUS; Vedno je
nezaupanje med živinorejci
in odkupovalci mesarji. Jaz
sam, da bi nezaupanje omi-
lil, dopuščam, da lahko kmet
ostane v klavnici in sam pre-
veri razsek m tehtanje. Bolj
problematično se mi zdi, da
se v klavnicah vselej ne dr-
žijo dogovora o cenah in tu-
di to, da odkupwvalci na do-
mačem območju slabše pla-
čujejo kot na območjih izven
svoje domene.
NOVI TEDNIK: Vi ste
član izdajateljskega sveta na-
šega časnika. Kako ocenjuje-
te prizadevanja uredništva,
da bi bil časnik čim bolj ko-
risten tudi kmečkim bral-
cem?
3RANKO HUS: Povedal
bom, pa brez zamere. Pred-
videvam da je velik del bral-
cev prav s podeželja in da
tem delu občanov tednik ne
nudil dovolj. Tudi celjski ra.
dio se kmeti 1 stvu bolj izogi-
ba kot recimo šmarski, ki
ima stalne kmetijske oddaje.
Kmečki glas oe more biti ta-
ko zelo loka.lno obarvan.
Kmetje mnogokrat mislijo,
da se družba zanje premalo
briga tudi zato, ker premalo
zvedo o tem, како je to v
resnici. V regiji je poleg in-
štituta, zavodov, poslovnega
združenja, kmetijskih organi-
zacij še vrsta družbenih de-
javnikov od svetov pri obči-
nah, kmetijskih sekcij pri
SZDL, skratka velika je pa-
leta -družbenih institucij, ki
jim je kmetijstvo poglavitna
skrb. Kmetje bi potrebovali
tu in tam tudi kak strokovni
nasvet, sporočilo, novico o
tem in onem.
NOVI TEDNIK: Kot dlan
izdajateljskega sveta veste,
ko smo kadrovsko šibki, da
v uredništvu nimamo specia-
liziranega človeka za to po-
dročje. Vaša pripomba je up-
ravičena, vendar tudi naša.
Imate kakšno rešilno misel?
BRANKO HUS: Seveda
imate tudi vi prav. Kaj bi,
recimo, pomenilo, če bi »No-
vi tednik« poskusil najti šir-
ši krog sodelavcev? Za vsebin-
sko orientacijo uredništvu bi
morda izbrali med strokov-
njaki, v kmetijstvu dobro ori-
entirani gospodarstveniki in
politiki nekak redakcijski so-
svet, ki bi programiral samo-
stojno rubriko za ianetoval-
ce in se zavzel tudi za dotok
prispevkov od zunanjih sode-
lavcev.
NOVI TEDNIK: Odlično!
Vendar, ali ste pripravljeni
pri tem sodelovati? Že kot
član izdajateljskega sveta?
3RANKO HUS: Sem Seve-
da po svoji moči in zmožno-
stih.
NOVI TEDNIK: Hvala le-
pa za razgovor, predvsem pa
za vašo pobudo in pripravlje-
nost. da boste sodelovali pri
nalogi, ki ste nam jo pravkar
naložili.
JURE KRAŠOVEC
DOČAKALA NI
K prazni mizi je prisedla.
Bila je neokretna, nesigurna
in med prsti je mečkala li-
stek, s katerim ni vedela kaj
početi. Svetovala sem ji naj
gre k pultu po hrano, a vi-
dela sem^ da je iskala nekaj
drugega.
Pozorneje sem jo pogleda-
la in opazila, da je že oka-
jena. Zabuhlih oči, ki so skri-
vale strah tn nelagodnost
človeka, ki se ne znajde v
velikem mestu, je pogledova-
la vame. Zelena jopica, rožna-
ta bluza m oguljen plašč, ki
je naštel že nekaj zim, so iz-
dajah, da ji je zunanjost kaj
malo mar. Mastni, razmršeni
lasje so to le še potrjevali.
Veliki, nepristni uhani pa so
govorili drugače. Rada bi
ugajata, bila bi rada lepa.
Spraševala sem se, komu bi
bilo še všeč. saj njenih
let m bilo mogoče prešteti.
Ustavila so se tam nekje pri
sredini življenja.
Dolgo je mirno sedela, ker
ni vedela kam naj se obrne,
da bi dobila nekaj pijače. Ni-
so ji prinesli kot je v gostilni
navada. V gostilni nekje na
deželi. Tu pa ni znala, m ve-
dela kako se temu streže.
»Pivo bi rada«, mi je rekla,
ali bolje, zaprosila preko mi-
ze. Napotila sem jo k pultu
tn prinesla si ga je. Z ihto
si je natočila in izpila v du-
šek. Kdo bi štel kozarce, ki
jih je danes že zlila vase! To-
krat je bilo na vrsti pivo. Po-
tem je odšla še po eno ste-
klenico. Spet pivo. Potem se
je napotila še v tretje Vrnila
se je s konjakom. Tega je zvr-
nila še hitreje. Zatresli so se
uhani, ker je zmajevala z gla-
vo. Očitno je nekoga čakala.
Postajala je nestrpna tn v
ihti čakanja si je odpenjala
oguljen plašč. Odpela, pa spet
zapela, segla po praznem ko-
zarcu, potejn v žep, ker je
brskala za drobižem, a očitno
ga ni bilo več. Bila je v stiski
in pričakovala sem, da me
poprosi za denar. Sodila sem
jo napak, čeprav je vedno
bolj pogosto pogledovala va-
me. Kaj hoče, kaj želi? Bo
prosila?
Nič več ni vzdržala. Segla
je v torbico tn potegnila sli-
ko iz nje. Vrtela jo je med
rokami, vso oguljeno in brez
robov. Zaiirtela jo je tudi
proti mem in opazila sem na
njej mladega fanta. V vojaški
uniformi se ji je nasmihal m
tudi meni je pokazal svoj
mladi obraz.
Ni zdržala več. Povedala je,
da čaka sina, ki je v celjski
vojašnici. Nista se toč7io
zmenila, a ona je vseeno pri-
šla, da ga mdi. Ne more več
brez njega, sama je ostala v
hribih pod Bohorjem, on pa
je tu. V Celju. Zato je prišla,
da ga bo našla. Danes m še
nič jedla, pa tudi konjak ji
ie stopil v glavo. Ni ga na-
vajena, pije pivo in vino Pa
SI je v mestu »privoščila« ko-
njak. Kako učeno to zvem,
nobel, da je le kaj. Zdaj gre,
da ga poišče, morda ga bo
srečala na cesti, krenila bo
proti vojašnici.
Rekla sem, ji kje naj išče,
nisem pa ji zmogla povedati
resnice, da ga na cesti ne bo
našla. Hrepenenje jo je pri-
peljalo že predaleč, predolga
ji je bila pot. — Ona še išče
in čaka. Sina.
ZDENKA STOP^iR
ODLOŽENO
ZASEDANJE
Po prvotnem načrtu bi mo-
rala biti prva skupna seja čla-
nov obeh zborov celjske ob-
činske skupščine v novem le-
tu jutri, v petek, 26. januarja.
Predsedstvo skupščine i>a se
je odločilo, da bo ta seja ne-
koliko pozneje, bržčas pa še
v prvi pKDlovici februarja.
EMIL JUG —
PREDSEDNIK
IZVRŠILNEGA
ODBORA
v skladu z novim statutom
Ljubljanske banke in položa-
jem celjske podružnice Ljub-
ljanske banke, ima celjska
enota tega denarnega zavoda
tudi svoj izvršilni odbor, ki
pomeni novost v upravljanju
z banko.
Za predsednika izvršilnega
odbora celjske podružnice
Ljubljansike banke je bil iz-
voljen Emil Jug, direktor tek-
stilne tovarne v Preboldu, za
podpredsednika pa Franc Pe-
tauer direktor trgovskega,
gostinskega in proipzvodnega
podjetja Mene v Celju.
IMENOVANJA
Ob upoštevanju mnenja pri-
stojne izobraževalne skupno-
sti, pedagoške službe in de-
lovne skupnosti zavoda Ivan-
ke Uranjekove«, so člani obeh
;borov ^up občine Celje na
predlog komjsije za volitve
in imenovanja imenovali Ano
Kusterle za vršilca dolžnosti
ravnatelja zavoda »Ivanke
Uranjekove«. Pristojna komi-
sija jo je za vršilca dolžnosti
predlagala zato, ker Ana Ku-
sterle ne izpolnjuje formalnih
pogojev glede na zahtevano de-
setletno prakso pri delu z
duševno prizadetimi osebami,
kot to določa statut zavoda.
Glede na to, da je doseda-
nji dolgoletni ravnatelj celj-
ske glasbene šole Egon Kunej
podal odpoved na delovno
mesto (odhaja v pokoj), so
se odborniki skupščine obči-
ne Celje strinjali s predlogom,
da naj prvega septembra le-
tos prevzame mesto ravnate-
lja te šole Ciril Vertačniik, se-
daj profesor za glasbeno
vzgojo na celjski gimnaziji.
Ker je dosedanji komandir
oddelka milice v Vojniku Al-
bin Sevnik odšel v pokoj, bo
začasno vodil oddelek Franc
Frančeškin.
NAGRADE ZA DELO
Občinski odbor zveze kul-
turno prosvetnih organizacij
v Velenju vsako leto nagra-
juje Svobode in prosvetna
društva. To oceno sestavi po
posebnem pravilniku.
Med tremi društvi, ki so
lani zbrala največ točk, so:
prosvetno društvo »Stane Se-
ver« v Skalah pri Velenju,
amaterski oder Pesje in Svo-
boda v Šoštanju.
TOPOLŠICA
SE PREBUJA
Toix)lšica se zopet prebuja.
To se je pokazalo tudi na
nedavnem občnem zboru do-
mačega prosvetn^a društva.
V razpravi se je posebej
uveljavila misel, da se mora
kraj kot celota bolj povezati
z bolnico za TBC v Topolšici.
Prav tako zanimiva je zahte-
va po trdnejšem povezovanju
med vsemi društvi in organi-
zacijami .Tako so na pobudo
SZDL ie imenovali aktiv
predstavnikov vseh organiza-
cij v kraju.
OSMI
rEBRUAR
Te dni so na seji zveze
kulturno prosvetnih organiza-
cij že sprejeli okvirni spored
prireditev v počastrltev slo-
venskega kulturnega pi-azni-
ka. Tako bo 7. februarja zve-
čer v domu kulture v Ve-
lenju osrednja prireditev —
večer folklore. Nan, bodo po-
vabili vse v lanskem letu ak-
tivne kulturno-prosvetne de-
lavce. Zanje pripravljajo tudi
družabni večer.
Tej prireditvi bo sledilo
še nekaj drugih. Dne 9. febru-
arja bo KUD Ivan Cankar
pripravil v velenjski knjižnici
literarni večer, vrh tega bodo
v knjižnici odprli tudi razsta-
vo domačLi umetnin.
V Smartnem ob Paki bodo
za osmi februar pripravili re-
cital Krst pri Savici, v Šošta-
nju bo klubski večer, posve-
čen pesniku Francetu Prešer-
nu. S pesmijo m besedo bodo
osmi februar počastili še v To-
polšici, Gaberkah in Skalah
pri Velenju.
Za najmlajše bodo v Pre
šernovem tednu igrali Suha
dolčanovo igrico »Medvedek
na obisku«. Nekoliko pozneje.
26. februarja pa bodo v raz-
stavnem prostoru Starega
gradu v Velenju odprli raz-
stavo zbirke črnskih umetno-
sti.
USPEŠNO DELO RK
Med najbolj delavne orga-
nizacije v Šoštanju vsekakor
sodi mestni odbor Rdečega
križa, ki je pred kratkim na
občnem zboru posredoval ob-
račun svojega dela.
Odbor je lam izvedel več
uspeUh akcij, med drugim
zbiranje in razdeljevanje fi-
nančne in materialne p>omoči.
Poleg tega so člani odbora v
posameznih primerih takoj in
učinkovito ukrepali tudi na
terenu.
Na občni zbor so povabili
vse socialno šibkejše občane
in jim podelüi finančno po-
moč za najnujnejše nakupe.
Tako je mestni odbor Rde-
čega križa, ki je med letom
kar dvakrat uspešno izvedel
zbiranje prostovoljnih krvo
dajalcev, î>okazal veliko za-
vzetost pri vsestranski pomo-
či, ki jo družba od te huma-
ne organizacije tudi pričaku-
je.
Odbor, ki ga kot predsedni-
ca vodi Fani Lukman, in kot
tajnica Mara Zmičeva, se re-
dno sestaja. Udeležba na se-
jah je vedno polnoštevilna.
V. K.
NOVI
MLADINSKI
AKTIV
v LIP »Bohor« so ustanovi-
li nov mladinski aktiv, za kar
je dala pobudo osnovna orga-
nizacija ZK v tem podjetju.
Sprejeli so tudi program de-
la, ki ga bodo še dopolnje-
vali. Oživiti želijo delo foto-
kino tehnike. Nekaj aparatur
že imajo, podjetje pa jim je
pri opremljanju pripravljeno
pomagati. Delovali ne bi sa-
mo v okviru podjetja, temveč
bi bila to specializirana mla-
dinska skupina, ki bi sprem-
ljala delo mladincev v občini
in bi važne dogodke beležila
na filmski trak Sklenili so
posvetiti veliko pozornosti iz-
obraževanju mladih v podjet-
ju, zlasti tistih, ki nimajo do-
končane osemletke. Ustanovi-
li bodo strelsko sekcijo, nar
vdušili pa so se tudi za na-
mizni tenis Pripravljali se
bodo za razna tekmovanja tu-
di v ostalih športih in sode
lovali na sindikalnih športnih
igrah. Za predsednika aktiva
je bil izvoljen Hiti Slavko.
Mladinci v »Bohorju« so si
zastavili obširen in pisan pro-
gram. Upajmo, da ga bodo
tudi realizirali.
SMUČARSKI
TEČAJ
Ta teden so v Šentjurju
pričeli z začetnimi in nadalje-
valnimi smučarskimi tečaji,
ki se bodo nadaljevali tudi
med počitnicami. Vsak tečaj
traja sedem dni. organizira pa
jih TVD »Partizan« iz Šent-
jurja Stroški tečaja znašajo
300 din Tečaja se poleg šo-
larjev udeležujejo tudi mladi-
na in odrasli,
»VILINČEK
Z LUNE«
v soboto, 27, januarja bo v
šentjurski dvorani kulturnega
doma gostovalo ljubljansko
mladinsko gledališče s pred-
stavo »Vilinček z lune«. Pred-
stavo je organizirala Sloven-
ska kulturna skupnost v okvi-
ru kulturnih akcij za neraz-
vite občine. Ogledali si Jo bo-
do otroci iz Šentjurja, pred-
nost pa bodo imeli šolarji iz
oddaljenih krajev na Kozjan-
skem.
