I flgaiiSK/i Domovina
tyy
AMtew-/0%M SKRIT fOR€MN IN U^IGUAe« ONLY
National and International Circulation
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAPa
NO. 176
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1966
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Tudi višje cene bode upoštevane pri novem vodilu vlade m pisce
Delavski tajnik W. Wirtz je sprejel načelo, da morajo biti pri določanju novih ftlač v kolektivnih pogodbah upoštevane tudi višje cene.
WASHINGTON, D.C. — Do-so upoštevali pri vodilu za določanje novih plač za delavstvo v kolektivnih pogodbah le povečanje storilnosti, češ da je na ta način mogoče prepresti višanje cen produktov. Se-dai je delavski tajnik W. Wirtz PNznal, da je treba upoštevati tudi višje cene življenjskih potrebščin, ki so posledica inflacije.
Delavske unije bi rade vklju-ede v povišanje plač celotno povišanje cen, med tem ko je de-avski tajnik v kongresnem od-°ru pristal le na'to, da je tre-a Povišanje cen upoštevati, ni povedal, v kaki meri. Ostali predstavniki zvezne vlade, ki so tudi bili pred odborom, niso o irtzovem stališču rekli nobene. ako ga predsednikov glavni gospodarski svetovalec Ackley ni n|ti potrdil niti se izrazil proti
trjernu.
Stališče delavskega tajnika je stvarno, priznava nove cene kot Posledico inflacije in ne verja-V1® v njihovo zopetno znižanje, J'°t nekateri napovedujejo. Da 0c,° delavske unije pri razgo-za nove delovne pogodbe v. usale najprej ohraniti z vklju-Porasta cen dejanski za-^užek in se potegniti tudi za jogovo povečanje, pa naj je že s °rilnost porastla v večjem ob-+SOgu ati ne, je v soglasju s pre-ek]imi skušnjami.
Novi grobovi
Angela Rolich
Sinoči je po dolgi bolezni doma umrla Mrs. Angela Rolich s 5368 Homer Ave., stara 69 let, rojena v vasi Parje pri Št. Petru na Krasu, od koder je prišla pred 42 leti. Njen mož John je umrl L 1960. Tukaj zapušča brata Franka Penko, sestro Ivano Zelko in več drugih sorodnikov. Bila je članica Maccabees št. 493. Pogreb bo v petek ob devetih dopoldne iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida cb 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
ifelia mladina se V8»a » palrijotiimu
Moskva, zssr. — v m0-
^°ži komunistični režim, da
Več^^na rdma nobenega smisla , ne za komunizem ne za vsa g^^H^tiena slavna dejanja, slo ° sedai Priredil posebne 2g yesnosli v čast praznovanju etniee, odkar so ruske čete Ugnale Hitlerjeve divizije od S Ve' Mladi ruski rod se ta-rnirf^k- ^°lev in izgub ne spo-stjv?3 in po mnenju komuni-tak 1 voditeljev premalo ceni .a ne ^rtve za svobodo in ne-
PrireHu5^ ^usDe- Zato je režim obhnj1 Vetike manifestacije in 6 komsomolcev in sorod-Ča].°r§anizacij. ki so se vse kontna Rdečem trgu.
bil stavnostni govornik je
^stuW0T1Ski VOditelj tovariš
da nj ’ kl Je Porabil priliko, mUnj„tSamo razlagal zasluge ko-nad H-^ne stranke za zmago straoj1 leriem- ampak da je po-
^ladi‘S? vUdaril P° kital'ski divian- deci gardi” in njenemu “kult,i]U Pr0ti kulturi v imenu Pic ne revolucije”. Po pred-
Boj proti federalni birokraciji brez glave
WASHINGTON, D.C. — Če kdo, se gotovo naš predsednik Johnson jezi na federalno birokracijo. Z njegovim sodelovanjem je Kongres že 1. 1964 ustanovil posebno agencijo, ki naj preganja birokratično delo v naši federalni administraciji. A-gencija pa še do danes ni začela poslovati, ker ji manjka predsednika, odnosno r a vn a t elja. Manjka ga ji pa zato, ker Johnson ne more dobiti pripravne o-sebnosti, ki bi se spustila v boj z birokrati. Najbrže ima vsak kandidat v mislih znano Trumanovo izjavo, da se je v Beli hiši mogoče boriti z vsemi mogočimi pojavi, samo z birokracijo ne.
Delo agencije pa nekaj let vsaj deloma opravlja zasebno Društvo za administrativno vodstvo. Proti birokraciji seveda ne more opraviti nič, pač pa pridno nabira cvetje iz njenih vrtov in o njem poroča na svojem letnem občnem zboru. Letos bo 27. septembra in takrat bodo člani slišali, da administracija porabi vsako leto za $8 milijonov papirja, da vsako pismo, ki ga napiše in odpošlje federalna administracija, stane $2.82, da še nihče ni hotel poskusiti sešteti formularje v rabi, da leži v raznih arhivih in skladovnicah 28 milijo-j
V Lagosu rešujejo usodo največje afriške države
LAGOS, Nig. — Tu se je sestalo 26 delegatov štirih glavnih provinc, da skušajo rešiti sedanjo skupno nigerijsko republiko. Zborovanja delegatov bodo trajala dolgo, lahko se zgodi, da tudi cele mesece. Morajo se namreč sporazumeti o nekaterih res kočljivih političnih vprašanjih. Na primer:
V Nigeriji je vsega skupaj 248 plemen, ki ima vsako svoj občevalni jezik. Koliko plemen in katera med njimi naj poleg glavnih plemen Haussa, Ibo in Yaruba postanejo ravnopravne edinice nove nigerijske konfederacije. Vsa ta plemena so mala v primeri s tremi glavnimi in pomešana med njimi. Nobeno veliko pleme ne bi rado videlo, da mala plemena pridejo do ravno-pravnosti. Morda jih bo ravno ta okoliščina prisilila, da se zedinijo vsaj v konfederacijo, ako že ne v tesnejšo državno zvezo.
Treba se bo tudi sporazumeti o skupnem denarju, o delitvi dohodkov iz skupnih carin in trošarin, o sistemu skupne zakonodaje, o tem, kdo in kako naj predstavlja skupno državo pred svetom itd.
Nihče v Lagosu ne upa prerokovati, ali bo zasedanje delegacij hitro rodilo uspeh.
Kitajci odkrili sestavo inzulina
NEW YORK, N.Y. — Splošno je mnenje, da kitajska znanost močno zaostaja za evropsko, kaj šele za ameriško. Pa menda to ne bo zmeraj držalo. Da imajo Kitajci dobre učenjake, so pokazali s svojo atomsko bombo. Sedaj so se odlikovali tudi v kemiji. Odkrili so namreč pravilno strukturo inzulinove molekule, ki ima 777 atomov. Evropski in ameriški strokovnjaki so se dolgo vrsto let mučili, da najdejo pravilno strukturo, prišli so pa samo tako daleč, da so našli dve
Prvi model lovca FTX bo prihodnje leto že
v vojni službi
WASHINGTON, D.C. — Znano vojno letalo TFX, ki je bilo dolgo časa predmet prepirov med strokovnjaki, bo v praksi dobilo tri modele. Prvi model znan pod imenom F-111A, je že na tekočem traku v letalskih tovarnah in bo vojno letalstvo prevzelo prihodnje leto 407 naročenih lovcev. Lovci F-111A bodo taktično naš najučinkovitejši tip, ker nobeno drugo vojno letalo ne bo letelo tako hitro, ne bo tako okretno v zraku in ne bo moglo istočasno nositi tolike teže. Ostala dva modela bosta šla v službo k mornarici in strateškemu vojnemu letalstvu.
Prednost vseh treh modelov je v tem, da imajo vse polno rezervnih delov skupnih. Raba vseh treh modelov se bo torej zelo pocenila in to je bil za Mc-Namaro glavni razlog, da se je odločil za ta tip na jezo marsikaterega vojaškega strokovnja-
„
verigi” atomov v inzulinski mo-nov kubičnih čevljev odloženih J lekuli, ki jih niso znali povezati, aktov itd.	rpQ ge je se(jaj p0srečilo kitaj-
Johnson ve za vse to tudi brez , .	,	.,
skim kemikom. Kitajsko odknt-
Pavel VI. obiskal rojstni kraj Leona XIII.
CASTEL GANDOLFO, It. — Papež Pavel VI. ima svojega prednika Leona XIII. v dobrem spominu, saj je bila njegova o-krožnica Rerum novarum za Pavla prvi učbenik katoliškega nauka o socijalni politiki. Spomnil se je, da je bila okrožnica objavljena ravno pred 75 leti in je zato obiskal Leonovo rojstno hišo v Carpineto Romano blizu Rima, kjer je bil Leon rojen leta 1810.
Med potjo je obiskal tudi industrijsko mesto Collegerro in tam imel na zbrane, delavce priložnosten nagovor, ki je v njem poudaril skrb katoliške Cerkve za delavski razred.
Pisano evolucije”. Po pred-
^0SW°?raVl;,eni dolžnosti se je K0Vska mlad'
P° domovih.
raz-
ijOWEMs
Vremenski prerok pravi:
otda™o z verjetnostjo
Višja temP°ldne in zvečer. Naj-temPeratura 82 F.
gornjega društva, zato pa tako malo čisla federalno osobje.
— Četverčki se rode na nekako 700,000 porodov.
je bodo v podrobnostih obravnavali ta teden na letnem sestanku Ameriškega kemičnega društva v New Yorku.
Mansfield bi rad 15. okt. na počitnice
WASHINGTON, D.C. — Senator Mansfield je napravil načrt, kako bi Kongres lahko zaključil svoje delo 15. oktobra. D°goj pa je, da je pokopan za kon o civilnih pravicah, kar se bo menda zgodilo danes zvečer. V obeh domovih so Mansfieldo-
GEMINI II POLETELA 863 MILJ GLOBOKO V VESOLJE
Astronavt Gordon se je moral včeraj vrniti po komaj 44 minutah v svojo kabino, ko se je začel preveč potiti. Dober del programa je s tem odpadel. Danes zjutraj je vesoljska ladja Gemini 11 s pomočjo motorja Agene poletela 863 globoko v vesolje, dalj kot katerokoli vesoljsko vozilo s človeškim potnikom doslej.
CAPE KENNEDY, Ela. — Od obsežnega programa, ki je bil določen za astronavta Gordona, ko je včeraj stopil iz kabine vesoljske ladje Gemini 11, je mogel ta izvršiti le mal del. Zaradi napora se je močno potil in pot mu je tekel po obrazu v taki meri. da mu je zalil desno oko. Ko kratek počitek položaja ni izboljšal, je vodnik vesoljske ladje astronavt Conrad pozval svojega tovariša, naj se vrne v vesoljsko ladjo. Danes zjutraj sta astronavta pognala motor vesoljskega vozila Agena in se z njegovo pomočjo podala 863 milj globoko v vesolje. Po treh urah sta začela krožiti zopet bližje okoli Zemlje. Danes bo Gordon skušal stati v svoji kabini in tako napraviti vrsto posnetkov zvezd. Astronavta se bosta jutri dopoldne vrnila na Zemljo na Atlantiku.
Včerajšnji “sprehod” astronavta Gordona v vesolje je bil že tretji po vrsti, ki je pokazal, da je vsako človekovo delo v veselju izven kabine vesoljske ladje skrajno naporno. Gordon je začel izredno naglo in močno dihati, kakor hitro je skušal kaj storiti. Ko je pot zalil njegovo desno oko in astronavt nekaj časa ni mogel nič videti, sta se Conrad in Gordon odločila, da je treba “sprehod” skozi vesolje zaključiti. Gordon se je vrnil v svojo kabino po 44 minutah, 71 minut preje, kot je bilo določene. Iz kabine je stopil, ko je Gemini 11 bila nad južno Kalifornijo, vanjo se je vrnil, ko je vesoljska ladja plula nad otokom Madagaskarjem na vzhodni obali južne Afrike.
Danes sta astronavta pognala motor Agene in poletela 863 milj daleč od Zemlje na svojem kroženju okoli nje. Pred njima se je na podoben način oddaljila od Zemlje vesoljska ladja Gemini 10, toda le 475 milj globoko v vesolje. Ko sta astronavta izvedla svojo nalogo, sta spremenila pot okoli Zemlje tako. da sta se tej znova bolj približala. Astronavt Gordon bo danes odprl svojo kabino in 140 minut stoje v njej delal posnetke zvezd, če bo šlo seveda
na Atlantiku kakih 725 milj jugovzhodno od Cape Kennedy.
De Gaulle se ne šali
z guvernerji
PARIZ, Fr. — Ko je De Gaulle potoval skozi francosko kolonijo Somalijo, so ga domačini v njeni prestolici Djibouti pozdravili z demonstracijami v korist neodvisnosti. General ni rekel
Iz Clevelanda in okolice
V	bolnici—
V	Mt. Sinai bolnici na 1800 E. 105 St. je Viktor Skok s Kildeer Avenue. Srečno je prestal operacijo in leži v sobi št. 714. Obiski so dobrodošli od 1. pop. do 7. zvečer. Želimo mu naglega okrevanja!
Misijon pri Sv. Kristini—
V	nedeljo, 18. septembra, se bo začel pri Sv. Kristini sv. misijon. Vodil ga bo p. Atanazij Lovrenčič iz Lemonta. Končan bo 24. septembra.
Pogreb—
Pogreb pok. Alberta A. Maherja bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.30 zjutraj, v cerkev Brezmadežnega Spočetja na Superior Avenue ob 9.30, nato na Kalvarijo.
V	uradu se je oglasil—
V	uredništvu Ameriške Domovine se je včeraj v družbi pisatelja g. Karla Mauser j a oglasil rev. dr. Joseph Gole iz Hales Corners, Wis., njegov nekdanji sošolec. Hvala za prijazni obisk! Še vedno zažigajo—
Zdi se, da nekaterim ni dovolj uničenja, ki so ga povzročili v času izgredov na področju Hough Avenue v preteklem juliju. Včeraj sta bili goreči bombi
vo idejo toplo pozdravili, v Beli | vse v redu. Jutri dopoldne bo hiši pa molčijo.	I Gemini 11 pristala predvidoma
Diplomatska igra Peiping-Hanoi-Moskva
CLEVELAND, O. — Če ne bi bila beseda Vietnam sredi naše domače politike, bi se za diplomatsko igro Peiping-Hanoi-Mo-skva verjetno ravno tako malo zanimali, kot se na primer zanimamo za sedanjo igro med evropsko diplomacijo, ki najbrže tudi napoveduje nove čase za Evropo, kar bo gotovo imelo odločilen vpliv na ameriške odnose do evropskih držav na obeh straneh železne zavese.
Diplomatska igra med Moskvo, Peipingom in Hanoijem je postala trenutno tako zanimiva, pa tudi zagonetna, da razburja ves svet. Morda zato, ker je potopljena v povodenj izjav, napovedi, namigavanj, obrekovanj, groženj in seveda tudi laži. Zelo težko je iz vsega tega nabrati par dejstev, ki držijo in vplivajo na to igro. Mislimo, da so med njimi važna ta-le:
S kitajsko zunanjo in notranjo politiko je zmeraj več komunističnih strank nezadovoljnih. Treba je brati samo naslove člankov komunističnih časopisov v satelitskih in svobodnih
državah, pa človek takoj opazi, kako se komunisti vsega sveta jezijo na kitajske tovariše, včasih pa kar naravnost obsojajo njihovo politiko. Jezni so seveda tudi kitajski komunisti in pljuvajo na ves svet na obeh straneh raznih zaves, kot je železna, bambusova itd. Koliko so pa ta psovanja pomembna za kitajsko politiko, je pa drugo vprašanje, ki nanj ne ve nihče odgovora.
Moskva je iz tega položaja že napravila svoj zaključek. Postala je veliko bolj, recimo, brezobzirna do Peipinga, ne gladi ga več z rokavicami in mu pove, kar naravnost, kar misli, da je res. Zato so se stiki med obema komunističnima velesilama tako napeli. Ne kaže, da bi v tem pogledu prišlo kmalu do spremembe, kajti Kitajci so še zmeraj prepričani, da je usoda njihovo stranko določila ,za voditeljico komunističnega sveta, česar pa Rusi pod nobenim pogojem ne priznajo in priznati nočejo. To tem bolj, ker vidijo, kako se vse komunistične stranke, celo tiste, ki živijo v državah, ki mejijo na Kitajsko, počasi odmikajo od
Peipinga, na primer mongolska, odmika od Kitajske, misli, da je
severnokorejska, japonska itd.
Vse to skrbno opazujejo vietnamski komunisti. Morajo računati s časom, ko bo njihova stranka edina kolikor toliko pod kitajskim komunističnim vplivom. Zavest osamelosti pod kitajskim varuštvom pa ni zanje nobena mikavna bodočnost. Preveč dobro vedo, kaj so Kitajci v zgodovini počeli z Vietnamci. Že to jih sili, da škilijo v nevtralnost. Francoska diplomacija je celo prepričana, da je to že dejstvo, ki mora z njim računati mednarodna diplomacija.
Niso brez podlage poročila francoskega časopisja, ki praviloma piše bolj za Vietnam kot za Ameriko, da so vsi Vietnamci, komunistični in nekomunistični, severni in južni, siti vojskovanja in si želijo miru, akoravno tega še ne upajo javno povedati, ker vedo, da bi komunistični režim ne bil s tem zadovoljen.
Vse to pa dobro ve Ho Či Minh in zato previdno pleše na vrveh, ki vodijo v Moskvo in Peiping. Opazil je, kako se svet
prišel čas, da lahko govori z Moskvo, ne da bi preje vprašal v Peipingu, ali je Mao s tem zadovoljen. V Peipingu niso s tem zadovoljni in sipljejo ogenj in žveplo ne na vietnamske, ampak na ruske komuniste.
Razgovori med Moskvo in Hanoijem so naravno strašno razburili kitajske komuniste. Jezi jih, ker ne vedo, kaj je predmet razgovorov in kako razgovori potekajo. Njihova jeza je tem večja, ker ne razumejo, da Ho Či Minh s skrbjo opazuje kitajsko domačo politiko, ker ne ve, kako bo vplivala na zunanjo politiko tovariša Mao Tsetunga.
Kitajska jeza pa dovoljuje zaključek, da je Ho Či Minh verjetno dobil toliko poguma, da
Čemu menjavati politiko, ki je učinkovita?
WASHINGTON, D.C. — Pri-
.v v	. ,. v„ .vrženi v dve poslopji na tem
mc, pac pa ,e vladi narocJ naj |podro{ju fa sta ^
takoj odstavi guvernerja Tiran-|gara
ta, ker ni znal preprečiti nemi-
T\/r„a p • u-t w „ j i »tcufferjevo nagTado dobil rov. Med temi so bili ubiti 4 de- ^	.
.	,.	„ ...	.	, Clevelandcan--
monstrantje, <0 jih je pa bilo; včeraj je bilo objavljeno, da
ranjenih. Na Tirantovo mesto je je biIa staufferjeva nagrada za sedaj prišel Mr. Sarget z nalogo, nova odkritia na zdravstVenem oa mora znati delati red.	polju! ustanovljena v začetku
letošnjega leta v Clevelandu, podeljena Clevelandčanu dr. H. Goldblattu in Zahodnemu Nemcu dr. E. Klenku iz Koelna. Na-sotnost močnih ameriških voja- grada znaša $50,000 in je naj-ških sil v Evropi je pripomogla večja svoje vrste na svetu, k popustitvi napetosti in zmanj- Sporazum pri Addressographu—• šanju nevarnosti vojne v Evro-1 A d d r e ssograph-Multigraph pi. V vladnih krogih preudarja- Corp. in delavska unija, ki pred-jo, če ne bi umaknitev dobrega'kavlja 1,900 uposlencev družbe, dela teh sil domov, vzbudila v sta se sporazumeli o novi dve-Rusih znova željo po pohodu letni delovni pogodbi, ki bo proti Atlantiku preko svobodne predložena delavstvu v odobri-Evrope.	|tev. Če bo sprejeta, bo nevar-
Sprašujejo se, čemu naj bi 110st štrajka, napovedanega za zdaj menjali politiko, ki se je v 12'30 v soboto zjutraj, odstra-preteklosti izkazala kot uspešna njena-za ohranjanje miru in ustalitve Seja—
v Evropi.
V oktobru bo vpoklicanih k vojakom 49,200 mož
WASHINGTON, D.C. — število nabornikov, ki bodo prihodnji mesec poklicani v oborožene sile Združenih držav, je bilo naknadno povečano za 3,000 na skupno 49,200. To je doslej od korejske vojne sem naj višje število vpoklicanih v enem mesecu, vendar je še daleč od onih v korejski vojni. Tedaj so po nekaj mesecev klicali v oborožene sile tudi 80,000 moških.
Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v SND na St. Clair Avenue.
Tito gosti Couve de Murvilla
BEOGRAD, SFRJ. — Začetkom tedna je prišel v Beograd na prvi uradni obisk francoski zunanji minister Couve de Mur-ville. Tito ga je sprejel z vsemi častmi, ki pripadajo Murvillemu položaju. Slavnosti bodo imele odločnejše varuje ostanke svoje več pomena kot pogovori sami, neodvisnosti od Peipinga. Morda kajti Tito hoče pokazati Srbom’ je ravno v tem začetek nove dobe v vietnamski zunanji politiki, ki lahko odpre vrata do pogajanj za mir. To je zaenkrat samo upanje brez prave podlage, vendar pa podlago lahko dobi tudi proti volji kitajskih komunistov.
da je tudi on v Parizu dobro zapisan in ne samo Srbija.
Veliko soli
Po cenitvah ameriških geologov vsebuje Veliko Slano jezero okoli 40 milijonov ton soli.
Tudi Kanada se bori proti inflaciji
OTTAWA, Kan. — Podobno kot Združene države se bori z inflacijo tudi Kanada. Finančni minister je pretekli teden napovedal zmanjšanje izdatkov zvezne vlade, odložitev uvedbe bolniškega zavarovanja za eno leto in povišanje davkov za vsaj 300 milijonov.
Za koliko bodo davki dejansko zvišani, bodo šele določili, ko u-gotove vpliv sedanjih korakov. Kanada je v toliko na boljšem od Združenih držav glede zvišanja davkov, da ji ni treba čakati na volitve.