D, P.
Vprašuje: Dominika Poš
Odgovarja: Jesenek Franc
Kmalu bo konec prvega
polletja in šolarji, neka-
teri z veseljem, drugi pa
tudi ne, pričakujejo pol-
letna spričevala. Mnogi
učenci, ki unajo idealne
pogoje za učenje, dosega,
jo slabše uspehe, kot bi
jih sicer lahko glede na
svoje zmožnosti. So pa
med njimi tudi taki, ki se
radi učijo in bi lahko ime-
li še boljši uspeh, pa ta-
kih pogojev nimajo. Uče-
nec 7. C razreda na IV.
osnovni šoli v Celju Jese-
nek Franc mi je potožil o
svojih težavah:
Franci, opiši mi svojo
domačijo. Stanujem v Eto-
brovi 54. Kmetijo imamo
in 10 hektarov zemlje. V
hlevu so tri krave, nekaj
telet pa svinje tudi ima-
mo. Koliko vas je doma?
Šest: oče, mama, teta in
trije bratje. So starejši
od tebe? Ne. Drugi brat
hodi v tretji razred, naj-
mlajši pâ je star pet let.
Kako daleč imaš do do-
ma? Dva kilon>etra in pol.
Poleti se vozim s kolesom,
pozimi pa hodim seveda
peš. Kadar imam pouk
dopoldan, še nekako gre,
zvečer pa ni prijetno ho-
diti po temi. Kakšen bo
tvoj polletni uspeh? Bo-
rim se za prav dobrega.
I,^ko bi bil še boljši, pa
nimam vedno časa za uče-
nje, Najraje imam kemijo,
biologijo in risanje. Pra-
viš, da nimaš časa samo
za učenje. Prav gotovo po-
magaš doma na kmetiji?
Seveda pomagam. Eio pri-
dem iz šole, napišem naj-
prej nalogo, potem pa
grem delat. Si kdaj brez
naloge? To ne. Večkrat pa,
če e pri hiši kakšno ркз-
membno delo, moram pu-
stiti učenje in pomagati.
Učim se p>otem zvečer ali j
pa zgodaj zjutraj, preden
grem v šolo Pomagaš
vsak dan? Seveda! In rad
pomagam. Zvečer si po
delu gotovo utrujen? Sem,
pa se moram vseeno pri-
praviti za šolo. Laliko bi
bil boljši. Kaj pa tvoje in-
teresne dejavnosti? vSi se
vključil v delo kakšnega
krožka? Ne, ne morem. Po
pouku moram takoj do-
mov, posebno Ukrat, ka-
dar je veliko dela. Zelo
rad pa bi šel k foto krož-
ku. Fotf:>grafiranje me še
posebno veseli.
Tako je povedal Franci.
Naj se zamislijo tisti učen-
ci, ki doma nimajo druge-
ga dela, kot da se marlji-
vo učijo, se tudi zabavajo
in si izbirajo svoje izven-
šolsko delo, kakor si ho-
čejo, Marsikateri izmed
njih z nejevoljo opravlja
svoje šolske dolžnosti, se
ne zanima dovolj za uče-
nje in v šoli dobiva slab-
še ocene kot Franci, ki se
rad uči in bi lahko bil še
boljši učenec, če ne bi
imel skrbi m dela tudi v
svojem prostem času, ki
ga njegovi vrstniki v me-
stu izkorLstljo popolnoma
drugače kot on.
Končno smo dočakali težko
ne sme zavajati. Kljub temu
pomladjo poletje . . . Vaše telo
bo vse bolj izpostavljeno po-
gledom ljudi. Zato že zdaj po,
skrbite za vitko linijo Vrnila
vam bo, samozavest in občudo-
vanje v očeh mnogih ljudi. Si-
cer pa je že od nekdaj bila
vitka linija telesa vir neizčrp.
nih inspiracij mnogih umetni,
kov. Kdo vam bo pomagal? Li-
belina tehtnica NEVA!
lia
SVEČANA
AKADEMIJA
Kulturna skupnost v S(
jurju pripravlja za slova
kulturni praznik 8. febr
svečano akademijo, ki bo
ta dan v dvorani kultura
doma v Šentjurju. Na svf
ni akademiji bo sodek
moški pevski zbor »Sklad
Ijev Ipavcev«, ki ga vodi.
Goršič. Nuša Vrečko bt
svojo folklorno skupino
pestrila program z izvin
gorenjskimi plesi, sodalo
pa bodo tudi učenci osno
šole z deklamacijami in
jenci glasbene šole.
VRŠILEC
DOLŽNOSTI -
STANE LESNIKA
Konec preteklega tedna
bila v Šentjurju razšir]
seja izvršnega odbora SZ
Imenovali so vršilca dol
sti predsednika te organu
je. Staneta Lesniko, preg»
li in dopolnili prograff
usmeritev dela občinske I
ference ZMS in imene
člane v solidarnostm st
vanjski sklad občine Seni
П11!1!1111111!11111111Ш1Н1!1:!!1Ш!1!1!Ш111!11Ш1111!!1;:11Ш;|Л
i SAVINJSKI!
I MAGAZIN s
I ŽALtC '
¡	vam nudi SV
I	gostišče HU
I	restavracija.
I	Samopostrei
I	Obenem Oß
I	Liboj, Kasa2
I	krajev, da
I	in premog ^
I	bojah.
VODNI SEMINAR
•lavska univerza priprav
ra petek in soboto 26. ir
januarja enoinpoldnevn
sar za člane delavskeg£
i v Konusu. Ob tej pri
)sti bodo obravnaval
membe v naši družben
jtvi, ki so nastale po pis
predsednika Tita. Govori
)do tudi o uresničevanji
mih dopolnil ter o obli
mju temeljnih organiza
idruženega reda. To b(
Iti uvodm seminar za čla
; centralnega delavskegî
te, ki je bil izvoljen v le
I9Î2.
i
PREDLOGI
ZA DOM
iPOKOJENCEV
^t političnega aktiva ii
Istavniki društva upoko
so na skupni seji prej
ieden govorili o nadaljnj:
fabi stare stavbe zdrav
OFE Žalcu:
l^olodvorska
Vainica 2 In
^ potrošnike
in drugih
^Wijo drva
'Mainici v Li-
Nov otroški vrtec v Radečah nudi zatočišče petdesetim malčkom, ki čas, ko so lo-
čeni od svojih mamic, preživijo v prijetnem in lepo urejenem okolju.
(Foto: Jure Krašovec)
stvenega doma in o gradnji
stanovanj za upokojence.
Da bo ta povezava razimi-
Ijiva, se moramo vrniti nazaj
v obdobje štirih let. Takrat
je namreč društvo upokojen-
cev kupilo staro stavbo zdrav-
stvenega doma, za kar je do-
bilo 64 milijonov republiških
sredstev. Predvidevanja so
pokazala, da bi tako pridobili
14 stanovanj za upokojence,
predračuni pa so pokazali, da
bi za preureditev potrebovali
še 26 milijonov dinarjev.
Zadnji urbanistični načrt je
postavil dom upokojencev v
središče novega trgovskega
centra, zato so upravičene
pripombe, da upokojenci v tej
stavbi ne bodo imeli miru.
Skupna seja prejšnji teden
je dala tako več variant no-
vih rešitev. Stavba nekdanje-
ga zdravstvenega doma naj bi
v bodoče služila kot dom
družbeno političnih organiza-
cij, glede doma upokojencev
pa je bil sprejet predlog, da
bi gradili stanovanja v bližini
LABREHTINOVEGA DOMA,
kjer bi zgradili 12 do 14 sta-
novanj za upokojence. Eko-
nomski račim namreč kaže,
da bi bila ta varianta najbolj
sprejemljiva, ker bi lahko ure-
dili skupno centralno kurjavo
in skupno kuhinjo. V. L.
150 NOVIH
DELAVCEV
Zaradi vpeljave novega pro-
izvodnega pKOgrama Renault
in razširitve še nekaterih
drugih obdelovalnih obratov
bodo v Kovaški Industriji v
Zrečah v letošnjem letu za-
poslili okoli 150 novih delav-
cev, od tega 100 samo v ko-
vačnici. Sedanje število 785
zaposlenih se bo tako pove-
čalo na 1000.
300 VRAT DNEVNO
v Lesno-industrijske obra-
tu napravijo v novi vrattami
300 vrat dnevno, pri tem pa
mislijo, da bi jih zmogli na-
praviti 490 pod ugodnimi su-
rovinskimi in tehničnimi po-
goji. Lesa namreč primanjku-
je, zato zadnje čase veliko le-
sa uvažajo iz Rusije. Pa ga je
še vedno premalo, ker je pov-
praševanje na tujem in do-
mačem tržišču po tem izdel-
ku veliko. Danes Izvažajo v
tujino 70% svoje proizvod-
nje, ostalo pa ostane na do-
mačem tržišču.
IZ VESEUA!
Pravo slavje je bilo minulo nedeljo zvečer v dvorani celj-
skega Narodnega doma. Zvoke XX. parade harmonikarjev
DPD Svoboda Celje je poslušalo veliko število poslušalcev
— skorajda do zadnjega kotička so napolnili dvorano Ob-
raza mladih harmonikarjev so sijali z odra, sijali od veselja,
da nastopajo in od zadovoljstva, da muzdcirajo. Marsikdo
je pomislil: kaj neki navdušuje te mlade ljudi, da tako
pridno vlečejo meh, da svoj prosti čas koristijo že spet za
pouk — аИ jim je to v razvedrilo ala je to zgolj »kaprica«
staršev? Se nekaj takih vprašanj se je porodilo, nanje pa
nam naj odgovorijo kar sami harmonikarji.
BLAŽ LILIJA — 14 let,
harmonike se uči 6 let: »Mo-
ram priznati, da sprva nisem
imel največjega veselja. Nav-
duševal me je predvsem
očka. Ko sem pozneje uvidel,
da se s pridnim delom, to se
pravi z vajo, da tudi kaj doseči,
sem dobil že večje veselje, s
tem pa so prišli tudi prvi
uspehi. Ob igranju na har-
moniko sem preživel že veli-
ko lepih uric.«
JANJA SOPAR — 13 let:
»Sem še bolj ali manj začet-
nica. Zato sem tudi na da-
našnjem nastopu kot solist-
ka imela nekoliko treme. Mo-
ram pa reči, da mi je igranje
na harmoniko vedno bolj
všeč. Predvsem imam pri tem
veliko razvedrila, pa tudi si-
cer spoznam pri tem marsi-
kaj novega in lepega o
glasbi.«
FRANCI KOŽELJ — 23 let,
igra deveto leto: »Harmonika
je pravzaprav moja več-
na spremljevalka. Predvsem
igram iz osebnega zadovolj-
stva. To pa je pri meni tako
močno, da sem danes celo
kot vojak, ker imam pač
srečo, da služim v Celju, pri
šel pomagat orkestru. To je
za mene sprostitev po vsako
dnevnem reševanju raznih na
log, ki jih imam kot pripad-
nik JLA.«
NEVENKA MULEJ — 11 let,
igra četrto leto: »Tudi jaz
igram za svoje zadovoljstvo.
Vprašate, če bom potem, ko
odrastem igrala na veselicah?
Sploh ne mislim na to. Bom
pa gotovo vedno rada sode-
lovala v harmonikarskem or-
kestru. To mi je т veselje,
poleg tega pa tudi rada na-
stopam.«
DUŠAN DOBERSEK - 23
let, igra deseto leto: »Igranje
me veseli. Čutim nekakšno
notranjo navezanost na in
strument. Toda treba je bilo
že preboleti nekakšno krizo,
ki jo dobi vsak, ko mu v do-
ločenem obdobju ne gre iz-
pod prstov. Pri nas je prijet-
no vzdušje na vajah. Povezu
je nas pa občutek moralne
obvezanosti do našega peda
goga Oskarja Leskovška že
lim si, da bi nas še dolgo vo-
dil. Želim si pa tudi, da bi
bili vsi mi tako požrtvovalni
v življenju, kot je on.«
Tako torej pravijo mladi harmonikarji. Mi lahko dodamo
le-to, da smo veseh, ko vidimo, da se mladi ljudje posvečajo
tuda čemu drugemu, kot zgolj vsakodnevnemu »životarje
nju«. V tem se pa kaže tudi smisel harmonikarskega ix>uka
pri DPD Svoboda, narekuje pa tudi potrebo po izboljšanju
pogoiev	EG
14. stran — NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO	St. 3 — 25. januar
Rogaška
"ША
VLEČNICA
v
ZE
DELA
Prejšnji teden so v Rogaški
Slatini spustili v pogon prvo
vlečnico v šmarski občini.
Vlečnica lahko v eni un pre-
pelje sedemsto smučarjev, je
prenosna, uvozili pa so jo iz
Nemčije. Inciator za postavi-
tev tega športnega objekta v
Rogaški Slatmi je občmski
odbor za telesno kulturo ob-
čine Šmarje pri Jelšah, sred-
stva za nabavo vlečnice pa
so prispevala podjetja iz Ro-
gaške Slatine. Vlečnico bo
vzdrževalo Zdravilišče Roga-
ška Slatina.
Glede na to, da Je rogaška
vlečnica edina v občim, to
pomem, da je za takšen kraj
kot je Rogaška Slatina, izred-
na pridobitev, pa ne samo
zanjo, pač pa mdi za vso ob-
čino. Z njo bo kraj precej
pridobil, saj bodo učenci os-
novne šole sedaj lahko še
bolj uživali na snegu, nkrati
pa se bodo lahko še bolj nau-
čili smučarske veščme. Goto-
vo je, da je vlečnica po-
membna pridobitev tudi za
vse ostale občane Rogaške
Slatine. Možnosti rekreacije
v tem znanem turističnem
kraju se bodo г vlečnico raz-
širile še na zimski čas.
—mst—
REDUKCIJA - PRIŽGITE SVEČE
»Presneto, že spet ni te šmentane elektrike, le kaj delajo tam
pri Elektru, da so kar naprej te redukcije?« Tako se je v minulih
dneii, ki se kajpada lahko še ponovijo, marsikdo spraševal. Res je
neprijetno, ko iznenada ugasne vse v hiši, pa tudi v sosednji ulici
in potem cela družina mrzlično išče svečo in veselje je tam. kjer jo
najdejo. Tako je nekaj dni, potem je spet vse v redu. Toda ni v redu.