Novo zdravilo proti prehladu
WASHINGTON, D.C. — Zdravniki pravijo, da je prehlada veliko vrst. Pravzaprav bi se morala vsaka vrsta zdraviti na poseben način. Sedaj so pa iznašli novo zdravilo, ki zdravi kar 7 vrst obenem. Preskušajo ga na šolah v nekem predmestju Philadelphije. Prvi poskusi so menda zelo zadovoljivi. Zdravilo pa še ni prišlo v promet.
mm Mmimk mmwm
6117 St. Člalr Ave. — HKnclenwri >-062* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fca Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec«
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
~	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 176 Wed., Sept. 14, 1966
Tant in Združeni narodi
Generalni tajnik Združenih narodov je izjavil, da ne misli več postaviti svoje kandidature za tajnika ZN. Njegov mandat poteče 1. novembra. Tant navaja tudi razloge, ki so znani in razumljivi. Združeni narodi niso bili to, kar bi morali biti glasom ustanovne listine, že takrat, ko je Tant prevzel mesto generalnega tajnika. Od takrat so se pa le še poslabšali. Možnost nove svetovne vojne sicer ni na obzorju, čisto izključena pa vendarle ni. Tant ne bi rad videl, da bi Združeni narodi dočakali to katastrofo ravno pod njegovim režimom. Za svoje stališče ima pa še drug razlog.
Tant je doma iz Burme. Njegova domovina je skoraj pretirano nevtralna, da bi se tako ognila vsaki kritiki iz Peipinga. Pa ji niti to ne pomaga. Kitajski komunisti jo sicer pustijo pri miru, toda ne pokažejo ji nikoli prijaznega lica, kadarkoli govorijo ali pišejo o njej. Že to je sumljivo za tistega, ki pozna cilje kitajskega imperializma. Za nas so ti cilji zaenkrat postranskega pomena, ne pa za Burmo in po njej tudi za Tanta.
Burma leži namreč med dvema deželama, ki jih kitajski komunisti stalno smatrajo za svoje sovražnike: Indijo in Tajsko. Z Indijo se je Peiping že spustil v obmejno vojskovanje, ki ga je pretrgalo premirje, ki o njem nihče ne ve, kako se bo končalo. Peiping lahko vsak trenutek obnovi svojo akcijo ob tibentanski meji. Morda jo bo poskusil pri prihodnjih indijskih parlamentarnih volitvah, da se po tej poti vmeša v indijsko notranjo politiko. Še bolj kočljiv je položaj druge burmanske sosede Tajske. Tajska je edini stalni in verni zaveznik naše dežele in zato med glavnimi azijskimi sovražniki kitajskega imperijalizma. Pred njo je po ironiii usode le še Sovjetska zveza.
Da Kitajci ne bodo Tajske pustili dolgo pri miru. to se vidi jasno iz njihove politike do nje. Ne napadajo Tajske samo v časopisju in radiju, zmeraj bolj podpirajo tudi rdečo tajsko “osvobodilno fronto”. Kam s tem pes taco moli, je jasno za vsakogar, kdor pozna pota komunistične napadalnosti. Zgodi se torej prav lahko, da bo severna Tajska dobila svojo “ilegalno vlado”, ki bo sedela nekje na Kitajskem in ki jo bo podpiral Peiping. V Tajski bo zadivjala državljanska vojna. Kaj nai v tem slučaju napravi Burma? Kaj naj v tem slučaju dela Tant? Da bi mogli Združeni narodi kaj posredovati v Peipingu, tega ne more misliti niti optimist, kaj šele Tant. Kar bi mogel Tant delati, bi bilo le ponavljanje njegovega sedanjega dela vprid miru v Vietnamu. Stalni napori v veri da ne bodo ničesar koristili. To je pa prehuda naloga za Tanta.
Njegov sklep je spravil Združene narode v malo krizo. Že to dejstvo samo priča, na kako šibkih nogah je sedanji ustroj Združenih narodov. Normalno bi bilo, da Varnostni svet predlaga novega kandidata, pa je stvar opravljena. Trenutni položaj v ZN je pa tak, da ni verjetno, da mi varnostni svet mogel kaj takega narediti brez velikih trenj med njegovimi stalnimi člani. Največjo nevarnost predstavlja Sovjetska zveza. Lahko privleče na dan svoj nekdanji predlog, da morajo imeti Združeni narodi tri tajnike, po enega za svobodni, komunistični in nevtralni blok. 7o bi dejansko umrtvilo ZN administracijo. Sedaj je administracija vsaj pod enim poglavarjem. Kar on reče ali odredi. to drži. Pri treh glavnih tajnikih bi pa držalo le to, kar bi vsi trije sklenili soglasno. Kdo pa more jamčiti, da ne bi kateri med tremi tajniki zasledoval posebne politične cilje in vetiral sklepe ali jih zavlačeval, dokler ne doseže, kar hoče imeti. V vrhovnem vodstvu ZN bi nastalo politično trgovanje za vsak sklep, ki se tiče administracije, delo v njej bi pa še bolj zastajalo kot zastaja že sedaj.
Upajo, da bodo Tanta pregovorili, da bo vsaj začasno ostal na svojem mestu. To bi bil provizorij, ki bi krizo v ZN administraciji samo odložil. Mednarodni položaj se bo namreč zmeraj boli zapletal. Čim bolj bo postajal zapleten, tem težje se bo petim stalnim članom varnostnega sveta posrečilo, da se sporazumejo na skupnega kandidata. Tako bo tajniška kriza po svoje prispevala k propadanju Združenih narodov.
Naša federalna administracija je za Tanta. Žal ji je, da Tant hoče oditi, skušala ga bo pregovoriti. Ali bo to kaj zaleglo, ne vemo. Ključ do položaja se namreč nahaja v Moskvi. Druge velesile niso ravno tako zainteresirane na ZN, da bi se uporno protivile kompromisnemu kandidatu za generalnega tajnika. Čisto drugače pa o tem misli Moskva. Zaveda se, da je med stalnimi člani varnostnega sveta edino ona. ki pripada komunističnemu bloku. Je torej stalno v manjšini, navadno celo takrat, kadar nevtralni člani varnostnega sveta potegnejo z njo. Da okrepi svoj položaj, skuša izrabiti vsako priliko. Tako lepa prilika kot iskanje novega kandidata za glavnega tajnika se pa Kremlju ne ponuja vsak dan. Zakaj bi jo v Moskvi ne izrabili.
Novi tajnik ZN bi moral biti izbran do 1. novembra. Časa za pogajanja je torej zelo malo. Dvomimo, da bi ga bilo zadosti. Med tem se pa ruska diplomacija zmeraj bolj razburja nad Ameriko in je zmeraj manj zadovoljna z Anglijo. Gotovo se ji ne bo mudilo s pristankom na skupnega kandidata, ako se Tant ne bo dal pregovoriti. Zdi se, da je kriza v ZN skoraj neizogibna. Kako dolgo bo pa trajala, kdo ve. Zadnja se je vlekla kot morska kača, sedanja ne bo krajša. V Združenih narodih bo zamiralo redno administrativno delo. Tak položaj je bil v ZN že nekajkrat, pa nikoli ni nikomur koristil. Tem manj bo danes, ko ima svet vojsko v Vietnamu na hrbtu, pri tem pa nič ne ve, kaj vse bo poskusila Kitajska, da razburka že itak nemirni svet.
Tantov odhod je torej padel res v najneugodnejši čas.
BESEDA IZ NARODA
K
M

Iz BARAGOVE DEŽELE
Nadškof Jožef Pogačnik na Baragovi poti
Marquette, Mich. — Ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik je dne 25. avgusta pristal na letališču v Chicagu, bil štiri dni gost slovenskih frančiškanov v Lemontu, pri njih imel v nedeljo, 28. avgusta, sv. mašo za množice Slovencev iz Chicaga in okolice, naslednji dan se je odpeljal proti severu v Baragovo deželo in se udeležil dne 30. avgusta skupaj s 25 škofi in nadškofi iz vseh delov ZDA zlatomašnega jubileja marquettskega škofa Tomaža Noa. V tem tednu je obiskal vse važnejše Baragove kraje okoli Velikih jezer. V soboto, 3. sept., ga je pri velikem križu v Indian River pričakala skupina clevelandskih Baragovih romarjev iz Clevelanda. Z njimi je obiskal prve Baragove postojanke v Spodnjem Michiganu. V nedeljo, 4. sept., je maševal v skrajnem severozapadnem delu Michigana v mestecu Ironviood na letošnji Baragovi proslavi marquettske škofije. Od tam sta ga naslednji dan (5. sept.) odpeljala brata čč. gg. Janez in Stanko Dolšina na obisk slovenskih postojank v Minnesoti. Iz Minnesote je odletel g. nadškof s svojim romarskim tajnikom č. g. Božidarom Slapša-kom v Kalifornijo, kjer bo gost župnika č. g. Božidara Voduška.
V drugi polovici septembra pride g. nadškof v Cleveland, kjer bo gost msgr. Baznika in bo v nedeljo, 18. sept., maševal v cerkvi sv. Vida. Iz Clevelanda se odpelje v Toronto, kjer bo bir-moval v slovenski cerkvi. Po birmovanju bo g. nadškof obiskal še slovensko faro v Bridgeportu in prestolico Washington. Dne 9. oktobra ima že birmo v ljubljanski škofiji.
V LEMONTU so pp. komisar ga in tako domačega slovenske-
Svete, gvardijan Madic in neutrudni urednik Ave Marije p. Fortunat poskrbeli, da se je g. nadškof pri njih res domače počutil. Povabili so čikaške in okoliške Slovence v Lemont in tisto nedeljo (28. avg.) so že ob 10. začeli riniti avtomobili na le-montski hrib. Vreme, romarji, mladi, stari, narodne noše — vse praznično. P. Vendelin je razvrstil svoj pevski zbor pred lur-ško votlino. Ko je dospel pre-vzvišeni z duhovščino pred votlino za sv. mašo, sta ga pozdravila deklica in fantiček v narod-
ga gosta.
G. nadškof je obiskal v soboto čikaškega nadškofa Cody-ja, ki je med drugim povedal, da je tudi on nameraval priti na mar-quettsko proslavo, toda ima v svoji nadškofiji prav te dneve hude težave radi črnskega problema. G. nadškof Pogačnik se je ustavil tudi v župnišču pri Sv. Štefanu v Čikagu, kjer ga je pozdravila tamkašnja frančiškanska skupina z gostoljubnim p. Tomažem Kogejem na čelu. V Jolietu pri msgr. Butali si je o-gledal mladinske “katakombe”
ni noši in mu izročila šopek rde- č. g. Malavašiča. V teh prostorih čih nageljev. V pridigi je pre-; zbira g. Malavašič moško' mladi-vzvišeni povedal, da je prišel vjno s ceste in jo vzgaja. Cerkve-ZDA na povabilo marquettske- na in civilna oblast priznavata ga škofa Noa, da obišče Barago- njegovo uspešno delo na tem pove kraje in se udeleži zlate ma- lju. — Dvakrat je g. nadškof o-še škofa Noa in praznovanja Ba- biskal lemontsko pokopališče in ragovega dneva. Priporočil je, molil za tamkajšnje umrle, naj posebno Slovenci prosimo1	e
Boga, da bi bil svetniški misijo-; y MARQUETTE. — Že v ne-nar in škof Baraga dvignjen do deljo popoldne se je prevzvišeni časti oltarja. To priliko g. nad- poslovil od prijaznega Lemonta škof porabi, da obišče ameriške in smo odrinili proti severu. V slovenske rojake. “Vedite, dragi Milwaukee je g. nadškof pozdra-slovenski rojaki, da vas doma v zavodu Kamilijancev Bara-nosimo v svojem srcu in vas ob g0vega zgodovinarja dr. Fr. Ja-tej priliki iz srca iskreno po-jkliča. G. Jaklič je nadškofa ta-zdravljam. Veže nas slovenska j koj prepoznal. Na vprašanje, če narodnost in veže nas skupna še kaj piše o Baragi, je odgovo-sveta vera. Kakor je v stari za- J da ne more več. Roka ga ne vezi Bog pošiljal preroke svoje- uboga, ne more pisati. — Za premil izvoljenemu narodu, da ga nočišče smo se ustavili na Sv.
ohrani v pravi veri, tako smo v novi zavezi škofje poslani k svojim vernikom. V tem duhu prihajam k vam in želim, da bi bil ta moj obisk v okrepitev vašega verskega življenja.” To je bila rdeča nit njegovega 25-minutne-ga govora. Sv. maša je bila slovenska in petje slovensko. Po maši so se najprej narodne noše, nato pa še drugi, kolikor so mogli, vsuli okrog nadškofa, da ga od blizu pozdravijo.
Ljudstvo je napolnilo lemontsko dvorano za kosilo. Obedovali so skupaj z nadškofom. Ob tej priliki je g. komisar Svete razodel, da prevzvišeni obhaja ta dan svoj rojstni dan. P. Vendelin je dvignil s svojo roko taktirko in cela dvorana je zapela “Kol’kor kapljic, tol’ko let” ter angleško “Happy Birthday”. Po kosilu so se ljudje zvrstili in prihajali osebno pozdravit visoke-'
Gori (Holy Hill), kakih 25 milj severno od Milwaukeeja. To Marijino svetišče je Slovencem dobro znano in pogosto obiskano. Vodijo ga bosonogi patri karmeličani.
Pri Green Bayju smo vozili mimo kraja, kjer se je Baraga z vozom vred pogreznil v ledeno jezero, ko se je led na jezeru pod težo konjev in voza s potniki vdal. Kakor po čudežu so bili vsi rešeni.
Ko smo bili že v marquettski škofiji in vozili severno od Esca-nabe, je bilo toliko zgodaj popoldne, da smo se lahko ustavili pri predsedniku upokojencev slovenske občine Travnik v gozdu Gornjega Michigana — Mr. Antonu Gorniku. Ženo in njega smo našli pri delu. Lahko si mislite, kakšno presenečenje je bilo zanj. da ga je v michiganski bosti obiskal ljubljanski nad-
leti poročil za prvo.
V Marquettu je bilo za nadškofa in g. B. Slapšaka pripravljeno stanovanje v novem poslopju bolnišnice St. Mary’s. Nadškof je stanoval v stanovanju bolniškega duhovnika-kapu-cina, sobrata kapucina Fr. Ala-rika, ki je bil na Baragovem romanju letos gost g. nadškofa v Ljubljani. Mladi Fr. Alarik je predstojnik kapucinov v Marquettu. Rekel je nadškofu: “To stanovanje je itak preveč razkošno za kapucine. Kapucin mora živeti v uboštvu. Vam to bolj pristoja, g. nadškof.”
Ta večer so se zbirali v Marquettu odlični gostje za zlato-mašni jubilej. Škofje in nadškof j e so imeli skupno večerjo v hotelu Northland.
Rev. Jožef Godina
/Z NAŠIH VRST
škof. Mr. in Mrs. Gornik nameravata imeti zlato poroko v
Ljubljani in bosta naprosila de-	_
kana g. Gornika, da opravi zla- !	F ,
to poroko, kakor ju je pred 50 v .	’
tosnjo pomlad pomagali z darovi, da smo mogli nakupiti potrebna semena — krompir in koruzo, na lansko leto od poplave uničenih poljih, se prav lepo zahvaljujem za njih dobroto srca in vso njihovo pomoč. Vsakemu, ki nam je pomagal, sem se pismeno osebno zahvalil in upam, da so vsi dobili pošto v redu. Tudi sedaj naj bo vsem izrečena moja prisrčna zahvala!
Letos od 15. do 21. avgusta smo doživeli v Avstriji, na vzhodnem Tirolskem in gornjem Koroškem še strašnejšo nesrečo poplave, kot je bila lansko leto prvi teden v septembru!
Na vzhodnem Tirolskem in gornjem Koroškem je bilo poplavljenih nad sto vasi, tako da so bile lepe doline s polji in travniki spremenjene v deroča jezera, ki so z gora prinašala les, kamenje in zemljo. Vsa ta voda je uničila lepe kraje in ljudje so si v naglici rešili golo življenje. Štiri dni je deževalo noč in dan, kot da bi se oblaki utrgali. Vsak, kdor je poznal prej lepe kraje Tirolske in gornje Koroške in vidi sedaj vse uničeno, kjer so bila poprej polja, danes teče voda po naplavljenem pesku in kamenju, kjer je prej tekla voda, so naplavine, kraji so se docela spremenili v opustošenje. Voda je uničila lepe vrtove, kajti tekla je skozi hiše in hleve in odnašala drva, gnoj in zemljo, škoda pri uničenih mostovih, cestah in železnici gre v več sto milijonov. Pri vsem tem pa niso všteti domovi — gospodarska poslopja in vsi sadovi celega leta na poljih in lepo obdelanih vrtovih. Če k vsemu temu pomislimo, da je to že druga nesreča v teku e-nega leta, kajti v letu 1965 je prve dni septembra bila v teh krajih ista nesreča poplave s to razliko, da je letos od 15. do 21. avgusta deževalo močneje in je bila voda višja za pol metra pri celotni poplavi. Iste dni so bile poplave po drugih deželah Avstrije, tako na Solnograškem, v Gornji Avstriji in na Štajerskem, kjer je reka Mura naredila veliko škode.
Počakali smo, da bomo videli posledice te strašne katastrofe. Šele sedaj, ko se je voda odtekla, se vidi razdejanje, ki vsakega človeka pretrese v dno duše.
In na spodnjem delu slovenske Koroške, marsikoga zanima, kako je bilo v dneh poplave. Iz vseh dolin Tirolske in gornje Koroške se zlivajo reke in potoki v reko Dravo. Ta je tako na-rastla, da je bila eno samo deroče jezero, polno vsega:	lesa,
pohištva in vseh mogočih predmetov, ki sp jih deroči valovi nosili v veliki naglici s seboj. Mesto Beljak je bilo v spodnjem delu preplavljeno tako, da je stala voda v hišah poldrugi meter visoko. Naprej je Drava tekla med hribi, pod Borovljami pa se je razlila in preplavila lepa polja naše fare, vasi Goriče, Podgrad, Kosasmoje, Vogle in Zagorje. Katastrofa poplave je bila hujša, ker je bila voda višja in s tem preplavila in uničila obdelana polja, travnike, vrtove, pašnike in domove. Prav isti kraji naše fare, kot lansko leto, so doživeli letos strašno uničenje. Težka je nesreča poplav in uničenja na Vzhodnem Tirolskem in Gornjem Koroškem, na slovenskem Koroškem pa so doživele naše vasi fare Podgrad to leto pravo opustošenje. Na prej lepih poljih je sedaj sama naplavina kamenja peska in vsega, kar je voda rušila in prinašala iz gora. Kako so bili ljudje hvaležni pomoči dobrotnikov, kako lepo je kazalo polje, da bo dobra letina, posebno krompirja, koruze, fižola, tudi pašniki in travniki so bili lepi in veliko otave bi
Katastrofalna poplava na Koroškem!
Pittsburgh, Kansas. — Cenjena uredništvo! Priloženo Vam pošiljam naročnino za list, s katerim sem zelo zadovoljen, ker prinaša veliko poučnega čtiva, novice in dopise iz raznih krajev, posebno po zanimive novice iz naše stare domovine.
Moji sorodniki v Sloveniji mi pišejo o veliki draginji in tudi o-menjajo, da v naši rojstni domovini ni nič več velikih kmetij, le nekoliko manjših je ostalo. Morda je to vzrok draginje, ker je premalo pridelkov.
Srčni pozdrav celokupnemu osobju z iskreno željo za veliko novih naročnikov.
France Žitnik * * *
Hamilton, Ont. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem Vaše sporočilo, da mii bo sredi septembra zapadla naročnina. Sicer sem to vedel, pa sem vseeno čakal Vašega obvestila. Tu Vam pošiljam nadaljno naročnino, ko bo ta iztekla, me pa zopet obvestite. Vsako pismo sprejmem z veseljem, tako tudi Vašega, čeprav vem, da me čaka plačilo.
Na Vaš list sem se že tako navezal, da se mu ne bi zlepa odrekel. Prvo moje vprašanje, ko pridem iz službe, je: Ali je prišla Ameriška Domovina? V listu najdem dosti zanimivosti, posebno na prvi in tretji strani. Z drugo in četrto stranjo sem tudi zadovoljen, vendar ne tako kot s prvima. Imam občutek, da je preveč reklame, kar bi morda lahko omejili na manjše stolpce. Reklame je na tem kontinentu že itak preveč. Kot sem rekel, sem v vseh drugih pogledih z listom zadovoljen.
Želim Vam mnogo uspeha pri Vašem nadaljnem delu in Vas najlepše pozdravljam!
Štefan Plevel
Rusi sestavljajo novo močno raketo
WASHINGTON, D.C. — Naša najmočnejša raketa je Saturn. V. Ima potisno silo 7.5 milijonov funtov. Lahko požene o-koli Zemlje vesoljsko ladjo v teži 120 ton ali pa ladjo za polet na Luno v teži 45 ton. Je namenjena za zadnji namen. Raketa je obenem močnejša od najmočnejše ruske.
Informacijska služba trdi, da nas bo Rusija zopet kmalu prehitela. Obveščevalni sateliti so namreč odkrili, da Rusija postavlja oporišča za raketo, ki bo še močnejša od naše Saturn V. Kakšen namen naj ima nova ruska raketa? Nekateri mislijo, da je ruskim strokovnjakom potrebna za razne poskuse na Marsu in Veneri. Drugi pa zopet pravijo, da bo spravila v krože-
nje okoli Zemlje vesoljsko ladjo, ki bo pravi laboratorij, ki bo v j ljudje nakosili, pa je v petih njem zaposlenih nekaj astronav-1 dneh vse delo s sadovi uničeno, tov. Bo torej prva vesoljska po- ■ Nihče ni imel polj in travnikov staja, ki bodo na njej živeli in z vrtovi zavarovanih pred to ne-delali ljudje.	srečo, kot ima vsak posestnik
svoja poslopja, da dobi zavarovalnino. Tu se vse sprašuje, kaj sedaj, ko smo v enem letu doživeli dve tako strašni nesreči. Naj starejši ljudje ne vedo, da bi kdaj v preteklosti bile take nesreče, kot so nas zadele sedaj.