»Temni« dnevi se lahko kaj hitro ponovijo in nerganje bo še večje. In
kdo v resnici botruje tem takoimenovanim redukcijam električnega
toka? Tudi mi sami.
Da, prav ste prebrali.
Tuda mi santi smo v ne-
majhni meri Icrivi, da nam
zvečer ob določem uri
tema ziakrije stanovanje
in se nam potem tista ura
»prekindtve« taiko neznan-
súto dolgo vleče.
Toda kljub temu m eno-
stavno razložiti, kako vse
to poteka. Toda nekako
bomo poskusila in to v ve--
likem upanju. V upanju
zarada tega, ker bi bilo
pravilno, da ko boste pre-
brali vse besede, ki vam
bodo skušale predstaviti
probleme ob pomanj.kan-
ju električne energije, da
boste potem bolj pazljivi
m discapliniram. Da boste
upoš.tevah mnenja in želje
strokovnjakov. Saj so
sami prvi zaxo, da ne pri-
de do reduiicije električ-
nega toka, ker s tem sa-
mi izgubljajo dragocene
kilovatne ure.
Zdaj je zimski čas, če-
prav smo tako dolgo in
nestrpno pričakovala prvi
večja sneg. Zdaj smo ga
dobila in smučarji so se
veselo odpravila na števil-
na sodobno urejena smu-
čišča, otroci pa kar ne
morejo učakati zimskih
počitnic. Toda nefeomu to
vse nič ne pomem. Vsaj
za zdaj ne! To so hddro-
elektrame, njihova jezovi
imajo malo dela. Gladina
rek je upadla to treba bo
počakati pomladi, da se
sneg stopi. Potem bodo
prihrumele spomladanske
vode, nori aprü jih bo
prinesel. Do takrat pa bo-
do opravljali na hidrocen-
tralah obvezne remonte,
tako da bodo v popolnosti
pripravljene spKMniada za^
jeti v svoje naročje veiiike
količme vode. Zdaj pa na
njihovih »delovnih mes-
tih« stojijo termocentrale
in proizvajajo tako drago-
ceno eleictrično energijo.
Ko pa bodo spomiadi pre-
vzele največji dei breme-
na hidrocentrale, bodo šle
pa termoelektrarne v re-
mont. Toda problem je v
tem, ker je za termoelek-
trarne najbolje, äa. proiz-
vajajo energijo v neKaksm
konstantna količini, med-
tem ko si hidrocentrale
lahko dovolijo večja niha-
nja.
Letos je še občutne j še
pomanjikanoe vode kot v
prejšnjih letüi. Da pa bo
nesreča še večja, je po-
kvarjen (poškodovan) tu-
di daljnovod Bosna—Hr-
vatska in zato dobivamo
manj pomoča kot bi jo
lahko iz Bosne. Upajo, da
bo okvara popravljena do
konca tega meseca. Naj-
večja nadloga ob pomanj-
kanju električne energije
pa je »neposluh« odjemal-
cev te energije. Neposluh
na vsa oí)ozíoriia, apele,
ki Jih daje distribucija.
Občutljive m natančne
aparature pokažejo stanje
energije ali pa dobijo ob-
vestilo iiz elektrarn, da je
treba amanjsati porabo na
določeno število kilovat-
rah ur. Ce distributer te-
ga ne opravi, potem izklo-
pijo vse Distributer eJe-S-
triöie energije obvesti po-
rabnike toica pravočasno
preko radia, da omejijo
i>craoo električne energi-
je. Takšno obvestilo pa
največkrat naleti na gluha
ušesa m potem so pač pri
Elektru prisiljeni izklopi
ti tok, kajü edinole tako
se lahko rešujejo izpaäi.
Razumeti moramo nam-
reč, da pri elektrika ni
tako kot doma v pečd —
če na drv bomo pa vrgli
v peč samo dve polena na-
mesto pet. Ogenj sicer ne
bo tako velák, kot če bi
vrgla pet pKJlen, a bo le.
Pri električna energiji, pri
njeni distribuciji in son-
troliranju pa so občutljive
naprave, releja, ki ob po-
manjkanju energije avto-
matdčno i2iklopijo mrežo.
Kje torej iskati rešitev,
da bo električne energije
dovolj, poleg t^a sevela,
da bomo odslej bolje pa-
zik, kako doma uporablja-
mo električno energijo.
Reš-itev je seveda v
gradnji novih elektrarn in
po iayavato strokovnjakov
sO to termoelektrarne. Pri
hadrocentralah se vedno
srečujemo s problemom
vode, pn nas v Sloveniji
še posebej, ker so skoraj
vse v svojih zgornjih to-
kovih hudourniške in so
preko poletja m zime na
pod »suhe« Pra termoelek-
trarnah pa je spel pro-
blem premog. Elektrarne
ga zaradi polituke mzKih
cen ne morejo plačevati
in zato dobiwajo slabšega.
Rešitev za zadostno za-
gotovitev eieK.trične ener-
gije je tudi v rezervah. Te
rezente se nanajajo v
elektrogospodarstvu pred
vsem na napravah. Doora
mreža. Ce je izpad na
enem odvodu, prevzame
obtežbo drug. Ce rezerve
Ш, potem pnde do reduk-
cije. strokovnjaki menijo,
da bi morala biti rezerva
tolikšna, kolikšna je moč
največje enote. No, pri
nas ni nobene rezerve!
Izdelan je predlog sred-
njeročnega načrta razvoja
našega elektrogospodarst
va. Toda v njem ni zago-
tovljene garancáje za do-
ločene potrebe v porastu
potrošnje električne ener-
gije-
Resnično bd bilo mnogo
manj problemov z reduk-
cijami električnega îx)ka
če bi se potrošniki držali
navodil, огагогаа upošte-
vali prošnje m pozive di-
stribucijske službe. Гако
pa mora priti do neljubih
prekmltev, la se nikonnir
ne pišejo v dobro. In ôe
morda vidite ob redukciji
toka v vašem stanovanju
prižgano razsvetljavo na
cesti, se ne hudujte. Prvič,
ulice morajo biti razsvet,
Ijene, zaradi reda in var-
nosti na njih, drugič pa
ne bi bilo večjega učinka,
če bi tudi na ulicah za^
vladala tema. Sicer pa je
vedno več uličnih svetilk
z »mrzlimi« žarmcami, Id
pK>rabijo občutno manj
energije kot klasične »vro-
če«.
In ne hudujte se na in-
kasanta, ko pride ob nse
secu na vaša vrata m ne
recite mu: »Ja, zadnjič ste
nam vzeli elektriko, zdaj
pa znate priti kasirati!«
Ne tako. Sami ste krm.
Ali morate res imeti vitlo
pljen praim stroj, televi-
zor, električno pečico in
akumulacijsko peč naen-
krat. Kje pa! Ko pa bo
po radiu obvestilo, da je
treba zmanjšati porabo
električne energije za toli-
ko in toliko odstotkov, se
ravnajte po navodilu! S
tem boste največ prapo-
mogli, da vam naslednje
ga dne ne bo tema ušla v
stanovanje.
Bii je soparen večer. Mušice so preletavale senco
strehe. Pogledal sem nebo. Od Babjega kota so se rinile
stolpičaste megle, debele in v raznih oblikah.
»Pred večerom ne bo dežja«, sem si mislil. Motor
sem odpeljal pod streho.
Prinesel sem st vode. Umil sem se in se preoblekel.
Vendar sem dočakal večer.
Stopal sem po obraslem klancu v hrib Po mehki
poti je bilo nastlano kupinovo in hrastovo listje in v
jarkih je ležalo na kupe kostanjevih ježic, ki so jih raz-
klali otroci viničarjev.
Listje mi je šumelo pod nogami. Drevje, na pol golo,
je stalo kakor s slamo pokrite koče. ki čakajo vsak dan
krovca
Vsakih dvajset korakov sem si oddahnil. Postal sem,
opn sem roke v boke in gledal po drevju in po rjavih
ilovnatih stenah ozkega klanca.
Vendar je napočil trenutek, ko se mi bo zvalil ka.
men s •'гса
Oorisai sem si s čela pot V klancu ni bilo nikogar.
Mesto je ostajalo niže, hrup je zamiral,
česa sem se veselil? Rahele? Bil sem prepričan, da
je ne bo k Sv. Trojici.
Veselil sem se, da bo konec negotovosti. Vseeno. Sa-
mo ne tega trpljenja.
Mnogo laže bom prenašal bolečine, ko bom vedel, da
je najmanjše upanje prazno, če je ne bo, kaj bom potem
še upal? In nje ne bo Moje Rahele ne bo.
Prišel sem k vinogradom. Polne brajde belega in
črnega grozdja so spremljale ozko vijugasto pot navkre-
ber. Kure, zaprte v lesenih strehastih klonjah. so molčale.
Ljudje so se vračali z dela. Mladi so bili v tovarnah, sta-
rejši so spravljali s koščkov zemlje krompir in koruzo
Na večer te bajte v hribu oživijo. Tu se oglasi kdo
v hlevu, tam kdo v kuhinji prižiga luč.
Nato nastane mir Redko se zgane škaf ali vrč v ku-
hinji. Ropot klopotcev odmeva po hribu tn se odbija od
šum, ki obrobljajo mesto. Sem ni slišati več mesta.
Zrelo grozdje je dišalo tako močno kot srobot ob
naših vodah. Vse ozračje je bilo napolnjeno s sladkim
vonjem. Grozdi so viseli do trave in se mestoma celo
dotikali ilovnate zemlje. Po trije, štirje so viseli skupaj.
Pospešil sem korake. Ne bi rad, da bi me videli lju.
dje iz mesta, ki hodijo ob večerih v hrib.
Takrat je votlo zabobnelo. Prisluhnil sem, če je res.
Da, zagrfnelo je Grom se je trgal in votlo stresal svet.
Prepričan sem bil že prej, da Rahele ne bo. Pa ven-
dar mi je na dnu duše tlela iskrica upanja. Nič ne bi
zgubil njen ponos, če bi mi rekla:
»čemu vendar to> Saj sva tako daleč narazen, kakor
sta nebo tn zemlja. Karkoli bi počela, je nesmiselno,
To bi lahko storila. In jaz bi ostai pn Sv. Trojici, ko
nje že davno ne bi bilo več. Zrl bi v ravnino, kjer bi
stale mirne vode. Mislil bi na čase, ko sem tam trgal
tulpike, ko je srobot skrival neumno mladost, ko smo lovih
ribe, streljali ptice in brezskrbno oponašali ribiče nad
vodami.
Po hribu okrog cerkvice imajo gorice lendavski advo-
kati in trgovci. Tu raste žlahtna trta. Med nizkimi kočami
stojijo vile- Teh vil je vedno več Kmetje prodajajo, gospo-
da kupuje, viničarji pa se selijo.
Ljudje bivajo v lesenih kočicah. V velikih, zidanih
hišah nihče ne biva. Sem prihajajo od časa do časa doma-
či izletniki in obiskujejo pivnice. V zimskem času si zaku-
rjo v sobah, s seboj prinesejo jestvine in gramofon. Nosijo
si vina iz pivnic in preživijo prijetne ure v hribu, ki je
zameten z globokim snegom. Hrup se naseli v mrtve hiše
in ob zgodnjih večerih prisluškujejo viničarji od svojih bajt
gosposkemu veselju
Stojijo v razcapanih oblekah ч- nuicaio v prgišče
toplo sapo m pokušajo grgrajoči gramofon in vesele šale
lendavske gospode.
Tudi jaz sem v prvih letih, ko sem prišel v Lendavo,
hodil v hribe, toda zdaj mi ni več za to.
Na hribu je bil mir Nihče se v vilah m zganil. Bilo
je že vse pometeno okrog ztdin ■ m pripravljeno za bratvo.
Okrog cerkvice so stan grobovi, porasli s travo m г
mrtvimi koprivami. Križi se držijo po strani in črk, üse-
kanih v hrapav kamen, nt mogoče razločiti.
Ciprese rastejo brez vsakega reda na ravnem prostoru,
sredi katerega stoji stara cerkvica- Pod njimi ležijo mrtvi,
katenh več ne doseže spomin živih.
Za starim grobiščem raste bezeg in lesnike, kt jih
prepletajo bodeče киргпе. Tu moram pocaKati Hafieio.
Po poti za menoj m šei nihče UbiaJct so se zbtralt
na nebu sem od Babjega kota. črni stolpi so se prevračali
in volto grmenje se je veano bolj bližalo Rahela bi prišla,
če bi ne bilo nevihte. Zdaj vendar ne more Mi me bo spet
grizel črv negotovosti?
Stal sem vrh hriba preü cerkvico. Oblaki so zakrili son-
ce m zarja se je pokazala oa игпоаа. Prav tako se je
zdelo, kakor da bi hotelo sonce vzhajati.
Po veliki cesti sem od Sobote je drvel avtomobil. Od
kolodvora se je utrgal vlak. Ostri, tanki bliski so križali
nebo na severu.
Tu gori je vladala tišina. Mir pred nevihto- Noben list
na trtah se še ni ganil, še dobro se je slišalo, kako je
v ravnim sopihal vlak.
Nepretrgano votlo grmenje se je vedno bolj bližalo.
Oblaki so se aotikah Črnega loga m laških jagneaov, ki so
se risali na obzorju. Blisk je od časa do časa že ožaril
staro cerkvico
Bog, napoti jo sem gor! Nikdar več ne bom mislil
nanjo Tebi se bom posvetil in vseh posvetnih skrbi se
bom odkrižai.
Prisrčno sem molil k bogu. Pogovarjal sem se г njim.
On me mora uslišati. Zabliskalo se je. Mesto in ravnine
so zažarele. Nato je Bog pogasil svet in težak mrak je
nastal tam, kjer je za trenutek zagorela zemlja.
Nekaj debelih, redkih kapelj mi je že padlo na roke
in na obraz. Po širokih od galice modrih listih je začelo
škropiti Zabliskalo se je Strela m udarila daleč. Nisem
vedel, ali bt ostal pn cerkvici ali bi stopil k mničarskim
kočam Stal sem pred cerkvijo
Takrat je zrasla iz strmega klanca glava s čmimt lasmt,
nato ramena, nato lepi stas S težkimi koraki je prišla
na pot, kjer ni bilo več drevja in ne več hiš — Brünner-
jeva Rahela
St.3 — 25. januar 1973
KMETIJSTVO
NOVI TEDNIK — 15. strai
Kmetijstvo
BOMESA DOVOU?