Vsa uradna pomoč bo usmerjena predvsem na Gornjo Koroško in Tirolsko, ker tam ljudje stanujejo v barakah in pod šotori, potrebujejo pohištvo, posteljnino, obleko, skratka prav vse, saj jim je bilo v enem tednu vse odplavljeno. Vebko domov bodo morali podreti, ker ni več mogoče v njih stanovati. Vojska, gasilci in na deset tisoče ljudi odkopavajo razdejanja. Tudi sosednje države, Jugoslavija in Italija, so poslale specijalne delavce na pomoč. Prometne zveze so pretrgane, tako ceste in železnica.
In pri nas, kako izgleda po poplavi? Bolj žalostno kot ko o-genj uniči dom. Voda je straš-nejša, saj je spremenila lepe kraje v razdejanje puščave ter tako naredila ljudi reveže, ki jim ostane samo še upanje na pomoč dobrih src. Vsega jim bo manjkalo, poleg tega pa bo dolgo časa treba, da bodo kraji očiščeni od poplav. Ob enkratni nesreči si vsakdo pomaga, kakor si pač more, toda ta nesreča je že druga v teku enega leta, ko si še od prve nesreče ljudje niso dobro opomogli.
S prošnjami in z zaupanjem se obračajo družine na mene za pomoč. Ne preostane nam drugo, kot da se z zaupanjem obračamo na dobra srca doma in po svetu! Zima se bliža, ko bi ljudje vsaj to imeli, kar bodo kot seme potrebovali, pa jim niti to ni ostalo ob nesreči.
Dragi slovenski rojaki v A-meriki! Kot župnik župnije Podgrad slovenskega dela Koroške trkam s svojo prošnjo na dobra srca slovenskih vernikov v Ameriki. Prosim vse, ki mi morejo kakorkoli priskočiti na pomoč s svojimi darovi, pomagajte nam, ne prosim zase, ampak za svoje vernike v fari, posebno še za one, ki so stari in revni v bolezni, pomagajte jim! Vsak dar pošljite na sledeči naslov: Anton Cvetko, Pfarramt Mieger, 9131 Grafenstein, Kaernten, Austria.
Vse rojake po svetu lepo pozdravljam s prošnjo za pomoč, hvaležni
Anton Cvetko, župnik
--------o-------
Kdaj je nastala prva razglednica?
Približno dva tisoč let pred našim štetjem so Egipčani pri Benigasanu premagali semitska plemena. Egipčanski pisarji so na papirusu napisali sporočilo za faraona. V navdušenju nad zmago so pismo okrasili z risbami prizorov iz bitke. To bo po vsej verjetnosti najstarejša ali vsaj davna predhodnica današnje razglednice.
Med francosko-prusko vojno leta 1870 je bila francoska armado 40,000 mož v okolici mesta Sille le Guillaume v Bretagni-Vojakom je zmanjkalo pisemskega papirja, zato so pisali na vsem mnogočem. Knjigarnar Besnardo, ki je videl, da pošiljajo vojaki tudi sporočilo brez o-vitkov, je začel prodajati kose bristolske lepenke. Kmalu potem je naročil, naj natisnejo na kartončke okrasne risbe s patri-otično vsebino. Te razglednice so bile v hipu razprodane. Isto leto je začel nemški trgovec Schwartz prodajati podobne razglednice, ki pa so že imele razen okrasnih risb tudi umetniške slike.
In potem, kakšne razglednic6 so izdelali domiselni ljudje! Lesene in iz umetnih snovi, iz bis6' rov, pojoče razglednice ...
Povprečna dolžina vlaka
CHICAGO, 111. — Povprečni tovorni vlak v ZDA je imel lets 1913 24 voz, sedaj jih ima pa °' koli 55.


JANEZ JALEN:
c***xxxx:
Ovčar Marko
POVEST
Možaki so se prikopali na vrh Il‘e^ in se odpočivali. Kotlino ^ Vrtačo pa je napolnil glasen ^ Marko je videl, kako se je Prevalu steze vrgla čez no-, a ženska, oblečena, kakor so kieta na Koroškem, in je ve-> da je prišla Zalka naproti Vojernu fantu. Zalka! Njenemu
srcu
v veselje je šel Urh nabi-
r°že, natrgal jih je pa za V°i Pogreb.
^ ru
Ubogo dekle! Pa je res prav,
frav
Manice z mano. Še bolj
Pa, da ni Ančke!”
dehte Noben vrtec
Ufcrog svete Ane gorenjske e do vrhov vzcvetejo. S skal-Polic se sklanjajo rože. No-o^° dekliško okno ni tako lepo I'aŠeno. Nad prepadi ^eleneia zatišja.
1 6Pše zasajen. a mora natrgati Ančki za šopek, kakršnega še noben ^ ni prinesel s planin svoje-Ved ^e^eiu) to je Marko dobro ei- Preudarjal je le še, kako 2Ji Ponese.
g a šijo jarcev ne sme pustiti di. Tudi v Volkunovem varied ne. Podlipnik bi ga oštel. , kako rado se takrat naredi narobe. Ne more. Ne sme. a sol bom gnal, čeprav bi p^l še cel teden čakati. Kdo p ,^e> kdaj sem zadnjič solil. In Še upnici, njeni mami, natrgam n ^Pši šopek, pa se bo tudi dobro zdelo. Če bi pa le J rekel, mu bom odgovoril, da ’ le ukazal pasti jarce po.svoji Ir !0^nosti, in da bi moral biti 'vr . Cano zarobljen, če bi ne naami in Ančki, ki sta mi rij 2a god štruco na njegov k az’ Pa se mu bo še enkrat do-^ zdelo.”
cvetja> skoro samih je natrgal Marko že več Uj °r dpvolj, le nekaj lepih oč-i bil še rad dobil.
V
strmi skali je zagledal pod bel
-Uei vrtinec samih očnic. iiajsti,ih je:	petnajst, šest-
Srednje rože so bile lepo OprjVele' Legel je na polico, se }j0 Jel z levo in se stegnil z des-Urw CVetiem- Še hitreje jo je kaf Izpod rož je zasikala
Pr' .	:	I : ; :
ki inV^n° Je vstal: “Nak! Rož, kraj-.vVaruje kača, kakor ukleta Au^1Cna zaklad, ne bom nosil kor1' ^udi njeni mami ne. In i^1 drugi ne.”
Uq ^ a^u nato je naletel na sonč-^gel •°’-VS° Posejano z gorskimi sprstf1; Komaj Jih je obsegel d0(jal ’.oliko jih je natrgal. Pri-ie S:amo nekaj naj lepših Ogie,V ruurk in očnic in šopek
^ v roki: “Pa naj reče kdo, m lep?»__
ko i.* a Je uesla na travnik ma-et?h’ zatrobil Marko v Pe-§laVe ^°raj ji je padel jerbas z ruk0m a^° se je razveselila. Pa Selja Ur ni izdala svojega ve-ine^aZen Mozaiki, s katero sta ^0§ledo ^ra*3^enjem pomenljivo
Se Je Poiajiii pred
^dbip-- e ozrla se ni Ančka v dv0r ^1’ ko je Marko prignal na bila ’ ?a j® vendar mama uga-iPaga,.Jene misli: “Ančka! Pre-
“Kai-vf Pa .znaš” bev^d^o 86 delala Ančka
taji.Sa.Se L je pa smejala: “Ne 6,^Ca te izdaja. Si že prav Pkitp/ j° je pohvalila, dobrjc J6 Volkun in se tako
^Sajala-^^1, da Je mama P<> pes ve’ katero ima Llo ^^Podar rajši.”
je zaprosila Anč-
ka °’ ^ama!”
ljubeznivost povrne.
Tebi, Ančka, sem pa nageljnov natrgal. Zdi se mi, da so dekliču, kakor si ti, najbolj všeč.”
“Tako sta lepa šopka, da jih morava koj v vodo postaviti.” Anca je nalašč odšla, da sta ostala Marko in Ančka trenutek sama.
“Ali mar mama ve?” je zaskrbljeno vprašal Marko.
“Saj tega ne moreva skriti. Kako sva se pa dogovorila, nič ne ve.”
“Kaj bo, ko zve?”
“Nič ne skrbi, mama je tako dobra.”
Ob Marijinem zvonjenju so pod Podlipnikovimi okni zaropotali otroci z zvonci in lonci gospodinji in hčeri za god. Še nobeno leto niso bili obdarjeni s tako velikimi kosi pogače in se nobeno leto niso tako napolnili žepov s krhlji in orehi. Delila jim je Ančka.
Ko se je znočilo, so počile na vrtu pištole. Kako naj bi fantje pozabili na god obeh Podlipni-kovih? Cena sam je šel vabit streljavce v hišo. Med njimi je bil tudi Marko.
Šopka sta stala na oknu. Nekaj rož pa si je pripela Ančka na žametast životnik. “Kako se ji poda!”
Ob pogači in ob vinu so nazdravljali godovnicama. Ančki, dekliču, je napil najstarejši fant, konjar Tomaž: “Ančka! Krajc-pataljon! Vsi fantje naj Boga nvalijo, da sem jaz že star! Taka si!”
“Saj mi je žal, da nisi več mlad!”
“Star ali mlad, samo to ti voščim: Bog ti daj fanta, ki te bo /reden.”
Marko je voščilo ponovil: ‘Bog ti daj fanta, ki te bo vreden.” In še dodal: “Toda, drage te bo moral odkupiti od nas drugih krniških fantov. In ovčarji bomo prišli na svatbo za-plečvat. In bomo plesali, da bomo s coklami skedenj razbili.”
Ančka ga je prav dobro razumela: “Marko! Tebi pa Bog daj dekliča, ki te bo rada imela.”
Marko je moral obmolkniti, ker so začeli hvaliti njega, na kar je Cena ukazal Ančki prinesti še en bokal.
“Kakor stari Jernej je Marko; še poseka ga včasih. Ali še pomnite, kako je Jernej znal pripovedovati o gorah in živini, c duhovnih in strahovih in kolike štorij je vedel. Marko, povej nam še ti kaj!”
In niso odnehali, dokler se ni Marko vdal in je začel:
“Živela je kraljična, lepa, kakor jutranja zarja. Za doto ji je oče, ki je vladal pol sveta, namenil tri voze zlata in devet dežela. Kraljeviči in cesarjeviči, grofi in baroni so jo snubili, pa ni nikogar marala.
Nekoč je v gorah zašla in zdrknila v globok prepad. Od lakote in žeje in od strahu in ran bi bila umrla, če bi je ne bil rešil mlad pastir, v katerega se je kraljična zagledala in on v njo, tako, da je želel biti pastir vitez, kraljična pa pastirica. Ker se nista mogla vzeti in ker bi ki a-Ijična rada postala kraljica, nerada pa ostala samica, ji je pastir svetoval, naj obljubi roko španskemu kraljeviču, katerega so izmed vseh snubačev najbolj hvalili in ki je bil v kraljično noro zaljubljen. No, in
Pastirja je ljugila, s kraljevi-
Jkav .er večer!” Marko lc v zadregi. Res
N
Je Pa
JudinjPrJ3J k Rodlipnici,
Pogledal po Ančki ‘Prej ’ -hJi, ki
Valji,
Pa
>k, se
ga je v misl: Ve> kaj se
ji a’ da
we,pa dal za god še
k
Upn . Ji je naravn m sne„ila je, da
čem se možila.
Za god ji je kupil ženin rož, iz zamorja pripeljanih; z zlatom jih je odtehtal. Pastir pa ji je natrgal šopek po strmih skalah. Kraljična se je bolj razveselila pastirjevega vezila kakor kraljevičevega. Španca je to zbodlo.
(Dalje prihodnjič)
--------o-------
VESTI
V	Ljubljani 3,000 nedogra-
jenih stanovanj
V	Ljubljani je trenutno približno 3,000 nedograjnih stanovanj. Nekatera so skoraj že do-gotovljena, da bi bila možna vselitev, druga so pa “še napol skle-leti”. Do lani so gradnjo stanovanj v znatni meri kreditirali stanovanjski skladi ob podpori delovnih organizacij, sedaj pa so sredstva za graditev stanovanj razdrobljena pri delovnih organizacijah, bankah in stanovanjskih podjetjih. Banka za kritje stroškov za dograditev gornjih stanovanj nima zadostnih sredstev, saj je od ljubljanskih sta-novinjskih skladov prevzela skoraj 18 milijard starih dinarjev obveznosti, na žiro računih stanovanjskih skladov pa je bilo le približno 600 milijonov dinarjev. Ljubljanski kronist je ob tem perečem stanovanjskem problemu zapisal pretresljivo u-gotovitev: “V ta stanovanja so Skoraj neprestano uprte oči sto in sto družin, ki se še vedno , stiska j o v tesnih sobicah, podstreš-hih prostorih, barakah in celo drvarnicah. Mnogi težko čakajo na ta stanovanja že tri, štiri in več let, večina je vanje vložila svoje zadnje prihranke in si odtrgala od ust marsikateri dinar.”
Nov odsek modeme ceste na Gorenjskem
V	začetku avgusta so na Gorenjskem izročili prometu 9 km nove sodobne ceste, ki je del projektirane avtoceste Ljublja-na-Bled. Prejšnja cesta je bila za promet zelo neprikladna, saj se je odlikovala po številnih o-vinkih in se vzpenjala po slovitem brezjanskem klancu. Novi odsek se pričenja kmalu za vasjo Naklo pri Podtaboru, kjer se odcepi avtocesta na Tržič in Ljubelj. Pri Črnivcu, kjer je križišče za naj večjo slovensko božic pot na Brezje, se spet priključi stari cesti.
Ponos graditeljev na tem odseku je viadukt čez globel Peračico med vasjo Ljubno in Brezjami. Ta most je dolg 376 metrov. Najvišji steber je visok 30 m, od cestišča do dna globeli oa je 71 m. V objekt so vgradili 300 ton jekla.
Slovensko časopisje je objavi-'o primerjavo z viaduktom “Europabruecke” (Most Evro-oe) pri Innsbrucku. Ta je dolg 799 metrov, najvišji steber meri 134 m, največja višinska razlika med cestiščem in tlemi je 198 m.
V	most so vzidali 5,100 ton jekla. Kot je razvidno iz podatkov, v resnici ta most zasluži naslov “Most Evrope”.
Zanimiva izjava zgrajenega komunista
Zdenko Rotar je slovenski duhovščini dobro znan. On je tisti, ki je imel pri slovenski notranji upravi (UDBI) referat za slovenske duhovnike. Njegova naloga je bila, da je naredil seznam vseh duhovnikov, doma, v zamejstvu in po svetu, jim preskrbel karakteristiko (oznako) ter nadzoroval njih kretnje in življenje. Marsikateri od naših duhovnikov, ki je prišel iz inozemstva na obisk v Jugoslavijo, se je srečal z njim. Povabil ga je na razgovor (L. j na zasliševanje, ki je bilo vselej mučno in je takemu obiskovalcu vzelo voljo do novih vračanj v Slovenijo.
Ta specialist za “duhovniške delinkvente” pa je dal pred časom izjavo, ki kaže, da je mož prav ob stiku z duhovniki prišel do za komunista nenavadnih, lahko bi celo rekli “krivoverskih” zaključkov. Tole je ugotovil:
“Marx je dejal, da je vera opij za ljudstvo. Za nas to ne more biti dogma z zmeraj enako vsebino. Dialektika nas sili, da danes o tem sodimo drugače. Tudi pri nas smo mislili, da je vera zgolj zunanja zadeva, brez kakih globljih korenin. Toda ob Jane-

zu XXIII. je Cerkev pokazala tako izredno življenjsko moč in jo nato pod Pavlom VI. na koncilu še stopnjevala do take višine, da je na mah postavila na laž vse, ki smo mislili, da je mrtva in da nima svetu ničesar več dati. Postala je vodilna moralna sila sveta. Zato so mnoge partije na svetu svoje razmerje do Cerkve in vere spremenile: ne več sovražnega napadanja, marveč iskanje sožitja (Italija, Španija, Anglija). Pri nas stvari še niso jasne. Vendar je gotovo, da smo v tem pogledu delali grde napake. Ustvarili smo o-zračje, zaradi katerega mora odličen profesor in katoličan vsako nedeljo svojo številno družino naložiti na avto, da se odpeljejo kam na podeželje k maši. Drugod so izvolili vzornega katoliškega delavca za predsednika delavskega sveta, pa se je komunistična celica uprla in zahtevala njegov odstop. Oboje je popolnoma zgrešeno! S takim postopanjem smo ustvarili mučenike in žrtve, da sploh ne govorimo o strpnosti. To se mora že enkrat nehati. Prava metoda more biti le odkrit in popolnoma svoboden dialog.”
-----o-----
ICjitaci v Vietnamu?
MIAMI, Ela. — V zadnjih časih je vedno več glasov s Kube, da je Castro poslal svoje prostovoljce v Vietnam, da pomagajo rdečim v boju proti Amerikan-cem. Doslej so vse te vesti prišle le iz begunskih virov, med tem ko ameriški uradni viri o tem molče. Baje je bilo več Kubancev v bojih v Vietnamu že ubitih in so njihova trupla pripeljali domov in jih čisto na tihem pokopali.
Kubanci naj bi potovali v Vietnam preko Sovjetske zveze. Vesti o njihovi prisotnosti v Vietnamu so se pojavile pred enim letom, vendar so še vedno negotove. Res je le, da je Castro javno ponudil prostovoljce Severnemu Vietnamu, ni pa znano, ali je ta ponudbo sprejel ali ne. Podobno ponudbo Sovjetske zveze in satelitskih držav v Evropi, pa tudi rdeče Kitajske, so v Hanoiju odklonili, češ da vojakov ne potrebujejo, pač pa pomoč v orožju in vojnih potrebščinah.
Beli napadli črne šolarje
GRENADA, Miss. — V ponedeljek je tolpa belcev, moških in žensk, napadla črne šolarje, ko so ob koncu pouka odhajali iz na novo integriranih šol. Črn fantič je bil hudo pobit in so mu napadalci zlomili celo eno nogo. Beli napadalci so črnim šolarjem, ki so jim prišli v roke, naročali, naj ne pridejo več v Belo hišo, če jim je življenje drago.
Policija, ki je bila v bližini, se za črne otroke ni zavzela. Bela tolpa je napadla celo časnikarje in televizijske poročevalce, ki so bili priče napadov na črne šolarje. Tudi za nje se policija ni posebno brigala.
! Včeraj so črni šolarji prišli zopet v šolo, toda pod varstvom 150 članov državne policije.
Sirijska vlada lovi čarovnice
BEIRUT, Lib. — Povod za sedanje nemire v Siriji so dali prepiri med mladimi oficirji, ki podpirajo sedanji levičarski so-cijalistični režim, obenem pa branijo vsak svojo sekto v muslimanski veri. Vlada je pa te prepire porabila, da udari po svojih političnih nasprotnikih, organiziranih v struji starih sirijskih socijalistov. Poleg tega je še zavrla poskus revolucije, ki
naznanilo in zahvala
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 14. avgusta 1966 v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
Louis Turk
Pokojnik je bil rojen dne 5. februarja 1902 v vasi Žigmarice pri Sodražici na Dolenjskem, Slovenija, Jugoslavija. Tam žalujeta za njim brat Janez in sestra Marija Kovačič s svojima družinama, v Holandiji pokojnikova sestra, usmiljenka, č.s. Benjamina, v Nemčiji pa hčerka Marija Scheich z družino. V Ameriko je prišel leta 1950.
Pokopali smo ga dne 17. avgusta 1966 na pokopališču Kalvarija. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je velečastiti gospod prelat Louis B. Baznik daroval slovesno pogrebno sv. mašo, nato pa na pokopališče, kjer smo po žalnih obredih in molitvah položili truplo k poslednjemu počitku.
Najlepšo zahvalo naj prejmeta velečastiti gospod prelat Baznik za daritev sv. maše, za molitve in sv. obrede v pogrebnem zavodu in na pokopališču in za obisk pokojnega v bolnišnici ter častiti gosped Jošt Martelanc za obisk v bolnišnici in za podelitev sv. zakramentov in blagoslovov za srečno zadnjo uro. Društvo Ribnica št. 12. SDZ je pokojnega počastilo kot svojega preminulega člana. Joe Ban se je v imenu članstva poslovil z lepim nagovorom. Njemu in vsem članom iskrena hvala, posebno tistim, ki so nosili krsto. Iz globine naših src smo hvaležni Louis Petelinu, da je oba večera v pogrebnem zavodu vodil skupno molitev sv. rožnega venca za večno srečo pokojnikove duše. Prav lepo se zahvalimo Zakrajško-vemu pogrebnemu zavodu, ki je izvrstno uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
Dobri Bog naj stotero povrne vsem, ki so darovali za sV. maše in v druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit, se udeležili sv. maše in spremljali pokojnega do groba. Toplo se zahvaljujemo za vse izraze sožalja in sploh za vse, kar je kdo storil v počastitev pokojnega in n,am v pomoč m tolažbo v urah največje žalosti.
a si zdaj vseh skrbi. Tvoja neumrljiva iu večnega Boga ;ko srečo uživa.
Počij od hudih, težkih let, preblago atovo srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
Žalujoči:
soproga MARIJA, roj MARSIČ. hči VIDA, sin ALOjZIJ, snaha KATI, vnuk DANIJEL, vnukinji KRISTINA in TEREZIJA
Cleveland, O., 14. septembra 1966.
pa ni bil organiziran samo od starih socijalistov. Vladna propaganda je seveda našla v jordanskem kralju vnetega zaveznika starih socijalistov, zato je po njenem Jordan postal gnezdo sirijskih sovražnikov.
Kakšna je sedanja sirijska vlada, pričajo simpatije sirijskih komunistov, ki so vsi vneti za sedanjo vlado. Jo hvalijo, ker je v februarju spodila z vlade zmerne stare socijaliste, ker se je na moč sprijaznila z Moskvo in ker nadaljuje delo na jezu na Evfratu, ki ga “slučajno” financira Moskva.