Predlogi, trditve in obljube si
nasprotujejo — Vprašanja ne
bomo rešili z drobljenjem
Kdor bi hotel razporediti v
neki razumni celoti vse, kar
se govori in piše o vzrokih za
pomanjkanje mesa v naših
mesnicah, bi dobil hudo zme-
šnjavo. Vedel bi še manj kot
zdaj, ko sliši posamezne izja-
ve, trditve m obtožbe v takih
presledkih, da jih navadno ne
primerja med sabo. Zato se le
čudi, kako to, da vzlic oblju-
bam in dobrun predlogom še
vedno ni dovolj mesa.
O zvišanju cen v naših me-
snicah se govori zelo previd-
no. Slišati je le predloge, naj
bi jih v tistih občinah in re
publikah, kjer so nižje kot
drugod, izenačili z višjimi ozi-
roma najvišjimi. Čeprav je
taka uskaditev cen mesa na
enotnem jugoslovanskem trgu
potrebna, pa gotovo ne bo za-
gotovila, da bi v naših mesni-
cah bilo meso na izbiro. Iz
nobenega mesta, v katerem
prodajajo meso po najvišjih
cenah, namreč ne poročajo,
da bi imeli velike presežke,
ki bi jih lahko poslali dru-
gam.
Drugi odgovor mesarjev je,
da je treba dovoliti večji iz-
voz mesa, pa ga bo več tudi
v domačih mesnicah. Zaradi
solidarnosti podpirajo take
razlage mesarjefv tudi ži-
vinorejci. Družbeni organi, ki
odobravajo izvoz, pa jim ne
veqamejo. Verjetno imajo
prav. Preskrbo našega prebi-
valstva z mesom bo gotovo
treba zagotoviti nekako dru-
gače, ne le z večjim izvozom
mesa. Tako menijo celo tuji
gosixxiarstveniki, ko ocenju-
jejo naše gospodarstvo.
Gospodarstveniki in kmetij,
ski strokovnjaki predvideva-
jo, da bo v prihodnjih letih
nekaterih vrst mesa premalo
tudi v drugih državah. To
nam omogoča, da lahko veli-
ko izvažamo. Primanjkljaj ne-
katerih vrst mesa v naši drža-
vi pa razlagajo s preveUkim
lanskim izvozom, zlasti živih
goved.
Ce v lanski drugi polovici
leta ne bi bilo omejitev pri
izvozu, bi mesarji in trgovci
gotovo izvozili še več. Kako
naj bi potem imeli več mesa
tudi v domačih mesnicah?
Mesarji nam to že razlaga-
jo. V naših mesnicah je pre-
malo mesa zato, ker zakolje-
jo premalo živine, čeprav bi
živinorejci radi prodah več.
Pri prodaji mesa doma ima-
jo izgubo, ki jo lahko krije-
jo le z dobičkom pri izvozu.
Človek bi jim kar verjel.
če ne bi poznal še drugih
stvari, o katerih mesarji ne
govorijo. Izračunajmo, koliko
mesarji zaslužijo pri izvozu
za kritje izgub v domačih
mesnicah! Po podatkih, ki jih
imam na voljo, smo lani do-
bili za izvoženih 40.000 ton
živih goved 33,5 milijona do-
larjev. Za 1 kg smo torej do-
bih poprečno ,84 dolarja. Po
uradnem tečaju je to le ok-
rog 14 din. Za 1 kg govejega
mesa so dobili naši izvozniki
po enakem računu približno
dvakrat toliko, in sicer za bo-
ljše meso.
Ključ za razvozljavanje te
skrivnosti je v spodbujanju
izvoza z družbenimi sredstvi.
A zakaj ne bi raje prilagodili
tega spodbujanja sedanjim
razmeram, torej ga zmanjšali,
ko da IZVOZ omejujejo s pre
povedni? Zakaj ne bi s taki-
mi sredstvi bolj zbližali do-
mačih in izvoznih cen v di-
narjih, da mesarji ne bi zane-
marjali preskrbe domačega
prebivalstva. Sedanje spodbu-
janje in hkrati omejevanje iz-
voza mesa in živine zavira tu-
di razvoj živinoreje, saj me-
sarji nočejo odkupiti vse do-
pitane živine, živinorejci so v
negotovosti, kakšne bodo od-
kupne cene v prihodnjih me-
secih.
Preskrba z mesom bo šepa-
la tako dolgo, dokler nebodo
začeli reševati vseh vprašanj
hkrati in tako, kot so med
seboj povezana.
JOŽE PETEK
Oseba tedna: MARJETA VEBER
VESEUE IN 8 KRIŽEV
Zbrali so se v Trnov-
Ijah v kulturnem domu.
Vsi nad osemdeset. Med
njinu Marjeta Veber, ki
jih šteje enainosemdeset.
Na sliki jih je največ spo-
znalo prav njo. Postala je
oseba tedna. Obiskal sem
jo v Tmovljah, na domu.
Veselo se je nasmehnila
že pri vratih in vabila na-
prej. S kolegom sva vsto-
pila v prijazno kmečko
kuhinjo. Pojdimo v v>hi-
šo«, jaz bom pa tukaj ne-
kaj pripravila. Pa doma-
čega vinčka imam.
Na mizi je bel prt. Ne-
ma stara ura, starejša od
Marjete, dremlje na zidu.
Velika krušna peč je mrz-
la, ker ima Marjeta manj-
šo sobico s posteljo in pe-
čjo, ki JO vsak dan za-
kuri. Cez trideset let je že,
kar JO je za večno zapustil
njen mož Anzluh-Ivan. To-
da v postelji ima vseeno
toplo. Ima električno bla-
zino, ki prijetno greje.
Svet je ugledala v Tmo-
vljah 1892. leta, po doma.
če se je reklo pri Gabru.
Doma je büo osem otrok.
Ate je služil samo v let-
nem času v »ciguncah«.
Cez zimo nič. Vsi so ркз-
mrli. Ostala je Marjeta s
sestro. Sama je stopila
pred oltar 1919. leta m s
šestindvajsetimi leti povi-
la prvega otroka — hčer-
ko Štefko in potem še dve
čez nekaj let: Marijo in
Paniko. Zdaj že ima vnu-
ke: Janija, Mihca in Ru-
dija. Vse jih ima rada.
Marjeta se spomni ča-
sov, ko je peljal skozi Tr-
novlje prvi avtomobil in
je sosed Ahtik zaklical:
»Gremo gledat motooU!«
Sicer pa je bij Marjetin
brat edini, ki je imel bi-
cikel
Toda to je že preteklost.
A Marjeta je še živahna,
dober spomin ima in lah-
ko bd nam cel roman рк)-
vedala o sebi. Rada prebi-
ra knjige in časopise. Cez
dvajset let je že naročnica
našega Tednika. Se je
močno ujezila, ko so mu
pred leti ime spreminjali.
K hčerki hodi gledat te-
ievi2Jijo. Sama ima doma
transistor. S pokojnino je
zadovoljna in še eno že-
ljo ima — da bi tako dol-
go učakala, da bi še lahko
videla, kako hitra cesta
»izgleda«. Tisto bi še ra-
da videla. Zaradi nje je
morala prodati kozolec
Rada pa ima Marjeta ze-
ta, tistega, ki je šel Ev
rope. Ko je kupil fička, so
se peljali na Vršič, Man-
grt, v Logairsko dolino in
v Trento. Tega Marjeta ne
more pozabiti.
Sicer pa pravi, da nam
шкоИ ni šlo tako dobro
kot nam gre zdaj. Bel
kruh jemo in v avtomo-
bilih se vozimo. Ker je
sama celo življenje trdo
delala, vsako jutro je po-
molzla krave in je nesla
mleko peš v Celje prodat,
svetuje mladim ljudem,
naj le delajo m jedo pre
prosto hrano, čiminanj
konzerv. Rada pa spije ko-
zarček domačega, tudi ka-
ve se še ioti, a bolj male
in zmerno. Zato je vedno
vesela, razigrana. Vsako
jutro poje mehko kuhano
jajce, sicer pa ima najra-
je kozarec vina m kos
kruha. Pa tudi Kaj peče-
nega zraven. Zato poskrbi
deset kur in petelm —
njena vojska na dvorišču
in pa pujs. Kar umi kora-
ki jo neso po hiši, ОКГet-
na je še kot mlada in пјчп
glas zjvonko odmeva po
sobi.
16. stran — NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO	St. 3 — 25. januar
Krajevna skupnost Center- Celje
Pisan o Celju pa pri tem ne misliti na njihovo slavno zgodovino, bi
bil skorajda greh. In vendar si bomo ta veliki greh privoščili, zakaj nič nas
ne veže, da se povrnemo nazaj v tiste dni, ko so Urh, Herman, Friderik in
množica njim podobnih krojili usodo ljudem pod mogočnim gradom, ki so
se prav kot danes mučili s skrbmi in tegobami vsakdanjega življenja, le da
so te skrbi bile za odtenek drugačne od skrbi današnjega meščana. Prav
te skrbi, ki tarejo prebivalce mesta ob Savinji, bodo izhodišče za naše pi-
sanje. In da povemo kar naravnost: po tolikih krajevnih skupnostih, ki so
zagledale luč sveta v sliki in besedi v našem časopisu, bomo tokrat posve-
tili nekaj besed krajevni skupnosti Celje-Center in za nekaj trenutkov sto-
pili med Celjane, na njihove ulice, med zelenice, v stanovanja, z drugimi
besedami rečeno, vtaknili bomo nos, kamor se bo le dalo, brez predsod-
kov in ovinkarjenja. Naj nam po vsem tem nihče ne zameri naše radoved-
nosti, želje, da bi izvedeli, kar se pač največ da.
JAZ PA GREM NA
ZELENO TRAVCO
v pisarno krajevne skupno-
sti Celje-Center smo vdrli ne-
napovedano, z najmanjšo na-
do, da utegnemo dobiti ko-
garkoli od tistih, ki bi jih
morali dobiti oziroma za
katere smo si želeli, da bi
jim stisnili roko. Tam pa kot
da se je zgodil čudež: enkrat
za spremembo so bili zbrani
za mizo vsi, ki skrbe za pre-
del mesta, razmejen z obrež-
jem Savinje, Voglajne, do
mostu pri Braniboru in Gre-
gorčičeve ulice. To so namreč
meje krajevne skupnosti Ce-
lje-Center. Možje pa, ki so
sedeli za mizo modrujoč in
razglabljajoč o skrbeh mešča-
nov in njihovega mesta, so bi-
li predsednik krajevne skuph
nosti Rudi PIBBOVEC, pod-
predsednik Edvard BASTIČ
in tajnik Jože îCBEBS, ki ga
tako ali tako ni treba ne vem
kako obširno predstavljati,
ker ga pozna vsak Celjan.
Morda ne bo napak, če zač-
nemo v temle našem zapisu
s celjskimi zelenicami. Zimaj
je zima in zelenega ni videti
nikjer in kar prav bo, da ma-
lo obudimo spomin na dni,
ko so bile te zelenice sveže
in vse zelene, ko so jih kra-
sile rože in se je na njih bo-
hotila pomlad v veselje me-
ščanom in radost mimoido-
čim. Toda, kje so ti časi, kje
dnevi, ko so zelenice res bile
to, o čemer govorimo?
»V našem mestu oziroma
na območju naše krajevne
skupnosti imamo 624 m« ze-
lenih površin: pri Gledališču,
na Miklošičevi, Muzejskem tr-
gu, pri Aškerčevem spomeni-
ku, vse ostalo pa oskrbujejo
podjetja in Mestna vrtnarija.
Žalostno je le to, da naše ze-
lenice še zdaleč ne zaslužijo
tega naziva. Hudo mi je, ko
spomladi gledam te končke
zemlje, vse zvožene s pomen-
dranimi in polomljenimi ro-
žami, stlačenimi v blato, na
katere nihče ne pazi, najmanj
pa lastniki osebnih avtomo-
bilov, ki postavijo avto, ka-
kor jim drago. Mnogokrat
smo se zaradi tega potožili
pri Milici pa občinski skup-
ščini in še kje, posledica vseh
prošenj pa je stanje, kakršno
pač je.«	__
Jože Krebs se še kako za-
veda vsega tega, pomagati pa
ne more, prav tako kot niče-
sar ne zaležejo grožnje, pro-
šnje in opomini v mestnem
parku, tik drsališča, kjer je
za parkiranje natanko dolo-
čen prostor in vendar je tra-
va tako povožena, da je že
nikjer več ni. Da bi bila sli-
ka tako opustošene narave še
lepša, je zemljišče tam okoli
naravnost zorano in ničkaj
prijetno se ne počuti ob tem
lastnik hišice ob drsališču, ko
korači preko blata do asfal-
ta. Malo bolj obzirno so voz-
niki do parka ob Savinji,
vendar: zgledi vlečejo in kdo
ve, če ne bo čez leto, dve tu-
di tam tako.
LUKNJE, DA V NJIH
GADI NE BI
STANOVALI
človeku se upira, da bi v
slehernem članku, reportaži,
zapisu, čemerkoli že, kritizi-
ral in vihtel pero visoko nad
glavami, bobneč nad krivica-
mi in nepravilnostmi, a je že
tako: za hvalo je še vedno
čas.
Tole še peče te tri može pri
krajevni skupnosti Celje-Cen-
ter: stanovanja. Podajali smo
si besede, kot da bi se prvič
videli, prišli od daleč po mno-
gih letih iz tujine in si sti-
sniH roke. človek kar verjel
ne bi, če ne bi videl, kaj vse
je mogoče v tem ne tako ve-
likem mestu, kjer so velika
in svetla stanovanja.
»Ljudje prihajajo k nam,
prosijo in tarnajo, kolnejo in
se sklicujejo na vse na sve-
tu,« pravi predsednik krajev-
ne skupnosti RUDI PIBRO-
VEC. Poglejte samo primer:
v Cankarjevi 4 si je pred ča-
som stanovalec Elmil Soklič
zgradil hišo na Ostrožnem in
stanovanje v Cankarjevi je
ostalo prazno. Ljudje v Celju
potrebujejo zavetje, v Can-
karjevi 4 pa domujeta tema
in zatohel zrak. Nekdanji sta-
novalec pravi, da stanovanje
čaka na sina, ki živi v Ljub-
ljani. Vprašanje je, kdaj se
bo sin spomnil, da bi bilo do-
bro preseliti se v Celje. Do
JOŽE KREBS
takrat bo stanovanje pra-
zno ...
Koliko je še primerov v Ce-
lju, ob katerih bi se človek
zgrozil. Videli smo jih in ob-
čutili bedo, marsikje pa temu
botruje tudi malomarnost.
Odšii smo v mesto, v srce
krajevne skupnosti in obiska-
li Pogeljškove in Nežičeve.
Otroci, še ne dorasli, dojenč-
ki, stara ženica, mlad par,
stanovanje pa takšno, da vo-
da gospodari v njem. Nato
smo krenili k Kmetičevi Pani
na Aškerčevi 4 in obnemeli:
Je mogoče, da se kaj takšne-
ga dogaja v Celju, nam je
vrtalo v glavah. Podobno se-
nam je godilo pri Marčičevih,
kjer žive dve družini v pro-
storu, velikem okroglo osem-
najst kvadratnih metrov. Pet
ljudi se stiska in plazi skozi
življenje in ničesar lepega ni
v njih.
»Stanovanjski problem, kot
vidite, ni majhen, toda to je
le del,« se nam je v pogovo-
ru nridružil EDVARD BA-
STIČ. Mnogo teh problemov
je tudi v Zidanškovi, ki je
prav tako del naše krajevne
skupnosti. Verjetno pa je, da
je še kje drugod. Za vse ne
vemo. Kar zvemo, povemo
najprej takoj, ko stvari na li-
cu mesta preverimo. Nadalj-
nji korak je v rokah občinske
skupščine. Enako velja za vse
ostale probleme: vodovode, ki
so ponekod naravnost krimi-
nalni, še iz starih časov in na
hodnikih, celo na dvoriščih in
pKxlobno, inšpekcijsko službo,
ki jo opravljamo, včasih či-
sto brez pomena in podobno.
Mi samo registriramo, vse
ostalo rešujejo drugi, toda
kako rešujejo, to je drugo
vprašanje. Naša naloga je,
opozarjati na nered in često-
krat se sprašujemo, zakaj
smo sploh tukaj.«
Ustavili smo se ob dvori-
ščih in prečudnih garažah, ki
stoje tam, vse zbite in skr-
pucane, da človek največkrat
ne ve, čemu sploh služijo.
»Zakaj ne bi naredili enotne-
ga načrta, na primer za mon-
tažne garaže, da se ne bi ta
mizerija valjala po dvoriščih
in kazila izgled mesta.« je de-
jal Jože Krebs.
Mimogrede smo si ogledali
še nekatera smetišča, na ka-
tera vztrajno mečejo smeti
podjetja, po njihovem zgl-adu
pa še meščani. Tako uničijo
še tisto malo zelenega na dvo-
riščih skupaj z barakami in
podobnim. In še in še smo
govorili o stanovanjski pro-
blematiki krajevne skupnosti
Celje—Center in izvedeli, da
je, po mnenju treh mož, ki
si belijo glave s temi rečmi
stanovanjska zakonodaja рк)-
polnoma zgrešena, da se ne
ve, katera stanovanja so praz-
na in katera ne, da je kup
ljudi v Nemčiji že leta in le-
ta, njihova stanovanja pa
prazna.
»Zadnji ukrep skupščine,
da morajo biti nekateri lokali
v mestu ob nedeljah zaprti,
je sprožil plaz nezadovoljstva
med občani,« je omenil pred-
sednik krajevne skupnosti Ce-
lje—Center, Rudi Pibrovec.
»Ljudje so prihajali k nam,
se pritoževali in podobno. In
spet smo ostali na istem:
to ni v naših rokah. Pritožbe
smo poslali naprej. Sicer pa,
kaj naj naredimo s tistimi
štirimi milijoni in še nekaj
denarja, ki ga dobimo na le-
to? Mar naj delamo čudeže?«
Edina stvar, s čimer so se
na krajevni skupnosti Celje—
—Center pohvalili, je odnos
krajevna skupnost—center za
socialno delo. Le ta upošteva
sleherni predlog, ki ga pred-
ložimo in ga tudi reši, pravi-
jo. Ni se še zgodilo v zadnjih
dveh letih, da bi nam kakšen
primer odklonili. Vsak primer
seveda preverijo in prav bi
bilo, če bi tudi vse ostale in-
stitucije delale tako. Tako bi
vsaj vedeli, kakšno je naše
delo, kolikšni naši napori,
pravijo na krajevni skupnosti
Celje—Center.
Dan za dnem govorimo o
Kozjanskem, pri tem pa se
ne zavedamo, da je samo v
krajevni skupnosti Celje—
Center 42 sociaalnih podpi-
rancev in da jih je še naj-
manj 20 do 30, ki bi ta denar
prav tako potrebovali.
Problem zase je otroško
varstvo, čeprav je kolikor to-
liko urejeno, le da so kapa-
citete premajhne. Obe stavbi,
v katerih so otroški vrtci, sta
stari in ne ustrezata več na-
menu, niti ona na Titovem
trgu niti ona v Aškerčevi uli-
ci. Po programu, ki je bü
sprejet ob referendumu, je
predvidena gradnja vzgojno
varstvenih ustanov, vendar
krajevna skupnost Celje-
Center ne pride v poštev.
Krebs: »2eleli smo urediti
vsaj eno otroško igrišče, pa je
vse skupaj ostalo le pri bese-
dah. Načrti so, denar pa je
padel v vodo, ker nismo mog-
li urediti vseh pravnih zadev
z lastnikom hiše, ki naj bi
jo poruših in kjer naj bi bil
vrtec.<f
Niz skrbi in problemov.
Vtis za vtisom. Lepo mesto
ni več tako lepo mesto, ljud-
je ne već tako breskrbni in ve-
seli kot se zde, kadar je člo-
vek vesel in razposajen. Uli-
ce niso čiste, kot bi morale
biti in nekatera stanovanja ne
taka, da bi človek lahko de-
jal: živim öloveka spodobno
življenje. Celju še marsikaj
manjka. Milenko Strašek
Oj, Celje, ti mesto belo ..
Ko bi Aškerc vedel, kako bodo ravnaU njegovi bodoči some^opni z ioleni r-^ì, bi najbrž
ne dovoUl postaviti svoj kip tja, kjer je, kjer še tulipani nimajo miru pred šoferji, kaj
iele, da bi ga imela njegova pesniška duša.
Na Aškerčevi 5 vedo," kaj je stiska in kaj pomeni, če dve
družini živita na osemnajstih kvadratnih metrih življenj-
skega prostora. Tudi zunanjščina tega prebivališča ni nič
kaj dopadljiva.
ét. 3 — 25. Januar 1973
ZA KRATEK ČAS
NOVI TEDNIK — 17. stran
3. »Jasno! Pot na Mars ni skok na Luno! Kdo bi to-
vori! tone govedine, krompirja in fižola s seboj; kdo bi
se mesece in mesece prekladal po sedežih ladje, vlekel
šah in listal stare revije, če pa je tu boljša rešitev: za-
ôïrznitev posadke!
Paradižnik in njegova sopropa — že vnaprej trda od
Wrahu — sta zaslišala, kako je od nekod zapel kompresor.
Živo srebro v toplomeru na steni se je jelo premikati na-
vzdol ... 25, 20, 15, 15, 5, O stopinj!
Ledene rože so zacvetele na okenčku, od koder je Klara
pravkar gledala v nebesa. IVlrzlo se je skozi steklo na-
smehnila tetka Luna. Paradižnik je potegnil ovratnik suk-
njiča čez ušesa in misel mu je splavala v preteklost.
nekam pod ekvator prijetno tople Afrike... Minus 5, 10,
15, 20, 30, 40, 50 je škripalo v toplomeru!
No, nista več videla na toplomer naša potnika! Zaprla
sta oči, priklenjena na sedeže, ljubko obrobljena s sre-
brnim ivjem.
Ladja pa jo je ve4lno hitreje rezala skozi vsemirska
prostranstva.
18. stran— NOVI TEDNIK
ZABAVA
Št. 3 — 25. januar 1973
Med štirimi
očmi
KAKO POSTATI
VEĆJI?
Ze dolgo me tare skrb,
Kako EK)Stati večjd. Ni pri-
jetno bdti tako majhen
kot sem jaz, zato upam,
draga Nataša, da mi boš
ti pomagala.
Star sem 14 let, velik
pa komaj 140 cm. Pro-
sim, da mi poveš kakšno
zdravilo, da bi se poteg-
nil ali kaj naj jem. Upam,
da boš imela toliko razu-
mevanja in mi odgovorila
na to življenjsko vpraša-
nje. Ce je kakšno zdra-
vilo, prosim objavi, če
pa ni, pa v kot na-
piši — za ■ Franceta ni
pomoči. Se enkrat prosdr.n,
ne me razočarati!
France
Dragi France,
pri nas v uredništvu nima-
mo navade, da bi v kote
pisali, da ni pomoči, zla-
sti pa za tebe, dragi Fran-
ce, ki imaš komaj rosnih
štirinajst let. Nikar mč
ne skrbi, da do	še
nisi dovolj zrasel, ker ne-
kateri ljudje počasneje ra-
stejo kot 'drugi, seveda, če
to ni v diedni zasnovi tvo-
jih prednikov. Tega nisi
napisal, zato ti čisto za-
gotovo ne morem odgovo-
riti. 2л tvoja leta si za-
enkrat res premajhen, pa
veš morda tudi to, da so
še pred tabo leta razvoja,
ki bod'o prinesla svoje?
Zdravila za rast nobenega
ne poznam. Uživaj normal-
no hrano, ki naj bo čim-
bolj vitaminska, ker če
boš jedel veliko močnate-
ga, se boš zredil in debe-
lost te bo delala še manj-
šega Ne ia^bljaj pa za-
zara;ii svoje majhnosti po-
gum in nikakor to ne sme
postati tvoje največje živ-
ljenjsko vprašanje. Si že
kdaj pomislil na ljudi po
svetu, na tiste, ki umirajo
še danes zaradi lakote? In
končno, da te še malo po-
tolažim, ti povem, da je
meril Napoleon samo I.")«
centimetrov.
KONTRACEPCIJ-
SKE TABLETE
stara sem 16 let in ho-
dim v drugi letnik sred-
nje tehniške šole. Pred
enim letom sem spoznala
fanta, ki je leto starejši
od mene. Z njim se zelo
dobro razumeva in tudi
staršem je pKDgodu. Fant
me je zdaj zaprosil za
spolne odnose, v katere pa
nisem privolila, ker se bo-
jim morebitnih posledic.
Rada bi vedela, koliko
moram biti stara, da lah-
ko dobim kontracepcijske
tablete?
Spoštovana deklica,
polnoletna moraš biti, iz-
polniti torej osemna.ist
pomladi! Upam da boš do
takrat tudi toliko zrela, da
se boš znala podpisati.
MOJA TEŽAVA
Postajam iz dneva v
dan bolj malodušen, ker
me preganja nadloga, ki
ji ne poznam konca. Pre-
neha, i)a se spet pojavi,
čas je, da povem, za kaj
gre.
Na spolovilu, ki je rahlo
rdeče, so se mi pojavile
rdeče pikice, ki me zelo
srbe. Pa ne vedno, le vča-
sih običajno takrat, ko
menjam temperaturo, ko
prehajam iz hladnega na
toplo ali pa obratno. K
zdravniku za take malen-
kosti ne bi rad hodil, F>a
se sram me je povrhu!
Nace
Dragi Nace,
sramoto v kot in takoj
k tistemu, ki se ga bojite,
k zdravniku! Tam ne jedo
ljudi, samo pomagajo, če
le morejo. Ugotovili bo-
do, ali ste spolno bolni,
ali pa imate samo »srbe-
čico«, ki je tudi neprijetna
nadlo.ca.
MASTNE TEŽAVE
Imam zelo mastne lase.
će jih umijem s katerim-
koli šamponom, imam la-
se že po nekaj dnehnmst-
ne. Zdaj uporabljam šam-
pon za suho pranje las in
je malo bolje. Ali je mor-
da tudi kakšno sredstvo
za goste lase in kakšna
je shujševalna telovadba?
Za koliko naj shujšam,
ker sem visoka 168 cm,
tehtam pa 64 kg? MIJA
Dragica, univerzalnega
sredstva proti mastnim
lasem še ni, zelo pa po-
maga suho pranje las,
kar si sama spoznala in
samo tako nadaljuj. Tudi
jaz imam težave s tem,
pa si zaenkrat še ne
znam pomagati tako, da
bi ta nevšečnost mnogo-
terih žena in deklet od-
padla.
Za tvojo velikost moraš
shujšati štiri kilograme,
seveda, če , nimaš raje
malo bolj zalitih oblik.
Tvoja teža pa je odvisna
tudi od let, teh pa nisi
sporočila, zato sem »uda-
rila« kar počez. NATAŠA
IZ CEHOVSKEGA
ŽIVLJENJA
že ustanovne listine ne-
katerih mest so določile,
koliko mojstrov laliko
ima posamezna obrt. Cehi
so se tega držali in šele
z rastjo prebivalstva se
je povečevalo tudi število
samostojnih obrtnikov. Da
bi posamezna obrt lahko
obdržala :г.зпоро1 na do-
ločenem območju, so mo-
rali biti v cehu mojstri,
kd so dobro obvladali
obrtno znanje in znali
hkrati braniti svoje pravi-
ce. Mojster je prajvilorna
lahko postai vsaik, ki se
je v redu mičil obrti in
izpolnjeval druge pogoje.
Napraviti je moral moj-
strski izpdt, sicer pa je bdi
pogoj še, da je bil zakon-
ski sin in neoporečnega
življenja. Pod tem so ra-
zumeli predvsem to, da
ni kandidat napravil kake-
ga obrtnega prekrška ali
se v preteklosti pregrešil
s šušmarjenjem. V tem
primeru Je bilo najbolje,
če je pregrešek kar takoj
pitiznal, ker bi kasne.je
bile posledice še mnogo
hujše, kot npr. izključitev
iz ceha, zraven pa še hu-
da denarna kazen. Ko je
dokazal, da se je obrti
izučil in bil kot pomočnik
tri leta na potovanju, je
po vrsti obiskal vse moj-
stre v cehu, da bi ga le-ti
spoznald in pri prva četrt-
letni skupščini glasovali,
ali naj ga pripuste k moj-
strskemu izpitu ali ne. Ce
je dobil dovoljenje za iz-
pit, sd je moral sam oskr-
beti material za praktič-
no delo. Pregledala ga je
posebna komisija in kan-
didat se je lotil dela. Iz-
{jita ni napravil, če komi-
sija ni sprejela izdeika,
ker j>o kakovosti ni odgo-
varjal. V tem primeru je
ponovno stopil v delovno
razmerje pri kakem moj-
stru, da bi si še izpopol-
nil znanje. Izpit je lahko
ponavlijal najprej po pre-
ku treh mesecev.
Ce je izpit uspešno
opravil, so ga sloveono
sprejeli med mojstre. Po
vplačilu pristopnine in
vpisu v cehovsko Itnjigo
mojstrov je moral priredi-
ti tudi gostijo, na katero
je bil dolžan povabita vse
mojstre ali pa vsaj cehov-
skega mojstra m člane
izpitne komisije. Ponekod
in včasih so šli celo tako
daleč, da so določili, ko-
liko kruha in vina mora
pripraviti, da bo gosoija
vredna mojstrske pojedi-
ne. Taikih slavij pa je bi-
lo razmeroma malo, ker
je lahko mojster predla-
gal svojega pomočnika za
izpit šele, ko sta potekli
dve leti, odkar je opravil
izpit ssadnji kandidat. S
tem so umetno zavirali
naraščanje števila novih
mojstrov v cehu.
Čeprav so omejevali
stalež mojstrov, ni imela
vsaka delavnica vedno do-
volj dela. Vsak mojster
se je zelo trudil, da bd si
zagotovil kujxîe. Naročni-
ke pa je smel sprejemati
le v delavnici ali kvečje-
mu iskati delo pri grašči-
nah. Treba je bilo biti
■ dovolj bister, da je dobil
delo, ne da bi zadel ob
nevoščljivost drugih ali
napravil očiten prekršek
proti strogim cehovskim
predpisom. Izdelkov svo-
jih tovarišev pred kupci
ni smel grajati. To pra-
vico je imel le oehavskii
mojster, ki je preglcnio-
val na sejmih izdelke.
Vsa prodaja se je nam-
reč vršila na tedenskih ali
letnih sejmih, v delavnici
pa ni smel obrtnik pro-
dajati ničesar.
Po mojstrovi smrti je
vdova lahko obdržala obrt
še eno leto. V tem času
je strokovne zadeve vodil
najsposobnejši pomočnik.
Po enem letu j.e oart
osta^ v hiši, če je v tem
času opravil izpit domači
sin, če se je vdova poro»-
čila s pomočniikom, ki je
imel pogoje za mojstra,
ali da se je ta oženil в
hčerjo pokojnega mojtra.
Friderik Veliki je s sla-
vnim doktorjem Zimmer-
mannom govoril o zdrav-
niških zmotah in ga v šali
vprašal:
»Doktor, koliko oseb
ste že ubili v življenju?«
»Ne toliko kot vaše ve-
ličanstvo,« je odgovoril
doktor, »in še tiste pre-
cej manj slavno!«
•
Angleški državnik in pi-
satelj lord Chesterfield je
napisal o ljubezni: <>Na-
slada je kratka, položaj
smešen, izdatki neznosni.«
*
Dionizij, tiran v Sira-
kuzah, je vprašal Aris ti
pa:
»Kako to, da filozofi o-
biskujejo vladarje, vladar,
ji pa ne filozofov?«
»Zato, ker tudi zdravni-
ki obiskujejo bolnike, ne
bolniki zdravnikov!« je
odgovoril Aristip.
* « «
Mornar potniku, ki ima
morsko bolezen: »Le po-
trpite! Ko se bo dvignila
luna, se boste bolje po-
čutili!«
Potnik: »Moj bog! Kaj
se mora ta tudi dvigniti?«
* * *
Poročni obred je kon-
čan in ženin vpraša du-
hovnika:
»Koliko sem dolžan?«
»Za poroko ne računa-
mo ničesar,« odgovori du-
hovnik, »lahko mi pa da-
ste kaj za lepoto vaše ne-
veste!«
»Prav«, odgovori mladi
mož in mu da pol dolarja.
Duhovnik dvigne neve-
stin pajčolan, jo pogleda
in nato seže v svoj žep.
»Vračam vam vaš denar,
mladi mož,« pravi.
♦ » »
Klub zatiranih zakon-
skih mož zboruje. Nena-
doma se odpro vrata in
v sobo stopi velika žen-
ska. Naglih korakov se
približa najmanjšemu mo-
škemu, ga zgrabi za rame-
na, da mu zašklepečejo
zobje, in zakliče:
»Kaj pa delaš tukaj? Saj
ti nisi zatiran!«
* * *
Iz nepoučenih krogov
sem zvedel, da bodo v
Celju pričeli s šolo, kjer
bodo predavali o tem, ka-
ko se z veliko besedami
malo pove.
*
V celjski tovarni LIK
Savinja izdelujejo med
drugim tudi zelo kvalite-
tne stole. Mnogi se v njih
namreč tako dobro poču-
tijo, da jih za živo gla-
vo, čeprav sposobnejšim
od sebe, ne pustijo zase-
sti niti za hipec.
*
Ravnatelj celjske ple-
sne šole je nekoč dejal,
da bi bilo potrebno uve-
sti več kulture v politiko
in manj politike v kultu-
ro. Ne vem, na kaj je
mislil?
*
Pravijo, da je teletine v
mesnicah zmanjkalo, celj-
ske ulice pa so še vedno
polne.
*
Gob še nikoli ni bilo
toliko kot letos, pa tudi
gobcev ne!
*
Dijaki srednjih šol, ki
so bili med počitnicami
miličniki, so bili strah in
trepet voznikom. Najprej
so ustavljali tiste, kd so
jih med letom opozarjali
na napake. Sedaj so jim
vrnili.
St.3 — 25. januar 1973
KMETIJSTVO
NOVI TEDNIK — 19. strai
Zadovoljni
z delom
Delo Občinske zveze za te-
lesno kulturo v Žalcu v pre-
teklem letu ni bilo lahko.
Omeniti je treba, da je vseh
športnih organizacij kar 44, v
teh pa je včlanjenih približ-
no 5500 članov, če predsta-
vimo športne panoge bi bilo
stanje naslednje:
ROKOMET — Grižani in
Zalčani nastopajo v štajerski
rokometni ligi in to zelo us-
pešno. Ekipi Prebolda, Pe-
trovč in druga ekipa Griž pa
nastopa v medobčinski ligi.
Tako je videti, da je rokomet
v dolini zaživel.
KOŠARKA — V tej športni
panogi smo dosegli velik pre-
mik. Ekipi Žalca m Prebolda
nastojMta v II. republiški li-
gi-vzhod. V teh dveh krajih
pa so že pričeli načrtno vzga-
jati mladince in pionirje.
ODBOJKA — Tradicija od-
bojke je v Braslovčah in
Šempetru. Ekipa Šempetra
nastopa v II. republiški ligi
ter ima po prvem delu tek-
movanja vse možno§ti, da se
uvrsti v prvo. Braslbvčani pa
nastopajo v mariborsko-celj-
ski ligi.
ŠAH — Škoda, da so .šahi-
sti Žalca izpadli iz slovenske
lige. To se jim je že drugič
pripetilo. Napredek pa se je
pokazal v Šempetru in na
Polzeli
KEGLJANJE — Velik uspeh
in napredek so v zadnjem le-
tu napravili kegljači KK
Hmeljar Žalec. Uvrstili so se
v II. slovensko ligo, na držav-
nem prvenstvu pa so zasedli
solidna mesta. Obstajata še
KK na Vranskem in Šempe-
tru, kjer redno vadijo in se
udeležujejo tekmovanj.
STRELSTVO — Strelskih
družin je kar 7. V letu 1972
pa bi lahko rekli, da so bili
aktivni le strelci Šempetra.
Nekateri posamezniki iz dru-
gih strelskih družin so se iz-
kazali na republiškem prven-
stvu.
NOGOMET — Iz Savinjske
doline nastopajo v celjski no-
gometni podzvezi ekipe iz
Polzele, Žalca in Gotovelj. V
zadnjem času pa je NK v Žal-
cu v precejšnji krizi.
ŠŠD — Izvedli so 14 občin-
skih tekmovanj ter osvojili
tudi prvo mesto med ššD v
Sloveniji, članov je približno
okoli 2000 kar kaže na mno-
žičnost.
TABORNIKI — V minulem
letu so se taborniki (v obči-
ni je 7 odredov), slabO'izka-
zali, razen nekaj posamezni-
kov iz Žalca.
PLANINSTVO — Velik na-
predek se občuti pri planin-
skih društvih. V Zabukovici,
Žalcu, Polzeli in na Vranskem
je skupno včlanjenih okrog
200 planincev, ki si zaslužijo
pohvalo.
REKREACIJA — Delavskih
športnih iger se je letos ude-
ležilo kar 22 delovnih orga-
nizacij (približno 1000 posa-
meznikov) v 11 športnih pa-
nogah.
SMUČANJE — Center za
smučanje Savinjčanov je v
Libojah, kjer je možna tudi
nočna smuka. Tu se je lani
naučilo smučati več kot 500
učencev. Nekaj problema pa
so imeli s kadrom.
Letos bo ObZTK Žalec pro-
slavila 15. letnico obstoja.
Prav tako pa je pred vrati
Ustanovitev telesnokulturne
skupnosti. Iniciativni odbor
je že sestavljen, če kratko
povzamemo, so s sredstvi, ki
so jih imeli na razpolago, na-
pravili kar precej. Trenutno
Pa je blagajna ObZTK praz-
na.
T. TAVČAR
Košarka
v 1. kolu drugega dela tek-
movanja v II. zvezni košar-
karski ligi so celjski košar-
karji pripravili prijetno pre-
senečenje. ko so popolnoma
zasluženo premagali doslej
neporaženo ekipo Industro-
montaže iz Zagreba z rezul-
tatom 75:68 (41:36). Renomi-
rani gostje, ki so z eno no-
go že v 1. zvezni ligi so vo-
dili samo z 2:0, potem pa so
iniciativo prevzeli tokrat iz-
redni domači košarkarji, ki
so vodili vse do konca tek-
me. Ključ uspeha celjskih ko-
šarkarjev je bila vsekakor
izredna igra Tomašiča, ki je
celo tekmo striktno pokrival
najboljšega igralca gostov
»Ljubljančana« Bassina in ga
povsem onemogočil. Celjani
so tokrat zaigrali taktično iz-
redno dobro, vsak napad je
bil skrajno premišljen in red-
ko katera žoga je bila zgub-
ljena. V 31. minuti so Celja-
ni vodili že s 17 koši razlike,
gostje pa so s pressingom
poskušali obrniti tok tekme
v svoj prid, dosegli so zapo-
Gimnazijci
najboljši
Pretekli teden se je konča-
lo občinsko prvenstvo v šahu
za srednješolce. Tekmovanje
je končalo 20 posameznikov.
Rezultati: 1. Planine 16.5, 2.
Naglav 15, 3—4. Koštomaj in
Agrež 14,5 (vsi gimnazija)
5.-6. Petemel in Kristan 13
itd. Zmagovalec je prejel na-
ziv tretjekategornika, ostali
do desetega mesta pa so do-
bili IV. kategorijo.
—ed
redoma 8 košev. To pa je
bilo tudi vse, kajti Miloš in
Zmago Sagadin sta kmalu
umirila igro in s pametno
igro privedla svojo ekipo do
zaslužene zmage. Pri Celjanih
so bili tokrat p>oleg jimaka
tekme Tomašiča odlični Mi-
loš, Zmago in Tone Sagadin,
pa tudi Erjavec in Fink sta
prispevala svoj delež h konč-
ni zmagi. Tekma je bila iz-
redno kvalitetna, domačini so
zaigrali odlično predvsem v
obrambi, borili pa so se tako
kot še nikdar. S to zmago so
SI CeJjam precej povečali
možnosti za obstanek v II.
zvezni ligi, kajti v nadaljeva-
nju prvenstva imajo precej ■
boljši razpored od drugih
kandidatov za izpad. Koše za
Celje sc dosegli- Miloš Saga-
din 25, Tone Sagadin 19, Zma-
go Sagadin 15, Tomašič 8,
Erjavec 5 in Fink 3.
Tekmovanje bo zdaj preki-
njeno do 10. februarja, ko se
bodo Celjani pomerili najprej
v Slavonskem Brodu z doma-
čim Oriolikom.
JANEZ CEPIN
Zmago Sagadin
Jože Geršak
PRIZNANJE KLUBU
Na nedavno minuli skup-
ščini Košarkarske zveze Slo-
venije so podelili tudi pri-
znanja za dolgoletno delo ter
za kvalitetne dosežke v ko-
šarkarski organizaciji. Med
nagrajenci sta bila tudi dva
člana KK Celje. Zmago Sa-
gadin je dobil priznanje kot
najboljši igralec republiške
lige v preteklem letu, pred-
sednik celiK,-m košarkarjev
ing. Jože Geršak pa za dolgo-
letno uspešno delo pri raz-
voju košarke. Slednjega smo
zaradi tega tudi naprosili za
kratek razgovor.
NT: Kaj vam pomeni to
prizna je?
J. Geršak: Moram priznati,
da sem pričakoval priznanje
celotnemu klubu, saj pri raz-
voju košarke v neki sredini
ne more delati zgolj en člo-
vek, ampak je to timsko de-
lo. Zato smatram, da je to
priznanje vsem, ki so poma-
gali pri razvoju celjske ko-
šarke. Zlasti moram tu iz-
pos^aviti menda najbolj prid-
nega amaterskega športnega
delavca v Celju Janeza Cepi-
na.
NT: Kakšna je perspektiva
celjske košarke?
J. Geršak: Celje ima vse
pogoje, da postane drugi ko-
šarkarski center v Sloveniji.
To trdim predvsem na pod-
lagi množičnosti, materialnih
pogojev — gradila se bo več-
ja dvorana itd. Imamo tudi
strokovni kader. Trenutno se
namreč kar pet ljudi ukvarja
z naraščajem v okviru kluba.
Se večjo množičnost namera-
vamo doseči z organizacijo
odprtih prvenstev v vseh ka-
tegorijah. Pri pionirjih to že
delamo, moramo pa začeti še
v okviru sindikalnih športnih
iger. V okviru kluba pa bo-
mo ustanovili novo moštvo,
kot ix>družnico prve ekipe.
NT: Kakšni so problemi?