--------o--------
Moskva išče nafto m plm v bibiriji
MOSKVA, ZSSR. — Strokovnjaki so že dolgo sumili, da zaloge sedaj odkritega prirodnega plina in nafte niso neizčrpne, dočim jih režim izkorišča, kakor da bi jih ne moglo nikoli zmanjkati. Imajo menda prav, kajti Kremlj je sedaj poslal na stotine inženerjev, da preiščejo vso tajgo, ali ima kaj plina in nafte. Geologi trdijo, da bo preiskovanje uspešno, nočejo pa dati nobene ocene, kako velike utegnejo biti zaloge.
Kremlj je poslal v iste kraje
Ženske dobijo delo
Wanted
COOK from 1 P.M. to 8 P.M. Apply in person
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Delo ob koncu tedna za $30
Iščemo žensko za likanje ob koncu tedna. Mora priti k nam v soboto ob 10. dop. in ostati čez noč do nedelje pop. Pišite na Ameriško Domovino Box 145. _____________________(177)
Molki dobijo delo
MACHINISTS
TKE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORINS MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
engineTathes
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(176)
tudi geologe, ki naj stikajo za rudnimi bogastvi. Raziskovanja bodo trajala par let. Posebna skupina strokovnjakov za promet pa študira vprašanje, kako zvezati severne sibirske kraje s sedanjo sibirsko železniško magistralo.
— Ena desetina človeštva živi v predelih, ki so 1,500 čevljev nad morjem.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
V	bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414.
___________________________00
V	najem
Oddamo 3 opremljene sobe, zgoraj, blizu cerkve sv. Vida. Kličite 391-1796.	—(177)
Rabljeno pohištvo naprodaj
Štedilnik, hladilnik, postelja, cedrasta omara, garderobna omara in drugo. Na 6609 Schaefer Ave. telefon UT 1-4616.
___________________ -G76)
Stanovanje oddajo
4-sobno stanovanje s kopalnico in garažo oddajo na 1372 Russel Rd. Za pojasnila kličite S46-2488.	—(178)
V	najem
3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, garaža po želji, na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989 po 4.30 popoldne.
(6,9,13,16 sept)
Zgubljeno
V	nedeljo, 11. septembra po-
poldne, je bila na E. 159 St., zgubljena zlata ženska zapostna ura. Pošten najditelj naj proti nagradi pokliče GL 1-7194 zve-čer-	___________ (176)
Naprodaj
Lake Shore Blvd. v Euclidu, zidana duplex hiša, 5-5, posamezni dovozi, $34,000.
Zidana duplex hiša, E. 260 okolica, $36,900.
Zidana dvodružinska hiša, garaža za 2 kare, E. 200 St.
UPSON REALTY
399 E. 260 St. RE 1-1070
(179)
Gospodinjska pomočnica
Iščemo gospodinjsko pomočnico, ki bi stanovala pri nas, ali prišla na delo po 3 dni na teden. Kličite IV 6-0016.
(12,14,15 sep)
V	najem
4 sobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez, spodaj, zadaj, se odda odraslim. Vprašajte na 5815 Bonna Ave. ali kličite 361-3657.
—(12,14,15,16 sept)
Na Huntmere Ave.
Dvodružinska hiša v prvovrstnem stanju, 5-5, podstrešje, dvojna garaža. Nizka cena, dober kup. Se lahko takoj vselite.
KNIFIC REALTY
IV 1-9980
(14,16 sept)
Ženitna ponudba
Mlad, postaven, priden in značajen slovenski fant se želi spoznati s slovenskim dekletom, ki je ameriška državljanka, v svrho ženitbe. Samo resne ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod: Skupna pot. __________________________(178)
V	najem
V	najem sta 2 trgovini in
velika klet za zalogo na E. 161 St., in Parkgrove Ave. Kličite po 7. uri 731-6216.	(180)
Zidana hiša naprodaj
na 30410 Ridge Rd., Wickliffe, Ohio. Sadno drevje in grozdje. Morate videti, da jo boste prav cenili. Za sestanek kličite WH 3-1984.
________—(14,15,16,21,22,23 sept)
Na Simon Avenue
2-družinska, 6-6, dva porča, polna klet, moderna plinska furneza, dvojna garaža, v zelo dobrem stanju. Samo $12.000.
MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
HE 1-8181 Realtor AC 1-9381
^^^x±±.!ixx3?YYTx!t^!xxx^xxx^!t±xxxxxxxY^^Y f' "ITTTTTTTl
TRYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
tH. i?!g^XTTXTX^^VT^,yW^T^y^f^Y^^X^XXZTTTT
TTli1! ± ^ xxx xT’g.TTTY
Kljub temu Dag ni razumel; zakaj si niso bili oskrbeli potrebnega denarja, če so hoteli kaj kupiti. Kredit je bil zanj nepoznan pojm. O bankrotu je bil seveda že slišal, toda menil je, da prideš do njega le, če sam do zadnjega porabiš svoj lastni denar. In kar se mu je v Holder-jevem pripovedovanju zdelo najbolj neverjetno, je bilo to, da se je to godilo v Londonu, naj bogatejšem mestu na svetu.
Holder ga je čedalje bolj nemirno in začudeno pogledoval in končno ga je oblil pot. Gotovo ga je težilo nekaj, kar bi le težko mogel razložiti človeku, ki ima tako malo pojma o menjajočih se pogojih trgovskega življenja. Zato mu je jel obširneje praviti o sedanjih časih in o njihovem vplivu na njegovo trgovino. In kar tako mimogrede je omenil, da mu je letos nemogoče obračunati s kmetijo kot druga leta.
Dag je vedel iz svojih knjig, da mu Holder že dlje časa ni plačal večjih vsot, ni se mu pa zdelo važno, da zaostankov tudi letos ne bo plačal, marveč jih
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
GRILL FOR SALE OR LEASE Western suburb. Owner. Call FI 3-7038
(176)
bo moral pripisati k starim številkam.
Ko je Holder videl, kako miren je ostal Dag pri njegovem sporočilu, se je nekoliko pomiril in nekaj časa je sedel, kot bi se moral oddahniti od prestane napetosti. Potem je nekajkrat globoko zajel sapo — in mu zadal čudno vprašanje: “Ali veš, da ima tvoj oče v Hamburgu naložen denar?”
Dag ga je napeto pogledal. “Da, to imam vknjiženo. Kaj se je tudi v Hamburgu kaj — zgodilo?”
“Ne, ne, samo... Ali veš, koliko?”
Dag je bil nekoliko presenečen — kaj mu je prav za prav to mari? Vendar pa je poznal vsoto in jo imenoval.
Holder se je vidno oddahnil, toda naglo je spet skril brado v ovratni naborek; da, z obrazom in držo je skuša izražati kar najglobljo potrtost, sedel je tiho in z jezikovo konico omočil ustnice, medtem ko se je njegova desnica nemirno igrala z zlatim obeskom na telovniku. Končno se je odhrkal: “Stvar je namreč
CHICAGO, ILL
Male & FEMALE HELP
WANTED RELIABLE MAN OR WOMAN
ta, da ne moremo poravnati le vaših računov” — njegov glas je nenadoma zvenel brezupno starčevsko — “bojim se, da je z nami pri kraju, — čisto pri kraju — če nam v tej trenutni zadregi ne boš pomagal prav ti. Če nam posodiš hamburški denar, boš s tem mnoge rešil pogina; kajti mnogi so odvisni od nas, in še so možnosti, da si opo-moremo. Mnogi, ki so se, ne da bi se na to kaj razumeli, v dobrih letih oprijeli trgovine in jo tako kvarili, so zdaj izpadli. Torej so prav zdaj spet izgledi, da si opomoremo — s previdnostjo in potrpljenjem. In—” Holder je povesil oči in ga potem nekam negotovo pogledal — “s tem bi lahko — rešil očetovo — očetovo hišo in sloves — tvoje matere in tete Doroteje.”
Zdelo se je, da je staremu neizrečeno težko, ker je moral to reči; ali sila kola lomi...
Dag je sedel nepremično in s pogledom visel na oknu. Poteze v licih so se mu zaostrile. Ni pričakoval, da se bo moral tako kmalu po očetovi smrti ukvarjati s tako resnim vprašanjem. Bil je dovolj pameten in sprevidel je, da njegov oče namenoma tega denarja ni bil naložil pri Holderju. Sicer pa je imel še denarja v zaboju v kleti; ali človek nikoli ne ve, kaj ga čaka.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PRESSERS
Draperies. Top rates. Up to $150 per wk. Steady work. Full time. Own transportation.
Apply or Phone 724-3500
GLENVIEW CLEANERS 1803 Waukegan Rd., Glenview, 111.
(176)
WOODWORKING—Young men, unusual oppty. to learn all phases of
T7.	, .	• i , T.	, fine cabinet making. Advances
For animal hospital. Permanent I ^	r- „
assured With progress. G o od
position. South East Neighborhood. Call 768-1312
(176)
MALE HELP
DESIGNERS - ESTIMATORS DIE MAKERS - MOLD MAKERS
Aggressive company needs men experienced in progressive dies, plastic and die cast molding. Permanent employment, full fringe benefits.
< i

Apply in person or call
ROBIN PRODUCTS
27027 Groesbeck Highway, Warren, Mich. A.C. 313 — 839-8800 (Suburb of Detroit)
(176)
R.E.A. AIR EXPRESS
• CLERK	• HANDLERS
1	• STARTING PAY — $110.45 PER WEEK
Available days, mid-nights and evenings.
!	18—44
HIGH SCHOOL GRADUATE
APPLY
O’HARE INTERNATIONAL AIRPORT
Cargo Building No. 1 — Lawrence & Mannheim
(178)
starting wage.
CONTEMPORARY AMERICAN FURNITURE INC.
1821 W. Berteau DI 8-4355
(177)
MECHANIC — MOTORCYCLES Experienced or, Yamaha. Up to $150 week salary for right man. Steady work. SU 4-7610
(177)
Med letom so zapadli mnogi davki in on še vedno vsega ni prav razumel. Bilo bi mu ljubše, če bi mu s to stvarjo prizanesel, dokler bi se ne spoznal bolje na trgovino. Če bi le človek kaj več vedel o tem in imel nekoga, s komer bi se o vsem tem pomenil. Mislil je na Adelajdo. Njej je bil oče gotovo marsikaj povedal...
Dag je nenadoma planil pokonci, kot bi ga nekaj zbodlo; potem pa je odprl predal omare. Včeraj je bil prinesel vse papirje semkaj, da bi to in ono pregledal. Poiskal je sveženj hamburških papirjev, ostale pa je spet zaklenil.
Šele ko je Holder naslednjega dopoldneva odpotoval in je odšel Dag po stopnicah spet v vežo, mu je Adelajda upala zastaviti vprašanje; “Kaj pa je prav za prav hotel?”
Dag se je zdrznil in hotel brez odgovora iti mimo, potem pa so mu poteze v obrazu ojeklenele in trdo ji je odgovoril: “Izposoditi si denar!”
“Si mu ga dal?” je vprašala brezzvočno.
“Da, onega v Hamburgu.”
“Vsega?” se je izvilo iz nje kot nesrečen stok. Dag je bil v zadregi. Imela je prav. Ni mu prišlo na misel, da bi si Holder lahko opomogel tudi z manjšo vsoto. Zdaj pa je bilo prepozno.
“Da,” je odvrnil trdno kot prej, “vsega.”