J. Geršak: Naš klub je
menda edini v državi, ki ži-
vi zgolj od vstopnine. Vse,
kar smo doslej sprejeli na
račun tekmovanj v zvezni
konkurenci, je bilo 10.000
dinarjev od sklada za telesno
kulturo Celje. Verjetno bomo
ta problem rešili v skladu z
reševanjem problematike kva-
litetnega športa v CJelju. S
podjetjem Kovinotehna smo
namreč v dogovoru za patro-
nat. V sami ekipi pa imamo
še največ problemov z viso-
kimi igralci. Sicer pa so te-
žave podobne kot pri dru-
gih športih. Nasploh bo po-
trebno v Celju načrtno finan-
cirati kvalitetni šport, da ne
bo kvaliteta nihala iz leta v
leto
NT: Kje je torej rešitev za
celjski kvalitetni šport?
V prvi fazi vidim rešitev
v pokroviteljstvu. Sredstva
pa bi morala biti v glavnem
namenjena za programirano
delo in ne toliko za igralce,
oziroma športnike. Trenutno
je v Ciciju neka vrsta kvalite-
te pri atletih, hokejistih, ro-
kometaših in košarkarjih. Tu
je treba reševati najprej. Zna-
no je, da daje Olje za kva-
litetni šport premalo. Tu naj
kot primer navedem naslednji
podatek: NK Šibenik, ki tek-
muje v drugi zvezni ligi, ima
letni proračun 300 milijonov
starih dinarjev, ves celjski
šport pa 140 milijonov! Naj-
lx)lj racionalno bi tudi bilo,
da bi vsi kvalitetni klubi ime-
li profesionalne trenerje.
Smo na točki, ko celjski šport
ne bo napredoval brez vla-
ganja. Seveda pa smo za po-
štene odnose in tudi za šted-
njo. Treba je več reda in
večja stopnja organiziranosti
celjskega kvalitetnega športa.
Pri tem so odločilen faktor
tudi gledalci, ki radi vidijo,
da Oljani niso slabi na te-
renu. Publika si želi kvalite-
te. Zgovoren dokaz je polna
dvorana na zadnji košarkar-
ski tekmi kljub prejšnjim
sedmim porazom celjske eki-
pe. in absolutni »papirnati«
premoči Zagrebčanov.
NT: Kakšno je torej vaše
mnenje o kvalitetnih priredit-
vah?
J. Geršak: Mislim, da Celje
take prireditve potrebuje.
Vendar je tudi tu potrebno
delati načrtno in doseči svoj
namen z atraktivnostjo.
Sem verjetno edini predsednik
ši)ortnega kluba v Celju, ki je bil
izbran sklučajno brez predhodne-
ga dogovarjanja. Sprejel sem
funkcijo pisd pogojem, da bom
delal, da ne bom formalni pred-
sednik kot so oni želeli. Posta-
vil sem svoj proguram dela, ki je
sedaj že skorai v vsem uresni-
čen. Nisem iskal osebne afirma-
cije pač pa zgolj afirmacijo ce-
ljske košarke, ker sem tudi sam
bil nekoč кожигкаг. Tedaj sem
spoznal vse faktorje, ki lahko
zavirajo razvoj neke športne pa-
noge. Pri pred.4edniškem delu,
slasti če je uspešno, p« najdem
tudi veliko osebnega zadovoljstva.
HOKEJ NA LEDU
Prvi del prvenstva je v hokejski ligi zaključen. Najbolj.ša
štiri moštva Jesenice, Olimpija, Mcrivešfak m Partizan se bodo
borila za vrh razpredelnice, Slavija, Crvena zvezda, Celje in Kranj-
•ska gora pa za obstanek v društvu najboljših, oziroma za uvrstitev
od petega do osmega mesta.
Celjani so igrali zadnjo tekmo proti Partizanu. Tudi to sre-
čanje so izgubili. Končni rezultat: 1:6 (0:0, 1:4, 0:2). Poraz je
prišel v borili osmih minutah, ko v drugi tretjini domača obram-
ba skupaj s poškodovanim vratarjem .Avdičem ni našla pravega
orožja proti gostom. Zadetek za Celjane je tokrat dosegel Lesjak. jk
«
V	pionirskem republiškem prvenstvu Slovenije nastopajo tudi
celjski pionirji. V drugem kolu so izgubili doma proti Jesenicami
0:32, v tretjem pa prav tako v nedeljo doma proti Olimpiji 0:12.
*
Hokej prodira tudi med sindikalne podružnice. Športniki Zlatarne
in Cinkarne so se pomerili v prvem hokejskem derbyju. Tokrat
so zmagali športniki Cinkarne z rezultatom 5:3 (2:1, 2:1, 1:1).
Zadetke za zmagovalce sta dosegla Kajtner tri in Nikolič dva.
V	republiški hokejski ligi po prvem delu vodi.jo hokejisti Gorenja
iz Velenja. V zadnjem srečanju prvega dela tekmovanja so v Celju
premagali Prevoje s 7:3 (4:2, 3:1, 0:0). S tem so brez poraza po-
vedli. Zadetke so dosegli Šmit 3, škoflek 2, Letnar in Ževart.
Srečanje sta dobro vodila Juršič in Setina iz Celja jk
UMETNOSTNO DRSANJE
Pet najboljših celjskih mladink je sodelovalo na državnem prven-
stvu v umetnostnem drsanju v Ljubljani. Dosegle so presenetljivo
dobre rezultate in se najboljše uvrstile v zlato sredino. Mateja
Jakob je bila dvanajsta, Dagmar Petauer trinajsta, Simona Juhart
šestnajsta. Mladi Barbari Ožleb je usiielo doseči dvajseto mesto. Iris
Savernik pa enaindvajseto mesto. Vse skupaj je nastopilo 25 tek-
movalk. Celjske tekmovalke so prav tako potrdile svoj uspeh z
republiškega prvenstva, kar potrjuje stalen napredek tega športa v
Celju, jk
NOVA SKAKALNICA
Prizadevnim smučarskim delavcem pri TVD Partizanu v Bra-
slovčah je uspelo, da so zgradili novo 25-metrsko smučarsko ska-
kalnico. V tem kraju .je bila ta zvrst športa pred desetimi leti
zelo razvita, vendar so potem ljubitelji — smučarji skakalci pre-
nehali s to dejavnostjo. Letos pa so zopet pričeli z resnim delom
ter skakalnico zgradili m minulo nedeljo na otvoritvi že pripravili
meddruštvene skakalne telone, ki se jih je udeležilo 30 tekmoval-
cev iz Ljubnega, šmartnega, Andraža in domačega Partizana. Na-
stopili so člani, mladinci in pionirji.
Rezultati: člani: 1. čremožnik (SK Oljka-Andraž) 228 točk (25,
24 m), 2. Krt (SK Oljka) 222 (24, 24), 3. Podvršnik (SK Oljka)
211,5 (23. 24) itd. .Mladinci: 1. Rizmal (Braslovče) 191 (21, 23),
2. Rovšnik (Braslovče) 177 (19, 31), 3. Jakob (Ljubno) 175,5 (23,
22) itd. Pionirji: 1. Cremožnik M. (Oljka) 187,5 (21, 31), 2. Tanj-
šek (SK Oljka) 186 ( 21, 22), 3. Jelen (SK Oljka) 182 ( 20, 20) itd.
Najboljši trije pri člani, mladincih in pionirjih so prejeli di-
plome TVD Partizana Braslovče.	T. T.
ATLETIKA
Te fini je obiskal AD Klailivar oreds'-'nik atletske zveze Slove-
nije, Miha Jerman in se dogovoril z domačini o sodelovanju v
letu 1973 in tekmovalnem programu v zimskih mesecih. Kladivar .je
ponovno prevzel organizacijo zimskega prvenstva, ki bo 24. in 25.
februarja v Celju.
V	ta namen so domačini že imeli prvi kontrolni nastop v svoji
dvorani. Največ uspeha je imel med moškimi Miro Kocuvan, ki je
zmagal v teku na 50 in 60 metrov ter mladi skakalec Čop s 181 cm
v skoku v višino. Med tekmovalkama je Nataša Dermoi zmagala v
teku na 60 m In v skoku v višino.
STRELJANJE
Celjski strelci so sodelovali na državnem prvenstvu v streljanju
z zračnim orožjem. Ugodno je presenetil član Laškega Vinko La-
vrinc, ki je osvojil odlično sedmo mesto s 369 krogi. Pri tem je
premagal bivšega celjskega strelca Jožeta Tržana, ki je bil deveti
In je zadel dva kt4)ga manj. Marjan Dobovičnik iz Cel.fa ni imel
svoje pištole in je zaradi tega tokrat osvojil slabše mesto.
V	streljanju s puško so Celjani dosegli pričakovane rezultate.
Tone Jager je zadel 352 krogov, Mladen Petrovič pa 349 krogov.
Uvrstila sta se med 15. in 30. mestom.
Da pa bi dosegli v tej športni zvrsti boljše rezultate, jqe nujno
potrebno, da nabavijo v Celju novo orožje. Celjani nastopajo
samo z eno preciMio puško in še ta ni najboljše kakovosti, jk
KEGLJANJE
Prihodnjo nedel.jo se prične republiško prvenstvo v prvi repu-
bliški kegljaški ligi. V ta namen so cel.iski kegljači imeli zadnji
trening na.stop proti članu conske lige Hmeljarju iz 2alca. Olje
moštvi sta dosegli izredno dober rezultat. V 2alcu je zmagala
ekipa Hmeljarja z rezultatom 7414:7373, v Celju pa Celjani z re-
zultatom 7438:7382. Najboljši pri СеЦи so bili — Vanovšek 1029
in 932, Lubej 1013 in 958, Mar,jan Kranjc 973 in 972 ter Kran.jc
Štefan 904 in 900. Pri Hmel.iarju pa so odstopali — Cehovin 990
in 918, Tomašič 997 ^ 939, Kačič 959 in 969 in Kunst 944 in 931.
Cel.iani igra.fo v prvem kolu v Kranju proti Triglavu in to v
soboto popoldne. V drugem kolu pa gostijo ljubljanski Gradiš, jk
«
V	prijateljskem srečanju je druga ekipa Celja premagala v Ce-
lju vrsto Libele z rezultatom 6925:6476 kegljev. Najboljši posa-
me7..fniki so tokrat bili pri C^lju — Eisenbaher 903, Skočaj 946,
Dom 899, Grilanc 912, pri Libeli pa Kovačič 857 in Ahtik 865. jk
Minulo nedeljo so imeli smučarski učitelji, vaditelji in trenerji
obnovitvene seminarje za poučevanje smučanja v bližnjih počitni-
cah. Poles Celjske koč« so imeU seminar tudi na terenih » Li-
bojah, od koder Je tudi te pruor..
20. stran — NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO	St. 3 — 25. januar
GLOG —
CRATAEGUS
OXYACANTHA L.
Glog ali beli tm je sred-
nje velik tmast grm, vča-
sih pa tudi več metrov vi-
soko drevo s sivim lub-
jem. Listi so tri аИ F>et-
krpi, na spodnji strani
svetlo, na zgornji strani pa
so temnozeleni. V maju in
juniju se glog obda s šte-
vilnimi, majhnimi belimi
ali rožnato navdahnjenimi
cvetovi, ki so zbrani v po-
končnih čeiiuljah. Iz njih
se jeseni razvijejo okrogli,
hruškam podobni plodovi.
Glog raste po grmovjih,
logih, mešanih gozdovih,
živih mejah ter tudi po
nasadih kot okrasni grm
oziroma drevo.
Nabiramo cvetove, cvet-
ne vršičke in 2!rele plodo-
ve. Cvetove ш vršičke po-
sušimo v senci na prepi-
hu ter spravimo v dobro
zaprtih kozarcih. Plodove
potrgamo s češulj, odstra-
nimo vse prmiesi in suši-
mo v tenki plasti na son-
cu аИ na topli peči, da se
popolnoma p>osušijo.
Cvetovi in vršički vsebu-
jejo nekaj eteričnega olja,
razne amino si>ojine, slad-
korje, plodovi pa so bo-
gati na čreslovini, eterič-
nem olju. Prisotno je ne-
kaj amigdalina, raznih or-
ganskih kislin (askorbin-
ska) in rudninske soU.
Glogove sestavine delu-
jejo na srce. Pomirjajo
utripanje in krepijo delo-
vanje srca, zmanjšujejo
krvni pritisk. Zato je glog
sestavni del mnogih čaj-
nih mešanic, ki služijo za
krepitev delovanja srca,
proti poapnenju žil, za
znižanje krvnega pritiska,
ki je pri nas precej po-
gost pwijav.
Za čaj vzamemo glogo-
ve vršičke in plodove, ko-
reninice zdravilne špajke,
poprovo meto, meliso in
včasih tudi belo omelo, po
enakih delih, ščep čaja po-
lijemo s hladno vodo in
pustimo, da zavre. Pijemo
ga po dve skodelici na dan
po jedi.
Seveda se je pri tem
treba držati določene di-
ete! Odreči se moramo
kajenju in alkoholu ter
uživati manj slano in za-
činjeno hrano.
BORIS JAGODIC,
dipl. farm.
V prejšnjem tednu je bila
na celjskem tržnem prostoru
malo večja izbira kot zadnje
čase. Zavladala je odjuga v
izbiri zelenjave in solate.
Predvsem zadnje je bilo do-
volj po 5 do 7 dinarjev, ker
so se z njo založile Dalmatin-
ke in jo ponudile celjskim
gospodinjam. Manjkalo pa ni
niti motovilca, niti radiča.
Obojega so prodajali po 20
dinarjev. Neka kmetica je iz-
pod snega izbrskala še re-
grat, tako da je bila izbira
solate dokaj pestra. Iskani in
mnogokrat zelo priljubljeni
regrat je prodajala po 25 di-
narjev.
Krompir so prodajali po 2
dinarja, kislo zelje in reiK) pa
po 5 do 6 oziroma 4 do 5 di-
narjev.
Poleg jabolk po 5 dinarjev
so prodajali še suhe slive ik»
7 dinarjev. Jajčk je bilo do-
volj po dinarju in dvajset
para.
Zadnje čase je na celjski
tržnici premalo cvetja. Kako
si ga ljudje žele, je pokazalo
obleganje dekletca, ki je na
trg prineslo šope zelenja, res-
ja, mačic. Gospodinje so vse
pokupile.
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
NEPRAVILNO
USTAVLJANJE
MILAN GORŠEK, 22, iz
Velenja, je vozil z oseb-
nim avtomobilom iz Zal-
ea proti Celju. V Drešinjd
vasd se je зрмзтпИ, da bi
moral zaviti v levo k av-
tokieparju ш je zmanjšal
hitrost, ni pa to nakazal
s smernim kazalcem niti
z zavorno lučjo. Za njim
Je vozal s tovornim avto-
mobilom IVAN ANDOL-
SEK, iz Izubijane, ki
osebnega afvtomobila ni
mogel obvoziü m je pri-
čei zavirati, vendar je
kjljub temu zadel v zadnji
del osebnega avtomobila,
ki ga je zbilo v 60 cm glo-
bok jarek. Matenaina
šikoda na vozilih znaša 5
tisoč dinarjev.
MLEKO
IN SMETANA
NA CESTI
FRANC GUZEJ, 24, iz
Dvora pri Šmarju, je vo-
zil na tovornem avtomo-
bilu tU cisterne z mlekom
in smetano iz Šmarja v
Ljubljano. Na Teharju
mu je pripeljal nasproti
voznik tovornjaka, kd je
vozil po sredini ceste.
Guzej se je umikal v de-
sno in tako zavoziil v pol
metra globok obcestni ja-
rek. Pri tem so izpadle
cisterne in smetana ter
mleko sta se razlila po
cesti, škode na vozilu in
tovoru je za okoli 15-000
dinarjev.
NEPREVIDNA
VOZNICA
IVAN MIRNIK, 52, iz
Celja, se je peljal s kole-
som po Mariborsiki cesti
in pn križišču s Kidriče-
vo ulico zapeljal na levo
stran desne polovice ce-
ste. Za njim je z osebnim
avtomobilom pripeljala
ANA CERJAK iz Celja, ki
je zaradi nepazljivosti
zbila kolesarja na levo
stran ceste. Iz nasprotne
smeri je pripeljal HER-
MAN JURSIC, ia Žalca, in
zadel na cesti ležečega
kolesarja ter ga rinia
pred seboj. Kolesarja so
s težkimi telesnimi po-
škodbami prepeljali v bol-
nišnico.
BREZ VOZNI-
ŠKEGA IZPITA
JOŽE SLAPNIK, 25, iz
Vologa, je vozil z oseb-
nim avtomobilom brez
vozniškega izpita iz Celja
proti Vranskemu. Pri
Vranskem ga je dohitel
voznik MIRKO BANKO-
VIC, iz Domžal, in zaradi
pretesnega prehitevanja
zbil prvi avto preko de-
snega roba s cesite. Jože-
ta Slapnđka so težko po-
škodovanega prepeljali v
celjsko bohiišmco, škodo
na vozdlah pa so ocenáli
na 15.000 dinarjev.
SPOLZKA CESTA
STOJAN DZOKIČ, 66,
ia Zagreba, je pripeljal z
osebnim avtomobilom v
Šalek pra Velenju, kjer ga
je na zasneženi in neplu-
ženi cesti aačelo zanašati.
Nasproti je pripeljal s to-
vornim avtomobiloan MI-
LAN PADEZNIK in prišlo
je do trčenja, čeprav se
je voznik tovornjaka umi-
kal v desno in zadel v
drevo. Lažje pKJškodbe je
dobil Džokič, škoda na
vozilih je visoka, saj zna-
ša 20.000 dinarjeiv.
VOŽNJA
PO ENOSMERNI
CESTI
JOSIP CERNJAK, 25, iz
Ljubljane, je propeljal z
osebnim avtomobilom na
Slomšikov trg v Celju iz
smeri Savinjskega nabrež-
ja, torej iz smeri, ki je s
prometnim znakom pre-
ix>vedana, saj je dovoz
samo i!Z Tomšičevega tr-
ga. Na Slomškovem trgu
se je srečal z voznikom
osebnega avtomobila VI-
LIJEM ŠPEGLJEM in ker
sta se voznika na ovinku
prepozno opazila, je pri-
šlo do trčenja, pri čemer
je nastala škoda za 3.000
dánarjev.
St. 3 — 25. januar 1973
NOVI TEDNIK —21. stran
22. stran — NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO	St. 3 — 25. januar
St.3 — 25. januar 1973
KMETIJSTVO
NOVI TEDNIK — 23. strai
s poti po INDIJI (9) ' Piše: Jure Krašovec
POTRDILO ZAKLJUČKOV 29. SEJE CK ZKS NA RAZSTAVI »AZIJA 72«
— V INDIJI SO JUGOSLOVANI ZNANI KOT BOGATI LJUDJE — NAJ-
BOLJ ZNANA JUGOSLOVANA STA TITO IN MATI TEREZIJA
Nekateri zaianci med
bralci mojega potopisa ml
začenjajo očitati, češ, da
sem se preveč zresnil in
da se potopis sprevrača v
gospodarskopolitičm ko-
mentar.
Se bolj se moram zre-
sniti.
Preden sem odhajal,
smo se v uredniš,tvu do-
menili, naj imam oči in
ušesa odprta tudi za »ju-
goslovansko-indijsko prija-
teljstvo in sodelovanje.
No, tudi brez tega dogo-
vora bi bil pozoren na to.
Srečno je namreč naključ-
je, da sem se mogel se-
znaniti s tretjo deželo —
pobudnico politike neuvr-
ščenosti. Pred devetnajsti-
mi leti sem bii v Egiptu,
ko je pokojni predsednik
Naser še ■ vodil politični
boj z revolucionarnim sve-
tom generala Nagiba. V
deželi ob Nilu je bila Ju-
goslavija takrat znana le
po svojem osvobodilnem
boju in Titu.
In v Indiji, domovini
velikega državnika Nehru-
ja, sem se po sledovih
prijateljstva oziral po pol-
drugem desetletju zgodo-
vinskega srečanja Tito—
Naser—Nehru.
Hote nisem šel prebi-
rati podatkov o trgovinski
menjavi med državama,
hote nisem seged po urad-
nih poročilih meddržavne-
ga sodelovanja. Hotel sem
se srečati s sledovi t^a
prijateljstva kot neinfor-
miran, preprost popotnik.
In sem bil razočaran.
Najprej se mi je pobesil
nos v »Janpath« hotelu.
kamor sem šel past rado-
vednost v kitajsko restav-
racijo. V snack-baru sem
dobil v ušesa zvenečo če-
ščino. Dva moška in žen-
ska so se pridno nalivali
z viskijem. Beseda je da-
la besedo. V hotelu so
bili močno domači, ker
imajo pod isto streho svoj
sedež. Bili so uslužbenci
češkoslovaške letalske
družbe. Nekam zafrkljivo
so me vprašali, čemu ni v
Indiji naš^a JATA-a, ko
smo tolikšni prijatelji. In
čisto zares ga ni. Pač pa
letijo v Indijo egiptovska
letala, etiopska, da ne go-
vorimo o sovjetskem
»Aeroflotu«.
JUGOSLAVIJA
V KOTU
HALE NAC!J
Delhijska razstava »Azi-
ja 72« je bila druga prilož-
nost za razočaranje. Vsa
Azija je bila zbrana s svo-
jimi dosežki in dokazili
naporov razvoja od zao-
stalosti in nerazvitosti.
Pridružila se ji je Evro-
pa, kajti končno je Eîvro-
azija nespodbiten zemlje-
pisni pojm.
Brskal sem po drobni
knjižici — vodiču po raz-
stavi. Ko sem jo obračal,
sem se jezil nad tiskar-
jem, ki je pozabil vpisati
jugoslovanski paviljon.
Ga bom že našel, sem si
rekel in šel po vrsti! V
ličnem paviljonu, dvojčku,
so se predstavljali Poljaki,
ob njih pa s svojim azij-
skim izvorom koketirali
Madžari. Slednji niso po-
zabili poudariti, da uteg-
ne ime glavnega mesta
Budapest imeti pose-
ben 2rven in kar stisnilo
me je pri srcu, ko so na
velikem povečanem po-
snetku kralja Matije Kor-
vina nehote predstavili
vladarja, ki smo ga Slo-
venci »posvojili« kot naše-
ga zaspanega kralja Mat-
jaža ob še v spanju brhki
Alenčioi.
šel sem naprej. Zahodni
Nemci so se s svojim pa-
viljonom spustili v tekmo
s svojimi vzhodnimi brati.
Nemško demokratično re-
publiko, potem spet če
hosiovaki, ki so razgrnili
pravo zbirko krajev v In-
diji, kjer gradijo tovarne.
Najbolj impozaaiiten pa-
viljon je bil sovjetski. Tu
so že drugi dan pičakova-
li prihod predsednice In-
dire Gandi. Pridružil sem
se poklicnim kolegom, se
dobro nastal in načakal,
a ker je tudi ta dan ni
bilo, mi je časnikar iz
Moskve bolj v angleškem
kot ruskem humorju na-
mignil:
— Kaj hočemo. Premier
je pač »lady«, ki jo je tre-
ba čakati Sovjetski pavi-
ljon je v osrednjem delu
predstavil svoje vesoljske
dosežke, vključno z luno-
hodom in luninim pra-
hom, ki ga je le-ta poslal
na zemljo, vsi ostali od-
delki pa so bili rezervi-
rani za azijske republike
Sovjetske zveze, s čimer
so Sovjeti nesporno pou-
darjali, da so evropska in
azijska velesila.
Pošteno so me že ske-
leli podplati, jugoslovan-
skega paviljona pa še ve-
dno nisem našel. Pa me je
rešil iz zadrege prijatelj
Sardar Singh in me
prek gradbišča pripeljal
v nedokončan zibmi pa-
viljon »International hali«,
kjer sem bil končno
na cilju. V družbi
severne sosede Avstri-
je in vzhodne sosede
Bolgarije je na majhnem
koščku napol izgotovljene
palače skromno ždela Ju-
goslavija. Kaj smo tam
pokazali. Družino traktor-
jev, bilo jih je pet ali
šest. Agrokemija pa je
predstavila nekaj umetnih
gnojil in primerke hibrid-
ne koruze. Vsega skupaj
je razstavljalo sedem ju-
goslovanskih podjetij in
gospodarskih korporacij,
od tega le dvoje z razstav-
nhni predmeti, ostali pa
so se omejili na velike fo-
tografije. Res so bile pri-
srčne fotografije prvih in
kasnejših srečanj predsed-
nika Tita z Nehrujem in
Indirò Gandi, vendar obi-
skovalci iz vse Indije in
celega azijskega kontinen-
ti so s prijaznimi nasmehi
in hitrimi koraki šli skozi
in naprej . . .
Dan poprej sem se ho-
tel oglasiti v jugoslovan-
skem veleposlaništvu, pa
sem pravočasno zvedel, da
bom težko koga dobil, ker
so ravno razpravljali o pi-
smu predsednika Tita in
Izvršnega biroja CK ZKJ.
Kdo ve, če so se tudi p>o-
govarjali o 29. seji CK
ZK Slovenije? Po mojem
bi se morali. Kajti na raz-
stavi »Azija 72« smo bili,
analogno ugotovitvam te
seje, Slovenci popolnoma
anonimni.
Razumimo se prav. Ra-
zen močno povečale foto-
grafije bele poljane cveto-
čih narcis z Golice, o Slo-
veniji ničesar. Nobeno slo-
vensko podjetje ni tvegalo
predstavitve na največji
azijski gospodarski mani-
festaciji, ki je tokrat celo
v prijateljski Indiji.
Na omenjeni 29. seji CK
ZKS so padale ostre be-
sede. Ne v prazno, Videl
sem »corpus delicti«.
IN VENDAR SMO
/DGOSLOVANl
ZNANI
v enem od nadaljevanj
sem povedal, da doživi Ju-
goslovan v Indiji za stop-
njo večjo prijaznost in us-
trežljivost. Moj znanec
Sardar Singh mi je ne-
kajkrat zagotavljal, kako
ponosen je, da je bil kot
vojak v enoti, ki je skr-
bela za varnost našega
predsednika Tita, med enim
od njegovih obiskov v In-
diji. Indijci Jugoslovanov
ne zamenjujejo s Cehi, kar
se mi je že dogajalo v
Dalmaciji in Cmi gori, ko
sem bil Čeh in Poljak, le
ud enega jugoslovanskih
narodov ne.
No, tudi kaj prida do-
kazov o tem, da smo so-
cialistična dežela, nismo
vkoreninili med prepro-
stejšimi ljudmi. Ko me je
eden od vsiljivih trgovcev
nadlegoval, naj pripeljem
kakšno skupino v njegovo
trgovino s spominki, dra-
gulji in narodnimi umetni-
nami, sem .se ga ho^el ot-
resti, češ, da smo Jugoslo-
vani vse prej kot bogatini.
Pa se mi je smehljal v
brk:
— O. ne. Tega mi že ne
boste pravili. Doslej še ni-
sem srečal reveža iz Jugo-
slavije. še nedolgo tega
je .pri meni vaš rojak ku-
pil za pest dragega kame-
pja. —
Pa bodi vesel!
In spet je naključje na-
neslo, da sem kot Jugo-
slovan užival simpatije.
Ravno tiste dni je bila v
Delhiiju svečanost, na kate-
ri je predsednik indijske
zvezne republike Giri od-
likoval z Nehrujevo nagra-
do katoliško misijonarko
mater Terezijo, Makedon-
ko albanskega rodu, ki je
prišla v Indijo pred 25 le-
ti in zdaj vodi 20 po vsej
Indiji raztresenih domov
za starce in sirote. Doslej
so tako visoko priznanje
dobili: bivši generalni se-
kretar U Tant, ameriški
črnski voditelj Martin Lu-
ther King, Abdul, Afar
Khan in vioHnist Yehudi
Menuhin.
Ni se treba postaviti v
komplicirano Yogi pozo,
da bi razmišljali o tem,
koliko je možnosti in pro-
stora v Indiji za oprijem-
Ijivejše dokaze o jugoslo-
vansko-indijskem prijatelj-
stvu in sodelovanju. Indi-
ja je na koncu vseh kon-
cev le dežela bodočnosti,
kjer bi tudi Slovenija na-
šla svoj prostor in inte-
res, da se slovenska kolo-
nija v Indiji ne bo še na-
prej omejila na nekaj di-
plomatskih predstavnikov
in skupinico misionarjev.
Taksist Sohan Singh je od mladih let sem obredel ves
svet. Med drugo vojno je vozil angleško vojaško misijo
v Berlinu, kjer se je dobro razumel tudi s kolegi iz
naše misije. Jugoslovane ceni kot dobre tovariše in še
boljše pivce. Pri 65. letih je dedec kar korenina, kako
tudi ne, saj ima trideset let mlajšo ženo in desetletnega
sina. Na koncu najine vožnje me je povabil na kozarček
žinžer tonika, ki mi je zaprl sapo pa je podvomil, da
bi bil Jugoslovan.
Poleg predsednika Tita je v Indiji najbolj znana mati Terezija.