“Potem pa mu mora iti zelo
slabo,” je rekla Adelajda previdno.
“Da, pravil mi je o tem,” je rekel Dag.
Zdrznila se je. Torej mu je bil Dag posodil vso veliko vsoto srebra iz hamburške banke, čeprav se je jasno zavedal, kako je z njim.
“V takem mrazu nihče ne pride tako daleč, če mu res ne prede slaba,” je rekel Dag; toda po njenem glasu je vedel, kaj je mislila in — že ko je odhajal, je tiho pristavil: “Je rodbina moje matere...”
Adelajdi se je zdelo, da bi tega ne smel reči; izzvenelo je, kot bi jo hotel poučiti, naj se ne meša v njegove posle.
Po smrti očeta Daga je že nekajkrat imela nekam negotov občutek, zdaj pa ji je postalo tesno. Dag je bil trd do malih dolžnikov, potem pa je brez nadaljnjega posodil tako ogromno vsoto. Kaj lahko še pričakuje od njega?
V naslednjih dneh je bil Dag nepristopnejši kot kdaj koli poprej e, zdelo se je, da niti otrok ne vidi. Če sta hotela govoriti z njim, jima ni dal odgovora.
(Dalje prihodnjič)
Prvi prenos umestitve predsednika ZDA
WASHINGTON, D.C. — Prvi prenos umestitvenih slovesnosti predsednika Združenih držav preko radia je bil leta 1924, ko je postal predsednik ZDA Calvin Coolidge.
Imenik raznih društev
Slovenski domovi
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, taj. Frank Bavec, blag. Frank Elarsic, zapis. Julia Pirc; nadzor, odbor: Frances Tavčar, Josephine Stwan, John Centa, Frank Dolenc, Louis Zigman; gospodar. Odbor: Krist Stokel, Joseph Okorn, Don Chesnik, Eddy Kenik, John' Pestotnik, Frank Plut, Frank Wi-rant. Janko Rogelj častni predsednik. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja.
PRODUCTION HELP
lšt-2nd Shifts
No Experience Necessary. We will train. Mechanically inclined men, Clean, light work. Steady work. Good salary. Dependable people. Good company benefits. Apply Nolw
CLARK FOAM PRODUCTS
2545 W. Polk St. (177)
JANITORIAL CREW SUPERVISOR
Custodial Maintenance
Prefer men with mechanical background and supervisory experience. Good working conditions. M a y y benefits. Good salary. Steady work.
WILLIAMSON CANDY CO.
4701 W. Armitage BE 7-4000
(178)
FEMALE HELP
EXECUTIVE SECRETARY
FOR LOOP MANAGEMENT CONSULTANT 1 CONSULTANT FIRM NEEDS MULTI LINGUAL '	EXECUTIVE SECRETARY
FLUENT IN GERMAN AND EITHER ITALIAN OR FRENCH Must have speed of 60 words per minute on electric typewriter, good shorthand, a highly responsible and interesting position for the experienced woman.
MANY BENEFITS — PRIFIT SHARING — PAID VACATION EXCELLENT STARTING SALARY — FOR APPOINTMENT
CALL MRS. BELL, ST 2-2868
EXECUTIVE SECRETARY
FOR LOOP MANAGEMENT CONSULTANT
Consultant Firm needs MULTI-LINGUAL EXECUTIVE SECRETARY. Fluent in German and either Italian or French. Must have speed of 60 words P.M. on the Electric Typewriter, and good shorthand. A highly responsible and interesting position for the experienced woman.
Many Benefits — Profit Sharing — Paid Vacation EXCELLENT SALARY.
OPEN for your Experience I	For Appointment
Call Mr. Vihnanek	~ V
L*, *
ST 2-2868	(177)
MACHINE OPERATORS
(Day or Night Shift) EXPERIENCED — INEXPERIENCED
•	Young or old — Company will Train
•	Job Security • Air Conditioned Clean Plant
•	Good Salary • Plenty of Overtime
•	Close to Transportation.
Large growing tool manufacture is in need of machine tool operators with or without experience. Good opportunity, leading into advancement within company.
Call 465-2900	(178)
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik John. Evatz; tajnica JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; blagajnik Frank Zigman; nadzorni odbor; Christine Kovach, Pauline Sajevic, Milan Uljan.—Seje za 1. 1966 prvi ponedeljek v mesecu: febr., marec, april, okt., nov., dec. v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
gajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Frank Zorman Direktor, John Cech.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TRGVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnics Stella Mahnič, blag. in zapis. Marj Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave.
Kolegar. — Nove člane in članice | se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik George Panchur, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-3172, zapisnikarica Anna Vadnal. Nadzorni odbor: Jakob Marinko, Louis Dular in Ursula Branisel. — Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri popo. v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«.
Predsednik Anton. Škapin; I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. podpredsed. Anna Kozel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486. 6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mizlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., tel. EN 1-1918; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor; John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E.
66th St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St, Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik ?j klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Louis Zigmund. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino tn zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnlne in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih čla nov so vsi slovenski zdravniki. Za na daljne informacije se obrnite na društven p zastopnike.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik J. Gustinčič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Anna Kutcher, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
HOUSEHOLD HELP
MATURE WOMAN Wanted to babysit in my home from 8-5. Five days.
749-0437
(177)
BUSINESS OPPORTUNITY
LADIES DRESS SHOP — MODE O’DAY FRANCHISE Available at 34 So. Villa, Villa Park, 111. For more information contact Ron Diharce ait 8810 Robin Dr., Des Plaines or phone 827-2223.
(177)
DIREKTORU SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, oredsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, 531-9309; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, Joseph Kušar, John Evatz; gospodarski odsek: predsednik John Troha, Albert Pestotnik, John Snyder; direktorij: John Adams, John Hrovat, John Gerl, Louis Modic. Cnarles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik John Habat, podpredsednik Stanley Zagorc, blagajnik, Al Marn, tajnik Frank Žnidar, 761-C362, zanisnikar Frank Hren. Nadzorni odbor: Cyril -Štepec, Joseph Hribar, Louis Jarem. Gospodarski odbor: Joseph Ferra, Frank Stanonik, John Trček. Ostali direktorji: Frank Sustersich, Frank Mrzlikar, Robert Berish, Ed Grosel. Seja direktorjev se' vrši vsako četrto sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik Frank Grdina; tajnik Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, O. 44103; blagajnik Stane Vidniar; Baragova prosveta dr. Vinko Vovk; gospodar Alojzij Bajc; upravnik Doma Jakob Žakelj; odborniki: Anton Vogel, Edmund Turk, Franc Sleme, Jože Križman, Vinko Rožman, Slavko Miller, Frank Cerar in Anton Meglič. Telefonska številka Doma: EN 1-5926 ali pa HE 2-0142. Dom oddaja prostore za družabne prireditve.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Anton Vogel, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Avenue, Cleveland O., 44103, tel. 391-7173, blagajnik Berta Lobe:	Odborniki: Frank Tominc,
Pavel Žakelj, Frank Dejak,, Frank Kastigar, Maks Jerič, Vitko Sleme, Rudi Merc, Andrej Kozjek. Duhovni vodja: c. g. Raymond Hobart. Nadzorni odbor:	Jože Nemanich,
Branko Pfeifer, Vili Zadnikar.. Razsodišče:	John Kovačič, Edvard
Ljubi, John Oster.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
Dorothy Ferra. Prosvetni odbof' Tony Novak in. Jos. Ferra Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Water loo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja p°' poldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB .
Predsednik Miodrag Savernik, 6" Birch Dr., Euclid, O. 44132; pod' oredsednik Anton Meglič; tajnic3 ga. Angela Kavas, 1260 E. 59 Sh Cleveland, O. 44103; blagajnik Aloj2 Ferlinc; gospodar Lojze Grajžl, za' pisnikar Mirko Antloga; odbornika; Jože Zelenik in Karl Fajs; nadzorP odbor: Franc Toplak, John Vinkih in Rudi Kristavčnik; razsodišče' Stanko Skrbiš, Karl Kovač in R0-zika Jaklič.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Predsednik Ivan Zupančič, pod' predsednik Marchello Lumpert tajnica Barbara Cerar, 5818 Bonn3 Ave. tel. 391-9057, blagajnik Stan« Mrva, voditeljica skupine ga. Ed3 Vovk, odborniki:	Frank Vidma«
Nevenka Cerar, Marta Potočnik Nežka Ovsenik, nadzornik Ivaf Zakrajšek. Redna seja se vrši vsa^ prvi torek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCE*
Predsednik Karel Mauser; po®' predsedniki so vsi predsedniki kra' jevnih odborov DSPB; tajnik Joie Melaher, 1143 Norwood Rd., CleVC' land, O. 44103; blagajnik in soo referent Miha Vrenko, Cleveland! tiskovni referent Otmar Mausef’ Toronto; nadzorni odbor: Franc še'; ga, Anton Meglič, Cleveland, Čiri* Prežel j, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert Minn., Tone Muhič, Toronto.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Duh. vodja Rev. J. Martelanc! predsednik Jože Košir; podpredsed' nik Ivan Kamin; tajnica Marija Ka' min; blagajnik Tone Mrva; odbof' niki: Frank Kogovšek, Stane Ru2’ Frank Rihtar, Helena Mihelič ^ Mario Zakel; preglednika: P. Koši1 in M. Lumpert.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Schen0' ger, podpredsednik Father Ambrož Matajik, taj. Father Howard Bro^11' blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letn3 članarina $1, podporni član letno dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtn0 članstvo za družine in organizacij8 $100.00. Vsi člani dobivajo The Ba' raga Bulletin, ki izhaja štirikrat P3 leto. Društvo krije stroške za de1*3 za priglašenje škofa Baraga blaž6' nim in svetnikom.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Predsednik — Hajni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpredsednik — Janez Arko. Tajnica — Tončka Burgar, 1702 Linden St., Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” i— Jaka Okorn — 388 Harman'Št., Brooklyn, N.Y. 11237.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tajnica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Viktor Blatnik.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebot in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John, Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Anton Vrh, podpredsednica Jennie Trennel, tajnica in bla-
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH!!
Predsednik Amton Gorenc, podpredsednik Fred Krečič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Jožef Rolih. Seje so vsako četrto sredo v mesecu Seja se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob dveh popoldne.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florjan Močilnikar, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorn, odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary
BALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, I. pod-preds. George Marolt, II. podpreds. Frank Zorman, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Jaka Videtič, T. Umek in Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; Kuharice in pomoč pri bari: Rose Čebul, Mary Marolt, Rose Ribar Albina Mršnik, Bertha Dolgan, Jennie Prince,
v nitiii
OB PRVI OBLETNICI ODKA” JE PREMINULA NAŠA LJUB^ ŽENA, MATI, TAŠČA IN STARA MATI
Mary P er usek
Izdihnila je svojo plemenito 14. septembra 1965
Eno leto je poteklo, odkar je ^ g zapustila, toda v duhu je še ve® med rami. Počivaj v miru!
Žalujoči:
soprog ANTON hči VIDA VERČEK, zet EUG vnuki: DANIEL, CAROLYN, ANTHONY in EUGENE in ostalo sorodstvo
Maple Heights, O. 14. sept. 196®

wm
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Labe Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealer*